NO. 300
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1939
LETO XLII. — VOL. XLIl.
Sodnik Lausche pred važno razsodbo
Cleveland hoče ustaviti družbo ulične železnice, da bi plačala $313,000 dividende svojim delničarjem, ker baje nima dovolj gotovine na rokah.
Vse mesto napeto pričakuje, kako bo razsodil Frank J. Lausche v tožbi, ki jo j« naperilo mesto Cleveland proti družbi Cleve-landske ulične železnice, da ne bi izplačala $313,000 v dividendi svojim 6,800 delničarjem. Družba trdi, da ima v gotovini na rokah $4,500,000 in da predstavlja dividenda samo 7 odstotkov te vsote. Zastopniki ulične železnice trdijo, da izplačitev te dividende ne bo zvišalo voznine, niti ne bo prizadelo postrežbo kjerkoli. Družba je naznanila izplačitev dividende še 15. decembra, mesto je pa vložilo tožbo, da to ustavi, šele zadnjo soboto, trdijo zastopniki družbe.
Legalni zastopniki mesta pa trdijo, da. družba ulične železnice ne more izplačati razglašene dividende, ker ima na rokah samo $1,000,000 gotovine v skladu za obresti, iz katerega se sicer plačuje dividende. Od teh mili-
jon dolarjev mora pa družba plačati $800,000 davkov in $50,000 mora imeti v rezervi za obresti. Tako ostane v tem skladu samo ' $150,000 in še ta vsota ni pravil-' na, ker je družba, kot trdi mesto, jnepostavno prenesla v ta sklad I vsoto $253,000 iz sklada za vzdr-I ževanje prometa in za obrabo ! opreme.
Zato je šlo mesto na sodni j o, da prepreči družbi cestne železnice hakazati dividendo delničarjem, ker bi to škodovalo skladu za vzdrževanje in bi bila potem družba prisiljena zvišati voznino. Po Taylerjevi pogodbi, ki jo ima mesto z družbo, ne sme nakazati nobene dividende, razen če je v tem skladu za to dovolj denarja.
Sodnik Lausche bo zaslišal obe stranki, tako zastopnike mesta kot zastopnike družbe in bo potem podal to važno razsodbo, ki i bo imela zelo dalekosežen odmev.
-«.
Farmarji bodo odločili predsedniške volitve prihodnje leto
Rochester, N. Y. — Publicist Frank Gannett, ki se je pravkar vrnil z pohoda po vseh Zed. državah, pravi, da bodo ameriški farmarji imeli v rokah odločilen glas pri predsedniških volitvah v letu 1940: "Noben kandidat naj nei misli, da bo izvoljen, če ne bo imel za seboj farmarskih glasov," pravi Gannett. "Farmarji pa čakajo za definitiven, konstruktiven prcgi'am, ki bo rešil njih probleme."
"Po mojem mnenju bodo poslale skoro vse države na narodno konvcncijo delegate brez posebnih navodil, da se jim ne bo predčasno vezalo roke. Po deželi je videti, da se ameriški narod vrača k domačim problemom, čeprav se povsod še mnogo govori o evropski" vojni. Povsod sem videl, da so ljudje nezadovoljni in da problem farmarjev še ni rešen. In dokler ne bo rešen, tudi prosperiteta ne bo prišla v deželo."
Diplomatske zveze med U. S. in Avstralijo
Washington, D. C. — Iz diplomatskih krogov ise poroča, ida nameravajo Zed. države vzpostaviti diplomatske zveze z Avstralijo. Po diplomatski šegi mora manjša država prva storiti korak v tej smeri, zato Zed. države ne bodo storile ničesar, dokler Avstralija ne imenuje svojega poslanika zirZed. države. Potem bo predsednik Roosevelt poslal senatu v odobritev ime poslanika za Avstralijo, ki ga bo izbral. Potem pride zadeva pa pred kongres, ki odobri tozadevne stroške. Avstralija in Nova Zelandija sta edini angleški kolo-liji, ki nimata zastopstva v Washingtonu.
-o-
Dr. Srca Marije (staro)
Društvo je izvolilo za leto 1940 sledeči odbor: Predsednica Julija Brerovar, podpredsednica Mary Grdina, 1. tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., tel. EN-| dicott 0729, blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica j Mary Bradač, odbornice: Mai*y' Skulj, Anna Erbežnik'; nadzorni-j ce: Louise Pikš, Genovefa Zu-i pan, Jennie Brodnik; rediteljica] Frances Kasunič; bolniška nadzornica Louise Pikš; zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec; za Klub društev in konferenco SND Mary Stano-nik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar st., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako 2. nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. V društvo se sprejemajo članice do 40. leta. Domač šampanjec na mizi M. Hommel Wine Co. iz Sandusky, O., ki je največja izdelo-valnica šampanjca v državi Ohio pravi, da ni še nikoli dobila toliko naročil za šampanjca iz ameriških mest kot letos. Vojna v Evropi je kriva, da ameriški bo-gastaši ne naročajo šampanjca v Franciji, kot je sioer njih navada. Ta vinarna je bila ustanovljena leta 1878 in šampanjec 1 se izdeluje prav po francoskem ■ receptu. Upamo, da bo razvaje-i nim grlom ohijski šampanjec i prav tako dobro teknil kot francoski.
Naciji imajo svoje oskrbnike za poljske farme in tovarne
Lodz. — Nemška vlada je nastavila nemške oskrbnike na vseh farmah in tovarnah, ki so last Poljakov in Židov v okrajih, ki so jih okupirali Nemci, čeprav ti kraji niso pripadali Nemčiji pred letom 1914. Nacijski politični in ekonomski ustroj se v teh krajih naglo postavlja, čeprav to ne gre tako gladko, kot v krajih, ki so ultra-nemški, to je, ki so pripadali Nemčiji pred zadnjo svetovno vojno. V vsakem posameznem okraju je prepuščeno okrajnemu glavarju, da reši položaj po svoji uvidevnosti. Iz nekaterih krajev so bili žid-j>e izgnani, ne da bi smeli vzeti kaj svoje lastnine s seboj. V nekaterih krajih morajo nositi ži-dje na hrbtu prišit znak rumene barve in ne smejo hoditi po pločniku, ampak po sredi ceste.
V Lod^u morajo Poljaki Vn židje na ulični železnici prepustiti svoje sedeže nemškim uradnikom. Vsa pisma, ki jih pišejo Poljaki, se morajo oddati na pošto odprta, da jih lahko cenzor pregleda.
--o--
Dinamit raztrgal pet
fantov na kose
Waterford, N. Y. — Pet mladih fantov, starih od 15 do 18 let, ki so bili v tej okolici na lovu, je dinamit raztrgal na kose, da so pobirali njih ude in kose obleke 100 jardoy naokrog. Kot more dognati policija, so fantje streljali v trailer, v katerem se je nahajalo 200 funtov dinamita. Fantova imena so dognali po njih lovskih licencah. Razstrelba je napravila v zemljo 4 čevljev globoko luknjo in 30 čevljev široko.
-—o-
V New York na oddih
Gospodični Helen in Anna Koželj odpotujeta danes v New York, kjer bosta čez praznike. Prepričati se hočeta na lastne oči, če je v New Yorku res tako fletno ob tem času, kot pripovedujejo. želimo jima obilo zabave. To sta hčerki družine Louis in Ana Koželj iz 15219 Holmes Ave.	•
I Zavezniki bodo naročilo za letala še podvojili v Zed. državah
Washington, D. C. — Iz zanesljivih virov se poroča, da nameravajo zavezniki podvojiti svoja naročila za bojna letala v Zed. državah, da se pripravijo za odločujočo zračno bitko, ki je neizogibna. V zadnjih 18 mese-j cih so zavezniki naročili v Ame-i riki 4,000 letal, ki so se izvrstno' obnesli na zapadni fronti. Dasi izdelajo angleške ;in francoske' tovarne do 1,500 letal na mesec, i pa še mislijo, da jih Nemčija iz-j dela več. In ker jih zavezniki doma ne morejo več izdelati kot toliko, so prisiljeni, da jih naro-j čaj o v Zed. državah, kjer jih z j lahkoto izdelajo najmanj 1,000 na mesec.
Francija je naročila 850 letal Curtiss izdelka, ki so se izkazali, da so kos nemškim Messer-schmidt napadalnim aeropla-nom. Poroča se, da jih bo Fran-j nja naročila še na t isoče enake-, »•a izdelka. Anglija namerava potrošiti v Zed. državah $40,000,-000 za bombna letala, Francija pa najmanj $27,000,000. Toda ta naročila ne smejo delati zapreke izdelavi zrakoplovov za ameriško armado in mornarico. Borah priporoča trgovsko zvezo z Japonci
Washington. — Senator Borah priporoča, da Zed. države obnove prijateljske trgovske zveze z Japonsko, s katero poteče pogodba 26. januarja. Pri tem bo pa Borah še.vedno nasprotoval prodaji orožja in municije Japonski, ki bi to lahko rabila za vojno na Kitajskem. "Ne samo radi trgovine, ampak tudi radi miru na Daljnem Vzhodu, si želimo prijateljskih trgovskih odno-šajev z Janponci," pravi. Izvanredna seja
V četrtek 28. decembra ob os-, mih zvečer se vrši izredna seja j članov St. Clair Rifle kluba. Seja se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Važne zadeve bodo na dnevnem redu.
KOKOŠI PROTESTIRAJO
Los Gatos, Cal. — Mrs. George Bailey, ki ima veliko kokošnere-jo, se je pritožila na okrajne oblasti, ki razstreljujejo tukaj v bližini zemljo pri gradnji nove j ceste. Odkar se je pričelo raz-! rtreljevanje so nehale kokoši ne-sti jajca.
žalostna vest iz domovine
Julia šlogar, 1106 E. 63rd St. je dobila iz stare domovine žalostno vest da so ji na 9. decembra umrli njena ljubljena mati Jedert Kužnik v Trebči vasi pri Žužemberku. Doma zapuščajo sina Jožeta in Lojzeta ter hčer Karolino, poroč. Kraker. Tukaj pa dve hčeri, Marijo omož. Koče-var v Chicagu in Julio Šlogar v Clevelandu. Zapušča tudi dva pastorka in sicer Johano Kužnik v Radečah pri Zidanem mostu in Ano Kuhelj v Peoriji, 111. Naj jim bo ohranjen blag spomin, ter naj mirno počivajo v rodni grudi.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Cleveland Clinic bolnišnico Mrs. Jennie Podpadec, 16701 Waterloo Rd. Nahaja se v sobi 326, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Sedma obletnica
V četrtek 28. decembra se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pokojnim John Russ, Sorodniki in prijatelji so Prijazno vabljeni.
