31. marec 2006 Sušeč Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XII, številka 3, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT. 0.42 €. poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ ■ Ptujska knjižnica z novim direktorjem ■ Predčasne razrešitve župana in razpustitve mestr ■ Potrjevanje cen storitev s strani Mestnega sveta ■ Predsednik RS dr. J. Drnovšek na obisku na Ptuju ■ Ptujski pustni sprevod seje izkazal za trdoživega ■ Obisk veleposlanice Turčije na Ptuju ■ Boksar Dejan Zavec nov prvak Združenja IBF Ptujski pustni sprevod seje izkazal za trdoživega Letošnje 46. ptujsko kurentovanje se ni uklonilo vremenu in številni obiskovalci so si prišli ogledat ptujski sprevod tako kot vsako leto doslej. Privlačna moč kurenta je prevelika, da bi se ji lahko uprli. Nekaj stotnij teh demonskih bitij je v dolgem sprevodu po mestnih ulicah skakalo tudi na pustno nedeljo. V prvem delu sprevoda so bile tradicionalne pustne maske in maske, ki uprizarjajo zimsko-pomladanske šege ter navade z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz in Slovenskih goric. V tem delu torej ni bilo mogoče videti kakšnih novosti, v karnevalskem delu sprevoda pa je 26 pustnih skupin zabavalo množico in sebe s parodijo na sedanja dogajanja. Organizatorji so zatrdili, da je bilo v povorki 2.400 našemljenih ljudi. Domačim so se pridružili še skupine iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Črne gore ter sprevodu dale mednarodno vsebino. Minister dr. Vaško Simoniti in župan MO Ptuj v kurentiji. Orači Za ljudi, ki še čutijo tisto staro, v zibel položeno povezanost s pustnim izročilom in jim glas kurentovih zvoncev »naježi kožo,« zadnja leta velja, da ne smejo zamuditi nočnega korantovega skoka, ki ga na svoji domačiji v Budini pri Ptuju pripravlja Zvonko Križaj, poznan tudi kot princ karnevala Zoki s kurentovanja v letu 2001. Ko je svečnici 2. februarja odbila zadnja minuta, kar je pomenilo, da koranti lahko začnejo preganjati zimo in privabljati pomlad ter prinašati srečo in dobro letino, se je to tudi zares zgodilo. V soju velikega ognja se je začel ples več kot tristo kurentov, za katere dr. Aleš Gačnik ugotavlja, da so za nekatere bogovi, za druge prekletstvo, vsekakor pa tradicija, ki jo je treba varovati. Korantovega skoka sta se udeležila tudi Marko Klinc, letošnji princ karnevala s svojim spremstvom, in Branko Brumen, ki vodi Združenje karnevalskih mest Slovenije. Prireditve 46. ptujskega kurentovanja so bile tudi letos v domeni ptujske lokalne turistične organizacije, kjer so se pod taktirko prvega moža Alek- »Percht« iz avstrijske Doberle vasi in Pika nogavička iz Ptuja. sandra Dolenca odločili za kar nekaj novosti, saj so želeli pustno dogajanje vrniti na mestne ulice in trge. Zadetek v polno. Tako se je na ptujski tržnici in Mestnem trgu deset pustnih dni vrstil zanimiv program, ki so ga zaključevali nastopi etnografskih skupin. V mestnem dogajanju je bilo tako mogoče videti nastope animacijskih skupin, za množično sodelovanje so se odločile tukajšnje osnovne šole in dijaki ekonomske šole. Čez dan so pustno soboto zaznamovali predvsem ptujski osnovnošolci, pridružili so se jim še vrstniki iz šol Destrnik - Trnovska vas in Kidričevo ter gostje z Reke. Skupaj z malčki iz vrtcev so pripravili pravcato otroško povorko z nastopi domiselno napravljenih skupin. Ulice so bile do večera polne našemljenih otrok in tudi starejših, ki so si dajali duška z metanjem konfetov in raznobarvnih trakov. Za dodatno popestritev je skrbelo razposajeno škropljenje z vodnimi pištolami vseh mogočih dimenzij. Slednje sploh ni bilo tako zelo neprijetno, saj je bilo prenekateremu že pošteno vroče. Ptuj je na pustno soboto obiskalo vsaj 3500 zabave željnih ljudi. Ti so lahko zaplesali v dveh karnevalskih šotorih v mestnem jedru, na Kurentancu Kluba ptujskih študentov v Mladiki in tudi po številnih gostinskih lokalih. Sedmim najizvirnejšim pustnim skupinam so na sobotnem plesu v karnevalski dvorani podelili nagrade; nagradni skladje znašal 515.000 tolaijev. Prve nagrade se je veselila skupina maškar, ki se je imenovala Gripozno labodje jezero, drugi so bili Ribiči in mala morska deklica in tudi tretji so z masko Ptičja gripa iz Kranja opozarjali na dogajanje, ki trenutno najbolj tare svet in Slovenijo. Medtem ko se je reka pločevine valila proti Ptuju in so vozniki šele iskali parkirišče, s katerega (se nadaljuje na str 27) Costa de Siget F> a ':'Z Postanimo odgovorni do okolja O temeljni človekovi pravici bivanja v čistem okolju se veliko predvsem piše in še več govori. Kakorkoli je to naša temeljna pravica, si pravzaprav ljudje sami najbolj otežujemo pot do nje. Zavedati bi se namreč morali, da je varovanje okolja ena najpomembnejših in temeljnih nalog človeštva, če ne celo najpomembnejša. Če želimo živeti zdravo, moramo imeti nam in ostalim živim bitjem prijazno okolje. Življenje brez zdravega zraka, vode in zemlje se razvija zelo težko oziroma se sploh ne razvija. Želimo si varnejši svet. Želimo si svet, kjer bomo živeli zdravo, mi in naši zanamci. Zdravo življenje pa je moč doseči le, ko se bo v našo zavest usidralo zavedanje, da lahko sami storimo marsikaj. Da končno nehamo odlagati naše odpadke kjerkoli, ampak organizirano. V Sloveniji je vsaj 50 organiziranih odlagališč, kar pomeni, da ima prav vsak Slovenec in Slovenka možnost za organizirano odlaganje odpadkov. Vsi odpadki, ki končajo v najbližjem gozdu ali jarku, vplivajo na naše zdravje. In vplivajo negativno. Vsa divja odlagališča pripomorejo k temu, da pijemo slabšo vodo, dihamo slabši zrak, naše zemeljske pridelke pa gojimo v zemlji, prepolni strupenih snovi, ki pa niso le posledica škropiv, ampak tudi divjih odlagališč. Če bi vsak od nas vsaj 22. aprila, na dan Zemlje, pobral en kilogram odpadkov na divjem odlagališču, si izračunajte, za koliko ton odpadkov bi bila lažja naša narava. En dan skrbi seveda ni dovolj za ohranitev narave. Za zelen planet bomo morali delati vsak dan. Morali bomo začeti ločevati odpadke, saj bomo v nasprotnem primeru potonili pod količino smeti. Ogromno bi lahko pri čiščenju narave pomagale npr. osnovne in srednje šole, ki bi s t. i. projektnim tednom zaradi številčnosti šolarjev očistile ogromne površine. V Sloveniji je to 270.000 ljudi, ki bi pet dni čistili okolje. V skladu s strategijo trajnostnega razvoja, ki ga je najlažje razložiti kot "zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij", bi lahko Slovenija ali Ptuj kot mesto uvedla trenutno najnaprednejšo tehnologijo za ohranjanje narave, imenovano "zero waste", ali prevedeno "nič odpadkov". Njena naloga ni iskati poti, kako se znebiti odpadkov, ampak kako zagotoviti trajnostni način uporabe materialov že na samem začetku proizvodnih procesov. Ta tehnologija ni ideologija, nekatera velemesta in celo države jo že uresničujejo in so pridobile ogromno delovnih mest. V tem ima Slovenija priložnost, da postane prva v Evropi. Vse več je okoljevarstvenih organizacij, ki pa, razen ene - Greenpeace, skrajno radikalne in zame napačne, v okolju niso prepoznavne. Mediji jim ne pustijo večjega medijskega pojavljanja. Obstoj medijev je nenazadnje v veliki meri odvisen od gospodarstva, ki pa je največji onesnaževalec. Na dan Zemlje poteka mnogo aktivnosti, kot so razne demonstracije, zasaditve dreves, čistilne akcije, kulturne prireditve in drugi dogodki, v katere so vključene šole, nevladne organizacije, društva, lokalne skupnosti in druge skupine posameznikov, na različnih koncih sveta. Vse pa imajo iste cilje, opozoriti na pomen varovanja narave in okolja, graditi skrb in odgovornost posameznika za čisto in zdravo okolje ter izpostaviti dejstvo, da lahko le skupaj storimo odločilni korak in dosežemo zastavljene cilje. Dajmo svetu vedeti, da nam ni vseeno za naš planet. Tudi če boste na poti pobrali le en odpadek, bo to pripomoglo k čistejšemu okolju. Čeprav se vam morda zdi, da je naše čiščenje, glede na število divjih odlagališč in odpadkov, le pljunek v morje, pa vendar - velikokrat prav ti pripomorejo k lepšemu in bolj zdravemu okolju za vse. Žiga Simonič MODROST MESECA Domišljija je pomembnejša od znanja. Albert Einstein ru vstmiNJ Predčasne razrešitve župana in razpustitve mestnega sveta ne bo l 4 Veleposlanica Republike Turčije na obisku 4 Kolegij županov na Ptuju 5 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 6 Potrjevanje cen storitev s strani Mestnega sveta MO Ptuj 7-8 Dialog? 9 Nova Slovenija seje srečala s svojimi ministri 10 Memento - Ivek Ivan Rau 10 Večjo varnost bi lahko dosegli z boljšim sodelovanjem 11 1. spomladansko oranje in NUS! 11 Predsednik RS dr. Janez Drnovšek na obisku na Ptuju 12 Projekt Energetska zasnova MO Ptuj je zaključen 12 Edinstven karneval v Samugheu na Sardiniji 13 Ptujska Knjižnica z novim direktorjem 14 Mežanovi dnevi - razstava v Miheličevi galeriji 15 Iz Mestnega gledališča Ptuj 15 Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v ZRS Bistra 16 Stronger together 16 16. nacionalni otroški parlament 16 Na Arehu je bilo čudovito 17 Ptuj s Comeniusom v olimpijskem Torinu 17 Mladiko obiskali učenci iz Burgha-usna 18 »Možnosti so, čeprav ni lahko!« 18 Robert Križanič bo še naprej predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj 19 Dejan Zavec nov prvak Združenja IBF 20 Medalja tudi za Judo klub Drava Ptuj 20 Atletika - Največ uspeha za mlajše mladince 21 Silvester Vogrinec - portret mojstra 22 Nogomet 22 Vseživljenjska rehabilitacija 24 Memento - Jože Hadler 25 Princ karnevala in kopjaši Belgiji 27 Naslovnica: Spomladansko rezanje stare trte na ptujskem gradu Foto: Aleš Šprah Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99. telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p., Jadranska ulica 16, Ptuj, tel.: 02 771 08 82, gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: rcpro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurcšič - SDS. Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter I^tonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Predčasne razrešitve župana in razpustitve mestnega sveta ne bo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ne bo predlagala predčasne razrešitve ptujskega župana in razpustitve mestnega sveta Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je ugotovila, da v predlogu za predčasno razrešitev župana in mestnega sveta na Ptuju, ki ga je podal Stojan Žižek, sedaj že bivši predsednik sveta Mestne četrti Ljudski vrt, ni navedenih razlogov za pričetek tega postopka na Vladi RS in v Državnem zboru RS, zato ga služba tema dvema organoma ne bo podala. Pa se spomnimo, s katerimi nepravilnostmi, ki naj bi jih počela ptujski župan in mestni svet, je S. Žižek utemeljil svoj predlog: 1. neizvrševanje odločb ustav- nega sodišča (to sodišče je razveljavilo občinski Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema Catv Ptuj); 2. neizvrševanje odločb višjega sodišča (predlagatelj navaja, da je župan na podlagi začasne odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju z ustanovitvijo delniške družbe v upravljanje prevzel kabelsko-televizijski sistem, višje sodišče v Mariboru pa je navedeno začasno odredbo razveljavilo); 3. neizvrševanje Zakona o lokalni samoupravi (župan naj ne bi spoštoval 19. c člena tega zako- na, zaradi česar je transakcijski račun Mestne četrti Ljudski vrt že od februarja lani blokiran. Razlog za razpustitev občinskega sveta in razrešitev župana je lahko neizvrševanje odločbe ustavnega sodišča, ki mu ustava in zakon nalaga skladno ravnanje. Ker je bil z odločbo sodišča razveljavljen prej omenjeni občinski Odlok o Catv, drugih obveznosti in napotil pa odločba občinskim organom ni naložila (razen objave te odločbe v uradnem občinskem glasilu, kar je bilo izvedeno z objavo v Uradnem vestniku MO Ptuj), je treba to odločbo razlagati širše. Sodišče je občino nedvomno opozorilo, da izvajanje dejavnosti kabelske televizije kot gospodarske javne službe na način, določen z odlokom, ni možno. Zato je ptujski mestni svet izvajanje te dejavnosti uredil z ustanovitvijo delniške družbe, občina pa je vanjo vložila svoj kapital. Takšna oblika vlaganja kapitala je, kot pravi služba Vlade RS za lokalno samoupravo, možna in o tem je svoje pozitivno mnenje podalo tudi Ministrstvo za finance RS. Milena Türk Uspešno sodelovanje se nadaljuje Veleposlanica Republike Turčije Sina Baydur na prvem obisku pri županu Ptuja in direktorju muzeja Veleposlanica Republike Turčije nj. ekscelenca Sina Baydur je v marcu obiskala Ptuj, prvič po uradnem nastopu v Sloveniji, kamor je prišla prvega januarja letos. Nasledila je nj. eksclenco Balkana Kizildelija, ki po izredno uspešnem mandatu v Sloveniji na Ministrstvu za zunanje zadeve v Turčiji čaka na uradno upokojitev. Župan Ptujaje izpostavil odlično sodelovanje z njenim predhodnikom in izrazil upanje, da se bodo odnosi med veleposlaništvom Turčije in Ptujem okrepili. Veleposlanica je poudarila, da namerava nadaljevati dobre odnose, in to predvsem na kulturnem področju. Ker je tudi njej kultura profesionalno blizu, je županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu in direktoiju muzeja Alešu Arihu predstavila svojo zamisel o razstavi turške umetnosti na Ptuju. To bodo po vsej veijetnosti majhne preproge, imenovane čilim, iz privatne zbirke v Istanbulu. Najprej bo ta razstava postavljena v Istanbulu, izdan bo tudi katalog k razstavi. Ko bodo preproge razstavljene pri nas, bo potrebno dodati le še slovenski del. Izmenjave in različne aktivnosti med Ptujem in Turčijo so zelo bogate. Maja 2004 je bil na ptujskem gradu koncert komorne glasbe pod vodstvom turškega dirigenta Emra Aracija. Ob istem času so se pričeli prvi razgovori o potovanju portretov Turkov - turkerij iz ptujskega gradu v Istanbulu. Junija lani je bila odprta razstava turkerij v zasebnem muzeju Sakip Sabatici Museum v Istanbulu. Razstavljenih je bilo 48 potretov - turkerij, knjigi grofa Herbersteina in potovalni kovček iz 17. stoletja. Razstava je bila zaključena v oktobru. Oktobra istega leta so se portreti vrnili iz Istanbula in na ptujskem gradu je bila “ponovna” otvoritev turkerij, na kateri je sodeloval tudi turški veleposlanik. Do odprtja razstave je prav gotovo prišlo med drugim tudi po njegovi zaslugi. Nekaj dni za tem se je na Ptuju predstavila turška vojaška godba: Istanbul MEHTER Group, prav tako po zaslugi turškega veleposlanika. 15. decembra lani, na dan novo- letnega sprejema pri županu MO Ptuj, je ta turškemu veleposlaniku (to je bil zgolj po naključju tudi njegov zadnji dan uradnega predstavnika Turčije v Sloveniji) podelil priznanje MO Ptuj - pečat Ptuja z likom svetega Jurija. Med ptujskimi in turškimi gim- nazijci iz mesta Eregli poteka sodelovanje na jezikovnem področju. Cilj njihovega raziskovanja je iskanje tistih besed, ki imajo v našem in turškem jeziku enak koren. Tanja Ostrman Renault Foto: Aleš Šprah Župani so se v marcu sestali na rednem kolegiju v ptujski Mestni hiši Tokrat so spregovorili o trenutno aktualnih vprašanjih v Spodnjem Podravju: možnosti prodaje vložka Občine Ptuj v Termah Ptuj, o trgu dela in zaposlovanja na območju Ptuja ter o nadaljnjem razvoju, statusu in pomenu Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Pravne naslednice nekdanje občine Ptuj s sodnim sporom uveljavljajo lastniški delež v Termah Ptuj, d. o. o., saj je Občina Ptuj v to podjetje vložila tako zemljišča kot denar. V pravnem smislu je zadeva zelo zapletena. Terme Ptuj so v lasti Term 3000, te pa so del Poslovne skupine Sava. Pravico do deleža lastnine v Termah Ptuj pa ob občinah uveljavlja tudi Perutnina Ptuj. Župani so v razpravi soglašali, da dolgotrajni pravdni postopek za ta delež nikomur ne koristi. Župan Ptuja dr. Štefan Celan, ki so ga kolegi na eni izmed prejšnjih sej pooblastili za pogajanja v zvezi s to problematiko, je predstavil ponudbo za sodno poravnavo. V nadaljevanju so župani določili pogajalsko izhodišče za pristop k sodni poravnavi. Vlasta Stojak, direktorica ptujske Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, je navedla nekaj informacij o trgu dela in zaposlovanja na območju Ptuja v lanskem letu ter izvajanju dejavnosti v letu 2006. V Območni službi Ptuj so z izvajanjem dejavnosti zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja tesno povezani z dogajanji v lokalnem okolju. V lanskem letu jim je uspelo s pomočjo občin zaposliti, vključno z osebami zaposlenimi preko javnih del, 3.196 brezposelnih oseb. Izmed teh je 44 oseb ustanovilo lastno dejavnost, ponekod tudi z dodatnimi spodbudami lokalnih skupnosti. V letošnjem letu načrtujejo zaposlitve za vsaj 3.000 brezposelnih oseb; gre za zaposlovanje preko javnih razpisov, 300 naj bi jih vključili v javna dela, za okrog 70 oseb pa predvidevajo, da bodo ustanovile svoje podjetje. Hiša informacij oz. Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) izvaja svojo dejavnost na Ptuju že tretje leto. V letu 2005 je k sodelovanju pristopilo kar 12 občin. Dejavnost ocenjujejo kot nadpovprečno v obsegu in kakovosti dela. K sodelovanju vabijo še druge občine. V razpravi so župani ugotavljali, da na območju Spodnjega Podravja niso v celoti porabljena sredstva, namenjena za javna dela v tem letu. Dogovor je bil, da v vseh občinah ponovno prevetrijo možnosti za zaposlovanje nezaposlenih oseb preko javnih del, saj bo v nasprotnem primeru ta denar za Spodnje Podravje izgubljen. O nadaljnjem razvoju, statusu in pomenu Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Zupanom je bila predstavljena problematika, povezana z edino šolo s prilagojenim programom v širšem ptujskem okolju, ki je dotrajana in potrebna celovite obnove. Zgradba v starem mestnem jedru Ptuja, kjer šola deluje od leta 1979, je stara več kot 100 let ter popolnoma neprimerna za otroke s posebnimi potrebami. Soustanoviteljstvo šole je prevzela večina občin Spodnjega Podravja, kar je opredeljeno v Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraievalnega zavoda dr. Ljudevita Pivka. Šola je uvrščena med regijske zavode. Soustanoviteljice so občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. Občine Podlehnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slovenskih goricah pa so se soustanoviteljstvu odrekle in bodo sredstva za delovanje šole zagotavljale s sklenitvijo pogodb. V skladu z omenjenim odlokom občine soustanoviteljice in pogodbenice zagotavljajo sredstva za delovanje zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda in po deležu vpisanih otrok iz posamezne občine. Med sredstva, ki jih zagotavljajo občine, spada tudi najemnina, ki pa je namenjena zgolj za investicijsko vzdrževanje poslopja. Nikakor pa ne zadošča za pokritje stroškov, ki bi jih zahtevala izgradnja nove šole. V zadnjem obdobju se je pogled na poučevanje otrok s posebnimi potrebami končno spremenil. Otroci s posebnimi potrebami so vedno pogosteje vključeni v pouk v rednih osnovnih šolah. Žal nekaj otrok ne bo moč vključiti v redno šolo in zanje bo potrebno organizirati drugačno obliko poučevanja in vzgajanja. A to še vedno ne pomeni, da je potrebna ločena lokacija. Skandinavski model kaže, kako je možno ravnati v takih primerih. In ta ni slab. Ugotavlja se, da je najslabši model tisti, kjer otroke ločujemo. Po polemični in tehtni razpravi so se župani odločili, da bodo o tem problemu sprejeli odločitev po okrogli mizi, ki jo bo organizirala OŠ dr. Ljudevita Pivka in kjer bo ta problematika celovito in vsestransko predstavljena. Gostitelj kolegija županov v aprilu pa bo Občina Zavrč. Branko Novak Strukturne značilnosti brezposelnosti na območju ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje so sledeče: • med brezposelnimi je bilo ob koncu lanskega decembra 56,6 % žensk (v Sloveniji 53,7%), • iskalcev prve zaposlitve je bilo 27,6 % (v Sloveniji 25,0 %), • 30,9 % je bilo iskalcev zaposlitve, starih do 26 let (v Sloveniji 24,6 %), • starih nad 50 let je bilo 16,9 % (v Sloveniji 22,6 %), • prevladovale so osebe brez strokovne usposobljenosti s 37,1 % (v Sloveniji 40,2 %), • 39,7 % je bilo dolgotrajno brezposelnih (v Sloveniji 46,4 %). ZD ESTAVLJANKA ZDRAVJA AS POVEZUJE ! Obvestilo o javnem razpisu Za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v MO Ptuj za leti 2006 in 2007 Tudi v letošnjem letu nadaljujemo projekt SESTAVLJANKA ZDRAVJA, ki ga uspešno izvajamo že četrto leto. V letu 2005 je sodelovalo 30 izvajalcev s 45 programi promocije zdravja. Namen razpisa je izbira programov varovanja in krepitve zdravja, ki jih bo v letu 2006 in 2007 MO Ptuj sofinancirala na podlagi izbranih kriterijev javnega razpisa s ciljem izboljšati zdrahi preprečiti in upočasniti pojav dejavnikov tveganja za ni bolezni. Predmet razpisa so: - programi ohranjanja in utrjevanja zdravja, - programi primame in sekundarne preventive, - programi spodbujanja zdravega življenjskega sloga, ki je redna dejavnost društev in ustanov. Vabimo vas, da tudi letos sodelujete v javnem razpisu, ki je objavljen v prilogi Ptujčana, v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 4, in na spletni strani: www.ptuj.si Majd Erjavec Spet cene energentov in odvoza odpadkov ter poročila Na 39. redni seji mestnega sveta, ki je bila minulo sredo, so svetniki obravnavali naslednje akte in poročila: > izvajanje in dopolnitev sklenjene pogodbe med MO Ptuj in MC Jezero; že nekaj časa namreč občinska uprava ugotavlja, da bo potrebnih okrog dvakrat več sredstev za izgradnjo vse, s strani občanov iz te mestne četrti, zahtevane infrastrukture ob CERO Gajke (dve športni igrišči v Budini in Spuhlji, večnamenska dvorana v Spuhlji, ceste, cestna razsvetljava in ostala infrastruktura), posledično pa tudi daljši rok izvedbe, > predlog odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, > predlog sklepa o potrditvi cen distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v MO Ptuj, > predlog sklepa o potrditvi cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju MO Ptuj, družbi Čisto mesto Ptuj, > predlog obvezne razlage določb 19. člena Odloka o lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/III (»Breg«), območje »B«, > dopolnitev letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2006, > predlog sklepa o odobritvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za novogradnjo Vrtca Zvonček ob Mlinski cesti na Bregu, > predlog soglasja za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2006 za javni zavod Lekarne Ptuj, > osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča, ^■osnutek odloka o spremembah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v MO Ptuj ter > tri poročila o: ❖ poslovanju Lokalne turistične organizacije Ptuj, ❖ delu Varnostnega sosveta in ❖ poročilo Policijske postaje Ptuj o trendih varnostnih pojavov v MO Ptuj. Milena Turk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Uničene bankine ob cesti Krčevina-Vurberk - Pregled 10-letnega proračunskega vlaganja od leta 1996 do 2006 v PČ Rogoznica Vprašanje in pobuda Milana Petka: 1. Kako je s posodobitvijo regionalne ceste Ptuj-Krčevina pri Vurberku, ki se nadaljuje čez Vurberk in Duplek v Maribor oz. kdaj in kako bo ta posodobitev izvedena? Odgovor: Regionalna cesta R3 710/1292 Maribor-Vurberk-Ptuj je v upravljanju in pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pisno smo jih pozvali, naj nam v najkrajšem času podajo informacijo, kdaj se bo nadaljevala posodobitev regionalne ceste Ptuj-Krčevina pri Vurberku, ki se nadaljuje čez Vurberk, glede na dejstvo, da so v državnem proračunu sredstva za predmetno posodobitev predvidena. Pridobljen odgovor vam bomo posredovali. 2. Takoj ko bo sneg skopnel, je treba sanirati popolnoma uničene bankine ob cesti Krčevina-Vurberk, predvsem pa bankine od igrišča na Grajeni do začetka naselja Grajena v dolžini okoli 500 metrov. Odgovor: Pobudo smo posredovali upravljavcu ceste, Direkciji Republike Slovenije za ceste, ter jih pozvali k čimprejšnji realizaciji ureditve bankin na predmetnem odseku ceste. ♦ ♦♦ Pobuda Marjana Kolariča: V Ptujčanu naj se objavi pregled 10-letnega proračunskega vlaganja od leta 1996 do 2006 v PČ Rogoznica na področju komunalne in cestne infrastrukture ter za druge dejavnosti. Odgovor: Pregled vlaganja za obdobje 1996-2006 je izdelan v priloženi tabeli. Pregled realizacije PČ Rogoznica; cestna dejavnost 1996-2006 1996 NAZIV ODSEKA Merska enota; m-Im VREDNOST Preplastitev: Podvinci-Velovlek 4200 m2 7.630.000 Pacinje-Velovlek Modernizacija cest: 8000 m2 9.730.000 Gernce-Sp. Velovlek 950 m 19.950.000 Rogoznica 300 m 6.000.000 Pločniki Domavska 500 m 15.000.000 58.310.00« 1997 Preplastitev: Podvinci-Velovlek 6000 m2 8.700.000 8.700.000 1998 Preplastitev: Kicar-Podvinci 3500 m2 5.310.000 Pacinje-Domava 5000 m2 6.950.000 Modernizacija cest: Rogo/.nica-Podvinci 3000 m2 14.000.000 26.260.000 1999 Priklj. Rogoz. 100 m 2.040.000 Modernizacija cest 300 m 7.000.000 9.040.000 2000 Mod. Cest: Podvinci-Kicar AP postaje 3000 m 2 AP 15.000.000 15.000.000 2001 Mod. Cest Preplastitev cest 8000 m Slatič-Vorih 14.000.000 14.000.000 2002 Preplastitev, modernizacija Kicar 300 m cest Cesta skozi Žabjak AP Kicar Razširitev met. kan. 21-47 15.000. 000 18.000. 000 33.000.000 2003 Preplastitev, modernizacija cest: Kicar Podvinci Cesta skozi Žabjak 300 m 300 m Most na Rogoznici 14.000. 000 10.000. 000 24.000.000 2004 Modernizacija, preplastitev cest: Kicar Cesta skozi Žabjak 300 m AP Kicar Plačilo situacije 10.000.000 8.600.000 18.600.000 2005 Modernizacija cest: Gerenci Cesta skozi Žabjak 570 m Razširitev ceste 45-59 10.000.000 3.000.000 13.000.000 2006 Modernizacija cest Cesta Podvinci Cesta skozi Žabjak 5.000. 000 5.000. 000 10.000.000 20.000.000 SKUPAJ 1996-2006 240.810.000 Milan Pavlica Poročilo o izvedbi komunalne dejavnosti v MČ Rogoznica od leta 1997 do 2006 1997 Primarna kanalizacija Rogoznica (I. etapa ) 1.700.000 1.700.000 1998 Izvedba sekundarnega vodovoda Podvinci-Kicar Primarna kanalizacija Rogoznica (I. etapa) Kanalizacija Rogoznica (II. etapa) 13.300.000 61.010.000 50.000.000 124.310.000 1999 Primarna fekalna kanalizacija (11. etapa) in met. kanal (1. etapa) Rogoznica 58.400.000 58.400.000 2000 Fekalna kanalizacija Rogoznica (II. etapa) 5.200.000 JR ob Rogozniški cesti (III. etapa) 1.100.000 6.300.000 2001 JR v Podvincih (glavna cesta Ptuj -Juršinci) Invest, teh. dokumentacije - idejni program zasnove kanalizacije v Podvincih Sanacije kanala v Čarmanovi ulici Sekundama fekalna kanalizacija v Rogoznici (kanali C, E, F) 2.600.000 4.000.000 10.000.000 15.000.000 31.600.000 2002 Sekundama fekalna kanalizacija v Rogoznici (kanala B in D) Invest, teh. dokumentacije za kanalizacijo v Podvincih JR v Podvincih 9.300.000 3.200.000 10.100.000 22.600.000 2003 Sekundama fekalna kanalizacija v Rogoznici Projektna dokumentacija za JR Podvinci in izvedba II. 1.600.000 etape JR na območju 2. merilnega mesta 7.000.000 8.600.000 2004 JR v Podvincih 7.170.000 Sekundarna fekalna kanalizacija v Rogoznici (kanala A in B ) 13.700.000 20.870.000 2005 JR v Podvincih 10.100.000 Obrtna cona Spindlerjeva ulica (meteorni kanal) 15.000.000 16.100.000 2006 JR v Podvincih (rekonstrukcija) 5.000.000 Sekundami fekalni kanal B ob Dornavski cesti 6.000.000 Obrtna cona-Špindlerjeva ulica-meteorni kanal 17.000.000 28.000.000 SKUPAJ 318.480.000 Samo Segulin Potrjevanje cen storitev s strani Mestnega sveta MO Ptuj Način obračunavanja distribucije zemeljskega plina ter proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj Enajsti člen statuta MO Ptuj pravi, da je Mestni svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti Mestne občine. Med pristojnosti Mestnega sveta sodi tudi dajanje soglasij k cenam komunalnih in drugih storitev. Ker se prodajne cene distribucije zemeljskega plina ter prodajne cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja pogosto spreminjajo, bomo v nadaljevanju skušali pojasniti, zakaj do teh sprememb prihaja. Podlaga za obračunavanje zemeljskega plina je Pogodba o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo plina na območju MO Ptuj, kije bila 15. decembra 1997 sklenjena med MO Ptuj (koncedent) in Adriaplinom, d. o. o. (koncesionar), za obdobje desetih let. Torej velja do 16. decembra naslednje leto. V 17. členu omenjene pogodbe je zapisano, da se uporabnikom zaračunava fiksni in variabilni del prodajne cene zemeljskega plina. Variabilni del prodajne cene je sestavljen iz dobavne cene in iz distribucijske marže. Nadalje ta člen govori, da koncesionar predlaga, koncedent pa potrjuje povišanje oz. znižanje prodajne cene plina v skladu s spremembo dobavne cene zemeljskega plina (od podjetja Geoplin, op. p.) in to povišanje oz. znižanje se upošteva od dneva spremembe dobavne cene. Ker se distribucijska marža, ki je sestavni del variabilne cene, spreminja glede na indeks cen življenjskih potrebščin, lahko koncesionar predlaga spremembo variabilnega dela cene tudi, če se njegova dobavna cena ne spremeni. Fiksni del lahko koncesionar tekoče usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin in koncedenta o tem samo obvesti. Ker praksa kaže, da se dobavna cena plina podjetja Adriaplin, d. o. o., skoraj vsak mesec spreminja in da se vsak mesec indeks cen življenjskih potrebščin vsaj za malo spremeni, lahko tudi v prihodnje pričakujemo pogosto spreminjanje cen zemeljskega plina. Enako velja tudi za spremembo cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) namreč določa, daje cena sestav- STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del zajema stroške storitev, stroške dela, nujne stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja in se po tej uredbi, ki velja 12 mesecev, ne more spreminjati, variabilni del cene pa zajema stroške energentov (plin, ekstra lahko kurilno olje, mazut, premog, les ...), stroške energije za obratovanje naprav, stroške električne energije za pogon črpalk oz. druge variabilne stroške in stroške vode. Komunalno podjetje Ptuj uporablja kot vhodni energent za proizvodnjo toplotne energije zemeljski plin (92,15 %), ekstra lahko kurilno olje (3,65 %) in električno energijo (4,20 %). Uredba določa, da lahko Komunalno podjetje Ptuj, uveljavi zvišanje cene v primeru zvišanja cene ali spremembe strukture vhodnih energentov in mora uveljaviti znižanje cene v primeru znižanja cen ali spremembe strukture vhodnih energentov. Ker zemeljski plin predstavlja daleč največji delež v strukturi energentov, ima. po praksi sodeč, zvišanje prodajne cene zemeljskega plina podjetja Adriaplin, d. o. o., za posledico takojšnje zvišanje cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Mihael Janžekovič Borut Pahor se je sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo Predsednik vlade je sprejel pobudo Socialnih demokratov, da mora imeti sporazum o partnerstvu za razvoj tudi drugi del, v katerem naj se natančno določijo pravice in odgovornosti partneijev za uspeh reform. V drugem delu bi bilo zapisano, da podpisnice ne dajejo bianco menice za reforme, kot jih je sprejela slovenska vlada. Pomembno za SD je tudi dejstvo, da se zgodba začenja pisati na novo. Slabo bi bilo, če bi vlada vztrajala s paketom reform, ki je slab. Socialni demokrati želimo vplivati na reforme, predvsem pa zagotoviti ljudem socialno varnost in blaginjo. Predsednik B. Pahorje Janezu Janši predlagal še usklajevanje o vseh zakonskih predlogih še pred vložitvijo zakona v parlamentarno proceduro: "Ko enkrat vlada pride v parlament s konceptom, je mogoče spreminjati le še detajle, zdaj pa je do neke mere mogoče vplivati tudi na koncepte, "je poudaril. V drugem delu bi še zapisali dogovor o ustanovitvi partnerskega sveta, v katerem bi sedeli predsedniki parlamentarnih strank, ki bi se sestali v primeru dilem, zastojev ali zapletov. Občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora! Mirjana Nenad Lokalne volitve 2006 Letos jeseni bodo lokalne volitve in v vseh političnih strankah se že intenzivno pripravljajo nanje. Zavedajoč se pomembnosti volitev so najvišji organi DeSUS sprejeli predlog programskih usmeritev za letošnje volitve ter v ta namen imenovali operativni volilni štab. V programu je navedeno, kako opredeliti cilje stranke, kadrovske kriterije za evidentiranje in kandidiranje kakor tudi stališča glede sklepanja koalicij in financiranje lokalnih volitev. Volitve so priložnost za najširšo mobilizacijo članstva ter kadrovsko krepitev stranke. Prav pri volitvah so velike možnosti za stranko, da širši javnosti predstavi uresničenje programa stranke in vse tisto, kar je potrebno rešiti na lokalnem nivoju. Te naloge so predvsem: ureditev prometa, komunalna opremljenost zemljišč, graditev stanovanj za upokojence, ustanavljanje regij ali pokrajin ter učinkovito upravljanje proračunskih sredstev. V prihodnjem letu bodo prvič vidni učinki novega zakona in prav upokojenci morajo vedeti, da je to velika zasluga stranke DeSUS. Člane DeSUS in druge simpatizerje obveščamo, daje novi sedež Območnega odbora DeSUS in svetniške skupine na dvorišču poslovno-stanovanjske hiše na Krempljevi ulici 10 (preko sodišča). Trenutno so uradne ure vsaki četrtek od 9. do 12. ure. Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj N Si Ob praznikih Nova Slovenija K titanska Uudska stranka Minilo je kar nekaj praznikov, ki obeležujejo ljubezen, ženskost in matere. Materinskega dne se še posebej zavemo, saj je materinstvo naj večje poslanstvo in življenje največji zaklad, ki ga z rojevanjem lahko podarijo le matere. Vse to želimo s svojimi načeli stranke še bolj podpirati. Naj bo vsem ženam in materam lepo tudi skozi celo leto. Občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora - 27. aprilu. Mestni odbor N.Si Ptuj strankamladihslovenije s s Čestitke in zahvala vsem materam! www.srns.si V teh zadnjih marčevskih dneh se radi spomnimo na matere, ki 25. marca praznujejo svoj praznik. Na tem mestu jim pošiljamo naše dobre misli in zahvalo, saj vemo, daje njihov prispevek v družini in družbi neprecenljiv. Mestni odbor SMS Ptuj ptujCasms.si STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO/POLITIKA Silvi Fartek priznanje za življenjsko delo Med izjemnimi športniki, ki so s svojimi uspehi zaznamovali leto 2005, je tudi dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju športa v MO Ptuj Silva Fartek. Silva je športna pedagoginja, ki je v 39 letih zagnanega in požrtvovalnega dela ptujskemu športu vtisnila neprecenljiv pečat. Z občutkom za potrebe mlade generacije pa je marsikomu pomagala pri oblikovanju socialne realnosti. S športnim optimizmom in zagnanostjo je prežeto tudi Silvino dolgoletno delo v stranki. Podpredsednici MO SDS za prejeto priznanje iskreno čestitamo! Hkrati obveščamo vse občane in občanke, simpatizerje in člane, da se lahko vsaki ponedeljek v tednu, od 17. do 19. ure, z mnenji in pobudami oglasite na sedežu stranke - na Čučkovi 2. Mestni odbor SDS Ptuj ptuj@sds.si MfnadldS Podpredsednik državnega zbora na Ptuju Na povabilo Mestnega odbora Slovenske nacionalne stranke Ptuj sta 25. februaija Ptuj obiskala podpredsednik državnega zbora Sašo Peče in poslanec Boštjan Zagorac. V formalnem delu obiska smo razpravljali predvsem o ključnih projektih za MO Ptuj in vlogi Ptuja kot spodnjepodravskega regijskega središča. Govorili smo tudi o problematiki mladih športnikov v MO Ptuj in vlaganjih v šport na državnem nivoju. Sašo Peče je ob tej priliki obljubil, da se bo osebno aktivno angažiral na teh področjih. Gosta sta ocenila, da je delo Mestnega odbora SNS Ptuj odlično in da smo na jesenske lokalne volitve dobro pripravljeni. Sašo Peče in Boštjan Zagorac sta bila v neformalnem delu obiska prijetno presenečena nad zabavo v karnevalskem šotoru. Ptujčankam in Ptujčanom se zahvaljujeta za veliko prijetnih vtisov v našem mestu. Miroslav Letonja, predsednik MO SNS Ptuj Dialog? Mojca Drčar Murko se v knjigi Avtoportret, ki je izšla v tem mesecu pri Liberalni akademiji, sprašuje: »So pravičnost, strpnost, spoštovanje dane besede, pravica do človeka vrednega življenja zastareli ideali, ki jih je reformno življenje povozilo? Je slovenska družba res hotela zgolj zamenjati gospodarje, ne da bi jo zanimala utrditev vladavine prava?