POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIN POSHMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Dl* lovska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi sc ne vračajo. — helrankirana pisma se ne spreiemaio. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, malt oglasi, ki slutijo v socialne namene delavstvu in nam t it t n c e m. vsaka beseda Din 0.5t Štev. 132 o Maribor, torek, dn* 20. decembra 1938 • Leto XIII Domovina Uk raiista — medvedova Bivši ruski veliki knez Vladimir hoče vse ali nič idveo k v oza Domovino ali očetnjavo poveličujejo Navadne oni, ki ne vedo, kaj domovina kakšna mora biti, da zasluži to ime. Prešeren pravi, da o vremenu kvasi ®ni, ki nič ne ve. Podobno se zlorablis. beseda domovina v politiki, kjer se na- y svetovnem časopisju se mnogo raz- kako ti dve državi mislita o teh načrtih, imeti vse ali nič. Ta njegova izjava ima vdušuje ljudi za lepo in ljubeznjivo be- pravija 0 ustanovitvi samostojne ukra- Sedaj Se je celo načelo vprašanje, kdo seveda drugačen pomen. Knez Vladimir sedo, ne pove se pa, kaj naj storimo.1 jjnske države, ki bi nastala z odcepit- naj bi stopil na bodoči ukrajinski pre- ve, da je ukrajinsko jabolko prekislo a bo ta domovina res domovina. O tem v^n Ukrajine od Sovjetske Rusije in stol. Nemci so se spomnili na bivšega in da ne kaže, da bi Se blamiral, kajti kdor bo hotel ustvarjati Ukrajino, se bo moral obrniti ne v »Hijiak v ™ u uuuiuvuid uuiiiuvuia. u vl|0 Ukrapne og oovjetsKe Kusije m stol. lNemci so se spomnili na Divsega govore, ker. bi to bila realna poli- priključitvijo ukrajinskega dela Poljske velikega kneza Vladimirja iz rodbine • n’ ki )e navadni zemljani ne razume- ^er Podkarpatske Rusije. To vprašanje Romanov. Knez Vladimir pa izjavlja,) I°’ 1 ak » .1 u.whio <» šele tedaj bo delavec priznal, da ima domovino, da je domovina njegova, ko Postane v njej svoboden državljan z vsemi političnimi in socialnimi pravicami. Tedaj torej, ko bo soodločal o n)ej in jo sourejeval. V »Daly Telegraph« piše angleški po-1 samo z rusko pomočjo. ni- Nihče ju več noče poznati in vpošte-Vati. Zdi se nam, da postaneta kmalu Psovki, greh, kakor je bil nauk o gibanju zemlje okoli solnca in podobna kulturna in znanstvena odkritja. Kaj Da razumemo pod kulturo in civilizacijo? Najprej moramo vedeti, da kultura in civilizacija nista dva pojma, ki bi imela gotovo, definitivno obliko. Kultura in civilizacija označujeta popolnost člove- seveda razčiščujejo v Berlinu, ne da bi da noče biti ukrajinski kralj ali car, i Moskvo in Varšavo, pa najbrže ne z bili doslej vprašali Poljsko in Rusijo, ampak samo car vseh Rusov. Torej hoče ; vljudnim vprašanjem, ižu Odpor na vzhodu Mnenje angleškega politika o pripravah vzhodnih držav proti nemškemu prodi ranju. odlomek, ki je prav za prav najvažnejši, t. j. da imajo pakti o medsebojni pomoči prednost pred pakti o nenapadanju in da bo Francija izpolnila Svojo zavezniško dolžnost, ki jo veže s Poljsko in Rusijo. »Times« pa poročajo iz Varšave, da je osredotočila Poljska dve diviziji v tešinskem okraju, kjer gradi tudi močne utrdbe. Beseda o civilizaciji Besedi kultura in civilizacija bomo korali kmalu črtati iz besednjakov in leksikonov. Obe postajata nepomemb- i delovanje Grčije, Rumunije in Turčije. litik in bivši minister Winston Churchill, da je razkosanje Češkoslovaške vzbudilo na vzhodu nove sile samo-ohrane, ki zaslužijo vso podporo za-padnih držav. Posebno važno se zdi Churchillu so Rumunija je dežela, ki je neposredno ogrožena. Bilo bi nespametno podcenje- Organ poljskega zunanjega ministrstva »Gazeta Polska« je pravkar priobčila sestavek o vojaški moči držav, ki so sosede Poljske. V članku pravi pisec, da je ruska pehota dvakrat tako močna kot nemška. Francoski novinar Pertinax pa piše v istem listu, da so v poročilih o izjavi županjega ministra Bonneta v odboru za zunanje zadeve vati moč Rusije. Poljska se more rešiti francoskega parlamenta, listi izpustili ške družbe z Rumuniia na novih potih Delavstvo v novih razmerah. Ustanovitev nove politične stranke v Rumuniji, ki bo tudi edina dopuščena stranka, se razlaga na različne načine, oznom na urejevanje Nekateri trdijo, da se je Rumunija s tem družabnih razmer. Človeška družba se razvija, nje kultura ali civilizacija je večja ali manjša. Če se družba slabo Urejuje, je slaba, če se boljše urejuje, ie boljša. In kadar se v družbi uveljavljajo poslabšanja družabnih razmer, je kultura in civilizaciia premalo razvita. ce pa se razmere slabšajo, moralno in socialno, takrat kultura in civilizacija ^e storila svoje dolžnosti. Še hujše na ’e. če družba prične postavljati ovir« kulturi in civilizaciji s tem, da jim jemlje svobodo r ti'- >-■ • ***• k®k Najhujši udarec za kulturo in civilizacijo i e namreč, če morimo in zastruo-Ijanio duha, ki živi v narodu, da misli, ^ela in tvori temelj kulturi in civilizaciji ter daje razvojno in Socialno pečat Pravičnosti družbi. Zakai. nič ni bolj naravnega, kakor da se človeštvo moralno in socialno izpopolnjuje v idealni pravičnosti. Danes umira kultura in civilizaciia v tem smislu, čeprav so socialne in moralne krivice vsak dan večje. Zato delavstvo zahteva svobodno kulturo in moralno civilizacijo. Delav- približala fašizmu in od fašizma prokla-miranemu načelu totalitarnosti, dočim I se z druge strani dvomi, da bi bila to namera kralja, ki je sam dal pobudo za ustanovitev »Fronte narodnega prebujenja«. Ti poslednji trdijo namreč, da bi rumunski kralj ne bil zatrl na tako rrlločen način »Železne garde«, ki je bila prava predstavnica fašistične miselnosti v Rumuniji, ako bi mu lebdel pred očmi fašizem kot ideal. Pač pa povdarjajo. da je ustanovitev ene same stranke v Rumuniji narekovala potreba do ozdravljenju političnih prilik v državi, zlasti, da se izloči škodljivi vpliv, ki. ga je v političnem življenju zapustila fp ?;stična »Železna garda«. Predsednik nove stranke je predsed- nik vlade patriarh Christea Mironescu. Razmere v Rumuniji vsekakor niso demokratične in tudi ni pričakovati, da bo v doglednem času prišlo do kakšnih sprememb v tem pravcu. Delavstvo v novih razmerah ne bo imelo prav nobene politične svobode. S 1. januarjem bo docela ukinjena svoboda združevanja