Št^9 (16.354)JetolX PRIMORSKI DNEVNIK je začel chajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - UL Montecchi6-Tel. 0407786300,fax040 772418 - y. moggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 2/731190 ' V e-mail: POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% ysA'g EVRA M2icommaM),legge■ filialediTrieste TOREK, 12. JANUARJA 1999 pravi k temu minister? Bojan Brezigar Izjave glavnega državnega tožilca tržaškega prizivnega sodisca bi pravzaprav lahko odpravili z enim samim stavkom: tožilec govori o vprašanju, za katerega ni pristojem, saj mora on zakone izvajati, ne pa jih pisati. Zato so njegove izjave nesmiselne. Če bi bilo to res, bi se seveda vprašali, Cernu so skoraj vse komponente slovenske manjšine odloCno obsodile izvajanja gospoda Pasquariella in opozorile na nevarnost, ki jo te izjave predstavljajo. Ta zadnji del prejšnjega stavka je namreč bistvo tožilčevega pose- ga- Glavni državni tožilec namreč ni kdorkoli, je glavni Čuvaj zakonitosti v okrožju, za katerega je pristojen. V našem primeru je to dežela Furlanija Julijska krajina, ki je v ustavi zapisana kot avtonomna dežela prav zato, ker v njej živijo manjšine: predvsem Slovenci in Furlani (brez narekovajev, ki v Pasqua-riellovem poročilu označujejo, milo rečeno, dobršno mero ironije). Problem postane, če Človek, ki zaseda tako mesto, »svari« pred nevarnostmi nekega zakona, o katerem je v teku razprava, ali »opozarja« na posledice, ki bi ga ta zakon lahko imel za Trst in deželo. Zaradi funkcije, v imenu katere nastopa, je namreč Pa-squariello avtoriteta (kar seveda ni zaradi vsebine tega, kar je povedal, saj je med drugim miljsld občini pripisal, da je večina njenega prebivalstva slovenska). Dejstvo, da nekdo s tako avtoriteto svari in opozarja, pa ni samo groba kršitev pristojnosti, ampak je že zavajanje javnega mnenja, kar lahko vpliva tudi na zakonodajni postopek za odobritev zaščitnega zakona. To je tudi prišlo do izraza v nekaterih stališčih in zapisih v krajevnih medijih, ki Pasquariellovih staliSC ne jemljejo za to, kar dejansko so - preseganje pristojnosti državnega tožilca, ampak kot resen opomin politikom, kakšen naj bo zakon, da ne bo povzročil v mestu in v deželi hujših pretresov. In dejstvo, da je hotel tožilec besede, napisane v njegovem poročilu, ponoviti tudi ustno na včerajšnji slovesnosti, kljub kritikam, ki jih je manjšina - tudi preko našega dnevnika - iznesla že v soboto in nedeljo, samo potrjuje, da ne gre za pomoto, ampak za premišljeno staliSCe. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pravi k tej politični oceni (kar dejansko je) minister za pravosodje in kako ocenjuje Višji sodni svet tožilčevo poseganje na področje, ki sodi v pristojnost zakonodajalca. SODIŠČE / SVEČANO ODPRTJE SODNEGA LETA Državni pravdnik izzval reakcije z izvajanjem o zaščiti manjšine Zavzel se je za različne stopnje zaščite zasebne in javne rabe jezika, v Trstu in v okolici RIM, MILAN / SODNO LETO Zelo težko obdobje za italijansko sodstvo RIM, MILAN - Dramatični val kriminala, ki je te dni okrvavil milanske ulice, in ukrepi, s katerimi naj bi ga zajezili, bodo v osprednju današnjega srečanja, ki se ga bosta udeležila tudi ministrski predsednik D’Ale-ma in notranja ministrica Jervolinova. Medtem pa nekateri že zahtevajo take ukrepe, kot so jih na primer uvedli v New Yorku. Težko obdobje, ki ga preživlja italijansko sodstvo, pa je odmevalo tudi iz raznih poročil, ki so jih podali na slovesnostih ob odprtju sodnega leta po državi. Na 2. strani Tiho je odšel poet Fabitrio De Andre MILAN - Odšel je poet italijanske avtorske lahke glasbe: v prvih ponedeljkovih urah je namreč na inštitutu za rakasta obolenja umrl Fabrizio De Andre, kantavtor, ki je občinstvu poklonil niz izredno poetičnih popevk z grenko življensko vsebino. Kantavtorja, katerega so se ob njegovi smrti spomnili prijatelji, kolegi in pohtiki, bodo pokopali v rojstni Genovi. Na 26. strani TRST - Na svečanem odprtju sodnega leta je glavni pravdnik Elio Pa-squariello (na sliki desno, foto KROMA) orisal težave tukajšnjega sodstva in naraščanje kriminala, ponovil pa je tudi stališča glede zakona za zaščito slovenske manjšine. V bistvu je mnenja, da je jezik treba zaščititi kot sredstvo kulture in istovetnosti, v manjši meri pa kot sredstvo javnega komuniciranja. Podobno je pravdnikovo gledanje tudi na območje zaščite, ki naj velja v okoliških, ne pa v tržaški občini. Pasquariellova izvajanja so izzvala vrsto stališč. Skupno izjavo sta pripravili SSO in SKGZ, za kateri so pravdnikova stališča neumestna. Krovni organizaciji bosta posegli pri pravosodnem ministru Dilibertu. Za Stranko komunistov so ocene državnega pravdnika zelo hude in jih ni mogoče podcenjevati. Tržaški občinski svetovalec Canciani je izrazil zaskrbljenost SKP, da si najvišji predstavnik sodne oblasti privošči taka javna stališča, za svetovalko levih demokratov Japoce pa Pasqua-riellov poseg dokazuje, da smo v zaključni fazi pri reševanju problema zaščite manjšine. Slovenska skupnost pa je izrazila ogorčenost in bo obvestila pravosodno ministrstvo o nedopustnem dogodku, pridržuje pa si tudi pravico, da bo opozorila višji sodni svet. Na 3. strani KOSOVO / MOJSTRSKA POTEZA KOSOVSKIH BORCEV UCK predlaga zamenjavo vojnih ujetnikov s svojimi BEOGRAD, PRIŠTINA - Osvobodilna vojska Kosova UCK se na vse kriplje trudi, da bi zavrnila tezo o v petek zajetih osmih talcev temveč dosledno govori o vojn ih ujetnikih. Kot so se lahko na lastne oci prepričati »veri-fikatorji« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kosovski Albanci ravnajo z osmimi zajetimi vojaki kot s pravimi vojnimi ujetniki, takjo da jim dovolijo pisati tudi svojim svojcem. Manever UCK je zelo jasen: osmerico bi radi zamenjali za svoje borce, ki so v srbskih zaporih. Ce bi srbske oblasti na to pristale, bi neposredno legitimirale UCK, ki ne bi bili veC navadni »teroristi« temveč prava vojska. Seveda je jugoslovanski zunanji minister Živadin Jovanovič po srečanju z norveškim kolegom, predsedujočim O VSE Knutom Vollebaekom v Beogradu opozoril, da je »potrpljenje jugoslovanskih oblasti omejeno«. Jovanovič je v zvezi z osmimi jugoslovanskimi vojaki, ki so »kot talci« v rokah UCK, dejal, da so jugoslovanske oblasti doslej pokazale »veC kot razumno zadržanost«. Vollebaek je po srečanju poudaril, da so ugrabitve nesprejemljive in zagotovil, da bo opazovalna misija OVSE na Kosovu storila vse za izpustitev vojakov. Na 29. strani Ločeni Slovenski proslavi volilci proti desete termoelektrarni obletnice SDZ LJUBLJANA - De- v Trbovljah LJUBLJANA - seto obletnico usta- Sicer maloštevilni novitve SDZ, prve slovenski volilci so politične stranke, ki se na nedeljskem je v Sloveniji nastala referendumu izrek- še v Času komuniz- 11 proti finansiranju ma, so proslavili na termoelektrarne Tr- dveh ločenih prire- bovlje 3. Ta pred- ditvah. Na eni, v or- log treh pomladnih ganizaciji LDS, je go- strank se je izreklo voril Dimitrij Rupel, 78, 8 odstotka v o- na drugi, ki jo je pri- lilcev, proti (torej pravila SDS, pa Ja- ta elektrarno) pa le nez Janša. 19.7 odstotka. Na 10. strani Na 10. strani Včeraj manjšina pri Podobniku (DZ) LJUBLJANA - Zaščitni zakon za Slovence v Italiji je bila osrednja tema včerajšnjih pogovorov med predsednikom DZ Janezom Podobnikom in predstavništvom slovenske manjšine v FJK. Včerajšnje srečanje je sodilo v okvir priprav na skorajšnji obisk predsednika deželnega sveta FJK Antonia Martinija, ki se bo z delegacijo mudil v Ljubljani ta petek. Ob težnji slovenske narodne skupnosti v Italiji po Čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona so predstavniki manjšine predsedniku DZ posredovali še poglede manjšine na vrsto specifičnih vprašanj, ki so se v glavnem nanašala na gospodarsko sodelovanje, Čezmejno televizijo in racionalizacijo slovenskih šol v FJK. Na 5. strani Borštani ne pozabijo svojih padlih BORŠT - Kot vsako leto so se Borštani na dan 10. januarja tudi letos množično zbrali v dvorani borštanske srenjske hiše na svečanosti, s katero do-maCa sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Slovenec počasti obletnico krvavega napada na bunker. Nedeljsko prireditev so oblikovati učenci COS Frana Venturinija in pevci MoPZ Valentina Vodnika, priložnostni govor pa je podal Lucijan Malalan. Na 7. strani V Nabrežini izslediti neapeljska goljufa TRST - Nabrežinski karabinjerji so prišli na sled goljufoma iz Neaplja, ki sta s ponarejenimi dokumenti skušala vnovčiti Čeke Inaila, namenjene obrtnikom. Sum orožnikov je vzbudilo dejstvo, da sta imela NeapeljCana s seboj znatno vsoto denarja, izvora katerega nista znala pojasniti. Tako sta se Bruno Davini in Francesco Pi-rozzi znašla za zapahi. Na 6. strani Jamarji odprti novo jamo na Vrhu GORICA - Člani jamarskega kluba Kraški krti so v nedeljo pripravili prvo akcijo odpiranja novih jam v letu 1999. V manjši dolini v kraju Ograjina v bližini jamarskega doma na Vrhu so odprli vhod v 20 metrov globoko brezno. Pri akciji so sodelovali tudi jamarji iz Tržiča, elani društva Grmada in jamarskih društev iz Koroške in Slovenije. Na 24. strani OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA r—— v veleblagovnici \riDussi Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krzna v FurlanijkJuiijski krajini TAX FREE RIM / ODPRTJE SODNEGA LETA V poročilih zaskibljujočo slika italijanskega sodstva Poleg organiziranega kriminala so ga težile tudi številne polemike Tudi Massimo D’Alema in Jervolinova danes v Milanu MILAN - Zadnji dramatični dogodki v Milanu so odmevali tudi iz poročila ob odprtju sodnega leta: prvotno je glavni državni odvetnik Giuseppe De Luca sicer poudaril, da se je število umorov zmanjšalo, zadnji trenutek pa je vključil podatke o nenadnem poslabšanju razmer, o devetih umorih, in poudaril, da ne bi bilo nobenega razloga za optimizem, ce bi se kaj takega nadaljevalo. Za kakršnokoli dokončno oceno pa je treba še počakati. De Luca se je tudi odločno postavil v bran sodnikov in zavrnil napade nanje: nekaterim so celo grozili, a po obsodbah, s katerimi se nekatere osebe niso mogle sprijazniti, so jih javno žalili. Dotaknil se je tudi vprašanja dosmrtne jeCe, ki jo nekateri želijo odpraviti: pri tem je spomnil, da se je v ne tako daljnji preteklosti ljudstvo že izreklo, velikanska večina je bila za njeno ohranitev. Dogodki, ki so te dni okrvavih milanske ulice, bodo v ospredju zasedanja, ki se ga bosta danes v Milanu udeležila tudi ministrski predsednik Massimo D’Alema ter notranja ministrica Rosa Russo Jervolino. S svoje strani so se to-bakamarji iz vse Italije odločili, da bodo ob uri pogreba v soboto ubitega mladega kolega za 30 minut zaprli svoje prodajalne. S pravim plazom faxov, telefonskih pozivov so se tudi oglasili navadni državljani in razne organizacije. Vsakdo ponuja svojo rešitev, med njimi so tudi taki, ki zavračajo »poskus kriminaliza-cije prtiseljencev«, drugi hočejo paznike v vsaki četrti, tretji bi agente najemali kar med samimi priseljenci, da ne bi bilo težav zaradi nepoznavanja jezika. Confesercenti pa je napovedala ustanovitev posebne službe, do katere se bodo lahko obračali trgovci v težavah. Zelo glasna in kritična do vlade je bila opozicija. Voditelj FI Berlusconi je zahteval, da tako v Milanu kot drugje po državi posnemajo metodo, ki jo je uvedel newyorški župan Giuliani, torej nobenega popuščanja, o D’Alemi pa je ironično dejal, da gre danes na pastoralni obisk v Milan. Oglasil se je tudi voditelj Severne lige Bossi, ki je udrihal na desno in levo, piker je bil posebno do Berlusconija, Ceš, kje je bil leta 1994, ko je Italija podpisala VVTO in odprla meje. Spomnil je tudi, da je Berlusconi svojCas ponudil, da na svojem domu gosti Albance: »Sedaj mu jih pošljimo...« RIM - Sodstvo ima za sabo težko leto, po eni strani ga je zaposloval organizirani kriminal, ki je vse močnejši po vsej državi, po drugi pa tudi ostro soočenje s politiki, šibile so ga tudi notranje polemike. Ta nespodbudna podoba izhaja iz porodi, ki so jih v raznih okrajih podali državni pravdniki, Se posebej pa izstopa dogajanje v Milanu, o katerem poročamo posebej. V Palermu opozarjajo na prefinjen napad na sodnike, zaposlene s preiskavami in procesi, ki so uperjeni proti »močnim interesom«: osumljenci se ne poslužujejo običajne poti, torej vlaganja prizivov, temveč skušajo preiskovalce in sodnike delegitimirati, proti njim vodijo »vzporedne procese«. Kljub nekaterim vidnim uspehom pa mafija predstavlja »družbeno vprašanje in jo je treba obravnavati kot pohtiCno vprašanje državnega obsega, z njim se je treba spoprijeti prež popuščanja in podcenjevanja, kot osrednjim problemom za ohranitev demokracije.« V Neaplju je glavni pravdnik Renato Golia spomnil, da je večji del ozemlja pod vojaško in finančno kontrolo kriminalnih organizacij, katerih prisotnost pogojuje gospodarsko in pohtiCno dejavnost, vpliva na glavne izbire, delovanje ustanov in javnih uprav. Slovesnosti se je udeležil tudi kardinal Michele Giordano, ki se je prisrčno pozdravil z glavnim pravdnikom Cordovo, s katerim sta se prvič srečala, potem ko je neapeljsko sodstvo uvedlo preiskavo o domnevnih davčnih utajah neapeljskge škofije. Medtem ko je bil kardinal doslej zelo polemičen do preiskovalcev v Lagonegru, ki ga sumijo oderustva, pa je bil tudi po hišni preiskavi neapeljskega sodstva iz prejšnjega meseca zelo spravljiv. Iz poročila o položaju v Rimu in Laciju izhaja, da ni bistvenega poslabšanja, v Cagliariju pa so zahtevali, da preiskovalci v Palermu Cimprej odgovorijo na vsa odprta vprašanja v zvezi s samomorom sodnika Luigija Lombar-dinija: doslej obtožb proti Lombardiniju, ki so ga dolžili izsiljevanja, niso še dokazali, pravijo v Cagliariju. Neapelj brani čudež sv. Gennara pred poskusom razlage astronomke Margheiite Hack NEAPELJ - Tržaška astronomka Magherita Hack se pridružuje dolgemu seznamu ljudi, ki so ponudili znanstvene razlage za Čudež svetega Gennara, se pravi za utekoCinjenje njegove krvi, kar se praviloma ponavlja dvakrat letno. Hackova je prepričana, da gre za normalno kemično reakcijo, do katere prihaja zaradi prisotnosti poltrdih železnih sestavin v krvi. Te sestavine preidejo iz v tekoče stanje vsakokrat, ko jih kdo potrese. In to se zgodili tudi, ko potresejo ampule, v katerih hranijo kri sv. Gennara v Neaplju. To razlago Čudeža sv. Gennara je Hackova podala minulo nedeljo na ustanovnem zasedanju deželne skupine Italijanskega odbora za nadzor nad trditvami o paranormalnem v Ronkah. Njena izvajanja so izzvala takojšnje reakcije v Neaplju. Kardinal Michele Giordano je včeraj na vprašanje Časnikarjev ob robu slovesnosti za otvoritev sodnega leta v Kampaniji kratko odvrnil, da so se v stoletjih vrstili poskusi razlag čudeža sv. Gennara, a da se nobena ni obnesla. V večje podrobnosti se je spustil msgr. Enri-co Cirillo, ki velja za velikega izvedenca v tej zadevi. Po njegovem je precej preprosto razumeti, zakaj Čudeža sv. Gennara ni mogoče znanstveno obrazložiti. »Znanstveni zakoni predvidevajo, da se ob določenih pogojih pojavi neka določena re.ak-cija, in to vselej in povsod. V primera Čudeža sv. Gennara pa so stvari drugačne. Njegova kri se ne utekočini avtomatsko vsakokrat, ko se potresejo ampule. Včasih je treba na utekoCinjenje Čakati tudi po več dni ali pa se v celoti ne zgodi. Iz tega jasno izhaja, da tu ne deluje zgolj naravna zakonitost,« je se dejal Cirillo. Stališča o izjavah generalnega pravdnika o zaščitnem zakonu TRST - Stališče glavnega pravdnika Elia Pasquaa glede zaščite slovenske manjšine, kot je izhajalo iz sobotne napovedi včerajšnjega posega na odprtju sodnega leta, je izzvala stališča pomembnejših organizacij in strank, za katere se v glavnem opredeljujejo slovenski volilci. SKGZ in SSO Krovni organizaciji sta izdali naslednjo skupno izjavo: SSO in SKGZ menita, da so stališča, ki jih je zavzel generalni prokurator Elio Pasquariello v svojem nagovoru ob otvoritvi sodnega leta v Trstu, globoko neumestna in pomenijo vtika vanje na področje, ki je v izključni pristojnosti vlade in parlamenta. Govoriti o dvojezičnosti kot o možnem motilnem elementu javnega reda, pomeni dajati politične sodbe, kar nikakor ni v skladu s funkcijo sodne oblasti v državi, ki se sklicuje na ustavo in zakonitost in je istočasno žaljivo tudi za manjšino. Obenem to pomeni tudi nesprejemljivo opredeljevanje v korist tistih sil, ki nasprotujejo sprejemanju pozitivno naravnanega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Ta zakon in v njem predvidena dvojezičnost nikakor ne bosta prizadela večinskega prebivalstva. SKGZ in SSO zato v najvecji možni meri zagovarjata enovitost določb, ki zadevajo dvojezičnost na celotnem manjšinskem področju in obsojata najnovejše dejanje nestrpnosti na škodo dostojanstva Slovencev, ki živijo v mestnih jedrih. Krovni organizaciji SSO in SKGZ v tem smislu napovedujeta neposreden poseg na pravosodnem ministrstvu in pričakujeta zadevna pojasnila ministra Diliberta. Stranka komunistov Stranka italijanskih in slovenskih komunistov je poslala naslednje sporočilo: Ocene državnega pravdnika Pasquariella pred in in med odprtjem sodnega leta so zelo hude in jih ni mogoče podcenjevati, saj pričajo o Popolni zmedi med oblastmi, ki bi morale biti po ustavi ločene in medsebojno neodvisne, Predvsem med zakonodajno in sodno oblastjo. Gospod Pasquariello bi moral vedeti, da zakone dela parlament, sodnikova dolžnost pa je, da jih spoštuje in izvaja, Četudi bi se z njimi intimno ne strinjal. Med normami, ki jih gospod držani pravdnik mora spoštovati, so tudi različne razsodbe ustavnega sodisca, ki urejajo odno- % ■ se med pripadniki manjšine in javno oblastjo povsod, kjer živijo. Zato so dvomi državnega pravdnika le dokaz globokega neznanja, kar je za tako visokega funkcionarja najmanj Čudno, Ce že ne presenetljivo. O juridiCni pripravljenosti državnega pravdnika si upamo izraziti nemalo dvomov, saj je v nerazpoznavno godljo pomešal Osimo in ustavo, in ne ločuje med zakoni, ko za Slovence omenja deželni zakon o furlanskem jeziku. Vprašati pa se moramo, Čemu ta kampanja. Je to le poskus zadnjih reakcionarnih sil v Trstu, da se zoperstavijo uresničitvi ustavnega določila o varstvu manjšin? Je nov poskus ribarjenja v kalnem, kakor sodna farsa v Rimu o fojbah in najnovejša preiskava o partizanskem poboju karabinjerjev v rajbeljskem rudniku med vojno? Očitno so še ljudje, ki se niso sprijaznili s procesom evropskega združevanja, v katerega je vpletena tudi Slovenija, niti z dejstvom, da je evropska listina o manjšinskih pravicah v Italiji že zakon, pa naj to gospod pravdnik ve ali ne. Zanimivo je, da gospod državni pravdnik ni lotil nekaterih resnih problemov tržaškega sodstva: n.pr. ne pojasnjuje, Cernu je obtičala in že 20 let nabira prah v kakem predalu preiskava o vlogi Trsta in njegovih kolabvorantov v zvezi z genocidom v Rižarni. Ops, pardon, tisto v Rižarni ni bil genocid, paC pa le večkratni umor s pretiravanjem, kakor poboj v Ardeatin-skih jamah. Genocid so sedaj le fojbe... Kdor misli sabo, greši, a ugane, pravi italijanski pregovor. Zato se sprašujemo, ali ni v medijskem bobnanju teh ocen tudi nekaj izzivalnega do vlade, ki se je obvezala, da bo zaščitni zakon spravila pod streho, in do pravosodnega ministra, kateremu bi marsikdo rad očital, da je šel preko svojih pristojno- sti, pa mu nenehno nastavljajo pasti. Ubogo tržaško sodstvo. In ubogi mi, Ce bomo tam iskali pravico. SKP V zvezi z izjavami državnega pravdnika dr. Pasquariella o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki jih je obsegalo njegovo poročilo ob odprtju letošnjega sodnega leta, je stališče za Stranko ko-munistuiCne prenove poslal občinski svetovalec Igor Canciani. Canciani poudarja korenito nasprotovanje vsebinskemu izvajanju Pasquariella in zvrhano mero zaskrbljenosti, da si najvišji predstavnik sodne oblasti v našem mestu lahko v tem trenutku privošči taka javna stališča v zvezi z manjšinskim vprašanjem, stališča, ki zelo od blizu spominjajo na tista, ki so značilna za tržaškega poslanca Nacionalnega zavezništva. Razen tega pa je to nov primer vmešavanja sodstva v problematiko in vsebino, za katero sodstvo, ki mora jamčiti izključno za izvrševanje zakonov, ni pristojno. Upati je, da bodo nasprotovanje tovrstnim izvajanjem izrazili tudi drugi predstavniki instituciji in ne samo slovenski politični predstavniki. Levi demokrati Občinska svetovalka stranke Levih demokra- OPPRTJE SODNEGA LETA / 1ZHVAJANJA GLAVNEGA PRAVDNIKA Pasquariello potrdil stališče do manjšine TRST - Čeprav je na včerajšnjem svečanem odprtju sodnega leta glavni državni pravdnik Elio Pasquariello moral delno skrajšati svoje sicer zelo dolgo poročilo, je vseeno našel dovolj Časa, de je obnovil svoje znano omejevalno stališče do zakona o zaščiti slovenske manjšine. Za glavnega tožilca ta problem očitno spada med najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo vzdrževanje varnosti in izvajanje pravosodja v Furlaniji - Julijski krajini. Tradicionalna svečanost ob odprtju sodnega leta se je odvila v veliki dvorani porotnega sodišča; poleg številnih predstavnikov tukajšnje javne uprave, ustanov in javnega življenja nasploh, naj omenimo samo tuje goste, in sicer predsednika koprskega sodišča in prizivnega sodišCa Damijana FlorianCiCa in Borisa Kovšco, ter tožilko ame- riškega letalstva iz oporišča v Avianu Bevery Knott. Glavni pravdnik se je uvodoma spomnil treh policistov, ki so bili žrtev bombnega atentata 23. decembra v Vidmu in se jim je publika oddolžila z enominutnim molkom. Pasquariello se je dotaknil vrste problemov splošnejšega značaja, od same umestnosti tovrstnega slavnostnega odprtja sodnega leta do razpada dvodomne parlamentarne komisije za reformo ustave, od potrebe po povečanju nezadostnega or-ganika in boljših struktur do stalnih kritik proti sodstvu, kar postaja nov nacionalni šport. Pasquariello je podal tudi strnjen pregled kriminalnih dejavnosti v deželi, predvsem z naglasom na mladoletniškem kriminalu in na nelegalnem pribežništvu, kot je podrobno orisano v tiskanem poročilu. Pred koncem pa je še pripomnil, da »Ce hočete, bom še spregovoril o slovenski manjšini.« Ponovil je stališča, ki jih je bolj sistematično orisal v svojem pisnem poročilu (objavili smo ga v nedeljski številki): k jeziku je treba pristopiti z dveb vidikov, je dejal, jezik kot sredstvo kulture in istovetnosti ali jezik kot sredstvo komuniciranja: gre za različna nivoja, ki ju je treba zajamčiti z drugačnim pristopom, prvega je treba maksimalno zaščititi, jezik kot sredstvo sporazumevanja z drugimi pa je vreden manjše zaščite. Zadnja opazka na račun pravdnikovega poročila zadeva deželni zakon za zaščito fur-lanšCine, ki jo Pasquariello omenja kot furlanski »jezik« z navednicami: očitno ne ve, da najbolj znani jezikoslovci priznavajo furlanšCini, podobno kot ladinšCini, status jezika, ne pa narečja. Torej navednice niso samo nepotrebne, ampak tudi neprimerne. Za Pasquariellom je prvi spregovoril predsednik odvetniške zbornice Remo Cucagna, ki je oporekal trditvi, da je kritiziranje sodstva nacionalni šport: »Kritika ni šport, paC pa pravica in celo dolžnost vseh državljanov,« je dejal odv. Cuccanja. Na odprtju sodnega leta je sredi sodnikov v tradicionalnih rdečih togah in karabinjerjev v slavnostnih uniformah ležalo žezlo pravice: spodaj šef glavnega tožilstva Pasguariello. tov Stefania Japoce je izdala naslednje tiskovno sporočilo: Gre za izvajanja, ki kažejo, kako je razširjeno mnenje, da smo prišli do zaključne faze pri reševanju problema, ki se je vlekel preveč dolgo in povzročil negotovosti in tudi dvoumnosti. Zato je naravno, da se o tem razpravlja v raznih okoljih in bodo prav gotovo primerni politični, kulturni in znanstvensedeži, kjer bodo nudili možnosti za oris teh problemov z raznih zornih kotov, s prispevkom, lahko tudi spornim, onih, ki so iz raznih razlogov zainteresirani za izvajanje določil, ki jih mora odobriti parlament. Kot jih morajo po drugi strani udeja-niti deželne in krajevne demokratične inštitucije. Jasno nam je, koliko nezaupljivosti in težav se je nagrmadilo v desetletjih glede teh vprašanj, vendar smo globoko prepričani, da bodo inštitucije in državljani sposobni, da izvedejo - z velikim Čutom odgo-voronsti in enotnosti - zaščitni zakon, ki naj izpolni aktivno integracijo slovenske manjšine - italijanskih državljanov slovenskega jezika, kulture in narodnosti s svojimi specifičnostmi - v družbeno tkivo in v odnose z inštitucijami Republike. Slovenska skupnost Slovenska skupnost izraža ogorčenost in zaprepadenost nad stališči generalnega pravdnika prizivnega sodišča v Furlaniji-Julijski krajini Elia Pasquarellija v zvezi z zaščito Slovencev v Italiji. Povsem nesprejemljiva so njegova restriktivna tolmačenja zaščitnih določil v osimski pogodbi in v členu 109 kazenskega postopnika, še bolj pa so nerazumljive in žaljive trditve o pravici do rabe slovenskega jezika v občinskih telesih. Raba slovenščine v mestnih občinskih svetih ni in ne more biti nikakršna »provokacija«, paC pa le izvajanje osnovne človečanske pravice, ki jo jamCi tudi italijanska ustava. Izjave generalnega pravdnika so grobo udiranje pravosodne oblasti tako v zakonodajni postopek o zaščiti manjšine, ki tacaš poteka v Rimu, kakor tudi v pristojnosti lokalne uprave. Vse to še dodatno potrjuje, da mora zakon določiti območje, kjer bo veljala zaščita. Sicer se bodo podobne manipulacije pri izvajanju zakona tokrat v besedah najvišjega predstavnika sodne oblasti, ponavljale in širile vsevprek. Slovenska skupnost bo o nedopustnem dogodku obvestila pravosodno ministrstvo in si pridržuje tudi pravico, da bo o njem opozorila tudi višji sodni svet. O goriškem koncertu slovenskih bank Spoštovani, v Primorskem dnevniku z dne 7.1.1999 sem prebrala krajše poročilo o novoletnem koncertu, ki so ga štirje slovenski zamejski bančni zavodi priredili v Gorici. Zdi se mi primemo, da poročilu dodam tudi to, kar sem sama doživela v goriškem Kulturnem domu, v torek, 5.1.1999. Vabilo so znanci dvignili v openski Kraški banki: bilo je povsem enako onim, s katerimi so Slovenci s Tržaškega in Goriškega v nedeljo, 3.1.1999, napolnili gledališče Rossetti v Trstu. V goriški Kulturni dom sem prišla ob 19.45: zbranih je bilo že veC ljudi, vendar so v dvorano smele le stranke goriške Kmečke banke, v kolikor so jim uslužbenci tega bančnega zavoda rezervirali sedeže. Ostali pa smo'kot nezaželeni gostje Čakali ob vznožju stopnišča, saj so nam g. Igor Komel in tri uslužbenke dejali, da naša vabila »niso veljavna, ker na njih ni označen sedež«. Prisotni smo temu ugovarjali, Ceš da nikjer ni bilo zapisano, da so na vabilu morah biti označeni sedeži: g. Igor pa Komel nam je posmehljivo odvrnil, da bi to priporočilo gotovo našli zapisano, »Ce bi pazljiveje prebrali Primorski dnevnik«. Mimo dejstva, da jez nisem nikoli zasledila podatka o obvezni rezervaciji sedežev, se sprašujem naslednje: a) v foyerju goriškega Kulturnega doma nas je bilo res veliko: je le mogoče, da smo vsi spregledali opozorilo o sedežih, kar pa bi vsekakor veljalo le za goriški Kulturni dom, ne pa za Rossetti? b) Ce ima g. Igor Komel prav in smo vsi res spregledali opozorilo, bi to veljalo tudi za uslužbence slovenskih bančnih zavodov - s svetlo izjemo goriške Kmečke banke, seveda. Prisotni smo vabila dvignili v vseh bankah, ki so organizirale novoletni koncert, vendar so vstop v dvorano goriškega Kulturnega doma imele le stranke KmeCke banke: kako si to razlagajo odgovorni pri Kulturnem domu in pri ostalih treh bančnih zavodih? ’ Prisotni smo. se osuplo spogledovali. Kolikor je bilo pač mogoče zaradi prerekanja, suvanja in navamega valovanja množice, sem ujela pogovore tistih, ki so bili ob meni: prisotna je bila gospa, ki je želela videti sina orkestraša, vendar ji v njeni banki niso dodelih sedeža in zato ni vedela, ah bo v dvorano lahko sploh prišla; tam so bili tudi profesorji s tržaškega konservatorija, ki so se ravno tako spraševah, zakaj jih ne pustijo v dvorano, ko pa vendar imajo vabilo. Videla sem tudi nekaj otrok: kaj bi se zgodilo, če bi g. Igor Komel končno le dovolil prost vstop v dvorano? Bi se začel divji tek po stopnicah in lov na sedeže, ki so morda bili še nezasedeni? Odbila je ura začetka koncerta. Množica je vedno bolj silila gor po stopnicah in g. Komel in ostale uslužbenke so jo le s tažavo zautstavljali. Ob 20.35 mi je bilo vsega dovolj: odšla sem, medtem ko se je g. Igor Komel glasno prerekal z enim izmed številnih prisotnih Italijanov, ki je s silo hotel v dvorano in je vpil, da bo pok-lical pohcijo. Uspelo mi je, da sem ujela Komelov odgovor: klicati policijo je nesmiselno, raje bi se vsi obnašati »bolj kulturno«! Ne vem, kako se je moreC večer zaključil: vendar že dolgo let zahajam v slovenska in italijanska gledališča in nisem nikjer doživela nic »manj kulturnega« od novoletne groteske z vabiti v goriškem Kulturnem domu. S spoštovanjem dr. Neva Zaghet Se o izjavah Stelia Spadara Poleg že tradicionalnih Spadarovih avgustovskih počitniških paketov, namenjenih Slovencem s te in one strani meje, z zastrupljeno nacionalistično vsebino (fojbe, eksodus 350.000 Istranov, genocid nad Italijani ter druge cvetke), nam zdaj ta isti »velmož«, s pomočjo kakšnega slovenskega oprode, poskuša podtakniti pod našo božiCno-novoletno jelko še en paket, z nic manj strupeno ati vsaj z močno smrdljivo nacionalistično vsebino. Za kaj gre? Spadaro pravi, da je treba prvi Člen v osnutku Maseltijevega zaščitnega zakona za Slovence živeče v Italiji Črtati, ker se ne smemo sklicevati na mednarodne pogodbe in sporazmne ter obveznosti sprejetih od Italije do slovenske manjšine, ker bi s tem nekaj vsiljeva- PISMA UREDNIŠTVU ti državi!? Kot izgleda, pripada po njegovem mnenju, pravica sklicevanja na take ati podobne sporazume, samo velikim državam in njihovim narodom. Slovenci, živeči v Furlaniji - Julijski Benečiji, po Spadam, se lahko zanašamo samo na »demokratiCno-civilizacijsko zrelost italijanske družbe« ter na njeno »dvatisočletno« kulturo - 80 let stare oguljene fraze! Drugače povedano, ker smo že navajeni, moramo še naprej živeti izključno od obljub. Kar se tiCe Narodnega doma nam ga hoče Spadaro očitno vzeti še preden nam ga zakon vrne! Spadaro lahko predlaga njegovim sonarodnjakom v Istri in na Reki, komu naj dajo na razpolago njihove domove - palačo Modello na Reki, palačo Tartini v Piranu ter palačo Manzioli in Besenghi v Izoli in tako naprej. Te naštete palače so bile zgrajene tudi s slovenskimi in hrvaškimi žulji in znojem, naš Narodni dom v ul. Filzi v Trstu pa je bil zgrajen izključno s slovenskim denarjem in trudom. Ce danes, kot trdita Spadaro in Miloš Budin, da zgradba Narodnega doma je odločno prevelika za slovensko manjšino ter da je za nas dovolj samo eno nadstropje, je to očiten dokaz 80 letne genocidne italijanske politike do Slovencev. Do 13. julija 1920 - pred požigom, za tržaške Slovence je bil premajhen! Spadaro naj ne laže vsaj samemu sebi, kako je Trst preveč trpel zaradi nacionalizmov. Trst je trpel in še trpi izključno zaradi onega, edinega, italijanskega nacionalizma! Dokler ne bodo imena ulic, trgov, cest, krajev, napisi na ustanovah ter razna cestna napotila in obvestila, tudi v edinem avtohtonem tržaškem jeziku - slovenščini, (italijanski ter venetski jezik v Trstu, sta oba iz uvoza) do takrat bo Trst še dalje trpel zaradi italijanskega nacionalizma! Ko bo Spadaro posredoval javnosti samo eno izjavo, ati pa samo en citat, kakšnega slovenskega politika ati pa intelektualca, z žaljivo, zaničevalno vsebino do italijanskega naroda, takrat bo lahko govoril o slovenskem nacionalizmu, do takrat naj bo raje tiho! O žaljivih, obrekovalnih in zaničevalnih besedah ter izjavah raznih italijanskih politikov in intelektualcev na rovaš Slovencev, bi lahko napisati debelo knji- go! Tu bom citiral samo dva odstavka, objavljena v brošuri-pamfletu, septembra leta 1987 ob priliki 40-letnice »eksodusa Spadarovih sotrpinov« - istranskih optantov. Pamflet tiskan in izdelan z denarnim prispevkom naše deželne vlade! Dokument, ki priCa kako treba biti za »sožitje« živeti v ljubezni do bližnjega ter v spoštovanju soseda drugačnega jezika in kulture! Citiram: »Per mille anni questi slavi lavorarono la terra o pascola-rono le pecore e le capre... senza che il contatto con la nostra civilta potenziasse la loro vita spirituale, la loro preseriza non ha volto, non ha voce nei secoli...tra noi e loro una distanza che neanche il cristianesimo pote ridurre«! In še nekaj: »Avremmo forse potuto salvare la vita, rinnegando Tanima nostra e riducendoci schiavi di coloro che per secoli e secoti erano stati schiavi per nome, e definizio-ne, e funzione«. Torej, gospod Spadaro, kaj v imenu takega »sožitja« bi morati Slovenci dati na razpolago naš Narodni dom? In komu? Takim rasistom? Vsak narod poseduje in živi na svojem zgodovinskem etničnem ozemlju, tako tudi mi Slovenci živeti v Furlaniji - Julijski Benečiji. V naši deželi poleg nas Slovencev, živijo na svojem etničnem ozemlju še Furlani, ki so tudi številčno najbolj močni. V pokrajini Por-denon živijo tudi Veneti. V tolmeškem okrožju pa je prisotna še majhna nemško govoreča etnična skupnost. Zdaj pa Spadaro pravi: »da je bolj učinkovito govoriti o teritoriju z zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi kot pa o etničnem ozemlju. To je tipičen bolezenski sindrom italijanskih nacionalistov, ki ne posedujejo in tudi niso nikoli posedovali svojega zgodovinskega etničnega ozemlja v naši deželi. Ta njegov nasvet, mnenje ati pojem, se lahko uporablja v eni deželi, kjer živi izključno ena etnična skupnost z različnimi navadami in šegami, toda z eno kulturo ter z enim knjižnim jezikom. Pri nas, v naši deželi, lahko govorimo samo o slovenskem zgodovinsko naselitvenem ozemlju. Prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine je bila leta 1963 ustanovljena avtonomna dežela Furlanija - Julijska Benečija s posebnim statutom. Vsako drugačno tolmačenje, pripo- ročanje ali pa zahtevanje, da se izključi, oziroma izbriše iz zščitnega zakona Člen o zgodovinskem slovenskem etničnem ozemlju, ne pomeni nič drugega kot kraja tega ozemlja. To je ciničen Spada-rov poziv italijanskemu parlamentu, da nam z zakonom odvzame naš etnični prostor! Spadaro v izjavi Primorskemu dnevniku z dne 11.12.1998 da jasno in glasno razumeti Slovencem, da on žeti za nas tak zaščitni zakon, ki bi nas »zaščitil« tako, da nam pokrade vse! Nekaj besed moram povedati tudi o posegu-pozdravu Miloša Budina na večerji Kmečke zveze 17.12.1998 na agroturistiCni kmetiji Milic v Zagradcu. Glede Narodnega doma je zagovarjal ista stališča kot Spadaro. Dodal je še nekaj neverjetnih »argumentov«. Kaj je povedal? »Moramo se dobro paziti, da se držimo nekakšne recipročnosti, ne smemo namreč zahtevati Narodnega doma izključno za našo manjšino, ker bi taka naša zahteva naletela pri Istranih na reakcijo, tako da bi oni začeti zahtevati od Slovenije njihove »beni abbandona-ti«. Kaj to pomeni? Ati pomeni, da Istrani do zdaj niso še nikoli zahtevati njihove »beni abbandonati«. To bodo narediti komaj zdaj!? Glede Maseltijevega osnutka zaščitnega zakona pa še ena Budinova trditev. Tudi on pravi, da ne smemo zahtevati preveč, ker drugače iz Rima bo prišel negativen odgovor in bomo ostali vsi razočarani! Torej ne smemo zahtevati spoštovanja ne samo mednarodnih pogodb, sporazumov, konvencij sprejetih in podpisanih od Italije, temveč tudi italijanske ustave, zakonov, razsodb ustavnega sodišča ter sodišč drugih stopenj! Lep nasvet, ni kaj dodati! »Taki državljani, ki ne spoštujejo razsodb ustavnega sodišča, se obnašajo slabše kot da bi šli z orožjem v roki na utice in trge!« (Oscar Luigi Scalfaro). Da zaključim. V naš Narodni dom bodo dobrodošle tudi italijanske organizacije in ustanove, še posebno bo dobrodošla Visoka šola za prevajalce in tolmače, toda o tem bomo odločati mi Slovenci tako, kakor je pred veC kot sto leti povedal naš pesnik Simon Gregorčič: Pod streho našo tuji rod, naj gost nam bo, a ne gospod! Lucijan Malalan M0C MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31 * 01« 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vsem članom Zadruge rimorski dnevnik bomo še nudili 10% popust za .male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom LJUBLJANA / PRED OBISKOM ANTONIA MARTINIJA V SLOVENIJI Predstavništvo Slovencev v FJK pri Janezu Podobniku V ospredju včerajšnjega srečanja je bil zaščitni zakon LJUBLJANA - Včeraj popoldne se je predstavništvo Slovencev v Italiji srečalo s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. Pogovori so potekali v luCi priprav na srečanje s predsednikom deželnega sveta FJK Antoniom Martinijem, ki se bo na povabilo predsednika DZ Podobnika v petek, 15. januarja z delegacijo mudil na pogovorih v Ljubljani. Osrednja tema včerajšnjih pogorov med predstavništvom Slovencev v FJK in predsednikom DZ Podobnikom je bil položaj slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na zaščitnem zakonu. Obravnavali pa so tudi vrsto specifičnih vprašanj, ki so se prvenstveno nanašala na gospodarstvo, Čezmejno televizijo in slovensko šolstvo v Italiji. Predstavniki Slovencev v Italiji so včeraj predsedniku DZ Podobniku in ostalini elanom delegacije, v kateri so še bili predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer, svetovalec urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Andrej Novak, genaralna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valencie Pelikan in nekateri poslanci, ki se bodo udeležili srečanja z Martinijem, ponovno podčrtali težnjo manjšine, da bi Cimprej prišlo do odobritve zaščitnega zakona. V zvezi z njegovim postopkom so opomnili tudi na februarsko srečanje med Podobnikom in predsednikom italijanske poslanske zbornice Lucianom Violantejem, na katerem bi lahko predse- dnik DZ kolego »spo-nmil« na dane obljube o takojšnji uvrstitvi zakonskega osnutka na dnevni red. Ob tem, kot tudi ob drugih vprašanjih, je predstavništvo slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ga sestavljali Viljem Cerno (slovenske organizacije na Videmskem), Andrej Berdon in Damjan Terpin (SSk), Igor Dolenc (LD), Sergij Pahor (SSO), Rudi Pavšič (-SKGZ) in Aleš VValtritsch (Demokratksi forum), so skupnim pogledom pridali tudi nekaj pripomb. Tako sta predstavnika SSk v zvezi z zaščitnim zakonom iznesla prepričanje stranke, naj Slovenija poseže, da bi bil zakon glede teritorija veljavnosti jasno opredeljen. Pri gospodarskih vprašanjih je bil govor predvsem o vlogi manjšine v kooperaciji med FJK in Slovenijo in o koordinaciji možnih pobud. Med specifičnimi vprašanji pa so bili omenjeni predlog o ustanovitvi gorske skupnosti za področje od Kanalske doline do Brd, namera italijanske strani, da bi znižala kategorijo nekaterih mejnih prehodov in možnost večjega sodelovanja med koprskim in tržaškim pristaniščem. Glede Čezmejne televizije je bilo reCeno, da je slovenska manjšina v FJK o tem premalo obveščena, istočasno pa je bila iznesena skrb za obstoječe tovrstne strukturo namenjene manjšini (slovenski programi RAI). V zvezi z racionalizacijo slovenske šole v Italiji pa je bilo podčrtano, da jo je treba uskladiti s pogledi manjšine. Predsednik DZ Podobnik s predstavniki slovenske manjšine v Italiji (f. Zivulovič - BOBO) KOROŠKA / DEŽELNOZBORSKE VOLITVE Haider dvori nacionalisfom Prvak svobodnjakov je zahteval ločene šole na Koroškem CELOVEC - Predvolilna kampanja za dezelnozborske volitve 7. marca 1999 prehaja v vročo fazo. Tako svobodnjaki z Jo-rgom Haiderjem kot tudi Ljudska stranka deželnega glavarja Christofa Zematta sta z volilnimi zborovanji v Celovcu in Beljaku uradno začeli boj za glasove. Kot je bilo pričakovati, je Haider v nedeljo na zborovanju v Celovcu igral posebej na nacionalistično karto: ob burnim ploskanju približno 5.000 udeležencev iz vse Koroške ter delegacijami iz ostale Av-.strije, je Slovenijo posvaril, naj ne postavlja pod vprašaj mejo s Koroško. Dobro sosedstvo je neločljivo povezano z upoštevanjem meje, katero so si Korošci priborih na plebiscitu leta 1920, je poudaril Haider. Predsedniku R. Slovenije Milanu Kučanu pa je sporočil, naj se odpove naCrtu o Veliki Sloveniji ki bi presegla sedanje meje slovenske države. Glede slovenske manjšine na Koroškem je Haider na predvolilnem zborovanju prevzel stališče skrajno nemškonacionale-ga »Heimatdiensta«: zahteval je locen pouk na osnovnih šolah na Južnem Koroškem . V pogovoru z dunajsko revijo »Format« je Haider, še dostavni, da je na Koroškem opaziti »lazečo slovenizacijo dežele na področju kulture in gospodarstva«. V ostalem je Haider samo še potrdil, da hoče na volitvah s svojo svobodnjaško stranko postati najmočnejša politična sila in osvojiti položaj deželnega glavarja. Isti cilj ima tudi Christof Zematto, glavni kandidat ljudske stranke. Na zborovanju v Beljaku je dejal, da hoCe na volitvah doseči med 25 in 28 odstotkov glasov . Za Cas po volitvah pa je napovedal, »da v nobenem primera ne bo sedel v deželni vladi, ki bi ji predsedoval Haider«. Ivan Lukan POLITIKA / USTAVNE REFORME Scalfaro bo sprejel predsednike vseh deželnih svetov V delegaciji tudi A. Martini, ki bo v petek obiskal Slovenijo RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo jutri sprejel predsednike vseh deželnih svetov, med katerimi bo tudi predsednik deželnega parlamenta FJK Antonio Martini. Srečanje na Kvirinalu bo sovpadalo z zasedanjem konference predsednikov deželnih skupščin, ki imajo kar natrpan dnevni red. Razpravljali bodo namreč o institucionalnih reformah, o odnosih z radiotelevizijsko ustanovo RAI ter z senatom in poslansko zbornico. Martini bo v petek vodil delegacijo deželnega sveta, ki bo uradno obiskala Ljubljano, kjer bo gost predsednika slovenskega državnega zbora Janeza Podobnika. Martini in kolegi se bodo srečali tudi s parlamentarno komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje Marjan Schifrer ter s komisijo za zunanje zadeve, ki jo vodi Jelko Kacin. Popoldne bo delegacija iz FJK, ki jo bo spremljal Mario Gasparini, predsednik skupine za slo-vensko-italijansko prijateljstvo v slovenskem parlamentu, obiskala še slovensko zunanje ministrstvo. Po novoletnem premoru bodo od danes naprej spet zasedale svetovalske komisije deželnega sveta. Najprej bo na vrsti prva komisija (predsednik Roberto Asquini iz vrst FI), ki bo vzela v pretres nekatere proračunske zakone, isti dan pa bo zasedala tudi peta ko- misija, ki ji predseduje levi demokrat Alessan-dro Tesini. Na dnevnem redu ima oceno treh zakonskih osnutkov Ljudske sredine za reforme in levih demokratov, ki zadevajo problematiko krajevnih avtonomij. Danes se bodo sestala tudi predsedstva ostalih svetovalskih komisij, jutri pa se bo komisija za zdravstvo ukvarjala s kočljivim vprašanjem usode Ce-dajske bolnišnice. V skladu z deželnim zakonom bi morali to bolnišnico v kratkem zapreti, tudi zaradi odločnega protesta krajevnega prebivalstva pa bo Dežela sedaj, kot kaže, revidirala že sprejeta stališča. V ponedeljek, 18. januarja se bo sestal deželni odbor za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi službami, ki ima na dnevnem redu pogovor z voditelji deželnega sedeža RAI. Na seji bodo ocenili potek nedavne volilne kampanje za upravne volitve, ki je bila predmet nekaterih polemik. Govorili bodo tudi o ustanovitvi novege deželnega organa, ki bo v naslednjih mesecih nadomestil dosedanji deželni odbor za radio in televizijo. Deželna vlada bi morala medtem v tem tednu imenovati novega predsednika finančne družbe Friulia. Glavni kandidat za to funkcijo je VidemCan Franco Asquini, ki ga predlaga Pol svoboščin ob nasprotovanju leve opozicije. Samoupravna skupnost Italijanov ima nov svet KOPER - Ob včerajšnjem referendumu o financiranju izgradnje TET 3 so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v mestni občini Koper izvedli tudi naknadne volitve v svet svoje samoupravne skupnosti v tej občini. Med devetimi izvoljenimi svetniki - skupno je bilo predlaganih 18 kandidatov - sta dve ženski, naj-večje število glasov pa so dobili: Roberto Battelli (240), Mario Steffe (220) in Maurizio Tremul (219). Izvoljeni so bili še Alberto Scheriani (217), Claudio Geissa (175), Isabella Flego (172), Bruna Alessio (167), Sergio Mondo (164) in Marco Apol-lonio (157). Pet kandidatov je odraz liste Istria Nobilissima (spoznava se v stališčih Maurizia Tremula), 4 pa liste Italijanska skupnost (sklicuje se na poslanca Roberta Battellija). Po podatkih posebne občinske volilne komisije se je včerajšnjih volitev od 894 volilnih upravičenčev na 38 voliščih udeležilo 392 pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti; dva sta glasovala predčasno. Volitve novih elanov devetčlanskega sveta skupnosti so v Kopru vCeraj izvedli namesto 22. novembra zaradi znanih zapletov in preložitve lokalnih volitev. Pri Čepletišču se je izgubila priletna učiteljica ČEDAD - Na hribovitem območju občin Sovodnje in Grmek se je vCeraj ves dan nadaljevalo iskanje priletne Cedajske učiteljice Luigine Drecogna, ki je v nedeljo zjutraj nenadoma izginila v bližini GeplesišCa, v sovodenj-ski občini. Luigina Drecogna se je v nedeljo pripeljala v Ceplesišče s skupino kakih dvajsetih starejših Cedajcev, ki so bili na izletu v Nadiških dolinah. Skupina se je na kraju samem razdelila, ko je pričel