3. štev. V Ljubljani, v t 2. ara 1874. Letnik II 12 15 Inserati se sprejemajo in velji tristopna VTsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ti n »i ® " 5 ii ii ii » Kolek (Stempelj) »nese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno * manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga b. št. 163. r------~ Političen list n slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 ,, — za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ ca četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnhljani na dom posiljan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. k naročevanju na „H I.OV E TV €3 Bralci „Slovenčevi" so se lahko prepričali, da list čedalje bolj napreduje in upamo, da bode s pomočjo vrlih njegovih prijateljev postal pravo glasilo slovenskega naroda. Pridobili smo mu stalnih in zanesljivih dopisovalcev na Kranjskem, Štajarskem, Goriškem, Tržaškem, Hrvaškem, Češkem in na Dunaji. Na Štajarskem in Koroškem si bodemo prizadevali pridobiti si še nekterih, vsaj iz imenitnejših krajev, da bode list nekako središče za vse Slovence. Prijatelje take duševne vzajemnosti prosimo, naj nam v ti reči gredo na roke, ker nektere kraje še premalo poznamo, da bi vedeli kar naravnost obrniti se do pravih mož. Združene moči premorejo veliko in bodo gotovo tudi „Slovenca" povzdignile k pravi veljavi. Naši nasprotniki so ga s prva prezirali in niso hoteli še imenovati njegovega imena; ker zdaj tega več ne morejo, skušajo pa na drug način zadušiti ga. V malem času je bil že Gkrat zasežen. To je najboljši dokaz, da čutijo moč in upljiv, kterega „Slovenec" za-dobiva. Ta upljiv in ta moč bo pa še veliko večja, če se „Slovenec" še bolj razširi in se število njegovih bralcev pomnoži. Zato vabimo zdaj, ko se prične drugo četrtletje, naj si ga vsi, za ktere je naročnina potekla, na novo naročč, in še dosti novih pristopi. Velja pa: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— » » posamezne številke . . — „ 7 „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. - kr.; „ pol leta.....5 n — » „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— » 90 „ posamezne številke . . • 11 v 11 Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen). Vredništvo. „Ne volimo grofov!" Kadar jo človek tako zavozi, da ne ve niti naprej, niti nazaj, jame premišljevati in izpraševati samega sebe po vzrokih, zavoljo kterih je tako daleč na slabo pot zašel. In pri tem začne primerjati svoje misli z dobrim svetom, ki se mu je podajal od druge strani, svoje duševne zmožnosti z duševnimi močmi drugih, ktere je prej zaničeval, svoj položaj s položajem svojega nasprotnika, od kterega se je svojeglavno ali neopravičene strasti slep, odločil ter šel levo pot, ako je oni ostal na desni, — kratko : po svoji trmi zapeljani člo vek spozna, da je grešil, svoji moči preveč zaupajoč, in najprvo začne na tihem pripoznavati prednosti svojih (po njegovem mišljenji) nasprotnikov, pozneje pa se tudi od kake strani priplazi k množici onih, ki hvalijo tiste, ktere je on nekdaj črnil in zaničeval, in jih hvali sam z drugimi vred, da bi tako zbrisal spominj | na bližnjo preteklost, ali da bi svet pozabil, kaj je še pred kratkim bil in kaj je govoril. Tako se godi zdaj našim „mladim". Zdaj, ko spoznajo in tudi — vsaj na tihem — pri-poznajo, da njihovi poslanci v državnem zboru so prav žalostne podobe, nikomur za strah, večini pa za igračo, da ne rečemo še kaj hu-jega, — zdaj. ko vidijo, kako se odmevajo besede grofa Hohenvvarta in drugih veljakov desnice ne po vsi Avstriji samo, marveč po vsi Evropi, med tem ko so glasovi njihovih prvakov se zgubili kakor žvenkljanje kreguljev, — zdaj, ko se vsaj na tihem že sramujejo svojih zastopnikov, zdaj so se pridružili od strani tistim, ki pripoznavajo važnost pravne stranke in pomenljivost Hohenvvartove besede, ktera je iz državnega zbora bučala kakor veliki zvon, razlegajoča se po hribih in dolinah — Evrope. Zdaj jim je pač žal, da so nekdaj na vso moč ovirali volitev tega važnega moža, zdaj bi radi s svojo hvalo pobelili tisto črno stran še nove zgodovine, ktera se je na Notranjskem izgotovila. Zato je pa „Narod", ravno tisti „Narod", čegar stranka je nedavno še kričala: „Ne volimo grofov!" kar čez noč priplazil se iz svojega temnega kota k družbi onih časnikov, ki so, priznajoči politično važnost grofa Hohenvvarta njegovemu političnemu umu, neprenehoma se potezali za-nj, in zdaj jame, če tudi s konca še malo sramožljivo in bolj mehko njim pritrkavati. To se pa mora jako nedosledno zdeti vsakemu, kteri se ozre v preteklost in si pokliče v spominj dogodbe, ki so se godile pred in med volitvami in tudi še po volitvah. Bilo je jutro 1C. oktobra lanskega leta, ko je Ljubljana strmeča zagledala po voglih nabite velikanske liste, na kterih je bilo s pol i #4116 tek. Mrtvaška procesija. (Za bv. postni čas mnogim v premislek — libe-raluhom v ogledalo.) „Povzdigoval sem svoje oči po gorali, „od kodar bi mi pomoč prišla. Moja „pomoč je od Gospoda, ki je vstvaril „nebo in zemljo". Ps. 120. 