198» štev.
V Ljubljani, nedelja 17. avgusta 1910,
IX. leto.
Veij& v Ljubljani ' in po poiti:
tfiifi 1f<<* . . . K 84 -*s©t I#ia ...» 42— ftlrt leta . . .	„2l'—
« jaesee;	.	» 7-—
ea iiosseroatvo:
*s cele tete naprej	K 95 -
la poi leta »	, 50-« -
ss četrt lata ,	„ 26”-»
as rassee ,	, P'°-
Sa pismene naročbe brei pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnine IT po nakaznici.~T M
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru la sl-’ mm visok ter 4f> nun
Jirv _ -><-<■ *->r za enkrat 40 viiuf at popust,
Uredništvu je na Starem Irsra Hlev. 19* telefon Štev. 85*0. — VpravniStvo je na Marijinem trg-n
eŠ!".;:: -t *t*T. 8. — telefon St*T. M. =t:
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
IpraSasjem glede inseratov t. dr. se naj prl-loll us ečgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj do ?rrsHrajo, — Rokopisi so m vračajo.
-ič.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje)
Potom proletarske diktature so
?rišli boljSeviki do politične moči. 'ostavili so novo obliko državnega sistema: vlado delavskih, kmečkih in vojaških svetov. L na-8iljen so razgnali prvo rusko konsti-tuanto, ki se je sešla na temelju splošne in enake volilne pravice In bila potemtakem pravi izraz volje ruskega naroda. Boljševiki so nastopili teroristično proti parlamentarni republiki. Na nje mesto so postavili republiko svetov. Nad celo državo vladajo sveti. Kdor ni boljševik, nima nlkake volilne pravice in se sploh ne sme niti direktno niti indirektno udeleževati uprave države. Buržoazija, veleposestniki, bančni in trgovski krogi, meščansko razumništvo in duhovščina nimajo nikake volilne pravice in niti najosnovnejših političnih pravic.
Temelj parlamentarne republike je bila konstiluanta. Najvišji organ republike svetov pa je skupščina svetov. Boljševiki pravijo, da sta si parlamentarna: in sovjetska republika ^°da in °genj- Kompromis med njima je nemogoč. Parlamentarno republiko smatrajo boljševiki za vlado burzoazije, za to so največji nasprotniki demokracije. Demokracijo identificirajo z diktaturo buržoazije, kateri nasproti so postavili absolutizem delavske diktature. Kdor ni boljševik, je za nje buržoa. Radi tega smatrajo boljševiki pristaše teh socialističnih smeri za socijalne izdajtce.
Vsej državi vlada kongres svetov. Njemu so podrejeni gubernijski in tem mestni sveti. Poleg tega obstoja že najvišji svet za narodno gospodarstvo, ki naj uredi in vodi vso produkcijo.
Delavski, vojaški in kmečki sveti so toraj kolesca boljševiškega državnega stroja V praksi pa ta ustroj silno slabo funkcijonlra. V vsej upravi vlada skrajna anarhija. Okrožje vsa-
kega sveta je nekaka samostojna država, kjer samovoljno vladajo člani dotičnega sveta, ki povečini nimajo nikake strokovne sposobnosti. Boljševiki so kar črez noč odstranili stari državni aparat. To je bilo lahko izpeljati. Nemogoče pa je na razvalinah kar" naenkrat sezidati nekaj novega. To tem težje, ker imajo zelo malo sposobnih ljudi. Njihovo nasilje je odvrnilo od njih številno inteligenco, ki je drugače ravno tako prožeta cd socijalistčnih idej, ki pa se ne strinja z boljševiško taktiko.
Preidem k boljševiški gospodarski teoriji. Najprej o nacionalizaciji industrije. Po mnenju komunistov tiči vse zlo človeške družbe v tem, da se nahajajo vsa proizvajalna sredstva v lasti kapitalistov In veleposestnikov. To zlo je treba odstraniti. Zato morajo vsa ta sredstva preiti v roke delavskega razreda. Najmočnejše gospodarske trdnjave kapitalistov so banke. One so višek kapitalistične organizacije, ki obvladajo vso industrijo. Kakor ima v Ameriki in Nemčiji par bank vsa industrijska podjetja, istotako so imele ruske banke v svoji lasti največ akcij večine podjetij. Usoda industrije je bila v njihovih rokah. Banke so bile središča, od koder se je vodijo vsa industrijska podjetja. Zato je sovjetska viada pri nacionalizaciji industrije segla najprej na banke. Te institucije se seveda da najlažje podržaviti, ker je njihova organizacija tako dovršena in kontrola sorazmerno lahka. Ideal bolj-Ševikov je enotna osrednja banka, kjer naj bi se stekale vse nitke posameznih podjetij. Bančno poslopje naj bi se spremenilo v računsko središče socijalistične družabne produkcije, To so ideje. Mase pa so imele druge nazore. Mislile so, sedaj je čas, da se bogatinom vse pobere in si reveži napolnijo prazne žepe. Tako so razumele nacionalizacijo banke boljševiške mase.
V Rusiji se je nadalje socializirala industrija. Predvsem ona podjetja, ki so bila organizirana v sindikate in truste kakor n. pr. znani ogromni sindikati:	„Prodwagon“,	..Krovlja",
VLADIMIR LEVSTIK.	147.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
i	. *n revna, polna vonja po viržinkah
trhlobi m neizrečenem petrolejevemdimu, gleda soba sodruga Viktorja Mahnčta z dvema kalnimi oknoma v globel dvorišča; sama pc, sebi je ustvarjena kakor nalašč, da si človek v nji zastavlja vprašanje, po kakšni pravici smejo bivati nekateri ljudje v bogatih svetlih in zdravih domovih, a drugi v grobnicah kjer še trd kamen plesni in prhni. Uredniška miza, le nemikaven kos pohištva, iz mehkega lesa, okorno prepleskana z rjavo barvo, spodaj obtolčena, zgoraj ogojena po Mahnčtovih komolcih, zmerom pokrita s posumi kupi dopisov in korektur; njeno mesto je ik pri oknu, ker sredi sobe živ krst ne vidi pisati, asproti mize visi na steni lesorez, ki predstavlja Marxa; z drugega zida ga gieda Engels, in to je, razen pepelnice z glinastim kužkom, prav ves umetniški hšp. Preprosta omara za vrati dela svoj kot
dve,V1.S?kl P0.1.101' Polni knjig in brošur, predstavljata uredniško knjižnico, s kakršno se drugi
KnLT	m0r.ej°	hvaHti- Marxov »Kapital«,
Kautskega »Erfurtski program« ter Beblova »Žena
nenlmTl2!1?* vriskajo tam s svojimi rdečimi plat
Mah?* A 5 na.,naJb°lj vidnem kraju; sam Viktor
med k J* vai -tak0' da bi vsak obiskovalec čutil, men kakšne ljudi je prišel.
..Prodameta", ..Produgol" itd. Nacionalizirala se je predvsem težka industrija. Ta Industrija je bila od kapitalistov izborno organizirana. Zato je bila socijaiizacija tu primeroma lahko izvedljiva. Menjali so se le gospodarji. Prvotno je delavstvo prevzelo le kontrolo, pozneje še upravo. V Rusiji je indusirija predvsem dosti manj razvita kakor v Ameriki in za-padni Evropi. Organizacija ruske kapitalistične industrije je bila v primeri i nemško še v povojih. Zato bo organizacija produkcije delala boljševiškemu režimu velikanske preglavice, če bo ostal na krmilu,
Socijaiizacija industrije pomeni v teoriji, da preide vsa industrija v roke proletarske države. Delavci posameznih tovaren pa so to socijalizacijo razumeli v takem smislu, da so od zdaj dalje tovarne njihova zasebna lastnina. Zato se jim je zelo mudilo, da so kar najhitreje zavarovali tovarne in plačevali so radi zelo visoke zavarovalne premije. Na drugi strani pa je vsak gledal na svoj zasebni interes. Vsak je vzel, kar mu je prišlo pod roke. Produkcija se je tudi silno podražila. Za malo dela so zahtevali vsi visoke plače. Produkte, katere dobite na nemškem trgu za sto mark, stanejo v Rusiji po več tisoč rubljev.
V teoriji računa komunizem takole: Proizvajalna sredstva so glavni temelj obstoja človeške družbe. Ta sredstva se nahajajo v rokas peščice izkoriščevalcev takozvanih kapitalistov. Od tod izvira vse družabno zlo. Zato je treba kapitaliste razlastiti, proizvajalna sredstva naj pridejo v roke delavskega razreda, v roke delavske in kmečke vlade. Potem ko konec kapitalizma in začetek socijalizma.
