Pottoloa platana v pctcu—l	Cena	Din	1*»
jinrmskl dom
Šta. 72
V liublianl, 28. marca I93S
Scotažncsti se nnilnljiiieio na useh boiišUh - Abesinci se uiinjaip iz strahu pred Itallianl
Kapital pozdravlja obes. vojno
Asmara, 28_. marca. b. Nemški polkovnik Fischer, znani vojaški p^atclj in strokovnjak za letalska vprašanja, kj se mudi že od začetka vojr.*2 v Abesiniji, je dal izjavo o svojih opazovanjih glede letalskih uspehov in skušenj v dosedanji vojni. Polkovnik Fischer je ne le vojaški opazovalec^ marveč strokovni in trgovski zastopnik Junkerso-vih letaskih tovaren. Dejal je, da zanima letalska vojna v Abesiniji in skušnje, ki jib je pri tem naredilo italijansko letalstvo predvsem svetovno letalsko industrijo in letalce. Letalske tovarne sc morajo brigat? pri tej vojni za stroje, za motorje, za letalce, za različne tipe letal, sploh za vse, kar bi moglo praktično služiti pri nadaljnnem izpopolnjevanju vojnega letalstva.
Po njegovem prepričanju obvla<h»fe položaj na bojišču z vojaškega stališča, kot edino orožje novi italijanski bombarder tipa S 81, s katerim b:> Italijani lahko v poljubnem trenutku razrušili Harar in Addis Abebo. Vojr-a v Afriki, ki je prva po svetovni vojni preizkusila, kakšna je praktična vrednost letalskih 'izpopolnitev v zadnjih 15 letih, je zaradi tega največjega pomena za letalsko industrijo. Zato morajo vsi strokovnjaški krogi to vojno pozdraviti, kot neprecenljivo priliko za praktično preizkušanje letalstva.
Italijani napadaja z vse sile
Asmara, 28. maryca. o. Iz najzancsljivcjših virov poročajo, da jc kljub vsakdanjim uradnim poročilom, ki javljajo, da ni na frontah nič novega, italijanska vojna delavnost živahna, kakor še nikdar poprej. Sovražnosti, ki trajajo dan za dnem, imajo namen začeti uspešen končni boj.
Na južni fronti je general Graziani začel ofenzivo in so njegove čete zasedle Sasabane. Na se-verozapadnem delu bojišča pa prodirajo italijanske čele v smeri proti Gpndarju, bivši prestolici abesinskega cesarstva. Abesinska vojna sila jc pod osebnim cesarjevim poveljstvom zbrana okrog jezera Ašangi in se mrzlično pripravlja na odločilni spopad.
Abesinci pvzdcavljaiv Italijane
Italijanska poročila govore o lem. da domače prebivalstvo v nanovo osvojenih pokrajinah sprejema italijanske čete z največjim navdušenjem ter se zbira iz bližnjih in daljnih krajev ob cestah, po katerih prihajajo italijanske čete. Različni abesinski dostojanstvenike pošiljajo vdanostna pisma, v katerih izražajo svoje občudovanje »velikemu in mogočnemu kralju Italije«. Nepristranski opazovalci trdijo, da to ne pomeni nič posebnega, saj je
znano, da preprosti narodi zmeraj občudujejo tistega, ki je dobro oborožen in da so njihove simpatije zmeraj na strani zmagovalca.
Addis Abeba, 28. marca. Po najnovejših vesteh so italijanska letala bombardirala Gobbs, severno od kraja Magallo v pokrajini Bali. Pri tem so ubila veliko število domačinov, toda natančno število žrtev, kakor ponavadi, še ni znano. Postaja švedskega Rdečega križa, ki sc je utaborila v bližini tega kraja v nekem gozdu, je bila tudi razbita, toda osebje jc ostalo na čudežen način nepoškodovano Zaradi lega napada bo abesinski Rdeči križ poslal protest v Ženevo, na glavni odbor mednarodnega Rdečega križa.
Abesinci se ptiptavljaii?
Džibuti, 27. marca. AA. (Stefani) Kakor poročajo. so Abesinci zadnje čase zelo utrdili mesto Harar. Ob starem obzidju so izkopali jarke in podstavke za topove in strojnice, V zidovju samem je mnogo lin za puške in strojnice. V vsej pokrajini hite graditi nove vojaške ceste.
Addis Abeba, 27. marca. AA (DNB) Na abesinskem severnem bojišču jc zadnje dni prišlo do velike prcgrupacije sil. V tukajšnjih krogih trde, da so Abesinci zgradili zelo utrjene postojanke. Pravijo, da vsa ta dela osebno vodi abesinski česar.
Ido l.
česa sc boje Abcsinci
London, 28. marca. AA. Reuter poroča: V abesinskih krogih menijo, da bi bila najbolj nevarna italijanska ofenziva v smeri proti scverozapadu k jezeru lana. Da bi preprečil to nevarnost, pošilja besinski cesar glavni del svoje vojske na za-pad v pokrajino, ki jc oddaljena 175 km vzhodno od Gondarja. Meni sc, da bo zaradi terenskih okoliščin Italijanom mnogo lažje prodreti k Addis Abc-bi skozi provinco Amharo, namesto skozi hribovito pokrajino okoli Desijeja. Velike italijanske kolone, ki prihajajo preko reke Takaze in Selit nadaljujejo s pohodom proti Godarju, ki jc bil ponovno bombardiran. Da bi zaščitile desno krilo te kolone, mešane italijanske kolone napredujejo tudi proti jugu vzdolž sudansko egiptske meje. Druge čele pa med tem še zmeraj čistijo Tcnbien, da bi preprečile presenečenje na levem krilu.
Dopisnik iz Addis Abcbc poroča: Izvem iz zelo dobro poučenih virov, da se jc cesar umaknil lz okolice Korana k Sokoti. Na ta način jc ojačil strateški položaj svojih čet. Abesinske čete na vzhodnem krilu severne fronte so bile ojačene, da bi tako mogle nuditi odpor v položaju, ki je nastal po nedavni italijanski ofenzivi pri Amba Aradamu in pri Amba Aladji. V Addis Abcbi se trdi, da sta armadi rasa Kasc in rasa Sejuma kompletni in da so popolnoma neresnične italijanske vesti o porazu teh dveh armad.
Jtoliioni tulijo:
Sankcije niso omotate italijanskega gospodarstva
Prižgane svete in zvonovi za Hitlerja
Dan pred nemškimi rotitvami
Hitler govori pred Kruppovinti deiaoti
Berlin, 28. marca. b. Hitler bo imel svoj radnji volilni govor danes v kolnu. S tem bo zaključena njegova propagandna pot po Nom-čijij ki jo je vršil 14 dni. Ves ta čas ni bilo dne, da ne, bi imel v kateremkoli mestu Nemčije velikega političnega govora.
jutrišnje volitve bodo, sodeč po zunanjih pripravah, prekosile vse, kar je Nemčija glede volilne propagande in agitacije kdaj videla Te
Sriprave so so vršile že ves čas. odkar jc itler napovedal volitve. Voditelji stranke so se vozili in letali križem po vsej Nemčiji Vse nemške radio postujc so vsak večer oddajale govore voditeljev. Povsod, koder se je vozil Tl itler, so bile stene prelepljene z velikanskimi napisi, okrašene s papirnatimi venci in z vseh oken so visele zastave in Hitlerjeve slike. To podobo kažejo zdaj na dan pred volitvami. Vsa nemška mesta, zlasti pa prestolicu Berlin. Ko je Hitler imel svoj govor v Berlinu v Dcutscli-landhalle, je bila cesta 12 km daleč na gosto obrobljena z ljudmk Pol milijona Nemcev se jc zbralo, da drže špalir voditelju narodnega socializma. Oblasti so skrbele, kakor jc to običaj v vseh diktatorskih državah, da ni nobeno okno ostalo brez okrasa, ludi judovske hiše niso bile izvzete.
V	mestu Hildesheimu, ki jc izključno katoliško vvestfalsko mesto, so vse gospodinje in
samostojne ženske dobile od policije nalog, da za jutri okrusc vsa okna z rdečimi trakovi in zvečer prižgo na oknih Sveče, da dokažejo vdanost katolikov Hitlerju. Vsa Nemčija je zdaj pred volitvami uniformirana z enim samim napisom: »Daj Mu svoj glas 29. lil.« Vsi taksiji so prelepljeni s Hitlerjevimi slikami in s tem napisom.
Essen, ‘28. marca. Včeraj je imel pred delavskimi nameščenci Krapove orožarne, Hitler velik govor. Ta govor je poslušalo 120 tisoč delavcev. Njegov prihod so naznanjali vsi zvonovi cerkva in tisoči lokomotiv ter tovarniških siren. Ves promet se je ustavil, prav tako so se ustavili vsi stroji v velikanskih essenskih železnih tvornicah. Za eno minuto ,se je ustavil tudi ves promet in vse industrijsko življenje po Nemčiji. Miller je v svojem govoru dejai, da si je želel govoriti pred temi delavci, ki njihove delavne roke pripravljajo mir in varnost nemškega ljudstva. S tem delavci dokazujejo, da niso za revolucijo in da je prihod narodnega socializma s svojimi delavnimi reformami potlačil marksistivsko idejo o razrednem boju. Potem je Hitler govoril o zunanji politiki in o nerazumljivem vedenju evropskih držav, ki zavračajo njegove predloge za omejitev oboroževanja. Dejal je, da je edini sodnik za njegova dejanja in tudi za to, da je obnovil vojaško enakopravnost Nemčije sodnik, samo nemški narod.
Rim, 28. marca. o. Podtajnik za korporacije kantini je v parlamentu izjavil, da ne zuzna-inuje italijansko gospodarstvo nikukega občutnega pojava, ki bi pričal o tem, da so sankcije in drugi sovražni ukrepi proti Italiji povzročili kako kolebanje in motili ravnovesje italijanskega gospodarstva. Teinu je veliko pripomogla vlada, ki jc z vso odločnostjo pazila na to, da je obdržala cene v pravili mejah in ni dovolila mod sankcijami nobenih špekulacij Skupna moč prebivalstva je ostala skoraj nespremenjena. To je največji uspel), ki ga jc v času sankcij dosegla italijanska vlada, ker govori o tem, da si je znala pridobiti zaupanje italijanskih množic.
Mussolini nopovetlufe netil sotialni usteci tlovtitoa
Ženeva, 28. marca. b. Lozanski list »Tribuna« piše z ozirom na zadnji govor italijanskega ministrskega predsednika, da je Italija zadnje, čase v gospodarskem oziru ubrala čisto svojo pot. Med tem, ko se Evropa izgublja v političnih razgovorih in prerekanjih, gre italijanski fašizem za tem, da praktično uveljavi novo socialno organizacijo. To socialno in gospodarsko organizacijo je Mussolini javil v svojem zadnjem govoru, ko je dejal, da bo bo-
doča družba temeljila na človeški vzajemnosti in organizaciji, ki bo rešila Evropo pred boljše viško revolucijo. Za evropski mir pomeni italijanska korporativna organizacija dosti več, kakor pa dolgoletni boljševiški poizkusi in pa politični manevri evropskih državnikov zadnje dni.
laporni izzivalo
Pariz, 28. marca. Havas poroča iz Moskve: Iz Ulanbaterja poročajo, da je neki japonsko-mandžurski oddelek dospel 24. t. m. s kamijoni na mejo in napadel mongolsko obmejno stražo na odseku Mangoldzaga, nedaleč od jezera Buira. Razvila se je bitka in med bitko so bila poslana ojačenja napadalcem na kamijonih. Mongolci pa so končno prisilili Japonce in Mandžurce, da so se umaknili. Žrtev ni bilo. Naslednjega dne, to je 25, marca, je okoli 200 Japoncev in Mandžurcev začelo streljati iz pušk in strojic na mongolske obmejne straže ter nanje oddali tudi dva topovska strela. Mongolci so odgovorili na ogenj, ker pa so bili v manjšini, so se morali umakniti za kakih 7 km. Ob zori 26. marca pa so japonsko-mand-žurski oddelki prekoračili reko Kali in zasedli nekatere mongolske obmejne karavle, ki so jih zapustili šele okoli 13, ko se je pojavilo mongolsko letalo.
