poštnina rj 1 o č a n a v sotoviu!
S T E V. 24.
MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI. DNE 12. JUNIJA 1929
L E T O 42
Cena 3S Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo, bpisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v LjubljanL
A. Sušnik:
Dajte nam agrarno reformo!
Slovenski kmet ima premalo zemlje.
Na površini od 1,620.000 ha prebiva 1,065.000 ljudi. Od teh se dve tretjini, okoli 670.000 peča s poljedelstvom, tako da naštejemo v Sloveniji približno 145.000 kmetij.
Toda kakšne so te kmetije? Ali imajo toliko površino, da more kmet z obdelovanjem zemlje preživljati sebe in svojo družino?
Statistika nam daje na to vprašanje malo razveseljiv odgovor. Če vzamemo, da je dobra polovica sveta v Sloveniji poljedelska zemlja, malo manj ko polovica pa gozdov in če razdelimo to med kmetsko prebivalstvo, odpade na vsakega komaj 1 in % ha zemlje in 3/, ha gczda. Od vseh 145.000 kmetov ima komaj ena četrtina na 10 ha zemlje, to se pravi toliko, da more od nje živeti. Vsi drugi, okrog 75% , imajo premalo zemlje, čez 80.000 kmetov, to je dobra polovica vseh kmetij pa ima celo manj kakor 5 ha zemlje.
Za vsakega, ki pozna današnje kmetsko gospodarstvo in življenje na kmetih, mora biti takoj jasno, da se na posestvu, ki meri manj kot 5 ha, srednje velika kmetska družina ne mere preživljati. Če bi otepal sam krompir, bi na taki kmetiji ne mogel shajati. Kajti dejstvo je, da naš kmet od svoje poljedelske zemlje komaj eno tretjino porabi za pridobivanje pridelkov za človeško prehrano, dve tretjini pa za živinorejo. In koliko donaša kmetija od 1 do 5 ha pri današnjem načinu gospodarjenja? Tak kmet žita ne pridela niti za lastno porabo, rediti pa more povprečno komaj poldrugo ži-vinče in enega prešička. Da od tega ne more živeti, je jasno. Pa tudi kmetije od 5 do 10 ha nudijo pri sedanjem obdelovanju zemlje premalo dohodkov, ker morejo rediti povprečno samo 3 goveda in dva in pol prešiča.
Kaj pa gozdovi? Gozd pomeni za našega kmeta največje bogastvo, in le tisti kmet kaj velja, ki ima dosti gozda. Mogoče pa onim malim kmetom, o katerih smo zgoraj govorili, gozd lahko donaša toliko, da morejo iz tega kriti primanjkljaj svojega poljedelstva?
Tudi ta slika, ki nam jo odkriva statistika, je dovolj žalostna. Na enega malega kmeta pride povprečno komaj 1 in % ha gozda. To zadostuje komaj za domačo porabo, in kmet >z takega gozda nima kaj prodajati.
Če vse to pomislimo in se spomnimo, da ima 57 odstotkov vseh slovenskih kmetov sa-
mo do 5 ha zemlje, in 18 odstotkov od 5 do 10 ha, vidimo, da tri četrtine slovenskih kmetov, (to je 108.000) ne poseduje zemlje niti toliko, da bi mogli živeti od njenega donosa.
Zato je med slovenskimi izseljenci dve tretjini pripadnikov kmetskega stanu.
Najhujša bolezen, na kateri boleha slovensko kmetijstvo, je torej pomanjkanje zemlje.
Zato je agrarna reforma tudi v Sloveniji nujno potrebna.
Pri nas je še vedno 222 veleposestnikov, ki imajo v posesti 43.000 poljedelske zemlje in pašnikov in okoli 145.000 ha gozdov. Ce vzamemo, da po agrarni reformi ostane vsakemu veleposestniku 75 ha zemlje, ki se da obdelati, oziroma do 200 ha celokupne zemlje (obdelane zemlje, pašnikov in gozdov), in če pustimo v vsaki oblasti nekaj veleposestev ket vzorna veleposestva, potem bi se moralo v Sloveniji razdeliti med kmete najmanj 24 tisoč ha obdelane zemlje in pašnikov in 100 tisoč ha gozdov.
Ker pa za Slovenijo še nimamo končno-veljavnega agranega zakona, tudi ta veleposestniška zemlja še ni končnoveljavno razdeljena. Do danes imajo kmetje to zemljo samo v zakupu, dočim vprašanje veleposestniških gozdov sploh še ni nič rešeno in jih še kar naprej upravlja država. In sicer je od 24.000 ha zemlje razdeljene, oziroma v zakupu samo 15.000 ha, med tem ko se nahaja 9.000 ha poljedelske zemlje še vedno v posesti veleposestnikov in čaka na razdelitev, kadar dobimo končnoveljaven agrarni zakon.
Danes ima 20.764 kmetov, četudi le začasno, v posesti 15.000 ha veleposestniške zemlje, in vsakemu izmed njih je vsaj nekoliko izboljšano gospodarstvo in vsaj za silo omogočen obstanek. Vse to pa se bo poznalo še bolj, ko se izvede agrarna reforma in postane ta zemlja prava lastnina kmetov. Ker vse nekaj drugega je, če kmet obdeluje zemljo, ki je njegova last, ali pa, ce jo ima samo v zakupu za nedoločen čas. Ko pa se enkrat končnoveljavno reši agrarno vprašanje in se razdeli še ostalih 9.000 ha veleposestniške zemlje, bo dobilo več ali manj zemlje še kakih 10.000 kmetov.
Nad 30.000 slovenskih kmetov torej težko čaka na agrarno reformo, na razdeli-
tev zemlje in gozdov, ki so danes še v lasti veleposestev v Sloveniji.
Seveda z izvedbo agrarne reforme še ne bo rešeno vprašanje ozdravljenja slovenskega kmetijstva. Prevelike so rane, iz katerih krvavi. Vendar pa bo vsaj nekoliko po-magano onim malim kmetom, ki prebivajo v okolišu veleposestev in imajo premalo zemlje, da bi se mogli preživljati. In kakor smo videli, teh ni malo število. Nad 30.000 jih je v Sloveniji. Agrarna reforma jih bo privezala na domačo grudo, da jim ne bo treba iti po svetu s trebuhom za kruhom.
Novice iz Beiciirada.
Zborovanje agronomov.
V Belgradu so zborovali te dni tudi agronomi. Zanimiva je bila ugotovitev agronomov, da so vsi razlogi proti osnovanju kmetijskih zbornic ničevi. Danes je ministrstvo za kmetijstvo preobloženo z delom, ki bi ga lahko upravljale kmetijske zbornice. Dalje so se agronomi razgovaijali o preureditvi državnega posestva Belje, ki danes ne služi potrebam kmetijstva v državi. Belje bi moralo biti središče za gojitev plemenske živine. Tukaj naj bi se praktično vežbali tudi mladi agronomi.
K zborovanju Društva narodov,
ki se vrši to pot v španskem Madridu, se je odpeljal namestnik našega zunanjega ministra dr. Kumanudi. Dokler se ne vrne dr. Marin-kovič, bo opravljal posle ministrstva za zunanje zadev trgovinski minister dr. Mažu-ranič.
Vinogradniki pri ministru za kmetijstvo.
Ministra za kmetijstvo je posetilo pretkli teden odposlanstvo vinogradnikov iz vse države, tudi iz Slovenije. Vinogradniki in minister so v daljšem razgovoru prerešetavali ves položaj, ki je nastal za vinogradništvo z zakonom o vinu. Dalje so prerešetavali položaj, ki je nastal po konferenci o pravilniku k zakonu o vinu, zlasti položaj, ki je nastal po zakonu o trošarini. Vinogradniki so predložili ministru daljšo spomenico, v kateri stavljajo svoje zahteve glede trošarine, ki naj se zniža, dalje glede občinske in oblastne trošarine. Minister je vinogradnikom ob-liubil, da bo po svoji moči posredoval, da
1'
U A i II NOIEU
Dijaški konviKi v Kran u.
S prihodnjim šolskim letom — to je s 1. septembrom se otvori v Kranju v takozvani »Škofiji« dijaški konvikt. Poslopje je eno najlepših v Kranju; visoke, zračne sobe, krasni in veliki hodniki in vrt pri hiši.
