Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejeman veljii t Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Haznanlla (inserati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 kr., ce se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniški uliei h. st. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 286. 7 Ljubljani, v sredo 15. decembra 1886. Letnilc XIV. Verska šola na Tirolili. Naši vrli zavezniki v državnem zboru, tirolski poštenjaki, kar jih je namreč v konservativnem taboru, so se dolgo časa poganjali za odpravo sedanjih liberalnih šol iz njihove domovine in za vpeljavo verske, prave katoliške šole, kakor so jih imeli pred vpeljavo sedanje liberalne šolske postave. Mnogo se je moralo govoriti v državnem zboru; kolikratje le msgr. Greuter moral o tem govoriti v državnem zboru; koliko se je pisalo po nemških konservativnih listih in vendar so vrli Tirolci imeli jako malo nade, da bi se jim goreča želja po katoliški šoli, kakoršna se edino prilega vnetim katolikom na Tirolih, že tako hitro spolnila. Dne 9. t. m., kedar so se po vsi državi pričeli deželni zbori, došel je tirolskemu cesarskemu namestniku, baronu "VVidraannu, telegram iz cesarske kabinetne pisarne, ki ga pooblašča Tirolcem povedati, da jim je presvitli cesar njih najbolj goreče želje spolnil ter se bodo takoj pričele obravnave, da se dosedaj veljavna šolska postava za Tirole predela. Kakor je tirolska pokrajina sedaj še verna in katoliška, prav tako brezverna bi bila postala, če bi bila obdržala brezversko šolo, ktero so ji liberalci vsilili. Kdor ima šolo, tisti je navadno tudi gospodar v deželi! To so Tirolci že zdavnej spoznali in prav so imeli, da so si tako vstrajno prizadevali odpraviti iz dežele šolo, ki bi jim bila sčasoma vničila staro poštenost, po kteri Tirolci na daleč slove. Lepe lastnosti, ki jih imajo Tirolci, osebna poštenost, gorečnost za katoliško vero in zvestoba za Avstrijo in cesarsko hišo, vse to je sad prejšnje katoliške šole, prejšnje katoliške izgoje! Tirolci so večinoma Nemci (le na jugu je nekaj italijanskega plemena), a nemških Tirolcev nisi še nikdar slišal, da bi se bili navduševali za nemškega cesarja, za Bismarka, in za veliko Nemčijo ! Nemški Tirolci so zadovoljni, da so pod varnim zavetjem avstrijskega orla in si nikakor ne žele priti pod peruti pruskega ali veliko-nemškega. Da nam bo pa to lepo in neprecenljivo lastnost mogoče še bolje oceniti, oglejmo si še druge Nemce v Avstriji, one namreč, ki pre- bivajo po severnih čehah. Le-ti ne opuste nobene prilike, da ne bi poškilili preko meje v „rajh" pruskega veličastva; le-ti ne prezrejo nobene prilike, da ne bi napijali navdušenih zdravic ob črno-rudeče-rumenih vihrajočih zastavah nemškemu cesarju in Bismarku; da ne bi zatrjevali, kako da jih veže vroča ljubezen z veliko nemško državo; kako da je močna vez, ki jih bo skupaj držala, dokler se konečno ne združijo! V tej meri pa psujejo Avstrijo, jo grdijo tako nesramno, da se že Nemcem preveč zdi. Takih izdajalcev je pa mnogo še po drugod, n. pr. v naši bližini, v zeleni Štajarski (Bog hotel, da bi na Kranjskem nobenega ne bilo!) pa tudi v bližini cesarske prestolnice in v prestolnici sami, da, celo v državnem zboru; kjer bi imeli sedeti vneti zaščitniki Avstrije, sedijo njeni — izdajalci. Vidite, taki so Nemci po severnih čehah in drugih avstrijskih deželah! Sedaj jih pa primerite s Tirolci, ki so tudi Nemci, razven Tridentinskega, in takoj se Vam bo pokazala tukaj verna udanost cesarski hiši, ljubezen do Avstrije in zvesto katoličanstvo, ondi pa korak na korak nič kot veleizdajstvo na veleizdajstvo. Od kod ta razloček? Od izgoje! Tirolci so bili izgojeni v verski šoli, za to so zvesti državljani in kristijani; češki in drugi Nemci vrgli so katoličanstvo za vrata, z njim vred zgubili so pa tudi vse tiste lepe lastnosti, ki so vsakemu državljanu potrebne, če hoče res pošten državljan biti, na kterega se sme država ob času nevarnosti zanašati. To je toraj razloček med narodom, ki je vzrastel na katoliškem in med onim, ki ga je iz-gojil liberalizem na brezverskem stališči. Kjer ni vere v Boga, ondi naj je tudi cesar ne išče, naj je tudi očetnjava ne išče; kajti oba bi je zastonj iskala. Če bi sploh kaj našla, bi tisto ne bila trdna neomahljiva vera in zvestoba, temveč le nekaj navideznega, ki bi se ob prvi nevarnosti kot megla pred solnčnimi žarki zgubilo. Tirolci so to spoznali prvi, za to so neprestano prosili za versko šolo, dobro vedoč, da je ta za obstanek naroda in države potrebna. Presvitli cesar jo je sedaj dovolil prav iz enakega prepričanja. Verska šola je, ki si je postavila načelo: „Vse za vero, dom in cesarja!" Tega načela držali so se vrli Tirolci do sedaj kakor čudotvornega pomočka in prav so imeli. Zato so so pa tudi vračali zmagoslavni iz krvavih bojev, kedar in kjer je bilo treba prijeti za puško na obrambo ljube Avstrije. Naj tudi v bodoče verska šola ondi tako lep sad donaša, kakor ga je svoje dni in lahko rečemo, da Avstriji na zapadu, kjer vrli Tirolci prebivajo, ni treba mnogo trdnjav. Ima jih zadosti v zvestih Tirolcih samih, za kar se naj pa samo verski izgoji zahvali! Vse to bodi danes le sploh rečeno. Kar nova šolska postava v okviru državne šolske postave, kakor pravi cesarski namestnik Widmann, obeta, hočemo po priliki drugikrat oceniti ter tudi dostaviti, česa se smejo Tirolci od predelane šolske postave nadjati in tudi, kako drugi časniki nove, Tirolcem podelene, šolske postave ocenjujejo. Politični pregled. V Ljubljani, 15. decembra. Notranje dežele. Vbogi Rieger! Kaj bo z njim!! Na Ruskem so ga obsodili. V slovanskem dobrodelnem komiteju v Petrogradu razpravljal je profesor Lamansky