AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
8L0VEN1AN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 45
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 24TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Frank Lausche počaščen od naroda in od vlade
Sinoči se je zbralo pri slavnostnem banketu v S. N. Domu skoro en tisoč Slovencev, bratov rvat°v in zastopnikov ameri-ega naroda, da počastijo Com-J11011 Pleas sodnika Frank J. ^uscheta, ki je prvi Slovenec v Vinjenih državah, ki je dosegel to visoko čast po volji naroda- Navzočih je bilo mnogo dru-glh sodnikov, dva šerifa, več dr-avnih poslancev, državni in zve-senatorji, župan in zastopni-governerja. Pod spretnim vodstvom stoloravnatelja g. Iva-"a Zormana, s pomočjo brhkih deklet in fantov, ki so tako uspe-Sn° Pomagali, je bilo vsej ogro-množici sijajno postreženo. aplavz sta želi Mary Udo-in Josephine Lausche-Welf, ' sta zapeli pod vodstvom dr. . m- Lauscheta mnogo narodnih ln ameriških. Vi?oki ameriški Uladniki so se kar kosali v svo-govorih, čegav je Lausche, !\a ali ameriški! Izvrstno je re-11 to zadevo g. Zorman, ki je P°vdarjal, da Lauschetova popu-'arnost prihaja od tod, ker zna ako ljubeznjivo spajati domo-Vlnski vir iskrenosti z ameriški-
m> 'deami. Večer je bil popolen u«peh.
Organizacija Fisher Body delavcev. Med delavskimi unijami prevladuje tekmovanje. Skoro vsi uslužbenci so sedaj organizirani
Ford in unije
Wyndham Mortimer, podpred-''e«nik United Automobile Work-^ America unije, je včeraj ■ ^^.napadekHenry Forda radi • e^ove' izjave glede" delavskih" ^ -1, Kot znano je Ford povedal, ,mednarodni financirji podpi-unije in hujskejo delavce k p a.)kom. "Najboljši odgovor na °rdove trditve," je izjavil Mor-
del ' Je Prist°PanJe delavcev v avske unije. Unijska organi-£'Ja ni bila še nikdar tako per-6 na kot je danes. Ford misli azai. namesto da bi gledal in v bodočnost. Ako Fordu ni j0, dvajsetega stoletja, tedaj se j ko Preseli v devetnajsto sto-
l0- Vsak
razsoden človek mo-Šk" ^riznati> da ima zlasti ameri-8e delavec absolutno pravico, da organizira za svoj napredek ako kot sam želi."
-o-
Sd,
Cleveland. — Peter Schlick, uslužbenec Fisher Body tovarne, ki je tekom zadnjega štrajka v tovarni trdil, da je ogromna večina Fisher Body delavcev proti štrajku, je sedaj s svojimi pristaši pristopil v American Federation of Labor unijo.
V Cleveland je dospel podpredsednik omenjene organizacije John Frey, ki je imel organizacijski shod. Stotine delavcev pri Fisher Body se je' zapisalo v American Federation of Labor. Mnogim ne ugaja Lewisova organizacija, katere članica je United Automobile Workers unija, k'" je vodila zadnji štrajk.
Mnoge delavcev v Fisher Body tovarni je bilo že prej včlanjenih v American Federation of Labor, in ko je nastal štrajk, so ti delavci protestirali proti štrajku,
toda nr, štrajku so vseeno vztrajali.
Unijski organizator Frey pravi, da Lewisova organizacija ne dela v korist delavcev. Frey je indirektno obdolžil C. I. O. organizacijo, da sodeluje a kompani-jo, toda Louis Spisak, predsednik Fisher Body C. I. O. unije, je temu odločno ugovarjal.
"Prismodarija," se je izjavil Mr. Spisak. "Stvar je prebeda-sta, da bi se o njej sploh razpravljalo."
Radi silnega delovanja od strani linijskih organizatorjev so sedaj skoro vsi Fisher Body delavci organizirani v eni ali drugi uniji, želeti bi le bilo, da bi se vse delavske vrste sporazumele med seboj, ne pa nasprotovale ena drugi. Za delavce bi to imelo največ uspeha in napredka.
Roosevelt za sprejem postave, ki prepoveduje delo otrok. Silna debata za in proti
Priznanje
Uprava tiskarne "Ameriška. Domovina" je dobila sledeče priznanje., ki govori samo za sebe: "Cenjeni! Pošiljamo vam ček v svoti . . . v izplačilo poslanega računa. Glavni v%ad K. S. K. Jednote ;,\e Vam iskreno zahvaljuje za vašo točnost in lično delo, ki ste ga za Jed-noto izvršili. Tiskovine smo v redit sprejeli in zato sprejmite še enkrat toplo zahvalo. Vašemu podjetju gre pač vse priznanje! S spoštovanjem in pozdravi, Fas Louis Zeleznikar, glavni blagajnik." Naj omenimo, da je lila dotična tiskovina finančno poročilo Jednote o celotnem poslovanju vsega leta, kakor mora biti dostavljeno posameznim zavarovalnin-skim komisarjem vseh držav. Je to eno najbolj težavnih del, katerega je pa Kaša tiskarna v rplcordnem času dveh tednovi. izvršila. Vsa čast in priznartje našim slovenskim linijskim uslužbencem.
Pogajanja za stalni mir pri General Motors korporaciji. Senioritetne pravice povzro-čujejo se vedno mnogo nesporazuma
Detroit, 23. februarja. Zastopniki General Motors korpo-racije in zastopniki United Automobile Workers of America še vedno zborujejo, da najdejo pravi načrt za bodočnost, ki naj prinese stalni mir v delavnicah kor-poracije.
Največje težave povzročuje vprašanje senioritetne pravice, in treba bo še dolgih in temelji-, tih razprav predno bo važno vprašanje rešeno.
-o—
Albany, N. Y., 23. februarja. Predsednik Roosevelt je nujno apeliral na državno postavodajo države New York, da ratificira zvezni amendment, ki bi odpravil delo otrok. Ta amendment se na-hajfv javnosti že od leta 1924.
Roosevelt je poslal iz Wash-ingtona brzojavko na governer-ja Lehmana, v kateri ga je nujno pozival, da gre do skrajnosti, da se sprejme amendment. Šest ur se je vršilo tozadevno debatiranje pred posebnim odsekom državne zbornice, ki je kontrolirana po republikancih.
Predlog je bil že odobren od senatne zbornice newyorške dr-! no drugih nasprotnikov, ki se bo žavne postavodaje in mora biti'je, cla bodo zlasti prizadeti revni sedaj sprejet tudi od poslanske! starši, ker njih otroci ne bodo zbornice. Dosedaj je dotični j mogli več dobiti dela, dočim je amendment odobrilo že 27 držav, organizirano Da bo sprejet mora biti potrjen amendment.
---o--
v 36 državah.
Najmanj tisoč ljudi, med njimi odvetniki, delavski voditelji, vzgojevalci in celo en katoliški škof je bilo navzočih v dvorani odseka, od katerega je odvisna usoda amendments, ki naj odpravi delo otrok.
Katoliški škof v Albany, N. Y., je označil amendment kot "pravo nevarnost za resnično blagostanje milijonov ameriških otrok." Namesto da bi postava olajšala življenje in obstanek otrok, ga bo poslabšala, je mne-! nje škofa Gibbonsa.
Amendment ima tudi vse pol
Punt v Mehiki
Mexico City, Radi nenavadno
delavstvo za
/
Visoke kazni
v en najbolj strogih sodnikov okolici Clevelanda je Stanton ^ ams i2 East Clevelanda. Vče-
t>r^e-0bsodil neko žensko> ki J'e imelajala opojno pijačo, ne da bi
$] nI državno licenco v globo
skih ln v Poravnavo sodnij-
ska •Str°®kov- Neka druga žen-
biia/2 ZaPadne strani mesta je
ker • Sojena v globo $350.00,
nja ^ prodala en kozarček žga-
t a, Za 5c vožnjo
shod Party 32~ varde sklicuJ'e
Slov h Sredo večer> 24> febr- v Drdel- domu na Waterloo Rd.
ljavrgramu ^ debata 0 razve"
vpJenj^ Taylor pogodbe in o
leznic;Vl 5C voznine na cestni že' skoJ?1 T° zadeva »ki se tiče Dob . slehernega Clevekndčana.
lag0 'r°rniki bodo na razP°' se	or vljudno vabi vse, ki
'-^nimajo.
F^ankDp'Znlr,0parji
^vnateli n n tney' Poznani
je bil	lnw°od višje šole,
iiovani 1Zropan na svojem sta-W s Taylor' jo igral ronflv°JO Ž6n° in Prijatelji.
zveč Sta PriŠla okoli 10>
^Palcem6r V hišo in odnesla neyu ™ ,nekako $50.00. Whit-kater« .,0ParJi vze'i tudi
uro,
*Voje matere Pred 25> leti od
Amerika v vojni?
