ceUJE, 6. AVGUSTA 1981 - ŠTEVILKA 31 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
skokov memorial
Tudi svetovna rekorderka iz Ceija!
Pri Atletskem društvu
Kladivar so v polnem teku
priprave za organizacijo le-
tošnjega Skokovega memo-
riala, ki bo v torek, 18. av-
^ta s pričetkom ob 16. uri
na stadionu Borisa Kidriča
v Celju.
Organizator se je za ka-
snejšo organizacijo priredi-
tve (prejšnja leta je bila v ju-
liju ob občinskem prazniku
ali začetku maja!) odločil za-
to, da bo najbolj racionalrio
uporabil razpoložljiva sred-
stva, ki jih resnično ni veli-
ko. Od 14. do 16. avgusta bo
namreč v Zagrebu finale at-
letskega pokala Evrope, kjer
bodo nastopili domala vsi
najboljši atleti in atletinje
»starega« kontinenta. Ljudje
pri Kladivarju so to prilož-
nost izrabili, navezali stike s
sodelujočimi reprezentanca-
mi in uspeli! Mnogo odličnih
atletov bo po nastopu v Za-
grebu dopotovalo v Celje, pa
čeprav je v sredo, dan po Ce-
lju, v Ziirichu v Švici najime-
nitnejši svetovni atletski mi-
ting!
Tehnični sekretar AD Kla-
divar Štefan Jug: »Že lani so
bili pri nas domala vsi naj-
boljši atleti iz Nemške demo-
kratične republike. Tako
smo jih navdušili, da letos
ponovno pridejo, vendar v še
močnejši postavi, kot lani.
Med njimi bo tudi Ilona Slu-
pianek, ki je lani v Celju v
začetku maja na Skokovem
memorialu postavila svetov-
ni rekord! Omenim naj še
odličnega Michela Detlefa,
ki je letos že vrgel kopje fa-
moznih 92,48 m! Po triin-
dvajsetih letih bodo prvič
ponovno nastopili tudi atleti
iz Sovjetske zveze, pridejo
pa tudi mnoge odlične atleti-
nje iz Madžarske in Bolgari-
je... K vsemu temu je treba
prišteti še najboljše domače
atlete, kjer se bo znova poja-
vil dalj časa poškodovani
Rok Kopitar. Med finalom
bo naša ekipa v Zagrebu,
kjer se bomo še dogovarjali z
mnogimi atleti za nastop v
Celju. Verjemite, to bo mi-
ting vreden ogleda.«
In katere discipline bodo
na programu?
Štefan Jug: »Moški bodo
nastopili na 100 (memorialna
disciplina, kjer je lani zma-
gal Paschek iz NDR, sicer
doličen skakalec v daljavo -
preko 8 m - in pride tudi
letos!), 400, 800, 3000 in 400
m ovire, v skoku v daljavo in
višino ter metu krogle in
kopja. Ženske se bodo po-
merile v tekih na 200, 400,
1500 in 100 m ovire, v daljavi,
višini, krogli in kopju. Torej
malo disciplin, so pa same
»atraktivne« z odličnimi at-
leti. Miting bo potekal kot
dober film na televiziji!«
TONE VRABL
Ilona Slupianek je lani nastopila na Skokovem memo-
rialu v Celju in razveselila sebe, organizatorje in številne
gledalce z novim svetovnim rekordom v metu krogle -
V2,36ml Na celjskem stadionu se bo pojavila tudi letos.
Ali ji bo uspelo kaj podobnega kot lani, od koder je tudi
oaš posnetek?	Foto: TONE TA VČAR
VINOGRADNIKI HOČEJO KLET NA
VIRŠTANJU
Vinogradniki Virštanja in Buč si želijo, da bi vinska klet
stala sredi njihovih vinogradov. Skozi Virštanj pelje lepa
asfaltirana cesta, tudi Buče in Virštanj sta že povezana z
asfaltom. Kmetje pravijo, da bi objekt lahko namenili tudi
gostinstvu in turizmu, tudi zaradi tega, ker so na meji spo-
minskega parka Kumrovec-Trebče. Na našem posnetku je
kmet Jakob Božičnik iz Buč v svojem vinogradu, kjer je z
dosedanjim napredovanjem zorenja vinske trte in grozdja
kar zadovoljen, čeprav je zimska in pomladanska pozeba
naredila mnogo škode. Več o tem berite na 14. strani.
Foto: D. Medved
20 LET PTT
CELJE:
GOLOVEC 11.
SEPTEMBRA
Delovna organizacija PTT
Celje slavi v letošnjem letu
20-letnico obstoja. Ob tej pri-
ložnosti pripravljajo več za-
nimivih prireditev, med dru-
gim tudi razstavo, kjer bodo
prikazali razvoj na tem po-
dročju skozi desetletja. Raz-
stavo bodo odprli v prosto-
rih Muzeja revolucije 25. av-
gusta in bo odprta do 2. sep-
tembra, kot je povedal Mar-
jan Erjavec, ki pripravlja s
sodelavci to razstavo.
Osrednja proslava pa bo
11. septembra, ko bodo ura-
dno predali namenu najso-
dobnejšo centralo na Go-
lovcu.	T. VRABL
VELENJSKI
RUDARJI V
AVGUSTU
Velenjski rudarji so v prvi
polovici letošnjega leta na-
kopali za skoraj 10 odstotkov
več premoga, kot v istem ob-
dobju lani. Žal pa je kljub
temu celotni prihodek za 4,6
odstotka manjši, kot v istem
obdobju lani. Delovni rezul-
tati se bodo nekoliko zmanj-
šali v tem mesecu in to zara-
di požara, ki je »divjal« ves
prejšnji mesec v jami Prelo-
ge (škode za okoli 40 milijo-
nov dinarjev) ter številnih
dopustov. Avgusta bodo ve-
lenjski rudarji delali 22 dni
in v njih predvidoma nako-
pali 382 tisoč 800 ton premo-
ga ali poprečno na dan
17.400 ton. Kljub vsem tre-
nutnim težavam pa je nor-
malno pričakovati, da bodo
do konca leta velenjski ru-
darji nakopali več premoga,
kot v lanskem letu! TV
nova vas celje
Izvajalec Toplovod Velenje, začetek 13. avgusta
Na ponedeljkovi seji kuril-
nega odbora Kotlovnice II v
Novi vasi je predstavnik sa-
moupravne stanovanjske
skupnosti dal najnovejšo iz-
javo v zvezi s sanacijo toplo-
voda v Novi vasi. Ta se bo
pričela 15. avgusta in bo po
pogodbi z velenjskim Toplo-
vodom gotova do začetka
nove kurilne sezone.
Znano je namreč, da so se
že lansko jesen pričele kazati
napake na toplovodu v Novi
vasi in podrobnejša preiska-
va je pokazala, da so kelitne
cevi, po katerih je bila spelja-
na topla voda iz kotlovnice,
neustrezne in da spuščajo.
Tako je vso zimo uhajalo iz
poškodovanih cevi mnogo
dragocene energije. Nosilec
celotnih del je bil ljubljanski
KMP, proizvajalec cevi pa
mariborski Gradbeni fina-
list.
Zdaj je doseženo soglasje,
da mora proizvajalec cevi
poravnati škodo, oziroma,
investitor bo terjal ustrezno
odškodnino (vključno z
energetskimi izgubami) od
nosilca vseh del, to je IMP
Ljubljana. Zamenjali bodo
vse cevi, seveda ne iz enake-
ga materiala, jih dvignili nad
površino talnice in jih
ustrezno izolirali. Ta dela bo
opravljal Toplovod Velenje,
ki je bil od vseh ponudnikov
najbolj ustrezen (cena in rok
izvedbe). Vsa dela bi morala
biti gotova do nove kurilne
sezone, tako da ne bi bili sta-
novalci krajevne skupnosti
Nova vas še dodatno priza-
deti.
Zaradi nastalega položaja
je bilo v omenjeni krajevni
skupnosti nemedo hude krvi,
saj je bilo težko mimo gleda-
ti, kako je zaradi malomar-
nosti vsak dan nastajala veli-
ka škoda. Zdaj bo napaka si-
cer odpravljena, ljudje pa se
vprašujejo, za kakšno ceno
in na čigavo odgovornost.
Zanimivo bi bilo izvedeti tu-
di to, kako takšne in podob-
ne probleme rešujejo v tistih
delovnih organizacijah, kjer
do takšnih težav prihaja in
kaj menijo njihovi delavci, v
našem primeru Gradbeni fi-
nalist v Mariboru.
D. MEDVED
CELJE:
LETOS MANJ
ŠTIPENDIJ
v celjski občini ugotavlja-
mo, da je v preteklem šol-
skem letu prejemalo štiF>en-
dijo 2087 štipendistov, od te-
ga je bilo kadrovskih štipen-
dij kar 1747. Letos pa bo to
število nižje, kajti organiza-
cije združenega dela so te-
meljito premislile, koliko ka-
drovskih štipendij bodo raz-
pisale.
Z. S.
ŽALEC
"težave s plačevanjem stanovanj
, ^ptembra lani so etažni
®stniki stanovanj v hišah v
J^žbeni lasti občine Žalec
^sT^ovili združenje etažnih
jsjnikov ali ZEL. Glavni na-
jjen tega združenja je pri-
^vati k samoupravnemu
f	razmer in odnosov
stanovanjskem gospodar-
mk ^	Žalec, zlasti pa
iei ^^ za vselej razčistiti
^ »urejen odnos med etažniki
,1. j^oupravno stanovanj-
li T^Ppostjo - SSS. V žal-
'knr^'^^ še vedno ni možna
^^ etažne lastnine, niti
t\ ^ ^^s^^o določena višina
ija stroškov upravlja-
v družbeni lasti,
je postalo predmet
Hin n pa tudi kritik na ra-
OtUjT^^^ovanja stanovanjske
ne samo v žalski
< Slovel^^^^ drugod v
•	ease se med etažni-
'i
ki pojavlja val negodovanja.
SSS namreč pošilja izterje-
valne račune za stroške
upravljanja s hišami v druž-
beni lasti kar za tri leta nazaj.
Ker ti stroški kot rečeno niso
zakonsko določeni, se javlja
med etažniki dvom o upravi-
čenosti takega ravnanja. Ne-
kateri so pripravljeni porav-
nati te stroške, drugi zopet
ne, tako da prihaja do tožb
(SSS toži posameznike). V
skladu z zakonom so etažni-
ki sicer dolžni prispevati so-
razmeren del stroškov za
upravljanje s hišami v druž-
beni lasti.
Etažniki, ki so pripravljeni
plačati, pa se ne morejo stri-
njati s samovoljnim ravna-
njem stanovanjske skupno-
sti. Prepustiti vso zadevo so-
dišču pa je sicer najbolj eno-
stavno, ne pa ravno samo-
upravno!	A. LEŠNIK
OSAMLJENI FLOSARJI
21. tradicionalni flosarski bal, ki je bil v nedeljo na Ljubnem je obiskovalcem pokazal del
iz nekdanjega življenja splavarjev. Splavarstvo je bilo pred leti za mnoge v Zgornji Savinj-
ski dolini edini vir dohodka, danes pa je le še spomin na preteklost. Obiskovalcev je bilo
manj kot prejšnja leta, povorka s prikazi iz dela in življenja Zgornje Savinjske doline pa je
bila zelo okrnjena. Več o tem na 15. strani.	T. TAVCAR
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
PRIDELEK
PŠENICE
NA RAVNI
ŠESTDESETIH
LET
Namesto pričakovanih 4,6
milijonov ton pšenice smo
je poželi le okoli 4,3 milijo-
nov ton. Letošnja proizvod-
nja je torej za 700 tisoč ton
manjša od lanske, za okoli
1,2 milijonov ton manjša od
proizvodnje v nekaj prejš-
njih letih, za 1,6 milijonov
ton manjša kot v letu 1976
in za cela 2 milijona ton
manjša od proizvodnje leta
1974. Letos smo se torej vr-
nili nekako na začetek šest-
desetih let, ko so bile tako
znanstvene kot strokovne
in tehnične možnosti nepri-
merljivo slabše, pa tudi nas
je bilo kar za nekaj milijo-
nov manj. Letošnji neuspeh
torej ni le slučajnost, tem-
več samo nadaljevanje ne-
varnega trenda, ki traja že
več let. Pa še za nekaj gre.
Dolgo smo bili navajeni
vsak uspeh kmetijstva pri-
pisovati sebi, neuspeh pa
vremenu. Toda, vremenske
razmere bi morale biti res
katastrofalne, da bi se proi-
zvodnja žita zmanjšala s 6,3
na 4,3 milijona ton.
Bitka za žetev pa se začne
že z jesensko setvijo, za ka-
tero so pri nas najugodnejši
pogoji med 5. in 25. okto-
brom. Toda pri nas se niti
ena jesenska setev že nekaj
let ni končala pred koncem
decembra, neredko pa se je
raztegnila celo do konca ja-
nuarja.
Od kod tako malomaren
odnos do proizvodnje? Mor-
da zaradi nizkih cen? Ni go-
vora. Nihče ne pravi, da je
cena prenizka, da je zaradi
nje proizvodnja nerentabil-
na. Cena je celo tako visoka,
da je vanjo vključeno tudi
slabo delo. Pravijo, da je pa-
riteta cen pšenice in koruze
nevzdržna. To je res. Naša
družba mora najti način, da
bo vzpostavljala normalne
odnose cen znotraj tržišča
agrarnih proizvodov ali pa
nam bodo tako skaljeni
odnosi bremenili vse odno-
se v tej veji proizvodnje, pa
tudi vse družbene načrte v
kmetijstvu. Toda ne smemo
se slepiti z iluzijo, da nam
bodo normalni odnosi cen
avtomatično rešili vse pro-
bleme. Problem odnosa do
dela na ta način ne bo rešen,
ker so njegovi vzroki precej
globlji, kot je videti na prvi
pogled. Zato pa je potrebno
tudi več analiz, bolj vse-
stranskih in poglobljenih,
in seveda tudi več časa. Ne-
rodno je le, da slednjega ni-
mamo na pretek.
In ne nazadnje: Če bi se
vse organizirane družbene
sile v KS, občini, v regional-
nih skupnostih, pokrajinah,
republikah in federaciji v
takšni meri angažirale pri
jesenski setvi kot se pri vsa-
ki lokalni, regionalni, po-
krajinski, republiški ali
zvezni proslavi, kakšnem
spektaklu ali mednarodni
športni prireditvi, bi jesen-
ska setev prav tako dobro
uspela kot ti spektakli, na
katere smo tako zelo pono-
sni. Pa menda ja nismo pre-
pričani, da se ugled Jugo-
slavije v svetu in moč naše-
ga sistema dokazujeta in
potrjujeta s takimi priredi-
tvami, ne pa z uspešno orga-
nizirano materialno proi-
zvodnjo, z uspehi tistega, od
česar živimo?
(BORBA)
samoupravna praksa
še bou živo!
Analiza v krajevnih skupnostih
Samoupravnemu življenju
krajevnih skupnosti daje
najmočnejši utrip delovanje
krajevnih organizacij Socia-
listične zveze. To dokazuje
tudi celjska analiza o samou-
pravnem in družbenoeko-
nomskem položaju krajevne
skupnosti za minulo obdob-
je. Čeprav število zasedanj
krajevnih konferenc ne mo-
re biti merilo, ali je Sociali-
stična zveza na terenu delala
dobro, pa se bodo morali v
nekaterih krajevnih skupno-
stih le zamisliti nad oceno
dejavnosti družbenopolitič-
nih organizacij. To ne velja
samo za Socialistično zvezo.
Pregled, kolikokrat se sesta-
jajo krajevne konference,
kolikokrat izvršni odbori, ali
se že uveljavljajo območni
odbori krajevnih organizacij,
sekcije in druge oblike dela,
bi lahko glede na statistične
podatke zavedel. Bistveno je
vendarle vprašanje, da so se
občani na terenu sestajali za-
radi živih, perečih družbenih
vprašanj, ali se je torej Socia-
listična zveza odzivala na
vsakodnevne krajevne pro-
bleme. Toda kljub temu ni
mogoče spregledati podatka,
da se krajevne konference
previloma sestajajo le dva-
krat na leto.
Z uvedbo letnih program-
skih konferenc se bo delo
Socialistične zveze bogatilo.
Narobe pa bi bilo, če bi zdaj
pozabili, da se lahko konfe-
renca med letom vseeno več-
krat sestane - interesna, pro-
blemska, delovna zasedanja
se zdaj ne bi smela umakniti
zamisli o letnih programskih
konferencah. Kajti po podat-
kih, ki so na voljo, se tudi
izvršni odbori krajevnih
konferenc ne sestajajo ravno
pogosto, - v povprečju pet
do šestkrat letno. Ker ni po-
prejšnjih razprav na območ-
nih odborih, prav tako pa se
le počasi razvija sekcijsko
delo, se delo Socialistične
zveze preveč oži le na izvršni
odbor. V nekaterih krajev-
nih skupnostih pa se dogaja
celo to, da imajo skupna za-
sedanja izvršnega odbora in
sveta skupščine krajevne
skupnosti. V takih primerih
se zamegli tisto politično
združevanje občanov, ki je
neobhodno za pripravo raz-
nih stališč in za odločanje v
samoupravnih organih.
Politična dogajanja na Ko-
sovem so potrdila, da je vlo-
ga Socialistične zveze neza-
menljiva. Sestajanje in odlo-
čanje samoupravnih orga-
nov na terenu dobijo pravo
težo le, če je v različnih pro-
blemih odnosov, komunale,
okolja, socialnega varstva,
kulture in razvoja krajevnih
skupnosti razpravljala So-
cialistična zveza. To je tudi
pogoj, da Socialistična zveza
uveljavlja dve osnovni nado-
gi: da pridejo na dan naspro-
tujoča si in različna stališča
in da jih zbližuje, poveže, ker
bodo šele tako delegacije in
samoupravni organi lahko
dobro delali.
Politično združevanje, po-
govarjanje in razmišljanje v
krajevni skupnosti ne more
nadomestiti noben samou-
pravni organ. Ce delegacije v
samoupravni interesni skup-
nosti in skupščini živijo
osamljeno in nepovezano,
kakor da jih ne zanimajo
mnenja krajanov o razno-
vrstnih vprašanjih v predlo-
ženih gradivih, potem se s
svojim delom ne morejo
pohvaliti. Množičnosti poli-
tičnega dela in demokratič-
ne priprave stališč se ne da
doseči le s sestajanjem enega
foruma ali samoupravnega
organa.
braslovče
priprave v teku
Dan hmeljarjev 15. in 16. avgusta
v Braslovčah bo 15. in 16.
avgusta hmeljarski praznik.
Priprave zanj so že v polnem
teku. Ce ne bo ponagajalo
vreme, bo to že 19. srečanje
savinjskih hmeljarjev. Zara-
di pomanjkanja denarja bo
program nekoliko okrnjen,
saj odpadeta povorka skozi
trg in tekmovanje za zlato
kobulo. Kljub temu nam
obetajo zanimiv program. V
soboto dopoldne bo odboj-
karski turnir, zvečer pa bo
pri Gasilskem domu kultur-
ni program. Nastopili bodo
člani Dramske skupine z ve-
selo enodejanko in godba.
SIP Šempeter pa bo zavrtel
film o kmetijski mehanizaci-
ji. V nedeljo dopoldne bo
ekipno tekmovanje mladih
zadružnikov za prehodni po-
kal. To tekmovanje je sre-
diščna točka Dneva hmeljar-
jev. Tekmovalci se pomerijo
med eboj v opravljanju ra-
zličnih opravil kot na primer
pri obiranju hmelja, spozna-
vanju škodljivih rastlin itd.
V nedeljo popoldne bo
predstavitev letošnje hme-
ljarske starešine s spremlje-
valkami. Poleg tega bo tudi
otvoritev braslovške tran-
sverzale. Goste pa bo zaba-
val eden izmed znanih slo-
venskih humoristov. Z orga-
niziranjem Dneva hmeljar-
jev je imel pripravljalni od-
bor veliko težav, ker ni bilo
dovolj denarja. Na pomoč
jim je priskočil Hmezad Ža-
lec, ki je pokrovitelj sreča-
nja.
H. P.
Dejstvo je, da smo v našem družbenem sistemu do-
dobra razvili medsebojne odnose, ki se nekako najbolj
učinkovito v javnosti manifestirajo z vidika solidarno-
sti. To smo kot družba vsi skupaj že neštetokrat potr-
dili ob najrazličnejših naravnih in drugih nesrečah.
Človek nikoli ni ostal sam in bojazen, da bi v najtežjih
trenutkih bil prepuščen sam sebi, je povsem zbledela
iz naše zavesti.
Toda tudi solidarnost ima svoje meje, seveda pa so te
postavljene v takem razmerju, v kolikšnem je dejanska
teža bremena in tistega, ki naj bi ga nosil. Namen
solidarnosti, torej pomoči takoimenovane širše druž-
bene skupnosti pa je v tem, da bi to breme morala
razbremeniti, ga olajšati. Tu pa se včasih med nami
pričenjo vzpostavljati odnosi, ki ne morejo omogočati
TUDI SOLIDARNOST m
MEJE
enakopravno porazdelitev razbremenitve. Gre namreč
za to, da bi posamezniki radi v vsakem primeru vse
proložili na ramena družbe, zgodi pa se celo to, da to
počnejo na nepošten način.
V zadnjem času smo imeli nekaj primerov, ko so
požari ogrožali človeška življenja in gospodarska po-
slopja. In ko si človek reši golo življenje, se prične
ozirati tudi po materialnih dobrinah in mu kmalu po-
stane žal, ker so uničene in po prvem tolažilnem
stavku: »Vse je dobro, samo da smo živi«, prične ra-
zrnišljati o tem, kako bi tudi v materialnem pogledu
kar največ dobil nazaj. Tu pa se začnejo težave. Ljudje
sicer priskočijo na pomoč, organizirajo obnovo, pri-
spevajo v materialu, da o prostovoljnih urah na gradbi-
ščih niti ne govorimo. Toda prizadeti se vse premalo-
krat vpraša, kaj je storil pred nesrečo (recimo poža-
rom), za koliko je zavaroval svoje imetje. V zavaroval-
nici je vplačal nekaj starih milijonov, ko pa mu nesreča
napravi razdejanje (pa čeprav vnaprej sam dobro ve,
kolikšna je lahko škoda ob morebitni nesreči) bi rad od
družbe dobil nazaj celotno vrednost. Če je takšnih
pojavov več v sorazmerno kratkem časovnem raz-
dobju, prično med ljudmi celo krožiti novice, da je
povzročanje nesreč namerno (podtikanje ognja ali kaj
podobnega), pa se tudi ljudska solidarnost kaj kmalu
prične spotikati ob spoznanju, da je treba tudi pri takih
rečeh ohraniti hladno realnost razuma.
Dejstvo je namreč, da so ljudje vedno pripravljeni
pomagati vsakomur, če vidijo, da ga je stiska življenja
ali nepredvidena nesreča postavila pred zid in si sam
ne moro učinkovito pomagati. Tudi drugi družbeni
mehanizmi v krajevni skupnosti in po potrebi tudi v
širšem merilu kaj hitro delujejo. Drugače pa je, če
ljudje ne znamo sami vsak pri sebi pokazati pravo
pripravljenost v obliki preventivnega ravnanja in do-
bre volje, da do hudega ne bi prišlo. Če kdo očitno ne
kaže najprej svoje lastne skrbi zase, je ne sme pričako-
vati tudi od drugih.
D. MEDVED
VRTEC NA PEŠNICI
V jeseni bodo na Pešnici, v novem naselju v Šentjurju,
pričeli graditi nov vrtec. Narekovale so ga potrebe, saj bo
zaradi prostorske stiske tudi letos v šentjurskem vrtcu od-
klonjenih najmanj 70 otrok.
Nov, montažni objekt bo gradil Marles. V njem bo pro-
stora za 7 oddelkov in kar je zelo pomembno, pridobili bodo
2 oddelka jasli. Sredstva za gradnjo bodo pritekala s strani
skupnosti otroškega varstva, samoprispevka in s pomočjo
kreditov investitorja. Investicijska vrednost je ocenjena na
20 milijonov dinarjev. Pri skupnosti otroškega varstva v
Šentjurju so že imenovali gradbeni odbor.
MP
MARIJA
BOŽIČEK
Prijeten nastop, topel
sprejem, posluh za ljudi -
to so vse odlike humane-
ga poklica, med katere
spada vsekakor tudi delo
socialnega delavca.
Je že tako, da so za tak
poklic bolj ogrete ženske.
pravzaprav dekleta, ki
morajo že v srednji šoli
kazati določena nagnenja
za to lepo, a težavno delo.
Tako se je tudi MARI-
JA BOŽIČKOVA, social-
na delavka iz socialnega
skrbstva v Šmarju, že kot
gimnazijka navduševala
za pomoč ljudem. Ko je
opravila gimnazijo v Ce-
lju, osnovnošolske klopi
pa je grela v Kozjem, od
koder je doma in kamor
se vedno še rada vrača, se
je vpisala na višjo šolo za
socialne delavce. Kaj
kmalu je iz teorije prišla v
prakso, ko seje pred štiri-
mi leti zaposlila v Šmarju.
Spoznala je, da se teorija
močno razlikuje od prak-
se, zlasti, ko je kar takoj
zajadrala na teren, med
ljudi.
Še zdaj gre rada s kole-
gicami na »teren*, ker je
delo živahno in jo življe-
nje, pa četudi se kaže v
slabi luči, priteguje.
Sicer pa na skrbstvu
skrbi za posvojitve, uk-
varja se s skrbništvom,
ima spravne poskuse in
predzakonsko svetova-
nje. Tudi tu se sreča z
ljudmi in ta raznolikost
dela ji prija. »Če delo
opravljaš z veseljem, ni
nikoli pretežko. In kakš-
no zadoščenje imaš pri
tem! Ni mi žal, da sem
izbrala tak poklic. Res, ni
lahak. Terja veliko razu-
mevanja. pa tudi trde
roke.*
Res ne vem, kako Mari-
jin glas lahko izreče hudo
besedo, pa bo že držalo.
Njen poklic ne potrebuje
samo usmiljenja, kot bi
kdo mislil, temveč teme-
ljitega premisleka in ob-
jektivnosti.
Če ji ostaja kaj časa
(Marija je tudi mati trilet-
nega sinka) pa ga porabi
za prebiranje knjig, ki jih
ima nadvse rada. Veliko
rajši kot rože v domačem
vrtu in smučanje pozimi.
ZDENKA STOPAR
metka celje
invalidi niso sami
AIftiv deluje že šest let, vodi ga Elza Golob
v tekstilni tovarni »Met-
ka« Celje deluje eden naj-
boljših aktivov invalidov v
celjski občini.
Invalidnost je v tekstilnih
tovarnah pogost pojav, saj je
delo izredno naporno. Naj-
pogostejša so obolenja slu-
ha, vida, hrbtenice in živcev.
Aktiv je bil ustanovljen
1975. leta in šteje 30 invali-
dov II. kategorije, 37 invali-
dov III. kategorije, 20 članov
pa je še brez odločbe. Vodja
aktiva Elza Golob nam je po-
vedala, da ima delovna orga-
nizacija veliko posluha za in-
validne delavce, vendar po-
moč zaenkrat temelji predv-
sem na razumevanju. Pri-
mernih delovnih mest je pre-
malo, poleg tega pa je delo še
normirano. V štirih urah mo-
rajo doseči polovično normo
zdravega delavca, kar pa
povzroča nemalo težav in ne-
razumevanja med obratovo-
dji in delavci.
Skrb za vsakega posamez-
nika uspešno poteka v okvi-
ru dogovora s socialno in ka-
drovsko službo ter »Metko«
samo. Usposabljanje invali-
dov v drugih delovnih orga-
nizacijah še ni dobro organi-
zirano, delno tudi zaradi te-
ga, ker invalidnost navadno
nastopi v poznejših letih in
bi bila premestitev dolgolet-
nega člana kolektiva v pov-
sem novo okolje nehumana.
Aktiv organizira številne
izlete, srečanja in prireditve
z namenom, da bi invalide
enakopravno vključili v nor-
malno življenje. Elza Golob
pravi, da je sicer odnos me(
obolelimi in ostalimi delavc
dober, čeprav še vedno ob
stajajo skupine, ki se nehu
mano vedejo do invalidov.
Kljub temu, da je delovn
organizacija Metka vredn
posnemanja, bi tako kot vs
ostale delovne organizacij*
morala predvsem spodbuja
izvajanje ukrepov za zniŽJ
nje obolelosti in invalidne
sti.
SAŠA JARl
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
^IMKO kolenc
letos 3300 ton hmelja
drnega odkupa letos ne bo
Kakšna so predvidevanja
o letošnji hmeljski letini in
na sploh o problemih hmeij-
ske proizvodnje, smo se pred
kratkim pogovarjali s pred-
sednikom poslovne skupno-
sti za hmeljarstvo SR Slove-
j^ije inženirjem Vinkom Ko-
lencem.
V. Kolenc: »Mislimo, da bo
letošnja hmeljska letina pov-
prečno dobra, sicer pa star
izrek savinjskih hmeljarjev
pravi, da avgust hmelj da ali
pa ga vzame. Ce bo vreme
avgusta dobro, potem bomo
uredničili letošnji načrt 3300
ton hmelja. Letos imamo tu-
di večje obveznosti do doma-
če pivovarniške industrije,
saj ji moramo priskrbeti 1250
ton hmelja.«
NT: Kako pa se to pozna
potem na našo pristotnost
na zunanjih tržiščih?
V. Kolenc: »Glede na ob-
veznosti do naše pivovarni-
ške industrije bo treba koli-
čine hmelja za izvoz zmanj-
šati. Še slabše bi bilo, če bo
pridelek manjši od 3300 ton.
Skratka, kot kaže, bomo na
tuje prodali 200 ton hmelja
manj kot lansko leto.«
NT: Z večjo proizvodnjo
hmelja bo mogoče tudi več
izvažati. Kakšni so načrti
do konca leta 1985?
V. Kolenc: »V poslovni
skupnosti smo sprejeli sred-
njeročni plan in ga vnesli v
vse republiške dokumente.
Hmelj naj bi bil zasajen na
površini 2600 hektarjev, kar
pomeni, da bi lahko pridelali
4050 ton hmelja.«
NT: Lahko poveste kaj o
cenah?
V. Kolenc: »Na izvršilnem
odboru poslovne skupnosti
smo sprejeli kalkulativno ce-
no. Gibala se bo med 200 ifi
210 dinarji za kilogram. To
pa je spet odvisno od vre-
dnosti posamezne valute,
dodatne izvozne stimulacije,
ki nam do danes še ni znano
in od drugih stvari.«
NT: Kakšna pa je pravza-
prav vloga poslovne skup-
nosti pri razvoju slovenske-
ga hmeljarstva?
V. Kolenc: »Vsem sloven-
skim hmeljarjem zagotavlja
ta skupnost enak razvoj. To
je tudi bistvenega pomena,
saj vemo, kako je bilo v časih
pred vojno in kako je drugod
v svetu. Posamezni proizva-
jalci so ustvarili določeno ce-
no in kdor ni bil zajet sem, je
hmelj pač prodajal po svoje,
odvisno od situacije, kakrš-
na je bila. Marsikdaj je lahko
bilo to za hmeljarje usodno.«
NT: Lani so bili primeri
črnega odkupa hmelja. Bo
tudi letos tako?
V. Kolenc: »Te zadeve bo
treba v poslovni skupnosti
urediti. Problem imamo sa-
mo še s Kmetijsko zadrugo
Celje, ki še ni povedala svo-
jega mnenja. Ostala dva krši-
telja sporazuma iz lanskega
leta pa sta se izrekla za orga-
nizirano in skupno prodajo
hmelja.«
JANEZ VEDENIK
Tu vidimo mlade Celjane in njihove vodje, med njimi pa so tudi tri sestre Ivanke
Uranjekove: Nada Drapšin, Tinka Zupane in Marija Uranjek.
mladi celjani po poteh spominov
nikoli pozabueno!
Tudi počitnice so lahko poučne
v četrtek, 30. julija je mini-
lo 40 let, odkar so padle prve
žrtve iz vrst mladih aktivi-
stov osvobodilne fronte na
Slovenskem. V spomin na ta
dogodek je mala četa celj-
skih pionirjev šla na eno-
dnevno ekskurzijo. Obiskali
so spomenik Ivanke Uranje-
kove pri osnovni šoli v
Krškem, nato so šli na kraj,
kjer so aktivisti padli pod
streli sovražnikovih pušk.
Pot so pionirji nadaljevali
v Kumrovec, kjer so si ogle-
dali rojstno hišo tovariša Ti-
ta, v Trebčah pa so obiskali
rojstno hišo Marije Broz.
Izlet so zaključili z ogledom
osnovne šole v Podčetrtku.
Pionirje sta na izletu
spremljali tudi Marija Ura-
njekova, sestra padle Ivanke
in Marica Frece, nosilka spo-
menice iz leta 1941.
Ta enodnevni izlet so orga-
nizirala društva zveze prija-
teljev mladine iz krajevnih
skupnosti Otok, Slavko
Šlander in Savinja iz Celja.