delavcev v strokovnih organizacijah. Strokovne organizacije je sklenila vlada preosnovati na način, kot nam je znan iz fašističnih držav. Četudi Ru-munija ne bo imela fašističnega režima, ki bi bil sličen nemškemu in italijanskemu in bo meščanstvo uživalo- gotove politične svoboščine, pa delavstvo vendarle ne bo mnogo na boljem kot pa v raznih totalitarnih državah. Izgleda. da je vendarle delavstvo tisti strah, proti kateremu se osredotočujejo sile vsepovsod, da preprečijo njegov vzpon. Nemtila prosi v Londonu Dr. Schacht na obisku pri angleških finančnikih. V Londonu nlma|o denarja za Čelkoslovalko ki je postala nemški dominion. V Londonu So se vršila pogajanja med predstavniki češkoslovaške vlade in angleškimi finančniki ter zastopniki angleške vlade radi najetja posojila v znesku 30 milijonov funtov šterlingov. — Pogajania pa so nehala brez uspeha. — »Daily Express« piše. da Anglija nima nobene potrebe, dajati Češkoslovaški kakršnokoli posojilo, odkar je ČSR poi-stala nemški dominion. V Angliji imajo mnotfo lastnih ljudi, katerim lahko napolnijo čevelj z darili. * Angleška vlada ie Češkoslovaški že obljubila posojilo 10 milijonov funtov šterlingov. Ako se sedaj izmika, dela to rad’ tega, ker Češkoslovaška ne samo da išče naslonitve na Nemčijo, ampak uvaja -— zlasti Slovaki — neko fašistično totalitarnost in organizira boj proti Židom. Kako se bo godilo Slovakom, ako jim inozemstvo odreče pomoč, je vprašanje, ki bo prizadevalo »s - . * • ’ ’ Tisi in poveljniku Hlinkovih ^rd dr. Sidorju še hude preglavice. Predsednik nemške narodne banke; dr. Schacht je bil pretekli teden v Lon- i donu na obisku pri angleških finančni-stvo zahteva, da postane človek zooet, kih. Anglija se je, kakor znano, izrekla človek, njegov napredek in njegov duh oroti načinu trgovanja, kot ga pozna r>a aktivna sodelavca v prerajanju člo- j Nemčija, H* ; r--t. «- - • * '» V » Veštva! t* ■* . Angleški gospodarski konten potovania italijanskega zunanjega ministra v Budimpešto V Londonu ocenjujejo namen poto-VaTija italiianske^a zunanjega ministra v Budimpešto tako-ls: Ciano bc- poskušal prepričati merodajne političarje v Budimnešti. da ne f^e poslušati nrišenetavanj iz Berlina, *l Podžigaio Madžare, da naj vso svojo reVizionjstično Drena rfando usmerijo Oroti Rumuniji in n? Balkan, namesto, * bi se zvezali s Poljsko proti Nem-Clli Naenkrat zahtevajo Madž zari revizi)o Toda v Italiji se zavedajo, da bi za razkosanjem Rumunije orišel na vrsto Balkan. Obala Jadranskega morja pa je za Italijo prav tako občutljivo mesto, kot ie za Angliic obala Črnega morja, kot izhodna točka v vzhodno morie. Tako za Anglijo, kot tudi za Italijo je Rumu-ni’a r.redzadnia lini’a odpora m nihče ne dovoli rad, da bi nrotivnik prodrl ta^o globoko nroti zadnji lini'i. Torei bo Chamberlain v Rimu raz-govarjal tudi še o čem drugem kot pa Sv°jih mej predvsem proti Rumuniji. — samo o Španiji, Tunisu in Suezu. krog’ so v sporazumu z ameriškimi zagrozili Nemčiji z gosnodarsko vojno, ako bi Nemčiia od teh svojih metod ne popustila. Nemčija pa take gospodarske vojne ne bi mogla vzdržati, zlasti ne, ako bi bila njčni trgovini zaprta pot v Anglijo in Ameriko. Trgovina z Anglijo in Ameriko je še edina, ki do-naša Nemčiji tuje valute oziroma devize, s katerimi lahko v inozemstvu kupuie surovine. Dr. Schacht je skušal pridobiti angleške gosoodarstvenike, da bi povišali dobavo blaga iz Nemčije za 25 odstotkov. V koliko je dr. Schacht s svojim potovanjem uspel, se še ne ve, vsekakor pa bo morala Nemčija dati Angležem zagotovila, da bo nehala voditi »" '••»<» konkurenco, oredno bosta Anglija in Amerika pristali na povečanje uvoza iz Nemčije. Zanimivo pri tem je, da se je moral dr. Schacht v Londonu po**.’*ti z. nf‘-cijelnimi predstavniki angleškega gospodarstva in finančnega kapitala, ki so v precejšnjem številu Židje. _______ . _ . UkUV Litva In Poljska se zbližujeta Nemška politika proti vzhodu je združila včerajšnja sovražnika. Oživljeno delovanje kjajpedskih (memelskih) Nemcev v Litvi je zelo vznemirilo litvanske državnike. Kakor nedavno Poljska, ko se je začelo v zvezi s Podkarpatsko Rusijo gibanje za u-stanovitev samostojne Ukrajine, je začela sedaj tudi Litva iskati pomoči in zavezništva pri dovčerajšnjih poljskih sovražnikih. Poljska je čez noč pogrela svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo. Litva ca sedaj s Poljsko, Obe državi, Litva in Poljska, imata namreč samo en izhod na morje, kateri je ogrožen po Nemčiji. Če bi se klajpedski Nemci odtrgali od Litve in se združili z Nemčijo, bi bila Litva ravnotako odrezana od morja, kakor Poljska, če bi izgubila svoj koridor, ki deli severovzhodno Nemčijo v dva dela. IP _ f: Nacisti žele obnovo monarhije v Španiji Franco hiti, Španski general Franco je poslal v Italijo posebno misijo, ki naj vpliva na to, da se v Španiji obnovi monarhija. V ta namen je sklenil, da se kraljevi rodbini vrne vsa posest. Monarhija bi morala sprejeti falangistični program, ki je neke vrste fašistična zmes. Novi kralj Španije naj bi postal Don Juan Avstrijski, ki biva sedaj v Italiji. Don Juan je pripravljen, sprejeti falangistični program, se strinja z načelom neodvisnosti Španije in uvedbo totalitarnega režima v državi. Nemški tisk pravi k dogodkom, da je to Nemčiji vseeno, ker je hotela preprečiti samo komunističnni režim v Špa* niji. o tc‘* r+t. — L Zanimivo pa je, da taisti Franco, ki je odločilno sodeloval v boju proti mo- narhiji, kliče kralja nazaj v deželo. )t» Velika špijonažna organizacija v Barceloni V Barceloni so prišli na sled veliki špijonažni organizaciji, ki je delovala v službi generala Franca. Sodišče je obsodilo 200 vohunov, od teh več na smrt, ostale pa na ječo od 20 do 30 let. Za božično premirje v Španiji Francoski bojevniki so dali pobudo za sklenitev božičnega premirja v Španiji, ki naj bi trajalo najmanj en mesec. Angleška in francoska vlada sta s predlogom sporazumni in sta predlog sporočili v Barcelono in Burgos, V Barceloni so za sklenitev takega premirja, v Bur-gosu pa še oklevajo. znaša letno 12 milijonov dinarjev, za investicije pa bo namesto sedanjih 18 milijonov ostalo tudi samo 12 milijonov dinarjev. Razen tega pa se denar, naložen v državne papirje, slabo obrestuje, komaj po 2 do 3 odst., dočim bi po statutu zavoda moral nositi vsaj 8 do 9 odst. obresti. fr- U-\t da Občni zbor je sklenil, da bo zavori predlagal revizijo omenjene na-redbe. Premoženje Pokojninskega zavoda za nameščence znaša 480 milijonov dinarjev Občni zbor proti nalaganju 60 odst. imovine v državne papirje. Dne 18. decembra se je vršil v Ljubljani občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, čigar delokrog obsega razen Slovenije tudi Dalmacijo in Črno goro. Celokupno premoženje zavoda je znašalo 1. 