Naročnina mesečna	^v	^	MBMH^MI^^	Ček. račun: Ljub-
«9 Din. u ioosem-	j^m.MllP Ih	^HHt	IMSk. ^	TMiiiF' ^E^rljana it	ia
■ito 40 Din - a«-	M mm	B^ M	■ mm M	^ io.wM
izda}. CC-	flBR flBHtf	Jf BUmm^	JPOH^ M	jmgHt—flif
lolotno 96 Din, ca	WB fijMf	H M	JS KtSB M HWU	JUV 0Hjf	Zagreb
Inozemstvo 120 Din	^ VMI |BV WD	mm Km ^M JfaM	M	^H	_ Praga-Dunaj
je T	JBmkmmP	^V	Uprava:Kopitar-
Kopitar jevi al 6/H1	jeva 6. telefon 2993
Telefoni arednlitvai dnevna »lužba 2050 — aoina 2996, 2994 <a 2090	——	Izhaja vuk dan »Jntraj,	razea ponedeljka ia dneva po praznika
Po Mussolinijevem govoru
Anglija postala še bolj trdovratna
Laval se ne more odločiti
B
Ljubljanska bolnišnica
Z mnogimi upanji in pričakovanji smo tli na organizacijo svoje svobodno države in eno od teh tipanj je bilo tudi to, da rešimo vprašanje našo deželne, zdaj državne bolnico v Ljubljani, ki je že v stari državi v zadnjem desetletju, posebno pa seveda med svetovno vojno, ni več zadostovala dejanskim potrebam.
Toda sedemnajsto leto že čakamo in trka: m o, prosimo in zahtevamo, da bi državni erar, ki je prejemal v tem času velike re-paraeijske in druge dohodke, tako da so bile državne blagajne navrhano polne, povečal bolnišnico, oziroma, da zgradi novo, toda do danes se nismo premaknili v tem oziru z onega položaja, v katerem nas jo zatekla avetovna vojna in naa je našla Jugoslavija.
Tako doživljamo sedaj v ljubljanski splošni bolnišnici neznosno stanje, nevredno naše države in naroda, ki z vso prepričeval-noetjo kriči, da mora država vsaj sedaj v tem oziru storiti nekaj za Slovenijo. Vprašanje razširitve ljubljanske splošne bolnišnice, oziroma zgraditve nove, ki bi staro razbremenila, ni samo vprašanje Ljubljane, je vprašanje vse Slovenije, saj se zateka v ljubljansko bolnišnico prebivalstvo vse naše domovine in še celo s Hrvatskega, je pa tudi vprašanje prestiža naše države.
Ni mnogo let od tega, ko smo z vso vnemo podprli namero hivše oblastne samouprave po razširjenju bolnišnice za duševne bolezni. Razmere v tej bolnišnici so bile naravnost nečloveške in v sramoto civiliziranemu narodu. Nekoliko so se razmere omilile in izboljšale, ko je pozneje banovina kupila Novo Celje, kjer je sedaj okoli 3(10 bolnikov. Kar pa se tiče splošne bolnišnice, ni to sploh nobena bolnišnica več, ki bi to ime zasluzila. V njej ležijo po dva na eni postelji, časih celo po tri.ie, otrok poleg starca, mnogi pa kar na tleh; bolniki ne uživajo primerne nege in pozornosti, kakor jo zahteva njihova bolezen, ker je premalo zdravnikov, premalo strežnega osebja in premalo pripomočkov in vse od dela izmučeno ter nejevoljno, bolniki pa moralno čisto deprimirani v tem srednjeveškem »špitalu«, ki je po krivdi razmer bolj mučilnica ko zdravilnica! Bolnišnica je slabo dotirana, bolniki ne morojo biti pravilno razvrščeni po bolezni in po individualni potrebi nege posameznikov, ker bo bolniki natrpani ko slaniki v sodu; da tudi zadosti stolov, nočnih omar in posod rn, ee lahko prepriča vsak, kdor obišče ta kraj nesreče. Od časa do časa izbruhne sepsa in mori ljudi, ki bi v drugačnih razmerah s stoodstotno gotovostjo z lahkoto ozdravili. Ni čuda, če se ljudje take bolnišnice boje.
Vprašanje bolnišnice v Ljubljani je tudi vprašanje enakopravnosti Slovencev z drugimi državljani. Vemo, da je Belgrad dobil pred kratkim krasno veliko bolnišnico, kjer je vse v steklu in ki je ena najmodernejših, vemo, da jo je dobil tudi Zagreb mesto stare, ki so jo podrli in čas je, da pridemo tudi mi Slovenci na vrsto. Je to v interesu države same, da skrbi za zdravje državljanov. V primeru kakšne kužne bolezni smo v Sloveniji, lahko rečemo, sploh brez bolnišnice. Sedanji infekcijski oddelek bolnišnice je v obupnem stanju in bi ga bilo treba prav za prav zapreti. Rodovi pred nami so bili v tem oziru mnogo na boljšem, kakor smo mi v našem prosvetljenem 20. stoletju. V slučaju kužnih bolezni so imeli na razpolago sedanjo šentpetersko vojašnico, pozneje pa izolirnico na Ljubljanskem polju, ki pa sta sedaj nerabni in ju tudi ni mogoče predelati v ta namen. Nimamo bolnišnice za tuberkulozne, naša kirurgija je odločno premajhna, celo na dermatološkem, na internem, na ginekološkem in na drugih oddelkih manjka postelj, manjka prostora, manjka zdravnikov.
Po približnem računu bo letos ljubljanska bolnišnica sprejela okoli 25.000 bolnikov, to je še enkrat toliko kakor pred vojno. Razširitev, oziroma zgradba posameznih bolnišnic je nujno potrebna. Mnogo bi ljubljansko bolnišnico razbremenilo tudi, ako bi se zgradile nove, oziroma povečale dosedanje podeželske bolnišnice. Potrebna je bolnišnica v Kranju, pa tudi v drugih večjih podeželskih krajih. Saj se je izkazalo prav sedaj, ko razsaja griža na Dolenjskem, da obe bolnišnici v Novem mestu, pa tudi nekatere manjše drugod ne zadostujejo. Ako bi bilo več podeželskih bolnišnic, bi ljubljanska bolnišnica za prebivalstvo bolj oddaljenih krajev služila le v najbolj nujnih primerih ter bi bila nekaka klinika. Kliniko pa bo ljubljanska medicinska fakulteta, — ki bo nekač morala postati popolna, saj so je prav to jesen povečala za peti semester — nekoč nujno potrebovala.
Ob tej priliki naj bo dotaknemo še enega perečega vprašanja ljubljauske bolnišnice. Mnogo je namreč zakrivila tudi uprava bolnišnice. Nočemo delati krivice, toda uprava bi morala v Belgradu nastopiti vse bolj energično in upravnik bolnišnice bi moral biti mož. ki bi znal energično zahtevati za svojo bolnišnico nmevanja in podpore., tako pa vidimo, rla so jo razpasel, v ljubljanski bolnišnici neznosen birokratizem. Bolniki morajo izpolnjevati ob sprejemu kilometer-Bke dolge formularje, kakor da bi sli v kaznilnico, ne pa v kraj usmiljenja inv hitre pomoči, zdravniki-volontcrji se pritožujejo zaradi zapostavljanja in ko se na prošnjo bana vrnejo na delo, morajo plačati na zahtevo bolnišnično uprave celo 25 Din kolka, da sploh smejo zastonj delati! Niti v naj bo j nujnih primerih sorodnik ne sme obiskati umirajočega bolnika izven sprejemnih ur, ako nima pismenega dovoljenja primanja oddelka. Obiskovalci in osebje bolnišnice se po pravici pritožujejo zoper nepotrebne in žaljive šikane uprave. Na eni strani naraščajo nepotrebni novi izdatki, na drugi stra; m pa sc slabša hrana bolnikom, ki v vsej povojni dobi ni bila. še nikoli tako malo-vredna kakor je sedaj.
London, 3. oktobra. Dobro informirani poročevalec hitlerjevskih »Mtinchener Neueste Nachrichten« je dobil o položaju, ki je nastal po Mussolinijevem govoru na Piazzi Venezia v Rimu (ki smo ga včeraj dobesedno prinesli — op. ured.), na merodajnem mestu v Foreign Officeu sledečo sliko:
Mussolinijev govor kljub slovesnim besedam duceja, da bo Italija storila vse, da se ne bi kolonialna vojska v vzhodni Afriki spremenila v evropski konflikt, ni v stvari ničesar spremenil, ampak je z angleškega vidika položaj celo poslabšal. Glavna skrb je sedaj v Londonu obrnjena na to, kaj bo odgovorila Francija na vprašanje angleške vlade, kakšno bo njeno zadržanje, če bi zaradi prodiranja italijanske vojske v Abesinijo izbruhnil resen konflikt med Italijo in Anglijo.
Anglija od Francije veliko zahteva, a malo nudi
V tem oziru so nemškemu dopisniku v Foreign Officeu rekli, da Anglija od Francije zaenkrat nikakor ni zahtevala kakšnega vojaškega dogovora na vsej črti, ampak izključno le, naj bi Francija dala Britaniji, če bi italijanske pomorske sile napadle angleško brodovje, na razpolago svoja sredo-murska pristanišča ali vsaj pristanišče Toulon. Britska vlada je trdno odločena, da svoj spor z Italijo dovojuje do konca. Od Francije se zahteva v političnem oziru najmanj t«, da se angleškim nameram vsaj nc bo postavila na pot, če se že noče udeleževati gospodarskih in eventualno vojaških sankcij proti Italiji. Angleška vlada pa slej-koprej ne namerava ugoditi protizalitevam Lav al a, ki gredo v prvi vrsti na tem, da bi Anglija pristopila k vsem garancijskim paktom, ki se ji tako na zapadu kakor na vzhodu zdijo potrebni za varno^ Francije, ker je Anglija mnenja, da, kar se tiče obrambe miru proti vsakemu neizzvanemu napadalcu v Evropi zadostuje slovesna izjava, ki jo je dal Hoare francoski vladi pred enim tednom.
Francoska levica strnjeno za Anglijo
Prostor, na katerem more Laval nihati med Anglijo in Italijo, se spričo te angleške politike vedno bolj zožuje. Ne bo več dolgo mogoče na eni strani Italiji zagotavljati, da Francija ne bo ostala samo nevtralna napram abesinski ekspediciji, ampak da jo bo Francija vsaj moralno slejkoprej podpirala, na drugi strani pa zatrjevati Angliji, da hoče Francija ostati zvesta principom pakta narodov. To tem manj, ker se v Franciji sami vedno bolj poostruje notranja kriza, ki jo je izzvala politika Lavala, katera se odločno odobruje od desnice in centruma, prav tako odločno pa pobija od radikalno-socialistične levice in seveda tudi od socialistov in vseli ostalih antilašistov. Francoski ministrski svet se sestane v četrtek ali petek, ni pa pričakovati, da bi zavzel kakšno določno stališče, razun če bo izpolnil najbolj nujno željo Anglije, naj se ji da na razpolago toulonsko pristanišče, kar baje podpira tudi francoski mornariški minister Pietri. Mimogrede omenjeno, je Anglija vprašala tudi Španijo, ali bi ji dala na razpolago za vsak slučaj luko Cadix.
Nov italijanski predlog, hi ga Anglija odklanja
Laval se Je, da bi se rešil iz svojega težavnega položaja, zopet odločil k posredovalnemu predlogu, o katerem trdijo v Parizu, da je prišel pravzaprav z italijanske strani, kar je jako verjetno, če pomislimo, da je Mussolini celo v svojem včerajšnjem bojevitem govoru pokazal željo, da z Anglijo pride do kompromisa. Ta predlog je sledeči: Italija sama naj dobi mandat samo nad onimi provincami, ki si jih jc Abesinija osvojila šele pred 40 leti. To so vse pokrajine, ki sc razprostirajo oh vznožju abesinskega visokogorja do morja. Nad Abesiniji) samo pa naj se proglasi mednarodni mandat, ki bi pa faktično bil v rokah Italije. Toda tudi ta predlog nima nobenega izgleda, da bi ga Anglija sprejela, in tako je tudi ta izhod že vnaprej zaprt.
Anglija ho, če treba, sama vkorakala v Abesinijo
Anglija bo spričo tega trdovratno nadaljevala svojo politiko, ki gre za tem, da Zveza narodov čimprej sklene kolektivne sankcije proti Italiji. Ta procedura pa bo dolgotrajna, ker bo Laval, ako ga medtem levica ne zruši, čisto gotovo nadaljeval svojo politiko, da tak sklep čim dclj zadržuje. Na to eventualnost so v Londonu že pripravljeni. Angleška vlada je v zvezi z vojnim svetom že precej časa na jasnem, kaj bo v slučaju, če bi ZN popolnoma odpovedala, storila. Ta sklep je ta-le: Kakor hitro bodo italijanske armade prekoračile mejo onega ozemlja, ki ga Anglija smatra za svojo interesno slero, to je napajališče modrega Nila,
Dunajska vremenska napoved: še milo, oblačnost bo narastla.
Zagrebška vremenska napoved: Slabo vreme bo trajalo dalje, verjetne nevihte z dežjem in močnim vetrom.
Odločno zahtevamo, da nam v vprašanju bolnišnice država da, kar nam dati mora. Sedanja vlada, ki jo pokazala, da hoče ozdraviti razmere v naši državi tudi v socialnem pogledu, no bo ostala za to našo zahtevo Sluha.
bo Anglija vkorakala od svoje strani, to je z za pada, namreč iz Sudana, v Abesinija. V tej »vezi je mobilizaciju. ki j<> koče izvesti Anglija v Egiptu. Anglija se tazadevno pogaja z egiptovska vlado, ki naj sklene, da mobilizira 100.000 mož pod vodstvom angleških častnikov, v zvezi z indskinii vojaki, ki v kratkem dospo v Aleksandri)«. V Egiptu so sicer na delu nacionalistični opozicional-ci, ki bodo skušali vreči Nazim pašo, ki je za tako sodelovanje z Anglijo, toda poskus nima veliko upanja na uspeh, ker je Egipt po veliki večini nastrojen proti Italiji.
Kaj ho storila
Skupščina ZN se sestane v ponedeljek
Ženeva, 3. okt. c. Svet Zveze narodov se sestane v soboto ob pol 11. Seje se ndeleže vsi člani sveta ZN. Skupščina ZN je sklirana »a ponedeljek. Obe seji sta bili sklicani nujnim potom.
Grčija se pridruži Angliji
Atene, 3. okt. c. Grška vlada objavlja, da sc bo Grčija strogo držala predpisov pakta ZN v vojni med Italijo in Abesinijo. Izjavlja, da Grčija ne more ostati nevtralna. Zatn jc danes izdala vlada vsem grškim ladjam prepoved, da bi vozile karkoli v Italijo ali pa izven Italije.
Washington, 3. okt. c. Vest o izbruhu vojno t Afriki jc prispela semkaj okoli poldne. Vlada je takoj objavila uradno sporočilo izjavljajoč, da bo Amerika ostala absolutno nevtralna.
Tokio, 3. okt. e. Japonska vlada objavlja uradno- da ostane nevtralna v vojni med Italijo ia Abe-sinijo.
Francija se ne boji zapletljajev
Pariz, 3. okt. c. Zvečer je potoval skozi 1'arlz lord Eden v Ženevo. Na kolodvoru se jc sestal i Lavalom, ki odpotuje v Ženevo jutri. Nocojšnji »Temps« sporoča uradna stališče francoske vlade. Piše, da ni treba izgubljati živcev. Vkljub nesrečni vojni v Afriki ostajajo vrata šc zmeraj odprta za vse polno možnosti potom diplomatskih pogajanj. Gotovo je, da bo vojna ostala omejena na Afriko.
Amerika odločno za mir
Newyork, 3. oktobra. AA. Predsednik Roose-velt je imel na tukajšnjem vaeučiliškem stadionu, na katerem se je zbralo 60.000 ljudi veliki govor o zunanji politiki ameriških Zedinjenih držav. Poudaril jc, da sc ha vlada obranila sleherne nevarnosti, ki bi lahko nastala za ameriški mir. Nedvomna se bodo politike »dobrega sosedstva narodov« oprijeli tudi drugi narodi. Največji pisatelj v ameriški zgodovini je že pred nekaj stoletji dejal. da so najtežji oblaki, ki se morejo zbrati nad človeško družbo, vojne in domači spori. Američani so bodo i vsemi sredstvi borili, da narodi ne bodo znova zagrešili napake, kakršna se jc zgodila pred 20. leti, ki jc spravila civilizacijo na tako nizek nivo. Naj se stvari na svetu razvijajo kakorkoli, ameriški narod in njegova vlada hočeta le eno: živeti v miru i vsem svetom]
Nevarnost vladne krize v Parizu
Pariz, 3. oktobra. Nevarnost krize Lavalove vlade je vedno večja. Na čelu opozicije stoji II e r-riot, kateremu sekundira najbolj F lan d in. Tudi mornariški minister Pietri je baje med opo-zicionalci, ki zahtevajo od Lavala, da se postavi na stran Zveze narodov oziroma Anglije, ali p» da vsaj zavzame v sedanjem težkem mednarodnem položaju fi«to določno stališče. Obenem sc silno ojačuje anlilašistična akcija.
Evropa ?
Veliki manevri amer. brodovja
San Francisc«, 3. okt. b. Ob obali zapadne Severne Amerike se vrše veliki manevri ameriške mornarice. Teh manevrov se je udeležilo 130 vojnih ladij in okoli 100 letal. Cilj, ki naj se s temi manevri doseže, je ta, da se skuša preprečiti izkrcanje tujega vojaštva na ameriški zapadni obali. Na te velike vojaške vaje je prišel sam predsednik severno-ameriških držav Roosevelt, hi je ob tej priliki tudi izjavil, da Amerika nikakor ni za vojno in da se bo v slučaju, če bi ta le izbruhnila, zadržala nevtralno.
60 milj. posojilo Albaniji
Rim, 3. oktobra. Italijanski finančni ministef je pooblaščen, da izplača družbi Svea 60 milijonov lir posojila v desetih letnih obrokih. Prvi obrok 6 milijonov lir jo bil že izplačan 30. septembra. To žrtev je vzela Italija nase zatn, da bi r slučaju konflikta z Anglijo mogla obvladati Otrnntsko ožino in se posluževati albanskih pristanišč, da prepreči vpad angleškega brodovja v Jadran. To je postalo potrebno zaradi tega, ker se je bati. da ne hi monarhistična vlada, ki jo bodo v Grčiji v kratkem dobili, odprla Angliji vsa grška pristanišča.
Kritično stanje v Bolgariji
Sofija, 3. okt. m. Včerajšnji dogodki v Sofiji so razburili vso bolgarsko javnost Kakor znano, je bilo pri tej priliki aretiranih nad 100 uglednih opozicionalcov, zn katere je vlada zvedela, da so pripravljali zaroto in prevrat. Po vsej Bolgariji je zavladalo težko ozračje, kajti aretacije se naduljti jejo skoraj vsake pol ure in ječe so polne poli tičnih kaznjencev. Po mestu šc vedno krožijo oroi niške. vojaške in konjeniške patrulje, številni policijski agenti pa vršijo preiskave po stanovanjih uglednih bolgarskih politikov, katerim neprestano napovedujejo aretacije.
Najhujše pri vsem tem jc, da so se našli što vilni pristaši Damjana Vlfeva tudi v armadi sami, ki jc tako postala današnjemu režimu neza nosljira in bi bila mogla izvršiti z oboroženo silo prevrat, če bi vlada pravočasno ne odkrila ši roko zasnovane zarote. Vlada misli, da je zadn šila nevarno iskro, ki je grozila zanetiti požar.
Berlin, 3. oktobra. AA. Iz Klajpede poročajo, da štetje glasov le polagoma napreduje, Uradni volilni podatki bodo znani bržkone šele prihodnji torek.'
Italija vkorakata v Abesinijo
Bombardiranje z letali — Adua in Adigrat napadena iz zraka — Addis Abebi grozi ista usoda
Ahesinci za svobodo domovine
Asmara, 3. oktobra. c. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske sporoča popoldne, da so se vojaške operacijo proti Abesiniji začele točno ob 6.30 zjutraj. Vse je bilo pripravljeno za prvi napad v redu in vojaštvo je prekoračilo mejo še pred sončnim vzhodom. Prva je šla naprej pehota, potem ko je artilerija opravila svoje. Tanki so spremljali ta pohod in opoldne je italijanska ofenziva i vsemi rodovi vojske prekoračila reko Majreb. Težka bom-bardna letala so spremljala ta pohod in bombardirala obenem z artilerijo sovražne postojanko. Prvo eskadro letal je vodil sam državni podtajnik grof Ciano. Italijanska ofenziva napreduje in je so- ! vražnik povsod na umiku. Prvi jetniki so bili od-premljeni v ozadje. Italijanska vojska dozdnj še ni utrpela nobenih izgub.
Addis Abeba, 3. oktobra, c. Dopisnika »Hava-6a in »Rcuterja« sporočata, da se italijanska ofenziva razvija v treh smereh. S severa prodira italijanska armada v provinco Agame, i« juga pa r provinco Ogaden. Ta dva dopisnika sporočata, da so v provinci Agame Italijani bili vrženi nazaj v svoje prve postojanke.
Ženeva, 3. okt. Kljub demantiju italijanske agencije Štefani, da italijanske čete ne prodirajo v Abesinijo, s« doznava, da so Italijani že prodrli do Adue, katero bombardirajo. Enako obstreljuje italijanska vojska Adigrat, severovzhodno od Adue, Dočim se to vrši na severu v neposredni bližini meje med italijansko Eritrejo in Abesinijo, pro- , dira italijanska vojska tudi v pokrajino Ogaden,
kjer se je začela velika bitka. Abesinska vlada je [M,:lala v Ženevo protestno noto, kjer opozarja na itevilne človeške žrtve in veliko gmotno škodo, ki jo povzroča ialijunski bombardement.
Se bolj važu.ra so pa diplomatične posledice tega koraka, ki dajejo Zvezi narodov sedaj pravico, da sklene sankcije avtomatično,
Addis Abeba, 3. okt. TG. Italijani so vrgli na Aduo 78 bomb, ki so napravile veliko Škodo zlasti Rdečemu križu. Bilo jc ubitih tudi veliko ljudi, predvsem žensk in otrok.