Iz BtlgioJn
Belgrad, 28. marca. m. Davi jc dopotoval semkaj prvak bivše Samostojne demokratske stranke Vcčeslav Vildcr ter bo prisostvoval seji tako zvanega delovnega odbora združene opozicije. Na tej konferenci bo bivšo Hrvatsko stranko namesto Jakoba Jelačiča, ki sc zdravi na otoku Lokrumu pri Dubrovniku, zastopal dr. juraj Sutei, ki sc že nekoliko dni mudi v Bclgradu.
Belgrad, 28. marca. m. Jutri sc bo tu vršila konferenca guvernerjev Narodnih bank kraljevine Jugoslavije, Romunije in češkoslovaške republike. Dnevni red tega zasedanja guvernerjev NB držav MA obsega: 1. proučevanje možnosti, da sc ublažijo restriktivne mere v deviznem prometu z ozirom na poročilo mešanega odbora za proučevanje klirinških pogodb ZN; 2. proučevanje funkcioniranja plačilnih sporazumov med državami MA;
3.	razmolrivanje možnosti za sprejetje posebnih konvencij o plačilnih sredstvih za turiste in obiskovalce kopališč in zdravilišč; 4. proučevanje vprašanja klirinških terjatev napram državam izven MA; 5. izmenjava misli o bonetarni politiki sploh.
nazornimi med feaiu. in Migi. gen. štabom
London, 28. marca. AA. (Reuter.) Na včerajšnjem dopoldanskem razgovoru z Ribbentropom je S«wp. Eden, kakor sc doznava, obvestil nemškega izrednega poslanika o posvetovanjih, ki se bodo P° PHliki začela čez 14 dni med francoskim m britanskim generalnim štabom. Von Ribbentrop je baje pri tem pripomnil, da je Velika Britanija, če misli, da jo še zmeraj veže lokarnska pogodba, dolžna braniti ne samo nedotakljivost belgijsko-nemške in francosko-nemške meje v korist Francije in Belgije, če bi jo Nemčija napadla. Sme se domnevati, da je Bden odgovoril, da veljajo zdaj edino obveznosti Velike Britanije do Francije in Belgije, ker je Nemčija odpovedala lokarnsko pogodbo, Dalje govore, da sta se, Eden in Ribbentrop sporazumela, da še ne kaže začeti generalno debato o Hitlerjevih protipredlogih.
MINISTER DR. KREK V LJUBLJANI
Z današnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel v Ljubljano minister brez listine gosp. dr. Miha Krek. Kakor znano, ima gosp. minister jutri dva shoda in sicer dopoldne po sv. maši v Trebnjem, popoldne ob treh pa v Ribnici.
Puul), Kramer in Marušič qlasi»ie|c
Kokot vedno doslej: proti slovenskim koristim
Včerajšnja seja senata je pritegnila nase vso pozornost javnosti. Proračunska debata se jc zaključila in ji je sledilo glasovanje. Senat je proračun v načelu in podrobnostih sprejel, dodatni finančni zakon, v katerem jc vlada zahtevala nekatera pooblastila, pa jc sedaj odklonil z 41 proti 37 glasovom.
Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je imel pred glasovanjem svoj veliki govor na nagibe, ki so JNS senatorje vodili pri tem glasovanju: državne koristi so podredili svojim strankarskim in osebnostnim interesom. Danes jc jasno, kje je treba iskat? škodljivce našega političnega življenja, ljudi, kj gredo v svoji strankarski strasti) tako daleč, da gazijo ustavo in se hočejo tako dokopati do oblasti v tem trenutku, ki je še zadnji, preden z njimi pomede naše ljudstvo s svobodnimi volitvami.
Povzpeli so se JNS senatorji do zavidljivega položaja: Odrekli) sO zaupanje vladi, ki uživa zaupanje krone. -r	.	'
Taki, kot so vedno bili, so se pokazali tudi veliki sinovi »slovenskega plemena« in njegovi »voditelji dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj in dr. Drago Marušič. Kje imamo močnejši) dokaz, da so se vedno borili proti slovenskim interesom, kakor v njih glasovih, ki so jih oddali tudi proti pooblastilom notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, proti ustnovitvi kmetijskih zbornic in proti združitvi ženske bolnišnice s splošno bolnišnico v Ljubljani, kar sta zasnovala njihova dr. Marušič in dr. Novak. Ali ni to poslednje dokaz njihovega največjega strankarskega ravnanja. Proti vladnim predlogom so vsi glasovali za to, ker sedi v njej dr. Anton Korošec.
Predsednik vlade čisti pojme
Sedaj, ko smo pred koncem te razprave, sem kot predsednik kraljevske vlade dolžan, da odgovorim na posamezne očitke, v kolikor tega že nisem storil v svojem prejšnjem govoru. Posebno pa bi hotel danes pojasniti gospodom senatorjem, v čem se razlikuje delo kraljevske vlade in del senata, ki podpira politiko kraljevske vlade, od nazorov in stališč tistega dela senata, ki je svoje mnenje pojasnil z naziranjem večine finančnega odbora. V imenu Jugoslovanskega nacionalnega kluba senata, v imenu naziranja, ki je prišlo do izraza v mišljenju večine finančnega odbora, je najbolj obširno govoril naš spošt. tovariš Banjanin.
Osnovni poduk pohoucm
Če bi hotel in mu moral odgovoriti, bi moral omeniti, da je bil njegov govor precej oster. Če-
prav jc v začetku svojega govora o interpelaciji izjavil, da je to njegov način izražanja in da ne namerava nikogar žaliti, moram vendar izjaviti, čeprav sem to opombo vzel na znanje, da sc jc la njegov govor ponekod dotikal meje, kjer prehaja kritika v žalitev.
Če bi podrobno in obširno odgovoril na vse tisto, kar je naš tovariš Banjanin dejal, tedaj sc bojim, da bi zašli na pol, ki ne vodi k odgovoru, marveč k polemiki, da nc rečem k prepiru.
Za prepir te vrste jc potrebna dvojica. Kot Zunanji minister oznanjam idejo miru med narodi. Kot ministreski predsednik zagovarjam mir in pomiritev v državi. Zato želim oznanjati ta mir tudi tukaj. Tudi osebno sem za mir in zato nc želim zaiti z Banjaninom v noben osebni spor. Upoštevati moramo, da jc Banjaninu poleg vsega ugleda, ki ga uživa v političnem življenju, naložila visoka kraljeva oporoka visoko dolžnost in da bi mogla usoda nekega dne nameniti, da jo tudi izvršuje. Gospod
Banjanin! Hočem svojo misel povedati do kraja, in zato prosim gospode senatorje, naj mi ne segajo v besedo.
Mislim, da bom s svojim govorom ostal na tisti višini, na kateri želim ostati kot predsednik kraljevske vlade. Nc bi želel, da bi gospodje senatorji in moji prijatelji dajali mojim besedam drugačen smisel, kakor ga hočem dati sam.
Vidite, gospodje, ko gre za našega upoštevanega tovariša, senatorja Banjanina, tedaj vemo, da gre ~a senatorja Banjanina, ki ga je blagopokojni kralj v svoji oporoki določil za namestnika kraljevega namestnika. Gre za moža, ki jc bil kot znan nacionalni delavec in kot človek visoke kulture in visoke sposobnosti, do’uien, da vrši to visoko dolžnost. Če pa bi ta senator Banjanin od dne, ko jc naše jugoslovansko ljudstvo izvedelo, da jc določen za namestnika kraljevih namestnikov, ravnal tako, kakor je pokazal s svojima dvema govoroma in prišel v nasprotje z vso javnostjo, z vsemi voditelji, šefi in podvoditelji vseh bivših, sedanjih in bodočih strank, tedaj sc, gospodje, bojim, da bi senator Banjanin, če bi ga usoda poklicala na njegovo visoko mesto, zašel v neprijeten položaj. V enakem položaju bi bili vsi ti voditelji bivših in sedanjih strank. V enak položaj bi prišli možje, kakor gg. Davidovič, dr. Spaho, dr. Korošec, dr. Maček, Wilder in Križman, da o svoji malenkosti sploh ne govorim. Naglasiti želim, da to mesto, ki ne nalaga samo časti, temveč tudi gotove dolžnosti v smislu in duhu ustave ter zahteva visoke naobrazbe, kakor' vsi dobro vemo, nc bi moglo ostati na potrebni višini. Gospod Banjanin bi moral vpoštevati, da sč položaji, za katere pravi Francoz »noblešsc oblige« in da jc treba na tem položaju mimo vseh naših dnevnih strankarskih prepirov in mimo malenkostnih besed in sc dvigniti na višino, ki jc nad strankami in vsakdanjimi polemikami. Gospodje, ni mi do lega, da bi delal sCntorju Banjaninu kakršnekoli očitke,
(Nadaljevanje na drugi strani.)
(Jiitkl pohoutv
Prvi očitek se nanaša r.a točko 1 § 35 finančnega zakona. Tu je zapisano, gospodje, da si tuji državljani ne morejo prilastiti nepričnin brez predhodnega dovoljenja ministrstva vojske in mornarice, in notranjega ministra, če gre za nabavo in pridobitev lastninskih pravic na ozemlju, ki se razteza ob državni meji ali morski obali 50 km globoko. Ta določba, gospodje, ni nova, da bi jo senat ne poznal. To je določba, ki že ‘20 let spremlja vse naše finančne zakone, in ki naj v prvi vrsti služi visokim državnim in nacionalnim interesom, da bi bila na ta način naša državna meja še bolje obvarovana, kakor pa ?. navadnimi sredstvi policije in orožnistva. te ta določba govori o ministru vojske in mornarico in o notranjem ministru, potem sto lahko prepričani, da ne gre za nobene strankarske reči, niti za osebne zadeve, marveč, da so v ospredju najvišji državni 'nteresi.
Pooblastilu noteanicp ministra
Peta pripomba je v £1. 50 točka 4. Tam se bere, da se notranji minister pooblašča, da more izjemno od čl. 6 zakona o občinah v roku ti mesecev od uveljavitve zakona z uredbo združiti občine, ustanavljati nove občine, razdelili občine in izločiti posamezne kraje in jih pripojiti drugim občinam v tistih banofinah, kjer se vrši spajanje občin v smislu čl. 138 zakona o občinah. To spajanje in razdeljevanje občin se že vrši po istem zakonu in po i«1 ' »t čl. 138. Tu no gre za kakšno novost, ki bi prej ue bila obstojala, nego gre samo za to, da potrebuje kraljevska vlada še nekaj časa, da bo mogla izvršiti novo razdelitev občin. Gre za nekatere nemogoče stvari, ki danes obstoje v posameznih občinah. V takšnih primerih je kraljevska vlada mislila, da bo ustregla potrebam prebivalstva, da se tisto, kar ljudstvo želi, izvrši, in kjer je potrebno, da so ta razdelitev izvede. In to se tiče popravkov v raznih krajih, kjer so se s tem razmejitvami storile velike krivice, ne bom rekel zlorabe, morda velike samovolje. Prišli smo v nemogoč položaj v posameznih občinah, morda prav tam, odkoder prihaja največji protest proti temu Členu, a to je s strani našega tovariša dr. Kramerja, zaradi primerov, ki so se pripetili v dravski banovini.
Treba’ je omogočiti novo razmejitev občin tudi v vseli drugih banovinah. Dal vam bom zelo zanimivo statistiko o tem čl. 138. Pod prejšnjimi vladami, ki so imele to pooblastilo, se je izvršilo večjo število razmejitev občin. Ali veste, v kakšnem obsegu? V takšnem obsegu: v vardarski banovini ni vsega skup 75 primerov, v moravski 6, v vrbaski 5, a pomislite: v dravski banovini je bilo 355 primerov! 555 primerov razdelitve in preureditve se je izvršilo v dravski banovini. (Senator Pucelj: Zakaj ne *ečete, da je obstojala potreba? Notranji minister dr. Korošec: To je strankarsko-politična potreba. Senator Pucelj: 260 ljudi, pa je že občina, gosp. predsednik! Ali veste to, dr. Korošec? Senator dr. Angjelmovifi: Zdaj je demokratski režim, naj narod sam odloči. Notranji minister g. dr. Korošec: Nemogoče, ko odbor ne dovoli. — »To je demokracija!« — Takrat, ko ste razdeljevali, takrat je bila demokracija!« — Senator dr. Angjelinovič: Ni bila! Zdaj je demokracija. — Gospodje, vidite, če imate takšen primer, da se. je v eni banovini izvršilo toliko razdelitev, v drugi banovini pa le nekoliko, po pet ali šest primerov, mora kr. vlada upoštevati, kar je bilo prej urejeno, mora upoštevati, to, kar je potrebno in v interesu prebivalstva, in storiti, ko izve mnenje prebivalstva tistih krajev, ono, kar ljudstvo samo in državna oblast misli, da je najboljše in najsmotrenejše.