1934, 280 milijonov dinarjev, 1. 1937. pa je naraslo na 460 milijonov dinarjev. Zavarovancev je bilo 1. 1934. 9.934, I. 1935. 10.412, 1. 1936. 10.909, 1. 1937. II.793 in 1. 1938. 12.287. PcvDrečna mesečna zavarovalna premija je znašala v istem razdobju: din 212.67, 207.73, 207.43, 207.96, 210. — Skupni predpis premije je bil v 1. 1934. do 1938.: 27.4 milijonov dinarjev, 28.1 milijonov dinarjev, 28.8 milijonov dinarjev, 31.1 milijonov dinarjev, 31.5 milijonov dinarjev. Brezposelnih podpor je bilo razdeljenih din 478.700. Za zdravljenje obolelih članov din 167.700. Članom, ki so izstopili iz zavarovanju zavezanega služ-benprfa razmerja, pa je zavod odobril za okroglo 10 milijonov povračil od njih vplačanih prispevkov. V stavbe je investiral Pokojninski zavod od 1. 1936. dalje 33.2 milijona dinarjev. Pokojninski zavod je imel letno povprečno 30 milijonov dinarjev kapitala na razoolačo za naložbe. Od tega je nalagal 70 odst. v državne papirje, 15 odst, pa v banovinske papirje in posojila, za privatna posojila in nakup nepremičnin ozir. zidavo mu je ostalo letno do 18 milijonov dinarjev. Sedaj pa j^ izšla nova naredba o nalaganju denarja, ki določa, da mora zavod naložiti 60 odst. razpoložljive imovine v državne paoirje. Posledica te uredbe bo, da zavod ne bo mogel dajati banovinam nobenih posojil več, kar Japonska vlada zopet v krizi Razvoj vojnih operacij na Kitajskem niti najmanj ne zadovoljuje Japoncev, Razen tega izgleda, da Se bo vojna zavlekla v nedogled. Za kritje izdatkov je na razpolago vedno manj finančnih sredstev. Državniki, ki so začeli vojno s Kitajsko, se poskušajo otresti odgovornosti in pre-| pustiti položaje drugim. Novejša poro-i čila pravijo, da bo japonska vlada v kratkem odstopila. Izvoz orožja , in municije. Iz statistike Zveze narodov, je razvidno, da je svetovni izvoz orožja in municije znašal v letu 1937 61.8 milijonov zlatih dolarjev, t. j. 86% izvoza iz leta 1939, ko je znašal 71.2 milijona zlatih dolarjev. Te številke nam kažejo, da je izvoz orožja in municije nazadoval, to pa radi tega, ker so domala vse države med tem povečale in izgradile svojo orožno industrijo, ne pa morda zato, ker je oboroževanje ponehalo. Ali sl že poravnal naroi-ninoT Ako še ne. stori takoj svojo dolžnosti Dama in f si/eia Stranka JNS sklicuje svoje letno zborovanje dne 29. januarja 1939 v Beogradu. Zborovanje bo važno z ozirom na novi politični položaj V državi, ici sl bi*« v <:•:#*o Odstopil je predsednik SUZORa industrialec Marko Bauer, a t .. Starostno zavarovanje obrtnikov. Obrtniki žele, da bi se 1. januarjem 1940. uvedlo splošno zavarovanje tudi za obrtnike. S tem je jasno povedano, da obrtniki niso nič drugega kot delavci, ki pravtako nimajo zagotovljene eksistence, ako onemorejo in prenehajo z delom. i. , , i ■ i - • ■ • » * lilhirn Prebivalstvo Jugoslavije. Po poročilu državnega statističnega urada za 1937 ho znašalo število prebivalstva Jugoslavije konec leta 1938. že 15,630.129 oseb. Zavod za lečenje raka zgrade prihodnje leto v Zagrebu. Stavba »radium institut« bo postavljena na Šalati. Veljala bo okoli dva milijona dinarjev ter bo s/lužila tudi praktičnim vežbam zdravnikov za zdravljenje raka. Kc-Iiko denarja se sme vzeti v inozemstvo? Pri potovanjih v inozemstvo sme vzeti potnik, ki potuje v neklirinške države znesek 2000 din v tujih valutah, v klirinške države. >ot so n. pr. Nemčija, Italija, Romunija, t.'j. države, s katerimi nimamo svobodnega denarnega prometa ampak se vse obračunava preko takozva-nih deviznih central, pa 3000 din v tujih valutah, tudi v dršave, s katerimi imamo sklenjene turistične sporazume. Koliko Imamo telefonskih in radijskih aparatov? Od 50.928 telefonskih aparatov v letu 1936 je porastlo njih število v letu 1937 na 53.479, od teh ie 33.479 priključenih avtomatskim telefonskim centralam. Število radijskih aparatov je bilo leta 1931 47.880, sedaj pa jih je 111.994. Mussolini je obiskal Sardinijo dne 18. t. m. Pričakovali so, da bo v svojem govoru podčrtal italijanske zahteve ipo Korziki, Tunisu in Džibutiju. Sardinija je namreč sosednji otok francoske Korzike. Na splošno presenečenje evropske javnosti pa Mussolini ni govoril ničesar takega, kar bi bilo v zvezi z gonjo, ki so jo začeli v italijanskem (parlamentu proti Franciji Ponovna podražitev železniških tarif v Italiji. Italijanska vlada je sklenila povišati voznino na železnicah za 20 odstotkov. Izdatki Italije za o’" :: ?ahtevajo vedno večje dohodke, ki jih mora vlada dobiti s povišanjem davkov in donosa državnega gspodar-stva. 66 milijard frankov bo znašaj noVi francoski proračun za leto 1939. Krliko znašajo voini dolgovi Francije in Anglije v Ameriki? Anglija dolguje Zedinjenim državam izza časa svetovne vojne pet milijard dolarjev, Francija ipa štiri. Nobena izmed obeh držav pa ne plačuje v redu obresti in tudi ne odplačuje dolga. Kongres francoske socialistične stranke bo o Božiču. V strankinih listih se vodi v zvezi s kongresom živahna diskusija, ki je mestoma tudi zelo ostra. . t ■ \ ili.«-*- .••»•* * — 1- * >'• it.