Št. 256 (16.601) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040 7786300, fcx 040 772418 _ GORICA - Drevored 24 mogg« ' _ • ■ 1 ’• - ^0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. O. Internet: http/w'- ■ ■ wn\--rt it,- Mit 1500 UR O,77 EVRA XV ' Al ?. egi ,NI ,5% ste NEDEUA, 31. OKTOBRA 1999 Dan mrtvih, dan mh V teh dneh se spominjamo mrtvih. S cvetjem in svečami romamo na grobove dragih oseb, ki jih ni več med nami, ali kako drugače obudimo spomin nanje. Posebno čast izkazujemo vsem onim, ki so svoje življenje darovali za druge oziroma za širšo skupnost. Prav je, da obstaja dan, ki je posvečen mrtvim. Ko se dan za dnem pehamo za kruh, za zabavo in pač za vse, kar sodi v življenje, težko najdemo čas, da pomislimo na one, ki jih v življenju več ni. Dan mrtvih nam mudi možnost, da obudimo spomin nanje, hkrati pa tudi, da pomislimo na to, kar so nam rajni pomembnega dali, in sploh na to, kaj nam rajni pravzaprav pomenijo še danes, po njihovi smrti. Spomin na mrtve nas tako navaja k temu, da pomislimo, kaj je bilo v njihovem življenju res pomembnega in dragocenega, s tem pa tudi, da pomislimo, kaj je pomembnega in dragocenega v vsakem življenju, tudi v našem. Tudi mi bomo nekoč umrli. Življenje, ki ga imamo, je enkratno, je enkratna priložnost. To, kar v življenju naredimo, bo za vedno narejeno, kar v njem zamudimo, bo večno zamujeno. Prav zato ni vseeno, kako živimo. So stvari, za katere je vredno živeti, so pa tudi stvari, ki predstavljajo potrato časa oziroma življenja, če ne celo njegovo zanikanje. Minljivost življenja je nekakšno poslednje rešeto, ki neizprosno odbere, kar je v življenju res dobrega, in zavrže, kar je v njem slabega. Smrt se nam tako razodene kot pravo merilo življenja. Ko se v teh dneh spominjamo mrtvih, se zatorej ne spominjamo le onih, ki so odšli v večnost, iz katere se ne bodo nikoli več vrnili, kakor tudi ne mislimo le na stvari, ki so dokončno pokopane, tako da se ne bi imelo smisla z njimi več ukvarjati. Prav nasprotno. Sele na ozadju smrti resnično zablesti življenje, pravo življenje. Sele ko res pomislimo na mrtve, lahko res pomislimo na žive, lahko res pomislimo nase. Dan mrtvih je zato dan živih, dan za nas, ki živimo, dan za nas, ki hočemo resnično živeti. MEDNARODNI DAN VARČEVANJA / TUDI PREDSEDNIK REPUBLIKE UAMPI NA TRADICIONALNEM SREČANJU Proti inflaciji predlaga Fazio znižanje davčnega pritiska Gospodarsko rast letos ne bo presegla odstotka, letna stopnja inflacije bo 1,7% H SPOMINSKE IN ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH]—] V spomin na vse tiste, ki jih ni več med nami Pred dnevom mrtvih so na grobovih in predstavniki slovenske države položil grobiščih pri nas in v Sloveniji potekale venec k spomeniku žrtvam bojev na številne spominske in žalne slovesnost. Soški fronti. Tradicionalno osrednjo spominsko Spominski slovesnosti z udeležbo slovesnost sta v spominskem parku pred predstavnikov države in borčevske orga-spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 nizacije so pripravili tudi na Hrvaškem, na Zalah pripravili ljubljanski odbor kjer sta v nekdanjem taborišču Kampor ZZB NOB in ljubljanska mestna občina, na Rabu venec položili državna in s katero so ob navzočnosti častne enote borčevska delegacija, ter na avstrijskem Slovenske vojske počastili spomin na Koroškem v Borovljah, žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce Vence pred obeležja padlim je včeraj in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za položila zgoniška občinska uprava, ve-narod in domovino. Žalno slovesnost so liko svečanosti je predvidenih danes in pripravih tudi pri kobariški kostnici, kjer jutri je italijanski konzul v Sloveniji skupaj s Na 2., 5. in 8. strani RIM - Po štirih letih, ki jih je preživel v vlogi protagonista monetarne politike, Carlo Azeglio Ciampi niti v vlogi predsednika republike ni hotel izostati na tradicionalnem letnem srečanju ob svetovnem dnevu varčevanja. Včerajšnje je bilo 75. po vrsti, Ciampi pa je bil tokrat le poslušalec posegov guvernerja Banke Italije Antonia Fazia, predsednika združenja hranilnic AGRI (ki je priredilo manifestacijo) Sandra Moli-narija in podtajnika v zakladnem ministrstvu Roberta Pinze, ki je zastopal zadržanega ministra Giuliana Amata. Osrednjo pozornost je tako pritegnil Fazio, ki se je lotil cele vrste kočljivih tem italijanskega gospodarskega trenutka. Predvsem segrevanja inflacije, ki jo je treba obvladati z znižanjem davčnega pritiska, kot po vzoru tega, kar je vlada storila pri bencinu: od jutri bo namreč liter goriva cenejši za 30 lir, ker se je država odpovedala prav tolikšnemu davčnemu odvzemu. Fazio je kljub dejanskemu zvišanju inflacijske stopnje v zadnjih štirih mesecih za 3% ocenil, da bo konec leta povprečna inflacija 1,7%, medtem ko bo gospodarska rast le težko presegla odstotek. Na 10. strani Tanji Romano dve kolajni BRISBANE - Poletov! kotalkarici Tanji Romano je že v njenem prvem nastopu na svetovni ravni uspelo osvojiti kar dve medalji. Na svetovnem prvenstvu v avstralskem Brisba-neu je med mladinkami osvojila bronasto medaljo v prostem programu, kar ji je obenem navrglo srebro v kombinaciji, povezano s 7. mestom, ki ga je Tanja dosegla v četrtkovem nastopu v obveznih likih. Na 19. strani Že jutri popust na bencinu RIM - Popust na bencinu bo stopil v veljavo že jutri in ne v torek, kot so sporočili predvčerajšnjim. Poleg popusta 30 lir na bencinu se bo znižala tudi cena goriva za ogrevanje, in sicer za 10 lir na liter, prav toliko pa tudi za vsak kubični meter metana. Predvidevajo, da bo povprečni prihranek pri domačem gretju znašal nekaj več kot 2.300 lir na dvomesečje, prav toliko pa naj bi znašal prihranek pri nakupu bencina do konca leta. Gre sicer za manjše vsote, ki pa bodo vplivale tudi na stroške za prevoz blaga in naj bi zato blagodejno vplivale na razvoj cen oz. na inflacijo. DIDAKTIKA / VČERAJ DOPOLDNE Pri šoli Iga Grudna slovesno odprli učno pot Nabrežina NABREŽINA Včeraj so v Nabrežini slovesno izročili namenu učno pot, ki so si jo zamislili in jo speljali dijaki nižje srednje šole Iga Grudna, kajpak pod vodstvom svojih profesorjev. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvonko Legiša, na slovesnosti pa so bili prisotni tudi številni bivši dijaki in prijatelji nabrežinske šole, predstavniki krajevne občine in drugih šol ter ugledni gostje. Na 3. strani Delničarji Generali odobrili nakup Ine TRST - Delničarji tržaške zavarovalnice Generali so včeraj skoraj soglasno odobrili zvišanje kapitala, ki je namenjeno prevzemu rimske zavarovalne družbe Ina. Javna nakupna ponudba za ves delniški kapital Ine se bo najbrž začela že v drugi polovici novembra in se končala v treh tednih, do sredine decembra. Najvišji upravitelji družbe krilatega leva so včeraj v Trstu potrdili, da so v teku pogajanja za »prijateljski« prevzem, operacijo pa je včeraj »blagoslovil« tudi guverner Fazio. Na 2. strani Dijaški dom v Gorici potreben prenove GORICA - Dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici ima nenadomestljivo vlogo pri pošolskem pouku, še posebno v pomoč otrokom iz mešanih zakonov in italijanskim družinam, ki so se odločile za šolanje v slovenskem jeziku. Tako so ugotovili na obenem zboru Združenja dijaški dom, kjer so tudi odobrili načrt za že nujno prenovo poslopja in prilagoditev varnostnim predpisom. Zahtevna investicija, ki jo le delno krije deželni prispevek, je potrebna, da se ohrani delovanje ustanove, ki je z raznimi dejavnostmi v veliko korist razvoju otrok in v pomoč družinam, obenem pa je v oporo tudi slovenskim šolam. Na 8. strani Latinskoameriški film: sinoči nagrade TRST - Sinoči so v gledališču Miela podelili priznanja avtorjem nagrajenih filmov na letošnjem, že 14. festivalu latinskoameriškega filma. Žirija je za najboljši film festivala izbrala prvenec ekvadorskega režiserja Sebastiana Cor-dera Ratas, ratones, tateros, nagrado za najboljšo režijo in posebno nagrado žirije pa je prejel venezuelski režiser Carlos Apzura za film Amane-cio de golpe. Nagrajene filme bodo ponovno predvajali danes popoldne od 16. ure dalje. Na 4. strani Obisk pri beneških izseljencih v Švici LUGANO, VILLA - Na vabilo Zveze beneških izseljencev »Slovenci po svetu« so konec prejšnjega tedna v Švici gostovali komorna sestava tržaške šole »Kogoj« GM in pa vokalna skupina »Nediški puobi«. Na 2. strani Reklamni oglas Klinični testi učinkovitosti in varnosti potrdili pričakovanja Prostovoljci testirali novo pilulo, ki pomaga pri hujšanju V teh dneh so jo začeli prodajati v lekarnah MILAN - V teh dneh so v italijanskih lekarnah začeli prodajati novo pilulo, ki omogoča skupaj z nizkokalorično dieto, da v mesecu dni pretirano telesno težo zmanjšamo do 5,8 kg. Ti rezultati so bili doseženi s kliničnim testiranjem 40 prostovoljcev tako, da so primerjali rezultate dosežene z novim izdelkom s tisti- mi s placebom. Distributer dietetičnega inte-gratorja je družba Axio in ga prodajajo pod imenom »LineCon-trol«. Izdelek ni zdravilo in ni povzročil stranskih učinkov, v skladu s stopnjo debelosti pa ima oznako blag, zmeren ali močan. Trenutno je povpraševanje večje od razpoložljivosti. GENERALI / DELNIČARJI ODOBRILI ZVIŠANJE KAPITALA LJUBLJANA / OSREDNJA SVEČANOST Ina v last krilatega leva že do božiča Predsednik Desiota potrdil pogajanja, tako da prevzem na koncu ne bo »sovražen« V spomin vsem, ki so se žrtvovali za svobodo Spomeniki NOB so del zgodovine Slovencev TRST - Petkova odločitev Državnega zbora v korist rimske zavarovanice Ina ni prav nic skvarila včerajšnjega izrednega občnega zbora delničarjev Generali (na posnetku KROMA) , ki so s skoraj 99-od-stotno večino odobrib predlog o zvišanju kapitala (za 1.806 milijard lir) za potrebe tega prevzema. Družba krilatega leva je tako opravila še zadnji korak, ki je potreben za izdelavo prospekta o javni nakupni ponudbi, katerega mora vložiti na komisijo za nadzorovanje borznih družb Consob. Potem je operacija le še stvar časa, podpredsednik in pooblaščeni upravitelj tržaške kompanije Gianfranco Gutty pa je delničarjem dejal, da načrtujejo dokončanje prevzema do srede decembra. Predsednik Alfonso Desiata je bil še bolj zgovoren in je potrdil, da so »v teku resna pogajanja«, tako da poznavalci sklepajo, da se bo v začetku sovražni prevzem na koncu spremenil v dogovorjeno operacijo (vredno 23.562 milijard lir). Tej domnevi v prid govori tudi včerajšnji »blagoslov« guvernerja cven-tralne banke Fazia, ki je v posegu ob dnevu varčevanja dejal, da bodo »agrega-cije med velikimi zavarovalnimi družbami, ki so se začele v preteklih tednih lahko privedle do sprememb v nadzorovanju nekaterih bank, to pa bo imelo za posledico nadaljnjo krepitev lastniške strukture kreditnih družb v vrhu italijanskega bančnega sistema«. Ravno v to smer gredo »hipoteze sporazuma« - kot jih je podpredsednik Gutty predstavil včeraj delničarjem Generali - med Trstom in Turinom (Ino dobi Generah, udeležbo Ine v Banco di Napeli, Ina Sim in Bnl Vita pa Sanpaolo Imi), na osnovi katerega Turin ne bo oviral prevzema rimske zavarovalnice. Generah hoče okrepiti svoj vodilni položaj v Italiji kot pogoj za nadaljevanje širjenja v tujini, je dejal Gutty, ki je postregel tudi s številkami: Generali bo prišla do 80.000 milijard lir premij in 12 milijonov strank, s čimer se bo uvrstila na tretje mesto lestvice evropskih zavarovalnic in na prvo mesto na področju življenjskega zavarovanja. To bo po besedah predsednika Desiate krilatemu levu omogočilo, da bo lahko z okrepljenimi močmi izrabil možnosti na rastočem trgu pokojninskih skladov, skrbstva in privatne asistence. Po delniški skupščini se je sestal še upravni svet Generali, ki je sprejel v svoj pravilnik avtodisciplinski zakonik o upravljanju kotiranih družb. Tržaška zavarovalnica je prva družba, ki je recepi-rala nova pravila. LJUBLJANA - Pred dnevom mrtvih sta ljubljanski odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in ljubljanska mestna občina v spominskem parku pred spomenikom žrtev okupatorja 1941-1945 na Zalah včeraj pripravili že tradicionalno osrednjo ljubljansko spominsko slovesnost, s katero so ob navzočnosti častne enote Slovenske vojske počastili spomin na žrtve vojnega nasilja, padle borce, talce in vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino. Osrednji govornik, ljubljanski podžupan Anton Colarič, je med drugim opozoril na pomen spomenikov, ki so del zgodovine Slovencev, ki so umirali v odkritem boju prod sovražniku, bili zahrbtno streljani od morilcev, umirah od lakote in mučenj v zaporih in taboriščih ali bili ustreljeni kot talci. Ti spomeniki po njegovem niso kamen in bron, temveč so del nas, naših spominov na ljudi," ki so živeli tu, hodili po zemlji Slovenski in jo branih. "Vendar so ljudje, ki nočejo teh spominov in naše zgodovine ne poznajo in jo nočejo poznah ter jo izkrivljajo po lastni podobi, " kar je po Colaričevem mnenju nedopustno in kratkovidno. Nedopustno zaradi grobe žalitve in izkrivljanja zgodovine, kratkovidno pa ker želijo opravičilo za mnogo zločinov in nedopustno ravnanje, je sodil Colarič. Ob tem je dejal, da je bila Ljubljana, četudi obdana z žico, "nekdaj simbol uporništva, svetla luč na koncu predora. Svetloba luči je pred nekaj leti malo potemnela, toda sedaj zopet sveh in žari v polnem sijaju, " je dejal Colarič in dodal, da se ne sramujejo svoje zgodovine in spomenikov ter lahko glasno spregovorijo besede borci za svobodo, talci, partizan. Predstavniki organizatorjev, ljubljanske občine in borčevske organizacije, predstavniki političnih strank LDS in ZLSD ter drugi so nato pred spomenikom žrtev okupatorja položili vence. V kulturnem programu so sodelo- vali Partizanski pevski zbor in Papirniški pihalni orkester iz Vevč. Slovesnosti so se poleg ljubljanskega podžupana, med drugim udeležili ljubljanska županja Vika Potočnik, predsednik ZZB NOB Ljubljana Janko Heberle in drugi predstavniki borčevske organizacije, predstavniki mestnega odbora LDS, predsednik ZLSD Borut Pahor ter drugi. Sicer sta ljubljanska mestna občina in ZZB NOB Ljubljana na današnji dan ob dnevu mrtvih pripravili žalne slovesnosti s polaganjem vencev še pred grobnico narodnih herojev, pred spomenikom talcem v Gramozni jami, pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na novih Zalah ter v kostnici padlim Slovencem v 1. svetovni vojni in žrtvam judenburškega upora na Zalah. Društvo Civilna družba iz Celja pa je včeraj pripravilo srečanje, na katerem se je zbralo okrog 40 sirot, katerih starše so takoj po drugi svetovni vojni pobili v teharskem ta-borišču.(STA) MANJŠINE / OKVIRNI ZAKON SSk pristopa k manifestaciji Manifestacija bo v petek, 5. novembra, v Vidmu TRST - Nujno je, da italijanski parlament v skladu s 6. členom republiške ustave čim prej odobri pravičen zakon za zaščito slovenske manjšine, kakor da čim prej sprejme tudi zaščitne norme v prid drugih narodnostnih oziroma jezikovnih manjšin v Italiji. V tem smislu Slovenska skupnost pristopa k manifestaciji, ki bo na pobudo videmskega nadškofa Alfreda Battishja in rektorja videmske univerze Mama Strassolda v petek, 5. novembra, v Vidmu za odobritev okvirnega zakona za zaščito manjšinskih jezikovnih skupnosh v Italiji. Tako pravi tiskovno poročilo, ki ga je včeraj objavilo deželno tajništvo Slovenske skupnosh. V sporočilu za javnost vodstvo stranke lipove vejice obžaluje, da je bil senat ob odločilnem glasovanju okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti že dvakrat nesklepčen, kar prav gotovo ni v čast italijanski zakonodajni oblasti, še zlasti ker je v tem primeru - podobno kot v primeru zaščite slovenske manjšine - v hudi večdesetletni zamudi. SSk poziva svoje člane in somišljenike ter sploh vse pripadnike slovenske narodne skupnosh v Italiji, naj se videmske manifestacije udeležijo tudi v imenu solidarnosti med manjšinami. Manjšinske narodne skupnosh imajo dolgoročno iste interese in zato je tudi naravno, da se med seboj povezujejo. Prav je, da se tega posebej spomnimo Slovenci v Italiji, ki smo v italijanskem parlamentu, pa tudi v evropskem večkrat deležni konkretne podpore predstavnikov drugih manjšin, zlasti francoske iz Doline Aoste ter nemške iz Južne Tirolske. Venci RS v Gonarsu, San Sepolcru in v Barietti LJUBLJANA - Predstavniki Republike Slovenije se bodo v ok- nih spominu interniranih v taborišču v Gonarsu. Delegacijo bo vodil poslanec republiškega zbora Borut Pahor, spominska slovesnost pa se bo začela v kostnici ob 9.30. Predstavniki slovenskega veleposlaništva v Rimu pa bodo v imenu R Slovenije položili vence na grobišča borcev v San Sepolcru in v Barietti. viru spominskih svečanosti jutri poklo- NOVICE Trst pridobiva pomen pri gradnji 5. koridorja TRST - Organizacija za gospodarsko sodelovanje na območju Cmega morja je podprla pobudo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, da bi Trst postal sedež sekretariata za medregijsko sodelovanje vzdolž evropskega prometnega koridorja št. 5. Odločitev o podpori Trstu je bila sprejeta preteklo sredo v Solunu, kjer so se zbrah zunanji ministri omenjenih držav. Predsednik Dežele FJK Roberto Antonione je izrazil veliko zadovoljstvo, ker dobiva naša dežela vse pomembnejšo vlogo v procesu stabilizacije jugovzhodne Evrope. V zvezi s 5. koridorjem bo 11. novembra v Trstu tristransko srečanje podtajnikov zunanjih ministrstev Slovenije, Madžarske in Slovenije, ki se bodo poleg tehničnih vprašanj lotili tudi medregijskega sodelovanja ob tej prometnici. V hrvaškem naravnem parku pokol rasnih konj ZAGREB - Petindvajset posavcev, čistokrvnih konjev je bilo ubitih v nekem naravnem parku vzhodno od Zagreba. Konji, bili ubih s streh, so bili tudi mučeni. Hrvaška javnost se sprašuje, komu so bile uboge živali na poh. Za zdaj ni domnev o vzroku pokola, ki bi ga bil lahko izvedel tudi en sam človek. V veljavi sporni zakon o RTVS LJUBLJANA - Začela je veljah novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ukinja soglasje zaposlenih ob imenovanju odgovornih urednikov in ga nadomešča z neobvezujočim mnenjem. Z novelo pa je sledeč zahtevi Ustavnega sodišča urejeno tudi področje naročnin oziroma po novem prispevka za programe nacionalne RTV. (STA) ____________ŠVICA / POBUDA ZVEZE BENEŠKIH IZSELJENCEV___________ Gostovanje dveh kvartetov GM in »Nediških puobov« Nastopili so konec prejšnjega tedna v Luganu in vasi Villa - Gojence GM je spremljal ravnatelj B. Kralj Zveza beneških izseljencev »Slovenci po svetu« že vrsto let aktivno pospešuje stike s svojimi podružnicami, ki so razširjene po celem svetu. Društvo, ki ima svoj sedež v Čedadu, prireja vsako leto obisk pri eni izmed mnogih slovenskih društev, ki povezuje beneške izseljence v tujini. Letos je bila na vrsti Švica. V imenu zveze je Renzo Matelig povabil tudi tržaško Glasbeno matico, da bi s svojimi dijaki sodelovala pri oblikovanju kulturnega sporeda, ki je popestril švicarsko gostovanje. Ravnatelj šole »M. Kogoj«, prof. Bogdan Kralj, je tako sprejel pobudo in izbral za to priložnost dve novonastali, obetavni komorni skupini, ki naj bi na srečanju izseljencev zastopale glasbeno ustanovo. Klavirski kvartet in kvartet klarinetov sta se tako 22. in 23. oktobra podala v Lugano, kjer se je na italijanskem konzulatu odvijal večer posvečen beneški kulturi. Prisotni so bili italijanska konzulka, dr. Elena Solazzo, konzulka Republike Slovenije v Bernu Nataša Vodušek, županja iz Speha Bruna Dorbold, predsednik Zveze »Slovenci po svetu« iz Čedada Dino Chiabai ter organizator prireditve Pio Cencig, ki je predsednik sekcije Zveze v Luganu. Kulturni spored se je začel z otvoritvijo razstave pesnice in slikarke Lorette Dorbolo iz Spe-tra, ki že dvaindvajset let uspešno deluje na italijanski umetniški sceni. Njena dela prikazujejo s pestrimi toni trenutke vsakdanjega življenja v Benečiji. Sledil je nastop folklorne pevske skupine »Nediški puobi«, ki jih vodi Beppo Chiabudi-ni. Repertoar te vokalne skupine obsega preko 700 furlanskih in beneških motivov, ki jih pevci izvajajo v pristnem ljudskem duhu, da bi poslušalcem ponudili verodostojno podobo ljudskega izročila. Pesmi, ki so jih »Nediški puobi« zapeli, so potem zazvenele v priredbi za klavirski kvartet in kvartet klarinetov, ki jih je pripravil skladatelj Daniele Zanettovi-ch. Vsak kvartet je izvedel dve skladbi iz zbirke z naslovom »Tam gor je moja vas«. Ta zbirka je nastala leta 1993 in jo sestavlja več zvezkov, v katerih so beneške ljudske pesmi prirejene za različne komorne sestave. Namen bogatih glasbenih točk je bila predvsem predstavitev beneške kulture skozi primerjavo ljudskega in umet- niškega pojmovanja istega izročila. Prof. Bogdan Kralj je pozdravil vse prisotne in spregovoril o delovanju deželne glasbene šole in o pomembnosti ustanove Glasbene matice in predstavil nastopajoči skupini tržaških glasbenikov. Klavirski kvartet, ki ga je pripravil prof. Peter Filipčič, sestavljajo violinistka Raffaella Pehonio, violistka Valentina Bembi, vio-lončelistka Andrejka Možina ter pianistka Martina Feri. V kvartetu klarinetov pa igrajo Aljoša Starc, David Berdon, Igor Peric in Marko Stoka, ki je tudi mentor skupine. Tako oba kvarteta kot tudi vokalna skupina »Nediški puobi« so ponovili nastop naslednji dan v vasici Villa blizu Ilanza v kantonu Grigio-ni, kjer je goste iz Italije sprejel tamkajšnji 80- članski moški zbor, ki je v pozdrav zapel nekaj pesmi v retoromanščini. Retoromani so jezikovna manjšina, ki je kljub skromnemu številu pripadnikov (30-40.000, kar pomeni 0, 6 % celotnega prebivalstva Švice) dosegla pomembno priznanje države; retoromanščina je namreč v Švici eden izmed štirih uradnih jezikov. Posrednik tega drugega srečanja je bil nabrežinski rojak Dušan Pertot, ki že 40 let živi in deluje v Švici kot operni pevec. Tako v Luganu kot tudi v Villi so bili poslušalci zelo navdušeni nad kakovostnim izvajanjem in so zelo toplo sprejeli nastop tržaških kvartetov GM, člani slednjih pa bodo obdržali v prijetnem spominu doživetja tega gostovanja z upanjem na ponovna srečanja. Rossana Paliaga NABREŽINA / VČERAJ PRED NIŽJO SREDNJO SOLO IGO GRUDEN ZGONIK / V PETEK SE JE SESTAL OBČINSKI SVET Učno pot slovesno predali namenu Slavnostni govornik je bil rovnotelj Zvonko Legišo Spacal častni zgoniški občan Gruden (SSk) kritiziral Spadarovo izjavo o »jugoslovanski okupaciji Trsta« V Nabrežini so včeraj dopoldne slovesno odprli uCno pot, ki so si jo zamislili in izpeljali učenci in profesorji nižje srednje Sole Igo Gruden. Slovesnost se je odvijala na šolskem dvorišču, kjer se 6-kilometrska učna pot prične in konca. Najprej je zaigrala na-brežinska godba na pihala pod vodstvom kapelnika Sergia Gratona. Nato je o značilnostih in nastanku uCne poti podrobneje spregovoril ravnatelj Zvonko Legiša. Spomnil je, da pot obsega 11 postaj, ki uvajajo v spoznavanje zemljepisnih, naravoslovnih, kulturnih in arhitektonskih zanimivosti Nabrežine ter njene okolice. Pot je plod raziskave, ki so jo izvedli učenci šole Gruden v šolskem letu 1998-99, seveda pod vodstvom svojih profesorjev s koordinatorko Vero Cah arijo na Čelu. Vsem, ki so sodelovali pri realizaciji uCne poti, sta Čestitala devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci in odbornica za šolstvo in kulturo Mari-za Skerk Kosmina. Čestitkam se je pridružil tudi predsednik Zadružne kraške banke Dragotin Danev, ki je šoli ob tej priložnosti podarila fotokopirno opremo. Otvoritvena slovesnost je dosegla višek, ko je dijakinja Jasmin Frando-li odkrila ilustrativno tablo učne poti. Tablo je blagoslovil domači župnik Bogomil Brecelj. Slovesnost, na kateri se je zbralo tudi veliko bivših učenčev in prijateljev nabrežinske nižje srednje šole, se je zaključila z nastopom obnovljenega otroškega zbora Kraški slavček pod vodstvom Lucije Lavrenčič Terpin. Omenimo naj, da se je otvoritvene slovesnosti udeležilo veC uglednih gostov. Prišli so predstavniki italijanske nižje srednje šole De Marche-setti iz Sesljana, pedagoškega liceja Slomšek iz Trsta, osnovne šole Anton Sibelja-Stjenka iz Komna, slovenska generalna konzulka v Trstu Jadranka Sturm Kocjan in drugi. Po slovesni otvoritvi se je dobršen del udeležencev podal na voden pohod po učni poti. Gre za dve uri res zanimivega in poučnega pešačenja. Kot smo že kratko zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, je znani tržaški likovni umetnik Lojze Spacal postal Častni občan Občine Zgonik. Zadevni sklep je zgoniški občinski svet odobril na svoji predsinoCnji seji, in sicer soglasno. Na tak način se je hotel pokloniti umetniku, ki je ponesel tematiko Krasa v svet, poleg tega pa se mu je hotel tudi zahvaliti za podaritev motiva, ki krasi obnovljeni občinski vodnjak na Kržadi v Saležu. Sicer pa so zgoniški občinski svetovalci na svojem petkovem zasedanju obravnavali tudi druge zadeve, pri Čemer je mestoma prišlo do polemične izmenjave stališč. Seja se je pričela s krajšim poročilom župana Mirka Sarda. Le-ta je najprej opozoril, da se bo občinska uprava kot vsako leto ob dnevu mrtvih poklonila padlim v NOB, potem pa je omenil, da je občinska uprava v zadnjih Časih prejela dva deželna finančna prispevka, in sicer enega za postavitev agriturističnih napisov, drugega pa za namestitev zbiralnikov za kompostiranje. V zvezi s komemoracijo padlih v NOB se je oglasil načelnik skupine SSk Jožko Gruden. Kritično se je obregnil ob dejstvo, da je tržaški pokrajinski tajnik LD Stelio Spadaro v nedavni izjavi za tisk dejal, da je bil Trst ob koncu 2. svetovne vojne »deležen jugoslovanske okupacije«, ter pozval občinske svetovalce, zlasti tiste iz vrst LD, naj se od takšnega naziranja ogra- dijo, sicer da nima smisla proslavljati padlih v NOB. Na Grudnova izvajanja so se polemično odzvali razni občinski svetovalci večinske liste Skupaj-In-sieme. Vladimir Budin je dejal, da je Spadaro izrazil le osebno mnenje in da Gruden zganja demagogijo. Podobno je menila Alenka Obad, ki je pristavila, da takšna polemika ni spoštljiva do padlih v NOB. Podžupan Rado Milic in naposled sam župan Mirko Sardo pa sta predvsem poudarila, da je občinska uprava že s prireditvijo komemoracije padlih v NOB povedala, kaj misli o tej zadevi. Zgoniški občinski svetovalci so v nadaljevanju seje obravnavali vrsto tekočih zadev. Najprej so dopolnili pravilnik računovodske službe ter razpisali javno dražbo za dodelitev občinske zakladniške službe, ki bo zapadla konec leta. Za pet let so podaljšali konvencijo z Občino Repenta-bor za skupno upravljanje službe šolskega prevoza, nato pa še konvencijo z Občino Trst za skupno upravljanje mrtvaške službe, in sicer oboje z manjšimi spremembami. Vse to je šlo soglasno. Soglasje pa se je razbilo ob imenovanju občinske komisije za namestitev zbiralnikov za kompostiranje. Skupina SSk namreč ni hotela imenovati svojega predstavnika vanjo, Ceš da bi komisija morala imeti širšo pristojnost, in sicer za ureditev celotne smetarske službe v občini. Zupan Sardo in odbornik za ekologijo Lucijan Milič sta obžalovala negativno stališče SSk, občinski svet pa je naposled komisijo izvolil. NABREŽINA / JAVNO SOOČENJE Tanče in Radovič (SSk) o urbanističnem načrtu - V Nabrežini se je predsinocnim odvilo srečanje, ki sta ga priredila občinski svetovalec Viktor Tanče in bivši odbornik Nevo Radovič glede variante devin-sko-nabrežinskega regulacijskega načrta. Predstavnika stranke Slovenske skupnosti sta orisala potek dogajanj in neuspele poskuse dogovarjanja, ki so privedli do razbitja sodelovanja z Voccijevim odborom. Slo je za javno pojasnilo, da ne bi prišlo do netočnih tolmačenj: tako sta n.pr. zavrnila razlago, Ceš da načrtovalci niso imeli Časa, da bi vzeli' v pretres predložene popravke. Pojasnilom je sledilo poglobljeno soočenje, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predstavniki stanovskih organizacij Kmečke zveze. in Zveze neposrednih obdelovalcev. Slo je torej za srečanje, ki je bilo bolj tehnične kot politične narave in na katerem sta predstavnika SSk predvsem pojasnila predvsem probleme, ki jih naCrt ustvarja kmetijstvu in ugotovila, da bi z nekaj veC dobre volje lahko sprejeli take popravke, po katerih bi bil regulacijski načrt bolj življenski in sprejemljiv predvsem za kmetovalce. POŠTE / OD JUTRI UNIVERZA / SVEČANO ODPRTJE NOVICE Nič več pisem s poštnino na račun prejemnika Jutri bo stopil v veljavo zakonski odlok, s katerim tudi Italija uvaja evropsko zakonodajo glede poštnih pošiljk: točneje, od jutrišnjega dne ne bodo veC raznašali pisem, ki so brez znamke ali za katera niso plačali predpisane poštnine. Taka pisma bodo vrnili pošiljatelju, Ce je na ovojnici naveden njegov naslov, Ce pa naslova pošiljatelja ni, bodo pismo vsekakor dostavili naslovniku v primeru, da je delno plačana poštnina, in bo prejemnik odločil, Ce hoče doplačati razliko ali pa zavrniti pismo, ki ga bodo uničili. Pisma brez znamke in naslova pošiljatelja bodo uničili. Od jutri torej ne bo več dovoljeno pošiljanje dopisov, katerih poštnino so doslej morali plačevati prejemniki, kot v primeru javnih ustanov: tudi te bodo torej morale redno plačati poštnino. Tatovi izkoristili priložnost Verjetno se mu je mudilo in je zato pustil odprta vrata parkiranega dostavnega vozila in ključe pri volanu: ko se je vrnil iz trgovine, vozila ni bilo veC. Zgodilo se je na Korzu Italia, kjer je 33-letni voznik B.M. parkiral vozilo, s katerim je peljal veC zavojev in paketov za neko ekspresno špeditersko podjetje. Stopil je v trgovino, da bi predal enega od zavojev in, kot rečeno, ko se je nekaj trenutkov pozneje vrnil na cesto, vozila ni bilo več. Takoj je poklical centralo mestnih redarjev, ki so nemudoma obvestili vse izvidnice in res, kmalu zatem so v Ul. Capodistra v Carboli odkrili dostavno vozilo vrste renault traffic. Vozilo ni bilo zaklenjeno, dokumentacija je bila razmetana na tleh, predvsem pa je manjkalo 40 zavojev in paketov, katerih vsebina in vrednost še nista znani. Prenovljeni študentski dom Obnovitev je trajala devet let - Prostora je za 250 gostov Včeraj so po temeljiti prenovitvi spet odprli študentski dom tržaške univerze. Na svečanosti je predsednik deželnega sveta Antonione (na posnetku skupaj s škofom Ravignanijem) naglasil, da je dom bil zaprt zaradi obnavljanja kar 9 let in da je zato odprtje zelo pomembno, ker potrjuje, da je univerza ubrala smer konkretne posodobitve. Antonione je tudi naglasil, da se je na pragu tretjega ti- sočletja treba spopadati z novimi izzivi, ki jih terja globalizacija. Prav zato, da bi podprli mlade v tem izzivu, bo deželna uprava namenila 10 milijard lir za nove uCne programe, kot je n.pr. poučevanje informatike in tujih jezikov. V domu bo prostora za 250 študentov, ki bodo imeli na razpolago tudi učilnice, računalnike in večjo sejno dvorano. Padanska garda in obalna straža Pripadniki t. im. padanske nacionalne garde, ki naj bi jih bilo po napovedih organizatorjev okrog sto, so sinoči od 21. ure do polnoči izvedli vajo na 14 kilometrih obale od Barkovelj do Sesljana, da bi odkrili morebitne nelegalne priseljence, ki bi se izkrcali z gumanjakov, kot se je nekajkrat že pripetilo v zadnjih mesecih. Prepričani so, da so podobne vaje na Krasu zmanjšale ah vsaj preusmerile nelegalne prehode meje. Venier o županu lllyju Občinski svetovalec Sik Jacopo Venier je v tiskovnem sporočilu izrazil veliko zaskrbljenost ob imenovanju Salvatoreja Vindignija za tržaškega občinskega odbornika za mestno policijo. Gre za očitno odstopanje župana Illyja od smernic, ki jih zastopa njegova večinska koalicija, meni Venier, in glede katerih se je nekaj Časa župan opredeljeval na pozitiven n&ein: pri tem Venier omenja Illyjeva stališča do zdravstvene pohtike, do Cilja 2 in do zaščitnega zakona. V zadnjem Času pa se Illy, po nesrečnem primeru podžupana Damianija, opredeljuje z desničarskimi izbirami, kot kaže imenovanje Vindignija, človeka, ki je vezan pa to politično okolje. Karitas za mornarje in druge potrebne pomoči Tržaška Karitas je pred časom sprožila solidarnostno akcijo v korist skupine mornarjev, ki so ostali brez sredstev na ladji Sea Breeze iz državice Sao Tome. Zbrali so skoraj 8 milijonov lir, sporoCa Karitas, od tega so potrositi nekaj več kot dva milijona lir za mornarje, vendar so medtem uredili njihove probleme s pomočjo brodarja. V blagajni Karitasa je tako ostalo okrog 6 milijonov tir, ki so na razpolago za nove humanitame pobude. ŠOLA »KOGOJ« GM Nepričakovano dragoceno darilo Podjetje Sbarbaro Engineering je glasbeni šoli poklonilo tri računalniki in jih namestilo Na tržaški šoli »Marij Kogoj« GM se je kljub težavam začela tudi letos redna šolska dejavnost. Glasovi najrazličnejših instrumentov se kot običajno prepletajo na sedežu šole, ki vsekakor še ni premosti- la (prvenstveno finančnih) težav, v katerih se že veC Časa nahaja. Tržaška ustanova je v tem obdobju bila deležna številnih solidarnostnih izjav, ki so potrdile njeno nenadomestljivo vlogo v okviru umet- NOVICE Nesreča pri delu V dopoldanskih urah se je pri delu v mehanični delavnici na Reški cesti ponesrečil delavec. Med nalaganjem stružnice na tovornjak se je približno tono težki stroj zvrnil in padel na nogo 50-letnega Paola Porra. Ponesrečenca so odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi zloma stopala; okreval bo v mescu dni. Še na ogled razstava antikvarjata Na Pomorski postaji je na ogled do srede, 3. novembra tradicionalna prodajna razstava antikvarjata, ki jo letos prirejajo že sedemnajstič. Danes in jutri ter v sredo je razstava odprta neprekinjeno od 10.ure do 20.30, v torek pa od 10. do 13. me ter od 15.30 do 20.30. Nekaj veC kot 50 starinarjev razstavlja predvsem predmete iz srednjeevropskega prostora iz prejšnjega stoletja ter z začetka stoletja, ki se te dni izteka. V Dolini popis kostanjev Uprava občine Dolina namerava izvesti popis kostanjev, ki jih je načel škodljivec Cameraria ohri-della ali druge bolezni, tako da bi pravočasno posegla v naslednji sezoni. V ta namen je bila pripravljena tiskovina, ki jo bodo morah zainteresirani izpolniti z navedbo zahtevanih informacij in jo vrniti do 30. novembra 1999. Tiskovina je na razpolago v uradu za informacije na občini. Sprejem tržaških maratoncev V torek bodo na tržaškem županstvu ob 11.30 sprejeli tržaške udeležence skorajšnjega newyorškega maratona, ki bo prihodnjo nedeljo, 7. novembra. Gre za skupino tekačev združenj Prijateljev tramvaja, Arac, Marathon in S. Giacomo. Izobraževanje in psihiatrija V Četrtek, 4. novembra ob 17. uri bo v zborni dvorani fakultete znanosti izobraževanja v Ul. Tigor 22 okrogla miza o izobraževalcih v psihiatričnem okolju. Predavali bodo direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli, sociologinja Maria Grazia Giannichedda, psihologinja Angela Pianca in psihiater Marco Bertah. Priredih bodo tudi gledališko predstavo Akademije blaznosti »Klavnica« Maša lefebrovcev v latinščini in slovenščini V sredo bo v Ul. S.Nicolo 27/a tradicionalna latinska maša, ki jo prireja red sv. Pija X, katerega ustanovitelj je msgr. Lefebre. Mašo bodo darovali od 18. uri, pred tem bo tudi slovenski obred. niškega Življenja našega mesta. Pred kratkim pa so Solo nepričakovano presenetili z zelo pomembnim darilom. Podjetje Sbarbaro Engineering je namreč v osebi dr. Massima Sbarbara poklonila šoli »Marij Kogoj« GM tri nove računalnike z vsemi pripomočki, v »darilni paket« pa je vključila še montažo in celotni brezplačni teCaj za njihovo uporabo. Na tržaški šoli se je uradniško delo končno moderniziralo in bo odslej gotovo lažje in bolj učinkovito potekalo. Ravnatelj šole prof. Bogdan Kralj, upravni odbor ter celotno osebje se iskreno zahvaljujejo dr. Massimu Sbarbaru za otipljiv dokaz konkretne solidarnosti z ustanovo in s tistimi, ki pri njej delajo. ____MIELA / 14. FESTIVAL LATINSKOAMERIŠKEGA FILMA_ Sinoči svečan zaključek s podelitvijo nagrad Danes popoldne bodo predvajali nagrajene filme Po enotedenskem vsakodnevnem predvajanju filmov in videov se je sinoči v gledališču Miela dejansko že zaključil 14. festival latinskoameriškega filma (nagrajene filme bodo še enkrat predvajali danes od 16. ure dalje). Nagrado za najboljši film in prvenec je osvojil h Im Ratas, ratones, rateros ekvadorskega režiserja Sebastiana Cordera. Venezuelski režiser Carlos Apzura je za film Amamecio de gol-pe prejel nagrado za režijo, žirija pa je hlm podelila posebno nagrado. Z najboljšim scenarijem se je odlikoval venecuel-ski film 100 anos de per-don režiserja Alejandra Sadermana. Nagrado za najboljšo fotografijo so dodelili čilskemu filmu El desquite Anfresa Woo-da. Čilski filmski produkciji je šlo tudi priznanje za najboljši prikaz življenja v latinski Ameriki, prejel ga je film Grin-guito Sergia Čas tihe. Nagrada za prikaz stvarnost z ozirom na pravice do dela je Sla filmu domi-nikarnke republike Nue-ba yol režiserja Miguela Angela Muniza. In končno Se odločitev občinstva, ki je naslov »najboljšega« doelilo argentinskemu filmu Tres veranos režiserja Raula Tossa. Po podelitvi letošnjih nagrad je sinoči nastopila že uveljavljena glasbnena skupina TriesTango, ki je izvajala skladbe Astorja Piazzolle, Fabiana Pereza Tedesca in Osvalda Pirra. Včerajšnji program je zapolnilo še predvajanje filma Sao Jeronimo brazilskega režiserja Juha Bres-santeja. Prizor iz filma Ratas, ratones, rateros Sebastiana Cordera, ki je osvojil glavno nagrado SV. IVAN / KD ŠKAMPERLE Tečaji raznovrstni plesov za najmlajše in manj mlade V KD S. Škamperle se že skoraj cel mesec odvija vadba raznovrstnih plesov, od jazza do akrobatskega rock n’rolla za otroke. Pri tem tečaju je prostih Se nekaj mest, če koga zanima se lahko javi v veCemih urah Sabrini (tel. 040-351669). V naslednjih dneh pa bodo začeh z uskalje-vanjem gibov Se plesalci latinsko ameriških in standardnih plesov. Lanskega voditelja Uroša, ki je s svojo odprtostjo in znanjem privabil cel roj žensk, bo letos zamenjala Mateja, ki naj bi s svojim šarmom pozitivno vplivala na dotok moških elementov. Marsikdo jo je že videl plesati z Urošem in pozna njene sposobnosti, vemo pa tudi, da jo imajo pri plesni Soh Urška v Ljubljani za eno sposobnejših vaditeljic in da je že večkrat nastopala na evropskih prvenstvih. Kdor bi rad osvojil salso, merenge, rumbo, sambo, pa Se fox trot, tango dunajski in angleški valček, lahko telefonira v večernih urah Tatjani (040-213153) ah pa se zglasi nekaj pred začetkom tečaja v društveni dvoranici na Stadionu 1. maj v sredo 10.11. t.l. Tečaj bo trajal 3 mesece in se bo odvijal vsako sredo od 20.00 do 22.00. Na razpolago je sicer samo še nekaj mest za navdušence. r OBRAČUN DELA / RAZGOVOR Z A. PETAROSOM ~i Leto '99 uspešno za Zamejski kvintet Leto 1999 je bilo za Zamejski kvintet res uspešno. Veliko je nastopal po veselicah na našem ožjem območju, Venetu, Koroški ter Sloveniji. Letos pa je obenem prvič imel koncerte v Nemčiji (Tutlingen) in Južni Tirolski, kjer je doživel odličen odziv občinstva. »Igranje v Nemčiji nam je odprlo novo tržišče,« nam je ipove-dal Član skupine Andrej Petaros, »na Južnem Tirolskem pa so izredno toplo sprejeli, ne le slovensko narod-nozavabno glasbo, a tudi nas same kot zamejske Slovence. Zelo smo nadalje zadovoljni, da smo letos nastopili na Kraški ohceti.« Dobro se je obnesla prva izvedba »Zamej- skega večera« marca letos, na prireditvi so se zvrstili plesalci, godbeniki, pevci, kabaretne točke iz zamejstva in seveda tudi sam Zamejski kvintet, ki je večer tudi organiziral. »S tem smo hoteli prikazati, kaj vsega smo sposobni v zamejstvu,« je nadaljeval Petaros, »in na večeru so se vsi izvrstno izkazali. Zato že načrtujemo, da bi ta prireditev postala tradicionalno srečanje in se v letih bogatila, tako glede kvalitete programa, kot gostujočih umetnikov. Na prihodnji izvedbi bomo predstavili tudi našo prvo kaseto, ki jo' bomo v kratkem dokončali.« V petih letih je Zamejski kvintet naredil velike korake in si pridobil mnogo oboževalcev ter prijateljev, ki mu zvesto sledijo tudi na daljših »turnejah«. Tako so si elani ansambla zamislili, da bi s prijatelji nazdravili uspešnemu letu 1999. Zato so organizirali prezplaCni izlet, ki bo 6. novembra s tremi avtobusi in ob tem Se privatnimi avtomobili (odpotujejo iz Doberdoba ob 15.00, Nabrežine 15.30 in z OpCin ob 15.30) popeljal izletnike, preko vmesne postaje na Bledu, v Begunje. Tu bo v restavraciji Avsenik pri Jožovcu kvintet počastil vse prijatelje z okusno večerjo, kateri bo sledil tudi koncert. Pan Nabožna glasba drevi v stolnici v Miljah V Miljah bo drevi nastopil moški del zbora »Cappella Ci-vica«, ki ga vodi skladatelj Marco Sofia-nopulo. Koncert v miljski stolnici se bo pričel ob 20.30, zbor pa bo na orgle spremljal Mauro Macri. fhogram koncerta, za katerega ni treba plačati vstopnine, bo skoraj v celoti posvečen nabožni glasbi iz obdobja oglejskega patriarhata. Gre za skladbe, ki jih je predelal Marco Sofiano-pulo, letos poleti pa je izšla tudi publikacija »Ad cantum le-ticie«, ki jo je uredil Sofianopulo, sodelovali pa so Renato della Torre, Giuseppe Radole in Giuseppe Cuscito. Organist Mauro Macri bo spremljal zbor, izvedel pa bo tudi vrsto skladb za orgle. Gledališče La Contrada »dobrodelno« za boj proti raku Z zadnjo ponovitvijo otvoritvene predstave letošnje sezone se gledališče La Contrada vključuje v niz dobrodelnih pobud, ki sredstva namenja boju proti rakastim obolenjem. Danes popoldne ob 16.30 bodo namreč elani tržaške gledališke skupine v prenovljeni dvorani Cristallo Se enkrat nastopili v narečni predstavi »El ser-pente de 1’Olim-pia«, povzeti po dveh enodejankah slovitega tržaškega komika Angela Cec-chelina. Polovico današnjega inkasa bo gledališče izročilo organizaciji LeA-Do, ki je krajevna sekcija vsedržavne italijanske zveze za boj proti rakastim obolenjem. Tržaška organizacija zbira denar za nakup pei-mernega vozila za prevoz rakastih bolnikov. Po daljšem nizu predstav v matični hiši bo gledališče La Contrada z narečno predstavo odšlo na krajšo turnejo po deželi in sosednji Istri. V ponedelejk, 1. novembra bo nastopilo v goriškem Kulturnem domu v okviru sezone ERT, v sredo, 3., pa na po- . vabilo goriske skupine A. Artisti Asso-ciati v Krminu. V sodelovanju z Italijansko unijo z Reke in tržaško Ljudsko univerzo in pod pokroviteljstvom Dežele FJK pa bo skupina nastopila v Umagu (4. 11.), Pulju (5.) in na Reki (6.). DNEVI MRTVIH / POKLON ZASEBNIKOV IN USTANOV KINO Na pokopališčih cvetje, pri obeležjih svečanosti Na vseh pokopališčih se te dni spominjajo pokojnih s polaganjem cvetja, obenem pa se vrstijo svečanosti in polaganja cvetja na obeležjih padlih. Danes dopoldne (in ne včeraj, kot smo pomotoma zapisali, za kar se bralcem in organizatorjem oproščamo) bo delegacija borčevskih organizacij VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA položila vence v Ul. D’Aze-glio ob 9. uri, nato pa Se ob spomenik Almi Vivodi, pri Sv. Justu in na vojaškem pokopališču, ob 11. uri pa se bo poklonila žrtvam Rižarne. Občina Zgonik se je poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in v narodnoosvobodilni borbi s polaganjem vencev v Re-pniCu, pri Briscikih, na Proseku, na proseSki postaji, v Gabrovcu, v Sa-matorci, v Saležu in v Zgoniku. Tržaška pokrajina se je včeraj spomnila policijskega agenta Eddija Wal-terja Cosine, ki je umrl v atentatu na sodnika Bor-sellina, policijskega agenta Vincenza Raiole, ponesla pa je tudi venec v ko-ronejski zapor. Jutri bo repentabrska občinska uprava položila vence ob spomenikoma v Repnu (ob 14.20), na Colu (ob 14.30) in na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu (ob 14.40). Tudi devinsko-na-brežinska občinska uprava bo jutri položila vence pred spomenike padlim, in sicer ob 8.30 na županstvu, ob 8.40 v Sliv- nem; ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Devinu, ob 9.20 v Vižovljah, ob 9.25 v Cerovljah, ob 9.30 v Mavhinjah, ob 9.35 v Prečniku, ob 9.40 v Trnovci, ob 9.50 v Praprotu, ob 10. uri v Sempo-laju, ob 10.15 v Križu in ob 10.30 v Nabrežini. Danes pa bo miljska občinska uprava od 10. ure dalje polagala vence ob spomenike in obeležja Almi Vivodi, E. Mariani in O. Buttoraz, L. Mauro, padlim v Camporah in padlim pri Korošcih. Jutri se bo spominski sprevod zbral ob 10. uri na osrednjem Trgu Marconi. Položili bodo vence na županstvu v cerkvi sv. Janeza ter ob spomenik padlim v osvobodilni borbi. Na svečanosti bo zapel pevski zbor Jadran. S Trga Marconi bo sprevod krenil proti pokopališču, kjer bo ob 10.45 polaganje vencev, ob 11. uri pa bo v kapelici na pokopališču masa v spomin na padle. Delegacija Krožka Kras Stranke komunistične prenove bo jutri poloCži-la vence na spomenike padlim proti nacifašiz-mu, in sicer ob 9. uri v Trebčah, ob 9.30 na Opčinah (skupaj s partizanskimi organizacijami), ob 10.30 na PadriCah, ob 10.45 v Gropadi in ob 11. uri v Bazovici. Vladni komisariat Fur-lanije-Julijske krajine bo počastil spomin mrtvih v torek, 2. novembra s polaganjem vencev v Rižarni (8.45), na fojbi pri Bazovici (9.15) pri Sv. Justu (9.45). Sledila bo maša v stolnici Sv. Justa. Tržaška prefektura bo priredila spominsko slovesnost s polaganjem vencev na Trgu Unita v torek, 2. novembra ob 9.45, dan kasneje pa bo slovesnost ob prazniku občinskega pa-trona sv. Justa. Tržaški škof msgr. Evgen Ravignani se bo prihodnje dni udeležil svečanosti v katedrali sv. Justa, in sicer jutri, na dan vseh svetih, bo daroval mašo ob 10.30, v torek bo daroval maso v spomin vseh padlih v vojnah ob 10. uri, ob 20.30 na predvečer sv. Justa pa bo vodil liturgijo v Čast tržaškega zavetnika, medtem ko bo v sredo, na dan tržaškega zavetnika pa bo ob 10. uri daroval svečano maso, ko bo tudi nagovoril mestno skupnost, ob 18. ure pa bo vodil večernice. Zgonik: padlim v spomin Predstavniki Občine Zgonik se se včeraj poklonili spominu tistih, ki so med drugo svetovno vojno padli za svobodo. Zastopniki občinske uprave z novoizvoljenim županom Mirkom Bardom na Čelu so se zbrali ob 15. uri v Zgoniku, nato pa so položili vence pred obeležja v RepniCu, Briscikih, Proseku, ProseSki postaji, Gabrovcu, Samatorci, Saležu in nato v Zgoniku. Pb obeležjih je nastopil Zbor RdeCa zvezda, ljudje pa so se v lepem Številu odzvali vabilu in pred spominskimi obe-ležjui skupaj z upravitelji izkazali čast padlim v NOB in Odporništvu. SAN VITO Al TAGLIAMENTO / NA SREČANJU COROVIVO PRIJATELJSKO SREČANJE Lepa uveljavitev MePZ Venturini Zbor od Domja se je predstavil z izorom slovenskih in italijanskih skladb tega območja V nedeljo, 24. oktobra, je zveza italijanskih pevskih zborov (USCI) za FJK priredila v kraju San Vito ob Tilmen-tu (PN) sedmo zborovsko srečanje »Corovivo«. Srečanje se je odvijalo v cerkvici Sv. Lovrenca in udeležilo se ga je osemnajst zborov, oziroma vokalnih skupin, med njimi kar Sest slovenskih. Lep in doživet nastop je izvedel MePZ F. Venturini od Domja (na posnetku), ki je poslušalcem ponudil paleto pesmi iz ljudske kulturne dediščine obmejnega pasu, ki sega od Istre do Rezije z naslovom Vzdolž odprte meje... Lungo i confini aperti...). Izbor ljudskih pesmi Vzdolž odprte meje obsega tako slovenke kot italijanske vokalne skladbe, ki so značilne za naše geografsko strnjeno, a kul- turno izredno bogato in raznoliko področje. MePZ F. Venturini je tako pod vodstvom mladega zborovodje Davida Žerjala ubrano zapel RožanCevo Dober večer, Kumarjevi Viloto in Dajte, dajte, Nolia-nijevo Oila Renzo, co-me tu danzi, Pertotovo Nezvesto lebjezen, Zerjalovo BarC’ca je zaplavala, Adamičevo Vipavska, Merkujev! Dve lefan pu in Cici nana, Maricica in Sre-botnjakovo Rezijansko. Pevski izvedbi so pazljivo prisluhnili tako Številni poslušalci kot ocenjevalna in umetnostna komisija, ki so jo. sestavljali ugledni zborovodje in izvedenci iz Italije, predsedovala pa jim je prof. Bruna Valenti Liguori iz Rima. Komisija je mlademu zboru dodelila plaketo in diplomo z oznako«di merito«. To priznanje si je zbor zasluzil tako za izbiro programa kot za ubrano in občuteno izvedbo. Štirideset let po maturi spet skupaj nekdanji dijaki trgovske Štirideset let po maturi so se nekdanji gojenci slovenske trgovske akademije spet zbrali na družabnem srečanju s znani slovenski gostilni. Doslej so se nekdanji soSolci shjali vsakih pet let, sedaj pa so sklenili, da se bodo srečavali vsako leto, ker se, kot je predlagatelj utemeljil predlog, »nase vrste že redčijo«. Kljub tej nekoliko otožni ute- meljitvi pa je bilo srečanje veselo, kot kažejo med drugim nasmejani obrazi vseh udeležencev. Kot ob vseh podobnih srečanjih je spomin nujno segel v tisto obdobje, ki so ga skupaj preživeli v šolskih klopeh od leta 1954 do zrelostnega izpita. Istočasno pa je bil pogled usmerjen tudi naprej, saj so si vsi zaželeli, da bi skupaj proslavili tudi 50. in 60. obletnico. ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »Fight Club«, r. David Fincher, i. Brad Pitt, Edvvard Norton. Na velikem ekranu kina ARISTON-Trst Veliko parkirišče Razglednica BRAD za poklon! EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Haunting - presenze«, r. Jan De Bont, i. Liam Nee-son, Catherine Zeta-Jo-nes. EXCELSIOR AZZUR- RA - 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Fight club«, r. David Fincher, i. Brad Pitt, Edward Norton. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Notting Hill«, r. Roger Michell, i. Julia Roberts, Hugh Grant. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 13.30, 16.20, 18.25, 20.30, 22.30 »Haunting - Presenze«, r. Jan De Bont, i. Liam Nee-son, Catherine Zeta-Jo-nes, Lili Taylor. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 '»The Sixth sence« i. Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Aste-rix e Obelix contro Cesa-re«, i. Roberto Benigni, Gerard Depardieu, Laeti-tia Casta. NAZIONALE 2 -15.15, 17.00, 18.45, 20.35, 22.25 »American pie«. NAZIONALE 3 - 16.15, 19.00, 21.45, 22.15 »Eves wide shut«, r. Stanley Kubrick, i. Nicole Kid-man Tom Cmise. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tutto su mia madre«, r. Pe-dro Almodovar. MIGNON - 16.00 -22.15 »Mai dire basta«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Star Wars - La minaccia fanta-sma«, r. George Lucas, i. Liam Neeson, Ewan Mc Gregor. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II viaggio di Felicia«, r. Atom Egoyan. 'M PRIREDITVE KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOB IN ZDRUŽENJE AKTIVISTOV NARODNEGA OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM - V Četrtek, 4. novembra, ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah Zdravko Klanjšček predstavil svojo knjigo IX. KORPUS 81943-1945). Na srečanju bo spregovoril predstavnik partizanskega knjižnega kluba Franc Pečelin. Taborniki Rodu modrega vala bodo prebrali nekaj odlomkov v režiji Draga Gorupa. Vabljeni k številni udeležbi. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na Martinovanje v nedeljo, 7. novembra v Kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu, od 11. ure do večera. Ponujajo glasbo, sreColov, zabavo in tipične Stan-drežke jedi. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 31. oktobra 1999 VOLBENK Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.12 - Luna vzide ob 23.17 in zatone ob 13.26 Jutri, PONEDELJEK, 1. novembra 1999 VSI SVETI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje. OKLICI: podjetnik Rui Miguel Martins Cuelho in Martina Cubej, podjetnik Vasilij Daneu in gospodinja Jasna Briscak, šofer Mario Arangio in uradnica Ondina Gardina, dirigente Mario Zarli in uradnica Perla Luša, karabinjerski častnik Maurizio Li Calzi in odvetniška pripravnica Maria Augusta Santini, železničar Giulio Romano in v pričako- vanju zaposlitve Maria Pirra, gasilec Gabriele Venniro in prodajalka Eli-sabetta Covacevich, režiser Olivier Philippe Ar-naud d’Angely in prevajalka Hvalenka Carrara, bolničar Claudio Caiazzo in fizioterapevtka Nicole VVehenkel, čistilec Paolo Karis in v pričakovanju zapislitve Marlyng Sua-rez Colorado, upokojenec Giulio Laghezza in gospodinja Rosanna Reitin-gher, trgovec Lucio Val-zano in uradnica Micaela Rattini, upokojenec Gio-vanni Matkovič in upokojenka Giuseppina Cressina, uradnik Andrea Spinella in uradnica Silvia Leonardi. LEKARNE Nedelja, 31. oktobra 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči (tel. 040 212733). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 040 638454), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 040 635264). Ponedeljek, 1. novembra 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Ul. Costa-lunga 318/A (tel. 040 813268), Ul. Bernini 4 (tel. 040 309114), Ul. Ma-scagni 2 (tel. 040 820002), Largo Piave 2 (tel. 040 361655), Ul. Fel-luga 46 (tel. 040 390280), Istrska ulica 33 (tel. 040 638454), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 040 274998), Opčine - Pro-seška ulica 3 (tel. 040 214441). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4, Ul. Fel-luga 46, Milje - Lungoma-re Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Co-stalunga 318/A, Istrska ulica 33, Opčine - Pro-seška ulica 3. BARI 39 CAGLIARI 62 FIRENCE 70 GENOVA 88 MILANO 16 NEAPELJ 21 PALERMO 90 RIM 29 TURIN 56 BENETKE 76 Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Fellu-ga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Lekarna odprta od 19.30 do 20.30 Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 040 361655). Torek, 2. novembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 040 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 040 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 040 361655). Sreda, 3. novembra 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 45 11 71 15 81 84 73 11 18 5 24 82 66 78 5 77 65 23 13 59 85 12 39 57 36 50 89 54 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 214441) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 040 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 040 361655). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. S_____________IZLETI MOSP in SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade na izlet po slovenski Panoniji. Izlet z ogledom najznamenitejših prekmurskih krajev, obiskom porabskih Slovencev, večerom prekmurske CeC t*wi4> Škofije tel. 0038666 - 549588 2000 JE TU: PRAGA (29/12 - 2/1/2000) Bus iz Kopra, 3 noč. + zajtrk, ogledi 289.000 lir (hotel 2*) 349.000 lir (hotel 2/3*) 579.000 lir (hotel 3*) BLED (30/12 -2/1/2000) Hotel 3", pol penz., silvestrovanje 430.000 lir AMSTERDAM (27/12 -2/1/2000) Bus iz U, 4-6 post.apartma, ogledi... 340.000 lir terna! KLUB V CAVTATU (30/12/99-3/1/2000) letalo iz LJ, Hotel4‘, pol penz, silvestrovanje, plesi, mažu-retke, ognjemeti, igre. maratona 1.1.2000 VELIKO ANIMACIJE! 850.000 lir IN ŠE: BUDIMPEŠTA, RIM, PARIZ, EGIPT,... POHITITE ZADNJA MESTA! glasbe in srečanjem z mladimi iz Beltincev, bo od 5. do 7. novembra. Prijave zbirajo do torka, 2. novembra na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, tel. St. 040-370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ZAMEJSKI KVINTET obvešča vse udeležence izleta v Begunje dne 6.11.1999, da avtobusi odpeljejo s sledečim urnikom: avtobus St. 1 iz Doberdoba ob 15. uri, avtobus St. 2 iz Doberdoba ob 15. uri, z Jamelj ob 15.15, z Nabrežine - glavni trg ob 15.30, avtobus St. 3 z Opčin ob 15.30 pred zadružno banko na Ul. Nazionale - Narodna ulica. Prosimo za točnost in veljavne osebne dokumente! KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA SPI-CGIL organizira v nedeljo, 7. novembra 1999 srečanje v Idriji. Ogledali si bomo občinski muzej, Divje jezero in fakultativno bomo tudi obiskali rudnik živega srebra. Kosilo bo v dobri idrijski restavraciji. Informacije tel. St. 040-363336 ali na Largo Bar-riera 15 - Trst ob torkih in petkih od 9.30 do 11.30. KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v torek, 16. novembra strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA v Bologno. Cena izleta (prevoz, vstopnina in večerja) je 90.000 lir. V primeru, da ne bo zadostnega števila udeležencev, izlet odpade. Vpisovanje na Kmečki zvezi (040-362941 ali 040-361389) in na Kmetijski zadrugi (040-8990111). MEDNARODNI KROŽEK MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete. Ul. Donizetti 3, tel. St. 040-370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za zimo-vanje v Caprileju. Informacije in vpisovanje na ZSS-DI, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-635627. 3 SOLSKE VESTI DTTZ ŽIGE ZOISA ob- vešča, da bo dne 2. novembra tajništvo zaprto. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, ne bo posloval v torek, 2. novembra 1999. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMSKA vabi dijake in starSe, da se udeležijo nadomestnih volitev v zavodski svet za izvolitev nadomestnih predstavnikov, dijakov in starSev. Volitve bodo potekale v šolskih prostorih, Ul. Caravaggio 4, v nedeljo, 7. novembra 1999 od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra 1999 od 8. do 13.30. PIVNICA pri STUDENCU Tato^eč tcfrlF /a« Etelotto* » ODPRTA POZNO V NOČ DOLINA 40 - TEL. 040/228116 Topli... objemi! Nove KOLEKCIJE f99-2000 krzna in usnjena oblačila NOVOSTI moške in ženske pletenine 100% kašmir krznarstvo FI\\NCETICH Trst - UL Mazzini 22/a - Tel. 040.639259 21 31 51 83 69 12 47 39 Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 89 dobitnikov s 5 točkami 8.225 dobitnikov s 4 točkami 290.028 dobitnikov s 3 točkami 20.428.305,115-lir 36.307.522.300 - lir 4.085.661.000-lir 45.906.300 - lir 496.700 - lir 14.000-lir šffiS BF 1X3 ti k 1 m X S S.R.L. zn TOPLINO VAŠEGA DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽEUI NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST e 040.370151 ©0348.4117048 Loterija 30. OKTOBRA 1999 Pil po m P—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49 Istrska ulica 52 Ul. I. Svevo 21 SHELL Largo A. Canal 1/1 Ul. D’AIviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Zavije (Milje) Nabrežina 129 ESSO Trg Valmaura 4 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta m pom F—y bencin Jutri, 1. novembra bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti Ul. O. Augusto SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Ul. F. Severo 8/10 Zgonik - drz.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drevored 9 Devin-Nabrežina - drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta • ee [ revizije s predhodnim dogovorom ] Sprejemamo rezervacije tudi po telefonu. V 25 minutah, brez čakanja, tudi ob sobotah zjutraj. Strošek: 71.000 lir. priprava vozila za tehnični pregled ] Po želji predhodni pregled vozila le za 49.000 lir. [ revizija "ključi v roke" ] NOVOSTI Predhodni pregled, morebitni poseg in revizija v istem dnevu. Zajamčen izid. Revizijo morajo opraviti vozila registrirana v letih in z že opravljeno revizijo v letih'94 - -95. pnevmatike 135/80 TR! 3 FATE 57.500 lir 155/70 TR 13 FATE 75.000 lir 165/65 TR 13 TOKOHAMA 105.000 lir 165/65TRM MICHELIN 106.000lir 185/60 HR 14 KORMORAN 95.000 lir 205/60 VR 15 BRIDGESTONE 180.000 lir 195/55 VR 15 GOODVEAR 180.000 Br 195/50 VR 15 MARSHALL 99.000 Br 205/50 VR 15 BRIDGESTONE 200.000 Br 205/55 ZR 16 MARSHALL 225.000 Br 185/60 HR 14 VOKOHAMA TW1 115.000 lir v cenah so vključene montaža, balansiranje in menjava ventila mehanični servis specializirana delavnica za pripravo vozil za tehnični pregled izpušna cev Fiat Uno in Y10 Fire vključena montaža 89.000 lir ponudba meseca ob nakupu 4 pnevmatik test zavor + vzmetenja gratis Tržič Ul. CA. Colombo, 49 - Drž. cesta 14 Triestina odvoz za avtocesto A4 - Tel. 0481 /411429 0481 /411839 [ ponudba meseca ] akumulator 50 amperov 85.000 lir SimouM® ©LtimossE OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1999-2000 PONOVNO V KULTURNEM DOMU Odon von Horvat ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA vabita na predstavitev nove knjige: lil%. MARKO KRAVOS KCIJ KRATKI ČASI Trst iz žabje perspektive Sodelujejo: avtor, pesnik Tone Pavček, dr. Pavel Fonda, Bogomila Kravos in kitarist Marko Feri V četrtek, 4. novembra ob 18.30 v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Režija MARIO URŠIČ danes, 31. oktobra, ob 16.00 RED C v sredo, 3. novembra, ob 20.30 RED D v četrtek, 18. novembra, ob 20.30 RED E v petek, 19. novembra, ob 20.30 RED F Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 040-362542. Ze abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej. ŠKD C€ROVU€-MAVHINJ€ prireja danes, 31. oktobra Vlil. JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO Odhod iz Hohišča pri Cerovljah od 9.30 do 10.30 Vljudno vabljeni! ^3 OBVESTILA SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje letno nagrado Jr. Frane Tončič. Nagrada je namenjena visokošol-cem slovenske narodnosti bivajočim v deželi FJK. Nagrada, v znesku dveh milijonov lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih ali eksaktnih ved, ki predstavlja obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1997/98. Interesenti naj dostavijo izvod svoje študije Se danes, 31. oktobra 1999 na sedežu NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenila komisija. Podelitev nagrade bo predvidoma prihodnjega februarja. SKD in MePZ PRIMORSKO se bosta skupno s krajevno sekcijo VZPI-ANPI s cvetjem in pesmijo poklonila spominu svojih padlih jutri, v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri pred spomenikom v MaCkoljah. RAJONSKI ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB SV. IVANA-KO- LONJE vabi občane na spominsko svečanost za počastitev padlih v osvobodilnem boju, ki bo jutri, v ponedeljek, 1. novembra 1999 ob 11. uri v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. PEVQ MoPZ IGO GRUDEN se bomo jutri, 1. novembra primemo poklonili spominu rajnih. Zbrali se bomo na pokopališču v Sti-vanu ob 14. uri. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici: ob 14.40 spomenik padlim v Nabrežini; 14.50 pokopališče v Nabrežini; 15.10 pokopališče v Sempolaju; 15.25 spomenik padlim v Sempolaju; 15.30 spomenik padlim v Praprotu; 15.45 pokopališče v Sama-torci; 16.00 spomenik padlim v Prečniku; 16.20 pokopališče v Mavhinjah; 16.40 pokopališče v Slivnem. SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA - komemoracije ob Dnevu mrtvih: jutri, 1. novembra, ob 10. uri polaganje venca vaške skupnosti Bazovica v počastitev padlih v NOB in umrlih v koncentracijskih taboriščih iz Bazovice. Zbirališče ob 9.45 pred Bazoviškim domom. Sledil bo sprevod k vaškim spomenikom. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA padlim v NOB iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca vabi vse sorodnike, prijatelje in oblasti na polaganje vencev jutri, 1. novembra, ob 11. uri pri začasnem spomeniku pred pokopališčem pri Sv. Ani. Sodelujeta ZPZ L Grbec pod vodstvom Ksenije Kos in elani KD I. Grbec z recitacijami. Govorila bosta Sandro Radovini v slovenščini in Roberto Fili-paz v italijanščini. Vljudno vabljeni! OB DNEVU MRTVIH, sekcija VZPI-ANPI Doli-na-MaCkolje-Prebeneg polaga vence na spomenike jutri, 1. novembra 1999, ob 11. uri v Mackoljah, ob 13. uri v Prebenegu in ob 14.30 v Dolini. KD SLAVKO ŠKAMPERLE se bo poklonilo padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu jutri, 1. novembra, ob 11. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI OpCine-Bani-Ferlugi-PiSCanci, jutri, 1. novembra 1999, bomo počastili padle v NOB s polaganjem vencev na vseh vaških spomenikih. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeloval bo MoPZ Tabor. Vabljeni k Številni udeležbi. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI Evald Antonie - Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaški spomenik padlim jutri, 1. novembra 1999, z odhodom ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Križu. SKD VIGRED prireja ob torkih od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju tečaj vezenja (Stikanja). Prvo srečanje bo v torek, 2. novembra ob 17. uri. SKD BARKOVLJE vabi vse, elane in nečlane, na udarniško čiščenje dvorišča in sedeža v sredo, 3. novembra t. L, od 14.30 dalje (po možnosti prinesite grablje in metlo). OSNOVNOŠOLCI, ali vam je vsec orientacijski tek v naravi? V Gropadi bo potekal tečaj orienti-ringa v obliki sploSne telovadbe in prakse v naravi enkrat tedensko, in sicer ob petkih, od 16.45 do 18. ure. Predstavitev bo v petek, 5. novembra, ob 16.45 v OS Kajuh v Gropadi. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi na predsezonski informativni sestanek, ki bo v petek, 5. novembra, v domu Albert Sirk v Križu ob 20.30. Vabljeni vsi, ki bi se radi pridružili in se seznanili o smučarskem programu in delovanju kluba v sezoni 1999/2000. V GREGORČIČEVI DVORANI je ob uradnih urah na ogled izbor slik elanov Fotokrožka Trst 80 do vključno petka, 5. novembra 1999. RADIJSKI ODER bo tudi letos organiziral tečaj lepe govorice. Informativni sestanek bo v petek, 5. novembra 1999 ob 19. uri v Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846). Vabljeni vsi, ki želijo izboljšati svoj govor. MAMICE IN OCETJA, razgibavajte se s svojimi malčki vsak dan. Ce bi radi izvedeli kako, obiščite nas v soboto, 6. novembra, ob 9.30 v OS Kajuh v Gropadi. Tečaj (od 1. do 3. leta starosti) bo potekal vsako soboto, od 9.30 do 10.30 do 22. aprila. CE SI STAR 4 LETA in nimaš vec kot 7 let, vključi se v tečaj gibanja, plesa, petja in recitiranja IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, ki bo potekal vsako soboto, od 10. do 12. ure v OS Kajuh v Gropadi. Inf. srečanje bo v soboto, 6. novembra, ob 10. uri v Šolskih prostorih. TeCaj bo vodila Petra Križmancic s sodelavci. SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu obvešča vse slovenske vernike v mestu, da vsakoletna sveta masa na mestnem pokopališču pri Sveti Ani letos izjemoma ne bo zadnjo nedeljo oktobra, ampak naslednjo nedeljo, in sicer 7. novembra, ob 14.30 kot običajno. Pri masi bo sodeloval združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. USTANOVLJEN je dijaški krožek PEGAZ. Vpise sprejema Peter med odmoroma ali takoj po pouku. Informacije dobite v 3.A razredu DTTZ Žige Zoisa. KD S. ŠKAMPERLE organizira tečaj v latinskoameriških in standardnih plesih pod vodstvom koreografinje plesne sole Urška iz Ljubljane. Za informacije in vpisovanja poklicati na teh st. 040-213153. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Pevske vaje potekajo v društvenih prostorih v Sempolaju ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec, I. in II. razred osnovne Sole, za ostale od 17.30 do 18.15. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA bomo praznovali svojo obletnico v nedeljo, 14. novembra v Hotelu »Pesek« na Pesku. Poskrbljeno bo za kosilo, glasbo, ples in Se marsikaj... Kdor se želi udeležiti naj poklice na tel. St. 040 228425 ali 040 228577 v večernih urah do ponedeljka, 8. novembra. OSNOVNI PLESNI TECAJ latinskoameriških plesov za odrasle in starejše vsak ponedeljek, od 21.00 do 22.30 v KD Skala v Gropadi. TeCaj vodi Petra Križmancic. Predstavitev bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 21. uri. OSNOVNOŠOLEC, Ce ti matematika, slovenščina, italijanščina. dela preglavice, pomagaj si s skupinsko metodo učenja vsak torek, od 16.30 do 18. ure. Prvo srečanje bo v torek, 9. novembra, ob 16.30 v OS v Gropadi. ANGLEŠČINA od A do... za dijake srednje in višje Sole vsak torek in petek, od 15.00 do 16.15. Inf. srečanje v torek, 9. novembra, ob 15. uri v OS Kajuh-Gropada. NADALJUJE se vpisovanje za umetniške teCaje Arci 1999/2000. Na razpolago so: obdelovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjenje s tehnikami risanja in barvanja. Ob tem pa so na razpolago novi tečaji: spoznavanje etnične in balkanske glasbe ter grafologija. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI Evald Antonie - Stojan v sodelovanju s KD Vesna prireja v petek, 12. novembra 1999, ob 19.30 v Kulturnem domu A. Sirk v Križu predavanje o varstvu slovenske manjšine v Italiji. Predaval bo prof. Samo Pahor. Prisoten bo tudi elan DPD Edinost in predsednik trebenske sekcije VZPI Lucijan Malalan. Vljudno vabljeni! ZA PONOVEN RAZCVET slovenstva v Rojanu skrbi kulturno-Sportno društvo Rojanski Krpan, ki sprejema vpise (brezplačne) do novembra. Informacije dobite pri mladih iz Rojana. SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. St. 040-213518. Pohitite! PATRONAT INAC in CAAF Kmečke zveze opozarjata upokojence, nosilce pokojnin, ki so vezane na dohodek, da jim bo zavarovalni zavod INPS v kratkem poslal dopis (MOD. RED.) na podlagi katerega bo treba INPS-u javiti dohodke za leta ’96, ’97, in ’98. Zelo pomembno je navesti točne podatke, zato so vsi zainteresirani upokojenci izrecno vabljeni, da se takoj po prejemu omenjenega dopisa nemudoma oglasijo v uradih patronata INAC, Ul. Cicerone 8/B v Trstu. Deležni bodo brezplačne strokovne pomoči pri izpopolnjevanju in oddajanju zahtevne dokumentacije. Važno je, da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico. 50-LETNIKI Z OPČIN organizirajo v soboto, 27. novembra večerjo. Vpisovanje v trgovini konfekcije K&G (Mirka) na Opčinah, Narodna ulica 71. Informacije v večernih urah na tel. St. 040-213682 (Igor Šuligoj) ali 040-213243 (Ana Valič). □ ČESTITKE Na tržaški univerzi je dne 14.7.1999 doktorirala iz farmacije ANA PIZZI-GA, dne 26.10.1999 pa je doktoriral iz kemije in farmacevtske tehnologije DAVID PIZZIGA. Obema Čestitamo in želimo Se mnogo uspešnih poti, svojci in prijatelji. Nasi iskrivi neugnanki, noni MARI, iz srca Čestitamo ob njeni 90-letnici, Lidine prijateljice. Danes slavi gospa MARA DEBELLI-KALIN svoj devetdeseti rojstni dan. Ob tem lepem jubileju ji čestita in vošči Se mnogo lepih in zdravih let Šentjakobsko kulturno društvo. Gospe MARI DEBELIŠ iz vsega srca Čestita Nada iz Boršta. Gospe MARI, ki danes praznuje okrogli jubilej iskreno Čestitam in želim, da bi se najino prijateljstvo Se dolgo, dolgo Časa nadaljevalo - Rožica. SEKCIJA VZPI-ANPI BORST-ZABREŽEC se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu svečanosti ob 50-letnici postavitve spomenika NOB. V sredo, 27. oktobra, je na Fakulteti političnih ved uspeSno diplomiral Erik Dolhar Ob pomembnem Življenjskem uspehu mu Čestitajo Mariza, Mario, Ida, Franko, Lucia, Mauro in Daniele Z zagovorom teze iz pomorskega prava je Barbara Rudolf 28. 10. 1999 uspeSno dokončala Študije na pravni fakulteti trZaske univerze. Z novo doktorico se veselimo vsi najbližji Danes praznuje mama in nona Mara visok življenjski jubilej. Se veliko zdravih in veselih let ji želijo Lida, Katja in Aleš Danes praznuje stric STANO MALALAN (Blnkov) okrogli jubilej. Iskrene Čestitke in se mnogo zdravih let mu voščijo Lidija, Karlo in Danjel. Giorgio, Segij in Dario z družinami voščijo noni MARI ob lepem praznovanju Se veliko zdravja, korajže in veselja v krogu njenih najdražjih. MALI OGLASI tel. 040 7786333 UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE na goriskem iSCe tajnico/ka. Curricu-lum vitae je treba poslati na Primorski denevnik, Ul. XXIV. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro »EK-SPORT«. IZGUBILI SMO posebno in originalno izdelano zlato zapestnico. Najditelju bogata nagrada! Tel. na St. 040-228366. PRODAM Y10 Avenue, letnik 92, prevoženih 45.000 km. Tel. St. 040-225296 v večernih urah. IMETNIKA FILMA o gradnji in otvoritvi spomenika NOB v Podgori naprošam, da mi ta dokument cimprej vrne -Saverij Rožic tel. 0481 -390688. Y1.2 LE, maj 9Q, sive metalizirane barve, v odličnem stanju, prevoženih 53.000 km, edini lastnik proda za 10.500.000 lir. Tel. St. 0481-412804 v večernih urah ali 0335-6552056. PRODAM hišo v Sa-ležu- Bajta, 200 kv. m, z vrtom 1200kv m. pri cesti na samem in obdano z zidom. Tel. 040-571845 ob uri obedov. PRODAM knjige za Trgovski tehnični zavod po polovični ceni: Fizika in svet fizike, Ragioneria applicata e professionale V.r., Course in business English (G.Iantorno), Tecnica bancaria za V.r. Zbiralcu kolekcije Har-mony prodam 38 novih in starih romanov vse za 20.000 lir. Tel. 0347-1670108 (Katja) PEDIKERKA ADRIANA neguje noge in nohte po dogovoru. Kdor želi naj telefonira na tel. St. 040-232360. PODARIMO zelo simpatičnega dolgodlakega mucka. Tel. St. 040-200865. PRODAM dve grafiki Zore Koren po ugodni ceni. Tel. St. 040-229227. ŠTUDENTKA 2. razreda Trgovskega zavoda potrebuje lekcije iz angleščine. Tel. 040 231405 v večernih urah. ALUMINIJASTE in lesene lestve, primerne za nabiranje oljk, prodam po ugodni ceni. Tel. 040 575145/54390. DVONADSTROPNA hiša s podstrešjem v dobrem stanju, površina 100 m2 z dvoriščem in malim vrtom v srcu Sv. Ivana v Trstu prodam. Tel. 040 575145 (klicati izključno od 20. do 22. ure). NUJNO IŠČEMO izkušeno prodajalko ali prodajalca pohištva. Pisne ponudbe pod Šifro »Opremljevalec* poslati na Primorski dnevnik, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst. DRUŽINA V TRŽIČU iSCe hišno pomočnico (po možnosti iz okolice) za 3-urno dnevno delo, 5-krat tedensko. Tel. 0481-711772 od 13. ure dalje. PO UGODNI CENI prodam Y10, bele barve, letnik 91. Tel. st. 040-228382. IŠČEMO diplomirane knjigovodje, tehnike, izvedence za izvoz, največ 25-letne, bivajoče v Gorici, z odličnim znanjem angleškega jezika. Prednost ima kdor obvlada ruSCino. Logos 0481-522200, internet: www.yoppi.com/export. PRODAM Alfa Romeo 75 1800, rdeCe Alfa barve, elektronski vbrizg goriva, kataliziran, letnik ’91, platišča 15” iz litine, z znižanimi amortizerji, centralno zaklepanje, stereo Sony z daljinjskim upravljanjem, 4.500.000 lir po dogovoru. Tel. 040-381951 ali 0347-4627439 (tel. tajnica). IŠČEMO OSEBO part-time s prakso v vodenju plač. Pisne ponudbe pošljite na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro PART-TIME. OB SKORAJŠNJI OTVORITVI prenovljenega sedeža, ki bo 21. novembra 1999, prosi Barko-valjansko društvo vse elane, prijatelje, znance in ustanove, da bi prispevali za nakup klavirja, ki je nujno potreben za društvene dejavnosti. KUPIM star kamniti mlin za oljke. Ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Magio 1, pod šifro »MLIN«. PRODAM Mercedes 190 E, v odličnem stanju, letnik 87, kataliziran, za 4.800.000 lir. Tel. St. 0348-3054548. GOSPA isce delo kot gospodinjska pomočnica. Urnik po dogovoru. Tel St. 040-213287. IŠČEMO delavca z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Telefonirati na St. 040-941441 od 8. do 9. ure zjutraj. NUJNO iscem pridno in pošteno starejšo gospo za varstvo otroka in gospodinjska dela od ponedeljka do Četrtka. Klicati v večernih urah na st. 040-226703. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina 8. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina St. 8. ToCi belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM PRI CIRILI vabi na zadnje Martinovanje v tem tisočletju v soboto, 13. novembra 1999, ob 20. uri. Ob zabavi vam bodo nudili pristne domače jedi. Rezervacije sprejemamo do 7. novembra, direktno v kmečkem turizmu ali pa na tel. st. 0481/78286, ali 0481/78262. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. KMEČKI TURIZEM MILIC v Zagradcu ima odprto osmico. Tel. 040-229383. Zaprto ob torkih. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec St. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. t Zapustil nas je naš dragi Edi Zetko Žalostno vest sporočajo Nada, AleS, Leo in Barbara z družinami Pogreb bo v Četrtek, 4. novembra, ob 9.40 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Trst, 31. oktobra 1999 Za stricem Edijem žalujejo Nada, Raimondo, Matej in UCa Ob smrti dolgoletnega ravnatelja Edmunda Žetka sočustvujejo s svojci ravnatelj, uCno in neuCno osebje nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije (Nerine) Kofol por. Stepancich se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Krmenka, 31. oktobra 1999 Minilo je Sest let, odkar se je poslovil od nas naš predragi Bruno Bedendo Spomnili se ga bomo v molitvi pri masi v sredo, 3. novembra, ob 18. uri v katinarski cerkvi. Vera Katinara, 31. oktobra 1999 1. 11. 1996 1. 11. 1999 Marjan Dolgan Vedno v mojem srcu. Zena Neva Trst, 31. oktobra 1999 DIJAŠKI DOM / OBČNI ZBOR GORICA / OBČINSKI SVET DAN MRTVIH / DANES IN JUTRI Sprejeli zahteven prenovitveni načrt Nujna dela na stavbi bodo stekla na pomlad Vloga doma je vse bolj nenadomestljiva Nov pravilnik za trgovine Občina sprejela novosti ki jih je že uvedel deželni zakon Razpored spominskih svečanosti Dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici izvaja danes nenadomestljivo vlogo pri pošolskem pouku in pomoči pri opravljanju šolskih dolžnosti uCencev in dijakov. Se posebno je v pomoč otrokom iz mešanih zakonov in italijanskim družinam, ki so se odločile za šolanje v slovenskem jeziku in okolju. Tako je predsednica upravnega odbora doma Aleksandra Devetak prejšnji večer ocenila vlogo vzgojnoizo-braževalne inštitucije na občnem zboru njenih ča-nov. Poudarila je tudi pomen vseh dejavnosti, ki prispevajo k oblikovanju otrokove osebnosti in k njegovi rasti, kot so poletno središče (letos je doživelo izreden uspeh in privabilo več kot 140 otrok), ludoteka Pika Nogavička, pevski zborček, bralne ure, informatika, jezikovni tečaji. »Tudi zaradi te bogate izvenšolske didaktične ponudbe nam vedno več staršev zaupa svoje otroke. V zadnjih petih letih se je število otrok več kot podvojilo«, je povedala predsednica. »Naša ustanova je živa, znala se je prilagoditi zahtevam časa, potrebam šole in družine, predvsem pa postaviti v središče svojega vzgojnega načrta otroke, njihovo vzgojo, izobrazbo in razvoj.« Gre za ambiciozen načrt, na katerega so ponosni in je naletel na primemo pozornost z deželnim priznanjem. Dežela je tudi nagradila dom s prispevkom 250 milijonov Ib za že nujno prenovo poslopja. Prav v uvodnem delu zbora je načrtovalec geom. Marti-nelli s sodelavcema predstavil članom načrt, ki predvideva investicijo skoraj 700 milijonov Ib v dveh sklopih. Prvi je najnujnejši in zadeva zamenjavo kotla in celotnega ogrevanja, inštalacij in druga nujna vzdrževalna dela (sbeha) ter prilagoditev varnostnim in protipožarnim normam (zasilni izhodi, dvojna vrata itd.). V drugem sklopu je predvidena še preureditev nekaterih prostorov in klubskega poslopja. Načrt bodo v kratkem predstavili v odobritev občini, dela pa naj bi stekla na pomlad. V začetni fazi ne bodo ovirala dejavnosti, za poletno središče pa razmišljajo o drugačnih rešitvah. Za drugi sklop bodo zaprositi za dodaten prispevek Dežele, razliko pa naj bi krili iz sredstev za manjšinsko organiziranost, kot je zagotovil predsednik SKGZ Rudi Pavšič ob ugotovitvi, da je vloga doma nenadomestljiva, dela na poslopju pa nujna in neodložljiva. Poročilo o dejavnosti je prispevala ravnateljica Kristina Knez, ki je povedala, da obiskuje dijaški dom v tem šolskem letu 75 gojencev porazdeljenih v 6 vzgojnih skupin, 5 na osnovni in eno na srednji šoli. Zanje skrbi 6 rednih vzgojiteljev in en honorarni. Posebno skrb namenjajo slovenščini, saj je prisotnost obok iz italijansko govorečih družin že dominantna. »Sam vpis teh otrok v dom je motiviran z željo staršev, da svojim obokom nudijo to, česar sami ne morejo: kvalitetno pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti, predvsem pa slovensko okolje.« Dijaški dom opravlja zelo pomembno vlogo v procesu deasimilacije, je poudarila, saj bi brez take ustanove ti oboci ne mogli obiskovati slovenske šole. »Dom jim nudi možnost, da slovenščino utrjujejo v neformalnih situacijah, pri kosilu, igri, opravljanju vsakdanjih opravil, poleg seveda učne ure, vodene igre, jezikovnih delavnic itd... Sicer so tovrstne pozornosti potrebni prav vsi naši oboci, tudi tisti, ki ne prihajajo iz italijansko govorečih družin, saj je stopnja pogovorne slovenščine nasploh iz leta v leto slabša.« Poleg pošolskega pouka, so tudi v tem šolskem letu izoblikovali celosten pedagoško-izo-braževalen program, ki obsega med drugim sledeče dejavnosti: glasbena vzgoja, tečaji angleščine, računalništvo, ludoteka Pika Nogavička, delavnice za gojence, tečaj klavirja, ki se odvija sicer znotraj tečaja glasbene vzgoje in ga vodi Dina Slama. Člani so nato odobrili proračun za naslednje leto, v ovkiru katerega bo poleg že odobrene prilagoditve mesečnin gojencev treba zagotoviti še nekaj dodatnih sredstev, da bo dom lahko ohranil dejavnosti v današnjem obsegu. Občnemu zboru je sledila še prijetna družabnost, na kateri so se delovni kolektiv in upravitelji poslovili od dolgoletne kuharice Magde in sprejeli novo, Marino. Goriški občinski svet je na svoji zadnji seji odobril nov pravilnik za trgovske dejavnosti. V bistvu se v njem povzemajo novosti iz deželnega zakona, ki pri nas nadomešča državni zakon Ber-sani, in se uvaja delna liberalizacija. Trgovine bodo tako lahko poslovale največ 10 ur dnevno med 5. in 22. uro, tedenska zapora bo le poldnevna (za jestvine v ponedeljek ali sredo popoldne, za druge bgovine večinoma v ponedeljek dopoldne), uvaja se možnost nedeljskega odprtja poleg decembra še za 8 nedelj letno, ko so v mestu večje prireditve. Za pravilnik je glasovalo 18 svetovalcev večine, bije (Tavagnutti, Gentile in Cosma) so bili proti, pet svetovalcev Oljke in SKP se je vzdržalo. Pred tem je 14 svetovalcev večine zavrnilo amandma svetovalca SKP Romana (za je glasovalo 6 svetovalcev, 4 so se vzdržali), ki je trgovce obvezoval, naj spoštujejo zakonske in pogodbene pravice uslužbencev do tedenskega počitka, dopustov, plačila za nadurno delo itd. Nenavadno oster je glede tega bil tudi načelnik NZ Gentile, ki je b-govce obtožil že skoraj brutalnega izkoriščanja zaposlenih. Stališča trgovcev, ki jih moti p e velika liberalizacija a tudi sindikalna zaščita osebja, je po drugi strani zagovarjal načelnik FI Tripa-ni, ki je Uhanu (LD) celo očital, da z zahtevo po večji liberalizaciji drsi preveč na desno. Danes in jubi se bo tudi na Goriškem zvrstila glavnina spominskih slovesnosti ob dnevu mrtvih. Danes ob 10.15 bo slovesnost pred spomenikom padlim v Pevmi na pobudo VZPI, rajonskega sveta, društev in šol: pel bo zbor iz Stmavra, oboci pa bodo recitirali. Jubi ob 11.30 bo osrednja komemoracija na glavnem goriškem pokopališču, kjer bo ob predstavništvu VZPI in SKGZ sodelovala tudi delegacija iz Slovenije. Jubi ob 10. uri se bodo spominu padlih v NOB in žrtev vojne poklonili pred spomenikom v Podgori. V Standrežu bosta svečanosti ob 11.15 v domu A. Budala in ob 11.30 pred spomenikom. Pel bo zbor O. Zupančič. V Steverjanu bo spominska slovesnost jutri ob 10.30 pri spomeniku na Trgu Svobode ter ob 12. uri na Jazbinah. V občini Sovodnje bodo polaganja vencev jubi ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.35 v Rupi, ob 10.50 na Peči in ob 11.05 v So-vodnjah. Slovesnosti v občini Doberdob bodo jubi, 1. novembra (in ne danes, kot so pomotoma javili v dopisu z županstva) ob 11.20 pred spomenikom NOB v Jamljah, ob 11.30 na pokopališču v Jamljah, ob 11.40 pri Bonetih, ob 12. na Palkišču, ob 12.10 na Poljanah in ob 12.20 v Doberdobu. Delegacija goriške občine se bo jutri udeležila slovesnosti v Kobaridu, ob 17.15 pa bodo v spominskem parku sprejeli alpinsko štafeto ter prižgali lučko pred spomenikom padlim. POKRAJINA / NA POVABILO PREDSEDNIKA BRANDOLINA Nadškof De’Antoni se je srečal z upravitelji Predstavniki krajevnih uprav in drugih inštitucij so mu predstavili stvarnost na Goriškem Na sedežu pokrajine je bilo v petek srečanje med novim goriškim nadškofom Dinom De’Antoniem ter predstavniki občin, sindikatov, Goriške hranilnice in Trgovinske zbornice. Pobudo za srečanje je dal predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, ki je prisluhnil želji novega cerkvenega predstojnika, da bi čimprej spoznal in se vživel v tukajšnjo družbeno stvarnost. Vabilu na srečanje se je odzvala večina občin in predstavnikov drugi ustanov in organizacij. V krajšem uvodnem posegu je predsednik Brandolin zelo strnjeno predstavil goriško stvarnost, ob tem pa posebej poudaril bogastvo, ki je v njeni večkulturni in večjezikovni skupnosti. Predstavniki občin (župani so na srečanje v glavnem poslali odbornike) in drugih ustanov so nadškofu prikazali stanje v njihovih skupnostih. Poudarjena je bila potreba in koristnost tesnega sodelovanja na različnih področjih. Na sliki (foto Bumba-ca) predsednik pokrajine Giorgio Brandolin in nadškof Dino De’Antoni NOVICE GABRJE / ZBOR SKALA KRONIKA / VČERAJ POPOLDNE PRI FARI Umik avtobusov za pokopališče Javno podjetje za storitve (AMG) obvešča, da bodo danes in jutri avtobusi na progi med glavno pošto in pokopališčem vozili po sledečem razporedu: prva vožnja bo ob 9.15, nato vsakih 25 minut do 12.15. Popoldne bodo avtobusi vozih vsakih 15 minut. Zadnja avtobusa izpred pokopahšča bosta odpeljala ob 17.45. oziroma 18. uri. Županstvo pa obvešča, da bosta jutri poslovala le urada pogrebne in matične službe. Odprta bosta od 8.30 do 10.30. Jutri odprta muzeja Muzeji, ki jih upravlja goriška občina, bodo odprti tudi jutri. Muzej v gradu bo odprt od 9.30 do 18. ure (v veljavo namreč stopa zimski umik). V nekdanjih zaporih so na ogled zbirke srednjeveškega orožja, na odprtem proštom pa so na ogled tudi vojni stroji iz tistega obdobja. Muzej v sinagogi »Jeruzalem na bregu Soče«, v Ascohjevi uhci, pa bo odprt od 10. do 13. ure. Pohod Stragorizia Društvo »Gmppo marciatori Gorizia« prireja danes mednarodni pohod Stragorizia. Udeleženci bodo izbirah med tremi progami (7, 12 in 20 km). Start in cilj bosta pred samopostrežno trgovino Coop v Ul. Lungo Isonzo Argentina, ki je tudi med glavnimi sponzorji. Udeleženci bodo šh na pot ob 9. uri. Štipendija tudi za S. Mazziero V poročilu o podelitvi štipendij Sklada»Dorče SardoC«je v včerajšnji številki PD pomotoma izpadlo ime dobitnice Samanthe Mazziero. Sa-mantha je študentka na fakulteti za vzgojne vede na Tržaški univerzi. Prejela je štipendijo v znesku 2, 5 milijona lir. Obiskali bodo taborišče Renicci in imeli koncert Ranjeni trije člani mlade družine V nesrečo vpleteno tovorno vozilo in avtomobil fiat uno Gez dober mesec bodo člani moškega pevskega zbora Skala Gabrje gostovali v Toskani. Nastopili bodo v stolnici v Bibieni, obiskali pa bodo tudi pokopališče v kraju San Sepolcro ter nekdanje taborišče Renicci v občini Anghiari. Želijo namreč nadaljevati po poti, ki so jo začrtali že pred kakšnim letom in ki je pripeljala do večdnevnega obiska na Sardiniji s poklonom tamkaj v različnih krajih umrlih rojakov. S podobnimi nameni se bodo 11. decembra odpravili v Toskano, kjer je bilo znano taborišče Renicci, kjer so bili zaprti tudi številni ljudje iz naših krajev. »Spodbudo za obisk Toskane in nekdanjega taborišča Renicci sem dobil ob branju prispevka Stojana Spetiča v Novem Matajurju«, pravi Bernard Florenin. Kasneje je v našem dnevniku prebral še vest o seminarju bivših deportirancev, ki se ga je udeležil tudi nekdanji doberdobski župan Andrej Jarc. Tako so se začele spletati prve vezi in stiki. Ga-brci bodo v decembru obiskali kraj trpljenja številnih primorskih ljudi pa tudi deportirancev iz osrednjega dela Slovenije. Uspeli so vzpostaviti sodelovanje tudi s pevskim zborom Santa Ceci-lia v Bibieni in prav v tem sklopu bo tudi napovedani koncert v tamkajšnji stolni cerkvi. Ker so ti kraji v bližini Arezza, bodo priložnost izrabili tudi za ogled kulturnih zanimivosti mesta, bogatega na arhitekturnih in drugih spomenikih. Pri društvu Skala računajo tudi na sodelovanje borčevskih organizacij, italijanskih in slovenskih. Interesenti se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na Bernarda Florenina, tel. 0481-882240. Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj minut po 15. uri na avtocestnem odseku Gorica -Vileš v bližini Fare. Ranjene so bile tri osebe. V videmsko bolnišnico so s helikopterjem prepeljali 24-letnega Andrea Sello iz Gorice, ul. Čampi ter njegovo triletno hčerko Giulio v goriško bolnišnico pa so sprejeli 24-letno Barbaro Tonello. Avtomobil, ki ga je upravljala Tonellova je silovito trčil v zadnjo levo stran vlačilca, ljubljanske registracije, podjetja Tran-sjob, ki ga je upravljal 30-letni Drago Solaja. V kabini tovornega vozila je bil tudi sopotnik, 29-letni Janez Susman. Tovornjak je vozil v smeri iz Gorice proti Gradišču in je nameraval spremeniti smer vožnje. V tistem trenutku je za njim z avtomobilom fiat uno pripeljala Tonellova, ki se trčenju ni uspela ogniti. Avtomobil je zadel v zadnjo levo stran tovor- nega vozila, v bližini kolesa in se v bistvu zagozdil. Ponesrečence so iz razbitin resih gasilci. Zaradi težkih poškodb so očeta in hčerko takoj prepeljati s helikopterjem v Videm, voznico, ki je v visoki nosečnosti pa na porodnis-nični oddelek goriske bolnišnice. Prizorišče nesreče - Foto Bumbaca. DOBERDOB / SREČANJE V ŠOLI PREŽIHOVEGA VORANCA Obisk Galebovih ustvarjalk je bil enkratno doživetje Urednica revije Majda Železnik in ilustratorka Galebovega dnevnika Magda Tavčar povedali in pokazali veliko zanimivosti V letošnjem šolskem letu so si učitelji doberdob-skega didaktičnega ravnateljstva zamislili vzgojno-izobraževalno ponudbo, kjer v nizu raznolikih projektov, ki so v teku na vseh Štirih osnovnih Šolah in vrtcih ravnateljstva, izstopajo kot skupno iz-toCišCe predvsem bralni projekti. V okviru le-teh je osnovna Sola »Prežihov Voranc« iz Doberdoba 28. t.m. gostila urednico otroške revije Galeb, gospo Majdo Železnik, in ilustratorko letošnjega Galebovega dnevnika, gospo Magdo TavCar, ki sta se prijazno odzvali povabilu. Srečanje je bilo nadvse doživeto, prežeto z zanimivimi vprašanji, ki so jih uCenci radovedno postavljali gostjama. Kako nastaja Galeb? Zakaj se Galeb tako imenuje? Koliko let revija že izhaja? Kaj vas najbolj veseli pri vasem delu? Urednica Majda Železnik je na vsa vprašanja odgovarjala izčrpno in podrobno. Otrokom je na prijeten naCin znala predstaviti svoje delo. Živahna razigranost otrok se je tako prepletala s spoznavanjem vsega truda, ki je potreben za oblikovanje pisane in zanimive revije. s _ i KD OTON ZUPANČIČ vabi na MARTHOVMJE Nedelja, 7. novembra, kulturni dom A. Budala v Standrežu, od 11. ure do večera. Glasba, srečolov, zabava in tipične štandreške jedi. Enkratno doživetje je za otroke bilo tudi to, da so lahko v roke vzeli izvirne ilustracije sodelavcev revije, ki so jih videli že na-tisnjeje v 1. in 2. številki. Ce so bile te ilustracije na Galebovih straneh prijetne, so pred oCmi vseh uCencev oživele in jih resnično prevzele s svojo magičnostjo. Se posebno zgovorna je bila napeta tišina, ki je spremljala ilustratorko Magdo TavCar, ko je začela risati na bel list. Tako je z njega naravnost med učence skočil zajček, zaplesal metuljček in zadišala marjetica... Prav ta ilustracija je postala vezna nit našega nadaljnega sodelovanja z Galebom, saj je že sam pogled nanjo otrokom pričaral pravljico, ki jo boste lahko prebrali v eni izmed naslednjih številk otroške revije. (M+M) Na sliki (foto Bumbaca) ■ učenci so bili navdušeni GLEDALIŠČE / ITALIJANSKA SEZONA Po uspehu furlanske igre jutri na vrsti »La Contrada« V Kulturnem domu v Gorici je letošnja italijanska gledališka sezona štar-tala zares s pravo nogo. Za uvod so organizatorji v sredo ponudili izvena- OCTAVIA MODEL kW CV urv.ooo* EURO* 1.6 IX 55 75 25.743 13.295,15 1.6 GLX 55 75 28.503 14.720,57 1.6 GLX1 74 101 30.141 15.566,53 1.8TSIX 110 150 36.687 18.947,25 1.8TSLX avt. 110 150 39.903 20.608,18 1.8 Tlouin&Klement 110 150 45.909 23.710,02 2.0 SIX 85 115 34.671 17.906,08 1.9 IDI GLX 66 90 32.727 16.902,08 1.9TDISLX 66 90 36.237 18.714,85 1.9 TDISLX 81 110 38.169 19.712,64 1.9 IDI Laurin Mflemert 81 110 47.715 24.642.74 Grupa Volksvvagen OCTAVIA VVAGON MODEL kW CV URV.OOO* EURO* 1.6 IX 74 101 28.113 14.519,15 1.6 GLX 74 101 31.257 16.142,89 1.8TS!X 110 150 37.803 19.523,62 1.8TSIXavt. 110 150 41.019 21.184,55 1.8 T Lani) & Klement 110 150 47.397 24.478,51 2.0 GLX 85 115 33.885 17.500,14 1.9 TDIGLX 66 90 33.843 17.478,45 1.9TDISLX 81 110 39.285 20.289,01 1.9 TDI GLX4x4 66 90 38.247 19.752,93 1.9 TDI SLX 4x4 66 90 39.993 20.654,66 1.9 TDI lauin&Klement 81 110 49.203 25.411,23 FINGERMA finansira vaSo Škodo * Cene ključi v roke (brez davka IPT) Oglejte si jih in preizkusite jih pri vašemu zastopniku Skoda. SACCHETTI LUCIAIMO AUTOMOBILI Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481.533771 ul. Aguileia 32, tel. 0481.522808 bonmajsko nagradno predstavo furlanske igre »Four«, ki jo je postavila skupina »Teatro incerto« iz Codroipa. Trije igralci Fabian o Fantini, Elvio Se-ruzzi in Claudio Moretti (na sliki - foto Bumbaca) so navdušili številno občinstvo, ki ga sploh ni motila okoliščina, da se je predstava odvijala v furlanskem jeziku. Torej Kulturni dom se je tudi tokrat izkazal kot »vecje-zikovno pristanišče«, v katerem je tudi furlanski jezik našel svoje mesto in znal privabiti številne in pozorne poslušalce. Ze jutri, 1. novembra, se bo italijanska sezona, ki jo organizira goriski Emac v sodelovanju z ERT iz Vidma z gostovanjem skupine »La Contrada« iz Trsta z igro »El serpente de 1’Olimpia«. Igro je napisal Roberto Damiani po besedilu Angela Cecchelina, režiser je Francesco Macedonio, nastopata Ariela Reggio in Orazio Bobbio. Igra ni v abonmaju. Pričetek predstave ob 20.30. KINO GORICA VITTORIA 1 15.15-17.30- 20.00- 22.20 »Notting Hill«. I. Julia Roberts in Hugh Grant. VITTORIA 3 16.10-18.10-20.10-22.10 »Amore a prima vista«. CORSO Rdeča dvorana: 16.00- 19.00-22.00 »Fight club«. I. Brad Pitt in Edward Norton. Prep. mladini pod 14. letom. Modra dvorana: 15.15-17.45-20.00-22.15 »Haun-ting - Presenze«. I. Liam Neeson in Catherine Zeta-Jo-nes. Rumena dvorana: 15.30-17.45-20.00-22.15 »Asterbc e Obelbc contro Cesare«. I. Ge-rard Depardieu, Roberto Benigni, Inetitia Casta. TR2TC EKCELSIOR 15.15-17.30- 20.00- 22.20 »Notting Hill«. I. Julia Roberts in Hugh Grant. (Vsi navedeni urniki kinodvoran veljajo tudi jutri) PRIREDITVE GALERIJA ARS in KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita v petek, 5. novembra, ob 18. uri v Katoliško knjigarno na predstavitev knjige o otroštvu Kratki Časi - Trst iz žabje perspektive, ki je te dni izšla pri založbi Knjižna zadruga v Ljubljani. Na srečanju sodelujejo: avtor Marko Kravos, pesnik Tone Pavček, dr. Pavel Fonda, Bogomila Kravos in kitarist Marko Feri. KD O. ZUPANČIČ vabi na martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v domu Andreja Budala v Standrežu, od 11. ure do veCera. Ponujajo glasbo, sreColov, zabavo in tipične Štandreške jedi. KSD KRAS DOL/POLJANE priredi 13. novembra ob 20. uri martinovanje v kmečkem turizmu pri Kukuku. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, dobro voljo pa naj vsakdo prinese s sabo. Prijave do 8. novembra, tel. 0481-78354 (Cristian). KD DANICA vabi v soboto, 13. novembra, ob 20. uri na martinovanje v gostilni v Petovljah. Bogate gastronomske nagrade, ples in zabava. Prijave do 6. novembra pri Vesni (0339/5696957) in Dolores 0339/7484533). NA VESELO MARTINOVANJE 12. novembra na Bukovju vabi KD Briški grič. Za dobro voljo bosta poskrbela harmonikar Stefan in dobro znani Tiho Frtacin. Prijave pri Maji (tel. 0481/884187) in Zvonki (tel. 0481/390247). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za martinovanje v Gaglianu v nedeljo, 7. novembra, odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič na Drevoredu XX. septembra s postanki v Pod-gori, Sovodnjah, Standrežu in tudi pri cerkvi v LoCniku. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK priredi v sodelovanju z društvoma Jadro in Tržič mašo za rajne v Četrtek, 4. novembra ob 19. uri v majhni cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču. Mašo bo obogatilo Vabimo Vas na odprtje razstave slikarjev PAZ GARZIA RODRIGUEZ (iz Barcelone) in HERMANA KOSIČA (iz Gorice) v petek, 5. novembra 1999, ob 18. uri_ v Kulturnem domu Gorica (ul. Brass 20) ljudsko petje v izvedbi ženskega zbora. Vabljeni Slovenci iz Laškega in prijatelji. H ŠOLSKE VESli SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da se bo pripravljalni tečaj za učiteljski natečaj nadaljeval v četrtek, 4. novembra, od 16.30 do 19.30 na Soli Otona Župančiča. SDZPI prireja v šolskem letu 1999/2000 dva izpopolnjevalna tečaja: splošna informatika (90 ur) in srbohrvaščina (90 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. SREDNJA SOLA TRINKO obvešča, da je tajništvo odprto za javnost ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB obvešča, da je tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudfod 15.45 do 17. ure. Ravnatelj sprejema starše po dogovora. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je urad v Ul. Malta 2 odprt ob torkih od 16. do 18. ure. Tel. in fax 0481-82613. □ OBVESTILA V PLANETU GORICA, oddaji, ki bo na sporedu jutri ob 14.10 na radiu Trst A, boste lahko prisluhnili intervjuju z novim predsednikom goriške Zveze slovenskih kulturnih društev Lucianom Gergoletom. Govor bo tudi o književni novosti založbe Ognjišče ter o nogometnem derbiju Juventina-Mladost. PATRONAT INAC in CAAF Kmečke zveze opozarjata upokojence, nosilce pokojnin, ki so vezane na dohodek, da jim bo zavarovalni zavod INPS v kratkem poslal dopis (MOD.RED.) na podlagi katerega bo treba IN-PS-u javiti dohodke za leta ’96, ’97, in ’98. Zelo pomembno je navesti točne podatke, zato so vsi zainteresirani upokojenci izrecno vabljeni, da se takoj po prejemu omenjenega dopisa nemudoma oglasijo v uradu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Deležni bodo brezplačne strokovne pomoči pri izpopolnjevanju in oddajanju zahtevne dokumentacije. Važno je, da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico. KMEČKA ZVEZA GORICA namerava organizirati v sodelovanju z Zavodom za poklicno izobraževanje tečaj 150 ur za splošno kmetijstvo. Zainteresirani naj se javijo čimprej na sedežu Kmečke zveze v Gorici, ul. Malta 2, tel. 531644. Opravljeni tečaj omogoča dostop do javnih prispevkov in vpis v poklicni seznam kmetov, kar je pomembno zlasti za mlajše kmetovalce. ZAMEJSKI KVINTET obvešča udeležence sobotnega koncerta pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem, da .bodo avtobusi odpeljali po sledečem razporedu: avtobus St. 1 ob 15. uri iz Doberdoba; avtobus St. 2 ob 15. iz Doberdoba, ob 15.15 iz Ja-melj in ob 15.30 iz Nabrežine (na glavnem trgu); avtobus št. 3 ob 15.30 z Opčin (izpred Zadružne Kraške banke). Priporočajo točnost in listine za prehod meje. DIJAŠKI DOM prireja začetniški tečaj angleščine za otroke 2. in 3. letnika otroškega vrtca in teCaj angleščine za otroke 4. in 5. razreda osnovne Sole. Informacije in vpisovanje v upravi Dijaškega doma od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure, tel. 0481/533495. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se je pričel tečaj sprostilne telovadbe. Srečanja so ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 v domu A. Budala. S IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI-CGEL IZ DOBER-DOBA priredi 13. novembra enodnevni izlet v Istro. Martinovo kosilo bo v Poreču. Prijave pri Mili tel. 0481/78072 ali 0481/78398. H ČESTITKE Jutri bo VERA C3GLIC v Steverjanu praznovala 80 let Ob častitljivem jubileju ji iskreno čestitajo člani KD Briški grič. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRŽIČ AGIP - UL Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giuha FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SRED1POLJE IP - Ul. HI Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 23. do 29. oktobra 1999. RODILI SO SE: Giulia Pe-los, Giuseppe Troian, Isabel-la Montanari, Amaldo Ferraro. UMRLI SO: 69-letni Angelo Giovanni Fedel, 74-let-ni Žarko Giuliani, 68-letni Bruno Lutman, 79-letna El-da Bocin, 85-letna Elidia Bressan, 68-letni Antonio Lovini, 82-letni Giuseppe Goriup, 76-letni Pietro Per-soglia, 90-letni Guglielmo Zanutto, 94-letna Ginevra Stipancic, 77-letni Benito Tamburlini, 64-letni Vinicio Cumin, 74-letni Raffaele Granita, 77-letna Elsa Dobri-la, 85-letni Gualtiero Petta-rin, 56-letni Ezio Urdini, 90-letni Romano Vecchiet, 79-letni Aldo Orazietti, 88-letni Bernardo Camieletto, POROCUJ SO SE: uslužbenec Paolo Culiat in uslužbenka Silvia Prinčič, uslužbenec Andrea Gruden in delavka Patrizia Podbrscek. , OKLICI: delavec Giuliano Bon in delavka Mariangela Izzo, finančni stražnik Gian-luca Danei in upravna uslužbenka Eriča Codermaz. I I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI V torek ob 11. uri, Cateri-na Cocchietto vdova Som-mer, iz bolnišnice Janeza od Boga na tzržiško pokopa-HšCe. DAN VARČEVANJA / PRILOŽNOSTNI POSEG VATIKAN / VČERAJ NA MNOŽIČNEM ZBOROVANJU Po Foziovih računih inflacija dosega 3% Podatek izhaja iz povprečja zadnjih štirih mesecev - Recept za gospodarski zagon Papež zahteval enak status za zasebne šole Shoda so se udeležili tudi vidni italijanski politiki RIM - Italijanska inflacijska krivulja se vzpenja proti trem odstotkom, kar je bistveno višje od 2-odstotne letne stopnje, ki jo je izmeril Istat v svojih zadnjih projekcijah. Na alarmni zvonec je zaradi segrevanja cen kot posledice vse dražje nafte in dolarja včeraj pritisnil guverner Banke Italije Antonio Fa-zio, ki je podal tudi recept za zdravljenje inflacijske bolezni: strukturne reforme in znižanje davčnega pritiska, da bi pospešili gospodarsko rast, ki je nižja kot v drugih državah evropske petnajsterice. V tem okviru je Fazio pohvalil vladin poseg za znižanje cene bencina (za 30 lir od jutri) z zmanjšanjem davkov in dejal, da je znižanje davčnega bremena najustreznejši ukrep za povečanje kompetitivnosti, ki je potrebna za izhod iz začaranega kroga nizke rasti in naraščajočih stroškov. Antonio Fazio ni hotel postaviti v dvom Istatovih podatkov, ko je dejal, da se inflacijska stopnja bliža 3%, saj je - v posegu na slovesnosti ob mednarodnem! dnevu varčevanja, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Ciampi - svoje razmišljanje zasnoval na podatkih zadnjih štirih mesecev (julij-oktober), očiščenih sezonskih vplivov. Po teh podatkih je povprečna meseCna stopnja inflacije dosegla 3%, zato je hitro ukrepanje vlade zelo oportuno in daje predvidevati, da se bo inflacijski trend do konca leta spet znižal. Toda, »italijansko gospodarstvo trpi za strukturnimi problemi, ki mu onemogočajo polno izrabo potencialov rasti, ki jih vsebuje«, je dejal guverner, ki tudi ne vidi možnosti pospešitve te rasti na krajši rok. Za letos se Italiji obeta stopnja rasti, ki ne bo bistveno presegla odstotka, medtem ko bo nemška 1, 5% in francoska pa 2, 5%, je dejal Fazio in te podatke vzporedil z inflacijskimi: v Italiji bo povprečna letna stopnja inflacije po vsej verjetnosti 1, 7%, medtem ko bo v Nemčiji in Franciji zgolj 0, 6%. Za guvernerja centralne banke vladini ukrepi sami ne morejo zagotoviti gospodarskega zagona, ampak je neobhodno zvišanje privatnih naložb. Zanje pa italijansko okolje očitno še ni dovolj privlačno. Pogled na mnočico, ki je včeraj sledila papeževemu govoru o katoliški šoli (f. AP) NOVICE Kolumbijec priznal umore 140 otrok BOGOTA - V Kolumbiji so prijeti enega najhujših serijskih morilcev v zgodovini te države. Po podatkih državnega tožilstva v Bogoti je 42-letni Luis Alfredo Garavito Cubillos priznal umor najmanj 140 deklic in dečkov, starih od osem do šestnajst let. Garavito Cubillos je otroke, ki so izhajati iz najrevnejšega okolja, brutalno posilil in nato umoril. Domnevnega morilca so prijeti aprila letos po dolgotrajni preiskavi in takrat je "mimo" priznal svoja dejanja. Morilec se je svojim žrtvam predstavljal kot duhovnik, indijanec, invalid ati ulični prodajalec in med odmori obiskoval šole. Včasih se je preoblekel tudi v predstavnika dobrodelnih organizacij in tako dobil uraden dostop do šol. Za žrtve si je v glavnem poiskal otroke z lepimi potezami, ki jim je obljubil hrano, pijačo ati denar in jih tako zvabil stran od šole, jih posilil in nato ubil, trupla pa razkosal. (STA/dpa) Severnoirski mirovni proces na nitki BELFAST - V Belfastu so se včeraj v navzočnosti ameriškega posrednika Geoigea Mitchella nadaljevala mirovna pogajanja severnoirskih strank, ki pa po ocenah nekaterih udeležencev »visi na nitki«. Protestantska unionistična stranka in katoliki Sinn Feina so namreč v petek zvečer prekiniti pogovore, saj niso dosegli nobenega napredka. Uresničevanje aprila lani podpisanega mirovnega sporazuma za Severno Irsko še vedno ovirajo nesoglasja v zvezi s ključnim vprašanjem, to je o sestavi lokalne vlade. Protestanti namreC zahtevajo, da se še pred oblikovanjem vlade Irska republikanska armada začne ra-zoraževati. (STA/AFP) Balkanske države za hitro uresničevanja pakta stabilnosti SOFIJA - Finančni ministri Bolgarije, Makedonije in Albanije so se na srečanju v Sofiji zavzeli za »hitro in učinkovito« uresničevanje projektov v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. Poseben poudarek so dali razvoju infrastrukture v regionalnem in evropskem merilu, projektom na področju transporta in modernizaciji energetske mreže ter njeno vključitev v evropski energetski sistem. V sklepni izjavi so se zavzeti za ustanovitev regionalnega sklada za financiranje držav v regiji in sklada za obnovo in naložbe v države, ki jih je prizadela kosovska kriza. V Skopju nameravajo ustanoviti organ za usklajevanje regionalne fiskalne politike, financ, bančništva, infrastrukture in politike zasebnega podjetništva. (STA/dpa) Nov incident na Kosovu BEOGRAD - V bombnem napadu na jugovzhodu Kosova je bila težje ranjena srbska ženska, ko so neznanci vrgli na njeno dvorišče ročno granato. Incident se je zgodil v kraju Gnjilane na območju, ki ga nadzorujejo ameriški vojaki mirovnih sil KFOR. Njihov poveljnik, general Klaus Reinhardt, je obsodil nasilje albanskih skrajnežev nad Srbi in dejal, da je globoko zaskrbljen zaradi najnovejšega albanskega napada na srbske begunce v Peči in za varnost Srbov v pokrajin nasploh. ČEČENIJA / RUSKI NAPADI SE ZAOSTRUJEJO Ruski letalski napad tudi na Rdeči križ Podpora EU čečenskim beguncem - Nemška zunanja ministrica za sankcije proti Moskvi GROZNI - Ruski napad na Čečenijo poteka z nezmanjšano močjo, v mednarodni skupnosti pa se začenjajo prve oblike pritiska na Moskvo. Rusko letalstvo je prejšnjo noč in zjutraj kljub slabemu vremenu nadaljevalo okrepljene napade na čečensko glavno mesto Grozni. Letala naj bi opravila 50 poletov, v napadih pa naj bi bilo ubitih okrog sto čečenskih upornikov, trdijo msld viri. Generalštab ruske vojske je sporočil, da so uničiti neko tovarno električnih aparatov v Groznem, v kateri naj bi Čečeni izdelovati orožje. Z letati in topništvom so napadli tudi kraj Grad severno od Groznega v bližini letališča Šejk Mansurt in Četrt Staropromislovski. Ruska vojska je zanikala poročila o predvčerajšnjem napadu na kolono beguncev. Zatrdila je, da so tarča napadov zgolj čečenski uporniki, in ne civilisti. Ruska letala so na cesti proti Rostov Bakuju zadela dva tovornjaka s čečenskimi uporniki, je še sporočila ruska vojska. _Vlada v Groznem pa trdi, da so biti v koloni begunci. Ruske informacije pa so demantirati iz Ženeve, kjer je Mednarodni rdeči križ poročal, da je rusko letalo raketiralo kolono beguncev, v kateri so biti tudi zastopniki Rdečega križa: dva sta bila ubita, tretji pa je ranjen. Medtem je delegacija Evropske unije pod vodstvom finske zunanje ministrice Tarje Halonen prispela v higušetijo, kjer je obiskala taborišča s čečenskimi begunci. Napovedala je, da bo Evropska unija čečenskim beguncem namenila 1,2 milijona evrov takojšnje pomoči. Finsko predsedstvo EU je Združene narode pozvalo, naj pospešijo pošiljke in delitev humanitarne pomoči za čečenske begunce, nemška ministrica za sodelovanje in razvoj Heidemarie Wiczo-reck-Zeul pa je zahtevala uvedbo finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njenega posredovanja v Čečeniji. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je Čečenijo od 5. septembra zapustilo približno 190.000 ljudi. Večina se jih je zatekla v sosednjo Ingušetijo, ruska vojska je prejšnji teden zaprla inguško-čečensko mejo, odprla pa je nov koridor za begunce proti Dagestanu. (STA/AFP) VZHODNA EVROPA / PO OSMIH LETIH NEODVISNOSTI IN PROBLEMOV V Ukrajini danes predsedniške volitve Sedanji predsednik Kučma brez pravega nasprotnika zaradi neenotnosti opozicije KIJEV - Danes bo 38 milijonov Ukrajincev volilo novega predsednika. Poznavalci dosedanjemu predsedniku Leonidu Kučmi pripisujejo dobre možnosti za ponovno izvolitev, saj nima resnega nasprotnika. Votilci bodo odločali o kandidatu, ki bi lahko vzpostavil red v tej nekdanji sovjetski republiki in drugi največji državi v Evropi, ki jo pretresajo korupcija, državna samovolja in vse večja revščina. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah nobeden od kandidatov ne bo dobil absolutne večine glasov. KuCma bi lahko prejel 31% do 43% glasov, voditeljica naprednih socialistov Natalja Vitrenko 15% do 20%, vodja komunistov Petro Simonenko 10% do 15%, vodja socialistične stranke Oleksandr Moroz 5% do 8% in nekdanji direktor ukrajinske tajne službe Jevgenij Marčuk 5%. Politologi v Kijevu menijo, da bo Kučma zmagal proti Simonenku ali Vi-trenkovi, saj so Ukrajinci kljub dnevni stiski siti planskega gospodarstva in Sovjetske zveze. Od 14 protikandidatov predsednika Kučme je 13 poslancev, med najresnejše tekmece pa sodita Petro Simonenko in Natalja Vitrenko. Na političarko, ki jo nekateri označujejo kot »ukrajinskega Zirinovskega«, je bil v zaCetku oktobra izveden atentat. Tako Simonenko kot Vitrenkova, ki se obračata predvsem na rusko govoreče prebivalstvo na vzhodu Ukrajine, si prizadevata za združitev »slovanskih bratov« Rusije, Belomsije in Ukrajine v »slovansko unijo«. Za drugo najmočnejšo opozicijsko stranko poleg komunistov velja predvsem v zahodni Ukrajini priljubljeno nacionalistično gibanje Ruh, ki se je razcepilo v začetku leta. Zastopata ga dva kandidata, nekdanji minister za okolje Jurij Kostenko in nekdanji zunanji minister Genadij Udovenko. Jevgen Marčuk in sedanji predsednik parlamenta Oleksandr Tkačenko iz Kmečke stranke sta skupaj z Olek-sandrom Morozom in Volodimirjem Otijnikom pred nedavnim oblikovala koalicijo proti Kučmi. Ker se niso mogli sporazumeti o skupnem kandidatu, so pred dnevi zvezo razdrti, neenotnost opozicije pa seveda povečuje možnosti Kučme. Vsi volilni kandidati soglasno kritizirajo predsednika, da vodi nepošten predvolilni boj z zastraševanjem medijev, manipulacijo in pretirano avtoritarnostjo. Kučma se v boju za ponovno izvolitev namreC ni branil uporabiti dvomljivih sredstev. Poleti je dal zaradi domnevnih nepravilnosti pri uporabi frekvence na Krimu zapreti štiri televizijske postaje, ki so »po naključju« podpirale Marčuka. Tudi Svet Evrope je Ukrajino pred kratkim kritiziral zaradi odnosa do neodvisnih medijev in ji zagrozil z izključitvijo. Vodstvu so očitali predvsem to, da ostati predsedniški kandidati nimajo enakega dostopa do medijev, ki jih nadzomje država. V času osemletne neodvisnosti je država, ki slovi po rodovitni črnici in mogočnih oborožitvenih obratih, ustvarila le malo produktivnega. Brezobzirni poslovneži so si prisvojiti dobičkonosna podjetja iz stečajne mase Sovjetske zveze, država se je odpovedala svojim socialnim obveznostim, gospodarska učinkovitost pa se je zmanjšala za več kot polovico. V primerjavi z Rusijo pa ostaja mešana skupnost narodov, sestavljena iz zahodnih Ukrajincev, krimskih Tatarov in Rusov, mirna. Evropejci in Američani imajo Leonida Kučmo za stateškega zaveznika v političnem sporu z Rusijo. V razkolu med Moskvo in Zahodom skuša Kučma okrepiti neodvisnost svoje države in se kljub nasprotovanju Moskve spogleduje z njeno vključitvijo v NATO. (STA/dpa/APA) VATIKAN - Zadnje čase je sicer prišlo do pozitivnih premikov, ki pa še ne zadoščajo. Tako je papež Janez Pavel II. včeraj na množičnem shodu v podporu katoliški šoli ocenil italijanske poteze v smeri parifikacije državnih in zasebnih šol, vsekakor pa mora biti po njegovem mnenju cilj povsem enak status italijanskih javnih šol in zasebnih katoliških. Kot je množici na Trgu sv. Petra, na katerem se je včeraj dopoldne zbralo najmanj 200 tisoč ljudi, zatrdil papež, mora priti do poenotenja med javnimi in zasebnimi šolami, tako s pravnega kot z ekonomskega vidika. Papežu pa niso navdušeno pritrdili samo mladi obiskovalci katoliških šol, njihovi šolniki in starši, temveC tudi številni vidni italijanski politiki, predstavniki opozicije, npr. Berlusconi in Fini in tudi člani italijanske vlade, med katerimi sta bila podpredsednik Sergio Mattarella in minister za šolstvo Luigi Berlinguer. Predstavniki vlade, je novinarjem kasneje izjavil podpredsednik Mattarella, so bili zlasti počaščeni, ker se je papež pohvalno izrazil o zadnjih potezah, med katere nedvomno sodi odobritev zakona v senatu. Včerajšnje množično, odlično organizirano srečanje je bilo zaključno poglavje vsedržavnega zborovanja katoliške šole, ki ga je priredila italijanska škofovska konferenca. Ze zgodaj zjutraj so v Rim zaceli prihajati udeleženci, ki so prinesli 'tudi velike napise, s katerimi so pozivali k »avtonomiji in enakosti« katoliških šol. Ko je papež zahteval, da bi zasebnim šolam priznali enak status, tako s pravnega kot ekonomskega vidika, mu je množica bučno in vidno pritrdila. Papežu so zaplosklali tudi ugledni gostje, ki so jih posedli v njim rezerviran sektor. Po zahtevi italijanski državi, naj »konkretno spoštuje pravico družin in mladih po popolni vzgojni svobodi«, priznanje, da se sicer trudi v pravi smeri, nato pa je papež izrazil zaskrbljenost nad kakovostjo katoliških šol. Pri tem je dejal, da je treba poiskati vse načine in oblike sodelovanja, da bi izboljšali kakovost njihovega delovanja. Napeti je treba vse sile, da bi ne zapraviti premoženja, ki ga v Italiji predstavljajo katoliške šole. Papež je še opomnil, da je veliko katoliških zavodov moralo zapreti vrata, krivdo pa gre iskati po njegovem mnenju ne samo v osipu števila mladih, ki se odločajo za duhovniški poklic, temveč predvsem v težavah, s katerimi se morajo soočiti družine, ki svoje otroke želijo vpisati v katoliške šole. ZAKON JEZIKOVNIH S K U P N O S Manifestacija, ki jo bosta ob koncu tedna priredila videmski nadškof Battisti in rektor videmske univerze Strassoldo v podporo prizadevanjem za odobritev okvirnega zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti v Italiji, odpira vrsto pobud, katerih namen je ustvarjanje pritiska na senat, naj vendarle izglasuje zakon, o katerem parlament razpravlja že celih petnajst let, prvo zadevno besedilo pa je bilo vloženo celo mnogo prej. Ze dvakrat v preteklosti je besedilo odobrila poslanska zbornica, enkrat pa je prišlo celo na prag dokončnega glasovanja v senatu, a ne do glasovanja zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Sedaj prav vsi zagotavljajo, da bo besedilo odobreno in da je bila dvakratna nesklepčnost pravzaprav naključna ovira, ki nima nic skupnega senata. Manjšine pa, ki gledajo na ta zakon kot na nekakšen križev pot, so seveda zaskrbljene in hočejo za vsako ceno doseči odobritev zakona Se pred novoletnimi prazniki. Govorice o vladni krizi bi se namreč lahko udejanile in to bi lahko celo pomenilo, da bo sla mimo še ena zakonodajna doba, ko je bil zakon na pragu odobritve, a slednje ni dosegel. Dejansko ta zakon nima hudih sovražnikov v parlamentu; to vedo povedati vsi in to dokazuje tudi enoglasna podpora petkovi videmski manifestaciji. Tudi desnica se namreč v to besedilo ne zaganja tako, kot se je nekoč, seveda z izjemo redkih posameznikov. Dejstvo je, da v vsej omikani italijanski družbi narašča zavest, da so manjšinski jeziki sestavni del kulturnega bogastva države in jih je zato tudi z vidika državnih interesov potrebno zaščititi. Skratka, tudi v Italiji naraSCa Število ljudi, ki začenjajo gledati na manjšine kot na skupno kulturno izročilo. Za ohranitev tega izročila pa je že skrajni C as, kajti manjšinski jeziki, ki jih ne poučujejo v Šolah in ki niso uveljavljeni v družbi, izginjajo iz leta v leto hitreje. Sicer pa je treba priznati, da vrhovi italijanske politike in tudi birokracije sedaj po desetletjih negativnega odnosa podpirajo ukrepe za zaščito manjšin. To velja tudi - in morda v prvi vrsti - za okvirni zakon, ki ga je D’Alemova vlada podprla v parlamentu, medtem ko so v preteklosti vlade kvečjemu dovolile parlamentu, da je sam vodil postopek in ga pri tem Se malo ovirale. To zadržanje vlade je treba seveda pripisati dejstvu, da sedanjo vlado sestavljajo tudi levičarske sile, ki so bile načelno vedno za zaščito manjšin in so bile v prejšnjih zakonodajnih dobah nosilke prizadevanja za odobritev zakona. Treba pa je tudi poudariti, da obstajajo sirsi, evropski razlogi za spremembo splošnega odnosa do manjšinskega vprašanja in da smo v zadnjem letu na evropski ravni zabeležili premike, ki so sicer majhni koraki, vendar prvič postavljajo manjšine v sklop vprašanj, s katerimi se aktivno ukvarja tudi Evropska unija. Za to sta verjetno dva razloga. Prvi je izrazito političen in izhaja iz dejstva, da že nekaj let Evropska unija zahteva od pridruženih Članic mMmmm T I m Kako dolgo še na repu Evrope? spoštovanje manjšinskih pravic. Tudi v pravkar objavljenem poročilu o prizadevanjih enajstih pridruženih Članic za stalno Članstvo v EU je posebno poglavje namenjeno odnosu do manjšin in v njem je seveda navedena primerjava med lanskoletnim in letošnjim stanjem. Skratka, Evropa zahteva od bodočih Članic spoštovanje standardov, ki jih sama ne spoštuje, in kaj lahko si je misliti, da bodo po razširitvi EU nove Članice kot enakovredne partnerice postavile zahtevo po takem standardu. Drugi razlog pa je v bistvu strah pred valom angleščine, ki preplavlja vso Evropo. Na Številnih univerzah ne prevajajo vec učbenikov iz angleščine in v nekaterih manjših državah, na primer na Danskem in na Nizozemskem, je angleščina jezik, v katerem se lahko pogovarjaš z vsakomer. V Franciji so leta 1992 poskusili zajeziti ta naval z ustavno spremembo, ki je določila, da je francoščina edini uradni jezik v državi, vendar tehnološkega napredka niso zaustavili. Preostaja torej le druga pot, to je vrednotenje kulturnega bogastva držav Bojan Brezigar Članic Evropske unije. Med temi je pet držav, ki še niso uredile odnosa do manjšin. To so Avstrija, Francija, GrCija, Italija in Švedska. V ostalih desetih Članicah je zaščita manjšin v glavnem konstanta, Čeprav so pomanjkljivosti prav povsod. V zadnjem letu je prišlo v nekaterih državah do vidnega napredka v odnosu do manjšin. NajveCji korak je, tudi glede na strogo centralistično ureditev, naredila Francija, ki je letos podpisala Evropsko listino o manjšinskih in regionalnih jezikih. To je Jospinova vlada naredila z veliko mero diplomacije, ki je razvidna iz stališča, po katerem je' vprašanje regionalnih jezikov nekaj povsem različnega od manjšinskega vprašanja in v Franciji ne gre za zaščito manjšin ampak za vrednotenje deželnih jezikov. Ta sklep je sprožil val diskusij v velikih fran-cioskih Ca- pisih in prvič v zgodovini je bilo splošno ozračje zelo naklonjeno novi francoski politiki. Za Francijo je to epohalen premik. Tudi Švedska je naredila korak, o katerem bi lahko prav tako rekli, da je zgodovinskih razsežnosti. V maju letošnjega leta je namreč Švedska vlada predstavila parlamentu osnutek zakona za zaščito manjšin v državi, ki je doslej priznavala samo Samije (Laponce) in jim dodeljevala nekatere gospodarske pravice, kot na primer vzrejo severnih jelenov; z manjšinskimi vprašanji se je na Švedskem do lanskega leta ukvarjalo ministrstvo za kmetijstvo... Na Švedskem ri P la t. I % v S, A s X pričakujejo, da bo ta zakon odobren pred koncem leta in da bo Švedska na tej osnovi lahko podpisala obe konvenciji Sveta Evrope o manjšinah. Celo v Grčiji, ki je vedno zanikala obstoj manjšin, je prišlo do premikov. Zunanji minister Papandreu je odkrito govoril o potrebi, da bi Grčija priznala svoje manjšine in pri tem izzval spor s premieram Simitisom, pa tudi visoki komisar za manjšine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Max Van der Stoel je izdal stališče o Grčiji, njegov prvi dokument o kaki zahodnoevropski državi v skoraj desetih letih delovanja. V Avstriji se ni zgodilo nic, in se s Haiderjem na pohodu verjetno tudi ne bo. Ostaja torej Italija, ki se na mednarodni ravni rada pobaha z južno-tirolskim vprašanjem, toda sedaj že vsi vedo, da so za to kuliso še druge manjšine, ki še zdaleč ne uživajo enake podpore. Okvirni zakon, o katerem naj bi v prihodnjih tednih dokončno glasoval senat, seveda ne rešuje vseh vprašanj. Daje pa vsem manjšinam priznanje, da obstajajo ter omogoča deželam, pokrajinam in občinam, da sprejmejo ustrezne zaščitne ukrepe. V večini krajev, kjer živijo manjšine v Italiji, namrerC slednje uživajo polno podporo krajevnih oblasti, pogosto ne glede na politično usmeritev posameznih uprav. Ta zakon odstranja oviro, ki so jo doslej povsod predstavljali periferni državni organi: vladni komisarji, prefekti in telesa nadzora nad dejavnostjo krajevnih uprav. Poleg tega pa bo ta zakon, Ce bo odobren, uvrstil Italijo znatno višje na lestvici držav, ki ščitijo svoje manjšine. To pa ni vseeno, kajti sedanje mesto na repu petnajsterice je zelo neprijetno in škodi ugledu Italije. In prav na koncu še vprašanje, ali naj se tudi slovenska manjšina vključi v prizadevanja za odobritev tega zakona, ki jo zadeva le zelo obrobno. Odgovor je pritrdilen in odločitev organizacij, ki so že pristopile k videmski manifestaciji, je lahko spodbuda za ostale, da jih posnemajo. Tudi za to obstajata dva razloga: prvi, da je trditev, da nas zakon ne zadeva, neresnična, ker vendarle določa nekatere minimalne standarde za vse manjšine v državi; drugi pa, da je solidarnost med manjšinami že ustaljena praksa in da lahko računamo, da bodo drugi kasneje tam vrnili uslugo, Ce jim danes priskočimo na pomoč. Te možnosti pa gre zavreči. Gostovanje MePZ Primorsko iz Mackolj v grškem mestu Larisi od 14. do 17. oktobra letos je za člane predstavljalo pravi pevski izziv in nevsakdanji organizacij-sko-finančni podvig, saj potovanje v daljno deželo ni ravno enostavna zadeva. Povezano je bilo z veliko odgovornostjo in vsekakor prijetnim bremenom glasnika lastnega naroda v svetu. Ko so si mačkoljanske pevke in pevci z zborovodjo Antonom Balohom in nekaterimi spremljevalci voščili dobro jutro na zbirnem mestu ronskega letališča, si še zdaleč niso mogli predstavljati, v kakšen dan se bo tisto posebno jutro razcvetelo. Gostovanje v Grčiji, na katerega se je zbor dolgo in intenzivno pripravljal, se je v tistem trenutku zgostilo v določnejše obrise in je marsikomu, kljub neprespanosti, pognalo kri po žilah: tokrat je šlo zares. Vabilo in obljuba iz lanskega julija, ko je bil moški zbor Glasbenega združenja Larise ob zaključku svoje evropske turneje gost SKD Primorsko v Mačkoljah, se je končno uresničevala. Tedaj je do srečanja in navezanja trajnejših stikov prišlo tako rekoč po golem naključju - gostovanje je mačkoljanskemu društvu ponudil Tržaški oktet, ki sam ni zmogel organizacijskega bremena, a se je leta 1987 že udeležil pevskega festivala v Larisi. Cilj mačkoljanskih pevcev je bil prav ta: udeležba na zborovskem festivalu v prestolnici Tesa-lije, velikem pevskem prazniku, ki si je v 15 letih pridobil mednarodni sloves in postal ugledno stičišče različnih zborovskih kultur. A do tega cilja je bila pot dolga: ne samo pevske priprave, tudi fizične razdalje niso zanemarljive, da ne govorimo o jezikovnih in kulturnih razmikih. In vsaka dolga in naporna pot skriva tudi nepredvidljivosti. Zataknilo se je takoj na začetku. Milansko letališče Mal-pensa, na katerega letijo kritike od vsepovsod, je zaustavilo odhod tudi naši skupini. Bilo je vkleščeno v neprodomem meglenem čepu, da letalo v Ronkah ni dobilo dovoljenja za vzlet. Neprijetnost se je kaj kmalu potešila ob prijateljskem klepetu s skupino koprskih novinarjev, ki so prav tako kot mi čakali na zeleno luč, oni sicer za potovanje na Sicilijo. Fantje so izkoristili priložnost, da so v ozadju s pesmijo počastili sopevca, ki je tistega dne praznoval rojstni dan. Slovenska beseda, ki je prevladovala v čakalni hali, je nekatere močno zbodla v ušesa, a se zaradi tega nismo pretirano vznemirjali. Pred sabo smo imeli drugačne, plemenitejše in kultumejše cilje in nas pritlehnost neumestnih pripomb sploh ni zamajala. No, v Malpensi pa spet ni vse tako črno, kot pravijo. Tam nas je pričakalo zadolženo osebje in nas nemudoma pospremilo v mednarodni terminal do letala za Atene, ki je zaradi naše zakasnitve vzletelo z več kot polurno zamudo. Po dveumem letu se nas je ob izstopu na atenskem letališču El-linikon polastil občutek, ki nas ni zapustil vse štiri dni, kolikor je trajala naša pevska dogodivščina. Občutek, da te Grčija in njeni ljudje sprejmejo odprtih rok, preprostega srca in brez zadržanosti, ki je značilna za severnjake. Pred letališčem nas je pričakal prijazni vodič Panagiotis Tsakakis, Panos za sorodnike in Nedelja, 31. oktobra 1999 NEDELJSKE TEME MePZ Primorsko gostoval v Larisi prijatelje, ki je odlično obvladal srbohrvaščino in nas ni zapustil do povratka. Glavni del poti nas je še čakal: najprej zapleteno prečkanje atenske metropole, šti-riinpolmilijonskega velemesta, kjer živi polovica vsega grškega prebivalstva. Obvoznice ni, saj je aerodrom tako rekoč na robu mesta. Pred parlamentom, kjer so straže, ki nepremično stojijo celih osem ur in so jim zato priskr-beh tudi streho nad glavo, prava turistična atrakcija, se je ravnokar odvijala protestna manifestacija. Neprehodnost glavne prometne žile je šofer tako izkoristil za dvakratni obhod mestnega jedra Plaka in Psiri, nad katerima mogočno kraljuje veličastna Akropola. Ob pogledu nanjo se porodi občutek neminljive lepote in trdnosti starodavnih temeljev kulture. Posledice potresa, ki je pred kratkim prizadel Atene, so vidnejše v severnem delu mesta, kjer je tu pa tam še kaka prikolica za potresence. Drugače se za Atenčane življenje odvija na videz normalno, za naše pojme pa nesprejemljivo kaotično. Ko smo se rešili oklepa velemestnega vrveža, nas je pot preko Atike vodila do Larise po avtocesti E75. Pokrajina se je spreminjala iz kraških goličav v oljčne nasade, ki so se proti severu umikali nepreglednim poljem bombaža. Zrelega so pravkar obi-rali, mladega pa obilno namakali, saj dežja že štiri mesece niso videli. V dolgih odsekih se avtocesta zoži na dvopasovnico, ob vožnji po njej pa si je marsikdo zatisnil oči. Vožnja grških šoferjev je bolj podobna igri na srečo kot spoštovanju predpisov, vendar se s svojo iznajdljivostjo znajdejo v vsaki kaši. Po več kot peturnem avtobusnem potovanju smo pred sabo zagledali v morje luči pogreznjeno Lariso. Nastanih so nas v hotelu Dionysos v samem središču mesta, kjer sta nam ob prihodu predstavnika zbora Glasbenega združenja izrekla prisrčno dobro-došlico. 2e med sprehodom do restavracije na enem izmed glavnih mestnih trgov, kjer so nam ustrežljivi natakarji postregli na odprtem z grško večerjo (tu je bila naša stalna obedovalnica tudi v naslednjih dneh), se nam je mesto razkrilo v čisto posebni luči, še bolj pa v naslednjih dneh, ko smo ga na široko prehodih po dolgem in počez. Larisa, glavno mesto dežele Tesalije, leži sredi istoimenske nižine, razpotegnjeno ob bregovih reke Piniosa. Arheološke najdbe pričajo o njenem starodavnem izvora in bogati zgodovini, ki je rodila mnoge tesalske mite in junake. Tako je Ahil, starogrški junak in polbog, tesno povezan s tesalsko mitologijo, ena najlepših pesniških figur starogrške književnosti. Homer omenja Lariso kot sedež starodavnega ljudstva Pelasgov, predhodnikov grškega naroda. V stoletjih pa je mesto slo skozi več nadvlad, od makedonske, rimske, bizantinske vse do turške, katere se je rešilo z vojno za neodvisnost. Današnja podoba Larise priča o sodobnem utripu mesta in dežele. Tesalija je kot večina grških dežel močno razvila kmetijstvo ter z njim povezano predelovalno industrijo, predvsem tekstilno, ter obrtništvo, nima pa težke industrije. V letih razvojnega čudeža je Larisa zrasla v četrto grško mesto po številu prebivalcev (200.000) in se razvila v po- memben, če ne edini tesalski tr-govsko-bančniški center, v katerega se steka bogastvo iz celotne dežele, je pa tudi družbeno, politično in kulturno-vzgojno središče dežele. O tem, da je Larisa za grške pojme bogato mesto, ki se močno približuje evropskemu standardu, za katerim preostala država se precej zaostaja, se lahko prepričaš na vsakem koraku. Mesto je posejano z bančnimi zavodi in butikami, pogrošnih prodajaln skorajda ne najdeš, mali bazar je porinjen v odmaknjeni predel. Skrb za okolje se zrcali predvsem v mestnem jedra, ki so ga v celoti spremenih v pešaško cono, asfalt in pločnike odstranili, tla pa tlakovali s ploščami in ob straneh zasadili drevorede. Križišča krasijo modeme skulpture, trgi pa so prave zbirne točke za vsakovrstna srečanja, s parki, vodometi (teh je na desetine) in vabljivimi lokali. Ulice in trgi so vseskozi živahni, pravi življenjski utrip pa začutiš v večernih in nočnih urah, ko se mlado in staro zgrne na ulice in na njih kar mrgoli obiskovalcev do ranih jutranjih ur. Mnogi lokali ponujajo tradicionalno in sodobnejšo grško glasbo v živo, že sam sprehod po mestu s postankom v tem ali onem lokalu je pravi užitek, na katerega v naših mestih, ki se zvečer ovijejo v turobno odmaknjenost (s pretečimi nevarnostmi), nismo vajeni. Prvo grško jutro smo pevke, pevci in spremljevalci namenih odkrivanju mestnih zanimivosti, malo vsak zase ah po skupinah, malo vsi skupaj s prijateljem Pa-nosom. Najprej smo si ogledali Arheološki muzej Larise, kjer so razstavljene zbirke eksponatov krajevnega in širšega izvora. Izkopanine segajo od neolitika -značilni so kipci živali, žena, zoomorihih podob iz žgane gline - preko mikenske in klasične kulture do rimskega obdobja. Arheološka izkopavanja so še v polnem teku; veliki amfiteater je pravcato gradbišče, dostop vanj pa zapira visoka ograja. Sprehod se je nadaljeval mimo vehčastnih cerkva, med katerimi izstopata cerkvi sv. Jurija in sv. Ahileja, ki je tudi zaščitnik mesta. Obhod Larise se je zaključil v občinskem kulturnem centru, v katerem sta muzej Katsigras in umetnostna galerija, kjer smo si ogledali stalno razstavo novo-grškega slikarstva. V isti stavbi je v kletnih prostorih sedež lariškega zbora (lari- saiki horodia), katerega stene so dobesedno prekrite s priznanji in diplomami od vsepovsod. Gostitelji so svoje prostore velikodušno odstopih mačkoljanskim pevcem, da so se v popoldanskih urah dodobra pripravili na večerni koncert. Občinski konservatorij Larise -Dimotikd odio Larisas - je v petek, 15. oktobra, odprl vrata velike koncertne dvorane, v kateri je bilo vse pripravljeno za uvodni koncert 15. zborovskega festivala Larise. Glasbena šola je popolnoma nova in tudi koncertna dvorana je grajena in opremljena po za tovrstne prire- ditve najprimernejših kriterijih. Za uvodni večer Festivala, ki ga je krajevni časopis Eleftheria označil kot zborovsko »fiesto« mednarodnih razsežnosti, so poslušalci do zadnjega kotička napolnili dvorano, prisotni pa so bili tudi dmžbeno-politični, kulturni in cerkveni predstavniki Larise: župan Kostas Tsa-nakulis, podžupan in predsednik občinskega sveta. Uvodni pozdrav in voščilo sta izrekla predsednik Glasbenega združenja Panagiotis Pa-pathanasiu in podžupan Panos Sapkas. Oba sta poudarila pomen in uspeh, ki ju je Festival dosegel v petnajstih letih in povzdignil mesto Lariso v sam vrh zborovske kulture. Festival se je nato začel z nastopom moškega pevskega zbora G.Z.L:, ki je pod vodstvom Dimitrisa Karvunisa in ob klavirski spremljavi Joanne Siopu-di dostojno izvedel nekaj pesmi iz klasične in sodobnejše pevske zakladnice. Prijeten in bližji ljudskemu slogu petja je bil nastop Mešanega pevskega zbora s Skiathosa, otoka v Sporadih, ki s svojo lepoto privablja turiste od vsepovsod. Dragi in glavni del koncerta je bil v celoti posvečen Mešanemu pevskemu zboru Primorsko kot edinemu tujemu predstavniku letošnje izvedbe. Predsednik društva Miloš Tul je v pozdravnem nagovora, ki ga je na splošno začudenje in odobravanje izrekel najprej v grščini in nato v italijanščini, izkazal toplo zahvalo gostiteljem in občinstvu ter jim posredoval pozdravno poslanico miru in sožitja dolinskih občinskih upraviteljev. Nato se je po besedi oglasila pesem. Zborovodja Anton Baloh je za to priložnost izbral dokaj pester spored pesmi od Gallusa in Arcadel-ta do slovenskih umetnih (Ignacij Ota, Jani Golob) ter priredb ljudskih pesmi (Josip Slavenski, Jože Leskovar, Ubald Vrabec, Marco Sofianopulo, Karol Pahor in Ota). Namen tako izbranega programa je bil, prikazati v čimbolj prijetni in zgoščeni obliki celoten prerez skozi slovensko zborovsko zakladnico ter zaobjeti vanj tudi druge, nam sosedne narode. Po začetni napetosti je zbor zadihal in izpeljal program na dostojni ravni, čeprav se je tu pa tam poznala utrujenost. Posebno odobravanje je požel moški sestav, ki je občuteno izvedel ljudsko v Leskovarjevi priredbi Ko so fantje proti vasi šli. Ob izmenjavi priložnostnih daril je občinstvo, kljub dokaj pozni uri, s toplim aplavzom iztržilo še dva dodatka. O samem nastopu je Eleftheria takole poročala: »Veliko presenečenje večera je bil nastop mešanega zbora Primorsko - Trst pod vodstvom Antona Baloha, ki je očaral s širokim repertoarjem pesmi.