Zbrali so za cel avtobus
otrok, ki so jih spremljali čla-
ni društva prijateljev mladi-
ne in pedagogi. Namen izleta
pa je bil počastiti spomine
na padle skojevce, obenem
pa je društvo prijateljev mla-
dine iz teh krajevnih skup-
nosti želelo popestriti počit-
niški čas pionirjev, ki te po-
letne dni v glavnem preživ-
ljajo doma na dvorišču, baze-
nu ali igrišču. Ta izlet je po-
kazal, kako potrebne in ko-
ristne so take akcije, kjer
otroci pod organiziranim
strokovnim vodstvom lahko
tudi med počitnicami prido-
bijo nekaj novega znanja in
zanimivo preživijo dan v
krogu svojih vrstnikov.
Zato ta akcija ne bo ostala
edina. Na omenjenih druš-
tvih že razmišljajo o novih
enodnevnih ali dvodnevnih
izletih, za katere bodo po-
skušale pritegniti k sodelo-
vanju še druge kraie-*'^'^
skupnosti.	V.V.K.
V Trebčah so si pionirji ogledali rojstno hišo Marije Broz
Potem ko so pionirji položi-
li venec in prižgali štiride-
set svečk na spomeniku
Ivanki Uranjekovi in dru-
gim padlim tovarišem, so se
napotili v gozdiček v Do-
bravi, na mesto, kjer je bila
ustreljena prva skupina ak-
tivistov osvobodilne fronte.
Na spominski slovesnosti je
govoril Ivan Sidenič-Žan,
sledila je recitacija celjske
pionirke. Potem ko so po-
stavili vence in prižgali
svečke, je mlada četa nada-
ljevala pot proti Ku-
mrovcu.
slovenci iz offenbacha se
zahvaljujejo
šentjurčanom!
11. julija 1981 smo se Slovenci iz Offenbacha zbrali
pri OS Franja Malgaja v Šentjurju. Naš namen je bil, da
obiščemo partizansko Resevno in grob Cvetke Jeri-
nove ter Dušana Laha. Pred šolo nas je pozdravil po-
močnik ravnatelja tovariš Jan. Tovariš Rauter nam je
spregovoril o zgodovini Šentjurja, o borbeni poti Koz-
janskega odreda in o borbah na Resevni. Učenci
osnovne šole pa so nam pripravili lep program in nam
v spomin podarili lepo sliko partizančka kurirja.
Izpred OŠ Franja Malgaja smo krenili na Resevno,
kjer je pri spomeniku na Resevni spregovoril tovariš
Borovnik. Njegove besede so vsakemu izmed nas oro-
sile oko. Mladinci iz Šentjurja pa so nam pripravili lep
kulturni program. Po programu smo položili šopek
cvetja k spomeniku in prižgali svečko. Nato smo se
napotili proti planinskemu domu na Resevni, kjer smo
bili postreženi z dišečim golažem in domačo kapljico.
Iz naših grl pa je zadonela lepa slovenska pesem.
Srečanje Slovencev iz Offenbacha je bilo za vse nas
nepozabno.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pripravili to nepo-
sredno srečanje. Vračamo se v Offenbach, vendar
bomo še dolgo časa obujali spomine in se veselili
prihodnega srečanja.
takšna je naša tovarišica
dragica!
Utrujena, vendar srečna, je za trenutek prisedla k
naši mizi, ki je bila obložena z domačimi dobrotami. Za
njo je bil velik dan. Zaključek šolskega leta 1980/81.
l-'čenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Frankfurta
in Offenbacha ob Maini so pripravili lep spored. Zai-
grali so nam igrico »Dežela Čiribu«. Mnogo recitacij je
bilo. Kako lepo so zvenele pesmi iz teh mladih sloven-
skih grl. Najboljšim varčevalcem LB so bile dodeljene
nagrade, najmarljivejši učenci pa so dobili izredne
pohvale. Tudi NJE nismo pozabili. Otroci so ji poklo-
nili cvetje in darilce v spomin ter se ji zahvalili za trud
'n potrpežljivost. Bila je presenečena in ganjena do
solz. Vsi smo videli, kako se premaguje, da jo občutki
bi izdali. Zbrala je vso moč, stopila k mikrofonu in
rekla: »Hvala starši!« Obrnila se je proti otrokom, ki so
]o že čakali kot piščančki in zapeli so pesem Jugosla-
vija.
V mojih ušesih pa ni zvenela samo pesem, ampak
tudi NJENI besedi, »Hvala starši«. Kako skromna in
nvaležna je, sem si mislila, pa tudi vem, da je takšna.
Prenekatera slovenska prireditev tu v Frankfurtu bi
brez slovenskih šolskih otrok sploh ne uspela. Toda
•^^j pa bi naši otroci brez tovarišice Dragice? Kdo bi jih
^^il slovensko pisati in brati? Kdo bi jih naučil vseh
l^b pesmi in recitacij, s katerimi nas tu v tujini razvese-
^ujejo in jim tako ponosni zaploskamo?
^se to smo prepustili naši Dragici, ki mora večkrat
^Porabljati celo nemško besede, da je otrokom sloven-
jezik bolj razumljiv. NJEJ, ki ne izgublja besed v
ki zna reči tudi prosim in ne samo moraš.
JEJ, ki žrtvuje še svoj prosti čas, za naš mladi rod in
domovino in NJEJ, ki razume te male, kot bi bila
"Jihova mati.
to je naša draga učiteljica slovenskega dopolnilnega
pouka v Frankfurtu, Offenbachu in Darmatedtu Dra-
l^lja Nunčič-Turk. Naj te vrstice povedo, kako jo spo-
•j^enio, občudujemo in imamo radi.
^vala tovarišica Dragica!
KAROLINA ROZMAN
UMOR V BRUSLJU
Piše: JOŽE ŠIRCEU
Ker so vlade že zdavnaj spoznale, da
morajo biti - ne glede na to, ali se gleda-
jo prijazno ali pisano - med seboj v koli-
kor toliko normalnih stikih, so se že tudi
kar zgodaj v zgodovini meddržavnih
odnosov sporazumele o položaju diplo-
matov, odposlancev ene države pri dru-
gi. Tako je nastal splet mednarodno ve-
ljavnih predpisov o vsem tistem, čemur
pravimo diplomatska imuniteta. Prva
zapoved med temi opravili seveda je, da
predstavniki tuje države niso telasno
ogroženi. Z drugimi besedami: vlada go-
stiteljica stori vse, da so diplomatski
uslužbenci katere koli države, s katero
ima diplomatske odnose, zavarovani
pred telesnimi napadi, nadlegovanjem -
da o umorih ne govorimo.
Kaže, da je zdaj v Evropi Belgija izje-
ma kar zadeva gornja pravila normalne-
ga vedenja do diplomatskih predstavni-
kov.
Umor računovodje jugoslovanskega
veleposlaništva v Bruslju, Stojana Dje-
riča in napada na uslužbenca veloposla-
ništva Redžo Zuko, ki so ga ranili, pa ni
osamljen primer take - milo in neustrez-
no rečeno - pomanjkljive skrbi za jugo-
slovanske predstavnike.
Kronika zadnjih mesecev je namreč
polna napadov na Jugoslovane v Belgiji,
na njihove klube, na njihove diplomat-
ske predstavnike.
Belgijska vlada se sicer opravičuje, ne
more pa prepričljivo dokazati, da je sto-
rila vse, kar bi bila mogla, za zaščito
jugoslovanskih državljanov in imetja.
Dejstvo je namreč, da je belgijska pre-
stolnica Bruselj postala nekakšno
evropska centrala proti jugoslovanskih
skupin in skupinic, katerih dejavnost
sega od hujskaške propagando do čiste-
ga teorizma, do poskusov umora in zdaj
- tudi do umora. Brusel je nedvomno
zdaj največje središče emigrantskega
podzemlja, pristašev raznih »ideologij«
in »političnih programov«, naperjenih
zoper SFRJ - ustašev, albanskih ireden-
tistov in drugih. Kaže, da je takih proti-
jugoslovanskih skupin in skupinic naj-
manj petnajst.
Belgijska prestolnica pa ni samo sre-
dišče antijugoslovanskih terorističnih
in podobnih skupin pa skupinic, marveč
v marsičem tudi središče mednarodnega
terorizma v Evropi. Za povrh je Bruselj
tudi v obveščevalnem pogledu sila zani-
miv, saj sta tam sodeža Atlantskega
pakta in Evropske skupnosti. Zato ni
samo dovtip, če kdo reče, da v tem vele-
mestu »pride največ vohunov na kva-
dratni meter« na svetu.
Visoki predstavniki belgijske vlade so
se doslej medlo opavičevali in obljublja-
li ukrepe. Zdaj - ko je prišlo celo do
umora uslužbenca jugoslovanskega ve-
leposlaništva, potem ko sta bila pred
časom hudo ranjena dva člana velepo-
slaništva - belgijski predstavniki ob-
ljubljajo temeljito preiskavo in ne pov-
sem opredeljene »ukrepe«.
Dogodki zadnjega časa so nedvomno
pokazali, da je mogoče proti jugoslovan-
ski terorizem zatreti, če imajo pristojne
oblasti politično voljo, da to store. Bel-
gijski vladi za zglede in poduk, kako je
to mogoče storiti, ni treba iti daleč. Lah-
ko povpraša uradne predstavnike ZR
Nemčije ali ZDA.
Ce pa politične volje ni, potlej se vrste
izgovori, bolj ali manj medla opravičila
in ne povsem neprepričljiva zagotovila.
Upajmo, da je umor Stojana Djeriča
izbil sodu dno in da bo belgijska vlada
ukrepala odločno, temeljito in tako tudi
odstranila madež brezbrižnosti (ali kar
je že to bilo), ki se je je oprijel kar zade-
va strpnost do protijugoslovanskega te-
rorizma.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
jugoslovanske železnice
1,4 milijarde izgube
Od Jesenic do Gevgelije 52 osnovnih organizacij
Jugoslovanske železnice
so imele v letošnjem prvem
polletju 1,4 milijarde dinar-
jev izgub. Tako se je števil-
nim problemom s katerimi
se srečuje naš železniški si-
stem, pridružil še nov. Obe-
nem pa je postalo jasno, da
lahko poiščejo izhod iz na-
stale situacije z maksimal-
nim angažiranjem železnice
same in šele v drugi vrsti
družba kot celota.
Železnica je že davno izgu-
bila primat v prevozu blaga
in potnikov. Gneča na pero-
nih železniških postaj v teh
poletnih dneh lahko daje na-
pačno sliko - namreč da pot-
niki med prevoznimi sred-
stvi raje izbirajo vlak. Stati-
stika pa kaže povsem dru-
gačno sliko. Tako pravi po-
datek za leto 1970, da so ta-
krat železnice imele letno
300 milijonov "potnikov, da-
nes pa jih imajo trikrat manj.
S prevozom blaga je še
slabše. Namesto, da bi blago
potovalo po železniških tirih,
kar je ceneje, ga po naših, že
tako preveč obremenjenih in
poškodovanih cestah, preva-
žajo težki tovornjaki. Tudi
tuje železnice se vse manj
poslužujejo uslug naše želez-
nice, ker preprosto ne dohi-
tevamo hitrejšega razvoja že-
leznic v drugih državah.
Zgovoren podatek o tem pri-
haja iz Francije, kjer je pred
nedavnim začel voziti vlak,
ki dosega hitrost 360 km na
uro, pri nas pa je na najbolj
prometni in najbolj po-
membni progi od Beograda
do Zagreba v veljavi odlok o
omejitvi hitrosti lokomotiv
na 80 km na uro.
Zaposleni pri železnici se
velikokrat pritožujejo zaradi
zaostajanja cen njihovih
uslug, na preveliko zadolže-
nost, ki prenaša iz leta v leto
in na zelo nizko akumulaci-
jo. Družba, ki ima v prihod-
ku Jugoslovanskih železnic
25 odstotkov kompenzacij,
pa meni, da železnice same
niso dovolj izkoristile svojih
lastnih notranjih rezerv. Ob
tem je še vedno bolj prevla-
dovalo tudi mnenje, da bo
izgube vedno kril nekdo
drug, zaradi tega pa je priha-
jalo do upadanja produktiv-
nosti na eni strani, na drugi
strani pa do porasta nedisci-
pline, na železnici.
Najbolj zaskrbljujoče pa je
dejstvo, da se železnice zapi-
rajo po načelu republiških
gospodarstev. Tako lokomo-
tive niti ne vozijo več v me-
jah republike, ampak potuje-
jo po progah posameznih že-
lezniško transportnih orga-
nizacij. To najbolj ilustrira
podatek, da o poti enega vla-
ka od Jesenic do Gevgelije
odloča 52 osnovnih organiza-
cij združenega dela. Zato se
dogaja, da pri nas lokomoti-
ve vozijo v povprečju 7,5 ur,
medtem ko je delovni dan
lokomotiv v drugih državah
dvakrat daljši. Tudi vozni
park se zaradi neustreznega
vzdrževanja zmanjšuje in za-
radi tega ne more zadovolje-
vati zahtev sodobnega go-
spodarstva. Pri nas je še ve-
dno v uporabi okoli 34 od-
stotkov vagonov, ki so sta-
rejši od 20 let in od teh jih je
okoli 19 odstotkov celo sta-
rejših od trideset let. Kako
torej dalje?
Prava rešitev je gotovo v
tem, da bi vsa prizadevanja
strnili v to, da bi železnica
sama prišla na tir stabilnega
poslovanja. Prva naloga je,
da se razmejijo pristojnosti
železnice in družbenopolitič-
nih organizacij, ker je zaradi
sedanje prepletenosti mno-
go poslov ostalo nerealizira-
nih. Sigurno pa je, da želez-
nica vsega ne bo mogla stori-
ti sama ampak le s skupnimi
napori.
Kljub temu so železničarji
v zadnjih nekaj mesecih
podvzeli nekatere ukrepe.
Te dni je tudi Skupščina Ju-
goslavije resno preučila po-
ložaj v železniškem prometu
in na osnovi tega obljubila
ukrepe za izhod iz težav.
Prav lahko verjamemo, da
bo skupna akcija prinesla za-
dovoljive rezultate, čeprav je
vsem jasno, da bomo vse po-
manjkljivosti v bodoče draž-
je plačevali.
TANJUG
gradbeništvo
močan prodor na tuje
^e bolj bo potrebno izpopolnjevati celovitost ponudbe
Jugoslovanski gradbeniki
so se na svetovnem gradbe-
nem tržišču pojavili pred tri-
desetimi leti neopazno, prav
sramežljivo, celo brez teženj,
da se na njem obdržijo. Prvi
posli so zaradi male vredno-
sti pozabljeni, toda od takrat
svetovnega gradbišča nismo
zapustili. Iz leta v leto se širi
obseg poslov, povečala se je
vrednost del, spremenila
vsebina ponujenih objektov.
Namesto preproste gradnje
tudi naši gradbinci vse pogo-
steje grade celovite objekte,
v katere vgrajujejo tudi naše
znanje in našo opremo.
Jugoslovanski gradbeni-
ški »bum« je najbolj očiten v
zadnjih desetih letih. Pred
desetimi leti, leta 1970, je bi-
lo v tujini zgrajenih objektov
to kasneje za 320 milijonov,
1972 se je ta vrednost pove-
čala še za 28 milijonov dolar-
jev, leta 1974 pa poskočila na
430,8 milijonov dolarjev. V
naslednjih letih se je vre-
dnost izgotovljenih objektov
stalno povečevala; 550,2 mi-
lijona dolarjev, potem 693,4
milijona in v letu 1976 824
milijonov dolarjev. Koncem
leta 1977 so Jugoslovani za-
beležili pravi rekord in
ustvarili svoje davne sanje -
za 250 milijonov dolarjev so
prekoračili milijardo dolar-
jev, kar so planirali šele za
konec tega desetletja.
Tako hitre in visoke rasti
ni bilo mogoče pričakovati
še naprej, pa je bilo kljub te-
mu leto 1978 zaključeno z
milijardo in 118 milijoni, leto
kasneje z milijardo in 216 mi-
lijoni, lani pa z milijardo in
300 milijoni dolarjev. Pri
analiziranju rezultatov v zad-
njih treh letih je treba upo-
števati situacijo na svetov-
nem tržišču, na katerem je
zmanjšana skupna gospo-
darska aktivnost, kar pov-
zroča tudi restrikcije pri in-
vesticijah. Na tržišču je izre-
dno zaostrena konkurenca,
glavno besedo pa ima kredit-
na podpora zaključenim po-
slom, pri katerih doslej ni-
smo bili uspešno vključeni.
Ker pa so bili sprejeti neka-
teri ukrepi za dolgoročno
kreditiranje tudi teh izvoz-
nih poslov, lahko pričakuje-
mo, da se bo pohod gradbe-
nikov nia svetovnem tržišču
nadaljeval. Po planu do kon-
ca leta 1985 bo izvoz opreme,
ladij, tehnologije in izvajanje
investicijskih del v tujini na-
raščal letno realno za okoli
deset odstotkov. Glede na
naše kapacitete in izkušnje
se bodo ta predvidevanja tu-
di uresničila.
D. B02IN0VIČ
DRUGA NUKLEARKA PRI
ZAGREBU
SR Hrvatska in Slovenija bosta skupaj, po izgradnji
nuklearne elektrarne v Krškem, ki bo, kot predvide-
vajo začela s proizvodnjo v oktobru, gradili drug tak
objekt v mestu Prevlaka blizu Zagreba. Se v tem sred-
njeročnem obdobju bosta republiki za pripravo grad-
nje in za začetek del namenili 2,2 milijarde din. Zače-
tek gradnje v Prevlaki je predviden za leto 1985, med-
tem pa bodo pripravljali zelo obsežne in temeljite pri-
prave za gradnjo, ki jo bodo vodili strokovnjaki obeh
republik. Skupna delovna skupina je bila formirana že
preteklo leto in je že pripravila program raziskav in
pripravljalnih del z zelo natančno dinamiko vlaganja
in tudi načrt samoupravnega sporazuma o pripravi
izgradnje ter druge pomembne dokumente.
Tako bi do leta 1985 opravili obširna raziskovalna
dela na predvideni lokaciji, priprai^^ili bodo investicij-
ski program in opravili izbor dobaviteljev opreme.
Z redno proizvodnjo naj bi nuklearna elektrarna
pričela leta 1992, in sicer z močjo 1000 megavatov.
Na skupnem sestanku skupščine republiške samo-
upravne interesne skupnosti potrošnikov električne
energije in skupnosti elektrogospodarskih organizacij
SR Hrvatske se je odrazila zahteva, da bi se čimprej
formirala delovna organizacija Nuklearna elektrarna
Prevlaka v izgradnji. To bi morala biti skupna delovna
organizacija, ki bi jo osnovalo elektrogospodarstvo
Slovenije in Hrvatske.
Kakšen tip nuklearne elektrarne bodo gradili, pa je
odvisno od serije nuklearnih elektrarn, ki se bodo
skupno gradile na območju Jugoslavije do leta 2000.
Nuklearka pri Zagrebu naj bi bila del te serije.
Vzporedno s pripravami na izgradnjo pa bodo začeli
raziskovati tudi surovine, v prvi vrsti uran. Do sedaj je
bilo za raziskovanje nuklearnih surovin v SR Hrvatski
vloženih 42 milijonov dinarjev.	S. TOMASEVIČ
NALOŽBE BREZ DENARJA?
Delegati zbora združenega dela pri skupščini občine
Velenje so kljub poletnemu času izredno aktivni. Pri-
zadevajo si, da bi s številnimi akcijami še izboljšali
delovne dosežke. Na zadnji seji so opozorili na dve
stvari: najtežja je situacija v TGO Gorenje, kjer abso-
lutno ne dosegajo načrtov, ki so jih sprejeli na začetku
leta. Problemi pa se pojavljajo tudi pri nekaterih nalož-
bah, za katere vse kaže, da ne bo denarja. Tako so zlasti
problematične gradnje razvojno tehničn^a centra
TGO Gorenje ter dveh gasilskih domov v Šentilju in
Bevčah. Posebna republiška komisija pa bo pretehtala
večje naložbe, kot so Zdravilišče Topolšica, PTT cen-
ter, nova hala Plastike, druga faza gradnje trgovine
Merx v naselju Salek-Gorica ter Golte.
T. VRABL
celjsko gospodarsko polletje
tudi izvoz zaostaja
Tudi produktivnost še ni na zadovoljivi ravni
Nekatera neugodna giba-
nja v celjskem gospodarstvu
se nadaljujejo tudi v drugo
tromesečje. Čeprav vse šte-
vilke še niso znane, nam sta-
nje v gospodarstvu kaže, da
v prvem polletju ne bodo do-
segli resolucij skih ciljev. V
največji meri je na nizko rast
proizvodnje vplivala okvara
transformatorja elektro-
obločne peči v Železarni
Store.
Podatek o stopnji poveča-
nja industrijske proizvodnje
za prvo četrtletje nam kaže,
da je proizvodnja (povečala
se je za 2,8%) zaostajala za
resolucijskimi predvideva-
nji. Poleg okvare v Železar-
ni, ki pomeni relativno velik
in odločujoč izpad količine
proizvodov, pa je resnejši
problem preskrbe z repro-
materialom.
Na rast proizvodnje vpliva
tudi produktivnost in neka-
teri pojavi pričajo, da ne mo-
remo biti zadovoljni s kvali-
tetno platjo produktivnosti.
Odnos do dela se ne izboljšu-
je tako kot bi bilo potrebno,
še vedno se v premajhni me-
ri vnaša v produktivnost
znanstveno delo, inovacije
ipd.
Tudi podatki o zunajtrgo-
vinski dejavnosti za prvo
polletje potrjujejo ugotovlje-
na gibanja iz prvega trome-
sečja letošnjega leta. Izvoz
zaostaja za predvidevanji. V
tem času so se povečali vzro-
ki, ki onemogočajo ali ne sti-
mulirajo dovolj izvozna pri-
zadevanja: padec povpraše-
vanja, konkurenčnost, pro-
blem redne oskrbe proizvod-
nje ipd.
Osebni dohodki v gospo-
darstvu so v nekoliko moč-
nejšem porastu, vendar mar-
sikje neodvisni od dejanske
rasti dohodka in povečane
produktivnosti. Občutno
premalo pozornosti pa še ve-
dno posvečamo uveljavlja-
nju načel delitve po delu in
rezultatih dela. Pri tem se v
ospredje postavlja vprašanje
vrednotenja proizvodnega
dela in neproizvodnega dela
in vpliv individualne uspeš-
nosti delavca na osebne do-
hodke. To velja za večino de-
lavcev, ki delajo na neproi-
zvodnih, administrativno te-
hničnih in vodilnih delovnih
mestih.
Iz arialize likvidnosti go-
spodarstva v občini opazi-
mo, da so se v prvih treh me-
secih denarna sredstva go-
spodarstva na žiro računih
zmanjševala, medtem ko je
povprečno stanje teh' sred-
stev na računih SIS družbe-
nih dejavnosti stalno visoko
in obstajajo realne možnosti,
da se bodo ta sredstva upora-
bila za reševanje likvidnosti
v gospodarstvu.
V.V.E.
ODLIČNO ZA
VITAL
MESTINJE
Na letošnjem ocenjeva-
nju brezalkoholnih pijač
v okviru 27. mednarodne-
ga vinogradniško-vinar-
skega sejma v Ljubljani
je sedemčlanska strokov-
na komisija ocenila 63
vzorcev brezalkoholnih
pijač iz treh držav. Pode-
ljenih je bilo 18 zlatih, 19
srebrnih in 13 pismenih
priznanj.
Podeljeno je bilo tudi 8
nazivov Grand Prix in si-
cer sadnim sokovom, ki
so osvojili maksimalno
število točk, to je 20. Ta
naziv sta prejela tudi Vi-
talova ribezov matični
sok in bistri sok ribez-ja-
bolka!
NOVA PODOBA
BRUSILMCE V
KOZJEM
Poročali smo že o polaga-
nju temeljnega kamna za
novi del brusilnice v Koz-
jem - Steklarne Boris Ki-
drič Rogaška Slatina. V no-
vem prizidku, oziroma no-
vi proizvodni dvorani bodo
finalizirali izdelke iz bruše-
nega kristala in tako zak-
ljučevali pomemben del
proizvodnega procesa. Ta-
ko se bo brusilnica v Koz-
jem v proizvodnem smislu
še bolj okrepila in pomaga-
la utrjevati gospodarski po-
ložaj razvijajočega se kraja.
Gradbena dela izvaja In-
grad.
D. M.
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
pri jelšah
manj vozniških izpitov
po številu na predxadnjem mestu v Sloveniji
Samo poučevanje kandi-
, jpv za voznike motornih
ozil s® ^ šmarski občini ni
bistveno spremenilo v pri-
merjavi s prejšnjimi leti in
tudi ne opravljanje vozni-
ških izpitov, močno pa so se
spremenile razmere, ki ka-
^jo na upadanje interesa
občanov za opravljanje voz-
niških izpitov, kar je seveda
pogojeno z velikimi denar-
Simi izdatki.
Odstotek porasta števila
registriranih motornih vozil
v šmarski občini je bil v lan-
skem letu komaj 3,4, kar je
občutno manj kot v prejšnjih
letih. To je tudi podatek, ki
postavlja šmarsko občino na
predzadnje mesto v Sloveni-
ji, saj je za njo le še idrijska
občina z dvema odstotkoma.
V precejšnjem upadanju je
tudi število kandidatov za
voznike motornih in drugih
vozil, kar je glede na zmanj-
šano kupno moč za nabavo
vozila in višje cene moto ur
tudi razumljivo.
To so podatki, ki jih je na
eni od svojih zadnjih sej
obravnaval šmarski izvršni
svet. V poročilu, ki ga je pri-
pravil oddelek za notranje
zadeve, je tudi omenjeno, da
je na območju šmarske obči-
ne registrirana le ena avto
šola, ki deluje pri združenju
šoferjev in avtomehanikov v
Rogaški Slatini. Avto šola, ki
je imela značaj občasne avto
šole pri Avto moto društvu v
Bistrici ob Sotli pa ne deluje
več, ker ni dovolj kandida-
tov. V šmarski občini meni-
jo, da lahko ena avto šola za-
dosti potrebam v občini. Tu
namreč občasno deluje tudi
avto šola pri AMD Slavko
Slander iz Celja, ki je regi-
strirana za delovanje na celj-
skem območju. Pri avto šoh
v Rogaški Slatini so redno
zaposleni štirje inštruktorji,
honorarno pa eden. Sola pa
nima vodje, zato nastajajo
organizacijski zapleti in teža-
ve. Slaba organizacija dela,
neurejeni medsebojni odno-
si med inštruktorji in slabo
znanje kandidatov, je primo-
ralo izpitno komisijo, da je
nekajkrat zavrnila kandida-
te, ker niso imeli nočne vož-
nje, tudi ne voženj na odprti
cesti. Mnogo bolje kaže
praktično poučevanje kandi-
datov za voznike kmetijskih
strojev.
Lani je delalo izpit 350
kandidatov, uspešno ga je
opravilo 128 kandidatov, kar
se ujema s poprečjem v Slo-
veniji. Med 89 kandidati za
vožnjo traktorja je izpit opra-
vilo 52 kandidatov ah 58%,
za voznike motornih vozil pa
od 261 kandidatov le 91 ali
34% - v prvem poskusu pa
samo 24%.
Vseh voznikov motornih
vozil je v šmarski občini pre-
ko 7300.
D. M.
PRAZNIK V LOKI PRI ŠUSMU
v Loki pri Zusmu bodo 9. avgusta počastili svoj krajevni
praznik kot spomin na uničenje žandarmerijske postojanke
v tem kraju. Za to srečanje pripravljajo kulturni program, v
katerem bodo poleg domačih mladincev in pionirjev nasto-
pili^e pevci iz Slivnice in godba na pihala iz Šentjurja.
Ob tej priložnosti bodo postavili temeljni kamen za novo
orodjarnico za potrebe delovanja gasilske enote v Dobrini.
Najzaslužnejšim krajanom bodo podelili priznanja za nji-
hovo aktivno delo v krajevni skupnosti.
MP
SHANKARJEVE NAGRADE V PRAVIH
ROKAH, POT DO NAGRAJENCEV ALI KJE
SEZATIKA?
V Celju na Zvezi prijateljev mladine
niso uspeli zbrati vseh nagrajencev
Shankarjeve nagrade na slovesni pode-
litvi, niti učiteljev likovne vzgoje, oh, še
njihovih imen ne. O učiteljih likovne
vzgoje na celjskem območju in njiho-
vem deležu pri razvoju likovne kulture-
mladih, lahko zberemo podatke na Za-
vodu za šolstvo OE Celje, na Združeni
osnovni šoli, na posameznih šolah in v
aktivu učiteljev likovne vzgoje. Podat-
ke, ki jih niso mogli zbrati, bi z veseljem
napisali tudi učitelji likovne vzgoje sa-
mi, če bi jih o tem pravočasno obvestili.
Tako pa so nekateri nagrajenci in učite-
lji likovne vzgoje o slovesni podelitvi, ki
jo je organizirala Zveza prijateljev mla-
dine Celje, prebrali v Novem tedniku.
Zveza prijateljev mladine Celje je or-
ganizirala in usmerjala akcijo sodelova-
nja na Shankarjevem mednarodnem sli-
karskem tekmovanju otrok vsega sveta
v New Delhiju. Od časa, ko so šole, uči-
telji likovne vzgoje in posamezni učenci
dobili obvestila o nagradah in prizna-
njih. je bilo vendarle dovolj dolgo, da bi
do delne slovesne podelitve lahko zbrali
podatke po osnovnih šolah.
Vabila za sodelovanje na Shankarje-
vem mednarodnem slikarskem tekmo-
vanju otrok dobivajo šole, ki uspešno
sodelujejo na tem tekmovanju že več
let, neposredno od organizatorja tekmo-
vanja iz New Delhija in ne samo s posre-
dovanjem Zveze prijateljev mladine.
Morda bi lahko Zveza prijateljev mla-
dine poizvedela o večjih ustvarjalnih
uspehih učencev in njihovih učiteljev
na likovnem področju na delovnih sre-
čanjih mladih slikarjev, kiparjev v slo-
venskem, jugoslovanskem in mednaro-
dnem prostoru. Nagrade? Priznanja?
Organizacija prve kiparske kolonije v
glini in sodelovanje osnovne šole Franja
Vrunča in Opekarne Ljubečna, ki so se
je udeležile vse celjske šole, povabljene
šole in mladi likovniki iz pobratene Cu-
prije. Forma, viva na osnovni šoli Frana
Roša. Uspešno sodelovanje na republi-
ških, zveznih in mednarodnih razsta-
vah. Nagrade? Priznanja? Samostojne
likovne razstave šol v Pionirskem do-
mu. hotelu Dobrna v Dobrni, muzeju
NOB Celje.
O, bogastvo otroškega likovnega
ustvarjanja! Toda tudi veliko in občutlji-
vd delo učiteljev likovne vzgoje.
MILENA DOMINIQUE REŠCiC
BOJANI
NAMESTO
STISKA
ROKE
Bojana. Stisnil bi ti ro-
ko in ti z veselim obra-
zom čestital za uspešno
opravljen izpit iz..., za ..
Toda, tudi v predsed-
stvu mladinske organiza-
cije Pedagoške akademi-
je, kot v našem celotnem
kolektivu je globoko
odjeknila žalostna vest o
tragično preminuli prija-
teljici in študentki I. let-
nika Bojani Emeršič,
Z njeno smrtjo nismo
izgubili le študentke, kije
iispešno opravljala izpite,
smpak smo izgubili mno-
go več. Mnogo več pa je v
tem, da smo izgubili ak-
tivno članico našega
predsedstva, pa tudi v OO
ZK bo njeno odsotnost
težko nadomestiti.
2e takoj ob prihodu v
f^aš kolektiv nam je dala
vedeti, da se le z delom in
pridnimi rokami da kaj
fjpseči, zato smo jo izvoli-
," v predsedstvo, kot refe-
za idejnopolitično
delo. v zimskih mesecih
je udeležila seminarja,
Sa je pripravila Univer-
^^tetna konferenca ZSMS
^anbor, o položaju in
^'ogi mladih pri graditvi
'}f^ega sistema sociali-
stičnega samoupravlja-
li s katerega se je vrnila
^'na nazorov in novih
^^Podbud, ki nam jih je
priložnostih po-
'"^ovala. Njen veder in
'^asmejan obraz pa je
°^ogočal, da smo se na-
obračali tudi takrat,
ali Pi^irejali proslave
smo bih njene po-
potrebni in Bojana
je hI ^^^^ V^dno
p J; ^ pripravljena poma-
biln T
hZ ^ bodoče, če bi
nrorf-^ na/n/, zato te bo-
^oliko bolj pogrešali.
Za predsedstvo
OO ZSMS PA Celje
VLADO MAROT
ŠMARJE PRI JELŠAH: NA
TRASAH PO FRUŠKI GORI
Te dni se je z delovne akcije
vrnila tudi Mladinska delov-
na brigada 14. divizije, kate-
ro je sestavljalo petdeset bri-
gadinev iz šmarske občine
in trije brigadirji iz pobrate-
ne občine Arilje iz Srbije.
Delali so na različnih trasah
v Fruški gori; njihovo delo
pa je obsegalo okopavanje
borovih sadik, košenje trave,
izkop za ceste v nacionalnem
parku Fruška gora, urejanje
savskih nasipov in drugo.