Veseljake zelo skrbi
Oni, ki se že veselijo, ka\ ko ga bodo pognali na starega leta večer, bodo v svojih načrtih imeli morda nekoliko pomote, če ■ se bodo zmislili, da, je starega leta dan oziroma večer nedelja in se ta dan po posta,vi ne sme točiti nobena opojna pijača. Vino in 3.2 pivo bo vse, kar si bodo smeli privoščiti (po posta,vi) in to je za nekatere vse premalo veselja, ker ne da dovolj lcoraj-že. Dokler ne . pride kaka druga določba iz Columbusa, se ne bo smelo točiti opojne pijače do polnoči v nedeljo in potem samo do ene ure ali do 2:30 kakor imajo že gostilne ali klubi licenco. S seboj v gostilne pa ne sme nihče prinesti svojo pijačoker se to kaznuje z globo $10 do $50 in lastnik prostorov še lahko izgubi licenco. Zato se pa pričakuje, da boclo veseljaki bolj hiteli po polnoči. Nekateri celo pravijo, da bodo za,čeli obha jati novo leto v soboto večer. En dan prej ali pozneje itak nima dosti pomena v ton našem dolgem življenju. Na vsak način bo pa delala postava z nami. ubogimi zemljami želo okrutno na Gospodov dan starega leta 193!).
--o-
Zavezniki so za mir, toda šele po zmagi
Paris. — Zavezniki smatrajo mirovno potezo papeža Pija in predsednika Roosevelta za prvi korak k eventuelnem premirju, toda principi za mir se no morejo sprejeti, dokler, ne zmaga orožje zaveznikov in dokler ni strt nacijski politični ustroj. Angleški in francoski vladni krogi sploh ne bodo pripravljeni govoriti o kakem miru, dokler se ne osvobodi Poljska in čehoslo-vaška in dokler napadalne državne ne bodo garantirale, da bodo izpolnile mednarodne pogodbe ter da bodo spoštovale pravice vseh narodnih manjšin. Torej je razumljivo, da zavezniki ne bodo prej odložili orožja, dokler ne bodo dobili teh garancij. Doma iz bolnice Miss Mary Lukanc, 698 E. 156 St., se je vrnila iz bolnišnice ter se toplo zahvaljuje za številne obiske, cvetlice in darila.
25 milj daleč mečejo
ruski topovi težke krogle
v finsko mestece Kiipuri
■ —"
Že od nedelje večer Rusi nepretrgoma bombardirajo mesto s težkimi izstrelki, ki širijo silovito razdejanje.
VODNA, PLINSKA."NAPRAVA ODPOVEDALA, TRGOVINE IN RESTAVRANTI ZAPRTI
Ker je ohijski governer Brick-ar trdil, da v državi Ohio nihče ne strada in ker je tudi župan Burton rekel, da med ljudmi, ki so na relifni listi, ni pomankanja, se je podala po mestu na preiskavo Ameriška zveza socialnih delavcev, pod vodstvom Miss Florence M. Mason od korporacije Katoliške dobrodelnosti, in s pomočjo 29 raznih drugih dobrodelnih agencij. Ti so šli po Cle velandu vprek in obiskali 374 oseb, ki so na relifu. V vsakem teh slučajev je več kot po ena oseba, torej je več kot toliko ljudi, ki so v absolutno obupnem stanju.
Preiskava se je vršila nepri stransko in se posamezni slučaji niso izbirali radi tega poročila, zato je to poročilo natančno in tudi verodostojno, ki slika zares bedno stanje nekaterih družin v milijonskem mestu Clevelandu. Preiskovalci imajo imena in naslove in je to vsakemu na razpolago, da se lahko na svoje oči prepriča, če je položaj res tak, kot
so ga našli ti socialni delavci.
•Ta preiskava je dognala, da v času, ko je nastala v mestu relif-na kriza, o kateri je pisalo vse ameriško časopisje, je bilo v mestu faktično mnogo slučajev lakote. Navedeni so slučaji bolnih oseb in družin z otroci, ki niso dobili podpore, čemer je bilo največ krivo, ker je mesto odpustilo iz službe 25 odstotkov socialnih delavcev in tako do teh družin ni mogel nihče, same si pa tudi niso mogle pomagati.
V mnogih slučajih so pomaga li tem sirotam sorodniki in gos podarji hiš. Toda v mnogih slučajih niso mogli dosti storiti, ker so sami brez sredstev. V 155 slučajih teh preiskovanj družine niso dobile nobenega relifa od 23. novembra do 15. decembra, ko- je mesto ustavilo živež 13,0j00 samcem in družinam brez otrok. Zato je pa čas od 23. novembra do 15. decembra zaznamovati za najbolj žalosten v"relifni krizi. Nekateri od teh so se preživljali v tem času samo s kruhom, ča-
jem in fižolom, kar so dobili pri dobrih ljudeh. . . V mnogih slučajih so jim dajali živež gospodarji hiš vrhu tega, da niso dobili najemnine.
V vseh teh preiskovanih slučajih se je dobilo samo tri slučaje, kjer so gospodarji odpovedali tem ljudem stanovanje.
Zmanjšan relif od mesta je imel za posledico, da je dobila, na primer, družina z štirimi osebami 54 centov na dan za hrano, kar bi sicer komaj zadostovalo za eno osebo. V mnogih slučajih se je pronašlo, da družine niso mogle poslati svojih otrok v šolo, ker niso imeli obleke in ne hrane.
In tako gre to poročilo brez konca, ki jasno govori in je z dokazi podprto, da ni res, kar je govoril governer Bricker, da v državi Ohio nihče ne strada in da tudi ni res, kar je trdil župan Burton, da je v Clevelandu relif-na kriza, toda da ni lakote. Je lakota in je revščina, samo če se jo hoče videti.
__SUJVENIAN MO
, IN LANGUAGE ONLY______AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
V Clevelandu je še dosti lačnih in bosih
ISKRENO VOŠČILO!
"Kraljevski poslanik Konstantin Fotič tem potom čestita vsem svojim rojakom k srečnim božičnim praznikom z željo, da bi novo leto prineslo zadovoljstvo vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem ter da bi v miru in bratskem spora- ' zumu še bolj utrdili bodočnost in blagostanje j drage nam domovine Jugoslavije." • J __________________________'„______...____________________ i
j Viipuri, 26. dec. — Na sveti( , večer so začeli Rusi z nove vr-j 'ste topovi bruhati težke izstrel-: jke v mesto. Obstreljavanje se je vršilo vso noč in na božični dan I ves dan. Rusi mečejo krogle s takozvanimi "debelimi Berta-| mi," topovi kot so jih imeli Nem-jci v svetovni vojni. Kolikor se je ' moglo dognati sto je t i topovi polnih 25 milj daleč. Bombardiranju topov «e je pridružilo še bombardiranje iz letal tako, da vla-| da v mestu piavo razdejanje.
O polnoči so začele zadevati mesto krogle iz teh težkih topov še z močnejšo silo, kot prve. Kamor taka krogla prileti, izkoplje v zamrzli zemlji šest čevljev globoko jamo, ki meri najmanj 12 čevljev v premeru. Mnogo hiš in, drugih poslopij je bilo porušenih. Na več krajih je začelo goreti. Nad mestom se vali neprodiren dim iz pogorišč. Gašenje je sko-, ro popolnoma onemogočeno, ker je odpovedala vodovodna naprava. Tudi plinsko napravo so zaprli. Vse gostilne, restavrante in trgovine so zaprli.
Padi neprestanega obstrelja-vanja so bile večkrat prekinjene! telefonske zveze. Vzelo je po več? ur, da so jih zopet vzpostavili.
—----—o
Nov grob v Kanadi
Iz Kanade smo prejeli žalost-; no vest, da je tam nagloma pre-; minil Frank Zakrajšek, star 42 let. Pogreb se je vršil 12. decembra, katerega se je udeležil tudi njegov svak Frank Zalar, 15621' School Ave. Pokojni je bil doma iz vasi Zales pri Novi vasi. V j Stowesville, Kanada, zapušča ženo Frances, sina Franka in hčer! Angelco, v starem kraju pa dve' sestri, v Ameriki pa tudi dve sestri in enega brata ter več drugih sorodnikov.
Lepo božično darilo
V nedeljo so prinesle vile ro-! jenice družini Mr. in Mrs. An-■ ton Potokar na Renwood Ave. s krepkega sinkota, ki je tehtal 14 funtov in pol. Seveda so Poto-: karjevi tega božičnega darila ze-
-	lo veseli. Mati in dete se dobro > počutita. Naše čestitke!
' Pozdravi iz domovine i Mr. Anton Kline pošilja iz Go-i renjega polja, p. Straža pri No-
-	vem mestu, vsem svojim prija-i teljem in znancem iskrene po-i zdrave ter želi vsem zdravo in
srečno novo leto.
Ljudje bežijo iz hiš in na prosto v mrazu, ki je te dni 15 stopinj pod ničlo.
še pred par tedni je štelo mesto Viipuri 80,000 prebivalcev. Danes jih je tam še komaj 7,000. Ljudje nimajo druge hrane kot kruh in sirovo maslo, Ulična železnica ne obratuje, niti busi. Sploh ni. na ulici videti nobenega avta. Rusi so se očividno zakleli, da ne bodo pustili v tem mestu kamena na kamenu.
Na fronti pa zaznamujejo Finci zopet nove zmage. Severno od jezera Ladoga zasledujejo Finci umikajoče ruske čete in nameravajo iti za njimi prav na rusko ozemlja. Finci nameravajo zajesti progo Leningrad-Murmansk, da tako odrežejo edino zvezo, po kateri dobivajo ruske čete na sever material in živež.
Helsinki, 27. dec. — Finsko armaclno poveljstvo poroča, da so padle na bojišču tri ženske, članice ženskega pomožnega kora. Ostale so zvesto do zadnjega na svojem mestu, pravi poročilo in so prve ženske, ki so dale svoje življenje za domovino na bojnem polju. Več kot 100,000 finskih žen in deklet je v službi na fronti in za fronto, ki opravljajo razna dela.