Cas povratka pa Drecogne-ve ni bilo od nikoder. Izletniki so nemudoma sprožili reševalno akcijo, v katero so se vključiti najprej finančni stražniki iz GeplesišCa, poznaje pa so reševalcem priskočile na pomoč še ekipe gorske reševalne službe iz Hu-mina, Civilne zaščite, karabinjerjev iz Čedada in gasilcev iz Vidma. Reševalna akcija je potekala na širokem zaraščenem območju pozno v noC in ves včerajšnji dan. Reševalci so v domnevi, da je Drecogneva v stiski najbrž izgubila orientacijo, alarmirali tudi oblasti na slovenski strani meje, kajti GeplesišCe se nahaja le streljaj daleč od mejhnega prehoda Polava-Livek, Včeraj je v reševalni akciji sodelovalo kakih šestdeset ljudi in helikopter, vendar brez uspeha, (du) PROTEST PROTI ZAPIRANJU BOLNICE V ČEDADU Svetovalci Praprotnega odstopili Kaže, da so v ozadju tudi spori med predstavniki večine ČEDAD - Zapleti v zvezi s Cedajsko bolnišnico so vCeraj povzročili odstop sedmih svetovalcev večine Občine Prapotno, s tem pa občinski svet de faeto ne obstaja veC. Župan Gianpiero Cevo-latti je včeraj prejel pismo s formalnim odstopnim aktom, ki so ga nanj naslovili svetovalci Flavio Basilicata, Lino Bordon, Tiziana laconcig, Giovan-ni Lesizza, Gerardo Mar-colini, Michela Medveš in Andrea Paravan. Svetovalci so svoje dejanje utemeljiti z oceno, da je bilo v zvezi z bolnišnico doslej mnogo obljub, nobena izmed njih pa ni bila konkretizirana. Poleg tega je bilo po njihovi oceni dokončno zaprtje oddelka za medicino le preloženo, s Čimer naj bi zdravstvene oblasti poskušale le pomiriti duhove. Navedeni svetovalci se v pismu nadalje pritožujejo nad dejstvom, da vsi protesti doslej niso zale- gli, institucije pa naj bi njihove posege povsem onemogočale, zato je njihova vloga izvoljenih predstavnikov brez smisla. Vsekakor izgleda, da so v ozadju odstopa svetovalcev Občine Prapotno tudi interna trenja, kajti sam župan Cevolatti ni odstopil, Čeprav je bil med tistimi, ki so ob veC priložnostih in ob manifestaciji pred Cedajsko bolnišnico groziti z odsto-pom. Prav tako ni med skupino svetovalcev večine v odstopu (poleg opozicije) odbornika Sircha. Načelnik večinske tiste v občinskem svetu Basilica-ta je bil v izjavah polemičen do Zupana, eeš, da je obljubljal odstop in potem ni držal besede. Spomnil je tudi na dejstvo, da je vse polno upraviteljev govorilo o protestnem odstopanju, potem pa iz te moke ni bilo kruha, zato je odstop svetovalske skupine iz Prapo- tnega označil kot zgledno gesto. Župan Cevolatti je polemično odgovoril na pobudo svetovalcev, rekoč, da je resnično mislil na odstop, vendar po odobritvi proračuna. Sedaj bo namreč občina le nekaj mesecev pred redno zapadlostjo upravnega mandata dobila komisarja, v nevarnosti pa je med drugim 200 milijonov prispevkov za naCrt o produktivnih dejavnostih. Župan se sicer ni po-gabljal v ozadje spora, glede katerega je napovedal razčiščevanje. Medtem ostaja položaj Cedajske bolnišnice negotov. Protestni odbor se je konec prejšnjega tedna odločil, da nadaljuje s simbolično zasedbo, kljub temu, da jo je le dan prej preklical, ob vesti, da oddelek za medicino trenutno ne bo zapit. Zadrego je Čutiti tudi na ravni deželne uprave, ki, kot vse kaže, tudi sama ne ve točno, kaj bi. (du) Slovesnost ob obletnici dražgoške bitke DRAŽGOŠE - Pred spomenikom dražgoški bitki se je na osrednji slovesnosti ob 57. letnici tega dogodka zbralo veC tisoč pohodnikov, ki so v Dražgoše prišli iz številnih smeri. Udeležence prireditve je kot slavnostni govornik pozdravil akademik Ciril Zlobec. Približno 235 najbolj vztrajnih pohodnikov je po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše krenilo že v soboto. Prireditev je izzvenela kot poziv k spoštovanju dražgoške bitke, ki ima pomembno mesto v slovenski zgodovini. Slavnostni govornik Zlobec je med drugim poudaril, da je partizanstvo, tudi Ce se »nanj ozremo z njegove najbolj temne strani, Ce imamo v mislih nedolžne žrtve, požgane vasi, celo povojne poboje, še vedno veliko dejanje in eno najbolj državotvornih dejanj v zgodovini slovenskega naroda«. (STA) Z--- OBČINSKI SVET / ODMEV NA IZVAJANJE PASGUARIELLA llly ra postopno uveljavljanje slovenskega jezika Stališča, ki jih je zagovarjal generalni tožilec Elio Pasquariello na uradni slavnosti ob odprtju novega sodnega leta, so odmevala tudi na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Problem je načel načelnik levosredinske Oljke, levi demokrat Giorgio De Rosa, ki je šefu glavnega tržaškega tožilstva odkrito očital, da je s svojimi izjavami ustvaril samo zmedo. Treba je namreč ločevati konkretna in organizacijska vprašanja glede rabe slovenščine na sodiščih od temeljne pravice pri-pradnikov slovenske manjšine do rabe materinščine. De Rosa je dejal, da je občinska uprava z županom Riccardom Illyjem na področju sožitja doslej naredila veliko koristnega in je zato prav, da se župan javno opredeli o tem vprašanju. Illy, ki je sodeloval na dopoldanski prireditvi na sodišču, ni hotel neposredno komentirati spornih stališč generalnega tožilca. Po njegovem je hotel Pasquariello opozoriti na vlogo jezika kot bistveni odraz manjšinske skupnosti, ki ni v dvomu, ter na jezik kot splošno sredstvo za komuniciranje. To pravico je treba izvajati postopno. Tako je sodnikove besede tolmačil župan. Pasquariellov primer mestnega redarja, ki bi moral na prošnjo manjšinskega avtomobilista obvezno obvladati slovenščino, je Illy označil kot ekstremni primer. Tega mestna uprava ne mo- NOVICE Psihiatrični prede za Alessandra Bo led nazzo Za 37-letnega Alessandra Bonazzo, ki je v četrtek s pištolo težje ranil 70-letnega Claudia Brazzattija, so včeraj potrdili pripor. Obenem je javni tožilec Rafiaele Tito zahteval psihiatrični pregled, možno je, da ugotovijo delno neprištevnost, saj kaže, da se je Bonazža šele po nekaj dneh začel zavedati, kaj je pravzaprav storil. Vztraja pa pri svoji verziji, njegova gesta naj bi bila le demonstrativna, upokojenca ni hotel raniti, zadel naj bi ga povsem slučajno. Stanje ranjenca je nespremenjeno, torej težko, in agenti ga niso še mogli zaslišati. CISASCONFSAL proti privatizacijam Delavci smetarske službe tržaške občinske uprave, ki se prepoznavajo v avtonomnem sindikatu CISAS-CONSAL, so se včeraj zbrab na sindikalni skupščini in zavzeti odločno nasprotno stališče, proti politiki privatizacije občinskih služb, ki jo vodi Hlyjeva uprava. Sindikat QSAL-CONFSAL je včeraj začel tudi nabirko podpisov za razpis občinskega referenduma proti omenjenim privatizacijam. Za razpis je treba nabrati najmanj 500 podpisov, podpise pa zbirajo pri občinskem tajniku na tržaškem županstvu, in sicer v Ul. Granatie-ri 2,1. nadstropje, soba 214. re na noben način jamčiti, medtem ko se je že potrudila, da bi vsaj del redarjev obvladal tudi slovenski jezik. Glede zaščitnega zakona, s katerim se trenutno ukvarja poslanska zbornica, je Illy dejal, da se parlament nahaja pred zelo zahtevno nalogo. Izrazil je upanje, da bodo parlamentarci odobrili zakon, ki bo v skladu z republiško ustavo in z evropsko konvencijo o manjšinskih pravicah, ter da bo pravno gledano čim bolj precizen. Parlament naj si prevzame svoje odgovornosti in naj na tem področju ne bremeni deželne in občinskih uprav, je sinoči se dejal tržaški župan. Svetovalec De Rosa se mu je zahvalil za izčrpni odgovor. SINDIKATI / NA DRŽAVNI RAVNI Zdravstveni uslužbenci bodo 22. t.m. stavkali Zahtevajo obnovitev delovne pogodbe - Danes protest v Trstu Danes bodo sindikalni delegati iz zdravstvenega sektorja sindikatov CGEL, CISL in UR. skupno z nekaterimi zainteresiranimi delavci demonstrirati od 10. ure do 12.30 pred deželnim odbomištvom za zdravstvo v Trstu. Na tak način nameravajo protestirati proti zaprtim. stališčem deželnih in državnih zdravstvenih uprav na pogajanjih za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe zdravstvenih uslužbencev. Današnja manifestacija sodi v sklop razčlenjenih protestnih akcij, za zaterega se je minulega 8. januarja dogovoril enotni aktiv zdravstvenih sindikatov CGIL, CISL in UIL na srečanju v Rimu. Aktiv je odobril dokument, v katerem je med drugim poudarjeno, da je delovna pogodba zdravstvenih uslužbencev zapadla že 31. decembra 1997. Zdravstveni sindikati CGIL, CISL in UIL so na pogajanjih za njeno obnovo postavljali uvidevne zahteve ter v maksimalni možni meri upoštavali stališča, ki so jih zagovarjali deželne uprave in ministrstvo za zdravstvo, kljub temu pa dogovora še vedno ni na obzorju. Zaradi tega je aktiv zdravstvenih sindikatov CGIL, CISL in UIL na srečanju v Rimu dal pobudo za vrsto razčlenjenih demonstracij po deželah, oklical pa je tudi vsedržavno splošno stavko zdravstvenih uslužbencev za 22. januar. Na današnji sindikalni demonstraciji v Trstu bodo udeleženci zahtevali, naj se o zadevi jasno izreče deželna uprava FJK. POKRAJINA / CODAR1NOV ODGOVOR Devinski grad: Gabrovec in javni prispevki za nakup utrdbe Devinski grad še buri tržaške duhove. Odkar se je zadnji devinski princ Thum und Taxis odločil, da proda zgodovinsko utrdbo nad Jadranskim morjem, se je tudi v političnih krogih zastavilo vprašanje, kaj storiti s tako pomembnim pomnikom. Prodaja zasebnikom bi pomenila odtujitev gradu skupnosti, zato je že ob dražbi, na kateri so prodali na desetine grajskih predmetov in znamenitosti, ministrstvo za kulturne dobrine dalo svoj veto nad prodajo najbolj pomembne grajske opreme, zatem pa je na pobudo takratnega podtajnika VVillerja Bordona, namenilo kakih 5 milijard lir za odkup gradu. Zadeva je spet završala v drugi polovici decem- PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI / ZGODAJ ZJUTRAJ Izgubil življenje na prehodu za pešce Avtomobil ga je odbil petnajst metrov daleč - Težje ranjena tudi priletna ženska Prečkala sta cesto na prehodu za pešce, ki ni bil v kakšni slabo osvetljeni predmestni ulici, temveč v središču mesta, pred železniško postajo, ko ju je silovito zbil avtomobil: priletna pešca so odpeljali v katinarsko bolnišnico, moškega so sprejeti na oddelek za oživljanje, prognoza je bila pridržana, vendar so bile poškodbe na glavi in prsnem kosu prehude, umrl je še pred poldnem. Tudi za žensko so si pridržati prognozo, zdravi pa se na ortopedskem oddelku. Nesreča se je pripetila nekaj pred 7. mo na prehodu prav ob železniški postaji, kjer sta se tedaj znašla 80-letni Erminio Salvi iz Ul. Appiari 31 ter prav toliko stara S.I. iz Ul. Batteri 26. Vanju se je s svojim audijem 80 zaletel 31-letni Tržačan M.G., bil je namenjen proti Barkovljam, udarec je bil očitno močan, zbilo ju je okrog 15 metrov daleč. Tedaj je deževalo, cesta je bila mokra, morda hitrost ni bila prilagojena spolzkemu asfaltu, morda je bil šofer nepazljiv ali pa ju zaradi dežja ni pravočasno opazil. Po trčenju je avtomobil zaneslo na desno, kjer se je zaletel še v tam parkirano motorno kolo in neki drugi avtomobil. Izvide o nesreči so opraviti agenti motoriziranega oddelka mestnih redarjev. Šoferja so med drugim tudi prijaviti sodnim oblastem. Zastoji na Obalni cesti Ob raznih drugih manjših pro- metnih nesrečah, ki jih kot vsakokrat ob dežju ne manjka, je cestno policijo, gasilce in službo 118 še najbolj zaposlila nezgoda, ki se je pripetila zjutraj na Obalni cesti, v višini hotela Riviera, kjer je prišlo tudi do večjih zastojev v prometu,*v obeh straneh sta se takoj nabrati daljši koloni vozil, Na srečo je bilo sicer spektakularno trčenje med manjšim vozilom, ki ga je upravljal 67-letni Achille Marino, ter večjim avtom, ki ga je upravljal 47-letni Silvio Piacenti-ni, brez hujših posledic: le šofer manjšega avta se je lažje udaril. Poleg gasilcev je prišlo tudi osebje An asa, saj se je na asfalt izlilo nekaj olja, ki so ga morati odstraniti in asfalt počistiti. bra, ko se je razvedelo, da je pristojna deželna komisija črtala iz finančnega zakona postavko o deželnem prispevku za odkup gradu. Tudi poznejša razprava v deželnem svetu je pokazala, da številne politične sile niso pokazale zanimanja in volje za odkup Devinskega gradu. Deželna večina je postavko zreducirala na prispevek v višini milijarde lir, kar je zgolj simbolična vsota, saj bi bilo treba za nakup gradu odšteti vsaj dvajsetkrat večjo vsoto. Devinsko-nabrežinski občinski svet je tedaj že odobril resolucijo, s katero je pozval »pristojne institucije«, naj posežejo. Prav tako pa se je v pokrajinskem svetu oglasil slovenski svetovalec Igor Gabrovec. Na zadnji seji pokrajinskega sveta konec decembra je predložil ustrezno resolucijo, ki jo je predsednik pokrajinskega odbora Renzo Co-darin takoj osvojil. Slednji je pred nekaj dnevi obvestil Gabrovca, da je že posegel pri predsedniku deležnega odbora Robertu Antonioneju. V pismu mu je predočil duh in vsebino Gabrovče-ve resolucije, ter ga pozval, naj skliče predstavnike institucij, ki naj bi sodelovale pri odkupu in kasnejšem upravljanju • Devinskega gradu, da bi primemo kulturno in turistično vzcvetel. Codarin je v pismu omenil tudi srečanje z devinsko-na-brežinskim županom Marinom Voccijem in o možnostih posega strukture Mecenate 90 pri bodočem upravljanju zgodovinskega objekta. PRI DEVINU / USPESNA AKCIJA KARABINJERJEV MEJNI PREHOD / DOKONČALI SE ZADNJI DVE Prijeli iznajdljiva neapeljska goljufa Imela sta precej gotovine, ukradene krožne čeke ter več ponarejenih dokumentov Sodobne kabine pri Rabojezu Kabine so z zvišanim tlakom in vanje ne vdira onesnažen zrak Med rednim nadzorovanjem avtomobilskega prometa so nabrežin-ski karabinjerji na avtocestnem odseku pri Devinu ustavili sumljiv fiat uno, v katerem sta se peljala petdesetletna Neapeljčana, Bruno Davvini in Francesco Pirozzi, oba sicer že stara znanca sil javnega reda. Pred mesecem dni so karabinjerji na podoben način odkriti razpečevalca mamil, tokrat pa je šlo za povsem običajna sleparja. Med temeljitim pregledom njunega avtomobila so namreč možje postave odkriti kar čeden zaklad, ki ga je sestavljala gotovina v višini petindvajsetih milijonov lir, katerim gre prišteti še več desetin milijonov tir v krožnih čekih ter več ponarejenih dokumentov. Skupna vrednost zaplenjenega blaga presega sto milijonov lir (foto KROMA). Kot nam je sinoči pojasnil poveljnik posebne karabinjerske operativne enote marešal Corrado Pipp, je iznajdljiva dvojica nekje (verjetno v poštnih skladiščih) ukradla večjo količino krožnih čekov, ki jih je po nalogu zavoda INAIL izdala banka Credito Italiano. S ponarejenimi dokumenti sta nato sleparja čeke vnovčila v razniti podružnicah banke, nihče ni nič posumil. S seboj sta imela tudi več še neizpolnjenih osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj, ki sta jih kar sama opremljala s svojimi fotografijami in pa podatki pravih naslovnikov čekov... Oba goljufa sta bila pri priči aretirana, njun pripor v korenejskih zaporih pa je nato potrdil tržaški sodnik za predhodne preiskave Alberto Santacatte-rina. Obtožena sta prikrivanja ukradenega blaga, ponarejevanja dokumentov in goljufanja, (igb) Po daljšem obdobju je promet na mej- zdravje tamkajšnjega osebja, agentov finem prehodu pri Rabojezu spet stekel nančne straže in policije, saj vanje ne na obeh straneh osrednjega poslopja: more vdirati zrak, ki je na mejnih preho- dokončali so namreč obnovitvena dela dih zaradi nenehnega prometa gotovo pri kabinah (dve na eni in dve na drugi precej onesnažen. Dela so trajala skupno strani), ki so med drugim z znižanim 6 mesecev, financiralo pa jih je pristojno tlakom, kar je gotovo pomembno za ministrstvo, (foto KROMA) BORST / VSAKOLETNA SLOVESNOST ŠOLSTVO / VPISI V PRVE RAZREDE V spomin na partizane, ki so padli v bunkerju Borštano so se množično udeležili spominske prireditve, no kateri so sodelovali učenci COB F. Venturinija in MoPZ V. Vodnika Vabljive dejavnosti šole P. Voranca Na šoli sedež didaktičnega ravnateljstva Edina »nadavna« šola v dolinski občini Nastop osnovnošolcev na nedeljski slovesnosti v Borštu (foto KROMA) Kot vsako leto so se Borštani na dan 10. januarja tudi letos množično zbrali v dvorani borštan-ske srenjske hiše na svečanosti, s katero domaCa sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Slovenec počasti obletnico krvavega napada na bunker. Nedeljsko pireditev so oblikovali uCenci GOS Frana Venturinija in pevci MoPZ Valentina Vodnika, priložnostni govor pa je podal Lucijan Malalan, član pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI. Z uvodnim enominutnim molkom so prisotni počastili spomin na štiri padle partizane, ki so jih Nemci s svojim vdorom v vas postrelili oz. odpeljali v smrt. Obenem je zbranost veljala tudi za vse žrtve vojnih dogodkov, kot so v svojem spletu pesmi in poezij poudarili tudi uCenci osnovne šole, ki združuje otroke iz Boljunca, Boršta, Grocane in Peska. Osnovnošolci so pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili učinkovit splet pesniških besedil, partizanskih in kurirskih pesmi, ki so jih podali zborno pod vodstvom Silvane Dobrila in ob harmonikarski spremljavi Norine Dobrila. Ob pesniških utrinkih so UCenci tudi obnovili potek tragičnih zgodovinskih dogodkov, ki so pred 54 leti pretresli breško vas in s tem zarezali še eno globoko rano v življenje naših ljudi. Tudi Lucijan Malalan se je v svojem govorniškem nastopu navezal na vojno preteklost, iz dogodka, ki mu je bila nedeljska svečanost posve- Nedeljsko pozno popoldne je bilo v BrišCi-kih izredno živahno: kulturni dom - Dom Bri-šciki je namreč napolnilo lepo število starejših občanov zgoniške občine (foto KROMA) . Pobudo si je zamislila zgo-niška občinska uprava, sodelovala pa so domaCa društva in organizacije: KRD Dom Brišciki, Cerkveni pevski zbor, Shinkai Karate Club, SLD Doberdob, Civilna zaščita, Zveza upokojencev SPI CGIL, SK Kras in KD Rdeča zvezda. Cilj tega prijetnega družabnega večera je bil Predvsem nuditi možnost starejšim obca-nom, da se udeležijo skupnega srečanja, vzpostavijo prijateljske stike in se zabavajo. Občani, stari nad sedemdeset let, so prejeli na dom osebna vabila in odziv je bil res presenetljiv. Na družabni prireditvi sta nastopili klepetu- Cena, pa je razvil razmišljanje o še danes trajajočem zavzemanju za pravice našega naroda. Posebej se je zaustavil ob ugotavljanju še nezaključenih številnih postopkih sojenja vojnim zločincem, označil kot sramotne tiste »poteze«, s katerimi se še vedno mažejo naši spomeniki padlim in brišejo imena zaslužnih borcev s pročelij, denimo, šolskih poslopij: ne le v naših krajih, predvsem namreč v stvarnosti matične Slovenije. Izpostavil je nerazumljiv pojav »zmagoslavja premaganih«, ki ga v vseh teh letih uvaja predvsem italijanska država z vztrajnim proslavljanjem tudi tistih, ki pri osvoboditvi nimajo Iji Vanka in Tonca, ki sta občinstvo zabavali s svojimi iznajdljivimi dovtipi. VeCer so popestrili veseli zvoki harmonike Lojzeta Furlana, nekateri drznejši udeleženci pa so celo nekajkrat zaplesali. Zabavo sta zagotovili tudi tomboli, katerima so navzoči pozorno sledili in prejeli veC nagrad, oziroma košar, ki so bile dobro založene z raznovrstnimi dobrotami. DomaCi lovci so poskrbeli za odličen srnjakov golaž ter dobro domaCo kapljico. V teku večera je v imenu občinske uprave in drugih organizacij spregovorila županja Tamara Blažina, ki se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri družabnosti. Pozdravila je goste ter jim zaželela sreCno 1999. Razveselila se je nad tolikim odzivom povabljenih občanov ter zagotovila, da se bodo taka srečanja nadaljevala zaslug. Ob koncu je Malalan omenil tudi zaščitni zakon, ki bi moral uvesti dvojezičnost v vseh občinah, kjer so Slovenci zgodovinsko prisotni, glede Narodnega doma pa je poudaril, da bi morali predvsem Slovenci sami odločati o njegovi namembnosti. V drugem delu nedeljske svečanosti sta se v prelivanju partizanske lirike in pesmi predstavila MoPZ Valentina Vodnika in skupina mlajših domačih recitatorjev. Pod vodstvom Ignacija Ote so dolinski pevci podali izbor iz bogate glasbene zakladnice partizanskih in rodoljubnih slovenskih pesmi, med petjem pa so se z odlomki iz pesniških del Franja tudi v prihodnosti. Tak novoletni veCer naj bi namreč postal vsakoletna tradicija. Udeleženci so se na koncu veCera Rojca, Iga Grudna, Toneta Kuntnerja, Alberta Miklavca in Ivana Cankarja oglasili mladi recitatorji. Ivana Mahnič, Samuel Corbatto, Ketty Slavec, Boža Hrvatic, Ivo Kosmač in Aliče Crepaldi so občuteno podali umetniške besede naših ustvarjalcev, živa pričevanja, upanja in trdno voljo do svobodnega življenja. Vzdušje in vsebine je podkrepilo petje MoPZ Valentina Vodnika, ki je svoj nastop sklenil z venčkom znamenitih partizanskih pesmi ob spremjavi harmonikarja Edvina KrižmanCiCa. Z iskrenim navdušenjem pa so prisotni pozdravili zaključno pesem, nepogrešljivo Vstajenje Primorske. (dam) razšli, vendar gotovo veliko bolj bogati: v roki so nosili prisrčno ledeno ploščico z napisom SreCno 1999, ki so ji prejeli Šestletna Taši je prispela vCeraj popoldne v spremstvu staršev na osnovno šolo Prežihovega Voranca v Dolini, da bi se seznanila s prostori, v katerih bo od septembra letos potekalo njeno šolsko življenje, ter z učiteljicami, ki jo bodo popeljale v svet Crk, besed, stavkov, a tudi zgodb, glasbe in drugih jezikov. Plavolasa deklica je ena od 53 rojenih v letu 1993, ki prebivajo v dolinski občini in bodo v šolskem letu 1999/2000 prestopili iz vrtca v šolo. Na informativnem sestanku pred vpisovanjem v šolo, ki so se ga udeležili še starši treh prvošolčkov, je Taši od učiteljice Ticijane izvedela, da je dolinska šola lepa, saj deluje v novejši stavbi s prostornim vrtom, ki so ga lani obogatila še nova igrala. Učilnice so velike, svetle, lepo opremljene. Izvedela je tudi, da se otroci ob pouku gibalne vzgoje preselijo v bljižnjo telovadnico, kjer se lahko dobro razgibljejo. Učiteljica je povedala (njej in staršem), da prehod iz vrtca na šolo ne bo boleč, saj ohranijo prvošolčki stik z vrtcem, podobno kot se petošolci seznanijo s šolskimi dejavnostmi bližnje nižje srednje šole, da bi ne prišli nepripravljeni v novo šolsko okolje. Deklica in starši so pozorno prisluhnili naštevanju bogatih šolskih dejavnostih, ki jih - poleg učiteljice Ticijane -vodijo še učiteljice Eli-za, Jožica in Majda. Na šoli imajo ob ponedelj- na srečanju in ki so jo zanje izdelali elani društev in organizacij, srce pa jim je napolnil nov, topel spomin. (BiS) kih in sredah podaljšek: takrat popelje šolski avtobus uCence v Boljunec na kosilo, občina pa prav tako skrbi za vsakodnevni prevoz otrok iz Mackolj v Dolino. Na VoranCevi šoli se namreč od letošnjega šolskega leta učijo tudi uCenci iz MaCkolj, ker je bila osnovna šola v Ma-Ckoljah zaradi premajhnega števila vpisanih začasno zaprta. Obeti, da bi jo kmalu spet odprli, niso najbolj rožnati. Letos bodo namreč zapustili macko-Ijanski vrtec štirje otroci, kar spet ni veliko. Iz dolinskega vrtca bo septembra prestopilo v šolo sedem malčkov. Ko bi se vsi dolinski in ma-ekoljanski otroci vpisali na dolinsko šolo, bi lahko ustanovili kar soliden, samostojen razred. Vprašljivo pa je, ali bodo domači starši vpisali svoje otroke v domaCo šolo. Mnogi se namreč nagibajo k vpisu na celodnevno šolo (v občini delujeta dve: Domjo-Ri-cmanje in Boljunec-Boršt), predvsem zato, da bi zadostili svojim zaposlitvenim potrebam. Dolinsko učiteljstvo je v prejšnjih mesecih že zaznalo tak namig. Zato je tudi pripravilo načrt o tako imenovanem podaljšanem bivanju na šoli. Šolski urnik bi obsegal 37 ur, z dodatnimi tremi tedenskimi urami tečaja angleškega jeezika bi se tedenski urnik zvišal na 40 ur, kolikor znaša urnik celodnevnih šol. Decembra je učiteljski zbor sklical tudi srečanje s starši, da bi Ribiško plovilo v težavah Potem ko je v nedeljo okrog 17.30 veC oseb telefoniralo na operativno centralo pristaniškega poveljstva, da je nekdo pred sesljanskim portičem izstrelil tri rdeče signalne rakete, je nemudoma stekla reševalna akcija: na kraj sta odplula dva izvi-dniška Čolna, enega je poslalo pristaniško poveljstvo, drugega so poslali karabinjerji. Na srečo se je reševanje kmalu in tudi uspešno končalo, niC hujšega ni bilo: na enem od plovil, ki se ukvarjajo z ri-bogojništvom, je namreč okrog 2, 5 milje od obale prišlo do okvare na električni napeljavi in da bi priklicali pozornost posadke drugega takega plovila, ki je bilo v bližini, sta 47-letni Tržačan D.VV. in prav toliko stari R.G. iz Tržiča tudi izstrelila rakete. Priskočili so jima na pomoč in ju v spremstvu čolnov pristaniškega poveljstva in karabinjerjev odvlekli na varno do Ribiškega naselja. ugotovil, ali bi jih uvedba podaljšanega bivanja zanimala, odziv (dva prisotna) pa ni bil najboljši. Tako je zamisel propadla. Na dolinski osnovni šoli bo torej potekal tudi v prihodnjem šolskem letu pouk po utečenem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 7.50 do 15.35, ob torkih, Četrtkih in petkih od 7.50 do 13. ure. Med šolskimi dejavnostmi, ki jih letos izvajajo, so Taši in starši izvedeli za teCaj informatike, ki poteka v 4. in 5. razredu, za teCaj namiznega tenisa, za teCaj plavanja v bazenu na Alturi, za teCaj glasbene vzgoje v sodelovanju z Glasbeno matico, za teCaj kotalkanja, ki ga vodi svetovni prvak Samo Kokorovec. Med raznimi interesnimi dejavnostmi so bile omenjene šolsko glasilo Sonček, gledališka vzgoja, sodelovanje na Prežiihovem srečanju, izlet z vlakom v Padovo, medtem ko bodo petošolci potovali v Slovenijo. Učiteljice so poudarile prednosti »navadne šole«. Otroci preživijo več Časa v družini, vsaka ura, ki jo preživi s starši, pa je za otroka res dobrodošla. V dneh brez podaljškov imajo uCenci domače naloge, kar je tudi pomembno: na ta naCin se privadijo na domače delo, na študij, to je na naCin dela, s katerim se bodo morali nato temeljito »spoprijeti« na srednji šoli. Privajanje na delovne navade otrok sodi med svetle plati »navadne šole«, je bilo poudarjeno, ob takem sistemu pa tudi starši lahko bolje spremljajo otrokovo napredovanje. Učiteljice niso zamolčale tistih plati, ki bi znale odvrniti starše od vpisa otrok na šolo. Prvi in drugi razred sta združena, prav tako tretji in Četrti (vsak združen razred šteje po devet učenčev). Združitev ne prikrajša otrok, ker učiteljice med soprisotnos-tmi delijo šolsko delo po starosti otrok: razredi so res združeni, pozornost pa je posvečena posameznim letnikom, so potrdile učiteljice. Nekaj prisotnih staršev je že napovedalo vpis svojih otrok na dolinsko šolo, drugi so še neodločeni. Časa za dokončno odločitev ni veliko: vpisovanja se bodo zaključila 25. januarja. Takrat bo znano, koliko malčkov bo v prihodnjem šolskem letu sedelo v prvem razredu dolinske osnovne šole, ki je po svoje res posebna: na šoli je sedež didaktičnega ravnateljstva, je pa tudi edina slovenska »navadna« osnovna šola v dolinski občini. _________BRIŠCIKI / NA POBUDO OBČINE IN ZGONISKIH DRUŠTEV_____ Srečanje in razvedrilo za starejše občane Pozdrav županje Tamare Blažine - Nastop klepetulj Vanke in Tonce in harmon ikarja Lojzeta Forlana BOŽIČNI KONCERT / TO NEDELJO V CERKVI SV. ANTONA NOVEGA Božične melodije v slutnji večnosti Nastopili so solista Fink in Brodnikovo ter zbor Sedej _______SKUPAJ NA OPČINAH /____ Zaključna prireditev z žrebanjem srečk Pred tem so openski trgovci priredili razstave kraških ustvarjalcev in defile IZŽREBANE SREČKE 1. nagrada: golf 4 vw 1.4 air, št. 030292 (delikatese »II salamine«); 2. nagrada: scooter sonic špice aprilia, št. 552244 (zadružna prodajalna); 8 nakupnih bonov po 1 milijon prejmejo številke: 215936 (zadružna prodjalna), 065653 (Guštin Car Point), 665710 (zadružna prodajalna), 417504 (zadružna prodajalna), 486487 (zadružna prodajalna), 450891 (trgovina rezervnih delov Cazzador), 164644 (darila Vi-viana), 121990 (zadružna prodajalna). Rezervne številke: 1) 364123 (zadružna prodajalna); 2) 036468 (drogerija Časa del detersivo); 3) 039188 (bunet »Rino«), 4) 447088 (Guštin Car Point); 5) 415936 (zadružna prodajalna); 6) 177706 (zadružna prodajalna; 7) 345508 (optika Malalan); 8) 609410 (zadružna prodajalna); 9) 399965 (zadružna prodajalna); 10) 567460 (zadružna prodajalna); 11) 662647 (usnjeni izdelki Roberta); 12) 037441 (oblačila K. & G.); 13) 179924 (zadružna prodajalna); 14) 397594 (optika Malalan); 15) 537252 (gostilna Veto); 16) 310542 (gostilna Veto); 17) 105417 (zadružna prodajalna); 18) 602554 (zadružna prodajalna); 19) 685874 (železnina Nuova tecnoutensili); 20) 135660 (zadružna prodajalna). »Glasba pozna vzgibe hrepenenja, ki so prva stopnica do tistih krajev, kjer je Božic veCen.« Tako je med drugim povedal Časnikar in književnik Saša Martelanc v uvodni misli k božičnemu koncertu, ki ga je Zveza cerkvenih pevskih zborov priredila to nedeljo v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu. Priznati je treba, da je govornikova metafora lepo zadela glasbeni dogodek, ki ga je napovedala: šlo je za resnični praznik božičnih melodij, ki izražajo željo po lepem in svetem. Koncert so sooblikovali basbariton Marko Fink iz Ljubljane (sicer argentinski Slovenec), sopranistka Pija Brodnik iz Ljubljane in Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja. V sporedu je bila napovedana tudi tržaška mezzosopranistka Nora Jankovič, ki pa je odpovedala svoj nastop zaradi bolezni. Njen del, in sicer pet samospevov Stanka Premrla na besedilo Vitala Voduška z naslovom Božične skrivnosti je zapel Fink ob klavirski spremljavi Angele Tomanič. Poleg tega pa je Fink v skladu s predvidenim sporedom izvdel še šet koroških božičnih pesmi v klavrski spremljavi Nataše Valant. Brodnikova je zapela tri samospeve Brede Scek na besedilo Milana Bekarja pod skupnim naslovom Raste mi raste..., in sicer v orgelski spremljavi TomaniCeve. Slednja je naposled spremljala tudi števerjanski zbor, ki je izvedel sedem znanih slovenskih božičnih pesmi. Celoten koncert je bil na zelo visoki kakovostni ravni. Fink in Brodnikova sta brez dvoma talentirana solista in sta nastopila povsem suvereno. MogoCe bi prišla še bolj do izraza, ko ne bi pela Cisto na začetku, ko občinstvo ni bilo še »razgreto«. Števerjanski zbor pa je najbrž marsikaterega tržaškega udeže-lenca celo. prijetno presenetil, saj je v zadnjem času postal eden izmed najboljših v našem zamejstvu. Le z organistko se ni vselej popolnoma ujel, mogoče tudi zato, ker je nekoliko ponagajalo ozvočenje. A to je bilo zapaziti, ker je sicer koncert mejil skorajda na brezhibost. Pristavimo naj, da je koncert povezoval Aleksi j Pregare, ki je tudi recitiral božične pesmi slovenskih avtorjev. V imenu prirediteljev, se pravi Zveze cerkvenih pevskih zborov, je udeležence uvodoma pozdravil Mar- ko Tavčar, ki se je ob koncu vsem sooblikovalcem glasbenega doživetja toplo zahvalil. Koncert se je konCal s skupnim petjem Svete noCi. Na sliki (KROMA) utrinek z nedeljskega koncerta Pod imenom Skupaj na Opčinah se zbirajo openski trgovci in prirejajo že vrsto let zanimive pobude, ki se vsako leto končajo januarja s slavnostno večerjo, ko se izžrebajo številke loterije. Se pred Božičem so openski trgovci priredili vrsto likovnih razstav: razstava kraških ustvarjalcev, ki se je je udeležilo petnajst umetnikov (Bizjak, Can-tatore, Clari, Cazzador, Ferfoglia, Gulič, Hrovatin, Kranjec, Merku, Os-bich, Plehan, Škabar, Sossi, TavCar in Obed) ter Častni gost Lojze Spacal; in še razstave, ki so se odvijale v domu A.Zinka in Domu Brdini, na katerih se je predstavilo še drugih devetnajst umetnikov. Ob likovnih razstavah pa so letos poskrbeli še za sugestije ob Nepozabnem dnevu, tj. ob poroki: Openci so predstavili vse, kar gre zraven od poročnih oblek, do torte, bonbonier itd.; pravi višek pa bila modna revija, na kateri so se predstavile domačinke z raznimi poročnimi oblekami. Kot že dolgo let, je tudi letos združenje openskih trgovin Skupaj na Opčinah priredilo božično žrebanje. Včlanjene openske trgovine so namreč v preteklih mesecih za vsakih 10.000 lir nakupa dajale svojim strankam brezplačne srečke, ki bodo prinesle srečnežem avto golf volksvvagen, scooter sonic špice aprilia in 8 nakupnih bonov po 1 milion lir. Kot že v prejšnjih letih je žrebanje številk potekalo ob večerji in glasbi na prijetnem družabnostnem večeru. V veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ki so jo še krasile novoletne slike z naslovom Openski klanci, se je zbralo kar lepo število ljudi, in sicer trgovci ter njihove družine, krajevni predstavniki in pa predsednik Združne kraške Banke Milic. Za prijetno vzdušje in za veče- rjo so poskrbeli Člani KD Tabor, ki so pogostili vse prisotne; z glasbo pa je veCer obogatil Zamejski kvintet, ki ga sestavlja pet mladih zamejcev (Aljoša Saksida, Andrej Budin, Andrej Petaros, Igor Peric in Dejan Rebek) in mlada, a nadarjena pevka An-drejka Možina. Pozno v noC so konCno izžrebali vse številke, rezervne in glavne. Luisa Antoni r BOLJUNEC / MLADINSKI DOM h Pesem in razmišljanje o duhovnih vrendotah Mladinski dom Boljunec je tudi letos sklenil pravkar minulo praznično obdobje s celovečernim koncertom, posvečenim božičnim pesmim in razmišljanju. Tako so v soboto zveCer v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika nastopili pevci in pevke dveh zborovskih sestavov, priložnostno razmišljanje o vrednotah božičnega Časa pa je podal prof. Marijan Kravos, ki je v svojem posegu ob Čedalje bolj potrošniški' »zunanji« podobi izpostavil predvsem notranje, duhovne vsebine tega posebnega praznovanja. Koncertni spored sta oblikovala dva zborovska sestava: žal je zadnji trenutek odpadel napovedani nastop dekliškega terceta Ver laetum, tako da so se prisotnim predstavila najprej Mladinski pevski zbor s Šmarij in pa Mešani pevski zbor Skala iz Gropade. Prvi je pod vodstvom Sonje Krtelj podal izbor pesmi pretežno iz tuje glasbene zakladnice, medtem ko je grdpajski zbor pod vodstvom Hermana Antoniča zapel niz božičnih pesmi iz našega, slovenskega in zamejskega glasbenega izročila, (dam) OPČINE / S KONCERTOM V PROSVETNEM DOMU SKEDENJ / KD IVANA GRBCA Trebenski godbeniki navdušili Prihodnjo nedeljo gostovanje dramske skupšine Metronom iz Doline Začetek leta s Kamnom in sliko Svoja dela sta razstavilka Pavel Hrovatin in domačin Mario Sancin Ko nastopa Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebe, so dvorane vedno polne občinstva, ki ceni godbenike in ljubi glasbo pihalnih orkestrov. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer ni bilo niti koščka prostora v prepolni dvorani in so vsi pozorno in seveda tudi z navdušenjem spremljali bogati program, s katerim se je predstavila trebenska godba. Prvi dve skladbi je vodil mladi Luka Carli, ki je sicer elan godbe. Ostali del programa je, kot vedno, z uspehom dirigiral Leander Pegan. Bogat program, ki ga je napovedovala Luana Grilanc ki je v imenu godbenikov zaželela vsem tudi sreCo v novem letu, je obsegal vrsto skladb, v katerih sta se, kot solista predstavila komaj 9-letni Gregor Žnidarčič, ki je na trobento zaigral Črnsko duhovno pe- sem, in Sara Magagnato, ki je na rog izvedla Serenato. Sledile so še druge skladbe, med temi Orientalska suita v štirih delih, med katerimi je Boris Sosič lepo recitiral odlomke iz Prešernovega »OrglarCka«. Bogat program je zaključil že obvezni Radetzky marš, ki so mu morali, na željo poslušalcev, dodati še Herzerjevo koračnico. Naj zapišemo, da bo tudi prihodnje nedeljsko popoldne v Prosvetnem domu Tabor zanimivo. Svoje gostovanje je namreč napovedala dramska skupina »Metronom« KD Valentin Vodik iz Doline, ki se bo predstavila z igro »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« v režiji Nerine Švab, ki je že doživela lep uspeh. Neva Lukeš »Slika in kamen« je bil naslov veCeru, ki ga je KD Ivan Grbec pripravilo v petek zveCer v domači dvorani (foto KROMA). Bila je to priložnost, da so si številni udeleženci večera lahko ogledali dela mojstra kamna Pavla Hrovatina in slikarja - domačina Maria Sancina. Prvega sta s kratkimi odlomki iz člankov umetnostnih kritikov predstavila mlada elana društva Dunja in Roberto. Bolj kot ti zapisi pa so o Hrovatinovi ustvarjalnosti govorila gostom veCera njegova dela: tri veCje skulpture, med katerimi »Vinograd na griču« iz leta 1997, za katero je prejel prvo nagrado na razstavi v Vidmu. Poleg teh je razstavil še dve večji skulpturi in vrsto vaz, ur in drugih okrasnih predmetov, ki jih umetnik sam prišteva med »svoje vsakodnevno ustvarjanje«. »Na naše vprašanje, kje je v zadnjem Času razstavljal, nam je povedal, da je bil v preteklem letu v Celju, potem pa je imel še dve razstavi v BrišCi-kih ob 90-letnici odprtja tam- kajšnje jame z naslovom in pri Banih. Mario Sancin je pristni Ske-denjc, zaljubljen v svoj rojstni kraj, ki ga je tudi na razstavi prikazal s slikami iz starih delov tega predmestja. O njem in njegovem delu je spregovorila novinarka Neva Lukeš. V imenu društva je udeležence veCera pozdravila predsednica Devana Černič, ki je poudarila, da je veCer začetek letošnje dejavnosti društva. Pozdravila je oba umetnika, pa tudi goste iz Škofij in sicer Moški oktet, ki ga vodi Vlado Korošec. Društvo je imelo res sreCno roko, da je na prireditev povabilo prav ta oktet, ki je s svojim izborom pesmi potrdil sloves, ki ga med ljubitelji petja uživa to in onstran mene in ki je navdušila tudi udeležence veCera, ki so mu lahko prisluhnili. Lepa družabnost in seveda obvezni ogled razstavljenih del sta zaključila večer, ki bo prav gotovo v vzpodbudo delovanju domačega društva. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 12. januarja 1999 BODIGOJ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 16.51 in zatone ob 7.05 Jutri, SREDA, 13. januarja 1999 BOGOMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,1 stopinje, zraCni tlak 1005 mb ustaljen, veter 27 km na uro vzhodnik, vlaga 74-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2,8 mm dežja, nebo oblaCno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Sara Dor-dolin,. Aliče Zubin, Emma Valentino, Margaux Gia-nolla, Aliče Pennone, Martina Uboldi, Sergio Moroni, Sarah Virdis, Matteo Nuzzi. Umrli so: 83-letni Carlo Pava, 75-letni Paolo Palin, 74-letni Carlo Nittolo, 73-letna Nella Benvenuti, 85-letna Maria Cristianovich, 77-letni Giordano Cerkvenik, 84-letna Maria Fa-biancic, 80-letna Maria Punis, 90-letna Consuelo Grion, 50-letni Bruno Rossi, 89-letna Maria Sedmak, 88-letni Giuseppe Badjura, 88-letna Bruna Bracco, 78-letni Ermando Emili, 79-letna Emilia Tercan, 69-letna Gaetana Pattaro, 79-letni Orazio Loi. I : LEKARNE Od ponedeljka, 11. do sobote, 16. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 040 766643), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10, 22.05 »II principe d’Egitto«, risani film, prod. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 15.00, 16.30, 18.00, »La gabbia-nella e il gatto«, risani film po romanu Luisa Se-pulvede; 20.25, 22.15 »Il mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Kei-tel, David Bowie. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones. AMB ASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert de Niro in Jean Reno. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Paparazzi«, M. Boldi, C. De Sica, D. Abatantuono. NAZIONALE 3 - 15.10, 17.30, 19.55, 22.20 »La maschera di Zorro« r. Martin Campbell, i. Antonio Bande-ras. NAZIONALE 4 - 15.15, 16.40, 18.00 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 20.00, 22.00 »Celebrity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Ca-prio, Melanie Griffith. MIGNON - 15.30, 17.00, 18.30 »Mulan«, risani film, prod. Walt Di-sney; 20.15, 22.15 »The confession« i. Alec Baldwin, Ben Kingsley. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e post® per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei sogni« r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. ^ PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri gostuje dramska skupina METRONOM KD Valentin Vodnik z lepljenko satiričnih poezij zamejskih pesnikov Aceta Mer-molje, Marija Cuka, Marka Kravosa in Miroslava Košute KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI. Lepljenko je sestavila in zrežirala Nerina Švab. RADIJSKI ODER vabi vse, ki imate otroško srce na otroško predstavo ' SNEGULJČICA v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava, ki spada v sklop gledaliških predstav za otroke Gledališki vrtiljak, bo na sporedu v nedeljo, 17. januarja ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Priporočamo! SKD IGO GRUDEN in SKD VIGRED prirejata BOŽIČNI KONCERT zbo- ra Jacobus Gallus v cerkvi v Slivnem v nedeljo, 17. januarja 1999 ob 17. uri. Vabljeni! |]3 OBVESTItA SKD FRANCE PREŠEREN vabi v petek, 15. januarja ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predavanje: EVRO - DENAR TRETJEGA TISOČLETJA (ali kaj moramo vedeti danes, da bomo jutri pripravljeni). Predavala bosta direktor dr. Gianluigi Baldassi in dr. Karel Mezgec iz NTKB. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NA-BREŽINA, ZGONIK in REPENTABOR in TRŽAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA - 1. OKRAJ organizirajo ciklus predavanj o zdravlju. Prvo srečanje na temo Prehrana in zdravje bo v petek, 15. januarja ob 20.30 v Občinski knjižnici v Nabrežini. Predaval bo svetovno zanani onkolog dr. Lorenzo Tomatis. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) vabi v soboto, 16. januarja ob 18.30 na ogled filma TITANIC (igrata Leonardo di Ca-prio in Kate VVinslet). Uvod v film bo podala Nadia Roncelli. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica in sicer 18. in 19. januarja ter 22., 25. in 26. januarja, od 18. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 20. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje z naslovom AOTEAROA - maorski izraz za Novo Zelandijo. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z zvezdoslovko prof. Margherito Hack v sredo, 20. t.m. na sedežu Sirene ob 20.30. JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-monografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). E3 ČESTITKE Srečnima Antonelli in Goranu iskreno čestitamo ob rojstvu sinčka MATIJE. Sosedi iz Boljunca 106. Antonelli in Goranu se je pridružil sinček MATIJA. S srečno družino se veselita družini Škabar in Cok. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTEC V MILJAH: danes, 12.1.1999, ob 16.15; OV V RICMANJIH: jutri, 13.1.1999, ob 16.15; OV V BOLJUNCU: 15.1.1999, ob 16.15; OV V BORŠTU: 18.1.1999, ob 16.15; OV V MACKOLJAH: 20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: 22.1.1999, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovnih šol: Otona Župančiča (Sv. Ivan), Frana Milčinskega (Katinara), Bazoviških junakov (Rojan) in Frana Šal. Finžgarja (Barkovlje), na informativni sestanek, ki bo jutri, v sredo, 13. januarja, ob 16.30, na osnovni šoli Otona Župančiča, UL Caravaggio 4. V tajništvu (Ul. Caravaggio 4, tel. St. 040-567459) sprejemamo vpisovanja otrok v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev v Lonjerju in Barkovljah vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14.30 do 16.00, do 25. januarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo informativni sestanek za vpis v prve razrede osnovnih šol v četrtek, 14. januarja, ob 16.30 na šoli Virgila Sčeka v Nabrežini. Starši lahko vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev do 25. januarja, od 10. do 12. ure, v tajništvu v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobijo na tel. št. 040-200136. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi cenjene starše in dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 14.1.1999, ob 17.30, na sedežu zavoda v tretjem nadstropju. Ravnatelj in profesorji Vam bodo predstavili zavod. Po predstavitvi bo sledila diskusija. UČITELJICE COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah vabijo starše in bodoče prvošolce na informativno srečanje, ki bo v torek, 19. januarja ob 16.30 na šoli v Trebčah št. 33, tel. 040-214300. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bodo vpisi v osnovno šolo in vrtec v tajništvu do 25. januarja 1999, vsak dan od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sem-polaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predvpis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371. n_____________IZLETI ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST obvešča vse otroke, da bo odhod izleta na domačije v Bazovici, Trebčah in Padričah, v soboto, 16. januarja ob 14. uri na sedežu Sirene v Barkovljah. Prihod nazaj ob 18.30. Za malico je poskrbljeno. Prijavite se na tel. št. 040-360324, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 MEDNARODNO PODJETJE išče za razširitev svoje podružnice v Trstu uradnico-uradnika z dobrim znanjem računalniškega knjigovodstva ter uradnico-uradnika usposobljenega za grafično risanje na računalniku. Obvezno znanje slovenščine, italijanščine, hrvaščine in angleščine. Pisati pod šifro »MEDNARODNO« na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. ISCEM DELO kot baby sitter v dopoldanskih urah. Tel. št. 040-200605. PRODAM smučarske čevlje Tecnica, model In-notec TI4, št. 37,5-38, enkrat rabljene zaradi pomote številke, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-391991 v večernih urah. ZA KNJIGOVODSTVO in uradniška dela nasploš-no, nujno iščemo mlado dekle ali fanta z opravljenim vojaškim rokom, brez delovnih izkušenj. Zaželjeno uspešno opravljena matura na trgovski šoli, poznavanje komputerja, hitro dojemanje in splošna volja do dela. Popolni, ročno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »SEMAN«. NUJNO IŠČEMO pridno in simpatično dekle, lepe zunanjosti za prodajo v trgovini z oblačili. Delovne izkušnje niso potrebne, prednost predstavlja dokončana višja srednja Sola, po možnosti trgovska. Popolni, ročno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »VVIND«. DAJEM vinograde v najem. Tel. na št. 040-231578. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico od ponedeljka do petka v jutranjih urah. Nujno znanje italijanskega jezika. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »GOSPODINJSTVO«. AX CITROEN, letnik ’90, sive barve, prodam. Tel. šf. 040-228519, po 15. uri. ZARADI SELITVE ugodno prodam malo rabljen Volksvvagen Golf GTI 16 v. 2000, tretja serija, v odličnem stanju. Tel. št. 0335-6567009. V NAJEM dajem stanovanje, primerno za urad, v središču Trsta. Tel. št. 040-213570, v uradnih urah. IZGUBIL SE JE sve-tlorjavi koder s črno liso na hrbtu. Ime mu je Beethoven. Kdor bi ga videl je na-prošen, da pokliče na tel. št. 040-231037. PRODAM rastlinjak, 250 kv.m, solidne strukture. Cena po dogovoru. Tel. št. 0348-2251512. DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih urah. OSMICO sta v Zabrežcu odprla Danila in Mirko Zobec. OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO ima Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRISPEVKI V spomin na očeta Savo-ta daruje Sida Sancin 30.000 Ib za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob dragega Mbka Kosmine darujeta Mirela in Darko 50.000 Ib za SKD Vigred. V spomin na Mirka Ko-smino daruje učno in neuč-no osebje devinske šole 110.000 lir za šolo Jurčič in 30.000 za SKD Vigred. V spomin na Mirka Ko-smino daruje Nevo Leghis-sa 25.000 lir za SKD Vigred. Ob obletnici smrti Stanka Prašlja darujeta žena Berta in hči Deži 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Oskarja Boleta darujejo Santina Petti-rosso 50.000 lir, družini Pellegrini in Budin 100.000 lir, družina Piras 50.000 lir in družina Škerl 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob pogrebu Cvetke Družina darujejo svojci 100.000 lir za zgoniški cerkveni pevski zbor. Ob obletnici smrti drage mame Mile Sosič daruje Božica z družino 50.000 lir za SKD Tabor. t Po dolgi bolezni je preminil Daniele Bertocchi Žalostno vest sporočajo brat Gnido, Danica, Sonia in drugo sorodstvo Pogreb bo danes, v torek, 12. januarja ob 15.30 na Plavjah. Milje, Plavje, 12. januarja 1999 Ob izgubi drage mame Ivanke izrekajo hčerki Nedi in svojcem iskreno sožalje družine Kante, Pauletič, Pahor in Zuzič Ob izgubi drage Ivanke Segina vd. Luksa izrekajo iskreno sožalje svojcem družine Nabergoj, Štolfa in Leghissa Stani, ob tem težkem trenutku smo ti vsi ob strani uslužbenci Občine Devin-Nabrežina t Za vedno nas je zapustil naš dragi Franc Terčon Žalostno vest sporočajo žena Vida in sin Rado z družino Pogreb bo v četrtek, 14. januarja ob 14. uri iz šempolajske cerkve na domače pokopališče. Žara bo v cerkvi od 10.30 dalje. Prečnik, 12. januarja 1999 t Za vedno nas je zapustila naša ljubljena Emilija Žuljan vd. Žuljan (MILKA RONCKOVA) Žalostno vest sporočajo hčerka Meri z Giordanom in hčerka Savina z Erminiom, vnuki Damjana z Giancarlom, Tanja z Antoniom in Walter z Bonijo ter pravnuki Luca, Giovanni, Matjaž in Boštjan Pogreb bo jutri, v sredo, 13. januarja ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v ricmanjsko cerkev. Ricmanje, 12. januarja 1999 Draga nona Milka, za vedno boš ostala v najinih srcih Matjaž in Boštjan Žalovanju se pridružujeta družina Peirano in družina Koren Ob izgubi drage mame, izrekajo iskreno sožalje hčerki Savini, njeni družini in svojcem cerkvene pevke iz Ricmanj in Loga z oragnistko Marijo ter župnijska skupnost Ob smrti Milke Žuljan izreka globoko in iskreno sožalje hčerama Meri in Savini ter svojcem SKD Slavec Župan, tajnik in občinski odbor Občine Devin-Nabrežina izrekajo iskreno sožalje uslužbencu Sta-niju in svojcem ob izgubi dragega očeta Si že obnovil gm, ja X/ • naročnino rrsy Z/7/vo ^ /Vv f/OTs) m L C--- A CS m Pohiti/ LJUBLJANA / SPOMIN NA MEJNIH POTI SLOVENIJE V SAMOSTOJNOST Pred desetimi leti je nastala SDZ, prva politična stranka za Slovenijo Obletnico sta ločeno proslavili Liberalna demokracija in Socialdemokratska stranka LJUBLJANA - Slovenska demokratična zveza (SDZ), ena prvih demokratičnih strank, je bila ustanovljena na včerajšnji dan leta 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani na predlog prvega zbora slovenskih kulturnih delavcev. Ob ustanovitvi je bila politično zelo raznolika, saj je povezala večino vodilnih slovenskih izobražencev in oporečnikov, ki so se kot del dvilnodružbenih skupin in gibanj zavzemati za politično demokracijo. Jeseni 1989 je bila SDZ soustanoviteljica demokratične opozicijske koalicije Demos in je postala njena vodilna članica. Na skupščinskih volitvah 1990 je dobila 9,5 odstotka glasov, vstopila v vlado Lojzeta Peterleta in zasedala več pomembnih ministrskih mest Njena raznolikost je povzročala vse pogostejša notranja politična in ideološka nesoglasja. Njen liberalnejši del je jeseni 1991 zapustil strankin tretji kongres in ustanovil demokratsko stranko, desno konservativno krilo pod vodstvom Rajka Pirnata pa je stranko preimenovalo v SDZ - Narodna demokratska stranka. Večina Demokratske stranke se je leta 1994 z nekaterimi drugimi skupinami in liberalno-demokrat-sko stranko združila v Liberalno demokracijo Slovenije, medtem ko je manjšina nadaljevala samostojno pot. Pirnatovo krilo nekdanje SDZ pa se je po volilnem neuspehu leta 1992 najprej kot frakcija priključilo Slovenskim krščanskim demokratom, a kmalu iz- stopilo in se vključilo v Socialdemokratsko stranko Slovenije. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je na novinarski konferenci obeležila desetletnico ustanovitve Slovenske demokratične zveze kot ene od strankinih predhodnic; pri tem je prvi predsednik SDZ in slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike (ZDA) Dimitrij Rupel ob podrobnejšem opisu takratnih dogajanj med drugim poudaril, da se je Slovenija v pičlih desetih letih znašla na mestu, o katerem takrat še sanjati ni bilo mogoCe - pred vrati Evropske unije in zveze NATO. "Pred 10 leti smo se s SDZ uprli tedanjim neznosnim političnim razmeram. Kot je znano, so se tem razmeram pred nami, skupaj z nami ah za nami uprli še Slovenska kmečka zveza, Bavčarjev odbor za zaščito človekovih pravic, Pučnikova Socialdemokratska zveza Slovenije in nova ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), " je uvodoma pojasnil Dimitrij Rupel in dodal, da sta bili "glavni sestavini takratne neznosnosti Jugoslavija in Zveza komunistov". Rupel je v nadaljevanju poimensko naštel vse (danes pohticno dokaj različno usmerjene) podpisnike programske izjave SDZ, s katero so takrat kritizirah neučinkovitost in neuspešnost obstoječega političnega sistema, zaostajanje Jugoslavije in Slovenije za Evropo ter kršitve temeljnih človekovih in državljanskih pravic. "V trenutku, ko so nam vladale JLA, ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, smo zahtevali demokracijo in suverenost. Zahtevali smo novo slovensko ustavo, ki bi bila utemeljena na Človekovih pravicah in na samoodločbi slovenskega naroda, zavrnili smo monopol komunistične partije in uvedli večstrankarski parlamentarni sistem -pri Čemer smo se seveda takrat označili za opozicijo," je še povedal prvi predsednik SDZ ter v nadaljevanju povzel stališča z ustanovnega zbora v ljubljanskem Cankarjevem domu 11. januarja 1989. Po Ruplovi oceni so ustanovitev SDZ in druga dogajanja sovpadala z drugimi velikim pojavi takratne nove pohtiCne scene v Evropi in z njimi naj bi Slovenci po mnogih letih tako tudi "ujeli evropski zgodovinski trenutek". Sicer pa je eden od kasnejših vodilnih elanov Demokratske stranke Slovenije (DSS), ki je nastala iz SDZ in se je na ti. Blejskem kongresu s še tremi drugimi strankami združila v današnjo LDS, v sklepnem delu ocenil: "Ko se oziramo na 10-letno pot, se oziramo v globino. Za nami je fantastičen vzpon. V pičlih desetih letih smo Slovenci uredili zelo vehko in se znašli tam, kjer še sanjati nismo mogli, da se bomo znašli pred vrati EU in pred vrati zveze NATO." Novinarje je še zlasti zanimalo, zakaj pomembne obletnice ustanovitve SDZ ni bilo mogoče obeležiti na skupni novinarski konferenci s predstavniki drugih političnih strank in naslednic nekdanjega skupne zveze. Za podpredsed- nika LDS in ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, ki je v Času slovenske demokratizacije vodil odbor za zaščito človekovih pravic, je to "življen-sko normalno in pričakovano. Tudi v tem, kar se danes dogaja, nismo nic drugačni od razmer v drugih vzhodnoevropskih državah. Tudi tam so bila na začetku široka nacionalna gibanja, katerih elani so kasneje, ko so se stvari veliko bolj profirirale in se je do konca uveljavil demokratični sistem, poiskali svoje specifične pohtiCne programe," je dejal. Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) pa je ob deseti obletnici ustanovitve SDZ pripravila srečanje, ki ga je predsednik stranke Janez Janša označil kot "hibrid med novinarsko konferenco in spominskim simpozijem". Po njegovih besedah je ustanovitev SDZ pomenila začetek političnega pluralizma, SDZ pa je postala okostje demokratične opozicijske koalicije Demos, nove slovenske vlade in parlamente. Pri tem je Janša opozoril, da je "sinusna krivulja danes na isti gladini kot pred desetimi leti, torej da smo zopet na dnu". Slovenska demokratična zveza, ustanovljena na današnji dan leta 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani, je združevala slovensko elito tistega Časa, je poudaril Janša. Zgodovina te zveze je bogata in burna, a obenem tudi kratka, saj je že jeseni 1991 prišlo do razcepa. Takrat je liberalnejši del zapustil strankin tretji kongres in ustanovil de- mokratsko stranko, desno konservativno krilo pod vodstvom Rajka Pirnata pa je stranko preimenovalo v SDZ - Narodna demokratska stranka. Večina Demokratske stranke se je leta 1994 z nekaterimi drugimi skupinami in Libe-ralno-demokratsko stranko združila v Liberalno demokracijo Slovenije, medtem ko je manjšina nadaljevala samostojno pot. Pirnatovo krilo nekdanje SDZ pa se je po volilnem neuspehu leta 1992 najprej kot frakcija priključilo Slovenskim krščanskim demokratom, a kmalu izstopilo in se vključilo v Socialdemokratsko stranko Slovenije. SDS si političnega nasledstva ne lasti v celoti, je nadaljeval Janša, medtem ko zgodovina ostaja enotna oziroma nedeljena. Rudi Šeligo je menil, da do razkola med slovenskimi izobraženci in oporečniki znotraj SDZ ni prišlo zaradi različnih intelektualnih horizontov, temveč "zaradi razlik v pohtiCnih apetitih in pohtiCnih vizijah". Tone Peršak pa je dejal, da so biti v vrhu SDZ večinoma ljudje, ki dotlej niso bili aktivni v politiki - intelektualna elite Slovenije. Ti so ohranili intelektualski princip razmišljanja in logično je, je poudaril, da je potem, ko je SDZ dosegla svoj temeljni cilj (osamosvojitev in uvedbo demokracije), prišlo do razcepa. Iz celotne politične palete, ki je delovala znotraj SDZ, so se po Peršakovih besedah oblikovale tri struje: demokratska, liberalna in socialna oziroma kulturniška. (STA) REFERENDUM / ZAVRNJEN VLADNI PREDLOG ZA GRADNJO TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE 3 Ob nizki volilni udeležbi (27,2 odstotka) večina proti financiranju termoelektrarne LJUBLJANA - Na predhodnem zakonodajnem referendumu o državnem sofinanciranju nadomestne izgradnje termoelektrarne v Trbovljah (TET 3) je večina volilk in volilcev ob sicer nizki volilni udeležbi zavrnila predlagan način financiranja, po katerem naj bi vlada pri projektu sodelovala s kapitalskim vložkom v višini 150 milijonov nemških mark in državnimi poroštvi za najem kreditov do višine 275 milijonov mark. Proti vladnemu načrtu oziroma zakonskemu predlogu poslanca Mirana Potrča (ZLSD) se je namreč po neuradnih in delnih podatkih na podlagi 424.809 oziroma 99, 69 odstotka preštetih glasovnic izreklo 331.712 oziroma 78, 08 odstotka volilk in volilcev, podprlo pa ga je 83.824 oziroma 19, 73 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo 9273 oziroma 2, 18 odstotka. Referenduma se je od skupno 1.564.147 volilnih upravičencev udeležilo 426.121 oziroma 27, 24 odstotka. Predhodni zakonodajni referendum je državni zbor razpisal na zahtevo 30 poslancev iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenske ljudske stranke (SLS). Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi je odločitev na referendumu sprejeta, če jo podpre večina tistih, ki so glasovali. Načrtovana investicija je povezana tudi z obstojem premogovnikov v Trbovljah in Hrastniku ter s tem povezano ohranitvijo približno 2000 delovnih mest. Za razliko od vseh ostalih volilnih okrajev v državi se je velika večina v vseh treh zasavskih občinah opredelila za državno sofinanciranje omenjene izgradnje. Po posredovanih podatkih je v Trbovljah za načrtovano naložbo države glasovalo 84, 18 odstotka oziroma 8123 volilk in volilcev, v Hrastniku 80, 55 odstotka oziroma 4261, v Zagorju pa 59, 13 odstotka oziroma 4139 volilk in volilcev. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je takoj po objavi prvih izidov dejal, da nizka volilna udeležba kaže tudi na to, da je bil referendum na nek naCin vsiljen volilcem in da se ti težko odločajo za udeležbo zaradi teže te odločitve. Ocenil je, da je izid referenduma pod pričakovanji in da ga bo treba temeljito preučiti tudi v okviru pristojnega ministrstva in vlade. Na referendumu se je sicer odločalo o financiranju tretjega bloka trboveljske elektrarne, posredno pa tudi o usodi celotnega projekta, je dejal Dragonja in dodal, da projekt tako, kot je bil zasnovan, najbrž ne bo mogel biti ure- sničen, najti pa bo treba drugačne pristope in zelo tehtno preučiti zlasti dolgoročne posledice referendumskega izida. Glede nadaljnih načrtov v zvezi s TET 3 pa je Dragonja dejal, da si bo treba vzeti Cas za tehtni premislek o možnostih za nadaljnje obratovanje trboveljske termoelektrarne oziroma izkoriščanje premoga. Miran Potrč (ZLSD), predlagatelj zakonskega predloga o načinu financiranja TET3, v katero naj bi država vložila 150 milijonov mark iz proračuna in izdala poroštva za največ 275 milijonov mark, je v izjavi za STA med drugim poudaril, da so se žal mesnici-le napovedi o nizki volilni udeležbi. "Tudi sam nisem pričakoval bistveno višje, a razlogov za to je veliko. Najmanj se bo danes mogoCe sklicevati na vreme," je menil. Po PotrCu sta pomembna dva politična razloga. "Prvi je dejstvo, da kar velik odstotek volilcev najbrž ni bil dovolj celovito obveščen o problemu izgradnje TET 3 in je bil to razlog, zakaj ni želel na volišča. Poleg tega pa je kar precejšen del volilcev v anketah in pismih bralcev opozarjal, da je takšen način glasovanja o neki pomembni gospodarski naložbi negotov in slab oz. ni najboljši. To so najpomembnejši razlogi. Razlog za takšno volilno udeležbo in referendum je tudi, da so zanj agitirale le tri stranke (Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska stranka Slovenije in deloma Slovenska ljudska stranka ter Zeleni Slovenije) in predvsem ti bi se morali zamisliti nad nizko volilno udeležbo, " je opozoril Potre. Glede rezultatov pa je dejal, da je sam sicer pričakoval manjšo razliko med glasovi "za" in "proti" in tudi da refe-rendum ne bo uspel, saj je bila propaganda izjemno agresivna in demagoška in samo s strani treh oz. štirih strank. "Slo je za dovolj nejasno referendumsko vprašanje in za povsem politično odločanje volilcev o tem, komu bolj verjamejo. Glede na propagando in glede na to, da se je posebej poudarjalo, da bo v primeru gradnje treba dajati sredstva, je bilo razumljivo, da bo težko zbrati toliko trezne presoje, da bi ljudje bolj široko razmišljali, kaj takšna odločitev pomeni, " je še dejal. PotrC nad izidom ni razočaran, razočaran pa je nad dejstvom, da je do referenduma sploh prišlo. "Skrbi me, kaj se bo dogajalo naprej. Ge bo to postala neka splošna praksa, ko del strank namreč ne bo zadovoljen, bodo potekali referendumi o gospodarskih naložbah." PotrC je tudi napovedal, da bo v naslednjih dneh v državnem zboru predlagal, naj ugotovi, da je vložen zakon brezpredmeten. Takrat bo od vlade tudi zahteval, da v relativno kratkem Času pove, kako naprej. "Ena od možnosti je iskati druge rešitve, ki jih jaz oseb- no ne vidim. Najbolj Črni varianti, ki ju vidim, pa sta, da bo vlada še naprej cincala tako kot doslej in da bomo imeli zelo drago energijo iz obstoječe termoelektrarne, ki bo še naprej zelo onesnaževala okolje, da bomo še naprej imeli napol sanirana rudnika Trbovlje in Hrastnik in da se bodo dokončne odločitve zelo vlekle. Bojim se namreč, da v vladi ne bo te korajže, gotovo pa tudi ne v strankah, ki so zahtevale referendum, da bi se sprejela logična posledica, ki bi bila zapiranje rudnikov; to pa je za državo naj dražja različica, " je še opozoril. Jože Zagožen (SDS), eden od pobudnikov referenduma o načinu financiranja TET 3, je med drugim povedal, da bi bila 26-bdstotna volilna udeležba, kot je bila danes pri nas, za tujino nekaj povsem običajnega na tovrstnih referendumih. "Tega referenduma ne moremo primerjati z volitvami, " je opozoril in poudaril, da je bil sam izid pričakovan, "saj so se volilci odločili v prid Slovenije in Zasavja". Zagožen je pojasnil, da to pomeni, da je treba takoj pristopiti k alternativnemu programu, ki naj zagotovi ekološko nesporna in razvojno zanimiva delovna mesta v Zasavju. Sicer pa je SDS po mnenju Zagožna že izdelala izhodišča za preseganje slabše razvitosti v določenih regijah. "Vložili smo tudi predlog zakona o pospeševanju odpiranja delovnih mest na območjih, kjer je zaposlenost podpovprečna. Ta zakonski predlog, ki je le eden od segmentov, je SDS predstavila javnosti pretekli teden. Menimo namreč, da je treba k reševanju teh vprašanj pristopiti celovito, na veC področjih, in vzpostaviti sistem, ki bo zajel vse regije v Sloveniji in ki bo Čimbolj pravičen do vseh, " je še dodal. Lojze Peterle (SKD), prvopodpisani pod zahtevo za razpis referenduma o načinu financiranja TET 3, je dejal, da so kot predlagatelji in kot skupina za pripravo referenduma zelo veseli referendumskega izida, Čeprav jih je presenetil, ker so pričakovali, da bo malo manj glasov proti.Ta rezultat je veliko veC vreden kot pa relativno šibka udeležba, je poudaril ter dodal, da je takšna udeležba podobna tudi v drugih državah, ko gre za referendume tovrstne narave. "Za nas je referendum uspel in obžalujemo, da vlada ni pripravila tega, kar bi morala že prej, kar pomeni, da nima scenarija B. Vlada je doslej govorila, da alternativ ni, zdaj pa bo morala poiskati alternativo, pomagati Zasavju, posebej Trbovljam z novimi razvojnimi programi, ki lahko dobijo tudi evropsko podporo oz. podporo iz bruseljskih skladov, " je opozoril ter poudaril, da "Cim prej se bo vlada kot izvršilna oblast tega lotila, tem prej bodo ljudje od tega kaj imeli". Zaradi samega izida referenduma ne vidim nobene škode, škoda bi nastopila, Ce vlada ne bi angažirala svojih moCi, ki jih ni malo, za to, da se v Zasavju začne drugačen razvoj, je še dejal Peterle. (STA) torkova priloga PRIMORSKEGA. DNEVNIKA ' mm m m 'mm mmm m 111 m »v * m i m i mmmmMm * i»n mm m mm i * ^ i »mm« : **e »m *■ e 11* DANES V PRILOGI »Brez združevanja je zamejski nogomet obsojen na smrt« Trener združene nogometne ekipe »najmlajših« Rajko Žeželj po prvem delu sezone o svoji ekipi in ostalih. Strani! Odmevi, odmevi Se nekaj misli in izjav ob sobotnih derbijih v odbojki na Goriškem Stran 12 Začenja se smučarska sezona FISI Kako se nanjo pripravljajo naša draStva Stran 14 Razmišljanja ob spustu BlišC in beda Socine struge v oCeh kajakaša KK Sil ec Alda Rupla Stran 14 Mladi košarkarji rasejo Košarkarski reprezentanci kadetov in naraščajnikov ZSSDI zablesteb na turnirju v Piemontu »V Trstu želimo sestaviti evropsko moštvo« Slovenski as Lineltexa Teoman Ali-begovic o svoji košarkarski poti, reprezentanci Slovenije in tudi o zamejski košarki stmn ]5 Torkov pogovor: Stojan Sancin Jamarstvo ponuja vsakič nova odkritja Sfron 18 Nova zvezda belega cirkusa Devetnajstletni avstrijski smuCar Benjamin Raich je bil širši javnosti do pred kratkim povsem nepoznan, odkar je v zadnjem tednu na tekmah za svetovni pokal kar trikrat stopil na zmagovalni oder (v nedeljo je v veleslalomu dosegel svojo drugo zmago), so ga mnogi že proglasili za pravega naslednika Thonija, Stenmarka in Tombe. NA SLIKAH ZGORAJ: Arianna Bogateč je včeraj v Melbournu začela z nastopi na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredzu europa, V prvi regati je pristala na 30. mestu v konkurenci 111 tekmovalk. Za Bogatče-vo je to že 11. nastop na svetovnih prvenstvih. ZGORAJ DESNO: Mladost je prvi del prvenstva 2. amaterske lige končala na vrhu lestvice s petimi točkami naskoka pred drugouvrščeno Medeo SPODAJ: Namiznoteniška igralka Krasa Vanja Milič je v Castelgoffredu dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev na elitem tekmovanju Top 12,. Pristala je namreč na 3. mestu, Boljši od nje sta bili samo reprezentantki Bulatova in Arisijeva. Ob začetku smučarske tekmovalne sezone Letošnja smučarska tekmovalna sezona se pri nas ni rodila pod najbolj srečno zvezdo. Zaradi pomanjkanja snega je že odpadlo nekaj tekmovanj s koledarja smučarske zveze FISI. Slovenci v Italiji smo veliki ljubitelji smučanja. O tem priča množična udeležba na rekreacijskih tekmovanjih, ki jih prirejajo naša društva. Število udeležencev je v zadnjih letih sicer nekoliko upadlo, vendar je zanimanje za tovrstna tekmovanja se živo. Gotovo ne more biti samo naključno, da so Zimsko športne igre za celih petindvajset let preživele svojega poletnega »roditelja«. Tudi Zamejsko prvenstvo predstavlja nekaj skoraj edinstvenega. Naslov domačega prvaka pri nas podeljujemo namreč le še v balinanju. Nekoliko drugačna slika se nam ponuja, ko govorimo o tekmovalnem smučanju. Prevladujoče mnenje v športnih krogih je znano: zamejci naj bi se z agonistiCnim smučanjem ne ukvarjali zaradi velikih stroškov (to je sicer le delno res) in oddaljenosti od smučarskih centrov. Vendar to še ni vse. Kot vse individualne panoge je tudi smučanje izjemno selektivno, mladi »meščan«, ki se želi prebiti v vrh, pa se mora prej ali slej odsehti v gorata območja, sicer mu je usojeno, da vadi samo poleti, med prazniki in ob koncih tedna, to pa je za vrhunske uspehe kajpak odločno premalo. Toda naši smučarski zanesenjaki se na te pomisleke požvižgajo in imajo v bistvu prav. V smučanju smo s svojimi tekmovalci le redkokdaj presegali deželni okvir, toda po rezultatih ne zaostajamo bistveno za ostalimi pa- nogami, saj je navsezadnje treba tudi upoštevati, da je Italija kot država alpskega loka svetovna velesila in konkurenca ni torej od muh. Danes so na primer SK Brdina, SK Devin in SD Mladina (tu so še odsek SPDT, goriški SPDG in 01ympia) med redkimi tržaškimi društvi, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim smučanjem in na pokrajinski jakostni lestvici zaostajajo le za SCI club 70, SCI Cai in SCI CAI XXX.. ottobre. ki so celo v samem deželnem vrhu. Naše predstavnike imamo tudi v organih zveze, s Čimer lahko rečemo, da tudi naši smučarji, kot vsi ostali športniki, tudi »navzven« uspešno izpolnjujejo svojo nalogo dokazovanja naše prisotnosti na tem ob- mC^lndar nas te pozitivne postavke ne smejo slepiti pred dejstvom, da velikim prizadevanjem odbornikov navkljub (tudi finančnim) število mladih tekmovalcev pada. Pri tem bi se bilo treba zamisliti nad razlogi, ki so privedli do tega. da je nekdanja združene ekipe MZŠTE po nekaj letih nastopanja (celo s 25 tekmovalci) dokaj neslavno propadla. Naše smučarsko gibanje mora Se naprej biti enako pozorno tako do ljubiteljstva kot do tekmovalnosti, vendar glede slednje ne bi škodilo, ce bi bilo sodelovanje med klubi spet nekoliko bolj tesno, pa Čeprav mogoCe res v drugačni obliki kot nekoC. Nekaj se v loncu smučarske komisije, kot kaže, že kuha. Aleksander Koren PROMOCIJSKA LIGA / V 15. KOLU Vse tri naše ekipe so se morale zadovoljiti s točko Se najbolj zadovoljni pri Primorju - Peter Sedmak spet no igrišču Maranese - Zarja/Gaja 0:0 Z ARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Laurica, Grgič, Borstner, Cotterle, Kalc (Kariž), Lorenzi, KrižmanCiC, Giorgi, Deste (Ispiro). RDEČI KARTON: Ispiro. Nasa združena ekipa je odnesla iz Maran-ske lagune dragoceno točko, saj so domačini, ne glede na zadnje mesto, ki ga zasedajo na lestvici, dobra ekipa z veliko dobre volje in požrtvovalnosti. Po umirjenem začetku se je igra postopoma razživela z nevarnimi akcijami, tako na eni kot na drugi strani. Protagonista sta bila oba vratarja, ki sta nekajkrat rešila že skoraj stoodstotne zadetke. »Rumeno-modro« ekipo sta tokrat dobro vodila izkušeni Cotterle in požrtvovalni Lorenzi, ki sta z uporabnimi žogami zalagala bomberja Giorgija, ki je imel kar nekaj dobrih priložnosti in tokrat nerazpoloženega Desteja, ki ga je v drugem delu zamenjal Ispiro. Izkazal se je tudi vratar Faletti z nekaj res mojstrskimi posegi. Tudi v nadaljevanju se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo, le proti sredini polčasa so Kalc in ostali močneje pritisnili na plin. Pred vrati domačinov so se večkrat ustvarile prave gneCe, na žalost pa jih niso napadalci Zarje/Gaje uspeli izkoristiti. Najlepšo priložnost je imel Giorgi, ki je po lepem prodoru Kariša po desni strani odločno streljal in prisilil vratarja domačih na pravi Čudež. Zal je bil proti koncu tekme po nepotrebnem izključen Ispiro, kljub temu pa so »rumeno-modri« nadalejvali z napadi in se tako izpostavljali nevarnim protinapadom domačih: v enem izmed teh bi jo tako kmalu skupili, saj je v minutah podaljška Faletti odločilno posegel na izredno nevaren strel nasprotnikovega napadalca in tako rešil točko. S to tekmo se je končal prvi del prvenstva, v nadaljevanju pa se obeta izredno zanimiv boj med ekipami, ki so si bolj ali manj enakovredne. Izjemo predstavlja prvou-vršCena Palmanova, ki sama kraljuje na vrhu lestvice in je na dobri poti, da prstopi v elitno ligo. (j.g.) Gradese - Primorje 0:0 PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, Batti, Dagri, Stocca, Tommasi (Braini), Le-ghissa, Ostrouška, Lando, Pescatori. Neodločen izid brez zadetkov proti ekipi, ki ima najboljši napad in hkrati drugo najboljšo obrambo prvenstva, je bil mogoCe pred tekmo nepričakovan, je pa nedvomno odraz precej dolgočasne tekme, kajti obe ekipi sta najprej srkbeli, da nista prejeli gola, kot da bi napadali. Vsekakor so bili domačini tisti, ki so komaj v drugem polčasu skušali doseči kaj veC, vendar je bila pro-seška obramba pazljiva in vedno na pravem mestu, tako da so edino resno priložnost v vsej tekmi imeli gostitelji s prostim strelom, ki pa ga je vratar Babich lepo zaustavil. »Rdece-rumeni« pa takih priložnosti niso imeli, kajti igra se je večinoma odvijala na sredini igrišča in zaprta postavitev obeh ekip je glavni vzrok neodločenega izida, ki vsekakor zadovoljuje proseško enajsterico. V primerjavi s prejšnjo tekmo je proseška enajsterica odigrala bolj zbrano in pazljivo, bila pa je manj učinkovita v napadu. Položaj na lestvici »rdeCe-rumenih« se je po dobrem začetku nekoliko poslabšal, ekipa pa se je v primerjavi z lansko sezono v prvem delu prvenstva izboljšala, kar je spodbudno za nadaljevanje.. (Braini) Vesna - Aquileia 0:0 VESNA: De Rota, Giovini, Lovullo, Soa-vi, Malusa, Bandel, Sambaldi (Bartoli), Cok (Apollonio), Šušteršič (Sedmak), Sannini, Biagini. Tudi novi trener Petagna, ki je zamenjal Morena Nonisa, ni spremenil Vesninega trenda v tem prvenstvu, ki je bilo v znamenju neodločenih izidov. Kriško moštvo je namreč izenačilo tudi v nedeljo doma proti Aquilei in tako še naprej ostaja pri dnu lestvice ter v veliki nevarnosti za izpad iz lige. Prvi polčas je bil izenačen in igra je bila v glavnem osredotočena na sredini terena. Gostje pa so nepričakovano povedli v uvodnih minutah drugega dela. Gostitelji so se značajno vrgli v napad, ustvarili so si veliko priložnosti za zadetek, obenem pa so se odprli v obrambi in tako izpostavili nevarnim protinapadom gostov. V 15. minuti drugega polčasa se je trener Petagna odločil, da pošlje na igrišCe Petra Sedmaka (na arhivski sliki), ki je tako po daljšem obdobju zaradi hude poškodbe zopet zaigral. Prav Sedmak je zelo poživil igro kriške enajsterice in tudi odločilno pripomogel, da je domaCa ekipa stanje izenačila z Apolloniom dve minuti pred koncem srečanja. S Sedmakom je Vesna gotovo veliko pridobila v napadu in zato je tudi upati, da bo, po dolgi seriji neodločenih rezultatov, konCno začela tudi zmagovati. Promocijska liga IZID115. KOLA Gradese - Primorje 0:0, Manzano - Latte Carso 0:1, Maranese - Zarja/Gaja 0:0, Monfalcone - Capriva 1:0, Muggia - Civi-dalese 1:0, Palmanova - Lucinico 5:2, San Canzian - Ponziana 0:4, Vesna -Aguileia 1:1. LESTVICA Palmanova 14 10 3 1 29:11 33 Latte Carso 15 8 3 4 22:16 27 Lucinico 15 6 6 3 25:21 24 Muggia 15 7 2 6 15:14 23 Gradese 15 6 4 5 29:24 22 Cividalese 15 6 4 5 16:12 22 Monfalcone 15 4 9 2 18:14 21 Zarja/Gaja 15 5 6 4 16:14 21 Primorje 15 5 5 5 17:21 20 Aguileia 15 5 4 6 20:16 19 Ponziana 15 5 4 6 20:22 19 Manzano 15 3 6 6 10:13 15 San Canzian 15 3 5 7 15:27 14 Vesna 14 1 10 3 9:12 13 Capriva 15 3 4 8 5:11 13 Maranese 15 1 7 7 11:29 10 PRIHODNJE KOLO Manzano - Primorje, Maranese - Gradese, Monfalcone - Ponziana, Muggia - Capriva, Palmanova - Cividalese, San Canzian - Latte Carso, Vesna -Lucinico, Zarja/Gaja - Aguileia. 1. amaterska liga IZID115. KOLA Isonzo - Pro Cervignano 1:2, Juventina -Gonars 2:5, Pro Fiumicello - Pro Romans 2:2, Ruda - Sovodnje 2:1, San Giovanni -Edile 22, San Lorenzo - Opidna 2:1, Trivi-gnano - Aiello 2:0, Union - Futura 1:0. LESTVICA Union 15 10 3 2 22:8 33 Futura 15 9 3 3 27:13 30 San Giovanni 15 7 7 1 21:10 28 San Lorenzo 15 7 5 3 21:15 26 Pro Romans 15 6 7 2 26:14 25 ProCervignano15 7 4 4 18:16 25 Isonzo 15 7 3 5 20:9 24 Trivignano 15 7 3 5 1920 24 Sovodnje 15 6 5 4 15:14 23 Ruda 15 4 5 6 16:22 17 Opicina 15 5 0 10 26:24 15 Edile Adr. 15 4 3 8 20:24 15 Gonars 15 3 5 7 21:29 14 Juventina 15 3 3 9 13:31 12 Pro Fiumicello 15 1 6 8 11:33 9 Aiello 15 1 4 10 8:22 7 PRIHODNJE KOLO Isonzo - Edile, Juventina - Futura, Opicina - Gonars, Ruda - Pro Romans, San Giovanni - Aiello, San Lorenzo - Pro Fiumcel-lo, Trivignano - Sovodnje, Union - Pro Cervignano. 1. AMATERSKA LIGA / V 15 KOLU Hud spodrsljaj Štandrežcev Izgubili so doma proti Gonarsu - Tudi Sovodenjci praznih rok "MSB" SIMM ZBIRA B. RUPEL Ruda - Sovodnje 2:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Zotti. SOVODNJE: Zoff, Bregant, Devetak, Interbartolo, Polesello, Černič, Zotti, Cesutti, Marassi, NM. Fajt, Gondoli. Uspešna serija nastopov sovodenjske ekipe se je, žal, prekinila v nedeljo v Rudi. Dolgi premor zaradi praznikov je tako zahteval svoje. Moštvo je izgubilo ritem prvensetvenih tekem in tako v Rudi doživelo poraz. Po izenačenem prvem polčasu se je v sovodenjskih vrstah vse zataknilo že ob začetku dmgega polčasa, ko je bil, zaradi dvojnega opomina, izključen Polesello. Tako se je v hipu morala spremeniti vsa taktična razporeditev ekipe. Gostitelji so to spretno izkoristili in v 14. minuti povedli. Dobrih 10 minut kasneje da dosegli še drugi zadetek in za gostje je postalo vse težje. Naša ekipa je stanje zmanjšalo dve minuti pred koncem z Zottijem in imelo dve minuti kasneje izredno priložnost z Edijem Sambom, ki se je znašel sam pred praznimi vrati, a žoge ni spravil v mrežo. Od posameznikov sta tokrat nekoliko veC od ostalih pokazala vratar Zoff in Zotti. Sovodenjci so tako sklenili prvi del prvenstva na sredini lestvice s 23 točkami. V prihodnjem kolu pa jih Čaka neugodno gostovanje pri Trivignanu. Juventina - Gonars 2:5 (0:2) STRELCI ZA JUVENTINO: Gomišček in Kaus iz 11-m. JUVENTINA: Faggiani (Cantarut), Kaus, Federici, GomišCek, Milotti, Gi-smano (Trampuš), Bastiani, Ddnati, Lazzara, Braida, Doria (Rupil). Juventini letos res ne gre od rok, saj je ponovno visoko izgubila proti neposrednemu tekmecu, ki se bori za obstanek Gonarsu. Čeprav je bil Gonars enakovreden nasprotnik, so se »rdeCe-beli« borili enakovredno le prvih trideset minut, nato pa je sodnik dosodil enajstmetrovko gostom, ki so povedli. Reakcije naših ni bilo in gostom je še uspelo podvojiti prav pred iztekom prvega dela igre. V drugem polčasu je bilo pričakovati reakcijo naših, a v Stan-drežu smo bili priča pravi toči golov s strani gostov, ki so okrog 22. minute dali tretji gol, petnajst minut kasneje pa je Gonars zadel Se dvakrat, tako da je bil visok poraz pred vrati. Naši so pokazali nekaj dobre igre le proti koncu tekme, ko so dali kar dva zadetka, a bilo je prepozno. Omeniti pa moramo, da je manjkala polovica Juv.entinine ekipe, saj zaradi poškodb, izključitev in službenih obveznosti je manjkalo kar Sest ključnih igralcev, mladi pa so Se neizkušeni, da bi igrali vidno vlogo. 2e v nedeljo pa Čaka Standrežce težka preizkušnja s Futuro, vsaj točka pa bi brez dvoma dala ekipi novega elana za nadaljnji potek prvenstva. Na sliki: Marko Fajt (Sovodnje) v akciji. Tudi v zadnjem kolu prvega dela raznih amaterskih prvenstev se naše enajsterice niso najbolje odrezale, saj so skupno osvojile le 13 od možnih 30 točk. V promocijski ligi Vesna, kljub zamenjavi trenerja, ni šla preko »običajnega« neodločenega izida. To je bil že deseti remi v 14 tekmah. MoCno priCakvoana zmaga torej ni prišla niti s trenerjem Peta-gno, ki je v kriškem taboru dobro poznan. V sezonah 1986/87 in 1987/88 je igral skupno 55 tekem in dal tri gole, v naslednji sezoni je v enajstih tekmah dal tri gole. Tedaj je tudi treniral Vesno, ki je v 2. AL zasedla 4. mesto z 39 točkami. Vodstvo društva ga je zato potrdilo tudi v sezoni 1989/90, vendar ga je po šestih tekmah (7 točk) in po prvem porazu z ekipo Ca-stionese zamenjal Fabio Candotti. Petagna se je ponovno vrnil k Vesni v sezoni 1991/92, ko so Križani v prvenstvu 1. Al zasedli 4. mesto s 35 točkami. Naslednjo sezono pa so, vedno pod njegovim vodstvom, osvojili 3. mesto z 39 točkami. Edina pozitivna nota pri Vesni je bila v nedeljo ta, da se je polgi odsotnoti zaradi poškodbe ponovno vrnil na igrišCe Peter Sedmak, ki je svojo zadnjo tekmo odigral 9.11.97 (Vesna - Opicina 1:0). Slabe vesti prihajajo tudi iz štandreža, kjer Juventina, po petem zaporednem porazu in obenem letošnji peti na domačih tleh, tone vse nižje na razpredelnici Poleg tega se tudi trenerjeva klop krepo maje. Po devetih pozitivnih tekmah se je v desetem nastopu Sovodenjcem zataknilo prav v Rudi, ki je zasedala spodnji del lestvice. Tako se je položaj Juventine še poslabšal. V 2. AL igrajo Doberdobci in Trebenci brez večjih zastojev, Brežani pa so še vedno na prepihu, saj niso uspeli premagati niti zadnjeuvršCeno enajsterico Torre. Ker smo na polovici poti letošnjega prvenstva, bi lahko pogledali, kako so se naše ekipe lansko leto odrezale v istem obdobju. V promocijski ligi je bila Zarja/Gaja na 4. mestu in je imela tri točke veC kot letos, Primorje pa na 13. mestu s 14 točkami. Vesna, ki je lani igrala v 1. AL, je na predzadnje mestu lestvice. Nujno bo morala biti v nadaljevanju bolj uspešna, ker je bilo v zadnjih dveh sezonah za obstanek v ligi potrebnim 34 točk. Vi. AL so bili Sovodenjci na 5. mestu s 24 točkami, Juventina pa, ki se že tretjo sezono zapored nahaja v nevarnih vodah, je lani igrala v promocisjki ligi. V 2. AL je vrh lestvice zasedala ekipa Roianese s 25 točkami. Letošnji zimski prvak pa je doberdobska Mladost, ki je lani imela 22 točk, letos pa jih je osvojila kar 10 veC. Breg je s 14 točkami (tri veC kot letos) bil na 10. mestu, mesto nižje je z 12 točkami (polovico manj od letos) zasedal Primorec. V 3. AL je bil Kras, ki ima letos tekmo v zaostanku z ekipo CGS, na 3. mestu z 28 točkami, Brežani so na lestvici zasedali 8. mesto s 14 točkami, Zarja/Gaja pa, ki mora še igrati z ekipo CUS, je bila 9. s 10 točkami. LESTVICA STRELCEV 8 golov: Caiffa (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B); 7 golov: Giorgi (Zarja/Gaja); 6 golov: Pescatori (Primorje), Canelli (Breg); 5 golov: Lando (Primorje), Marassi (Sovodnje), Policardi (Primorec), Delise (Breg B); 4 goli: Ispiro (Zarja/Gaja), Mania (Mladost), Blanos, Srebrnich (oba Primorec), Floridan (Kras); 3 goli: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida (oba Juventina), M. Fajt (Sovodnje), Mauri, Sila, Paoli (vsi Breg B), Vengust (Kras), Cocevari (Zarja/Gaja B); 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini (Vesna), GomišCek (Juventina), F. Sambo (Sovodnje), Asselti, Vuk (oba Breg), Croci (Mladost), Bosco, Sincovich, Naperotti (vsi Primorec), Blau (Breg B), Coccoluto (Kras), Pitacco, Kalc (oba Zarja/Gaja), Kuk (Primorje B). 2. amaterska liga SKUPINA D IZID113. KOLA Chiarbola - Poggio 2:0, Medea - Poipetto 4:1, Mladost - Fincantieri 2:1, Roianese -Campanelle 33, Staranzano - Turriaco 42, Totre - Breg 22, Vila - Totviscosa 0:0. LESTVICA Mladost 13 10 2 1 21:9 32 Medea 13 8 3 2 25:12 27 Ton/iscosa 13 8 2 3 18:11 26 Fincantieri 13 6 5 2 16:13 23 Poggio 13 5 3 5 19:17 18 Campanelle 13 4 5 4 14:19 17 Staranzano 13 3 7 3 21:18 16 Vlila 13 4 3 6 17:17 15 ChiaitMla 13 3 6 4 10:11 15 Roianese 13 3 5 5 18:23 14 Porpetto 13 4 1 8 10:18 13 Turriaco 12 3 3 6 17:21 12 Breg 12 1 7 4 12:16 10 Torre 13 0 4.9 1528 4 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Ton/iscosa, Fincantieri - Porpetto, Medea - Breg, Mladost - Staranzano, Roianese - Turriaco, Torre - Poggio, Villa-Campanelle. 2. amaterska liga SKUPINA E IZID113. KOLA Mariano - Azzurra Prem 1:0, Moraro - Sa-vorgnanese 1:1, Portuale - Como 2:0, Primorec - Aurora 1:0, Pro Farra - Azzurra Go 0:0, Sanf Andrea - Piedimonte 12, Vil-lanova-Medeuzza0:0. LESTVICA Pro Farra 13 8 4 1 22:10 28 Mariano 13 7 5 1 14:3 26 Primorec 13 7 3 3 21:10 24 Portuale 13 6 4 3 21:12 22 Azzurra Go 13 6 4 3 15:7 22 Medeuzza 13 6 4 3 16:16 22 Azzurra Prem. 13 7 0 6 18:17 21 Piedimonte 13 3 6 4 1520 15 Sanf Andrea 13 3 4 6 17:23 13 Moraro 13 3 3 7 11:17 12 Como 13 3 2 8 9:17 11 Aurora Buon. 13 1 7 5 9:17 10 Villanova 13 1 6 6 10:18 9 Savorgnanese13 1 6 6 11:22 9 PRIHODNJE KOLO Azzurra Prem. - Redimonte, Mariano - Aurora, Moraro - Medeuzza, Portuale - Savor-gnanese, Pro Farra - Como, Sanf Andrea -Azzurra Go, Villanova - Primorec. 3.amateiskaliga SKUPINA G IZID113. KOLA Breg - Zarja/Gaja B 3:1, CUS - Montebel-lo 3:3, San Vito - Romana 2:2, Sagrado -Vermegliano 0:0, CGS - Fogliano 1:1, Union - Venus 0:2, Kras ni igral. LESTVICA Vermegliano 12 8 4 0 27:10 28 Romana 12 8 2 2 27:13 26 Fogliano 12 7 3 2 31:14 24 Breg 12 7 2 3 20:11 23 Sagrado 12 6 3 3 179 21 CGS 11 4 6 1 20:11 18 Kras 11 4 3 4 13:10 15 Montebello 12 4 3 5 24:24 15 Zarja/Gaja B 11 4 0 7 21:22 12 CUS 10 2 5 3 11:14 11 San Vito (-1) 12 3 3 6 15:25 11 Venus 11 1 0 10 7:28 3 Union 12 0 0 12 8:50 0 PRIHODNJE KOLO Breg - Montebello, CGS - Venus, Kras - Vermegliano, Sagrado - Romana, San Vito - Fogliano, Union -Zarja/Gaja B, CUS ne igra. 3.amoteiskaliga SKUPINA F IZID113. KOLA Fossalon - Villesse 2:2, Malisana - Be-gliano 1:3, Ontagnanese - Portuale B 0:0, Terzo - Pieris 0:1, Santamaria - Casčons 0.0, Primorje B - Audax 0:3, Strassoldo -Grado2:1. Castions LESTVICA 13 9 4 0 27:6 31 Santamaria 12 9 3 0 27:4 30 Terzo 13 9 2 2 27:10 29 Pieris 13 8 2 3 28:13 26 Audax 13 6 3 4 22:16 21 Begliano 13 4 5 4 18:18 17 Malisana 13 5 2 6 17:17 17 Villesse 13 3 5 5 18:24 14 Strassoldo 13 3 3 7 14:19 12 Fossalon 13 1 8 4 12:19 11 Grado 13 2 5 6 12:24 11 Ontagnanese 12 1 6 5 9:19 8 Primorje B 11 2 2 7 6:29 8 Portuale B 13 1 1 11 8:33 3 PRIHODNJE KOLO Fossalon - Strassoldo, Grade - Audax, Malisana - Begliano, Ontagnanese -Villesse, Primorje B - Castions, Santamaria - Pieris, Terzo - Portuale B. 2. AMATERSKA LIGA / V 15 KOLU MLADINSKE LIGE / NAJMLAJŽI Doberdobska Mladost s 5 točkami prednosti Slaba predstava Brežanov - Trebenci spet uspešni Trener Rajko Žeželj: »Brez združevanja bi težko dosegli take uspehe« Zadovoljen z dosedanjim prvenstvom SKUPINA D Mladost - Fincantieri 2:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: Caiffa 2 (1 iz 11-m). MLADOST: S. Gergo-let, Kobal, Zin, Marušič (Bregant), Fontana, Pelli-cani, Croci, Vitturelli, Caiffa, D. Gergolet, P. Gergolet (Ferletič). Doberdobska Mladost je končala prvi del prvenstva z zasluženo zmago proti tržiškemu Fin-cantieriju in tako vodi sama na prvem mestu lestvice kar s petimi točkami prednosti pred drugouvrščeno Medeo. Sama tekma se ni začela najbolje za gostitelje, ki niso uspeli vsiliti nasprotniku svojega tempa igre. V 35. minuti pa je imel Peter Gergolet zelo ugodno priložnost za zadetek, toda vratar je njegov strel ubranil. Srečanje se je razživelo v drugem polčasu. Do-berdobci so začeli takoj napadati in v 18. minuti so povedli: gostujoči vratar je zrušil Caiffo v kazenskem prostoru in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Sam Caiffa pa je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Takoj zatem je domače moštvo stanje podvojilo, spet s Caiffo, ki je izkoristil predložek Petra Ger-goleta. Gostitelji so verjetno mislili, da so si z vodstvom dveh golov že prislužili zmago in se pomaknili v obrambo. Gostje pa se niso dali in 15 minut pred koncem tekme stanje zmanjšali na 1:2 ter so bili še naprej dokaj nevarni. V preveliki želji, da bi rezultat izenačili, so poreveč vehementno igrali in pri tem delali prekrške, tako da je sodnik izključil dva njihovega igralca. Dober-dobci bi lahko zapečatili tekmo s tretjim golom, saj so imeli na razpolago vrsto zelo ugodnih priložnosti predvsem s protinapadi. Pri zaključevanju na gol pa niso bili dovolj prisebni. Torre - Breg 2:2 (1:1) BREGOV STRELEC: Canelli 2. BREG: Cecchini, Pavletič, Botteri, Tedeschi, Camassa, PraSelj, Canelli, Messina, Palcini, Vuk (Blau), Asselti (Biondi, Olenik). Brežani so gotovo igrali svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu, in to proti najslabšemu nasprotniku v ligi, ki je doslej zbral le 4 točke. Bregova ekipa je začela kar spodbudno in kronala svojo premoč z zadetkom, ki ga je dosegel Canelli v 25. minuti, potem ko je Messina izvedel prosti strel. Nato so Brežani povsem popustili, kar so izkoristili gostitelji, 'da so deset minut kasneje stanje izenačili. Torre je nadaljeval z napadalno igro tudi v drugem polčasu in tudi zasluženo povedel v 30. minuti. Brežani pa so izenačili osem minut kasneje, spet s Canellijem. Domačini pa niso popu,-stili in so nadaljevali z napadi er bi lahko tudi zmagali, saj sta najprej prašelj nato pa Pavletič rešila rezultat, s tem da sta odbila žogo na gol črti. Naj dodamo še, da je bilo tudi sojenje obupno. Ni pa vplivalo na končni rezultat. SKUPINA E Primorec - Aurora 1:0 (0:0) STRELEC: Srebernich v 20. min d.p. PRIMOREC: Martella-ni, Sincovich, Corona (Legiša), Srebernich, Parovel, Policardi, Pa-gliaro (Porro), Sorrenti-no, Blanos (Cisilin), Bo-sco, Santi. Primorec se potihoma približuje samemu vrhu lestvice, saj stalno melje nasprotnike. Tokrat je padla povprečna Aurora, ki je bila nevarna le na samem začetku tekme, potem ko je nasprotnikov napadalec za las zgrešil gol, saj se je žoga odbila na zgornjem delu prečke. Nato je pobudo prevzel trebenski Primorec, ki je stalno ustvarjal lepe akcije, ki žal se niso konkretizirale, tako da se je prvi polčas končal brez zadetkov. Do pričakovanega zadetka pa je prišlo v 20. minuti, potem ko je odlični Srebernich izkoristil nesporazum v nasprotnikovi obrambi in poslal žogo v mrežo. Tekma se do konca ni spremenila in»rdeče-beli«so nadaljevali z napadalno igro, a do podvojitve ni prišlo. Na koncu moramo reči, da so Trebenci zasluženo zmagali in tako so trenutno na samem tretjem mestu na razpredelnici, samo štiri točke od vodilne Pro Farre, kar je dober uspeh za trebensko ekipo, ki sedaj že lahko gleda zelo visoko. Na sliki KROMA: kapetan doberdobske Mladosti Mania v akciji Združena ekipa najmlajših Zarje/Gaje je v nedeljo z zmago s kar 5:1 končala prvi del prvenstva. Mesec januar je že običajno čas obračunov in statistik. Trenerji napavijo obračune in si zastavljajo nove cilje do konca prvenstva. Tako je tudi za mladinska prvenstva. Najmlajši Zarje/Gaje so v letošnji sezoni pokazali velik napredek v igri in predvsem v rezultati, saj so trenutno sami na tretjem mestu lestvice. Pri opravljenem delu in končnih rezultatih pa ima seveda največ zaslug, že za zamejski in na-splošno slovenski nogomet znani trener in strokovnjak Rajko Žeželj (na sliki), ki že vrsto let trenira zamejske mladinske ekipe na Tržaškem in sam je odličen poznavalec zamejskega nogometa nasploh. Kaj misli o komaj pretekli polovici sezone pa nam je kar sam povedal: »Ocena komaj odigranega prvega dela prvenstva je dobra, saj sem zadovoljen z doseženimi rezultati in z uvrstitvijo na lestvici, čeprav smo doživeli nekaj nerodnih spodrsljajev. Le proti koncu smo nekoliko popustili in koncentracija je padla, kar se je zelo poznalo pri rezultatih. Nekatere stvari pa smo že razčistili in to se je že poznalo pra$ na zadnji tekmi, ko smo premagali kvotirano ekipo Trieste Cal-cio. Problemi pa seveda ostajajo, saj je ekipa maloštevilna in prav to mislim, da je glavna negativna točka ekipe. Kljub temu moramo biti vsi zadovoljni za dosežene rezultate, saj je povsem zasluženo tretje mesto zelo dober rezultat v letošnjem kakovostnem prvenstvu.