Največji ilormaki dnevnik ▼ Zdhrfwiih državah u tm leto • •. . Za pol leta ■ • ■ ■ < Za New York celo leto . Za inazemarvo celo leto rana $6.00 $3.00 NARODA n list: slovenskih Jelavce^T AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Iitned every day except Sundays "and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKFOW: CHelies, 3—3878 HO. 158. — ŠTEV. 158. Entered m Second Olati Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JULY 8, 1933. — SOBOTA, 8. JULIJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ILL JE POSVARIL INDUSTRIJALCE GENERALNI POŠTNI MOJSTER FARLEY PRAVI, DA BO ŠE LETOS ODPRAVLJENA PROHIBICIJA Kapitalisti hočejo izkoristiti položaj in puste tovarne noč in dan obratovati. — Zaposlili so razmeroma le malo delavcev. — Senator Wagner pri predsedniku. — Farley je pozval državo Kentucky, naj hiti s preklicom prohibicije.— Zvezna zakladnica potrebuje denar. WASHINGTON, D. C, 7. julija. — General Hugh S. Johnson, kateremu je poverjena izvedba načrtov za obnovo ameriškega gospodarstva, je dognal, da skušajo nekateri kapitalisti izkoristiti sedanji položaj. Pozivu vlade, naj se sporazumejo med seboj glede skrčenja delovnega čsisa in določen j a plač, se niso odzvali. V nasprotju s tem pa njihove tovarne obratujejo noč in dan. Najeli so razmeroma le malo novih delavcev, producirajo pa toliko kot niso niti v času največje prosperitete. S tem hočejo priti poceni do velikih zalog, katere bodo drago prodajali, ko bodo morali delavcem zvišati plače in skrajšati delovni čas. To se predvsem opaža v tekstilni industriji in industriji čevljev. Predsednik Roosevelt je razpravljal danes popoldne z newyorskim senatorjem Wagner jem o programu za javna dela. Kongres je določil v to svrho tritisoč tristo milijonov dolarjev. Senator je izrazil upanje, da se bo z javnimi gradnjami kmalu začelo in da bo mogoče že pred zimo zaposliti nad en milijon delavcev. Mesta in občine bodo dobile posojila, ko bodo ustanovljene lokalne upravne oblasti. V New Yorku je dva tisoč lastnikov tiskarn sklenilo pgodbo glede plač in delovnega časa. Pogodbo bodo predložili lastnikom Čikaških tiskarn, ki jo bodo najbrž odobrili v nekoliko izpremenjeni obliki. WASHINGTON, D. C., 7. julija. — Generalni poštni mojster Farley je danes ponovno pozval go-vernerja države Kentucky, Ruby Lafoona, naj tekom posebnega zasedanja državne zakonodaje odredi glasovanje glede preklica osemnajstega amend-menta. Lafoon pravi, da v tem letu nikakor ne bo mogoče dobiti potrebnih šestintrideset držav za preklic, in da je vsledtega vseeno, če se počaka do prihod-njega leta, ko se bo vršilo redno zasedanje zakonodaje. Farley mu je brzojavil, da se bodo še letos vršile državne konvencije v štiridesetih državah, vsled česar si drzne trditi, da bo osemnajsti amendment še letos preklican. Vsledtega je največje važnosti, da država Kentucky že letos glasuje, da bo zadeva čimprej rešena. Nadalje se ne sme pozabiti, da se je demokratska stranka v svoji platformi odločno zavzela za preklic osemnajstega amendmenta. Delegati, ki so zastopali državo Kentucky na demokratski konvenciji v Chicagu, so soglasno glasovali za tozadevno planko v demokratski platformi. Administracija je zato za takojšen preklic, ker je izvedba prohibicijske postave v sedanjih okoliščinah nemogoča. Nadalje potrebuje zvezna zakladnica denar, ki ga hoče dobiti od davkov, naloženih na pivo, vino in žganje. Farley je zelo zadovoljen z uspehi svojih govorov, ki jih je imel prejšnji teden v North Carolini. Dne 1 5. julija bo govoril v Tennessee, kjer se bp 20. julija vršilo glasovanje o preklicu. 1 8. julija se bo vršilo f/asovanje v Alabami in Arkansas. Izida glasovanja v teh treh državah vse napeto pričakuje. — Ako bodo te tri države glasovale za preklic, — je rekel Farley, — bo zadeva rešena. Letalec Mattern je živ v Sibiriji PRIZNANJE SOV JET, UNIJE Združene države bodo dale Rusiji vkratkem drugo večje posojilo.— Priznanje se bo kmalu zavrsilo. Washington, D. C., 7. julija. — V zvezi j. načrtom vlade, da dobi t rg za preobilno ameriško blago, je pričakovati, da bodo Združene države v najkrajšem času priznale .sovje1.sko Kuisijo. • Poleg tega, tla je vlada dovolila Rusiji $4,00,(KK) ]K>sojila za nakup amerilikega bombaža, prihajajo vesti, da lm ameriška vlada dovolila Rusiji še večjo posojilo za nakup drugih poljskih pridelkov. Ta korak je v soglasju z vlail-no politiko. da najde trg za svoje izdelke, kaiterih ima v velikem izobilju. Lawrence Stečnhard, k.i je odpotoval na poslaniško mesto na Švedsko, je rekel, da je od pred-j sedntka Roosevelta prejel naročilo. da proučuje priznanje Rusije. Število riLsket živine je bilo zmanjšano >za polovico, ker je bi-' lo treba vse žito obrniti za pre-brano prebivalstva", -Tesani bo naj-' brže sovjetska vlada, morala na-J kupita mnogo žita in posebno še' pšenice. VATIKANSKA POGODBAJE IZG0T0VLJENA Katoliške organizac i j e se ne bodo vmešavale v politiko. — Bavarska bo opustila poslanika pri Vatikanu. VROČI BOJI IPO TRIINDVAJSETIH DNEH SE JE ZA CHAC0 JAVIL IZ MALE SIBIRSKE VASI VELIK VIHAR V TEXAS ~ Brownsville, Texas, 7. julija. — Tropičen tornado, ki je šel ob ob-J re-žju težaškega zaliva, iina naj-j brže Kvoje središče v redko ob-1 ljudenih ikrajih severne Mehike. I Vremenski urad v Brownsville jc prenhal s .svarilom pred vi-1 barjem. Barometer se dviga. Prebiva k»i. ki so zapustili svoje domove, so se vrnili, kajti vihar je vzel svojo pot nižje na jugu. Iz Port Isabel. Tex., prihaja poročilo. da je tam dosegel vihar hitrost 45 milj naro in da je zelo razburil morje. Mesto samo ni bi-lo prizadeto. Vatikar, 7. julija. — Va.tJkan-sko-neinški konkordat je izgotov-ljen lin bo v nekaj dneh podpisan. Vatikan je imel do sedaj konkordat e z Bavarsko, Prusijo in Badenrsko. V novem konkor-datu niso vključeni dosedanji konkordat.i s posameznimi državami, temveč bo veljaven za celo nemško državo. Z ozirom na to. bo konkordat veljaven za okoli dva milijona nemških katolikov v posameznih nemških državah. Novi ikonkordat bo izpolnil marsikatero vrzel, zlasti glede katoliška 'vzgoje v ljudskih šolali, kar je brio v pruskem konkorda-tu izpuščeno. Zelo zanimiva- je določba-, da ne miška 'vlada ne bo -nastopala proti članom stranke centruma, ki je bila razpuščena. V povračilo za to se je Vatikan zavezal, da katoliški akciji ne bo dovoljeno nobeno poLkično delovanje. Nemška vlada jamči, da ne bo več preganjala katoliških duhovnikov. Zaradi tega konkordat a bo Bavarska najbrže opusti H svoje poslaništvo pri Vatikainu. Nadškof Grober iz Fneiburga, ki je pomagal podkanelerju von Parpen u pri pogajanjih za konkordat, bo zastopnik cerkve tekom prehodne dobe in bo pazil da bosta obe stranki izpolnjevali določbe kon-kordata. Bolivijci so pričeli z veliko ofenzivo. — Ubitih je bilo 2000 vojakov. Napad je prišel nepričakovano. MOSKVA, Rusija, 7. julija. — Z ozirom na brzojavko, katero je poslal ameriški letalec Jimmie Mattern, je Mattern živ in se nahaja v Anadiru, na polotoku Čukotka v Sibiriji. JAPONSKA ZAHTEVA TEŽJE TOPOVE Ženeva, Švica, 7. julija. — Japonska je v svojih novih pogojih za razorožit veno ]>ogodbo plsme no prosila Ligo narodov, da ji dovoli izdelovati večje topove Ln tamke, ikot pa je predlagala v svojem prvem priporočilu. tem hoče Japonska doseči enako stopinjo z Združenimi državami in Anglijo v pomorski sili. Japonska predlaga, da bi bili določeni 6-ipalčni topovi, me^to 4-palčni ;in tanki naj bi bili po 20 ton, mesto >po 16 ton. NEMČIJA POSTAJA BOLJ PRIJAZNA BALBO JE PRIPRAV-* LJEN ZA POLET Reykjavik, Islandija, 7. julija. Armada 24 italijanskih aeropla-jiov je pripravljena za polet iz C art wright na Labradorju. Toda general Bal bo še ni določil časa odtfioda, ke» še pričakuje poročila o vremenu. — Imamo še dovolj časa, — je rekel BaTbo. — Čikaška