fdZSS/oM NO. 118 Ameriška Domovi ima /* A/ft E RI CA m— HO IWIE 'TeK p. , St. cabaret °rk 3 a^C€ AMCRICAN IN SPIRIT _ T . , T . .. . ... ' TV yaeiGN lii language ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 17, 1963 SLOVENIAN HORNING N€W6PAP€fi lg STEV. LXI — VOL. LH ¥ brilanski Gvajani le zmeraj ni miru! Gvajana je odskočna deska komunistom za boj proti Venezueli, zato se Amerika in Anglija posebno prizadevata za končanje domačih nemirov. WASHINGTON, D. C. — Državljanska vojna, ki dejansko razgraja med stranko ministrskega predsednika Jagana in njegovo opozicijo, noče ponehati. O njej smo že obširno pisali, moramo samo dostaviti, da je na njej izredno zainteresirana tudi naša administracija. Že davno je namreč naša informativna služba dognala, da je Gvajana postala za Castra in njegove kot ruske komuniste odskočna deska za rovarjenje v sosednji Venezueli. Komunisti imajo prijatelje med Jaganovlmi pristaši, pa tudi med Jaganovimi nasprotniki, zato jim ni težko, da tihotapijo preko meje med Gvajano in Venezuelo vse, kar se da prenesti, od denarja, propagande pa do orožja. Gre za Venezuelo! Tihotapljenje postaja od dneva do dneva bolj neprijetno za Venezuelo. V Venezueli bi morale biti še letos predsedniške volitve, ki pri njih sedanji predsednik Betancourt glasom ustave ne bo mogel kandidirati. Komunistov je v Venezueli samo kakih 40,000, torej premalo, da bi mogli postaviti svojega kandidata. Ni pa tudi dosti upanja, da bi zmagal levičarski kandidat. Zato so se komunisti odločili, da stopnjujejo izgrede, nemire in upore, požigajo, ropajo, ubijajo itd. Mislijo, da bodo tako dali vojaškim krogom povod, da vržejo sedanjo demokratsko vlado in se polastijo oblasti. Tako bi ubili dve muhi z enim udarcem: ne bi bilo volitev, podtalno rovarjenje bi pa bilo lažje in uspešnejše pod diktaturo kot pod svobodno demokracijo. Anglija in Amerika imata torej dosti interesa, da napravita čim preje red v Gvajani, ne radi Gvajane, ampak radi Venezuele. ------O----- Eetaneasirt popusti! CARACAS, Venez. — Predsednik republike Romulo Betancourt je ukazal preteklo sredo prijeti vse znane komuniste, ker so ponovno skušali izvesti nanj • atentat in njegovo vlado vreči s silo. Skupno so v prvih dneh prijeli preko 300 znanih komunistov in levičarjev: Število organiziranih članov Komunistične partije cenijo na okoli 40,000. Koncem tedna je dala vlada policiji in drugim izvršnim organom poziv, naj prijemajo le znane komunistične aktiviste in teroriste. V zadnjih tednih je prišlo namreč do ponovnih nasilij in sabotaž od strani komu nističnih oboroženih oddelkov. _____________________ — Dartmouth College > Hanoverju, N.H., je bil ustanovljen leta 1769. Novi grobovi Moskva bi rada ostala *]gyaarsySj^aBsfri^ Frances Petrič V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla v petek 76 let stara Frances Pe-tric, roj. Nosan, z'izgubo pravice glasovanja 1105 E. 74 St., po domače Kmetova iz Senovice pri Sodražici, vdova po 1. 1952 umrlem Johnu, sestra pok. Ivane Hudolin, pok. Nane Sterle in pok. Johna, teta Mary Hudolin, ki je v bolezni za njo skrbela, Francke Turk C. S. Anuncijate, Ivane Hudolin in Lojzke Rupar (zadnje tri so v starem kraju), Johna, Vincenta, Louisa in Charlia Nosan. Frances Smith in Josephine Jacobs, sestrična Louisa Oblaka in s. Katarine (usmiljenka na Dunaju). Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo jutri ob 9.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Charles Grainer V Euclid Glenville bolnišnici je umrl po dolgi bolezni v petek 60 let stari Charles Grainer s 16118 Arcade Ave. Zapustil je hčeri Charlene in Marilyn, sina Kennetha, bil je brat pok. Josepha, Mary Kocjan, Ane Tews in pok. Louisa. Bil je član Clair-wood Lodge No. 40 SDZ. Pogreb bo jutri ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev St. Jerome’s ob 9.30, nato na pokopališče. Joseph Doles Sr. V petek je umrl po kratki bolezni v Euclid Glenville bolnišnici 76 let stari Joraeph Doles Sr. s 701 E. 160 St., doma v Jer-sišču v Sloveniji, kjer je zapustil brata Janeza in od koder je prišel v Ameriko 1. 1912. Zapustil je ženo Ano, roj. Tavzelj, otroke; Franka, . Anno Pulich (Irving, Tex.), Henryja (Phoenix, Ariz.), Cecilijo Leskovec in Josepha, 17 vnukov in vnukinj, brata Franka (Cleveland) in brata Lojzeta (v Franciji). Bil je član Društva sv. Janeza Krst. št. 37 ABZ in Društva Naj sv. Imena pri Mariji Vnebo-vzeti. Pokojnik in njegova žena sta letos 14. aprila obhajala 50-letnico svoje poroke. Pogreb bo jutri ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete;, kjer bo ob devetih pogrebna maša, nato na AH Souls pokopališče. ctcimttt* Sončno in milo. Najvišja tem peratura 76. naj bi morala potrditi glavna skupščina z dvotretjinsko večino, ker je “zadeva važna”. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Moskovska diplomacija je končno našla kavelj, kamor lahko obesi svojo teorijo, da lahko glasuje v ZN, četudi ne plača zapadlih obrokov, ako so starejši od dveh let. Staknila je v pravilih ZN kar dva paragrafa, ki pravita, da je treba v važnih zadevah imeti v generalni skupščini dvetretj insko večino za sprejetje predloga. V čem naj bi bila za Ruse "važna zadeva”? Po pravilih ZN mora generalni tajnik ZN Tant poročati predsedniku generalne skupščine, da je članica v zaostanku s plačili prispevkov za dve leti in da je s tem izgubila pravico do glasovanja. Predsednik skupščine vzame Tantovo izjavo na znanje in stvar je s tem opravljena. Toda Moskva pravi, da s tem postopek še ni končan. Predsednik skupščine mora o Tantovi izjavi obvestiti tudi generalno skupščino in ta mora z dvotretjinsko večino skleniti, ali vzame predsednikovo poročilo na znanje ali ne. Očitno je, da so komunisti pri-vdekli svoje stališče za lase na dnevni red in da tolmačijo pravila ZN, kot jim gre v račun. Toda v ZN ne zmaguje zmeraj doslednost, ampak politika. Politika pa pravi, da ni izključeno, da bi Moskva utegnila dobiti zadosti glasov za svoje stališče, ako bi o tem glasovala generalna skupščina. Naša diplomacija še ni rekla svoje besede o tem vprašanju. Ve iz izkušnje, da se na doslednost v ZN ne more zmeraj zanesti. Poleg tega se pa taja led okoli hladne vojne in ne bi bilo pametno, da kar vnaprej kritizira moskovsko taktiko. so se nekaj zataknila? PITTSBURGH, Pa. — Jeklarska unija ima že od 1. maja pravico, da začne nova mezdna pogajanja, ni pa te pravice do danes izrabila. Dasiravno ni javno nikoli povedala razloga, je vendarle precej jasno, da upa, da bodo zakulisna pogajanja, ki trajajo že dolge mesece, dala boljši in hitrejši rezultat kot uradna. Sedaj pa se je menda nekaj zataknilo. Glasilo jeklarn Iron Age trdi, da pogajanja potekajo ugodno, iz linijskih vrst pa se širijo govorice, da so nastopila neka trenja, ki se ne dajo premostiti, in da bo vendarle treba začeti z uradnimi pogajanji. Uradna pogajanja so namreč uniji potrebna, brez njih ne more začeti štrajka. V sedanji pogodbi je namreč predvideno, da unija lahko začne s štrajkom 90 dni po začetku uradnih pogajanj. Ako ni uradnih pogajanj, ni torej tudi začetka štrajka. Vkljub nejasnemu položaju v odnosu med unijo in jeklarnami zaenkrat še nihče ne računa z verjetnostjo, da bi prišlo do štrajka. V sporu ni namreč povišanje mezd, ampak nove obrobne koristi, posebno daljše počitnice. RUS! SO POSLALI PRVO K0ZM0NAVTK0 V VESOLJE Rusi so včeraj poslali v vesolje 26 let staro Valentino Tereškovo v vesoljskem vozilu “Vostok VI.”