V Addis Abebi sami je cesar prebral množici mobilizacijsko povelje, ki je b!4o sprejeto z nepo-pisum navdušenjem. Mobilizacija bo spravila na noge okoli 1 milijon 100.000 vojakov. Četrt milijona domobrancev bo pod poveljstvom rasa (kneza) Kassa z glavnim Uvartirjcm v Gondarju branilo sever. Ta vojska ima muitcije in živil za dve leti. Vzhodno mejo bo branil ras Sejum z 200.000 možmi z glavnim stanom v Adui. Sektor Makale bo bra nila armada 150.000 mož. Najvažnejšo točko meje pa bo branil ras Molugetn, vojni minister. Ta črta varuje najtežje dostopno provinco Danakil.
London, 3. okt. TG. Ko so časopisi neznanih izbruh sovražnosti v Abcsinjji, so se ljudje za liste kar trgalL Redakcije listov oblegajo velike ljudske množice. Ljudje se spominjajo, da se je minula svetovna vojna tudi začela v mesecu avgustu. Kljub temu je ljudstvo mirno. Abesinsko poslaništvo kai oblegajo bivši častniki, ki se javljajo za vojsko i Abesinijo.
Velika revija naše vojske
Brčko. okt Davi »e je v navzočnosti
Nj. kr. Vis. knoza-nameBtuika Pavla vr- j šila velika revija čet, ki so sodelovale pri | manevrih. Revija r«.* jo vršila v Ravnem i gaju pri Hrč kom. Defiliralo je 26.<IIMI vojakov. |
Delileju so prisostvovali razen Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in njegovega spremstva predsednik vlade dr. Stojadinovič, mi- [ 11 is te r za vojsko in mornarico geueral Peter j Živkoviu, vsa genoraliteta, generalni štab, i vojaški svet in vsi tuji vojaški odposlanci.
Zmagosiavne severne čete
Najprej so defilirale čete zmagoslavnega generala Slauisuvljeviča, poveljnika severnih čet. Čete so kazale izvrstno sliko. Ker je ponoči padal dež in pobral vos prah, je bilo vreme nenavadno ugodno za revijo. Ve.liku množica ljudi iu mnogo rezervnih častnikov se je takisto zbralo v Kavnem gaju in opazovalo revijo čet. ljudstvo je navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru 11.. Nj. kr. Vis. kiiezu-miinestuiku Pavlu in naši s slavo ovenčani vojski. Čete .so v svoji popolni vojaški opremi dajale odličen marriahčen vtis. Razen polkovnik zastav, so nosili ludi posebne inaneverske zastave posameznih oddelkov. Na čelu čet, ki so korakale v vrstah in pozdravljalo Nj. kr. Vis. kueza-namost-nika na posebno okrašeni tribuni, je bil voditelj manevrov general fCrstič in njegov pomočnik štaba general A n t i č. L>ve vojaški godbi severnih in juenih čet sta ine njaje se svirali koračnice. Defile je zbrana množica navdušeno pozdravljala.
Južne čete
Južne čete so bile sestavljene po večini iz rezervistov, severna vojska je bila pa kombinirana iz čet iu bataljonov raznih enot celotne naše vojske in so tako opazovalci imeli priliko videti okvir vse jugoslovanske vojske. V toj vojski so bili zastopani vsi kraji naše države in vse enote, tako da je pred očmi množic gledalcev stopala sinteza jugoslovanske vojske. Osfile se je končal ob 10.30. Severna vojska je defiliralu eno uro, južna pa pol ure.
V zvezi z manevri jo treba pondariti delo naših železničarjev na slabi progi, ki drži v Brčko. Reči se mora, dn so tudi oni poleg naše vojske mnogo pripomogli k poskusu mobilizacije, in jim gre velik« pohvala.
Naredba min. gen. Živhoviča
Minister za vojsko iu mornarico general Peter Živkovie je izdal na čete. ki so se tule-ležle manevrov, naredbo. ki se glasi:
JUNAKI!
Pri manevrih, ki sn »e danes končali, je »odeloval samo del naše velike jugoslovanske vojske, toda preko vas, zbranih iz vseh krajev naše prostrane domovine, v vrstah enot, ki so izvršile te velike vojaške vaje. je so-
deloval ves naš jugoslovanski narod. Pri tej priliki se je izvršila tudi poskusna mobilizacija za lu določenih enot. Izvršila se je s primerno hitrostjo v najboljšem redu in s popolnim uspehom, kar daje sijajen doka/ naši vojaški pripravljenosti in a rod ni zavesti. Spremljajoč delo vseh enot, ki sn se udeležile manevrov, sem ugotovit s posebnim zadovoljstvom, odlično zadržanje in primerno disciplino v VNeh momentih in ves čas manevrov, vašo silo, vztrajnost pri gibanju in neomejeni polet in vzdržljivost v bojih. Pri tej priliki sem se prepričal, dn vas. ki v maneverskih enotah predstavljate ves jugoslovanski narod, Urase vse. visoke vojaške lastnosti naših slavnih prednikov, s čimer ste dokazali, da ste dostojni potomci neustrašnih. s slavo ovenčanih in neumrljivih junakov, ki so z vso ljubeznijo in brez strahu stoletja iu stoletja ..esebično prelivali svojo kri in posejali svoje herojske kosti pa neštetih bojiščih naše prostrane domovine, pa tudi zunaj njenih meja, dokler iliso naposled ustvarili današnje lepe in velike kraljevine Jugoslavije in nam jo, svojim potomcem zapustili, da jo čuvamo in ohranimo, pa naj Iti kdorkoli navalil na njo.
Junaki! Videč vaše brezhibno zadržanje in visoke vojaške vrline, ki ste jih pokazali v vsej svoji vojaški službi pri teli manevrih, verujemu v vašo neomajno ljubezen do naše mile domovine in narodne dinistije Kara-djordjevičev ter v to, da ste zmerom pripravljeni. ne strašeč se žrtev tudi svojega življenja, izpolniti volilo vaših slavnih prednikov, da ohranimo močno Jugoslavijo. V tej veri pohvalimo vaše delo in zadržanje in vas pozivamo, da tako zbrani iz vseh strani naše lepe domovi..e, pozdravimo našega ljubljenega kralja z gromkim vzklikom: Živel Nj. Vel. kralj Peter 11.
To naredbo so prečitali vsem enotam po končani reviji.
Brčko, S. okt Na svečani večerji je prosil predsednik občine. Nj. kr Vis. kneza namestnika Pavla da bi pomagal izpo slovati kredit zn dograditev bolnišnice v Brčkem. '/,» dograditev je potrebnih še 2!>0 tisoč Din. N.i. kr. Vis. knez-namestnik Pavlo je predsedniku občine izjavil, da bo storil potrebne korake, da se ta vsota, namenjena za dograditev, izplača. Predsednik občine jc nato prosil Nj. kr. Vis. kneza-namestnika, da bi se bolnišnica v Brčkem imenovala »Bolnišnica Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla«. Nj. kr. Vis. knez-namestnik je proš uji ugodil.
Brčko, 3. okt. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle se je v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča odpeljal ob 12.30 s svojim posebnim dvornim vlakom iz Brčkega v Belgrad.
Dne 3. oktobra bi morala Bolgarija pro-tlrrrifi 17 letnico vladanja Icralja tlorisa. Vlada j (J. Toieva je nenadoma proglasila obsedno stanje in odpovedala lo proslavo. Po dosedanjih poročilih je hotel Damjan Velčev s pomočjo *zvennrjev. in enega krila zemljoradnilcov izvesti driavni udar. Z naglo akcijo je Toneva rhda lo preprečila. Pismo sofijskrna dopis-
§$Mgi»|f ......
mka, ki ga tu priobiujcmo, je bilo sicer pisano 30. septembra, a je prav radi novih dogodkov pridobilo na aktualnosti. Poleg opisa osthtuttti in delovanja kralja Borisa nam daje celotno sliko današnjega političnega i« gospodarskega tlanja na Bolgarskem ter v kratkem označuje !udi politično vlogo Damjana Velčeva, ki je ob tem nameravanem prevratu stopil topel r nspredje. Priobčujemo izvajanja sofijskega dopisnika. prepuičajoč njemu odgovor noti za točnost nabranih informacij, i« obenem ixra-Inmo željo, da bi bolgarski narod pridobil zopet TUitranji mir. ki je prvi pogoj vsakega napredka, in da bi se tako moglo uspešno na-ialevafi ludi delo ta sbliianjt med nami.
(Pripomba uredniUva.)
»Dan 3, o5cto$>ra bo Bolgarija obhajala kot trojni praznik: ko* obletnico proglasitve B<yrisa III.
kralja, nadalje kot praznik državne neodvisnosti in bolgarske vojske. Doslej ni Imela bolgarska vojska skupne proslave, temveč &o posamezne vojaške enote praznovale svoj lastni praznik.
Kralj Boris kraljuje že 17 t<-žkib let. Za njega velja gotovo zjian rek: Težka je kraljevska krona. Kralj Boris m. je stopU na prestol r trenutkih, ki so bili tragični za bolgarski narod. Vojna se je zaključila za Bolgarijo nesrečno. Velik del bolgarske vojske se je septembra L 1918 uprl ter zapnatil bojišče pri Dobrem polju. Ta del vojske »o zajele prevratne ideje. V mestu Radomirti blizu Sofije »o prevratniki proglasili bolgarsko revolucijo. Pred vrati Sofije so sc spoprijeli t vladnimi četami, a te so jili premagale. Občutek poraza t 1. 1913 8e »i izginil iz src bolgarskega narnda, ko ga je zadel poraz 1. 1918. Nezadovoljstvo je zavladalo med sscffi ljudstvom. Bolgsrijs ji stala pred državljan sko v/tino F«urdmaml m i« adpov«(bJ p—j'" Ui
17 letnica vladanja kralja Borisa
Moral je to storiti, ker ga jt bolgarski narod krivil vse nesreče, ki je zadela Bolgarijo.
V	takšnih razmerah je stopil na prestol 24 letni prestolonaslednik Boris. On je bil tedaj gotovo najmlajši vladar na svetu. Že tedaj je radi svoje plemenitosti, svoje visoke izobrazbe in modrosti užival veliko popularnost med bolgarskim narodom. On sam je bil vdan Bolgariji. Zato je 3. oktobra 1. 1918 ves bolgarski narod z veseljem sprejel njegovo proglasitev za bolgarskega kralja. Značilno je, da so mu tudi tvorci radomirske republike čestitali.
Narodni porazi v 1. 1913 in 1918 so pustili za seboj močne sledove v duši bolgarskega naroda. Politično živlienje se ni moglo razviti mirno, bilo je polno pretresov. Kralj Boris je vedno skrbel, da bi se dežela pomirila in duhovi zedinili. Toda izbruhnil ie brezobziren boj med vlado pokojnega Aleksandra Stambulijskega in meščanskimi stran kanri. Ta boj je dovede! do vojaškega prevrata, ki je bil izvršen 9. junija 1923. Sedanji bolgarski poslanik v Belgradu g. Dimo Kazazov, ki se je sam udeležil tega prevrata, razlaga v svojem listu, da je prevrat kralja Borksa presenetil. Kralj je bil postavljen pred izvršeno dejstvo. Zašel je t težak položaj.
L. 1925 je bil izvršen na planini pri Arab-Ko-naku atentat na kralja Borisa, katerega je Tešila edino njegova hladnokrvnost. Kmalu za tem atentatom je prišel drugi, ki je ostal r spominu vsej svetovni javnosti. Revolucijonarji so razstrelili katedralo sv. Nedelje, da bi zadeli kralja Borisa, Tedaj je izgubilo življenje nad 100 ljudi,
Vojne so bolgarsko zemljo izčrpale. Poleg te-fa je morala Bolgarija plačevati reparacije. Prišla je svetovna kriza, življenje je postajalo z dneva v dan težavnejše. Strankarske borbe so se razvile do skrajnosti. Prišel je prevrat 19. maja lanskega leta, ki je prinesel s seboj avtoritativni režim. Ta prevrat se je izvrši! brez vednosti kralja Borisa in v neki meri tudi proti njemu. Kraljevi nasprotniki »o namreč bili samo pristaši polkovnika Velčeva, ki jih je v vsej državi komaj nekaj stotin; toda tem se je posrečilo za nekaj časa zanesli nered v vojsko. Po prevratu se je ves narod zopet zbral okoli kralja Borisa, ki je v državi na glasu največjega demokrala. Pristaši polkovnika Velčeva, ki niso bili nikdar zakoreninjeni v narodu, so odšli. Oni so ra/bili edinstvo vojske, ki pa ga je kralj s svojim taktom zopel postval. Tudi v gospodarskem življenju so ti [x>vzročili zmešnjavo.
Ideja avtoritativnega režima v Bolgariji je zamrla, in to mnogo hitreje kakor v Jugoslaviji. Država se vrača k demokraciji, katere najvišji in najodločnejši predstavnik je kralj Bori9.
Kralj Boris III. uživa sloves silno izobraženega Bolgara. On sledi pozorno vsem življenskim vprašanjem. Mnogo potuje in si tako nabira poročila nejiosredno iz naroda. Prav radi tega je zelo dobro poučen o življenju države On se je tudi zavzel za zbližani? z Jugoslavijo in je za zbliža-nje z zapadnimi krvnimi brati zastavil svojo avlo-nteto. Z njegovim sodelovanjem so bili storjeni prvi koraki za izvršitev velikega načrta, to je zbli-žanje vseh balkanskih narodov, ki g? je zasnoval bktgopokojni kralj Aleksander I. Tu ie šc v dobrem spominu obisk ministra dr. Korošca, ki j« že nred 10 leti prvi med jugoslovanskimi državniki prišel v Sofijo, da bi začel delo za zbližanje Znan« je tudi dek) za bolgarsko-jugoslovansko zbližanje g. Dime Kazasova, ki s« se mu pridružili tudi drugi bolgarski intelektualci.
V	dehi za zbližanje z Jugoslavijo stoji za kraljem Borisom ves bolgarski narod, ki ne raltieva nič tujega.	y ^
I. seja občinskega odbora v Mariboru
Maribor, dne 3. okt.
Danes zvečer o-b 6. se je vrnila prva seja novega občinskega odbora v Mariboru. Novi občinski svetniki so se zbrali polnoštevilno k zaprisegi. Bansko upravo je zastopal podnačelnik okrajnega načelstva za Maribor levi breg Modrijan, ki jc zaprisegel najprej novega mestnega župana dr. Ju-vana. l'o zaprisegi je imel dr. Juvan sledeči govor:
»Gospodje! Sedaj, ko je dobilo mesto svojo redno občinsko upravo, je naša dolžnost, da pohitijo naše misli k našemu vzvišenemu vladarju. Kmalu bo poteklo leto, ko nam je ugrabila zločinska roka našega velikega kralja Aleksandra Zedi-nitelja. S tem zavratnim umorom so boteli sovražniki naši državi omajati temelje. Toda kruto so se varali. Baš ta gnusni zločin je bil povod, da se je ves narod v ljubezni in zvestobi oklenil svojega mladega kralja. Tudi mi danes v smislu svoje prisege slovesno izpovedujemo neouiejeno vdanost, vernost in ljubezen svojemu kralju in visokemu kraljevskemu domu. Zato vas pozivam, da z menoj vied zakličcte: Živel kralj Peter II., živel vi-soivi kraljevski dom. Obenem prosim, da me pooblastite, da odpošljem udanoslno brzojavko.
Gospodje odborniki! Prisegli smo danes, da bomo zvesti svojemu kralju, da bomo spoštovali obstoječe zakone in varovali državne in samoupravne interese. Vem, da morem v imenu nas vseh izjaviti, da bomo to svojo prisego zvesto držali. Pri vsem našem delu naj nam bo vodilo zakoin, ki ga bomo vedno in povsod spoštovali, zahtevali pa bomo zato lahko tudi od svojih »oobčanov, da ga spoštujejo. Enakopravnost vseh občanov pred zakonom, to mora biti naše geslo za naše delo.
Maribor je bil vedno nacionalno me&to in čuvar nacionalnega in državnega edinstva. Na&a skrb bo, da se bo nacionalna in državna ideja 9« bolj utrdila ter da bo proaiiknila med vrne sloje prebivalstva. Tako bomo varovali državno korist, kakor to od nas zahteva zakon, vest in prisega. Varovali bomo samoupravne koristi To predvsem s tem, da bomo dobro in varčno gospodarili tesr da bomo tako varovali koristi vseh panog našega mestnega gsopodarstva. Vsak občan ima enake pravice, pa tudi enake dolžnosti. Varovali bomo občinsko avtonomijo in naša briga bo, da čim preje dosežemo ie bolj široko samoupravo. Zato j« naša želja, da se čimpreje izvršijo svobodne in tajne volitve, da morejo občani poslati v mestno upravo može, ki z ljudskim zaupanjem vodijo usodo in upravo našega mesta.
V vsem svojem poslovanju bomo postopali ▼ smislu vladne deklaracije, ki je prinesla svobodo in enakopravnost državljanov pred zakoni in ki izjavlja, da hoče uvesti v državno in samoupravno upravo red in zakonitost. To vlado narodnega zaupanja pozdravljamo danes, zlasti še gospoda ministrskega predsednika, kakor tudi našega voditelja notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, katerega Slov«*nci kot svojega voditelja ljubijo in spoštujejo. Zato predlagam, da odpošljemo tako g. ministrskemu predsedniku kakor tudi g. notranjemu ministru pozdravne brzojavke.
Pri svojem delu bomo rabili podpore nadrejene oblasti, to jc banske uprave. Zato pozdravljamo t današnje seje tudi g. bana dravske banovine ter mu izrekamo svojo vdanost ter ga prosimo, da nas pri našem težkem delu podpira, da bomo mogli svojo nalogo £im uspešneje vršiti. I Predlagam tudi, da odpošljemo gospodu banu po-I zdravno brzojavko.
Na čelo mestne uprave prihajamo t težkih časih. Gosj>odarska kriza je zajela vse sloje našega prebivalstva in tudi našo državno ter samoupravno gospodarstvo. Davčna bremena rastejo, davčna moč občanov pa pada. Zato moramo vpoštevati težak gospodarski položaj našega meščanstva. Gospod minister financ je izdal navodilo, da se mora piri prihodnjem proračunu štediti in omejiti tako osebne kakor tudi materijalne izdatke. Tudi, če bi tega navodila ne bilo, bi bila naša dolžnost, da sami od sebe uvedemo najstrožjo štednjo in znižamo izdatke, ker davkoplačevalci novega bremena ne morejo več prenesti. Novih dolgov ne bomo smeli delati. Nakup grada in najetje posojila za prepotrebno novo meščansko šolo nam prinaša nova bremena, za katera bomo itak morali iskati kritja. Ta bremena pa so tudi vzrok, da je vsaka večja investicija za bodoče proračunsko leto popolnoma izključena, V teh težkih časih se mora odložiti vse, kar ni neobhodno potrebno, da se vzdrži normalno gospodarstvo našega mesta. Ne bomo pa mogli zmanjšati izdatkov za socialne in prosvetne svrhe. Občina je poklicana, da vrši svojo prosvetno nalogo, da širi prosveto v mestu, da podpira prosvetne in kulturne institucije. Teh izdatkov ne bomo mogli krčiti. Ravno tako pa tudi ne izdatkov za socialne svrhe. Pomanjkanje in beda sc širita v našem izrazito industrijskem mestu od leta do leta, brezposelnost in revščina sta dosegli svoj višek m bomo morali iskati ter najti kritje, da zadostimo svoji nalogi. Zlasti bomo morali najti sredstva in kritje v svrho pomožne akcije. Morali bomo vsaj v isti meri podpirati revne občane kakor do sedaj kakor bo tudi treba vzdrževati vse tozadevne obstoječe mestne institucije. Naša skrb bo tudi, da započnemo akcijo za znižanje najemnin, ker so te za današnje razmere previsoke in upamo, da bomo našli razumevanje pri hišnih posestnikih.
Teh par misli sem hotel danes poudariti. Vabim vas na delo. Mestna občuia je pretežno gospodarska korporacija, zato je vsako strankarstvo izključeno. Vsi hočemo delati za blagor občanov in prosim, da pri našem delu ne bo strankarstva, nobenega medsebojnega sovraštva, vodi naj nas pri našem težkem in velikem delu samo blagor občine in občanov. Jaz za svojo osebo obljubljam, da bom postopal po teh načelih, vas pa vabim, da mi pomagate in me podpirate pri vodstvu občine, da bomo uspešno varovali koristi občine in občanov. V tem smislu vas na današnji seji pozdravljam in kličem: Vsi skupaj složno na delo za narod!.
Nato je župan zaključil eejo.
Druga seja novega mestnega sveta. — Volitve
t odseke ln upravo mestnih podjetij.
Pol ure po Jvrvi seji je otvoril mestni župan dr. Juvan drugo sejo. Na dnevnem redu so bile volitve v posamezne odseke in v upravo mestnih podjetij. Za to sejo jc vladalo izredno zanimanje.. Izvoljeni so bili:
PRAVNI ODSEK. Dr. Mller Ferdo. Hrastelj Prane. dr. Kovačič Janko. I eskovar Josip, Meglič Ofmar, Ozvatič Ignacij. Petejan Josip, Pogačnik Bogdan, Stabej lože, dr. Sušnik Franc. Wurzinger Ivan.
SOC1JALNO-POLITICNI ODSEK. Aljančič Albert, Jan Ignacij, Kores Martin, Kotnik Anion, Orčar Viktor, dr. Pihlar Janko, Prijatelj Ivan, Remih Franc, dr. Sušnik Franc, Ve-ronek Franjo. Žitnik Miro.
GRADBENI ODSEK.
Stabej Jože, ing. Jelene Jože. |emec Ivan. Mun-da Alojzij, Aljančič Albert, Potočnik I erdo, Slu^a
V spomin pokoj, kralja
Ljubljana. 3. oktobra. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša:
Dne 9. t m. ie bodo po vgeh cerkvah vršile žalne službe božje za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljeni. Državni uradi ta dan ne bodo uradovali, vsi "irgovski in obrtni obrati pa morajo biti predpoldne zaprti. Kjer bodo pa koinenioracije popoldne, knkor n. pr. v Ljubljani, naj bodo obrati zaprti tudi popoldne, in sicer v času, ko traja koinemoraciju.
i
Nov glavni ravnatelj železnic
Belgrad, 3. okt. m. Za glavnega ravnatelja državnih železnic je postavljen ing. Dimitrije Naumo-vifc, ravnatelj državnih železnic v Sarajevu, za ravnatelja državnih železnic v Belgradu je pa postavljen Nikola Gjurič, referent prometnega ministrstva v pokoju. Dosedanji ravnatelj belgrajskega železniškega ravnateljstva Aleksander Petrovič je postavljen za ravnatelja rečnega in pomorskega prometa.