« Takšna in še veliko drugih vprašanj si postavljamo v dneh, ko predsednik vlade Janez Janša političnim strankam ponuja projekt z naslovom Partnerstvo za razvoj. V LDS smo ta korak sicer ocenili kot ponudbo za povezovanje in sodelovanje in prenehanje delitve ljudi na »naše« in »vaše«, toda če bi v državi vladala sproščenost, o kateri je SDS pred volitvami z zanosom govorila, se nam ne bi porajalo toliko dvomov in vprašanj. Prepričani smo, da je potrebno o ključnih razvojnih vprašanjih doseči čim širše družbeno soglasje in pritegniti ves ustvarjalni potencial, kar ga Slovenija premore. Strategijo razvoja Slovenije kot temeljni strateški dokument v LDS seveda podpiramo, nenazadnje je nastal večinoma v času prejšnje vlade, strinjamo se tudi o nujnosti ukrepov za izboljšanje stanja na posameznih področjih - to sedaj imenujemo socialne in gospodarske reforme. Normalno pa je, da prihaja do razlik v pogledih na to, kako te ukrepe izvajati in kako zaščititi položaj najbolj ranljivih družbenih skupin. Ker je bila pobuda J. Janše nejasna glede konkretne vloge opozicije, smo mu zastavili nekaj vprašanj in izpostavili nekaj potez sedanje vlade, s katerimi se v LDS ne moremo strinjati in jih ocenjujemo kot napake in nedopustne posege. Spremembe zakonodaje, ki jih koalicija sprejema v zadnjem letu in pol, gredo v zmanjševanje že pridobljenih pravic. Predvolilne obljube o zagotavljanju svobode medijev so se razblinile, takoj po prevzemu oblasti - zakon o RTV, novi zakon o medijih, kadrovanje v osrednjih slovenskih časnikih. Povečuje se politični vpliv na javno upravo - odpuščanje javnih uslužbencev iz nekrivdnih razlogov oziroma zaradi politične nekompatibilnosti je uzakonitev kadrovskih čistk. Posledica vseh očitkov o korupciji v preteklih letih je ukinitev protikorupcijske komisije in vzpostavitev političnega nadzora nad premoženjem funkcionaijev, ki bodo nadzirali sami sebe. Na področju zdravstva se povečujejo čakalne dobe, nabava novih operacijskih miz stoji, nedomišljeno in netransparentno se izvaja privatizacija javnega zdravstva, iz kliničnega centra odhajajo priznani strokovnjaki. S proračunoma za leti 2006 in 2007 so se za nekaj milijard znižala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, varstvo brezposelnih, ustvarjanje novih delovnih mest, programe varstva otrok in družine, prehrano učencev in dijakov, programe socialnega varstva in podobno. V zadnjem letu smo bili priča številnim (preštevilnim) kadrovskim menjavam v gospodarstvu, medijih, javni upravi in državni upravi, da bi jih lahko ocenili kot normalne. Vsi, ki so doživeli ta kadrovski cunami, »sproščene Slovenije« res ne vidijo. Zaradi vsega naštetega in preveč splošne pobude za sodelovanje LDS ni dala vnaprejšnjega pristanka za vse prihodnje spremembe in ukrepe. Sklicevanje na razvojne cilje Strategije razvoja Slovenije je eno, priprava in izvajanje konkretnih ukrepov pa nekaj povsem drugega. V LDS si bomo tako kot doslej tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prizadevali za blaginjo vseh državljank in državljanov. Podprli bomo vse ukrepe, kot smo to počeli že doslej, ki bodo zares vodili v modernizacijo družbe in izboljšanje kakovosti življenja v Sloveniji. Lidija Majnik Nova Slovenija seje srečala s svojimi ministri Ob obisku vlade Spodnjega Podravja smo se predstavniki občinskih odborov stranke sestali na družabnem srečanju z namenom, da izpostavimo nekaj vprašanj, s katerimi bi želeli lokalne probleme reševati v skupnih prizadevanjih s programi vlade. Ministri Nove Slovenije na kosilu s svojimi ptujskimi političnimi kolegi. Predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, sicer finančni minister, nam je pojasnil novosti v zvezi z reformami ter enotno davčno stopnjo. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je govoril o socialnih dodatkih in pomočeh ter o vodenju evidence prejemnikov finančnih pomoči. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan je predstavil potrebe po visokošolskem izobraževanju na območju Spodnjega Podravja. Dr. Lovro Sturm je prikazal stanje zaostan- kov sodnih obravnav okrajnega in okrožnega sodišča na Ptuju, sicer primerljivo s sodišči po Sloveniji, zaradi česar se predvidevajo prostorske širitve okrožnega sodišča. Pomembni projekti so rešljivi le s skupnimi napori in časovnimi razmejitvami. Na vse to smo želeli dobiti odgovore. Vlada je pred zahtevnimi nalogami, ki nam prinašajo dolgoročno uspešno razvojno strategijo. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na jesenske lokalne volitve, na katerih bomo nastopi- li samostojno z namenom, da izboljšamo rezultate. Vse več je poudarka na ženskih kvotah, na katere bomo v naši stranki še posebej pozorni. Janez Rožmarin Foto: Dejan Rožmarin MEMENTO Ivek Ivan Rau Jože Križančič, naš zvesti prijatelj, ljudski pesnik in pisatelj, izgnanec v nemške rudnike že kot 14-letni otrok, je ob 75. obletnici Ivana Raua pred šestimi leti zapisal in Iveku posvetil naslednje besede: "Življenje ni le en sam cvet. Veselje, žalost, skrbi, trpljenje in ljubezen, vtkani so v ta splet. Za srečne in nesrečne bilke človek se prijema in volja njegova jih razpleta. Zato naj Ti leče življenja reka v dolga in srečna leta. " Iveka smo 25. februarja pospremili na njegovi zadnji poti. Tam na Kogu. Tam, kjer je preživljal svojo mladost. V Lačave-si, kamor se je vedno rad vračal in obujal spomine na otroška leta. Nerad je govoril o sebi, kljub temu pa smo spoznavali in spoznali njegovo življenjsko pot. Po končani meščanski šoli je želel svoje znanje poglobiti še na mariborskem učiteljišču, vendar je vojna naredila svoje. Kot prisilni mobiliziranec v nemško vojsko se je po uspešnem izmiku pridružil partizanski vojski. V letu 1944 je dobil zvezo in se priključil partizanom v širšem domačem okolju. Njegova postojanka je bila v Sobetincih. Koliko zgodb bi nam lahko pripovedoval o tem, kako so prevažali novince preko Drave, kako so reševali 15. marca 1945 sestreljenega ameriškega pilota v Dražencih ... o delovanju v Halozah in kako je bilo v hajkah. Sprva je bil kurir, kasneje politkomisar Branko. Po vojni se je aktivno vključil v obnovo in izgradnjo razdeja- ne domovine. Leta 1946 je bil udeleženec največje mladinske delovne akcije Pesnica 1946 v Dornavi, kjer je kot ekonom skrbel za dobro počutje in prehrano 1500 brigadirjev. Vojna in življenje po njej sta pustili poseben pečat njegovi osebnosti. Po vojni je nekaj časa opravljal delo v upravni službi na Ptuju, po letu 1957, ko je prišlo do sprememb v politič-no-upravni organiziranosti tudi na Ptuju, je delo nadaljeval kot tajnik občinske skupščine. Dolgih sedemnajst let je ostal zvest temu delu, vmes pa je svoje znanje uspešno prenašal na mlajše rodove. Med opravljanjem svojega zahtevnega dela je še študiral in diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 ga je življenjska in karierna pot popeljala v Ljubljano, kjer je kot republiški sekretar, zadolžen za upravno področje in proračun, delal vse do leta 1986. In tudi v Ljubljani je Ivek rad pomagal študentom na Višji upravni šoli še po upokojitvi, kjer je s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami pomagal ustvarjati kvalitetne upravne delavce. S pravo mero in razumom je soustvarjal moderno upravo ter iskal rešitve primerne času in spremembam političnega sistema. Ves čas je sodeloval s ptujsko borčevsko organizacijo, leta 1992 pa postal njen predsednik do leta 2003, vse dotlej, dokler mu je zdravje to še dopuščalo. Prizadeval si je, da v to organizacijo vstopijo tudi mlajši. Tisti, rojeni po drugi svetovni vojni, tisti, ki spoštujejo vrednote NOB. Tisti, ki jim je mar za veličino NOB, ki znajo ceniti žrtve za svobodo, težko priborjeno, s krvjo in solzami. Preživel je tri države in dve vojni, za svoje delo pa prejel številna priznanja in odlikovanja. Naj končam z mislijo, ki jo je Ivek izrekel pred šestimi leti novinarju Tednika ob svoji 75-letnici: "Naj se tisti, ki spet sejejo sovraštvo in razdor, zavedajo zgodovinske odgovornosti in naj prenehajo bremeniti s tem mlado generacijo. Naj nas vzpodbujajo k enotnosti v različnosti, !e v tem je bodočnost. " Stanko Lepej, v imenu ptujskih brigadirjev in borcev Večjo varnost bi lahko dosegli z boljšim sodelovanjem Sredi marca se je sestal varnostni sosvet na svoji prvi letošnji seji. Razpravljal je o poročilu o delu v letu 2005, ocenil trende varnostnih pojavov v MO Ptuj, sprejel plan dela za letošnje leto ter se opredelil do nekaterih aktualnih nalog. Varnostni sosvet kot projekt partnerskega sodelovanja je bil ustanovljen 27. marca 2003 na osnovi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi in 21. čl. Zakona o policiji. Člani varnostnega sosveta aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli, in delajo v korist splošne varnosti. Sosvet obravnava in analizira varnostne razmere s področja klasične kriminalitete, javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja ter druge varnostne problematike, predlaga ukrepe za zagotavljanje varnejšega življenja in bivalnega okolja ter sporočila s preventivno vsebino. Prizadevanja družbe so usmerjena v izboljšanje pogojev življenja, pri čemer zraven materialnih temeljev igra pomembno vlogo tudi sistem vrednot. Varnost je vrednota, ki opazno vpliva na kvaliteto življenja. Če ni varnosti, ne pomenijo mnogo niti druge vrednote. Z vrednotami je vedno tako, da se menjavajo glede na potrebe občanov. Nekatere vrednote postajajo vedno pomembnejše druge izginjajo. Varnost je kot zdravje, na katerega ne pomislimo, ko ga imamo, in bi zanj dali vse, ko ga nimamo. Ukrepi za večje zdravje ali varnost se ne morejo narediti enkrat za vselej, ampak se ustvarjajo stalno in pri vsakem delu. Če izpuščamo vsakodnevne priložnosti, lahko pride do težav in do stanja, ko se moramo zelo potruditi za ponovno vzpostavitev varnosti. Varnost je tudi potreba in o njej največ mislimo takrat, ko smo ogroženi. Potreba po varnosti narekuje mnoge ukrepe, dejanja, pa tudi izvajalce in sredstva. Čeprav za varnost in dejanja na tem področju odgovarjamo vsi, imamo za strokovne preventivne in operativne naloge pri zagotavljanju varnosti organizirane tudi različne službe. Za koordinacijo dela ter doseganje višjih ciljev pri zagotavljanju varnosti imamo varnostni sosvet. Varnostna problematika mladih zaradi potreb in velikega pomena zahteva posebno obravnavo. Področje varnostne problematike mladih je zelo obsežno, saj zajema kar nekaj večjih sklopov različnih problemov, med katerimi prevladujejo področja nasilja med mladimi, uporaba prepovedanih drog, razne oblike vandalizma in podobno. O problematiki nasilja med mladimi so se ukvarjali mladi v okviru projektov, ki so se izvajali v šolah in ob sodelovanju CID-a, LAS-a, CSD Ptuj in mnogih drugih strokovnih institucij. Jasno je bila izražena potreba po večjem sodelovanja šol, CSD in različnih strokovnih služb, ki bi morale pomagati mladostnikom v težavah. Prevečkrat se zgodi, da se pristojne strokovne službe in CSD vključijo prepozno. Kljub mnogim pravicam učencev in dijakov le-te ne morejo biti razlog za zamujene priložnosti. Pozornost pri delu varnostnega sosveta je bila posvečena prometni varnosti, delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ciljem, ki so zajeti v lokalnem programu prometne varnosti. Sosvet se je soočil tudi s škodo, ki nastaja zaradi vandalizma, problematiko varovanja premoženja, zagotavljanjem varnosti ob koncu in začetku šolskega leta, uporabo pirotehničnih sredstev, varnostjo na raznih prireditvah, v mestnih in primestnih četrtih ipd. Pri pregledu informacije o trendih varnostnih pojavov za leto 2005, ki so zajeti v poročilu Policijske postaje Ptuj, je bilo ugotovljeno, da je bila varnost v letu 2005 na večini področij višja v primerjavi s predhodnim letom. Policijska postaja Ptuj je v posebnem projektu, pri katerem lahko organizacijo dela prilagaja aktualnim potrebam. To pa omogoča dobro sodelovanje z vsemi lokalnimi dejavniki. Na osnovi sprejetega programa za delo varnostnega sosveta v letu 2006 pa je možno zaključiti, da varnostni sosvet vidi mnogo možnosti, da z različnimi aktivnostmi na vseh področjih prispeva k odpravljanju vzrokov ogrožanja. Predpogoj je, da se v to dejavnost vključijo prav vsi dejavniki, kjer bo vidna vloga občine, policije in tudi družine, šol in drugih zavodov, s vključitvijo inšpekcijskih in pravosodnih organov pa vse do raznih društev, nevladnih organizacij in vseh občanov. Tako kot je stopnja ogroženosti odraz dela vseh dejavnikov, je tudi varnost odvisna od učinka teh. Mag. Janez Merc KOTIČEK ZA CIVILNO ZAŠČITO 1. spomladansko oranje in NUS! Minometna mina, premera 82 mm. Prihaja čas, ko bodo polja spet »zaživela«, kajti zemljo bo potrebno pripraviti za sejanje. Le redki kmetovalci pa se zavedajo, da zemlja včasih skriva nevarna presenečenja, še posebej pri globokem oranju. Nemalokrat se naleti na »čudne« kovinske predmete, ki so nekoč bili namenjeni uničevanju, a se iz neznanega vzroka niso aktivirali. Te predmete s kratico imenujemo NUS ali neeksplodirana ubojna sredstva (mine, bombe, projektili ipd.). Velikost, oblika in teža teh sredstev je različna. Vžigalniki so ponavadi cevaste oblike, velikosti svinčnika ali kozarca za 2 decilitra vsebine, mine za minomete in topove so težke nekje od 5 do 30 kilogramov ter dolge do okrog 50 centimetrov. Letalske bombe in projektili pa so lahko zelo veliki, tudi večji kot 200-litrski sod, ter dolgi več kot meter. Zelo pomembno je, da se teh sredstev ne dotikamo! Če je možno, je potrebno NUS čim hitreje označiti (z rdečo ali rumeno zastavico) in takoj poklicati Center za obveščanje na številko 112 ali policijo na 113! Pri tem navedite svoje podatke in natančen naslov kraja, kjer se NUS nahaja! Hkrati onemogočite pristop drugim osebam in še posebej otrokom, da bi se temu kraju približali! Ta sredstva načeloma niso nevarna, dokler se ne premikajo, toda rokovanje z njimi prepustite strokovnjakom! Da ne bi povzročili nepotrebnega prevelikega preplaha, je potrebno povedati, da ne gre za novo ali povečano nevarnost, ampak je ta prisotna že vsa desetletja po prvi in drugi svetovni vojni ter po zadnjem spopadu za osamosvojitev Slovenije, še posebej in še vedno pa na tistem območju Primorske, kjer je v 1. svetovni vojni potekala soška fronta. Matjaž Horvat ZANIMIVOSTI/ OKOLJE IN PROSTOR Predsednik RS dr. Janez Drnovšek na obisku na Ptuju Malo je trenutkov v zgodovini kateregakoli mesta, razen seveda prestolnic, ki se jih nameni obiskati predsednik države. V nekdanji državi Jugoslaviji se je Tito oglasil na Ptuju na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta in tedaj obiskal tudi ptujski grad. Tudi prvi predsednik v osamosvojeni Sloveniji Milan Kučan se je večkrat mudil v našem mestu, med drugim tudi kot častni pokrovitelj ptujskega kurentovanja. Dr. Janez Drnovšek je na Ptuj prišel že nekajkrat kot premier in kot predsednik stranke LDS. Kot naš aktualni predsednik pa se je samoiniciativno podal na pot na Ptuj prvič ravno v času, ko se je tukaj trlo tisoče obiskovalcev. Dan po karnevalski nedelji - tik pred pustnim torkom, v ponedeljek, 27. februarja, je bilo zategadelj še bolj fletno. V sončnem in lepem vremenu je bil dan kot nalašč za kratek izlet iz prestolnice v provinco. Na kratkem obisku v Zabovcih pri Markovcih si je predsednik ogledal star in nov Koroščev mlin ter se pobliže seznanil z naravnim načinom pridelave moke in s tem tudi bolj zdravega kruha. Optimističen glede odločitve za biopridelavo moke je izrazil upanje, da se bodo našli še kakšni posnemovalci ter k zdravi prehrani spodbudili tudi potrošnike. Na ptujskem gradu gaje pričakal letošnji princ pustnega karnevala hauptman Klinc Spuhljanski s svojo stražo, za katero se je dr. Drnovšek pošalil, da jo bo naprosil, če bi jo kdaj potreboval. Ob zvedavih vprašanjih prisotnih novinarjev (zanimanje medijev je bilo res veliko, saj so bile tam kar tri televizijske ekipe), je med drugim hudomušno odvrnil, da ne pozna odgovorov na vsa vprašanja in da bo moral vprašati kurente. Pred vhodom v grajsko poslopje ga je resnično s stiskom roke pozdravila trojica kurentov, med njimi župan dr. Štefan Čelan. Dobrodošlico mu je izrekel tudi direktor Pokrajinskega muzeja Aleš Arih ob izročitvi knjige o arheologiji na Ptuju in koledarja z motivi turkerij. Se prej si je v najožjem krogu skupaj z gostiteljema županom dr. Štefanom Čelanom in Alešem Arihom ogledal ptujski grad in v njem razstavljene muzejske zbirke. Vse od zbirk stanovanjske kulture do glasbil in orožja ter grajsko galerijo z mnogimi neprecenljivimi in dragocenimi eksponati, vključno s turkcrijami. O samem obisku in pogovorih z Princ karnevala, predsednik Slovenije in direktor muzeja na dvorišču ptujskega gradu. mestnimi oblastmi se je predsednik izrazil, da so potekali v prijaznem in prijateljskem vzdušju. Sledil je še ogled sakralnih spomenikov; ene najmogočnejših zgradb v mestu - minoritskega samostana, ki je z novim obnovljenim delom cerkve in njenim pročeljem res impozanten, ter se nato ustavil še na Hajdini v rimskem svetišču Mitreju. S tem je zaključil ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti. Po obisku državnih svetnikov, ki so prav tako v februarju zasedali na ptujskem gradu, in mnogih srečanjih, ki so jih organizirali ministri ter vlada skupaj z lokalnimi oblastmi, lahko upamo, da bodo takšni dogodki spodbudili h kvalitetnejšemu in tesnejšemu sodelovanju med središčem države in periferijo ter prinesli v obrobje države nekaj več kapitala in svežih idej za razvoj te regije. Boris Voglar Foto: Aleš Šprah Projekt Energetska zasnova MO Ptuj je zaključen Konec februarja je izdelovalec projekta Energetska zasnova MO Ptuj predal naročniku, ptujski občini, končni izdelek projekta. Sledi še obravnava na mestnem svetu. Namen projekta je bil podati predlog trajnostne energetske oskrbe MO Ptuj z oceno njegove tehnične in ekonomske upravičenosti. V ta namen je bilo potrebno opraviti analizo sedanjih in bodočih energetskih potreb in evidentirati možnosti bodoče oskrbe z energijo. Energetska zasnova podaja prve ocene o možnostih izrabe obnovljivih virov energije (OVE) v občini in predlaga različne ukrepe učinkovite rabe energije (URE). Predlagani so konkretni projekti OVE in URE. Predvidena je prva ocena potrebnih finančnih sredstev za izpeljavo le-teh. Izdelan je tudi akcijski, terminski in finančni načrt izvedbe posameznih predlaganih projektov. Med izdelavo energetske zasnove se je izkazalo, da je v občini kar nekaj potenciala prihrankov pri rabi energije, prav tako je bilo ugotovljenih nekaj možnih projektov izrabe obnovljivih