politiko avstrijskih konservativnih Slovanov in se je pri tej priliki Riegerju v lase spravil. Najprvo je obsojal sedanjo politiko avstrijskih konservativnih Slovanov, ker ni prav nič ruska, potem je pa Riegerju očital, da je preveč avstrijsk in preveč katolišk, kakor da bi mu Rusija mogla kaj prida zaupati. Vsemu temu, pravi Lamansky, vzrok je Riegerjeva žena, ki mu pot kaže, kako da naj mož hodi. La-manskega obsodba Riegerju menda ne bo novih sivih las v glavo stavila, pač pa se je Rieger prej ko ne pomilovalno nasmehnil, kedar so mu besede imenovanega profesorja na ušesa prišla, češ: La-mansky, počakaj, da dobite tudi pri vas ustavo, potem še le boš imel zadosti skušnje in sposobnosti mojo politiko kot rojenega katolika, Avstrijana in Slovana presojati. Dr. Rieger se za svoje katoličanstvo nima še le svoji ženi, ki je po vseh krogih jako spoštovana gospa, zahvaljevati, temveč svojemu rojstvu in svojim starišem, da so ga dobro katoliško izgojili. Rieger je dalje voditelj naioda, ki je v veliki večini katoliške vere. Kako pa bi se vjemalo, LISTEK. Notranja delavnost Katarine II. Po Solovjevu in drugih spisal J. Steklasa. (Dalje.) 10. Zadeve cerkveno in duhovne. Za Katarine II. je bila še le izvedena misel Petra Velikega ob odvzetji cerkvenega imetka. Zato je zapovedala carica urediti posebno komisijo iz duhovnih in posvetnih članov pod lastnim svojim nadzorom. V novembru leta 1762 je bilo komisiji dano napotilo, v kterem se med ostalim govori: »Štirideset let je že minulo, kar je Peter Veliki sestavil duhovni red ter sprejel vanj taka pravila, ktera bi v prostem našem narodu po dobro odgojenih in podučenih duhovnih utrla pot do poboljšanja nravov. Ali na našo žalost vidimo , da je že toliko let minulo, a narod je ostal vedno še v isti nevednosti." Proti koncu leta 1763 so bili v komisiji sestavljeni opisi vseh cerkvenih, samostanskih in arhierejskih posestev, potem broj kmetov in količina dohodkov; bilo pa je kmetov 910.866, med drugimi jih je imela Trojicka Laora več nego 120.000, Kirilov Bjelozerski samostan pa blizo 35.000 duš. Sklenjeno je bilo, vsa ta posestva vzeti duhovni sodniji ter izročiti tako zvani kolegiji ekonomije, ktera je morala pobirati od vsakega kmeta 1 rubel 50 kopejk na leto; od le te kolegije ekonomije pro-izhaja še zdaj rabljeno ime »ekonomičeski krestjan (kmet)." Za samostane in arhierejska stanovanja, ki so bila razdeljena na tri razrede, za slabe cerkve in za činovnike sinodalne sodnije, so bile odmerjene svote; kar je pa od tega proračuna ostalo, namenjeno je bilo za vzdrževanje duhovnih učilišč, invalidnih hiš, bolnic. Svetno duhovenstvo je bilo oproščeno davka v denarjih za duhovne šole. Doslužene vojnike je bilo zabranjeno pošiljati v samostane na vzdržavanje, ampak so jim bila za prebivanje nazna-čena pokrajinska mesta ter pokojnina iz gospodarskih dohodkov. Zedinjenje zapadnih ruskih oblastij vsled treh delitev Poljske je bil važen dogodjaj v povesti ruske cerkve. Unijati so se začeli trumoma vračati v staro pravoslavje. Poljaki, ki se niso mogli temu vpreti s silo, so trdili, da zedinjenje z rusko državo ne bode trajno, in da se bodo zapadne ruske oblasti zopet k Poljski povrnile; ali pravoslavno cerkveno predstojništvo se je trudilo razpršiti le-ta premarnovanja, ter mirilo prebivalce, da ne bodo trpeli nobenih neugodnosti zaradi prestopa k veri prednikov svojih in da se ne bodo nič več s Poljsko združili. V dveh letih, od 1794 do 1796, je več kakor poldrugi milijon unijatov pristopilo k pravoslavju. 11, Zadeve razk-olne. Po nazorih, izraženih v zakonu o verski strplji-vosti, rabile so se blage meie proti razkolnikom; oni, ki niso bili protivni pravoslavni cerkvi, so bili pripravni sprejemati duhovne, ali so želeli samo ostati pri starih obredih in starotiskanih knjigah, le tim je bilo dovoljeno imeti svojo cerkve. Posebna razkolniška pisarna je bila zaprta, ter bilo naloženo, da se ima z razkolniki pravično po po-i stavah ravnati. L. 1782 so bili razkolniki oslobojettvi$ /t&b rti m če bi voditelj ne imel tistega verskega prepričanja, kakor narod, kteremu je na čelu ! Da je pa njegova politika avstrijska in slovanska, ne pa ruska, no, to je pa vendar samo po sebi umevno. Saj se je mož vendar s svojim narodom vred v Avstriji rodil in ne na Ruskem. Kako bi se toraj ne držal avstrijsko-slovanske politike? Naj nam kdo pojasni, če misli, da bi bilo bolj častno za Riegerja, ko bi on srečnih časov za avstrijske Slovane od peketanja kozaških konj po Dunajskem tlaku pričakoval, kakor pa če jih pričakuje od pravičnosti avstrijskega vladarja. Mi mislimo da ne! In tako mislijo gotovo vsi konservativni katoličani, naj že stanujejo na Slovenskem, Hrvaškem, na češkem ali pa v Galiciji! V češkem deželnem zboru imeli so v četrti seji dne 13. t. m. na dnevnem redu učiteljske plače in nasvete, kako bi se tiste zboljšati dale. Posebno toplo se je za zboljšanje učiteljskih plač po-tezala nemško-liberalna stranka, v imenu ktere je govoril poslanec dr. Nitsche. Resnica je, da so na Češkem ravno učitelji v primeri z drugimi deželami jako slabo plačani. Učiteljstvo je razdeljeno v štiri razrede glede plače in imajo vpeljane tudi še pod-učitelje, kterih je 1200 po 350 goldinarjev na leto. Število učiteljev v IV. plačilnem razredu znaša 4105 mož, v III. več nego 4000. Obojih plače so tako pičle, da revež sam težko živi; na ustanovitev družine mu pa niti misliti ni, če neče, da bo morala žena delati, kakor dekla, če bi hotla družino po svojem stanu izrediti. Milo se mora pač storiti češkemu učitelju, če vidi razne uradne služabnike, kakor so beriči iu pismonoši, ki si na mesec po 70 pa tudi še več goldinarjev zaslužijo, on, učitelj