Priglase sprejema tekom junija župni urad v Kranju, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Kdor količkaj pozna današnje življenje in sedanjo mladino, dobro ve, koliko nevarnosti preti dijaški mladini po slabih stanovanjih, Kjer ni pravega nadzorstva, ne dobrega zgleda, kjer se tudi v zdravstvenem oziru kvari nasa mladina. So tudi še danes med dijaškimi gospodinjami izvrstne vzgojiteljice, vendar pogosto niso razmeram in pa — kar je glavno — starši dijakov jih ne poznajo! Prva skrb shršcv, ki dajejo svojega sina v gimnazijo, mora pa biti, da mu oskrbe v moralnem in zdravstvenem oziru dobro stanovanje.
V	Kranju je svoj čas ie bi! dijaški konvikt, ki je vzgojii lepo število naših inteliger.tov. Zadnja leta se je vedno bclj čutila potreba po bfcem kenviktu, ker so bili mnogi starši v zadregi za stanovanja, ko so iskali stanovanja svojim sinovom. Temu se bo s prihodnjim šolskim letom odpcinoglo.
V	zaved se bodo sprejemali le nepokvarjeni mladeniči, posebno oni, ki bodo obiskovali 1. ali '?. gimnazijski razred, v izjemnih slučajih se bodo sprejemali tudi dijaki iz višjih razredov.
Dijaki, ki bodo stanovali v konvil tu, bodo imeli tu vso oskrbo.
d Železniška direkcija v Subotici bo ukinjena in vse njeno omrežje se pridruži bel-grajski. V Skoplju pa bodo ustanovili novo železniško ravnateljstvo za Južno Srbijo.
d 1000 novih vagonov pride v kratkem času v Jugoslavijo na račun vojne odškodnine iz Nemčije.
d 48 Din kilogram so stale pretekli teden prve marelice na mariborskem trgu.
d Kralj o naši vasi. Nj. Vel. kralj, ki je od nekdaj najpravilnejše cenil važnost vasi in kmeta v življenju našega naroda in ki se je vedno trudil za napredek vasi, je napisal za knjigo »Naše selo« ta predgovor: »Skozi vse žalostne dobe naše zgodovine, je bila in ostala vas vedno pazljiv čuvar narodnih pridobitev in izvor sile v vseh lepih pojavih narodnega duha. Delati v smeri kulturnega in gospodarskega napredka naše vasi, pri strogem ohranjevanju narodnega značaja, pomeni, da se odgovarja dolžnostim sedanjosti in petre-bari našega zdravega in uspešnega razvoja v Bodočnosti.«
cl Kraljšca Marija za nošo »Dečve«. Nj. Vel. kraljica Marija je pri »Propagandi Dečve« za svoje štiri vrtnarice-Blejke, ki so zaposlene v dvornem blejskem ^parku naročila »Dečve« letošnjega vzorca, in sicer za vsako drugačno barvo nageljnov, črne predpasnike in rdeče rute. Ta domislica naše Kraljice je nadvse prisrčna, zlasti ker je kraljica vse podrobnosti sama zbrala in določila.
d Križanski dijaški konvikt v Ljubljani sprejme prilodnje šosko leto pod zelo ugodnimi pogoji večje število dijakov. Zahteva pa se, da imajo veselje za duhovski oziroma redovni poklic. Prošnje za sprejem je treba poslati vsaj do 15. julija. Triloži naj se tudi zisdnje šolsko spričevalo. Naslov: Priorat križ. reda, Valvazorjev trg 1, Ljubljana.
d Pozor pevci turisti! Ker bodo tri nedelje zaporedoma kar tri odkritja padlim borcem na priljubljenih izllenih točkah in sicer 16. t. m. pri Sv. Katarini nad Medvodami, 23. v Bohinju-Srednja vas in 29. v Višnji gori, pVosimo dobre pevce turiste, ki bodo takrat na teh izletih, naj sodelujejo pri pevskih točkah. Vse bivše vojne tovariše pa opozarjamo že sedaj na naš spominski dan, ki bo 11. avgusta po splošni želji zopet na Brezjah. Natančneje v najkrajšem času. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
d Bivši avstrijski kancler dr. Seipel je pretekli teden prispel v Be'grad. Prišel je iz Romunije. V katoliški cerkvi je bral sv. mašo. S politiki ni prišel v stik. Nad eno uro se je vozil z uradniki avstrijskega poslaništva po Belgradu in ogledoval mesto, nakar je odpotoval na Dunaj.
d Kembelj velikega zvona se je utrgal v zvoniku zagrebške stolne cerkve. S svojo težo je prodrl skozi več pregrad in se končno usta-
PREKLIC. Podpisani Anton Žagar, Kampstr. 36, Heerlenheide, preklicujem vse lažnjlve besede, ki sem jih izrekel proti Aloj. Melihen in Andr, Zornik v CafU Jugoslavia.	Anton Žagar.
vil v stanovanju zvonarja, škode je precej drugače pa ni bilo nobene nesreče.
n Kat. prosv. drnitvo v Komendi bo.priro dilo dne 16. t. m. ob 3 popoldne veseloigro Kri. iarska vojna. Vabimo k obilni udeležbi,
d »Ogenj«, glasilo krščansko - sociali. stične mladino napada v 6. štev. 1. 1. šmar nični govor nekega ljubljanskega župnika ker je povedal, da Cerkve ne bodo zrušili ne komunisti, ne socialisti in ne proletarci, Isti »Ogenj« napada v skrajno nezrelem člančiču samostansko vzgojo kot nenaravno. In to danes, ko se v katoliških krogih vztrajno dela na to, da se privatne šole ohranijo. V Krekovi mladini, ki izdaja ta list, se sicer v zadnjem času dela red, treba pa je odstraniti še par ljudi, ki mislijo, da je streljanje v katoliške vrste edino konstruktivno delo. To je znal že davno »Slov. narod«. Prihodnji »Ogenj« bo zato udaril po »Domoljubu«, ker je udariti pai najlažji argument.
d Agenti s slikami. Kar preplavili so vasi s slikami na platno; so zelo drajje, umetniške vrednosti pa prav nobene. Izdelava slaba, laški fabrikat, barve naravnost smešne. Človek je kar žalosten, ko odpre omot in vidi kak zmazek je dobil za drage denarje. Bodite oprezni!
d Zunanji minister Marinkovič se je vrnil s svojega dopusta v Belgrad, kjer je zopet prevzel posle zun. ministrstva.
d Pojasnilo. Alojzij Pire iz Malega irna št. 2 nam z ozirom na naše poročilo v št. 22. »Domoljuba« pod naslovom: »Žalostne posledice pojanč""in>■>» '^vlja, da se krvavi pretep ni zgodil v njegovem gr> motocu, temveC sreai pota o u ov. Duna do Majerčka. Torej njegov vinotoč ni v nobeni zvezi s pretepom.
d Mesarski pomočnik Gabrijel Šm.d, ki je bil obtožen, da je pri znanih demonstracij,",h v Zagrebu, dne 1. dec. 1928 streljal na policijo in pri tej priliki ubil nedolžnega Stanka Petriča, je bil pred sodiščem v Zagrebu oproščen vsake krivde radi pomanjkanja dokazov,
d Jugoslovansko časnikarsko društvo je
izključilo iz svoje srede Vladimira Radiča, sina umrlega Štefana Radiča, ker se je v nekem pogovoru v Pari/u izrazil proti koristim naše države.
d 100.000 Din je daroval Nj. Vel. kralj za novo šolo v dalmatinskem Tivatu.
d Za častnega doktorja belgrajske univerze je imenovan znani nemški pisatelj Herman Wendel.
d Več srebrnih novcev, ki jih je dal kovati saleburški škof v letu 1676., so našli delavci pn graditvi nove ulice v Osijeku.