razstava -bo odprta še nekaj mesecev. * Dunaj, Avstrija, 7. julija. — Avstrijska vlada in časopisje je jKist'alo pozorno na zelo prijazen članek o Avstriji v nemškem .napol uradnim listu "Aussenpoli-tlsche Korrespundenz" v Berlinu. List pravi, da .nemške oblasti z>e-Io prijazno, postopa jo z Avstrijci na meji, (kadar jH>tujejo v 'Nemčijo. Vsled lega misli avstrijska vlada, da se hoče Hitler zopet sprijjuzn.it i. Dunajski list "Keickspost" z zadovoljstvom omenja, da članek berlinskega lista odobruje politično stališče, katero je zavzel avstrijski kancler Engelbert DolI-fLiss. Toda "Reiehsposfc" pripominja, da za poravnavo spora med Nemčijo in Avstrijo obstojajo že vedno iste težkoče, ker berlinski list priporoča, da bi avstrijska vlacla sprejela v vladno koalicijo tudi -avstrijske naaijee. češ, da predstavljajo tretind rvolileev. Toda avstrijska vlada je mnenja, da bo po vsem tem, kar se je do sedaj zgodilo, koalicija s fašisti ni mogoča. Proti koncu izraža članek ■ "Ifleichxpost" dvom, ako "Aus- i sen polit Ische Korrespodiilenz" v resnici kaže iz preme m bo nemške-' ga mišljenja, ali pa samo skuša izvedati, aJko je avstrijski vladi žal zaradi tega spora. La Paz, Bolivija, 7. julija. — Z bolivijske fronte prihajajo poročita a vročih bojih v splošni bo-1 i vijaki ofenzivi v tiran Ohaco okraju. (Na obeh straneh je bilo mnogo izgub. Poročilo pravi, di so v zadnjih bojih, ki so trajali lili ur. Bolivijci zavzeli več stra-tegičnih točk pri Nanawi in Uon-dri. Bolivijski vojaški c»ta.n naznanja, tla so Paragvajci izgubili »Iva tisoč mož in še mnogo več jih je bilo ranjenih. Paragvajci so izgubili tudi mnogo ruskih častnikov. Bolivijci so podminirali nt r j; ni paragvajski otok .Xenawa in ga razstreli-li. Pri tem je bilo ubitih do 200 paragvajskih vojakov. Ti boji so bili najhujši -zadnje mesece v času, ko skuša Liga na^-rodov poravnati sjvor. Bolivijci in Paragvajci so držali premirje ter čatkali, kak u-speh bo imie]o posredovanje Lige narodov. Toila bolivijsko vojaško poveljstvo ni nikdar pristalo v to. d:i" bi prenehalo s sovražnostmi tt r je pričelo z močno ofenzivo v namenu, da prežene Paragvajce s tst ratfgičnih točk. Assuncion, Paragvaj, 7. julija. Bolivijci so pričeli močno ofen-J živo. najbrže z namenom, da pridobe najboljše nI ratejrične postojanke. pred no bi se Ligi narodov posrečilo doseči premirje. Izgube so zelo velike. Ogorčen nail bolivijski m napadom je paragvajski zunanji minister brzojavil svojemu zastopniku v Ženevi, da protestira pri Ligi narodov. — Ravno v času, ko «e skuša poravnati spor. — je brzojavil zunanji minister. — .so Bolivijci pričeli najhujlo ofieitzivo proti Nenawi in Gondra. Liga narodov je naprosila Anglijo, Francijo, Italijo, »Špansko in Mehiko, da imenujejo svoje zastopnike v komisijo, ki hi šla na kraj sovražnosti in bi skušala doseči premirje. LJUBOSUMEN STAREC Los Angreles, julija. — 70-let-ni David B. White je ustrelil 56. letno Anno M in eh. ranil njenega moža, nato pa sebi pognal kroglo v glavo. Mrs. Mineh je prišla pred štirimi leti sem iz Elizabeth, N. J., ter se seznanila z White-jem. Pred kratkim se je pa pobotala s svojim možem in začela zopet živeti ž njim. To je starca tako razjarilo, da je segel po orožju. London, Anglija, 7. julija. Poročilo K enter je vega i ir.nl a naznanja. da se nahaja Jam .s .Mattern v Anadiru na čukotki v Sibiriji. Anadir je trgovska postojanka ob reki Anadir v najbolj severovzhodnem delu Sibirije, severno od Kamča-tke. Takoj po prejemu \Matternove-ga- obvestila je sovjetska vladi po brezžičnem brzojavu naroČila sibirskm letalcem, ki so ga iskali, da mu naj takoj gredo na pomoč. Sovjetski uradniki so tudi br-zojaviLi različnim krajem na Da I jn jem Iatiku. proseč jih za vsako možno poročilo o letalcu. Ob reki Anadir je bil leta 1!)2(> tudi najden Iloald Amundsen, ko je skušal priti na Severni tečaj. Pogrešali so ga skoro poldrugo leto, preilno je bil najden. O Ma-toternu ni bilo ničesar več slfšati, odkar je 15. julija odletel s svojim aeroplunoin "Century of .Progress" iz llabarovska v Sibirijo na potu v Nome na Ala-ski. To ju bil najtežji del njegovega poleta okoli sveta, kajti pre-leteti bi moral 2500 milj nad polarnimi pustinjami in ledom. Ker ni prišel na A laško in tudi prebivalci ob vzhodni Sibiriji niso ničesar mogli povedati o njem, je sovjetska vlada odredila Isk^tje z aeroplani in ladjami. Združene države ni> naročile vsem ameriškim ladjam v severnem Pacifiku. da naj gledajo za Matter-nom. Prejšnji teden so iz New Vorka prort i Nome na Al a ski z aeroplanam odšli štirje letale1, da bi ga Iskali. ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA" UPORNE LADJE SO PRIŠLE V PRISTANIŠČE Hongkong, Kitajska, G. julija. Tri uporne bojne ladje, Haiei, Iliaše.n in Caoho, ki so pobegnile iz Tsingtao, so prišle v ustje reke Kanton in so se zasidrale. Zastopniki upornikov so bili poslani v Kanton, da se pogajajo za predajo kanitonski vladi. Toda vlada je izjavila, da ji ni mar za lale, ker so z obratovanjem združeni preveliki stroški. ZAKON BREZ OTROK JE NEČASTEN Zakonski pari brez otrok bodo v Nemčiji zaničevani. — Nazijci agitira-jo za velike družine. Berlin, Nemčija, 7. julija. — Zakonski pari brez otrok bodo od sedaj napre\j v Nemčiji zaničevani in bodo označeni "kot dovoljeno prešestvo", kakor pravi dr. Thomalla, ki je pričel n azijsko kampanjo veeje družine. Dr. Thomalk* pravi, da bodo zakonske žene brez otrok imenovane "izvržek človeške družbe' . Vlada izdeluje načrt za izpre-membo davkov, ki bodo imeli namen pospeševati raizmožitev čistega nemškega arijskega plemena. •Prijateljsko bratstvo, ki mora vladati med vsemi nemškimi dr-žalvljani, se mora kazati tudi na javnih shodili, kot zahteva delavski ravmatelj liobert Ley, ki je odredil, da morajo lastniki podjetij, ne glede na to, kako veliko je podjetje, s svojimi delavci korakati pri demonstracijah, da pokažejo, kako zna ^Nemčija premagati razredno sovraštvo. KITAJ. VLADA PROTI FENGU General Feng hoče vzeti mesto od Mančukuo. Kitajska vlada mu je zagrozila s silo. — Kitaj, ska in Japonska ste spo-razumljen;. ' Šang-haj, Kitajska, T. julija. — Kitajska vlada v Nankingu je dejansko najK)vedal-iK vojno generalu Feng Yu-hsuanigu, poveljniku "p rut i japonske armade" v provinci t'airar. Vojaške oblasti v Peipingu so po naročilu narodne 'vlade v'Nankingu ]>o.slale vojsko pod poveljstvom generala Pang Ping-hsuna v Cahar, dasiravno vlada še veilno skuša mirnim potom poravnati se s "krščanskim generalom", č?gar upornost nasprotuje kitajsko-japonskemu premirju, ki je bilo pred kratkim sklenjeno v Tangku. Osrednja vlada je po posvet o-vajuju-z vojaškimi oblastmi v Pei-ipiiigu izjavila, da vlada ne sme več Odlašati in mora odločno nastopiti proti generalu Fengu, ker vsi «l«Hlanji poskusi poravnati ž njim sjM>r zaradi Taharja jilsu imeli uspeha. General Feng se ni lnvtel ukloniti -povelja m osrednje vlade in pri tem ga podpirajo vsi njegovi podrejeni generali. Na povabilo vlade, da opusti svoje poveljstvo in pride v Peiping na razgovor z vladnimi zastopniki, je trdovratno ostal -na svojem mestu z zatrdilom. da hoče pognati Japonce iz dežele. Feng še dalji- nabira vojake ter se pripravlja, da vzame Japoncem mesto Dolonor. severno od Kal ga na. S tem, da so vojaške oblasti poslale -proti Fengu svojo armado, so pokazale, da ko pripravi j nt-odločno nastopiti proti upornemu generalu; sedaj samo še čakajo izid konference v Dairenu. Ako se zahtevi kitajske vlade ne b.» pokoril, bo vladno vojaštvo pričelo vojno. MARIJIN PAJČOLAN IZPOSTAVLJEN Chart res, Francija, 6. julija-. — Pajčolan Device Marije, ki je največja dragocenoKt k-a.tednde ž«? 