Boljševlška masa pa je kapitalistično bogastvo deloma uničila, deloma pa si ga je razdelila v svojo privatno last. Manjševiki in socijalni revolucionarji so zaman svarili, da ruska delavska masa še ni dovolj zrela za komunizem. Trdili so tudi, je ruska industrija še tako zaostala, je ni mogoče še organizirati na komunističnem temelju. Praksa jim je dala prav. Komunističnemu gibanju
v Rusiji škoduje največ zaostalost njegovih lastnih mas. Da bi bile te mase zavedne, da bi imele le količkaj zavesti odgovornosti in čuta solidarnosti, bi to gibanje postalo meso. Tako pa bodo boljševizem pokopali njegovi lastni pristaši. Ruskemu narodu je prizadjal boljševizem velikansko nesrečo. Razdejal je enotnost države, uničil popolnoma nje politično moč kot velesile. Materijelna in kulturna škoda je neprecenljiva.
__________ (Dalje prih.)
Mirovna konferenca*
Vsi plebisciti so morajo izvršiti do
1.	aprila 1920. k D u n a j, 16. avgusta. (Izv. por.) »Le Temps« poroča, da je vrhovni svet sklenil, da morajo biti nemške meje do 1. aprila 1920 končane. Do takrat se morajo izvršiti tudi vsi plebisciti, ki jih bodo vsebovale mirovne pogodbe.
Nobenih velikih izprememb v nemško-avstrijski mirovni pogodbi.
k LDU St. Germain, 15. avgusta. DKU „Excelsior“ javlja: Teri-torijalria komisija mirovne konference je včeraj proučevala teritorijalne proti-predloge nemško avstrijske delegacije. Komisija ni izvršila nobenih velikih izprememb.____________
Jugoslavija.
Novo ministrstvo.
Koalicijski kabinet iz demokratske zajednice in socijalnlh demokratov, j Belgrad, 15.avgusta. Dasi še ni padla definitivna odločitev, bi bilo novo ministrstvo sestavljeno tako-Ie: Ministrski predsednik Ljuba Davidovlč, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, finančni minister Voja Velj-kovlč, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, minister za pravosodje in konstituanto Kcsta Timo-tijevič, minister za javna dela Velizar Vulovič, minister za promet Milorad
»Prestol« se je razleglo z rezkim glasom; grof je odprl ter stopil v ta mrkli in jezni prostor, ki ga je mahoma objel s svojim puščobnim razpoloženjem. Zazdelo se mu je, kakor bi se bil zmotil, da je krenil sem; nato se je ustavil z očmi na srednjeveliki suhljati postavi Mahnčtovi, ki mu je nervozno vstala nasproti.
Mahnč je pisal ravno uvodnik za drugi dan. Temnoriava, ob sencih zredčena griva mu je visela nizko na papir, kratkovidne oči so bodle skozi na-nosnik, kakor bi orale vrsticam pot, in koščeni prsti, oboroženi s strašnim peresnikom našega ljudskega tribuna, so plesali pravcat fandango srditega zanosa. Bil je podoben sestradanemu levu, ki grebe s šapami v pesek ter si domišlja, da razmetava žrtvi poslednje kosti. Od časa do časa je prenehal, prebral si napisano od začetka, pokimal v znak odobravanja ter se zakadil dalje. Beda premogarjev je bila nazorno predočena ob vzrokih nedavne trboveljske stavke; zdaj je povdarjal pravkar, da »s tistim beraškim poviškom mezd Še ni izdrta korenina zla, ki razjeda človeško družbo«, ter odmotaval v mislih že naprej svoj »caeterum censeo«, neizogibni zaključek vseh uvodnikov »Rdečega plamena«:
»Rešitev se nam obeta le v zmagi socialne demokracije. Trdno sklenjena in neomajno odločena izvojevati pravični boj, gleda naša stranka bodočnosti naproti. Njeno geslo je in ostane: Proletarci vseh dežel, združujte se!«
»— združujte se!« je ponovil sredi pisanja tei stisnil peresnik z dolgimi belimi zobmi. »Preklicano dolgo se že združujemo in gledamo bodočnosti naproti; čudno, da ljudem ne presede to upanje v zmago pravične stvari 1 Če bi bil jaz navaden sodrug, bi najbrže potrkal ob mizo ter vprašal voditelje, zakaj gledamo tako neomajno v bodočnost in čakamo v pokorščini do Boga in cesarja, namesto da bi si veleli: marš naprej! To se pravi mešati ogenj z vodo; volk sit in ovca cela; protinaturna nečistost z načeli . . . Vsi, vsi smo hlapci in kompromisarji; ni je duše pod solncem, ki bo res sveto služila kaki ,sveti* ideji.«
Obupno se je zagrabil za podivjano francosko brado; njegov obraz je bil v tem trenotku poln malodušja in sila nepodoben razjarjeni, bliske sršeči glavi, v katero se upirajo na ljudskih shodih verni pogledi množic. Prav tedaj je potrkal in vstopil grof. Viktor Mahnč je hipoma izpremenil obličje ter zavzel pozo kakor za fotografa; mrak pri vratih je bil tako gost in prišelc tako nenadejan, da ga izprva ni spoznal. Vprašujoče ga je premeril z očmi ter zdajci osupnil.
»M iBlim, da imam čast z gospodom Mahnčtom,« je mirno izpregovoril grof. »Dovolite — moje ime je —«
»Vi!« je zavpil sodrug Mahnč, še preden so je utegnil gost imenovati. »Grof Kunnigsbruch I Ne, veste kaj . .. Če ta ni debela!«
Draskovfč, minister za prosveto Pa/le Marinkovič, minister za verstvo Tugomer Alaupovič, ministet za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franc Poljak, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, minister za vojno in mornarico ge- eral Hadžič, minister za pošto in brzcjav dr. Lukiriič, minister za £':cijalno politiko Vitomer KoraČ, minister za prehrano in obnovo zemlja Viljem Bukšeg, minister za šume in rude Anton Kristan. Ministrstvo za narodno zdravje bo spojeno z mini-strstvem za socijalno politiko.
j Ldu. Belgrad, 15. avg. Presbiro objavlja: Pooblaščeni smo izjavili, da bo gospod Davidovič tekom jutrajš-njega dne Njegovemu Kraljevskemu Visočanstvu prestolnasledniku predložil v podpis ukaz o sestavi koalicijskega kabineta iz demokratske zajednice in treh socialističnih zastopnikov.
Slovanski svet.
General Judenič koraka proti Petrogradu.
sl Dunaj, 16. avg. (Izv. por.) „Neues Wiener Journal'1 poroča: Na posredovanje enrente se bo konstituirala v Revalju nova viada za novo za-padno Rusijo, ki bo obstojala iz generala Judeniča in zastopnikov prebivalstva gubernije Pskov. V zvezi s to vestjo javljajo „BerIindske Tidende", da se bo izvršil napad na Petrograd pod vodstvom generala Judeniča s pomočjo estonske armade.
Ukrajinci prodirajo proti Kijevu.
sl LDU. Kameniec Podolski, dne
14.	avgusta. (ČTU.) UTU poroča z dne 12. t. m.: Združene ukrajinske čete so v radnjih dneh nadaljevale prodiranje proti Kijevu. Po izpraz-njenju ozemlja okoli Vinice se umikajo rdeče čete preko Borgiševa na severo vzhod. Pustile so na begu podobnemu umiku polno vojnega materijala, posebno artilerijske mi -nlcije. Južno od Kijeva so se morale rdeče čete umakniti proti Umanu in Kursunu, zahodno Kijeva pa pri Ma-karovu, ki je samo 40 vrst oddaljen od Kijeva. Ukrajfnski kmetje se v vedno novih okrajih oborožujejo, da prepode tujce.
Ameriški materija! za Kolčakovo armado.
sl LDU. Washlngton, 15, avgusta. (DunKU.) Z veliko naglico nakladajo ameriški materijal, ki je določen za Kolčakovo armado. Odposlali bodo
45.000	pušk, več milijonov patron in veliko množino opremnega materijala preko Vladivostoka Kolčakovi armadi.
Sibirija proti boljševikom.
sl Dunaj, 16. avgusta. (Izv. por.) Vse politične stranke v Sibiriji, tudi 8ocijallsti, so se združile in izdale razglas za končno uspešno borbo proti boljševikom.
Maksim Gorki ustreljen?
sl LDU Berlin, 16. avgusta. (Dun. KU.) »Deutsche AVgemeine Zeitung« poroča iz Kopenhagna: Govori se, da je bil Maksim Gorklj ujet in da ga je glasoviti latiški komunist Peter Propper ustrelil.
Sosedne države.
Ententa ne bo podpirala habsbur-govskega režima!
e LDU Praga, 15. avg. (ČTU) Kakor javljajo zanesljive pariške vesti, ententa na nlkak način niti direktno niti indirektno ne namerava podpirati mahinacij Habsburžanov, ali kakorkoli ojačiti sedanji nepriznani budimpe-štanski režim. Ker se bodo glasom zadnjih znakov tudi Romuni podvrgli odločitvi sveta štirih generalov, je enotno naziranje vse entente o madžarskih dogodkih zagotovljeno. S če-hoslovaške strani se pripominja, da b! bilo med habsburško Madžarsko in čehoslovaško republiko vsako skupno delo Izključeno.