d Kobilece se premikajo proti vzhod«. Kakor poročajo iz Mostarja, so se letos pojavile v Hercegovini kobilice in sicer v enakih množinah, kot pred nekaj leti. Sedaj so se najprej pojavili v stolaškem okraju in sicer v vaseh Trijebuje, Alješivac in Crnici. Kobilice so še nerazvite in ne povzročajo velike škode, dasi jih je mnogo. Kobilice se premikajo proti vzhodu. Kobilice so povzročile mnogo skrbi hercegovinskim kmetom, ki se še spominjajo leta 1924., ko so kobilice uničile skoro vso žetev m so mnoge družine ostale brez kruha. Poljedelski referent pri mostarski oblasti je odpotoval v stolaški okraj, da stori vse korake za pobijanje kobilic, dokler so še ne-
ti ficce&ija sv. Rcšnjega Telesa v Belgradu ie bila letos kaj mnegobrojna in slovesna. Nj Vel. kralja je zastopal polkovnik Ra-d i veje Ziitanovič. Udeležili so se je med drugim odličnjaki tudi ministri dr. Korošec, dr. Srskič in dr. Frangeš kakor tudi veliki župan belgrajske cblaeti dr. Bultič.
r - t*-- -	— -	jl^-,"-■■ '.,'K-rrfrmmn
ce v finančnem ninistrstvu ugodi njihovim zrntevair.. Vinogradniki so ministra posebej opozorili na krizo, ki je nastopila za nafe vinogradništvo. Dalje so ga opozorili na slabo letino, na ostro zimo in pozebo. zlasti na elementarne nezgode, ki so se pripetile v pomladnih dneh.
Z naše zadružništvo.
Pri glavni zadružni zvezi se je svoj čas ustanovil odbor, ki naj. prouči zadružni zakon. Te dni je končal z delom. Po tem zakonu so zadruge ustanove, ki imajo gotovo število članov, ki ne gredo za dobičkom, ampak za medsebojno pomoč. Odbor je pregledal poslednjo zadružno zakonodajo drugih modernih držav in je sprejl vse njihove določbe, v kolikor so za nas prikladne. Po tem zakonu bo zadružništvo izenačeno in vse zadružništvo bo po tem zakonu z enakimi pravicami in dolžnostmi stalo v enotni fronti. Na skupščini 16. junija bo imenovni načrt zadružnega zakona še pregledan, in nato z morebitnimi izpremembami predložen ministrstvu za kmetijstvo.
škodljive. Zanimivo je, da so se pojavile kobilice tudi v Bolgariji, kjer so povzročile že ogromno škodo, v Bolgariji so dosedaj uničili že okrog 60.000 kobilic.
d Stekel pes je ogrizel v Dardi v Vojvodini dve osebi in 30 glav živine.
d Strela ubila kmeta na njivi. Nedaleč od Vrapča na Hrvatskem je kosil travo poljedelec Slavko Djuretek. šel je nekoliko dež z gromom in bliskom. Ravno, ko je postavi! Djuretek kos pokonci, da jo priostri, je udarila v kos strela in ubila pri tem kosca.
d Dve lisičji gnezdi je našel. V Veliki Nedelji je križniški logar Ivan Petek izkopal v gozdu Otok 2 lisčji gnezdi. V prvem je našel 5 mladih lisic, v drugem pa 3 mlade in 1 staro. To je ustrelil, osem mladih je pa prinesel v košu domov. Tudi v Šardinju so izsledili eno gnezdo. Lisičji red torej dobro napreduje, naše gospodinje pa žalujejo za kokošmi, ki jih ni več.
d Žaga je pogorela v Sodražici. Bila je last Franca Prijatelja, posestnika iz Zigmaric. škoda je krita z zavarovalnino.
d Oblak se je utrgal nad Kninom v Dalmaciji; nastala je povodenj, ki je napravila na polju okrog 6 milijonov škode.
d Za deset tisoč Din vrednosti so odnesli tatovi iz trgovine Kokalj v Ooričanah pri Medvodah.
d Če se prehitro vozi. Družba Ljubljančanov se je peljala v nedeljo z avtomobilom na Bled. Šofiral je inženjer 2u-mer. V Naklem cesto križa proga. Ko je bil avto že blizu proge, je privozil vlak, avto pa se radi hitre vožnje ni mogel takoj ustaviti. V tem trenutku je šofer hitro zavil avto ob progi navzdol, vendar pa ga je stroj že zagrabil s tako silo, da je vseh 6 oseb odletelo v travo, avto pa je vlekla lokomotiva s seboj ter ga preklala na dvoje. Potniki so pri vsej nesreči imeli to srečo, da so pravočasno prileteli v travo in se jim ni nič posebno hudega zgodilo.
d 72 letna starka umorjena. V Pivoli pri Hočah so našli umorjeno pred njeno nišo 72 letno Alojzijo Viher, ki je bila vsa obtolčena. Morilca, ki jo je obenem oropal, še niso mogli najti.
d Obsodba Pimiše Račiča. Obravnava proti bivšim poslancem Puniši Račiču, Dragotinu Jovanoviču in Tomi Popoviču je bila 7. junija končana. Puniša Račič je dobil 20 let zapora, Jovanovič in Popovič pa sta bila oproščena in takoj izpuščena na svobodo. Zagovorniki Puniše Račiča so se pritožili proti previsoki kazni.
d Ljubljanska porota. Leopold Poga-čar, obtožen uboja, je bil oproščen. — Razprava proti Tonetu Škrjancu radi istega zločina, se je preložila. — Franc Re-kar bo sedel radi zlodejanja trajne težke telesne poškodbe 14 mesecev. — Ivan Meden bo zašit radi hudodelstva goljufije eno leto. — Radi tatvine bodo zaprti Andrej Rant 7 let, Ivan Jeriha 44 leta in Andrej Paternoster eno leto. — Radi tatvine je dobil Ciril Bregar 4 leta težke ječe. — Radi uboja je bil obsojen Cirel Petek na 4 leta. — Tri leta težke ječe je dobil radi tatvine Čepelnik Emil. — J. Knez je radi raznih zlodejanj dobil 2, Miha Vene pa radi tatvine in požiga 8 let težke ječe.
d Novomeško porotno sodišče. Radi tatvine bosta sedela Banič Franc 18, Ba-
nič Alojzij pa 5 mesecev. — Radi sokrivde umora je dobila Marija Podbregar tri leta težke ječe. — Radi raznih ropov in tatvin sta bila obsojena Vrhovnik Franc in Anton Plantan vsak na 15 let težke ječe.
d Pred mariborskimi porotnimi sodniki. Radi uboja in težke telesne poškodbe bo zaprt Alojzij Neubauer 6 let. — Radi detomora je dobila Ana šumenjak 8 mesecev stroge ječe. Franc Uršič bo zaprt radi uboja poldrugo leto. — Radi umora je bil cigan Hrovat obsojen na smrt na vešalih.
d Celjsko porotno sodišče. Franc Ci-gler je dobil radi umora 10 mesecev strogega zapora. — Antonija Zagoričnikova bo radi detomora sedela tri leta. — Radi uboja, je dobil Dornik Ernest tri, Franc Šalamun pet let težke ječe. — Radi hudodelstva tatvine in vlačuganja bo zaprt Martin Podgoršek dve leti. — Ker je kradel, bo sedel Pečečnik Rudolf štiri mesece. — Radi tatvine je dobil Friderik Hribernik eno in pol leta težke ječe. — Anton Turnšek, obtožen umora, je bil oproščen.
8l
»Moje stanovanje pravi mlada gospa se kar blešči Mica. „RADION mi od snage," olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak ludi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro."
Varuje perilo!
■«»RM!..Y XV*
d Med prijateljicami: »Svetujem Vam, draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHTOV »RADION«. Poglejte današnji oglas!«
d Zoper uši pri živini, proti nalezljivim boleznim in za razkuževanje sploh uporabljamo z dobrim uspehom Saneolin, ki ga izdeluje »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10,
n Na Taboru pri Grosupljem 16. junija slavnostna otvoritev božjega pota. — Ob 10 bo sveta maša, nato slavnostni govor. Ob isti priliki si lahko ogledate tudi znamenito »Zupanovo jamo«, v kateri je na tisoče kapnikov.
Katoliška cerkev.
Vatikansko mesto, kakor se imenuje nova papeževa država, je dobilo svojo ustavo.