Brigadirsko naselje Fru-
škogorskega partizanskega
odreda je bilo ustanovljeno
leta 1972, obnovljeno pa lan-
sko leto. V drugi izmeni je
bilo kar osem brigad iz ra-
zličnih krajev Jugoslavije in
brigadi iz Nemške demokra-
tične republike in Madžar-
ske.
Delovni dan v naselju se je
začel z zbujanjem ob štirih,
na trasi pa so deali šest ur, na
udarni dan pa osem ur.
Zelo pestri so bili popol-
dnevi, ko so brigade tekmo-
vale v različnih športnih pa-
nogah. Tu so brigadirke
šmarske brigade zasedle
prvo mesto v košarki in ro-
kometu ter drugo v šahu in
namiznem tenisu. V popol-
danskem času so brigadirji
lahko obiskovali razne krož-
ke, na primer ioto krožek, ra-
dijski, novinarski ipd. Opra-
vili so lahko tudi izpit iz cest-
no prometnih predpisov za
mopede in traktorje.
Po večerji je sledil kultur-
ni program, ki ga je vsak ve-
čer pripravljala druga briga-
da. Včasih so priredili disco
ples ali pa organizirali gosto-
vanje katere od številnih
mladih glasbenih skupin.
Tedensko so izhajali tudi
bilteni in stenski časopisi, ki
so brigadirje seznanjali z re-
snimi in malo manj resnimi
dogodki iz brigadirskega živ-
ljenja.
Seveda čisto gladko ni šlo.
Brigadirji iz Šmarja so na
primer imeli le eno brigadir-
sko majico, ki jim jo je poda-
ril pokrovitelj TOZD Slovin
Vital Mestinje. Ostali briga-
dirji so imeli celo po osem
majic. Brigadirji morajo no-
siti vedno isto uniformo, to-
rej je bilo pranja kar precej.
V Vojvodini mladinsko de-
lovno akcijo financirajo in-
vestitorji in ne tako kot pri
nas, kjer je potrebno poiska-
ti pokrovitelja. Občine dajo
brigadirjem na razpolago vse
potrebno od zdravil, športne
opreme, enakih majic do po-
trošnega materiala in nekaj
dinarjev za »priboljšek«.
Povrh vsega pa te brigadirje
pogosto obiskujejo pred-
stavniki občin in delovnih
organizacij in jim vsak prine-
se še kakšno darilo.
Seveda so še druge stvari,
ki razlikujejo brigade med
seboj, je pa prav gotovo v
vsaki brigadi doseženo tisto
pravo sožitje in vzdušje med
mladimi, ki je temelj brat-
stva in enotnosti med našimi
narodi in narodnostmi.
VVE
MDB »MILOŠ ZIDANŠEK« IZ
ŠENTJURJA V POSOČJU
v IL izmeni Zvezne mla-
dinske delovne akcije Po-
sočje 81 je MDB Miloš Zi-
danšek opravičila svoje po-
slanstvo. Mladinci - briga-
dirji so se resno zavedali, da
morajo prispevati svoj delež
k hitrejšemu razvoju Tol-
minskega področja, še pose-
bej zato, ker so pred leti v
domačem kraju preživeli
isto, tragedijo. Zavedali so
se, da stotine brigadirjev iz
vse Jugoslavije v istem tre-
nutku gradi Kozjansko.
Brigada je bila pred odho-
dom dobro pripravljena, kar
se je odražalo tudi v redu in
disciplini na sami akciji.
Pohvalno je to, da nihče od
brigadirjev ni napravil disci-
plinskega prekrška, še več,
pomagali so jih odklanjati.
Brigada je na področju de-
la na trasi dosegla vsa priz-
nanja. Postala je dvakrat
udarna na udarni dan in
udarna na izredni udarni
dan. Na področju interesnih
dejavnosti pa je dobila priz-
nanje.
Brigadirji so bili zadovolj-
ni in na zaključku v Šentjur-
ju so si obljubili, da se čez
leto večkrat sestanejo, da
med svoje vrste povabijo še
druge mladince in da nasled-
nje leto dosežejo še boljše re-
zultate.
BRIGADA 12
ŽALCA DOMA
v soboto se je iz Zvezne
delovne akcije Slovenske
Gorice 81 vrnila mladin-
ska delovna brij^ada Slav-
ko Slander iz Žalca, ki je
delala v občini Ptuj pri
kopanju jarkov za vodo-
vod. Brigada je bila na de-
lu 28 dni, povprečni de-
lovni dosežek pa je bil
155,53 odstotka. Ob pri-
hodu so brigadirji pove-
dali, da so bili na akciji
zadovoljni in če bo treba,
da bodo drugo leto nanjo
zopet odšli.
T.TAVCAiy
LAŠKO: PRVIČ POPOLNA
BRIGADA
V soboto se je z mladinske
delovne akcije Posočje '81
vrnila laška brigada Ilija Ba-
dovinac. Brigadirji so dose-
gli izredne delovne uspehe,
saj so osvojili najvišje priz-
nanje Trak akcije in vse mož-
ne pohvale za interesne de-
javnosti. Poleg Planinske
brigade in brigade 3. julij iz
Hrastnika so bili najboljši.
Enainštirideset brigadir-
jev, od tega je bilo največ di-
jakov, so opravljali dela na
izgradnji vodovoda v okolici
Tolmina, komandant Marjan
Obrez in traser Marjan S^o-
bir pa sta prejela zlato znač-
ko Tolmina. Delo na trasi, ki
je bila razdeljena na štiri te-
žavnostne stopnje, je bilo
težko. Ponekod so naleteli
celo na živo skalo, kjer je bila
potrebna uporaba kompre-
sorja, drugače pa so vsa dela
opravljali ročno.
V brigadi je bilo veliko
medsebojnega razumevanja
in pomoči. PrejeU so kar
dvanajst udarniških značk in
enajst pohval.
Laško je prvič organiziralo
popolno delovno brigado, ki
pa jim je lahko s svojo lepo
delovno zmago v ponos in
veselje.
SAŠA JARH
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
ponikva pri žalcu
po novi cesti
9. avgusta krajevni praznik
Krajevna skupnost Ponik-
va v žalski občini slavi svoj
krajevni praznik letos četr-
tič. Slavijo ga v spomin na
30. julij 1941, ko je okupator
izselil v taborišča 18 kraja-
nov. Letošnje praznovanje
bo v nedeljo 9. avgusta, naj-
prej bo pohod krajanov iz
Ponikve na Marof, kjer bo
tudi osrednja slovesnost.
Otvorili bodo novo cesto
Studenec-Marof v dolžini
nekaj več kot 2 kilometra in
asfaltirani odsek ceste proti
pokopališču, ter križišče in
avtobusno postajališče na
Studencih. Za to krajevno
skupnost je to veliko oprav-
ljenega dela, o tem pa nam je
predsednik sveta KS Ponik-
va Milan Vasle povedal: »Za
vsa opravljena dela so kraja-
ni naredili več kot tisoč pro-
stovoljnih ur in prispevali
tudi denar. Pri tem nam je
pomagala tudi Samouprav-
na interesna komunalna
skupnost Žalec in GG Celje.
Pri nas je kadar gre za sred-
stva bolj težko, saj nimamo
nobene organizacije združe-
nega dela, le dvoje gostišč.
Naše želje zato niso nič
manjše saj želimo doseči tak
družbeni standard kot ga
imajo druge krajevne skup-
nosti. V bližnji prihodnosti
bi radi zgradili vodovod. De-
la so se že pričela in upamo
da bomo kmalu dobili
vodo.«
T. TAVČAR
Ko pišemo naslednje vrstice, se nam ne vsiljuje pri-
spodoba o zgodbi o ježu in lisici, temveč je zgodba
natanko ista, le da v njej nastopajo ljudje.
Na eni strani upokojenka in invalidka prve katego-
rije MARIJA LOPERT iz cinkarniške poti v Celju ter
LIDIJA POŠAK (upajmo, da smo njen priimek pra-
vilno zapisali, ker je bila Marija Lopert ob pripovedo-
vanju tako prizadeta, da je težko izgovarjala besede),
katero je Marija vzela k sebi, zato ker se ji je smilila. To
je bilo 22. junija, ko se je Lidija Pošak iz samo njej
znanega vzroka odselila od svoje družine ter se prise-
lila k Mariji Lopert, zaposlena pa je v celjski Cinkarni.
Mariji je to bilo skraja prav in če bi se ujemali, bi
kasneje sklenila z Lidijo podnajemniško pogodbo.
NESRAMNOST BREZ MEJA
Medtem pa je Marijo, ki ima skupaj z invalidnino
4000 dinarjev mesečnih dohodkov, zadela kap. Že pe-
tič po vrsti in odpeljali so jo v bolnišnico. Z Lidijo sta
se zmenili, da mora v stanovanju pustiti vse tako kot je
bilo.
Marija je bila pet tednov v bolnišnici, v tem času pa
je »lisica« Lidija ukrepala po svoje. Iz Marijinega sta-
novanja v Cinkarniški poti 12, je znosila vse, kar je
imela Marija v stanovanju, v klet in v njem namestila
svoje stvari. Ko se je Marija vrnila po petih tednih iz
bolnišnice, jo je zadel pravi šok. Njene stvari v kleti,
Lidijine v njenem stanovanju. Medtem pa je slednja
odšla z otrokoma na morje, kjer se nastavlja sončnim
žarkom in pritajeno smeji, kako je prelisičila prijate-
ljico in usmiljeno ženico Marijo.
Marija zdaj lahko zahaja v svoje stanovanje, a v njej
so tuje stvari, zato se raje zadržuje pri sorodniku v
Libojah. Vsa nemočna je prišla v naše uredništvo, kjer
smo njeno zgodbo lahko samo zapisali, reševati pa jo
bodo morali drugi. Tako na stanovanjski skupnosti,
kot tudi v Cinkarni, kjer je zaposlena Lidija Pošak.
Mariji Lopert ne bo težko dokazati pravice, a pot do
nje je za njo težka, ker je invalidka in sama z muko in
jokom ureja te stvari. Ravno to brezmočnost pa je
izkoristila Lidija Pošak ter jo izrinila iz njenega stano-
vanja. Upajmo, da imajo pota pravice tudi bližnjice,
ljudje, ki bodo to reševali, pa srce, da se bo zgodba o
ježu in lisici enkrat rešila v prid tistega, na kateri strani'
je pravica in to v najkrajšem času.
ZDENKA STOPAR
LJUBEČNA: SKRB ZA
DELAVCA
V delovni organizaciji Ljubečna iz leta v leto posvečajo
večjo skrb aktivnemu odmoru in rekreaciji svojih delavcev.
Tako so v zadnjih letih kupili več kamp prikolic. Zgradili pa
so si tudi brunarico na Rogli. Ves čas imajo »svoje počitni-
ške kapacitete« tudi izkoriščene.
Zato razmišljajo o nakupu novih počitniških prikolic. Le-
tos so jih postavili v različne kraje na istrski obali. Z njihovo
postavitvijo so člani kolektiva zadovoljni saj so postavljene
v dobro opremljenih in vzdrževanih kampih. Vendar aktiv-
nost te delovne organizacije ni samo v počitnikovanju. Že
nekaj let nazaj se delavci te organizacije aktivno vključujejo
tudi v organizirane oblike rekreacije, ki tečejo v občini. Vse
to prispeva k učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih.
Zato tudi ni čudno, da se delovna organizacija Ljubečna
že nekaj časa uvršča med najuspešnejše v občini.
M. BRECL
počitnice tekstilcev
Delavci tekstilne tovarne iz Prebolda lahko letos letu-
jejo tudi v svojem počitniškem domu v Biogradu na
moru. Več kot dvesto pa jih bo dopust preživelo tudi v
počitniškem domu v Piranu, ki je zares lepo urejen. Za
dobro počutje skrbijo prizadevne kuharice, ki jih vidimo
na tejle sliki. Gostje so z njimi, predvsem pa z njihovo
prijaznostjo in dobro kuho, tudi letos zadovoljni. Pa naj
bo še tale spominski posnetek ena izmed oblik pohvale
zanje!
JANEZ VEDENIK
črpalka v bistrici ob sotli
Težko pričakovana bencinska črpalka v Bistrici ob Sotli
že raste. Krajani so jo čakali nekaj let, njena učinkovitost
pa se bo najbolj pokazala v sklopu spominskega parka
Kumrovec-Trebče, saj je najbližja črpalka bila v Ku-
mrovcu z majhnimi zmogljivostmi, nekoliko bolje je v
zadnjem času, ko je Petrol postavil tudi novo črpalko v
Kozjem. Dela na črpalki gredo h koncu, urejujejo tudi
okolico, tako da bo otvoritev nekje v septembru mesecu.
D. M,
preboldski otroci v piranu
Otroci IZ Prebolda so tudi letos letovali v Piranu. Letos
že dvanajsto leto zapored. Vsako leto jim nudijo prostor>
piranski osnovni šoli. Gre za zanimivo obliko sodelovanji
dveh šol, ki omogoča, da lahko na morju uživajo tudi tist
otroci, ki bi sicer bili prikrajšani za takšne počitnice. Da j<
bilo letovanje še cenejše so nekaj sredstev prispevali tud
delavci Hmezada in tekstilne tovarne Prebold, pohvala p
gre tudi preboldski osnovni šoli, ki otrokom omogoči
takšne počitnice. Na sliki vidimo eno izmed skupin m
popoldanskem sprehodu po mestu.
JANEZ VEDENIf
prijetno kopanje
Kopanje je v tej pasji vročini gotovo edino opravilo,'
ga z veseljem opravljamo. Zato so tudi bazeni in reke, kj'
je kopanje mogoče, polni. Posnetek je iz brega Savinje P
Letušu, kjer že dolgo ni bilo toliko kopalcev.
T.TAVCA
jubilej šlandrovcev
PRVA BRIGADA
ŠTAJERCEV
Z ukazom Glavnega štaba
NOV in PO Slovenije sta ko-
mandant Franc Rozman-Sta-
ne in politični komesar Boris
Kidrič-Peter julija 1943 uka-
zala ustanoviti prvo štajer-
sko brigado, kot večjo redno
vojaško enoto.
Brigada, ki je bila sestav-
ljena iz zasavskega, savinj-
skega in kamniškega bata-
ljona, je bila ustanovljena 6.
avgusta 1943 na pobočju So-
ka nad vasjo Gaberje. Ob
ustanovitvi je štela 750 bor-
cev, poveljevala pa sta ji Jan-
ko Sekirnik-Simon in Mitja
Ribičič-Ciril. Brigada je do-
bila ime po revolucionarju in
narodnem heroju Slavku
Slandru. Bila je vključena v
okvir II. divizije in dobila za-
povrstno številko g. sloven-
ske brigade.
Brigada se je pred kapitu-
lacijo Italije premaknila na
Dolenjsko in je 10. septem-
bra zavzela Novo mesto, kjer
je razorožila italijansko po-
sadko in se do zob oborožila,
saj je bilo med njimi poprej
okoli 400 neoboroženih pro-
stovoljcev in mobilizirancev.
Z Dolenjskega se je brigada
vrnila na Štajersko, kjer je
oktobra 1943 zapovrstjo na-
padala nemške postojanke,
kot so bile v Rečici ob Savi-
nji, Smartnem ob Dreti, No-
vi Štifti. Vmes je operirala
do Save, kjer je rušila komu-
nikacije, predvsem želez-
nico.
V hudih bojih je brigada
pretolkla zimo na širšem ob-
močju, vse tja do Koroške in
v prvi polovici marca 1944 z
napadom na Šmartno in
Bočno pomagala enotam
XIV. divizije. Julija 1944 je
brigada skupaj z Zidanškovo
po bojih v Moravški dolini
podvzela ofenzivo za osvo-
boditev Zgornje Savinjske
doline in ko so za zavzetjem
Ljubnega in Luč v bojih za
vsako hišo zajeli veliko so-
vražnih vojakov in pridobili
velik vojni plen v orožju.
Operativno območje briga-
de je segalo od Kranja na za-
hodu do Zidanega mosta na
jugovzhodu in vse tja do Po-
horja na severu. Slandrovci
so po osvoboditvi celotne
Zgornje Savinjske doline, ko
je bila dvanajstumi boj za
Mozirje, razširila svoje bojno
delovanje tudi na Savinjsko
dolino, vse tja do Braslovč,
na severu pa v Šaleško do-
lino.
Oktobra 1944 se je brigada
spet pomaknila na Dolenj-
sko, sodelovala pri uničenju
postojank v Višnji gori, La-
ščah, Ribnici, Kočevju in
drugih, se bila po vsej Do-
lenjski, zlasti okoli Žužem-
berka. Na Štajersko se je vr-
nila na zimo in se tako vplet-
la v boje, ko je sovražnik de-
cembra 1944 pričel očišče-
valno ofenzivo proti osvobo-
jenemu ozemlju.
Slandrova brigada je 9.
maja osvobodila Celje, nato
pa z Zidanški in Bračičevci
pohitela k Dravi, da bi pre-
prečili bandam nekaznovan
pobeg z jugoslovanskih tal.
14. maja so prodrli do Lipni-
ce, a so se morali vrniti s Ko-
roške ter se z ostalimi briga-
dami XIV. divizije po konča-
ni vojni premestila v Vojvo-
dino.
6. avgusta letos se Slan-
drovci srečujejo v Celju, kjer
bodo skupaj z enoto JLA, ki
prenaša tradicije proslavlje-
ne brigade, slavili 38. oblet-
nico ustanovitve te enote.
Ob tej priložnosti ji bo dode-
ljen tudi domicil Celja.
Ujeti Nemci v osvobojenem Ljubnem
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
KUMROVŠKI VSAKDAN

Kumrovec slehernega tujca prepriča o našem
trdnem prijateljstvu
Anneli Stromberg
Elli Thurssel
jsja parkirnem prostoru pred domom
borcev in mladine pa tudi v sami notra-
njosti Kumrovca ni niti enega samega
prostega mesta za avtobuse. Doboj, Sa-
i^jevo, Beograd, Niš, Titograd, celo
Ohrid, Sremska Mitrovica, zlasti pa mla-
di Bosanci. Vmes, takole vsak peti s tujo
registrsko tablico. Švedi, Angleži, Av-
strijci, Italijani... Kumrovec vrvi v zato-
hlem poletnem dnevu.
Na strmem stopnišču proti domu bor-
(;ev in mladine zajema sapo starejši par.
jVlokra sta od potu, žareča krogla potuje
nad kumrovško dolino, po obronkih na
slovenski strani se v vinograde zajedajo
ljudje s trmo, potomci Gubčevih uporni-
kov, nasledniki Sterca in Gregoriča. Tra-
va, bržkone je še tisti dan padla pod
koso, širi omamen Vonj, vreme gre zad-
nje dni na roko Zagorcem in Kozjancem
onkraj Sotle. Mir vasuje nad dolino, oko-
li Kumrovca. Le tja proti Kunšporku se
^u in tam hreščeče zadere fazan, tudi do
strmih stopnic prihajajo glasovi.
Resnobna, nekako v zamišljenost iz-
klesana obraza iščeta po dolini, morda
to, kar je videl Krleža, ko je opisoval
Titovo vrnitev v rodni kraj, kdove kaj,
iščeta pač nekaj med kumrovškimi hiša-
mi, blodita po dolini, nikakršnih besed
ni slišati. Obrednost se tihotapi v pro-
stor.
Rad bi nekaj vprašal. 2e več kot leto
dni je minilo, odkar nimamo več Tita.
Tega v Kumrovcu ni čutiti. Nič se ni
spremenilo, dolgi repi ljudi se počasi
premikajo proti skromni hiši Titovega
rojstva, domačiji Brozovih. Le zresnjeni
obrazi, po katerih tu in tam spolzi solza,
so drugačni kot leta nazaj. Je nekaj, kar
sili ljudi v šepet, nekaj, česar si premno-
gi v dneh žalosti in bolečine niso znali
razložiti in zaradi česar nas je svet spo-
štoval.
Stali smo, kar tako, na stopnišču, ko je
spregovoril. Anglež.
»Narod, ki zna tako spoštovati in ceniti
svoje voditelje,« je govoril počasi, kot da
prebira jagode na molku, nenehno bri-
soč si potno čelo z velikansko krpo, bolj
malo podobno robcu, »bo še naprej spo-
soben rojevati heroje in velike ljudi!«
Morebiti bi te besede kjerkoli izzvene-
le kot fraza, kot patetičen izliv, na teh
strmih stopnicah so zanesljivo dobile
trdno veljavo. Nihče ni nikogar vpraše-
val, prišlo je samo od sebe. Ni pomemb-
no odkod sva, kako se piševa, povejte
Jugoslovanom, da jih občudujeva, da
sva jih pravzaprav vedno občudovala...
Imate iskreno, dobro in plemenito mla-
dino. To sva videla v Kumrovcu... sta
dodala.
»kako ponosni ste lahko!«
Na ploščadi pred domom borcev in
mladine čebljajo mlade Svedinje, ki so le
malo prej radovedno opazov^e vse te
enkratne, nepozabne izraze spoštovanja.
Se vedno tiči v človeku njihov pogled,
četudi je že minilo nekaj časa od našega
obiska. Pogled, ki razodeva preseneče-
nje. Ce bi znal brati poglede - in najbrž
se ne bi dosti zmotil - bi jih prelil v
misel: Od kod jemlje vse to ta narod, ti
mladi ljudje?
Kar precej zdomcev iz Hrvatskega Za-
gorja živi na Švedskem in njihovi otroci
tam trgajo hlače po šolskih klopeh. Tudi
v Holmstadtu. Nekdo iz Podsuseda se je
spomnil, da bi lahko njihova domača šo-
la, šola Matije Gubca, navezala stike s to
švedsko šolo, kjer je obiskoval pouk nje-
gov sin. In tako so sedaj mlade Svedinje
prvič prišle v Podsused na obisk. Poro-
male v Beograd, v Hišo cvetja, prišle so v
Kumrovec, gostili so jih Podsusedčani.
Veliko vedo o Jugoslaviji, je povedala
učiteljica iz podsusedske šole, o Titu. K
•^am je prišlo dvajset otrok z dvema avto-
busoma. Se posebej so si želeli videti
Titov rojstni kraj in njegov grob. Ustre-
gli so jim, naslednje leto pa jim bodo
vrnili obisk.
Objeta z živim zidom plavolasih Skan-
dmavk, sva z Elli Thurssallovo, učitelji-
co iz Homlstadta, zbirala vtise iz Jugo-
slavije, Kumrovca.
»to je dežela odprtih src!«
»Najprej me je presenetila dobrota Iju-
je dejala, »njihova odprtost. To je res
^ežela odprtih src. Takšen je bil tudi
Josip Brot, vaš Tito. Gledali smo film
^apeb živi s Titom in še bolj doumeli,
kako dober človek je bil. Veliko dobrega
I® naredil. On bo vedno živel z narodi in
narodnostmi Jugoslavije.
Videla sem otroke, ki nosijo pred spo-
^6nik cvetje, spoznala sem brezmejno
Poštovanje, ki preveva vse ljudi, ki jih
^^Kaj res ni malo.
Ze prej sem poznala Jugoslovane in
^^goslavijo. Veliko jih je pri nas. Vedno
o govorili vse najlepše o domovini, o
itu in vendarle sem bila presenečena,
dn v Takrat smo bili kot ena sama
Soli smo imeli spominsko svečanost.
o Titu je sprogovoril rektor. Starejši smo
njegovo smrt občutili še težje kot mladi.
Ves ta čas po osvoboditvi smo doživljali
skupaj z Jugoslavijo, z njenimi ljudmi
brezmejne napore, ki so jih morali vlaga-
ti v razvoj, Titovo odločnost in voljo, biti
samostojen in v miru krojiti usodo.«
Za nama je spregovorilo dekle, za gla-
vo večja od sošolk:
»Kako ponosni ste lahko, da ste imeli
takšnega človeka!«
Anneli Stromberg bi najbrž zajokala,
če bi silil vanjo, tako pa se mi je zdelo, da
se ji je utrnila solza...
Iz Kumrovca je zadonela pesem.
Tovariš Tito, mi ti obljubljamo.
Jugoslavija.
Svedinje niso poznale niti melodije, še
manj besedila, a so vendarle zapele. Peli
so tudi na videz togi in venomer mirni
Angleži. Pesem se je selila in prelivala iz
enega konca Kumrovca na drugega.
Menda, pravijo, to ni nič posebnega. Tu-
di ni nihče več pozoren na solze. Veliko
jih je.
katica strmi
Z vodičko Dragico Tudja iz Kumrovca
stojiva pred Titovo rojstno hišo, sredi
vrveža, kjer je mogoče slišati vse jezike
tega sveta. Mlade Svedinje radovedno
opazujejo hišo, ljudi, Augustinčičev kip
maršala Tita, razlile so se po kraju, vse
jih zanima, spremljevalci skorajda ne
utegnejo odgovarjati sproti. Rade bi se
slikale pred mogočnim kipom, a to bi
radi tudi drugi. Nihče se ne preriva, mla-
di rod, zakaj teh je največ, dostojanstve-
no čaka na vrsto, da odnese v svet in
domovino spomin na ljubljenega člove-
ka. Ve se, fotografija bo dobila častno
mesto v družinskem albumu in čez leta
se bo okoli nje razpletla zgodba, svetla
kot vroče kumrovško sonce.
Sredi vasi kopitlja konjska vprega in
prepotena konjiča strižeta z ušesi in od-
ganjata sitne muhe. Ob vodnjaku tik ce-
ste stara Katica vedoželjno spremlja z
očmi živžav in roke se ji tresejo. Pravkar
nalita voda si utira pot čez robove, Kati-
ca pa strmi in strmi.
Tudi to ni šlo mimo naju. Dragica Tu-
dja se jie obdala s prijaznim molkom,
vendar ni bilo nikjer prave možnosti, da
bi človek pregnal grenkobo.
Sedaj je spoznanje, da Tita ni več, le
nekoliko resničnejše, je naposled dejala.
Težko je to dojeti, če si bil vseskozi s
Titom, ne sicer telesno, pa zato v duhu,
če dan za dnem govoriš o njem, gledaš
njegove stvari, hodiš skozi prostore, kjer
je živel v mladosti in te navsezgodaj, ko
prideš v službo, pozdravi Augustinčičev
kip.
»Že ko je bil Tito bolan, se je obisk
znatno povečal. Že v maju letos si je na
primer, bila je sobota, ogledalo hišo več
kot deset tisoč ljudi, poslej pa še več.
Navsezadnje tega ni težko razumeti: Hi-
ša cvetja in Titova rojstna hiša sta prav-
zaprav edini mesti, kjer lahko prideš ne-
posredno v stik z vsem tistim, kar nam
pomeni ime Tito.
Se vedno prihaja zelo veliko novinar-
jev z vseh kontinentov. Zanima jih, kaj je
spremenjenega po Titovi smrti, toda mi
odgovarjamo, da nič. Ne verjamejo, ko
pa gredo med ljudi, se dvom razpuhti.
Zdi se mi, da Kumrovec slehernega tujca
prepriča o naši slogi, o našem trdnem
bratstvu in pripravljenosti, ohraniti vse,
kar je Titovo.«
Garanje je Dragičino delo. Premalo jih
je, komajda obvladujejo vedoželjno
množico. Ljudje bi radi pustili pred spo-
menikom rože, prižgali po starem sveč-
ko... toda rože lahko puste le delegacije.
Včasih so jih puščali tam mladi, ki so jih
pravkar sprejeli v mladinsko organizaci-
jo, pa maturanti, ki so pustili pred spo-
menikom maturantski nageljček - za Ti-
ta. Vendar je težko dopovedati očancu iz
bosanskih ali črnogorskih pa tudi slo-
venskih hribov, da naj ne polaga venca,
ki ga je naredil sam., pred spomenik. Člo-
veka, ki je prišel tako daleč, da izkaže
spoštovanje dragemu voditelju, pač ne
moroš razočarati.
iz gorana bjelajaca je
težko spraviti kakšno
besedo
Stiskal se jo med številnimi drugimi v
skoraj natlačeni črni kuhinji Titovega
otroštva, bilo mu je hudo, bal se je spre-
govoriti, spogledoval se je s prijateljem
Djurom Karačem.
Prišla sta iz Podražice v Bosni, v šolo
hodita v Mrkonjič grad v šolski center
Akifa Bešliča.
Iz zadrege JU je rešila njuna učiteljica
Biljana Čalovič.
»Ponosni smo, da smo se rodili v Tito-
vem času. Da hodimo po njegovih poteh.
To pomeni po pravi, edino možni poti.
Vendar je zelo težko ostati na tej poti.
Morda zaradi tega, ker je bil tovariš Tito
tako vsestranska osebnost.«
Slikajo se pred Augustinčičevim spo-
menikom. Za spomin. In roke se preliva-
jo, drhtijo. Roke objemajo popotne culi-
ce. Tu in tam pozabijo govoriti, glas pa se
nenadoma zažene v višino, v polet mla-
dosti in moči.
Stara Katica ob vodnjaku strmi, toda
nova zgodba ji je všeč. Kumrovška zgod-
ba. Kajkrat jo bo še povedala njim, ki
bodo še prišli. V to trdno veruje. V Hr-
vatskem Zagorju žive ljudje dolgo, sila
pokončni so in trmasti, vedrega duha in
zaverovani v svoje kričeče modre hišice,
v svoje ljudi, ovenčane s slavo. Ni jih
malo.
MILENKO STRASEK
Slika za spomin za na častno mesto v družinskem albumu
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
28. festival jugoslovanskega igranega filma v pulju
krizno obdobje slovenskega filma
Letos smo videli več slabih kot dobrih filmov
FILM V PULJU 81
Vseh skupaj jih je bilo 26. Ne ta-
ko malo, sicer pa je puljska arena v
preteklih letih lahko videla tudi
več filmov na enem festivalu. Fil-
me bi razdelili lahko po posamez-
nih temah. Poskusimo s filmi, ki
obravnavajo NOB, oziroma čas po
zmagi revolucije in v času inform-
biroja. To so filmi Padec Italije
Lorda Zafranoviča v proizvodnji
Jadran filma iz Zagreba in Centar
filma iz Beograda, film Samo en-
krat se ljubi režiserja Rajka Grliča
v proizvodnji Jadran filma, film
Berlin Kaputt režiserja Miče Milo-
ševiča v proizvodnji CFS Košut-
njak - TOZD Avala film Beograd,
film makedonskega režiserja Stole-
ta Popova Rdeči konj v proizvodnji
Vardar filma in Makedonija filma iz
Skopja, film režiserja Petra Latino-
viča Široko je listje v proizvodnji
Neoplante filma iz Novega Sada in
film Znajdi se, tovariš režiserja
Branislava Makaroviča v proizvod-
nji Jadran filma in Radiotelevizije
Zagreb. Veljko Bulajič je posnel
film Visoka napetost v proizvodnji
Croatie filma Zagreb.
Potem so tu takoimenovani ko-
stumirani filmi, ki posegajo daleč
nazaj v zgodovino, srednji vek ali
dve ^i več stoletji nazaj: to so filmi
Zdravka Velimiroviča Dorotej v
proizvodnji CFS Košutnjak -
TOZD Avala Film Beograd, film
Vatroslava Mimice Banovič Stra-
hinja v proizvodnji Jadran filma iz
Zagreba in Centar filma iz Beogra-
da, ter film Gazija režiserja Nenada
Dizdareviča v proizvodnji Sutjeska
filma iz Sarajeva.
Tu so seveda še sodobne teme
polpreteklega časa in seveda seda-
njosti. To je film Branka Gapa Čas
vode v proizvodnji Vardar filma in
Makedonija filma iz Skopja, film
Predraga Goluboviča Sezona miru
v Parizu v proizvodnji Centar filma
iz Beograda in Albran Pariz, tu je
slovenski film Francija Slaka Kriz-
no obdobje v proizvodnji Viba Fil-
ma in TV Ljubljana ter Art filma iz
Beograda, film Emira Kusturice z
naslovom Se spominjaš Dolly Bell
v proizvodnji Sutjeska filma in TV
Sarajevo, film Slivov sok režiserja
Branka Baletiča v proizvodnji DO
Film danas, Beograd, film Piknik v
Topoli režiserja Zorana Amana v
proizvodnji delovne skupnosti sa-
mostojnih filmskih delavcev Film
80 Beograd, film Erogena zona re-
žiserja Dejana Karaklajiča v proi-
zvodnji Centar filma Beograd in
film Miše Radivojeviča Fant, ki
obeta v proizvodnji Avala pro hlm
Beograd.
Posebno mesto zavzemata film
Zorana Tadiča Ritem zločina v
proizvodnji Jadran filma in TV Za-
greb ter film Neka druga ženska
režiserja Miodraga Stžfmenkoviča v
proizvodnji Centar filma iz Beogra-
da. Prvi posega na področje krimi-
nala z izredno zanimivega zornega
kota, je pa to tudi edini letošnji film
posnet v črno beli tehniki. Neka
druga ženska pa je kriminalka.
Dušan Vukotič, sicer bolj znan
na polju risanega in animiranega
filma je posnel znanstveno fanta-
stični film Gosti iz galaksije v proi-
zvodnji Zagreb filma, Jadran filma.
Kinematografov Zagreb in filmske-
ga studia Barandov iz Prage.
