166. itew. Iihajs rasen raecSc8i In prašnikov vsak dan ob 10. uri etopsidne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 5omm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, IJri večjem naročilu popust. Poitnlna platana v gotovini. V Uublianl, v torek 26. iuliia 1921., Posamezna Stev. K 1*60. Leto V. dlesno lusoslov. secilaino - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali i dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 4S0. Reklamacije za list so poštnine profite. Opiavaištvo e v L ubljanI, frančiškanska ulica št. 6 1, Učifel ska tiskarna. Pasji dnevi. (Od našeKa belgrajskega dopisnika.) Precej časa Vam nisem pisal. Potikal sem se po notranjosti Srbije, kjer sem imel priliko spoznati srb-sik naro.1 in prilike, v katerih živi. V Belgradu se med tein časom ni zgodilo nič posebnega, česar ne bi bili izvedeli iz drugil poročil. Dasi-ravno bi bilo seveda vredno posamezna izvršena dejstva komentirati. Zanimivo jo n. pr. imenovanje generala Zeževiča za ministra voj-ne. Zečevič je set oficirsko klike, viVvle roke« in je najvplivnejša ose-r ’ na dvoru. Prejšnji .vojni minister 1’adžič se je Zečevicu moral umakniti ... Mesto, da bi vlada z vsemi sredstvi delala na to. da preneha kli-karstvo in zakulisna politika med oficirskim zborom, se dogajajo take — za širšo publiko — nerazumljive stvari. Kurs oficirske »bele roke« znači kurs reakcije, kurs prikrite vojaške diktature kljub parlamentu in če bo treba tudi proti parlamentu. Kakor sem čital v slovenskih časopisih je nastala med Jugoslavijo in »Slovencem* na eni in »Jutrom« ter »Narodom« na drugi strani radi potrditve g. Peska za ljubljanskega župana velika polemika. Ali je ministrski svet g. Peska sklenil predlagati v potrditev ali ne — to je bilo vprašanje. Človek bi mislil, da ni nič lažje,-kakor dognati resnico; pa pri nas je že tako, da se taji, če je treba dejstva in da se. če je treba, izmišljujejo dejstva — potem pa pišejo članki o poštenosti političnega boja... Meni se je na tozadevno vprašanje reklo, da ministrski svet ni nikdar sklenil predložiti g. Peska v po-trjenje; nečem pa prevzeti za to vest odgovornosti. Vem pa. da je za sedaj sklenjeno, da sc obravnava vprašanje županovanja ir. Peska po znani Pašičevi orijentalski metodi: pusti se odprto. G. Pesek torej zaenkrat ne bo potrjen, morda sploh nikoli. Vlada ga noče potrditi, noče Pa tudi potrditev zavrniti! Res, lepa vladna modrost. Ljubljanska avtonomija pa nai gre pri tem rakom žvižgat. Mi nismo prijatelji g. Peska in če smo zanj jdasovali v občinskem svetu, smo to storili iz drugih tehtnih razlogov. A obsojati maramo način, kako vlada rešuie ljub- ljansko župansko vprašanje. Politično ni razloga, da sc g. Pesek ne potrdi, ker sc ie večina občinskega sveta izrekla za g. Peska in je treba to voljo respelitirati. ,Ce pa je g. Pesek osebno diskvalificiran za mesto župana, nai pa ima vlada pogum povedati Peskove grehe javnosti in odločiti, da g..Peska ne potrdi. Zdi sc mi na, da Peskov i grehi niso ravno tnko.„veliki. vsaj dokazov zanje mi ne more nihče navesti. Razim da je milijonar, kar pa sam prizna. V mirne pasje dni belgrajske vročine so sc naenkrat včeraj začuli odmevi strelov oddanih na ministra notranjih zadev g. Draškoviča, ki je bil v Čelnicah na dopustu. Atentator jo — baje — komunist. Moramo priznati. da je atentat ljudi zelo razburil. Zdi se. da je anarhistieno-komu-nisličen pok ret res precei močan. Bati se ie zato. da bo vlada segla šc po ostrejših merah, da zatre vsako jej neljubo gibanje, ne samo anar-histično-konninističuo. Da se ti ekstremni elementi ne zavedajo, da ravno proletarijatu kar največ s takimi atentati škodujejo! Ni izključeno, da bo parlament sklican na zasedanje, ker obstoja namera zahtevati zakonskih sankcij za boj proti anarhistično razpoloženim komunistom, Vlada naj bi raje uvidela, da je »Obznana«. s katero se je del naroda postavil izven zakona. sokriva nezdravim razmeram v državi in naj bi mislila na to. da »Obznano« dvigne. če bi se še potem našli ljudje v državi,.ki bi s protizakonitimi anarhističnimi dejanji hoteli razmere »zboljšava ti«, bi javnost bila bolj enodušna v obsojanju takih dejanj, kakor pa je tako, ko vsak pravi* Ministri so postavili komuniste izven zakona, komunisti Pa ministre. Vsi so enako krivi...! V vprašanju tijedinjenja vseh treh socialističnih strank se približujemo končnim pogajanjem. V bližnjih dneh se bodo vršile konference med zastopniki slovenske. Kcračeve in Lapčevieeve stranke, ki utegnejo privesti končni, težko pričakovani rezultat: ujeditijenje. V ol ja je na vseh straneh dobra; upajmo, da bo tudi meso postala. «. n. V Belgradu. 22. julija 1921. Interpelacija za viničarje in tobačno delavstvo. tem. ali naj dobivajo delavke še nadalje penzijo ali ne. To postopanje je vzbudilo med prizadetimi veliko razburjenja. Če so delavke do predpisih vpokojene in jim je pokojnina pravilno priznana, nima oblast ni-kake pravice odrediti revizijo pokojnin; kajti po predpisanem polu pridobljenih pravic se ne sme kratiti. Čast mi je vprašati Vas zato, gosp. minister: J 1, Na čigavo povelje in iz kakih razlogov ie izšla naredba gori omenjene vsebine? 2. Ali ste voljni, g. minister, vse potrebno ukreniti, da se — ako je taka naredba formalno in meritorno upravičena, — postopa pri reviziji pokojnin s primerno človekoljubnostjo in s primernimi oziri na težki socijalni položaj vpokojenk? — Prosim za pismeni odgovor.« Narodni poslanec sodrug dr Milan K o r u n, je dne 22. t m v' Belgradu interpeliral ministra za soci-jalno politiko o zadevi viničarskega reda, ki ga je izdala pokrajinska vlada za Slovenijo, pa ga centralna vlada še sedaj noč« odobriti. Interpelacija se glasi: »Gospod minister.! Pred meseci že je predložila pokrajinska vlada za Slovenijo ministrstvu za socijalno politiko osnutek novega viničarskega reda. ki vsebuje poleg določil minimalne mezde in drugih izboljšanj viničarjem tudi določila o bolniškem zavarovanju viničarjev in njih svojcev. Ta osnutek, izdelan na zahtevo viničarskih organizacij po poverjeništvu za socijalno skrb y Ljubljani. ie,. A spreiet v sporazumu vseh sti ank, strokovnih in kmetijskih organizacij m predvideva Izboljšanje položaja za viničarsko leto 19?1 Kljub številnim urgencam težko prizadetega viničarskega stanu in izredno bednega položaja, v katerem se nahaja ogromna večina prebivalstva vinorodnih krajev štajerskih, pa ni do danes nikakršne rešitve tega perečega vprašanja. Opozarjam er, ministra na to dejstvo, ki zna imeti nepreglednih posledic in vprašam : V ' ' ' v V' ; ' V ■ ' J > ’ 1. Je-li gospod minister pripravljen nemudoma predložiti ministrskemu svetu predloženi viničarski ren_ in naredbo o bolniškem osigu-ranju viničarjev, kočarjev, poslov in njih družin? 2. Namerava li gospod minister ukreniti vse potrebno, da se izvede poboljšanje in minimalne mezde, ki jih predvideva novi viničarski red z veljavnosto od 1. januarja 1921? 3. Kaj nameniva g. minister ukreniti, da se izvrši pomožna akcija v prid viničarjem, katero so že svoječasno predlagali zastopniki so-euahstičnega kluba? — Prosim pismenega odgovora.« V zadevi vpokojenih tobačnih delavk je sodrug dr. Milan K o r u n interpeliral ministra financ takole: Gospod minister! V tobačni tovarni v Ljubljani je več sto delavk, ki so vpokojene in ki so do sedaj prejemale pokojnino. Naenkrat pa ie pred par dnevi izšla naredba, da se ;zyr.ši nekaka revizija vseli vpo-ivOjenk. v Vpokojenk e se tira pred zdravniške komisije, ki jih pregledujejo in na podlagi teh pregledovani se bo — bale — odločalo o Narodna skupščina v ustavi. (Govor posl. sodr. Etbina Kristana na seji Ustavotvorne skupščine dne 10. junija.) (Konec.) jemo v vašo demokratičnost in naprednost. Zakaj če jemljete narodu v najvažnejših rečeh njegove pravice, vse le v korist posameznih klik, tedaj ni govora o demokraciji, ne o naprednosti, ne o liberalizmu, ampak tedaj morate imeti pogum, da stopite pred narod in pravite: Mi mislimo, da je reakcija potrebna in Izvajati hočemo reakcijo. Tedaj se bo vsaj vedelo, pri čem da smo. Gospodje, predložili smo tudi nekoliko dodatkov, ustavni odbor je pa prešel preko njiii tako. kakor da so bili napisani baš za šalo. (Dr. Momčilo Ivanič: Oni so tam gluhi na ušesa in slepi na oči) Predlagali smo, da nai s narodna skupščina voli stalen odbor 2a zunanje zadeve, ki bi mogel delati tudi kadar skupščina ne zaseda in po končanih volitvah v dobi. ko je skupščina razpuščena in se nova še ni sešla. Seje tega odbora naj bodo tajne, če ne sklene odbor z dvema tretjinama glasov, da je razprava javna.