1-2. Če kdo umrje, se radi žlahta, znanci in prijatelji v hiši umrlega o dnevu pokopa zbirajo in mrliča v procesiji z molitvami k pogrebu spremijo. Kako lepa navada sv. krščanske cerkve! Moj namen pa ni naravnost od tacega krščanskega sprevoda govoriti, tudi ne od sprevoda „ala funebre lugubre" framasonov — prostozidarjev ali liberaluhov sploh, kakor se je v novem času že pri nas, n. pr. pri pogrebu dr. P... v I... ali tistega slutega liberalnega poslanca v L . . . godilo; marveč popisal bi rad, kar so moj dober prijatel na R ... prva leta doživeli, ko so jih brezbožniki po noči in po dnevi nadlegovali, in dvakrat hudo napadli, menda zato, da bi jim usta za mašili in potem delali, kar bi bili hoteli. Toda ni se jim speljalo. Bog jih je na samotnem hudem obrežji v svoje varstvo vzel. Popisal bi rad nek poseben sprevod, kterega so tačas ponočni voglarji in vrešaki obhajali, ki je zarad tega bolj znamenit, ker so ga ondotni č. g. župnik prvo nedeljo po tem kaj živo mrtvaški procesiji primerili po besedah Gospodovih: „Pustite mrtve mrtvim pokopavati;" in ker je Gospod sam njih besedo z dopolnjenjem skoraj čudno potrdil. Bilo je na večer „Sladkega imena Marije", ko g. župnik pri večerji sedč, ter slišijo grozno Vpjtje _ sovam enako ukanje na poti proti cerkvi pomikati se. Ne da Jim več pri večerji obsedeti, vstanejo in jih na poti mimo cerkve in pokopališča pričakujejo jih vprašaje: „Ali ste romarji s sv. Planine?"*) ter jih rahlo posvare: „Glejte, tukaj je cerkev, tukaj pokopališče, se vendar ne spodobi, da tukaj memo in v nedeljo tako strašno vrešite, bi vsaj tukaj molčali!" Pa kaj se zgodi? Obmolknili so, pa *) Kjer so tisto nedeljo cerkvena godovnica obhaja. pis- se spomnili, da „hudim duhovom v podnebji" ali tudi drugje bivajočim na čast opravljajo mrtvaško procesijo, kar jim tudi v glavo šine, da mrliča nimajo. Hajdi, skoči „najhujši" med njimi — najbrž njih vojvoda — z namerjeno gorjačo nad gospoda, kterim pa Bog, ki jih je braniti hotel, drugače slabim — toliko moč podeli, da gorjačo prestrežejo in jo tako čvrsto drže, da jim je iz rok zviti ne more, in Bog tudi enemu izmed hudodelnikovih pajdašev to dobro misel sproži, da ga od zadej za rame močno prime. To videti g. župnik gorjačo spuste ter se opominovaje ga podajo proti svojemu stanovanju. Pa komaj pridejo memo velikih vrat na drugi vogel cerkve, pridere hudobnež z gorjačo v roci strašno preklinjaje za njimi in pred cerkvenimi vratmi tri dobre korake pred njimi — v hipu omolkne in z razpetima rokama kot na zemljo prilepljen odreveni in kake minute postoji, da je bilo videti, kakor bi ga božja moč ondi zadržala mu žugaje : „Do sem, in ne dalje!'4 — Ko se je svoje zale pajdašije in ponočne obhaje zopet zavedel, smukne urno za tovariši, kteri, ne da bi bili od svojega vatla dolgimi debelimi črkami tiskano: »Ne volimo grofov!" Ta izrek je imel namen, posebno ljudstvo niže vrste v oči zbadati in zbujati njegovo pozor,uost ter pokazati voditelje stranke, ktera je dala te liste prilepiti, v svitu demokratisma ali ljubezni do popolne državne enakopravnosti vseh stanov. Takrat se je namreč priporočal državnozborski kandidat volilcem ljubljanskega, litijskega in veliko-lašiškega volilnega okraja in sicer po narodno-konservativni stranki grof Barbo, po „mladoslovencih" pa zadnji hip zajeti gospod Peter Kozler. Predno pa o zgorej omenjenem izreku bolj obširno spregovorimo, naj nam bo dovoljeno izreči, da nam tu ne gre prav nič za osebo in da se ravno tako malo potezamo za osebnost časti vrednega grofa Barbo-ta, kakor tudi nočemo se dotakniti gotovo ravno tako časti vrednega gospoda Petra Kozlerja, - ker nikakor nam ni za to vprašanje, ali je grof Barbo ali Peter Kozler, ali celo kdo drugi sposoben kandidat za državni zbor, marveč za to, da pojasnimo čisto nespodobni krik: „Ne volimo grofov!" Da grof Barbo našim »mladim'', kteri so celo grofa Hohenvvarta zametavali, ni bil po volji, temu se nikakor ne čudimo, to bi se nam bilo že bolj naravno zdelo, ako bi bili volilcem svoje stranke kričali na uho: „Ne volimo grofa Barbo-ta!" Tega pa niso storili, marveč volilni krik: „Ne