Naročnina listu: —
Celo leto .	. K 12—
Pol leta .	„ 6*—
Četrt leta .	.	, 3’—
Mesečno .	.	„ l-—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	. K 17‘—
Posamezne številke u 10 vinarjev. ::
Inseratiali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od óredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža" izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi 6e ne vračajo.
V
Žalostne razmere v Prekmurju.
Barbarstvo, ki ga uganja*v Prekmurju mađarsko učiteljstvo, skupno z neka&nimi strastnimi ma-žaronskimi duhovniki, presega že Vse meje. Evo najnovejša početja, ki zaslužijo, da jih zabeleži zgodovina^ ki bo govorila; o preganjanju Slovencev.
Kakor znano,, obstoja v Veržeju že leto dni salezijanski samostan. Ta samostan dela v Prekmurju bivajočim1 Mađarom in mažaronom mnogo skrbi in pa strahu. Obrekujejo ga zato po svojih glasilih, odkar se: je začel zidati, in si domišljaj ejo o njem Čudne in mnogokrat naravnost smešne reči. Se celo kapela, ki se nahaja v samostanu, jim je na poti, češ, da vabi ljudstvo v samostan in potem k „panslavizmu.“
Kakor drugod, so častiti gospodi salezijanci tudi v tem samostanu otvorili praznični oratorij, v, katerega zahajajo ob nedeljah in praznikih dečki iz bližnjih in dalnjih vasi. Tudi prekmurski dečki so zvedeli za to blagodejno napravo, za praznični oratorij in so v zadnjih : mesecih z veseljem; in trumoma zahajali vanj. To je pa razjezilo mažarsko učiteljstvo in sedaj, ko se je začelo novo šolsko, leto in so dobili učitelji zopet dečke pod svoje iroke, so jiih pričeli kruto preganjati. Dne 7. t. m. je na primer — to nam pripoveduje oče enega oratorijanca — učitelj v lipovski šoli na, več ur ■ zaprl tiste dečke, ki so o počitnicah zahajali v praznični oratorij 'in jim je zapretil, da, ako se drzne kateri zopet iti v oratorij, bo tepen in bo moral celo šolsko ljeto jvsak dan po več ur biti zaprt. 'Tudi v šolah po drugih vaseh je šolarjem strogo prepovedano, pohajati zanaprej praznični oratorij.
Lahko si mislimo pobitost in veliko žalost teh mladih dečkov, kojim je Mio največje veselje, ako so mogli v oratorij. Pa tudi njihovi starisi so vznevol-jeni nad tem barbarskim postopanjem in se začudeno ter z ogorčenostjo povprašujejo, Čemu da se njihovim otrokom brani iti v oratorij, kjer se tako mnogo dobrega nauče.
Vprašamo zato. kaj so zakrivili ti dečki s : tem, da so zahajali y oratorij, ' tam (opravljali sveto izpoved, bili navzoči pri sveti maši in poslušali krščanske nauke? : Ali so si s tem zaslužili, dà jih bo zdaj učiteljstvo celo leto preganjalo?
Po celem svetu je že znano, koliko dobrega sadu prinašajo salezijanski oratoriji in koliko mladine
obvarujejo, da nie zaide na slaba pota, samo ti zaslepljeni Mažari tega nočejo uvideti.
Ker so pa te šole, v katerih je obiskovanje orar torijattako strogo prepovedano, Večinoma katoliške, kjer ima glavno besedo tamošnji župnik kot predsednik šolskega sveta,; zato je skjoro neverjetno, dat bi se ta prepoved vršila brez njegovega znanja. Ako se pa vrši z njegovo vednostjo, je to skrajno žalostno! Žalostno tem| bolj, ker je tamošnji župnik že sam večkrat prišel gledat ta praznični oratorij in se je tako na lastne oči lahko prepričal, da se dečki v prazničnem oratoriju navajajo le k čednostnemu življenju ; in ne morda k pijanosti kot doma, kjer ravno ob nedeljah in praznikih vidijo najslabše vzglede, a ne redkokrat tudi od strani učiteljev samih, ki večkrat po cele noči popivajo in se potem drugi dan, ko gredo pobožni ljudje v cerkev, valjajo po cestah in grabah, ka|kor se je to ravno pred kratkim že zopet zgodilo. In taki vzgojitelji naj zabranjuje jo dečkom obiskovanje oratorija?! Sramota! ■
Res žalostno! Pa ubogi ogrski Slovenci so — brez moči. Nimajo nikogar, h komur bi se obrnili, da bi jih osvobodil takih barbarstev.
Stara zahteva naših kmetov.
Naše (kmečko ljudstvo» ni nasprotnik obrtnega stanu. Toda razmere na deželi so povsem drugačne, kakor one v mestih, zato je tudi st'ališče kmečkega zastopnika v obrtnih vprašanjih drugačno, kakor stališče mestnih zastopnikov. Našji poslanci,'P i š e k, Benkovič in tovariši so stavili vsled. tega v dež. zboru predlog, ki bo razveselil kmečko ljudstvo, ki pa nima nobene osti proti mestnemu obrtnemu stanu. Predlog se gitasi:
.„[Visoka deželna zbornica je že dne 9. novembra 1908 ® potrebno večino sklenila, ! da) naj visoka deželna vlada uvede postavno upravičene koncesijske olajšave za obrtništvo na deželi.
Čeprav se splošno prizna, da ta| zahteva kmečkega prebivalstva ni le upravičena, marveč ' vsled obstoječih razmer celo mijno potrebna f in neodklon-ljiva, je štajerski deželni odbor vendar do sedaj odrekel izvedbo tega, sklepa.
Ojhranitev in zgradba hiš in gospodarskih poslopij na deželi in pridobivajnje snažne in zdraviel pitne vode je s tem postalo dvomljivo, ker v nekaterih okrajih dežele sploh ni tozadevnih koncesiopiranih
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
obrtnikov, ali so pa v popolnoma nezadostnem številu.
Onim koncesioniranim rokodelcem, ki v praksi zaldostujejo vsem zahtevam, katere se stavijo nanje, ki pa vsled pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev in neznanja) nemškega jezika niso v stanu, da bi napravili v dosego koncesije potrebni izpit, se sicer nalaga obrtni davek, toda svoje obrti ne smejo in ne morejo izvrševati, ker jih v§dno zasleduje politična oblast in orožništvo ' ter se jih zelo strogo kaznuje. Ker trpi na ta način cela dežela, osobito Sp. Stajer zelo občutno škodo, je dolžnost, da se temu odpomore.