« Računali smo s tem, da se v takem odboru lahko raz-pravljajo reči, ki jih je treba varovati pred javnostjo. pa smo hoteli podati možnost. da bodo seje v tem odboru tajne. kadar je tako potrebno. Toda. gospodje, v tej skupščini ni bilo pravice, da bi se govorilo o zunaji politiki. ker je to privilegij gospoda Pašiča. Sklepali so sc rap.allska pogodba in vsakovrstne druge pogodbe. dobiva se luka Baroš. gubi se luka Baroš, mi pa ne smemo vsem tem nič vedet!. Gospod Pašič je naš minister za zunanje zadeve, in mi naj vanj verujemo kakor v Boga očeta (Dr. Lazar Markovič: In sina.) In sina iu svetega duha; to ie sveta trojica v eni osebi. (Veselost.) Edino gospod Tiča Popovič je še lahko dovolj moder za zunanjo politiko. Vi pa. gospodje, ki ste izvoljeni od naroda. ne le da ne smete vplivati na zunanjo politiko, ampak niti vedeti ne smete, kaj da se godk Podpredsednik M. Čosic: Go-pod poslanec, v skupščini ne smete reči. da skupščina ne sme. Takega izraza ne morete rabiti. Kristan: Lepo vas prosim, česar skupščina nima, tega nima. Mi imamo poslovnik, ki daie skupščini nekatere pravice iu ki .ii brani nekatere pravice. Gospodje, skupščina ne sme nikogar ubiti, jaz pa ne smem reči. da skupščina ne sme; ne vem, kam nai pridemo po taki logiki. Na podlagi tega ustavnega načrta trdim jaz, da skupščina nima vpliva na zunanjo politiko; to pravim v debati tisti, ki mislijo, da je drugače, mi pa lahko odgovore. Po tem ustavnem načrtu torej vidim, da je za skupščino sunanja politika nolli me tai^crc. pa vendar so njeni člani izvoljeni od naroda, da bi zastopali njegove interese, ki so v zunanji politiki prav tako važni, kakor v notranji. naposled pa ne sinete imeti niti odbora za zunanje zadeve, ki ga ima vsak parlament. (Poročevalec dr. Lazar Markovič: To se ie pustilo za poslovnik.) Gospod poročevalec vedno prerokuje, kakšne lepe reči pridejo v poslovnik, go-pod minister Trifkovič pa gotovo ne bo prevzel garancije za ta prerokovanja. (Medklici: Bo, bo.) Kako naj sploh Vlada s kraljem lahko napravi političen sporazum kaj vem s kakšnim prijateliem ali sovražnikom, in skupščina suma nima na to niti najmanjšega vpliva. (Porcčevlec dr. Lazar Markovič: Ima, ima. Naj vrže vlado, kateri ne verjame, pa splava sporazum po vodi.) Vlada, poslužuipča se kralievega imena, ki le krije vlado. bo po svoji volji sklenila kakšen političen sporazum, in rad bi vas videl, kako bi odrekli odobritev gospodu Paši'hi, pa naj bi bila stvar kakršnakoli. (Dr. La/ar Markovič: To je naša pravica.) Vaša pravica! To je pravica samega naroda. Zakaj če bo politični sporazum vrgel deželo v vojne, \ie bo trpel gospod kralj, ampak bo narod moral nositi kožo na semenj za stvar, o kateri ni ničesar vedel in s katero se morda ne bi bil strinjal, če bi ga bili vprašali. (Minister M. Trifkovič: Če se pa dela sporazum, da se reši narod?) Za noben sporazum ne morete v naprej vedeti, ali bo tista vlada, ki ga dela. dobra ali slaba. Nobeni vladi ne smete dajati plein pouvoir. da se more igrati z usodo naroda. Ne vem, zakaj se tako bojite, da bi narod imel to svojo pravico. (Dr. Lazar Markovič: Ne bojimo se naroda, ampak sovražnika.) Vražjega sovražnika se vam je bati! Vse to niso nikakršni razlogi za sprejemanje takih ukrepov. Gospodje, tukaj je jasna tendenca, da sc skupščina, izključi od vpliva na zunanjo politiko, da se uvede oziroma ohrani talna diplomacija kot nekakšna okultna znanost. ki je rezervirana le za nekoliko družin v deželi. (Blaško Rajič: Za kamarilo.) Ves narod nai pa pleše tako, kakor se tej kliki ljubi gosti. Če bi slo le za to. da ne bi sovražnik izvedel, za kaj da gre. bi se take reči lahko sklepale na tajnih sejah. (Ta način ne bi bil dober, ker bi se lahko izvedelo, kaj da se sklepa.) Gospodje. kolikor to ni varno, toliko tudi sklepi kakšne vlade niso varni. Kaj se še nikdar ni zgodilo, da so bili v vladah, ne le ljudje, ki preveč govore, ampak tudi pravi izdajalci? Gospodje, ali imate garancijo, da se v Jugoslaviji ne more zgoditi kaj takega? (Glasovi: Nevarnost je manjša.) Manj nevarnosti ie v tem, kar ima narod v svojih rokah, kakor v tem. kar je v rokah kakšne klike. Če bi bilo to v rokah naroda, bi marsikatere vojne in marsikaterega uso-depolnega dogodita ne bilo. Ali ker sc ie vse to delalo manje v javnosti in bolj za kulisami, sc je sodilo vse tako, kakor se je. V dobi vojne, ko se je pokazalo, koliko gorja je prinesla profesionalna diplomacija, se je govorilo, kako je treba demokratizirati diplomacijo in jo spraviti v roke naroda. Sedaj prihaja čas. da bi se izpolnile obljube, in sedaj je pozabljeno vse. kar sc je pripovedovalo narodom, ko so prelivali svojo kri. (Valerijati Priblčevič: Tega danes tudi Rusija ne dela.) Jaz nisetn tukaj za to. da bi zastopal Rusijo, niti ne za to, da bi vnašal ruske sisteme v Jugoslavijo, in to sem vam že večkrat povedal. Gospodje, če ne morete svojega dela prilagoditi demokratičnim zahtevani in načelom, tedaj ne zahtevajte še nadalje od nas. da naj veru- ve. da pride vse to v novi poslov-* nik? (Dr. Lazar Markovič: Poslovi nik predpisuje skupščina sama in mn nistru torej ni treba prevzemati ul-« kakršnih garancij.) Dobro, gospod poročevalec, kako pa morete vj on« ljubljati. da pride kaj v poslovnik; skupščine, o kateri ne veste ne Vi ne jaz. ali bova izvoljena vanjo? (Med« klici.) Nikar ne bodite tako prepričani. Ustava je vendar za to tuka?, da pokaže zakonodajen smer .(Med-klic: Da mu veže roke!) Torej ne izdelujte ustave. (Valerijan Pribičc« vič dela medklice.) Zelo rad poslušam gospoda Valerijana Pribičeviča, ic zdi se mi. da ljubi same paradokse. Gospodje, odbora za zunanje zadeve torej ni. (Dr. Markovič: V po-, slovniku bo.) Gospod predsednik me opozarja, da imam le še pet minut, ne morem torej voditi doke disku-* sije z vami o tem, zakaj jaz ne pri* Pudam večini, da bi smel s svojimi govorom prekoračiti svoj čas. (Med« klici.) Nisem Spalajkovič. Moram to« rej biti kratek. Predlagali smo nadalje, da naj skupščina voli še en stalen odbor, ki bi imel nalogo — in to ic gotovo ustavno vprašanje — da varuje pra« vice skupščine napram vladi, kadar skupščina ni zbrana iu po končani skupščinski periodi. Oba odbora naj imata pravico preiskave. Gospodje, za tak vakuum ni v ustavi nič po« skrbljeno, in zato predlagamo od-« bor. ki naj zastopa pravice skupščin ne napram vladi, kadar ui skupščina sama zbrana. Mislim, da je to zelo važna institucija, zakaj po dosedanjih izkušnjah vemo. kako se vlado rade igrajo s skupščinskimi pravica« mi. Vladna večina pa misli, da je po-* polnoma v redu. da more vlada po* slati skupščino domov In potem de« lati. kakor se ji ljubi. In da ni niko« gar, ki bi jo kontroliral. Naša sedali ia vlada ne ljubi kontrole, in zdi se. da hočejo vsi tisti, ki se nadejo, da pridejo- še kdaj na vlado, že v na« prej poskrbeti za to, da ne bodo pod kontrolo. Gospodje, naj izpregovorim le šei o enem momentu. Predlagali smo, da na se v ustavo uvrsti tudi odde« lek o referendumu. To je bilo kajpa« da odklonjeno, ker je to reč. ki je doslej ni bilo v Jugoslaviji, ki je ni bilo v Srbiji, in ker smo napredni* zakai bi upeljavali kaj novega? De« mokratje smo; zakai bi torej pr e« puščali narodu sodelovanje v njego« vih javnih zadevah? Tukaj je sicer, nekega dne gospod minister Trifko« vič lepo dejal, da imata sedanja vladna večina in skupščina tendenco privesti narod na stopnjo, da bo sam lahko vodil vso svojo upravo. Ali če pride sedaj predlog, da nai se da te« mu narodu pravica, da bi mogel vsaj v nekaterih posameznih, izred« nih in važnih slučajih, če se na pri« mer skupščina ne more složiti. ah' če ie očividno, da bi mogel narod dru« gače odločiti, kakor skupščinska ve« čina, izrekati svojo voljo na ta na« čiu, da bi se mu predložilo vpraša« nje tako enostavno formulirano, da bi bilo treba odgovarjati le z hLk ali pa »ne«, bi bil to začetek nekak« šne politične šole za narod, ki bi do« bil priliko, da bi se temeljiteje zain« teresiral za javna vprašanja. (Med« klic: Bila bi politična univerza.) Go« spod poslanec pravi, da bi to bila politična univerza; četudi ne grem tako daleč, pravim vendar, da bi bil to začetek nekakšne politične univerze. ker bi bil narod prisiljen, da' bi sc bavil z vprašanjem, o katerem naj glasuje. In stranke ne bi mogle več nastopati zgolj demagoglčno, temveč bi Bile tudi one prisiljene učiti narod in mu stvarno razlagati, kar je na dnevnem redu. Iz tega bi' r.c morda s časom lahko razvilo ne« kaj, kar bi rešilo naš parlamentari« zciu, o katerem ne moče nihče ta« iiti, da. .ie prišel v epoho krizo. 