11 stoletij, je sedaj mogoče videti vsak teden, mesto samo ob nedeljah, kot je bilo do sedaj v navadi. V,sled naraščajočih prošenj s celega sveta, da bi bilo mogoče sveto relikvijo v**ak dan videti, je cerkvena oblast to dovolila. Pajčolan je shranjen v zlati omari, ki je posejana z dragimi kamni v kapelici za glavnim oltarjem. NaroČite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t^ Združenih državah. "v r x ■ tncoi^ - • ^ \ i / fr ■ , • • \ HEWYOWC, SATU&DAY, JULY 8, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY *» U. 8. *-»fgggg=5=g= I | - J T 0DP0M0Č POSESTNIKOM MALIH HIŠ x OwMd and PnblWMd by PUBLISHING COMPANY <▲ Oorpormtkm) ot Um corporation and addi •f Manhattan of above officer*: New York City. N. Y. GL A 8 NARODA* (Veke ef Um People) Bncy Day Except Suudayi aad Holidays fe pol leta valja aa i—rtfc-o la • •••••••••••• M .................91M ka New York sa celo ieto...... $7.00 Sa pol leta $3.00 Ea Inozemstvo aa oeto leto ...... $7.00 Ea pol leta............................$8 JU Subscription Yearly $0.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lahaja v Bald dan lx*semJl nedelj In praznikov. ptrtp'ta In osebnosti se ne prlobtujejo. Denar no] se blaforotl PO Money Order. Pri spremembi kraja uaroCnlkov, prosimo, da se tudi prejtajs blvallSfis no sna ni, da hitreje najdemo naslovnika. 1QIA8 NARODA", 21$ W. 18th Street, New York. N. Telephone: CHelsea »—$$78 t« HITRA ODLOČITEV JE POTREBNA Ameriško gospodarstvo ima še šest deset dni <"asa za ,važno odločitev. Preostajata mu namreč samo dve poti: privatni kapitalizem ali državni soeijalizean. Te značilne besede je t«e dni izrekel Donald L. Ricli-berg, pravni za-stopnik industrijskega diktatorja generala Hugh S. Johnsona. Ameriški kapitalisti imajo še šestdeset dni časa, da prostovoljno rešijo svoje probleme. Ce tega ne store, bo uveden državni soeijalizem. — Ako se bo zvezni načrt za kontrolo industrije lizja-lovil, ne »bo tega kriva zvezna vlada, pač bo pa pomenja-Io to polom sedanjega industrijalnega sistema. Tedaj s*.1 bo izkazalo, če je sedanji sistem v temelju zdrav, ali če so njegovi voditelji oeemožni, da ga pravilno upravljajo. Položaj je tako resen, da so že v teku šestdesetih dni potrebni praktični uspehi. Akti ne bo program za obnovitev ameriškega gospodarstva že v prihodnjih šestdesetih dneh v polnem teku, bodo za neuspeh odgovorni oni ameriški industrijalci, ki stoje v opoziciji. Zvezna vlada je navdala trinajst milijonov nezaposlenih z novim upanjem. Obljubila jim je :o prednjačile. kar se tiče hišnega lastništva: Bilo je namreč 5,736,491 družin, katerih poglavar je bil tujerodec, in izmed teli kar 2.968,707 družin ali 51.8% je stano.ilo v svoji lastni hiši. Potem je prišla kriza s svojo dolgo dobo nezaposlenosti. Hišnim lastnikom je bHo čim dalje težje plačevati davke na hišo isi obresti na hipoteko. In kar je bilo še hujše, banke iti druge posojilne družbe, same v pofrebi gotovega denarja, so začel1 čim dalje več odpovedati hipoteke in odrekati obnovitev zapadlih hipotek. Ena: hiša za drugo je šla na boben in mnogo ljudi, ki so bili vložili v hišo svoje prihranke dolgega -življenja, je izgubilo vse. Glavna naloga Home Owners Loan korporaeije bo v tem, da zamenja 'hipoteke proti zadolžni-cam (bondom) korporaeije in da dovoljuje nove hipoteke. Zakon namerava pomagati le onim hišnim lastnikom, ki so v zadregi, ne morejo vzadoščati svojim obve-iim ali «ki jim preti odpoved (foreclosure). Posojila se omejujejo na hiše. v katerih stanujejo štiri ali manj družin, in ki jih ce-nitelj korporaeije Tie ceni na več kot $20.000 vrednohtn. Le one hipoteke prihajajo v poštev za od-pomoč, ki so bile vpisane do 13. junija 1933. Posojila v obliki bondov in malega zneska v gotovini se morejo dajati do 80 odstotkov sedanje vrednosti hiše, nikoli pa več kot $14.000. Hišni lastnik potem lah- »lOTtitiiiirM SMRT TURŠKEGA PESNIKA Vsi turški listi so izšli te dni | roma mladih letih. Kritiki pravijo, obrobljeni s črnim robom zavoljo da je znal v svojih delih združiti smrti najuglednejšega in najpopu- za pad in orient. Njegova dela so larnejSeffa turškega pesnika Ah-' prevedena že v francoščino in gr-ineda H&šima. Umrl je v se razme- '.šeino. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO Ijir 100 .......................«... $ 7.90 Ur 200 ................................$15.40 Lir 300 ........................................................$23.— Lir 400 ........................................................$30.40 Ur 500 ......................................................$37».65 Ur 1000 ........................................................$74.75 ▼ JUGOSLAVIJO Din 200 ............................ $ 4.30 Din, 300 ______................. $ 6.25 Dtn 400............................$ 8.25 Dkn 500..........................$10.25 Din 1000 ............................$20.25 Din 5000......................... $99.30 Za izplačilo večjih zneskov kot zgorad navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. ■STLAČILA ▼ AMSRI3KIH DOLARJIH Za lapiačlio $5.00 morate poslati— $ 5.75 •» » $10.00 " » _______410.86 »» » <11.00 " " ........$16.— >20.00 " " _____$21.— I «» M0.0C >• » _______.$4L35 ! w f fio JO »» - ____,$5] OM t aiatam kraj« tapiaaio t MnJeno po Cable Letter u pristojbino fl— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY, "Glm« Naroda" . llff MI BTBMMfi ffSW YOBK, JT. J. posojilih v gotovini bo pa (> od-»rto, ali zapadejo ravno tako v 15 letih. Posojila se morejo dajati tudi na hiše, ki so brez hipoteke, in to do 50% eenilne vrednosti. Ako tak hišni lastnik ne more dobivati posojila od privatne družbe, more naprositi aa posojilo v gotovini od vladLne korporaeije, akc svrha posojila- je« plačilo davkov, asesmentov in potrebnih popravkov. Hišni lastnik, katerega hipoteko je vlada prevzela, bi v navadnem slučaju plačeval približno 8 dolarjev na mesec za- vsakih tisoč dolarjev dolga. Lastnjk, ki ima mortgage za $5000 bi plačeval po $40 na mesec na obrestih in amortizaciji in po 15 letih bi bila hipoteka izbrisana. Treba pa zapomniti si, da se taka odporno«* J dovoljuje le v nujnih slučajih. Vsak slučaj se posebej preiskuje. Drugovrstne hipoteke (second mortgages), kakor tudi prve hipoteke. ki se smatrajo pretirane napram vrednosti hiše, so izključene po z«konu. Xovi zakoin ne ustanavlja splošnega moratorija za plačila, ali. kadarkoli vladna korporacija prevzame obstoječo hipoteko, lahko odvezuje lastnika odplavil na glavnico za dobo treh let. Obresti in davke je pa treba plačati. Home Owners' Ix>an Corporation ima svoj glavni urad v Washingtouni. Podružnice bodo ustanovljene široin dežele. Seveda treba, nekoliko časa. dokler vsa stvar pride v pravilni tok in korporacija začne delovati. Med tem je predsednik Roosevelt pozval vse hipotekarne upnike, naj prenehajo odpovedovati hipoteke in razposestovati hišne lastnike, dokler se jim ne ponudi prilika za odpomoč v zmislu novega zakona. FLIS. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 Girard, Ohio. flank-am Gospodinjskega klu-bstv Oirard., Ohio, se naznanja, da se bo 11. t. m. vršila ob 7. uri zvečer i-z van redna seja. Vse članice'so vabljene, da se gotovo gotovo udeleže, ker i mak o nekaj zelo važnega ukreniti. Pozdrav vsemi Tajnica. Peter Zgaga _ KLARA ZETK1N V Moskvi je umrla- pred kratkim najstarejša voditeljica soei-jalističnega ženstva. znana nemška komunistična pocslanka Klara Zetkin. stara 76 let. Na seji nemškega državnega- zbora lani 31. julija je bila starostna preds«*d-niea in to je bil njen zadnji nastop v javnosti. KI a »•a Znkin. rojpna Kisancr, je bila rojena 5 julija 1857 v \Yi,.