Vsled tega, stavijo podpisani sledeči predlog:
Visoka zbornica skleni:
„Deželnemu odboru se naroča, da sporazumno s c. kr. namestnijo nemudoma izvede sklep visokega deželnega zbora z dne 9. novembra 1908, zadevajoč po § 6 zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zakona list štev. 193, dopuščene olajšave pri podelitvi koncesij za zidarsko, tesarsko, kamnoseško in studeniško obrt na deželi.“
Gradec, dne 11. oktobra 1913.
Slede podpisi.
Zmaga krščanskih socialcev na Dunaju«
Dunajski krščanski socialci beležijo sijajno in skoro nepričakovano zmago. Iz ljutega volilnega boja, ki se je bil včeraj v II. dunajskem okraju ;(Leo-polđstađt) med kandidatom krščanskih socialcev dr, Matajem in kandidatom socialnih demokratov Elder-sohem, je izšel kot zmagovalec krščanski) socialec dr. 'Mataja, ki je dobil 9015 glasov, ' med tem, ko je ostal njegov protikandidat z 8455 glasovi v manjšini. Mandat umorjenega socialdemokratičnega poslanca Schuhmeierja je prešel v roke krščaniskih socialcev. 0'kraj, ki je najbolj židovski in ki je veljal za .precej sigurno socialdemokrajtično posest, so si priborili krščanski socialci nazaj. Gotovto velik napredek in sijajen vspeh. Že izid glavne volitve dne 8. oktobra, v kateri je združil dr. Mataja; na-se celih 7761 glasov nasproti 5943 glasovom Elderseha, je pomenjal mo-ralično zmago krščanskih socialcev nad socialno demokracijo, ki je imela leta 1911 največ glasov. Včerajšnji dan je pa prinesel krščanskim socialcem faktično zmago. Z lepo večino nad pol tisoč glaso/r je
PODLI Sf EK.
Iz ljubezni do brata.
(Spisal Januš Goleč.)
(Dalje. )
Prva njegova, pot jz sodne dvorane ni bila v gostilno, kamor so ga vabite tovariši, ampak na Milkino stapovanje. ,Sam jej je hotel prinesti vest, da je nedolžen,, da so ga oprostili pred sodnijo po postavi. Trkal je in trkal na vrata v vznemirjenem pričakovanju, a ni se pokazala ne dekla, ne Milka. Zvedel je še le od hišnika, da so se že pred 14 dnevi preselili od tod neznano kam.
Najhujše je potrla Miloša ta vest. Lahko bi bil stopal ponosno po ulicah kot človek, ki je otel svoje dobro ime, ki se ga blagruje. jn stavi kot vzor bratske ljubezni, a hodil je počasi in sklonjeno proti domu. Obsojalo ga je najdražje bitje 'Milka.
Stopivši pred mater, jej je molče podal roko, a že njegov pogled jej je govoril, da je nedolžen m o-proščen. Ni ga .mučila z nepotrebnim povpraševanjem, ponosno je uprla svoje materino oko v otroka, ki je ravnal tako iz rahločutnosti do nje in iiz ljubezni do brata.
Miloš ni prosil matere ne jesti, ne piti, ampak je hlastno vprašal, če je kako pismo zanj.
Mati je umela otroka, zasolzilo jej je oko, ko mu je podala pismo, pisano od poznate jej roke.
Tresoče ga je odprl, pisala ga je Milka. Bledel je; že prvi pogled na pisanje mu je govoril — obsodbo. Pismo je bilo brez nadpisa, lcrez sočutja, brez vere v njegovo nedolžnost, samo očitanje in predba-civanje. Ni spravil samo sebe, ampak tudi njo in celo družino ob dobro ime. Bežati ste morali z materjo iz rojstnega kraja, ker so kazali tudi na njo in se ji posmihali kot zaročenki — tatinskega ženina. Ob koncu še niti ni pristavila pozdrava, 'ampak samo pusto, celo, dolgo ime.
Bilo mu je tako pri srcu, .kot nikoli, še tedaj ne, ko so se vrata ječe zaprla za njim. Mati veruje v njegotoo nedolžnost, svet ga blagruje kot mučenika, le ona, ki bi ga morala prva zagovarjati, ga najbolj poznati in mu verovati, ga obsoja kot izvržek človeštva, kot — tatu !
Ni prijel za pero, ni jej pisal opravicevalnega pisma, preponosen je bil; ženska, ki tako malo pozna svojega zaročenca, ni vredna, da bi postala kdaj njegova žena. Jeza se je vzbudila v Miloševemu srcu in hotel je iztrgati iz srca vise spomine, ki so ga priklepali na tako drago mu bitj,e. Ne bodem se kleče plazil za njo, ne, nikoli, saj sem mož, ki ni zakrivil pred Bogom ničesar, se je rotil in hodil trdih korakov po sobi.
Mati se ga je bala, svojega otroka, tako strašen je bil.
Sčasoma pa se je pomiril, a ni pisal Milki, še poizvedovati ni maral, kam da je bežala.
Seveda, iz poštne službe so. ga odpustili, kljub temu, da je pred sodnijo dokazal,, ,da ni kradel, ampak ravnal tako le prisiljen po družbinskih razmerah. Moral bi bil prositi milosti in za zopetni sprejem. A v tem oziru je bil ponosen kot malokdo. Pre-dno bi bil prosil po .nepotrebnem in se kleče plazil iz gole formalnosti1 rajši bi bil umrl gladu na cesii. In tovariši so mu prigovarjate jn očitali trmo, toda on je vstrajal na začrtani poti ponosa, ni se pač mogel ponižati pod spoje prepričanje. Poštni službi se je odrekel zavselej.
Prosil je prijatelja odvetnika, naj ga vzame v pisarno, da bode imel svoj kruh za-se in za mater. Pa prijatelj, ki se mu je smehljal kot poštnemu uradniku, je sedaj, ko je prišel prosit .službe kot navaden pisač, zmigoval z ramami, češ, da ima sedaj že vse prenapolnjeno, pa naj le še počaka, čez par mesecev ga vzame on, ate kateri njegofvih kolegov.
Zopet sami obeti in 'skrivno sumničenje, si je ponavljal 'Miloš in zapustil prijatelja v zavesti, da še tudi pred svetom ni popolnoma izbrisan in pozabljen
njegov greh, ,da, se ga še boji in skuša ogniti vsakdo kot nevarnega tatu. Na druga odvetniška in pisarniška vrata ni maral več potrl, ati, zadostovala mu je odklonitev — prijatelja.
II.
'Miloš in mati sta živela borno in se nastanila zopet v podstrešni sobici; kajti, sin ni bil več poštni uradnik, še pisač ne, ampak prvioM pleskarski pomočnik. Risal in slikal je že rad kot , dijak in ravno to znanje je rešilo v dnevih usode njega) in mater pogina.