« Večer se je nadaljeval ob skupni večerji z zborom z otoka Skiathosa in nato še dolgo v noč po mestnih ulicah in lokalih s tradicionalno grško glasbo v živo Sobotno jutro so pevke in pevci namenih obisku slovitih Meteor, gorske pokrajine v osrčju Tesalije, znane po bizantinskih samostanih, ki so skorajda nerazumljivo zrasli na navpičnih in nedostopnih skalnatih vrhovih. Svete Meteore (Agia Meteora), kot področje imenujejo njeni prebivalci, obsegajo 6 kv. km; številni kamniti vrhovi se kot kiklo-pski stalagmiti dvigajo nad rodovitno tesalsko ravnico in so bojda sad morske korozije, ki je v milijonih let izklesala pravo naravno čudes. Tej je človeška roka pridala svoje, ko je na skorajda nedostopnih konicah v 14. stol. zgradila pravcate utrdbe - samostane. Sem so se zatekali menihi v iskanju boga in asketski odpo- NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. oktobra 1999 .Avstrijski dramatik in pisatelj Odon von Horvath se je rodil leta 1901 na Reki, študiral je v Nemčiji in Avstriji, živel je nekaj Časa na Češkem, skratka, med dvema vojnama je doživel Mittele-vropo, ki je dokončno zabrisala mit srečne Avstrije in postala prizorišče najhujšega gorja našega stoletja. Horvath je zaradi nacističnega terorja zbežal v Pariz, kjer je leta 1938 umrl. Nacisti so Ze pred tem prepovedali tisk in upri-zarjanjenje njegovih del. Ta peklenski svet živi svoje groteskno žviljenje tudi v takoimenovani »ljudski igri« Zgodbe iz dunajskega gozda. Igro je kot prvo v abonmajski sezoni 1999-2000 uprizorilo Slovensko stalno gledališče v Trstu, premiera je bila v Kulturnem domu v petek, 29. oktobra. Delo je režiral Mario Uršič. Repertoarna odločitev za Horvathovo delo pomeni nedvonmo pričetek refleksije o usodi Človeka in družbe na prehodu v novo tisočletje. Zgodbe iz dunajskega gozda (1931) se bralcu odkrivajo kot kompleksen tekst. Ne gre za težavo razumevanja, saj je pisatelj še kako »razumljiv« in v svojem sporočilu neposreden, ampak za večplastnost strukture. Naziv »ljudska igra« naglaša navidezno sproščenost in nasmejan obraz dogodkov in ljudi, ki se v svojem konformizmu in plitvini kmalu izkažejo kot neznansko kruti. Ob risanju dogodkov in junakov Horvath izpostavi propadajočo dunajsko družbo, sproletarizirane malomešCane, svet naCel in konvencij, ki slonijo na popolnem izpraznjenju vrednot. V ozadju dogajanja so gospodarska beda, nasatanek nacizma in vojna slutnja. Velika freska se opira na nesrečno ljubezensko zgodbo, ki pa je le nit, ki veže mnogo manjših prizorov in osebnih usod, ki pomenijo izsek srednjeevropskega sveta v tridesetih letih. Horvath v svoji dramski freski meša žanre tako, da lahko govorimo o farsi, tu pa tam o komediji, o realizmu in naturalizmu. Ostra družbena kritika in nekateri stilni oprijemi pa utemeljujejo tezo, da je Horvath lahko Brechtov predhodnik. Ker rojeva osnovna zgodba mnogo prizorov in karakterjev in ker stilni pristopi spreminjajo razpoloženje, je igra zahtevna tako za režiserja kot za igralce, saj je še najmanjša figura pomembna. Mario Uršič je obširen tekst osvetlil ter »utrdil« osrednjo ljubezensko zgodbo in hkrati podrobno analiziral posamezne prizore in karakterje. Vsebinsko je izpostavil OTVORITVENA PREMIERA SSG Prepričljiva uprizoritev Horvathovih Zgodb iz dunajskega gozda, v katerih ni več mmiljenjja praznino vrednot in grozečo nekomunikativnost protagonistov, ki pa se dogajata v navidezni normalnosti. Petje in veseljačenje, dobroto in nasmejane obraze prekinejo dramatični prizori, ki odkrivajo resničnost dužbe in njenih »junakov«. V ozadju je Čutiti morečo slutnjo konca. Ta svet, ki zapusti v gledalcu grenka usta, se prikazuje na komunikativen in »dopadljiv« način. V sami dvorani se prepletata smeh in tišina, ki je tista, ki ostane. Vezna nit je torej ljubezenska zgodba Marianne (Barbara Cerar), ki zapusti sorazmerno premožnega Oskarja (Gojmir Lešnjak) za fičfiriča in ženskarja Alfreda (Janko Petrovec). To strahotno razburi Marianninega očeta Čarnega Kralja (Ivo Ban) in nekdanjo Alfredovo ljubico, privlačno Zensko srednjih let Valerie (Miranda Caha-rija), ki pa se kmalu in pragmatično potolaži. Okoli nje brenči pronacistic-ni študent Erich (Aleš Kolar), skušajo pa se poveseliti sam Čarni Kralj, Rit-mojster (Vladimir Jurc), Minister (Li-vio Bogateč), to je v Ameriki obogateli Dunajčan, in sploh druščina, ki je v plitvi revščini najraje vesela. V njej so spovednik (Stojan Colja), gospodična Ema (Vesna Pernarčič), Ida (Nikla Pa-nizon) in celo mesar Havlicek (Gregor GeC). Zgodba med Alfredom in Ma- Ace Mermoua rianne zažari in propade. Rodi se otrok, Alfred brez konjskih stav in žensk ne služi in vsa ta bede se zvrne na Marianne. Alfred s pomočjo prijatelja Ferdinanda Hierlingerja (Danijel Malalan) prepriča Baronico (Lučka Počkaj), naj sprejme Marianne kot plesalko v nočnem lokalu. To Baronica naredi. Tragedija se prične, ko po pijanki v osmici družba, kjer je tudi Mariannin oce, obišCe noCni lokal in se vsa resnica o hčerki odkrije. Ob zaključku večera Minister ponudi Marianne denar za ljubezenske pro-tiusluge, vendar ga ona odbije, on pa jo obtoži, da mu je ukradla denar. Dekle presedi nekaj tednov v- zaporu. Edini, ki bi jo še vzel za Ženo, je Oskar, vendar ga moti prisotnost otroka. Slednji je pri Alfredovi mami (Nevenka Sedlar) in stari mami (Mira Sardoč). Ko se vsa ta sprta druščina s pomočjo pragmatične Valerie pobota, pride do konCne tragedije. Alfredova mati in nona »skrbita« za otroka tako, da se prehladi in umre. Ko Alfred prinese na oder belo krsto, Oskar odpusti Marianni »grehe«, ji ponudi roko in ugotovi, da se je vse sreCno končalo. Pisana druščina tako do konca odkrije svojo notranjo revščino, nesposobnost za Čustva in edino navezanost na skromna prezivetvena materialna sredstva. Ne bi vedel, Ce je kdo v predstavi nosilec luči, verjetno ga ni. Luc je le umetna, ko se vsa ta gospoda napije v osmici, ko poje in se veseh dobrih krvavic, cigar in podobnih užitkov. Sama ljubezen je epizoda, ki nic srečnega ne prinese, saj je vsak izhod iz kolektivnega tunela prepovedan. Nakaže ga le študent Erich: v nacizmu in vojaškem fanatizmu. Bralec lahko razume, da je bila mozaična predstava zahtevna za vse. Kot sem Ze zapisal, je Uršiču uspelo izostriti zgodbo in posamezne prizore ter z njimi ustvariti atmosfero, ko se tudi veselje na odru in posledični smeh publike spremenita v tesnobne občutke. Lahko bi našteli vrsto prodornih prizorov: veselje ob kopanju, ledeni mraz v stanovanju Alfreda in Marianne, ko imata sina a ne denarja, veseljačenje v osmici, šok v nočnem klubu in seveda grozljivi finale. Omembe vredni pa so tudi kratki utrinki, kot je bil dialog med mesarjem Havlickom in Emo. Naštevanje je lahko krivično, nedvomno pa se bo kompleksno kolesje med ponovitvami še dodatno »nabrusilo«. MoZnost pomeni, da je UršiCu uspelo zgraditi živ organizem, delo ki utripa in diha, kar je nedvomno uspeh. To je zmogel tudi zato, ker je igralcem dopustil primeren ustvarjalni prostor in možnost poglobljene refleksije. Kratke, Zal zaradi prostora, oznake in ocene si zaradi povedanega zasluzijo vsi igralci, bilo pa jih je 16, kar pomeni napor za vso gledališko hišo. Pri oznakah bom skušal slediti Ze opisani pripovedni shemi. Barbara Cerar je dala »dušo« zivljenskemu loku Marianne, ki se prične z naivno in mladostno radoživostjo in željo po ljubezni. Zaradi ljubezenskega poleta pade dekle v nesrečo in nasmešek umre. Cerarjeva je s svežino in hkrati refleksivno odigrala prehod, ki je zahteval upodobitev globinskih psiholoških sprememb. Janko Petrovec je vlogo Alfreda najučinkoviteje podal takrat, ko se fičfiriču zamajejo tla pod nogami in se mora soočati z zelo konkretno prezivetveno stisko. Gojmir Lešnjak je upodobil odbi- tega ženina Oskarja tako, da je gledalca zazeblo. Bil je mrtvaško hladen v svoji navidezni ljubezni, ki je nosila v sebi toliko egoizma, da je spremenila otrokovo smrt v sreCen dan. Čarnega Kralja je upodobil Ivo Ban. Tudi ta karakter je bil impresiven, saj je igralec z nekaj gestami nanizal praznino vsakdana, bebavosto veselje v pijanosti, pohotnost in nenazadnje skaljen in neusmiljen odnos do hčere, ki se je obenem vezal z žalostjo. Vloga Valerie je bila kot napisana na kožo Mirande Caharije, ki je upodobila pragmatično Zensko zrelih let, ki si privošči življenje in se ne izogiba telesnemu uživanju, Čeprav nima veC nobene iluzije. Aleš Kolar je bil študent, ki je moral v nekaj potezah izraziti nacionalistični fanatizem. Rit-mojstra je odigral Vladimir Jurc. Njegove petje med tragikomično veselico na osmici je vzbudilo med občinstvom aplavz. Lučka Počkaj je odigrala baronico, hladno in ciniCno upraviteljico nočnega lokala in bordela. Človeka iz dunajskega nočnega podzemlja, Ferdinanda Hierlingerja je solidno zarisal Danijel Malalaj. Gregor GeC je kot Havlicek povsem opredmetil krutost ozračja in se ujel v posrečeni skici z Vesno Pernarčič v vlogi Eme. Čeprav v obrobni vlogi se je kot Ida v ansambelsko igro odločno in brez treme vključila Nikla Panizon. Stojan Colja je bil v vlogi spovednika najbolj prepričljiv, ko se je kolektiv prepuščal praznemu veseljačenju, kar veliko pove o vzdušju igre.... V vlogi obogatelega Ministra se je odlično znašel Livio Bogateč, ki je v dunajsko zatohlost ponesel glas Amerike: to smo pa mi, ki vse zmoremo z denarjem. Nevenka Sedlar je odigrala lahkomiselno Alfredovo mati, pretresljiv pa je bil lik stare matere, ki ga je oblikovala Mira Sardoč. V kratkem koncu igre je uprizorila ves strup in krutost starke, ki jo je življenje oropalo za vse iluzije in za usmiljenje. V tem lahko vidimo bistveno sporočilo igre: v Zgodbah iz dnajskega gozda ni veC.usmiljenja, ker morajo ljudje preživeti za vsako ceno; onkraj človečnosti in onkraj etike. Predstava pa nam je ponudila še druge pomembne elemente. Učinkovito in »praktično« sceno je izoblikovala Janja Korun, kostume v stilu tridesetih let je izdelala Marija Vidau. Glasbo, ki je poudarila grozeže zgodovinsko ozadje in groteskno veselje, je napisal Peter Ugrin. Koreografinja je bila Mojca Horvat. Delo je prevedla Mojca Kranjc, lektor je bil Jože Faganel. Korepetitor je bil Aljoša Starc, strokovnjak za Čarovnije pa Vikj. vedi vsem zemeljskim užitkom ter sčasoma razvili močno meniško skupnost. Samostanov je bilo začetka Cez 20, do danes se jih je ohranilo 6, ostale so porušili Turki, ki so za Časa okupacije v njih namestili zapore. Dostop do samostanov je bil nekoč mogoč edinole po lesenih lestvah in vrveh, stopnice so zgradili oz. izdolbh v živi skali kasneje predvsem zaradi turizma. Samostansko življenje še poteka v treh meniških samostanih in dveh ženskih redovniških. Menihi in redovnice se pokoravajo strogim samostanskim pravilom in notranjemu redu. Ogledali smo si najvecji in najstarejši samostan, znan kot Veliki Meteor. Danes vodi ovinkasta cesta z zgornje strani skoraj do vhoda. Samostan je ustanovil menih Atanazij Meteorit; menihi so ga sami zgra- dili in sicer najprej cerkvico, okoli katere so prizidali ostale stavbe in prostore. Stroga notranja pravila morajo spoštovati tudi obiskovalci, saj je ženskam dostop v neprimerni obleki prepovedan. Za neprimerne veljajo tudi hlaCe, nad katere si ob vhodu morajo nadeti široka in dolga krila. V samostan vodita v skali izdolbeni prehod in stopnišče. V njem si je možno ogledati cerkev Kristusovega spremenjenja katholikon, bogato poslikan s freskami in okrašen z ikonami in pozlačenimi lesenimi skulpturami ter jedilnico, kuhinjo in knjižnico, v kletnih prostorih pa še etnografsko razstavo. Ni treba posebej poudarjati, da se s tiste višine odpira Čudovit razgled na bajno pokrajino. Meteore obišCe letno milijon turistov z vsega sveta, istega dne popoldne pa je na neuradni obisk prispela španska kraljica Sofia z namenom, da si ogleda to Čudovito zmes narave, umetnosti in religije. Po kratkem postanku v vz-nožni vasici Kastraki, kjer v dobro založenih prodajalnah ponujajo vsakovrstne spominke in izdelke domaCe obrti, je izletnike pot spet vodila v Lariso na drugi zborovski večer, ki so se ga pevci tokrat udeležili kot poslušalci. Med nastopajočimi je izstopal Mladinski zbor Občinskega konservatorija Larise, katerega petje je prisotne dobesedno očaralo in prevzelo z njim lastno milino se posebno v občutenih solističnih vložkih. Skratka, triinpetdesetclanski zbor neslutene kakovosti, ki ga zadnji, moški zbor Komercialne banke, kljub visokim ambicijam - zbral je že številne uspehe in priznanja po raznih evropskih državah - ni mogel prekositi kljub solidnemu in prepričljivemu nastopu. Dostojen, a še vedno v mejah povprečja, je bil nastop mešanega zbora iz bližnje Farsale. Skupna značilnost vseh nastopajočih grških zborov je predvsem petje ob klavirski spremljavi, poleg drugih posebnosti v glasovnem nastavku in zvočnosti grškega melosa. Koncertu je sledila še zadnja skupna večerja, tokrat v izbrani restavraciji srednjeveške utrdbe, kjer smo izbrano grško hrano zalili z božansko retsino, izvrstnim vinom smolnate arome. Tu smo se tudi poslovili od prijaznih gostiteljev z enim samim obžalovanjem: da se srečanje nagiba h koncu in da je bilo priložnosti za skupno oživljanje lanskih prijateljskih vezi pravzaprav premalo, saj so bili gostitelji močno obremenjeni z izpeljavo festivala. Tudi vreme se je držalo kislo: po dolgem sušnem obdobju so tla končno namočile prve kaplje dežja. V rahlem pršenju smo naslednje jutro zapustili Lariso, a na 350 km dolgi poti do Aten je spet pokukalo sonce. V Atenah smo se spet zagozdili v mestno gužvo, iz katere smo se komajda pravočasno rešili. Na letališču smo se poslovili od prijaznega Panosa, kateremu smo dolžni toplo in prisrčno zahvalo, saj je s svojo tiho in nevsiljivo prisotnostjo poskrbel za brezhibni potek gostovanja in za dobro počutje vseh udeležencev. Za njim je seveda stal trud in prizadevanje same organizacije - Glasbenega združenja Larise, naših gostiteljev, kate- rim izrekamo javno priznanje in zahvalo za izkazano zaupanje in vabilo ter za tako skrben in prijateljski sprejem. Prav tako gre priznanje društvu in vsem tistim ustanovam in posameznikom, ki so gostovanje tudi finančno in vsestransko podprli. In seveda zahvala tudi zborovodji Antonu Balohu ter pevkam in pevcem, ki so v daljni Heladi, zibelki evropske kulture, Častno zastopali slovensko pesem. Anaroža Slavec Slike; Na prejšnji strani: zgoraj: uradna slika z nastopa; levo: pogled na Veliki meteor; desno: delni pogled na Meteore. Slike: David Stepančič in Rafael Tul. Nedelja, 31. oktobra 1999 NEDELJSKE TEME Raziskava njej ta velika uganka Raziskovanje nam ne bo več tako zamotana in nejasna uganka; vsako zadnjo nedeljo v mesecu bo namreč SLORI -Slovenski raziskovalni inštitut - predstavil, kaj se novega vrti na prizorišču raziskovanja, posvetov, strokovnih publikacij. Iztočnica bo seveda slovenska manjšina v Italiji, ne bo pa manjkalo tudi podatkov o delovanju drugih raziskovalnih centrov v Sloveniji, v deželi Furla-niji-Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem ter na Hrvaškem. Glavni namen tega informiranja pa je predvsem nastanek nekega novega dialoga med vsemi, ki raznoraznemu raziskovanju (saj vendar smo vsi celo življenje raziskovalci...) posvečamo velik del svojega življenja in pa Vami, ki predstavljate našo "publiko”. Dobra publika je seveda zmožna'kritične presoje produkta, ki ji je namenjen, zato vabimo vse, ki bi radi aktivno sodelovali v tej odprti tribuni o raziskovanju, da to tudi storijo. Dobrodošli so vsi komentarji, kritike, predlogi in želje, ki se po-bliže tičejo raziskovanja, pa tudi sploSnih problemov in vprašanj glede znanja, izbire Studijske smeri in nadaljnjega izpopolnjevanja. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT Osrednji sedež: Ul. Carducci 8 34133 Trst Tel.: 040-636663 Fax: 040-369392 E-mail: slori.ts@tmedia.it Gorica: Ul. Della Croce 3 34170 Gorica Tel.: 0481-81827 Fax: 0481-531381 E-mail: slori.go@tmedia.it Benečija: Ul. IX agosto 8 33043 Čedad Tel./Fax: 0432-732500 E-mail: sloricedad@iol.it Kanalska dolina: Ul. Nazionale 113 33010 Ukve Tel.: 0428-60266 Tržaški in goriski sedež imata na razpolago bogat izbor strokovnih del, s posebnim poudarkom na gradivu, ki specifično obravnava slovensko manjšino v Italiji in manjšinska vprašanja nasploh. Nekatere knjige in publikacije nudi Slovenski raziskovalni inštitut brezplačno, ostale si lahko interesenti izposojajo; na voljo je tudi fotokopirni servis. Stran uredila Vida Valenčič KLNJIGA POD DROBNOGLEDOM Pavel Stranj: Slovensko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi PAVEL STRANJ SLOVENSKO PREBIVALSTVO FURLANIJE -JUUJSKE KRAJINE V DRUŽBENI IN ZGODOVINSKI ok> I JE OSO 1 Pavel Stranj: Slovensko prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine v družbeni in zgodovinski perspektivi. Knjiga predstavlja nekoliko predelan osnutek doktorske disertacije, ki jo je Pavel Stranj nameraval oddati na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zal te naloge Stranj ni uspel dokončati zaradi naglo napredujoče neozdravljive bolezni, ki ga je naposled v letu 1995 odtrgala od številnih delovnih načrtov, katerim se je Pavel z njemu lastno raziskovalno vnemo posvečal v svojem življenju. Tudi v tem svojem delu se je Stranj dotaknil številnih tem, ki jih pa nato ni uspel oziroma utegnil razviti, na primer pregled teorije proučevanja nacionalnih in etničnih skupnosti, vprašanje interetnicne koeksistence, zlasti v odnosu med slovenskim in furlanskim prebivalstvom v vzhodnem delu Furlani]e-Julijske krajine, ter regionalno analizo istega območja na osnovi raznih statističnih kazalcev. Urednika Milan Bufon in Aleksej Kalc sta se zato odločila, da Stranjev tekst omejita na tisto temo, ki se je, kakor je bilo mogoče razbrati iz razpoložljivega besedila, zdela avtorju centralnega pomena in za katero je tudi izpisal najbolj dodelan del svojega teksta, namreč na problematiko kritične interpretacije popisnih in drugih virov ter ocen etnične strukture etnično mešanega obmejnega dela dežele Furlanije-Julijske krajine s posebnim ozirom na slovensko prebivalstvo in sploh na vprašanje družbenega in zgodovinskega razvoja tega območja. Bralci bodo v Stranjevem delu nedvomno našli obilo dragocenih informacij in štu- dijskega gradiva o problematiki etnične, jezikovne in nacionalne identifikacije in njenega spreminjanja skozi čas in prostor. Z njo povezani problemi ostajajo v etnično mešanih okoljih slejkoprej aktualni in za razumevanje naše preteklosti in prihodnjih perspektiv tudi nadvse pomembni. Morda se tudi iz tega razloga zdi, da je zaključno poglavje, ki ga Stranj ni uspel več napisati, v knjigi pravzaprav nepotrebno, saj predstavlja že sama nekakšen povzetek tistega raziskovalnega področja, ki mu je avtor posvetil svoj dolgoletni interes pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu. K temu delu se bodo najbrž povrnili vsi tisti, ki bodo po njem in tudi na osnovi njegovih spoznanj dograjevali skupno vedenje o družbenem in kulturnem stiku tega prostora, s katerim in v katerem živimo. Najnovejše publikacije inštituta Valentina Martinuc Bilinguismo e reti neurali 1999 Publikacija sodi v zbirko diplomskih nalog. Avtorica se spoprijema s psihološkimi zapletenostmi dvojezične osebe med rabo jezika manjšine ali večinskega jezika. Specifično razčleni pojav rabe svojilnih zaimkov pri Slovencih v Italiji pod vplivom italijanščine med pogovorom in pisanjem v slovenščini. Gre za pojav tako imenovane interference. V prvem delu raziskave je avtorica opredelila vrste interference pri svojilnih zaimkih ob pregledu šolskih nalog dijakov v letu 1995/96, v zadnjem delu pa je reproducirala slovnično pravilo svojilnih zaimkov v nevronsko mrežo, da bi ugotovila, Ce pokaže mreža iste interference kot testirani osebki. Izsledki kažejo, da med uporabo enega jezika drugi ni avtomatično izključen. Norina Bogateč, Milan Bufon Slovenske šole v tržaški in goriški pokrajini - Nižje in višje srednje šole 1999 (Knjiga je bila obširneje predstavljena v septembrski številki glasila SLORI na straneh Primorskega dnevnika) Vlado Klemše, Robert Petaros, Aldo Rupel Goriško ozemlje - Zemljevid slovenske mikrotopo-nomastike 1999 Dejansko ni to le zemljevid temveč publikacija s predgovorom, obrazložitvijo naCel pri zbiranju imen in imenskim seznamom po abecednem redu skoraj 2000 krajevnih imen v mejah sedanje goriške pokrajine. Gre nedvomno za osnovno raziskovalno delo velike pričevalne vrednosti, ki bo služilo tudi običajnemu interesentu za osmišljanje svojega bivanja v določenem prostoru. Zaradi praktičnosti je goriško ozemlje porazdeljeno pravzaprav na dva zemljevida v merilu 1 : 25.000, ki ju je pripravil in obdelal Geodetski zavod Slovenije. Riccardo Ruttar I diplomati della Slavia 1999 Knjiga je osnovana na 400 intervjujih z Benečani z višješolsko izobrazbo. Izhodiščna vprašanja o študiju, zaposlitvi, poklicnih perspektivah omogočajo obenem veliko širšo analizo etnojezikovne identitete intervjuvancev, odnosa do slovenskega jezika, pravnega položaja slovenščine v Benečiji, Čuta pripadnosti specifični kulturni in zgodovinski realnosti. Raziskava je opremljena s Številnimi barvnimi grafikoni in tabelami, kronološko pa zaobjema časovni razpon med prvim cenzusom v Benečiji (1871) do današnjih dni. Ob tem seveda jasno pokaže, kako se je Benečija v desetletjih izpraznjevala zaradi nuje po iskanju zaposhtve na tuji zemlji. Pozitiven preokret za Benečijo predstavlja, med drugim, tudi Spetrska dvojezična Sola, kar vpliva na celotno slovensko skupnost v Benečiji. Štipendije Slovenskega raziskovalnega inštituita 1. PODIPLOMSKI STUDU Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje štipendijo za sofinanciranje podiplomskega študija (magisteriji in doktorati). Razpis je prvenstveno namenjen interesentom, ki opravljajo ali nameravajo opravljati podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI, vendar je odprt tudi drugim kandidatom za katerikoli univerzitetni Studijski program v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Štipendija želi kriti predvsem študijske oziroma vpisne s troske; njeno višino bo na osnovi predlogov ustrezne komisije določil upravni odbor SLORI za vsako leto posebej. S Štipen- dijo namerava SLORI stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v Italiji, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. 2. UNIVERZITETNE DIPLOMSKE NALOGE Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v okviru svojega programa stimuliranja raziskovalnega dela med mladimi pripadniki slovenske skupnosti v Italiji razpisuje izbor univerzitetnih diplomskih nalog, ki so jih štu- dentje slovenske narodnosti in jezika s stalnim bivališčem v Italiji oddali na katerikoli univerzi na temo slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega ter širše-družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbeno-kultumem in družbeno-poli-ticnem področju, medetniCnih odnosov, identitete in jezikovne prakse, izobraževanja in komunikacije, oziroma iz področja vseh tistih tematik, za katere je SLORI tradicionalno zainteresiran. Izmed prejetih diplomskih nalog bo SLORI izbral eno ali veC nalog, za katere bo posebna komisija sodila, da predstavljajo pomemben ali svež doprinos k poznavanju zgoraj navedenih tem. Izbrana ali izbrane naloge bo SLORI nagradil z denarno nagrado v višini enega milijona lir ter poskrbel za njihovo objavo (v nespremenjeni ali predelani obliki) v posebni zbirki SLORI v teku leta 2000. Rok za prijavo na oba razpisa je 31. 1. 2000. Izbor in razglasitev izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v mesecu dni. Dodatne informacije in prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in studijski knjižnici (NSK) v Trstu (Ul. S. Francesco 20/1) in na spodaj navedenih sedežih Slovenskega raziskovalnega instituta (SLORI): - Glavni sedež, Trst: Ul. Carducci 8/n, tel. 040-636663 - Gorica: Ul. Croce 3/1, tel. 0481-81827 - Čedad: Ul. IX Agosto, tel. 0432-732500 POKOJNINE Patronat INAC in CAAF Kmečke zveze o podatkih za arhiv INPS Tako kot je že bilo v strnjeni obliki objavljeno v obvstilu minuli teden, bo zavarovalni zavod INPS v prihodnjih dneh začel z dopolnjevanjem arhiva vseh upokojencev. Delno se je ta arhiv urejal že v letu 1998, ko je INPS začel vnašati v svoj arhiv vse tipologije pokojnin, ki se izplačujejo upokojencem v Italiji. V teku tega leta bo treba ta arhiv dopolniti tudi s podatki o dohodkih. S tem v zvezi bodo vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnine, vezane na dohodek, dobili na dom INPS-ov dopis (mod. RED), ki ga bo treba v roku 60 dni izpolniti in vrniti pokojninskemu zavodu. Dopis bodo prejeli upokojenci, ki prejemajo sledeče pokojnine: minimalne (invalidske IO, kmečke pokojnine VR, IR in SR, samostojni poklici VO/ART, SO/ART, VO/COM, IO/COM, SO/COM, družinske SO), invalidske, ko je upravičenec še v delovnem razmerju, in pokojnine z družinskimi dokladami. Za svoj arhiv zahteva INPS sledeče podatke: morebitni dohodek od samostojnega, oziroma odvisnega dela, dohodek od nepremičnin, najemnin, bančnih obresti, državnih obveznic, delnic, vrednostnih papirjev nasploh itd. Navedene podatke bo moralo poslati INPS-u kakih 10 milijonov upokojencev, od katerih živi v tržaški pokrajini približno 40.000 upravičencev. Nastali arhiv • naj bi po mnenju ENPS-a učinkovito pomagal drugim socialnim ustanovam pri ugotavljanju potreb in zagotavljanju pravic iz socialno-skrb-stvenega naslova. Patronat INAC bo na razpolago vsem svojim varovancem za sprejemanje in izpolnjevanje obrazcev in prav tako bo na razpolago za katerokoli drugo pojasnilo. Opozarjamo, da bo delo potekalo delno preko Patronata, delno pa preko fiskalno strokovne službe CAAF Kmečke zveze. Zato je izredne važnosti, da se zainteresirani upokojenci še zlasti obrnejo do ustanove, ki jim izpolnjuje davčno prijavo (obrazec 730 ali UNICO). Tisti varovanci, ki niso dolžni izpolnjevati davčno prijavo, so še posebej vabljeni, da se obrnejo na Patronat INAC. Opozarjamo upokojence, da bo pravilno in pravočasno izpolnjevanje obrazca zagotavljalo nemoteno na-daljno nakazovanje pokojnin. Prav tako opozarjamo tiste upokojence, katerih dohodkovni položaj se je od leta 1996 spremenil, da bi lahko prišlo do pre-računavanja pokojnine, oziroma do morebitnih terjatev nastalega dolga. Nadalje želimo upokojence opozoriti, naj, ko bodo prišli na Patronat, prinesejo s seboj pokojninsko knjižico s podatki o pokojninah za tekoče leto. PREDAVANJE DR. IVANA CLABASSIJA Stalna bitka proti škodljivcem Ravnatelj pokrajinske opazovalnice za bolezni razstlin prikazal letošnje stanje Pred nedavnim je bilo v Trstu zanimivo predavanje dr. Ivana Clabassija, ravnatelja pokrajinske opazovalnice za bolezni rastlin. To je bila priložnost za pregled stanja iz fitopatološkega vidika. Clabassi se je v predavanju dotaknil celotnega poteka vpliva škodljivcev in bolezni rastlin v letošnjem letu. Uvodoma je omenil hrošča z imenom "Diabro-tica virgifera virgifera Le Conte“, ki se je v naši deželi pojavil prvič in je zelo nevaren, saj povzroča skoraj nepopravljivo škodo na koreninskem sistemu koruze. Hrošča so letos našli prvič v bližini letališča pri Benetkah, zaradi česar sklepajo, da je prišel k nam iz tujih krajev. Vsekakor so mu nastavili nekaj vab tudi na območju Doline, kjer se v manjšem obsegu goji koruza. Izkazalo se je, da škodljivca pri nas na srečo (še) ni, vsekakor pa bo za prihodnost potrebna in priporočljiva budnost. Precej pozornosti je Clabassi namenil sedaj že dobro poznanemu belemu metuljčku "Cameraria ohridella", ki že tri leta hudo napada divji kostanj, ter povzroča njegovo predčasno sušenje. Zato se intenzivno iščejo sredstva, da bi to nadlogo premagali. Letos so kot lani uspešno izvedli injektiranja in fleboklizo na več deblih. Oha načina sta dala dobre rezultate, čeprav sta relativno zamudna in razmeroma draga (250.000 lir na vsako drevo). Prav tako uspešno (in predvsem veliko cenejše) se je izkazalo škropljenje krošnje, tako da danes poznamo načine, da se ta škodljivec lahko zatre. Zal se je letos na istih drevesih obenem pojavil napad črne pegavosti divjega kostanja, ki ima skoraj enake bolezenske znake. Tako se v nekaterih primerih, v prepričanju, da gre za ”Camerario“, niso opravili specifični posegi proti tej nadlogi,‘proti kateri je treba škropiti z bakrom. Kar zadeva trto, je ustanova izvršila analizo med primerki, za morebitno ugotovitev "zlate trsne rumenice" (flave-scenza dorata). Gre za virusno obolenje, ki ga prenaša škržat "Scafoides titanus". Na Tržaškem ni bilo nobenega primera, pač pa je bilo nekaj "navadne trsne rumenice" (giallume del legno), ki je veliko manj nevarna. Vsekakor je Clabassi dejal, da je glede teh bolezni položaj pod nadzorstvom in gre le za to, da se ne širijo. Zal je bila letos v Trstu prvič potrjena prisotnost "rumenice koščičarjev", to je viroze, ki napada nasade breskev, marelic ali češenj. Kar zadeva druge bolezni, je opazovalnica na Tržaškem letos zaznala napade peronospore (čeprav ne v večjem obsegu). Manjše probleme je letos na trtah povzročil oidij, ki pri nas navadno povzroča hujšo škodo od peronospore. Pri nekaterih poskusih, ki so bili izvedeni v Boljuncu, da bi ugotovili učinkovitost raznih sredstev za zatiranje oidija, so se vsa sredstva izkazala kot zelo uspešna. Vendar tudi na neškroplje-nih trtah letos ni bilo hudih napadov, kar pomeni, da ta glivica letos ni imela optimalnih pogojev za uspevanje. Oljke je bilo potrebno škropiti proti muhi v prvi polovici meseca septembra, konec julija pa je bil potreben poseg proti oljčnemu molju. Tudi "medeči škržat" (metcalfa pruinosa) je bila letos kar močno prisotna in je bilo treba proti njej posegati v rastočem obsegu. Metcalfo je sicer tudi težko zajeziti, ker je polifagna, kar pomeni, da napada hkrati več vrst rastlin. Drugih relevantnih bolezni v širokem obsegu na Tržaškem ni bilo. Rezultat tega je seveda spodbuden: pridelki so kakovostni in napade raznih bolezni ter škodljivcev je bilo možno s pravilnimi in pravočasnimi ukrepi obdržati brez težav v sprejemljivem obsegu. Pomembno bo tudi letošnjo statistiko osvežiti spomladi, ko bo treba proti škodljivcem ponovno začeti postopati. Zlasti glede divjega kostanja se bo treba organizirati že aprila, pri čemer je nabrž bolj ugodno pomisliti na škropljenje krošenj, ki je morda tehnično nekoliko zahtevno, a prav tako učinkovito kot injektiranje. Predvsem pa je bistveno cenejše, (du) Izlet na sejem v Bologno Kmečka zveza in Kmetijska zadruga organizirata v torek, 16. novembra strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije E1MA v Bologno. Cena izleta (vanjo so vključeni prevoz, vstopnina in večerja) je 90.000 lir. Ce ne bo zadostnega Števila udeležencev, izlet odpade. Vpisovanje poteka na Kmečki zvezi (tel. 040-362941 ali 040-361389) in v Kmetijski zadrugi tel. 040-8990111. Zastopstvo KZ pri predsedniku ERSA Pinotu Delegacija deželne Kmečke zveze, ki so jo zatopali predsednik Debeliš, podpredsednik Humar ter člana vodstva Bukavec in Gregorič, se je v Gorici sestala s predsednikom deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Brunom Augustom Pinatom. Srečanje je bilo namenjeno preverjanju položaja kmetijstva in je sledilo junijskemu sestanku na Padričah, ko se je deželna ustanova po posvetovanju z vsemi družbenimi dejavniki odločila konkretno prispevati k možnostim razvoja kmetijstva v tržaški pokrajini. Predstavniki stanovske organizacije so položaj kmetijstva na Tržaškem ocenili v luči novosti, ki jih prinaša kmetijska politika Evropske skupnosti. V zvezi s tem je bilo v ospredju zlasti vprašanje, kako na deželni ravni poenotiti in uskladiti urbanistične norme, da bi bile bolj uporabne in funkcionalne kmetijskim dejavnostim. Glede evropskih norm so predstavniki Kmečke zveze izrazili zaskrbljenost, ker sta bila tržaško in goriško kmetijstvo izključena iz možnosti podpor. Konkretno se je Debeliš s sodelavci zavzel za to, da deželna uprava vključi v letošnji pravkar snujoči proračun zadostna sredstva za razvoj kmetijstva. Obenem so se predstavniki stanovske organizacije zavzeli tudi za sredstva za dobavo vode, namenjene kmetijstvu, po znižani ceni, kar je drugod redna praksa. Na srečanju je bil govor še o ponovnem delovanju cvetličarskega centra na Proseku. Predsednik ERSA je sogovornikom dejal, da je bilo v prid kmetijskega razvoja od padriške-ga srečanja storjenih več korakov. Pinat se je med drugim srečal z ravnateljem urada za načrtovanje in urbanistiko, kjer se načrtujejo smernice, ki naj bi odgovarjale potrebam kmetijstva na manj zrazvitih območjih. Glede strokovne