TSGJCuJfki TEDNIK TRBOVLJE, 23. JANUARJA 1964 ŠTEVILKA 4 LETO XVII. CENA 20 DIN V DANAŠNJI ŠTEVILKI » ZGLEDEN PRIMER TOVARIŠTVA RADEŠKIH PAPIRNICARJEV — stran 2 D OTVORITEV POŠTE V ZGOR. TRBOVLJAH — stran 3 e KDO JE KRIV? — stran 4 D TRBOVELJSKI OBČAN — stran 13, 14, 15, 16 » GLAS KOMUNE HRASTNIK — stran 9, 10, 11, 12 9 Zbori volivcev v Trbovljah (m) TRBOVLJE — V dneh od 26. do 29. januarja bodo v Trbovljah zbori volivcev, na katerih bodo Trboveljčani razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Trbovlje za leto 1964 in o osnutku novega statuta občine Trbovlje. 0 Razprava o predlogu plana (vš) ZAGORJE — V januarju bodo po sklepu skupne seje izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in predsedstva ObSS Zagorje pripravili skupni sestanek odbornikov občinske skupščine, članov plenumov ObO SZDL in ObSS ter predsednikov delavskih svetov delovnih organizacij, na katerem bodo razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Zagorje ob Savi -za tekoče leto. 0 Zbori volivcev tudi v Hrastniku (p) HRASTNIK — Občinska skupščina Hrastnik je sklicala zbore volivcev, ki bodo od 26. januarja do 4. februarja. Občani bodo na njih razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Hrastnik za leto 1964. % Seja ObK ZK v Litiji (ma) LITIJA — Občinski komite ZK v Litiji je na zadnji seji razpravljal predvsem o vprašanjih v zvezi z nalogo, ktlko bi organizirali med članstvom ZKJ široko akcijo za spoznavanje vloge Zveze komunistov Jugoslavije na sedanji stopnji družbenega razvoja. Po obširni in tehtni razpravi je bilo sklenjeno, da bodo pripravili vrsto razgovorov z aktivi članov ZK, s posamezniki in OO ZK. Na seji so razpravljali še o začetku pouka v Večerni politični šoli in potrdili statut /šole. kronika tedna IS SLOVENIJE O PROBLEMATIKI RUDNIKOV Na petkovi seji je Izvršni svet razpravljal o analizah republiškega sekretariata za industrijo, ki obravnavata vprašanje upadanja števila zaposlenih v premogovnikih in problematiko v zvezi s prevozi premoga. V prvi analizi se uvodoma ugotavlja, da se v rudnikih rjavega in črnega premoga od leta 1958 na območju Slovenije opaža stalno upadanje števila zapoislenih delavcev. To upadanje je v zadnjem obdobju začelo negativno vplivati na proizvodnjo, ki je prizadeta posebno v tistih premogovnikih, kjer so težji delovni pogoji^ Nekateri premogovniki so z namenom, da obdržijo proizvodnjo na predvideni ravni, ^začeli zanemarjati potrebna'vzdrževalna de- (Nadalj.na 2. strani) Na temo: Ohčan - proizvajalec Smo sredi izredno razgibanega obdobja. Skupščine zasavskih občin bodo dale že v teh dneh v javno razpravo predloge družbenih planov in proračunov za leto 1964. Nadaljujejo se razprave o osnutkih novih statutov občin in o ošnutkih statutov delovnih organizacij: pričenja pa se z izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti. V delovnih organizacijah so v središču pozornosti priprave za prehod na skrajšani delovni teden. Pozabiti pa ne gre še na priprave za izdelavo osnutkov 7-let-nih perspektivnih planov družbenega in gospodarskega razvoja. S V središču pozornosti © v tem izredno razgiba-© nem cbdobju naj bi bil • občan' — proizvajalec, © ki naj bi že pred izde-© lavo, npr. osnutkov pla- © nov in osnutkov statu-© tov, s predlogi in pri-© pombami vplival na iz-@ delavo predlogov za © to, hkrati pa potem © tudi aktivno sodeloval • pri sprejemanju in iz- • vajanju teh aktov. Izkušnje iz zadnjih let pa tudi letošnji načrti kažejo, da vse preradi pozabljamo na občana — proizvajalca in na njegovo pomembno vlogo v našem družbeno-političnem živ- • Ijenju. Iz prakse izhaja: predloge družbenih'planov (podobno tudi predloge planov delovnih organizacij) izdelajo upravni organi; o njih razpravljajo v občini (Nadalj.na 2. strani) Novo združenje »SMELT« Seja ObK ZK Hrastnik (Ik) HRASTNIK — Na zad- Kooperacijski odnosi med največjimi slovenskimi strojnimi pod- nji seji je ObK ZK Hrastnik jetji — Litostrojem iz Ljubljane, Metalno iz Maribora in Strojno obravnaval naloge članov ZK tovarno Trbovlje — so dosegli v lanskem letu kakovostni vzpon v zvezi z razvojem Hrastnika, v smislu višje stopnje kooperacije s ciljem po specializaciji in in-, SeJa °bK ZK je bila sklica-tegraciji v slovenski strojegradnji zaradi vedno večje konkurenčne borbe na 'domačem in tujem tržišču. na z namenom, da se proučijo nekatera stališča v zvezi s planom za leto 1964 ter Samoupravni organi ljub- — programov za širjenje pod- to s ciljem, da bi dosegli čim s 7-Ietnim perspektivnim najetij, skupno načrtovanje večjo specializacijo in kom- Črtom. Na seji ObK ZK so pletnost objektov. ljanskega Litostroja, mariborske Metalne in trbovelj- — kadrov itd. ske Strojne tovarne so izvo osvetlili vsa bistvena vpra- Omeniene koordinacijske Naslednja stopnja speciall- Sanja bodočega razvoja lili organ poslovno-tehnične- komisije in podkomisije ima- zacije in integracije vseh treh Hrastnika, in sicer s poseb- ga sodelovanja iz Članov de- ;0 izdelan delokrog in določe- PodJet|l Je ustanovitev po- nim poudarkom na razvoj lavskih svetov podjetij ter ne zadolžitve, katere spreje- sb,vne6a združenja za meta- gospodarstva. Pri tem je bi- upravnih in družbeno-politič- in nsklainip nlennm za lurško-kemično-elektrlčno teh- la poudarjena potreba po nih organov. Imenovali so tehnično sodelovanje vseh nol°gijo »SMELT« s sedežem enotnosti članov ZK do re- dve stalni koordinacijski ko- treh podjetij. Rezultat za- misiji za družbeno-upravno ključkov plenarnih sej je ra- sodelovanje in pet* podkomi- tifikacija pogodbe o poslovni ter drugo koordinacijsko no-tehnični skupnosti proiz- komisijo za komercialno-teh- vajalcev metalurških objek- nično sodelovanje, ki ima tov, ki ima za cilj skupno prav tako pet podkomisij. raziskovanje in obdelavo tr-— Cilj noslovm>-fehniX7 clmnnn IT- I 1*111 nmr nnrnom. A l V\11 Uz> Prarl loti ert r>f if i v Ljubljani. To poslovno Sevanja ključnih problemov (Nadaljevanje na 3. strani) in do njihove aktivnosti. • HIDROCENTRALA NA SAVI V LITIJI Litija, 22. januarja (Poseb- © Omenimo naj, da je slone poročilo za »Zasavski ted- © ves Litije segel že preko * f*-“r programov proizvodnje, obveznosti, spuščanje li danes, bodo 9. februarja S lani pa je bila Litija pri« skupno nastopanje na do- v obratovanje dobavljenih in ob 16.50 spustili v pogon pr- © zorišče Mednarodne raz- — mačem Iji tujem tržišču, montiranih objektov, tako v vo hldrocentralo na Savi v © orožitvene konference. — Izdelovanje pespektivnih Jugoslaviji kot v tujini, vse Zasavju. (Nadaljevanje na 20. strani) ZASAVSKI tednik ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK - ZASAVSKI TEDNIK * ZASAVSKI TEDNIK ? ? ? ? V FEBRU ARJU? ? ? ? ? ZASAVSKI TEDNIK ZGLEDEN PRIMER TOVARIŠTVA RADEŠKIH PAPIRNICARJEV Albin SULIGAJ, 17-letni fant, -doma z Vrhovega pri Radečah, se je začel pred d vem; leti uči ti v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah za strojnega ključavničarja. Potem, ko je zapustil domače okolje in se vključil v kolektiv, je pri delu in učenju hitro napredoval. V najlepši mladosti in pri uspešnem delu ;n učenju mu je vsakdanje veselje prekinila zahrbtna in težka bolezen. Odšel je v celjsko bolnišnico. Diagnoze zdravnikov niso spodbujajoče. Poskušajo vse, da bi ga ohranili pri zdravljenju. Pred dnevi je prišlo obvestilo, da naj stopijo v akcijo še krvodajalci iz Tovarne dokumentnega in kartnega papirja. Brez pomisleka so se javljali delovni tovariši: ključavničarji, elektrikarji, avtomehaniki, pleskarji, šoferji in papimičarji. Va- jenci, pomočniki, mojstri, oddelkovodje in ostali so odšli v Celje; mnogo pa jih Je' osta'o doma, ker niso" imeM krvi ustrezne skupine. 28 delovnih tovarišev je v celjski bolnišnici darovalo 9,2501 krvi z željo, da vrnejo Albinu zdravje, mladost. Vsi so bili enakih mislit da bi čimprej ozdravel, da se bi vrnil med nje in ostal njihov. Na temo: Občan - proizvajalec (Nadalj.s 1. strani) sveti in tv. komisije občinske skupščine ter odborniki občinske skupščine, v delovnih organizacijah pa organi samoupravljanja ter morebiti tudi vodstva sindikalnih organizacij. Predlogi so dani potem v razpravo zborom volivcev in zborom proizvajalcev v delov, organizacijah; vendar na njih skorajda ni poglobljenih razprav o važnih vprašanjih; najboljša pa nista tudi udeležba in sestav udeležencev. — Navedeni primeri nedvom- — no opozarjajo na to, da je —- treba poiskati nove oblike — za uveliavitei) občana — — proizvajalca ter za okrepi- • tev njegove pomembne — vloge v našem družbeno- — političnem življenja. Opozoriti velja, da manjka v sedaniem obdobju tudi oblik sestajanja za izmeniavo stališč o 0ereč’h vprašanjih. Seie občinskih skupščin m nj«-kovih svetov so javne, vendar io sklicane (predvsem še seje občinskih skupščin) v takem času, da se Uh tisti, ki bi se jih radi udeležili, ne morejo. -Sicer pa občinske skupščine miti ne obvešča >o javnosti o sklicu ser! Tudi v delovnih organizacijah so redke reje samoupravnih organov, na katere bi povabili tudi člane delovnih kolektivov. Sicer pa manjka rta vseh področjih specializiranih razprav e posameznih vprašanjih, na katerih bi občani — proizvajalci sprejemali določena stališča za oblikovanje posameznih načrtov OZ. drugih aktov. To ie le eno od vprašani, ki sodijo v sklop okrepitve 29. januarja — plenum ObSS ▼ Litiji (na) LITIJA — Plenum občinskega sindikalnega sveta Litija bo 29. januarja razpravljal o realizaciji družbenega plana v letu 1963 ter o predlogu družbenega plana in proračuna občine za leto 1964. Na februarskem zasedanju pa bo plenum ObSS Litija sprejel program dela za letošnje leto ter razpravljal o stanovanjski problematiki. vloge občanov — proizvajal- Organrzacije Socialistične cev in ki so izredno aktualne zveze. Zveze sindikatov in v sedanjem pbdobiu. ‘Če bomo druge druibeno-politične or-namreč uspeli zagotoviti pri gan zadit V Zasavju čakajo izdelavi in sore-emu vseh teh torej izredno aktualne in kon-važnih odločitev tudi aktivno kretne naloge, na katere smo udeležbo občanov •— pro:zva- želeli opozoriti s tem sestav-jalcev, bodo uspebj lahko kom, samo še večji in pomembnejši. (me) Program dela ObSS Hrastnik IS SLOVENIJE O PROBLEMATIK RUDNIKOV (N-dalj. s L strani) la, kasniti z deli v jalovii in z odpiranjem novih oba rij. To pa lahko kvarno vpl va na varnost zaposlenih i na kontinuiteto proizvodnji Analiza kaže na to, da J fluktuacija rudarskih delat cev največja v rudnikih z nit kimi osebnimi dohodki I kjer ni zadosti stanovanj 2 rudarje. Za rešitev omenjene prt blematike naj bi rudniki i popolnjevali tehnologijo prt izvodnega procesa z uvaj« njem mehanizacije in angt žiranjem strokovnih kadra tudi izven rudarskih podj< ti j. Izvršni svet sodi, da V bilo predvsem potrebno un diti vprašanje cen premogi s čimer bi si premogovni! uredili dohodek, ki bi žage tavljal ustrezne prejemke m darjev in sredstva za sklade Analiza e ekonomsko ne upravičenih prevozih premo ga pa ugotavlja, da priba j« do nekaterih navzkrižnih pne vozov, katere bi bilo trebe omejiti. Izvršni svet ie anali zo sprejel in ugotovil, da ta ki prevozi povzročajo naše mu gospodarstvu določene probleme. Zato je naroči) pristojnim organom, da to problematiko Se nadalje spremljajo. (ik) HRASTNIK — Na zadnjem zasedanju je občinski sindikalni svet Hrastnik razpravljal o programu dela za naslednje obdobje. Kvaliteten program dela zadeva naloge sindikalnih organizacij v hrastniški občini pri nadaljnjem razvijanju materialne osnove komune. Pretežni ded programa vsebuje tudi aktualne naloge sedanjega obdob- ja, kot prehod.na 42-urrri delovni teden, problem odvečne delovne sile, vprašanje nadaljnje decentralizacije, smotrnejše delitve po delu, potrebe po razvoju družbenega standarda v komuni itd. Na plenumu ObSS Hrastnik so zraven tega sprejeli tudi tro-mesečni program za delo in delovne programe komisij. V FEBRUARJU? ) ) > ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK V FEBRUARJU? 'ZajGuJf-kl TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni -n odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK — ti reja uredniški od Dor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, teleton 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-6M-1 — Posamezna Številka 20 din — Naročnina: mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Zasavski revirji v letu 1941 FiSe Lo)ze Poža” Z nasiljem, sabotažnimi akcijami in širjenjem najbolj neumnih vesti vznemirjajo vse območje. Močno komunizirano delavstvo simpatizira * njimi in jim celo zelo pomaga — v najslabšem primera formalno ter jih o policiji pravočasno obvešča, da lahko pobegnejo iz svojih skrivališč. Pomnožene policijske patrulje so jim stalno za petami, tako da je bilo nekaj banditov ranjenih in zajetih, ko so se vrnili domov. W nekaj primerih so morali na hitro zapustiti svoja skrita taborišča in pustiti orožje, ki sa je policija zaplenila.« Orožniško okrožje Trbovlje je imelo ob razbitju Revirske čete devet orožniških postaj X 32 orožniki m 21 pomožnimi policisti. V samih Trbovljah je bilo 24. avgusta 1941 enajst orožnikov, poleg Kom taka in Grila so bili te pomožni policisti Aloj« Dolanc. Herman Perše« in Prane akmalz, v Hrastniku so Mii trije orožniki in debet pomožnih policistov bi štirje policisti, v Zagorju pa zraven Štirih orožnikov te pomožni policisti Franc Šober, Ivan Kos in Dominik Dr-baniČ. 