LDU Dunaj, 14. avgusta. (ČTU) Iz Ženeve poročajo od 13. t. m., da
piše Pichonov Ust „Petit Journal": Nadvojvoda Jožef nikakor ne more računati na pomoč entente, ker karakter novega diktatorja in njegovih glavnih sodelovaicev ne vzbujajo zaupanja.
e LDU Pariz, 15. avgusta. (DKU) Vrhovni svet je odredil, da komisija ententinih generalov v Budimpešti ni upravičena dajati romunjski vojski povelja, ker si vrhovni svet sam pridržuje to pravico. Kar se tiče nadvojvode Jožefa, naj generali sprejemajo vsa naznanila nadvojvode, da pa ne smejo obvezati vrhovnega sveta glede priznanja režima nadvojvode Jožefa.
Ministri prisegli pred Jožefom.
e LDU. Budimpešta. 1J». avgusta. (DunKU.) OXU poroča: Čiani nove vlade so opoldne v palači ministrskega predsednika prisegli pred kraljevim princem Jožefom.
Besedilo prisege.
e Budimpešta, 16. avgusta. (Izv. por.) Besedilo piisege se glasi: Prisegam pri Bogu, da bom ostal zvest Madžarski in da bom z vsemi močmi deloval za njeno neodvisnost in delal v blagor in napredek države. Dokler ne bo določil narod parlamentarnim potom državne oblike, priznavam kot upravitelja Madžarske kraljevskega princa Jožefa. Ostanem mu zvest in varoval bom njegove tajnosti. Tako mi bog pomagaj.
Kako so pripravljali pot Jožefu.
e LDU Dunaj, 14. avg. (ČTU) »Frankfurter Nachrichten" poročajo od 13. t. m. z zanesljive strani: Že 22. junija je bil v Lucernu sestanek visokih avstro-ogrskih osebnosti. Razpravljalo se je o padcu Bele Kuna. Cesar Karl je bil na tem sestanku navzoč, ravno tako nadvojvoda Friderik, grof Julij Andrassy, princ WJn-dlschgrStz in Sch&nburg. Andrassv je šel potem baje na Dunaj, da se posvetuje z zastopniki entente In Lovas-syjetn,
Iz Italije.
Prehranjevalna križci.
e LDU Rim, 15. avgusta (DunKU) V senatu je izjavit minister za prehrano Ferraris, da je splošna prehranjevalna kriza tako resna, kakor med vojsko. Dežela, ki je med vojsko doprinesla toliko žrtev, mora še to trpljenje hrabro prenesti.
Križark« »Bssilicata« potopljena.
e LDU London, 15. avgusta. (DunKU.) Italijanska zavarovana križarka »Basiiicata« se je pri vhodu v sueški prekop potopila vsled eksplozije parnega kotla.
Delavsko gibanje v Luksen-burgu.
Delavci zaprli poslance.
e LDU Lnksenburg, 14. avgusta. (DunKU.) Približno 20000 delavcev je priredilo včeraj pred poslansko zbornico manifestacijo in zahtevalo draginjske doklade. Zbornica je dovolila draginjske doklade po 250 frankov. Ker so pa delavci zahtevali - po 450 frankov in se je zbornica branila izpremeniti svoj skiep, so delavci vdrli v zbornico in pričeli streljati. Zaprl! so poslance. Vsi poizkusi osvoboditi poslance, so ostali vzllc temu, da so blie pozvane čete, brez uspeha. __________________
Politični pregled.
p Protest proti povratku Habsburgovccv. LDU St. Germain, 15 avgusta. DKU Čehoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš, (ki je po nnročilu svoje vlade izročil vrhovnemu svetu protest proti povratku habsburške dinastije, je listu „PetIt Parisien" podal izjavo o tem protestu, kjer pravi, da je prevrat nadvojvode Jožefa povzročil na Češkem in v vseh državah bivše monarhije veliko vznemirjenost. Prevrat pomenja za čeho-slovaško republiko in tudi za evropejsko ravnotežje veliko nevarnost, ker je prvi korak za vpostavitev monarhije na Dunaju in v Monakovem in za povratek dinastije, proti kateri
so se V3i dvignili. Cehoslovaška vlada zahteva v svoji noti, naj alliranci ne priznajo nadvojvode Jožefa in naj na noben način ne podpirajo poizkusa za vposiavitev monarh!je. Čehoslovaki so dali razumeti, da odklanjajo stopiti v stik z vlado nadvojvode Jožefa. Tudi Pašlč so Jo v pogovoru z zastopnikom Ameriko v svetu potorice, Polkom, kategorično izjavil proti povratku Habsburgovcev. Polk Je odgovoril, da ameriška delegacija zavzema isto stališče, kakor Jugoslovani In da bo podpirala politiko Čchoslovakov in Jugoslovanov v tem oziru.
p Italijanske intrige v Črnl-gorl. Italijani so organizirali sistematičen pokret proti ujedinjenju črnegore z našo državo. Pri tem se poslužujejo mladih Črnogorce,, katere prepeljujejo v Italijo in cd tam uniformirane zopet v Črnogoro, Mobilizacija arnavtskih band je njihovo delo. Te bande ropajo po Črnigori, ubijajo ljudi in živino, požigajo in napadajo celo naše oblasti. Proti Italijanom bo treba nastopiti tako, kakor zaslužijo.
p Nacijonalistično gibanje v Turčiji. Francosko časopisje ugotavlja, da se nacijonalistično gibanje v Turčiji, zlasti v Atiatoliji in azijatskih provincah zelo razširja.
P Najnevarnejši napad na zvezo narodov. Ldu. Rotterdam, 15. avgusta. (DunKU.) l(Nisuwe Rotterdamsche Cou-rant“ javlja iz Londona: Izjave v senatu o japonski nevarnosti v Ameriki so napravile zelo velik vtis. Te izjave so najučinkovitejši in najnevarnejši napad na Wilsonovo zvezo narodov. Izključno je skoraj, da se bo mirovna pogodba ratificirala brez omejitev. Ker noče Wllson poročati senatu o mirovnih pogajanjih, poizkuša senataki odsek za zunanje stvari doseči, da bo polkovnik House poročal senatu.
p Spopadi med Francozi In Nemci v Alzaciji. Ldu. Versailles,
15.	avgusta. (DunKU.) Iz zelo cenzuriranega članka v „Populalre“ Izhaja, da se v Alzaciji neprestano vršijo spo padi med vojaki in domačimi Nemci.
slovnim študijam ali klas. filologiji ter zgodovini na vseučilišču, temu se priporoča, da obiskuje grščino, ki se bo poučevala tudi na realni gimnaziji kot prost predmet.
V Sloveniji imamo doslej realno gfmnazijo v Ljubljani. Kakor se poroča v Ustih, se osnujeta realni gimnaziji tudi v Celju, v Ptuju in v Velikovcu.
Tako stopi novomeška gimnazija v novo dobo svojega razvoja. Naj bi bilo to v prid vsem, ki bodo obi3-j kovali ta zavod, naj bi izhajali poslej j z zavoda mladeniči, ki se bodo posvetili tudi tehničnim in praktičnim poklicem, za katere se zahteva srednješolska izobrazba. In če dobimo v Novem mestu — mogoče še letos v jeseni — trgovsko šolo in če se razširi kmetijska šola na Grmu v kmetijsko srednjo šolo, kakor je v načrtu deželne vlade, bo Novo mesto nekako izobraževalno središče ne 3amo za dolenjsko stran, ampak marsikateri stariši tudi iz drugih pokrajin naše . širne domovine bodo pošiljali svoje otroke rajši v naše maio mesto, kjer so prehranjevalne in vzgojevalne razmere vendarle ugodnejše, kakor v velikih mestih. Meščanstvu pa bo skrbeti, da bodo nudili dijakom udob-| nejša stanovanja; zlasti postane nujna ; zadeva, da se osnuje v Novem mestu ' Dijaški dom, kjer bi dobivali učenci ; pod vestnim nadzorstvom skrbno do-i mačo vzgojo in dobro oskrbo. W.
Realna gimnazija v Novem mestu.
Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je na utemeljeni predlog učiteljskega zbora tukajšnje gimnazije ln na prošnjo občinskega zastopa ter starišev odredilo, da se državna gimnazija v Novem mestu pteosnuje s pričetkom šolskega leia 1919/20 v realno gimnazijo, in sicer postopoma prlčenši s I. d o III. razredom.
Tako se je končno ugodno rešila ta zadeva, katero je bil naš občinski svet sprožil že 1. 1912. Da bo občinstvo poučeno o ustroju te nove oblike naše gimnazije, hočemo v naslednjem podati nekaj opazk o bistvu realne gimnazije.
Namesto grščine se bo poučevala kot drugi moderni jezik francoščina. Ta pouk se prične v jeseni v III. razredu. V ostalih razredih ostane v šolskem letu 1919/20 grščina obvezni predmet, a se v vsakem naslednjem letu zamenja s francoščino, tako, da se bo po preteku 6 let poučevala v vseh razredih od III. do VIII. francoščina. Poskrbelo pa se bo, da se bodo učenci lahko učili grščine kot neobveznega predmeta v posebnih tečajih.
