Po pošti prsjeman: Stt celo leto naprej ¿6 K — h pol let» , 18 , — „ «etrt „ , 6 „50, mesec , 2 , ¡¡0 „ V upravništvu prejaman: i» celo leto naprej 20 K — h pol iela „ 10 „ — „ «etrt , . »,-, mesec , 1 „ 70, Za po Siljanje na dom 20 h na meneč. '>CLlv ri? Naročnin» m inserafc) sprejema upravništvo v Katol Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2 Političen list za slovenski narod. Rokopi») h« ne vračaj«, nefraakuvhiia pismu ne vsprejemajn Uredništvo je v Seme-oiSkih ulicah St. 2.1.. 17 Izhaja vsak dan. aviemto nedelje in pruiniLo, ob poi 6. uri popoldne. Štev, 44. V Ljubljani, v petek 22. februvarija 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 21. svečana. Predsednik na zatožni klopi. Včerajšnja izjava zborničnega predsednika je bila prvič prerana, drugič nepravilna, s slovanskega stališča naravnost krivična. Prerana je bila, ker bi bil predsednik mogel, kakor se je godilo pod predsedstvom dr. Fuchsa, nenemške interpelacije vspreje-mati in jih priobčevati v zapisniku. S tem bi bil ustregel slovanskim strankam, kakor zahtevata zakon in morala. Ako bi nemški levičarji ugovarjali, storili bi gotovo le v obliki kratkih ugovorov in vihar bi se polegel. Ako pa bi Nemci ropotali, potem bi jasno dokazali da jim ni za delo, ampak le za hegemonijo tudi v zbornici. Toda pred sednik je imel slabe svetovavce, ki so mu napisali včerajšnjo izjavo glede nenemških interpelacij. Ti svetovavci so trobilo onih Prusakov, ki terorizujejo vso nemško levico. In temu terorizmu se je udal tudi »na vse strani neodvisni« zastopnik moravske »srednje« stranke, groi Vetter. Vlada sama je svetovala predsedniku, kakor zatrjujejo poučeni krogi, naj se nenemške interpelacije javno prečitajo in vsprejmo v zapisnik. In to zahtevajo Cehi, vsi Jugoslovani in Poljaki, reči smemo, polovica poslancev, ki zastopajo ogromno večino nenemškega prebivalstva. Toda predsednik je bržčas poslušal svojega tovariša na desnici, Pradeja, in zato je bil danes na zatožni klopi. Ko bi bil predsednik dovolil tudi čitanje nenemških interpelacij, skoraj gotovo bi se ne bili včeraj in danes vršili v zbornici prizori, ki pred vsem svetom ponižujejo avstrijski parlament. Slovani sploh in tudi češki poslanci niso nameravali viharnih prepirov. No, Nemci so jih hoteli vprizoriti, da bi vso krivdo zavrnili na desnico, in predsednik jim je bil slepo orodje. Nemci hočejo ob enem vsaj v zbornici priboriti popolno veljavo državnega jezika. In proti temu bo morali ugovarjati vse nenemške stranke v imenu zakona, javne morale in stare navade. Res, da bi bilo najbolje, ko bi veljal v zbornici enoten opravilni jezik. A to je mo- goče le v parlamentih, v katerih so poslanci enega rodu in jezika. V Avstriji je to dandanes nemogoče. Vsled razširjena volivne pravice so v zbornici nekateri poslanci, ki so nemškega jezika popolnoma nezmožni ali pa le v toliki meri, da morejo pač slediti razpravam, nikakor pa govoriti v nemškem jeziku. Ali naj ti poslanci ves čas molče kot mutci, ali naj se jim vzame velevažna pravica interpelacij v materinskem jeziku ? No, to je mogoie le v Prusiji, kjer država pla čuje milijone, da iztrebi poljski rod z njegove zemlje. Na videz je torej ves boj malenkosten, otročji, toda le na videz. V istiiii pa so bije stari boj za ravnopravnost, ki ga pri vsaki priliki nete nemški kričači. Prostovoljno bi vsak poslanec poskrbel si interpelacijo v nemškem jeziku, toda Prusaki hočejo tudi v zbornici s svojimi nogami stati na tilnikih slovanskih rodov. In temu so se danes uprli slovanski poslanci po svojih govornikih. V imenu češkega kluba so govorili: Dr. Paca k, dr. Kramaf, dr. Brzorad, dr. Stransky, dr. Plaček, dr. F o i t in dr. Ryba; v imenu čeških agrarcev Rataj, Kuba in Cerny. Dr. Derschatta je v imenu nemške ljudske stranke izjavil, da ugovarja vsaki nenemški interpelaciji. Približno v istem smislu ie je izjavil dr. G v a a s. Dr. Lueger je bičal kričače na levi in desni ter s svojim humorjem vzbujal mnogo smeha. Dr. Ivčevič, dr. Šusteršič in grol Palffy so v imenu hrvatsko - slovenskega kluba, »Slovanskega centra« in konservativnih čeških veleposestnikov odločno ugo varjali, da predsednik krati ravnopravnost glede interpelacij, in izjavljali v imenu vseh svojih tovarišev, da soglašajo s protestom čeških poslancev. Edini Daszynski je v imenu soc. demokratov naglasa!, da pritrjujejo predsedniku (Klici: C. kr. soc. demokratje!) Molčali so le Poljaki in Italijani, ker hočejo menda še vedno imeti »proste in odprte roke«. S tem se je menda prvi vihar razvlekel, in zbornica jutri pride do dnevnega reda. „Naša straža". Mnogo prepira je zadnji čas bilo radi »Naše straže« mej »Slovencem« in »Slovenskim Narodom«. Išče se, kdo je kriv, zakaj »NaSa straža« ne deluje. Krivda, da »Naša straža« ne deluje, zadene narodno napredno stranko, zadene pa tudi nekatere »vodje« izvenkranjskih Slovencev, ki se vedno boje zamere ljubljanskih liberalcev in ki bo mislili, da je bolje, ako za »Na-šo stražo« nič ne store, nego pa da bi so zamerili Tavčarju ali Hribarju. Zato mnogi, ki imajo o »rešitvi naroda« ob banketih odprta usta, niti odgovora niso dali odboru na pisma, kako naj se osnujejo pokrajinski odbori. »Narod« je v soboto o »Naši straži« zapisal nekaj, kar potrebuje odgovora. V prvi vrBti trdi, da smo „klerikalci" narodno napredno stranko na impertinenten način odstranili. Kedaj ?! Dr. Ivan Tavčar je smatral za vzrok svoje gonje proti straži dejstvo, da se je ustanovni shod vršil v „Katoliškem Domu". On sam je bil tisti,kipraga „Katoliškega Doma" ni hotel presopiti, gotovo v brezmejni ljubezni do izvenkranjskih Slovencev. Kako bo torej strinja s tem „Narodova" trditev, da smo Mberalct) tako rekoč ven vrgli ? Sličnih očitanj „Narodovih" je brezbrojno. Od nas zatrjuje, da bi mi z denarjem liberalcev radi uganjali svoj klerikalizem, sami pa nismo ničesar dali za to društvo. Blagajniške