jWBrtgwrtfliWlBitifliitopgn.lt (Wo.iw) mtton»<l DytnamoT OcWwr«,«!*,cmW»*gw«onic»ot»wrToit,ST.-Byort»o<a>Tr»««rt,a.B. IHrtwon, Podmutore«.«!
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily 0 -s in the United Statess-
Issned every day except Snndays aid Legal Holidays. QJ 50,000 Readers .„
Telephone: CORTULNDT 4«87.
Entered a« Second Clan Matter, September 11, 1903. at the Port Office at New York. N. Y, nnder the Act of Congress of March 3, 187».
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 216. — ŠTEV. 216.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1918. — SOBOTA, 14. SEPTEMBRA« 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXV L
Metz je cilj Amerikancev
IZVEDENCI V WASHINGTONU DOMNEVAJO. DA JE OTVO RILA OFENZIVO PRI ST. MIHIEL KLINU POT K NADALJNIM VEČJIM OPERACIJAM. — ZVEZNO GLAVNO MESTO SE SME JI BERLINSKEMU UGOTOVILU. DA SE JE UMAKNILO ČETE IZ STRATEGIČNIH OZIROV.
AMERIŠKE ČETE VKORAKAJO V NEKO MESTO V ALZACIJI.
Wash n<ton, D. C*., 13. septembra. — Popolno uničenje klina pri St. Mihiel od st-ani armade gen. Pershinga ter sodelujočih fran- ( ••oskih čet j«- le otvorilni korak k operacijam veliko širšega obsega, j Tega mnenja so števlni tnkajšni armadni častniki.
Ofic jehm poročila »e je še vedno zadrževalo ter se vsded tega ni .Moglo premeriti cilja in namena, katerega so imeli Amerikaiiei pri ..voji prvi neodvisni akciji. Smatrajo pa za vrjetno, da potiska-; jo vojaki generala Persh nga so vedno naprej v namenu, da se se-stanejo / novo črto, katero bo skušal -sovražnik vzdržati.
Dokler ne priile definitivno poročilo glede uničenega, klina.1 nočejo tukajšnji uradniki dati izraza svojemu mnenju glede teka bodočih operacij, ki to bodo vršile na tem pozor šču.
Kljub temu pa prevladuje naziranje, da se bo napravilo klin pri St. Mihiei za temeljni kamen velikega obkroževalrega gibanja, j s katerim h »čejo izolirati nemško trdnjavo Metz. ki je središče cele nemške fronte od Severnega morja jia do švicarske meje.
Stratgične važnosti odločilne zmage generala Pershinga se po mnenju številnih opazovalcev ne more preceniti. Zmaga presega po-p« :noma ob .eg ozeir.'.ia, katero so pridobile nazaj čete v akciji, kaj-j li odstranjen je te nevernosti v ozadju francoske trdnjave Verdun je oprostilo francoske armade s te točke nakar se jih bo lahko upo-; rabilo za aktivne of« nz vue operacije pri Khcims.
S to zmago je Sila oproščena tudi železniška črta iz Verduna v T ml in Nancv, kar be nei/ineme važnosti za gen. Pershinga in fran eoske armade ua nj« gov i levi strani.
Itila je izguba *.e železnice, katero so leta 1014 odrezali Nemci iheuem / zavzetjem St. Mihiela. ki je stavila trdnjavo Verdnn v nujvrčjo nevarnost ter dovedla do bitke pri Verdunu, kjer so doživi Nemci britek in drag poraz iz rok Francozov.
General Per>hin;* j«* sedaj označit vston amer ške armade v
Izjava Hertlinga in von Payeija
HERTLING JE IZJAVIL. DA SI TAKO VLADA KOT ARMADNI VODITELJI ŽELE MIRU POTOM SPORAZUMA. — PROTI VSEM jOS/AJANJEM. — KANCLER ZAGOTAVLJA, DA JE SPORA 2UM Z ZAVEZNIKI BLIŽJE KOT SE SPLOŠNO DOMNEVA. — NIKAKIH VOJNI HODŠKODNIN — PRAVI PAYER
Oficijelna poročila
Francosko porodilo.	in Pennine v Cambrai je nadalje-
Paris, Francija, 13. sept. — val včeraj sovražnik s svojimi \ «.jno /. uničenjem edinega klina ne celi bojni fronti, katerega je Dnevno. — Zapadno od St. t^uen- napadi po najmočnejših artilerij-,mcl sovražnik še v rokah in -ieer z uničenjem, ki je vzelo le dva tin so francoske čete zavzele vas skih pripravah. Napadi so se izja-dui boja.	Savy.	lovili ter je imel sovražnik velike
Prvotna izročile »o cen la število jetnikov, ki so padli Ame- V Champagne se je odblo moč- izgube. Naš dobro liamerjeni urti-rik-iiicem v roko na V_'.0<K) in to število predstavlja najbrže ostau- ne nemške napade. V okraju Ver- lerijski ogenj je igral odlično ltlo-najmanj treli >oviažnih divizij.	dun sino vprizorili več napadov «-0 uspešni obrambi. Kjerkoli
l>oM<la j niso sprejeli i>e nikakih določenih poročil glede plena ter se vrnili z jetniki. Ker )>• nova Orla preko starega klina vel ko krajša, so francoske in Ameriški napad v okraju a« riške čete, ki so bile /.apo>ljene ob tem klinn. sedaj na razpolago Mihiel gre uspešno naprej.
Angleško poročilo.
Anjrlija, V Vennand
za deugo službo.
Kot kažejo na jnovejša poročila, se	ameriško napredovanje še
m v-tavilo. Ncmil-o oficijelno poročilo	je irlasiio. dn s* je pripra-- London,
vilo novo črto. Narava ozemlja, kjer vo	stale amer ške čete, danes Nočno. —
i ju najnovejša poročita. auiensKo napredovanje se —o---— r---
Sept. —
in Jean-
\ e'er, pa kaže. da mora biti ta nova črta daleko proti Metzu. kjer court sektorjih, severno od St. » i ua razpolago holjše naravne ovire. Pričakuje se. da bodo ameri- Queutin. so pridobile naše čete na ške patrulje potisni!' naprej ter se seznanile s to novo črto. p red no ozemlju ter ostale v zvezi z naprej m' bo vprizorilo novo napredovanje.	potisnjenimi četami sovražnika.
Vspričo velikejta števila jetn kov, katere so zajeli, so uradni Južno-zapadno <»d l.a Hassee je Ai-o/i tukaj sprejeli ; velikim >mehom nemško ugotovilo, da >e je,£]0 naše napredovanje naprej :ti /ptaruilo ta klin i»»-ez vakega resnega vmešavanja od strani so- to kljub opozicije sovražnih siroj-vražnika.	nih pušk. Naše čete so se polastile
Domnevajo, da m- je nahajalo v klinu sedeui sovražnih divizij ptM<st. ^e Bethune. vključno oiic'. ki so -tale na >traž ob bokih tega klina.	Severno od tega kraja drže na-
Izjavilo se je. ra je ameriški udarec v manj kot dveh dneh u- ^ -ete nem^ke za kopne črte nr»-n.eil klin. katerega j,- držal sovražnik več kot štiri leta. in ki je stal posredno zapadno od AuelijMes-Nei.iei.io ve- kot 1*20 000 jetnikov. To dejstvo bo gotovo še nadalje i ^ Bassee ter potiskajo naprej v vznemirilo številno prebivalstvo Nemčije.	'vas. Tekom noči nam je padlo v
Ne dvom: s., d- so nemški voditelji pneakovah ta udarec ter t,^	jotnikuv v b)ižini
>d redili-----*— ---------- -------- --------- i — —*
j prodrli Angleži v naše črte Sf jih je naša infanterija zopet vrirla ven potom protinapadov. Ilavr:«-eourt se nahaja v rokah sovraž.iu-(ka. Zavrnilo se je na večer sveže I napade sovražnika med Moeuvres j in Ctouzeaueourt. • Med Ailette in Aisne se je od časa «lo časa zvečal artilerijski boj. Pri manjših infanterijskih spopadih v Champagne so naše čete privedle nazaj nekaj jetnikov iz bližine Le Mesnil.
Včeraj so napadli Francozi in Amerikaiiei klin pri St. Mihiel. v bližini C ombres višin in južno od
Iz Rusije
cm* načrte
edili \>e potrebn-t tla spravijo svojo glavno silo iz klina. Hitrost ]t,jjejte jcz0ra
■riškega napredoMiiija ob b<»kih pa je očividno prekrižala njih!	--i
r 1	"	ii	t	j Dnevno poročilo. — \ c
ČIVKANJE HUNSKIH PTIČKOV Francosko-švicarska pogodba.
10. SEPTEMBRA.
Baron Burian.
poročilo. — \ ceraj so se angleške čete polastile Ilolnon gozda ter pognale sovražnika z mest. na katerih je nudil odpor. Nadalje proti severu smo potiš-! Pariz, Francija, 13. septembra uili naprej svojo črto iztočno od j Poročila iz Ženeve prav jo, da je vawi Jeancourt. ki se nahaja v fraricoska vlada razveljavile fran- naših rokah. Naši nasprotniki naj le pre '#osko-švicarsko trgovsko pogodbe Tekom večera so močni sovraž-skrbe priliko za mirno izmenjavo \7 leta l!M)t>. zjavlja se, da je pri- n| oddelki, katerim je pomagal nazorov za razpravljanje in telita- pi^ovati to zavezniški politiki, f oddelek nizko letečih aeroplanov, nje vsega, kar loči danes vojaku- katero se hoče razveljaviti vse tr uapadli naše nove pozicije pri joče se stranke in najbrž ne bo govske pogodbe, ker se je bati. da HaVriiteourt, a se jih je zavrnilo treba nobenih nadaljnih bojev, da hi se sovražnik po končani vojn z velikimi izgubami, se jih spravi bliže skupaj....
11. SEPTEMBRA.
Kajzer in *ultan V ljem II.	i , .._ . , .. ... . , j
1 btal lih Je klm pri t>t. Mihielu t	.. -v- ,
J " 4	1	čen ogenj na.se artilenje. Napad
London, Anglija, 13. septembra. — Ne plede na odklonitev nemške mirovne ponudbe je grof Hertling. nemški državni kancler pre-; pri-aii. da je mir bližje kot se splošno domneva.
To je razvidno iz nagovora, katerega je imel kancler pred voditelji nemških strokovnih zvez. — Tako se glasi v brzojavki, ki je dospela iz Kod ar. j a n ■ Exchange Telegraph.
Kancler je izjavil, da si tako nemška vlada kot armadni vaditelji žele sporazuma in mint.
Grof v on llertliiig je nadalje rekel, da so vlada in armadni voditelji priti vsem osvajanjem.
Kancler je tudi rekel, da bo razpustil poslansko zbornico, ka-korliitro se bo prepričal, da je dogovor z gospodsko zbornico glede volilne preosnove nemogoč.
Amsterdam, Nizozemsko. 13. septembra. — Nemški podkancler von Paver je imel včeraj v Stuttgardtu govor, v katerem je izjavil, ;da ima Nemčija kot nedolžen in napaden del v vojni pravieo zahtevati odškodnino, da pa je sklenila opustiti .a misel in to eel<> vpsri-jčo vojaškega poležaja
Z ozirom ua vprašanja zasedenih ozemelj je rekel podkancler. j da morajo dobiti vsi narodi njih posesti pred vojno in s tem tudi ; Nemčija svoje kolonije.
j . Nato bi bila Nemčija pripravljena izprazniti zasedena ozemlja iter vrniti Belgijo brezpogojno j>od zadržkom, da bi ne imela nobena druga država z ozirom na Belgijo več prednosti ko4 pa Nemčija. — jKc-kel je nadalje, d«' ne bo Nemčija predložila zavezniškim silam v odobrenje -ili v izpiomembo mirovnih pogodb, katere je sklenila z
______Kusijo, Ukrajino in Kumunsko.
Podkancler je rekel tudi, da bo padla teža zavlačevanja miru Pogodba med Nemčijo n sovjet- ter petega leta zimske vojne v enaki meri ua vse vojskujoče in ne sko vlado. — Velika večina ruske- ie na Nemčijo.
ga naroda ni s tem zadovoljna.	pav-er je opozori} svoje poslušalce na dejstvo, da se po štirih le-
lih vojne, slednja še vedno drži izključno na sovražnem ozemlju. Stockholm, švedsko. 12. Sept.— !>,iz;,aI da ne deluje vojna s podmorskim Čolni tako naglo in za-(Ass. Press •*_Nemčija in sovjet- ,iestfiyo	Je pričakovalo. Dostavil pa je, da breziuiselno raz-
na Vlada Rusije sta pred kratkim i i>litvljati o tem. komu naprtiti krivdo za to. Sovražnik baje ne mu sklenili pogodbo, ki je zelo vzne- nadomesiti svojih izgub gradnjo novih ladij in Payer je i/javil,
da ne morejo zavezniki ponoviti ropa nevtralnih ladij, ki je brez vsake primere.
Rekel je nadalje:
— Čimveč čat odpošljejo Združene države, temvečja bo potreba po ladijski prostornini za dobavo ojačenj, mitnic je in provianta. 1/-popolnjevanjc sovražne armade z Amerikanci ima vsled tega v sebi
svoie meje.
llekel ie nadalje, da bo postala izguba tonaže usodepolua za An^-ijo po končani tojni, kajti Anglija bo izgubila svoj«, premoč na o'orju vrjrid Združenim državam.
Govornik je rekel, da morajo Nemci gledati na to. da vrši v«»j ia še nadalje n«: tujih tleh, da se bore Nemci za svoja življenja n -voej domove in Ji: je edino upanje sovražnika to. da bo Nemčija nitreje propadla od znotraj kot pa bodo oni.
Payer omenja, da se sedanji strašni boj ne more končati z navadnim mirom. Le en pogled na stanje popolnega izčrpanja sveta ključuje vstko tak«» možnost.
mirila rusko prebivalstvo.
Prebivalstvo je čisto navaden trgovski kontrakt. ki določa voz raznih stvari iz Rusije v Nemčijo.
Rusi so se začeli bati. da bi jim lie bile odvzele stvari, katere ne obhodno potrebujejo. Sovjet n? vlada najbrže namerava transpor-tirati v Nemčijo vse zalog«*, katere je zap'enila po razn h petro-«rrajskih in moskovskih skladiščih. Pa tudi Nemci niso s lo pogodbi ničkaj zadovoljni, ker se promet teh potrebščin ne b<» vrši tako redno in tako hitro kot bi oni že-
tam. Napadli so tudi višine v Lo-jieH Xemt-. ja ,JO uajbrže imela iste ;'k:-,^«Jevstko tako možnost. Dostavil je : renski in pri Mosel.	transportne težkoče kot jih jr ~ "e morp.ni°	Poljske Rusiji in tudi ne moremo po
Ker se je pričakovalo tak na- irao|a p(> sklepu mir z Ukrajino. 'aa^uti- da bj se Finsko zopet spravilo pod ruski jarem. Ne moremo pad. se je pričelo že pred par dne-J prC(| ^asom -jc Marija Špirido p:' !>.ustiti	us0,,i obmejne države, ki leže na nemški meji in ob
vi z izpraznjen jem tega klina, k' uova natančno razložila vse nem HaI.iiku- Baltika sanega pa se ne sme vnovič proti njega volji"pod-je bil izpostavljen obkroženju od ške načrte za zatrt je Rusije. Nemei	n,skcmu imperializmu ali ga pa izpostaviti nAarnostim dr-
obeh strani. Vsled tega nismo bo- so sklenili pobrati v Rusiji vse bla-
žavjianskc vojne in anarhije.
okoristil b takimi pogodbami.	Nasproti Moeuvres se je zapa-
* * * . .	žilo sovražno in fan ter i jo. ki se je
\ ceraj je bi petek »n trinajste-	/a ti d in takoj se
ga in dan velike smole za Nemce. ^ namerilo na„jo težak n natan.
Ponovno tekom preteklih ter najmanj 13.000 jetnikov in
mesecev j>o dali odgovorni vodite- amerJike čete so se znašle na nem- ^	pozneje, je bil po-
lji eesarske Vlade odkrito razume- ški meji, trinajst milj od njih P"'™™. ti vsakemu, ki je želel razumeti prejšnih pozicij, da smo ob vseh časih pripravljeni ponuditi roko v »pravo....
cev. ki so dospeli do naših črt. se
BiT je to oseminpetdeseti rojstni	^ ali ali Pa ,
dan generala Pershinga.	'^Pkovale tekom
Bil je sto in četrti rojstni dan	zapadno Aucliy-les-La
j narodne himne: **The Star Spati	Bassee.
.gle.i Banner'*.	Nemško poročUo.
Razventega pa so se ljudje spo	Berlin, Nemčija. 13. sept. —
Na bojni fronti je bil
12. SEPTEMBRA
Von Payer.
— (i i o bo k o
imamo kot ueuoizui ui i.aj.auem john j Pershing in Ferdinand , m:rilllUi Med ATosel in Men del pravico do odškodnine. Nada- Foch v,ak po lri,iajst C.rk v svo	MtHl Mosel 111 MeU
idtoko smo prepričani, da	da jmaj0 Woodrow Wilson Vo-no
kot nedolžni in napadeni john J. pershin- in Ferdinand ' *•
rili bitkedo konca, temveč izvedli 'god. vse usnje in skoraj vso lira- „ Podkancler je rekel, da je primeren sporazum med Nemčijo in nameravana gibanja- katerih so- nI. katero Rusija tako krvavo po- j3( , -rij°	ker so »konomski interesi obeh pogosto istovetni in k-r
vraži lik ni mogel preprečiti.	trebujc.	jC	direktno »dvisna od Nemčije. Rekel je, da lii nobenega
Zavrnilo se je Francoze, ki so i Toda še p redno je izdala Spin ,V0ll}a- (Ja ho "lOgOČe fjaneko vprašanje rešiti soglasno z diktat! napredovali na višinah iztočno od duhova svoje ugotovilo, so se pe '"™ T^ P'ev,(.lneSa državništva.
Meuse. < ombres višina, katero se trograjski delavci uprli in niso	"dfancl*r Je končno izjavil, da bbstaja še vprašanje voji.M,
■Miskodum z ene strani na drugo. Glede mirovnih pogojev je rekel-.
Mirovn-i pogodba bi morala biti popolnoma pozitivne vsebine, te-a soavstro-ogrske čete. skupno bilo najbrže namenjeno za Nem i 7 I!ar°di SVfta si ^ da se j'm prihrwii iiadaljno bedo vojne, si s četami, ki so se borile med Men- čijo. Železniški promet so tud ^ Jj^^ "^ d"ar?dn,h	.tCr dogovorov glede enakega
ivi- zelo ovirali železničarji.	]razorozenja. Glede vseg tega smo pripravljen, sodelovati po svoji
uaj-ioljsi zmoznosti.
Von Payer je rekel, da vse te ideje niso Nemčiji nove ter je nadaljeval :
Želimo si dogovora glede razoroženja pod pogojem popolnih medsebojnih enakih obveznosti, ki bi se tikale ne le armad na kop-
Iz zanesljivih virov .se je do-:11-,n' temVf tudi Pa morj"-. Na 1'odla^i tega b.nno dvignili zahte-
• , - ,	T, ... iVo za prostost morja m morskih črt. za odnrta vrata v v*e r»rek-i>i<o-
gnalo, da cirkulira po Rusiji za , * . -	. . '	1 d Md[*' x prtKmoi-
iuinimnteo>u	skl' V?***1 j" ™ ^v^ovanje privatne lastnine na morju.
(_e se bodo vrsilt pogajanja glede zavarovanja majhnih narodov ter narodnostnih manjšin v posameznih državah, bomo radevo-
__U«> nagovarjali mednarodne dogovore, ki bodo dovedli do oproščenja
Amsterdam, Nizozemsko. 13 ; prodov, nahajajočih se pod vlado Anglije.
4*Lokal	~	"	---
je začasno izgubilo, so zopet za- hoteli nalagati na ladje blaga, ki
vzele domobranske čete. Južno od je bilo določeno za Švedsko, pa je .	....
* — ' mm bilo najbrže namenjeno za Nem I% V ,!arodl SVeta SI ^ da se prihrani nadaljno bedo vojne U-. ,> . .	4 . , zele 1 g nai
eu- , eijo. Ze.ezmski promet so tud	?
!	J	Hizurn/pnifl
se in Mosel. krile umikanje d
zij. stoječih pri St. Mihiel.	| Pred dobrim mesecem so se bolj-
Tekom noči je bilo izpraznje- ševiške čete v Orši uprle. To se nje klina dovršeno brez vsakega 'j^ zgodilo vsled tega. ker so liote-u meša vanja sovražnika. Stojimo |e oblasti t ran spor tirati v Nemči-sedaj na novih črtah, katere se je Jo cel vlak obleke, pripravilo.
