Poštnina oiacana v gotovim Leto LVII. V Uubiiani, v torek. dne 17. septembra 1929 Št. 211 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska izdala celolelno v Jugoslaviji 120 Din. za inozemstvo 140 D Uredništvo /e v Kopitarjevi allcl »1. 91111 Rokopisi se ne vraCajo, neira nit Irana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon št. 20S0. upravnIStva št. 2329 Problem slovenske zemlje Slovenci nismo bogat narod. Mi ne moremo kupovati večine svojih potreb zunaj, kakor delajo bogate dežele, ampak smo v prvi vrsti navezani na naše lastne pridelke. Problem zemlje je za nas problem kruha, za katerega prosimo dan na dan. To jc prva naša prošnja. Sicer ne živi človek samo od kruha, toda v prvi vrsti od kruha. S tem pa problem naše zemlje še ni izčrpan. Ako bi bilo to vse, bi brez drugega pritrdili onim, ki pravijo: industrializirajrno deželo, ker to se izplača bolj kot naše revno kmetijstvo. Vrednost zemlje ni le v njenem materi-elnem donosu, ampak ona iina tudi socialno vrednost, ker ne rodi le žita in vina, ampak tudi ljudi. Prav, kakor jc povedal stari Virgil: »Zemlja, mati žetve in inati junakov!« Zemlja izoblikuje ljudi. Ona ne dovaja samo narodu neizčrpnih rezerv, ki ohranjajo njegovo fizično zdravje, ki čuvajo njegovo rodovitnost in stalnost, temveč edino ona mu ohranja celo njegovo človeško dostojanstvo. Stroj večkrat človeka zasužnji in si ga podredi v mehaničnega pomočnika, delo zemlji pa sili človeka, da razvije vse svoje telesne in duševne vrline. Naša zgodovina nam priča, da je bila zemlja tista, ki je izobličilu naš slovenski rod in da je iz nje izraslo vse, kar je specifično našega najboljšega in da je v njej utemeljeno, kar je najglobljega in najlepšega rodila slovenska duša. A množe se znamenja, da naša zemlja ni več tako ljubljena. Če beremo Erjavčevo »Kmetiško vprašanje«, najdemo marsikaj, kar goni našega človeka iz rodne grude. A ta proces se ne more nadaljevati, ne da bi prišlo v krizo naše narodno življenje, kajti problem zemlje je problem človeka, ali bolje rečeno: je vprašanje o eksistenci stalnega družinskega ognjišča, skratko, načeto je vprašanje o slovenski družini. Kadar govorimo o družini, ali ne prezremo večkrat tega, kar je bistvenega, kar predvsem ostvarja družino — in to je žena, gospodinja. Če pravi naš narod v ljudski modrosti, da dobra gospodinja podpira tri vogle pri hiši, je to popolna resnica. Kmet je priroščen na zemljo, to jc lepa beseda. Res pa jc, da je navezan tudi na svojo ženo. Če, bo ona zapustila grudo, ji bo sledil. Človek bo zapustil očeta in mater in se bo držal žene, pravi sv. pismo. Kmečki fant bo zapustil polje in grudo in ho sledil dekletu v mesto. Če gledate po mestih mrzlično zidanje novih stanovanj, ali ni zadnje gibalo temu volja žene? In če gledate, kako propadajo kmetije in razpadajo gospodarstva, ali ni volja žene, pred katero se hotenje moža, kakor uči skušnja, redno izkaže za brezmočno. Zameri se kmečkim fantom, da nočejo ostati na kmetijah, ampak se trudijo za službe pri orožništvu, pri železnici, v tovarnah, v rudo-kopih... Ali bi ne bilo bolj pravično, čc rečemo, da so predvsem dekleta, ki hočejo biti ženo orožnikov, železničarjev, tovarniških delavcev, rudarjev — a ne kmetov. Ali ni res, da kmečki fant vedno težje dobi dekleta, ki bi se hotela z ljubeznijo oprijeti kmečkega življenja. In kolikrat se zgodi, da dekle pred poroko zakrije svoje želje, a potem moža toliko časa nadleguje in naganja, da prodata vse skupaj in se preselita v mesto. Mislimo, da ni presmelo, ako trdimo, da je kriza našega kmetiškega gospodarstva v precejšnji meri kriza našega kmečkega ženstva. Vprašanje je samo, ali one, ki beže z domače grude, nočejo ali ne morejo več tamkaj ostati? Torej, ali so moralni vzroki ali pa jim je iskati izvira na gospodarskem polju. Beg z dežele je važno socialno vprašanje. Socialnim problemom pa ne leze na dnu nikdar le moralni kakor tudi ne le ekonomski vzroki, ampak se oboji prepletajo meti seboj. To je gotovo, da čar mest privublja kmečko prebivalstvo. V mestih je svetloba in vrvenje, veliko je mogoče videti in je človek sam opažen. Življenje je mnogo bolj svobodno, zdi se, da jc vse dovoljeno; drug o drugem vemo le malo in vse se hitro pozabi. Vsi^ ti psiho-logični momenti vplivajo še bolj na žensko kot moško dušo. Vendar pa bi sc varali, ko bi le s tega vidika presojali problem. Ni le kino, ki fasci-nira ženski svet in pa oni umetnik, ki napravi trajno kodranje las, ampak treba nam je vzeti žensko tudi kot gospodinjo in to v prvi vrsti. V mestu jc plin, s katerim lahko kuho, je vodovod v kuhinji, jc električna razsvetljava. Doma na deželi pa je vodnjak globok in včasih daleč in škafi so težki... Doma jc često težko delo, še težje, ker manjka delovnih moči in tudi zato, ker se ne gospodari umno in sc ne izrabijo moderne pridobitve. Ob teh dejstvih in tako bukolično in navdušeno opisovanje lepot kmečkega življenja pri onih, ki ga prena-šajo, ne moremo povzročiti drugega kot posmeh. — R. Bnzin pravi, da se francoska kmetica pred poroko vedno vpraša: Kako bom mogla živeti? Mislimo, da jc isto vprašanje tudi na jeziku slovenske kmečke žene. Gotmu je, da bi se moralo kmečki ženi VENEC prilogo* »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUl-vrsfa mali oglasi po 130 ln 2D,večji oglasi nad 45 mm vljlne po Din 2-50, velIK' po 3 In 4 Din, * uredniškem delu vršilca po IO Dir o Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ir dneva po prazniki. ' ' T/vr ..... ;*(f: r . ... ' : l , * >•'., r i Zastopnika Ljubljane in Maribora v Belgradu Radi finančnih zadev obeh mestnih občin — Za regulacijo Ljubljanice naj prispeva tudi država Belgrad, 16. septembra. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mudi mariborski župan dr. Juvan in zastopnik ljubljanske mestne občine, profesor Evgen Jarc. Zastopnika obeh največjih slovenskih občin sta prispela v Belgrad radi finančnih zadev svojih občin. Vsled uvedbe novega zakona o pobiranju trošarin in doklad za alkoholno pijačo sta obe občini zelo prizadeti in trpi posebno mariborska občina pri tem primanjkljaj 3 in pol mil. dinarjev. Poleg 'tega je mariborska občina angažirana tudi pri odplačevanju svojih stanovanjskih hiš, za kar se del vsote istotako steka iz doklad na alko: holne pijače. Zastopnik Ljubljane, profesor Jarc je prišel v Belgrad ne samo radi občinskih finančnih zadev, temveč v glavnem, da bi dosegel, da bi se končno pričelo z regulacijo Ljubljanice. Mestna občina ljubljanska ima v ta namen na razpolago gotova sredstva, nadalje je dobila vire, iz katerih bi priteklo nekaj novih milijonov, poleg tega naj bi tudi država vsako leto ustavila v svoj proračun gotovo vsoto, ki ne bi presegala J milj. na leto. Zastopnika obeh največjih slovenskih občin Ljubljane in Maribora sta se za jutri prijavila v finančnem ministrstvu. Zakon o povzdigi kmetijstva dobi novo stiiizacijo Pripravljen je zakon o agrarni reformi Belgrad, 16. sept. (Tel. :>Slov.-t)- Iz kmetijskega ministrstva smo dognali, da se je po podpisu zakona o povzdigi kmetijstva ugotovilo, da so se v zakon uvrstile gotove napake. Zakon so namreč v zadnji stilizaciji predetajlno izdelali ter so se tako pojavile nekatere strokovne napake. Tako n. pr. predvideva zakon vzorne kmetije v velikosti 2 ha, na katerih naj bi se gojilo žito, vrtnarstvo, selekcijski travniki, selekcijska plemenska živina itd. Sedaj so ugotovili, da je na zemljišču 2 ha nemogoče vpeljati tovrstno vzorno kmetijo. Povdarja se nadalje, da nori zakon predvideva ustanovitev okrajnih kmetijskih poročevalcev. To jc važno predvsem za Slovenijo, kjer ta ustanova do sedaj ni obstojala. Slovenija je imela okrožne kmetijske nadzornike. Poljedelska uprava v Sloveniji bi se Velik uspeh zagrebškega velesejma Zagreb, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Danes so zaključili zagrebški velesejem. Funkcionarji velesejma so izjavili, da je bil letošnji velesejem eden najbolj uspelih, kar se jih je priredilo v Zagrebu. Zaključenih je bilo zelo veliko trgovskih poslov. Higienska razstava bo ostala odprta še do 6. oktobra. Isto.ako je podaljšana tudi gostilničarska in hotelirska razstava, da bodo imeli priliko ogledati si jo tudi udeleženci gostilničarakega in hotelirskega kongresa, ki se bo vršil v Zagrebu. Od 3. do 6. oktobra bo velesejem priredil razstavo vrtnarstva, posebej sočivja, perutninarstva, sadjarstva in vinogradništva. Prof. Toiomianz na občnem zboru GSSZZ Belgrad, 16. septembra. (AA) Sinoči je prispel v Belgrad sloviti gospodarski strokovnjak in zadružni teoretik prof. Totomianz. Na postaji so ga pozdravili zastopniki Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug, čigar, gost bo prof. Totomianz tekom svojega bivanja v Belgradu. Na kongresu zadrug, ki bo otvorjen 19. t. m., bo prof. Totomianz predaval o zadružnem pokretu in o bodočnosti zadružništva sploh. Zakon o trgovinskem sporazumu s Finsko objavljajo današnje »Službene Novine«. morala ukiniti iu se njena organizacija prilagoditi novemu sistemu, ali pa naj pride v zakon neka izjema za Slovenijo. Z ozirom na vse to se govori, da bodo objavo tega zakona za nekaj časa odložili, da bi med tem formalne napake popravili. Kmetijsko ministrstvo pripravlja kot 1 zadnji zakon, zakon o agrarni reformi, ki so ga te dni dovršili v konceptu. Osvojena so načela, ki so bila pred dnevi objavljena v službenem poročilu- — Veleposestva naj se omeje na nižjo mero, kakor do sedaj. Čisti katastralni donos za posamezna zemljišča pa se naj kot podlaga za odškodnino lastnikom zemljišč, v kolikor gre za travnike, pomnoži s 100, kolikor za njive, pa s 60. To hi bila glavna podstavn, na kaferi naj se zgradi nova zakon. Ustanovni občni zbor Jug. mlekarskega društva Zagreb, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je tu vršil ustanovni občni zbor Jugoslovanskega mlekarskega društva za vso državo. Zborovanje se je vršilo v prostorih Društva sv. Jeronima ter so se ga udeležili delegati iz vseh krajev države. Predavanje o potrebi mlekarskega društva je imel ravnatelj Samopomoči Gortan. Po njegovem predavanju se je razvila debata, nakar se je osnovalo mlekarsko društvo. Za predsednika glavnega odbora je bil izvoljen Modli, za podpredsednika Gor-lan in Ober-nel, od Slovencev pa Josip Žabec, ing. Rado Lah in Anton Rože. Izven dnevnega reda je imel predavanje v slovenskem jeziku Ivan Benko, ki je poročal o stanju naših mlekarn in mlekarskega osebja, kakor tudi o uspehih naše šele za mlekarstvo v Škofji Loki. Jugoslovansko mlekarsko društvo v Zagrebu ima svoj sedež v Šenoini ulici HO. Iz hrv.-kat. starešinstva Zagreb, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršil letni občni zbor hrvaškega katoliškega akademskega starešinstva. Na skupščini so poročali dr. Ščetinec, dr. Šimrak, profesor Grgec in Matulič. Izvoljen je odbor, ki je sestavljen večinom od starejših članov. Posebno sc je razpravljalo o eventuelni mednarodni reprezenta-ciji hrvaških katolikov, posebno v zvezi z zadnjimi dogodki na skupščini »Pax Romana«, kjer je Jugoslovane zastopal Madjar dr. Nagy. njeno delo olajšati in da bi ji ostalo res delo. ki je striktno le zanjo. Moški svet se jc navadil, da ga žena podpre z delom, ki sicer ni vedno kvalificirano, a jc poceni in je dobička-nosno. To se dogaja v vseh panogah. Toda, ko bi se ženi vrnilo njeno poklicno delo, bi bilo tudi za narodno gospodarstvo mnogo lx>lj plo-donosno. Za primer vzemimo Belgijo. Leta 1913 jc bilo v Belgiji 12 milijonov perutnine in na kokoš je prišlo povprečno 85 jajc na leto. Letu 1928 pa navaja statistika 24 milijonov perutnine in na eno kuro letno 105 jajcc. Skupen donos jajec znaša v tem letu dve in pol milijarde, kar predstavlja vrednost dveh milijard frankov! Za primer naj navedemo, da znaša vrednost produkcije iz vseh belgijskih premo-gokopnih revirjev letno tri milijarde. Ni dvomu, da bi tudi naša slovenska kmee-kn žena. ko bi se jo razbremenilo od težkih moških opravil, ki jili mora večinoma danes vršiti, bolj posvetilu gospodinjstvu, na katere uh bi /'In le iz gospodarskega, temveč tudi iz obče človeškega stališča. Vzbudilo bi njeno zanimanje in ostala bi rajši nn kmetiji. Sistematičen pouk v šoli, v društvu, v gospodinjskih tečajih in ob vsaki priliki pa mora kmečkemu dekletu odpirati lepote kmečkega življenja. Ostrosti kmečkega življenja so bolj vidne kot prednosti, ki leže največ na duševnem polju. Gotovo jc, da kmečko življenje bol j očuva družinsko srečo* Samota, ki kraljuje nad domovi, druži in veže družinske člane drug nn drugega, vrvež mest pa razdružuje in trga družine. Naloga krščunstva jc bila vedno, da prenavlja življenje. Ob vaiicčih klicih modernega življenja, ki vabi kmečko žensko tnladcž na široke ceste mest, jc treba vedno intenzivneje poudarjati, da prava sreča ni v uživanju, ampak v zadovoljnosti s tem, kar imamo. Seveda ! pn je treba tudi ekonomsko podpirati kmečko gospodarstvo, da bodo oni, ki osta jajo nn krneč-ki grudi, dobili pogum in zaupanje h* ""I" Donos, du pripadalo kmečkemu stani' t/prava /e v Kopitarjevi ul.