Italija.
s Vezuv zopet bruha. Italijan, ognjenik Vezuv je začel pretekli teden zopet bruhati. To pot menda hujše kot sicer. Neprestano se ponavlja podzemeljsko grmenje, ki ga spremljajo močni bliski, steber dima nad žrelom pa je visok nad 1000 metrov. — Lava se je razlila po vsej površini žrela, iz katerega so leteli več sto-tov težki kamni. Računa se, da je tekom 48 ur izteklo 8,000.000 kubičnih metrov lave. Izpraznili so zadnje hiše vasi Ter-cigno, ker je vas v nevarnosti, da jo zalije lava, ki se je že na 200 metrov približala
vasi Odino in na 500 metrov do kolodvora v Tercignu. Del lave se je obrnih proti občini Pasano, drugi del pa proti občini Croce di Carmino. Lava je dosegla prve hiše vasi Avigni. Vodovodi teh vasi so v veliki nevarnosti.	. ,
s Razno. Dr. Janko Kralj, ki je bil nedavno konfiniran za dobo pet let, se je vrnil z Liparskih otokov v Gorico po odredbi notranjega ministra. — V Soči je utonil 68 letni Josip Budal iz Sčandreza. — Strela je udarila v skedenj Franca Vi-čiča v Podbrežju pri Podgradu. Zgorela sta senik in hlev.
Drobne novfce.
700 Rusov in Japoncev je utonilo na potopljenem japonskem parniku »Vugo Maru«.
12 delavcev je bilo ubitih, 5 pa težko ranjenih pri eksploziji v vojaški delavnici v Spilimbergu v Furlaniji.
Ker so Kitajci zaprli ruskega konzula in podkonzula, sc je razmerje med Rusijo in Kino poostrilo.
V Pragi so zaprli kapitana Falouta, ki je izdajal neki tuji državi važne vojaške tajnosti.
300 oseb lahko sprejme najnovejši angleški rešilni čoln.
250 kg tehta 20 letno dekle Dezi Aroton v Ameriki.
15 milijonov Din dnevno zasluži ameriški kralj avtomobilov Henrik Ford.
120 milij. dolarjev so izgubili ameriški kmetje radi zadnjega padca žitnih cen.
Petnadstropna liiša se je podrla v italijanskem Neaplu.
72. rojstni dan je obhajal 1. junjja papež Pij XI.
Med občinstvo je zavozil dirkajoči avto v Liickersdorfu v Nemčiji. 9 mrtvih, 39 težko ranjenih.
V otročji sprevod je zavozil avto v nemškem Unterharmansbachu. — Štirje otroci mrtvi.
150 m visoko je švigal plamen, ko je gorel petrolejski vrelec v romunski Moreni.
40 otrok je zgorelo pri nekem gozd nem požaru na Japonskem.
Ekspresni vlak je skočil s tira blizu Kalgana na Kitajskem. Nad 20 mrtvih in več kot 60 ranjenih.
Na otoku Sahalinn divja gozdni požar, ki je že doslej zahteval 100 človeških žrtev.
Na Angleškem je bil poverjen s sestavo vlade delavski voditelj Macdonald,
S svečami v rokah so šli za procesijo sv. Reš. Telesa štirje katoliški člani nemške vlade.
Egiptofski kralj Fuad I. nastopi te dni daljše potovanje po Evropi.
Vrtinec je porušil v 7 minutah pri nemškem Hamburgu 30 poslopij.
Med. univ.
dr. France Pavlocič
specijalist za zobne in ustne bolezni, se je preselil in ordinira sedaj redno vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18 v Ljubljani, Pražakova ulica št. 11, I. nadstropje, poleg Miklošičeve ulice.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
»Ah pojdi! Kaj pa je tako hudega!« je zaklicala prejšnja predrznica; »mati prednica je že ne bo kaznovala; vedno ima zaščito pri nji. Temu je vzrok njen tajen rod. Saj nobena od nas niti ne ve, odkod je, in le iz njenega igralskega daru bi človek lahko marsikaj sklepal.«
»Kar se mene tiče,« je mirno nadaljevala druga, »mi je prav vseeno, če vemo o Nori kaj natančnejšega ali ne. Da je ena najpametnejših in najboljših v zavodu, to vemo vse; še pravkar nas je s svojim molkom obvarovala kazni. Meni je tu najdražja prijateljica, pa naj bo višjega ali nižjega rodu kakor jaz, kar je oboje mogoče.« In ta, ki je tako govorila, je bila hči nekega nemškega kneza; prava stanovska zavest je tudi vedno širokosrčna.
Nora pa je imela ta dan dovolj časa za premišljevanje. Dočim so se ostale igrale na prostem, je sedela ona sama v svoji sobi in zrla na daljne vrhove gora, ki so se dvigale daleč na obzorju.
Na mladem obrazu, s katerega je še zjutraj žarelo tako veselje, je počivala globoka resnost in okrog usten ji je nalahno drhtelo, kakor pri žalostnem otroku. Samota, na katero je bila obsojena, gotovo ni bila kriva temu, nasprotno, še ljubila je samoto, kakor jo ljubi vsako mlado srce, ki ima še opravka s samim seboj. Morda pa so oddaljene gore prehudo vplivale nanjo, morda se je njena kri, katera ji je tako nenadoma zalila čelo in lica, preveč nemirno pretakala za ozko zidovje zavoda in so ji hrepeneče uhajale misli venkaj preko trdnega obzidja? Tedaj ji je nekdo 4l
plaho položil roko na ramo; k njenemu licu se je prislonila plavolasa glavica.
»Si žalostna, Nora?« je vprašal bojazljiv glas; grdo je bilo od mene, da sem te pustila kaznovati, ko si me branila.«
»Ah, ti si, Lili!« je rekla Nora in se zdrznila iz svojih sanj. »Bodi mima, punčka, ta kazen ni tako huda; toda, zakaj nisi rekla nobene besede, ti zajčji srček?«
»Nikoli ne morem kake stvari dobro povedati,« je rekla deklica v otroški zadregi, »vedno se tako bojim. A radi tebe mi je zelo hudo, kajti ti si bila tako dobra, vedno tako dobra zame,« in oklenila se je Nore okrog vratu.
Nora jo je poljubila. »Drugič boš že znala govoriti,« je rekla, da bi jo potolažila; hipoma pa ji je ostro pogledala v oči in pristavila: »Lili, že zopet si jokalal Pojdi no, kdo neki bo še tako žaloval, ko si že tri mesece tu!«
»Ne morem pomagati; nisem rada tukaj; toži se mi po domu!« se je opravičevala deklica. »A ravnokar si bila tudi ti videti prav žalostna, Nora; gotovo se tudi tebi toži po domu, pa mi tega nočeš priznati.«
»Po domu?... Ne, zares, mislim, da prav nasprotno, toži se mi po tujini. Deset let sem že v tem kraju in postal mi je drugi dom; a jaz bi šla rada ven; tla mi gore pod nogami. 0, da bi kdaj zopet videla druge ljudi, druge kraje, da bi zopet zajahala kdaj konja in se na njem jadrno pognala v daljo!« Kakor v hrepenenju je iztegnila roki.
»Zakaj no greš domov? Saj si že skoraj dorasla!« je rekla Lili z vsem spoštovanjem svojih petnajst do Norinih sedemnajst let.
Nora je lahno zardela. »Jaz prav za prav nimam
11
M1M
En Francoz, en Nemec,
en Anglež in en Hrvat so se podali v Afriko, da bi tamkaj spoznali natančneje slona. - Francoi je ostal v Afriki 7 lef nov, ko se je vrnil, [e raznesel po časopisju sijajen članek pod zaglav-jem: »Slon in njega liu-bežen«. Nemec je ostal < doma tri mesece in obelodanil razpravo: »Slon« gospodarskem in socialnem pogledu.« Anglež i« objavil knjigo o trgovm s slonovo ..ostjo. Hrval se je isiotako mudil < deželi slonov nekaj mesecev in objavil po P0' vratku knjižico z naslovom: »Slon in hrvalsk« vprašanje«.