)—--:--— '	V
Papež bo obiskal laške katedrale
Vatikan, 26. dec. — Papež Pij XII. ima v načrtu, davbo priho-dno spomlad obiskal katedrale po vsej Italiji. To bo prvič od j leta 1870, da bo šel papež dlje ; od Vatikanskega mesta kot do j Rima ali do letovišča Castel Gon-J doli"o, ki je 15 milj« od Rima. V j Četrtek ta teden bo papež pose-itil laško kraljevo dvojico v pa-1 !ači na Kvirinalu.
-——tO--
Kar dve zaroki
j Mr. in Mrs. Rutar iz 1171 ; Norwood Rd. naznanjata, da sta j se zaročili njiju hčerki in sicer Jennie se je zaročila i Johnny Ar ko torn, 6203 Carl Ave., Josephine pa se je zaročila z Frank ■ Urbančičem, 688 E. 163rd St. 1 Naše čestitke!
Mohorjeve knjige Oni, ki so naročili Mohorjeve - knjige v knjigarni Josip Grdine, • 6121 St. Clair Ave., jih že lahko ■i dobijo. V knjigarni imajo tu--idi nekaj posebnih izvodov, ki jih i i lahko dobite, če se kmalu zglasi-te.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
_______ Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 300 Wed., Dec. 27, 1939
Iznenadenje in veselica na Hubbard Rd. Madison, Ohio
Božični prazniki pred 162 leti
Iz zapadne fronte prihajajo poročila, da je bilo čez božične praznike vse mirno. Samo nekaj straž je bilo v dobro utrjenih postojankah spredaj, ostala armada je pa praznovala praznike za fronto v božičnem razpoloženju, pri božičnih drevescih in veseleč se božičnih daril, ki so dospela na fronto v sto tisočih božičnih zavojčkih.
Zdaj pa se za trenutek pomudimo na fronti v Valley Forge leta 1777, kjer so zmrzovali ameriški pionirji, da lahko danes mi v svobodi in miru praznujemo božične praznike.
Vrhovni poveljnik George Washington je delil s svojimi zvestimi vojaki vse križe in težave takratnega vojskovanja, lakoto, mraz in sploh vse nadloge, ki morejo priti nad vojaka, ki je na fronti v trdi zimi, brez zakopov, brez strehe, brez živeža.
Vojaki niso imeli ne kruha ne sladkorja, čaja, kave ali mleka. Kuhano goveje meso in krompir je bil na mizi, tako za generala kot za navadnega prostaka. Niti strehe niso imeli. Postavljali so si lesene kolibe, pa delo je šlo počasi od rok, ker vojaki so bili vsi oslabljeni. Sedeli so pri ogniih, zaviti v šotorae plahte. Nobenih gorkih odej ni bilo/ Nekateri so imeli noge zavite v cunje, ker ni bilo obuvala.
In vendar so vzdržali, ker so se borili za svoj dom, za svojo zemljo, za svobodo svojo in svojih potomcev in novih naseljencev.
rdečih nageljnov in kot živ spomin, še ta zeleni rožmarin.
Bog vas živi!
Torej, tako vidite so me obdarile naše prijazne sosede in v veseli družbi smo se marsikaj prijaznega pogovorili. Samo naš župan, Babic se je malo pritožil, da ni dobil še nobene plače, pa smo ga potolažili, ker smo mu povedali, da je blagajna prazna, kar je seveda vzel na znanje.
Za godbo je pa skrbel Babičev sin Tonček, ki je imel tudi svojo soprogo s seboj in pa naš Eddie iz Norwooda. Igrala sta krasne in vesele komade mi pa smo se vrteli pozno v noč. Skoro bi bil pozabil na tisti lepi nagelj, ki mi ga je podarila Mrs. Virant iz Norwooda v Clevelandu, ko so ga postavili na mizo, ga je vse začudeno gledalo: "Od kod pa ta prihaja?" Povedali so, da mi ga pošilja Mrs. Virant. Tako je bilo zopet novo presenečenje zame.
Ko sem naslednji dan prišel k zavesti od presenečenj, sem začel pregledavati vsa darila, ki sem bil tudi naročil, da naj pre-štejejo koliko vrhov ima dotič-ni nagelj in našteli so jih 36. Skrbno sem ga posadil in si že kar naprej predstavljam kako lepo bo krasil naš vrt. Prav lepa hvala zanj Mrs. Virant.
Moja žena je vse to opazovala in je postala kar nekam nevoščljiva, ker sem jaz dobil toliko cvetlic pa si je mislila, če jih ti dobivaš zakaj bi jih pa jaz ne — en teden pozneje se je podala v bolničnico v Painesville iz prav gotovega vzroka, seveda za kratek čas nihče ne hodi v take ! kraje — to vam lahko pove tu-j di naš urednik Jaka — in na ta način je bila tudi ona deležna krasnih cvetlic. Naše prijazne j sosede so jo obdarile s krasnimi cvetlicami. Tudi naš Eddie ni za-1 ostajal, prinesel je šopek krasnega cvetja prav iz Clevelanda svoji stari materi s katero sta si tako na roke.
Prav lepa hvala prav vsem za darovane cvetlice ii\ za obiske. Veste, ko sem jo jaz hodil obiska-, vat je bilo v sobi tako toplo, da i sem kar zadremal, če sem se vse-del v naslonjač. No ja, tam Imajo več denarja, kot tukaj pri j nas zato pa lažje kupujejo premog.
Kadar sem zadremal pa mi je takoj žena rekla: "No, takih obiskovalcev mi je pa res treba, da mi bodo tako kratek čas delali, če si mislil spat pa bi bil šel doma na posteljo in bi spal, kaj mi J boš tukaj dremal." Pa sem ji : tudi povedal, če bi se ona malo I umaknila s postelje pa bi se šel jaz malo naspat, tako se mi je prijetno zdelo, ko sem prišel v tako toplo sobo.
Pred odhodom v bolnišnico je izročila v moje roke vso oblast nad gospodarstvom v hiši in zunaj nje. Napovedala mi je vse postave, ki naj bi bile v veljavi j zunaj in znotraj hiše začasa nje-! ne odsotnosti. Prva in glavna i zapoved je bila: "Nikar ne od-j piraj prepogosto vrat pri kleti in ne vrti prepogosto tiste kljuke, ki je zabita v sod, ker se bo-'jim, da jo ne pokvariš. Saj za j vino mi ni, skoro bi raje videla, da bi ga sploh ne bilo pri hiši. škoda se mi vidi pipe, ker če jo pokvariš, bo treba prihodnje le-
na. Se reče, saj tisti naš pes itak ni dosti prida, ampak včasih pa le malo zabevska, pa sem si mislil, da bi ne bilo prav, če bi bila žival lačna. V omari sem imel koruzno moko in sem mu skuhal žgancev. Posebej mi je še naročila da naj pazim, da ne bodo žganci prevroči ali premrzli.
Pripravil sem se k kuhi, nasul sem v lonec moke in začel mešati. Seveda, bolj ko sem mešal, bolj se je kadilo iz piskra in naposled sem se pa le domislil, da bi bilo treba malo vode priliti, pa sem jo, a mešati se ni dalo več in po kuhinji so se valili sivi oblaki, duh pa tak, da sem moral odpreti vrata in okna kljub mrzli burji, da so zopet nastale normalne razmere v kuhinji. Bilo je vse prižgano. Zvečer sem del namočiti fižola za naslednji dan, a namenom, da bo prej kuhan. Postavil sem ga na peč, ko naslednje jutro vstanem, dasi se mi je vso noč sanjalo od njega, pa vidim, da je bila posoda polna, veste pa ne samo polna, bilo ga je tudi vse na okrog in tudi po tleh. Vzelo je precej časa pre-dno sem vse spravil skupaj in d j al v večjo posodo ter ga d j al kuhat.
Moj voznik me je začudeno vprašal kaj neki mislim s toliko fižola, da menda ja ne mislim ščetince povabiti na kosilo. Najhujše pa pride sedaj, ker nisem vedel kdaj bo kuhan in koliko soli je treba. Solil sem bolj po malem in zraven pa pokušal kdaj bo kuhan in dovolj slan, da končno skoraj ni dosti ostalo v lon-m.
Ko je prišel moj voznik na južino, me je vprašal kaj sem skuhal. Povedal sem mu, da ja fižol in pa kruha nkj si odreže. Postavil sem posodo s fižolom na mizo in kar začudeno me je vprašal: "Kje je pa fižol, saj ga je bilo zjutraj poln lonec?" Povedal sem mu ,da se je tako po-vrel. On pa mi reče: "Si že menda zopet zijal v tiste papirje, da nisi videl kako se kuha." Naš urednik Jaka že Ve kaj se pravi pečlarit, samo on je bil takrat tako srečen, da mu je pustila ,:Štorklja" fletnega "bebička," kdo bi se ne veselil.
Tudi blagajno sem imel pod svojo kontrolo, a bilo mi je strogo naročeno kako moram ravnati z njo. Vsakokrat, ko bo me vprašali za kakšen cent, saj do-arjev ni, da bi bilo vredno o njih govoriti, sem bil zelo ponosen, ko so tako pohvelno hodili trog mene. Vselej sem tudi pripomnil, da na denar je treba paziti, da se ga ne razsiplje po nepotrebnem, ker ga ni in pa, .ter bo treba dati natančen račun ■cam je kak cent šel, ko se povr-le vrhovni blagajnik.
Ko že pišem od cvetlic in njih coreninic, želim povedati, da se ie pripetila v prejšnjem dopisu wmota, da mi je podaril lepih \oreninic Anton Fortuna, pravilno bi se moralo glasiti Anton Struna.
Vidite, tako se godi tistemu, ki pride v take zadrege, kot sem bil jaz. Vsak tisti, ki ga kaj takega še ni doletelo naj Boga zahvali do komolca in naj izkazuje največjo vljudnost in naklonjenost svoji boljši polovici, da mu ni treba kuhati žgancev in fižola, pa naj kdo reče če ni to res.