Ob Hartmanns-Weilerkopf na:n je padlo v roke preeej jetnikov.
13.00 jetnikov.
Izpraznjenje klina pri St. Mihiel. o katerem so razmišljali že več let. se je izvršilo brez ume- | sevanja — pravi berlinski vojni
$25,000,000 papirnatega denarja. Kakšen je kajzer.
septembra. — Berlinski Anzeiger" je dobil iz Essena na jtančno poroč lo o slavnosti. ki se Ije vršila v Esseitu. Kot znano, jr
Kropotkin aretiran.
Ije vat i vojno do take točke pa bi jij, imenih, nas štab« tako težke žrtve, katerih	* % •
ni mogoče popraviti z denarjem Društvo Alzačanov in Lorencev da po mirnem premilseku in kljub je čestitalo generalu Pershin?u ob ugodnemu vojaškemu položaju priliki rojstnega dneva slednjega rajše opustimo to misel....	Kot znano so prišli predniki Per-
shinga iz Alzacije.
18. SEPTEMBRA	|
I Na prošnjo generala Pershingr. izjalovili poizvedovalni napadi so-Von Hert ng.	-e p0sia]a portugalska vlada ve vražnika. Zavrnilo se je angleške
— Mir je sedaj veliko bližje koi liko Število delavcev na zapaduc delne napade južno in zapadno od se splošuo domneva. Ta vlada in 'fronto, da nadomestijo ameriške Fleurbair ter močan angleški na-armadni voditelji t>o proti vsem j vojake, ki so bili dosedaj zaposle ,pad severozapadno od Hullueh. osvojevanjem..	"
se. kjer vprizorjajo Amerikanci svojo ofenzivo, ni dosedaj sovražnik obnovil svojih napadov.
Berlin, Nemčija. 13. sept. — Dnevno. — A* bližini oba'i ter se-vero-iztočno od Bixsehoote smo izvedli uspešne manjše operacije. Med Ypres in Armentieres so se
UrAvstro-ogrske čete so krile s!-'je.VrŠUa Vt,EsSe,1U- fnall0\?C Anglija, 12. septembra, stematično umikanje Nemcev - P" te* Pr,,,k, «°Vonl tudl Petrogradn so aretirali princa se glasi v poročilu z Dunaja.	...... :„	_ j........ _ .	.. , ■	" >
ZA ČETRTO POSOJILO SVOBODE
Na zadnji seji okrajnega Jugoslovanskega odbora za četrto Po Dolže ga sojilo Svobode je bilo sklenjeno,
Brez vmeševanja od strani sovražnika je torej prva armada sre-nerala Pershinga v enem dnevu zdrobila utrdbo, katero je izpopolnjeval sovražnik štiri leta. vje-la 13.000 mož ter zaplenila 60 to-
ni pri takih delih.
Med cestama, ki vodita iz Arras kdaj ju bodo vjeli.
|kajzer. Poročevalec pravi, da j< Petra A. Kropotkina.
cesar zelo potrt in da je ves siv zveze z Anglijo ter da je namera-|da se vrši prihodnja seja dne 16. Iz njegovih oči pa seva od loč nosi val s pomočjo zaveznikov strmo 'septembra v sobi številka 2562 v in ponos.	glaviti sedanjo rusko vlado. To poslopju štv. 120 Broadway.
Z elastičnimi koraki je šel skoz• zadnevno poročilo je dobila neka I Začetek točno ob osmi uri zve-dvorano, kjer ga je v kratkem tukajšna brzojavna ageutura iz čer.—
nagovoru pozdrav 1 Krupp von Retrograda.	\ Na seji morajo bti navzoči vsi
Bohi
Prine Kropotkin jc slaven uče- člani odbora ter tudi predsedniki P°i'i- •	•	- -L 1 Govoriti za^'el z zamolklim ujak n je bil že dve leti zaprt v in tajniki neWyorikih slovenskih.
Kdini znak. <ta je sovražnik prt- giasom> ki je postajal vedno moč- trdnjavi sv. Petra in Pavla.	hrvaških in srbskih dmštev.
čakova' udarec, je v poročilu ne- nejši. čimbolj se je bližal govoi--
keg-a dopisnika, ki pravi:	koiieu. Govoril je tričetrt ure. —	Maršalska palica.
Med jetniki se je nahajal tudi Pred seboj ni imel nobenega roko-. Ameriška organizacija Knight? |	Nemci praznijo LUle.
major Schlesig. nek nemški grof. pisa in nobenih pripomb. Njegove {0f Columbus je poklonila maršalu Belgijski Ibti poročajo, da priha-On in njegov štab sta imela prt- govorniške krenje so take. da b iFocliu marialsko bulavo. katero jajo številni begunci iz mesta Lil-IjagO pripravljeno ter sta čakala, ga radi njih zavidal marsikak dr-jse mu bo formalno izročilo ali na!le v Malines in Antwerpen. "*
Odbor.
ižavnozborski poalauee.
bojnem polju ali pa v Parizu.
kaže, da praznijo Nemci to me^to.


GLAS XARODA, 14. SEPT. 1Q18

44
IIOXKIII PUBLISHIHQ fl OMPJlMT
(Korniu Daily.)
fem4 tad pobUahed tqr Oim {I farporatioa.).
flAHK HITH11, 1*1 Will M i	LO0I8 BBNKDIK,
FUo* of BmIm— at the eorpontlcB and addresses of above otflcwj 82 GortUndt Street. Boron«* ot	New York City, N. X.
•e wlo leto velja Uefe aa Anaclln Za celo leto m mesto New Točk 9*00
ta	fUOZa pol leta m snesto New Tork« §.00
■a pol leta	—2.00 Za četrt leta aa me*to New Tor« UM)
Ca tetrt leta	1.00Za Inoaemetro ea celo leto...... i.00
"GLAS NAHODA" izhaja rmk dan lsrsemfil nedelj ln praaifcov.
"GLAS NARODA" ("Voice of the People") IrUj daj except Sundays and IdMall
Subscription yearly $3*60.
Advertisement
Daplat bra pcdplaa In oaetmoatl se n© prioMnJeJcu Denar naj m blagovoli pošUJatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da ss nam tudi da hitreje najdemo naslovnika.
"SLAB N A K O D A"
se ^AfiiiMii w.
Hew Tort City.
Telefon: 2S7fl Onrtlundt.
Krfska deklaracija
Lepšega daru bi predsednik ne mogel dati Slovencem, Hrvatom in Srbom, in Slovenci med svojimi ljudmi zastonj iščejo boljšega prijatelja kot ga iniiijo v Slovenski Narodni Zvezi.	j
Dan šestega septembra bo zgodovinski dan za vse ameriške Slovence in naše ljudi \ starem kraju.
Tega dne je t>il namreč pri ameriškemu državnemu tajniku Slovenec. član Jugoslovanskega Odbora, in ga je prosil, naj vlada Združenih držav prizna Jugoslovane kot prijateljski narod.
Ta zgodovinski dan nam pa ne bo ostal v lepem spornimi. Član Jugoslovanskega Odbora ni namreč pojasnil visokemu n -radniku želje jugoslovanskega naroda namreč, da hoče biti svoboden in da si želi sam odločevati svojo bodočo usodo, temveč mu povedal neresnico: Jugoslovani žele monarhijo pod dinastijo Kara-gjor^jevičev.
Člani Jugoslovrnskega Odbora s« javno na shodih priznavali, da je Krfska deklaracija potrebno zlo, na odločilnem mestu, v uradu ameriškega državnega tajnika, so pa rekli, da je Krfska deklaracija alfa in ornega vseh naših zahtev.
Pooblastilo, ki pa jim je dal narod, so izrabili, hoteč doseči ne kaj. s čemur ni narod zadovoljen.
To je težak greli, katerega jim ne bomo prej odpustili, dokler s pošteno besedo ne izjavijo, da bodo zanaprej v prvi vrsti v pošt e-veli narodne težnje. cTa bodo hodili zanaprej po poti, katero jim bo začrtal narod, ne pa tisti, ki hoče dobiti besedo nad njim.
Krfska deklaracija je glavna ovira našega napredovanja. Ona je začetek našega zla. needinosti in medsebojnih prepirov.
Ker jo je Jugoslovanski Odbor skier:1 jo lahko tudi razveljavi. —
Če je pa ne moie razveljaviti, naj jo v toliko prevredi, da ne bo žalila čuta človeka, živečega v Ameriki, in da so jo bo razveselil na »ml. ki je domala izkrvavel v sto in sto let trajajoči sužnosti.
D o p
i s
I	Oregon City Oro.
Kal:or večinoma po ceii Ameriki. tako tudi tukaj smo letos ob-li'jali zelo svečano delavski dan; sove. da tie tukaj v Oregon City, pač pa približno. v nekako 13 milj j oddalji-nem mestu Pok Land u. Šli) «um> + ja večinoma vsi organizirani delavci iz tega mesta, da smo se vdeiežiU skupno s tamkajšnjimi delavci v.-like jutrude, katere se je Vdeležilo približno 25.000 organiziranih in pati ijotičnih delavcev in delavk. Nekaj zelo lepega je bilo videti toliko človeške mase se pomikati lej>o v vi-sti iz ulite v ulico. Bili so zastopani vsakovrstni deTav-ri in delavke, kakor tudi vsakovrstni narodi, kateri.so nosili različne napise kakor n. pr.: "The Kešser is the worst- scab en the earth, but hell never break hue "Allies strike"; drugi zopet -"To hell with the Kaiser!", in zo-
Sedanja vojna .se je nehote in sauiaposebi razvila v boj proti vsaKemu. ki je pod krinko lepih čednosti uganjal krivico, ki ni iz-polnjeval splošnih odredb človečanstva in nepfsanih postav, katere nosi poštenjak v srcu ter so njegova neprecenljiva svetinja.
ln tako se je zgodilo, da je poštenjak nastopil proti krivcu in •užt-nj proti svojemu krivičnemu gospodarju.
Za dosego visokih ciljev je treba'velikih žrtev.
V	sedanjem času se hočejo preobraziti celi narodi, da celo člo\ t-št v o in vsled t.ga se nam ni čuditi ogromnemu številu žrtvo-vanih in se ne smemo bati žrtev, ki nas čakajo.
Pred dobrimi štirimi leti jo klic "vojska*' ki je z bliskovito naglico šinil preko celega sveta in dobil odmeva v vsaki vasi in koči. pretresel zatirane avstrijske narode do mozga, kajti vedeli so da so se začeli težki časi brezmejnega žrtvovatija v korist onega, ki jih je tlačil. Tedaj niso slutili, da jim bo nudila vojna razen grenkega napoja trpljenja tudi čašo sladkosti, tla jim bo prinesla svobodo.
Zavezniki in njena voditeljica Amerika lio priznali Ceho-Slo-vake kot zavezniški narod.
S tem je rečeno, tla »o zavezniki priklonili svojemu programu tu h program češko slovaškega naroda in da ne bodo prej odnehali, dokler ne bosta centralna zaveznika izpolnila do zadnje pičiec tega skupnega programa.
V	Avstrije je razen Ceho-SIovakov in Poljakov še tretji narod, ki je voljan vse žrtvovati v boju za prostost in neodvisnost — to so Jugoslovani.
Kmalo i»o izbruhu vojne se je zbralo v Londonu nekaj naših in hrvaških najboljših mož. ki so se že prej nahajali v inozemstvu, ali ■ o ,>a po izbruhu pravočasno ušli avstrijskim žandarjem, kljub temu, da so imeli iae;o dobro zastavljeno in zavarovano.
Osnoval se j- Jugoslovanski Odbor in si nadel vzvišeno nalogo d« lovati v prid zatiranemu jugoslovanskemu narodu.
Jugoslovani pa ne prebivajo samo v Avstriji, pač pa tudi v Srbiji, in Srbija je ofieijelua članica zavezniških narodov.
Srbiji vlada dinastija Karagjorgjevičev, katere sedanja repre-zentanta sta kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander.
Ker sa elani Jugoslovanskega Odbora mislili, da bo prišel nji hov glas veliko prej do veljave in da bo pred svetom več opravil, ee bomo imeli n-i svoji strani člana entente, so sklenili s srbskim ministrskim predsednikom pogodbo imenovano Krfska deklaracija, ker je bila sklenjena na otoku Krfu.
Mi vsi slutimo, da je bilo tako, kajti natančnih podatkov, kaj je dovedlo <"lane Jugoslovanskega Odbora, da so podpisali pogodbo, k daje enemu več kot pa dvema skupaj, dosed a j še nismo mogli dobiti. —
Dve stvari sta bili mogoči: bodisi, da je Srbija z vso silo vstra-jala pri svojih zehtevah ter da ni hotela ničesar slišati o bodoči Jugoslaviji brez dinastije; bodisi, da so bili člani Jugoslovanskega Odbora .^ami prepričani, da je Jugoslavija brez vladarske dinastije nemogoča. t
Nekaj ie moralo biti, to ali ono.
Mogoča je pa še ona stvar, kar pa težKO ■apišemo in smo pripravljeni vsak čas preklicati, če se motimo, namreč, da člani Jugoslovanskega Odbofa zastopajo pre*! sveiom neko gotovo srbsko stranko, ne pa slovenskega in hrvaškega naroda.
Razburjenje ki ;e nastalo po b javi jen ju Krfske deklaracije posebno med Slovenci v Ameriki, je kmalo poleglo, kajti člani in reprezentati Jugoslovanskega Odbora so poskušali dokazati in so deloma tudi dokazali narodu, da je bila Krfska deklaracija zaenkrat absolutno p'.tr bna, kajti drugače bi ne bilo mogoče priti Jugoslovanom v -tik z zavezniki in odločujočimi faktorji- v tej vojni.
O Krfski deklaraciji >.1110 slišali razne stvari. Slišali smo razna tolmačenja".
Slišali smo tohi.r čenja. ki so odvzela kralju vso besedo in jo dala narodu, in nekdo jo je smatral celo za tako demokratično, da jo j-.> primerjal ameriški proklamaciji neodvisnosti.
Toda to so bila tolmačenja, ki so že precej dišala po zavijanju.
Če bi 3topila kdai Krfska deklaracija v veljavo, bi jo morali vpoštevati tak) kot jc pisana; od besede do besede, ne pa tako kot jo nekateri svojevoljno tolmačijo.
Po našem nenju pa ni potreba Krfske deklaracije razlagati, kajti razume jo Inhko vsakdo, ki je pri zdravi pameti, ki zna čitati in ki ve, kaj je demokracija in kaj je kralj.
Zastopniki Jugoslovanskega Odbora so uvideli, da so šli malo predaleč in so se najbrž že kesali ker so jo objavili.
Toda popraviti ni bilo več mogoče in vsled tega so začeli v govorih in pisanju zmanjševati njeno vrednost.
Nekdo jo je celo imenoval potrebno zlo. Češ. da je bila posledica razmer in da bo ob vso veljavo, ko bo prišel troimenski narod do tvoje besede.H
Po takih in podobnih izjavah so se duhovi precej pomirili, in KrNka deklaracija je postala le še tarča za napade tistih, ki niso z mirni simpatizirali.
V	Clevjlandu je bila meseca aprila letošnjega leta vstanovlje-na Slovenska Narodna Zveza.
Sestavila je svoj program, kateremu pa ni priklopila Krfske deklaracije, ampak jo je vzela samo v naznanje.
Poglavitna točka v tem programu je samoodločba naroda.
Poglavitna točka elevelandske deklaracije je, da naj ima vsak narod sam pravico odločevati svojo usodo in da si ne sme nikdo lastiti pravice določati mu, da mu bo vladal ta ali oni.
Slovenska Narodna Zveza jc zgradila svoj program 11a besec|c predsednika Wilsona, da bo imel vsak narod sam pravico določiti si svoje bodoče življenje.
Slovenska Narodna Zveza se je postavila na stališče, da narod potrebuje prijateljskih nasvetov ne pa zapovedi in pa odredb, kon-čujočih se s diktatolikimi besedami: Tako ali pa nič!
Obmejne trdnjave Nemčije
K«- prodirajo zavezniki-skozi strahoviti pas Hindenburgovc črte ter poživlja kajzer nemški narod, naj ohrani domovino potom '"u-spešne. obrambe", je prilično posvetiti nekaj pozornosti utrdbam Nemčije na njeni za patini meji ter onim ob Renu. ki se nahajajo na pr»ti prodirajočih abroad zaveznikov. Te trdnjave je treba uničiti ali pa drža*! na motvozu, če se hoče zmagoslavno vkorakati v Berlin. Na francosk -nemški meji bi imeli zavezniki posla s trdnjavski-mi pasovi, vključno ozemlja z utrjenimi mesti Metz in Strassburg. Lahko pa bi tudi uporabili velik del svojih sil, da se približijo renskim tnlnjavskim prsovom Mainz in Kolin, skozi Belgijo in Luk semburg. Main z ieži nekako 100 milj v ravni_ črti od luksemburškt meje, dočim leži Kolin 77 milj od belgijske. Težkoč naloge v vsakem slučaju bi se ne smelo omalovaževati iu z ozirom na invazijo Nemčije skozi Luks. nburg iu Belgijo je tjakal še vedno kaj dolga pot. če se meri razdaljo z bitkami ter piemaganjem obrambnih sistemov. že zgrajenih ali improviziranih, ki bodo stali velike izgube ter zahtevali veliko trošenje inunicije. Razventega pa ni več daleč zima. s svojimi ovirami za premikanje artilerije in neredkimi one-mogoeenji nifanterijsfcih napadov.
Dokler ni nesrečni maršal Bazaine predal trdnjave Metz. se slednja ni nikdar uzlula kakemu tujemu sovražniku. Metz in Stras-sburg sta zelo strašna brauilea nemške meje. V slučaju Metza je Napoleon 111. izboljšal obrambe s celim krogom fortov, ki so se raztezali v precejšni razdalji od mesta in Nemci, potem ko so iztrgali Metz iz rok Francije, so te obrambe še nadalje raztegnili, prav do Thionviiie na severu in do Gravelotte. Metz kot trdnjava datira iz** dni stari Rimljanov. V petem stoletju so Huni pod Atilo zavzeli mesto ter ga oplenili. Metz se je nahajal v posesti Francije skozi dve stoletji, ko so ga leta 1870 obkrožili Nemci ter ga zavzeli. Mir. katerega se je skler.ilo v Frankfurtu. je dal Nemčiji to trdnjavo. Glavno mesto nemške Lorenske, Metz, leži 99 milj severozapadno od Strassburga ter jc zvezano z Luksemburgom ter pokrajino ob dolenjem Renu z značilnim sistemom strategičnih železnic.
Strassburg. 30 milj iztočno od francoeke meje. dobiva velik del svoie važnosti iz dejstva, da je glavno mesto cesarske province Al-zacija-Lorenska. Tristo in sedemdeset milj od Berlina obstajajo njegove moderne utrdbe iz verige štirinajstih ali več ločenih fortov, ki se nahajajo od središča mesta v razdalji treh do peti-h milj. Upoštevajoč dalekosežnožšt moderne artilerije pa so Nemci gotovo zgradili še nadaJjne forte izven imenovanega pasu. Ker leži Strassburg na ravnini, pri stoku rek 111 in Breuseh, se je izdelalo naprave, potom katerih je mogoče v slučaju potrebe preplaviti vse sosedno o-zcmlje.
An twerp en se je smatralo za mogoče najmogočnejšo trdnjavo \ Evropi, mogoče za nezavzetno. Bila je eden izmed triumfov Brial-monta in zunanji fo.rti, od katerih so je številno zgradilo pozneje, so delali Autwerpen za belgijski Gibraltar. Kljub temu pa niso imeli Nemci nikakili tekoč ter razbili utrdbe 11a kosce, s čemur so izsilili predajo. Antvverpen je delil usodo Liege-a in Namur-ja. Ali bi bilo mogoče tesno oblegati Metz in Strassburg iu ali bi mogla za vozniška artilerija odstraniti te trdnjave s poti proti Berlinu? Nem ei niso bili nikdar v stanu iznebiti se Berlina. Obstoja šola "žive sile'', kot se imenuje one. ki verujejo v visoko eksplozivne snovi ter napadalne čete in ta šola se je v tem slučaju gotovo izjalovila. Bern-harli pravi o Strassburgu, "da varuje najboj važni prehod preko Rena proti francoski ofenzivi v južno Nemčijo 111 nj^ zavzetje ali obramba je visoke moralne vrednosti za celi potek vojno." V initial jnem pravi glede tega predmeta :
—	Ce ima ta trdnjava poleg tega gotovo množino ofenzivne sile, ki bi zadotovala, da se stalno vznemirja komunikacijske črte francoske armade, ki je prekoračila reko severno in južno od mesta, potem bi bili Francozi, ki bi 11a-mernvali vkorakati v Badensko, vsaj prisiljeni oblegati trdnjavo / obeh bregov.