Tu so še komedije in sicer Gora-
na Markoviča Mojstri, mojstri v
proizvodnji delovne skupnosti sa-
mostojnih filmskih delavcev Art
film Beograd, film Zdravka Sotre
Šesta brzina v proizvodnji CFS
Košutnjak - TOZD Avala film Beo-
grad, Lev v srcu film režiserja Miče
Miloševiča (edini režiser, ki je imel
letos v Pulju dva filma) v proizvod-
nji DO Film danas Beograd, film Z
vlakom na jug režiserja Petra Kre-
Ije v proizvodnji Zagreb filma in
Kinematografov Zagreb ter film
Ljubi, ljubi, ali glavo ne izgubi
režiserja Zorana Caliča v proizvod-
nji Zvezde film Beograd, Union fil-
ma Beograd in filmske delovne
skupnosti »Došlo doba...« Beo-
grad.
28. puljski festival letos
ni izzvenel v pravem po-
menu svojega naslova, saj
je bolj predstavljal pre-
gled celotne jugoslovan-
ske filmske proizvodnje,
ne pa festivalske priredi-
tve v znamenju izbora naj-
boljših del. Tako je mora-
la letos puljska arena biti
zadovoljna z vsem in zara-
di takšne nove odločitve
skupščine festivala, je sa-
ma prireditev trajala 12
dni, torej cel teden dlje
kot običajno. Mnenja o
takšni odločitvi so deljena
in najbrž bo moral čas po-
kazati na pravilnost te od-
ločitve. Nas v tem trenut-
ku bolj zanima splošen
vtis, ki so ga na gledalce
naredili, filmi in seveda še
posebej zorni kot sloven-
skega filma, ki se je letos
predstavil z edinim toda
zelo ustreznim naslovom:
Krizno obdobje.
Posebnost letošnjega
filmskega Pulja je gotovo
pojav mladih režiserjev,
saj je med avtorji celove-
černega igranega filma
kar devet debitantov.
Značilnost je tudi v tem,
da so režiserji mlajše ge-
neracije (po letih pa je to
skoraj že srednja) ustvarili
filme na solidni ali visoki
ravni. To so Zafranovič,
Grlič, Markovič. Značil-
nost je tudi v tem, da so se
kar trije avtorji lotili zelo
podobnih tem v razreše-
vanju odnosov individual-
nih junakov, predstavni-
kov zmagovalcev v naro-
dnoosvobodilnem boju
do novega časa, zahtev re-
volucije in družbe. Vsi tri-
je junaki končajo tragič-
no. To smo videli v filmih
Berlin kaputt, Samo en-
krat se ljubi in Padec Ita-
lije.
novi pogledi na
odgovornost
zmage
Medtem, ko smo bili do-
slej več ali manj vajeni vi-
deti zmagovalce naro-
dnoosvobodilnega boja v
črno beli luči, pa so nove
teme prinesle tudi nove
poglede. Obrnjeni so v
človeka, njegovo notra-
njost in filmi nam nudijo
vidike sociološkega, psi-
hološkega in poglobljene-
ga razreševanja konflik-
tov med posamezniki in
zahtevami novega časa.
Pred nami niso več junaki
z dvignjeno desnico v ka-
teri je puška ah bomba.
temveč so to ljudje iz krvi
in mesa, svojimi notranji-
mi svetlimi trenutki pa tu-
di stiskami. Ravno zaradi
tega so postali bolj pre-
pričljivi in slikanje veli-
častne resnice naše revo-
lucije je brez dvoma s tem
dobilo novo razsežnost,
novo kakovost.
iz zgodovinske
zakladnice
Novo poglavje (če že ne
čisto novo, pa vsaj na no-
vo obujeno) so odprli ta-
koimenovani kostumirani
filmi. Tu je Banovič Stra-
hinja, film posnet po lepi
epski pesnitvi o dogodku
na robu južne meje srb-
skega kralje.stva eno leto
pred usodno kosovsko
bitko, torej v letu 1388.
Film Dorotej posega še
bolj nazaj v dogodke
srbske zgodovine, v leto
1308, Gazija pa nam prika-
zuje začetke konca tur-
škega cesarstva na njego-
vih severnih mejah.
preveč
nedorečenega
Že film Veljka Bulajiča
Visoka napetost, ki prika-
zuje čas informbiroja, je
ostal nedorečen. To je
značilnost tudi vseh fil-
mov, ki obravnavajo ta-
koimenovano sodobnost.
Ravno pri temah današ-
njega časa se najbolj po-
kažejo vrzeli v dramatur-
ških, torej tudi scenari-
stičnih izdelkih naših
filmskih ustvarjalcev.
Nekdo je rekel na eni od
številnih novinarskih
konferenc, da naši sodob-
ni filmi vse preveč povr-
šinsko slikajo zgolj obsto-
ječa dejstva, se pa vsebin-
sko ne poglabljajo v bi-
stvo: torej ne razkrivajo
vzrokov za obstoječe po-
sledice. Postavlja se tudi
vprašanje, kaj sodobna te-
ma sploh je in kakšna je
njena vloga v estetskem,
sociološkem smislu do
družbe in do umetniškega
dooblikovanja jugoslo-
vanskega filma. Videti je,
da najlažje ta vprašanja
rešujejo tiste kinemato-
grafije, ki imajo v svojem
proizvodnem programu
največ kontinuitete. To
sta srbska in delno hrva-
ška, ki že kaže prve znake
težav zaradi neurejenih
problemov, kljub obstoje-
či samoupravni skupnosti
za kinematografijo. Make-
donci so predstavili dva
filma in obema se je poz-
nalo, da sta »žrtvi« vse
prevečkrat prekinjenega
ustvarjalnega procesa (za-
radi organizacije, denar-
nih težav, pa najbrž tudi
subjektivnih ne manjka).
Prijetno presenečenje je
pomenila letos SR Bosna
in Hercegovina z zares so-
dobnim filmom Se spomi-
njaš Dolly Bell. Nekoliko
manj uspešna je bila Voj-
vodina (Široko je listje),
praznih rok pa so ostali to-
krat Črnogorci in Kosovo.
Slovenci smo s filmom
Francija Slaka samo per-
sonificirali krizno obdob-
je, ki še traja in bo o tem
obširneje tekla beseda na
letošnjem Tednu domače-
ga filma od 9. do 18. no-
vembra v Celju. Na srečo
film Krizno obdobje ni
ostal v Pulju neopažen in
gotovo smo spoznali av-
torja, ki s svojo prvo bese-
do ni izrekel tudi zadnje.
več povezovanja
Vse več filmov na svoji
špici, kjer prebiramo ime-
na producentov združuje
vse več imen. Začele so se
podirati republiške meje,
tudi pokrajinske in med
financerji posameznih fil-
mov zasledimo celo posa-
mezna kinopodjetja. Tako
sta vrsto filmov skupaj
ustvarila beograjski Cen-
ter film in zagrebški Ja-
dran film, pa ljubljanska
Viba in TV Ljubljana z
Art filmom iz Beograda,
močno prisotna je tudi za-
grebška TV hiša in celo
dve uspešni mednarodni
koprodukciji je premogel
letošnji Pulj. Novi pogoji
ekonomskega poslovanja
so torej močno posegli tu-
di na filmsko področje,
pojavljajo se nove možno-
sti drugačne menjave dela
od dosedanjih, največ pa
od tega pričakujejo film-
ski delavci sami.
Letošnji Pulj je pokazal
torej po vsebinski plati v
bistvu nespremenjeno
stanje: redki so posamez-
niki, ki so vešči svojega
umetniškega dela na fil-
mu, čas narodnoosvobo-
dilne vojne in sploh naše
revolucije je dobil v mla-
dih avtorjih nove predv-
sem kakovostne sile, so-
dobne teme pa bodo še
naprej ostale najtrši oreh
za vse. Zato tudi prihod-
nje leto ne bo puljski are-
ni prineslo velikih prese-
nečenj.
DRAGO MEDVED
LETOŠNJI
NAGRAJENCI
Zlato areno za najboljši film je
prejel Lordan Zafranovič za film
Padec Italije. Omenjeni film je pre-
jel tudi prvo nagrado občinstva (na-
grada Jelen) kar je sicer zelo redko
naključje. Zlato areno za scenarij je
prejel Abdulah Sidran za scenarij
filma Se spominjaš Dolly Bell (film
je dobil še Zlati venec žirije revije
Studio in priznanje Mladosti). Zla-
to areno za žensko vlogo je prejela
Mira Banjac, za moško pa Dragan
Nikolič. Za glasbo je prejel areno
Alfi Kabiljo za kamero pa Tomi-
slav Pinter. Alfi Kabiljo in Dragan
Nikolič sta prejela areno za svoje
delo pri Mimičevem filmu Banovič
Strahinja, Tomislav Pinter pa za
kamero v Grličevem filmu Samo
enkrat se ljubi. Priznanje je prejel
tonski mojster Mladen Prebil za
delo pri Bulajičevem filmu Visoka
napetost in montažerka Vesna Laz-
zeta. Za najboljšo scenografijo je
bila ocenjena Gavrikova v Popo-
vem filmu Rdeči konj, najboljša
maska pa je bila ocenjena po zasno-
vi Berte Megličeve in Šukrije Šar-
kiča v filmu Gazija, najboljša ko-
stumografija pa je bila delo Ljilja-
ne Dragojevič v filmu Zdravka Ve-
limiroviča Dorotej.
Vsekakor je največje preseneče-
nje odločitev žirije za zlato areno za
moško vlogo, saj so bili vsi prepri-
čani, da jo bo dobil Miodrag Miki
Manojlovič za vlogo Tomislava v
filmu Rajka Grliča Samo enkrat se
,ljubi (pa tudi v filmu Slivov sok je
pokazal kaj zmore), medtem ko je
bilo enotno mnenje, da je povsem
zasluženo to priznanje dobila Mira
Banjac, ki smo jo videli v mnogih
filmih v areni, najbolj prepričljivo
seveda v Latinovičevem filmu Ši-
roko je listje.
Torej tudi letošnje odločitve žiri-
je niso prekinile tradicije presene-
čenj!
ZGODILO $E JE V
ARENI
Letos je bilo na sporedu med 26
filmi kar devet takih, ki so jih pred-
stavili režiserji debitanti (debitanti
pri celovečernem igranem filmu).
To so: Stole Popov, Nenad Dizda-
revič, Franci Slak, Zoran Amar, Zo-
ran Tadič, Emir Kusturica, Beri-
slav Makarovič, Branko Baletič in
Petar Latinovič.
* * »
Za letošnjih 26 celovečercev je
bilo predvajanih približno 70.000
metrov filmskega traku. Dež je v
areni nagajal samo prvi večer, po-
tem pa je bilo nebo več ali manj
vedro. Arena je bila vsak večer pol-
na in direktor festivala Martin Biz-
jak je v nekem intervjuju izjavil, da
sprejme vsak večer nekaj več kot
8.000 gledalcev.
* * ♦
Najdaljši film je bil makedonski
in sicer Rdeči konj, ki je trajal 135
minut. Edini film, ki je bil posnet v
črno beli tehniki je bil film Ritem
zločina, posnet samo s tremi igral-
ci: Fabijanom Šovagovičem, Boži-
darko Frajt in Ivico Vidovičem.
« >•< >i<
Med igrcdci smo največkrat na
platnu videli Bato Živojinoviča,
Miro Banjac, Milana Gutoviča, Dra-
gana Nikoliča, Miodraga Mikija
Manojloviča pa tudi Ljubiša Sa-
mardžič je bil prisoten, je pa ostal
nesporni ljubimec občinstva v
areni.
♦ * *
Med tujimi igralci so seveda iz-
stopali Daniel 01brychski, Petit
Pascal, Maria Schneider ter Alain
Noury.
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
pare zavšek
uspel z
pazstavo v
italiji
v italijanskem turistič-
j^em mestu Gradež je
prejšnji teden zaključil
razstavo olj in tapiserij
žalski slikar Dare Zavšek,
je požel med tamkajš-
njimi kritiki in obiskoval-
ci izjemno ugodne kriti-
ke. V strokovnih časnikih
in dnevnem časopisju je
namreč izšlo več člankov
v katerih priznani avtorji
ocenjujejo nastop jugo-
slovanskega umetnika, za
katerega pravijo, da je
kljub mladosti že veliko
razstavljal.
Ravnatelj revije »L
INEDITO« Angelo Giar-
dina je v tretji številki le-
tošnje revije med drugim
tudi zapisal, da umetnik
Dare Zavšek izraža svojo
» vegetativno-organsko «
obliko tako delikatno, kot
da vsebuje ne samo dušo,
temveč tudi vabeč poziv
k pravljičnemu svetu, ži-
večem v daljnih časih.
Organizator te razstave
v Gradežu je bil Zvone
Sotošek, ki se te dni do-
govarja še za več razstav v
Gorici in drugih krajih te-
ga predela Italije. Daretu
Zavšku pa se odpira mož-
nost, da bi razstavljal tudi
v Avstriji. 2e nekaj časa
pa nekaj njegovih del visi
v mestu Carmel v ZDA,
kjer razstavlja tudi Jure
Cekuta.
Dare Zavšek se pri-
pravlja tudi na razstavo v
Celju, kjer bo v Muzeju
revolucije v oktobru raz-
stavil več svojih del v olju
in drugih tehnikah v ka-'
terih ustvarja.
F. P.
velenjski grad
streha iz skodel
Urediti tudi podstrešje
Kulturna skupnost v Vele-
nju skupaj z velenjskim kul-
turnim centrom in Muzejem
slovenskih premogovnikov
si že dolga leta prizadeva, da
bi uredila stari velenjski
grad, ki ga je zob časa že
močno načel. Poleg tekočih
notranjih del so doslej uredi-
li obzidje, ki je že grozilo, da
se sesuje. Vsa zidna masa je
bila utrjena z injeciranjem,
tako da je zdaj obzidje videti
kot novo.
Največji zalogaj pa je bil
letošnji. Odločili so se, da sa-
nirajo mogočno renensanč-
no rondelo iz srede 16. stolet-
ja in jugovzhodnem delu
grajskoga kompleksa, ki da-
jo gradu pri pogledu iz doli-
ne tako značilno podobo.
Dela so se lotili načrtno in
z vso resnostjo. Ko so v no-
tranjščini napravili močan
železobetonski strop, ki je
hkrati povezal obodno zi-
dovje, je prišla na vrsto stre-
ha. Strešna konstrukcija je
bila dotrajana in preperela,
zato so jo v celoti zamenjali.
Nova streha je obdržala pr-
votno obliko, spremenila pa
se je kritina. Namesto nek-
danje opeke so zdaj za pre-
kritje stolpa uporabili skod-
le, kakršne so na starih gra-
dovih pogosto uporabljali,
le-te pa so poprej temeljito
impregnirali, da bi jih zava-
rovali pred vremenskimi uj-
mami in tako podaljšali nji-
hovo življenjsko dobo.
Vzporedno so na podstreš-
ju stolpa uredili tudi stare
strelne line in izlivnice za
smolo, saj so prav te za utrd-
beni položaj stolpa posebej
značilne in jih nikjer na Slo-
venskem ne srečamo v po-
dobni kombinaciji.
Velenjski grad, ki je uvr-
ščen med spomenike I. kate-
gorije, je tako pridobil ne le
na svoji pričevalnosti (utrje-
no podstrešje bo pozneje do-
stopno tudi javnosti), ampak
predvsem tudi na svoji po-
novni trdnosti in estetskem
videzu.
Dela je strokovno sprem-
ljal Zavod za spomeniško
varstvo v Celju.	Z. S.
Niše s strelnicami in izlivnieami za smolo v vrhnjem delu obrambnega stolpa na
velenjskem gradu
likovni salon
vrednost pouskega plakata
Obogatene letošnje poletne prireditve
Tako kot že nekaj let nazaj
se Likovni salon vključuje v
poletne kulturne prireditve z
namenom vzpodbuditi pred
leti še dokaj izraziti kulturni
molk, ki se v zadnjem času
spreminja v pravo razgibano
kulturno akcijo.
Letošnje »likovno poletje«
je po izraznosti dokaj pestro,
začenši s fotografijo srednje-
veških gradov na sloven-
skem, nato pa z dvema izje-
mnima predstavitvama:
Poljski plakat in Poljska ris-
ba, konec poletja pa še sli-
karska razstava Albina Po-
lajnarja. Prav poseben po-
men za celjsko javnost je
imela razstava poljskega pla-
kata, saj si jo je v dobrem
tednu ogledalo preko tisoč
obiskovalcev. Letošnja raz-
stava plakata ni bilo prvo
srečanje s poljskimi ustvar-
jalci, saj so že leta 1975. v
okviru jugoslovanskega
filmskega plakata sodelovali
že nekateri izmed njih. Na
letošnji predstavitvi poljske-
ga plakata je sodelovalo de-
vet avtorjev z deli zadnjih
desetih let in s poudarkom
na kulturnem plakatu (gle-
dališki, glasbeni, filmski in
cirkuški). Le nekaj primerov
je bilo ideološko socialnega
in športnega plakata, med-
tem ko komercialnega ni bi-
lo zaslediti. Razstava kot ce-
lota je podala jasno sliko
poljskega plakata, njegove
avtonomnosti v okviru
evropskega in svetovnega
plakata.
Korenine sodobnega polj-
skega plakata segajo že v
petdeseta leta z uveljavitvijo
sodobnih likovnih prijemov
v oblikovanju vizualnih ko-
munikacij. Pionirja sodob-
nega poljskega plakata sta že
pokojni Jožef Mroszackov in
še danes vodilni ustvarjalec
grafičnega oblikovanja ter
profesor na varšavski Aka-
demiji lepih umetnosti He-
nryk Tomaszewski. Srednja
generacija poljskih afišistov
je zastopana z Hubertom
Hilscherjem (avtor številnih
plakatov na temo Varšavska
jesen), Janom Lenico
(predvsem gledališki plakat
z izredno ekspresivno noto),
Janom Mlodozeniecom
(poudarjena folklorna nota,
značilna drznost barve),
Freinciszkom Starowieyskim
(zanj značilne surrezdistične
tendence, grotesknost, barv-
na skromnost), Waldemarom
Swierzyjem ter najmlajšimi
Janom Sawko nagrajenec
lanskoletnega varšavskega
bienala), Jerzyem Czerniaw-
skym in Jakubom Erolom.
Ne glede na podpis ima
vsak plakat avtonomno po-
dobo avtorstva, značilnosti
posameznega ustvarjalca so
tako vidne, da nas podpis ni-
ti ne zanima.
Pomen poljskega plakata
ni od včeraj ali danes, izhaja
iz bogatega izročila, se utrju-
je in razvija v krogu krakow-
ske in varšavske Akademije.
Njihova likovna govorica
izhaja iz čiste in enostavne
simbolike, brez kakršnihkoli
foto-efektov, kot se to preče-
stokrat pojavlja na naših re-
klamnih tablah, pikturalni
del plakata je omejen na mi-
nimum, pa še ta je največ-
krat lastnoročno izpisan in
tako del risbe, ki daje plaka-
tu tisto izpovednost, ki jo
imenujemo »umetniška«.
Raizstavo poljskega plaka-
ta in razstavo poljske risbe,
ki je odprta od 3. do 15. avgu-
sta smo pripraviU v sodelo-
vanju z Obalnimi galerijami
Piran.
ALENKA DOMJAN
FRESKE NA TOMŠIČEVEM TRGU
Tomšičev trg je najstarejši del mesta, tu
so ohranjene najstarejše stavbe v celjskem
mestnem jedru. Vsaka druga, tretja hiša ima
gotske elemente. Zunanjo podobo so te hiše
dobile v devetnajstem stoletju, takrat so bili
namreč prisiljeni, da se po velikem požaru
leta 1789, temeljiteje lotijo popravil. Starej-
ša substanca teh arhitektur je tako ostala
skrita in nanjo naletimo povsem slučajno
ob temeljitejših sanacijskih posegih. Tako
se je zgodilo tudi na Tomšičevem trgu. Ko
so lani začeli obnavljati fasado, so ugotovili,
da je zid obložen z opečno steno. Napravili
so še sondiranje in pokazali so se najprej
sledovi starej^ poslikave, po temeljitejšem
pregledu pa je prišla na dan celopostavna
figura svetnika, škofa, verjetno sv. Miklav-
ža. Spričo bližajoče se zime se obnove fre-
ske ni bilo mogoče lotiti, urejena je bila le
fasada stavbe. Fasada je iz 19. stoletja, ob-
novljene so bile tudi prvotne barve te fasa-
de. Kolikor je bilo freskirane površine na še
gotskem zidu, je pri tem ostala odkrita. Le-
tos pa se je po dogovoru Samoupravne sta-
novanjske skupnosti in Zavoda za spomeni-
ško varstvo tovariš Povše lotil restavracije
fresk, ki so iz 15. stoletja. Predstavljena bo
svetniška figura, na obeh straneh fasade pa
tudi ostanki nekdanje arhitekturne posli-
kave.	B. D.
ORGANIZACIJA OF V
CELJU IN OKOLICI
Peter Stante-Skala, vo-
dja vojnega komiteja OK
KPS Celje, aktivist OF
za področje severno od
Celja
Janko Skvarča-Modras,
aktivist OF na področju
Škofje vasi, Tehnik ile-
galne tehnike TVO Škof-
ja vas do julija 1941
Piše:
JOŽE VURCER
v neposrednem mest-
nem okolišu je od julija,
avgusta 1941 dalje obsta-
jal odbor OF za področje
Ložnice, Medloga, Bab-
nega in vse do Levca, ki
so ga sestavljali Avgust
Lešnik iz Medloga ter Ka-
rel Samec in Bogdan Mir-*
nik iz Ložnice. Prvo troj-
ko so osnovali že junija
Avgust Lešnik, bivši vo-
dnik-artilerist Martin Ma-
ček in Anton Sagadin.
Maček je od junija delal v
skladišču vojnega mate-
riala v Pečovniku in od
avgusta predal Avgustu
Lešniku precejšnjo koli-
čino raznega streliva za
pištole in puške, da ga je
posredoval savmjskim
partizanom.
Začetki odbora OF za
Ostrožno in Lopato sega-
jo v obdobje po maju, ko
se je gibanju pridružil tr-
govski pomočnik Franc
Vedenik z Ostrožnega.
Pri Vedenikovih je bilo
od maja dalje več sestan-
kov aktivistov OF pod
vodstvom sekretarja To-
neta Grčarja.
V	okolici Petrovč je de-
loval skojevski aktiv, ki
sta ga vodila sekretar Mir-
ko Verčkovnik iz Drešiv-
je vasi in Miro Sirca iz
Levca. Po nemškem na-
padu na S Z se je aktiv
preko Mirka Košenine
povezal s celjsko partij-
sko in skojevsko organi-
zacijo.
V	Košnici je sekretar
OK KPS Celje Tone
Grčar navezal stik s »Kul-
turno-prosvetnim druš-
tvom Tremarje« in najde-
lavnejšimi člani. Posebej
se je povezal z napredno
družino Majerjevih, pa tu-
di z Vanovškovimi, in Su-
ličevimi. Na sestanku ju-
nija 1941 pri mlinu blizu
Bobniča so mladinci skle-
nili z vso močjo nasproto-
vati okupatorju, zbirati
orožje ter razširjati Nem-
cem sovražne vesti. Jože-
ta Majerja pa so zadolžili,
da poskrbi za zvezo s par-
tizani za vse tiste, ki ne bi
mogli več ostati doma za-
radi sovražnikovega za-
sledovanja.
V	premogovniku Pe-
čovnik je bilo precej ru-
darjev in nameščencev
pod vplivom Toneta Gr-
čarja, ki je bil tam zapo-
slen kot nameščenec od
leta 1940 do začetka juni-
ja 1941. Jože Jošt, Ivan
Srot, Anton Žagar in dru-
gi so širili organizacijo
OF med rudniškimi de-
lavci.
Odbor OF na Polulah je
novembra 1941 ustanovi-
la instruktorica OK KPS
za Celje Tončka Cečeva,
pred tem pa so bili aktivi-
sti OF Srotovi in Drak-
slerjevi.
Organizacija OF pa se
je prav tako hitro širila tu-
di v okoliške kraje Celja,
kjer so obstojale že pre-
dvojne povezave O K
KPS Celje z organizacija-
mi Društev kmečkih fan-
tov in deklet ter z Delav-
skim kulturno-prosvet-
nim društvom »Vzaje-
mnost«. Številni delavci
pa so tako na svojih de-
lovnih mestih prihajali v
stik z naprednim delav-
skim gibanjem, po oku-
paciji pa se seznanjajo z
idejami OF. Tako so se
spletle številne ilegalne
povezave, ki so trdno po-
vezale mesto in okolico
ter omogočile nastanek in
delo prvih partizanskih
skupin v okolici Celja.
Organizacija OF se je
najhitreje razvila severno
od Celja, v Skofji vasi,
Vojniku in Dramljah, kjer
je bilo aktivno DKFID in
»Vzajemnost, v Šentjurju
in okolici, kjer je pred
vojno delovala partijska
in skojevska organizacija
in delovno DKFID ter v
Rogaški Slatini.
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
tevška povest o dobrih ljudeh
joškecevi pod novo streho
Enkratna akcija socialne komisije in soseske
v krajevni skupnosti Mari-
jagradec pri Laškem je vas
Tevče, kjer so stare hiše že
bolj redke. Večinoma so pre-
novljene, ali pa nove. V tej
vasi pa živijo brat in dve se-
stri Gradišnik, po domače
Joškecevi, med tem ko je
ena od treh sester že umrla.
Gradišnikovi so pravzaprav
revčki, Pepček in Anica sta
močno zaostala, medtem ko
se je Pepca preživljala kot
dekla po hišah in v Sentle-
nartskem župnišču. Vrnila
se je domov, ko sta bila Pe-
pček in Anica ostala sama.
Nekoč trdna hiša vaškega
obrtnika - tkalca Gradišni-
ka, je vse bolj propadala.
Prekrita že desetletja ni bila,
tako da so se sosedje resno
bali najhujšega. Pozimi, ko
pritisne teža snega, bi uteg-
nila streha počepniti in mor-
da pod seboj tudi koga poko-
pati.
Komisija za socialna vpra-
šanje v krajevni skupnosti je
s sosedi, v prvi vrsti z Cene-
tom Pfajferjem, iskala naj-
boljšo rešitev. Toda tudi v
bližnjo izprsiznjeno kmečko
hišo niso bili Joškecevi pri-
pravljeni iti, navajeni svoje-
ga hudo razmajanega in pr-
hlega rodnega doma.
Socialno skrbstvo občine
je hotelo vse tri poslati v kak
dom, toda brez sile bi ne šlo.
Ta rešitev bi bila res skrajna,
za primer Gradišnikovih
treh, gotovo najmanj člove-
ška.
Naposled je obveljala mi-
sel, da bi razpadajočo hišo
vsaj toliko popravili, da bo
streha cela in varna. Skup-
nost socialnega varstva obči-
ne Laško je namensko naka-
zala krajevni skupnosti štiri
stare milijone za kritino, ce-
ment in podobno. Minulo zi-
mo in na pomlad sta Cene
Pfajfer in Jaka Marot iz Tevč
obiskala vsako domačijo v
okolici. V Oleščah, Tevčah,
Vrbonu in sv. Petru sta zbra-
la okoli 15 kubičnih metrov
lesa, ki so ga potem na žagi
podjetja »BOR« v Laškem
brezplačno zžagali za novo
ostrešje. Med tem je bil na-
kupljen tudi potreberi grad-
beni material in pred tremi
tedni so se lotili obnove hiše.
Gradišnikove so za tri te-
dne vzeli pod streho sosedje,
pri sosedih pa so tudi kuhali
hrano za prostovoljce in na-
jete delavce. Najbolj tvegani
opravek je bilo razdiranje
starega ostrešja in stropov.
To je moralo biti gotovo v
enem dnevu, še isti dan pa
tudi zaščiteno z blatom zida-
no kamnito zidovje. Udarni-
ška sobota, ki so se je udele-
žili sosedje in nekateri funk-
cionarji krajevne skupnosti,
peščica mladincev in mla-
dink in celo nekaj pionirjev,
je trajala od sedme ure zju-
traj do desete ponoči. Kakš-
no delo je bilo, samo opom-
ba, da tudi en sam ostrešni
tram, niti ena deska ni ostala
cela, ko je padla na tla. Vse
se je zdrobilo v prhljad in
prhle trske. Ene zime streha
zanesljivo ne bi več vzdržala.
Se isti dan, ko je bila hiša
razkrita, ko je bil odstranjen
tudi trhli lesen strop, so
»udarniki« zidani del hiše
utrdili z železobetonskim
vencem. Kakšna sreča, kajti
drugi dan se je usipala huda
ploha, ki bi zidovje gotovo
»razkuhala«.
Naslednje dni so prišli tesar-
ji, ki so postavili novo ostreš-
je, hišo pokrili, popravili di-
mnik, obili za silo strope, do-
kler ne bodo gotova notranja
zidarska dela in bo nabit tudi
ladijski pod na stropove. Vsi
skupaj so opravili okoli 1000
prostovoljnih delovnih ur.
2e več kot teden dni, so
Gradišnikovi, ali Joškeci
spet pod svojo streho. Pove-
dati je treba, da je Pepca
Gradišnik iz prihrankov pri-
spevala dva in pol stara mili-
jona za prevoze, za plačilo te-
sarjev, za razen material ter
za hrano in pijačo delavcem.
To je treba posebej povedati,
čeprav Joškeci dobro vedo,
da bi brez pomoči družbe in
predvsem soseščine, nikoli
ne dobili prenovljene strehe
nad glavo. Do zime bo treba
strope še nekoliko toplotno
izolirati, vstavljena so tudi
nekoliko rabljena, vendar še
zelo dobra okna in hiša bo še
desetletja topel dom trem
vaškim revčkom, ki so se
bolj kot česar koli, bali zapu-
stiti skoraj do kraja razpadel
rodni krov.
In zakaj je v naslovu zapi-
sano »enkratna akcija«.
Zato ker podobne v tej
krajevni skupnosti zlepa ne
bo, čeprav je še veliko raz-
padlih streh nad glavami.
Toda tako brez krivde za rev-
ščino, kot so Gradišnikovi,
ni nihče.
Cene Pfajfer najbrž tudi ne
bi ponovil opravljenega. Ker
morajo namreč še tako nese-
bično pobudo popackati, so
jeziki ob zbiranju lesa (kar
ima Pfajfer do zadnje treske
dokumentirano) že takoj v
začetku napotili delavce mi-
lice v kontrolo, češ, da orga-
nizator akcije zbira les zase.
Naposled pa je takšno delo
le precejšnja žrtev, ki bržčas
v širših družbenih merilih
nima prave cene. Štirje stari
milijoni, ki jih je prispevala
skupnost	socialnega
skrbstva, bi v primeru, da so
Gradišnikove poslali v dom,
zadostovali za dvomesečno
oskrbino. Pa Pepca, Pepček
in Anica še niso stari, a tudi
pri dobrem telesnem zdrav-
ju. Krajevna skupnost Mari-
jagradec je doslej že veliko-
krat dodatno segla v žepe
krajanov in jih zbrala na
udarniške akcije, pa ni delež-
na kaj več posluha kot tam,
kjer vse zadeve rešujejo z na-
ročilnicami.
Užitek in zadovoljstvo
vseh, ki so sodelovali v tej
akciji pa je v nepopisljivi sre-
či vseh treh Joškecov, ki so
zdaj na varnem, toplem in
pod rodno streho.	j
Mohorjeva družba v Celovcu je namreč v začetku leta
1978 v redni zbirki izdala tudi Mauserjevo povest »Pomlad
v Crepinjeku«, za katero je dr. Tine Debeljak napisal pisa-
teljev življenjepis. Pri tem je omenjal tudi pisateljevo poli-
tično delovanje in zapisal, kar je tudi bil povod za polemi-
čen zapis v Taboru, naslednje:
»Tudi v politiko so ga (Mauserja namreč, po Debeljako-
vih besedah - opomba avtorja) vabili. ,Vsi čutijo, da so
sposobni za politiko. To je tisti naš pogubni hudič! Jaz se
nočem vpreči, sem jim povedal... Je pa zame politika
najbolj odurna stvarna svetu. Raje bi kulturno kaj naredili!
S tem in samo s tem se bomo mi postavili. Vse drugo ima
samo dnevno ceno. Mi lahko verjameš ...'(31. avgusta 1952)
Pa je vendarle 1964 postal predsednik protikomunistič-
nih borcev prav zaradi tega, ker je hotel spet spraviti ljui
okrog mesečnikov ,Vestnik' in ,Tabor', a ni uspel. Se celo
tako daleč je šel ta spor, da so ,taboriti' odslej bojkotirali
kupovanje njegovih knjig (25. septembra 1964); da so ga
imenovali ,faliranega študenta' ,pokvarjenega farja' (10. ju-
nija 1965) itd., kar mi je potožil v pismu, toda takoj tudi
dodal: ,Vedno smo eni in isti ljudje za delo in brce...' (22.
maja 1964). Tudi ob njegovi smrti so se držali daleč ob
strani ob komemoracijah - tudi v Buenos Airesu, dokler se
ga ni z lepo besedo spomnil ,neimenovani' v ,Taboru',
najlepše pa predsednik ,Tabora' v Kanadi St. Pleško s spo-
minskim govorom« (»Vestnik« 1977, stran 6)
Na vse to je »Tabor* odgovoril:
»Preden se lotimo podrobne analize teh trditev doktorja
Debeljaka, naj navedemo samo najbolj kričeče primere,
kako tudi ta vrhunski kulturnik po svoje obrača dejstva in
celo časovne argumente, da tako dobi .pravilno' podobo in
jo kot tako sporoči nepoučenemu ali površnemu bralcu.