Pleskarski mojster je spoznal hitro njegove z-možnosti in ga sprejel za prvega pomočnika.. Kako zares mučno je bilo Milošu, ko je prvič oblekel ono platneno pleskarsko obleko in stopal po mestu za vozičkom, v katerem so bile naložene lestve in lončki za barve.
Vse ga je gledalo in kazalo za njim, 1 kako da je trmast, sedaj pa uživa sad trme kot priprost delavec. Vendar Miloš se ni sramoval novega poklica, hotel je pokazati rojstnemu mestu, da 'si človek lahko služi kruh brez prošenj, milosti in .drsanja; po kolenih. Ni bežal iz rojstnega) kraja, ni se skrival, čemu? Saj so ga spoznali za nedolžnega. Pleskarski kruh sicer ni bil tako sladek, 'kot poštni, pa bil je pošteno zaslužen z delom od zore do mraka.
Pust in čmeren je postal Miloš v novem poklicu. Odpovedal se je vsem prejšnjim prijateljem, pa saj kot priprost delavec tudi ni več spadal med nje, novih pa ni iskal. Edini prijatelj, s katerim je govoril in bil prijazen, bila mu je mati.
Kako pa je bilo z bratom, iz Čegap ljubezni se je upropastil? (Toliko sta znala on in mati, da je napravil izpit in j,e koncipient pri nekem advokatu v Ljubljani. Toda ni pisal, ni se zahvalil, ko je prejel denar, še manj pa se je oglasil jpozneje, ko je sedel brat v preiskovalnem zaporu. 'Sramoval se je brata on, ki mu je prav za prav (vsilil na čelo neizbrisljivi pečat poneverjenja.
(Konec prih.)
zmagala krščanska misel nad rudečo in zlato internacionalo, nad socialdemokratko strahovlado s poleni in nad židovskim zlatim teletom.
Krščanski sodatici so na to zmago lahko ponosni. Zdi se, da poraz leta 1911 ni bil zaman, da so se krščanski socialci 'takrat veliko naučili in hočejo svoje grehe sedaj temeljito popraviti. Ce bi ne jadrali vedno bolj v nemško-radikalno vodovje,, bi se tega preokreta odkrito veselili tudi mi. iZ'animanjje za Izid volitve je bilo naravnost velikansko, ne le na Dunaju in po širni Avstriji, ampak tudi izven mej monarhije, saj se je išlo za zma(go krščanstva nad protiverskim svobodomiselstvom. Krščanski socialci so se spustili v volilni boj z vso energijo in velikim navdušenjem, socialna demokracija in freizin pa s terorizmom in kapitalom, toda žamanj je bili ves njihov najpor in vse njihove žrtve, nad Ljeopoldovim mestom vihra zopet zmagonosna zastavni velikega dr. Lue-gerja.
iVolilni boj je bil zelo vroč. Ce prav je bila na nogah cela dunajska policija, vendar je prišlo neprestano do spopadov med nasprotnimi agitatorji, ki so delali z vsemi silami. Po izidu volitve tje prišlo do hrupnih demonstracij in 'le z največjo težavo se je posrečilo policiji, preprečiti grozne pretepe.
Deželni zbor štajerski.
V	pondeljek in včeraj je imel naš deželni zbor zopet dve plenarni seji. Obe sta bili kratki in brez vsake posebne zanimivosti. Vse dosedanje seje so bile še -več ali manj zgolj iormalnejga značaja. Preči-tanje vtoka: ' peticij, interpelacij, poročil, nujnih in drugih predlogov,' ter njihovo odkazanje raznim odsekom, to je v glavnem deh>, ki ;ga je izvršil plenum do sedaj. 'Glavno delo je bilo do sedaj v odsekih, kjer se je pripravilo razne zakonske načrte za zbornico. Danes in naslednje dni bodo prišli ti zakonski načrti pred plenum 1 in tu smemo sedaj pričakovati daljših in zanimivejših razprav.
V	pondeljek se je pričela seja ob % 11 predpoldne. V pričetku so se izvršile nekatere nadomestne volitve v odseke. Nato j,e sledilo 1 odkazanje raznih poročil deželnega odbora odsekom. Pri; odkazanju poročila o gospodinjski šoli v St. Juriju ob južni žel. kulturnemu odseku, je nastopil z nekakim obstruk-cijskim govorom socialdemokrat Resel, ki je iz lahko umljivih razlogov — socialdemokrate ni namreč nihče nič vprašal — remonstriral proti sporazumu med Nemci in Slovenci. Odgovarjal mu je precej krepko deželni glavar grof Attems, na 'kar je bilo poročilo odkazano odseku. Pri odkazanju poročila o konvertiranju deželnih dolgov finančnemu odseku je govoril dr. Kukovec. Ker je skušal v svoj govor spraviti vse svoje liberalne križe in težave, ga je predsednik odločno pozval, naj se drži dnevnega reda. Njegova nada,lnja izvajanja so bila taka, da je rekel/ plem. Raan pri svojem odgovoru, da jih ne more smaitrati resnim.
Ob pol eni uri je bila seja zaključena.
Včeraj se je pričela sej,a ob pol 11. uri. Razne peticije in interpelacije se odkažejo tozadevnim odsekom. Nato odgovarja deželni glavar na neko interpelacijo v zadevi južne železnice. Po odgovoru se razvije živahna opravilniška debata, v katero je posegel tudi dr. Korošec. Pri odkazanju poročila o meščanskih šolah naučnemu odseku ' se je razvila precej živahna debata, v kateri je imel zopiet glavna be'seđo socialdemokrat Rešek Govoril je, kakor je pač prišlo. Teko je trdil, da 'Žalec ni ,„iso stark slowenisch“, da bi bil sposoben za slovensko meščansko Šolo. Dobro pa je označil celjsko nemštvo, ko je rekel na medklic poslanca G: z m e c a, ■ če bi naj bila slovenska meščanska Šola v Celju:	'„(Zakaj pa ne?
Celjski meščani naj samo sklenejo, kakšni narodnosti pripadajo. Pri nobenem ni prav gotovo.“
Kmalu po Reslovem govoru je bil dnevni red izčrpan in po kratkem boju za dnevni red današnje seje je bila seja ob pol eni uri zaključena.
Današnja seja obeta biti zanimivejša. Na dnevnem redu je zakonski načrt o zvišanju naklade na
pivo in načrt o draginjski dokladi učiteljstvu.
*
* *
Poslanec Meško je stavil predlog, da naj dovoli deželni zbor za zgradbo železnice Ljutomer— Ormož deželno subvencijo v znesku 800.000 K.