. Okoli Zemlje kroži nekako po isti poti kot kozmonavt Valerij Bykovsky, ki so ga pognali na pot okoli Zemlje v petek. Ni izključeno, da se bosta ruski kozmonavt in ruska kozmonavtka na svoji poti okoli Zemlje poskusila “sestati”. MOSKVA, ZSSR. — V petek je sam predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev razkril britanskim časnikarjem, ki so bili pri njem, da kroži okoli Zemlje peti ruski kozmonavt polk. Valerij Bykovsky. Nekaj dni so krožile po mestu vesti, da bo na pot okoli Zemlje skoro poletela tudi prva ruska kozmonavtka. To se je zgodilo včeraj ob 12.30 pop. (ob 5.30 zj. po clevelandskem času), ko je poletela v vesolje 26 let stara tovarniška delavka Valentina Tereškova. Valentina je prva ženska na svetu, ki se je pridružila kozmonavtom pri prodiranju v vesolje. Sporočila je, da se počuti dobro in da vse naprave v Vostoku VI. odlično delujejo. Iz Clevelanda in okolice Valentina je delala v neki tovarni gum, pa se ukvarjala tudi s skoki iz letal. To njeno veselje VATIKAN, It. — Danes ho slo- Zadnje vesti Predsednik posegel ¥ železniške rezj^ovore WASHINGTON, D. C. — V soboto je povabil predsednik v Belo hišo na razgovore predstavnike železniških družb in unij železničarskega delavstva, ki razpravljajo o novih delovnih pravilih, pa se ne morejo zedi- dni . in skušnja sta ji odprli pot med kozmonavte in kot prvi ženski tudi pot v vesolje. Komaj pol ure potem, ko je bilo njeno vozilo v orbitu, je vzpostavila radijsko zvezo s kozmonavtom By-kovskim, ki je poletel v vesolje dva dni pred njo. Valentina naziva samo sebe v sporočilih na Zemljo “Galeb”, Valerij pa sebe “Sokol”. Verjetno se bosta skušala v vesolju tekom svojega kroženja okoli Zemlje drug drugemu približati aii celo sestati, kot sta to storila lani v avgustu kozmonavta Popovič in Nikolajev. Predvidoma se bosta vrnila na Zemljo vsak v svojem vesoljskem vozilu v “teku dveh Letni čas bo uredila federalna Zakonodaja WASHINGTON, D. C. — Glede letnega časa imamo v deželi hudo zmešnjavo. V glavnem o tem odločajo občine, seveda vsaka po svoje, kar je zmedlo vse vozne rede v tistih krajih, kjer letni čas ni bil vpeljan. Sedaj je senatni odbor za trgovino sestavil besedilo zakona, ki naj ureja vprašanje letnega časa po enotnih vidikih. Besedilo se drži sedanjega stanja. Letni čas bo veljal od konca aprila do konca oktobra, toda po vsej deželi. Umrl je češki general Leo Prchala DUNAJ, Avst. — Znani češki general Leo Prchala je umrl v starosti 71 let. V begunskih krogih je bil znan kot glavni na-sprotmiK Benešove politike. Leo Prchala je tudi ustanovil svoje gibanje in sklenil sporazum sudetskimi Nemci, za kar si je od Benešovih pristašev zaslužil priimek “izdajalec”. Čas, ki je v njem živel, seveda ni bil tak, da bi njegova politika mogla biti uspešna. Hoover resno bolan NEW YORK, N. Y. — Bivši predsednik ZDA Herbert Hoover je star že 88 let, pa se je kar dobro držal in ohranil duševno svežost. Pretekli teden je resno zbolel na želodcu in črevesju. Nekaj dni je precej hudo krvavel. Kljub vsemu je ostal v svojem stanovanju v hotelu Waldorf-Astoria. Pri njem so bili niti. Razgovori se vlečejo iz dneva v dan in jutri bo' potekel že drugi rok za začetek .štrajka. Predsednik Kennedy je ponovno izjavil, da dežela ne more sprejeti splošnega železničar- Bykovsky je bil na svoji 32. poti okoli Zemlje, ko se mu je pridružila Tereškova. Oba so pognali v vesolje z raketnega vzletišča Baikanur v Kazakstanu okoli 1,200 milj jugovzhodno od skega štrajka. Po sedanjih za- Moskve. Njun polet okoli Zem-konih ga ne more preprečiti, ni, Ije traja 88 minut, tej se najbolj pa izključeno, da bo predložil približata na 105 milj, najbolj pa Kongresu odobritev novih pol-' se od nje oddaljita na 129.5 milj. nomočij, če bo do štrajka res prišlo. Delavsko tajništvo posreduje v razgovorih že več mesecev. Spor je dejansko star že več let, sedaj se je končno približal krizi, kjer mora odločitev pasti. Glavna težava je v tem, da železnice zaradi modernizacije in avtomatizacije ne potrebujejo Bykovsky je napravil v petek prvo pot okoli Zemlje v najbližji razdalji 107 milj in v najdaljši 136 milj. Nov ženski rekord v brzini jet letal vesna črna maša in Requiem za pokojnim papežem Janezom XXIII., ki se je bodo udeležili zastopniki vseh držav pri Sv. stolici, pa tudi zastopstvo ZDA Pri 85 še trden— Znani rojak Jakob Resnik s 3599 E. 81 St. je dopolnil 85 let, pa je še vedno trden in vnet za javno delo. Čestitamo in mu želimo še več let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Pernach ob 17. obletnici smrti. Pozdrav s pota— Jakob in Ana Jesenko pošiljata svojim prijateljem pozdrave z ladje Queen Elizabeth na poti v Slovenijo. Potovanje je izredno prijetno, postrežba odlična! Angleški tečaj— Tečaj angleškega jezika pri Sv. Vidu se bo začel jutri, 18. junija, ob sedmih zvečer, v dvorani pod cerkvijo. Lahko pridejo tudi oni, ki se še niso prijavili. Pristojbina za tečaj je $3.50. Pogreb— Pogreb pok. Josepha Turka je pod vodstvom podpredsednika L. Johnsona. Svoje zastopnike j danes zjutraj iz Grdinovega po-so poslale tudi razne cerkve in grebnega zavoda na Lake Shore krščanske verske skupine. Ju- Blvd. v cerkev Marije \ nebo- vzete, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato pa na po- tri se bo sestal konklave k vo-litvi novega papeža. LONDON, Vel. Brit. — Danesj koPališče sv. Pavla, bo v parlamentu debata o od-: K molitvi— stopu vojnega ministra Protu-ma in morebitni izdaji vojaških tajn. Sodijo, da bo vlada Macmillana dobila zaupnico, da pa bo morala pristati na neke vrste javno preiskavo celotnega slučaja, ki je izredno razburil vso angleško javnost. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je za danes dopoldne ob desetih povabil v Cia/ilCtr Dl Uit v a SV. Mrtlijv- Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob dveh v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Frances Petrič. Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob devetih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Angelo Amigoni. Članice Oltarnega društva fa- Belo hišo vodnike obeh strank ve sv. Vida so vabljene nocoj ob v Kongresu, da jim predloži svoj načrt za uzakonitev novih civilnih pravic. JERUZALEM, Izrael. — Predsednik vlade David Ben-Gu-rion je včeraj odstopil iz osebnih razlogov. -----o----- USPELA PRIREDITEV SLOVENSKE PRISTAVE Včerajšnje otvoritve Slovenske pristave se je udeležilo nepričakovano veliko rojakov in več tolikega števila uslužbencev, kot doslej. Trdijo, da bo z uved-| svetovni rekord v brzini jet le bo načrta, ki ga zahtevajo že- tal — 1,260 milj na uro. V Slovenijo— Danes odpotuje na obisk v Slovenijo gdč. Slavica Šef. Sorodniki in prijatelji ji želijo srečno pot in zdrav povratek. PARIZ, Fr, - Mrs. Jacqueline j rojakinj, precej tudi iz oddal je-1 ^ Auriol je dosegla pretekli teden -’U ----- T3’"-1 z letalom Mirage III. nov ženski 9.30 v Grdinov pogreb, zavod na t. 62 St. k molitvi za pok. Frances Petrič. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. v šoli sv. Vida asesment. lezniške družbe izgubilo preko skoraj stalno trije zdravniki,.4q 0oo železničarjev svojo red-bolniške strežnice in družina. Ino zaposlitev. Dosedanji rekord 1,196 milj je imela Amerikanka Jacqueline Cochrane iz Indio, Calif. nih krajev. Gostom, kot jih Pri stava doslej še ni videla, so se pridružili zvečer tudi trije padalci, ki so svojo vajo namerno končali z odskokom na Slovensko pristavo, kjer so bili navdušeno sprejeti. Parade in demonstracije pred kongresno palačo niso dovoljene WASHINGTON, D. C. — Voditelji črnih organizacij napovedujejo, da bodo priredili obhode in demonstracije tudi pred Kongresno palačo. Tega pa ne bodo mogli storiti, ako nočejo kršiti zakona. Tam, kjer stoji Kongresna palača na Kapitelu je 131 akrov sveta, kjer so demonstracije, obhodi in sprevodi dovoljeni samo z dovoljenjem podpredsednika ZDA kot načelnika Senata in predsednika Predstavniškega doma. Da tam nihče ne demonstrira, zato mora skrbeti kongresna policija, ki pa šteje samo 216 mož in torej ne zadostuje za preganjanje večjega števila demonstrantov. Tega posla se je morala lotiti zelo red- stranti borila 1. 1934. Ako je sila, lici zadosti, kar je splošno zna-ji mora priti na pomoč washing-j no. Ne ve pa vsak, da je med tonska mestna policija, ki šteje 3000 mož. Upajmo, da ji sedaj ne bo treba stopiti v akcijo, akoravno so se črnci že pretekli teden začeli zbirati po washingtonskih trgih in ulicah in demonstrirati. Pri naj večji demonstraciji So šli do predsednikovega brata Roberta in do mestnega komisarja, ki sta jih oba skušala potolažiti, kar se jima je pa le deloma posrečilo. Črni voditelji nameravajo organizirati dovoz črnih manife-stantov tudi z dežele, kar bi prav za prav ne bilo potrebno. Statistika namreč Pove da G ^ njimi nad normalno veliko število brezposelnih, ki lahko po- ko. Zadnjikrat se je z demon- črnih državljanov že v presto- stanejo plen črnih demagogov. Na drugi strani pa so republikanski senatorji in “nevtralni demokratski senatorji že rekli, da bi demonstracije pred Kongresno palačo samo škodovale zakonodajnemu postopku, kajti noben senator noče niti misliti nato, da bi kdo izvajal nanj političen pritisk. Zato se federalna administracija tako muči, da bi preprečila demonstracije na Kapitelu. Ve, da bi izgredi pred palačo pomenili smrt za njeno zakonodajo' o civilnih pravicah. Pri tej priliki moršmo še omeniti, da črni politiki namerava- jo organizirati tudi občinstvo na galerijah tako v senatu kot v predstavniškem domu. Za kaj takega so seveda senatorji in kongresniki še bolj občutljivi. Kongresne policije je dosti, da lahko vsak trenutek izprazni galerije, toda tudi najmanjša demonstracija na galerijah bi napravila na Kongres in na javnost zelo mučen vtis. Ravno tako nevaren je tudi načrt, da bi črnci v Washingtonu onemogočili ves promet na ta način, da bi se vlegli na tračnice, sredi prometnih cest in na letalske ateae na letati^. Tak "^1" E. 79 St.