« Mislite, da je kakovost pokrajinskih prvenstev zelo padla v zadnjih letih? »S tem se letos pri najmlajših ne bi strinjal, saj se je kakovost letos zelo dvignila, tako da je prvenstvo zelo izenačeno in navsezadnje tudi zanimivo. Po lanskem zelo klavernem prvenstvu se je letos v tekmovanju predstavilo kar lepo število ekip, kar štirinajst, ki so zelo dobro pripravljene, tudi organizacijsko. Viden je velik napredek z delom mladih in to ne velja samo za našo združeno ekipo, ki ima odlične in edinstvene pogoje za igranje mladih, ampak tudi za ostale italijanske ekipe, ki posvečajo več časa mladim.« Nazadnje, pa bi vas prosili še za mnenje o zelo aktualnem vprašanju, o na-daljnem združevanju tudi na članski ravni. »Kot smo vsi že videli, nam je združevanje dalo odlične rezultate in je edina rešitev za zamejski nogomet. Združevanje na mladinski ravni ne sme biti pod vprašajem, saj bi predstavljala ukinitev te pobude popolno smrt za zamejski nogomet. Po mojem mnenju je združevanje nujno do ekipe mladincev. Nato pa se postavlja vprašanje združevanja na članski ravni, kjer je mnogo drugih interesov, od finančnih pa do same tradicije, ki je še vidna na članski ravni, čeprav počasi izginja. Po mojem mnenju sta prvi pozitvni korak napravili društvi Gaje in Zarje, ki nekako predstavljata vzhodni Kras, dobro pa bi bilo, če bi v to združevanje pristopil tudi trebenski Primorec, tako da bi tu ustvarili nekakšen nogometni center. Drugi nogometni center pa bi imeli na zahodnem Krasu, kjer bi se združile vse ekipe iz tistega predela, tako da bi dejansko imeli dve slovenski nogometni sili, ki bi imele po več ekip, ki bi nastopale po različno kakovostnih prvenstvih. Po mojem mnenju pa ostane neizkoriščeno samo mestno središče, kjer bi brez dvoma našli kakovostne igralce, ki bi pripomogli k rasti zamejskega nogometa.« Jan Gregori Visoka zmaga združene ekipe Zarja/Gaja - Trieste Cal-cio 5:1 (1:1) STRELCI: Alexander Kante (3) in Strajn (2). ZARJA/GAJA: M. Kante, Stoka (Franco), Gregori, A. Kante, Bernetič, Balde, J. Milič, Pipan, A. Milič (Cec-chi), Strajn, Milkovič (Ota). V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je naša združena ekipa spet prišla do prestižne in visoke zmage. Tokrat so naši fantje na Padričah visoko premagali kvotirano tržaško ekipo Trieste Calcio in se tako oddolžili za visoki spodrsljaj v zaostali tekmi proti Opicini, ko so nastopili v močno zdesetkani postavi. Po začetnem golu gostov so se naši fantje prebudili in začeli diktirati tempo igre. Za izenačenje je poskrbel Strajn in s tem izidom se je zaključil prvi polčas. V nadaljevanju so števil- ni privrženci mladinskega nogometa, ki so bili prisotni na padriškem pravokotniku, uživali ob potezah združene ekipe. Posebno se je tokrat razigral izvrstni Alexander Kante, ki je s svojimi solo akcijami kar sam »pokopal« Tržačane. Najprej je povedel svoje v vodstvo in proti koncu tekme je dosegel še dva zadetka ter z lepo podajo omogočil Strajnu, da se je že drugič vpisal med strelce. Res odlična predstava torej naše združene ekipe, ki je znala reagirati v pravem trenutku in zadala nasprotniku hud udarec, (d.gr.) Ostali izidi 13. kola: Cgs - Chiarbola 3:0, Costalunga -Mont./D.Bosco 1:4, Domio -Opicina 1:3, Ponziana - San Luigi 0:1, Roianese - Mug-gia 1:3, Zaule - Esperia 4:0. - Vrstni red: Muggia 32, San Luigi 27, Zarja/Gaja 25, Cgs 24, Opicina, Trieste Calcio 22, Zaule 20, Ponziana 19, Roianese 18, Domio, Chiarbola 14, Esperia 10, Mont./D.Bosco 10, Costalunga 1. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Roianese. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje - Opicina 2:0 STRELCI: Martini in Pauletič. PRIMORJE: Beličič, Guštin (Merlak), Ivo Križ-mančič, Švara (Strajn), Pilat, Škabar, Martini, Pahor, Pavletič, Grgič, Giraldi. Tudi tokrt je proseška enajsterica dobro igrala, vendar so gostje prvih dvajset minut nasprotniki dvakrat nevarno prodrli v kazenski prostor. Nato so naši začeli dobro igrati in ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za gol. Treba je omeniti, da so bili naši vezni igralci v dobri formi. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je Martini pregiral nasprotnikovega vratarja in dosegel gol. V drugem polčasu je bila igra naše združene ekipe še kar dobra, saj so dosegli še en gol s Pauletičem. (I. Martini/A. Strajn) Ostali izidi 2. kola: Domio - Muggia 0:1, Esperia -Mont./D.Bosco B 3:2, Mont./D.Bosco A - Latte Carso neod., Zaule - Chiarbola 2:6. Vrstni red: Latte Carso 33, Primorje 25, Mont./-D.Bosco A, Muggia 19, Chiarbola 18, Cgs 14, Opicina 12, Esperia, Domio 10, Mont./D.Bosco B 6, Zaule 1. Prihodnje kolo: Latte Carso - Primorje. 3. AMATERSKA LIGA / V 12. KOLU Breg B osvojil derbi proti Zarji/Gaji B Zanimiva in privlačna tekma - Primorje Bvisoko izgubilo doma proti Audaxu S. Anni A preidimo na kroniko tekme. Uvodne minute so bile izenačene. Nato so bolj napadali domačini. V 15. min. je Paoli zadel prečko. Nato je Mauri dvakrat resno zaposlil Bellafontano, ki je obakrat dobro posredoval. V 22. min. pa ga je Delise neposredno s strelom iz kota presenetil in povedel. V 31. min. je zadel prečko Sila. Štiri minute pred koncem pa je Mauri v gneči z natančnim strelom podvojil. V tem prvem delu je bil vratar Gregori praktično brez dela. Takoj v uvodnih minutah je Cocevari direktno iz prostega strela zmanjšal zaostanek. Varovanci trenerja Castra so nadaljevali z napadi. Lepe priložnosti so se ponudile Pitaccu in Cocevariju, a Gregori je nevarnosti odbil. V 66. min. pa je Buzzi v protinapadu dosegel tretji zadetek za Brežane in postavil izid na varno. Zamenjava trenerja pri Krasu: Macor namesto Celia Kras je bil v tem kolu 3. amatrerske lige prost. Krašovci pa bodo igrli zaostalo tekmo proti CGS že jutri ob 20.30 v Repnu. Prvič v tem prvenstvu pa bo sedel na Krasovi klopi nov trener Macor, ki je zamenjal dosedanjega trenerja Celia. Macor je že pred leti vodil Krasovo ekipo in jo je tudi privedel v 2. amatersko ligo. Krasov odbor seveda upa, da se bo to ponovilo tudi letos. Vse bo odvisno od jutrišnje in naslednjih treh tekmah (Vermegliano, Romana in Rogli ano). V primeru uspešnih nastopov pa bi si Kras najbrž prislužil uvrstitev v »play-off«. SKUPINA F Primorje B - Audax 0:3 (0:1) PRIMORJE B: Hrovatin, Ferfolja, Bukavec, Gher-bassi D., Praselli, Tonchella (Miliani), Bianco, Kuk, Gherbassi M., Lipovec, Fatorello (Savi). Prosečani so tokrat izgubili proti enakovredni ekipi, ki je bila prisebnejša od naše še neizkušene ekipe. Prvi polčas se je končal v korist gostov, ki so povedli po nesporazumu v »rdeče-rumeni« obrambi. Drugi polčas pa je minil v znamenju premoči gostov, saj so naši igralci fizično nekoliko popustili, tako da so gostje izkoristili pravi trenutek in dali še dva zadetka, tako da je bil poraz morda še prehud, saj gostje niso bili bistveno močnejši in tudi pokazali niso veliko, naši pa niso znali izkoristiti nekaj lepih priložnosti. SKUPINA G Breg B - Zarja/Gaja B 3:1 (2:0) STRELCI: v 22. min. Delise, v 41. min. Mauri, v 51. min. Cocevari in v 66. min. Buzzi. BREG B: Gregori, Braico, Luisa, Fines, Scibilia, Paoli (v 46. min. Buzzi, v 76. min. Švara), Mauri, Kermac (v 65. min. Ota), Delise, Fiorito (v 52. min. Armani), Sila. ZARJA/GAJA B: Bellafontana, Leban, Peric, Calzi, Milkovič, Renčelj (v 53. min. Umek), Gombač (v 66. min. Crissani), Pitacco (v 53. min. Pahor), Tomaset-tig, Cocevari, Vrše. V derbiju 3. AL so zasluženo slavili zmago domačini. Brežani so predvajali hitrejšo igro in bili v napadu bolj konkretni. Na drugi strani so igralci Zarje/Gaje imeli pobudo na sredini igrišča, v napadu Pa je bil Vrše preveč osamljen. Strelci naših ekip MLADINCI: 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), 3: Urdih (Vesna), 2: Berce, Furlani (Zarja/Gaja), Millo, Martincich (Vesna), 1: Biagini, Ru-bimbura, Tonunadin, Grando, Scherbi, Šušteršič (Vesna), Zottich, D. Gregori, Longo, Oblatti (Zarja/Gaja). NARAŠČAJNIKI: 6 golov: Giraldi, Pauletič, Strajn (Primorje), 5: Padovani (Sovodnje), Pahor (Primorje), 4: Cemjava (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 3: Martini (Primorje), 1: Stjepanovič, Todde, Mauri (Sovodnje), Gregori, Tul, Škabar, Grgič (Primorje). NAJMLAJSI: 17 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milič (Zarja/Gaja), 4: Pipan, Strajn (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja), 2: Cescutti, T. Devetak (Sovodnje), 1:1. Devetak (Sovodnje), Balde, Bernetič (Zarja/Gaja). 14 Torek, 12. januarja 1999 ODBOJKA f DEŽELNI MOŠKI PRVENSTVI / PO DERBIJU AGRARIA TERP1N - SOČA UNITECNO Graunan »Prevladala naša želja« Brisco: »Igrali smo nemotivirano« Soča Unitecno zdrknila na 5. mesto, v soboto pa jo čaka Buia - Mirna Eurospin se že pripravlja na »dvoboj leta« z II Pozzom - Imsa se vzpenja Tako kot pri ženskah je bil tudi v moškem delu C lige v soboto v ospredju goriški derbi. Zelo prepričljivo je slavila 01ympia Agraria Ter-pin, čeprav je bila letos prvič favorit Soča Unitecno. Za mnenje o tekmi smo vprašali igralca Soče Andreja Brisca in igralca 01ympie Kristjana Graunarja. »Mislim, da je bil glavni vzrok za poraz psihološke narave. Zaigrali smo namreč povsem nemotivirano, saj smo bili verjetno po dveh tednih premora, z mislijo še na počitnicah. Poleg tega pa smo se na derbi zaradi raznih poškodb in gripe slabše pripravili, vseeno pa to ne sme biti alibi, saj smo Sočin »score« V nedeljski številki je iz članka o derbiju med Oljrmpio Agrario Terpin in Sočo Unitecno pomotoma izpadla tabela Sočinih igralcev. Objavljamo jo danes: SOČA UNITECNO: Feri 2+6, Klede 4+15, Petejan 3+15, Brisco 2 + 7, Battisti 4 + 1, Tomšič 1+0, Marko Černič 2+1, Braini 1+5, Mucci, Prinčič, Andrej Cemic. na primer v sredo na pokalni tekmi proti II Pozzu igrali dobro. Prepričan sem, da bomo na povratnem derbiju zaigrali precej boljše,« je povedal Brisco. Kristjan Graunar pa je bil z izidom sobotne tekme seveda zelo zadovoljen: »Na tekmo smo se zelo dobro pripravili, saj smo razen Simona Terpi-na, ki je bil bolan, vsi redno trenirali tudi med prazniki. Pred srečanjem tokrat nismo bili favoriti, igralci Soče so nas verjetno nekoliko podcenjevali, mi pa smo zaigrali izredno odločno in jih razen v tretjem setu popolnoma nadigrali. V tretjem setu smo po visokem vodstvu Soče zelo dobro reagirali, tako da je na koncu prevladala naša večja želja po zmagi. Upam, da bomo odslej nadaljevali z dobro igro in da bomo vedno v popolni postavi. Ce bo tako, se lahko na lestvici povzpnemo precej visoko.« Po tem porazu je Soča zdrknila na peto mesto, prav v naslednjem kolu pa se bo pred svojimi navijači pomerila s četrtou-vrščeno Buio. Precej lažja tekma čaka Olim-pio, ki se bo srečala z El-torjem, ki je letos precej slabši kot lani. Klokočov-nikovi varovanci so sedaj skupaj s Faedisom na sedmem mestu. Na lestvici še naprej vodi II Pozzo, ki pa se bo v prihodnjem kolu pomeril s Slogo Mimo Eurospin, ki je po sobotni gladki zmagi še naprej sama na drugem mestu. Slogaši so na pokalni tekmi v Pradamanu proti II Pozzu izgubili šele po tie-breaku, takrat pa so nastopili v okrnjeni postavi. Upajmo, da jim bo tokrat uspelo zelo dobrega nasprotnika presenetiti. Tretjeuvrščeni Val Imsa Impex, ki je v tem kolu brez težav premagal tržaško Alturo, se bo pomeril s Faedisom, proti kateremu mora ciljati na nove tri točke. V 12. kolu pa se bodo Florenin in tovariši pomerili s pr-, vouvrščenim II Pozzom. V 12. kolu pa bo na sporedu tudi derbi med Slogo in Sočo. Sloga je doslej osvojila oba letošnja derbija, Soča pa je enkrat zmagala in enkrat izgubila, pričakujemo pa lahko dokaj izenačeno srečanje. V D ligi sta v prvem kolu v letu 1999 poraženi zapustili igrišče obe naši šesterki: Naš prapor je moral priznati premoč tretjeuvrščenega Vbuja, čeprav bi lahko z boljšo igro dosegli kaj več, borovci pa so proti skromni Porcii popolnoma zatajili in se tako morali zadovoljiti z enim samim osvojenim setom. Borov- -■Av-/--'. Posnetek z derbija v Slovenskem športnem centru ci, katerim novoletni premor očitno ni koristil, so tako spet izgubili priložnost za prvo zmago, tako da še vedno ostajajo na zadnjem mestu. Naslednji teden jih čaka srečanje s še eno izmed ekip., proti katerim morajo ciljati na zmago, saj zaseda Casarsa 13. mesto. Brici, ki so trenutno na desetem mestu, pa bodo igrali s Porcio, proti kateri bi morali po vseh pravilih zmagati ter se tako še nekoliko oddaljiti od nevarnih mest na lestvici. Njihova prednost pred enajstouvršče-np ekipo znaša po sobotnem porazu šest točk, saj je Como, ki je na lestvici tik za njimi zmagal proti petnajstouvrščenemu Rozzolu. Naj še omenimo, da je drugouvrščeni Rigutti s presenetljivo težavo odpravil sedmou-vrščeno Mosso. (T. G.) Moška C liga IZID110. KOLA Fiume Venelo - Rojalese 1:3 (16:14, 13:15,10:15,4:15), Prevenire - ltely Foj-da 2:3(15:12,5:15,15:9,16:1,12:15), Buia - Eltor 3:0, Agraria Terpin - Soča Unitecno 3:0 (15:12,15:11,16:14), Mirna Eurospin - Prala 3:0 (152,15:2,15:8), Vivil - II Pozzo 1:3 (2:15,15:13, 6:15, 12:15), Val Imsa-Club AČura32 (15:6, 153,15:8). II Pozzo Mirna Eurospin Val Imsa Buia Soča Unitecno Vivil Agraria Terpin ltelyFojda Prevenire Eltor Natisonia ClubAltura Rojalese Demar Prala Fiume Venelo LESTVICA 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 0 30:3 30 1 27:12 27 2 25:12 23 3 24:11 22 3 22:12 21 4 22:15 17 5 19:19 14 5 17:19 14 7 1622 11 71124 8 8 11:27 7 8 1026 7 8 1027 5 9 6:28 4 PRIHODNJE KOLO ltely - Val Imsa, Rojalese - Prevenire, Eltor - Agraria Terpin, Soča Unitecno -Buia, II Pozzo - Mirna Eurospin, Prala -Fiume Venelo, Club Altura - Vivil. Moška D liga IZID112. KOLA Casarsa - Turjak 3:1 (8:15,15:2,15:7, 15:7), Maniago - Buffet Toni 3.0 (15:9, 153,15:6), Porda-Bor 3:1 (15:4,10:15, 15:8,15:4), VBU-Naš Prapor 33 (15:10, 15:3,15:8), Mossa - Rigutti 2:3 (11:15, 15:7,8:15,15:13,7:15), Torriana - Maja-no3:2(15:8,10:15,11:15,15:6,15:10), Azimut - Como 13, Pallavolo TS - NPT 33(15:11,153,15:12). LESTVICA Pallavolo Trieste 12 12 0 36:7 34 Rigutti 12 11 1 35:9 32 VBU 12 10 2 30:9 30 Maniago 12 9 3 30:12 28 NPT 12 9 3 28:17 24 Tomana Gradišče 12 8 4 29:19 23 Mossa 12 7 5 26:19 22 Buffet Toni S. Sergio 12 7 5 22:17 21 Majanese 12 7 5 2532 20 Naš Prapor 12 5 7 2235 17 Como 12 4 8 14:29 11 Porda 12 2 10 13:31 8 Casarsa 12 2 10 13:31 8 BCC Turjak 12 2 10 9:33 5 Azimut Rozzol 12 1 11 7:33 3 Bor 12 0 12 9:36 2 PRIHODNJE KOLO Mossa - Majanese, Como - Turjak Bor -Casarsa, Rigutti - VBU, Pallavolo TS -Tomana, Maniago - Azimut, Naš Prapor -Porda, Buffet Toni-NPT. Ženska C liga IZID110. KOLA Staranzano: Porcia 0:3 (7:15,13:15, 6:15), Val Siderimpes - Kmečka Banka 32 (12:15,15:13,153,13:15,15:10), Centa-Firme Venete 33 (15:11,156,15:7), Far-ra-Čedad 3:1 (9:15,15:5,15:5,15:2), SGM - Vivil 33 (15:7,153,15:7), Terme D’Arta - Fincanieri 3:1 (17:16,153,10:15, 15:12), Favento - Nuova Kreditna 0:3 (12:15,0:15,6:15). LESTVICA Nuova Kreditna Domovip Porda Terme ArtaTolmeč 10 Val Siderimpes 10 SGM Consulting Simac Centa Kmečka Banka Fincančeri Vivil Carfriulana Favento Furlanina Fiume Ven.10 Farra 10 Staranzano 10 Publiuno Čedad 10 10 9 1 29:10 26 10 9 1 27:12 24 8 2 25:15 21 3 25:14 20 4 24:15 20 4 24:16 20 5 2130 16 5 20:18 15 5 18:17 15 4 6 1723 11 3 7 1625 10 2 8 1027 6 1 9 928 6 0 10 5:30 0 PRIHODNJE KOLO Kmečka Banka - Favento, Porcia - Val imsa fiume Ven.-Farra, Čedad-Centa, Fmcantieti - SGM, Vrvi - Staranzano, Nuova Kreditna -Terme D’Arta Ženska D liga IZID112. KOLA II Pozzo - Tecnoinox 3:0 (15:4,15:7, 15:8), Cervinjan - Maifgnacco 3:2 (13:15, 15:11,16:14,13:15,15:9), Cus Videm-Bor Friulexport 0:3 (14:16, 7:15, 6:15), Cassacco - Sattec 0:3 (11:15,8:15, 10:15), Comp. Disc. - Torriana 1:3 (153, 7:15,1:15,9:15), Bagn. Atsa - DLF Videm 13(15:5,10:15,14:16,12:15), Spilimber-go - Paluzza3:1 (153,15:8,12:15,15:7), Gonars-Ločnik 33 (15:8,153,15:11). LESTVICA II Pozzo 12 11 1 35:5 34 Gonars 12 11 1 34:8 31 Sattec Pn 12 9 3 32:11 29 Šport. C. Cervinjan 12 10 2 32:14 28 DLF Belfrutta Videm 12 9 3 29:15 26 EmmezetaBag.Arsa12 8 4 26:15 23 Morocco Ločnik 12 7 5 2420 21 Spilimbergo 12 6 6 1824 17 Bor Friulexport 12 5 7 1921 17 Paluzza 12 6 6 2327 15 Torriana Gradišče 12 3 9 1628 12 Cassacco 12 3 9 1428 10 S.AndreaComp. 12 3 9 1229 10 Delser Martignacco 12 3 9 14:30 9 Cus Videm 12 1 11 733 3 Tecnoinox Pn 12 1 11 6:33 3 PRIHODNJE KOLO Tomana - DLF, Paluzza - Pozzo, Bor RUex-port - Tecnoinox, Cassacco - Comp. Disc., Gonars - BagnArsa, Spilimbergo - Cervinjan, Cus Videm-Sattec, Martignacco-Ločnk Sobotna tekma slogašev bi po novem sistemu točkovanja trajala pol ure! Prihodnja odbojkarska sezona bo v znamenju velike »revolucije« v načinu štetja točk. Kot znano bo namreč poslej za osvojitev seta potrebno doseči 25 točk, vse sete pa se bo igralo po sistemu »tie-break« , kar preprosto pomeni, da je menjava servisa ukinjena in točko bo na primer mogoče doseči tudi, ko nasprotnik zgreši servis. Ta novost precej buri odbojkarske kroge, pri Slogi pa so se preteklo soboto lotili zanimivega poizkusa, saj so dvoboj svoje moške ekipe Mirne Eurospin proti Prati točkovali tudi po novem sistemu. Stvar je zanimiva, ker je tekma s Prato trajala rekordno malo časa - samo 44 minut! Koliko časa pa bi moštvi igrali po novem sistemu? Nekaj več kot pol ure, je povedal Paolo Morpurgo, ki je vodil statistiko. »Točno na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, ker je bila naša premoč tolikšna, da se je prvi set končal pri rezultatu 19:6.« V ostalih dveh setih bi Sloga zmagala s 25:16 in 25:10. Naj osvežimo spomin, da je bil »pravi« rezultat tekme 15:2,15:2,15:6. Kdo je odgovoren za slabe rezultate Manzana? Odstavitev Zorana Jerončiča v tednu med 17. in 23. novembrom lani ženskemu drugobgašu Manza-nu ni prinesla preobrata, ki so ga tamkajšnji odborniki menda pričakovali. Manzano se je sicer v decembru dokopal proti Codogneju do svoje prve zmage, toda na lestvici še naprej zaseda predzadnje mesto, prav pred Codogonejem, obe tile šesterki pa za štiri točke zaostajata za Cordenonsom in Trentom. »Potrebovali bi psihologa«, je enega od še vedno bledih nastopov furlanske šesterke komentiral sedanji trener Stefani Gualdo. Mogoče pa za slabe rezultate le ni bil kriv prejšnji trener... DEŽELNI ŽENSKI LIGI / ODMEVI Z DERBIJA VAL SIDERIMPES - OLVMPIA KMEČKA BANKA Aleš Feri: »Med enakovrednima ekipama so o zmagovalcu odločali živci« Slogašice čaka v soboto težko preizkušnjo - Bor Friulexport se je oddaljil od nevarnih voda V C ligi je bil v ospredju 10. kola derbi med valovkami in 01ym-pio, na katerem so prvič v tretjeligaški konkurenci slavile igralke Vala Siderimpes. Izenačeno tekmo si je ogledal tudi Aleš Feri, ki z Adrio igra v Bi ligi, in jo za nas takole ocenil: »S tehničnega vidika tekma ni bila na visoki ravni, kar je sicer za derbije značilno. Igralke obeh ekip so bile izredno motivirane, o končnem zmagovalcu pa so odločali živci. Odločilen je bil 2.set, ko je 01ym-pia po zmagi v uvodnem nizu, v končnici dovolila valovkam, da jo prehitijo in osvojijo set. To je dalo Ambrosijevi in ostalim dodatnega elana, tako da so potem osvojile še tretji set. 01ympia je sicer potem izsilila tie-break, v odločilnem nizu pa so bile spet priseb-nejše in bolj hladnokrvne valovke. Po tem, kar sta pokazali obe ekipi, bi rekel, da sta si v bistvu letos enakovredni, Val je pa bolj homogena ekipa. Zaradi tega so po mojem letos valovke le nekoliko boljše od Meuljinih varovank in mislim, da se lahko v letošnji sezoni borijo za tretje ali četrto mesto. 01ympia Kmečka banka pa je letos po mojem precej slabša kot lani, igralki iz Vidma, ki sta v goriško društvo prišli namesto Zottijeve, pa tudi nista pokazali nič posebnega. Zato mislim, da se bodo morale Corsijeva in ostale zadovoljiti z mestom nekje na sredini lestvice.« Po zmagi na derbiju si Val z Volleyem ’93 in Tarcentom deli četrto mesto, Olimpia pa je kljub porazu ohranila sedmo mesto. Na lestvici še naprej vodi Sloga Nuova Kreditna, ki je v mestnem derbiju proti Virtusu brez težav slavila, z dvema točkama prednosti pred Porcio. V naslednjem kolu čaka slogašice spopad s tretjeuvrščenim Tolmez-zom. Slogašice, ki so na domačih tleh skupaj s Porcio in samim Tol-mezzom še nepremagane, bi morale predvidoma premagati tudi tega nasprotnika. Valovke bodo v gosteh igrale proti drugouvrščeni Porcii,. vendar niso brez možnosti za zmago. Ce bodo zaigrale, kot znajo, lahko Porcio presenetijo in s tem tudi pomagajo slo-gašicam, s katerimi se bodo v 12. kolu pomerile v derbiju, da še bolj utrdijo prvo mesto. 01ym-pia pa se bo pomerila z Virtusom, proti kateremu mora ciljati na vse tri točke, če hoče ohraniti sedmo mesto. V D ligi so po štirih zaporednih porazih do zmage ponovno prišle igralke Bora Friulexport. Varovanke trenerja Celle so kljub nekoliko spremenjeni postavi prepričljivo slavile proti predzadnjeuvrščenemu Cusu iz Vidma in se tako povzpele na 8. mesto. Enako točk kot borovke pa ima še Spilimbergo, katerega so borovke na začetku prvenstva, ko so bile še v popolni postavi, brez večjih težav premagale. V naslednjem kolu čaka borovke še ena tekma, na kateri si ne smejo dovoliti spodrsljaja, saj bodo igrale z zadnjeuvrščenim Tec-noinoxom. Z zmago bi se borovke še nekoliko oddaljile od nevarnih voda (trenutno znaša njihova prednost pred enajstou-vrščeno ekipo pet točk). Na lestvici še vedno vodi II Pozzo, njegova najbližja zasledovalca pa sta Gonars in Sattec. Naj še omenimo, da je četr-touvrščeni Cervinjan šele po petih setih strl odpor Martignacca, ki zaseda 14. mesto. (T. G.) NAMIZNI TENIS / V CASTELGOFFREDU Doslej najboljša uvrstitev Vanje Milič na turnirjih Top 12 Zaostala samo za asinjama Arrisijevo in Bulatovo - Med Vanjinimi žrtvami tudi Ana Bersan in Negrisoiijeva - Letos samo še eno elitno tekmovanje Na prvem turnirju za veliko nagrado Fit Lycra so se v soboto in nedeljo v Castelgoffre-du predstavile najboljše namiznoteniške igralke, kar jih premore Italija. Tretje mesto in s tem tretjo nagrado je spravila v žep igralka zgoniškega Krasa Vanja Milic. Turnir je znan pod imenom Top 12 ali konica, špica dvanajstih najboljših, tokrat pa je bil šopek sestavljen izjemoma iz trinajstih cvetlic. Federacija se jeob vrnitvi pod rodno streho ene najboljših igralk Italije Alessie Arrisi, iz nerodnega položaja izvila tako, da je štirim prvim igralkam iz nacionalnih jakostnih lestvic uvrščenih direktno in osmim kvalificiranim iz dveh prehodnih turnirjev, priključila še punCico svojega očesa - Arrisijevo, ki je po nekajletni odsotnosti izven lestvic, je pa nova pridobitev trenutnega državnega prvaka, pri katerem je temovanje tudi potekalo. V Vanjini skupini je bilo šest tekmovalk. Krasovo najboljšo igralko je stalo precej truda zlasti prvi dan tekmovanja, ko je dosegla dve zmagi: najprej proti Muraverini naturalizirani Kitajki Wei Jian (št. 3) in proti nekdanji klubski sotovarišici Ani Bersan, sedaj Fit Lycra. Obe je premagala z 2:1 v nizih. Z istim rezultatom pa je podlegla proti obrambni igri Denise Zancaner (št. 8), ki igra za mesinskega prvoligaša Che Lin. Nedeljsko jutro je Vanji Milic (št. 5) nameni- lo dve nasprotnici: št. 1 na lestvicah in državno absolutno prvakinjo - domačinko Lauro Ne-grisoli (-19, -13) in igralko Coccaglia št. 7 Cristi-no Semenza, ki ju je Miličeva premagala z 2:0, Čeprav v prvem setu, vsaj na začetku ni izgle-dalo, da ji bo uspelo. Semenza je namreč krepko povedla, Vanja jo je ujela, potem rahlo vodstvo nasprotnice 17:18, nakar je krasovka napravila štiri zaporedne točke. Vanjina zmaga nad Semenzo je bila odločilna za prestop v polfinale, ker sta imeli obe z nasprotnico enako število točk. V polfinalu je Vanja Milic, kasnejši zmagovalki Fluiri Bulatovi, naturalizirani Rusinji iz Fink Cervina iztrgala set (1:3) in si s tem zagotovila tretje mesto, njeno najvišje na tovrstnih tekmovanjih doslej. Drugi polfinalni par sta tvorili Arrisi proti Negrisoli (3:0), finale pa je z istim rezultatom potrdila Bulato-va proti Arrisijevi. Naj ob koncu naštejemo še drugo polovico tega žlahtnega šopka, da si bodo lahko bralci predstavljali samo kakovost tega tekmovanja, ki je na sporedu dvakrat v celotni sezoni: Alessia Arrisi št. 1 do 2, Fliura Bulatova št. 2, Michela Merenda št. 4, Ding Van št. 6, Sabrina Moretti št. 9, Nicoletta Stefanova št. 10, Daniela Alberto št. 19. To so vse igralke, ki jih redno posamično videvamo na domačih tekmah prve lige, še lepše pa bi bilo, ko bi jih občudovali vse skupaj takrat ko bi bil Kras gostitelj turnirja Top 12. (J.J.) - ODBOJKA / MLADINCI Mirna Eurospin s 3:2 ugnala vodilni Rigutti! Marko Mikolj povsem zasenčil »ozzurro« Zonolino Rigutti - Mirna Eurospin 2:3 (15:10, 10:15, 14:16,15:11,11:15) MIMA EUROSPIN: Pečar 7+8, Košuta 5+5, Stopar 1 + 1, Mikolj 20+21, Grilanc 5 + 7, Zupan 0+0, Cauter 1+0, Spetič 0+0. Slogaši so v sinočnji tekmi zadnjega kola prvega dela premagali favorizirani Rigutti in ga dohiteli na vrhu lestvice. Naši fantje so tekmo začeli nekoliko slabše, pri Riguttiju pa je v prvem setu izstopal reprezentant Zanolin. V drugem setu so slogaši končno zaigrali brez večjih nihanj in spretno izkoristili določen padec v storilnosti nasprotnikovega moštva. Tretji set je bil izjemno izenačen, Mirna Eurospin pa ga je osvojila z nezadržnim »finišem« po vodstvu Riguttija s 14:12. Takšen razplet je potrl moštvo trenerja Peliz-zerja in Peterlinovi varovanci so v 4. setu že vodili z 9:5, žal pa so nato naredili nekaj res banalnih napak in so po nepotrebnem dovolili Riguttiju, da je izsilil tie break, v klate-rem pa so bili gostje prepričljivo boljši. Od drugega seta dalje pa vse do konca tekme je Marko Mikolj povsem zasenčil »az-zurra« Zanolina, za dober nastop pa si posebno pohvalo zasluži še Marjan Stopar. Ostali izid: Volley Club - Triestina A 3:0. Vrstni red: Sloga Mirna Eurospin in RiguttilO, Volley Club 7, Triestina A 3, Triestina B 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM Breg Alta Trade in Cus še vedno na 1. mestu Kontovel na sredini lestvice - Sloga ni igrala in Kontovel Nuova Kreditna 7, Pallavo-lo Ts 6, Sloga Pizzeria Veto in Npt 4, Julia in Killjov 2. DEČKI Sloga Multinvenst - Volley Club 3:1 (15:11,12:15,15:9,15:7) SLOGA MULTTVENST: Cauter, Furlan, lozza, Negrini, Paulin, Peterlin, Pri-vileggi, Puntar, Rebecchi, Stopar. V nedeljo zjutraj so naši fantje bili pred eno težjih izkušenj v prvenstvu, saj so skoraj vsi igralci Volley Cluba starejši od naših. Slogašis so zelo zbrano zaceli in visoko povedli in Čeprav je nasprotnikom uspelo znižati razliko, jih niso veC mogli dohiteti. V drugem setu so igralci Multivensta popustili, tako da je Volly Club izenačil. V tretjem pa so slogaši zaigrali kot prerojeni. Z dobro igro so nadaljevali tudi v Četrtem, ko so že pdvedli z 12:1. Volly Club se ni predal in zaCel nižati razliko, vendar so bili naši igralci trdno odločeni, da osvojijo nove tri točke, da se niso pustili presenetiti. (Inka) Ostala izida: Rigutti - Virtus 3:0, Triestina Volley - Sgt 3:0. Vrstni red: Rigutti in Sloga Multinvest 15, Volley Club in Triestina Volley B 9, Triestina Volley A in Virtus 3, Sgt 0. NARAŠČAJNIKI V prvenstvo za najmlajše se je vpisalo sedem ekip, kar je glede na pretekla leta kar spodbudno. Sloga Nuova Kreditna se predstavlja z dvema ekipama, kar potrjuje porast zanimanja za moško odobjko pri tem društvu. Po dve šesterici imata tudi Triestina in Rigutti, ostali tekmeca paje Virtus. NARASCAJNICE Petnajst ekip je organizator razdelil v tri skupine. Slovenskih šesterk bo pet (Sloga jih ima dve). V polfinale se bodo uvrstile po dve najboljši ekipi iz vsake skupine (po sistemu 1.A-2.B, l.B- 2.C, 1.C-2.A), za naslov pa se bodo trije finalisti med sabo pomerili dvokrožno, vse ostale ekipe (od 4. do 15. mesta) pa bodo igrale v tolažilnih skupinah. Sestava skupin: Skupina A: Nuova kreditna A, Virtus, Altura B, Triestina B, Breg. Skupina B: Nuova kreditna B, Ricreatori A, Kontovel, NPT, SGT. Skupina C: Altura A, Ricreatori B, S. Andrea, Pallavolo Trieste in Bor. Kontovel Nuova Kreditna - Killjoy 3:0 (15:12,15:13,15:6) KONTOVEL NUOVA KREDITNA: Bogateč, I. in V. Sossa, Starc, Battigelli, Bukavec, Milic, Hrovatin, Vitez. Kontovelke so proti večnemu tekmecu, ki jih je doslej vsakič premagal, na igrišče stopile z nekoliko treme, kmalu pa se je izkazalo, da je strah odveč. Domačinke so namreč odlično sprejemale in lepo gradile igro ter takoj spravile v težave starejše in bolj izkušene nasprotnice. Njihova zmaga tako ni bila nikoli pod vprašajem, Čeprav je Killjoy v prvih dveh setih dosegel precej točk. V zadnjem setu pa so gostje popustile na vsej Črti in tako dovolile Kontovelkam, da z lahkoto vknjižijo nove tri točke. Breg Alta Trade - Npt 3:1 (15:9,15:8, 9:15,15:11) BREG ALTA TRADE: Zeriali, Sancin, Laurica, I. in U. Pettirosso, Stur-man, Masten, Žerjal, Bet, Rodella. Brežanke so se v tem kolu pomerile s šibkejšo ekipo. Trenerka Hrovatinova je morala zaradi nekaterih odsotnosti nekoliko spremeniti postavo, kljub temu pa so domačinke igrale dobro. Začele so sicer nekoliko nezbrano in zaspano: slabo so sprejemale, veliko grešile v obrambi in tako dovolile nasprotnicam, da povedejo s 7:2. Takrat so se domačinke le prebudile, nasprotnice dohitele in nato še osvojile set. V drugem setu so Brežanke od vsega začetka igrale, kot znajo. Izpeljale so veliko lepih akcij, z dobrim napadom pa so spravile nasprotnice v velike težave ter tako z lahkoto osvojile še drugi set. V tretjem setu se je poškodovala Daniela Zeriali, katero pa je zelo dobro nadomestila mlada Inka Žerjal. Po tem neprijetnem dogodku so se Brežanke borile s še večjo požrtvovalnostjo, na žalost pa so zaradi nekaterih napak v končnici izgubile set. V zadnjem setu so se domače igralke spet zbrale, lepo gradile igro in tako brez večjih težav osvojile set in tudi tekmo. (Lela) Ostali izidi: Virtus - PallavoloTs 3:2, Cus - Julia 3:0, tekmo Sgt - Altura so odigrali sinoči, tekmo Prevenire - Sloga Veto pa v nedeljo ob ll. uri na Soh Ga-lilei. Vrstni red: Cus in Breg Alta Trade 13, Virtus 10, Prevenire in Altura 8, Sgt MLADINSKE LIGE NA TRŽAŠKEM Slogine mladinke potrdile svojo premoč Bregove deklice utrdile drugo mesto Dober nastop in zmaga tudi za Bor Friulexport - Kontovelke brez težav MLADINKE Skupina A Club Altura - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (6:15,12:15,8:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Crissani, Hrovatin, Kalc, Obad, Prestifilippo, Mara in Tina Sossi, Žagar. V predzadnjem kolu izločilnega dela je Sloga Pizzeria Veto dokazala, da v tej skupini nima prave konkurence. Altura je odločno startala na zmago, da bi si zagotovila nastop v »play-offu«, vendar ji to ni uspelo. Čeprav je bila to prva tekma po novoletnem premoru in se je nekaterim igralkam poznalo, da so izven svojega običajnega ritma, so takoj odločno začele in spravile set pod streho brez težav. V drugem je bila pobuda dalj Cas v rokah domačink, ki so že povedle z 11:4, vendar so slogaši-ce znale obdržati mimo kri in nadoknaditi zamujeno. Tretji niz je bil izenačen do izida 8:8, nato pa je Sloga Pizzeria Veto z dobro igro v končnici nasprotnice nadigrala. Poleg napadalk je tokrat zelo dobro zaigrala podajaCiCa Karin Crissani. (Inka) S. Andrea Computer Di-scount - Bor 3:0 (15:11, 15:4, 15:3) BOR: Posar, Smotlak, Fran-dolic, Carpani, Ciacchi, Furlani, Husu, Bevilacqua, Zompi-chiatti, Dose, Sancin, Ščuka. Borovke so odpovedale na vsej Črti. S.Andrea se še poteguje za uvrstitev v play off in se je v boj podal z veliko željo po zmagi, Cesar za borovke ni mogoCe trditi. V prvem setu so domače igralke naredile celo serijo napak v napadu, a plave tega niso znale izkoristiti. Preostala dva seta sta bila povsem v rokah gostiteljic.' Plavim se je poznalo, da so med prazniki malo trenirale (nekatere nic) in očitno je tudi, da igrajo na gostovanjih v večjih dvoranah precej slabše kot na domačih tleh, verjento zato, ker na 1. maju vadijo in igrajo samo v mali dvorani. Vendar vse to ne more biti opravičilo za tako gladek poraz, Ce vemo, da so borovke v prvem delu proti temu nasprotniku izgubile šele v tie-breaku. Ostali izid: Orna - Npt 1:3. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 27, S. Andrea 19, Altura A 18, Oma in Bor 7, Npt 3. Skupina B Pallavolo Ts - Breg Comec 1:3 (10:15,13:15,15:11,4:15) BREG COMEC: Mingot, Bet, Koren, Plettersech, Spetič, Fer-luga, Zeriul, Blasevich, Creva-tin, I. in Y. Žerjal. V 9. kolu so Brežanke poskrbele za pravo presenečenje, saj so v gosteh premagale Pallavolo Ts, ki je imel pred to tekmo na lestvici kar deset točk več. Brežanke pa so tokrat odigrale svojo najboljšo tekmo v letošnji sezoni in tako kljub temu, da jim je nizek strop telovadnice povzročal nekaj težav, zasluženo slavile. Od posameznic bi pohvalili Inko Žerjal in Katjo Spetič (na sliki). Izid 8. kola: Virtus - Pallavolo Ts 3:0, tekmo Kontovel -Virtus so odigrali sinoči. Ostali izid 9. kola: Sgt - Altura B 0:3. Vrstni red: Virtus 22, Kontovel 21, Pallavolo Ts 15, Altura B 11, Breg Comec 8, Sgt 1 (Kontovel in Virtus s tekmo manj). DEKLICE Skupina A Izida 5. kola: Altura B - Ricreatori 3:0, Npt - Volley 93 3:0. Vrstni red: Sloga Veto 11, Altura B 8, Virtus in Ricreatori 7, Npt 5, Volley 93 0 (Sloga Veto in Virtus s tekmo manj). Skupina B Zaostala tekma 2. kola: Sgt A - Breg 3:0 (15:0,15:6, 15:7) BREG: Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Blasevich, Crevatin, Žerjal, Apollo- nio, KrižmanCiC, Berzan. V tekmi med najboljšima šestericama v tej skupini so zelo prepričljivo slavile domačinke, katerim Brežanke niso nudile velikega odpora. Maverjeve varovanke so na tej tekmi odpovedale na ceh Črti, zaigrale bledo in zmedeno, tako da je Sgt A zasluženo osvojil nove tri točke in tako na lestvici vodi prav pred Brežankami. S.kolo: Bor - OMA A 3:0 (15:10, 15:6,15:11) BOR: Furlani, Husu, Ciacchi, Bevilacqua, Zompichiatti, Legovich, Degrassi, Desco. Borovke so z dobro igro strle odpor žilavih nasprotnic, ki niti za trenutek niso vrgle puške v koruzo, tako da so imele plave se največ težav prav v končnici tretjega seta. Borovke so v napadu organizirale celo serijo lepih akcij, soliden je bil tudi servis, obramba pa mora biti še bolj pazljiva. S tem uspehom so se plave oddolžile za kla-vren nastop proti SGT A in po prikazani igri tudi dokazale, da bi se v povratnem delu lahko še vedno vmešale v boj za uvrstitev v konCnico za naslov. Igrati pa bodo morale še nekoliko bolšje in predvsem bolj sa- mozavestno in brez pavz. S. Andrea - Breg 0:3 (4:15, 13:15, 7:15) BREG: Capponi, Plettersech, Spetič, Ferluga, Žerjal, Zerjul, Koren, Blasevich, Crevatin. Brežanke so z zmago proti S. Andrea popravile bled vtis iz zaostale tekme proti Sgt A in tako osvojile nove tri točke. Maverjeve varovanke so s to zmago utrdile drugo mesto na lestvici in se že pripravljajo na povratno tekmo proti prvou-vršCeni Sgt A, ki bo odločala o končnem prvem mestu v tej skupini. Kar se tiCe tekme same, lahko povemo, da ni bila razen v drugem setu zmaga Brežank nikoli pod vprašajem. V drugem nizu pa so domačinke povedle z 11:3, tedaj pa je Nataša Žerjul z odličnim servisom omogočila svojim soigralkam, da zaostanek nadoknadijo in nato osvojijo še ta niz. Z zmago v tem setu so Brežanke dokazale, da se znajo izvleci tudi iz težkih situacij. Ostali izid: Sgt A - Altura A 3:0. Vrstni red: Sgt A 15, Breg 12, Bor 9, S. Andrea 5, Oma A 4, Altura A 0. Skupina C Kontovel - Sgt B 3:0 (15:4, 15:3,15:0) KONTOVEL: Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Santini, ZuziC, Košuta, Visintin, Tegacci. Sgt B nastopa v tem prvenstvu z ekipo, ki spada še v kategorijo narašCajnic, poleg tega pa so igralke v bistvu prave začetnice. Zato prvouvršCenim Kontovelkam niso mogle nuditi nikakršnega odpora, tako da so te slavile že peto lahko zmago. O tekmi sami ni kaj povedati, saj so Kontovelke vedno točk dosegle že s servisom. Izid 3. kola: Sgt B - Pallavolo Ts 0:3. Ostali izid 5. kola: Altura C - Pallavolo Ts 1:3. Vrstni red: Kontovel 15, Pallavolo Ts 12, Altura C 9, Sloga A 3, OmaB 2, SgtB 1. SMUČANJE / PRIČETEK TEKMOVANJ ZA NASA DRUŠTVA Komisija ZSŠDI pripravlja načrt o skupnem delovanju društev Vsa društva upajo da bodo potrdila lanske uspehe - Lanskoletni deželni prvak Matej Crismancich (SK Devin) letos ne bo nastopal zaradi poškodbe Smučarski svetovni pokal je v polnem teku, z januarjem pa se je smučarska sezona pričela tudi za naša društva, ki se bodo v naslednjih mesecih udeležila raznoraznih tekmovanj Sirom dežele. Odgovorni pri naših društvih in sekciji so za letošnjo sezono Se kar optimisti, vendar bodo formo svojih tekmovalcev lahko preverili Sele čez nekaj dni, saj so bile skoraj vse dosedanje tekme odložene zaradi slabih snežnih razmer. Ze dolgo let se razpravlja o sodelovanju med našimi društvi, vendar zaenkrat to ostaja se nerazrešeno vprašanje. Pred leti smo v zamejstvu imeli tudi meddruštveno združeno slovensko tekmovalno ekipo, toda je žal zelo hitro propadla. Društva niso imela, skupnih programov in ciljev tako da se ideja o združeni ekipi ni obnesla. Letos pa smuCarksa komisija ZSSDI sestavlja nov skupen program, ki bi društva povezoval organizacijsko ne pa agonistično. O tem vprašanju in pa o začetku letošnje sezone, smo se pogovorili z vodji društev in sekcji, katerim smo postavili naslednja tri vprašanja: 1. S kolikimi tekmovalci boste letos nastopih in kaj si od njih sploh pričakujete? 2. Kateri smučarji iz našega zamejskega smučarskega gibanja pa bi lahko v letošnji sezoni ciljali na visoke uvrstitve? 3. Pred leti je obstajala tako imenovana MZSTE (meddruštvena združena slovenska tekmovalna ekipa), mislite da bi jo lahko ponovno oživeli? Rado Suber (Brdina:) »1. Tekmovali bomo v glavnem z mlajšimi skupinami, vsega skupaj pa imamo 14 tekmovalcev, ki bodo nastopali v kategorijah od začetnikov do naraščajnikov. Seveda pa bodo tudi naši trenerji nastopili na kaki .tekmi elanov, kajti drugače bodo izgubili pridobljene točke KISI. Kar se pa tiče upov, začetek sezone je spodbuden. Na slalomu naraščajnikov, ki se je odvijal na Piancavallu, je bil Erik Piccini 5., solidno se je odrezala tudi Mateja Piccini, Zaneta Švara pa je žal odstopila. Poudariti je treba, da so smučarji nastopih v zelo težkih pogojih, proga je bila namreč zelo slaba, tako da smo s temi rezultati zadovoljni. Na gimkani za baby sprint v kategoriji mišk pa smo dosegli 8. in 9. mesto, tako da začetek sezone kar dobro kaže in upajmo, da bo tako tudi v nadaljevanju. Važne bodo predvsem veleslalomske tekme, saj smo to disciplino precej trenirali, medtem ko smo v slalomu vadili manj. 2. V našem zamejskem krogu imamo kar nekaj dobrih smučarjev, nedvomno pa izstopata predvsem Matej Crismancich, ki pa je letos out zaradi poškodbe in Alessio Sibilla. S tema dvema smučarjema se splača dobro delati, kajti sta zelo perspektivna. Za ostale pa ne bi vedel povedati, kajti jih ne poznam, saj vsako društvo trenira zase. 3! Že nekaj let vztrajam pri sodelovanju, toda s tem se ne strinjajo vsa društva. Treba bi bilo novih ljudi, novih sil in pa novo mišljenje, da bi obenem tudi dvignili kvaliteto naSega zamejskega smučanja« Stojan Sosič (Devin): »1. V letošnji sezoni bi morali nastopiti s približno 15 tekmovalci. V društvu upamo, da bodo naši varovanci ponovih lanske uspehe, vendar bo to Letos spet tudi slovensko Dijaškp prvenstvo Datumi naših pomembnejših množičnih prireditev (v oklepaju ime prireditelja): 2. feb.: Dijaške tekme (ZSSDI) 11. feb.: Zamejsko prvenstvo (SPDT) 27. feb.: Pokal Treh dežel (SK Devin) 7. mar.: ZSI (SPDT) zelo težko. Letos bomo nastopih brez našega aduta Mateja Crismancicha, ki se je poleti na treningu z deželno reprezentanco poškodoval in bo moral počivati do velike noCi, tako da se v bistvu letošnje sezone sploh ne bo udeležil. Največ pa si pričakujemo od Alessia Sibille, ki je pridno treniral celo poletje, prva tekma pa ga Čaka že v nedeljo 17. januarja. Naj omenim Se to, da bomo letos organizirali, v sodelovanju s SK Snežnikom in SZ Šentjanž v Rožu, že 12. pokal treh dežel. Letošnji pokal bo pomemben, saj bomo proslavili kar štiri okrogle jubileje, in sicer 25. letnico našega društva, 30. letnico Snežnika, 50. letnico Šentjanža in pa 50. letnico Koroške Športne zveze, tako da upamo, da se bo pokala udeležilo veliko Število tekmovalcev, poleg tega pa bi bilo lepo, da bi bile prisotne tudi naSe zamejske organizacije. Tekmovanje se bo letos odvijalo na Koroškem, in sicer 27. februarja v Šentjanžu v Rožu. 2. Naših ostalih tekmovalcev ne poznam, ker nimamo skupnih treningov. Večkrat smo poudarili da bi lahko imeli skupne treninge in skupno ekipo, toda smo naleteh na gluha ušesa. 3. Glavni vzrok za propad združene tekmovalne ekipe je ta, da obstaja med društvi kampanelizem. Vsako društvo vleče na svojo stran, vsako društvo ima različne programe, toda to niso nepremostljive ovire. Dokler ne bo prišlo do zamenjave ljudi, združene ekipe ne bo. Poleg tega bi se morah vsesti za mizo pred začetkom sezone, kajti bi bilo treba planirati tudi priprave.« Ennio Bogatez (Mladina): »1. Otrok je veliko, imamo namreč kar tri mladinske ekipe. Dve ekipi sta zelo perspektivni, toda ne moreta še nastopati na uradnih tekmah, vendar bodo nastopih na raznih rekreacijskih tekmah. Nedvomno pa izstopa tekmovalna skupina, ki jo bo sestavljalo Sest smučarjev. Od nekaterih pričakujemo dobre uvrstitve, vendar važen ni le športni re- zultat, ampak važno je tudi vzdušje in pa lastno zadoščenje ter volja do smučanja. Kar se tiče višjih kategorji, bomo nastopah v kategoriji dečkov - naraščajnikov s tremi tekmovalci, v kategoriji mladincev pa s Štirimi tekmovalci. Prav ti štirje pa se bodo udeležih največ uradnih tekem. 2. Po mojem mnenju ima zamejsko smučanje štiri tekmovalce, ki bi lahko posegli po visokih uvrstitvah, vendar pa imamo v zamejstvu Se veliko drugih tekmovalcev, ki žanjejo dobre uspehe. 3. Združena ekipa je uradno obstajala do predlanskim, toda zaradi raznoraznih problemov je propadla. Tehnični vodje naših društev se niso strinjali s programi in s zastavljenimi cilji. Tekmovalni sektor je zelo zapleten, zato obstajajo večji in manjši problemi prav pri koordinaciji dela. Osebno v tem trenutku ne bi bil pripravljen stopiti v sodelovanje, kvečjemu ob koncu sezone.« Livio Rožic (SPDG): »1. Tudi letos se bomo udeležih pokrajinskega prvenstva, ki bo 28. februarja, in pa seveda vseh ostalih naših zamejskih prireditev. Kar se tiče tekmovalcev upamo, da bo ostalo lansko Število nespremenjeno, in sicer 20 tekmovalcev, od katerih 10 v mladinskih kategorijah in 10 v starejših. Vendar prav število starejših elanov je pod vprašajem. Nova pravila določajo, da morajo vsi smučarji obvezno nositi čelado. Po eni strani je to pravilno, predvsem kar se tiče mlajših tekmovalcev, glede starejših, pa obstajajo določene težave, predvsem finančne. Za eno, dve tekmi na leto, se res ne splača kupiti Čelade, ki je Se kar draga. Glede uspehov, pa upamo, da bomo potrdili lanske uvrstitve, ko smo iz pokrajinskega prvenstva odnesli domov kar 8 prvih mest, 6 med mladinci in 2 med elani. 2. Tekmovalec devinskega kluba, Alessio Sibilla je zelo uspešen in nadarjen in bi lahko segel po višjih uvrstitvah. Drugi do- Matej Crismancich zaradi poškodbe ne bo mogel ubraniti deželnega naslova ber smučar je Matej Crismanich, ki pa je letos out zaradi poškodbe, o ostalih tekmovalcih na Tržaškem pa nisem na tekočem. Kar pa se tiče Goriške, imamo skupino mladink, ki dobro trenirajo, vse pa se bo videlo na prvih tekmah, in sicer 7. februarja na društvenem prvenstvu. 3. Glede skupne ekipe sem nekoliko pesimist, kajti ne verjamem da bi lahko na novo ustanovih ekipo. Ideja, ki je prišla na dan v smučarski komisiji, pa je ta, da bi izdelali nek skupen program, kateremu bi sledila vsa naša društva, na tak naCin bi se stroški zmanjsah, energije pa ne bi bile razpršene. Program bo moral biti zelo obširen, saj se bo moral pričeti že s pripravami oziroma suhimi treningi. Trenutno je ta zamisel le na papirju, v pogon pa bi morala stopiti s prihodnjo sezono.« Marjan Vogrič (01ympia): »Naša smučarska sekcija šteje več članov, toda tekmovanj naj bi se udeležilo od 10 do 15 članov. Vendar moram poudariti, da se naše društvo ukvarja predvsem z odbojko in da so naši tekmovalci odbojkarji, ki ob nedeljah stopijo na smučišča, vendar pa tudi brez specifičnih treningov dosegajo dobre rezultate in upam da bomo ponovih uvrstitve lanske sezone. Robert Devetak (SPDT): »Ze nekaj let nimamo tekmovalne ekipe, vendar se bodo elani društva prav gotovo udeležili raznih zamejskih in drugih tekmovanj, kot je Tržaško prvenstvo. Kar se tiCe mladih pa smo se bolj kot v agoni-zem usmerili v Sole smučanja.