virov energije. V akcijskem načrtu je nanizana cela vrsta projektov, ki predstavljajo predloge bodoče usmeritve občine na področju rabe in oskrbe z energijo. Ker je bil na področju javnega sektorja (osnovne šole, vrtci, javna razsvetljava) ugotovljen precejšen možen prihranek, so v akcijskem načrtu navedeni številni predlogi projektov, ki lahko privedejo do tega, na primer uvedba energetskega knjigovodstva v javnih stavbah, vgraditev solarnih siste- mov na osnovne šole in vrtce ipd. Predlagana je tudi skupina projektov, ki so namenjeni občanom, na primer sofinanciranje vgradnje solarnih sistemov na individualne objekte, sofinanciranje nakupa sodobnih kotlov na lesno biomaso ipd. Ker je bil na eni od kmetij na območju MO Ptuj ugotovljen dovolj velik potencial za izrabo bioplina v energetske namene, je v akcijskem načrtu predlagana tudi vključitev občine v ta projekt. Pokazala se je možnost za postavitev sistema lesne kogeneracije, to je soproizvodnje toplote in električne energije, kjer kot vhodni energent vstopa lesna biomasa. Možnosti za boljšo energetsko oskrbo MO Ptuj v prihodnosti ter za povečanje izrabe lokalno dostopnih, obnovljivih virov energije je več kot dovolj. Projekt je tako prav gotovo dobra osnova za načrtovanje prihodnjih usmeritev občine na področju energetike in podlaga za začetek izvajanja predlaganih ukrepov. Po potrditvi poročila na mestnem svetu sledi imenovanje energetskega mana-gerja občine. Njegova naloga bo nadaljnje organiziranje izvajanja posameznih projektov. Vsakršni predlogi so tudi v nadaljevanju vsekakor dobrodošli. Sporočite jih lahko na elektronski naslov mojca(a}bistra.si. Projekt energetske zasnove je namreč namenjen vsem občanom, zato je pomembno, da pri njegovi realizaciji in izvedbi s svojimi predlogi in svojimi pogledi na problematiko čim bolj aktivno sodelujete. Mojca Šibila, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj Edinstven etnografsko obarvan karneval v Samugheu na Sardiniji Februarja letos je v organizaciji Turističnega društva občine Markovci in v sodelovanju z Etnografskim društvom korant Markovci skupina tradicionalnih pustnih likov gostovala na karnevalu v osrednji Sardiniji, v kraju Samu-gheo. Ob tej priložnosti sta občini Markovci in Samugheo podpisali tudi listino Protokol prijateljstva, s katerim sta župana »položila« trdne temelje sporazumevanja, sodelovanja in prijateljstva med obema lokalnima skupnostima. V skupini Mamutzones iz Samughea se je lokalno pustno izročilo ohranilo v najbolj avtentični in najmanj modificirani obliki. Že od samih začetkov, odkar dr. Aleš Gačnik aktivno sodeluje s Sardinci na področju raziskovanja tradicij in kulturne dediščine, se mu je porodila ideja o povezovanju evropskih podeželij. Izmenjava različnih izkušenj med evropskimi podeželji predstavlja pomembno spodbudo za aktivno sodelovanje in iskanje medsebojnih skupnih interesov na področju kulture, izobraževanja, gospodarstva. Povorka s tradicionalnimi pustnimi liki iz Sardinije, na čelu z mamu-tzonesi, se vije po mestnih ulicah Samughea in se konča na trgu, kjer se prične zabava in druženje. Njihovi nastopi predstavljajo arhaično »dušo« Sardinije, ki se kaže v t. i. čaščenju kulta Dioniza. Mamutzones (levo) in Issohadore (desno) prihajajo iz kraja Mamoia-da na Sardiniji, ki se ponaša z Mediteranskim muzejem mask. Poleg sardinskih etnografskih likov je v muzeju stalna zbirka likov: koranta iz Slovenije, zvončarja iz Hrvaške, kukerja iz Bolgarije, gerosa (lik starca) iz Grčije itn. Po podpisu Protokola prijateljstva. Od leve: Angelo Deidda - Gigi (nekdanji župan in legendarni vodja skupine Mamutzones), Karel Majcen (predstavnik občine Markovci), dr. Emanuele Sanna (župan občine Samugheo), dr. Aleš Gačnik, ZRS Bistra Ptuj (pobudnik EU partnerstva). Kot poudarjata dr. Aleš Gačnik in režiser Marko Radmilovič, snovalca televizijskega dokumentarca Kurent se vrača, smo vsi začudeni začutili in ugotovili, da sta Sardinija in Štajerska v določenem pogledu »popolnoma« enaki, celo identični deželi. Sardinija je hkrati svojevrsten časovni stroj, ki nas vodi h koreninam pustnih tradicij na Štajerskem, v našo lastno preteklost, kjer v zaprti, s tradicijo prežeti pokrajini, prebivalstvo še simpatizira s poganskimi božanstvi. Besedilo in fotografije: Staša Cafuta ffoyra/t 13 Ptujska Knjižnica z novim direktorjem Dosedanja direktorica Tjaša M. Jukič ostaja v Knjižnici Matjaž Neudauer je v marcu novinarjem pojasnil nastale zaplete ob imenovanju novega vodstva in njihovo razpletanje. Na novinarski konferenci je predstavil tudi strokovno svetovalko Lidijo Majnik, ki je zaposlena kot višja knjižničarka in namestnica direktorja. Matjaž Neudauer je po odloku imenovan na mesto direktorja in ima dve leti časa, da opravi bibliotekarski izpit. Bivša direktorica Tjaša Mrgole Jukič ostaja v Knjižnici, in sicer kot vodja potujoče knjižnice. Knjižnica je ena osrednjih kulturnih institucij, ki ima za ohranjanje identitete naroda in negovanje ključnega pri tem - jezika - zelo pomembno vlogo. Ni nam vseeno, kaj se z njo dogaja ter smo ob tem prepričani, da varno pluje v prihodnost. Ob ustanovitvi novega oddelka medioteke ter načrtovanih novih delovnih mestih smo lahko gotovi, da bo ostala ena lepših in bogatejših slovenskih knjižnic, v kateri si bodo še naprej nabirali znanje in informacije mnogi rodovi ukaželjnih. Medtem je Tjaša M. Jukič vložila pritožbo, vendar mariborska inšpektorica za delo, ki je od ministrstva za kulturo dobila v obravnavo nastali zaplet, ni ugotovila nepravilnosti. S tem je potrjeno, da je svet zavoda ravnal pravilno in da v postopku ni bilo protiustavnosti. Pritožba bivše direktorice, ki seje nanašala na dejstvo, da novoimenovani direktor nima bibliotekarskega izpita, je bila s tem zavrnjena, saj ima po odloku o ustanovitvi Knjižnice kandidat, ki je imenovan v tem primeru, dve leti časa, da ta strokovni izpit opravi. Medtem si pomaga s strokovno svetovalko, kar je postala Lidija Majnik. Neimenovana kandidatka za direktorico Tjaša M. Jukič pa je medtem sprožila tudi sodni spor zaradi neizbire na razpisu za ravnatelja. Nepravilnosti v Knjižnici pa je ugotovil Inšpektorat RS za kulturo in medije, ki pravi, da 24. člen Odloka o ustanovitvi Knjižnice ni v skladu s 3. odstavkom Pravilnika o pogojih za izvajane knjižnične dejavnosti kot javne službe. Ta namreč določa, da morata direktor samostojne knjižnice, ki vodi strokovno delo knjižnice, in odgovorna oseba, ki vodi strokovno delo nesamostojne knjižnice, izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice - imeti morata ustrezno strokovno izobrazbo in bibliotekarski izpit. Zato morajo ustanoviteljice (občine) ptujske Knjižnice v treh mesecih uskladiti Odlok o ustanovitvi Knjižnice z veljavno zakonodajo. O nastavitvi Lidije Majnik za namestnico direktorja, ki je vznemirjala nekatere, češ da gre za politično nastavitev, je Matjaž Neudauer povedal: "Lidija Majnik je pred vstopom v poslanske vrste ptujsko Knjižnico vodila osemnajst let, zato menim, da ima dragoceno znanje in izkušnje." Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice med novinarsko konferenco pojasnjuje nastale zaplete. Matjaž Neudauer je bil pred tem direktor Dijaškega doma Ptuj. Na novinarski konferenci je opisal prve naloge svojega direktorovanja. To so: dogovori z župani občin v okolici Ptuja, ki so prej spadale v občino Ptuj in so uporabnice knjižnice, o sofinanciranju oz. o sodelovanju s potujočo knjižnico. Manj-ko števila zaposlenih trenutno rešujejo z zaposlovanjem v obliki javnih del, preko katerega zaposlujejo tudi iz drugih občin, ne samo ptujske, vendar imajo prioriteto tiste, ki v večji meri sofinancirajo zaposlitve, npr. Majšprek. Trenutno imajo preko javnih del zaposlenih šest ljudi. Deset manjkajočih zaposlitvenih mest pa bodo poskušali zapolniti v osmih letih, saj je tak zalogaj naenkrat preveč zahteven za financerja - Mestno občino Ptuj. Uspeli so si podaljšati rok za pripravo programa (gre predvsem za načrt o nakupu gradiva), ki jim je bil podaljšan do 3. marca in tako so na ministrstvo za kulturo oddali popolno vlogo. Program bi moral biti pripravljen že konec oktobra, tako da so bila sedaj na razpisu ministrstva za knjižnice predvidena sredstva že porabljena, saj se je razpis s februarjem zaključil. S tem je Knjižnica izpustila 2 milijona tolarjev (8348 €) državnega denarja. Ta program pa je tudi osnova za dodelitev občinskih sredstev za delovanje Knjižnice, ki jih v svojih proračunih pripravijo občine ustanoviteljice in pogodbenice. Novoimenovani direktor se z občinami tudi že dogovarja glede sofinanciranja bibliobusa. Tik pred koncem mandata je prejšnja direktorica Tjaša Mrgole Jukič osmim zaposlenim ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Štirje jih niso želeli podpisati, saj so vsebovale številna določila o kršitvah. Kot je povedal Matjaž Neudauer, so pogodbe na novo pripravili in jih ponudili v podpis, kar so zaposleni tudi sprejeli. Hkrati Knjižnica vrši tudi inventuro in ugotavlja, daje 2500 enot knjižničnega gradiva nevrnjenega. Gre za gradivo, ki ga dolgujejo bralci in za katero so že bili poslani opomini. V aprilu, ki ga obeležuje tudi dan knjige, bo za te dolžnike res praznik, saj bodo imeli ves mesec možnost vrniti gradivo in plačati le pavšalno zamudnino 3000 tolarjev, kar bo za nekatere dolžnike, ki imajo knjige celo od leta 1993, ob novih pravilih pri zamudninah res ugodno. Stare dolžnike bodo k vrnitvi pozvali tudi po pošti. Knjižnica se je od svoje preselitve na novo lokacijo na Prešernovi, v mali grad, ponašala s številnimi kulturnimi prireditvami. Razstave, predstavitve knjig, vse obogateno z glasbenimi, plesnimi točkami in z recitali, so bili na sporedu redno, vsak mesec. V Knjižnici je dobil marsikateri kulturni ustvarjalec možnost predstavitve svojega dela in ustvarjanja. O pogledih na politiko prireditev je Matjaž Neudauer povedal: "V skladu s sklepom sveta zavoda bomo do višine 30 odstotkov sofinancirali kulturne prireditve, ki ne sodijo v neposreden delokrog Knjižnice. Knjižnica prav tako ne bo več posegala v dejavnosti, ki jih kot osnovno dejavnost opravljajo drugi javni zavodi na Ptuju. " V sklopu pisma o nameri, ki sta ga med nedavnim obiskom vlade na Ptuju podpisala dr. Vaško Simoniti, minister za kulturo, in Milan Zver, minister za šolstvo in šport, je bila načrtovana selitev oddelka potujoče knjižnice v prostore nekdanje ptujske vojašnice. Vendar je Matjaž Neudauer s sodelavci po ogledu teh prostorov ocenil, da so skrajno neprimerni in da bi bila potrebna velika vlaganja, da bi jih ustrezno uredili. Zato je sklenil, da Knjižnica razpolaga z dovolj prostora, da bi lahko oddelek ostal v sklopu stavbe. Knjižnica se je prijavila na razpis za evropski zaposlitveni sklad. Obetajo si financiranje delovnega mesta sistemskega administratorja oziroma računalnikarja. Prek javnih del že imajo zaposlenega delavca, ki izpolnjuje pogoje za to delovno mesto. Knjižnica je namreč vključena v računalniški medmrežni sistem Cobiss, prav tako večina knjižničnega dela poteka po elektronskih medijih. Informator oz. sistemski administrator bi na tem delovnem mestu pomagal uporabnikom pri zahtevnejšem iskanju gradiva v sistemu Cobiss. Besedilo in foto: Boris Voglar 14 ifytpcasi IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ Premiera, nagrada in izmenjava z zamejskimi Slovenci na Koroškem Mežanovi dnevi - razstava v Miheličevi galeriji Nagrajenca Mežanovih dnevov 2006 Barbara Frank iz Maribora in Franc Simonič iz Ftuja. Zveza kulturnih društev Ptuj je skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in Območno izpostavo JSKD Ptuj pripravila razstavo Mežanovi dnevi 2006. Razstavo je 16. marca v Miheličevi galeriji odprl podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin, s pesmijo pa pospremil Komorni moški pevski zbor Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota. Razstavljena dela so bila izbrana na javnem razpisu Mežanovi dnevi 2006 na temo Odnos do okolja. Avtorji so s kritičnim’ pogledom in izbrano tehniko izpovedali svoj pogled na sodobna gibanja na področju ekologije, medsebojnih odnosov, potrošniške družbe, umetnosti ... Izbor razstavljenih del po odloči- tve žirije (Stanka Gačnik, umetnostna zgodovinarka, Jože Foltin, profesor likovne umetnosti, in Dušan Fišer, akademski slikar) je predstavila Stanka Gačnik. Na javni razpis Mežanovi dnevi 2006 je prispelo 63 del, največ iz severovzhodne Slovenije, pa tudi iz Bovca in Ljubljane. Žirija tokrat ni podelila prve, druge in tretje nagrade, ampak je podelila tri enakovredne nagrade za dela Barbare Frank Objem, Franca Simoniča Nekoč-danes in Žige Reharja Geneza konca. Razstavljena so dela 34 avtorjev, ki bodo na ogled do 9. aprila. Nataša Petrovič Foto: Rado Stropnik Ptujčan Jernej Brenholc pleše z Živo Vadnov na nacionalki Jernej Brenholc, študent na Ekonomski fakulteti v Mariboru in član Plesnega kluba Pingi Maribor, bo na RTV SLO 1 v oddaji Spet doma pri Mariu, ki je vsako nedeljo ob 20. uri, plesal z Živo Vadnov. Gre za skupni projekt RTV SLO in Plesne zveze Slovenije Zvezde plešejo, ki poteka v okviru omenjene oddaje in mu je vsak teden namenjenih okrog 25 minut programa. V tej oddaji, ki se je začela 26. februarja in bo trajala do sredine junija, nastopa devet plesnih parov, sestavljenih iz VIP osebe in izkušenega plesalca (nekdanji oz. sedanji tekmovalci). Jernej Brenholc bo plesal skupaj z miss Slovenije 2004 Živo Vadnov. Njun prvi plesni nastop, v prvem kolu so plesni pari razdeljeni v tri skupine, je že bil 26. marca (plesala sta sambo), drugi pa bo 2. aprila (plesala bosta tango). Njuno nadaljnjo sodelovanje v oddaji je odvisno predvsem od telefonskih klicev gledalcev. Ocenjuje jih sicer tudi žirija, katere ocena pa veliko ne vpliva na končni rezultat! Spoštovani bralci, oglejte si oddajo in sodelujte pri glasovanju! Plesni klub Pingi Zgodba o mladem paru, Cath in Philu, ki najameta sobo pri modri lastnici. Igra (ter njihovi odnosi in temperamenti) jih ujame v sobo, kjer se predeluje neskončen krog prepirov, igranja iger ter ljubezni. O tem in še o čem govori nova komedija Mestnega gledališča Ptuj z naslovom Tukaj, ki jo je zrežirala Ivana Djilas, vsem dobro znana po uspešnici Gregorjevo čudežno zdravilo, igrali pa bodo Dunja Zupanec, Aljoša Ternovšek in Alenka Tetičkovič. Dramatik, prevajalec in novinar Michael Frayn, eden uspešnejših britanskih avtorjev, ki je za svoje delo že večkrat prejel prestižno lovoriko za najboljšo komedijo leta, je v tej svoji pri nas prvič odigrani komediji obdelal težo človeške intimnosti, vsakodnevnosti, življenja v dvoje, individualnosti. Skozi like Cath, Phila in Pat se razkrivajo avtorjevi pogledi na poroko, minevanje časa in na komunikacijo oziroma na njeno težavnost. Ljubezen do Phila, redoljubnost, potreba po tem, da mu nasprotuje, praktičnost in nestrpnost do njegovih eksistencialnih bedarij predstavljajo simpatičen, vendar skrajno nadležen človeški paketek - Cath. Phil, emocionalno obramben, konstantno analizirajoč hipotetične situacije kot »neavtentične« in »pretirano determinirajoče«, je logičen in nestrpen do Cathinih otročarij. Pat, s konstantnimi reminiscencami na moža in otroke ter na prepire z njimi, tako nesamozavestno modra, daje toplino in cinični center te komedije o minevanju časa. Vse podobnosti v zvezi z lastnim življenjem v dvoje, ki jih bodo gledalci našli v tej predstavi, so zgolj naključne. Zato sem jim lahko brezskrbno nasmejijo. Kar nekaj ponovitev te prestave se obeta v aprilu, vključno z predstavo za oba abonmaja Odrasli. Hkrati pa naj vas opozorimo na zadnjo abonentsko predstavo za otroke (red Lutka in Račka - prav tako za izven) Odkod si, kruhek? v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Strokovna žirija je na pravkar minulih 15. dnevih komedije v Celju z nagrado za najboljšo režijo nagradila Tijano Zinajič, za njeno postavitev komedije Poljubljanje z Mr. Beanom Roberta Farquharja v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj. Pod njeno taktirko je, kot je zapisala žirija, protagonistoma uspelo razkriti grenko izkušnjo para srednjih let, ki na komičen način skuša preseči ovire vsakdanjih problemov in iz na videz banalnih situacij ustvariti režijsko stilno dovršeno podobo. Igralca Primoža Ekarta, ki je v tej predstavi ob soigralki Barbari Krajnc odlično odigral lik prikupno zmedenega, ne preveč uspešnega prodajalca pisarniških potrebščin, pa so na večer po odigrani predstavi ovenčali z laskavim nazivom komedijanta večera. Kmalu bo ta predstava gostovala v Kamniku. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci na Koroškem, ki že nekaj let uspešno poteka med ptujskim gledališčem in tamkajšnjimi odri, bo tokrat samo še utrdila medsebojna izmenjava dveh predstav, naš Kalisto 7 gre v Pliberk, otroška predstava Svet je ringaraja v izvedbi SPD Zarja in glasbenega gledališča Gabrijel iz Avstrije pa gostuje pri nas. Nenazadnje pa naj še vas opozorimo na predstavo Bdenje, ki se bo verjetno zadnjič odigrala na odru Mestnega gledališča Ptuj in na zagotovo zanimivo prireditev Območno revijo plesnih skupin v organizaciji JSKLD OI Ptuj. Kok Vilčnik fy/ym/i 15 Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v ZRS Bistra Stronger together ZRS Bistra Ptuj je 7. marca v prostorih OOZ Ptuj v sklopu projekta Stronger together uspešno organizirala brezplačni seminar Vodenje akcij tržnega komuniciranja. Nanj se je prijavilo več kot 30 zainteresiranih malih in srednjih podjetij kakor tudi posameznikov, ki želijo postati podjetniki. Seminarju v sklopu projekta do konca leta sledi še 5 seminarjev. Teme naslednjih seminarjev bo izbral vodilni odbor projekta v sodelovanju z zainteresirano javnostjo. Naslednji seminar bo predvidoma v aprilu. V okviru obiskov slovenske vlade južnega in vzhodnega Podravja je v februarju Znanstvenoraziskovalno središče Bistra obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan. Pogovarjal se je z direktorjem dr. Bojanom Pahorjem in sodelavci Zavoda, ki so delegaciji predstavili delo, načrte in dosedanje dosežke. Posebej so predstavili projektno pisarno ter projekte, ki jih ZRS Bistra trenutno izvaja. To so projekti Ekoplan, Stronger Together, Smart Region, Računalniško opismenjevanje brezposelnih oseh in Vem. Predstavili so tudi lokalno podjetniški center ter računalniško referenčni center, ki deluje v okviru ZRS Bistre Ptuj. Ministru in delegaciji so bili predstavljeni vsi temeljni znanstveno aplikativni projekti, ustavili pa so se tudi pri delu in razvoju mladih raziskovalcev. Pokazal je veliko zanimanje za regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev in mladinske raziskovalne tabore, ki jih organizira Bistra, ter pohvalil prizadevanja pri vzpodbujanju in razvoju znanstvenoraziskovalnega duha že pri osnovnošolcih in srednješolcih. Pohvalil je delo, znanstveno širino zavoda in predvsem prizadevanja ZRS Bistre za razvoj spodnjega Podravja. Projekt Stronger together izvaja ZRS Bistra Ptuj, delno ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Pobude Skupnosti Interreg III A (Sosedski program Slovenija/Madiarska/Hrvaška 2004-2006). S projektom želimo razviti močnejšo ekonomsko in socialno kohezijo v regiji z naraščajočo poslovno dinamiko in sodelovanje poslovnih regionalnih podpornih institucij. Cilj projekta je vzpostaviti mrežo med malimi in srednjimi podjetji, podpornimi, izobraževalnimi in ostalimi javnimi institucijami ter lokalnimi oblastmi, ki bo zagotavljala prilagodljivost, potrebno v ino- vativnem gospodarstvu. S tem bodo obstoječa, nova mala in srednja podjetja kakor tudi posamezniki, ki želijo postati podjetniki, pridobili boljše možnosti čezmejnega sodelovanja. S pripravo seminarjev in mrežnih dogodkov, na katerih se bodo predstavila uspešna podjetja, in spletnih strani želimo poglobiti čezmejne poslovne aktivnosti, ki bodo temeljile na dobrem čezmejnem sodelovanju. Vabljeni k udeležbi na nove seminarje in mrežne dogodke. Andrej Trunk Foto: Robert Novak Besedilo in foto: Danilo Čeh Minister dr. Jure Zupan v pogovoru z direktorjem ZRS Bistra Ptuj dr. Bojanom Pahorjem (na posnetku z desne). 16. nacionalni otroški parlament V marcu so se mladi zbrali v dvorani državnega zbora, kjer so lahko izrazili svoja mnenja o tabujih, ki so bili tema letošnjega nacionalnega otroškega parlamenta. Zasedanje so odprli dr. France Cukjati, predsednik državnega zbora, Franc Hočevar, predsednik ZPMS, Thomas Robertson, veleposlanik ZDA v Sloveniji, predstavnici makedonske- ga otroškega parlamenta in Filozofske fakultete. Po otvoritvi je spregovoril predsednik otroškega parlamenta v Sloveniji, ki je govoril o poteku in načrtih letošnjega zasedanja. Parlamentarci so se razdelili v štiri skupine, v katerih so nadaljevali debato. Govorili so o zasvojenosti, družini, spolnosti in zlorabah ter o drugačnosti. V razpravi o drugačnosti je sodelovala tudi predstavnica ptujske dr. Ludvik Horvat, psiholog s regije Kaja Bračko z OŠ Mladika. Vendar pa na zasedanju ni bila edina Ptujčanka. Sodeloval je še Primož Ciglar z OŠ Dornava, ki gaje doletela čast, daje lahko vodil skupino o družini. Po končanih pogovorih v skupinah so se mladi parlamentarci spet zbrali v veliki dvorani, kjer so predstavniki skupin predstavili ideje, sklepe in zahteve, do Primož Ciglar, Kaja Bračko, Matic Samobor Gerl in Viktorija Bezjak, mentorica OP z OŠ Mladika. katerih so prišli med debato. Te predstavitve so bile iztočnica za 15-minutni pogovor o vsaki temi, v katerem so lahko sodelovali vsi člani zasedanja. Večina predlogov se je nabrala med pogovorom o spolnosti, na primer: uvedba samoobrambe pri športni vzgoji, predstavitev spolnosti za mlade v stripih, uvedba modre telefonske številke za možnost pogovora o problemih s področja spolnosti. Glede na to, da se začetek spolnega življenja pomika vse bolj v mladostniška leta, so predlagali zgodnejšo spolno vzgojo v šoli. Na pogovoru so otroci izrazili željo po posebnem varuhu otrokovih pravic, ki so ga zahtevali že na vseh prejšnjih otroških parlamentih. Predstavnik varuha človekovih pravic pa je sporočil, da se bo varuh človekovih pravic odzval na povabilo šol in pripravil predavanje v kateremkoli kraju v Sloveniji. Predaval bo o pravicah otrok in možnostih uresničevanja otrokovih pravic. Mladi so v pogovoru izrazili različne resne in zrele ideje za bližnjo in daljno prihodnost, hkrati pa je bilo slišati tudi nekaj nestrpnih izjav. Na koncu so otroci izglasovali še temo za naslednji otroški parlament. Po pričakovanjih bo ta tema obravnavala mnenje mladostnikov o devetletki. Po zaključenem zasedanju so si otroci lahko privoščili še kosilo v parlamentarni jedilnici, nato pa so se odpravili domov. Matic Samobor (Jeri 9. r. OŠ Olge Meglič Prispevek o udeležbi na nacionalnem otroškem parlamentu je napisal učenec - novinar, ki se je poleg obeh predstavnikov otrok, njunih mentoric in koordinatorke otroškega parlamenta za ptujsko področje udeležil letošnjega zasedanja. Tokrat se je prvič zgodilo, da je eno od delovnih teles vodil osnovnošolec s ptujskega območja. To je bil Primož Ciglar iz Dornave, ki je svoje delo opravil odlično. Udeležbo na nacionalnem otroškem parlamentu je celotni ekipi z našega območja omogočilo Društvo prijateljev mladine Ptuj, ki je skupaj s CID Ptuj tudi regijski koordinator otroškega parlamenta. (Uredništvo) Na Arehu je bilo čudovito Smučke in bordi različnih velikosti in barv so bili naslonjeni na kamniti zid parkirišča pred hotelom Areh. Vse belo, prav idilično je bilo povsod naokrog. Še posebno prijetne za oko so bile s snegom pobeljene veje dreves, ki so se razprostirale blizu lepo urejenih smučišč. V jedilnici pa se je razlegal hrušč in trušč; otroška razposajenost in smeh sta se prepletala z ropotanjem krožnikov in jedilnega pribora. Vsi ti zvoki so se mešali z vonjem sestavin za toplo enolončnico. razlagale, medtem ko so nekateri že pospravljali smuči in se pripravljali za odhod domov. "Tudi starši smo obiskali smučarski tečaj na Arehu in smo nadvse zadovoljni. Prijetna pričakovanja v zvezi s Taja in Tina pred tekmovanjem. Zadnji dan smučarske šole je bilo organizirano tekmovanje. Čeprav je močno snežilo in je bila tudi cesta na Areh zasnežena, so ga izpeljali, kot so planirali. Njihova zadnja malica je bila, zaslužena po smučarskem tekmovanju, za mnoge prvem tovrstnem, in za povrh še v močnem sneženju. Polni vtisov so razpravljali o tekmovanju in doživetjih ter dogodivščinah iz preteklih petih dni, ki so jih skupaj preživeli na snegu. Sonce, sneg, mraz, neokrnjena narava, brezskrbnost, uživanje, ustvarjalna igrivost... "Med zimskimi počitnicami je Smučarski klub Ptuj popeljal na Pohorje za velik avtobus osnovnošolcev. V spremstvu šes-tih strokovno podkovanih uči-teljev smučanja in dveh učiteljev bordanja z večletnimi izkušnjami in veljavno licenco so se v februarju učili prvih smučarskih korakov, nekateri pa tudi že elegantnejšega vijuganja po areških strminah. Otroci so bili razdeljeni v manjše skupine, urnik pa je potekal po naslednjem ritmu: dve uri smučanja, odmor za malico, spet dve uri smučanja in igre na snegu. Zadnji dan so organizirali tekmovanje, kjer so bili vsi zmagovalci, za kar so prejeli medalje, " nam je povedal Aleš Bezjak iz SK Ptuj. Tina Turk iz Kidričevega ter Taja in Larisa Glažar iz Hajdoš niso skrivale navdušenja. "Na Arehu je bilo čudovito. Že prej smo smučale, tako da smo v teh dneh svoje znanje še izboljšale. Prijeten občutek je. No, ko padeš, je malo manj prijetno, ampak se že pobereš. Pogrešale bomo prijateljice, ki smo jih tukaj spoznale. A saj bomo še obdržale stike, " so polne vtisov počitnicami so tista, ki otroku dajejo moč za nove in nove podvige v njihovem vsakdanjiku. V družbi sovrstnikov so mladi smučarji skupaj doživeli nek drug košček Slovenije na nek drugačen način. Hvala, " je bila navdušena Urška Glažar iz Športnega zavoda Ptuj. Ivo Kornik Fotoarhiv Smučarskega kluba Ptuj Ptuj s Comeniusom v olimpijskem Torinu Osnovna šola Mladika je že peto leto vključena v mednarodni projekt Comenius. Vanj so vključene šole iz devetih evropskih držav: Finske, Nemčije, Estonije, Poljske, Španije, Italije, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Vsako leto je okviru projekta organiziran mednarodni razred - INTERNACIONAL CLASSROOM, ki je bil letos izpeljan v italijanskem mestu Torino med 5. in 12. marcem v osnovni šoli "Michelle Lessona". Mednarodnega razreda seje udeležilo pet učencev iz vsake države v spremstvu učiteljev. Vsaka država je v Torinu predstavila šolo in mesto, iz katerega so bili udeleženci. Ptuj in Slovenijo so promovirali učenci tretjega, četrtega in petega razreda: Ela Peklar, Luka Vaupotič, Domen Lisjak, Ivana Djakovič in Aljaž Vaupotič v spremstvu učiteljice Melite Vidovič in Silve Foršt-narič. Cel teden so potekale na šoli in izven nje najrazličnejše aktivnosti: glasbene, likovne in športne delavnice; ogled kulturno-zgo-dovinskih znamenitosti mesta Torina in okolice. V okviru aktivnosti so učenci pokazali svoje znanje tujega jezika, kreativnost, ustvarjalnost ter inovativnost skozi izbrane metode dela v t. i. učenju v krogu (Learning circle). Dejavnosti, ki so jih učenci izvajali na srečanju, so zajemale predvsem spodbujanje učencev h komunikaciji, vzpostavljanju novih prijateljskih vezi, spoznavanju kultur drugih evropskih držav, večji samostojnosti ter osebnostni rasti. Melita Vidovič in Silva Forštnarič VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ PRAZNOVANJA Mladiko obiskali učenci iz Burghausna aše mesto se vedno bolj povezuje s partnerskimi mesti, predvsem z Burghausnom na področju izobraževanja, kar vpliva in sooblikuje tudi delo v osnovnih šolah. Povezovanje nam prinaša boljše poznavanje nemškega govornega območja, obiske in izmenjave učencev, s tem pa boljšo poznavanje njihovega šolskega sistema in njihovih dognanj. V lanskem šolskem letu smo začeli izmenjavo učencev, ki obiskujejo »Hauptschule Franz Xaver Gruber« v Burghausnu, in sicer smo na OŠ Mladika gostili razred učitelja Hannesa Schneiderssa ob spremljavi Ane-Marie Weschter. Naše druženje se je v pustnem času nadaljevalo z obiskom učitelja Batholomäusa Lehrhuberja. Pet nemških učencev je bivalo pri družinah naših otrok. To smo ponovili tudi v tem šolskem letu, ko smo v februarju gostili šest učencev, ki so bivali pri družinah, in 21 učencev učitelja Hannesa Schneidersa, ki so bivali v mladinskem hotelu Kurent. Obe skupini sta nas obiskali hkrati. Ob tem smo izvedli spremljevalni program dejavnosti, da bi njihovi učenci spoznali naše mesto, šolo in posebnosti pustnega časa. Skupini je sprejela in pogostila ravnateljica Sonja Purgaj, ki jim je razkazala šolo. Ob tem ji je učitelj B. Lehrhuber predal vabilo o obisku naših učiteljev v Burghausnu. Gotovo je to del povezovanja na partnerski ravni mest, ki smo se ga učitelji zelo razveselili. Nemški učenci so pod mentorstvom učiteljice Miroslave Mijačevič ustvarjali izdelke iz gline. Ob tem jim je na pomoč priskočil učitelj Bogomir Širovnik, ki se je preoblekel v kurenta, tako da so učenci lahko videli pustno masko, ki so jo kasneje oblikovali. Prav tako smo jim pripravili kulturni program, ki je potekal v nemškem jeziku. Z učenci sva ga pripravili učiteljici, ki poučujeva nemščino. Učiteljica Vesna Hojnik seje predstavila z učenci razredne stopnje. Naše druženje smo nadaljevali v šolski telovadnici s športnimi igrami, za katere sta poskrbela učitelja Anica Ternovšek in Bogomir Širovnik. Vsi učenci so skupaj obiskali Ljubljano. Prav tako so si ogledali balonarske polete, staro mestno jedro Ptuja in se kopali v Termah. Učenci, ki so se udeležili izme- njave, so zapisali: »Zelo mi je bilo všeč, da smo se vsak dan nekam odpravili in se tam tudi zabavali. Santa pa komaj čakam, da odpotujem v Nemčijo. Mojca Zemljarič, 7. a Ob tem sem se veliko naučila, ker sem morala govoriti nemško. Ana Meznarič, 7. a V sredo popoldan smo igrali športne igre. Igrali smo v mešani zasedbi. Zmagala je moja skupina. Z Maxom sva se razumela zelo dobro. Rok Galun, 7. b Četrtek je bil prav zanimiv dan, saj smo obiskali našo prestolnico Ljubljano. Rebeka Komel, 7. a Z učenci iz Burghausna se bomo spet srečali v maju. Karmen Ivančič Ob slovesu na šolskih stopnicah. »Možnosti so, čeprav ni lahko!« Mladi forum SD Ptuj in Ženski forum SD Ptuj sta ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, pripravila tri dogodke - dopoldne so člani Mladega foruma izvedli sedaj že tradicionalno akcijo, s katero želijo s podaritvijo cvetov poudariti pomen žena v družbi. Ženski forum SD Ptuj pa je popoldne organiziral okroglo mizo na temo A smo enakovredne! Povezovalka okrogle mize Alenka Krabonja je polni zbrani dvorani hotela Mitre na začetku predstavila zastopanost žensk v političnem in gospodarskem življenju ter izpostavila stopnjo brezposelnih mladih izobraženih žensk. Na temo brezposelnosti je več povedala prva gostja okrogle mize Vlasta Stojak, direktorica Urada za zaposlovanje Ptuj, med drugim tudi to, da po podatkih urada za delo RS ženske kasneje stopajo v delovno razmerje, zaposlene pa so predvsem v storitvenih dejavnostih (predvsem v trgovinah), v javnih upravah, izobraževanju in zdravstvu. Druga gostja mag. Majda Potrata, poslanka SD v državnem zboru RS, pa je poudarila slabo zastopanost žensk v javnem in političnem življenju. Državni zbor RS ima v svojih vrstah 12 poslank ali 13 %, kar je zelo pod povprečjem EU. Po živahni razpravi na okrogli mizi je sledila gledališka predstava v gledališču. Pred predstavo je imela slavnostni nagovor dr. Ljubica Šuligoj, častna občanka MO Ptuj. V svojem nagovoru je poudarila pomen žensk v vseh sferah življenja in se na kratko spomnila zgodovinskih dogodkov ob 8. marcu. Socialni demokrati Ptuja smo s projektom želeli pokazati na signifikantnost udeležbe žensk v javnem, družbeno-politič-nem življenju. Anka Ostrman je večkrat izpostavila problem, da je v današnjem svetu enakopravnost velikokrat le navidezna oziroma ostaja le na papirju. Eno osnovnih načel socialne demokracije je enakopravnost, ne le v besedah, temveč predvsem v dejanjih. Mirjana Nenad Turneja za novi socialno demokratski program bo tudi na Ptuju. Gostje dr. Igor Lukšič, dr. Jernej Pikalo, dr. Patrik Vlačič, Sebastijan Jeretič, Matevž Frangež, Žiga Čebulj in Dejan Levanič bodo govorili o prihodnosti in vrednotah socialne demokracije. Vljudno vabljeni v sredo, 26. aprila, ob 18. uri v hotel Mitra. 18 '///prnst KOLNKIŠTA / RETROSPEKTIVA FILMOV ANDREJA TARKOVSKEGA Največji Štirinajsta retrospektiva Kolnkištinega filmskega krožka pod okriljem Kluba ptujskih študentov, ki s tem začenja peto leto svojega delovanja, je v znamenju velikana filmske umetnosti - Andreja Arsenijeviča Tarkovskega. V marcu in aprilu, po novem ob sedmi uri zvečer v nedeljo, poteka v Kolnkišti prikaz vseh sedem njegovih celovečernih mojstrovin. Tarkovski, rojen leta 1932 v Zavrožju blizu Moskve, je sin znanega pesnika in prevajalca Arsenija Tarkovskega in igralke Marije Ivanove. Kot deček v umetniški družini je bil deležen klasične vzgoje, ukvarjal se je z glasbo in slikarstvom. Leta 1954 se je vpisal na visoko filmsko šolo v Moskvi (VGIK), nase pa je prvič resneje opozoril s kratkometražnim diplomskim filmom Valjar in violina (1960). V petindvajsetih letih, ki so sledila, je posnel sedem celovečernih filmov, sedem veličastnih mojstrovin, zaznamovanih s prepoznavno avtorsko poetiko, kar je ruskega režiserja okronalo za eno najpomembnejših figur, kar jih v svojem kratkem obdobju obstoja beleži zgodovina sedme umetnosti. Tako kot večina velikanov umetnosti je umrl prezgodaj, v Parizu leta 1986. Njegov prvi celovečerni film Ivanovo otroštvo (1962) je pritegnil tako sovjetsko kot tudi svetovno občinstvo. Zanj je prejel zlatega leva v Benetkah. Po prvencu, kjer je močno čutiti vpliv sovjetske montažne šole, sledi epsko obarvani film Andrej Rubljov (1966). Zaradi težav s cenzuro v Sovjetski zvezi je bil javno prvič prikazan leta 1969 v Cannesu, kjer je osvojil nagrado mednarodne filmske kritike. Sledita ekranizacija znanstvenofantastičnega romana Stanislava Lema Solaris (1972, posebna nagrada žirije v Cannesu) in avtobiografsko Zrcalo (1974), verjetno ena najbolj avtentičnih izpovedi avtorjeve intime v modernem filmu. Po Stalkerju (1980), posnetem po romanu Bratov Strugatski, ki ga preveva večpomenska simbolika imaginarnega odhoda v 'Zono', je Tarkovski zapustil domovino in odšel v Italijo. Tam je posnel Nostalgijo (1983), ki odraža njegovo soočenje z dejstvom, da v tujini ni nič manj tuj kot doma. Leta 1986 je režiral še svoj zadnji film Žrtvovanje, tokrat na Švedskem, za katerega je prejel posebno nagrado žirije v Cannesu. Nedvomno gre za enega najpomembnejših predstavnikov filmskega modernizma. V svojem opusu se odlikuje z bogastvom in raznolikostjo stilnih postopkov. Medtem ko v svojih začetkih združuje vse značilnosti klasičnega sovjetskega filma, se kasneje začne nagibati h kompleksni simboliki z elementi pravoslavne mistike in pesimizma. Čeprav je izrazito poetičen in metafizičen, svojim filmom dodaja tudi epsko dimenzijo. V ospredju je odnos umetnika in družbe, ki ga obravnava skozi arhetipsko simboliko. Vzljubiti filmsko umetnost Andreja Tarkovskega zahteva polno angažiranost gledalca, neobremenjenost s filmskimi klišeji in intuitivno sposobnost čutenja njegove metaforike. PROGRAM V KOLNKIŠTI - APRIL RETROSPEKTIVA FILMOV ANDREJA TARKOVSKEGA nedelja, 2. april, 19:00 ZRCALO nedelja, 9. april, 19:00 STALKER nedelja, 16. april, 19:00 NOSTALGIJA nedelja, 23. april, 19:00 ŽRTVOVANJE KONCERTI sobota, 8. april, 22:00 Koncert skupine KULA Glasbena skupina KULA prihaja iz Hrvaške, natančneje iz Čakovca. Vsi, ki so vam pri srcu pravi rockerji. ki živijo na odru in cesti, in vsi, ki se radi vračate v 70. in 80. leta, ko je ta glasbena zvrst dosegla svoj višek, vljudno vabljeni v Kolnkišto. POTOPISNA PREDAVANJA sobota, L april, 20:00 NAJPREJ JE ČLOVEK LETEL Z BALONOM Med oblake vas bo z raznimi video prispevki, diaprojekcijo, fotografija- mi in še marsičim popeljal Branko Ambrožič iz Balonarskega kluba Ptuj. petek, 14. april, 20:00 Potopisno predavanje KUBA Kuba je največja otoška država karibskega morja in posebna ni le zaradi svoje glasbe, plesa ter cigar. Najmočnejši pečat Kubi že desetletja daje komunistična diktatura, ki jo vodi karizmatičen, 78-letni Fidel Castro, o podnebju, kulinariki, zgodovinskih prelomnicah, prevoznih sredstvih, problemih popotnikov ... Predaval bo Boris Ferk. petek, 