O11 sklepa, da bi bilo mogoče Strassburg. "ki varuje močno čr. to Rena ter Črni le- za njim"' braniti s primeroma majhnimi armadami.
Z Metzom 111 'St.-assburgom v mislih pravi Bernhardi nadalje:
—	Čim močnejše so obrambe trdnjave in čim večjo o-fen/.ivno silo imajo, tem bolj bo prisiljen sovražnilk posvečati jim pozornost, tem večje bo število sovražnih čet in tem bodo olajšale za trenutek našo lastno umikajočo se armado.
Jasno je, da smatra Bernhardi južno Nemčijo za dobro zavarovano po trdnjavah Metz in Strassburg in da sta ti dve trdnjavi zelo strašni kot ofenzivni bazi.
Približanje k Berlinu skozi Belgijo in Lnksembuurg je videti bolj lahko in privlačno. Od Liege-a do Berlina je nekako 300 milj. ven lar pa je tr-iba pomisliti, da bi strategične železnice branilcev dovoljevale hitro koncentracijo in transportacijo čet. da se odbije invazijo. Do Rena bi se dospelo šele po celi vrsti bitk na nemških t ■ r. Ko bi na enkrat dospeli do vidne razdalje od reke. bi se stavila zaveznikom ne. pot močilo utrjena mesta Kolin. Koblenc in Mninz.
—	Usodo naroda. — pravi Bern hard. — se ne more nikdar odločiti potom zavzetja enega mesta in naj je še tako važno. — Premagati ali zajeti je treba armade v polju. Zavezniki bodo leta 1919 izdaleka nadkriljevali Nemce jjlede mož in trdnjav. Njih napredovanja proti Berlinu se ne bo do dol^o oviralo, če se porabi te nemške trdnjave ofenzivno ali defenzivno.
E3
Jugoslovanska
m	=
sj
Katol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 - fnkorporirana leta 1900
Glavni urad v £LY, MINN.)
pet: "h" Cncle Sam wants un we will go, we harbor 110 slackers", in: "We will bridge the seas or die in the attempt*' itd. To so nosili delavci iz ladjedelnic, katerih je veliko, kakor železnih in tudi lesenih. Vsi so nosili pripeta dva svilena teaka. Prvi je bil modro-J beJo-rdeč z napisom: "We are behind the man behind the gun in 191S Labor Day ", drugi je bil bel z napisom: "Tt-m MoCney must not hang." Nosili so tudi veliko sli k o Mooaeya z napisom: "Shall Mooiiey hang? No. no. set him 'iree." Večina tukajšnjega časopisja. se vet la le kapitalističnega is-* ni strinjalo s tem iu so nosili sliko ponatisnjeno. Tudi stavkarji Iv Oregotn City smo bili v velikem številu vdeleženi. tako nekako ;>ri-blizno 700. Pilo je veliko vojakov lin mornarjev z vojaško godbo na čelu. Pri i-elem sprevodu je s vir al o uodb.^
j Vs.- t-.- je bilo prvič v zgonovmi Mregona. Nikdar poprej niso vse I tukajšnje tovarne vstavile ui-lo j kako letos. In kdo je k temu pripomogel.' Nihče drugi, kakor organizirani delavec. Tako ee \ idi, k<;:f<» potrebne s<> organizacije. — Dobe se še chines ljudje, žalibog. če i:a \ praša kak boss; "Ali boš delal 11a Labor day .'** pa odgovori: "Seveda!"* in še se podpiše, da bo delal. Kdmi dan, ki ga nam 'dajo. pa še teua l»i kompamstoni 'uajrujš" darovai. Obriši si meglo z oči! Se policaj je kričal nad ljudstvom, da kričati in ploskati, kar je mogoče, saj delavski dan jc samo enkrat v letu.
Pred enim letom ni bilo skoraj še nič organiziranih delavcev tukaj. če pa greš danes in pogledaš na okrog, boš videl skoraj na vsaki -suknji ali na klobuku znak organizacije American Federation
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. box :T>1. Coneinaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS BALANT. box 10t>, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZK II. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniii: Loi'ls COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave 'M\ So. Chicago. 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK boX 4s0 Elv, Minn. JOHN RUPN1K, S. R. box 2i. Export* Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAL'TZ. Jr. 432-7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 6'24-2n,l Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC. 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAX, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63. Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407-šth Ave.. Johnstown. Pa.
Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja t ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jed note. v<e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.' Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bo.te oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvic*. V blagajni ima okrog'$300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do šl.500.000 ^en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo s<* lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Hujskanje proti Cehom
Kakor je znano, tako piše trza-j dal iu je s svojim sramotnim rav
<ška "Ldinost ' cd
1. junija, so ii.inj'- :i zakrivil težke poraze dru-
razni ueinškonacionalni o/ir-. vse-Jgiii čet. Zato jr hil polk ra>.j»u-nemški poslanci z očitno »vadili-j^'čen ^ eosarskio« odlokom, i/.i.i-škim namenom vložili že pred lflili 1H. junija 1'»15. I'espt.lki št. daljšim časom neke iutei pela i je; 11. ^ \n 1 (!:? >■> se držali-dobro, zaradi veleizdagstva Cehov in po-j'iletle p»--po!ka štev. :{5 ; Pfzeuj sej>ej še nekaterih '*cškiii po!ko\ J pi*a\i minister, la čast polka kot Sedaj — v brezparhunentaiiii do- -elolc ni omadeževana, dasiravno bi, kar je nekaj zelo čudnega —/odpornost nekaterih delov ni bila
jo domobranski minister odg ^ o-3'il pismeno na tak« int »rpelacijo poslanaca Scluierfl'a. v kateri se pravi:
V listu "liiiževija Vjetlomosli*' (v Pet r< .-gradu) onienj • *:i češl:o-of Labor, seveda le v Portlandu, siovaški revolucijonariii kongres
ni istoveten s češko-slovaškim kongresom, ki so je vršil ob koncu
ovaški k( ngt< Je bil tretji vi-lei/da ja-lski i i o 1; ' g res Cebo-Sloval.ov na Iluski ai i Njego\ glavni namen je bila <>i-
ne pa v Oregon City. Tukaj pa. če pogleda človek okrog, vidi le črni neLfbrisljivi madež na če;u in zapisano: "Papermaker scab." Tu-kajšnji delavci se bore že več kakor 10 mesecev iza boljše delavske razmere. Mislim, če je videl kakšni skeb to veliko slavnost v Port- zborujoči landu, da ga mora biti sram, kerj; podira, kar toliko delavcev zida.
Žal, da so med njimi tudi Slo venci, iu še rajše slovensko d ru-LriJ pjzacija češko -slovaškega štvo pusti, samo da more oprav-Uja v Kusiji, da se zadosti zaradi ljati najslabše delo na evetu. revolucije izpremenjenmi razine-Sram ga mora biti, če gti pogleda Pam \u Se gibanje zgradi na denio-V oči 'sodelavce, ki se poteguje za kratični podlagi \u,\ je bila pr jJ boljše delavske nv.mc-re. Drugi Teira kongresa se je udeležilo Slovenci delamo vsi v Portlandu.jotfrae lancev. in sicer 116 iz
nekalto i v ladjedelnicah, drugi po u jet!,iških taho-rišč. f:> i/, č-ško-1
žagah. Zasluži se še dosti dobro, j sjllVaske nnnade iu lKi Ju \ Seveda tt» je tidvisno od dela, kak-i	obstoječih dru-štev. Sklenilo,
šno ima kateri. Za vse je bilo in je,Se je ,„ed druirini- Ceho-Slovakij dosti dela. nobeden ni bil pris~i- vslraj.-jo trdno na razdelitvi av-| 1.1 en iti sl.ebat, ker vsalci Litije stiti-r>gie monarhije m zahtevi «!ol)i delo. Tudi zdaj bi nt kateri pQ ustanovitvi popolnoma neod-
trajna. (dede pešpolka 2S > Praga j>ravi minister: iz izpovedb jfo!-koM«ega poveljnika o bojih J. in 4. aprila na Gornjem Oirrskem izhaja z gotovostjo, da je tr čete. ne da hi bi1 počil tudi le en .strel, približno 'ml sovražni bataljon ujel, ali pra\zaprav prišel pouje ii. jih odpeljal iz postojanke. Polk je aprila 1016 v Kijevu. Gre očivid- razpustil takoj, a se je zaradi od-uo za kongres, ki se je vršil v po- ličnega nastopa enega njegovih sledku ruske revolucij« in je za-J iiiai šbataljonov v bojih na dob"i -slcdoval njene politične cilje. V dobski planoti v poletju 1!>I5 z<-času od	'i'), aprila v Kijevu 1 pet vzpostavil s cesarskim otjlo-
k.
danim 22. deecn iirji MH
Slovenske novice
Ely, Minn.
Pri 01 >if e' j .1. Zaie se jc oglasila -r> -pa ' » »kija. katera jim jo jm-.stila z i -spomin !:repke*/a sinčka. Mati in s-uček ^ta zdia\a. Kuoio-vala -loiui iu K:;ta»in:i (»rud»-it. ' > vaMjcnih i»,- bilo več rojakov iu rojy!:;jij 1 i it kopit-o "suhega ' Ming«.*'. W\ so se odzvali. Pri •z. V. \ je lu'-bral nt i>: i-z«! SI. i;. Združenje.
i ;»i i liki j. 'eno š-2.7
er ROJAKI, 'NAROČAJTE SE HA "GLAS NAJVEČJI SLOT
KI ) «
NARODA", DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
radi šli delat drugam, pa je »ež!:o dobiti, če si zapisan, da skeb. Ce ga 1 »a dobi slučajno, pa tudi ne d la dolgo. Želez«! je težko m čc slučajno doli pade na skeha, ga uoije: pade pa naj rajše nanj.
Tte-ej, rojaki, ne hodite sem v Oregon City, ker je še vedno stavka. Ce se bo kaj preobrnilo, bom }v» poročal. Draginja je tudi tukaj zel<» velika in še večja bo, ker tukaj je zelo suho leto.
F. Sekne.
Kje je MATIJA SMOLC? Doma je iz Dragatuša št. 5 pri Črnomlju na Dolenjskem. V novembru 1917 se je nahajal v Leadville, Colo., potem je pa odšel v pre-mogorove v državi Colorado Za njegov sedanji naslov bi rad izvedel Joe Missich. iV. V. S. Co., Leadville. Colo. Cenjeni i*ojaki v Colorado so vljudno prošeni, da mi sporoče njearov sedanji naslov, nko pa slučajno sam ta oglas čita, naj se zglaai na goni navedeni naslov. Joe Mnsich.
visno ee>!-:«j-slovas!
dr<av
r le-
ležba pri revolu- ijonarneni od po-' ru proti iiionarhij: velj;. za naj ( višjo uiaviid in narodno dolžnost ' vsled če;.ar si- pričakuje, »la v-i' ' eho-Slov.-dii prostovfdjno vst«»oi-ji \ češko slovaško armado Pod češko-slovaško »»-niacin >e v 1> i-! •-•.i j i razniiejo češko-slovaške divi-j ''i je, kater i! 1
Virginia, Minn.
1'išuli Jam ži • ie kii.i dovoljena h *i)ev zalona od un;ža Louis Ja-leziči'. ker ]•• ravr.al grdo ž nj«». 'l-ciiti-ljiea j«- navedbi. <la jo je 'T-tž 27. ranija 1M7 |>ognal iz hi:-z grožnjaaii. Dobihi .je pravico, d t sti.e rahiti zopet svoje dekliško ime I ršnla -Vlohan.
Helena Lusrtik. stara '11 let. toži
ur te polki so se v,	.11 1 - •
, - .....	. . ........svojega is i« »za JaKooa. ki je star
poletju 1*)1< v resnici v Galieiii - . , . ...	,	...
; ...	.	.,.	. t-»2 let. za ločitev /aUona. Poročila
VfariJi proti nam :n s«» bili ouieiije-i	.	r>
. ..	.	,	-stj v-e 1«. junija	Zena prn-
n: tucli v ruskem uradnem armad-! ,	--	t
...	. ... .	... i*'- »'h n< njemu ničesar prav. .;ar
nem poročilu -t. ltilija 191/. la , . - ,
.	J .	. Jiui»e»u. ter »o %-ecle.o /merja tel
armada se sestavna v vrla vnem iz ,	,	...
. ,	.	. . 1 dneva, ko s'a >e poročila,
avstro-ogrskih vojnih ujctniKo,/j
češke narodu«,sti. ki so se prosto-j	Scofield Ulth.
voljno priglasiti ca te tormacije. t .1- ;	- *	'-1 1 »
... 1 .	_	... , I I ukaj je pre«'i »gostilniško ..!»rt
Glede nešpodka st. -tb Mlada'., ,, - ••	, , ,
, , ,	1 . . .	,	z mehkimi pijačami roj.-k John
'»oleslava pravi minister, da 11!	1 , .	11
. .	. . stMuiplei. prav dobi«, poznan v
res. tla bi se bu upi 1 t« kom mobi-t . ,, - - ... .	.... . .
.. .. .	. , , , - • luyseftmu sheoovgan. l-., Kjer
hzaeije m da se je dobro držat v .	, : , - . ,
, ... „ ' .	.	.. je !»!•. al \ee let. predno je otisel
prvih boj 11. Pozneje pa. ko zaradir.. ,	, ' - . »
t-v_-> - , . . 1, .	zapad. -Mii«e_-o u^nc.ui zelnuo
velikih izgub m bilo vec velikega
dela aktivnih častnikov in zaue- '	"	1	*
Ijivega starega moštva ier mi *iei Rojaki, naročajte se na "Glas morali v polk uvrstiti moralno o- Naroda", mjvejjgi tioveiial{i dnev* kušeni elementi, je polk odpove-'bik v Zdrui. drža valu
/
G LAP XABODA, 14. SEPT. 1918
Poljuden opis položaja na zapadnem bojišču
Fochova strategija obstoji vjju bi bil popolnoma poražen. Jas- mu zavezniku so odprte vse prili-nerada tlaisra. V m, da armada nenadoma udari.no je pa. da su ga zavezitki na
zdaj na tem, zdaj ua onem mestu ter skuša presenetiti sovražnika. Vsi napadi so se vršili po popolnem redu. Armada je sledila ar-niari. kot s-lede napriuier pri vojaški paradi skupine posameznim skupinam. Zavezniška armada je podobna velikanskemu stroju, se-stoječemu iz veliko delov. Vsak tv>h delov pa opravlja svoje dele in je v neprestanem obratovanju.
Kaj pa je pravzaprav cilj francoske strategije! Namen Francozov in zaveznikov sploh je v prvi vrsti utli "iti organizacijo in moralo v avstrijskih in nemških vrstah. In to skušajo Francozi doseči prej, predno bi se sovražnik toliko umaknil, da bi moral zava-roA-ati svoje nove pozicije ter nuditi zadoslen odpor. Taka pozicija je pa iia stari Ilindenburgovi t'ru.
Vrhovni poveljnik zavezniških armad, maršal Foch, se ne briga dosti, koliko ozemlja osvoje njegovi vojaki. On se le vprašuje, če se bodo mogli Nemci vstavljati na svoji stari črti ter koliko mož in topov so izgubili ua svojem u-mikanju.
Oni, ki se hoče prepričati o zavezniških uspehih, ne sme gledati na zemljevid. Veliko bolj važno je, da čita, koliko Nemcev je padlo, koliko so jih zavezniki ujeli in koliko materiala so zaplenili.
Zavezniki so začeli -prodirati 8. avgusta. Nent&ki ceneral Ludendorff je mislil, da je to ismo krajevni napad iu se vsled tega ui dovolj umaknil. Če bi pa vedel, da je to zavezniško prodiranje začetek nove zavezniške ofenzive, bi se bil gotovo umaknil bolj proti severu ter dobro zavaroval črto, ob kateri bi se mislil vstaviti.
.Med souisko fronto m med lliu-dcnburgovo črto je puščava. Oni, ki.jo ima za hrbtom, je na slabšem kot pa njegov nasprotnik. Po tem opustošenein ozemlju vodi le malo poti in še te so tako razora-ne, da po njih ni mogoče prevažati raznih potrebščin. Nadalje tudi nimajo vojaki zadostnega kritja niti pred vremenskimi ne-' /godami, kaj pa šele >pred sovražnimi topovi in strojnimi puškami. * * #
Tukoj po S. avgustu sta vedela j Foeh, kakor tudi I.tdendorff, da' se bodo morali Nemci umakniti. Najbrže sta bila o tem že tedaj1 prepričana, ko mi bili v bitki pri M aru i Nemci premagani
Čitateljem je znano, da se je bil meseca marea lanskega leta llin-denburg tako makuil, da je izgubil le malenkost-
padli prej. predno je mogel umaknili -svojo glavno silo. Nekaj manjših oddelkov se je sicer že nekoliko prej umaknilo proti vzhodu, toda to je le malenkost. Sovraž-
ke. -—	, V onih dneh je pretila zavezni
Zaenkrat moramo računati s"i- kom smrtna nevarnost. Nevarnost, in o z zmožnostmi. Kaj lahko je v kateri se nahaja Ludendorff. ni mogoče, da bo nemška strategija tako velika, pa je neprijetna in se v enem trenutka zlomljena in da z vsakim dneiu veča. bo kako zavezniško napredovanje
Iz naše krvave zgodovine
■ ooo-a
GOVOR LJUBLJANSKEGA ŽUPANA IVANA HRIBARJA. KI GA JF IMEL V DUNAJSKI POSLANSKI ZBORNICI 16. MARCA LE1A 1900.
ooo
(Nadaljevanje )
Vojni minister
V splošnem se pa lahko reče: vptšteval. Ko bi bil to storil, bi bilje. kr. tinančni paznik: Lj udov it k j niKu je moral nuditi že vsaj pri pribavilo popolno katastrofo. Ne- Napredovanje se je boljše izvršilo moral to omeniti v tozadevnem Perič, pravnik; Jakob Jereb. nioit-|iia mestih, lakor leča velikLi. pr:
vsega tega n-Jrič. e. kr. sodni sluga; Fran Pust, benih vidnih znakov zadetja s
1 jjnni. pi j treh da je odbila koža
Baupaume odpor. Neprestani za- > ;1 j podobnega se je zgodilo me- kot smo si mislili in boljše kot bi'svojem govoru v delegaciji; tega*
ter mestne elektrarne; Vinko Ne- enem da je na zgornjem delu roke
vezniški napadi na eeli fronti od soea marce.. Tedaj je bila Gougho- mogel kdo izmed nas up.itL Za-'ni storil nego povedal resniei na-Soissona pa do Arrasa so »pa spra-1 va armada v prvih dneh boja po- vezniki so napravili toliko, da bo sprotujoče poskuse prikrivanja, vili njegovo armado iz ravnotežja, bila; na svojem umikanju se je sovražnik premagan najbrže še to j Pešpolk št. 27 je v armadi na Posledica tej-a je bila, da je izgu-j oddaljila od Francozov, ki so ji zimo. Če pa to zimo ne. pa gotovo glasu izvrtsnega polka. Če se pr.
bil nad 50.000 vojakov.	( prišli na pomoč, in bi bila kmalu drugo leto. Zmaga bo brez dvoma takem polku pokažejo razmere j Marija Ogriite, paznikova sopro-' podplutba.
Napačno bi bilo presojati seda-j izročila Nemcem Amiens Kaj ta- popobia prihodnje leto. ko bodo kakoršne so se pokazale pri stre^g.i; Viktor Novak. visokowolec ;\podeastii!\, .. _________
nje uspehe po starem merilu !>o- kega se bo pa Nemcem težko zgo- dospeli na bojišče ameriški miljo-(ljan ju na ljustvo v Ljubljani, po-iMihael Cugelj, mizarski pomoč- .Schmidt naznanil, da ga je v, ki so se vršili v za kopih Ge- dilo, ker imajo preveč izkušenj, ni, katere bo vodil duh maršala tem je opravičena skrb, da obsto- nik; Marija C.or>su\ nevesta usti e-1 na glavi zadel kamen iu neral By n g je bil v treh dneh da- Vsi štabi so namreč v primeri z Focha.	Ije tudi pri drugih pešakih podob-j Ijenega Rudolfa Lundra: Tvihaid'ski izvid nravi, da je tam
Ije prodrl koi je prodrl Ravvlin-
nemškim in francoskim šlaoom sou leta 1016 v šestih mesecih. To- novi in niso dovolj izkušeni.