- T. t. . deran-u na Saškem. Po .poklicu je Berlinu so otvor.l, r.zst»vo. bi,a ,„,,0|jk.a ^ ^ J(. žp v 2„0<1. DOKUMENTI IZ SOVJETSKE RUSUE ITALIJANSKA UTRJEVALNA DELA OB MEJI ki ne vsebuje ničesar drugega nego pisma, slike in podobno doku-mentarično gradivo iz sovjetske Ku.si je. Te stvari so pos-lali »ko-ra-j izključno nemški kmetje svojim sorodnikom in znancem v Nemčiji ter dajejo nekaj vpogleda v 1o. kakšne so razmere v 'bolj-ševiškem raju. V nekem pismu stoji na ]>r: "Imam bolnega mož% in tri lačne ke. ki sedijo ob prazni mizi. Xajmhujsemu je tri mesece in mu nimam ničesar dati. Strašno je za mater gledati, kako ji otrok od gladu umira. Ostala otroka dobita vsak dan tri majhne čebule in majhen košček repe". Drugo pismo: '*Po prijateljih sem zvedel, da je mogoče po vašem posredovanju dobiti podporo v živilih. Obračam se zato do vas s prošnjo za pomoč, ker je na-š položaj težak in vsak dan težji. Tudi moja žena je bolna in mora vseeno podirati v gozdu drevesa. Otroka so mi poslali pred tremi tedni sem, potem ko nji mladosti oklenila soeijalizma in odpotovala v Pariz, kjer je živela z ruskim socijalistom Osipom Zetkinom do njegove smrti. Zetkin je umrl. ko mu je bilo 80 let. S svojima drema sinovoma .se je vrnila v (Nemčijo in začela delovati v »Stuttgartn. kjer ji je soei-ja.lnodemokra1G do 1019 je urejevala žensko prilogo lista "•Leipziger Volk&zeitung". Proti koncu vojne so jo zaprli. Že med vojno >.e je pridružila komunistom in od l«'t» 1920 je bila- komu- dr- 1'ralu in .smo videli že mnogo >be-Po ve&teh iz Reke nadaljuje mesecev sem ležal zaradi Italija svoja dela na utrdbi meje j trebušnega legarja. Zdravje mi je c««. k;i; i_-- , i nistiena poslanka v nemškem smo bili loreni skora t tri leta. U . Knwl( . • , . zaivnern zboru, l.rejevala je glav- femdo ze tri leta v pregnanstvu v1 , ..... . 1, . no glasilo Die •hominunism m proti Jugoslaviji .po svojem ob-1 rtnieeii«. ne. zmorem več tež-sežnem zasnovanem načrtu, in si-j^''^1 dela, v gozdu pa ni lahlkih cer od Triglava pa vse do Reke, <1p1"- otlnosno Reeine. Ta dela se vršijo v najhitrejšem tempu na r-.e-letni <"r.ti. in sieer podnevi in ponoči. Niti v najnovejšem času po vseh miroljubnih izjavah Milsso-linija Italija ni prenehala z utrdbenimi deli. Na reškem sektorju, kjer .so izkopani rovi, so zgrajena tudi skladišča, za municijo, številne kaverne in topniške pozicije. Že mesec dni odsevajo eksplozije min na hribu Sv. Katarine, kjer «-e Istotako vršijo obsežna vojaška dela. Na te položaje neprestano dovažajo topove. V noči med 19. in 20. junijem, in ko smatra, da dolguje hipoteke sicer okoli 1 po polnoči je foil iz-vladi, in ima 15 let časa za odpla-|dan nalog, da se pogasijo vse luči čilo ob petodstotnih obrestih. v Sv. Katarini, zJasti pa v ulici Za posojilo, ki bi znašalo 80% Vassari, skozi katero je bil tistav eeuilne vrednosti ihiše, je potreb- v>sak P^«net tudi za pe»ee. na privolitev hipotečneg«! upnika ° (mortgagee). Korporacija bi ga vprašala, da-li je voljam sprejeti v zameno tza hipoteko bonde vladne korporaeije, ki jamčijo štiri-odstotne obresti za 18 let. Mogoče je namreč, da upnik ne mara za meniti hipoteko z bondi. V takih slučajih, ako mortgage je za manj »kot 40% eenilne vrednosti, more Home Loan Corporation v posameznih slučajih dajati posojilo v gotovem denarju za izbris hipoteke. Obrestna mera na takih CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berito (KNOLtSB ^Loma ftt#9M) je bilo to izvršeno, so vojaki odpeljali skozi to ulieo na hrib Sv. Katarine tri topove najtežjega kalibra ter jih montiral na določene položaje. Prav tako važne podzemske in nadzem.ske u-trdbe se vršijo tudi na reškem sektorju in na vsej obmejni črti proti Jugoslaviji. V 1 ret jem pismu, ki nosi sledove .solz. stoji: "Poslal sem vam že tri pisma, a nisem prejel odgovora. Ce tudi to pismo ne bo poma-galo. bomo umrli morda od gladu. Reda je tako velika, da jedo ljudje mačke in pse. Tudi z živino. ki je poginila, se hranijo. Ljudi umre toliko, da jih ni dovolj, ki bi izkopali grobove. Dvajset do trideset mrtveeev polagajo v eno jamo. Od gladu so izumrle že cele hiše. Ne zaprite nam svojih J src. Zložite skupaj in nam pošljite ksfkšno miloščino". Pismo mekega ukrajinskega u-čitelja sinu v Berlinu. "V nekoliko dneh bo Velika noč. Vi boste revijo — "-Die kOnimunlstisvhe Frauejiintennalaonale". Prvotno je bila tajnica II.. pozneje pa III. iii'ternaeijonale. Od pomladi 1924 je živela skoraj nepret rgomai v Mo.skvi, čeprav je bila še vedno članica nemškega državnega zbora. V Nemčijo .se je vračala .samo v važnih primerih, tako k razpravam o lo-earnski pogodbi, ki ji je odločno nasprotovala in jo označila za štabi Iizaeijo versatillske pogodbe. V Moskvi, kjer so jo ob desetletnici komunistične revolucije posebno častili, je vodila predsedstvo mednarodne delavske pomoči in , je stanovala v IvremlO., V juliju 1929 se je vrnila iz Moskve, in sicer zaradi resnih konfliktov med Stalinom in vodstvom komunistične Lnternacijonale. Kmalu je vodstvo nemške komunistične . „. „ ... * !stranke v .Moskvi predlagalo nie- jedli pogaeo, mi suh kruh. Ze ce-1 . ^ t - u ' ~ v } no izključitev zaradi zvez z iz- ključeno Tirandledjevo skupino. ROČNA SVETILKA IZ GUMIJA NmHIfe fa ytf KNJIGARNI 'GLAS NAROUA' Elekerična ročna svetilka je stvar ki*jo človek, zlasti v obratu in delavnici, vedno potrebuje. Nje glavni dosedanji nedostatek pa je bil ta, da se je pri prenašanju sem in tja rada razbila in poškodovala, s čimer je postala lahko velik vir nevarnosti za svoje uporabljevalee. Ta nedostatek so odpravil sedaj s tem, da so vse njene manje, prej trde in prhke dele, napravili iz mehkega gumija, ki prenese vsak sunek in ščiti žarnico ter druge notranje dele, da se pri takšnem stinku ali morebitnem padcu ne morejo poškodovati. Vrhu tega je gumi izboren izolator za elektriko. Svetilko napaja kakršenkoli izmed običajnih tokovnih virov, n. pr. hišna napeljava preko kontaktov, ,pri motornih vozilih pa stroj za luč oz. baterija. le mesece nismo vidlei jajca v h ši". (Drugega dne velikonočnih praznikov) : "Včeratf je bila Velika noč. Zjutraj smo imeli čaj in čnn ikruh v olju ocvrt, potem sem šel v cerkev. Elza je danes od 5 zjutraj do 3 porpoldne čakala v vrsti, da je dolbila meso po 15 rubljev kilogram. Sedaj smo preskrbljeni vsaj za jutri!" Poleg pisem razstavljene fotografije so obtožba, zase. Predstavljajo kakor mrtvaška okostjs. izsušene ljudi. Na sliki nekega mrtvega delavca se oeitnje vsa grozota lakotne smrti. Razstavljeni bo tudi trije koščki ruskega kruha. Prvi je sličen osušenim konj-sk lm odpadkom, drugi izsušeni zemlji, tretji koščku orpeke. Človek si ae inore misliti, da žive ljudje Ietreu * Ali ne ve*te. kako hi jo dozidali? Pravijo, da vam manjka denarja...." "Nikar ne mlatite pran;ne slame." je rekel župan nejevoljno, "milijon v zlatu hi potrebovali.'* "Tamle je!" je dejal neznanec. Odprl je okno in pokazal občinskim oeetom voz. ki se je prav tedaj u-T,tavil sredi trga. Vanj je bilo vpre- ž Tiili deset jarmov volov. StražiJo K« je dvajset zamorcev, ki ko bili do zob oboroženi. Eden izined meščanov je odšel z neznancem. Na slepo srečo sta pobrala vrečo. ki jima je prišla pod roke. Nesla sta jo v dvorann in jo pred občinskimi očeti odprla. Bila je polna zlatnikov. (Jospodje pa so tujca debelo pogledali. "Kdo ste. milostni?