'Ta* verujem v parlamentarizem, Verujem, da bo narodno zastopstvo v tej ali oni obliki tudi nadalje potrebno. toda prepričan sem. da bo Imel narod le tedaj zaupanje v parlamentarnem. zaupanje v svoie zastopstvo, če bo njegov vpliv na za-konodajstvo veliko večji, kot je sedaj. In zato smo predložili referen-idtim, ki no pomeni še nič revolucionarnega. ampak je le začetek reforme v lavnem življenju; in vi odklanjate to. Mislite, če ni to obstajalo dcsle.1 da ni treba uvajati kaj novega. Zato. gospodje, dovolite, da vam pravim še to: Nikar ne pričakujte, 3a bo narod pozdrayi! ustavo, v kateri odklanjale celo take majhne reforme. s tisto radostjo, ki jo navidezno pričakujete. Gospodje, lahko greste na Kosovo, lahko grme topovi. lahko boste imeli vojaške in cerkvene parade, narodu pa vendar ne boste mogli sugerirati, da je stvar, ki sicer sama po sebi ni dobra, vendar dobra. Mnogo bolje bi bilo, da potrkate še enkrat na svojo vest, da poskušate popraviti, kar se še da popraviti, če pa ne storite tega. pade odgovornost za posledice na vas. (Ploskanje na levici.) Iskra v smodniku. Pod tem naslovom pišejo »Socl-jalističko radničke novine« z ozirom na splošno reakcijo, ki jo meščanske stranke pripravljajo povodom atentata na min. Draškoviča: s »Revolverski strel na Milorada Draškoviča ni bil samo strel v srce človeka, temveč je iskra, ki je padla v smodnik našega političnega življenja. Ta iskra je upalila smodnik, ki sedai gori. ne morda, da bi v njem zgorel kapitalizem in jugosl. država. ke>r so morda pričakovali atentatorji.. temveč plamti mržnje In ogorčenja ne le proti njim. ki so atentate izvršili in zakrivili, temveč zoper vse delavstvo in njegovo gibanje. Med drugim potrjuje to dejstvo tudi dogodek iz Sarajeva, ko so patriotski demonstranti prišli pred »komunistični dom« z gotovim namenom. dasi to ni noben »komunistični«. marveč socijalistični delavski dom. katerega lastniki nimajo ničesar skupnega s komunističnim gibanjem. ’v Atentat na regenta je napravil opaljivo ozračje. Ker pa ta atentat ni uspel, duhovi niso bili tako razburkani. Uspeli at.entat na Draškoviča pa ie sedaj upalil to ozračje. Celokupno meščanstvo je prožeto sedai ogorčenja proti komunistom tako kakor n. pr. meščanstvo v bivši Avstriji 1. 1914 v tkzv. »protisrb-fckilu dneh. Meščanstvo je po raznih - jnestth začelo snovati $yoie tkzv. »meščanske odbore« in vse meščanske stranke v tem složno nastopa-v—---------------------------------------- jo, Te organizacije meščanstva naj bi vlado podpirale v njeni protikomunistični akciji, ki se pripravlja. Za vse to počenjanje meščanstva služita oba atentata ne le kot povod, marveč tudi kot dobrodošla opra-vičba v očeh najširših meščanskih slojev. Dočim lansko leto kljub prizadevanju gotovih buržoaznih krogov ni bilo mogoče izdati uredbo o »redu in radu«. vsled tega, ker so tudi široki sloji meščanstva bili proti njej in se jim je zdela nerazumljiva. se daneš opozicija proti taki uredbi krha in vse kriči nad »demoraliziranim in koruinpiranim« delavskim razredom. To je pač najboljši dokaz, kako škodljivo je tako brezsmiselno dejanje posameznikov, kakor sta bila ta atentata. Celo vse doslej nevtralne elemente more danes buržoaziia upotrebitl v svoji akciji. Ne samo za komuniste, temveč za vse delavstvo je nastopila nevarna situacija. Zato je treba, da se delavci. ki tega Še niso storili, čvrsto organizirajo v socljalističnih organizacijah. V taki situaciji ne pomaga nobeno izjavljanje nevtralnosti, pa tudi ne apatičnost. Samo odločna borba v socljalističnih organizacijah proti razrednim in notranjim nasprotnikom delavskega razreda, samo iztreznevanje od iluzij in čiščenje od demoralizacije. samo povzdi-ga zdravega delavskega gibanja, more odkloniti veliko nevarnost, ki preti delavskemu gibanju. Zaprisega mariborskega župana. LDU. Maribor. 25. julija. Ob šestih zvečer se je zbral v mestni dvorani novo Izvoljeni občinski zastop, da prisostvuje prisegi župana Viktorja Grčarja. Navzoči so bili vsi odborniki razen dr. Verstovška (SLS). Vahtarja (JDS) in Hojnika (JSDS). Ob 6.10 je okrajni glavar dr. Lajnšič kot vladni zastopnik otvoril sejo. V pozdravnem nagovoru je naglašal važnost trenotka. S kratkimi jedrnatimi besedami se je obrnil nato okrajni glavar do novega župana in mu polagal na srce nepristransko skrb za dobrobit mesta in njega prebivalstva. Povabil je nato župana, da položi zakonito prisego in ptečital besedilo prisege, ki jo Je župan ponovil za njim. Novi župan ie nato zaprisegel tudi svojega namestnika podžupana Ivana Rogli-ča. Župan Viktor Grčar se je zahvalil okrajnemu glavarju za njegove lere besede in ga naprosil. da sporoči vladi prošnjo novega občinskega zastopa, da mu z vsestransko podporo gre na roko v velikih nalogah. ki ga čakajo. V daljših izvajanjih ie nato razvijal novi župan upravni Pioeram občinskega sveta. Naglašal je. .da bo občinski odbor posvetil vse svoie moči dobrobiti in napredku mesta in prebivalstva. Težke razmere, v katerih živimo, morajo vsakomur obračati oči v bodočnost, ne pa v mrtvo preteklost. Govornik naglaša potrebo ureditve mestnega gospodarstva, ki ie za deset let zaostalo. kakor tudi potrebo, da se kulturnim vprašanjem posveti vsa pozornost. Jot najvažnejši cilj delovanja občinske unrave smatra novi župan nujno stremljenje za zopetno vzpostavitvijo omejene mestne avtonomijo. To je potreba, da se omogoči mestu prost razmah v teospodar-skem in kulturnem oziru. Treba bo mislili na temeljito reformo občinskega davčnega sistema.. V ustavi je predviden zpkon o obsegu in ureditvi delokroga avtonomnih občin. Ta zakon se ne bi smel ustanavljati brez sodelovanja avtonomnih občinskih zastopstev. Dasiravno Maribor sie bo imel tistesra pomena kot prometno križišče, kakor se je to svoj-čas domnevalo, vendar je treba preprečiti. da ne pade na nivo brezpomembnega obmejnega mesteca. Zato je potrebna elektrifikacija kraja, ki bo imela kot posledico tudi krepak gospodarski razvoj. Ker pa se more gospodarski vpliv občine uveljaviti le na obsežnejšem teritorija, bo nadaljnja naloga, da se pritegnejo v mestno območje tudi predmestja. V socijalno-političnem pravcu je najbolj pereče stanovanjsko vprašanje. ki se danes skuša omiliti z na-redbami. Res za enkrat ni bilo druge poti. Vendar pa se mora rešiti to vprašanje v drugi smeri. Zasebniku se ne rentira vlaganje kapitala v zgradbe. Zato bo morala za ureditev stanovanjskega vprašanja poskrbeti splošnost. Ako tega vprašanja ne prevzame občinska uprava, tudi čez deset let stanje ne bo boljše. Nadaljna važna panoga je lavno zdravstvo. Treba bo upoštevati prošnje šolske in cestne higijene. Da se pa v tem pogledu stori kaj uspešnega. je potrebno, da preide zdravstveni referat, ki je bil svojčas odvzet mestu, zopet v njegov delo-kroe\ Le tako bo mogoče tudi skrbstveno delo. kakor preskrbovanje obnemoglih, sirot in tudi starostno preskrbo usoešno Izvajati. Vsled sedanjih kritičnih gospodarskih razmer. ki se boda gotovo še poslabšale. postane važen problem tudi brezposelnost. Sporedno s tem vpra-šaniem se bo treba lotiti tudi pobi-j jan ja draginje. Važno postavko upravnega programa tvori tudi pospeševanje obrti in trgovine. Da se pa to omogoči, je potrebno, da se tudi odvzeti obrtni referat povrne območju občinske uprave, ker bi bil drugače ves razmah v tem pogledu vezan. V prosvetnem oziru bo mnogo dela s šolstvom. Za sedaj imamo prošnjo, naj se na desnem bregu Drave ustanovi nova meščanska šo la. To vprašanje se bo moglo rešiti šele potem, ko se izvede pdklopitev predmestij. Kot nadalnjo točko je smatrati obrtno šolstvo, ki se mora izpopolniti. Istotako je vprašanje občinske knjižnice, gledališča, ljudskih predstav, ljudskih koncertov In sličnih prosvetnih prireditev. K sklepu svojega govora imenuje župan kot overovatelja današnjega zapisnika odbornika Druzoviča in Sego. Zupan izjavlja končno, da bo pred prihodnjo sejo sklical še sestanek kiubovih načelnikov, da. se z njimi pogovori glede delovnega načrta kakor tudi glede teženj posameznih strank. — Seja se ie zaključila ob 13.45. „ ;;::. Po seji sp na magistratnem poslopju razvesili rdečo zastavo ter kratko nato še držvno in slovensko. Večje gruče občinstva so župana ob njegovem odhodu iz magistrata pozdravljali s ploskanjem. S*Sal8!OT©iI®. \ IZ VLADNE IN PARLAMENTARNE > OKOLICE. LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) Mnogo poslancev ni nit! čakalo poziva in so prišli V Belsrad, Zakonodajni odsek bo najprej volil predsednika na mesto odstopivšega dr. NinčJča in novega podpredsednika na mesto poslanca Demetroviča, ki je imenovan za namestnika v Zagrebu. Nato pride na razpravo predlog o zaščiti države. Narodna skupščina bo potem nadalje razpravljala o tem predlogu. Za sedaj je težko reči, aii bo narodna skupščina po sprejetju predloga Se zborovala ali ne. Verjetno le. da bo nadaljevala svoje delovanje. LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) Danes dopoldne ie bila seja ministrskega sveta, k! je trajala do 13. Minister za notranje stvari Pribičevld ie poročal o notranjem položaju, nakar je prišel zakon o zaščiti države v razpravo. Razmotrivalo se je tudi o delovanju narodne skupščine o tekočih poslih. LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) Jutri dopoldne se snide ministrski svet k seji, na kateri se definitivno redigira zakonski načrt o zaščiti države. Računa se, da bo popoldne, ko se sestane zakonodajni odsek, že lahko razpravljal o njem, PO TUJIH VZORCIH — SLABA Z MAŠILA. LDU Belgrad, 26. julija. Posebni odbor za izdelavo zakona o zaščiti države je končal svoje delo. Načrt tega zakona je bil izvršen na podlagi zakonov proti komunistom, ki so že v veljavi v Švici in ameriških Zedinjenih državah. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes dopoldne so razpravljali o načrtu tega zakona tako. da ga bo mogoče že jutri poslati zakonodajnemu odseku. REGENT SE JE ZAROČIL'. Kakor doznava dopisnik »Riječi«, trdijo diplomatski krogi, da se je regent Aleksander zaročil v Parizu z vojvodinjo Zofijo D’ Ysa. O tej zaroki se doslej še ni uradno poročalo. Danes pa je ministrstvo za zunanje stvari prejelo brzojavko, ki to vest potrjuje. ZOB ZA ZOB. LDU London, 25. julija. (Pres-blro.) »Momingpost« piše, da žele zavezniki, naj Madžarska izroči na podtaKi trianonske pogodba Avstriji zapadne madžarske županije, če bi Madžarska ne hotela izročiti teh krajev Avstriji, je verjetno, da bodo zavezniki dopustili, da obdrži kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Pečuh. FAŠISTI IN KOMUNISTI. LDU. Rim, 25. (Stefani.) Po vesteh iz Orosseta, so med Roccastrado in Sahta-fortinem napadli komunisti okoli 50 faš1.-stov, pri čemer je bil en komunist ubit. Nato so komunisti zasledovali bežeče fašiste ter je došlo do novega spopada, pri čemer je bilo ubitih nekoliko oseb. Več hiš, last komunistov, je bilo zažganih. SPOPADI Z ALBANSKIMI VSTAŠI. LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) Vlada Je podvzeia vse korake, ki jih nalaga opreznost, da albanske čete ne bi prekoračile naše meje. Mejo je zastražila z vojaštvom. To je bilo potrebno zaradi vstaje Mirkii-tov, ker bi nam sicer pretila nevarnost, da kak oddelek vstašev prestopi mejo m na našem ozemlju pustoši vasi. Doslej ni bil prijavljen še noben slučaj spopada med našo vojsko in albanskimi vstaši. LDU. Skadar, 25. (ZNU.) AlbansKa vlada pošilja čete v Skadar, ki naj ojačijo mejo proti Jugoslaviji, ker se boji, da naša vlada ne bi intervenirala v korist Mt-riditov. Albanska vlada je morala poslati vojake namesto orožnikov, ker se ti vsled slabih p4ač vsi zapustili svoja mesta. Doslej je prišlo okoli 1000 mož na mejo In so zamenjali orožnike. OBŠLO IRSKE AVTONOMIJE. LDU. London, 24. (Reuter.) »Daiiy Mail« poroča, da je predlagala angleška vlada za južno Irsko in Ulster avtonomijo Pri upravi,-davkih in carini ter nekatere druge pravice. Med drugim bosta stneii imeti ti dve provinci tudi deželno brambo, katere obseg bo vsekakor določen. LAKOTA V RUSIJI. — KOLERA. LDU. Pariz, 25. (DKU.) Dopisnik lista »Daily Espress« poroča, da se cen! število beguncev iz lakotnega ozemlja ob Volgi na vet kakor 30 milijonov. Bežeč si vzamejo vsa živila z naskokom In zakoljejo vse živali, katere rooTejo dobiti, Osvajajo sl že- lezniške vlake ter jili plenijo In ifa ta način povzročajo nered v prometu. Ogrožen! kraji so prosili za vojaško zaščito. Že poročajo o spopadih med stradajočimi in četami. LDU. Moskva, 25. (Brezžično.) Spričo čimdalje bolj razširjajoče se kolere je dovoljeno potovanje v Ukrajino, v severn! Kavkaz, Turkestan in Sibirijo samo službeno z osebno odgovornostjo predsednika dotičnega gubemijskega izvrševalnega odbora. LDU. Moskva, 25. (Brezžično.) Na ozemlju, kjer razsaja lakota, bi bilo treba 12 milijonov pudov žita za posetev do septembra. Za prvo potrebo bi bilo treba najmanj 2'h mil. pudov žita, 100.000 pudov takoj za mesec avgust. Odpošiijatev naj >e izvrši čimprej. Vsaka zamuda pri odpoši-ljatvi bo strogo kaznovana. LDU. Moskva, 25. (Brezžično.) Cari-cin je po meščanski vojni popolnoma opu-stošen. Žetev je vsled suše uničena. Polo-žaj je strahovit. Otroci begajo stradajoč okoli in prosijo za košček kruha. Delavci zapuščajo obrate in beže. — Saratov: Mestno prebivalstvo beži na vse strani. Mesto samo je kakor tabor gladujočih. Na trgih umirajo ljudje. Prebivalstvo na deželi s! namesto žita melje lubje in živalske kosti. Živino prodajajo po slepi ceni. Nemška naselbina jeobdelala 70% zemlje, sedaj pa je vse uničeno. Za vso zimo preti naj-strašnejša lakota. V vsaki vasi umrje po 60 ljudi na dan. Prebivalstvo beži na vse strani. Iz severnega Kavkaza, Sibirije iu Turkestana ie prišlo mnogo nemških kmetov v Moskvo in hoče potovati dalje v Nemčijo. Posilile vesti. ’+ Poostren zakon o redu in radu. Kakor doznava dopisnik »Riječi«, bo predložila vlada zakonodajnemu odseku modificiran prvi del zakona o redu in radu, ki govori o ukrepih kroti komunistom, teroristom in ostalim protidržavnim elementom. + 10. avgusta mora Madžarska predati zapadno-ogrsko ozemlje Avstriji. — Za seda} zahtevajo zavezniki, da jim Madžarska plača 35 milijonov odškodnine. j- Volilni odsek rimske zbornice ni potrdil izvolitve nemškega poslanca grofa Toggenburga, češ. da nima popolnoma italijanskega državljanstva. + Avarescu, krvavi ruimitiski ministrski predsednik je padel v nemilost. Radi lekiii viharnih dogodkov v zbornici, zahteva kralj, da odstopi in celokupna vlada. Parlament pa bo razpuščen. Dnevne vesti. Kraljevi namestnik g. Iv. Hribar dospe v Ljubljano danes ob petih popoldne in takoj nastopi svoie službeno mesto. Nov šolski zakon. Prosvetni svet ministrstva za prosveto je te dni začel obravnavati novi načrt šolskega zakona za vse srednje in ljudske šole v državi. Nova ureditev pokojninskega zavarovanja nameščencev. Začasen pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani objavlja: Opozarjamo, da je sprejeta in podpisana novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu. Ker je za vsakega interesovanega službodajalca in nameščenca največje važnosti, da se takoj seznani z novimi določili, naj si nabavi dotično številko Uradnega lista takoj, ko izide, zlasti še zato. ker so stopili povišani prispevki (premije) in dajatve (rente) v veljavo že s 1. julijem t. 1. Ker doječa že stari zakon, da je treba plačevati premije vsakega prvega dne v mesecu vnaprej nc glede na to. ali je bil zavarovalni odlok pokojninskega zavoda že izdan in pravomo-čen ali ne. ker torej zakon računa s tem, da mora biti vsak interesovanec o zakonu v toliko poučen, da ve. za koga in koliko premij mora plačevati. bo tisti, ki ne bi začel plačevati takoj povišanih premij in čakal šele na odlok pokojninskega zavoda, ki ga radi velikega števila zavarovancev morda še dolgo časa ne bo oo-bil, na škodi, ker bo moral plačati naenkrat visoke zneske za nazaj, poleg tega pa še pet procentov zamudnih obresti. Najvišji vračunljivi zaslužek ie za sedaj povišan od 3000 kron na 18.000 kron na leto (1500 K na mesec), ustrezajoča premija pa od 30 kron na 180 kron na mesec, od katere odpade 90 kron na vsluž-bodajalca. 90 kron pa na nameščenca. Najvišja pokojnina (renta) bi bila za sedaj 13.500 kron na leto (1125 K na mesec). — Novela prepušča tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje vseh vrst zakonitemu zavarovanju nezaveznih nameščencev, razen rožnih delavcev po njihovih službo-dajalcih, za vso kraljevino SHS pri »Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani«. — Vsa nadomestna zavarovanja nameščencev, navezanih zakonitemu pokojninskemu zavarovanju pri nadomestnih' pokojninskih zavodih ali potem nadomestnih službenih pogodb, pre-idejo do izmere v zakonu določenih' najmanjših dajatev na omenienr »pokojninski zavod«. Vprašanje na Inšpektorat državne- železnice v Ljubljani. Prejeli smo: »Ker na* je mnogo, ki imamo otroke v starosti od i in 7 let in za te otroke nimamo po novi!! naredbah nobene ugodnosti na železnicah' za vožnjo, vprašamo Inšpektorat, če res moramo za te naše otroke plačevati polo* vično vožnjo. Otroka do starosti 4 let sme-soproga brezplačno seboj vzeti, od starosti 7 let pa ima otrok pravico šele do legitimacije. Vprašamo Inšpektorat:’ Ako imajo starejši'otroci pravico do režijske vožnje, zakaj Je ne bi smeli imeti tudi otroci v starost! 4 in 7 let? V stari Avstrije ie bila ta stvar čisto enostavno rešena tako, da je imela soproga rdečo legitimacijo, s katero je smela seboj vzeti deco do starosti 10 let brez vsakršne ovire. Zakaj pa sedaj nc? Prosimo pojasnila, da imajo otroci od starosti med 4. in 7. letom sploh kako ugodnost pri vožnji ali nobene?, To vprašanje stavimo zaradi tega, ker nas je več prizadetih in moramo plačevati po, lovično vožnjo, ter zato, da ne bo prepf-rov'Z izprevodniki v vlakih. — Drugo vprašanje: Zakai ne dobijo uslužbenci tudi v delavnicah in kurilnicah službenih čepic, ki Jim ravno tako pritičejo po starih predpisih kakor drugim na postajah in progah'. Nadalje imamo še pritožbo: Na Jesenicah je komisar, 4d postopa z uslužbenci zadnja čase, kakor da bi bUi njegovi psi. Od kdaj ima ta gospod take pravice do nas? Za-kaj imamo tudi postajenačelnika, ako smo vse komisar sam uredovati? Prosimo tudi tu odpomoči.