Samo ena nevarnost obstoji, in ne razmere glede ta nevarnost je: zmage v tem lotu nosti in nevednosti, ter neizvežba-nas ne smejo preveč navdušiti ter.nosti v predpisih reglementa.
deljko, c. k r. davčni ofieijal; Fran dva vinarja velika rdeča Lisa. o-Per. mesarski pomočnik; Josip krog katere je lahka oteklina, pri Trt nik, ahiturijent : Rajko Ka-jei:em pa nsi levem spodnjem ko-menšek. e. kr. davčui »uraktikaut; mol en kakor vinar velika Lali';a
!	Konečno jc računski
potfcasTii! v I. razreda Leopold
je zadaj zdrav ni-
nedisciplinira- Tory, trgovski sot rudnik: Fr. Po-jslušajte dobro, gospodje! — dva
držaj, frizer: Milan Stitpiea. na- centimetra dolga in dva milimetra stavljcnee električne cestne želez-jgloboka rani;, ki teče od zgoraj
v prevelikem navdušenju ne sine-i Dolžnost vojneea ministra je'nice; Marija Škrjanc, delavka to-'dol. Zdaj, gospoda moja. pa pride mo pozabiti na svojo nalogo. S brla uvesti takoj vojno pravno- uačue tovarne; Fran Soukal. kro-J najzanimivejše na tej stvari. Ta tem bi dali sovražniku v roko naj- preiskavo proti moštvu, proti oti- ja«ki mojster; Celestina Kunauer,'gospod računski podčastnik je ra-boljše orožje.	eirju in proti zapovedniku ; on J višjega paznika soproga; Ivan Čr-Jno, ki že po svojem značaju priča,
Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi prišel to zimo k nam ter nam rekel: - - Nobena, stranka ne more zmagati na bojišču. Jaz sem
vojaštvo neprestano v vaji, da bo poskušal zmagati, pa nisem uspel, pred sovražnikom popolnoma na in tudi vi ste poskušali, pa tudi vi svojem mestu in da se streljanje niste uspeli. Sklenimo torej mir,pri drugih, prilikah ne premeni v
ima dolžnost rtelati na to. da se pri nivec. urarski vajenec; Anton da ni bila prizadejana s kamnom, pešakih temeljito izvežba poraba: Melik, sedmošolec; Matej Hubad,'dobil ne 20. septembra, marveč že in izvršitev streljanja, da. ostane .profesor in koncertni vodja Glas '
potoni medsebojnih pogajarij. —
svojevoljno morenje in da bi se za
Mi lahko izvojemo še to leto aimado ne ponovila usoda vojnih vojno. Ena prilika se nam nudi,!^ 1^59 in 1866. Tudi takrat je pa to ie samo ena prilika. Toda'P red vojno vse živelo v domišljiji, nem magistratu i javile^	vo-
bene Matice; Matija Zamida, višji deželni svetnik; dr. Josip
IS. septembra na Marijinem trgu in pi izadejala mu jo je sablja za-povednika vojaškega oddelka
tem letu ui šlo za ta. da bi mi da je vse izborno, dokler niso bit-
zmagali, pač pa da bi o»ni zmagal. Trnel je priliko, pa je ni izrabil. Zaveznikom se bo pa gotovo nudila prihodnje leto.
Naša naloga v tem letu je bila: vzdržati, lzvojevali smo drugo luarusko zmago ter tretjo, da, četrto sonisko. Ujeli smo 110,000 nemških vojakov ter osvojili v Franciji 1500 kvadratnih milj o-zemlja.
Malo prej je izvojevai naš ita-ijans^i zaveznik veliko zmago ob reki Piavi. Četudi bi bili prisiljeni obstati koiu-em tega keta pred Hindenb'.irgovo črto. bi bili vseeno na boljšem kot smo smeli u-pati meseca marca. Prepričani smo pa Irdiko. da se bo prihodnje leto vršila na bojiš I-u odločilna bitka, v kateri bomo m.i zmago vaJei.
Generalni major Tom Bridges, ki je reorganiziral belgijsko armado, je rekel nekoč: — Nemec je zato tako mogočen nasprotnik.
Jerše, stolni vikar; Ivan Sub ie, 'pešpolk a št. 27, kat?ri oddelek jo e: kr. ravnatelj umetnoobrtnt'stal pred Prešernovim spomeni-strokovne šole v Ljubljani.	Ikoni. Ko jc namreč dotični oticir
Vse tu navedene priče so z vso dal povelje 'naskok!", je zamah-gotovostjo pri sodišču ter na m^'nil s »abljo in je ž ujo zadel ob
strani stoječega računskega pomi-
ke in boji dokazali nasprotnega.
Kar se je v Ljubljani zgodilo,; ravnanje vojakov in oficirja, to so priče., da obstoje težki, nevarni nedostatk:. ki se jih mora vestno preiskati in odstraniti."
Po tej potrebni in kakor bodete, gospodje moji, priznali, zanimivi ekskurziji se vračam k stvari sami.
Temna slutnja.
Spričo ravnanja lajtnaaita Ma-yerja me ntvdaja temna slutnja, ki je, žal, ne moreni zatreti, slut
jaki tekli za bežečo množieo in da
častnika Schmidta, tako da se je
so vsak zase in v presledkih va- PH-'cl za	111 Je bržčas pre-
njo streljali. Spričo tolikih sogla-|vzet ^ bolečin za trenotek stopil šujočih izpovedi je pač evidentuo,'lned ^onto. Marker kav.trne "Pri da je trditev lajtnanta Maverja.l^^1111"- Viktor Sedej. ki je stal či-
da od njegovih vojakov nihče ni!sto v bližini' ie ta
tekel za :nn»»ži-!o. vrhunec frivol-liosti. To trditev postavijo na laž tudi sledovi streljanja. Na hiši št. 1-4 Pred £kojjo so namreč bili 21. ^ejjtembrii, kakor to izhaja iz pričevanja mestnega knjigovodje Fr. Trdine in kaucelijskega prakti-
taniio videl. Da je Schmidt bil IS. ■septembra ranjen potrjuje tudi Kisa Sampl. sjproga narednika 27. pešpolka Sampla. Če se vse to upošteva, se razvidi, kaka je bila nevarnost, ki je od 18. do 20. septembra vsled takozvane toče dežja pretila vojaštvu in mirno jahko
kanla Zitka Toinana, tičale kron- rečem, du v varstvo državljanov ije, ki so bile brez dvoma izstre-j namenjena oborožena -sila ni bila nja namreč, <la je bilo pod njego-|ljeno iz infanterijskih pušk, ki so št nikdar tako lahkomiselno in
brezvestno ter naravuos* hudodelsko porabljaua proti sodižavlja-tioni lastne države, kakor dne 2t». septembra v Ljubljani.
Navesti bi moirel še marsikaj v podkrepljenje te t\oje trditve ';« zadostuje na* saioo še ena stvar.
vini povi-: jst voni stoječe mo&tvo že se rabile. F.na teh krogel j se je iz prej poučeno, da se bo streljalo iu j ročila e. kr. državnemu pravdni-da je zato komaj čakalo trenotka^ da rabi orožje. Direktnih doka-z >v za to seveda nimam; pač mi je znano, da so nekateri izmed voja-
štvu v Ljubljani. Od teh krof-alj nastale luknje v zidovju ]»ričajo najbolje, da so vojaki morali teči /a bežečo množico. To potrjuje
kov. Ui so 20. septembra streljali 14 udi izpoved Marije GoršLc, ki je na demonstrante v Ljubljani, dali^videla, držeč na rokah svojega u-
H1NOEN8ERG LIME
BOJNA ČRTA 11. SEPTEMBRA.
da sovražnik ne nudi več takega odpora in ozemlje nima več tako s t rokovnjaško u- velike vrednosti.
Taka zmaga bi leta 1916 pome-»,o število vojakov in vojnega ma-|ujla limaknitev Nemcev iz Fran-teriala.	jeije. kajti Nemci niso imeli tedaj
General Foch je vedel, da bo ;e nobene Ilindenburgovc črte in skušal tudi Ludendorff posnemati bili z q^om Iia zaveznike še svojega starega mojstra. Da se pa^tako močni, to ne zgodi, mu je treba na vsak način preprečiti. Če bi se bil l>u-
Ce bi se zgodila kaka velika katastrofa. bi Nemci ne mogli vzdr-
<-. kr. realčui profesor Alojzij
svojemu kanibalskemu veselju J mirajočega ženina, kako so se tri- Tavčar in e. kr. ravnatelj umetno-uad teiu činom izraza s tem, da so jo ali štirje vojaki vračali k po obrtna strojno v ne šole Ivan Šr.biv. ker zna izkoristiti neutemeljena sv°^lu sorodnikom iu ztianeem slmg«i merVanskega bolniškega za-Jki stanujeta oba v hiši ineščan-upanja svojega sovražnika. Ta u.i poklali razglednice, v katerih «o| klada in to .«1 javnega stianjšča sketra bolniškega zaklada, izpovc-panja se ponavadi ne izpolnijo ta-jponašali s tem svojim žalost- in. od mesnice, od koder edino je dajeta namreč, da potem, ko so ko hitro. In ravno vsled tega. ker|n*m junaštvom. Te razglednice, ki bilo mogoče streljati na hišo štev. odstranili ranjence in j-* bil Pose ne izpolnijo, <topi na njihovo Potrjujejo mojo slutnjo, je poštna' 14 Pred Škofijo. Zaradi predoče- gačarjev trg skoro prazen Ur je lc mesto potrtost. To je t udi edina j l!l)ra vT koiiliscirala. Poživljamo'nja kraja je t;-eba vedeti, da je nekaj ljudi semtertja begalo, je
vlado. ni.i jih predloži visoki trg Pred Škofijo za poldrugi me-Jz ofic irsko pelerino oginjen mož
fer višji, kakor Poga'arjcv trg. nekim "fej" in "živio" kličočim
nevamost. ki nam preti —	, vmao. naj
.......	Kot že rečeno, je zmaga v teni^'zbornici, da U\ spozna duha. ki
zf.ti Hindenburgove črte ter bi se ]etu m0?0,-a, v prihodnjem letu ho viacia teui	armade,
morala vsa nemška arm.ida umak-!™,	Neinei so se v dveh' Daljtl l,,,avi laitna:it Ma:
pa gotova.
dendortf v dobrem Tedu umaknil
niti na cilo ob reki Maa, To ,e pn oarih zmotili: .pmič ker so Pre-najbrze ne bo pripetilo.	„aupali svojim podmoi-skim
Najbrže se bodo Nemci z voli- čolnom, dru*i kimi strosl.i m žrtvami umaknili omalovaževali Amerikance
na llmaenburgovo črto ter jo bo-l_
do utrdili in izpremenili. Za vsa;
Kavnotako je napačna misel, da bo s tem umikanjem konec vojne, ta dela so pa imeli v zadnjih me-| v za kopih ter da se je vrnilo mo-**eeih dovolj easa. Tako umikanje! ter pravočasno dospel na dobrojbiluo vojskovanje na odprtem po-1 bi pa tudi spremljalo drugo umi-1
utrjene pozieijc, bi ga zavezniki ]ju Sedanje prodiranje zavezni-ne mogli dolgo časa zasledovati in kov pomeni sledeče: Zaveznikom bi mu ne škodovali veliko. In če|Se je posrečilo pregnati sovražni-
P'trebuje se
125 PREMOGARJE V IN 25 KOKSARJEV
kanje, in sicer severno od Aisne. , . v	_
In ko je enkrat umikanje »zvr- pn Nfw Enrer Company, ki obra-šeno. se prične prava preiskušnja. tQJe lo min v New ^^ Premo-___ ^ Ali bo ^aniogel Ludendorff na- &arskem polju, kjer se koplje slav-r nove pasti ? AH mu je ostalo Še toliko m brezdimni premog, ki je bist-ril na za- eznike. To bi se «zgodilo|utrjene postojanke. Zavezniški u-j rezerv, da bo lahko izvedel kak ven za ^P™«* izvojevanje vojne.
udaree? Ali mu je prizadel maršal V™**« je od 4 do 6 čevljev
se mu
to posrečilo, bi lahko obj];a m utrjenih postojank ter ga Kaki ugodni priliki z vso bilo uda- sedaj zasledujejo na poti v nove
»»odisi v Flandriji, Artois, na Lo- Speh bi t>il le tedaj popolen če bi t irinškem aH pa med Rheimsom bil sovražnik, ko bi dospel v svoje
bodisi
41
in Verdunom. Preostajala mu jc pa še ena pot. Fmakniti se na sdaro Hindenburgovo črto ter uporabiti vse svoje rezerve, ki bi zadrževale sovražnika. V tem »lučaju bi bil pa tako oslabljen, da bi mu bilo nemogoče vprizoriti kak nadaljen odločujoč napad.
V tem boju, ki se je vnel med
nove policije, tako oslabljen, da bi ve ne mogel več vstavljati
Če bo tako oslabljen in tako de-moa-aliziran, se bo zavezniško ra-predovf je nadaljevalo do zmagovitega konca.
« •
m
Maršal Foch se jc pa najbolj ]'*ilikoval s tem, da ni dovolil so-
Lu-
Foeh tako škodo, da mu ne pre- ^^ Mehki premog, ostaja ničesar drugega kot csrati	se predvsem prejšne pre-
v defenzivi!	mogarje. ki so zaposleni v nebist-
Če pa Nemee ue more več napa- venih podjetjih. Stem bodo poma-dati. kako je pa s Foehom? AJi je &aii ^bi in svoji vladi, sedanja njegova strategija prvi Prve vrste življenski pogoji.
le. »Ker imajo luknje v zidovju hiše damam po izpovedi rečenega pro-,ver: :>t. 14 poševno smer navzgor, je'fef^rja odurno zak'.ieal * "Še en-' Poprej sem množico opetovano s tem najbolje dokazano, da vo- krat vpijte "živio" in home stre-pozivljal, r,varil in opominjal, naj jaki s Pcgačarjevega trga na de-'ljali". ali. kakor j-e slisid ravna-pa zato, ker so Ile	kamnov, ker se bo sicer menstrante ki so bežali med stol-jtelj Šubic. "Kdor ! živio" vpije,
streljalo; speeijalno posamične no cerkvijo in med škofijo, niso bo ustreljen." Očitno je torej, da skupine žensk sem poživljal, naj streljali v ra\ni srneri, marveč so'se ni — kakor se je poročalo %oj-M.- odstranijo, ker se bo najbrž držali p;.šl.e nekoliko kvukn.'neniu ministru — streljalo radi streljalo. Deloma so ženske sledile 'Jako res!) Da je bilo res tako,1 nevarnosti ter dejanskega zalje-moj;->ui pozivu, deloma ne." priča pred hišo najdena kroglja.'nja vojaštva in radi toče kamnov, V tej izpovedi, visoka zbornica, ki jo je mestni magistrat odstopil nego naj'.rž rz golega narodnega tiči predrzna neresnica, ako sc na-'c. kr. državnemu pravdntelvu in sovraštva proti "živio"-klicate-naša izpoved na postopanje lajt- ki ima jekleni ovoj pripognjer. ljem. (Tako jc!) nanta Maverja napram demon-'navzdol, to kaže, da je kroglja v strantom v šolskem drevoredu, poševni smeri, malo navzgor, pri-Po vseh pričah brez izjeme je letela ob kamen v zidu in potem
namreč dokazano in potrjeno, du'padla na tla; če bi bila priletela'višjih ofieirjev se dostikrat s-l-sl, ni lajtnant Maver, predno je dal v ravni smeri, bi hila ploščata |>o- da se vojaštvo nima vtikati v po-streljati na demonstrante v Šol- stala. To ne svedoči samo. -la so litiko iu da imajo gospodje oficirji skem drevoredu, nikogar oporni- vojaki posamično tekli za bežečo le eno nalogo: popolnoma neod-njai ali svaril, da ni poprej pusku-( množico, nego da so celo preme-'visno od politiškega valovanja sil z naskokom bajonetom ude- nil i fronte in streljali na bežeče.1 siužit i najvišjemu zapovedniku. ležnike razgnati in da ni dal ne (Poslaneo Neuman: Tista ulica jc Tr» se prav lepo sliši. Toda, gospo-znamenja za naskok, ne znamenja a;uuo pet metrov široka!) Da. Ida moja, ne sme se pozabiti, da
ažuje. da so bili resnica te trditve na laž poslavlja.
Belgijci in Slovani
To so nač trde besede, li u-.t
dvema nasprotnikoma, je bil Foeh vražniku nobenega počitka v prvih treh tednih v preanocL Iz-|deiulorffove «ete zavezniki nepre-za onega časa, ko je udaril Foeh vtano napadajo. Če ena zavezni-
pr: Marne prekopu, so izgubili Nemci 110.000 'jetnikov iu preko 2000 topov. To število je treba pri merjati z 90,000 jetniki in 2000 topovi, katere so Nemci v svojih operacijah med 21. marcem in 29. aprilom ujeli, oziroma zaplenili. Doba je bila približno enaka, toda zavezniki so napravili sovražniku veliko več škode kot je je on napravil i* jim.
V tem oziru so bili torej Nemci na slabšem, ktr so se umaknili. Komaj so Nemci spravili svoje topove v ozadje, je bila že napadena njihova infauterija. S tem m> jih pa začeli zavezniki preganjati. 17-darili so nanje na severu in na jugu ter slednjič v cent rumu.
Belgije /
Veliko strokovnjakov je prepričanih o tem iu nekateri celo zatrjujejo. da bo do prvega oktobra
Pišite ali se oglasite takoj pri:
THE NEW RIVER COMPANY, McDonald, W. Va.
ška armada počiva, je druga nafletošnjega leta vsa Hindenburgo- ali kateremkoli U. S.Emplovment loseže druga j va črta v zavezniških rokah. uradu
delu, in uspeh, ki ga doseže armada, izkoristi tretja. Rezerve J Drugi so pa zopet mnenja, da so neprestano v akciji. IVitisk se tega ne more storiti, če ni prepri-zinanjšuje, ampak je večino čan o popolni demoralizaciji nem-
ne
bolj mojan. Nemci tne morejo nikjer urediti ovoje črte. Vedno namreč ostane še tupatam kak slaboten del in na tega udarijj zavezniki. česaj* posledica je, da se r.io-
Ludendorff je najbrže upal, da ae mu bo mogoče vstaviti zapadno od Hindenburgove črte. Morda je
tudi mislil za nels»j cmm obdržati!mogel nikoli zadati. Sedaj je pa >itoro sorasko fronto. V tem Kluča- nemški velikan iimučen in gibene-
ške aruiade.
J*ri vsem tem jc pa treba pomisliti. da je Foeh nekak apostol o-fenzive. On je zmagal ob reki Marne. Svojo zmago je dosegel s ra cela nemška armada umakniti, j pregnano in skoraj na begu se na-Itoj med Foehom in Ludendorf- hajajočo armado, foin je poiiobeu boj a med gibčnim	* * *
človek oni iu velikanom. Naloga} Z gotovostjo st da tixiiti, da bo' (pj ] gibčnega je. velikana s svojo i Ludendorff zadostno utrdil svojo ' spretnostjo premagati, zadajati; črto in »la si bo tudi v ozadju te Previdne fOSPodltlle
" črte preskrbel z vsem potrebnim ^ ^ mJ^ZmaiC9 za slučaj, da bi nra bilo treba iti	or. Rufcunotf
Njegov položaj ni tako sla<b kot PAIN-EXPELLER
je bil položaj zaveznikov, ko je Tu1'bSugtt^tTr»
ICJe je xaHwa IiACE? Douia je iz Rodika na Primorskem. Pred 4. leti se je nahajala v Cleve-landu, sedaj se baje nahaja nekje v Chieagi, l!l. Ker pa mi ni znati njen naslon, prosim cen j. rojake, da ga mi naznanijo, ali pa naj se sat na oglasi. — Mary Metlika Žvauučič (iz Ilodika), 1407 E. 41. St., Cleveland, Ohio. 9)
mu udarce in se izogibati njegovi močni pesti. S tem gibčni doseže, da izgubi velikan zaupanje vase.
Ko je bil Nemec še v ofenzivi, je vse postavil na eno karto. On je hotel nasprotnika uničiti z enim udarcem, toda tega udarca mu ni
prevzel Foeh poveljstvo. To se je l9ila9imiBmtf9amsaamUMri zgodilo v onem času, ko je bil za- ^ „ htaruk i> .»t^t mašil general Petain luknjo med	p. ao. MCMTtt * oo.