Pariz, 2?. februarja. — Tu je govoril včeraj' ameriški poslanik Wm. Bullitt, ki je izjavil, da se bc Amerika toliko časa izogibala vojne, dokler "bo Bog to dovolil." Francoski državniki tolmačijo ta govor tako, da zna iti v slučaju splošnega spopada v Evropi tudi Amerika v vojno. Bullitt je nadalje izjavil, da so Zedinjene države popolnoma pripravljene da doprinesejo svoj delež, da se mednarodna trgovina zopet poživi in spravi na ono mesto, na kateri se je nahajala pred svetovno vojno. Obenem je pa ameriški poslanik resno svaril pred nadaljnim oboroževanjem, ki ne more narodom sveta prinesti ničesar dobrega.
Ogenj v Lorainu
Pretekli pondeljek je izbruhnil v bližini S. N. Doma v Lorainu, Ohio, ogenj v delavnici Kohl-meyer Building Co. na 30. cesti in Pearl Ave., ki je nekaj časa grozil vsej okolici. Požar je povzročil $12,000 škode, en ognjega-sec je bil nevarno ranjen, dva sta pa dobila manjše poškodbe. 30-dnevnica V četrtek 25. februarja se bo v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj brala sv. maša za pokojno Terezijo Franko ob priliki 30 dnevnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
"Slavčki"
Naši mladi pevci in pevke od mladinskega zbora "Slavčki" se zopet pridno vežbajo za prireditev, ki se bo vršila 8. maja v S. N. Domu na St. Clair Ave. Vpri-zorili bodo spevoigro "Desetnik in sirotica." Vstopnice so že sedaj v predprodaji in se lahko dobijo pri Mrs. Makovec v S. N. Domu, pri Mr. Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave. in pri Mr. Zalo-karju na 1137 Addison Rd. Vstopnice pa imajo tudi vsi "Slavčki." Vstopnina k tej sijajni prireditvi naše mladine je malenkostna. Za odrasle je samo 50c, otroci v spremstvu staršev so pa prosti. Ne bo vam žal, ako rezervirate že sedaj soboto 8. maja za "Slavčke."
Star zamorec
V	Clevelandu je praznoval včeraj James Tillman svoj 107. rojstni dan. Tillman je pred 73. leti pobegnil kot suženj svojemu gospodarju in se je zapisal v armado severnih držav. Po končani vojni je vedno bival v Clevelandu.
Popravek
V	zahvali za pokojnim Antonom Zakrajškom bi se moralo glasiti Mr. in Mrs. Frank Godic iz Norwood Road in ne Joe Godic. Mr. in Mrs. Godic sta darovala za sv. maše in se družina Zakrajšek iskreno zahvaljuje.
23. februarja, visokih cen za čivljenske potrebščine je nastal včeraj v mestu Guadalajara punt. Vznemirjeni ljudje so razbijali šipe, uličn^ kare in nastal je splošen spopad po cestah. Komunistična »trafika se je takoj oprijela prilke in zahtevala, da se odvzame licenca vsem trgovinam. Tajnik komunistične stranke Laborde je zahteval ustanovitev "popularne fronte," ki naj doseže, da se razpustijo monopoli, ki dražijo živila. Punti so trajali na mestnih ulicah skozi 24 ur, predno je policija naredila mir. Koruza, ki je skoro glavna hrana mehikanskega prebivalstva, je poskočila v ceni 25 odstotkov. Znano je, da je bilo koruze lansko leto radi neugodnega vremena za 150,000,000 bušlov manj pridelanega kot leto prej. Poskočile so tudi cene fižolu, pšenici in mesu, toda delavske plače v Mehiki se tozadevno niso zvišale.
-o-
Italijanke se začele seliti v Abesinijo
Genoa, Italija, 23. februarja. Iz tega pristanišča je danes odpotovalo 1,400 laških deklet in žen, ki se bodo naselile v Abesi-niji in si nameravajo tam ustanoviti domačijo ter se poročiti. Laška vlada jim gre zelo na roke.
-o-
Pet drznih ropov Dosedaj nepoznani lopovi so včeraj na zapadni stx-ani mesta vdrli v prostore West End Laundry Co., kjer so navrtali kar pet večjih blagajn in odnesli iz njih nekaj nad $5000.00. Perilnica je imela v uradu še ves denar, nabran zadnji petek in soboto, ker pretekli pondeljek radi praznika niso bile banke odprte.
Avtne licence
Od 1. marca naprej lahko dobite nove licence za vaše avtomobile. Nove licence pa ne smejo biti pritrjene na avtomobile pred 10. marcem. Do 31. marca pa mora imeti sleherni avtomobilist novo licenco. Cene za licence so isto kot lansko leto.
26 let škof Včeraj je elevelandski katoliški škof Most Rev. Joseph Schrembs praznoval 26. obletnice. odkar je bil posvečen v škofa.
Iz druge strani se pa poroča, da je včeraj zaprla tovarna* Michigan Steel Casting Co. v De-troitu, ki je svoje blago pošiljala General Motors korporaciji. Nad 300 delavcev je ostalo brez zaslužka.
Nadalje se poroča, da je unija avtomobilskih delavcev zahtevala od Chrysler korporacije, da je unija v bodoče pripoznana kot edina zastopnica vseh delavcev, ki so zaposleni pri omenjeni korporaciji.
Homer Martin, predsednik United Automobile Workers unije je izjavil, da to ne'pomeni, da zahteva unija zaprto delavnico, pač pa le, da naj se korporacija glede delavskih vprašanj pogaja samo z unijo.
Iz Waukegana se poroča, da so zastopniki sedečih štrajkarjev pri Fansteel Metallurgical korporaciji sprejeli ponudbo governer-Precej zvišanja v plači so dobili ja države Illinois, in bodo prišli tudi delavci pri Electric Autolite na razgovore s kompanijskimi Co. v Detroitu. uradniki v Springfieldu. -o-----
Med druge važne probleme spada seveda vprašanje delovnih ur in plač, zlasti pa glede "pri-ganjanja k delu" ali takozvani "speed up system." Kompanija kot unija so pri najboljši volji za pogajanja, toda vzelo bo dosti časa, predno pride do resničnega sporazuma.
Unija avtnih delavcev je včeraj naznanila, da je Herron Moulding Co. v Detroitu izboljšala plače za 5 centov na uro.j
Prisrčna zahvala
Spodaj podpisani se prisrčno zahvaljujem mojim dragim sorodnikom in prijateljem za obiske in voščila, ko sem se nahajal v bolnici. Iskrena hvala tudi onim, ki so prinesli cvetlice, Mr. in Mrs. Anton Janša, Mr. in Mrs. Peter Zore, Mr. in Mrs. Charles Baznik, Mr. in Mrs. Edward Marinič, Mr. in Mrs. Anton Gross, Mr. in Mrs. Jos. LeJcan, sestre do-minikanke, otroci farne šole sv. Lovrenca, oltarni strežniki, članice Marijine družbe in člani in članice godbe sv. Lovrenca. Iskrena hvala vsem in Bog vam stotero poplačaj. — Father Baznik.
-o-
Pa ne bi igral!
Warren Wiliams, ki je strežnik na gasolinski postaji, je včeraj skušal storiti samomor, ker je zgubil zadnje čase večje svote denarja v notoričnem Harvard klubu, kjer se igra za visok denar. Williams se je zaprl v garažo, pognal motor in napeljal cev s strupenimi plini v notranjost av-•tcmbila. Na postajo sta prišla dva odjemalca, ki sta hotela kupiti gasolin, in ker moža ni bilo na izpregled sta ga začela iskati in gi\ končno dobila v garaži nezavestnega. Takojšnja zdravniška pomoč mu je še pravočasno '•ešila življenje.
Pokojna Ana Hrovat
Po dolgi bolezni je v torek zjutraj preminila Mrs. Ana Hrovat, stanujoča na 3703 Al-bertly rd. Parma Heights,. Dekliško ime ranjke je bilo Vrbi-nec. Bila je stara 53 let in doma iz Ljubljane. Bila je članica SŽZ, brooklynska podružnica. Tukaj zapušča, žalujočo hčer Ano. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob osmih iz Louis L. Ferfolijevega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru.
Vreme
Henry Ford pravi, da so delavske unije orodje mednarodnih financirjev. Mr. Ford je lahko hvaležen za to! Unije niso dobile še ničesar od Forda, ki je mednarodni financir, a Ford je zatrl že marsikatero unijsko gibanje.
Šest štrajkov poravnanih
Detroit, 23. februarja. Med United Automobile Workers unijo in med zastopniki Kelsey-Hayes kompanije v tem mestu je prišlo do sporazuma. 5,000 delavcev omenjene kompanije se vrne te dni na delo. Dobili so zboljšano plačo v svoti $400,000 na leto. Obenem so bili poravnani še drugi štrajki, zlasti štrajk tobačnih delavcev. Je pa v Detroitu še vedno 12 štrajkov v poteku, v katerih štrajkih je prizadetih do 10,000 delavcev, štrajk pri tovarni Enterprise Mfg. Co. v Akron use nadaljuje. V tovarni se nahaja 160 sedečih štrajkarjev. ženske jim donaša-jo hrano. Kompanija je izjavila, da se ne bo prej pogajala, dokler sedeči štrajkarji ne odidejo iz tovarne.
-o-
"Banket zmage"
Dne 4. marca se bo vršilo po vsej deželi stotine banketov. Dohodki teh banketov gredo v demokratsko blagajno, da se poravnajo stroški zadnje predsedniške kampanje. Glavni banket bo v Washingtonu. Vstopnina k temu banketu bo $100.00. — Nad en tisoč vstopnic je že prodanih. Vse banketnike bo nagovoril predsednik Roosevelt, ki j bo podal načrte svojega delovanja v bodočnosti. Demokratska blagajna ima $430,000 deficita, katerega nameravajo pokriti z dohodki teh banketov.