Zborovanje pohorcev v Kazini
Da bodo fcitalelji »Slovenca« informirani, kaj je govorila in sklepala »pohorska akcija«, to je bivša JNS ali »pogorelci«, ki so imeli v torek zvečer t ljubljanski Kazini sestanek, smo preskrbeli naslednje avtentično jjoročilo:
Sestanek je sklicala ljubljanska organizacija JNS. Povabila je nanj svoje najbolj zveste somišljenike iz Ljuliljane in okolice. Ti somišljeniki, katerih se je nabralo okoli 150, »o bili povabljeni a posebnimi povabili. Videli smo g. poslanca Rajko Turka, župana Hafnerja iz Škofje Loke in druge. Prav prisrčno so ti zborovalci pozdravili tudi bivšega pod bana dr. Pirkruajerja. Na sestanku so govorili senatorja dr. Kraraer in Banjanin, poslanec S v e t i č iz Like in dr. C e p u d e r, ki je kot predsednik organizacije vodil sestanek.
Dr. Kramer je v uvodnih besedah povedal, da se ta sestanek vrši zato, da se članstvo JNS informira o stanju stvari in zlasti o organiziranju >jo-goslovenske nacionalne fronte«. V glavnem je operiral z zmanjšanjem prejemkov državnih uslužbencev, prav neokusno pa je vpletel v svoja strankar-sko-tendenčna izvajanja osebo pokojnega vladarja s trditvijo, da so le jeneesarji, oziroma somišljeniki >jugosjovenske nacionalne fronte« edini legitimni izvršilci oporoke pokojnega kralja Aleksandra. Dr. Kramer se je dalje povzpel do trditve, da se vrši v naši državi teror, kakršnega država še ni doživela I (Ko je bil dr. Kramer na vladi, se niti trije njegovi politični nasprotniki niso smeli sestati, kaj šele imeti take govore, kakor jih je imel dr. Krainer v času >najliujšega terorja« pod sedanjo vladol — Op. uredništva.)
Za dr. Krainerjem je [x>vrel besedo senator B a n j a n i n, ki se je predvsem lotil sedanje vlade, posebno pa še osebe ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. V glavnem je govornik iro-niziral dr. Stojadinovičevo potovanje po Orni gori, ki ga je označil za agitacijsko in skušal prepričati svoje itak zelo lahkoverno občinstvo, da gospod predsednik vlade ni mislil resno zidave bojnišnie, gimnazij in kolodvorov po Crnigori, ker gospod senator Banjanin pač vse sodi po vzorcu jeenesar-skih režimov, ki res niso držali ničesar, kar so ljudstvu obljubljali.
Poslanec S r e t i i je na)prej popisoval razmere v kršnl Liki, nato pa prav neokusno m neresnično govoril o življenjepisu sedanjih banov dravske in podonavske banovine. Po njegpvem učenem jurističnem mnenju je baje jugoslovanska radikalna zajednica protizakonita, ker se snuje iz bivših strank NRS, SLS in JMO. Trdil je, da sedanja vlada na tihem paktira z Mačkovo opozicijo, ker vlada proti opoziciji ničesar ne ukrene, medtem ko dela »jugoslovenski nacionalni fronti« na vse strani težave, posebno v pogledu časopisne cenzure.
Sestanek jc ob 23 zaključil dr. C e p u d e r, ki je ponovil korajžno geslo dr. Kramerja, namreč, da se jugoslovenska nacionalna fronta nahaja v >voj-no-mobilizacijsko-volilnem 3tanju«.
Debate ni bilo, pač pa so zborovalci odšli skoraj korporativno v sjiodnje restavracijske prostore, kjer se je šele razvila nekoliko živahnejša debata.
Hmelj
Žalec, 3. oktobri.
Hmeljarska zadruga poroča, da je zadnjih par dni bila kuj)čija razmeroma mirna in da jc bilo nekaj več zanimanja ter povpraševanja le za najboljše in zlasti v barvi čim boljše blago. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in se plačuje za prvovrstno blago 26 do 30 Din, le izjemoma kaj čez, za drugovrstno 21) do 25 Din, za tretjevrstno 16 do 19 Din in za slabše do 15 Din za kg. Nakupovanje se vrši v manjšem obsegu, ker se dopol-nujejo predvsem le starejša naročila, izdatnejša nova pa zaenkrat še niso prispela. Sicer pa se računa, da je neprodano v prvi roki največ le še kakih 4000 stotov letošnjega pridelka
Žatec, 3. oktobra.
Na tržišču hmelja je razpoloženje nadalje zelo mirno. Povpraševanje in zanimanje je še popustilo, vendar so cene še ostale v glavnem neizpremenjene in notira letošnji pridelek 28 do 34 Kč L j. skoro 51 do 62 Din za kg. Kupuje se le v manjšem obsegu in to predvsem le v harvi čim boljše ter obenem cenejše blago. Zaključna tendenca je prav mirna in nestalna.
Zadnje vesti
London, 3. oktobra. A A. Reuter poroča iz Addis Abebe: V poučenih krogih izjavljajo, da so italijanske čete, ki so prodirale proti Agami (med Aduo in Adigradom) poražene.
London, 3. oktobra. A A. Danes je šel italijanski poslanik Grandi v zunanji urad. Doznava se. da je pri tej priliki sporočil britanski vladi, da je vrhovni poveljnik italijanski* čet v Eritreji sklenil zavzeti nekatere strateške točke.
Ivan, Sojf Ivan. Sprager Alojzij. Žebot Franjo. Ošlag Josip
FINANČNI ODSEK.
Pušenjak Vlado, Gnilšek Franjo, Hrastelj Franc, Hohniec Franc, dr. Kovačec Janko, Meglič Otmar, dr. Miler Ferdo, Grčar Viktor, Ozvatič Ignac. Pogačnik Bogdan, Prijatelj Ivan, Saboty Henrik. Stabej Jože, Zebol Franjo, Žitnik Miro.
OBRTNI ODSEK.
Zebol Franjo, Benedičič Anton, Feicrtag Anton Grčar Viktor, Hohniec Franc, Jemec Alojzij. Mun-da Alojzij, Potočnik Ferdo, Sojč Ivan, Sprager Alojzij, Sluga Ivan.
MESTNA PODJETJA.
Upravni svet: Hrastelj Franc, Dračar Oskar, dr. Mller ferdo. Stabej Jože. dr Juvan Alojzij, Zcbot Franjo. Meglič Otmar, Sabothi Henrik, Pušenjak Vlado, Kores Martin, Hiitter Josip, Oslag Josip, Nadzorni svet: Grčar Viktor, dr. Kovačec lanko, l.eskovar Jcsip, Pogačnik Bogdan. Listine, ki obvezujejo mestno občino, bodeta podpisovala Hrastelj Franc in Stabej Jož«.
Nj. kr. Vis. knez-namestnik
Brčko, 1. oktobra.
Noben naskok, noben še tako hud topniški ogenj ali plinski napad ni v vojaki tako nevaren in ne zahteva toliko žrtev kakor prehod čez veliko reko. Najtežje opravilo, ki ga morajo opraviti čete, je prevažanje vojaštva na drugi breg, kjer čaka sovražnik in nato postavljanje za prehod armade in njenih potrebščin potrebnega moj stu. Tisti ki so doživeli v svetovni vojni brezuspešne poskuse avstrijske armade na Piavi, se gotovo z grozo spominjajo tisočev in tisočev, ki so zginili v valovih. V dolgotrajnih vojskah nastopi morda samo enkrat potreba, pridobiti si prehod čez večjo reko. Pa najsi samo enkrat, ta enkrat mora brezpogojno uspeti. Zato je na vojaških vajah
'avle na terenu manevrov
dolgem pasu nad in pod Brčkem jo udarijo za »južnimi«. Strojnico reglajo svojo rezko pesem, rakete švigajo v zrak. Severna armada je že napravila prvi korak na južni breg — sonee vzhaja.
Traktorji vlečejo z mostnicami težko obložene vozov* na savski breg.
▼prav to dvoje važno merilo za sposobnost, disciplino in požrtvovalnost čet. V velikih manevrih pri Brčkem je naša vojska s prehodom in mostom dala sama sebi najlepše spričevalo, katerega pa smo vsi, ki poznamo ▼rednost našega vojaka, tudi pričakovali.
Tiho šepeta Sava pod zvezdnatim nebom, ki leži nad Posavino. Na desnem bregu stoje redko postavljeni stražarji »južnih« in opremljajo izpod vrb v temno noč. V noči, ko ni lune, se na oko ni zanesti, dobro uho pa previdnemu pove lahko marsikaj. Bog vo, kaj delajo »severni« tam na levem bregu t Brez luči in ob tihih poveljih spravljajo »severni« pontone na breg Save. Kmalu bodo začele bledeti zvezde na vzhodnem nebu
in do takrat mora biti vse pripravljeno. Čete, ki so določene, da se bodo prve prepeljale čez Savo in napadie »južne«, stoje že pripravljene. Oh prvem svitu se oglasi na južni
Člen mosta se pomika na tvoj prostor. Dobro se vidi motorni čoin, ki potiska.
etrani strojnica in zopet utihne: zdi se, da ni bilo nič.
Iz Save vstaja lahka meglica in leži nad strugo. Belina v koritu struge hitro raste, megla se gosti tako, da je v primeru z ljubljansko meglo kaj klavrna. Ura je pet. Nekje nasproti Brčkega se na severnem bregu zasveti raketa — znak za začetek. Na štirih mestih v okolici Brčkega in nasproti Brezovega polja so »severni« začeli ob isti minuti prevažati čete na južni — desni breg Save. Motorni čolni, na katere je ob vsaki strani pritrjen po en ponton, brno skozi meglo — v negotovost. Južni breg odgovori na prve pričakovane šume z ognjem iz pušk in strojnic., severni odgovarja še močneje. Gosta megla, ki so jo »severni« s posebnimi pripravami umetno ustvarili, zapira vsak razgled po reki. Brnenje motorjev opozarja »južno«, da se bliža sovražnik, toda kje bo pristal, nihče ne ve. Nenadoma zraste v megli temna senca, čoln je bil se kakih 30 m od brega in za njim drugi, tretji... Redki stražarji na južnem bregu ne morejo ničesar proti premoči; že butajo čolni ob breg, že se vsipajo desetine in desetine »severnjakov« iz njih. Prevoz se ponovi še štirikrat. Prepeljane napadalne čete »e pod vrbami shirajo: zasedli ao ozki Daa brega. Na 3 km
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle v pogovoru s predsed. vlade dr. Stojadinovičem
Brezobzirno gre boj naprej, pesmi pušk in strojnic dodajajo topovi svoj bas. Severni hite, da zavzamejo čimprej več ozemlja, tako da bodo pontonirji čimprej mogli zgraditi most, ki je za prehod vojske nujno potreben. V nekaj urah je doseženo tudi to. Brčko in okolica je v posesti severnih. Ajmo, hitimo, gradimo nov most!
f Ravn. Ignacij Eisner
Dva člena se sklapljata z mostnicami.
Ob 10 prečita komandant mosta, major g. Kober, zapovest za graditev mosta zbranim oficirjem in pontonirjem ter dodeli vsakemu svoje delo. Povelje: »Na delo!« in žvižg požene mirno stoječe v dir. Kakor val se spuščajo po obeh bregovih do Save. V sekundah so moštva na dodeljenih jim členih, s katerimi bo sestavljen most.
Reflektor ponoči razsvetljuje savski moet.
Na sredi Save se je že ustavil motorni čoln. Z njoga visi, nagnjena proti desnemu bregu, modra zastava, in rdeča, nagnjena roti levemu. Z njima bo dajal kapetan g. "ilenkovič znamenja členom, ki so pritrjeni obeh bregovih, kdaj naj odrinejo proti
Sr
Upokojeni ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Ignacij Eisner se je včeraj pridružil svojim | prednikom in sorodnikom v družinski grobnici pri Sv. Križu. Pokojnik je bil iz stare odlične ljubljan-! ske meščanske rodovine. V mladih letih se je bil odločil za uradniški poklic in dolgo vrsto let služboval v ljubljanski tobačni tovarni, kjer je slednjič zavzel ravnateljsko mesto. Ves čas svojega službovanja je bil pokojnik velik in iskren prijatelj delavstva in med njim vsesplošno priljubljen. Enako je bil priljubljen in spoštovan med uradništvom kot zvest in zanesljiv tovariš. Vobče je bil pokojnik ljudomil in blagega srca ter je vselej in vsakomur rad pomagal. Tak ie ostal tudi po svoji upokojitvi po svetovni vojni. Na njegova vrata so tr-i kali najrazličnejši ljudje, da bi jim pomagal do kruha in pokojnik je vselej rad uporabil svoje družabno stališče in ugled, da je mladega človeka spravil do službe. Mnogo jih je, ki se imajo njegovi dobroti zahvaliti za svojo lepo ali vsaj skromno, zato pa varno eksistenco, marsikdo pa je še računal na njegovo pomoč in mu je njegova nenadna smrt prinesla bridko razočaranje. — V domačem krogu je bil pokojnik nad vse skrben in ljubezniv soprog in stric, ki niti godov oddaljenih sorodnikov ni nikoli pozabil. — Dasi Nemec po rodu m vzgoji, je pokojni ravnatelj Eisner naš narod iskreno ljubil in se čutil med njim domačega; nn »Slovenca« je bil naročen dolga desetletja vse do svoje smrti. — Ljubezniv družabnik in zvest prijatelj tudi v nesreči je imel pokojnik veliko spostovateljev in prijateljev, sovražnika pa gotovo nobenega.
Naj gredo njegova dobra dela in hvaležna molitev tistih, ki jim jc v življenju pomagal, za njim v večnosti Preostalim iskreno sožalje!
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost. nervnznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čnšn »Fran* Joselove« grenčice
Ivan Tomažič 85-letnih
Kdor gleda lega častitljivega starčka, ki se more ure in ure sprehajali, mu nikdar ne bi prisodil 85 let. Toda res pu je. da so enemu najstarejših ljubljanskih in slovenskih gusileev rojenice plelle usodo točno 4. oktobra 1850, lorej pred 85 leti. Njegov rojstni kraj je Zg. .lablnnica pri Litiji.
Ivan Tomažič je član ljubljanskega gasilskega društva že od leta 1883. .le tako rekoč živa kronika tega društva. Sodeloval je pri neštetih gasilskih nastopih, vajah, slavnostih, neštetokrat pa je tudi pomagal v stiski, ko so ognjeni zublji objemali strehe. Vedno neumoren in požrtvovalen gasilec je bil stalno v pripravljenosti ter ni nikoli odpovedal. Tudi pri velikem požaru pred dobrimi 40 leti, ko je gorelo v Ljubljani gledališče, je pomagal gasiti. Bil je iztičen strojnik ter je pri gasilcih upravljal parno brizgalno, ki je bila sicer mnogo bolj nerodna, kakor so sedanje molorke in agregati, toda z njeno pomočjo se je |X>d vodstvom današnjega jubilanta le posrečilo tedanji požar vsaj omejiti.
Jubilant je bil dolga leta uslužben kot strojnik v Pollakovi tovarni. Nekaj časa je prejemal mriihno pokojnino, ki pa je v zadnjem času izostala. Živi sedaj pri svojih hčerah v Vrstovškovi ulici, od katerih je gdč. Pepca upokojena banovinska uradnica. gdč. Ema poštna nradnica. ga. Minka 1'estot-
nikova dolgoletna poslovodkinja »Nove založbet, četrta, ga. Zaje pa žena trgov, zastopnika. Njegova dva sinova sta mti že umrla. ISila sta lo ministe-rialni tajnik dr. Ferdo Tomažič in faktor Jugoslovanske tiskarne Ludvik Tomažič, ki si je za razvoj naše tiskarne pridobil mnogo zaslug.
Ivan Tomažič je bil vse življenje veren in trden katoličan, eden prvih in zvestih pristašev dr. Kreka in član mnogih verskih bratovščin. Je tudi zvest prijatelj našega lista in nas odličen somišljenik. Svoje otroke je vzgojil v strogo kaloli škem duhu. ena njegovih hčera Je bila prav zn radi katoliških nazorov pod bivšim režimom pred časno upokojena.
Ivanu Tomaiiču iskreno čestitamo k njegove I mu častitljivemu jubileju 1 Se je dosti trden in J zato Je mnogo upanja, da mu Rog da Sveti de I skrajnih mej časa, ki ao 4k>vtfea douustnai
Z vojaških manevrovt
Kako je severna vojska prešla Savo
mostu, ki bo zrnstel v smeri, ki gn označujeta [M) dve rdeči zastavi na obeh bregovih.
Tako je začela jnisem mišieastih rok, ki ji je dajal tak ritem telo, ki so se premikale, kot da to ne bi bili živi ljudje. Na obeh bregovih je kar mrgolelo gledalcev, dolgi železniški most pa je bil prava loža za to mogočno predstavo. Na dano znamenje iz čolna na Savi je odrinil od vsakega brega po en člen, ki ga je potiskal pred seboj motorni čoln, privezan na srednji jKinton. No sredi člena jo stal spredaj ofieii^vodnik ali pod-oficir in dajal z roko smer, v kateri naj plove elen. V obeli krojnih jMintonih sta stala krmarja, ki sta z dolgim veslom krmarila člen v zahtevano smer. Ko je člen privozil do Četo, ki je bila na bregu naznaeena z modrimi zastavami, sta inoza ob krmarjih vrgla v vodo veliki sidri. Debela vrv, ki je držala sidro, so je hitro odvijaja. Sidro je padlo na dno, moža sta ustavila vrv in vlekla sidro za seboj, dokler se ni zagrizlo v dno. Spuščala sta zopet vrv izpod rok, medtem ko je plul elen mimo rdečih zastav naprej do modrih. kjer sta spredaj zopet dva moža vrgla sidri in zasidrala člen, ki je tako bil pritrjen s štirimi sidri. Motor je vlekel člen nazaj v smer mosta in ko jo prišel na pravo mesto, je rezko povelje presokalo brnonje motorja.
Kakor bi jih «i)rožil, no pljunila telesa najirej, se sklonila, zgrabila mostnice, jih s sunkom dvignila, v teku prenesla na konec člena. 6 m vode jo ločilo člen od člena. Za ropotale so mostnice v sklopih. Možje so se
prijeli za ramona in stekli po ozkih tramovih nad vodo na drugi člen, ki je žc zvezan s prvim. Drugi so se vrnili ti jim za petauii, zgrabili pripravljene ploho, jih nesli do špranj nad mostnicami, ki so pravkar padle v sklepe. Velika raglja je pola, ko so padaG plohi drug ob drugega. Hastla je pot med členoma: že je bila speljana. In zopet naprej! Privezovale! so še privezali plota, naj težje je bilo opravljeuo.
Z bregov so drug zn drugim pristajali členi, od obeh bregov pa je rasel most, kakor da bi ga delali škratje. Sele dobro četrt tire je minilo in že so trčili levi in desni skupaj sredi reke, most je vezal bregove. Privezovanje plohov, postavljanje ograje je trajalo približno prav toliko in delo jo bilo opravljeno.
Robot, stroj-avtomat, ne bi mogel bolje, točneje in hitreje končati napornega dela, kakor *o ga ti možje — pontonirji — kadrovci. Tu so l>ila lica delavcev mirna in resna, veličasten odsev gonilne sile, ki jih ie vodila pri delu, j« leial na njihovih o-brazih. Dolžnosti
Ta je vodila njihove roke, ki so z enim samim ploskom zgrabile ramove, ta jim je ravnala upognjene hrbte, ki so jih krivile težke mostnice. Ta jih bo vodila tudi še v naprej in jiin ostala zapisana t srcih. In če bo prišel čas, ko n« bo nihčo stal ob bregovih in občudoval njihovih krepkih in gibkih teles, njihovih složnih in hitrih kreteni, potnih lic in napetih miMc, jih bo vendar vodila zopet v njihov« srca vklesana misel: Dolžnost do domovinel
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle z vojnim ministrom generalom Petrom Zivkovičem v
armad nem štabu
Bežigrajsko gimnazijo že letos začno
»Slovenec« je že poročal o gradnji lil. realne gimnazije, kratko »bežigrajske gimnazije«, objavil ! je tudi kliSirnn načrl te moderne gimnazije, ki bo v resnici ponos za bežigrajski okraj. Tehnični oddelek banske uprave je prejel od prosvetnega in gradbenega ministrstvu potrjene načrte, ki jih 1 je izdelal ban. inž. g. Emil Nuvinšek. Tehnični j oddelek je bil tudi pooblaščen, d« v najkrajšem , roku razpiše ponudno licitacijo vseh gradbenih in i drugih del za lo gimnazijsko poslopje. Celokupni stroški so proračuna ni nn Din 8,119.014.07. Tehnični oddelek je sedaj razpisal oddajo del. in j sicer v treh skupinah. Kakor hitro bo licitacija j ugodno Izvršena, prično lakoj s kopanjem temelja | in s prvimi gradbenimi deli, lako da računajo, da bo lahko poslopje v surovini stanu že pred zimo pod slreho. zlacti če bo vladalo lako lepo jenon-sko vreme, knkor doslej. Po skupinah bodo dela oddana.
Licitacija zn I. skupino del ho 19. oktobra I na tehničnem oddelku banske uprave v Cileda- I
36 let zveste sltsžbe grobovom
Da, celih 36 let že služi grobovom tir pokopališču pri sv. Krištofu naš z,vesli Francel Kžiš-nik. Saj ga poz.ua cela Ljubljana! Saj si pokopališča Sv. Krištofa brez Fran: eelna žo več misliti ,ie moremo. Ti grobovi hi ne mogli dohiti zveste,jšega prijatelja in skrbnej-šega varuha, kakor so ga v Franeelnu. Njegovo srce je kar prirastlo k tem grobovom. Tako težko, s solznimi očmi skoraj in z bolečim srcem gleda sedanje prp-jiadanje pokopališča. Gospodar bi z večjo boljo ne mogel gledati propadanje svojega grunta, kakor gleda Francel propadanje pokopališča sv. Krištofa- Kakor bi šel košček srca. mn je, ko gre kak grob s pokopališča. Kakor bi izgubil zvestega prijatelja, mu je ko zravnava zemljo zn kakim prenesenim grobom. »Toliko lot sem ga oskrbo: val!« navadno tarna, ko gleda za vozom, ki odpelje ostanke na druga pokopališča.