volimo grofov!" je tako splošnega pomena, da je v njem izrečen princip ta, da oni, kteri so bili tako nesrečni, da jih je božja previdnost položila v grofovsko zibelko, nimajo nobene politične pravice; pri tem je, se ve da, eno in isto, ali se nesrečni kandidat imenuje grof Barbo, ali grof Hokeuwart ali drugače. Naši „mladi" so večkrat že obetali, da bodo v deželnem zboru glasovali s „starimi", kadar bo šlo za narodna, a z ustavovernimi liberalci, kadar bo šlo za „svobodna" vprašanja. Če toraj hočejo biti dosledni, morali bi se pridružiti le taki stranki, pri kteri ni nobenega grofa. V ustavovernem taboru pa je ravno vse nasprotno; tam namreč sedita zastopnika kranjskega plemstva, gr. Thurn in br. Apfaltrern, vsi goriški, štajarski in koroški grofi, na desnici pa sta edina grofa Barbo in Hohenvvart zastopnika Slovencev, vsi drugi so priprosti ljudje, celo dva kmeta med njimi. Kje je toraj — da govorimo v smislu ,.mladih" — več demokratičnega elementa, na »svobodomiselni" levici, ali na »mračnjaški" desnici? Naši mladi so po tem takem v prav čudni zadregi, besede nasprotujejo dejanju. Tu kriče volilcem čez okno demokratičnega svita besede: »Ne volimo grofov", tam pa širokoustno trdijo, da prave ideje liberalizma in svobode se nahajajo ravno na oni strani hiše, kjer se naše plemstvo malo slavno šopiri. Sploh so naši »mladi" oziroma vprašanja zarad stanovskih razločkov prav čudni tiči. Plemstvo je nasprotno njihovim demokratičnim načelom; kako pa mislijo o ljudstvu, o množici ljudstva, to je o ljudstvu niže vrste , o tem nas je »Narod" sam podučil v nekem članku, ki se temu ljudstvu, tako hvalisanemu priprostemu ljudstvu nikakor ni mogel prikupiti. Sicer trdijo »mladi", da pripoznavajo šplošne človeške pravice za najvišji princip, toda po vsem, kar govore, delajo in storč, tak »človek" ne sme biti grof, državen uradnik, duhoven in po »Slov. Narodu" tudi ne — po njegovem mnenji — premalo »omikan" državljan; in ker ne marajo v politiki za nikogar, ki ni njim naroden, — naroden pa jim je le, kdor je »mlad", — ostane nazadnje neka zmes, ki res ni vredna imena stranke, ker ta »stranka" je le svojat, ne gorka ne mrzla, ne tič ne miš, ki sebe in svoje privržence brez vse bistvene podlage le z zofizini in izreki pita, se vnema za izmišljene, dejansko nemogeče teorije in politično tako dolgo plava na vrhu, dokler se ti „mladi" ne postarajo in svoje mesto pre-puste domišlij še bolj navzetim »mlajšim". Da naše jedrnato kmetiško ljudstvo ne mara za puhlo besedovanje, je pokazalo s tem, da je vkljub hujskanja volilo ,,grofe". In da je s tem pravo zadelo, to kaže skušnja, kaže vspeh, kajti naj bi se bili napenjali Vošnjaki, Razlagi, Pfeiferji itd., kolikor bi bili hoteli, take važnosti, kakor jo ima grof IIohenwart vsled svojega postopanja v državnem zboru, bi ne bili nikdar dosegli, če bi bili tudi v svojih govorih — namesto na ustavaško — se postavili na turško ali kako indijansko stališče. Tisti kaj velja, ki se odlikuje s stanovitnostjo, značajnostjo, s tem, da se drži svojih načel in jih brani, — ne pa oni, ki skuša obrniti in za hip tudi obrne na-se pozornost okolice svoje s tem, da na pr. v vodo skoči ali v nasprotni tabor pobegne. Tega spoznanja se tudi naši »mladi" ne morejo ubraniti, jamejo se že sramovati svojih »majhnih", nepomenljivih zastopnikov, za ktere se po državnem zboru ne bo nihče zmenil in zato hočejo zdaj na tihem pridružiti se naši stranki, da bi se zdelo, kakor da bi se ne bili nikdar ločili od nas. Toda ta napad kesanja ne bo stanoviten, »mladi" se sučejo kakor petelini po strehah, ker so ravno še mladi; čim starejši postanejo, tim več si bodo nabrali pameti. Upajmo, da jih bo kmalu ta pamet srečala, kteri so se jeli po tem, kakor sodijo IIohenwartovi zadnji govor, nekoliko bližati. Le naprej na tem potu, saj ste — naprednjaki! Avstrijsko cesarstvo. Bk lij uhlja ne, 27. marca. List, ki katoliške škofe sovraži in jim Bismarkove okove želi in privoši, se pa vendar z volitvijo škofov prav rad peča. Rekel je, da bi bila nesreča, ako bi bil kanonik Košar ali pa dekan Rozman za ljublj. škofa imenovan. Listu »Narodne tiskarne" bi bilo nemara bolj vstreženo, ako bi zloglasnega „alt-katolika" poslali z Dunaja? Če bi tudi na nemškutarsko cikal, nič toliko že ne de, da bi le »Narodu" pomagal papeža, katoliške škofe in molitev zasramovati. Tako brezumno vredovanega lista ni v vsakem kotu, kakor je tako imenovani »Slov. Narod". Potem ko mu iz vsacega lista šviga pošastna jeza zoper duhovstvo, se pa hlini v štev. 68 kakor da bi imel kaj srca do nižjega duhovstva! Menda