knjige „Naše straže" izkazujejo, da je nabrani denar darovan skoro izključno od katoliško-narodnih rodoljubov in da so liberalci na povelje Tavčarjevo takoj začetkom imeli zaprto žepe. Tavčar jim je bil najlepši vzgled, ko je v dež. zboru nastopil proti „Naši straži". Ta denar ni zapravljen, ampak je bil darovan po predlogih raznih izvenkranjskih domoljubov na slovenske meje, okolu 4000 K pa je še v blagajni. In sedaj pride najbedastejša trditev „Narodova". Mi bi po „Narodu" morali „Našo stražo" sami vzdrževati, kakor liberalci svoja društva sami vzdržujejo. Na to odgovarjamo: Mi nismo »Naše straže« smatrali za svoje, ampak za vseslovensko društvo. »Narodovei« pa se niso hoteli udeleževati dela pri »Naši straži», ker ni bil na čelu njihov predsednik. Požrtvovalnosti za ljudstvo niso hoteli poznati, poznali bo le strankarsko korist. Ko je potem dr. Šusteršič prostovoljno odstopil od predsedstva, — hoteli so »Narodovei« 3e vedno, naj bi mi privolili v to, da se namestu dr. ŠusterSiča izvoli njihov strankarsko napeti Ivan Hribar! Ko seje narodno-napredni stranki sporočilo, da bi tnl kompromis mogoč, ako bi poleg dveh naših in dveh narodnonaprednih odbornikov prišla v odbor dva nevtralna moža, sporočil ie dr. Bleivveis, da nevtralnih mož v Ljubljani ni. Res je, da se je Hribar udeležil obč. zbora »Straže« v Trstu, toda le z namenom, da postane predsednik. Takega strankarja pa mi za predsednika ne moremo priznati, dasi bi njegova častihlepnost to iskreno želela. To je vse, kako smo »Narodovce« iz »Našo straže« »ven vrgli«. Ob koncu naj vprašamo še »Narod« : Katera društva pa liberalci sami vzdržujejo V Proti družbi sv. Cirila in Metoda bi mi imeli več vzroka, da nastopimo po odstra-njenju g. Koblarja iz odbora tako, kakor so »Narodovei« nastopili proti »Straži«, a mi vemo, da bi bilo to v veliko škodo slovenskega ljudstva, zato mi družbo podpiramo in duhovščina dela največ v odboru. Brez naše pomoči bi se tu ne zmoglo nič. »Narodovei« iz svojih sredstev ne vzdržujejo niti »Čital niče« niti »sokola«. Prav je, da so »Narodovei« sedaj odkrito priznali svojo »ljubezen« do »Naše straže«. Sedaj končno vsaj vemo. pri čem smo! Politični pregled, V Ljubljani, 22. februvarija. Nobene a drese v gosposki zbornici. Tudi v gosposki zbornici menda ne pride do adrese. Odsek, ki jo je imel sestaviti, dobil je tri načrte, in sicer od desnice, od levice in od srednje stranke. V komisiji je trajala debata nad tri ure, ne da bi se doseglo sporazumljenje. Ako do kompromisa LISTEK. Mladinska knjižnica. Izdaja »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. I. zvezek. V Ljubljani. — Založil L. Schwetner. 1900. — I. »Medvedji lov«. Povest. II. »Cukova gostija«. Povest — Spisal Josip Brin ar. — Te povesti je nagradil »Cesko - slovenski spolek v Pragi« To je naslov 70 stranij lično tiskani knjižici, katero sem dobil pred nekaj dnevi v roko. O tej knjižici hočem napisati kratko oceno; a predno to storim, se mi zdi umestno, da izpregovorim kratko besedo o kritiki sploh. Že rajni prof. dr. Pajk se je v »Zori« pr.toževal, da oddajajo literaturni kritiki svoje »vence« tem, ki jim največ hlapču-jejo. Tudi denasnje dni opazujemo, da kritika ni vselej nepristranska, kar bi na vsak način morala biti. Tako n. pr. liberalec prezira resnično vrednost klerikalnih literarnih del in vice versa. Povprašuje se: Kdo je ta ali ta, ki je spisal to ali ono delo, kakega stanu je i. t. d. in po tem se največ ravna kritika. Toda to ne velja: Kritika se ne oziraj ne na stan, ne na politično prepričanje pisateljevo, ampak imej prod očmi le stvar samo, o kateri naj izrazi nepristransko mnenje. Tega načela se bodem držal tudi jaz. Torej ad rem! Prva, 39. Btranij obsegajoča povest »Medvedji lov« je sicer pisana mikavno in šegavo; a tako berilo ne ugaja otrokom, ker nima nič blažilnega in duha ve-drilnega v sebi! Taka povest bi ugajala k večjemu kaki lovski družbi, kjer si šegavi lovci pri časi rujnega vinca pripovedujejo različne resnične, na pol ali do cela izmišljene dogodke iz lovskega življenja. Ljudskošolski mladini bi jaz te povesti ne priporočal, ker ni zajeta iz otroškega življenja in se iz nje zrcali krutost v prizorih, ko pisatelj opisuje, kako je M holc obdelaval Turčina in kasneje medveda s handžarom. Da pa dober mladinski spis ne sme podajati zgledov grozodejstva in krutosti, ve vsak pedagog! Drugi spis v tej knjižici je: »Cukova gostija«. Pisatelj jo imenuje povest, kar pa v resnici ni, nego le pravljica, po sneta po znani narodni pesmi: Čuk se je oženil, Tralala, Sova ga je vzela, Hopsasal V koliko so pravljice primerne mladini, so že strokovnjaki pisali. Tudi v I. listu letošnjega »Vrtca« je g. prof Kržič pametno besedo povedal o tem. Jaz za Bvojo osebo zastopam mnenje, da so le one pravljice primerne mladini, ki imajo očiten moment. Taka je tudi Bnnarjeva pravljica ; zato smo ž njo dokaj zadovoljnejši, nego z »Medvedjem lovom«. Preostaja nam še govoriti o j e z i k u v tem zvezku. Brezpogojno se mora priznati, da ima Brinar v svoji oblasti jezik, ki mu teče kaj gladko. Vendar bi mu svetovali, da piše v prihodnje še priprosteje za otroke, ali da vsako manj znano besedo tolmači pod črto. To je sicer storil v nekaterih slučajih, a ne povsod, kjer bi bilo treba. Otrok n. pr v „Medvedjem lovu" ne bode vedel, kaj so č e r o n i, odtrznena vrala, kaj je krvavi dan j, kaj pomeni, kako bi prav prišli za S t e r o, kaj je n a p u š č, o b 1 o g o 11 n i medved, šestoper, a b ruški bandit, ž 1 a m b o r, kaj je s i k o m e r a, a b a n-sonija, bočna straža, kuropetnik, š č a v j e, kaj pomeni glagol: k I a m o t e-r i t i . . . Opazil sem tudi nekaj s 1 o v ri i š k i h pogreškov, in sicer: Lojzka (ne: Loj-zeka); ližoča (ne lizajoč»), sedejo (ne vsedejo st), 1 e ž e m v seno (ne se vležem). Jako dvomim, da bi se glagol, „plezati* kje na Slovenskem tako spregal, kakor ga sprega Brinar: pležem, pležeš — pležejo ! Nadalje pisatelj ne rabi prav časa v nastopnih vrsticah: „Petobrus ni nikakor hotel zaostati za svojim veselim tovarišem in začne zato pripovedovati . . ." Tu mora stati: »'nje začel . . .; kajti za i s t o-d o b n o dejanje se v jednem in istem zloženem stavku ne smejo rabiti različni časi, zlasti ne sedanji in pretekli čas drug poleg drugega.