Mauser se v pismu (najbrž Debeljaku samemu) pritožuje,
da so ga ,taboriti' imenovali ,faliranega študenta',,pokvar-
jenega farja' (10. junija 1965) itd... toda takoj tudi doda:
,Vedno smo eni in isti za delo in brce'. (22. maja 1964).
O Mauserju smo zadnje čase slišali in brali premnogo
lepega in resničnega; toda šele Debeljak je pokazal, da je
znal tudi že leta 1964 ,takoj dodati' nekaj - pismu, ki ga je
pisal šele leta 1965! Debeljak dalje očita ,taboritom', da so
se ,držali ob strani ob komemoracijah, dokler. ..'itd.
Članka, kakršnega je objavil ,Tabor' (PISATELJU) o
pisatelju Mauserju, nismo brali nikjer drugje; govor, ki ga
je imel Stane Pleško v Torontu (vendar NE kot predsednik
,Tabora'), je Debeljak sam pohvalil. Poleg tega je glavni
odbor Tabora ZDSPB (Zveza društev slovenskih protiko-
munističnih borcev - opomba avtorja) pisateljevi vdovi
poslal sožalno pismo in kot posamezniki so se od pokoj-
nega poslovili tudi številni člani Tabora v Clevelandu. Spo-
mnila se ga je tudi radijska oddaja, ki naj bi bila v ,taborit-
skih' rokah."
In potem se vprašajo: kaj torej Debeljak še hoče? Da bi
se Mauserju, ki za »Tabor« nikdar ni imel lepe besede,
prišla poklonit uradna delegacija s praporom in z vencem?
To bi bilo, pravijo, hinavstvo, kakršnega »taboriti« kratko
malo niso zmožni, in nadaljujejo:
»Korl, kot smo ga poznali vsi, je bil brez dvoma pošte-
njak in v zdomstvu najbolj plodovit pisatelj. O vrednosti
tega njegovega dela bodo pač sodili za to poklicani. Imel pa
je usodno napako, ki ni ravno redka pri slovenskih litera-
tih, da ni znal ločiti med kritično pohvalo in osebnim,
premišljenim prilizovanjem, kateremu je slednjič podlegel
tudi sam, čeprav je leta 1952 (31. avgusta) zapisal, da ,se v
politiko noče vpreči'.
,Pa je vendarle 1964 postal predsednik Protikomunistič-
nih borcev...' takoj na to pravi Debeljak in s tem črno na
belem potrdi tisto, kar mi ves čas trdimo: da so namreč
ljudje, ki hočejo borce vpreči v politični voz.
Ko so v začetku leta 1964 dogodki iz Buenos Airesa
odjeknili v Severni Ameriki in je tudi tu prišlo do reorgani-
zacije, čiščenja, ali kakorkoli že kdo to imenuje, je ,Korl' v
svoji prvi in res svoji reakciji zavzel popolnoma pravilno
stališče: s pismom glavnemu odboru seje umaknil iz orga-
nizacije, ,dokler se tisti na vrhu ne poglihate...' ali tako
nekako. Toda že nekaj dni kasneje se je vdal pritisku
strankinih tribunov in vpregel svojega Pegaza v njihovo
galejo. Odtlej je trmasto vztrajal na njihovem stališču; in če
Debeljak zdaj piše, da je hotel (Mauser),spraviti ljudi okrog
Vestnika in Tabora', se moti. Še več: v podpisanem članku
je Mauser trem osebam znajveljavnejšo protikomunistično
legitimacijo očital, da so nasprotniki ,domobranski' pro-
slavi - in tega ni nikdar preklical, ker je bil pač za pot v
Canosso premajhen.
Značilno je tudi, da Debeljak v svojem opisovanju Mau-
serjevega življenja v zvezi z zapletom pri borcih navaja le
pisma iz leta 1964 in 1965, se pravi iz časa, ko je bila ta
zadeva najbolj razgreta. Iz drugih primerov nam je znano,
da je ,Korr silno rad ,jamrar, kako da ga vsi sovražijo in
napadajo, in je s tem dostikrat sam pomagal razširjevap
take napade in izjave. Iz tega skoraj mazohističnega pisanja
bi mogli tudi sklepati, da je kljub vsemu spoznal svojo
zmoto, ko se je dal vpreči v strankarsko politiko, a si i^
lojalnosti enostavno ni mogel več pomagati.
Seveda so vse take osebne žaljivke obžalovanja vredne,
še posebej, če pišemo o človeku, ki je zdaj osvobojen vseh
dvomov in zmot in zato odmaknjen našemu prerekanju^
Toda slovenska nrav je pač taka, da lahko vsakdo, ki m
dokončal študijev, pričakuje, da mu bo nekdo prej ali slej
vrgel v obraz ,faliranega študenta', da bo vsak, ki je zapustu
semenišče, prej ali slej slišal očitek o ,pokvarjenemu farju
in slednjič tudi, da bo tisti, ki bo delal, dobil več brc kot p^
pohval. Takšni smo pač ljudje; in ,Korl' bi moral to priča
kovati, ko seje spustil na njemu nepoznana tla. Američai^
v takih primerih pravijo, naj tisti, ki ne prenese vročine, ni
hodi v kuhinjo. Dodati pa je vsekakor treba tudi to, da
znal ,Korl' tudi krepko vrniti, čeprav bi ne bilo umestno, di
bi tukaj naštevali razne njegove izjave.
Tudi ta članek je napisan le z obotavljanjem; potreben p'
je iz dveh razlogov. Ni to prvi primer, da se ljudje, ^
nasprotujejo ,Taboru' in mu ne morejo odpustiti, da se P
drznil postaviti ,oblasti' po robu, poslužujejo mrtvih ^
napade na žive. Podobno se je zgodilo že ob smrti Zdravk'
Novaka. Tudi takrat so bile izjave in sporočila prikrojet^'
tako, da je bilo nanje skoraj nemogoče odgovarjati, ne da b
bila pri tem prizadeta pieteta do mrtvih.
slovenska politična emigracija
~	19
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
mlekarna,
odpadni
material in šE
kaj
Sem poklicni zbiralec od-
padnega materiala. Zbiram
ga vsak dan, od jutra do noči,
vsepovsod, kjer je. Moram
pa povedati, da ga največ
najdem v kontejnerjih, ki
stojijo pri sedežih delovnih
organizacij ali, kjer so delov-
ni prostori raznih kolekti-
vov. Vsebino teh kontejner-
jev vozijo na smetišče, kjer
ves ta odpadni material ali
vsaj njegovo večino zasujejo.
Tja, na smetišče, pa mi zbi-
ralci nimamo dostopa, pa tu-
di buldožerist nas ne bi ča-
kal, saj s svojim strojem ne-
prekinjeno dela in poriva ta
nnaterial v jamo.
Ko sem pred približno le-
tom dni ugotovil, da se v
kontejnerjih pri mlekarni
zbira veliko dragocenega
materiala - aluminijaste foli-
je in papir, sem pričel hoditi
tja. Po mojem občutku,
odvržejo v mlekarni v kon-
tejnerje po nekaj sto ton ma-
teriala, in to prvovrstnega
odpadnega materiala. To pa
še ni vse. Tam se tudi zavze-
majo, da pride ta material v
resnici proč, v nič.
Nekaj časa so me v mle-
karni pustili na miru pri mo-
^em zbiranju. Potem pa so
me pričeli klicati. Klicali so
me vsi in nihče, pošiljali iz
ene v drugo pisarno. Nič
konkretnega mi niso imeli
povedati, vsi so mencali, re-
kli, da se to pobirati ne sme,
a prepovedali mi niso.
Nekoč me je poklical mlad
delavec v pisarni. Ko sem
stopil v njegov delovni pro-
stor, se je najprej delal straš-
no zaposlenega. Seveda ni
vedel, da sem prepotoval pol
sveta, da govorim pet tujih
jezikov, da ljudi dobro poz-
nam ...
Pogledoval in čital je razne
papirje. Čez približno pol ure
me je vendarle nagovoril:
Da. no, kaj je? Odgovoril
sem mu, da sem ugotovil, da
mečejo proč dragocen odpa-
dni material. Dejal sem mu
Se, da sem jim pripravljen
vsak mesec dati po sto tisoč
starih dinarjev, če bom ta
material lahko zbiral še na-
prej. Pa me je zavrnil, češ, da
tega materiala ne mečejo
proč, marveč, da ga prodaja-
jo. Pa sem mu povedal, da to
ne drži, ker ga jaz pobiram
vsak ponedeljek, sredo in
petek. Pogovor je sklenil z
besedami, da bodo poslej to
zbirali sami.
: Čez teden dni sem spet pri-
I Sel. Ker sem ugotovil, da ta
i material vozijo na smetišče,
sem mlademu delavcu v pi-
sarni dejal, da ga bom spet
Pobiral jaz, njihovemu sindi-
katu pa dajal obljubljeno
j^soto. To naj bi počenjal ta-
ko dolgo, dokler bodo oni ta
material metali v kontejnerje
L ga vozili na smetišče. To-
[1 v nič.
li Nekaj časa po tem razgo-
9ru so ga zares zbirali in ga
, metali v kontejnerje.
, ^daj pg gg znova mečejo v te
I . ^'^ke posode za smeti. In ta-
^^ Sem se znova pojavil pred
vr^l' mlekarne, kjer pa me je
nal^ ostro zavrnil in nag-
j. sem presenečen in uža-
Zato tudi pišem to pi-
nin^' ^^aljen zato, ker me-
da je velika škoda, če
tak odpadni material odva-
žamo na smetišče, kjer gre v
resnici v nič, naša industrija
pa ga potrebuje. Kje je stabi-
lizacija?
ALOJZ GMAJNER
Celjska cesta 43,
Vojnik
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje, ki ste si ga zastavili vi,*"
je tudi naše. Kje je stabili-
zacija? Sicer pa tudi ta pri-
mer govori, kako malo smo
tudi v Celju naredili za zbi-
ranje in sortiranje odpadne-
ga materiala, tistega, ki ga
naša industrija hudo potre-
buje in ga dostikrat celo
uvaža. Mi pa smo tako boga-
ti (čitaj: malomarni in
neodgovorni), da vse vozi-
mo na smeti, kjer gre ta ma-
terial v resnici v nič. Kako
dolgo še tako?
Sicer pa pričakujemo
ustrezen odgovor tudi od
kolektiva celjske Mlekarne,
prav tako od Delovne orga-
nizacije Komunala v Celju,
oziroma od TOZD Javnih
naprav. Radi bi vedeli, ka-
ko daleč smo, da bi v resnici
začeli zbirati odpadni mate-
rial, ga sortirati in podob-
no. Tudi tako bi zagotovili
naši industriji velike količi-
ne prepotrebnih surovin.
ZAPRT DOM NA
GORI OLJKI
Gora Oljka, 734 metrov vi-
soka gora, z značilno cerkvi-
jo z dvema stolpoma, je na
takšni točki, da je vidna da-
leč naokoli. Ze od nekdaj je
bila zelo obiskana izletniška
točka. Se posebej šolarji so
radi hodili semkaj. Ni bilo
razreda na nekdanji sloven-
ski gimnaziji in na celjski gi-
mnaziji med obema vojna-
ma, da ne bi vsaj enkrat pri-
pravil izlet na goro.
Do \Tha je približno ena
ura hoje, večji del skozi
gozd. Dostop do gore je s
Polzele skozi Podvin, iz
Smartnega ob Paki, le pot iz
Šoštanja je nekoliko daljša.
Sicer pa se da do vrha pripe-
ljati tudi z motornim vozi-
lom. Del ceste je celo asfalti-
ran.
Ob lepem vremenu je z go-
re lep razgled na vse strani,
celo preko Oburja do Svinj-
ske planine in Visokih Tur v
Avstriji. Seveda pa se odpira
izreden pogled na Savinjsko
in Šaleško dolino.
Toda, ko pride izletnik na
goro in se želi okrepčati v
domu, razočaran ugotovi, da
je zaprt. Tudi okolje, zane-
marjeno namreč, govori, da
tu ni človeka, ki bi kaj posto-
ril. Dom je zaprt, je mrtev
neizkoriščen in to na tako le-
pem mestu. Dom propada.
Ali ni škoda, da je tu povsem
zamrlo nekdaj tako živahno
planinsko in izletniško živ-
ljenje?
Ali res ni nikogar, zlasti na
Polzeli, da bi se pobrigal za
to postojanko?
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje, ki ga zastavljamo tudi
mi in sicer Krajevni skup-
nosti Polzela.
»odpisana«
upokojenka
Nisem še v tako visokih le-
tih, da bi si dovolila, da bi z
mano pometali. Predvsem
pa mi delajo krivico nekateri
člani ožjega odbora Društva
upokojencev Velenje.
Nihče ne ve, kako je hudo,
ko na stara leta ostaneš sam.
Sem upokojenka po možu,
ki je bil rudar.
Prav je, da prirejajo druš-
tva upokojencev tudi izlete.
Tako v družbi čas hitreje mi-
ne. Izleti so vselej zanimivi,
in če je še družba prijetna,
potem je čas, prebit na izle-
tu, prijeten.
Letos, 10. junija, smo se z
dvema avtobusoma odpeljali
upokojenci iz Velenja na
enodnevni izlet v Logarsko
dolino. Po navadi dobimo
izletniki tudi bloke za skup-
no prehrano, zakusko ali po-
dobno, seveda, če je tak
obrok vračunan v skupni ce-
ni. Tako je bilo tudi za ta
izlet.
Med^ožnjo sem se iz ene-
ga avtobusa presedla v dru-
gega in to povedala vodji
izleta. Morda prav zaradi te-
ga pozneje v Logarski dolini
nisem dobila od tovarišice
Habetove blokov za prehra-
no. Sele na odločno pritožbo
pri predsedniku društva Hu-
bertu Mravljaku sem dobila
sporne bloke, ki sem jih, kot
v§i ostali, plačala že v Vele-
nju.
To pa še ni vse. Prijavila
sem se in plačala 180 din tudi
za izlet v Varaždin, kamor je
pot vodila 17. junija. Pa so
mi vplačani znesek vrnili po
pošti z obrazložitvijo, da jaz
na izlete, ki jih organizira
Društvo upokojencev Vele-
nje, konkretno Habe in Ivan
Sedminek, ne morem iti.
Po vsem tem bi rekla, da
vladajo v Družtvu upokojen-
cev v Velenju čudni odnosi,
saj lahko nekateri odločajo o
vsem. Čas bi bil, da bi o
vsem tem spregovorili tudi
na seji članov društvenega
upravnega odbora.
PAVLA BUKOVEC,
Velenje, Tomšičeva 10
UREDNIŠTVO: Ce je ta-
ko, kot ste napisali, potem
bi bilo več kot prav, če bi o
vsem tem razpravljali na
seji upravnega odbora
Društva upokojencev in tu-
di primerno ukrepali. Prosi-
mo predsednika upravnega
odbora, da nas seznani, ka-
ko je bilo s to zadevo in kaj
so naredili, da bi se kaj ta-
kega ne ponovilo več. Že v
naprej hvala za odgovor in
pojasnilo.
kolektiv
izletnik celje
tudi med
letom ne
pozablja
svojih
upokojencev
Pred vsakim zaključkom
leta kolektiv Izletnik povabi
svoje upokojence na snide-
nje, ter jih ob tej priliki pope-
lje na izlet ter tudi prisrčno
pogosti. Ob zaključku sa-
mem pa so po navadi upoko-
jenci tudi denarno obdarova-
ni. Nadvse in to prijetno pre-
senečeni pa smo upokojenci
med letom, ko nepričakova-
no prejmemo »prisrčno vo-
ščilo k rojstnemu dnevu« od
kolektiva, kjer smo tudi mi
nekdaj s svojim delom do-
prinašali. Ob vsem tem naj
dodam, da nas kolektiv še
zmeraj ima za svoje, saj nam
pod istimi pogoji kot svojim
članom omogoča sodelova-
nje na raznih področjih, kot
na področju rekreacije po-
sebno v zimskem času in še
kaj... pomembnega poseb-
no za nas upokojence.
Upam da si lahko dovolim
reči, da bi bil vsak upokoje-
nec srečen in zadovoljen, če
bi svoje delo zaključil v de-
lovni organizaciji, kot smo to
upokojenci Izletnika. Zato
se za vso pozornost in za vse
kar nam je dano, v imenu
vseh nas upokojencev, ko-
lektivu Izletnika lepo in pri-
srčno zahvaljujem v upanju,
da nas kolektiv tudi v bodo-
če ne pozabi.
Hvala
BERTL CIZEJ
UREDNIŠTVO: Veseli
smo takšnih medsebojnih
odnosov med delovno orga-
nizacijo in njenimi upoko-
jenci.
opravičilo
antonu
križanerju
v uredništvu Novega
tednika so se oglasili
predstavniki krajevne
skupnosti Donačka gora,
da bi razjasnili nespora-
zum okoli podpisa pod
sliko Antona Kitaka. Kot
avtor reportaže iz krajev-
ne skupnosti Donačka
gora sem dolžan opraviči-
lo tovarišu Antonu Križa-
nerju, ker je prišlo do po-
mote pri pisanju in kon-
kretnem podpisu. Upam,
da bo tovariš Križaner
opravičilo sprejel in ga
tudi razumel. V krajevni
skupnosti torej nihče ni
izvedel tajnih volitev,
nihče ni zatajil predsedni-
ka sveta krajevne skup-
nosti, čudno se mi zdi le
to, da je tovariš Križaner
tako pozno reagiral in da
niso nesporazum razčisti-
li že v krajevni skupnosti,
saj so mu gotovo tovariši,
ki so sodelovali v razgo-
voru povedali, kako je po-
tekalo naše srečanje v
krajevni skupnosti. Ko je
prišlo pismo v uredništvo
sem bil žal odsoten, sicer
bi že prej posredovali od-
govor.
DRAGO MEDVED
s.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
zjutraj naslednjega dne. Ob sobo-
tah je dežurni zdravnik od 15. do
12. ure naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednjega
dne do 6. zjutraj, ob praznikih pa
je dežurstvo od 7. do naslednjega
dne do 6. ure zjutraj.
veterinarska
postaja
Neprekinjeno dežurstvo.
lekarne ceue
Do sobote, 8. avgusta do 12. ure
dežura Nova lekarna na Tomši-
čevem trgu, nato prične z dežur-
stvom lekarna Center v Staneto-
vi ulici.
trgovine
V tednu od 3. do 8. avgusta
dežura samopostrežba CENTER
v Cankarjevi ulici vsak dan do
20. ure. V tednu od 10. do 15.
avgusta pa bo dežurna samopo-
strežba RIMSKI DVOR v Zidan-
škovi ulici.
sahara v podravini
Podravina je imela svojo
Saharo. To je območje, kjer
leže sedaj vasi Molve, Klo-
štar Podravski in Podravske
Sesvete. Pesek se je dotikal
(in se še dotika) samega
Djurdjevca. Peščene prepro-
ge lahko še sedaj vidimo pod
zelenim plaščem, še posebej
na območju med Djurdjev-
cem in Kalinovcem, ki se še
sedaj imenuje Peski. To je
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno muzejsko
zbirko.
pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, ob sredah pa tudi v
popoldanskem času od 14. do 16.
ure. Obiskovalci si lahko ogleda-
jo stalno arheološko zbirko, rim-
ski lapidarij in stalno razstavo, ki
prikazuje kultumo zgodovinsko
zbirko.
galerija
turističnega
društva
v galeriji turističnega društva
je v poletnih mesecih odprta pro-
dajna razstava turističnih spo-
minkov, ki je bila pripravljena v
okviru turističnega tedna v Ce-
lju.
likovni salon
v hkovnem salonu je bila 3.
avgusta otvoritev razstave z na-
slovom Poljske risbe, ki jo je
omogočila obalna galerija iz Pira-
na. Razstava bo odprta do 15. av-
gusta.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDEUA
v prostorih Knjižnice Edvarda
Kardelja je odprta rastava upo-
dobitev iz monografije Stare celj-
ske upodobitve. Ogled razstave
je možen v času, ko knjižnica po-
sluje za bralce, razstava pa bo od-
prta celo poletje.
kino vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo
v soboto, 8. avgusta ob 19.30 in v
nedeljo, 9. avugsta ob 17. in 19.30
predvajali ameriški vestem So-
vražnik Apačev.
šmartnisko jezero
Na Smartniskem jezeru je
možno čolnarjenje in jadranje z
desko. Vsak dan pa lahko kupite
tudi dovolilnice za športni ribo-
lov.
razstavni salon
rogaška slatina
V razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini so pripravili razstavo
ob 40-letnici vstaje slovenskega
naroda z naslovom Vstaja na celj-
skem območju 1941. Razstava bo
odprta do 14. avgusta vsak dan
od 7. do 12. ure in od 15. do 18.
ure.
stepska pokrajma, porastla z
ne preveč gosto travo.
raketarji iz
budrovca
Da so Budrovčani blizu
Djurdjevca napredni gospo-
darji, so dokazni že pred pet-
najstimi leti. Med prvimi v
tem delu Hrvatske so si omi-
slili rakete in organizirali
službo proti toči. Njihovemu
zgledu so kmalu sledili drugi
Podravci. Posipanje s pepe-
lom in najrazličnejše oblike
coprnij, ki naj bi zaklele
oblake s točo, so sedaj samo
še spomin. Raketarji so sto-
pili praznovernim običajem
na rep.
zdravilišče
rogaška slatina
V	torek, 11. avgusta ob 20. uri
bo v dvorani Zdraviliškega doma
večer narodnih plesov in pesmi
folklorne skupine Bratstvo-enot-
nost iz Subotice.
zdravilišče
dobrna
Danes, 6. avgusta so v zdravili-
šču Dobrna pripravili ob 17. uri
za goste zdravilišča piknik na
kmetiji Božnik z ribjo večerjo,
harmonikar pa bo poskrbel za
dobro razpoloženje.
V	avli hotela Dobrna pa je od-
prta prodajna razstava japonskih
oljnih pastelov slikarke Stane
Lušnič-Arsovske z naslovom Go-
vorica kamna.
razvojni center
V	avU razvejenega centra je od-
prta razstava slikarskih del sli-
karja Jureta Sarlaha - Celjske
ulice in absolutna kompozicija.
Razstava bo odprta do 15. avgu-
sta.
luče ob savinji
V	soboto, 8. avgusta in v nede-
ljo, 9. avgusta praznujejo v Lu-
čah turistični praznik. Ob tem so
pripravili vrsto zanimivih prire-
ditev in športnih srečanj. V sobo-
to bo ob 9. uri otvoritev razstave
ročnih del in slik slikarja Punču-
ha iz Mozirja, ob 10. uri bo Bruno
Parma odigral šahovsko simul-
tanko proti tridesetim domači-
nom, ob 17. uri pa se bosta srečali
rokometni moštvi Luč in Ormo-
ža. V nedeljo pa bo ob 14. uri
povorka s prikazom dejavnosti
kraja Luče, nato pa bo družabna
prireditev.
plešivec nad
velenjem
V	nedeljo, 9. avgusta bo ob 10.
uri v okviru IV. kmečkega praz-
nika tekmovanje koscev, grab-
Ijic, žanjic, točenja medu, gozdar-
skih opravil in razstava domačih
jedi. Po tekmovanju bo družabna
prireditev, na kateri bodo postre-
gli z domačimi jedili in pijačami.
ŽALEC
Poročili so se: MENART Jože
iz Ljubljane in KOLAR Irena iz
Arje vasi, LESJAK Anton iz Pi-
rešice in ZAVRSNIK Marija iz
Vinske gore. SAVINEK Rudolf
iz Gornje vasi pri Preboldu in
PECECNIK Marija iz Prekope.
0R02IM Miran iz Latkove vasi
in POCAJ Darja iz Dobrteše vasi,
JUDEC Beno iz Vrbja in "STE-
BER Mateja iz Žalca, ZUPANC
Tihomir in STOPORKO Edita iz
Zabukovice, SEDELJSAK
Franc iz Vologe in NEZMAN Da-
nica iz Vranskega, BOSNAK
Franc iz Poljč in SKETA Marija
iz Orle vasi.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročilo se je 10 parov.
ŽALEC
Umrh so: BRACiC Rozalija,
roj. KOČNIK, 69. iz Pernovega,
JUŽNA Rozalija. roj. TERŠE-
LIC. 68, iz Ojstriške vasi. SITAR
Marija, roj. ARH, 79, iz Andraža
nad Polzelo. FERLIC Jožef, 70. iz
Straške gorce. KORENT Franc.
72. iz Žalca. JERMAN Rafael. 67.
iz Rogaške Slatine. SAJNKER
Jakob, 84. iz Letuša, MIHELJAK
Katarina, 89, iz Polzele, GRO-
BELNIK Ernest, 55, iz Galicije,
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: UŽAMAH Janez, 54,
iz Grobelc, PODREBERSEK
Franc, 84, iz Gradišča, LAH Lu-
dvik. 75. iz Pilštanja. KEGEL Ja-
kob. 41. iz Domžal, NUNClC Ma-
rija, 85, iz Konuškega, ZUPANC
Amalija, 67. iz Šentjurja.
BILI SMO VVINSKI GORI
Večina ljudi se vozi na delo v Velenje
Tudi Vinska gora spreminja svoj videz
Spomenik padlim žrtvam med NOB. Tri spominska obe-
ležja NOB so v tej krajevni skupnosti
Gasilci nameravajo svoj dom obnoviti in razširiti
Po teh gričih so raztresene kmetije
Z udarniškim delom ^
jih sicer lahko bilo
Slikovita je Vinska gora -
krajevna skupnost na meji
med velenjsko in žalsko ob-
čino. Domačije raztresene v
bregovih na desni strani-ce-
ste, če se peljemo iz Petrovč
proti Velenju, opozarjajo, da
so tod doma trdni ljudje. Na
to opozarjajo lepo urejena
gospodarska poslopja. Slu-
čajni popotnik, ki zaide v
Vinsko goro, bi mogel pomi-
sliti, da se tu pravzaprav ni-
česar ne dogaja, kajti sredi
popoldneva ljudi ni videvati.
So v službah, na poljih in
travnikih. Ce pa z ljudmi v
tem kraju opravljamo »obra-
čun« storjenih del, denimo v
zadnjih desetih letih, potem
naštevanja ni kmalu konec.
So pa ljudje v Vinski gori
zadnje čase v dvomih. Toliko
obljub je namreč bilo, sedaj
pa ničesar. Saj veste za kaj
gre! Lovske zdrahe.
huda lovska kri
Predstavniki krajevne
skupnosti in krajevnih druž-
benopolitičnih organizacij
zahtevajo ureditev lovskih
mej in ustanovitev lovske
družine v tej krajevni skup-
nosti. Njihove želje so do ne-
ke mere razumljive, sploh še,
če vemo, da so jim nekateri
predstavniki Sob Žalec to
obljubljali dolga leta. Da bi
tu ustanovili svojo lovsko
družino, imajo tudi kup ute-
meljenih razlogov, je pa pri
vsaki stvari tudi druga plat
medalje in svoj prav imajo
tudi tisti, ki se ne strinjajo s
spremembo lovskih mej. Ka-
kor koli že, če se že zatika,
potem gre krivdo za to iskati
tudi v neodgovornih oblju-
bah, ki so ljudi v Vinski gori
zrevoltirale in pripeljale tako
daleč, da si tako želijo svojo
lovsko družino. Naj bo tako
ali drugače. Prav je, da z od-
ločno akcijo stvari uredijo v
zadovoljstvo obeh strani. Ti-
stih, ki so ZA in tistih, ki so
PROTI. Prav pa bi bilo tudi
to, da bi enkrat dokončno
preprečili provociranja na
eni in drugi strani.
večina je
zaposlenih v
velenju
V Vinski gori živi okrog
1250 ljudi. Večina je zaposle-
nih v Velenju. Kar 410 delav-
cev iz tega kraja se vozi na
delo v velenjske delovne or-
ganizacije. Največ jih je se-
veda zaposleno v Gorenju,
Reku in Vegradu. Zanimivo
je, da dela v žždski in celjski
občini le deset ljudi iz te kra-
jevne skupnosti. In znova se
je začela stara pesem. Iz Ve-
lenja ne dobijo toliko pri-
spevkov, kot bi jih morali, če
upoštevamo število zaposle-
nih v sosednji občini. Tudi
sicer Velenjčane bolj težko
pripravijo k temu, da bi so-
delovali v kakšnih akcijah s
finančno pomočjo. Po drugi
strani so v Velenju večkrat
deležni očitkov češ, otroci iz
Vinske gore obiskujejo ve-
lenjsko osnovno šolo od če-
trtega razreda naprej. To pa
tudi nekaj stane. V Vinski
gori pa spet razmišljajo po
svoje in pravijo, da v tem ni
nič slabega za Velenjčane,
saj šolajo ljudi, ki kasneje
najdejo zaposlitev v Velenju.
Se več je takšnih in podob-
nih nesporazumov, ki pa se
zadnje čase vendarle vse bolj
urejajo.
kaj je z obratom
ttp?
V Vinski gori je še precej
ljudi, ki bi se radi zaposlili v
kakšni industriji. Da je res
tako, dokazuje anketa, ki so
jo izvedli pred časom. To je
bilo takrat, ko so se začeli
pogovori, da bi tekstilna to-
varna iz Prebolda tu zgradila
objekt. Zanimanje za to je bi-
lo veliko, saj se je za delo
prijavilo kar 120 ljudi. Žal, so
se v Preboldu odločili druga-
če in kot vse kaže, industrij-
skega obrata zaenkrat še ne
bo.
stabilizacijski
posegi v žeue
V Vinski gori računajo, da
bodo letos pričeli z izgradnjo
mrliške veže, modernizirali
bodo kilometer dolgi cestni
odsek v Zgornjo Crnovo ter
uredili vodovod v Spodnjo
Cmovo. V Prelski bi morali
sanirati vodovod. To delo je
bilo predvideno že v progra-
mu prejšnjega samoprispev-
ka. Ljudi v Prelski namreč
najbolj tare to, da ni dovolj
vode za živino. Prizadevni
gasilci bi radi k domu dozi-
dali garažo in sejno dvorano.
V programu del v tem sred-
njeročnem obdobju je zajeta
tudi gradnja večnamenskega
doma. Pravijo, da so prostori
v sedanjem domu nemogoči
za uspešno delo, poleg tega
pa dvorano v sedanjem do-
mu uporabljajo tudi kot
hmelj sko sušilnico. Načrti so
veliki, vprašanje pa je,
jih bodo v Vinski goi
sničili. Nihče ne zanii
večnamenskega objeku
potrebujejo, toda s to^
mi investicijami bo tg
občini Žalec za nekajl
prenehati. Stabilizacij^
hteva svoje, dosedanjej
kulturno prosvetnega!
tva v Vinski gori pa je
porok, da bo šlo še v M
tako dobro. Pa čeprav
novega objekta. Zapišin
to, da so ob praznovanji
činskega praznika po
temeljni kamen za gn
trgovine Savinjskega r
zina v Zgornji Cmovi.
bodo pričeli z deli, pa t
do še niti pri Savinj!
magazinu.
mia pripomogli k temu, da je v kraju več igrišč kot bi
(GOVINO SO
OVOUNI
lami Vinski gori pa že
»trgovino. To je samo-
leinica velenjske Ere, ki
'prta vsak dan od osme
»etnajste ^ ure. Krajani
|o, da je trgovina dobro
fcna in da se prijazne
Ijalke trudijo, da bi bilo
jogi vedno dovolj izdel-
Pudi tistih, ki jih pri nas
[včasih zmanjkuje. Za
k Vinske gore je ta sa-
^žnica kar dovolj,
»poldne ne morejo na-
Nti, ker je trgovina za-
teto pa tisti, ki so zapo-
fnakupijo vse že prej,
wčanem delu v Vele-
4-letna šola
Kot smo že zapisali je šola
v Vinski gori štiriletna. Ka-
sneje hodijo otroci v šolo v
Velenje ali na Dobrno. Odvi-
sno pač od tega, kje so doma,
saj Vinska gora zajema velik
del ozemlja, ki meji ne le z
velenjsko, pač pa tudi s celj-
sko občino. Osnovno šolo v
Vinski gori obiskuje 100
učencev.
ogromno
prostovoljnega
dela
Tudi za Vinsko goro je zna-
čilno ogromno prostovoljne-
ga dela. Tako so z udarni-
škim delom zgradili vodo-
vod na Lopatnik, ki je najviš-
ji zaselek v krajevni skupno-
sti. Tudi v tej akciji, ki so jo
izvedli pred leti, so sodelova-
li tako rekoč vsi krajani.
Omeniti velja, da je bilo tre-
ba izkop opraviti na kamni-
tem terenu.
več pozornosti
izobraževanju
delegatov
H krajevni skupnosti sodi-
jo tudi zaselki Prelska, Zgor-
nja in Spodnja Cmova, Lip-
je, Janškovo selo, Lopatnik
in del Pirešice. V vseh teh
vaseh delujejo vaški odbori.