že vsak previden duhoven ve, ako hoče pravo zadeti, da mora nasprotno tega misliti, kar piše in hvali »Narod". V omenjenem listu pravi, da »nova konfesijonelna postava (o duhovskih davkih) bode v prvi vrsti nižjim duhovnikom v korist", kteri bodo, ne vem kako, nezmerno hvaležni državnemu zboru za-njo! Meni tudi, da nižji duhovni ne smejo kazati svojega pritrjenja k tem postavam, ,,ako nočejo biti preklinjanj od svojih škofov, ali pa od bogatih ali versko-političnih fanatikarjev, ki tudi najboljše naprave zametavajo"!? — No, zoper take »Narodove" napade menda ni treba vojske. Moral bi biti tako pretkan kakor je pi-savec onega spisa, kdor bi ne sprevidel, da »Narodovo" »ljubeznjivo sreč" ne gori za nižje duhovstvo, ampak za brezverske postave, ki hočejo katoliško cerkev v železne okove djati, njeno premoženje zmiraj bolj v oblast dobiti, z njim tudi katoliško duhovstvo v klešče spraviti, kakor so dobili učiteljstvo, ter bi posled- Injič ne bilo nobenega v resnici svobodnega stanu več, vsakikratna država pa bi bila vse slabega pota odstopili ter domu šli, gredo naprej — bolj na tihem — uganjat svoje razuzdanosti. Tisto noč še so pri dveh oddaljenih sosedih okna potrupali in več druge škode storili, potem pa pijančevali, da je krčmarju vina zmanjkalo. Kaj je s tacimi razuzdanci početi? Bili so v c. k. sodnijo na Vr . . . toženi, kakor hitro so jih gospod po imenu zvedeli, kajti poznali niso zavolj temnega večera nikogar; ali žalibog! bil je ta čas sodnijski preiskovalec, ki se ni dosti zavedal svojega posla, »meča pravice", ki je sodnikom od Boga izročen »v strahovanje hudobnim in mirnim v varstvo"; sodnija ni znala potov zatožence k preiskavi dobiti, —en sam, rekel bi, bolj nedolžen pride, kar pa nič ne odloči. Da bi g. župnik več potov in stroškov ne imeli, hudobni razuzdanci pa malo ali celo nič strahovani ne bili, to reč Bogu izročivši od tožbe njim samim jako nadležne odstopijo. In kaj je bil sad te mevžaste sodnijske preiskave? Posluhnite! Ni bilo pol leta potem, kar se ta razuzdana druhal na novo skupaj splede, mrliča za pogreb iskaje pridejo nekega večera, ko se je tukaj ne daleč od cerkve neka svatba obhajala, pa ne kot ponočni fantje pod okna, — kar je tudi graje vredna navada — ampak kot znani malopridneži na razboj. Pa k sreči bili so naši fantje pametni in nobenega ni blizo. Ker pri svatih nobenega posluha in tudi piti ne dobe, se pomaknejo v krčmo, kjer pri vinu rogovilijo, razsajajo in pohujšlji-ve burke uganjajo celo noč in drugi dan blizo pol dneva. O poldne pridejo nad farovž, — se vč, da hočejo na vsak način mrliča dobiti in satanu na veče veselje svojo mrtvaško procesijo bolj popolnoma dovršiti. Toda Bog jim ne da. Kuharica jih o pravem času še zapazi in farovž zaklene. Tu ti je strašno preklinjanje, tolovajsko razbijanje I Cerkvenik, pošten mladeneč, zdaj že v večnosti, pride skrivaj pri spodnjih vratih v farovž, — zunaj bi si tudi on ne bil svest svojega življenja — take divje zveri — kakor obsedeni, so ti nečloveki bili, vsi ptuji g. župniku neznani; toraj se misli, da so tudi našuntani bili. Začne se streljati, da bi se kje strelu zbali, ker se pa dobro za zidovje umikati vejo, jih tudi to ne splaši. Kje pomoči iskati in kako, ker si nobeden iz hiše ne upa? Bog pripelje dva krepka drvarja, ki sta ravno s polja gor prišla, in pa svate, koji so četrtinek ure daleč vse to slišali in na pomoč prihiteli, pa jih tudi hitro razpodlli. To peklensko početje pri drugem napadu jih vendar toliko splaši, da jo od hude vesti gnani v Z. ... k premogarjem potegnejo po svojih mislih v varno skrivališče pred sod-nijskim zalezovanjem, kajti njih lastna huda vest jih je nove zatožbe prepričevala. To se tudi zgodi. Bog hudobneža le en čas mirno gleda, potem ga zgrabi v zanjke, ktere si sam s svojimi zločini spleta. Niso se svoje službe še prav poprijeli, — pa jim tudi ni bilo menda veliko za njo, — že dobi ondotni pre-mogarski predstojnik list, iz kojega hitro spozna, kakšni falotje so se med njegove delavce priklatili. Nemudoma morajo pred njega, ki jih prav osorno, kakor takim klatežem gre, okara in, — bodi mu v Čast! — brez odloga odpravi. — (Konec prih). v vsem in nad vse v svoji vsemogočnosti. Nikoli nas ne bo nihče prepričal, da bi kdo bolj pravično delal s cerkvenim premoženjem, kakor cerkev sama. Zakaj ne nakladate še posebnih in novih davkov tudi bogatim graj-ščakom, trgovcem, posestnikom, da bi z njimi podpirali revne in manjše obrtnike pa toliko kmetov, ki vsak dan gredo na boben? Če pri enem ni pripuščeno v tuje premoženje segati, zakaj pa pri druzih? Iz !