Prostoročno risanje je bito tudi doslej obvezni predmet v nižjih razredih. Tako ostane tudi poslhmal. Nov predmet v V. in VI. razredu pa bo opisna geometrija, ki se prične poučevati, ko dospe realna gimnazija do te stopnje, torej čez dve leti. Tudi kemija se prične poučevati v VI. razredu kot poseben predmet. V ostalem pa ni bistvene razlike med sedanjo humanistično in novo realno gimnazijo. Glavna prednost realne gimnazije pa je ta, da se more abiturlent takega zavoda posvetiti vsakršnim študijam na vseučilišču in na drugih visokih šolah brez posebnih pred-izpitov, da mu je torej odprtih več
Roti pri izberi poznejšega poklica, dor pa se bo hotel posvetiti bogo-
Poziv na kongres Jugoslovanske Ujedinjene Omla-dine v Zagrebu septembra meseca 1919.
To v ari šil Vldovdan leta 1914 smo proslavili na poseben način: Na Dunaju, v srcu bivše Avstro Ogr3ke smo se zakleli, da zapalimo plamen revolucije za osvoboditev in ujedinjenje našega naroda. Pr in čl p je zaključil naš kongres.
Vojna nas je razkropila. A razkropljeni smo delali povsod za našo stvar — in od nagega dela nas niso odvrnili niti bajoneti niti vislice, niti omahovanje malodušaežev in fi!!strsko nerazumevanje. Delali smo v »veti veri na našo veliko idejo — dokler jo tudi narod naš ni pripoznal za svojo in postal storilec revolucije. Tako se je osnovala svobodna Jugoslavija—naš a ideja je zmaga la.
A ne popolnoma, ne na zunaj in ne na znotraj. Še bo treba silnih naporov in mogočne volje, da se bodo rešila vprašanja na kulturnem, soci-jalnem in gospodarskem polju — da bode Jugoslavija zdrava na znotraj ln mečna na zunaj. In mi, ki smo veliko delo započelf, smo tudi poklicani, da ga dokončamo. Zato sklicuje centralni odbor Jug. Ujed. Oml. kongres celokupne jugoslovanske omiadlne v svrho, da se .zaključi delo, zapoffeto pred vojno in določijo jasne smernice za bodočnost.
Brez vseh kompromisov bodemo manifestirali na tem kongresu veliko našo idejo, ki nas je vodila doslej, Idejo demokratsko in sccijalno urejene države, brez ozira na zgodovinske meje, tradicije in plemenske razlike in ustvarjanja jedinstvene moderne jugoslovanske kulture.
Predvsem je dolžna udeležiti se kongresa vsa omladina, ki je že pred vojno delala za našo Idejo, da položi račun o svojem delu v dobi vojne in prevrata. Vsa omladina, ki se druži okoli naših omladinskih listov, je dolžna sodelovati na tem kongresu. Prvi pot bodemo zamegli govoriti ja3no in odkrito. In sedaj moramo, da povemo javnosti, kaj smo hoteli in kaj hočemo.
Kongres se vrši v Zagrebu v drugi polovici meseca septembra; vse podrobnosti se bodo pravočasno objavile. Za vse podatke, ki se tičejo kongresa, naj (se obrača na pripravljalni odbor, na naslov M. Bartuliča, Zagreb, Trg I, br. 4.
Provizorični program za kongres je sledeči: Prvi dan referati o delovanju dijaštva med vojno. Drugi dan
manifestacija Jugoslovanstva. Tretji dan: ckupni referat o današnjem položaju in programu skupnega omia-dinskega dela ra bodočnost, kot podlaga diskusije, ki jo vodijo od posameznih društev odposlani govorniki.
Vsej jugoslovanski emladin! bratski pozdrav. Centralni odbor JUO.
Dnevne vesti.
dn Prekmurje in primorski begunci. Pred nekaj dnevi mi je pravil nek železničar, da pošilja vlada uslužbence tržaške državne železnice v večjem številu v Mursko Središče, najbiže z namenom, da takoj po okupaciji prevzamejo prekmurske železnice. Čimdalje razmišljam, tim-*-°lj ml ugaja misel, da bi se naši begunci sploh pričeli sistematično na-seljevati v Prekmurju. Sedaj živijo raztreseni po vsej Sloveniji in se ne morejo nikjer udomačiti, ker posameznik, ki pride v tuj kraj, se čuti vedno tujca. Govorica, mišljenje, ves značaj ljudi, med katerimi živi, je drugačen, kot je bil vajen doma. V Prekmurju pa je prostora in zaslužka vse naše begunce. Zemlja je rodo-,Vi P°dn“bje ugodno — v kratkem i:® bo razvila živahna trgovina z Nemci in Msdžari. Če pridejo na železnice primorski uslužbenci, na šole primorski — učitelji (goriška gimnazija in učiteljišče naj se preneseta v Radgono)., v civilno upravo in ostale urade primorski uradniki in se naselijo kmečke in obrtniške družire-be-gunci, kolikor mogoče kompaktno po prekmurskih selih in veleposestvih/ ki pridejo v poštev pri razdelitvi — bedo naši primorski begunci našli v ,‘rekmurju svojo drugo domovino in jo povzdignili kulturno in gospodarsko tako, da bode postalo iz nje to, kar je bilo Primorje in Goriška — cvet Slovenije.
dn Ponižno vprašanje na poštno In brzojavno ravnateljstvo V Ljubljani. Dne 2y. listopada 1918 v°m3* U3*il‘ neni^i poštni uslužbenci naHar,boru P° lainem dogovoru ne-aaoma urade z namero, da prepre-° ves poštni promet, ki je bil ta-Mat precej obširen. Slovensko usluž-benstvo, kojega je ostalo komaj pičla četrtina, pa je zjedinilo brez pomisleka vse svoje moči in zmožnosti, opravljalo službo z neutrudljivo po-žrtovalnostjo dan in noč ter popolnoma preprečilo namen omenjene stavke. Promet ni bil prekinjen niti za trenutek. Ta požrtovalncst je bila takrat vsestransko priznana, hvalilo jih je v laskavih člankih časopisje, občudovalo občinstvo. Zastopnik Ijub-JHfkega poštnega ravnateljstva jim L j,Jefno ugotavljal razun pohvale lunof ■ ,nagrade za neumorno in uspešno telovanje. Kakor je omenjalo časopisje, obljubila je to tudi narodna . ^ef Je V8e to prineslo časo-Pfjf in ^cr je bila celo na Dunaju Inf ?,^vora razširjena govorica d.ob,ji jugoslovanski poštni u-£ Si ,k°' "as-ado »mejno
I jpsLffisiJsst
&&&&&&£ ljenja, bodi tukaj javnosti povedat™
da še do danes ni nihče sprejel niti vinarja, niti kakega drugega zadoščenja dotičnim obljubam. Uslužben-stvo ve sicer, da je dolžno posvetiti vse svoje moči v prid države; toda njegovo socijalno stanje je po pet-stradanju In obilnem trudu iSn* bedho. Kdo bi mu torej lAin	te	tem krčeviteje opri-
..Ji nit ?,bJiub,iene bilke, ki bi mu saj nekoliko opomogla. Čakalo je mesec za mesecem. Ker se je doz-devno na merodajnih mestih na vse pozabilo, vložilo je v poštev prihajajoče usluzbenstvo v tej zadevi dne io. aprila 1919 skoz poštno ravnateljstvo v Ljubljani, to je uradnim potom ponižno prošnjo na pokrajinsko vlado v Ljublljani. Na to prošnjo se ni dobilo do danes nobenega od-
F«*i0rl’iS^akor 8e ie sedaj zvedelo, leži dotična prošnja še danes nerešena pri poštnem ravnateljstvu. Pred-
ložila se ni niti narodni vladi, na katero je naslovljena. Vprašamo torej poštno ravnateljstvo: Je li res, da leži dotična orošnja pri njem še danes nerešena? Če leži tam, zakaj se ni predložila vladi? Zahtevamo na tančnega tozadevnega pojasnila. Do tega imarno pravico, saj smo storili najmanj ravno toliko, kot oni gospodje, ki se jim je ob prevratu vštelo kar čez noč po pet službenih let, ker baje drugače niso hoteli prevzeti službe, ko jih je klicala Jugoslavija, in ravno toliko kot oni, katerim se izplačujejo že osem mesecev izdatne dnevne dijete, s katerim pa moramo živeti pod popolnoma jed-nakirr.i draginjškimi razmerami samo s to razliko, da je večina njih samcev, medtem ko mora večina nas preživljati še rodbino. — Prizadeto poštno usluzbenstvo.