2e 31. julija 1941 sc je nastanil v trboveljski orožniški postaji 1. vod 2. čete 72. rezervnega policajskega bataljona, po številu trideset mož, 12. avgusta pa sta prispela v Trbovlje še dva voda rezervne policijske čete Wicn pod poveljstvom stotnika Mechelsa. En vod so namestili v trboveljsko osnovno Solo in sc je nato šc pred 27. avgustom vrnil v Maribor, en vod s 60 možmi pa je ostal v Zagorju. Ta Mechelsov oddelek zaščitne policije je imel tudi radijsko oddajno postajo in je do odhoda iz revirjev (21. septembra 1941) partizanom zaplenil 19 pušk, 2 revolverja in 500 nabojev. Od 12. avgusta se je zadrževal v Trbovljah in Zagorju tudi vod rezervne orožniške motorizirane čete Iz Odja pod vodstvom nadporočnika Maierja. id je bil podrejen stotniku Mechelsu. Nova Revirska teta te napad na Zabnkovico Skupino borcev, ki je ostala v revirskem območju in je od takrat dalje veljala n nove Revirsko četo, sta vodila komandir Rudi Kncs — Si las in politkomisar Nande Šuštar. Njegova naloga je bila opravljati manjše akcije in sabo taže, politično delovati na terenu, mobilizirati zn kaznovati izdajalce. Iz Gozdnika so sc pre stavili naprej k Francki Unetič — Brigiti v Ga brsko, od tam pa h kmetu Pošebalu v Smiklav ške hribe, kjer se je zdravil tudi ranjeni Lojze Vresk. Kuhali so si v gozdu, kakih dvesto metrov nad hišo. Od tam sta odšla Lojze Ribič ie Jože Umek čez Savo na dolenjsko stran in pri nesla qd tam polna nahrbtnika konzerv in bomb Umek 'je imel namreč pri Sv. Križu ženo in otroke. Ze kak teden po razcepitvi stare čete so revir ski partizani preko Rada Zakonjška — Cankarja navezali stike s Tonetom Žnidaričičem — Stefanom, članom pdkrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Tako je prišlo tudi do združitve s Savinjsko četo, ki sta jo vodila komandir Jože Letonja — Golob ta politkomisar Anton Pečirik (Se nadaljuje) Otvoritev nove pošte v zgornjih Trbovljah Na podlagi razprave na ob- zgornjem delu čimprej usta- Pošta bo takoj pričela z črnski skupščini o sklepih novi jo poštni urad. Predstav- urejevanjem prostorov, tako ___ _ zadnjih zborov volivcev se je niki PTT podjetja so uvideli da bo verjetno otvoritev tov za izgradnjo kompletnih predsedstvo Občinske skup- potrebo po tej pošti ter se obravnavane pošte še pred metalurških, kemijskih in sCine dogovorilo z odgovorni- odiočili organizirati pošto _n . • . ■ rnkrtm Po_ NOVO ZDRUŽENJE »SMELT« (Nadaljevanje s 1. strani) združenje je bilo ustanovljeno na podlagi pogodbe o po-slovno-tehnični skupnosti proizvajalcev metalurških objek- metalurških, kemijskih in vseh z njimi raziskovalno in tehnološko povezanih objektov. £ Poslovno-tehnično združe-B nje »SMELT«, katerega 0 ustanovitelji so — kot že S navedeno — Litostroj Lju-B bijana, Metalna Maribor B in Strojna tovarna Trbov-B Ije, je zajelo v svoje član-B stvo tudi železarno Store 0 In Železarno Ravne in je B trenutno največje sloven-B sko združenje proizvajal-B cev opreme in železarn B ter zagotavlja, da se bo to B združenje v najkrajši prl-B hodhosti okrepilo še z drtt-B glmi delovnimi organizacl-B jami in dobilo značaj B medrepubliške integracije B in specializacije za tako B važna gospodarska območ-B ja v Jugoslaviji, predvsem B pa na tujem trgu. —r. mi predstavniki PTT podjetja v Trbovljah, da naj v ZASAVSKI TEDNIK najkasneje do 30. marca 1964. ? ? ? V FEBRU ARJU? ? ? ? ? ZASAVSKI TEDNIK zgoraj navedenim rokom. Pošta bo poslovala redno vsak skupščine je moral preskrbe- d311 v dopoldanskem in poti za pošto primerni prostor poldanskem času, tako da tako, da bo ob polnem razu- bodo občani vsak čas deležni mevanju uprave Brivnic no- -h , s tem pa bo va posta v dosedanji pisar- v . , _ _ .. ni Brivnic na Trgu Franca izpolnjena dolgoletna zelja Fakina. občanov zgornjih Trbovelj. Začnimo letos bolje Trditev, da sta meseca januar in februar običajno glede proizvodnje pod nivojem ostalih mesecev, ni no- Težave pri izvozu iz Litiie (ma) LITIJA — V pretek- je znašal 896.274 dolarjev, je lem letu industrijske delovne bil letni plan izvoza dosežen organizacije s področja litij- le s 94%, ske občine niso dosegle plan- Tudi v letu 1963 je bila naj-skih predvidevanj kar zadeva večji izvoznik s podroeja ob. izvoz« Čeprav je bil lansko- T j * •• letni izv« v primerjavi z le- čine>tija Industnja usnja, tom 1962 večji za 13,6% in Nagrajevanje v upravi V delovnih organizacijah čestokrat v zvezi s tem poudarjajo, da je nizka proizvodnja posledica nekaterih — po njihovem mnenju —i objektivnih vzrokov, kot sia-bih vremenskih prilik, pomanjkanja prevoznih sredstev na železnici, neizdelanih v planov, negotovih pogojev gospodarjenja itd. Ob lem pa pozabljajo navesti tudi vse tiste vzroke, ki so subjektivnega značaja, in ki v prav tako precejšnji meri vplivajo na nedoseganje planskih nalog oziroma na nizko raven proizvodnje. Dejstvo pa je, da prav zaostajanje proizvodnje na začetku leta krzrlfc, konfekcije in lahke: povzroča delavnim organiza obutve iz Smartna, ki je do- cijam precejšnje težave pri segla kar 61% celotnega iz- Izpolnjevanju letnih planskih voza s področja občine; sle- dita ji pa Lesna industrija Litija in Predilnica Litija. Industrija usnja Šmartno Leto 1964 bo zanimivo tudi Vendar — določenih del pri — od uprave lahko katego- *a delavce v javm upravi. Po- upravi ne naročajo samo — rično zahtevala izvršitev ttopoma bo namreč treba predstavniška telesa, marveč — določenega dela v določe- je letni plan izvoza presegla tudi razne organizacije in — nem roku, za kar bo mo- za J4J o/0i medtem ko sta pa industrija (za 18,3 %) ter Predilnica (za 41,6%) pod ianja tudi v državni upravi družbcno-politične enotnosti — ve. pa bi na osnovi tega In javnih službah. življenja na območju komu- — razpravljal o sredstvih, ki planom. Pri šmarski Indu- Poudariti velja, da ta naleta tudi v Zasavju niso več ne bi za zdaj o nagrajevanju takega dela prav tako odloča-„„ „ c,„ lo predstavniško telo. Ni pa neznana, prav tako ne v Sio- izključno> ^ bomo prišU v teniji. ki bo prva med lepu- Obdobje, ko bi občinska upra-blikami že na začetku leta va samostojno ali pa ob so- nalog oziroma onemogoča, da bi bile le-te občutneje presežene. Tudi v Zasavju se še mnogokrat zavedamo v premajhni meri, da pomeni dober «i četek že polovico uspeha. Letos se nam mnogo bolj kot prejšnja leta ponujajo pogoji. da bi zares lahko dobro začeli. Splošna smer gibanja gospodarstva je znana že nekaj časa; znana je prav teko S" £2n.bX r»5=; z v- so zato potrebni, in se . ,. če sc ne bt pojavile določene — ti — o tem pogajat s skupščino. 1965 v celoti prešla na deli- glasju predstavniškega telesa lev po delu in samoupravlja- zaračunavala take usluge po-kje v upravi, sameznim naročnikom. Najvažnejše, kar bo prinesel tak sistem, je »odcemen-tiranje« osebnih dohodkov delavcev v javni upravi. Plačilo bo res odvisno od obsega ip kakovosti opravljenega dela. Spričo reorganizacije v za nezadost- mehanizmu same uprave pa opravljeno delo. Seve- bi člani kolektiva lahko zelo ne Predstavniško telo bi kaj- DOPISUJTE V Zasavski tednik In. kolektivi. Ob prizadevanju vseh torvj letos uspehi no morejo izostati! P. N. težave zaradi pomanjkanja Res je, da nekje že pozua- IherTšc^nejlsneTin bodoča- - P3* lahko upravi odklonilo |o izkušnje pripomogle k po- __polno plačilo itorna Š'scJcd^pa^ieTrcba3pri — da to neJ pomeni, da bi aktivno in neposredno ,pose- šurovin za izdelavo podlog in lem poudariti, da sam nov si- - bila uprava sedaj popolno- gali v razpravo o najvažneje- zaradi zastarele opreme za item ne bo nrinescl želienili ma odvisna »od kosa kru- šem problemu, ki sc pojavlja proizvodnjo krznene in us- lezultatov če ne bo ”s ~ ha. M bi ga ji odrezala predvsem na ravni komune njcne konfekcije. Lesna in- lelavcev v upravi do sistema - skupščma«. Skupšcma bo - o lastnem standardu tamega korekten in tudi Skupščina trboveljskih študentov listrezno kritičen. S Med kvalitetno novimi na-0xčeli je nedvomno najzani-§ mivejše financiranje dela 0 uprave. Uprava je podre- V nedeljo dopoldne so se zbrali na letno skupščino člani B jena predstavniškemu tc- Kluba trboveljskih študentov. Med gosti sta bila tudi ® lesu — konkretno občinski sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Jože Cestnik B skupščini — in od njega in predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje Stane B dobiva delovne naloge. Hodej. B Predstavniško telo nadzo- Referat predsednika Kluba trboveljskih študentov Karla B ruje delo uprave, ocenju- Vukoviča je kritično obdelal vprašanje dela kluba, ki v mi-B je to delo in slednjič od- nulem obdobju ni bilo najboljše. Na to so vplivale objektiv- ..............ne in subjektivne težave. Tako Klub za svoje delo ni sprejel nobene dotacije, kar je v dobršni meri vplivalo na njegovo delo, razen tega pa mnogi študenti tudi niso pokazali dovolj razumevanja za njegovo delo. Čeprav je referat dobro obdelal nekatera vprašanja s področja štipendij, razprava ni v tolikšni meri podkrepila misli iz referata. Nov odbor Kluba trboveljskih študentov si bo prizadeval, ob sodelovanju in pomoči ostalih, da bo delo čez leto B iah in pozicijah. To bi bi- dni boljše, kot jo bilo doslej, čeprav tudi zdaj ne gre B la izključna stvar kolekti- prezreti tovarišev, ki so si prizadevali, da bi Klub trbovclj-1 va unrave- »kih študentov čimbolie delal. -ptv dustrija Litija je najkvalitetnejši furnir dobavljala domači pohištveni industriji za proizvodnjo za izvoz. Na zmanjšan izvoz v Predilnici pa je vplivala nestalna preskrba s surovinami in slaba kakovost surovin. V PRIHODNJI ŠTEVILKI: 0 komentarji, 0 razgovori, 0 poročila, 0 reportaže, ■ 0 športne vesti, 0 domače zanimivosti in 0 obilo drugega zanimivega branja! ZASAVSKI TEDNIK • ZASAVSKI B loča o sredstvih, ki naj B jih uprava dobi za oprav-B ljen0 delo. Tak sistem bi B terjal tudi drugačno raz-B pravo o občinskih prora-B čunih, ko bi skupščina res B razpravljala o opravlje-B nem delu uprave v celoti B in ne o posameznih parti- ??? n b n n a a i o ? ZASAVSKI TEDNIK • ZASAVSKI TRGOVSKO PODJETJE m razpisuje prosto delovno mesto KONTROLORJA poslovalnic Pogoji za sprejem v službo: kandidat mora izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: 1. visokokvalificiran trgovski delavec; 2. uslužbenec s triletno prakso na delovnem mestu finančnega ali tržnega inšpektorja; 3. absolvent ESŠ s triletno prakso v kontrolni ali finančni službi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago v roku pol leta, družinsko po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku in dogovoru. Priglasitve pošljite na personalni oddelek trgovskega podjetja »Prvi junij« Trbovlje. Telovadna akademija v Trbovljah TRBOVLJE — Že nekaj dni je v telovadnici TVD Partizan Trbovlje živahno. Vsi oddelki se pripravljajo na TELOVADNO AKADEMIJO, ki jo bo priredilo društvo v soboto, 26. januarja ob 19. uri v gledališki dvorani DD v Trbovljah. Na akademiji bodo pionirke prikazale sodobne ritmične vaje, mladinke bodo nastopile z vajami z obroči, pionirji z vajami s poleni, mladinci pa bodo izvedli preskoke čez konja. Najmlajši pripadniki Partizana, cicibani, bodo nastopili z dvema prikupnima točkama, ki predstavljata sicer otroško igro, a imata v sebi že tudi elemente telesne vzgoje, primerne starosti otrok. Na nastop pa se marljivo pripravljajo tudi orodni telovadci. Vse vaje bo na klavirju spremljal Jože Skri-nar. TVD Partizan Trbovlje vabi občane, da si ogledajo TELOVADNO AKADEMIJO. Kdo je kriv? vt&S. £ Na začetku tega leta je prišlo v Trbovljah do težje prometne nesreče, £ v kateri ni bil — na srečo — nihče poškodovan. Ce pa voznika ne bi upo-0 števala dejanskega stanja ceste, bi bilo lahko veliko huje. — Namreč: £ 3. januarja ob 11.26 uri je prišlo do trčenja pri gostišču »Zavrašek« £ (pri Strojni tovarni) med avtobusom LJ 48-83, ki ga je upravljal Franc 0 Zaletel in tovornim avtomobilom LJ 32-95, voznik Jože šošljar. Material-0 ne škode: 75.000 dinarjev. Kako je z družabnim "življenjem v Hrast iku Prejšnji teden smo »an- Vsako nedeljo pride nanj ketirali« nekaj mladih do 150 mladih, pa ne, Hrastničanov na vpraša- samo iz Hrastnika, tem-nje o oblikah in proble- več tudi od drugod. Orga-mih njihovega kulturno nizacija sodi med najpo-zabavnega življenja. Na membnejše, če želimo, da osnovi tega smo zastavili so plesalci zadovoljni. — So plesalci v resnici zadovoljni? — Po anketi, ki smo jo pred nedavnim izvedli med nekaj rednimi obiskovalci, ki pa ni v celoti uspela, smo kljub temu lahko ugotovili, da so z našim plesom zadovoljni. Vendar so nekateri dali tudi svoje predloge, tako npr. želijo ples s skrajšanimi programi, skeči, razgovori o razvoju jazza, lepem vedenju in da bi bila dvorana v rimskih mesecih bolj topla. — Ali je res, da mladina najraje pleše twist? — Ne. Tako sodijo samo nekateri starejši ljudje. Pri nas tvvist ni množičen. Ali želite preko tega sporočiti plesalcem kakšno željo? — Da, želel bi, da po končanem plesu mladinci ne kvarijo mladinskega ponosa. N. S. predsedniku komisije za zabavna življenje pri občinskem komiteju ZMS Hrastnik in dolgoletnemu organizatorju mladinskega plesa Karliju Savriču nekaj vprašanj. — Kaj meniš o dosedanji organizaciji plesa? — Mladinski ples v Hrastniku je trenutno prav gotovo najbolj priljubljena zabava mladih. In kaj je bil vzrok nesreče? Poledenela in slabo očiščena cesta, ki je bila mimo tega še premalo splužena. Čeprav sta imeli obe vozili snežne verige, se nista mogli srečati, ne da bi trčili. vozili zaneslo proti sredini nevarno za promet. Zaradi cestišča. tega je tudi bil prijavljen Okrepiti delo z mladino Kljub enourni zamudi, s sukale okoli vprašanja: kake katero se je začel v soboto povečati število članstva, kje občni zbor AMD Trbovlje Kot so kasneje ugotovili kot krivec nesreče delovodja, ]ahko rečemo da so člani pripadniki LM, ni Stanovanjska skupnost Center v zadostni meri poskrbela za čiščenje in za zavarovanje ce- Nesreče nista mogla prepre- stišča z ustreznimi promet-čiti zaradi — če dopolnimo nimi znaki, ki bi opozarjali prejšnji stavek — večjega grebena ledu in je tako obe voznike, da je cestišče zelo ki bi moral skrbeti za ureditev cest in poskrbeti, da bi se odstranil ledeni grebeo, ki bi lahko terjal tudi večjo materialno škodo ali pa tudi povzročil težjo prometno nesrečo. -Ja AMD, ki so se v zelo majhnem številu udeležili zbora, dokaj kritično pregledali svoje lanskoletno delo. V glavnem so se tako poročila kot tudi razprave Na pustno sredo — v »Medijskih toplicah« velika ribja pojedina IZLAKE — Tudi letos pripravlja turistično - gostinsko podjetje »Medijske toplice« z Izlak nad Zagorjem več tradicionalnih pustnih prireditev. Tako bo v nedeljo, 9. februarja, v »Medijskih toplicah« velika maškarada, prav tako na pustni torek, 11. februarja. Uprava podjetja bo oba dni nagradila naj-uspelejše maske z lepimi nagradami. Na pustno sredo, 22. februarja, pa bo v Medlj-dljskih toplicah« velika ribja pojedina. Tega dne bodo na voljo sladkovodne In morske ribe ter pristna dalmatinska vina. Vse tri dni bodo igrali priznani ansambli, rezervacija pa bo veljala 150 din. Kot nam je povedal upravnik turistično - gostinskega podjetja »Medijske toplice« * Izlak, Franc Vidergar, vlada za bližnje tradicionalne pustne prireditve precejšnje zanimanje, zlasti še za velijo ribjo pojedino. j Pridite, prišel bom tudi jaz . Prvo dejanje — v spalnici: Se luno... Na! ... Na! ... Še pet Na! 1.. Na! ... Auf ... lun! . piki," križi, dame, asi... Oči gledajo, bulijo, lica spreminjajo barvo, stiskanje zob, pesti, očitanje, pretepanje, lomljenje stolov in nazadnje ... Se luno! ... Na! ... Na! ... Se pet! ... in tako naprej, naprej, ob vinu, kartah, brez pomisleka ... naprej ... do dveh, treh, štirih zjutraj... danes, jutri ... Drugo dejanje: Pri zdravniku: Tovariš zdravnik! Boli, boli, glava, roke, trebuh, noge vročina, gripa...« V spalnici pri bujenju za delo: »Zgini k ...., ne grem! Mogoče popoldan!« V pisarni: »Zaradi neupravičenih izostankov z dela se kaznujejo ..., opominjajo ..., odpuščajo ... Zaradi bolnih je plačalo podjetje socialnemu zavarovanju ...