\» t ril iijftk 25. marca. (Izv. dop.) Večkrat se semtertje pripeti, da po današnji svobodi kak gospodar, boljše rečeno „slepar", ki se na kak način zadolži, potem pa boječ se, da bi ga upniki za svoje z žuli zaslužene denarje ne tožili, na ženo prepiše svoje imetje, bodi si po kupnem pismu, ali na kak drug način, ter tako upnike oslepari Vprašamo: ali ni to strašanska v nebo vpijoča krivica? Ako hoče kdo iz žepa ali iz hiše krasti, mora se večkrat v nevarnost postaviti; na tak način pa lahko vsakdo z lepo ljudi ogoljufa za več stotakov, potem pa brž baburi po sleparsko proda premoženje, pa je dolg plačan. — Ni tedaj čuda, da nekteri m omika in svoboda tako močno diši, kajti brezvestnež brez vsega truda lahko obogati. Marsikdo bi bil tedaj prav hvaležen našim poslancem na Dunaji, če bi se hoteli potegniti za to, da se zoper take sleparje narede ostre postave, po kterih bi jim bilo nemogoče poštene ljudi na tak način pripraviti ob denar. K., v imenu več ogoljufanih. Ko bi nam vsim ne bil presvitli cesar bolj pravičen, kakor so nam naši rojaki nemčurji, se vd, bi nam bili zakričali že zdavnej: „Taži, Slobener"! in nekdanji „mečarniki" bi bili od liberalizma obujeni, da bi pravico in klerikalce pohrustali. Vemo, da sicer prepirati se ni lepo; ali tudi vemo, da vsak državljan je dolžan verske, državljanske in domovinske pravice podpirati in varovati. Zatoraj ne vdaj-nio se! 3ilir. bUlriskrsa okraj«, 23. sušca. (Izv. dop.) Ob svojem času so že ,,Novice" omenile, kako naši nemčurji tukajšnjo šolo vedno ogledujejo in zdihujejo: „Oh, ko bi se dala v „deutsche Lehranstalt" preslikati. Da! res čudni ti patroni! Za kakega poldru-zega nemčurja pa naj bi se celi šoli s tujstvom možgani mešale! Vemo mi tudi, da, ,.kolikor jezikov znaš toliko ljudi veljaš ' , a da bi se zaradi male peščice nemčurjev celi večini Slovencev domači uk kratil, — to bi bilo vendar strašanska krivica proti domovini, v kteri se večina slovenskih davkov plačuje. Menda za enega kmečkega sina je že veliko, če ima toliko časa, da se dobro slovensko in računiti nauči, ker bukev, hvala Bogu, imamo že toliko Slovenci, da se lahko olikamo, bolj kot tak nem čur, ki ne zna ne nemško ne slovensko , da je prava spaka, netopirju enaka, in le kot za-robljenec kakšno zakreše: „bos tumer, Slobener". No no, vederemo, kaj bo boljši: ali po nemški „šprahi" zdihovati, ali od slovenske do movine živeti? Kdor se je pa slovenskega kruha objedel, in Slovenca naveličal, svobodno naj jo potegne s pruskim orlom v gorato razuzdano Švico; Slovenec ne bo za njim žaloval, temveč bo rešen zatiralca svojega. Ako je pa kdo premožen, naj ne škoduje Slovencem, ampak naj da svoje otroke učiti nemško, laško, francosko, magari tudi kitajsko, ne bo mu za škodo. „0! grda nehvaležnost mile domovine, ktere prsi nas kot ljubega otroka rede." Prejšni vrli nadučitelj g. M. It. je bil iz golega sovraštva, ker je vse svoje moči domovini žrtoval, kot nesposobnež (?) odvržen. Pa slava mu! Naj mu bo majka Slava vedno mila kot zvestemu katoliškemu rojaku! Tako je, tako, ker imajo po tujstvu hrepeneče glave učitelja kot divji lovec sokola na vrvici, da če jim ne drumlja: „AVacht am Rhein", da bi slavce lovil, pa ga pocukajo: „abfahren, Slobener". Pa — kakor se je Slovan otresel druhali vseh časov, upamo , da se bo tudi zdaj. Dmiai, 26. marca. V današnji seji državnega zbora so se brez oporekovanja sprejele od odseka nasvetovane podpore za bogo-slovske fakultete v Olomucu in Solnogradu, dalje za evangelijsko fakulteto, za rabinski zavod in tehniško višjo šolo na Dunaju ia v Gradcu. Na to je prišel na vrsto Fanderlikov predlog, da naj se na tehniški šoli v Brnu napravijo paralelni razredi, pa poslanca Beer in Sturm sta se temu hudo ustavljala. Ministerski predsednik je pri ti priliki opravičeval vlado, da Slovanom ni sovražna in enostranska. — Zbor je sprejel predlog, da naj se 250 tisuč goldinarjev dovoli za zidanje višje tehniške šole v Lvovu proti temu, da se dežela glede te šole odpove postavdajalni pravici, razpravi o tej reči je učni minister proti odseku zagovarjal to postavodajalno pravico deželnih zborov in Zimialkovski se je pritožil da se Poljakom po tem takem za pripoznanje olilne spremembe odtegnejo učni pripomočki — \Yurm, Vitezič in Meznik so se pritoževali da se Slovani zanemarjajo, pa slaboznani Fuks se jim je ustavljal, in Dežman je povdarjal, da njegovi dolenski volilci žele1, da bi se njih otroci učili nemškega jezika. ■ Prage, 20. marca. (Izv. dop) Javil sem vam v poslednjem dopisu o slav-nosti Kollarovi, h kojemu še dodavam, da je bil