O čem se ljudje n«i: več pogovarjajo? Američan iz Columbus«, O., ki je ob strani poslu-šal 500 razgovorov M cestnih križiščih, v
dališčih, v brivnicah, »
postajah itd., odgovana na to vprašanje: 40 o stoikov razgovorov moškimi je o kruhobo'-stvu, 15 odstotkov športu in drugih raz«
drilih. 12 odstotkov 0'
P 0 D 0 II
BEGUNJE
V	tuk. ženski kaznilnici se je vršilo dne 1. junija redko slavje. Odlikovana je bila namreč č. s. prednica z redom sv. Save 5. razreda. Podelil je odlikovanje g. višji državni pravdnik, v imenu velikega župana je čestital g. okrajni glavar, čč. sestre so že bile zbrane v dvorani, okusno okrašeni, in so sprejele s petjem slavljenko in druge goste n Ljubljane in Radovljice. Po tej slovesnosti so si Ecstje ogledali zavod, ki ga vzorno vodi s. prednica, ki je s svojim spretnim, ljubeznivim, a vendar odločnim nastopom kakor rojeno za to službo. Po skupnem kosilu v zavodu so se čestitke ponovile. Naj č. s. prednica še dolgo vodi ta zavod!
ŠENČUR PRI KRANJU
V	nedeljo, dne 16. junija 1929, ob 3 popoldne priredi naše prosvetno društvo v Ljudskem domu vrlo zanimivo — ganljivo in smešno — igro v 7 dejanjih s petjem: j Izvoljena nevesta«. Med odmeri igra tamburaški zbor. Vsi prav lepo povabljeni!
ČRNOMELJ
Tukajšnji orlovski odsek proslavi letos 20 letnico svojega obstoja. Zato bo v nedeljo 16. t. m. v Črnomlju javna orlovska prireditev. Dopoldne družine v župni cerkvi. Popoldne ob 2 večernice, nato obhod po mestu, ob 3 na orlovskem letnem telovadišSu javna telovadba. Zlasti zanimive bodo skupine Orlic, Mladenk in gojenk, posebej Orlov, Mladcev in Orličev, nato pa končna skupina celokupne orlovske družine. Izleta v Prago se od nas lileleži pet Orlov in šest Orlic.
Oblastna trtnica in drevesnica v Črnomlju, ki je letos začela z delom, prav lepo napreduje. Ta ustanova je velike važnosti in koristi belokranjskega vinogradnika in eadjerejca.
Mlekarska zadruga v Črnomlju obstoji že četrto leto, sicer počasi, a lepo napreduje. Zelo se je poznala lanska suša, ko so morali posestniki
zaradi pomanjkanja krme prodajali živino. Se,daj kaže, da bo veliko krme, zalo, kmetje, držite v hlevih ie dobre krave mlekarice!
Tukajšnja mestna občinn bo prihodnje leto zidala veliko moderno ljudsko meščansko šolo.
ŠMARTNO PRI LITIJI
V nedeljo 23. junija proslavi tukajšnji Orel svojo 20 letnico. Dne 26. januarja 1909 se je ob velikem navdušenju vršil ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 40 fantov in mož. Že 12. septembra istega leta je imel odsek javno telovadbo. V sprevodu je korakalo domačih in sosednih 105 članov v krojili. Pozneje sta bili v Smartnem še dve večji, okrožni prireditvi, in sicer leta 1920. in 1926. Preko velikih ovir si je moral Orel utrjevati svojo pot in »pravico do obstoja«. Kronika in takratni časopisi beležijo dokaj hudih bojev, ki pa so dali le novega navdušenja in poguma. Prvo delo Orla je bilo osredotočeno okrojs graditve Društvenega doma. 25. aprila 1910 je bil položen temeljni kamen in leta 1911. blagoslovi-"n. Od tega časa dalje je bil Dom središče ljudsl.o izobrazbe in prosvete. Saj beleži kronika številne kmetijske in gospodinjske tečaje ter predavanja. Mnogi fantje pa so pri predavanjih tekom 20 let pri Orlu dobili svojo umsko in srčno izobrazbo, tako da lahko Orel s ponosom gleda na svoje 20 letno delo, katero proslavi 23. junija s sledečim sporedom: Ob 8 sveta maša, govor blagoslov prapora (g. kanonik dr. Kli-
Z našo umetno
moSfo'm escBie® „ra©sfin"
si lahko vsakdo s malimi stroSki pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici 7.a 150 litrov Din SO4—, po pošti Din 50'—. Dobi 8<; samo v droRerlji A. Kane sinova LJubljana iu drogeriji \Volfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 33.
nar), ob 1 sprejem gostov v Litiji na postaji, ob pol 2 litanije, ob 3 javna telovadba na župnijskem vrtu pred Domom, govor (dr. K. Capuder). Sodeluje rudniška godba iz Zagorja. Vabimo k prireditvi sosedne odseke in prijatelje orlovstva. Bog živil — Odbor.
Cnsteimorto.
V omotični sreči prvih dni skupnega življenja so kmalu umolknili svareči glasovi vesti in preživela sva v tujem mestu, umaknivši se vsemu svetu, nekaj prav solnčnih dni. Nato sva pa nekoč na sprehodu odkrila, da naju nek tujec opazuje. Ko je tudi v naslednjih dneh često križal najino pot, sva vedela, da naju je izsledil tajni markizov detektiv. Ker Marija še ni bila polnoletna, sem se hotel izogniti vsem sitnostim. Spomnil sem se na sošolca in prijatelja iz mladih let, ki je, kolikor sem vedel, bil v istem mestu uradnik. Njegov oče je imel v oddaljenih hribih razpal viteški grad, prav ta, v katerem ste se danes ustavili. Mladi študentje smo nekoč tukaj skupno prebili nekaj dni v bujni romantični zanesenosti. Tega gradu sem se tedaj domislil. Zdelo se mi je, da ni nikjer na svetu boljšega pribežališča, da se po eni strani umakneva vsem poizvedovanjem, po drugi pa živiva neovirano najini mladi sreči. Poiskal sem mladostnega prijatelja in izvedel, da je grad njegova last. Prostor, v katerem je še mogoče stanovati in ki je v njem res še večkrat prebil po nekaj dni, ima vedno na razpolago. Tedaj sem mu razložil, kako je z mano, ga poprosil in dobil takoj njegovo dovoljenje.
Čez nekaj dni sva se v kmetiško obleko oblečena naselila v tem zidovju. In kot se je nato izkazalo, se nama je res posrečilo zabrisati vsako sled za sabo.
12
tvori obrekovanje bliž-njika. — Ženske: 22 odstotkov vseh njihovih razgovorov vzamejo po-raenki o moških, 19 odstotkov pomenki o obleki in modi vobče in 15 odstotke opravljanje drugih žensk.
Smrtonosna decimalna pika. V bolnici v Sud-baryju na Angleškem so umrli trije otroci, stari 5, ^ in 10 let. Kazali so tnake zastrupljenja. Preiskava je dognala, da so otroci umrli od strupa thaliium acetat, s katerim so zdravili njihovo kožno bolezen. Bilo je jasno, da ie bila otrokom dana prevelika množina strupa, zato so zaslišali farma-:cvtko, ki je pripravila zdravilo. Ta je priznala, da se je pri računanju vsega potrebnega materiala zmotila za decimalno piko, tako, da so otroci dobili desetkrat močnejše zdravilo, ki je povzročilo njihovo smrt.
Dva goloba na dan. V
Lincoln Parku v ameriškem Chicagu je obolel tiger »Prince«, ki tehta nad 300 kg. Zdravnik je dognal, da je tiger bolan na želodcu in mu je zato predpisal hrano »dva goloba na dan« in nič drugega.
doma,« je rekla obotavljajoče se. »Mati mi je umrla in oče je vedno na potovanju.«
»Kdo pa je tvoj oče?« je nekoliko radovedno vprašala Lili.
Nora je zardela še močneje; nikoli ni govorila o tem. Odkar je bila v Švici, jo je odvračalo od tega neko posebno čuvstvo, ki ga je podprlo še to, da tudi vzgojiteljice niso nikoli govorile o tej točki. Tako je preslišala tudi to vprašanje in bilo ji je po godu, da je vstopila tretja in ju prekinila. Obrnila se je k njej.
»Pridi sem, Beti,« je rekla, »pridi sem, medve sva obe melanholični; Lili se toži po domu!«
»Nori pa po tujini!« je pojasnila mlajša.