Njihova dejavnost pa ni pov-
sod zadovoljiva. Tam, kjer
kaj rabijo ali pa jih kaj teži,
tam so tudi bolj aktivni. Si-
cer pa pravijo, da delovanje
delegatskega sistema v Vin-
ski gori ni niti zgledno niti
slabo. Pozna se jim to, da so
za to mandatno obdobje za-
menjali premalo delegatov.
Ovira je tudi triizmensko de-
lo, tako da je včasih težko
najti čas za seje, k temu pa je
treba prišteti še delo na kme-
tijah. Več pozornosti bi mo-
rali namenjati izobraževanju
delegatov. Problem zase je
tudi angažiranost na več po-
dročjih. So tudi takšni, ki
imajo kar po osem funkcij. Iz
tega bi lahko sklepali, da je
še vedno premalo takšnih, ki
bi se aktivno vključevali v
delo. Zakaj je tako? O tem
bodo morali razčistiti v Vin-
ski gori.
mladinci so
delovni
Precej očitkov je bilo, da
mladina ni delovna. Morda
so ti očitki celo držali, drži pa
tudi to, da je mladinska de-
javnost v zadnjih mesecih z
novim vodstvom izredno za-
živela. Skoraj je ni več akci-
je, v kateri ne bi sodelovali
mladinci, ki so poleg tega tu-
di pobudniki za mnogo stva-
ri. Včasih se ne strinjajo z
nekaterimi odločitvami sta-
rejših. Tudi to je porok, da se
lahko precej stvari kvečjemu
izboljša.
Ljudje v Vinski gori radi
pokažejo obiskovalcem lov-
ski dom na Lopatniku. Ču-
dovita točka je to, ki je vre-
dna obiska. Skoda le, da je
odpiralni čas prekratek, saj
je odprt le konec tedna, pa še
to ne ves dan. Ob sobotah
popoldne in nedeljah popol-
dne.
Nedelavnosti ljudem prav
gotovo ne gre očitati. Če v
kraju morda ni takšne enot-
nosti kot je kje drugje, tak-
šen občutek smo imeli ob
obisku, potem se ponuja pri-
ložnost za rešitev že pri seda-
njem evidentiranju. Kar
okrog sedemdeset odstotkov
delegatov bo treba zamenja-
ti. Ti pa bodo morali storiti
vse, da na račun Vinske gore
ne bo več utemeljenih in
neutemeljenih očitkov.
JANEZ VEDENIK
KARLO GRIL, predse-
dnik skupščine KS: »Pro-
blem lovstva bo treba čim
prej rešiti. Mi smo prepričani
v svoj prav in zahtevamo
svoje. Navsezadnje zahteva-
mo tisto, kar so nam obljub-
ljali že dolga leta predstavni-
ki občinskih družbenopoli-
tičnih organizacij in skupšči-
ne občine. V nobenem pri-
meru pa nismo zainteresira-
no za kakršnekoli prepire z
velenjskimi lovci. Mislim, da
bi lahko dobro sodelovali.«
IVAN KOSAN, predse-
dnik sveta KS: »Očitki, da
družbenopolitične organiza-
cije v Vinski gori ne delajo
so skrajno neumestni in gre
za golo podtikavanje. Ce bi
bilo tako tudi ne bi bilo toli-
ko prostovoljnega dela, pri-
spevkov in drugih akcij, v
katerih so krajani vedno, so-
delovali ter se borili za lepše
življenje.«
MIRKO VODUŠEK, pred-
sednik KK SZDL: »Mislim,
da so delegati z delegatsko
bazo dobro povezani. Ni si-
cer idealnega stika z njimi,
vendar sem prepričan, da ni
slabše kot drugod. Več po-
zornosti bi morali posvetiti
izobraževanju delegatov v
naslednwm mandatnem ob-
dobju. Še bolj se bomo mo-
rali truditi, da bo zaživelo de-
lo vaških svetov.«
SREČKO PLESNIK,
predsednik OO ZSMS: »Mla-
di smo vključeni v delo vseh
organizacij in društev v kra-
ju. Skupaj z borci bomo ure-
dili partizanski bunker. Je-
seni bomo pomagali ostare-
lim kmetom pri spravilu
poljščin. Prirejamo tudi
klubske večere, na vsakem
sestanku pa govorimo tudi o
aktualnih razmerah doma in
v svetu.«
KARLO GRIL, starejši, se-
kretar OO ZKS: »Naša
osnovna organizacija šteje 23
članov. Od tega je četrtina
mladih, imamo pa tudi dva
kmeta komunista. Več po-
zornosti bomo morali posve-
titi obnovi članstva, ki zad-
wa leta ni bila zadovoljiva.
Še več mladih in kmetov bo-
mo morali vključiti v vrste
Zveze komunistov.*
MILAN VIDEMŠEK,
predsednik KO ZZB NOV:
»Sto nas je borcev v Vinski
gori. Na našem območju so
tri spominska obeležja NOE.
Skupaj z mladinci bomo ob-
novili partizanski bunker ter
posadili 88 dreves v spomin
na tovariša Tita. Veliko po-
zornosti namenjamo tudi
ostarelim tovarišem.«
ANICA DREV, vodja
dramske skupine:« Dramska
sekcija prosvetnega društva
vsako leto pripravi eno igro,
s katero potem gostujemo
tudi v drugih krajih in celo v
drugih občinah. Redno sode-
lujemo tudi na proslavah ob
vseh pomembnejših prazni-
kih, sicer pa so aktivne tudi
druge sekcije. Prosvetno
društvo deluje od leta 1963,
vanjo pa je vključenih 120
članov.«
FRANC ŠPEGER, predse-
dnik TVD Partizan: »Tudi
športniki smo aktivni. Ure-
dili smo si smučarsko vlečni-
co, organizirali smučarski te-
čaj, zgradili rokometno, no-
gometno in košarkarsko igri-
šče, sedaj pa urejamo igrišče
za odbojko. Organiziramo
tudi vrsto tekmovanj. Veliko
zaslug za razvoj telesnokul-
turne dejavnosti v našem
kraju ima tudi sekretar tele-
snokultume skupnosti iz
Žalca Adi Vidmajer.«
ALOJZ PETEK, član sve-
ta KS: »Ce smo v Vinski gori
že doslej opravili na tisoče
prostovoljnih delovnih ur,
prispevali milijone lastnih
sredstev, potem bo tako tudi
v bodoče. Ljudje se ne brani-
jo delati. Cim prej bo treba
rešiti problem pitne vode v
nekaterih zaselkih. Tudi tu
bo opravljeno ogromno
dela!«
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
Ivo Povše
Terezija Kuder
Albin Stepišnik
Ivan Razboršek
HMELJARJI O PRIDELKU
Savinjska dolina je v mesecu, ko
izroča hmeljarjem svoje sadove. Hmelj
dozoreva in okrog dvajsetega avgusta
bodo pričeli z obiranjem. To delo je
sedaj že skoraj povsem mehanizirano,
saj le še tu in tam obirajo ročno, zato
pa je mnogo manj idile, posebno ob
večerih, ko so včasih zadonale vesele
pesmi obiralcev. V teh dneh hmeljarji
že lahko približno napovejo kolikšen
bo letošnji pridelek. Prav o tem je te-
kla beseda, ko smo se pogovarjali s
štirimi savinjskimi hmeljarji in pove-
dali so:
IVO POVŠE, PODLOG: »Imam 2,4
ha hmeljišč, posajenih z goldingom,
atlasom in auroro. Pridelek kar dobro
kaže, vendar ne bo tolikšen kot lani. K
temu je nedvomno pripomogla hladna
pomlad. Sicer pa je bilo letošnje leto za
razvoj rastline ugodno saj je imela do-
volj vlage in toplote.«
TEREZIJA KUDER, VRBJE: »O
pridelku je kljub vsemu še malo zgo-
daj govoriti. Res je, da je rastlina do-
bro razvita, veliko pa je odvisno še od
velikosti kobul in od količine lupulina.
Pregovor^ ki ga hmeljarji dobro pozna-
jo, pravi, da avgust hmelj da, ali pa ga
vzame. Seveda vsi upamo na najbolj-
še, saj smo vse leto tudi delali za to.«
ALBIN STEPIŠNIK, TRNAVA: »Na
naših 2,5 ha gojimo golding, auroro in
atlas. Moje napovedi so za golding bolj
slabe, ker se mi zdi preredek. Kako bo
s poznima sortama bomo še videli, ker
sta še v polnem razvoju. Ta mesec
hmelju še precej da in morda bomo
imeli letos vsaj povprečni pridelek.«
IVAN RAZBORŠEK, ARJA VAS:
»Hmelj letos kar dobro kaže, čeprav
rekordne letine ne moremo pričakova-
ti. Bilo je dovolj pogojev, da se je
hmelj lepo razvijal, precej pa je odvi-
sno še od teh zadnjih dni. Upajmo, da
nam vreme ne bo zagodlo tako kot
lani, ko so bila v neurju nekatera hme-
ljišča povsem uničena.«
T. TAVČAR
Samo tri leta po osvoboditvi v Jugoslaviji nismo
uvažali pšenice. Tudi letos tradicija, da jo uvažamo, ne
bo prekinjena. Naš kruh bo imel okus po devizah.
Z zanesljivostjo lahko trdimo, da bo treba kupiti na
tujem najmanj 900 tisoč ton krušnega žita, morda
kakšnih sto tisoč več. Za to bo treba odšteti 300 milijo-
nov dolarjev iz že tako oskubljene devizne blagajne.
Je ta izdatek potreben?
Podatki pravijo, da žitarsko mlinske organizacije
letno predelajo 3,3 milijonov ton pšenice. Tudi če je
žetev povprečna, kot je letošnja, ko se bo v silosih in
kaščah nasulo okoli 4,5 milijonov ton, je mogoče zado-
voljiti domačo porabo, napolniti rezerve in nekaj celo
izvoziti.
Toda tudi nizek odkup je tradicionalen. 2e leta se
vrti okoli 45 odstotkov vsega pridelka. Ce bi hoteli jesti
kruh iz domačega žita, bi morali odkupiti 55 odstot-
KRUH Z OKUSOM PO
DEVIZAH
kov, vendar ob proizvodnji šest milijonov ton, kar naj
bi dosegli z »zelenim načrtom« do konca tega leta.
Zakaj je odkup skop?
Proizvajalci neradi odstopajo žito mlinsko-pekarski
industriji. Vzrokov je več. Zadnja leta je cena koruzi, ki
se je izmaknila družbeni kontroli, vnesla na tržišče
zmedo. Cena zlatega zrnja zdaj na tržišču prekoračuje
ceno pšenice za tri dinarje. Kmetje neradi prodajo
pšenico, ker jo imajo rajši v svojih kaščah, ker se cene
živinskih krmil ne znižujejo. Čeprav prepovedano,
pšenica je še vedno v obrokih za svinje in perutnino. In
tako se dogaja, da z uvozom pšenice samo odlagamo
prave rešitve. No, prav zato, dobra organizacija od-
kupa zgublja bitko z ekonomsko logiko in računico.
Banke so namreč letos omogočile 20 milijard za odkup
v gotovini, omogočeno je, da tudi strojne usluge
kmetje plačajo s'pšenico, prav tako umetna gnojila,
bone za kruh itd.
Skrb za kruh je naloga vseh.
Težko se pri nas prebija spoznanje, da je skrb za
kruh naloga vseh, ne samo poljedelcev in mlinsko-
pekarske industrije. Ni repromateriala in njive so za-
radi pomanjkanja mineralnih gnojil že leta sem
»lačne«. Podobno je s sredstvi za zaščito rastlin.
Vprašanje je tudi, kako je realna številka 3,3 miljo-
nov ton pšenice, če vemo da v kantah za odpadke
konča 10 odstotkov kruha. To je do 300 tisoč ton pše-
nice, kar pomeni okoli 3 milijarde dinarjev izgube.
Očitno je za nekatere sloje prebivalstva kruh prepo-
ceni, da z njim tako ravnajo.
Treba je vzdržati s cenami, ki so prilagojene dohod-
kovno najnižjim slojem, če gre za kruh. Luksuzni iz-
delki pa naj bi dobili tržno ceno.
VESNA ARSENIC
CSLJE: KAKO
ŽIVE
UPOKOJENCI?
v celjski občini ni na-
tančnejših podatkov o
realnem družbenoeko-
nomskem položaju vseh
upokojencev. Takšen
pregled je nujen in ga bo
potrebno narediti. Pred-
videna sprememba inva-
lidsko-pokojninske zako-
nodaje, ki so v javni raz-
pravi, naj bi predvsem
stimulirale delavce k več-
ji produktivnosti, saj naj
bi pokojnina v celoti izra-
zila vloženo minulo delo,
upokojenec pa naj bi si s
t^o pridobljeno pokojni-
no zagotavljal svojo so-
cialno varnost.
v_^
vinogradniška skupnost buče

Velika škoda po zimski in pomladanski pozebi
Vinogradniška skupnost
v Bučah je nastala pred
dvema letoma. Ustanovili
so jo kmetje, ki imajo vino-
grade v slovitih bučenskih
gorcah, ki jih opeva, oziro-
ma njihovo vino, celo naro-
dna pesem. Toda skupnost
ni nikoli v polno zaživela,
prav v tem času pa so bu-
čenski vinogradniki pred
velikimi dilemami. O njih
je pripovedoval eden od vi-
nogradnikov in najsodob-
nejših kmetov na Bučah
sploh Jakob Božičnik:
»Skupnost smo ustanovili
zato, da bi lažje obvladovali
naše vinogradniške površi-
ne, ki jih je za 35 hektarjev.
Posodobili bi trsne nasade in
tako prišli do večje in bolj
kakovostne pridelave vina.
Od črnih sort imamo modro
frankinjo in žametno črnino,
od belih pa laški rizling, sil-
vanec in muškat. Da bi lahko
sodobno in učinkovito dela-
li, bi rabili močan vinogra-
dniški traktor s kultivator-
jem, pa nimamo denarja
zanj, a tudi kredita ne dobi-
mo. Največji problem pa je v
tem, da ne vemo, kakšna bo
usoda virštanjske kleti. Ce bi
stala v Virštanju, bi se odloč-
neje lotili dela, saj bi imeli
urejen odkup in tudi tran-
sportni stroški ne bi bili veli-
ki. Vinogradniki na šmar-
skem menimo, da bi bilo naj-
bolj smotrno graditi klet na
Virštanju, ker so vinogradi
blizu, pa tudi s turistično go-
stinskega vidika bi bila takš-
na investicija smotrna. Zdaj
smo odvisni od Brežic, naj-
bolj bridka izkušnja pa je bi-
la lani, ko je poln tovornjak
grozdja tri dni vozil na relaci-
ji Šmarje - Brežice in nazad-
nje ost^ poln in neraztovor-
jen pred kombinatom v
Šmarju... Tako zdaj čakamo
in nekateri že kar pesimistič-
no gledajo na ta problem.
Dobre izkušnje pa imamo s
poljedelskimi strojnimi
skupnostmi, saj jih je na ob-
močju krajevne skupnosti
Buče kar pet in v vsaki je po
pet do šest kmetovalcev.«
Ko je nanesla beseda na le-
tošnjo vinsko letino, je Ja-
kob Božičnik dejal, da jim je
precejšnjo škodo povzročila
že zimska pozeba, ki je naj-
bolj prizadela starejše trse,
pomladanska pa ni bila nič
bolj prizanesljiva, tako da je
preko 70 odstotkov trsov po-
škodovanih. Tisti pa, ki do-
bro rodijo, obetajo dobro ka-
kovost, če le ne bo toče. Ja-
kob Božičnik ima 2 hektarja
vinograda in ga eno škroplje-
nje stane šest tisočakov. Z
enakimi težavami se srečuje-
jo seveda tudi drugi vinogra-
dniki. Ce bi uspeli obuditi v
življenje vinogradniško
skupnost, bi lahko posodo-
bili ostale povTšine. V zad-
njih desetih letih jim je uspe-
lo posodobiti tretjino vino-
gradniških površin, velike
težave pa imajo z zemlji-
ščem. Tam, kjer so naredili
terase, so jim začeli močno
nagajati plazovi, zato bi mo-
rali urediti drenažo za odtok
vode. Plaz ogroža tudi novo
asfaltirano cesto, ki jih pove-
zuje v Virštanjem.
V teh dneh zadnja julijska
in prva avgustovska vročina
lepo neguje grozdje na trti.
Vince bučensko pa bo zaradi
številnih težav in prelitega
znoja vinogradnikov nekoli-
ko manj sladko kot bi sicer
lahko bilo.
DRAGO MEDVED
OTON
SAMEC
Zaspal je s knjigo v ro-
ki. Zaspal za vedno. Vše-
stinsedemdesetem letu
starosti.
* Oton Samec starejši iz
Polž pri Strmcu. Morda
so za hip utihnili tudi šu-
meči gozdovi, toda samo
za trenutek, kajti že takoj
nato so s svojo govorico
opozorili na veličino člo-
veka, ki je ljubil ne samo
knjigo, marveč prav tako
dom in družino, svojo ro-
dno grudo.
Knjiga mu je odpirala
okno v svet, ga vedrila in
spodbujala k napredne-
mu kmetovanju. Bil je
kmet, bil pa je tudi več
kot petdeset let čebelar.
Za to svojo dejavnost je
prejel visoka Janševa od-
ličja.
Dober in trden gospo-
dar na kmetiji, ki je že po
tradiciji slovela za vzor-
no. Močno je bil navezan
na svojo zemljo, zato jo je
tudi v časih najtežje
preizkušnje branil s pu-
ško v roki in se boril za
njeno osvoboditev. Sicer
je najprej okusil trpljenje
v vojnem ujetništvu. To
je bil tudi čas, ko je nem-
ški okupator zasegel nje-
govo domačijo. In ko se je
vrnil iž'lijetništva, seje po
kratkem premoru podal
med partizane. Bil je bo-
rec v Zidanškovi in Šer-
cerjevi brigadi.
Po vojni je na svoji
zemlji začel skoraj znova.
Rasla pa je tudi družina,
ki ji je bil plemenit mož in
oče. Toda, življenje je ter-
jalo od njega dosti več.
Aktivno je delal v krajev-
ni samoupravni in krajev-
nih družbenopolitičnih
organizacijah v Strmcu,
še zlasti med borci. Bil je
odbornik in človek, ki je
vedno znal prav svetovati
in se prav tako odločiti.
Ljudje, ki so ga poznah
ali z njim delali, so ga vi-
soko cenili. Zato ni nak-
ljučje, če ga je tudi v so-
boto, 1. avgusta popol-
dne, na zadnji poti spre-
milo nekaj sto ljudi. Vsi z
bolečino v srcih.
M. BOŽIČ
cestninar in kmet
Toča vzela polovico pridelka
z Ivanom Škobernetom sva se pogovar-
jala sredi julijskega dopoldneva na cest-
ninski postaji v Dramljah. Tu in tam je
najin dialog prekinil prihod kakšnega av-
tomobila, sicer pa promet na tem odseku
ni bil pregost. Pogovarjala sva se o njego-
vem delu, ki poteka v izmenah pod streši-
no majhne in v teh dneh vroče kabine,
med plačilnimi lističi, dinarji in če je čas,
radijskimi oddajami. Toda to je samo ena
plat dela in življenja, kajti Ivan Škoberne
je tudi kmetovalec na zaščiteni kmetiji v
Dramljah. Ni gostobeseden, a misli obli-
kuje preudarno in iz potez na obrazu pre-
berem, da ve, kaj hoče.
-	Biti kmet in cestninar hkrati, kaj ni
to preveč naporno?
»Seveda je naporno, toda skozi leta sem
se navadil, da skoraj ne poznam prostega
časa. Kot cestninar delam v izmenah: en-
krat podnevi, drugič ponoči, popoldne,
vmes imam kakšen dan prost, pa ga hitro
izkoristim z delom na posestvu.«
-	Danes delate v dopoldanski izmeni.
Kako poteka promet?
»Bolj gost je na glavnem delu avtoceste.
Tu v Dramljah je uvoz in izvoz, vendar se
tudi pozna počitniški čas. Takole 700 avto-
mobilov pride in gre tudi skozi v eni izme-
ni. Ponoči je promet bolj redek, kakšnim
100 voznikom voščim dober večer.«
-	S 1. julijem se je cestnina povečala.
Dobili ste tudi druge lističe. Kako so to
sprejeli vozniki?
»Vsi niti vedeli niso za spremembo, pa
sem jim moral vse to šele razlagati. Veliko
jih je godrnjalo nad podražitvijo in lističi,
kjer je čez že prej natisnjeno cena pripisana
še ena, višja seveda.«
-	Kdo pa vam pomaga pri delu na kme-
tiji?
»V glavnem vse postoriva z ženo sama.
Brez traktorja in številnih priključkov pa
ne bi šlo. Srednje velika kmetija je delno
hribovita, delno nižinska. Vpeljal jo je že
oče, tako da je kmetovanje'pri nas že tradi-
cija. Kmetija je zaščitena, da se zemlja ne bi
drobila in da je ne bi prerasli vikendi.«
- Kaj vse pridelate na vašem posestvu?
»V hlevih imam 9 glav živine in 7 svinj.
Sem tudi kooperant Kmetijskega kombina-
ta Šentjur. Kmetija je torej usmerjena v
živinorejo in proizvodnjo mleka. Najhuje
je, da je nedavna toča vzela vinogradu 50%
pridelka. To nas je kmete hudo prizadelo.«
MATEJA PODJED
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
kibno je ^^^os dobilo novega splavarja. To je Milan Nareks, ki je moral prestati
% ploho vode in ponoviti flosarsko zaobljubo, da je bil krščen.
JUBNO
isamljeni flosarji
tireditev bo morala najti nova pota
v nedeljo je bil na Ljub-
im v Zgornji Savinjski do-
li že 21. tradicionalni flo-
rski bal. Tudi letos so ga
ipravili prizadevni turi-
ični delavci Ljubnega, žal
\ z njim niso bili zadovoljni
ti sami, niti obiskovalci, ki
i je bilo letos le okrog tisoč,
orda je bila temu kriva
isja vročina, ali pa premalo
irimosti, ki smo jo tudi že
ejšnja leta pogrešali. Goto-
1 si graje ne zaslužijo tisti,
,so delali. Vložili so mnogo
uda, kot pa kaže so pri svo-
m delu preveč osamljeni,
riskočiti bi jim morale še
•uge družbeno politične or-
inizaci^e in posamezniki
r dati prireditvi nov, izvir-
ejši nadih.
Praznovanje, ki je trajalo
i dni se je pričelo v petek z
voritvijo razstave domačih
pvnih umetnikov v osnov-
šoli, Ljubno. V soboto je
lo več športnih prireditev,
ečer pa je nastopila foi-
orna skupina iz Šempetra
moški pevski zbor iz Ljub-
ia. Osrednje praznovanje
je pričelo v nedeljo z bu-
Sco godbe na pihala, ki je
•ela pozneje tudi koncert
Igrišču Foršt, ob 14. uri pa
je pričela slavnostna po-
rka skozi trg na prireditve-
ni prostor v Vrbju ob Savi-
nji. Povorka je bila letos do-
kaj skromna in ni niti v gro-
bem prikazala vseh zname-
nitosti tega dela Savinjske
doline.
V Vrbju je obiskovalce
pozdravil Franc Trbovšek, ki
jim je v imenu vseh izrekel'
dobrodošlico in jim zaželel
dobro počutje. Potem so pri-
čeli z udiranjem flosa, ki ga
je krmaril najstarejši splavar
Stanko Miklavc. Milan Na-
raks je bil zelenec ali jud, ki
ga je bilo treba krstiti. Na
glavo so mu skozi rešeto vlili
vedro vode, potem pa je mo-
ral za splavarskim starešino
ponoviti zaobljubo. Ko je jud
postal zaobljubljen splavar,
so plovili les, nazadnje pa so
se peljali s splavom. S tem je
bila prireditev zaključena,
ostal je le še veselični del, na
katerem so obiskovalce za-
bavali Fantje z vseh vetrov.
T. TAVCAR
Iz tega dela Savinjske doline so bili doma tudi znani
krovci slamnatih streh. Kako se tako delo opravlja, so
prikazali v povorki.
turizem po jugoslovansko
manj domačih gostov
Turistična oseka v Juliju, avgust še uganka
Turistična bera je bila v
prvem polletju zelo ugodna.
Nočitev domačih in tujih go-
stov je bilo 25,4 milijonov,
kar je za osem odstotkov več
kot v istem obdobju lani. Od
tega je bilo 15,8 milijonov
domačih in 9,6 milijonov tu-
jih gostov. Nočitve domačih
gostov so se povečale za 6
odstotkov, tujih pa za 10 od-
stotkov. To pomeni, da je tu-
di devizna bilanca ugodnej-
ša. V prvih šestih mesecih je
Narodna banka Jugoslavije
registrirala 406,9 milijonov
dolarjev, kar je za 39 odstot-
kov več kot v prvem polletju
lanskega leta.
V začetku julija pa se je
slika nekoliko spremenila.
Pričela se je glavna sezona in
z njo veliko višje poletne ce-
ne. Sredi julija je bilo tujih
agencijskih gostov za deset
odstotkov več, je pa število
tistih, ki prihajajo brez po-
sredovanja turističnih agen-
cij ostalo nespremenjeno.
Izredno pa je padel obisk do-
mačih gostov. Vse to je ogro-
zilo optimistične napovedi o
rekordni sezoni, kajti indivi-
dualni gostje ustvarijo na na-
ših letoviščih kar 60 odstot-
kov prometa, medtem ko je
delež organiziranih potovanj
tujih gostov zastopan s 35 do
40 odstotki. Uspeh sezone pa
je odvisen predvsem od no-
čitev domačih gostov, kar
nekateri turistični delavci
neradi priznajo.
Sredi julija je nastopil obi-
čajen naval gostov, kar pa ne
bo nadomestilo izpada v za-
četku meseca. Tujcev, ki le-
tujejo prek agencij, je še na-
prej več, medtem ko je indi-
vidualnih gostov isto število
kot lani v tem času. Domačih
gostov pa je še vedno manj.
Na jugoslovanski obali je
trenutno 800 tisoč gostov.
Prostih postelj po letoviščih
je dovolj in da se gosti ne
navdušujejo preveč za Ja-
dran, nam kažejo tudi letoš-
nji bilteni o prostih mestih,
ki štejejo od 30 do 50 strani,
medtem ko so lani obsegali
največ 5 listov.
Statistiki so pripravili turi-
stične napovedi do konca
poletja. V juliju in avgustu
lahko pričakujemo isto šte-
vilo nočitev kot lani v teh
mesecih. Število domačih
gostov bo manjše za en od-
stotek, tujih pa že kar za dva
odstotka v primerjavi z istim
obdobjem lani. Ce se te na-
povedi uresničijo, bo skup-
no število nočitev od januar-
ja do avgusta za tri odstotke
večje kot v istem času lani.
Število domačih turistov bi
bilo isto, tujih pa bi bilo za 6
odstotkov več.
Zdi se, da so napovedi za
»devizne« goste dokaj real-
ne, kar se ne bi moglo trditi
za domače turiste. Na turi-
stična gibanja pri nas tako
kot drugje je vplival občuten
dvig cen, drago gorivo, infla-
cija, zamajan standard in
druge posledice trenutnega
gospodarskega položaja v
svetu. Naši turistični aranž-
maji so ostali kljub deset od-
stotni podražitvi, še naprej
konkurenčni in za tujega go-
sta privlačni. Za domače in
tuje individualne goste pa so
se domači hoteli podražili v
povprečju za 30 odstotkov,
privatna ponudba za 45 od-
stotkov in niso redki prime-
ri, da so se cene povzpele do
70 odstotkov. Se bolj drastič-
na je bila izvenpenzionska
ponudba, pa tudi cene pre-
vozov niso zaostajale.
Iz tega logično sledi, da je
prišlo do turistične »oseke«.
Zelo je upadla izvenpenzion-
ska poraba, ki sicer prinaša
velike denarje. Turistični de-
lavci upajo v avgust in pose-
zonski čas. Verjetno se bo
stanje nekoliko popravilo,
vendar je že sedaj očitno, da
ne bo ustvarjen devizni do-
hodek 1,4 milijarde, kot so
pričakovali. Po ocenah bo
devizni dohodek podprl sta-
bilizacijo z nad 1,2 milijarda-
mi »zelenih denarcev«, kar je
le malo več kot lani, ko nam
je turizem prinesel okrog mi-
lijardo in 115 milijonov do-
larjev.
TANJUG
KDO DA VEČ
V	temeljni organizaciji Majolka, delovne organiza-
cije gostinsko podjetje iz Celja, se je od devetih predvi-
denih novih kadrov, ki so vsa leta šolanja opravljali
delovno prakso v tej temeljni organizaciji, zaposlilo le
pet. Ostali štirje so si raje poiskali delo tam, kjer so
boljši delovni pogoji, predvsem pa boljši osebni do-
hodki, čeprav za drugo delo nimajo ustrezne izobra-
zbe.
V	prvem letniku usmerjenega izobraževanja je te-
meljna organizacija Majolka podelila 12 štipendij
.učencem, ki so se odločili za gostinske poklice. Glede
na dosedanje izkušnje s šolajočimi se kadri, pa se
gostinski delavci bojijo, da bo marsikdo izmed štipen-
distov, kljub nekaterim obveznostim, ki jih ima do
štipenditorja, raje šel drugam v službo. Seveda, če se
razmere v gostinstvu do takrat ne bodo izboljšale.
VVE
^^^ou majolčica
•io/k'^' i" vsi ostali, ki jim je najstarejša celjska gostilna
^^^ ^ pri srcu, lahko spet posedijo v prijetnem, nekoliko
I rt^g^*^ urejenem prostoru restavracije, v pritličju lokala,
la ^^^	zadnjega julija so tu potekala obnovitvena
^a^m	gostje na razpolago še novo posebno sobo, ki
posameznikom in skupinam, ki poleg dobre
n bof-	še kaj dobrega pojesti. Da bo ponudba jedi
vi^ ?'®znolika in okusna pa skrbijo kuharji in kuharice v
^ ' dobno opremljeni, kuhinji.
»joi^^^^cijo pritličnih prostorov je temeljna organizacija
tlju^jj.odštela 45.000 dinarjev. Vendar z delom še niso
Ji v	dni bodo začeli z rednimi vzdrževalnimi deli
prostorih gostilne. In jeseni, ko se bo promet
ibij^ '	bodo gostje lahko uživali tudi v prijetnem
ki ga bodo nudili prenovljeni prostori lokala.
VVE
planinsko društvo zreče
vsi člani ne delajo
Od mladih pričakujejo več
»Le redki člani našega pla-
ninskega društva so priprav-
ljeni poprijeti za delo,« pravi
Janko Pirnat, predsednik
planinskega: društva v Zre-
čah, društva, v katerem je
skupno s pionirji 200 članov
in deluje že 26 let.« Vse manj
ljudi je pripravljenih žrtvo-
vati prosti čas za delo v druš-
tvih. Tudi drugje je tako,«
ugotavlja predsednik, ki se
je večnih izgovorov v štirih
letih že kar preobjedel.
Čeprav je tako, pa se druš-
tvo le lahko pohvali z neka-
terimi uspešnimi akcijami.
Največja je gotovo Pohod po
poteh partizanskega Pohor-
ja, ki je lani popeljal kar 950
udeležencev iz vse Slvoenije
na Pesek, Osankarico in Ro-
glo. Tudi zaradi njihove do-
bro organizacije se je pohod
izredno hitro uveljavil. Po-
dobno je tudi s pohodom iz
Zreč na Roglo, ki ga priprav-
ljajo skupno s Partizanom.
No, verjetno bi razvili tudi še
druge dejavnosti, pa so s
sredstvi bolj na tesnem, če-
prav jim pomaga tako Tele-
snokulturna skupnost kot
delovna organizacija Unior.
Zaradi tega tudi še niso pri-
čeli z gradnjo nove planin-
ske koče.
Marljivi člani društva pa
ne čakajo prekrižanih rok na
boljše čase, na večjo priprav-
ljenost za delo drugih čla-
nov. Veliko pričakujejo od
članov planinskega krožka
na osnovni šoli Borisa Vin-
terja v Zrečah, kjer je vklju-
čenih 25 pionirjev. Za pla-
ninstvo pa vzgajajo že tudi
malčke v otroškem vrtcu in
tako lahko upravičeno priča-
kujejo, da bo takrat, ko bodo
zrasli, drugače. Morda bodo
tako marljivi, kot je že sedaj
markacijski odsek, tako kot
so nekateri mladinci, ki so že
opravili tečaje za planinske
vodnike, tako kot nekateri
člani, ki sodelujejo pri orga-
nizaciji dejavnosti planin-
skih društev na nivoju obči-
ne Slovenske Konjice.
MILENA B. POKLIC
ŠMARJE: BAZEN
V REKORDNEM
ČASU
Ko to pišemo, se morda
Smarčani že namakajo v no-
vem plavalnem bazenu, ki so
ga tako težko pričakovali in
končno le dočakali. Prve
dneve avgusta so namenili
za otvoritev, ki jo mislijo po-
pestriti z Igrami brez meja.
Seveda, po šmarsko jih bodo
zabelili in zalili ter se temu
primemo tudi okopali.