28. april, 20:00 Potopisno predavanje PLEŠOČA BRAZILIJA O Braziliji krožijo številni miti o postavnih mladcih in brhkih dekletih, nepozabnih karnevalih, nasmejanih ljudeh, dolgih peščenih plažah s kokosovimi palmami ... Predavali bosta Petra Potočnik in Komana Lap. DRUŽABNI VEČERI četrtek, 13. april, 18:45 XVI. TURNIR U TAROKU četrtek, 27. april, 18:45 XVII. TURNIR U TAROKU Robert Križanič bo še naprej predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj Na rednem zboru Stranke mladih Slovenije (SMS), ki je bil v marcu, je bila na dnevnem redu izvolitev funkcij. Po mnenju prisotnih je dosedanji predsednik SMS Robert Križanič dovolj dobro opravljal svoje delo in si tako prislužil še en mandat. Podpredsednik MO SMS Ptuj je Marko Čuš. Član izvršilnega odbora je Iztok Rogina, ki je tudi predsednik Gibanja slovenske mladine (GSM) na Ptuju. Predsednik nadzornega odbora je postal Dejan Klasinc. »SMS na Ptuju se bo naprej zavzemala za programe in investicije MO Ptuj, ki bodo v dobrobit vseh Ptujčanov, ne glede na starost ali mestno četrt, v kateri so doma. Seveda gre vse skozi prizme oči mladih, ki želimo na Ptuju konstruktivno vzdušje in zdravo okolje. Predvsem pa želimo Ptuj razvajati in mu dajati. Robert Križanič Le če bomo sami aktivni, bomo živeli dobro«, so bile sklepne misli zbora MO SMS Ptuj. Pogovor je potekal tudi o letošnjih volitvah. V MO SMS Ptuj razmišljajo tudi, da bi na jesenskih volitvah predlagali svojo župansko kandidatko ali kandidata. Besedilo in foto: Ozren Blanuša Dejan Zavec nov prvak Združenja IB F 20. zmaga slovenskega poklicnega boksarja - Sodnik je neenaki dvoboj prekinil sredi šeste runde, ko je bil Čilenec že dodobra načet - Dejan Zavec zdaj medcelinski prvak združenj WBÜ in IBF - Župan dr. Štefan Čelan pripravil sprejem zanj Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec (20 dvobojev, 20 zmag, 12 k. o., brez poraza), si je v soboto, 25. marca, zvečer z manjšo zamudo priboril najlepše darilo za 30. rojstni dan, ki ga je praznoval 13. marca. Z zmago nad tri leta starejšim Čilencem z avstrijskim potnim listom Joelom Sebastianom Mayom (35 zmag, 24 k. o., 7 porazov) ni le ubranil naslova medcelinskega prvaka po različici World Bowing Organization (WBO) v velterski kategoriji (do 66,7 kg), ki ga je osvojil konec lanskega septembra v Pragi, marveč je svojo bogato zbirko lovorik v športnem centru T.U.R.M. v Oranienburgu pri Berlinu obogatil še z enakim pasom združenja International Bowing Federation (IBF). Spopad seje začel natanko tako, kot si je Dejan zamislil. Hitro se je prilagodil na ritem Čilenca in mu začel sčasoma vsiljevati svojega. »S trenerjem Wernerjem Kirsc-hem sva skovala odlično taktiko, ki se je pokazala kot prava. Čakal sem na nasprotnikove napake in jih takoj kaznoval. Vedel sem, da igra Mayo le na eno karto, na zmago z enim udarcem. Nekajkrat me je sicer zadel, vendar brez vidnih sledi. Že v tretji rundi je Zavec tekmecu prebil arkado nad levim očesom, v šesti pa je začel Joel močno krvaveti zaradi nesrečnega trka z glavama. Tako je nastala druga rana na Mayovem obrazu. Pregledal ga je dežurni zdravnik in prekinil dvoboj,« je pojasnil Dejan. Ker slednja poškodba ni bila namerna, so sodniki prešteli točke in za prepričljivega zmagovalca razglasili Ptujčana. Vodstvo nemškega profesionalnega boksarskega kampa Sport Events Steinforth (SES) iz Magdeburga je bilo seveda navdušeno. Prav tako seveda skupina navijačev našega šampiona iz Maribora, Ptuja, Leskovca, Gabmika in Raven na Koroškem, ki gaje ves čas bučno spodbujala in Zavec se jim je oddolžil z zmago. »Mr. Sympathikus« je razkril, da naj bi lovoriko bržčas branil že 23. maja v Portorožu. Še pred tem pa se bo naš najboljši boksar odpravil v ZDA na razgovor o nadaljnji športni poti z znamenitim Donom Kingom. Ivo Komik Foto: Čtomir Goznik 23. NEW YORK OPEN 2006 Medalja tudi za Judo klub Drava Ptuj Prestižni 23. turnir v judu New York Open 2006 v marcu je bil za Klemna Ferjana (JK Drava Ptuj) zelo uspešen, saj je osvojil prvo mesto. Zaradi razpisane denarne nagrade za zmagovalca v vsaki kategoriji je bila mednarodna zasedba pričakovano zelo močna. Naši trije judoisti, ki so na pripravah v Kanadi, so na tekmovanje v New York odpotovali skupaj s kanadsko reprezentanco iz Montreala, kjer trenutno trenirajo in pilijo formo za evropsko prvenstvo. Na blazine je od naših prvi stopil ptujski judoist Klemen Ferjan, ki še najbolj pozna ameriške in kanadske borce, saj že dalj časa trenira v Kanadi. Njegov uvodni dvoboj je bil tudi prvi dvoboj na turnirju, premagal pa je Cle-mensa Rutza (GER), nato le pol minute pred koncem borbe ugnal dobitnika medalj iz svetovnih in evropskih prvenstev Genadiya Bilodida (UKR). V četrtfinalu je presenetljivo lahko ugnal Tima Van Glabekea (BEL), v polfinalu še Avisarja Sheinman (ISR) in v finalu le pet sekund pred koncem Illya Chymchyurija (UKR) za yuko 5:0. »Pred tekmovanjem sem pričakoval dobro uvrstitev, toda zmage si skoraj ne bi upal napovedati. Tekma je bila v osrčju New Yorka, na Manhattnu, in je bila dobro organizirana. Bilo je veliko kvalitetnih posa- meznikov iz celega sveta, tudi medalje so bile razdeljene med različne države. Telovadnica je bila v 6. nadstropju New York Athletic Cluba, postavljena sta bila dva borilna prostora. Glede na veliko število tekmovalcev sta se kategoriji 73 in 81 začeli že ob 7.30 zjutraj, sam sem imel celo prvo borbo turnirja, nasprotnik pa je bil močan Nemec in za zmago sem se moral kar precej potruditi. Naslednjo borbo sem imel z dobitnikom evropske in svetovne medalje do 73 kg, Bilo-didom iz Ukrajine, in jo v svojo korist obrnil pol minute pred koncem, ko sem vrgel ouchi-gari za yuko (5:0). Belgijca sem premagal sorazmerno lahko, v polfinalu pa sem imel kvalitetnega Izraelca, s katerim sem lani že izgubil. Boril sem se dobro in dve minuti do konca zaključil z iponom. Finalna borba je bila izredno težka in ob dobri podpori kanadskih judoistov okrog blazin sem naredil zmagoviti met za yuko pet sekund do konca boja. Zmaga je bila tako še slajša, saj sem imel nekaj res dobrih dvobojev z vrhunskimi judoisti,« je svoje boje opisal Klemen. Po bratovih stopinjah je zmagoviti pohod nadaljeval Primož Ferjan (JK Impol), ki je s štirimi zmagami prav tako osvojil zlato trofejo. Matjaž Ceraj (JK Impol) pa je v prvem boju tesno izgubil, nato pa s tremi zmagami osvojil tretje mesto. Vsi so z rezultati neizmerno zadovoljni, vlili pa so jim tudi še večjo vzpodbudo za vnaprej. Kot zanimivost pa velja poudariti, da so vsi trije naši judoisti v zaključnih dvobojih še 20 sekund pred koncem odločilne borbe za kolajne zgubljali, v zadnjih trenutkih borb pa pokazali, da se pri judu vztraja do zadnje sekunde in tako premagali kvalitetne nasprotnike. Sebi Kolednik Foto: Primož Ferjan SVETOVNI A-POKAL PRAGA Klemen Ferjan sedmi, Primož Ferjan deveti Slovenska moška judo reprezentanca se je po Parizu, Leondingu in Hamburgu udeležila tudi svetovnega pokala 4. in 5. marca v Pragi. Slovensko čast sta tokrat rešila brata Klemen in Primož Ferjan, ki sta osvojila sedmo oziroma deveto mesto. Ostali štirje nastopajoči so tokrat ostali brez uvrstitev. Glavni cilj letošnjih tekmovanj za svetovni pokal za vse reprezentante je izpolniti normo (ena uvrstitev do 5. mesta ali dve uvrstitvi do 7. mesta) za nastop na majskem evropskem prvenstvu na Finskem, letos najpomembnejšem tekmovanju v tej športni panogi. Do sedaj sta normo izpolnila le Sašo Jereb (JK Olimpija) do 73 kg in Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) do 81 kg. V Pragi so tokrat nastopili Sašo Jereb do 73 kg (JK Olimpija), Branko Holer do 73 kg (JK Ivo Reya Celje), Klemen Ferjan do 81 kg (JK Drava Ptuj), Igor Spasojevič do 90 kg (J K Koper), Primož Ferjan do 100 kg (JK Impol) in Matjaž Ceraj nad 100 kg (JK Impol). Drugi dan tekem na čeških blazinah v Pragi je najboljšo slovensko uvrstitev dosegel Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), ki je v kategoriji do 81 kg (36 tekmovalcev) na koncu osvojil 7. mesto. V prvem dvoboju je za yuko s 5:0 premagal Kanadčana Kalema Kachurja, nato pa izgubil proti Sandorju Nagysolymosiju iz Madžarske (0:10). V repasažu je z ipponom (10:0) ugnal Slovaka Benkouskyja, nato še Hrvata Tomislava Marjanoviča za koko (3:0) ter na koncu izgubil z Gruzijcem Baindurashvilijem (0:5) in pristal na sedmem mestu. »Po tekmovanju za svetovni pokal v Parizu, kjer smo ostali Se nekaj dni na pripravah, sem po prihodu domov zbolel, kar je bil glavni razlog, da sem moral izpustiti tekmi za svetovni pokal v Leondingu in Hamburgu. Z Klemen Ferjan med borbo (beli kimono). velikim optimizmom sem pričakoval tekmo v Pragi, kjer sem lansko leto osvojil kolajno. Tokrat sem dosegel cilj z osvojitvijo najmanj sedmega mesta, s čimer sem tako izpolnil normo za letošnje EP. Sedaj grem za mesec in pol nazaj na priprave v Kanado, nato pa se vrnem na B-turnir, ki bo v Celju.« je dejal Klemen, judoist ptujske Drave. Primož Ferjan (JK Impol) je v kategoriji do 100 kg osvojil 9. mesto. Uvodoma je z 10:0 izgubil proti Gruzijcu Kizilash-viliju, nato v repasažu z 10:0 ugnal Brazilca Aguiarja, nato pa še klonil proti Madžaru Danielu Hadfiju (0:10). Brez uvrstitve sta ostala Matjaž Ceraj (JK Impol) v kategoriji nad 100 kg, ki je izgubil proti Gruzijcu Khanjaliašviliju (0:10), in Igor Spasojevič (do 90 kg), ki je moral po zlati točki priznati premoč Belorusu Andreju Kiptče-viču. Prvi dan sta na tatamije stopila Sašo Jereb in Branko Holer (oba do 73 kg), ki pa sta klonila že v prvem krogu in tako ostala brez uvrstitev. Judoistke so za točke svetovnega pokala nastopale v Varšavi, kamor pa slovenski del reprezentance, za katero nastopa tudi Ptujčanka Lea Murko, ni odpotoval. Sebi Kolednik ATLETIKA Največ uspeha za mlajše mladince Konec februarja in marca se je nadaljevala letošnja dvoranska atletska sezona v Sloveniji. Atletinje in atleti Atletskega kluba Keor Ptuj so se v tem obdobju udeležili dveh državnih prvenstev in nekaterih dvoranskih prvenstev. Najbolje se je odrezal Rok Grdina, saj je osvojil kolajno v skoku v višino. Rok Grdina V soboto, sredi februarja, je bila Ljubljana, natančneje slovenski atletski center v Šiški, prizorišče dvoranskega prvenstva Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Atletski klub Keor Ptuj je imel v ognju tri obetavne mlade tekmo- valce (šestnajst- ali sedemnajstletnike), na koncu pa so osvojili srebrno kolajno in še tri visoke uvrstitve. Po pričakovanju je največ dosegel Rok Grdina, ki je nastopil v skoku v višino in v skoku v daljino. Rok je osvojil srebrno kolajno v skoku v višino s preskočenimi 179 centimetri. V skoku v daljino je končal na šestem mestu, skočil je 621 centimetrov, pri tem pa je nekoliko zaostal za svojo najboljšo letošnjo znamko (644 centimetrov). Ptujčani so imeli tudi dva predstavnika v ospredju razvrstitve sprinterjev na 60 metrov, kar je spodbudno v luči dejstva, da je za omenjeno disciplino značilna močna konkurenca in množičnost. Mitja Horvat je bil šesti v kvalifikacijah teka na 60 metrov, dosegel pa je osebni rekord v času 7,34 sekunde, kar je lep napredek glede na lansko sezono, ko je še nastopal kot pionir. Leto starejši klubski kolega Sandi Kukovec je uspeh dopolnil z devetim mestom (7,46 sekunde). Teden dni kasneje je bila celjska atletska dvorana pod tribunami stadiona na Kladivaiju prizorišče letošnjega prvenstva Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke. Nobenemu izmed štirih mladincev iz Atletskega kluba Keor Ptuj ni uspelo osvojiti kolajne, pohvalijo pa se lahko z visokimi uvrstitvami in, kar je najpomembneje, z novimi osebnimi rekordi. Med Ptujčani je najprej stopil na tekmovalno stezo Rok Grdina v teku na 60 metrov z ovirami. V kvalifikacijah je končal na petem mestu s časom 9,18 sekunde. Kasneje se je pomeril še v skoku v višino in s 175 preskočenimi centimetri zasedel prav tako peto mesto. Zelo solidno pa so v močni konkurenci teka na 60 metrov nastopili trije ptujski sprinterji. Vsi so se uvrstili v B-finale in na koncu zasedli deveto, enajsto in dvanajsto mesto. Najboljši je bil najmlajši med njimi, Mitja Horvat, ki je dosegel odličen čas 7,27 sekunde, pri tem pa je razveseljujoče, da ima možnost še tri leta nastopati v mladinski konkurenci. Na preostalih mestih sta mu sledila Sandi Kukovec in Rok Panikvar, pri obeh so se ure zaustavile pri 7,34 sekunde. Uroš Esih SILVESTER VOGRINEC - 30 LET V BORILNIH VEŠČINAH Portret mojstra Silvester Vogrinec se z borilnimi veščinami ukvarja že 30 let. Je strokovni vodja društva Akademije bojevniških veščin Ptuj, mojster borilnih veščin (karate 6. DAN, aikido 4. DAN, kendo 4. DAN, iai-do 4. DAN in ken-jutsu RENSHI) in trener I. razreda. Prav tako je predsednik lai-do, kendo, ken-jutsu zveze Slovenije (IKKZS). Po poklicu je učitelj zgodovine in šolski knjižničar. VADBENO OBDOBJE Pod vplivom filmov Brucea Leeja je leta 1976 pri Srečku Arnušu začel trenirati karate na Ptuju. Leta 1979 je budokai šolo karateja zamenjal za shotokan, ki ga je tedaj iz Zagreba na Ptuj prinesel Boris Miočinovič. Med študijem v Ljubljani je vadil karate pri Samu Kladniku v KK Sokol, aikido in japonsko mečevanje pa pri Keramu Nurvanu v kendo klubu Musashi. Tedaj se je navdušil nad samuraji. Izpopolnjuje se na seminarjih doma in v tujini ter tesno sodeluje z dvema japonskima mojstroma, s Koiji Sakuro (za karate) in Magobei Shiodo (za aikido in japonsko mečevanje). TEKMOVALNI REZULTATI Bil je dvakrat republiški prvak v kendu (1989/90), zmagal je na prvem pokalu v kendu v Sloveniji 1. 1988. Bil je univerzitetni prvak v karateju 1. 1989 in polfinalist na evropski univerziadi 1. 1989. TRENERSKA DEJAVNOST Kot asistent treneija je občasno vodil treninge karateja v 1. 1984/85 v KK Borec Ptuj, med 1. 1987/88 pa v KK Študent Ljubljana. Leta 1988 je pričel na Ptuju voditi treninge karateja v KK Jože Lacko (kasneje KK Poetovio), 1. 1993 pa aikido v aikido klubu Ptuj in japonsko mečevanje kot sekcijo KK Poetovio. Leta 1995 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Akademija borilnih športov Ptuj (današnja Akademija bojevniških veščin). Med letoma 1996 in 2000 je večkrat predaval na Fakulteti za šport v Ljubljani in pri Karate zvezi Slovenije. Od 1. 2003 vodi še treninge mečevanja v KK Bushido Murska Sobota. Pri njem so se izšolale generacije mojstrov borilnih veščin, državnih prvakov in šampionov in tudi svetovna mladinska prvakinja v karateju. ŠPORTNO FUNKCIONAR-STVO Bil je prvi predsednik in ustanovitelj Kendo zveze Slovenije (2000-2004), predsednik tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije, sekretar Kendo odbora Slovenije, predsednik IKKZS. Kot delegat je sodeloval na ustanovnem kongresu MAFWP (Zveze borilnih veščin za svetovni mir) v Washingtons ORGANIZACIJA TEKMOVANJ Leta 1989 je organiziral prvo tekmovanje v (shotokan) karateju na Ptuju, prvo tekmovanje Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pričela v sredo, 5. aprila. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v petek, 31. marca, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 (ponedeljek 20.00-21.00 in sreda 10.00-11.00)! Vabimo vse mlade družine, naj se nam pridružijo! www.plavanje-dojenckov.com Uživam v vodi v aikidu v Sloveniji 1. 1995, več občinskih, državnih prvenstev in lig v karateju in japonskem mečevanju ter številne turnirje, domače in mednarodne. DEMONSTRACIJE Borilne veščine je demonstri- Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin ral na svetovnem prvenstvu v kikboksu 1. 1997, evropskem prvenstvu za mladince v karateju 1. 2000, budo gala prireditvah (Zagreb, Ljubljana, Karlovec, Maribor), noči gladiatorjev, 30-letnici Karate zveze Slovenije, na več tekmovanjih v karateju (Trbovlje, Sevnica, Ptuj, Lovrenc idr.). PUBLICISTIKA Bil je urednik revije za borilne veščine Budo Sensei, dopisnik in pomočnik glavnega urednika hrvaške revije Samurai, urednik biltena Karate zveze Slovenije, urednik revije Slovenski karate, avtor knjig Karate v Sloveniji, Karate med tradicijo in športom, ter romana Karate bojevnik: Beli galeb. Polona Zorman NOGOMET Pred spomladanskim delom prvenstva S kančkom ironije, toda o Ptuju, razen ko gre za ku-rentovanje, v vrhuncu poletne turistične sezone ali o dobri vinski kapljici v Halozah in Slovenskih goricah ni slišati prav veliko besed. Za nekakšno promocijo še vedno ne povsem odkritega bisera pravzaprav skrbi nogomet oziroma prvoligaš Drava. jamo stabilen klub,« razmišlja Robert Furjan, predsednik NK Drava. Z njim na čelu se piše nova zgodovina kluba, ki mu poveljuje zadnjih nekaj let. Ob tem se ni moč izogniti vlogi ptujskega župana dr. Štefana Člena, zaradi česar je vse lažje. »Bo že držalo, toda od župana podporo pričakujejo vsi, ne samo nogomet,« pojasnjuje prvi mož vodstvene ekipe, ki je klub spravila v sam vrh prvoligaške konkurence. R. Furjan, ki seveda izpostavlja izjemno pomembno vlogo vseh sodelavcev, med katerimi sta tudi njegova najstarejša Damjan Gajser (športni direktor) in Milko Durovski (trener), poudarja, da so šele na pol poti do želenih ciljev, toda kaže odlično. Urejen glavni stadion, pred otvoritvijo je vadbeni Ptujski klub se v zadnjem času lahko posebej pohvali s športnimi dosežki in z eno najtrdnejših opor v ljudeh in ljubiteljih nogometa, ki jih v tem okolju Robert Furjan »Imamo nogometno tradicijo, ki nam omogoča, da lahko ustvar- 22 2/hyrti/i center z žarometi, in tudi organizacijski ustroj kluba. »Ne tvegamo in ne zastavljamo si neresnih ciljev. Pomembno je, da smo v vrhu slovenskega nogometa in da vsako leto vzgojimo nekaj mladih igralcev. Naša namera je, da bi bil naš klub nosilec nogometa v tej regiji, kjer bi vzgajali nadarjene fante, ki bi se prek NK Drava uveljavili na slovenski sceni,« je razkril dolgoročne cilje Damjan Gajser, med katerimi bo še najtežji prav tisti o oblikovanju centra ptujske nogometne moči. Ponavadi namreč prav lokalno rivalstvo zavre riiarsikatero dobronamerno željo. Gajser je glavni opereativec, vez med vodstvom in moštvom. In tudi mož. ki kaže, na čem temelji uspešno delovanje. »Naše aktivnosti temeljijo na medsebojnem spoštovanju, srčnosti in ljubezni do nogometa,« izpostavlja direktor ključne prvine za uspeh. Največja prednost pa je: »Nimamo starih grehov in neporavnanih računov.