« — Železničarji z Jesenic, Odločen nastop strokovne organizacije. Kakor ja.vlja zagrebška socialno - demokratična »Sloboda« in belgrajske »Socijalističke radničke novine«, ic »Savez privatnih namje-štenška Jugoslavije« po zopetni vzpostavi delovanja strokovnih organizacij poslal /-Centralnemu sindikalnemu viječti Jugoslavije« zahtevo. da prekine vse vezi s komunistično stranko. Ta zahteva tega Sa-veza ni nova vpričo dejstva, da ie »Savez privatnih namještenika J'*1" goslavije« že od vukovarskega kongresa. na katerem je bila ustanovljena komunistična stranka, delal v okviru »Centralnega radničkega sindikalnega viječa« na tem; pred-* vsem pa je delal na tem od 18. avgusta lanskega leta dalja, ko so bil! iz radničkega sindikalnega viječa« izključeni vsi tisti funkcijonarji. ki niso hoteli pristopiti h komunisiičnt stranki. Od tedaj, je »Savez privatnih namještenika« prekinil vsako stvarno sodelovanje s »Centralnim radničkim sindikalnim viječem Jugoslavije«. v katerega zvezi je bil le še formalno. Poučen po rezultatih »Obznane« je »Savez privatnih na-mještnika Jugoslavije« moral na zahtevo svojih članov svojo akcijo povdariti in je končno dne 11. junija t. !. postal v tej zadevi neke vrste ultimat »Centralnemu radničkemu sindikalnemu viječu Jugoslavije«, v katerem je kategorično zahteval, da se skliče posebna seia. na kateri naj bi se na nedvoumen način prekinila vez tega »vijoča« s komunistično stranko. Kor pa C. R. S. V. ni hotelo zadostiti tej zahtevi, je »Savez privatnih namještenika Jugoslavije« — kakor poročata zgoraj omenjena lista — dne 11. julija t. 1. iz C. R. S. V. izstopil, motivirajoč ta svoj korak s tem. da kot čista strokovna organizacija ne more biti niti formalni član v taki ustanovi, ki je samo eksponent katerekoli, a konkretno. komunistične stranke. Nemški priganjači v tovarni tkanin in pletenin Josip Kunz & Komp.. ki je nastanjena v bivši cukrarm v Ljubljani kaj pridno priganjajo k delu naše delavke. Človek bi mislil, da so ti slovenski sužnji pošteno plačani, a ima izučena delavka 15—25 K dnevno, najboljša delavka — nioi-strca ima 30 K dnevno! Kdor mora kupiti kravato, ve, kako drago Jo mora plačati, Kaj pravite gospodje narodni šovinisti kam gre denar pod Vašo patronanco? —. —um— Otroci brezkonfesionalalh staršev ali takih, ki so nepriznanega veroizpovedanja. Izključeno ni, da je v Ljubljani dandanes kaj takih otrok, ki so rojeni v Ljubljani, a niso krščeni niti vpisani v kaki drugi roj-: stni knjigi (n. pr. pri rabinatu v Zagrebu). Zato opozarjamo take starše, da morajo rojstvo svojih otrok s posebno vlogo nemudoma naznaniti ob priložltvl poročnega lista staršev, miroma rojstnega lista nezakonske matere ter z navedbo, katera babica Je pri porodu poslovala, mestnemu magistratu, da vpiše še otroka v magistrat-no rojstno knjigo. Malomarnost v tem oziru more pozneje škoditi le otroku samemu, če ne bo nikjer mogel dobiti rojstnega lista, ko ga bo potreboval za šolo, za službo, za vojaščino M* invalidski fond. Ta vsoia se sme uporabiti le za šolanje invalidske.dece. Ustanovitelji banke imajo namen, nuditi pomoč invalidski deci. Banka je s svojim delom že pričela. Prosimo Vas za dobroto, da o tem obvestite vse Vase korporacije in ustanove v vseh krajih našega kraljestva. Upamo, da našemu z dedu slede tudi drugi denarni zavodi«. Ker imamo v Sloveniji mnogo dobrosto-ječih denarnih zavodov, se upravičeno upa, da ne zaostanejo za banko v Skopliu ter se pri razdelitvi čistega dobička spomnijo tudi invalidske dece. Prometna sredstva v Prekmurju in zveza Prekmurja z ostalo Slovenijo so silno slaba. Časopisje rabi iz Ljubljane v Prekmurje cele štiri dni! Naj bi se vlada zanimala za bogato agrarno Prekmurje ta za dobre prometne zveze tu v Prekmurju! Kisla kumara. »Pondcljek« nas, kakor videti, pridno bere. V včerajšnji Številki registrira celo neko tiskovno pomoto, ki se je vtihotapila v eni zadnjih številk našega lista, iivala za pozornost! Da se oddolžimo, opozarjamo tudi mi »Por.deljkovo« uredništvo na veliko vsebinsko parno to, ki se vleče v zadnjem »Pondeljku« od prve do poslednje Srke. Kar, prosimo, da prihodnjič blagohotno popravite. V Splitu vlada strašna vročina. Včeraj je bilo na solncu 43° C. Zunaj hiš ni ljudi videti po ves dan. Stavka pečušklh rudarjev je končana. — »Nevarne elemente je policija pognala, oziroma pozaprla«; ... c Število prebivalcev Srbiji. V statistični direkciji so izračunali, da ima Srbija 2,591.898 prebivalcev in sicer 1,241.063 moških In 1,350.835 ženskih. Torej je skoral 110 tisoč več žensk kot moških. Število prebivalcev je v Srbiji od 1. 1910 padlo skoraj za pol milijona. L. 1910 je namreč štela Srbija 2,911.701 prebivalca in sicer: 1 milijon 503.511 moških in 1,408.190 ženskih, toraj je bilo moških skoraj sto tisoč več. Belgrad šteje danes 111.740 prebivalcev, Skoplje 40.000, Kragujevac 15.096 (leta 1910 pa 24.949), Bitolj 27.600 (proti 48.000 v ). 1914) itd. Orožnik streljal v vagonu. Predvčerajšnjem sta v Dugem selu vstopila v vlak, ki vozi iz Koprivnice v Zagreb ob 21.24 bra. ta Rudolf ta Fran Horvatič, prvi uradnik davčnega urada v Zagrebu, drugi tipograf. Navedenca sta prepevala ta vzklikala. V njiju vagon je prišel rad! tega orožnik s puško, ki je začel prigovarjati Franu Horvatiču in pripomnil, da ga bo aretiral, če bo še nadalje prepeval. Nato se je razvil oster prepir. Za nekaj časa je orožnik Dušan Krušič odšel Iz vagona, ko se ie pa vrnil, je napovedal Franu Horvatiču aretacijo. Horvatič je sedel na klopi poleg bančnega uradnika Zlatka Arnolda, sina vseučiliškega prof. dr. OJure Arnolda iz Zagreba, medtem ■ko je poleg njega stai Ivan Kasandra, ki je prišel v vlaku v njegovo bližino. Rudolf Horvat je stal med vrati kupeja. Medtem se ie nadaljeval prepir, v katerem je reksl orožnik vsem sopotnikom, da so komunisti. V nadaljnjem prepiru Je stopil orožnik Kr j-šič v kot kupeja, kJ je bil slučajno prazen ter oddal proti Franu Horvatiču strel Iz puške. Strel pa je zadel njegovega brata Rudolfa Horvatiča, Zlatka Arnolda in Ivana Kasaadro. Zlatko Arnold je obležal ua mestu mrtev. Rudolfa Horvatiča so prepeljali težko ranjenega v državno bolnišnico, medtem ko so Ivana Kasandro, ki je bil lahko ranjen v bok, odpustili v domačo oskrbo. Orožnik Krušič je bil uslužben pri komisarijatu železniške policije v Koprivnic} ter je bil po tem činu oddan v zapore vojaškega sodišča in se bo z njim postopalo z vso strogostjo zakona. Vsled sklepa ministrskega sveta se bo pogreb pokojnega Zlatka Arnolda, izvršil na državne stroške. Ali ste že naročili „Kres“ ? grebu, ter na podlagi uradnih podatkov dokazal, da so živila v Zagrebu cenejša, kot v Ljubljani, dočim so plače mizarjev v Ljubljani skoraj za 100 odstotkov nižje oJ onih v Zagrebu. Jasno je dokazal kvar-nost takih razmer ne le za delavce, temveč tudi za delodajalce. Podvrgel je ostri kritiki ljubljansko izkoriščanje delavstva ter izjavil, da so zagrebški lesni delavci pripravljeni, podpirati stavko tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru, dokler mizarji v svojem poštenem boju ne zmagajo. Dalje je poročal o stavki sodr. Tokan, ki je izčrpno orisal potek boja. Cisto opravičeno je kritiziral delovanje Industrijske Zveze, katere delovanje se razteza edino le v oni smer!, da se delavcem krčijo nezadostne plače. Mesto, da bi ta gospoda poskrbela za to, da se naša industrija vzdrži v obratu, se trudi v potu svojega obraza le v intrigah proti opravičenim delavskim zahtevam. Ko je trboveljska družba zvišala cene premogu, se ta gospoda ni upala niti kihniti, v boju proti delavstvu pa nastopa z vso vehemenco. Delavstvo pa brez boja ne bo dopustilo, da bi gg. od Industrijske Zveze odločali o delavski usodi. Pozival je nadalje vse navzoče, da podpirajo v boju se nahajajoče mizarje z vsem! sredstvi, da zmagajo. Sodr. Zore je nato zaključil zborovanje ter pozval navzoče, da pokažejo svoio solidarnost z mizarji, če bo treba, tudi v gmotnem oziru, nakar so se navzoči mirno razšli Govornikom so zborovalci navdušeno pritrjevali. — Stavka mizarjev se še nadaljuje. Stavkujoči se zadržijo popolnoma mimo, kar dokazuje, da so dobro disciplinirani. Jači jih pač zavest, da je pravica na njihovi strani Mnogo dobrih delavcev pa je že zavezalo svojo potno culico ter odšlo za boljšim zaslužkom. Tako bodo ljubljanski mojstri, če bodo rajSi poslušali nasvete Industrijske Zveze kot pa upravičene zahteve svojih delavcev, ostali brez delavcev. Vse zunanje mizarje pa nujno prosimo, da ne iščejo dela v Ljubljani, dokler boj ni končan. O stavki pekovskih pomočnikov piše nedeljski »Slovenec« sledeče: »Iz Celja smo prejeli sledeče teleto-nično poročilo: Dne 24. maja t. i. so vložili tukajšnji pekovski pomočniki na zadrugo pekovskih mojstrov prošnjo za povišanje plač. Pekovski mojstri se niso odzvali tej prošnji ter so bili pekovski pomočniki radi tega prisiljeni zaprositi deželno vlado za posredovanje. Deželna vlada je ukrenila potrebne korake, vendar pa je bilo vse zaman. Na podlagi tega so pekovski pomočniki vlado vnovič zaprosili za intervencijo, ki pa jim je odgovorila, da se pekovski mojstri ne zganejo in da želi. naj bi osrednje društvo živilskih delavcev v Ljubljani poskušalo intenzivno pričeti pogajanja s posameznimi mojstri radi zvišanja plač. Zastopniki društva so povabili dvakrat mojstre k Dogajanjem. Prvič so jih povabili za danes, v soboto ob 4. uri Dopoldne. Ker se pa niso odzvali, so povabili mojstre .drugič k pogajanjem ob 8. uri zvečer. Spreiem povabila so mojstri potrdili, vendar oa kljub temu niso prišli k pogajanjem. vsled česar je pomočniški odbor sklenil, da stopijo pekovski pomočniki takoj nocoj (v soboto) v stavko. Pekovski pomočniki v Celju zahtevajo 25—30 odstotno povišanje plač.