« (RAS) KAJAKAŠTVO / DVA SPUSTA ČLANOV KK ŠILEČ PO SOČI Spust po spremenjeni (in onesnaženi) strugi Člani društva Silec smo v nedeljo, 27. decembra, zadnjič zaveslali v lanskem letu. Po vodni poti smo se pridružili bakladi, ki jo prireja že nekaj let Standreška krajevna skupnost v dobrodelne namene. Medtem ko nekaj stotin ljudi z baklami v rokah prehodi v poznem mraku in večerni temi krajevne ceste in poti do soškega brega in nazaj do Pilošča, se ducat plovil, med katerimi prevladujejo Silci-kajaki, spusti pod veščimi rokami veslačev od jezu pod goriškim razstaviščem mimo Na skalah in pod cestnim mostom, ki povezuje standresko obrtno cono z Majnicami, do avtocestnega mostu v Sovodnjah. Nekaj stotin metrov se suhozemska množična bakla-da in simbolično vodna skoraj združita in potekata vzporedno do prvega mostu. Udeleženci in udeleženke se v tistem Času spodbudno kličejo z brega globoko v strugo in v nasprotni smeri, mahajo s svetili in se skušajo razpoznati, kar je nemogoče zaradi teme in ker se glasovi na tako razdaljo zmaličijo. Lažje je za suho-zemce, ker približno vedo kdo od SilCevih elanov vesla tudi ponoči, ko ni videti plitvin in se sicer lahkotnim brzicam prepuščajo po občutku. Letos je bilo zaradi nizkega vodostaja Se posebej nerodno in so morali kajakaSi kar nekajkrat bolj splavariti z opiranjem vesel v prod kot pa veslati. Sicer pa »zgornji« pravijo, da je zelo očarljivo gledati spodnje »bakle«, ki na daljavo najprej le neločljivo brlijo, potem je opaziti njihovo Zarcenje pravzaprav v praznini, ker vodne struge ni videti, končno pa zavijugajo mimo v blagem slalomu in s kakšnim obratom. Pet dni kasneje smo elani Šilca spet zaveslali v strugi za prvo zbiranje energije v letu 1999 (gola Časovna konvencija), ki jo posredujejo reCne struge. Spust s soncem v zenitu na novega leta dan, postaja tradicija. Za bralce morda manj znana in za fotografe manj spektakuJarna kot kakšno novoletno skakanje v morje, za udeležence pa gotovo bolj doživeta, ker traja neprimerno dlje, omogoča ogledovanje, klepet, nazdravljanje in seveda tudi preizkušanje veslaških veščin v zimskih razmerah. Mimogrede je pa le treba omeniti, da elan skupine Igor Milost iz Nove Gorice na koncu spusta skoči z avtocestnega mostu v sosko strugo kar nikakor ni od muh in zahteva mnogo večjo spretnost kot skok s pomola v morje (o temperaturi vode ni da bi govorili!), Ce upoštevamo, da skaCe s približno desetih metrov višine v strugo, ki nima veC kot dva metra vode. Mojstrovina! Letos je bila vožnja po Soči zanimiva zaradi dokajšnjih sprememb v strugi, ki jih je povzročila zgodnjejesenska visoka voda: na predelu nasproti avtomobilskemu »pokopa- lišču« na Majnicah, kjer je navadno prodnata plaža, je nagrmadila tri metre visok in petdeset metrov dolg grič. Podobno je voda spremenila okolje pod avtocestnim mostom, manjši premik proda je povzročila tudi tik pod goriškim razstaviščem. Kjer je glede na standresko polje struga najgloblja, pa je silen tok spodnesel v dolžino nekaj desetin metrov velike sklade aglomerata in napovedal, da bo ob naslednjem močnem deževju uspešno nadaljeval svoje delo postopne a vztrajne erozije. Drugo presenečenje smo udeleženci doživeli pod že omenjenim mostom, ki pelje iz Standreža na Majnice: neverjetno številčna jata tudi kilogram težkih rib je švigala sem ter tja ob našem prehodu oziroma med prvim nazdravljanjem, ki ga s penečim vinom opravimo ravno na tistem mestu. Kdo ve, kaj jih zadržuje ravno tam? Morda smo jih letos bolje opazili, ker je bil nizek vodostaj. Zadrževanje in drsenje po vodni strugi v zimskem Času povzroča tudi precejšnja odCa-ranja. Kar v pozni pomladi in poleti prekrije rastlinje s svojim zelenim pregrinjalom, se v pozni jeseni in pozimi razgali do golega. Laže je sicer opazovati zemeljske plasti, vdolbine in posledice vodne igre na bregovih; tudi kakšno Čapljo veC je mogoCe uzreti poleg že ustaljenih galebjih jat. Hkrati pa se razgalja vsa srena mizerija ljudi, ki naseljujemo rečni breg. Kakšna straniščna nekultura nas priganja v to, da dojemamo rečno strugo kot kraj, kamor smemo zmetati vse, kar nas v urejenem stanovanju in na vrtu moti? Ali si res po otročje predstavljamo, da bo voda itak vse odnesla, ker smo to morda slišali v kakšni pravljici? Ne gre le za ostanke plastič- nih vrečk, ki plapolajo v grmovju tudi do pet metrov nad običajno vodno gladino, ker jih je tja odložila zadnja povodenj. Gre za ostanke malte, cementnih vreC, plošCic in žic kot posledica preureditve domače kopalnice, ki je sedaj morda lepša od dnevne sobe, soSki breg pa za 25 kvadratnih metrov gnusnejši. Kopalnic si seveda ne preureja le ena družina! Se vedno se skrivamo za skoraj mistificiranim krivcem, ki naj bi ga predstavljal zgolj potok Koren. Kako pa bo, ko bo to vprašanje prej ali slej urejeno? Znašli se bomo pred lastnim ogledalom. Kaj si predstavlja oce, -težko si predstavljam, da bi to storila ženska - odraščajočega fantiča, ki pripelje ob mraku svoj avto do soškega brega in iz prtljažnika vzame nekaj torb smeti, jih zaluča v strugo in na koncu porine po bregu tudi odsluženo otroško kolo, ker mu je pred tednom kupil novega? Koliko Časa meni, da bo ogrodje »gnilo«? 50, 100 ali 150 let? Kaj poreče sinu, ko ga ta vpraša, kam je dal staro kolo? Če se zlaže... njegov problem. Če mu pove resnico, bo sin Cez dvajset let porinil avtomobilsko ohišje Cez rob v obrežno grmovje. Morda ne bo takrat nihče veC veslal po SoCi in ne bo nobenega, ki bi se zgražal. Kaj nas pa vse skupaj briga? Tretje tisočletje po zahodno storilnostnem štetju se je v glavah že začelo. (R.A.) JADRANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V RAZREDU EVROPA Nastopa 117 jadralk - Boji za uvrstitev v finale za naslov MELBOURNE - V avstralskem Melbournu se je pričelo svetovno žensko prvenstvo v jadralnem razredu »evropa«, na katerem nastopa tudi Arianna Bogateč. Zastavonoša Tržaškega pomorskega kluba Sirena je v prvi kvalifikacijski regati pristala na 30. mestu. Uvodno regato je dobila angleška šampionka Shirley Robertson, dobitnica srebrne medalje na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Od Članic italijanske reprezentance je bila boljša od BogatCeve TržiCanka Larissa Ne-vierov, ki je pristala na 21. mestu, Chiara Calli-garis pa je bila 52. Na svetovnem prvenstvu nastopa letos kar 111 tekmovalk, to pa dokazuje, kakšno stopnjo razvoja je dosegel ta razred, odkar je bil pred sedmimi leti v Barceloni vključen v olimpijski spored. Tekmovalke so razdeljene v tri skupine, 30% najboljših pa bodo po nekaj naslednjih kvalifikacijskih preizkušnjah uvrstili v elitno skupino, ki se bo na finalnih regatah potegovala za naslov prvaka. BogatCeva je v Avstralijo odpotovala že 27. decembra, pred svetovnim prvenstvom pa se je tam udeležila tudi prvenstva open, na katerem je na eni regati zmagala, na eni pa bila tretja. Kljub ne ravno najboljšemu Startu je BogatCeva optimistično razpoložena, saj nasto- pa v Avstraliji dobro pripravljena. Pred odhodom na južno poloblo je namreC uspešno trenirala na Danskem in v Španiji.' Za devetindvajsetletno Arianno je to že -enajsti nastop na svetovnih prvenstvih. Svoj najboljši rezultat je dosegla leta 1991, ko je bila v Long Beachu (ZDA) svetovna podpr-vakinja, leta 1987 pa je. bila v Crozon Morgatu tretja in prva med mladinkami. -MOK / PODKUPOVALNA AFERAH V Avstraliji proti odstopu Samarancha Želijo po hitro rešitev afere CANBERRA - Avstralski elan Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Kevan Gosper je izjavil, da bi bila hitro raziskana podkupovalna afera v S alt Lake Cityju tudi v interesu organizatorjev letnih olimpijskih iger 2000 v Sydneyu. MOK še vedno vztraja pri tem, da bodo vsem elanom, osumljenim podkupovanja, poslali pisma z vprašanji o dogodkih okoli izbiranja organizatorja zimskih iger 2002 v Salt Lake Cityju, ki je potekalo v letu 1995. »V Avstraliji si zelo želimo Cim hitrejšega razCišCenja afere, zato da bi naše igre poteka- le v dobrem in pozitivnem vzdušju,« je povedal Gosper in se zavzel, da bi bila preiskava zaključena še pred srečanjem MOK, na katerem se bodo pogovarjali o skupni politiki boja proti prepovedanim poživilom. Avstralec pa je zavrnil zahteve ameriškega elana komiteja Phila Colesa po odstopu predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha. Po njegovem mnenju se vodstva ne zamenja zgolj zato ker ima organizacija notranje probleme, kot se tudi ne menja ministra, ki uvede preiskavo v svojem ministrstvu. SMUČARSKI SKOKI / KONČAN DRUGI DEL SP ALPSKO SMUČANJE / PO TEKMI V FLACHAUU Peterka namesto na tekmo raje na trening Na drugi tekmi v Engelbergu slavil Funaki - Slovenci na trening v Planico - Konec tedna v Zakopane ENGELBERG - Japonec Kazujoši Funaki je bil najboljši na drugi tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v švicarskem Engelbergu (273, 1 točka, 129, 5 in 130 metrov). Na 14. tekmi v tej sezoni je dosegel dvanajsto zmago v karieri in prvo v tej zimi. Drugi je bil Avstrijec Andreas VVidhoelzl (262, 8 točke, 128 in 128 metrov), tretji Japonec No-riaki Kasai (251, 5 točke, 125, 5 in 124, 5 metra), Četrti pa vodilni v svetovnem pokalu Finec Janne Ahonen (243, 9 točke, 126, 5 in 119 metrov). Peter Žonta je bil 26. (108, 5 in 109, 5 metra, 180, 4 točke), Damjan Fras pa se ni uvrstil v finale in je tekmo konCal na 48. mestu (89 metrov, 54, 2 točki). Blaž Vrhovnik in Bine NorCiC sta izpadla že v kvalifikacijah. Primož Peterka je dva dni vadil v Ramsau, kjer bo od 18. do 28. februarja svetovno prvenstvo (SP). V Planici (Peterka je tam že od včeraj) se bo jutri zbrala tudi slovenska ekipa za naslednji tekmi svetovnega pokala, ki bosta 16. in 17. januarja v Zakopanih na Poljskem. Funaki je vodil že po prvi seriji (129, 5 metra), v drugi pa je z naj- daljšim skokom tekme za več kot deset točk prehitel VVidhoelzla, ki je s 128 metri ubranil drugo mesto iz prve serije. Kasai je s 124, 5 metri prehitel Ahonena, ki pa je kljub temu, da ni stal na stopničkah za zmagovalce, še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Drugouvrščeni Nemec Martin Schmitt je bil tokrat dve mesti za njim. Najboljši nemški skakalec po prvi seriji (5.) Dieter Thoma je v drugi seriji skoCil le 106 metrov in zdrsnil na 16. mesto. Tudi Žonta je po drugem skoku nazadoval. V želji po izboljšanju daljave je glede na formo tvegal preveč in napravil napako. Izgubil je štiri mesta, po 20. mestu v soboto pa je znova posegel po točkah za svetovni pokal. Z drugo tekmo v Engelbergu se je končala tretja perioda svetovnega pokala, po besedah slovenskega trenerja Jelka Grosa pa bo verjetno na Poljskem lahko nastopila peterica Slovencev: Primož Peterka, Damjan Fras, Peter Zonta ter Primož Zupan Urh, ki je zmagal na tekmi celinskega pokala v Bad Goisernu, ter verjetno tudi CetrtouvršCeni na tej tekmi Rolando Kaligaro. Primož Peterka (na sliki) se je za naslednje tekme dva dni pripravljal v Ramsau. »Po Peterkinem padcu na novoletni skakalni turneji, tretjem v sezoni, smo se odločili, da Peterka ne bo Sel v Engelberg. Po dvodnevnem kondicijskem treningu v Planici je dva dni treniral v Ramsau na 90 metrski skakalnici. NajveC Časa smo posvetili tehniki, napravil pa je med 12 in 15 skokov. Njegova forma je stabilnejša, čeprav je Primož Se vedno malo nestrpen. Zeli hitreje priti na mesta, na katerih je bil, kot pa je to mogoCe. Njegova forma se izboljšuje,« je ocenil Peterkin klubski trener Jani Grilc. »Padci na Peterki niso pustili posledic. Potreboval je tekmovalni premor, da se pripravi na naslednje nastope. Na nekaterih treningih je skakal zelo dobro. To formo mora prenesti na tekme, kjer ne sme skakati samo zato, da bi tekmoval z drugimi, temveč tudi iz veselja, kot je to počel prej,« je menil Gros. Benjamin Raich kot meteor zasijal na smučarskem nebu V manj kot tednu dni osvojil dve prvi in eno tretje mesto Benjamin Raich (levo) skupaj z vodilnim v seštevku za SP Hermannom Maierjem (AP) FLACHAU - Benjamin Raich, novi zvezdnik alpskega smučanja, je v veleslalomu v Flachauu dosegel svojo drugo zaporedno zmago v tehničnih disciplinah svetovnega pokala. Mladi, 20-letni Avstrijec je za pet stotink sekunde premagal vodilnega po prvi-vožnji Švicarja Michaela Von Grue-nigena, avstrijsko zmagoslavje pa je s tretjim mestom dopolnil domačin Hermann Maier, ki je zaostal 41 stotink sekunde. Z nedeljsko zmago je zaključil sanjski teden, v katerem je najprej v Kranjski gori osvojil Četrto mesto v veleslalomu in tretje v slalomu, nato je stopil na najvisjo stopničko nočnega slaloma v Schladmin-gu, za krono pa si je privoščil Se prvo mesto tudi v veleslalomu. S svojimi uspehi pa je najbrž povzročil tudi nekaj sivih las vodstvu avstrijskega »vvunderteama«, ki bo moralo novega mladega zvezdnika skoraj gotovo uvrstiti v avstrijsko repre- zentanco za februarsko svetovno prvenstvo in doma pustiti kakega od starejših zvezdnikov, za katere se je zdelo, da so skoraj »nedotakljivi«. VeC kot 20.000 navijačev je pričakovalo novo zmago »lokal-matadorja« Hermanna Maierja, ki pa jih je v prvi vožnji kar malce ra- zočaral, saj je bil šele deveti. Kljub temu pa Avstrijci niso imeli razloga za nezadovoljstvo. V ognju so imeli Hansa Knaussa, in Benjamina Raicha, ki sta bila bila za Švicarjem Michaelom von Gruenige-nom na drugem in tretjem mestu. Velika smola je v prvi vožnji doletela Jureta Koširja, ki je očitno v vrhunski formi. Zgornji del je prevozil brezhibno, kar so dokazale tudi ure, ki so na vmesnem Času zabeležile, da je bil najhitrejši. Zal pa je nekaj sekund zatem napravil napako, zdrsnil s proge in sanj o vrhunski uvrstitvi je bilo konec. Da pa Slovenci niso ostali brez finala, je poskrbel Mitja Kunc, Črnjan je s številko 42 prišel na 29. mesto. Veliko so pričakovali tudi v italijanskem taboru, kjer je imel Patrick Holzer po prvem teku izvrsten izhodiščni položaj, saj je bil Četrti, v drugem teku pa je nekaj vratič pred ciljem napravil veliko napako in pristal šele na 17. mestu. »Herminator« je v drugi vožnji dokazal, da veleslalomskih zavojev ni pozabil, toda več kot na tretje mesto ni mogel priti, saj sta tudi Von Gruenigen in Raich dobro opravila svojo nalogo. Se posebno to velja za smučarja iz Putztala, ki je z obilo tveganja dosegel najboljši Cas druge vožnje in po slalomu v Schlad-mingu Se drugič zapored v tehničnih disciplinah stopil na najvišjo stopničko. Kunc je v drugi vožnji nastopil z bolečinami v kolenu, ki so najverjetneje posledica poškodbe meniskusa. Dosegel je 21. Cas, kar mu je predvsem po zaslugi nekaterih odstopov prineslo skupno 24. mesto. Za smučarje pa počitka ni, saj bo že danes v Adel-bodnu na sporedu nov veleslalom, za Jureta Koširja pa nova priložnost, da poseže po vrhu tudi v veleslalomu. badi iz Flachaua in stanje v SP Izidi: 1. Benjamin Raich (Avt) 2:27,02 (1:12,89-1:14,13); 2. Michael von Gmenigen(Svi) 2:27,07 +0,05 (1:12,46-1:14,61); 3. Hermann Maier (Avt) 2:27,43 +0,41 (1:13,27-1:14,16); 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 2:27,77 +0,75 (1:13,02-1:14,75), 5. Hans Knauss (Avt) 2:27,95 +0,93 (1:12,66-1:15,29); 6. Ste-ve Locher (Svi) 2:28,14 +1,12 (1:13,18-1:14,96); 7. Stephan Eberharter (Avt) 2:28,15 +1,13 (1:13,07-1:15,08); 8. Andreas Schifferer (Avt) 2:28,16 +1,14 (1:13,39-1:14,77); 9. Fredrik Nyberg (Sve) 2:28,28 +1,26 (1:13,47-1:14,81); 10. Josef Stro-bl (Avt) 2:28,51 +1,49 (1:13,39-1:15,12);...17. Giorgio Rocca (Ita) 2:29,61 +2,59 (1:14,32-1:15,29) in Patrick Holzer (Ita) 2:29,61 +2,59 (1:12,92-1:16,69);...24. Mitja Kunc (Slo) 2:30,55 +3,53 (1:15,04-1:15,51). Vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (po 18 tekmah): 1. Hermann Maier (Avt) 811; 2. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 603; 3. Lasse Kjus (Nor) 592; 4. Stephan Eberharter (Avt) 564; 5. Christian Mayer (Avt) 553 itd. Veleslalom (5): 1. Michael Von Gruenigen (Svi) 283; 2. Christian Mayer (Avt) 261; 3. Patrick Holzer (Ita) 254; 4. Stephan Eberharter (Avt) 231: 5. Hermann Maier (Avt) 221 itd. ______OKNO V PRVENSTVA / PO ZADNJIH NEUSPEHIH_ Ponoviti lanske uspehe bo za naša moštva težko Kontovel Nord Est bo igral jutri pomembno tekmo za vrh-Tokrat izstopali Križman, Zuppin, Simonič, Gulič in Hmeljak Slab začetek... Po božičnih in novoletnih praznikih zopet odpiramo naSe okno v prvenstva, če pogledamo uspehe naših ekip v tem začetku leta 1999, pa bi ga raje zaprh... Sredino kolo na praznik Sv. treh kraljev nam je prineslo same poraze (Jadran Nuova Kreditna v Gorici, Bor Radenska v San Danie-leju in Dom Kmečka Banka v Trstu), konec tedna pa smo v šestih tekmah zabeležili le dve zmagi. Izkupiček se torej lahko le izboljša... The best... V splošni sivini izstopata ta teden zmagi Kontovela Nord Est in Brega, ki nadaljujeta (v D oziroma promocijski ligi) s pozitivnimi nastopi in predvsem z važnimi zmagami. Za Konto-velce, ki so trenutno na 4. mestu, bo izredne važnosti jutrišnja tekma v Gorici (ob 20.30 v Ul. Ri-smondo), ko jih čaka nasprotnik, ki ima enako število točk na lestvici. The worst... Napredek v igri za naša £2 Ugaša še ni dovolj: rezultati za Furlana in Grbaca ostajajo negativni, nasprotniki pa so že daleč spredaj na lestvici. Bor Radenska in Dom Kmečka Banka sta namreč spet izgubila, ta teden pa sta razočarala zlasti Jadran Nuova Kreditna v mestnem derbiju proti Don Boscu in Cicibona Prefabbricati Marsich, ki si je po porazu z Roman-som močno otežkočila delo v boju za vključitev med prve štiri v skupini. ■Starting five... Nekaj individualnih dosežkov lahko v ekipnih neuspehih vendarle izluščimo: Pavel Križman (13 točk), najboljši strelec Kontovela v tesni zmagi v Trstu proti Scogliettu, Andrej Zuppin (18 točk, 8:13 pri metu) v nesrečnem porazu Cicibone proti Ro-mansu, Mauro Simonič (24 točk, 9:14 pri metu, 3:3 prosti meti) na domači tekmi Bora Radenske (poraz proti Latisani), Danijel Gulič (23 točk, 9:14 pri . metu), najzaslužnejši za Bregovo zmago in Marko Hmeljak (15 točk, 6:8 za H KOMENTAR JAPRANOVEGA TRENERJA h Ko popusti tekmovalna napetost... Šport je lep tudi zaradi tega, ker v njem ni nikoh nič gotovega. Najlepša pri športu pa je zmaga. Vsaka zmaga je rezultat odličnosti, vsaka odličnost omogoča harmonično delovanje vseh vpletenih v dogajanje. Potrebni so znanje, volja in srce. V zadnjih dveh tekmah prvega dela prvenstva, v Gorici in doma proti Don Boscu, pa so nam zmanjkah vsi trije - znanje, volja in srce, kar je neizbežno vodilo v neuspeh. Strinjam se z našimi gledalci, ki niso samo razočarani, ampak tudi jezni, v soboto zapuščali dvorano, saj je bila naša predstava sramotna. Kot vodja te skupine moram te popolnoma upravičene kritike brezpogojno sprejeti in si prevzeti tudi svoje odgovornosti. Ko v ekipi ne delujeta eden ah dva elementa, se dajo stvari še nekako popraviti. Ko pa odpove vseh osem igralcev, ki stopijo na igrišče, in to na dveh zaporednih tekmah, je seveda problem resnejsši. Prvo vprašanje vsakega, ki me sreča, je, kaj se dogaja in kako je možno, da je po štirih zaporednih prednovoletnih zmagah in solidni igri, ki smo jo prikazah, v tako kratkem času prišlo do takega preobrata. Po dolgoletnih trenerskih izkušnjah sem spoznal, da je eden glavnih elementov kontinuirane uspešne igre prava tekmovalna napetost, ki se zruši, če je previsoka ali če je prenizka. Da se ta napetost obdrži sta seveda potrebna trening in mentalna prisotnost »k stvari« vseh udeležencev ekipe. To napetost smo letos uspeli vzpostaviti nekaj kol po začetku, natančneje v 5.kolu, kar se je odražalo tudi v nanizanih šestih zmagah od sedmih odigranih tekem. Dolga prekinitev treningov za božične in novoletne praznike pa je to optimalno napetost prekinila. Telesne in mentalne rezerve so nam bile dovolj za 30 minut uspešne igre na prvi tekmi v Gorici, nato pa so rezerve povsem pošle, kar je bilo očitno tudi na sobotni tekmi. Torej, začeti moramo popolnoma znova. Osebno me rezultat kakšne izgubljene tekme ne spravi s tira in verjamem v to, kar sem vseskozi delal. Intenzivno delo in solidni odnosi znotraj ekipe so tisto, kar vedno obrodi sadove. In ravno zato, ker so odnosi in delo v naši ekipi še vedno zelo sohdni, sem optimist. V tem trenutku moramo nadaljevati z dobrim delom, strniti vrste, v čim večji meri zmanjšati negativne pritiske iz okolice ter sebi in naši publiki dokazati, da smo še vedno vredni zaupanja in podpore. VValter Vatovec Andrej Zuppin (Cicibona) v našem starting fiveu Najboljši strelci naših ekip GUGA Christian Arena 172, Sandi Rauber 146, David Pregare 132 C2LIGA Renzo Di Cecco (Dom) 223, Fabrizio Campanello (Dom) 220, Marko Corsi (Dom) 153, Mauro Simonič (Bor) 150, Igor Filipčič (Bor) 139 D LIGA Stefan Persi (Cicibona) 189, Stefan Turk (Kontovel) 175, Jan Umek (Kontovel) 132, Marko Uršič (Cicibona) 126, Pavel Križman (Kontovel) 100 PROMOCIJSKA LIGA Danijel Gulič 118, Borut Klabjan 113, Paolo Kralj 78 dve točki) v derbiju proti Don Boscu. Razmišljanje... Kot že poudarjeno v današnjem oknu, trenutni položaj naših ekip ni rožnat. Predvidoma bomo imeli ob koncu rednega dela prvenstev tri ekipe v raznih »playoffih« (po najbolj rožnatih predvidevanjih), saj je najbrž ta cilj v dometu Jadrana, Kontovela in Brega, ostale tri ekipe pa se bodo po vsej verjetnosti borile pred izpadom. Doseči kako napredovanje pa bo sploh izredno težko (ni pa nemogoče). Ce primerjamo uspehe s preteklo sezono (ko smo imeli eno napredovanje, dve ekipi v »playoffu«, »mirni« Breg, tri ekipe v boju za obstanek in niti enega nazadovanja), pa lahko rečemo, da bo letos končnica prvenstva potencialno za naše barve manj uspešna, popraviti lanski izkupiček pa bo zelo težko (tudi tukaj pa ni nemogoče!). O tem pa spet sredi meseca maja, ko bo sezona mirno.... PROMOCIJSKA LIGA / BRE2AN1_________________________ Do točk kljub slabi igri Danijelu Guliču sta se v drugem delu priudružila Schiulaz in Klabjan Pizzeria Mediterranea - Breg 56:72 (25:36) BREG: Klabjan 10 (-, 5:9, -), Kralj 6 (-, 3:7, 0:3), Vodopivec 4 (2:3, 1:4, -), Bogateč 4 ( -, 2:4, -), Schiulaz 11 (4:6, 2:4, 1:2), Gobbo (-, -, 0:1), Gulič 23 (5:11, 9:14, -), Berdon 7 (1:2, 3:5, 0:1), Klanjšček 3 (1:2, 1:1, -), Brazzani 4 (0:4, 2:4, -). ON: 16. TRENERJA: Colombo*in Salvi. S tehnično-taktičnega vidika je tekma pokazala bore malo. Nasprotniki so bili preskromni, da bi lahko presenetili »plave«, Brežani pa so se vrnili s praznovanja v Gradcu, kjer je večina izmed njih pričakala novo leto, preveč praznično razpoložena, da bi lahko upala na boljšo predstavo. Igra slednjih je slonela skoraj izključno na osebnih akcijah nekaterih igralcev. Do sredine prvega polčasa je dal skoraj vse točke za Breg Danijel Gulič. V nadaljevanju pa sta breme napada prevzela tudi Schiulaz in Klabjan. Medtem ko je v obrambi pod košem kraljeval Vodopivec in se izkazal kar z 8 blokadami, tako da se niso nasprotniki več upali približati Bregovemu košu. Razen Schiulaza se tudi tokrat beki niso izkazali. Vsi pa so igrali vse prej kot ekipno. Skratka edino zadoščenje je nov par prvenstvenih točk, ki skupno s porazom prvouvrščenega San Vita približa Brežane samemu vrhu lestvice. (D.S.) Danijel Gulič C LIGA IZID113. KOLA Roncade - Caorle 89:67, Arniči Basket ■ Verdeta Galo 82:73, Bassano - Reyer 89:87, Italmonfalcone - Gasparini 84:86, Rovigo ■ Ardita 80:90, Conegliano - Ca-stelfranco 86:72, Jadran N.Kreditna ■ Don Bosco 50:62. Roncade Ardita Verdeta Gallo Gasparini Conegliano Amid Basket N.Kreditna Castelfranco Italmonfalcone 13 Don Bosco 13 Bassano 13 Reyer Mestre 13 Rovigo 13 Caorle 13 LESTVICA 13 1 0 3 1000:899 13 13 13 20 9 4 1063:981 18 9 4 1090:1030 18 8 5 991933 16 6 967:898 14 6 894:894 14 6 884:898 14 6 953:969 14 7 966:958 12 7 912:957 12 9 1053:1072 8 4 9 931:976 8 4 9 958:1063 8 3 10 861:995 6 PRIHODNJE KOLO Ardita - Conegliano, Bassano - Italmonfalcone, Castelfranco - Don Bosco, Jadran N.Kredte - Amid Basket, Caorle - Rovigo, Reyer - Gasparini, Verdeta Gallo -Roncade. C2LIGA SKUPINA A IZID116. KOLA Ronchi - Codroipese 79:70, Dom Kmečka Banka - Porcia 64:68, Gemona -Barcolana 92:66, Intermek - Pagnacco 55:54, Staranzano - Intermuggia 92:60, Centra Sedla ni igral. LESTVICA Staranzano 15 14 1 1252:1013 28 Cento Sedia 14 12 2 1068:884 24 Gemona 15 12 3 1191:1028 24 Adi Ronke 14 9 5 1019:1007 18 Pagnacco 15 8 7 1016:1046 16 Intermek 14 7 7 979:992 14 Codroipese 15 6 9 1129:1132 12 Porda 14 6 8 934:999 12 Barcolana 15 3 12 1055:1128 6 Intermuggia 14 2 12 929:1097 4 Dom Kmečka B.15 1 14 1021:1267 2 PRIHODNJE KOLO Barcolana - Intermek, Codroipese - Centra Sedia, Intermuggia - Dom Kmečka Banka, Pagnacco - Ronchi, Porcia - Gemona, Staranzano ne igra. D LIGA SKUPINA A IZID112. KOLA Cicibona Marsich - Romans 62:70, Duke Pub - Libertas 76:68, Goriziana Cus Ts 85:62, Soul Team - Inter 1904 61:58. Goriziana Soul Team CusTs Duke Pub Cicibona Marsich 12 Inter 1904 11 Romans 12 Libertas 12 LESTVICA 12 12 0 1072:929 11 10 1 888:794 11 7 4 864:829 11 5 6 841:876 8 870:841 7 733:748 9 856:951 11 776:932 PRIHODNJE KOLO Romans - Duke Pub, Cus Ts - Cicibona Marsich, Inter - Libertas, Soul Team -Goriziana. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 8. KOLA Al Gioiello - Skyskrapers 78:131, Metal Ecol. - San Vito 84:79, Adriatica - Vulca- nia 76:85, Lantema - Spetich odi., Mediterranea - Breg 56:72, Stella Azzurra ni igrala. LESTVICA San Vito 7 6 1 605:493 12 Metal Ecol. 6 6 0 488:409 12 Breg 8 6 2 628:550 12 Vulcania 8 6 2 616:545 12 Skyskrapers 7 4 3 634:591 8 Adriatica 6 4 2 469:442 8 Stella Azzurra 7 3 4 492:512 6 Spetich 7 2 5 490:481 4 Al Gioiello 7 1 6 453:634 2 Lantema 6 0 6 378:466 0 Mediterranea i 7 0 7 395:525 0 PRIHODNJE KOLO Al Gioiello - Metal Ecol., Breg - Adriatica, San Vito - Mediterranea, Skyskrapers -Lantema, Stella Azzurra - Spetich, Vuka-nianeigra. 02 LIGA SKUPINA B IZID116. KOLA Bor Radenska - Latisana 74:90, Arte .-Santos 53:66, Itala - Pom 74:67, Porto-gruaro - Pall. Vis 92:88, Robur - San Daniele 90:74, Servolana ni igrala. LESTVICA Itala Gradišče 14 13 1 1150999 26 Latisana 15 12 3 1217:1161 24 San Daniele 15 10-51117:1071 20 Portogruaro 15 9 6 1112:1067 18 Robur 14 8 6 1135:1058 16 Pom 15 8 7 1112:1046 16 Servolana 14 7 7 1123:1093 14 Santos 14 6 8 995:1027 12 VisSpilimbergoH 3 11 980:1070 6 Bor Radenska 15 2 13 1063:1211 4 Arte 15 2-13 997:1198 4 PRIHODNJE KOLO San Daniele - Itala, Pom - Servolana, Vis - Arte, Santos - Bor Radenska, Latisana -Robur, Portogruaro ne igra. D LIGA SKUPINA B IZID112. KOLA Drago - Senators 84:70, Termoidraulica -Lega Nazionale 97:57, Gradese - Chiar-bola 79:82, Scoglietto - Kontovel 56:57. LESTVICA Termoidraulica 12 8 4 886:830 Drago Basket 12 8 4 914:860 Chiarbola 12 Kontovel 11 Isonzo Senators! 1 Gradese 12 Scoglietto 12 LNazionale 12 8 4 941:909 7 4 708:681 7 4 803:785 6 6 852:769 3 9 818:856 0 12 741973 PRIHODNJE KOLO Chiarbola - Drago, Senators - Gradese, Lega Nazionale - Kontovel, Scoglietto -Termoidraulica. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgubi). Prid. napake ARENA 12 5:7 0:1 5:8 2:4 2 3 0 4 1 +24 2-8 36 ČERNE 2 1:4 0:0 1:4 0 0 2 1 3 2 +4 3-2 18 PREGARC 11 3:5 0:3 3:8 5:6 1 4 5 1 2 +6 4-2 35 VALENTE NV 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 (M) 0 SLAVEC 6 0:3 1:4 1:7 3:4 3 0 1 1 0 +3 2-3 22 GUŠTIN 0 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 .0 0 0 -1 0-1 2 FRANCO 0 0:2 0:0 0:2 0:0 0 3 1 0 0 -2 2-0 14 RAUBER 3 0:4 1:3 1:7 0:2 1 8 3 2 0 +2 0-3 30 GRBEC 1 0:3 0:1 0:4 1:2 0 0 2 0 0 -5 1-2 12 HMELJAK 15 6:8 0:1 6:9 3:4 2 3 4 3 0 +15 5-5 31 SKUPNO 50 15:36 2:13 17:49 14:22 9 23 18 14 5 +47 23-26 200 DONBOSCO 62 15:35 3:10 18:45 23:34 10 26 16 11 4 +57 26-23 200 CIRIE’ / MEDNARODNI TURNIR »LA BEFANA GIOCA A BASKE!« Prestižna zmaga naraščajnikov ZSŠDI proti Bielli trenerja Danne Vremec: »Naša ekipa pokazala daleč najboljšo igro« - Ferfolja »top scorer« Izkazali so se tudi kadeti - Naši fantje so si ogledali turinske znamenitosti Peti mednarodni mladinski košarkarski turnir »La befana gioca a basket« v kraju Cirie pri Turinu je bil za kadetsko in naraščaj-niško selekcijo ZSSDI odlična preizkušnja in lepo doživetje. Nastop na turnirju, ki sta ga brezhibno in brez varčevanja s sredstvi a ob pomoči krajevnijh inštitucij, brezhibno organizirali društvi Pall. Cirie in Basket Nole, je oplemenitila prestižna zmaga naših naraščajnikov (pod vodstvom Marine Brollo in Roberta Jakomina) v finalu proti vrstnikom prvoligaša Bielle, ki jih je za to priložnost vodil sam trener članske ekipe A2 lige Danna. Malo je manjkalo, da bi ZSSDI dosegel popolno zmagoslavje, saj so kadeti v finalu (spet proti Bielli, ki jo je voidl naš Max Raseni) izgubili le s točko zaostanka. V obeh konkurencah je nastopilo po šest ekip, ki jih je organizator razdelil v dve kvalifikacijski skupini. Vodja naše odprave in trener kadetov (skupaj s Kristjanom BrišCikom) Andrej Vremec je takole ocenil nastop naših moštev na turnirju. »Naraščajniki so resnično presenetili, saj so pokazalo daleč najboljšo igro, izkazali pa so se tudi kadeti, Ce pomislimo, da v selekciji ni bilo borovcev in Kontovelcev Kocjančiča in Budina, Šušteršič se je pred finalom poškodoval, Grauner pa je zbolel že po prvi tekmi. V finalu so fantje dali resnično vse od sebe.« Mednarodni pečat je turnirju dala prisotnost švicarske selekcije iz kantona Ticino, ki je v Cirie prišla razkošno opremljena, naši selekciji pa sta bi- li tam opredeljeni kot izpostava slovenske košarke. Fantje so priložnost izkoristili še za ogled Turina in njegovih znamenitosti (kraljevska palača, cerkev Antoneliana, egiptovski muzej). Izidi TURNIR NARAŠČAJNIKOV KVALIFIKACIJE Kolbe - ZSSDI 61:77 (35:41) ZSSDI: Posar 6, Floridan 20, Zeriali 4, Sancin, Vaitho, Jevnikar 2, Ferfolja 33, Ražem 10, MatjaCiC 2, Turco. Nole - ZSSDI 65:103 (23:51) ZSSDI: Posar 11, Floridan 22, Zeriali, Sanicn 5, Vaitho 11, Jevnikar 12, Ferfolja 24, Ražem 9, MatjaCiC 5, Turco 4. ZA 1. MESTO FilaBiella-ZSSDI 71:94 (31:43) ZSSDI: Posar 9, Floridan 18, Zeriali 2, Sancin, Vaitho 4, Jevnikar 5, Ferfolja 39, MatjaCiC 2, Turco 6, Ražem 5. TURNIR KADETOV KVALIFIKACIJE Kolbe - ZSSDI 65:76 (27:40) ZSSDI: SušteršioC 15, Guštin 15, Nabeigoj 3, Rogelja, Semec 10, Cuzzucco-li 3, Švab 4, Piccini, Doglia 14, Grauner 2, Gregori 4. Cirižs - ZSSDI 58:75 (26:35) ZSSDI: Šušteršič 9, Guštin 8, Nabergoj, Rogelja, Semec 14, Cuzzuccoli 3, Švab 14, Piccini 1, Doglia 23, Gregori 3. ZA 1. MESTO FilaBiella-ZSSDI 71:70 (30:34) ZSSDI: Doglia 23, Semec 14, Švab 12, Cuzzuccoli 14, Piccini, Nabergoj, Rogelja, Guštin 4, Grauner 4. DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI / USODNE IZGUBLJENE 2PGE Nov poraz za Bor Friulexporl Drugouvrščena Itala vsekakor ni pokazala nič posebnega Itala San Marco Gradisca-Bor Friulex-port 77:68 (34:32) Bor: Posar 13, Floridan 14, Kemperle, Požar 3, Dolhar 3, Jevnikar 26, Kralj 4, Rebula, Bulatovič, Madonia 3, KrCaliC 2. Trener: Jogan PON: Floridan (39’) TRI TOČKE: Dolhar in Madonia 1 Borovci so zopet zaigrali pod svojimi sposobnostmi in zasluženo izgubili na gostovanju v GradišCu. Za Joganovo ekipo so bile tokrat usodne izgubljene žoge, veliko je bilo zgrešenih podaj, napake pa so se kar vrstile, še zlasti v ključnih trenutkih srečanja. Kljub vsemu so se naši vseskozi enakovredno upirali drugouvrščenemu na lestvici (ki po pravici povedano ni pokazal nic posebnega), kar pomeni, da tehnično sploh ne Zaostajajo za ostalimi ekipami, manjka pa jim le malo uigranosti in prepričanja v lastne sposobnosti. Omeniti gre, da zaradi potreb v prvenstvih dečkov in kadetov ekipa v bistvu nima skupnih treningov, kar se v igri nedvomno pozna. Trener Matija Jogan je povedal, da je kljub vrsti porazov optimist glede nadaljevanja prvenstva, saj lahko ekipa veliko napreduje. 2e v prihodnjem kolu bodo imeli naši možnost za zmago, ki doma proti zadnjeu-vršCenemu Pordenonu ne bi smela izostati. (nš) OST Ali IZIDI: Fiumicello-Pall. TS Li-neltex 74:77, Arniči del Basket PN-UBC Latte Carso UD 69:87, Polisigma Zoppo-la-Intermek Cordenons 63:56, zaostala tekma Pall. TS Linltex-Itala, San Marco Gradišča 92:78. VRSTNI RED: Pallacanestro Trieste 16, Itala Gradišča in UBC UD 12, Zop-pola 10, Coredenons 6, Bor Friulexport 4, Fiumicello 2, Arniči PN 0. DEŽELNI KADETI / ZANIMIV DERBI Jadran proti Domu Agorest potrdil 1. mesto Bor Friulexport je nastope v letu 1999 pričel uspešno (+1) Dom Agorest- Jadran 67:92 (21:49) DOM: Zulian 2, Ju-retic 3, Marvin 14, De Luca 2, Klanjšček, Tomšič 17, Cuzzuccoli 29. Trner: Grbac TRI TOČKE: Cuzzuccoli 3, JuretiC in Marvin 1 JADRAN: Mi. Suhadolc 9, Ma.Suhadolc 9, Pavat 8, Guštin 21, Ferluga 6, Ferfolja 16, Švab 14, Piccini 9. Trener: Vremec Jadranovi kadeti so zasluženo visoko slavili v slovenskem derbiju proti sicer okrnjeni postavi Doma. Tekmo so mladi Tržačani zapečatili v svojo korist že v prvem polčasu, ko so z odlično obrambo po celem igrišču popolnoma onesposobili domačine, ki so imeli neverjetne težave pri prenosu žoge. V tem delu so jadranovci pokazali odlično atletsko pripravo in veliko uigranost. Tako v napadu kot v obrambi so zaigrali skupinsko, medtem ko so domov-ci vse preveč indivua-lizirali igro. Drugi polčas pa je bil veliko bolj izenačen, saj sta obe ekipi večjo pozornost posvetili napadu in tako smo bili priCa sproščeni in hitri igri, kjer sta se posebno izkazala domovec Ma-nuel Cuzzuccoli in ja-dranovec Guštin. Zmaga Vremcevih varovancev pa ni nikoli bila v dvomu in tako jadranovci lahko še naprej računajo na visoko uvrstitev. Poleg že omenjenih igralcev bi pohvalili še Roberta Tomšiča, ki je odigral svojo najboljšo tekmo doslej v Domovem dresu in pa Ferfoljo pri jadranovcih. (S.L.) Bor Friulexport-Santos A 54:53 (33:37) Bor: Pison 7, Lombardo 11, Cossutta 22, Hrovatin 1, Scarcia, Pitacco 8, Mirceta 5. Trener: Porporati Borovi deželni kadeti so doma dosegli drugo prvenstveno zmago proti šibkemu Santosu A. Tekma je bila stalno izenačena, odločilen za zmago v domačih vrstah pa je bil Denis Cossutta, ki je dobro zaigral tako v obrambi kot v napadu. Kot .je 3ejal trener Alan Porporati, je ekipi zaradi nekaterih odsotnosti in pomanjkanja treningov kmalm-zmanjkalo sape, tako da je bilo po* daljšem premoru poglavitno tekmo zmagati. V bodočih nastopih pa bo treba igro z večjo prisotnostjo na treningih absolutno popraviti, saj bo nasprotno ekipi proti močnejšim nasprotnikom trda predla, (nš) DEČKI Naši peterki v tem prvenstvu ta teden ni-* sta stopili na igrišče. Borovi dečki so bili tokrat prosti, tekme med Kontovelom in Albo iz Krmina pa v Domu »Ervatti« pri BrišCikih ni bilo, ker se v telovadnico nista predstavila sodnika. DRŽAVNI KADETI / DVE TESNI ZMAGI Kontovel La nuova edile je v izenačeni končnici s trojko Gregorija strl odpor solidne postave CariGo Sreča se je nasmehnila tudi borovcem, ki so odpravili šibki Spilimbergo - Kontovelu proti Sgt ni uspel podvig Kontovel La nuova edile-Pallacane-stro Gorizia CariGo 61:60 (26:26) Kontovel: Sibelja n.v., Šušteršič 10 (0:1; 5:15; 0:1), Doglia 22 (8:10; 7:12; 0:2), Kocjančič 12 (4:6: 4:4; -), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 6 (-; 3:7; -), Semec 8 (2:5; 3:6; -), Žagar n.v., Gregori 3 (-; 0:1; 1:3), Peric n.v.. Trener: Vatovec SON: 17 PON: Semec (36’) Za dve točki: 22:45 Za tri točke: 1:6 PM: 14:22 TRI TOČKE: Gregori 1 Kontovelovi kadeti so prvi del prvenstva sklenili s sedmo zmago. Vatovčevi varovanvci so po izredno uravnovešeni tekmi vendarle tesno premagali solidno moštvo iz Gorice ter ga tako prehiteli na lestvici. Po slabem začetku (0:8) so se po minuti odmora nasveti trenerja takoj obrestovali, tako da je Kontovelova peterka kmalu nadoknadila zamujeno in prvič povedla v 18. minuti. Tudi drugi del tekme je bil izredno izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, naši pa so v razburljivem zaključku zasluženo prevladali ravno v poslednjih sekundah, ko je Matija Gregori zadel odločilno trojko, ki je podarila Kontovelcem lepo zmago. Najzaslužnejša v domačem taboru sta bila tokrat Denis Doglia, ki je v drugem polčasu zablestel z 22 točkami, in Vasilij KocjanCiC, ki je spet dobro vodil igro naše ekipe. Bor Friulexport-Vis Spilimbergo 67:63 (33:40) Bor: Miloševič 8 (2:5; 3:4; -), Gaburro 17 (5:8; 6:13; 0:4), Verri, Stokelj 18 (12:16; 3:5; 0:1), Premru 4 (-; 2:3; -), Lo-vriha 11 (0:2; 4:15; 1:4), Romano 9 (1:2; 4:7; -). Trener: Martini SON: 18 Za dve točki: 22:47 Za tri točke: 1:9 PM: 20:33 TRI TOČKE: Lovriha 1 Po božičnem premoru so borovci zaceli svoje nastope v skrajno okrnjeni postavi, dokaj medla predstava pa je bila tokrat dovolj za tesno zmago proti »pepelki« iz Spilimberga. Naši so skozi ves potek tekme slabo branili in dopustili so nasprotnikom veliko skokov pod lastnim košem, tako da so gostje stalno vodih in imeli tudi do 10 točk naskoka. Reakcija v drugem polčasu je našim v bistvu zadostovala za zmago, do uspeha pa so Svetoivancani prišli res s preveliko težavo glede na kakovost nasprotnika. Vsi igralci zaslužijo vsekakor pohvalo za veliko požrtvovalnost, ki ni nikoli zmanjkala, ob poročilu tekme pa naj huje poškodovanima Krmcu in Družini želimo, da bi Cimprej okrevala in se vrnila v ekipo, (nš) OSTALI IZIDI: Dentesano Santama-ria-Alloys Italmonfalcone 115:47, Arniči del Basket PN-Chiarbola Conca d’Oro 88:78, Intermuggia Latterie Friu-lane-UBC Latte Carso UD 72:97, Pall. TS Lineltex-Bofix Portogruaro 78:60, Don Bosco-Fiumicello 78:53. VRSTNI RED: Santamaria* in UBC UD 24, Don Bosco* 22, Pall. TS*, Intermuggia in Arniči PN 16, Kontovel La nuova edile 14, Pall. GO 12, Bor Friu-lexport 10, Chiarbola in Portogmaro 8, Italmonfalcone * in Fiumicello 4, Spilimbergo 0. STRELCI PO PRVEM DELU PRVENSTVA Kontovel La nuova edile: Semec 167, Doglia 161, KocjanCiC 145, Šušteršič 136, Gregori 112, Budin 66, Žagar 32, Rogelja 25, Nabergoj in Sibelja 15, Peric 10, Umari 2, Hrovatin. Bor Friulaxpart: Stokelj 258, Lovriha 181, Gaburro 142, Posar 60, Romano 59, Miloševič 50, Premru 43, Floridan 30, Krmec 12, Družina in Jevnikar 5, Sunjeiga 2, Verri. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Kontovel-SGT 78:88 (36:35) Kontovel: Trampuš 2, Nabergoj, Ma-tiacic 13, Stoka 2, Ražem 29, Turco 24, Budin 4, Bukavec, Zavadlal 4. Trener: KreCic Kontovelci so na prvi tekmi leta 1999 doma klonih pred visokouvršCe-no Ginnastico, saj so zaigrah slabše kot na prejšnjih tekmah. V prvem polčasu so se naši še dobro upirali gostom (ob polčasu so tudi vodih), tekma pa se je odločila v začetku dragega dela, ko so naši popustili, Tržačani pa so postavili močan delni izid in si zagotovih zmago. Kontovelova ekipa tokrat s prikazano igro ni zadovoljila, saj je bilo veliko zgrešenih podaj, številne napake pa so naše proti borbenemu konkurentu za vrh drago stale. Barcolana-Jadran 86:65 (47:26) Jadran: Favento, Sancin 14, Zeriali 11, Corbatto, Starec 7, Vaitho 22, Daneu 9, Barazzutti 2. Trenerja: Broho in Jakomin Jadranova ekipa je v Trstu doživela Denis Doglia (Kontovel) nov poraz, ki je sad slabe igre v prvem polčasu, ko so naši povsem odpoveda-h. Jadranovci, ki so nastopih v okrnjeni postavi, so se po odmoru izredno uspešno borili z domačini, izid dragega polčasa 39:39 pa jasno priča, da bi lahko naši s pravilnim pristopom že v prvem delu resneje ogrozih zmago Bar-colane, v popolni postavi pa bi naj-bržodnesh iz Trsta prvi prvenstveni par točk. TO R K O V POGOVOR Stojan Sancin: »Na kraškem področju odkrijejo vsako leto še vedno po petdeset novih jam« Bojan Pavletič Nekaj je gotovo: Ce je v zamejstvu nekaj, česar ni mogoče ločiti na dva dela, potem sta to gotovo Stojan Sancin in jamarstvo. To je vsekakor en sam pojem, trdno spet med seboj in ves predan vsemu, kar je povezano s skrivnostmi podzemeljskega sveta. Profesor Sancin, povejte nam najprej: je jamarstvo Šport ali ni? , “Po neki definiciji ni ne Šport, ne znanost, ampak raziskovanje. Ker pa to raziskovanje terja tudi določen napor in s tem dobro kondicijo z elementi športa, lahko rečemo, da vsebuje ta zvrst tudi značilnosti športa. Sicer je pa tudi res, da so med jamarji nekateri posamezniki, ki niso še nikoli vstopili v kako jamo, čeprav vsebuje jamarstvo zelo močno raziskovalno komponento.” Ali ste trenutno na začetku, na sredi ali na koncu sezone? “Jamarji sezon ne poznamo. Podzemlje raziskujemo 365 dni na leto. Če je pri tem opazna kaka razlika je ta le v različnih opcijah, saj se vedno prilagajamo trenutnim situacijam.” Pa vendar so kake razlike med onim ja-marjanjem v poletnih mesecih in tistim v zimskih? “Nekaj razlike je, vendar je opazna le pri tistih jamah z ozkim vhodom, kjer vlada prepih. Ko pozimi pokrajino zamete sneg, topel zrak, ki prihaja iz globine, raztah belo odejo okrog vhoda. Poleti pa iz takih jam s prepihom prihaja mrzel zrak, ki pokaže, da je spodaj pomembnejša votlina in ne le plitva luknja. Pri tem pa se temperatura zraka, ki prihaja iz jame niti ne spreminja. Ce je ta n. pr. deset stopinj predstavlja to poleti hladen, pozimi pa topel zraki’ Torej ne poznate niti različne poletne in zimske jamarske opreme? “Seveda ne! No, seveda, poleti raziskujemo lahko tudi v kratkih hlačah, pozimi pa moramo biti oblečeni topleje. Pa še tu ni enotnega pravila: v neki jami pri Obrovu sem sredi poletja nameril komaj 5 stopinj nad ničlo. Drugih razlik v opremi pa ni.” Alpinisti poznajo pri svojih plezalnih vzponih dokaj točno določene težavnostne stopnje. Kako je to pri jamarjih? “No, nekateri jamarski birokrati so tudi poskušali ustvariti nekaj podobnega, a se ni obneslo. Večina tem stopnjam enostavno ne verjame. Poglejte: glavni problem pri raziskovanju globin so ožine. Pri isti ožini se zgodi, da gre suhec gladko skozi, debeluh pa enostavno ne more. Pa tudi glede spustov v brezna so situacije v glavnem psihičnega značaja, ne pa tehničnega. V bistvu je - glede na že izredno izpo- polnjene tehnične pripomočke - povsem vseeno, če je prepad pod teboj globok 15 ah 50 metrov. Kako naj potemtakem vse to točkujemo? ” V kateri jami ste postavili svoj globinski rekord? “Najprej naj povem, da poznamo dve vrsti jam. Prve so tiste, ki so jih odkrili drugi, poleg teh pa še one, ki jih preišče kot prvi jamar sam. V‘tuji’ jami sem dosegel 530 m (na Leški planini), vTastni’ pa 404 m (na Slavniku).” Ah goje naSi jamarji tudi raziskovanje podmorskih votlin? “Vedeti moramo, da je bilo pred davnimi stotisočletji Jadransko morje precej plitvejše od današnjega in na tedaj še suhem ozemlju je voda izdolbla mnogo jam. Ko se je morska gladina dvignila je te votline zalila in ko se danes naši jamarji v poletnih mesecih podajajo na morje odkrijejo marsikaj.” V Sloveniji so v zadnjem času očistili več jam razne navlake. So mar tudi naše jame tako onesnažene? “Res so očistih nekaj jam, vendar menim, da ima to bolj pohtično konotacijo, kot ekološko. Poglejte: v Sloveniji je registriranih 7.000 jam, od teh pa skriva v svojih nedrih razno navlako kakih tisoč. Kolikšen odstotek predstavlja onih pet ah šest očiščenih jam ni težko izračunati. Da bo to imelo neko ekološko vrednost bo treba stvari zastaviti drugače. Pa še odgovor na vaše vprašanje: seveda je nesnaga tudi v nekaterih naših jamah, vendar se stvari bistveno popravljajo, odkar so oblasti tudi v kraje, ki leže v bližini jam postavile smetnjake.” Gotovo sledite ostrim polemikam in obtožbam določenih krogov (tudi sodnih) v zvezi s‘fojbami’ in desettisod trupel, ki naj bi jih partizani po koncu vojne pometati v jame. Ste kdaj našli v teh breznih kake človeške ostanke? “Kar se tiče tega se v Sloveniji s tem ukvarja posebna komisija. Na naši strani meje pa smo v vsej zgodovini mojega jamarjenja našli eno samo truplo (pri Dolini), pa še to ni ležalo v jami, ampak v njeni bližini, kasneje pa so ugotoviti, da je okostje pripadalo neki begunki, M je mejo prekoračila pred nekaj leti.” Torej nič drugega? “Ne! Osebno menim, da je gledeTojb’ ogromno dezinformacij in mnogi‘izvedenci’ streljajo, na tem področju debele kozle. Takoj po vojni je posebna skupina jamarjev, ki jo je organizirala anglo-ameriška vojaška uprava, iz nekaterih brezen res potegnila določeno število tudi človeških ostankov, toda od leta 1946 dalje ni noben jamar našel v nobeni naši jami niti koščice več. Niti v zloglasni Bršljanki, pri kateri so zgrešiti celo ime. Ta jama je že na zemljevidih iz leta 1900 označena z imenom Prazna jama in tudi danes smo povsem upravičeni jo imenovati prav s tem nazivom.” Ste raziskovati tudi na tujem? “Ne, le pri nas in v Sloveniji. Osredotočil sem se na Kras, kjer se je jamarstvo rodilo in na Kanin, na najbolj perspektivno jamarsko področje na svetu.” Sodelujete tudi z italijanskimi jamarji? “V Trstu sta dve slovenski in deset italijanskih speleoloških društev in z večino sodelujemo zelo dobro.” Kaj pa v Sloveniji? “Globalno je tudi to sodelovanje dobro, s posamezniki in nekaterimi društvi pa se včasih o določenih pogledih tudi razhajamo.” Kaj pa z jamarji na ostalih področjih bivše Jugoslavije? “S temi tudi prej nismo imeti stikov.” Ali so še možna nova jamarska odkritja? “Poglejte vsako leto odkrijemo poprečno po 50 novih jam v skupni dolžini 2 km. Zakaj bi ne bilo tako tudi v prihodnjih letih? ” S to mislijo torej vstopate tudi v tretje tisočletje našega štetja? “Seveda, in z željo, da bi se lahko tudi v tem obdobju posvečali raziskovanju našega podzemlja 365 dni na leto.” ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Človek hitreje propada, če ni delaven ii. Odločilnega pomena za športno dejavnost v starosti je spoznanje, da I človek hitreje propada, če ni delaven, če je njegov krvni obtok okrnjen, če ka-I pilare odmirajo in Igi zastaja. 