Smrtna kosa
Sinoči je umrla Pauline Holt, rojena Mackovic, 1585 E. 38th| St. Stara je bila šele 21 let. Za-: pušča štiri sestre in tri brate.; Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, od-1 koder se vrši pogreb v petek popoldne.
Misijon pri sv. Kristini
Ta teden se vrši pri sv. Kri-stini na Bliss Rd., misijon. Vsako jutro so sv. maše ob 5:30 in 8:15, zvečer pa pobožnosti ob 7:30. Zaključek misijona bo v nedeljo ob 7:30 zvečer.
Važna seja
Danes zvečer je važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Vsi pooblaščenci so vljudno pro-šeni, da gotovo pridejo.
Španske vladne čete so zopet v ofenzivi
Madrid, 23. februarja. Ostri spopadi med socialisti in nacionalisti so se pripetili včeraj v i skoro vseh sektorjih s krvjo pre-' pojene Španije. V okolici Ovieda, kjer imajo nacionalisti svoj 'glavni stan, so socialisti precej napredovali in prizadeli naciona-! listom občuten poraz. Druge vladne čete so izvojevale par manjših zmag v okolici Leona, 55 milj južno od Ovieda. Socialisti so začeli tudi z ofenzivo pred Madridom, toda vsak poskus vreči nacionaliste iz njih postojank, je bil zaman. Več sreče sc pa imeli socialisti na fronti, ki veže mesta Madrid in Va-lencijo. Pot je očiščena sovražnika. Nacionalisti so bili pa zmagoviti na južni fronti v okolici Malage, kjer so napredovali za štiri milje.
Novi državljani
Zadnji petek se je vršilo ponovno zaslišanje na zvezni sodniji za podelitev ameriškega državljanstva. Sledeči novi državljani so dobili svoje ameriške pravice: Joe Marine, Antonija čan-dek, Jos. Urbančič, Rose Kobal, Uršula Koščak, Nik Berner, Mate Basič, Jos. Jung, Frank Sershen, Ljubica Kaplan, Mary Vapotich in Frances Kužnik, skupaj 12 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 51, danes 12, skupaj 63 novih naših ameriških državljanov v letošnjem letu. Pri prihodnjem zasedanju zvezne sednije za podelitev ameriškega državljanstva pride najmanj 40 naših rojakov in rojakinj na vrsto. Postajamo močni od meseca do meseca. Vsem novim državljanom iskrene Čestitke!
-o-
Smrtna kosa
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v mestni bolnišnici John Kristan, star 37 let in stanujoč na 1039 E. 61st St. Tu zapušča očeta Johna, strica Franka Čoš in več sorodnikov. Njegov brat Frank je umrl pred 7. leti. Doma je bil iz vasi Mleščevo, fara Zatična, kjer zapušča mater Marijo, sestre Angelo, brata Jožefa in več sorodnikov. Pogreb ranjkega se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Nocoj so slike
Jako primerna slikovna predstava se bo vršila nocoj v šolski dvorani fare sv. Vida. Začetek takoj po cerkvenem opravilu ob 88. uri. Kazale se bodo nove slike, ki so pravkar dospele iz domovine, pa tudi druge, ki so vredne, da se vidijo. K predstavi vljudno vabi Oltarno društvo. Ker v postnem času ni primerno za druge veselice, naj se farani poslužijo te prilike v korist in razvedrilo. Vljudno vabi odbor Oltarnega društva.
žensko truplo
Na Minor Road, v Highland Heights, so našli včeraj žensko truplo, žena je bila srednje starosti, dobro oblečena in umreti je morala nasilne smrti, kakor se je izjavil koroner. Poleg njenega trupla so bili njeni čevlji, obleka in en moški robec. Odpuščeni od dela
Mestna vlada je odslovila včeraj 71 delavcev od dela, večinoma v oddelku za pobiranje smeti. Kot se je izjavil direktor Evans primanjkuje denarja.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7,00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Pismo iz domovine
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 45, Wed., Feb. 24, 1937
Gospodarski položaj Julijske Krajine
Julijska Krajina ni in še nikoli ni bila bogata zemlja, Planine na severu in kamen na jugu ter preobljudena goriška ravan z vipavsko dolino, niso mogle nikoli popolnoma zadostiti potrebam prebivalstva. Tukajšnji kmet je neobičajno marljiv ter si prizadeva, da izkoristi vsak najmanjši košček zemlje.
V Julijski Krajini so bile ustanovljene prve zadruge v severnem delu naše zemlje. Po vojni je bilo nad 300 ekonomskih in kreditnih zadrug, združenih v goriški in tržaški zadružni zvezi. V teh zadrugah je bilo včlanjenih nad 70,-000 članov. Te zadruge so pomagale našemu kmetu, domači industriji in sploh domačim ljudem. Toda vse te zadruge, ki so bile ustvarjene z znojem in marljivostjo našega človeka, so morale likvidirati, dočim so bile najagilnejše med njimi podržavljene.
Po devetnajstih letih italijanske vlade nad temi kraji, je postal položaj našega kmeta naravnost obupen. Najhujše davi našega kmeta davčni sistem. Davki so tako visoki, da jih ne more zmagovati naš kmet s svojim malim posestvom. V Italiji so vsa manjša posestva zaradi visokih davkov že davno prešla v roke veleposestnikov in "grofov," o katerih toliko slišimo, da ljudstvo zanje dela. Kmet je tam pravi suženj, kolonist na zemlji veleposestnika. In izgleda, da bo prišlo tudi v Julijski Krajini do tega.
Naš kmet se ne more oddahniti od težkih davkov. In kako neki? Davki na zgradbe, davki na dohodke, živino, vozove, davki na samce, rodbino itd., itd., katerim ni ne kraja ne konca. Kmetije, ki ne morejo plačati davkov, pridejo v zakup raznih bank, ki neusmiljeno iztirjujejo zaostale davke in gonijo naše kmete na boben in beraško palico.
Naš kmet v Julijski Krajini je postal obubožan prole-tarec. Trst in Reka sta propadla. Ti dve mesti ne moreta več, kakor nekdaj, dajati zaposlitve velikim skupinam delavcev, ki so prihajali z dežele. Kar je še zaposlitve, je vsa v rokah fašistov, Italijanov iz notranjščine kraljevine. Sicer pa ni v Julijski Krajini nobene industrije in javnih del razen gradenj cest, mostov, letališč, kasarn in trdnjav, kar grade Italijani z mrzlično naglico za svoje zavojevalne cilje.
Italija gre za tem, da čim bolj razredči slovensko in hrvatsko prebivalstvo Julijske Krajine. Zato Italija z velikim zadovoljstvom gleda na izseljevanje naših ljudi v Južno Ameriko, ker hoče s tem pomagati svojipi parobrodnim družbam, hkrati pa ji je ljubo, da se tok izseljevanja obrne od Jugoslavije. Danes je v Južni Ameriki preko 35,000 Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine. Iz istih razlogov je pomagala Italija izseljevanju Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine v druge, evropske države. Samo v Jugoslavijo se je izselilo ali pobegnilo iz Julijske Krajine nad 70,-000 Slovencev in Hrvatov.
Italijani hočejo ta narod, kateremu so odvzeli njegovo rodno zemljo, popolnoma iztrebiti s površine zemlje, da bi imeli tako sigurne in zanesljive meje proti Jugoslaviji. Jugoslovansko ljudstvo, kompaktno naseljeno vzdolž cele iugoslovansko-italijanske meje, jim namreč ne nudi dovolj garancije za varnost te meje, zato hočejo, da to ljudstvo izgine ter da ga zamenja in nadomesti italijanski priseljenec iz stare Italije. Zato Italijani tako neusmiljeno zatirajo našega kmeta, davijo našega delavca in preganjajo našega intelektualca. V raznih krajih na meji so naselili italijanske trgovce, obrtnike, delavce pa tudi — kmete. Njihov cilj je: ekonomsko in kulturno uničenje Jugoslovanov! Kulturne ustanove so že uničili. Prav tako gospodarsko-ekonomske. Ali se jim posreči njihova nakana, da popolnoma iztrebijo našega človeka iz te zemlje, iz katere je pognal in zrasel? Na to je en sam odgovor: Naš kmet neizmerno ljubi svojo bedno, kršno zemljo, v katero se vrača in tam umira. On je ne zapušča, pa če gre za samo vprašanje njegovega življenja!
Državni senator Mr. Wn:. Boič je. predlagal, da bi bil dan 25. julija letos praznik po vsej državi Ohio in sicer zato, ker je tisti dan rojstni dan governerja Daveya. Ker je tisti dan tudi rojstni dan našega urednika Jakata, se s predlogom strinjamo, zlasti še zato, ker je tisti dan itak nedelja. Le škoda, da tudi naš governer ni bil za Jakata krščen.
».'s	j;i	i;:
Pri vsej svoji ogromni zaposlenosti, seje podal Jontez zdaj še v kravjo kupčijo. Prodaja jih po pet za en groš, kar je celo v teh časih jako poceni. Ne pove pa, kakšne pasme so, ali so samo navadne bušs, ali oo kaj boljše pasme, če so s teleti, so prav vredne.