** "Dragi moji tepci, tisti sem. ki iina denar. Kaj hočete več f Prebivam v <*'rnem gozdu in merim ponoči zlatnike na korce. Kaj vas drugvi briga? Odpel sem pas, sezite vani in zajemite!" "Dobro," so dejali občinski o-četje. "Velja! Dozidali bomo cerkev." "Prav. Toda pod enim pogoji m___" "In sicer?" "Dozidajte cerkev. gospoda! — \ zf-inite v.s© to pločevino! Meni pa ol.ljubite prvo dušo — kakršnakoli že bo —. ki stopi v cerkev tisti dan. ko bodo vabili zvonovi k posvečen ju." "Vi ste hudobec!" so zaklieali vsi občinski očetje v en glas. "Vi ste pa tepci!" je mimo odvrnil neznanec. Očetje so se začeli od strahu križati. Toda lTrianu — tako je bi-1 , hudobcu ime — to ni škodilo. šefinj, "na levi strsni vrat bronast kip volka in na desni horov češa-rek, slika volkove duše, ki jo je Uri. an tako neusmiljeno prežvečil. (Priredil B. R.) ŽELEZNIŠKA POSTAJA KOT KLAVNICA tisti. ki bo imel izgubo. Vi boste i-meli denar in cerkev. .Jaz, jaz bom pa dobil samo dušo. Tn kakšno dn-š». vas vprašani? Prvo. ki pride. Slučajno dušo. Kakšnega sveto-hlinea. ki se bo delal pobožnega in bo hotel priti prvi v cerkev. Dragi očetje! Vaša cerkev ho lepa. Slog in i je všeč. Poslopje bo okusno. Ali ne bi bilo škoda, če bi vse ostalo tako. kakor je? Sezimo si v roke: vam milijoni, meni dušo. Ali ve-Ija?" Tako je rekel jjospod TTrian. — "Pred vsem." so si mislili občinski očetje, "smo zadovoljni, da zahteva samo eno dušo. C> hi bi! količkaj prebrisan, bi lahko dobil vse mesto." Kupčijo so sklenili in dobili milijon. Prian je izgnil v obliki višnjevega plamenčka. kakor je pač pri hudobcih navada, in dve leti nato je bil« cerkev dozidana. Ni treba še posebej povedati, da sr> vsi občinski očetje prisegli, da teprn, kar se je .zgodilo, ne bodo nikomur povedali in da je vsak še isti večer vse odkril svoji ženi. To j<* že stara navada, ki je niso skle-i.ili občinski očetie, pa so se je vendar držali. In ko je bila cerkev dozidana, so po zaslugi teh žena ve. deli vsi meščani, kako je; in nihče se ni upal stopiti v cerkev. NViva ovira, nič manjša od prve. Cerkev je zgrajena, toda nihče noči stopiti vanjo. Cerkev je dozidana. a prazna. In čemu jim bo pra-itudt nekaj ameriškega, fK) m vi-zna cerkev.' Občinski očetie so spet j sok stolp s 7 nadstropji, ki je bil I remišljali. sklepali. Odkrili niso i prvi nebotičnik sveta, poleg tega ničesar. Poklical so škofa. Tudi on ( pa največjo stavbo sveta. Mar-ni nič vedel. Poklicali so kapitelj- j dukov hram. kraljevsko palačo ter ske kanonike. Ti so svetovali, naj l več palač bogatih industrijeev in Na postaji San Giorgio di Nogam v Italiji je treščil tovorni vlak v drug: vlak. ki je iz Trsta pripeljal veliko pošiljko živine. Deset vagonov je popolnoma razbilo, razbit ine pa so kakšnih sto glav izbrane živine razmesarile dobesedno pri živem telesu. Na nekaterih mestih je bila proga za decimeter visoko pokrita s krvjo. Tuljenje ubogih živali je alarmiralo vse mesto. Pozvali so vse v bližini postaje dosegljive mesarje, da bi napravili njihovim mukam konec in rešili meso. KONEC BABILONSKEGA STOLPA Sta-rove.sk i Babilon je štel dva milijona prebivalcev in je bil največje mesto svoje dobe. kakor je sedaj London. Babilon je pa imel se obrnejo na menihe. "Zlomka." je dejal eden izmed njih, "za to n.* bo tako hudo. Dolžni ste Urianu prvo dušo, ki pride v cerkev. Ta duša pa je lahko kakršnakoli, TTrian ;e tepee, to vam povem. Včeraj so ujeli v neki dolini živega volka. Spustite ga prvega v cerkev, Uri-.-.n bo moral biti z njim zadovoljen. Saj je zahteval karšnokoli dušo." ■In res! Druso jutro so zazvonili zvonovi k posvečen ju. "Kaj, danes bodo cerkev odprli? Le kdo bo šel pni vanjo? Jaz ne." "Tudi ja/. ne." "Jaz tudi ne." V množicah so ljudje prihiteli. Občinski očetje in kanoniki so že stali pred vrati. Tedaj pa so pripeljali volka v kletki in dali znak, naj se od pro vrata. Volk. ki se je prestrašil množice, je zagledal odprta cerkvena vrata in se zatekel v zavetje cerkve. TTrian je čakal za vrati. Usta je imel odprta do ušes in oči je v sladki stra.-ti zaprl. Pomislite, kako se je ujezil, ko je začutil, da je požrl volka. Zatulil je.-da so se oboki stresli in letal nekaj časa pod njimi kakor nevihta. Potem je ves besen zbežal iz cerkve in pri tem tako brcnil težka birmasta vrata, da so ■ » — j ...........— -......................- Rožljal je i zlatom in čakal, da se se preklala od vrha do tal. Se danes upesejo. Pameten hudobec jp bil.' kažejo to razpoko. "Pred vsem." je dejal, "sem jaz j "Zato stoji." pravijo stari me- velefrgocev. Babilon je bil znan tudi j K) svojem kipečem družab- Poskus ira živalih i g na v moderni znanosti, zlasti v medicini, ogromno vlogo. Tisoče in tisoče človeških življenj so že rešile živali na ta način, da so se najpr-vo na njih preizkusili učinki novih leoil. novih operativnih postopkov ali kakšnih sumljivih snovi. Te živali plačujejo nova znatnstvena spoznanja običajno s svojim življenjem in jih je šteti med m učeni ke in juna ke znanosti. So pa primeri, v katerih za takšne eksperimente žival ne prihaja v postev. ker bi bil rezultat z ozirom na človeka preveč nesigu-ren. V takšnih primerih so v prejšnjih časih pogost oma delali poizkuse s težkimi zločinci, če so se proti plačilu osvoboditve sami javljajli za nje. Danes je odpadlo tudi to in tako ne preostane raziskovalcu .pogostoma nič drugega. nego da izvrši prve. negotove IKiskuse na samem sebi. Seveda rezultat teh ooskusov večinoma ni tragičen, vendar pa se neredko zgodi, da mora raziskovalce svoje, dognanje plačati s svojim zdravjem in življenjem. Na vsak način zahtevajo podobni poskusi do*ti požrtvovalnosti in junaštva v znanstvenikovi o-sebi. .Med vsemi boleznimi vročih dežel je rmena mrzlica menda najnevarnejša. HO odstotkov vseh o-bolenj se je končalo s smrtjo, v nekem hudem letu je pobralo samo v nekih ozemljih Amerike preko ^tf.OOO oseb. Oe so te številke d^nes reducirane na minimum. .K' to samo posledica junaškega boja znanstvenikov proti tej bolezni. Vzemimo en primer: V začetku tejra stoletja je ameriška vlada izbrala komisijo, ki naj bi rešila skrivnost nnene mrzlice. 'Kubanski zdravnik Finla.v je izrazil mnenje, da jo povzročajo "kakor malarijo piki komarjev. Dokaza za to ni bilo. Tedaj sta ponudila dva člana komisije. dal izvršita poskus na sebi. ... SKUPNA ... POTOVANJA * pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo ..........$ 182.00 AQU1TANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in I 2. AVG. fjena tožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 • za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "EUROPA" preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo ........$ 185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ČE D AXES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL 216 West 18th Street BUREAU New York, N. Y. & TRGOVINA Z BELIM BLAGOM Pred kratkim se je vršil v F>er-|to tudi pospešuje trgovino v. dekle-«e z dttkleli. Zborovanje je skli-jti. Nevarne so posebno knjižnice. no »m d I r»l- 1 4- T ___ _________________• i t* « . . . ne z deikelti. Zborovanje je »sklical mednarodni urad za pobijanje trgovine z ženskami in otroci ("International Bureau for the Suppression of Trafic in Women and Children") v Londonu. Po- nem življenju, razkošju in raz-1 VT ^ ^roclil v n,iUren , v honuom,. t'o- vratu, kakor je zdaj Pariz. Kako fcar^^T ^ir ^ so se nasr-J vabljenih je bilo 21 držav, to so skrbeli Babilonci za prome, ^ k™ boLn,k<>Vn ^ ^ <»«' P° ^ ^aave, v katerih obstojijo po-so pričale širok« ulice, kakršne l>u*»t, Poskus ni samezni odbori. Kongresa se je ima malo katero moderno mesto ; lmpl n°b°nih P°*led"' ker ™ ,le 10 držav. Kljub temu llabilon je imel tudi izbomo ka-lf^^ prein™° naPa,'no' ka" ni zborovanje nič iz-ubilo na svo-nalkzacijo in vodovod. Hrami hx\ZT ^^ " v*ndar,° > ji vJj«vii«itL Pole- vlade sta od- palače iz opeke so bili obloženi s! ? f/ ?d d0fitl 'PO?uma. poslani rm zborovanje svoje od- ploščica-mi krasnih barv, cesto pa). T* * na bak-1 poslance katoliška in protestant- tudi z alabastrom Mereolop OarolI m je tako težko ska cerkev. Prelat Lichtenberjr ie Babilonski stolp, ki se zdaj pe-,?b°le1' da ,S° "f. k°maj re51lL ! zastopa,! škofa dr. Schreiberja. čeata z njim raziskovalca profesor ;tfm T- - *iVlh .*» ^^ pro- Govoril je s toplimi besedami o rnger in arhitekt Koldawey, je Hto™ljei 12 ameriške vo>ske. Mar-.'