-* v so 1 mnenja, da mora iti radi tega francoska sociali- i stična stranka na vsak način na dvoje. Delavstvo pa se zaveda, da le diskusija o političnih | vprašanjih vzgaja ljudstvo. Pred kongresi socialističnih strank, ki sklepajo o nadaljnjem | delu in programu, je diskusija neizbežna, » ko naj sicer članstvo ve, za kaj gre. Koliko izda Anglija za oboroževanje in ^ liko za vzgojo? Anglija izda dnevno en n# jon funtov šterlingov (245 milijonov dinarje® za oboroževanje, in nekoliko manj kot 2 $ lijona funtov šterlingov tedensko za vzgoji namene. Za Žide bodo pobirali v Angliji dne 8. j arja. Ta dan je proglašen tudi za dan protest proti preganjanju Židov. Nemški Judje se plačali eno milijardo tarf odškodnine. Dne 16. t. m. so morali Judje v Nemčiji plačati kazen eno milijardo mark usmrtitev tajnika nemškega konzulata v Pa’ rizu von Ratha, ki ga je ustrelil 17-letni Žid Griinnspan. Še vedno 200,000 brezposelnih v Sudetih Nadeja, ki so jo gojili splošno preb' valci v Sudetih, da bo s priključitvijo ozen>' lja Nemčiji konec brezposelnosti, se ni >z' polnila, kajti po /najnovejših podatkih je Y sudetskih pokrajinah še vedno 200.000 brezpf selnih. Ker je sedaj tudi zaključen program obrambnih del v Nemčiji, pri katerih je bil« zaposlenih 400.000 delavcev, se sploh ne ve. kako bo z brezposelnimi v sudetskih pokraji' nah. Poljski zemljevidi brez Ukrajine. Češki lis^ poročajo, da so se celo že na bivšem češke®1 ozemlju v Sudetih v zadnjem času pojavlja^ zemljevidi Poljske brez Ukrajine. Šele na >fl' tervencijo poljskega poslanika w Berlinu 50 nemški uradi odredili, dia morajo ti zemljevid zginiti iz trgovin. Kljulb temu se nadaljuje p10' pai-Janda za ustanovitev samostojne Ukrajini s čemur bi izgubila Poljska celo tretjino svO' jetfa ozemlJa z nad 7 milijoni prebivalcev. Ježov pride pred sodišče. Bivši šef GPU v Moskvi Ježov, pride v kratkem pred sodišče-Očitajo mu, da je kršil ustavo, izrabljal tajno policijo v privatne svrhe in povzročil, da ie ugled tajne policije pred sodišči zelo padel. Dolgovi Združenih držav Severne Amerik«' Dolgovi Združenih držav Severne Amerike znašajo skupno 39.4 milijarde dolarjev {1773 milijard dinarjev). Samo za obresti teh dol' gov morajo plačati Združene države letno eno milijardo dolarjev (45 milijard dinarjev). Nova vlada v južnoameriški republiki čile. Novoizvoljeni prezident republike Aguerre Cerda je potrdil novo vlado, v kateri je Pe* radikalov, trije socialisti in en strokovnjak. Vseameriška konferenca se je bavila tudi 1 vprašanjem sklicanja svetovne gospodarske konference, ki naj bi se vršila čimpreje. Predlog za sklicanje te konference baje podpira tudi Roosevelt. Svetovna Olimpijada leta 1940. ki bi se iP° prvotnem načrtu morala vršiti v Tokiju, je preložena v glavno mesto Finske v Helsinki. 2® sedaj prihajajo naročila za vstopnice. Panamski kanal bodo razširili. S panamskim kanalom v Ameriki imajo, večkrat križe in težave, ker se zasiplje zaradi ilovnatega obrežja. Guverner kanala predlaga, da se ogromnj kanal razširi, da bodo mogle Po njem ph'0 tudi večje ladje. Mohamedanci se boje, da se bo p.~dr'la Omarjeva mošeja v Meki, ki jo smatrajo za največjo svetinjo islama. Veliko deževje izpodkopalo .ljene temelje in je nevarnost, se bo porušila. Frank Kroll: Odlomek iz rudarskega življenja Ostali delavci so razločno čuli zdravnikove besede, ki jih je narekoval strežnici, kakor: postave pokončne, prsa zdrava, prav tako roke in noge. Zobovje zdravo in močno. Nato je sledil pregled oči in zdravnik je ukazal, naj delavec čita. Pokazal je na tablo, na kateri so bile črke raznih velikosti. Z dlanjo mu je zatisnil levo oko in delavec je čital črke. »Dobro, dovolj, desno oko je v redu,« je rekel zdravnik. Nato mu je pokril desno oko in delavec je moral spet čitati črke. Zdravnik je ugotovil, da je tudi levo oko popolnoma zdravo. Naposled je .preiskal še vodo in s tem je bila preiskava končana. Strežnica je vse skrbno zapisala in polo je potem vrnila delavcu, ki je bil potrjen za rudarja in kopanje črnega premoga pod zemljo. Tako se je preiskava nadaljevala; delavci so bili poklicani po vrsti drug za drugim, dokler ni bila vsa skupina pregledana. Luka in Janez sta tudi prestala zdravniško preiskavo. Po preiskavi je Luka vprašal svojega znanca iz Kalifornije, kje stanuje. »Tam-le pod smreko sem prespal zadnji mesec,« je odgovoril. »Kaj si popolnoma brez denarja?« »Popolnoma in to že dolgih šest let, od časa, ko sem izgubil delo 1929. leta. Vsa ta leta sem živel v brezdelju. Sedaj bom delal pod zemljo.« Tako je pripovedoval znanec in Luka ga je gledal ni poslušal. Ogledoval je njegovo obleko, ki je bila v žalostnem stanju in končno so mu oči obvisele na čevljih, iz katerih so klikali prsti. Luka in Janez sta se odločila, da se z avtom odpeljeta nazaj v šest milj oddaljeno mesto. Luka je tudi povabil svojega starega znanca iz Kalifornije, naj gre z njima. Razume se, da se je rad odzval povabilu in tako so se vsi trije odpeljali v mesto Helper. Do-spevši v mesto, so krenili do Lukovega stanovanja in Luka je svojima tovarišema postregel s cenenim prigrizkom. Svojemu znancu, ki ga že dolgo ni videl, je ponudil tudi hrano in stanovanje, dokler se bo mudil v mestu. Po zavžitju skromnega obeda so se vsi trije podali v neko trgovino, kjer so kupili potrebno orodje, lopate in krampe, kar je zadostovalo za začetek. »Ali bomo tolkli ta črnega,« je dejal znanec iz Kalifornije in pogladil lopato. »To bo ropotalo,« se je odrezal Luka in se zasmejal. »Dvajset ton ga bom nametal v vozičke ta- koj prvi dan,« je dodal Janez in zavihtel lopato. Nato so vsi trije odšli proti domu. Na oglu se je Janez ločil in odšel proti svojemu stanovanju. Luka je še zaklical za njim: »Pa naju pokliči jutri!« »Dobro, ob šestih bom že priropotal s cizo pred hišo,« je odgovoril Janez in odšel dalje proti domu. Luka in nje>gov znanec iz Kalifornije, sta jo pa mahnila na Lukov dom. Ko sta dospela in vstopila v hišo, ju je že čakala večerja, katero je skuhala Lukova boljša polovica. Znanec, ki ga je Luka pripeljal s seboj, je nestrpno čakal, da čimprej prime za žlico, kajti po preteku šestih slabih let je bil že- skoro pozabil, kako se jo rabi. Po večerji so še malo pokramljali, zatem pa so se podali k počitku. Znanec se je hitro vlegel na veliko in še precej mehko posteljo, kajti ves čas svojega brezdelja je večinoma prespal na trdih deskah v tovornih železniških vozovih in tudi na prostem. Ko se je udobno zleknil po postelji, je bil zadovoljen kakor bi mu kdo podaril kepo bleščečega zlata. Mislil je na pretekle dni, ko je moral prenočevati na trdih deskah, ki so ga žulile in tiščale. Mislil je na žalostno in mučno preteklost in storilo se mu je milo. Naposled ga je spanec premagal in je trdno za- spal. Njegovo spanje je pa slabo vplivalo ')a živce Lukove žene, ker je začel smrčati 111 ona zaradi tega ni mogla zaspati. Znanec je še trdno spal in s spanjem bi bil še rad nadaljeval, toda ob peti uri se je začul g'aS Lukove žene, ko je klicala svojega moža njegovega znanca. On je zadnje dni najve krat s spanjem potegnil tja do enajstih d0 poldne, samo če je prilika nanesla; le/.ar se je bil dobro naučil zadnjih šest let. Luka je bil kmalu na nogah in se je opravil. Ko je opazil, da znanec Še ni je vstopil v sobo in ga za noge poteg1’1 ^ dejal: »No, kaj pa misliš? Ali se ti zd', spiš na tovornem?