Ko je o bazenu tekla bese-
da s predsednico OO ZSMS
ZDRAVKO JESENKOVO, je
z upravičenim ponosom pri-
povedovala, da ima velik de-
lež pri tako pomembnem ob-
jektu kot je bazen v Šmarju
tudi mladina. Prav zdaj ure-
jajo okolico okrog beizena,
nemalo zaslug pa je mladina
imela tudi pri zbiranju de-
narja.
Ko se je pri TVD Partizan
v Šmarju sestal odbor za
gradnjo bazena, so pritegnili
tudi mladino in krajevno
skupnost. Mladina je zbirala
prostovoljne prispevke okoli
krajanov in nabrala okoli
36.000 dinarjev. Nekateri so
kar globoko segli v žep, saj
so darovali tudi po 1000 di-
narjev. Ostala sredstva je pri-
spevala še krajevna skup-
nost in telesno kulturna
skupnost.
Z. S.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
SOZD
merx
CELJE
šest blagajn in ena blagajna v trafiki pomenijo velik prihranek časa v vrsti za
plačilo.
v merksovi blagovnici v novi vasi
dobite vse kar 2elite
Kvalitetna ponudba in pestra izbira tudi vseh vrst živilskega blaga
Blagovnica Potrošnik
v Novi vasi vas pričaku-
je. To je največja blagov-
nica v delovni organiza-
ciji Potrošnik, SOZD-a
MERX, zasnovana na
najsodobnejši tehnologi-
ji. V Blagovnici Potroš-
nik občan lahko kupi vse
izdelke, ki jih vsako-
dnevno potrebuje.
Tokrat vam predstav-
ljamo živilski del blagov-
nice, ki ima kar 650 m^
prodajne površine. 2e pri
vhodu v trgovinu je ure-
jen prostor za embalažo.
Tu se nahaja tudi trafika,
kjer dobite časopise in re-
vije, ki jih vsakodnevno
ali občasno prebirate. Po-
lice so dobro založene s
cigaretami vseh vrst, tu
lahko kupite tudi pisma,
znamke in druge poštne
vrednostnice.
Seveda so v samopo-
strežnem oddelku bla-
govnice nepogrešljivi
pulti s kruhom, sadjem in
zelenjavo ter mesom in
delikatesnimi izdelki. Po-
leg vseh vrst kruha boste
tu našli tudi specialna
sveža peciva. Na razpola-
go vam je kvalitetna izbi-
ra sezonskega sadja, zele-
njave in povrtnin. Sami.
se lahko prepričate, da je
oddelek svežega mesa za-
ložen tako, da bo zadovo-
ljil želje vsakega kupca.
Na delikatesnem oddel-
ku, poleg specialnih deli-
katesnih izdelkov, imate
na izbiro najrazličnejše si-
re in tudi hladne, v lastni
kuhinji, pripravljene so-
late.
V novi blagovnici niso
pozabili na tiste, ki potre-
bujejo diabetično hrano.
Sčasoma bodo te pohce
nudile vse vrste prehram-
benih artiklov, ki jih dia-
betiki potrebujejo.
Na številnih policah
sredi samopostrežbe je še
ostalo blago, ki ga vsako-
dnevno ali ob izrednih
prilikah gospodinje po-
trebujajo za pripravo jedi.
Tu so mlečni izdelki, te-
stenine, pijače vseh vrst,
začimbe, peciva, sladkari-
je, zmrznjene jedi, na pol
pripravljene jedi, olje,
moka in podobna, za vsa-
ko kuharico, nepogrešlji-
va živila. Zelo bogato je
založen oddelek z ribami
in s konzervami vseh
vrst, na izbiro imate tudi
različne vrste kave in ka-
vovine.
V pritličju blagovnice
je tudi gospodinjski od-
delek, kjer dobite razna
čistila, praške, ščipalke,
obešalnike, metle, toalet-
ni papir, papirnate ple-
ničke, razne kozmetične
izdelke in podobne nepo-
grešljive drobnarije.
Skratka, na policah ži-
vilske enote v blagovnici
Potrošnik v Novi vasi,
lahko kupite vse vrste ži-
vilskega blaga, ki ga po-
nuja naše tržišče in ki ga
naš potrošnik želi kupiti.
Kar še ni pa bo, kajti v
blagovnici se bodo trudili
usti-eči željam in pričako-
vanjem kupcev.
Sodobni ritem življenja
narekuje ekonomično
razporedite" časa tudi ti-
stega, ki ste ga namenili
nakupu. V Mencovi bla-
govnici Potrošnik v Novi
vasi, na enem mestu do-
bite vse.
Na delikatesnem oddelku lahko izbirate med suhimi in svežimi salamami in
drugimi delikatesnimi proizvodi najbolj priznanih jugoslovanskih proizvajalcev.
Posebno pestra je izbira sirov. Tu dobite tudi najrazličnejše hladne solate, ki jih
vsakodnevno pripravljajo v lastni kuhinji.
Delavci v blagovnici se bodo nenehno trudili, da bo mesni oddelek založen z vsemi
vrstami mesa, ki ga je možno dobiti na jugoslovanskem tržišču.
KLADIVO, KONJIH VODA:
USPELA USKLAJENOST
POEZIJE IH GLASBE
Celjsko-žalska akustična skupina Kladivo, Konj
nas že leto in pol razveseljuje s svojim iskreno spontjl
glasbenim pristopom. Neodvisno od glasbenih in zay
ških hiš je izdala dvanajst pesmi na kaseti s simbolij^
naslovom Zorenje.
Avtor besedila pesmi je Dani Bedrač, ki jih v literj
revijah objavlja kot samostojno poezijo. Zanjo je znaj
verz in bogata simbolika, ki izžarevata iskrenost in top
Posameznika, njegove stiske, negotovost in rahločutr'
obravnava na postmodernističen način, prisotna pa je
kritika odnosov med posameznikom in družbo.
Poleg Danija Bedrača, kitarista in obenem avtorja glj
lahko na kaseti slišimo še kitarista Srečka Lavbiča. a\i
glasbe in aranžmajev, pevko Damjano Golavšek, pevc
kitarista Sineta M. Videčnika ter gosta Vlasta Skaleta s
kali in harmonikarja Zorana Kalina.
Pesmi so izredna usklajenost glasbe in besedila, vendi
glasba le podlaga besedilu, kar še poglobi njihovo izp
dno moč. Iz tega okvira izstopa pesem v stilu roka Popotl
Kot najbolj zanimive pa bi omenih pesem Na cesti, P^
za M., ki vsebuje precej slovanskih ljudskih elemente
p^sem Zorenje, kjer so vidni vpliv:, klasične glasbe,
skladbe, razen Luči in Pustne romance, so delo omenji
avtorjev. Skupina ju je izvajala v Jovanovičevi drami Pt
goja srca (Karamazovi), ki jo je to sezono uprizorilo Slo
sko ljudsko gledališče iz Celja.
Skladbe je skupina posnela v študijih Radia Študt.
producentom Venom Dolencem, sicer vodjem tržiškej
pine Sedmina, v študiju Radia Celje s tehnikom DušaJ
Petkom in na domu kitarista Srečka Lavbiča s tehni]
Miranom Prezljem.	|
Nekatere pesmi lahko že tri mesece poslušamo v re^
oddajah Radia Ljubljana, Radia Celje in Radia Študeni!
Skratka, Zorenje je zanimiv in svojevrsten prispevj
razvoju domače akustične glasbe. Morda bi skupini la
očitala skromne aranžmaje ter tu in tam slabo tehK|
kvaliteto posnetkov, kar pa seveda ne zmanjšuje vredr,
in pomena kasete same.
Nakup kasete je zaenkrat mogoč pri Osnovni organi?
ZSMS Žalec, naročite pa jo lahko tudi po pošti.
ANDREJA V!]
REPUBLIŠKO SREČANJE
ŠOFERJEV V CELJU
Te dni so se zbrali v Celju člani republiškega od;
Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki so se skup
domačini, člani ZSAM Celje, dogovorili o II. republiš!
tekmovanju šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki b
septembra dopoldne na avtopoligonu v Ljubečni pri C.
Ob tej priložnosti bo pod pokroviteljstvom TAM Ma
tudi tekmovanje o spretnostnih vožnjah in odklanjanji
pak na vozilih. Pričakujejo okrog 150 tekmovalcev.
TABORHIKI HA DEBELEM
RTIČU
Taborniki občine Šmarje pri Jelšah že deseto leto tab
na Debelem rtiču in kot sami pravijo, jim je tam vednc
všeč.
V prvi letošnji izmeni je taborilo 74 tabornikov iz o(|
Samotnih jelš iz Šmarja in odreda Treh vrhov iz Rogž^
Dan se je začel z žvižgom taborovodje in z jutranjo
vadbo. Sledilo je urejanje tabora, še posebej so tabo
skrbeli za red in čistočo v svojih šotorih, ker jih je pre^
vala stroga komisija.
Po zajtrku se je pričela gozdna šola, kjer taborniki \
jejo pridobljeno znanje. Po večernem kopanju in plava
plavalni šoli so sledila športna tekmovanja s sosed
tabori.
Dan vstaje so počastili s pestrim programom ob tabo
ognju, šli so tudi na izlet v Koper - seveda z ladjo. 1
večer pa so pripravili velik taborni ogenj s taborni
krstom.
CELJSKI IHŠPEKTORJI, KJl
STE?
Rad bi se dotaknil vedno žgoče teme, to je prodaja ju
sadja na celjski tržnici.
Tisti, ki po naključju zaidejo tjakaj, bi lahko brez d
trdili, da jih kmalu več ne vidimo blizu. Saj prodajni o
na trgu praktično iz dneva v dan odbijajo kupca od te
bi kupoval sadje ali zelenjavo od prodajalcev iz drugi
jev. Tako se večkrat pritožujejo stranke, da prodajal'
nega sadja pod ceno, ki je za prvovrstno blago, pro«
šele tretjerazredno. Ko pa se spustiš z njim v dialog
poveš, da boš plačal za prvo kvaliteto, ti reče, v koli^
misliš kupiti sadja.ti, ga bo pa kdo drug. To pa se na
potem res zgodi.
Pride starec, star 70 let, poprosi za 3 kg breskev. Ves
je dobil: dobil je 2,5 kg breskev in to tako zelenih, ^
bodo dozorele šele čez dva meseca. Vprašanje se zas
samo celjskim inšpektorjem: kako dolgo bodo lahko I
jalci sami nekontrolirano prodajali južno sadje in zel^
Ali res mora prej priti do kakšne bolezni. To se ob vse
cenah tega blaga mora zaustaviti in preprečiti.
Tega si najbrž najbolj želijo vsi tisti, ki se dan za
vračajo na tržnico po dobrine, ki jih žal vse preV
manjka v trgovinah. Inšpektorji, ki so zelo zahte^
načina odnosa do artiklov v trgovinah, bi sedaj '
mnogo več pozornosti posvečati tudi zunanjemu ^
prodajanja raznih izdelkov, morda pa bodo tu
uspeha.	,
DRAGO Sl>
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
pOGOVOR z braslovškimi skakalci
smučarski skoki julija
IX irtl^^'^ skakalcev rastejo veliki tekmovalci
v Braslovčah imajo dve
/ tični skakalnici (25 m in
?n m) Na njih se mladi ska-
tri iz Smučarskih klubov
Sdraž in Braslov če že tret-
C noletje pripravljajo za tek-
l^ovalno sezono. Treninge
J: okovno vodijo trije doma-
či trenerji. Letos jim je na
nomoč priskočil zvezni tre-
Lr Tomin. S pomočjo video-
rekorderja pokaže skakal-
cem napake, ki jih morajo
odpraviti.
potrebno je opozoriti na
zagnanost in športni duh
^akalcev. Vsako leto se
udeležijo tekmovanja za po-
kal Slovenije, na katerem so
se kot ekipa uvrstili letos na
deseto mesto. Udeležih so se
tudi meddruštvenega tek-
niovanja v Dolu pri Ljublja-
ni. Za svoj krajevni praznik
pa so organizirali nočne sko-
ke, za katere so gledalci po-
kazali veliko zanimanje.
Mladi skakalci se srečujejo
z veliko preblemi. Predvsem
'imajo težave z opremo, ki je
draga, pa še devize je potreb-
no zanjo odšteti. Drug pro-
blem je odrezanost od večjih
ijn bolj znanih skakalnic.
Tretjo težavo povzroča čas,
ki ga je vedno premalo, tre-
ningi pa so trikrat na teden v
,vsakem vremenu. Kiju temu
skakalci zagrizeno trenirajo,
hkrati pa tudi uspešno
opravljajo svoje dolžnosti.
Precej problemov bo odpad-
lo takraf, ko bodo dokončali
70-metrsko skakalnico, ki jo
zdaj gradijo. S tem bodo
imeli doma boljše pogoje za
1 delo in ne bo več potreben
, denar za draga potovanja.
I Skakalci posvečajo precej
pozornosti skrbi za nadalje-
vanje dolgoletne tradicije v
skakanju. Tako začnejo vsa-
ko leto redno vaditi številni
cicibani. Tisti skakalci, ki pa
prenehajo trenirati, lahko so-
delujejo v tehničnem in
upravnem odboru kluba. Po-
govarjala sem se s štirimi
člani Smučarskega kluba.
MARKO KRALJ, 16 let,
dijak Smučarske gimnazije
Škofja Loka.
»Skačem že 5 let. Letos
sem se uvrstil v mladinsko
zvezno reprezentanco in
osvojil tretje mesto v skup-
nem pokalu med mlajšimi
mladinci. Moj najdaljši skok
je 65 m. Pri skakanju nimam
občutkov tesnobe, saj ska-
čem iz veselja. Nekoliko tež-
je je skakati, če je skakalnica
ledena.«
IZTOK HANŽIC, 18 let,
dijak Elektrotehnične šole
v Velenju.
»Pred tremi leti sem se na
Golteh med treningom po-
škodoval, zato ne skačem
več. Zdaj sem trener pri
Smučarskem klubu Braslov-
če. Opravil sem tudi izpit za
sodnika, vendar do 24. leta
ne smem soditi. Moj najdalj-
ši skok je bil dolg 32,5 m.«
JOŽE VERDEV, 13 let,
učenec OŠ Polzela.
»Za skoke me je pred tre-
mi leti navdušil stric. Zdaj
najraje skačem na 60-metr-
ski skakalnici, pokriti s sne-
gom. Med nami skakalci vla-
da pravo prijateljstvo, na
tekmah pa tekmujemo tudi
med sabo. Želim si, da bi lah-
ko še dolgo skakal. Pred 14
dnevi sem zmagal na tekmo-
vanju v Dolu pri Ljubljani.
Tega sem zelo vesel.«
JOŽE SREDENSEK, tre-
ner Smučarskega kluba An-
draž.
»Po 18 letih aktivnega ska-
kanja zdaj 2 leti strokovno
usmerjam mlade skakalce.
Fantje so zelo zagnani, neka-
tere moram celo odvračati
od pretiranega treninga. V
Sloveniji so slabi pogoji za
skakanje v primerjavi s po-
goji v drugih državah. Kljub
temu se da s strokovnim in
prizadevnim delom marsikaj
doseči.«
Kakšni so njihovi načrti za
prihodnost? Želijo si doseči
večjo kvaliteto skokov in
pritegniti še več mladih. Ne-
koliko plaho pa so izrazili že-
ljo, da bi vsaj še dva ali trije
njihovi skakalci prišli v dr-
žavno reprezentanco. V av-
gustu bodo odšli v CSSR na-
birat si novih moči. Pa sreč-
no pot!
HELENA PODBREGAR
ARHEOLOGI NA
CELJSKEM
GRADU
Letos na celjskem gradu
nadaljujejo z arheološkimi
izkopavanji. Z delom je eki-
pa pričela v torek in sicer s
sondažnim izkopom v pred-
gradju. Na osnovi arheolo-
ških izkopavanj bodo zago-
tovljeni pogoji za tlakovanje
poti, ki drži proti notranje-
mu gradu.
Pot bo tlakovala občinska
komunalna skupnost, arheo-
loška izkopavanja organizira
Zavod za spomeniško var-
stvo Celje, raziskovanje pa
bo vodila docentka filozof-
ske fakultete v Ljubljani
prof. Tatjana Bregantova.
Z. S.
70
nepričakovana slava
^^^Ibourne je tak kot Machester, samo da je bolj sončen.
je po nakitu, našminkanih ženskah, naglici, sovraš-
kalh ^^^P^jcev spominjal na Združene države Amerike,
pa je bil skozi in skozi britanski in zato sem se v
iloe	doma. Cerkve so zgrajene v gotskem
lerju	katedrale, gostilne »Pri belem je-
fohr' zelenih vratih« in druga so me pozdravile kot
had^ znanke. V Melbournu je bilo vse nekoliko
^PtTh	zadržano, nekoliko mirno in odločno. Na
IL^^'"^^3mvajskih vozovih so ljudje drug drugemu kazali
feov	so se lepe angleške navade, da tujcev ne smeš
^elb'^'^^' ^^^^ moglo priti do kakih zaupljivosti. V
i In	se te navade strogo držali.
na vlaku, potem pa sem ob osmih zjutraj le
ia	postaji v Adelaidi, moja erika in oba kovčka pa
r^gezniški upravi.
i|e gospodične W., ki je stala sredi predmestnega vrta,
Fuiierfon Estatu. Adelaido po pravici ime-
viii^	vrtov. Z gospodično W. sva se hrupno pozdra-
Pozfj^jP^^^ se prej še nikoli nisva bili videli in sva se
fi sts L ^^^o iz dopisovanja. Brat in svakinja moje znanke,
T^^^^^ najinemu svidenju, sta rekla, da sta se zdaj
str^^^^^ ^^^ prava norca. Anni ni bila poprečna žen-
živo^^^-^^ ljubila živali in tako zelo ji je bilo pri srcu
f^^aeova'; ^^ Pogosto sedela v rogovih kakega drevesa in
«/co l^^ko rastejo listi in kaj počno ptiči; v deželi,
spie^^j ^ ^^ i' ^^ gotovo splačalo. Tudi jaz bi
i Zala v rogovilo, a bala sem se spraviti v nevarnost
svoje rdeče rjavo žametasto obleko, ki jo je čakalo še veliko
službenih let.
Kaj pomeni imeti prijatelje! V Adelaidi gotovo nisem bila
ne bolj neumna in ne bolj pametna kot v Sydneyu, toda
šele tu se jim je posrečilo, da so me potegnili iz globine
moje nedostopnosti in me primorali, da sem nastopila v
javnosti. Najprej sva z Anni obiskali največji časnik v
Adelaidi - »Register« kjer so me intervjuvali, in komaj je
izšla moja slika, že so me obsuli s povabili, ki jih je bilo
toliko, da mi ni ostalo časa ne za premišljevanje ne za
spanje. Svoj strah pred javnim nastopom sem premagala
na kaj preprost način. Tik preden sem imela predavati
občinstvu, sem v nekem velikem salonu pri čaju pripove-
dovala o svojih popotovanjih in nenadoma mi je šinilo
skozi glavo: saj tudi tu brez strahu govoriš večji skupini
ljudi in nič drugače ne bo, ko boš govorila še enkrat večji
skupini poslušalcev.
Kljub temu pa meje spreletel srh, ko sem stopila na oder.
Potem sem začela govoriti in od takrat nisem imela več
težav z javnimi nastopi. Včasih pomaga samo pobuda, da
odkriješ v sebi nove zmožnosti.
Deset dni! Pisala sem za »Register«, predavala, hodila na
obiske, zbirala. Tako vročično sem delala prej le redkokdaj.
Zdaj v goščavi, potem na govorniškem odru, pa pri divja-
kih in uro zatem že med velikimi bojevnicami za ženske
pravice. To veselo, razgibano življenje me je potegnilo iz
močvirja skrbi, ki sem se bila vanj v zadnjem času pogrez-
nila. Pred sabo sem imela prihodnost!
Otroci črne rase so bili po svoje prav zanimivi, čeprav
niso bili posebno čisti in ne posebno odprte glave. Baje so
med vsemi rasami na najnižji kulturni stopnji, kljub temu
pa poznajo na primer vsakovrstne plese, ki pričajo o
trdnem izročilu in o tem, da so njihovi predniki o marsičem
razmišljali. Vsi črnci so člani kakega totema - plemena, ki
je za svoj znak sprejelo kako žival in kako stvar, ki je bila
potem zanje sveta. Ljudje, ki pripadajo kengurujevemu
totemu, ne smejo jesti kengurujevega mesa, tisti, ki pripa-
dajo kačjemu totemu, ne smejo ubijati kač. Pri ljudskem
plesu corroberee, ki ga plešejo samo moški, oponašajo
žival, ki jo imajo v totemu. Za to priložnost si z apnom
namažejo po telesu bele pasove ter se okrasijo s perjem in
rastlinjem. Njihov bog prebiva v churingu - to je raven,
nekoliko ošiljen kos lesa, ki, obešen na dolgo vrvico, groz-
ljivo brni. Ženske tega boga nikoli ne smejo videti, kajti vse
važnejše božje zadeve so stvar moških, sploh pa so ženske
pri avstralskih črncih zelo zapostavljene. Moški lovi ribe ali
divjad, žena pa mora s paličico hoditi od ene drevesne
korenine do druge in iskati mastne črve, ki se z njimi hrani.
Ce je moški nezadovoljen z ženo, jo pretepe, če pa jo zares
ljubi, jo celo natre s kokosovim oljem, da bi se zredila in se
lepo bleščala.
Veliko je njihovo čarovniško znanje, veliko njihovo praz-
noverje, toda njihove pripovedke imajo čar, ki se mu le s
težavo ubraniš. Žal pa vse to zahteva posebno knjigo.
skoraj prepozna
Za Melbourne sem imela veliko priporočil. Letala sem od
urednika do urednika. To pa je, tudi če gre vse kot po loju,
dokaj zamudna, na splošno pa ±aj trnova pot. Ko je bilo
poldne, sem popasla šele dva časnika. Tedaj pa sem padla v
roke pravi reporterki.
To pa je, kot če bi po prečuti noči našel dobrega zoboz-
dravnika. Vesela sem bila, da sem bila že vajena intervju-
jev, skratka, usedli sva se v neko kavarno in tam sem
izbruhala iz sebe izkušnje in opazovanja kot delujoči ognje-
nik, ona pa je pisala tako naglo kot sodni pisar. Obe sva se
tako utopih v nadušujoči trenutek in v kavo, daje bilo že
pol štirih, ko sem se s tramvajem odpeljala proti pristani-
šču, kjer sem na srečo imela prtljago že na ladji, toda na
nesrečo sem pritekla na napačni pomol. Štiri minute pred
odhodom ladje sem morala predirkati še sto korakov od
pristaniškega poslopja do ladje, in ravno v trenutku, ko so
začeli dvigati mostič, sem prisopihala do njega, se pognala
na nihajočo vez in pristala na prsih prvega oficirja.
Ta hip je ladja zdrsnila s sidrišča.
»Kar lepo počasi, mala gospodična!« je rekel prvi oficir,
me vzdignil s prsi in z roba ladje ter me postavil na tla.
na moerakiju
Mraz in vožnja z ladjo nista ugodno vplivali na moje
duševno razpoloženje. Ljudomrzno sem čemela v kotu ka-
bine in mračno strmela predse. Tako nepremično sedeti na
enem rnestu zmore praviloma samo še indijski sadhu ali
kamniti Buda; toda prvemu je pri tem vroče, drugi pa prav
nič ne čuti spremembe klime.
Steverdeso je »bolel želodec«, toda meni se je zdelo, da je
zaužila preveč okrepčevalnega whiskyja, ki ga je neka de-
bela sopotnica delila z njo. Obedi (spet sem se vozila v
tretjem razredu, kajti dolge vožnje in padec jena so požrli
precejšen del mojih prihrankov) so bili slabi in neokusni -
neslano sočivje, trda, neokusna govedina - vrhu vsega pa
še nemogoča družba! Pomanjkljiva angleščina, hrupen,
prazen pogovor, same gospodinje, ki so se pritoževale zdaj
zaradi otroškega perila zdaj zaradi gospodinjskih težav.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
NAŠLA SEM SREČEN
PAR
Nekaj kilometrov pred
^marjem me nič kaj vzpod-
budna pot ne pripelje v Pre-
lel, vasico, ki je raztresena
JO dolinici, bližnjih gričkih,
posajenih z vinsko trto, ki se
je nastavljala vročemu son-
cu. Tu stoje imovite domači-
je, vmes pa so posejani tudi
vikendi. Pokrajina kot iz
pravljice, kjer v njej nastopa-
jo dobri in slabi ljudje.
Namenila sem se k atu Ju-
riju Vrbeku, ki si je obesil na
pleče že osem križev in k nje-
govi družici Mariji, ki je za
dve leti mlajša.
Z dvema palicama v roki je
Vrbekov ata v jutranjem hla-
du tako hitel proti sadovnja-
ku, da sem ga komaj došla.
Poklicala sva še mamo Mari-
jo, ki je sedela v »hiši« stare s
slamo krite hiške, v kateri še
vedno domujeta. Veliko raje
kot v novi prostorni in lepi
hiši sina Franca, ki je zapo-
slen v železarni v Storah.
Štedilnik v kuhinji je bil res
zarjavel, le dokaz, da mati
Marija na njem že dolgo več
ne kuha, ker za hrano poskr-
bi snaha Terezija, ki je ob
mojem prihodu ni bilo
doma.
Zapletli smo se v pogovor,
kjer je imel glavno besedo
ata Jurij kljub naglušnosti,
ki ga daje. Hudomušnost je
kar vrela iz njega in nabit z
življenjsko močjo, v nasprot-
ju z ženino, ki že usiha, me je
vzel v precep. »Bom imel
zdaj, ko bom v cajtengah pri
vas kaj popusta? Morda pa
zato, ker sem vaš naročnik že
polnih 35 let? Komaj čakam,
da pride poštar in prinese ča-
sopise. Kar na štiri sem naro-
čen, najdalj pa na Novi te-
dnik.«
Očanec me skoraj ni pustil
do besede. Vidi se mu, da
veliko bere in tudi veliko ve.
Osem desetletij pa je združe-
no tudi z modrostjo, če si ta-
kega kova, seveda, kot je Vr-
bekov ata. »Nič hudega na-
ma ni, proti starosti pa ni
zdravila. Le zdravja nama
manjka, sicer pa je vse v re-
du. Dobro se mi godi, nič se
ne morem pritožiti. Zdaj so
mi k pokojnini, pol starega
milijona dobim vsak mesec,
dodelili še postrežnino v vi-
šini 270.000 starih tisočakov.
Zemljo, saj je ni več kot 200
arov, obdelujeta mlada dva,
midva pa sva le zapečkarja,
ha, ha.« Zmes kmečkega mo-
drijana, vaškega hudomuš-
neža, in prebrisanca sem
brala v njegovih očeh. In da-
leč od tega, da ne bi govoril
resnice.
Mama Marija mu je samo
pritrjevala, spomnila pa se je
tudi, kako hudo je bilo med
vojno, ko so si kar podajah
roke Nemci in partizani.
»Pa tudi večkrat sem mo-
ral iti peš domov iz Celja,
kjer sem bil kot delavec za-
poslen, ker v vojni zmešnjavi
ni bilo pravega prevoza. Ka-
zal sem pot partizanom, pa
kaj bi se spominjali hudih
dni, ko pa lahko živimo lep-
še,« spet smeje pripomni ata
Jurij. Da je hud invalid nje-
gove življenjske vedrosti ne
moti. Toliko pač, ker se tež-
ko giblje in zato ni kos delu,
ki bi ga rad še postoril. Pa
zato bolj poprimeta sin
Franc in njegova žena Tere-
zija.
Tudi tako je življenje.
Srečno v skromni in s slamo
kriti bajtici, morda celo bolj
kot v razkošni vili.
ZDENKA STOPAR
VIŠNARJEVE MAME
LJUBEZEN DO KNJIG
Današnji način življenja v
razvitih deželah sveta vztraj-
no ruši predstave o zdravi in
mirni stiu-osti, kajti danes jo
vse pogosteje povezujemo s
tegobami osamljenosti, bo-
lezni in občutkom odvečno-
sti.
Pa vendar...
V Pečovniku 47 živi 95-let-
na Marija Tratnik. Višnarje-
va mama je drobna, čila in
vesela ženica, ki nima težav z
boleznijo in osamljenostjo.
Vzgojila je pet otrok, od ka-
terih živijo še štirje. Drugače
pa ima 16 vnukov, 27 prav-
nukov in enega praprav-
nuka.
Hiša, v kateri živi, je zelo
stara, toda še zmeraj odlično
ohranjena. V njeni sobici je
prijetno toplo in domače, na
mizi pa ima polno knjig.
»Strašno rada berem. Zdaj
ne čitam več toliko, pred
sem pa do polnoči bedela pa
bukuce brala.« Tudi brez
očal še dobro vidi. Bere kar ji
je všeč, kakšno lepo knjigo
tudi nekajkrat. Že vsa leta
nazaj je naročena na zbirko
knjig Mohorjeve družbe.
Vstane ob petih zjutraj,
najprej pomete okoli hiše,
nato pa si skuha zajtrk. Ve-
dno je rada pila pravo kavo
in še sedaj jo srkne za zajtrk
in po kosilu. Sicer pa vsak
dan spije »en firkelč« Merlo-
ta. Pri jedi ni izbirčna, najra-
je ima domačo kmečko hra-
no. »Včasih smo bli bi' bog',
n'kol pa nismo stradzd.«
Malce se pojezi, ker ne mo-
re več tako pridno delati, saj
je zadnji dve leti bolj slabot-
na. Sin Tone je povedal, da je
še lansko leto pospravljala
krmo na gmajni in skožuhala
skoraj vso koruzo.
Ce primerja današnji čas
in čas svoje mladosti, ugo-
tavlja, da so bili nekdaj
odnosi med ljudmi boljši,
bolj topli. Pravi pa, da je lju-
dem, glede na razvoj tehni-
ke, danes bolje.
Mnogih dogodkov se ne
spominja več dobro. »Ko bi
bli pred prši, tedi bi vedla še
marsikaj povedat. Zdaj pa
sem že bi stara pa pozabli-
va...« pove s prisrčnim sme-
hom.
Domači jo imajo radi in
pravijo, da bodo praznovali
še stoletnico. Marija zama-
hne z roko, češ, to pa že ne,
toda oči se ji ob teh besedah
zasvetijo, obraz pa ji spreleti
hudomušen nasmešek.
Volje do življenja ni nikoli
izgubila, zato ji tudi mi iz
vsega srca želimo, da bi do-
čakala svojo stoto pomlad.
SAŠA JARH
LUČ ZA
INVALIDA
VINKA
o Vinku Zalokarju,
stoodstotnem invalidu, ki
se vsak dan vozi iz Pod-
gorja pri Celju v Žično z
invalidskim vozičkom,
smo v našem časniku že
pisali. Predvsem smo
poudarjali njegovo živ-
ljenjsko voljo, ki je bila
tako močna, da si je sku-
paj z ženo zgradil hišo, v
katero pa ni smel napelja-
ti elektriko, ker ni dobil
dovoljenja. Zdaj pa se mu
bo želja uresničila. Pri-
stojni občinski organi so
mu že izdali dovoljenje za
priključek na električno
omrežje.
Tako se bodo Vinku
Zalokarju in njegovi žen-
ki Mariji^resničile dolgo-
letne sanje.
Z. S.
LJUBEČNA:
V. CIGLARSKO
TEKMOVANJE
Po nekajletnem premoru bodo gasilci iz Ljubečne znov!
pripravili pred leti uspešno prireditev »ciglarsko tekmova
nje«. V soboto, 14. avgusta ob 16. uri bodo tekmovalci ni
parkirnem prostoru pred delovno organizacijo »Ljubečna^
pokazali obiskovalcem skoraj že pozabljeno ročno izdelova
nje opeke. Ne bodo pa predstavili samo izdelovanje opeki
ampak tudi nekaj ciglarskih spretnosti in običajev. Letošnji
tekmovanje bo že peto. Upajo, da ga bodo s pomočjo pokro
vitelja delovne organizacije Ljubečna, tudi uspešno in zani
mivo izvedli. V prihodnje bodo razširili tudi program. S ten
pa bo to tekmovanje prav gotovo zanimivo tudi za širi
okoliš. Prav to pa si v Ljubečni tudi želijo, saj bi radi polei
ohranitve starih običajev popestrili poletni čas v kraju.
Seveda pa to soboto v Ljubečni ne bo samo »ciglarski
tekmovanje«, ampak bodo pred njim tudi gasilci na svojei
tekmovanju pokazali spretnosti. Upajo, da se bo gasilskeg
tekmovanja udeležilo večje število društev iz bližnjih ii
daljnih krajev. Za konec pa bodo poskrbeli še člani narc
dno-zabavnega ansambla »Savinjskih sedem« s pevcei
Francem Korenom, ki bodo zaigrali in zapeli na veliki vrti
veselici pred gasilskim domom v Ljubečni.
M. BREC;
,, 31 ' 6. avgust 1981
>»• _______
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
PO podrobnem »pregledu..
AA telesne kulture m re-
^ lie v konjiški občini se
(tako kot smo obljubi-
^f^^rihodnji teden napotili
oodoben obisk v laško
„ o tem smo se že po-
iriali s sekretarjem TKS
K^o Lojzetom Obržanom,
^ je obljubil vso pomoč pri
dajanju potrebnih podatkov.