*) *) Zategadelj je nepravilen tudi tu slavek na str. 64: „Komar se je pa stisuil tja v kol č in dregeti in trepeti strahu. (Prav: Komur t-e je pa stisuil Ija v kotič in d r c g c t a 1 in t r e (> e t a 1 sta h u.) ne pride, tedaj estañe tudi gosposka zbornica brez adres -. Načrt desnice povdarja av tonomijo in jednakopravnost, levica pa polaga važnost oa posredovalni jezik. Ogrsko nasi 1st vo. V ogrski zbornici je bila jako viharna debata o narodnostih, katera je pokazala, kako divja krivica se javno zagovarja v tej deželi. Govorilo se je kar naravnost, da se naj šiloma raznarodijo vse nemažarske narodnosti na Ogrskem. „Enotna narodna kultura" baje zahteva, da so vsi ljudje na Ogrskem Mažari. Edini poslanec D ó s z a se je upal ugovarjati; češ, da za „enotno kulturo" ni treba zatreti vseh nemažarskih jezikov, ker se kultura lahko brez tega doseže. Poslanec J a n i č, odpadel Slovak, je pa govoril prav po janičarsko. Slovake je denunciral kot panslaviste, ki so podkupljeni od Rusov in zahteval, naj se z državnimi ljudskimi šolami z a t r ó. Bogo-slovce v Eperieru je imenoval panslaviste. Dobro mu je potem ,Budap. Tagblatt" posvetil, ko je pokazal, da je edini dokaz za njihov „panslavizem" ta, ker so se dali enkrat skupaj fotografirati in so se pod fotografijo slovaško podpisali! Posl. Ratkay je pa govoril tudi zoper nemški jezik. Zabavljal je, da se v državnih srednjih šolah tako malo ucé učenci, da še ogrsko ne znajo pravilno koncipirati, pa še naj se nemščine uče! Stavek „Carthaginem esse delendam" pač znajo, a na avstrijskega sovražnika jih pa nihče ne opozarja. (Na ta ostri napad proti Avstriji nemški listi molče!) — Ta debata je pokazala, da so Mažari res to, kar je o njih rekel neki francoski državnik: „Šovinistični barbari!" Sreča delavcev pod prostozidarsko viudo. Na Francoskem vre mej delavstvom, kar „Narod" ne pove. „Narod" vidi samo Špansko. In vender na Francoskem ni bilo nikdar toliko stavk, kakor sedaj pod vlado Waldeck Rousseau in socijalistiškega Mille-randa. Prizori ob teh stavkah so naravnost pretresujoči. Znano je, da je nedavno na otoku Martinique in v Chalón sur Saone v potokih tekla delavska kri. Predvčerajšnjim bi se bili skoro v istem mestu ponavljali isti strašni prizori. Celo vladni listi priznavajo, da ni to več navadna stavka, ampak, da se širi nevaren upor. Da, da delavstvu več ne zadoščajo samo fraze o „svobodi" in boj proti duhovščini. Proti Salisbury ju. Opozicija proti ministerstvu Salisbury-jevemu vedno bolj raste, čim dalje se vleče afriška vojska. Na čelo opoziciji je stopil vplivni list „Daily News", kateri jako ostro piše proti Salisburiju. „Cas je že", pravi ta list, „da se vsak, ki višje ceni čast in dobro ime domovine, nego malenkostne strankarske dobičke, vzdrami k najostrejšemu boju proti najbolj nezmožni in najbolj nesrečni vladi, kar jih je imela angleška svetovna velesila." Na njegov rovaš se delajo vsi neuspehi južnoafriške vojske in očita se mu, da je opustošil dežele in ljudstvo imel za norca, ter pravi: Mi smo sedaj v kar možno naj- Prislovi se stopnjuiejo pravilneje na — eje nego na — ejše; torej bi bil jaz pisai raie „n a j s k r b n e j e (ne najskrb liojše), hitreje (ne hitrejše) itd. — Raz postava besed ni pravilna v teh slučajih: „Ta dežela se bi smela imenovati (str. 16.( „. . in začel je jima prepevati (str. 50)". Pravilno bi bilo: „Ta dežela bi se smela imenovati", „. . in jima je začel prepevati . . „Se je val ji je na glavo" (str. 15); bolje: sedal. Bolje je pisati: ženito-v a n jsko nego „ženitovansko" (str. 51). Pravilen deležnik je: zaželeni dan (ne zaželjeni dan, str. 54). — Pisatelj naj si tudi zapomni, da je razlika med doli in do 1. Doli = unten, dol = hinuntor! — „Noter do vrat4 (str. 18) je pleonazem. „D o vrat" zadošča. Genitiv pl. od besede „konj" je pravilneji konj, ne „konjev" (str. 67). S tem sem pri kraju! Dobrih mladinskih spisov nam krvavo treba. Zato bo-demo hvaležni tudi učiteljski „Zavezi", ako nam poda kaj takih spisov, ki bodo vsestransko ugajali ter mladini b 1 a žili srce in vedrili duha. V to po mozi Bog! C r i t i c u s. slabšem in najsramotnejšem položaju. Ministerstvo, katero sloni ob sieparstvu in goljufiji in se je pred vsem svetom izkazalo kot brezumno nezmožno in ne zna vladati brez krvi in katastrof, mora izginiti s po-zorišča. Avstrijska kolonija v — Ameriki. Avstrija je baje dobila veselje do kolonij. »Velikanska« pridobitev v Tientainu jo je naredila podjetno. Sedaj je Avstrija vrgla, kakor poroča »Frankfurter Zeitung« svoje oči v B r a s i 1 i j o. Vzbudile so se ji želje po Braziljski pomorski državici B a r a n a , v kateri namerava nadaljevati svoje koloniza-cijsko delo. V tej državici je mnogo avstrijskih podanikov, posebno Dalmatiricev. S to vestjo v zvezo spravljajo listi vest. da je avstrijska korveta »Donau« odplula proti južnoz ahodn obali Amerike. Angleško-burska vojska. Avstralske zvezne države, ministerski predsednik zapadne Avstralije in oni provin-cije Novi Južni Wales so prepovedali nabirati vojake za vojsko v Južni Afriki. Pričakuje se, da bodo tako storile tudi druge kolonije. S tem dobe Angleži hud udarec, ker jim bo zmanjkalo vojakov. Iz Afrike se poroča, da Buri krepko prodirajo. Napadli so celo vlak, v katerem je bila Kitchenerjeva prtljaga in mu razbili več vagonov. Komaj je všel Kitchener, da ga niso vjeli. Peljal se je v naslednjem vlaku in ko je zvedel o napadu, je ušel. Angleži pa imajo vendar zabeležiti nekak vspeh. Dewet je potisnjen proč