Gospodarske stvari. Ribezoro rajsko jabelko. (Johannisbeer-Paradisapfel.) M. Eakor druga leta spomladi bode tadi letos nSlo7. Gosp." kopo priporoSila 7rednih sočivnih rastlin opisal in o njihovi pridelavi kaj povedal. Tako se misli dobremu sočivju najprej med jegovimi čitatelji potizkrčiti, kajti dobro soči^ja in njego^a pridela^a je med Slo^enci še 7se premalo obrajtan del gospodinjstva in splob gospodarstva. Začnemo pa zdaj z gori imenovano so5i7no rastlino z nRibezo7im rajskim jabelkom" (Jobannisbeer-Paradisapfel). Ta rastlina se odlikuje po svoji lepi rasti in tudi po zalem sadu, tako da služi enako za olepšavo 7rtom, kakor tndi za hasek 7 domačem gospodarstvu. Seje in sadi se pa ta sorta rajskib jabelk skoraj ravno tako, kakor navadne druge sorte tega sočivja. Seme se dobi pri vsakem boljaem semenskem trgojcu. Rano epomladi se poseje v gnojno gredo. Ce te ni, 7 kaki zaboj ali lonec. Sadike se presajajo meseca majnika v tople, rahle, ne presuhe grede, primerno dalec vsak aebi. Brž ko rastline porastejo, se ovežejo na palčice. Ce se ta zala rastlina ne sadi aamo zarad edine vrtne olepšave, ampak tudi zarad baska, ki ga sad daje, dobra je, ce se ji prebujni izrastki iz stebla nekoliko prisčipnejo. Tako priraste več in lepšega 8adu, ki ga na jednem grozdu po 30—40 ko oreh debelib jagod priraste. Za seme se pušoajo najbolj ziele in popolnoma raš6ene jagode, ki se v vodi zmučkajo, in potem iz njih iztisnjeno seme očisti in na snažnem papirju v senci posuai. Seme se potem na subem in zra6nem prostoru hranuje in ostane 3—4 leta kaljivno. Debeli lešnik iu kntina. M. Po nekterih krajih zasajajo in redijo lesko z debelim sadom in tudi kutino s posebno skrbijo, ki jo ta dva res koriatna in lepa grmica zaslužita. V nobenem večem vrtu ali na drugem za te rastline primernem prostoru bi ne smel manjkati. Zarejajo se pa najlabkejše in najbolje po 7la6encab. V ta namen se pripogne jedno- ali dvaletna aiba tako k tlam, da ae zamore blizo srednji del v prst zagrebati, ki se mora pa z leseniin kavkeljčem k tlam pripeti, tako, da se aiba ne more 7e6 7zdiguiti. E zemlji pripognjen del 8e 7 sredi z dobro, rodo^itno prstjo trdno zasuje. Da se prst ne iz8uši, se mora 8 kopico gnoja pokriti in sploh je treba skrbeti, da zemlja precej 7lažna ostane. Eo so take 7la6ence, ki jih gre najbolj spomladi narejati, 1 ali V/t leta 7 zemlji, so že zaredile korenine, in morejo se na zadnjem koncu odrezati in kakorkoli zaaaditi. Debeli leaniki in katiue se od trgo7ce7 in slad6i6arje7 dobro plačujejo. Prva drevesca 8e morajo iz kake dobre drevesnice naro6iti. — M. Neka škodljiva navada pri pokladanjn soli živini. Po nekod imajo krivo navado, da živini namenjeno sol na dno tistega skafa ali posode potrošajo, v kteri živino napajajo. S tem bočejo ljudje živino privaditi, da bi posodo prav do 6i8ta polizala. Ali pri tem se ne premisli, da se živini žeja še le prav podkuri, med tein, ko se misli, da se je žeja pogaaila. Sol suši živini jezik, nebo, grlo itd. Eo bi se seveda nova žeja živini brž z novo pija6o pogasila, bi se sicer živina po veliki žeji ne trpinčila. Vendar pa tako napajana živina ve6 k sebi vzame, nego je ji hasnovito, kar je posebno pri mladih živincetih posebnib ne ravno koristnib naaledko7. Mlada živin6eta zgube lepo avojo podobo, postanejo pretrebusnata, in tudi želodec se tako o zdravem prebavljanju moti — in slabi. Če se pa živini po neapametnem pokladanju soli žejni ne da piti, se po žeji, kakor je že re- 6eno zelo trpinCi, kar ji ninčno škodaje. Večkratne skušnje ao ae vaakokrat pokazale, da krave, kterim se jednako veliko mera krme poklada, ve6 mleka molzejo, če se jim sol s suho klajo 7red pred pija6o poklada, kakor pa 6e jim sol za lizanje v pitne posode potroaa. E. D. Oslovski kašel.j ae otrokom odpravi, ako se doma natoplem puščajo,k edar kaaljavi postanejo. Jedila naj bodo lebko prebavljiva in dražljivih pijač, p. vina, ae jiin ne sme dajati. Dobro jim ugaja toplo mleko, posebno če mu je nekaj skleza (Eibisch) pridjanega. Trebub okoli želodca se maže z mazilom, kojemu Nemci pravijo: Brecbweinsteinsalbe (nareta iz bljevne soli) in se dobiva 7 apoteki. Potem se telo okolo želodca preveže s širokim pasom, najboljse iz flanela. Okolo vrata se napravi zavitek, v katerem je 7* grama moš6jaka (mošusa) in nekoliko cimotovega sladkorja. Št. Č. Oves čistiti je treba, preden ga kmeto^a lec gre sejat. Delo se opravi najleži, ako se v kad ali škaf nalije čiste studenčnice, oves na njo vsiplje, ki lepo na vrhu ostane in se poloviti da, med tem ko nesnaga na dno padne. To svetuje skušen kmet, ki na ta način piidela vsako leto najlepšega ovsa ! Ravnatelj vinorejske šole 7 Maribora, g. Goetbe, je vestno pregledati in zapisati dal, kako so se razne sorte vinske trte obnesle zoper letošnjo zimo v nižejih legab vinograda blizu šole. Le8 jeseni ni popolnem dozorel, kar ga je za mraz občutljivejaega storilo. Najve6 so trpele sorte, ki močno 7 les rastejo, in sicer 7 tej 7rsti: salankamenka, balint (Eleinweiss), blank, portugizec, kadarka, vranek (Zimmettraube) ali črnina, moslovec, muakat in tudi traminec. Tem aortam 80 okice najbolj pozeble, ko se jih je 2krat led poprijel. Ni6 ali malo škode trpele so pa te sorte: laaki rizlec, klešec (Ortlieber), beli, modri in rojavi burgundec, ailber in belina. Vina bo tedaj letos menje pa utegne biti boljae, kakor lani, 6e bo suano leto. Plazi so veliko akodili. Sejmovi. 10. marca Deutschland8berg, sv. Jurij pod Tabrom, 87. Jakob 7 Laakem okraju, Eapela pri Brežicah, Eoatrivnica, Orebova vas pri Brežicah, Poličane, Straaa, Sp. Polska^a; 11. marca pri 87. Magdaleni 7 Mariboru (goveji in k6njski sejem); 12. marca sv. Jurij pri Celju, Preding, Selnica ob Dravi, 13. marca Gradec (Lagerga88e).