« , Znanec, ki ga je Luka skoro iz P°ste je ^ vlekel, si je pomencal oči in plaSli1 v0 Hitro vstal- in dal Luka ter rekel: »Ali smo že pogle-Friscu?« »Klada zaspana, sedaj pa zares misliš. da Luka , se pelješ na tovornem vlaku,« mu je zavpil nad ušesom. | »Sanjalo se’ mi je. da se vozim na tovor j nem v Kalifornijo.« je rekel znanec, ko ■ \ nekoliko razgledal. ,„a„ru i'1 Luka se je krohotal zaspanemu znane ^ ! odšel v kuhinjo, od koder se je pot za£el krohotanje na račun zaspanca, ko J sa. praviti svoji ženi Franci, da se je z njalo, da se pelje na tovornem vlaku (Da,je prihodnjik) 7s ftaštU Uc&iev CELJE Volitve obratnih zaupnikov. V januarju 1939. ' 'se imajo izvršiti glasom zakona volitve obratih zaupnikov. Opozarjamo vse zaupnike v Celju, da se zglasijo v tajništvu K. M. O. v »Delavski zbornici« radi navodil. Sodrugi, ■Opozorite delavce v tistih podjetjih, kjer letos n* bilo izvoljenih zaupnikov, na to po zakonu zajamčeno pravico. Ne pustite, da bi bilo katerokoli podjetje brez zaupnikov Zaupniki so yasi zakoniti predstavniki, ki imajo nalogo ščititi vaše interese in so tolmači naših potreb ™ želja pri podjetju. Rok je kratek, zato ne ■odlašajte, ampak pojdite takoj na delo! KRANJ Predavanje o Cankarju. V »Ljudski univerzi« predava v torek, dne 20. t. m. prot. I Kolar o Ivanu Cankarju in o njegovem življenju tpr delu. Predavanje se bo vršilo v gimnaziji. Začetek ob 20. uri. Vabimo delavstvo, da .se Predavanja udeleži. LJUBLJANA iz Časopisov »Po zmagi«. V štev. 290 »Slovenca« od 18. decembra t. 1. je priobčen uvodnik pod naslovom »Po zmagi«. V članku opisuje Drin. potek volitev, ki so se vršile brez kuglic in pravi Med drugim: »Volilni zagon je bil tako mogočen, da je .potegnil s seboj tudi mnogo takih, ki. sicer ne pripadajo ne naši kulturni, ne politični skupini«. >•«;.. Hi> Izpreobrnjeni opczicijonalci. V Ljubljani je Politična skupina dr. Puca, ki naj bi tvorila slovenski del nekdanje srbske radikalne stranke. Ta skupina izdaja tudi svoj list, »Slovensko besedo«, ki je bila med volilnimi bojem kratek čas ustavljena, sedaj pa spet izhaja. S »Slovensko besedo« je vodil »Slovenec« nekaj časa precej žolčno polemiko, zadnje čase Pa opažamo, da je ta polemika ne samo prenehala. ampak da je »Slovenec« pričel celo prinašati izvlečke iz posameznih člankov, ki izhajajo v »Slovenski besedi«. To zbližanje datira izza časa zadnjih dni pred volitvami in od dneva volitev, ko je en šef te skupine proglasi! volilno abstinenco in za volitve odšel nekam na deželo, dočim je drugi šef stopil na volišče in glasoval za kandidate JRZ. Sicer je slednjemu njegova kavarniška družba obrnila hrbet, zato pa se mu je tembolj prijazno nasmehnil »Slovenec«. ESPERANTO Jezikovni problem na mednarodni konferenci štirih Po konferenci štirih v Monakovem je zanimalo občinstvo — posebno ,pa esperantiste — katere jezike so govorili voditelji štirih največjih držav Evrope in kako so se^ sporazumevali. O tem nam je dal odgovor članek časopisa »Haggsche Courent« (in brez dvoma je vse svetovno časopisje poročalo isto), ki je Priobčil pod naslovom »Jezikovne težave na konferenci v Monakovem« sledeče: »Štirje državni poglavarji so konferirali sedeči pri mizi in nobeden izmed njih ni predsedoval. Chamberlain je govoril angleško, Daladier francosko, Hitler nemško in Mussolini vse tri jezike. Nemški prevajalec dr. Schmidt je moral napeto in naporno delati, da je mogel vsakokrat kolikor mogoče hitro prevesti mnenje trenutnega govornika.« Ali niso imenovani državniki sami občutili med temi težavnimi podajanji pomanjkljivost jezikovnega problema, ki že dolgo ni več vreden današnje moderne dobe. In ali ni nobenemu izmed njih prišlo na misel, da bi morali enkrat vsaj resno pretehtati predloge esperantistov, tega velikega naroda, ki ima svoje zastopnike po vseh državah sveta in ki trdi, da ima v posesti ključ do medsebojnega jezikovnega sporazuma. Kaj se bo napravilo z denarjem prihranjenim s tem, da ni prišlo do vojae? Ravnokar minula kriza s svojimi pripravami za vojsko, mobilizacijami itd., je stala svet po kalkulaciji lista »United Press« »svotico« od okroglo 100 milijonov angleških funtov, to je 550 milijonov dolarjev ali 225 milijard dinarjev. Desetina te svote bi zadostovala, da odstranimo tekom dveh do treh let iz tega sveta za vedno dediščino Babilona, da damo vsakemu srednje inteligentnemu človeku možnost sporazumeti se lahko in praktično z vsakim drugim srednje inteligentnim človekom po Vsem svetu. Bolj inteligentni naj samo ob sebi fazumevno uporabljajo tudi druge jezike, katere eventuelno znajo. In ta možnost splošnega jezikovnega sporazumevanja po vsem sve-tu bi gotovo že v naprej odstranila tudi mno-Se razprtije in trenja mednarodna in celo nošnja. Zakaj obstojajo obilna denarna sredstva za take stvari, kakor so priprave za vojsko in Mobilizacije, torej za namene bolj negativne *telo uničevalne, medtem, ko samo del tega Qenarja ni na razpolago za res konstruktivne hamene? Vzemimo še bolj pogumno vprašanje: Kaj čf.ho zgodilo s tistimi pet, deset ali dvajset Milijardami angleških funtov, katere si prihra-Mio razni narodi skupaj s tem, da so se izogni' vojni. Ali bodo zvišali življenjski stand-dpi revt)ih slojev? Ali se bodo zvišale plače mavcem? Ali bodo dali onim, ki so brez last-lahL brezposelni, subvencije, da bodo škn?