Zakol krilita „plemenska"
„i)ctiilelia
Gospodje! Zdi se mi; da ta opozicija, ki se je pokazala tu v finančnem odboru, s strani g. dr. Kramerja in od našega tovariša g. Puclja, da tu obstoji čisto politično ozadje (Pucelj: >To ni resk), da gre tu samo za politične interese, o katerih kraljevska vlada misli, da ti strankarsko - politični interesi tvorijo splošne državne interese. (Senator Toma. Janžekovič: Bil ie čas, da se predloži zakonska novela.) Če bi nas to delilo, gospod kolega, mi bi to zelo radi storili, če senat sprejme to določbo brez odlaganja. (Ne morel) Mi bomo zelo radi sprejeli takšno zakonsko določbo, todu sami vidite, kaj pravi dr. Andjelinovič. Oni so vnaprej odločeni, kaj bodo storili, zaprli so si ušesa in ne poslušajo. Ne poslušajo, kaj jim govorimo. — (Andjelinovič: »Odgovorili bomo.«) Vaš sklep je torej že storjen. (Andjelinovič: Jasno je, da je storjen.)
Vlada za pomic}en}e Pohorci za kaos
Nadaljnja pripornim, gospodje, je šesta pripomba v čl. 51., točka 10, kjer se bere, da se bodo prihodnje redne občinske volitve vršile ne v roku 2 mesecev, temveč v roku <i mesecev po razpustu občinskih odborov. V več krajih naše države imamo take primere. Po zakonu bi moralo ministrstvo odrediti razpust občinskih odborov in predpisati nove volitve v roku 2 mesecev. Mi bomo imeli v roku 6 mesecev redne občinske volitve in kr. vlada ne misli, da je modro in smotreno, da se v enem letu dvakrat po vrsti vrše občinske volitve v teli krajih. Lahko vnm rečem, da se to tiče, kakor smo poučeni, v glavnem savske banovine, torej pokrajine, kjer nikaki posebni politični strankarski računi ne morejo voditi kr. vlado pri razpisu teh volitev. Nasprotno, rečem laliko, da ta določba, kakor jo predlaga kr. vlada, gre baš v korist tistih občinskih uprav, ki so bile imenovane pod bivšimi vladami, in znto tudi ood vlado stranke JNS.
Proti kmetilskim zbotnitam
OBma pripomba večine finančnega odbora je v .•vezi s čl. 71 finančnega zakona. Čl. 71 govori » ustanavljanju kmetijskih zbornic. Ideja kmetij-ikih zbornic, gospodje, je ne samo splošna potreba in želja, temveč jo je izredno toplo pozdravil sam finančni odbor. Večina finančnega odbora misli, da je to zelo dobra in koristna namera. Odborovo poročilo večine pravi:	Finančni odbor toplo po-
zdravlja lo namero kraljevske vlade. To je bil topli pozdrav, toda na to je prišel neki »toda«: toda finančni odbor ne smatra danega sklepa, kdaj in kako naj se ustanove kmetijske zbornice, to je treba prepustiti posameznim banovinam. »Kdaj in kako« je tu slučajna opustitev finančnega odbora, zmota finančnega odbora, poudarjam to in opozarjam na to. Namreč v pooblastilu čl. 71 se ne bere »kako«, nego samo »kdaj«. Kako se bodo sestavile te gospodarske zbornice, ni stvar posameznih banovin, temveč pravosodnega ministrstva in ministrskega sveta. Mi smo rekli samo, da se bodo te
zbornice ustanovile po sklepu bana in po zaslišanju banskega sveta. Gre samo za »kdaj« in ne za »kako«. Niso bani tu samostojni, nimajo pooblastil, niso tu nezavisni. Ne morejo tu delati, kar hočejo, temveč morajo izvajati samo tisto, kar bo odloči1’ ministrski svet po zaslišanju banskega sveta in če le-ta na to pristane. Na osnovi te zmote nam finančni odbor dela pripombe in pravi: Zaradi »kako« tega pooblastila ne dami Rečem vam, gospodje, da ta »kako« v finančnem zakonu ne obstoji. Obstoji samo »kdaj« in ne »kako«. Vsa naša pojasnila, ki sem jih dal članom finančnega odbora, niso pomagala. Večina finančnega odbora nam noče dati teh pooblastil, in kolega dr. Andjelinovič pravi, da »smo naš sklep že sprejeli«. Vi ste svoj sklep že sprejeli. Hočem, da vsa država ve, da se je ta sklep sprejel v tem členu na osnovi zmote, ki jo je kraljevska vlada popravila, vi pa nočete tega priznati.
ljubljanska bolnišnica
Deveta pripomba finančnega odbora sestoji od točke 8 čl. 92 predloga finančnega odbora. Točka 8 čl, 92 finančnega' zakona je posebno zanimiva. Mislim, da vas bo najbolj zanimala. Glasi se takole: Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani se prideli kot oddelek sklošni državni bolnišnici v Ljubljani. Njen proračun pride kot sestavni del proračuna obče državne bolnišnice v Ljubljani. — Ali bo bolnišnica za ženske bolezni
Erideljena oddelku splošne državne bolnišnice v jubljani ali ne, je »veliko državno vprašanje«. Zato se ves ta proračun od 10 milijard ima vrniti narodni skupščini, da bo ponovno razpravljala o njem. Zdi se, da so neki slovenski senatorji posebno nastopili zoper te določbe. Podvomil sem tu celo o kolegi dr. Korošcu. Mislil sem, da gre morda za neko novo obračunavanje z dr. Kramerjem ali katerim drugim iz Slovenije. Pogosto se je tako mislilo in zato sem pogosto bil tudi jaz v takšni zmoti in sem si dejal: Giej, spet slovensko obračunavanje! Informiral sem se o stvari in reči vam smem, da nima minister notranjih zadev dr. Korošec absolutno nobene zveze s tem spajanjem bolnišnic v Ljubljani. Prečital sem ta akt in glejte, kako je do tega paragrafa prišlo:
Tedanji ban dr. Marušič, naš spoštovani kolega v tem domu, ki je tu prisoten, je izdal sklep, da se bolnišnica za ženske bolezni združi s splošno državno bolnišnico v Ljubljani. Ko je bil dr. Marušič ban dravske banovine, je izda*' ta sklep popolnoma v duhu zakona. Po zakonu o bolnišnicah , mora vsaka državna bolnišnica imeti tudi oddelek ! za ženske bolezni. Dr. Marušič je izdal popolnoma j pravilno in v duhu zakona predlog, ki je bil popol- I noma v redu in je bilo vse že gotovo leta 1934. Toda minister za socialno politiko dr. Novak pra-vi: Nel Nel To je vse res in lepo in to bi se moralo izvršiti, vse to je v redu in po zakonu — toda to se ne more izvesti brez nove zakonske določbe, j Minister za socialno politiko dr. Novak pravi, da je treba izvesti to, kar želi ban. Banska uprava predlaga, da se to vprašanje ženske bolnišnice uredi na zakonit način, to je, da se gre z njim pred parlament. Vse to je bilo leta 1934. To se pravi, prej, kakor je prišla,vlada dr. Stojadinoviča. In potem je prišel sklep ministra za socialno politiko ; in ta sc je odkazal na glavni sanitetni svet v naši državi. In glavni sanitetni svet pravi: Drži! Ne da sc ukiniti bolnišnica brez zakonskega pooblastila. Toda to stvar je treba izvršiti, ker je koristna in i v duhu zakona. Zato je treba izdati zakonsko po- ! oblastilo, da se ta združitev izvrši.	j
Moja vlada, odnosno resorni minister je našej ; te spise, ki so tako zelo narasli, in je videl sklep j bana Marušiča in videl sklep sanitetnega sveta in j ga izvršil, prepričan, da bo s teni ustregel našemu tovarišu iz opozicije dr. Marušiču. Mi, gospodje, | smo vedeli, da bo to vprašanje predmet posebne točke finančnega odbora in da bo zaradi te točke moral spet ves proračun nazaj pred narodno skupščino. Jaz, gospodje, sem lo pooblastilo tudi dal, a tudi to pooblastilo ni pomagalo. Gospodje iz finančnega odbora pravijo: Ne! Nel Nel In zaradi ženske bolnišnice in zaradi vprašanja o tem, ali naj se združi ali ne , naj se ves proračun vrne narodni skupščini in naj bo ves državni proračun ogrožen!
DesnmHa ob polit, zakonih
Toda pojdimo dalje! Pri točki 3 čl. 97, to je vaša deseta pripomba, ki pravi, da se nam postavi rok za sprejetje političnih zakonov, vi, gospodje, pa pravite: Dobro je lo, izdati hočete politične zakone. Kar sc volitev tiče, izkazujete vladi popolno zaupanje, da določi dan *a te volitve, toda nam pravite, zakon o zborovanju in združevanju in zakon o tisku morate pospešiti, ker v šestih mesecih nam morate že dati več svobode. Toda gospodje, mi smo ta zakon o tisku in zakon o zborovanjih in društvih podedovali. To so vaši zakoni, to so zakoni vlad, v katerih je sedel dr. Andjelinovič, v kateri je sedel dr. Kramer, v kateri je sedel dr. Pucelj (neki glas: Tudi Korošec. Notranji minister dr. Korošec: »Jaz jih vsaj lojalno vršim, a vi ne.)
'Nato dr. Stojadinovič nadaljuje: Vi nam v svoji interpelaciji neprestano očitate, da je časopisju dovoljeno pisati o vsem kar je svetega v državi, da je dovoljeno izpodkopavati avtoriteto, rušiti državno oblast in majati zakone. V svoji interpelaciji in v svojih govorili nam neprestano očitate, da je časopisje preveč svobodno, da so shodi preveč svobodni, da se vrše shodi in drže govori po vsej državi. Pravile nam, da smo proveč liberalni, ker se vrše v naši državi tako svobodni shodi in ker naše časopisje tako piše. Po drugi strani pa pravite v finančnem odboru: Majhna je la svoboda, potrebujemo še več svobode! Bojim se, gospodje, da bi največ trpeli tisti, ki pripadajo stranki JNS in klubu JNS, če bi dovolili še več svobode. Lahko izjavim, da so bila moja navodila glede nadzorstva nad časopisjem taka, da je treba napram vladani, zlasti pa napram vladam po 1..1931 imeti nujne ozire radi splošnih interesov, ne pa zaradi interesov te ali one stranke. Vi pa, gospodje, boste že morali dovoliti vladi, ki odgovarja za red in ustroj v državi, da veljavne zakone izvaja liberalno, obenem pa lako, da red in ustroj države ne bosta kršena. Kraljevska vlada, ko že govorimo o političnih zakonih, ne more sprejeti nobene omejitve te vrste. (Senator Banjanin se smeje.) Meni je drago, da Vas vidim, g. Banjanin, da se smejete. (Senator Banjanin: Saj se tudi Vi smejete.) Toda moj smeli ni redek, pri Vas pa je smeh zelo redka stvar. Upam, da bo to znamenje boljših časov iu boljšega razmerja med senatom in vlado.
Kdo ktši ustavo
Bojim se, da gre pri vas, ki ste pri vsakem koraku branitelji ustave in ki sc posebej proglašate za iistavobranitelje. čeprav so nahajamo na istem terenu, ker smo na ustavo prisegli, za kritiko. ki ni v duhu ustave, Ce je to vaš glavni razlog, potem to ravnanje ne bi bilo v skladu z gotovimi ustavnimi določbami. V ustavi je določba. ki je zanjo zelo značilna, in sicer § 1., ki pravi, da je kraljevina Jugoslavija dedna in ustavna monarhija. Nikar ne ustvarjajte s svojim ravnanjem, s svojimi govori in izjavami iz ustauie
monarhije parlamentarne monarhije. Ne govorite, gospodje, o zaupanju ali nezaupanju kraljevski vladi, ne stavljajte tega vprašanja, ker hi vas, ustavne hranitelje, dovedlo v očitno nasprotje s samo ustavo.