— Bar carski napad šestih črnih fantinov na 18 let starega T. Git-iina ih njegovo 15 let staro spremi]evaiKo — ta je menda Slovenka — preteklo sredo zvečer je silno razburil prebivalstvo v sosedstvu Rockeleiler parka. V petek zvečer in v soboto ponoči je prišlo do hudih rasnih izgredov, tekom katerih je policija prejela okoli 70 oseb. Policiji se kljub vztrajnemu delu ni posrečilo najti šest napadalcev, ima pa menda nekaj sledi. Šest deklet mrtvih v prometni nesreči— Včeraj je vlak na Nickel plate progi južno od Geneve v Ohiu zadel v avto, v katerem se je vozilo domov v Youngstown 6 mladih deklet. Vseh šest je bilo mrtvih. Romanje v Lemont— Kdor se želi udeležiti romanja v Lemont 6. in 7. julija, se postopek bi razburil vse, tudi prijatelje in zagovornike teženj črnega prebivalstva. VU 3- 1696, ali pri A. Jegliču na 1057 E. 68 St., Cleveland 3, Ohio, HE 1-3084. KHEEIŠKA DOMOVINA, JUNE 17, 1963 Ameriška DomoviiVA ttfiHSSHSfoR ■ (sz&^i&ikzz) 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0625 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, && Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; >4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postaje paid at Cleveland, Ohio 83 No. 118 Monday, June 17, 1963 Kongresnik Cannon in predstavniški dom Zakonodajni postopek v našem Kongresu je tak, da omogoča nekaterim Kongresnim članom, da pridejo do tako velikega vpliva, da potisnejo na stran vse svoje tovariše, odbore in celo senat ali predstavniški dom. Veljavo nekaterih smo že večkrat opisali. Tako na primer “vlada” v odboru, ki določa dnevni red za predstavniški dom, južni demokratski kongresnik Smith. Kennedyjevi pristaši so ga hoteli lani ukrotiti, pa se jim je ta težaven posel posrečil le deloma. V proračunskih zadevah gospodari kongresnik Mills, predsednik odbora za sredstva in namene. Odločuje tudi v davčnih zadevah. Proti njegovi volji ne gre skozi predstavniški dom noben gospodarski zakon. Vsemogočen v vprašanju podpiranja tujine je kongresnik Passman, enako moč je imel pokojni kongresnik Walter v vprašanjih, ki se tičejo vseljevanja. V njihovo vrsto spada tudi kongresnik Cannon. Je star 84 let in konservativen do kosti. Je predsednik odbora za nakazila in kot tak odloča, koliko denarja bo odpadlo na posamezne proračunske postavke. Je temu primerno tudi organiziral svoj odbor, ki šteje 50 članov. V odboru samem ni nikoli nobene debate, so samo glasovanja, to se pravi: odbor potrjuje predloge posameznih pododborov. Cannon je namreč razbil odbor v celo vrsto pododborov, ki obravnavajo posamezne dele federalnega proračuna. Kar je sklenjeno v pododborih, odobri glavni odbor in z redkimi izjemami tudi plenum predstavniškega doma. Tako ima šele senat možnost, da se postavi po robu politiki kon grešnika Cannona. Cannon je poskrbel, da ima glavno besedo tudi v pododborih. Pridržal si je pravico, da odloča on, kdo bo sedel v tem ali onem pododboru. Gorje tistemu kongresniku, ki se Cannonu zameri. Dobil bo mesta samo v takih odborih, ki skoraj nič ne pomenijo. Zato se vsak kongresnik boji, da bi se Cannonu zameril. Cannon je tudi odredil, da smejo prisostvovati sejam pododborov samo člani, ne pa osta li kongresniki, člani glavnega odbora. On sam je pa izjema od tega pravila. Lahko hodi od pododbora do pododbora, se meša v debato in vpliva na glasovanja. Tako noben odbor ne sklene ničesar, kar ni Cannonu po volji. Cannon je končno še vpeljal načelo molčečnosti. Pod pretvezo, da o delu odbora ne smejo vedeti ničesar nešte-vilni lobisti, da ne bi še v zadnjem trenutku posredovali v korist svojih klijentov, je odredil, da se sklepi pododborov ne smejo objavljati in da člani glavnega odbora zvedo zanje šele par minut pred glasovanjem, kar jim seveda onemogoča vsako presojo o predlogih in jih sili, da glasujejo kar na slepo. Vodstvu demokratske stranke v predstavniškem domu počenjanje kongresnika Cannona ni po volji, toda ne more mu blizu, ker ga varuje načelo senijoritete. Skuša spodrezati njegovo moč na ta način, da vsako leto izvoli v Cannonov odbor take kongresnike, ki niso tako konservativni kot sedanja Cannonova večina, ki jo tvori običajna koalicija republikancev in konservativnih južnih demokratov. Vsako leto vtaknejo v odbor, kakih 5-10' novih članov. Ako bi hoteli “pomladiti” odbor po tej poti, bi to trajalo do deset let. Upajo pa, da bo Cannon radi njegovih visokih let že preje omagal. Novinci so seveda prava tarča za Cannona, daje jim mesta ravno v tistih pododborih, ki skoraj ničesar ne pomenijo. Cannonov glavni sodelavec je republikanski kongresnik Jensen, ki vodi republikansko skupino v odboru. Tako dejansko odločata v vsem le Cannon in deloma tudi Jensen. Oba imata Kennedyjeve pristaše posebno na piki. Ko so v glavnem odboru slučajno govorili o “Kennedyjevih demokratih”, je Cannon gladko izjavil, da v njegovem odboru ne pozna nobenih republikancev in demokratov, ampak samo člane odbora za nakazila. Značilno za njegovo demokracijo je tudi dejstvo, da se vršijo vse seje glavnega odbora in vseh pododborov za zaprtimi vrati, “da ne bi lobisti mogli zvedeti, kaj se na sejah godi”. Cannon ne bi mogel tako neomejeno gospodariti, ako se ne bi lahko mirno zanesel na večino v 50-članskem odboru. Republikanski in konservativni južni kongresniki pa zvesto držijo s Cannonom, kajti le tako lahko računajo, da bodo njihove želje v nakazilnih zakonih primerno vpo-števane. In takih želj imajo veliko, saj noben volivni okraj ni brez potreb. Cannon ni seveda prav nič priljubljen v Kennedyjevi okolici, se pa z antipatijo Bele hiše naravnost postavlja-Kennedyjevi zastopniki letajo zastonj okoli njega, le izjemoma se jim posreči, da ga pregovorijo za predsednikove načrte. Cannon seveda tudi ni priljubljen v senatu. V senatu obstoja podoben odbor, ki se peča z zakoni o nakazilih. Ta odbor bi bil rad ravnopraven s Cannonovim. Cannon o lih prvo besedo samo njegov odbor. Lani je radi tega pri- pri sklepu, ne udari prva. Med- šlo od ostrega spora na navidez brezpomembnem vprašanju, kje in kdaj naj se oba odbora srečata. Spor je bil smešen in je dal priliko za mnogo šal, toda postal je pa tudi neprijeten. Zastalo je vse delo v zakonodaji za nakazila in grozila je celo nevarnost, da federalno uradništvo ne bo dobilo pravočasno svojih plač, Kongres pa da bo moral po 'kovana politika naprej, nepotrebnem podaljšati svoje zasedanje. Šele zadnji tre-J In Moskva? Ali bo ta udarila nutek so našli kompromis in spravili s sveta spor, ki ni ko-'prva? Ta sicer udarja naprej in ristil ugledu našega Kongresa. Toda vse to Cannona ne naprej! A ne s topovi in atom-gane, on predseduje in kraljuje.. tem pa apostoli komunizma tam kuhajo svoj “ajmoht” in ga opoprikavajo z najbolj žgočimi popri in paprikami. Tako in v takem duhu gre ta opopri- VESTI Mnenja m vesa iz Železnega okrožja Pišp Andrelitek re»TTTinxx*xxx*Ygy ttt«:* *XT Dva duhovnika umrla Na Brezjah na Gorenjskem ije umrl p. Rupert Suhač, iran- skimi bombami, dasi ima v svo- , jih Žakljih tudi slednje, za vsak ! ’ . . . , U - v Moskva raču-! “k!