to prvi in najznameniteji večer, kojega je doživela še mlada »Moravska beseda". Met' gosti je bilo videti protektora „M. Besede" g. dr. F. Palackega, g. grofa Schonborua, predsednika ,,Katol. besede", in ruskega rojaka iz Tiflisa g. dr. Št. Ananova. Prekrasni zbori pevski „0rle pestrv" od Tovačovskega, in „Što čutiš", dalje solo-spevi: „Vzdalene mi-lence" itd. bili so sprejeti s pohvalo od na-zočih gospodov, kajti unikum je, da niti ena dama ni bila pri celi zabavi nazoča. Slavnostni govor in deklamacije iz „Slavy Dcera" je slavna policija prepovedala, koja je vrh tega še na ta večer komisarja poslala med nas zares pražki Ahčin, — a pardou — Dedera, še po smrti z nekakim demoničnim veseljem preganja in nadzoruje literarne plode mož, koji so mu bili živ trn v peti, kot n. pr Karol llavliček Borovskv! Na drugi strani, kjer je treba, da policija ravno tako čuva nad društvenim gibanjem, kot tu v „Katol." in „Mor. besedi", je videti, da ima drugačno mero, drugače vatelo, kar ni katoliško, kot se je n. pr. minulo sredo zgodilo pri ustanovljenji skoro smešnega društva v neki obskurni gostilnici židovskega mesta. Slišali ste gotovo že o nekem jako učenem (?) kmetu (?) Alfonzu Šfastnem. ki je zdaj vred-nik brezverske »Svobode", koji uči novo vero, t. j., nobeno vero, to so njegove zasade, ker po njegovih izgledih ni treba verjeti v Boga niti v hudiča, t. j., kot živina; dalje ne pri poznava krsta, spovedi, pogreba itd. — Ustanovil je tedaj tu društvo „Spolek svobodnvc mvsliteliiv" (Društvo svobodo-miselnih), pri glasilo se je kakih 40 udov, več z radovednosti in humbuga, nego z zasadi. In čudno, skoro neverjetno, nazoč ni bil niti eden od policije, kteri se še shod brezvercev naznanil ni. Na deželi je že v Pistebnici (Alfonza rodište) 2 eti tako društvo; javna tajnost je, da Alfonz Št'astny posebno v tacih krajih namerava ustanoviti društva njegovih šušmarskih zasad, v kterih so katoliška društva. Karakteristično je, kako posebno v zapad-nem Češkem židovski kupci kmetom hvalijo „frajmavrarje" kot najpoštenejše ljudi, koji vsakemu ubožanemu na noge pomagajo itd., in to v taki meri, da je deželni namestnik Kollar, v oglasniku opozornil okr. glavarje na to sodrgo brezverskih agitatorjev. Prvo komedijo, ktero sem omenil, jako podpirajo tukajšni „mladi"; zarad ostrega govora kneza Lobko-vica o njihovem modernem husitismu, v kterem ..e po izgledih ,.mladih" zakrivil „crimen laesae majestatis pullorum", osnovali so v Iloudnici, naj mu volilci pošljejo nezaupnico! Že cele 3 dni je podpisalo ono nezaupnico samo — 40 volilcev, a vendar je bil voljen v državni zbor s 1062 glasovi! A kaj naši „mladi" store? V „Narod. listych" oznanujejo, da se v spomin mojstra Jana Ilusa 1875. 1., ker bode ravno 460 let, kar je bil v Kostnici sožgan, založi ,.Matica Husova" v ta namen, da se IIusu jozneje postavi v Pragi — javni spominek. „Čech" pravi: „Maji Recbt!" — Pustimo jim še mi! — Mnogo hrupa je naredila minule dni povest, da je ,,Karlinska (pražko predmestje) založna" v konkursu; novine češke so več ali manj o tej stvari pisarile, ter so občno ene misli, da je bil to le manever vladine in židovske stranke, ktera hoče na ta način zaupanje v domače penezne ustave oslabiti. Mnogoletna skušnja nas v tem zgledu uči, da ga ni peneznega podvzetja, ktero bi dajalo večje poroštvo, nego ravno založne, v kterih členi davajo vzajemno poroštvo: vsi za enega, in eden za vse! Več nego 300 milijonov je vloženega kapitala v česko-moravskih založbah, in ne ena ni bila zajeta po bursovnem polomu. Vnanje države. Šl»auj*ka, 26. marca. „Universu" od 21. t. m. se telegrafuje, da je francoska vlada dovolila prevožnjo 60 Kruppovih kanon, ktere so Prusi Serranu poslali. Serrano je tedaj teh kanon pričakoval, ker ni hotel napasti Karlistov. 25. t. m. pa je po nekem telegramu iz Madrida, kteri pa ni kaj zanesljiv, pričel boj in je pregnal Karliste. Tudi Mori-ones je po teh poročilih vedno zmagoval, pa je vendar vse zgubil. Poslano. Glede na dopis iz marberškega okraja dne 22. svečana, v „Slovencu" od dne 26. februarija t. 1. št. 25. prosim nasledno dostaviti: „Ker sem jaz edini duhoven nazoč bil, ko je g. Kari Ribič, vulierski učitelj, v imenovanem dopisu navedene besede o pozdravljenji vuherskih šolarjev izrekel, in dopis izjavlja: „ln nek pošten župnik jako dobro zavrne novo -ernega brezverskega učitelja z besedami: „Gospod učitelj! le ostanite pri starem prelepem kristijanskem pozdravu, ker lepšega memo tega ne bote nikoli iznajdb", sem s tem le prisiljen izpovedati, de ne jaz, marveč pošten Šent-Antonski farman Franc