Gospodje! Nikjer drugod vlade ne padajo po pravilih parlamentarizma pred senatom. Redki so vzroki in posebni in izjemni razlogj, ki zahtevajo padca vlade v senatu. Po pravilih parlamentarnih držav zadošča zaupanje k ran c in spodnje zbornice. Če boste ravnali tako, se bojim, da boste sami kršili načela ustavnosti in da boste sami največ grešili s tem, da vrnete budžet ne glede na zaupnico narodne skupščine. To je veliko in sporno vprašanje, ali sine senat vrniti proračun. To je veliko vprašanje. Slišali ste mnenje našega tovariša Simonoviča. Slišali in čitali ste tudi mnenja vseučiliških profesorjev, ki niso s proračunom ali z vlado ali s senatom ali z JU Z v nobeni zvezi. Po naziranju vseučiliških profesorjev senat nima pravice vrniti proračuna narodni skupščini, 0 sporu med senatom in skupščino ni mogoče reševati. Če pa ni rešitve po ustavi, tedaj je treba ta spor preprečiti.
Gospodje! Ne dovolite, da bi senat zašel na napačno pot in da hi to storil senat, ki je prvi s kraljevsko vlado poklican, da brAni ustavna načela. Javno mnenje je prepričano, da razlogi, ki narekujejo neke posebne konkretne izpremembe v finančnem zakonu zato, ker klub JNS nima zaupanja v kraljevsko vlado, nikakor niso v skladu z ustavnimi določbami in da zanesljivo niso v soglasju z duhom ustave, kakor tudi ne s tistim, kar hoče senat.
V	senatu je neki naš tovariš izjavil: Jamčim vam za dva kluba, za neodvisni in še za enega, da bosta izglasovala za izpremembe v finančnem zakonu, ki jih piedlaga finančni odbor senata. Toda tu ue obstojata samo ta dva kluba, v skupščini so še štirje drugi. Kaj mislite, gospodje, o večini v narodni skupščini? To vprašanje je zelo važno. Tu se dela razdor med skupščino in senatom. Ne jamčim, kakšno stališče ho v tem sporu zavzela skupščina. Kot predsednik kraljevske vlade, izjavljam tole: Trikrat si bom premislil, predeti bom kot predsednik kraljevske vlade predlagal skupščini, da naj sprejme diktat senata in naj pred njim klone.
In kdo so mšitelH dcžaue!
Tu je treba upoštevati tudi to, kar je dejal tovariš Simonovič: Pravo in ustava nista na strani večine finančnega odbora. Gospodje! Glede nadaljnje usode tega proračuna in o nadaljnjem načinu njegove izvedbe ne morem dati nobenega jamstva. Ozračje je težko ne le zaradi atentata, težko je tudi zaradi govorov, ki ste jih slišali tu v senatu ne le o predsedniku narod, skupščine, temveč tudi o skupščini sami. Bojim sc, da skupščina ne bo hotela odgovoriti. Bojim se, da ho država zašla v hud položaj, če izbruhne spor med obema zakonodajnima (lomoma, ki sta dva velika činitelja v državi, /ato mislim, da ni modro in oportuno, če senat vrne proračun skupščini in da državo požene na negotovo pot, da spravi državni proračun v negotovost. Nikakor ne bi želel, da bi senat postal činitelj, ki povzroča nered in zmedo. Tega ne želim zato, ker mora senat ostati najbolj konstruktiven, konservativen in najbolj zanesljiv činitelj v državi.
Govorim stvarno in objektivno. Želim, naj bi se senat zavedal svojega glasovanja in svoje odgovornosti. Država pa bo sodila, kdo je bil na pravi poti in kdo je delal v korist ljudstva. Še nekaj bi hotel pripomniti k vašim očitkom. Skleniti hočete, naj se predlagani proračun vrne v narodno skupščino. Jaz vas pa vprašam, gospodje, ali je laka želja soglasno mnenje vsega senata? Vseh
senatorjev je 87. Pri tem usodnem vprašanju, gospodje, gre za državo, za državni proračun, za vprašanje, ali bo mogoče 1. aprila izplačati državnemu aparatu in ali bo ta dan nastopila splošna negotovost.
Kopa neki zastopajo
JNS senatorji
Mnogo ste govorili o klubu JNS. Tu ne delam nobenih pripomb. Toda že nekaj dni imamo tu še en klub, ki se imenuje delovni klub. V njem je veliko število senatorjev. Zdi se mi, da so sile 'razdeljene in da bo usodna rešitev na desno ali levo, padla z dvema ali tremi glasovi. Ali bo imela, gospodje, taka večina dveh. treh glasov po-trebeno avtoriteto, ki naj jo imajo sklepi senata? Govorili ste v imenu majhne večine senata. Pravite, da govorite v imenu stranke. Lahko pa vam rečeni, gospodje: Nikar ne precenjujte svojih sil med ljudstvom. Pretehtajte svoje sile! Imeli ste volitve dne 5. maja lanskega leta.. Prirejali ste sestanke, sklicali ste shode in konference svoje stranke, po teh sodite. Mislim, gospodje, da je javno mnenje dokaj iskreno in točno določilo, kolikšne so sile JNS med ljudstvom. Spričo takega položaja pa pravim še to, da bi Uika odločitev ne imela avtoritete, ki je potrebna za sklepe senata tudi zaradi tega, ker jo je sprejel klub JNS. Razumel bi tako odločitev, če bi šlo za spor med senatom in vlado glede nujnih, važnih in bitnih vprašanj, kakršna so vprašnja narodnega edinstva ali vprašanje, ki je bitno za ustavo. Toda teh 1'3 točk ne posega v bitno vsebino vladne politike. Pravim že vnaprej, da bi po mojem mnenju podoben vaš sklep ne imel zadostne avtoritete.
Na kraju želim poudariti še tole: Senat je nova in mlada ustanova. Proti senatu, gospodje, stoji vsa združena opozicija. Sedaj hočete, da bi v isti položaj prišla tudi kraljevska vlada, Jugoslovanska radikalna zajednica in vsa narodna skupščina. Ne želim, da bi senat zašel v la spor v samem interesni senata Mislim, da bi senat pri lem sporu izgubil na svojem ugledu in da bi bil lo hud udarec za senat sani, ki bi ga zelo težko prebolel.
Kraljevska vlada in Jugoslovanska radikalna zajednica želita ohranili ugled senata in popularizirali senat, da bi dvignila njegov ugled. Prosim vas, ne ovirajte nas pri delu, ki nam je skupno!
Zato sem, gospodje, s svojim govorom pri kraju. Apelirati hočem samo še na vaš razum in na vaš patrijotizem. Holel sem s prepričevanjem dokazati, kakšna je prava vsebina očitkov in kako usodna in važna bi bila po drugi strani pot, na katero bi se napotili, če bi proračun vrnili narodni skupščini. Ne bi hotel, da bi odločal slučaj, dveh, treh glasov večine, fie lo ni gotovo, ali bo ta vaša večina tolikšna. Ne bi želel, da bi se senat napotil na to pot, da bi zašel na napačno pot, na nevarno pot. Hočem povedati in poudariti, da sem skušal s svojimi izjavami in prepričevanjem dokazati nepravilnost in neupravičenost vašega pojmovanja. N-isem zahteval nobenih ukrepov tu v senatu. Odklanjani, gospodje, zlasti ukrepe, ki mi jih po krivici pripisujejo, češ da sem nameraval predlagati kraljevemu namestništvu imenovanje novih senatorjev ali omejitev senatorjev po čl. .V) ustave. To je daleč od mene. Hotel sem samo s prepričevanjem dobiti v senatu večino in s tem doseči pravilno rešitev.
Apeliram, gospodje, na vas še enkrat, da države ne potisnete v vrtinec negotovosti. Ne iz-podkopujte vere in zaupanja v senat. Dvignite se nad strankarske interese, ne dovolite, da bi senat zašel spoti, po kateri mu je hoditi. Ne samo kot predsednik kraljevske vlade, temveč tudi kot va5 senatni tovariš, apeliram na vas, da glasujete za finančni zakon, kakor ga je predlagala kraljevska vlada, in kakor ga je sprejela narodna skupščina. Pozivam vas, da glasujete proti poročilu večine [inanč. odbora. (Dolgotrajno in burno ploskanje.)
Svež grob za žrtev polit sovraštva
V	Velikih Laščah bo svež grob sprejel jutri najnovejšo žriev političnega preganjanja, žrtev neverjetne strankarske nestrpnosti in žrtev ljudi, ki hočejo igrati vlogo voditeljev, a so s svojim postopanjem dokazali, da jim manjka vsaka srčna kultura.
Gre tu za 46 letnega učitelja Franca Pečka, zaslužnega in plemenitega učitelja, ki ie vse svoje sile posvetil dobri vzgoji dece in napredku Velikih Lašč.
Prva intriga
Pokojni Peček je bil pošienjak skozi in skozi. Ravno tako pa tudi delaven. Bil ie dalje časa predsednik, tajnik in blagajnik električne zadruge. Ko mu zaradi njegovega vzornega delovanja niso mogli ljudje, ki so bili drugačnega svetovnega, nazora in nasprotnega političnega prepričanja nikjer do živega, mu je tedanji Pucljev županski kandidat v Vel. Laščah, sedanji gostilničar pri »Figovcu« v Ljubljani g. Hočevar očital nepoštenosti v poslovanju pri električni zadrugi. — Brezkompromisni Peček je takoj zahteval revizijo ,ki je odkrila to prvo večjo intrigo v pravi luči: Revizija je ugotovila, da je zadruga dolžna Pečku 500 Din njegovega denaria, razven tega pa, da je Peček tako vzorno vodil zadrugo, dai je njene dolgove znižal od 90.000 na 50.000 Din. Tako je Peček razgalil vsako početje svoph političnih nasprotnikov, ki ga zaradi njegovega izklesanega in poštenga značaja niso mogli trpeti.
Usodne volitve
Dne 15. oktobra 1933 so bile v Vel Laščah občinske volitve. Pucljev kandidat ie bil tedaj Hočevar, njegov protikandidat pa g. Jelenc. Peček tedaj pač ni mogel glasovati za Hočevarja, ker on ni preklical gori omemenc žalitve elektnč-ne zadruge in pa zaradi iega ne, ker pokojni Peček z Hočevarjem m mogel deliti istega svetovnega nazora. In tako je odda! Peček svoj glas za Hočevarjevega protikandidata Jelenca.
Peček v pregnanstvo —
To, da si učitelj v Pueljevem kraljestvu upa oddati svoj g|as proh Pueljevem kandidatu, je bila leta 1933 nezaslišana drznost. To je moral takoj čutiti Peček: Bolehen, kakor je bil, je moral v Prnjavor, kraj zapadno od Kragujevca, oddaljen 60 km od najbližje železniške postaje. — Peček ie bil, kakor rečeno, bolehen in je rabil zdravnika. Zdravnik pa je bil od njegovega novega službenega mesta oddaljen več ur peš-hoda. Poleg lega so bile razmere, v katere je moral pokoini Peček, zanj obupne: že na poti mu je zaradi silnega mraza postalo večkrat slabo, v Belgradu, kjer je bilo 16 stopinj pod ničlo, pa mu ie teklo izpod kože. V Prnjavor je torej ^ prispel težko bolan. Tum pa se je njegovo pravo | trpljenje šele začelo. Imel ie skromno sobico, ’ hrana, kakršno imajo tam, je bila za težko bol-| nega Pečka absolutno neprikladna in si je zato na 1 štedilniku podobni pripravi pekel sam krompir iri
pripravljal sočivje,' kar je bilo v glavnem njegova hrana. Ko je prispela v Prnjavor letos marca njegova žena, ga je našla v mali sobici ležati na slami, vsega iznemoglega in v skrajni nesnagi. Ljudje si sploh niso upali prestopiti prag« njegove sobe, ker so se bali, da najdejo svojega učitelja mrtvega. Bil prepuščen sam sebi, bil pa je seveda za vsako samopomoč nesposoben; Tako je hiral in čakal, da se najde kdo, ki bo popravil krivico, ki so mu jo prizadejali politični nasprotniki — toliko, bahati slovenski kmetijci.