dn Iz italijanskega ujetništva se je pred par dnevi vrnil naš rojak podpolkovnik g. Al. Sernec, doma pri Sv. Antonu v Slov. gor. G. Sernec se je vrnil lansko leto po 2000 km dolgem pešpotovanju iz Rusije, pa so ga kot zavednega Slovenca takoj zopet poslali na fronto: pri prevratu pa je bil z večiml drugimi zajet. Kot pristen sin slovenske Prlekjje poprej ni imel sreče, da bi bil služil v svoji slovenski domovini, ampak je bil čez 30 let na Češkem. Upamo, da ga bodo naše vojaške oblasti sedaj vsaj nekaj časa pustile v službi v ožji domovini.
dn Odkrita beseda o Zvezi vojnih invalidov v Celju. V celjski »Novi Dobi« priobčuje pod gorajšnjim naslovom g. V. Špindler dolg članek, iz katerega povzamemo sledeče: Shod invalidov na Gomilskem, prirejen od Zveze, je otvorll zagrizeni nemškutar iz Celja Filač, ki tišči svojo deco v nemške šole, velik prijatelj celjskih vsenemcev. Ta je zbrane invalide hujskal zoper jugoslovansko državo, zoper vlado, kateri pri delitvi nabranih darov za invalide ne zaupa, hvalil je cesarja Karia, ki mu je boljše plačeval podpore kot Jugoslavija itd. Glavni govornik pa je pri tej priliki izblebetal — tako je poročala »Straža« 20. julija in Zveza tega ni dementirala! — da se gre njim (socijalistom) za 50 000 volilnih glasov invalidov. — Drugo: Zveza je doslej dala na svetlo razne knjižice in lepake. Zanimivo je, da so bile vse te publikacije doslej tiskane v nemški tiskarni, nekatere (kakor Ko-štemajeva brošura in razni plakati!) s tako sloveoščino, da se človeku želodec obrača. — Toda vse to je morda Se malenkostno v primeri s tem, kar moram v interesu invalidov napisati o denarnem gospodarstvu Zveze. Priredili so dve veselici v gostilni pri čolničkih s tako velikanskimi pripravami, da so n. pr. samo za deske izdali krog 4000 K. Ne vem, koliko je na tem resnice, toda reklo se mi je da so vse priprave na stroških presegale 10000 K. Da pri takih ogromnih — seveda nepotrebnih 1 — izdatkih ni mogoč ni-kakšen dobiček, bo vsakemu razumnemu človeku jasno, in invalidi se bodo lepo zahvalili za krasno razsvetljavo, lampijone, »Benetldno noč« ter za podobne neumnosti, če Zveza in s tem seveda tudi invalidi nimajo od tega niti najmanjše kori3ti. Pomp in hopsasa bota invalidom prokleto malo hasnilal — V interesu invalidov pa zahtevam od oblasti: I. da po nepristranskih funkcijonarjih nemudoma da preiskati denarno poslovanje društva o °i S”? na zg°raj opsana dejstva;
da takoj odstavi sedanji odbor in poveri začasno vodstvo Zveze neprl" stranskemu možu, bodisi uradniku, bodisi invalidu; 3. da takoj po končani preiskavi skliče občni zbor, na katerem se naj izvoli nov medstrankarski odbor.
dn Amnestija po zmislu ukaza z dne 5. junija 1919 je izvršena. Nepričakovano velikemu številu nesrečnikov, ki so prišli v stik s kazenskimi zakoni, se je milostnim potom izpre-gledal ostanek kazni, veliki večini po-miloščencev cele kazni, vsem, ki so deležni amnestije, pa tudi vse posledice kazenske obsodbe. Pri deželnem sedišču ljubljanskem je deležnih amnestije 749 oseb. Pri okrajnem sodi-
šču ljubljanskem 534 oseb in pri še ostalih sodiščih v okolišu dež. sodišča ljubljanskega, fzvzemši zasedeno o-zemije pa 268 oseb, skupaj torej samo v okrožju deželnega sodišča ljubljanskega 1551 oseb. Od nesrečnikov, ki so bili obsojeni pri deželnem sodišču ljubljanskem ali pa pri tem preganjani zaradi kaznivih dejanj, ne da bi bile prišle že do obsodbe, je deležnih milosti 260 tatov, 83 deležnikov tatvin, 12 ponarejalcev, 62 goljufov, 100 pretepačev, 88 javnih nasilnikov in 144 preganjancev radi drugih kaznivih dejanj. Od pomiloščencev je 566 možkih in 183 žensk. Vse kazni na prostosti, ki so se imenovanim, kolikor so bili obsojeni, odpustile znašajo skupaj 111 let 2 meseca 27 dni, denarnih kazni pa se jim je odpustilo 2070 K. Te številke pa se nanašajo edinole na pomiloščence pri deželnem sodišču ljubljanskem, dočim nam druge podrobnosti o pomiloščencih pri okrajnih sodiščih niso natančnejše znane, oziroma se niso še statistično obdelale.
dn Neukusnost. V včerajšno-današnem »Slov. Narodu« najdemo parte, v katerem se naznanja, da je tukajšnje sodišče razglasilo za mrtvega Karla Tauzherja, stotnika 27. peh. polka bivše c. In kr. avstr, armade in graščaka, Imetnika zaslužnega križca, signum laudls, železnega križca in turškega polume-s e c a. — De mortuis nil nisi bene — a živečim, ki dajejo po stare-aristoj kratski navadi slične mrtvaške oglase v javnost, povemo, da bi umrlega ohranili v lepšem spominu, če bi ci-tali mesto dolge vrste odlikovanj le Karl Taučar — mož poštenjak.
dn Dirka kluba slov. kolesarjev „UirijaM okrog jezera na Bledu se je vršila v petek kot zaključek športnih prireditev, prirejenih po Turist Office. Uspela je nad vse pričakovanje, tako v športnem kot v prireditvenem oziru.
V športnem oziru 30 dosegli tekmovalci hitrostni rekord za to progo, kajti voziii so kljub slabi, ozki cesti, polni nevarnih ovinkov s hitrostjo 32*150 km. Startaio je 10 dirkačev. Prvi je prispel na cilj stari prvak Ilirije, g. Fran Ogrin, ki je prevozil progo 6‘/2 km v 12 min. 92/5 sek. ter dosegel s tem hitrostni rekord za to progo. Drugi je bil g. Rebolj, z 12 min. 10 Vs sek., tretji g. Joso Pogačar z 12 min. 22ž/5Sek. Sledili so gg. Kastelic, Marčan, Šiškovlč in Nosan, ki so prispeli vsi v maksimalnem času na cilj. Trije dirkači so imeli malo nezgodo, ki jim je onemogočila nadaljno tekmovanje. Nešteto občinstva je z naj-večjim zanimanjem sledilo interesantni dirki, ki je imela osobito pred ciljem najlepše momente v zadnjih bojih za prvenstvo. Za red je bilo izborno preskrbljeno, za kar gre osobita zahvala požarni brambi iz Milnega in Bleda ter sosednim in domačim orožnikom.
dn Slov. planinsko društvo 0-pozarja obiskovalce Triglavskega pogorja, da so vse koče najbolje preskrbljene z jedjo in pijačo. Dobi se v njih vse, celo sveže meso in to razmeroma po nizkih cenah. Sedaj, ko je sneg domalega izginil in so vsa pota popravljena, je obisk našega orjaka Triglava docela netežaven in nenevaren. Tudi pot mimo Sedmerih Triglavskih jezer k Zlatorogu ob Boh. jezeru je popravljen .in je to ena naj-romantičnlh partij v naših gorah. Sl. planinsko društvo ima ravnotako o-skrbovane vse nemške koče, Dežma-novo, Marije Terezije in kočo pri Sedmerih jezerih.
dn Polet čez Alpe. Zračna letalca Comte in Mittelholzer, ki sta v nedeljo preletela Alpe in pristala za nekaj ur v Lausani, in odondot letela naprej proti Belinzoni, sta se v ponedeljek zopet dvignila v Belinzoni, da poletita preko Lugana, Lukmanskega sedla in GlSrniša nazaj do izhodišča svojega poleta. Skupno sta preletela preko 1200 km.
dn Brezalkoholne restavracije.