Ko sem se oni dan podal v Cleveland na veselico društva Janezov kamor spadam tudi jaz že dolgo vrsto let in me vsakokrat povabijo kadar imajo kaj posebnega. Povabijo me s tem, da mi pošljejo vstopnico, plačal jo boš pa če prideš ali ne. Rekel sem: "Pa bom šel, saj nisem bil na njih veselici že odkar sem tukaj, to se pravi, če me bo hotel moj voznik peljati." že dalj časa sem mu pripovedaval kako prijetno bo tam in končno je pa le rekel, da me bo že zavlekel tja, samo naj si zapomnim, da vso noč me ne bo tam čakal. Vse sem mu obljubil kar je zahteval od mene samo, da me bo peljal in res me je bil potegnil.
Stopil sem v dvorano in pri
vratih je stal naš priljubljenli Blaž Hace in mi pravi: "Kar tako pa ne boš šel notri brez vstopnice," čeprav se že dolgo let poznava pa mi vseeno ni zaupal in je še pripomnil: "Kaj misliš France, da si doma pri kokoših, da boš kar tako po svoje delal, kaj ne veš, da si med meščani na tej slavni St. Clairski ulici? Uči se manire in nikar kar tako ne drvi kot si navajen doma, pa ne takrat, ko te priganjajo plevel kopat." Natančno je pregledal tisto vstopnico, če je prava ali ne, potem mi pa pokaže na blagajniške prostore kamor sem stopil in za tistim omrežjem je pa sedel ali stal tisti prijazni Frank Laurič, ki pravi, da je doma tam z Edna ulice, ker me ni osebno poznal tudi nisva imela posebnih pogovorov. Vseeno pa je rekel: "Tukaj imaš za tisto vstopnico 10 pivskih listkov, da se ne boš potem tam po Hubbard Rd. jezil, da smo te kaj ocegani-li."
Prav z veseljem sem jih sprejel in sem veselo korakal mimo Blaža misleč si: "Sedaj pa nimaš ti nič z mano opraviti," pa sem ponosno korakal po dvorani in se nisem prej ustavil kot tam pri bari. Naslonil sem se na ba-ro in ukazal: "Daj mi enega!" in sem ga tudi takoj dobil/pa še več ne samo enega, saj sem bil sam svoj "boss" tisti večer. Tako sem prišel med tako prijazno družbo in z nekaterimi se nji-smo videli že več let. Mnogi so se čudili, da sem sploh še na svetu, ker me niso videli že toliko let.
Pa tudi dišave so prihajale tam od strani. Stopil sem tja in lepo poprosim Malitovo mater, če bi mi dali en prigrizek, pa so rekli lepo po ljubljansko: "Kakopak, da ga bom dala, ker si tako prijazen in tudi plačal ga boš." Bil je zelo okusen, saj vemo, da znajo Mrs. Mally dobro skuhati in speči. Ko se tam pri njih ustavim z mojo košaro pa kaj dobrega spečejo, potico ali pa ''štraube in mi dajo precejšen kos, da se potem prav dobro počutim in se kar po trebuhu gladim. In ko sem se sprehajal med toliko ljudmi pa sem naletel na mnogo znancev. Tako smo si stiskali roke, da sem se že bal, da naslednji dan ne bom mogel pobirati jajc iz gnezd.
Sešla sva se tudi z Znidarši-čem Tonetom, ki ima mlekarno tam na 60. cesti, ko sem bil še jaz štacnar tam doli, mi je on mleko vozil. To je pa že tako prijazen človek in tudi poredil se je. da kar čeden izgleda. Ni ču dno, da ženske tako rade kupuje jo mleko pri njem.
Gcdba, katere voditelj in učitelj je mladi Eddi^.Zalar, je igrala prav lepe melodije. Ko je pred leti prišel Eddie k nami v trgovino, je bil še majhen, sedaj je pa že tako velik in izobražen mlad fant, da so njegovi starši in vsi, ki ga poznajo lahko ponosni nanj. Tisti dan sem bil obul tiste čevlje, ki radi plešejo. Hodil sem vse naokrog, da bi se me prijel kak prijazen obrazek, a ga ni bilo, pa ga ni bilo. Zato sem se pa od časa 'do časa malo naslonil na tyaro in si tolažil željo s tisto dobro kapljico in od strani opazoval to mlado generacijo kako se je vrtela z največjim zadovoljstvom in veseljem ter sem tako obujal spomine na mlada leta.
Tako je čas hitro potekel, zakasnel sem se pozno v noč. Moj vcsnik me je pa iskal po St. Clai-rju in v dvorani povpraševal, če so me kje kaj videli. Končno sva se pa le sešla tam pri Virantovih na Norwoodu.
To je bila zelo prijazna veselica in zakaj bi pa tudi ne bila, saj so člani in sobratje tega društva tako prijazni, da je le kaj. Predsednik Zalar in tajnik Rudolf sta jako postrežljiva, še sedaj sem vesel, da sem se udeležil. Opisal sem prav na kratko našo zgodovino pa še prihodnjič kaj več in vas pozdravljam in vam Selim veselo in srečno novo leto. Frank Leskovic.
Za pouk
m
izobrazbo
Piše
LOVRENC K SUHADOLNIK
to zopet novo kupiti, če se primeri, da bi zopet napravili kakšno kapljico." (če pa kapljice ne bo pri hiši, pa tudi v vas ne bom več prišel! Op. ured.)
Veste, vse sem ji prav zvesto obljubil kakor 1 mlad zakonski par pred oltarjem, potem pa kakor je že. .. . Dalje mi je še naročila, da j a ne bom pozabil našim malim muckam, ki so tako lušt-kane, dati malo suhega kruha in mleka in da ne bom pozabil psu dati jest, da ne bo žižval lač-
CLANEK 13 DOBER NASVET
Pregovor pravi: "Lepa beseda lepo mesto najde." Ravno ta primera nam pride pri vzgoji otrok. Uči svoje otroke vljudne besede, da se vselej pokažejo napram tujcem prijazne in uslužne. Otrok naj se navadi že v zgodnji mladosti biti uslužen in da zna vselej tudi pokazati hvaležnost, čeprav mogoče prejme malenkostno darilo.
Taki, mali izrazi hvaležnosti nam lahko pridobijo velike naklonjenosti. Otroci naj bodo vselej pozorni, kadar jim starši ali kdo drugi kaj pripoveduje. Biti dostojen in vljuden v pogovoru je velika umetnost in to zna samo tisti, ki se je tega v resnici naučil že v zgodnji mladosti. Ootroci, ki se v družbi obnašajo razposajeno, napravijo slab vtis in slabo izpričevalo zase in za starše.
Nepravilno poučeni otroci, ali otroci, ki so brez vsake vzgoje, vam bodo večkrat odgovorili na stavljena vprašanja ter si tako nakopljejo sovražnikov in preziranje ljudi, ki so vajeni dostojnega obnašanja.
Mladina mora biti učena, da zna spoštovati lastnino drugih ljudi, ali z drugimi besedami rečeno — poštenosti. Nekateri otročiči, dasi še mladi, pa si že kaj radi prisvajajo tujo lastnino, sicer so včasih malenkosti, a kljub temu je dolžnost staršev, če kaj takega opazijo, ali če otroci slučajno prineso kaj takega domov, da jih pouče in jih prisilijo, da take stvari vrnejo, kjer so jih dobili ter da se kaj takega v bodoče ne zgodi več. Otrok, ki se je naučil poštenosti, si je pridobil že veliko in bo spoštovan v življenju.
Kadar obiščeš prijatelja s svojo družino, ne dopusti, da bi tvoji otroci delali škodo na prijateljevi lastnini—pohištvu. Če so otroci vajeni spoštovati in ceniti predmete, ki so doma, se bodo obnašali dostojno tudi pri tvojih sosedih ali prijateljih.
Razposajenih in neubogljenih otrok se vsak boji in jih mr-zi. Torej skrbi, da tvoji otroci ne bodo taki, da bi se te prijatelj ustrašil, če ga slučajno obiščeš. Otrok naj bo učen spoštovati domačo lastnino in se bo dostojno obnašal tudi drugje. Ne dopusti jim, da bi delali škodo na pohištvu ali čem drugem. In če bodo otroci znali to upoštevati doma, ne boš imel nikdar sitnosti ž njimi tudi pri svojih sosedih ali drugih ljudeh. Kdo bi ne bil vesel prav vzgojenega otroka, ki se zna pravilno obnašati, pa naj bo kjerkoli.
Okoliščine mnogokrat zahtevajo, da zna otrok izraziti svo" je veselje ali žalost v pravilnem tonu. Zatorej vzgajajte svoj naraščaj, da ko odraste, da bo pripravljen za vsak slučaj v življenju.
Če verjamete al pa ne
mttaimmumfctmunammnttttntntj::
Le zakaj so ljudje tako nepo-čakljivi in tako hitro pripravljeni sneti toporišče. Neki George Stratis je prišel v Lynn, Mass. v brivnico. Ker so bili vsi stoli zasedeni, se je vsedcl in čakal, kakor je to navada in še zelo priporočljiva. čaka 15 minut, pol ure, eno uro. Tedaj ga je pa tudi že minila sveta potrpežljivost, pa je vstal, šel ven, zunaj pobral debel kamen in ga zadrajsal skozi ckno v brivnico. Ampak če kaj vem, potem žorž ni več čakal.
Res lušt;io je na cleželi, kjer prijazni sosedje žive. ... In so tudi res pokazali svojo vljudnost in složnost v vsakem slučaju. V vsakem slučaju so nam naklonjeni za kakršno si bodi pomoč. Ne morem se dovolj izraziti in se jim zahvaliti za vse dobro, kar so nam že storili.
Ko je bil oni dan moj god — sv. Frančišek-Ksaverij — katerega zgodovino sem že bral pred leti. Povedano je bilo, da bi se bilo že shajalo z njim samo, da je bil precej trmast in potemtakem sem se jaz precej vrgel po njem.
Torej, kadar človek praznuje svoj imendan pravimo, da je njegov god. Godov je bilo pa že veliko in za vsaki god smo za eno leto starejši in kaj pa bi bilo, če bi ne bilo tako, saj si sodnjemu (dnevu trobili in bi se ne zmenili za nič drugega.