Iu kako pozna vsak grob, vso njegovo zgodovino, vso zgodovino družin teh grobov. Da, Francel je živa zgodovina pokopališča sv. Krištofa. Naj bi se našel kdo, ki bi njegove spomine ohranil
In kako uslužen je hil vsem žalujočim sorodnikom, ki so obiskovali te grobove! Kakor bi bil ž njimi v najbližiijem sorodstvu. Kako jo znal lajšati tngo in brisati solze mamicam ob grobeh s svojo prijaznostjo, sočutjem, posebno pa s svojo postrežlji-vostjo! Saj je bilo njegovo stanovanje last vseh sorodnikov grobov, shajališče vseli, na razjiolago vsem z vsem, kar .je imel.
Kot oskrbnik pokopališča je pav opravljal vsa leta tudi enako zvesto službo cerkovnika. veliko let brezplačno. Tudi sv. Krištof hi ne bil mogel najti zvostejšega oskrbnika, kakor ga je v Franeelnu. Kakor je bil zvest čuvar pokopališč«, tako je bil zvest služabnik živim, ki so se zbirali v tej cerkvi. Nobeno delo mu ni bilo preveč, nobena ura prepozna ali prezgodnja.
Da, tako zvesto je služil mrtvim in živim. da se je celo pozabil j>oročiti in ostal fant.
In takega je zalotila njegova sedemdesetletnica.
Zato ni čuda, da so se ga snoči spomnila vsa cerkvena društva župnije sv. Cirila in Metoda in mu priredila sicer skromno, ven dar prisrčno podoknico in mu ča-stitala.
Vemo pa, da govorimo iz srca vse Ljubljane. ako mu k tej slavnosti tudi javno ča-stitamo in želimo, da bi Francel še dolgo mogel hoditi p° pokopališču sv. Krištofa, naj se zgodi s pokopališčem že karkoli.
Stric Francel, Bog Vb« živi!
«
© Mesto cvetja na grob +■ gosp. ravnatelja Elsnerja daruje šentpeterski Elizab. konferenci gospa Ivanka Klemenčič Din 100,— Bog povrni!
liški ulici. Oddana bodo naslednja dela: ielezo-betonska dela, preračunana na Din 2,070.124.08, zidarska Din 2,014.662.56, lesarska Din '228.106.42, kleparska Din 472.521 ..53, mizarska Din 1 milj 023.752.41 in ključavničarska Din 182.717.64.
Dne 21. oktobra za II. skupino: jileskarska 90.670.52, slikarska 63.826.4«, steklarska 193.656.06, pečarska 72.400.80, parketarska 193.906.05, tapetniška 66.037.08, polaganje linoleja 815.542.24 in luksfer-osteklite 30.220.
Dne 33. oktobra za III. skupino: električna inštalacija 120.932, eleklrostrojna oprema 125.820, strelovodna naprava 4223, plin. inštalacija 17.014, inštalacija vodovoda za mrzlo in to|>lo vodo 180 tisoč 947.48 in inštalacija toplovodne centralne naprave 851.733.72 Din.
Med stavbeniki in podjetniki je že seduj veliko zanimanja za oddajo teh del ler je pričakovati, da bo udeležba pri licitaciji velika. Bo lelos ta gimnazija edino večje gradbeno delo v letošnji sezoni.
© 0 evharističnem kongresu bo predavanje nocoj na prvem prosvetnem večeru Prosvetne zveze v verandni dvorani hotela Union. S pomočjo čisto novih krasnih diapozitivov bo o junijskem evharisličnem kongresu predaval tajnik g. Vinko Zor. Kdor hoče znova doživeti najgrandioznejše in najgloblje trenutke, kar jih pozna zgodovina naših verskih manifestacij, naj nocojšnjega predavanja ne zamudi. Film o kongresu, ki je pri dosedanjih predvujuujili povsod doživel navdušen sprejem, se bo nn tem prosvetnem večeru predvajal v Ljubljani zadnjič in je zlasti v interesu šolske mladine, da si ga ogleda. Iz tega razloga je vstopnina za dijake znižana na 1 Din. Hkratu opozarjamo p. n. občinstvo, da se z. nocojšnjim večerom prične prosvetna sezona, ki bo obsegala v vrsti vsakotedenskih predavanj izbor najzanimivejših in najaktualnejših vprašanj z vseh področij današnjega življenja. Pred-prodaja vstopnic: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaške 1 Din v Prosvetni zvezi. Miklošičeva c. 7.
© Opozarjamo na klavirski večer Ivana Moča, ki bo v petek, dne 4. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Pianist Ivan Noč je v minuli sezoni dalj časa mnogo igral z znanim svetovnim pianistom Koszalskeni in brez dvoma je od slavnega mojstra mnogo pridobil glede interpretacije Chopinovih skladb. Zato je popolnoma naravno, ako bo na letošnjem svojem koncertu izvajal več del slavnega poljskega komponistu, in sicer njegov valček v as-duru, 12 preludijev in 2 eludi. Poleg Chopina so na sporedu še skladatelji Bach. Beethoven in Liszt. Sedeži po običajni ceni v knjigarni Glasb. Matice.
Obrtniki! Trgovci!
Izredna prilika, dobra točka, se nudi pri dražbi dne 16. oktobra za tristanovanjsko hišo z majhnim trgovskim lokalom na najlepši strani vel. Ljubljane. Informacije daje od 12. do 14 ure Kottar Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 9, II. nadstropje.
^ Kostanjarji. Nn trg prihaja prvi kostanj, je še drag. Za domač kostanj zahtevajo 5 Din liter. Mestna občina je podelila okoli 25 prosilcem licence, da sinejo na določenih prostorih prodajati jiečen kostanj Letos- so bili za podelitev licenco merodajni predlogi socialno-jiolitičnega odseka, ki je upošteval v prvi vrsti prosilce, ki nimajo slal-nega zaslužka. Gospodarski urad je le na podlagi teh predlogov izdal zadevne licence. Prostor stane zo sezijo od 100 do 500 Din. kakršna je njega prometna važnost in lega.
© Nova tramvajska tarifa. Včeraj so dobili tramvajski sprevodniki novo tramvajsko tarifo, ki je bila že uveljavljena in je mnogo bolj komplicirana kakor dosedanja. Tarifa »topi v veljavo dne
1. novembra.
© it danes opozarjamo na zelo zanimivi film «Dezerter«, ki ga od jutri naprej igral kino Ko-delievo.
© Transfuzija krvi je že marsikateremu hudo bolnemu rešila življenje. Transfuzija je za priro-doslovca ena najzanimivejših operacij. Dne 5. t. m. bo o tej operaciji govoril v okviru rednih predavanj Prirodoslovnega društva g prim dr. B. Lavrič ki ki nam bo Iransiuzijo obrazložil v govoru in sliki. Tudi kratek film bo pojasnjeval potek transfuzij, kakor jo izvajajo na II. kirurškem oddelku v Ljubljani fiod vodstvom našega predavatelja. Predavanje bo 5. t. m. zvečer ob 18. v predavalnici Mineraloškega instituta univerze Člani in prijatelji Prirodoslovnega društva, pridite v čim večjem številu!
Mariborske vesti:
Gozdarska šola
Maribor, 3. oktobra.
S 1. oktobrom je dobila gozdarska šola v Mariboru zopet nov naraščaj. Bili so sprejemni izpiti, včeraj se je vršil zdravniški pregled in vpisovanje. V šolo je sprejetih v enoletni tečaj 13, v dveletni pn 15 fantov; vse sami Slovenci razen treh, ki so s Hrvatskega. Danes se je pričela šola s sv. mašo v stolnici, kateri so prisostvovali dijaki ter profesorski zbor z ravnateljem na čelu. S tem stopa mariborska gozdarska šola v šesto leto svojega obstoja in primerno je, da nekoliko podčrtamo važnost le ustanove, ki se tako malo upošteva, da ji je grozila leta 1933 celo ukinitev, ki bi jo bila banska uprava tudi najbrž izvedla, da ni takrat »Slovenec« upravičeno opozoril javnost na grozečo nevarnost razpusta gozdarske šole in se je na podlagi našega poziva vsa mariborska javnost energično zavzela za njen obstoj. Šolo še vedno nima
□	Zasedanje reklainacijakega odhora pri mariborski davčni upravi se je začelo 1. oktobra.
□	Košajuc v preiskavi. Včeraj je začel preiskovalni sodnik vss. Kramec z zasliševanjem razbojnika Košajnca. Rokovnjač pa je ostal zaenkrat ludi pred preiskovalnim sodnikom zakrknjen.
□	Dveletno dekletce živa baklja. V strašnih bolečinah je v mariborski bolnišnici izdihnila dveletna Magdalena, hčerka posestnika Ferlanda od Sv. Juriju v Slov. goricah. Punčko so pripeljali v sredo v Maribor vso čisto opečeno. Vse telesce je bila ena sama rana. na trebuhu pa je bilo meso čislo v črno ožgano. Dekletce je v torek zvečer doma plezalo nn mizo ler prevrnilo po sebi petrolej-sko svetiljko. Petrolejka se je razbila, tekočina se je razlila po otroku in se vnela. V trenutku je bilo dete v plamenih, ki so jih domači sicer pogasili, vendar |ia je niso mogli r^iti opeklin, katerim je
sredo kmalu po prevozu v bolnišnico podlegla.
□	SvSK Maraton. Udeleženci IV. pohorskega teka odidejo na Pohorje danes v soboto ob 15 z Glavnega trga. Kdor ne more v soboto, gre v nedeljo z vlakom ob 5.44.
□	Zn las ušel smrti. Na železniški progi med Šl. lijem in Cerknico je včeraj 9 letni posestniški sin Avgust Canierih za lus ušel smrti pod kolesi lokomotive. Fanlek je stal na enem tiru ter gledal za tovornim vlakom, ki je vozil od Maribora proti Št. Ilju. Pri tem je preslišal ropot osebnega vlaka, ki je privozil iz Št llja. Šele v prav zadnjem trenutku se je zavedel strašne nevarnosti ter se tik pred lokomotivo vrgel vstran iu k sreči |iadel dovolj daleč od tirnice. Strojevodja osebnega vlaka je bil prepričan, da je fanta povozil ter je ustavil vlak sredi proge, našel pa je fanta po srečnem naključju nepoškodovanega.
□	Pliaarna sc modernizira. Te dni je bila dovršena v mestni plinarni prenovljena relortna peč, v kateri se bo premog mnogo bolj izrabljal, knkor v dosedanji. Poleg peči s«; je pa zgradil nov stroj za proizvodnjo pare sistema Economiser, ki izrablja za gretje vode vroče pline, kateri so doslej uha-iali skozi dimnik. Para se bo uporabljala za vodni plin ■ retortnih pečeh in za zgoščevanje katrana, ki ga plinarna producira.
□	Protituberkulozni dinar je s koncem septembra dosegel lepo vsoto 188.000 Din.
□	Smrtonosna kap. V Zagati št. 6 je umrl lastnik hotela g. Josip Sagmeister. star 49 let. Zadela ga je kap. Naj počiva v miru.
□	Pogodba je pogodba! V socialnopolitičnem uradu mestnega načelstva so imeli včeraj celo ra-buko. Prišla je velika skupina delavcev protestirat, da jih podjetniki, ki grade novo šolo v Magdalen-skem predmestju, ne sprejmejo na delo, dasi se jim je to na občin obljubilo Med mestno občino in podjetniki je namreč jiogodba, da morajo ti prvenstveno sprejemali na delo samo mariborske brezposelne delavce in šele, če teh ne bi bilo zadosti, tudi delavce od drugod. Podjetniki pa so zaposlili 60 delavcev iz mesta, nad 40 |>a drugih in so začeli mestne odklanjati, češ, da niso pravi težaki, ampak prihajajo iz drugih poklicev in kot taki niso primerni za težaška dela. Nastop mariborskih delavcev je bil povsem upravičen in bo gotovo našel odmeva tudi na merodajnih mestih. Če že mesto žrtvuje tolike milijone za novo zgradbo, naj imajo od tega nekaj zaslužka tudi domači brezposelni, saj bi jih drugače mesto moralo iz drugih sredstev vzdrževati. Za fKidjetnike pa velja predvsem pogodba in te se bodo pač morali slriklno držati.
□	Zveza Maistrovih borcev ima jutri zvečer v Narodnem domu svojo prireditev z godbenimi in pevskimi točkami. Vstopnine ni.
stalno zasigurane bodočnosti, ki pa je nujno potrebna, da bi Be potem njeno delovanje poznalo tudi v širšem delokrogu ter bi dobila primeren vpliv na razvoj gozdarstva vse Slovenije. Dokončno bo treba urediti vprašanje šolskega gozda; kompleks Plešivca na Pohorju v izmeri 1000 ha, ki ga je dobila država z agrarno reformo ter še dosedaj nikomur ni dodeljen, je zelo primeren kot šolski gozd. Treba bo še reorganizirati notranje šolsko delo, kar bo zahtevalo nekoliko novih učnih moči. Izpopolniti je treba zbirke ter sploh preurediti ustroj šole tako, da bi nastal tukaj nekak znanstveni institut, na kaleregu bi se obračali V9i zainteresirani krogi. Za naše gozdno gospodarstvo, ki ga bo na vsak način treba načrtno urediti, bi imela potem lako organiziranu gozdarska šola odločilen vpliv.
□	Carinski dohodki so v preteklem mesecu
znašali Din 4,220.798__, od tega pa samo Din
17.860— od izvoza. Depoziti za pogojno uvoženo blago so znašali Din 517.911.
□	Ljudsko gibanje. Narodilo se je v Mariboru meseca septembra 96 otrok, in sicer 52 dečkov in 44 deklic. Umrlo je 46 ljudi, 24 moških in 22 žensk poročilo pa se je 48 parov.
Celje
JSr Primnrij dr. Steinfelser zopet redno ordinira,
0 Majdičeva trgovina prešla v ,-emške roke. Pred svetovno vojno, ko so se morali Slovenci v Celju boriti proti prodirajočemu nemštvu za vsako malenkost, je bil posebno vesel pojav v našem slovenskem živijo gosj-.odarska osamosvojitev. Res sc se zadnji dve desetletji pred svetovno vojno utrdile v Celju nekatere tvrdke, katere so bile r ponos slovenstvu, posebno pa še našemu narodnemu gospodarstvu, Takrat je splošno veljalo načelo svoji k svojim. in le tako je bilo mogoče, da sta obrt in trgovina v predvojnem, navidez nemškem Celju zelo lepo napredovali. Danes, ko živimo 17 let v Jugoslaviji, moramo pač zaznamovati ravno v tem oziru žalostne pojave Z žalostjo moramo gledati, kako nekdaj največje in najsolidnejše slovenske tvrdke prehajajo polagoma druga za drugo v nemške roke. Z žalostjo moramo konstatirati, da je pač za naše gospodarstvo dovolj žalosten pojav, da ni gospodarskih krogov, ki bi znali take transakcije preprečiti in svoje ohraniti. Kakor do-znavamo iz dobro poučenih virov, je te dni znana celjska veletrgovina z železom Majdič prešla v Rakuscheve roke.
■0 Društvo za dekoracijo :m reklamo v Celju priredi koncem okobra za svoje člane brezplačni aranžerski tečaj Prijave sprejema do 10. oktobra g. Reinhold Blechinger pri Fa. Rakusch. Istočasno se sprejemajo novi člani.
Smrtna posledico nesreče. V torek smo poročali, da je 36 letna dninarica Podhraški Katica z Zg. Brezdna pri Humu ob Sotli pila po pomoti namesto žganja ocetno kislino. Kljub temu, da so jo takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, zanjo ni bilo več rešitve. V sredo jc v bolnišnici umrla. Prepeljana bo v svoj rojstni kraj.
J3 Smrtna kosa. V bolnišnici so1 čimrli Bizjak Jurij, 68 let, obč. revež iz Polzele, Linko Jožefa, 11 let, hči drvarja z Ljubnega: Zagode Kari, 63 let, sedi. mojster brez posla iz Žreč. N. v m. p.
Kamnik
Razveseljivo dejstvo beležimo zadnji čas r našem kraju, ki je precej industrijski. V tovarni Remec & Co. na Duplici, ki zaposluje več ko 200 delavcev, se razmere za delavstvo vidno boljšajo, Znatna naročila omogočajo tovarni intenzivnejšo zaposlitev ter v istem razmerju rastejo delavski dohodki. Posebno dobro je pa to, da delavstvo dela mirno in brez strahu pred kakimi redukcijami, bodisi plač, bodisi samih delavcev.
Novo mesto
Za nadzornika urganistov novomeške dekanije je od škofijstva imenovan učitelj narodne šole v Novem mestu g. Venčeslav Skebe, ki že dolgo vr slo let orgla in vodi pelje pri frančiškanih.
Mrtvašnica na starem pokopališču je 7. obzidjem vred podrla. Ob vratih je bila v zid vzidana plošča, katere napis pove. da je bila mrtvašnica sezidana letu 1810, torej isto ielo. kakor je bilo pokopališče blagoslovljeno.
Ljubijjanska dlrama i
Jože Kranjc.' Direktor Campa
Spisal Jože Kranjc. — Režiser M. Skrbinšek, (Premiera 2. oktobra 1935.)
•lože Kranjc je doslej izdal dve knjigi proze in dramo Katakombe. V teh knjigah vidimo pisateljevo neposrednost do življenja, v tej neposrednosti pa tendenco, da zgoščena negativnost sama vzbuja odpor, hkrati pa izziva novo ideologijo mladine, ki v življenju hoče reda, poštenja in boljše wvečno«ti. Tak je tudi »Direktor Campa«, Vendar bi rad zavrnil pisatelja že od vsega početka. Njegova snov, nabrana iz sedanjosti in prav zadnje preteklosti, so res individualni, socialni, politični in vzgojni grehi, toda niso samo grehi starih, ampak grehi slabega človeka vobče. ker teh in podobnih gTehov ni nič manj med mladim kakor med starim svetom. V bistvu gre samo za človeško omejenost, topost in brezsrčmo^t, ki vznemirja in kliče k odporu in obračunu. Direktor Campa in njegova okolica so res omejeni, brezsrčni, strahopetni in krivični ljudje; njihova dejanja, ki niso drugega kot nanešene anekdote, se jim sicer prilegajo, toda boj proti njim je na odru tako lahak. dn ne zanima drame, ampak '-.amo reporterja in sc on njem naslaja samo kronika škandalov.
Ivan Cankar je učiteljem napisal »Hlapce«, vanje pa položil poleg tipike svojega časa še čudovito osebno iti človeško bolečino; ta bolečina prihaja iz prvinskih konfliktov in raste v duhovne Mke, ki bodo živeli n;id vsak čas, Jože Kranjc, <i nedvomno zajem-i svoj pogum in upor v Ivanu Cankarju, je napisal •Direktorja Čampo« profesorjem, pa brez osebnih iri človeških konfliktov, tudi brez globine. Nas,proti negativni snovi je postavil vamo upor in pogum, ta boj je zgolj nazorski; tudi v kolikor je človeški, je zgolj retoričen. Odveč bi bilo, ko bi se upirali snovi sami, čeprav jo je pisatelj zbiral in kopičil na en stan in na en nazor, bodisi kot svoja individualna opazovani«, bodisi
kot splošna dejstva in kot poudarek svoji sofcialni in duhovni teinji po pravici in svobodi. V tej drami je lahko vse resnično, gledalec sam teh dogodkov ne more niti drugače sprejemati, kakor da jih postavlja v vsakdanjo resničnost, a vprašujemo se, kje je tu pesnik, ki bi videl človeku bolj do konca in pronik-nil ponižanemu življenju do korenin? »Čas«, ki naj ga kaže direktor Campa, ima vendar svoje bitne vzroke, zato je sama demonstracija lahko uspešen, a lažji in manjši del javne obtožbe. Niti Čampova kazen in ves preokret nas ne prepriča. To dramo je namreč oblikovalo samo realistično zbiranje in kombiniranje, čuvstvena retorika in nebrušen dovtip, zato si pisatelj ni bil v svesti ali piše dramo ali komedijo in je v celoti nezanimiv. Ta preprostost, ki jo čutimo, ni zrelost, ampak naivnost. Šc najboljši podobi sta profesorja Koruza in Bernard, la dva nam povesta še največ resnično človeškega. Želel bi Kranjcu, da bi gradil globlje in da bi vezanja golih dnevnih dogodkov, kakor jih vidi in občuti vsak, še ne jtmal za umetnost. Drama je sicer imela svoj zunanji uspeh, in če jc bil številni obisk namenjen res izvirni slovenski drami in ne politični in zasebni senzaciji, je za enkrat dosegla svoj namen, V splošnem sodim, da so »Katakombe« napisane iz mnogo globljega in p!odnej>šcga pogleda v življenje. Nihče si nc sme zakrivati oči pred topostjo in krivičnostjo današnjega časa, prav zato potrebujemo ludi globlje umetnosti, da ga prečisti in pretrese. Sama kljubujoča beseda še ni dovolj, najsi se je sprožila iz najčistejšega prej>ričanja. Čuti se cclo, da Krnnjcu nc gre za samo resnico, ampak za čim večji poudarek krivice. Vsekakor gre snov bolj do srca kot pa nje obdelava. Uprizoritev sama je pogum, ki ni brez vrednosti.
Delo je uprizoril g. M. Skrbinšek in tudi sam igral direktorja Čampo. S svojo ostro in poudarjeno igro je dal ludi stožer raztreseni kompoziciji, ki od drugega dejanja vedno bolj razpada, Nasproti njemu je igral suplenta Križaja g. Stupica, prav lako z ostrim poudarkom. Toda neupogljiva go-sposkost Čampovega lika se je kakor odurnost odbijala ob okorni preprostosti mladega demokrata Križaia. V lej večji vlogi ie pokazal s. Sitpica. da ima dovolj duhovnega materiala, toda njegovemu itfcravcu želimo še krepkega razvoia. G». Levarjeva
je igravsko mnogo dozorela; v svojem oblikovanju [ je ustaljena in jasna. Njena Zina Sušnikova, prole-tarska učenka in sirota, je resnična in' topla. Težko, malo hvaležno Marijo, postarno profesorico, ki jo Čampa prevara za ljubezen in denar, je igrala ga. Šaričeva; upodobila je v nji samo tiho trpljenje, potopljeno v znamenje notranje bolečine in razkroja. Živo nasprotje je Kodrička gc. Juvanove. Oba lika, ki sta se pisatelju, kakor smo omenili, najbolj posrečila, sta profesorja Koruza in Bernard. G, Cesar in g. Lipah sta podala oba živa in zavestna slabiča z naravno resničnostjo, dasi je Lipahov lik pre-tegnjen preveč v smešnost. Izvirna tipa sta bila tudi Bratinov sluga in postrežnica gc. Gabrijelčičeve.