> 49 le‘ .1" “ “kaJ.casa tudi gvardijan. Dočakal je Dočakal je 67 let življenja. — Na Rodici pri Domžalah je zatisnil svoje oči Franc Koželj, roj. v Mengšu Duluth, Minn. — Počasi le ga komunističnega sveta. gremo naprej. Tako nam povedo nekatera poročila državnih zakonodaj nekaterih naših držav v Z.D. in tako tudi poročila o raznih predlogih, ki so bili sprejeti v zveznem kongresu zadnje tedne. Doli v St. Paulu v naši minnesotski zakonodaji so pred nedolgim odbrili in sprejeli predlog, ki določa 412 milijonov dolarjev za šolstvo, šolstvo in vzgoja stane zadnja leta državo več in več. Kakor gredo stroški v drugih raznih poklicnih panogah višje in višje, gredo seveda navzgor tudi stroški za šolstvo. Uprave, vzdržava-nje, učiteljstvo in drugo, kar je v zvezi s tem, stane več in več. Mnoge so tudi zahteve glede šolnin. Tisti, ki morejo, seveda plačujejo šolnine, drugim pomagajo, kakor okoliščine zahtevajo in kakor je mogoče. Na univerzi države Minnesota in na njenih petih državnih kolegijih so zvišali šolnine, šolnina na univerzi je stala doslej za vsak četrtletni semester $80, zdaj bo stala $90. Za javne šole določa proračun povišek za 6 milijonov in pol dolarjev. Določene so tudi rezerve za izredne podpore šolstvu v gotovih slučajih. Tudi v Washingtonu so v zveznem kongresu sprejeli sicer nekoliko okrnjen in •spremenjen načrt za pomoč učnim zavodom za šolanje in vzgajanje zdravnikov. Načrt določa posojila za nove zavode in šole, kakor tudi posojila študentom za zdravilne zdravnike in dentiste, ki imajo potrebne kvalifikacije za to. Od prvotnega načrta so seveda marsikaj odiščipnili, a glavno je, da je sprejet, potrebam bodo pa morali ustrezati, kakor bodo iste nastajale in zahtevale. Vse kaže-, da ne glede kako se konservativni krogi upirajo takim socialnim potrebam in zahtevam istih, mimo istih ne morejo in jih morajo le priznavati, če tudi bolj skopo. Gremo torej počasi sicer, a igremo naprej z zavestjo, da dolžnosti za vse razno socialno skrbstvo se noben civiliziran narod ne more odreči. * V PREPIRIH SMO NA VSEH KONCIH IN KRAJIH! Vprašanje je le, v kakšnih prepirih smo tu in tam? Amerika (Z.D.) kot najjačja gospodarska in vojaška sila na zapadu je glavni čuvar demokracije in svobode zapada, kolikor jo ta ima, Z Ameriko kot glavno varuhinjo zapada stojijo v vrsti zapadne evropske države, to kolikor jim razmere in okoliščine dopuščajo. Tako tudi nekatere dežele v Pacifiku. Slednje se držijo le bolj za predpasnik dobre tete Amerike in dihajo z njeno gospodarsko pomočjo. Zakaj jih Amerika protežira in jim pomaga, je mnogim nerazumljivo. Je to li radi trgovskih interesov, ali strategičnih ozirov, sicer nihče podrobno ne pojasnjuje. Toda nekaj tega je pri tem, da bi se kdo interesi-ral za koga samo za prazen nič, je težko verjeti. Vzhod pa je v sferah komu- morebiten slučaj na po svoje prefrigano. Propaganda in širjenje iste s komunističnimi misijonarji je cenejša, kakor pa so. atomske bombe. T . . Čemu trošiti bilijone in bilijone!4 1872. Deloval je trot kaplan v za bombe, ko se pa da to opra-i3''- Krl™ Pat Kostanjov.oi in v viti cenejše in uspešnejše z ► !““*> na . ___________„........ alki komunistično treniran*;“■P1*/ ZaP°Sah- “° Tako vodita svet dva “pete- misijonarjev. Ti lahko uspešno v en2su- JAT dobil Caravelle letala lina”, Vzhod svoj del, Zapad delajo in širijo komunizem za svoj del. Izmed njiju noče biti vsakim plotom, dočim atomske nobeden zadnji. Vsak njiju 'bi bil rad prvi. Tako bi izgledala ta borba med Vzhodom, in Zapadom kakemu zemljanu s kakega drugega planeta, ki bi le od daleč z drugega planeta poznal sebične lastnosti tega sveta. Rekel bi: Vzhodnjaki in Zapad- njaki se ne razumejo med seboj, ali pa jim je to največja zabava, da se lasajo in vedno prepirajo med seboj. Za ono, kaj je med njimi posredi, tega bi pa ne razumel, zato bi tako sodil in tako sklepal. Mi zemljani pa vemo malo drugače in malo bolj, zakaj je tako, kakor je med Vzhodom in Zapadom. K tej krivdi smo seveda vsi malo in nekaj dopri nesli. Največkrat nezavedajoč se tega. To vse seveda je druga stran te podobe. Za zdaj pa je najvažnejše, kaka je podoba zdaj teh problemov, radi katerih na obeh straneh sveta vre in prekipeva iz vseh političnih loncev, kakor prekipeva. Preje v starih časih, ko so kikirikali po Evropi in drugod po svetu monarhisti s svojimi kralji ter cesarin ko so se države in narodi borili le s sabljami in meči, so si ob takih prepirih kaj hitro skočili v lase. Zdaj je na razpolago druge vrste orožje, posebno še atomsko orožje, s katerim pravijo, da lahko odpihnejo kar en vogal sveta z enim samim puhom, zdaj imajo tudi razboriti voditelji malo pomisleka. Zavedajo se, da bi tak puh najteže odnesel za vedno tudi nje same. Poleg tega tudi oba goljata, to je Vzhod in Zapad sledita previdno vsak svojim računom. Amerika (Z. D.) ni doslej še nikdar prva napadla. Tudi zdaj nima tega namena. Je pa odločna, da bo branila svobodo katerega koli naroda na različne načine, z gospodarskim, podpiranjem in o-rožjem. Oficielno pa bi udarila le na direkten napad na njo, rakor je to storila v prvi svetovni vojni in tako tudi v zadnji drugi svetovni vojni. Res je, da so Z.D. zdaj v drugačnem položaju in z vse širšimi obveznostmi in odgovornostmi do vseh onih delov sveta, ki spadajo v področja njenih interesov in vplivov. Preje so bile naše Z.D. zavarovane spredaj in zadaj z dvema širokima oceanoma. Zdaj, ko take daljave ne pomenijo nič, še toliko ne, kakor bi šel kdo peš v kako uro oddaljeno vas, je položaj drugačen. Zdaj stojijo plotovi nam neprijaznih sosedov tik naših plotov in skozi nje silijo vsemi raznimi propagandami preko naših plotov tisti, ki jim naša demokracija, svoboda in načini našega življenja ne hodijo v njihove račune. Gledajoč na vse te možnosti raznih mogočih slučajev sitnosti in težav, se resen opazovalec ne more ubraniti vprašanja: Kako dolgo bo Amerika mogla vztrajati pri stališču: nikdar ne udari prva? Ozrimo se samo za trenutek izmed bombe ni vsak plot, nimajo tistega učinka. razloga posvečajo v mogoče metati za JAT’ jugoslovanska letalska ker so predrage inidrušba’ si je pretekli mesec nabavila tri jet potniška letala francoskega izdelka vrste Cara-velie. Letala imajo prostora za okoli 80 potnikov in lete s povprečno brzino 550 milj na uro. Iz tega Moskvi večjo pozornost posebnim šolam, kjer urijo za to spoznane taletirane agitatorje. Te rekrutirajo iz vseh raznih narodnosti in jih dobro plačujejo. Ko jih prepojijo s komunističnimi nauki in posvete za komunistične misijonarje, jih pošljejo v svet in ti prodajajo po svetu raznim deželam, komunistični evangelij. Povsod tako, kakršnega kje “obrajtajo”, to je s takim okusom, da ugaja okusu takih dežel in njihovih ljudi. Ta način je cenejši. To pa pove, da Moskva ne bo udarila prva. Kdo bo pa potem udaril prvi? Kdo? Tisti, komur se bo izmed omenjenih dveh orjakov posrečilo pripraviti koga na tak udar. Nekateri pravijo in napovedujejo, da prihodnja vojna bo izbruhnila prav tam, kjer se je končala v Evropi. Če tako, potem bi bilo to na nemških tleh. Lahko tako in lahko ne tako. Je le ugibanje. Dal Bog, da bi nikjer in nikoli ne izbruhnila. Ampak svet še ni svet takih angeljev, ki ljubijo mir! Nekje bo počilo, kje, točno nihče ne more pokazati. Naj-brže med manjšimi silami, in ko se bo začelo lasati, se bosta velika orjaka uvrstila počasi vsak za svojimi varovanci Krivdo bosta zvračala drug na drugega. Kako bosta izšla njunim “kibicanjem”, to bo pa povedala bodočnost. To pa seveda, če bosta še dihala. Črna slika položaja, kajne? Ampak v tako zatemnjenem o-zračju je težko napovedavati kaj bolj svetlega in veselega. Dal Bog, da bi tako ne bilo in da bi izpadlo vse drugače! ---------------o------ “Ljubezen na prvi Avtomobilska cesta Pal mano va-L j ubljana? Pretekli mesec so imeli v Novi Gorici zastopniki Italije in Jugo slavij e p o sv e t o vanj e o gradnji avtomobilske ceste Pal-manova-Ljubljana. Cesta naj bi tekla skozi Gorico in Novo' Goric o j Doslej se še niso odločili za dokončno traso, saj dejansko ni prišla še niti do načelne odločitve, ali naj cesto sploh grade in kdaj. Razgovori o načrtih za njo se bodo nadaljevali. pogled” S poskusom je mogoče pripraviti piščanca do tega, da se “na prvi pogled zaljubi” v določen predmet, ki ga ima potem rajši kot mamo. Že prej je psihologija poznala pojav, da piščanci ali drugi ptičji mladiči pa tudi sesalci kažejo v tako imenovanem kritičnem obdobju ljubezen do neživega predmeta, če iso ta predmet prvič spoznali za “svojo mater”. Nedavno so na univerzi države Floride napravili zanimiv poskus s piščanci, ki so se izvalili dan poprej. Z zanko so jih privezali na majhno žogo, vodi-telj poskusa pa je držal drugi konec vrvice, če je piščanček padel, je žogica obstala in počakala, da se je mladič pobral. Tako se je piščanček navadil, da ga je žoga vodila. Tri dni kasneje so dali piščancem možnost izbire; med tisto žogico in živo kokljo. Skoraj 60 odstotkov piščančkov 'je kazalo večjo nagnjenost k žogi, le sedem odstotkov se jih je odločilo za kokljo, preostala tretjina pa ni delala razlike med pravo in u-metno materjo vodnico. Z drugo skupino piščancev so In konjiček je oživel Zvonko Bonač, Janševa 6, Celje, piše v ljubljanskem listu “Delo”, kako je iskal nov konus, ko se mu je prvotni v njegovem avtomobilu okrušil. Petkrat je pisal tovarni “Prvomajska” v Zagreb, naj mu ven-dar pošljejo konus, da bo mogel avto zopet uporabljati. Vse ni zaleglo nič. Končno je šel sam v Zagreb in po vrsti težav prišel do konusa. Ta stane dejansko le 253 dinarjev, Bonača pa je stalo vse skupaj 2,190 dinarjev, predno ga je dobil. Njegov popis je vreden branja, ker jasno pokaže, čemu se g o s p o darstvo v komunistični Jugoslaviji ne more izkopati iz neprestanih težav. Le berite! lom, naj me pospremi k blagajni v notranjost tovarne. Ko je blagajničarka odprla linico, sem plačal račun. Nato sem se poslovil in se ponovno javil pri vratarju, kjer sem vrnil dovolilnico'. Vratar me je sedaj napotil nazaj k Ikm oddaljenemu skladišču, kjer izdajajo drobni material. Preden sem stopil v skladišče, sem, se moral spet javiti pri vratarju in mu izročiti osebno izkaznico. Ta mi je nato izročil dovolilnico za vstop v skladišče. Ko sem se javil pri šefu skladišča, je le-ta spet pregledal dokumente in napisal neki list. Ta list in dokumente sem pokazal tovarišu, ki izdaja material in šele ta mi je končno izročil konus. Prejem sem potrdil. Pri izhodu sem vratarju pokazal, kaj sem dobil, vrnil potrjeno dovolilnico — in tako vso opravil. | flijlMI Tovariš urednik, vidite, tako sem prišel do konusa, vse to pa me je stalo 2190 dinarjev. Pripominjam, da sem v Zagrebu samo malical. Sam konus, to naj še enkrat povem, velja 253 dinarjev. Mineralna vojna najboljše kakovosti Ljubljansko aDelo” poroča, da se je posrečilo obratu Termika v Bodovljah pri Škofji Loki najti nov, boljši način izdelave mineralne volne, kot bi ga mogli dobiti s kupljeno licenco iz Zahodne Nemčije. Licenca in stroji bi stali okoli pol bilijona dinarjev, med tem ko bo Termika vložila v nove naprave za izdelavo mineralne volne' po domačem postopku le 6okoli 40 milijonov dinarjev. Za ta postopek so se domači strokovnjaki trudili več let. Mineralno volno uporabljajo za izolacijo pri gradnji hiš, ladij in drugod. nističnega vpliva. To je po na Kubo. Ako bi bila nastopila ideološkem delj enju druga po-j in udarila pred dvema letoma, 'napravili .enak poskus, le lovica sveta. Temu na čelu sto- bi bilo najteže vsega konec, ji Moskva in ta si lasti in ima j Zdaj? Kuba je postala pred na-nekak patent, da se proglaša za Šim pragom nekaka nevarna Tovariš urednik, lahko si mislite, kako sem bil vesel, ko sem dobil nadomestilo za okrušeni konus, saj je moj konjiček (Švrča 50) ponovno oživel in spet lepo vozi — toda to ni bilo tako preprosto. Zato naj vso zgodbo opišem do konca. Ko sem bil po petkratnem pisanju Prvomajski tovarni o-rodnih strojev še vedno brez odgovora, sem se 22. aprila odpravil v Zagreb. Najprej sem se javil pri tovarniškem vratarju, da bi dobil dovoljenje za vstop v tovarno. Vratar me je poslal !k drugemu vratarju, kak kilometer naprej, kjer sem oddal osebno izkaznico in dobil dovolilnico za vstop v pisarno direktorja prodaje. Tajnica me je pospremila v drugo pisarno k šefu prodaje. Tu sem razložil, kaj želim, od kod sem, in tudi edal, da sem tovarni petkrat pisal, pa nisem dobil odgovora. Šef prodaje mi je prijazno odgovoril, da niso prejeli nobenega mojega pisma, nato pa je narekoval strojepiscu dostavnico za prodajo enega konusa Union za, ceno 253 din. Spis je nato romal na drugo mizo, kjer so napisali račun. Nato so šli papirji k tretji mizi, ki je preverila pravilnost računa, in ga podpisala. Pri četrti mizi so papirje spet podpisali in pritisni-nanje še en žig. Dokumenti so se nato vrnili k šefu prodaje, ki jih je pregledal, nato pa izročil neki tovarišici z naroči- Nove hidro centrale Potrošnja električne sile v Jugoslaviji je v zadnjih letih sorazmerno izredno porasla, vendar ni dosegla še niti 600 kilovatnih ur, med tem ko se v razvitih državah uporaba na o-sebo letno giblje med 1500 do 2000 kilovatnih ur, v Združenih državah pa je dosegla celo že 4000 kilovatnih ur. Potrošnja v Sloveniji je precej nad jugoslovanskim državnim povprečjem, vendar še' vedno zaostaja za zahodno Evropo. Lani so porabili v Sloveniji okoli 2,3 bilijone kilovatnih ur električne sile, do 1. 1970 računajo, da se bo u-poraba dvignila na okoli 5 bilijonov kilovatnih ur. Da bi krili rastoče potrebe, so predvideli gradnjo novih hidrocentral za prihodnjih sedem let. Na reki Dravi mislijo zgraditi še dve hidrocentrali; Srednja Drava L bi naj dajala 600 milijonov kilovatnih ur na leto z močjo 126,000 kW in bi stala okoli 17 in pol bilijona dinarjev, Srednja Drava II. bi imela 110,000 kW moči in bi dajala letno 430 milijonov kilovatov električne sile, stala pa bi preko 19 'bilijonov dinarjev. Poleg tega bi radi zgradili še veliko akumulacijsko elektrarno Trno-vo na zgornji Soči, ki bi predvidoma stala okoli 21 bilijonov dinarjev, ter na Notranjski Reki s centralo v Ospu, ki bi imela 100,000 kW zmogljivosti. K vsemu temu imajo v načrtu gradnjo sedmih srednjevelikih hidroelektrarn na Savi od Litije do Krškega s skupno zmogljivostjo 150,000 kW. Izkoristili bi radi tudi vodno silo Mure, če treba v sodelovanju z Avstrijo. Hidroelektrarne naj bi dopolnile nove termoelektrarne v Ljubljani, kjer jo že grade, v Šoštanju in v Trbovljah. Načrti so veliki, toda predvi- ravnopravnosti niti slišati noče in trdi, da ima pri nakazi- nekako “Meko” (središče) vse-'smodnišnica! a vsiljena, vsaj v tem primeru . to kazali še mnogo večje nagnje-! deni stroški za njihovo izvedbo razliko, da zivaice niso bile pri- nje do nje: nad štiri petine pi-jv primeri z razpoložljivimi vezane na žogico. Zanimivo je, ščancev ise je odločilo za žogico,! sredstvi ogromni, zato prizna-da so tl mladimi. In um dvajseti je odločno! va j o, da jih bo težko izvesti v da so ti mladiči, ki jim žoga kot samo vsak smo še vedno nadomestek za mater ni bila izbral kokljo. I bližnji bodočnosti. ireiKHKS DDMDTMS, James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA ... V mislih je zašel na belo peščeno liso, kjer je ležal na pol mrtev. Oni so vedeli, da je bil poslan za Blackom Ro-gerjem in so ga gotovo hoteli ugonobiti. Ali če je to res, zakaj so se potem Bateese, Blacka Rogerja žena in Nepa-pinas toliko trudili, da bi ostal živ? Saj, če bi ga bili pustili tam, jim ne bi nikoli delal težav. V zadevi je bilo torej nekaj obupno negotovega in nejasnega. Morda se je Pierre hotel z njim šaliti? Tudi to ne drži. Kajti tukaj je bila Carmina Fanchet, Blacka vredna družica, in Marie-Anna, ki ne bi bila mogla tako dobro igrati svoje vloge, če bi bilo vse samo šala. Nenadoma je bila vsa njegova pamet polna samo nje. Mogoče mu je Marie-Anna prijateljica in ga je varovala s svojim vplivom, ker jo boli srce, da je članica take družbe. Ob tej misli je Carriganu srce zaigralo. To je bilo prav verjetno. V Marie-Anno je David zaupal in to zaupanje se je branilo pred uničenjem. Še močneje je bilo, če je pomislil na Carmino Fanchet in Blacka Rogerja. Srce mu je tudi pravilo, da bi bil velik greh samo misliti, da je poljub, ki mu ga je dala davi, laž ali hinavščina. Ne, ona ga je videla, da se vrača zdrav, ni nič pomišljala in ga je poljubila iz hvaležnosti. Potem pa jo je bilo sram in je tako naglo pobegnila, da je ni utegnil niti v obraz pogledati, ko ga je poljubila, če bi bila hinavščina ali zvijača, pač ne bi delala tako. Vstal je in se sprehajal po sobi. Hotel je zložiti drobce te uganke. Zunaj je čul glasove in skoro je začutil, da se ladja premika. Skozi okno je videl, da se gozd in obrežje pomikata mimo njega. V pol ure, ki je sedaj sledila, se je dogodilo nekaj reči, ki so pričale, da njegovo jet-ništvo ni kar tako. Dva moža sta se motala okoli oken v kabini in, ko sta delo končala, se nobeno okno ni dalo več odpreti. Potem je šklopnil zapah in vstopil je Bateese, ki se mu je Carrigan zelo začudil. Bateesu se borba ni nič poznala. Tudi ni bilo opaziti, da bi se grdo držal ali kuhal jezo. še sram ga ni nič bilo. Gledal je Carrigana z radovednostjo otroka, ki vidi novo, čudno reč. Carrigan je stoje meril mestica in uganil, kaj mu roji po glavi. Sedaj se je Bateesov obraz zategnil v posmeh. “Pomislite, soborec moj. Križana leva! Vsi pogumni ljudje z vsega Severa bodo tekli kakor kunci pred lisico. Da, lep par bova, gospod .. . Vi, ki ste potolkli Bateesa . . . in Bateese, ki ubija severne medvede s samimi pestmi, ruje drevje z rokami in žveči kremenje, kadar nima tobaka” Proti koncu je bil povzdignil glas in za vrati je bilo čuti smeh. Kumara je zašklopnil usta, kakor da se je sprožila past. Zunaj je stal Joe Cla-mart. “Petkrat sem ga pobil