od glavnih bivališč kapskih Burov, strah pred splošnim vstankom se je Angležem za nekaj časa menda polegel. Upati je pa vsekakor, da se Dewet zopet izmuzne iz nastavljenih zanjk in da se mu posreči uiti sovražnikom proti severo - zahodu. Da se je morda Dewetu to že posrečilo, je precej verojetno. Lord Kitchener je hotel operacije proti Dewetu osebno voditi ter se je v ta namen podal v De Aar. Sedaj je podjetni Kitchener se nakrat povrnil v Pretorijo. »Daily Mail« sklepa iz tega, da je bilo preganjanje Doweta zopet brezvepešno. — O Frenchu, ki zasleduje Botho, že nekaj dni ni nobenih vestij. Kulturne države za, — samomor. Kitajska je torej baje vendarle sprejela „mirovne pogoje". Pogoje smo že pred tedni priobčili. Kitajska vlada je prosila, naj se pogoji v toliko spremene, da bode kazen za dva kitajska dostojanstvenika obglavljenje, namestu zadrgnjenja vratu. Mej pogoji je tudi določba, da mora nekaj krivcev izvršiti samomor, ker bi bila smrt z roko rabja zanje menda presramotna. Res silno kulturne so naše države, ki se ogrevajo za — samomor ! V nekaterih točkah se je samomor sprejel kot „olajšajoče sredstvo". DupLsi. Iz župnije Trnovske na Notranjskem. Redki so dopisi v cenjenem »Slovencu« iz našega kraja, zatoraj se nadejam, da spoštovanim bravcem vstrežem, ako jim o naših razmerah kaj poročam. O minulih volitvah nočem mnogo pisati, ker je stvar že zastarela, le toliko omenjam, da so se ljudje v Trnovski in Jablaniski občini izvrstno držali ter so izvolili z veliko večino katoliško-narodnega poslanca. Tu ni pomagalo na sprotnikom ne vino, ne denar, ne obljube ne grožnje. Ljudje so zavračali resnobno, pa tudi šaljivo nadležne agitatorje. Marsikaj v resnici smešnega za predpust bi se dalo iz te dobe povedati. Pa molčimo o tem. »Slovenec« sicer še vedno poroča, kako ne v nekih krajih sedaj liberalci maščujejo nad ljudmi, ki so njim nasprotno volili, a v čast našim »naprednjakom« moramo priznati, da so našim ljudem pred volitvami žugali, ali po volitvah svojega žuganja niso izpolnili, nebenega dolžnika niso tožili, nobenemu kruha vzeli, nobenega preganjali. Tako je pošteno. — Sedaj čaka župljane druga zadeva, katera so bo morala vravnati : naše pokopališče zahteva nujne poprave. Ker je bilo staro pokopališče pretesno za toliko faro, so župljani nekaj let nabirali pri davkih, dokler se, je toliko nabralo, da se je zamoglo tik starega, blizo župne cerkve narediti novo, prostorno pokopališče. Pa kako je to novo pokopališče? Ne prašajte me, gotovo nima najslabeja hribovska fara tako zanemarjenega mirodvora. Svet je tu grozno strm, nobeden poprečen zid no dela ravnici', ne vstavlja zemlje, da jo naliv navzdol ne odnašajo. Na spodnjem koncu jo toliko prsti nakopičene, da seže že do vrba zida. Pod tanko plastjo zemlje ho skale in kamenje, katero morajo grobokopi nevoljni izkopavati. Mnogo tega kamenja se nazaj v grobove nasiplje, mnogo ga leži po pokopališču nasutega. Ljudje so jezni in za htevajo pomoči, tem 'bolj, ker jim ne gre v glavo, zakaj se je na starem prednjem miro dvoru pokopavanje zabranilo in zakaj se l|udstvo*8 i 1 i na tako nedostojnem prostoru drage ranjke pokopavati. Trnovski občinski svet je že sklenil popravo pokopališča; zakaj tudi Bistriški in Jablaniški ne posnema Trnovskega, zakaj tej važni in potrebni zadevi oči zapira, nam ni znamo. — Druga stvar, katera je bila lansko leto in je se sedaj v obravnavi, je Bistriško sodišče. Lani so je govorilo, da bo skoro gotovo sodnija iz Bistrice v Trnovo preložena. Visoki gospodje so si kraj ogledovali, ter presojali to zadevo. Pa, ako se stvar objektivno presoja, se mora priznati, da ni nobe nega uzroka, da bi se sodišče pri ložilo, pač pa govorijo važni vzroki za to, da ostane na starem mestu. Med uzroki je gotovo prvi dobra pitna voda, katere imajo Bistričani obilo, katera pa Trnovcem manjka. In res je sedaj baje že odločeno, da ostane sodišče v Bistrici. Pravijo, da so Bistričani ponudili brezplačno prostor in vodovod za novo sod-njisko poslqpje, katero sodnjiska uprava namerava zidati. A sedaj so govori, da bo Bistriška občina sama zgradila novo hišo, in erar ji bo za sodnijo najemačino plačeval. Drznemo se BistrLčanom svetovati in jim opomniti, da bi bilo zanje mnogo bolje, da si sezida poslopje sama sodnijska uprava, ki tudi drugod zida sodišča in tudi sodnijske palače. Bistrica bi morala v ta namen ogromno svoto denarja na posodo vzeti, in z najem-ščino, katero ji erar obeta, ne bojo še obresti, davki in vsakoletne velike poprave pokrite. Ako se jim v pogodbi najemščina še izdatno ne zviša, bi morala občina iz svojega za stroške dokladati. Prazna in bosa je trditev, nekaterih, ki trdijo, da se bo dolg „amortiziral" in da si bo s časoma soseska pri tem lepe prihodke zagotovila. Računajte in spoznali bote, da ne bote izhajali; prihodnjost bo pokazala, da smo prav imeli. V bistriškem občinskem odboru sedita tudi dva spoštovana gospoda uradnika, katera se živo zanimata za občinske zadeve, ter sta — kakor smo dišali — že parkrat pokazala, da imata, za blagor občanov več srca, kot marsikateri domačin. Gotovo tudi ona spoznavata, da bi bilo bolje, da sodnijska uprava sezida lepo, dostojno in solidno poslopje, nego da se to naloži primeroma mali in nepremožni vasi. Nadjamo se, da bo to tudi slavna sodnijska uprava sama izpoznala, ter ne bo dovolila, da se občanom tako teško breme naloži. — Kako je pa prišlo do tega da ima trnovska župnija tako, v resnici grdo pokopališče, in zakaj nekateri želijo, da občina oziroma vas Bistrica sama postavi sodišče, o tem danes ne bom govoril, ker to ne bi bilo vsakemu po volji in ker se hočem ogibati osebnega očitanja. Tu se gre za stvar, in zato, da se odvrne od bistriških občanov breme, katero bodo, ako si ga naložijo, težko več odložili. Naj še tu omenim, da so Dolenji Z e m o n c i vložili prošnjo, da se tam vsta-novi duhovnija, in da se jim