Oi*e in Som ni e ter s tem rešal g<v »»^ wniNin Krat mm Virt m. m
potiidila ola mr- Vojak in zlasti oficir, ki ima višjo trditvijo polep-'tveca in *.*si težko ranjeni od za- izobrazbo, se ne more odtegniti sati svoje dejanje, ki se ne d"* o-;daj zadeli, potem -- dobi šele j»ra 'vplivom svoje okolice, kvečjemu pravičiti.. Drugod je pač oporni- vi pojem o nev arnih posledicah,' .;e bi bil nadčlovek! Žsel, da v naši nial in svaril, ali, to poudarjam (ki bi bile v.-.Vil demonstrantov, armadi ni takih nadljudi. I.u tako novic, ne pred Šolskim drevore- lahko nastale,/a oddelek lajt u an- se zgodi — izjavljam takoj, da dom. Eno priznanje v tej izpovedi ta Maverja. vVdkiiei.1)	j tega nikomur ne zamerim — da je
pa je vele važno in se mora pribiti, j Govorilo se je o tem. gospoda dandanes tudi vojaštvo pod vpli-Lajtnan* Mayer pravi namreč, da moja v delegacijah in ludi urad- vom političnih valovanj. Naravno je i»oKebno posamične skupine no poročilo deželne vlrrl" kranj- je, da so nemški oficirji na .>tiani žensk poživljal, naj razidejo, je oLvegato trditev, da se je na svoje naroduosti ter da se med "ker se bo najbrž streljalo"'. Ve- vojaštvo usula toča kamiiov da njiuii zelo kaže sovraštvo proti del je torej že v Miklošičevi ulici vojni minister jc vede] eelo pove drugim narodnostim, ki jc zlasti in v Frančiškanski ulici — zakaj dati o vrčkih in opekah.-ki so lc- goje nemški časopisi, iu pri nas samo tam je poživljal ljudi, naj sc(tele »:a vojake, o katerih pa void- vsled birokratiene tradicije scscb-razidejo —- da se bo streljalo. K a- štvo samo ničesar ne ve 'Je bi te no sovraštvo proti Slovanom. To ko važno priznanje za preiskavo!— žal - uradne tyunve bile res J se je, kar se tiče moštva, pokazalo :ei;a dogodka je s tem dal lajtnant [n^čne. potem bi bila vendar toča tndi v Ljubljani, odkar sc je ta^u Mayer vojaški oblasti sam v roke!.kamnov imela kaj resnih posledic nastanil pešpolk št. 27. Ljublji.ua Ali se bo tudi uvažsvalof	za vojake. A kaj vidimo! Kousi-;- je znana kot ena najprijetnejših
Ravno <ako postavlja iajinauijnacija e. in kr. pešpolka Leopold gai-iiizijskih mest. To potrdili Mayer resnico na glave s trditvi-, I i. kralj belgijski ekshlb. >t. 55 od večinoma v>i oficirji, ki so od jo. da lil nihče od njegovih mož 22. septembra 190i> — podpisana kjerkoli prišli v Ljubl jano. Seve-sledii množici, da je sedem mož od polkovnega zdravurika dr. Ma- da so se razmere ml lanskega leta njegovega oddelka streljalo in da,t;je Slavika — poroča o posledi-|nekoliko preuienilc. a vendar jc je bilo oddanih vsega skupaj de- cah te toče kamenja. Navedeno je tieba opozarjati, da ga pred 20ini set strelov.	| od. vseh vojakov, ki so biLi a- slu-1septembrom morda ni bi'.o v mo-
ro trditev pobijajo poleg mno- žhi osem mož, kateri so bili baje narhiji mesta, kjer bi bilo voja-gi«h drugih zlasti izpovedi nasled-J zadeti od kamnov. Razvid polkov- št vo a civilisti živelo v takem so-njih prič: Alojzij Tavčar, c. kr. nega zdravnika dr. Matije Slav tka' j^Ia&ju kakor v Ljubljani, realčni profesor; Fdvand CJrego-Ipravi, da pri dveJi vojakih ni no-J	(Pride še.)
Washington in Burian '
AMERIKA IMA GI.UHA UŠESA NAPRAM KLICEM BURIAN A M030Č NI NOBEN* KOMPBOMIS. KI BI OMOGOČIL HUNOM OBDRŽATI TO. KAR SO PRIROPALI.
Ali je vaše zdravj vredno 3 cente?
Washington, 1). r„ U. septembra. — Mirovna namigavanja balona Buriana so naletela v W'ashfngt«uiu na glulia ušesa. Adniini-Mraiija se dejanski zavzema /.a mir. ki be temeljil na zmagi. Isti p.<! »žaj s«- <>;-ivid:-o razvija v zavezniških glavn h mestih. Kjer ima-j>. vojne ad»ninistr:nije sedaj premoč nad onimi elementi, ki so bili vo!j.»i pos.ušati |H»zivi koj je oni. ki j»* priSel sedaj / Avstrije.
Ničesar ni čuti o Laii-dovvnu. Angleška delavska stranka se uo-(M boriti z Llovd Oi orge-«»m pri volitvah Zmage maršala Focha so o.i'in.n'ile
,n"de duha vseh zavezniških narodov iti gotovi diplomatien": raz-dc»eitn ne bodo jzprtmenili vftjldh eiljev te dežele ter drugih za-
vanske narodne vere.
S tako vero se ustavlja narod
•a>u in sovražniku. postaja zaščit-j nik človekoljubne ideje ter živi v v«vuosti na zemlji in na nebu. Rim, P.VJ8. leta.
I
Čiro Cičin Šain,
v :aieim jugoslovanskih dijakov v Rimu.
ODDELEK AMERIŠKE INFANTERIJE V OGNJU.
Nemški degerter interniran.
P«.
zeli
ltil
udi ta. d*
v.!rilo sosedo kot ona. da se je odločilno porazi. Iz take az.orov. k- t jih predlaga baron Burian, bi se porodil
okov. s i izp«-emetidi izglede, da h se dalo te vojne eilje doseči ■ m kake druge stvari kot potom vojaške zmage. Jav o liimn.ie v Ameriki, kot*se domneva tukaj, priiiaja do pu. da ji « lin t pot k bodoči varnosti ona poraza Nemčije, ki bi jo naučil hritk; nauk. da se militarize	izjilača. Veliko
s katerimi »an »topili \ to vojno, se je pustilo in med temi »mi j" udi ta. obstaja še kaka druga pot, da učijo za enjave nazo
iikromi.s. ki bi pustil v rokah Nemčije nekaj roparsko pridobije-. n* ka j ko-*«.v i. Toka in nekaj dobička, na katerega bi lahko ku-nemški vojni go>p«»dj»» kot tb»kaz nj h uspehov, i V Nemci zmagujejo, imajo argument za mir. če pa izgubljajo. i» na ra^pob.go enako dobrega. Sedanja kampanja Buriana je |Htaku» obrniti v prid zadnje poraze Nemčije.
Zmagovali smo skoz? celo to poletje. Skcro pregazili snu« j*"i a.ieijo. Pr šli sm< tako blizu vojaški odločitvi kot menda nihče driiL-i ne bo prišel. Končalo pa -e je vse z iih'. Pralno je vse zaupanje v orožje kot v sredstvo odločitve vprašanj v tej vojni. Dali snu. \*'ik nazorni uau Ali boste vi. naši sovražniki, porabili naslednje poletje tako kot s},!0 nii pričujoče. / zasledovanjem te neinožnosti. jaške odločitve '	Tako je rekel Burian
Washington pričakuje, da bo mnogo slišal gh'de tega jvoziva i/ Nemčije sedaj ko je Hindenburg nazaj na svoji črti. Če se mu po - reči ust rajat i tam. se bo r«-k!o /. nemške strani, da se je zopet iis*anovilo mrt\ ». da Foeh ne more naprej. da se je precenjevalo njegove zadnje uspeh.-. k;iji' on je baje zasledoval sito. ki se je prostovoljno umika!-! n» bolj varno črto. kjer bi s,» ustavilo tako. da bi Stila vsaka vojaška odločitev v prid zaveznikov nemogoča. Nemci raeuuajo sedaj z ust a vljenjein zaveznikov ter z izčrpanjem njih du ha. ki bo sledilo koncu Koehovih zmag.
»davno mest« t!ii j^ prišlo d»» lega. da veruje v vojaško zmago ter da si j«, želi. l'r< Nedn'k Wilson ni rekel, da mora l»iti mir z zmago .i nji g ,va diplomacija je staino oblikovana v smislu, da zahteva mir z /i:i ". .. Cent ral .Mareh je promkoval vojaško zmago za bodučf leto.
To jtror»»ko\ anje je bilo eden najbolj značilnih dogodkov v zadnjih mt seeih. k:\it; generali se ponavadi ne spuščajo v proroko-pmrokovvnje pa je imelo ]trav tako svoj namen kot ga
A ko trpite na slultih živeili, na že-
V New Vorku so aretirali nemškega dezerterja Alberta Orluffa. Po aretaciji j.- izjavil, tla se je
lodčuili ali otiistuih bolečinah. na sjrfo- vtbdežil nemškega napada na Ant-Sni siaU.sii. neprehavi. imate slab tek, verpeu I. 1914. tla je zatem dezer-uipiniuje. glavobol, ne spite, ako zju- tiral ter da se mu je slednjič po-traj tzmueeni vstajate, ako imate l»o . --i - •	... . '
sreetlo priti v to tleželo. Poslali
v Fort Oglethorpe. Ga.
leeine v hrbtu, ako je vaša kri nečista, ako imate izpuščaje iii mozole na obra-' *>0 se napravi	izgletlate starejši kot ste, tedaj
je eas, tla začnete uživati
juvrrol
NAZNANILO IN ZAHVALA.
zilravilo.
Pošljite uam pismo z znamko za 3 Tužnim srcem naznanjam vsem eeute iu s svojim naslovom in mi vam sorodnikom, prijateljem in znancem žalost no vest. da je nemila smrt nam pobiala priljubljeno so-
in>mu iK»alali z obratno pošto, popolnoma prosto, brez kake obveznosti od vaše strani popolno tridnevno zdrav-
Ijenje iz tega, iz eistifa. zdravilnih trav	oznon.a mater
sestavljenega pri rod nega zdravila.
Naslov: JUYITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA
ložnjem. odporom in ver«« drugih narodov je v tem. da smo i/^jj >t!i i/, velikih vojn preteklega .-4-detja Kot nerešen problem.
V si vojskujoči se narodi so uaii - rt ve. fi«i!i smo jih tuui mi. Ali »netite:;- ko so sedanji vojaki v tolišk -piošnem. stopili v vojne vrste iz },ur«ni Pa
Lepa hvala
MARGARETO TOME
v starosti 14 let. llanjka je bila rojena Novak v vasi Zagoriea na Dolenjskem, kjer za.pušra ctn ga brala in tri sestre, tukaj v Zdru-z\?i:h tlr/a^ah pa žalujočega s0. yoga in 4 ucdorasth- otroke. Pn-koj»ii«*a je izdihnila svojo blago dušo :{]. avgusta ob 7. uri 4<J min zvečer pievidcna s sv. zakianen t I'»»kopa!i si,m jo 2. sept. na ka-i j»ttk« pališču v (jreens-
mirnega ilržavljanskega življenja sinovi siečnejših nartalov. je nuša gi"iiera< ija prišla iz boriie, katere j- sedanja velika vojna logično na-tlal jevanje.
In "avi.ii ta naš današnji naraščaj. ki se litini ]>«• eelem s vein, udun doetri narodne jugo^lovan Eke vere -- osvobojen ju in zedi-
SZCTfGN S, C. UNDER, Pift£
5r) coMMinEf ,poiu.icJ inforvati^K
apisnik seje
IU. KONVENCIJE Z. J. P. D. V NEW YORKU
dne 2. septembra 191.8.
Slovensko društvo "Janez Krek"
Predsednik Primož !vog«»j otv»>- so pe\ei. kateri so bili ri se jo »»h -V. mi p«»j»o!dne iei- po- sti v \\ a-!»iug! < mt. nili zdravi s kratkim in lupini govo- »>d zveze. Oil bor mu to roni zborovalee. nakar ga članstvo kratkem, »la ne. i^voii /a p reds i dnika sej«'.	I Vzame
Mt^s.to zapksaiikariia prev zame'vik Vsi
na
Frank Košir iz Forest, ('it v. ^a.
za
znanje . tla —
Tajnik za slovenski »;dtielek Pe- k-r vsaki
biti pravila k vsakem': društvu,
n i : pi*a-
ot ganizaeipi
t< r Srnovršnik prečita znpLsnik'vil jt' s.ploh nič. z.vtlnje Kttiiverieiji*. katera se je! !,-.,„ \,i. vršila septeml>ra 11)17 v Cleve-v sem. ki .so obiskali lantlu, Oi;i»>. Za}>isnik s«».glasuo
sprejet. »voresjMtUilcnca se preloži	-.^t
na ž.ahte-vo članstva. Tajnik Pe-! ter 8rnov?-šnik čita prispevke čla-! u.iirine ter stntške za pt^samezna' <!i-uštva in skupmt
__t A. L.t
v
za ojačenje Jugoslovanske akcije.
slavim- ženeve Suisse Plainpalais, Ca-za.stonani se Postale No. 11.202. pojasni v	__
j Iz Ženeve v šviei smo prejeli uasletlnji poziv s prošnjo, da ga objavimo v našem listu. To storimo rath' volje ter upamo, tla se
glede UH'-a.M
»ra-do-
v č;»su i»<dezni in na mrtvaškem odrti ter vsem. ki s». jo spremili k večnemu počitku. Najtoplejša hvala vsem ženam katere so da rt t vale za venec, ki je bil zelo lep:
van.ia. To	_	^ ____...... ____
je imeht pr.irokitvanje Buriana. Namen esnega pa je popolnoma na-	r-JenJn — nara-ea.; vojne je. :»ri-
© pro t en namenu »Irugega. Zavezniški svet je zgrajen na morali, na	PHJjs.. jKUresal sti:r»> d»»-
pod.iagi kal -re s,- more nadaljevati z vojno <io uspešnega konca. Ba-	!M »al11 avil iz -e«»e v boriti vo-
i*<»!i Buri.iu pa ski;ši> pro«lreti t«t nn»ral<t.	jaka na i od ne b«Kločn«»sti.
Diplomatično se izrekla atlministraeija za mir z zmago. Pri-	Naša najboljša kri. prelita v
znanje t'eho-Slovakov in bodrenje -lugoslovanov sta koraka v po-	y-'A osvoliojenje {»red ivnaia-
lili' i. ki zahteva vojašktt zmag»». Razkosanje Avstriie je sedaj del	ll0viai 111 Sarajevom v Maeedomji
si zahvaljujem sv. Antona Pad. Oahtree. P,-., katerega
van Adandč jtn-dlaga. da bi >e me zveze spremenih«. in sicer neto " jugoslovanskih"" naj bi se g J a ih» sam«) "slovenskih" pev-skiii urušiev. L»M>pold štrukelj stavi i.»ot i p i edtog češ. da ju- smemo tako postopati napram Srbom inoženje iv Hrvatom. Sprejeto.
Peter %'ogrič pretila ga. da se tla javnost, tla smo se III. koncerta
torej ostane v	y(>|.ku V(leležili
d kov 10<i2i stroškov 4H.T
samo
lo-
z^ivczn škega progr ima. Avstrija pa bi v takt« razkosanje ne privolila pri posvetovalni mizi. Baron Burian imenuje t»» zločin. Tudi Nemčija bo prav teko malo kot Avstrija pripravljena videti, kako bi S, njeno edino podpiralko v Evropi raztrgalo na kosec. Edino le
vojaška zmaga h > i apravila iz Čeho-Slovakov rode. —
Ko bo pretiš Minil: Wilson*z«>pet enkrat govoril. s» itn priznal ;zpremen.;ene pogoje, vsled katerih vojne eilje doseči etlinole z vojaško zmago.
in Jugoslovanov na-
je
domneva, da mogoče ameriške
Naslednji korak Focha
Sedaj, ko s., n: hajtt sovražnik precej za llindenburgovim ob-ramhnim si^iemom od Lens do Vailly. to je od Dcule pa do Aisne. se pre 1st avl ja zavernišk« tnu vrhovnemu poveljniku nov ]»roblem. 0.1 avgusta 7. naprej je bil Foeh v stanu p<+tom ponttvnih napadov izkoristiti zli po lož. i j v katerega se je ltil zapletel Ludemlorff tekom svoje ]>omladanske in poletne ofenzive. Zahteval je od Nenu-ev visok«. ceno za njih zrezbozirnost. a t.» ecuo se je že plačalo. Ob Hin-tieir>urg(tv i črli se mora pričeti nov manever.
Popolnoma jasno je sedaj, da si mora izbrati maršal Foeli eno izmed dveh poti. Skušati mora izpopolniti svoje delile uspehe, ki so dovedli do velik.ga nemškega umikanja ali s froutalnim napadom na Nemcem v njih n»»vi poziciji ali pa se mora vnovič poslužiti delnih udarcev v namerni, tla spravi Nemce iz njih sedanjih pozicij s krct.ijo obkoijenja in zajetja.
< e si izbere !"och prvo imenovano metodo, bomo priča cele sle irontalndi napadov, ki se bodo vršili med Arras in Soisons. Vi-Ueii bomo armade g« neralov Home. Ravvlinson. Dčbenev. Humbert »n Mangiu proti ariuatlni skupini, poveljevani t»d generala Boehm-
11: I>obiudži. je taista kri. ki kipi in vre tudi v ostalih bratih. Vi kajti prihajajtt glasovi i/, domovi ne, tla se narotl pripravlja na od-io.'no borbo: vre. kajti tudi mi, raztreseni v tujini, delujemo v strelnih jarkih in v metropolskik političnih tvornieah za 'asvtibodi-t« v* in zedinjenje jugoslovanskega naredil.	.
Ta vojtia. ki je zlomila mnog: odpor in zvila mnoge duše. ni bila v stanu niti v na jopasnejšem času. ki je bil za nas gotovo najtežji, v času ruskega umikanja iu /Ioni it ve srbske vojske, iztrgati iz nas trdno vero v božansko pravičnost na svetu. Ivi nas je vodila skozi stoletja. Nasprotno, ravno ta črna usoda slovanske -sile. ki rayočarala mnoge je nav, vernike božje pravice, ntrdila v naši veri.
Taista vera, ki j" krepila naš naraščaj pred Ln za časa be.ikau---:kih vojn. ki je iz BeLgradu širila
posebna mala |>a gospej Dreuielj I zvezne blagajne. DoiontKov '•'•*- i-.i< 'iti požvtvovaln«»<t. t vojega! dolarjev !M> centov, truda poplačati ne morem. Dalje j «lolarjev ."••"» centov:
"laimnt društva j v blagajni $o()9.44. To se sogias-J veill.L ,K. S4!!m, Srhi kl 1Irv.lti tev. ti hJSlxJ. v 111» sprejme.	|kako|. jo biIa })„u,ot., v atIgie5kwn
.	. b'; Nadzornik Josip Hems nazna-'l-stu ' New York Times". Vsi so
.»Ha ranj-va nad lh let. k. so prišl:},,^ ,Ja	tajnika v popol-!z:» to da se to popravi. Za to je
tako riauee m jo sjtremili k večne-: Ml,tu ,.wlvu nakar navzoči dajo iza-j bil pooblaščen g. J. IJems.
upideo vsemu odboru.	j Na predb»g predsednika P. K«»-
.....	. j Liuiovi' .Muc predlaga, da se goja se soglasim sklene, tla se iz-
jim«-«, pa naj bt> lahka antenska iMira j0 pravila prebrati na vsaki'reče " Salter iu na itoivleiša z- 1,1111 n",1HU-iini	postavljajo
v ^ttri si prebivala nad' konvenci ii.	! I.vmI^ , i V	' "
mu počitka. Tebi. draga
ncpozahljt na ni:»-
18 let.
Žalujoči ostali: I John Tom?, sopi-og. Marija, Johan?., Štefanija, I Frank, sin. Oreensbnrg. Pa.
a.je
<ta s najtojvlejša svoj list < i las Naglasih. pevske
bo veliko rojakov odzvalo povabilu ter podpiralo mlade narodne delavc". ki so zbrani v [»roti švi-earski republiki na tlelo za svobodo našega troimenskega naroda. Slovenci! Jugoslovani!