V Curihu, mestu z nad 200.000 preb. je tamošnie gospejno društvo v teku zadnjih 18 let otvorilo 12 brezalkoholnih restavracij, katere domačini in tujci kar najboljše obiskujejo. Restavracije,
izmed katerih 33 jih nahaja sedem v lastnih hišah, so vse moderno in udobno opremljene. Temeljna načela teh podjetij so: točna in hitra postrežba; največja snaga v vseh prostorih, oddaja le svežih in dobrih jedil ter zdravju koristnih brezalkoholnih pijač po nizkih cenah; prepoved napitnine in kajenja v gostilniških prostorih. Vodstva se po največji možnosti ozirajo na želje gostpv. Vsakokratni naročila! listek za obed prve, druge ali tretje vrste se kupi vnaprej pri blagajni ob vhodu. — Osobje obstoji iz dobro izšolanih in moralno neoporečnih žensk. Teh 12 podjetij, kjer je zaposlenih 400 samostojnih gospe in gospodičen, poseti dnevno do 11.000 oseb, kar znači na leto štiri milijone obiskovalcev. — Podobna restavracija se nasaja v Gradcu na Škofovem trgu št. 2. — Ali bi ne bilo mogoče v interesu domačinov in v interesu tujskega prometa ustanoviti v Ljubljani več modernih brezalkoholnih restavracij po švicarskem vzorcu ?
dn Žganje so začeli prvi kuhati v 9. stoletju arabski zdravniki ter ga hraniii v lekarnah med strupi. Ob času SOletne vojne (1. 1618—1648) pa je prešlo v javne prodajalne. V naše kraje so zanesli žganje najbolj francoski vojaki. V 19. stoletju pa se je žganje strahovito razširilo, vporabija se ga kot vsakdanjo pijačo, zdravilo, hranivo, krepčilo ter -duševno tolažilo*.
dn Društvo zasebnega uradnl-štva Slovenije rabi večje število iz-vežbanih bančnih uradnikov slovenske narodnosti. Reflektanti uaj se o-glssijv ali pismeno ali ustmeno v društveni pisarni Poljanska cesta št. 3 v Ljubljani, ker bodo dobili potrebna pojasnila. Odbor.
dn Beguncem. Begunci, ki imajo kak tisočak prihranka in se žele stalno naseliti v Jugoslaviji si lahko nakupijo po ugodnih cenah zemljišča v lepih, zdravih, rodovitnih in kulturnih krajih blizu žekznice. V dotičnih krajih rase tudi trta. Naseli se lahko po več družin skupaj. V poštev pridejo v prvi vrsti le revnejši begunci, taki ki v svoji pravi domovini nimajo toliko nepremičnega posestva, da bi se jim izplačalo, oziroma da bi jim sploh kazalo vrniti se domov, dalje rokodelci in mali obrtniki. Pojasnila daje Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ulica 3.	__________________
Ljubljanske -vesti.
1 General Smiljanič so vrne v Ljubljano. Po skoro trimesečni odsotnosti se vrne general Smiljanič v ponedeljek, 18. t. m. ob 20. uri zopet v Ljubljano. Po dovršenih predpripravah je general Smiljanič zapustil dne 27. maja s svojim ožjim štabom Ljubljano. — Vodil je osebno naše operacije za osvobojenje slov. Korotana. Od teh operacij so nam še dobro v spominu zmagoviti pohodi posameznih odredov, pri katerih so tekmovali v strajnosti ln junaštvu sinovi vseh delov naše zedinjene kraljevine. Moč našega orožja se je izkazala v obširnem ozemlju, ki smo ga zasedli. Odlok vrhovnega vojaškega sveta v Parizu nas je primoral, da smo Celovec zapustili in se umaknili malo nad dva kilometra. Stojimo južno od Celovca in 3 kilometre pred Beljakom. Da je vsa ta pokrajina v naših rokah, se imamo zahvaliti v prvi vr3ti požrtvovalnemu vodstvu generala Smiljaniča, ki je kot zadnjo nalogo Še izvedel dne 12. t. m. zasedenje Prekmurja ter s tem vpletel nov biser v sestav Slovenije. Pokažimo zaslužnemu generalu svojo hvaležnost s tem, da ga^ ob njegovem prihodu v kar naj-•večjem številu pričakujemo na glavnem kolodvoru.
1 Naše tobakarne. O nastavljanju pred tobakarnami, o verižništvu s tobakom in podobnem smo pisali že zadnjič. Danes moramo omeniti nepravilnost, da so tobakarne odprte od 8. do 12. in od. do 18. ure, tedaj ravno ob času, ko so delavci na delu in jim nj mogoče, da bi se preskrbeli s tobakom, ki so ga vredni bolj kot postopači, ki se imajo čas nastavljati od
tobakarne do tobakarne. Ali bi ne mogli trafikanti urediti tako, da bi tudi delavci dobili priliko, da si kupijo tobaka, ko so bili cel dan trdo zaposleni pri delu? To bi morali upoštevatil
1 Pevce basiste in altistke za zbor potrebuje ravnateljstvo opernega gledališča v Ljubljani. Refiektanti naj se osebno zglase v pisarni tajništva v opernem gledališču.
1 Iz pisarne dramskega gledališča. Vsi angažirani člani, administrativno in tehnično osobje, naj se javijo v pondeljek 18. t. ra. ob 10. uri v dramskem gledališču k skupnemu sestanku. — Vodstvo drame.
1 Električna zadruga v Spodnji Šiški. Pripravljalni odbor imenovane zadruge opozarja tem potom posestnike v Sp. Šiški, da se vrši še danes 17. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne vpisovanje članov k zadrugi.
1 Koncert. Od danes naprej se vrši v kavarni Narodnega doma vsak večer koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta.
1 Zatekel se je mlad lovski pes, temnokostanjeve barve. Dobi se Za gradom št. 3.
1 Izgubila sta se dva mala ključka. Najditelj se prosi, da jih odda v trgovini Agnola na Dunajski cesti.
Dopisi.
d Gorje. Gasilno društvo priredi veselico v proslavo svoje 25 letnice dne 17. avgusta. Ob 11. uri bo maša, potem nagovor na člane, ki so že 25 let pri društvu. Ob 15. uri velika veselica v gostilni g. Vinkota Jana v Spod. Gorjah z zanimivim sporedom.
d Vič-Glince. Za veselico prost, gasil, društva, katera se vrši danes na prostornem senčnatem vrtu g. Novaka (pri Ani) na Viču so vse priprave v polnem teku ter bode slavno občinstvo glede postrežbe, kakor tudi zabave vsestransko najbolje preskrbljeno. V nedeljo prijatelji društva vsi na Vič.
Kočevje. Narodni delavci v Kočevju so hud trn, ki se je vbodel v mogočno peto dunajskega podjetnika A. Kaj teža. Kar naenkrat mu je njegova narodnost postala silno sitna stvar, katere bi se na vsak način rad znebil. Zato tudi izjavlja, da morajo njegovi delavci postati internacionalni soc. demokrati. On si res domišljuje, da živi še v dobi, ko so lahko delavca izžemale razne pijavke. Ne more si predstavljati, da še delavčevega dela ne plača, kaj še, da nima pravice od delavca zahtevati za bore groše še njegovega političnega prepričanja. Danes, g. A. Kajfež, to vam našepnemo na uho, je delavec toliko zaveden, da ve, da prodaja svoje delo ravnotako kot Vi svoje deske, samo da on ne zahteva za to svoje delo neprimernih cen. Vsled mezdnega gibanja, ki ga je povzročila premala plača in dvanajsturno delo v Kajfeževem obratu, pa je zavrela možu kri in čujte, on prepoveduje vstop v javni-lokal, t. j. svojo gostilno, predsedniku podružniee NSZ. Mi nimamo prav nič proti temu, ako g. A. Kajfež svojo gostilno sploh zapre, saj bi bilo pravično, da bi tudi drugi kaj zaslužil in ne samo vse Kajfež in zopet samo Kajfež. Dokler pa še Kajfež drvi za vsakim vinarjem, bo moral že potrpeti, četudi kak, njemu neljub gost sploh hoče prestopiti prag njegove gostilne. Torej le potrpljenje. Grozno pa tudi boli moža, da se kočevski Sokol ne mara valjati po trebuhu pred njegovo milostjo in iskati pametnih idej pri njegovem svaku, odvetniškemu pripravniku in soprogi, posestnici vile in gozdov. Svoj vedno na stežaj odprti mošnjiček je kar mahoma zaprl in Sokolu so bile s tem polomljene preširne peroti. Tako so si mislili namreč oni, ki niso niti Kajfeža niti Sokola poznali. Pravi poznavalci razmer pa so Sokolu takoj čestitali, da se je otresel te podpore, kajti prebitek veselice bi bil gotovo manjši, ako bi moral iz donosa veselica plačevati pristojbine za izposojene narodne noše, v katerih bi Kaj-feževa rodbina pri tej prireditvi paradirala, kot so morali te stroške nositi kočevski Slovenci pri svoji prvi prireditvi dne 2. marca t. 1. In tudi napit-
nine raznim Kajfeževim uslužbencem bi morali, kot pri prej imenovani veselici, kriti iz svojega. Seveda vse le za večjo slavo Kajfeževe in Sajovičeve rodbine. Lepa hvala. Časi, ko ste mislili, da s par stotaki v žepu in jezičnim dohtarjem v žlahti kupite lahko ves svet, so tudi že minili in se nikdar več ne povrnejo. To ste čisto dobro pogodili. Samega sebe in Sokola ste obvarovali škode. Kakšcu jok pa bi tudi bil, ako bi od
200.000	kron čistega dobička, o katerem govore vaši otroci, da ste jih iz Trsta, po prodaji 29 [vagonov lesa, prinesli seboj, odpadla kaka kronica. Potem bi šele bilo vpitja, da Vas bodo vaši delavci popolnoma uničili. Drugič več. Za danes hočemo lc še pripomniti, da Vas tudi kočevski nemčurji ne bodo mogli ubraniti pred sodbo javnosti, in če bi jim magari proti svoji navadi odprli svoj stisnjeni mošnjiček na stežaj, bodi si za Schulverein ali pa Sudmarko. Zato hočemo temeljito poskrbeti mi, pritepenci — delavci trpini.
d Polzela. Ciril in Metodova podružnica priredi v nedeljo 17. t. m. ob pol 15. uri (pol 3) veliko ljudsko veselico na starem gradu (Komenda) s sledečim sporedom: 1. Buček v strahu, burka, a) Najboljša šaljivca, Žan in Jan, b) Drzna zračna akrobata, Žan in Jan, c) Brezžični telefon, najnov. iznajdba, Žan in Jan, d) Operetna pevca, brata Joahim in Longin.