»Po tujini?« je ponovila tretja; bila je prav tista, ki se je bila poprej zavzela za Noro. »Tožbe po tujini ne poznam. Tišina teh zidov, kjer poznaš le en smoter, kjer imaš pred seboj le en namen, mi je preveč pri srcu, da bi se mogla kdaj ločiti od njih.
»Vem, kaj meniš,« je rekla Nora in jo pogledala. »A jaz nisem kakor ti. Moje misli bi se rade razširile čez ves svet, tvoje pa stremijo le navzgor.«
»Lepo si povedala, Nora, kakor vedno,« je odgovorila druga v šali. »Toda, kdo ve, kaj prinese bodočnost, pa naj si želi človek kar hoče.«
»•Bodočnost... da, rada bi vedela, kaj mi bo prinesla,« je zaklicala Nora; »tako zagonetno leži pred menoj, da niti ne slutim, kakšno bi moglo biti moje življenje.«
»Jaz pa vem že prav dobro,« se je mirno vmešala Lili.	v ,
»Ti, punčka?« je vprašala druga.
Zakaj pa ne? Teta je že vse natančno določila. Eno leto ostanem še tukaj, potem pa se vrnem k svoji teti in potem se poročim s svojim bratrancem,« je rekla naivna
Obe deklici sta se veselo zasmejal!. /
»Ti, da se poročiš s svojim bratrancem? Veš to že gotovo? Pa ga poznaš?«
»Radi tega se ni treba prav nič smejati,« se je shudila deklica.- »Oče je to želel na smrtni postelji in teta tudi tako hoče in vsi ljudje to vedo.«
»Kdo je neki ta srečni bratranec?« je pravkar hotela vprašati Nora, ko je zadonel jasen glas zvonca.
»To je znamenje zate, ki te kliče k prednici,« je rekla Beti. »Ob tako nenavadni uri! Sestra Barbara je videti neizprosna; res, medve te morava zagovarjati!«
»Ali naj grem s teboj?« je vprašala Lili in se privila k Nori. »In povem, kako je bilo?«
»Ne, srček mali; toliko nočem zahtevati od tebe; se že sama izgovorim,« je zaklicala Nora in v očeh ji je zasijal izraz poguma in odločnosti. »Rada bi ge borila z življenjem in ga skušala premagati. Boljši so viharji kot pa večni mir; tukaj pa le sestra Barbara napravi tuintam kak viharček.«
Nora je smeje se odhitela in v mogočnih skokih stekla po stopnicah navzdol. Pred vrati, ki so vodile k prednici, se je pa vendar ustavila za trenotek in pogledala svojo zunanjost kakor plah novinec, boječ se, da ne bi še kaka nerodnost poostrila viharja, kateremu je tako pogumno šla nasproti. Toda ne bik) bi se ji treba bati ostrega pogleda prednice, tako je bila ta zamišljena danes. Ko je Nora vstopila, ni stala, da bi jo zaslišala, kot je imela navado v takih sodniško-mučnih prizorih, marveč je sedela za pisalno mizo. Pred njo je ležalo pismo, od katerega se je zdaj »koro otožno ozrla na vstopivšo mladenki).
Mati Sibila je bila majhne, nežne postave; iz njenih oči je sijala sama odločnost, ki jo je usposabljala za naporno mesto predstojnice tako velikega
Mar.ta se jc skraja res bala puste pokrajine in mračne razvaline — toda :j'jbezen ie nadomeščala m razvese!jevala vse. Kljub temu se ice je cesto polastila skrisna skrb. da to ne more vedno tako ostati in da se bo moralo prej ali »!ei spremeniti. In se tudi je. Prvo, kar se je oglasilo že po nekaj tednih, je bila potreba po kakem rednem delu. Baš je prihajalo poletje -n pomagai sem si najprej s tem, da sem prekopa i ta vrt in pred obzidjem majhno njivo. To ie za nekaj časa pomagalo; kmalu pa so prišle druge stvari nadme. Budila se mi je vest. Prej sem mislil, da jo bom mogel v sreči zadušiti. Toda čudno, kako kmalu se prameč strasti, ki se zdi, da vse izpreminja, vse prekvaša in pregiaša, kako kmalu omaga, kako kmalu izpod ruševin podrtega sveta zopet priklijejo stare kal ice.
Skraja sem občutil to le poredko in mi ni biio težko pregnati mračne misli. Ko pa se je nato nehalo delo zunaj in so prišli dolgi jesenski m zimski večeri, se je stvar poslabšala. Preteklost se ie začela dvigati zoper mene. Mati, ki sem jo vroče ljubil in ki jc bila njena največja sreča v življenju, ko je videla,
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg h štela .Union'.
Obresfovanje najugodneje.
Posojiia proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
Izbsrno koso
za Din 20'— dobite pri
____________ trrdki Franc Stopica,
ieietaiaa, » LjsbljMi, Gs-po-ie!-k» re*t» str'. 1.
i da ji ie sin po?«! svečenik; dan mojega maš-n istega posvečenia; ko sem se z veseljem v srcu daroval Begu in se odpovedal svetu; petnaist let resnega svečeriiškega dela m zaupanje mojega škofa — vse to me je obieže-j vaio, da san se vsemu temu izneveril in brez-J vestno odpadel. Najbolj pa me je vznemir-i jalo pohujšanje, kt sem ga zagrešil nad prijatelji in zmagoslovno veselje, ki sem ga bil povzročil pri sovražnikih cerkve
Z Marijo o teb stvareh nisem mogel govoriti. Ne vem, ali je slutila, kaj se godi z me-: noj; toda vsekakor je njena neizmerna ijube-' zen m vedno čuječa pazljivost storila vse, da bi me zazibala v srečno pozabo. Mislim tudi, da je sama ostala dalj časa mirna kot jaz i Sele čez zimo se mi je zdelo, da je pogosto zdrknila rahla senca preko njene svetle duše. I Tako sem zakrival svoje temačne misli z mučno skrbnostjo; toda ko sem sedeval poleg j nje, jo držal za roko in ji česJja! temne iase, [ so bile moje misli cesto daleč, daleč in s tiho j grozo sem slutil, da je ni zemeljske sreče, ki bi popolnoma otežila najino srce, in da je bila usodna zmota, ko sem svojo dolžnost, svoj poklic in svoj zagotovljeni srčni mir, zavrgel radi minljive strasti.
Cesto mi je celo prišlo na misel, ali mi ne bi kazalo zaokreniti koraka, zbežati in se skesano vreči pred svojega škofa. Ali ko sem
Nafboliša in veivrsf. ttina
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem dretivu t Dolenjem Logatcu.
nato pogledal Marijo, ki se mi je popolno®« zaupaL, ki mi je žrtvovala vse, k;;teie usodo sem imel samo jaz na vesti, se mi je zdelo da bi bi! beg iz t,-ga položaja še večja pre! greha kot vztrajanje v njem. Govorit! pa jn razkriti ji svoje stiske, si nisem upal, ziast; še ne, ko je njeno stanje zahtevalo še posebne nežne obzirnosti. Pa če bi tudi res prišlo do ločitve, jaz je ne bi prenesel. Dasi me je namreč vest pogosto grizla, so me vendar neštete tajne vezi moje duše vezale na Marijino ljub. ko lepoto in na njeno dobrohotno, nežno srce.
Sicer pa je v zadnjih mesecih postajalo vedno očitneje, da tudi ona skrivaj trpi. Te. lesna oslabelost in naravno omečenje čudi, ki je nastopila tedaj pri njej, sta povzročili, da je postala žalostnim, mučnim mislim še posebno dostopna Nekega dne — spet sc je bližala pomlad in solnce je spet sijalo v grajski ograd — sem sedel tu v utici in bral iz svojega brevirja. Vzel sem ga bil namreč s seboj, pa ga že dolgo nisem več opravljal, šele pred kratkim sem ga zopet začel, da hi si pregnal dolgčas, ket sem reke! Mariji, v resnici pa zato, , ker n e je začenjala spet grk-ti vest in sem nahajal v njem celo neko pomirjanje. Marija je imela opravka na vrtu, prišla pa je nato k meni in ko sem zapri knjigo, mi je nežno položiia roko na ramo in rekla:
»Kajne, Francesco, da te ni samo dolgčas spomnil brevirja?«
Bil sem v zadregi in sem se izmikaje izgovoril. Žalostno se je nasmehnila, se naslonila z rok na mojo ramo in nadaljevala:
»Nič več nama ne pomaga šiloma zapirati oči. Bojim se, da je najino dejanje hujše, kakor sva mislila.«
zavoda. Takoj, ko se ji je Nora približala, je vstala in prijela mlado dekle za obe roki ter jo pritegnila tesno k sebi.