Ploslanci dr. Benkovič, lljf e r g 1 a v in P i š e k so stavili piredlog za ustanovitev rudarske šole v [Trbovljah.
Poslanca dr. Benkovič in dr. Janko-V i Č interpelirata namestnika“ radi pospešenja stavbe uradnega poslopja v Brežicah.
Poslanec Benkovič je vložil predlog, da se naj izplačajo zaostale cestne subvencije.
Meščanske šole«
Deželni odbor je predložil deželnemu zboru poročilo o ustanovitvi novih meščanskih šol in sicer v naslednjih krajih: Eggenberg, Ljubno,; Rottenmann, Gradec desni breg, Gradec okolica,. Maribor, Mürzzuschlag), Trbovlje, St. Jurij ob južni železnici, Žar lec in Donawitz. Poročilo pravi:
Nekaj let sem se trudi cela vrsta mesi} in trgov, doseči ustanovitev meščanskih šol. Že ta okolš-čina, kakor tudi vedno naraščajoči obisk že obstoječih, kažeta, da je prebivalstvo s temi šolami zado-
voljno in da odgovarjajo ti učni zavodi časovnim potrebam v v-eliki meri. Zahteva po meščanski šoli v Ljubnem je že stara in se zdi posebno opravičena zato, ker prebivalstvo v tem mestu zelo hitro narašr ča. Pri ustanovitvi meščanskih Šol v Gradcu in Mariboru se prav za prav ne gre za nič novega, temveč samo za osamosvojitev že obstoječih paralelk pod la|stnim vodstvom. Zahteve po ustanovitvi meščanskih šol v Rottenmannu,, Mürzzuschlag«,, Eggenber-gu in Donawxtzu ter slovanskih v 'Žalcu*, Trbovljah in St. Juriju so po mnenju deželnega šolskega sveta upravičene in vpoštevanja vredne, ter bi bile gotovo zadostno obiskane. Z ozirom na lego posameznih krajev, ki prosijo za ustanovitev meščanske šole in z ozirom na število šolske mladine v. dotičnem in bližnjih krajih smatra deželni odbor za potrebno, priporočati ustanovitdv, meščanskih šol v Rottenmannu, Miirzzuschlagu in Žalcu.
Ob koncu poročila slede predlogi deželnega odbora za ustanovitev trirazredne deške meščanske šole v Ljubnem, Gradcu desni breg, Rottenmannu, Miirzzuschlagu in Žale u ter dekliške v Mariboru. Kakor smo že povdarjali, je prevzela za ustanovitev meščanske šole v Žalcu glede na materieino stran vlada garancijo.
Politični pregled.
Zvišanje rekrutnega kontingenta.
Med avstrijsko in ogrsko vlado ter med vojno upravo so se vršila v poslednjem času pogajanja in dogovori, glasom katerih bo sedaj j po dovršenem sporazumu predložen obojestranskima parlamentoma nov vladni zakonski načrt, z zahtevo, da se zviša števila rekrutov za armado, vojno mornarico in za obe dež. brambi za 31.300 mož. Od teh bo pripadlo na'armado
16.500	mož, na vojno mornarico 1500 (mož, na avstrijsko deželno brambo 7300 mož ter na ogrsko honved 6000 mož.
Nemško-češki spori.
Vlada je stranke, ki so bile zastopane v češkem deželnem zboru, povabila (k novim češko-nemš-kim spravnim pogajanjem, ki se bodo vršila na Dunaju in bodo nekaka predpriprava za oficielna pogajanja,. Češki in nemški delegati pridejo ,že danes dne
15.	t. m. na Dunaj. K pogajanjem niso bili povabljeni socijalisti, ki niso zastopani v deželnem zboru češkem in nemške stranke so imele že sejo, da imenujejo Svoje delegate. Pogajanja se prično v petek na Dunaju in bo vlada najbrže že takoj pri prvi seji predložila svoj program za prava, pogajanja, na kar predlože posamezne stranke svoje zahteve, posebno one, M se tičejo imenovanja nadalnjih delegatov za spravna pogajanja.
Angleško.
London, dne 13. oktobra. Ko sta se peljala v soboto angleški kralj in kraljica v Colosseum, je poskusilo več sufragetk demonstrirati in (metati tiskovine v voz, s katerim sta se piejljala kralj in kraljica. Policija je pa na sufragetke pazila in jih odstranila, nato jje pa imela veliko dela, da jih je čuvala, ker je ogorčeno občinstvo hotelo isufrajgetke pobiti.
*
* *
Angleški finančni (minister lord Georges je na svojem shodu v Betfordu razpravljal o agrarnem v-prašanju in izjavil, da jo veleposestvo pravi sovražnik ljudskega razvoja. Zemlja se nahajja večjidel v rokah privilegiranega veleposestva, dočimi je ljudstvo lačno po zemlji. Vlada bo napela sedaj, ko je rešena homerula, vse sile, da izvede radikalno agrarno reformo. Nekateri skušajo rešiti 'agrarno1 (vprašanje tako, da bi vlada odkupila veleposestva, a ta proces bi po njegovem mnenju trajal preddlgo,, lahko Ì500 let. Zato bo morala vlada poseči po drugih sredstvih in obljublja ljudstvu, da toliko časa ne odneha, dokler ne bo angleška zemlja prosta.
Iz dežele smradu.
Budimpešta, 13. okt
Zlopet je buknila na dan (smrdljiva 'afera. Finančni in politični krogi že dalje časa razpravljajo o vprašanju, šli bo 1 dovoljena ustanovitev! igralne banke na Margaretinem otoku v Pešti, ali ne. Za u-sta.novitev te banke je prosila namreč ogrska splošna prometna akcijska družba. Zatrjuje se, da grof Tiisza nikakor noče privoliti (v ustanovitev: Igralne banke. Imenovana družba je radi tega zelo oškodovana, ker je žrtvovala za koncesijo že poldrugi milijon kron vladni stranki za volilne svrhe.