* * *
V tem listu je bil uredniški članek z naslovom: "Kdo bo plačal špansko vojno?" — Well, nekaj so že prispevali ameriški slovenski socialisti, torej je vsaka skrb topogledno odveč.
s*	#	*
Mr. Dc Maioribus, predsednik mestne zbornice v Clevelandu je oni dan na nekem banketu jamral, kako da se vse, kar se zgodi slabega v mestu, pripisuje na rovaš Italijanom. Temu bi se dalo odpomoči samo na ta način, če bi si fantje nadeli drugačna imena.
Sledeče pismo je dobil Mr. A. Grdina od dr. Trdana iz domovine. Ker se tiče pismo splošne javnosti, ga priobčujemo. Dragi gospod Grdina!
Z odgovorom in dolžno zahvalo za Vašo pozornost in plemenitost sem se to pot nekoliko zakasnil. Pa veste, zakaj? Zbiral sem poročila od znancev in prijateljev, ki kar dežujejo, odkar ste Vi v ondotnih listih priobčili seznam ribniških filmskih snim-kov. Ta bi rad vedel, če so tudi njegova mati v filmu, drugi bi rad videl svojo domačo hišo, tretji me zopet poživlja, da naj gotovo tja na poletje pridem k Vam, da jim tudi osebno povem, kako je doma v nepozabnem rojstnem gnezdu. Tako, vidite, postaja čimdalje bolj jasno, da je Vaša zamisel, pokazati ondot-nim rojakom domače kraje in ljudi, posrečena in vse hvala vredna.
V povojnem času se večkrat čujejo pesimistični glasovi, mnogi obupujejo, češ, da morajo drobci naše narodne krvi prej ali slej utoniti v tujem morju. Naj bo v tem, oziru že kakorkoli, eno bo vendar morala nepristranska zgodovina s ponosom poudariti: Vi, pionirji našega slovenskega življa v Ameriki, ste storili vse, kar je bilo v Vašeh močeh, da bi ohranili vero in jezik svojih očetov, žrtvovali ste svoje življenj ske sile, čas in denar in ustvarili dela, ki bodo brez dvoj be v čast in ponos Vam in Vašim potomcem.
Tja na spomlad bo pa menda kar zares treba misliti na to, da bi za ribniškimi filmskimi slikami prišel še Ribničan sam. Kar trije ugledni slovenski stebri ste se hkrati vrgli na me. Rt. Rev. John J. Oman mi je v svojem zadnjem pismu že določil termin, kdaj naj bi dospel v Ameriko. Rev. Julij Slapšak mi je že na-svetoval prekomorsko parobrod-no družbo, s katero bi razmeroma udobno in poceni potoval in Vi ket "der dritte im Bunde" -kot tretji v družbi — ste me pa že designirali kot govornika na "nekem vrtu, kjer bi se imel vršiti veliki Baragov dan. "Kaj naj pa jaz rečem na vse to? Naj-rajša bi vždihnil s prerokom Je remijem: A, a, a, Domine, nescio loqui, quia puer sum-oh, ah, oh, Gospod, saj ne znam govoriti, ker sem neizkušen. O Vaših pik nikih sem sicei* že marsikaj lepega slišal, toda, kako se vrše, še nisem videl. Sicer pa bom, če mi boste Vi za Mentorja, že kako prišel do sape in korajže, posebno še pri neoficielnem delu, če bo treba za ocvirk kako ribniško na-vreči. Kako je že rekel Haus, bivši poveljnik rajne avstrijske mornarice? Takole: Korajžo pa šnajt, pa bežat, kadar je cajt. Zato pričakujem, da mi boste v prihodnjem pismu že podali bolj določen program. Do tedaj, vsaj tako upam, bom tudi jaz že na jasnem, kako bom razpolagal i s časom glede mojega odhoda in ! prihoda v obljubljeno deželo. Prav tako pričakujem vsaj kratke kritike o ribniških filmskih slikah, ki so medtem gotovo že dospele v Vašo posest.
Kadar pa boste ondotnim rojakom predvajali slike, jim v pojasnilo morebiti povejte tudi tole: Ta ali oni bo pogrešal na sliki očeta, mater ali tudi druge sorodnike in znance in se bo čudeč se vprašal, kje so pa naši? Jaz bi takim kar po domače odgovoril: skrili so se! Pripetilo se je v več slučajih, da so jo pobrisali s pozorišča celo taki, ki imajo svoje lastne otroke v Ameriki. Pa zakaj ? Ker so se izgovarjali, da niso praznično oblečeni. To je pač tista menda našemu narodu prirojena napačna sramežljivost, ki meni, da se ne sme pokazati takega, kakršen je pri delu.
Zdaj seveda, ko pošiljajo otroci domov časopise s seznamom filmskih snimkov, se pa kesajo in si očitajo, zakaj se niso še oni uvrstili med druge vaščane. Toda po toči je prepozno zvoniti.
V trdni nadi, da meni ne bo treba čakati na Vaš odgovor tako dolgo, kot ste Vi čakali na mojega, Vas in gospo prav lepo pozdravlja
hvaležno vdani
Dr. Fr. Trdan.
Obvestilo slovenskim in jugoslovanskim članom unije Local 45 UAWA
Nekateri člani slovenske sekcije vprašujejo, kam je šla slovenska sekcija ,če je že mrtva. Ker taka in slična vprašanja dajo sumiti, da morda res ni kaj v redu pri slovenski sekciji 45 UAWA, si z ozirom na gornja in enaka vprašanja dovoljujem, da kot član unije Local 45 napišem par besed v pojasnilo, da ne bo nepotrebnega sumničenja ali pregovarjanja med članstvom v časopisju ali drugače.
Vzemite na znanje, da slovenska sekcija še ni mrtva, niti še ne misli, kot je meni znano, umreti, ampak bo šele pričela živeti,' vendar pa začasno, dokler se gotove stvari med slovensko sekcijo in Local 45 UAWA ne uredijo in radi zaposlenosti odbora slovenske sekcije, dozdaj ni bilo mogoče sklicati seje.
Zagotovim vas, da kakor hitro bodo pota, po katerih bomo v bodoče hodili, urejena, da se gotovo vidimo in sicer še v večjem številu kot v prošlosti, ker nas je tudi precej več kot v prošlosti oziroma ob času, ko je bila slovenska sekcija ustanovljena.
Upam, da boste moje gornje pojasnilo vzeli začasno na znanje in počakali mogoče še par Ini, predno se snidemo, kjer se bomo skupno pogovorili, kaj in kako bi bilo najbolje za nas vse Slovence in Jugoslovane, člane unije Local 45 UAWA.
Joseph Pugelj.
P. S. Prosim vas posamezne dopisnike, kateri dopisujete v liste o naših unijskih aktivnostih, v katerisibodi list, da opustite vse predsodke, pa najsi bo da so isti le proti eni osebi, skupini ali gotovim listom, ker taki dopisi se le v škodo vsem, skupnosti in listom samim.
Enako prosim urednike slovenskih listov, da dopise, kateri so v vidno škodo (katerih je bilo par ob času stavke) unijskemu gibanju, pa naj so isti od ene ali druge strani, NE PRIOBČUJE-JC. Saj dajo le povod do mržnje med članstvom samim in nima niti oseba, skupina ali list kot tak nobene koristi.	J. p.
Slovenke, državljanke!
Cleveland (Collinwood), O.— Ponovno se moram pripraviti k pisanju in apelirati na naše zaspane državljanke 32. varde, kajti na vse prizadevanje odbora se jih ne pripravi, da bi se udeleževale klubovih sej.
Torej cenjene članice demokratskega kluba 32. varde, apelira se na vas, da se gotovo udeležite važne seje, ki se bo vršila 16. februarja v Turkovi dvorani na Waterloo Rd- Sklicane ste bile s karticami za sejo 9. februarja, pa se kljub temu niste odzvale, kot bi se morale. Zaradi vas je bila seja Prestavljena in se bo vršila 26. t. m. Odbor vas zopet vljudno vabi, da se saj zdaj gotovo udeležite, ker seja je jako važnega pomena. Zavedajte se, da vas vaša sveta dolžnost veže, da v polni meri izpolnjujete svoje državljanske pravice. Saj se vendar ne bomo učile zavednosti od žensk drugih narodnosti, ki so vedno aktivne, pa
naj bo to volivno leto ali ne; vedno so čuječe in delovne. Zato so pa tudi upoštevane in deležne marsikatere udobnosti, ki jih Slovenke nismo. Zakaj? če hočemo pripoznati resnico, smo podobne pravi nevihti. Zaletimo se s strašno silo, če nam kdo nekaj napoje na ušesa. Ko pa prespimo eno samo noč, se pa vse preneha, vsa agilnost, delovanje in vsa korajža je takoj v košu in pozabljena.
Katera izmed državljank gre malo v javnost, lahko vidi in tudi priznati mora, kako so zastopane poljske, litvinske, italijanske in najbolj pa črnopolte državljanke pri javnih uradih. Potem pa premislite in se vprašajte: kje so Slovenke, pa boste takoj spoznale našo veliko napako in brezbrižnost.