Kovač, p. d. Brunčko, je g. učitelja zavrnil, zato nisem jaz mogel zavrniti ga, ker me je bil omenjeni farman prehitil. Vuhred dne 2G. marcija 1874. Tomaž Mraz, župnik. Domače stvari. (Fa6i7o.) Svoje bralce še enkrat opozo rimo, da je jutri ob 11. uri zjutraj občui zbor »Slovenije." Naj ga nihče ne zamudi, ker je velike važnosti. (Nemila smrt) nam je 25. marca zopet po kosila vrlega narodnjaka gosp. J. Š v e n 111 a r j a, čevljarskega mojstra. Ranjki bil je ud več narodnih društev, zlasti dobrodelnih, svetovalec kupčijske in obrtnijske družbe, mestni odbornik ob času, ko so narodnjaki imeli v odboru večino, itd. Včeraj so pokopali vrlega moža, pogreba se je vdeležilo mnogo občinstva. Bodi mu večni mir! (Gosp. J. Stritar) se je odpovedal odbor-ništvu dramatičnega društva. Kaj pa Jurčič, dr. Zarnik, dr. Vošnjak in drugi? Kdaj se bodo ti odpovedali? (Porotna sodba) je obsodila v torek tatu iz kamniškega okraja, kteri je ukradel tri vole in jih prodal v Kamniku mesarjem. Tat je vse tajil, a porotniki so verjeli pričam in ga spoznali hudodelstva tatvine krivega, sodnija pa mu je odločila dve leti težke ječe, da bo premišljeval svoje hudodelstvo. — Včeraj se je končala obravnava zoper očeta in mladega sina, ki sta bila tožena zarad požiganja. Več o tej zanimivi obravnavi prihodnjič. — V pondeljek 30. t. m. bo zadnja obravnava v tej porotni sesiji, in sicer pride na vrsto v našem listu že omenjeno klanje v gostilnici „zum Mondschein." (Hudodelstvo.) Pretekli četrtek zvečer so našli v hiši št. 45 v Gradišči (ljubljanskem predmestji) otroka ženskega spola, okoli 8 dni starega na stopnicah, kamor ga je brezsrčna mati položila. Za otroka se je skrbelo, mater pa išče policija. Razne novice. — Živi vrstniki Hektora in Andr o m a h e. V spisu dr. Henrika Schliemana »Trojanske starožitnosti. O rečeh v Troji izkopanih" se čita sledeča nezmisel: »Ne morem končati popisa najnižjih vrst, da ne bi omenil, da sem med velikimi kamnenimi predali v globočini 12 do 16 metrov našel dve žabi, v globočini pa 12 metrov razen tega malega, jako strupenega gada, čegar glava je imela podobo škita. Gad je morebiti v glo-bočino prišel od zgor; popolnoma nemogoče je pa, da bi bili odvzgor prišli obe veliki žabi in tako se mora vzeti za resnico, da ste te žabi v globočinah živeli 3000 let. Jako za nimivo je v podrtinah trojanskih videti žive stvari iz dob Hektora in Andromahe, če tudi le žabe. — Nekteri učenjak se je prismodil, ko so mu mati kuhali ješprenj. — Ne manjka še psovek. ,,Budivoj" — staročeski list — je pisal, da so „Narodni Listi" organ Alfonza Sfastnega, da so „N. L" dokazovali potrebo raznih strank v narodu, da so „N. L." slavili lupeže, ki sol. 1871 bili vodniki lopovske komune. To pisanje je bilo vzrok, da je bil „Budivoj" tožen od „Nar. L." in ker v treh dnevih — toliko je bilo obroka od tožbe do sodbe — ni mogel svojih trditev dokazati, kajti v tem kratkem času ni bilo mogoče prebrati dveh ali celo treh letnikov „N. L.": — bil je »Budivoj" obsojen. Mladočeh, advokat Kučera, je računil — posluh Mlado-slovenci! — za spisanje tožbe 20 gld., za pot sem in tje 50 gld., za dnevne stroške 40 gld., vse skup 110 gld.; sodnija mu je pa prisodila samo 60 gld.---Staročeski list „Čech" se je zastran tega iz »mladih" nekoliko norca podelal in je pisal, rekši: ,,N. L." so že pošle psovke in dokazi, da bi se branili dokazom konservativne stranke in zato se zatekajo že k sodnijam." Kaj se zgodi pa zdaj ? Zastopniki „N. L", »mladi" dr. Frakaty, vzame v svojo »mlado" roko ,,mlado" pero, ožemlje »mlade" svoje možgane spiše, »popravilo", ki ima na sebi podobo mladosti, ktero pošlje z mogočnim spremstvom hudomušnemu „Čechu", in to se glasi: „Laž je, da bi »Narodnim Listom" že pošle psovke. »N. L." so skoro ves čas svojega obstanka dokazali, da imajo vedno v zalogi dosti psovek, in zato je predrzna laž kar v vašem listu trdite o njih" — Ko sem to popravilo bral, smejal sem se na glas. Ne vem, ali je to popravilo bolj otročje ali buda-lasto? ali je bolj smešno ali pritiiknjeno? Vsakako je vredno »mladih" mož žalostne postave. „Mladi" časih tako pišejo, da bi človek mislil: manjka jim kterega kolesca v kapitolu. Duliovske spremembe. V ljubljanski škofiji: č. g. Master je prišel za 3. kaplana k sv. Petru v Ljubljano. V lavantinski škofiji: Prečast. Anton Ileic, čast. korar, dekan in župnik v Vidmu, je 20. t. m. v 75. letni starosti na-gloma umrl. R. i. p. — Č. g. Fr. Mikuž, župnik v Brežicah, je postal oskrbnik Videmske dekanije; in č. g. Edvard Janžek, provizor v Vidmu. — Videmska fara je do 4. maja t 1. razpisana. Listnica vredništva. G. I. K. vi. B.: Dopis „Iz Pivke" smo izročili »Brenceljnu", pesmice pa g. J., kteri jih bode za objavljenje pripravil. Listnica opravništva. G. Fr. P. kapi. v K.: Obe številki poslali; kuko da jih niste prejeli, ne vemo. G. M. H. župan v L.: Se bo zgodilo. Umrli so: 23. marca. Marija Škrjanc, del. vdova, 49 1., za pljučnim vnetjem. — Adolf Peršč, c. k. drž, pravdnika otrok, 6 mes., za božjastjo. — France Breskvar, nosač, 34 1., za rud. vročico. 