« dobiti primerne prostore za delo ter kako zagotoviti po trebna finančna sredstva za gradnjo doma AMD. Mirne teh vprašanj in problemov je bilo tudi poudarjeno, d« je potrebno v večji meri okrepiti podmladek — pionir posameznikov je jn mladince _ AMD in si cer še na šoli Ivana Cankar ja in T. Ceč. Ko so razpravljali o doka! majhnem številu članov AMD Trbovlje, so udeleženci obč nega zbora podčrtali, da b! bilo potrebho v Trbovljal ustanoviti uslužnostni servis za članstvo, kjer bi člani lah ko popravljali vozila oziro ma, kjer bi dobivali napol ke za vzdrževanje in negova nje svojih vozil. Glede na število amaterskih voznikoj v Trbovljah, je sedanje šte vilo članstva — 78, vsekakot zelo majhna številka. Poseben poudarek je bil posvečen tudi problemom dela : mladino. Zaključili so da je potrebno kupiti potreb na vozila in urediti vozni park, kjer bi se tako pionir ji kot tudi mladinci s prak ličnimi vožnjami seznanili s cestno-prometnimi predpisi in vožnjo na javnih cestah. Delegat AMZ SR Slovenije ing. Jakopič, je v imenu zve ze in republiškega odbora izročil zlata priznanja za dolgoletno in požrtvovalno dele v AMD naslednjim članom AMD Trbovlje: Francu Bur ji, Karlu in Mirku Bivicu Tretje dejanje — Domska skupnost: Kaj in kako ukrepati! Člani domske skupnosti si belijo glavo, kako bi preprečili kvartanje in popivanje. Niso vsi takšni. Toda zgledi vlečejo. Nekaj fantov ki jim ni za kvartanje in pijančevanje, se trudi, se posvetujejo, sklepajo, toda uspeha ni. Treba bo pomagati, toda kako? »Ne poznam ljudi, nisem od tu!« »Jaz tudi ne!« »Jaz tudi ne!« Sklep: na upravi podjetja naj se poskuša nekaj ukreniti! Toda ni bilo treba na upravo. Franci je kulturnik, je domačin, pozna precej ljudi. Bil je pripravljen pomagati stanovalcem doma. V tem je uspel. Zdaj je s pomočjo Izobraževalnega centra in Delavske univerze pripravljen program za vsak teden posebej. Samce so obiskali, ali pa jih še bodo, pevci in literati, videli bodo filme, slišali vrsto zanimivih predavanj. Toda, njihovi načrti predvidevajo še več. Želijo se spoznati z domačini. Z njimi delajo, zato želijo z njimi preživeti tudi del prostega časa. Želijo si tudi še kakšnega Franceljna, ki bi jim znal pokazati še druga vrata, vrata kultumo-pro-svetnih in telesno-vzgojnih društev. In končno želijo, da bi se iz njihovega 1 , _ življenja črtalo prvo in drugo dejanje J.O. ,| Zdravku Peskotu, Slavku Ce rarju, Ivanu Vozlju m Aloj zu Zuoanu v. GLAS KOMUN Predlog družbenega plana občine Hrastnik za leto 1964 j I. DEL GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1963 Ocena realizacije družbenega plana občine Hrastnik za leto 1963 v vseh sektorjih gospodarstva nam kaže, da je bil družbeni plan za to leto dosežen v višini 104 %. Iz tega izhaja, da je bil plan za to leto postavljen na realni osnovi, kajti prikazan presežek je posledica spremenjene delitve celotnega in ostalih kategorij dohodka pri Rucraiku Trbovlje-Hrastnik med obema občinama, na katerih ima le-ta svoje poslovne obrate. Poudariti je potrebno, da spremenjeni odstotek od prejšnjih 45% na 47 % za našo občino predstavlja precejšnjo kvoto, ki je vplivala na preseganje plana kljub nedoseganju nekaterih ostalih gospodarskih organizacij. Tu je mišljen predvsem izpad v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, ki je nastal predvsem zaradi objektivnih okoliščin in to predvsem zaradi neugodnih klimatskih razmer v prvem kvartalu leta 1963 (huda zima), neugodnosti plasmana artiklov na novo aktiviranih kapacitetah proizvodnje, ki je nastala zaradi prevelikega uvoza le-teh, nepredvideni izpadi električne energije itd. Iz dejstva, da je večino družbenega bruto proizvoda v občini ustvarjenega v industriji in rudarstvu, se da zaključiti, da je uvodoma navedeni odstotek prekoračitve plana za leto 1963 posledica znatnih napo#ov vseh delovnih kolektivov v naši občini, saj so z nenehnim spremljanjem gibanja proizvodnje sproti ugotavljali posamezne pomanjkljivosti in jih odpravljali, pri čemer pa so važno vlogo odigrali tudi občinski predstavniški in politični organi. Poudariti je še potrebno, da so rezultati, doseženi v letu 1963 odnosno, da je to leto glede na dvig proizvodnje edinstveno v zadnjem obdobju, saj se je povečala vrednost proizvodnje in storitve glede na leto 1962 za 29 %. Do sedaj vložena investicijska sredstva v razvoj industrije v naši občini so ji omogočila takšen razvoj, da je sedaj možno z relativno nizkimi dodatnimi sredstvi dosegati vse večje in boljše rezultate v tej gospodarski panogi, pri čemer imamo v mislih prehod na finalizacljo obstoječe proizvodnje. II. DEL CILJI IN NALOGE RAZVOJA V LETU 1964 — podjetja, ki so s svojo proizvodnjo odvisna od uvoza reprodukcijskega materiala, naj z inozemskimi dobavitelji sklenejo pogodbe Smernice družbenega pla- pravočasno, da ne bi prišlo na občine Hrastnik za leto pri izdobavah do zastoja, 1964 izhajajo iz smernic zvez- kar bi ogrozilo normalen po-nega in republiškega druž- tek proizvodnje; benega plana za to leto ter — delovne organizacije, ki možnosti razvoja posamez- reprodukcijski material šenih gospodarskih panog v daj še uvažajo, naj si skuša-okraju Ljubljana ter iz do- jo le-tega v čimvečji možni sežene stopnje razvoja v letu meri zagotoviti od domačih 1963 v občini Hrastnik. Iz proizvajalcev, s čimer bo do-predlogov planov gospodar- sežen boljši devizni efekt; skih organizacij v občini je — v cilju, da si bodo go-razvidno, da bo mogoče v le- spodarske organizacije še na-tu 1964 povečati družbeni prej obdržale svoje kupce v brutto produkt le za 6,5 %, inozemstvu morajo poslovati narodni dohodek za 8,5 % pri z njimi v smislu dobrih po-čemer pa se bo produktiv- slovnih odnosov, odnosno pr-nost dela predvidoma dvig- venstveno skrbeti_ za kvalite-nila za 10%. to v inozemstvo" prodanega Za izpolnitev navedenih blaga; planskih nalog bo potrebno — še naprej pa naj velja mobilizirati vse objektivne načelo, da gospodarske orga-in subjektivne faktorje zno- nizacije, ki uvažajo, morajo traj delovnih organizacij v tudi v letu 1964 izvažati vsaj smislu odpravljanja tesnih v enaki višini kot znaša Uvoz. grl v proizvodnji, zboljšanj Delovne organizacije naj tehnoloških procesov proiz- tudi v prihodnjem letu pro-vodnje, pravočasne preskrbe učujejo možnosti kooperaci-z reprodukcijskimi mate- je v cilju doseganja boljših riali, uvajanja sodobnejšega proizvodnih rezultatov, od-transporta, embaliranja in pravljanja eventuelnih 'tes-odpremljanja gotovih proiz- nih grl ter zmanjšanja' stro-vodov na eni in nadaljnjim škov proizvodnje, izboljša-razvijanjem delavskega sa- nja kvalitete, doseganja bolj-moupravljanja, decentraliza- ših cen ter vseh mogočih fak-cije le-tega, zboljšanjem no- torjev, ki na to vplivajo, tranje delitve čistega in oseb- V skladu z narašča«jem nih dohodkov, skrbi za bolj- produktivnosti dela in pro-šo materialno osnovo proiz- izvodnje v delovnih organi-vajalcev ter nenehnim infor- zacijah bo potrebno zagoto-miranjem le-teh s problema- viti tudi porast osebne po-tiko nroizvodme in d’>:tve trošnje in družbenega stan-dohodka, na drugi strani. darda. Tako se predvideva, Skrbeti je potrebno še na- da se bodo osebni dohodki daljne za vključevanje naše- v letu 1964 predvidoma pove-ga gospodarstva v mednarod- čali za nadaijnih 11%, kar je no delitev dela, pri čemer sicer za 1 % nad predvide-pa naj se gospodarske orga- nim porastom produktivno-nizacije držijo naslednjih na- sti dela, vendar moramo upo- števati, da_se osebni dohodki — gospodarske organizaci- v preteklem letu niso dvigni-' ie, ki že izvažajo, naj sku- lf v sorazmerju s porastom šajo izvoz še povečati, ven- produktivnosti, se pravi, da dar ne za vsako ceno, v ko- so bili znatno nižji. Ukor gre to na račun delov- Iz navedenega izhaja, da v nega kolektiva zaradi slabše- kolikor v letu 1964 ne bo priti*? doseganja cen na zuna- šlo do spremembe politike niem tržišču; formiranja cen nekaterim — tiste gospodarske orga- proizvodom, ne moremo pri-nizacije, ki se doslej še niso čakovati, da bodo podjetja vkhdčile v izvoz, naj to po- ustvarila večji del sredstev skušajo odnosno proučijo namenjenih za sklade. vse možnosti eventueinega Tradicija obstoječe proiz-piasmaja svojih proizvodov vodnje v komuni ji omogoča na inozemska tržišča; nadaljnje prehajanje odnosno ] — gospodarske organizaci- preorientacijo proizvodnje na je, ki že izvažajo, ali pa ki izdelavo vedno finejših ar-nameravp.jo izvažati, naj ne tiklov oziroma finalizacije gledajo na to na katera va- proizvodnje, s tem v zvezi pa lutna področja bodo plasira- je nujno potrebno še v na-la svoje proizvode, ampak prej skrbeti za uvajanje me-naj streme za tem, da bodo han-zacije in avtomatizacije dosegle čimboijše cene: v delovne procese, kar bo Predsednik Skupščine Hrastnik sklicuje ZBORE- VOLIVCt-V ki bodo v času od 26. januarja do vključno 4. februarja 1964 z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev organov zbora; 2. Obravnava predloga družbenega načrta občine Hrastnik za leto 1964; 3. Obravnava predloga proračunskih dohodkov in izdatkov občine Hrastnik za leto 1964; 4. Predlogi in sklepi. Razpored zborov volivcev po posameznih volivnih enotah bo razviden iz posebnih objav, objavljenih na krajevno običajen način. Vabimo vse občane, da se glede na važnost dnevnega reda zborov volivcev udeleže. Hrastnik, 18. L 1964 Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. imelo za posledico še pove- nalogi morajo delovne orga-čan tempo porasta produk- nizacije posvetiti vso pozor-tivnosti. nost in imeti stalno pred oč- Za izpolnitev predstoječih mi dejstvo, da se s tem ne planskih halog in s tem pla- sme zmanjšati proizvodnja nom postavljenih smernic je m produktivnost dela, iz nepotrebno, da delovne organi- sar se da sklepati, da bo to zacije še v naprej posvetijo zahtevalo od posameznih Ue-vso skrb kadrovski politiki, lovnih kolektivov temeljitih ker bo možno edino z do- analiz in proučevanj predno, brimi kadri doseči postavlje- bo možno ta prehod izvršiti, ne planske obveznosti. Poleg proizvodnih nalog, ki jih postavlja družbeni plan morajo gospodarske organizacije v tem letu posvetiti vso skrb sprejetju najvažnejšega akta podjetja, to je statuta delovne organizacije, v katerem naj bodo precizirani notranji odnosi, osnovni principi delitve, pristojnost] samoupravnih organov in vodilne- PREDVIDEVANJA GLEDE GIBANJA i DRUŽBENEGA BRUTO PROIZVODA, DRUŽB. PROIZVODA IN NARODNEGA DOHODKA V LETU 1964 , . Z ozirom na to, da so bila F? ,!®r vs* osta*i ele- nove proizvodne kapaciteta menti, k, j,h mora vsebovati aktivirane že v preteklem le-dober statut. tu in v katerem je tudi pvo. Naslednja zelo važna nalo- izvodnja le-teh že normalno ga je tudi uveljavljanje stekla, predvidevamo v letu ustavnega načela o skrajša- 1964 relativno nizek porast nem delovnem tednu, odnos- proizvodnje, nizek porast no prehajanja na 42-urni de- družbenega brutto proizvoda loVni teden. Tej odgovorni in narodnega dohodka. V milijonih din tekoče cene 1962 1963 Indeks 1963 1964 1962 1963 Družbeni bruto proizvod 8.653 11.177 11.910 129 106,5 Družbeni proizvod 4.321 5.619 6.068 ;30 103 Narodni dohodek 3.757 4.919 5.341 131 108,5 INVESTICIJE Po dosedanjih predvidevanjih bo obseg naložb v gospodarske namene v letu 1964 nekoliko večji kot v letu 1963. Tako predvidevamo, da bodo znašale skupne investicije samo v osnovna sredstva cca 1,785-000.000 dinarjev. V tem znesku predstavlja glav- no vsoto nadaljnja razširitev in rekonstrukcija Steklarne Hrastnik s približno 1 milijardo dinarjev. Ostala sredstva pa bodo porabljena delno za modernizacijo obstoječih kapacitet v industriji ter izgradnjo nove separacije pri rudniku. V trgovini se pred« (Nadaljevanje na 6. str.) videva, da bodo namenjena sredstva porabljena za gradnjo trgovskega centra v zgornjem delu Hrastnika, ob ugodni situaciji pa se predvideva začetek gradnje trgovskega centra tudi v spodnjem delu Hrastnika. Določen del sredstev predvidevamo, da bo vloženih tudi v gostinstvo, in sicer okrog 4 milijone za ureditev fasad in nadaljno razširitev prenočninskih kapacitet. Nekaj sredstev predvideva, da bo vložilo tudi Splošho gradbeno podjetje v mehanizacijo gradbenega procesa, in sicer cca 13 milijonov dinarjev. Okrog 11 milijonov je predvidenih za nadaljnjo razširitev sadovnjaka v Turiu, kar bo investirala kmetijska zadruga, del sredstev pa bo vloženih tudi v obrt, in sicer bo Komunalno obrtno podjetje Hrastnik porabilo določena investicijska sredstva za ureditev avtomobilskega servisa, »Sijaj« za nadaljnjo razširitev obstoječih prostorov m v kolikor bo-do na razpolago potrebna finančna sredstva bo vložilo podjetje »Meso« Hrastnik cca 30 mili ionov za adaptacijo obstoječih poslovnih prostorov. Gro sredstev za izvedbo omenjenih investicij bo kreditirala Splošna gospodarska banka Ljubljana, preostali del pa bo naiet pri Komunalni banki Trbovlje iz bančnih sredstev ter iz družbenega investicijskega sklada občine in lastna sredstva gospodarskih organizacij. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST V letu 1964 se ne predvideva povečanje števila zaposlenih, nasprotno, po planih gospodarskih organizacij, je predvideno, da se bo staiež delovne sile zmanjšal za cca 2%. kar pomeni, da se bo število zaposlenih zmanjšalo od 4.000 povprečno zaposlenih v letu 1963 na 3929 v letu 1964. Iz prikazanega porasta družbenega proizvoda in predvidenega zmanjšanja števila zaposlenih se da izračunati produktivnost po metodi, ki je splošno veljavna v / sedanji jugoslovanski praksi in bi znašala 10% povečanja glede na leto 1963. Kot je že navedeno v enem izmed prejšnjih poglavij, bo-do morale delovne organi žari te ob prehodu na 42-urni tednik izdelati določene analize, pri čemer pa priporočamo, da dajo zlasti poudarek temeljitemu, pretresu vseh stroškov, ker smatramo, da se bo tu našlo še marsikaj odvečnega, česar se delovni kolektivi dosedaj niti še niso zavedali, ker so temu pač posvečali premalo pozornosti. Pri obravnavanju problematike zaposlovanja delovne sile, smo že prej ugotovili, da nam bo moške delovne sile verjetno v letu 1964 primanjkovalo, da pa v nasprotju s tem žc sedaj obstoii problem, kako zaposliti odvišno žensko delovno silo. Trenutno rešitev vidimo v razširitvi podietia »Silaj«, kjer bi bilo možno z dodatnimi in’'estici'sk""mi vlaganji razširiti kapacitete tega podjetji in s tem omogočiti zapo- slitev precejšnjemu številu ženske delovne sile, prvenstveno v montažnem oddelku za razsvetljavna telesa. Nadaljnjo problematiko s tem v zvezi, ki bo sčasoma postajala vse kritičnejša pa bo moral' reševati 7-letni perspektivni program gospodarskega razvoja občine tako, da bo predvidel izgradnjo določenih novih kapacitet, ki bodo najbolj primerne za zaposlitev tovrstne delovne sile. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Ocena realizacije izvoza v letu 1963 nam kaže, da je bil v tem pogledu v letošnjem letu dosežen znaten uspeh, ki je presegel vsa planska predvidevanja. Za leto 1964 pa se predvideva rahel padec izvoza, kljub temu, da se bo v Steklarni Hrastnik kot glavnemu izvozniku v naši občini povečal za 7 % in da bo pri rudniku po planskih predvidevanjih ostal na enaki višini. Na ta padec vpliva torej zmanjšan izvoz v Tovarni kemičnih izdelkov, kar^ je povsem realno, če upoštevamo potrebe po tovrstnih proizvodih na domačem tržišču. Da pa je bil v letu 1963 dosežen v takšni višini je temu vzrok predvsem proizvodnja v prvem kvartalu tega leta, ker so bili odjemalci teh proizvodov v državi z le-temi preskrbljeni že iz izvoza. Z ozirom na boljšo organizacijo dela v podjetju »Sijaj« lahko pričakujemo, da se bo v letu 1964 tudi to podjetje vključilo med naše izvoznike s 'svojim; proizvodi, po vsej verjetnosti v kooperaciji s steklarno Hrastnik. OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD a) Osebna potrošnja Že v smernicah družbenega plana za leto 1964 smo omenili predviden porast osebne potrošnje, ki je pogojen s predvidevanji porasta družbenega brutto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka v občini ter končno tudi produktivnosti dela. Ugotovili smo, da bo porast osebne potrošnje verjetno malenkostno višji od porasta produktivnosti, ki naj bi se dvignila za cca 11 odstotkov. Jasno je, da bo tak porast omogočen le z doslednim izvajanjem s tem planom postavljenih nalog, v kolikor pa bodo delovne organ:zaciie za prihodnje leto nekoliko smelejše planirale. kar bi bilo po našem mne-n?u po vsem realno ob upoštevanju rahlega povečanja cen vsaj nekaterim proizvodom. se bo lahko tudi osebna notrošnja še nekoliko povečala. b) Družbeni standard — Stanovanjska Izgradnja Normalno je, da sc bodo s povečan lem osebne potroš-nie povečala tudi sredstva občinskega stanovanjskega sklada, M so. namenjena za gradnjo jtanovanj s primerno soudeležbo interesentov. Tako predvidevamo, da bomo v letu 1964 dogradili 55 stanovanj v družbenem sektorju in pričeli z gradnjo cca 28 stanovanj, v zasebnem sektorju. Tudi v letošnjem letu naj temelji politika razdeljevanja sredstev stanovanjskega sklada na tem, da bo zbranih čim več sredstev za stanovanjsko izgradnjo s strani zasebnikov; delovne organizacije, ki gradijo sta-novanja pa naj še nadalje uvajajo prakso, da bodo s predplačili za nova stanovanja zbrale naivečja možna sredstva, kajti le na ta način bomo lahko' ublažili pereč problem pomanjkanja stanovanj v občili. — Komunalna dejavnost Na področju občine opravlja komunalno službo v glavnem Komunalno obrtno podjetje Hrastnik in le v manjši meri stanovanjske skupnosti, ker za to delo še niso dovolj kadrovsko usposobljene, kljub temu, da so jim bile dane v začetku leta določene pristojnosti, vendar se je pa pokazalo, da Ic-teh niso sposobne reševati, čeprav bi bilo primerneje, da bi to službo vršile one, ker bi bila cenejša z ozirom na manjše družbene obveznosti, s katerimi so obremenjene v primerjavi s komunalnim ojrrtnim podjetjem. Glede na navedeno bo večino komunalnih služb tudi v letu 1964 opravljalo komunalno obrtno podjetje Hrastnik, vendar smo mnenja, da bo potrebno v te namene angažirati znatno več sredstev kot v preteklem letu, ker je potrebno te službe izboljšati, saj so se le-te naha;ale v letošnjem letu v slabem stanju predvsem zaradi pomanj-kanja sredstev. Mnogo pozornosti bo treba v letu 1964 posvetiti na novo formiranim krajevnim skupnostim, na katere bo v tem letvf prenešenih precej pristojnosti, zlasti s področja komunalnih služb, zaradi česar bo potrebno paziti tudi na primemo kadrovsko izbiro, s čimer bo zagotovljeno racionalno trošenje dodeljenih sredstev. — Kulturno prosvetna dejavnost Že v letu 1963 je bilo z družbenim planom^ občine Hrastnik predvideno, da sc pristopi h gradnji kulturnega doma v Hrastniku, kar je Že dolgoletna želja vseh občanov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v omenjenem letu ni bilo možno pričeti s to gradnio, za kar tudi ni izglcdov v letu 1964. Priporočamo gradbenemu odboru, da še v naprej intenzivno dela na zbiranju prostih finančnih sredstev v te namene, s čimer bi bila dana osnova za gradnjo tega objekta v kasnejših letih, ker ima trenutno prioriteto gradnja Zdravstvenega doma v Hrastniku zaradi obstoječega slabega stania na tem področju pri nas. Pogostokrat postav- na muzejske zbirke v Hrastniku, zaradi česar bo potrebno tudi temu vprašanju v letu 1964 posvečati vso pozornost, za eventuelno gradnjo novega objekta, v katerem bi se le-ta nahajala. — Zdravstvo in socialno varstvo Sedanje pomanjkanje prostorov za zdravstvene službe v občini in nujne potrebe po uvedbi nekaterih specialističnih zdravstvenih služb v občini so narekovale, da se je koncem 1963. leta pristopilo k izgradnji Zdravstvenega doma v Hrastniku, s katerega dograditvijo bodo omenjeni problemi povsem rešeni. Z gradnjo tega objekta se bo v letu 1964 intenzivno nadaljevalo, za kar so tud: že zagotovljena določena finančna sredstva. V tem letu bo potrebno vložiti vse sile v mobilizacijo čim več sredstev za dograditev tega doma že koncem leta, kajti le hitra dograditev daje garancijo rentabilnosti objekta, s tem v zvezi pa hitro rešitev nemogoče situacije na področju občine glede nudenja zdravstvenih uslug. Z dograditvijo tero doma bo rešeno tudi vprašan-e prostorov Lekarne, kakor tudi Rešilne posta-"^ Na področju socialnega varstva bomo v letu 1964 posvetili več pozornosti kot doslej razširitvam socialno varstvenih ustanov z, ozirom na to, ker imamo vedno večje število zaposlenih žensk, ki v času svoje zaposlitve nimajo za sl-m ra n ega varstva svojih otrok. — Telesna kultura Tudi v letu 1964 je treba še nadalje delati na pripravah ia izgradnjo kopališča v Hrastniku, preskrbeti toza-devne načrte in ostalo dokumentacijo. Nadalje je inten-zivno pripravljati potrebne načrte ter zbirati potrebna denarna sredstva za gradnio ostalih telesno vzgojnih objektov. do katerih gradnje pa verjetno zaradi pomanjkanja sredstev v tem letu še ne bo prišlo. HI. DEL PREDVIDEVANJE RAZVOJA PO GOSPODARSKIH PANOGAH V INDUSTRIJI je predvideno, da se bo vrednost v proizvodnji v letu 1964 povečala za okrog 5,5 odstotka, pri čemer pa se bo število zaposlenih zmanjšalo za 2,5 odstotka. Omenjeni porast je relativno nizek, vendar računamo, da bo, v kolikor bo prišlo tekom leta do sprostitve cen nekaterim proizvodom, ta porast lahko še večji. Že pri realizaciji družbenega plana za leto 1963 je bilo ugotovljeno, da je v ob-sto'"ečo industrijo nujno potrebno še nadalje vlagati določena sredstva, s čimer bi sc njen finančifi efekt lahko občutno izbolišal. V tej smeri se že vršiio investicijska dela v Steklarni Hrastnik, zelo verjetno pa le, da bo do istena orišlo tudi v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, če ne v tem, pa zagotovo v letu 1965. V KMETIJSTVU se pred-, videva nadaljnja razširitev sadovnjaka v Turju, za kaj je namen jenih okoli 11 mi lijonov din, v GOZDARSTVI1 pa je predvidenih 6,450.001 din, namenjenih za čiščenji in urejanje gozdnih poti Skupnega etata sc predvide va v tem letu 6100 m3, od te* ga 4000 m3 listavcev in 2101 kubičnih metrov iglavcev. ' V skladu z razvojem ostalih panog gospodarstva v občini se bo nekoliko razširila tudi GRADBENA DEJAV NOST, in sicer za okrog 3J odstotka glede na pretekle leto. TRGOVINA: do sedaj je bilo razvoju trgovine v občini dano premalo poudarka, za radi česar daje temu vpra šanju družbeni plan v letoš niem letu posebno mesto Akumulativnost te panoge za občino kot celoto in nenehne naraščanje kupne moči v ko muni je narekovalo potrebo po vlaganju znatne"ših sredstev v razvoju tovrstne go-soodarske panoge pri nas. Tako se je že v letu 1963 pri-, stopilo k izgradnii sodobnega komunalno-trgovskega centra v zgornjem delu Hrastnika, katerega gradnja se bo tenzivno nadalievala v letu 1964. Ob ugodni situaciji pa predvidevamo pričetek grad nie titovskega paviljona za notrebe spodnjega dela Hrastnika. GOSTINSTVO IN TURI, ZEM: delovne organizacija tovrstne panoge predvidevajp v letu 1964 9-odstotn; porast vrednosti prometa pri ena, kem številu zaposlenih, še nadalje se bodo urejevale nočninske kapacitete ter skr-belo za boljši izgled poslovi nih prostorov. OBRT: v obrti se prcdvi deva, da bo vrednost proiz vodnjc in storitev porasla t primeriavi z letom 1963 za okoli 15 odstotkov pri 4,5-od-stolnem povečanju števila zaposlenih. Pri Komunalnem' obrtnem podietju Hrastnik se kaže solidna perspektivi za razširitev avtomehanični delavnice oziroma ustanovi, tev servisa za popravilo mo tornih vozil. S tem v zvezi ji podjetje že naletelo na določene težave zaradi pomanj kanja prostorov ta to dejav. nost, zaradi česar je razvoj le-te povezan z da’očenimf investicijskimi sredstvi. Ko] v letu 1963 predvideva tudj za leto 1964 podjetje »Sijaj« znaten porast vrednosti svo jih pro:zvodnih storitev, kai bo imelo v določeni meri po zitivne posledice pri odprav, 1 jan ju perečega problema zaposlovanja odvečne ženske delovne sile. V zelo kritični situaciji se nahaja podjetje »Meso« Hrastnik, ki ima žq dalj časa prepoved poslovanja v obstoječih poslovnih prostorih, ki bi jih bilo nuj, no potrebno adaptirati oziro. ma tako preurediti, da bi od-govariali minimalnim ftigicn, skotehničnim predpisom zg tovrstno dejavnost. Rešitev tega orohiema je povezana z mobilizacijo znatnih inve^ sticllskfh sredstev, za katero oa treomno še oj lasno, od kod naj bi sc zbrala. Občinska skupščina Trbovlje Predlog družbenega plana in proračuna občine Trbovlje za leto 1964 TRBOVELJSKI OBČAN | Zbori volivcev Sklicani so zbori volivcev Po sklepu predsednika občinske skupščine so sklicani zbori volivcev za vse volilne enote v občini za dneve 26. do 29.1. 1964. Volivce opozarjamo na pomembnost zborov volivcev zlasti zato, ker bodo na njih razpravljali in 'dajali svoje pripombe ter mnenja o osnutku statuta kot temeljnega’ zakona naše občine. Poleg osnutka statuta bo na dnevnem redu tudi predlog družbenega plana in proračuna za leto 1964. Žplja je, da občani na zborih volivcev dobro pretresejo osnutek statuta, povedo svoja mnenja o stališčih, ki so navedena v osnutku statuta, tako da bo komisija, ki je pripravila osnutek, dobila čimboljše rešitve in jih vnesla po končani razpravi v statut ter čimbolj popolnega predložila skupščini v razpravo in dokončno potrditev. O osnutku statuta bodo.po končanih zborih volivcev na terenu razpravljale vse delovne organizacije in njihovi kolektivi ter tudi te povedale svoja stališča, predvsem o zadevah, ki se nanašajo na gospodarstvo v občini in jih ureja občinski statut. Ti sestanki odnosno zbori delavcev v delovnih skupnostih, bodo opravljeni od 1. do 15. februarja letošnjega leta. Ravno tako želimo, da volivci na svojih zborih povedo svoja mišljenja o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje leto.. Celotni razpored volivcev po volilnih enotah je naslednji: Za 1. volilno enoto: Završe, Škofja riža, Dobovec in Ključevca, bo zbor volivcev dne 26/1-1964 ob 11. uri v osnovni šoli Dobovec. . Za 2. volilno enoto: Zasavska cesta, Ob železnici. bo zbor volivcev v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri, v prostorih gostišča ,pri Elektrarni. Za 3. volilno enoto: Kolodvorska cesta in del Vodenske ceste od hišne številke 1 do 20, v torek, dne 28/1-1964 ob 17. . ri v Domu svobode Zasavje. Za 4. volilno enoto: Celotno naselje Bovško v sredo, dne 29/1-1964 v Domu svobode Zasavje, ob 17. uri Za 5. volilno enoto: Celotni Nasipi, v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri v sindikalnem domu obrata Trbovlje. Za 6. volilno enoto: Celotno naselje Žabjeka, v torek. 28/1-1964 ob 17. uri v sindikalnem domu obrala Trbovlje. Za 7. volilno enoto: Vodenska cesta od hišne številke 20 dalje, v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri v sejni dvorani družbenih organizacij. Za 8. volilno enoto: Celotni Trg revolucije, v torek, 28/1-1964 ob 17. uri v sejni sobi pri Forteju. Za 9. volilno enoto: Naselje Opekarna, v sredo, dne 29/1-1964 ob 17. uri v klubu stolpičev pod Plevč-kovim hribom. Za 10. volilno enoto: Celotna Šuštarjeva kolonija, v ponedeljek, 27/1-1964 ob 17. uri v prostorih Tehniške srednje šole Trbovlje. Za 11. volilno enoto: Ribnik, dne 28/1-1964 ob 17. Za 12. volilno enoto: Naselje Dobrna, Retje, Hohkrautova kolonija, v sredo, dne 29/1-1964 ob 17. uri v domu Svobode Dobrna. Za 13. volilno enoto: Celotna Keršičeva in Partizanska cesta, v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri, v prostorih Industrijsko kovinarske šole. Za 14. volilno enoto: Celotno naselje Novega doma, v torek, dne 28/1-1964 ob 17. uri v prostorih Industrijsko kovinarske šole. Za 15. volilno enoto: Kolonija 1. maja od hišne številke 1 do 24, v sredo, dne 29/1-1964 ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 16. volilno enoto: Drugi del Kolonije 1. maja od hišne številke 25 do 32 in 12, 14 ter 16, v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 17. volilno enoto: Celotno naselje Neža, v torek, dne 28/1-1964 ob 17. uri v prostorih gostišča Kepa. Za 18. volilno enoto: ' Trg Svobode, v sredo, dne 29/1 1964 ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma. dne 29/1-1964 ob 17. uri v domu upokojencev pri Vol-ker. Za 20. volilno enoto: Dom m vrt ter Ped gozdom, v ponedeljek, dne 27/1-1964 ob 17. uri v učilnici predvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 21. volilno enoto: Celotno Kešetovo, v torek, dne 28/1-1964 ob 17. uri v učilnici predvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 22. volilno enoto: Za naselje Loke, Obrtniška cesta ter Leninov trg, v sredo, dne 29/1-1964 ob 17. uri v skupščinski dvorani občine. Za 23. volilno enoto: Del Gimnazijske ceste, Vre-skovo, Majčeriova cesta in Ojstro od hišne številke 11 do 22, v ponedeljek, dne 27/1964 ob 17. uri v Skupščinski dvorani občine. Za 24. volilno enoto: Drugi del Gimnazijske ceste ter Trg Fr. Fakina ob 17. uri, v torek, dne 28/1-64 v Klubu Svobode II. Za 25. volilno enoto: Celotna Savinjska cesta in Golovec, v sredo, 29/1-1964 ob 17. uri v prostorih kluba Svobode II. Za 26. volilno enoto: Kovinarsko naselje, Cesta Tončke Čečeve in Keišičev hrib, v ponedeljek, d:ie 27/1-1964 ob 17. uri v prostorih kluba Svobode II. Za 27. volilno enoto: Celotne vasi in naselja Klek, Planinska vas, Pra-preče, Partizanski vrh in Čebine, v nedeljo, 26/1-1964 ob 17 uri v prostorih doma Tončke Čečeve na Kleku. Za 28. volilno enoto: Vasi Gabrsko Knezdol in Vrhe, v nedeljo, 26/1-1964 ob 9. uri v prostorih v Gabrskem. Za 29. volilno enoto: Čeče, Ostenk in del Ojstra, v nedeljo, dne 26/1-1964 ob 15. uri v prostorih osnovne šole Čeče v Čečah. Osnovne značilnosti družbenega plana za leto 1964 uri v bivšem internatu na Gvidi. Za 19. volilno enoto: Rudarska cesta, Globušak, Pod Ostrim vrhom, Klek, hiš. št. 1. 2, 3 in 4, v sredo. \ Obvestilo občanom Na podlagi razprav in sklepov zadnjih zborov volivcev je bila Izdelana analiza ter predložena Občinski skupščini na seji v mesecu decembru. Skupščina je po temeljiti razpravi sprejela sklep, da bodo volivci najkasneje do 30. marca 1964% obveščeni o tem, kateri izmed predlaganih sklepov oz. predlogov se bodo z ozirom na finančne in druge možnosti v letu 1964 lahko Izvršili in kateri ne. Vsak odbornik mora po sklepu skupščine za svojo volivno enoto redno spremljali, kako se izvršujejo predlagani sklepi zborov volivcev ter morajo biti zato v stalnem stiku s pristojnimi upravnimi organi, ki so zadolženi za izvrševanje sklepov zborov volivcev. 1. UVOD Osnovni pokazatelji družbenega plana za leto 1964 so objavljeni z željo, da bi pri sestavi programa gospodarskega razvoja sodelovalo čim-večje število organizacij in prebivalcev na območju ko-nujne Ti bovlje. Osnovne značilnosti razvoja izhajajo iz predlogov planov delovnih in družbenih organizacij ter zborov volivcev, Želimo, da bi na bližnjih zborih volivcev in zborih volivcev — pro-izvajavcev dali državljani svoje pripombo in odločitve ter tako dokončno odločali o družbenem planu komune za leto 1961. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V LETU 1964 Ugodna gospodarska gibanja, skladna s povečanjem gospodarske aktivnosti, ki je bila dosežena v letu 1963, so se odrazila v h:trem nara- ščanju proizvodnje, racionalni politiki investitorjev, povečanju realnih osebnih dohodkov in aktivnejšem vključevanju občine v skrb za razvoj terciarnih dejavnosti in družbenih sliižb ter vključevanju našega gospodarstva v mednarodrto menjavo. Vzporedno s produktivnostjo dela so naraščali tudi osebni dohodki, vendar kljub bolj umerjenemu gibanju cen m potrošnji vsklajeni z gibanjem proizvodnje, jiorast življenjskih stroškov , še ni popolnoma vsklajen s porastom produktivnosti. Hitra rast produktivnosti je nova kvaliteta našega gospodarstva, ki se je izkazala z indeksom 111 v primerjavi z letom 1962. Eden od pomembnejših či-niteljev, ki je zagotavljal -dinamičen razvoj našega gospodarstva je bila tudi stalna aktivnost in skrb družbenih in političnih organizacij ter vseh samoupravnih organov za reševanje problemov s zacije računamo, da bo v le-področja gospodarstva in tu 1963 dosežena naslednja družbenih služb. realizacija družbenega bruto Na osnovi poročil fizičnega proizvoda, družbenega proiz-obsega in devetmesečne reali- voda in narodnega „ dohodka. v milijonih dinarjev v cenah '963 1962 1363 Indeks 1963/1962 Družbehi btlo proizvod 16.388 18.702 115 Družbeni proizvod 8.110 9.189 113 Narodni dohodek 7.027 7.881 112 Po panogah pa je bil na osnovi spredaj navedenega izra- čuna dosežen naslednji porast družbenega proizvoda-: Industrija 6.231 6.987 112 Kmetijstvo 188 207 110 Gradbeništvo 469 549 117 Promet 128 142 111 Trgovina 492 ■577 117 Gostinstvo 116 145 125 Obrt 361 409 113 Druge dejavnosti 125 143 M Napredek gospodarstva v posledica boljših pogojev m letu 1963 je pokazal, da tak- temeljitejšega obvladanja go-šni uspehi ne izvirajo iz tre- spodarskih problemov v dc-nutnih okoliščin, temveč so (Nadaljevanje na 9. strani) t (Nadaljevanje z S. strani) lovnih kolektivih. Pri napo- ko zagotovila skladen in hiter gospodarski razvoj in s rih za izpolnjevanje družbe- tem nadaljnje izboljšanje bla-nega plana je prišla do iz- ginje prebivalstva, prispevata ■raza pobuda družbeno poli- pa bo tudi k nadaljnemu različnih in gospodarskih činitc- voju socialističnih družbenih Ijev. Uspehi so še posebej odnosov, pomembni zato, ker so doseženi na podlagi večje produk- CILJI IN NALOGE tivnosti dela. Kljub porastu GOSPODARSKEGA vključevanja v mednarodno IN DRUŽBENEGA blagovno menjavo pa ne mo- RAZVOJA V LETU 1964 remo biti zadovoljni z uspehi Cilji in naloge družbenega tia tem področju, zato bo po- razvoja v letu 1964 bodo do-trebno, da posvetimo poseb- seženi z nadaljnjim razvija-ho skrb in pozornost nadalj- njem neposrednega odloča-inemu povečanju izvoza naših nja delovnih ljudi v delovnih izdelkov in storitev. organizacijah, krajevnih in j Investicijska in osebna po- občinskih skupnostih ter v prošnja je presegla s planom celotni družbeni proizvodnji, predvideno raven, vendar sta Na tej osnovi naj bi se razbili vsklajeni s povečano pro- vijale tudi vse oblike trajne-izvodnjo, kar je prispevalo ga poslovnega sodelovanja med delovnimi organizacijami hi sodelovanja z družbenimi in političnimi službami le ustvarjanju ravnovesja med blagovnimi in kupnimi fondi, kot temeljnega gospodarskega načela za povečanje real- in organizacijami. nega življenjskega standarda. Takšne kvalitetne nove ten- Posebno pomembni bodo v tej smeri napori, da se izpo- dence v naših gospodarskih polnijo pogoji za gospodar-brganizacijah, ki so posledi- ' " ča hitrega in uspešnega pil- jenje z namenom, da sc absolutno in relativno poveča tagajanja novim pogojem go- materialna osnova samou-ipodarjenja in aktivnosti vseh pravljanja in spodbuja boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in smotrnejše subjektivnih sil družbe pri uresničevanju prevzetih obveznosti, nam dajejo trdne gospodarjenje. temelje nadaljnjega uspešnega napredka. V letu 1964 je treba še nadalje večati delež izvoza in Kljub temu, da je napre- zagotoviti hitrejše vključeva-dek družbenih služb, ki je bil nje v mednarodno delitev de-hkrati tudi pogoj za dosega- la, kot poglavitni pogoj za hje kvalitetnih sprememb, pa dinamični in racionalni raz-ta razvoj še ni dovolj vskla- voj podjetij v komuni, jen z napredkom in potreba- — Hitra rast proizvodnje, mi gospodarstva (predvsem produktivnosti dela in blagi-šolstva, zdravstva in social- nje prebivalstva, zahtevajo nega varstva). skladen razvoj stanovanjske- Ugodni napredek gospodar- ga in komunalnega gospodar->kega gibanja pa so sprem- jenja, šolstva, kulture, zdrav-tjali tudi nekateri problemi, stva, socialnega varstva in ki bi utegnili zavreti njegov drugih služb, katere >x> treba dinamični razvoj, če jih ne bi pravočasna odpravili. Pojav nezadostnih količin ne- v letu 1964 podpirati bolj kot doslej. — Povečanje proizvodnje katerih kmetijskih, posebno in izvoza je možno zagotoviti tivinorejskih proizvodov, za- le s prizadevanjem delovnih »tajanje prometnih zmoglji- organizacij, zato naj bi izde-/osti za potrebe gospodar- late dolgoročne programe svo-itva, prepočasno razvijanje jega razvoja, kateri naj vse-tmogljivosti obrti in dinti- bujejo konkretne naloge na pičnejšega prilagajanja trgo- področju proizvodnje, poslo-rine, gostinstva in turizma vanja in razvoja samouprav-potrebam tržišča, se v danih ljanja, s predvidevanji ustrez-inožnostih odpravlja in vskla- nih materialnih in kadrov-lujc. skih pogojev za uresničitev. Nadaljnje vsklajevanje in — S ciljem nenehnega na-reševanje teh problemov je raščanja proizvodnje in profita izmed nalog tekočega dijktivnosti dela — kav je leta. osnova za stabilno narašča- Poleg teh problemov so zla- nje osebne potrošnje — se iti močno očitni še: občutno mora stalno izpopolnjevati pomanjkanje visokokvsflifici- organizacija dela. Z izboljša-ranih kadrov v našem gospo- njem in modernizacijo teh-tlarslvu, saj je v celotnem nične opremljenosti dela, jc gospodarstvu le 0,5 % takega uveljaviti tudi sodobno orga-tadra, ki ima fakultetno in nizacijo proizvodnje, kav naj rišjo izobrazbo in le 4% ta- omogoča optimalno izkorišča Kih, ki imaio srednješolsko Izobrazbo. Vzrok za to je v nje proizvodnih zmogljivosti. — V letu 1964 bodo potreb- ilabo razvitih kadrovskih ne skrbne in vsestranske ana-elužbah delovnih organizacij liže notranje organizacije ob in nesmotrni politiki štipen pripravah na prehod na 42-diranja. urni delovni teden. Ta p re- li rez odločne orientacije hod bo lahko temeljil le na lelovnih organizacij za uspo- povečani produktivnosti de- tobitev kadrovskili služb izobraževanje kadrov, ni mo- T? > (Nadaljevanje z 11. strani) Za razvoj domačega turizma bo potrebno gledati v letu 1964 na boljše izkoriščanje zmogljivosti planinskih domov, ki se lahko koristijo tudi kot počitniški domovi, predvsem pa naj služijo za rekreacijo naših delovnih ljudi, Zato bo dolžnost gostinskega podjetja Rudar Trbovlje, Planinskih društev ter ostalih lastnikov planinskih domov, da izvedejo v 1. 1964 turističnih krajev. Naloga kar naj več jo propagando o ugodnostih in lepotah naših planinskih domov bo, da se primerneje pripravijo za letne dopuste delovnih ljudi in že v naprej sklepajo pogodbe z delovnimi kolektivi. Da bi se izboljšala kakovost gostinskih storitev, bo potrebno vložiti za izobraževanje kadra več sredstev kot do sedaj. To skrb bodo morala prevzeti gostinska podjetja in ostala gostišča. OBRT Podjetja uslužnostno-obrt-nih storitev bodo nadalje razvijala to dejavnost in si ustvarjala stalnejše pogoje nadaljnjega razvoja in vskla-dila delo po potrebah občanov z boljšo organizacijo dela in ureditvijo delovnih prostorov. Servisi stanovanjskih skupnosti se bodo razvili tako, da bodo krili potrebe po rednem vzdrževanju stanovanjskih prostorov in naprav. Podjetja proizvodno-usluž-nostnih storitev bodo z ekonomskoi - organizaci jskim ukrepi, ustanavljanjem lastnih prodajaln in razširitvijo tržišča dosegla predvidene naloge družbenega plana. Zlatarstvo bo odprlo prodajalno za prodajo lastnih proizvodov, nabavilo nove stroje za vlečenje žice in graviranje ter razširilo izbiro očal in drugih optičnih instrumentov ter se potom kre-atorskega centra vključilo v mednarodno delitev dela. Tapetništvo bo izboljšale kvaliteto proizvodov in razširilo svoje tržišče na mesta, kjer do sedaj še niso uspeli prodajati svoje izdelke. Obrt bo dvignila družbeni bruto proizvod za 18 odstotkov, delovno silo za 6 odstotkov in produktivnost dela za 12 odstotkov. Za popolnejšo zadovoljitev potreb po storitvah se bo v letu 1964 vložilo veliko več investicijskih sredstev kot do sedaj. Predvideva se, da bo v letu 1964 zgrajena servisna delavnica za popravilo osebnih avtomobilov, kar bo močno podprlo in ojačalo dejavnost turizma. V letu 1964 se bo z ustrezno davčno politiko spodbujalo- tudi zasebno obrtništvo z namenom, da se čimbolj vključi v zadovoljevanje potreb po obrtnih storitvah. DRL GE DEJAVNOSTI V drugih dejavnostih se predvideva, da se bo proizvodnja povečala za 10 odstotkov. Na področju komunalnih storitev bo osnovna skrb rešiti vprašanje rekonstrukcije vodovodnih instalacij in dotoka pitne vode za potrebe občanov in gospodarstva urediti in vzdrževati ceste in poti po programu dela ter skrbet? za urejevanje ostalih komunalnih storitev. OSTALE DEJAVNOSTI Stanovanjska Izgradnja V letu 1964 je predvideno nadaljnje povečanje investicij v stanovanjsko izgradnjo. Računa se, da ho vloženih več kot 523 milijonov dinarjev investicijskih sredstev za gradnjo in obnovo stanovanj. S temi sredstvi je predvideno, da bo dokončno zgrajenih 122 stanovanj, v družbeni lastnini in 30 stanovanj v zasebni lastnini. Skupno z novo začetimi stanovanjskimi objekti bo v letu 1964 v gradnji 217 stanovanj. Kljub visokemu porastu stanovanj, to je za 22 odstotkov ali 30 stanovanj v primerjavi z letom 1963 pa še vedno ne bo mogoče kriti vseh potreb po stanovanjih,. saj je predvideno, da bo še v letu 1964 primanjkovalo v občini 410 stanovanj. Da se bo predvidena izgradnja stanovanj uresničila iu povečala ekonomičnost graditev bo potrebno še nadalje podpirati gibanja za povečana sredstva soudeležbe državljanov in razširitve kreditiranja stanovanjske graditve iz bančnih sredstev in stanovanjskega sklada. Pri gradnji stanovanjskih stavb' se mora uvajati mehanizacija in elementi, ki pospešujejo ekonomičnost in enotnost gradil ie. Hkrati s tem je potrebno izboljšati gospodarjenje v ob stoječem stanovanjskem fon-’ du, pri čemer lahko pomagajo nrav hišni sveti s smotrnim gospodarjenjem in koriščenjem razpoložljivih sredstev. Predvideva sc tudi odprodaja nekaterih enodružinskih hišic družbene lastnine koristnikom odn. občanom. Komunalna dejavnost V letu 1964 se računa, da se bodo investicijske naložbe v komunalno dejavnost občutno povečale. Glavna naloga komunalne dejavnosti pa bo gradnja vodovoda, cest in ostalih komunalnih naprav, ter izdelava urbanističnega načrta za mesto Trbovlje. Predvidoma bo v letu 1964 vloženih v komunalno dejavnost 200 milijonov dinarjev skupnih srccjstev ali za 180 odstotkov več kot leta 1963. Predvidena sredstva se bodo porabila za ureditev nekaterih cest v kolonijah in v cen-, tru, za gradnjo vodovoda, za geodetsko katastrske izmere mesta, za razsvetljavo in za izvršitev sklepov zborov volivcev. Izvršila se bodo predvsem naslednja dela: dokončno bo urejeno naselje Kcšetovo, zgrajena bo cesta v Bevškem, cesta v Šuštarjevi koloniji, v Keršičev!, dogradila se bo Partizanska cesta preko Prvega maja do Neže, v Dom in vrtu do novih stolpičev in še nekatere druge ceste v kolonijah. V mestu se bo dogradila cesta od Dimnika do Gabrskega, uredila Gimnazijska cesta, na novo zgradila cesta Lc nart—Podme j a—Liza—Križ. Pričelo se bo tudi z gradnjo ceste Klek—Knezdol. V letu 1964 se bo pričelo rudi z grad- njo vodovoda. Za gradnjo vodovoda to potrebno- v naslednjih tetih preko 500. milijonov dinarjev. Splošna potreba narekuje, da ie v tem letu oskrbimo, mesto z dodatnimi količinami vode. Poleg tega hoda sredstva uporabljena tudi za urejanje naselij, kanalizacije in druge komunalne potrebe občanov. Komunalni zavod za zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj zmožnih oseb Tika bo v tem letu dokončalo izgradnjo poslovnih prostorov ter s tem omogočilo večjo zaposlitev in povečanje obsega svoje proizvodnje. V letu 1^64 se bo pričeloz deli na novem pokopališču. Predvidena vsota investicij bo znašala 4,000.000 din. V letu 1964 bo urejenih m na novo zgraje-" nih 10 km cest od tega nekaj več kot 5 km gozdnih. Nada-lje se predvideva, da se. bo opremilo ceste in uhce v mestu in ostalih važnejših naseljih z električnim omrežjem v dolžini 6 km. Šolstvo Za potrebe šolstva v komuni se sredstva v letošnjem. letu povišujejo za 10,8 odstotka. S temi sredstvi naj bi se Jiae, ki pogrešajo roditeljsko skrb, ali se šolajo izven prebivališča staršev. Družbena Skrb za starejše osebe- se bo osredotočila v krajevnih skupnostih z organiziranjem službe socialne pomoči ostarelim osebam, strokovno nego m drugo pomočjo. Kulturna in telesno vzgojna dejavnost Ta dejavnost se je v komuni močno razvila. V skladu za pospeševanje "kulturnih in telesnovzgojnih organizacij je predvideno 49 milijonov din. Predvideno je, da bodo te or ganizacije v tem letu za organizacijsko dejavnost kori stile le sredstva v višini lanskega leta. Vsa ostala sredi stva so namenjena za normal-, no vzdrževanje objektov in za investicije, V skladu a smernicami občinske skupščine bo pri koriščenju vseh sredstev potrebno poiskati taka merila in načela dclitve| da bodo te organizacije sti’ mulirane za kvalitetne prireditve m za aktivnost. DOHODKI Doseženo iV ,n« videno v letu 1963 zaLig64 za leto 1964 1. Na podlagi zveznih in republiških predpise«; 2. De! proračunskih dohodkov 3. Prispevki gospod, organizacij 4. Kratkoročni- kredit 5. Prencšcna sredstva Skupaj IZDATKI 1. Za osnovno dejavnost šol 2. Za investicije šolam dvignili osebni dohodki pro- 3. Za strokovno šolstvo svetnih delavcev, del sredstev pa je namenjenih za boljšo rrfcrterialno in tehnično opremljenost šol. Zaradi splošnih potreb go 4. Za odplačilo krat. kreditov Skupaj 47.886 99.551 13.885 45.000 23.811 60332 115.630 14.500 30.000 84 881 230.13$ 220.546 91J8 190336 188.000 98.8 1.012 1.012 100,0 2.500 — — 36.201 31.534 87,1 2304)49 220.546 955 r______ r_____ = Dohodki občinskega šolskega sklada so po predlogu pro- spodarstva v komuni bo pred- račurra za 4,2 % nižji od realizacije leta 1963 iz razloga, ker vidoma že v februarju priče- se bo Ekonomska srednja Sola financirala iz medobčinskega la z delom Večerna ekonom- sklada za strokovno šolstvo. Iz istega razloga se zmanjšajo ska fakulteta in višja komer- tudi izdatki. Ne upoštevajoč financiranje Ekonomske sred-cialna šola. Vzporedno pg se nje šole v lanskem letu se bodo sredstva za osnovno dejav-bo pričelo z izdelavo načrtov nost šol dvignila za 10,8 %. za gradnjo ekonomskega cen- Kulturna in telesnovzgojna dejavnost se financira iz tra, kjer naj bi poleg sred sklada za pospeševanje kulturne in telesnovzgojne dejav-njih kadrov vzgajali tudi višji nosti, katerega vir dohodkov je dopolnilni proračunski pri-kader za potrebe gospddar- spevek. V tein skladu predvidevamo v letu 1964 naslednje stva v komuni. Sistem izobra- dohodke iu izdatke: zevanja odraslih je treba v letu 1964 še bolj razvijati. — Dohodki Doseženo predvideno v letu 1963 za leto 1964 % 1. Dopolnilni proračunski / prispevek 41.663 48.099 117,1 2. Prispevek JugosL loterije od športne napovedi 915 1.000. 