Zavedajte se, da če ne bomo kot. skupina delale, ne bomo nikdar ničesar dosegle, če se bomo vedno zanašale na naše voditelje, bomo vedno doma nosile svojo nezadovoljnost od praga do praga in se hudovale na vsakega, ki ga izvolimo na kako odgovorno mesto ali službo.
Torej cenjene državljanke 32 varde, udeležite se seje, ki se bo zaradi vaše odsotnosti 9. februarja, ponovno vršila 26. februarja. Na svidenje! Vabi vas odbor.
Ana Erbežnik, tajnica.
IZ PRIMORJA
Morali so pili mazilno olje ker so peli slovenske božične pesmi v cerkvi
Gorica, jan. 1937.—Na Goriškem je navada, da se pri pol-nočnici na božič in v božičnih praznikih sploh med latinsko peto sv. mašo pri darovanju okrog oltarja pojejo tudi starodavne slovenske božične pesmi. Te pesmi poje v zboru vse v cerkvi zbrano ljudstvo.
Takšna navada je tudi v Podgori pri Gorici. Nekateri člani fašistične organizacije pa so hoteli to preprečiti. Ko je župnik za to namero zvedel, je zelo pametno odredil, da se med službo božjo slovenske pesmi ne bodo pele, ampak šele po sveti maši. Obvestil je o tem tudi goriško kvesturo, ki je poslala k polnočni službi božji večje število policijskih agentov, da preprečijo vse nerede, če bi jih hoteli izzvati omenjeni ljudje. Tako je bila polnočnica opravljena v največjem redu in verniki so po službi božji nemoteno prepevali stare božične pesmi. Nemir-neži se petja niso upali motiti, ker so se zbali policijskih agentov.
V nedeljo, dne 27. decembra pa se je zgodilo, da je bil od zgoraj imenovanih nemirnežev organist Lojze Bratuž obenem s pevci Načet o m Lehovcem, Simonitijem, uslužbencem Katoliške knjigarne v Gorici in še dveh drugih domačih pevcev povabljen, naj se javi na sedežu fašija v Podgori. Tam je bil vsak posebej zaslišan in so vsakega prisilili, da je popil iz četrtlitrskega kozarca neko tekočino, o kateri so pozneje zvedeli, da je mazilno olje. Preiskava, ki so jo uvedle politične oblasti, je dognala, da je bilo to dejanje organizirano od sedem članov fašija Imena vseh sedmih fantov so oblastem znana.
Od štirih nesrečnikov, ki so morali piti mazilno olje, so trije brez nadaljnega prenesli vse posledice, le Lojze Bratuž je težko obolel. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer se nahaja v deliriju. Zdravniki so ga natančno preiskali ter pravijo, da je nevarno, da se mu zmrači um. Strokovnjak iz bolnišnice za duševne bolezni je predlagal njegov prenos v njegov oddelek, toda predlog ni J bil sprejet.
Podgorski župnik je takoj zaprl cerkev in poslal poročilo
V	nedeljo 28. februarja se vrši letna seja Slovenske lovske zveze. Prostore in vse drugo preskrbi naš klub. Predloge in amendmente pa zastopniki posameznih klubov. Seja se vrši pri sobratu Albinu Filipiču, vogal 152. ceste in Hale Ave. To je prvi prostor, kjer Bog svojo ročico ven moli, ko se pripeljete čez most NYC železnice, na desno roko. Torej se Barbertončani, Lorainčani in Newburčani ne morejo izgubiti. Seja se prične točno ob desetih dopoldne.
V	imenu našega kluba se je treba zahvaliti sobratu Albinu Filipiču, ki je dal finfar v društveno blagajno, ne da bi ga kdo k temu silil. Dar je bil hvaležno zapisan v knjige. To je prvi enak dar, odkar društvo obstoji. Bine je obljubil, da bo še dal, kadar bo pri volji. Predsednik Jim mi je šepnil na uho, da bo enkrat te dni napumpal Filipiča za maj hen sodček piva v dobrobit članstva. Kadar se bo Albin tako zmotil, naj tajnik potom brzoja-va obvesti vse člane, da bodo pri hiteli s pelcami.
Naš sobrat Krist Mandel je obolel. Menda je revmatizem nekaj kriv. Vsi ga zelo pogrešamo ob torkih pri streljanju, ker Krist je bil tako točen vsak torek, ko ura. želimo mu skoraj-
o dogodku nadškofijskemu or-dinarijatu v Gorico, kjer so takoj vložili pritožbo na prefek-turo in na državno pravdništ-vo ovadbo proti krivcem, ki so motili božjo službo. Pritožbo je vložil tudi župan. Prefek-tura je takoj odredila preiska vo in je nadškofijskemu ordi-narijatu obljubila, da bo krivce strogo kaznovala ne glede na kazni, ki jim bodo prisoje-ne od sodišča na osnovi ovadbe državnega tožilstva. Tajnik fašija v Podgori Stefanelli je nekam izginil in ga politične oblasti tudi iščejo.
Radovedni smo, kakšen bo izid preiskave, kajti to je prvikrat, da italijanske oblasti nastopajo proti fašistom radi izpadov proti Slovencem.
—Obsojena, ker sta se odtegnila vojaškemu naboru. Gorica, jan. 1937. — Jos. Švagelj star 25 let iz Štanjela na Krasu, je bil obsojen na šest mesecev zapora pogojno, ker se ni javil k naboru. Radi istega je bil obsojen Anton Perčič, star 24 let, na 2 meseca zapora.
—Prepoznan mrtvec. Ob cesti v Oseku v Slovenskih goricah so rasli te dni mrtvega nekega starčka. Zdaj so ugotovili, da gre za 69 letnega delavca Franca Habjaniča iz Podlehnika v ptujskem srezu. Habjanič je najbr-že na potu utrujen obležal in nato zmrznil.
Bob Pastor, nova zvezda, na boksarskem polju, ki je vztrajal deset rund z Joe Louisom.
šnjega okrevanja.
Naš svakoletni zimski piknik se je letos odtajal. Ker je tako slaba zima, fantje ne bodo šli letos v zimski piknik, bodi Bogu potoženo .
Na pustni torek je nastala vrzel v naši blagajni, ki dela skrbi našemu pridnemu tajniku. Zdaj išče sredstva, kako bi to luknjo zamašil, ker Ferdo ne more videti bolehne blagajne. Naj se ravna po državnih legislatu-rah, ki vedno najdejo pota, da pride denar v kaso. Mogoče bi bil pripraven kak sales tax na marjaš, ali da se primerno obdavči vse one člane, ki niso doma do devetih zvečer.
Naš novi sobrat Kovač je Pr" vič streljal oni torek in takoj pokazal, da bo okej. Gole ga je kar nekam postrani gledal, ker ga je Kovač premagal za eno točko. "Na tega fanta pa aufpassen," je rekel Gole meni.
Zadnja dva torka smo streljali:
Hoffart .................... 67
Jazbep ...................... 61
Sober........................ 83
Janževič .................. 45
Sepič ........................ 57
Prijatelj .................. 77
Mlakar .................... 86
Mandel .................... 86
Gubane .................... 76
Baraga......................76
Sershen....................86
Dclšak........■..............49
Kovač ...................... 76
Klaus........................66
Dolenc...................... 76
Ulle .......................... 67
Plešec ...................... 70
Debevec....................—
Gole..........................—
takole
121
139
145 144
173 141
165 172
Če verjamete al' pa ne
Vse nove iznajdbe, bi rekel, gredo največ zatem, kako bi se ustreglo ženskam. Razne hišne potrebščine so zdaj tako izp0' polnjene, da ženskam kmalu >ie bo treba drugega kot pritisnit1 na gumb, pa bo kosilo skuhan0 in posoda pomita. Zdaj je že v-;e na elektriko. Elektrika ponied hišo, opere perilo, pomije p°s°' do, olupi krompir, skuha kos'l° itd, itd. Kadar bodo še iznaš'1 stroje, ki bodo umivali otroke j" pripeljali "njega" od marjaš11 domov, pa bodo imele ženske prav vse na tem svetu.
Kaj imamo pa moški? Sl<or° ničesar! Zdaj so res iznašli elek' trični stroj, ki te brije, pa £e meni ne zdi praktičen, ker se moraš nazadnje vseeno sam na' mazati z milnico in vleči sW0j po kocinah.
Na trgu je tudi stroj za me>;a" nje kart, ki pa ni priporočijo' ker ne zna vreči sole in plaudi'1;
Ampak ena ideja pa je, ki ^
se obnesla, če bi jo kdo izpelji *
Ko namreč sedimo pri brivcu, a
bolje rečeno: ležimo na tiste
stolu in izgubljeno gledam0
strop, je ta čas. čisto po neP
trebnem proč vržen. Zato se
pa bil zelo vesel, ko je oni (l ^
nekdo sprožil idejo, cla bi bllV.
ci priredili strope nad brivski
stoli tako, da bi se ondi kaza
premikajoče slike. Moški bi i'11
• tu-
I i pri tem imenitno zabavo m ^ di brivcem bi bilo pomaga' ' ker bi se jim ne bilo treba 1 govarjati z kostimarjem iu spraševati vse mogoče in "e
goče stvari.