F. K.
I. Marolt: Tri obredia iz Zilje
(Slovenske narodoslovne študije, I. zv.)
Glasbena Matica, str. 47.
Glasbena Matica v Ljubljani pač ni mogla storiti boljše, kot da je postavila za vodjo svojega Folklornega instituta znanega glasbenika Franceta Marolta, dirigenta in voditelja našega Akademskega zbora ter idejnega vodjo novejše slovenske glasbene smeri. Z .nastopi svojega izvežbanegu zbora v Ljubljani, v Belgradu, Sarajevu in Orientu je pokazal, da slovenski akademski zbor, če hoče bili vreden svojega imena, mora brezpogojno gojili našo pesem, in to našo pristno pesem, ne mešano 7. osladnimi evropskimi Sla-gerskhni in modnimi varijncijnmi, prernfunjenimi na čulno ugodnost. Z vsem svojim temperamentom si je dal res akademsko nalogo, izkopati iz redkih naših glasbenih ostankov našo melodijo, jasno predočiii naše narodne melodijne prvine ter po-jdizati, kako je Rlovenskl duh ustvarjal iz sebe v vseh časih. S tiskanimi uvodnimi besedami v zadnji koncert je ludi v zvezi s svojimi solrudnikl poudaril Idejno plat narodne pesmi, njeno veličino in vrednost, obenem pn ludi odkril potvorho naše narodne pesmi v to sentimentalnost, kot jo splošno poznamo sedaj. Po smrti našega najboljšega glasbenega folklorlsla dr. S. Vitrnikn. se je Marolt lotil podrobnega deln. slremeč znanstveno raziskati naše glasbene elemente, ki so še vidni v
| naših najstarejših navadah. Zalo je začel v okviru Glasbene Matice izdajati >Slovenske narodopisne študije«, ki bodo sicer glasbenega značaja, bodo pa nudile zanimivo snov tudi vsukamu narodo piscu.
Kol je znano iz uličnih objav, bo ta nedelja, najbližja žalostni 15 letnici izgubljenega plebiscita na Koroškem, posvečena koroškim starodavnim navadam, kot so še ohranjene v Ziljski dolini. S pomočjo zbora Glasb. Malice in Akademskega zbora bodo Korošci, ki bivajo med nami, predvajali po ljubljanskih ulicah svoje najstarejše navade^ ki so zvezane s starimi pesmimi. In ti vaški ziljski obredi so predmet Maroltovi študiji, ki je izšla te dni kot uvod v veličastno prireditev.
Marolt deskriptivno opiše več teh koroškit, obredov, ki so pač najstarejše slovenske obredne ostaline. Najprej >štehvanje«. Do potankosti po prejšnjih opisih in svojem lastnem gledanju poda ves dogodek ter analizira osnovno melodijo, ki jo je še sam zapisal. Prav tako postopa pri drugem obredu, pri ^Visokem reju pod lipo«, kjer podaja tekst pesmi v znnnstveno natančnem zapisu, kakor tudi elemente melodije in očrta njen značaj. Večina študije pa je posvečena ziljskim svatovskim obredom, ki jih Marolt deli v več skupin: Snubljenje, Po nevesto gredo. Nevesto odpeljejo, Znpe-njnlca in Poroka. Opiše pravilen postojieli obredov ler pestni in melodije, ki so bistveno pri teh navadah. Navrh doda še Od nebeške ohceti tor melodije pri navadnih svatovskih rejih. — Pravo vrednoto tej študiji daje zgodovinsko vrednotenje in oznaka teh glasbenih prvin, ki jim Marolt poišče izvor in podobnost. V samem dnu ostane nov po jeni o slovenski samobitnosti oziroma novo spoznanje neke, doslej nesllitene sestavine naše slo venske duhovne strukture. Tako je nam Maroll teoretično pridvignil oznako koroškega slovenskega duha v pestili, knkor jih bodo praktično izvajali omenjeni zbori.
Vsak. kdor bo hotel nedeljske obrede pravilne razumeti in dojeti glohokeje kot navadne prire dllve, bo moral pred tem vsekakor prebrat) to Marollovo šlttdfjo. Glasbeno izobraženem" človeku pa bo še dvakrat koristnejša.	td
Proli mrzlemu juga. — V alrišhi
Ukrog Air me 5oli. _ Pi5e prU dr. i. Kn».c
XXIL
Lflderitz (J.Z.Afrika), 12. avg.
Ko smo včeraj zjutraj zapuščali Walvis, bo nas pozdravljali delfini. V krdeli bo hiteli za parnikom in poskakovali; ne da bi a celim trupom se dvigali iz vode, le do polovice, in to po dva, trije, tudi po štirje hkrati; kakor da bi nam želeli srečno pot.
Le na jug na« vleče srce, v vedno — mrzlejše kraje. Prekoračili smo južni povratnik, za katerega se živ krst ni zmenil, in iz tropske prestopili v južni zmernotopli pa«. Podnevi je bilo jasno in toplo, zvečer pa je pihal mrzi južni pasat. od jugovzh. Sonce stoji še tako visoko, kakor pri nas koncem marca, vendar pa opoldan nikakor ne na jug, temveč na sever. Isto norčije uganja luna. Zvečer smo gledali zvezde, v kolikor jih ne zatemnjuje luna s svojim tričetrtinskim ob; razom. Severnice že davno ne vidimo; sedaj se nam je skril še Veliki voz, značilni nakit severnega neba. Južui križ daloko ni tako lep, kakor sem pričakoval. Sploh je južno nebo nekam prazno; južnega tečaja ne kaže nobena stalnica.
Ko sem to jutro s postelje pogledal skozi okno, mi je s celine pomežikoval svetilnik ob vhodu v Liideritzev zaliv, to se pravi, njegova luč je posvetila, pa zopet ugasnila. Četrt ure kesneje, danilo so_ je. eijjcm v bližini — zvonjenje, vedno močnejše klenkanje. To me je dvignilo, češ, v mestu smo že. Pa kmalu opazim blizu parnika »bojo« z žarnico in zvoncem, ki jo je voda premetavala; taki eebri z lučjo kažejo paruiku pravo pot. Z bližnjega otoka tudi pomežikava svetloba; na vrhu griča je vremenoslovna postaja.
Ko stopim na krov, me predvsem presenetijo galebi, ki v precejšnjem številu obletavajo parnik in kriče. Prav blizu ladije leži Pingvinski otok, bel, kakor bi zapadel svež sneg, pa so lo skale tako močno izprane. Kakor daleč sežo oko, nikjer nobenega rastlinstva. In vendar je pogled na mesto Lflderitz nekaj krasnega. Kdor se je vozil po Renu, se je divil gradovom na nizkih, dostikrat golih gričih. Nekaj podobnega vidimo tu. Hribi daleč ua okrog, na njih pa poslopja s stolpi in tudi par cerkva. Obstali smo daleč zunaj; motorni čoln nas je v četrt ure prepeljal do lesenega mostu oh nabrežju.
Tudi Lflderitz (1200 belcev) je jako čedno mesto s širokimi ulicami, pa brez drevesne sence. Tudi tukaj so ulični napisi samo nemški, trgovino, hoteli, skladišča, vse nosi nemška imena. Kako strpni so Južni Afričani! Sredi mesta se dviga Diamantna gora, kakih 50 m visok grič, odkoder je zelo lep raz-gied na mesto in zaliv. Le veter je šaril tako močno, da sem vedno držal za klobuk. Tropska čelada ima to slabo lastnost, da jo veter prav lahko dvigne in zakotali po tleh.
Sredi gore, na skali, stoji nova, prostorna cerkev s šilastim zvonikom. Pritisnem na kljuko, vrata se odpro, in vendar je hram božji luteranski.
Tako lepih barvanih slik na oknih še nisem videl zlepa, kot so v tej cerkvi, darilo bogatih meščanov, izdelano seveda v Evropi. Samo oltarja bi bilo treba mesto mize in cerkev bi bila katoliška umetnina. Tskal sem našo cerkev, dokler je nisem iztaknil na dru-
»rem hribu, majceno, snažno kapelico; ja pač katolikov tod zelo malo.
Tovariš, ki je veliko hodil po svetu, preišče tovarne, šole, hotele in podobna podjetja. Mene je poučil: »Poglejte vse, kar vas zanima. Ce kje vstop ni dovoljen, vam bodo že povedali.« Na podlagi tega sem stopil v neko šolo; bila je državna, angleška; vrata so bila odprta; zijal sem v sobo; vse, kakor pri nas; otroci sami belci, napol gosposki; razrod majhen; nič posebnega. Zapazil me je učitelj, potegnil v sobo in razkazoval. Prisrčen »t.hank yon, Sir,« in sem se poslovil; ko bi bila otročad zamorska, bi me bilo zanimalo. Ob tem zalivn love morske rake (languste); nalove jih na leto za 100.000 funtov (= 23 milj. Din), po številu okrog 12 milj. rakov. Tri tovarne v Liideritzu jih predelujejo ali razpošiljajo. Zvečer smo jih imeli na mizi. Ena tovarna pa odpadke drobi v moko, ki je dobro gnojilo.
Nekaj izletnikov se je z avtobusi odpeljalo do daljnjega svetilnika. Tam so občudovali valovanje Atlantika ter gledali jate pingvinov in flamingov. Tod so izginili pn tudi vsi otroci, ki so bili zadnje dni že v pravo nadlego. Iz Liideritza vozi železnica v notranjščino in dalje v Kaplandijo.
Odkod pa čudno ime LUderitz? Bil jo to bogat trgovec iz Bremena in pustolovec. Leta 1882 je prišel v ta kraj in kupil od zamorcev vso ničvredno obal od reke Oranje, ki loči to kolonijo od Kaplandije, pa gori do Sva-kopmunda ter je vse skupaj postavil pod varstvo Nemčije, ki je na ta način prišla do nove naselbine. Južnozaliodna Afrika je bila za državo matico trd oreh. Petnajst let ni bilo nikakih uspehov. Vse so mornli prevažati z volovskimi vpregami; truda veliko, dobička nič, dokler niso zgradili železnic. Tedaj so so uprli Hcreri; štiri leta .ie trajala vojska. Tista leta so prihajali Nemci, za gradnjo železnic in za hrambo, in so večinoma ostali v Afriki kot naseljenci. Nakupili so si posestva, po več tisoč hoktarov velika, in pričeli z živinorejo. Pričelo se je blagostanje, ko je izbruhnila vojna in ves trud uničila. Gospodarska kriza hudo tare naseljence. Govedo, ovce in koze rede lastnike. Izvoz živine in mesa je znaten.
V bližini Liideritza (pustolovec je nesrečno končal, utonil je v Oranje) so 1. 1908 izsledili nebrušene diamante. Na mah so pridrveli rudokopi, kar je hudo škodovalo južnoafriškim rudnikom. Na desko so nam nabili prepoved, da nihče ne sme jemati s seboj grobih diamantov, sicer bo zaprt 15 let in še v denarju bo plačal.
Slaba stran mesta je poleg nezadostnega pristanišča tudi pomanjkanje pitne vode; daleč na okrog ni studenca zato tudi no rastlinstva. Pitno vodo dobivajo z destilacijo morske, slane, kar je seveda drago.
Krog parnika je ves dan vrvelo življenje. Naložili smo nebroj vreč, napolnjenih z živalskimi kožami in hiperfosfatom, pridobljenim iz kosti morskih živali. Neutrudno so delali zamorci, ki so oblečeni kot laški pristaniški hosjaki. le da so črni. Tovorni čolni so se odstranili šele. ko se je stemnilo, pa tnko počasi kakor bolnik, ki leze s poste-iie. Mi pa smo ladijo zasukali na jug. proti Kapskemu mestu, kamor pridemo po 36 urah. v sredo 14.- avgusta zjutraj.
Pri zaprfiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne m&NZ ZOS&F grenčfce.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. 8. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Stojnica za ukradeno blago
Marihor, 3. oktobra.
Pragerskim orožnikom se je posrečilo pojasniti zanimivo zadevo, ki je v naši kriminalni kroniki prava redkost. Odkrili so pravcato trgovino v Zagrebu, ki se je pečala samo s razpečuvunjem ukradenih predmetov. Trgovino je organiziral in vodil neki posestniški in gostilničarski sin, ki je bil v lastni osebi tudi tatinski dobavitelj za vso ukradeno robo. V zadnjih mesecih so se silno množile tatvine okrog Slovenske Bistrice in Pragerskega. Posebno piko so imeli neznani tatovi na konjsko opremo, ki jo kmetje po navadi obešajo pred hlevi. Izginjale so z vagonov tudi velike dežne plahte in raznovrstno drugo blago. Nobenega sledu ni bilo o skrivnostnih tatovih, dokler ni komandir orožniške
postaje na Prugerskem Ivan Velikonja pogruntal, da se tatvine pojavijo vselej, kadar so opazili ljudje v tistih krajih imenovanega človeka. Ta je bil zaradi nepoštenosti že večkrat kaznovan ter je 10. maja zapustil kaznilnico, v kateri je odsedel dve leti. Orožniki so dobljeno sled zasledovali skozi do Zagreba, kjer sta sedaj orožnika Dujmovič in Kožuh, ki ju je poslal poveljnik iz Pragerskega, ugotovila, da ima tat na zagrebškem trgu stojnico, na kateri prodaja izključno ukradeno blago. Aretirala sta ga in zaplenila pri njem še štiri vreče ukradenega blaga in veliko plahto za pokrivanje vagonov. Premetenega uzmoviča sta prignala na Pragersko, odkoder so ga odpremili v zapore mariborskega sodišča.
Ponočnjaki osumljeni ropa
Ljubljana, 3. oktobra.
Večja družba veseljakov in pijancev se je ob zgodnjih jutranjih urah s harmoniko in drugimi godali vlačila pod Šmarno goro. Triperesna deteljica je bila zlasti razposajena in objestna. Najbrž jo bo sedaj prav močno bolela glava, ko bodo vabljeni pred preiskovalnega sodnika. Osumljeni so hudega zločina, razbojniške tatvine, za kar je pristojen pri sodbi le veliki kazenski senat.
Lepega jesenskega jutra je bilo. Starka, 74 letna vžitkarica Marjeta Božičeva je zgodaj krenila iz Zgornjih Pirnič proti Verju. V cekarju je nosila 10 škatljic saharina, da bi ga kmetom pro-
dala. Srečali so jo omenjeni ponočnjaki.
■ K njej je stopil 37 letni posestnik ter jo na-hrulil: »Čakaj, baba? Jaz sem detektiv! Kaj imaš v cekarju?« — Posegel je v cekar in#f>obral ves saharin. Družba je odšla v bližnfo gostilno, ne meneč se za mile starkine prošnja. Starka je prišla tudi v gostilno in prosila objestnega možaka, da ji vrne saharin. Zaman je bila vsaka prošnja. Starka se je celo ruvala z njim. Pozneje je družba saharin prodala za malenkosten znesekv kajti ni imela več »prometnega kapitala!: za nadtfljnje popivanje. Zaradi razbojniške tatvine so državnemu | tožilstvu ovadeni: oni posestnik, neki samski de-' lavec in neki trgovec.
Koledar
Petek, 4. oktobra: Frančišek Seratinski, spo-znavalec; Edvin.
Ostale cesti
—	Ljudski tabori za Mislinjsko in Savinjsko dolino. V nedeljo govori minister dr. Krek na dveh velikih taborih. Prvi se vrši v Slovenjgradcu ob 0 dopoldne pred mestno cerkvijo. Tu govorita jx>-leg ministra dr. Kreka še organizator JRZ Marko Kranjc in podžupan mariborski Franjo i£ebot ter domačin Ivan Vrhnjak. Drugi tabor se vrši ob 3. popoldne pri Sv. Frančišku Ksaverju na prostem pri gostilni Slatinšek. Tudi na tem taboru govorila poleg ministra dr. Kreka ista govornika kakor v Slovenjgradcu.
—	Ta spomenik viteškemu kralju Aleksandra I. Zedinitelju v Ljubljani so darovali uslužbenci kra-
ljevske banske uprave Dravske banovine v Liub-Ijani znesek 21.780 Din in sicer: občega oddelka 2.726 Din, upravnega oddelka 2.330 Din, kmetijskega oddelka 1.870 Din, prosvetnega oddelka 2.410 Din, tehničnega oddelka 5.330 Din, oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje 2.086 Din. finančnega oddelka 1.075 Din, oddelka za trgovino, obrt in industrijo 1.882 Din, davne pisarne 1.165 dinarjev. — Za to nlemenilo in rodoljubno darilo izreka odbor vsem darovalcem najlepšo zahvalo.
— Posestniki novih hiš cele Dravske banovine bodo v nedeljo dne 6. okt. 1035 ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani nujno zahtevali obrestnih mer, ki nikakor ne odgovarjajo sedanjemu gospodarskemu položaju. Razmotrivalo se bo v vseh težavah, ki zadeneio slehernega posestnika novih hiš. Radi boljšega pregleda udeležbe, prosimo, da se vsak posestnik nove hiše pri vhodu v dvorano izkaže s kako listino da je posestnik nove hiše (plač. nalog o zgradarini, potrdilo o plačani članirini.) Ponovno vabimo gospode
zastopnike oblasti, denarnih zavodov in javnega časopisja. Društvo posestnikov novih hišah.
—	Državnim upokojeeem v vednost. Prijave za prejemanje doklad naj se predlože finančni direkciji v oktoberskiMu terminu po ie objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih upokojen-cev za dravsko banovino v Ljubljani.
—	Sneg na Kriinu in plauinali. Nagel vremenski prevrat, ki so g« v naših in alpskih krajih povzročile od zapada prihajajoče močne in hladne struje, je Imel za posledico, da je temperatura naglo padla in zato je med deževjem začelo snežiti že v torek ponoči in v sredo nn planinah. Tain so besneli snežni viharji. Snega je padlo do 50 cm. Tudi na Krimu je nekoliko snežilo in je bil vrh Krima odet v tenko snežno odejo. Sneg na Krimu pa je takoj skopnel.
—	Za praznik »Kristus Kralj, (zadnja nedelja v oktobru) priporoča Jugoslovanska knjigrana v Ljubljani cerkvenim zborom 1. Lkel s. M. A., Šopek cerkvenih pesmi za mešani zbor Din 20.—. Vsebuje tudi lepo pesem »Kristusu Kralju«. 2. Ki-movec dr. Fr., Srce Kraljevo, Za mešani zbor z orglami Din 1.50. 3. Premrl St., Povsod Boga, za enoglasni in mešani zbor z orglami a Din 1,50.
4.	Premrl St„ Jezus naj živi! 42 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 60.—, glas Din 12.—. Zbirka nudi več primernih spevov za la praznik.
5,	Sattner p. H., Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu, Part. Din 25.—, glas. Din 5.—. lstotako primerne pesmi za praznik Kristusa Kralja.
Pianist Ivan Noč,
ki bo drevi koncertiral v Ljubljani.
-	Brezplačen tečaj za masažo obraza. Zahtevajte pri nakupu Nivea-Creme brezplačno brošuro »Uspeli s pomočjo Nivea«.
-	Dne 24. septembra t. 1. je bil poizkušen plinski napad na središče mesta Dunaj, kateremu je prisostvovalo zajx)vedništvo avslrijske vojske in gosjx>da od »Ravag« v nekem zaprtem balkonu drugega nadstropja na Pratersternu. Ta balkon je bil opremljen z >Windfix« filcasto-kovinskim za-tesnilom (ako dovršeno, da so brez vsakih motenj mogli slediti vajam do konca.
-	Občutljive obleke niso več luksus, ker jih v 15 minutah lahko ojierete, posušite in zlikate, tako da so spet kol nove. Kako se to napravi, boste zvedeli zastonj v Radion posvetovalnici na Mestnem trgu št. 23 nasproli rotovža. Prinesite s seboj obleko, pa se Vam bo nazorno |x>kazalo, kako boste v bodoče take slvari sami doma uredili.
Kosilske dirke
na Fužinah pri Liubiiani v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri
priredi Kolo jahafev in vozačtv Slartalo bo 52 konj. Banovin-ka žreb čarna b > za pro|iaganrlo konjereje predstavila sv ije najlepše ?rebce Stave nn konje.
— V Benetke in Padovo čez Gorico—Trst —Redipuglia, 3-dnevni avtobusni izlet od ll do 14. oktobra za 390 Din. — V Nazarje čez Črnivec—Novo Štifto—Gornjigrad (en dan /. avtom) 6 oktobra za 70 Din. — Na kraljev grob na Oplenac (celodnevno bivanje v Belgradu) z brzini vlakom 19.—21. oktobra za 225 D in. — Podrobna pojasnila pošijomo brezplačno. Priglasite se na naslov: »Po hož-,iem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska voj.
Za sladokusce — vino in Pctanjska Slatina!
Dobro jutro -------- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
Begunje pri Lescah
Dnevnik »Glas Naroda« z dne 1. oktobra 193: odgovarja na notico »Slovenca« v zadevi občine in šole v Lescah. Podpisani v tem odgovoru v »Glasu Naroda« nisem naravnost označen kot avtor one notice v »Slovencu«, vendar pa je iz odgovora raz vidno, da dopisnik to suponira
Zato tu izjavljam, da nisem z ono notico v nikaki zvezi, kar more potrditi tudi uredništvo Slovenca«. Sploh se držim načela, da ne dopisu jem časopisom. Ako bi namreč pisal dobre stvari, bi kdo rekel, da se Begunjei hvalimo. Slabega pa tudi ne pišem iz razloga, ker smatram, da je žu nik pač zadnji k temu poklican, da bi raznašal javnost slabe strani svojega kraja.
Ker torej nisem pisal one notice v 'Slovenca*-tlidi ne čutim dolžnosti, da bi odgovarjal nn dopis v »Glasu Naroda«. Vendar pa naj mi bo dovoljeno zaradi javnosti par kratkih pripomb.