— Pucljev zet in hčerka v Vel. Lašče
Iz Vel. Lašč ni bil odposlan samo Peček, marveč tudi drugi učitelji, ki tedai vsemogočnim kmetijcem in njihovemu nekronanemu kralju niso bili všeč. Kmalu pa se je videl tudi namen njihovih premestitev: V Vel. Laščah sta se pojavila na učiteljskih mestih — hčerka gospoda ministra Puclja in njen takratni zarocenec in sedanji mož.
Med tem pa, ko je Peček ležal na smrt bolan v Pi niavoru, intrige proti njemu v Velikih I a-ščah še vedno niso prenehale. Bile so na delu še tajne sile, ki so na pr. preprečile, da Pečkova žena ni dobila obvestila o težki Pečkovi bolezni, dahe pa tudi Peček v Prnjavor ni dobival pošte, ki mu ie bila namenjena. Značilno je, da se je dekret, s katerim je bil premeščen nazaj v Vel. Lasce, večkrat izgubil in ga je Peček dobil dolgo potem, ko je bil dekret podpisan. Ko ga je dobil v roke pa ie bila njegova bolezen že taka, da ni bilo več rešitve ...
Pucljev zet in hčerka v Karlovico -
Sedanji 'režim popravlja krivice sicer počasi, a jih vendarle popravlja. Tako je moral predvsem zaradi učiteljstva samega prestaviti Pucljevo hčerko in njenega moža na zetov dom v 5 km oddaljeno Karlovico, da je s tem lahko prestavil nazaj v Llašče učitelje, ki so morali napraviti v Vel. Laščah prostor Pucljevmu zetu in hčerki.
— Peček v grob...
Usoda je naklonila končno tudi Pečku možnost, da sc povrne v svoj domači kraj. Dne 21..t m. sta Pečkova žena in njegovo sestra odpraviM Pečka, skrajno razbolelega, iz Prnjavora. In t. m. ponoči je prišel Peček zopet v svoj domači kraj. To ni bil ves,el prihod, marveč tako prihod, kakor vsa pot, ki je bile eno samo trpljeniei iz vlaka so ga morali prenesti in položiti v posieii. Le pet dni je užival domačnost kraja in po petih dneh ie včeraj zjutraj ob dveh izdihnil svoio blago dušo kot žrtev brezprimerne politično-strnnkarske po-sirovelosti. Naj sveti njegovi plemeniti duši večna luč, neutolažljivi ženi naj bo v delno tolažbo, da sočuvsivuje z njo vsa poštena slovenska iav-nost. —
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota,« 28. marca: Janez Kap.
Jutri, nedelja, 29. marca: Sv. Evstazij.
*
Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Kai bo danes
Kazina: ob pol 21 velika pomladanska modna
revija.
Društvena dvorana Kodeljevo: ob 19 redni sestanek fantovske kongregacije.
*
Mladina igra in poje v ponedeljek ob četrt na 7 zvečer v Filharmonični dvorani na produkciji šole Glasbene Matice. Nastopi Jerajev mladinski godalni orkester in Šoncev šolski zbor. Vabimo starše in vse, ki se zanimajo za naš glasbeni napredek k lej produkciji. Spored, ki je obenem vstopnica, stane 2 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
XV. redni občni zbor T. K. Skala v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, 29. marca t. 1. ob 9 dopoldne v beli dvorani Uniona. Vsi člani vljudno vabljeni. _ Odbor T. K. Skale.
Za izvedbo Lisztovega oratorija »Kristus« bo postavila Glasbena Matica ljubljanska v veliko unionsko dvorano prave koncertne orgle, ker so pri izvedbi močno učinkujočega oratorija neob-hodno potrebne. Igral bo na orglah msgr. Stanko Premrl. Poleg tega izvaja slavni Lisztov oratorij pevski zbor Glasbene Matice, 4 solisti in veliki orkester. Opozarjamo na izvedbo v ponedeljek, 6. aprila ob 20 v unionski dvorani. Vstopnice od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
Za potovanje v Bolgarijo, ki ga organizira Ju-goslovanska-bolgarska liga v Ljubljani, je še nekaj mest praznih. Zato se rok za prijave podaljšuje do vključno 2. aprila. Pozneje došlih prijav se v nobenem slučaju ne bo moglo upoštevati. Stroški vsega potovanja (vožnja, prenočišče in prehrana) znašajo 1300 Din za osebo. Na račun tega zneska morajo vsi tisti, ki so se že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti, plačati znesek 420 Din, ostanek pa pred odhodom. Vsakdo si mora tudi sam nabaviti potni list ter ga skupno z gornjim zneskom do omenjenega dne predložiti liginemu tajniku g. V. Bučarju (Miklošičeva cesta 22 b/II.), ker bo bolgarski vizum preskrbela JB liga. Odhod iz Ljubljane bo 14. aprila z brzovlakom ob 4.19 zjutraj, povratek 26. aprila. V programu je ogled Sofije, Plovdiva (pevski festival in velesejem), Stare Zagore, Trnova, Vame in na povratku eventuelno Rilskega samostana. — Odbor JB lige v Ljubljani.
Na banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju pri Celju se bo vršil 20. in 21. aprila vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene in dekleta meščanskih slojev. Tečaj je teoretičen in praktičen. Dne 18. aprila je pa enodneven zelenjadarski tečaj za kmetska dekleta. Učiteljice, ki se nameravajo udeležiti dvodnevnega tečaja, naj javijo to upravi zavoda vsaj do 18. aprila, da lahko preskrbimo prenočišča. — Uprava.
»Moji doživljaji na vrvi« je dal naslov svojemu predavanju dr. Miha Potočnik, naš priznani gorenjski alpinist. Pod okriljem radovljiške podružnice Slov. planinskega društva nas bo predavatelj povedel v četrtek, 2. aprila 1936 v stene in prepade Julijskih Alp. Predavanje, ki ga bo spremljalo nad 100 diapozitivov, se bo vršilo v salonu restavracije Kunstelj v Radovljici. Začetek ob 20.
VABILO
V nedeljo, 29. marca se bo vršil občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnice Novo mesto v Novem mestu. Za udeležbo so člani obvezni, ostali naprošeni. Bog živi!
NAMEŠČENCI SE ORGANIZIRAJO
V nedeljo, 29. marca t. 1. bo ob 3 popoldne v pevski sobi društvenega doma v Šmartnem pri Litiji ustanovni občni zbor Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Vse
zavedne naše nameščence in nameščenke, trgovske sotrudnike in sotrudnice, uradnike in uradnice, organiste, poslovodje itd. vljudno vabimo, da se občnega zbora svoje stanovske organizacije gotovo in polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu občnega zbora je tudi poročilo zastopnikov centrale o razširjenju pokojninskega zavarovanja, o pooblastilih v finančnem zakonu za leto 1936/37 i. dr.
Konec	tema
(K dogodkom na univerzi.)
Ljubljana, 28. marca.
Protištrajkovni odbor akademikov ljubljanske univerze je sklical včeraj ob 10 dopoldne v beli dvorani Uniona zborovanje akademikov, ki so proti štrajku in nasilju na univerzi. Zborovanje je bilo številno obiskano, udeležilo se ga je preko 200 akademikov. Slušatelji teološke fakultete, ki so bili zadržani na fakultetnih predavanjih, so poslali na zborovanje svoje zastopstvo. Namen zborovanja je bil, da akademiki precizirajo svoje stališče do zadnjih dogodkov na univerzi.
Istočasno se je vršilo na inicijativo in v organizaciji ljudi, ki so povzročili zadnje nemire in nasilja na univerzi, drugo zborovanje na univerzitetnem dvorišču. Zborovalci, ki so zborovali v Unionu, se zborovanja na univerzitetnem dvorišču zato niso udeležili, ker bi se zborovanje gotovo sprevrglo v politično razračunavanje, kakor je to že pokazalo zadnje zborovanje.
Čudno se nam zdi naslednje postopanje: na univerzi so zborovali baš tisti, o katerih je znano, I da z nasiljem ugled in delo na univerzi rušijo, do- ! čim so akademiki, ki se bore za redno delo na | univerzi proti- nasilju manjšine, zborovali izven univerze v Unionu ...
Referati na zborovanju v Unionu so v jasni luči prikazali potek in ozadje zadnjih dogodkov na univerzi in obenem začrtali pravo pot, po kateri mora biti vodena borba za potrebe in pravice univerze in akademikov. Predvsem je bilo poudarjeno dvoje:
1. Letaki, govori na zadnjem zborovanju, vzkliki na univerzi, pred škofijo, semeniščem itd. jasno dokazujejo, da ima akcija za spodleteli štrajk in iiasilje, ki se je v zvezi s tem vršilo, popolnoma politično ozadje.
2. Uprava univerze je ob priliki teh dogodkov premalo odločno nastopila za očuvanje reda iti mirnega dela na univerzi.
Na podlagi teh dveh ugotovitev je z zborovanja spontano izzvenela zahteva: skrajni čas je, da se po 10. dneh popolnega zastanka univerzitetnega dela napravi energičen konec izigravanju univerzitetne avtonomije in za bodoče preventivno prepreči vsako nasilno početje manjšine.
Svoje zahteve so akademiki na unionskem zborovanju zbrali v naslednjo
resolucijo:
Akademiki ljubljanske univerze, zbrani na zborovanju, ki ga je sklical protištrajkovni odbor,
ugotavljajo:
1. Da obstojata na univerzi dve skupini z diametralno različnimi pogledi na borbo za potrebe univerze in za pravice akademske mladine: prva marksistična pod vodstvom komunističnih akademikov, ki od časa do časa zberejo nekaj resničnih potreb in zahtev zato, da z njih močjo in za njimi varno kriti ustvarjajo na univerzi ugoden teren za svoje politične svrhe; v ta namen venomer pod najrazličnejšimi pretvezami šolnin, Sremske Mitroviče, univ. knjižnice, tehnične uredbe, univ. avtonomije itd. vznemirjajo univerzo z »masovnimi akcijami« (številna zborovanja, predlogi za štrajk itd.). In druga, katoliška, ki vzporedno z borbo slovenskega ljudstva in njegovih voditeljev za pravice slovenskega naroda nenehoma stoji v pametni in stvarni borbi za univerzitetne in akademske interese.
Drugi način borbe zahteva več truda kol prvi, ker mu demagogija ne služi; rodil pa je še pozitivne uspehe, dočim spravlja prvi način univerzo v opetovano nevarnost in ji povzroča škodo.
2. Vse, kar Slovenci imamo: narodna svoboda univerza, vse ostale ustanove, kakor tudi bodoča vseučiliška knjižnica — je sad enake smotrne in pametne borbe.
3. Da so zadnji dogodki na univerzi verna slika različnosti naznačenih dveh načinov: od v ozadju stoječih komunistov zavedena marksistična skupina. kateri so se v soboto zaradi politične taktike pohorskega vodstva pridružili tudi akademski pristaši jugoslovanskega unitarizma in jugofašizma, je hotela izvabiti vso univerzo v štrajk, da tako krita s pretvezo borbe za akademske interese demonstrira proti sedanjemu političnemu stanju v državi s posebnim ozirom na protikomunistično izjavo gospoda notranjega ministra ob priliki proračunske razprave. Ker je štrajk popolnoma spodletel, so izzvali nerede z nasZnim preprečenjem predavanj.
4. Da ima akcija komunistov, pohorcev in ju-gofašistov politično ozadje, to nesporno dokazuje letak s podpisom »Jugoslovenski nacionalni akademiki«, letak s podpisom ZKTF, govori marksističnih akademikov na zborovanju dne 20. t. m., sobotni vzkliki na univerzi, posebno pa kričanje pred bansko upravo, škofijo in semeniščem v ponedeljek, dne 23. t. m. (»Dol s klerikalnimi psi«, »Dol s škofom«, »Dol s krvavim režimom« itd.)
5. Da je	-	»	•
.ji da bi takoj po prvem poskuženem nasilnem preprečenju predavanj v soboto, dne 21. t. m. vzpostavila redno delo na univerzi in zaščitila številne akademike, ki so ponovno zaman poskušali udeležiti se univerzitetnega dela.
6. Da	•	'	•	'
ne moremo namreč drugače razumeti	.	v	zborovanje na
univerzi in to celo na zahtevo neodgovornih povzročiteljev zadnjih neredov. Vsakomur je jasno, da ima zborovanje en sam namen in da bi se v slučaju, ako ne bi akademiki sami imeli toliko uvidevnosti in pustili nasilneže same zborovati, zborovanje nujno končalo z novim neredom.