Imenovana družba je sklenila namreč z bivšim ministrskim predsednikom dr. Lukjacsem posebno pogodbo, v kateri se je Lukaes zavezal,, da izposluje družbi koncesijo za imenovano banko,, če izplača ta družba Vladni stranki poldrugi milijon kron in potem še nekaterim odličnim osebam stranke po 500.000 kron. Družba je. zahtevane svote v resnici tudi takoj izplačala. Ko je Lukaes vsled znane panamske afere moral demisij,onirati, so ga takoj posetili trije člani predsedstva imenovane družbe, med njimi tudi predsednik, zet grofa Fejervaryja|, grof Karel Kornis, in so ga vprašali, če je vprašanje koncesije že re'šeno. Lukaes je na to vprašanje odgovoril: „'Jaz sem poskrbel za to, da bo moj naslednik grof Tisza, ki je bil že kot predsednik parlamenta informiran o tem, dobro uredil vso stvar jn izpolnil moje obveznosti.“
Kmalu nato je odšel neki član imenovane družbe v tujino, da izda delnice za igralno banko in se je začel pogajati z nekim konzorcijem v Brusselju. Konzorcij se je glede koncesije takoj obrnil potom belgijskega poslanika, na grofa jTjiißzo, ki. pa je izjavil, da noče podeliti koncesije.
Sedaj je nastalo vprašanje, kdo bo povrnil vsa izplačila v znesku 3,000.000 K. Prizadeta ogrska akcijska družba omenjene svote še ni dobila nazaj in grozi sedaj, da vloži proti nekaterim, članom ogrjske vladne stranke tožbo za povračilo stroškov v /skupnem znesku 4,000.000 K. Družba je imela namreč že tudi vsled adaptacije lokalitet za to novo banko velike stroške.
Uirednik lista „Pesti Naplo‘1 ' je povpralšal danes bivšega notranjega miifeiistra Krištoffyjai, ki je tudi člajn imenovane družbe, za njegovo mnenje o celi aferi. Kristoffy je odgovoril:. Jaz sem član prizadete družbe in imam deset akcij. Ko je postalo v-prašanje igralne banke aktuelno,, sem z Idr. Lukac-sem. glede podelitve koncesijle čisto enostavno/ barantal, kajti /kšeft je kšeft in če bi vlada koucesioniirala igralno banko, bi biloto le kšeft. Tu namreč preneha vsaka morala!“
Razkritja{ o novih panamskih škandalih 1 vzbujajo velikansko senzacijo.
Na Balkanu.
Srbija zahteva rektifikacijo albanske meje.
Belgrad, dne 13. oktobra. Kakor se zatrjuje, bo srbska vlada v najkrajšem času obvestila vse velevlasti, da je srbska armada zasedla več važnih točk v Albaniji sami, da tako prepreči eventuelne, nove vpade Albancev v Srbijo. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, bo srbska vlada že v najkrajšem času predložila vele-kabinetom, po svojih poslar nikih konkretne predloge glede rektifikacije albanske meje, ki je neobhodno potrebna.
Avtonomno gibanje v zakodnji Traciji.
Duna j, dne 13. oktobra. (Avtonomno gibanje v zahodnji Traciji je smatrati' za končano. Odposlanstvo provizorične vlade iv Gumuldžini, ki se je pogajalo z bolgarskimi delegati v Carigradu, je pripravljeno, se podvreči, če se zagotovi splošina amnestija. Bolgarski vladi se torej ne bo treba boriti s
70.000	oboroženimi vstaŠi v Gumuldžini.
T urško - bolgarski mir.
Bolgarsko-turški mirovni delegati so podpisali dodatni protokol o prisilnih ženitvah začetkom vojne med mohamedanci in nemohamedanci. T!e ženitve se proglase za ničeve. Omožena, dekleta in odpeljane žene se vrnejo k svojim.
Rumuiiska.
„Epoca“ poroča, da nameratva, Rumunska ustanoviti v afektiranem ozemlju nov šesti armadni kor, ki bo obstojal iz 9 pešpolkov po 2 bataljona.
Nagovor kralja Konštantina na častnike in moštvo.
Po paradi grške armade, ki se je vršila dne 11. t. m. pri Splunu, je nagpvoril kralj Konšftantin častnike s sledečimi besedami:
„Zaupam v vašo zvestobo; in hrabrost, katero ste izkazali tekom zadnjih vojn. Po vaši zaslugi smo ostali gospodarji položaja na Balkanu. Prepričan pa sem, da boste doslej izkazane lastnosti ohranili in jih v slučaju, če bi bilo treba, vnovič spravili do veljave!“
Med vojaško parado je kralj Konstantin izdal na moštvo, častnike in podčastnike sledečo , proklamacijo :
„jGastniki! Podčastniki! Vojaki! (Preteklo je že leto, odkar ste posegli po orožju, Öa branite ž njim svojo čast in čast domovine. 'Rekom tega leta so se meje naše grške domovine nepričakovano razširile. Po vseh trudih in naporih zadnjega leta bi imeli sedaj popolno pravico, da vživate mirno sadove svojega dela. Toda potrebno je, 'da si to, kar smo si o-svojili, tudi zasiguramo. Upam, da ste me razumeli, in da boste proč od svojih ognjišč ohranili svojo zvestobo do domovine.“
Kralj KoniŠtantin je bil povsod jako živahno a-klamiran in je odpotoval dne 13. it. m. v notranjo Ma-ce'đonijo, da nadzoruje tamkajšnje grške posadke.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na dvöratzredni mešani šoli v Olimju, šolski okraj Kozje, tretji plačilni razred, je oddati službo učitelja ali (učiteljice ; prošnje do dne 3. nov.
Iz politične službe. Okrajni tajnik v Slovenj-gradcu, Stefan Blažič, je pomaknjen ;ad personam v 9. čin. razred drž. uradnikov.
20 let sekjovški škof. Dne 20. oktobra t 1. poteče 20 let, odkar je bil sedanji graški knezoškof dr. Leopold Schuster posvečen za škofa. Dr. Schuster je v vrsti graških škofov 53.
Volitve v kranjski deželni zbor so že razpisane in sicer voli splošna volilna skupina dne 1. decembra, kmečke občine dne 9. decembra, mesta in trgi ter trgovska in obrtna zbornica dne 16. decembra, veleposestvo pa dne 22. decembra jt. 1.
Spremembe v zagrebškem kapiteljn. „iSloven-cu“ poročajo, da bo sedanji ravnatelj nadškofijske pisarne v Zagrebu, dr. Dominik IPremušj, imenovan
za pomožnega škofa, a dr. Küttig in nadškofijski tajnik Janko Barle za častna kanonika. Zadnji bo imenovan tudi za ravnatelja nadškofijske pisarne, med tem ko je dr. Rittig postal tajnik ‘nadjškofajkoadjuto-rja. 'Na mesto dr. Rittiga bi prišel za urednika h „Katoliškemu Listu“ vseučilišcni profesor dr. Barac, kateremu bi bil kak mlajši duhovnik dodeljen kakor sourednik.
Živinorejski tečaj. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se vrši od dne 17. do dne 28. novembra t. 1. tečaj za rejo živine.