naroda pa v IV. razredu komaj vbozih 80 do 40 goldinarjev skupaj spravi, ali pa še ne. Tudi narodni poslanci so sprevideli, da se tu mora kaj storiti, toda boje se, da letos še ne bo mogoče učiteljem boljše potice dati za praznike, kajti povišanje plač v tem smislu, da bi se kaj poznalo, bi stalo blizo 500.000 goldinarjev. Ta svota za bogato češko deežlo ni taka, da bi je ne mogla vstrpeti, toda pripravljene še nima. Na vsak način pa se bo še v teku leta nekaj zgoditi moralo, kar bo dalo učiteljem boljšo bodočnost. Sicer naj se pa češki učitelji le liberalcem zahvalijo, da imajo tako pičlo plačo, ker oni so jim jo o svojem času določili. Da se sedaj za nje potegujejo, so razni vzroki, pa prave ljubezni med temi iščeš zastonj. V deželnem zboru Koroškem nabralo se je kakih 100 peticij za vpeljavo političnega dovolenja pri sklepanji zakona oziroma za omejitev proste ženitve. Poslanec Rainer je nasvetoval vpeljavo samo-stalne deželne naklade na porabo žganih pijač. V (jorenje-avstrijskem deželnem zboru nahaja se med drugimi predlogi tudi sporočilo deželnega odbora, kako naj bi se predelala deželna šolska postava, da bo ugajala deželnim potrebam. V Šlezijskem deželnem zboru pečali se bodo letos največ s preosnovo volilnega reda pri volitvah v cestne odseke, kakor tudi s preosnovo volilnega reda pri občinskih volitvah v okrajni šolski svet, dalje o volilni pravici petakarjev pri volitvah v deželni zbor. V Moravskem deželnem zboru razdelilo se je sporočilo o ondašnjem ljudskem šolstvu v dobi od 1. avgusta 1883 do 31. julija 1886. Konec julija letos imela je Moravska 2107 šol z 4149 razredi, v te je hodilo 358.348 otrok. Šolstvo se je pomnožilo za 76 šol ali za 365 razredov. Nemških šol je 627, čeških 1459, mešanih 21. Od leta 1883 se je število nemških šol pomnožilo za 29, čeških pa za 75. Mešanih je pa 28 manj, kakor do leta 1883. Posebno pozornost obračajo Moravci na ustanovitev meščanskih šol, kterih imajo do sedaj že 51. Razširilo se je v poslednji dobi 60 nemških in 177 čeških šol, skrčilo pa 6 nemških in 4 češke šole. Učiteljstva je bilo 4811 osob. Po tem soditi, stališče Slovanov po Moravi ni tako slabo, kakor se dostikrat čuje in bo še vedno bolje, kedar današnji rod doraste. od dvojnega davka, ki se je od njih pobiral od Petra Velikega. 12. Mere za množenje in ohranjenje prebivalstva. V ruski državi se je štelo prebivalcev proti koncu carevanja Katarine II. do 36 milijonov. Povečalo se je prebivalstvo po razkolnikih, ktere so zvali iz Poljske, kamor so pobegnili, in s tujci kot naseljenci. Ravno tako so upotrebljevali mere za ohranenje njegovo. Mesto poprejšnje Petrovske medicinske kancelarije, bila je urejena 1. 1768 medicinska kolegija, ktera je imela skrbeti za ohranenje naroda s pomočjo zdravstvenih naukov, z odgoje-vanjem ruskih lečnikov, ranocelnikov in lekarnikov, v nadzoru za točnost lekarn ; v Moskvi je bil oddelek le te kolegije. Odprte so bile tudi tovarne za kirurgično orodje. Vsako mesto je moralo imeti mestnega in ujezdnega zdravnika; ruskih zdravnikov je tedaj pomanjkovalo; zvali so jih mnogo iz Nemškega po dogovoru. Oblasti za splošni nadzor so morale uredjevati narodne bolnice ter jih nau- V nanje države. Kalnokyjev prijazni sprejem bolgarske deputacije in še bolj prijazni nagovor je na Ruskem že zopet v sršenov meh dregnil. Radikalni listi kar od kraja kriče, da je to znamenje očitnega sovraštva, pri kterem nehajo diplomatične razprave in začno puške govoriti. Nasprotje, pravijo ti listi, med Avstrijo in Rusijo je od dne do dne večje, in se po mislih „Nov. Vremja" ne bo dalo drugače poravnati, kakor na bojnem polji. Zarad tega pa ni še potreba, da bi se morali tudi Rusi in Nemci spreti. Oslabela trocarska zveza mora se umakniti kaki novi zvezi med Rusi in Nemci, ki bo porok, da Nemčija ne želi iu ne namerava Rusom slabega, če bi se Avstrija in Anglija pobratili. Kedar se bote Avstrija in Rusija sprijeli, pravi „Nov. Vremja" dalje, tedaj bo Avstriji predla na vse strani, če bo tepena, gorjč ji, če nas pa premaga, je pa tudi ne bo nihče zavidal, kajti napravila si bo s tem sovražnika nespra-vedljivega, ki bo noč in dan na osveto mislil. Ta vedni sovražnik ji bomo mi. — Počakajmo. Tudi na Ruskem se jed ne povživa tako vroča, kakor se kuha, če tudi imajo Rusi jako navdušene zaveznike med jugoslovanskimi radikalci in liberalci. Rističeva stranka na Srbskem ravnokar na ves glas zahteva, da naj Rusija Avstrijo napade in pretepe, ter Jugoslovane oprosti. Ristieev organ »Ustavnost" si to tako lahko predstavlja, kakor bi ne bilo treba druzega, kakor Kozakom ie preko meje v deželo vdariti, nekoliko po Dunajskem tlaku poceptati in Jugoslovani bi bili rešeni! Kako je ruski car razburjen, vedo pripovedovati vsi časniki. Pa tudi ni čuda, če je ruski car čedalje huje razburjen in če v vsakem svojem služabniku, naj že bo baron ali „mužik", nihilista vidi, ki mu po življenji streže. Car Aleksander je v resnici na vse strani od nihilistov obdan in popolnoma v njihovih rokah iu je tako rekoč njegovo življenje le še od trenutka odvisno, kedar se jim bo umestno zdelo, poslati ga na oni svet. Nihilisti znali so se pritihotapiti celo v najbližnjo okolico carovo. Celo v njegov kabinet jim je že pot odprta. Nedavno našel je namreč car na svoji mizi neko pismo nihilistskega odbora, v kterem nihilisti zahtevajo ustavo. Car je takoj na rob dotičnega pisma zapisal, da naj se skliče državni sovet, in da naj se napravi načrt ustave. Pismo je kmalo na to s carove mize zginilo, kam, ni težko uganiti. Slo je namreč zopet tjekaj, od koder je prišlo, v tabor »Narodnaje volje", kakor se namreč izvrševalni odbor nihilistov imenuje. Pismo je v resnici toliko vplivalo na cara, da je sklical državni sovet in je Pobjedonoscevemu naročil načrt ustave izdelati. Pobjedonoscev je nasvetoval, da naj bi se ustanovil državni zbor, kteri naj bi se vsako leto v Moskvi shajal. Rusija se s čedalje večjimi koraki od abso-tizma oddaljuje in se bo ustavnosti težko vbranila. Naj bi bila ta le saj pametna in naj bi se ne izvrševala po silovitem načinu. Turškemu zastopniku Gadbanu paši se je 12. t. m. v Sofiji nekaj primerilo, kar ga bo precej veliko stalo, najmanj pa njegovo sedanje mesto kot turški zastopnik pri bolgarski vladi. Gadban paša razvija v najnovejšem času po Kaulbarsovem odhodu iz Bolgarije prav očitno Kaulbarsovo predrznost in nagajivost. 