Otrok moj,<- je rekla tiho, »življenje nam vedno prinaša spremembe, ki jih je treba prenesti.c
Noro, ki je biia pripravljena na vse kaj drugega, so te besede zadele kakor udarec, dasi so bile izgovorjene tako prisrčno. »Oče ... o. oče k je za jecljala v silnem strahu.
_>Ne, pomiri se,; je hitro rekla redovnica, »dobro mu je in zdrav je. Celo prav srečen je, dragica, kot mi pravkar piše; vendar mi naroča, naj te pripravim na neki dogodek, ki se izvrši v najkrajšem času.:
Nora jo je pogledala še bolj zmedeno. »Ali bo opustil svoj poklic?« je vprašala in kakor žarek veselja je preletel njen obraz.
Redovnica je odkimala. »Otrok moj,i je nadaljevala in videti je bilo, kako težko ji gredo besede 7. jezika. »Gospod mu je že davno vzel ženo, tvojo mamico. Z božjo pomočjo si našla tukaj nov dom in če bi bil hotel Bog, bi ti bile nadomestile me dragoceno materinsko ljubezen.
Noro so ganile te besede in poljubila je prednici roko. Saj je bila mati Sibila prva, ki jo je bila sprejela kot otroka brez matere k sebi. V njenem naročju je bila izjokala Nora bridko bol, ki ji jo je bila prizadejala ločitev od očeta; odslej jo je vezala na to ženo prisrčna vez, ki ji je tako vrlo nadomeščala mater, kolikor pač to dopušča življenje v samostanskem zavodu.
»Pa tudi tvoj oče je postal v tem dolgem času »lo osamljen, zelo osamljen, ker se je tvoji vzgoji Aa ljubo ločil tudi od tebe. Zdaj si želi ustanoviti nov, domače ognjišče, da bi s tem tudi tebi vrnil dom... ho6» »e znova poročiti, otrok moj.«.
Vedno večje in večje so postajale Norine oči pri teh besedah. Zrla je prednico, kot da je ne razt»me.
»Hoče se znova poročiti, je ponovila prednica in kakor da mora izreči vse naenkrat, je pristavila: »Pravkar mi naznanja, da se je zaročil z neko gospodično Emilijo Laver.c
Težko bi spoznal, je-li Nora to čula ali ne, tako začudeno je pogledala. Hipoma pa si je z obema rokama pokrila obraz in rezek, bolesten glas se ji je izvil iz ust
>Usedi se, je skrbno rekla prednica; primaknila ji je stol ter jo prisrčno bjela. Norina glava je težko omahnila na njeno ramo. Deklico je doletelo nekaj, česar še slutila ni.
Med Noro in očesom je vladalo prisrčno razmerje, dasi sta se videla tako malo. Vsako leto jo je bil večkrat obiskal. Mož viteške postave, ki je obsipaval svojo hčerko z darili in ljubeznijo, je bil povzročil vedno dokaj zanimanja in radovednosti v zavodu: zato je postala Nora nanj zelo ponosna. Tudi dopisoval je stalno z njo in v pismih je, kakor nekoč v občevanju s svojo ženo, izražal vedno najgloblja čuvstva svojega srca. Materino podobo, ki jo je v svojem spominu še poveličeval, je predstavljal oiro-ku vedno kot sveto in zelo spoštovano; v tem je živela dalje njegova ljubezen in bol za izgubljeno ženo.
iiiišoe za stroj, pletenj
Pričetek dne J. julija. Poučevalo se bo teoretič-no in praktično pletenje n« raznih sistemih stro-|ev, šivanje in krojenje. Tečaj, Iti je oblastveno prijavljen, traja tri mesece. - Pojasnila daje
FRANZL GIZFLA, Ljubljana, Privoz 10.
Nenavadni kačji sovražniki Najbolj nevarnega sovražnika gadov ne smemo iskati, kakor se sploiuo misli, med večjimi živalmi. Gotovo je, da postanejo številni gadi žrtve ježa ali raznih ptic, ki pa samo umore Čada, le redkokdaj tudi pož.ro. Res kot hrana služi gad svojim zelo majhnim sovražnikom, namreč gozdnim mravljam. Če se je gad prav psšte-no nažrl. leži leno in skoraj H>rez vsakega živinskega znaka na tleh. V leni stanja ga mravlje lahko obvladajo. V velikem številu zlezejo r vse njegov!- odprtine in ga s številnimi piki precei hitro (•more. Zato je v krajih, kjer je veliko mravelj, le malo tjadov.
Največja reka n« svet« je Amazonka v Južni Ameriki. Dolga je 5000 kilometrov in po »lel plavajo tudi velike morske ladje. V Amazonki živi 1163 vrst rib.
Riba poiiva tedaj, ko obrnjena proti tol.u vode miruje. Naravoslovci pra" vijo, da riba lažje diha, če je tako obrnjena. Riba diha s škrgami ia t?P* iz vode tisti zrak, ki le v njej raztopljen. V prekuhani vodi, iz katerega je vročina izgnala zraki riba kmalu utone.
Senzacno novost!
80	in kdor Iiočo dobro il-
pf	hajati, mora biti povsod varjen,
i jk	posebnopaprinakupovanjuraznih
IMPa '	potrebščin, ka'ere ko najceneje v
i0fv ti\	veletrgovini Steruiecki, na ialja
Sfi..-. s-1	točen pri izvrševanju »vojega po-
§f	klica, /akar pa ja potrebna dobra
i*	žepna ura, budilka in tudi atenska
"J	ura, katero pa lahko nabavite za
it /O	7el° nizko ceno in da bode res
iltg K	dobra i n točua, edino v veletrgovini
vkv^^Š Stermeckl, Celje
štev. 1». Slov. uBjjv Da sa ura ne izgubi, je treba v9 ^pr rlžice, lepo dekl6 ali mlada len* pa rabi uhane ln prstane, bar rajdete v velikem llnstrovanem eenlku a nreko tisoč slikami. ki se podile na zahtevo vsakemu zastonj. Za are se garantira 3 leta. Kar no ugaja se zamenja ali vrne denar.
D. R. G. M. Zakonito znvar. v vseli državah. On-dulira brez pomočkov kratke nli dolge lase le ■/. enostavnim česanjem. Neporu.šcn. Neobhodno potreben za vsako damo. Cena komadu 45 Din. Knz.pošilja — ker povzetje ni dopustno — le proti posiatvi zneska na čekovni račun 20.503 Humann Wien II pri ljubljanski poštni hraeilnici.
CxitortSiaas F»AWZ humann IVlen II
Aloisgasse 3/221
Že 32 let
stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine	gyi
ublažujoči Feilerjev Elsafluid, kaleri je po-	K§
hvaljen v mnogobrojnih prizuanicah tudi iz	H
najvišjih krogov. Upotrebljen na znotraj in	f|l
zunaj se je izkazal uspešen pri reuinatičnlh	jgf'
bolečinah, iivffnih bolečinah, pri šibkosti, pa	Sffi,
tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva se	ffj,
pi.v.od. Poizkusna steklenica Din 6-—, dvoj-	ffl
na Din 9.-. Ako ga n.majo, naročite ga po	Wt
r VL3"',?,2 Pin naravnost pri lekarnarju	ii FELLER, STUBIOA DONJA, Elsatrg K\ Ur-
Za Prel>avo pa: Elsa-krogljice, M§ 6 skatljic Din 12'—	SS3i
Pekarija NOVAK, Ribnica, Dol
na dosmrtno skupno hrano in stanovanje, ki posodi
ali založi v posestvo od 10 do 15 tisoč dinarjev, se sprejme. Dotičnl se lahko vknjiži na prvo mesto. Je na prav prijetnem kraju blizu kolodvora tik farne cerkve. Naslov pove uprava Domoljuba 6216,
preizkušena dobra kaljivost, se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Chinoferrin
železnato kina-vino je izborno, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in te toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CHINOFERRIN-KLEŠČIČ, - Proizvaja ga; Mr. Mirko KleSčič, lekarnar, Samobor pri Zagrebu.