Saj nazadnje je vseeno, jj
če *e
kaže slike spredaj na steni.
pa ra stropu.
briv
In če bi se to obneslo P1"1 ]lC cih, zakaj bi si kaj takega ^^ umislili tudi dentisti, vas
toi
ko-
sam? Tukaj bi bilo pa se bolj priporočljivo, ker m stimar motil s slikami i'1. gVC-zabil na dentistove klešče i«'
dre"	• u-ii v
To so problemi, ki bi W» jl6?
list trpečemu človeštvu, a

KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namiktm liTlrnllcn K. M»y«
"Ne eno ne drugo. Pa Nemec, videl pred očmi. sem. In bolnik je moj rojak, j "Ste gotovi?" je vprašal Pogledal bom, morebiti mu lah- eden. ko kakorkoli pomagam. Vsaj za i "Da!" so odgovorili, tolmača bom lahko."	j "Spravite ga v sobo!'"
"Ce res hočeš pomagati, pa Pojdi z menoj!"
Hulam me je hotel spremljati. Pa prosil sem ga, naj gre sam domov, da ga nočem nadlegovati in da bom že sam opravil. Dal
sem mu svetil j ko in šel z neznancem.
bilo daleč, komaj nekaj minut. Obstal je pred neko hišo in Potrkal.
Vrata so se odprla. Stal sem zu"aj na ulici in čul: "Si našel hekima?" Hekima ne. Pač pa sem našel človeka, ki je bolnikov rojak."
'Kaj bomo z njim! Hekima
Potrebujemo!"
Za tolmača nam bo, ne razu-memo bolnika. Mogoče pa, da be tudi vedel pomagati." "Pa naj vstopi!" Stopil sem v ozko, temno vežo ln Po njej na majhno dvorišče. Netilko sem držal v roki, pa slabo je brlela, komaj tri korake daleč sem videl.
Niti najmanj nisem slutil, da Ini Preti kaka nevarnost. Zato S€m se zelo začudil, ko je hipoma zadonelo povelje: "°nje! Primitega!" Svetiljka je ugasnila, pobili so mi jo na tla. In od vseh strani 80 me pograbili.
so se zmotili? So mo-r<ibiti drugega čakali? Na to niti za hip nisem mi-i- Koj sem vedel, da je zaseda meni namenjena in tudi vedel, kdo da mi jo je preskr-el- Moja prva skrb je bila, * Se jih ubranim in otresem ter zbežim. Pa kako?
a bi na pomoč klical? Bi Prav nič ne bilo koristilo. . ata so se za menoj zaloput-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
dvorišče pa je bilo od štirih strani obdano s po-
»ila, v«eh sloPji.
Sam sem se jih moral otre-ter uteči po hodniku in ^ 0zi vrata na ulico. Druge re?ve ni bilo.
Si
Mroko sem se torej postavil, 8UllH z rokama od sebe, koli-mi je dovoljevala gneča mene, pa jih spet narra-
tion-
lla krepko potegnil k sebi.
Sunek je res podrl dva na tla. sPredaj in zadaj so me dr-
se drugi in tudi tista dva, sta padla, sta se koj spet °besi*a name.
k & Potem smo se suvali in tiho in obupno. Dru-ni bilo slišati ko topotati v,	nog po mehkih in sopihanje. Napenjal j
.^j. vvse moči, da sem mislil,
man^ mi bodo Počila- — za~ drli Preveč jih je bilo. Po-So me na tla, še na tleh
Prijeli so me in odnesli. — Lahko bi se bil še branil, povezali so mi roke k telesu in mi zvezali roke pri gležnjih. — Upognil bi bil koleni in nekaj zdravih, krepkih sunkov bi se mi bilo še posrečlo. Pa le poslabšal bi si bil poožaj in še huje razdražil svoje sovražnike. Mirno sem se pustil nesti.
Opazil sem, da so me vlekli skozi dve sobi. V tretji so me enostavno vrgli na tla. Nosa-či so odšli, ostal sem sam.
Poskusil sem vezi. Trdne so bile. Ali sem bil sam v hiši? Poslušal sem.
Ne. V sosedni sobi so bili ljudje. Najbrž straža, sem si mislil. Kako dolgo me bodo pustili samega?
Ugibal sem, kako bi se rešil, pa zmotili so me v razmišljanju.
Vrata so se odprla in dva človeka sta vstopila. Eden je nosil luč.
Drugi je stopil pred mene in me vprašal:
"Me še poznaš?"
Postavil se je tako, da mu je svetila luč v obraz. Pogledal sem ga.
In lahko si mislite, kako sem bil prijetno iznenaden, ko sem v njem spoznal — Ali Manaha, sina Barud el-Amazata, der-viša, ki sem ga v Stambulu dvakrat obiskal. Seveda, ni bil več v svoji redovni obleki.
Nisem mu odgovoril. Sunil me je z nogo in rekel:
"Vprašam te, če me poznaš!"
Molčanje mi ni prav nič koristilo. Ako sem se hotel rešiti, sem moral vedeti, kaj nameravajo z menoj in kam me jodo spravili. In zato sem moral govoriti.
"Da," sem torej odgovoril.
"Slepar si! Lažeš! Noben Nasr nisi!"
"Ali sem rekel, da sem član vaše čestite družbe?"
"Da."
"Ne! Vprašal sem tistikrat, ali naj te nagovorim z "en -nasi-." Ti pa si mislil, da sem eden vaših. Nisem jaz kriv, da si se dal premotiti."
"Zakaj pa nisi popravil moje zmote?"
"Hm! Ali sem mar zato prišel k tebi na obisk, da te naučim previdnosti in duhovitosti?
Cemu ste me ujeli? Kaj' hočete od mene?"
"Ubili te bomo!"
"Kakor hočete!" sem odgovoril kolikor mogoče malomar-
FEBRUAR
27.—International	Workers Order, koncert v avditoriju S. N. Doma.
MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni	klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
4.—Podružnica	št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4. — Koncert mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine.
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvcjrani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
24.	— International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo	Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S N. Doma.
25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
16.—Clevelandska federaci-
17.—Jugoslovanski kulturni ja SNPJ, prireditev za delega-
cijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve, Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 22G KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
AVGUST
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza
"Le nikar se ne delaj, kot da ti ni nič za življenje! Džaur si, kristjan, in ti psi ne znajo umreti, ker nimajo ne korana ne preroka ne raja.
Spet me je sunil v rebra. — Da sem imel le eno samo roko prosto! Tale derviš bi še vse drugače plesal ko tistikrat v Stambulu!
"Kaj morem za to, če me mislite umoriti?" sem dejal, so me hoteli ime-j "Umrl bom prav tako hladno-klical, bi se bili j krvno, kakor sedaj le hladno-ki bi bili morebiti krvno prenašam tvoje brce. —
m se branil, suval in butal 'Ofr soi
o	1)a vge bol gem se
^.fal v vrvi. 7 sem zvezan in ujet!
m0?v y ,nisem klical na j) ' ^akaj se nisem oglasil?
jo'Si življenje rešil, če
Za SV0boda bila izgubljena.
tt?q1Vlj(;"'!e mi vsaj trenutno
če'}	' k* bili laže opravili,
borir me hili ustrelili ali pa za-■ živega
zh*v bi bil pri ljudi
bili ' e>! na pomoč' P,a bi me j Kristjani niso taki strahopet-v zabodli.	neži, da bi suvali zvezanega
akih nepi;ilikah tudi sred- človeka, ki se ne more braniti. J! ^očan človek redne telesn SaPe sem
Dvanajst ameriških vojaških zrakoplov ov je -poletelo iz Sen Diego, Cal. do Honolulu, razdalja 2,552 milj. Na teh letalih je bilo 80 mož posadke. Enega t$h zrakoplovov vidite na sliki. V vodilnem letaki je bilo pet častn ikov, ki so spodaj na sliki.
razvija iz-le moči. Kar brez
talcem bl' in m°.'im na'Pa"
in »V? niČ b°lj g0di,°' Počet?, 0l° 80 mi že kar iz Pa bu\ »f1 iz P^u. Sicer
tiegu ' r mogel rabiti ne e-
rinaist Cl,ru^ega, deset ali šti-
4ovi mG ^ držal°" se 0cj(li, h0 staii okrog mene, moram
načine t in kleli na vse ^ebiti poljubi čibuk med pogodim',;,!0111 je bila ^ka med ' vorom?"
ia°vjem, da roke nisem	(Dalje prihodnjič)
Odvzemi mi vezi, pa boš koj videl, čigav prerok je večji in čigav raj je lepši!"
"Pes! Še'grozil bi mi! AH se hočeš z grobarjem še pred zoro spoznati?"
"Torej pa me pusti pri miru in se poberi odtod!"
"Ne, ne bom šel. Govoriti moram s teboj. Ali se ti mo-
Iz zadnjega štrajka avtomobilskih dela vcev v Flint, Mich. Slika kaže, kako so pripeljali živež sedečim štrajkarjem pod nadzorst vom vojaštva, v eno izmed Chevrolet tovaren.
Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica* v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu.