Že štiri leta bije naš tripleumn-ski narod ogorčen boj za svoj obstanek. z.a svojo svobod«« in za svoje združenje v samostojni narodni državi. Dočim en del izvršuje svojo dolžnost v srbski vojski, v jugoslovanskih »i i vizijah ter v b»».j-uih vrstah naših velikih zaveznikov zapatlnoevropskih iu ameriških. se naši »loma z. vsemi silami in v največji, našemu narodu sko-"zi stoletja nepoznani slogi upirajo nemškemu pritisku ter z mogo-
on vene tj i.	i hvala, k
. ..
lajniK P. Srno vršni k prebere' roda za brezplačno pravila. at era se ap-rjginejo z do- zveze.
'laikom, da primanjkljaj na kon-' Ravno tako >e tudi pevci i> eertu se poravna po številu član- no zahvaljujejo g. Saks.'-ju s.va vsakega »Iruštva. spadajoče 'je preskrbe! Kvtbmobib* v'katerih sv"to Prisego, da se bodo kot brat-ga ped Z. J. P. D., tudi ni izvzeto s,, M pev.ki gostje v»»<ili v ,„«,. rok(> v rokl ,,onl1 do posle«lnje-
!C-
temel j bodoči močni, zdravi in «!e-mokratični jugoslovanski «lržavi. j Sitivenci v domačiji so pohodili strankarsko nestrpljivost. odvrgli vse stare ]»re«lsotlbe in so položdi
v j'Olt-
-i t-gie-
ga vzdiha, do poslednje kaplje
krvi za movine.
osvoboditev zatirane do-Ljudska stranka. Naroil-
av:
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Za
i nun
vsem ztnniccm :it» vest. da s» je sreči I moj prijatelj in sorodnik JOŽEF ŠKRLJ,
•star 2'» let. doma iz Vel. Ločuika.
Jar;. Sko.-jan pri Turjaku. V sta
rem kraju zapušča stariŠe iti < ne-
brata, ki je v vojni,	ter dva
svojo krel-ost p»» vsem jiasem o- i,,..,, . t. i, -,.- , '	.-,,
*'	, - -	■	oiata v Ameriki. -Janeza	skrlj v
ze.n ju nahajaj svoj sv hram	FaIIs Mf)nt ter	F-.an;.a
v mladik dušah, je daaies okre-ptla	y Aurora> Minn.
celi jugoshtvaiusKi narrx!. Besede m,,., j . . , ; - a i vr- ...	,	...	^-»ne 4. sept. je se| zdrav m ve
nusih starejših, katere smo slišali sel J)a <je|o
zadnje dni iz Pi-age. Zagreba in
Ljubljane, to so naše nekdanje	vardov
besede. Sila naše vere in stv:vr- nylm želeisni5ki YOJ£ tei
nest naše d«»be so mdih svoj s;uk
Naši padli tovariši, spavajte v	pOJ?reb ve je yržil ^^
mi i-u! S tu go v srcu ste padli na	do,>oldlie k j>rowljfieU3a v
razvalinah nase Srbije m C me go- rfliontovvn. Pa., v slovaško katol. re ter na razvalinah nesrečne Ru-
iz nemškega v slovensko g. n Adamič. Predsednik P. Kogoj o i rt zori članslvo. naj s«^ Ijubi-eieti s"!ntj ht naj ujiiti bo ljuba
naznanjam -l( iteljem tuž-'x>'aka slovenska pesem. naj.šibo
Z
ii*«?cm in pri
je do smrti pone- skladatelj ta 'ali oni.
njem < .' sprejeto.
i van Adamič predlaga.
1-
društv««. katero se koncerta ne th-ljek po New Vorku in vtleleži. O.lobravano in sprejeto, dali znamenit« -„1 i mesta.
Nat«» se je razvila debata radij Za IV. koncert, se soglasno izpušni i "Svoljoda'", katero je pre-'bore !'or>st City, Pa. .Matija Ea- no-napredna stranka in Soeijal
min se zahvali v imenu društva no-dimokratska stranka pi • Zvon" za ča>t. katur.i so naklo- stavl.ii)-H> danes eno samo nepro-nili tako majhni naselbini.	jlirno falango borcev za »Iržavno
Volitev novega odbora :	. svobodo in za človeške pravice.
Predsednik: Primož Kogoj. I Slovenci! (e kdaj. danes je «.»d-Podp revised n ik: Leopold Stru- ločilni čas za nas. S to vojno se bo keij.	otlločila naa uso«la za stoletja,
da b: Glavni tajnik: Peter Sniovi-š- morda za vse večne čase. Vsi velim, da je za naše ljudstvo edina (d. pev ov»>dja: Ignacij lludč. rešitev v svobodni Jugoslaviji.
I Ali dočim je nova uspostavitev
ogtirce-
:v e?
zna blagajna plačala stroške za nik.
e
na tlelo v premogorov v I'»row« field. Pa.: ko je bil k uma j ardov o»l rova, je pridrčal za ga vrgel
z vso sij,, ()\, zi,i tia je JuJ mestu
•«M'kcv Alatere Božj.' in «k1 tam na
izvedenca v umikanju, ki je vodil preteklo umikanje. Če pa se hoče na drugi stran iFoth poslužiti druge metode, bomo videli napade v P bi miri j i iu v Champagne ter m»»goče 1u»li v Lotarinški. Takti v Flandriji kot na Lotarinškem bodo igrale ameriške čete }>ri teh o-peraeijah preeejšnic ulogo.
Kar se tiče cent ruma iu bokov je izbira lahka. Med Arras in	.	. -	_______...
Sois-on> s,, ustvarili Nemci velikansko puščavo in zavezniške ar- ln\lU1',e 1,1 Jl,?te °l0g!'	pokopališče v I nmntown.
itui-te so naprctlovale sedaj ud trideset <lo petintrideset milj preko CalCa narod m cl0vek0lJubn0	Tem potom se iskreno zahvalju-
ozemlja. ki je prost., vseh komunikacij in vseh virov. Spraviti težke,JO' katero &teVedeli ni- jcni v svojem in v imenu bratov topove iu muuicijo preko t«ga ozemlja b«> precejšna naloga in brez:	StC'„sfme bodočnosti: stem, vse,„ rojnkoin v okoliei Union
J«; v bi hi! napad na nepretrgano črto prav tako dra<- kot je bil £te resili	čast» ste ^šlll tt>wiia. posebno g. Franku Šeipie
oni Ni vel le a pri Aisne. Edinole če bi se spravilo sovražnika V po. naso vero, rehli ste našo moč. boarderdio^su. družini ZdeŠanovi, polen b« g, bi bil tak natlaljni napa.l upravičen, a ni ničesar, kar bi 1 ak° mi- kj Pveost:Uaiin». 'lia5;01* družini Stritarjevi, dalje vsem de-upra vičev alo tako domnevanje.	oni. ki bodo preostali, moramo ve- kietu„. j..; S()' ]>okojncg-i sprem-
Le ob obokih se ua.ši zav ezniki lahko naenkrat približajo nem- ,JetL da U,K J.)a se jakljiu-i voj- , -a,a ab krst; pftSebna za}1Vala pa škim pozicijam p .d kritjem i iih težke artilerije. Na fronti pri Ar-! Ma	ln,eljl bodoč- ^rre L, Ivai|U R.,,uiiku^ prijatelju
ras ter severu«. t»d Soisons. to je na frontah armad Mangina in Hor- "(>st nas, --a ^vodn tem j.,čj«t .»po-. p0kojnega. ki se ie na vso moč ne-a. je opustošeno ozemlje ozko ter je problem spravljanja topov	silnejsa lmnasa sedanja potrudil, da je vse preskrbe! za
Hvala vsem
____________...	--------- 1-epa hvala
pnle te armade že do Hindeuburgovih obrambnih pozicij.	^ barhl S!li° «>4»?ni. njo smo {ViVl (Mall0m dnjštva sv K^ka št
--------'	lska5i in ogovarjali ter ponosni 55 jSKJ.. kateremu društvu je
: smo bili. da smo imeli krepost 1 pokojni prinadal; člani so ga •nozatajevauja: ne pozabimo to- ^premilli v obilnem številu k za«t-ej. da so narodne žrtve posverc- ujemu w,-it, n ,.akor tu<ii -jnui z vero naroda m da so te žrtve SDI>Z Jn S\I>J. Torej še enkrat
lena hvala vsem. tlo~i Tebi. dt agi Jože naj sv«it.i večna Ob priliki čet»«te oblotuiee vojne; posebnim pogledom na pretekla dllHi' konta branilci njegove	iar.ka liaj Ti bo ameriška
m> j u g« »slovanski dijaki v llimv.|;,;ri ]eta vojne, vedoč daje ^	kakor so naši padli tovariši. zemlja pc^iV;1j v mint»
nalovili naslednji proglas na vse' .(nj	^ vojnc ^ ^ godimo^^temelj moči njegove bo-	Damjan Tcm£Žin.
sv«>je brate:	.	.... docnosti.	Cleveland. O.. sept
' • Sinovi mučeniške zemlje, od;!f .borb;. Kazh,ka med mttami ! Narodna moč je v veri narodov, j	(2j£ ^^
j opusi«»seno ozemlje ozko ter je proniem spravljanja topov ..............potrurtH «la je vse
in nauiicijc na mest«, lažji. Vsled tega se je vršila glavna bojna de-Jbl>rbj'- vstrajneiši l>o naš «wl- f#.p ]lo„reb prijatelju lav nos t v zadnjih »lirtvih «»d strani leh armad iii raditega so tudi že l>°]'; [ 1>n katastrofi žive nannli.	f.vetjic.
e do Hindeuburgovih obrambnih
Naš vojni naraščaj
(Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.,)
ne
kult narodne vere.
Služimo mu kakor d«jsedaj:
kofier je vzletela prva^ iskra, da:st^« našim položajem, našim od-i Kult žrtev, dogma našega nara-l zapali nečuvem požar, gledamo 3/porom iu našo vero ter čustvi, po-jšeaja naj postane dogma jngoslo-
note vsakemu društvu. Protipred big Josipa Kancnta. tla si vsako društvo i-.ujti note sumo. Podpira-lio in spiejeto.
1'retlsednik P. Kogoj predlagtt iu Leopold štrukelj podpira, da st nabavi tiskalni stroj za tiskanje not. Sprejeto.
(davni pevovodja Tgnacij Ilud-prebere in^ka.j čestitk nenavzočih članov; 1o so: jtevsko dr. "Ljub-j ! j.mski Veh iz Det mita. iMieh. i glavni tajnik Josip Dupin. prctlsed-nik A. .Matjašič iu blaga j-j nik Št. Horvatič.	'	j
Frank Tomaž želi pojasnila, če
Blagajnica: Zoii Iiirk. Nadzorvika: Ludovik JMue in Srbije g«ttova stvar, «ločim se Hr-Jostp Kems.	j vat je opravičeno lahko nadajo
Ker Srhov in Hrvatov ni navzo- osvoboditi, je položaj nas Sloven-čih. se njim preptusti izvoliti ene- eev neizmerno «»groženiji. Vsega tajnika in dva nadzornika. nemški imperijalizem upa. da bo-Seja se zaključi s pesmijo tie tudi v slučaju zmage zavezni-*'Slovenec. Srb, Hrvat*' ob ">. uri kov obdržal lepe slovenske dežele popoldne.	in skozi njih prodrl na .Jadransko
,	; morje. V slučaju poraza l.i s«;
Frank K»»sir. zapisnikar. Nemci še pomirili s t<mi. da se naši Fores' < itv. ]\» bratje Ilrvati in Srbi z«lrnžijo v _;_, samostojni državi, ali n» sloven-
'""!-jl:.x GI 'J.
Vojna divja v Franciji.
RS?!?®
h,


Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati
f
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United StatM Food Adminlstrmtion ■»■■■II ■■ III BI II.	II ||
GLAS NARODA. U SE-Pf. 1019
Slovenska-Hrvatska Zveza
▼ Združenih Državah Ameriških in CanadL
Ustanovljena 1. januar-ta 1903 v Calumet, Michigan.
Ir.korporirana 11. junija 1906 v državi Mich.,
GLAVNI ODBOR:
Predaednlk: FRANK UBEGORICH, Box 29, DodgevUie, Mlch. Podpredsednik: GEORGE KCfTZE, 115 Grant Avenue, Eveleth, Mina, Piri tajnik: ^NTON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zaplaollcar: MATH IAS OZA.MCU, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN AS. First National Bank, Calumet, Mlcfe,
NADZORNI ODBOR:
I.	nadaornik: ANTON GERZIN, Eveleth. Minn.
II.	nadaornik: JOHN B. VALNAR, Calumet, Mich.
HL nadaornik: PAUL SHALTZ, 209 Seventh St.. Calumet, Mlcfe.
POROTNI ODBOR:
L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet, Mich. • III. porotnik: FRaNK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine.
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBICH. 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEFANEZ.	First Avenue, Milwaukee, Wla.
ODVETNIK:
AXTHONY LUCAS, Calumet, Mich.
•Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe Planov ln Planle naj se poAlljajo na glavne« tajnika: Anton	S loven lc Croatian
Unton. Borgo Block. 5th St.. Calumet, Mich.
Denarne poSltJatvc naj * pošiljajo na blagajnika : Vincent Arbanaa Pirat National Bank. Calumet. Mlch.
Prnfinje za noro prlfiopJe flane ln Flanlee naj se pobijajo na vrhovnega adravnika: John S. St^fanei, 208*4 First Ave., Milwaukee. Wla
V* pritoihe naj pošiljajo na predsednika fiorotnega odbora: Math. Zgane. Box 423. Ely. Minn.
.učenci: "Ti. Pepe Stržen. si preiie-u me 11 in pregrd, zato te nobena nt mara !*"
| Tako in enako draženje me je hudo žalilo.
i NV <dcer toliko, ker so in i oči-jtali. «la o-ern imno-u. T«'«ra očitka *em hi! vajen, ker ->eiu jra mnogokrat slisii! od svojih učiteljev. Tudi ne. češ. da sem jrrd: k«*r sem
_______ _	,	I bral v nekem romanu, da ravno
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV, SPADAJOCIH Kjgnii možje dobe navadno najlep-SLOVENSKO HRVATSKI ZVEZL	• še /ene in obratno. In vrjel »eni
--"»vet o ; /.ak;tj kar j»* h lo tiskanega. je tedaj veljalo pri meni za -i iure<iiiiMv<i ciaMia. <ia -e »more tmeiiig uruštvenib uradni-j pribito resnic«* Seveda •»<• je <»«1
mne-
Uradno glasilo: GLAS NARODA
prav uspešna. Zato je za svoje Tedaj pa pristopi k meni Šte-j križe in težave. k\, jih je imel v fan Tolovaj, pač zato. ker je iskat j šoli s profesorji in predmeti. na- zavezn kov proti sošolfceui ovadu-j liajal. kakor je zatrjeval, dovolj hom. ki so jra naznanili. d;i za J sladkega mufomestila v svojem njo nedelj* ni bil pri maši. in jih j srečnem zasebnem življenju. Naj je pri priliki hotel pretepsti, ter več mojiii součencev pa je bilo mi sočutno pravi; zaljubljenih v kratkonožuo hčerko "Pepe. ne bodi neumen, pa nt« {našega gimnazijskega hišnika. — ljubi ti>te mrtve >1 ke tam v IV-•laz edini s'*m bi!, ki še nisem imel pelovi trafiki! Zaljubiti se je ven-i n'č konkretnega; iu to je bilo v tiar treba v kaj živega, naprimet i očeh mojiii součencev kaj malo v kak tak *ga. v kar sem jaz za-častno zame.	ljubljen!"
Zdajpazdaj sem res že ^zplam- Ko mu pa odgovorim, da ni>em tel za kak obrazek, ki sem jra zaljubljen v sliko, ampak v ono 'gredoč v šolo ali iz šole. srečal na- visoko gospo. ki jo slika prea-uliL Pripetilo se je včasih, da sem stavlja. me neusmiljeno zavrne: (tudi za kakiiu požre t ona postopil "Ne ^nio neumen, ampak tud' in zato zamudil pouk ali kosilo: zabit si. Pepe! Pojdi, pojdi ti :n| !vendar pa ker navzlic vsemu pri- tvoja vi>oka gospa! Kaj misliš, .la; zadevanju le nisem zbudil v za- se bo kaka poštena ženska, kaj so-\ sledovanki simpatetičnega čuv- J0 kaka visoka gospa, dala slikat i j stva. sem se spet tako hitro ohiu napol g«»]a in v tej pozituri! Ta i dil. kakor sem se ogrel, ker in- sl:ka predstavlja čisto navad-j
stinktivno sem bil že tedaj nače- no —** in zašer.etal mi v uho____
, Ion nasprotnik nesrečne ljubezni uadaijno besede.	|
jin po njej povzročenih ^morno- Meni pojrm te ?nleJ)esede si.Jka kr,VKa
|luun,v-	.	. . . cer ni bil popolnoma jasen ven-
Torej to nesoglasje: V štirinaj- (,ar pa >en, di:ti] kaj Ja l>ribHžno
Istih dneh o, imel dovršiti peto so- obse?a Zato sf, mi zardH<1 G~j v jlo m v stiskani, sem si že naročil o6e,nih jamicah me ie zaščereta-
POGLED NA PORUŠEN CHATEAU THIERRY.

temveč tudi strahovit Poiskali bomo in smo deloma že j frankov švicarskih). Oddal;.-ni
udarec svetovni demokraciji in; stopili v zvezo z zavezniškim in : člani jo hl;ko pošljejo vsake tri
živi jen ski iu državnim interesom nevtralnim časopisjem in drugimi ! mesece skupaj, T'staimviti člani
sredozemskih sii : Francije. An-1 institucijami, katerim bomo t.>1-; izplačajo 1IKI švicarskih frankov
glij« Italije in Grčije. To nalogo j mačili položaj Slovencev, a obe- i naenkrat ali pa v obrokih t> koni
vizitke, ki naj bi na njih figuri- i(1 __ "i:Tj,	""T " I bomo sistematično izvrševali, za, nem jim dajali obvestil" o sploš-1 petih iues>e«-ev. Podporni člani nod
i , . . . ,	. ,. „ i>a "t ui mi jc /-<k.pi nekaj mo-' . ,	....	.	^	,	___ .!....	!
jial kijt sesTosolec. pa zaljubljen se krča lesti nakar st-i kanili dvclIIJO oino vPoralnli vse svoje mo- nem stanju v celi .Jugoslaviji, pri piraj«> društvo z vsoto, katero sn-
!ne!	ko fešnika debel: solzi na nepomi-k*'- VSil svoja nad vse skromna »Slovencih. Srbih in Hrvatih. mi izbero. Denarne, kakor tudi
| Ni čudno, da so me dražili so- 1a fla lor ^ porao&lli med uma.Uredstva in ves sv«,j čas.
zani jirah — dve genki solzi moje j Naš< društvo je popolnoma
prve. nesrečne ljubezni.
Slovensko društvo "Janez Krek"
j ven vs<-li strank in se ne bo me--. 'šalo v delo in razmer«* obstoječih jstruj in organizacij. Prir celem ! njegovem delil l»o vodila ediivi n?is«'l : siož»*n napor vs<di za svo-' bo«lo našo domovine. Za to si j«>
]društvo izbralo kot >voj naziv im.- razvijalo svoje akeij«
Nadaljevanje > 4. -trani.
V njih ve«-no ostajajo žive >anje «« vst-iK-mškon cesarstvu • »• i Hani-bura jio Tr>ta. Za to
j«- Z"ij«'V;; et'O-fr:-
iiaš. <ra triplein«-nsk«*ga naroda.