Edino najboljši	StrOjj It« Pletiflti Štfft.
t„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Ptiellnca
Orlfzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke 1
LlHftffona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno, ne V teči a garancija.
sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Pavel Na-gode. kovač St. Vrhnika p. Vrhnika.
Proda se miin n,a.dva
---- tečaja
z njivo, travnikom, vinograd in nekaj gozda. Natančnejša pojasnila daje Janez Kotar, Za-bukovjo št. 33. p. Raka pri Krškem.
Sejjja za oskrbovanje prašičev, pridna poštena, zanesljiva, ne premlada, se Išče proti primerni plači. Vstop tako . Graščina Bokalce p. Vič pri Ljubljani.
Šlualna stroj, aliTJ°:
hranjen, so poc;jni proda. Kleininayr, Slomškova ul. 3. priti, desno.
Milimi išče velika šved-iilriH ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema' TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
Ulnjip hrastove od 20 511® cm naprej kupi \sako mno/.ino parna žaga V.Scagneti Ljubljana. za gorenj, kolod v.
L^ns Ee sme nos'" v vse'' deželah brez orožnega lista. EMGE alarm-pi-štola se težko ra'loči od pravega orožja, ker je strogo precizijsko delo. Zanesljivo funkcionira zelo moralično učinkujoče obrambno orožje. Se ne more zamenjati i orožjem za igračo. Neobhodno potrebna za motorne vozače, ko esarje, športnike, potnike, tekmovalce itd. Cena Mod. I. (Trommelrev.) na 6 slrelov poniklj. Din' 125'—, Mod II. Browning kot slika na 6 strelov Din 145'—. lOOpatron Din 25—. Pošilja le po povzetju Eiporthaus Frane Humann, Wien II. Aloi ganse 3/K. — Radi enostavnosti eks-pedicije se želi, da se predplačilo izvrši na ček. konto Ljubljana 20.503.
sprejme takoj brezplačno Valenlin Markelj. čevljarstvo, LMihno35, p. Podnart, Gorenjsko.
llCSuliS se prejme za -- trgovino z mešanim b L,goni. Ogle si pod št. 65!>2.
UČBHBC	se
--sprejme za trgovino s popolno oskrbo. Imeli mora predpisano šol. i/.obrazbo. Ponudbe na upravo pod „Trgovino" št. 6274.
030 hJnEiCa en,e8a k
----konjem
drugega h kravam sprej me samostan Pleterje-Sent Jernej Dolenjsko, vse drugo po dogovoru
obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopja, 3 orale vrla, 0 oralov njiv,tra> nikovingo«la, vse v najboljšem stanju, 5 minutodfarne cerkve Peče. - Marija Rančigaj, Goričanje, p. Moravče-Peče.
ivvrop
,1!! I Amerika! 5! 1Aastralija! t J! I!Evropa!! I tralia!!!Evropa!!! Azija!! M Afrika!!!<>~-As .1.1 a!!! Afrika!!!!!! Amerika.! !	1
Mil! Afrika!!!!! i AmTikoJJ^vfoT II!!!!!! Afrika! Itn « * «1 i« i ja!!! !	.	® v
*'SSj.a-t?a	(111X111 'Jllll
'' \\Q. nB^rSSIitra]. i j a!!!!!!!!
Amerika!!!!!!!! r^T! ' v« i i i i i i a^-N-^i i.« i • t i i i i.-SŽ^ttrfSŠSft^
ki seje že učil eno leto rn je bil odpuščen z upravičenim vzrokom, sprejme Ivan Jamar,
PQuI inn Tli . 1
DnninC Ljubljana, Ki-•fj-lilli; klošičeva t- sta 28 (bližii n kolodvora) oddaja službe služkinjam, kuharicam, natakaricam. Za odgovor 2"— din. znamko.
mm. TOfc
ceno proda Jakob Ster, Spodnje Duplje 31.
M* "obrt"^
mem. Hrana in st no-vanje v hiši. J. Boštic, Zg. Brnik- 41, Cerklje pri Kranju.
A ust' 1 J
nOŠilja ca 50 l)arcel se
——odda na dražbi Jo. t. m. ob 1. pop v «or. Mozelju, 37 p. Kočevje. Na razpolago se »te«. Vozniki, pozor!
RS >n vajenca z vso ■— oskrbo v hiši sprej-»e Ivan Grašič, kolar "rimskovo, p. Kranj.
fmtiaiOt
cerkve
Birmanske ure za dečke od Din 49-60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna nr v Švici
Birmanske >.upt;sine ure od Din 98 — naprej
H.S1ITTNER
Lfnbljana fl
Srebrne vrame verižice (Colliers) od Din 20'— naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej
ulita
polni
Zahtevajte cenik zastonj poštnine prosto
in
Prvovrstna gor\ilriQ jermerjg
in mlinsko-tchnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35.
■■^■■■■■■■BmnasBBKa
Hitro - prijetno- Dre/ bolečine
CISTI - OSVEŽUJE
ŽELODEC IN CHEVA
OTROKOM IN ODRASLIM - PRAŠEK
.MAGNA-
Odrasli eno veliko, otroci malo ilieo t vodi ali mleku V lekarnah in drogerijah 1 laroj i navodilom Din 4*—
Urnika cvetje - podleskovo seme
in vsa druga zdravilna zelišča kupujem po najvišjih cenah — Zahtevajte cenik brezplačno! ED. PIŠLER, Vrhnika.
NajveCio zalogo prvovrstnih
polgedelskih sfrofei
najdete le pri tvrdki
Sclmcldcr d Verovšcb
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
v LiuMitini, Dunoisk« cesta 16
ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in se Vam priporoča za nakup : mla-tilnice, gepeljna, trijerja. čistilnice, saJnih mlinov in stiskalnic ali preš za sadje in grozdje, slamoreznic, reporeznic, raznih plugov ter ostalih strojev in orodja za kmetijstvo. Dolgoletne skušnje v tej stroki in ugodni r.nkup iz prvovrstnih tovarn Vas bo prepričalo, da dobite tukaj za Vas pripraven stroj po najnižji ceni in predno drugje kupite, oglejte si raje prej zalogo zgoraj imenovane tvrdke.
Pozor! Zasebni teiaj sa gg. fevHarje!
se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojev. vzorcev, kolekcijske vzorce, izdelovanje gor. delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »tk-kam* in »Ago«. Zahtevajte prospekt. Josip Steinman, Kolodvorska ulica 41, Ljubljana.
NaiDollSi in naicHonomiCneiši CIEKTROHOIOPII
iz znanih čeških tovarn
$hodovl Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Zastopstvo Skodovih zatonov. Llubljana, Selenburiova ulica it 7. Telefon 2966,
Veliki	O F IV I K
ilustrovanl ^ Ij 1* I 14
dobile zas(onj.~W2 Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna Klnsbtl, gramofonov In harmonik B. Lorger	MARIBOR Stev. I07-B
Violine od Din S5—, HoCno harmonik« od Din 85'-, Tainburlce od Din SS"—. (Iratnofonl od I)tn 345'- dalji'.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani
Brzojavni naslov: Gospobanka
(Miklollieva cesta 10)
Teleton št. 2057, 2470 in 2979
Izvršuje vse vrste bančnih KapUal ** reZ6rVe SkUPn° ^ Di" ^ODO-, vloge nad Din 360,000.000 -	^^ ^
poslov pod najugodnejšimi	P o d r u ž a i c e ;	inTC9( po8ojila ,er ^
Bled, Cella, Diakovo, Kočevje, Kranj. IT-SEM Maribor, Novi Sad, So m bor, Split, Sibenlk Sl^T'-
mm
lzda'alelj: Dr Franr Kulover.
V
Urednik: Frane Zabrel
Za Jugoslovansko Uskarlio: Karel CelS.