da duhovnika za tri, vasi. Misel ni napačna, pa zadeva teško izvedljiva. Manjka jim sloge in vsega, kar je v ta namen potrebno. Zatorej bo še dosti vode izteklo v morje, preden se to vresniči. Pa saj tudi ne kaže sedaj rušiti staroslavne fare in vstanavljati nove duhovnije. Pač bi pa želeli v Poštenje, duhovnika, za katerega se dobri Postenjci že 20 let potegujejo. Jako veseli so bili naši kmetje, da jih je pred svojim odhodom na Dunaj obiskal naš novoizvoljeni poslanec dr. Žitnik. Posvetovali so se možje s poslancem, priporočali mu svoje potrebe, prosili pomoči, posebno, da se polja razdirajoči tok Reke zajezi ter tako potrebni most pri Trpčanah sozida. Vrli naš poslanec se je v prid naših občin z nujno prošnjo za podporo po toči poškodovanih že oglasil. Bodi mu hvala. Konečno, da bo moje poročilo popolnoma, naj še dostavim, da naša trnovska posojilnica in kmetiško društvo prav dobro napreduje. Letos imata obe društvi več udov in mnogo več prometa, od lani. Prerokovanje nasprotnikov, da bote društvi kmalu poginili, se hvala Bogu niso in ne bodo izpolnila. Iz Šmarjete pri Ptuju, dne 18. svečana. V št. 37. „Slov. Nar." z dne 14. febr. 1901. je bil dopis, ki se tiče moje osebe. Ne mislim se z dopisnikom „SI. Nar." spuščati v nikako polemiko, ker ga predobro poznam, pač pa sem primoran, nektere laži dotičnega dupisa osvetliti. G. dopisnik naj mi dokaže, na kak način in kje sem se jaz pokazal najhujšega agitatorja za Žičkarja ? Edino, kar sem storil je bilo to, da sem pri shodu zaupnih mož svetoval, da ostanemo pri starem zaslužnem poslancu in ne iščemo novega, od kojega ne vemo, kakšen bo — nespameten človek si kupuje novo obleko, če je še stara lepa in snažna. Z veliko večjo pravico trdim jaz, da je oni dopisnik bil najstrastnejši agitator za Hribarja — žalostno je le to, da vsa njegova strastna agitacija ni nič pomagala — inde haec ira! Z g. dvornim svetnikom sem pa jaz znan že od časa, ko se dopisniku še niti sanjalo ni, da bode kdaj na Ptuji na conto „polit, društva" za „SI. Nar." brzojave koval, in vsak pameten človek lahko uvidi, da ni mene vstop g. poslanca v hrv.-slov. klub razburil, pač pa dopisnika „SI. Nar." okol-ščina, ker sem jaz razodel, da tisti brzojav od 6. febr. v „SI. Narodu" ni bil toliko soglasja politič. društva „Pozor," kakor izraz osebnega veselja dotičnega moža, da so bili kranjski liberalci sprejeti v hrv.-slov. klub, ker bi drugače sirote mogle sedeti med divjaki. Kar se pa drugih brzojavov tiče, naj ostane mirne krvi, ker tistih jaz nisem zakrivil. Smejati pa se sme na moj račun, kolikor hoče, mene to kar nič ne vznemirja, samo kdo se bode zadnji smejal, to bomo še videli. A. Š u t a, župnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. februvarija. „Narod" nadaljuje „delo", pri katerem Tavčarja podpirata Robič in Ploj. Včeraj se zopet zaletava v duhovne vaje srednješolcev. Na poti so mu cerkvene pobožnosti mladine. Najbolj „drži" pri „inteligenci" tale „Narodov" dokaz, zakaj bi ne smelo biti duhovnih vaj za srednješolce: „Ker baš tisti dijaki, ki so brez-verni ali vsaj omahljivi, tista dva dni pre-kolnejo, iz srda da sta mu (!) ž njimi vzeta dva prosta dneva". Tudi ^ o ž n i venec bi dijaki zvečer ne smeli moliti. To jih po „Narodovem" preveč duševno utrudi. Sedaj vsaj vemo, zakaj je tako „duševno čvrsta" napredna „inteligenca", ki rožnega venca ne moli! Da ne more biti „Narodov" članek tadi brez zabele proti prostovoljnim darovom sv. očetu se razume samo ob sebi. Priporočamo te napade v vesten premislek duhovnikom v „Hrvatsko-slo-venskem klubu." „Edinost" priznava, da bi bili v s i dr. Šustersičevi zaključki glede skupnega kluba naših poslancev v državnem zboru neoporečni, ko bi bila premisa res pribita. Katera premisa? Le ta, da kranjskim katoliško-narodnim poslancem n i možno v skupen klub z dr. Tavčarjem ! No, ta primisa — to smo že dostikrat in dosti odločno povedali — je res pribita. Kranjski katoliško narodni poslanci ne morejo in ne smejo v en klub z dr. Tavčarjem. Tega ne dopušča njih čast; tega ne dopušča naše katoliško ljudstvo ! Z dr. Tavčarjem, ki pravi, da bi moral obrisati stol, preden bi sedel tja, kjer je sedel katoliško-narodni poslanec, v skupen klub — ne ! Z dr. Tavčarjem, šefredakterjem »Slovenskega Naroda«, ki dan na dan brizga in bluje ostudo zoper vse, kar je krščanskega, v skupen klub — ne! Z dr Tavčarjem, vodnikom divje liberalne gonje na Kranjskem, v skupen klub — ne ! Ta premisa je pribita. Če so torej na tej podstavi vsi naši zaključki neoporečni, trdni in resnični — čemu slepomišiti ? Javno predavanje v „Katol. domu" je bilo sinoči izredno dobro obiskano. G. A. P1 e č n i k je v velezanimivem govoru raztolmačil skrivnostne pojave hipno-t i z m a in razkazal njega porabnost v zdravilstvu. Vsled nenavadne tvarine je napravilo predavanje na poslušalce velik vtis. — Prihodnjo sredo 27. t. m. bo govoril g. ka-tehet Al. Stroj o predmetu : „Papeži rešitelji Evrope." »Kranjski prepir« na Štajerskem. V Šmarjah pri Jelšah ustanavljajo štajerski liberalci kmetijsko politično društvo. Preteklo nedeljo sta v Šmarji svoj program razvijala jungovski učitelj Strmšek od Sv Petra in ponkovski študent Malovrhov« baže, »Slove-nijanom« dobro poznati Zabukovšek. Pozor! Osebne vesti Č. g. Anton Vogri-nec, provizor v Weitenste.inu na Koroškem, je postal župnik ravno tam. — Provizor na Reberci je postal č. g. Anton Kaplan, do sedaj provizor v Lipi pri Vrbi. Kot provizor v Lipo je prišel č. g. Jožef Fritz iz Dvora. — V Trstu je umrl nekdanji obč. svetnik proi. Avg. Vierthaler, član bivše kon-servetivne stranke. Ljubljanski občinski svet je svojo sejo, ki je bila naznanjena za danes zvečer, preložil na dan 5 marca. Važna pravica posojilnica Iz Ptuja se poroča: Lanskega leta je finančna oblast tirjala od posojilnice, da se jej naznani, če ima pose.stnica A. B. kaj denarja na obresti naloženega in