Slov. dijaška zveza prosi, da se blagovolijo vsi dopisi tekom šolskega letaj pošiljati na društvenega tajnika (Ivan Stanovnik, jurist, ptunaj, VIII., Lercheiifelderstraisse 62,. III., IT. 14).
Spremembe pri južni železnici. Jvan Brabenec, strojni nadkomisar v Trstu, je imenovan za šefa kurilnice v Trstu; v Spodnji Dravograd pride za Šefa kurilnice adjunkt v Lienzu Julij Meitzen; Jos. .Lauter, adjunkt v Zidanem mostu, je imenovan za suše-fa kurilnice v Ljubljani; Gustav Jurman, strojni komisar, 1 je premeščen iz Ljubljane v jMiirzzuschljajg ; Jožef Felber, strojni komisar, je premeščen iz Beljaka v Ljubljano; Roman Rybar, strojni komisar, je imenovan za sušefa kurilnice*, v Beljaku; -Teodor Vierthaler, strojni komisar v Mariboru, je premeščen na Dunaj; v 'Maribor pride na njegovo mesto 'Karol Schedi iz Lienza. — Vpokojen je Franc Herman, adjunkt v Mariboru, v delavnici južne železnice.
Ljubeznjiv pozdrav. Kot pozdrav pomladi se nam je zdel pozdrav, ki nam ga je prinesel poštni sel danes dopoldne. Sicer pošilja danes skozi okno našega uredništva solnce svoje zlate pozdrave, toda zunaj vije hladen veter: zima se bliža. Pa bi se ne razveselil, če Ti prinese poštni sel ličen zavoj in ko ga odpreš, se ti zasmeji nasproti mlad jablanov cvet. Kot vonj pomladi je zavelo po uredništvu. Sedaj v sredi mrzlega oktobra dva lepa jablanova cveta. Zares, izreden pojav. Poslala nam ju je v znak svoje naklonjenosti rodbina distrikthega zdravnika dr. J. Ipavica v Št. 'Juriju ob južni železnici. Hvala prisrčna za nenavadni pomladni pozdrav na pragu ledene starke zime.
Pojd no z luč! Ta ljubljanski vsklik se nehote izvije človeku, če Čitai konec dr. Bukovčevega govora v „Slov. Narodu“ od pondeljka. Ladi šoštanjske posojilnice noče liberalni generaiU obširneje govoriti in pravi kot kako maziljeno veličanstvo:	. . v tem
oziru se ; sklicujemo na ^vpja. podrobna izvajanja na zaupnem shodu obrtnikov iv Rajhenburgu.“ (Dr. Kukovec je pred nekaj tedni ' v Rajhenburgu govoril.) Škoda, da nimamo na Štajerskem kakega Boltatuga Pepeta, ki bi to nekronano veličanstvo potegnil. Res „jeder Zoll ein König“, če rabi dr. Kukovec — plu-ralis maiestaticus.
Generalov jim manjka, je tožil informirani dr. Kukovec ob koncu svojega, celjskega govora). Ce bi si upali pripisati dr. Kukovcu toliko duhovitosti', potem moramo reči, da je hotel dr. Lukovec potegniti sebe in vse zborovalce. Na shodu v Celju so bili razun e-nega dobrega ducata kmetov ' namreč sami liberalni generali, ali vsaj taki, ki M radi generalovali. To je dr. Kukovec videl, pa je poredno vzdihnil: „Generalov nam manjka!“ Ce bi se pa kak liberalni general .in, spe čutil žaljenega po tej Bukovčevi hudomušnosti, radi priznamo tudi drugo možnost1: da je dr. Kukovec, v svoji otročji naivnosti pes tako mislil, kot je govoril. De mortius nil nisi bene . . .
„JŠtajerc“ je zakladnica njegove modrosti. Zadnjič smo vtrgali cvetko iz vrta Bukovčeve modrosti. Poročali smo, kako je dr. Bukovec trdil, da smo v zadnjem letu izgubili občini Leitersberg in Pohorje nad Hočami. Taka nevednost liberalnega generala nas je osupnila in razmišljali smo o tem. Prišli smo tudi do zaključka:	Pri Leitersberigu — lapsus
mentis, ,pri Pohorju — kristalnočisti vir ptujskega „Štajerca-.“ Radi Pohorja je bil namreč boj zelo — vroč! Naši možje so to domeno Štajerčijanstva naskočili iz vso silo in so spravili dosedanje mogočnja-ke v najjvečje škripce. Z najhujšim naporom in z raznimi mahinacijami se je komaj posrečilo nemškutarjem s par glasovi večine Še obdržati občino. i„iSta-jerc“ je bil tega dvomljivega vspeha seveda zelo vesel in je širokoustno pisal o „,lštajer0ijainski zmagi.“ In ob tem viru se j;e nasrkal svoje modnosti — liberalni general.
Neverjetno. Iz Celja nam pišejo : Lastnik hiše, v katero je v pravem pomenu besede stlajčena naša nižja gimnazija, je dr. Bukovec. Ta se je baje že pred leti izrazil, da bo odpovedali! glede te hiše državi najem, da jo tako prisili, oskrbeti za ta zavod primerneje prostore, kakor hitro preteče najemna doba. No, ta doba je nedavno potekla in požrtvovalni rodoljub, glavar Narodne stranke, deželni poslanec etc. etc., baje najemnine ne le ni odpovedal, marveč je sklenil pogodbo z državo še za celih deset let naprej! Res, država plačuje za te luknje 'jako lepo svoto imse lalstniku obrestüje stara hiša naravnost sijajno, ampak to pri možu, kakor je požrtvovalni in nesebični rodoljub dr. Bukovec, jvjendar ne more in ne sme biti povod, dati. mačehi državi naravnost pomoč k tako klaverni oskrbi svoje pastorke, naše nižje gimnazije. „Erkläret mir, Graf Oerindur . . .“ !
Liberalni, teroristi. Volitve v Št. Juriju ob j. žel. so prinesle liberalcem težak poraz. Njihovi upi o zavojevanju te ponosne občine' so sramotno pogoreli. Ödtod njihova strupena jeza zlasti tudi nai gospoda zdravnika dr. Ipavica,. V včerajšnjem (dne 14.
t. m.) „Slov. Narodu“ mu groze z „osebnimi in rodbinskimi zadevami“, če še ne ukloni liberalnemu terorju. Na tako podlo lopovščino se nam zdi najprimernejši ta-le odgovor: Le korajžo, liberalci! Odgovora ne bomo ostali dolžni in prišli bomo z raznimi podkozolčnimi tajnostmi in sličnimi nečednimi aferami. Tvarine dovolj.