ženskem idealu, kakor si jra zabil po starih pismenih virih pri- . A , . ... A , bližno tnk, kakor ?a je bil opisal ^ lLSpeh ™ ,a' da Smo ° bl" tr«^^,* i.4a ___j t»-_• ... nnene mrzlice poučeni in da Herodot leta 455 pred Kristusom, sikateri med njimi je podlegel, misija katoliška cerkev po zgledu Marije Device. Katoliška cerkev .se bori za čistost žene. zalo o- ta bolezen dtanes pač ne zahteva ko se je sam povzpel nanj. Kdaj n*T* ^ " so Babilonei zgradili ta stolp, ni Wev zrtov točno znano. Na vrhu je bil hram. ki so jara rabili tndi kot zvezdar-no. Prvič se omenja babilonski stolp v 7. stoletju pred Kristusom. V stolp so vodila tri stopnišča. Zvezdoslovski stopi so se imenovali takrat ziggmoti in rme-li.so jih vsi hrami. Znamenita' je bila zvezdama pri Mardukovem hramu, kjer so imeli Jcip boga iz čistega zlata. Babilonski stolp je začel razpadati s (propadanjem Babilona in ko je hotel Aleksander Veliki leta 331 pred Kristusom obnoviti napol porušeno mesto, je bil stolp že v razvalinah. DRUŠTVA II NAHERAVAtE PRlREDltl VESELICE, -ZABAVE OGLAŠUJTE <• » . , . . j "GLAS NARODA" m 3ta samo nli ■nr CEN2 ZA OfiLASC M ZMRNfi BANANA - PRENAŠALKA TIFUSA Zanimivo sodno obravnavo so i-meli te dni na Dunaju. Sidonija Meverjeva je pojedla lansko Jeto n »vojima rejeneema banano, po kateri je obolela za paratifusom. S težavo so ji rešili življenje, a zdravniki pravijo, da ne bo nikoli popolnoma zdrava, ker bo nosila v aebi stalno bacile te bolezni.Tudi otroka sta obolela, a brez resnih posledic. Meyerjeva je tožila družbo, ki je importirala banano, za odškodnino 5000 šilingov. Zdravnik izvedenec, je izjavil, da je bržkone banana aa-kririla obolenje, da pa to ni popolnoma gotovo, ker je lahko tudi kakšno drugo Živilo bilo vzrok infekcije. Z ozirom na to izjavo je sodiiee tožbo odklonilo, pri čemer je ie poudarita, da bi se prepos bacila iz-vrSll Iabk» tndi po navidez neoporečni banani in bi importirajoca tvrdka ne mogla niSes^r proti te-snu. •Boj za opera-cije brez bolečin je zahteval istotako junakov in žrtev. Nttjodločilnejši poskus za uvedbo narkoze, ki se nam vidi danes sama po sebi umevna, je moral znanstvenik izvršiti isto na toliko bolj sočustvuje z ženami, ki zaidejo v nesrečo, ki je v kvar njihovi duši in njihovemu telesu. Zato pozdravlja katoliška cerkev se posebno vsako kongresu sledili tudi primerni sklepi in dejanja. Ligo narodov tako na svojem telesu. To je bil f - t . . „ .. , je zastopal Švicar Majt Habicht ameriški zdravnik Jackson (leta 1841). tXekega dne je v svojem Laboratoriju po nepazljivosti vdihnil klorovega plina in je instinktivno segel po steklenici z etrom, da bi s terp odgnal hude učinke klora. Uspelo je izvrstno in to ga je povedlo preko nadalj-aih poskusov na lastni osebi do epohallnega odkritja, da postane človek po vdihavanju te pare neobčutljiv za bolečine. Nadaljnje ugotovitve, ki so nam dale moderno tehniko narkoze, so prišle tudi preko takšnih poskusov. Tako se je dalo leta 1847 v Parizu prostovoljno narkot'izirati mlajših zdravnikov z etrom — in cnperacija brez bolečin je s tem letom nastopila svojo triumfalno pot po svetu. Posebno dosti junakov in žrtev je zahtevalo raziskovanje nevidnih radijovih in Kontgenovih žar-frov, za kat-ere v prvih časih niso mogli še dobro vedeti, da imajo poleg dobrih lahko tudi strašne lastnosti. Nešteto učenjakov se je ž njimi težko ož^ralo in je izgubilo tudi življenje in kronika ti am ve še danes pofoeatvi o takšnih tragičnih primerih. Toda preko teb žrtev stopa znanost do novih spoznanj in sad novih spoznanj potem tiAo^i m tisoči ljudi, fei jim znan-oftt r«Si zdravje in življenje. Naročite se na "GLAS NAHODA", največji slovenski dnevnik v Zdruisnih driavuk. V zaidnjem času ne govorijo mnogo več o trgovini z dekleti, kakor bi jo hoteli zamolčati. Dejstvo je. da ta trgovina bolj cvete, kakor javnost splošno domneva. Po-vsej Evropi zbirajo propadli ljudje dekleta in jih potem spravljajo na Balkan, v Afriko in ♦Južno Ameriko. Tupatam zgine dekle brez sledu za seboj. Starši sami so pogosto nap revi dni in izročijo svojo hčerko tujcu, ki jj obljuibVja v svetu lepo mesto. Končno pa. dekle tragično konča. V to poglavje spaxla tudi vprašanje prostitucije Anglež Ewart. Greaves je poročal, o vseh teh vprašanjih in stavi! tudi konkreten predloge. Po njegovem mnenju bi so morala odstraniti določba. po kateri so deležne mednarodnega varstva samo nedorasle ženske. Vse ženske bi morale biti deležne tega varstva in tudi ti katerim stoje na čelu ljudje, ki jini ni za moralna načela. Prav tako vpliva kvarno na mladino fi 1 mv Poročilo, ki ga je sestavila Liga narodov o trgovini z dekleti, je res žalostno, posebno na Kitajskem cvete ta posel neprenehoma dalje. Ta trgovina je na Kitajskem tudi zakonito dovoljena in za povprečnega Kitajca sploh ne pomeni kakega zla. Edino moški je polnopraven: dekle smatrajo že od njenega rojstva dalje za sužnjo. Očetje, ki .so zašli v dolgove. zastavijo hčerke v javnih hišah. Otroška pokorščina je posebno razvita na Kitajskem, zato se dekle brez odpora vda želji starišev in stopi na pot, s katere ni več povratka. Da. otrok je celo prepričan, da je njegova dolžnost. da liboga starše in da s svojim telesom pomaga pri rešitvi premoženja lastne družine. ce. Ko voda izhlapcva. odjemljc vročino telesu in tieiirek jf resnično ohlajevanje. To je i/, i.stega razloga, da jwitenje ohlaja. Treba pa paziti, da ni prepiha, ko j«- le' lo mokro odVode ali potu. Drugače si človek naleze kak revma-tiizem. Primerna hrana v vročini: — ! Hrana je gorivo, ki kuri telo od znotraj. Za.tc» treba jesti lahke jedi v vročih dnevih. Zlasti treba omejevati količino protejinskih jedi, ki dajejo telesu največ vročine. (i ia vrne protcjinske jedi'so meso in jajca. Primeriui oblačila: — Ohlapna in prozorna oblačila so primerna za vročno. ker dovoljuje ohlape-vanje. Tesna oblačila iz tešijo pretkanih štof držijo vročo in vlažno plast zraka, na vrhu kož^. V vročini najboljša zaščita proti preveliki temperaturi telesa In vročinski kapi je ohlajevanje, ki je posledica ohlapevanja potu. Karkoli pospešuje to ohhq>ev:i-nje. pomaga proti razvoju prevelike vročine v telesu. Iz tega sledi potreba lahkega ohlapnega in poroznega oblačila. FLIS. PRAKTIČNI NASVETI ZA VROČINO BOLGARSKI DAR DANČENKU V dnevih pasje vročine je nemogoče odhladiti se popolnoma. Mogoče pa je odbijati učinke vročine, in Science Service nudi nekoliko umestnih nasvetov kako naj se to stori. Za takojšnjo odhlajo: — Vtaknite irdke v mrzlo vodo do komolca ali pustite, da jih tekoča voda oblije. V«a kri v našem telesu se pretaka skozi roko vsakih nekoliko minut..Zato, ako voda je mrzla, se telo takoj ohladi na ta enostavni način. Malo soli v pitni vodi: — Drob-ček soli v vodi, ki jo pijete. pomaga proti vročini, ako morate težko delati z mišicami v jako vročeni vremenu. Telo se tedaj toliko poti. da izgublja preveč soli iz telesa, iin telo se utrudi celo Odbor bolgarskoslovanske družbe v Sofiji je poklonil ruskem pisatelju Nemiroviču Dančenku i? rekočasno uživanje pi-razpasla. Deloma je to v zvezi z odprfrvo javne prostitucije v nekaterih državah. Na kongresu so .ugotovili, da je treba pričeti r. obrambo ženske časti pri korenini. J)ejftfrvo je, da slab6 - vpliva na jač je pravilo, ki velja za vse leto. zlasti pa poleti. Ohlaja (potom izhlapevanja: — .Mrzla kopel je najboljša za otoa-jenje, pa naj bo voda toliko mrzla., kolikor morete prenašati. Na mladino umazano leposlovje in da to naj «e telo osuši brez otiralni Poziv! i Izdajanje lista je ▼ svest s velikimi atroški. Mno go jih je, ki so radi slabili razmer tako pris*~ deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sata naj pa oni, katerim jp mogoče, poravnajo na* ročnino točno. Uprava "O. N. ♦t O A" NEW YORK, SATURDAY, JULY 8, 1933 THE LARGEST BLOVEHX DAILY fai U. S. A. DEDSClNfl ROMAtf EE ŽIVLJENJA ZA " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H. POTOMEC KRALJA MATJAŽA [ 66 — Pedro, ki je bil že