koliko. Da ne izda tajnosti, se je ravnateljstvo zoper to naročilo finančne oblasti pritožilo, trdeč, da je zahteva neopravičena, protipostavna, da ravnateljstvo take tajnosti izdati ne sme. če tudi zahteva finančna oblast naznanilo le radi obdačenja dotične osebe. Na pritožbo smo dobili danes sledečo rešitev: »C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji dne 13. februvarija 1901, št. 1014 dač. od. P. n. vodstvo hranilnega in posojilnega društva v Ptuji. Vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva z dne 31. januvarija 1901, štev. 46.483, ukazalo je dež. finančno ravnateljstvo v Gradcu z odlokom z dne 9. februvarija 1901, št. 4519, umakniti nemudoma tukaj uradni poziv z dne 9. maja 1900, št. 550, glede izjave o hranilnih vlogah neko A. B., ker so določila čl. 6., t 2, odstavek 2. izvrševalnih naredb za vloge pri zadrugah in pri posojilnicah merodajne. O tem se obvesti slavno vodstvo z ozirom na pritožbo z dne 8 julija 1900. C. kr. okrajni glavar.« Iz tega sledi, da finančna oblast nima pravice tirjati. da se njej zavoljo obdačenja naznani, kdo ima pri denarnem zavodu denar naložen in koliko, če tudi bi taka oseba imela denar prav na svoje ime naložen. Oproščeni župnik. Znani ptujski »Štajerec« se je lani koncem leta veselja prekopicaval, ko je bil župnik negovski obsojen na 50 K, ker je obdolžil nekega Špirka čina. za kar pa ni našel svedokov. Zdaj so se javili svedoki in župnik je oproščen. Slovensko planinstvo na Koro škem. Ziljska podružnica »Slovenskega pla ninskega društva« je imela dne 6. svečana na Ziljski Bistrici svoj prvi občni zbor. Podružnica se je ustanovila šele pred enim letom. Štela je že prvo leto 34 članov na Koroškem, in letos jih je še 7 novih pristopilo. Do sedaj je podružnica največ storila na Višarjih, kjer se je na 2079 metrov visoki Lovec pozno v jeseni lanskega leta dodelala popolnoma složna in varna pot, tako da sedaj vsakdo brez težave pride na vrh in uživa prekrasni razgled. Na nevarnih krajih so se naredile kamenite stopnice, kjer se pota delijo, so se postavili slovensko-nemški kažipoti in cela pot je zaznamovana z oljnato barvo. Tako se bodo sčasoma tudi druga pota in steze po slovenskih planinah popravile, zaznamovala in s primernimi napisi označile. Uzorni uradniki Mestni urad v Celji je ob jednein tudi varnostna oblast, ker ima svojo lastno policijo. Kakošne nazore pa imajo uradniki te varnostne oblasti o varnosti, to pove sodba, katero je dne 21. t. m. razglasil celjski kazenski sodnik, katerej podlaga je sledeča : Jakob Pevec in Makso Zabukovšek sta si drznila v Celji na ulici slovenski govoriti Mimo pridejo uradniki mestnega urada: Schalon, plemeniti (1?) Sonnenburg in Traugott. Brez vsakega povoda začnejo ti junaki udrihati po Pevecu in Zabukovšeku, tako da so morali k do krvi pretepenemu Pevecu klicati zdravnika. Njegove poškodbe so bile tolike, da so mejile že na hudodelstvo naših varnostnih uradnikov. Kazenski sodnik je v njih činu zagledal prestopek zoper telesno varnost in naložil Schalonu in p 1. (!) Sonnenburgu vsakemu po 6 dni zapora, Traugotta je pa oprostil, ker je znal svoje junaštvo bolje potajiti. — Prva dva morata plačati Pevecu tudi odškodnino za bolečine. — Čudno, jako čudno in za celjske razmere preznačilno je, da so uradniki tukajšnega mestnega urada vdeleženi skoro pri vsakem pretepu in še celo policisti sami. To dokažejo mnoge pravomočne sodbe, o katerih smo žo mi poročali — spomnimo tu le - še na pretepa-vanja Kunsta, kateri je bil trikrat v pol letu (!) pravomočno obsojen. — Stvar državnih oblastij bi bila, pri celjskemu mestnemu uradu s prav veliko metlo pomesti. Nemška knjižnica. Iz Vclikovca se poroča: Naši »nemški« prenapeteži, kateri tako dobro žive od slovenskih okoličanov, so že dolgo hrepeneli po nemški knjižnici, ki naj bi pomagala reševati »nemško misel« Knjižnica bi bila dobra, a kdo jo bo plačal? Da bi naši Veliko-Nemci sami segli v žep, to se pravi preveč zahtevati ! Zato so na-pumpali »Siidmarko« in ta je dala 1300 zvezkov, prostor pa se dobi tudi zastonj v meščanski šoli, saj je tam prostora več kot preveč, in stane tudi nič, saj je hišo postavila dežela. Razdajanje knjig pa je prevzelo več »nemških« gospodov, med njimi kar 5 učiteljev : Bohrer, Sekora, Samonig, Ko-vačič in Klaffensak. Ti bodo torej — nemštvo reševali! Ileil! Umrl je zlatomašnik in župnik pri Sv. Jurju v Slov. Goricah velezaslužni g. Jurij Rantaša včeraj (21. febr.) ob 1. uri popoldan. Pokop bo v soboto ob pol 10. Porotna zasedanja v Mariboru so prično 11. marca. Ljubljanske novice. «Meščanska godba«. Včeraj je imelo društvo »Ljubljanska meščanska godba« svoj ustanovni občni zbor v mrzli areni »Narodnega doma«. Udeležba je bila silno pičla. Pooblastil se je dosedanji odbor, da predloži vladi pravila, ki so se odobrila. Izrekla se je. želja, naj godba goji v prvi vrsti slovansko glasbo in da so naj dosedanje število 25 mož razširi, da bo mogla zadoščati tudi zahtevam večjih umetniških koncertov. Od 1. oktobra m. !. do danes je godba sodelovala pri 25 koncertih, 2 seneradah in 40 plesih. Novega društva namen bode skrbeti za vzdrževanje godbe. Letni prispevek se je določil na 12 K. — Iz Zabjeka ušel j« konj g. Žužka, ki je vozil drva na Žabjek. Prijel ga j« pred arestanti strah, da je zbežal domov v hiesv. — Pes ugriznil je v roko Mur-mayerjevo služkinjo Julijano Sajovic. Pes je Medičarjev. Koroške novice. Prva koroška gimnazijka je Rezika D a s m e r iz Velikovca. Pred nedavnim časom je z jako dobrim vspehom napravila izpit za I. tečaj v prvem razredu. — Ponesrečil se je v Črni rudar Matija Pudgar pri razstrelje-vanju skal. — Zaročil se je g. Frančišek Lahovnik, iz znane rodoljubne družine v Prevaljah s hčerjo posestnika g. Josipa Geršaka iz Črne gdč. Josipino Ger-šak. — Cesar pomilostil je Katarino Skant, ki je bila od celovškega porotnega sodišča radi detomora obsojena v