A z i j a Azija se na severu do Iedcnega morja in na jugu do ravnika razteguje; zaradi tega so tam najjuerzlejši in najgorkejši, najrodovitnejši in najbolj osojni kraji. Sevenia Azija (severna Sibirija) je žalostna pušeava; v tem kraji še celo Yode ni, je neizrečeno mevzlo, in le po rualern trava in robidovje raste; srednja Azija iina najvišje gore (Imavske gore) 26.000 čevljev visoke in neizrečeno velike puščave in pustinje. Vse drugače je to v južnej Aziji; tu ne rodi zemlja le sadežev kakor v južuej Evropi, marveč vse, kar more razveseliti človeško serc6. Raztezajo se gozdi vedno zeleni, v katerih rastejo velikanska drevesa; tu rastejo palmova drevesa, potem cimet, muškatovi orehi, poprovi germ, riž, kava, oaj, bombaž, Dajboljša zdravila ia barvila. Razun navadnih rudniii, najde se v ludiji tudi demant, ia v Uralu zlatri, platina, srebro in kalamit. Nrč manj različao je živalstvo v Aziji. Tam so vse evropejske divje in | •) Navika je to, kar se človek nauči, tutej i»to, kar nauk ali navada. Ta pri- govoi je po Blovenskej obliki iu znači to, k»r i« nemškega vzeti: ^navada je železna sntjca." Ured - 156 - udomaeeue živali, katerih veliko je priilo iz Azije; prebivajo pa Um živali udo-mačene pod vrooiin pasom. Po rodovitnih ravninah hindostanskih se pasejo ve-likanski sloni; v gostem bieevji pri rekab pa prežijo risi in levi na svoj plčn; po vodah brodi krokodil; po gozdih so kaee, nevarne Ijudeiu /avoljo svojega strupa ali svoje moči, n. pr. strupena kača brili in velikanska kača, ki sicer ni strupeua, pa 40do 50čevljev dolga ia moževe debelosti; opice iu tice z najkras-uejSim perjno), med teoii pav iu rajska tica stanujejo po drevji in ujih Sudui glasovi Se razlegajo po zraku. Po puičavab pa je vse tiho in mertvo; le uoj iu tu iu tam kak tiger in lev sp klati po njpj. Onod, koder so pota, zagledamo včasih otovorjene velblode; po pustinjah je pa le v spomladi in ko trava raste poluo živalskih čred. Po visravnih so divji osli, poguranejši in večji od naSih udomačenih, berzouoge gazele io uiočni bivoli. Po divjih planiuab živi mošus in sicer nikjer dragej na svetu. V Aziji je okoli 300 railijoiiov Ijudi, so pa ti: 1. divja ljudstva, ki se živš od lova in ribštva; stauujejo večjidel v Sibiriji. 2. KoČavniki ali pastirska Ijud-stva; v njibovem življeuji je vse prosto po starej očakovskej šegi, probivajo več-jidel v sredujej Aziji. '6. Omikana Ijudstva v deržavah, ki ae pecajo s polje-delstvom, obertnijo iu umetelnostjo, ter so tako na višej stopnji izoinike iu iz-obraženosti. Azija je zibel človeškega rodii. Iz Azije sem je bila Evropa obljudena, od tani se je širila omika, katero razširja vera, učenost iu umetelnost. Tain so iznnjdli v sivej starodavnosti najkoristnejše rrči, u. pr. pisanje, napravljaiije stekla, papirja i. t. d. Tukaj so bile nekedaj uajiuietuejš« deržave, toda vsa čest in veličastvo starih časov je zdavno izginilo, ter ui dcugega ostalo, nego -=- raz-valine.