Zmaga. Iz Št. Janža na Vinski gori poročajo: Pri ponovnih občinskih volitvah dne 9. oktobra je na celi črti sijajno zmagala S. R. Z. 'Slava vrlim vo-lilcem!
Angleška banka poviša obrestno mero. Zatrjuje se, da bo angleška banka, s 16. oktobrom zviišala obrestno mero za 1% na 6%.
Verdijeva stoletnica. V petek je preteklo sto let, kar se je rodil v Italiji najzniamenitejši italijanski komponist Josip Verdi. Njegova glasba pomeni zaj lajško umetnost vrhunec, njegove opere so znane po celem svetu po svojih krasnih melodijah. Med najbolj znana njegova dela prištevamo opere: Nabuco, Rligoletto, Trovatore, Traviata, Aida itd.
Stftjmào.
Maribor. M o š k i naraščaj mariborskega Orla je imel včeraj še le drugo telovadno uro in je prišlo že 83 dečkov, dasi smo pričakovali za drugo uro manjši obisk. Bakor je Soditi, bo v 'kratkem naraslo število naraščaja na 120 članov, ker izmed 83 jih mnogo ni bilo iz' najbližje okolice Maribora, Jt. j. Studencev, Pobrežja itd. Stariši'! Pošljite radi svojo deco telovadit k mariborskemu Orlu, ker Orel je organizacija poštene, krščanske mladine, jin je kot tar ko društvo najvarnejše torišče za vašo mladež! — Orlice. Odsek Orlic v Mariboru ima (začasno, dokler se telovadne ure ne uredijo, svojo telovadno Ur ro ob četrtkih od 8. do 9. ure zvečer. Ta določba je seveda začasna in velja do preklica. Orlice, prjdite mnogoštevilno! Na zdar!
Sv. Magdalena v Maniboru. V nedeljo, dne 19. oktobra, popoldne po večernicah, imamo zopet zborovanje Slovenske Straže v društveni sobi, Tiržaška Češita štev. 15. Zaupniki, priporočajte povsod! med znanci naše društvo ’ in skrbite, da nas ìbo zbranih obilno število!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ustanovni shod tukajšnje Dekliške zveze se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. Ob 7. uri zjutraj je sv. maša in pridiga našega priljubljenega organizatorja prečastitega gospoda dr. Hohnjeca. Popoldne po večernicah je v mežnari-ji shod po sledečem sporedu:	gofvpr gospoda dr. Ji.
Hohnjeca, Štiri deklamacije, govope Članice Dekliške zveze, razprava o narodni noši. Dekleta, stariši, dekliške organizacije sosednih /župnij in drugi prijatelji mladine, pridite!
Ormož. Trgatev 'v ormoškoTjutomerskih goricah je ta teden v najlepšem tiru. [Kupci prihajajo od vseh strani in se je že mnogo mošta prodalo. Kljub temu ga je še vedno precej za dobiti. Treme je rše precej ugodno, samo hladno je že postaljo. Mošt ima od 16 do 20 stopinj.
Pušinci pri Ormožu. # Tukajšnjemu našemu vrlemu somišljeniku gospodu Kosajnču je umrl edini
sin.	Naše sožalje!
Sv. Trojica v Halozah« Ta teden se mudi tukaj komisija za odkup posestev za napeljavo železnice Ptuj—Rogatec. Vendar enkrat se bode uresničilo.
— Vreme je zelo ugodno za trgatev.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo popoldne ob 3. uri priredi naše izobraževalno društvo v prostorih gospoda Šauperla v Studencih veliko veselico z vinsko trgatvijo. Slovenci iz Studencev in okolice, pridite v obilnem številu!
Smolnik. (Strojni jermen ga je zgrabil.) Pri žagi tvrdke Erber in Lang naj ‘Smolniku je dne 9. t. m. zgrabil transmisijski jermen delavca Jožefa Vre-čkota tako silno, da mu je zdrobilo ‘levo stegno. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Slov. Bistrica. (Ponemčevanje naše slovenske okoliške Šole.) Kakor znano, so vjšolnne v našo okoliško šolo po pretežni večini slovenske občine in obiskujejo isto izključno slovenski otroci. Akoravno poučujejo na tej šoli že tri „nBrniške“ učne moči, se je zdelo okrajnemu šolskemu nadzorniku Dreflaku kljub temu še potrebno, pomožiti („(nemško“ učiteljsko osob-je na 'ta način, da je okrajni šolski nadzornik na mesto bivšega učitelja Sorna/ imenoval] Gzaj suplenta učitelja Dietnerja., ki je rodom Nemec, in popolnoma nezmožen slovenskega jezika, ker se je istega baje privadil le za silo v kurzu. Slovensko ljudstvo, ki mora vzdrževati okoliško šolo, je nad tem protizakonitim postopanjem okrajnega šolskega nadzornika g. Dreflaka skrajno razburjeno in je vsled tega pričakovati, da seže v svrho odvrnitve tega žaljivega na-napada, na jezikovni značaj slovenske okoliške Šole, po najhujšiem sredstvu, to je tpo šolskem štrajku, ako bi šolski nadzornik Dreflak) te nameravane krivice pravočasno ne popravil. Na slovenski Šoli mora poučevati učiteljstvo, ki je zmožno v besedi in pisavi slovenskega jezika in ki vrhu tega čuti in misli slovensko! Zarajdi tega pravimo dn zahtevamo: Proč s ponemčevalnim sistemom na naši slovenski okoliški šoli, proč z Dietnerjem!
Petrovče. V nedeljo, dne 19. t. m., ' po službi božji, ob pol 8. uri, priredi S. K. Z. v Društvenem domu političen shod.
Žalec. ,Bitka pri Ternauerjevi hiši dne 2. okt. 1913. Ni bila ravno krvava, a usodepol/na za prema-
ganega/. Nekaj ostrih besed, klofute, lalufšrit, namesto granat pa nekaj „šuftov“1 in jutranje solnce je veselo gledalo, kako je bodoči veleposestnik Edi zginil v hišjo svoje žene. V jeznem razočaranju) se je vrnil brat Emerik proti kolodvoru, ker mu ni bilo dano, da bi poskusil, kako bi 'se prilegala tudi njegova pest — ne samo dlan — Edijevemu telesu.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Mesar Zamolo je bil včeraj pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na štiri mesece in deset dni strogega zapora. Živijo „Stajerc“ !
Ptuj. (S tiralico ga iščejo.) Bivjšega tovarnarja Jožefa Piricha v Ptuju, ki je bil eden stebrov tukajšnjega nemštva, .išče sedaj (mariborska okrožna sodnija s tiralico. Zaradi sleparske kride je bil obsojen na tri mesece ječe, toda ječmenček mu ni dišal in jo je raje odkuril. Ptujski „Stajerc“ seveda o tem molči kot grob.