2. Variete-točke: e) Najslavnejši imitator vseh živali In glasbd? Kurkanst, f) Originalna češko-šumavska dudaška družba, Rihundikur, g) Umetno žvižganje, Cizjan. 3. Srečolov, šaljiva pošta, vedeževalka, ribji lov, ples, konfeti itd. Šotori za kavo, pecivo, pivo, vino, buteljke, topla in mrzla jedila itd. Ža prenočišče je skrbljeno. Svirajo dve godbi. Nastopi kompletni Celjski pevski zbor NSZ pod vodstvom g. prof. Beraniča. V »gaju zaljubljencev" svira posebna godba na lok.
d Celje. „Klub slovenskih kolesarjev v Celju" vabi vse cenjene člane in prijatelje kolesarskega športa na sestanek, ki se vrši v torek dne 19. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) na vrtu gostilne Branibor v Celju. Kolesarji! udeležite se sestanka polnoštevilno.
d Ptuj. V soboto, dne 9. avg. 1919 je bila slovesna otvoritev prve slovenske kavarne »Balkan “ v Ptuju. Najemnik je gosp. Janko Vučak, rojen Ptujčan, dober Slovenec, kalerega že občinsh o dolga leta pozna kot inteligentnega, pridnega in marijivega moža. Lokali so bili napolnjeni, da niti ni bilo mogoče dobiti prostora. Igrala je ptujska mestna godba in občinstvo se je dobro zabavalo.
d Ptuj. (Nasvet ptujskemu mestnemu uradu) V Ptujskem listu se opozarja na nepravilnosti v javnih napisih in opozarja interesente, kateri sami niso dovolj podkovani v slovenski gramatiki, naj se obrnejo za nasvet na mestni magistrat ptujski. Ali pa isti ne vidi, da se na gimnaziji še vedno blišči v zlatih črkah napis: Kaiser Franz Josef Gjrmnaslum. Menda vendar ne čaka povratka Habsburgovcev — ker potem bo pač otemnel njegov zlati sijaj, predno jih bode dočakal.
d Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Tihotapcem in verižnlkom se povsod dobro godi. Tudi pri nas jih imamo. Glavar jim je renegat J. Dimnik s svojimi sinovi. Pred vojno siromak, se danes vede kot graščak: Ima šest konj, pekarijo In trgovino. Sinovi so trgovali leta 1917, in 1918. z živino, prašiči In konji, danes ve-rižijo z vsem. Cele vagone soli so pripeljali iz Nemške Avstrije in jo prodajajo tu po sramotni ceni 3 K. Prej so vedno zatrjevali, da so Nemci, sedaj pravijo, da jim je vseeno, da znajo tudi „wlndisch". Potrebno bi bilo, dati narodnega izdajico pod nadzorstvo in njegove švabske otroke poslati v blaženo domovino lačen-bergerjev. —
d V Guštajnu na Koroškem se je •ustanovila podružnica Sokola, ki bo imel pri nas težko a tudi hvaležno delo. Kot ustanovnlka sta pristopila kot prva g. France in Andrej Oset. Posnemajte 1
Kulturni pregled.
ki Nobelova nagrada za literaturo. Švedski časopisi poročajo, da je letošnja Nobelova nagrada za lite-raturo nakazana pisatelju Kuntu Ham-sunu.
ki Jugoslovanski konservatorij »Glasbene Matice* v Ljubljani, ki
se ustanovi v prvih oddelkih letos v jeseni, bo nudil v svoji popolnosti mladini umetniško izobrazbo v vseh slrokah glasbe in igralske umetnosti.
V svojih oddelkih bo obsegal:
1. šolo za vse glasbene instrumente:-
klavir, orgije, gosli, vijolo, čelo, kontrabas, flavto, obos, klarinet, fagot, rog, trobento in pozavno v šest do sedem letnikih;
2.	šolo za glasbeno teorijo, ki obsega elementarno teorijo, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo z njenimi pododdelki za izobrazbo kapelnikov^ opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij in glasbenih učiteljev v šestih do sedmih letnikih.
3) šolo za izobrazbo v solopetju za koncert in Opero v šestih letnikih.
4. operno šolo v treh letnikih.
5. dramatično šolo v treh letnikov.
Konservatorij naj bo kulturno
svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti. Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti, ki bo mogla tekmovati z vsemi svetovnimi kulturnimi narodi.
Potreba ustanovitve jugoslovanskega konservatorija je postala nujna. Jugoslovanski narod v vseh imenih, v Srbih, Hrvatih in Slovencih ima veliko nadarjenost za petje in glasbo. To je dokazal pri vseh treh plemenih odkar se je mogel kulturno razvijati. Talentov je bilo obilo povsedi, visokih šol za umetnost pa ne. Pri Slovencih se je v zadnjih desetletjih z delovanjem »Glasbene Matice" izobrazilo precejšnje število talentov do uglednih umetnikov. Temelj jim je položila »Glasbena Matica", po dovršenih matičnih študijah pa so izpolnili svojo izobrazbo na konservatorijih v Pragi, na Dunaju itd.
Potrebujemo umetnikov: pianistov vijolinistov, čelistov, solistov; konser-vatorično izobraženih glasb, učiteljev za vse predmete po glasbenih šolah, gimnazijah, realkah, učiteljiščih, licejih, meščanskih šolah; v društvih pevovodij ; v gledališčih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte koncertnih dirigentov itd. Resno delujoči konservatorij bo mogel lastne nadarjene državljane izobraziti in podati svojemu narodu.
Gojitev in izobraževanje orkestralne glasbe je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da ne bomo vedno navezani na import tujih državljanov. Tudi naši talenti naj se posvetijo ka-rijeri orkestralnega glasbenika. Brez te izobrazbe ne bo mogla procvitati ne gledališka ne sinfoniška umetnost
* JUC1L potreba se kal. glede opere.
Ustanovitev operne šole je nujno potrebna. »Glasbena Matica" je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov (Betetto, Križaj, Rijavec. Poiakova, Thalerjeva, Lovšetova, Devova), še več pa bo dosegla, če se omogoči ustanovitev popolne operne šole združene s konservatorijem. Vsa operna gledallčča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače operne moči.
Enako nujna, če ne še večjega pomena, pa je ustanovitev dramatične šole. V celi državi ni hiti ene, sistematično urejene. Vse igralske moči so se izobrazovale le autodidaktično po poti realne prakse na gledališčih in v potujočih družbah. Ta način izobrazbe pa je težak in nesiguren ter često uničuje eksistence. Brez lastnega konservatorija bi naši veliki talenti ostajali le podrejeni.
Že iz teh kratkih opazk je potreba ustanovitve konservatorija razvidna, utemeljena in nujna.
M. Hubad. .
Sokol.
s ljubljanski Sokol priradi dne 31. t. m. popoldne javno telovadbo na prostoru pred državnim kolodvorom.
s Delni zlet Slovenske Sokolske Zveze se vrši 21. septembra t. 1. v Ljubljani, na kar bratska društva oziroma župe opozarjamo.
s IV. zlet Gorenjske sokolske župe se vrši v nedeljo, dr.e 31. avgusta 1.1. v Borovlje. Ta dan vozi Iz Ljubljane v Borovije in nazaj poseben vlak; čas odhoda, prihoda in vozne cene se objavijo pravočasno v listih. Bratska društva prosimo, da opuste ali odlože za ta dan nameravane prireditve in se udeleže prvega večjega sokolskega zleta na Koroškem polnoštevilno. Število udeležencev, ter naročilo voznih listov in obedov naj se javi najpozneje do 20. avgusta predsedstvu Gorenjske sokolske župe v Kranju. Brate Sokole in slovensko občinstvo vabimo, da poseti naš zlet in tako manifestira za veliko misel narodnosti in demokracije.
Zadnje vesti.
Slovanska nesloga. — Poljska predloži Cehoslovaški ultimat.
LDU. Varšava, 16. avgusta. (CTU.) Vojska in narod sla pozvala poljsko vlado, naj predloži čehosio-vaški vladi ultimatum, in sicer v imenu poljske armade. Tudi vodilni politik Nimojeuski meni, da se je s Čehi treba pogajati edinole z orožjem v roki.