12. t. m. prinesel je bolgarski vladi depešo velikega vezirja, kteri je v sultanovem imenu Bolgarom sporočal, da, če hočejo sebi in deželi dobro, naj za božjo voljo ne zametujejo Mingrelčeve kandidature. Na to je prišel še večkrat k Načeviču in ga je ustmeno obdelaval. Ko odide z opazko, da se bo morda še enkrat oglasil, naročil je Načevič svojemu slugi, da če Turek res še enkrat pride, naj le reče, da ga ni doma. Gadban res pride in sluga mu tako sporoči. Turek pa ni verjel in je hotel kljubu temu k bolgarskemu ministru, kar mu je pa sluga s silo zabranil. To je Turka tako vjezilo, da je ondi na mestu nepopisljivo grdo opsoval slugo, ministra Načeviča, vso sedanjo vlado in sploh vse druge zastopnike evropejskih velesil, na kar je odšel. zirati, pa utemeljevati zavode za neizlečive bolezni. L. 1768 je bilo uvedeno cepljenje koz; da bi dala narodu dober primer, dala si je carica staviti koze sama sebi ter štirinajstletnemu sinu svojemu, nasledniku prestola, Pavlu Petroviču. Noben lečnik, noben duhoven se v Rusiji ni protivil cepljenju koz, kakor se je godilo na zapadu. V Petrogradu je bil prirejen posebni dom za cepljenje koz; s početka so mamili z denarnimi nagradami roditelje, da bi do-našali semkaj deco svojo, pa v kratkem je bilo to sredstvo nepotrebno. L. 1772 se je začelo cepljenje koz širiti celo med sibirskimi tujci. 13. Mere za narodno odgojo. V »Nakazu" svojem je Katarina objavila, da je najbolje sredstvo za poboljšanje ljudi — zvesto izvrševanje odgoje in za to se imajo upotrebiti mere, da se to doseže. Pravila, po kterih je hotela vlada ravnati se glede odgoje, so izložena v „uredbah, ki se tičejo odgoje", sestavljena Iv. Iv. Beckim, znamenitim ustrojiteljem odgojnih zavodov v Rusiji v navedenem času. Glej, kaj se govori v teh usta- Da je zarad tega v Sofiji med zastopniki velika ne-volja, je popolnoma umevno. Gadban se pa že na pot pripravlja. Na Grškem so imeli 13. t. m. v Atenah velik narodni praznik. Oklicali so namreč ondašnjega kraljeviča za polnoletnega. Vreme za to slavnost je bilo čudovito lepo in posebno ugodno deputacijam, ki so iz vseh krajev skupaj prihitele. Najživahneje so bile pozdravljene tiste, ki so prišle iz grških pokrajin, ki so še pod turškim jarmom. Ko je kraljevič prisegal, ga je zbrani narod nepopisljivo navdušeno pozdravljal. Kralj je spregovoril narodu nekaj besedi, v kterih mu je razložil vso svojo ljubezen do Grkov in grške države, ktero se nadja povečati. Tudi sinu je v ta namen popolnoma grški izgojii. Za kraljem prijel je za besedo kraljevič. Tudi on je povdarjal, kako tesno da se čuti zjedinjenega z narodom, kteremu želi vse svoje življenje na njegovo korist posvetiti. Tudi on se nadja, da bo nade helenizma, kolikor se bo le dalo, spolnil. Da sta oba govora na grški narod silno vplivala, je verjetno; telegram pravi, da je narod oba govornika navdušeno pozdravljal. To slavnost so posebno slovesno tudi v Belemgradu praznovali, kjer je bil v pravo-stolnej cerkvi slovesni „Te Deum", kterega so se ministri in diplomatje vdeležili. Po slovesni službi božji je bil pa sprejem in častitanje pri grškem poslancu. Izvirni dopisi. Iz Naklega, 14. dec. Parna cerkev sv. Petra v Naklem pri Kranji, ena najprijaznejših cerkev na Gorenjskem, znotraj in zunaj res lepa, ter okusno z vsem potrebnim preskrbljena, dobila je letos zopet nov, krasen tlak v presbiteriji, podoben tlaku v cerkvi Jezusovega sv Srca v Ljubljani, ki velja blizo 500 gld., in nove orgije, ki so bile 14. nov. t. 1. po veleč. g. kanoniku Križnarju slovesno blagoslovljene. Pri tej cerkveni slavnosti daroval je preč. g. kanonik z obilno asistenco sosednih in domačih duhovnov slovesno sv. mašo, ter vtisnil s svojim jedrnatim, slavnosti primernim govorom, v srca svojih poslušalcev trajni spomin. Orgije sostavila sta gospoda Zupana iz Kamne-gorice v splošno zadovoljnost. Kakor vsaka druga, ima tudi orgljarska tvrdka gg. Zupanov med svetom svoje nasprotnike, ki bi jo radi ob dobro ime, ob veljavo pripravili, ter ji eno ali drugo delo v imenovani stroki odjedli. — Kdor bi novih orgelj potreboval, ali želel stare popraviti in spopolniti, in je do sedaj dvomil o solidnosti gg. Zupanovih orgelj, naj le blagovoljno prečita oceno Nakeljskih novih orgelj v »Slovencu" št. 284 t. 1., koja izvira iz peresa vodje cerkvene glasbe, gotovo veščaka v tem oziru, gosp. Antona Foersterja, in prepričal se bo, da gospodom Zupanom z Kamnegorice ne manjka niti dobre volje, niti razuma in zmožnosti za izdelovanje dobrih in primeroma cenih cerkvenih orgelj! Ker sta konečna gospoda Zupana dobra katoličana, vrla narodnjaka in pri sostavljanji orgelj jako marljiva, delavna, ter ne zgubljata drazega časa, ju vse to le še bolj vis. č. farnim predstojništvom za imenovane dela priporoča. — Dobrega, umnega hišnega gospodarja spoznati, treba je le njegova hišna poslopja nekoliko pogledati, in kmalo veš, koliko je ura bila. Enako, hočeš zvedeti, koliko vneme za čast Božjo ima tudi ta ali oni gospod župnik, oglej