« — _ Ob zaključku lista smo dobili obširno poročilo, katero pa danes ue moremo cbiaviti. V stavki je 24 pomočnikov. Dela pa 21 vaiencev. prodajalke in služkinje z mojstri vred po dnevi in ponoči, vkljub temu da je nočno delo za vajence prepovedano in ženske pa sploh ne smejo delati po pekarnah. Dobili smo tudi obvestilo .da bo danes deželna vlada poslala svojega zaslopnika v Celje, da preišče in pozove mojstre na pogajanja. 'i# Poverjeništvu za socialno skrb v Ljub- ' liani. Nedavno ie Osrednje društvo brivskih ta lasničarskih pomočnikov prosilo potom »Napreja« pod naslovom »Poslane*, da se skliče anketa pri gornjem poverie-tfištvu. Napravilo se pa, kolikor je^znann, — ni ničesar, temveč še vnaprej pušča, da 6e kršijo delavske pravice po Deželni za-Žlrugi in Po njenem predsedniku g. Fran-chettiju. Osrednje društvo je nekaj časa čakalo, ko pa ni dobilo nikakih direktiv poverjeništva za socialno skrb, je samo zahtevalo pogajanja z Deželno zadrugo mojstrov. Ta pogajanja so se vršila v petek 8. t. m, Toda vsled terorističnega nastopa g. predsednika Deželne zadruge ni moglo priti do končnega zaključka. Osrednje društvo je mojstrom stavilo tako sprejemljive poseje, da so nekateri g. mojstri odobravali te pogoje, toda na mig g. Francheltija ia g. Aleksandra Gjuda so sc pogajanja razbila. Ta g. A. Gjud je naglasa!, da je mojstrom nemogoče izpolniti naše zahteve, ker imamo baje že itak preveč, ker dobimo dosti »bakšiša«. Sporočamo g. Gjudu javnim potom, da se v bodoče ne ponaša na pogajanjih z delegati Osrednjega dri-štva brivskih pomočnikov s takimi izrazi, ker ga bomo sicer poučili z malo ostrejšimi odgovori, kjer mu bomo javno dokazali njegove dohodke in izdatke, na kar se bo finančno ravnateljstvo malo bolj zainteresiralo, ko se bodo izpolnjevale pole o dohodkih in izdatkih. Nismo hoteli s tem javno obtoževat!, temveč smo hoteli le pokazati javnosti, kako se postopa z brivskimi pomočniki. — G. Franchetti je naglasil, Jco smo mu rekli, da bomo zahtevali intervencijo socialnega skrbstva, da se on ne bo pogajal z delegati Strokovne komisije, češ, ker ie po »njegovem mišljenju« baje ta Strokovna komisija podvržena politični socialnodemokratski stranki. Povemo g. Franchetti ju, da to ne odgovarja resnici, ter da Osrednje društvo ni z nikomur v politični vezi, temveč je resnica, da smo v zvezi s strokovno komisijo s sedežem v Ljubljani, ker Strokovna komisija ne zastopa političnih, temveč samo strokovne interese delavstva. Po našem mišljenju, bi g, predsedniku Deželne zadruge bilo le neprijetno, da bi ga delegat Strokovne komisije spravil v kozji rog, ko bi mu začel razlagaU postopanje mojstrov s svojimi pomočniki. — Obenem pozivamo poverjeništvo za socialno skrb, da v najkrajšem času skliče anketo, kjer se bi sestali mojstri in pomočnik! ter da bi se izravnalo, kar je treba izravnati. To naj bi se storilo čimprej, ker je pomočnikom dogorelo že do nohtov. Ako bi se pa ničesar ne storilo s strani socialnega skrbstva, glavni odbor Osrednjega društva odklanja vsako odgovornost, ako bi si delavstvo moralo samo krojiti svoje pravice. Obenem zahtevamo, da nani socialno skrbstvo, delavski oddelek, razjasni, zakaj da delovna pogodba od 3. novembra 1920 ni vidirana in potrjena, temveč se je pustila ležati nepotrjena 8 mesecev, da jo more g. Franchetti po svoji milosti izigravati. Vprašamo obnern, kaj je z 9. uro, ki smo jo že opravljali, da-li bomo dobili plačano ali ne? — Glavni odbor. Obljube državnim vpokojencem. A^jnister za finance dr. Kumanudi je sprejel odposlanstvo udruženja državnih vpokojencev, ki so se pritožili radi nepravično odmerjenih pokojnin. Ob tej priliki ie minister dr. Kumanudi obvestil odposlanstvo, da bo naknadno izdal odlok, da se priznajo vojna službena leta vsem Vpokojencem. ki so bili v vojni od t. 1912 do I. 1920 kot vojaški obvezniki uradniške vrste. Izdaja civilnih oblek. Opozarjajo se vsi upravičenci do civilnih oblek, ki se niso odzvali svoječasnemu pozivu občinskih uradov, da Je vsaka osebna ali pismena prošnja na vojaško intendanco za Slovenijo brezuspešna. Civilne obleke dostavile se bodo upravičencem samo potom občinskih uradov. Naknadno morejo se javiti Ie sedaj se vračajoči ujetniki, ki pa morajo imeti potrdilo občinskega urada, da so se vrnili resnično šele po 31. maju 1921. Državna trgovsk ašola v Mariboru. Vsled pomanjkanja učnih prostorov se ukine za šolsko leto 1921/22 pripravljalni razred na tukajšnji dvorazredni trgovski šoli. Dijaki cele države nastopajo počitniška potovanja. Tako obiskujejo tudi Ljubljano v precejšnjem številu. Lokalni odbox F. S. se obrača na vse one meščane, ki uvideva-io važnost potovanja glede izobrazbe ;n medsebojnega zbliževanja in ki morejo ■ mintja utrpeti hrano za enega dijaka, da to javijo na naslov: F. S. na I. drž. glmn. v Ljubljani. Tako,bodo dobili dijaki 3o-ber vtis v gostoljubnosti naše Ljubljani. Predvsem opozarjamo dobrotnike, da pogoste le one, ki se izkažejo s potrdilom lokalnega odbora; a|manah sara ne zado_ šča. Len primer bankam. V 47, štev. lista »Ratni invalid« je tiskana na naslovni strani pod gc:-iom — lep primer bankam — izjava Skopljanske izvozne banke naslovljena na Udru-ženje vojnih invalidov v Beogradu. »Čast nam Je »obvestiti Vas o sledečem: Gotovo še Vam ni znano, da Črno določili v svojih pravilih, kaic-re je že potrdil minister za trgovino in industrijo. 2% čistega dohodka./.a Organizacijski vestnik. is strok. ©rgassiiscif©* Shod stavkujočih mizarjev. V nedeljo, dne 24. julija t. I. so stavkujoči ljubljanski mizarji sidicall v veliko dvorano Mestnega doma shod, ki ga je ljubljansko delavstvo sploh številno obiskalo. Sodr. Zore je v Imenu sklicateljev otvoril zborovanje, ter podal poročilo o stavki. Stavka, ki Je bila lesnim delavcem vsiljena, je s sovražnim nastopom Industrijske Zveze dobila značaj, ki živo zanima celokupno delavstvo. Dočim je opažati pri posameznih delodajalcih, da so pripravljeni ustreči delavskim zahtevam, stoji Industrijska Zveza na stališču, da se morajo sedanje plače še znižati. S tem skuša Industrijska Zveza ščitit! zlasti interese kranjske stavbne družbe, katero je nedavno kupila Jadranska banka, kar karakterizira ves boj. Mizarski pomočniki so pripravljeni boj dokončati v tem smislu, da se plače zvišajo v predloženem sm;slu, pa naj stori, kar hoče. Kot drugi govornik jc poročal sodr. Novak, tajnik bratskega Saveza lesnih delavcev Iz Zagreba. Sodr. Novak Je stvarno poročal o življenskih razmerah v Ljubljani In v Za- «= Monopolni Izvoz žita v Rumunljj. Ministrski svet v Bukarešti je sklenil, da se sme izvoz žita, kar ga ostane nad potrebo, vršiti samo po državi. Trgovina in izvoz drugih pridelkov sta prosta. — Znlžanle s pripombo. Ministrstvo za šume in rude je odločilo, da se znižajo po vseh državnih rudnikih premogovne cene. Toda to znižanje Je odvisno od kraja ta okoliščin, v katerih se rudnik nahaja. — Na Bolgarskem In Rumunskem pada valutna vrednost domačega denarja z nenavadno hitrostjo. — »Prager Presse« piše, da preti češkoslovaški kovinski industriji ponoven štrajk, kateremu bi se pridružilo tudi urad-ništvo. — Velikanske petroleieve vlro so odkrili nedavno tega v severnih pokrajinah salvadorske republike. Dnevno se bo dobivalo 1 milijon sodov petroleja iz njih. Tako silno bogati so ti viri. “ Svetovna tonaža. Najnovejša izdala Lloydovega registra označuje skupno svetovno tonažo s 54 milijoni ton. Potemtakem je sedarvje stanje ladjevja preseglo stanje leta 1914 za več kakor enajst milijonov ton, Ta dilerenca izvira iz tega, ker so dale Zedinjene države neposredno po volni zgraditi za kakih 10 milijonov ton novih ladij, Japonska in Holandija imata manj tonaže, kakor leta 1914, Anglija pa je prekoračila svoje stanje iz leta 1914 za 100.000 ton. — Velikanski profiti angleških kapitalistov v Indiji, Minulo leto so imele indijske predilnice in tkalnice izredno visoke dobičke, tako da izplačujejo ogromne dividende. Podjetje Sholapore Co je n. pr. izplačalo 1000 odstotno dividendo, LakshmI Co ta Maneckji Co 500 odstotno, Koinoor 375 odstotno, Morarjee Goculdas 111 S\vade-ski Co 330 odstotno, Madras United 