Laško oz. laško občino bomo
obiskali v sredo, 12. avgusta
ter poskušali izvedeti vse,
kar se pri njih na tem po-
membnem področju dogaja.
Seveda bomo o tem poro-
čali tudi v radiu, istočasno
pa se dogovorili, da bi bilo
športno poročanje iz laške
občine v prihodnje boljše,
kot je bilo doslej.
Obisku v laški občini pa
bodo do konca leta sledili tu-
di obiski v šentjurski, šmar-
ski, mozirski,. velenjski, žal-
ski in celjski občini. Prepri-
čani smo, da bo končni
skupni pregled izredno zani-
mivi
T. VRABL
laško: tekmovanje
v malem nogometu
ZTKD v laški občini raz-
pisuje tekmovanje v malem
nogometu za sezono 1981/82.
Prijaviti se je treba najka-
sneje do 20. avgusta, med-
tem ko se bo tekmovanje za-
čelo septembra in končalo
prihodnje leto.
Nogometaši Smartnega, prvaki Slovenije, so morali priznati premoč domačih nogome-
tašev.
ŠPORTNI PRAZNIK NA
LJUBNEM
Na Ljubnem so med 21.
tradicionalnim flosarskim
balom pripravili tudi dve
večji športni prireditvi. OK
Ljubno je organiziral moški
in ženski odbojkarski turnir,
kjer je nastopilo kar 17 ekip
iz Slovenije. Turnir je trajal
dva dni, pri moških pa je
prvo mesto osvojila Mežica,
ki je v finalu premagala Ka-
mnik 2:0. Ekipa Savinjske iz
Braslovč je bila tretja, Šem-
peter pa peti. Pri ženskah je
zmagala ekipa Ljubnega, ki
je v finalni tekmi premagala
Tabor 2:0. Odbojkarice Go-
lovca iz Celja so bile tretje.
Poleg odbojke je bila tudi
nogometna tekma za pokal
Savinjskega flosarja. Srečali
sta se ekipi Gradbenika iz
Ljubnega in Smartnega. V
poprečni igri so zmagali do-
mačini 6:2.
TONE TAVCAR
S tekme Šempeter : Mežica, kjer je na mreži v temnem
dresu Jelen uspešno zaustavil žogo
jože tanko je uspel
znova meduze
Lepo v Rovinju, slabo v Umagu
Sobota, 1. avgusta 1981.
5iia je še popolna tema, ki so
0	v centru Rovinja ob spo-
neniku preganjale redke go-
^ svetilke. V vodo je sku-
pina osmih fantov spustila
fi čolne in v njih naložila
•o potrebno opremo za ce-
Jdnevno morsko potovanje.
Pra je bUa točno 4,15, ko je s
»mola skočil v vodo Jože
iz Celja ter začel ure-
Jičevati velik načrt - pre-
Pavati v eni etapi razdaljo iz
jpvinja do Umaga v dolžini
p kilometrov!
'Voda je bila v Rovinju so-
merno topla, žal pa v njej
Je preveč hudih meduz, ki
«> Jožeta dodobra oplazile in
Ju povzročile velike boleči-
F Potegnili smo ga v čoln
[ počakali, da se je razsvetli-
»< kajti tako so opazovalci iz
pega čolna videli, kje so
rduze in tako usmerjali Jo-
F« mimo njih.
■^ot je bila dolga in napor-
J- Sreča je bila v tem, da je
uo vreme toplo, sončno, vo-
f Pa vso pot mirna, vendar
f vsepovsod primerno to-
r- Zlasti okoli Novigrada je
rj izjemno hladna. To pa
f vzroča plavalcu težave.
; umagi^j zaliv je Jože pri-
JJ^ai toeno ob 18.10 zvečer,
1	Pomeni, da je bil v vodi
C 13 ur in 55 minut!
itp!	podvig, v
^''f^ga niti »morski«. Iju-
h' ^^ leti na podob-
Podvigih spremljali na-
feiju^^^^^oljšega maratonca
(, Yp^.^ogušiča, niso verje-
eijko je to razdaljo na-
Lj^r preplaval v treh eta-
Pnap.iz Rovinja do
^Prlo/r^^® tretja najdalj-
[ ^ epiavana razdalja v Ju-
goslaviji, kar gotovo mnogo
pomeni! O tem plavalnem
maratonu bomo še pisali, za
zdaj pa samo toliko: never-
jetno pozorno smo bili spre-
jeti v Rovinju (zasluga naše-
ga rojaka Sergeja Jančiča -
hvala!), izredno slabo pa je
bilo v Umagu, kjer domačini
niso naredili tistega, kar so
obljubili. Kakorkoli že, za ta
podvig si Jože zasluži vso
priznanje. Pokrovitelj je bila
DO Kovinotehna!
TONE VRABL
prihodnje leto
brioni - rovinj
Že med pripravo na le-
tošnji plavalni maraton
so stekli pogovori o tem,
kakšen maraton naj bi Jo-
že Tanko plaval prihod-
nje leto. Med mnogimi
variantami je trenutno na
prvem mestu proga od
Brionov do Rovinja, ki je
sicer nekoliko krajša od
letošnje, vendar občutno
težja. Obstaja še tudi ne-
kaj drugih variant, katere
bo treba v naslednjih me-
secih vse dobro preštudi-
rati in poiskati najvarnej-
šo ter tudi tžikšno, ki je
recimo doslej drugi še ni-
so preplavali. Zgodnji na-
črti bodo prav gotovo ro-
dili tudi končni uspeh!
TV
šoferji zšam celje tekmujejo
prvi v jugoslaviji
Srečko Dobrave voznik leta '61!
V poletnih mesecih šofer-
ji, športniki, pri Združenju
šoferjev in avtomehanikov
v Celju ne počivajo. Redno
tekmujejo v spretnostnih
vožnjah in dosegajo naj-
boljše rezultate pri nas. Na
treh velikih tekmah so bili
daleč najboljši, v septem-
bru pa jih čaka samo še re-
publiško prvenstvo.
Dolgoletno delovanje in
skrb za tovrstno športno tek-
movanje je prineslo celjskim
šoferjem »primat« v Sloveni-
ji in Jugoslaviji. Zato so tudi
stalno vabljeni, da sodeluje-
jo na vseh zveznih tekmova-
njih. Ce smo lanskoletne
uspehe Srečka Dobravca
ocenili kot »slučajnost«, mo-
ramo letošnji uspeh celotne
celjske ekipe oceniti kot ve-
lik uspeh in rezultat dela ce-
lotnega združenja v Celju.
Celjska ekipa voznikov to-
vornjakov in avtobusov je
namreč najprej sodelovala v
Požarevcu na srečanju naj-
boljših voznikov. V vožnji
tovornjakov v spretnostni
vožnji je najboljši rezultat
dosegla Marija Koštomaj,
Slavko Vetemik je bil drugi
in Ivan Divjak peti. V vožnji
tovornjakov pa je bil Edi
Vengust peti. Kot ekipa je
bila celjska vrsta najboljša.
Le dober teden pozneje je
bilo državno in zvezno tek-
movanje šoferjev v vožnji s
tovornjaki do 2000 kg in to-
vornjaki do 5000 kg, kjer je
lanskoletni zmagovalec v
vožnji tovornjakov Srečko
Dobrave ponovil svoj uspeh,
premočno zmagal in poleg
naslova prvaka osvojil tudi
naziv voznika leta! V isti ka-
tegoriji je Drago Šmit iz Ce-
lja osvojil tretje mesto. Se
boljši uspeh pa so Celjani
dosegli v vožnji z lahkimi to-
vornjaki, kjer je zmagala
celjska trojka. Franc Cokle
je bil prvi, Ivan Divjak drugi
in Slavko Vetemik tretji.
Vsi ti rezultati so razumlji-
vi, če povemo, da je na ob-
močnem tekmovanju v
spretnostni vožnji nastopilo
kar 37 tekmovalcev iz celj-
skega območja. Zelo uspeš-
na med moškimi je bila tudi
tekmovalka Marija Košto-
maj, medtem ko je bil držav-
ni prvak Srečko Dobrave na
območnem prvenstvu »ko-
maj« deveti.
Rezultati območnega tek-
movanja:
Tovornjaki: Ivan Divjak
(Celje) 12 kazenskih točk,
Ferdo Ogradi (Žalec) 40, Ma-
rija Koštomaj (Celje) 43, Bo-
jan Podgrajšek (SI. Konjice)
49, Marjan Podrižnik 58,
Franc Šolar (oba Mozirje) 60,
Janko Parežnik (Celje) 66,
Anton Turk (Mozirje) 73.
Avtobusi: Jože Grum 62,
Edi Vengust 72, Emil Pocajt
(vsi Celje) 77, Janez Mrak
(Žalec) 94, Branko Mastnak
170 in Slavko Slemenšek
(oba Celje) 230 kazenskih
točk.
J. KUZMA
zmago sagadin v
mariboru?
Vse kaže, da bodo košar-
karji Libele izgubili svojega
trenerja Zmaga Sagadina, ki
bo menda v teh dneh prevzel
košarkarje TIME v Maribo-
ru. Odhod Zmaga Sagadina
iz Celja je vsekakor boleč,
zlasti sedaj, ko so Celjani iz-
gubili najboljše igralce. Se-
daj bi bila potrebna vseka-
kor močna osebnost pri
vzgoji novih mladih košar-
karjev.
Baje je vzrok odhoda pri-
znanega trenerja Zmaga Sa-
gadina vprašanje stanova-
nja!
na mednarodnem
poligonu
Dva celjska tekmovalca v
kartingu Alojz Prek in Aleš
Pepel sta sodelovala na
evropskem prvenstvu v kar-
tingu. Med 79 tekmovalci sta
zasedla v kategoriji do 100
ccm mesta za prvo polovico
nastopajočih. Toda uspeh to-
krat niti ni toliko pomemben
kot dejstvo, da sta oba tek-
movalca nastopila na svoje
stroške in občutila mednaro-
dno konkurenco. S tem pa
sta mnogo pridobila za pri-
hodnje tekme v mednaro-
dnem razredu.
J. KUZMA
celjani drugi
Ob Sobčevem bajerju pri
Bledu je bilo mednarodno
šahovsko tekmovanje, na ka-
terem so nastopili številni
šahisti iz Nemčije, Avstrije
in Jugoslavije. Celjani so na
tem tekmovanju osvojili
drugo mesto za Murko z Ble-
da. V prvi skupini so dodali
uspeh še Žalčani, ki so bili
šesti. V drugi kvalitetni sku-
pini so Grižani bili sedmi, v
tretji skupini pa so zmagali
Velenjčani. Društvo invali-
dov iz Žalca je bilo peto,
Šempeter pa šesti.
J. G.
brinovec šesti v
jugoslaviji
Na letošnjem pionirskem
državnem prvenstvu v šahu,
ki je bilo v Cajnicah v BIH, je
mladi šahist iz Žalca Franci
Brinovec dosegel lep uspeh.
Kajti med šestnajstimi naj-
boljšimi pionirji iz vseh re-
publik in pokrajin je osvojil
dobro šesto mesto. Od 15
možnih točk jih je zbral kar
9.
S tem je priboril Sloveniji
za prihodnje leto še eno novo
mesto in pravico sodelova-
nja treh pionirjev na DP, ker
je tudi Justin iz Vrhnike
osvojil četrto mesto. Skrat-
ka, prvokategomik Franci
Brinovec je častno zastopal
naš šah na letošnjem prven-
stvu in zato mu veljajo naše
čestitke.
evropski pokal v
golovcu?
Kegljaški klub Celje je pri
Kegljaški zvezi Jugoslavije s
sedežem v Zagrebu vložil
kandidaturo za organizacijo
tekmovanja za pokal evrop-
skih prvakov v kegljanju in
to za moške in ženske ekipe.
Tekmovanje naj bi bilo na
novem deset steznem keglji-
šču Golovca oktobra 1982.
Celjani so prepričani, da bo-
do zaradi novega in lepega
objekta zagotovo »dobili« v
svoje roke to veliko tekmo-
vanje. Razmišljati pa bi bilo
potrebno tudi na organizaci-
jo svetovnega prvenstva leta
1984.
uspeh jadralcev
celja
Žal veliki »met« ni uspel
celjskemu jadralnemu letal-
cu Crtu Rojniku, ki je na dr-
žavnem prvenstvu v Novem
Sadu vodil vse od prvega do
petega tekmovalnega dne.
Crt Rojnik je imel izredno
smolo in je v zadnji nalogi
pri preletu v trikotniku mo-
ral prehitro na zemljo. Zara-
di tega je izgubil naslov dr-
žavnega prvaka ter je osvojil
drugo mesto. »Zbral« je le 35
točk manj kot zmagovalec
Kolarič iz Ptuja.
Lep uspeh je dosegel tudi
državni reprezentant Vojko
Starovič, ki je osvojil tretje
mesto in zbral 6035 točk.
Zmagovalec je imel 6301 toč-
ko, Črt Rojnik pa 6265 točk.
Na štirinajsto mesto se je
uvrstil tretji jadralec iz Celja
Žan Pižorn, ki je zbral 5047
točk.
gaber 48,79 na 400
metrov!
Skupina celjskih atletov je
nastopila na mednarodnem
mitingu v Avstriji. Najboljši
rezultat je dosegel mladi Ro-
bert Gaber, ki je zmagal v
teku na 400 m s svojim do-
slej najboljšim rezultatom
48,79. Na isti progi je bil Cer-
nej šesti z 49,51.
Nastopili so tudi odlični
celjski skakalci v višino.
Stanka Prezelj je bila druga z
rezultatom 179 cm, medtem
ko sta Dušan Prezelj in Boris
Cop preskočila 211 cm.
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
zaletel se je v
stoječi
avtomobil
V	torek popoldne se je
zgodila prometna nesreča
na lokalni cesti v Kozjem,
pri kateri je bila ena ose-
ba hudo poškodovana,
materialne škode pa je bi-
lo za 15.000 din. Iz trga
Kozje proti novemu nase-
lju je vozil voznik kolesa s
pomožnim motorjem, 22-
letni Benjamin KROFL iz
Kozjega 33. Ko je pripe-
ljal do odcepa s stano-
vanjskimi bloki in pri
tem vozil po levi strani
cestišča, mu je nasproti
pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 30-letna
Silva SIKOŠEK iz Kozje-
ga. Voznica je Krofla opa-
zila, zato je ustavila avto-
mobil na svoji desni stra-
ni cestišča. Krofi pa se je
zaletel v stoječi avtomo-
bil, se pri tem hudo po-
škodoval in je na zdrav-
ljenju v celjski bolnišnici.
smrtna nesreča
pri prehodu čez
progo
V	četrtek zvečer se je
na prehodu čez železniški
prehod zgodila nesreča s
smrtnim izidom v kraju
Ostrožno pri Ponikvi. Iz
smeri Dolge gore proti
Ponikvi je šel pešec, 54-
letni Ivan UŽMAH, doma
iz Grobelc. Ko je prišel do
železniškega prehoda v
Ostrožnem, ki je pravilno
označen, vendar ni zava-
rovan, se ni prepričal, če
je proga prosta. Iz smeri
Maribora proti Celju je v
tem trenutku pripeljal
elektromotomi potniški
vlak, ki ga je povozil. Če-
prav je strojevodja Užma-
ha opozarjal z zvočnimi
signali in tudi zaviral, ne-
sreče ni mogel preprečiti.
Užmah je bil na mestu
mrtev.
poizvedba
V soboto - v času med
16. uro in 10. uro v nede-
ljo zjutraj je prišlo do
požara na osebnem avto-
mobilu znamke VOLK-
WAGEN, ki ga je lastnik
zaradi okvare pustil v
križišču na žalski obvoz-
nici. Požar je pogasil
neznanec, katerega prosi
Uprava za notranje zade-
ve Celje, naj se oglasi pri
njih ali na najbližji po-
staji milice, zaradi infor-
macij o požaru.
vzrok - prehitra
vožnja
Iz Mestinja proti Sodni
vasi se je peljal s kolesom
JOŽE STRGAR, 54, iz
Sv. Eme. V Pristavi ga je
dohitel voznik osebnega
avtomobila SREČKO JA-
GODIC, iz GrUč, ki je
opazil, da vozi kolesar
cik-cak po cestišču in ga
je zato opozoril z zvočnim
signalom. Strgar se je
umaknil v desno, Jagodič
pa ga je pričel prehitevati
v trenutku, ko je kolesar
zavil v levo. Vrglo ga je na
zaradi prehitre vožnje izgubil
oblast nad volanom
V četrtek se je na regionalni cesti Šentjur-Dramlje v
kraju Lokarje zgodila prometna nesreča zaradi prehi-
tre vožnje, pri kateri sta bili dve osebi lažje poškodo-
vani, materialne škode pa je za 70.000 din. Iz smeri
Šentjurja proti Dramljam je vozil voznik osebnega
avtomobila 22-letni'Roman CUKJATI, doma iz Pol-
zele. Ko je pripeljal v Lokarje, ga je v blagem levem
ovinku začelo zanašati, zapeljal je čez cesto na travnik,
nato pa na kup zemlje, kjer ga je vrglo v zrak in je
obstal na strehi. Pri nesreči sta se poškodovala voznik,
in sopotnik, 18-letni Igor ZUPAN, prav tako doma iz
Polzele, in so ju prepeljali v celjsko bolnišnico.
pokrov motorja, po 20
metrih pa na cestišče,
kjer je obležal mrtev.
680.000 din škode
Po žalski obvoznici, iz
smeri Šempetra je vozil z
osebnim avtomobilom
češki državljan. Ko je pri-
F>eljal do odcepa ceste
proti Gotovljam, je od tu
na magistralno cesto za-
peljal voznik osebnega
avtomobila ANDREJ
BOJAN VERDEV, 43 iz
Rakovelj, ki zaradi prehi-
tre vožnje pred križiščem
ni uspel ustaviti. Trčil je v
avtomobil češke registra-
cije ter ga zbil na travnik.
Pri nesreči sta se težje po-
škodovala voznik Verdev
in njegov sopotnik, mate-
rialne škode pa je za
680.000 dinarjev.
vlom v dinosove
prostore v
velenju
V noči na torek, 28. juli-
ja je neznani storilec vlo-
mil v prostore Dinosa v
Velenju in odnesel 470 kg
svinca in 200 kg bakra.
Materialne škode je za 20
tisoč din, za storilcem pa
še poiz\'edujejo.
kozolec pogorel
do tal
V	torek, okrog 2. ure in
30 minut je izbruhnil po-
žar na kozolcu, last Fran-
ca BRECKA, iz Jakoba
pri Šentjurju. Brečko je
imel pod kozolcem trak-
torsko prikolico in tri vo-
ze naložene z ogljem, ki
so ga naložili okoh 20.
ure. Okrog 23. ure je
Brečko šel pod kozolec in
ker je videl, da se iz sredi-
ne prikolice in delno tudi
iz oglja močno kadi, je po-
lil oglje z vodo in odšel k
počitku. Okrog 2. ure in
30 minut so domači opa-
zili ogenj, ki je izbruhnil v
kozolcu, kjer je bila nalo-
žena tudi pšenica v sno-
pih. Ogenj se je hitro širil,
tako je zgorelo celotno
poslopje, traktor, in drugi
stroji, vozovi, poljedelj-
sko orodje. Materialne
škode je za en milijon di-
narjev. Gasilci iz Šentjur-
ja in Gorice pri Slivnici,
ki so prihiteli na kraj po-
žara, so uspeli požar loka-
lizirati, da se ni razširil še
na ostala poslopja.
prijeli goljufa
V	sredo, 29. julija so de-
lavci postaje milice Litija
prijeli 31-letnega Franca
ZILNIKA, doma iz Šu-
sterjeve 2 iz Trbovelj, ki
je brez zaposlitve. Žilnik
je osumljen kaznivega de-
janja goljufije. 9. julija le-
tos je ukradel iz pisarne
Zdravstvene skupnosti
občine Laško blok naro-
čilnic in štampiljko. Še
istega dne je v blagovnici
T v Celju z naročilnico
kupil garderobo v vre-
dnosti 10.656,30 din in v
prodajalni čevljev Boro-
vo, prav tako z naročilni-
co, pet parov moških čev-
ljev v vrednosti 3996,40
din. Čevlje in obleko je
nato prodal, denar pa za-
pravil. 13. julija je z naro- I
čilnico kupil v ljubljanski *
trgovini Iskra Commerce
delovno orodje Klip-klap j
v vrednosti 7607,65 din,
le-tega je prodal in tudi ta
denar zapravil. Poleg te
goljufije je osumljen še za
druga kazniva dejanja.
Žilnik je bil 30. julija z- ^
ovadbo predan preisko-
valnemu sodniku Temelj- j
nega javnega tožilstva v j
Celju.
kriminalisti unz
ceue predali
napadalca
preiskovalnemu
sodniku	I
V četrtek, 30. julija so
kriminalisti Uprave za
notranje zadeve iz Celja
prijeli na železniški po-
staji v Celju 34-letnega
Mehmeda VELADŽICA,
stalno prijavljenega v Me-
žici, Polene 13, čeprav,
tam že več let ne stanuje."*
Veladžič je osumljen, da
je 21. julija ponoči fizično
napadel avtotaksistko
D.B., doma iz Ljubljane.
Veladžič je tega dne okoli
23. ure najel taksi, taksist-
ki pa dejal, naj ga pelje v
Celje, kjer naj bi stanoval.
Ko sta se pripeljala v Ce-
lje, v kraj Zvodno, ji je
dejal, naj avto obrne, ta-
koj zatem pa jo je napadel
z nožem. Napadeni je
uspelo med prerivanjem
odlomiti rezilo noža, s ka-
terim je poškodovala na-
padalca in pobegniti, Ve-
ladžič pa je napadeno le s
praskami ranil po \Tatu.
Veladžič je osumljen tudi
več vlomov na območju
UNZ Celje, kjer se je kla-
til brez sredstev za'preživ-
ljanje in je imel v časiJ
prijetja s sabo vse svoje
imetje. V petek so ga sku-
paj z ovadbo predali
preizkovalnemu sodniku
Temeljnega javnega tožil-
stva v Celju.
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 31 - 6. avgust Ijg^li
St S'' ~ 6. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
socka
Nedeljsko popoldne v Socki
je bilo nadvse prijetno. Tam
so se namreč zbrali stari god-
ci, ki že dolga leta vlečejo
mehove ob raznih priložno-
stih, največkrat pa so seveda
razveseljevali ljudi na poro-
kah. Pa niso nastopili le god-
ci. Tudi domači pevci iz Soc-
ke in z Dobrne so pričarali
kup lepih starih slovenskih
pesmi, ki počasi že tonejo v
pozabo, vendar je po drugi
strani spet res, da bodo žive-
le še toliko časa, dokler bodo
prepevali takšni pevci, kot
so tisti z Dobrne in Socke.
Godcev se je zvrstila tudi ce-
la vrsta. Najprej je na oder
prišel Franc Sabac iz Janko-
ve, potem pa so se zvrstili še
Franc Majcen z Dobrne, pa
Stramšek z Ostrožnega, Jože
Marčen iz Frankolovega, lju-
dje so lahko zaploskali tudi
edini ženski predstavnici
Mariji Jeseničnik z Dobrne,
pa Ivanu Kušarju iz Rečice
pri Laškem, Francu Lipšu s
Frankolovega in na koncu še
Poldiju Tratniku iz Socke, ki
ni navdušil le z igranjem na
»frajtonarico«, pač pa tudi
na poseben instrument - na-
rezljano dvometersko palico,
iz katere je izvabljal ubran
ritem in zanimiv zvok.
Ljudi se je zbralo kar pre-
cej in kljub vročini so zavze-
to spremljali nastopajoče. To
je bilo že četrto srečanje.
Pohvalo pa si za organizacijo
takšne prireditve zasluži tu-
di organizator - gostilna Ko-
privnik. Po končani priredi-
tvi so za prijetno razpolože-
nje poskrbeli še člani odlič-
nega narodnozabavnega an-
sambla Savinjskih sedem s
pevcema Anko Hribovšek in
Francem Korenom.
JANEZ VEDENIK
Star znanec med godci je tudi Franc Majcen z Dobrne.
Pri gostilni Koprivmk v Socki si za takšno prireditev zaslužijo pohvalo. To je M
mnenje vseh ljudi, ki so se v nedeljo doooldne zbrali na tej prireditvi.	'
MARIJA GRADEC
(Maria Graz), graščina
v naselju Marija Gradec pri La-
škem, v ravnici pod istoimensko
cerkvijo, ob cesti, ki drži k Vrhu nad
Laškim in dalje proti Jurkloštru.
Občina Laško.
Leta 1444, na dan Vseh svetnikov,
je jurkloštrski prior Leonhard potr-
dil, da sta celjska grofa Ulrik in Fri-
derik ustanovila v samostanu štiri
nove celice in mu poleg petih dom-
cev in drugih pritiklin podelila dvor
v Gradcu pri Laškem - Hof zu Graz
bei Tiver. 1448 je govor o stolpu in
sedežu Gradec pod Laškim ob Savi-
nji - Grecz tum vnd gesezz vnder
Tifer an der Seen. Ime kaže na staro
gradišče, omemba pa opredeljuje tu-
di značaj srednjeveškega dvora, ki je
imel podobo stolpa.
Kartuzijani iz Jurkloštra so 1578
prodali nekaj svojih posesti, da bi
poplačali dolgove. Zdi se, da je bil
vmes tudi dvor Gradec. Med poznej-
šimi lastniki se omenjajo: 1618 go-
spa Katarina (Vinožič) ex Gradez;
1651 Friderik baron pl. Moscon;
1670 in 1671 Johann baron pl. Mos-
con; 1681 Johann Ignaz in Ana Eliza-
beta pl. Rezenberg; 1714 in 1715 Ni-
kolaj Anton Vormatti pl. Vormers-
feld in 1716 - 1722 Franc Krištof in
Marija Cecilija pl. Ehrenberg. Poz-
nejši lastniki: 1780 Marija Bosset,
1794 Franc Rath, nato 1820, 1838 in
spet 1857 njegov tast Janez Karnič-
nik, 1847 Ignac Jung, 1858 Viktor
Kamičnik, 1867 in dalje Kari Uhlich.
F*red zadnjo vojno ga je posedoval
veleposestnik dr. Ivan Jakobi. Se
danes je v zasebni lasti in rabi za
stanovanja.
Stavba ima pravokoten tloris, na
severovzhodni in jugozahodni strani
pa po en manjši, enako visok stolpič.
Poleg pritličja obsega še nadstropje
in podstrešno poletažo, prekrita pa
je s strmo, štirikapno streho. Seve-
rovzhodni stolpič je na vogalu
okrepljen z nizkim kontraforom.
Prvotni stavbni členi so le delno
ohranjeni: v pritličju dve podolgova-
ti okenci s kaninitnima okviroma,
potem kamniten, polkrožen portal z
ozkimi robovi, ki drži iz veže v ba-
njasto obokano klet (sosvodnice so
grebenasto poudarjene) ter leseni
stropi. Strop v nadstropju nad stop-
niščem je zmozničen. Vhodni portal
je kamniten, pravokoten, žlebljen, a
novejši. Novejša so tudi vsa okna z
maltastimi okviri, ki so dvodelna in
precej velika.
Stavba izvira iz 17. stol. ter je v
masi in proporcih še povsem avten-
tična. Na Gajšnikovi risbi iz 1747 jo
vidimo že v njeni današnji podobi, le
portal ima na drugem mestu, name-
sto vrhnje poletaže pa ima mansar-
dna okna.
MILTENBERG
(Miltenberg), grad
Nepreverjena lokacija, domnevno
na Gradišču, južno od hriba sv. To-
maža pri Vojniku. Občina Celje.
Miltenberški grad je eden naj-
skrivnostnejših na slovenskem Šta-
jerskem, saj ga viri neposredno
sploh ne omenjajo. 1241 nastopa Eli-
zabeta Miltenl^rška, hči Wilhalma
Vojniškega, ki je skupaj s svojim
bratom Liupoldom Vojniškim daro-
val precejšnjo posest žičkemu samo-
stanu, da bi se tako oddolžila za ško-
do, ki jo je slednjemu povzročil njun
oče. Neka Elizabeta Miltenberška -
Elisabeth de Miltenberch,nečaki-
nja svobodnega Heruika Svibenske-
ga, nastopa 1242 v listini, s katero
podarja stiškemu samostanu štiri
kmetije v Stanu blizu Mlade gore -
prope Miltenberg loco. Gre obakrat
za isto osebo? In če, je potem Milten-
berg Mlada gora pri Mirni na Dolenj-
skem ali sedanje Gradišče blizu Voj-
nika? Imeni in letnici čudno sovpa-
data. Rodovina Miltenberških je
očitno že kmalu izumrla, saj na nje-
no ime naletimo v listinah le še dva-
krat. 1262 srečamo Otona Miltenber-
škega, župnika v Ponikvi pri Šmarju
pri Jelšah, 1286 pa Jedrt Ljutomer-
ska proda devet kmetij pri Ponikvi,
ki so bile last njenih »miltenberških
prednikov«. V vojniškem urbarju iz
1524 se omenja zaselek Miltenberg,
kjer sta tedaj domovala vojniška
podložnika Matej Lužar in Peter Su-
ster. Na vprašanje o miltenberškem
gradu bo morala odgovoriti arheolo-
gija.
OLIMJE (Olimie)j
dvor, stolpf graščina
Na ravnici ob vznožju hriba v na-
selju Sopote pri Podčetrtku. Občina
Šmarje.
Vas Olimje - villa quandam in
Marchia in Wolin se prvič omenja
1208, ko jo je kot krški fevd imel v
posesti neki Rudger, ministerial Or-
tolfa Planinskega; slednji jo je tedaj
v zameno za neke druge pravice od-
stopil krški cerkvi. 1329 imata tu za-1
jem Ekhard Pogrenjski in njegova'
žena Kunigunda, 1412 pa Kunz
Winther aus der Wolimel. Sedež
imenja je bil od kraja dvor, ki pa se
prvič omenja šele 1404 v krškem ur-
barju gospoščine Podčetrtek. 1436
ga je grof Friderik Celjski oddal v
zajem Hansu Wintherju, 1458 pa je
bil spet v škofijski posesti. 1495 je
Štefan F*ruckdorfer prodal sicz gen.
der Wolymell in der nidem Steyr-
march bey der Zatl Erhartu Mor-
dachsu. 1542 sta Neža, vdova Fride-
rika Ray in njen zet Jurij Apfaltrer
prijavila stolp v Olimju - Turn zu
Wollimel s pritiklinami in 26 pod-
ložniki. Olimeljski dvor je imel po-
temtakem obliko stolpa. Že nasled-
nje leto, 1543, je kupil dvor in posest
kot krški fevd Hans Tattenbach, ki
je nekaj let nato (1550 - letnica na
portalu) pozidal novo graščino. Ta je
ostala v rokah Tattenbachovih na-
slednikov Žige in Volka Friderika
do 24. aprila 1604, ko jo je kupil hr-
vaški baron Ivan Ratkay z Velikega
Tabora onstran Sotle. V naslednjih
desetletjih so bUi lastniki razni hrva-
ški plemiči: Ratkay do 1643, Oreho-
viči do 1651, Erdodiji do 1658. Po;
slednji med njimi, Ivan Sakhmeirdi
de Dyankoch (1658-1663) je tu usta-
novil eremitski pavlinski samostan.
Jožef II. je v okviru svojih reform ta
»do dna pokvarjeni in za publiko
nekoristni« samostan 1782 ukirul'
Graščino in posest, ki sta postali last
dvome komore (štajerski verski
sklad), je 1805 kupil lastnik Podče-
trtka Ferdinand grof Attems. Attein-
si so ostali lastniki graščine do kon-
ca zadnje vojne, nakar je postala last
SLP. Stavbo je junija 1974 hudu pri-
zadejal potres in jo zdaj obnavljajo.
V PEČOVJU IMAJO VODOVOD
v Pečovju in delu Zvodnega so dogradili 6630 m vodo-
voda, s svežo pitno vodo pa je preskrbljenih 46 gospodinj-
stev.
Gradbena dela so se začela novembra lani in so potekala v
najhujši zimi. Vodovod je bil v tem predelu že dolgoletna
želja, saj so vaščani poprej uporabljali deževnico tako za
pitje in kuho kot za umivanje. Pozimi in v največji suši so
bili odvisni od pomoči celjske poklicne gasilske brigade, ki
jim je dovažala vodo s cisterno. Poleg tega, da je bil takšen
dovoz drag, ni bil v zimskih razmerah vedno mogoč. Včasih
pa so vodo prenašali tudi po več sto metrov v brentah.
Predračunska vrednost vodovoda je znašala 400 starih
milijonov, vaščani pa so z lastnim delom in denarnim pri-
spevkom to vsoto močno zmanjšali. Opravili so 18.422 udar-
niških ur in prispevali 60% vseh sredstev. Dela je vodil
osemčlanski odbor s predsednikom Francem Krofličem na
čelu.
Za vaščane je izgradnja vodovoda velik deloven uspeh in
dokazuje, da se s skupnimi močmi da izredno veliko nare-
diti. Ni kaj, vsekakor primer vreden posnemanja.
SAŠA JARH
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2aleC,
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredn^
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij'
Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni'
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov "
vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro račoi''
50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.