109,2 3. Prencšcna sredstva 7.935 5.407 68,1 Skupaj 49.913 54.506 109,2 IZDATKI 1. Za administracijo sklad 208 230 120,2 2. Za osnovno dejavnost 25.905 24.776 95,6 3. Vzdrževanje kulturnih in telesnovzgojnih domov 4.800 9.000 1875 4. Za izredne prireditve 600 500 83,3 5. Za vrhunske storitve 552 500 82,1 6. Za investicije 13.441 11.133 82.8 7. Ostanek sredstev in rezerva 5.407 8.347 154,4 Skupaj 49.913 54.306 109,2 nje mora postati tako po obsegu kot po kakovosti v neposredni prihodnosti dominantna metoda in oblika izobraževanja. Za izvedbo te na loge se morejo posebej zavzeti vse delovne organizacije na območju občine in delavska univerza v Trbovljah. Leta pa bo morala izdelati točen program izobraževanja odraslih. Zdravstvo hi soc. varstvo V letu 1964 je treba izboljšati organizacijo zdravstvene službe. Zdravstvena služba naj čimbolj usmerja svoje delo v preventivno delovanje in v bolj kompleksno zdravstveno varstvo. Poskrbeti bo potrebno za to, da se bodo ustvarjena sredstva za zdrav- prj izdatkih tega sklada je znatno povišana postavka stveuo zavnrovaoje or's,'*! vzdrževanja kulturnih in telesnovzgojnih domov in sicer Ka.' aDaJ k. miinr- zaradi lega, ker je skupščina sprejela sklep, da se domovi SkHWnr L^id-^ki1 razvo Yn in dru8i objekti v celoti vzdržujejo iz tega sklada pri čemer fmčLtie 'c vključen tudi Delavski dom. Za 54,4 % je povečana tudi re ter čedalie večic zaposlo- rez<*rva sklada in ostanek sredstev, ker vključuje poleg 10% • » ■ _ < obvezne rezerve tudi operativno rezervo sklada, namenjeno za kritje nepredvidenih izdatkov, ki nastanejo med letom. . 7j- Ta rezerva je bila v preteklem letu v celoti izkoriščena za £ bodo'v 5JlN»t£5 funkcionalnih izdatkov Delavskega doma. rale na novo še tri vzgojno- Koristniki proračuna so v svojih predlogih proračunov varstvene ustanove, tako bo predvideli za nad 206 milijonov večjo proračunsko potroš končno število osem ustanov njo, vendar pa jim, čeprav so njihovi planirani izdatki vet s 500 oskrbovanci. Predvsem ali manj utemeljeni, z ozirom na predvideni porast pro pa bo poudarka na ustano- računskih dohodkov, ni bilo mogoče odobriti vseh planira vah za vanrfvo otrok in mio- nih sredstev. I ( Na podlagi 12. člena, 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 2-22/59) je občinska skupščina Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti, dne 2.11. 1963 sprejela Predlog proračunskih dohodkov in izdatkov občine Hrastnik za 1.1964 odlok I. Proračunski dohodki za leto 1964 v 000 din o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in zunanjem izgledu «tm;enih naselij na območju občine Hrastnik L SPLOŠNE DOLOČBE L člen Vsak državljan je dolžan, da pazi na čistočo, da ne kazi lepoto zunanjega lica kraja, da ne dela škode ma javnih prostorih in ne ogroža zdravje ljudi. Iste obveznosti veljajo za ustanove, družbene in gospodarske organizacije. Upravno kazenske zaščite po določilih tega odloka uživajo vse naprave komunalnega značaja, potoki na območju občine Hrastnik ter druge javne naprave, v kolikor njih pravilna uporaba in vzdrževanje niso zaščitene z drugimi predpisi. H. HIGIENSKO VARSTVO KOMUNALNIH NAPRAV IN VARSTVO ZUNANJEGA IZ-GLEDA KRAJA 2. člen Vsak državljan in gospodarska organizacija je dolžna vzdrževati snago na cestah in in vseh javnih mestih in prostorih. Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi in ki nasprotujejo osnovnim higienskim načelom, ali kazijo zunanji izgled kraja. Prepovedano je: Metati todpadke, ali drugače ponesnažiti tla, okolico ali predmete na javnih prostorih, 2. Poškodovati, uničevati ali odstranjevati posodo za odpadke, nameščene na javnih mestih; 3. Sušiti perilb na oknih, balkonih ali ob cestah in metati odpadke skozi okno; 4. Odlagati odpadke na gnoj ob cestah, odvajati odplake, meteorne vode ali fekalije z zemljišč na cesto in cestno odprto kanalizacijo, 5. Puščati greznico nezadostno zaprto in jo izpraznje-vati podnevi in gnojiti s fekalijami v strnjenih naseljih. 6. Metati odpadke v kanalske požiralnike, ki utegnejo zamašiti kanala. 7. Onesnažiti pitno vodo, ■namenjeno ljudem in živalim, 8. Zanemarjati snažen "e javnih nrostorov in naprav, 9. Nameščati plakate in oglasne deške na mestih, ki miso za to določena, pisati po posltmiih, ograjah in lokaVh, 10. Prevažati odplake, mr-lovino, kosti, kože in podobno v vozilih, k; niso za to usposobijenu in dobro zapr- iln. Zap. št. Bes e'd i t o Plan dohodkov 1964 1963 I. Del Skupni viri dohodkov 1. Pror. prispevek iz oseb. doh. del. iz. gosp. 176.955 2. Pror. prisp. iz oseb. doh. del. izven gosp. 13:860 3. Dohodnina od kmetijstva 1.285 4: Dohodnina od samost, poklicev in prernož. 873 5. Občinska doklada od kmetijstva — obvezna 571 k 6. Občinski prometni davek na maloprt)d-’-'o 7 ’1S 7. Obč. prom. davek od alk. pijač od 5 do 10% *5.775 8. Prom. davek od alk. pijač v trg. in gost. 3.850 9. Prometni davek od zasebnikov in vrednotnic 963 10. Administrativne takse 578 Skupaj T. Del 212.025 197:752 H. Del — Dohodki, ki se po posebnih predpisih delijo med politično teritorialne enote 11. Davek na dohodek od avtorskih pravic S 12. Prometni davek od transp. uslug zasebnikov 600 13. Pristojbina za ceste od motornih vozil 2.400 14. Pristojbine za ceste od vprežnih vozil 60 15. Denarne kazni za kršenje prom. predpisov 150 16. Prometni davek od vina in žganja 45 17. Dopolnilni prorač prisp. nad stopnjo 10% 27534 Skupaj H. Del 30.797 2544 IV. Del — Posebni dohodki 18. Davek na osebni dohodek 1.563 19. Dop. pror. prisp. iz os. dohodka (do 10%) 55.069 20. Obč. doklada od kmetijstva — neobvezna 1.741 21. Občinska doklada od ostalih poklicev 575 22. Občinski prometni davek od zasebnikov LS00 23. Občinski prometni davek od alk. pijač 30.000 24. Občinski prometni davek od maloprodaje 12.666 25. Občinske takse 303 26. Prispevek iz dohodka gosp. organizacij 20.000 27. Davek od tuje delovne sile . — 28. Davek na dediščine in darila 100 Skupaj IV. del 123514 105.410 VI. Del — Dohodki organov in ustanov ter ostali dohodki 28. Dohodki drž. organov in ustanov 50 29. Ostali razni dohodki 7.000 Skupaj VL Del 7.050 3.800 VIT. Del — Prenešena sredstva 31. Presežek dohodkov proračuna zn preteklo leto 5579 32. Sredstva posebne proračunske rezerve iz preteklega leta 17.607 Skupaj VII. Del 22:986 Skupaj dohodki v letu 1964 396372 Planirani skupni dohodki v lotu 1963 327.841 Razpored dohodkov: — Sklad za financ, str. šolstva v okraju 30.744 —sklad za skupno financiranje cest v okraju 22263 — Dohodki cestnega sklada občine 3210 — Skladu za šolstvo občine 55.059 — Skladu za telesno kulturo občine 2:800 — Skladu za kulturo in prosveto 2.800 — 10% posebna prorač. rezerva 20:974 137.860 Sredstva dohodkov za gror. Izdatke 258:912 Planirana sredstva za pror. izdatkov 'l. 1963 258501 /Glej, opombo na .zadnji struni) 17.935 •69.340 Proračunski Izdatki za leto 1964 v 600 I. Del — Prosveta in kultura 6.800 3.450 II. Del — Socialno varstvo 19.400 18.225 III. Del — Zdravstvena zaščita 10500 12.200 V. Del —Državna uprava 68579 59.017 VI. Del — Komunalna dejavnost 15.648 10.808 Vlil. Del — Intervencija v gospodarstvu IX. Del — Dotacije 550 172 — samostojnim zavodom 2.700 2.800 — skladom 46.757 78.508 — družbenim organizacijam 17283 18.599 — za skupno financiranje X. Del — Obveznosti iz posojil in 12.300 7.887 garancije 27.944 11.008 XI. Del — Proračunske obveznosti 27.367 21.810 Proračunska rezerva 2.684 4.954 Skupaj izdatki proračuna za lAo 1964 Skupaj izdatki za: a) dotacija skladom in 258512 258.501 b) 10% posebna rezerva 137.860 Skupni izdatki 396.372 327.841 OBRAZLOŽITEV K IZDATKOM PO POSAMEZNIH POSTAVKAH Prosveta in kultura 6.800.000 din V letu 1963 3,450.000 din Pod temi izdatki so zajeti stroški za muzej v Hrastniku v znesku 1,000.000 din, regres za vožnje dijakov v zimskih mesecih ter organizacija šolskih tekmovanj v višini 700.008 dinarjev in stroški za predvojaško vzgojo v višini 5,100.000 dinarjev, ki se nanašajo na plačilo predavateljev, prehrano mladincev-obveznikov PV za čas taborenja, kritje ostalih materialnih izdatkov. Socialno varstvo 19,410.000 din V letu 1963 18,400.000 din Znesek zajema stalne splošne socialne podpore za 39 socialnih podpirancev, podpore družinam kadrovcev, podpore ZFT, podpore otrokom padlih borcev, ki se še šolajo na višjih šolah, oskrbnine v zavodih za odrasle, kamor se bo predvidoma oddalo še 6 oseb in oskrbnine v zavodih za mladoletne, kjer znaša oskrbnina za posameznega oskrbovanca od 10:000 din do 40.000 din mesečno. Prav tako so v tem znesku zajeti stroški za mladoletnike brez staršev, .enkratne izredne podpore, pogrebni stroški nepremožnih, počitniške kolonije, priznavalnine borcem NOB, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in za rehabilitacijo vojnih invalidov. Zdravstvena zaščita 10500.000 din V letu 1963 12,200.000 d n Sredstva so potrebna za kritje stroškov zdravljenja nepremožnih: prispevka za socialno zavarovanje kmečkih zavarovancev in socialnih podpirancev, za delno kritje stroškov protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah in kategorizacijo otrok. V tem znesku je tuji 5,000.000 din stroškov za preventivno službo zdravstvenega doma, za babiško in patronažno službo, stroški za posvetovalnice za matere in otroke, obvezna cepljenja predšolskih in šoloobveznih otrok. Državna uprava 68,579.000 din V letu 1963 59,347.000 din Osebni izdatki: V upravi občine se v letu 1964 uvedeta dve novi delovni mesti in sicer referat za kadre in referat za evidenco in kontrolo cen. Glede na to se sredstva za osebne dohodke v tem letu zvišajo za navedeni delovni mesti in redno zvišanje OD v višini 9 %, v katerem je zajet tudi 1 % prispevek za Skopje, ter stroški, ki bodo nastali z novim oštevilčenjem ulic v Hrastniku. • V letu 1963 11,008.000 din Materialni izdatki: Za materialne izdatke občinske uprave je predvideno 10,907.000 din. Ti stroški predstavljajo predvsem nabavo pisarniškega materiala, PTT stroškov, elektrike, stroške prevozov, potne stroške, stroške za objave m oglase ter razne druge stroške m 2 % prispevek za Skopje. Funkcionalni izdatki: Pod te izdatke spadajo stroški komisij, sej svetov in zasedanj skupščine, prispevek za zatiranje rastlinskih bolezni, izdatki v zvezi z upravljanjem SLP, prispevek stalni konferenci mest in 1 % od proračunskih dohodkov za graditev posl. skupščine Skopje, ki jo bodo gradila vsa mesta in občine Ju^pslavije. Med te izdatke spadajo tudi stroški za nabavo novega inventarja, vzdrževanje zgradbe in inventarja. Skupni stroški za funkcionalne izdatke znašajo 7,472.000 dinarjev. x Dokončno razdelitev sredstev za drž. upravo za osebne in materialne izdatke določi svet delovnega kolektiva s ■svojim letnim finančnim načrtom. II. Odlagati vse predmete, ki povzročajo smrad na odprte prostore. 3. člen Hišni lastniki, oziroma upravitelji nepremičnin ob javnih cestah in poteh so dolžni: 1. da čistijo hodnike ali poti ob svojih zgradbah, da odstranjujejo iz hodnikov ali obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg do 7. ure in da posipavajo s peskom poledenede hodnike, prehode in poti, po potrebi tudi večkrat dnevno; 2. da skrbijo za vzdrževanje sanitarij, če so le-te izven stavbe; 3. da skrbijo, da se zastave, transparenti, parole, lepaki in drugi priložnostni okraski odstranjujejo v dveh dneh po končanih proslavah, oziroma prireditvah; 4. da vzdržujejo v redu žive meje in ograje; 5. da vzdržujejo v redu drevje ob cestah, poteh in potokih. 4. člen Asae domače živali zaprte v primernih prostorih, ki ne kvarijo izgled kraja. Prepovedano je rediti domače živali v stanovanjskih in poslovnih prostorih, na podstrešju in v kleteh. 8. člen Zaradi lepšega izgleda kraja je prepovedano graditi ograje, če to ni nujno potrebno in če koristi ograja le varnosti pešcev alj motornemu prometu. Stare in neokusne ograje ob in med vrtovi je treba odstraniti, ravno tako tudi vse tiste, ki kvarijo izgled kraja. Za postavitev nove ograje je potrebno dovoljenje pristojnega organa za gradbeništvo. 9. člen Na zahtevo oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Hrastnik morajo lastniki oziroma upravljalci: 1. urediti dvorišča in vrtove, če kvarijo zunanji izgled naselja; 2. popraviti in prebeliti zgradbe, s katerih odpada omet, ali so zanemarjene; 3. popraviti in obnoviti zanemarjene strehe, žlebove, snegobrane in odtočne cevi; 4. popraviti in obnoviti zame za smeti in jame za gnoj, če so v slabem stanju in se (po I. varianti 5. člen); (v določa 5. člen tega odloka nasprotnem primeru se bese-nahajajo izven območja, ki ga dilo »in se nahajajo ..« iz odloka črta). III. VARSTVO JAVNIH NASADOV, PARKOV, SPOMENIKOV IN OTROŠKIH IGRIŠČ 10. člen Vsakdo je dolžan čuvati nasade, spomenike, otroška igrišča in druge javne naprave, namenjene za olepševanje kraja in drugih skupnim koristnikom. Prepovedano je: 1. v javnih nasadih, pri spomenikih in otroških igriščih ter parkih lomiti drevje in gimovje, trgati cvetlice in kost i travo. 2. poškodovati spomenike, prevračaj ali prenašati klopi, mize, ograje, druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih. . IV. OSKRBA Z VODO 11. člen Vsi studenci, zajetja in rezervoarji, vodnjaki in cisterne s pitno vodo se morajo vzdrževati v uporabnem stanju in higiensko ustreznem stanju ter je onesnaženje njihove neposredne bližine v zaščitnem pasu prepovedano. 12. člen Vsako razširjanje obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in vsi priključki k istemu, ki se bodo v bodoče razširili, so vezani na odobritev pristojnega sveta pri občinski skupščini Hrastnik, ki bo predhodno zadevo proučil, oziroma za njeno rešitev pooblastil pristojno organizacijo, ki upravlja s temi stvarmi. V. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Za kršitev določb tega odloka se kaznujejo posamezniki, zavodi in gospodarske organizacije ter njihovi odgovorni uslužbenci do 10.000.— din. Postopek vodi in kazen izreče sodnik za prekrške skupščine občine Hrastnik. VI. KONČNE DOLOČBE 14. člen ' Komunalno obrtno podjetje Hrastnik izdela pravilnik o oddaji in uporabi pitne vode iz javnih vodovodov na področju občine Hrastnik, katerega potrdi pristoini svet občinske skupščine Hrastnik, 15. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Datum: 2. 11. 1963 Predsednik skupščine občine Milan Babič Da se zavaruje varnost ljudi, se prepoveduje smučanje, sankanje in drsanje po cestah mestnih ulicah in javnih poteh. Sankališča so dovoljena le na travnikih, odročnih od cest, to je na travniških vzpetinah, kjer sankališča ne vodijo na cesto. 