1.	Torej R občinskih odbornikov je glasovalo zn priključitev Begunj k Lescam. Sedaj pa jih jc menda 17 glasovalo za ločitev. Ako Je imelo tistih fi tako veljavo, zakaj naj bi se ne upoštevalo gla so vanje 17.? Zlasti, ko je teh 17 res glasovalo i skladu ?. voljo ljudstva, onih 8 pa ne.
2.	K računom, ki jih g. dopisnik »Glasa Naroda*: navaja, ne morem drugega reči, kakor: Hm
3.	AH potrebujejo v Lescah psihiatra ali ne, tega res ne vem. Ce so glede tega v dvomu, naj se obrnejo na enega izmed gg. zdravnikov v Ra dovljiei.
4.	Ako pride nad Begunje »huda ura«, uc bodo njene posledice ne manjše ne večje zaradi tega, ker Begunje ne bodo več v občini Lesce. Huda ura namreč nič ne vpraSn, kje Je občina In kje župan.
5.	Srečne so Lesce, da imajo same bogatine in nič revežev, za katere bi bilo treba skrbeti.
ICJ3 WO
HA G PRISTNO Z O RAVO SSI^TO KAVO ZA JAMeSNO
mmiw prosto
Ali pa je morda le tudi v Lescah kak »potreben«.
6.	Čast Begunjam, da za svoje reveže skrbe.
7.	Pole za ločitev nisem podpisal iz razloga, ker sem bil na dopustu in torej odsoten, ko so podpise pobirali. Nuj lorej nihče ne misli, dn sem računal s kakim »slučajem«.
8.	Šolo Lescam privoščimo še enkrat tako veliko, samo...
Te reči so prvo in zadnje, kar sem in bom g. dopisniku »Glasa Naroda« odgovarjal.
Gornik, župnik.
Radio
Programi Radio Ljubljana f
Petek, i. oktobra: 11.00 Sol«ka ara: Živali v na Sili narodnih pregovorili 12.00 Opnrue arije na plohah (.lagodič Vojko) 12.45 Vronie, porodila 13.00 Cas. ob vestila 1.1.15 Slik«« i7 narnvr (plo*<*-e) 14.00 Vreme, borza 18.00 Zonska nra: Zonske vv.gojno naloge (ga. K<» L.) 18.20 Podokniee ua plo£ ah 18.4(1 Pereča pravna vpra&nnja: Kmočka zaSčita (dr. Vorftič) 19.00 ra«, vre-nin, poročila, spored, obvestila 19.30 Naeljonalna ura: dr N. Zupan it: Bela Hrvatska	bela Srbija (\7.
Ljubljane) 20.00 Prenos iv Zagreba 22.00 (-as, vreme, poročila, spored 22.15 .laki svojim rojakom, tevaja mand o Mistični sekset. — Konec ob 23.
Drugi programi t
PETEK, 4. oktobra: Brh/ard: 20.00 Zagreb 22.» Oalojeve skladbe. Zagreb: 20.00 Klavirski koncert 20 M Francoski v oder 21.30 MoAki vokalni kvartet 22.15 Plesna glasba. — Dima j: 17.30 Koncertna nra 19.25 La Oioconda. opera, Ponehielli 23 05 Orkestralni koncert 24.00 Ciganska glasba. Rudlmpeita: 19.30 Nižava, opora (1'Albert 22.15 Ciganska glasba 23.10 Zabavna glasba. - Trst Milan: L.05 1/ahkn glasita 20.40 SinfoniČni koncert 21 30 Igra 22.15 Komorna glasba. — Rim-Rari: 17 05 Mandolistični koncert 20.40 Zabavna glasba 22.10 Ples.ua glasita. Prana: 19.30 Otelo, opera. Verdi 22.30 Ploflče. Urno: 19 10 T-ahka glasba »0 00 Igra 11.40 Klavirska glasba. — HrntMava: 20 00 Igra in ciganska glasb« '11.40 Opereta 21 tO Komorna glasba. — VarSavn: 20.05 SinfoniČni koncert 22.20 Plo-§<*«. — V sa Nemčija: 20.15 ltoža ia vrta ljubezni, opera, Pfitzner. —
LJUBI.!ANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Petek, 4. oktobra: Zaprto.
Soboto, 5 oktobra: Tuje dale. Premiera. Red. B. Nedelja, fi. oktobra: Direktor Campa. Iv.ven. PoruMleljek. 7. oktobra: Kralj Kdip. Kamenitl fjost. Red C.
OPERA Začetek ob 20
Sobota, 5. oktobra: Manon. Izven Oloboko znižane
cene od .10 Din nawxlol. Nedelja fi oktobra: Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-trttn. T/v on Globoko zniža.no cone od .10 Din navzdol.
Ponedeljek, 7. oktobra: Zadrto.
Naznanila
Ljubljana
1 Nnfino službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-fteva costa fi; mr. Hočevar, C.elovftka co*ta fi2 In mr. Gartuft, Moste.
1 Ivan Not ima drevi svoj klavirski večer v Pil harmonični dvorani ob 20. url. Odličen spored, na ka tereni so zastopani nkladute-lji Bach, Beethoven, Chopin in Llev.t, možje, ki so svoja najlopSa dela pisali '» klavir (Bachovo fngo za orgle ie priredil 7-n klavir Noč sam) se bodo ta večer glasili v Filharmoničnl dvorani v Notevi interpretaciji, ki je prav gotovo prvovrstna, saj Je pinnl«t Noč eden naAih najodličnej-5ih klavirskih interpretov |n tehnikov. Zato opozarjamo vse na noco.15n.ii koncert ob 20. nri v KiJhar-monilčn dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni od 30 I>in navzdol.
1 Kino Kode!Javo. Jutri ob 20 in v nedeljo i»ro-mijern filma Do/erter . ki le i>o vsebini, zlasti pa zato, ker se dejanje godi v bližini Abesinije. zelo za-n lml v.
1 Ženski In dekliHki odsek Salezljanske prosvete na Kadetjevem imata danes ob 20 (taikoi po cerkveni poboinosti) sku>pen sestanek v veliki dvorani Snlcv.i-janskega mladinskega doma,
1 V nedeljo, K. oktobra bo 13. rodna letna «knp-Ačhia Dravske župe skavtov v LJubljani, ob pol 15 r rlsnlnici T. M. realne gimnazije v Vogovl uliol. leto tam bo dopoldne oh 10 konferenca delegatov no samez-nih st.egov Dra/v«ke banovine. Starši in prijn-telvfi sknvtirma vljudno vabi leni!
1 Na nrozdjel — Jugoslovanski fcuring klub pri redi v nedeljo, dne fi. oktobra izlet v Mokronog in vabi vso svoje Slane, da se gn udeleže DobrodoSV tndi nečlani. Za orne. Vi nimajo lastnega vozila. h< pejjal avtobus in prod hotela MI ki it oh ik»1 8 zjutraj
Cerkveni vestnih
Za lene i* dekleta bo danes ob 19.30 \ kopellcl SaJe7.iJiMivskega mladinskega doma na Kodel,levom sta novski govor in večeru i ce.
Stolna konijrepacija Starijitie/ja varstva (za go «pe) Ima danes, v petek, 4. oktobra ob 5 popoldne red ni shod. Udeležimo se MnoštevIIno?
Roienvenska poboinost pri sv. Jakobu v nedeljo, fi. oktobra. Zjutraj ob fi govor in sv. mnAa pred Naj svotelfiim. — Ob 10 govor in slovesna peta sv. inafla. -Popoldne oh 3 »povor in litanlle M. B. — Zvečer oh fi govor, roženvenska procesija, sv. roženvenec. HtAnlj« M. B. in zahvalna pesem. — Od sobote opoldne do nedelje zvečer se zamorejo prejeti v mestni iuoni coxikTU »r. Jakoba pareUunkoJHka a<ls>t»Uct
Slike z vojaških manevrov
O zgodovini vojska
Kako vreme deluje na zemljevide.
Spričo prirodnih neprilik je človek brez moči, pa bodi, da je lo potres ali dež, ki uniči ves človeški trud, kar se je že zgodilo v dobah velikih vojn. — Morda so pretirane besede pisatelja Viktorja Hugoja, ki je o bitki pri Waterlooju napisal: »Ce bi ne bilo v noči med 17. in 18. junijem leta 1815 deževalo, bi bila prihodnjost Evrope drugačna. Dež je zadostoval, da je bila uničena Napoleonova slava.« — V zgodovini je več takih dogodkov, kjer so vremenske naprilike odločile o usodi narodov. Kdo se n. pr. ne spominja velike Napoleonove armade na zasneženih in ledenih ruskih poljanah, ki so ovirale pohod armade in ji zadale smrtni udarec? — Ali če pomislimo na uničenje španske armade ob angleški obali? Tudi v krimski vojni so vremenske neprilike uničile več vojnega brodovja. — Kakor pišejo angleški listi, so bile deževne dobe velikega pomena za razvoj človeštva. Gibanje narodov v Prednji Aziji ob začetku zgodovine človeštva je oviralo samo veliko deževje, ki je narode primoralo, da so se naselili po suhih pokrajinah. — Nasprotno pa pravijo, da sta padla Grčija in Rim večinoma zaradi trajne suše, ki je spremenila velike reke v nezdrava močvirja, kjer se je začela širiti malarija, ki da je ta dva velika naroda tako oslabila, da se nista mogla upirati navalom barbarov. Radi velikih suš so se tudi Huni, Gotje in Avari izselili iz rodnih pokrajin in so romali na vzhod. — Strašne vročine so onemogočale prodiranje Kimberov in Tevtonov zoper Rimljane in perzijski kralj Kserses je močno trpel zaradi prirodnih neprilik, ko je napadel Grško. Razburkano morje, trganje oblakov, sončni mrki so mnogo pomenili za te vojskč. — Kako se je dež vmešal v zgodovino, nam jasno pokažejo bitke pri Crčcyju, lela 1346. Ondi so se borili Angleži napram Franoozom. A v avgustu so imeli Angleži smolo in so tako trpeli radi suše, da so že hoteli pustiti bojevanje na francoskih tleh. Nenadoma pa je dež pri Crčcyju obrnil vojno srečo in je pomagal Angležem, ki so bili v gozdu skriti, da so pobili francosko armado, ki se je morala bojevati na dežju. Posledice te bitke so bile usodne za Francoze in odločilne za vso vojno, ki ji doslej ni bilo ne konca ne kraja. Zaradi dežja, so bili Francozi premagani in dež je povzročil 100-letno vojno z Anglijo, ki je Francijo opustošila.
Leta 1883 je dež preprečil atentat v Rtides-heimu. Tedaj je bil ondi svečan narodni praznik, kjer so bile prisotne vse odločilne osebnosti, celo stari cesar in vsi nemški knezi. Atentator je bil tudi ondi in je hotel s peklenskim strojem vse pognati v zrak. A mahoma je začelo deževati in uži-galna vrvica na stroju je ugasnila. — Ni pa še dolgo tega, ko je velike nemire v Bomhayu (kjer je bilo 1500 mrtvih in več ranjenih) čez noč pregnal dež in umiril in ohladil razbeljene bulice.
V zadnjih dneh je bik) spet deževje v Abesiniji, ki je povzročilo zavlačevanje začetka vojne in je koristilo diplomatskim zvijačam. Predvsem
—	pridobili so čas — vsi, Abesinci in Evropa. Le dež je brzdal obe armadi, kakor vidimo še zdaj.
—	Kdo bi si mislil: majhne drobne kapljice vode, pa ti pokvarijo svetovne načrte, obračajo vojske in zgodovino in rišejo zemljevide po svojel —
Abesinska strategija — Gueritska vojna
Abesinska vlada je že popolnoma izdelala svoje strateške obrambne načrte. Poglavitno načelo je, da Italijanom ne daj prilike za kako odprto bitko. Namesto, da bi se abesinske čete kje zbrale v strnjenih četah, bodo pa razpostavili veliko število manjših oddelkov (guerilski način vojevanja), ki bodo nameščeni raztreseno po vsem ozemlju, ki ga nameravajo najprej zasesti Italijani. Po mnogih delih dežele se je ta načrt obrambe že začel udejstvovati. Na vsakih deset kvadratnih kilometrov vojnega pozorišča bodo majhne skupine kakih 800 mož, ki morajo vztrajati na svoji postojanki, dokler jih ne bi močnejši sovražnik prepodil.
Od tega načina vojevanja menijo pridobiti tele koristi: 1. Čete bodo pod vodstvom takih poveljnikov, ki so doma iz dofične pokrajine in jim j< torej tisto ozemlje popolnoma znano. 2. Čete se bodo preživljale z živili dotičnega dela dežele. 3. Spričo zračnih napadov s plinskimi in razstrelilnimi bombami bodo nedotekljivi. 4. Mali oddelki čet bodo tvorili urne edinice, ki bodo prav tako mogli hitro napadati, kakor se prav naglo skriti v gorovja, kjer sovražnik ne bo mogel do njih.
Ce bodo ta načrt dosledno izvajali, bo skoraj nemogoče, da bi se Abesinci v kaki veliki bitki spopadli z Italijani. Pač pa bodo skušali Abesinci motiti Italijane v napredovanju in če bi na vsak način ne mogli preprečiti italijanske ofenzive, se bodo skušali splaziti sovražniku za hrbet in mu s pogostimi, manjšimi napadi onemogočiti zvezo z zaledjem.
Ljubitelj živali. Gospod predsednik društva za varstvo živali pelje svojega kanarčka na
sprohod. *
►Zakaj ai pa spodil hlapca? Ali ni užival tvojega zaupanja?«
>Wbui — samo moje vino je užival U
Potkovni telefonisti delujejo ob času vojaških operacij.
Inozemski vojaški atašeji tasledujejo razvoj operacij.
Trobentai.
Minister vojske in mornaric« general g. Živkovič jezdarj po maneverskem polju.
Žaloigra sovjetske mladine
Besede resničnosti
v najbolj rožnatih barvah sliko sedanje sovjetije, vendar sc ni mogel izogniti besedam o izrednih težkočah in naporih, ki ovirajo razvoj uspešnega delovanja. Tudi on je spet ponovil staro pravljico, kako so boljševiki iz caristične razdrtije ustvarili mogočno, nezavzetno trdnjavo sedanje Rusije, ne da bi pa povedal, kako so boljševiki naravnost uničil nekoč cvetočo Rusijo. »Protifašistovski bojevnik« Dimitrof, kitajski komunistični vodja Moot-sedun so postavljeni za vzor prvih četnikov svetovne revolucije. Kunsinen je dalje proslavljal »neustrašenega junaka« Cudeja, ki je kitajsko rdečo armado vodil od zmage do zmage, kar pomeni, da sovjetska Rusija odobrava in proslavlja meščanske vojne, ki jim na Kitajskem ni ne kraja ne konca.
V drugem delu svojega govora je obravnaval finski komunist »kapitalistične dežele«, delovanje »inozemskih komunističnih strank« v borbi zoper buržuje in za obstoj komunistično-marksistične enotne fronte. Le pravilna uporaba in uresničenje sklepov 7. svetovnega kongresa kominternov, je vzkliknil priganjač mladini, edino jamči za zmago protifašistovske fronte. Mogočnega pomena je enotna fronta glede na organizacijo splošnega mladinskega gibanja.
Zaradi te naloge bi morali mladi komunisti vse ovire odstraniti in se z vsemi silami duha in telesa upreči v voz revolucije — Ob sklepu, ko navadno: vsi zaeno so zapeli različne pesmi v različnih jezikih, da je šlo skozi ušesa.
List »Komsomolskaja Prava« poroča o nadaljevanju kongresa mladinske internacijonale in objavlja tudi govor, ki ga je imel tajnik francoske komunistične mladinske zveze, Raymond Goyot, na večerni seji kongresa, dne 17. sept. t. 1.
Francoski govornik je izčrpno poročal o boju francoskih mladinskih komunistov ze »enotno fronto« vseh nefašistovskih mladinskih organizacij, ki ga vodijo z geslom: Obramba demokratskih svoboščin (!). Za to smer si skušajo predvsem pridobiti pa<^istične, radikalno-socijalistične in katoliške mladnlske zveze. Najti je pa treba tudi pot, tako je dejal Francoz, za zvezo s stotisoči mladih delavcev in kmetov v fašističnih vrstah, ki jih ni zamenjati z reakcijonističnimi »tiihrerji«. — Splošno: zvezo z vsemi, bodi s to ali ono naličnico, da le pridejo vsi pod komunistično streho — zlasti pa mladina!
Najbolj oborožena vojna ladja
Francoske pomorske priprave. 2. oktobra so v Brostu spustili v morje oklopnico »Dun-korque«, ki jo najbolj oborožena francoska bojna ladja Ima 26.500 ton, spredaj v 2 stolpih 8 topov po 33 cm; zadaj 16 topov po 13 cm. Daljo bo na ladji še 40 mrtvaških ragelj, veliko topov in topovi za zračno ibrnmbo. Na sliki sta lačrt in senčni obris ladje-
Sovjetska Rusija je naš oče, komunistična stranka jc naša mati, le ta dva imamo — in drugega nič.
Grem k buržuju na obisk in ga raztreščim kakor blisk. Le to delamo in drugega nič.
In tako dalje To so »nedolžne otroške pe »etnee* tri- do petletnih otroki
V	Moskvi je kongres mladinske intcnacijonale, ki je povsem sličen kongresu kominternov. Boljševiki pa to pot nimajo sreče s svojimi interna-cijonalnimi kongresi. »Zlohotni slučaj« jim zares peklensko nagaja. Ko so komintemi zborovali in so razglasili uničevalno delo med vsemi narodi, tedaj je njih zunanji minister nastopal v Ženevi kot glasnik miru. Medtem ko govorijo zdaj v Moskvi o tem, da samo v sovjetski Rusiji zares kaj storijo za osvoboditev mladine, za njeno srečnejše, kulturno življenje, pa je prišel v svet odlok prosvetnega sovjetskega komisarja, ki nam podaja bolj razločno in bolj resnično sliko dozdevnih dejanj za mladino iz te paradiške države. Ta uradni odlok nam povč, kako je vse šolstvo v sovjetski Rusiji popolnoma propadlo.
Pravega pomena teh dogodkov v Rusiji pa se Slovek šele zavč, po se spomni, da je polilični razvoj Rusije, čigar končna točka je sovjetija, izvor nezadoščenih želja ruske mladine po izobrazbi. Sele ko je carizem začel uporabljati politično na-»Uje, da zajezi to mladinsko hotenje po izobrazbi, je iz tega nastalo politično gibanje Dandanes pa mora sovjetska vlada v svojem odloku neposredno pritrditi, da je bil ves nekdanji odpor mladine zaman, da je šolstvo in vzgoja v primeri « carsko Rusijo — dandanašnji še na slabši poti, da je nazadovalo.
V	tem odloku so poedine točke, ki se nam zdijo naravnost nepojmljive Zaeno pa govoričijo zastopniki mladinske infenacijonale visokodoneče puhlice v kulturnem delovanju komunizma. Čudovit je ta nastop dveh nasprotij: lepe besede na tej, kruta dejstva na oni strani!
V	tej zvezi je jako zanimiv«o, da si pobliže ogledamo položaj mladine v sovjetski Rusiji. — Največji sovražnik boljševizma je družina, dom; starši in njih vpliv na otroke Zatorej je bil smoter ta, da je družino treba uničiti (Torej je vsako pospeševanje ločitev zakona tudi pri nas — že boljševizem. Žalostno, da so sSmi uradi in sodniki plavali v tem toku. Poznamo slučaje, ko so se, v prejšnjem režimu, ločitve uradno naravnost vsiljevale ko izmed uradnih oseb ni nihče vplival na zakonca, da bi se pobotala, dasi ni šlo za takozvano »sporazumno ločitev.«)
Zasledujmo življenje sovjetskega otroka iz de- | lavske družine. Ko ima tri leta, ga dajo v otroški vrlec. Ti malčki imajo ime »oktobrski otrok«. Namesto pravljic, starega, ruskega narodnega blaga; namesto otroških pesmi — se učijo triletni otroci zasmehovalnih, rogajočih pesmi na buržuazijo. — Najprej za poj o tem otročičem tole himno oktobrskih otrok:
Ko ima otrok sedem let, postane » p i j o n i r «, in se dejansko udeležuje komunizma. Poglavitna naloga pijonirjev je vohunstvo v domači hiši. Karkoli bi starši slabega povedali o vladi, morajo otroci naznaniti oblasti, naznaniti lastne starše. Na ta način so otroci, žal. večkrat rablji svojih staršev. (Tudi to se je nedavno pri nas izvajalo — Pof.) Uspeh sovjetov je, da imajo otroci posurovelo dušo.
S tako vzgojo jc mladina polagoma zločinska in kot zločinske tolpe ogrožajo mesta in vasi. V poslednjem času so sc otroški zločini tako razpasli po Rusiji, da je morala vlada nastopiti z vsemi sredstvi, s sredstvi, ki jih je časih kar najstrožje obsojala. Uvedli so smrtno kazen za otro-k e, medtem ko so komunisti povsod drugod na svetu, le v lastnem paradižu ne, zoper sleherno smrtno kazen.
S čimer je ta kongres mladinske internacijonale najbolje označen, je pa kričeče nasprotje med besedami in dejstvi glede na mladino v »domovini boljševiške svetovne revolucije«. Po vsem svetu uporabljajo puhlice o kulturnih napredkih med uporabljajo puhlice v kulturnih napredkih med mladino; v svoji lastni deželi pa niso zmožni uresničiti niti najpreprostejših kulturnih zadev!