300 odstotno ta mnogo drugih predilnic in tkalnic 100 do 300 odstotno dividendo. Indijska vlada ie vsled tega sklenila, višje obdavčiti omenjene tvornlce. — Izkoriščanje kopitala v Indiji je doseglo pač svoj vrhunec. Šport. Nedeljske kolesarske dirke ua Novo mesto. Kolesarska Ilirija je organizirala za nedeljo tri kolesarske dirke ta to Iz Ljubljane, Zagreba na Novo mesto In dirko No-vomeščanov samih. Vse tri so sijajno uspele, zanimanje občinstva je bilo veliko. Po dirkah se je ustanovilo v Novem mestu kolesarsko društvo. Prva dirka je bila dirka Novoineščanov iz Novega mesta na Kostanjevico ta nazaj. Dirko je vodil gospod Ogrin. Startalo je 11 kolesarjev, ki so kot začetniki prav dobro vozili. Prvi je prišel na cilj g. Krajec v 1 tiri 44 minut 5 sek., drugi Štangel v l : 45 : 00, tretji Gimpel v 1 : 45 : 000, četrti Vovk, peti Krameršič, šesti Bele. — Druga dirka Je bila Ljubljana - Novo mesto 68 km. Startalo je pod vodstvom g. Gorjanca 27 dirkačev v 4 skupinah. Prvi v lahki skupini je prispel Goltes Adolf v 2 : 21 : 00, drugi Škrajnar v 2 : 26. III. Zanoškar v 2 : 34 : 45, četrti Meze. V težki skupini je bil prvi Kiimer v 2 : 21 : 00.1 drugi Pogačnik tile za njim, tretji Šimenc v 2 : 34 : 45. V skupiiU novincev je bil prvi Kodrin Lud. v 2 : 31 : 40, drugi Podjed v 2 : 36 : 30, tretji Rozman, četrti Peršin, peti Plskar. Pri seniorjih je bil prvi Goltes v 3 : 05 : 04. — Tretja dirka je bila iz Zagreba kluba hrv. biciklista Sokol za njegovo prvenstvo. Udeležba je^bUa številna, prvenstvo je odnesel znani Pav-Iija v 2 : 36 : 50, drugi Žnidaršič tik za njim tretji Cesarec v 2 : 59 : 02, četrti petrlnjec, peti Vtlešič ,šesti Gatarič. Vse dirko so se izvršile brez vsakih nezgod. Društvene vesti. »Darila za penzijski sklad Jugoslovanskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana« so došla od: Ljubljanska kreditna banka 5000 K, Jadranska banka 5000 kron, Slovenska eskomptna banka 3000 K, Ljudska posojilnica 600 K ta Splošna prometna banka 500 K. Odbor so vsem darovalcem zahvaljuje za naklonjene zneske ta upa, da oodo tudi naši ostali denarni zavodi po vzgledu zagrebških in beograjskih denarnih zavodov ta drugih podjetij podpirali velevažno humanitarno ustanovo. Občni zbor * Društva bančnega uradni-štva Slovenije* v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 28, julija t. I. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Ker je Isti izredne važnosti, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. k Pe svetu. —■ Iz Kodanja poroča neka brzojavka, da je bil Bela Kulm na povratku s komunističnega kongresa aretiran v Lvovu, ker je hotel v Galiciji izvesti boljševiško revolucijo. — Mi pa smo mislili, da so Belo Kuhtia že pred par dnevi aretirali v Ukrajini. — Zopetna uvedba salutiranja v Avstriji. Kakor je znano, so po prevratu v Avstriji odpravili vojaško salutiranje. Sedaj Je vojno ministrstvo sklenilo, da se zopet uvede v vojsko obligatno salutiranje. — Podpore brezposelnim delavcem v Italiji. Italijanski minister za delo je izdal v sporazumu z ministrskim svetom dekret, ki določa, da se brezposelne podpore Izplačujejo do konca tega leta. Tudi brezposelni poljedelski delavci bodo deležni podpor, — Na Augleškem so v prvih 6 mesecih t. 1. znižali 3,000.000 delavcem plače v večji ta manjši meri. Za drugo polovico leta računajo na to, da bodo znižali še 1 milijon delavcem, med katerimi bodo tud! železničarji. — Število brezposelnih na Francoskem znaša po zadnjih vesteli 41566. -= Čudna naldba. V Clermont Fernan-du na Francoskem so rudarji prd kopanju zadeli na zelo dobro ohranjen grob, k! j 3. kakor so pokazala nadaljna preiskovanja, nad 1800 let star. Veliko začudenje !e vzbudilo, ko so grob odprli ta našli popolnoma nedotaknjeno telo mrtve, zelo lepe ženske. V zraku pa je truplo tekom pol ure razpadlo v prah. Popisi. Velenje. Ko je bila sprejeta ustava, je obratovodstvo rudnika priredilo sporazumno z okrajnim glavarstvom v Slovenjgrad-cu obhod z lampijoui. Napravljali so krese ta žgali lepa drva in sode. Delavci so dobili plačano za to, da so igrali parado. Se- veda, če delavec potrebuje drva, jih pa ni. Da se udeleže slavnosti, so gospodje povi« bili tudi socialne demokrate k delu. Le-tl pa so seveda odklonili. Pri agitaciji za slavnost so gospodje obetali in pravili, da bo lažje dobiti kredit za zidanje stanovanj, katerih silno primanjkuje pri nas. Za slav« nost so napravljali električno razsvetljavo po cesti za tisti večer. Zmiraj gospodje tarnajo, kako ie premogovnik v slabem stanju, če delavci potrebujejo, kar jim gre po pogodbi. Krajša se jim njih pravice, za samopašne ta veselične namene je pa vsa« ga dovolj. Radovedni smo pač, koliko stavb bodo izposlovali s to slavnostjo liberalni gospodje in koliko bo kredita. Nedavno tega se je govorilo o zvišanju števila odio-malcev premoga, tako da bi bilo treba od-j dajati 60 vagonov dnevno. Pri tem se ja reklo, da se bo vzelo nove delavce y delo. Začelo se Je priganjanje za delo, danes pa praznujemo »šihtec, ker ni naroč-i nikov premoga. Oovorl se sedaj zopet, da se bo odpustilo tiste delavce, ki so bili v* nadomestilo vzeti za tiste, ki so bili pri vojakih. No, delavci že itak sami gredo stran, ni treba, da se jiU odpušča, Nado« mestni delavci se lahko upoštevajo za one, k! odhajajo sami in bo stvar rešena. Opeke imamo dovolj pri nas, lahko bi zidati stanovanja takoj, da bi bilo še večje šte« vilo delavcev zaposlenih. Za bedo in po« manjkanjo, v kateri živi delavstvo, se go« spodje zelo malo brigajo: če manjka živil, se pa počaka , , . saj delavec ie navajen stradati, da le gospodje dobro živijo . .. Cele noči Je bilo veselja ta pri veselju so je pozabilo na redno Izdajo živil ln za njih’ pravočasno preskrbo. Le tako naprej! Slovenji gradeč. Mnogokaj člo-. vek izve, če prisede kdaj h kaki tuji družbi ali pa. če potuje. Ljudje kritizirajo ln zabavljajo, toda ne z zlob-« nim namenom. Včasih ljudje seveda povšaluo podtikajo napake drugemu. Posebno to radi delajo ttezv. »višji« razredi in kaj radi govore o slabostih nižjih slojev. Seveda na vprašanje. kje naj si ti nižji sloji vzamejo vzglede, ne vedo nobenega odgovora. — Moje potovanje me ie zadr« zalo dali časa med ljudstvom lepega in prijaznega Slovenjgradca. In moje bivanje me je prepričalo, da biva tu zelo dobro in pošteno ljudstvo, čeprav sem od tkzv. »boljših s krogovi slišal le zabavljice. Revščine ie tu seveda mnogo, še več pa je nedo« stafkov. ki bi jih tista »gospoda« morala že zdavnaj odpraviti v spkn šno dobrobit! 2e i>rvo. kar sem zapazil. se mi je čudno zdelo; za poštni voz služi voz. s kakršnim hodijo mesarji po teličke... Tožili so ml ljudje, da je še vse kaj drugega tud!, kar ni v redu; tako n. pr. šolsko, vodstvo. Imajo baje sila nervozno učiteljico, ki vzgaja mladino v splošno nezadovoljstvo staršev. V Šmartnem nri Slovenjgradcu v šoli tudi ni nič bollše. Tudi je dosti kaplanov, ki bi jih bilo treba dati v šolo k »Sveti vojski«... Iii cena mesa v Slovenj* gradcu! Čudno, pa resnično: cene mesa so tu višje ..kakor v Mariboru! Tudi moka se je zadnji dni podražila. Stare zaloge moke se prodajajo po 19 K za kilogram! Okrajno glavar-* stvo. kje si? — Da ne pozabim še tega: Županom so v Slovenjgradcu izvolili nevtralnega delovnega pri-' prostega moža. Klerikalci so se že jezili nad njim. ker ob procesiji ni oblekel fraka in cilindra... Kar sem v splošnem hotel povedati, je to, da si ljudstvo samo prav nič ni krivo, če vse ni tako. kakor bi moralo biti, Krivde nedostatkov iščimo v siste« mu in nri tkzv. »višjih glavah.