24. marca. Polona Valjavec, gost. vdova, 59 1., za prsno vodenico. — Neža Šimec, gost., 561., za srčno napako. — Uršula Perko, hišnika vdova, 83 1., za oslabljenjem. — Polona Presetnik, posest. vdova, 55 1., za telesnim poškodovanjem. Juliji Rosina, vdovi kancelista, hči Marija, delavka v cigarnici, 13 1., za pljučnim oslabljenjem. DenarMvene cene. 26. marca. Državni fondi. 5*/o avstrijska papirna renta . . . , 5% renta v srebru....... Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1860. 1.. celi..... „ „ 1860. 1., petinke . . . Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odvezaice. Štajarske po 5°/,........ Kraujske, koroške in primorske po 6*, Ogerske po 5%........ Hrvaške in slavonske po 5*/0 . . . . Sedmogradske po 5'/,...... Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... Unionske banke........ Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne družbe . . . . Anglo-avstr. banke....... Prečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . Tržaške „ 100 „ k. d. . ,, »i 60 ,, „ ,, • Budenske „ 40 gld. a. r. . Salmove „ 40 „ ,, ,, • Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . Clary-jeve „ 40 „ „ „ . St. Genois „ 40 „ „ „ . Windischgratz-ove „ 20 „ „ „ Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . Srebro in zlato. Ces. cekini ...'....«. Napoleonsd'or......... Srebro........... v e c. Denar. Blago. 69 10 69.20 73.70 73 80 98.— 98 25 102.50 103.— 108.— ,109.— 137.60 138.— 93.- 86.50 —.— 73.50 74.- 75.50 76.- 73.— 73.60 960 962 116.— 117__ 212.50 213.— 860,— 865.- 122.75 123.26 168.— 168.50 —.— 117.- 63.50 —.— 24.26 24.75 32.25 32.76 23.76 24.25 28,- 30,- 23.50 24.60 20.— 21.— 24.— 24.50 6.27 6.28 8.93 8.94 106.35 106.60 Trleicrnflrne drnarnr fene 27. marca. Papirna renta 69.10. — Srebrna renta 73'60. — 18601etno državno posojilo 102 75. — Bankine akcij« 961 — Kreditne akcije 213.—. —London 11166. — Srebro 106 40. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.92. Tržim cena preteklega tedna: Mernik Mesta: © u 1 © Rži « a 3 a K. * n £ o ■a * <0 O o u £ <-> O H £ t» v Ljubljani 3.50 2.50 2.10 1.20 2.45 2.40 2.45 2.60 v Kranji 4.00 2.90 1.25 2.25 2.25 2 60 — v Loki 3.80 — 1.10 — 2 10 2.60 — v Novomestu 4.10 3.00 2.20 1.25 2 50 2.10 2.30 3.00 v Sodražici 4.14 2.30 1.00 2 60 — 2 30 — v Mariboru 3.75 2.65 2.25 1.25 2.70 2.15 — — v Ptuju 3.60 2 55 2.25 1.25 2.60 2 05 2.45 v Celji 3.90 2.50 2.00 1.20 2.50 2.30 2.00 — v Celovca 3.67 2.83 2.63 1.27 2.52 2.25 — — v Trstu 3.80 2.60 — — 2.48 — — — v Zagrebu — — — — — — — — v Siseku v Varaždinu 3.50 2.50 2.00 1.18 2 46 2.05 2.00 — na Dunaju 4 05 2.90 2.65 1.25 2.60 — — — v Peštu 4 00 2.77 2.23 1.20 2.37 — — — Tržna cena: 3 3 Reči Ljubljai ? S o > o Z Kranji 13 o J iS « ■ ns O 02 O ■O B S Celju Ptuju > i» > > > > Masla funt 0.54 0.46 0 52 0.50 0 50 — — — Špeha „ 0.36 0.36 0 36 0.34 0.40 0 36 0.36 0.37 Leče mernik 1.25 3.00 — 1.00 — — — — Krompirja „ 1.20 1.10 2.75 — 1.00 1.20 1.00 1.00 Fižola „ 3.10 3.15 — — 2.60 — — — Sena cent 1.10 1.35 1.40 1.00 — 1.50 1.20 1 60 Sem. detelja,, 26.0 — — — — — — — Pieši'i cent 28.0 Govedine funt 0.30 0.30 — — — 0.30 0.30 0.30 Teletiue ,, 0.31 0.30 — — — 0 33 0.32 0-32 Jajc za lOkr. 6 7 6 — 6 — — — V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40-46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Kiv. 63-72 gld., raj ž 10 — 13 gld., rozine 13 —16 gld. cent. Zaboj-ček pomerauč 2 50 do 7 gld., limon 6-9 gld. jt_n_run.rui i*ir-r*-<-......«««««««•■«»«>• Najlepši, najcenejši iz železa vliti s p o m i n j k i (monumenti), križi za altarje in veliki ~ križi za pokopališča, izgotovljeni z najslanovitnejšimi, najbolj linimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. M. Pobisch-n, meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije n a Dunnji (Wien, \ValiriimstrasNc Nr. 7 In iijcK<»i zalogi križev (auf der Sclimelz) nasproti vhodu pokopališča in se pošiljajo na vge kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva. brez odloga pošljejo. (9-5) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pe Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.