smrt. Sedaj bo sedela 15 let. Stekel pes. Pretečeni teden se je pojavil v Št. Jernejski občini žo tretji slučaj, da jo stekel pes prišedši iz druzega kraja več oseb popadel ter nekaterim tudi obleko raztrgal. Jožefa Škralj. posestnika v Št. Jerneji, je pa na nogi celo do krvi ogriznil. Imenovani si je spočetka z domačimi zdravili sam zdravil rano, še le potem, ko mu je jela rana oteka in so gnojiti, je iskal pomoči pri zdrnvniku. Lo-ta mu |e svetoval in naročil, da naj gre takoj na Dunaj v Pasterjev zavod, kjer je tudi njegov sotrpin Jožef Gregorič iz Grobelj že dober teden v pre- iskavi in opažovanji, Jožef Škralj je odpotoval | še isti dan s svojim spremljevalcem na Dunaj. Psa so dva dni kasneje v Vodenicah vaščani potolkli. Pri živinozdravniški pre iskavi se je dognalo, da je bil pes v resnici popolnoma stekel. Novo kmetijsko društvo, zadruga z omejenim poroštvom, se je ustanovilo za ptujski okraj. Zdravje v Ljubljani. Od 10. do 16. febr. bilo je 29 novorojenih, 2 mrtvorojena, 30 jih je umrlo, med njimi 1 za vratico, 6 za jetiko, 2 za vnet|em sopilnih organov, 3 vsled mrtvouda. 18 za različnimi boleznimi, med njimi 6 tujcev, 16 iz zavodov; za in-fokcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 8 za škarlatico, 5 za vratico. Mestna ljudska kopelj. Od 26. januarja do 2. februvari|a t. I. oddalo se jo v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 420 ko-pelij in sicer za moške 351 (pršnih 245, kadnih 106) za ženske pa 69 (pršnih 23, kadnih 46). Velikanskega morskega volka je pripeljal v Trst „Lloydov" parnik „Almissa." Žival ima težo 500 kg. Dosedaj je najtežji morski volk, ki je bil ujet, tehtal le 63 kilgr. Koliko se poje v Trstu. V prvih devetih mesecih minolega leta zaklalo se je v Trstu : 19.785 volov, 66 bikov, 3999 krav, 1059 konjev, 27 901 tele, 13.442 koštrunov, 27.134 jagnjet in 4849 prašičev; skupaj torej 98.235 proti 86.222 v istem čaBU leta 1899. * * * Nagrobni spomenik dr. Ante Star-čeviču. Kipar Rendič je izgotovil model za nagrobni spomenik dr. Ante Starčeviču. Spomenik je tri metre visok ter ima na vrhu poprsje Starčevičevo. Na desni strani je udolben lev v kletki, ki se oprašča kletke in jo razdira; na levi .«trani je ženska podoba »Hrvatska«, v znožju so podobe iz preteklosti Hrvatske. Vsi jetniki ušli so. kakor se poroča iz Neaplja, iz ječe v Castelnuovo Garfa-grana. Rano v jutro čuli so ljudje, ki so šli mimo jetniškega poslopja klice na pomoč. Ljudje so hiteli na pomoč — vrata jetniš-nice so bila na stežaj odprta — in v ječah dobili so zvezane vse paznike in nadzornike. Pazniki so pripovedali da sta 2 kaznjenca, ki sta bila obsojena na jednajst let ječe, premagala v svoji celici dva paznika, uzela jima ključe in potem oprostila še ostale kaznjence, ki so se vrgli na paznike, vzeli jim vse kliuče in jih zvezali. Predno so kaznjenci pobegli, pobrali so seboj ves denar, kar so ga mogii dobiti, in nabasali se z raznimi jedrni. Duhovne vaje ca dijaštvo se po poročilu dunajskih listov raztegnejo tudi na učiteljske pripravnice. Socijalnodemokraška skrb za delavce Na Zgornjem Avstrijskem sta delala mnogo vrišča soc. - demokraška voditelja Poop in Reisenegg Kratschman. Mej tem vriščem pa sta pridno defravdirala in sušila delavske blagajne. O tem liberalni isti nič ne poročajo. Znanstveno kršč - soc društvo se snuje oa Dunaju. Društvo bode zbirališče vseh na Dunaju krščansko socijalno delujočih mož. Sreča. Pri žrebanju dunajskih srečk, ki so bile izdane na korist dunajskih revežev, so glavni dobitek v znesku 20.000 kron zadele tri uboge šivilje, ki so skupno dale 1 K za srečko. Konfiskacije 1. 1900. Vlani je bilo na Avstrijskem konfisciranih 3216 tiskovin. Od tega pripada na nemške 1368 številk, češke 1021, poljske 460, laške 221, slovenske in hrvaške 117 in na razne 29. S tiskovinami se je zgodilo 1150 zločinov zoper javni red, 974 hujskanj zoper vero in narodnost (koliko jih je neki hujskalo zoper Žide ?) 486 motenj javnega miru, 489 raz-žaljenj Veličanstva, 405 razžaljenj cerkve in vere, 512 slučajev veleizdaje, 304 javnega obrekovanja, 201 blatenja zakona in odobravanja nenravnosti itd. Kraljica Draga skrbi za reklamo. Srbska kraljica Draga želi, da bi se o njej veliko pisalo. Sedaj je določila, da bode v Belemgradu tekom meseca maja razstava raznih živil in pa razstava o kuhinjski umetnosti in o higijeni. Seve irna kraljica Draga protektorat v rokah ter je že skrbela, da so se na Dunaju, v Progi in Budimpešti osnovali »lokalni odbori«. Kuhinjska razstava pod protektoratom kraljico je pač nekaj nenavadnega. Kozarec v glavo ministra. Poročali smo, da so se srbski minintri krepko skregali, ker so ni udeležil kralj Aleksander pogreba svojega očeta. Po seji sta se sešla dva ministra v neki gostilni v Nišu. Skoro sta si bila tudi tu v laseh ter je jeden minister svojemu tovarišu, ministru poljedelstva, vrgel v glavo kozarec. Od raznih strani. Mej Dunajem in Po ž u n e> m nameravajo zgraditi električno železnico. — Najmanjše mesto v Avstriji je Vils na Tirolskem, ki šteje 563 prebivalcev. — Soc. dem. pisatelj Bernstein se je zopet vrnil v Berolin. Bival je toliko časa v tujini, da je nek njegov prestopek zastarel. Bernsteina niso nič kaj veseli gotovi patentirani vodje soc. demokracije. — Slanikov so letos ulovili na Norveškem 285.000, na Holandskem 414.725 in na Škotskem 723.105 ton. Sneg v Rimu. Dne 19. in 20 t. m. so imeli v Rimu znaten snežni meteč. Rim je spremenjen v zimsko pokrajino. 