Tako so se bili sosedje zbrali tudi za moj god in mi napravili presenečenje "surprise party," o katerem si niti mislil nisem, da bi se meni kdaj kaj takega pripetilo. Ko sem se omenjenega večera spravljal spat — kakor po navadi s kokošmi — pa mi pravi moja žena: "Ej, malo pale posedi, saj je sobota večer, kaj boš vedno spal in smrčal, da še drugim ne daš miru s svojo trobento."
Ker je bilo tako prijazno povabilo, sem se pa res vsedel k pisalni mizi in čital časopisje o raznih svetovnih dogodkih. Kar naenkrat pa zaslišim godbo in ropotanje, stopim na "porch" in v moje veliko presenečenje zagledam obraze naših sosedov. Tako sem bil iznenaden, da si nisem prav nič zapomnil kaj mi je Mrs. Peterlin čestitala v imenu sosedov in sem moral iti kasneje do nje, da mi je še enkrat pre-čitala.
Prinesli so mi lepih nageljnov in rožmarin za prijazen spomin in še več raznih drugih daril. Tako so me presenetili, da sem še naslednji dan premišljeval, če je bilo res, ali se mi je samo sanjalo.
Ko smo se posedli krog mize, so jo obložili z raznimi dobrotami. Mrs. Perpar je napekla tako okusne "štraube" (čeprav urednika pravita, da to hi pravo ime), ampak mene so tako naučili in pravijo, da navada je železna srajca, kar sem se naučil, to pa man.
Lepa hvala Mrs. Peterlin, ki je bila voditeljica tega večernega programa. Najlepša hvala naši hčerki Mrs. Struna iz Norwood Rd. v Clevelandu, ki je preskrbela vse potrebno in spekla tako okusen "keks", na njem pa je bilo 21 svečk, da so se sosedje kar začudeno spogledali, češ saj ima malo več let kot to. Pojasnila jim je, da to pomeni, da sem dovolj star, da lahko volim ter jim pove, i^a drugače pa sem jih že 49. Ha, včasih bi že rad videl, da bi bilo tako, a vselej pa ne.
Torej najlepša hvala našim dobrim in prijaznim sosedom: Perparjevim, žužkovim, Babiče-vim, Maukotovim iz Middle Ridge, Peterlinovim in seveda tudi našim domačim in pa da ne po:abim Miss Angela Gole iz Bonna Ave., v Clevelandu, ki mi je podarila tako lepo darilo ter vsem za poslane mi kartice in voščila za moj god. Posebej pa še Mrs. Peterlin za tako lepo voščilo, ki se glasi:
Najiskrenejšim čestitkam,
pridružujemo se tudi me,
naj Bog vas živi še mnogo leta!
To kličemo vam iz srca	*
vsa sosedova dekleta.
Ker vemo, da ljubite cvetlice
smo se zedinile sestrice,
da v znak iskrene
slovenske prijaznosti,
ob tej lepi slavnosti
podamo vam šopek —
Rooseveltov poslanec v Vatikanu
V ameriških političnih krogih se te dni mnogo komentira o najnovejšem političnem koraku predsednika Roosevel-ta: imenovanje svojega osebnega zastopnika ali poslanca v Vatikanu. Največ jih je mnenja, da je Roosevelt napravil to politično potezo radi pohoda Rusije proti zapadu. K temu jih silijo Rooseveltove besede, "da je dobro biti v tesnem stiku z vsem svetom, z onimi, ki so na čelu religij in z onimi, ki so na čelu vlad in ki imajo skupen namen."
In skupen cilj obeh, papeža in našega predsednika je" opozicija proti ruski invaziji.
Odkar se je Rusija zagnala na Baltik, je papež ponovno in ponovno udaril po Rusiji. Enako je papež ostro kritiziral Rusijo, ker je požrla del poljske dežele, ki je po večini katoliška.
Enako je papeža zaskrbelo dejstvo, da je ruska meja zdaj ob madžarski, ki je tudi katoliška dežela. Papeža skrbi, če se bo komunizem razširil po centralni Evropi.
Tudi stališče predsednika Roosevelta glede Finske je vsem dobro znano. Opetovano je ostro obsodil Rusijo r^di vpada na Finsko. Svoje jasno stališče v finskem vprašanju je Roosevelt pokazal s kreditom, ki so ga dobili Finci v Zed. državah, z odpomočjo v znamenju relifa, ki se zbira v Zed. žavah in enako z Rooseveltovo izjavo, da se bo na kak način kreditiralo plačilo, ki so ga 15. decembra plačali Zed. državam na svoj dolg.
Sv. Oče in predsednik Roosevelt se strinjata v tem, da bo slaba predla evropski civilizaciji, če komunizem poplavi Evropo. Vse drugačno pa je njiju stališče glede vojne med zavezniki in Nemčijo.
Brez dvoma je, da simpatizira Roosevelt z zavezniki. Papež skuša biti vsaj na zunaj glede tega konflikta popolnoma nevtralen, toda tudi stališče sv. Stolice se lahko računa, da je na strani zaveznikov, odkar se je Rusija zvezala z Nemčijo in sta obe skupaj uničili katoliško poljsko državo.
Kakor politikarji razumejo vsebino pisma, ki ga je pisal Roosevelt papežu, bo Roosevelt zagovarjal mir, ki ne bo brezčasten za zaveznike in tudi ne njim v izgubo, ali ki bi bil porazen evropskim demokracijam.
Pri tem kažejo na Rooseveltove besede: "Kadar pride čas, da se vzpostavi svetovni mir na bolj gotovem temelju" ... s čemer misli na mir, ki bo povsem drugačen od onega, ki je bil v veljavi 1. septembra, ko je začela Nemčija marširati v ta in oni del sveta.
Mnenje politikarjev je tudi, da se bo s tem, če bodo Zed. džrave v tesnih odnošajih z Vatikanom, preprečilo Italiji stopiti v vojno na strani Nemčije. Ker je Italija katoliška država in ker je znana odpornost papeža proti sovjetski Rusiji, je skoro gotovo, da se Italija n^' bo pridružila v vojni Nemčiji, odnosno Rusiji.
Če bodo Zed. države potegnjene v mirovno konferenco, bo Rooseveltovo pismo papežu imelo tako močan vpliv, da bo povabljen tudi Vatikan na posvetovanje. Ko se je vršila mirovna konferenca po zaključku svetovne vojne so zavezniki prezrli Vatikan, kar je bilo v soglasju z Italijo, ki takral ni bila v prijateljskih odnošajih z Vatikanom. Če bi bil takrat navzoč zastopnik Vatikana, bi morda danes ne bilo evropske vojne.
Ožji stiki med Vatikanom in Zed. državami bo imele morda tudi za posledico, da bo ostala Španija nevtralna in sicer nevtralna za dobrobit zaveznikov.
Nekateri vidijo tudi v tem Rooseveltovem koraku efekt, ki ga bo imel na republike Južne Amerike, ki so vse katoliške in ki imajo svoje diplomatske zastopnike pri Vatikanu Prijateljski odnošaji Roosevelta z sv. Stolico bo ugodno vplivalo na odnošaje med Južno in Severno Ameriko.
Jasno je torej, da je napravil Roosevelt veliko in mnoge obetajočo diplomatsko potezo, ko je imenoval svoje osebnega zastopnika pri Vatikanu.
WINNET0U
Fo nemikem Izrlralka K. M»y»
Utegnili bi naleteti na tiste lopove —."
Old Death se je vdal in odločil, da bomo počakali do zore.
"Šestnajst nas je," je pravil, "onih pa petdeset štirideset rdečih in deset belih. Mislim, da se nam jih ne bo treba bati.
Kako pa so Čimarre oboroženi?"
"Nimajo drugega ko sulice, lose in puščice. Pušk nimajo — razen pušk in samokresov, ki so jih nama vzeli."
"Tisto nič ne pomeni, ker se na tako orožje ne razumejo.
Naš položaj ni ravno sijajen. Uporabiti moramo vse prilike, ki so za nas ugodne. In zato moram vedeti, kje leži bonanza in kaka je njena okolica.
Dejali ste, da je bonanzo težko najti. Tega ne razumem. Kjer leži bonanza, tam je gotovo tudi voda. Voda pa se najde tod le po soteskah, po ca-nonih. In canon je v takih golih ravninah vendar lahko najti! če pregledam canone, ki ležijo dan hoda odtod na za-padu, bom gotovo našel bonanzo !
Popišite mi lego bonanze!"
"Mislite si sotesko, ki "so njeni robovi gosto obraščeni z gozdom. Soteska je na sredini kot-linasto razširjena, strme apne-ne stene jo obdajajo. Tisti apnenec je silno bogat s srebrom, bakrom in svinčeno rudo. Gozd sega trdo do robov soteske ter pošilja drevje in grmovje celo po stenah soteske navzdol. Na dnu soteske izvira studenec, ki je že ko j pri izvirku močen za precejšen potok.
Soteska je dve angleški milji dolga. Vkljub tej dolžini pa v njenih stenah ne najdete niti enega mesta, koder bi se dalo priti na dno. Le eden sam vhod ima, tam, kjer prodira potok iz soteska. Tam pa so stene tako ozke, da je razen za potok komaj še prostora za tri pešce ali pa za dva jezdeca."
"Torej prava trdnjava! Sotesko lahko nekaj ljudi brani proti sto in še več napadalcem,!"
"Gotovo! Kakor rečeno, drugega vhoda ni ko tistega, ki si ga je izdolbel potok, — vsaj ne za ljudi, ki niso uslužbenci senor Uhlmanna.
Bonanza leži sredi doline, tam je tudi tabor. In ker bi bilo prenaporno in prezamudno, če bi morali delavci ob vsaki priliki hoditi pol ure daleč, da pridejo iz doline, je dal senor Uhlmann napraviti na primernem mestu stezo naravnost po stenah na rob kotline. Stene se na tistem mestu ne dvigajo navpično, ampak stopničasto. Senor Uhlmann je dal podreti drevesa, jih spustiti po stenah navzdol na stopnice, tako da slonijo na stenah in zakrivajo stezo, ki jo je dal izsekati v apnenec. Noben tujec ne najde steze."
"Oho —! Ponudim se vam, da tisto skrivnostno stezo takoj najdem! Sami ste jo izdali, ko ste drevje posekali. Našel bom štore in koj vedel, kje pelje steza v dolino."
"O ne! Senor Uhlmann ni tako nepreviden! Nobenih štorov ne bodete našli na tistem mestu, niti sanjalo se vam ne bo, da so tam ljudje z največjim naporom in trudom spuščali drevesa na vrveh in lassih po stenah navzdol!"