° S svoiimi družinami živeli bolj člove-Ali bodo zgradili higijenična stanovanja, Spominska slavnost ob 20 letnici smrti Ivana Cankarja. V četrtek, dne 15. t. m. se je vršila v Ljubljani v veliki dvorani delavske zbornice spominska slavnost ob 20 letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. Ta družabni večer »Vzajemnosti« in godbe »Zarje« je bil vredna počastitev spomina velikega našega pisatelja in prva večja prireditev v Ljubljani s tem namenom. Režija je bila jako posrečena. Spored je bil popolnoma primeren spominskemu večeru ter je s svojo vsebino zadovoljil polno dvorano občinstva. Godba, recitacije, enodejanka »V temi« in predavanje o Cankarju, vse je nudilo najblagodejneji uži- tek. Za lepo prireditev, primerno za prireditev spomina na Cankarja moramo zahvaliti J. Isopa in B. Lebana. Na prireditvi so se vidno odlikovali poleg obeh navedenih šestletna Danica Kukmanova, O. T. in T. D. ter vsi drugi sodelavci. O Cankarju je predaval Fran Petre, ki je v prikupljivih in iskrenih besedah opisal zmisel dela pokojnega Cankarja. Predavanje je zaključil z besedami, da je Cankar sam doživel največje razočaranje, kakor noben drugi pisatelj. Družabni večer je bil na višku kakor še malokateri, ker je bil izborno aranžiran in je nudil večeru primerno snov in resnost kulturne prireditve. Kakor so časopisi poročali, je nemška vlada | zaplenila vse premoženje admontskega samo- \ stana na Štajerskem. Lastnica vsega premo- j ženja samostana v Admontu je torej postala sedaj država. Isti admontski samostan pa ima ; še nebroj posestev, posebno vinogradov tudi j pri nas v Jarenini, okrog Ljutomera, Zg. Radgone, Ptuja in v Pekrah pri Mariboru. Skupno! bo imel ta nemški samostan pri nas še čez 30 viničarij, ki so sedaj dejansko brez gospodarja.! Pametno, koristno in dosledno bi torej bilo, j da se sedaj tudi naša država^ pozanima za usodo teh krasnih vinogradov* admontskega | samostana, ki ležijo povrh tega vsi v 50 km 1 obmejni coni in je torej v najvišjem interesu države, da dobi vso oblast nad temi posestvi j v svoje roke. Naša 'meja je itak skoro za-> MARIBOR Kaj pa so pri nas z „admontskiim“ vinogradi? dušena s tujimi posestvi in bi bil že davno i čas, da se v tej smeri kaj ukrene po vzorcu i tujih držav, ki ne trpijo blizu meje inozemskih j lastnikov nepremičnin. 1 Ce je že nemška država razlastila posestva admontskega samostana, ko je šlo za lastne državljane, bomo tem lažje storili mi isto s premoženjem ,ki je sedaj še bolj tuje in dejansko brez lastnika. Saj ne moremo biti mi bolj popustljivi napram inozemcem, kot je naprain njim njihova lastna država. S tem bi ustvarjali nekake nove privilegije za inozemce, ki jih doslej še ne pozna nob;ena država. ... • ’ . ■ • — * G * Novi poslanci imajo tukaj kar najlepše polje za svoje udejstvovanje v prid domačemu ljudstvu. In nobeno teh podjetij ni bilo židovsko. Zadnji čas dobivamo ponovno pritožbe delavstva iz raznih tovarn, posebno pa1 iz tekstilnih, da jim podjetniki ne plačujejo niti skromne minimalne mezde, ki znaša za industrije komaj din 2.75. Posebno značilna primera sta bila v tovarnah »Vunatex« v Majšpergu, kjer je prejemal delavec komaj din 1.25 na uro in v tovarni »Atama« v Mariboru, ki je plačevala delavkama, in to izučenima, po din —.79 na uro. Lastniki teh podjetij pa so rasnočisti kapitalisti, tujci, ki niso niti v desetem kolenu v sorodu z Židi. Nasprotno, vsi ti lastniki so po svtojem mišljenju in delovanju strogo nemško-nacionalnega prepričanja in vendar tako ne-zaslišno izrabljajo delovno moč odvisnega delavstva. In to je treba na ves glas povdariti, ker se še vedno najdejo tudi slovenski časopisi, ki nasedajo modni gonji, da samo Židje izrabljajo delovno silo in na ta način kupičijo kapiitale. S tem se seveda ljudstvo na lahek in cenen način odvrača od svojih resničnih skrbi in se pusti ščuvati proti Židom, namesto, da bi se borilo združeno proti vsakemu, ki sta izrablja. Pri vsem tem pa se pustijo ravno takšni izkoriščevalci še proslavljati po naših časopisih, kot bi bili bogve kakšni človekoljubi in zaslužnni ljudje za našo domovino, če so si znali pri takšnih beraških mezdah nakupičiti milijonsko bogastvo. Ravno solastnika tvrdke »Vunatex« g. Novaka so še pred par dnevi v »Mariborer Zeiitung« povzdigovali do neba in par dni nato so za Marburgerico pricapljali še slovenski listi s slavospevi »dem verdienten Industriellen aUs Zemun ,bei Beograd«. Delavstvo pa bo pri tem najlažje videlo svoje prave prijatelje in s,voie dolžnosti: Širiti svoj časopis, »Delavsko Politiko«, da bomo mogli takšno izrabljanje in hinavščino razkrinkavati in poglabljati strokovno organizacijo, da boste imeli moči boriti se za svojo socialno zaščito in dati živlienia zakonom. Sneg naletava po malem že od petka 16. t. m. dalje. V soboto je bilo jasno in je kazal toplomer 9° C pod ničlo. V nedeljo se je pooblačilo, temperatura pa je v predmestjih padla na —11° C. Na Pohorju je 30 cm sanenca na 10 cm podlagi. Za Božič se torej obeta smuka. Ribniki v mestnem področju so se tudi že prevlekli z ledeno skorjo. V Slov. goricah je kazal termometer v nedeljo 18. t. m. 17° C pod ničlo. Posredovalni organ železniške uprave nameravajo ustanoviti pridobitni krogi v Mariboru. Naloga tega odbora bi bila proučevati železniške razmere in staviti železniški upravi konkretne predloge za izboljšanje, zlasti blagovnega prometa. Požar pri lesni družbi »Drava«. V ponedeljek, dne 19. t. m. je pri lesni družbi »Drava« v Melju izbruhnil požar v sušilnici. Objekt sušilnice je popolnoma vpepeljen. Požarni hrambi se je posrečilo ogenj omejiti, da ni preskočil tudi na ostale objekte. Domneva se, da je požar povzročila iskra iz sušilne naprave, zkoda znaša .preko 100.000 dinarjev, j Proti izkoriščanju vajencev protestira »Slo-(venec« v majhni notici v eni izmed zadnjih’ 1 številk. Zlasti tudi radi tega, ker so vajenci | morali delati na Marijin praznik 8. decembra. | Božičnica »Detoljuba«. V ponedeljek, dne 26. t. m. s pričetkom ob pol 3. uri popoldne se bo vršila v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11 božičnica delavskega društva »Deto-Ijub«. Poleg društvene g.odbe bodo nastopili tudi otroci. Vabljeni vsi delavski roditelji, da se prireditve udeležijo z otroci. Vstopnine ni. Preselitev muzeja. Minulo nedeljo so otvo-rili meščanski oddelek mariborskega muzeja, poslopja v prostore mariborskega gradu. Celoten muzej pa bo urejen šele 1. 