« Pri trenerju Milku Durovskem, ki je znan kot delaven in nepopustljiv, ne šteje veliko minulo delo - tega se očitno zavedajo tudi nogometaši - ampak nenehno dokazovanje. Kako pa ocenjuje nadaljevanje sezone? »Sposobni smo več. Bili so objektivni razlogi za manjše probleme, a v seštevku ni slabo. Igralci so spoznali, da s staro slavo ni moč živeti. Konkurenca, tako v ligi kot v moštvu, je močnejša, kar je pozitivno,« meni uspešen trener, ki si od pomladi obeta več.« Cilj je visok, vendar uresničljiv. Če nas ne bodo pestile poškodbe in kartoni, se nam bo želja z nekaj športne sreče uresničila. Igra? Tu ni veliko skrivnosti. Pristop mora biti še agresivnejši, popraviti moramo napake v obrambi, še bolj uveljaviti kombinatoriko in nenazadnje izboljšati še učinkovitost. Upam, da bomo zastavljeno uresničili in se uvrstili na evropsko prizorišče.« Ekipa ptujskega prvoligaša je pridobila samozavest, kar je zelo pomembno, poleg tega je dvanajsti igralec NK Drava navijaška skupina »Blue devils« z Markom Matičem na čelu. Ivo Kornik Vrhunec sezone evropsko prvenstvo - ESC European Championship Sezono strelskih tekmovanj v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem spet začenja Grand Prix Beretta 2006 Strelišče v Gaju pri Pragerskem omogoča najzahtevnejša evropska tekmovanja. Sezona strelskih tekmovanj v Strelskem centru Gaj na Pragerskem se tudi letos začenja z Grand Prix Beretta, ki že tradicionalno enkrat letno gostuje v Sloveniji. Organizacija tovrstnih tekmovanj za organizacijsko ekipo, ki deluje v okviru centra, je že tako rekoč rutina, velika tekmovanja, kot je letošnje Evropsko prvenstvo - ESC European Shootgun Championship, pa so vendarle nekoliko večji zalogaj, na katerega se že zdaj vestno pripravljajo. Čez zimo sè strelske aktivnosti seveda za nekaj časa zmanjšajo in organizacijska ekipa ESC je čas dobro izkoristila za iskanje podpore v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem merilu. Deluje tudi že posebna spletna stran www.esc2006-slovenija. org. Za potrebe širitve infrastrukture za Evropsko prvenstvo - ESC so v SCG preko javnega razpisa pridobili sredstva s Fundacije za šport. Uspešno so stekli dogovori s Slovensko turistično organizacijo, ki bo podprla organizacijska prizadevanja s promocijskimi aktivnostmi, Direktorat za šport Ministrstva za šolstvo in šport pa je prispeval sredstva za organizacijo. »Letos bomo po ustaljeni sezoni Grand Prix tekmovanj mednarodnega in nacionalnega merila, na katerih se zbere do približno 100 tekmovalcev, torej izpeljali ESC, kjer bo približno 450 tekmovalcev. In tudi to tekmovanje bo preizkušnja za naprej, kajti na tekmi za svetovni pokal lahko pričakujemo do 600 tekmovalcev. Lahko si predstavljate, da tekmovalci s seboj pripeljejo še spremljevalce, in kot organizatorji moramo poskrbeti za vse,« je v marcu na novinarski konferenci povedal Igor Rakuša, predsednik Strelskega centra Gaj. V letošnjem letu se za Strelski center Gaj pričenja tudi aktivno sodelovanje preko Športne strelske zveze Slovenije, ki je član mednarodne strelske zveze FITASC (Federation Internatio- nal de Tir aux Armees Sportives de Chase s sedežem v Parizu), ki organizira strelska tekmovanja v neolimpijskih disciplinah - uni-verzal trap, compact sporting in sporting. »Te discipline postajajo v svetu vedno bolj popularne,« je povedal Igor Rakuša, »zato smo sledili trendu in usposobili strelišče tudi za te discipline. Naš strateški cilj je, da vsako leto organiziramo vsaj eno veliko mednarodno tekmovanje pod okriljem ISSF ali FITASC.« Med 26. in 28. majem bodo izpeljali evropsko in svetovno pokalno tekmovanje v univerzal trapu in pričakujejo do 300 tekmovalcev. Investicije v centru še niso zaključene, saj poskušajo poskrbeti še za druge strelske discipline, tudi za malokalibrsko orožje. GP Beretta je prvo letošnje mednarodno tekmovanje, ki se ga udeležuje približno 60 tekmovalcev. Hkrati je to tekma, ki bo za selektorja slovenske reprezentance Marka Slemen-ška dala prvo orientacijo o tem, kdo bo jeseni nastopil na tekmi svetovnega pokala. Tekmovanj takega kakovostnega in velikostnega reda se bo zvrstilo še nekaj, pa tudi nacionalnih tekmovanj ne bo manjkalo. V SCG pa računajo tudi na to, da bodo gostili strelce za treninge, potrebne pred velikimi mednarodnimi tekmovanji, še posebej, ker je eno od njih v bližini, v Zagrebu, v prvih dneh avgusta. Spletna stran: WWW. shootingrange-gaj. com Branko Brumen Fotoarhiv Strelskega centra Gaj Seznam tekmovanj 2006 Mednarodni program - ISSF pravila, Trap - dvojni trap - skeet 20. - 23. april 10. - 13. Avgust GP BASCHIER1 & PELLA-GRI - PRAGERSKO, SLO GP PERAZZI 18.-21. maj 28. avgust - 5. september GP SLOVENIJA ESC EUROPEAN CHAMPIONSHIPS 28. junij - 2. julij GP EUROPE AND EUROPEAN SHOTGUN CUP TOURNAMENT Pffcpra/t 23 Vseživljenjska rehabilitacija Uspešno uresničevanje vseh programov. Najštevilčnejši obisk pri strokovno vodeni vadbi. Dejavnost zajema tudi zdravstveno izobraževanje, skrb za zdrav način življenja. Pomemben segment predstavlja tudi druženje. Koronarno društvo Ptuj ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt vseživljenjske rehabilitacije. V okviru tega projekta društvo izvaja šest programov, in sicer: telesna vadba in druge fizične aktivnosti, zdravstvena vzgoja - vseživljenjsko učenje, šola zdravega načina življenja, delavnica zdrave prehrane, tečaj oživljanja v primeru odpovedi srca in Rekreativno-kulturna dejavnost. Člani Koronarnega društva so se na izletu po Prekmurju srečali tudi s škofom Evangeličanske cerkve Gezom Ernišo. Koronarno društvo Ptuj že dobri dve leti izvaja program telesne vadbe. Vanj je vključenih 30 članov, ki dvakrat tedensko telovadijo v dveh skupinah. Pod okriljem Javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj pri izvajanju programa sodelujeta 2 zdravnika, 6 za delo s koronarnimi bolniki specialno usposobljenih medicinskih sester ter 4 prostovoljci. Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna dejavnika pri varovanju zdravja: telesna vadba dokazano zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. V društvu se že od ustanovitve zavedamo pomembnosti načrtne in organizirane rehabilitacije koronarnih bolnikov. Zato si vseskozi prizadevamo za doseganje pozitivnih učinkov telesne vadbe, ki jo izvajamo redno skozi celo leto po programu, priporočenem s strani strokovnega sveta pri Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije. Zveza je za vodenje in nadziranje telesno-vadbene aktivnosti po posameznih slovenskih koronarnih društvih in klubih strokovno usposobila medicinsko osebje (medicinske sestre). Učinki koronarnim bolnikom prilagojene in strokovno vodene telesne vadbe se kažejo v različnih oblikah, npr.: - znižanje krvnega tlaka. - boljše splošno psihofizično počutje, - izboljšanje in ohranitev dosežene ravni zdravstvenega stanja. Ugotavljamo, da koronami bolniki, ki redno telovadijo, lažje prenašajo svojo bolezen, saj skrb za telo pripomore k izboljšanju počutja. Pri tem je treba poudariti pomen dejstva, da je telesna vadba organizirana na strokovni ravni in da jo izvajajo vaditeljice iz vrst medicinskih sester, ki s svojo strokovno usposobljenostjo in pristopom pri vadečih vzbujajo zaupanje ter jih s svojim načinom dela motivirajo k redni vadbi. Telovadbe se udeležujejo člani društva po predhodnem posvetu s kardiologom ali izbranim osebnim zdravnikom. Program telesne vadbe v društvu gradimo na temelju strokovnosti (tj. zdravnik koronarnemu bolniku odobri obiskovanje telesne vadbe glede na njegovo zdravstveno stanje, ki ga razbere iz rezultatov testa obremenitve) in na temelju prostovoljnega članstva. V okviru programa fizične aktivnosti vabimo člane na sprehode (t. i. »testi hoje«). Hoja je preprosta in na sploh priljubljena telesna dejavnost, ki je zelo primerna za izboljšanje telesnih zmogljivosti. Pred izvedbo telesno-vadbenih aktivnosti in po njej vsakemu udeležencu izmerimo krvni tlak in srčni utrip. Velik poudarek je na pravilnem, za zdravje varnem izvajanju telesnih aktivnosti, zato vaditeljice pred pričetkom vadbe vadeče poučijo, kako se pravilno izvajajo posamezne vaje, pa tudi med samo vadbo so udeleženci vseskozi pod budnim nadzorstvom vaditeljic. Poleg telesne vadbe in drugih fizičnih aktivnosti v okviru projekta vseživljenjske rehabilitacije društvo organizira tudi druge dogodke, ki člane ozaveščajo o načinih, kako spremeniti svoj življenjski slog, da bo njihovo življenje kljub koronami bolezni kakovostno. Tako organiziramo razna strokovno-zdravstvena predavanja o srčnožilnih boleznih in zdravem načinu življenja, prirejamo delavnice zdrave prehrane, v okviru kulturno-rekreativne dejavnosti se odpravljamo na izlete po Sloveniji. Organizirali smo tudi tečaje oživljanja v primeru zastoja srca. Kljub neprofitnemu in človekoljubnemu značaju našega društva pa za izvajanje naštetih aktivnosti potrebujemo denar, zato smo vsake finančne pomoči nadvse veseli. Z izvajanjem projekta vseživljenjske rehabilitacije želi društvo izboljšati kakovost življenja ter minimalizirati in odpraviti dejavnike tveganja pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja. Ciljna skupina dejavnosti društva so koronami bolniki, bolniki po premostitvenih operacijah na koronarnem ožilju, osebe po operaciji srčnih zaklopk ter posamezniki z dejavniki visokega tveganja za koronarno bolezen. Sicer pa je v naših vrstah dobrodošel vsakdo, ki si želi z zdravim načinom življenja zavestno in dejavno prizadevati za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. V letu 2005 smo skoraj vsak mesec - razen v času šolskih počitnic - za svoje člane pripravili predavanje na temo s področja zdravstvene vzgoje in zdravja. Predavanja, ki so se zvrstila, so bila naslednja: • Različni dejavniki tveganja pri srčnožilnih boleznih • Koronarna bolezen in čas, v katerem živimo • Nevarnost krvnih maščob - vse o holesterolu • Kako spremeniti življenjske navade • Pomen in vrste zdrave prehrane • Rehabilitacija koronarnih bolnikov s srčnim popuščanjem • Depresija in koronami bolnik Našteta predavanja je obiskalo skupaj več kot 300 udeležencev. V okviru našega društva z delavnicami zdrave prehrane dokazu- jemo, da pojem zdrave hrane ne izključuje okusne in pestre hrane. Organizirane so bile štiri delavnice s poudarkom na pripravi zdrave hrane za vse priložnosti. Udeležilo se jih je 51 članov in članic. Tečaje oživljanja v primeru zastoja srca smo v letu 2005 organizirali štirikrat. Pod udeležbo beležimo 41 članov. V letu 2005 je društvo organiziralo dva izleta po Sloveniji. Na prvem izletu smo se odpravili v Prekmurje, na drugem pa smo obiskali Dolenjsko. Po Prekmurju nas je pot vodila v Zdravilišče Radenska v Radencih, kjer smo si ogledali prostore ter potek zdravljenja in rehabilitacije srčnožilnih bolnikov. Ob tej priložnosti nas je sprejel tudi predsednik Koronarnega društva Radenci Edi Metličar in nas seznanil z aktivnostjo njihovega društva. Ugotovili smo, da si obe društvi prizadevata k doseganju istih ciljev - za čim večjo dobrobit članstva. V Murski Soboti smo si ogledali kulturno-zgodovinske zbirke murskosoboškega gradu, nato pa nas je med ogledom evangeličanske cerkve v Murski Soboti sprejel še škof Evangeličanske cerkve Geza Emiša. V Filovcih smo si ogledali lončarsko domačo obrt, eno izmed avtohtonih znamenitosti tega dela Slovenije, se odpravili k Plečnikovi sakralni arhitekturni umetnini v Bogojino, za nameček pa smo se še ustavili pri vrelcih bioenergije ob Bukovniškem jezeru. Na Dolenjsko smo se odpravili na sončno jesensko soboto in se posvetili ogledu samostana v Pleterjah, ustavili smo se tudi v Kostanjevici in občudovali lepote Kostanjeviškega jezera. Obeh izletov se je udeležilo 61 članic in članov. Stroške prevoza je pokrilo društvo, za vstopnine in prehrano pa so prispevali udeleženci iz svojih žepov. Ob četrtkih smo se srečevali na organiziranih sprehodih po Ptuju in bližnji okolici. Sest naših članov v toplem delu leta redno in zavzeto kolesari. Zainteresiranim članom je omogočeno merjenje krvnega tlaka štirikrat tedensko v okviru strokovno vodene telesne vadbe. Takrat si lahko krvni tlak izmerijo tudi člani, ki organizirane telesne vadbe ne obiskujejo. Poleg tega si je krvni tlak mogoče izmeriti tudi po društvenih sestankih in po vsakem predavanju v okviru zdravstvene vzgoje. Pričeli smo tudi meriti holesterol v krvi. Za merjenje holesterola ima društvo lastne specialne medicinske pripomočke. Delo z njimi je prepuščeno našim medicinskim sestram. V društvu se srečujemo tudi iz čisto družabnih razlogov. Sklenili smo, da bodo naša družabna srečanja v prihodnosti pogoste- jša. Prvič smo se sešli na prednovoletnem srečanju v decembru 2005. S svojo dejavnostjo društvo seznanja javnost preko medijev. Pri tem so nam še posebej v pomoč ptujska TV - Videoprodukcija Tinček Ivanuša, Radio-Tednik Ptuj, Večer, Radio Maribor in mesečna publikacija občine Ptuj Ptujčan. Društvo že ima posneti dve krajši oddaji o svoji dejavnosti, ki sta bili predvajani na lokalni televiziji. Vse bogatejši pa postaja tudi društveni album. Koronarno društvo Ptuj najtesneje sodeluje z Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije, ki društvu nudi popolno strokovno asistenco in pomembna finančna sredstva za društveno dejavnost. Na lokalni ravni je društvu v največjo oporo Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj, ki brezplačno daje društvu na voljo prostore za izvajanje dejavnosti, medicinskemu osebju pa omogoča, da se aktivno vključuje v izvajanje programov vseživljenjske rehabilitacije. Posebej moramo izpostaviti prizadevnost vodje strokovnih služb Anemarijo dr. Malešič. Delo društva podpirajo tudi MO Ptuj in nekateri donatorji. Franc Golob, predsednik Koronarnega društva Ptuj Anketa Ptujčani o Ptujčanu Prejemniki nagrad Term Ptuj V uredništvu Ptujčana smo 13. marca na seji uredništva izžrebali šest nagrajencev, ki so odgovorili na anketo Ptujčani o Ptujčanu in pripisali tudi svoje ime. Darilne bone Term Ptuj, ki jih lahko nagrajenci dvignejo na recepciji Term Ptuj, prejmejo: Angela Petek, Krčevina pri Vurbergu 80a, Ptuj - ena abonma vstopnica za 10 kopanj v Termah Ptuj Majda Mendaš, Ulica 5. Prekomorske brigade 7, Ptuj - pet vstopnic za kopanje Iztok Vrabič, Ul. Vide Alič 16, Ptuj - tri vstopnice za kopanje Anton Sömen, Ob Grajeni 8, Ptuj - vstopnica za kopanje Klavdija Pihler, Frasova 7, Ptuj - vstopnica za kopanje Terezija Fras, Potrčeva c. 50/a, Ptuj - vstopnica za kopanje Hvala vsem, ki ste sodelovali in nam poslali izpolnjene vprašalnike, nagrajencem pa iskrene čestitke. Milena Türk, odgovorna urednica TERME SAVA HOTELS & RESORTS MEMENTO Jože Hadler 1947-2006 Kako si nepotrpežljiva smrt. Ne verjamem vate. Ko me boš prišla potegnit za noge in mi rekla »Čas je,« ti ne bom verjel! Jože Hadler Pred več kot štiridesetimi leti je začel igrati v Dravi, klubu nepozabne tovarišije, kjer je bil nogomet pomemben del njegovega bivanja, vsebine, dogajanja, pripadnosti, šolanja, dela, načrtov in sanj. Lahko so ga sooblikovali samo ljudje z izvirno in močno osebnostjo. Jože je bil eden izmed njih. Vedno prisoten, z ognjevitim značajem in neizčrpno energijo, je bil nenadomestljiv graditelj skupnih uspehov ptujskega nogometa. Čudežna številka 6 je sejala evforijo na tribunah in preplah med tekmeci. Ko se je žoga znašla pod njegovim stopalom, se je nogometna fantazija pokazala v vsej svoji luči. K neizprosnemu nogometu je prinesel svež veter brezkompromisnih preigravanj in brezmejne ustvarjalnosti. Imenitno se je znašel med grobimi branilci in jih večkrat ožigosal kot za šalo. Jože Hadler je bil gentleman v nogometnih čevljih v pravem pomenu besede. Igro je vselej jemal enako resno, če je šlo za trening ali najpomembnejšo tekmo. Odlikoval se je s skromnostjo, kar za večino poklicnih nogometašev ni značilno. V spominu ostaja kot družaben, hudomušen, toda človek trdnih načel. Žal prepogosto odhajajo najboljši, ki bi s svojo besedo in mislijo lahko pomagali razreševati izzive, ki so ta čas pred nami. Zagotovo bi mu prisluhnili, upoštevali. Njegove besede bi bile neobremenju-joče, polne bogatih spoznanj, pridobljenih v delu med ljudmi in z njimi. Šport je izgubil uglednega člana velike družine, imenitnega športnega delavca, trenerja, prijatelja. Ptuj ga je občudoval, saj Jože Hadler spada med najboljše žogobrce v zgodovini tukajšnjega nogometa. Najbolj zvezdne trenutke pa je sredi šestdesetih let doživel v dresu tedaj daleč najboljšega slovenskega kluba Olimpije. Bogati Bežigrad je zamenjal za revnejšo Šiško in pomagal jugoslovanskemu dru-goligašu Mercatorju, nato pa prestopil k Aluminiju iz Kidričevega. Bogato športno pot je sklenil v matični Dravi. Svojo zvestobo športu in športnikom je izpričal tudi kot trener številnih slovenskih klubov. Med drugim je Ptujčane popeljal iz prve MNZ Ptuj v drugo slovensko ligo, nogometni klub Feroterm Pohorje iz Ruš pa še stopničko višje. V devetdesetih je bil sekretar NK Maribor in trener slovenske reprezentance do 18 let. Uveljavil se je tudi kot nogometni inštruktor. Nogomet žaluje za Hadlerjem. »Občudovati njegovo igro je bilo pravo doživetje: dotik žoge, težko ustavljivo preigravanje, peklenski tuneli, ki so povzročali sive lase tekmecem,« je povedal Brane Oblak, njegov soigralec v slovenski mladinski reprezentanci. V prihodnje bomo za vse to prikrajšani. Z nami ne bo več prijatelja in človeka, ki je velik del življenja posvetil športu, njegovemu razvoju in napredku. Za vse, kar je storil, smo mu dolžni iskreno zahvalo. Športno društvo Center in Ivo Kornik ZA OTROKE 1.4. ob 10. in 11.30 abonma Lutka, Račka in izven Tomaž Lapajne: OD KOD Sl, KRUHEK? režiser Andrej Adamek, gostuje Gledališče Unikat Ljubljana 10. 4. ob 11.00 za šole in izven Gabriel Lipuš: SVET JE KAKOR RINGARAJA, režiser Sebastjan Starič, gostuje SPD Zarja in glasbeno gledališče Gabrijel, Avstrija ZA MLADINO 24. 4. ob 9.30 in 11.30 za šole in izven Igor Bauersima: nonray.today, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj ZA ODRASLE 5., 6., 8. in 22. 4. ob 19.30 za izven Michael Frayn: TUKAJ, režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj, komedija 7. 4. ob 19.30 za abonma Odrasli Redni, Izbirni in izven 12.4. ob 16.00 13. 