DNEVNE VESTI
Kongres se boji radi preobilice denarja
Washington, 23. februarja. — Finančni odsek senata je odredil posebno preiskave, ki naj dože-ne, če .je v resnici potrebno, da se nabere v skladu za starostno podporo rezerva, o kateri računajo, da bo dosegla v letu 1980 nezaslišano visoko svoto $47,-000,000,000. Finančni odsek naj dežene, če je v resnici taka svota potrebna. Vladni uradniki sami priznavajo, da je starostna podpora problem, o katerem je danes nemogoče računati. Pričakuje se, da bo končno kongres prisiljen ali znižati davke za starostne pokojnino ali pa zvišati pokojnino, ker bo na vsak način preveč denarja v blagajni. Nekateri so tudi mnenja, da se začne s plačevanjem starostne pokojnine že, ko oseba doseže 60. leto.
-o--
Prihod nemškega ministra povzročil poboje
Dunaj, 23. februarja. Ko je dospel včeraj nemški minister za zunanje zadeve Konstantin von Neurath na Dunaj, so nastale demonstracije, tekom katerih je bila ena oseba ubita, 28 ranjenih
Italija bo bojkotirala angleško kronanje
Rim, 23. februarja. V odgovornih krogih se poudarja, da bo Italija uradno bojkotirala vse slavnosti ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija V., ako bo angleška vlada dovolila kakemu zastopniku Abesinije, da je navzoč pri kronanju. Lord Cranbonne, ki načeluje odboru za kronanje, je včeraj, izjavil, da je bilo povabilo dostavljeno zastopniku abesinskega kralja, kar je Italijane silno razkačilo, ker s tem korakom je angleška vlada pokazala, da še vedno ne prizna laške osvojitve Abesinije. Laški kralj je uradno nameraval poslati svojega sina, prestolonaslednika kot uradnega zastopnika k svečanostim.
-o-
Buchanan, najbolj vplivni kongresman, je umrl
Washington, 23. febr. Umrl je James Buchanan, star 70 let, demokratski kongresman iz Tex-asa, načelnik kongresnega odseka za dovolitve denarja, kateri urad je najbolj pomemben v kongresu. Kot načelnik tega odseka je bil Buchanan glavni pomočnik predsednika, za katerega je moral najti potrebni denar za javna dela in relif.. Skozi roke Bucha-nana je šlo v zadnjih par letih najmanj deset milijard dolarjev za javna dela. Njegov naslednik bo najstarejši član poslanske zbornice kongresa, kongresman Taylor iz Colorade, ki je že 80 let star.
-o-
Ruski trgovinski posredovalec v Angliji
London, 23. februarja. — Sem je dospel Nikolaj Bogomolov, ruski trgovinski komisar, katerega naloga je skrbeti za boljše trgovske zveze med Rusijo in Anglijo. Rusija je dobra od-jemalka angleškega blaga. Lani so Rusi kupili v Angliji za 85 milijonov dolarjev vrednosti blaga, in Rusija želi, da Anglija v bedoče več kupuje v Rusiji. -o-
Zdravje papeža se je precej izboljšalo
Rim, 22. februarja. Poročila iz Vatikana pripovedujejo, da se je zdravje papeža Pija precej izboljšalo. Papež dobro počiva in tekom dneva vrši vsa svoja uradna dela. Osebni zdravnik papeža je lahko odpotoval na kratek oddih.
---o--
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE!
MALI OGLASI
Dekle ali vdova
stara nad 25 let, dobi delo za hišna opravila pri dobri družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(x)
Naprodaj je farma
ali se pa tudi zamenja za hišo v bližini Euclid Beach. Krasna farma, 39 akrov, v lepi slovenski okolici v bližini Geneva,lepa hiša, 6 sob, furnez, ob dobri cesti. Za podrobnosti poiz-vejte na 15820 Huntmere Ave.
(48)
Delo dobi
dekle za splošna hišna dela.
Pri
in nad 200 aretiranih, šele ko je'ko stanuje. vlada zasedla ulice z vojaštvom, [2448.
-e: nemiri ponehali. Poboji so -
nastali med onimi Avstrijci, ki i zahtevaj o, da se Avstrija sdruži z Nemčijo, in med onimi, ki želijo, da ostane Avstrija neodvisna.
--o-
slovenski družini, kjer tudi lah-Telefon FAirmount (46)
Rekord jugoslovanskega
kmeta v razporokah
Belgrad, 22. februarja. Jurij Vetra, star 97 let, se je pravkar zopet poročil z Marijo Zoro, ki jej stara šele 37 let. V poročnem uradu je povedal, da zakonski stan obdrži moža mladega. Jurij je bil poročen 18-krat. Tri žene so mu umrle, a od petnajstih žena se je dal razporočiti. Jurij ima 38 živih otrok in nekaj čez sto vnukov in vpravnukov.
čas za nakup hiše
Naprodaj je hiša, ki ima 10 sob, na Parkgrove Ave. Cena $6,900. Nadalje hiša za eno družino, 6 sob. blizu Grovewood Ave. Cena $2800.00. Hiša za dve družini, 10 sob, blizu Memorial šole, cena $4200.00 Hiša 12 sob, blizu St. Clair Ave., in 141. ceste, cena $6700. Malo odplačilo, državne posojilo HOLC. — Damo vam tudi navodila kako financirati vaš dom. Daniel Stakich, 15813 Waterloo Rd.
(Febr. 9d 26. 27).
Dekle dobi delo
za hišna opravila. Hodi lahko spat domov. Oglasite se na 787 E. 185th St.
M.



"Doslej me še niso!'7 je starši. "In vendar sem pomagal že blizu dvajseterim, ki so bili prav tako nedolžni kakor ti."
"A kako dospeš v mrtvašnico?" je vprašal Jack.
"Pusti to! Tudi iz jetnišnice vede več vrat in d uric na prosto. Samo poznati jih ne smemo. Pristav . . . no dovolj!"
"Kipjatog! Kipjatog!" se je zaslišalo zunaj na hodniku. Hitro sta si priredila še poslednjič čaja, nato je starši izginil ter vesel odnesel podarjeno Jackovo perilo.
Kmalu nato pa se je vrnil s paznikom. Trije jetniki so že stali na temnem hodniku v kožuhih. Vsi štirje jetniki so stopili v sosedno celico. Na tleh je stala bela, nepopleskana, surovo stesana krsta. V njej je ležal mrtvec. Pozvonili so pokrov, in starši je zabil šest žebljev ter odšel.
Nato so dvignili krsto ter jo nesli na dvorišče. Jetniški pop in višji paznik sta urno opravila svojo službo. Jetniki so krsto naložili na zaprt črn voz. Velika uvozna vrata so bila že na stežaj odprta.
Počasi se je peljala rakev mimo straže Voz je okrenil na cesto in oddelek z nabitimi puškami je stopal za njim. Jetniki z Jackom so bili edini spremljevalci mrtveca.
Gosta megla je že ležala po samotnih ulicah in globoko se je udirala noga v mehko snežno blato. Sprevod se je pomikal po tihih pustih cestah. Neme so ležale temne hiše. Redko so srečali človeka, kak pes je zalajal nanje, kak siromašen voz je priro-potal mimo in izginil v dalji. Dolgo so stopali molče, prekoračili nekaj mostov in mostičev, dospeli na odprto polje in obstali pred pokopališčem zločincev, jetnikov in neznanih samomorilcev.
Jetniki so dvignili krsto z voza in jo nesli k izkopanemu grobu.
urno! Mraz je!" je velel četo vod j a in cepetal. Jetniki so hiteli; spustili so krsto v grob in jo zasuli. Zasipali so tako naglo, da jim je postalo vroče. Toda ledena burja je brila preko pokopališča, da je bilo straži še vedno prepočasi.
"Dajte! Dajte, lenuhi!" je bevskal četovodja in se s prekri-žanimi rokami tolkel po ramah, da bi se segrel v dlani. In vojaki so ga posnemali ter se bili kakor on, nehote se odmikajoč od groba k izhodu pokopališča. Voz se je bil že vrnil. Končno je bil grob zvrhan, in Jack, najmlajši med jetniki, je pobral vse štiri lopate, ki jih je bil prinesel iz mrtvašnice ter jih je nesel zopet nazaj. Toda ko je stopil v mrtvašnico, se je zdrznil. Za vrati je stal starši.
"Počakaj, da dobro odidemo; potem skoči skozi okno! Izgini čimpreje odtod, da te ne primejo znova. Bog s teboj, brat!"
In starši je že izgini] skozi vrata in jih zaklenil. Jack je še slišal, kako teče za tovariši.
Zunaj je bila že malone tema. Vojaki, ki so prezebali, se niso brigali zanj, ki se je pridružil ostalim trem jetnikom. Z vso naglico so se vračali v jetnišnico.
Jack pa je urno odložil ka-znjeniško ob.ako, si nateknil čepico, oblekel rokavice in odprl okno. Čakal je in poslušal. Od razburjenosti mu je razbijalo srce. Nihče se ni vrnil ponj. Z vil je t: rej odloženo obleko v klobčič, jo vrgel skozi okno in skočil za njo. Priletel je nanjo, jo pobral ter stekel s pokopališča. Nikjer žive duše. Le burja je suvala.
Nekaj časa je stopal med malimi hišicami in oprezoval, kje bi odložil'svoj zavoj. Na desni je videl kočico, ki je imela odprta vrata. Stopil je tja, po-sluhnil in ker ni slišal nikogar, je pahnil kaznjeniško obleko skozi vrata. Potem je stekel v stransko ulico.