šl.O - Čeka vaj račun: Ljubljana štev. 10.650 ln 10.34S xa Inserale, Sarajevo št.7563, Zagreh št. 39.011, Vraga ln Vunaf št. 24.797 Kralj v Bosni Sarajevo, 16. sept. AA. Nj. Vel. kralj je davi prispel iz Ilidže v Sarajevo, kjer si je ogledal pirotehniko. Odtod je odšel v tabor kralja Aleksandra I. Po obisku na vojaškem poveljstvu se je Nj. Vel. kralj vrnil z avtomobilom v Ilidže. Vrhovni zakonodajni svet Belgrad, 16. septembra. (AA) Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 16 do 19 in pol sejo, ki so ji prisostvovali kot referenti v imenu ministrstva prosvete Janko Šuman, predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine, za ministrstvo financ šef odseka Božidar Mijuškovič. Na seji so pretresali zakon o avtorskm pravu. Prihodnja seja bo jutri 17. t. m. Na tej seji se bo nadaljevala razprava o istem predmetu. Sprememba v konzularni službi Zagreb, 16. sept. (Tel. »Slov. ) Dosedanji češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu An-drial je poklican na novo službeno mesto v zunanjem ministrstvu v Pragi. Z neobičajno finim taktom si je pridobil simpatije vseli Zagrebčanov ter je znal ustvariti intimne vezi med zagrebškim meščanstvom in v Zagrebu živečimi Čehoslovaki. Razprava proti D. Dimiču radi veleizdaje Belgrad, 16. sept. AA. Davi ob 8 se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Drugutinu Dimiču iz Novega Sada, ki je na podlagi obtožnice z dne 11. junija 1929 obtožen zaradi treh dejanj po čl. 85 in 85 a kaz. zakona. Navedeni je namreč izročil neki sosednji državi dokument o nabavkah v zrakoplovstvu na račun reparacij iz lota 1927, zatem strogo zaupen akt ministrstva vojske in mornarice št. 270 o delovni j razpredelbi obmejnih čet, ki so ga našli v podstrešju njegove hiše. in končno skico o vojaških objektih, ki so jo takisto našli v njegovi liiši. Sodnemu senatu je predsedoval predsednik sodišča za zaščito države, predsednik kasacije dr. Dušan Subotič, a senat so tvorili sodniki Vasa Petrovič, Ljubomir A meri, Bogdan Dikokovič, Rajko Stamenkovič, dr. Josip Kavčič in Svetoslav Vukajnovič, zapisnikar je Mirko Stojkovič, državno tožilstvo zastopa Ivo Ucovič. Obtoženca branijo odvetniki Mihajlo Dojčinovič iz Belgrada ter dr. Radislav Ilič in dr. Mile Matič iz Novega Sada. Obtožbo zaradi prvih treh dejanj je državni tožitelj naknadno z obtožnico od 14. septembra razširil na tri dejanja podkupovanja. Po otvoritvi razprave po predsedniku dr.Subotiču je državni tožitelj Ucovič zahteval, naj se celotna razprava zaradi državnih tajnosti proglasi za tajno. Sena' se je umaknil k posvetu in na tajni seji sklenil, da se vrši čitanje tajnih zaupnih aktov v tajni seji, da pa se ostali del razprave vrši javno. Vrhu tega je senat sklenil, da državno sodišče za zaščito države glede dejanj podkupovanja ni pristojno, ker so v nobeni zvezi s prvimi tremi dejanji in da se naj ta predmet odstopi rednemu sodišču. Nato se je nadaljevala razprava s čitanjem obtožnice. Po končanem čitanju obtožnice je obtoženi Dimič povzel besedo ter prečital svojo obrambo. Obtoženec je priznal, da si je nabavil prepis o dobavi reparacij, vendar ne v špijonažne svrhe, temveč zaradi svojih trgovskih poslov, ki jih je imel kot vojaški dobav-Ijač. Kar se tiče poverljivega akta o razpredelbi vojske na meji, izjavlja, da si ga ni omislil in so ga mogli najti v podstrešju njegovo hiše lo na ta način, da ga je tjakaj položil kak njegov nasprotnik. 0 skici vojaških objektov pa jo dejal, da ne predstavlja zaupnega akta, ker so to znani objekti, ki nc pomenijo nobeno tajnosti in glode katerih se zato ne more govoriti, da tvorijo veleizdajo. Ob 10.30 se je prešlo na čitanje zaupnih aktov in jo bila seja proglašena za tajno. Občinstvo se je odstranilo iz dvorane. V tajni seji >o bili zaslišani vojaški strokovnjaki, ki jih je določilo vojno ministrstvo, da se izjavijo o vojaški naravi teh aktov kot predmetov veleizdaje. Ta del razprave je trajal do 1.10. Med tem časom so bili prečitani tudi vsi zaupni dokumenti. Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8. Jutrišnja razprava bo javna, Belgrad. 16. sept. (AA.) Pomočnik ministra financ dr. Fran Gospodnetič, ki -e je nahajal v Dalmaciji na letovaniu, se ie davi vrnil v Belgrad. Otvoritev Solunskega velesejma Solun, 16. sept. (AA.) Včeraj je bit na Svečan način otvorjen 4. mednarodni solunski sejem. Otvoritvi so prisostvovali grški minister za poljedelstvo, minister prometa Go-natas, minister pravde, solunski senator Din-gas, guverner grške Makedonije, komandant arinadnega zbora, konzularni zbor in predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Predsednik sejma Varlanidis, minister pravde Din-gas in zastopnik pirejske trgovske zbornice Paraskenopulos so v svojih nagovorih povdarja! i pomen solunskega sejma za napredek drškega gospodarstva in njegove zasluge za razvoj trgovinskih odnošajev z drugimi državami. Od tujih držav so zastopane na solunskem sejmu s svojimi posebnimi državnimi paviljoni Madžarska, Rumunija in pa Albanija. Od grških proizvodov vzbujajo največjo pažnjo paviljon grozdja, tobačnih izdelkov in paviljon orijentalskih preprog. Izpraznitev Porenja Frankfurt ob Meni, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Vest »Daily Expressa«, da bodo francoske čete po odhodu angleške posadke v \viesba-denskem pasu nadomestile angleške vojake, nikakor ne odgovarja resnici. Poloni, ko se bo poveljstvo porenjskih čet preselilo iz Koblen-za v Wiesbaden, se bo sicer res v Wiesbaden preselilo stražno poveljstvo, ki pa ne bo večje kot ena četa. 0 zamenjavi angleških čet po francoskih že radi tega ne more biti govora, ker ostane angleški pas tudi po umaknitvi au-gleških čet de iure zasedeno ozemlje do popolne izpraznitve. Konigstein, 16. sept. (Tel. »Slov.«) S parado ob koncu tedna so se angleški častniki •poslovili od Konigsiteina. Danes se je izvršil tam prvi akt nemške severenosti s tem, da se je del bivališč, ki so bila zasedena, izročil zastopnikom nemške oblasti v Konigsteinu. Umorjeni misijonarji Ičang. 16. sept. (Tel. »Slov.«) V vasi Ljan-iang v provinci Hupe so banditi umorili škofa Crndo Jana in dva frančiškana, patra Bruna in Huberta. Vsi trije umorjeni misijonarji so !.z Limburga v Belgiji. Milijarder izginil Pariz, 16. septembra. (Tel. »Slov.«) Ameriški milijarder Marks, solastnik velikega industrijskega podjetja v Ohio, je po poročilu »Matina« na zagoneten način izginil z ladje ?Homericv na potu iz New Yorka v Cherbourg. Zadnjič so ga videli v četrtek zvečer v ladijski restavraciji. Pri prihodu v Cherbourg je pristaniška policija zapečatila njegovo prtljago in javila kriminalnim oblastem, da je Marks nez-nano kje izginil. Živinorejska razstava v Koprivnici Belgrad, 16. sept. AA. Danes je obiskala ministra za trgovino in industrijo delegacija iz osiješke oblasti, ki ga je povabila na veliko živinorejsko raizsdavo v Koprivnico dne 27. septembra. To bo največja razstava te vrste v državi, ker je znano, da spada osiješka oblast glede živinoreje na prvo mesto v državi. Po dosedanjih pripravah sodeč, pa bo ta razstava nadkrilila vse dosedanje razstave v Osijeku. Šolske težave v Zagrebu Zagreb, 1(3. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je začel pouk ua zagrebških srednjih šolali. Mnoge učne knjige, ki so bile do sedaj v veljavi na zagrebških šolah, so prepovedane ter je nastala težkoča, ker ni drugih učnih knjig. Tako n. pr. za srbohrvaško slovstvo ni nobene knjige, ki bi bila odobrena, ter si profesorji belijo glave, kako bi rešili to vprašanje. _ Nemški zdravniki na našem Jadranu Split, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri pride v Split 110 nemških zdravnikov iz Češkoslovaške, ki si bodo ogledali vso jadransko obalo. Za njimi pa se pričakuje izlet nadaljnjih 100 nemških zdravnikov iz Rajlia. Ta izlet je organiziral znani urad za potovanja Ilfa«. Slovo čeških akademikov Belgrad, 16. sept. A A. Člani visoke šole političnih ved v Pragi, ki so prepotovali našo državo v naučne svrhe, so poslali centralnemu presbiroja iz Maribora naslednjo brzojavko: Zapuščajoč Vašo divno domovino se hvaležno spominjamo Vašega gostoljubja. Kongres lekarniških pomočnikov Split, 16. sept. (Tel. Slov.«) Včeraj in danes so imeli v Splitu kongres lekarniški pomočniki iz vse države. Na kongresu so razpravljali o stanovskih vprašanjih in podali poročilo o delu uprave v preteklem letu. Nato so imeli predavanje Žmegač, Marjanovič, Kekič, Berkeš in Iskra. Sprejeli so statute za podporni fond nezaposlenim lekarnarskim pomočnikom. Sklenili so tudi zahlevati posebne takse za izdajanje zdravil ponoči in ustanovitev fonda za studijske podpore lekarnarskih pomočnikov. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in toplo. Novof>ailšk» vremenska napoved. Jasno. Sem ter l.ja oblaki. Na vzhodu ho temperatura malo padla. .Vetrovi povsod slabi. Papež zavrača Mussolmija Oster odgovor — Papež brani svobodo Cerkve — Fašistični I isti napadajo Sv. Očeta Rim, 16. sept. (Tel. Slov.«) Kakor je katoliška cerkev že ob Mussolinijevih govorih o lateranskih pogodbah zavrnila preveč samozavestne izjave predstavnika italijanske države, tako tudi sedaj ni bilo treba čakati na papežev odgovor na sobotni Mussolinijev govor. Tokrat pa je papežev odgovor tako oster iu jasen, kakor se do sedaj še nikoli ni zgodilo. Mussolini je v svojem sobotnem govoru nainigaval tako, kakor da je tudi Cerkev podložna državi. Papež je včeraj nagovoril romarje, ki pripadajo organizaciji italijanske katoliške mladine in rekel, da ve in da samo pozdravlja, če je katoliška mladina opazovana po številnih opazovalcih, ker bodo ti opazovalci imeli priliko, videti lepe in popolne stvari. Če se bo razen tega zgodilo, da bodo pripadniki katoliške mladine v svojem poklicu ovirani, ker so katoličani, jim bo to dalo neke vrste svetniški sijaj, posebno če se ne bodo klanjali, tudi če bi se s tem morali odpovedati kakšni koristi. Končno je , rekel papež, da bo kmalu prišel dan, ko bodo potrebne trdne duše in trdna telesa, ki bi bila v svoji veri neomahljiva in, v svoji poštenosti nedotakljiva, ko bo prišel dan, ko bodo potrebovali ne samo marljive name-; ščence, temveč tudi ljudi, ki zvesto izpoljujejo v veri svojo dolžnost- Potem se bodo spomnili onih, ki resno mislijo na božje zakone cerkve in nosijo odgovornost pred božjim prestolom. Ta iu slična jasna namigavanja i papeža so povzročila v Rimu največjo nevo-ljo. Dočim italijanski tisk do sedaj papeža ni napadal direktno, polemizira sedaj »Giornale d' Italia« z največjo ostrostjo proti papežu. List pravi, naj papež ne načenja nobenih moraličnih vprašanj proti fašizmu, ker tudi v krogih duhovnikov in katoliškega poslovnega sveta ni vse čisto. Ce se papež oddalji j od Boga in pomeša med ljudi in njihove zadeve, mora biti pripravljen na reakcijo vseh Italijanov, ki ne spadajo v katoliške mladinske organizacije. Zasedanje Društva narodov Besedilo angleške spomenice o razorožitvi Ženeva, 16. sept. (Tel. r Slov.< ) Danes je znano besedilo predloga o razorožitvi, ki ga namerava predložiti lord Robert Cecil ob začetku razorožitvene debate v (tretji komisiji. Predlog se glasi: »Zbor Društva narodov je prepričan, da je progresivno in splošno zmanjšanje oboroiževanja za svet nujna potreba in izreka nado, da bo pripravljalna razorožitve-na komisija čim prej končala svoje delo. Mnenja je, da je treba načrt razorožitvene konvencije spopoluiti iu pri tem preiskati^ koliko so bila sprejeta sledeča načela, ali se morajo sprejeti: a) izvršitev enakih načel za zmanjšanje in omejitev osebnega in materialnega stanja iu čet na suhem, na morju in v zraku; b) omejitev bojnih sil, bodisi z omejitvijo števila ali z omejitvijo službenega časa, ali z obema metodama; c) zmanjšanje materiala, bodisi direktno s tem da se material navede po seznamih, bodisi inddrektno s tem, da se omejijo proračuni, ali po obeh metodah; d) priznanje pristojnega mednarodnega organa za nadziranje in poročevauje o izvedbi konvencije.