2e antični zdravniki in filozofi so pravilno slutili, ko so starim ljudem priporočevali fizično aktivnost, ker pospešuje krvni obtok. Sodobni raziskovalci so ugotovili, da je lahko sposobnost srca, ožilja in dihal pri človeku od 30. do 30. leta precej stalna, če se ravna po določenih pravilih. Starejše osebe, ki skrbijo z rednim treniranjem za sposobnost srčno-žilnega sistema, pri 50 in celo pri 60 letih so sposobnejše od netreniranih oseb starih 20 let. Osebe, ki se ne ukvarjajo s fizičnem delom, imajo pri 65 letih samo še 60% tiste mišične moči kakor pri 25 letih. Brezdelje je škodljivo, aktivnosti, ki angažirajo človeka kot biopsihosocialno celoto, pa lahko izboljšajo različne funkcije, tudi mentalne. Razumljivo je, da pripisujemo cerebralnemu treniranju nadvse pomembno vlogo. Rešitev ni samo v telesni dejavnosti. Dolgo življenje velikanov duha - znanstvenikov, umetnikov, politikov in drugih govori v prid tezi, da je staranje v veliki meri psihični pojav. Ce delujejo možgani, deluje vse drugo. Sodobne gerontoloske raziskave potrjujejo načelo, da morajo biti ljudje tudi v letih staranja aktivni in da ne smejo na vsem lepem opustiti dela, ki so nanj navajeni. Posebej želimo poudariti, da morajo biti mnogostransko dejavni, tako umsko kakor tudi telesno. Starosti primerna mentalna in fizična dejavnost je potemtakem bistveni sestavni del ge-riatrične profilakse. Upokojitev ne sme biti začetek brezdelja, začetek praznega življenja, temveč prav nasprotno: začetek tistega obdobja, ko se lahko človek v večji meri kakor dotlej posveti dejavnostim, s katerimi ima posebno veselje. Kakšna naj bo športna dejavnost oseb starih 60, 70 let in starejših, da bo ustrezno delovala na zdravje, dobro počutje in zaviranje procesov staranja? Športni pedagogi, ki imajo dolgoletne praktične izkušnje na področju športne aktivnosti za starejše osebe in proučujejo problematiko v celoti, priporočajo predvsem zmernost pa tudi rednost in raznovrstnost glede izbire sredstev (planinstvo, kolesarjenje, plavanje, smučanje, balinanje, golf in podobno), glede intenzivnosti pa tenkočutno prilagajanje subjektivnemu počutju. Mladi lahko brez škode pri športnih naporih tudi trpijo, stari pa naj ne trenirajo, če imajo slab dan, če se slabo počutijo in se jim oglaša odpor proti, naprezanju. Športna dejavnost pa mora omogočiti tudi bogatenje prostega časa, biti mora pobudnica za prijetne stike z ljudmi in ne nazadnje priložnost za osrečujoče doživljanje lepot narave. Franko Drasič POGLED V PRETEKLOST / SLOVENSKI SABLJAČ AVSTROOGRSKE VOJSKE SREBRN NA OLIMPIJSKIH IGRAH V STOCKHOLMU Rudolf Cvetko osvajal kolajne še pred Štukljem Pred kratkim smo vsi Slovenci praznovali pomembno obletnico. Leon Štukelj, najstarejsi olimpijski tekmovalec, je namreč dopolnil 100 let. Najstarejšemu nosilcu zlate olimpijske kolajne na svetu so pripravili veliko slavje v rodnem Novem mestu in mednarodni simpozij na Bledu. Toda Štukelj ni edini slovenski športni velikan. Pred njim se je rodil Rudolf Cvetko. V zgodovini slovenskega športa je prvi, ki je osvojil kolajno na olimpijskih igrah. Rudolf Cvetko se je rodil leta 1880 v Senožečah. Po ljudski šoli se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani, nato pa se je odločil za vojaški poklic in se leta 1896 vpisal v kadetsko šolo v Trstu. Takrat je namreč naše mesto spadalo pod avstroogrsko monarhijo in je kot eno važnejših mest v cesarstvu imelo svojo kadetsko šolo. Sola se je nahajala v ulici Coroneo, kjer je danes deželna palača, ki stoji med Co-ronejsko in Carduccijevo ulico. Sola za kadete cesarske pehote je delovala do leta 1907. Sobotna izdaja dunajskega dnevnika “VViener Zeitung” je 2. januarja napovedala zaprtje šole ob koncu šolskega leta. In prav v Trstu se je Cvetko navdušil za sabljaški šport. Začel je obiskovati tečaj, ki ga je potem nadaljeval na Dunaju kot gojenec VVienemeustadta. Bil je izjemen talent in je kaj kmalu postal eden boljših sabljačev v avstrijski vojski. Leta 1907 je prvič osvojil prvenstvo Avstrije. V letih 1908 in 1910 se je ponovil in* k temu uspehu dodal še osvojitev prvenstva avstrijske armade v floretu in sablji. Leta 1911 je postal evropski prvak posamično in ekipno v obeh orožjih. Njegov največji tekmovalni uspeh pa je vsekakor nastop na 5. olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912. Iz švedskega glavnega mesta se je vrnil s srebrno kolajno, ki jo je osvojil v avstrijski ekipi s sabljo. Slovenski športniki so se organizirano vključili v olimpijsko gibanje šele po ustanovitvi Jugoslavije in jugoslovanskega olimpijskega odbora, to se pravi ob sedmih letnih igrah leta 1920. Do takrat so športniki bodoče jugoslovanske federacije nastopali v reprezentanci Avstro-Ogrske za razliko od Srbije ki je že na petih igrah nastopila samostojno s svojimi tekmovalci. Cvetko je služil v av-strijiski vojski kot oficir do konca prve svetovne vojne. Po razsulu av-stroogrskega cesarstva je vojaško kariero nadaljeval v vojski kraljevine Jugoslavije, kjer je dosegel čin podpolkovnika, do leta 1926'., ko so ga predčasno upokojili zaradi naprednih idej. Med obema svetovnima vojnama je bil med tistimi, ki so se na Slovenskem najbolj zavzemali za razmah športa. V tem času (1928) je spoznal ing. Stanka Bloudka in Evgena Betteta, ki sta vodila športni klub Ilirija. V tem društvu je Cvetko ustanovil prvo sabljaško sekcijo na Slovenskem. Tu je deloval kot trener, pedagog in priznan mednarodni sodnik. Od prve upokojitve leta 1926 do druge leta 1950 je delal v Ljubljani v ekonomsko komercialni stroki. Tudi po upokojitvi je nadaljeval delo z mladimi pri Partizanu Tabor kot vaditelj za sabljanje do 92. leta starosti. Cvetko je praktično organiziral sabljaško vadbo in tečaje po celi Sloveniji. Vodil je tudi ekipe ki so nastopale na raznih mednarodnih turnirjih, bil je častni predsednik jugoslovanske sabljaške zveze. Leta 1965 je bil prvi dobitnik Bloudkove nagrade. Cvetko se je v Trst ponovno vrnil leta 1967. Bilo je to 7. novembra, ob zaključku 10. Slovenskih športnih iger, ko je skupaj z Leonom Štukljem in drugimi visokimi športnimi funk-cijonarji iz Slovenije prišel na ogled zamejskih športnih objektov v Trstu in okolici. Med obiskom pri raznih športnih društvih se je delegacija ustavila tudi v Trebčah. Tu sta Cvetko in Štukelj dobila častno člansko izkaznico Primorca. Primorski dnevnik je takole zabeležil ta dogodek: »Gostje iz Slovenije, ki so se udeležili zaključne proslave ob 10. obletnici SSI, - tajnik ZTKS Marko Rožman in član glavnega odbora Tone Poljšak, predstavnik visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani Drago Stepišnik, sabljaški mojster, prvi slovenski olimpijec Rudolf Cvetko in prva zlata olimpijska kolajna v telovadbi na orodju Leon Štukelj - so si v nedeljo zjutraj ogledali našo okolico. Po poklonitvi spominu Bazoviških žrtev so si gostje ogledali naše, sicer skromne športne naprave. Z obiskom so bili vsi zadovoljni, ker so videli s kakšno vnemo so se naši ljudje in še posebno mladina lotili dela na športnem torišču.« Rudolf se je rodil na jesen in čeprav je to obdobje, ko listi porumenijo in padajo z vej, je za slovenski šport eno izmed najplodnejših slovenskih letnih časov. Rodili so se Leon Štukelj, Drago Ulaga, inž. Stanko Bloudek, Stane Urek in naš primorski rojak Cvetko Rudolf, prvi slovenski dobitnik olimpijske kolajne (Marij) INTERVJU / S KOŠARKARSKIM ASOM TEOMANOM ALIBEGOVICEM »Slovenija enako močna kot je bila na EP v Španiji« Prvih šest ekip A2 lige v Al ne bi imelo težav z obstankom Teomana AlibegoviCa ni potrebno posebej predstavljati: gre za enega najbolj uspešnih slovenskih košarkarjev zadnjega desetletja. Nastopal je v slovenski reprezentanci, raznih evropskih klubih, ameriški univerzitetni ekipi Oregon in ameriških profesionalnih ligah. Že pred dvema letoma je zaigral nekaj tekem za tržaškega prvoligaša, letos pa je z Lineltexom podpisal petletno pogodbo. Odkar je ponovno stopil na igrišče po poškodbi, je ekipa nanizala šest zmag in poraz v Jesiju. Ob zaključku prvega dela prvenstva smo ga zaprosili za intervju. Ali bi nam najprej povedali, kako se je pričela Vaša košarkarska kariera? »Začel sem na Jesenicah z domačim trenerjem Markom Božičem, sicer bivšim košarkarjem Olimpije. Kaj kmalu so me poklicali v gorenjsko mladinsko reprezentanco, nato pa še v slovensko, s katero sem nastopil na Turnirju Republik in Pokrajin. Tu je slovenska reprezentanca dosegla najboljši rezultat vseh časov, saj je dosegla drugo mesto za Hrvaško, za katero so nastopali Kukoč, Radja, Alanovič in drugi prvovrstni košarkarji. Takrat so me opazili tudi trenerji jugoslovanske reprezentance, kamor so me kasneje tudi poklicali. Zame so se začeli zanimati razni jugoslovanski prvoligaški klubi: Si-beiika, Gibona, Partizan, Crvena zvezda, Skopje in tudi ljubljanska Olimpija, ki pa je takrat izpadla v l.B ligo. Zato sem se nazadnje odločil za sarajevsko Bosno. Moj oče je namreč Bosanec, poleg tega je bila tedaj ekipa zelo močna (igrala je v evropskem pokalu prvakov). V Sarajevu sem ostal štiri leta, zame pa je bila to izredna Zivljenska in igralska izkušnja.« Nato ste odšli v Ameriko... »Da, po zmaganem svetovnem pr- venstvu v Bormiu so me kontaktirali razni »scouti« ameriških univerzitetnih ekip. Odločil sem se za eno najboljših, Oregon State University, ki jo je treniral sloviti Ralph Miller. To je edini trener, ki si je prislužil mesto v galeriji slovitih košarkarskih mož »Hall of Farne« še preden je zaključil svojo trenersko kariero. Tu sem igral tri leta v družbi znanih košarkarjev, kot so Gary Payton, A.C. Green, Ha-skins. Kljub temu, da je bila tedaj kampanja proti Evropejcem zelo močna, sem tu igral zelo dosti in bil med boljšimi igralci lige. Po zaključeni univerzi me je izbrala NBA ekipa Seattle Supersonies. Preden pa sem začel z nastopi s to ekipo me je poklical Dražen Petrovič, ki je tedaj nastopal za New Jersey. Izbral sem to ekipo, ker sem pričakoval, da bom tu imel več možnosti za igranje, saj so imeli le dva košarkarja, ki sta igrala na poziciji »štirice« (visokega krila). Z njimi sem igral več predprvenstve-nih tekem, tik pred pričetkom prvenstva pa je ekipa najela Kennya Andersona za 3, 5 milijone dolarjev, tako da ji je zmanjkalo denarja in odpustili mene in še dva druga igralca. Preselil sem se tako v »nižje« profesionalne lige CBA in GBA. Prav na koncu sezone sem dospel v Bologno k Fortitudu, ekipo rešil izpada v B ligo in jo naslednjo sezono popeljal A-1.« Tako se je začela Vaša »evropska« kariera... »Da, odšel sem v Berlin k Albi, kjer sem ostal tri izredno plodna leta. Zmagali smo nemško prvenstvo in pokal ter Koračev pokal. Vsa tri leta sem bil MVP (najboljši igralec) in najboljši strelec lige. Nato sem dobil izredno ponudbo od Ulkerja iz Istanbula: dober honorar, ekipe, ki naj bi se borila za prva mesta v Evropi... A vse je šlo po vodi na polovici sezone, ko se je klub sprl s trenerjem in igralci. Sele tedaj sem se zavedal, da sem na- redil veliko napako, da sem zapustil Albo, kjer bi lahko še veliko dosegli. Tako sem na koncu sezone prišel v Trst, lani pa sem igral v Španiji pri Caceresu. Igral sem izredno dobro, prišli smo do osmine finala Pokala pokalnih zmagovalcev; februarja pa sem si poškodoval koleno in sem moral mirovati do konca sezone.« Nato ste se odločili, da se vrnete v Trst... »Med poletjem sem sprejel odločitev, da ostanem tu do konca in da zgradimo veliko evropsko ekipo. Tu sem z družino, ki je vedno z mano, zelo blizu pa sem tudi staršem in sestri, ki živijo v Ljubljani, in bratu, ki živi v Škofji Loki. Oni so še najbolj srečni, da sem tu. Praktično je, kakor da bi igral v Sloveniji. Prej sem bil vedno zelo daleč in me skoraj nikoli ni bilo doma. Se najbližje sem bil v Sarajevu, od koder je deset ur vožnje.« Kakšni so Vaši cilji v tej sezoni? »Zelo mi je žal, da nisem nastopil v prvih sedmih kolih, vendar upam, da mi bo uspelo ekipo popeljati na prva mesta, čeprav je konkurenca zelo huda. Letošnje prvenstvo je vsaj za 60-70 odstotkov močnejše kot lani. Prvih šest ekip bi lahko brez težav nastopalo v A-l ligi in ne bi niti ena ne izpadla.« Kaj pa Vaši nastopi s slovensko reprezentanco? »Zadnje tekme nisem igral, ker sem komaj prebolel poškodbo, a ostajam kapetan reprezentance, kjer upam, da bom lahko igral ponovno že konec februarja.« Verjetno je trenutno slovenska reprezentanca najmočnejša od leta 1991... »Ne, ekipa je prav tako močna kot na evropskem prvenstvu v Španiji, kjer pa smo imeli razne probleme. Verjetno pa igra ekipa zdaj boljše.« Sledite tudi ljubljanski Olimpiji? »Komaj je mogoče, grem na tekme evropske lige v Ljubljano. Z mano gre še pol ekipe, vsi pa so navdušeni nad Slovenijo. Mislili so namreč, da gre za kako zaostalo vzhodnoevropsko državo, spoznali pa so sodobno evropsko državo, ki jo zelo radi obiskujejo.« Igrajmo se »fantabasket«: v italijanski A ligi igra cela vrsta Slovencev iz zamejstva in matične domovine. Naj jih naštejem: Lokar, Gorenc, Tušek, Fučka, Chiacig, Alibegovič, Nestero-vič... To bi bila dobra ekipa... »To bi bila zelo dobra ekipa in prav lepo krita v vseh položajih. Mi- slim, da bi uspešno nastopala v A-l ligi.« V Trstu imate dobre odnose tudi z manjšino... »Da, trudim se, da bi spoznal vašo stvarnost, ne samo športno, ampak tudi kulturno in politično. Menim, da so se sedaj odnosi med tu živečima narodoma veliko izboljšali in osebno bom storil vse, kar je v mojih močeh, da bomo podrli še zadnje pregrade«. Sledpje naj bo tudi novoletno voščilo vsem Tržačanom. Teomanu Alibegoviču pa želimo, da bi se mu uresničile njegove želje o izgradnji velike evropske ekipe. Marko Oblak - RELI / 10. ETAPA GRANADA - DAKAR Francoz Fontenay tokrat najhitrejši V skupni uvrstitvi vodi Jean Schlesser Motociklisti včeraj niso nastopali ODBOJKA V evropskih pokalih že po novem sistemu točkovanja BOLOGNA - Danes začenjajo z nastopi tudi italijanske ekipe v evropskih odbojkarskih pokalih, ki jih bodo igrali po novem sistemu točkovanja. Tako bo za vsako uspešno akcijo ekipo dobila točko, kot je bil zdaj primer samo v tie breaku. V vsakem setu se bo igralo do 25, pri čemer mora biti razlika vsaj dve točki. Igra se še vedno na tri zmagane sete, pri morebitnem izidu 2:2 pa se odločilni peti set igra do 15. točke, s tem da mora biti razlika vsaj dve točki. Od italijanskih ekip bo prvi preizkusil novi sistem Alpitour, ki se bo ob 19.30 v okviru A skupine pokala pokalnih prvakov v gosteh pomeril z nizozemskim Zvrollejem. Drevi ob 21. pa bo Časa Modena v A skupini Lige prvakov gostovala v portugalskem Espinhu. Jutri ob 20.30 bosta doma igrala Sisley v B skupini Lige prvakov z Netasom iz Istanbula, v pokalu CEV pa bo Lube gostil bolgarski Levski iz Sofije. TIMBUKTU - Francoz Jean Pierre Fontenay (na sliki AP priprava njegovega avtomobila na etapo) 'je zmagovalec 10. etape relija Granada - Dakar od Moptija do TimbuMuja v Maliju. Z zaostankom 4:15 minute je drugo mesto osvojil Spanec Miguel Prieto (oba Mitsubishi), tretji pa je bil vodilni v skupnem seštevku Francoz Jean Schlesser (Schlesser), ki je zaostal še dodatno minuto. Motociklisti danes niso nasto- pali in edini slovenski predstavnik Miran Stanovnik tako ostaja na 42. mestu. Skupni vrstni red, avtomobilisti: 1. J.L. Schlesser/Philippe Monnet (Fra/ScElesser) 42:04:33: 2. Miguel Prieto/Dominique Se-rieys (Spa-Fra/Mitsubishi) +8:25; 3. J. Kleinschmidt/Tina Thomer (Nem-Sve/Mitsubishi) +45:17; 4. Kenjiro Snozuka/Henri Magne (Jap-Fra/Mitsubishi) +2:11:20; 5. H.i Masuoka/Andreas Schulz (Jap-Nem/Mitsubishi) +2:49:46. ODBOJKA / BI LIGA Adriavolley proti močnemu Madel Lugu iz Ravenne ni imela sreče Adriavolley - Madel Lugo Ravenna 2:3 (14:16,15:12, 9:15,15:8,15:10) ADRIAVOLLEV: Feri 9+12, Snide-ro 11+25, Meggiolaro 1+0, Beltrame 7+11, Zuccon 0+0, Cola 4+8, Galanti 12+12, Rigonat 0+0, Tonon 0+0, Grandolfo. Po več kot dveh urah izenačenega boja je tržiški Adria Volley nesrečno izgubil z močnim Madelom iz Ravenne. Obe ekipi sta pokazali zelo dobro odbojko, ki je zadovoljila številno občinstvo, ki pa je bilo seveda zaradi poraza domače ekipe dokaj razočarano. Pri tržiški ekipi v nedeljo ni zaigral Loris Mania, katerega je med tednom gripa položila v posteljo in ga zato ni bilo niti na klopi. Naslednji teden igra Adria Volley spet doma proti predzadnjemu Valda-gnu, s katerim pa spodrsljaj ni dovoljen. IZIDI 10. KOLA: Sestese - Schio 0:3, Isola D. Scala - Mantova 1:3, Rimini - Everap Pd 1:3, Lae Oderzo -Bellaria 1:3, Adria - Lugo 2:3, Valda-gno - Prato 1:3, Lupi - Laguna Light 3:0. VRSTNI RED: Schio 27, Everap 26, Lupi Pi in Mantova 24, Lugo 19, Prato 18, Adria Volley 17, Isola D Scala 14, Lae Oderzo 10, Sestese, Laguna Light Oaese in Bellaria 9, Valdagno 4, Rimini 0. NOVICE Roberto Baggio v kratkem častni občan Gradeža GRADE2 - Interjev nogometaš Roberto Baggio bo najbrž prihodnji ponedeljek postal častni občan Gradeža, deželnega turističnega obmorskega središča, v katerem Baggio redno preživlja poletne počitnice in kjer ima tudi veliko prijateljev. Predlog o podelitvi častnega občanstva je že na dnevnem redu zasedanja občinskega sveta. Uradna motivacija še ni znana, možno pa je, da je k temu veliko pripomoglo dejstvo, da je popularni nogometaš podaril svojo majico s številko deset za dražbo in tudi prispevek k sredstvom, ki jih zbirajo za kritje stroškov drage rehabilitacije neke bolne deklice iz Gradeža v ZDA. Po tej Baggiovi gesti je Občina tudi odprla poseben solidarnostni fond. Drugi razlog pa je najbrž posredna promocija, ki jo Baggio s svojo prisotnostjo v Gradežu opravlja za to letoviško mesto. Sampras in Davenportova še naprej prva HAMBURG - Na svetovnih teniških lestvicah sta na vrhu ni prišlo do nobvenih sprememb. Pri moških še naprej vodi Američan Pete Sampras pri ženskah pa njegova rojakinja Lindsay Davenport. Vrstni red ATP: 1. Pete Sampras (ZDA) 3.915 točk; 2. Marcelo Rios (Cii) 3.670; 3. Alex Cor-retja (Spa) 3.398; 4. Patrick Rafter (Avs) 3.315; 5. Carlos Moya (Spa) 3.159; 6. Andre Agassi (ZDA) 2.879; 7. Tim Henman (VBr) 2.742; 8. Karol Kučera (Sik) 2.579; 9. Greg Rusedski (VBr) 2.568; 10. Richard Krajicek (Niz) 2.548 itd. Vrstni red WTA: 1. Lindsay Davenport (ZDA) 5.654; 2. Martina Hingis (Svi) 5.366; 3. Jana No-votna (Ceš) 3.734; 4. Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 3.417; 5. Venus VVilliams (ZDA) 3.262; 6. Monika Seleš (ZDA) 3.226; 7. Mary Pierce (Fra) 2.558; 8. Patty Schnyder (Svi) 2.465; 9. Conchita Martinez (Spa) 2.331; 10. Steffi Graf (Nem) 2.261 itd. NOGOMET / GLEDALCI VIDELI VELIKO GOLOV Teniški rezultati v Milanu in Piacenzi Parma in Lazio meljeta nasprotnike - Gaucci ironičen - Triestina remizirala brez zadetkov LAZIO IN PARMA PREPRIČLJIVO - V samem vrhu sta Parma in Lazio postavila najresnejšo kandidaturo za osvojitev prvenstva. Parma je prikazala proti doslej odlični Piacenzi konkretno igro, saj je izkoristila vsako napako nasprotnikove obrambe, zlasti vratarja Fiorija, ki je podaril dva gola emibjan-skemu moštvu. Lazio je premagal Fiorentino 2:0 z goloma Vierija in razpoloženega Mihaj-loviča iz prostega strela. Značilnost šestnajstega kola pa je nedvomno izredno število zadetkov, kar 37. Toči golov smo bili priča v tekmah Caglia-ri - Roma 4:3, Inter - Venezia 6:2 in Piacenza - Parma 3:6. ’ Stik z vrhom sta morda dokončno izgubila Roma in Juventus, s tako nihajočimi rezultati pa bo tudi Zaccheronijev Milan težje posegel po višji uvrstitvi. Na dnu lestvice je zlata vredne točke osvojila Vicenza, ki si sedaj deb zadnje razpoložljivo mesto za obstanek s Sampdorio. Vse bolj toneta Venezia in Salemitana, ki plačujeta davek neizkušenosti in prešibkemu igralskemu kadru. Nikogar ne bi čudilo, če bi že v teku tega tedna prišlo do zamenjave trenerja v taboru Venezie. UDINESE PO STAREM - Furlani so po dolgem času spet zaigrati učinkovito in strti odpor Perugie. Po vodstvu 2:0 za Udinese je Perugiin Japonec Nakata dosegel čudovit gol, ob izteku srečanja pa je Sosa zapečatil zmago Guidolinovega moštva, Id lahko gleda na nadaljevanje prvenstva z večjim optimizmom. FASCETTI TOLAŽI - Trener Barija nadaljuje osebno vojno proti Zemanu. Po tekmi z Juventusom je potolažil someščana Lippija (oba sta namreč iz Viaregga). Spomnil ga je, da sta se z remijem bodisi Bari kot Juventus približala poraženi Romi. Fascetti je pristavil, da je Barijev cilj v letošnji sezoni prav uvrstitev pred Romo na končni rapredelnici. IZJAVI - Umberto Agnelli je uradno potrdil, da bo v naslednji sezoni novi trener Juventosa Carlo Ancelotti, nasprotovanju navijačev navldjub. Predsednik Perugie Gaucci je očital svojim igralcem, da se na igrišču ne trudijo dovolj, »kar pa ne velja, ko morajo po plačo na sedež društva.« TRIESTINA BREZ GOLOV - Torres in Triestina sta se razšla brez golov, čeprav sta obe moštvi dosegli po en gol. Sodnik loseffi iz Siene ju je popolnoma nerazumljivo razveljavil zaradi »nedovoljenega« položaja strelcev. Pri Triestini je po dolgem času zaigral zopet Barabini, eden boljših v lanski sezoni, in upravičil izbiro trenerja. Ob že omenjenem golu je Triestina zadela še prečko po prostem strelu Cri-nitija. Z nedeljsko telono se je obdobje ne-premaganosti Triestininega vratarja Vin-tija podaljšala na 540 minut, problemi pa so sedaj v konici; tu pa bosta kmalu nared po dolgi diskvalifikaciji Bernardi ter po hujši poškodbi Zampagna. Remi je pravičen rezultat, Iti pa koristi le Beruattovemu Viterbeseju, ki sameva na vrhu. Triestina je sedaj peta, možnosti za neposredno napredovanje pa se manjšajo iz kola v kolo. r p KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Varese še naprej vedri in oblači v Al Velike spremembe v Gorici - Lineltexu ostaja le še boj za 3. mesto pred odločilnimi boji za napredovanje . VARESE BREZ ZASTOJEV - V A-l ligi še vedno prepričljivo vodi Varese, ki ima sedaj kot najbližja zasledovalca bolonjski ekipi Kinder in Teamsystem. Slednji je izgubil z veliko razliko v Trevisu s če-trtouvrščenim Benettonom. Zvezdnik NBA Del Negro je ob bledi igri dosegel samo 10 točk, na nasprotni strani pa je blestel Henry VVilliams. Pri Kintlerju pa je še nesojeni novinec NBA Olovvokandi prispeval 14 točk k zamgi Bo-lonjčanov nad trenutno šibkim Zucchettijem. MRTVI TEK PESARA IN MONTECATINIJA - Kaže, da sta v A-2 ligi ostala le dva kandidata za prvo mesto: SNA! in Scavolini. Reggio Calabria je namreč izgubila na domačem igrišču s Cordivarijem, Linel-tex Trst in Jesi pa na tujem z eJtipama iz spodnjega dela lestvice. Bini je moral nazadnje napeti vse sile, da je doma premagal Filo iz Bielle. Te tri ekipe se bodo bržkone potegovale za tretje mesto, ki daje boljše izhodišče v končnici. Na repu pa se bije boj med Sassarijem in Avellinom za obstanek. SDAG GORICA - V go- riškem društvu se je v zadnjem tednu marsikaj spremenilo: ekipa je premagala Kinder, krmilo društva je prevzela Mira Poljo, prišel je novi sponzor SDAG in nova igralca, Bazarevič in Zvvikker. Govori se tudi o možnem prihodu trenerja Dalmonteja, ki naj bi pomagal Zorziju pri vodenju ekipe. Zaenkrat so Goričani zamudili lepo priložnost, saj so izgubili po podaljšku v Veroni, potem ko so bili v vodstvu vse do konca regularnega dela. Obstanek pa si bodo morati Goričani vsekakor zagotoviti na tujem, kjer se bodo spoprijeli z vsemi neposrednimi tekmeci. LINELTEX - Tržačani so doživeli doslej svoj najhujši poraz. Razloge za neuspeh gre iskati predvsem v izredno razpoloženi domači ekipi, ki je zadevala iz vseh položajev, in neučinkoviti obrambi gostov. Tržaška ekipa je imela težave zlasti pod košem, kjer sta Lear in Cambridge popolnoma nadigrala Semprinija in Vian-nija. Če bo torej ekipa želela doseči tretje mesto, bo morala nujno zmagati še vseh šest domačih tekem in vsaj dve (od štirih) na tujem, nato pa zane- sljivo zaigrati v drugi fazi (šest tekem po »sistemu ure«), STRELCI - V A-l ligi se je lestvica strelcev v nekaj tednih povsem spremenila: sedaj vodi Esposito (Termal Imola, 393 točk) pred Mršičem (Varese, 365 točk) in VVilliamsom (Be-netton, 326 točk). V A-2 ligi je na vrhu še vedno Monroe (Montana, 400 točk), pred Scottom (Reggio Calabria, 361 točk) in Dawsonom (Scavolini, 351 točk). SLOVENCI - To kolo je bilo za slovenske košarkarje od začetka prvenstva najbolj neuspešno, saj so vse ekipe, v katerih igrajo (razen Kinderja, Nestrovič 21 točk) doživele poraz. Svoj delež so kljub temu prispevali Tušek z 12, Fučka zli, Chiagic s 5, Lokar z 11, Alibegovič pa s 17 točkami. Fila iz Biele je izgubila v Livornu, šušlja pa se o morebitni zamenjavi trenerja Dan-ne: ali ga bo nadomestil njegov pomočnik Massimo Rase-ni? BERNARDI - Videmski Bernardi je doživel častni poraz v Rietiju (78:69), ostaja pa na predzadnjem mestu lestvice B lige z osmimi točkami. Marko Oblak Meoeusia m metm m hedeuski m meuM m meušM m______________________________________ Parma skupaj s Fiorentino na čelu nogometne A lige IZIDI 16. KOLA: Cagliari - Roma 4:3, Empoli -Milan 1:1, Inter - Venezia 6:2, Juventus - Bari 1:1, Lazio - Fiorentina 2:0, Perugia - Udinese 1:3, Piacenza - Parma 3:6, Sampdoria - Bologna 1:1, Vicenza - Salemitana 1:0. VRSTNI RED: Parma in Fiorentina 32, Lazio 29, Inter in Milan 27, Roma 24, Juventus 23, Bologna, Bari in Udinese 22, Cagliari 20, Perugia 19, Piacenza 17, Vicenza in Sampdoria 15, Empoli 13, Salemitana 12, Venezia 11. PRIHODNJE KOLO: Bari - Sampdoria, Bologna - Inter, Fiorentina - Cagliari, Milan - Perugia, Roma - Vicenza, Salemitana - Piacenza, Udinese - Empoli, Venezia - Juventus, Parma - Lazio. VB ligi vodi dvojec Verona - Treviso IZIDI 17. KOLA: Brescia - Torino 2:1, Cesena -Chievo 0:0, Cremonese - CJtievo 0:3, F. Andria -Atalanta 0:1, Lecce - Ravenna 1:0, Lucchese - Ge-noa 1:0, Monza - Napoti 0:1, Reggina - Pescara 3:0, Reviso - Reggiana 3:2, Verona - Temana 3:1. VRSTNI RED: Verona in Treviso 36, Torino 31, Pescara 30, Atalanta 29, Lecce 28, Reggina in Ravenna 27, Brescia 26, Napoti 25, Monza 24, Cosenza 19, Genoa 18, Temana in Chievo 17, Lucchese in Reggiana 16, Cremonese 14, Cesena 10, F. Andria 8. V C2 ligi za Triestino le točka v Sassariju Torres - Triestina 0:0 TRIESTINA: Vinti, Beltrame, Bambini, Bor-din, Melucci, Scotti, Todorani, Modesti (od 61. Goti), Gallicchio (od 71. Loprieno), Criniti, Gu-beltini (od 80. Canella). IZIDI 18. KOLA: Fano - Maceratese 2:2, Gior-gione - Tempio 1:0, Mestre - Sassuolo 0:0, Rimini - Gubbio 0:0, Sandona - Baracca 0:1, Teramo -Vis Pesaro 1:2, Torres - Triestina 0:0, Trento -Faenza 1:1, Viterbese - Castel San Pietro 2:0. VRSTNI RED: Viterbese 37, Vis Pesaro 31, Rimini in Torres 30, Triestina 29, Sassuolo 27, Sandona 26, Gubbio 25, Baracca in Faenza 23, Mestre in Maceratese 21, Teramo 20, Castel San Pietro in Giorgione 19, Trento 17, Tempio 14, Fano 13. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Fano. V košarkarski Al ligi neverjeten poraz Goričanov VERONA - Goriški prvoligaš Sdag je še 11 sekund pred koncem vodil z 88:83, nato pa Vero- ni dovolil, da izenači in v podaljšku dobi že izgubljeno tekmo. Muller Verona - Sdag Gorica 108:99 (88:88, 44:49). Muller: Willoughby 8 (2:5,1:5), Boni 6, luzzo-tino 25 (4:6, 3:11), Dalla Vecchia 9 (1:1, 2:4), Jeri-chow 7 (2:5, 1:3), Booth 30 (11:19, 0:1), Gnad 15 (6:11), Londero 8 (2:4), Tisato, Dalfini. Sdag: Bazarevich 19 (4:8, 3:6), Tonut 12 (1:1, 3:6), Spangaro 2 (1:1, 0:1), Timinskas 17 (2:4, 3:4), Stazič 8 (1:2, 1:6), Nobile 8 (3:5), Mian 13 (3:5, 1:1), Zvvikker 16 (8:10), Pol Bodetto 4 (1:2), Bellina. PM: Muller 31:39, Sdag 18:23; PON: Pol Bodetto v 35. (73:81), Timinskas v 40. (79:85), Booth v 42. (90:88); SKOKI: Muller 45, Sdag 27; GLEDALCEV 3795. IZIDI 16. KOLA: Benetton Treviso - TeamSy-stem Bologna 84:58 (47:26), Termal Imola -Pall.Varese 78:93 (40:45), Kinder Bologna - Zuc-chetti Reggio Emitia 80:65 (33:35), Mabo Pistoia -Pompea Rim 74:80 (33:40), Pepsi Rimini - Sony Milan 55:84 (34:38), Ducato Siena - Polti Cantu 83:71 (47:29), Muller Verona - SDAG Gorica 108:99 (88:88,44:49). VRSTNI RED: Varese 30, Kinder 26, TeamSy-stem 24, Benetton in Pompea 22, Sony 16, Termal in Mujler 14, Zucchetti in Pepsi 12, Ducato 10, Polti 9, Gorica in Mabo 6. PRIHODNJE KOLO (17. 1.): Sony - Kinder, Polti - Benetton (16.1.), Zucchetti - Ducato, Pompea - Pepsi, TeamSystem - Muller (18.1.), Varese - Mabo, SDAG - Termal. VA2 ligi neroden spodrsljaj Linekexa Žara Fabriano - Lineltex Trst 88:72 (40:35). Žara: Forti 2, Branch 18, Bucknall 16, Morena 8, Cambridge 20, Lear 21, Benini 3, Rolando, Pe-mlli in Tamagnini nv. Lineltex: Laso 2, Laezza 6, Alibegovič 17, Bul-lara 6, VVilliams 21, Ansaloni 4, Vianini 10, Sem-prini 6, Spigaglia, Pigato nv. PM: Žara 21:22; Lineltex 12:14; MET ZA 3 T: Žara 7:13 (Forti 0:2, Morena 2:2, Branch 4:6, Cambridge 1:3); Lineltex 4:15 (Laezza 1:5, Alibegovič 1:1, Bullara 0:3, VVilliams 2:6); GLEDALCEV: 2.410- IZIDI 16. KOLA V A/2 LIGI: Žara Fabriano -Lineltex Trst 88:72 (40:35), Banco di Sardegna Sassari - Snai Montecatini 65:76 (37:36), Scavoli-ni Pesaro - Montana Forli 94:76 (51:41), Banca Popolare Ragusa - Sicc Jesi 74:58 (42:28), Serapi-de Pozzuoli - Select Aveltino 87:86 (44:48), Viola Reggio Calabria - Cordivari Roseto 72:82 (29:32), Bini Livorno - Fila Biella 82:76 (39:32) VRSTNI RED: Snai 26, Scavolini 24, Bini 22, Viola in Lineltex 20, Cordivari in Sicc 16, Banca Popolare in Montana 14, Fila, Serapide in Žara 12, Banco Sardegna in Select 8. PRIHODNJE KOLO (17.1.): Fila - Scavolini, Select - Viola, Cordivari - Bini, Lineltex - B.Sar-degna, Sicc - Žara, Snai - B.Popolare, Montana -Serapide (16.1.). V odbojkarski Al ligi Sisley osamljen na vrhu TREVISO - V odbojkarski Al ligi Sisley ne pozna zastojev in je povsem sam na čelu lestvice. Černičev Conad je tokrat doma izgubil z drugouvrščenim Piaggjom 0:3. Matej Čemic je zaigral v 3. setu, ko je zamenjal Karabeca, ki zapušča Ferraro, kjer ga bo zamenjal 29-letni Brazilec Pezao. IZIDI 11. KOLA: Domino 2001 Palermo - Lube Banca Marche Macerata 1:3, Sisley Treviso - Del-la Rovere Carifano Fano 3:0, Valleverde Ravenna - Jucker Padova 0:3, TNT Alpitour Cuneo - Gabe-ca Fad Monticlnari 3:1, Sna Falconara - Časa Medena 2:3. VRSTNI RED: Sisley 31, Piaggio 25, TNT Alpitour 23, Lube in Časa Modena 22, Gabeca Fad 19, Jucker 17, Domino 2001 13, Conad 10, Sira 6, Valleverde in Della Rovere 5. PRIHODNJE KOLO: Gabeca Fad - Piaggio, Si-sley - Sira, Lube - Della Rovere, Domino 2001 -Valleverde, Časa Modena - Jucker, TNT Alpitour - Conad. Rokometaši Pivovarne Laško v četrtfinalu z ruskim Kaustikom CELJE - S srečanji zadnjega kroga se je končalo predtekmovanje v evropski rokometni ligi za moške. Prva mesta v skupinah so že pred nedeljskima tekmama zasedli rokometaši Badel Zagreba, Barcelone, THW Kiela in Celja Pivovarne Laško. Celjani, prvi v skupini D, bodo v četrtfinalu meriti moči z drugouvrščenim moštvom skupine C, Kaustikom iz Volgograda. IZIDI ZADNJEGA KROGA IN VRSTNI REDI SKUPINA A: Badel Zagreb - Fotex Veszprem 19:18, Montpellier - Alpi Prato 29:23 VRSTNI RED: Badel 10; Fotex in Montpellier 6, Alpi Prato 2. SKUPINA B: ZTR Zaporožje - SKA Minsk 25:23, FC Barcelona - Pfacti VVinterthur 33:25 VRSTNI RED: FC Barcelona 12, ZTR Zaporožje 6, Pfadi VVinterthur 5, SKA Minsk 2. SKUPINA C: Kaustik Volgograd - THW Kiel 23:30, Viking Stavanger - GOG Gudme 34:26, Kiel - Kaustik Volgograd 30:25 VRSTNI RED: THW Kiel 12, Kaustik Volgograd 6, GOG Gudme 4, Viking Stavanger 2 SKUPINA D: Portland San Antonio - Celje Pivovarna Laško 35:31 (19:14), Redberglids Goete-borg - Kovopetrol Plzen 25:18 VRSTNI RED: Celje Pivomo Laško 9, Portland San Antonio 8, Redberglids Goeteborg 7, HC Kovopetrol Plzen 0 ČETRTFINALNI PARI: (30./31. januar in 6./7. februar): ZTR Zaporožje - Badel Zagreb, Fotex KG Veszprem - FC Barcelona, Portland San Antonio -THW Kiel, Kaustik Volgograd - Celje Pivovarna Laško. Presenetljiva zmaga Avstrijcev v štafetnem teku pred Italijani NOVE MESTO - Zmagovalci štafetne tekme smučarjev tekačev na Češkem (4 x 10 km), ki šteje za svetovni pokal, so presenetljivo Avstrijci. Markuš Gandler, Alexander Maret, Mihail Botvi-nov in Christian Hoffinann so kar za dobrih 58 sekund premagali Italijane, olimpijski prvaki Norvežani pa so zaostali za slabo sekundo več. Rusinje najboljše pred Norveško in Italijo NOVE MESTO - Ruska prva ekipa je bila najboljša v štafetnem teku za svetovni pokal v češkem Novem Mestu. Svetlana Magejkina, Nina Gavriljuk, Anfisa Režova in Julija Čepalova so s časom 59:32, 7 za deset sekund prehitele prvo ekipo Norveške, tretja pa je bila Italija, ki je zaostala že skoraj minuto. Za Italijo so telde Gabriella Paruzzi, Antonella Confortola, Stefania Bebnon-do in Sabina Valbusa. Totocaldo PRAVILNA NAPOVED: 1X1 X12 2X1 21X2; DOBITKI: 13 (17 dobitnikov) 353.319.000 lir; 12 (528 dobitnikov) 11.375.800 Iti. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 2-3-4-5-15-21-22-30; DOBITKI: 8 (5 dobitnikov) 627.029.000 lir; 7 (1253 dobitnikov) 1.873.500 lir; 6 (56027 dobitnikov) 41.500 tir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-M, 1-1, M-2, 1-1, M-M, 1-1; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, jackpot 448-563-354 Iti); 5 (20 dobitnikov) 16.821.100 tir; 4 (476 dobitnikov) 704.700 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XX IX X2 2X 2X 2X; DODATNA DIRKA: 7-15; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 411.477.390 lir); 12 (9 dobitnikov) 24.267.900 tir; 11 (227 dobitnikov) 962.200 tir; 10 (2793 dobitnikov) 78.200 tir. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVRO / EVROPSKA KOMISIJA SE JE ODZVALA NA ŠTEVILNE PRITOŽBE Komisar Monti potrdil monitoražo Bruslja nad stroški evromenjave Združenje Adusbef izračunalo, da je mejava dražja zdaj kot pred novim letom Bruselj: uvedbe bankovcev evra ni mogoče anticipirali BRUSELJ - Evropska komisija je dala vedeti, da ne namerava predlagati skrajšanja roka za uvedbo bankovcev in kovancev evra. Da bi jih dali v obtok pred 1. januarjem 2002, kot je predvideno, bi se morala petnajsterica odločiti soglasno. Predlogi, da bi novo valuto tudi materialno uvedli prej kot je predvideno, potem ko je zgledno prestala ognjeni krst, so prišli z vec strani, najvišja uradna raven pa je belgijska vlada s svojim podpredsednikom in finančnim ministrom Di Rupom. Minister meni, da je tri leta Čakanja pre- dolgo, saj so državljani evro dobro sprejeli in bi jih pretirano Čakanje razočaralo. Eden glavnih razlogov, da stvari ni mogoče pospešiti, je zamuda nekaterih držav pri proizvajanju novih bankovcev in kovancev, kar pomeni, da ni mogoče pravočasno jamčiti zadostne količine denarja. Vendar se v Bruslju po besedah glasnika komisarja za finance de Silguya sprašujejo, ali je šest mesecev skupnega obtoka evra in nacionalnega denarja po 1. januarju 2002 predolgo in ali ne bi kazalo ta rok skrajšati na največ dva meseca. TELEFONI / NAPOVED NADZORNEGA ORGANA Do konca februarja red na telefonskem trgu Do takrat naj bi pristojnost nad tarifami prenesli na Telecom - Združenja uporabnikov nadaljujejo vojno RIM - Danes bo zasedal nadzorni organ za telekomunikacije, M ima na dnevnem redu zaplet s telefonskimi tarifami po podražitvah, ki so pred dnevi zaCele veljati za pozive s fiksnih na mobilne telefone. V polemiki, ki jo je sprožila poteza upravljal-cev mobilne telefonije Tim in Omnitel, ki sta zvišala tarife v enaki meri (zaradi Cesar sta v postopku anatitrusta), se pojavlja vrsta opravičil in utemeljitev, dejstvo pa je, da so pristojni organi (vključno z vlado) vedeh za podražitve že od lanskega 1. decembra, reagirali pa so komaj nekaj dni po izbruhu škandala. Članica nadzornega organa za telekomunikacije Paola Manacorda je včeraj napovedala, da se bo pristojnost za določanje tarif telefonskih klicev s fiksne na mobilno telefonijo še pred koncem februarja preselila na Telecom, torej na upravljalca fiksne telefonije, kot velja po vsej Evropi. S tem prehodom bodo tudi odpravljene razlike za klice v različnih tarifnih pasovih mobilnih telefonov (fomily in business). Tim in Omnitel medtem nista zamrznila podražitev in se izgovarjata, da čakata na formalno zahtevo nadzorne oblasti, do katere bi lahko prišlo še ta teden. Združenja za zaščito uporabnikov pa medtem nadaljujejo svojo bitko za re- troaktivni preklic podražitev. Njihova koordinacija Codacons je napovedala, da bo zahtevala disciplinski ukrep proti Članici authority Paoli Manacorda, ki zagovarja obe telefonski družbi, češ da njuno obnašanje ni v škodo uporabnikov. V pripravi so tudi tisoči pritožb na mirovne sodnike z zahtevami za odškodnino, ki naj bi dosegla skupni znesek 10 milijard lir. Posebna zahteva združenj uporabnikov se nanaša tudi na ustanovitev sveta uporabnikov javnih storitev, o katerem naj bi nadzorni organ sklepal že jutri. Jamstvena oblast mora skrbeti za spoštovanje zakona, ki upravljalce telefonov obvezuje, da sporočijo tarifne spremembe mesec pred začetkom njihove veljave, opozarjajo združenja potrošnikov. Authority torej eksplicitno krši zakon, Čeprav je njena naloga ne le nadzorovanje upravljalcev, ampak tudi jamčenje konkurenčnosti ne glede na antitrust. Včeraj med 12.00 in 12.15 je bila tudi napovedana stavka mobilnih telefonov, med katero je bilo po podatkih pobudnikov izključenih kar 450 tisoC aparatov. Številka je približna, vendar dokaj verjetna glede na to, da prizadeti družbi nista hoteli objaviti podaticov. BRUSELJ, MILAN - Kot je bila napovedala že pred dnevi, se je Evropska komisija lotila vprašanja stroškov pri menjavi med enajstimi valutami evra oziroma med njimi in novo skupno denarno enoto. Včeraj se je izvedelo, da je v ta namen že v teku moni-toraža bančnega sistema, saj so nekatere banke dan po lansiranju evra zvišale provizije na menjavo med valutami evra. Novico je posredoval evropski komisar za skupni trg in finančne storitve, potem ko je komisarka za zaščito potrošnikov Emma Bonino že pred dnevi prva sprožila alarm zaradi na videz nerazumljivega pojava drage menjave. »V teku je monitoraža, da bi preverili, ali so se bančne provizije na menjalniške operacije zvišale ali ne,« je dejala Montijeva tiskovna predstavnica in pristavila, da je od rojstva evra minilo le nekaj dni in da zaenkrat še ni dovolj podatkov, da bi lahko zanesljivo ocenili položaj. Dejala je še, da je zvišanje stroškov tudi posledica večje preglednosti, ki jo je vnesel evro, saj so bili prej stroški, ki so si jih zaračunavale banke, skriti v medvalutnem tečaju oziroma v razliki med nakupnim in prodajnim tečajem. Z uvedbo evra je tečaj enak pri prodaji kot nakupu, zato je strošek operacije fakturiran samostojno in torej eksplicitno. »BanCna provizija je poljubna, zato bo konkurenca opravila svoje,« je dejal komisar Monti, »saj je v igri zaupanje strank v banke.« Za uravnavanje obnašanja bank na področju menjave po uvedbi evra, je Evropska komisija v preteklih mesecih pozvala banke k avtodisciplini, vendar si je tudi pridržala možnost uporabe radikalnejšega instrumenta, in sicer izdaje direktive, ki bi imela obvezujoče učinke. Pojav drage menjave je še posebno nevaren v obmejnem prostoru, saj ostajajo plačila Cez mejo kljub evru dražja kot v notranjem plačilnem prometu. »Za uporabnike je težko razumeti, zakaj mora biti plačilo čez mejo dražje kot enaka operacija znotraj države,« je dejala glasnica komisarja Maria Montija. V Italiji so že izračunali, kako draga je lahko evro-menjava: na milijon lir je mogoče izgubiti do 30 tisoC lir veC kot v enakih operacijah pred 31. decembrom 1998. Združenje potrošnikov Adusbef naznanja, da je menjava med valutami evra danes veliko manj ugodno kot je bilo pred novim letom: konec decembra si za milijon lir dobil 1.005 mark, 3.355 francoskih frankov, 20.408 belgijskih frankov in 83.333 pezet; danes pa za enak znesek prejmeš 974 mark (31 mark manj, kar je 30.600 lir), 3.269 francoskih frankov (25.000 lir manj) in 20.105 belgijskih frankov (14.500 lir manj). Adusbef meni, da so za ta absurd krive banke, ki »še bolj kot prej špekulirajo tudi na virtualnih valutah, saj so po določitvi fiksnih menjalnih tečajev uvedle prav tako fiksne stroške v znesku 5.000 lir na operacijo, Čemur je treba prišteti še 3-odstotno provizijo na zamenjano vsoto. Združenja za zaščito potrošnikov dodajajo, da tega ne počnejo samo italijanske banke, ampak tudi banke v Franciji in Nemčiji. Bančni sistem se seveda brani in tako je vCeraj združenje bank ABI odgovorilo na kritike z upravičevanjem stroškov, Id da sodijo v svetovane meje: 5.000 lir in 3-odstotna provizija so najvišji svetovani stroški, ki jih banke lahko in morajo znižati. ABI upa, da bo vplivala na znižanje stroškov konkurenca, medtem ko lahko državljani vsaj za zdaj upravičeno podvomijo, da je evro res pridobitev. HSLOVENIJA / STATISTIČNI URADh Pokritost izvoza z uvozom je bila lani 90,2-odstolna LJUBLJANA - Slovenija je v prvih enajstih mesecih lani izvozila za 8,33 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 9,24 milijarde dolarjev, so vCeraj sporočili iz državnega statističnega urada. Primanjkljaj je v lanskih prvih enajstih mesecih znašal 908 milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 90,2-odstotna. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1997 se je vrednost izvoza, izražena v amerišjdh dolarjih, povečala za 8,6%, uvoza pa za 7,3%. Novembra lani se je dolarski izvoz v primerjavi z mesecem prej znižal za 3,8% na 858,8 milijona dolarjev, uvoz pa za 3,3%, na slabih 944 milijonov dolarjev. Primanjkljaj v tem mesecu je znašal 85, 14 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 91-odstotna. V primerjavi z novembrom 1997 se je izvoz novembra 1998 poveCal za 15,5%, uvoz pa je bil višji za 17,5%. TRENDI / PO PODATKIH ISTATA ZA OKTOBER 98 Omejena rast prodaje na drobno Glede na oktober 1997 večja za 2,5%, v prvih 10 mesecih +2, 7% RIM - Po podatkih zavoda Istat je prodaja blaga v distribuciji na drobno oktobra lani dosegla 2, 5-odstotni porast z ozirom na enak mesec leta 1997, medtem ko je bilo zvišanje v prvih desetih mesecih glede na enako obdobje leta prej 2, 7-odstotno. NajveCji delež te rasti je šel kot navadno na raCun velike distribucije, ki je oktobra zabeležila 4, 5-odstotno rast prodaje, medtem ko se je prodaja v trgovinah z manjšo prodajno površino povečala le za 2,1 odstotka. NajveCji delež rasti prodajne dejavnosti na velikih trgovskih površinah odpade na tako imenovane hard di-scounte (+8, 4%), sledijo jim hipermarketi in drugi specializirani obrati velikih površin (+5%), medtem ko so supermarketi registrirali bolj omejeno rast prodaje (+3, 4%). V strukturi prodaje še naprej vodi živilski sektor, ki je oktobra napredoval za 2, 9%, prodaja neživilskih izdelkov pa se je povečala za 2, 3%. Tudi podatki za lanskih prvih deset mesecev kažejo na običajno prednost velike distribucije (+5%) glede na rast v mali trgovini (+2, 2%). Na neživilskem področju se je oktobra najbolj povečala prodaja farmacevtskih izdelkov (+4, 2%) ter radijskih in televizijskih sprejemnikov, registratorjev in računalnikov (+3, 6%), medtem ko je najbolj skromno rast dosegla prodaja trajnih in netrajnih proizvodov oziroma dobrin za gospodinjstvo. TEČAJNICE 7 EVRO= 1.936.: 1 EVRO= 1.936,27 URE U. JANUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 11.01. 8.01. ameriški dolar 1,1569 1,1659 japonski jen 126,33 130,09 grška drahma 323,40 324,00 danska krona 7,4433 7,4433 švedska krona 9,0985 9,1650 britanski funt 0,70440 0,70940 norveška krona 8,5585 8,5900 deška krona 35,173 34,938 ciprska lira 0,58167 0,58187 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,70 250,15 poljski zlot 4,0320 4,0363 slovenski tolar 188,9655 188,8400 švicarski frank 1,6104 1,6138 kanadski dolar 1,7463 1,7643 avstralski dolar 1,8134 1,8406 novozelanski dolar 2,1257 2,1557 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 11. JANUAR 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 EVRO OSTALt VALUTt NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,1681 1,1499 britanski funt 0,7136 0,6995 švicarski frank 1,6303 1,5969 danska krona 7,5903 7,3039 norveška krona 8,7535 8,3611 švedska krona 9,3641 8,9163 kanadski dolar 1,7879 1,7221 grška drahma 340,89 296,73 japonski jen 132,56 124,54 avstralski dolar 1,9224 1,7958 slovenski tolar 193,72 188,08 hrvaška kuna 8,0719 7,3104 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 11. JANUAR 1999 EVRO LIRE VALUTA prodaja nakup prodaja nakup ameriški dolar 1,1696 1,1490 1656 1685 britanski funt 0,7175 0,7005 2699 2764 kanadski dolar 1,7820 1,7398 1087 1113 japonski jen 130,1150 127,0554 14,88 15,24 švicarski frank 1,6407 1,6020 1180 1209 norveška krona 8,7084 8,5110 22235 227,50 švedska krona 9,3043 9,0868 208,10 213,09 grška drahma 329,1632 321,3693 5,88 6,03 danska krona 7,5552 7,3853 256,28 262,18 avstralski dolar 1,8606 1,8168 1041 1066 slovenski tolar 10,15 10,35 190,77 187,08 hrvaška kuna 8,00 7,45 242 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 11. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30:-2,49% delnica cena € var.% delnica cena € var.