4. ob 19.00 za izven Michael Frayn: TUKAJ, režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj. komedija OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN, JSKLD OI Ptuj Uga Bettija: ZWČIN NA KOZJEM OTOKU A. P. Čehov: MEDVED, režiser Peter Boštjančič, gostuje KUD Studio gledališče Maribor 14. 4. ob 19.30 za izven Morris Panych: IIDENJE, režiser Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj, drama - zadnjič na Ptuju! 26. 4. ob 19.00 za izven Božena Krivec: BITI, Plesni center Mambo Ptuj, plesna produkcija ob počastitvi svetovnega dneva plesa IMA GOSTOVANJU 20. 4. ob 19.30 v Kamniku Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEA-NOM, režiserka Tijana Zinajič - na Dnevih komedije v Celju podeljena nagrada za najboljšo režijo ŠPORTNI ZAVOD KM PTUJ. CuCKOVA 7. M 02 W 7« » ŠPORTNE PRIREDITVE APRIL ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 1. 4. 9.30; 10.30 Rokomet, Rokometna šola Ptuj, polfinali tekmi Sobota, 8. 4. 9.30; 10.30 19.00 Rokomet, Rokometna šola Ptuj, polfinali tekmi Rokomet, članice B, ŽRK MT Ptuj : Branik Sobota, 22. 4. 9.00 - 20.00 Namizni tenis. Državno prvenstvo za kadetinje in kadete, NTK Ptuj Nedelja, 23.4. 9.00-13.00 Namizni tenis, Državno prvenstvo za kadetinje in kadete, NTK Ptuj c~*f : ^ £ TT p Program v p tu J APRILU Sobota, 8. aprila, ob 10. uri VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA Vodila jo bo Natalija Resnik Gavez. Udeleženci bodo izdelovali pisanke različnih vrst. Kotizacija je 1000 SIT. Sreda, 12. aprila, ob 18. uri PATAGONIJA IN VELIKONOČNI OTOK Popotovanje po mrzlem jugu Južne Amerike in obisku na skrivnostnem otoku bo predstavil Rok Kofol. Vstopnine ni. Četrtek, 20. aprila, ob 10. uri OKROGLA MIZA O PROSTOVOLJSTVU MLADIH Na okrogli mizi bodo sodelovali mladi prostovoljci, ki so vključeni v različne programe v neprofitnih organizacijah na Ptuju, in spregovorili o svojih izkušnjah, potrebah in pogledih na prostovoljno delo. Sreda, 26. aprila, ob 20. uri KONCERT NINA MUREŠKIČA Solistični bobnarski koncert je čisto svojstveno doživetje. Mariborski glasbenik Nino Mureškič je postal že prava blagovna znamka na področju bobnanja. Hkrati je odličen izvajalec in izjemno angažiran mentor novim generacijam bobnarjev po vsej Sloveniji. Vstopnine ni. RAZSTAVE V prvi polovici aprila je še na ogled razstava fotografij Borisa Voglarja. petek, 14. aprila RAZSTAVA FOTOGRAFIJ O ROMSKI KULTURI V CID in galeriji Magistrat na Ptuju bo gostoval t. i. Regio art projekt, ki ga izvaja Mladinski kulturni center Maribor. PRAZNOVANJE OTROŠKIH ROJSTNIH DNI V CID Ptuj organiziramo praznovanje otroških rojstnih dni ob sobotah popoldan. Zagotavljamo prostor, program in animatorje. Program je namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Podrobnejše informacije na tel. 780 55 40, Vsak delavnik med 8. in 15. uro. MAGIC KARTE Druženje ljubiteljev te igre poteka ob sobotah. Za točne datume se pozanimajte v CID Ptuj telefonsko ali na naši spletni strani. MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER Posredovanje informacij mladim, omogočanje brezplačne uporabe elektronske pošte in interneta, stik s skupino za samopomoč pri motnjah hranjenja, program Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov z naslovom BRLOG. V CID PTUJ LAHKO KUPITE: kartice popustov za prenočevanje v mladinskih hotelih po Evropi in svem, kartice popustov EURO<26 za različne popuste na potovanjih po Evropi, indeks NEFIKS, v katerem lahko mladi v času svojega šolanja nenehno zbirajo svoje reference s področja prostovoljnega dela, neformalnega izobraževanja, udeležbe na taborih itd., ki jih lahko uveljavljajo kot spričevalo o svojem izvenšol-skem delu, ko kandidirajo za zaposlitev. Odprt je vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. V petek, 28. aprila, in soboto, 29. aprila, bo CID Ptuj zaradi prvomajskih počitnic zaprt. ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Nedelja, 23. 4., 9.00- 13.00 Odbojka, starejše deklice, turnir, Ì.OK Ptuj ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 1. 4., 17.00 Namizni tenis, 1. SNTL člani in članice, NTK Ptuj : Prevent Sreda, 8. 4., 17.00 Namizni tenis, 1. SNTL člani. NTK Ptuj : Sobota Sobota, 15. 4. 9.00-17.00 Badminton. 4. C-turnir Badminton zveze Slovenije; Badminton klub Ptuj RETROSPEKTIVA PRIREDITVE/ MEDNARODNO SODELOVANJE zmagovalci pa so prišli iz Sovičev in Dravcev. Posebno pozornost so pritegnile etnografske skupine z vmesnimi nastopi pihalnih godb s Ptuja in okolice. Obiskovalce, vajene nastopov likov, kot so kopjaši, orači, plesalke z bosmani, pice-ki in medvedi, pokači, pa ruse in polharji, so najbolj razgreli Cigani iz Dornave, saj so jih zabavali s svojimi domislicami in prosjačenjem. Tokrat so dr. Vasku Simonitiju darovali kar nekaj »tuje lastnine« - za kar je moral takoj odšteti cankarja, Cigani pa so se denarja iskreno veselili in poskušali srečo še pri drugih gostih. Konec norčij pomeni pepelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Danes se ob pustovanju seveda le malokdo zaveda, da je predvsem Pustna smrt oziroma smrt kralja karnevala ostanek prastarih obredij davnih ljudstev. Zdaj gre seveda le še za tradicijo, nekdaj pa so morali bogovi-ljudje resnično umreti, da bi s svojo smrtjo zadostili očiščenju oziroma primitivnemu ljudskemu mišljenju. In štirideset dni po pustu bomo - očiščeni vsega hudega in slabega - spet pekli potice, pripravljali in barvali pirhe, kuhali šunko in strgali hren. Ivo Kornik Foto: Katarina Ros in Rado Stropnik mesta na najprimernejši prostor za ogled nedeljskega pustnega sprevoda, je župan v Mestni hiši čakal goste. Pripravil je sprejem za predstavnike partnerskih mest iz Burghausna, Niša, Ara-ndelovca, Varaždina, Dobrle vasi, Sikloša in Bärnbacha, namestnico veleposlanika ZDA v Sloveniji Maryruth Coleman, pokrovitelja 46. kurentovanja ministra za kulturo dr. Vaška Simonitija, poslanca državnega zbora s ptujskega Franca Pukšiča in Branka Mariniča, državnega svetnika dr. Roberta Ceha ter državnega sekretarja v ministrstvu za notranje zadeve RS mag. Zvonka Zinrajha. Tudi letos so na Ptuju na pustno nedeljo pustovale mišice: Sanja Grohar, Živa Vadnov, Tina Zajc in Tatjana Caf. Ptujsko nedeljsko povorko si je ogledalo okrog 45.000 ljudi. V nagradnem skladu za najboljšo pustno skupino v nedeljski povorki se je letos nabralo 1,2 milijona tolarjev. Komisija v sestavi Majda Gozdnik, Sanja Veličkovic' in Milan Gabrovec gaje razdelila med 13 skupin po vrstnem redu: Kremenčkovi, Pujski, Turbofolk, Tlačani, Costa de Siget, Mušketirji, Havajci, Mozarti, Peki, Dupleška mornarica, Možje v pajkicah, Elvis in mafija. Kar tri od prvih petih naštetih skupin so sestavljali pustni zanesenjaki iz Stojncev, le Tlačani prihajajo iz Spuhlje, Kurent med plesom. Letošnje kurentovanje je organizatorja LTO Ptuj stalo 57.420.000 SIT; 30 % sredstev je bilo porabljenih za oglaševanje, 13 % za zabavni in kulturni program, 19 % za postavitev obeh karnevalskih dvoran ter 12 % za plačilo nočitev in hrane maskam v povorkah. Prihodki so se nabrali v višini 57.970.000 SIT; 33,5 % se je nabralo sponzorskih sredstev, 14 % so prinesle prodaje vstopnic, 8,3 % je primaknila Občina, 29,3 % so dali oglaševalci in 14,9 % drugi. Princ karnevala in kopjaši na karnevalu v Arlonu v Belgiji Arlon je manjše belgijsko mesto, ki je po velikosti primerljivo s Ptujem. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so fantje iz Spuhlje navezali stike z organizatorji karnevala v Arlonu. Začetki karnevala segajo 28 let v preteklost. Lani se je mesto pridružilo združenju evropskih karnevalskih mest (FECC). Že od samih začetkov vsako leto imenujejo princa karnevala, zato ni naključje, da so letos povabili na karneval prav našega letošnjega princa hauptmana Klinca Spuhljanskega z njegovo gardo. Pridružili so se jim tudi kop-jaši iz Markovcev. Kopjaši pred nastopom v Arlonü. KRATKA OZNAKA KARNEVALA Karnevala v Arlonu seje udeležil tudi dr. Aleš Gačnik, etnolog iz ZRS Bistra Ptuj, in kot raziskovalec evropskih maskirnih tradicij ocenil karneval takole: »Karneval v Arlonu sodi med klasične poulične evropske karnevale, kjer ni prostora za mite, obredja in tradicionalne pustne maske, kot jih pretežno poznamo na Slovenskem. Njihova karnevalska parada poteka v sproščenem in zabavnem duhu, kjer prevladuje zabava, ritmična glasba, domišljija in estetika, ki se odraža tako v fantazijskem oblikovanju vozil, velikih nosečih ali vozečih domišljijskih figur, kot v maskirnih kostumih in obnašanju našem-Ijencev. Karneval prav tako ne temelji na družbeni kritiki, ampak na predstavitvi karnevalskega glamurja in ustvarjalnosti.« DILEME - KJE GOSTOVATI, S ČIM IN ZAKAJ? »Vsako gostovanje zahteva od nas temeljit premislek o tem, s kakšnimi skupinami bomo predstavljali naše maskirno izročilo izven »domačega okolja«. Izbor mora biti povezan s tipiko karnevalskih ali pustnih prireditev, s spoštovanjem njihovega maskirnega reda, zato je neprimerno, če v klasičnih karnevalskih okoljih gostujemo z našimi tradicionalnimi pustnimi liki (npr. koranti), s čimer ohranjamo potrebno mero pustnega ekskluzivizma. V primeru tokratnega gostovanja je bila izbira odlična, saj smo se na karnevalu v Arlonu predstavili Z izdelanim nastopom letošnjega princa karnevala hauptmana Klinca Spuhljanskega in njegove številčne in odlično kostumira-ne garde. Kot dobra, primerna in dovolj atraktivna izbira se je izkazal tudi nastop kopjašev, ki jih ne moremo uvrstiti med tradicionalne pustne maske, za katere sicer veljajo številne omejitve. Zelo pomembno je, da tako gostujemo kot gostimo maskirne like in skupine iz drugih karnevalskih okolij, zlasti v Evropi. S tem si odpiramo mednarodna obzorja, se soočamo s sorodnimi kulturami in tradicijami, kar se posledično odraža v pravilnem varovanju in vrednotenju naših maskirnih tradicij. Dolgoročni strateški uspeh na gostovanjih pa je zagotovljen predvsem takrat, ko opravimo primeren izbor gostujočih maskirnih likov, ko so takšna gostovanja (se nadaljuje na str. 28) Legendarni Gille je kot edini maskirni lik na svetu uvrščen v Unescov register nematerialne dediščine. strokovno podprta in ovrednotena, ko o njih na strokovni način poročamo in navsezadnje, ko je to v strateškem interesu lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva. Izostanek kateregakoli od navedenih členov nas ne vodi do želenega cilja. A v primeru tokratnega gostovanja je bila zgodba popolna, vzorčna in za vzgled drugim organizatorjem gostovanj.« PRINC KARNEVALA Kot je povedal princ ptujskega karnevala, je bilo gostovanje na karnevalu v Arlonu izredno zanimivo, saj se ponaša z dolgoletno tradicijo podeljevanja častnega naziva princ karnevala. Postati princ karnevala je častna funkcija, ki je hkrati tudi dobrodelna. Ponavadi se ta naziv podeli posameznikom, ki so na kakršenkoli način zaslužni za orga- nizacijo karnevala. Med njimi so gospodarstveniki ter predstavniki različnih organizacij. Princi ne sodelujejo samo pri organizaciji, temveč tudi finančno podpirajo samo izvedbo zahtevnega projekta. Zanimivo je tudi to, da obstaja v Arlonu združenje nekdanjih princev, njihovih princes ter malih princev. Naslednje leto bo na ptujskem kurentovanju gostovalo vseh osemindvajset dosedanjih princev karnevala iz Arlona ter seveda naslednji princ s svojim dvorom! MEDNARODNI KARNEVAL V ARLONU 28. karneval po mestnih ulicah Arlona je potekal 19. marca. Povorko so si ogledali tudi številni obiskovalci iz drugih krajev Belgije ter sosednjih držav. Predstavilo se je kar petdeset skupin, ki so skupaj štele preko LJUDSKA UNIVERZA PTUJ n V aprilu 2006 vpisujemo v naslednje programe: m > TRGOVEC - prekvalifikacija — > KNJIGOVODSKA DELA Z nami niste "k’r neki'! > TRGOVSKI POSLOVODJA > UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE > VILIČARISTI > VISOKA POSLOVNA ŠOU 3E 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si Godba na pihala iz Švice f jr. 4 ,1 /A % I Vite I ' ^ ‘ c • — 1 1 i _1 h/jsv * 1500 nastopajočih iz sedmih držav: Švice, Francije, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Slovenije ter iz različnih belgijskih regij. Naši skupini sta pri gledalcih poželi številne simpatije. Še posebej kopjaši, ki so s svojim plesom ter elegantnimi kostumi pritegnili pozornost tako mlajših kot starejših obiskovalcev. Milan Gabrovec, predsednik Folklornega društva Markovci, je po nastopu kopjašev povedal, da se zaveda, kako zelo so gostovanja dobrodošla, saj prinašajo izkušnje, iz katerih se veliko naučijo in hkrati predstavljajo šege in navade, značilne za naše kraje. UTRJEVANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV kopjašev in princa ptujskega karnevala ter njegove garde udeležili tudi direktor Lokalne turistične organizacije Ptuj Aleksander Dolenc, ki je s promocijskimi materiali poskrbel za promocijo Ptuja - najstarejšega mesta v Sloveniji, Tanja Ostrman Renault, predstavnica za stike z javnostmi in mednarodne odnose v Mestni občini Ptuj, ki nam je povedala, da ima Ptuj z Arlonom dolgoletne prijateljske odnose. Prav zaradi tega, so se na Mestni občini Ptuj letos odločili, da poleg princa in njegove garde potujejo v Arlon še kopjaši. Organizatorji karnevala v Arlonu so bili nad skupinama tako navdušeni, da so se odločili, da bodo prevzeli del stroškov prevoza, ki ga je sicer financirala MO Ptuj. Gostovanja v Arlonu so se poleg Besedilo in foto: Staša Cafuta O LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TR5TEN|AK0VA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 SO 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.GO - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: april: 1.4.20DS - 2.4.2006 10.4.2006 - 30.4.2006 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAJO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1). faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOPf ,'/ ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja ! co 4 Wl 5 TORrW- 6 We/ 7 8 m/ 9 m/ Ostale dni smo za vas odprti: - ob delavnikih od 8. do 17. ure - ob sobotah od 8. do 12. ure www. lekarna-toplek. si TISKOVINA u p ti d n i POŠTNINA PlAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ Vsebina 13. SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pl 1-S6/IV (del Rabelčje vasi) 14. SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj 1 5. SKLEP o prenehanju dolžnosti člana in podpredsednika Komisije za odlikovanja in ia ter o imenovanju novega člana in predsednika komisije priznani« podprea 1 6. SKLEP o prenehanju dolžnosti člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo ter o imenovanju novega člana odbora 1 7. SOGLASJE Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj 13. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02,8/03-popravek in 58/03-ZZK-l) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01,1 /03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pl 1 -S6/IV (del Rabelčje vasi) K Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S6/IV (del Rabelčje vasi), ki ga je pod številko 248-LN/2005, z datumom marec 2006, izdelala družba URBIS d. o. o., Maribor. 2. Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava poselitveno območje Pl 1-S6/IV (del Rabelčje vasi), s približno površino 0,68 ha, v katerem je predvidena umestitev dveh večstanovanjskih objektov tipa vila-blok in dveh pro-stostoječih enodružinskih hiš, skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo. 3. Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od ponedeljka 3. 4. 2006 do vključno srede 3. 5. 2006. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 19. 4. 2006, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1,2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik. Številka: 350-05-57/05 Datum: 20. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj 14. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 38. seji, dne 6. marca 2006, sprejel naslednji SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi: VRSTA PORABE: CENA: A) Majhna poraba do vključ. 400 SmVleto Variabilni del 105,27 SIT/Sm3 B) Srednja poraba nad 400 Sm3/leto Variabilni del 89,88 SIT/Sm3 C) Velika poraba instai, moč nad 50 kW Variabilni del 83,13 SIT/Sm3 Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 301-16/2006 Datum: 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj 15. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 103. člena Poslovnika mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 6. marca 2006, sprejel SKLEP o prenehanju dolžnosti člana in podpredsednika Komisije za odlikovanja in priznanja ter o * imenovanju novega dana in podpredsednika komisije 1. Maksu Lečniku preneha dolžnost člana in podpredsednika Komisije za odlikovanja in priznanja. 2. Stanislav Zupanič se imenuje za člana Komisije za Odlikovanja in priznanja. 3. Peter Letonja se imenuje za podpredsednika Komisije za odlikovanja in priznanja- 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-18/02-105 Datum: 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj 16. Na podlagi 11. in 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 6. marca 2006, sprejel SKLEP o prenehanju dolžnosti člana Od Dora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo ter o imenovanju novega člana odbora 1. Maksu Lečniku preneha dolžnost člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. 2. Stanislav Zupanič se imenuje za člana Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-24/02-105 Datum 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj 17. Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 38. seji, dne 6. marca 2006, naslednje SOGLASJE Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj d. d., s sedežem Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer: • 12.671,00 SIT/MWh za variabilni del cene. 2. To soglasje prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 301-2/2006 Datum: 6. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj Izdajatelj: Mestni svet Mesine občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Oblikovanje in tisk: Grafi* d. o. o., Rače. Požeg 4, tel.: 02/608-92-25. e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Juresič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc -SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.