si novah: »Odstraniti praznoverje vekov, dati narodu svojemu novo odgojenje in tako rekoč, novi porod; delo je sicer jako težavno, a prava korist ostaje potomstvu. Že od zdavnej ima Rusija akademijo in razna druga učilišča, in mnogo se je potrošilo za mlade ljudi, ki so se pošiljali na nauke in umetnosti; ali malo, skoraj nobenih pravih plodov ni bilo od tega. Ako iščemo prave vzroke, ne moremo se pritožiti zarad male sposobnosti ruskega naroda za nauke in umetnosti; ampak mora se lahko dokazati, da za dosego tega niso bila prava pota izbrana, a česar je popolnoma manjkalo, na to se ni niti mislilo. Za Petra Velikega je bilo poslano mnogo dvorjanov v inozemstvo na nauke, ktere so z dobrim vspehom zvršili ter se vrnili v svojo domovino; ali tukaj, kjer jim je bil pot odprt do višjih služb in časti, niso mogli uporabiti svojega znanja. Drugi so vzeti iz prostega naroda za nauke, v kterih so sicer napredovali, pa se tudi hitro povrnili v poprejšnjo nevednost in tako se v Rusiji ni mogel razviti tretji stališ ali srednji, kakor je to bilo v ostali Evropi. le cerkve, ki so njemu v oskrbovanje izročene, in le redko kdaj se bodeš v svoji sodbi varal! Ako obiščeš, dragi čitatelj, pri priložnosti podružniški cerkvi in farno cerkev v Naklem, porečeš po vsem, kar si v teh cerkvah videl: gosp. župnik v Naklem mora biti gotovo še mlad in za čast Božjo posebno vnet duhovnik. Drugo si popolnoma zadel, prvo pa jaz popravljam, rekoč: dotični župnik, veleč. gosp. Anton Zamik, je sicer 841eten, častitljiv starček po telesu, po duhu in delavnosti pa še vedno mlad in čvrst, kakor hrast. Blizo 60 let že dela ter se trudi nevpogljivo veleč, gospod zlatomašnik za duševni, kakor telesni blagor njemu izročenih vernih; ni čuda, da so ga povsod v hvaležnem spominu ohranili, ter ga tudi Nakeljski duhovnjani spoštujejo, ter poslušajo v vsaki zadevi, kakor poslušajo svojega očeta dobri otroci. Bog ga živi, Bog ga nam ohrani dobrega gospoda še mnogo let v blagor cerkvi in županiji v Naklem! Iz Laškega okraja, 12. decembra. (Smrt. — Nedeljski lov.) Znan pivovar na Laškem, J. Larisch, je pretečeni četrtek umrl. 26krat zaporedoma ga je božjast strla. Njegova tovarna je prišla v roke slovenske, gosp. Kukec iz Žavca jo je kupil, otvoril je tovarno s službo božjo. Od Laškega lovca, ki je nalašč v Celji dva človeka zaporedoma vstrelil, pravijo, da je tudi svojo mater ob življenje spravil, in bil zarad tega dalje časa zaprt. Ce je to res, kako pa zamorejo potem takega nevarnega človeka v službo vzeti, ter mu puško v roke dati? Dalje se vpraša, je li prav, da se dopušča ob nedeljah lovcem v celih trumah z mnogimi psi, kar veliko vrišča in hrupa prizadeva, na lov hoditi? Laški lovci, kakor slišimo, tega nikoli ne napravljajo, pač pa Hrastniški in Celjski. Grozovito hudodelstvo je bil žalosten konec nedeljskega lova. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VIII. Gospod zbornični sovetnik Ivan Baum-gartner poroča o dopisu Dunajske trgovinske in obrtne zbornice, ktera naznanja, da jej je gremij trgovcev na Dunaji predložil v prepisu vlogo, ktero je poslal na c. kr. nižjeavstrijsko uamestništvo glede tega, da se veliko število neprotokoliranih trgovcev in obrtnikov na svojih firmah, kakor tudi pri podpisih poslužuje okrajšanj, ktere imajo v mnogih slučajih samo namen, da upnike in kupovalce zmotijo in zvedejo. Gremij povdarja v tej vlogi, kako zelo bi bilo v interesu varnosti prometa potrebno, da o nekterih stvareh, tičočih se poslovanja kake osebe, v kolikor možno velikem obsegu zve občinstvo in kako zelo treba sredstev, s kterimi bi se vsak čas zanesljivo moglo zvedeti, ktere osebe so prav za prav obvezane, ktere jamčijo iz že sklenjene kupčije in one, ki se ima še le skleniti. Pri protokoliranih tvrdkah (firmah) se tej potrebi ugodi s propisi trgovinskega registra; glede drugih obrtnikov so določila obrtnega reda (§§44 in 49) merodajna, po kterih se morajo na svojih stalnih prodajalnicah ali stanovanjih posluževati primernega vnanjega zaznamenovanja ter se storijo krive prestopka, če pri svojih podpisih ne rabijo popolnega imena in priimka. V resnici pa je, kakor gremij dalje omenja, znatno število trgovcev in obrtnikov, kteri se, ne da bi bili protokolirani, poslužujejo okrajšanj pri svojih firmah kakor tudi podpisih; s takim postopanjem pa se interesi trgovca in občinstva večkrat občutljivo oškodujejo, kajti v premnogih slučajih spoznfi upnik nasproti takim trgovcem še le prepozno, da nima opraviti s trgovcem, marveč z njegovo ženo ali hčerjo. Dunajska trgovinska in obrtna zbornica se je vsled tega obrnila do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj izvoli storiti potrebne korake, da se natančno izreče dolžnost, da morajo nepro-tokolirani obrtovalci, ime in priimek popolno in ne-okrajšano brez vsakega dostavka, do kterega imajo le protokolirane firme pravico, rabiti pri svojih podpisih in pri napisih na prodajalnicah; to prepoved naj obrtovna oblastva primerno razglasijo in zvršujejo. Eavno tako obrnila seje Dunajska trgovinska zbornica do dolenje-avstrijskega namestništva v tej zadevi. Odsek naznanja ua podlagi lastnih opazovanj, da se take nepriličuosti vršijo tudi v našem zborničnem okraji, in ker treba v interesu prebivalstva delati na to, da se odpravijo, stavi predlog: Slavna zbornica naj vlogo čestite posestrime zbornice pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu podpira ter c. kr. deželno vlado naprosi, naj ona v svojem lastnem področji v tej zadevi ukrene primerne naredbe. Predlog se sprejme. VIII. G. zbornični sovetnik Ivan Perdan poroča o dopisu Praške trgovinske in obrtne zbornice s prošnjo, naj bi zbornica podpirala njeno vlogo na vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo glede vpeljave trgovine s špiritom po teži. V tej vlogi navaja Praška zbornica vse nedostatke, kteri zdaj vladajo pri trgovini s špiritom ter prosi: „1. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj izvoli vkreniti primerne korake, da se sporazumno z Ogersko v vsej Avstriji trgovina s špiritom tako uravnd,, da se bode v bodoče določala količina špirita po čisti teži, kakovost pa z zdaj uporabljanim obimerom alkohola; pri tem pa naj bi se z ozirom na dobljeno težo po vzgledu Nemčije izdale posebne prevodne tabele, da c. kr. normalna merosodna komisija preračuni svoto literskih odstotkov. 2. Ob jednem naj izvoli vis. c. kr. ministerstvo z ozirom na očitne prednosti, ktere bi izvirale za trgovino s špiritom iz vpeljave alkoholnega obimera in določbe alkoholove vsebine po odstotkih kilogramov, da se skliče v ta namen mednarodna konferenca, ktera naj bi se zjedinila o jednotnih določilih, ki bi veljala za vse pri mednarodni trgovini s špiritom vdeležene države ter bi kot temeljno jednoto za mednarodno trgovino s špiritom sprejela odstotino kilograma." Odsek je pretresaval to prošnjo ter našel, da bi bila izpolnitev prej navedenih teženj tudi našim trgovcem s špiritom koristna, zatoraj predlaga: Slavna zbornica naj to prošnjo podpira. Predlog se sprejme. (Dalje prih.) Domače novice. (Ivlub narodnih poslancev) imel bode v četrtek 16. decembra ob 5. uri popoludne svojo sejo. (V odbor), ki se bo posvetoval, kako da bi se najhitreje dala osnovati mestna hranilnica, so izvoljeni gospodje: župan Grasselli, in odborniki: Hribar, Klein, dr. Mošč in podžupan Petričič. (Hranilnico), ki jo misli ustanoviti Ljubljansko mesto, je presvitli cesar dovolil, čisti dohodki se bodo obračali na korist mesta Ljubljane in pa za dobrodelne namene. Za deželne namene se dobiček ne sme rabiti. To je jako čuden pogoj, ki bo še marsikaj prahu dvignil, če prav so ga gospodje na rotovži z velikim veseljem pozdravljali. Nam se pri tem prav nič na smeh ne sili! Egoizem ni bil še nikjer obče plodonosen in tudi tukaj ne more biti. (Mraz), ki nas je že nekaj dni stiskal, umaknil se je danes južnemu vremenu, ktero nam je tudi nekaj kapelj dežja prineslo popoludne. (Odbor „Čitalnice Postojnske") vabi p. n. gg. društvenike najvljudneje k nje občnemu zboru 19. t. m. ob 3. uri popoludne z vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh pregleaovalcev računa. 5. Volitev odbora. 6. Posamezni predlogi in nasveti, med drugim posvetovanje o stanovanji društvenem. (Za pogorelce v Knteževem) so darovali: g. M. B. c. kr. zemljiški knjigovodja 2 gld. — Neka služabnica pri „belem volku" 2 gld. 20 kr. in sveženj razne obleke. — č. g. J. J. 2 gld. 30 kr. — J. B. 50 kr. Skupaj 7 gld. (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj tretji večer v soboto, 18. decembra t. 1., na predvečer Jauežičevega rojstnega dne v hotelu „Royal", I., Singerstrasse 3, mezzanin na levo. Na dnevnem redu je berilo gosp. J. Navratila: „Prazna vera o kačah". K udeležbi vabijo se vsi na Dunaji bivajoči Slovenci. (Restavracije) po postajah južne železnice prevzela bo neka delniška družba, ker južna železnica sama tako želi. (Popravek.) V včerajšnji številki pod naslovom: „Kralj Ludovik Bavarski o starokatoličanstvu" vrinila se je neljuba pomota. Bere naj se namesto „Hauer-berg": ,,Haneberg". — Še enkrat Ludovik II., kralj Bavarski, in „staro-katoličanstvo". Včeraj smo omenjali dveh pisem, kteri je pisal kralj Ludovik Dollingerju, iz kterih bi se dalo sklepati, da je bil kralj popolno udan „staro-katoličanstvu". Povedali smo sicer, da se iz pisem kaže, da ju ni izumil zdrav um in da se toraj iz nju ne more sklepati na kraljevo versko prepričanje. Še lože pa to dokažemo, če omenjenima pismoma nasproti postavimo druge kraljeve izjave v tej zadevi. — Malo dni prej, ko je bil Dollinger izobčen, (kar se je zgodilo 3. aprila 1871), bil je povabljen h kralju na kosilo Monakovski nadškof Scberr, kterega je Ludovik II. med drugim tudi prašal, če bo res dr. Dollingerja izobčil, kar se je splošno govorilo. Nadškof mu odgovori : Dolžnost in vest mi to zapovedujeti. Kralj Ludovik, ne da bi bil temu kaj ugovarjal, jasno odgovori: „Le storite, gospod nadškof, kar je Vaša dolžnost!" — 22. junija 1871 poslal je kralj nadškofu sledeči telegram: „Sprejmite, ljubi moj nadškof, k Vašemu godu moja najprisrčniša vošila, in bodite prepričani, da bom vedno zvest sin sv. katoliške cerkve, v kteri hočem živeti in umreti." — V praznik sv. Rešnjega Telesa 1. 1874, kedar se je kralj zadnjič vdeležil obhoda z Najsvetejšim, povabljen je bil zopet nadškof h kosilu, in kralj ga je sprejel s temi le besedami: „Veselilo me je, da sem mogel biti pri lepi procesiji. Staro-katoličani — ta smešna ločina — pa se bodo gotovo zelo jezili." — „Bayeri-scher Courier", iz kterega smo to povzeli, pravi, da on spriča, če treba, istinitost teh izjav in dogodkov. — f Kardinal Pranzelin. 11. dec. umrl je v Rimu jeden prvih učenjakov v bogoslovskih vedah, kardinal Pranzelin, kteri je samo po svoji učenosti dospel do te visoke cerkvene časti. Mi se ga še posebej spominjamo, ker mu je zibelka tekla v mili nam Avstriji, v goratih Tirolih. Rojen je bil namreč Janez Krstnik Pranzelin 15. aprila 1816 v Al-teinu na Tirolskem, v Tridentinski škofiji. Še mladega dečka nabodel je bil nekoč besen vol, ter ga vrgel visoko v zrak. Padši na zemljo je bil tako poškodovan, da je začel malo po strani rasti. Gimnazijske študije dovršil je v Bolcanu. Leta 1834 stopi v Gradci v družbo Jezusovo avstrijske provin-cije. L. 1837 poslali so ga predniki v Galicijo, kjer se je deloma izobraževal v retoriki in modroslovji, deloma pa podučeval kot gimnazijski učitelj. Leta 1846 prišel je v Rim, učit se bogoslovja, ktero je dovršil v Lovaniji (Lowen) v Belgiji 1849. Nato je postal profesor sv. pisma in hebrejskega jezika v Lyonski provinciji na Francoskem; leta 1851 pa profesor arabščine, sirščine in kaldajščine na Rimskem kolegiji, kjer je postal 1. 