% ALITAUA 3,444 +1,11 ITALGAS 4,767 -2,47 AUEANZA 12,710 -1,67 MED1ASET 7,667 -0,49 COMIT 6,432 -2,04 MEDIOBANCA 12,075 -2,81 BCA Dl ROMA 1,490 -0,46 MEDIOLANUM 7,134 •0,19 F1DEURAM 6,484 -2,74 MONTEDISON 1,157 -2,03 INTESA 5,292 +0,03 OLIVETTI 3,215 +0,06 BENETTON 1,777 -1,71 PARMALAT 1,561 -1,82 COMPART 0,697 -2,56 PIRELLISPA 2,848 -3,32 EDISON 10,768 -2,04 RAS 12,349 -3,76 ENI 5,837 -0,86 ROLO BCA 1473 23,720 -2,86 FIAT 3,268 +1,23 SAIPEM 3,541 -2,10 FINMECCANICA 0,969 -1,95 SAN PAOLO IMI 15,894 -1,35 GENERALI 38,490 -3,63 TIM 6,514 4,07 HDP 0,629 -1,70 TELECOM ITA 8,001 -1,78 INA 2,281 -0,34 UNICREDIT 5,184 -3,73 S ljubljanska banka lw Podružnica Milano NOVICE VRH / ODPIRALI SO DOSTOPA V DVE NOVI JAMI DIJAŠKI DOM / OD JUTRI DALJE Nov primarij za ortopedijo V ortopedskem oddelku goriške bolnišnice imajo novega primarija. To je dr. Franco Gherlinzoni, zmagovalec natečaja za nadomestitev dr. Tonut-tija, ki je odšel v pokoj. Dr. Gherlinzoni se je rodil v Vidmu pred 45 leti, doktoriral je v Trstu leta 1979, se nato specializiral v travmatološki ortopediji in fiziokineziterapiji v Bologni. Tri leta je deloval v prestižnem inštitutu Rizzoli v Bologni, za sabo ima tudi bogato publicistično (100 publikacij) in konferenčno dejavnost (poročila na 70 posvetih). Zdravstvena ustanova posebej poudarja njegovo specializacijo v onkolški ortopecbji, kar je novost v deželnem merilu in bi lahko v Gorici pomenilo zagon centra za tovrstna obolenja. Še nekaj dobitnikov loterije Včeraj so nam javili imena še nekaterih dobitnikov nagrad na božični loteriji goriških trgovcev. Četrto nagardo (skuter honda bali) je dobila Giu-liana Braulin iz Fare, 13. (uro sector) Ivan Humar iz Steverjana, 17. in 29. (prenosna telefona) Cristi-na Giurco iz Škocjana in Vittorio Chiarion iz Gorice. Podelili so še 45., 58., 61., 79., 125. in 126. nagrado. Na raCun loterije pa prihajajo tudi pritožbe nekaterih kupcev, ki so prejeli srečke brez serijskih številk. Organizatorji priznavajo napako, branijo pa se, da takih srečk ni bilo veliko. Novačenje interesentov za padansko konjenico Iz studia odv. Micheleja Formentinija, ki je tudi načelnik skupine Severne lige v občinskem svetu, smo prejeli sporočilo za tisk, ki napoveduje, da sprejemajo prijave za oddelek padanske garde na konju (»Guardie padane a cavallo«) za goriško pokrajino. Padanski konjeniki naj bi delovali na področju civilne zaščite in predvsem na območjih, kjer je onemogočen dostop motornih vozil. Sporočilo navaja tudi, da je padanska garda volontersko združenje, da je nepolitično in neprofitno. Za pristop med konjenico GNP se interesenti lahko obrnejo do Giorgia Giacobbija, tel. 03683588406. »Samotni seks« v avtomobilu pri belem dnevu sredi Tržiča Pred nekaj meseci so se župani nekaterih večjih mest podali v boj proti prostituciji tudi s strožjim uveljavljanjem predpisov, ki prepovedujejo ti. opolzka dejanja na javnem prostoru. Zaradi kršitve istih predpisov se bo v Tržiču moral zagovarjati moški, ki je iskal spolno uteho v avtomobilu vendar ne s prostitutko, pac pa, Ce naj se tako izrazimo,»lastnoročno«. To je poCel pri belem dnevu v središčni ulici Matteotti, kar menda ni najbolj posrečena izbira kraja in časa za potešitev še tako silovitega vzburjenja. Njegovo početje ni ostalo neopaženo: pritegnilo je pozornost nekaterih deklet in žena, ena med njimi pa je tudi sklenila, da naredi konec nečednemu početju in je zadevo prijavila možem postave. Na policiji so nam dogodek potrdili, ime »grešnika« pa so seveda raje zamolčali. KRA1/9901 Novoletna akcija Kraških krtov Na lokaciji Ograjina so odkrili 20 metrsko brezno, za drugo jamo bo treba počakati Jamarji med odpiranjem brezna v Ograjini, blizu jamarskega doma (foto Bumbaca) akciji, ki je pretežno simboličnega pomena, pripravljajo na drugi pomemben dogodek. V kratkem, predvidoma še ta mesec, bodo namreč predstavili javnosti publikacijo Med Timavo, SoCo in Vipavo, 150 strani obsegajočo knjigo formata 20x28 centimetrov. V publikaciji je predstavljena dejavnost društva v obdobju od leta 1986 do lani. Opisane so številne jame in brezna, ki so jih odkrili ali izmerili in narisali Kraški krti, objavljeni so rezultati specifičnih raziskav itd. Izid knjige sta omogočili Zadružna kreditna banka Doberdob, Zadružna kreditna banka Sovodnje ter Kraška gorska skupnost in nekateri posamezniki. Člani jamarskega kluba Kraški krti so v nedeljo pripravili prvo akcijo odpiranja novih jam v letu 1999. Ob tej priložnosti so se jim pridružili številni prijatelji, predstavniki jamarskih društev iz Idrije, Ajdovščine, Sežane, elani jamarskih društev iz TržiCa, predstavniki društva Grmada in dolgoletni jamarski prijatelji iz Koroške. Med udeleženci nedeljskega srečanja so bili tudi podpredsednik jamarske zveze Slovenije, predsednik SPDG in nekaj elanov odbora. Kraški krti so za prvo akcijo v novem letu evidentirali dve jami. Obe sta v bližini jamarskega doma na Vrhu. Po nekajurnem delu dveh skupin, ki sta se odpravi- li vsaka na svojo lokacijo, je bil rezultat v nedeljo popoldne kar dober. V manjši dolini, v kraju Ograjina, v neposredni bližini zgornje poti do jamarskega doma, so odprli vhod v 20 metrov globoko brezno. Veliko napora so vložili tudi v odpiranje druge jame, vendar pa bo treba s kopanjem nadaljevati. Zaenkrat ni znano, kaj se odpira v globino, skromno brezence ali pa votlina spoštljive dimenzije. Z ozirom na območje sta možni obe varianti. Novoletna akcija jamarjev se je sklenila s prijetno družabnostjo v jamarskem domu, kjer so se gostitelji in gostje zadržali do poznih ur. Ob tem velja omeniti, da se Krški krti po novoletni Ludoleka Pika Nogavička vabi alroke Kateri otrok se ne rad igra še zlasti, ko mu je za to namenjen primeren prostor s kopico igraC in iger, prijetno družbo vrstnikov in prisotnostjo izkušenih animatorjev? No, Ce je kaj takih, naj nikar ne prebirajo naslednjih vrstic, vsi drugi pa bodo iz njih izvedeli za veselo novost, ki je namenjena prav njim. V dijaškem domu Simona Gregorčiča bo namreč jutri popoldne zaCela delovati ludoteka Pika Nogavička - prva slovenska ludoteka v Gorici. Prvi dan (in nato vsako sredo) bo dejavnost namenjena najmljašim, to je otrokom iz vrtcev. Zanje bo ludoteka jutri odprta od 16. do 18. ure. V tem času lahko starši zaupajo malčke varstvu vzgojiteljev. Program prvega dne ponuja animirano pravljico in razne zanimive igrice. Od Četrtka, 14. januarja, bo ludoteka zaCela delovati tudi za osnovnošolce, katerim bo namenjena vse dni od ponedeljka do petka (razen srede) od 17. do 18.30. Ludoteka bo odprta vsem otrokom, tudi Ce niso gojenci doma. Starši plaCajo 30 tisoC lir ob vpisu, obiskovanje pa je nato prosto in neobvezujoče. V ludoteki bodo otrokom na razpolago raznovrstne igraCe, družabne, simbolične in besedne igre, igre iz ljudskega izročila, deloval bo pravljični kotiček z animacijo pravljic, otroci bodo izdelovali igraCe iz raznih materialov, se posvečali delavnicam (modelarstvo, origami), glasbi in plesu. Na voljo bodo tudi igrice na računalnikih in možnost vodenega deskanja po internetu. »Ludoteka je predvsem kraj, v katerem se otroci srečujejo in hkrati preko igre oblikujejo svojo osebnost, razvijajo ustvarjalnost in iznajdljivost. Igra je namreC kot svojevrstna, svobodna in ustvarjalna dejavnost vpletena v življenje vseh otrok. Pomeni izziv in nove možnosti za spoznavanje samega sebe in drugih, za Čudenje, iskanje, primerjanje, preizkušanje...«, piše na vabilih. Otroci se bodo o tem lahko sami prepričali, staršem pa so na voljo vse podrobnejše informacije vsak dan od 12.30 do 18.30 v pisarni Dijaškega doma, tel. 0481/533495. KRAINER GORICA ulica de Gasperi 39, tel. 0481/533524 +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++^ * PRIREJA, OD 12. JANUARJA \ i DO 22. FEBRUARJA LETOS L I SEJEM | gospodinjskega| PERILA i KAKOVOST KRAINER h \ JAMSTVO STILA IN UGODNOSTI \\ OPREMA PERZIJSKE PREPROGE, ODEJE, RJUHE, PRTI ZAVESE, BLAZINE, BRISAČE, PREGRINJALA. KRONIKA / SMRTNA NESREČA V PIERISU Silovito trčenje usodno za priletnega voznika Doberdobka ranjena v trčenju pri Gabrjah Priletni voznik avtomobila je včeraj izgubil življenje v silovitem trčenju s traktorejm tovornjaka na križišču med pokrajinskima cestama številka 2 in 20 v Pierisu. Žrtev je 79-letni Tullio Bonetti rojen v Trstu, ki je zadnja leta živel v Turjaku, Ul. Dante 33. Bonetti ni bil poročen in je živel sam. Nesreča se je pripetila včeraj popoldne. Bonetti se je peljal na svojem avtomobilu A112 po pokrajinski cesti štev. 2 v smeri proti Villi Vicenti-ni. Po ugotovitvah prometne policije iz Tržiča, ki sestavlja zapisnik o smrtni nesreči, naj bi priletni voznik zapeljal čez križišče z drugo pokrajinsko cesto, ki pelje proti Škocjanu, ne da bi upošteval prometnih znakov, po katerih bi se moral ustaviti. Prav tak- rat je po drugi cesti peljal traktor tovornjaka fiat 190 podjetja Ravasi intonaci iz Mantove, ki ga je upravljal uslužebe-nec istega podjetja doma prav tako iz Mantove. TrCenje je bilo zelo silovito, saj je Bonettijev avto odbilo kar Cez ograjo na vrt bližnje hiše, kjer je A112, tudi zato ker leži vrt nekoliko pod cesto, pristal na strehi. Stanovalci so takoj poklicali reševalce, ki pa priletnemu vozniku niso mogli vec pomagati, saj je bil že mrtev. Voznik tovornjaka ni dobil omembe vrednih poškodb. Drugo silovito trčenje, na srečo brez težjih posledic, se je pripetilo včeraj okrog poldneva pri Gabrjah na državni cesti iz Gorice proti Trstu. Na odseku, kjer so v teku dela na cestišCu, sta Čelno trčili dve vozili, ford sierra, na katerem se je 44-letni Mauro De Boni iz Tržiča peljal v smeri proti Gorici, in fiat panda, na kateri se je 39-letna Giuliana Leghissa, rojena v Devinu in z bivališčem v Doberdobu peljala v nasprotni smeri. TrCenje je bilo zaradi spolzkega cestišCa dokaj silovito, lažje ranjena pa je bila Giuliana Leghissa, ki so ji nudili prvo po-moC v splošni bolnišnici. Zapisnik o prometni nesreči sestavlja goriška prometna policija. Prvo pomoč so v splošni bolnišnici nudili tudi kolesarju, 71-letnemu Severinu Albanu iz Ul. Lunga. Peljal se je po Ul. III. armata, ko je tik pred križiščem z Ul. V. Veneto lažje trčil vanj opel corsa, ki ga je upravljala 23-letna Sa-mantha De Bacco iz Trsta. TRŽIČ Danes pogreb očeta in sina V Tržiču bo danes pogreb 43-letnega Corrada Finocchiara in njegovega 17-letnega sina Mauri-zia, ki sta prejšnji Četrtek umrla zaradi uhajanja oglikovega monoksida iz peci v stanovanju, kjer sta živela kot najemnika. Bila sta doma s Sicilije, delala pa sta v ladjedelnici kot delavca zunanjega podjetja, ki ima v zakupu opremljanje ladij za križarjenje. Pogreb bo ob 11. uri v stolnici, nakar bodo očetovo truplo prepeljali v rojstni kraj na Siciliji, medtem ko bodo sina pokopali v TržiCu. V preiskavi o tragični smrti še ni novosti. Postopek zaradi nenamernega umora je še naslovljen proti neznanim, od ekspertize na peci pa bo odvisno, ali bodo formalizirali obtožbo proti lastniku stanovanja. GORICA Torek, 12. januarja 1999 OBČINA / FORMALNA POTEZA OLJKE Občinski svet naj se izreče o bolnici Leva sredina je proti selitvi, za gradnjo novega poslopja in sodelovanje s Šempetrom Načelnik svetovalske skupine Oljke v goriškem občinskem svetu Ario Ru-peni je sinoči na sestanku načelnikov svetovalskih skupin s predsednikom občinskega sveta Roldom formalno vložil osnutek sklepa na svetovalsko pobudo o vprašanju goriške bolnišnice. Rup eni in z njim drugi svetovalci Ojke, ki so podpisali osnutek, zahtevajo, naj se točka vnese v dnevni red prve letošnje seje občinskega sveta, ki bo najbrž sklican prihodnji teden. Cilj Oljke je, da bi se občinski svet jasno opredelil glede lokacije goriške splošne bolnišnice. Prevec je v zadnjem Času polemik, različnih predlogov in stališč, kar vse daje sum umetnega dvigovanja prahu, ki bi zasenčil bist- vo problema. Potrebni sta jasnost in prozornost, ki ju lahko po oceni svetovalcev Oljke nudi le javna razprava v občinskem svetu. V utemeljitvi predloga tudi navajajo poslabšanje ravni zdravstvene oskrbe v Gorici, ki jo potrjujejo nedavne statistike o kakovsti življenja. V zahtevi, naj se o lokaciji bolnišnice izreče občinski svet, se Oljka sklicuje tudi na zakon, s katerim je parlament pooblastil vlado za preureditev sistema zdravstvene oskrbe v državi: v tem okviru so občinam poverjene pomembne naloge pri organizaciji zdravstvenih struktur. Na osnovi teh premis vsebuje osnutek sklepa Četvero določil. S prvim se zavrača možnost selitve splošne blnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga, bodisi ker to poslopje ni primerno za oskrbo akutnih bolnikov, kot tudi zaradi velikih stroškov, ki jih predpostavlja ta rešitev zaradi potrebe po odkupu poslopja. Nakazuje se torej gradnja novega poslopja za sedanjim kompleksom v Ul. V. Veneto, kar bi zagotovilo moderno in funkcionalno bolnišnico ter možnost postopnega financiranja. Nadalje se nakazuje perspektiva Čezmejnega sodelovanja s šempetisko bolnišnico, ki naj bi ga financirali z izrednimi državnimi in evropskimi sredstvi. Četrta točka zadeva župana in odbor, ki naj bi bila pri odločanju vezana na dosledno spoštovanje navedenih smernic. GLEDALIŠČE / V KC LOJZETA BRATUŽA Uspešno gostovanje PDG V okviru sezone SSG predstavili igro Ni tako slabo kot zgleda GLEDALIŠČE / KULTURNI DOM Moni Ovadia v okviru sporeda V teater z velikimi Predstavi nocoj in jutri Po gostovanju Primorskega dramskega gledališča v okviru slovenske sezone SSG iz Trsta se nocoj vraCa v Gorico tudi italijansko gledališče. Na odru Kulturnega doma bo namreč nocoj ob 20.30 nastopil judovski kabaretist, humorist in gledališčnik Moni Ovadia, ki bo predstavil gla-sbeno-gledališki spektakel »Oylem Goylem«. Ovadia, ki je s svojim značilnim judovskim humorjem zaslovel pri ljubiteljih gledališča in tudi pri širši javnosti, bo nocoj nastopil v okviru rednega gledališkega abonmaja italijanske sezone v Gorici, jutri pa bo, prav tako v Kulturnem domu, ponovitev predstave v okviru novega miniabonmaja, ki ponuja štiri izbrane predstave pod nazivom V teater z velikimi. Slovensko stalno gledališče je v nedeljo popoldne in sinoči ponudilo go-riškim abonentom gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Novogoriški gledališčniki so v režiji Jaše Jamnika predstavili svojo usešnico iz zadnjega obdobja, celovečerno predstavo Petra Barnesa Ni tako slabo kot zgleda, ki jo oblikujejo tri enodejanke. Kljub za navade go-riških abonentov neobičajnemu nedeljskemu popoldanskemu terminu si je predstavo v dvorani kulturnega centra Lojzeta Bratuža, kjer je bila tudi sinočnja ponovitev, ogledalo kar lepo število gledalcev, ki so uživali, se posmejali in tudi zamislili ob predstavi, ki z inteligentnim humorjem in brezkompromisno kritičnostjo obravnava nekatere temne plati naše civilizacije in Človekovega bivanja. SSG bo v nadaljevanju sezone zaradi prenovitvenih del v tržaškem Kulturnem domu nekoliko spremenilo abonmajski koledar, s Čemer se bomo »okoristili« prav v Gorici, saj bosta po vsej verjetnosti naslednji dve premieri SSG pri nas. KRONIKA / ŠIRI SE BOMBNA PSIHOZA Preplah zaradi medvedka V sumljivem paketu v Ul. Alfieri so našli le kipec iz keramike Medvedek iz keramike je v nedeljo popoldne povzročil preplah v Ul. Alfieri v Gorici. Neki stanovalec je okrog 15. ure obvestil policijo, da je na gredici pod grmičkom sumljiva vrečka, v kateri je videti paket. NiC ni sicer dajalo misliti na bombo, toda po nedavnem tragičnem dogodku v Vidmu, ki mu je prejšnji teden sledila še neumna potegavščina z namišljeno bombo v Standrežu, je očitno med ljudmi dovolj psihoze, da po- staja sumljivo tudi to, kar sicer ne bi bilo. Podobna je bila očitno tudi ocena sil javnega reda, ki so dale zapreti promet v omenjeni ulici (na sliki -foto Bmnbaca), vsem ljudem v soseščini pa so priporočili, naj se tiščijo doma. Nazadnje so zahtevali poseg posebnega robota »VVillija«, s katerim razpolagajo izvedenci za razstreljevanje v Trstu. »VVilli« je s kleščami odprli sumljivi paket iz njega pa se je pokazal prikupni nasmeh keramičnega medvedka. Spektakel »Oylem Goylem« ponuja razigram pogled na zakladnico srednje in vzhodnoe-vrospke judovske kulture. V Ovadijevem monologu je pripoved prežeta s humorjem, dovtipi, iskricami modrosti in avtoi-ronijo, vse skupaj pa se prepleta z značilno jiddi-sh glasbo z vzhodnjaškimi, balkanskimi in ciganskimi prizvoki, ki jo izvaja » T heaterorchestra« v sestavi Gianni Cannata (kontrabas), Vladimir De-nissenkov (bajan), Cosi-mo Gallotta (kitara) Janos Hasur (violina) in Patrick No var a (oboe in klarinet). Omenili smo, da bodo predstavo jutri zveCer ponovili v okviru gledališkega miniabonmaja za štiri predstave. To je za novost letošnje sezone, s katero so želeli elani združenja Emac in Deželne ustanove za gledališke prireditve obogatiti gledališko ponudbo v Gorici. Niz štirih predstav so poimenovali V teater z velikimi in bo obsegal gostovanja štirih res velikih oziroma zelo priljubljenih gledališčnikov. Po Moniju Ovadii bo 4. februarja na sporedu igra Božic pri Cupiellovih (»Natale in časa Cupiel-lo«), najbrž najveCje delo Eduarda De FiJippa, ki ga po smrti velikega mojstra na italijanskih odrih niso veC uprizarjali vse do zdajšnje postavitve s Carlom Giuffrejem v glavni vlogi. Ze teden kasneje, 12. februarja, bo v Gorici Marco Paolinf, ki bo po izrednem tudi televizijskem uspehu monologa o tragediji Vajonta nastopil s svojim najnovejšim delom »Bestiario veneto«. Niz bo zaokrožila Franca Valeri, ki bo nastopila v igri »Mal di ma(d) re« Pierreja Oliviera Scottoja. Za štiri predstave ponujajo poseben abonma s sledečimi cenami: redni - 100 tisoC lir, skupinski in upokojenci nad 65. letom - 88 tisoC, mladinski do 26. leta - 72 tisoC. Abonmaje vpisujejo v agenciji Appiani. Na sliki: Moni Ovadia KINO 3 OBVESTILA GORICA VITTORIA 1 17.45-20.15-22.30 »C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 16.45-18.30 »Mulan«. Walt Di-sney. 20.10-22.20 »Cele-brity«. R. Woody Allen, i. Leonardo Di Caporio, Wi-nona Ryder. CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Ro-nin«. I. Robert De Niro. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Paparazzi«. L Christian De Sica in Massimo Boleli. Rumena dvorana: 16.30-18.00 »La gabbia-nella e il gatto«. 20.00-22.00 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo. TRŽIČ EXCELSIOR 18.00 »II principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga. 20.00-22.00 »La ma-schera di Zorro«. L Antonio Banderas in Anthony Hopkins. KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA organizira v sodelovanju s Kulturnim domom v petek, 15. januarja, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu koncert pihalnega orkestra in tolkal »Serenade En-semble« iz Trsta (Aljoša Starc - klavir, Emanuele Quargnal - oboa, Romolo Gessi - dirigent). Spored: G. Donizetti, C. Gounod, N. Rimsky-Korsakov, T. Hmeljak, G. Gershvvin. SKRD JADRO IZ ROMK in tamkajšnji Zenski pevski zbor prirejata koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo, 17. januarja, ob 15. uri. Koncert bosta uz-vajala moški pevski zbor in cerkveni mešani pevski zbor iz Opatjega sela. a PRIREDITVE KD BRIŠKI GRIČ vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja na sedežu društva na Bukovju v soboto, 16. januarja, ob 20.30. SKRD JADRO iz Ronk vabi v Četrtek, 21. januarja, ob 20. uri v društveni sedež v Romjkanu na večer s profesorjem Joškom Šavlijem iz Gorice, ki bo govoril na temo: O mitologiji Slovencev. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni Ust. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do konca januarja. PD RUPA PEC prireja izlet na sneg v Arnold-stein (Podklošter) v nedeljo, 7. februarja. Za pojasnila Tanja Kovic, tel. 0481-882285. Sezonsko znižanje KD O.ŽUPANCIC obvešča, da potekajo v domu A. Budala v Standrežu naslednji tečaji: naravni ples, stretching, jutranja telovadba, večerna sprostilna telovadba, ples in petje za osnovnošolske otroke. Prve štiri dejavnosti so namenjene odraslim. Informacije in prijave po telefonu 0481/537525. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je na sedežu na razpolago za elane Koledar 1999, ki ga je izdalo društvo. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da se bo jutri, 13. januarja, obnovila redna tedenska vadba v telovadnici OS v ulici Duca d’Aosta v TržiCu. Vesela druščina, ki skrbi za primemo razgibavanje in telesno kondicijo, se srečuje ob sredah med 18. in 19.30. Z veseljem bodo sprejeti nove elane in Članice. n RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v Četrtek, 14. januarja, ob 18.30 odprti skupino razstavo fotografije, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75, Zvezo slovenskih kulturnih društev in s Fotoklubom iz Nove Gorice. Razstavljalo bo devetnajst avtorjev z obeh strani meje. M ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, UL Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, UL Cosutich 117, tel. 711315. POGREBI /0) xx moška oblačila ^P^-ul. Carducci 24 ^ tel. 0481 /537561 DANES - Iz Gorice: 10.25, Elda Vecchiet vd. Taverna iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče; 10.30, Paola Badati iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 12.00, Bruno Folla na glavnem pokopališču; 12.45, Pieri-na Tortni vd. Tortni iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Medei (ob 14. uri) in na tamkajšnje pokopališče; 13.15, Luciana Crema por. Devetti iz splošne bolnišnice v Gradišče. Iz TržiCa: 10.45, Mauri-zio Finocchiaro iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Ambroža in na glavno pokopališče; 10.45, Corrado Finocchiaro iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Ambroža in v Siracuso; 13.00, Caterina Portelli por. Mininel iz splošne bolnišnice v Turjak. Zapustila nas je naša draga Mikulus Karmela Žalostno vest sporočajo sin Aleš, hčerka Adrijana, vnuka Emy in Samo ter drugi svojci. Pogreb bo jutri, 13. januarja, ob 9. uri iz kapele bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Pevmi. Pevma, Gorica, 12. januarja 1999 SSG / MALE ZGODBE IZ VELIKEGA ŽIVLJENJA BINETA BRRVINCA Domiselna lutkovna igrica za najmlajše Po Marku Kravosu je predstavo pripravil Marko Sosič SSG-Trst: Marko Kravos, Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Br-vinca, lutkovna igrica za najmlajSe. Zamisel in realizacija Marko Sosič, melodija pesmi Aleksander Vodopivec, izdelava lutk Marija Viri au, LuCka Schillani in Silva Gregorčič, lektor Jože Faganel. Igra: Gregor Gec. Premiera v k.d. RdeCa zvezda v Saležu 10.1.1999. Zgodba o Binetu Br-vincu je »prav’ca«, kakršne so pripovedovali nekoč. Otroci so se v junakove dogodivščine popolnoma vživeli in spraševali: »In potem?« Tako si je moral pripovedovalec do naslednjega večera izmisliti nadaljevanje. V tem slogu je Kravos napisal 13 epizod iz življenja malega, a silno pomembnega junaka -mravljinca. Ob njem se vsakemu otroku zdi, da je velikan in s Se večjo radovednostjo sledi njegovim podvigom, ko se mali Bine junaško sooCa z živalicami ali Čudežnimi bitji. V svojem besedilu označi avtor vse nastopajoče z ustreznim imenom in nekaj bistvenimi potezami. V lutkah, ki sta jih izdelali Lučka Schillani in Silva Gregorčič pod vodstvom Marije Vidau, se vse oznake prelevijo v slikovito pojavo izjemnih junakov. Kostumografinja je avtorjemu prikazu dodala še hogato barvi- tost svojega domišljijskega sveta in svojo zamisel tudi mojstrsko realizirala. Režiser Marko Sosič je iz epizod pobral bistvene elemente in jih povezal v zgodbo, polno neznatnih zapletov, po meri junakov in gledalcev. V otroških predstavah zadobi SosiCeva tenkočutnost pravljično moC. Aleksander Vodopivec je z njemu prirojeno lahkotnostjo sledil ritmu Kravos o vih pesmic in sugeriral melodijo. Gregor GeC pa je pravi junak te igre (na sliki med premierno uprizoritvijo, f KROMA). Z besedo, glasovno nastavo in gibi lutke oživijo in vse, kar je ekipa sodelavcev pripravila, se spremeni v neverjetno dogajanje. Komaj se znajde za mizi- co in prične s predstavljanjem lutk, preseže Geč začetno nerodnost. Vsakega junaka posebej glasovno označi, mu pritakne vzdihe, grgranje, medklice ter jih značajsko opredeli z dobro izdelanimi premiki. In v tem je izredno dosleden, ker je tudi do obrobnej-ših likov enako pozoren. Zato se poleg Bineta, muhe Žuže in deževnika Mptovilčnika, ki so na odru stalno prisotni, vtisnejo gledalcem v spomin tudi polžek Džek, poskočna žaba, ki je nagajive oblake, modri muren Cričič, vilinsko nežna burja, vila Polonica in pisana zmajasta kača Kačon. Poseben užitek predstavlja kapica, ki si jo Geč natakne na glavo, ko ponazori Binetov obisk pri deževniku Mo-tovilcniku: podzemlje ponazori z rjavim pokrivalom, ki ima na vrhu rožice, ob igralčevem obrazu pa visi to, kar rase pod zemljo: korenček, čebula ipd. Skrbno izdelani detajli pomagajo najmlajšim, da se takoj vživijo v pravljično dogajanje, sicer pa je tempo predstave tako vrtoglav, da prevzame vsakogar. V drobno igrico je bilo vloženo veliko truda, predvsem pa iznajdljivosti vseh sodelavcev. Otroci, ki so prisostvovali premierni uprizoritvi so z velikim zanimanjem sledili 40 minut trajajoči predstavi, s katero bo SSG gostovalo po vrtcih in šolah in gotovo razveselilo najmlajše! Bogomila Kravos SLOVENSKI KNJIŽNI TRG / NEKOLIKO NEOBIČAJNA PONUDBA Golo obličje skrajnega naturalizma V posebni publikaciji je lani izšel izbor erotičnih zgodb Franja Frančiča . Franjo Frančič: Dobro jutro, Charles Bukovvski! : izbor 1990 -1997 (erotične zgodbe) - Grosuplje: Mondena Kreativne komunikacije, 1998 - (Jurčičeva zbirka; leta. 4,1) O pisatelju Franju Frančiču, ki poldrugo desetletje buri duhove v slovenskih malomeščanskih krogih, je bilo prelitega veliko črnila. V slovensko prozo zadnjega desetletja je vnesel svežino skrajnega naturalizma in ustvaril svoj razpoznavni prozni slog. Skoraj vse njegove romane in zgodbe (namenjene odraslim bralcem) odlikujejo prepričljiva pričevanja o socialnem duhu nekega časa, ki ga živimo tukaj in zdaj. Spopada se s problematiko osebne razdvojenosti in razkrojem moralnih vrednot, pripoveduje o izgubljenih eksistencah, o nasilju, ki razjeda medčloveške odnose, o represiji družbenih ustanov nad posameznikom itd. Tuja mu je patetika, puhlo besedičenje in sprenevedanje, zato sodi v krog redkih slovenskih pisateljev, ki si upajo dregniti v vsak osir ali na glas povedati, da enako kot med diši po medu tudi drek čisto zares smrdi po dreku. Tudi v najnovejši Frančičevi knjigi, ki je dejansko zbirka erotičnih zgodb, so prisotne znane prvine pisateljeve proze: nemoč delitve, glosiranje o samoti in osamljenosti, male vojne med spolo- ma, brodolomi dvojcev brez krmarja, fatalistična vdanost v usodo ipd. Frančič ne moralizira, zgolj beleži temnejšo plat outsi-derstva, včasih v poetično obarvani dikciji, drugič spet z grobo ostrino »lovca na glave«. V prispodobi bi lahko dejali, da so njegovi brezimni knjižni junaki neprestano na toboganu življenja. Istočasno se dvigajo v višino in padajo v globino, neprestano izgubljajo tla pod nogami in se predajajo opojni nirvani brezčasja. Nazadnje pa se zgodi, kar se mora zgoditi. Znajdejo se na brisanem prostoru življenjske krožnice, kjer ni časa na popravne izpite. Morda je to nedokončana zgodba Frančičeve generacije, ki se je vrsto let slepila z lažnimi upi in utvarami, mlahavo poganjala idealistično kolo boljših novih časov, naposled pa se kot brezglava čreda predala sivini vsakdanjika. Kot prozaist je Frančič najmočnejši v prikazovanju odnosa moški - ženska, kar nesporno dokazuje tudi pričujoča zbirka erotičnih zgodb. Kriza srednjih let sproži marsikatero vprašanje. Tudi takšna - zakaj mnogi ljudje, kljub neprestanemu druženju, živijo nekako povsem drug mimo drugega. Ta občutek odtujenosti in resignacije para je, denimo, mojstrsko prikazan v odlomku filma »Moj obed z Andrejem« režiserja Louisa Malla, kjer glavni junak pravi: »Moj Bog, mislil sem, da živim svoje življenje, a ga sploh nisem živel. Bil sem umetnik. Nikdar nisem čisto zares živel. Igral sem vlogo očeta, prav tako kakor vlogo moža. Igral sem vlogo prevaranta, režiserja. Z nekom sem živel v isti sobi, a ga nisem opazil. Tudi ga nisem nikdar resnično slišal, nikdar nisem bil zares skupaj z njim.« In kdaj se človek tega zave? Običajno takrat, ko umolknejo nežna ljubezenska šepetanja, ko smeh na ustnicah okameni in nastopi moreči molk oziroma takrat ko se prešerni dialog spremeni v monološki svet tišine in osamljenosti. Frančičeve prozne »male vojne« med spoloma se približujejo neštetim variantam ljubezni in sovraštva dvojcev brez krmarja, ki jih je v današnjem materialistično brezčutnem svetu čedalje več. Vedno pa obstajajo take in drugačne rešitve, da se človek reši ali vsaj poskuša rešiti lastne zafrustrirano-sti. V eni izmed Frančičevih zgodb beremo: »Včasih je človek zadovoljen, če spozna sorodno dušo celo po pismih. V času, ko se možgani kisajo in čas dobi drugo dimenzijo, se človek zbliža s kom na daljavo. Reče si, vedel sem, da je tam nekje sorodna duša, tu, v tej prekleti vasi je pač ni.« (Jesen življenja) Slavko Gaberc FABRIZIO DE ANDRE Umri je veliki poet italijanske avtorske glasbe Poet italijanske avtorske popevke: tako so najbolj pogosto imenovali Fabrizia De Andreja, glasbenika in avtorja tekstov, ki je pisal in izvajal preproste skladbe z izredno poetičnimi besedili. Zadnje mesece ni več nastopal, povedali so sicer, da ima zdravstvene težave, vendar je vest o raku v javnost pronicnila šele pred nedavnim. Zadnje tedne je preživel na inštitutu za rakasta obolenja v Milanu, kjer je umrl v prvih ponedeljkovih jutranjih urah. Njegovo truplo bodo prepeljali v rojstno Genovo, kjer ga bodo pokopali že jutri. Družina, tudi v skladu z načinom življenja kantavtorja, ne želi, da bi iz pogreba ustvarili veliki dogodek, zato tudi v Milanu bilo niso priredili žalne svečanosti. Če je bil Lucio Batti-sti, ki je umrl pred nekaj meseci, nekakšen glasnik teženj generacije sedanjih 40-50 letnikov, Fabrizio De Andre s svojo nadve kakovostno produkcijo, ki generacijsko ni tako ostro zaznamovana, pooseblja eno najlepših obdobij italijanske avtorske popevke. Sodil je v tako imenovano genovsko šolo, pa čeprav to ni bila skupina z »mojstrom« in »učenci«, temveč je kan-tavtorje, ki so se v pribh-žno istih letih rodili v Genovi (De Andre je bil star 59 let), vezala podobna občutljivost, ista naravnanost do glasbe in tudi do okolja, do katerega so bili precej kritični oz. - kar velja še posebej za De Andreja, ki je pripadal bogati meščanski družini - anarhistično razpoloženi. Kot je ob smrti prijatelja in kolege izjavil Bruno La-uzi, ki so ga tudi uvrstili v genovsko šolo, gre za veliki nesporazum. Genovske šole ni in no bilo, je rekel Lauzi, nihče ni bil za mojstra drugemu, prišlo je do nekakšne erupcije velikih talentov, ki so se znašli skupaj. Po Lauzijevem pričevanju na srečanjih sploh niso govorili o skladbah, ki so jih pripravljali ali o komaj izdanih ploščah, vsakdo je mogoče kaj povzel po drugem, vendar ni šlo za načrtno posnemanje ali skupno zorenje. Skupino »Genovežanov« in De Andreja še posebej pa je odlikovala eleganca, tako v sami glasbeni osnovi kot tudi v načinu podajanja. Odlično je Fabrizia De Andreja opredelil Renzo Arbore, ki je izjavil, da je prvi znal v italijanski lahko glasbi združiti preprostost ljudskega glasbenega izročila s prefinjenostjo tekstovnega dela. Po Ar-borejevem mnenju je največja De Andrejeva odlika v tem, da se je občinstvu predstavljal neprikrito in se mu ni dobrikal, njegov »vzorec« je posnemalo veliko kantavtorjev, ki pa so v določeni fazi sprejeli marsikateri kompromis, da so ubranili priljubljenost in prodajo plošč. Zato bi bilo sedaj prav, ko bi priznali, kakšno vlogo je pri njihovi formaciji in rasti odigral Fabrizio De Andre. Se z večjo prizadetostjo se De Andreja spominja igralec Paolo Vil-laggio, saj sta pravzaprav odraščala skupaj. Oba sta izhajala iz premožnih družin, oba sta bila »črni ovci«, saj sta se podala na umetniško pot. O svojem prijatelju je Paolo Villaggio rekel, da je bil inteligenten, ge-nialec, vesel, duhovit, čudaški, nekoliko važen, snob, predvsem pa ni bil melanholičen, za kakršnega so ga prikazovali. Skratka, je rekel Villaggio, bil je anarhist, veliki pesnik. Svojo, potem izredno uspešno kariero, sta začela skupaj in to kot animatorja na križa-rjenih družbe Costa Cro-ciere, kjer je tedaj zabaval dopustnike tudi Silvio Berlusconi. Vsekakor pa je za prijatelja Villaggia De Andrš pomemben bolj zaradi pesniške vrednosti besedil kot pa zaradi kvalitete glasbe. Tudi številno in zvesto De Andrejevo občinstvo, katerega si prav gotovo ni pridobil s kakšnim dobrikanjem, nasprotno, saj je bil predvsem na začetku genovski kantavtor precej odljuden in včasih odrezav, ga je cenilo zaradi poetičnosti tekstov, ki pa so bili zelo Cesto krute vsebine. Celo v Trstu, kjer je v zadnjih letih večkrat nastopil, ko sta ga že spremljala sin Christian in hči Luvi, so gledalci radi zapeli z njim, ko je intoniral svoje nepozabne hite, začenši z »Ma-rinello« (La canzone di Marinella). Manj so lahko pri nas sledili skladbam, posvečenim »li-gurski etniji«, s katerimi se je na njemu svojstven način poklonil svojim rojstnim krajem. KULTURA Torek, 12. januarja 1999 27 SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA i— LJUBLJANA / V 78. LETU STAROSTI -i Tiranski in samovšečni Izboljševalec sveta Odlični G. Tedeschi v sarkastičnem delu T. Bernharda V tržaški dvorani Cri-stallo gostuje Gianrico Tedeschi, eden najbolj priljubljenih italijanskih veteranov »lahkotnega« gledališkega žanra, pravi mojster ubiranja hudomušnih strun, ki pa pogostokrat za navidez dobrodušnim humorjem skrivajo ostro ironično bodico. V svoji zadnji predstavi je Tedeschi močno naglasil prav satirično, celo sakrastiCno plat lastne igralske umetnosti, ki ji je dodal tudi krepek odmerek grenkobe, tako da vse skupaj zelo meji na tragikomedijo. Takšen sklop okoliščin je dokaj presenetil komedij željne abonente gledališča La Contrada, ki pa odličnemu interpretu niso odrekli navdušenega aplavza. Gianrico Tedeschi se po sedmih letih vrača na oder dvorane Cristallo z delom pred približno desetimi leti umrlega avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda Der VVeltbesser (Izboljševalec sveta), ki mu je italijan- ski prevajalec Roberto Mehin dal naslov II ri-formatore del mondo. Avtor, ki je svoj skrajno samotarski in sarkastični značaj izpričal tudi v številnih intervjujih, v drami prikazuje ostarelega, v samega sebe zagledanega tiranskega intelektualca, avtorja traktata izboljšanja sveta, ki so ga prevedli v nešteto jezikov, zato mu namerava domača univerza podeliti častni doktorski naslov. Priprave za slavnostno podelitev po- membnega priznanja, ki bo na starčevem domu, kot je sam zahteval, češ da mu slabo zdravstveno stanje ne dopušča, da bi zapustil varni fotelj, so neznatna popestritev starčevega vsakdana: od svoje življenske družice zahteva, da mu neprestano streže, ob tem jo stalno ponižuje in neprestano govori o sebi, o svojih uspehih in pretrpetih krivicah ter o traktatu, v katerem je jasno povedal, da je za svet edina možna izboljšava popol- no uničenje človeštva, česar pa očitno noben bralec ni doumel. Režiser Piero Maccari-nelli in scenografka Titi-na Maselli sta protagonista postavila v oguljen fotelj, ki visi s stropa sredi brezosebne sobe z golimi zidovi, le tla so prekrita s slojem nečesa, v katerem sicer je gledalci v prvih vrstah lahko razberejo reliefno podobo našega planeta. Gianrico Tedeschi je v liku ostarelega intelektualca brez olepševanja prikazal bodisi brezdušnost praznega intelektualca in tiranskega egoista bodisi bedo, ki jo prinaša ostare-lost; za mojstrsko odigrano vlogo je prejel prestižno italijansko Ubujevo nagrado. Poleg njega v skoraj nemi vlogi poniževalne in tiranizirane družice učinkovito nastopa Mariangela Laszlo. Igralsko zasedbo dopolnjujejo štirje igralci, ki so nekoliko premladi v vlogah članov delegacije predstavnikov univerze in oblasti, (bov) Umri skladatelj Primož Ramovš Gre za najpomebnejšega glasbenega ustvarjalca 20. stoletja na Slovenskem V 78. letu je v Ljubljani umrl zadnji predstavnik Ostrčeve modernistične kompozicijske šole, slovenski skladatelj in akademik Primož Ramovš. Rodil se je 20. marca 1921 v Ljubljani, kjer je živel in delal vse življenje. Na državnem konzervatoriju in glasbeni akademiji v Ljubljani (v razredu prof. Slavka Ostrca) je diplomiral leta 1941 in se do leta 1943 izpopobrjeval iz kompozicije v Sieni in Rimu. Poklicno je deloval kot bibliotekar na SAZU v Ljubljani od leta 1945 do 1987, ves čas pa seveda komponiral. Primož Ramovš je za svoj obsežen in kvaliteten opus prejel kar nekaj priznanj in nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in Rozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, in bil leta 1988 imenovan za častnega člana Slovenske filharmonije. Od leta 1977 je bil častni član SAZU. Nestor slovenskih skladateljev, eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja Primož Ramovš, je po Ostrčevi kompozicijski šoli, ki jo je končal leta 1941, in izpopolnjevanjih v tujini zadnjih petdeset let takorekoč v celoti obvladoval slovensko in tujo glasbeno sceno kot ustvarjalec in tudi kot poustvarjalec. Primož Ramovš je zagotovo najpomembnejši glasbeni ustvarjalec 20. stoletja na Slovenskem, so zapisali v zborniku slovenski skladatelji. Ustvarjalno se je najprej nave- zal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku 60. let sprejel najnovejša glasbena iskanja. "Ramovš gradi svoje delo iz zvoka in samo zaradi zvoka, " je v Slovenskih skladateljih zapisal A. Rijavec. Spremembe v gostoti tkiva, barvi in dinamiki so bistvene sestavine skladateljeve glasbe, v kateri se je izogibal zunajglasbenim asociacijam. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, ki se je poskusil na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih ter ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Ramovšev opus obsega kakšnih 400 del za najrazličnejša področja in kombinacije inštrumentov ter druženja solističnih glasbil z orkestrom, od orkestralnih del Sinfonieta, Musiques fu-nebres, Simfonia 68, Organofonia, koncertantnega Dvojni koncert, komornih Enneafonija in'Con sordino do solističnih Sarkazmov za klavir, sam pa se je tudi kot vešč orgelski improvizator kar precejkrat lotil tega inštrumenta. Kot zvesti spremljevalec glasbenega življenja se je Primož Ramovš še decembra lani udeležil predstavitve zadnjih petih zgoščenk iz serije Ars slovenica, med katerimi je bila tudi njegova Antologija glasbe za soliste in orkester. (STA) V Trstu jutri koncert Amedea Minghija Po Ivanu Fossattiju bo v Trstu nastopil Amedeo Minghi. Gre za ponudbo Stalnega gledališča FJK, ki je ob redni sezoni pripravila tudi nekaj »paketov«, ki so cenovno še zlasti zanimivi za mlade. Pevec Amedeo Minghi seveda sodi v okvir koncertov lahke glasbe, vseh pa bo v tej sezoni pet. Po izredno uspelem nastopu Ivana Fossatija, odličnega predstavnika italijanske avtorske glasbe, bo pred občinstvom v gledališču Rossetti jutri zvečer ob 20.30 nastopil Minghi. Za njih se obetajo koncertih odmevnejših predstavnikov italijanske scene lahke glasbe, februarja bo v gosteh sloviti Gino Paoli, predstavnik starejše, izredno uspešne generacije italijanskih kantavtorjev, za njim pa mlajši Biagio Antonacci. Niz se bo zaključil s prefinjeno izvajalko Patty Pravo. Naboj romantičnih sonat V ulici Aquileia v Devinu, zraven orožniške postaje, stoji hiša, v kateri je sedež Mednarodne akademije Musiči Artis. To združenje, pri katerem sodelujeta tudi tržaški pianist Marko Sancin in kriški operni pevec Aleksander Švab, občasno prireja v svoji mah dvorani koncerte, na katerih nastopajo mladi perspektivni glasbeniki. Tokrat so organizatorji predstavih duo, ki ga sestavljata romunski violinist Adrian Pinzaru in španska pianistka Pilar Valero Abril. Na programu sta bili dve sonati, ki sodita med najuspešnejše stvaritve pozne romantike. Brahmsova Sonata op. 78 št. 1 v G-duru že od vsega začetka razgali izvajalčeve vrline in pomanjkljivosti, Adrian Pinzam pa me je takoj presenetil z nežnim zvokom, ki je kaj kmalu toplo zaplamtel in razodel talent mladega izvajalca, prepolnega romantične čustvenosti. Milina melodičnega loka se je razraščala v strastne viške, pianistka Pilar Valero Abril pa je violinista zelo občuteno spremljala. Skupaj sta se vživela v otožni Adagio in se zadržano, kot predpiše Brahms, lotila 3. stavka »Allegro molto moderato« - a njuna zadržanost ni pomenila zaprtosti vase, temveč intimno podajanje čustev. V Franckovi Sonati v A-dum pa se je v celoti sprostil eksplozivni naboj poznoromantičnega duha: oba izvajalca sta pokazala zlito in plamteče doživljanje glasbe, ki ga prevečkrat pogrešam ob rutinskih nastopih visokodonečih imen. Adrian Pinzam se izpopolnjuje v Italiji s pedagoginjo Doro Schvvarzenberg, ki sicer poučuje tudi na dunajski Akademiji za glasbo. Najbrž si bo kaj kmalu utrl pot na mednarodne odre, saj je že dosegel tehnično znanje, ki mu omogoča globok in neposreden odnos do klasičnih mojstrovin. Mala dvorana je koncert nagradila z bučnim ploskanjem in duo je za dodatek izbral 1. stavek Mozartove Sonate v G-dum K.V. 293a; izvedba je bila stilistično dokaj prosta in daleč od danes aktualnih »objektiviziranih« interpretacij, muzi-kaličnost pa se včasih na stilistične mode lahko preprosto požvižga. K. K. TRŽAŠKI ODER MLADIH / MORALNI KONTRABAS PO LEOPARDIJEVEM DELU OPERETTE MORALI Posrečeni gledališki projekt mladih ustvarjalcev Giacomo Leopardi ni bil samo »pesnik neskončnosti«, kot so nas učili v šolskih klopeh, marveč tudi jasnoviden mislec, ki se je posebno v svojih spisih, zbranih pod imenom »Lo Zibaldone« in »Ope-rette morali«, loteval vsakovrstnih problemov: v njih obravnava smisel življenja in smrti, ljubezen, naravo, geocentri-zem kot metaforo egocentrizma, zasebno in javno vedenje in sploh vsemogoče človeške vrline in šibkosti, kjer seveda slednje prevladujejo. Lani smo praznovali 200-letnico njegovega rojstva in ob tej priložnosti je v Trstu nastal komite, ki je pod pokroviteljstvom raznih ustanov (Centra študijev o Le-opardiju, tržaške Univerze, Občine, Pokrajine, Dežele Fur-lanije-Julijske krajine, Gledališča Miela. itd.) oblikoval gledališko igro z naslovom: »Con-trabbasso morale (Moralni kontrabas)«, ki je doživela krstno uprizoritev v petek, 8. januarja v gledališču Miela. Režiserka Elisabetta Guštini, ki si je delo zamislila, je povabila k sodelovanju celo vrsto amater- skih in poklicnih umetnikov: Zenski komorni zbor Glasbene matice pod vodstvom Tamare Stanese, v katerem tudi sama goji ljubezen do petja, baletno skupino iz Vidma pod vodstvom koreografinje Fabiane Dellavalle, študente tržaške gledališke šole Teatra dei Fab-bri, avtorji glasbe pa so mladi tržaški skladatelji David Di Paoli, Corrado Gulin, Tom Hmeljak, Giorgio Klauer in Piero Purini, izvajali pa so jo Paolo Amodio (kontrabas), Luisa Antoni (čembalo), Massimo Favento (čelo), Marko Feri (kitara), Corrado Gulin (klavir), Tom Hmeljak (tolkala), Ettore Michelazzi (flavta), Piero Purini (saksofon in didjeridoo), sopranistki Tamara Stanese in Nataša Gregori ter altistka Martina Feri. »Contrabbasso morale« je odrska uprizoritev dialogov iz Leopardijevih »Operette morali«. Vsaka teatralizacija tekstov, ki niso bili izrecno spisani za oder, postavlja veliko problemov, režiserka Elisabetta Guštini pa je postavitev realizirala zelo konkretno: kontra- basu, ki je vladal pad odrom iz nadgrajene terase, je zaupala vlogo Leopardija, ki delo odpre in sklene, raznovrstne osebe, ki so nastopale v 24 dialogih, pa so poosebljali včasih igralci, včasih pa plesalci, pevci ali glasbila. Navidezno preprosti in igrivi dialogi so nam razkrivali globino in aktualnost Leopardijevih razmišlj-sanj: igralci iz »kovaške« gledališke šole se šele kalijo in se niso še otresli tržaškega naglasa, med njimi pa je izstopala kot dovršena umetnica Fran-cesca Salcioli, zraven katere bi omenila še Denisa Sardo in poklicno igralko Mariello Ter-ragni, šibkejši pa je bil doprinos videmskih plesalcev. Skladatelji so se Leopardija lotili z različnimi prijemi, ki so seveda sad raznolikih osebnosti. Med njimi je Tom Hmeljak pokazal najjasnejše hotenje: njegova glasba ima prozorno strukturo, v kateri je vpliv jazza več kot zaznaven, predvsem pa se smiselno vključuje v odrsko dogajanje. Edina kronološka nedoslednost je bil citat iz Verdijeve Traviate: Leopardi je med svojim neapeljskim bivanjem poslušal v glavnem Rossinija in Bellinija, odlomek pa je vendar pokazal Hmeljakovo fantazijo, saj so čelista spremljale kozice, pisalni stroj in druga tolkala. Originalno je zvenela tudi njegova skladba za klavir šestročno, pa ptičje petje z dvema flavtama. Corrado Gulin je bolj problematična osebnost: njegova glasba je polna disonantnih gmot in nasprotujočih si napetosti. V Dialogu med Naravo in Dušo je prisilil sopranistko Natašo Gregori v tvegane skoke v višino, medtem ko je Tamara Stanese pela bolj varen recitativ; zelo zgoščen je bil tudi Dialog med Škratom in Palčkom, ki sta ga duhovito odpeli in odigrali Tamara Stanese in Martina Feri. V Dialogu med Naravo in Islandcem se je Gulin gotovo spomnil na Debussyjev Dialog med morjem in vetrom, zelo pa mu je uspela glasba, ki jo je spisal za Zenski Komorni Zbor Glasbene matice: Tamara Stanese je svoje pevke povlekla za seboj v odrsko igro, v kateri so z nekonvencionalnim petjem poosebljale mrtvece oziroma mumije, ki se o smrti pogovarjajo s Federicom Ruysch. Po mojem mnenju je bil ta Dialog najbolj posrečena točka, v kateri se je uresničila režiserkina vizija o totalnem gledališču, po katerem že dolgo stremijo avantgarde od VVagnerja dalje. Gulinove mumije sta spremljala sam skladatelj pri klavirju in Luisa Antoni v turobni, a .duhoviti preobleki pri čembalu, ob petju pa je zbor okusil tudi zabavo in zadoščenje, ki ga daje gledališko dejanje. Saksofonist Piero Purini je v svoji glasbi posvetil največjo pozornost dražestni barvi svojega saksofona, uporabil pa je tudi didjerdoo, pihalo, iz katerega avstralski domorodci s tehniko krožnega dihanja izvabljajo neverjetne zvoke. Giorgio Klauer se je posvetil kontrabasu, dirigiral pa je tudi svojo glasbo za večjo skupino, medtem ko je David Di Paoli