24 umorov je v treh letih v vasi Ka-linovka v Južni Rusiji izvršil nek delavec skupno s svojo ženo. Dajala sta potujočim prenočišča ter jih morila in oropala. Izdali so ju otroci. Imetje Židov in verBkih kongre-gacij na Francoskem. Francoski kato- , liki so razposlali plakate, na katerih se bere: Od vlade preganjane kongregacije imajo 500 mil. fr. premoženja, na jednega redovnika tedaj pripade 3125 fr., na leto tedaj 94 fr. rente. Židovska „kongregacija" Rotschildov ima 30.000 milij. fr., pripade tedaj na vsako družino (6 jih je) 50 mil. fr. letnega dohodka, 110.000 fr. na dan! Imetje kongre-gacij se rabi za vzgojo sirot, oskrbo starcev, bolnikov in revežev, od premoženja Rotschildov ne dobi nihče nič. Železnica na Montblanc. Prvi poskusi, ki so se uprizorili z električno gorsko železnico od La Fayet do Chamonix so sijajno vspeii. Nt ki inženir je prevozil v železniškem vozu 20 kilometrov dolgo progo ter je mej vožnjo lahko popolnoma mirno pisal in risal. Prihodnjo spomlad so prične osebni promet na omenjeni progi, ki nadomešča občeznano gorsko pot preko Saint Gervais do Chamonixa. Železnica je odlično delo moderne tehnike. Poduk v mlekarstvu na Danskem. Zadružne jiristavo v Jutlandiji nastavile so pristavske zveelence, kat.-ri imajo kmetovalce podučevati v krmljenju živine, molžnji, hlev-stvu in v mlekarstvu. Poduk se deli v šestih zaporednih dneh, in sicer blizo takih krajev, kjer so pristave*. Vsakdo se mora tega poduka udeležiti. Dečki se uče kuhati v Londonu. Iz početka so se učili kuhati le sinovi ribičev, ker si ribiči večkrat, morajo kosilo sami kuhati Pozneje so privzeli še otroke delavcev. Poskusi v šoli so se) dobro obnesli; prvo šolsko poročilo pravi, da se dečki lahko in dobro kuhati nauče. V šoli skuhane jedi se za malo nagrado prepuste starišem mladih kuharjev. Torej tudi v tem oziru je naredba praktična. Verdi in lajne. Nekoč je Verdi stanoval v poletnem času v Martecatinu. Obišče ga prijatelj, ki je ves iznenaden, da prebiva Verdi v jedini sobi, ki mu je bila spalnica, obedruea in delavnica. Verdi mu pa pojasni: -Imam še dve sobi, a tam je nekaj, kar sem za letos vzel v najem.« In ko odpre vrata, vidi prijatel| dve veliki sobi, v njih pa lajno potag lajne. Verdi nadaljuje: »Ko sem prišel semkaj, priha|ali so lajnarji drug za drugim ter poskušali od jutra do večere arije iz mojih oper „Traviata", „Aida" in drugih Meni je to bilo toliko zoprno, da sem vse lajne od njih najel — in stanu me le 150(1 frankov Tako imam mir, nihče rne več ne jezi. Plemenito delo. V Newyorku je hči slavnega amerikanskega novelista N. Ilavv-thorne ustanovila zdravilišče za bolne na raku. Vstopila je ob jednesm v red domini-kank. Mnogo njenih prijateljic ji je sledilo in sedaj strežejo te plemenite žen« same z veliko požrtvovalnostjo bolnikom v novem zdravilišču. Darovi Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Val. Bernik, župnik na Homcu, 5 K. — G. Val. Oblak, kaplan v Borovnici, 2 K Za »Na so stražo«. G. V. Oblak, kaplan v Borovnici, 2 K. Za Slovence v Aleksandri) i. G. Ignacij O'.ink v Podlonku pri Železnikih, 2-50 K. Za pogorelce na Dovjem so mi poslali darove naslednji 6. gg.: Evet. Otišjek v Dašnicah pri Železnikih 4 K, župnik Lor. Kristofió v Kovorju 10.05 K, deželni poslanec J. Ažman v Gorjah (posojilnica in zbirka) 100 K, župnik J. Teran v Ljubnem 16 50 K. slavno uredništvo »Slovenca« 5 K, župnik J. Karlin v Smledniku 23 K, dekan J. Novak v Radovljici 40 K, župnik J. Mrak v Naklem 20 K, duhovni svetnik J. Hudover-nik v Lescah 20 K, župnik J. Vilman v Kolovratu 18 K, slavna posojilnica v Kranjski gori 70 K, župnik A. Žlogar v Kranjski gori 10 K, župnik G. Jakelj v Št. Jakobu 30 K, župnik J. Košmelj v Begunjah 18 K, župnik A. Turk na Kor. Beli 59'36 K, magistr. svetnik Alojzij Kremžar na Dunaju 20 K, župnik Val. Jakelj pri Sv. Križu 12 K, župnik A. Jamnik v Sorici 5 K, župnik A. Ste-novec na Selu 5 K, župnik T. Potočnik na Brtzniei 24 K, župnik A. Šinkovec na Jesenicah 26 K, skupaj 534 91 K. V imenu obdarovanih pogorelcev vsem dobrotnikom stoterna hvala! — Jak. Aljaž, župnik. Telefonska in brzoj&vna poročil».. Dunaj, 22. febr. Vsled interven c i j e p o s 1 W B * a j «s k a. b o r z a. { 22. februarlja. Sku).«' diiavru dolg c notah 98-40 Skopni državni dol;* v «rebru . ■ 98-30 Avstrijgka -lata renta 4"/„..........117 86 Avstrijska kronska renta 4°;0. 2C0 kron . . 98'— Ogerska ¿lata reuia 4"/„............117 95 Ogeiska kronska renta 4"/„, 200 ... . 93 tO Avgtro-ogergke bančni-; dc.lnir.e, 600 gld. . 1671 — irudit/ie deimcB. 160 gtd. . 672 60 London visU . . .240-52'/, tiemški dri. bankovc. «b 100 a. nem.drž. veli 117-40 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) . Italijanski, bankovci C. kr. cekini . . Dno 21. februarlja. 3-2"/,, državno 3reCke i. 186-i. 250 gld.. 6°/0 driavne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. 4°/0 zaciolžnice ftudolfove želez, po 200 kron Tišine 3rečk« 4"/0, 100 gld. . . . Dunavske vravnavne srečke 6°/c 23-48 19 08 90-35 U 32 182 -168-25 203 25 95 60 141-40 25 r-50 Donavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južne železnice 8°/0 > južne železnice 5°/0 » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečko, 100 gld. . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » Budimpušt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfovr iručke. 10 ulri. H.'6-IO 94-25 42*-'>0 345 — 121 25 99 50 39 a-— 370 -47 50 21 75 1410 59- - Salraove srečke, 40 gld. . 180 — 3t. Genois srečke. 40 gld..........210- Waldsteinova srečke, 20 gld. . 3^1 50 Ljubljansko srečke . 57 — Akcije Aiiglo-avsiriisKe baiiKe. 200 gld. . 273 50 Akcije Ferdinandove «-11111 ev 100 . 263-25 ln prodaja ■uftXovrgtnih tkitavslli papirjev, areok, «ličarjev itd. ZavetroviMjv. z» '.gat>6 pri trebanjib, pri izžrebanjc najmanjšega dobitka. - Pionaoae iu vsako žrebanje. K u 1 a n l o » izvršitev naročil na borzi, iSiMa__ Menjarnicna fiieliii8«,i> «nuou I7«i »K dŠT\ M T ñ {J I., Wnllzsiie 10 in 13, Dunaj, S., Strotieiossss l St» .^Ssiéiáí táté" Pojasnila "ajflfc « v,-•.■)) ij.iipi.aat-jkiii in Atinnúnih stvaru«. potem o kursnib vrednostih vseh áfielculauijgfeih vr«ctiio»i4il! nap)r|av in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče /iaocogK ohrestovanja pri popolni varoos1' m a c v> i ti f» ► h v u i <}, vjij,