Imenik raznih društev
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Z a kraj še k, tajnik John Ki-kol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0O46-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Prank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin KostanjSek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič.
Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7-00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb m umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N. p^ma.
$1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leča s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik John Melle, 6806 Bonna Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otoni-čar Jr., 1110 E. 66th St.; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Frank Boge vič. Nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Prank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani, stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno- udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO CARNIOLA HIVE,
ŠT. 493, T. M.
Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar', 1173 E. 60th St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe, zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. Društvena zdravnika: dr F J. Kern in dr. M. F. Oman.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO L02KA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment anaša
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Rose Urbančič, 1174 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, 6201 St. Clair Ave.
"Blage ruske duše!" si je mislil. "Koliko nezaslišanega barbarstva je v ruski birokraciji in koliko neverjetne, nadčloveške plemenitosti v ruskem ljudstvu! Krist in Antikrist se borita večno za to slovansko dušo. . ."
A kam zdaj? Najpametneje je, da grem na kolodvor. Ondi zvem, kdaj odide prvi vlak v Moskvo.
Imel je srečo. Prvo žensko je vprašal, kod naj gre, da dospe na kolodvor. V desetih minutah je bil ondi. Samo toliko, da je v naglici malenkost povečerjal, Ii"i | že je sedel v vlaku. Zadovoljno se je iztegnil in takoj zaspal, saj je bil pošteno truden.
XXVII.
Maluška Moskva
Brzovlak Nikolaj evske železnice je eden najhitrejših v Rusiji. V eni uri predirja 60 vrst. Vagoni so razsvetljeni in v njih je navečja udobnost.
V Mali Višeri je odšel Jack v elegantno kolodvorsko restavracijo, se po dolgih mesecih prvič mirno, in dobro najedel, pušil in popil steklenico izbornega krimskega vina. Potem se je vrnil v vlak in spal do jutra.
Nato je zrl skozi okno. Na zapadni strani se dvigajo Val-dajske višine, komaj tristo metrov visoki hribci ... tu pa tam ubožna in otožna ruska vas . . . lesene vse brez izjeme, da je razumljivo, čemu imenujejo Rusi svoje vasi "de-revnje" — lesnjače.
A do Moskve niti ene zanimive postaje. Jack je torej utegnil razmišljati, kaj naj stori dalje. Tretji mesec poteka, odkar je dal ženi Polly poslednji znak, da živi. Njej mora sporočiti najprej, kje je; gotovo jo že hudo skrbi. Ubo-žica si ne more razlagati njegovega dolgotrajnega molka. Ker pa ima v stricu prav dobrega družabnika in tolažnika, ji je dolgočasno življenje v Strenovem gotovo vsaj za silo minevalo. Obupavati ji ni bilo treba. Sporočiti ji torej, da odpotuje iz Moskve naravnost proti jugu, preko Kijeva v Odeso ter preko Črnega morja v Carigrad. Tam se lahko zopet snideta, in od ondod se pač lahko vrneta zopet domov v Chicago. Bakrovi papirji se dotlej menda vendar že dvignejo.
Od Petrograda do Moskve vozi kurjerski točno 12 ur. Ob pol dveh zjutraj je bil v Moskvi. Takoj jei sedel v izvoščka in se dal odpeljati v veliki hotel "Kontinental" na Gledališkem trgu. Ko se je odpočil, si je zjutraj najprej ogledal prvo moskovsko slavo: Kre-melj. Samo par minut hoda je imel do tja. Visok, v obliki trikota opasuje to jedro Moskve; v trikotu je zase celo mesto s cerkvami, samostani, ar-zenalom, vojašnicami in palačami. Petero vra;t, utrjenih z visokimi močnimi stolpi, vodi v Kremelj.
Jack se je povzpel na zvonik Ivana Velikega ter užival čudovit razgled. V solncu so se lesketale pozlačene in pestre kupole neštetih cerkva, med njimi so kipele kvišku mogočne palače, so se vile ulice in se širili bulvarji. Skoraj tik pod kremeljskim zidom teče reka Moskva, čez katero se razpenjajo mostovi.
In Jack je vzklikal: "Ruski Rim! Kolika razlika med Pe-trogradom in to Moskvo! Tam kopija velikih evropskih velemest, tu ruski narodni original !"
Težko se je ločil, a treba je bilo iti brzojaviti Polly. Sklenil je, da ji brzojavi le' kratko, a piše tem obširneje. Zato je poiskal brzojavni urad, napisal naslov stričev v Strenovem, nek&j številk, ki so povedale, da je živ in zdrav v Moskvi ter seje podpisal "Iv. Hljestakov."
v.Nato si je Nakupil perila ter se vrnil v hotel, da se ondi temeljito skoplje ter preobleče.
Nato je šel obedovat. Takoj po obedu pa se je vrnil v hotelsko sobo ter je napisal za ženko dolgo, zanimivo pismo.
Bil je že mrak, ko je prenehal. Odšel je v restavracijo, malenkost zaužil in nato odšel v "Malo carsko gledališče." Zelo zadovoljen je odšel po predstavi spat.
Naslednjega dne je hodil po Moskvi, si ogledoval vse zanimivosti. Najkrasnejša se mu je zdela cerkev sv. Spasitelja, ki stoji ob levem bregu Moskve na vzvišenim ter ima petero pozlačenih kupol. Njene notranjščine, ki je vsa marmor, bron, srebro in zlato, se ni mogel nagledati. In stene so ji poslikali prvi ruski umetniki.
Toda vabilo ga je tja pred vsem prekrasno petje. Takega še ni slišal v nobeni cerkvi. Okoli 80 pevcev, mož in dečkov, je stalo tik zlatega ikonostasa in pelo kakor po j o menda le še angeli.
In ko je po preteku tedna na
svojo brzojavko v Chicago dobil zopet brzojavno nakazilo na banko, je imel zopet denarja dovolj. Mirno in dobro je živel, se posvečal ves študiji Moskve, vmes pa je nadaljeval svoje popisovanje doživljajev. Bil je že drugi teden v Moskvi.
V Rumjancevskem muzeju je bil posebno ljubo presenečen. Tu so bile noše vseh slovanskih narodov, tudi srbske1, hrvatske in — evo! — celo slovenska: cela skupina slovenskih svatov iz Koroške v naravni velikosti.
Rad je zahajal v Trgovski dom, bazar, kjer dobi človek vse, česar potrebuje v življenju, ter se je izprehajal po ulici Tverski, ki je gotovo pol ure dolga. Tu so največje trgovine; celo pristen Kitajec ima svojo prodajalno za čaj in svilo. V Tversko ulico pa je hodil tudi zaradi edine velike moderne moskovske kavarne Filipova. In stikal je med borznimi izvestji dan na dan, toda bakrovi papirji se še niso dvig-
nili . . .
Rad je zahajal tudi v pristne ruske krčme, ki jih zovejo traktirje, kjer kličejo belo oblečenega natakarja: "Človek" in kjer se ob neprestanem svi-ranju orkestrijonov tako slastno uživajo razni pirožki.
Korak za korakom je opazoval na Moskvi njeno ogromno zgodovinsko starost od 12. veka doslej: kaj vse je že doživela !
Nekega dopoldneva je stopal po elegantni ulici "Kuznet-skij most," kjer ni ne kovača no mostu, ko se je hipoma prestrašil. Zaslišal je ženski glas, ki je klical:
"Jack! Jack!"
Skoraj tik njega se je ustavil izvošček, z voza ,ie skočila dama v kožuhu in z mui'om na roki, a z gracijoznimi co-
patki preko čeveljčkov ter je hitela proti njemu. Bila Je Polly.
(Dalje prihodnjič)

Farmer ji v Madison, Ark. s,o bežali pred povodni/jo na višje kraje in seboj odgnali svojo domačo živino. Enega takih prizorov vidite na sliki.
Reka Mississippi je pri Bessie, Tenn. predrla nasipe
Vlada. Zed. držav dela prekop v južni Kaliforniji in sicer naravnost preko puščavskega peska. Po tem prekopu bo tekla voda iz reke Colorado, 80 milj teka bo skozi puščavo. Ta voda bo namakala Imperial dolino. Parne lopate kopljejo v pesku do 100 čevljev globoko.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978
Preostalo je še
nekaj izvodov poez'j
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!

REJ EN I PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins, izvrsten Špeli.
Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Diobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., YVilloughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2
DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA
Jos. Glavan, lastnik 1166 EAST 60th STREET
HEnderson 5832 Se toplo priporoča gospodi• njam za vse mlekarske izdelke
iitttmttttttt^
| DR. A. L. GARBAS
p	SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
j! ki ima svoj urad v Slovenskem narodnem domu na St. g Clair Avenue, naznanja, da je inštaliral
jI najmodernejši X-Ray aparat
|j kar jih je na trgu. mtttixtmuimtumttitttftntttttittttttttt:
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
PREČŽTAJTE
TAKOJ SPOROČITE,
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI
IŠČEJO SE POVEKJEXCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
^ODNI ADRggJJl!
IE6 Fifth Ave.
IVAN MLAOIHeO
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
j Triner's Bitter Wine Co. 1 I 544 S. Wells St.. Chicago, 111. 1 I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime ....................... '
I Naslov .....................