tedaj v službi tvoje matere in ki je edini imel nrttaj zdravniškega- znanja, je skrbel za mene, da sem okrecai in pri tein mu je zvesto pomagala Bonr, ki je bil« takrat še mlada žena. Ko me je jx> dolgih tednih vročica pustila in sera bil pi i popolni zavesti, nem videl angelsko lepi obraz tvoje matere sklonjen nad menoj. Nasmeje se mi in v naročju drži majhnega otroka, ki je vedno žlobudral. Kot Madonna se mi je zdela tvoja mati in tvoje ne prestano blebetanje mi je izvabilo iprvi nasmeh. — Tako dobrotno in sočutno so me gledale oči tvoje matere, **oyim P»t«meem, ki baje Jjubii, da vzamem na sebe pokoro in sesam kaznujem za svoj čin. Ako tedaj ne bi bil tako brez vsake moči, kdo ve. ako bi se kdaj sam pri *ebi kaj takega zaobljubil. Toda storil sem to — in — kakor mi je bilo včasih težko, sfm držal. J z njegovo vojsko, in bi se znal naj--- Moj oce je bil pom*>en, pošten mož, in samo zato, ker me je ti kak svr-totroiiški župnik kak jelo ljubil, mi je tedaj .protipostavno pomagal k begu. Pozneje sem kraški veljak ali celo kak cerkljan-v neni.kih easopusih, da je sodnijsko .postopanj* proti meni ski ?fKlec ki hi tm njeff(>ve„a ustavljeno, ker nusem več živ. To me je še bolj potrdilo v mojem domnevra,ega potomk kar Tjaven-Eklepu, da se dalje veljam za mrtvega. Tako je saj mogel moj oče f]an okliea, M kralja slovensko re_ zcn>et no»iti stojo glavo pokonci. Ko* ravnatelja velikih Rodenber- lb]ikp ne da l){ sp ali kSr ~ mtifiovbin ^ naT- krMat- mu ocet, ko je že enkrat .prebolel mojo izgubo, napravil dobroJo. | ^J* « ako se sam črtam iz življenja. P-ozneje so se mi sicer pojavili dvomi, • , , , - J f . toda zaobljubil sem se in sem svojo zaobljubo hotel .za vsako ceno 11'JT? k°tei"° "P' *ralj držati. Tako gotovo, kot sem zakrivil smrt onega človeka, tako go- ~ r"nla ankp' tovo sem hoted biti za svoje ljudi mrtev. Kajti imel sem še eno se-/" Milh na™dnl,h4 P«™iAov v ta stro, ki je imela dva otroka in eno starejšo sestro, ki ie malo pred "'Tr ^r i ? 3^ , * mojim begom iz domovine pri neki železniški nasreči izgubila živ- ^TT' , , ' 1 i je nje, kar je tudi mojo mater vrglo v .prezgodnji grob. ki je zapu- Matjaža ko b. se ugo- dila tudi dva otroka. Ta dva otroka sta bila vzgoje v an a v hiši no.!tW,ln' k%e najdej°' bl 'lotem jega očeta in tolažil sem se v upanju, da bo sin moje najstarejše se- If01"™ ™n,ka.l°' I)ot,eJ Pa n:,j stre mojemu očetu nadomestil izgubljenega sina. ' ~ !bl' kar ** tM'e baje v Heo*radu _T ' ^ ečega jHvtomca kralja Matjaža, ne. — \ se to sem .povedal tvoji materi in rekla mi je. da je vse to kolibo pobavili z naslednjimi po" lzvedela iz mojega govorjenja v vročici. Tako dobrotljivo in ljubez- dat ki njivo me je tolažila, da sem opustil željo, da bi umrl in sem skušal, y Beogradu živi ruski be-unee da se v življenju zopet povrnem. Povedal sem ji tudi, kaj sem si za- Ubvši general ruske carske vojske", obljubil, ter sem jo prosil, da m, .pomaga, da moj oče ne bi ničesar A1ek.sej Vladimirovič Korvin - Kru-izvedel o moj, resitv,. Ni mi oporekala, pokazala mi je dobro w«i- k«v«kij. kot skro svojo vojsko -pi pod neko našo goro za katero se, kakor rmano, ne ve točno, toda po eno ali drugo pa prav gotovo. In res čudno, da se še ni našel Slovenec, ki bi mu povedal to, in tudi ne drug, ki bi ga spremljal tako vdano, kakor ga spremlja oni Madžar. Sicer pa še ni vseh dni konec, in če se zgodi, da Aleksej Vladimirovič Korvin-Krukovskij. s Kor-vinskim krokarjem, ki drži prstan v kljunu, v grbu pride na Goren*-sko. ni morda izključeno, da bi do-tiči tiad našo zemljo, toda" kralj <^volj takih oprod. Saj črni tiči še letajo nad našo zemljo in s» kralj Matjaž sam nikakor noče prebuditi. Ko je prišla v javnost ta lepa zelo bolelo, ako bi se moral ločiti od nje. Povedala mi je, da je pred nekaj meseci izgubila svojega moža, povedala mi je tudi. da je po-fctala samo iz hvaležnosti žena tvojega očeta in mi je dala spoznati, da zelo ,potrebuje moškega varstva in pomoči, češ. da je fcama s svojim otrokom v tuji deželi in da ima okoli s^be samo črne služabnike, ki so ji sicer vdani, da pa pri vsem tem zelo občuti svojo osa-melost. — Tako sem šel s tvojo materjo na "Armado" ter sem pričel popolnoma novo življenje. Zelo sem bil srečen, ko sem po kratkem casnu mogel tvoji materi pokazati svojo hvaležnost s tem. da sem s ivajim iniinirskim znanjem, pri jahanju skozi skalovje odkril srebrno lilo. Takoj mi je verjela, da so na njenem posestvu skriti o-promni zakladi ter je brez odlaganja dala nti meni ni nikdar kazala, da je minogo bogatejša od mene in da mi je izkazaki; brezštevilne dobrote. toda noben moški nima rad, da bi se moral kaki ženski za kaj zahvaljevati. — Da mi je tvoja mati podarila svojo ljubezen, smatram samo m nezasluženo dobroto usode. Zdelo se mi je, kot da mi je nebo sprejelo mojo zaobljubo kot pokoro -za uničeno. živčen je in kakor da morem sedaj zopet biti srečen. Ker mi ie tvoja mati naklonila svojo ljubezen in mi je zaupno podala roko k žvljenjski zvezi, sem sklenil, da položim vse svoje znanje v njeno službo in živim .samo še za njo. In napravila me je neizmerno srečnega. ! Ginjen umolkne in za nekaj časa zapre oči. Dolores sedi popolnoma mirno ter ga Ijubejcnjivo in sočutno pogleduje. Šele čez nekaj i asa .položi svojo roko na njegovo ramo. — Papa! Ludvik se vzra-vna in ji prikima. ' , — Da. Dolo, tudi ti si mnogo pripomogla, da mi je v življenje,}f!°f)" V f^T t rod' ki mi je bih že ekoro razbito, xopet prišlo solne* in svetloba. Posta- <,nna P^!1h,T Pol>uk°* k?r J® la m moj ljubi otrok in kadar si>m t* im*! v w. ^ v rodbinskih zvezah s poljskimi kralji in potrm s kneževsko rodbino Slepovron, katerih grb se je pridružil grbu Korvinov. Iz Poljske so pretlniki Alek^eja Korvin-Krukovskega |>rešli v Rusijo in je rodbina bila vpisana v plemiških storija o pot omen kralja Matjaža, so ^e začeli baviti žnjo tudi možje, ki so dobro podkovani v zgodovini. Pod njihovim znanstvenim drobnogledom se je pa potem stvar pokazala precej drugačna. Ugotovilo se v. da bi >e bil Matija Hunyady nioral poročiti z Elizabeto, hčerko gmfa Vrha Celjskega in Katarine, hčere smederevskega despota Jura Brankoviča. Zaroka se j*4 izvršila leta 1451.. ko je imel Matija komaj poldvanajsto leto starosti. Do poroke pa ni prišlo, ker je Elizabeta rmrla še kit otrok. Ko je bil leta 1458. izvol :en za kralja. >e je še istega leta zaročil s Kunigundo Katarino, hčerjo č<>škega kralja Jurja Podjebrada. poročil pa se je žnjo šele leta 1468.. ker je bila oh zaroki še otrok. Ta prva njegova žena pa »e že naslednjima leta umrla na porodu. Kralj Matija je nato iskal rodbinske zvez<» s Ilabsburžani s cesarjem Friderikom III., želeč za ženo njegovo hčer. pa je opustil to misel in, si zaželel hčer kneza Pridi rika BrandenbuTŠkega, čemur pa so se uprli ogrski vel i kaši. Kralj se je nato začel pogajati za roko IIi-polite Sforza. hčere milanskega voj vode, pa je stvar pokvarila bene ška vlada. Ponesrečil se mu je tudi poizkus, da bi si dobil za ženo Margareto Saksonsko. Ravno tako je bki narodni pesmi opeva nega pod imenom Sibinjanin Janka. Matija, drugega sina Hunyadvjevega. je z splavala po vodi ženitev s hčerjo njegovim starejšim bratom Vladi- l»>U*kega kralja Kazimir.ia. Tedaj slavom. kralj Vladislav dal j>osmr- Pa ie kral» Matija seznanil v ti njihovega očeta vreči v ječo ^ Vratislavi(1469.).s hčerko vratidav budimski trnja vi kot. zarotnika sk(^a mestnega župana. Barbaro proti kraljevi-oblasti. Vladlslavu so Krebilovo. Kralj se je tako zelo odsekali glavo. Matiji ie pa kot nila- zabubil vanjo, da jo je vzel s se-demu dečku kralj prizanese!. ^Ia- boJ v Budmi. kjer mu je leta 1473 tiia je v ječi — tako pripoveduje porodila sina Ivana. Vse to pa ven- bajke — popolnoma udomačil krokarja. tako da je po njem poslal svoji materi prstan, po katerem ie sjx>znala, da je še živ. Zato so potem Korvin i imeli a- svojem grbu krokarja s prstanom v kljunu. In tudi priimek Korvin (eorvus - krokar, Corvinus) spominja tega bajeslovnega dogodka. Kakor trdi Aleksej Vladimirovič Korvin-Krukovskij se je kralj Matija Korvin oženil štirikrat. Četrta žena mu je rodila Ivana (Ja-noša), ki je imel naslov grofa Hun-yadvja vojvode «Liptavskega. Kralj Matija ga v svoji oporoki navada kot edinega sina. kateremu prij>a-da ogrski prestol. Toda Ivan ni postal kralj ogrski, pač pa vojvoda v Bosni. Oženil se je z Beatrieo Fran-':opan.vko leta 1496. in se je iz tega zakona porodil sin Krisfcofor (Kri- moj ljubi otrok in kadar sem te imel v svojem naročju in si mi \rlskaje zaklicala: uRada te imam, papa", tedaj sem mogel pozabiti kar se mi je še -v<"a«ih dvigalo iz preteklosti. In — ko sem po neizmerno srečnih letih izgubil tvojo mater, si mi bila zopet ti edina tolalba in pomoč. HvaJa ti, Dolo! Ponudi ji roko in Dolores mu smeje položi roko vanjo. - — Hvaležna sem ti, da si meni tako dober oče. — No. potem sva si enaka, hčerka moja. Kmalu po moji rešitvi l '«nJ niž egorotLske gubernij?. 