1941. »Zlata nedelja« ni prinesla trgovcem tistega haska, ki s,o si ga obetali. Ljudje z dežele ne prihajajo več nakupovat kot nekdaj. Pri tem igra vlogo tudi dejstvo, da so veze z deželo mnogo bolj urejene, da pridejo ljudje sedaj lahko tudi med tednom in pa, da so podeželski! trgovci dobro založeni z vsakovrstnim bla- i gom. Domačini pa se lahko znebe svojega de- j narja kadarkoli in ne baš na zlato nedeljo, j Purani za Božič. Pišejo nam: Za Božič si skuša vsak privoščiti kaj boljšega, če le more. j | To ne velja samo za ljudi v mestu, ampak tudi na deželi. Nekateri prevažajo v teh dneh perutnino kar v avtobusih, ako to šoferji dopu-1 I stijo. V soboto je hotel župnik od Sv. Jurija vzeti s seboj za praznike štiri .purane. Toda šofer se je upravičeno branil te prtljage, ker mora paziti na snago in red v vozu. > . •. n « Mestni proračun za leto 1939-40 in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada in zaklada ustanov je izgotovljen. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek ima pravico, staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu do vštev-ši 21. decembra 1938 v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu. Seja mestnega sveta se bo vršila v torek, dne 30 .decembra s pričetkom ob 18. uri v prostorih mestne posvetovalnice. namesto še vedno obstoječih barak, ali bodo zboljšali šole, popravili in povečali bolnišnice? Ali bodo opogumili iznajditelje, finansirali znanstvene ekspedicije, širokopotezno tako, da bi bil s tem popolni uspeh zagotovljen. Ali bodo podpirali važna gibanja, katerih cilj je vsesvetovni napredek in kultura, n. pr. espe-rantsko gibanje? Kaj se bo torej zgodilo s j prihranjenimi milijardami? | Mislimo, da to vprašanje ni brezsmiselno, j Kajti prav gotovo imamo pravico uporabiti I oni denar, ki bi ga na vsak način vrgli v žrelo I vojnemu molohu, za bolj pozitivne in kon-I struktivne namene! Ne rečemo, da so v razmerah današnje dobe armade nepotrebne in tudi nismo mnenja, da se lahko vsem vojskam izognemo — žal še ne j obstoja med narodi tega sveta tako visoka morala in tako očitno prijateljski odnošaji, ki bi že v naprej onemogočili vsako vojsko. Ven-1 dar bi se moglo po nekaj letih najintenzivnej-šega oboroževanja pričeti obratno pot — v i nasprotno smer, — in s tem, da smo se izog-I nili pričakovani vojni, smo brezdvomno prihranili milijarde, ki bi morale biti na razpolago za mirovne, da celo konstruktivne namene. Po pravici rečeno — evropski narodi bi morali sedaj plavati v denarju. In lahko bi plavali v denarju — ne dobesedno toda smiselno — če bi bil svet dobro urejen. Tehnika bi nas za to usposobila. Ne bi bilo potrebno govoriti o bogatih in revnih narodih, o boga-i tih in revnih osebah. Ako bi bila vsa bogastva | — obstoječa in še več ona, katera je sposobna producirati naša vedno se razvijajoča tehnika — pravilno razdeljena (niti ne rečemo: pravično) potem bi bilo kvečjemu možno go- I voriti o narodih bolj ali manj bogatih in o zelo in manj bogatih ljudeh; toda tudi najmanj bo-| gati narodi in najmanj bogati ljudje bi bili tako .premožni, da jim ne bi manjkalo ničesar | za srečno in pošteno življenje in v miru bi , lahko živeli z vsemi ostalimi narodi in ljudmi, j No, tega res idealnega stanja gotovo ne bomo | dosegli v bližnji bodočnosti. Vendar, ako bo sledilo monakovski konferenci razen ureditve j srednjeevropskega problema, samo to, da se nekoliko umiri divje oboroževalno tekmovanje, da ljudem, trpečim radi brezposelnosti, v ječah, v koncentracijskih taborih in v pregnanstvu posveti zopet sonce skromne eksistence v delu in svobodi, da se bo mogel tudi navaden državljan veseliti in uživati sadove svojega dela — ako bo samo to sledilo »kon-renci štirih« v Monakovem — razen čisto političnega cilja — potem smo zadovoljni in hvaležni in z novim zaupanjem bi gledali v bodočnost človeškega rodu. Iz »Heroldo de Esperanto« prevedel M. D. Iz CeSkoslovaSke Tudi na Slovaškem gore sinagoge. Hujskanje, ki so ga vršili zadnje tedne gotovi domači in tuji hujskači po Slovaškem, zlasti pa Hlinkove garde proti Židom in Čehom, je že rodilo svoje zločinske uspehe. V Trnavi na Slovaškem in še v dveh drugih krajih so ponoči izbruhnili požari v židovskih cerkvah (sinagogah) in je povsod začela goreti »skrinja zaveze«. Posrečilo se je sicer povsod požar omejiti, a ško>d!a znaša vendarle nad pol milijona Kč. Kljub temu se hujskanje nadaljuje po shodih, časopisih in po radiu, zlasti opravlja to delo temeljito slovaški napovedovalec z Dunaja. Posledice (so predvsem te, da iz Slovaške, ki je že itak revna, beži kapital na Moravsko in na Češkr. in da slovaški listi zastonj vabijo kapitaliste, naj bi vlagali svoj denar v industrije na Slovaškem. Slovaki bodo torej imeli svojo državo, rvtonomijo in armado v Hlinkovih gardah, ne bo pa dela, zaslužka in kruha, kar vse bodo ;meli pripisati svojim zagrizenim strankarjem, ki jih je vzgojil pokojni pater Hlinka v divjem sovraštvu proti vsem, ki niso strogo rimskega duha, zlasti pa proti .bratom Čehom. Državni uradniki in izjava Beranove vlade. Predsednik čehoslovaške vlade Beran je rekel v vladni izjavi ob nastopu: »Izjavil sem že, in ponavljam sedaj zopet v imenu vlade, da ne mislimo na izpremembo višine plač državnih nameščencev, ker se zavedamo velikih žrtev, ki sp jih sicer doprinesli, kakor tudi narodnogospodarske funkcije tega številnega velikega konzumnega elementa.« Čehoslovaška si z delovnimi bataljoni ni prav nič pomagala. Češkoslovaška vlada je sklenila- uvesti delovna taborišča oziroma ta-kozvane delovne bataljone. Od 150.000 brezposelnih, kolikor jih zaznamuje uradna statistika, pa se je doslej posrečilo zaposliti z uvrstitvijo v deLovne bataljone saino 5000 ljudi. Za zaposlitev niso potrebni samo bataljoni, ampak predvsem denar. Število beguncev v ČSR znaša 151.997 Čehov, 11.647 Nemcev, 7.325 Židov, 307 Poljakov in 829 beguncev drugih narodnosti, i. Praga ima več prebivalcev kot Podkarpat-ska Rusija. Podkarpatska Rusija je sicer po svojem obsegu znatno večja od Prage, vendar pa slabo naseljena. Izvoz češkoslovaških karpov. ČSR je dežela velikih ribnikov. V ribnikih pa goje karpe, ki so zlasti za Božič zelo zaželjena jed zlasti v Angliji. Z odcepitvijo velikih delov državnega ozemlja je ČSR izgubila okoli 8000 ha ribnikov. V preostalih ribnikih bo letno 7060 centov karpov za trg na razpolago. Ker pa je ČSR izgubila domači trg, na katerem je prodala do 11.000 centov karpov letno, računajo, da bo ostalo za izvoz najmanj 4000 centov karpov. Češkoslovaška je v 1. 