1855 profesor dogmatike. 3. aprila 1876 imenoval ga je papež Pij IX. kardinalom, v priznanje zaslug v bogoslovskih vedah. Kardinal Pranzelin bil je jedna najsvitlejših zvezd v bogoslovji današnjega časa. Vzlasti se je odlikoval v dogmatiki, kjer je razsvitljeval pozitivno vedo iz sv. pisma in ustnega izročila z bistrim svojim umom, izurjenim v skolastičnem modroslovji. Kot sad svojih trudov in študij zapustil nam je veliko dogmatično delo, ktero sicer ni še dokončano; obravnave pa, ktere so zagledale beli dan, bodo pričale o veliki in globoki njegovi dogmatični vednosti, ter mnogo koristile mlajšim, učečim se iz njegovih del. Kot kardinal deloval je v najimenitnejših cerkvenih zadevah, vzlasti veliko pri kongregaciji sv. obredov. R. I. P. Telesni sni. Dunaj, 14. deo. Bolgarska deputaeija odpotuje v četrtek v Berolin, kjer se misli tri dni muditi. Iz Berolina gre v Pariz, kjer ostane dva dni. Petrograd, 14. dec. Ruski poslanec na Dunaji, Lobanov, je bolgarski deputaciji sporočil odlok cara, da jih v Petrogradu ne bodo sprejeli. Petrograd, lo. dec. Vladni časnik „Oommu-nique" obžaluje, da je v poslednjem času toliko člankov po raznih, listih . izišlo, ki so pisali, da je Nemčija Rusom sovražna, ter priporoča časnikarjem več previdnosti, zmernosti in takta pri razpravah političnih razmer. Pariz, 14. dec. Kamora je glasovala skoraj soglasno za budget. Milan, 14. dec. Tukajšnjemu afrikanskemu društvu došlo je iz Caneibara sporočilo, da je Ugandski kralj Muango s svojimi četami napadel Unioronskega kralja Kabrega, ter ga je z 10.000 pristaši vred pobil. Umrli no: • 13. dee. Marija Šega, delavka, 43 let, 3V. Petra cesta št. 45, jetika. — Jožefa Laznik, delavčeva hči, 2 leti, sv. Petra cesta št. 53, davica. V bolnišnici: 12. dec. Jakob Pengov, delavčev sin. 16 mes.,spridenje krvi. 13. dec. Jernej Alič, delavec, 31 let, jetika. — Marija Prepehih, mestna uboga, 79 let, Marasmus senilis. 14. dee. Franca Borce, delavka, 26 let, Tuberkulosis puhu. Tujci. 13. decembra. Pri Maliču: C. Krečman, trgovec, z Dunaja, — Jožef Halleker, trgovec, iz Šmuborga. — Anton Kocelj, trgoveo, iz Novimarofa. — Smola, posestnik, iz Novega mosta. — Janez Hofbauer, usnjar, s soprogo, iz Sevnice. — Franc Murnig, c. k. umirovljeni stotnik, iz Bleda. Pri Slonu: Oskar Treumann, trgovec, iz Bamberga. — Vikt. pl. Ivaneliich, med. zdravnik, z Dunaja. — Prossinagg in Lowy, trgovca, z Dunaja. — Ferd. Lustig, potovalee, iz Žalca. — Adolf Feigel, potovaleo, iz Linea. — Dr. Samec, dež. poslanec, iz Kamnika. — Janez Mrak, trg. pomočnik, iz Žužemberka. — JI Kramer, trgovec, iz Trsta. Pri Tavčarji: E. Tuškan, zasebnik, s soprogo, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Mih. Fischer, zasebnik, iz Bavarskega. — Janez Hafner, posestnik, iz Škofje loke. — J. Just, posestnik, iz Borovelj. Pri Avstrijskem caru: Rudolf Schutz, dijak, iz Zagorja. Vsakemu važno! Vremensko sporočilo. g | Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju |7. u. zjut. 14.12. u. pop. |9. u. zvec. 754-68 734-27 73655 - 2-4 + 30 + 6-2 brezv. sl. vzh. sl. zap. megla d. oblačno oblačno 0-00 Zjutraj megla, čez dan nekoliko jasno, solnce. Srednja temperatura 2-3° C., za 3 3° nad normalom. Dunajska* borza. (Telegrafično poročilo.) 15. decembra Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) Sreberna , o% ., 100., (s 16% davka) avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London ....... Srebro....... Francoski napoleond...... Ces. cekini ....... Nemške marke . . . . Tržne cene dne 24. novembra t. 1. 83 gl — So „ 50 113 „ 15 100 „ 70 S82 ,. — 295 „ 80 125 „ 70 9 " 93 0 „ 94 61 „ 67» - kr. gl. kr. Špeh povojen, kgr. . g'- kr. Pšenica, hktl. . . . 6 82 — 68 Rež, „ ... 4 71 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, „ ... 4 06 Jajce, jedno „ — 3 Oves, „ ... 2 76 Mleko, liter .... — 9 Ajda, „ ... 3 90 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 71 Telečje „ ., . — 56 Koruza, ., ... 5 04 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... 2 68 Koštrunovo „ „ — 30 Leča, „ ... 10 — Pišanee..... — 35 Grah, „ ... 9 — Golob ..... — 17 Fižol, „ ... 10 — Seno, 100 kgr. . . 3 12 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 68 Mast, „ . — 68 Drva trda, 4 Q mtr. 6 40 Špeh svež, „ — 58 „ mehka, „ „ 4 10 Vabilo na naročbo na ; „ThcQlogisch-pra.kiische Quartalschrift": za leto 1887. I Na leto izidejo štirje obširni zvezki in • sicer v začetku januvarja, aprila, julija in oktobra,] ter veljd za celo leto s poštnino vred le 3 gl. 50 kr.; kteri znesek naj se podpisanej bukvami pošlje. • Mnenje druzih bogoslovnih listov in priporočilo! cerkvenih oblastuij se v vsih enako glasi, da; nobeden drugi strokovnjaški list za praktično • vporabo duhovnemu pastirju ne prinaša toliko! porabljive vsebine kakor ravno „Theologisch-; p r a k t i s c h e Q u a r t a 1 s c h r i f t". (2) »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Nova izdaja. V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova izdaja katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši." Obsega tudi najnovejšo invokacijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskano so molitve na prav lične podobice in velja 100 komadov 2 gld. Katoliška bukvama (16) v I^juhljnni, stolni trg štev. 6. delniška družba v Birminghamu na Angležkem, razpošilja vsled zdatno zmanjšanih tarifov za