7. Da ima uredba tehničnih fakultet tudi važ« no pozitivno stran, ker je končno vendarle enkrat uradno zajamčen obstoj vseh obstoječih oddelkov naše tehnične fakultete, ki jih uredba imenoma navaja. Zato je nesmiselno in nerazumljivo, zakaj grupa nasilnežev načelno odklanja vso uredbo.
8. Da je bila tehnična uredba izdana pod prejšnjim Jevtičevim režimom, da pa jo nasilneži izrabljajo kot demagoško politično sredstvo proti sedanji vladi, ko vendar sedanje vlade ne zadeva niti odgovornost za potrebno spremembo omenjene uredbe v onem delu, ki določa sumljivo visoko število izpitov v prvem letu, ker leži že osnutek spremembe, izdelan od ljubljanske tehnične fakultete na tehničnih fakultetah zagrebške in belgraj-ske univerze in — ne v ministrstvo.
Da je raison d’etre slovenske univerze le v njenem stopnjevanem znanstvenem napredku, ki je mogoč le ob zadostnih materijalnih sredstvih in ob zajamčenem trajnem nemotenem delovanju vseh organskih delov njenega ustroja;
10. Da moramo zato energično obsoditi ono razkrajalno tendenco zadnjih let, ki vsak hip bega univerzo z raznimi »masovnimi akcijami«, s predlogi in vsiljevanjem generalnih štrajkov. la^ prozorna tendenca sistematično ruši vsako stabilnost in kontinuiteto univerzitetnega dela in s tem iz-! podkopava edini trdni temelj, na katerem sloni | ugled in napredek slovenske univerze. To destruk-1 tivno prizadevanje, ki se ne ustavi niti ob mejah nasilja, bo treba z vsemi sredstvi iz univerzitetnega življenja izkoreniniti.
Zato apeliramo:
1. Na g. rektorja in upravo slovenske univerze, da brez oklevanja upostavi takojšnji normalni tek univerzitetnega dela, za bodoče pa preventivno onemogoči vsako nasilje in motenje, krivice zad-
! njih dogodkov pa primerno kaznuje.
2. Na svčta tehničnih fakultet zagrebške in ' belgrajske univerze, da sprejmeta njima od ljubljanske tehnične fakultete že odposlan predlog za spremembo uredbe tehničnih fakultet in s predložitvijo predloga prosvetnemu ministru ne zavla-
| čujeta.
3. Na ministra prosvete, da postopek o spremembi uredbe tehničnih fakultet pospeši, zahteva takojšen odgovor tehničnih fakultet v Zagrebu in Belgradu in v slučaju, da bi zaradi drugačnih razmer na zagrebški in belgrajski fakulteti tamošnji fakulteti predložili osnutek, različen od onega liubljanske fakultete, z ozirom na poseben položaj ljubljanske tehnične fakultete vsaj za njo sprejme spreminevalni predlog ljubljanske tehnične fakultete.
4. Na ministra financ, da drži obljubo, ki jo je dal meseca junija 1935 delegatom Akademske zveze in breme šolnin socialno pravično uredi ter skupen iznos zniža od 20 na 3 milijone, kot je to omenjeni delegaciji izjavil. Opozarjamo, da je .bila obljuba dana že za proračunsko leto 1936-37,
5. Na kr. vlado, da g. finančnemu ministru omogoči izpolnitev njegove obljube in dovoli eventuelno potrebno korekturo proračunskega predloga.
Maribor
745 tekmovalcev
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
DRAMA Začetek ob 20
Sobola, 28. marca: Družinski oče«. Red C. Nedelja, 29. marca, ob 15. uri: Vesela božja pol. Izven. Cene od 10 Din navzdol.
Ob 20. uri: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din
navzdol.
OPERA
Začetek ob 20 Sobota, 28. marca: Netopir. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Nedcha, 29. marca, ob 20. uri: Kavalir z rožo.
Izven.
OPERA
Opereta Netopir se poje v soboto, 28. t. m. zvečer po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol. Vse prijatelje lahke glasbe, ki pa ima visoko umetniško vrednost, opozarjamo na to predstavo v operi.
Prva repriza opere Kavalir z rožo v premierski zasedbi bo v nedeljo, 29. t. m. Delo je imelo na premieri velik uspeh. Repriza v nedeljo je izven.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota. 28 marca. 12 Plošča za ploščo - napev v napev. — 12.45 Vremenska napoved, l>oročila. — M Na-časa, objava »iKjroda, obvestila. — 13.16 Plošča za ploščo - napev v napev. — u Vremensko poročilo.
— 18 Zh delopust (rudijuki orkester). — 18.40 O raedio-nizmu (Ifosp. prof. Jos. Šimenc). — 19 Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava s|K>roda. obvestila. — 19.3(1 Nacionalna Hira: Nagj pesnik i: Stevan Bul. ovir in Velimir Itajič (K<wp. Kordič iz Bel grada).
— 19 50 Zunanji politična preeled (urednik coup. <1t. Al. Kuhar). - -20.15 Boilliy-jaZK. - 31.10 Pozor! Uganite za n a« rado konec Čudne zgodbe profesorja Hudobivnika*. Zvočna Isrn, napisni gosp. Joža Voin-bergiar, Izvajajo (dani radijoke dramske družine. (Za pravllon odgovor na dvoje stavljenih vprašanj bo razdelila neka velika domača tvrdka nuni izžrebane lepe_ nagrade. Podrobnejše o tem pri oddaji 28. marca ozir. 4. aprila.) — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15 Radijski orkester.
Vedno se znova izprašujemo, kje je iskati vzrok za toliko premoč Norvežanov v smučanju pred vsemi drugimi narodi. Zadnje olimpijske igre so ravno dokazale, kako malo se je prav za prav Srednja Evropa približala severnjakom v smučarskem športu.
Na vprašanje »čemu« in »zakaj« je temu tako, bomo najlažje odgovorili s tem, da poročamo o zadnji smučarski tekm- na Norveškem, ki se je vr- j šila prejšnjo nedeljo. Bil je to tako zvani »Birke- l beiner tek«, to je vztrajnostni tek, na zgodovinski • progi od Rena do Lillehammerja. Na startu je bilo kljub zelo težki progi 745 tekmovalcev. To je gotovo rekord, ki ga ni dosegel še noben start. V tem primeru je bilo seveda nemogoče izvesti običajni start, ki je na smučarskih tekmah, in sicer s časovnim presledkom, ampak so tekmovalce porazdelili na posamezne skupine, ki so startale
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 28. marca ob 20. uri: Siromakovo jagnje.
Red C.
Nedelja, 29. marca ob 15. uri: Siromakovo jagnje.
Ob 20. uri: Majda. — Globoko znižane cene
Zadnjič.
*
Prihodnja glasbena premiera je danes že kar popularna češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« lil svateho Antonička). Avtor )ara Bcncš ie s tem delom dosegel tudi na ne-
čcškoslovaških odrih ogromne uspehe, ki tiče predvsem v lem, ker ie združil folkloristično češko glasbo z sodobnim jazzom ter s tem ustregel n<i vse plati. Mariborsko uprizoritev režira A. Narustovič, glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Gorinskova, Sancin, Harastovič in Vcrdonik.
Prva ponovitev Siromakovega jagnjeta. Zwei-gove izredno učinkovite drame, ki io je občinstvo ob premieri sprejelo z navdušenjem, bo v soboto, 29. t. m. za red C. V osmih slikah, ki pa teko, z izjemo enega samega odmora, z veliko naglico, nam pisatelj riše s plastično dramatiko zgodbo o poštenem poročniku Fouresu, ki mu Napoleon Bonnparle ugrabi ženo.
Okoliško občinstvo opozarjamo, da bo to sezono le še nekaj popoldanskih predstav. V nedeljo. 29 marca se uprizori popoldne ob 15. uri najmočnejši letošnji dramski komad Zvvcigovo tragikomedijo »Siromakovo jagnje« nakar posebno opozarjamo. — Zvečer ob 20 se igra zadnjič v letošnji sezoni lepo uspelo opereto »Majda« in sicer pri globoko znižanih cenah.
Carinarnica na Jezerskem vrhu
Preteklo nedeljo se je mudila na )ezerskem komisija za gradbeno dovoljenje za postavitev nove carinarnice na Jezerskem vrhu. Načrt za postavitev carinarnice na lezerskem vrhu je že star ter sc vleče zadeva glede graditve že okrog dve leti. Komisija bo končno izdala dovoljenje, nakar se bo začelo zidati.
Pri tem ne moremo preko dejstva, du ie mesto za zidavo carinarnice na vrhu Jezerskega vrha absolutno neprikladno. To z ozirom na urad, ki bo v njem imel svoje prostore. Finančna kontrola, ki bo tam poslovala, spada v kraj, za katerega posluje. Tako pa bodo morali lezerjani za vsako stvar, ki bo v zvezi s poslovanjem finančne kontrole pešačiti nekateri pol ure, drugi, s spodnie strani )ezcrskega pa po celo uro no Jezerski vrh, da tem opravijo petminutni uradni posel in se potem zopet podajo domov. Tako bo Jezerjan iz Spodnjega lezerskega za navaden opravek pri fin. kontroli izgubil vsaj pol dneva. To je okolnost, ki govori absolutno proti postavitve carinarnice na Jezerskem vrhu.
Druga, morda še važnejša in še boli upoštevanja vredna okolnost pa ie ta, da bi se v novo poslopje — če hi se to poslopje zgradilo v sredini vasi, t. j. približno tam kje, kier je sedaj pošta — lahko vselili tudi vsi ostali uradi, Iri so na Jezerskem. Tako predvsem pošta, ki je v tujem poslopju, dalje orožniška postaja, ki je istoiako v tujem poslopju in plačuje tam visoko najemnino, lahko bi dalje našla tu svoje prostore občinska pisarna ter cestni odbor, tako da bi imelo Jezersko v enem poslopju združene vse urade. Našlo bi tu zavetje lahko tudi tujskopro-metna pisarna, ki sc bo morala prej ah slej utaboriti tudi na tako tuiskoprometnem Jezerskem.
Kaj bi pomenilo za Jezersko tako centralno uradno poslopje, ki bi bilo sredi vasi, kamor spada, ve le, kdor pozna lokalne razmere. To ie želja ne samo Jezerjanov, marveč vseh številnih in odličnih letoviščarjev, ki so stalni gostje div-nega Jezerskega
Naše oblasti bodo storile Jezerskemu ogromno uslugo, če to željo Jezerjanov upoštevajo ter postavijo novo carinsko poslopje v kraju samem in ne na odročnem Jezerskem vrhu. To carinske službe niti najmanj ne ovira, ker gre edina cesta proti meji itak skozi Jezersko, na vrhu pa ie tako ali tako straža. Nasprotno pa bi se graditev poslopja v samem kraju Jezersko znatno pocenila in bi se mogli stroški, v kolikor bi bili z graditvijo manjši uporabiti za razširitgv poslopja.
skupno. Zato je bilo seveda treba precej priprav in so morali prireditelj urediti start na 500 m široki progi. Tekmovanje samo pa se je razvilo v zelo ostro borbo med lanskim holmenkolnskim zmagovalcem Oskarjem Gjoslienom in olimpijskim tekmovalcem Olafom Hoffsbakkenom. — Zmagal je Gjoslien s časom 5:16.05 in je bil komaj za 2 se-sundi boljši kot drugi Insglingstad. Tretji šele je bil Hoffsbakken s časom 5:16.42.
745 tekmovalcev pri enem samem in še tako težkem teku, ki je trajal več kot pet ur, to dejstvo pove mnogo več, kot pa vsa dolgovezna razmišljanja, čemu imajo Norvežani v smučarskem športu tako sijajne tekmovalce. Z delom na široko so našli Norvežani svoje najboljše zastopnike, ki so ponesli slavo norveške domovine po svetu.
In pri nas državno prvenstvo?
isti ceni, kot ga prejema 6edaj. Če pa bi meščanska korporacija ceno električnega toka zvišala, pa plača tovarna »Titan« poleg običajne cene občini še tudi povišico na ceni električnega toka
Upamo, da obljube tovarne »Titan« ne bodo ostale samo na papirju, pač pa, da v najkrajšem času prične z razširitvijo svojih obratov
Naše delavstvo bo dobilo zaposlitev
Tovarna »Titan« d. d. Perovo pri Ka mniku namerava razširti svoje obrate
Kamnik, 28. marca.
Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklepal o prošnji tovarne »Titan« za znižanje električnega toka za kwh od 1.30 na 0.80 din.
Vodstvo tovarne »Titan« v svoji prošnji pov-darja, da ves električni tok porabi izključno samo za pogonske svrhe in je za tovarno plačevanje električnega toka po 1.30 din preveliko breme.
Obenem navaja, da so prisiljeni svoje obratovanje pTenesti v Osijek. Čc pa bi občina pristala na znižanje električnega toka na 0.80 din za kwh, potem pa namerava svoje obrate razširiti in bi s tem mnogo brezposelnega delavstva dobilo v tovarni zaposlitev. Tovarna že sedaj zaposluje okoli 300 delavcev domačinov, katerih število pa bi se z razširitvijo obratov še povečalo.
Mestna občina je pozvala zastopnike tovarne »Titan« g. ing. Grossa ter mestnega elektrikarja g. F. Fajdigo, da oddajo toka natančno proučita.
G. Fajdiga je predlagal, da mestna občina lahko oddaja tovarni »Titan« ponočni tok po 0.80 din za kwh, ker radi majhne razdalje tok ne izgubi mnogo na svoji napetosti.
Mestna občina je tovarni »Titan« ugodila oddajo ponočnega toka po 0.80 din za kwh, to p» samo toliko časa, dokler bo občina preiemala od meščanska korporacija ponočni električni tok po
LJUBLJANSKI PRORAČUN ODOBREN
Včeraj je finančni minister dr. Dušan Letica podpisal odlok o odobritvi proračuna mestne občine ljubljanske. V bistvu je ostal proračun nespremenjen, to je tak, kakor ga je sprejel občinski svet. Le doklada na neposrednje davke je znižana od 65 na 60%, trošarina na sladkor bo znašala 20 para pri kilogramu, dočim trošarina na elektronke popolnoma odpade. Kljub tem znižanjem bo proračun v ranvovesju, ker je država vstavila svojo podporo za zidanje trgovske akademije.
.►GLASILO JUGOSL. LJUDSTVA«
Tak napis ima nov list »Zbor«, ki je začel izhajati v Ljubljani, ter ga izdajajo Ljotičevi zboraši. List je last konzorcija, katerega predstavlja Turn Sturm, urednik je Ivan Marjek, izhajal pa bo vsak drugi četrtek.
Prepovedana prodaja žel. hiš
Maribor, 27. marca.
Velikansko razburjenje je vzbujala med mariborskimi železničarji zagonetna kupčija, ki se ie razvijala med neko mariborsko skupino ljudi in »Občekoristno splošno stanovanjsko zadrugo na Dunaju«. Predmet kupčije sta bili dve hiši v Mariboru, ki sta last omenjene zadruge, postavljeni pa sta bili pred petindvajsetimi leti z denarjem mariborskih železničarjev. Hiša v Kejžarjevi ulici št. 8 ima 14 stanovanj, hiša v Betnavski ulici št. 14 pa je največje stanovanjsko poslopje v Mariboru z 48 stanovanji. V obeh stanujejo samo železničarji. Ker uživata zgradbi izredne ugodnosti, so bila v hišah tudi stanovanja zelo poceni. Hiši sta bili 25 let oproščeni davka, bivša Južna železnica pa je odstopila svet za zgradbo brezplačno in tudi prevoz gradbenega materijala je bil zastonj. Vsi stanovalci v hišah so bili obenem člani zadruge. Ker so mnogi od njih že upokojenci z malenkostno pokojnino 500 Din in še manj, jim je edino na ta način omogočeno lažje življenje, da imajo kot člani zadruge v zadružnih hišah poceni stanovanja. S prodajo hiš pa bi bilo 62 železničarskih družin na mah na cesti. Sedaj je posegla vmes banska uprava. S svojim odlokom z dne 26 t. m. je poverila z upravo hiš kot komisarja obrtnozadružnega nadzornika g. Ignacija Založnika, obenem pa je prepovedala prodajo hiš na osnovi čl. 270 in 273 sen-žermenske mirovne pogodbe in čl. 64 do 67 zakona o notranji upravi. Odlok utemeljuje banska uprava tudi s tem, da bi se s prodajo hiš preziralo interese tukajšnjih zadružnikov, ki jih je v Mariboru 70. Z odlokom g. bana so vsi mariborski železničarji soglasni in ga toplo pozdravljajo. Zlasti hvaležni mu pa bodo vsi stanovalci železničarskih hiš, katerih sedaj nihče ne bo metal na cesto.
GROF BAILLET LATOUR NA JAPONSKEM.
Predsednik mednarodnega olimpijskega Komiteja grof Baillet I.atour je te dni dospel na Japonsko. V Yokohami je bil sprejet od članov japonskega olimpijskega odbora, zastopnikov tiska in zastopnikov japonskih športnih organizacij. Pri sprejemu je bila navzoča tudi japonska šolska mladina. Baillet I.atour namerava ostati na Japonskem 14 dni in bn ob tej priliki pregleda! športne naprave in stadione v Tokio in Osaka in proučil možnosti ali lahko Japonska izvede olimpijske igre v letu 1940.
.tUKU
«.u r \
\ |5Af. LA ' A HCJTlt
iVLMHVtaitGH i
®£S1§
Nemčija danes
Ostanki	versajske
28. junija 1919 *o v /.realni galeriji v versajskem gradu podpisali mirovno pogodbo med drža-vami, ki so se vojskovale v svetovni vojni, Ves svet je začel upati, da bo ta listina pomirila Ev-ropo, ker bo uničila vzroke za spopad, ki je l.v-ropo privedel v svetovno vojno.
Ni še preteklo 17 let po tem dnevu, m versajska pogodba je samo še senca tega, kar je bila. Njene določbe padajo po drobcih v pozabljenje in
izginjajo.	.	.	,,
Zadnje dni je nemška pest izbrisala iz pogodbe eno od osnovnih določil: nemške čete so osvojile demilitirizirani pas v Porenju. Pogodba je hotela Porenje demilitirizirati in onesposobiti za vojno za vse večne čase. Toda to je bil samo sen in m bilo treba niti 17 let, da se je razblinil.
Versajska pogodba je bila dostojanstvena listina. Obsegala je 440 členov, ki so bili razvrščeni v 145 oddelkov. Toda ena od držav, ki so to pogodbo podpisale, Nemčija, je smatrala to pogodbo kot neznosen diktat, kot nekaj, kar so ji zmagovalci milili.
Države, ki so to pogodbo podpisale, so jo hotele izpopolniti še z množico dopolnilnih sklepov in pogodb. Nekaj let je bila v Evropi prava bolezen različnih sestankov, konferenc in razgovorov, ki naj urede mirovna vprašanja in nasprotstva, ki jih je izzvala versajska pogodba. Omeniti je treba najvažnejšimi in novejšimi lokarnsko pogodbo, Briand-Kellogov pakt, razorožitveno konferenco in svetovno-gospodarsko konferenco. Vsa ta ogromna množica pogodb, ki jo je neki francoski pisatelj označil s trojnim imenom »Pogodbe, proti pogodbe in nadpogodbe«, ni mogla rešiti versajskih mirovnih določil.
Versajska pogodba je vsebovala 6 skupin po-ilavitnih določb:
Ustvaritev Društva narodov.
Teritorialna določila, razdelitev ozemelj.
Kolonijalna določila.
Pomorska, vojaška in zračna določila.
Reparacije.
Oddelek, ki vsebuje ugotovitev o tem, kdo je zakrivil vojno.
Ko se je začel pripravljati napad na to mirovno pogodbo, je prvo prišlo na vrsto določilo o krivcih svetovne vojne.
Osnovanje Društva narodov že takoj v začetku ni moglo doseči svojega namena, ker so Združene države odklonile svoj pristop, čeprav je misel o tej ustanovi spočel predsednik Združenih držav Wil-son. Polagoma so iz ženevske ustanove izstopile še Brazilija, Japonska in Nemčija, ki so jo sprejeli šele leta 1926. S tem je ta ustanova izgubila še več moči in svojega pomena.
Teritorialne določbe versajske pogodbe so Nemčiji vzele številne pokrajine v Evropi. Tako je Belgija dobila od nje Eupen in Malmedy, Alzacijo in Lotaringijo je vzela Francija, Schleswig Danska, del Gornje Šlezije in Poznanj so dali Poljski. Me-mel pa je prejela Litva. Posaarje so za 15 let postavili pod mednarodno nadzorstvo, Porenje pa so demilitirizirali. Razen Posaarja, ki se je lani po plebiscitu vrnilo k Nemčiji, so vse druge dežele ostale v rokah tistih, katerim jih je poverila versajska pogodba.
V	zadnjih 12 mesecih je Nemčija postopoma in dokončno uničila vse vojaške, pomorske in zra-
čne omejitve, v katere jo jc uklepala versajska pogodba. Leta 1920 so zavezniki Nemčiji določili število vojakov, ki jih potrebuje za svoj notranji mir, na 100 tisoč. Obvezno vojaško dolžnost so nadomestili s prostovoljno plačano vojaško službo, ki je trajala 12 let. Nemško vojno brodovje hi smelo šteti samo 6 lahkih križark, 12 rušilcev in 12 podmornic. Do vojaške zračne sile pa nemški državi sploh niso priznali pravice. Marca 1935 pa je nemška vlada dala svetu pa znanje, da razpolaga že zdavnaj r. vojnim zračnim hrodovjetn. Nekaj dnj pozneje je Nemčija osupnila Evropo s tem. da jo uvedla splošno obvezno vojaško dolžnost. Iri mesece pozneje jc sledil podpis pomorske jpngodbe med Anglijo in Nemčijo, ki Nemčiji dovjijuie da zgradi brodovje, čigar moč dosega 35% celotne angleške pomorske sile v vseh panogah, razen podmornicah, pri katerih pa priznava pogodoa Nemčiji enakost z Anglijo.
Višina reparacij, ki naj bi jih bila Nemčija svojim zmagovalcem plačala, jc bila določena na 600 milijonov funtov šterlingov, kar znese v našem denarju 1650 milijard dinarjev, ali 165 naših letnih proračunov. To številko, ki je bila res grozna, je znišal najprej Youngov rcparacijski plačilni načrt. Znižal je tudi Dawesov načrt, nazadnje pa je kon-
ferenca v Lausani plačilo reparacij sploh odpravila.
V	ostalem jc Nemčija morala odstopiti vsa svoja prekomorska posetva v Afriki in v Tihem morju. Nad lemi posestvi vrše mandalarno oblast velesile pod nadzorstvom ZN. Za zdaj je ta določba versajske pogodbe šc v veljavi, toda zastopniki nckaterjh velesil že govore »o vrnitvi virov za surovine«, pod čemer ne mislijo drugega, kakor da sc Nemčiji vrnejo njene kolonije. To je edina določba, ki je od versajske pogodbe še v veljavi. Nikdar v zgodovini ni šc nobena pogodba tako naglo postala brezpredmetna. In tudi nobena še ni tako hitro izginila.
Določba o samoodločcvanju narodov, ki so jo smatrali za največjo pridobitev svetovne vojne, ni prinesla versajski pogodbi več stalnosti, kakor senzacionalne določbe kakih prejšnjih določb. Dunajski kongres leta 1915 je prinesel odločitev o večni zakonitosti tedanjega političnega stanja. Toda združitev Italije in ustvaritev nemškega cesarstva sta mu zadali smrtni udarec. Nobena pogodba ni večna in Francozi imajo prav s svojim pregovorom ki trdi, da je trajna samo začasnost. Misel, da so že številne evropske pogodbe šle isto pot, kakor jo gre versajska, naj tolaži liste, ki jih njen propad razburja.
mesto. Našle so devet obešenih vohunov, med njimi Marijo Sorell, katere truplo ie gugal« jesenska burja ter se poigravala z njenimi kodri, ki so bili krivi njene smrti.