"Kako da ne bi našel štorov —V'
"Ker senor Uhlmann ni dal dreves posekati, izkopati jih je dal, da so se s koreninami vred i'?.gnila črez stene."
"Za tako delo pa je treba mno-Ko ljudi —."
"Jih tudi ima senor Uhlmann. Nad trideset delavcev je bilo zaposlenih pri enem samem dreve-
J02E GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
su, ko so ga spravljali v prepad."
"Toliko delavcev ima senor Uhlmann?" ~
"Nad štirideset."
"No, torej nam ni treba biti v strahu radi napada! Onih lopovov je petdeset, Uhlmannovih delavcev štirideset, nas pa sedemnajst z vami vred. že številčno smo močnejši, oboroženi pa smo itak mnogo bolje.
Toda povejte, kako in odkod pa dobiva Uhlmann živila in drugo, kar potrebuje v tej samoti?"
"Vsaki hštirinajst dni pride karavana mul iz Chihuahue, mu prinese živila in česar še potrebuje, pa odnese rudo."
"Ali je vhod zastrašen?"
"Le po noči. Sicer pa si je senor Uhlmann najel lovca, scou-ta, ki je ves dan na pohodu po okolici soteske. S svežo divjačino oskrbuje tabor in za izvidnika je. Njemu nič ne uide.'" .
"Ali je Uhlmann postavil hišo v bonanzi?"
"Ne. Za sebe je dal postaviti velik šotor, v njem se vsak večer zbirajo !tudi delavci. Pojeg je drugi šotor, ki služi za skladišče. Oba šotora stojita trdo ob steni soteske. Krog teh dveh šotorov pa stojijo koče iz vejevja, ki v njih stanujejo delavci."
"In če pride kdo do roba doline, pa vidi belo platno šotorov !'
"Ne! šotori stojijo pod gostim drevjem. Razen tega je platno šotorov temnorjave barve."
"No, upajmo, da šotorov res ni Videti z roba soteske —.
Kako pa so ljudje oboroženi?"
"Izvrstno. Vsak delavec ima dvocevko, samokres in nož."
"Torej pa čimarre naj le pridejo! Sprejeli jih bomo, da se bodo prijaznemu sprejemu kar čudili —. Seveda jih moramo prehiteti in pred njimi prispeti.
Jutri nas čaka naporno potovanje in nevarno delo. Zato, mislim, je najbolje, če poskusimo, ili se bo dalo spati. Dobro si moramo počiti do jutri, mi in naši konji tudi.
Lahko noč, meššurs!"
Pobegli smo ob potoku.
Nisem mogel zaspati, čeprav lisem pretečeno noč nič spal in ieprav sem bil res utrujen. Nemiren sem bil.
Jutri bodeta Gibson in Ohlert moja —. Dolgo sem ju že lovil. Od New Yorka in črez New Orleans pa do Chihuahue v osrčje Mehike —. Preživljal sem v du-iu svoje različne detektivske nnolc in uspehe ter se veselil, da bom nazadnje vendarle rešil na logo, ki sem jo prevzel. '
Tudi Old Death ni spal. Nemirno se je valjal po odeji. Tega pri njem nisem bil vajen. Vsi-kdar je spal ko ubit. Kaj mu je bilo --?
čul sem ga, kako je vzdihova in stokal in mrmral nerazumljive besede. Nekaj mu je težilo dušo —. Pa kaj —?
Odkar je gambusino imenoval ime Harton, je bil ves spremenjen. Prej mirni, hladni, da, malomarni Old Death je bil razburjen, nemirlen.;, nestrpen, dči so mu plamtele, obraz mu je žarel. In ko je gambusino pravil, da mislijo čimarre napasti bo nanao, je legla na njegov obraz kruta, neizprosna odločnost, skoraj bi rekel krvoločnost.
Nisem ga razumel. Dejal je malomarno, da Hartona pozna. Samo golo poznanstvo je težko bilo vzrok, da se je tako zelo spremenil. Ali mu je bil Harton več ko samo dober znanec —?
Kake tri ure sem ležal in še ni hotel priti blagodejni spanec.
Tedaj sem opazil, da je Old Death sedel. Poslušal je, ali spimo, pa vstal in odšel ob potoku. Eden Apačev je stal na straži, ni ga ustavil, čakal sem.
Minilo je četrt ure in še četrt ure. Ni se vrnil. Počakal sem še četrt ure, pa stopil za njim.
Razume se, da v teh okoliščinah ni bilo mogoče posvečati temu Marijinemu svetišču pozornosti in raziskovanja, kakor bi bilo želeti, ker Turek, ki je bil gospodar dežele ni dovoljeval tega, pa prikrajšal kristjane, kjer se je pač le dalo. Zdaj ko je v Sveti deželi vse bolj svobodno, pa se frančiškani menda resno bavijo z načrtom, da to v naglici zgrajeno cerkev poderejo ter pozidajo novo, ki bo večji in lepši. Ako se to res zgodi, kar Bog daj, da bi se, to potem spravijo na dan še marsikaj, kar bo pojasnilo o stanju prejšnjih dveh cerkva in pa nekdanjega Marijinega bivališča, ki je zdaj v Loreti. Glede Marijine hišice in njenega prenosa sem o tem že povedal pri opisu o Loreti.
Ker omenjam tu votlino in se votlina večkrat omenja, kot na primer v Betlehemu, Ain Ka-rimu in tudi drugod, je treba vedeti to, da je v Sveti deželi več takih naravnih votlin, nekatere pa so napravili tudi prebivalci sami, ki so potem k votlini prizidali še primerno hišico in tu so potem stanovali. Take votline se morejo videti po Sveti deželi še dandanes in taka skalna votlina z prizidkom je bilo tudi stanovanje sv. Družine. Tako postane človeku, ki vse to ogleduje, povsem jasno in umljivo.
Več metrov proti severu je novo svetišče sv. Jožefa, ki stoji na prostoru nekdanje cerkve, kjer je bila po sporočilu, delavnica sv. Jožefa. Tam je on izvrševal svojo tesarsko obrt ter mu je pri tem delu pomagal tudi Jezus, ki se je tu v Nazaretu udejstvoval kot delavec.
Sveti Jožef je mene še posebej zanimal kerj^^oj patron;
na njegovo ime me je dne 5. marca 1892 krstil g. Janez Bartelme, tedaj kaplan v Pre-serju, ki me je na priporočilo staršev in botrov imenoval Jožef, ter me kot takega vpisal v krstno knjigo.
Tisti dan, ko sem bil rojen in po tedaj stari navadi takoj še isti dan krščen, je bil sv. Friderik ali Miroslav, toda staršem se je zdelo bolj umestno, da mi dajo za patrona sv. Jožefa, ki je zelo velik priprošnjik pri Bogu. Umevno, saj je bil on tu na zemlji glavar te presrečne Družine, ki je živela tukaj, ter je z delom svojih rok preživljal samega Sina božjega in Njegovo mater. Za to je njegova priprošnja pri Bogu, še tako velika, brez dvoma uslišana. Prav hvala mojim staršem za njih razsodnost. Pametno so napravili ter navidez kar po domače, v resnici pa prav inteligentno.
Marsikateri starši, ki hočejo biti bolj nobel in pa moderni sploh ne morejo v Pratiki dobiti primernega imena, da bi ga dali otroku in so jim imena: Jožef, Peter, Janez, Frančišek, Anton in podobna vse preveč preprosta, kmečka, v resnici pa niso. To so bili vendar odlični vsega spoštovanja vredni možje in veliki svetniki. Hvaležen staršem, sem se jih spominjal tudi v Nazaretu, ko sem hodil po stopinjah sv. Jožefa, katerega so mi izbrali za patrona. i Takrat, ko so me nesli h kr-stu je bila sobota in kakor so mi pravili, se Trpjarjevemu očetu in Anškovi materi, ki sta botrovala, ni nič mudilo domov, pa ,so napravili z menoj precej ovinkov in temu primerno nekaj postaj, ker v vsaki gostilni, k.olikoy. jih je. bilo med
Preserjem in Prevaljeni, so se ustavili ter pili likof na moje zdravje, zraven pa prav moško pripovedovali, da so pri Slugo-vih kupili prvega fanta. Pa so dejali Trojarjev oče: šika se, da se ga na to nekaj litrov izprazni, da bo več sreče! Birt, vina na mizo, danes je naš dan! Doma so pa menda vsi v skrbeh čakali, kdaj se botri vrnejo z menoj. Tako je bila tista moja prva pot precej dolga in kdo ve, če me niso že tedaj razva-dili, da rad letam po svetu, ter potem podvzel tako dolgo pot, da sem prišel prav v Nazaret, na dom mojega tako velikega pa imenitnega patrona.
Pred oltarjem sv. Jožefa v Nazaretu sem se potem spominjal staršev, botrov in krstite-lja in z velikim spoštovanjem sem hodil po tleh po katerih je nekdaj hodil moj patron, potomec kraljevske rodovine, ki si je z delom svojih rok služil svoj kruh, se v potu svojega obraza trudil, da preživi svojo družino. Tesarsko delo, ki ga je izvrševal, ni lahko, toda on se ne straši ne truda ne znoja, da izvrši svojo dolžnost, tako pred svetom kakor pred Bogom.
Ko pride od rimskega cesarja Avgusta ukaz, da se popiše ves svet, se sv. Jožef takoj odpravi na daljno pot v Betlehem, da se tam vpiše z svojo zaročenko v ondotni rodovnik; na oni zgodovinski bveti večer, ves utrujen od dolge poti, trka na duri Betlehemčanov in končno morata oba z preblaženo Devico Marijo v hlev, kjer je bil potem rojen Odrešenik sveta; tam z njim prenaša revščino in pomanjkanje. Doleti ga pa še hujše: Herod streže novorojenemu Zveličarju po življenju; v spanju se prikaže Jožefu angel Gospodov, ter mu naroči, da takoj beži v Egipt. Naglo ponoči se odpravi na dolgo pot ter beži z božjim Detetom in Njegovo Materjo v njemu neznano tujo deželo. Po Herodo-
vi smrti se zopet vrne v Nazaret, kjer dela, se trudi, toda vse prenaša moško potrpežljivo. Tu v Nazaretu, kjer je preživel lep del svojega življenja, ga dohiti smrt, ki je bila pa tako srečna, kot nobenega drugega zemljana: Ob smrtni uri mu stojita na strani, božja Mati in sam Jezus Kristus, ki mu je porok bogatega plačila v nebesih. Z veseljem se sv. Jožef ozira nazaj v sveto pravično življenje. z hrepenenjem gleda v srečno bodočnost; v tem stanju v taki družbi on umrje v nazare-ški hišici. Preprost pa skromen v življenju, velik ob smrti, visoko pa povišan v nebesih, kjer prejme nagrado od Troedinega Boga za trud, ki ga je storil za Sina božjega, ko je skrbel za Njega tu na zemlji.