Ptuj. Emetijsko bralno društvo »v Brčevini pri Ptuju ima v nedeljo, dne 19. oktobra, popoldne po večernicah, svoj redni občni zbor v posojilnijških lokalih (minoritski samostan).
Laporje. (Otrok utonil.) Dne 9. t. m., je prišla pet let stara hčerka zakonskih Jožefa in Marije Ma-stinšek v Laporju do neke mlake. Po nesreči je pa otrok padel v mlako in utonil.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 8. t. m. zfveČer je izbruhnil ogenj v viničariji posestnice in gostilničarke Marije Reicher pri Sv. Barbari v Halozah. Požar je uničil poslopje, stiskalnico in krmo. Skoda pa znaša čez 1000 B, ki je le deloma s 360 K pokrita.
Vransko. Tukaj so prišli na sled mazaču Tomažu Novaku iz Zajašovnika. Posrečilo se mu je, da je dolgo časa, sleparil ljudi in jim izvabljal denajr za prazna in ničvredna zdravila, katera jim je dajal. A sedaj mu jé menda odklenkalo. Zjagovarjjal se bo pa pred sodnijo.
Veržej. Društvo Marijanišče ima) v nedeljo, 19. t. m., ob pol 3. uri popoldne, v, tukajšnjem salezijanskem zavodu svoj občni zbor. 'Na dnevnem redu je poročilo o triletnem delovanju društva, volitev novega odbora in slučajnosti. Z zborovanjem se združi jaredavanje dr. Kovačiča o potovanju po Italijanskem.
Brežice. Tukajšnja podružnica Slov. Straže ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne po vječernicah, v prostoru katoliškega, slo-venjskegaf izobraževalnega (društva.,, Poleg odborovih poročil in novih volitev obsega dnevni red govore, zadevajoč tudi člane „Svete vojske“', nadalje petje in šaljive prizore. Podružnični odbor vabi k obilni u-deležbi !
Koroško.
Velikovec. Slovensko katoliško- izobraževalno društvo („Lipa“ priredi v nedeljo dne 26. oktobra v Narodnem domu mesečno zborovanje. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je:, govor Častitega gospoda J. Žela, petje domačega pevskega1 zbora, tamburanje,.pobiranje Članarine in gledališka igra: „Fernando, strah Asturije“, ki se bo igrala prvokrat na Koroškem. Ob enem prosimo, da se točno udeležite, da lahko točno začnemo. Odbor.
Možica. Izobraževalno društvo „Peca4 ima v nedeljo, dne 19. oktobra, po sveti maši, zborovanje pri Žagmajstru.
„Die Geister, die ich rief, . . .“ 'Dr. Steinwender je spisal nekaj člankov o reformi koroškega šolstva v „Tßgesposti.“ ÌZÌdaj so pa nastopili vsi koroški nemški učitelji proti dr. Steinwenc^erjevim j,,;reformam“ in pravijo, da bi Steinwenderjeva, šolska reforma koroškemu šolstvu neizmerno Škodovala) (unberechenbaren Schaden zufügen). ; Koroški „Lehrerbund“ bo te reformne predloge še študiral, toda že sedaj pravi, da so te reforme polne obžalovanja vrednega, nazajdnjjaškega duha! Ubogi Šolnikj profesor Steinwender. Zdaj ima hvaležnost učencev, ki so mu čez glavo zrasli!
Razgled po svetu.
Grozna eksplozija — 150 rudarjev mrtvih. — Včeraj, dne 14. t. m., zjutraj, se je zgodila v premogovniku ^Universal“ pri Cardiffu na Angleškem neka grozna eksplozija. V rovu je bilo nad 700 rudarjev. Detonacjija je bila tako silna, da so jo čutili v vseh sosednih rovih obsežnega revirja); zdelo se je, kakor da bi bil potres. Vsled eksplozije je razneslo hišo za stroje na vse strani in velikanski kosi so u-bili več oseb. Rešilno delo je bilo neznansko težavno, ker je bruhal rudarjem, ki so se udeležili rešilnega dela, gosti dim v obraz. Vsled eksplozije je še nastal požar, ki je bil največja nevarnost za one rudarje v jami, ki so še ostali živi. Ko se je po silnem trudu vendar le posrečilo, priti do onega, kraja, kjer je eksplodiralo, so naleteli na prve, grozno razmesarjene človeške žrtve. Proti poldnevu so izvlekli na dan 150 trupel in 827 živih rudarjev. Rešilna dela se nadaljujejo.
.    Ul——.MM—«.—	——
Lastnica uredništva.
Slov. Bistrica. < Poštarino Stingi naznanite na poštno ravnateljstvo.
Več dopisnikom: Prosimo1 potrpljenja! Pride v petkovi številki. Pozdrav!
Cerkveni lestenec
Višjega štabnega fizika dr.
zdravnika Schmida znamenito
(Luster) olifì za sluti
sveč. Dozlačen. dobro
za 28 sveč, pozlačen, dobro obranjen, se po eeni proda. Natančneje se izve v uredništvu.	199
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, Šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Gran
Jakominiplatz 14.
Divje kostanje, suhe gobe
v vsaki množini, na drobno in 'debelo, kupuje po najvišjih .cenah trgovec Ignac Tišchler, ^Tegetthoffova cesta 19, Maribor.
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : Plah
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Franjo Duchek
svečar in medicar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Velika narodna trgovina
KimiVanič,Celje
Narodni
priporoča bogato zalogo manufakturnoga In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
dom
Vzorci na razpolago
A. VIHER
Koroška ceste 53 Maribor Hengasse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor : za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
Kdor ljubi dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck: z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost.
Z em 45/25.648
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnico! hiši na Ringu.
Priporoča se Vam
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188
Vedno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
gffig Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo. popravilo in prest avbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akoidi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno !
FRANC STRUPI ::: CELJE
. Graška cesta
priporoča po najnižjih cenali svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnefša in točna postrežba.
Tiskarna sv. Cirila v Maribor«
lajboljilnit Biroji, se iMtnim električnim obratom, najnovej širni črkami in čednimi obrobki, sprejem» vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske ln druge koledarje.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, nasloynice, poročnice, parte in žaiostinke v najiepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
II!
Opremljena z
Za viž. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, solske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za otrtnike in trgovce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugoharvuim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društveno znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Založnik id izdaiaf-ri’ • Konzorcij „Straža1',
Odgovorni urednik- Lav. Kemperle,
Ciak tiskaru« sv. Cirila v Maribora.