spisal interludij, ki ga je občuteno in zavzeto zaigral kitarist Marko Feri. Za sceno, ki je bila bogato poraščena z zelenjem, sta poskrbela Davorin Kralj in Ivo Gruden, kostume je narisala Renata Molesi, kateri je še posebno uspela realizacija mumij, najnujnejšo tehnologijo (razsvetljavo in ozvočenje) pa je koordiniral Mauro Degrassi. Številno občinstvo je Dialogom, ki so si sledili brez odmora, posvetilo dveurno pozornost, vse oblikovalce pa nagradilo z navdušenim ploskanjem. Najbolj razveseljiva ugotovitev, ki sem jo odnesla iz svojevrstne predstave, je sledeča: naše sicer zaspano mesto premore mlade kreativne ljudi, ki se med seboj srečujejo in spoznavajo ter mimo uradnih kanalov kujejo načrte in izpeljujejo projekte, ki kažejo na njihovo navdušenje in nam razodevajo nove talente. Zmes slovenskih in italijanskih ustvarjalcev ter izvajalcev je zaenkrat rodila gledališki prvenec, ki kar dobro obeta za bodočnost tržaškega kulturnega življenja. Katja Kralj ZDA / PROCES O IMPEACHMENTU POSTOPNO PREHAJA V VROČO FAZO Clintonovi odvetniki formalno zavrnili vse obtožnice proti predsedniku Niso pa zahtevali arhiviranje, ker bi bili v sedanjem trenutku skoraj gotovo preglasovani VVASHINGTON - Bela hiša je včeraj formalno zavrnila vse obtožbe proti predsedniku Billu Clintonu, jih ocenila kot »neosnovane«, »presplošne« in »nezadostne za predsednikovo odstavitev«. Clintonovi odvetniki pa niso od senata zahtevali takojšnje arhiviranje procesa, kljub tej možnosti, ker niso hoteli na glasovanje, kjer bi skoraj gotovo pogoreli, saj imajo republikanci 55 senatorjev, demokrati pa 45. Po mehanizmu, ki so ga določili v petek, naj bi Bela hiša do poldneva replicirala na obtožbe proti Clintonu, ki so jih formalno izročili Beli hiši v petek zvečer. Clintonovi odvetniki so odgovorili s 13 strani obsegajočim dokumentom, v katerem izpodbivajo vsako posamezno obtožnico, v vsakem primeru pa Clintonu pripisani zločini niso taki, da bi po ustavi predsednika odstavili. Bela hiša je tudi zavrnila način, kako so formulirali obe obtožbi. Prva o krivi prisegi združuje vec obtožb, kar daje možnost Clintonu, da ga obsodijo za »skupek manjših prekrškov«. Druga obtožba o oviranju poti pravice pa je »preširoka in presplošna«, piše v včerajšnjem dokumentu Bele hiše. Včeraj smo bili priča neke vrste generalki pred pravim procesom, ki se bo začel šele v Četrtek. Takrat bo 13 tožiteljev (skupina republikanskih poslancev, ki jih vodi predsednik pravosodne komisije Hehry Hy-de) predložili celoten primer in poskušali tudi določiti termine. Ta del naj bi trajal najmanj tri dni. »Želimo da bo naša predložitev koerentna in popolna,« je poudaril Hyde. Tožitelji še vedno upajo, da bodo v senat pripeljali kakih pet prič, med njemi Monico Lewinsky, Clintonovo tajnico Betty Currie in »poslovneža« Vernona Jordana. »Proces brez prič ni lahka zadeva,« je pomenljivo pripomnil republikanski senator Orrin Hatch. »NoCemo privesti Monice Lewinsky v senat, da nam bi pripovedovala pikantne stvari o njenem razmerju s predsednikom,« se je branil Asa Hutchinson. Zanj bo Monica Lewinsky le senatorje seznanila, kako je Clinton oviral pot pravice. Dokončno odločitev bodo sprejeli na podlagi sporazuma s senatorji, ki pa ga bodo dosegli šele v drugi fazi procesa. In to šele ko bodo senatorji končali zaslišanje 13 tožiteljev in poslušali Clintonove odvetnike. Takrat bo šele Bela hiša senatu predlagala arhiviranje celotne zadeve. Kot rečeno bi Clintonovi odvetniki to storili lahko že vCeraj, a so se s tem izognili neizbežnemu porazu in nadaljevanju strategije zid proti zidu med republikanskimi in demokratskimi senatorji. Koliko bo trajal proces bo torej sproti jasno, a že sedaj se marsikdo zaveda, da skupina najbolj desničarskih republikanskih senatorjev hoče vso zadevo izpeljati do konca, tako da bo predsednika Clintona še dodatno oblatili. Ta pa se kot kaže na to ne meni in bo kot predvideno imel 19. aprila svoj govor naciji. Predsednik vrhodnega sodišča VVilliam Rehnguist, ki predseduje sojenju Clintona (AP) NOVICE SIERA LEONE / OFENZIVA ECOMOGA JE BILA USPEŠNA Cohen grozi Iraku TOKIO - Združene države Amerike so »pripravljene odgovoriti«, Ce bo Irak grozil svojim sosedam ali Kurdom na severu države, je v Tokiu zatrdil ameriški obrambni minister VVilliam Cohen. Prav tako je ocenil, da bi Irak v primem nespoštovanja svojih meja »očitno kršil« resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. »Razmere zelo pozorno spremljamo«, je še dejal ameriški obrambni minister in dodal, da so ZDA v primem »grožnje ali akcije proti Kuvajtu, Saudovi Arabiji ali proti Kurdom na severa države pripravljene na odgovor«. Medtem je prišlo do novega, že petega, incidenta v tako imenovani severni coni prepovedi poletov. Ameriški F-15 je izstrelil raketo zrak-zemlja proti iraški protiletalski raketni bateriji, ki ga je ulovila v svoj radar pri Mosulu. Največ pritožb o kršitvah človekovih pravic v Italiji STRASBOURG - Svet Evrope je včeraj v Strasbourgu objavil letno poročilo o pritožbah v zvezi s kršitvami človekovih pravic v 40 Članicah organizacije za leto 1998. Največ pritožb nad kršitvami Človekovih pravic je Evropsko sodišče za Človekove pravice lani zabeležilo proti Italiji (798) in Turčiji (656), sledita pa Francija (579) in Poljska (459). Svet Evrope je lani zabeležil 5981 pritožb, povezanih s kršitvami človekovih pravic, za dobro četrtino (26 odstotkov) več kot leto poprej. Največ jih je bilo usmerjenih v predolge pravne postopke, manj pa je bilo pritožb nad kršitvami svobode mišljenje ter zaradi izgona ali samovolje upravnih organov. (STA) Predstavil novo turško vlado ANKARA - Mandatar za sestavo nove turške vlade Bulent Ecevit je vCeraj predsedniku države Suley-manu Demirelu predstavil sestavo nove manšinj-ske vlade. Demirel je vlado potrdil in s tem končal šesttedensko vladno krizo. V novi 25-članski vladi je 22 ministrov iz Ecevitove Stranke demokratične levice in trije neodvisni poslanci. Nova vlada bo državo vodila do predčasnih parlamentarnih volitev, ki so napovedane 18. aprila. Potres v bližini Grenobla STRASBOURG - VCeraj dopoldne so v bližini Grenobla na jugovzhodu Francije zabeležili zmeren potresni simek, so sporocih z nacionalne mreže potresnih opazovalnic v Strasbourgu. Potres je imel moC 4, 2 stopnje po Richterjevi lestvici, še navaja isti vir, ki pa o morebitni škodi ne poroča. (STA) Nasilje v Kolumbiji ogroža mirovna pogajanja BOGOTA’ - Eskadroni smrti skrajne desnice so v štirih dneh ubili 132 kmetov hi njihovih svojcev, tako da je sedaj pod vprašajem komaj začeto mirovno dogovarjanje med vlado in komunistično gverilo. Glasnik komunistične gverile je predsinocnjim od vlade zahteval, naj Cimprej prepreči te pokole in razoroži desničarske paravojaške enote, ker bo v nasprotnem prhnem prišlo do pogajalskih zastojev. Uporniki se umikajo iz Freelovvna FREETOVVN - Enote Ecomoga (Zahodnoafriških sil za hitre posege, v katerim so predvsem Nigerijci) so »očistile« območje ob pristanišču in predsedniški palači, upornike pa naj bi »kmalu pregnali proti vzhodnemu delu mesta«. To so navedli oCividci, ki so tako potrdili, da je bila v nedeljo začeta protiofenziva sil Ecomoga (na sliki AP) »uspešna«. Položaj v mestu pa ostaja dramatičen. StotisoCi civilistov so brez hrane in od četrtka ni električne energije, vode in telefonskih povezav. Po trditvah Nigerijcev pri umiku uporniki »požigajo vse za seboj, plenijo in morijo«, civiliste pa uporabljajo kot žive šCite. Pilot nekega helikopterja Ecomoga je poročal. da so ceste posute s trupli uniformirancev. Uporniki so včeraj ubili televizijskega snemalca AP Mylesa Tierneyja in ranili kanadskega novinarja lana Stevvarda. Obenem so ugrabili tudi dva italijanska misijonarja. Uporniki imajo tako sedaj v rokah tri italijanske misijonarje. Medtem se italijansko veleposlaništvo v Freetownu trdi, da bi na varno spravilo kakih 40 italijanskih državljanov, v glavnem poslovnežev. Poveljnik upornikov Sam Bockerie ni pripravljen sestati se s posrednikom, ker se boji pasti in je zato pozval pogajalce, naj pridejo k njemu. Le pod temi pogoji je pripravljen na pogajanja. OBLETNICA / UMORA ROSE LUXEMBURG IN KARLA LIEBKNECHTA Osemdeset let od Spartakovske vstaje in umora revolucionarjev Na pokopališču več kot 100.000 oseb, v Berlinu pa kakih 5.000 ljudi BERLIN - Pred 80 leti, natančneje 15. januarja 1919, je nemška vojska v Berlinu umorila voditelja Spartakovske vstaje, revolucionarja Roso Luxemburg in Karla Liebknechta. Spominu revolucionarjev, ki naj bi poosebljala protirevolucionarno zatiranje v začetku leta 1919, se je na berlinskem pokopališču že v nedeljo poklonilo več kot 100.000 ljudi. Berlinčani so se množično odzvali pozivu prenovljene komunistične stranke (PDS), ki se vsako leto pokloni spominu obeh mučenikov, utelešenj protirevolucionarnega zatiranja v začetku leta 1919. Na berlinskih ulicah pa se je medtem vil sprevod kakih 5000 ljudi, ki so se odzvali pozivu različnih skrajnih levičarskih gibanj. Povorka se je po številnih incidentih med manifestanti in policisti končala z nekaj ranjenimi na obeh straneh in kakimi tridesetimi aretiranimi, je sporočila policija. Druga nedelja januarja je bila v časih Nemške demokratične republike priložnost za množično manifestacijo pod vodstvom komunističnega režima. V začetku januarja 1919 so namreč v Berlinu iz nezadovoljstva na več ravneh po koncu prve svetovne vojne izbruhnili revolucionarni nemiri ter spopadi med oblastjo in komunističnimi privrženci, sledile pa so jim še stavke po vsej državi, nazadnje na primer v začetku aprila v Porurju. Vstajo Spartakove zveze je vlada, ki je najprej razglasila tudi izredno stanje, 11. in 12. januarja že zatrla. Omenjena revolucionarja, Luxemburgova in Liebknecht, sta 1. januarja 1919 po odcepitvi levega krila socialdemokratske stranke ustanovila Komunistično stranko Nemčije, da bi orga- nizirala množice in uresničila ustanovitev socialistične republike. Ob prehodu iz leta 1918 v 1919 so bili iz vladnih uradov izključeni vsi levi socialisti, 5. januarja pa so nato oboroženi demonstranti zasedli berlinsko četrt in dan kasneje se je začela vstaja spartakovcev. Po oboroženih spopadih so sledile množične aretacije, uboji in čistke. Na volitvah 19. januarja 1919 je največ glasov dobila socialdemokratska stranka, ki se je s stranko katoliškega centra in demokratsko stranko povezala v t.i. veliko vveimarsko koalicijo. Nova skupščina je v IVeimarju za nemškega predsednika izvolila Friedricha Eberta, poleti, po potrditvi versajskega miru, pa sprejela ustavo weimarske republike. Kot je pojasnjevala Rosa Luxemburg, naj bi bilo uresničenje socialističnega družbe- nega reda največja naloga, kar jih je bilo kdaj naloženih kakšnemu razredu in kakšni revoluciji v svetovni zgodovini. Ta naloga naj bi zahtevala popolno prenovo države ter popoln obrat v gospodarskih in socialnih temeljih družbe. Takšne prenove pa naj bi po njenem mnenju ne mogla izvesti nobena oblast, ampak se je lahko loti in izpelje le ljudska množica sama. Bistvo socialistične družbe naj bi bilo po besedah Rose Luxemburg v članku Kaj hoče Spartakova zveza iz leta 1918 v tem, da velika množica delovnih ljudi preneha biti vladana množica, ampak da sama po zavestni in svobodni samoodločitvi vodi in živi politično in gospodarsko življenje. Ob tem po njenih zagotovilih Spartakova zveza ni bila stranka, ki bi želela dobiti oblast nad delavsko množico ali pa po delavski množici priti na oblast. SVET Torek, 12. januarja 1999 KOSOVO / DO VČERAJŠNJI »TERORISTI« IŠČEJO LEGITIMACIJO VOJSKUJOČE SE STRANI Osvobodilna vojska Kosova vztraja pri zamenjavi »vojnih ujetnikov« Na te zahteve pa Srbi skoraj gotovo ne bodo pristali in bodo roje žrtvovali svoje vojake BEOGRAD, PRIŠTINA - Jugoslovanski zunanji minister Zivadin Jovanovič je po srečanju z norveškim kolegom, predsedujočim OVSE Knutom Vollebaekom v Beogradu opozoril, da je »potrpljenje jugoslovanskih oblasti omejeno«. Jovanovič je v zvezi z osmimi jugoslovanskimi vojaki, ki so »kot talci« od minulega petka v rokah Osvobodilne vojske Kosova (UCK), dejal, da so jugoslovanske oblasti doslej pokazale »več kot razumno zadržanost«. Vollebaek je po srečanju poudaril, da so ugrabitve nesprejemljive in zagotovil, da bo opazovalna misija OVSE na Kosovu storila vse za izpustitev vojakov. Predstavniki misije, ki se v Kosovski Mitroviči pogajajo o izpustitvi vojakov, so izrazili upanje, da bodo dosegli »določene rezultate«. Upanje, da bodo zadevo »hitro« rešili, pa je izrazil tudi generalni sekretar zveze Nato Javier Solana. Kot kaže borci UCK nameravajo osvoboditi del vojakov, a vzrtrajajo, da morajo srbske o zameno osvoboditi devet njihovih borcev, ki so jih zajeli pri prestopu jugoslovansko-al-banske meje. Medtem pa so predstavniki OVSE ugrabljene vojake videli in potrdili, da z njimi lepo ravnajo. Jugoslovansko vodstvo v Beogradu je po podatkih tiskovne agencije Beta sporočilo, da zaenkrat ne bo sprožilo akcije za osvoboditev ugrabljenih vojakov. »Preklicali smo vse ultimate,« je povedal podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Sainovič. UCK je pripravljen na izmenjavo ujetnikov, a ta naj bi potekala pod »mednarodnim nadzorom«. UCK je predsinočisinoči sporočil, da bodo vojake izpustili, ko bo z ameriškimi in evropskimi posredniki sklenjen sporazum o izmenjavi vojnih ujetnikov v skladu z mednarodnimi konvencijami. OVSE je tudi sporočil, da so od UCK zahtevali brezpogojno izpustitev zajetih vojakov. OVSE dodaja, da je politično vodstvo UCK pristalo na izpustitev, ven- dar vseh ujetnikov, saj imajo tudi »albanski vojaki in civilisti univerzalno človekovo pravico do življenja«. — Če bo Osvobodilni vojski Kosova uspel manever z zamenjavo ujetnikov, bo UCK dosegel vsaj dva cilja. Kot prvo bo dobil mednarodno priznanje vojskujoče se strani, do katere je treba ravnati po previlih ženevske konvencije, saj so sedaj vsi govorili le o albanskih »teroristih«. Kot drugo bodo povečali svojo politično težo in jim bo morda uspelo združiti vse albanske politične sile. UCK vztraja, da zajeti jugoslovanski vojaki niso talci temveč vojni ujetniki in z njimi ravnajo kot določajo vse mednarodne konvencije. Srbska stran bo le s težavo pristala na tak razplet in bo raje žrtvovala svoje vojake, kot da bi legitimirala UCK. Vse je sedaj v rokah OVSE, ki se trudi, da bi zadevo izpeljala v splošno korist. To pa bo zelo težko, ker ne more pristati na pogoje UCK, ker na to ne bi pristali Srbi. Borec Osvobodilne vojske Kosova na položaju za težko strojnico (Telefoto AR) BIH / VOJNI ZLOČINCI Srbi napadli postajo OZN, Sarajevo zahteva Abdiča SARAJEVO - Po sobotnem uboju ‘Dragana Gago-viča, obtoženega vojnih zločinov, je približno 200 bosanskih Srbov ponoči napadlo postajo policije OZN v Foči na vzhodu BiH, pri čemer sta bila ranjena dva uslužbenca OZN. Vojaki mirovnih enot Sfor so nato iz mesta evakuirali uslužbence OZN. Gagoviča so v soboto v Foči ustrelili francoski vojaki Sforja, potem ko je pri poskusu aretacije s svojim vozilom hotel prebiti zaporo vojakov Sfor. Medtem je notranje ministrstvo Federacije BiH izdalo tiralico za nekdanjim članom predsedstva BiH Fikretom Abdičem. Obenem je hrvaško notranje ministrstvo prosilo za sodelovanje, tako da bi Abdiča čimprej izročih bosan-skohercegovskim oblastem. Kot je poročal Radio BiH, so iz Sarajeva poslali tudi zahtevo Interpolu za izdajo mednarodne tirahce za Abdičem, češ da je pred mednarodnim sodiščem v Haagu in pooblaščenim sodiščem v BiH osumljen hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, tj. nehumanega ravnanja s civilisti in vojnimi ujetniki ter prisilne mobilizacije civilistov. (STA) Haaško sodišče bi lahko sodilo tudi sedanjim predsednikom ZAGREB - Tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Louise Arbour je v pogovoru za hrvaški tednik Feral Tribune opozorila, da voditelji držav nekdanje Jugoslavije niso nedotakljivi. Na vprašanje, ah je haaško sodišče pripravljeno soditi tudi naj višjim državnim predstavnikom za odgovornost ob zločinih, storjenih med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je Arbourjeva odgovorila: »Vsekakor, vendar le v primeru, da bo mogoče odgovornost tudi dokazati«. Arbourjeva je obenem poudarila, da je »statut sodišča jasen, saj je v njem zapisano, da osebe, ki opravlja funkcijo voditelja države ni mogoče oprostiti odgovornosti pred sodiščem«. »Menim, da mednarodna javnost od sodišča ne i z izvrševalci zločinov bo pokazalo pogum in storilo to, česar si ne upajo lokalne oblasti, namreč izpostaviti odgovornost veljakov«, je dodala tožilka. Na vprašanje, ah naj bi pregon sodišča grozil tudi hrvaškemu in jgoslovanskemu predsedniku Franju Tudjmanu in Slobodanu Miloševiču, je Arbourjeva odgovorila, da ne žeh odkriti »tarč« sodišča. Tožilka je izrazila nerazumevanje spričo napovedi oblasti v Zagrebu, da utegnejo prekiniti sodelovanje s haaškim sodiščem in Hrvaško opozorila, da bo v primeru, da bo še poslabšala raven sodelovanja s sodiščem, ki je že sicer nezadostna, »Varnostni svet OZN tisti organ, ki bo rešil problem«. (STA) ZAPLET šiž: i '1 * E1 Evropski parlament pripravlja nezaupnico Evropski komisiji ■■■i Mihela Zupančič, STA BRUSELJ - Zaradi obtožb o nepravilnostih pri ravnanju s skupnim denarjem Evropske unije bo Evropski parlament na prvem letošnjem zasedanju ta teden v Strasbourgu glasoval o nezaupnici proti Evropski komisiji. Potem ko evropski poslanci decembra lani niso potrdili poročila Evropske komisije o proračunu za leto 1996, je predlog o nezaupnici vložilo 71 evropskih poslancev iz vrst socialistov. Za izglasovanje nezaupnice, po kateri bi morala Evropska komisija v sedanji sestavi v zadnjem letu mandata odstopiti, mora predlog podpreti večina od 626 evropskih poslancev, glasove pa morata oddati dve tretjini. Zaenkrat dan glasovanja o nezaupnici še ni napovedan, po pravilih pa se o tovrstnem predlogu glasuje najmanj 48 ur po parlamentarni razpravi. Ta se je kot predvidoma začela že sinoči, tako da bi do glasovanja utegnilo priti v četrtek dopoldne. Da predlog o nezaupnici proti Evropski komisiji sploh lahko pride na dnevni red v Evropskem parlamentu, mora biti - tako pogodba EU - utemeljen, podpreti pa ga mora najmanj desetina poslancev, torej 63. Ker ima več političnih skupin v Evropskem parlamentu manj kot 63 članov, predloga o nezaupnici ne more vložiti vsaka politična opcija. Evropski parlament je dvome o nepravilnostih pri upravljanju s proračunskim denarjem EU odprl že marca lani, ko odbor za proračunski nadzor ni predlagal dokončne potrditve »računov« za leto 1996 zaradi »nesprejemljivo« velikega števila nepojasnjenih primerov porabe denarja. Evropski komisiji je dal na voljo čas, da do de--cembra medi in razjasni stvari. Kot že rečeno, poslanci decembra s pojasnilom komisije niso bili zadovoljni. Pod vprašaj so postavljeni predvsem programi s področja zunanje politike. Pojavile so se govorice in delne informacije o prevarah v človekoljubnih programih, ki jih vodi Urad za človekoljubno pomoč ECHO, in tudi v programu za pomoč sredozemskim državam MED. Olja na ogenj je prililo tudi zadnje letno poročilo evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na napake pri petih odstotkih izplačil iz okrog 80 milijard ekujev vrednega proračuna EU. Se posebej so se razmere zaostrile na začetku januarja letos, ko je v javnost prišla vest, da je Evropska komisija začasno odstavila nizozemskega madnika, ki je zelenim (tudi sam prihaja iz njihovih vrst) v Evropskemu parlamentu posredoval informacije o številnih finančnih nepravilnostih. Evropska komisija je v zagovor odgovorila, da je madnik informacije, ki so bile kot del notranjih preiskav na komisiji zaupne, v parlament poslal brez pooblastila nadrejenih. Začasna odstavitev pa je del normalnega disciplinskega postopka v takšnih primerih, je razložila. Pod ostro kritiko parlamentarcev so se zaradi suma o finančnih nepravilnostih v njihovih resorjih znašli posamezni komisarji. Med njimi Edith Cresson, nekdanja francoska premierka, danes pa zadolžena za izobraževanje. Obtožbe jo bremenijo odgovornosti za prevare v financiranju projektov iz področnega programa Leonardo. Tarča ostrih kritik je tudi komisar Manuel Marin, zadolžen za odnose s sredozemskimi državami. Iz vrst evropskih poslancev prihajajo zah- teve, naj sprejme odgovornost za finančne prevare, do katerih je v času, ko ga je vodil, prihajalo v Uradu za človekoljubno pomoč. Evropska ljudska stranka in liberalci so že napovedali, da bodo v ponedeljek kolegom poslancem predlagali sprejem resolucije, v kateri bodo zahtevali, naj odgovorni komisarji odstopijo. Ob predstavitvi pobude so pojasnili, da glasovanje o nezaupnici ni pravi način za ustrezno soočanje z nastalimi razmerami - odgovornost naj z odstopom prevzamejo tisti, ki so resnično odgovorni. Poleg omenjenih dveh, Cres-sonove in Marina, naj bi po mnenju poslancev iz vrst Evropske ljudske stranke in liberalcev, o odstopu »razmislili« tudi Emma Bonino, zadolžena za človekoljubne zadeve, Anita Gradin, pristojna za preprečevanje finančnih zlorab, Erkki Likanen, pristojen za proračun in kadrovsko politiko, ter Chri-stos Papoutsis, pristojen za energetiko in turizem. Zahodnoevropski analitiki večinoma menijo, da je le malo možnosti za dejansko izglasovanje nezaupnice, vendar opozarjajo, da bo v primeru močne podpore predlogu že tako oslabljena verodostojnost komisije nadalje omajana. Mnogi nezaupnico povezujejo tudi s prihajajočimi junijskimi volitvami v Evropski parlament in »nabiranjem političnih točk«. Viri pri Evropski komisiji opozarjajo, da je predlog za nezaupnico »škodljiv« politični korak v času, ko morajo zaradi pomembnih nalog institucije EU učinkovito in koordinirano delovati. Na to je nedavno opo- zoril tudi predsednik komisije Santer, ki je poudaril, da mora biti komisija za izvajanje ambicioznega programa EU v 1999 (kamor v prvi vrsti spada uvedba evra, dogovarjanje o reformah iz Agende 2000, zaposlovalna politika, uveljavitev Amsterdamske pogodbe in »najbolj ambiciozen širitveni proces v zgodovini povezave«) močna in uživati trdno zaupanje Evropskega parlamenta. Predsednik komisije Santer je imel priložnost za vnovični zagovor pred evropskimi poslanci že sinoči in v torek zjutraj. Zaradi zaostrenih razmer in vse bolj omajane verodostojnosti komisije so se sprožila vprašanja, ali namerava komisija odstopiti tudi v primeru, da bo večina poslancev glasovala proti nezaupnici. Santer je minulo sredo takšno možnost zavrnil. »Evropska komisija bo kot varuh pogodbe EU ravnala v skladu s pogodbo, ta pa odstopa v primera neizglasovane nezaupnice ne nalaga,« je dejal. Doslej je Evropski parlament o nezaupnici Evropski komisiji - ta ni bila nikoli izglasovana -glasoval štirikrat, zadnjič februarja 1997, zaradi obtožb o neučinkovitem delovanju ob izbruhu epidemije bolezni norih krav. Takrat je predlog vložil belgijski poslanec iz vrst zelenih, s podpisi pa ga je podprlo še 70 poslancev. Od 626 poslancev jih je glasovalo 459, od tega 118 za, 326 proti, enajst pa se jih je vzdržalo. Dvakrat, leta 1990 in leta 1991, je parlament o nezaupnici proti komisiji glasoval na predlog Evropske desnice, obakrat zaradi kmetijske politike, leta 1992 pa je stališča Evropske komisije na Urugvajskem krogu pogajanj pod vprašaj postavil belgijski poslanec iz vrst zelenih, ki ga je s podpisi podprlo 71 poslancev. PRIREDITVE Torek, 12. januarja 1999 TRST / GLEDALIŠČE ROSSETTI GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA Druga zgodba Lelle Costa Gre za izvenabonmajsko ponudbo Stalnega teatra FJK Drevi bo v tržaškem gledališču Rossetti nastopila priljubljena igralka in avtorica tekstov Lella Costa (na sliki). Tokrat se bo predstavili z Drugo zgodbo (Un’altra storia), pri sestavi besedila pa so z izvajalko sodelovali Gabriele Vacis, ki je tudi režiral delo, Massimo Cirri, Sergio Fer- rentino in Piergiorgio Paterlini. Tudi tokratna predstava, s katero je Lella Costa že nastopila v Vidmu, je naravnana na sodobno tematiko, izhodišče pa so štiri ugotovitve o vlogi, ki jo v današnjem življenju imajo vprašanja, ki so nujna, vendar ne vselej smotrna ali (za nas) pravilna. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 12. januarja ob 20.30, edina predstava, Lella Costa bo podala delo »Un’altra storia«. V soboto, 16. ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00, Italo Svevo »Una bur-la riuscita«. Rezija Egi sto Marcucci. Od 19. do 24. januarja bo Stalno gledališče iz Abrucov podalo Pirandellovo komedijo »Cosi e (se vi pare)«. Režiser Lorenzo Salveti. Predstave: v torek, 19. jan. ob 20.30, v sredo, 20. jan. ob 16.00, 21., 22. in 23t jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. jan. ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada Gledališče Cristallo Danes, 12. januarja ob 16.30, 14., 15. in 16. januarja ob 20.30 ter 17. januarja ob 16.30 bo na sporedu delo-»II riformato-re del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. Gledališče del Fabbri (Ul. del Fabbri, 2/a) V petek, 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 17.30 bo gledališče »Carlo Pontesilli« podalo delo »Cantata per la festa dei barabini morti in mafia« Luciana Violanteja. Gledališče Mlela V petek, 15. januarja, ob 20.30 bodo v okviru predstav »Palcoscenicogiovani« nastopili gledališka skupina Kulturnega združenja Immagine e Suono s predstavo »L’eta delPoro«. Sledil bo koncert Border mušic, na katerem bodo nastopili skupine Nomos, Evasion in Kraški ovčarji. BAZOVICA Župnijska dvorana V nedeljo, 17. januarja ob 17. uri gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« V sredo, 13. januarja ob 16. uri (red H) in v četrtek, 14. januarja ob 16. uri (red G) gostuje SSG s komedijo Alana Ayck-bouma »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 12. in jutri, 13. januarja ob 20.30, bo Stalno gledališče iz Firenc predstavilo delo »Hedda Gabler«. Rezija Carlo Cecchi. Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessandro Bergonzonl. STEVERJAN Dvorana KD »Briški grič« V soboto, 16. januarja ob 20.30 gostuje SSG z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. SLOVENIJA PORTOROŽ • Avditorij V petek, 15. januarja ob 18.00 in 20.30, ljubezenska komedija, »Ljubi me, ne ljubi me ...«. Režija Nick Hamm. V soboto, 16. januarja ob 20.30, gledališka predstava narečne amaterske skupine »Gli amici di San Giovanni« iz Trsta z delom Roberta Grenzija »Solo un minuto«. Organizira skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana. V nedeljo, 17. januarja ob 18.00 in 20.30, slovenska predpremiera »Čarovnije za vsak dan«. Režija Griffin Dunne. V soboto, 23. januarja ob 20.30, gledališka predstava s SSG iz Trsta z delom »Master Class«. Režija Vito Taufer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo v četrtek, 14. januarja ob 20.(10, ponovitve pa še 15., 16., 21. in 23. januarja ter 5. februarja vedno ob 20. uri. LJUBLJANA Mestno Gledališče 19., 20., 21., in 22. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. Danes, 12. in v soboto, 16. januarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. Jutri, 13. januarja ob 19.30, in v četrtek, 14. januarja ob 15.30 ter 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 15. januarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. V soboto, 23. januarja ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«. SLOVENSKE KONJICE V petek, 15. januarja ob 19.30, gostuje SSG iz Trsta s predstavo T. McNallyja »Master class«. Režija Vito Taufer. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Ponovitve: v torek, 19. jan. ob 20.30, v četrtek, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 26. jan. ob 20.30, v četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00. Gledališče Rossetti Jutri, 13. januarja ob 20.30 nastop kantavtorja Amedea Minghija. Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bosta v Rossettiju v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 nastopila Oliver Triendl - Uršula Berg. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta pri- redila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele CJuargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershwin, Hmeljak. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 14. januarja ob 20.30, bo na pobudo Italijanskega združenja gluhonemih v veliki dvorani glasbeno srečanje »Fantazija znanih skladb in romanc«. Kulturni dom Glasbena matica Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici vabi v petek, 15. januarja ob 20.30 na koncert Pihalnega orkestra in tolkal Serenade ensemble iz Trsta. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) Danes, 12. januarja ob 20.30 koncert videmskega fliharmonicnega orkestra s pianistom Franceom Clidatom. Dirigent Ronald Zollman. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 15. januarja ob 20.30, bo nastopil Kvartet Keller iz Budimpešte. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 25. januarja, nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. LJUBLJANA Cankarjev dom V Gallusovi dvorani bo v soboto 16., v nedeljo 17. in v ponedeljek, 18. januarja, vedno ob 19.00 gostovanje Habbel-Theathtra iz Berlina z opereto Gertrude Stein »Saints and Singing«. Danes, 12. januarja ob 16. in 18. uri, koncert za mladino, ki ga bodo imeli Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. V četrtek, 14. januarja ob 22. uri, Muze se muzajo ... Nočna glasbena druženja, Mia Žnidarič, predstavitev nove zgoščenke. V torek, 19. januarja ob 20. uri, svet in mi, latinski zvoki Vlade Batista. Sodeluje orkester Ocho Rios. V sredo, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja nastop Tria Luvvigana. _______________KOROŠKA__________________ CELOVEC Mestno gledališče Danes, 12. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - Emerich Kalman). V petek, 15. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera - W. A. Mozart - premiera!). 16. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). 20. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera - W. A. Mozart). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: razstavlja Elettra Me-tallino. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriatico Guesthouse, Grljan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik: v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. APT (Ul. san Nicolo, 20): Cesare Serafino, razstavlja do 23. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do ,13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je razstava zaprta. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do 10. februarja razstavljajo Giuliano DalMolin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 23. januarja, podaljšana grafična razstava italijanskih umetnikov. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.30. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 28. februarja in sicer od 9.00 do 18.30. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. _________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. SLOVENIJA KOPER Pretorska palača: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v času večernih prireditev. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in bd 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: Ivan Čargo, spominska razstava ob 100-letnici rojstva. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. - ■> RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Iz sveta živali: Gnu TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.55 11.30 11.35 12.25 13.00 14.05 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Ma papa ti manda sola? (kom., ZDA ’72, r. Peter Bogdanovich, i. Barbra Streisand, Ryan 0’Neal, Kenneth Mars) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II tocco di un ange-lo (i. Rosa Downey, 1. del) Dok.: Kvarkov svet - Puma, andski lev Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Robinson, Princesa Sissi in. nan. Zorro Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: La Zingara Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkovvitz) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational RAI 2 7.00 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.45 0.40 Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali (vodi R. Dell’ Abate) Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Squadra Speciale Cobra Loto ob osmih Dnevnik TV film: La vita che verra (kom., It. ’98, i. V. Golino, S. Dionisi, 1. del) Variete: Amada mia, amado mio Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme Glasba: Umbria Jazz ’98 RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Film: Alto tradimento (dram., ZDA-VB ’49) SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek. 12.55 2. tek Zgodovina smo mi Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni Deželne vesti,dnevnik Aktualno: Okkupati Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Bugs Oddaja o izginulih os.a-beha: Chi 1’ ha visto? Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabete ita-liano Aktualno: Neverjetna zgodba Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Film.Bruno aspetta in macchina (kom.. It. ’96) gg RETE 4 ITALIA 1 Jf* Slovenija 1 (r* Slovenija 2 Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Regina (lil Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Facciamo 1’ amore 18.00 18.55 19.30 20.50 22.40 1.40 2.10 (kom., ZDA ’60) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Si p ud fare, amigo (vestern, It. ’76, i. B. Spencer, J. Palance) Film: La troviamo a Be-verly Mills- (kom., ZDA ’94, i. J. Prestley) Pregled tiska Film: Un albo giomo an- cora (dram., It. ’94) S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Nonno Feli-ce Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Famiglia segreta (dram., ZDA ’97, i. Richard Crenna, Angie Dickinson) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Paradi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Tre stel le (kom., It. ’98, r. P.F. Pingitore, i. Alba Parietti, Eva Gri-maldi, Man dala Tayde) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Sbeet 6.10 6.40 9.00 10.00 10.25 12.20 13.00 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.05 0.05 0.30 2.05 Nan.: Happy days Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke SP v smučarsekm teku: 15 km, ženske Nan.: Mr. Cooper Film: Charleston (kom., It. 77, i. Bud Spencer) Šport studio, 12.25 Odprti studio Nan.: Baby Sitter Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Mills (i. Ja-son Priestley) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Gornici (vodi Se-rena Dandini) Variete: Le iene (vodi Simona Ventura) Odprti studio, 0.15 Fatti e misfatti, 0.25 Šport SP v smučarskem teku: 30 km, moški Film: Gli anni ruggenti # TELE 4 (M 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 \ Dogodki in odmevi Košarka Sassari-Triestina Rokomet: Bologna 1969 -Genertel Trieste Aktualna odd.: Quadrato Made in Italy Nan.: Agente speciale {$) MONTECARLO 12.45 9.55 11.00 14.20 16.05 18.00 20.40 22.40 23.20 19.45, 22.45, 1.40 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport 12.45 SP v smučanju Specialmente Tu Film: La spia dei ribelli (pust., ZDA ’53) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Luna di miele sbe-gata (kom., ZDA ’86) Šport: Crono Fihn: Domenica, maledet-ta domenica (dram., 71) Vremenska panorama 23.45 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Matineja. Tedenski izbor: Rado- Nanizanka: Zamudniki vedni Taček: Ježa, 9.50 (Avstral. 15. ep.) nan.: Pustolovščine (No- Tedenski izbor va Zelandija, 17. ep.), Nan.: Zenska mojega 10.20 Recept za zdravo življenja (Sp., 11. ep.) življenje, 11.10 Vse o Oddaja o goospodarstvu: sreč(k)i, 11.50 Dopolnilni Poslovni barometer program Oddaja o modi in vizual- Nan.: Otoški policaj ni pop kulturi: Trend (Danska, zadnja ep.) Studio City Poročila, vreme, šport Kontaktna oddaja: jasno Vremenska panorama in glasno Tedenski izbor: Dosje, Euronevvs 14.20 Dosje, pogovor TV prodaja Prisluhnimo tišini: Od- Film: Irma Vep (Francija) daja za gluhoneme Nad.: Gospa svetovalka Po Sloveniji (Fr., 4. del) Otroška oddaja Pomp kviz Nad.: Dobri duh iz Av- Košarka: Savinski Hopsi - stralije (Avstral., 1. del) telekom (pokal Saporta) Obzornik, vreme, šport Športni portret Dok.: Ko je Humphry Film: Ko bom mrtev in Davy hodil po zemlji slo- bel (Jugoslavija 1967, r. venski Zivojin Pavlovič, i. Dra- Risanke gan Nikolič, Ružiča TV dnevnik Sokič, Dara Calenič) Vreme, šport Nan.: Učitelj (Francija, 11. epizoda) Pogovor s predsednikom republike Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama: Dnevi, tedni, meseci (Nizozemska, r. Bie Boeykens) Dok. oddaja: Pisatelj Luis Feniand Celine (Fr.) Dokumentarije: Ko je Humphry Davy hodil po zemlji slovenski #£ Koper SP v smučanju: moški ve- leslalom, 1. tek, 13.UO 2. tek TV PRIMORKA B Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica iHfilil Vatikanski muzeji 17.00 Videostrani Na naslovni strani Videospot dneva jm Kulturni magazin: 2000 Športni ponedeljek besed Adrenalin za vsak dan: im] Program v slovenskem je- Rally Pariz - Dakar ziku: Halo, izzvani ste Festival Brežice Primorska kronika Videostrani Tv Dnevnik, vreme, šport Dnevnik, vreme Gugalnica Policija svetuje Dokumentarec Dober veCer, gospod Globus, 21.15 Pogovorimo predsednik . )$pi se o... Pop rock svet TV Dnevnik Oddaja za zamejce v Ita- Košarka: Miiller Verona - liji: Med Sočo in Nadižo Pallacanestro Gorizia Dnevnik TV Primorka Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 18. del); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A, Lupine); 12.40 DZ Danica; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Pismo škofu (P. Maffeo, r. M. Sosič); 18.40 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16,00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18,30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; Napovej; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večrni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0,00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultu-ra;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasb, utrinki; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 -13.00 SP smučanju; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18,00 Vročer hladno; 18.45 Orna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 048 k 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fak 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE A . . SREE 6 66 666 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 9.00. Luna vzide ob 16.51 in zatone ob 7.05. s# PLIMOVANJE Danes: ob 5.43 najvišje 32 cm, ob 13.20 najnižje -34 cm, ob 19.56 najvišje 7 cm. Jutri: ob 0.03 najnižje -4 cm, ob 6.25 najvišje 36 cm, ob 13.48 najnižje -43 cm, ob 20.27 najvišje 14 cm. Morje rahlo razgibano,-temperatura morja 9,3 stopinje C. Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obremenilen. Vremensko pogojene težave se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih. {Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............0 1000 m............-1 1500 m.............-3 °C 2000 m............-6 2500 m ...........-9 2864 m...........-10 VETER MEGLA ^ SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DANES TRBIŽ o"" KRANJSKA GORA „ O TRŽIČ -2/i ČEDAD—^ ' 4/7 O OVIDEM 4,7 —»N. GORICA 3/7 GORICA o 3/7 O O KRANJ POSTOJNA O e^RNOMEU. Danes bo v severovzhodnih krajih zmerno do pretežno oblačno, drugod pa večinoma oblačno. Predvsem v zahodnih in ponekod v osrednjih krajih bodo občasno še manjše padavine, večinoma kot sneg. SOSEDNJE POKRAJINE: V Italiji bo pretežno oblačno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Na milanskih prikazih dragoceno in ekološko krzno za moške, ki radi osvajajo toplo odeti MILAN - Želja po novosti s povratkom v preteklost, kar do prazgodovine: na prikazih milanskih moške mode so italijanski modni ustvarjalci me-nekene oblekli tudi v krzno, pravo in ekološko neoporečno, se pravi sintetično. Različni modeli ponujajo povsem nasprotne razlage: če je na primer dolg plašč iz belega ner-ca, ki ga je med drugimi ponudila maison Fendi, sinonim za veliko razkošje, po katerem naj bi hrepeneli sodobni moški, so modeh iz ekološkega krzna po zamisli Alviera Martinija odraz skrbi za zaščito narave. Vse kaže pa, da so najbolj navdušili modeli za »divje moške«, spomin na pradavnino: o novi usmeritvi pričata naslednja dva modela, levi, nekoliko uglajenejši predlog prihaja iz hiše Tms-sardi, desnega pa so v maison Coveri pripravili za najdrznejše »križance« med človeško in opičjo raso (foto AP). Priseljenci predstavljajo že deset odstotkov prebivalstva Združenih držav Amerike NEW YORK - Raziskava Centra za imigra-cijske študije je pokazala, da je število imigrantov v ZDA od leta 1970, ko jih je bilo 9,6 milijona, do danes naraslo na 26,3 milijona, kar predstavlja 10 odstotkov celotnega prebivalstva ZDA. Dejstvo je, da je prebivalstvo ZDA tako ali tako sestavljeno iz imigrantov, razen redkih Indijancev, vendar omenjena študija zajema ljudi, ki v ZDA živijo s t.i. zeleno karto, ki jim daje vse pravice kot državljanom z izjemo volilne pravice. Številka tudi ne zajema ilegalnih priseljencev, ki jih je v ZDA zelo veliko. Za približno predstavo lahko služi podatek, da so na ameriških mejah lani ujeli 1,5 milijona ljudi, ki so želeli na črno priti v ZDA, največ na ame- riško-mehiški meji. Prav toliko, če ne več, pa je mejo verjetno tudi prečkalo. Pritok imigrantov dramatično spreminja tradicionalne ameriške skupnosti in počasi preoblikuje podobo ZDA. Bosanci v St. Louisu, Rusi v Philadelphiji, Dominikanci v New Yorku, Salvadorci v Silver Springu (Marjdand), vsi skupaj počasi spreminjajo nekaj, kar je bilo nekoč tuje, v domačnost. Plima imigrantov v ZDA se najbolj dviguje iz smeri latinskoameriških držav, odkoder prihaja kar polovica imigrantov, največ seveda iz Mehike. Delež imigrantov se je tako povzpel na 9,8 odstotka prebivalstva, vendar pa to ni največ v tem stoletju. Leta 1910 so imigranti dosegali 14,7-odstoten delež vsega prebival- stva, vendar je bila njihova sestava takrat drugačna, saj so večinoma prihajali iz Evrope. Sedanji imigranti so po ugotovitvah študije "nevarnejši" za ZDA, saj so to večinoma neizobraženi, revnejši ljudje, ki so bolj nagnjeni k prejemanju socialne podpore. Izzivi za ameriško družbo ob tem seveda naraščajo in zahtevajo spremembe v imigracijski politiki. Z naraščanjem števila priseljencev, narašča tudi število izgonov iz ZDA. Lani je Služba za imigracijo in naturalizacijo izgnala 171.154 tako ali drugače nezaželenih oseb. Kar 81 odstotkov izgnanih oseb je bilo Mehičanov, pri tistih, ki so jih izgnali zaradi kriminalne dejavnosti, pa je njihov delež znašal 78 odstotkov. Robi Poredoš, STA V vesolju več galaksij, kot so mislili AUSTIN - Po dognanjih astronomov, ki uporabljajo vesoljski teleskop Hubble, je v vesolju precej več galaksij, kot so mislih doslej. V vesolju naj bi bilo po ocenah ameriških astronomov vsaj kakih 125 milijard galaksij, sodeč po fotografijah zvezdnega neba, ki jih je posnel oktobra lani HST, ki na višini približno 600 km kroži okoli Zemlje. Doslej so astronomi po rezultatih podobnih fotografiranj iz leta 1995 ocenjevali, da je v Vesolju vsega približno 80 milijard galaksij. Pri zadnjem fotografiranju so na Hubblu uporabljati nove pribore, ki jih teleskop prej ni imel. Pribore so dodati teleskopu med zadnjo vzdrževalno odpravo, ko je HST obiskal vesoljski raketoplan. (STA) Edvvardova zaročenka noče biti princesa LONMDON - Zaročenka princa Edvvarda, Sophie Rhys-Jones, je prosila kraljico, naj ji ne podeli naslova princesa, da je ne bi več primerjati s pokojno princeso Diano, piše v nedeljski izdaji The Sunday Telegraph. Od razglasitve bližnje poroke najmlajšega sina kraljice Elizabete otoške časopisje tekmuje v primerjavah o neveste z lady Di, preminulo v prometni nesreči v Parizu leta 1997, kar Sophie ne godi, saj žeti ostati lastna osebnost. Kraljici je po pisanju Sunday Telegrapha tudi dejala, da ob uradnih dolžnostih ne žeti naziva Njena kraljevska visokost princesa Edward, saj hoče nositi lastno ime in ne soprogovega. (STA/AFP) Pet francoskih vojakov na južnem tečaju PARIZ - Pet francoskih vojakov, ki so s smučmi kreniti na južni tečaj, je v soboto prispelo na cilj, so sporočiti s poveljstva kopenske vojske v Parizu. Pripadniki Visokogorske vojaške skupine francoske kopenske vojske so se 21. novembra izkrcati v zalivu Gould Bay pri otoku Berkner na severu Antarktike, 1350 kilometrov od južnega pola. "Novinec v odpravi" je le kapetan Thierry Bolo, ostati štirje, poročnik Antoine de Choudens, major Bernard Virelaude, narednik Francois Bernard in štabni narednik Antoine-Cayrol so s francosko odpravo leta 1996 popolnoma brez pomoči dosegli severni tečaj, de Choudens, Bernard in Cavrol pa so se naslednje leto povzpeti na Mont Eve-rest. (STA/AFP) Zasvojena s pasjim zdravilom GREENSBORD - Tridesetletni Molly Lackey Murrovv grozijo štiri leta zapora, ker je s prevaro dobivala veterinarsko zdravilo proti bolečinam Torbutrol, češ da ga potrebuje za psa, mešanca med terierom in čihuauho, v resnici pa ga je uživala sama. Oblasti sumijo, da je pod sedmimi lažnimi imeni tako 180-krat obiskala veterinarje v različnih okrajih, da bi dobila zdravilo, od katerega je postala odvisna. (STA/Hina)