in sedaj ga potolčem šestič!” je Bateese rahlo omenil. “Dvakrat na leto poderem fanta, da bo vedel, kaj je dobra borba. Ga hočete tudi vi izzvati? Še več drugih vam priženem. Stavimo?” “Jako lepe predloge mi stavite, Bateese,” je odgovoril Carrigan, “ali zdi se mi, da so nemogoči. Veste, vaš poglavar, Black Roger Audemard. “K-aaaj?” Bateese je poskočil, kakor da ga je kdo po hrbtu ošinil. “Kako ste rekli, gospod?” “Pravim, Roger Audemard, ki sem ga imel za Pierra Bou-laina . . .” Carrigan ni rekel nič drugega, saj v primeri z imenom Rogerja Audemarda ne bi bilo na Bateesa sploh nič bolj učinkovalo. V mestičevih očeh se je posvetil mrtev plamen in sedaj je David prvič videl, da ima ta na pol opica na pol človek možgane, ki pojmujejo in razumejo. Gotovo je, da Black Roger ni povedal mesticu, da je priznanje njegove istovetnosti cena stave. Ko je mestic drugič slišal ime Rogerja Audemarda, je okame-nel. Potem je počasi, boreč se za besede, spregovoril: “Gospod, imam sporočilo. . . od Pierra. Vidite, okna so zaprta. Na ladji stražimo noč in dan. če bi hoteli uiti, vas ubijem. To je vse. Streljali bomo. Pet ljudi na ladji, dan in noč. Razumete?” Naglo se je obrnil, ne da bi počakal na odgovor. Vrata so se odprla in za njim zaprla. In zopet je šklopnil zapah. Ladja je lezla ves dan po reki navzdol. Dolga vesla niso počivala. Pod oknom je David čul govoriti dva človeka. Zvedel je, da je Audemardov splav povezan iz pet in trideset delov in da ga pred brzicami pri Point-Brule in Yellow-knifu razvežejo, da bi vsaka plavica sama zdrknila po nevarni struji. Hudo delo mora to biti, je pomislil David. Hudega dela in mnogo opreznosti bi bilo treba, a ker njegovo življenje sedaj ni v neposredni nevarnosti, ima še časa, da si napravi načrt. Za sedaj je najbolje počakati in se držati Bateeso-vega navodila. Sicer pa je stvar skoro smešna. Kako si je vedno želel zaplavati na ladji po Treh Rekah! In sedaj... mu je ustreženo. Opoldne mu je stražar prinesel jed. Nikoli prej ga še ni videl; velik, vitek človek, za tek kakor lovski pes; in za pasom je imel dolg nož, da ga je bilo grdo pogledati. Skozi odprta okna je David zapazil dva tovariša. Bila sta mogočna človeka, rojena za delo in pretepanje. Eden je sedel na mostu in imel puško na prekrižanih nogah, drugi pa je stal in držal puško v rokah. Človek, ki mu je nosil jed, ni gubil časa ne besed. Samo kratko mu je zamrmral dober dan, pa konec. Carrigan je pomislil, da si je Audemard jako dobro izbral ljudi. Imeti morajo oči kakor jastreb, kadar pomerijo s puško. Oni razumejo svoj posel; ko jih je gledal, mu prav nič ni šlo na smeh, kakor prej Bateesu. Drug človek, tudi tuj, mu je prinesel večerjo, še dve uri se je pomikala ladja po struji navzdol, dokler sonce ni zašlo. Mislil, je da so prešli kakih štirideset milj tisti dan. Bilo je skoro popolnoma temno, ko so zavlekli ladjo k bregu in jo privezali. Tisti večer ni bilo petja in smeha. Ko je Carrigan gledal skozi okno, se mu je zdelo, da je okoli njega vse ena sama črna grožnja. Postave na bregu so mu bile prej mrtvaške prikazni kakor stražarji in, da bi pregnal žalostni utis, je priž-: gal v kabini dve luči, požvižgaval, igral z enim samim prstom na klavirju, kar je slučajno znal, in nazadnje sede jpušil iz pipe. Všeč bi mu bila JUNIJ [& Ta W.|Tk! m Se J i m m ! 1 1 HIŠL lOJH 17L18 2025! Lili HlB 1912!} »i L7J m tet m 8 15 22 2§ KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. 39.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. 30.—Balincarski klub v SDD na Recher Ave- priredi balincar-sko tekmo na svojih prostorih. JULIJ 7.—VI. slovenski katoliški dan 14.—Vsenarodnostni piknik radijske postaje WXEN na Nemški centrali v Parmi. 17. -18. -19. - 20. - 21.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu na šolskem dvorišču in v dvorani- 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 21. —Družabni klub Baragovega doma priredi izlet. 28. —Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik. 11. —Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne. 18. —Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi- 25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik SEPTEMBER 22. —Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19. —Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave. 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoj a obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER 3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 3.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na" St. Clair Ave. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Recher Ave. bazar. poda v svoj je- DECEMBER 1.—Pevski bor Slovan SDD na Recher Ave. senski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. —-------------o----— 0 šsm Mo govorili na sestaiilii v ioskvi CLEVELAND, O. — Do sestanka je verjetno še mesec, ako ne še več, pa vendar naša politična javnost živo debatira, o čem se bodo razgovarjali Har-riman za Ameriko, Hailsham za Anglijo in verjetno Kuznecov za Sovjetsko Rusijo. Med naj zanimivejše ugibanje spada gotovo sledeče: O kontroli preskušanja na vodi in pod vodo, na suhem, v zraku in v vesolju ni potreben dogovor, ker vsaka velika država lahko kar od doma kontrolira vse eksplozije, tako zelo je že izpopolnjena tehnična špijonaža na velike daljave. Ako pride do sporazuma na tem področju, bo dal dejansko samo pravno- obliko nekemu stanju, ki ga že imamo in, ki se ne da spremeniti. Spo'razum ne boi imel trajne vrednosti, kajti tehnika napreduje in kontrola tujih poskusov z atomskim strelivom bo zmeraj lažja in zanesljivejša. Kar se tiče preskušanja atomskega streliva pod zemljo, je treba vpoštevati, da je preskušanje pod zemljo precej omejeno. Le strelivo z malo učinkovitostjo se da tam preskušati. Po vrhu je preskušanje pod zemljo izredno drago in pri tem še kolikor toliko nezanesljivo. Zato Moskva ni na njem toliko zainteresirana. Rusi mislijo radi tega, da kontrola podzemnega preskušanja ni tolike vrednosti, da bi dovolili tujim strokovnjakom, ki jih vse smatrajo za špijone, da bi hodili po ruski zemlji in ugotavljali, ali so ameriške obtožbe resnične ali ne. Ako bi torej ne prišlo do sporazuma o preskušanju pod zemljo, ne bi bila ravno -največja nesreča. To ugibanje močno vpošteva tehnično plat kontrole; ali se bo pa uveljavilo v politiki, je veliko vprašanje . QSHBHEEHHSHHHEEEaSEEilIEEEHEESJESIHagiB CARPENTER'S Dragi gospod in brat! Naše okrožne volitve so letos izredno važne. Potrebujemo enotno in izkušeno vodstvo unijskih poslov. Pozivam Vasi z vsem, spoštovanjem prijateljsko, da glasujete za: DISTRICT COUNCIL BUS. REP. I THOMAS Wile' i RISE!? E LIVERY JR. I I LOUIS FUE DISTRICT COUNCIL SECRETARY I l ALEX. BMOKEJBfflGE Iskreno in prijateljsko RAY ZAKRAJŠEK ® IHIIHBanBBESKBHHBElSKEIBB' MK9 &NTLQ&A 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500 M. L MM SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACLJ-SKE zadeve. # Travel — Notary — Translations — Immigration — celo družba Bateesova ali Clamertova ali kakega stražnika in, ko je še bolj začutil samoto, mu je prinesel olajšanje že- vsak šum, ki je prišel slučajno od zunaj. Hotel je citati, a besede so se mešale in niso ničesar pomenile. (Dalje prihodnjič.) Ameriški poslanik na Haifiju bo zamenjan Združene države so na zahtevo predsednika Haitija odpoklicale d o s edanjega poslanika v Haitiju. WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je objavilo, da je bil poslanik Raymond L. Thurston odpoklican iz Port-au-Prince, glavnega mesta republike Haiti ter da je odšel iz Wash-ingtona tudi haitski poslanik. Odnosi med Združenimi državami in republiko Haiti niso dobri, odkar so- Združene države pretekli mesec podpirale poskus nasprotnikov predsednika Duva-lierja končati njegovo vlado, ki jo je ta protiustavno podaljšal za novo predsedniško dobo. Poskus se je ponesrečil v precejšnji meri po nerodnosti Združenih držav, ki so pritisnile celo na vlado- sosednje Dominikanske republike, da ni očitno podprla nasprotnikov Duvalierja. Po nekaj dneh nemirov in groženj od strani nasprotnikov je vlada Duvalierja večje število ljudi prijela in vzpostavila z odločnim nastopom red in mir. Združene države nekaj časa Duvalierja niso priznavale, češ, da ni ustavni predsednik republike. Poslanik Thurston je odpotoval v Washington. Kasneje so novo vlado priznale, toda Duvalier poslanika Thurstona ne mara in je sedaj dosegel, da so ga Združene države