Sv. Jožef se salvi kot patrona delavcev, če kdo zasluži to, to prav gotovo on, ki se ni prav nič oziral, da je potomec kralja Davida, pač pa je trdo delal za vsakdanji kruh. Njemu se mnogi priporočajo za srečno zadnjo uro in v smrtni borbi pa iz-govarjjo poleg Imena Jezusovega in Marijinega, ime sv,. Jožefa, ter ga kličejo na pomoč ob uri ločitve, da jim pomaga v tem zadnjem, toda najbolj odločilnem boju.
Večer je že bil, ko sva prenehala z ogledovanjem teh tako imenitnih krajev, posvečenih z stopinjami sv. Družine, ki je tod hodila, tu živela svoje skromno življenje. Dr. Alek-sič je šel v Avstrijsko gostišče, ki je precej oddaljeno od cerkve Oznanenja, jaz pa sem šel v Časa Nova, frančiškansko gostišče, ki se nahaja prav blizu cerkve Oznanenja. Po prav dobri večerji v gostišču, sem jo ubral k Marijinemu studencu. Da bi šel tako hitro spat se mi nikakor ni zdelo umestno; ker je bil dan tako pičlo odmerjen, sem navrgel večer, da tako kar mogoče več vidim v tem prijaznem mestu sv. Družine.
Z zanimanjem sem ogledoval z močnim zidom ograjeni, ter obokani studenec, kamor so Nazarenčanke z velikimi vrči na glavi hodile po vodo ter jo odnašale na dom, razposajena mladež pa je letala po cesti, skakala okrog studenca, zajemala vodo ter mi jo kričeč ponujala, zraven pa poprosila za bakšiš.
(Dalje prihodnjič) -o-
Ob koncu leta
Iz Euclida
Romunski prestolonaslednik Mihael je clobil sedež v senatu, ko je dopolnil svoje 18. leto. Na sliki ga vidite, ko polaga prisego.
Leto se liagiblje h koncu s tako hitrostjo, da ne bo dolgo več, ko se bomo prebudili v novem letu 1040, ce nam ga bo dal Bog učakati. Opominjam še enkrat vse naše člane društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ, ki ste bolj kasni s plačevanjem svojega asesmenta, da je zadnji dan za plačanje istega 27. decembra. Vsak naj kar sam pripiše, Če bo slučajno suspendiran. To velja za vse člane našega društva.
Sporočam vam tudi, da smo prestavili mesečne seje na tretjo sredo v mesecu, da boste bolj redno plačevali svoj asesment. V januarju pridite 17. Torej zapomnite si tretjo sredo, 17. januarja ob pol osmih zvečer v šolski dvorani pri sv. Kristini na 222. cesti v Euclidu.
Včasih se mi kar tako zdi, da je marsikdo pozabil, da je prisegel, da bo izpolnjeval ustavo in pravila društva, ki so ali še pridejo v veljavo. Dragi mi člani in članice, pridite v večjem številu na prihodnjo sejo. ker vam imam neko važno stvar poročati. Le vsi na sejo in ne bo vam žal, če se pa ne boste odzvali, bom pa videla, da vam v resnici ni mar za društvo, kar j vas in nas Bog obvaruj. Zato še enkrat: 17. januarja vsi naj sejo!
Obenem vas pa tudi povabim, če bo eden ali drugi pre-' mišljal, kam bi šel na Silvestrov večer, da naj kar k sv.
Z radostjo se spominjam na preteklo nedeljo 17. decembra, ko smo "Škrjančki" praznovali petletnico in božičnico.
Dragi rojaki, tisočera vam hvala, da ste nam napolnili dvorano . Vi ne veste, kako nam srca igrajo na odru, kadar vidimo polno dvorano z zavestjo, da nas res nekdo posluša. Zelo rada bi opisala vso stvar obširneje in vsakega sotrudni-ka in prijatelja "Škrjančkov" v preteklosti in sedanjosti, a to bi vzelo cele kolone, kar bi pa bilo malo preveč za časopis.
Torej se moram omejeti bolj na kratko. Iskrena in prisrčna zahvala vsem našim dobrotnikom, ki ste nam pomagali v enem ali drugem oziru. Prav lepa hvala našim častnim članom za njih velikodušne darove. Stojte nam ob strani tudi v bodoče in mi vam bomo za to hvaležni.
Zavedamo se, da smo hčerke in sinove naprednega in kulturnega" naroda. Nas ni sram povedati ameriški javnosti, da smo Slovenci.
Posebna zahvala našemu pe-vovodji g. Louis Šemetu in našemu režiserju g. Franku Požar. Enkrat v januarju, datuma še ne vem, bodo imeli prireditev naši Slavčki na St. Clair Ave. Dragi rojaki, napolnite jim dvorano do zadnjega kotička in napolnite jim srca z novim, večjim poguhlom, le ko-rajžo, "Slavčki," in korakajte z nami vred za našimi skupnimi cilji. Torej na svidenje v Slo-venskema narodnem domu na St. Clair Ave.
Violet Vogrin, "Škrjanček."
-o-
IZ DOMOVINE
—S strupom za miši se je zastrupil do smrti. O nenavadni smrtni nesreči nam poročajo iz Prekmurja. Tam je bilo letošnje poletje silno veliko poljskih miši, ki so povzročale kmetovalcem ogromno škodo. Oblast se je močno trudila, da bi se mišja nadloga odpravila ter je preskrbela poseben strup, katerega so kmetje polagali mišim po njivah. Učinek je bil zelo dober. Nekateri pa so s tem strupom zelo neprevidno ravnali ter je bilo več lažjih slučajev zastrupljen.]. Usoden pa je bil slučaj, ki se je te dni pripetil v Gomilici. Neki posestniški sin je košček strupa shranil doma ter ga je imel zaklenjenega v omari. Ta strup je sedaj našel njegov brat, ki ni vedel, kaj je to, pa ga je pojedel. Kmalu so ga prijele silne bolečine ter je bila tudi zdravniška pomoč zaman. Naslednjega dne je revež v velikih mukah izdihnil.
MALI OGLASI
Po nizki ceni
se proda Wallpaper Trimmer. Vpraša se'na 1058 E. 74th St.
(301)
Delo dobi
ženska ali dekle za hišna opravila, ki bi rada delala 4 clo 5 ur na dan in ki živi v okolici 185. ceste. Pokličite KEnmore 2909. (302)
Škotski vojaki z lopatami so m potu, da kopljejo strelske jarke m zapadni fronti,
Pri nas dobite
v sredo in četrtek sveže jetrne in krvave klobase po 5c vsaka, domače suhe klobase po 28c funt, domače kislo zdje po 6c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
' Kristini pride. Vstopnice lah-■ ko dobite že sedaj. Povem j vam, da bo tudi nekaj posebne-: ga, da bo lahko vsakemu žal, 'kateri ne bo prišel. Zato pa le poskrbite, da se vidimo 31. decembra še enkrat pri sv. Kristini v Euclid, O.
Srečno in zdravo novo leto želim vsem čitateljem Ameriške Domovine!
Terezija Zdešar.
so jih po navadi nadevali jetni-, kom. Nato so posedli, kamor je bilo, po kupih gnile slame, ki je ležala ob steni.
"Odtod ne ubeži-iš!" je zategnil Tjurja, otipavši zid krog in krog.
"Bojim se, da je naš ščenek utonil," je zagodel Djakon, "kakšna škoda je to, bratci moji!"
"Vsi preminemo na tem svetu !" je rekel polglasno Ivan s tujega uškuja in vzdihnil.
Djakon se je razsrdil.
"Zapri gobec, hudič!" se je raztogotil. "Zakaj si ga odprl? Ti bi se lahko na dno potopil in še kihnil ne bi nihče po tebi!"
"Kaj pa sem jaz . . ." je mirno soglašal ta.
Djakon se je umiril in začel, momljaje si nekaj pod nos kakor medved, prešernosti uganjati s svojo bolno roko.
Ščekin je molče legel na slamo in se obrnil v zid: obvladovale so ga misli, ena bolj črna ko druga. Klim je kakor skrbna pestunja sedel poleg njega in je venomer obračal svoj dolgi vrat in ga pogledoval.
Opoldne in pod večer sta prinesla dva hlapca ujetnikom dve vedri vode in nekaj hlebcev kruha; ječar, ki ju je spustil noter, je stal pri tem na vratih, ju po-gledaval in pozvanjal s ključi.
Tako je prešel prvi dan in drugi in tretji.
Kakor čreva so se vlekli tudi naprej, enolično, mučno in brezkončno; ujetnike so takorekoč pozabili v njihovi globoki gomili in le en dogodek jih je za nekaj časa zmajal in vzdramil v tem času.
začeli opazovati mesto, kjer je bil begunec izginil.
Ščenek se je oprezno potopil še globlje in je docela izginil v travi.
Hlapci so s težavo preskočili še dva sežnja, toda razen šaša in izdajalskega mahu, ki je v tenki plasti pokrival mezdro, niso videli nič. Da bi prodrli še dalje v močvirje, se niso odločili.
Na površju močvare se človek, dasi bi ležal, nikakor ni mogel skriti. Ostala je samo ena možnost, namreč, da je begunec poginil, kakor se je večkrat zgodilo ljudem v teh krajih.
Hlapci so še nekoliko časa postali na tresenikih, pozorno o-gledali skoraj odprto ravno mesto pred trstjem z neveliko zeleno pol aršina visokega šašja in se vrnili na breg.
Eden njih se je prevrnil s trese ni ka in le kopje, ki se je držalo na vrhu močvare, ga je rešilo.