Mi uis!iio hotel' stopiti pr»-«i va-praznih r«'k. Z:it<« nas je n<-;;»; Siovi "o \ \ Svi»-i tnkoj za«"•«•! i «}• lom. da p«»kažemo lil «H lo«'*ll«> ill. na.I \
svojo dobri jo. Iz s\ o 5 i I ■ >kro'.:-J -Uroiniiih	•• |st»*v
boj za pravico in Hočemo >«*znaniti svet /. našim ]»< ložajem. a notranja ureditev n.».š«
Mvu iiaravn«.Ht ii;l uredništvo plašila, da zamore imet, i k društvenih ^^uradni-j pribito resnic«« Sev.-da s,- je od lw™	z.a to s., juu p««.	.....h-žav.
kov pravočaMto |-.praviti. Istotako uaj nnziutiiiju si»rcnj«*mlH> na £l*vni urad 1, is1t.„a ,.il<a ;.,/ad« vn.» m«»i«- mile- tre",le uas*' ^P1' rT1,sk«' dežel«*
I -	-. -	-i	jim j«* potn-luia naša narod-'
i »m it \ ii t. > f.. -» t r r.i—. »n	•.	,	-	'Ue Korenit«« iznrtmenilo: postal	J 1	1 }
l»nist\o	>t i aUnntt, l.iasajmk	Ant. Herle i,-. I>rustvena	,	. } . - ' . na smrt. : !ov« uci. Naša etiina re-l
MM«. 1'nsl^liiik: J.-[.h \<-nin;	i..,Hjo v	n ■>, ,u v 1,',n */,ru ^rajn«. -keptl .
tajnik J..M-|«b Si.fane«- n,i . StU Si.. • fruitv.. aw, Jofete >t. IS v roPI«ei ; • Uk« dandlimi VdjUKIB	J** % ""T®1 ,,r/"ilxl >,oV"M-
Calumet. Mi»li.: blagajnik: Jate Suni^ < itv.Mi. ii Pn l- lnik Ivan Pajnie;-samo š«- to. kar ]H«teka i/ Mje^a ' 'v; ®"®teT ® Srbov, v naših I «rušt\«*ua ><-ja v.4ku «-tito nwleljo t.-tjuik:	Pa j nič. lU«i 114: l«la- ' pore^a	velikih zaveznikih, v svejovno-de- :
En"'M"u-	saijnik: tkN>rge 1'ajnub. — Društvena, .. .	.	lnokra tie ni ideji saino«wllo<'be Iia-
Iiruitvo sr. Matije Atev "J r Baltic, j j^eja vs^ko tn-tjo nedeljo t mesecu. ! | ,>rt J da «e enkrat jH.n-lanm	^ ^ M teli. Predsednik: Paul I.nkaiu<-b; I >nišrv<i Matere Božje L.ur«lske št. 16 T;,ki obelit ki ine ui-«. mogli b«»«rve '	smo pob»žili t<-lllelje «l«*la. Zaeril
tajnik: J.^ph Panian. Iio.v JT. South 1«- raluiiiet, Mieh. — Pre<lsednim: Fran- kako žaliti/Ampak žalii.i me je Vsak Slovenec mora storiti v„,,> izdajati biblioteko, ka* "v
Katice. Mieli ; blagajnik: MatU. 1». či>ka Ozanicli: tajniea: Marija Jotieli. Tu ,ja	j„V/ - ^Jeala"	svoJ° dolžnost. «•«• ne. propad«*mo prva številka	.lut;oMavi ji"
I.lkovieh. — Društvena seja vsako prvo iu; Portland St.: l.la-ajniea: Autonija ; . .. .	, ,	in nreklin^ali lias bo«b» nn^ni von	.	. i
msleljo v mesecu.	iiad^vieb. - Društvene seje vsako! Ah Potemtakem kaj necive- i« preklinjali nas f„Hio po/m v nu- pani-ermanski i.aert m demokra-
Društvo sv. Frančiška št. s v Mane-;tretjo nedeljo v mesecu.	i nega. da sem v teh škripcih, v ka- K!- AK" Pa zmagamo. bo \ s\o- tična in ciitentska rešit«*v j«' da-
Lti.m«-, Mleti. Predsednik: Joim j Društvo sv. Cirila in Metoda ft. 17 v (terih sem se nahajal, hlastnil (hi bodo vrnila sreča in bagostanje vfIlrK ,)n.(j vami v franeoskem
ŠU fan tJeshel. Cedar \ Alnaek, Mlch. — Prtnlsednik: Joseph' najbližjem, kar mi je moglo za naše domovje. I glejmo se na našejkll p>rošUrt> smo razposlali na vse
Utešiti oni metafizični glad doma in storimo vse- kar je v na- j strani a»veta vsem uplivuim ose-
ših močeh. Zato vsi v boj. vsi nah)am ii.stom. strankam in orgaui-Bilo pa je takole:	delo	x	jzacijam s posebnimi pistni. v ka-
V razloženem oknu Pepelov*. Tudi mi hočemo na svoj način j terih smo razložili cilj in potrebo
naše akcije. V tem smislu bomo
Ko m
ril£lJ Ilimt-lJU V IUCM1U.	r>M,,	. .	l • n	J	.	.	.	.	.
Društvo sv. Barbare st. 10 v Aurora, I , 'a seda-1 «kozi Zvezdo, jt jugoslovansko javnost z dru.st-Minn. — Predsednik: Math. Turit; taj |visela poleg drugih razglednica vom, čegar izključni namen je šeui času, ako zberemo z" to po-liik: Peter Prijatelj, Box 173; blagaj- na kateri mi je slika izredno uga- osvežiti in pomnožiti delo Sloveli-j trebila sredstva, vrsto spisov t nik: Louis Hočevar. — Društvena seja jala. Predstavljala je razkošno Cev za samostojno Jugoslavijo. Mi! francoskem, angleškem, italijan-vsako tretjo nedeljo v meseen. - pa pomanjkljivo oblečeno žensko llo£emo naglaševati pred celim Lkem in drugih jezikih o važnosti
uh Svetom narodne zahteve Sloven-J Slovenije v političnem, kultur-
Zato. Sovenei. Jugoslovani ši-'w' druge pošil jat ve naj se nasTo-rom sveta, podprite naše d e' o. v»" naravnost na društveni odbor Zberite se okrog našega «iru§tvn 11 ženevi. O v-.-li pošiljat vab in omogočite mu. da razvije svoje pn!a«a javni račun v slovenskem delovanje do one stopinje, ki -o časopisju vseh struj v Ameriki zahteva nadvse ogroženi položaj .-i" potom pisun-nc^a izv« stja L Na-slovenskeg" ]>lemetia.	^tančna določila o vsem društve-
nem delovanju in poslovanju .->«• v priložen ;h »Iruštvenib \ poslovniku.
fanez Kr« k* i>:*Š širom ■l
Naše društvo pa ne bo samo	delovar.jn
naših j ^ajajo^
;stavnega pokojnik" Jatu-za Kreka ]zaveznikih in pri nevtrah-ih. aru-"	,
; ki je v domaeiji ustavil slogo m^d |Pak 1,0	1,51	tudi svojin j . ' ]uX ''iM; -
strankami in po vel eeli naro.l vj'*l««'-om Slovencem in Jug«»s!oi.,.; J«* l"-i"-i«-ano. ,ia b.
za -kupne ideale '»<>m razkropljenim po ceicm j ^v.-ta razkropljeni narod razni , * i tu. oskrbljujtW1 jih > čtivom. / n«-;,',sto>t "e- bieno>t njegovih
y	lllellov ill llj«'!»«tVn tnl lo- - i! o \ o!
da začeto dem izpelj«' «b» kra
vieanti iz >tar«' «ioino\m
s<-bno naioiro m (u»stavlja to<-, . . . « 'ohvseanje nas -ua časopisja •• <
[godkih *.' domovini z novicami.
virnimt ■ -it ki "u dopisi. Tu«li
<-.-r bo drnšn «« -tal«« na ra>:p«i5it
»,ojtit« e i a li« «m \ vsi k »Ml o'irc
jk«»!ik«>r lo ne bi pr«*haja!o iln \ 'iicga delok
.V • '-aohiSillu«« e ».!;-■ t m -V«»jei»l delu >>elH»mo '.<-
( Zalo tudi or i <a kuje. »i.t e-a , >k:>. in .'.rtiua ju«ros!.»va: -
apu.^tt. T. J:.',
i«« na p«»m«M-. mož! P.rtet
< »a
iich; tajuik
St.; blagajnik: George tJorshe. — Dru- Butala: tajnik in blagajnik: John K.
lirene. Box 412. — Društvena seja vsa- ■ - -	. .
T , .. ...	i \j ima svoj sede/ v srcu"
ko tretjo nedeljo v mesecu.	'
Društvo sv. Srce Marijino St. IS v
So. Itanj^e, Mich. — I'redsednic.-a Ati-
»51 vena seja vsako drugo nedeljo v me-aecu.
Društvo sv. Nikole St. ii v Calumet, Mich. — Predsednik: Math. Žaltz; taj-
nik: Anton P. Božič, 4807 Red Jacket djuljana Stimac: tajnica: Katarina trafike, ki sem tedai mimo nje ho- pomagati naši sveti skupni stvari. Shaft Location; blagajnik: Luka Šte-1 Beljan, Box 354. Društvena seja vsako HI ravlu> tolikokrat na dan. ko- Zato stopamo pred slovens* ranee. Društvena seja vsako tretjo drugo nedeljo v mesecu.	l"r;L-,.,.l-.-1t	^L-r.-^; Vi-n-r,	• ,	, _ -	A	3
nedeljo v mesecu.
I»ru.štvo »v. l>»vrenea št.
v Ely,
Minn. Predsednik : Math. Zgonc ; tajnik : Auton (iradishar. Box B. F.; bla-mijnik : John Koščak. — Društvena neja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Ivana št. S v Calumet,
nadaljevali brez pressanka.
Izdati nameravamo v čim kraj-
Društvo ,v Petra 5t. 20 v Eveleth, bu nih . iu močno obokaai;h
---------- ^ .	Minn. — Predsednik: Peter Maurm; . .. 1	.
Mlch. — Predsednik: Joseph Maljko; tajnik: Frank Lenich, 212 Grand Ave.;	1 lesisla ^ kankau; zato ji ^ iu potp©bno za demokraerio hiera. gospodarskem, iu strategij-
tajnik: BlaZ Uožman, Bos 432 Ca- blagajnik: John Agnieh. — DrnStvena.je kratko krilce frlelo po zraku, da	-	I skem nosrletlu o naših nravicah v
lumet, Mich.; blagajnik: Mihael I^esec, | seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. bi mogel videti vse. prav vse. ko t,a Se tudl sIovenske	3 ' ' ,
Društvena seja vsako drugo nedeljo! Društvo sv. Štefana št. 21, Chlsholm, bi čipkast" hlačice ne bile zakri- Ijo^e tujega jarma in združijo Vitoznem. 10 . 11 !'1 lia , "lsK, a* v mese< u.	Minn. — Pre<lsednik: Joseph Lani; ,	i	T i ••• o j - i , _ ' . o mogočnem jugoslovanskom giba
Društvo sv. Roka št. 0 v Calumet, tajnik: Anton Hren, 327 Bireh W St.J Va]e	^f kal* Se	d^ ko ^ **	nju v domovini itd. Ravno tako
Mieh. — rredsednik: Martin Mihelčlč; blagajnik: Louis Drobnieh. — Društ- "a uilcl ne. sme °ul1:no kazati. — moramo opomniti celi svet, da biij)omo seznanjali svet z našim slov tajnik: Matija Ozanich, Box 102; bla- vena seja vsako tretjo nedeljo v me- Prožni nožiei pa sta plešoč delali smrt govencev >,iia 11(1 samo ve'i-'stv gaj nik: Math. Chopp, — Društvena se- secu.	,tako mikaven kolobarček, da bi	S
ja vsako četrto nedeljo v ineseen.
Društvo Ane št. 10 v Calumet, Mieh. Predsednica: Lucija Sehaitz; linieh: tajnik: Mike Perkovič, 0,';9 Kr. , ,• , ■ , . tajniea : Margareta tJeahel, 218 7th St.; St.. Xew,H,rt Location. Ironwood. Mieh. ,,f'v»U- «» ml Vse tO, čeprav mi je blairojuien: Marpireta Jud rich. — I»ru-| Društvena seja vsako prvo nedeljo v »ffajalo. »i ugajalo najbolj. V za-
stvom. znanostjo in umetnostjo.
ortr s - |
koTl ko T'-lte. ]|t>beili obst««je.-
nizaciji. Naš elan j«* lahko <■'. n t ii« ii vsakega «lrugega jugoslovi skega <lruštva ali organizacije.
Na delo, Slovenci, storimo -vr>. jo dolžnost! Naši v domovini «le. lajo na vse kriplje. Nasi bratje Srbi in Hrvati živo razvijajo jugoslovansko akcijo v tujin. Ne bodimo mi zadnji pri delu v tujini. dočini so naši doma prvi v boju za skupno jugoslovansko <!i*-žavo.
Naše društvo je društvo d <• 1 n. Vsi. ki hočejo podpreti na t;-i aii oni način delo za pojačauje jujro. sovauske akcije, "naj se jiriglasr naravnost začasnemu društvenemu odboru v Ženevi fnaslov je na čelu oglasa . Naj se prijavijo oni. ki bi hoteli biti društveni zaupniki za posamezne dežele in države. Vstopajte v društvo brez razlike struj! Mesečna članarina je 10
o pr
i V Z.
oveu-ka jav-ii;u pi-i niino -«'
• 11( oo
f»rekri-- S a naša energije in z.i
n.-vi Švica . IM. ju i
Začasni odbor:
Krn est Krn. i. predseilni!-: \"ladis|,-iv Kabjančie. tajn'k
Anton Lušiu. blagajnik.
Francoske dijakinje. Bordeaux, Francija. 1-. sep?
Sem .1«' «( <e bodo v Združen«'
»spel«) >io študent ic. kratkem času podal« države. V Ameriki
do nadaljevale svoje študije
Zrnčr«?. dnevra r>'-tr.
m
Sii 'Mu<»hl i ::!. Zn-
n:«*t! Ve-v V
S k O/. I ' 'leveiaiid Si
koplovei -.t bfitlo u*?-.v:i di na prostoru t de; i n L. Ma»-4'" < ■>.. ('la»r in 1 ~>~1 e4 -la. !'■ ' tarif i /a pisma ie 10'-. 1 *i>>;i;i / i /ral"o-plovno pesto si« nuu-ijo oddat' v poštnem posloiiju pri ravmdeliu pošte.
U.
Društvo sv. Jeronma št. '_'2 v Iron najrajši kar smuknil skozenj. w«hhI, Mieh. - Pretlsednik. John Kate-1 Vendar pa sem bil nepokvarjen

Si vena seja vsako tretjo nedeljo v me-
■IH'11.
Društvo sv. Ane 5t. 11 v 1'lr, Minn. Pn^ls^lni«*:!: J oba na Stol; tajnica:
mesecu.	[četku še celo ne; užaljen je bil
Društvo iMMijH.rna zveza slovenskih moj idealizem in ogorčena moja
1>ref3' sramežljivost, da me je oblila rde-
fantov St 23 v Calumet. Mieh.
sednik: .lakob MušicL: tajnik: .Tohn --	.. v.
Amalija Viraut. . Društvena «-ja vsa-i Fret z. 1 ranehtoim. Calumet, Mieh:	,n l^?'1 0cl" ko se
ko tr«'tjo nedeljo v m« M-eU.	I blagajnik: Paul Sehaiiz. ml. -- Dni- ozr' na s»ko. Sčasoma sem si pa
Društvo sv. Alojzija »t. 12 v Birbee.1 štv.-na ^e.ia vsako »trujr«« nedeljo v me- 1«' da! do]>ovedati. da lia vseh kon
Aria. — Prv«|*ednik: Viu«*e«Iav Mihe-lie: tajnik iu blagajnik: Jakob K«hV-
var. IU»X 3S.T!. I^mvell. Ariz — Društvo- Virginia, Minn. — Pivdsednik : Math ua seja Vsako tretjo ne«leljo v mesecu.
Društvo sv. Trojstvo £t. 13 v Calumet. Mi«'h. — Prwlwxlnik: Marko Joti?; tajnik : Marko Spnije. Mo bth St.: bla-Kujnik: IVan IV t Iich. Društvena tipja vsako prvo iHtileljo v mesecu. vill«>. Mieh. — Predsednik: Jos. Ijiu
V koga sem se zaljubil?
»eeu.	cev koncu bi pa vendar ne bilo nič
Društvo sr. Petni in Pavla £t. 24 v napačnega, imeti takole žen>k-
...... . .. «... , .... t> pri hiši. In čim večkrat sem jo vi-
\ ukelieh: tajnik: Mihael Stirnac, Bol	. . , ,
P.'^: l.lagajnik: Kari«, Bof. - Društvo- ,U'] eitudalje <em jo gledal, tem lta s«'ja Vvilk«. četrto neileljo v mesecu, bolj mi j«* ugajala. Osobito še, ko Društvo sv. Isus 1 Marija št. 25. Oil- j j«> bila videti sama prijaznost ii tM-rt. Minn. — Predsednik: Frank Bo- ljubezen. Srčkano je gletlala. ljub rich; tajnik: Martin PecUarich Bo* ko se ,UJt!l]iala. s prsteci svojih - : blajrajulk; Joseph Brula. — Drt> i ..	.	, .. . .. .
Društvo sr. Ubitelj St. 11 v Dodge- šlvena seja vsako tretjo ne«lelJo v mt> /iM' c l)a,. Jt" metala poljubčke. In rieli; tajnik: Mihael Kump, Box 44: «e«n.	'kakorkoli sem se postavil preu ,
__________,okno iu uj katerekoli strani sem ,
jo ogledov ti. mene je gledala, me- , ni se smehljala, meni metala ■ljube. Taki sladki izkušnujavi se!
----pa ustavljaj če moreš. In tako se
L)a sem se zaljubil, to se mi j«* f K naglejšemu razvoju tega ft- .ii v resnici nisem mogel, zdelo tedai. ko sem bil še ne raz |>/.iolfškega pojava, ki prihaja. ka-| Tedaj se je pa naenkrat razne-soden ml-idie. in -e mi zdi tudijk.r ».n^rjeno z leti ze tako sam sel glas po razredu: Pepe Stržen je danes čisto naravno, čeprav moji'l»o sebi. pripomogel pa tudi zaljubljen v razglednico, ki visi kokljasti gospodinji ui nikakor j mil je. ki s«, u -c v njem gibal in v oknu Pepelove trafike! In od hotel«« i t k.v glavo. Vedeti je nam-'trpel. Moj, sošolci namreč so ime.	naprej krohotanja in zbada;
reč treba .da -cm ravnokar pršel li v>sj svoje "• leale". ne izvzemši ,lia ni bilo ne konca, ne kraja, v t^ta leta, ko se pričenja občil-(onih. ki o bili namenjeni v le-j	skušal zagovar-
liti iiedos'atnosl lastnega bitja, iz menat. Jd.« ': Podbrega iiivprintcr iHti- da nisem zaljubljen v sli-i česar izvira hrepenenje po njega | je bil tajno zaročen z neko krat- ampak v tisto lepo in imenit-izpopoluitvi; v leta torej, ko postaja mlademu človeku tako mehko tam nekje okrog srca, kadarkoli vidi l;ak> stvarco ženskega spola, lil tako se je zgodilo, kakor se ie moralo zgoditi, da je tuji v meni zazijala tista tajnost na vrzel, ki jo moreš zapaziti samo Aa ta način, da j" zatakne« s po dobo kake ljubljene ženske.
kokVifko. ki je h-Hlil« s? v šentia-	'"» £<>spo. ki jo slika predstavlja,
kob-ko š'.lo. oojcf Udeb je vsak	i» sem v svoji sveti jezi še prista-dan pomagal neki učiteljišeiiic»»vl'- da je ta dama lepša kot vsts nositi knjige v šolo in ji je polo- šentjakobske kratkokrilke. vs<f| ma razgrinjal svoje srce in čuv- učitelj.-ščnice in še kratkonožna
stva; Štefan Tolovaj, priznani ka	h^rka našega hišnika povrhu, j«
po našega razreda, pa je ljubil	nastal tak vrida 80	sile
i	4.1 * a	- i	morale priti nas mirit. Od jeze in
neko štiridesetletno vdovo in ie k	„ - , - „	. . ]r.Jl ,
...	užaljen ost; me je v grlu tiščalo, v
njej vsak dan hodil v posete. Pra-	prsih me je pa pekj0j da sem hla.
jfe njegova ljubezen	stal po sapi,
Ellwood City je mesto sedanjosti in bodočnosti.
*
ELLWOOD CITY jp eno izmed najbolj prop vi t h .jorili se mest Peiinsvlvaiiije. kjer j«' ver k<»t triili^i^
tuvaren. ki imajo zaposlenih deset t i sne delaveev.
V	ELWOOD CITY ima zemljišče veliko vrednost ter Ih> postalo še ver vredno kot mesto narašča.
V vojnem času je najvarnejše nalaganje kupovatije zemljišč.
Vaš denarje najboljše naložen v zemljiščih, ki se nahajajo v velikih iiulustrijalnih mestih. \ Pennsylvania i je eno izmed najbolj proevitajoeili se mest Ellwood City.
V	ELLWOOD CITY so delavske razmele najboljše ter se delavce lobro plača.
V	ELLWOOD CITY naj si ustanovi delavec svoj dom in denar jc varno naložejt.