obdržale doma in ga bodo zamenjale z drugim. j ---- o----- Ptice se ravnajo po soncu in zvezdah Naravoslovci (kalifornijske u-niverze so napravili vrsto -poskusov, da bi ugotovili, po čem se ravnajo- ptice selivke na svojih dolgih poteh. Nekaj mladih divjih rac so spravili v valjaste Prijetno jih je citati... Nešteta in navdušena pisma, ka tera prejemamo od ljudi iz vseh k; a jev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je citati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tatrine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji. Tu je samo nekoliko izvlečkov h originalnih pisem: “če se ne počutim dobro ali Oi trpim zaradi, slabe prebave, nadušljivosti, nespečnosti in tako dalje ... si takoj napravim latra cai in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim več,-spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končno mi je pomagal vaš čaj RE-MOLEK ŠT. 3 ... Vaši čaji so stvarno to, kar vi pravite v vaših priporočilih in tudi jaz jih priporočam tako starim kot mladim. Jaz uporabljam ugodni Renex čaj št. 5 vsak dan m po njem se zelo dobro počutim Dolgo časa sem trpel zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše Vas čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno deiujeta in jaz sem zopet zdrav in dobro.. kletke, tako oblikovane, da sd ptice Videle samo nebo. Po več ur so jih puščali brez vode, potem pa so jih navajali na to, da -so iskale posode z vodo na vzhodni strani. Ptice so vselej našle najkrajšo pot do vode — če je bilo nebo jasno in če so iz svoje kletke videle sonce. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi ponoči, čel so race videle zvezde. Molki dobijo delo KOVAČI Iščemo izvežbane mehanike, popolnoma izkušene v kovanju z električnimi kladivi, sposobne delati raznovrstno ročno orodje iz raznih vrst jekla. Stalna, dobro plačana zaposlitev. Počitnice in druge ugodnosti. Prilika za lepo napredovanje. Stara, dobro vpeljana firma. Svetla, čista, zračna tovarna. ROSE IRONWORKS, INC. UT 1-3355 MALI OGLASI Lastnik prodaja Hišo za eno družino na 5410 Stanard Ave. — Kličite EN 1-5606. (na) V najem Pet čistih sob in kopalnica, zgoraj. Peč za ogrevanje. 5704 Prosser Ave. -(122) V najem Oddajo se v najem tri sobe in kopalnica, zgoraj. — Vprašajte 1154 E. 61 St. —(120) Klavirji in harmoniji pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00 SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125 Ugodna prilika Prodajam dvodružinsko hišo, 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj in garaži, za znižano ceno. Vpra- šajte 921 E. 236 St., Euclid 23. (119) Lastnik prodaja Prodajam bungalow v Parmi s tremi spalnicami, nič odplačil, nizki davki, blizu prometnih sredstev, trgovin in šol, na mirni cesti. Kličite 661-6927. (118) ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA ki viroča slabosti želodca, pline, nervoznost, glavobol ? £e so ’ nosti vzrok zaprtja, jih atranite, če temeljito očistite svoje telo da drugi organi delujejo pravilno, tatra zeliščnega čaja Spodelic, $1,00 po utrujenost so te neprijet. olajšate ali od-in Zavite! it, l, z* 60 PV.CTORAL — PRSNI ČAJ it, 2, atvena mešanic* aajboljiib zelišč’ lasno olajšanje kašlja, ki hlada, Imamo Znaa. za zaje vzrok pre g'a na zalogi; zavitek $1,00, UKAZI PSOM PREKO RADIA — Eugene Yoakum, policaj v AlezandrijR Va., drži nogo policijskega psa, ki ima pripet na plečih radio sprejemnik, preko katerega mu njegov vaiuh naroča, kaj naj stori. Pse je izvežbal in povezal v sposoben delovni sistem Eugene Yoakum največ sam. - ■ - REMOLEK ZELIŠČNI CAJ št, 3 Zna menita formula zelišč, zelo priljubljena starejših ljudeh za njen naravni in učinek; zavitek $1,00, ČE HOČETE . . . predati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite «e do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74t.K SL HE 1-6607 1045 Gatewood Drive V fari sv. Jožefa, čedna 6-sob-na enodružinska hiša, moderno urejeno. Tretje zgotovljeno. Razvedrilna soba, pomivalnih, seži-galnik, nov plinski furnez. HRIBAR REALTY LI 1-6593 GL 1-250!) (115) *t2XLU^MO in p°PravlJarno strehe, zleoove, dimnike, ve- randne zastore, furneze, itd. frank kurb R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 pn mili EMATEA ZELIŠČNI CAJ št. *. pr„ejei, **, razdobij preiskušenih zelišč, ki bh cenijo še iz starih časov za njih ko-risthi učinek pri krvi in *1.00 čiščenju; zavitek RENEX ZELIŠČNI CAJ št. 3, Izvrstee zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi z*-fadi njegove zdravstvene in prirodne «W* brotc. Ni odvajalen. Zavitek $1,00. a • * Vsak zavitek čaja stane $1,00, ŠEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE ta $5,00, IZ za $10 00. Pri vsaki škatlji čaj, dodaj, te lOc za poštnino, 15c za Kanado, 25c za drugo dežele. Navodilo Vsakem zavitku. za uporabo na Naročilo naslovite takoler Taira Oempany, BepL SO Box 60, Morrisville, Pa. 1160 E. 58 St. Oddamo na novo dekorirane 4 sobe in kopalnico za sečno. Kličite 944-5050 $45 meti 19) Frljafei’s Pharmacy RAC™ Aro FQR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4? ”> Naprodaj Zidano poslopje, 4 stanovanja, blizu cerkve sv. Jožefa. Poceni. V izvrstnem stanju. Gre v pokoj. HRIBAR REALTY GL 1-2500 4 AMERIŠKA DOMOVINA, m __.s/ HENRY BORDEAUX POŠTENA ZENA POVEST Iskanje Dnevi so sledili, vsi enolični in mirni. Pavel Ferriere je nadaljeval z zagovori in zapušča’ svojo delovno sobo samo, kadar je šel na sodišče- Germana pa je še nadalje skrbela za red v hiši in se ukvarjala z otrokoma. Gospa Marolaz, ki ju je zalezovala in celo odkrila svojim dobrim prijateljicam pogled na katastrofo, je obupavala nad to slogo in s trpkostjo sprejela svoj poraz. To je zaupala gospe He-try. “Nikdar ne bi mislila”, je rekla, “da je gospa Ferrierova tako bojazljiva. Bala se je, očividno se je bala sramote ali ločitve. Mogoče tudi spremembe polo žaja. Kajti njen mož zasluži kot odvetnik precej denarja. Svet je pokvarjen, gospa. Še so izobraženci, ni pa več značajev.” Spretna perfektinja, ki je svoji dolgi karieri podprla precejšnje število tajnih ljubezenskih zadev, pa nikakor ni bila takšnega mnenja kakor njena podrejenka in ji je priporočala več hladnokrvnosti. “Kar se mene tiče, sem vzhičena nad to rešitvijo”, je razlagala- “Sovražim pa bedasta maščevanja, s katerimi izražajo svV>jo zamero varan-i zakonci. Naš čas, ki je vpeljal v zakonske nezgode precej brezbrižnosti in modroslovja, kakor se izraža moj mož, se bo v zgodovni utrdil kot doba napredka in civilizacije.” “Da, Berta de Gheran ne bo prejela kazni za svojo razuzdanost”, je menila gospa Marolaz. “Mislite si no korist, ki bi jo imela vlada od tega nazadnjaškega pohujšanja.” Gospa Hetrey je ostala neomajna: “Lahkotne nravi nimajo poli tičnega nazora. Ali mislite, da sta ta dva ljubimca na svojih sestankih snovala zaroto? Ta vražja politika se že povsod vmešava. Težko je prirediti slavnostno gostijo ali čajanko, če se človek ne zadovolji z uradno družbo. Kajti uradna družba pri de v trumah.” “To je nekaj”, je povzela gospa Marolaz, ki se ji je začelo dozdevati, da dvorjani niso brez zasluge. “Seveda, to je že nekaj”, ]e menila gospa prefektinja, zaslepljena v svojem svetskem gizda-linstvu. “Toda človek vsaj ve, da jo ima- Torej razumete, da je to nezanimivo: skoraj navadno kosilo. Kaj če bi na našo prihod njo čajanko povabila de Chera- CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE GERMAN SHEPHERD PUPPIES. UKC. BEAUTIFUL MARKINGS, f Weeks old. Private party. Phone VAnderbilt 7-1306. (113) POODLES, BEAUTIFUL, LOVING, SILVER MALE PUPPIES, MINA-TURE. Sired by Al-Kahira, Lucky Silver. 