« To in ono. Amerika vedno bo# »suha«. Ameriški parlament je sprejel nov zakonski načrt proti alkoholnim pijačam, ki prejšnje določbe še poostruje. Doslej so smeli zdrav* uikl v zdravilske svrhe predpisovati pivo ta druge opojne pijače. Poslej piva sploh ne bodo smeli predpisovati, ostale pijače pa tudi v skrajno zmanjšanem obsegu t vsak zdravnik bo smel na dan izdati edtao Ie en taik recept. Vse protialkoholne posta« ve se razširijo tudi na Havajsso in Virginijsko otočje. * |* vnltflh grozot. Na Lipskem se od podpisa versajskega miru sem vrše obravnave zoper nemške vo’ne krivce. Nedavno pa je najv'f|e državno sodišče oprostilo nekega nemšk-ga generala, ki je bil obtožen zločina, da je Izdal svojim četam povelje, maj ne delajo vojnih ujetnikov«, t. J., da naj se vse ujetenike, ranjene in zdra-, ve, pobije. Vsled oprostilne sodbe se Je zgražalo vse francosko buržoazno časopisje, pariški komunistični list pa je priobčil serijo razkritij o francoskih generalih, M so vsi Izdajali povelje, da se »ne s trejo delati ujetniki«. »Humanite« navaja v dokaz 10. in 15. divizijo Marokancev ter z Imeni ta kraji navaja slučaje strahovitih krvoločnosU militarističnih poveljnikov. * Prva zamorka doktor filozofije. Na pennsjivanski univerzi jc bila prod ktat-klm promoviranj za doktorja Jiiodroslovja mlada zamorka Sablc Mosseil. To Je prva žena črnega plemena, k! Je dosegla to čast. ! LISTEK. IVAN ALBREHT: Slika v minijaturL (Konec.) VII. Tiste dni je prišel soprog Klarine gospe na dopust. Bil ,ie blazira-nec, kakršnih je mnogo med bojarji, izžet in zagrizen v lastno samoljubje. Strastno je sovražil vse. kar ni prijalo njegovemu fanatizmu. Klara ga ni marala in mi je večkrat pravila. da komaj čaka trenotka. ko mu poteče dopust. — In zdaj, gospod, kako naj povem? Ali veste, kaj pomeni poštenemu dekletu v času najbolj razdivjanih strasti sovraštva ljubavna zveza s sovražnikom? Klare ni niti izdaleka begala misel na to. Včasih, kadar sem bil dobre volje, sem jo celo podražil. a ona mi je odvrnila trdno: — Jaz poznam na svetu samo človeka. Tega sem iskala in tega sem našla. lil če sem jo dražil še dalje, je zatrdila samozavestno: — Domovina jc v človeku, v duši. Kdor je prispel do svoje popolnosti. ne išče meje ne v Alpah, ne ob Rpnu. ne v Karpatih, ne v Uralu. Človek ali ne-človek, to je edina resnična meja. Tako je govorila Klara. Čudil sem se veličastvu njene duše in sem bil uverjen, da sem po tolikem trpljenju opran — postal res človek... * Nekoč je nenadoma izginila. Po vseh najinih krajih sem iskal kakega znaka, pojasnila, toda zaman. Čakal sem dan. dva, tri, več — vse zastonj, Klare ni bilo. Takoj prvi dan, ko sem io pogrešil. je nekdo ustrelil enega izmed ujetnikov. Kdo ga ie, zakaj? Nihče ni vprašal. Pokopali so ga in s tem ie bila zabrisana ysaka sled za njim. a Klare le ni bilo od nikoder. To so bili zame dnevi, ko sem živel kakor na ražnju. Od ure do ure, od hipa do hipa sem kakor na natezalnici. /'V-. kk Nekoč se je zvečer zopet priplazil k meni jud. Cilcdal me ie kakor satan in me je previdno povabil k sebi v sobo. Ko je govoril z menoj, ves čas ni odl.ožil bajoneta in je od časa do časa previdno pogledal po puški. — Ti moram povedati, drugače še skoprniš. Srečala sva se s pogledi — in takoj sem spoznal tiste oči, ki so me vedno oprezovale na vrtu. — Kaj je. gospod Belforte? Za božjo voljo vas prosim, govorite! sem vzkliknil v zli slutnji in v. veseli nadi obenem. Jud se je zarežal: — Saj zato! Videl sem. da bi rad. pa nisi znal, zato sem ti priskočil na pomoč. Nocoj io že lahko lahko imaš. — . — Koga? — No. tisto, ki si hodil za njo. Klaro. Prijel jc bajonet in stopil za korak nazaj, meni pa se je zavrtelo v glavi od silnega napora. Zahotelo se mi je. da bi planil nad to zver m jo razcefral in razsul na vse vetrove sveta. * — Kje je? sem vprašal s hrapavim glasom. —- f, počakaj malo, v eni uri si lahko pri njej! Vidiš, takole smo na-pravilj. Vedel sem. kajne, da med vama ne more biti nič. dokler si ti sovražni ujetnik in ona Italijanka. No, ti se mj pa smiliš. Zato sem mi- slil in mislil, kako bi pomagal 111 sem jo slednjič tudi uganil. Raznesel sem malo vest, da ima Klara ljubavno razmerje z nekim ujetnikom. Zdaj si pa misli ta halo! Gospod., višji častnik, gospa, ena najuglednejših narodnih dam, a ženska, ki ni bila nič in je vstala samo po njihovi milosti, ki živi pod njihovo streho in je njihov kruh,.naj se peča s sovražnikom ?J — Vi?! sem hotel zarjuti, a mesto krika sem spravil iz sebe komaj rahel vzdihljaj. — Le čakaj, boš videl, da je vse pravi, je nadaljeval jud in se ie vidno naslajal ob moji bolečini. Tvojega imena seve nisem imenoval. Mesto tebe je dal življenje ta. ki so ga pred kratkim pokopali. Gospod ga je lastnoročno spravil na oni svet. Enako je hotel tudi Klaro, in pomisli, gospa ni niti branila. Da ne bi bilo prevelikega hrupa, je začel posredovati zdravnik, ki je dosegel spravo: Častnik je ukazal odvesti Klaro, bodisi že kamorkoli, samo v tak kraj, da izgine in mu ne pride več pred oči. Niegov sluga je dobil to hudo nalogo in je bil zelo v zadregi. Jaz pa. ki sem ves čas mislil samo nate in na tvoje dobro, sem mu pomagal z nasvetom, ki ga je tudi pametno izvršil. Naročil sem mu., naj jo zapelje tja in naj pove. da dela po povelju svojega gospoda. Zoper njegovo povelje pri nas daleč naokrog ni upora. Sluga je bil vesel — in ko jo je ponoči odpeljal, si je v nagrado privoščil prvenstvo. Jaz pa. ki venomer mislim nate. ti dam za nocoj na razpolago obleko in propustnico. V eni uri si že lahko v njenem objemu. Ne mislite, gospod, da sem planil po njem, ko sem začul, da mi je najdražje vrgel v blato! Ne. temveč z gigantsko močjo sem jeknil: — Hvala vam, gospod Belforte. Nocoj mi je dobrodošla vaša ponudba. čutil pa sem led, ki se je trdil v meni. Ko je bil mož prepričan, da me je pobil do tal, pa sem naredil s spretnostjo, kakršno imajo včasih norci, iz hlačnega pasu zanjko in sem mu io vrgel za vrat. Še predno je mogel treniti, so ga grčile klešče ’ mojega srda s tako silo. da se ni več oglasil. Nato sem ga podrl na tla, sem mu zasukal glavo, da je Skrtnilo v tilniku, ter sem z ledenim mirom vzel. kar mi je prijalo na njem. S posebno slastjo pa sem si opasal bajonet v. zmagoslavni zavesti sodnika, ki je izrekel pravično sodbo. Na poti proti mestu sem čutil v sebi mesijo, ki gre reševat, vmes pa se je rogal satan... Na določenem kraju sem našel Klaro, kakor mi je bil povedal jud. Ko sem jo zagledal, ni bilo več mesije v meni In ne neba. ki sem ga bil zasanjal v trpljenju. Bil sem kakor skala, utrgana v gorah. Prvi hip me ni spoznala in je topo in mirno šla z menoj. Ko pa sva bila sama, sem poklical: — Klara! Ne vem, kakšen je bil takrat moj glas. tega pa se še spominjam, da je vzdrhtela kakor listje trepetlike, ko ga je začula. — Peter! V solzah mi je ponovila zgodbo, slično oni, ki mi jo je povedal Antonio Belforte. Brala mi je pisma, ki jih je pisala meni v dneh najhujšega ponižanja, pisala brez nade. da mi jih more kdaj izročiti. O. tista pisma in tista veličina gorja in vere, ki je bila v njih! Klicala je Krista v meni in je naposled pokleknila: — Pri. vsem, kar ti je svetega, Peter, reši me! človek, reši me! In zdaj, gospod, tisto grozno, ti-sto strašno! Ko sem videl pred seboj to mučenico človeškega zla, nisem pokleknil prednjo in je nisem objel s svojimi nevrednimi rokami, ampak sem potegnil bajonet in zamahnil. — In kakor jagnje je molčala in klečala, dokler se ni zgrudila v svojo nedolžno kri. Ko je bilo končano, sem vrgel orožje od sebe in sem zbežal. VIII. Kako sem se rešil in zakaj? Ali me je rešila ona s svojo ljubeznijo, z ljubavjo smrti? Mogoče bi me rešili vi. gospod, ako bi mi pomagali za njo ... BFPREKOSUIV Priporoča se tvrdka Vaflatna garancija. Josip Peteline, Lliibllana, Sv. Petra nasip št. 7, Popravila se sprejemajo. edina tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah, rtElerijBl in isvriba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vttltlu gutidia steme, Igle, olje na drobno in debelo. Večletna gaHKijl! Ugodni plačilni pogoji. C O S U L I C H-L I N E (prej AUSTRO-AMERIKAMA) m _ - t g ■ prevaža potnike v New-York redno TrSt*fini6nKa 3 krat, V Južno-Ameriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. CIMA AT KMCTPr glavni zastopnik za Slovenijo MiUUIN iViflL I L L, v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Odplov fersoparnlka PRESIDEKT VTILSOH.2. avg. Čitajte velezanimivo študijo Or. Oto Bauer - Uratnik Pot k Socijalizmu. Cena K 2*— Naroča se v upravi „NAPREJ". Igj; Najnižje cene! P.MP VSI CIRIL Najnižje cene! ffi 0 01 53 o> Jac O C* o Ul || |jr H tvornica gumijevih W »»daiftov v Krapi” F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. HesfnS trg 25. & vse neuporabne ZLATE PREDMETE, verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd , kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki treovina ur, zlatnike in srebrnine gp* Ljubljana, Prešernova ulica št. 1. "V® F. Čuden, Velika zaloga: izdeluje prvovrstne podpetnike. dvokolesa, otroSkivo-zički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. f. BAT JEL, Ljubljena, Stari fn It. 28. Sprejme se v j polno popravo, it emajliranje z ognjeni in poniklanje: dvokolesa, otročji vo-j žički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4. ’ PiipeieUa se atelje za frkoslikcrstvo FILIP KIKIIHJIII Aleksandrova cesta t, Hotel Mali«. Čisto domače podjetje! Išfeio se Ponudbe s pogoji na upravo „Napreja“ pod št. 24. ------—------ . (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) ■ ■— sprejema hranilne vl©s©» M iili otelil P8 40lo« Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež.......................K 41.647’42 Društveni sklad ...... K 30.939'43 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207 94. Cia n postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2T)0 m delež K 40—. ■ ■ —, Pisarna v Zagorju štev. »9. ===================== I Jadranska banka E?! 19 sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod — -------——zzzz: najugodnejšimi pogoji, zn , —. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celie, Dubrovnik, Kotor, Kranj, C-» 7 •) ' rr_ ... r-rLTtw»i