Loti v Country Club privesku k ELLWOOD CITV. katere prodaja International lical Esta'c Company, so oddaljeni le par minut od tvornic. so jn-ecej veliki ter so cciic za sedaj zelo nizke.
Kljub dejstvu, da se mesto širi, manjka šc vedno hiš in L\ S. Steel Corporation uradi sedaj nekako 200 hiš, da nastani v njih delavce, da bi jim ni bilo treba prihajati iz sosednjih mest.
Xe odlašajte ter si oglejte to krasno mesto ter Country Club privesek k Klhvood Citv lotom, ki so popoloma ravni in kojili cene so za sedaj nizke. To vam daje zelo dobro priliko, tla si ustanovi*«-dom ter plodonosno naložite svoj denar.
Pišite še danes za nadaljne informacije na glavni urad:
INTERNATIONAL REAL ESTATE COMPANY,
i- ?
■'4
GLAVNI URAD: 212, 213, 214, 215. BAKEWELL BUILDING,
vogal Grant and Diamond Sts., nasproti sodišča.
PITTSBURGH, PA.
GLAS XMiODA 14. SEPT. 1013
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena do« 16. *T|uti;
PODPORNA ZVEZA
lnkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pmi
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI (JBADNDUi IVAH PROSTOR. 1096 Norwood KO.. CSsvaUa«. OUa Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. P. D. 2. Bos 118, Wart New«**. Pa. •Umi tajnik: BLAŽ NOVAK. «84 Main St.. Jonnatown, Pa. L Pum. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., Johnstown, Pa. ft. Po«, tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Oonemautf^ Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELB. 6602 St. Clair Are., Cleveland. Ohio.
blagajnik: ANTON HOCUiVAR, R. P. D. 3. Box 20 Bridgeport,
NADZORNI ODBOBl aadaor. odbora: JOSIP PETERNKL, Box M. WttleeB, Pa
1. nndxomlk: NIKOLAJ POVŠE, 112S Fabyau St., City View, N. S. Pitf-lmrfh. Pa.
L aadaomik: IV^JI BROtBLJ. «86 B. ISTCh 8L. CBevelaad. Ohta.
rOBOTNl ODBOB: PvMoo^alk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box TI,
L porotnik: PRANO TBBOPClO, R P. D. «, Box 146, Port Smitk. Alft, L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 Bo. I4th 8t_, Sprfngflakl. BL
VRHOVNI ZDRAVNIKI	__
Dr. ROUP V. BBAHBK, 646 B. Oblo 8L, Pittsburgh, Pa*
Maral ara«: 664 Mala Bt, Jefanstova, Pa.
IJIADNO GLASILO f *6Lil BABODA". 63 Oortlandt Street, New ZocT
Oeajena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno prnfcml, poBljaa Vsi dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar aaj ss podi J* edino potom Poštnih, Rxpreenih ali Banffnlh denarnih aakasnlc, nikakor pa ne potom prlratnlb fekor. Nakaznice naj as
naslovljajo: Blaž Novak. Tittle Trust & Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo t mesečnim poročilom na nasi or gl. tajnia.
V slntaja, da opadjo druitveni tajniki prt porodlih glavnega taj-alka kak* pomanjkljivosti, naj to nemudoma nssnsnljo nradn glai cajnlka. da se r prihodnje poprarL
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
Nadaljevanje.)
1
Toliko ra>n dokb>r se nc bos naveličala.
—	O, str e, kako dober --i postal v zadnjem mesecu. — te bi bila Irava tuka.i bi >>e takoj partial prevrnila čez glavo. — Toda M',\(*ti. — »'isto m1 ni po.abila, <la bom kmalo poročena ženska.
V m so šii i/. -amo>tana na i/.prehod po lepi okoliei.
!\o je gledal Sii'err .lakobini v «>bra/. ji' čisto pozabil na svoj*# Pir:'ieje. Namesto i:Joga je moral abbe LiorJes ogledovati gore. Ni uiu bilo sicer dos'i zanje, toda ljubimca ni hotel motiti.
N »enkrat daljavi:
Vidite
—	1 la.
jc p,, pokazala -Jakobina svojemu prijatelju goro v
er vas ogenj.
Iu n -kega.večera sem videla po>rečil in da bom
Dih
tam jc g»»rel vsak vc Ali ste ji« videli?
—	Seveda, skoraj vsak večer, tri. — Zali t j i>a ?
Ubvesl iti stui Vii.1 iiuiti. Ja ao m. U i sledil jejra dno jaz gospod slapa.
Oba sta pa vtihnilu ter se sunila s komolci.
!'">;. 'e undo bolj tilu>. Kaj laliko bi naju slišal.
Smejala sta s,- ,u skrivaj ogledovala a obeja liordesa, ki se je zag!"dal v gore.
Ibogi mo/ je rekla Jakobina.
Naslednjega dne najeli voz ter se odpeljali v Poiitaeq. Toda >ilvesi rovega oče i i niso več našli tam. — Slari pastir se je bil že podal proti (Jargost:.
S'iriindvaj" * ur j»o/neje ^n dohiteli v južnem koveu dolint Atgelez \ podnožju gore Soulom. Bilo je ob desetih dopoldne, kc i," Silvere. '»letlajoe neprestano skozi okno kočije, vzkliknil:
—	Zdi :,e »ni. da je tam!
<>b obronku gore se je pasla čeda ovac. zaznamovan h z velikimi modrimi krizi. Poleg ovac je sedel v senci velikega kostanja pasi ir, ogrnjen v dolgo maiitiljo in pletel.
Da, moj oče je je rekel Silvere in oči so >c nm zablešča-i t>do pra\ lobro poznam. — Naša ,je. — In tam poleg sta pes I'igou in osel Itigoirt-. — Izstopimo!
Ko se jc vstavil voz. so se odpravili skozi polja proti pastirju. Severe in Jakobina \ta se držala za roko. abbe je pa stopal za njima Ko je pastir opazil, da se mu bližajo, je odložil pletenje, ltil je veli'.* črnikast mož gladkoobritega obraza.
—	Po/.dravlj"iii < če. ali me več ne poznate?
^ Ti si. SJvere? — je vzkliknil pastir. — Kdo bi si mislil? — tako gospinUko -i < blečen. da te res nisem spoznal. — Kdo je pa i-na lepa gospodi.•n*1, katero vodiš za roko?
—	To je vaša l.čerka, oče — je odvrnil Silvere. — To je gospodična Jakobina .Mar-adieb. nečakinja gospoda župnika Bordesa. l)benein bo pa tudi moja žena. če boste s tem zadovoljni.
Starec ni mogel dolgo časa izpregovoriti vsled samega začude-uja nobene besede.
Al i" re^? j.' vprašal slednjič župnika. — Ali je res. kalini pravi moj maii*
Seveda je i s. oče l^ontguilhem. — Dva dni že hodimo za lami, da bi dali dovoljenje za to poroko.
—	Oče nebeški! je vzkliknil pastir. — Nikar se ne norčujte rVancoisom M uitpiilhelmom. poštenim pastirjem iz dežele Bi-
gorre. N\\g<>>podWna. jaz ne morem dovoliti. — Kajti nikoli bi si u1 upal meno\a1i dame, katero sem smatral za princcziujo, za svojo hčer.
—	O. oče, tega -e boste pa ze priučili — je odvrnila deklic^ smeje ter ga poljubila na ob" liei.
Vsled te poljubov so se starcu zasolzile oči.
No, ji- rekel slednjič — ker pa res ni zmota, se bom tudi ja/. veselil vajine st- re. Otroka moja. vajina zveza naj Bogu rav-notako ugaja kot ug:»ja meni. -- Blagoslovljena bodi ta ura. in Bog uuj bo nam vsem. L« smo tukaj. niilostijiv.
Francois Munt-ruilhem je sklonil glavo Ustnice so se mu tresle vsled globoke g:'i.;en«»sti. roke >.o zoftet prijele pletivo. pa so is puščale /anjko / i /anjko. Ovčarski pes Pigou. ki je bil medtem Sil-veru /.opt spoznu!. )•• ačcl laja« ter »kakati krog njega.
Abbe Bord«"s s.- je bil zopet pokril. — Bil je pri raznih zarokali v elegantnili salonih in suhi je -klenil v raznih okinčanih cerkvah brez števila zakorov. Toda nobena teh svečanosti ui napravila nanj takega utiša, kut te pri prost a zaroka pod mil m nebom, katero je blagoslovil stari pa tir / besedami, prihajajočimi iz poštenega in nepokvarjenega mth.	.
Silvre je po i t zal -lakobini ovce svojega očetu, starega osla in vse, kar '»i jo vumiilo zanimati.
—	\i torej 'racate proti domu, oče3 — *ja jc vprašal Sil-j
!
—	Kaj pa jaz? — je vprašala Jakobina. — Ali grem tudi jaz
l vami t
—	Gospodična se bo gotovo zelo utrudila.
—	Ne, ne bofte se zame. jaz sem trdna. Šieer je pa tudi osel lukaj. na katerega ve lahko sedem, če me bodo preveč bolele noge.
—	O, tj bi bila pa zanj prevelika čast. — Celo noč bi sanjal lepe sanje, če bi vas smel nositi na svojem hrbtu.
Jakobina je skočila na osla, ki se je takoj odpravil v smeri proti Gargosu.
Ceda se je mahoma zbrala za njim in mu sledila.
—	In jaz? — je vprašal abbe Bordes. — Kaj pa jaz? — Ali ste pozabili name?
Jakobina mi; je takoj ponudila osla, on se je pa vstrajuo branil.
—	Ne, ne. je že dobro. Saj sem samo tako rekel. — Le vrnite se v liargos, če vam je drago. Jaz moram še v Argelez k notarju, kjer moram urediti še nekatere listine. — Silvere. ti pa preskrbi rojstni in krstni ljst. — Stvar moramo hitro uravnati. — Torej, srečno pot! —
—	Kdaj se boš vrnil stric?
—	Skorajgo*ovr že danes ponoči, najkasneje pa jutri zjutraj. Potem bomo vsi sk\paj zajtrkovali v župnišču. — Ne pozabi priti, j Silvere. — In tudi vi, oče Montguilhem. — Jakobina, ti pa Pepi.tii povej. — Saj boš ka; ne? — Povej ji, naj ravno isto skuha kot takrat, ko nas je obiskala njegova pre vzvišenost, gospod škof. — Torej jutri!
Zatem je stopil abbe v voz, ostali so pa nadaljevali svojo pot proti Gargo.su.
Medpotoma ro se pogovarjali in delali načrte za bodočnost. —! Ko so dospeli v bližino Aigues Vi ves, je rekel Silvere Jakobini: I
—- Zdaj grem po osla. — Na ovinku se zopet sestanemo.
Kadark di je odšel za -dalj časa z doma, je pustil osla pri ne-! k* i j kmetu, ki mu je dal za par novčičev potrebno krmo.
Dohitel jih je sredi poti.
—	Ha, kaj je pa tam zgoraj? — je rekel naenkrat Silvere. — Vsi so se ozrli navzgor in zagledali pod jelkami gručo ljudi.
—	Po poglejmo, kaj je — je rekel oče.
In vsi trije so pohiteli proti njim. Ob stezi je stalo kakih tri-j deset ljudi, prebivalcev iz Gargosa in Aigues Vives.
Jakobina je bila prva pri njih. — Naenkrat je pa odskočila na | za j rekoč:
_ Kri! — Kri!
—	Da, kri je — je zamrmral Silvere — ho je opazil kraj steze | črno mlakužo.
—	Kaj se je zgodilo? — je vprašal starec.
Ministrant Avgust, katerega seveda ni smelo manjkati, 11111, je povedal, da je bil ponoči na tem mestu umorjen tihotapec La vo jue.
—	Laroque? — je vprašal Silvere. — O moj Bog, kdo je to l . toni ?
—	Zaenkrat se še ne ve. — Komisija -te že prišla in žamlarji i tudi. —
Jakobina je ob pogledu na kri vsa prebledela.
—	Stran, stran' — je rekla. — Jaz se tako bojim.
—	Cesa se bojiš? — jo je vprašal Silvere.
—Ne vem, samo siraštio tesno mi je pri srcu. — Pojdimo! » Z očetom sta jo morala podpirati, kajti noge so ji popolnoma odpovedale službo. Dospeli so do prve koče v vasi. — To je bila koča! Siverovcga brata Emila.
Bolnik je stal na pragu in z veseljem ogledoval očetove ovce. '
—	Jakobina. to je moj brat Emile — je rekel Silvere.
Jakob tla mu je podala svojo mrzlo roko. — Tedaj je
žardarje, ki vo '.odili krog sosednje hiše.
-— Pojdimo, pojdimo — je rekla prestrašeno. _ Proč
ko lice!
Silvera je odvedla za roko proti župnišči1.
Pred župniščem sta srtčala gospoda Rouuiigasa. ki • tsActoval , člani komisije.
—	Le naprej' -- je jecala Jakobina. — Proč od teh ljudi!
—	Ali hočeš videti slap?
(Dalje prihodnjič.)
Severova zdravila vzdr/u|ejo idravie v družinah.
Slabotni Ijudjp
potrebujejo večkrat kako krepčilo.
predrto ss jih ne prime bolezen za trdno in pred no še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko. ki bo utrdila ves va& telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo i&l, ako poskusite
Severa's
Balsam of Life
(Severov Življenski balz&ffe). To zdravilo js znano, kot izboma toni-ka in pravo zdravilo v slučaju če sta za.ba.sani, če ne morete preba -vljati, če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali če imate nepnlike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah.
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania ^naznanjamo, da jih bo obiskal I Mr. JANKO PLESKO
ter pobiral naročnino, zato ^»a rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemali lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi zakon.
I Upravništvo Glasa Naroda.
Dr. Koler
M OVCNSK1 ZDRAVNIK
138 PtM kw%*t Pittitartfc« P«
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
Želim zvedeti za brata moje pokojne ž«.ne ANDREJA Plil'-DTC, doma iz Rakeka na Notranjskem. Pred več časom je bival v Seattle, Wash. Poročati mu imam zelo važne stvari o njegovi umrli sestri. CVnjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. še ljubše mi pa bo, ako se sam javj svojemu svaku: Tony Dreuik. 7o.5 PemT Ave., Johnstown, Pa.	(13-16- 9)
Iščem svojega brata ANDREJA Kad bi zvedel za svojega prijate-
VIDERCAR. doma iz va.si Zgornji Kašelj št. občina Devica Marija v Polju pri Zalttgu na Kranjskem. Prosim, ."-e kdo ve, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sani oglasi svoji sestri. .Mrs. Ivanka Kotnik	.Me-
nard St.. Saint 1 oitls Mo.
(14-17—W
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja MAT. TUREK, oo-doniače Lavne iz Lažne, /ara llinje pri Žužemberku na Dolenjskem. Kdor -izmed rojakov ve v.a njegov naslov, naj mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker sporočati mu imam nekaj važnega. — Joc Meglen, Box 132, Lead v i lie, Colo (13-16—9)
lja ANTONA STEFANCiC, po domače Skrljev iz Jablaniee na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam oglasi. — Anton H:wvatin P. O. Point Marion, Favette Co.. Pa.
BOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK (13-14—9)! v ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROs
kateri imajo v rokah naSa potrdila za denarne po&iljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera un« jim podali, so ie nam povrnila, v	Tvrdka Frank Sakstr.
Kastelic John No. 44708
pa opa-iz te o-
je neka i'
Iščem v italjanskem, francoskem ali ruskem ujetništvu svoja dva sina FRANCETA in JANEZA SCSTKR doma iz Komenda pri Kamniku Živela sta v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Prosim rojake v raznih ujetništvih, če kdo kaj vp. da mi javi, ker bi njima rad kaj pomagal. Za u-sluiro ^e že vnaprej zahvaljujem in tudi primerno nagrado mu boni dal. - Frank Suster krojač . -r>:».r»l St. t'lair Avenue, Cleveland, Ohio. C. S. America.
(1--25—9 >
Bartol J.
No. 330739 i Bear Dan. ! No. 260638 Besens Mary Mi« ' No. 330062 Bobič Vajo j No. 260583 tBožičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Ex<d5 ( No. 260573 Gnbert Giueepp« Vo.
Jfovač Frank No. 260641
Mikolich John
No. 323252
Modic Ivan
Vo. 329720 Novak Rod No. 45313
Oswald Jo«.
No. 260621 Pintar Wo. ISllil
Samide Frank
No. 330721 Binčič John No. 330762 Spaniček Rosi No. 328894 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 323896 Turk Charlea No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Catr&r Frank ■To. 44171
OPOMIN IN PROŠNJA
leni potom opominjam vse one , ki sn ostali dolžni mojemu ran,*-! keom mo'.u .Maksu Hanžič. kateri! •ni je zapustil male otroci če in pa! pravico opominjati vse. ki so mu kaj dolžni ostali. Prosim vas torej, katei • še niste vrnili ranjke-jiiu, da to storite meni in njego-' vim otroiiom v tej veliki draginji.]™
11: r. t r/
11 Rad bi izvedel za ne ja «lva prija-
telja FRANKA MOT t »RE in FRANKA J FRANCK'*. Nahajata se nekje v državi JVnusylva-nia. Oba sta doma iz Žigerskega vrha, lata Sevnica na Sp. Štajerskem. Ogla.'; i ta se naj na ua-i-iov: John Salam on, Box 11 fi Monitor. Wash. 114-^0—9
Min. Agues Sublet W'vo.
Hajižič,

Spodaj podpisani bi raid izvedel za naslov MAKSA OSTRFLIČ | Svoječasno je bival na Breezy Hill, Ka-»isas, kjer ima svojo hi-•vj, iu od tu je Sel v Sheboygan.1 Wis. Kje se sedaj nahaja, ne vem, siišal sem pt. da je v Ohio' ali na
Box 365. Želim izvedeti za naslov JOHNA <1-1-20—9i | GASSER. doma iz vasi Ravna, fara Soriea. Pred 4. l^i sva bila skupaj v Minnesoti, sedaj na m vem. kje se nahaja. Prosim, če kilo ve za njegov naslov, ua ga mi javi. ali naj se pa sam oglas-i. (Jeo. Rejc, Box 485, Thomas. W. Va.	i 14-17--9>
SVARILO.
Varujte se. rojaki v Wen a tel tee., ennsylvaniji. C'e kdo ve, W; <sh.. in okolici t-ieka, ki sliši an ' uaj mi naznaaii, ali če sam čita,1 ime Anton Jurkovieh in ki živi v naj mi jiiše. ker imam kupca za'Monitorju, Wash. Zdaj se bliža njegovo hišo. da se potrebno čas za obiranje jabolk. Kamor uredi. — John Dobraue, Box 40,1 pride, ob«ekuje in laže ter gleda, Franklin. Kansas. (M 17—9) da skrega takrat, ko je treba
plačati. On ne pusti v miru nobenega. poVm najsibo že Slovenec aLi pa tujec. — John Sal anion, j Men i t or. \Y ash.	(14-17—i
Rojaki, naročajte bo na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdrui. državah.
Dr. LGRENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fePECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
Itoja stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih boleanL Jas mm ie sdravtn nad 23 let ter Imam skuSnje v vseb boleznih la ter snam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-snati vaSo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč in zdravja. Skoz! 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moSklb bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vaa poopoinof oadravim. Na odlašajte, a»»p« fc pridite čim-
644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Ja« oadravim zastrupljeno kil, mazulje ln lise po telesa, bo-'■snt v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. itvCna bolezni, os'abelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jet rab ln telodcu. rmenleo, revmatlsob, katar, zlato Kilo, navduho itd.
Ura Sna an aa: V ponedeljkih, čredah la petkih od 9. ura Zjutraj do S. popoldan. V tofkOi, Četrtkih ln sobotah od 9. ure Zjutraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne. — F«
K L ne zdravim. Prldlta osebno. Ne posabita ime ln naslov:
. L0RENZ, 644 Pm are., Pittsburgh, Pa.
vere.
Nekateri drvel adravnikl rabijo lat snam hrvatsko la le
— Da, fant, e? ti je prav, bomo skupaj potovali.
vas razumejo. laUe adravlm.
Vestno zdravilo dela ču
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavaduo zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in poaplošenje pri kupeih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da ie tema na noben način ni mogoče izogniti — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINBR-JEV
aiirliki Elixir grenkega Tina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški EILdr očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja iensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomofl hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINKft-JEV ANTIPURDl je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TR1NER,
Manufecturlng Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO, IU.
tfuncfgs
BrrTER-WIHE
^flL..
r«iMtftovo
horke vino