Kongres mladinske internacionale
Moskva, 29. septembra. — Dobro je, če zasledujemo govore, ki so bili na kongresu komunistične mladinske internacijonale. Novo izvoljeni »krmar kominterne« in desna roka Stalina, zloglasni boljševiški priganjač Dimitrof ni pozabil, da je že koj prvega drie kongresa s strastnim govorom zmešal glave navzočnim. Moskovskega kongresa se je tudi udeležil finski komunist Kunsinen, ki je tri in pol ure govoril o uspehih 7. svetovnega kongresa komunistične internacijonale. V prvem delu svojega govora je skušal Kunsinen, po znanem vzorcu potemkinskih vasi, podati
Gospodarstvo
Za razširjenje soc. zavarovanja
Kot smo že poročali, je bila te dni t Belgradu
konferenca glavnih zdravnikov socialnega zavarovanja. Na lej konferenci so sprejeli naslednjo resolucijo: Konferenca glavnih zdravnikov in prisotnih upravnikov krajevnih organov Osrednjega urada za zavarovanje delnvcev v Ljubljani ugotavlja, da je težko stanje v delavskem zavarovanju posledica: 1. ker zakon o zavarovanju delavcev, čeprav je v veljavi že 13 let. ni do danes t celoti izveden, odnosno ker »o bile njegove posamezne odredbe izpreinenjene v škodo zavarovanja; 2. ker je neizvedeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, zaradi česar bolniško zavrovanje nosi dober del bremen tega zavarovanja; S. ker pri nas stalno padajo delavske mezde, ki danes pri pretežni večini delavstva ne dosegajo niti najpotrebnejšega minima za golo življenje, zaradi česar se široki sloji delavstvo nahajajo v stanju hroničnega gladovanja 7. vsemi usodnimi posledicami za njih zdravje kakor tudi za zdravje njih družin. To je
Gospodarska obnova , Jugoslavije
G y e n e s Hng o: ♦Gospodarska obnova Jugoslavije, Belgrad, 1935.« Str. 55
Med številnimi načrti za gospodarsko obnovo Jugoslavije, ki so zadnja leta izšli pri nas, zavzema posebno mesto gornji načrt, ki je izčel te dni in ki vključuje v sebi r zgoščeni obliki poleg »dej za gospodarsko, tudi ideje za kreditno in denarno sanacijo v naši državi ter s tem podaia enoten sistem sanacije tako privatnega kakor javnega gospodarstva, v čemer se razlikuje od sličnih do sedaj pri nae objavljenih študij. Zaradi svoje zanimivosti, katero je ta načrtna študija vzbudila med narodnimi gospodarstveniki, podajemo iz gornjega dela glavne misli.
Pisatelj prikazuje uvodoma vzroke gospodarske krize na svetu v povojnih letih. Vzroke tej krizi vidi pred vsem: 1. v preteči mašinizaciji po-ljedeljstva m v nesorazmernem razvoju industrije in kupne moči ter v temu odgovarjajočem neso-imzmernem ustvarjanju kulturnih in socijalnih pogojev, do konca svetovne vojne; 2. v novih gospo-darsko-političnih smernicah po vojni nastalih držav, ki so šle preko vseh velikih naravnih in zaokroženih gospodarskih področij, ustvarjenih pred vojno in potegnile nove gospodarske meje (avtar-kična politika); 3. v glavnih bremenih (reparacije) premaganih držav, kar odgovarja neracionalnemu gospodarstvu in nesmotreni državno-finančni politika zmagajočih držav; 4 v sanacijski politiki domače valute, ker so se mlade agrarne države vse preveč posluževale zunanjih posojil. V teh vzrokih vidi pisec obeležje povojne krize. Vse, kar se danes dogaja, je le posledica gornjih vzrokov. Padec cen poljedelskih proizvodov je na eni strani posledica relativne hiperprodukcije (nesorazmerno padanje kupne moči) in zaradi tega nemožnosti zmanjšanja proizvodnje ▼ poljedelstvu na drugi strani (prevelika ponudba) Daljna posledica v zvezi s padcem cen agrarnih držav (za agrarne proizvode) in v zvezi z .ukinitvijo reparacij, so aeiiciti državnih proračunov, čemur je sledila doba posojil, ki postajajo na celem svetu ena uajtežjih ovir za normalizacijo gospodarstva. Dolgov agrarni narodi niso v stanu izplačati, ako se ne dvignejo cene poljedelskih proizvodov, a te cene se morejo dvigniti samo, ako se poljedelstvo omeji v svoji proizvodnji. V to svrho bd bil potreben načrt (za eno desetletje), po katerem bi tako agrarne kakor industrijske države našle z zmanjšanjem svoje proizvodnje zmožnosti in v pravični porazdelitvi v izmenjavi dobrin, na temelju kompenzacij, ono blagostanje, ki je potrebno, da se dvigne življenjski standard najširših mas, na katerem bi se ustvarila aktivnost trgovinske bilance.
V naslednjem poglavju stopa pisec iz teorije ha realna tla, vidi potrebo zgodovinske zoritve gornjih načel. Vse dotlej pa gleda v prilagoditvi gospodarskega Teda, na podlagi obstoječih razmer, gornjim pravcem, glavno nalogo ekonomske politike pri nas. Politiko avtarkije zamenjuje s politiko lastne samopomoči, ki obstoji v delni mobilizaciji staro dne g a premoženja. To nalogo si zamišlja v skladu z interesi našega gospodarstva, na zelo izviren način. Prvi korak k notranji sanaciji vidi avtor v razdolžitvi poljedelstva na poseben način, ki nima nič skupnega z doslej objavljenimi načini. Pisec, predlaga, da se celokupni kmetski dolgovi okoli 10 miljard dinarjev takoj likvidirajo in s tem bi odpadle 2.4 milijarde dinarjev (beneficij: 24% redukcija dolga glavnice — po uredbi, ako se takoj izplačajo), kar bi pomenilo zmanjšanje narodnega premoženja za 2.4 milijarde dinarjev. Država bd konvertirala te dolgove s pomočjo nove emisije novčanic s pokritjeiri intabuliraivh hipotek, • čemer bi mobilizirala celokupni blok zamrznjenih agrarnih hipolekarnih posojil. To bi se izvršilo na sledeči način: država Ki odkupila vse kmečke dolgove (hipotekam« in ostale) v obliki hipotekar-nega posojila za dobo 30 let po 3%. V prvih petih letih bi se odplačevanje dolga in obresti odložilo, dočim bi se v tem času narasle obresti enakomerno porazdelile na 25 letne obroke. Tako konvertirani dolgovi in obresti bi se intabulirali na hipoteko, a nove mtabulacije bi se prepovedale. Država bi izdala posebno hipotekarno valuto v višini stvarnih dolgov (glavnice, obresti in stroški), in to v edini-cah po 100, 500, 1000 in 10.000 dinarjev, ki bi imeli značaj zakonitega plačilnega sredstva. Ako bi kapital, ki je postal prost pri razdolžitvi zemlje, ne zadoščal postavljenim ciljem, potem bi se mogel vzeti v obzir odkup drugih nepremičnin (rentna premoženja, privatne hiše, tovarne itd.). S tem bi se popolnoma pokril sankcijski program. Dispozicijski fond, ki sestoji iz eskontiranih obresti in vsot, namenjenih za pokritje stroškov, bi omogočil potrebno zamenjavo novčanic Narodne banke, ki se nahajajo v prometu ,kakor tudi za pokritje stroškov tc transakcije. Z izdajo hipotekarne valute bi izgubile v določenem roku novčanice Narodne banke svojo vrednost. Emitirana hipotekama valuta bi sc sukcesivno jemala zopet iz prometa v izmeri plačanih amortizacijskih kvot ter zamenjavala z nov-čanicami Narodne banke vse do kraja 30 let, ko hipotekama valuta preneha bati zakonito plačilno sredstvo. Rezultati, ki bi se pokazali iz tc transakcije bi izgledali konkretno: vsota za sanacijo dolga 16 miljard dinarjev, znesek eskont obresti od 2.4 miljarde, letno 3.84 miljard, skuoa« 19.84 miljard dinarjev. Ker znaaš danes novčani obtok Narodne banke 4.4 miljarde Din, b bilo po gornjem načrtu (ostal bi samo kovani denar v prometu) potrebnih še 4.4 miljarde za izmenjavo denarne zaloge Narodne banke in 0.44 miljarde Din za kritje stroškov pri izdanju novih novčanic in transakcije, skupno tedaj 4.84 miljarde dinarjev. Ker znašajo eksontirane obresti (vidi zgoraj) 3.84 milijarde Din, bi morali orišteti todaj samo še eno miljard« da-
istočasno bistvenega pomena za bolniško zavarovanje, ker delavstvo bolj pogostno oboleva ter trajn bolezen dalj čaRa, na drugi strani pa se zaradi topa zmanjšujejo dobodki te pnnoge zavarovanja. 4. Ker ni uvedeno zavarovanje za nezaposlenost, katere bremena se prav tako deloma prevaljujejo na bolniško zavarovanje.
Konferenca prosi in apelira na g. ministra socialne politike in narod, zdravje ter kraljevsko vlado, da se
1.	zakon o zavarovanju delavstva z dne 14. maja 1922 izvede v celoti.
2.	Da ee uvede v tem zakonu določeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt.
3.	Da se uvede v tem zakonu predvideno zavarovanje proti nezajKielenosti.
4.	Da se z zakonom uredi vprašanje minimalnih delavskih mezd.
5.	Da se razširi na področje vse države zakon o pokojninskem zavarovanju zaseb. nameščencev.
narjev ali: potrebnih bi bilo skupaj 20.84 miljard
dinarjev novčanic. — S tem bi se likvidirali kmetski dolgovi in vprašanje kmetskih dolgov bi bilo pri nas definitivno rešeno.
V zadnjih poglavjih zahteva avtor združenje iz-vestnih državnih gospodarskih podjetij (razredne loterije, Prizada, izvoz tobaka itd.). Zahteva tudi podržavljen je zastavljalnic, monopoJ za predelavo opija in za proizvodnjo paprike. Državni intervenciji predpisuje meje. Država naj odstranjuje tehnične ovire in težave prehodnega značaja in čim je ta njena naloga izpolnjena, naj se omejuje zgolj na nadzorstvo v socialnem interesu, dočim naj vse ostalo prepušča privatni inciativi.	N—g.
Stanje Narodne banke
Dne 30. septembra je bilo »tanje Narodne banke naslednje (vse v milj. Din, v okleoajih razlika v primeri z izkazom za 22. septembra):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.273.24 (plu6 5.86), zlato v inozemstvu 77.66 (plus 5.26), valute 0.05 (—0.11), devize 46.44 (plus 1.3). skupno podlaga 1.396.4 (plus 12.5), devize izven |>odlage 280.5 (plus 21.0), kovani denar 250.25 (—2*2.55), posojila: menična 1.538.97 (plus 9.28). lombardna 268.84 (plus 4.53), skupno posojila 1.807.8 (plus 13.8). prejšnji predujmi državi 1.679.1 (plus 0.17), efekti rezer. fonda 1.264.1 (—1.0), razna aktiva 469.83 i (plus 10.1).
Pasiva: bankovci v oktobru 4.777.13 (plus : 123.2), drž. terjatve 2.4 (—2.5), žirovni računi 596.9 I (—60.6), razni računi 662.6 ( 31.0). skupno obveznosti po vidu 1.261.93 (—94.1), obveznosti z rokom 214.7 (—2.0), razna pasiva 243.9 (plus 6.9).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.039.06 (plus 29.1), skupno kritje s primom 1.794.35 (plus 18.07), od tega samo v zlatu v blagajnah s primom 1.636.1 (plus 7.54), skupno kritje 29.71% (29.58% v prejšnjem izkazu), od lega samo v zlatu 29.09 (27.09) odstotkov.
Pričujoči izkaz prinaša znatno povečanje našega zlatega in deviznega zaklada, za skupno 33.5 milj. Din brez prima, ozir. s primom za 39 milj. Din. Istočasno pa ee je zaradi potreb ultima povečal eskont, vmanjši meri tudi lombard. Nadalje se je znatno povečal obtok bankovcev, kateremu je stalo nasproti manjše zmanjšanje naložb pri banki a vista. Skupni odstotek kritja se je izboljšal kljub dvigu obveznosti, katere je treba kriti, dočim je samo zlato kritje ostalo neizpre-menjeno.
I	*
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje delniške družbe sSanatorij Avata« v Belgradu, ki namerava zgraditi na Avali sanalorij za živčne bolezni. Gluvnica znaša 1 milj. Din (1000 delnic po 1000 Din nom.). Vpis delnic bo 5. oktobra, ustanovni občni zbor pa 7. oktobra. Pri vpisu se plača 500 Din in 50 Din za ustanovne stroške.
Inozemski kapital v našem rudarstvu. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo osnovanje podružnice v Jugoslaviji družbi >Podrinski združeni rudniki«, katere glavni sedež je v Londonu. Angleški naziv družbe je Podrinje Conoslidated Mineš Limited. I Podružnico bosta podpisovala vsak |>osehej J. A. Maler in George Šelens. Glavnica podružnice znaša pol milijona dinarjev.
Sprt
Borza
Denar
3. oktobra.
Neizpreuienjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha in Prage, narastel je Newyork, dočim so Amsterdam. Bruselj, London, Pariz in Trst popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal I na ljubljanski borzi neizpreinenjen na 8.58—8.68. i dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.575— | 8.675, na belgrajski pa na 8.5829—8.6829. Grški boni so notirali v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu pa 31.50 bi. Angleški funt se je v Zagrebu učvrstil na 232.70—234.30, v Belgradu na 232.82— 234.42. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.56 —5.66, v Belgradu pa 5.70 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2958.87—2973.47, Berlin 1755.63—1769.50, Bruselj 737.75—742.81. Curih 1424.22—1431.29. London 213.63—215.68, Newyorl; 4338.58—4374.89, Pariz 288.03—289.47. Proga 181.05 — 182.16, Trst 355.03—358.11.
Celotni promet brez kompenzacij 31.631 Din
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.23, London 1505.25. Newyork 307.25, Bruselj 51.85, Milan 2497.5, Ma drid 4192.5, Amsterdam 207.75, Berlin 123.40. Dn naj 57.55, Stockholm 77.60. Oslo 75.60, Kopenha gen 67.10, Praga 12.72, Varšava 57.80, Atene 2.00. Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.63. Buenos Aires 0.84.
Vrednostni papirji
Tcndenca za državne papirje je bila danes čvrsta, kar se je poznalo posebno na belgrajski borzi, kjer so tečaji znatno narasli ter je bil tudi znaten promet. Manj ugodno je bilo razpoloženje na zagrebški borzi, kjer manjkajo tečaji več pa pirjev in je tudi promet zelo slab.
Ljnbljana: 1% inv. pos. 74—76, agrarji 45—46, voj. škoda promptna 355—357, begi. obv. 60—62. 8% Bler. pos. 78—80, 1% Bler. po«. 67—68, 7% pos. DHB 74—76.
Zagreb. Dri. pop.: 7% inv. pos. 77.50—78 (79, 77), voj. škoda promptna 356—357 (353). 10., 11., 12. 357 bi., begi. obv. 60—61.50, 1% Bler. pos. 69 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 228—230, Trboveljska 100—110. Isis 40 bi., Osj. sladk. tov. 130-140.
Belgrad. Dri. pap.: 1% inv. pos. 80—81 (80). agrarji 15.75 16.50 (46). vojna škoda promptna 357.50- 358.50 (358, 356), 11. 357.50-358 (357). 12.
Nogometni sodniki
in športno občinstvo
Preteklo nedeljo je bilo zopet dosti razburjenja na igrišču Primorja o priliki tekme Primorja : Gradjunski. Razburjenje jc povzročil sodnik. ki je s svojimi odločitvami v drugi polovici igre spravil iz ravnovesja večino gledalcev. Ne bom se bavil z vprašanjem sojenja nedeljske tekme, temveč hočem le ožigosati razmere, v katere je zašlo vprašanje nogometnih sodnikov in pa obnašanje mladine. Kam bo prav za prav to dovedlo, če se ne ho našla energična roka, ki hi to gnilobo iztrebila iz naših nezdravih športnih razmer, si lahko mislimo.
Slovenci smo bili pač vedno taki, da svojim ljudem nismo nikoli hoteli toliko zaupati kakor kakemu tujcu in če je hil naš človek še tako dober. In tudi tujemu blagu, in vsemu, kar je prišlo od drugod, smo dali prednost, četudi smo satni doma napravili boljše stvari. Na kratko: do samega sebe smo bili in smo še vedno nezaupljivi, namesto da hi se skušali uveljaviti, kakor to znajo in delajo tujci. Ne mislim trditi, da bi ne bilo ono, kar pride od zunaj, tupatain boljše od našega, vendar imamo tudi doma dosti neprimerno boljšega od onega, kar importiramo od drugod. In šc to ni dovolj tehten vzrok, da slabejše domače stvari nadomeščamo z dražjimi zunanjimi. Edino v primeru, če bi naše narodno gospodarstvo ali naše življenje zaradi tega trpelo, lahko tako postopanje opravičimo.
V športu se pa to še potencirano izvaja. Ce je količkaj važnejša tekma, že mora priti sodnik iz Zagreba, Splita. Belgrada ali celo iz inozemstva. Ali si ne dajemo s tem sami izpričevalo o svoji nesposobnosti I Ali ni to žalostno? Zato se ne smemo prav nič čuditi, če nas oni v Zagrebu obmetavajo z raznimi Kranjci itd. Kadar gre za prestiž Ljubljane ali za prestiž slovenskega športa, je treba pokazati enotnost, je treba pozabiti na vse spore, ki so med posameznimi osebami, klubi ali športnimi instancami. Ali nas še niso Zagrebčani naučili tega? Samo poglejmo jih, kako oni drže skupaj, kadar gre za prestiž hrvatskega športa. In pri njih odnosno med njimi tudi ni vse tako rožnato, kakor bi nepoučen opazovalec na prvi hip mislil.
Zaradi tega trpi vse naše športno gibanje, tako da ne moremo napredovati. Toliko mladine in tako sposobne, kakor jo imamo ravno Slovenci
tako si upam trditi — je ne najdemo zlepa pri kakem drugem narodu. Toda svojih sil ne more
i	razvili iu svojih zmožnosti ne uveljaviti, ker jo
I	vodstva naravnost ovirajo pri njenem delu. Kazni
|	prepiri in zakulisne borbe ubijajo sleherni še tako
I	dober načrt in največjega idealista. Napredek, ozi-
I	roma premoč enega nad drugim se hoče uveljav
i	Ijati pri zelenih mizah na najrazličnejše načine,
j	Jasno, da tako ne moremo pričakovati kakih posebnih uspehov na športnem polju.
Prav posebno važno pa je danes vprašanje sodnikov. To stvar je danes že tako zavožena, da človek res ne ve pravegn izhoda. Ce je sodnik še tako objektiven in naj sodi še tako odlično, prav gotovo mu bodo oni, ki se ne strinjajo z njim oziroma ne simpali/irajo s klubom, katerega član je dotični sodnik, oporekali. To je prešlo pri naši mladini in pri našem športnem občinstvu ž.' tako v meso in kri, da se l>o zelo težko ozdravilo. Do teh razmer je morda res prišlo zaradi pristrano-sti sodnikov, ki so sodili v korist »svojih«, vendar moramo s leni načinom nehati. Tudi tu ne maram trdili, da se Se danes ne dobe sodniki, ki še vedno tako delnjo. Še so, na žalosl. vendar moramo na drugi strani priznati, da imamo v Ljubljani nekaj prav dobrih in poštenih sodnikov. In tudi to ai upam trditi, da so nekateri med njimi sposobnejši, kakor uiarsikak sodnik, ki smo jih videli na ligi-nih tekmah.
| Poglavje zase pa je občinstvo oziroma neod-! govorna mladina, ki je po krivdi naših športnih ; razmer prišla tako daleč, kakor je danes. Kako žalostno je bilo preteklo nedeljo gledati to neodgovorno mladež, ki j« psovala sodnika in celo javne organe, na Katere je metala kamenje. Saj je res, da le sodnik veliko zagrešil v škodo domačih. vendar so tukaj drugi forumi, ki naj te krivice popravijo. Nikakor pa ne gre, da bi ta posel opravljala neodgovorna mladina, ki nima prav nobene srčne kulture in ki je podivjano, da ji ni najti primere. Tukaj bi morala naša nogometna instanca podvzeti vse korake, do se te nevzdržne razmere ozdravijo. Kaj pa bo s to mladino, če bo šlo lako naprej? Danes napade mene, jutri l>oš pa ti prišel na vrsto! Zatorej napravite red, ker drugače človek že ne bo več varen na nogometnih tekmah. Sem proti takim sodnikom, kakršnega smo videli v nedeljo, sem pa Se veliko holj proti takim izgredom, ki so jih izvajali ne-! odgovorni elementi tako proti sodniku kakor proti i policiji.	I. K—er.
Velike medklubske
kolesarske dirke
Agilao kolesarsko druSlvo Ljubljanica . Dobra j« pri Ljubljani, razpisuje 7.» nedeljo, fi. oktobra velike medklubske kolesarske dirke na urogi Stepanjn vas—nosnica, 30 km 7.a vse kategorije in za ne.verlfi rirane voz-nče - kolesarje. - Start in cilj Je tired gostilno Kregar v Stopanji va,si. - Start Klavne skii-pine Je točno ob H r. 4 obrali, S0 km. Ta skupina ona noto start z 2 min. presledki, .hiniorske skupine start ie ob 13 7. 2 obratoma, tn km. Vozi .se r skuipilil. — Neverificira.nl vozači vozilo v dveh skupinah in to do »I lota starosti in prnko 3(1 lot 7. enim obratom, 'JI kul. Obenem .se Iki tudi vozilo za prvenstvo klub«. — Dirk« le združena z veliko društveno zabavo, kjer l>o tndi razdelitev nagrad v znani! gostilni g Kregarjn. Pravico startamja imajo vsi vcrficiratri vozači kol. zvaKe kraljevine Jugoslavije in kolesarji, kateri ni,so včlanjeni v sekcijah. Vo7>i »e po pravilniku kol. /ve 7r Iti cestno policijskih predpisih Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Kolosa morajo biti mprcinljenn s sigurnimi zavorami in zvoncem. Prijavnimi z,un-ša 10 »in za vsakega vmVa — Prireditelj si pridržuje pravico spremembe programu. - V slutnja slabega vremena, se dirke prcložr na 1.1. oktober.
Prvenstvo II. razreda
Kompletno 4. kolo drugorazrednega tekmovanja se je odigralo prošlo nedeljo in je.prineslo dve važni srečanji in tudi en nepričakovan rezultat. Najvažnejše srečanje je bilo
Sloga : Grafika 2:5.
Lanski prvak Sloga letos ni za prepoznati. Njene glavne sile. slart, volni do zmage, izdržlji-vost so kar čez noč izginile. Ze v tekmi s Svobodo so se pokazale vse naj>ake in samo neelikasnosti Svobodine navale se je imela Sloga zahvaliti, da je tekmo dobila. Neodločen rezultat bi bil realen. V Grafiki je Sloga trčila na tehnično moštvo, ki je z lepimi kombinacijami vedno ogrožala vrata Slo-ginega svetišča. Največje zasluge za zmago nosi halflinija Grafike, ki je vedno pošiljala svoj napad naprej in obenem sprečavala vsako akcijo nasprotnikovega napada. Rezultat bi bil lahko še večji, če
OROŽARNA J. PASTUOVlf, Zagreb, Juriilceva ulica 1
Zastopstvo za vao Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrlqne
Natlonale. BerutaU. Koncem avgusta letos smo Izdali novi oenllt fttov. 3, ki
le po Izbiri ln cenah najugodnejši. - Preprodajalcem, lov sklm in strelskim društvom poSltemo cenik brezplačno, sicer pa vsakomur, ki nam poSlte Din 3- v postnih znamkah. Lovsknn ln strelskim društvom dajemo b do 10 odstotkov popusta pri vefill množini.