1937. uvozila 4500 centov karpov, 1500 centov drugih sladkovodnih rib in 148.000 centov morskih rib, v skupni vrednosti okoli 30 milijonov Kč. Sedaj bo skušala zadovoljiti ljudski želodec z lastnimi ribami in še ji bo ostalo za izvoz. Največ slučajev davice med vsemi evropskimi državami, razen Madžarske, beleži ČSR. Na 100.000 prebivalcev odpade 198 obolenj in 17 smrtnih slučajev. Najbolj je davica razširjena na Češkem (270 slučajev na 100.000 prebivalcev od teh 21 s smrtnim izidom). Najmanj je davice v Podkarpatski Rusiji. Zlata nedelja v Pragi. V Pragi so smele biti trgovine odprte na zlato nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Namešenci so za ti dve uri prejeli nadurno doklado 125 odst. Sadnj« vesti Sirite nal list! Hud mraz v vsej Evropi. V nedeljo, dne 18. t. m. so zabeležili v Londonu 30 stopinj mraza. Radi hudega mraza so ustavili promet parnikov iz francoskih luk v Anglijo. Londonska radio oddajna postaja je morala ustaviti oddajanje za dve uri, ker je zamrznila neka cev v oddajni napravi. Takega mraza ne pomnijo v Angliji že od 1. 1929. — V Berlinu je bilo v nedeljo mraza 16° C. Pri občinskih volitvah na Poljskem, ki so se vršile v nekaterih mestih v nedeljo, dne 18. t. m., je znašala volilna udeležba pod 50 odstotkov. Pri volitvah v slovaški deželni zbor je zmagal monsignor Tiso, kajti njegova lista je bila edina, ki se je smela pojaviti. 1. seja banovinskega turističnega odbora se je vršila v Mariboru danes, dne 19. t. m. dopoldne. Razpravljali so o propagandi za zimski šport. Vsled mraza so vsa dela na stavbah ustavljena. Vsi delavci so bili odpuščeni in so ostali brez dela ter zaslužka. Velike protiitalijanske demonstracije muslimanov v Džibutiju so se vršile dne 18. t. m. Francoske oblasti so s težavo preprečile napad na italijanski konzulat. Bizeljski: Kazredna zavednost in nameščenci Delovni čas in drugo Vedno znova se pojavlja v naši javnosti Izmučen naj sede h kosilu in naj je! Kdor te-vprašanje delovnega časa delavcev v indu- ga ni občutil sam na lastni koži, ne more ver ICoiuek sodm&U Ob nedeljah in raznih prazničnih dneh čuti _ sleherni človek mnogo bolj živo kakor ob striji. Še bolj pereče je to vprašanje z ozirom jeti in se tudi ne more vživeti v stanje takega vsakdanjih delavnikih željo po toplem kotič- na uradništvo. Marsikdo, posebno nepoučeni nameščenca. Natnen take ureditve dela je bil. jpa seda, zopet sprejela nazaj, dasiravno sem n laz zagrozil, da mora bodisi potniku o-dtegmti od plače to liko, kolikor je meni diolžan ali pa ga odpustiti, ker jo bom sicer delal odgovorno za vso škodo, ki mi nastane. Ali imam pravico, zahtevati sedaj zadevnih zneskov od zavarovalnica? Odgovor: Samo radi tega, ker potnika m Najvažnejše češke knjige zadnjih 20 let. Češka književna revija »Razgovori io knjigah« je priredila med svojimi čitatelji anketo, katere češke ali slovaške knjige iz zadnjih 20 let se jim zdijo najvažnejše? Ankete se ie udeležilo 130 osebnosti češkega kulturnega življenja, ki so se izrekali za sledeče najvažnejše knjige, izišle v zadnjih 20. letih v Češkoslovaški. — T. G. Masarvk: »Svetovna revolucija«; Ivan Olibracht: »Nikola Šuhaj, ropar«; Jaroslav Sei-fert: »Osem dni«; Jaroslav Durich: »Blodnje«; Vladislav Vančura: »Pek Jan Marhoiil«; Jos^f Hora: »Strune v vetru«; Šalda: »Zapisnik«; kritično delo F. X. Šal'de: oesniška zbirka J. Wolkra; Vlad. Vančura: »Marketa Lazarova«. Razen teh knjig so dobili še mnogo klasov pesnik Halas za zbirko Stare žene« in Nezval Pesmi noči«, rcnman Mila Urbana »Živi bič« in v znanstveni literaturi dr. Pekarovo delo rbs%0 špijonsžno organizacijo so baje iz- »Žižka in niegova doba«. V slovensctno so . . ■ . Uvedene izmed gorniih kniig Masarvkova. jsled,1> v Ameriki. Aretiranih je bilo 13 oseb. Olbraohtova, Dunichova in Urbanova ter jih, med njimi tudi ravnatelj sovjetskega urada za 'Priporočamo za naše delavske kniifcoice. —'tujski promet Mihajlo Verin, katerega dolže, V anketi ie mnogokrat naveden tudi pisatelj ^ jg organizator ruske vohunske službe V KONFEKCIJA JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 Književnost Sečfert in Nezval so že prevedeni v sloven* ščino po naših revijah. Usoda pesnika Petra Bezruča. Češki šlesk* pesnik Peter Bezruč je znan tudi pri nas, saj so že od leta 1919. prevedene v slovenščin0 njegove edine pesmi »Šlezke pesmi«. Po marsikaterih društvih so imeli ipri nas že tudi predavanja o Petru Bezruču ob priliki nedavne njegove 70. letnice. Velik del krajev, katere opeva Peter Bezruč v tej.svoji pretresljivi pesniški zbirki, je sedaj zopet roadel nazaj v oblast Poljakov in Nemcev. Med drugim tuftfi rojstni kraj Bezručov, Opava in saima domačij* Bezruča v Branci na Oravskem, kjer je pesnik preživljal svoja zadnja leta. Sedaj živi pesnik pod goro Lyso, od koder je nedavno pisali' »Hvala za pozdrave, toda vsi. ki smo z okupa' cijo zgubili domovino, smo zbiti v zemljo. Ni-' mamo besed, tako ie težko živeti,« Karel Čapek, ki je tudi deloma. ?p .preveden v ; Jrrvenščino. Pa tudi pesniki J. Hora, Wolker, i Ameriki. Rum, Likerji Pelinkovec »Cognac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec 1938 «88 50 let Josip Bauman Pristna slivovka Prist. brinjevec Sadno žganje Droženka Vinski kis Špirit 96% veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev In sadnih sokov Št. lij pri Mariboru Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvorjeni „TOČILNICI“ gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova c. 53 Telefon 24-37 po najnižjih cenah Prvovrstna Štajerska vina iastnega pridelka! JAKOB PERHAVEC Izdelava likerjev- Desertna vina- Sirupi. Zganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, ____ _____________ ___ ___ _____ droženka in srbska klekovača. S p e c i j a li t e ti: re *UlHb0r^G0Sp0Ska ulica itev. 9 — Telefon itev. 25-80 čak in vermi^j—NaJebelo^ - Na dro Z. 'tMMTitf iidou m •rel.lt Ad.lt Jelen , Maribtr* - Tltka: Lf4»k* tiskarna d d. * Maribor,. prr.cts,a*l,eli Viktor trten v Mariboru