« Pariz, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Trije odbori, ki so bili določeni na haaški konferenci za stvarne dobave, za likvidacijo preteklosti in za zaplenjeno državno imetje v odstopljenih deželah, so se danes dopoldne istočasno sestali v Parizu k prvim sejam, ki so pa bile samo formalnega značaja in so trajale samo par minut. Likvidacijska komisija bo imela svojo prvo delovno sejo jutri dopoldne. Prisrčni odnošaji med Španijo in Srednjo Ameriko Ženeva, 16. septembra. (AA) Predsednik 10. skupščine Društva narodov, zastopnik države San Salvador, Guererro je priredil banket v počast delegacij, ki sodelujejo na letošnjem zasedanju Društva narodov. Na banketu je Guererro imel na prisotne nagovor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom letošnjega septemberskega zasedanja Društva narodov ter završil s pozdravom Španiji, napram kateri goje države Srednje Amerike čuvstva ljubezni, spoštovanja in zvestobe kot k svoji rodni domovini. Angteško-ameriški sporazum London, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Poročevalec »Timesa- iz Washingtona objavlja danes podrobnosti o načrtu angleško-ameriške-ga načrta za razorožitev na morju. Po tem načrtu bo dosežena pariteta med angleško in ameriško. mornarico za vse ladijske kategorije v letu 1936. Razen dveh bodo Američani zgradili vseh nameravanih 15 križark. Obe državi pa bosta črtali iz svojega programa skupno 200.000 ton pri rušilcih. Jakost rušilcev se bo za vsako teh dveh držav določila v višini med 125.000 do 150.000 ton. Ta predhodni sporazum je v principu že od obeh držav sprejet. Na ta način bosta obe najmogočnejši pomorski državi sveta stopili popolnoma složni med seboj pred konferenco petih velesil, ki se bo vršila meseca de- cembra v Londonu in bo razpravljala o pomorski razorožitvi Francije, Italije in Japana. Ko bosta leta 1936 ameriško in angleško bro-dovje enakoštevilna, se bo lahko sklepalo o nadaljni postopni redukciji pomorskih sil, kolikor je le-ta potrebna. Ta sporazum se je sklenil, še preden je Macdonald dospel v Newyork- Ko dospe, se mu bo priredil sprejem, kakršnega še ni doživel noben angleški državnik v Zedinjenih državah S. A. Tako ameriško kakor angleško časopisje slavi r.adi tega sporazuma Mac Donalda kot rešitelja domovine. Sporazum, ki odstranja konkurenco med Ameriko iu Anglijo na morju, je eden naj-dalekosežnejših dogodkov v mednarodni politiki po vojni. Heimivehr zahteva spremembo ustave Dunaj, 16. sept. (Tel. »Slov.«) S strani, blizu stoječe vodstvu Heimvvehra, doznava Vaš dopisnik, da bo Heimvvehr 21. septembra pro-klamirala svoje zahteve o spremembi avstrijske ustave, in sicer na velikem shodu na Iielden-platzu. Ta proklamacija se bo bistveno razlikovala od zahtev Landbunda, Velenemcev in enega dela krščanskih socialcev, soglašala pa bo samo v prvi točki glede razširjenja pooblastil zveznega predsednika, katerega ima izvoliti ves narod. Predvsem pa bo vodstvo Heimvvehra zahtevalo, da se ukine splošna volilna pravica za narodni svet, ki naj bo v bodeče sestavljen na polovico iz delegatov deželnih zborov, v katerih se bo še nadalje volilo s splošno volivno pravico, na polovico pa iz delegatov posameznih stanov, skupno 150 poslancev. Zvezni svet naj se ukine, ustanovi naj se pa državni svet 12 odličnih mož, ki bo imel pravico, ugovarjati proti imenovanju ministrov, kar naj v bodoče izvršuje zvezni predsednik. Če je ta vest, ki jo je dobil Vaš dopisnik od zanesljive strani, resnična, bi dobila Avstrija tako ustavo, kakor jo je 1. 1860 oktroiral v stari Avstriji Franc Jožef in katera se je že takrat označevala kot najreakcionarnej-ša. Lahko se smatra tudi za popolnoma izključeno, da bi se dal sedanji zvezni kacler Stree-ruvvitz porabiti kot izvršilni organ za take heim-vvehrovske odredbe. Ravno tako tudi ni misliti, da bi sc mogla v sedanjem narodnem svetu dobiti tudi samo navadna večina za tale fantastičen eksperiment. Neverjetno je dalje, da bi bivši kancler dr. Seipel, ki se, je do sedaj priznaval k Heimvvehru, v inozemskih intervjuvih pa priznaval za demokrata, dal svoj pristanek za tak program, ki bi se mogel izvesti samo s silo. Angleški trgovski minister o Združeni Evropi London, 10. septembra. (AA) V svojem včerajšnjem govoru, ki ga je imel v Oxfordu, je angleški minister trgovino William Gra-ham izjavil, da je bilo na mednarodni gospodarski konferenci lela 1927. sklenjeno, da bi se mednarodna trgovina razvijala čim svobodnejše in da se naj pristopi k postopnemu znižanju carinskih tarifov. Iz mnogih razlogov pa ta sklep v zadnjih letih ni bil izvajan in ni rodil nikakih uspehov. V takih okoliščinah je težnja Združenih držav Evrope samo sen, a uspeh vendarle ni izključen, ako bi države Evrope sklenile, da v prihodnjih dveh letih ne zvišajo svojih carinskih tarif in da skušajo med tem časom obstoječe carinske tarife t čim več znižati, Rusija mobilizira? Mukden, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Po ofici. jelnein komunikeju kitajske vlade je sovjetska vlada mobilizirala vse čete, ki so na razpolago na sibirski fronti in obenem obvestila oblasti v Vladivostoku, da se ima ozemlje smatral v vojnem stanju. Kadi tega so bili vsi Kitajci, ki stanujejo v Vladivostoku, 700 po številu, internirani. General Čan-co-hjan je obvestil oblasti v Mmkdenu, da ruske čete neprestano napadajo njegove postojanke. Angleško-mska pogajanja Lcndcn, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se tu govori oficiozno, da sta se angleška in sov-i jetslca vlada zedinili na to, da bo dne 24. sep-j tembra zastopnik sovjetske vlade začel s llen-; dersonom pogajanja samo o postopku za obnovitev diplomatskih odnošajev. Sporna politič-' na in finančna vprašanja so od novih dogovo-| rov izključena iz pogajanj. Razorozitvena konferenca v Londonu Pariz, 16. septembra. (AA) Ženevski poročevalec »Petit Parisiena« poroča o možnosti, da se pomorska razorožitvena konferenca sestane v Londonu v času, ko se bo v Ženevi sestala pripravljalna konferenca za splošno razorožitev. Briandovo naziranje glede razorožitve gre za tem, da se to vprašanje v vsem svojem obsegu postavi pod zaščito in nadzorstvo Društva narodov. Nato navaja poročevalec »Petit Parisiena«, da je pomorski sporazum med Francijo in Italijo nemogoč, 'ker Italija vztraja pri svoji zahtevi in predlaga enakost s francosko mornarico v vseb ladijskih kategorijah. Velike manifestacije v Indiji Pariz, 16. sept. (AA.) Havas poroča i? Kalkute, da so bile na postaji Hovras, kamor je prispelo truplo zaradi gladovne stavke v zaporu preminulega indijskega voditelja Ja> bindranata, prirejene ogromne manifestacije katerim je prisostvovalo 150.000 oseb. London, 16. sept. (Tel. »Slov.«) V indijski zakonodajni skupščini je bil s 55 glasovi proti 47 glasovom sprejet predlog Inda Nehruja, ki napada vlado radi njenega postopanja proti indijskemu narodnemu voditelju Dasu, ki je umrl radi gladovno stavke. . »i Šahovski turnir Wiesbaden, 16. septembra. (Tel. »Slov.«) Včeraj prekinjena 6. šahovska igra med Alje-liinom in Bogoljubovom se je danes nadaljevala. Napravila pa sta samo 7 potez, nakar sc je Aljehin udal. Stanje: Aljehin 2, Bogoljubov 2 dobljeni partiji, 2 remis. Jutri se bo igrala 7. partija. Budimpešta, 16. sept. (Tel.: Slov.«) Danes se je odigralo poslednje kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Brinckmann je premagal Przepiorko v francoski partiji po 69 potezah. Partija Canal—van den Boscli je končala remis s skandinavsko igro po 61 potezah. Capablanca je premagal Vajdo v damskem gambitu po 33 potezah. Colle je premagal Thomasa po otvoritvi z damekim kmetom v 24 potezah. Havasy je premagal Tartakovverja z lepim žrtvovanjem v damskem gambitu po 35 potezah. Steiner je premagal Monticellija po otvoritvi z damskim kmetom v 36 potezah. Rubinstein je premagal Prokeša po thonivval-ski otvoritvi v 25 potezah. — Končni rezultati so: Pevo nagrado 1500 pengojev je dobil Capablanca z 10 in pol točkami; drugo nagrado 1200 pengojev Rubinstein z 9 in pol točkami; tretjo nagrado 900 pengojev Tartakovver z 8 točkami. Na četrtem in petem mestu sta Thomas iu Vajda s 7 in pol točkami. Na šestem Steiner s 7 točkami. Na sedmen in osmem Colle in Havasy s 6 in pol točkami. Na devetem Przepiorka s 6 točkami. Na desetem in enajstem Monticelli in Canal s pet in pol točkami. Na dvanajstem van den Boscli s 4 in pol točkami. Na trinajstem Brinckmann s 4. in na štirinajstem mestu Prokeš z 2 in pol točkama. Bombni atentatorji Berlin, 16. sept. (Tel. »Slov.«) Vse osebe, ki so bile aretirane v Schlesvvig-Hoteteinu ter v Hannovru iu ki so osumljene, da so se udeležile atentatov v zadnjih tednili, se bodo izročile berlinskemu porotnemu sodišču. Poljska in Mata antanta Varšava, 16. sept. AA. Sinoči je priredila trgovsko-dndustrijska zbornica v Varšavi v hotelu Evropa« večerjo, da počasti češkoslovaškega ministra trgovine in industrije Novaka, načelnika ministrstva trgovino in industrije v Belgradu Lazareviča in bivšega finskega ministra trgovine Jerlinga. Večerji so prisostvovali zastopnik ministrstva zunanjih poslov, diplomatski zbor, poljski minister trgovine Gribolski in predstavniki trnovskih in industrijskih krogov. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Jakobina Maschke zasebnica Pogreb blagopokojne sc ho vršil v torek, dne 17, septembra ob 5 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu, Ljubljana, 16. septembra 1929. Žalujoči ostali. Tajne roparskega umora J\a / / ajje novega Pozdravljen, vladiha, na naših tleh! M. Sobotu, 15. septembra. Ravnokar smo prejeli sporočilo, da se pripelje v torek z opoldanskim vlakom v M. Soboto prevzvišeni vladiku, g. dr. A. B. Jeglič. Ogledati si želi Slovensko krajino. Vest je vzbudila v nas največjo radost. Prevzvišeni vladika, v trenutku, ko prvič stopiš na naša tla. Ti z navdušenjem in izrazom visokega spoštovanja kličemo: »Pozdravljen med nami!« Vemo, dn si z zanimanjem in razumevanjem spremljal našo zgodovino in si bil vedno naklonjen naši Slovenski krajini, zato nam polni srca nenavadna radost ob misli, da želiš videti našo zemljo in spoznati narod, ki je bil stoletja ločen od svojih bratov in je sedaj čuvar severne meje naše države. Bodi pozdravljen! Kakor smo skromni in revni, ravno tako veliko bo naše veselje in naša sreča ob Tvojem prihodu. Jeseniške zanimivosti Jesenice, 15. sept. Jeseniška Orlovska družina je za zaključek poletne sezije nastopila v nedeljo popoldne na dvorišču pred starim društvenim domom. Nastopile so vse vrste z 12 točkami ter prccizno izvajale določen program ob obilni udeležbi jeseniškega orlovstvu naklonjenega občinstva. Godba KDPD je pri vsej prireditvi neumorno sodelovala. Milo se je storilo starejšim gledalcem telovadbe pri spominu na skoro četrt stoletja nazaj, ko se je na konsumskem dvorišču vršila prva orlovska telovadba ne le na Jesenicah, ampak v Sloveniji sploh. V analih pa bo zapisano, da je bil na tem prostoru dne 15. septembra 1929 zadnji nastop Orla, kajti pomladi bodo telovadbe že na obširnem prostoru pred novim društvenim domom. Ko bo pri nekoliko dobri volji izravnan ves prostor, gotovo ne bo daleč naokoli tuko lepega in tako obsežnega telovadišča kakor bo to. Smrt. Pod Mežakljo jc umrl dolgoletni tovarniški kovač Ažman Matija. Bil je pristna bohinjska korenina, dovtipen vse do zadnjega ter vseskozi zaveden katoliški Slovenec. Na zadnjem potu ga je spremila godba KDPD ter številni prijatelji in znanci z Jesenic in iz Bohinja. Pokoj njegovi duši, preostalim pa iskreno sožalje. Prenovitev savske cerkve je bila že davno potrebna. Tovarna, patrona cerkve, sedaj temeljito predeluje notranjščino. Presbiterij je ob straneh še obit 7. lesenimi vložki, ravno tako zakristija. Te dni začenjajo slikati cerkev. Ker ima cerkev žc sijajno električno razsvetljavo, .bi bita gotovo eno najlepših malih svetišč na Gorenjskem, ako bi le imela orgle. Žal, pa menda teh še ne bomo tako kmalu dočakali. Tovarna KID je te dni dobila iz Nemčije krasno, novo in močno lokomotivo za normalni tir. Bila je in je še predmet splošnega občudovanja. Katoliško delavsko prosvetno društvo priredi v sredo 18. septembra ob osmih zvečer v domu jako zabaven prosvetni večer. Kdor se hoče nekoliko razvedriti od dnevnega napora, je iskreno vabljen. V nedeljo 29. septembra bo na prostoru poleg novega društvenega doma velika tombola, katere čisti dobiček bo v prid stavbnega fonda. Dobitki so dragoceni, tablice poceni. Prešič, med, sladkor, rozine, kava, sir in kontenine, gnjat, klobase in zabela se dobi dan svetega Mihela. Jaroslav Hašek: Švejk v zrakoplovu Avstrija je imela pred vojno tri vodljive zračne ladje, 18 nevodljivih zračnih ladij in pet zrakoplovov. To je bila vsa avstrijska moč v zraku. Dobrega vojaka Švejka so v korist m čast novega oddelka prestavili k avijatiki. V začetku je vlačil na vojaškem letališču zrakoplove iz hangarjev ter snažil kovinaste dele s terpentinom in dunajskim apnom. Začel je torej služiti pri najnižjem. In kakor je gospodu polkovniku v Tridentu skrbno snažil konje, tako jc delal tudi tu z ljubeznijo in veseljem; krtačil je krila, kakor da češe konje in kot korporal je vodil vojake k posameznim hangarjem in jih poučeval: »Letati je treba, zato ustrelite vsakogar, ki bi hotel zrakoplov ukrasti.« Nekako 14 dni po nastopu svoje službe bi moral leteti. Nn vsak način jc to bilo nevarno napredovanje. Smatrali so ga za balast in zato je letal s častniki. Toda dobri vojak Švejk se ni bal. Z nasmeškom jc vzletel v zrak, spoštljivo in vdano jo zrl na častnika, ki jc vodil zrakoplov in je salutirul. če jc zagledal pod seboj na letališču kako višjo šaržo. In čc so kje strmoglavili na zemljo in se je zrakoplov razbil nn kose, jc Švejk vedno prvi prilezel izpod razvalin, pomagal častniku na noge in javil: »Pokorno javljam, da smo se prekucnili, h ostali zdravi in živi.« Prijeten družabnik je bil. Nekega dne jc ictyl s poročnikom Ilcrzigom in ko sta bila 860 m visoko, je odpovedal motor. »Pokorno javljam, da nama je zmanjkalo bencina«, se je oglasii prijetni Švejkov glas za častnikom. »Pozabil sem. javljam pokorno, napolniti motor.« ln kmalu nato jn zaklicnl: »Pokorno javljam, dr, padamo v Donavo« ln ko sta sc nekoliko Koledar Torek, 17. septembra: Lambert, škof; Hil degarda; Rane sv. Frančiška. Nov orlovski dom Sv. Tomaž pri Ormožu, 15. sept. Sv. Tomaž jc v nedeljo 15. septembra otvoril svoj novi društveni dom. Postavili so dom sami fantje in dekleta domače fare s tem, da so hodili na »kuluk«. Njih vodja, zbiratelj in svetovalec je bil domači g. župnik in njegov vrl sodelavec g. Meško, posestnik blizu Tomaža. Dom je sad 15 letnega truda. Veliko zaslug za dograditev stavbe ima g. kaplan Pribožič. l)oiu je nadvse praktično urejen in trdno zidan. Vredno je omeniti, da je dom zgrajen iz kamenja v bližini nedavno pogorelega gradu Branek. Na predvečer nedelje je bila v domu akademija tamošnjega odseka, katera je nadvse pričakovanje dobro izpadla. Udeležil se je je g. škof Tomažič iz Maribora. V nedeljo je bil krasen dan, zato so se zgrinjale množice sosednih faranov k Sv. Tomažu. Ob pol 10 se jc pričelo cerkveno opru-vilo, katero je opravil g. škof. Po končani maši se je razvil sprevod k društvenemu domu. V sprevodu je korakalo okoli 50 Orlov v kroju in istotoliko Orlic. Nato je sledil naraščaj ni člani v civilu ter ostalo občinstvo. Po blagoslovitvi doma je bilo slavnostno zborovanje, katero je otvoril g. Mcško in dal besedo svojemu sinu g. Mešku, kaplanu v Črensovcih. Sledilo je šc več govorov in deklamucij. Domači pevski zbor je zapel par pesmic. Ob 3 popoldne se je začel nastop orlovstvn. Pomagali so sosednji odseki, od katerih se je posebno izkazal odsek Središče in Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Nastopila je mogočna falanga orlovstva. Z govorom jo je navduševal g. škof in zastopnik orlovske podzveze v Mariboru. Po javni telovadbi, ki je trajala do pol 6. sc je razvilo ob zvokih svetinjske godbe kolo. Ob 8 zvečer so se gostje razšli. Orlovskemu domu in odseku želimo obilo uspeha. Nesreče pri gorski dirki na Troiane Celje, 16. septembra. Ze pri treningu za nedeljsko gorsko dirko bo nekateri motociklisti poleg polomljenih svojih ino-tociklov odnesli tudi polomljene kosti ali vsaj temeljito odrto kožo. Pri dirki sami pa so se nekateri športniki tako težko poškodovali in polomili, da jih mora imeti sedaj na skrbi celjska bolnišnica. Tako leži v bolnišnici bančni uradnik I. hrvatske štedionice iz Zagreba g. Nikola Boško-v i č. Na Trojanah je zavozil v brzojavni drog in dobil težje notranje poškodbe. V bolnišnici je tudi njegova soproga gospa Hanja Boškovič, ki ima notranje poškodbe zelo težkega značaja. Kaj vse imata pokvarjeno, se bo pokazalo šele tekom zdravniških opazovanj. Zitteršlager Rado, zastopnik tvrdke Feliks Toman iz Ljubljane, se je hotel izogniti nasproti prihajajočemu motociklistu. Zavozil ja preveč na stran, se prekucnil v obcfstni jarek in si zlomil desno nogo pod kolenom. Z njim se je vozil Alojz Jenko, obratovodja konc. akumulat. podjetja Ivan Hebein na Ježici pri Ljubljani. Jenko je dobil precejšnjo rano na glavi. Vendar je lahko odšel v domačo oskrbo. Levo nogo si je dalje zlomil ekspedijent industrije platna v Domžalah g. Avgust Levičar. Zaneslo ga je z motorjem vred pri izogibanju v obcestni jarek. Zvečer so se zbrali udeleženci tekme v salonu hotela »Evropa«. Ko so odhajali, je došlo do razburljivih incidentov, ki bi bili lahko izostali. Kravali, ki niso bili športnega značaja, so trajali dve uri ter zelo razburili Celjane. trenutkov kasneje, prikazali njuni glavi i/, razburkanih zelenkustih valov, je dejal Švejk, plavajoč za častnikom k obrežju: »Pokorno javljam, da sva danes prekosila vse višinske rekorde.« To sc je zgodilo na letališču pri Dunajskem Novein mestu tik pred veliko vojaško slavnost-jo. Pregledali so zrakoplove, preizkusili motorje in vse pripravili za polet. Poročnik Hcr-zig jc hotel s Švejkom startati na Wright-dvo-krilniku, s katerim se lahko vzleti z mesta brez zaleta. Tudi vojaški atašeji tujih oblasti so bili navzoči. Za Herzigov zrakoplov se jc živo zanimal romunski major Gregorescu. Vsedel se jc vanj ter preizkušal navore in krmilo. Dobri vojak Švejk je na poročnikov ukaz pognal motor, propeler Se. je začel vrteti. Švejk, sedeč poleg radovednega majorja, jc z velikim zanimanjem uravnal žico, s katero jc bilo pritrjeno višinsko krmilo in jc bil pri tem tako uren, da je vrgel majorju kapo z glave. Poročnik llcrzig se je razjezil: »švejk, vi tele, odlctite k vsem hudičem!« — »Na povelje, gospod lnjtnant!« jc za-klical Švejk, pograbil višinsko krmilo in navore Morisson-stroja. Zrakoplov se je dvigni! z divjim ropotom izvrstnega motorja. Že sta frčala dvajset, sto, dvesto, tristo, štiristo petdeset metrov visoko proti jugo-vzhodu k belim Alpam, s hitrostjo 150 km nn uro. Obžalovanja vredni romunski major se je zavedel šc le nad ledenikom, ki sta ga preletela v taki višini, da jc jasno razločil naravne krasote, kakor n. pr. ledena polja in prepade, ki so strogo in grozeče zrli vanj. »Kaj sc je zgodilo?« je vprašal jccljajoče ves v strahu. »Pokorno javljam, letimo po ukazu,« je spoštljivo javil dobri vojak Švejk. »Gospod lnjtnant jc ukazal: I,elite k vsem hlidifnt"! _ zato pokorno javljam, dn letimo.' Mariborska porota. Maribor, 16. septembra. Na zatožni klopi sedi danes 57 letni krojač Ivan Repatec, ki se obdolžujo roparskega umora, izvršenega dne 11. avgusta 1925 nad Ivanom Veronikom. Obtožnica popisuje prav izčrpno dejanski stan ter ves potek dogodkov. Obdolženec je bil že leta 1894 pred porotnikom sodiščem v Celju obsojen radi umora, izvršenega nad Katarino Veronik, v smrt na vešalih. Leta 1919 pa je sledila pomilostitev — Repatec je bil zopet svoboden državljan ter se nastanil v Vasi pri Remšniku. Leta 1921 se je Repatec priženil h Mariji Gregorič v Vasi, ki se je tokrat žc v tretjič poročila. Posedovala je malo posestvecc s hišo. V Vasi je bival tudi Ivan Veronik, s katerim je obdolženec živel v dobrih odnošajih, ker sta oba v dobi tihotupskc konjunkture tik ob avstrijski meji skupno tihotapila. Tudi 10. avgusta 1925 »In kje bomo pristali?« je s šklepeta joči in i zobmi vprašal romunski major. »Pokorno javljam, da ne vem. Gotovo pa tam, kjer bomo padli. Letim po ukazu, toda jaz vem samo navzgor, uavzdol ne znam, ker tega ni bilo nikoli treba, kadar sva letela z gospodom lajtnantom. Vedno, kadar sva bila v zraku, sva kar padla doli.« Bila sta v višini tisoč osem sto šestdeset metrov. Major se je krčevito držal za drog in kričal po romunsko: »Din! Din! Bog! Bog!« Dobri vojak Švejk pa je pel nad Alpami, preko katerih sta pravkar zletela: »Nič več nc nosim prstana, ki v slovo si mi ga dala! Ko pridem do regimenta svojega, puško z njim nabijem!« Major je prcklinjul na vse načine. V čistem zraku pa jc še naprej donel jasni švejkov glas: »Nič več nc nosim robčeka, ki v slovo si mi ga dala! Ko pridem do regimenta svojega, puško z njim bom snažil!« Pod njima se je bliskalo. Nevihta je. rnz-sajala. Z izbuljenimi očmi je zrl major predse in vprašal z žvižgajoeim glasom: »Kdaj sc bo končalo?« »Nc skrbite,« jc smehljajoče odgovoril dobri vojak Švejk. »Z gospodom lajtnantom nisva o tem nikdar premišljala. Prišlo jc, ko je bilo določeno.« Bila sta žc nad Švico in sta letela proti jugu. »Samo potrpljenjn prosim pokorno,« je menil dobri vojak švejk. »Ko bo pošel bencin, | morava pasti!« »Kje pa smo zdaj?« »Pokorno javljam, nad neko vodo; mnogo Samo ena je kakovost britvic „Gillette\ vsaka posamezna britvica Ima najostrejSe rezil-ce iz najboljše vrste jekla, kar ga je. Kadar kupujete britvice, zahtevajte •Gillette*. vode jc videti. Najbrže padeva v morje.« Major sc jc onesvestil. Njegov debeli trebuh se je zugvazd.il med droge, kjer je trdno obtičal. In nad Sredozemskim morjem je prepeval dobri vojak Švejk; »Kdor hoče bili za junaku, cmokc mora jesti, velike kot vojaška kapa Ena! Dva! še v vojni .smrti bo ušel, če bo dosti cmokov snel! Enu! Dva! Zuto na cmoke! Ilura! Hura! Morski zrak jc vzdramil majorja iz nezavesti. Pogledal je v strašno globino in ko je zagledal morje, je zoklical: »Din! Din!« in se ponovno onesvestil. Letela sta vso noč neprenehoma. Kar naenkrat jo strese! Švejk majorja in dobrodušno dejal: »Pokorno javljam, da pa dnino, toda mulce počasi!« V spustnem poletu jc letel zrakoplov, ki mu je zmanjkalo bencina, proti zemlji in pristal v gaju palm pri Tripolisu v Afriki. In dobri vojak švejk je pomagal majorju iz zrakoplova, sulu-tiral in rekel: »Pokorno javljam, da jc vse v redu!« Dobri vojak Švejk jc s tem poletom prekr. Alp, južne Evrope, Sredozemskega morja v Afriko dosegel svetovni rekord. Ko se jc major spogledal po palmah, je prisolil švejku vc. ker bi bilo mogočo našemu vojnemu ministrstvu prav neprijetno, Nedvomno bi pri vesteh, da jc pri Tripolisu strmoglavil avstrijski zrakoplov, to odločno demantiral, ker bi drugnč« nastn'» velikanska internucionnbia napetost. l.\ sta šla skupno v smeri proti Marenbergu in naprej proti ribniškim planinam. Naslednjega dne pa sc je vračal obdolženec po isti poti nazaj in bil je — sam. In še ta okolnost je značilna, da je Repatec pri odhodu nosil prazen nahrbtnik, vračal pa se je s polnim. Prišedši domov je vrgel obdolženec nn šivalni stroj en star koledar. V sobi se jc nahajal tudi njegov pastorek Jurij Mernik, ki je vprašal obdolžencu, kje je dobil koledar; obdolženec jc najprej odgovoril, da ga je kupil, na pripombo Jurijevo pu, da se stari koledarji ne kupujejo, je odgovoril, da ga je našel. Tisto noč v Repatčevi hiši ni bilo miru. Okoli polnoči sc jc Repatec dvignil, zbudil vse domače in zatrjeval, da Repatčevi sosedje ubijajo Novakovega Ilanza, to je Ivana Veronika in da pri tem »šrajajo«. Pa niso domači o tem ničesar vedeli; zato so šli spet spat. Zu-rana naslednjega dne je Repatec pripovedoval domačini, da so Veronika ubili in da leže zunaj pokojnikov telovnik, klobuk in ura. Domači so se res podali na kraj, ki je oddaljen od Re-patčevc hiše za 225 m in res našli navedene predmete. Pokojnikov brat Rudolf Veronik jc stvar takoj prijavil orožništvu v Remšniku. Orožniška patrola je na omenjenem mestu res našla črn razrezan klobuk, razrezan in okrvavljen telovnik, prazno listnico, uro. razbito j verižico, nož in robec. Toda orožniki so kmalu izsledili osumljenca. Na omenjenem prostoru ni bilo nobenih znakov umora. Zato so orožniki takoj pričeli sumiti v vso zadevo; ko so pa slišali o ponoč-nih dogodkih pri Rcpatčevih, so takoj izvršili pri obdolžencu preiskavo, ki jc imela popoln uspeli. Poleg mnogih drugih predmetov so našli med obdolženčevo obleko tudi Vcronikove .hlače. Repatec ni hotel nič priznati, ampak je celo pričel valiti krivdo na Leopolda Starca, češ, da jc Stare 10. avgusta 1925 šel za odhajajočim Veronikom s sekiro, gn sredi potoka pri Sabotinovcm mlinu pobil na tla, nato pa stlačil Veroi.-kovo truplo v vrečo ter vse skupaj zanesel v Dravo; pozneje pa je zatrjeval, da je Starčeva žena najela Starčevega brata proti plačilu 5000 K, da spravita truplo na planine. Veronikove stvari pa, ki so jih našli pri njem, dn sta mu podtaknila Stare in Mernik. Ker sta poslednja dva dokazala svoj alibi, se jc ^stopanje proti njima ustavilo. Okostje neznanega moškega v ribniških planinah. Dne 6. avgusta — čez leto dni skora j — je našla Katarina Onunkar v planini Globaču pri Ribnici na Pohorju okostje neznanega moškega. Okostje jc bilo skrito pod mladimi smrekami: lobanja razbita, čevlji dobro ohranjeni. Obleka — bile so samo še krpe — je bila iz avstro-ogrskega vojnega blaga. Ugotovilo se je, da gre za truplo pokojnega Ivana Veronika. Repatec pa je navzlic temu. da je simuliral umobolnost, vztrajal na svojih prvotnih izpo-vedbah. Gillette Kako sc jc izvršil zločin? V obtožnici sc domneva, da je obdolžence Veronika bržkone izvabil v planine pod pretvezo, da bosta ukradla nekje živino ter jo iz-tihotupila. Na primernem kraju — priče vedo izpovedati, da je hodil obdolženec zu pokojnikom, ki je nosil vedno pri sebi denar — je planil obdolžencc na pokojnika, lini vrgel pelerino okoli glave, vrgel na tla in tolkel Veronika s kamenjem po glavi ali pa butal Veroni-kovo glavo ob kamenita tla. Ugotovilo pa se je. d i je nastopila smrt radi otrpnjenja možganov. Repatec pa se je vračal domov s polnim nahrbtnikom. Pred porotniki. V porotni dvorani so večinoma posestniki iz Remšnika ter ribniške okolice, kjer se je umor izvršil. Obdolžcnec: lasje so mu žc čisto osiveli; pripoveduje sila mirno in dramatično, da ga je naravnost prijetno poslušati. Do ]h>-drobnosti gre njegov spomin; ko preti ob predsednikovih vprašanjih nevarnost, da bi se zapletel, pa se nc spominja najvažnejših in nuj-gluvnejših momentov. Pač pa je šc vedno vztrajal tekom razprave nu tem, du je Sturc izvršil umor nad |x>kojnim Veronikom. Ko mu je predsednik jmkazal pokojnikovo sliko, jo je obtoženec vzel in dejal porotnikom: Vidite, go-s|K>djc porotniki, da jc čisto izključeno, da bi bil jaz kot slaboten iu star mož mogel izvršiti umor nad tuko močnim možem. Predsednik senata je I>i 1 dss. Zcinljič, vo-tanta dss. dr. Tombnk in dss. dr. Scnjor; obtožbo zastopa dr. Ilojnik. zagovornik dr. Vuuhnik. Rnzpravu sc jc nocoj ob pol 7 prekinila Nadaljevanje jutri ob [Kil 9 dopoldne. Grozna zr&ev noža Višnja gora, t5. septembra. Nocoj sc je j)o našem mestu bliskoma raznesla novica o groznem dogodku, ki sc jc pozno zvečer odigral na pešpoti med Višnjo goro in kolodvorom. Z večernim vlakom sc jc v sineri iz Ljubljane pripeljal nu višnjegorsko postajo dimnikarski mojster Ivan Pere iz Višnje gore. Očividci pripovedujejo, dn jc bil mož očividno nekoliko vinjen. To sklepajo žc radi tegu, ker bi sicer ne bil mogel storiti tako zverinskega zločina, o katerem nam jc poročati. Prčunov Lojze iz Stranske vasi pri Stični sc je peljal iz Višnje gore po pešpoti proti kolodvoru in je omenjenega Pcrcn srečal že v bližini kolodvoru. Fant je vozil brez luči. ker je bila svetla, mesečna noč. Čim jc Pere zu-glcdal fanta, ki sc mu jc bližal nn kolesu, jc proti njemu zaklical: »Kje pa imaš luč?« V naslednjem hipu je fant skočil s kolesa ter mirno odvrnil Pcrcu, da mu luči na kolesu pač ni $olshe hntige in vse Solshepotrebščine n. Tlfar — Ljubljana trobil, kor jo vendar svetla noč in se lahko vsakomur ogne. Nuto jc Pere takoj lunta napadel z nožem. Lojze, ki jc splošno znan kot miren fant, so seveda ni nadejal napada in so zato tudi braniti ni mogel. Pere je bliskoma sunil z odprtim nožem proti Lojzu ter ga urezal na spodnjem delu brade in na vratu. Vrez je bil tako gloliok, da je bila prerezana žila odvodnica ter je fantu izteklo mnogo krvi. Funt se je nato hotel ubraniti napadalca ter se je pripognil k tlom, cla bi pobral v bližini ležeče, poleno, s katerim bi se bil branil. V tistem hipu je lia-IMidalec sunil drugič ter urezal mirnega fantu v levo stran hrbta. Urez je bil 5 in pol centimetre globok in 6cm dolg, dosegel je celo pljuča, ravno nad srcem. lNuto se je Lojze zgrudil nezavesten na tla. Zbral pa je vendarle še zadnje inoči. se dvignil kvišku in stekel do bližnje Omahnove gostilne. Tam jc za vpil na pomoč, nakar so prihiteli Omahnovi in drugi ljudje ter nesrečnemu fantu začeli mašiti rane, da so zadržali odtekajočo 11111 kri. Slučajno se je nahajal blizu isti hip Janko Erjavec, fotograf iz Višnje gore. Ko je videl, v kakšnem resnem položaju je okrvavljeni in ranjeni fant, je svetoval ljudem, da so nesrečnega fanta naložili v prikolico motocikla ter ga je nato Erjavec hipoma odpeljal k zdravniku dr. Fedranu na Iludo. V štirih minutah je bil fant že tam. Zdravnik je napadenemu nudil zdravniško pomoč. Ugotovil jo stanje napadene žrtve, mu izmil in zašil rane, nakor so vaščani funtu odnesli v Stransko vas na njegov dom. Medtem so orožniki napadalca že aretirali. Značilno je za napadalca, da je takoj po svojem zločinu odšel mirno v gostilno k Nadrahu ter tam naročil pijače in pil, kot da se ni nič /godilo. Ko so prišli orožniki in mu napovedali aretacijo, je mož sprva vse tajil in sploh ni maral nič vedeti o napadu. Orožniki so nato pozvali napadalca Perca, naj i/loži iz žepov vse svoje stvari. Mož je to storil, le no/, s katerim je napadel lojzeta. je hotel orožnikom prikriti. Her je orožnik dvomil, če je mož vse izložil iz /epa, je segel nato šc sam v žep in res privlekel je iz hlačnega žepa — okrvavljeni nož. Čim je Pere zagledal okrvavljeni no/ v oro/nrkovi roki, ni več tajil dejanja, marveč ga je prostodušno priznal. Pere jože, junak tega gnusnega napada, jc okrog 40 let star, iina v Višnji gori svojo dimnikarsko obrt že dolgo vrsto let ter je ljudem znan kot precej razburljiv človek. Vendar takšnega zločina ni nihče pričakoval od njega. Mož sc zagovarja, da je fant njega napadel ter sa udaril s kolom jto glavi. Nato se je šele sam branil. Osebne vesti if Poroka. Poročila sta se fi\ Karlo Machtig, davčni uradnik v Šmarju pri Jelšah in gdč. Roža Flešova iz Ljubljane. Čestitamo! Šolske vesli if Se ett razglas o 7. razredu realnih gimnazij. Od prosv. inšpektorja smo prejeli: Po odloku ministra prosvete S. N. br. 33.516 z dne 11. sept. 1920 se letos ne izvrši delitev sedmega realnogiin-nazijskega razreda v jezikovni in realni del. Opisna Geometrija, ruščina ali češčina in filozofska pro-pedevtika se tedaj v 7. razredu ne bodo poučevale. if Iz vojaške službe. V višjo šolo vojne akademije so med drugimi vpoklicani kot slušatelji naslednji častniki: topniški poročnik Robert Mersla-vič peh. poročnik Ermin Rataj, peh. kapetan I. razr. Milan Cudina. peh. kapetan I. razr. Viktor Pavičic, topn. poročnik Dragotin Helbih, peh. kapetan II. razr. Arnold Redlštajn, topn. poročnik Dragoljub Markovič, konjeniški poročnik Vladimir Gradnik, peh. kap. II. razr. Matija Huber, topn. poročnik Vladimir Popovic in peh. kapetan II. razr. Franjo Finžgar. — V zrakoplovstvu so imenovani za diplomiranega opazovalca zrakoplovni podporočniki Franc Jereb, Vladimir Bosner in Viktor Benedik; za diplomiranega pilota zrakoplovna poročnika Joahim žitnik in Alojz Radin in za vojnega pilota zrakoplovni major Vladislav Sondermajer, do sedaj diplomirani pilot; poročnik bojnega broda I. razr. Julijo Saks, do sedaj diplomirani hidro-pilot in zrakoplovni narednik Karlo Šgrbenk, do sedaj diplomirani pilot. Druge vesti if t Rott Gothard, duhovni svetnik in župnik v pok. je umrl v nedeljo 15. t. m. ob 10 na Goli-čevem pri Slov. Konjicah. Pokojnik se je rodil v Ljubljani 5. maja 1852 in bil v masni ka posvečen leta 1875. Ko jc preživel še eno leto kot semeniški duhovnik, je služil kot kaplan v Rovtah pri Logatcu, v Gorenjem Logatcu in Cerknici, kot župnik v Spodnjem Logu, v Stari cerkvi pri Kočevju in v Zagorju ob Savi. Radi gorečega dušnopastirskega dela je bil tu imenovan za duh. svetnika. Po 47. letu dušnega pastirstva je stopil v pokoj in se naselil v konjiški župniji. Pred štirimi leti je tiho in skrivno obhajal svojo zlato mašo. Po kratki bolezni jc sklenil boguvdano svoje življenje. Pokojnik je bil tudi komponist in je leta 1895. izdal latinsko mašo. Pogreb bo v sredo ob desetih. Svetila mu večna luč. ■k Smrtna kosa. Umrla je 13. t. m. na Rodinah, v župniji Breznica na Gorenjskem 88 let stara Marija Mežek (p. d. pri Lukežu). Pogreb je bil v soboto 14. sept. ob 6 zvečer. Naj počiva v miru! V Žabnici pri Mariboru je umrl posestnik g. Franc Hafner, dolgoletni član Kmetijske zadruge. N. p. v m.! — Na Primskovcm pri Kranju je umrl včeraj posestnik g. Peter Pokoril, odbornik Kmetske zveze. Pogreb bo jutri na prim-skovško pokopališče. N. p. v m.! if Povratck ameriških izletnikov. Jutri 18. t. m. se bo vkrcala v Le Havre na znameniti francoski brzoparnik »lic de France« večja skupina ameriških rojakov, ki so se v soboto zvečer odpeljali iz Ljubljane. Pred pisarno francoske linije v Kolodvorski ulici (zastopnik Ivan Kraker) so se dali pred odhodom skupno fotografirati. S seboj so ponesli iimoco lepih jipominov ua nerozabne domače kraje. Srečno pot in na ponovno svidenje! — V nedeljo 15. t. in. je prispela v Ljubljano skupina ameriških Slovencev. Brzoparnik »Ile de France« jih je po krasni 5 dnevni vožnji ]>ovede! iz Newyorka v Havre, odkoder so z brzovlakoni nadaljevali potovanje. Izlet je priredila prva slovenska ameriška tvrdka Sakser State Bank iz Newyorka, ki priredi vsako leto številna izletniška jx>tovanja. Izletniki so privedli s seboj 5 letno Katico Ryan, katero je oddal njena mati v oskrbo svoji materi, Deklica je hčerka slovenske matere, a ne razume slovenske govorice. if Huda nesreča kmetske žene. Na Ježi pri Črnučah je v nedeljo popoldne Jerebovka kurila peč. Ker se butare niso hotele takoj vneti, je žena v peč vHla petrolej. Posledice so bife grozne: butare so se pri priči vnele in je plamen hipoma z vso silo hušktiil ven iz peči in naravnost v Jerebovko. Na ženi se je takoj vnela obleka ter vsa na njej zgorela. Žena je bila takoj vsa opečena, zlasti po spodnjem delu telesa. V silnih mukah so jo prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Domačini so tudi hišo samo komaj rešili pred požarom. if Vas pogorela. V nedeljo popoldne je pogorela Dolga vas pri Dolnji Lendavi. Ogenj je nastal ob 3 jjopoldne, v 10 minutah je bilo v plamenih že 10 hiš. Ker so hiše lesene in s slamo krite ter je manjkalo vode, gasiti ni bilo niti mogoče. Vojaštvo iu združene požarne brambe so rešile tri hiše, drugo je vse pogorelo. Vzrok požara ni znan. ic Jesensko cvetje na stari jablani. Tudi rastline si včasih dovolijo neobičajne posebnosti, ki se ne ravnajo po zakonitih pravilih narave. Sedaj, ko je že skoro jesen in je sadje dozorelo, je pričela cvesti stara jablana na vrtu g. Drašlerja v Borovnici. Dne 12. t. m. je gospa Danica Bole našla na tej jablani par svežih cvetov, ki so gotovo pognali radi uogodnega vremena in v deblu preostalih svežih življenjskih sokov. Tak pojav, ki se redkokdaj dogodi, je vsekakor zanimiv. if Natečaj. Inženjerska podčastniška šola »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« v Mariboru potrebuje 1 litografa. Kandidat mora biti naš državljan in izučen v litografski stroki, ne sme biti starejši cd 45 let in je moral odslužiti predpisani rok v vojski. Kandidat je lahko samec ali oženjen. Ostali pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista stran 1565 do 1568 od 13. septembra 1929, ki je na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in vseh orož-niških postajah. Lastnoročne pisane jjrošnje je predložiti na gornji naslov do najkasneje 20. sept. t. 1. if Vreme je bilo včeraj v Ljubljani zjutraj megleno, čez dan oblačno. Popoldne je grozila nevihta, ki pa jo je razgnalo. Ozračje se je ohladilo. Najvišja temperatura 23" C. V Mariboru oblačno, 22; Zagreb 25.7; Belgrad 28; Skoplje 21; Split 30 stopinj C. ir Črna kuga v Solunu. V Solunu se je pojavilo nekaj slučajev črne kuge. Obolelo in umrlo je pet oseb. Kuga je bila zanesena v Solun najbrže iz Pireja. •k Dunajska rekorderja na Sušaku. Na Sušak sta priplula dva mlada Dunajčana Otto Hollaus in Robert Batho s svojim 25 kg težkim zložljivim čolnom. Z Dunaja sta odšla dne 8. junija in sta plula po Donavi do Črnega morja, dalje po Črnem morju skozi Bospor v Marmarsko morje, skozi Dardanele v Egejsko merje, nato po Jonskem morju navzgor ob dalmatinski obali do Sušaka. Skupno z njima je nastopilo to pot z Dunaja še 16 drugih zložljivih čolnov, od katerih pa so prišli do Carigrada sanio štirje, do Sušaka pa je prišel samo ta. S Sušaka nadaljujeta Dunajčaua pot vzdolž ob italijanski obali. Namen imata, da odplujeta vso Evropo in postavita tako nov rekord. » if Velika eksplozija v Bački. Na železniški postaji Žednik blizu Subotice se je pripetila v nedeljo ob 4 jx>poldne strašna nesreča, radi katere bo izgubilo življenje najbrže več ljudi. V vagonu tovornega vlaka, ki je vozi! iz Bačke Topole v Su-botieo je bilo nekaj sodov bencina in olja. Pri tem vag. se je vnela os in radi tega je eksplodiral bencin. Železničarji, misleč, da se ogenj ne bo razširil, so priskočili obenem z nekaterimi civilisti, da bi ogenj pogasili. V istem momentu pa je eksplodiral še preostali bencin. Plamen jc nesrečnike tako opekel in poškodoval, da so jih morali 15 v strašnih mukah prepeljati v bolnišnico. Po mišljenju zdravnikov, štirje najbrže ne bodo okrevali. if V Bosni love tihotapce s tobakom. Finančne oblasti v Bosni opažajo, da zadnje čase tam zelo cvete tihotapstvo s tobakom, tako zvano »eškijo«. Tihotapci vrše svoj posel najraje ponoči, kljub temu pa pade finančnim stražnikom često prav lep plen v roke in mnogo vreč tega tobaka. Tako je te dni patruljirala finančna straža iz Konjiča na bližnji Baktijevičevi planini. Ob 2 ponoči so stražniki na nekem prelazu naenkrat naleteli na dva tihotapca. Ta dva sta se finančnih stražnikov zelo ustrašila, vrgla proč svoji vreči, napolnjeni s tobakom, in pobegnila. Stražniki so v vrečah našli okrog 40 kg krasno izbrane »eškije«, ki so jo seveda zaplenili. Pred kratkim so finančni stražniki pregledovali vlak iz Konjiča proti Sarajevu ter našli za sedeži skrito večjo vrečo tobaka. V vreči je bilo 12 kg prvovrstno izbrane »eškije«. Lastnika vreče kot običajno zopet ni bilo mogoče najti in je bil tobak zaplenjen ter jx>slan v mostarsko tobačno tovarno. Tam so ugotovili, da letos ta tovarna sploh ni sprejela od pridelovalcev tako prvovrstnega tobaka, kot je bil zaplenjen. -A- Angleške bojne ladje v Splitu. V soboto je priplul v splitsko luko angleški bojni parnik »Per-shire« s 100 mož posadke. Ladja se je usidrala jx>leg drugih angleških bojnih ladij v Splitu in ostane tam do danes. V splitsko luko je priplul tudi oddelek naše vojne mornarice in sicer matična ladja »livar«, tri torpedovke in dve podmornici. it if Gutenberg-klasiki spadajo po splošni sodbi med najboljše in se dobe že za malo denarja v krasnih izdajah. Dolgi vrsti književnih novosti daje sedaj Gutenberg Verlag, Wien I, Strauchgasse 1 na svitlo novo inonumentalno delo »Kulturgeschichte« izpod peresa Aleks. pl. Gleichen-Russwurm, pra-vuuka Schillerjevega. Samo ime tega kulturnega zgodovinarja jamči, da gre tu za res dragoceno prvovrstno delo. — Opozarjamo na današnjo tozadevno objavo. if Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-špecijalisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo sinotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo imajo drevis Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. * (D Samaritanski tečaj Rdečega križa, ki se '3 vršil te dni v palači OUZD, se zaključi z izpiti udeležencev tečaja jutri, v torek ob 18, uri v dvorani OUZD. O Počitniški dom mestnih uslužbencev. V nedeljo, dne 22. t. ni. bo v Kamni gorici pri Radovljici na slovesen način otvorjen Počitniški dom, ki je namenjen za člane bolniške blagajne mestnih uslužbencev. Novo ustanovo bo pri tej priliki blagoslovil kainnogoriški gosp. župnik. Izven počitniške sezone bodo v počitniškem domu na razpolago cenena prenočevališča turistom in izletnikom, v sezoni pa le v slučaju, če bo dopuščal prostor. Slovesne otvoritve se bodo udeležili zastopniki mestne občine in uslužbencev. 0 Za novo pragmatiko mestnih uslužbencev. Snoči so imeli v mestni posvetovalnici sejo zastopniki organizacij mestnih uslužbencev. Na nje dnevnem redu je bilo obravnavanje spreminjeval-nih predlogov, tičočih se osnutka novega službenega pravilnika, ki pride na dnevni red v eni izmed prihodnjih sej mestnega občinskega sveta, O Nova stanovanjska hiša. Preteklo soboto so pričeli v Pražakovi ulici kopati temelj za novo dvonadstropno hišo g. Kristijana Č e r m e 1 j a, vinskega trgovca iz Knafljeve ulice št. 4. Glasom pogodbe s stavbenim podjetjem Malko Curk, bo nova stavba še tekom letošnjega leta pod streho. V pritličju nove hiše bodo kleti in poslovni prostori, v prvem in drugem nadstropju pa družinska stanovanja. Gradbena dela vodi stavbenik gosp. Mison. © Še nekaj o avtobusih. Mnogo navdušenja imajo vsi tisti, ki hitijo ob nedeljah z uvtobusi ven iz Ljubljane, ln mnogo jiotrplje-nja! Pripeti se, da naloži kak avtobus kar jio 40 oseb, dasi gre normalno vanj kvečjemu 50. Seveda, ljudem se mudi i/, prašne Ljubljane in vsak si misli: Teh pet minut vožnje z avtobusom bom že potrpeli Ali ljudje so često stlačeni na avtobusih bolj kot sardine v zaprti škutl ji. Pu šo nekaj bi bilo vredno zabeležiti: Nekateri avtobusni podjetniki so obšli mestni dohodurstveni urad in se prav izvrstno izognili plačevanju pristojbine 10 Din, ki velja za vsak avto, ki prekorači mestno mejo. Avtobus vozi samo do mestne meje, prekorači jc pa ne, temveč morajo jiotniki izstopiti in iti kakih petdeset korakov peš, nakar se vsedejo spet v drug avtobus. Prav udobno to ni, toda potnikom se prav prileze kratka pnvza jx) mukali, ki jih trpe v gneči na avtobusu. Jc pa seveda to naravna posledica taks, ki jih jc mesto naložilo avtobusom. Če bo hotelo sedaj mesto avtobusom preprečiti opisani manever s presto-jninjeni na mitnicah, bo moralo uvesti nov davek, ki ga bodo plačali vsi, ki sc pripeljejo z avtobusom do mestne meje. Saj to bi morda šlo, le nekaj no\ih služb v ta namen naj sc razpiše pravočasno. Samo ne vemo, če take metode niso žc preveč staromodne. idealna britvica ia srebro-jekla napravljs britje prijetno tudi pri na i trši bradi. Preprodaialci naj se obrnejo na Gustav nusser 4 Solin. wien vil., Richterp. 10 benHUR © Voz in konja za 800 Din. Policija je danes popoldne aretirala nekega Josipa Štangla, starega 32 let, ki pravi da je doma iz Kranjske vasi pri Novem mestu. Pripeljal se je iz Novega mesta s konjem in vozom ter prodajal oboje pri nekem konjskem mesarju v Ljubljani za 800 Din. Ker je bila zadeva sumljiva, je posegla vmes policija in ga aretirala. Moz pravi, da si je izposodil včeraj konja od posestnika Franca Trkaj v Stranski vasi, voz pa od neke sosede iz iste vasi, češ da gre na kolodvor čakat svojo ženo. V resnici se je pa kratkomalo odpeljal v Ljubljano. O Delavci »goljufani za zaslužek. Skoro pri-jokali so na policijo v nedeljo trije prekmurski zidarji ili povedali, cla jih je njihov gospodar ter delodajalec ociganil za ves zaslužek ter pobegnil. Ime tega delodajalca je Frane Novak, zidarski mojster v Ljubljani. Delavcu Francu Tivadarju je ostal dolžan 1800 Din, Štefanu Peršu 1000 Din in Karlu Krčmarju pa 080 Din zaslužka. Delavci so povedali, da je njihov gospodar v stavbni sezoni dobro zaslužil, saj je zidal več hiš, ostal pa je dolžan svojim delavcem in tudi raznim obrtnikom precej denarja in je pobegnil s prav veliko vsoto iz Ljubljane. 0 Kiosk na Marijinem trgu, kjer je bilu preje trafika, že podirajo. Včeraj so odstranili vso opeko iz sten, tako, da stoji pokonci samo še ogrodje s streho. To bo danes ali jutri odstranjeno. Ko izgine ta trafika, bo trg zelo mnogo pridobil na lepoti in prostranosti. Obenem bo zadoščeno dolgoletni želji hišnih posestnikov in trgovcev na Marijinem trgu, ki so stalno zahtevali, da naj ta trafika izgine. © Dva »ptička« v zaporu. V soboto, malo pred polnočjo je strojevodja Franc Pole na glavnem kolodvoru na svojem stroju zasačil nekega potepuha, ki je stikal po njegovem suknjiču. Prijel ga je in izročil detektivu. Policija je ugotovila, da ji je padel v roke Josip Bračun, doma iz okolice Šmarja pri Jelšah, po poklicu sicer ključavničar, drugače pa predrzen tat in žepar. Mariborsko okrožno sodišče ga je zasledovalo radi vloma v železniški vagon na Dobovi, kjer je pokradel za 82.000 Din manufakture. Bračunova špecialiteta so namreč tatvine na železnicah. Prepotoval je skoro vso srednjo Evropo, v Pragi si je prigoljufal potni I list, iz Avstrije je bil izgnan za dobo petih let, kradel pa je še po drugih državah. V njegovih žepih so našli romunski, avstrijski in italijanski drobiž in pa avstrijsko legitimacijo za brezplačne vožnje po železnici. Bračun je tat mediiarodnegž sloga ili policija vestno preiskuje vse grehe, katerih je sumljiv. — Včeraj zjutraj je bil radi goljufije v nekem ljubljanskem prenočišču aretiran 27 letni Jakob Hartman z Jesenic, ki se je v hotelu izdajal za Jakoba Mrozesa. Hartmana zasleduje samo jeseniško orožništvo radi treh večjih goljufij. © Kino Ljubljanski dvor«: ELISO, deklica Kavkazu. Zgodovinska žaloigru čečenskega narodu. (Samo šc danes.) Maribor Cel ie O Seznam Šolskih knjig je razdelila vsemu dijaštvu Cirilova tiskarna. Kupujte v njenih prodajalnah! □ Smrtna kosa. Umrli so: dr. Vera Vabičeva, profesorica, stara 30 let. Pokojnica je delj časa bolehala na zavratni bolezni, ki ji je končno podlegla. Bila je vestna in vzorna profesorica, ki ji je bila vzgoja naše mladine nad vse. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 17 iz kapelice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Valentin Mlakar, posestnik iz Rač, star 29 let. Pogreb danes ob tri četrt na 15 na pobreškem pokopališču. — Marija Kampuš, vdova po krojaču, stara 80 let. Pogreb danes popoldne na magdalenskem pokopališču. □ Še se ni vrnil domov. Pred nekaj dnevi smo poročali o izginotju mestnega uslužbenca Bogdana Dekleve, ki se je bil podal v Kamniške planine in Triglavsko pogorje. Verjetno je, da so ga Italijani zaprli, ker je imel pri sebi fotografski aparat. Zato se je obrnila tukajšnja policija na italijanskega konzula v Ljubljani, da intervenira v slučaju pomotne aretacije pri italijanskih oblast-vih, da Deklevo izpuste. □ Prepoznana. V četrtkovi številki smo poročali o najdbi trupla 25—30letne ženske, ki so jo mariborski čolnarji potegnili iz Drave pod Drž. mostom. Neznankino truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežju. Na podlagi fotografije se je moglo sedaj ugotoviti, da gre za neko služkinjo iz Ruš, ki je že pred 10 dnevi zatrjevala gospodarju, da se bo vrgla v Dravo. Tako je slučaj sedaj pojasnjen ter je vsaka možnost morebitnega zločina izključena. □ Uporniki... V Schwingerjevi gostilni ob Pristanu je bilo v nedeljo zvečer sila živahno. Mnogoštevilni gostje so rjoveli in razsajali tako, da je stražnik moral vstopiti v gostilno ter opozoriti gostilničarja na lo, da je vpitje in kričanje zabranjeno. Gostilničar se za to opozoritev ni mnogo zmenil. Ko se je stražnik čez četrt ure vrnil, ga je pred gostilno čakal gostilničar s približno 20 gostilniškimi gosti. Pričeli so najprej stražnika izzivati, nato pa so ga hoteli dejansko napasti, radi česar je stražnik poklical drugega stražnika na pomoč. Vročekrvno in pijano druhal sta ukrotila šele potem, ko sta potegnila jevol-verje; nato sta aretirala gostilničarja in pa še nekega Marka P., ki pa izpoveduje, da je gostilničar naščuval goste na stražnika. Gostilničar pa ne bo menda več dvigal ob Pristanu uporov proti organom javnega reda. □ Referent zbornice za TOI v Ljubljani ura-duje v Mariboru v pisarni gremija trgovcev, Jurčičeva 8, vsako sredo od 8 do 12. Na teh uradnih dnevih se dajejo pojasnila ter brezplačni nasveti v vseh zadevah, ki spadajo v kompetenco Zbornice za TOI. Člani naj se te prilike v čim več]i meri poslužujejo. □ Orliški krožek ima jutri ob pol 19 v Orlovski podzvezi svoj redni letni občni zbor. Za članice je udeležba obvezna; vabljene tudi starešinske in podporne članice ter vse, ki se zanimajo za naše gibanje. □ Zdravstveno stanje Maribora. V času od 8. do 14. septembra sta oboleli na nalezljivih boleznih dve osebi in sicer ena na škrlatinki, druga pa na davici. □ Medmestna nogometna tekma Maribor — Celovec se vrši v nedeljo, dne 22. septembra, Postava v športnem delu, Konvilft bi. Krlzino v Zagrebu najmoderneje urejen, sprejme na stanovanje In oskrbo -£»rf«>nnti glasovitem zagrebškem arhitektu Felbinger-ju, ki je v začetku prošlega stoletja zgradil v Zagrebu mnogo palač v novokbsičneni stilu. Disky. Drobiž iz Belgrada Izšla je peta dvojna številka dvomesecnika: Ruski arhiv, ki ga v srbskem jeziku izdaja Zem-gor- v Belgradu in prinaša politične, kulturne in gospodarske članke o stanju v sodobni Rusiji, pisane od -znanih emigrantskih strokovnjakov. Namen lista je informativen So jia posamezne številko zelo obsežno in popolne. Z literarnega področja pišejo posebej Marko Slonin, Aleksej Remizov in dr. M. Hofmau, politične članke E. Staljinski. O gledališču piše Dr. Melinkova-Papouškova. S pregledi« jo revija dobro založena. Marsikomu bi dobro služili bibliografski podatki o sodobni ruski knjižili produkciji, ki sc nahajajo v vsaki številki. — Zadnja številka prinaša izborilo studijo o Če-hovu (M. Slonim), senzacionalen članek o vzhodnih problemih (M. A. Krol), dalje članek Remi-zova: Tajna Gogolja; Cvetajeva piše o ruski sli-karici Nataliji Goncarevi. Revija ;zhaja prvo leto in je posebne vrednosti za seznanjanje dveh bratskih narodov in kultur. Druga knjiga »Filozofskih fragmentov« gospodične dr. Ksenije Atanasijevič je že v tisku iu v kratkem izide. Prva je doživela viden uspeh in priznanje. Nedeljska »Politika.- prinaša niz odlomkov iz druge knjige. V Šabcu izhajajoči (od lani) književni lisi: Književni polet izide kot trojna številka s prispevki samih v Podrinju rojenih literatov. Med drugimi bodo zastopani: Velibor Gligerič, Dragica Vasic, Jelena Spiridonovič-Savie, Mladen St. Duričič, Branimir čosič, Stanislav Vinaver, Janko D. Tu-fegdžič in dr. »v Božidar 1'urie je pri Cvijanoviču izdal pomembno knjigo »Naši iscljenici« z bogato vsebino. Naročati pri omenjeni knjigarni. Cena 20 Din. * Uredništvo ilustriranega tednika: »Nedelja je prišlo na idejo, da začne izdajati Humoristično biblioteko (celo serijo). Urejeval jo bo naš znani dramatik, kozer in šaljivec Branislav Nušič. Prva knjiga bo po vsej verjetnosti imela naslov: Humor naših starih in izide 1. oktobra. Vsakega prvega v mesecu sledi nova knjiga ua 10 tisk. polah. Celoletna naročnina 200 Din. 4 Profesor L. Malic je izdal knjigo »Nova srpska književnost«, ki'bo posebej dijaštvu dobro služila, ker je kratka in pregledna. Stane 25 Din. Tone P. HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Hanki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiški-srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Dm. Dobi se v jJugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. HC1 CESARJA MONTEZUME, spisa' Ridder Haggard, Ljudske knjižnice 25- zv. — Povesi iz bojev Mehikancev zoper španske osvajače. poučna, pisanu z divno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto ljubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. NODLAO, povest irskega deklela, spisal Shee-han, Ljudske knjižnice 23. zvezek — je eden najboljših romanov svetovnega slovstva, ki voličuje tisočletno borbo irskega naroda za domačo vero in svobodo; ne samo zanimiv in poln romantične lepote, ampak tudi veliko, narodno-vzgojne vrednosli. Broš. 24, vez. 32 Din. Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani gospodarstvo Produkcija premoga v Sloveniji Nadaljna visoka produkcija. — Pred zimsko sezijo. Po pravkar zbranih podatkih ie znašala v mesecu juliju t. 1. produkcija premoga v slovenskih premogovnikih 190.517 ton, za ta letni mesec izredno visoka produkcija in sploh dosedaj v tem mesecu še nezabeležena, julija lani je znašala produkcija 146.276 ton, v juniju 1929 pa 174.597 ton. (K tem podatkom je pripomnili, da je štel julij 27 delovnih dni napram 24 v juniju 1929, toda dnevna produkcija jc padla od 7275 ton v juniju na 7056 v juliju.) Skupno so v meseipu juliju l. 1.-oddali premogovniki (v tonah, v oklepajih podatki za junij): železnicam 79,938 (85.684), brodarstvu 570 (300), industriji 82.454 (56.675), raznim 19.892 (10.717), izvoz je znašal 4837 (3889), lastna poraba pa 10.000 (8858); skupno so oddali 197.701 (166.123). Zaradi te visoke oddaje so tudi zaloge pri premogovnikih padle v teku meseca od 77.730 na 70.546 ton. Število zaposlenih uradnikov sc je od junija na julij povečalo od 256 na 258, število paznikov od 240 na 244, število zaposlenega delavstva pa je doseglo skoro 10.000 (točno 9983), kar že dalj časa ni bilo registrirano (zadnjikrat nad 10.000: marca 1926 10.368), V prav visokih številkah se vidi na eni strani vpliv razmeroma dobre gospodarske konjunkture, na drugi strani pa je razvidno, da je zima pred vrati, kar pospešuje ustvarjanje zalog: zato je oddaja industriji narasla na rekordno višino 89.454 ton; mnogo so v tem oziru povzročile to slabe izkušnje pri preskrbi s premogom v teku lanske hude zime. Ravnolako se vidi iz naraščajoče oddaje privatnim strankam (od 10.717 ton na 19.892 ton), da se vse pripravlja na zi.no. Skupno je znašala produkcija slovenskih premogovnikov v prvih sedmih mesecih t. 1. 1,287.125 ton napram 1,033.640 tonam v prvih sedmih mesecih lani. TVRDKA LjUDEVIT MARX, TOVARNA LAKOV D. D. V DOMŽALAH, je imela svoj IV. redni občni zbor dne 15. sept. t. 1. ob veliki udeležbi delničarjev. Sklenilo se jc izplačati za poslovno leto 1928 4% dividendo, ki sc plačuje cd 1. oktobra I. I. dalje pri blagajni tovarne na Količevem pri Domžalah in pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Izvolila se je dosedanja uprava. Dalje se je odobril obširni investicijski program ter se jc sklenilo zvišati delil, glavnico cd 4.000.000 Din na 8,000.000 Din v tranšah a 1,000.000 Oin potom izdaje imenskih delnic. Na občnem zboru je bilo zastopanih 70.520 dclnic z 2.820 glasovi. Proti zvišanju delniške glavnice jc glasovalo 299 glasov. Ribniško piomensko okroijo jo imelo v nedeljo 15. t. lil. svoj letni sestanek v Velikih Laščah. Sestanku so se udeležile skoraj vse okoliške živinorejske zadruge po svojih zastopnikih, pri-uolni so pa bili tudi številni živinorejci. Svojo zastopnike so poslali na ln sestanek oblastna samouprava, Zadružna zveza in Kmetijska družba. Kot je bilo razvideti iz poročila načelnika okrožja, g. Hočevarja, so živinorejske zadrugo v ribniškem okraju prav živahno gibljejo. Glavno delo, ki so ga v preteklem letu vršile, jo bilo ix>sredo-sredovanjem je bilo prodanih okoli 100 glav živine in sicer po ceni, ki se je gibala okrog 14 Din za kg žive leže. Te cene bi živinorejci brez pomoči svojih organizacij ne dosegli in tudi no bi dobili na tako lahek način kupcev. Dolgoletnemu prizadevanju živinorejskih zadrug se je posrečilo tako zboljsati pasmo v okraju, da vlada za to živino veliko zanimanje in povpraševanje. Letos sploh ni mogoče zadovoljiti vseh interesentov, ki se iz Južne Srbijo v velikem številu oglašajo. Obžalovati je, da se naši živinorejci premalo zanimajo za to vprašanje. Na sestanku je bilo sprejetih več resolucij. V teh se jo med drugim zahtevalo več kmetijskega pouka v osnovnih šolah, več živinozdravnikov omejitev klanja mlado za pleme sposobne živine ter ureditev živinskega zavarovanja. Kot je bilo videti na tem sestanku, zmaguje med našimi živinorejci prepričanje, da jo treba delo za pospeševanje živinoreje osredotočiti v zadrugah, ker bo edino to pripeljalo do uspeha. Privilegirana Agrarna Banka. »Službene no-vine« objavljajo, da se je 5. t. m. vpisala v trgovinski register v Belgradu Privilegirana agrarna banka s kapitalom 700 milijonov Din. Agencija Avala. Tudi ta družba s kapitalom 5 milijonov Din (10.000 delnic po 500 Din) se je vpisala v belgrajski trgovinski tegisicr. Jugoslavcnska industrijska banka 'iplit, ! (StiO), Srpska 155—150 (155). Zemalj. 180—185, Obrtna 30—50, Etno 101 den., Ravna gora 75 den., Kat. 31 den. — Ind. puj>.: Guttmann 194—190 (195), Slavonia 120—130 (125-130), Slaveks 97 do 100, Danica 117—127, Drava 430 den., Sečeranu 410—419 (415), Brod. vag. 135-155 (140), Union 155—160, ls:is 15—17, Rugusea 400—430, Trbovlje 483.50-460 (485), Vevče 130 den., Nar. šum. 40 do 15, Piv. Sar. 205 den., Nar. mlin. 20 den., Jadr. plov. 500 bi., Ocean i a 200 den. Belgrad. Narodna banka 8200. Izvozna banka 840—850, 7 odst. invest. |>os. 85.50, vojna škoda 400.50, botrljske srečke 81—85, Brodarsko društvo 00, Belgr. kred. 830. Dunaj. Don. sav. jadr. 83.01. VViener Bank-verein 21.90, Bodencredit 99.00, Creditinstalt 52.50 Iv : onipteges. 21.50, Union 24.80, Aussiger Chenii-sche 207.75, Mundus 182, Alpine 40.80, Trbovelj ska 00.20, Kranj. ind. 35, Prager liisen 475.50 Leykam 0.30, Rima Murany 113. Žito Položaj je. ostal danes lako na svetovnem žitnem trgu kakor na našem domačem povsem nespremenjen, cene enako. Kupčija ni jiosebno živahna, vendar je v pšenici še dovolj (»vpraševanja, nekaj ga je tudi v pšenični moki. Ponudba je dokaj jaka. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica: bč. in bn. 192.50—197.50, srbijanska 195—197.50, srem. 187.50—192.50, ladja Donava 205-207.50, ladja Tisa 207.50—212.50. — Oves: bč. in sr. 155—157.50. — Koruza: bč., bn. in sr. 100—165. — Ječmen: bč. in sr. 130—135. — Moka: 00 in Og bč. 295—800. št. 2 275—280, SI. 5 250—255, št. (i 225 -230. št. 7 190—200, št. 8 125-130. - Otrobi: bč, in bn. 110—115. — Fižol: lič. iu sr. 410—415. — Tendenca neiz|>remenjenn. Promet: 51 vagonov pšenice, 1 ovsa, 14.5 koruze, 4 ječmena, 1 moke, 3 fižola. Skupaj: 74.5 vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 22.50-22.28, zaklj. 22.20-22.27, marec 25—24.85. zaklj. 24.85—24.80, maj 25.50. Rž: okt. 16.95 do 10.80, zaklj. 10.80—10.82, marec 19.30—19.20, zaključek 19.18—19.20, maj 19.98-19.96. Koruza maj 18.03—18.01, zaklj. 18—18.02. Les Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno: 3 vagoni hrastovih drv ter 76 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za: trame meikantilno '/«, */.-.. 6/» "/* od 4—7 m Sko vag. nakl. jx>slaja; merkanlilm Irami lej;o tesani 8—26 cm 3.50—9.50 m fko vag nakl. ]x)staja; 60 kub. in škoret smreke-jelke 4—1'^ m od 16 cm naprej paral, ostror. očelj., fko vag. Sušak; 5 kub. m parjenih bukovih plohov 1., II., ostror. od 60 mm deb. naprej; 7 kub. m bukovih naravnih plohov neobroblj. I., II. od 2—4.60 m oč 18 cm šir. naprej, 60—100 mm fko vagon meja vis Postojna; 1 dopion hlodov smreka-jelka od 4—12 m najmanjši premer v vrhu 20 cm, fko vag. mejs via Postojna. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Sabor»ky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 2180 glav goveje živine, in sicer 1274 volov, 440 bikov, 377 krav in 17 bivolov. Iz Jugoslavije 170 glav. Cene: Voli: najboljši 2.30-2.35, 1. 2—2.20, II. 1.70 do 1.80, III. 1.35—1.00. Krave: 1. 1.50—1.70, II. 1.30—1.40. Biki najboljši do 1.80, normalno 1.50 do 1.70. Klavna živina 0.80—1.10. Tendenca živahna. I. voli za 10 grušev dražji, ostale kvalitete, pa za 15—20 grošev, biki za 10—15 grošev dražji. Hmelj Praga, 10. sept. (Tel. Slov. ) V Žalcu je vladalo včeraj in danes živahno zanimanje za boljši hmelj. Tako je |>rišlo do večjih kupčij za blago po ceni 550—600 Kč za 50 kg, dofilin je najboljše blago doseglo ceno 625 Kč. Srednjo iu slabše blago se je prodajalo po tekočih cenah od 300 do •100 Kč za 500 kg, dobri srednji hmelj pa za 40(1 do 500 Kč. Tendenca je bila neizpremenjena. Niirnlerg. tO. sej>t. (Tel. . Slov.«-) Na trg je bilo pripeljanih 200 bul hmelja, jirodanih pa je bilo 00 bal, in sicer Nallertauer po 50—80 mark. \vtirtemberški po 50—65, gorski pa po 35 mark. Za tranzitno blago danes ni bilo trgovine. Povpraševanje je bilo slabo, tendenca medla, cene nižje. Jajca Št. Jurij ob juž. žel., dne 14. sept. 1929. — Na jajčnem tržišču ni zaznamovati do danes nobenih posebnih sprememb. Akoravno londonska jx>ročila z dne 9. t. m. govore o bolj živalmi situaciji seveda samo za blago najboljše kakovosti (mišljeno je belgijsko blago, katero je napram zadnjemu tednu za 3 do 4 Din (»skočilo) se ne čuti na kontinentu še nikaka sprememba. Vsi znaki kažejo na zboljšanje ali vsled velike vročine se ne more kupčija oživeti, ker se kuju-i omejijo na najpotrebnejši nakup. Ker jc tudi jjrodukcija znatno manjša, je jx> našem mnenju v najkrajšem času j>ričakovati preobrat na bolje. Današnje nakujMic cene so 1.10—do 1.15 Din. * Cena saharina 450" se jc znižala |x> odločbi moiiojTolske uprave iu odobritvi fin. ministra za 303 Din, t. j. na 1259 Din za kg, če bodo ku|xi izdelovali tablete s 110?» sladkobe. Prireditve in društvene vesti ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo 22. septembra ob pol 8 zvečer Gcrharl Ha up l-malina drumutsko bajko »Potopljeni zvon«. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Maurice Renard: 6 Sinja nevarnost Robert Collin razume. Čuti, da je v tej družbi sdveč, vstane, mrmra: »Če dovolite, grem — hm — uredit svoje kov-čege,« — si obriše očala in gre. »Tale Robert je dober fant,« pravi gospa Mon-bardeauova. »Za kaj si neki ti, Lucija, takšna napram njemu?« »Ne morem trpeti nadležnežev,:: pravi gospa Lc Tellier zategovajc besede. »Vedno fcmo z njim v troje. Ne morem ga videti. In zraven tega še ta obraz!« »Lucija, Lucija!« jo očitajoče pokara soprog. Takšni sta ti dve sestri. Ena dobra ko med, druga trda in kapricasta do brezobzirnosti in neči-merna zraven. Gospa Le Tellier si barva lase, po-ležava po ccle ure na divanu in si svoje nohte tako I zelo gladi, da zgledajo, kakor bi bili z oljem na- i mazani ... Gospa Arquedouvova ponovi s\vje prvotno vpra- ! sanje, nakar ji odgovori Le Tellier: •Jaz moram čez štirinajst dni nazaj v Pariz. Mesto mene pa ti bo delala družbo Marija Terezija, ki sem jo pripeljal seboj. Njo sem v prvi vrsti hotel odposlati iz Pariza tu sem.« »Mari je bolna? Ali pa...? zakliče stara mati, misleč na svojo drugo vnukinjo, Suzano. »Kaj se. Le pomiri se, mama. Morda se še spo- j minjaš, da smo dne 12. aprila krstili veliki teleskop, j ki ga je daroval Hatkins — kaj pa ti je, Kalist?« Doktor je bil vznemirjen skočil s sedeža. : Nič. Samo Hatkinsovo ime... Toda naj te ne motim.« : Slavl je jo bilo krasno. Kar mrgolelo je slavnih ljudi, družabnih veličin, odličnih tujcev in naša Marija Terezija, topot prvič nastopajoč v javnosti, je žela naravnost strašanske uspehe. Odtlej dalje naju kar oblegajo z ženitniini ponudbami. Ene so strastne, druge priliznjene, tretje prihajajo od strani, od katerih bi si nihče ne mislil. Midva je pa nočeva tako mlade omožiti in sva morala ubežati. Tukaj nas vsaj ne bodo tako kmalu iztaknili.« Previdno vpraša nato gospa Arqucdouvova: Kaj pa vojvoda Agneški? Saj veš, Maksimov sošolec, letalec, ki nas je lani obiskal, jeli ta tudi zaprosil za roko Marije Terezije?« »Ne...« Škoda. .Jaz bi se odločila zanj.« Jaz tudi,« prikima gospa Le Tellierjeva. Ona gotovo tudi,« pristavi Monbardeauova. Moj Bog, se vtakne vmes zvezdoslovec, nekam v zadregi, vojovoda sicer ni noben učenjak... pa bi se končno temu tudi iaz ne protivil, čc bi ravno... toda on je ni snubil. Ampak drugi, Bog, kaj so vse počeli zaradi nje!« Tu se zopet oglasi gospa Lc Tellierjeva s svojim zalogujočim glasom: Ne morete si misliti. Včasih jc prišel takšen snubec, da nisem vedela, ali bi se jezila ali pa smejala. Postavim neki odvokat iz Chicaga, neki častnik španske konjenice in končno celo neki Turek: Abd-Ul-Kaddur.« Da. Turek, ta je pravi! buši v glasen smeh Le Tellier. »Pasa je in dvanajst žen je pripeljal v svojem haremu v Pariz! Vsak dan jih da peljati na iz-prehod v treh kočijah, tako zamotane in zaprte, da menda še zrak ne more do njih!« »Kaj pa Hatkins, ali tega ni bilo nič blizu?« vpraša dalje doktor s strogim obrazom. »Ne ... zakaj?« »Hvala Bogu. Težka skala se mi je odvalila p srca.« »Dragi moj, Hatkins naše Marije Terezije še ne pozna ne. In poleg tega ves svet ve, kako neznosno jc zaverovan v spomin svoje umrle žene. Pravo ma-likovalstvo! Hatkinsa na slovesnost sploh ni in jamčim, da moje hčere še nikoli ni videl.« »Tem bolje, tem bolje!« »Toda...« »Imam pač svoje vzroke.« »Če ga poznaš, moraš tudi vedeti, da se z nekaterimi prijatelji poda na potovanje okrog sveta.« »Naj gre, kamor hoče.« Tedaj prihrume v salon »otroci«, mežikujoč v luč, ki jih slepi. Monbardeau jim zakliče: No torej, ali ste videli katerega onivajga?« Vse se je nasmejalo več ali manj od srca. - Ali ste se dobro zabavali?« »Seveda,« pravi Maksim. »Jutri pa začnemo živeti po starem.« »Tvoja delavnica, zbirke in posode z ribami, vse je še kakor je bilo.« »Sedaj bom zopet vse to rabil, ker hočem delati neke nove poizkuse. Stari Filibert mi bo vsak dan dobavljal ribe. In pa slikal bom zopet enkrat v božjem miru.< Razkošna ladja cesarja Kaligule. Jezero Nemi so sedaj že toliko osušili, da je Kalugulova ladja že skoro popolnoma iz vode. Druge ladje, ki leže globočeje, še ni videti. Najlepša dama da okvir svoji lepoti v jeseni in pozimi s krasnim damskim plaščem. Fino blago ali pliš in podlogo si izbere v največji zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Gospod Zabavnik rad povabi svoje prijatelje na avtomobilske vožnje in pri tem izrabi vsak prostorček na avtomobilu. 2.P oo> i CCS5" o I Zg g. MCOg' - r: - tog ost Ta u- <2. o tvj < H O CroCSg wS', 2- !T f71^« ro°5 S"? 58 Spisr« • - • —f i uE 1 r* < o p to i.. - — - - ro c n oS^s-cr -•<» O ~ -°*p S E. pf r1 k-^, f—i M •• h? Graudi, novi italijanski zunanji minister. kovski pomočnik je zadel celo 500.000 frankov. Ko je zvedel, da je ujegova srečka zadela glavni dobitek, je mirno ostal pri svojem delu do zgodnjega jutra, ker je hotel svoje delo dovršiti, preden je šel dvignit denar. Državnemu uradniku, ki je zadel glavn dobitek, so prijatelji svetovali, naj postane rentnik, pa je rajši ostal v svojem uradu češ^ da bi sicer ne imel kaj delati. Nek trgovec si je sezidal veliko palačo, nekdo drugi, ki je zadel pol milijona, je ves denar razdelil, pa bi kmalu znorel, ko je spoznal, da je plačilo sveta — nehvaležnost- Smešnice V gozdu sem opazoval dečka, ki je pridne nabiral gobe. »Dečko,« ga vprašam, »ali pa znaš ločiti užitne gobe od strupenih?« »Ne,« je odgovoril, »saj jih bom samo prodal.« * Motorni vozač: »Vašo mačko sem povozil in sem prišel, da Vam jo nadomestim.« Gospodinja: »Ali boste Vi lovili miši?« tfir Izgovor. — »Včeraj sem Vam posodila dve jajci, vrnili ste pa samo eno.« — »Samo eno? Sem se pa že morala ušteti.« * »Z ženo sva začela temeljito varčevati, cla si bova kupila avtomobil. Kupujeva polagoma posamezne dele.« »Tako? Kaj vse pa že imate?« »Avtomobilska očala.« * Dijak se je poslovil od svojega profesorja: »Srčna Vam hvala,« je dejal, »zakaj Vam s< imam zahvaliti za vse znanje.« »Oh, ne omenjajte vendar take malenkosti.« je odvrnil zamišljeni profesor. v borbi proti velikemu kapitalu. Toda razredna borba v Ameriki in proletarska revolucija ležita izven Chaplinovega obzorja.« Ta kritika v reviji, ki je glavni organ sovjetske kinematografije, irna svoj namen. V zimski sezoni sc bodo namreč v Moskvi predvajali nekateri Chaplinovi filmi. Ker imajo Chaplinovi filmi vzlic svojemu »buržujstvu« in malome-ščanstvu v Moskvi veliko uspeha, je treba seveda ta njihov vpliv omejiti. »Kino« predlaga, da naj se Chaplinovi filmi, kot opasni za napredno zavest, opremijo z ironičnimi napisi. Po dosedanjih zgledih sodeč bo ta predlog gotovo prodrl in bodo na ta način Moskovčani imeli priliko mesto resnične Chaplinove umetnosti gledati neko spačeno, ironizirano po-tvorbo. General de Bono, novi italijanski minister za kolonije in admiral Sirianni, italijanski mornariški minister. Vest jo je pekla Nedavno je prišla postarna žena v pisarno ravnatelja železniške družbe »Texas and Pacific« v Dallasu. Položila je pisemski zavitek na pisalno mizo in dejala: »Tu je denar, ki je last železnice. Dvajset let sem ga pridrževala.« Na začudeno vprašanje ravnatelja, kaj naj to pomeni, je žena pripovedovala, da se je pred dvajsetimi leti s svojim možem in sinom peljala z vlakom »Texas and Pacific« in sprevodniku rekla, da njenemu sinu še ni treba nič plačati, ker še ni toliko star, da bi bilo treba zanj kupiti vozni listek. To pa ni bilo res. Njen mož in sin sta medtem že umrla in na vsak način mora poravnati škodo, preden tudi ona za vedno zatisne oči. V zavitku ie bilo več zmečkanih bankovcev, nekaj srebrnega denarja in par bakrenih novcev. Priložen je bil listek, na katerem je bilo zapisano: »Otroški vozni listek z do danes narastlimi obrestmi dolarjev 36.05. Moj mož je bil bolan, bili smo revni in ves čas nisem mogla poravnati dolga. Sedaj sem vesela, da lahko dam denar nazaj.« Kako se uporabijo glavni dobitki Neki francoski list je hotel ugotoviti, kaj napravijo ljudje, ki so zadeli v loteriji glavni dobitek, z denarjem. Upliv tega denarja na življenje, značaj in temperament je zelo različen. Neki pariški policist, ki je zadel sto tisoč frankov, je takoj zapustil službo in se podal na potovanje. Potoval je toliko časa, da je vse zapotoval. Neki kočija?, ki je tudi dobil sto tisoč frankov, pa je trezno premislil. Izračunal je, da na plači in napitnini letno več zasluži, kakor bi mu nesle obresti od kapitala, ter je ostal v službi. Neki kavar-nar je svoji družini zamolčal, da je zadel glavni dobitek, ker ni hotel, da bi ljudje zvedeli za to. »Če bi vedeli, da sem tako bogat, bi mi bili nevoščljivi,« je dejal. Neki pe- Meh Uv/hi / / wrakogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.ee je priložena znamka.Ček.račun tjubliana10.3Wel.it.23-28 iluibodobe Močan fant za pekarno, poštenih in Zastopnike išče proti mesečni premiji in dobrih staršev, se išče proviziji, Elektrolux za-Stanovanje in hrana v stopstvo Telma, Ljublja hiši. Več se poizve pri Franjo Vavpotič, pekarna, Slov. Bistrica. Polirja zanesljivega in izvežba-nega takoj sprejme stav benik "" "!x T ljana, E. Tomažič, Ljub-Kersnikova ul, 5. na, Mestni trg 25. Zastopnike (ce) za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb. Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din. Natakarica strogo poštena in verna, ki želi spremeniti mesto, dobi stalno zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2. Spretna strojepiska t znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, vešča vseh pisarniških del, z večletno prakso, išče namestitve. Ponudbe na upravo pod »Spretna«. Gosli poučuje bivši učitelj konservato- rija. Študentovska ul. 9/1. Krojačica želi mesta v modni atelje kot začetnica proti prostovoljni plači. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.291. Šoferska šola prva oblastv koucesijon. Čamernik, Ljubljana (Ju goavto), Dunaiska cesta 36. Telef 2236. Strokov-niaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Trikotažni delovodja strokovnjak, dolgoletni in. dustrijec, dobro vpeljan v celi Srbiji, Macedoniji in Vojvodini, z odjemalci, razume se na pletilstvo krojenje, defekte pri strojih, montiranje, s sinom 18 let, ki zna pletilstvo na »flah« in stroj »Rašel« ter tudi snovanje, išče za-poslenja. Pisati na naslov »Savez tekstilnih mojstrov«, Beograd, Poenka-rejeva ulica pod »Triko tažni poslovodja«. Prodajalka želi premeniti službo 15. oktobrom, verzirana v mešani in manufakturni stroki. Ponudbe pod šifro »Vestna št. 10.245« na upravo »Slovenca«, Pestunja najmanj 25 letna, se sprejme k 10 mesečnemu otroku za Ljubljano. V ponudbi je natančno navesti vsa prejšnja službovanja pod »Zanesljiva« št, 10.311. Iščem kuharico ki zna samostojno pri praviti dobro meščansko hrano, proti dobri mesečni plači. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.300. Kroj. pomočnika za mala in velika dela sprejmem v stalno 000 kg bencina 0.720/25. Natančnejši pogoji se dobijo pri podpisani Ponudbo je predložiti v dveh izvodih ter kolkovati s 5 Din. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje štev. 9051/11. Stavbne parcele od 400—500 in 800 m3 velike v predmestju Ljubljane se prav ugodno proda. Podatke: Zaloška cesta št. 21. Suila oseh urst kakor ludi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi o TEKSTILNEM BAZARJU. MARIBOR, Vetriniska ulica štev. 15 Vodovodna uprava radovljiškega vodovoda razpisuje javno licitacijo za gradnjo priklopitve novega studenca k radovljiškemu vodovodu, ki se bo vršila dne 23. septembra 1929 ob 10 v pisarni občinskega urada v Radovljici. Načrti in prevzemni pogoji so interesentom na razpolago v občinski pisarni mestne občine v Radovljici vsak dan od 8—12. Oferte jc vložiti najkasneje do licitacijske ure. Mestna občina Radovljica. Vinko Resmaa, V Radovljici, dne 9. septembra 1929. Sobica se odda šivilji, katera hodi na dom šivat. Za odplačilo bi pomagala v prostem času gospodinji šivat. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šivilja«. Dve prazni sobi skupaj oddam. — Kos, Tržaška cesta - Stan in dom. Stanovanje soba in kuhinja, oddam. Kos, Tržaška cesta, Stan in dom. Trgovski pomočnik mlad, se takoj sprejme _ manufaklurno trgovino 1 C viki, Ptuj. — Prednost imajo z dežele. Natakarica zmožna kavcije, pridna, se sprejme. - Poizve se: Gostilna pri »Tičku na Gričku«. Trgovski pomočnik mlad, vešč železnine in špecerije, prednost z dežele, se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor. Dijaka iz dobVe hiše - se sprejme - Maribor, Krekova št. 5, I. nadstr. Dijaka nižješolca boljših staršev sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi št. 10.301 Pozor društva, gostilne! Močan, triceven radio, čist glas, se kompletno, razen baterij, proda za 1300 Din. Ponudbe pod »Radio« št. 10.161 Fižol, krompir čebulo, češenj, zelje glavah, jabolka in orehe kupi franko vagon vsaka nakladalna postaja. Ponudbe je poslati na Na-bavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Šiška-Ljubljana. Kurfiirst Johann Georg bei dem Alchimisten Lconliard Thurneyfler. ti kupi Pucka štediona i i^lnin! t alf .tri H d '. c,a'uuii 1uvmu u.m. OSIJEK -Desaličinn ul. 27 Na zahtevo naše čitalske publike smo izdali monumentalno delo enake vrednosti, kot je tudi Ranke-jeva Svetovna zecdovina ki ie izšla v nemškem jeziku istotako v našem založništvu in bila kar najugodneje sprejeta. I o zeljo naših bravcev smo izpolnili z izdajo dela ki bo izdalo popolno sliko razvoja človeške družbe, običajev, naseljevanja .,, njenega kulturnega razvitka cd predzgodovinske dobe do sedanjosti. Našo Zgodovino kulture in ofeiCaicv vseli časov in narodov je sestavil sloviti strokovnjak kulturne in desetih učenjakov in pisateljev svetovnega je nastala rodbina, zakon, država, družba • rianncnii lehnika vp to se razviia pred bralcevinu oenu kot orjask.. ...... . SSHs ss^^s^^i« ** *« mojsterskili delih pet-Kako nastala jx>znanja Ta ponulba velja samo za kupone, kise tekom 10 dni dopošijejo našemu glavnemu urailu na Dunaju Guienberg-veriog CIIRISTENSEN & CO. Wien i. Slrouchgasse I ali i»a n« Zastopstvo SIIS G. (1/H1TNER Zagreb, Guuduličeva ulica 40 Kupon ————— Podpirani želi zastonj HllitUr- JHId SltJentfCSCllICllIe. Prosi se, da se potrdi prejem iu obvešča o odposlatvi. Poklic Bivališče Pošta V no prej ni treba pošiljati ne znamk ne denarja. f Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj ob %3 Vsemogočni poklical k sebi našega dobrega očeta, brata, strica, gospoda Petra Pokorna posestnika, odbornika K. Z., bivšega cerkv. ključarja Pogreb blagopokojnika bo v sredo 18. t. m. ob 9 dopoldne iz domače hiše na pokopališče na Primskovem. Primskovo pri Kranju, dne 16. septembra 1929. Žalujoče rodbine: POKORN, ŠIFRER, JURČEK, POGAČAR. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ijubljena hčerka, oziroma sestra in svakinja, gospa dr. Vera Vahič gimnazijska profesorica danes v ponedeljek, dne 16. septembra 1929 ob pol 3 zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 17. septembra ob 17 iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju Sv. requiem bo darovan dne 18. septembra 1929 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 16. septembra 1929. Žalujoči rodbini: VABIČEVA in DR. TOMŠIČEVA, Opozarjamo na ,Mali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki POZORt POZOR1 Najboljša brezalkoholua pijača jo ORIGINAL mSANITAS" Dobi so v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova ulica 27. Odvetnik v Ptuju sprejme starejšega popolnoma izvežbanega KONCIPIJENTA za svojo pisarno. — Ponudbe na DR. TONE GOSAK, PTUJ, ČUČKOVA HIŠ« Kupim konje 2 lepa, "mlada konja za kočijo, po možnosti »Eisen-schimmel«, dobra tekača in 2 močna, mlada konja za težko vožnjo, lejse postave. — Ponudbe, vsebujoče opis konj glede starosti, barve, višine, pasme in cene z navedbo, kje in kdaj se konje lahko ogleda, je jx>slati upravi tega iista pod značko »Konji štev. 10.120«. ORGANIST dobro izvežbsn, zelo zaveden in agileu se sprejme. — Ponudbe z navedbo referenc sprejema ustmeno ali pismeno: Župni urad v Kostanjevica na Krki Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Sprejema bolnel t Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da nas je zapustil v nežni dobi po kratki bolezni naš ljubljeni sinček Vladimirček Pogreb dragega deteta se vrši danes ob pol 11 dopoldne iz deželne bolnišnice. Moste pri Ljubljani, dne 17. septembra 1929. Žalujoče rodbine: Videnšek-Goričnik. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, gospod IVAN MACUN dijak v ponedeljek, dne 16. septembra 1929 ob 11 po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 19. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 18. septembra 1929 ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na Magda-lensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 19. septembra 1929 ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene, Maribor, dne 16, septembra 1929. Alojz in Pavla Macun, starši. Alojz, Pavel, brata. Pavlina, sestra. Vsi ostali sorodniki. T k M W # LEOPOLDINA KERSNIK - ROTT naznanja popolnoma vdana v božjo voljo, v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni brat, preskrbni stric in svak, prečastiti gospod zlatomasnik, knez.-škoi organistov. častni čian svetnik, župnik v pok«, bivši nadzornik družine v Zagorju ob Savi itd. danes, v nedeljo, 15. septembra ob ' -10 dopoldne boguvdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v Konjicah v sredo dne 18. septembra ob 10 dopoldne. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočam duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem v molitev in blag spomin. Konjice - Rndcče pri Zidanem mostu, dne 15. septembra 1929.