4 Months. Permanent shots. Worth seeing. HAzel 6-2992. (118) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER—Light housekeeping. No washing. Must have drivers license. Time off when desired. No Sundays. In. Libertyfille. Very good home for middle-aged lady. Write Gus Krumrey, 124 School St. or call Sat. or Sun. after noon. EM 2-2144. nove in Ferrierove? Veste, jaz sem za odpuščanje, za ponovno, vztrajno in smotrno odpuščanje.” “Občudujem vas, gospa.” “Ne občudujte me, prosim vas! V Parizu ljubi odpuščanje vsakdo. Saj razumete: to je pač mnogo udobneje.” “Jaz sem pa samo bedna de-želanka,” je vzdihnila gosja Marolaz, ki jo je to mučilo. Gospa Hetry se ni prav nič brigala za to nevoljo in se je brez ovinkov vrnila k načrtu, ki ga je pripravljala: “Ali mislite, da bodo sprejeli moje povabilo?” “Kdo?” “Cheranovi in Ferrierovi. Nekaj posebnega bi bilo, če bi sprejeli. Razumete? Če pa bi to vest razširili po mestu, bi bili vrtovi prefekture tistega dne premajhni.” Nenadoma se je obraz gospe Miarolaz zjasnil. Široke nosnice so je ji napele kakor jadro ob ugodnem vetru- Njeno spoštovanje do gospe Hetry se je brž povečalo. “Res je”, je pritrdila, “ta prizor bi bil vreden truda.” Prefektinja je hitro in bistro pogledala spremljevalko in, ker je sodila, da se je zaupala pravemu človeku in da bi radovednost dala čajanki močan uspeh. CHICAGO. ILL. je naglo nadela svoj navadni videz prijazne in miroljubne dobrotljivosti. “Ah! Prepričana sem, da bi se ti dve dami srečali brez zadrege. Ne bi jima hotela povzročiti najmanjše bolesti; to bi me resnično žalostilo. Po mojem pa se ni zgodilo ničesar. Gospa Ferriere še vedno ne ve za razmerje svojega moža.” Presenečena je gospa Marolaz šla v past: “Vendar sva jo videli na poti v Annecy-le-Vieux.” “Gotovo ni šla do konca poti; ali pa ni odkrila njunega zavetja. Kako bi si sicer razložili njeno sedanje vedenje?” “Iz koristi vendar, iz strahu pred svetom.” “Gospa Ferriere je preponosna, da bi se vznemirjala zaradi prvega ali drugega- Kar poglej-; te jo. Sicer pa jo je zelo prijetno gledati.” Odgovor gospe Marolaz je bil prav tak, kakor ga je perfektinja pričakovala: “Sicer pa bomo na vaši čajanki zvedeli za njeno tajnost Če si ti dve ženi podasta roki, sem se pač zmotila.” “Da, morali ste se zmotiti.” Gospa Marolaz jo je izzivalno pogledala: “Stavim, da bo gospa Ferriere odklonila roko Berte de Cheran, ali pa se ji ta umakne.” “Videli bomo.” Po tej stavi sta se dami ločili. REAL ESTATE FOR SALE V) INN EM A C PARK — FOR SALE BY OWNER. 2 Story bldg, and gar. 3 apts. 5-3 and 2 rooms. Enel, porches, Mod. cab. kitchens, stoves, refrig. Close to everything. AR 1-5999 for appt. (118) HOFFMAN ESTATES — HIGHLANDS. OWNER TRANSFERRED. Must sacrifice. 3 Bedrm. ranch. Low down, payment. IV2 bath, IV2 car gar. Storms, screens., crptg. Near schools, $18,500. 529-9184. (120) BRIDGEVIEW — BY OWNER SOUTHFIELD — 4 Bedrm. brick Cape Cod. IV2 bath, Att. gar. Mylar sunroom, Fence. $17,900. GA 3-6603 (119) BY OWNER 6 Room Brick; 3 Bedrooms up; IV> baths; basement; 2 car garage. — $17,500. — 1051 N. Drake. — AL-bany 2-4397. (118) WESTMONT — Brick mod. home, 7 rms. Gas heat. Full bsmt. Breezeway, 2 car gar. Nr. CB&Q station, schools, churches and shopping. Cor. lot 60x150. $30,000. By owner. WG 8-3103. (118) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, SINA, BRATA IN STRICA Vinko Ferkul ki je umrl 17. junija 1962. Kje si, ljubi, dobri atek, kje si, ljubi, dragi mož, leto dni je že minilo odkar Te več med nami ni. Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije, spomin r.a Tebe pa živi in živel bo do konca dni. Spavaj tiho v mirnem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Žalujoči: soproga LEOPOLDA mati MARIJA otroci: VINKO, MARTIN, VILI in ERIKA bratje: JOHN, CIRIL, in STANKO z družinami sestra MRS. JUSTINA GORIČAN z družino nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki. Cleveland, O./Biwabik, Minn., 17. junija 1963. ■■ - .•. V 1'v .7’v ’ ...... i;V;. -■■ . ' - , .L Bili sta obe razburjeni in vzhičeni. Gospa Marolaz je računa-jla na maščevanje in že mislila, da vidi na svoje oči javno zmago čednosti nad grehom. Kar se tiče gospe Hetry, je mislila samo, kako- bi razrešila listo povabljencev za čajanko, ki ji je bil uspeh zagotovljen. Pavlu Ferrieru ni uspelo razjasniti dvoma. Vedenje njegove žene bi ga bilo moralo pomiriti, a videl je, da počasi hira, prepočasi, da bi iz tega izvajal gotovost. Nad nobeno slabostjo ni tožila. Ko se je skliceval na to, da vztrajno hujša in da postaja vedno bolj bleda in jo je prosil, naj gre k zdravniku, je odločno ugovarjala: (Dalje prihodnjič) ------o------ Granite denar zn deževne dnevt ’umijte U. S. Savine« honde' TORY KRISTAVWX PAIHTING S OEGORATIHG Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 UT 1-4234 ŽIČNA STVARITEV —- Richard Lippold gradi visoko na odru v New Yorku “Globus”. Izdelan iz pozlačene žice bo opozarjal visoko nad cesto mimoidoče na usluge, ki jih nudi hiša pod njim. NAZNANILO Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo, da je 10. junija 1963 v Ljubljani zadeta od srčne kapi umrla v 73. letu starosti naša ljubljena žena, mama in stara mama IVANA MENART, rojena KLJUN Pogrebna sv. maša bo darovana v ponedeljek, 24. junija, ob 8.30 zjutraj v cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Žalujoči ostali: Mož JAKOB, otroci DARINKA, VLADIMIR, RADOSLAV in ZLATA; snahi URŠULA in NEVA; zeta STANE ZAKRAJŠEK in MILOŠ ABRAM, ter vnuki in vnukinje URŠULA, BORIS, SUZANA, SONJA, ZORAN in KIM.' Ljubljana, Cleveland, Sydney, Melbourne, 17. jun. 1983. I MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite* po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. Naročite se na dnevnik ’‘Ameriška Domovina” NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 14. maja 1963 umrla naša ljubljena soproga in sestra JUSTINE SABOT, roj. KOVAČIČ Pokopali smo jo dne 16. maja 1963. Pogrebne slovesnosti so se začele v Golubovem pogrebnem zavodu. V cerkvi Brezmadežnega Spočetja je bila darovana slovesna sv. maša zhdu.š-nica. Zemeljske ostanke smo pokopali na pokopališču Kalvarija. Vsem, ki so ob tej uri žalosti počastili našo ljubljeno Justine, vsem, ki so nam pomagali, vsem, ki so prišli kropit in se udeležili pogreba, zlasti pa vsem, ki so darovali za sv. maše in za cvetje, se prisrčno zahvaljujemo. Hvala vsem za molitve in izraze sožalja. Njeni blagi duši daj, Bog svoj nebeški raj. žalujoči: soprog JOHN; sestra MRS. SALLY SKORICH; brata FRANK OGRINC in STANLEY KOVAČIČ Cleveland, dne 17. junija 1963. mm . s , ■NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dokončal to življenje in odšel v večnost naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče Andrew Maček Umrl je dne 17. maja 1963. Pokojni je bil rojen dne 5. novembra 1879 v vasi Sivšček pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriko je prišel leta 1905 in se je takoj naselil v Cleveland, Ohio, kjer je ostal do smrti. Pokopali smo ga dne 20. maja 1963. Iz pogrebnega zaveda Grdina na Lake Shore Blvd. smo ga prepeljali najprej v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je daroval pogrebno sv. mašo Rev. Jože Godina, ki je opravil tudi vse obrede in molitve na pokopališču Vernih Duš, kjer smo zemeljske ostanke položili k poslednjemu počitku, da tam čakajo Vstajenja. Iskreno se zahvalimo čast, gospodom duhovnikom, župniku Matiju Jagru in kaplanu Antonu Rebolu za vso ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo, zlasti pa č. g. Jože Gortini za daritev sv. maše, za molitve in sv. obrede ob pogrebu ter za obisk pri pokojnem med boleznijo. Grdinovemu pogrebnemu zavodu se toplo zahvalimo za ljubeznivo postrežbo in odlično vodstvo vseh pogrebnih priprav. Prisrčno zahvalo naj prejmejo člani društva Slovenec SDZ št. 1, ki so nosili krsto in spremljali svojega pokojnega sočlana na njegovi zadnji zemeljski poti. Naj dobri Bog stotero povrne plemenitim sosedom, ki so zbrali sklad za sv. maše in cvetje in vsem, ki so darovali za ta namen. Iz vseh naših src smo hvaležni vsem, ki so ob tej žalostni priliki izkazali našemu očetu svojo ljubezen in spoštovanje in vsem. ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Posebei na j prejmejo našo toplo zahvalo tisti, ki so darovali za sv. maše in cvetje, ki je krasilo oder in krsto in tisti, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Globoko zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so prišli našega dragega pokojnika kropit, vsem, ki so v pogrebnem zavodu molili za večno srečo njegove duše, vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in pogrebnih slovesnosti ter vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Tako pa zdaj s pekočo bolečino v nebo strmimo in molimo, rotimo: žalujoči: Gospod, gotovo daj, da blago to srce živi, gori za Te! O, sprejmi ga v svoj raj! A-1. -LO soproga ANGELA roj. Sever hčerki MRS. ANGIE ILOVAR in MR;-. MARY OBAT zeta JOHN ILOVAR in JOHN OBAT vnukinje CHERYL, LOIS in LINDA vnuk RONALD in 2 pravnukinji ter ostali sorodniki. Cleveland, 17. junija 1963. -Hi- "'A ‘A—-. .A A : rw, BO DOVOLJ? — Ko so imeli v Londonu člani Kluba prijateljev živali v Cafe Royal slavnostni obed, je prišla na prireditev tudi Tanja, 18 mesecev stara slonja mladica. Na sliki jo vidimo, ko vneto srka za njo posebej pripravljeno pijačo.