Radio slike
Ameriška družba Tclevisor z glavnico v znesku en in pol milijona dolarjev je pričela z oddajanjem radioslik v Chicagu, Holliwoodu in Detroitu. Društvo ne prodaja, temveč samo izposo-jujc aparate svojim naročnikom. — Znana londonska tovarna klobukov je predvajala svoje pomladne izdelke izbratii damski družbi, ki jc bila 10 km oddaljena od londonske oddajne postaje. Slike so hilc popolnoma razločne, Več dam z vojvodinjo Kentsko na čelu je takoj naročilo na ekranu predvajane klobuke. — Poštni ravnatelj, sir Kingsly Wood, je naznanil parlamentu, da jc pričela poslovati londonska postaja za oddajanje slik. Zgradba je stala 180.000 funt. sterl., a kljub temu bodo dobivali radionaročniki slike brez vsakega doplačila. Radionaročnina bo znašala slcjkoprej samo 10 šilingov letno. Aparati za sprejemanje slik stanejo od 50 do 80 funtov, a poštna uprava obljubujc, da bo kmalu znižala ceno, če se bo prijavilo dosti odjemalcev. Sir Wood je moral tudi govoriti o neutemeljenem strahu javnosti, ki napačno misli, da ho lahko gledal lastnik »telcvisor-ja« v notranjost hiš svojih znancev ali sosedov. Neka stara gospodična jc pisala v »Timesu«, da jo ni nikoli videla v kopalnici slečeno niti njena lastna služkinja ter se ogorčeno sklicevala na zgodovinsko geslo An Englishmans housc is his castlc.
V	resnici bodo videli radioglodalci samo spored oddajne postaje. Dosedanja označba »radioposlu-šalec« seveda ni primerna pa radiogledalca, ki sprejema slike. Vsilcd tega je razpisal list »Daily Express« 50 funtov nagrade za novo besedo, ki bi izražala ta pojem.
Tako so odpravili demokracijo v južnoameriškem Paraguaju.
Ničemurnost vzrok smrti
Tudi najbolj prebrisan špijon sc dobro zaveda, da bo prei ali slej napravil neznatno napako, ki bo zanj usodna in mu bo zadrgnila vrat. Vso pozornost mora posvečati svojemu obnašanju, kako si snema klobuk, kako zaveže kravato, kakšne so njegove kretnje pri mizi, vsaka najmanjša neprevidnost ga lahko izda.
Izurjen angleški vohun se je s ponarejenim potnim listom srečno prerinil na nemško ozemlje, jezik jc obvladal popolnoma in ker je dalj časa živel v Nemčiji, ie poznal tudi njih posebnosti in običaje. Ko se. ie v Kolnu vpisal v hotelsko knji-
! go z napačnim imenom seveda, ie pa napravil usodno napako. »Budcrich, 234, Diisseldorf«, je zapisal. Ravnatelj hotela je takoj spoznal, da pri-i javljeni ni Nemec in poklical je policijo, kateri jc pa angleški ogleduh šc pravočasno pobegnil na Nizozemsko. Nemci pišejo številko za imenom, zn kar je Anglež sicer vedel, a vViaglici napravil napako, ki je bila zanj v toliko usodna, da mu jc bila služba vohuna odvzeta.
Neki francoski agent se je v nemški restavraciji preočitna vljudno zahvaljeval natakarici za rijcno strežbo, česar pruski Nemec v svoji nadutosti ne stori. »Danke schon« in zopet »danke schon«, to je bilo natakarici zadosti in po preteku petih minut je bil francoski špijon v rokah policije in kmalu nato usmrčen.
Zenska nečimurnost ie privedla največjo nemško vohunko Marijo Sorell, rojeno Poljakinjo, na vislice. Bila jc tako drzna, da sc jc preoblekla v rusko uniformo ter pomešala med ruske vojake. Generalu Rcnncnkampfu sc je ponudila kot vohunka za Rusijo in kot taka jc zvedela za marsikatero važno rusko tajnost.
Nepričakovano pa se je nekega dne znašla med dvema ognjema in strel ji ie posnel z glave vojaško čepico, izpod katere so se preko ramen usuli njeni zlati kodri, katerih si v svoji, nečimtir-nosti ni pustila porezati. Skočilo ie v strelski ja-■ rek, da bi si uredila lase. A bilo je prepozno, vojaki so takoj spoznali, da imajo pred seboj vohunko. Zahtevala jc, naj jo vedejo pred generala Rcnncukampfa, a vojaki so se njeni zahtevi Je posmehovali. Odvedli so jo na kraj, kjer je že več špijonov čakalo svoje končne obsodbe. Ko so ji že vrgli vrv okrog vratu, jih ie šc rotila, naj | jo vodijo pred generala. Obljubljala jim ie vojaško j, povišanje in bogate nagrade in ko so se ji tudi še zdaj posmehovali, jc zakričala: »]az nisem vohunka kot vi mislite, pač pa vohunim zn Rusijo«. , Bilo jc prepozno, zanjka ji ie zadrgnila zadnjo I besedo v grlu.
liro nato so nemške čete prodrle in zavzele
Radio politika
Čeprav so prepovedale Zedinjene države reklamne vložke med oddajanjem napovedanega sporeda, še vedno nagajajo z oglasi posamezne postaje, ki so bile poprej sklenile dolgoletne pogodbe s trgovci. Ker je dokazano, da nima radiorcklama v katerikoli obliki nobenega uspeha in samo odbija kupce, jo poskušajo omenjene postaje navesti na dnevne dogodke. Zadnjič so napovedale poročilo vojnega strokovnjaka z abesinske fronte, a vmes dostavljale: »naše zobne kartače bi najboJj obvarovale zdravje na slabo pitno vodo navezanega italijanskega vojaštva«, »naš sir je najprimernejša krepčilna hrana za italijanske napadalne oddelke« in celo »naš prašek za bolhe je blagoslov za karavane tovornih konj in velblodov, ki jfh reši zajedavcev«. Italijanski dnevniki v Zedinjenih državah so glasno protestirali proti sličnemu »zabavljanju nad italijansko nacionalno častjo«.
Kratkovidnost ali kaj?
Ko so francoski in sovjetski zastopniki podpisali medsebojno pogodbo, je angleški list »Morning-post ; pripomnil, da dogodki na Španskem potrjujejo Leninovo napoved: »Kot prva pride sedaj na vrsto Španija.« Sedaj Se je potrudila sov jetija za vstop v Zvezo narodov, obenem pa izvaja program rdeče revolucije. V Zvezi narodov razpravljajo o vprašanjih javne vojne, nikoli pa ne jemljejo ▼ misel podtalnega komunističnega vojevanja, ki ie v rokah enega člana ZN, da zavojuje vse druge. Litvinu in Stalinu bi bilo treba povedati, da ne moreta biti obenem zaveznika in sovražnika Zahoda. Ali Zahod ne uvidi te dvojne vloge, ki jo igra Moskva?
Sloga
»Otroka moja, zakaj se neki vedno pričkata? Ali ne bi mogla biti enkrat sporazumna?«
»O saj sva, mamica! Oba hočeva imeti veliko nogometno žogo.«
Pri cirkuški predstavi.
»Gospodična, na telefon vas kličejo. Brž!«
37
Mtlarl in dva živa
»Ne vem dobro. Vem samo to, kako sta pred mojimi očmi skočila drug v drugega. Duisthus, ki ni slutil prave nevarnosti, mu je zaprl pot. Pozneje sem zvedel, da mu je ludi revolver izbil iz roke. Ta udarec mu je bil vrnjen. Ne vem, kako oster je bil, vem samo, da ga je zadel in sicer nesrečno. Nosil je blagajno pod pazduho, z njo mu je tako spodrsnilo, da je padel na tla, ker se ni mogel ničesar oprijeti... To je bil umor. Toda nisva imela časa, da bi se pobrigala zanj. Morala sva za vsako ceno odkuriti. Mogla bi seveda takoj izginiti, toda tega nisva storila. Mogoče, da sva mislila, da morava navsezadnje vsaj nekaj imeti od tega,,toda na jasno si nisva prišla.«
Berger ga je neverjetno gledal.
»Ali ste popolnoma prepričani, da se je tako zgodilo s Quisthusom?«
Rogiios je kratko prikimal. »Da,< je odgovoril.
»Ali ne soglaša s tem, kar so časniki poročali? Saj ste ga sami videli. Ležal je z obrazom obrnjenim proti zemlji, z razmesarjenim čelom. Udarec sam mu je dal le par neznatnih poškodb.«
Berger si je šel nervozno z eno roko preko druge.
»Imate prav,« je dejal. »In potem, potem je torej prišel Ludersen?«
»Prav za prav ni prišel on. Prišla sva midva. Njega je bolj presenetilo kakor Quisthusa. Bil je bolj boječ od njega. Ni se nama zoperstavil iz bogve. kakega poguma in pri tem prav gotovo niti najmanj ni mislil na blagajno. Mogoče čudno zveni, toda to njegovo prepričanje me je pozneje pri njem najbolj jezilo.«
Berger ni razumel in je zmajeval z glavo. »Zakaj pa se je potem boril?«
»Iz strahu. Panika, ki ga je zagrabila, je bila ravno tetko velika kakor najina.'
»Tak zato?«
»Da, zato.«	>
Zdaj je v obeh narasla vročična nervoznost. Bližala sta se točki, ki je' za oba bila odločilna.
Berger je težko dihal.
»In nato ste prišli do mene?« je dejal.
»Da, nato sva prišla do vas. Toda, če se vi ne bi pokazali v vratih, bi vas prav gotovo ne iskala. V ena vrata sem že zastonj suval, morala pa sva proč. Tedaj trti je prijatelj zaklical — kajti edino on vas je bil videl — da je poleg v sobi še nekdo. No, in takrat sem planil pred vas. Oštalo pa itak že veste.«
Berger se je obrnil napol k njemu in ga razburjen pogledal.
»Ali bi streljali?« je vprašal.	.
Rognos je obe dlani' pritisnil ob čelo in gledal trudno pred sebe, šele potem je odgovoril.
»To sem se tudi jaz vprašal,« je dejal.
»In kaj ste si odgovorili?« To	je	prišlo	iz	njega z
neko skoraj blazno napetostjo.
Tedaj je Rognos dvignil svoj obraz.
»Najraje bi si odgovoril: ne,« je rekel. »Toda ako sem iskren do samega sebe, si moram odgovoriti: da, jaz bi streljal. Vi ste se preveč obotavljali, midva pa nisva smela zgubiti niti trenotka v tej prekleli roparski zadevi, ki sva se vanjo tako neumno zaplela. Če si predstavim blazno razburjenje, ki me	je	grabilo,	in kako
vročično sem silil onondot, potem	mi	je še	danes ne-
razumljivo, zakaj nisem pritisnil petelina.«
»Morda ste pomislili na pok, ki bi ga povzročil strel?«
»Na prav nič nisem mislil. Preveč me je razburilo dejanje, ki sva ga bila počenjala.«
»Ali niste pomisllili na to, da bi jaz lahko dvignil hrup?«
Rognos jc razburjen odkimal z glavo.
»Kdo od naju^ pa je vobče kaj mislil,« je dejal. »Kako sva ven prišla, sploh več ne vem. Vem samo to, da sva vozila brez svetiljke in da sva udarila kar nagonsko v smer, ki sva je bila že vajena. — Toda prosim vas, ne prekinjajte me tolikokrat. Veste, tako globoko sem spet v vsem tem. Saj ne govorim samo radi vas, marveč govorim tudi radi sebe.«
Vstal je in začel nervozno tekati gor in dol po sobi, da bi se priboril do obvladovanja samega sete. Berger je čakal v bolestni napetosti, vendar pa ga ni prekinil. Videl je, kako si je Rognos v popolni odsotnosti in s tresočimi rokami prižgal cigareto. Potem je vzel sam pipico, toda ker mu ni šlo od rok, jo je zopet odložil. Mučilo ga je občutje, da so že leta minila, odkar je stopil v sobo. Šele takrat, ko se je Rognos bil vsedel na drugo mesto, in nekaj časa molčal, se je obrnil do njega: »Ali imate še kaj?«
Rognos se je z roko prijel za čelo. »Da,« je odgovoril. »Samo vprašajte me. Tako čudno mi je v glavi.«
»Kako to, da vaju niso odkrili?«
»Delala sva točno po načrtu. V časnikih je stalo, da so nas videli pol milje pred mestom. Pozneje pa so pisali, da so bili v zmoti in da se je motorno kolo našlo tik ob mestni meji. Eno in drugo je bilo pravilno. Nazaj sva se namreč peljala po drugi poti, in sicer vsak za sebe.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996, Uprava; Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošioek.