Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za telo leto predplafiaa (ld., «a pol leta 8 gld., za četrt Uta A (ld., za jedea
meiec 1 (ld 40 kr. V administraciji prejeman velja: S« «elo leto 12 (ld., za pol leUi 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., za jeden meiec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t e) vsprejema npravniitvo ln ekspedleija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je v SemenlSklh ulieah št. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - itev. 74.
ev. 134.
V Ljubljani, v petek 2. junija 1899.
Letnilt XXYII.
S pota.
(Dr. J. E. K r e k.)
Z Baedekerjem v roci nisem prešaril svojega pota. Tiste rudeče platnice so se mi pristudile, odkar sem jih videl pred leti v rokah brezizrazne angleške žrdi, ko je stopicala na čelu mulaških sinov in hčera albionske zemlje po sv. Avguština cerkvi na Dunaju ogledujoč si prostor, kjer počivajo cesarska srca, divni Kanovin spomenik Albrehtove žene in druge znamenitosti. Mali, debeli cerkovnik je krevljal poleg nje, in v pijanskem basu v prežvečeni dunajščini govoril svoje kažipoške govore.
Doma beri in se uči; na potu pa glej in poslušaj ! Teh misli sem! A nekaj opominov s pota tudi brez Baedekerja lahko povem:
Cerkveno petje. V Wurzburgu sem bil pri šmarnicah v starodavni romanski stolni cerkvi. Vse ljudstvo je pelo — otroci in starci — enoglasno Marijine pesmi. A ne samo to! Tudi koralni Tantum ergo in Genitori in vse odgovore v latinskem jeziku. Vse ljudstvo, ponavljam! Videl sem tudi tu, kot na Vestfalskem in v Po-renščini, da ima vsak enako knjižico, izdano od Skofijstva z molitvami in s pesmimi, ki imajo vsaka note za en glas. »Gebet u. Gesangsbuch Itlr die DiOzese N.« jim je naslov. Cul sem v raznih porenskih cerkvah, da je vse ljudstvo pelo latinske lavretanske litanije in koralni »Gloria« in »Čredo« pri slovesnih mašah. Stalo je nekaj truda, a ker je pomagala šola, je šlo vendar, tem bolj, ker je že svoj čas vladal koral po tukajšnjih krajih. Pravili so mi starejši duhovniki, da so čuli, kako se je začetkom sedanjega veka vstavljalo ljudstvo, ko so ga odvajali koralnega petja.
Na Goriškem in Štajarskem živi ljudsko petje v cerkvi. Treba mu le še organizacije, da se ople-
meniti s pravim duhom. Pri nas je nepozabni naš bivši knez in škol to tudi zelo priporočal. A gre le počasi.
Spominjam se s Šonklavža zjutranje božje službe. Par glasov se čuje s kora. Vsa cerkev molči. In ob litanijah — dve ženski b hvalevredno vnemo pojeti »Sveto«. Vedno enako — z isto natančnostjo, v istem tempu. Zboleti ne smeti; sicer bo molk! In že dolgo vrsto let blezu pojeti, pa še niste privabili nikogar, da bi se jima pridružil. — Kranjec ima menda le v gostilni korajžo, v cerkvi ne !
Po nekaterih manjših farah, kjer ima župnik časa in znanja in volje, se je doseglo že mnogo lepih uspehov. Pojdi v Leše v ljubega Tavčarja faro, če hočeš vedeti, kaj se da doseči. A zdi se mi, da to vprašanje nikakor„.ne sme ostati samo »ad libitum sacerdotis«, marveč, da je treba tu zakonitega reda, ki ga more dati le cerkvena oblast. Pa šola!
Preje sem zinil nekaj z Wiirzburga, nego s svojega pota ob Renu. Bolj mi je bilo na srcu. Ob Renu sem se vozil dvakrat; prvič po desnem, drugič po levem bregu. Čarobna lepota porenske okolice od Koblenca do Bingena me je preuzela. Tod se oko no more naveličati. Vsako trenotje drug prizor. Lepa Bela v znožju romantiški slikovitih gričev z nebrojnimi gradovi — obdelanih kar je le mogoče; vinska trta se ti smeje nasproti; z vrhov pa te pozdravljajo košati gojzdi. Vse polno lepih dolinic se vije vmes. — Ljudstvo je tod pridno, imovito in pobožno katoliško. Ta pokrajina je res praznična, ni za vsak dan. Ne čudim se, da pojejo Nemci toliko o Renu in da poudarjajo tolikrat: »Sie sollen ihn nicht haben den alten, deutschen Rhein«.
Ko sem gledal v strme, razmršene pečine — Loreleyine, kjer češe devica svoje zlate kite, sem se domislil Žida Heine-ja, tukajšnjega doma-
čina. V Diisseldorfu je rojen, kot je znano. Rajski kraji so mu sicer krasno vglasbili strune, a iz vsega njegovega petja veje vendar pristni židovski duh — zasmeh vseh svetih stvari, podla šala in brezozirnost. Ni imel ne ljubezni do Boga, ne ljubezni do domovine; lizunsko se je laskal Francozu; smisel za ljudstvo je kazal le v toliko, v kolikor je hujskal proti veri, nravnosti in domovini.
Ko gleda na poti iz Italije na Arlbergu svojo domovino, poje:
„Da hfirte ich Deutschland's Schnarchen ln der Obhut von z\vanzig Monarchen".
Kako podlo 1 Všeč mi je bil pa ravno te dni.
V Bonnu sta se nedavno dvoboj evala dva postreščeka. Pisali so o tem vsi listi. Eden je prinesel Heinejevo pesem o dvoboju, ki je sicer nekoliko umazana, a umestna zdrava satira. Vsebina ji je ta-le: Na dvorišču so skregajo voli in eden reče drugemu »osel«. — Dvoboj. — Ravno tam se pa spro tudi »oslia in eden počasti druzega z »volom«. Zopet dvoboj.
„Und sie gaben sich viel Fusstrilt auf den Pode* Wie es gebietet der Ehre Codex".
Dobro !
Židov je povsod dovolj. A blagor tukajšnjim Nemcem: brez vpliva so! Židovski duh je nam okužil slovstvo, časopisje, trgovino; postavil je celo industrijo na napačna tla, zmedel našo politiko in vplival, da se je zanemaril slovenski jug. Frankobrod ob Majnu je glavni sedež nemškega židovstva. Tam kraljuje Rothschild; tam je doma njegova rodbina. Bil sem v mestu. Dunajsko Leo-poldovo, sem šepnil, ko sem bral Bauchvvitze in Rosenbluhe nad štacunami. Neki meščan mi je pravil, da Rothschid hodi vedno po sredi ulice. Pred in za njim so njegovi služabniki. Boji se, da bi se ne dotaknil kakega »goja«-kriatjana in se ne omadeževal!
LISTEK.
Slike iz Opatije.
(Jos. Lavtižar.)
III.
2. marca 1899. Toda dosti naj bode zemljepisnih opazek, katerih si se morebiti že naveličal. Ravno prav, kajti sedaj je naju pripeljala pot do Marijine sohe, ki je postavljena med skalami poleg morja. Valovi se zaganjajo va njo, a v šumečih penah od-letujejo proč, ker stoji nepremakljiva na močni podlagi. Vprašam osivelega mornarja, ki je privezoval svoj čoln k nabrežju, kaj pomeni ta podoba. Odgovori mi:
»Gospodin, prav lahko to povem, ker som bil priča žalostnega dogodka. Ni še prav dolgo, kar je bivala v Opatiji bogata grolinja, doma nekod z Nemškega. Imela je s seboj mladega sina, čvrstega mladeniča. Koliko je mogel imeti — bogme! menim ne veliko nad dvajset let in največje veselje mu je bilo, voziti se s svojo zalo nevesto po morju. Velikokrat peljal sem ga tudi
jaz z ravno tem čolničkom. Kako dobro se mi je godilo pri njem. Bog daj sedaj dobro njegovi duši! Bilo je veliki petek popoldne, ko me zopet pozove k vožnji. Čolnarji smo rekli, da je morje preveč nemirno, primeriti se zna kaka nesreča, sploh tudi nimamo navade veliki petek voziti brez posebne potrebe. A on ne posluša našega svarila in v mladeniškem svojem pogumu odpluje sam od brega. Glejte to skalo ! Ondi ga je vrgel val iz čolna. Iskali smo ga povsod, pa nismo ga mogli najti. Kako je plakala njegova zaročenka, toda še bolj se nam je smilila njegova dobra majka, kdo bi občutil njeno žalost! V spomin na izgubljenega sina postavila je ta kip v čast blaženi Devici Mariji.«
Ko jo nehal pripovedovati starec, stopim čez železno ograjo ter pridem po skalovju do spomenika. Marija drži sklenjene roke k molitvi, obrnjena na morje in oči ima uprte proti nebu. Napis na podstavku mi raztolmači šo natančneje, kar sem slišal pripovedovati. Tukaj berem : Zur frommen Erinnerung an Arthur Graf Kesselstadt, goboren am 7. Oktober 1867, gestorben am 27. Miirz 1891. Im Meere verungKickt und dort ruhend.
Ein Jiingling war er und es schien sein Loos Schon wie das Meer, wenn sich die VVellen sonnen, Da zog's ihn in der Tiefe dunklen Schoss Und alles HofTen war wie Schaum zerronnen. Maria, steh' an seinem VVellengrab, Du Stern des Meer's, zu dem die Schiffer bitten, Wer weiss wie Du, \vas ich verloren hab' Und wie die Jlutter um den Sohn gelitten!
Sedaj se je začelo mračiti. Spomladno solnce je zatonilo za Učko in večerna zarja je razlita po okolici. Hladne sapice pihljajo z južnih otokov, lahni valovi pljuskajo ob nabrežje, bele ladje so vračujejo v pristanišče in tudi benečanski ribiči »chioggioti", ki so od jutra do večera na lovu, vesljajo proti luki v Volosko. Pred teboj sc širi morje, ki odseva v različnih barvah in izpuhteva blagodejne solncne soparje, nad teboj so razprostrto belo-višnjeve zračne višave, krog sebe pa čutiš prijetne vonjave cvetočih vrtov. Z Reke se vidijo razsvetljene palače, kakor bi plavale po vodi in vsake pol minute zašije v svetilniku električna luč, ki kmeče blisku enak odsvit na vse strani. To je znamenje za pomorščake, da jih ne zvodi nočna temina v nevarne krajo in da vedo krmiti ladje v varno zavetje.
Z Bogom, porenski raj! Morda si se mi omilil tudi zato, ker so po tvojih tleh časih moji rojaki romali ksv. TremKraljemvKelmorajn! Spominjal sem se teh romarjev v kolinskem domu in želel, naj bi se obnovil verski duh, ki jih je vodil tako daleč Bogu v čast, dušam v zveli-čanje.
Bingenu nasproti stoji na desnem renskem kraju na najvišjem griču orjaški spomenik »Ger-manija« v proslavje združene Nemčije. Pomenja naj die Wacht am Rhein.
Wer wird des Stromes Hiiter sein.
Lieb Vaterland, magst ruhig sein
Fest steht und treu die Wacht am Rhein.
Na levem bregu prav nasproti spomeniku pa stoji na ličnem gričku romarska cerkvica sv. Roka. Lepo nasprotje! Patron za rane in kužne bolezni in spomenik s krvjo zedinjene Nemčije. Razven te cerkvice nisem opazil nobene druge na kakem griču. Pogrešalo mi jih je slovensko oko. Naši pradedje bi bili brez dvojbe pobelili vse lepše vrhove ž njimi.
V Porenščini najbolj cvete zadružništvo. Za časa mojega bivanja na Pruskem so imeli Raiffei-senovci iz cele Nemčije shod v Frankobrodu. A i tod ne manjka kramarskega liberalstva. Pred par tedni je bila protizadružna .trgovska' deputa-cija v Berolinu pri ministrih. Pravila je v nekaj olikanejših izrazih to, kar se pri nas čuje od ,Narodovih' mož. Pri naučnem ministru Bosse-ju se je pritoževala vzlasti, da duhovniki sodelujejo pri zadružnem gibanju, časopisi so poročali, da je minister to z velikim zanimanjem poslušal. Jaz sem pa še z večjim bral to poročilo in si mislil: Svet si je povsod enak! Tout comme chez nous.
Angleška zadružna zveza je izdala te dni zapisnik evropskih zadrug. Naših ni poleg. Prosi, naj bi se ji popravilo, kar manjka. Namen ji je ustanoviti trgovsko zvezo med zadrugami, vzlasti med konsumnimi društvi. Bodite opozorjeni na to knjižico, katerih se tiče!
Od Bingena preko Moguncije in Darmstadta me je odpeljal železni voz proti bavarski zemlji. Sama ravan še dolgo pod Monakovom! Oko ne najde konca in tudi duh ne ! Melanholija pada na srce. Spominjam se slovesa v Bornigu — naših mož in žen z vseh vestlalskih krajev — pozdravljam jih iz dalje. V um mi pa stopajo tudi mno-gobrojni naši propali reveži, ki so vse zapravili — nihilisti — mrliči ob živem telesu —--
Tožen in sam ! Pa planine, naše planine vame so dehnole, S srebrnim vencem vrh glav so pokimale in se nasmehnole, Prsi pod sivimi jopami gorko so jim zatripale, S kril zelenih sreče so v dušo mi sipale.
Ni me sram! — — Ej, ne tajim: že za davna se duša je vanje zagledala,
V	tajni ljubezni jim mnogo sanj je povedala
Že za davna mojemu srcu so ljubice in gospodarice, Domu in srcu pa skrbne, nevzlomne čuvarice.
Tako jih poznam! — Znova jih zrem; domotožja plašč mi s srca odgrinjajo, Vzlesklo oko mi je; megle mi z duše izginjajo,
V	zibki svetlih sanj, kot nekdaj mati, me ajajo,
In o jugu, o našem bodoče bajke mi bajajo.
Nisem več sam!
Vseslovenska delavska slavuost.
(Konec. J
Mengeš: Z Vami delamo, trpimo, živimo, umrjemo! — Mengeška godba.
Trst: Vihraj ponosno krščanska zastava, pod njo išči zavetja slovenski trpin; ona ti bodi uteha, slava, branila te bode krivic, bolečin. — Marija Skrinjar, predsednica zavoda sv. Nikolaja.
Sisek: Slovenec i Hrvat za uviek brat i brat. Živili Slovenci! Bog i Hrvati! — Saridja Dujak, V. Mihelčič, Zlatarič, Baumeister, A. Mi-helčič, Zupčic, Milosavljevič, Ključič, Tuškan, Sigur, Stazič, Božič, Spalj, Velusig, Magister, Jur-jevič, Vj. Fait, Arnold Vnucec, Zupan, Stj. Sopic, Ljubarič, dr. Superine Borovac.
Sisek: Bog blagoslovi današnju zastavu, koja neka vodi narod slovenski i hrvatski u na-ručaj bolji! — Za obrtnu zadrugu Zlatarič.
Gorje: Pod zastavo ljudske organizacije od vseh strani mile domovine skupaj zbranim vam kličemo: Rasite, krepite in množite se! — Až-man, župnik; Godec, kapelan; Žumer, župan; Poklukar, načelnik kmet. zadruge.
Zagreb: U Bogu i u bratskoj ljubavi za-grljenu braeu najljepše pozdravlja — dr. Boroša.
Pazin: Bog blagoslovi delo zedinjenih slo-vensko-hrvatskih delavcev. V slogi je moč. — Josip Grašic, Fran Bukovec, župnika.
Mengeš: Ogenj, katerega vžigate danes, bratje nam delavci, naj vzplamti in ogreva srca sinov majke Slave — Mengeška požarna bramba.
Trst: V nadi, da vas veže geslo: Vse za vero, narod in dosego naših ciljev, pošiljamo Vam srčne pozdrave, želeč Vašim namenom mnogo uspeha — Delavsko podporno društvo.
Celovec: Jasni um in krepka dlan pribori vstajenja dan ! — Celovški bogoslovci.
Zagreb: Od sr°a prisustvujemo duhom vašoj slavi. Molimo od Boga blagoslov, od naroda pomoč. Živili! — Uredničtvo »Hrvatski radnik«.
R a d o 1 j i c a : Bog blagoslovi krščansko ljudstvo in krščansko socialno organizacijo! — Novak.
Št. Pavel v lavantinski dolini: Zasebno zadržan, bivam v duhu pri vas. — Viljem Pfeifer, poslanec.
Žužemberk: Vsem bratom Slovanom srčen pozdrav. Živela krščanska organizacija! — Zadruga Žužemberk.
Maribor: Obilo blagoslova iz nebes želi Slovencu-delavcu — Katoliško tiskovno društvo.
Zagreb: Priklučimo se vašoj svečanosti, neka se visoko vije barjak za krščanstvo i slo-bodu! — Pjevačko družtvo »Sloboda«.
Maribor: Procvitaj in prospevaj delavski slovenski stan ! — Upravništvi »Slovenskega Gospodarja«, »Siidsteierische Post«.
Maribor: Dal Bog, da se vam izpolnijo današnje želje. — »Voditelj«.
Radovljica: »Katoliško slovensko društvo radovljiško« iskreno čestita krščanskemu ljudstvu h krščansko socialni organizaciji — Vurnik.
Mengeš: Bog živi delo! Slava mu, kdor se poti; le delo svet ohranja, delo naj živi! — Mengeška hranilnica.
Mengeš: Da bi načela vaša, ki so zaedno naša, rešila ves slovenski rod, delujmo za-nje vsi povsod! — Mengeško katoliško slovensko izobraževalno društvo!
Maribor: Vseslovenski slavnosti krščanskih delavcev kličemo naudušeno: živio! — Slovenci v Studencih pri Mariboru.
Op lo t niča: Katoliško društvo »Sloga«' v Čadramu kliče: Živeli zastopniki katoliških delavcev, da delujete vsigdar Bogu v čast in domovini v ponos. — Bezenšek.
Sisek: Današnja velebna slava ujedinila naše ideje za bolju budučnost. U slogi nam spas. — Za »Slogu« Lugaric.
Zagreb: Vašoj svečanosti pridružuje se hrvatska radnička stranka. — Visoko se dizao Vaš barjak, braneč svetu vjeru in domovinu. Živili sakupljeni. — Engel, predsjednik.
Maribor: Srčno pozdravljamo Bhod, kateri vzbujaj ljubezen do vere in naroda slovenskega in deluj v prospeh delavca trpina. — Hu-dovernik, Simonič, Strakl, Vreže, Cerjak.
Sv. Jurij ob Taboru na Štajerskem: Pridružujoč se veselim čuBtvom Vaših src in sklepom slavnostnega zborovanja Vam naudušeno kličem iz zavedne Savinjske doline : Bog živi voditelje krščansko-socialnega gibanja na Slovenskem ! Bog živi, krepi in blagoslavljaj slovensko delavsko ljudstvo! Proč z birokracijo in frazami oderuhov in liberaluhov ! — Vaš somišljenik Al Kokelj.
Sv. Jurij ob Taboru: Naše »Bralno društvo« se pridružuje slavilcem krščansko-soci-alne misli ter Vam pošilja gorke in ljubke pozdrave. Bog Vas živi, Bog živi slovenski rod! — «Bralno društvo sv. Jurij ob Taboru«.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. junija.
Notranje politična kriza v Avstriji tudi še danes ni rešena, akoravno se je vsesploh pričakovala definitivna rešitev že v sredo ali pa vsaj včeraj. V sredo se je govorilo z vso gotovostjo, da je ogrski ministerski predsednik Szell že podal ostavko, in posebne izdaje budimpeštanskih listov bo naznanjale radovednemu svetu to novico. Toda kmalu so utihnili tudi ti glasovi in reklo se je, da odstopita oba kabinetna načelnika, na vsak način pa grof Thun. Tudi ta vest se je označila čila pozneje kot neosnovana in oficiozni »Fremden-
blatt« jo je takoj včeraj dementoval najodločneje. Mesto vsega tega je pa sedaj na dnevnem redu druga točka v tem vprašanju, namreč sporazum-ljenje mej obema vladama. Pričela se bodo mej obestranskimi ministri nova pogajanja, na katera ni računal nihče več. V sredo popoldne je namreč vsprejel vladar opetovano oba kabinetna načelnika ter jima izrazil željo, naj se prično nova pogajanja in se doseže mirnim potom sporazumljenje o perečem vprašanju. S tem nasvetom je bil zadovoljen grof Thun, pa tudi Szell mu ni nasprotoval, vendar je pa izjavil, da je voljan nekoliko odnehati z ozirom na obliko, nikakor pa ne z ozirom na smisel svojih zahtev. Popoldne ob 5. uri so se že sošli v posvet ministri Thun, Kaizl, Dipauli, Szell, Lukacs, Hegediis, Daranyi in Szechenyi, mešetaril je pa skupni finančni minister Kallay. Kaj se je ali se bo sklenilo, še ni znano, gotovo pa je, da treba grofu Thunu iz-nova največje pozornosti. — Ne ve se namreč, kako daleč pojde ministerski predsednik Szell in kake so one izpremene v obliki, o katerih se govori v mažarskih listih.
Finsko SehOnererjevcev. Niso slabo računali Wolfovi in Schčnererjevi pristaši, ko so po dolgem premišljevanju, kako priti do večje oblasti, odložili vse svoje deželnozborske mandate. Mislili so, da bodo iz same ogorčenosti do vlade isto storili tudi njih nemško-liberalni tovariši. Pri zopetni volitvi v vseh teh okrajih so upali in seveda se sedaj upajo na popolno zmago Schone-rerjevci sami. Toda opekli so se. Kot smo že omenili, zborovali so minule diji nemško-liberalni deželni poslanci iz češke ter mej drugim soglasno pritrdili predlogu poslanca Funkeja, da se liberalni poslanci ne odzovejo povabilu nemško - nacionalnih sodrugov. S tem sklepom so se nemški liberalci prvikrat a z vso odločnostjo uprli Wolf-Sehonererjevi komandi. Kajpada morajo zaradi-tega občutiti vso jezo nemških nacionalcev. Z velikim patosom vprašuje Wolfov »lajbžurnal«, kako dolgo mislijo liberalci obdržati še mandate po češki milosti. Volivci jim bodo pri prihodnjih volitvah že pokazali, da ne marajo takih mož za svoje zastopnike. Vkljub temu je za sedaj zaman vse javkanje Schonererja in drugov in popolno po nepotrebi so provzročili svojim volivcem nove sitnosti in pota.
„ Afere" v Parizu. Tekoči teden razburjajo francoske duhove razne afere, ki so po dolgem prestanku prišle konečno vendarle na dnevni red. Pri pariškem kasacijskem dvoru se vrši posvetovanje, kaj naj se zgodi z »nedolžnim« Drey-fusem. Konečni sklep bo znan še le v nedeljo, toda že danes lahko rečemo, da bo potreba nove revizije pri kakem novem sodišču priznana z vso slovesnostjo. Poleg te so pa imeli Francozi še drugo afero, ki pa je bila v soboto že rešena. Radi znanih demostracij povodom pogreba bivšega predsednika Faure sta se zagovarjala pred porotnim sodiščem znana voditelja Deroulede in Habert. Porotniki so oprostili oba obtoženca, posebno vsled tega, ker je predlagal najverodostoj-neja priča general Ilerve, naj se oprostita oba, ker nista učinila ničesar, kar bi moglo užaliti armado ali republikansko mišljenje francoskega naroda. Oba obtoženca sta izjavila, da vsprejmeta opro-ščenje le tedaj, ako bodeta oba oproščena. Proti generalu Ilevre se je pričela v gotovih krogih sovražna gonja, ki je dala vojnemu ministru Krantzu povod, da se je posvetoval o tem z raznimi ministri in hotel pozvati generala na odgovor. Po nekaterih pojasnilih od strani generala je baje zadeva popolno poravnana.
Italija na Kitajskem. Z vsakim dnem se množ^ glasovi, ki svetujejo italijanski vladi, naj ne poskuša svoje sreče na Kitajskem. Sedaj se je oglasila tudi »Gazzeta del popolo« z dopisom iz Shanghai a, v katerem neki ondotni zdravnik z vsemi mogočimi dati in argumenti nasprotuje za-sedenju sanmunskega zaliva. Kaj neki išče Italija na Kitajskem? vprašuje dopisnik, ki že celo vrsto let živi v Vzhodnji Aziji. V Shanghai u, kamor pride vsak dan večje število parnikov vseh narodov, še nismo videli niti enega italijanskega par-nika, in le vsakih pet ali šest let se prikaže kaka navadna manjša ladija. Mej ondotnimi trgovci je ena sama trgovina, ki je nje lastnik slučajno Lah. Vse, tudi najmanjšo narodnosti in države imajo v Shanghai-u in drugih večjih kitajskih mestih svoje glavne in navadno konzulate, le Italija se zadovo-
ljuje z navadnim trgovskim konzulom, ki je nastavljen pri neki *ečji angleški trgovski tvrdki in kot tak pač niti misliti ne more na zastopstvo italijanskih interesov. Treba je toraj naprej na tem polju večje akcije od strani vlade, potem je šele možno misliti na osvojitev obrežja.
Cerkveni letopis.
Posvečenje človeštva presvetemu Srou Jezusovemu.
Dne 25. maja je sveti oče izdal novo okrožnico, ki ž njo opominja človeštvo, naj bi se posvetilo presv. Srcu. Kristus ima gospostvo čez vse ljudi in sicer z dvojno, s prirojeno in pridobljeno pravico; s prirojeno, ker je pravi Bog, s pridobljeno, ker je Odrešenik vseh. Vsi ljudje so mu podložni, a ne prejemajo vsi od njega posveče-valnega vpliva resnice, pravice in ljubezni. Mnogo jih je še, ki jih pokrivajo smrtne sence; mnogo jih je še tudi, ki so sicer krščeni, a ki so vendar izgubili ljubezen božjo; vsi pa potrebujemo božje resnice, pravice in ljubezni. Posebno še tudi države. Države so se odtrgale od cerkve, da bi se tako odtegnile vsakemu vplivu religije, in kar je isto, da bi zatrle vero v Kristusa in prognale, ko bi bilo mogočo, Boga z zemlje. Odtod toliko zmede, toliko zmot, toliko homatij; odtod toliko zla in gorja v človeštvu. Brez religije se morajo porušiti stebri občne blaginje. V tej žalostni dobi je le ena pomoč: zateči se moramo h Kristusu. On je pot, resnica in življenje. Kristusu se moramo darovati in posvetiti. Res je že vse, kar imamo, njegovo, ker je gospostvo njegovo vesoljno. Vendar je tako milosrčen, da vsprejme od nas vso, kakor da bi bilo naše. Zato mu darujmo svojo voljo in svojo ljubezen za-se, za vse brate, ki se ne menijo za božje zapovedi, za vse brate, ki še hodijo daleč od luči, za države, da bi se vrnile na pot resnice in miru. Ker pa je slika in prilika Kristusove neskočne ljubezni Srce njegovo, zato se posvetimo in darujmo njegovemu Srcu.
To so vodilne misli nove prekrasne okrožnice. Sveti oče še omenja, da je zaseben vzrok te okrožnice tudi ta, ker mu je Bog dal v nevarni bolezni zopet ljubo zdravje. Končno odločuje, naj se 9., 10. in 11. t. m. vrše v glavni cerkvi vsakega mesta in kraja pobožnosti na čast presvetemu Srcu, pri kateri naj se molijo poleg druzega tudi novopotrjene litanije presvetega Srca; zadnji dan pa naj se moli tudi posvečevalna molitev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. junija.
(Slovencem smrt 1) Pod tem zaglavjem objavlja »Slov. Gospodar« članek, v katerem pojasnjuje, kako so nemški deželni poslanci dali za fciidmarko, Schulverein in za podporo nemških dijakov v Celju 20.000, reci dvajset tisoč goldinarjev. Slovenski poslanci so izjavili, da pri takih gorostasnih, Slovence tako žalečih predlogih ne morejo sodelovati, in so s protestom zapustili zbornico. — Tako delajo Nemci na Štajerskem proti Slovencem, naši »Narodovi« deželni poslanci pa so se v istem času združili s Schvvegelnom ter požrli »Naši straži« podporo borih 1000 gld.! — Kdor to primerja, mora reči, da je prazna komedija, ako hočejo te vrste ljudje sklicevati slovenske poslance na protestni shod proti nemškim političnim zahtevam. Papirnati protesti nam nič ne pomagajo. Štajerski slovenski poslanci so v tem najkrepkeje protestovali, da so zapustili zbornico, na Kranjskem pa bi bil protest najboljši ta, da bi bili odklonili podporo nemškemu gledišču in dali kar moč visoko podporo »Naši straži«. Naj »Narod« torej sika kakor hoče, nas ne spravi z ravnotežja, dokazuje pa, da ima slabo vest, katero hoče zadušiti s krikom in s surovostjo.
(Procesije sv. Rešnjega Telesa) so se izvršilo včeraj ob najugodnejem vremenu in najvzornejem redu. Trnovska procesija se je vršila zjutraj ob 5. uri, ob 7. uri pa šempeterska. Najveličastneja, kakor vsako leto, je bila seveda stolna procesija. Malo pred 9. uro se je jel pomikati sprevod po naznanjenem vsporedu ob najobilneji udeležbi. Vodil jo je Presvetli v spremstvu stolne duhovščine. Za Najsvet. smo opazili dež. predsednika barona Heina z uradniki deželne vlade in zastopnike raznih političnih, deželnih in mestnih oblastev. Svetilcev in
svetilk je bilo tudi letos izredno lepo število, predvsem številno pa je bila zastopana »slov. kršč.-Bocialna zveza« s prekrasno zastavo.
(Kardinal dr. Missia.) Iz Trsta poročajo: Sv. Oče je imenoval podtajnika kongregacije za cerkvene zadeve, Celli-ja, za apostolskega odposlanca pri izročitvi kardinalskega klobuka knezonadškofu dr. Missii.
(Kinetlški svet.) Pododsek tega sveta je imel posvetovanje minulo soboto in še v ponedeljek v poljedelskem ministerstvu. Razgovor je bil o zavarovanju proti toči, o organizaciji in pospeševanju kmetiškega zadružništva in o trgovsko-političnih zadevah. Posebna pozornost se je obračala ravno kmetiškemu zadružništvu. Veščaki iz Prage, Lvova, Krakova in Ljubljane so podali jasno sliko o stanju in delovanju tega zadružništva. Izvedenec g. dr. Šusteršič je razvijal vprašanje o državni zadružni blagajni in naslikal delovanje ljubljanske »Gospodarske zveze«. Povedal je, da se je ustanovila prva Raiffeisenovka na Kranjskem v letu 1894. Pravih Raiffeisenovk imamo sedaj na Kranjskem 35. Zveza razprostira svoje delovanje tudi na Primorsko in Dalmacijo. V zadnjem času se je ustanovila v Ljubljani vinarska zadruga, v Bohinju pa deluje z velikim uspehom že več let si-rarska zadruga. Izvedenec tajnik P i r c je povedal, da imamo na Kranjskem 22 mlekarskih zadrug, ki izvažajo surovo maslo celo na Tirolsko.
(Triduevuica na čast Jezusovemu Srcu.) Na prošnjo knezoškofijskega ordinariata objavljamo naslednje vrstice, katere naj župni uradi oznanijo s prižnice to nedeljo. »Škofijski list« s papeževo okrožnico o »presv. Srcu Jezusovem« izide šele prihodnji teden, ker je ta okrožnica došla šele danes. Tridnevnica presv. Srca Jezusovega se bo vsled ukaza rimske stolice obhajala po vsem svetu 9., 10. in 11. junija v glavni cerkvi vsakega mesta in vsake duhovnije. Obhaja naj se ta po-božnost pred izpostavljenim sv. R. Telesom v petek in soboto zjutraj, ali, če bolje kaže, zvečer, v nedeljo pa dopoldne pri farnem opravilu. K drugim molitvam naj se pridenejo litanije presv. Srca Jezusovega, v nedeljo pa še zraven posvetilna molitev in Te Deum.
(Imenovanje.) Finančni minister je imenoval geometre II. razreda Jos. Koritzkega, R. Bassina in Henr. Swallo za geometre I. razreda v X. plačilni vrsti.
(Častno svetinjo) za 40 letno službovanje je priznal deželni predsednik slugi na postaji južne železnice v Postojni, Jan. Kol ar ju, cerkveniku v Zagorju Jan. B i 1 c u in Jožefi Prelesnik v
Radovici.
(Štajerska odvetniška zbornica) je sklenila minoli ponedeljek, da redno in zanesljivo pravosodje brezpogojno zahteva nemške obravnave pri višjem sodišču v Gradcu. In to »soglasno prepričanje« mora odbor utemeljiti v posebni spomenici na pravosodno ministerstvo. Mi pričakujemo, da bode ministerstvo to spomenico vrglo v koš.
(Zadružno gibanje.) V Laškem trgu so si Slovenci osnovali posojilnico in konsumno društvo.
(Novo železnico) mislijo graditi iz Feldbacha čez Gleichenberg, ki bi se zvezala s progo Spiel-feld-Ljutomer.
(Toča) je danes teden naredila precej škode po nekaterih spodnještajerskih občinah, na otoku Visu pa je naredila škode do 700.000 gld.
(Na Slatini) so sedaj štirje zdravniki. Kakor piše »Slov. Gospodar«, je edini dr. Kurtz, sicer rodom Nemec, Slovencem prijazen, ostali trije so nasprotniki.
(Razstava risarskih izdelkov) obrtne nadaljevalne šole v Kranju se otvori v nedeljo, dne 4. junija ob 11. uri dopoldne in ostane do vštetega 11. junija t. 1. pristopna vsakemu prijatelju šole.
(Iz Belekrajine), 31. maja 1899. »Slovenec« je že poročal o veliki nesreči, ki je zadela Belo-krajino dne 22. t. m. vsled grozne toče. Ljudstvo ]e kar obupno postalo. V veliko tolažbo nam je, da jo takoj k- .esreče pregledal okrajni glavar Jos. Orešek iu naš prezaslužni državni poslanec Viljem Pfeifer. Kakor 1. 1897, ko je nastala elementarna katastrofa, se je tudi letos dno 31. maja podal v Belokrajino in so osebno prepričal o velikanski škodi, ki je zadela fare Semičko in Podzemeljsko. Tako blago sočutje nam daje pogum in upanje, da se bo vse storilo, kar je mogoče,
da se polajša beda, ki bo trkala na duri marsikaterega nesrečnika. Bog plati stoterno!
(Isterski deželni zbor) je imel v sredo sejo, v kateri se je deželni glavar spominjal smrti Ca-stelarjqve. Prošnjo deželnega sodišča v Trstu za dovoljenje, da se sodno postopa proti poslancu Mandiou zaradi tiskovnega pregreška, se izroči odseku. Predlog dr. Constantinija glede zveze med državno in istersko železnico Trst Poreč po stranski progi Matavun-Pazin se je izročil finančnemu odseku. Načrt zakona glede razdelitve krajnih občin Buzet in Pazin v tri, oziroma v štiri samostojne občine se je izročil upravnemu odseku. Novi lovski zakon je zbornica sprejela v tretjem branju.
(Slovenski bogoslovci v Celovcu) priredijo prihodnji četrtek, dne 8. junija ob 5. uri popoldne »II. slavnostno akademijo« (prva je bila 1892. 1.) s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav, govori gosp. Janko Maierhofer. 2. A. Nedved: »Pozdrav«, besede priredil g. Fr. Neubauer, moški zbor. 3. I. govor: »Cerkveno-politični boji na Avstrijskem od 1. 1848—1874«, govori g. J. Maierhofer. 4. »Su-rafan«, ruska narodna, poje gosp. Ivan HornbSk, spremlja na klavirju g. Alojzij Mlinar. 5. Simon Gregorčič : »Hajdukova oporoka«, deklamuje gosp. Jožef Dobrove. 6. A. Foerster: »Pevajmo!«, besede priredil g. Fr. Neubauer, moški zbor. 7. II. govor: »Vremena nam Slovencem bodo se zjasnila«, govori g. Ivan Drevenšek. 9. P. Ilugolin Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, poje kvartet.
9.	Sklepne besede, govori gosp. Janko Maierhofer.
10.	»Za dom med bojni grom!«, poje oktet.
Odbor.
(Iz celovške škofije.) V Naborjetu je dne 25. maja umrl po daljšem bolehanju tamošnji župnik č. g. Fil. Lobe. Ranjki porodil ee je v Labudu dne 30. aprila 1834, bil v mašnika posvečen dne 26. julija 1857. N. v m. p.! Faro Na-borjet bode oskrboval č. g Jož Eichholzer, provizor v Lipaljivasi. — O binkoštnih praznikih je bilo v celovški stolnici birmanih 1013 otrok, povodom kn. šk. vizitacij meseca maja vkup 1672 otrok. — Razpisane so župnije: Ojstrica do 28. junija, Jezersko in Naborjet do dne 8. jul. t. 1.
(Troje otrok zgorelo.) Dne 17. t. m. pogorel je svinjski hlev posestnika Blaža Stularja na Spodnjem Jezerskem (Koroško). Zažgali so bržkone otroci, ki so se igrali z žveplenkami. V ognju so se ponesrečili tudi otroci imenovanega posestnika, Uršula, Angela in Florijan, stari 7, 5 in 4 leta. Pazite na otroke!
(Petdesetletnica pisemskih znamk.) Včeraj je minulo 50 let, odkar so se uvedle mesto franko-
vanja v gotovini pisemske znamke.
*
* *
(Kuga v Aleksandrlji.) Sedaj je dokazano, da so zdravstvena oblastva v Egiptu več časa prikrivala kugo, ki se je prikazala v Aleksandriji že
4.	maja. Kuga je nastopila pri neki perici, ki je prala obleko potnikov iz Meke. Zbolelo je doslej osem oseb, štirje domačini in štirje Evropejci, dve osebi sta umrli. Ta poročila so vznemirila tudi prebivalstvo v Trstu in na Reki. Avstrijska vlada je sedaj za vse ladje in potnike iz sumljivih krajev določila sedemdnevno opazovanje.
Društva.
(Vabilo) na CXVIII. odborovo sejo »Slovenske Matice«, v Ljubljani, dne 7. junija t. 1. ob
5.	uri popoldne v društveni pisarni. Spored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnikov o CXVII. odborovi seji in o XXXIV. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Posameznosti.
(Društvo kranjskih zdravnikov v Ljubljani) skliče v pondeljek dne 5. junija ob 5. uri popoldan izvanredni občni zbor v društvenih prostorih (deželna bolnica) s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanila načelništva. 2. Kako stališče naj zavzemajo zdravniki proti okrajni bolniški blagajni ljubljanski glede njenega postopanja proti blagajniškim zdravnikom in glede razpisanih služeb blagajniških zdravnikov.
»Naša straža".
V velikem slovenskem mestu dobi takoj službo vsestranski izurjen in marljiv ter pošten sedlarski pomočnik.
Za isti kraj se iščo tudi za novo ustanovljeno skladišče m a n u f a k t u r n e g a blaga »krojaške zadruge« vešč voditelj. Slednji bi nastopil svojo službo 1. oktobra t. 1.
Več pove »Naša straža« v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 2. junija. Včeraj so bile razširjene vesti, da je grof Thun odstopil ter da je grof Kielmansegg njegov naslednik. Ta novica pa ni bila resnična, ker tudi še sedaj ni kriza konečno rešena. Ogrski ministri so se sinoči odpeljali v Budimpešto, kjer se danes otvori ogrska zbornica poslanoev. Szella so včeraj množice po njegovem dohodu demonstrativno pozdravljale.
Dunaj, 2. junija. „Nova Reforma" zopet piše zato, da se naj skliče državni zbor, kjer naj se najprej doseže dogovor mej večino in opozicijo, da potem državni zbor zagovarja svoje pravice nasproti Ogrski.
Dunaj, 2. junija. Ogrski ministri so se včeraj popoldne vrnili v Budimpešto.
Haag, 2. junija. Ameriški delegati so vložili nov načrt za ustanovitev razsodišč, po katerem bi imenovalo najvišje sodišče vsake prepirajočih se držav le po enega razsodnika, ki pa ne sme bivati v isti ali drugi interesovani državi. Razsodišče razsoja le tedaj, ako izjavijo dotične države, da se brezpogojno pokore njegovemu sklepu.