poštno pakete v inostranstvo eelo posamične komade slavno-znanih svojih remontvar-žepnih ur kamor-koli v Evropo vožnine in carino prosto ter brez vsakojakih sitnosti za prejemnika k njemu na dom po sledečih tovarničnih cenah. Pri nas izdelujojo so samo remontvarke (ki so brez ključa navijajo), ker so take ure današnjemu času najbolj prikladno. Namesto da bi človek še le ključ iskal, treba mu je le kožico nekolikrat okoli zavrteti in ura je navita. Pri vsem tem pa ni treba pokrova odpirati, kar varuje prahu v uro in pa olje ne more izhlapeti, poro ne more počiti in sploh ura niti deseti del toliko popravil ne potrebuje kakor sicer. gld. Najboljše srebro — s sekundnim kazalom močnim in lepo rezljanim pokrovom ter kristalnim steklom..........9. — z dvojnatim pokrovom.......12. — 18 kar. zlato — z nizkim kristalnim steklom, gladkim pokrovom z monogramom ali grbom ali pa z elegantno rezljano okrašbo . . . — mala ura za damo........ — velika za gospode...... z močnim dvojnim pokrovom, 13 rubinov, izvrstna in solidna ura....... — mala oblika za dame....... — velika oblika za gospode..... Rojal Chronograph s sekundnim kazalom posebno močnim pokrovom, ki je krasno rezljan in jo delo posebno izborno. (Ta ura prodaja se v trgovini po 120 gld.) . . . ravno tista z dvojnim zlatim pokrovom (mesto odprtega kazališča)...... Imperial Calender Chronoincter, ki kaže mesec, dan in datum s iji sekundnim kazalom na sredi, ima 3 posebno močne zlate pokrove in je najelegantneja ura, kar se jih dandanes sploh izdeluje in ktero v trgovini ni nikjer pod 250 gld. dobiti . . . 20-30. — 30— 35. — 50. 72. 90. vse strani poštnine in ki se vrezujejo jako Ure se razpošiljajo na carine prosto! Za monograme, grbe itd., okusno, 1 goldinar posebej. Angleške ure so priznano najboljše ure na svetu in glede preciznosti, solidnega dela in trpežnosti zdatno bolje memo švicarskih. Kdor jo naravnost naroči, prihrani si 50°/o, kajti trgovci z urami ne izdelujejo sami ur. temveč jih tudi tukaj naročajo in iščejo neprimerno velikega dobička. Naš namen ni kričati: „pol zastonj ali še celo pod tovarniško ceno", ker tega nihče ne more! Pač pa se zanašamo na razum p. n. občinstva in pa na dobro ime naše tovarno, ki si ga je v toku 32. let po svoji poštenosti, vestnosti in točnosti pridobila. Mi izdelujemo ure le iz najboljšega srebra in 18 karatnega zlata. Vso naše ure so strogo uravnano in se razpošiljajo v elegantnem Marocco-ctui, ter so takoj za rabo. Vsakej uri priložen je poroštveni list za 3 leta. Kdor nam uro franko pošlje v popravo, izvršimo mu popravo brezplačno. Da so vsak lahko prepriča o točnosti naših izdelkov, dajemo jih na 3inesečno poskušinjo, t. j. kdor uro kupi, ima pravico v teku treh mesecev vrniti nam jo, če bi mu ne ugajala popolnoma in mi mu vrnemo denar, ne da bi mu kaj odtegnili. Denar se nam lahko pošilja v bankovcih ali pa v poštnih markah vseh dežela, kakor tudi po poštnih nakaznicah. Vsako naročilo, in naj bo še tako majhno, izvrši se še tisti dan in ima naročnik že čez 4 dni naročeno blago. Naslov je: ,,Conkling Manufakturing Company" 55, Alma Str. Iiirminghain (Anglija). W Agentje in komisijska založišča se sprejemajo pod jako ugodnimi pogoji. (2) nHUn*U**XH**K*HUHi Naprodaj je precej velik lestenec (Kronluster) g 1 in 8 svetilnie, za razpostaviti po cerkvi, vse po nizki ceni. Več se izve pri predstojulštvu cerkve sv Jakopa v Ljubljani. (2) Štev. 20.260. Vabilo. (2) Že mnogo let sem oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostite listke na korist mestno ubožne zaklado. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpoča-vanjo oprostnih listkov tudi letos drago volje provzela gospoda trgovca Kari Karingcr na Mestnoin trgu štev. 8 in Albert Schlifer na Kongresnem trgu štev. 7. Vrhu tega pa bo mestni magistrat vsled naročila slavnega mestnega odbora vprostno listke zaradi lagodnosti p. n. občinstva kakor vlani tudi po hišah razpošiljal z uradnimi organi. Za vsak oprostni listek bodi si za Novo loto bodi si za god, je kakor dosedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli polog imena pristaviti Število vzetih listkov. Volikodušnosti torej niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoritoljov se bodo sproti razglašala po novinah. Mestni magistrat Ljubljanski dne 10. decembra 1886. Zupan: Grasselli. Poslano. Gospodu pl. Trnk6czyju! Lekarju zraven rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konjo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav! (15> . Anton Krašovic, posestnik. Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886. Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka. Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani. *) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl. POOOG Važno za slovensko učiteljstvo! Popotnikov :: uoitslis 1887«, kterega izd;i „Popotnikovo" uredništvo v Mariboru, je ravnokar dotiskan in se prične razpošiljati, kakor hitro pride iz knjigoveznice. Obseg mu je: 1. Koledarij za 1887. I. 2. Šolske tiskovine: a) V sporedi učnih ur. b) Imenik. 3. Plače ljudskega učiteljstva po vsem Avstrijskem. 4. Sematizem ljudskih šol in učiteljev, učiteljišč itd. po vsem Slovenskem. 5. Prazen papir za bilješke. 6. Inserati. Elegantno v platno vezan komad stane I gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več. Naroča se na „Popotnikov koledar" — najbolje po poštnih nakaznicah pri Ipravništvu „Popotnika", (3) Maribor, lieiserstrasse št. 8. Žrebanje že o božiču! KINCSEM i SREČKE a 1 gld. Glavni dobitek v gotovini 10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 - 4788 JSfif. i41) Kincsem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapešta, Waitznergasse 6.