pomoči je bila izražena potreba, da se razmeji in uskadi vloga deželne ustanove in stanovskih organizacij, ki naj delujejo komplementarno, center na Proseku pa mora v okviru izdelovanja ustreznega načrta (podpira ga tudi deželna vlada) postati eden izmed učinkovitih razvojnih dejavnikov v tržaškem kmetijstvu. (du) Nedeljski izletniki povzročajo škodo v Brkinih Brkinski sadjarji so se v zadnjih dneh večkrat pritožili nad brezvestnim ravnanjem Tržačanov, ki se, podobno kot se dogaja tudi v Benečiji, pogosto spuščajo v divja rabutanja sadnjih dreves. Nedeljski izletnik pač včasih misli, da sadje ni od nikogar in se ga enostavno polašCa ter tako "popestri" svoj izlet v jesenski dan. Sicer pa je letina sadja v Brkinih letos precej skromnejša od lanske. V okolici Košane jo je še spomladi kar za 80 odstotkov oklestila toča, na celotnem območju Brkinov pa je skoraj petino pridelka pobrala suša. S sadjarstvom se na območju Brkinov ukvarja kakih 100 pridelovalcev, obdelanih površin, večinoma nasadov jablan, pa je 130 hektarov. Predvidevajo, da bo naslednje leto začela delovati nova hladilnica v Neverkah, kjer bodo lahko skladiščili 2000 ton jabolk. ___^_____________KORISTNI NASVETI_________ Kmečka opravila v novembru V novembru ni veliko kmetijskih opravil. V tem mesecu' posvetimo pozornost mlademu vinu, spravljanju pridelkov in obrambi pred prihajajočim mrazom. VINOGRAD - Veliko vinogradnikov je v tem času že začelo z obrezovanjem trte. Bolje pa je, da to opravilo preložimo na konec zime. Trte, ki so obrezane jeseni, lahko v primeru zelo mrzle zime slabo brstijo. Sedaj lahko obrezujemo le v večjih vinogradih, in to zaradi časa. KLET - Mlademu vinu moramo v tem času posvetiti nekaj več pozornosti. Zelo priporočljiva je kemijska analiza vina, s katero nam v laboratoriju ugotovijo skupno kislino, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa, količino etilnega alkohola in, po potrebi, hlapno kislino. Posebno je važno žveplanje. Vsebnost prostega žveplovega dvokisa ne sme pasti ped minimalno količino, če hočemo, da vino ne porjavi in se ne pokvari. Ta količina je okvirno 12 do 15 miligramov na liter. Da dosežemo to količino, dodamo vinu 8 do 10 gramov kalijevega metabisulfita na hi vina. To pa je le okvirna doza. Točnejši odmerek določi strokovnjak po laboratorijski analizi. V tem času opravimo prvi pretok, če tega še nismo storili. Pred tem kontroliramo obstojnost vina z zračnim testom. Kozarec vina pustimo na zraku in če po enem dnevu porjavi, ga moramo dodatno žveplati z dozo, ki jo najbolje svetuje strokovnjak na podlagi analize. Zelo je važna tudi organoleptična kontrola, na podlagi katere preverimo zdravstveno stanje vina. Na ta način lahko ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlečljivosti, ocetnemu ciku in drugim napakam vina. Bolje je, da to opravimo pogo-stoma. Skrbno moramo paziti, da je v tem času in tudi pozneje posoda vedno polna, da ne hi vino prišlo v dotik z zrakom in da se ne bi zato pokvarilo. Za vsak specifični problem v zvezi z vinom se obrnimo na strokovno službo. OLJČNI NASAD - November je za oljkarje najbolj utrudljiv mesec, ker sedaj pobiramo oljke. Oljk od tal raje ne pobiramo. Plod se namreč hitro pokvari, če pade na tla. Vsak pokvarjen sadež pa lahko pripomore k zmanjšanju kakovosti bodočega olja. Ročno pobiranje je najboljši način pobiranja, brez grabljic in drugih pripomočkov. Na ta načim dobimo najboljšo kakovost ek-stradeviškega olja. Oljarni za predelavo se moramo javiti pravočasno. Najprimernejše bi Bilo pobrane plodove takoj odpeljati na predelavo, kar je največkrat nemogoče. Zato jih moramo med tem časom čim bolje hraniti, in sicer v suhem, hladnem in čistem prostoru, po možnosti v nizkih zabojih ali dobro raztegnjene po tleh, da se na kupu ne pretirano ogrejejo, začnejo fermentirati in se torej pokvarijo. Nikakor pa jih ne hranimo v vrečah, kot se na žalost Se vedno dogaja, posebno pa v plastičnih, kar je še najslabše.Takoj po pobiranju oljke poškropimo z bakrenimi pripravki proti oljčni kozavosti, če je to potrebno. Bolezen se pojavi predvsem na starejših in slabo vzdrževanih oljkah. SADNI VRT - Veliko dela nas čaka tudi v sadnem vrtu. Ce listje sadnega drevja šele odpada, je še čas, da škropimo proti glivičnim boleznim s pripravki, ki smo jih svetovali prejšnji teden. November je primeren za sajenje novih sadnih dreves. To pa storimo le, če ni premrzlo. ZELENJAVNI VRT - V novembru je dela na vrtu bolj malo. Na prosto lahko že sejemo grah, vendar le v zavetju in v milejših krajih in dnevih. Sadimo česen. V zaprte grede sejemo zelo rane sorte cvetače, solato rezivko, špinačo in motovilec. Pobiramo cvetačo, korenje, zelje, radie, solato, cikorijo in motovilec, ki smo ga že zgodaj sejali. Cas lahko izkoristimo, da si uredimo majhen tunel iz plastične folije, ki naj bo čimbolj prozorna. Med najtoplejšimi urami v sončnih dneh naj bo tunel odkrit, da se ne bi rastline preveč ogrele. Lahko povrtnine, posebno tiste, ki jih bomo kmalu pobirali, pred mrazom zavarujemo tudi s pajčevinastim vlaknom, suhim listjem ali slamo. Stalno moramo nadzorovati povrtnine v shrambi, kot so krompir, čebula, česen in druge. Morebtne gnile zelenjadnice moramo takoj odstraniti. Ce zelja in repe še nismo kisali, to opravimo sedaj. • OKRASNI VRT - Se je čas, da sadimo čebulnice, ki cvetijo zgodaj pomladi. Proti koncu meseca sadimo vrtnice in cvetne grmovnice. Malo trpežne lončnice spravimo pred mrazom v notranje prostore. Ce temperatura ostane visoka, bomo še enkrat pokosili trato, vendar ne v mrzlih dneh. dr. Magda Sturman Na področju male trgovine je v tržaški občini nadvse pomembno, da je sodelovanje med vsemi obstoječimi stanovskimi organizacijami oziroma združenji zares kakovostno in resno. Obenem je važno, da se vsi elani tržaškega Odbora za trgovino in razvoj (Comitato Trie-ste commercio e sviluppo) zavedajo, da je prisotnost slovenskih trgovcev pri pobudi Trieste City Club (TCC) nujno potrebna. Tega mnenja je novopečeni podpredsednik odbora Ervin Mezgec (in načelnik trgovcev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju), ki so ga na to mesto imenovali v začetku preteklega tedna. Po njegovih besedah ima TCC za cilj promocijo mesta Trst, v tem odboru pa je slovenska komponenta paritetna, italijanska slična združenja pa gledajo že dalj časa na SDGZ kot na enakovrednega sogovornika, kateremu priznavajo vlogo, ki mu pripada. Odbor so leta 1996 ustanovili predstavniki vseh tržaških stanovskih organizacij, ko se je prvič pričelo medsebojno vsestransko sodelovanje med krajevnimi trgovskimi združenji. Odbor je bil nato pobudnik Trieste City club, ki je med drugim nudil včlanjenim trgovcem reklamo na Tržaškem, v Sloveniji in na Hrvaškem (poskrbel je npr. tudi za stroške avtobusov, ki so prevažali v Trst stranke iz sosednjih držav). Odbor je tudi posrednik med Občino Trst in ti. rajonskimi odbori (it. comitati di via), ki jih je trenutno deset, a se jim bosta verjetno pridružila Se dva, isto nalogo pa bo imel pri okrasitvi mesta, ko bodo decembra ulice ob priliki praznikov pisane in bodo na njih svetile raznobarvne luske. V odboru so trije predstavniki Confcommercio (Donatella Duiz, Marchi in Donda), Della Valle (Confesercenti), Duressini (Agepe), Birola (avtonma ustanova), SDGZ pa zastopa Mezgec. V zadnjih treh 16 Nedelja, 31. oktobra 1999 NEDELJSKE TEME NOV ODBOR / POGOVOR Z NOVIM PODPREDSEDNIKOM ERVINOM MEZGECEM Tudi letos pobuda tržaških trgovcev Trieste City Club Predsednica je Donatella Duiz - Odbor pripravil okvirni program delovanja letih so se elani odbora ukvarjah s promocijo Trsta s finansiranjem tržaške Trgovinske zbornice (iz sklada za bencina po neobdavčeni ceni) in s kvotami včlanjenih v TCC, v zadnjem času pa je zaradi delovnih in drugih obveznosti ter posledičnega pomanjkanja Časa odstopil dosedanji predsednik Obdora Ro-manelli. Se pred kratkim je izgledalo, da bo odbor razpadel zaradi problemov, vezanih na neobdavčeni bencin in vzporednega pomanjkanja finančnih virov. Kaj se je medtem spremenilo? »Sprva je kazalo, da ne bo zanesljivega finansiranja, zaradi Cesar bi pobuda zamrla. Sedaj pa izgleda, da se je nekaj odprlo, tako da bo Odbor Se naprej nadaljeval s pobudo Trieste Qty club. V našem programu se bo seveda nekaj nujno spremenilo, saj razpoložljivih finančnih sredstev ne bodo veC toliko kot v preteklosti.« Pred kratkim je bil sestanek, na katerim so izvolili novo predsednico Donatello Duiz, vas pa so kot prvega predstavnika slovenske organizacije imenovali za podpredsednika. Mar ni to pomemben korak za SDGZ? »Za Združenje je to nedvomno pridobitev, saj je prvič, da slovenski trgovec pride do takega mesta soglasno. Podčrtati je treba, da so med sestankom vsi prisotni poudarili, da gre na to pomembno mesto imenovati Slovenca. To pomeni, da presegamo gospodarsko vlogo, ki bi jo moralo predstavljati Združenje, saj gre tudi za politično vlogo. Najpomembnejše je vsekakor, da gledajo na SDGZ kot na enakopravo institucijo in da smo pri delovanju paritetni. Po mojem mnenju je vsekakor pravilno, da pripada predsedniško mesto trgovcem iz centra, kjer lahko računajo na znatno večje Število elanov. Mesto podpredsednika je bilo vsekakor za nas trenutno najvisji dosegljiv položaj. Bistvo vsega je v tem, da delajo vsa združenja skupno in da je sodelovanje kvalitetno. Vsi elani odbora se zavedajo, da so slovenski trgovci nujno potrebni pri tej pobudi.« Kakšni so vaši programi? »Odbor se bo v prvi vrsti srečal s predstavniki rajonskih trgovcev, da bi s prvim deležem sredstev TZ poskrbeli za razsvetlitev vseh mestnih ulic ob bližajočih se praznikih. Naj mimogrede omenim, da bo letos Članarina znatno nižja kot doslej in bo skorajda simbolična. Trgovci naj se zato množično včlanijo v pobudo TCC, saj se bo ob promociji njihovih trgovin dvignil tudi njihov prestiž. Zelo pomembna je tudi pobuda, ki bo stekla po vsej verjetnosti v prvih mesecih naslednjega leta pod imenom Zgodovinske kavarne (Caffe storici). Ob tej priliki bodo razni kongresi in razne prireditve, kjer bo mogoče izvedeti marsikaj o starih tržaških, italijanskih in evropskih kavarnah. Pričakujemo obisk ljudi iz skoraj vse Evrope, za organizacijo pa bo poskrbel TCC. Na programu je še vrsta drugih pobud, ki jih bo odbor, ki se sestaja tudi dvakrat tedensko, v kratkem proučil. Med temi lahko omenim Se nedoločeno športno prireditev. ki bi jo organizirali pod pokroviteljstvom Pokrajine.« S spremembo predsedstva in novim programom je prišlo tudi do nekaterih novosti. Katere so najvažnejše? »Predsednica in podpredsednik sta obenem trgovca, ki imata mah trgovini. To pomeni, da sta razumevanje in posluh za probleme malih trgovcev ter male trgovine vezja. Na tem področju bomo zato delali z najveejo pozornostjo in bomo vse štorih "enostavno" ter brez nesmiselnega razmetavanja denarja. Poudariti je treba tudi, da delamo vsi prostovoljno in brezplačno, za podrobne informacije pa se lahko zainteresirani obrnejo na SDGZ.« Trgovci, ki hočejo bili deležni zanimivih pobud, ki jih bo zanje priredil Odbor, se morajo vsekakor množično včlaniti v TCC, saj se bodo na ta način razpoložljiva sredstva (nekaj jih bo dodehla tudi Dežela FJK) povišala. Ne pozabimo tudi na dejstvo, da je TCC (kot Trieste-Futura v industrijskem sektorju) najveCja organizacija na področju male trgovine v Trstu.« Kaj lahkoslovenski trgovci konkretno pričakujejo v kratkoročnem obdobju? »S predsednico Donatello Duiz bova cimprej priredila na Opčinah srečanje, na katerem jim bovo predstavila načrte glede prihodnjega delovanja. Osebno se tudi obvežem, da ne bodo od te pobude imeli na Tržaškem korist samo slovenski trgovci, temveč tudi slovenska sredstva javnega obveščanja.« • Kdaj bo dejansko stekla pobuda Trieste City Club? »Decembra meseca imajo trgovci malo Časa na razpolago. Poleg sodelovanja pri razsvetljavi mestnih ulic se bo pravo delovanje pričelo po vse verjetnosti dredi januarja, naša dejavnost pa se bo! nadaljevala skoraj do konca leta 2000.« Aljoša Gašperlin Kmalu ukinjen državni seznam gradbenikov Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bo s 1. januarjem leta 2000 ukinjen Vsedržavni seznam gradbenikov (Albo Nazionale Costruttori), poklicni seznam, v katerega morajo biti vpisana podjetja gradbenega sektorja, ki nameravajo sodelovati na razpisih za javne gradnje v vrednosti nad 75 milijonov lir. Seznam, ki je dolga leta predstavljal edino jamstvo za izpolnjevanje potrebnih pogojev za sodelovanje pri razpisih, naj bi nadomestilo potrdilo o kakovosti, ki ga bodo verjetno, kot velja za standarde ISO, podeljevale zasebne organizacije. Dosedanji sistem je zahteval izpolnitev vrste postavk, ki so upoštevale razne pokazatelje, na podlagi katerih je podjetje lahko dokazalo, da bo lahko opravilo delo, za katerega se je potegovalo. Podjetje je moralo imeti ustrezno strukturo (osebje, tehnično vodstvo, vsa potrebna oprema), obenem pa je moralo dokazati, da je v preteklosti že opravljalo dela določene vrednosti in tipa za vpis v določeno kategorijo (dela do 75, 150, 300, 750 mili(pnov itd.), oziroma za določeno zvrst (gradnja civilnih objektov, restavriranje zakonsko zaščitenih objektov, gradnja cest, gradnja podzemnih struktur, gradnja jezov, dela za vodno neprepustnost, gradnja v morskem am-bientu, gradnja vodnih in hidravličnih objektov, gradnja objektov za distribucijo električne energije, termohidravliCno-električno-radiotelefonsko-instala-terska dela). Ukinitev seznama in s tem tudi možnosti za nove vpise pa ne pomeni avtomatičnega prehoda na novi sistem potrdila o kakovosti, saj bo potrebnih nekaj let, da bo nova ureditev zapolnila vrzel, la bo nastala s 1. januarjem. Medtem bodo na razpisih lahko sodelovala podjetja, vpisana v Vsedržavni seznam gradbenikov do 31. decembra 1999, sploh pa bo tudi v bodoče potrdilo o kakovosti veliko lažje dosegljivo za podjetja, ki so bila vpisana v seznam. Poudariti gre, da je vpis, glede na dokumentacijo, ki jo je treba predstaviti, vse prej kot preprosta in kratka zadeva, zato naj zainteresirani podjetniki Cimprej pokličejo SDGZ. Ce podjetje izpolnjuje določene kriterije, je tehnična služba Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na razpolago za pripravo potrebne dokumentacije. Andrej Sik SREČANJE / ITALIJANSKI DISTRIBUTERJI KRANJSKIH PNEVMATIK V TRSTU Savine gume se v Italiji vse bolj uveljavljajo Srečanje vsako leto organizira tržaško podjetje Eurosava - Tudi regata v sodelovanju z JK Čupa Prejšnji teden je od Četrtka, 21. do nedelje 24. oktobra, v Trstu potekalo poslovno srečanje italijanskih distributerjev pnevmatik Sava Srečanje vsako leto organizira podjetje Eurosava v različnih mestih italijanskega polotoka. Letos so srečanje izbrali Trst, kjer je tudi sedež podjetja. Srečanja se je udeležilo 35 kupcev s svojimi ženami, poleg njih pa sta bila prisotna tudi generalni direktor Sava Tires iz Kranja Richard Johnson in odgovorna za evropsko tržišče gospa Mira Grm. Predstavniki Save iz Kranja so orisali novo organizacijo tovarne po vstopu firme Goodyear in pre-spektive rasti proizvodnje v naslednjih letih ter strategijo razvoja znamke Sava v Evropi. Kar zadeva samo proizvodnjo, je Grmova povedala, da bo v prihodnjem letu proizvodnja narasla s 5.500.000 kosov v le-tošnjm letu na 7.350.000 kosov. To je za Savo, najsodobnejšo Goodyearovo tovarno v Evropi, zelo pomembno. Glede tržnega deleža, so si v Savi zadali cilj, da dosežejo v srednjeročnem obdobju 2, 5 % tržni delež na važnejših evropskih tržiščih (kot npr. Itafija, Nemčija), medtem ko je na manjših tržiščih cilj 4%. V naslednji fazi je bilo govora o italijanskem tržišču in položaju pnevmatike Sava, o kateri je spregovoril direktor Eurosa-ve Roberto Vidoni. Najprej je prisotne seznanil z razvojem grupacije Goodyear in z njeno strukturo v Italiji, tudi v smislu zadnjega Goodyearovega nakupa blagovne znamke Dunlop. Trenutno ima grupa Goodyear v Italiji 23% tržni delež in na tržiSCu ponuja 13 znamk, od katerih je Sava na 4. mestu. Kar zadeva tržišča, je poročevalec prisotnim objasnil evolucijo distribucijskih kanalov, ki se naglo spreminjajo in se v Italiji pojavljalo podobni sistemi distribucije, kot drugje v Evropi. Na italijanskem tržišču je prodaja pnevmatik v prvih devetih mesecih 1999 padla v primerjavi z letom 1998 za 2% v segmentu potniških pnevmatik, medtem ko je prodaja v segmentu poltovornih in tovornih pnevmatik porasla za približno 5% (v Italiji se proda letno prib. 20 milijonov potniških pnevmatik in 2, 5 milijonov poltovornih in tovornih pnevmatik, Pri Če- mer prva oprema ni upoštevana). Sava je letos povečala prodajo za skoraj 10 odstotkov na področju potniških pnevmatik in tako znatno povečala svoj trzni delež, za 15% prodajo poltovornih pnevmatik in za 33% prodajo tovornih pnevmatik. Albert Zenic, direktor prodaje Sava Velo, je prisotnim predstavil stanje na tržiSCu pnevmatik za skuterje in mopede in razvojne smernice v tem segmentu. Na tem področju je Sava v Italiji dosegla 12-odstotni tržni delež in je poleg Michelina in Pirellija tretji dobavitelj pnevmatik pri svetovno znanih proizvajalcih skuterjev in mopedov Aprilia in Piaggio. Borut Desco, ki je odgovoren za marketing, je prisotne seznanil z uresničitvijo ambicioznega projektapridobivanja zaupanja kupcev (vulkanizerjev) »Sava club«. V letošnjem letu je v njem 75 elanov, ki pokrivajo celotno italijansko tržišče. Tem ponuja Sava vrsto prednosti pri ponudbi pnevmatik Sava na njihovih prodajnih mestih. Zadnja, a najpomembnejša točka meetinga je bila predstavitev nove pnevmatike, ki jo bodo zaceli tržiti januarja 2000 in bo nadomestila današnjo gumo »exact«. Ime nove gume bo »ef-fecta«. Gre za prvi novi proizvod na tržišču po vstopu Save v grupacijo Goodyear. V Savi so prepričani, da lahko s tem proizvodom občutno pospešijo razvoj prodaje pnevmatik Sava na vseh evropskih in izvenevro-pskih tržiščih. Glavne značilnosti nove gume so dober oprijem na mokrem cestiSCu, udobna in tiha vožnja, večja kilometraža. Ker pa se vsakoletna srečanja italijanskih distributerjev ne osedotocijo samo na delovni program, je Eurosava letos želela ponuditi svojim partnerjem tudi ogled naših krajev. Prvi dan so si ogedali izliv reke Timave v Stivanu in spoznali kraske pojave. V stari stivanski cerkvi sta gojenca Glasbene matice Andrej Močilnik in Elisa Komar ponudila gostom kratek glasbeni utrinek. V soboto pa so želeli organizatorji prikazati gostom Tržaški zaliv z morske strani. Odgovorni v Eurosavi so z aktivnim sodelovanjem predsednika JK Cu-pa Marina Košute organizirali prvo regato Sava z imenom »Regata treh gradov« (Sv. Just, Mi-ramar in Devin). Regate se je udeležilo 8 Cupinih jadrnic s skipperji, na katere so se vkrcali vsi prisotni kupci. Poleg Športnega aspekta so s pomočjo razlage Bruna Lisjaka spoznah tudi zgodovino nase obale in se posebno lik slovenskih ribičev. Dan pa se je zaključil v Sesljan-skem zalivu ob animaciji Andra Merkuja in Bertija Brusa. PRIREDITVE Nedelja, 31. oktobra 1999 GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 8. novembra bo ob 20.30 v priredbi tržaškega koncertnega društva, nastopil pianist Massimo Somenzi. OPČINE Prosvetni dom Openska glasbena srečanja Danes, 31. oktobra, Pihala Orkestra Padove in Veneta: Paolo Bmnello - oboa, Luca Lucchetta -klarinet, Danilo Marchello - rog, Alberto Guerra - fagot, Andrea Rucli - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 4. novembra ob 20.45 bo nastopil otroški pevski zbor. Vodi Carl Orff. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V sredo, 3. in v četrtek, 4. novembra ob 20.00 gostuje HNK iz Zagreba z delom V. VVellenkam-perja »Balade..., ki jih prinaša veter«. LJUBLJANA SNG Opera in balet V torek, 2. novembra ob 11.00 Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V četrtek, 4. novembra ob 19.30 Nikolaj Rimski-Korsakov »Nesmrtni KaSčej« in Igor Stravinski »Ognjena ptica«. OPČINE / DANES NA GLASBENIH SREČANJIH Pihala orkestra Padove in Veneta in pianist Rucli Na koncertu, ki se bo začel ob 18. uri, bodo odigrali Mozartov (K. 452) in Beethovnov (op. 16) kvintet v Es duru Na današnjem koncertu niza Openskih glasbenih srečanj bodo nastopila Pihala orkestra Padove in Veneta, in sicer Paolo Bmnello (oboa), Luca Lucchetta (klarinet), Danilo Marchello (rog) in Alberto Guerra (fagot). Gre za skupino mladih glasbenikov, ki pa deluje že desetletje. V tem času je pripravila in poglobila repertoar najpomembnejših skladateljev za tovrsten sestav, pri tem sodeluje tudi s solisti. Na današnjem v openskem Prosvetnem domu bo s Štirimi pihalci nastopil pianist Andrea Rucli iz Benečije. Na sporedu sta namreč dva sorodna kvinteta za pihala in klavir v Es duru, in sicer Mozartov K 452 in Beethovnov op. 16. Andrea Rucli je diplomiral na konservatoriju »C he-mbini« v Firencah, izpopolnjeval pa se je s K. Boginom, s katerim kot njegov asistent danes sodeluje. Tudi današnji openski koncert se bo začel ob 18. uri, spet veljavni sončni. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Vpisovanje abonmajev za sezono 1999-2000 pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, od 10.00 do 14.00. 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej! Otvoritvena predstava sezone 1999-2000 ponovno v Kulturnem domu: tidoii von Horvat -Zgodbe iz dunajskega gozda. Režija Mario Uršič. Danes, 31. oktobra, ob 16.00 (red C); v sredo, 3. novembra, ob 20.30 (red D); v četrtek, 18. novembra, ob 20.30 (red E); v petek, 19. novembra, ob 20.30 (red F). Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 v Galeriji Protti (8.30-12.30, 15.30-19.00), pri blagajni dvorane Tripcovich (8.30-12.30). Dvorana Tripcovich Do 7. novembra bo skupina Attori & Tecnici podala delo »I Newyorkesi«. Režija Attilio Gorsini. Gledališče Cristallo - La Contrada Se danes, 31. oktobra, nastopa gledališče La Contrada z delom Roberta Damianija »El ser-pente de 1’Olimpia«. Režija Francesco Macedo-nio. Od 12. do 21. novembra bo gledališče iz Sardinije podalo delo »II ritorno a časa«. Režija Gui-do De Monticelli. Od 8. do 11. novembra ob 10. uri bo La Contrada v okviru otroško mladinske sezone podala delo »Peter in volk« po S. Prokofjevu. Režija Sergij Verč. Od 23. do 25. novembra vedno ob 10. uri bo na sporedu »Nagajiva princesa«. Gledališče Miela Se danes, 31. oktobra bo na sporedu 14. Festival latinskoameriškega filma. Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Danes, 31. oktobra ter 5., 6. in 7. novembra bo v okviru XV sezone gledališča v dialektu, v priredbi organizacije »L’Armonia«, skupina »Pro-poste teatrali« podalo delo »Tommaso e Guerri-no (per amici Tom & Gerry)«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 8. novembra ob 9.30 in ob 10.45 bo v okviru Goriškega vrtiljaka predstava »Zaklad čarovnice Jezibabe«. V ponedeljek, 8. in v torek, 9. novembra ob 20.30 nastopa SSG z delom »Zgodbe iz dunajskega gozda«. Režiser M. Uršič. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 9. in v sredo, 10. novembra ob 20.45 »Gaber 1999/2000«, glasba in monologi. GRUAN Laboratorij »Znanstveni imaginarij« Center je možno obiskati ob petkih od 9.00 do 19.00 in ob sobotah ter nedeljah od 10.00’do 20.00. Za najavljene skupine pa ob torkih, sredah in četrtkih. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 31. oktobra in jutri, 1. ter v torek, 2. no- vembra, vedno ob 20.45, začetek gledališke sezone z muzikalom »Hair«. Od 11. do 14. novembra, »Gaber 1999/2000«. Pesmi in monologi. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V soboto, 6. novembra ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 v okviru goriškega vrtiljaka, gostuje LS Mladje iz Celovca z delom »Zaklad čarovnice Jezibabe«. LJUBLJANA Slovensko mladinsko gledališče V sredo, 3. novembra ob 19.30 prva repriza dela »Hinkemann«. MGL V sredo, 3., v petek, 5. in v soboto, 6. novembra ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V četrtek, 4. novembra ob 19.30 Evald Flisar »Sončne pege«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30 . Umetnostna galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava neobjavljenih risb Marcella Dudo-vicha. Urnik galerije v tednu od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto Razstava bo odprta do 4. novembra. APT (Ul. S. Nicolo 20): do 2. novembra razstavlja Rafael Nunez Oneiros. Ogled možen od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 5. novembra razstavlja Livio Rosignana. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. OPČINE Prosvetni dom Do 8. novembra razstavlja ilustracije Klavdij Palčic. Ogledi: ob delavnikih od 16.00 do 19.00. Za šole v jutranjih urah do 18. novembra po predhodnem dogovoru na tel. št. 040.213578. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: še danes, 31. oktobra razstavlja slikar Rober Faganel. Razstava odprta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 13.00. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (na Travniku): razstavlja Brane Jazbar. ________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta raz-' stava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (Ul. Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. SLOVENIJA 7a): razstava slik Lojzeta Spacala. Odprta bo do 2. novembra. Galerija Artes (Ul. Gradnikove b. 6): pregledna razstava grafik Lojzeta Spacala. Odprta bo do 2. novembra. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. NOVA GORICA SVETA GORA HIT Poslovni Center - Paviljon (Delpinova ul. Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. NOVICE NOGOMET / VČERAJ V A LIGI ROKOMET Roberts, VValdmann in Ueda najhitrejši BUENOS AIRES - American Kenny Roberts (ekipa Suzuki) je bil najhitrejši v kvalifikacijah dirke motociklistov za veliko nagrado Argentine v kategoriji do 500 kubičnih centimetrov. V cetrtlitrskem razredu je bil pred zadnjo dirko svetovnega prvenstva letošnje sezone, ki bo danes na dirkališču Oscar Gal-vez pri Buenos Airesu, najhitrejši Nemec Ralf VValdmann (Aprilia), v kategoriji do 125 ccm pa je bil najboljši Japonec Noboru Ueda. Brazilec Alex Barros je bil drugi v najmočnejšem razredu, tretji pa Spanec Alex Criville (Honda), ki je naslov prvaka osvojil že prejšnji teden na dirki v Riu de Janeiru. Pred nedeljskim zaključnim nastopom sezone je zbral 256 točk in njegov moštveni kolega Japonec Tadajuki Okada, ki je bil v kvalifikacijah peti, ga ne more več prehiteti (211 točk). Italijan Valentino Rossi (Aprilia), ki je prav tako že osvojil naslov prvaka v kategoriji do 250 ccm, je bil Sele 28., po kvalifikacijah pa se je pritoževal nad neravno površino dirkališča, ki je bilo poleg tega tudi mokro. V najšibkejšem razredu je bil Spanec Emilio Alzamo-ra, ki vodi v točkovanju, Sele 17. Alzamora je zbral 207 točk, prehitita pa ga lahko le Se Italijan Marco Melandri (201), ki je bil v kvalifikacijah drugi, ter Japonec Masao Ažurna (190), peti v kvalifikacijah. Rugbi: Avstralija v finalu LONDON - Avstralija je prvi finalist svetovnega pokala v rugbiju. V Londonu je s 27:231 premagala Južno Afriko. Cuneo zmagal v Trevisu TREVISO - V vnaprej igrani tekmi odbojkarske Al lige je Alpitour iz Cunea v gosteh presenetljivo gladko, s 3:0 (26:24, 25:12, 25:21) premagal Sisley iz Trevisa, ki je igarl brez standardnega libera Fari-ne. DANES: Ravenna - Ferrara, Časa Modena -Montichiari, Macerata - Palermo, Padova - Parma, Forli - Piaggio Rim. Trieste Grado Congressi doma proti favoritu Schiu V 3. kolu moške odbojkarske BI lige bo vodilno moštvo v FJK Trieste Grado Congressi danes v tržiški Športni palači, s pričetkom ob 17.30, gostilo favorita št. 1 za napredovanje, nekdanjega prvoligaša Schia. Trener Conz tudi tokrat ne bo mogel računati na svojega najboljšega posameznika Sni-dera, ki si Se ni opomogel od zvina gležnja. Slovenska odbojkarja Aleš Feri in Loris Mania pa bosta zanesljivo startala v začetni postavi. Kraški zidar še brez točk LJUBLJANA Košarkarji Kraškega Zidarja so tudi po osmem kolu v 1. slovenski košarkarski ligi še brez točk. Tokrat jih je gladko premagaa Krka. Včerajšnji izidi: Rogla Atras - Triglav 59:72 (37:39), Pivovarna LaSko - Helios 112:64 (61:33), Slovan -Savinjski Hopsi 69:66 (22:31), ZN Maribor - Loka Kava 65:64 (35:29), Krka - Kraški Zidar 70:45 (32:24). Jutri: Zagorje - Union Olimpija. Vrstni red: Union Olimpija, Pivovarna Laško in Krka Telekom 14, Triglav 12, Slovan 10, ZM Maribor in Zagorje 8, Savinjski Hopsi 6, helios Domžale 4, Rogla in Loka Kava 2, Kraški Zidar 0. Lazio izenačil z Interjem prav v poslednji minuti Strelca Zamorano in Pancaro - Fiorentina igrala doma neodločeno s Torinom - Bologno zmagalo v Benetkah Tržaški Geneitel izbojeval le točko Bologno je bila stalno v vodstvu MILAN - Včerajšnji veliki derbi 8. kola italijanske nogometne A lige v Milanu med Interjem in Laziom se je končal neodločeno, Čeprav je bilo Lippijevo moštvo zmagi zelo blizu. Po golu, ki ga je v prvem polčasu dosegel Zamorano po asistenci Souse, je Pancaro prav ob izteku regularnega Časa stanje izenačil. Se prej pa je Zamorano sam pred praznimi vrati neverjetno zadel vratnico. Včeraj popoldne pa so odigrali dve srečanji, ki sta se končali precej presenetljivo. V Benetkah je namreč Bologna v pravem derbiju za obstanek v ligi premagala Vene-zio z golom, Id ga je že v 11. minuti precej srečno z glavo dosegel Andersson, pri tem sta se namreč domači branilec Biliča in vratar Casazza medsebojno ovirala. Maniero je imel nato priložnost, da stanje izenači, toda je za-streljal enajstmetrovko. V dragi tekmi v Firencah pa je Trapattonijevo moštvo imelo zvrhano mero smole. Batistuta je namreč zadel kar dve vratnici in eno prečko, obenem je v 9. minuti drugega polčasa tudi zastreljal enajstmetrovko. V 34. minuti je Torino nepričakovano povedel s Sommesejem, ki je dosegel svoj prvi gol v A ligi. Fiorentina pa je izenačila dve minuti pred koncem z Balbom. Med tekmo se je huje poškodoval komolec Silenzi, ki se bo moral zdraviti tri mesece. Mer - Lazio 1:1 (1:0) STRELCA: Zamorano v 36. min., Pancaro v 45. min. d.p. INTER (34-1-2): Peruzzi 6, Panucci 6, 5, Blanc 7, Domo-raud 6, J. Zanetti 6, Di Biagio 7, Jugovič 6 (41' dp Dabo), Georgatos 6, Sousa 6, 5, Vieri 7, Zamorano 7. LAZIO (44-2): Marchegia-ni 6, 5, Pancaro 5, Couto 5, 5, Mihajlovič 5, 5, Favalli 6 (35' Negro 6), S.Conceicao 5 (13' dp Simeone 5, 5), Veron 6, Almeyda 5, Nedved 5, 5, Saks 6, Boksič 5 (28' dp Inza-gbi). SODNIK: Treossi 5, 5. RUMENI KARTONI: Salas, Couto, Di Biagio, Domoraud, Si-meonein Almeyda. Venezia - Bologna 0:1 (0:1) STRELEC: Andersson v 11. min. VENEZIA (44-2): Casazza 4, 5, Brioschi 6 (16' dp Cardo-ne 5), Luppi 5, 5, Biliča 5, Bettarini 6, Valtolina 7, 5 (35' dp Ciullo), lachini 5 (16' dp Berg 5, 5), Nanami 5, 5, Pedo-ne 6, 5, Maniero 5.5, Petkovič 6.5. BOLOGNA (3-5-2): Pagliuca 7, Falcone 5, 5, Bia 6, Taranti-no 5, Paramatti 5, Nervo 6, In-gesson 6 (34' dp Piacentini), Marocchi 6,5, VVome 5 (19’ dp Paganin 6), Andersson 6, Si-gnori 6,5 (39 dp Ventola 4). SODNIK: Serena iz Bassa-na del Grappa 5, 5. RDEČI KARTON: 30' dp Cardone. RUMENI KARTONI: Maniero, Luppi, Paramatti, Bettarini, VVome, Bia. Fiorentina - Torino 1:1 (0:0) STRELCA: Sommese v 34. min. in Balbo v 43. min. d.p. FIORENTINA (34-1-2): Toldo 6.5, Adani 6 (23' dp Mijatovič), Firicano 6.5, Repka 6, Di Livio 7, Rossitto 6 (40’ dp Balbo 7), Amor 5 (5' dp Bressan 6), Heinrich 6.5, Rui Costa 6, Batistuta 7, Chie-sa6. TORINO (34-3): Bucci 7.5, Galante 6, Cruz 5.5, Maltaglia-ti 6, Brambilla 5.5 (24' dp Tri-carico), Mendez 6, Scarchilli 6.5, Coco 6, Sommese 7 (40' dp Čudmi), Silenzi (17' Lenti-ni 5.5), Ferrante 5. SODNIK: Pellegrino iz Bar-cellone, 5. RUMENI KARTONI: Rossitto, Tricarico, Lenti-ni, Coco, Sommese, Di Livio in Rui Costa. DANES (15.00): Juventus -Piacenza, Lecce - Perugia, Roma - Cagliari, Udinese - Reggi-na, Verona - Milan, Parma -Bari (20.30). Zamorano (levo) je dosegel gol za Inter (telefoto AP) Genertel - Bologna 23:23 (9:11) TRST - V včerajšnjem kolu italijanske rokometne Al lige je tržaški Genertel doma z veliko težavo izbojeval točko proti Bologni. Ze po prvem polčasu so Tržačani zaostajali za dva gola, sredi drugega polčasa pa kar za 5 (14:19). Z zvrhano mero borbenosti je Tržačanom uspelo zmanjšati zaostanke in prav v poslednji sekundi s Kalan-dadzejem stanje izenačiti, potem ko je vse kazalo, da je tekma že izgubljena. Pri gostiteljih sta bila najboljša strelca Ka-landadze (7 golov)in Fusina (4), pri gostih pa so se odlikovali Montal-to (8 zadetkov), Onelli (6) in Smedief (5). NOGOMET / C2 Triestina v Resam Triestina bo po zmagi v veCemi tekmi proti Fio-renzuoli danes gostovala v Pesaru, pri ekipi, ki ima na lestvici tri točke manj od Tržačanov. Trener Costantini tudi na tej tekmi ne bo mogel računati na Crinitija, ki bo kvečjemu sedel na klopi za rezerve. Po vsej verjetnosti bo začetna postava ista kot pretekli teden. Tržačani kljub pozitivnemu poteku sezone še niso osvojili src svojih navijačev. To bi jim mogoCe lahko uspelo z zmago v gosteh, s katero bi iznicih posledice domačega poraza proti Mestram. KOŠARKA / V Al LIGI Tržaški Telit danes v Rimu s Srdjanom Jovanovičem TRST - Tržaški Telit igra danes v 8. kolu italijanske košarkarske Al lige v Rimu proti ekipi ADR trenerja Pancotta, ki je bil v minuli sezoni eden izmed najzaslužnejših, da je tržaška ekipa narpedovala v najvišjo ligo. Prvič v tej sezoni bo za Telit igral tudi Srd jan Jovanovič, ki je zamenjal poškodovanega Laezzo. V včerajšnji anticipirani tekmi v toskanskem derbiju je v Montecatiniju domači Zucchetti izgubil v toskanskem derbiju proti Ducatu iz Siene s 64:68 (36:31). Gostitelji so vseskozi vodili, v zadnji minuti pa so jih gostje prehiteli in tudi zmagali. V domači ekipi sta bila najboljša strelca Slater (17 točk) in Sca-rone (12), pri gostih pa Mays in Turner (oba po 15 točk). OSTALI DANAŠNJI SPORED (18.00): Adecco Milan - Scavolini Pesaro, Benetton Treviso - Pepsi Rimini, Kinder Bologna - Bipop Reggio Emilia, Lineltex Imola - Roosters Varese, Pall. Cantu - Paf Bologna, Viola Reggio Calabria - Miiller Verona. Nja omenimo, da bo videmski Snaidero v A2 ligi danes prost. FORMULA ENA / VN JAPONSKE Danes odločitev o naslovu prvaka Bivši dirkač formule ena Alessandro Nannini je prepričan, da je Eddie Irvine po jakosti Sele Četrti ali peti dirkač na svetu. Miki Hakkinenu skoraj vsi očitajo, da je naredil letos odločno preveč napak. Pa vendar se bo (ali se je, dirka se je paC začela davi ob 6. uri po našem Času) eden od dveh otdnCal z naslovom. O tem vsaj ne bi smelo biti dvoma, Ce vemo, da je komisar FIA Jo Bauer (tisti, ki je diskvalificiral Ferra-rija v Sepangu) natančno pregledal tako oba McLama kot Schumacherjev Ferrari (šasijo in tudi elektronski sofhvare), ne da bi odkril nepravilnosti, tako da po dirki tokrat ne bi smelo priti do presenečenj. »Pole position«, ki jo je na treningu dosegel Nemec (a McLarna sta takoj za njim, pred Irvineom pa je še Frent-zen), je gotovo prepričala še nekaj milijonov Italijanov (ter Ircev in še koga) v zgodnje vstajanje. Se je izplačalo? ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNI POKAL V TIGNESU Prva zmaga Sonje Nef v VLS Italijanke in Slovenke slabo TIGNES - Na fiancoskem ledeniku Tignes se je z ženskim veleslalom začel svetovni pokal v alpskem smučanju za sezono 1999/2000. Uvodno tekmo je prepričljivo dobila 27-let-na Švicarka Sonja Nef, H je bila njahitrejša v obeh vožnjah. V težkih vremenskih razmerah je z zaostankom sekunde in 61 stotink drugo mesto zasedla Svedinja Anna Ottosson, tretja pa je bila Avstrijska veteranka Anita VVachter, ki je zaostala že za vec kot dve sekundi. Nefova je s tem dosegla svojo prvo veleslalomsko zmago v karieri in drugo nasploh, pred tem je že dobila en slalom. Švicarka je zanesljivo vodila že po prvi vožnji, toda to v preteklosti ni bila nobena redkost, zato so predvsem v Švicarskem tabora nestrpno čakali, ali je smučarka, ki je imela v preteklosti obilo težav s poškodbami, psihološko dozorela. Njeno drugo smučanje daje znak, da je to resnica, saj se vodstva ni ustrašila. Z napadalno vožnjo in brez napak je bila tudi v drugo najhitrejša. »Dosti je bilo padcev po vodstvih v prvi vožnji. Vesela sem, da mi je končno uspelo. Se na treningih mi je šlo dobro, a zmage vseeno nisem pričakovala. Po prvi tekmi je težko napovedovati, kakšna bo sezona, toda zmaga mi je dala nove volje za treninge,« je bila zadovoljna simpatična Švicarka. V slovenskem taboru upajo, da se bodo napovedi Nefove, da bi lahko bilo drugače že na dragi tekmi, ko bodo sneg in tudi razmere drugačne, uresničile, saj jim tekma v Tignesu ni vlila optimizma. Res je, da so imele Slovenke nekaj smo- le z vremenskimi razmerami, toda to ne bi smelo biti opravičilo za porazne izide. Nobena se namreč ni uvrstila v drago vožnjo, Se najboljša je bila Spela Pretnar, ki je v prvi vožnji dosegla 40. Cas. Dve mesti za njo se je uvrstila Mojca Suhadolc, Alenka Dovžan je bila 51., Katarina Breznik 53., Nataša Bokal 58., medtem ko sta Urška Hrovat in Tina Maže odstopili. Boljše je slo Italijankam, ki so v drago vožnjo plasirale pet tekmovalk in sicer FMtzerjevo (z 8. Časom), Ko-stnerjevo, Panzaninijevo, Planatscherjevo in Bach-mannovo, ki je bila na koncu z 11. mestom tudi najboljša, medtem ko sta Put-zerjeva in Kostnerjeva odstopila. Izidi: 1. Nef (Svi) 2:31, 39; 2. Ottosson (Sve) +1, 61; 3. VVachter (Avt) +2, 12; 4. Flemmen (Nor) +3, 37; 5. Forsyth (Kan) +3, 49; 6. Goetschl (Avt) +3, 54; 7. Rey-Bellet (Svi) +3, 62; 8. Dorfmeister (Avt) +3, 68; 9. Berger (Avt) +3, 85; 10. Rienda (Spa) +3, 90; 11. Ba-chmann (Ita) +3, 93; 12. Piccard (Fra) +4, 01; 13. Ca-vagnoud (Fra) +4, 49; 14. Panzanini (Ita) +4, 64; 15. Ertl (Nem) +4, 78; 26. Pla-natscher (Ita) +6,10. UMETNOSTNO KOTALKANJE / SVETOVNO PRVENSTVU V BRISBANEU Tanja Romano 3. v prostem programu, 2. v kombinaciji Naslova prvakinje odšla v Italijo (Jannucci) in Argentino Poletova kotalkarica Tanja Romano je že v svojem prvem nastopu na svetovni ravni uspelo osvojiti kar dve medalji. Na svetovnem prvenstvu v avstralskem Bri-sbaneu je med mladinkami osvojila bronasto medaljo v prostem programu, kar ji je obenem navrglo srebro v kombinaciji, povezano s 7. mestom, ki ga je Tanja dosegla v četrtkovem nastopu v obveznih likih. V včerajšnjem dolgem delu prostega programa je Tanja ubranila položaj s petkovega »shorta«. Naslov svetovne prvakinje je osvojila Italijanka Anna Jannucci (tekmovala je samo v tej zvrsti), na drugo mesto se je uvrstila reprezentantka Argentine, ki si je s srebrno medaljo zagotovila kombinacijsko zlato pred Tanjo in re- prezentantko Nemčije. Ar-gentinka je tako stopila na zmagovalni oder že tretje leto zapored. Kljub razumljivi živčnosti je Romanova spet nastopila zelo samozavestno. Res Skoda, da ji je spodletel trojni tolup, saj bi v nasprotnem primeru mogoče lahko celo posegla po prvem mestu tako v prostem programu kot v kombinaciji. Zaradi te napake je bila Tanja po nastopu videti potrta, medtem ko njen trener Mojmir Kbkoro-vec nikakor ni skrival zadovoljstva. Čeprav je Italija v umetnostnem kotalkanju svetovna velesila, nikakor ni bilo namreč že vnaprej gotovo, da se bo Romanova, kot naj mlajša udeleženka SP - v konkurenci čez 30 tekmovalk iz vsega sveta - že prvo leto zavihtela na zmagovalni oder. Čestitamo! KOŠARKA / C2 LIGA Boru Radenski ni uspel podvig na tekmi v Huminu Za goste usoden prvi polčas Stefani in Grbec po 18 točk Bravimarket - Bor Radenska 89:82 (52:39) BOR: Grbec 18 (3:3, 6:10, 1:2), Simonič 12 (2:2, 2:7, 2:5), Perčič (-, 0:1, -), Velinsky 4 (2:3, 1:2, -), Stokelj 2 (0:2, 1:1, -), Pettirosso 10 (2.2, 4:8, -), Ru-stja 16 (-, 5:9, 2:5), Uršič 2 (-, 1:3, -), Lovriha n.v., Stefani 18 (2:4, 8:11, 0:1), trener Martini. SON 27. PON: Simonič (38), Grbec (39). 3T: Rusija 2, Simonič 2, Grbec 1. HUMIN - Proti favoriziranemu Bravimarketu, ki se skupno z Manzanom poteguje za prestop v višjo ligo, bi lahko včeraj borovci celo poskrbeli za veliko prsenečenje, saj gostitelji niso igrali najbolje. Našim košarkarjem pa je bil usoden prvi polčas, ko so z agresivno obrambo mož-moža napravili preveliko število osebnih napak, gostitelji pa so bili izredno točni pri izvajanju prostih metov. Polčas se je tako končal s 13 točkami prednosti za domače moštvo. V drugem polčasu so borovci ubrali consko obrambo in 4. minute pred koncem zaostali le za 4 točke. Tedaj je domači strelec Duranti uspešno izvedel met za tri točke in tudi prosti met ter tako popeljal svojo ekipo spet v vodstvo za 8 točk. V zadnjih minutah so gostitelji ohranili prednost in tudi zmagali. Od posameznikov bi pohvalili Davida Štefanija, za činkovito igro skozi vse srečanje, in Michela Grbca za igro v drugem polčasu. domači šport KOŠARKA / VČERAJ V C LIGI Danes Nedelja, 31. oktobra 1999 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Lucinico 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Fogliano Redipuglia; 14.30 v Trebčah: Primorec - Moraro 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - S. Andrea; 14.30 v Trstu, igrišče Campanell: Venus - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Domio; 10.30 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Sovodnje NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja/Gaja - Chiarbola ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Ponziana A; 10.30 v Doberdobu: Sovodnje - Itala San Marco ODBOJKA MOŠKA C LIGA 11.00 v Trstu, Altura: Club Altura - Soča Uni-tecno MLADINCI 11.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Virtus DEKLICE 11.30 v Ronah: Adi - 01ymia Multiservis KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.00 v Repnu: Konto vel - Goriziana DRŽAVNI KADETI 11.30 v Repnu: Kontovel La Nuova edile - Lon-gobardi Čedad NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 15.00 v Zgoniku: Kras Avalon - Recoaro Bočen ZENSKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Udine 2000 Obvestila SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi na predsezonski informativni sestanek, ki bo 5. novembra, v domu Albert Sirk v Križu ob 20.30. Vabljeni vsi, ki bi se radi pridružili in se seznanili o smučarskem programu in delovanju kluba v sezoni 1999/2000. SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. St. 040-213518. Pohitite! SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za zimovanje v Caprileju. Informacije in vpisovanje na ZSSDI, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-635627. SK DEVIN priredi od 17. do 23. novembra sejem rabljene smučarske in kolesarske opreme, ki bo potekal v Nabrežini Postaja St. 41, v dvorani Dopolavoro Ferroviario. Informacije nudi tajništvo tel. št. 040-2024017. SK BKDINA organizira trening in Solo smučanja na Rogli, od 22. do 27. decembra. Mesta na razpolago so omejena. Informacije in vpisovanje na sedežu, ob torkih, od 19.30 do 20.30. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme in sicer od 4. do 8. novembra, v domu Brdina na Op Cina. Zelo slab odstotek pri metu na koš usoden za Jadran Nuovo Kreditno Jadran Nuova Kreditna - Castelgarden 50:58 (25:37) JADRAN NUOVA KREDITNA: Kocijančič, Oberdan 4 (4:4 prosti meti, 0:5 met za dve, 0:1 met za tri), Doglia 4 (-, 2:5, -), Slavec 19 (2:2, 4:8, 0:4), Hmeljak 10 (2:4, 4:6, 0:1), Semec 2 (-, 1:3, -), Budin, Crisafulli 11 (5:6, 3:11, 0:3), Samec 9 (1:2, 4:8, 0:1), Valente n.v., trener Brumen. SON: 24. PON: Samec (36), Oberdan (40) in Slavec (40). CASTELFRANCO: Carlesso 4 (-, 2:4, -), Mar-conato 6 (2:8, 2:5, -), Gasparini 2 (2:4, -, -), Baldis-sera 1 (1:2, 0:1, 0:2), Lan-za 12 (2:2, 2:5, 2:5), Bol-zan 2 (2:2, 0:2, -), Tegon 9 (-, 3:7, 1:4,), Fantinato 21 (8:10, 2:4, 3:4), Tognana 1 (1:2, 0:1, -), Guidolin, trener D'Andrea. SON 18. 3T: Fantinato 3, Lanza 2, Tegon 1. SODNIKA: Picozzi iz Gorice in Angileri iz Vidma. TRST - Po nedeljski zmagi v Coneglianu so ja-dranovci včeraj v 4. kolu C lige doma zasluženo izgubili predvsem zaradi zelo slabega odstotka pri metu. Z 18:56 (manj kot 33 od sto) je skoraj nemogoče zmagati, in to se je jadranovcem včeraj tudi pripetilo. Žoga ni šla in ni sla skozi obroč kbša telovadnice v Ul. Calvola, kjer naši košarkarji nimajo dosti možnosti za trening. Jadranovci so zaceli dokaj slabo, predvsem v obrambi, saj so v prvih 10 minutah prejeli kar 26 točk, od teh 5 trojk (Fantinato 3, Lanza 2). Nato so Brumnovi varovanci le strnili vrste v obrambi, niso pa uspeli nadokna- diti razlike in so sklenili polčas z 12 točkami zaostanka. V začetku drugega polčasa so bolje igrali tudi v napadu in v 6. minuti zmanjšali zaostanek na eno samo točko (49:50), nakar se je našim košarkarjem spet zataknilo v napadu in gostje so si tako priigrali rahlo ped-nost 5-7 točk, ki so jo ohranili do konca srečanja in naposled tudi zmagali. Jadranovci so tokrat odigrali eno slabših tekem, od posameznikov pa bi pohvalili mlada Denisa Doglio in Alena Semca za požrtvovalno igro. (Kaf) ___________KOŠARKA / VČERAJ V C2 LIGI________ Tretja zaporedna zmaga za Dom Mark V derbiju je premagal cicibonaše - Brežani so osvojili prvi prvenstveni točki Dom Mark - Cicibona 88:78 (44:39) DOM: Kristančič 13 (7:13 prosti meti, 3:6 met za dve, - met za tri), Vi-sintin 16 (3:4, 5:6, 1:2), Gej 14 (8:9, 3:4, 0:1), Franco 15 (5:6, 5:8, -), Faganel 9 (0:1, 3:4, 1:2), Cuzzuccoli, Am-brosi 3 (1:2, 1:3, -), Garra, Covi 18 (8:9, 2:2, 2:5), Baisero, trener Leban. PM 32:44, met za dve 22:33, met za tri 4:10. SON: 27. PON: Visintin. CICIBONA: Bajc {-, 0:1, -), Persi 2 (-, 1:5, -), Smilovich 18 (3:7, 6:la, 1:4), Mura, Vidali, Battilana 11 (5:6, 3:3, -j, Carbonara 27 (4:7, 4:7, 5:9), Coretti 2 (2:6, -, 0:1), Stokelj 4 (-, 2:6, -), Križ-mančič 14 (4:4, 5:7, -), trener Vascotto. PM 20:30, met za dve 21:41, metza tri 6:14. SON 35. PON: Bajc, Battilana, Coretti. Dom je sinoči osvojil že tretjo zaporedno prvenstveno zmago. V slovenskem derbiju so Lebanovi varovanci zasluženo premagali Cicibono, saj so večji del srečanja vodih, čeprav so jim bili gostje stalno za petami. V prvem delu so si domačini prii- grali največ devet točk prednosti (36:27), predvsem po zaslugi dobro razpoloženega Visintina. Tržaška peterka pa se ni predala in z nekaterimi dobrimi potezami Križmančiča znižala zaostanek. Tudi v drugem delu so domovci ohranih manjše vodstvo, od 3 do 6 točk. Cicibona je takrat zaigrala bolje, predvsem v obrambi in po zaslugi serije trojk razigranega Carbonare tudi prešla prvič v vodstvo sedem minut pred koncem tekme (62:63). Srečanje je bilo tedaj zelo izenačeno. Pri stanju 70:70, pa so domovci zaigrah odločneje in si s Francom tudi priborih 4 točke prednosti. V ključnih trenutkih je goriskim košarkarjem le uspelo ohraniti mirnejšo kri in izkoristih manjše napake gostujoče peterke, tako da je bilo končno veselje v Domovem taboru povsem razumljivo. (MAL) Breg Graphart - Drago Basket 82:71 (41:36) BREG: Filipčič 15 (4:6, 4:7, 1:3), Susani 20 (5:9, 6:9,1:6), Gobbo 7 (3:4, 2:2, 0:1), Berdon 4 (-, 2:3, 0:1), Bandi 6 (2:3, 2:3, -), Zerilai n.v., Fodero 2 (2:2, 0:2, -), Barini 14 (4:4, 5:12, 0:1), Zuppin 14 (8:10, 3:7, 0:1). Breg Graphart se je na najboljši način oddolžil novemu pokrovitelju za zaupanje. Plavi so proti močnemu nasprotniku takoj začeh zbrano in si z uspešno obrambo in skupinsko igro v napadu priigrali prednost petih točk, ki so jo ubranih do konca polčasa. V tem delu sta se zlasti izkazala David Barini in Saša Zuppin (s skoki v obrambi in mimo roko v prostih metih). V drugem polčasu so Brežani še bolj okrepili obrambo in kljub naivnim napakam v napadu dosegh v 35. minuti največjo prednost 15 točk. V naslednjih štirih minutah so popustili in Drago Basket (Trimbali 21 točk, Pecile 11) se je približal na minus pet, vendar so z nekaj pridobljenimi žogami Brežani vzpostavili prejšnje stanje. Pohvalo si zaslužijo vsi, Se posebej pa »iron man« Fabio Gobbo, ki je odlično debitiral v D hgi, Maurizio Susani pa je bil najboljši strelec. NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU OSREDNJA TEKMA ZENSKE Al LIGE Prvak Fit Lycra pretrd oreh za Kras Generali Tan in Negrisoli boljši od VVangove in Abaimove Kras - Generali - ETT Lycra 2:5 Vanja Milic - Arisi 0:2 (10:21, 9:21), Wang - Negrisoli 2:0 (21:13, 21:21), Abai-mova - Tan 0:2 (10:21,17:21), Wang - Arisi 2:0 (23:21, 21:16), Vanja Milic - Tan 0:2 (6:21, 21:21), Abaimova - Negrisoli 0:2 (14:21,14:21), Wang - Tan 0:2 (8:21,17:21). Sinočnja tekma med prvo žensko postavo Krasa Generali in državnim prvakom iz Mantove je pritegnila veliko število pri-' vržencev namiznega tenisa, ki so pozorno spremljali svoje ljubljenke na tekmi tretjega kroga v prvi italijanski ligi. Varovanke ter-nerja Geke Qianga so nudile močnim gostjam dober odpor, a so srečanje izgubile z izidom 2:5. Geke je rezultat in igro zgoniških deklet. komentiral takole: »Vsi vemo, da je nasprotnik zelo močan, saj ima v rokah štiri državne naslove. Kaj veC sem pričakoval v dvoboju Elene z Negisolijevo, pa tudi med VVangovo in Tanovo. Ti dve tekmi sta bili odločilnega pomena. Vseeno lahko rečem, da smo igrali dobro proti tako homogeni ekipi. Vanja je bila cel teden bolna in v teh pogojih je dobro zdržala«. Poglejmo kroniko sinočnjega dogajanja za zeleno mizo v Zgoniku. Na prvi mizi se je Vanja Milic, številka 7., srečala z aktualno državno prvakino in najboljšo Italijanko vseh časov nasploh Alessio Arisi. Vanja si je priborila 10 oziroma 9 točk. Na drugi mizi pa je VVang Xuelan suvereno premagala Lauro Negrisoli, »Čudežnega« otroka z loparjem, ki ji kitajski način igre ni neznan, saj so jo že od mladih nog vadili v pionirski in članski italijanski reprezentanci prišleki iz vzhoda. VVang je osvojila tudi drugo točko in sicer v najlepšem dvoboju večera z Arisijevo. Krasova Kitajka je v prvem setu celo zgubljala s 15:18, a je sijajno nadoknadila zamujeno in v zelo napetem dvoboju, polnem dolgih izmenjav s tenhnično izbranimi in izpiljenimi udaraci osvojila prvi set (23:21), v drugem pa obdržala razliko petih točk do konca. Jelena Abaimova se je preizkušala s Tanovo. V prvem setu je mantovska Kitajka naši Rusinji narekovala igro. V drugem pa je Jelena vzela iniciativo v svoje roke in se Tanovi večkrat nevarno približala na razdaljo samo dveh točk. V igri z Negrisolijevo, smo prickovali da pokaže kaj več, vendar je bila njena zadržanost nezmanjšana. Pri vodstvu gostij z 2:4 med kitajskima rojakinjama, v »match tekmi« je po prodornem vodstvu Fit Lycrine tujke v dvorani nastala grobna tišina. »Tan je zaigrala na izredno visokem nivoju. Se takrat, ko VVang igra zelo dobro, je vprašanje njene zmage odprto«, je njeno igro komentiral Geke. In zares. Tan Wen Ling še nismo videti igrati tako dobro. Njeni servisi so biti za VVangovo »ubijalski« in Kkrasova tujka, zlasti v prvem nizu, ni našla prevaga odgovora nanje. Sele v drugem setu, pri izmenjavi servisa, in vodstvu 1:9 za gostjo, je VVang zaCela zmanjševati razliko (največ na 16:18), a je bilo že prepozno. Prihodnjo soboto bo Kras Generali gostoval pri bocenskem Recoam, z isto ekipo pa se bo mlajša postava Kras Avalon srečala danes v Zgoniku ob 15. uri. (J.J.) Ostati izidi: MOŠKA B2 LIGA Duomo Folgore TV -Kras. ŽENSKA B LIGA: Abbadia Lariana Lecco - Kras Activa 4:1. ŽENSKA Cl LIGA: Sangio’ 97 VR - Kras A, Sarmeola PD - Kras B4:l. ODBOJKA / ZENSKA B2 LIGA Usodne napake v sprejemu servisa Nuova kreditna je v 2. setu vodila z 22:19, nato pa ni dosegla več niti ene točke Nuova Kreditna - ATA Fidelitas 0:3 (18:25,22:25,8:25) NUOVA KREDITNA. Coretti 1, Crissani 0, Furlan 2, Kalc, Mamillo 4, Pertot 6, Piccoti 1, Prestifilippo 0, Sri-chia 15, Vincenzi 9, Žagar (tibero). Nuova kreditna ostaja tudi po tretji tekmi breb točk. Prikazana igra v prvih dveh setih pa daje upati na bolj pozitivne nastope. Fidelitas, ki po besedah trenerja odločno meri na »play-off«, je ekipa, M malo greši, zlasti v sprejemu, kar je po novem igralnem sistemu odločilnega pomena. V prvih dveh setih je bila razlika med ekipama prav v tem: igralke Nuove kreditne so v sprejemu zagrešile nekaj preveč napak, kar jih je obakrat stalo set. Trener Dra-siS je v prvem nizu poslal na igrišče podajacico Monico Piccoti, z njo v diagonali je igrala Nicol Mamillo, na centru sta bili Jesenka Furlan in Vincen-zijeva, na krilu pa sta zaceli Pertotova in Mari Srichia. Med setom in tudi v nadaljevanju pa so se na igriSCu zvrsti-lie malodane Se vse ostale igralke. Začetek ni najbolje obetal, saj so gostje povedle z 8:3, vendar so nase igralke nadoknadile zaostanek in pri 15. toda tudi povedle. Nasprotnice so odločno reagirale in si priigrale nekaj točk prednosti, ki so jih potem obdržale do konca. Tudi v drugem setu so gostje stalno vodile za nekaj točk, dokler jih slogaši-ce niso ujele pri 16. točki. Z zelo dobro igro so nato povedle in vodile do stanja 22:19. Nato so žal naredile nekaj napak, nasprotnice pa nite ene več in set je Sel po vodi. To je naše igralke dokaj potrlo, tako da so v .3 setu povsem popustile. Trener DrasiC je najbolj obžaloval prav poraz v drugem setu. »V odločilnih trenutkih v končnici, ko bi morati zaigrati najbolj odločno, se to ni zgodilo. Zal grešimo preveč v sprejemu, kar se pri ostalih ekipah, s katerimi smo se dosedaj srečali ne dogaja in to potem drago plačamo«. (INKA) Ostali izidi: Viadana - Sangiorgina 3:0, Orceana - Paese 3:0, Conegliano -Volta Mantova 3:0, Caltigaris - Curtato-ne 3:0, Monselice - Riviera 0:3, Mon-tecchio - Litopat Vicenza 0:3. ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA Za Mimo Eurospin dragocena točka a z grenkim priokusom VBU - Mirna Euro-spin 3:2 (25:22, 24:26, 19:25,25:21,15:13) MIMA EUROSPIN: Božic 12, Celledoni 16, Cola 16, Colautti 5, DrasiC, Mikolj, Peterlin (li-bero), Princi 6, Riolino 20, Sgubin. Iz Vidma se Mirna Eurospin vrača s točko. Pred tekmo samo bi bili verjetno v Sloginem Taboru s tako napovedjo vsi zadovoljni, saj je VBU lani zasedel mesto tik pod vrhom lestivice. Po tem kako so se stvari razpletle, pa ostaja vsem grenak priokus, saj bi z malo več sreče bil izkupiček lahko boljši. Da bo šlo za ogorčen bolj, je bilo jasno ze v uvodnih potezah. Igralci obeh ekip so občutili tekmo, med samo se poznajo, in to jih je verjetno Se podžgalo pri igri. Slogaši sb prav gotovo odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. V prvih treh setih so biti zelo dobri, v primerjavi s tekmo izpred tedna dni, so se izboljšali v cisto vseh elemetnih, zlati pa so igrali izredno borbeno, kar se jim je boga- to obrestovalo. Nekoliko je včasih zapeSala le obramba, vendar je bil tudi tu viden lep napredek. Prvi set se je našim fantom izmuznil za las, zato pa so osvojiti drugega po izredno razburljivi igri. Tudi v tretjem so bili boljši od domačinov, nato pa jih je zajela živčnost in so zagrešili nekaj napak vec kot Videmca-ni. V odločilnem petem setu je VBU ob menjavi igrišča vodil že z 8:4, vendar se slogaši niso predali. Nadoknadili so skoraj ves zaostanek in položili orožje prav v konCnici in še to z minimalno razliko. DomaCo ekipo je iz težav rešil stari maček Paoluzzi, ki je v ključnih trenutkih znal uveljaviti vso svojo dologletno igralsko izkušenost. Trener Peterlin je tokrat zopet lahko poslal na igrišče Danila Riolina, ki po težji poškodbi prsta Se ni okreval. Kljub temu da je moral igrati obvezan, je opravil res dober nastop in bil po doseženih točkah celo najboljši v vrstah slogašev. (INKA) A. Zenic jutri gost Športela Jutri ob 22.30 so športniki spet vabljeni na kanal koprske televizije. Sodelavci oddaje Sportel za prvo novembrsko oddajo pripravljajo: pogovor v studiu z bivšim avtomobilističnim dirkačem Albertom Zeničem, ki je zaradi zdravstvenih razlogov prezgodaj končal tekmovalno pot. Terenski sodelavci so biti ta minuti konec tedna zelo delavni in so pripravili poročila z nogometnega derbija Juventina - Mladost, namiznoteniške tekme ženske A lige med Krasom in državnimi prvakinjami iz Castelgoffreda ter s tekme državne košarkarske kadetske lige, združene ekipe Kontovela. Nagradna igra »Več sreče prihodnjič« spet prinaša dokaj lahka vprašanja in lepe nagrade, v Športu pod Triglavom pa se borimo posvetiti začetku smučarske sezone. Gladki zmagi obeh Valovih šesterk Točka za Olympio Kmečka banka Agraria Terpin bi lahko iztržila več - V ženski D ligi druga zaporedna gladka zmaga borovk MOŠKA C LIGA Val Imsa - Eltor Tubac 3:0 (25:14, 25:13, 28:26) VAL: Florenin 7, Radetti 15, Cemic 3, Mucci 2, Orel 8, Grauner 15, Devetak 2, POletto tibero, Fi-gelj 0, Paoletti, Brisco, Makuc 0. Valovci se proti objektivno šibkejšemu Eltorju iz San Giovan-nija al Natisone razen v tretjem setu niso posebno naprezati, Čeprav so igrali zbrano in učinkovito. Za nasprotnika so biti preprosto premočni. Nasprotnikov napad nikoli ni prišel do živega valovcem, Eltor pa je v prvih dveh setih tudi veliko grešil. V tretjem setu je napetost v Valovih vrstah popustila, trener je poslal na igrišče tudi nekaj menjav in gostje so se opogumiti, prišli do vodstva 22:18, a ob povratku Raja-na Graunerja na igrišče (igral je res dobro) je nad njihovimi apetiti dokončno padel zastor. Marchi Gomme - 01ympia Agraria Terpin 3:0 (28:26, 25:23, 25:18) OLYMPIA: S. Terpin 17, J. Terpin 7, B. Sfiligoj 10, Domi 8, Maraž 9, Pintar 4, S. Hlede 0, Komjanc 0, Guzzon, J. Hlede libe-ro. Končni rezultat je varljiv, saj je bila tekma v prvih dveh setih izjemno izenačena in Ce bi 01ym-pia osvojila prvi ali drugi set, bi mogoCe lahko celo prišlo do drugačnega razpleta. Goričani so tokrat igrati z različno postavo kot na derbiju proti valovcem, saj je Simon Terpin (17 točk) zaigral tokrat kot korektor, na centru je poleg Domija deloval Janez Terpin, krilna igralca pa sta bila Boris Sfiligoj in Mauro Maraž. Pokazalo se je, da je bila ta rešitev posrečena, saj je celotno moštvo v primerjavi s tekmo 1. kola zaigralo kot prerojeno. V prvem setu so bili Goričani povsem enakovredni Tržačanom, pri katerih skoraj vsa igra sloni na ramenih Enrica Scalandrija. 01ym-pia je bila nekajkrat v vodstvu in to tudi pri rezultatu 20:18, zadnjič pa pri rezultatu 25:24. Goričani so tudi drugi set izgubiti šele v konCnici, to pa jim je vzelo pogum, tako da so v tretjem setu že na začetku popustiti in se nato niso mogli več pobrati. »Po prikazani igri bi si zaslužiti vsaj set. Fantje so se zelo truditi, igrali smo dobro v vseh elementih, tudi v obrambi in pri serviranju, upam, da bomo ta napredek odslej tudi konkretizirali z rezultati,« je povedal trener Boris Klokočovnik. ZENSKA C2 LIGA Val Siderimpes - La Coloprea Gonars 3:0 (25:17, 25:18, 25:20) VAL: P. Uršič 5, Ambrosi (na sliki) 6, Safronova 15, Mo. Toma-sin 9, Mi. Tomasin 9, Zuccaimo 4, Humar, Visintin, Tomšič, Danietis, Zancarti. Valovke so zlahka pospravile nov par točk, saj se jim je objektivno slabši Gonars resneje upiral samo v 3. setu. Valovke so pri vodstvu s 16:10 nekoliko popustile in Gonars je nepričakovano povedel z 18:17. Po edini Valovi minuti odmora na tekmi so gostiteljice spet uredile svoje vrste in vnovič obrnile potek tekme v svojo korist, v konCnici tega seta pa je zelo prisebno igrala Ilenia Zuccarino, ki je po uspešnem napadu prešla v drugo linijo in s štirimi dobrimi servisi onemogočila nasprotnicam, da bi Se ogrozile zmago domače še-sterke. V prvih dveh setih je bila premoč valovk res očitna, Gonars se je sicer srCno branil, vendar je bil na mreži daleč manj učinkovit od valovk, V Valovi ekipi je debitirala sedemnajstletna Zancarti, dosedanja igralke Farre. Oljunpia Kmečka banka - Adria Volley 2:3 (21:25, 25:22, 25:19, 15:25, 9:15) OLVMPIA: H. Corsi 4, V. Cemic 8, M. Cemic tibero, Bulfoni 0, Ditta 3, Gmden 2, Londero 10, L. Princi 8, S. Princi 14, Trapuzzano 0. 01ympia je zaigrala bistveno boljše kot v Manzanu, vendar je bil tudi njen tokratni nasprotnik drugačnega kova. Goričanke so začele pretirano živčno, tako da so TržiCanke povedle z 20:13. Pri tem rezultatau so senase igralke prep-budile in začele igrati precej boljše od nasprotnic. Zaostanek je bil prevelik, da bi lahko osvojile uvodni set, zato pa so bile v drugem in tretjem prepričljivo boljše. Zal so v 4. setu spet popustile in Adria Volley je zlahka izenačila stanje v setih, »tie-break« pa je bil izenačen do 7. točke. »Ustavile smo njihovo hitro igro na centru, pokopale pa so nas naše napake«, je povedala trenerka Miranda Kristančič, ki je vsekakor poudarile lep napredek v igri šesterice. MOŠKA D LIGA Naš prapor - Old Cats 2:3 (25:21, 26:28, 25:14, 26:28,12:15) NAS PRAPOR: Cevdek 15, foga-nel 14, Golob 2, A. Juretič, V. Jure-tič 3, Korečič 6, Paulin libero, Prinčič 11, Sfiligoj 3. »Osvojiti smo eno točko a podariti dve,« je bil komentar VValterja Miklusa po nerodnem porazu Bricev v krstnem nastopu na domačih tleh. Naš prapor si je zmago zapravil v Četrtem setu, potem ko je prepričljivo osvojil prvega in tretjega. Brici so stalno vodili in se pustiti ujeti prav v konCnici, ko so narediti tri grobe napake. To jih je potrlo in v tie-breaku jim je upadel pogum, Tržačane so morali stalno loviti a jih žal niso ujeli. Brici so zaigrali brez standardnega po-dajača Aljoše Devetaka, ki ga je dobro zamenjal Mario KoreCiC, vendar pac ni igral v svoji vlogi. Pohvalo si zasluži tudi Mitja Cevdek. ZENSKA D LIGA Bor - Fontanafredda 3:0 (25:21, 25:17, 25:19) BOR: Visintin 1 točka (5 napak), Faimann 9 (5), Ažman 8 (9), Miličevič 10 (7), Flego 10 (1”4), L. Masten 13 (11), T. Masten 1 (6), Zadnik, Kosmina, Seppi, Dinelti. Ce so borovke v uvodnem kolu zmagale predvsem zaradi slabosti nasprotnic iz Starancana, so proti Fontanafreddi pokazale zelo dobro igro in nasprotnicam praktično onemogočile, da bi prišle do izraza. Izjemo predstavlja začetek prvega seta. Borovke so slabo sprejemale, Fontanafredda pa je bila v protinapadu zelo učinkovita in je povedla z 12:6. Borovke so tedaj uredile svoje vrste, prevzele niti igre v svoje roke in jih v bistvu niso več izpustile do konca tekme. Tokrat je na centru začela Tanja Masten, od drugega seta dalje pa je njeno vlogo spet prevzela Saška Ažman. Pohvalo si zasluži vsa ekipa, še posebej pa Antonella Faimann. (Jana) Breg Alta Rubinetteria - Belfrut-ta Videm 0:3 (16:25,18:25,17:25) BREG: F., M. in S. Sancin, U. in M. Pettirosso, Sturman, Mauro, Cauter, Obad, Zeriali, Ro del la, Laurica. Brežanke se tudi v 2. kolu niso mogle izogniti porazu. Prvi set niso igrale kdove kako dobro, zato pa so v drugem odločno prevzele niti igre v svoje roke in prav Skoda je, da so po vodstvu z 9:2 in 10:5 popustile, nasprotnicam dovolile, da so jih ujele pri 14. todd in set osvojile. Tak razplet je slabo vplival na razpoloženje domačih igralk, ki so v začetku tretjega seta s številnimi napakami omogočile VidemCankam, da so povedle kar s 16:5. Tedaj so se Brežanmke spet prebudile dosegle delni izid 12:11, vendar je bilo kajpak že prepozno. 1. AMATERSKA LIGA / DERBI V ŠTANDRE2U PROMOCIJSKA LIGA / V 7. KOLU Mladost premagala Juventino z boljšo igro v drugem delu Štandrežci so v drugem delu reagiral a zaostanka 3:0 niso mogli več nadoknaditi - Med odmorom so gledalcem delili okusne »vržote« Zarja/Gaja zasluženo zmagala Juventina - Mladost 2:3 (0:2) STRELCI: Vitturelli v 3. in Sambo v 9. min. (11-m) p.p.; Sambo 7., Gambino v 26. in Devetak v 47. dp.. JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Gismano (Ripellino 79 min.), Gomiscek, Kobal, (61. min. Bastiani), Saveri, Fran-chi (Calandra 57. min.), Tomasi, Gambino, Braida, Devetak. MLADOST: Gergolet, Fontana, Zin, Višintin, Sitta, Sambo (Gorjan 75. min.), Croci, Vitturelli, Caiffa (Fer-letic 78 min.), Mania, Peter Gergolet (Sanso 50 min.). RDEČI KARTON: Gorjan v 94. min.. Mladost je morda nekoliko neprickovano, a povsem zasluženo slavilo zmago na gostovanju v Stan-drežu. Predvsem v prvem delu tekme je bila gostujoča enajsterica boljše razporejena na igrišču, medtem ko je v nadaljevanju Juventina vzela vajeti igre v svoje roke in skušala z vsemi močmi vzpostaviti ravnotežje. Kljub veliki požrtvovalnosti in borbenosti pa ni domačinom uspelo nadoknaditi zaostanka treh golov. Tudi tokrat se je izkazalo, da Juventina razpolaga z zelo kakovostnim napadom, nekoliko bolj ranljiva pa je obramba. Ob odsotnoti nekaterih ključnih igralcev je ta vrzel še bolj prišla na dan v vCerjašnjem derbiju, kar so nogometaši Mladosti zelo spretno izkoritili z zelo hitrimi in prodornimi akcijami. Tekma je bila zato vseskozi dopadljiva in napeta, tako da so številni gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Derbi se je začel v znamenju gostov. Zev 3. minuti je Višin tin lepo preigral nasprotnika v kazenskem prostoru in podal žogo Vitturel-liju, ki ni zapravil ponujene priložnosti. Hladna prha ni strla domačinov, saj je dve minuti kasneje Devetak lepo streljal proti vratom. V 9. minuti pa so gostje ponovno pokazali svojo učinkovitost. Peter Gergolet je v hitrem protinapadu onesposobil celotno obrambo Juventine, tako da ni Kausu preostalo drugega, kot prekršek. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Sambo in popeljal svoje moštvo na 2:0. Tudi v nadaljevanju smo bili priča bolj prodornim potezam gostov, medtem ko je Juventina zamanj skušala prelisičiti obrambo Kraševcev. Izredna priložnost se je sicer ponudila Gambinu, vendar je Gergolet odlično posegel in rešil svoja vrata. V drugem delu je bilo pričakovati še ostrejšo reakcijo domačinov. Ze v 7. min. pa je v zelo lepem protinapadu Sambo premagal Cantaruta in postavil rezultat na varno. V nadaljevanju je Juventina najprej s prostim strelom Braide zadela vratnico, nato pa je Gambilo z glavo preusmeril v mrežo lepo podajo Tommasija. Igra je tedaj postala bolj nervozna, saj so Štandrežci zaigrali na vse ali nic. Z dobrim pressingom so spravili v težavo goste, tako odprta igra pa je nudila kraški enajsterici lepe možnosti za protinapad, kjer se je izkazal še posebno Vitturelli. Ravno pred iztekom srečanja je Juventina kronala svoj trud z Devetakom, ki je znižal zaostanek na 2:3. To je bilo tudi vse, ob končnem sodnikovem živž-gu pa so se igralci in navijači Mladosti zasluženo veselili. Da so derbi tekme zase, je vsem znano. Se posebno vzdušje velja v takih primerih, ko gre za nastope štandreške Juventine, saj se njeni navijači vsakič primerno pripravijo na ta srečanja. Tokrat so med odmorom tekme delili vsem natopajocim okusno pripravljene veržote. Poteza ni bila slučajna in je imela tudi politično ozadje. Novi regulacijski načrt za mesto Gorica predvideva namreč ponovne posege na štandreških zemljiščih, kar je že sprožilo v javnosti velike reakcije. V ta namen so Štandrežci razobesili ob robu igrišča transparente, ki so se z duhovitimi slogani nanašali na odločitve goriške občinske uprave in so tudi zato delili (baje zadnje) štan-drežke veržote. Med številnimi gledalci, ki so sledili tekmi so bili tudi nekateri pedstavniki goriške večinske koalicije... Ob koncu srečanja, ki je tudi tokrat privabilo lepo število navicajev in ljubiteljev nogometa, smo nabrali naslenje izjave. Dario FrandoliC (nogometni strokovnjak in trener gori siri h mladinskih združenih ekip): »Vzdušje bo igrišču je bilo res edinstveno. Ta je pravi pokazatelj vitalnosti našega nogometa in tega, da imajo naši ljudje zelo radi ta šport. Rezultat odraža realnost na igrišču, saj je bila Mladost boljša v prvem delu, v drugem pa so bili boljši domačini, ki pa niso uspeli nadoknditi prevelikega zaostanka. Moja želja je, da bi naša društva veliko vlagala v mladinsko dejavnost, tako da bi bili v bodoče protagonisti naših derbijev slovenski nogometaši«. Fabio Sambo (vezni igralec Mladosti): »Vesel sem z igro, ki smo jo predvajali. Igrali smo na zmago in uspelo nam je presenetiti Juventino, ki nas je v prijateljskih tekmah doslej že dvakrat premagala. Seveda je postal naša naloga lažja, potem ko smo po 10. min. vodili že 2:0«. Peter Gergolet (napadalec Mladosti): »V zadnjih dveh nastopih smo prejeli gol takoj v začetku, zato smo stopili na igrišče zelo koncentrirani, prepričani v svoje moči. Tokrat smo igrali res zanesljivo, naš cilj pa ostaja obstanek. Kar se tiče Juventine, sem prepričan, da spada Zarja/Gaja - Ponziana 1:0 (1:0) STRELEC: Derman iz 11-m. ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Donaggio (Pelizzola), Dusso-ni, Borstner, Štrukelj, Kariš, Kalc, Cotterle, Grgič, Derman, Deste (Sebastianutti). Zarji/Gaji je tokrat le uspelo premagati tržaško Ponzia-no, ki je sicer kljub tesnemu porazu bila vedno nevarna vse do zadnje minute igre. Gol je vzhodno-kraška enajsterica dosegla že po petnajsti minuti igre in to iz enajstmetrovke, potem ko so gostje grobo posredovali nad De-stejem. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Derman. Gostitelji so nadaljevati z dobro igro in bi lahko ponovno zatresti mrežo Ponziane, a vratar je bil tokrat na pravem mestu. Kalc in sogiralci so nato na vse viže skušali še drugič premagati gostujočega vratarja, a Zal zaman. V dragem polčasu sta obe ekipi osredotočiti igro na sredini igrišča. Nato je Ponziana vzela vajeti igre v svoje roke, toda gostitelji so se uspešno braniti. Kar nekajkrat so se gostje nevarno približali domačemu kazenskemu prostora, pri streljanju na vrata pa so biti neprisebni, tako da se rezultat do konca tekme ni spremenil. Včerajšnja zmaga je bila za ekipo še kako dobro došla, saj bi se v primera poraza znašla pri spodnjem delu lestivce. Za zmago je treba vsekakor pohvaliti vso ekipo, ki je tokrat zaigrala prepričljivo in tako popravila vtis iz prejšnjega kola, ko je visoko izgubila proti Futuri. Se posebno pa je treba pohvaliti Maksa Grgiča, ki je bilgotovo eden izmed najboljših na igrišču, (jn.g.) med boljše ekipe v ligi in da bo lahko odigrala vidno vlogo v letošnjem prvenstvu«. Marko Kerpan (predsednik Juventine): »Zaigrali smo slabo. Tekma se je v bistvu končala po destih minutah igre. Težko je namreč nadoknaditi dvojni zaostanek. Mi predvajamo zelo odprto igro s tremi napadalci, kar pomeni, da se radi izpostavljamo protinapadom. Odločiti se bo treba, Ce je primermo nadaljevati po tej poti ali ne. Vsekakor, pa smo lahko zadovoljni z obiskom, saj se je zbralo na tribuni res lepo število gledalcev.« Ivan Batistič (predsednik Sovodenj): »Rezultat je pravilen. Mladost je bial bistveno boljša v prvem delu, medtem ko je na koncu prišla na dan temperamentnost domačih nogometašev. Ce nam ta rezultat odgovarja? Težko je reci, naša primarna naloga je predvsem ta, da osvojimo CimveC točk, in to Cimprej«. MAL 1. AMATERSKA LIGA / V ŠKOCJANU OB SOČI Pomembna zmaga Vesne Predvsem dobra igra v h polčasu - Strelca Sedmak in Pertot San Čarman - Vesna 1:2 (0:1) VESNINA STRELCA: Sedmak in Pertot. VESNA: Barbato, Malusa, Ceppa, Bandel, Marinelli (Sirca), Sambaldi, Bertocchi, Ribarich, Sannini, Sedmak, Apollonio (Pertot). Kriška Vesna je v Škocjanu osvojila pomembno zmago proti solidnemu San Canzianu in se je pomaknila proti zgornjemu delu lestvice. Tulovi varovanci so stopili na igrišče odločeni, da morajo zmagati. Takoj so prejeti pobudo v svoje roke in v 20. minuti tudi zasluženo povedli s Petrom Sedmakom (na sliki). Sambaldi je podal v kazenski prostor, kjer je bil Sedmak najprisebnejši in z glavo poslal žogo v mrežo. Kriška ekipa je še naprej napadala, toda do gola ni prišlo. V drugem polčasu je Vesna nekoliko popustila, kar jo je tudi drago stalo. V 15. minuti je kriška obramba v kazenskem prostoru zrušila domačega napadalca in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki so jo gostitelji tudi uspešno izvedli. Križani pa so se takoj vrgli v napad, saj je napadalno vrsto okrepil tudi Sirca, ki je zamenjal Marinellija. In prav Matej Sirca je bil odločilen pri drugem Vesninem zadetku, saj je podal do prostega Pertota, ki je brez težav potisnil žogo v mrežo. Za gostitelje je ostalo premalo Časa, da bi stanje lahko izenačili in kriška ekipa je tako pospravila tri zelo pomembne točke. Za igro v prvem polčasu je treba pohvaliti vse Vesnine nogometaše, v drugem delu pa vsa ekipa ni igrala najbolje in tudi tekma je bila dokaj povprečna. MLADINCI 1. AMATERSKA LIGA / DANES V 7. KOLU Zarja/Gaja, kljub žaljivkam, zanesljivo s 3:0 Zarja/Gaja - Chiarbola 3:0 (2:0) STRELCI: Babudri, Berce, Strajn. ZARJA/GAJA: Bergagna, K. Zomada, Mase, Kapun, A. Zomada, Altarac, Primesi (lozza), Strajn, Manzin (Martini), Berce, Babudri. IZKLJUČEN: Altarac. Vzhodno-kraška enajsterica je osvojila že svojo peto zaporedno zmago in tako zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Gostitelji so povedli z Babudrijem. Naši nogometaši so nadaljevali z napadalno igro in z Bercetom tudi dosegli drugi zadetek, ki'je bil zares lep. Prvi polčas se je tako končal s povsem zasluženim vodstvom naših predstavnikov. V drugem polčasu se je igra nekoliko upočasnila, gostom pa so popustiti živci. Sledile so že običajne žaljivke na račun Slovencev in tako je moral zapustiti igrišCe kapetan Zarje/Gaje Saša Altarac, ki je odgovoril igralcu Chiarbole, pri tem pa je sodnik ostal popolnoma ravnodušen. Kljub temu so naši Se vedno napadati in dosegli Se tretji zadetek, tako da so gostje le odšli domov praznih rok, pri tem pa so pokazati veliko mero neš-portnosti. (jn.g.) Sovodnje na vse ali nič proti San Lorenzu V 2. AL Primorec in Breg favorita za zmago V 3. AL derbi v Repnu za vrh lestvice med domačim Krasom in S. Andreo - Breg proti Venusu PROMOCIJSKA LIGA Primorje - Budnico Na proseški »Rouni« gostuje ekipa iz LoCnika, ki je bila v minulem prvenstvu med protagonisti prvenstva, zasedla je 4. mesto s 47 točkami. Kljub temu da je kot trenerja potrdila Bruna Campija, pa v tem prvenstvu doslej morda ni izpolnila pričakovanj. Priznati je sicer treba, da Lucinico še ni izgubil, vendar je izbojeval le eno zmago v Trstu proti Pon-ziani, petkrat pa je igral neodločeno. Kaže, da je to ekipa, ki ima zelo solidno obrambo (prejela je le tri gole), ne razpolaga z dobrim napadom (dala je le tri zadetke). Gostje bodo za proseško enajsterico vsekakor trd oreh, saj Lucinico raCuna nadaljevati s pozitivno serijo. Položaj Primorja prav gotovo ni rožnat, in to ne le zaradi predzadnjega mesta na lestvici, temveč tudi ker ekipa z igro ni zadovoljtia. Danes pa bo Primorje igralo še v okrnjeni postavi, ker Bazzara in Bartoli, ki sodita med boljše nogometaše proseške enajsterice, ne bosta igrala, ker sta diskvalifcirana. Kako bo tokrat trener Bidussi razporedil ekipo, je težko predvidevati. Morda bo celo poslal na igrišče veznega igralca Landa, ki se je ko- maj vrnil s poročnega potovanja. SODNIK: Andrea De Marchi iz Lati-sane. 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - San Lorenzo To je ena tistih tekem, ki je Sovodnje absolutno ne sme izgubiti. Ne samo: So-vodenjci morajo osvojiti vse tri točke, da bi se tako oddaljiti od neugodnega položaja na lestvici. San Lorenzo namreč sodi, vsaj do-selj, med slabše eekipoe tega prvenstva. V 6 kotih je namreč zbral le štiri točke in dal samo tri zadetke, prejel pa jih je devet. Glede učinkovitosti napada tudi Sovodenjci niso ravno najboljši, saj so doslej dah celo gol manj od San Lorenza (le tri). Tako ali drugače pa morajo danes Sovodenjci absolunto osvojiti zmago. Zato pa bo potrebno igrati na vso moc že od samega začetka. SODNIK: Gianfranco Lo Monaco iz Vidma. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Fogtiano Brežani gostijo novinca lige, ekipo iz Fogliana, ki si je v minuti sezoni zago- tovila napredovanje po dodatnih tekem v »play-offu«. Fogtiano je namreč v prvenstvu 3. AL skupina G osvojil 4. mesto z 29 točkami. Po dosedanjih izidij kaze, da je ekipa precej občutila preskok lige, saj je doslej igrati le dvakrat neodločeno in tako je skupaj z Roiane-sejem na repu lestvice . Breg ima torej danes lepo priložnost, da po dveh zaporednih porazih pokaže, kaj je zmožen. Trener Bilosalvo nima večjih težav s postavo in tudi zato vlada v Bregovem tabora zmeren optimizem. SODNIK: Marco de Pacalis iz Cer-vinjana. Primorec - Moram Moraro, ki je vminuli sezoni igral s Trebenci v E skupini in zasedel 10. mesto z 28 točkami, tudi letos ni blestel, kljub temu da je doslej kloniti le pred vodilnim Vermeglianom. Kar štirikrat je namreč igral neodločeno, edino zmago pa je izbojeval v Trstu proti Chiarboli in zato je Sele na 9. mestu lestvice. Trebenci pa igrajo letos res uspešno, saj so izgubiti le v derbiju z Bregom in prepustiti točko v Villanovi. »RdeCe-be-li« so zato v današnjem dvoboju na-spomi favoriti, tudi zato ker trener Go- rana nima težav s postavo. Razen Savina, ki je disvalificiran, bi morati viti vsi ostali nared za igro. SODNIK: Christian di Bert iz Vidma. 3. AMATERSKA LIGA Kras - S. Andrea Današnji Krasov nasprotnik je v minuti sezoni izpadel iz 2. AL in zato je letos startal med favoriti. Rezultat tega dvoboja bo izredno važen za obe ekipi, saj tudi Kras računa na visoko uvrstitev. V Repnu se torej obeta oster boj za točke. Naj omenimo, da je v sezoni 1997/98 prav S. Andrea z zmago v predzadnji tekmi prvenstva prepredla Krasu napredovanje v 2. AL. Venus - Breg B Po enotedenskem premoru bodo Brežani igrali proti ekipi, ki je že nekaj sezon zaporedoma prava pepelka tega prvenstva. Tudi letos je tržaški Venus že pokazal, da sodi med slabše ekipe, saj v treh tekmah ni osvojil niti točke, poleg tega je dobil že 16, dal pa je le dva gola. Bregovi navijači upajo, da bodo »plavi« znati izkoristiti vsako nasprotnikovo hibo in zanesljivo zmagali. Bruno Rupel RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 nato 20.55 Tržaške razglednice: Rojan, Lajnarji in Piščanci (2. del) TV dnevnik, Športna tribuna Fokus ® RAI 1 5.40 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.45 22.40 22.45 23.35 0.15 0.35 2.05 Avtomobilizem Fl: VN Japonske Variete za najmlajše: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Topo Gigio, Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave (danes reportaža iz Avstrije - Vina iz severa) Dnevnik Variete: Domenica in 2000 (vodita Amadeus, Romina Mondello), vmes (14.05) avtomobilizem Fl: VN Japonske, (15.55) nan. Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. Claudia Pandolfi, Giu-lio Scarpati) Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Rai šport TV film: II mistero del cor-tile (dram., It. ’99, i. E. Gar-dini, L. Diberti, 1. del) Dnevnik Aktualna odd.: Frontiere (vodi Lamberto Sposini) Aktualna odd.: Sottvoce -Potihoma: Megan Gale Dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Variete: Ballando ballan-do Filmdl magnifico cornu-to (kom., It,.-Fr. ’64) RAI 2 Nan.: Lampi d’ amore Animamundi 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 Dnevnik Jutranji razvedrilni variete: V družini Ekumensko bogoslužje ob prazniku protestantske reforme Nedeljski Disney, vmes nan. in risanke Variete: V družini Dnevnik, vreme Tg2 Motorji Vremenska napoved Variete: Quelli che la domenica..., 14.55 Quelli che il calcio... Šport: Stadio Sprint Tg2 Dosje SP v motociklizmu: VN Argentine, 500 ccm Vremenska napoved Nan.: Primer za dva Risanke Dnevnik Tg2 Variete: Fenomeni (vodi Piero Chiambretti) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved Film: L’ arciere di fuoco -A RAI 3 6.00 8.30 10.00 11.30 12.00 13.00 14.00 14.30 15.05 17.30 18.50 20.00 20.30 Aktualno: Fuori orario Potovanje v dežele svetišč Ciak, živali na prizorišču T3 Evropa Aktualno: TeleCamere, 12.30 Okkupati Pravljice in risanke Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Dok.: Geo magazine Šport: SP v motociklizmu - VN Argentine, 125 ccm, 16.40 250 ccm Film: Toto cerca časa (kom., It. ’49) Vreme in dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o italijanskih deželah: Tisoč in ena Italija Blob 20.45 22.40 23.05 0.00 0.10 1.05 Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi Michele Mi-rabella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99 T3, pregled tiska, vreme Aktualno: TeleCamere Fuori orario - Filmi §2 RETE 4 ITALIA 1 fr Slovenija 1 fr” Slovenija 2 6.00 8.15 8.30 9.00 9.30 10.00 11.30 12.30 13.30 14.00 16.00 18.55 Nan.: Valentina Pregled tiska Nedeljski koncert Eurovillage 10.45 La domenica del villaggio Maša Dnevnik Aktualna odd.: Melaver-de Dnevnik Tg4 Film: Alla ricerca ella fe-licita (fant., ZDA ’40) Film: Tora! Tora! Tora! (vojni, ’70, i. M. Balsam, J. Cotten, S. Vamamura) Dnevnik 19.30 20.35 22.35 1.10 Nan.: Codice d’ emergenza TV film Peny Mason - Fiori d’ arancio (krim., ZDA ’90, i. Raymond Burr) Film: Uomini e donne: istruzioni per 1’ uso (kom., Fr. ’96, r. C. Le-louch, i. B. Tapie) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.30 13.00 13.35 18.00 18.30 20.00 20.30 22.45 23.15 23.45 0.45 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le frontiere dello spirito Nan.: Happy Days - Velika pričakovanja (i. Ron Hovvard, Henry VVinkler) Risanke: Batman, 11.30 Toonsvlvania, 12.00 Flintstones Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Dnevnik Nedeljjski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale) Nan.: Finalmente soli (i. Gerry Scotti, Maria Ameba Monti) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Nan.: Ciao Professore -Prepovedana ljubezen (i. Massimo Dapporto, Mat-tia Sbragia, A. Fattori) Multimedialna aktualna odd.: Target (vodi Tamara Dona) Oddaja o modi: Nonsolo-moda Nan.: II ritorno di missio-ne impossibile Nočni dnevnik Film: Accattone (dram., ’61, r. P.P. Pasolini) Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Mystic Knights -Legenda Štirih konjenikov SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Šport: VVrestling Nan.: Agli ordini papa Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio SP v smučanju: moški vele- slalom, 2. tek Šport Vodič nogometnega prvenstva, 14.30 Zadnje novice s športnih igrišč Nan.: Melrose Plače (i. Heather Locklear, Court- ney ThorneJ Nan.: Models Inc. (i. Lin- da Gray, Cassidy Ray) Nan.: Beverly Mills (i. Ja- son Priestley) Aktualno: Real TV (vodi Guido Bagatta) Odprti studio ffij Risanke: Looney Tunes Risani film: Chi trova Lu- pin bova un tesoro (’95) Športna odd.: Contro- FE campo Šport studio, 1.00 Fuori campo Nan.: Classe di ferro Teletekst TV prodaja Ziv žav: Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja (ris. nan.), 8.00 Fracji dol, 8.25 Babar, 8.50 Potujoči škrat, 9.20 Teleri-me, 9.25 nan. Super stara mama, 9.50 Ozare Evangeličansko bogosl. Audubonov živalski svet Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Sprehodi v naravo Pomagajmo si Avseniki Prvi in drugi Dobrodelna prir.: Sonček Čari začimb Po domače Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Naravni parki Žrebanje lota, risanka TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Zadnji utrip Poročila, vreme, šport Opera: Orfej in Evridika Naravni parki Prvi in drugi TV PRIMORKA i $ TELE 4 16.00 Videostrani Tedenski pregled Pogovor z: Jadran Terpin Austria Imperialis - Argentina danes F antastica.. .mente Oder občutkov: Novi Nedeljski šport začetki - TV Pika Genertel - Bologna 1969 Odbojka: Hit - Šentvid, 2 m Nedeljski šport Risanka Film: Cadaveri e compari Videosbani Film: Tre uomini da ab- Veter nosi pesem mojo M battere Obiskali smo: Ajdovščina m Nedeljski šport Pogovor z: M. Podobnik Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natalijo Nan.: Nevami zaliv Nan.: Davov svet (18. ep.) Nan.: Ljubezen in zakon Dok.: Zvezde Hollywoo-da - Sophia Loren Euronevvs Šport Evangeličansko bogoslužje Šport 'Teniski magazin Evrogol Namizni tenis (EL) Šport Videoring s Sergejo Nad.: Dreyfussova afera Življenje v številkah Šport v nedeljo SP v motociklizmu Film: Sunrise (ZDA 1927, r. F.W. Murnau - J. Gaynor, G. O’ Brian) , 12.50 SP v smučanju) Koper B SP v smučanju: veleslalom, 1. tek, 13.00 2. tek Čezmejna TV- T3 FJK, 14.20 Euronevvs Odmev, 15.30 Risanke m NBA Action Rf I Film: Svilena krila (’58) n*! Potopis Dok.: Mračna leta Benečije TV dnevnik, šport Risanke Vesolje je..., 20.30 Isba... Dok.: Divja Amazonija Vsedanes - TV dnevnik gre Športni dnevnik 5*5 Pogovorimo se o... Trio argentino ($) MONTECARLO 19.45, 22.15 dnevnik Souvenir d’ Italie Šport Papežev bnlagoslov Nanizanka: Tekvvar Film, ki ste ga vi izbrali Film: Scorpio (krim., 72. i. B. Lancaster, A. Delon) Nan.: Stargate Kulturni tednik: Rosa ro-sae (vodi Silvia Mauro) Oddaja o modi Film: Oscar insanguinato OVEN 21.3. - 20. 4.: Spet se boste srečali s teža^\ vami, na katere ste skoraj že pozabili. Ugotovili boste, da ste jih pustili nerešene in je že cas, da storite jak v zvezi s tem. BIK 21. 4. - 20. 5.: Vase nezaupanje ljudi vas pogosto tepe. Morda se boste počutili bolj gotove, če boste manjši pomen pripisovali videzu in boste ljudi zaceli ceniti po njihovih dejanjih. | DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Zadnje čase ste zelo umirjeni in zadovoljni s svojim življenjem, vendar vas nemimi duh ne bo dolgo počival. Nič vam ne bo všeč in negodovali boste nad vsem. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zadnje čase ste pogosto nestrpni do drugih ljudi. To se bo pokazalo tudi na delovnem mestu. Sodelavci vam bodo očitali napake in najbolje bo, da ste do njih pošteni. "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder; Dečki Pavlove ulice (F. Molnar, r. M. Sosič); 10.20 Veselo po domače; 10.30 Nediški zvon; 11.30 Nabožna glasba: 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Roman: S poti (Izidor Cankar, r. V. Jurc, 2. del); 14.40 Krajevne stvarnosti; 15.40 Slov. glasba; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 18.45 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 Noč in dan; 8.15 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.30 Portret M. Filli;! 1.00 Aktualna odd.; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 Kje, kako, kdaj; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Razglednica; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 19.00 Potopisna odd.; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Drobci; 22.00 Ženski svet; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Praznična odd.; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.00 Izlet; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 SP v smučanju: VSL, 1: tek, 13.00 2. tek; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 16.05 Popevki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00,10.00, n.00,13.00,14.00,18.00 Poročh la; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Orkestri in solisti; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Prevodne strani: 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten- Duhovna misel (žpk. Jože valeško); 18.00-18.30 Glasbena mavrica; -13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.m-10.00/14.00-18.00. ORF 13.30: Janko Ferk, Teden varčevanja, Simonov jormak, južnokoroški sedmeroboj^/ LEV 23. 7. - 23. 8.: Na delovnem mestu se boste za zdaj izogibah večjemu delu. Zato boste več energij lahko usmerjali v vase osebno življenje. Samo vprašanje časa je do kdaj vam bo to uspevalo. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zvezde so vam zelo naklonjene. Končno ste si vzeli dovolj čaša tudi zase in to se vam bo trajno obrestovalo. Samozavest in vitalnost vam bosta pomagali, da vam bo delo teklo. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Polni ambicioznih načrtov prinašate spremembe na dom in skužbeno okolje. Malce izprezite in se posvetite tudi globljim vrednotam.... Partner bo vesel vaSe pozornosti. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Na delovnem mestu ni tako, kot bi si želeli. Ne obupajte. Včasih Cas pokaže pot naprej, svojeglavo vztrajanje pri svojih zahtevah vam tokrat ne bo koristilo. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Čeprav vam vse teče kot po maslu, niste najbolj zadovoljni s samim seboj. Že davno ste ugotovib, da vas samo materialna sreča ne more zadovoljiti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Veliko boste razmišljali o svoji družini, Se posebno o obocih, če jih seveda Ze imate. Razdvojeni boste med več vzgojnimi koncepti. VODNAR 21.1. -19. 2.: Veliko energij boste vlagali v svoje delo, kar se vam bo poznalo tudi doma. Projekt, za katerega ste menili, da je že končan, se bo zavlekel. Pri delu bodite natančni! RIBI 20. 2. - 20. 3.: Manjše denarne težave so samo prehodne. Z dobrim gospodarjenjem jih boste mimogrede premagali. Novosti, ki jih boste uvedli v življenje, se bodo izkazale za koristne. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Risanka: PrasiCek hitro pečeni bogataš TV DNEVNIK, nato Športna tribuna Najbolj sem ljubil svoj rod - Ob 100-letnici rojstva Pavleta Kemjaka S RAM 6.00 6.30 6*40 9.35 9.45 10.40 10.55 12.00 12.25 12.35 13.30 14.05 14.10 16.00 16.30 17.50 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.40 20.50 22.50 22.55 0.15 Euronevvs Pregled tiska in vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Aktualno: 10 minut -Programi pristopanja Film: Sammy gre v mesto (kom., ZDA ’62) Nabožna oddaja: A sua immagine Masa Angelus in papežev blagoslov Vreme in dnevnik-Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: I fantastici di Raffaella Aktualna odd.: Ob dveh na RAI 1 (vodi Paolo Limiti) Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi in nan. Nova družina Addams Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu, 17.55 Pred dnevnikom Dnevnik Aktualna kronika: Prima Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva: 11 Fatto Variete: In bocca al lupo! - Horoskop TV film: II mistero del cortile (dram., It. ’99, i. E. Gardini, zadnji del) Dnevnik Aktualna oddaja: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, pregled tiska, vreme ^ RAI 2 Nan.: Lampi d’ amore Jutranji Go cart Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nan.: Hunter Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Igrajte na Loto ob osmih Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Nan.: Friends, 14.30 Bal-dini in Simoni Aktualna oddaja: Fragole e mambo Poročila Kronika v živo Dnevnik Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Niki ta Risanke Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in prima linea (i. A. Edvvards) Aktualna odd.; 11 presen-te del futuro Dnevnik, Danes v parlamentu, vreme TV film: Oltre le linee ne-miche (puat, ZDA ’96) RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Aktualno: Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina Glasbena oddaja Film: No grazie, il caffe mi rende nervoso (’82) Dnevnik, šport Aktualno: Sfide Šport: nogomet B in C lige Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Nan.: Bonanza Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Dok.: NekoC je bilo... -Moja družina - Spomini -Zgodbe o izkoriščanju mladoletnikov Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja: Mila-no-Roma Aktualno: Okkupati Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme §8 RETE 4 %> ITAUA 1 ST Slovenija 1 Nad.: Valentina, 7.00 Amanti Pregled tiska Aktualno: Eurovillage Film: Picnic (kom., ’55, i. W. Holden, K. Novak) Dnevnik Aktualno: Forum jkfi Dnevnik JR Kviz: Kolo sreče !m Nad.: Sentieri - Steze Film: Buongiorno, Miss Dove (’55, i. J. Jones) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Glasb, odd.: Viva Napoli Story Film: II fiume deli’ ira (dram., ZDA ’84, i. Mel Gibson, Sissy Spaček) Pregled tiska Film: Tamburi lontani (vest., ’52, i. G. Cooper) S CANALE 5 6.00 8.00 8.30 8.55 10.05 11.30 12.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.45 1.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Aktulna odd. o dobrem počutju: Vivere bene (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Nan.: Detektiv v bolnici (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Paolo Calissa-no, Lorenzo Ciompi) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Ricercata p er uccidere (dram., ZDA '95, i. Gordon Clapp, Kel-lie Martin) Kronika v živo: Verissi-mo Variete: Passaparola Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) Film: Jerry Maguire (kom., ZDA '96, i. Tom Cmise, Guba Gooding jr.) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Robin Hood Nan.: McGyver, 10.30 Magnum P.L, 11.30 Re-negade 1 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti B Nan.: La tata M Risanke Simpsonovi Variete: Candid camera show Aktualno: Fuego! Nan.: Sabrina, mala Čarovnica Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Pacific blue (i. Rick Rossovich, Paula Trickey), 18.30 L.A. Heat Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasbena odd.: Saraban-da (vodi Enrico Papi) Film: Mollo tutto (kom., It. ’95, i. Renato Pozzetto, Barbara D* Uršo) Film: Buffy 1’ ammazza-vampiri (kom., ZDA ’92, i. D. Sutherland) Odprti studio, šport, 0.55 Champions League, 1.25 Avtomobilizem Fl Nan.: Noro zaljubljena # tele 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi IM Navtični periskop Vis Pesaro - Triestina Virtus Roma - Telit rog Šport v Posočju M Osebnosti in mnenja g Film: Il del Uto della s.ra Reynolds (•) MONTECARLO 12.35 9.10 13.00 14.00 16.10 18.50 20.50 23.20 0.20 1.00 19.45, 22.50 Dnevnik Film: Cuore di Dixie (kom., '89, i. A. Sheedy) Nan.: The Big Easy Film: II dito piti veloce del West (i. J. Garner) Film: Saturn (fant,, VB ’80, i. F. Favvcett) Variete: Crazy camera Šport: Biscardijev proces Aktualno: 15 - Irska Športna odd.: Crono Variete: Tappeto volante 8.00 8.25 8.30 9.00 9.25 12.45 13.00 13.15 14.50 15.20 16.30 17.00 17.15 18.00 18.10 19.00 19.10 19.30 20.05 21.00 22.00 22.25 22.30 22.50 0.00 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Poucno-razvedrilna odd.: Potujoči škrat Tedenski izbor: Afriške pravljice, 10.20 Rdeči grafit, 11.00 Otroci sveta, 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor, 11.50 Slovenski magazin, 12.20 Utrip, 12.35 Zrcalo tedna Prvi in drugi Poročila, vreme, šport Film: Pes, ki je koCal vojno (Kanada) Tedenski izbor: Pomagajmo si Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni TaCek: Trn Nanizanka: Super babica (VB, 13. ep.) Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (Nemčija, 22. epizoda) Dokumentarec meseca: Slovenci v Avstraliji -Greben bliskov - Kjer Slovenci kopljejo opale (r. Slavko Hren) Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme šport Kontrapunkt, omizje o kulturi Recept za zdravo življenje TV PRIMORKA lilili Milili 15.40 Videostrani Videospot dneva Veter nosi pesem mojo Obiskali smo: Ajdovščina Pogovor z: M. Podobnik Risanka: Mladi Einstein -Čarobni avto Videostrani Ob dnevu mrtvih Športni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica -Potrošnik fr" Slovenija 2 8.45 9.00 9.55 10.00 12.00 12.25 12.50 13.40 14.30 15.30 16.00 17.30 18.05 19.00 20.00 21.00 22.30 23.55 1.25 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Sobotna noC: 3 Bote, slovenski, koncert Rock on Tour Nanizanka: Popolna tujca Risana nan.: Simpsonovi Dokumentarna oddaja: Iskanje izgubljene civilizacije Dok. serija: Življenje v številkah Eurinevvs TV prodaja Film: Blanche Fury (VB 1948, r. Marc Allegret, i. Valerie Hobson, Stewart Granger, W. Fitzgerald) Po Sloveniji Nan.: Snežna reka (Av-stral., i. Andrevv Clark, Joshua Lucas, 17. ep.) Štafeta mladosti Potopis: Drevak z motorjem Studio City Brane Rončel izza odra Film: Blanche Fury (pon.) K K°per 14.00 14.30 15.00 16.00 17.00 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.50 22.20 22.30 23.30 Čezmejna TV, deželne vesti, 14.20 No comment Odmev Vsedanes, 15.30 Risanke Trio argentino Vesolje je..., 17.30 Istra in Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Sredozemlje Magazin: 2000 besed Nan.: Harry O Dok.: Leonardo pred Leonardom Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Sportel Primorska kronika r "n Radio Trst A 8,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Soft mušic; 10.00 Mladinski oder: Dečki Pavlove ulice (F. Molnar, r. M. Sosič, 5. del); 10.20 Koncert operne glasbe; 12.00 Glasba za vse okuse; 12.15 Večni trenutek (T, Rebula, podaja L. Počkaj); 12.30 Glasbeni predah; 12.45 Moteti Jacoba Gallusa; 13.20 Slovenska lahka glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Planet Gorica; 15.00 Mladi val; Mi in glasba: Filharmonični orkester iz Vidma; 18.00 Iz dežele mirnega jutra, nato Gasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 11.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualna odd.; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kronika, pogovori; 19.00 Dnevnik; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-23.30 Sotočje; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.15 Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 O živalih; 10.05 Sigla single; 10.10 Prej in potem; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Leto šole; 11.30 7 popevk; 12.55 Pesem tedna; 13.07 čestitke; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.33 Sigla single; 14.45 New Age; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Magic bus; 18.45 Poezija; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr,; 20.45 Drobci; 21.00 Folk studio; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Varnostna kultura; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna revvpor-taža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki ; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.05 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10,05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17,15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10,00/14,00-18.00 (105,5 MHZ), ORF 2: 3.00, SLO 1: 16.30: Rekviem za starega očeta, Simonov jormak, južnokoroški se-meroboj. Mlad. PZ San Justo iz Argentine. J Primrski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiSču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG CASINOS ...tvoje po etje velikih doživetij! Polno igre, nagrad, presenečenj, zabave! Sam, v dvoje in s prijatelji! Pridi, sodeluj in zmagaj v veliki nagradni igri! V Novi Gorici od 1.9. dalje v ir hotel casino park hotel casino perla ^ +386 65 1262633 +386 65 12630 Dobrodošli v svetu zabave in veselih presenečenj! S sodelovanjem v igri BINGO si pridobite možnost sodelovanja tudi v igri MEGA BINGO 2000 z nagradnim skladom HIT HOTEL CASINO' PARK • GIGI PR0IETTI: kabaret 5.11 ob 22.30 • Veliko nagradno žrebanje, 10.11 HITHOTEl CASINO’ PERLA • MISS TAHITI: kabaret 5.11 ob 23.30 • Veliko nagradno žrebanje, 9.11 MARCO PREDOLIN 25. november v Casinoju PERLA -vj* .V VREME ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA središče TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 J asa (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ 500 m............16 1000 m............13 1500 m............10 (danes TRBIŽ o 6/15 KRANJSKA GORA 0 TRŽI C 9/16 ČEDAD—O 14/20 O KRANJ OVIDEM 14/20 GORI 14/19 ■S GRADEC 10/15 KRANJSKi S S CELOVEC O 9/15 S M. SOBOTA O 15/10 O S. GRADEC 8/14 MARIBOR ° 12/16 CEUE O 10/16 S dS ^N. GORICA 14/19 :ci od$ LJUBLJANA 12/17 POSTOJNA O 8/16 n dS-'""'" dS N MESTO 11/1* O 4» 1 r"~ 6? ZAGREB 15/, lo PORTOROŽ O 14/19, UMAG 9 -N 14/19 O ^PNOMEU .dS Danes bo pretežno oblačno, ponekod v severovzhodni Sloveniji so možne rahle padavine. Proti večeru se bo od zahoda delno zjasnilo. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno. Popoldne se bo od zahoda delno zjasnilo. r TH ° CEDAD-^^^ 14/20 O OVIDEM 14/20 * I CELOVEC O 9/15 S GRADEC 10/15 6? S 16/9 O KRANJSKA GORA q TRŽIČ 17/12 9 GRADEC 8/14 MARIBOR O 12/16 S CEUE O 16/10 O KRANJ dS S' . N GORICA 14/19 GORICA ^ rvJV, 14/19 O ° PORTOROŽ O 14/19 ■'UUBUANA 12/17 POSTOJNA - 8/16 N. MESTO O 11/16 ZAGREB 15/11 O <6? s KOČEVJE -N° 6J O ^^RNOMEU. OPATIJA PAZIN q REKA 14/19 V ponedeljek bo povečini jasno. V torek bo večji del dneva še precej jasno. Popoldne se bo od zahoda postopno pooblačilo in zvečer bo v zahodnih krajih rahlo deževalo. Pihati bo začel jugozahodni veter.