357.50—358 (357), begi. obv. 64 - 64.22 (f>4). 1% Bler. pos. 68.25 -69 (68.75). 7% stab. pos. 80 80.50 (80 25). - Delnice: Nar. banka 5850—5900, Priv. agr. btuika 228.50 '230.50.
Žitni trg
Po daljšem trajanju popuščajoče tendence na pšeničnem trgu je danes zopet bila tendenca izredno čvrsta, tako da so nekateri mlini zo|>et ustavili prodajo moke. Moka je v ceni narasla v Vojvodini že na 250—260. Koruza je lelos kvalitativno zelo dobra, vendar je pridelek manjši ko lanski. Blago je večinoma lepo dozorelo, je lepo in suho, in če bo lepo vreme še trajalo, bomo imeli odlično kakovost. V Sloveniji je kupčija slaba, ker je bil domači pridelek žitaric kolikor toliko zadovoljiv.
Nori sad. Pšenica bč. 149—151, bč. ladja Tisa 154—155, bč. ladja 152—155, slav. 149-151. srem. 149—154, ban. 147—151. — Oves, bč., srem. in slav. 117.50—120. — Rž ne notira. — Ječmen bč„ srem. 64 kg 127.50—130. — Koruza bč. in srem. 93—96, ban. 92—94. — Moka bč. in srem. IV in Oga 220-240. št. 2 200—220, št. 5 180—200, šl. 6 160-180. št. 7 140—150. št. 8 110—115. Fižol neizpr. — Otrobi bč. juta vreče ladja 90-91. — Tendenca čvrsta. Promet srednji.
bi Orafikin napad bolj streljal in se ne spuščal v nepotrebno igračkanje. Tako je Grafika letos |>o-leg Reke najresnejši prelendent za 1. mesto, posebno še. ker je izgubila doslej samo eno točko s Slovanom
Druga važna tekma je bila
Slovan : Mars 5:1.
Tudi v lej tekmi je Mars zopet popolnoma odpovedal, kakor proti Jadranu. Slovan je z lepo igro prisilil Marsa do po|x>lne kapitulacije. Igral je dobro in koristno, medlem ko Mars ne jemlje več nobene tekme 7. resne strani in po momentanem neuspehu zgubi vsako zaupunje v aamego sebe. — Želeti bi bilo, da hi tako dobro moštvo, kakor je bil .Mars, zopet začelo z resnim delom v veselje drugim in sebi v korist.
Korotao : Reka 1:5.
Korotan je moral na lastnem igrišču prepustiti obe točki boljši Keki. Sicer je bil Korotan ves prvi polčas z enim golom na boljšem, ni se pa mogel v drugem polčasu ubraniti vehementnih napadov Reke in je tako ostal na zadnjem mestu, ker je njegov sovrstnik Svoboda nepričakovano zmagal nad Jadranom.
Svoboda : Jadran 3:2.
Jadranaši so šli po prošlonedeljski ztnagi nad Marsom kot veliki favoriti v boj. Toda tudi Svoboda je hila (totrelina točk in z velikim elanom in požrtvovalnostjo je prišla celo z 2:0 v vodstvo. Proti koncu je sicer popustila in je uspelo Jadranu izenačiti, toda diktirana 11 metrovka je prinesla zmago Svobodi in s tem tudi prvi dve točki.
Celjski spori
Celjski šport. V nedeljo, dne 6. oktobra bost« lin (ilaziji dve nogometni tekmi zn sklad blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedini-telja. Ob II bn tekma med SK Celjem in SK Jugo slavijo, ob 15.30 pa med SK Atletiki in SK Olimpom.
1.1SP (sluibenn). Soj* npravnoc« odtxwa bo dane« ..b Ja v llaui.ski sobi kavarne F,umne. - Pro silno Us-nn tn poin<MSUwiklo.
Orafika. Danes ob lfi. v drnfttvoiiih proHtorih vn ton sestanek vseh ijrralcev, posoboo se vabijo Ko« in I Novak. Odbor.
SA'. Ilirija '	sekcija). R-iuli ned,ilj^ke
prvenstvene tnkme Ilirija Jadran, naj i*e mlasijo drevi r>b 18.au v klubski sobi kavarne Kvrop« vse Slanice. Na sestanku bo določena is/stnvn /jt to letkino. f>dsotn<wvt se opravičilu snnto v bolezemskih slučajih. Pozivajo se dalje vse članice, ds p»irnviwijo nemudoma vso Mi.wtalo članarino.
Slavijo, lianes ob 2U iManski stvslnnnk 1. in ju niorskwa mofttvn pri MarinAku nasproti mestne ko-poll. Udeležba obvo7.ua: istotam se sprejemajo novi Mani. Tremin* se vrAi /.a vse moAtvo nn ifirrifičll .la dra-n* dvakrat na ledeni. Psč-an sigurno!
Iz knmniJIkpfja prvmttvencfia okrožja. SK. iliek Je v drogom kola prvenstvenih tekem v lopi igri mul vladal Meiiirftanc v razmerju 7 : 0. Vjogovn zmaga Je liila znsl uie it a in Je ponovno dokavaln, ri« je llisk ▼ dobri formi. V IVmt*nJah so nastopili Kamniičntri IWT>tl [Vrtnini(itn i.n toiguhrili talnim 2 : 4 (2 : III. Kam tiičnid so bil boUfli * pr\e»m pokssu, Pom/-'i,lci pa v drugem. V prvsnsLvu vodi si.laj Deak. ki itiui t toAke. tlomrf.Ble ia Radomlje po 2 loekI. Kamnik Iti Menire« pa sta ie br«? tofike..
ritmiki, predavanje SPr> V torok. dne 8 okt. ho pred vaj ai a svmie film« ob 8 zvečer v Delnvski zlMTrmici ga. Ans Kseherjova |io svojih Številnih al piuskih ekskurzijah in prvenstvenih turah, znana ul pjnistjka. Da. F/scherJeva je več lot plt#n1n v drnfcb"' znamenitih italijanskih vodnikov Dlbone 0nr. in mlaj Asga. Zadnja leta pn je izvrfli!« vse večje .-/ si 'i, ri ture v spremstvu F/tn i is (Vnmiei-Ja, ki Je menda nos najboljši Italijanski pleralee Gosrpn F/seherjovn nam bo pokopal film iz Pirntiejeiv. rlatie prizore Iz .vo joga bivanja v Or&ijt ter krasne TUmske i>ostiet,ke s polotoka Si naia, ki ima tudi zolo lenr gorske pokra jijie. Svoje predvajanje !>o zaključila s nlnvalsko teh ničnim filmom, ki lwi poksz-nl ple7n.lsko-telinlftkc vrlin" Emilija Oom»lci-Js. Obota »r nam prav poster In zcln aaminil* vsč«r.
Slarnntt r Kamniflti Rintriri. V nedeljo dne Ii. oktobra lio SPI) volilo svoiv (Mnne ln goste po nori polttotl i7 Strn,nJ v Kamnl&ko Bistrico Vodstvo ho Imelo 7,nnčsj planinske sln-vnostl, h kateri vabimo vse planince in prijatelje lene jesenske narave. PluuMie so r tem čb.u najlepše. Nje zamudil, ngodne irrtllke in j udetrfit« se i» urirodilvo. Spored slavnosti no nri-nb&aa.
Mati oglasi
Redka prilika za ugodne nakupe!
Radarska zajednica r. z. z o. z. r Prevaljah bo razpirodajala v petek, dne 18. oktobra 1935 ter po potrebi v soboto, dn« 19. oktobra 1935 na prostovolinl javni dražbi
nad dvesto inventamih predmetov. Iz proste roke prodaja Rudarska zajednica 10 večjih stanovanjskih poslopij in 18 delavskih hišic, vse po izredno nizkih cenah.
Seznami in informacije so na vpogled v pisarnah Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru.
Radarska zajednica r. z. z o. z. v Prevaljah.
iejhhbsi
16. vinsko trgatev
prirede pekovski pomočniki dne 5. oktobra 1935 ob osmih zvečer v salonu hotela »Llovd« na Sv. Petra cesti — na katero vabijo cenjeno občinstvo. Vstopmina 4 Din. Igra jazz
Vzgojiteljica
otrok, mlada, išče službo. Zna peric k to o francoski m španski jezik. Opravljala bi tudi lahka hišna dela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12247.
Trgovski pomočnik
dobro verziran v mešani •troki, išče službo kjerkoli. Prakso ima tudi v lesni trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod tt 12245.	(a)
ilužbodobe
Služkinjo
pošteno, za hišna dela — lahko začetnica — sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 12248.
V večjo trgovsko hišo
na deželi sprejmemo izobraženo dekle, veščo sna-ženja, likanja, nekoliko Hranja, s kavcijo 2000 dinarjev, za prevzem gostilne na račun. Prednost imajo prodajalke, ki imajo veselje do boljše gostilne. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št 12259. Tudi naslov istotam. (b)

Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trd 10
Hzaai
Akademik instruira
Za uspeh jamči brezpogojno. Tudi za stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št 12016. (u)
Jamčim
ta uspeh pri instrukciji. Tudi za stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Akademik« 12265
Stanoianja
Stanovanje
kletno, »oba in kuhinja, oddam za mesec november. Več se poizve na Poljanskem nasipu štev. 10 pri hišnici.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam v novih Jaršah (šmartinska cesta) v novi hiši s 1. novembrom. — Ravno tam oddam takoj mesečno sobo. Informacije v brivnici L Kosec,
(ai
Prisojna 1.
lirfTOTTTn
Pisarniški pult
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pult«.	(k)
Jabolka
namizna, vseh vrst vagon-ske dobave — kupuje po najvišji ceni Franc Renier — Podčetrtek.	(k)
Vinske sode
rabljene, od 200 do 400 litrov, vsako množino kupuje Homan, Sv, Petra cesta 81.	(k)
II
Obrt
Gospodje, dame!
Obiščite higijenični frizerski 6alon Strgar, »Grafika«, pri kolodvoru. (ti
Preproge popravljamo
strokovno — bosenske in perzijske. Pojasnila daje Razstava državne tkalnice, Ljubljana, Selenbur-gova 7/1.	(t)
CHt
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za ctrojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska uL in Stari trg.
Hubertus plašči
nepremočljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preskeriu, Sv. Petra c. 14.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Slamoreznice, geplje,
stiskalnice in mline za sadie, pluge in brane, kotle za žganiekuho in živinsko krmo, jermena, štedilnike, železne peči, vodovodne cevi, črpalke za vodo in gnojnico, ves stavbni materiial — nudi najugodneje tvrdka Fr. S t up ica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Zaloga potrebščin za če-belorejo, mlekarstvo in sadjarstvo. Nakup starega železa in drugih kovin. Monopolna zaloga raz-streljiv, vžigalnih kapic in vrvic.	(1)
Spalnice, jedilnice,
kuhinjske opreme, stolce vseh vrst, za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	(1)
Širile »Slovenca«! |
12. zvezek
VELIKEGA
HERDERJA
je tu I V petih letih je bil ustvarjen ta veliki nemški leksikon
12 zvezkov 1 atlas
180.000 ooiasnil v tekstu nad 20.000 slik
Naročite pri najbližji knjigarni 40 slrani obsegajoči prospekt »Brucke ins Le-ben", ki Vam ga dopošljejo zastonj in brezobvezno.
Naročilnica
Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brezplačno pošlje potom knjigarne
prospekt »Brucke ins Leben"
Točen naslov: ..........
Jabolka
kisla, trešena, za mošt — vsako količino — ponudim po najnižji ceni. — Renier, Podčetrtek. (1)
Rabljena kolesa
damska in moška, kupite najceneje (tudi na obroke) pri »Promet«, nasproti križanske cerkve, (1)
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša sestra, oziroma svakinja, teta in stara teta, gospa
Frančiška Buialič roj. Pehani
vdova kanclista
dne 2. oktobra 1935 ob pol 6 zvečer po mukapolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, v 85. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo dne 4. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Šolska ulica št. 6 na novomeško pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi v soboto 5. okt. ob 7 zj. Novo mesto, dne 2. oktobra 1935.
France, Alojzij in Friderik, bratje — in ostalo sorodstvo.
Antonija Pohleven naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njen srčno ljubljeni in dobri soprog, brat, svak in stric, gospod
Jurij Pohleven
delovodja
v četrtek, dne 3. oktobra 1935, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 5. oktobra 1935 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Slreliška ulica 33 na pokopališče k Sv. Križu,
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1935.
vedno mlad nasmeh.
Lepi in zdravi zobje so jasen znak mladosti lical V interesu Vašega zdravja in Vaše lepote je potrebno, da negujete svoje zobe z vporabo izdelka GIBBS, ki dosega že desetletja popolne uspehe.
MILO ali PASTA za zobe GIBBS, čisti temeljito zobe na znanstven način, tako da postanejo zobje popolnoma beli in svetli, ne da bi bili pri tem tudi najmanj poškodovani.
Zapomnite si:
MILO IN PASTA ZA ZOBE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Majer in drag, Zagreb.
Tinčkove in Tončkove prigode
145.
Hudobni duh gre iz Tinčka...
Da bi imelo takšnole čaranje in zaklinjanje hudobnega duha res kakšen uspeh, se nam prav malo verjetno zdi. Ljudožrski zdravnik - čarobnjak pa je bil na žive in mrtve prepričan, da je njegov ples in njegovo razbijanje po kotliču preplašilo hudobnega duha, ki se je baje utaboril v Tinčku.
Na drugi sliki vidite, kakšen je bil po mnenju ljudožrskega zdravnika tisti hudobni duh ... Pa naj bo s tem >hudobnim duhom« kakor že hoče, resnica je, da se je slednjič ludi Tinček predramil iz globoke omedlevice. Ko pa je odprl oči in zagledal pred seboj neznano pošast, bi bil kmalu spet od groze omedlel.
Likovič Joža:
Na
jezerišču
Po Marijinem zvonjenju se je potegnil prvi blisk, tanek in zloben: oslinil jo ledja oblakov s slepečo lučjo in minil v viharnih višavah.
Anžol se je žuril domov; zabite! se je pri pospravljanju krme ter repkanju pese in strniščne repe. Svakinja Lena, ki je po odhodu Francke še vedno opravljala gospodinjsko delo, je morala ostati doma pri živini; šički so se začeli suvati, treba je bilo paziti na nje, nič več niso marali stare. Janez seje le poredkoina vračal z železnice; sedaj dela na Stampetovem mostu onstran Verda. Francka pa je docela pozabila na dom; v Margovi gostilni se počuti dobro; včasih pošlje po potovki srebrn petak, pove, da ji gre dobro, ter jc zdrava ln zadovoljna. Ljudje so govorili drugače, ludi sam ne more pozabiti tistega večera na šmarno nedeljo. Višarsko svečko je zaobljubil žalostni Mariji na gori, če se vrne Francka doinov poštena in zvesta... Tako je osamel sredi leh in težav. Po zadnji povodnji je požgal tisti griček nad vret-jem in zravnal malo šotišče, na katerem se že smehlja jesenska ajda, tista črna s temnordečimi očesci. Ajda, ajdica, vsa medena in mehka! Bog ji prizanesi s poplavo. Sredi razvnetega premišljevanja so ga zdramili nagli koraki opotekajočega se neznanca. Beraška malha se je pojavila kraj njega, vesel se je zavzel za popolnega:
»Lej ga, Kolotajčkal Kam pa lako urno? Otep slame dobiš tudi pri meni.«
Berač je vešče poinežiknil in pomajal z brado:
»Le poženiva, Joželj! Nocoj bo huda ura, Bog nam prizanesi s treskom in vodo. Preden ležeš, ne pozabi obrniti suknje; odvezi živino in glej. Ko sem zjutraj pod Goričico obiral raso, jc v
vretju tako klicalo in godrnjalo, nekaj se nocoj pripravlja. Tudi potres je omenilo ... Golobje so leteli v Krim.«
»Beži, beži! Pri Mrkunu si preveč pil, pa ti je piskalo v ušesih. Na steljnik pojdi in lezi. Samo ne zatrni, šola je zložena tam, tako sem jo posušil, da se kar drobi.«
»Ne maram lokati vode,« se je branil berač. »Mudi se mi v Ribjek. Tako 9e mi zdi, da bomo nocoj svetili mrliču.«
Anžol se je zdrznil ob pripovedovanju svojeglavega berača, ki se je spustil po bližnjici; zelen blisk se je pocedil za njim, osvetil njegovo malho in samotno pot.
Po večerji je šel Anžol še enkrat do tihotnib leh in premotril nemirno noč. Sestra Lena ga je prosila, naj ne hodi predaleč, lahko ga zmede zelenec ali pa sreča verna duša. Droben dež je pršil ter se zajedal v kožo in obleko, solzil na ajdo in močil barsko grudo. Oblaki so šli nizko, grmenje se je podvojilo; v gorah so vihrali hudourni vrtinci. Za leščevjem se je vrnil domov; spotoma je zadelal leso, da je ne dvigne voda in odnese na stržen. Legel je poloblečen. Vihar je postajal silovitejši. Pokalo je in hrstelo, kakor da pleše krimski divjak široin Barja in pritrkuje z orjaški mi petami. Ura na steni ni mogla nikamor, neprestano se je zatikala in s težavo odbila devet. V hlevu je zaniukalo zdramljeno govedo.
»Joželj, stopi pogledat k živini,« je prosila čuječa Lena iz čumnate. »Tako nemirna se mi zdi krava, venomer veka, morda jo napenja.«
Anžol je pomel ščetneče oči, ki so se razbolele radi nepokoja. Vrgel je nase razmočeno kamižolo ter čevlje in stopil v vežo. topotajoči pljuski so se odzivali njegovim Upajočim stopinjam. Jezus! Ne-urna voda v veži t Odkod se je nabrala v tako kratkem času? Doslej je ostala hiša kljub največji
povodnji še vedno na suhem. Bliskavica je silila skozi špranje ob podbojih ter motno osvetljevala redko kuhinjsko posodje in koso, ki je visela za neometanim sklepnim tramom. Curki dežja so neusmiljeno tepli po razsušenih oknicah, razrahljani tečaji vrat so šklepetali in odnehavali. Anžoi je nekoli odprl vežo; mokra sapa je planila vanj, ga oplazila in skoraj zadušila. Stisnil 6e je pod na-pušč in ostrinel v razdivjano ozračje. Včasih se mu je zdelo, da je ujel ktice na pomoč, mukanje živine in krik otrok. Kaj takega? Bliski so leteli preko puščobnega Barja, osvetljevali temena hribčkov, stikali okoli samotnih hišic in se jadrno vračali v nedogledno temino. Gulč, Plešivica in Kostanjevica so bili podobni začaranimu grebenom, po katerih se svaljka goreče žveplo. Ob jaških so se vile breze in jelše, se globoko priklanjale in prosile milosti. Za hipec se je vse pritajilo in prisluhnilo. Edino deseti vlak je zdrvel preko planjave. V hitrih sunkih se je znašel v daljavi, podoben ognjeni kači, ki beži pred vesoljnim poginom. Nato se je potegnila strašna strela okoli Sv. Ane, ohliznila molčeči stolp in planila preko Preserja na Žalostno goro, kjer se je razdrobila. Grom se je razbobnel, pretresel nebo in zemljo, skrite zvezde in uboga človeška srca. Ploha se je razlila preko Barja. Anžol se je prekrižal; mize se je dotipal do hleva in potrepljal ubogo žival. Vrnil se je v hišo in potolažil sestro:
»Jesenska nevihta se pripravlja. Bog in sveta Ana nam preložila nesrečol Da bi se le ne dvignila voda, ki bi potrgala zemljo in pridelek.«
Zatisnil je znstor na oknu in ves premražen legel. Tcda zaspati ni mogel, vsa soba je bila poina zelenkaste, migljajoče svetlobe, ki je pošastno osvetljevala nizki strop, staro pohištvo in drugo revščino. Deževje se ni holelo poleči, močni curki so naraščali m tolkli. Kdo bi mogel zatisniti
trudne oči? Anžol je napelo pričakoval...
Zunaj so se potuhnjeno bližale vode in se plazile skozi nepri6topno bičevje, kamor so si upale le glasne divje race; grabile so mah, slastno otipavale ajdove lehe, zalile jamljiče, se previdno grizle v njivo, trgale črno barsko zemljo, dvigale gomile krompirja in nekoliko postale pred cesto, dokler se niso spustile preko nje in zalile šotišča. Od neprestanega požiganja se je ujedel ludi la grček kraj ceste, voda se je nemoteno razlila proti Zablatencam!
»Na trdino, Anžol! Povodenj!« so se oglasili zaihteni klici pred hišico. Nekdo je udaril na okna, tuja žival je zamukala, spodnji štikc je bežal pred vodo. Anžolova sta planila k oknu, spoloma nataknila delovno obleko in zatrnila luč. Na pragu je stal premočen sosed ter tiščal k sebi otroke in žival, ki je silila nazaj v pogubo. Vsa vas si je pomagala, da se čimprej reši pod Nagličeve slaje. kamor ne more voda. Kmetje so presenečali drug drugega z žalostnimi novicami o nastopajoči povodnji.
»Pri nas je dvignila voda že prag in pod v veži.«
»Naša ledinca je zalita.«
»Frtičarjevi prašiči so utonili.«
»Voda, voda!«
V dežju so se zgubljale družine, božeSe pred viharjem in vodo. V težki negotovosti Anžol nI vedel, česar bi se lotil. Spomnil se je Francke in Janeza, kako ju pogreša! V nesreči je osamel, s težko slutnjo je mislil na oba. Križan blisk ga je opozoril na nevarnost Skočil je v hlev, odvezal prestrašeno kravo in jo prignal v vežo. Lena je iskala pujske, ki so se jskrili po kotih. Huda svinjca je ni pustila blizu, sunila jo je v roko, da je ugasnila leščerba.
(Dalje sledi.)