5. člen I. varianta Zaradi lepšega izgleda kraja morajo vsi hišni lastniki, njih najemniki in stanovalci v državnih ali privatnih zgradbah odstraniti barake, drvarnice in kurnike, staje za domače žival; ter deponirana drva okrog hiše, kakor tudi podreti in' obnoviti balkone ter ledena stopnišča, ki kvarno vplivajo na izgled mesta. Občinska .skupščina Hrastnik odredi z odločbo območja, za katera velja 5. člen tega odloka. Predlog proračunskih dohodkov in izdatkov občine Hrastnik za L 1964 (Nadaljevaje s 15. ''strani) Komunalna dejavnost: 15,648.000 din V letu 1963 10,800.000 din V teh sredstvih je upoštevana dotacija Komunalnemu skladu v znesku 7,100.000 din za redno komunalno dejavnost v Hrastniku, 900.000 din za redno komunalno dejavnost na Dolu pri Hrastniku, 2,000.000 din za rekonstrukcijo ceste skozi Dol pri Hrastniku ter 108.000 din prispevka vodni skupnosti, poleg tega pa še 1,200.000 za javno razsvetljavo. V tem delu so v letošnjem letu zajete tudi dotacije stanovanjskim skupnostim in krajevnim odborom v skupnem znesku 4,340.000 din. Intervencije v gospodarstvu: 550.000 din V letu 1963 175.000 din II. varianta Zaradi lepšega izgleda kraja morajo vsi hišni lastniki v naseljih Hrastnik, Podkraj, Studence, Brnica in Dol pri Hrastniku, njih najemniki in stanovalci v državnih ali privatnih zgradbah odstraniti barake, drvarnice, kurnike, staje za domače živali Jer deponirana drva okrog hiše, kakor tudi podreti in obnoviti balkone, hodnike ter lesena stopnišča, ki kvarno vplivajo na izgled mesta. Navedena postavka predstavlja izdatek za premiranje mleka, k! se potroši na območju občine Hrastnik. Dotacije: 79,040.000 din V letu 1963 81,308.000 din Dotacije samostojnim zavodom znašajo skupno 2,700.000 dinarjev in sicer za ljudsko knjižnico 1,000.000, Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana 1,200.000 din ter Veterinarski postaji Dol pri Hrastniku 500.000 din. Dotacija sklada za šolstvo znaša 46,757.000 din in sicer za sklad za štipendije 4,000.000 din, ostanek pa skladu za šolstvo. Tako bo sklad za šolstvo v letu 1964 razpolagal z naslednjimi sredstvi: 1. 60 % od 10 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se odvaja v ta sklad pred delitvijo in znaša 33,041.000 din 6. člen 2. 10 % dopolnilni prorač. prispevek iz OD 55,096.000 din Odlaganje smeti in odpadkov je določeno s posebnim odlokom. 3. Dotacija iz proračuna v višini 342,757.000 din Skupaj sredstva sklada za šolstvo 130,894.000 din V letu 1963 110,000.000 din ' c,en Sredstva šolskega sklada so povečana nasproti letu 1963 Prašiče, koze in perutnino za n°vo zapadle anuitete v letu 1964 v višini 12,471.000 din ni dovoljeno rediti v predelih in 8 % zvišanje izdatkov za osebne dohodke s prispevkom kjer je postavljanje barak, za Skopje. drvarnic, kurnikov in staj po Dotacije družbenim organizacijam 17,283.000 din 5. členu tega odloka prepove- v letu 1963 18i590.000 din skimi objekti to ne velja, ti dano. Za lastnike z gospodar- Pri navedenih izdatkih so upoštevane dotacije vsem pa morajo imeti zgoraj navc- družbeno-političnim organizacijam t. j. občinskemu oboru SZDL, LMS, ZB, ZKS, OSS, RK, ZVVT, gasilskemu društvu, občinski zvezi prijateljev mladine. Zasavskemu tedniku, turističnemu društvu in drugim. Dotacije za skupno financiranje ob. služb 12,300.000 din V letu 1963 8,887.000 din, V izdatkih so upoštevane dotacije za skupne službe občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, i» sicer: Sodišču Tr-i bovlje, Zavodu za izmero in kataster zemljišč, Javnemui tožilstvu v Trbovljah ter skupnim inšpekcijskim službam. Obveznosti občine Iz najetih posojil 27,944.000 din Navedene postavke predstavljajo sledeče anuitete od posojil: Posojilo za premiranje mleka Posojilo za poslovno stan. stavbo pri Bauerhajmu Posojilo za TNZ blok v Hrastniku Posojilo za 24-stanovanjski blok v Hrastniku Posojilo za sobe v taborniškem domu Posojilo za cesto in kanal, v Hrastniku Elektrifikacija Podkraja Anuiteta za Zasavsko cesto Zadružni dom Prapretno Urbanistična ureditev Hrastnika Anuiteta za potrošniški center Anuiteta za gostišče Dol pri Hrastniku Odplačilo dolga za avto Fiat 1300 Anuiteta za medobčinski sklad za gradnjo bolnic Anuiteta za gradnjo zdrav, doma v Hrastniku Provizija NB (bančni stroški) Skupaj Izdatki za anuitete 172.000 din 2.389.000 din 785.000 dih 895.000 dirj 240.000 din 586.000 din 61.000 din 1.619.000 din 8.000 din 459.000 din 3.988.000 din 325.000 din 800.000 din 2.117.000 din 12,000.000 din 1.500.000 din "27,944.000 "din Neplačane obveznosti Iz leta 1963 27,367.000 din V letu 1963 21,810.000 din Pod temi izdatki so upoštevani izdatki, ki se v letu 1963 niso mogli kriti zaradi premajhnih dohodkov proračuna in skladov: Neplačane anuitete za potrošniški center TKI 2,223.000 din Neplačana situacija za šolo Heroja Rajka 2,276.000 din Načrti za Zasavsko cesto 2,500.000 din Plačilo nacional. in nenacional. zemljišč 4,251.000 din Obveznosti pri prenosu obveznosti na Laško 1,117.000 din Odplačilo posojila za gradnjo ceste Hrastnik 15,000.000 din Proračunska rezerva za nepredvidene in premalo predvidene proračunske izdatke 2,684.000 din V letu 1963 4,954.000 din Skupni Izdatki proračuna v letu 1964 258,512.000 din Skupni Izdatki proračuna v letu 1963 258,501.000 din Opomba: Državna uprava se je v letu 1963 prikazala kot izdatek skladom, v letu 1964 pa se začasno izkazuje med izdatke rednega proračuna. Po sprejetju proračuna se bo ta izdatek; izkazal izven čistih proračun skih sredstev. Cisti proračunski izdatki za leto 1963 in 1964 bi znašali: 1. Za leto 1963 203,922.000 din 2. Za leto 1964 258,512.000 din ali za 27 odstotkov povečanje napram letu 1963. V Hrastniku samo orodna telovadba Medtem ko imajo v vseh ostalih zasavskih društvih TVD Partizan po več sekcij, je osnovna in edina sekcija pri TVD Partizan v Hrastniku: sekcija za orodno telovadbi. In še tale podatek: v društvu je včlanjeno pribjjžno 100 aktivnih članov. Najmočnejša in daleč najdejavnejša je vsekakor mladinska vrsta, ki šteje 17 članov, mladink je 20; ostalo je pa podmladek — pionirji. Tradicija in vztrajno delo na telesno-vzgoj nem področju sta doma iz Hrastnika, saj je to naše zasavsko mesto dalo že več znanih orodnih telovadcev, ki so se uspešno merili z najboljšimi republiškimi in državnimi orodnimi telovadci. V Hrastniku nimajo sedaj, kot je že iz uvoda razvidno, članske vrste, če se izločita Ska-za in Poljšak, ki je sedaj na odsluženju kadrovskega roka v JLA. Omenili smo že, da imajo odlično in perspektivno 17-člansko mladinsko vrsto, ki je že lani nastopala v okrajnem merilu v II. razredu. Zasedli so 4. mesto. Letos bo ta vrsta tekmovala v I. okrajnem razredu in je pričakovati zadovoljive rezultate. Zelo dobre oziroma odlične rezultate je dosegla tudi pionirska vrsta, saj je lani v republiškem merilu v svojem razredu zasedla drugo mesto. Med osnovne probleme v delu TVD Partizan Hrastnik gre uvrstiti problem vodnikov-trenerjev. Vso tehnično delo sloni na požrtvovalnem športnem delavcu Jošku Senici, ki mimo tega redno trenira Skazo ter tudi mladinsko vrsto. Jasno je pa, da je z delom preobremenjen. Zraven tega redno delujeta in vadita orodne telovadce še tov. Urbančeva in Dolanc. Vodstvo Partizana pa pričakuje, da se bo stanje nekoliko izboljšalo, ko prideta iz vojske Vili Greben in Erman, ki bosta začela vaditi mladinsko oziroma pionirsko vrsto. Nujno bi bilo pa dobiti še enega vaditelja oziroma trenerja za Skazo, saj bi slednjemu omogočili tako res učinkovito in kar je najvažnejše — redno vadbo. Omeniti velja, da sloni sedaj vse delo na starejših entuziastih in da ne morejo k delu v vrste vaditeljev pritegniti mlajši kader — saj vaditelji ne prejemajo niti dinarja za svoje delo. Dokaj pereče in težavno je tudi vprašanje vzdrževanja doma. Za uporabp telovadnice jim plačuje šola Ivana Cankarja letno 80.000 din, vsi stroški pa močno presegajo dohodke, saj porabijo letno le za kurjavo in električno energijo približno 100.000 din. Nujno in nadvse potrebno bi bilo, da bi letos popravili streho, fasado, uredili garderobe, oder in razsvetljavo. Za ta preuredit vena dela bi pa potrebovali približno 4 milijone din. Že od leta 1948 ni bil dom niti enkrat obnovljen in preurejen. In zadnjo zanimivost, ki smo jo zasledili v delu TVD T-?/rl'Zan ^ras*n'k, katero je potrdil tudi predsednik TVD Partizan inž. Urbanc: TVD Partizan ni več klasično tovrstno društvo, temveč vse bolj meji na gimnastično društvo, kjer je dan glavni poudarek orodni telovadbi. Nihče se ne ukvarja s splošno vadbo in rekreacijo, tako da se poraja vprašanje, kako se bo ta problem rešil. In vzrok za to? Starejši izkušeni kadri počasi odhajajo, mlajši pa ne kažejo dovolj resnosti in zavzetosti za delo oziroma jih je nemogoče pritegniti k delu. — ditve, izrečene Antonu Strojanu in Jožetu Dolarju, 24.9.1963 v pisarni obrata Kotredež o Dragu Kovaču z Lok 53, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Preklicujem očitek, iznešen proti Jožipi Brici, Trbovlje, Loke 16, in se ji zahvaljujem. da je odstopila od kazenskega pregona. — Marija Predovnik, Trbovlje, Loke 7a. in 29. jan. sov j. zgodovinski film »Peter in Katarina«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah; 25. in 26. jan. nemški barv. film »Črni Blisk«; 1. in 2. febr. franc, barv. CS film »Grbavi vitez«. Predstave v nedeljo ob 15, 17. in 19.15, v soboto ob 17. in 19.15 Kino Svoboda II. v Hrastniku 23. jan. franc. W film »Ljubezenski par«; 25. — 27. jan. amer. film »Sabrina«; 29. in 30. jan. slov. film »Peščeni grad«. Kino Litija; 24. — 26. jan. amer. barv. film »Tarzanova borba«; 28. in 29. jan. ital. film »Rimljanka«. Kino Šmartno: 25. in 26. jan. amer. barv. CS film »Aleksander Veliki«; 29. jan. jug. barv. film •»Zbiralka«, GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Smrti; Marjeta Kralj, roj.' Medvešek, upok. Novi dom 6 — stara 75 let; Apolonija! Hrovat, vej. Jerak. upok., j Nasipi 9 — stara 77 let; j Marija žuža, roj. Mam,* upok., Keršičeva 'll — stara ‘ 82 let; Angela Bebav, roj. Kreže, upok. Trg svobo-j de 34 — stara 73 let; Anton! Kralj, upok. Trg svobode* 17 — stara 77 let; Amalija ] Spajzar, roj. Tratnik, upo-j kojenkaf Ul. 1. junija 7 — stara 91 let; Uršula Kovač, upok. Partizanska c. 43 — stara 82 let; Jožefa Odla-zek, roj. Plahutnik, gospodinja, Zagorje, Podkraj 16 — stara 46 let. ZAGORJE Rojstev na domu ni bilo! Poroka; Anton Vetršek, del. Jesenovo 25 in Pavla Vran, del. Jesenovo 7. Smrti: Ludvik Strmšek, upo-kojenec, Kisovec 3 — star ‘ 61 let; Marija Aleš, roj. ;■ Kolenc, gosp, Prhovec 11 • — stara 76 let. ?> ? ? • • • FEBRUARIU? Zasavski tednik • zasavski j Kino Delavski dom v Trbovljah: 23. jan. nemški vohunski film »Flamenka«; 24. — 27. jan. ital.-franc. barv. CS film »Rimske device«; 28. — 30. jan. nemški film »Graščina strahov«. Kino Svoboda —Trbovlje lir 25. — 27. jan. amer. barvni film »Doživljaji leda«; 28. Rojstva: Marija Sunta, Stari dvor 10, Radeče — deklico; Silva Vozelj, Kol. 1. maja 23 — deklico; Herta Češko, Zagorje, Cesta zmage 23 — deklico; Elfrida Majcen, Hrastnik 313 — deklico; Branka Grobin, Zagorje, Selo 9 — deklico; Julijana Zavrl, Čeče 27 — dečka; Majda Vozelj. Zagorje, Cesta zmage 43 — dečka; Ana Vidergar, Mimic 8 — dečka; Štefka Kurent, Čeče 21 — dečka; Olga Petek, Golovec 11 — deklico. Poroke: Avgust Ogrinc, del, Golovec 1 in Marija Strmole, del, Golovec 1; Drago Vajdič, del, Jurketinec 74 in Antonija Steblc, del. Nasipi 11; Marjan Bajde, ključ, Dobovec 2 in Marija Košir, otr. negovalka. Voden s ka 9. LITIJA Rojstev In smrti ni bilo! Poroka: Gregor Smrekar, usl, Ljubljana, Vojkova 60 in Albina Grošelj, deL, Sela Sobrače 6. x Televizijski spored ČETRTEK, 23. januarja 17J0 Angleščina na TV — 63. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Zagreb); 1805 Mendov spored — 8. zabavna oddaja za otroke (Zagreb);- 19.00 TV Obzornik (Ljubljana); 1930 Skozi beograjske kavarne pred pol stoletjem — spored narodne glasbe (Beograd); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Shakespeare: »Othello« — dramska predstava Slovenskega gledališča iz Trsta. Glavne vloge Z Q CU H 2 tn > < V) < N a | — KJ .2. 2 % «0 O Z CL J§ iS >5 03 N «e t* v E E -S g E * :E N CL >cn ca C »2 JS C9 U S id -S K/l O CL Znamka za 15 din Zasavski TEDNIK TPBOVLTE P.P.82 S ( ,18 Igrajo: Joško Lukeš, Alojz Milič, Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Odrska režija: Branko Gombač — TV realizacija: Janez Šenk. (Ljubljana); 22.40 Poročila (Ljubljana). PETEK, 24. januarja 1730 Ruščina na TV — 63. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Srečno vožnjo — oddaja o prometu in avtomobilizmu (Ljubljana); 1830 Izobraževalna oddaja (Ljubljana); 19.00 TV Obzornik (Ljubija-na); 1930 Spored komorne glasbe (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (JTV); 2030 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 Ekran na ekranu — filmski mozaik (Zagreb); 21.45 TV portret akademskega slikarja Nikolaja Pirnata (Ljubljana); 22.15 Poročila (Ljubljana). SOBOTA, 25. januarja 18.00 Poročila (Beograd); 18.05 Gledališče ob 18.05 — Zabavno glasbena oddaja za otroke (Beograd); 19.00 TV Obzornik (Ljubljana); 19.20 Ekspedicija — filmska reportaža (Ljubljana); 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 2030 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.45 Ogledalo državljana Pokornega« — humoristična oddaja (Beograd); 21.45 Serijski film (Ljubljana); 22.15 Poročila (Ljubljana). NEDELJA, 26. Januarja 11.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 18.30 »Denis — pokora« — serijski zabavni film za otroke (Ljublja-na); 19.00 Športna poročila (Ljubljana); 19.10 Mladin-skl klub (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja (JTV); 20.45 VV. Sha-kespeare: »Othello« — uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta ob 400. obletnici rojstva avtor- ja. V glavnih vlogah našlo pajo: Joško Lukeš, Alojz Milič, Mira Sardoč, Stane Starešinič. Odrska režija: Branko Gombač — TV realizacija Janez Šenk. (Ljubljana); 22.55 Jazz na ekranu — pianist in pevec Bluesov — Ray Charles (Ljubljana); 2325 Poročila (Ljubljana) PONEDELJEK, 27. januarja 1730 Angleščina na TV — 64 lekcija (Ljubljana); 18.0j Filmi za otroke (Ljubija na); 1830 Poročila (Ljub Ijana); 1835 »Kljukec ima trdo glavo« — lutkovna igrica za otroke (Ljubija na); 19.00 TV obzomtii (Ljubljana); 19.30 Tedenski športni pregled (JTV); 20.0} TV dnevnik (JTV); 2031 Propagandna oddaja (Za greb); 20.45 Celovečerni fllnj (Zagreb); 22.15 Poročila (Zagreb). TOREK, 28. januaria 20.00' Poiočila (Beograd). 20.05 Prenos tekmovanja v rokometu (Beograd); 21X13 Celovečerni film (Zagreb); 22.30 Filmski pregled pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku (Evrovizija); 23.00 Poročila (Ljubljana). SREDA, 29. Januarja 1525 Otvoritev olimpijskih iger v Innsbrucku — mag! netoskopski posnetek (Zagreb); 17.30 Ruščina na TV — 64. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana): 18.05 »Vejnamejnenova pesem« — slikanica za naj mlajše o malem Eskimčkij (Ljubljana); 1820 Pionirski TV studio — zabavno poučna oddaja za otroke (Ljub Ijana); 19.00 TV obzornik: (Ljubljana); 19.10 Prvi filmski pregled iz Innsbrucka} (Evrovizija); 19.30 Sprehod skozi čas' — dokumentarni film (I jubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.15 Zimske olimpijske igre — Smet-no drsanje parov (Evrovi-1 zija); 22.35 Drugi filmski pregled iz Innsbrucka (Ev} revizija); 23.05 Poročila (Ljubljana). »ELEKTRO LJUBLJANA« — poslovna enota Trbovlje razpisuje PRODAJO ČEBELNJAKA Prodaja bo v četrtek, dne 30. januarja 1964 na upravi poslovne enote v Trbovljah, Gimnazijska c. 6t. 25 ob 8. uri zjutraj. § S sodišča § Prestavitev števca — vzrok za prepir r Majcen iz Trbovelj, po Ker-šičevi cesti. Nasproti mu je pripeljal z osebnim avtomo-I bilom U 190-28 Edi Springer. Ko je Majcen opazil nasproti vozeči avtomobil, je pritisnil na zavore, toda zaradi poledenele ceste nesreče ni mo- 150.000 dinarjev na osebnem avtomobilu. — Ilovar el upošteval dejanskega stanja ce--ste. Moral bi voziti počasneje! HRASTNIK — V četrtek, 16. januarja, je prišlo na Rud- rudarja Janka MarošiCa, 33, niku Trbovlje-Hrastnik, zju- iz Hrastnika 223. traj ob 8JO do hude obratne Ponesrečenega rudarja so nesreče. Nad rovom v jami takoj prepeljali v trboveljsko Hrastnik se je utrgal plaz bolnišnico, kjer so ga operi-j premoga in težko poškodoval rali. Ima zlomljeno hrbtenico (o) TRBOVLJE — Senat gej preprečiti in je prišlo do [Občinskega sodišča v Trbov- trčenja. — Materialne škode jljah je spoznal za krivega je ^ 75.000 dinarjev. Objestneži v Trbovljah Alojza Cenkarja, ker je 14. septembra 1963 na dvorišču stanovanjske hiše, Neža 22 v Trbovljah lažje telesno po- HRASTNIK — 31. decembra 1963 je popoldne ob 16. uri vozil avtobus LJ 111-48 Sandi škodoval Jožeta Cenkarja. Miklavc na relaciji Trbovlje Udaril ga je z desko po gla- —Hrastnik. Nasproti mu je vi. Obsodili so ga na 1 me- pripeljal avtobus LJ 89-28, ki sec in 15 dni zapora, pogoj- ga je upravljal Albin Starina. <10 za dobo dveh let. Opro- Zaradi poledene/e ceste je bi-ščen je bil pa obtožbe, da ie lo srečanje etežkočeno, tako prizadejal lažjo telesno po- da ga imenovana vozn:ka ni-Škodbo tudi F. Dragarju. sta uspešno izvedla. Prišlo $e Prav tako je bila oproščena -do oplazenja. Materialna ško-obtožnice tudi njegova žena da je ocenjena na 15.000 di- 0 »Ali so se vrnili stari ča-S sl, ko je bilo ob pletilnih # dneh na pretek razgraja-0 nja po mestu?«, $0 se v S noči od 15. na 16. januar # spraševali prebujeni pre-0 bivalci Trbovelj. Tisti, ki 0 so odprli vežna vrata ali 0 pa pogledali skozi okna. njeno gostišče, kjer se mislili zapiti nekaj denarja. V gostišče so prišli iz popoldanske izmene v tovarni. Tu so se krepko opili in po polnoči, ko so gostišče zaprli, odšli proti središču mesta. Začeli so z razgrajanjem. Že pri Svobodi Antonija Cen kar, stara 38 let, da je prizadejala lažjo telesno poškodbo J. C I Do pretepa je prišlo zato, ker je hotel J. C. preurediti oziroma prestaviti električni števec, katerega je uporabljal skupaj z bratom. Nesreče HRASTNIK — Na cesti med Trbovljami in Hrastnikom (za Savo) je prišlo 11. Začelo se je 15. januarja zvečer v gostilni »Pri Spancu« na trgu F. Fakina. Po plači je skupina devetih mladih objestnežev odšla v orne- narjev. ■— Po oplazenju je Miklavc ustavil avtobus z namenom, da sc ugotovi krivda oziroma vzrok nesreče. Starina pa se sploh ni zmenil za oplazenje in je nadaljeval z vožnjo, čeprav je prišlo do nesreče, v kateri je bil soudeležen. Nesrečo je prijavil šofer Miklavc. TRBOVLJE - Na Podmeji ' *.6 | SES m nad Trbovljami, na cesti Tr- * 1 bovlje—Prebold, je prišlo 13. —L“““ januarja do težje prometne nesreče. Iz smeri Podmeja— Trbovlje je vozil Ciril Ilovar z osebnim avtomobilom Opet-Rekord CE 26-38, s hitrostjo 0 so videli na cesti skupino Trbovljah so 0 mladeničev, ki se je mar oglasno desko 0 jata od roba do roba ploč-0 nika in kričala ter prepe-0 vala na vse grlo. V sku-0 pini je bilo devet mladih 0 objestnežev. — kiosk ljubljanskega »Dela«. Razbili so steklo in pobrali nekaj časopisov. Pot so nadaljevali proti STT. Na hi-' št, kjer je poslovalnica »že-! leznina«, so sneli urnik avtobusnih voženj in ga vrgli ob cesto. Le 200 m dalje so II v Zgornjih razbili okno na prodajalni sneli z zidu tobaka in vzeli žogo. Razgrajajoč so igrali po cesti nogomet. Prišli so do Sušnika, kjer so strgali z zidu vozni red avtobusnih voženj in ga vrgli v potok. Kot idealno mesto za igranje nogometa pa so uporabili železniško dvorišče, kjer so mimogrede motili uslužbence železniške postaje Trbovlje. tamkajšnje strelske družine in jo vrgli v potok. Pot sc je nadaljevala do poslopja Pogrebnega zavoda. Tukaj so sneli tablo, zlomili kljuko na WC in na mostu obrnili prometni znak. Odšli so po Gimnazijski cesti in tam odvrgli tablo Pogrebnega zavoda. Po eesti od Dimnika do Blagovnice so »naleteli« na zanimiv objekt januarja do prometne nesre- 20—30 km. Na ostrem desnem če. Trčila sta tovornjak LJ 29-37, ki ga je upravljal Stanko Albin in tovornjak LJ 24-22, ki ga je vozil Ivan Plan-ko. Materialne škode je, za približno 20.000 dinarjev. — Do nesreče je prišlo zaradi poledice. TRBOVLJE — Dne 6. januarja je peljal z osebnim avtomobilom LJ 191-30 Viktor ovinku, pri odcepu za Hrastnik, je pripeljal nasproti tovorni avtomobil KR 25-88, ki ga je upravljal voznik Franc Tavčar. Oba sta vozila po sredini ceste, ker je bila cesta preozko splužena. Ker je bilo cestišče zelo ozko, srečanie ni bilo mogoče in sc je osebni avtoniobil CE 26-38 zaletel v tovorni avtomobil. Materialna škoda je ocenjena na Pogled na osebni avtomobil Je kaj žalosten Verjetno so si uslužbenci na železniški postaji močno oddahnili, ko je pripeljal pn vi vlak za Zidani most. Mla> di objestneži so se odpeljali v Zidani most, kjer so v tamkajšnji kolodvorski restavraciji nadaljevali s popiva njem. Jože Podlesnik, 21, Štefan Petek, 21, Franc Plait* ner, 21, Milan Petaver, 23* Mirko Artnak, 26, Franci Za krajšek, 21, Martin Gorjup* 18, Ferdinand Mrzel, 23 in Vik jem Baš, 20, vsi iz Trbovelj! so se naslednjega jutra vrnili z vlakom v Trbovlje. Baie je bil najbolj vnet objestnci Jože Podlesnik. — Mladi objestneži sc bodo — morali za zgoraj navedena — dejanja zagovarjati pred — Občinskim sodiščem v Tr- — bovljah. Hudobni veter 8 čeprav je zunaj divjal vihar, je bilo v moji sobi zelo tiho. Potem je on zastokal. Imel je zelenkast obraz. Sklonil sem se nadenj in ga otipaval, če ima še kakšno orožje, a ga ni imel. Iz miznice sem potegnil lisice, mu spredaj prekrižal roke in ga zvezal. Ce ne bo preveč potegoval, bodo lisice nekaj časa zdržale. Pogledal me je z morilskim pogledom, čeprav je gotovo trpel hude bolečine. Se zmerom je ležal na pol na levi strani in zdaj je bil zgrbančen, ovenel in gologlav možicelj, ki je kazal svoje, s cenenimi srebrnimi plombami plombirane zobe. Sunkovito in hropeče je dihal. »Žal mi je, prijateljček,« sem mrmral, »toda kaj naj bi strnil?« ' In kaj 'takega sem rekel morilcu njegove sorte! Stopil sem k vzidani omari in odprl predal. Na mojih srajcah sta še zmerom ležala njen klobuk in jopica. Potisnil sem ju za srajce in le te lepo popravil. Potem sem šel v kuhinjo, si nalil krepek požirek viskija, ga pogoltnil na dušek, postal za trenutek in prisluškoval vročemu vetru, ki je bobnel po oknih. Nekje zunaj so se krepko zalonutnifa vrata garaže In efclrirična žica, ki je bila premalo napeta med dvema izolatorjema, je tolkla ob hišo. Zvenelo je skoro tako, kot da nekdo stepa preproge. Viski je pomagal. Vrnil sem se v dnevno sobo in odprl okno. Tale na tleh sicer ni ovohal njenega parfuma, ki je dišal po sandalovini, toda utegnil bi ga ovohati kdo drug. Potlej sem spet zaprl okno, si obrisal roke z robčkom, vzel telefon in poklical policijo. Copemik je bil še v službi. S svojim važnim glasom je rekel: »Da? Kaj? To ste vi, Dalmas? Glej, glej! Stavil bi, da ste se česa spomnili?« »Ste ie zvedeli, kdo je storilec?« »Strašno mi je žal, a tega vam ne morem povedati. Sicer pa sami veste, da o poizvedbah ne smemo govoriti naprej.« »Lepo, mi je vseeno. Toda pridite in poberite ga. Pri meni leži na podu.« »Sveta ...« Potem je slišal glas in skorajda šepetal: »Trenutek, takoj se vrnem.« Zdelo se mi je, da so se nekje pri njem zaloputnila vrata. Potem je bil spet pri telefonu. »Govorite,« je zadržano rekel. »Zvezan je in vaš je. Malce sem mu moral pomagati s kolenom, pa si bo spet opomogel. Prišel je, da bi spravil eno izmed prič s sveta.« Spet prčmor. Zdaj je bil njegov glas cukren In mil kot med. »Poslušajte, prijatelj, kdo je ie pri vas?« »Pri meni? Nihče. Sam sem.« »Poskrbite, da bo tako tudi ostalo. Bodite popolnoma tiho. Ste razumeli?« »Kaj mislite, da bm prebudil vse zaspance iz soseščine in jim pripravil posebno predstavo?« »Le brez vznemirjanja. Pazite in bodite čisto tiho. Praktično sem le pri vas. Ste razumeli?« »Da.« Povedal sem mu naslov in hišno ttevtt-ko, da sem mu prihranil čas. Lahko sem si predstavljal zadovoljno režanje na njegovem koščenem obrazu. Izpod stola sem potegnil pištolo kalibra dvaindvajset in jo držal v roki, dokler nisem slišal na hodniku pred mojimi vrati korakov in bobnanja prstov po njih. Copemik Je prišel sam. Vstopil je urno sko zi vrata, me porinil v sobo in zaprl za seboj. Stal je s hrbtom naslonjen ob vrata, levo roko je držal pod jopičem. Bil je velik, neizprosen, koščen človek s hladnimi, krutimi očmi. Počasi je povesil oči in opazoval moškega na tleh, ki je stegoval vrat in streljal z očmi sem in tja. »Veste zagotovo, da je. pravi?« Čope mikov glas je zvenel hripavo. »Popolnoma za gotovo. Kje je Vbarra?« »Opravke ima.« Ko mi je odgovarjal, me ni pogledal. »So to vaše lisice?« »Da.« »Dajte mi ključ!« je zahteval. Dal sem mu ključ. Pokleknil je poleg ubijalca na eno koleno, mu odvzel moje lisice in jih vrgel v kraj. Potem je potegnil svoje iz zadnjega žepa, obrnil gologlavcu roke na hrbet in mu jih zvezal. »Torej vam je uspelo, vi...« je reke! ujetnik 1 brezizraznim glasom. Copemik se je zarežal, stisnil pest to. udaril jetnika tako močno po ustih, da mu je glavo kar potegnilo nazaj, tako daleč, da bi si lahko zlomil tilnik. Iz kotička ust se mu je pocedila kri. »Prinesite mi brisačo!« je zapovedal Copemik. Prinesel sem brisačo in mu jo dal. S hudob«, no krutostjo jo je stlačil jetniku med zobe, vstal in si tvojim koščenim kazalcem pomešal svoje pepelnate svetle Uue. j »Zdaj pe povejte, kaj se Je zgodilo!« , (Nadaljevanje sledi) 1 ZASAVSKI TEDNIK f DOMAČE ZAMMIVOSTI Janez Vajkard Valvasor v v «Za savskem tedniku« — Valvasor je živel in de- — loval v dobi, ki se ne mo- — re pohvaliti s posebnim — kulturnim razmahom in — napredkom. Zlasti v slo- — venskem kulturnem živije- — nju tačas ni bilo veliko — razveseljivih pojavov. Za- — to s svojim resnim priza- — devanjem, z neutrudnim — delom in zajetnimi knjiga- — mi daleč prekaša svoje — sodobnike in vzbuja naše — občudovanje. Že narava je Valvasorja bogato obdarila: iz vsega njegovega delovanja odseva bister duh, velik dar za opazovanje in umetniški čut; odlikuje pa ga tudi vztrajnost in ljubezen do dela. — Po latinskih šolah je krenil Valvasor po takratnem običaju v tujino študirat. Ni se vpisal na kako univerzo, tem-' več je izpopolnjeval svoje znanje ob življenju in vrvenju vedno novih krajev, bistro opazujoč tuje naprave, pazljivo poslušajoč znamenite može, ki jih je obiskoval, in zbirajoč zaklade tujega uma in umetnosti. Kaj je napotilo Valvasorja k literarnemu udejstvovanju? Pregled njegovih del je pokazal, da prevladujejo v prvih objavah podobe in da je besedilo v njih omenjeno na na najmanjše pojasnjujoče opombe ali ver?e. Vsa ta dela so nastala iz Valvasorjevega veselja do risanja. Drugo njegovo zanimanje je bil zemljepis, zato poudarja risanje pokrajin, mest in stavb. Po literarni topografiji Koroške (1688) je z veliko vnemo sestavljal tako literarno topografijo domače dežele. Gradiva je imel dovolj, saj je že zgodaj veliko potoval po Kranjskem, ne samo, da bi -zbiral slike mest, trgov, gradov ipd., ampak tudi, da bi zrisal zemljevid po lastnem merjenju. Zanimanje za geografijo, to zakladnico vseh mogočih zanimivosti o človeku in naravi, po takratnem pojmovanju tudi zbirko raznih čudes, ga je navdajalo, da je imel za vse odprte oči, si pridno zapisoval in zbiral gradivo. In ko je po Schon-lebnovi smrti prevzel še zgodovinski opis' domače dežele, je po tehtnem premisleku nastala Slava; zemljepisno in zgodovinsko ali bolje: domoznansko delo, knjiga, ki naj bi z vseh vidikov opisala in orisala domačo zemljo in kar je na njej. Zdaj je stopila v ospredje beseda, podoba pa Hidrocentrala na Savi v Litiji (Nadaljevanje s 1. str.) Zaradi na novo pridobljenih količin električne energije bo v Litiji 9. februarja, na pustno nedeljo toplo, zato vabi prireditveni odbor Zasavčane, da se v kar največjem številu udeležijo VII. tradicionalnega pustnega karnevala s slavnostno karnevalsko povorko in osrednjo točko »Otvoritev I. hidrocentrale na otoku Sipina na Savi v Litiji.« Podrobnejši program VII. tradicionalnega pustnega karnevala v Litiji je naslednji: • 10.30: parada karnevalske garde in koncert karnevalske garde (na Valvazorjevem trgu in pred Banko);" gostišč in posebnih mesnih specialitet; • 15: začetek karnevalskega sprevoda, zatem sprevod po Litiji do otoka Sipina k novi hidro-centrali, predviden je tudi prihod ladje »Elektro« s predstavniki bratskih hidrocentral; • 16: pozdravi in čestitke delegacij graditeljem nove hidrocentrale; • 16.30: razglasitev rezultatov tekmovanja skupin iz karnevalskega sprevoda in razdelitev nagrad; • 16.50: spustitev v pogon nove hidrocentrale in prikaz uporabe električne energije iz hidrocentrale »LITIJA — STROM« v avtomatizirani proizvodnji v kombinatu' »SPECIAL — UNIVERZAL«; 12. — 13.30: uživanje kar- • 17: zaključek sloves-nevalskih dobrot in pove- nosti na otoku Sipina in Čanje »standarda« v hidro- začetek nočnega karneval-centralnih slapih litijskih skega rajanja. gosteh (3) naj bi rabila le za okras in ponazoritev osebnosti in važnejših izvajanj. • Valvasorjevo pisateljsko S delo se najlepše kaže v S Slavi, najbolj znani in za • nas najpomembnejši knji- • gi. Vajeni smo jo občudo-#-vati že zaradi obsega, • opreme in starinske ča^- • titljivosti. Valvasor nam je ohranil zemljepisni prerez in kulturno podobo Kranjske, lahko bi rekli Slovenije, pred prelomom dveh dob, ko so šli h koncu razmeroma nemimi časi sedemnajstega ter se je obetalo mimo, a čedalje bolj prometno življenje osemnajstega stoletja. SICER PA: VALVASORJU NESPORNO PRIPADA ODLIČNO MESTO V SLOVENSKI KULTURNI ZGODOVINI! (Se nadaljuje) Prihodnjič: VI. ZASAVJE V VALVASORJEVI SLAVI K domačim zanimivostim vsekakor lahko prištejemo tudi mlin, ki mu pravijo Trboveljčani kar Knafličev mlin. Mlin, ki je last družine Knaflič od leta 1920, stoji v Zgornjih Trbovljah nasproti gasilskega doma. Trboveljska zanimivost: stari mlin V FEBRUARJU? ? ? > r t * ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK ZASAVSKI TEDNIK V FEBRUARJU? Tovariš FltIC DOLEŽALEK, naš dolgoletni naročnik, je prinesel prejšnji teden fotografijo, ki je bila posneta 1944. leta. Takrat so partizani minirali na progi Hrastnik — Zidani most v bližini Zlate vasi okupatorjev vlak