'je je pričala* velika swtovna vojna in rad bi šel v domovino, da bi^1«« 1tS0 se tož,li 12 rusko vla" ae ji stavil na ra-apoVago, ko bi bilo mogoče priti čez mejo, ne da bi zaradi posestev in naslova, kar bil vjet. Tn — zadrževala me je tudi ljub«o vsej Italiji, skozi Furlanijo, preko Gorice, po Vipavski dolini preko Kranjske in Štajerske na Ogrsko, do Stolnega Beograda, kjer je svatov pričakoval kralj Matija. To svatovsko potovanje je tak*) živo ostalo v spomina našemu narodu, da je zapel pesem o ženi kralja Matjaža, in ta sicili-janska Beatrice je naša — Alenči-cn kraljičiea! In bila je res 44mlada devKica", saj je štela komaj 19 let. dočim jih je imel kralj Matjaž tedaj že skoraj 40. Barbara se je s svojim sinom že pred kral'evo poroko umaknila izpred kraljevih oči. Toda tri leta pozneje, ko je zakon s Sicilijansko ostal brez poroda, je kralj Matija zopet .poklical Barbaro v Budim. Lfta 1479. .^e, v namenu, da ga pozneje proglasi i?a svojega naslednika. dal svojemu in Barbarinemu sinu Ivanu naslov grof Hunyadyja in w j vode LiptavSkega ter mu prepustil ogromna posestva. Ko je leta 1485. kralj Matija zavzel Dunaj, je javno izpovedal, da bo svojega prisotnega nezakonskega sina Ivana proglasil za svojega naslednika. Vse to pa nikakor ni bilo všeč ogrskim velikašem, se manj pa kraljici Bea-triei, ki bi se bila sama rada po-I«.stila kraljevske oblasti. Ko je leta 1490. kralj Matjaž nenadoma u-mrl na Dunaju — zgodovina pra-j vi. da ga je zadela kap; trdi pa s«', tudi, da je bila njegova smrt posledica strupa, ki mu ga je daiala sama kraljica — je bil Ivan star komaj dobrih 17 let in si proti vsem mnogoštevilnim nasprotnikom, zlasti pa kraljici in madžarskim veli-' kaše m, ni mogel priboriti ogrskega prestola. Ponujali so mu krono ho-senskega kralja, potem banstvo na Ilrvists-kem, če bi se odrekel ogrsk * krone, toda ni hotel pristati na te |M»nudbe. Vzel je vse kraljevske in-signije in dragocenosti in s svojimi jn-istaši krenil pr->ti jugu. Med potjo pa ga je zaustavil vojvoda Stefan Bathorv ki mu je odvzel v>e. Medtem pa se je tudi rešilo vpra* sanje ogrske kraljevske krone. Večina velikašev je bila za češk ga kralja Vladislava. in ta, da bi sej i/r.ebil najnevarnejšega tekmeca, kraljice vdove Beatrice, se je poročil žnV>. Poroka se je izvršila v kraljičnem stanovanju \ budinskem giadu v prisotnosti majhnega števila vel.kašev, kar je kralj Vladislav takoj po izvolitvi za ogrskega kralja zelo spntno izrabil v svojo korist, češ. da ta zakon ni veljaven. Ta spor se je vlekel vse do leta 1300., ko je papež Aleksander i VI. naposled dejansko razveljavil [ ta zakon. Beatrice se je nato vrnila v Xapolj. kjer je umrla leta 1 -»OS. Ivan Korv n. nezakonski sin in edini potomec kral:a Matjaža, ki j»* spoznal, da je zaman vse njegovo prizadevanje, da bi zasedel prestol svojega očeta, se je mirno podvrgel kralju Vladi-lavu. ki se zato ni dotikal njegovih vel kih posestev in naslovov. Leta 149(i. se je por,»"-il z Betrico Frankopanovo. ki je bila po mat »ri v bližnjem sorodstvu kraljico Beatrieo, drugi soprogo njegovega očeta. Leta 1489. je dobil banstvo Hrvatske in Slavonije 7. dedno pravico. Kot ban seje mnogo vojskoval s Turki, v začetku srečno. po'.ne;e pa precej nesrečno. Zaželel si je tudi čast i ogiskega pa-latina. kar so mu pa zopet preprečili zavidni vel kaši. I'liirl je proti koncu leta 1504. ali v začetku 150."). i star šele 32 let. Iz zakona vojvode Ivana Korvina z Beatrieo F ran kopa lusko sta sr» rodila dva otroka : vojvoda Kristi-for CKr;štr>f), ki pa je umrl leta 1505. v starosti 8 let. in hči Elizabeta .katera se omenja 7. materjo Beatrieo v letu 1505., potem pa nikdar več. Z malim vojvodom Krištof Ivor-vinom ;e izumrla rnlbina Korvi-nov v nezakonskem moškem rodu. Zakonskega rodu po kralju Matjaža pa ni bilo. ker niti je prva žena umrla na porodu, druga pa sploh ni imela poroda. Ce sedaj primerjamo trditev Alekseja Vladimiroviča Korvin -Kruko\-skega s temi zgodovinskimi pedatki. vidimo, da so si zelo nav-skr!ž. Praded rodbine Korvin -Krlitovskega, Janoš (Ivan. grof Ilunyadv in vojvoda Liptavski. naj bi bil sin četrte žene kral:a ]\Iatja-nna Bereng::ria v Cherl«outg V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 28. JULIJA IV. Arpusfu — .->. Septembru PARIS JI. A v a ust o — 9. Septembra CHAMPLAIN 1i. Julija (opolnoči) N.ZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente eJreoeh Jlne 1!) STATIC STREET. NEW YORK 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Europa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: 1'arls v Havre Majestic v Cherbourg IC.-tterdain v Boulogne 12. avgusta: Saturiilu v Trat Ai|tiitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Staletidum v Boulogne 16. avgusta: .Manimttan v Havre Atb-.rt BuJlin v llambuig 19. avgusta: II* de France v Havre Kex v Ceiioa. 21. avgi-sta: Heliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: Cliamplain v Havre Kuropa v Ihenien 25. avgusta : Ve^miam v Boulogne 26. avgusta: Ko:na v tJenoa Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: I.eviathan v Cherbourg tO. avqi:sta: l>e Uras.K,- v Havre Majestii v Cherbourg Manhattan v Havre I>eulKchlaiid v lluinburg 11. avqusta: l.reuieii v I!rem*-n 2. septembra: Coni«- di Savola v Genoa 5. septembra: lie ile Kratice v Havre Statfiidiini v Boulogne 6. septembra: Aquitania v <'herbourg New York v Hamburg B. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Pa ? i m v Havre Vulciinia v Tint Vole.idiim v Boulogne Kurojia. v Bremen 13. septembra: I ji fay < t te v Havre Manhattan v Havre Berengsiria v CMierliourg Albert H:illin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Kpx v Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Kelianre v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aipiitanla v Cherbourg 23. septembra: Snturnin v Trst He ile France v Havre Veetiilntn »• I Boulogne 26. septembra: Kuropa v Bremen Statemlam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauietanln v Cherbourg Deutsthland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympii v Cherbourg 30. septembra: C'-nte <11 Savola v Genoa JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vsen razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre Železniške zveze iz Hamburga Dj Z M ERNE CENE |){ Pojasni a vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE _ 39 BROADWAY, NEW YORK Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ilimiroviču Ivorvinu-Krukovskemu posrečil dokaz, da izhaja iz tega rodu, potem bi mu vendarle mogli verjeti, da je res potomec kralja Matije Korvina, našega kralja Matjaža, čeprav po precejšnjih ovinkih. . j. tU ., JU