Rim, 2. junija. Poslanska zbornica je razpravljala včeraj o znanih političnih predlogah. Predlog opozicije, naj se razprava odloži za nekaj dni z dnevnega reda, je bil pri imenskem glasovanju odklonjen z 218 proti 82 glasovom.
Carigrad, 2. junija. Kurdi so umorili nekega armenskega duhovnika, samostanskega predstojnika.
Pariz, 2. junija. Znanega Patay de Clam so sinoči prejeli in odvedli v ječo Cherchemidi.
Pariz, 2. junija. „Agence Havas" poroča iz Kairo, da ni nalezljiva sedanja kužna bolezen in da se ni pojavil noben nov slučaj. Od 9 obolelih oseb jih je že ozdravilo sedem, dvema se je pa stanje izboljšalo.
Foulard-svila 65 kr.
do gld. 3'35 meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Hennebergova »vila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modernih tkaninah, barvah in vzorcih.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
166	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. lž— 6 2
Meteorologično porodilo.
Višina nad moriem 306"2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm,
a rt O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Neb«	«-2 is« ■s* * <S M > Cu ^
31| 9 zvečer		?42-6	13 2	si. vzh.	jasno	00
1	7. zjutraj 2. poool.	742 3 740 0	94 21-5	sr. jjvzb. »	jasno <	
1| 9 zvečer		740 0	14-4	si. szah.	oblačno	
2	7. zjutraj 2. popol.	7404 739-4	9-7 22-7	si. svzh. si. jug	jasno pol oblačno	1-7
uleulija icmpeiaiuia sicuc i - j j , iiuiiurtie. iy u .
Srednja temperatura četrtka 15'1°, normale : 16-10.
Umrli bo:
30.	maja. Stanko Kavka, (uvaja sin, 23 let, Kapitelske ulice 8, božjast.
31.	maja. Jožef Pihler, pisarja sin, 4 leta, Ulice na Grad 2, plučnica.
V bolnišnici: 27. maja Franc Osredkar, pekovski pomočnik, 23 let, jetika.
"V»t>ilo
na
redni občni zbor
..Ljudske posojilnice,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", v lijubljani,
ki se vrši
dne 22. junija 1899. I. ob 6. uri zvečer v odvetniški pisarni načelnika gosp. dr. Ivana Šusteršiča,
Kongresni trg štev. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*
7.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 30. maja 1899. Za načelstvo: Dr. Ivan ŠusterSič,	Josip Šiška,
načelnik.	odbornik.
* V zmislu § 17. pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: gg. Karol Kauschegg, dr. Aleš Ušeničnik, Viljem Schweitzer in Ivan Kregar.	520 1—1
Vidrova ržena kava,
nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača.
Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dobiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 5 klgr. za 2 gld 26 kr. franko na vse pošte. 104 10 3
Tovarna za rženo kavo v Pragi - Lieben.
d
r« >
a
Pozor!
Pravi .Claven'
nosi varstveno znamko.
JMn"

Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar x ^
v Nanič-tvrdja, Hrvatsko
Dobiti je v vseh lekarnah in
drogueri-jah.
1 lonček 60 kr, po pošti 75 kr.
Edino gotovo delujoče sredstvo
,OLAVEN{
s katerim si slehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-4
kurja očesa,
ozeblino, trdo kožo, bradavloe. žulje, od potu vnete noge. pik čebele, ose, komarja ln drugih mrčesov.
Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje.
Razprodajalci dobe velik popust.
P <
O ti
| fflravilišče Joplice
11» Kranjskem
bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani ,,akrato-vreleo'° z vročo vodo od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi i a kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, .-j kostenico. ishijas. živčno bolezen, (neuralgie) in zoper JfS razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-W sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za fH tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji /PS so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija z nizkimi cenami je v hiši.
& Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
Natančneja pojasnila daje brezplačno
412 7-6	topliško oskrkištvo.
TiviHirhlPIT* >zvrs'no sredstvo za ohranitev le-U IlUmilt, govja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd.. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 IS 11—3
10 mladih junčkov za pleme
moltalske pasme, ima na prodaj
graščina Habah,
516 3-2
pošta Mengeš.
Godbeno orodje
priporoča
Adolf Stovvasser in sin
-v Gradcu.
Gosli, oltre, gltare, pleh-nata in lesena trobila. Vse izvrstno, poceni.
Novi cenik franko in 485 brezplačno. 10-3-
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Trljeri (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sašll-nloe za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperi, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatllnlce, mlini za žito, stiskalnice (prefie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — glamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
C. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati 1
Zastopniki se iščejo. 287 20-8
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Gtiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
do ilnč po 4\'j%. Poštno - hranilnične položnice na razpolago.
I > ii ii a j s Iv a borza.


Dne 2. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	70	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	25	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	85	>
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	1C0	»	55	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	50	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	05	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	915	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............358	»	60	»
London vista...........120	»	50	»
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.	68	»	92",.
20 mark............11	»	77	»
aiO frankov (napoleondor)............9	»	55	»
Italijanski bankovci........44	»	60	»
C. kr.. cekini......................6	»	67	»
Dne 31. maja.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta . ......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5% .
»	» dolenjskih železnici0/«
171 gld. 50	
156	25
98	80
138	—
129	—
108	75
112	—
98	25
97	70
168	__
123	25
99	50
Kreditne srečke, 100 gld............200	gld	20	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	162	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	10	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......84	»	—	»
VValdsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	162	»	20	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	440	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	54	»	—	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	»	—	»
Montanska družba avstr. plan..........239	>	25	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	62	»
i Nakup in prodaja	Menjarnična delniška družba	iGJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 naloženih glavnic, "1LJS 1
I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju E najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. E Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	„M 'M C U H" 1., lltfollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.