Tovariši so mu .pomolili svoja kopja; on se je prijel zanje in so ga vsega blatnega s težavo potegnili na breg.
ščenek je nepremično čakal, dokler ni odšel oddelek, ki je od-j vedel ujetnike, ter se je, ko se je| bil prepričal, cla ima prosto pot, j komaj izkobacal iz močvare na tresenik.
Oprezno preudarjaje vsak skok se je dokopal do trdne zemlje in tam je šele začutil, da je premražen do kosti.
Sedaj mu ni bilo kaj početi; treba se je bilo najprej prav do dobra ogledati, potem pa misliti, da se očisti lepkega ila, ki se
ga je bilo na debelo prijelo od podbradka do nog.
Ščenek se je prikradel h kloni-ci, v kateri so jih bili speče presenetili Nemci, pogledal skozi e-no izmed špranj, šel, ko seje bil prepričal, da ta mrazen svinje ni nikogar, okoli nje, pregledal dvorišče in hitro stekel k hišnim vratom. Tudi hiša je bila prazna : starec je šel z vnukom k reki pripravljat čolniček, da po-ploveta v mesto po obljubljeno
nagrado za predane Pskoviče.
Ščenek je skočil v izbo, pograbil s stene sive hlače in jopič Latiša, vzel s police v shrambi kruh in čajno z jajci ter, pri* šedši ven, začel teči k morju.
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. H
Ken KeUnery igralec pri elevelandskem žogometnem krožku, ki je hotel za zimsko mesece dobiti brezposelno podporo češ, da je pozimi brez dela.
Ameriški poslanik za Anglijo, Joseph Kennedy in njegova žena. Poslanik je prišel za praznike domov, da jih preživi pri svoji družini. Nekateri pa pravijo,,da ga je poklical Roosevelt domov, da mu poroča o evropskem položaju.
Ščenek se je, ko se je bil iztrgal iz rok sovražnikov, zagnal k močvirju in, skakaj e po šašna-tih tresenikih, krenil h goščavi trstja, ki se je kakor neskončna stena dvigalo skoraj tik za klo-nico. Treseniki so kakor živi drgetali pod njegovimi nogami; voda mu je segala do kolen.
Stena trstja, za katero bi se on mogel čutiti popolnoma varnega, je bila največ kak seženj oddaljena, toda tresenikov ni bilo na tem prostoru prav nobenih; Ščenek je napravil poslednji obupni korak, prišel na trd griček, toda se ni udržal, ampak je iz-podrsnil na mehkem mahu in se udri skozenj v hladno vodo do pasu; po sreči so se mu noge u-prle ob nekaj trdega, najbrž ob kako deblo, ki je kdaj padlo in se zasesalo v močvirje.
Ščenek je takoj uvidel ugodnost svojega mesta, pocenil, potopil se do vratu v vodo in mah in začel opazovati svoje zasledo-vavce.
Množica njih se je ustavila na trdem bregu močvirja in le trije vratolomniki so, opiraje se na kopja, prodirali po njegovem sledu.
Udor in zmanjkanje ščenka je izzvalo krike med gledavci. Prvi, ki je tekel po tresenikih, se je neodločno ustavil. K njemu sta prispela še dva druga in so
Fitiska fttkskti 'igralka Tuulikki Paananen, ki je dospela v Ameriko iz Helsinki, Finska. '
Slika je vzeta nekje v Clevelandu„ ko je mesto zopet za čelo da jati relif sirotnim družinam.
Ministrski \ -p r e d s e dnik finske vlade, Risto Ryti, ki je potom radia, apeliral na svetovne narode za pomoč Finski.
Jean Cagney, sestra filmskega igralca Jimmy Cag-neya, je dobila tudi sedemletni kontrakt pri filmih.
V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti blagopo-kojne soproge in mame
Mary Pezdir
ki je preminula dne 25. decembra, 1937.
Draga soproga in ljubljena mama! Tužno je misliti, da Te ni več med nami. Ko imajo drugi dobro mamico ob rojstvu Krista, mi klicema na Tvojem grobu in molimo k Bogu: "Daj naši soprogi in mami mirni počitek do svidenja nad zvezdami."
Žalujoči;
ANDREW PEZDIR, soprog,
ANDREW in VIDA,, sin in hčerka.
Kermit Roosevelt, sin pokojnega predsednika Zed. držav, Teodorja Roosevelta, je stopil v angleško armado in postal angleški državljan.
UČITE SE ANGLEŠČINE
, iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d* ^
in stane samo:	^ fcdUli
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
Društva imajo izjemne cene na oglasih
Ko so hrasti iumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
Djakonu, ki je podiral nasprotnike z zdravo desno roko, je nekdo podstavil nogo, da je kakor posekan hrast padel z obrazom na tla; na noge in hrbet mu je navalila cela gruča Nemcev in ga zvezala z vrvmi.
Samo ščenku se je spričo njegove majhne postave posrečilo, da je smuknil pod komolci sovražnika na prosto; neka roka bi ga bila tam kmalu pograbila za vrat, toda ščenek se je obrnil kakor razjarjen merjasec in od njegovega udarca med oči se je zvrnil tretji sovražnik. Ko je med potjo s sunkom podrl še dva se je ščenek kakor krogla zato-čil k močvirju in mahoma izgi- , nil v gostem nizkem šašu.
Za njim se je kričaje pognalo dvanajst hlapcev, toda kljub iskanju begunca niso mogli najti: ako ni vrag sam, tako so sklepali Nemci, je moral utoniti v neprebredni močvari.
Zvezane uškujnike so peljali na prosto in jih po dva in dva privezali na dolgo vrv; nje konca so privezali k sedloma dveh jezdecev in jih v varstvu do sto oboroženih Nemcev odgnali v Jurjev. Za njimi so na nosilih, ki so jih v naglici napravili, nesli tiste, ki jih je bil Ščenek ubil.
Voditelj Nemcev, suh, rdečkast mlad človek, ki je na mogočnem vrancu jezdil poleg ujetnikov, je le-te krepko zmerjal po rusko.
"Zakaj psu ješ, pes nemški?" se je jezno zadri nanj Djakon, ki je ves čas nemirno obračal svojo kuštravo glavo in z očmi iskal svojega prijatelja — ščenka.
Nemec je potegnil meč iz toka in je na vso moč plosko udaril Djakona po plečih.
"Zakaj bi ješ?" je kriknil ščekin; "glej, tudi za to boš odgovarjal, ker si napadel in povezal nas, mirne ljudi! — Kaj smo mi komu slabega storili ?"
"Kdo pa je v Pskovu naš dvor pdžgal in oplenil?" je vprašali Nemec in zapičil svoje kunčje rdečkaste oči v ščekina.
"Morda . . ." je začudeno vz-
kliknil ta (hotel je pristaviti: 'se že ve,' a se je o pravem času zdržal), "so vse to same prazne marnje!"
"Ne, niso marnje, sinoči je od aldermana pridirjal sel!" je odvrnil Nemec.
"In da je tudi plenil kdo — kaj imamo mi pri tem?" je odvrnil ščekin; "mi smo iz Novgoro-da pluli z blagom!"
Nemec se je ozrl po Čemerno' korakajočih ujetnikih; razkuš-trani Djakon in Tjurja s podplu-tim licem sta mu prva padla v oči.
"Take potvore — trgovci?" se je zadri. "Prekleti razbojniki ste! Mi vam pokažemo, kaj se pravi naših dotikati se!"
"Ti si pa lep — črevo telečje!" je srdito zagodrnjal Djakon.
Toda Nemec ga ni slišal; iz-podbodel je konja in v težkem skoku jezdil proti gozdnatim goram, na katerih se je belilo visoko kamenito obzidje gradu; pod njim seje videlo dru£o, mestno, in za njim so se kakor jurčki stiskale hiše, z rdečo opeko pokrite.
Štirinajsto poglavje
Po kamenitem mostu so gnali ujetnike čez precej široki Em-bach in sprevodne prišel v mesto.
Bilo je še zgodaj in na ozkih ulicah skoraj ni bilo srečati ljudi; samo na trgu, nasproti tri-nadstropnemu rotovžu, so stali pravkar prišedši kmetski vozovi z glinastimi lonci in se je zbralo nekaj branjevk.
Za trgom je šla cesta strmo v klanec in kmalu se je pred ujetniki pokazalo drugo obzidje; za njim se je dvigala velika, na zunaj sirova stolnica z ozkimi gotskimi okni in prav taka poslopja gradu Dcmberga.
Straža pri vratih je spustila oddelek na notranje, s kamni potlakano dvorišče in ujetnike so peljali vzdolž obzidja k ogelne-nm stolpu, ki je gledal proti goram; globok podzemeljski prostor pod njim je bil za ječo.
Pri plesnivih, z železnimi vi-trami ojačenih nizkih vratih je stal debeluhast ječar, obut v čevlje z zaponami in rdeče nogavice, z dvema velikanskima ključema v rokah. Obleči se, kakor treba, se še ni utegnil in je bil samo v sivem telovniku, oblečenem vrh srajce, in v črnih hlačah do kolen ; višnjeva pletena čepica, viseča mu na levo uho, z zibajočim se čopkom na koncu je dovrševa-la njegovo nošo.
Ujetnike so razvezali, jim natanko prebrskali obleko in žepe in ječar je stopil prvi skozi na stežaj odprta vrata stolpa.
Za njim so šli ujetniki; sedem rasbitih /stopnic iz apnenčevih škrli je držalo v teman obokan hodnik, razsvetljen s kadečo se piamenico, ki je bila zataknjena v steno.
Pri njeni svetlobi so bila videti druga odprta vrata — vhod v ječo samo, črno brezno, ki je čakalo na prišlece.
Vanjo so segnali ujetnike in vrata za njimi so se zaloputnila, čulo se je, kako je zaškripal leseni zapah in zašklepetala ključavnica, zadoneli so koraki in vse je utihnilo.
V precej prostorni votlini — ječi — je komaj brlela svetloba; padala je vanjo skozi majhno o-kence, prebito v obliki okrogle luknje, štiri aršine nad prstenimi, trdo nabitimi tli.
Razen Pskovičev ni bil nihče zaprt notri; obšli so ječo krog in krog, otipali v zid uvite železne obroče, na katerih so bile pri-1 trjene težke verige z ogrljaki, ki|
VESELICA
bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"