Poljaki začeli ofenzivo.
Ldu. Amsterdam, 15. avgusta. (DKU). »Times« javljajo iz Varšave, da so Poljaki začeli v Vollniji ofenzivo.
General Grazianl guverner Vj Bolgariji.
LDU. Bukarešta, 16. avgusta. (CTU) Rumunski tiskovni urad poroča: Poveljnik ententnih podonavskih čet, francoski general Graziani je imenovan za guvernerja v Bolgariji, za poveljnika zavezniških čet na Bol-arskem general Chretiom in za na-elnika generalnega štaba general Chlaudel.
Italijanske čete na Madžarskem.
Ldu. Dunaj, 16.avgusta. (ČTU.) „Neue Freie Presse" poroča: Kakor smo izvedeli, se bodo italijanske čete poslale na Madžarsko. En pehotni polk je šel danes na potu na Madžarsko skozi Inomost; polk je baje namenjen za Budimpešto.
Nevarnost preobrata v Italiji odstranjena.
LDU. Curih, 16. avgusta, (ČTU.) Zastopnik Usta »Times« je izvedel od krogov vodilnih delavskih zvez, da hočejo sedaj revno Italijo pripraviti do dela in preprečiti nadaljne stavke. Potrjuje se, da stavke nimajo več političnega značaja. Nevarnost preobrata, ki je tekom zadnjih stavk parkrat pretila, je, kakor vse kaže, popolnoma odstranjena.
Splošna stavka v Egipta.
Ldu. Amsterdam, 16. avgusta. (DunKU.) Angleški listi javljajo iz Kaire, da preti v Egiptu izbruhniti splošna stavka. V Aleksandriji že stavkajo delavci po ladjedelnicah, v Kairi pa železničarji.
Ustnica uredništva.
Sv. Jakob v Rožu, Borovlje: Pri občimo v torek. Trebnje: Nastopite pravno pot. Vsi rokopisi naj se pošiljajo izključno le ha uredništvo in ne na posamezne urednike.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tisk* »Zvezna tiskarna" v Ljub!ja*13
Opozarjamo belgrajsks Slovence, da $e v tjelgradu prodaja „ Jugoslavija" pri gosp. Tihomiru Mladenoviču, Cvetni trg.
j
Mati oglasi
Stanejo vrvlh 10 ttstd 4 J(, mo^a nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje In jfemtne ponudba pa v$ali;a beseda t J(.
P«
ra
,______________________ .ea
Drva, bukova, suha, la renjska, po K 50 meter, J 'a
roda ese:
ikler traja zaloga, prodaja tbotnjak v Kolodvorski
Ulci 81.
1168
Prodam po ceni možke Mače, kitaro, daljnogled, tehtnico, zlato žensko uro, malo ronožino jedinega orodja, ter iedno srebrno cigaretno dozo. Naslov v upravi. 1157
Priporoča se partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo In veriga pri tvrdki Jos. Peteline,
Ljubljana.  _________________
Proda se, zelo dobro ohranjena kompletna spalna oprava Stari trg 22/1. 1188
Prodani različne štalaže, Peči železne, kartone velike *n male ter večjo množino ovojnatih ovratnikov štev.
7 In 38/ Ponudbe pod »trgovina" poštno ležeče Ljubljana.	1184
■ - 4 untomobilne zračnice 895 krat 135 na prodaj, sko-raj popolnoma nove. Naslov Pove uredništvo. 1183
Prodam Gocrzov trleder “ krat povečava. Naslov v upravi.	1179
Kfcg.pl st?: M
Ku pr.jem smrekov les,
Jelka, hrastov In bukov bodi sl okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNEll, parna žaga za drž. kolodvorom	v Ljubljani.	_______449
Rezan in okrogel los, oglje, tramove, drva, kupujem vsako množino. L. Rebolj,	Kranj.	1167
. BC takoj manjše požele™),? priiazno lego blizu lici ni Vv ljubljanski oko-
leniskem Hrni*kem ali Do' Skn	n^j isa	ln	gospodarni	P°s,0Pje	mora	biti v
obrern stanju. Ponudbe pod »rnjazno posestvo" se prosijo na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Vinske sod« 50—600 1
vsebine kupim. — Ponudbe ua upravalstvo pod »Vinski tod!*1.
Svete maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe aa: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Sre-uHca 27Ub,iana’ Slomškova
Kupi se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo.	1180
Flavto z 12—15 zaklopkami kupim. Ponudbe pod »Flavta" na upravo. 1482
a
Službe
mm
Iščem službe plačilnega natakarja. Ponudbe pod kavcija 5000 K.	1158
Ugledna slovenska obl-telj na Hrvatjkem išče sobarico, marljivo, dobro in pošteno. Nastop takoj. Ponudbe na naslov: Franja Jakil, Karlovac.	1181
& Rasno;
Tepetnik In dekorater
M. ZOR
Blelwelsova cesta poleg dež. vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
V najem
vzamem hišo s 3 do 4 sobami, malim posestvom, katero želim pozneje kupiti. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije v Celju pod „Hlša“.
Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Pra žakova ulica 10. 111, desno.
1178
POZIV!
Popravila žepnih ur in
zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani._____________ S2S
Boljše stanovanje s hrano se išče za 16 letnega fanta. Pismene ponudbe:	Portir
Hotel Union Ljubljana, n«'
Gospodična išče sobo za takoj! če mog. / bližini Starega trga. Ponudbe pod »Takoj" na up. 1.	»185
Dopisovanje in I ženitne ponudbe I
Trije mladi Koroški Slovenci želijo dopisovanja s tremi inteligentnimi ne čez 22 let starimi srčkanimi go-spicaml. »Fotografije." Pod tropere3na deteljica na upravo lista,	1188
1
Svetna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
ijvrjtuje tiskovine vseh vrst, kakor: časopise, knjige, broiure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte In pisemski papir s /Irmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke In vsa v to stroko spadajoča dela okusno ln ceno.
Poziv, oziroma svarilo!!
Dotično gospodično, ki o meni raznaša lažnjive in in docela izmišljene vesti po Novem mestu In okolici, pozivam, da z tstimi takoj preneha - če ne govori sodnija j Novo mesto, dne 13.avg.i9l2.
Fran B.
Vse one gospode, ki so bili leta 1914—1915 radi srbofilnega mišljenja internirani ua ljubljanskem gradu, prosim da mi sporočijo njih sedanja bivališča glede važnega dopisa.
Peter Strel,
blvš! narednik na ljubljanskem gradu, sedaj
v IVI okronogu.
Ziusnirje
se dobi
smrekom čreslo
pri lesni industriji v Celju,
POZIV!
Gda. Sch., potnika, katčri prodaja „Hlf“ kremo vabim, da se nemudoma zglasi' pri meni glede nadaljnih Informacij.	„
Oroslav Črtali*
Ljubljana, Resljeva c. št. 20.
! Živo apno, zidno in strešno opeko
*• v celiti vagotilh ■«
ponuja
»Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z."
Ljubljana, lllelwclsova cesta 18 (nasproti liceju.)
Najboljše
8lu' ifTIfltp kaj naprodaj 2e tlllo-dv; roma hočete
v Jugoslaviji1
Ako iščete
šbe, ali pa
krmiti ali zamoniti t-. inserirajte
uspehe imajo oglasi v dnevniku »Jugoslavija" I
oziroma hočete kaj
Angleška čuciatvorna mast
hladi,ftatl,mehi« izvlačl tuje tvarine, prepreči sa-strnpljenje krvi ln operaolje.
Vpošilja samo proti predplačilu Iranko K 8*8o za 1 dozo. Lekarna Thlerrjja v Pregrada, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štei.5
in vse druge lekarne.
	H
a	<S5
S	<S>
ES	m
O	03
U) 0	
čo	is5
43	
dD	(D
£	S
•M id	n
(9	£
Q) *	0) U M
V
1 mizar
ki je
vajen izdelo zabojev in
anja
1 tovarniški
klepar
se takoj sprejmeta.
Ponudbe je nasloviti na »»Kranjska tvornica že-Ijeza i bravarske robe v Kamniku“.
Slivovko
prvovrstno pristno blago ima v zalogi
K
izMkanl Habsburžani.
Ljubljana.
Pisalni stroj
se takoj proda.
Informacije pri Splošni zavarovalni posredovalnici, Gledališka ul. 7/III, od 3.-6. pop.
[POZOR!
Naznanjam vsem c. odjemalcem, da imam edino jaz glavno zalogo in zastopstvo 40% voskove „HIF“ kreme za celo Slovenijo in za kojo jamčim. V slučaju, da pride blago pokvarjeno na določen prostor, ga vzamem nazaj. Se pilporoča
Oroslav Certali*,
Ljubljana, Resljeva c. 20.
Prodam
2 luksus avta
oba v dobrem stanu.
Naslov pove upravništvo.
asggszzzz
špecijalist za kožr.e in vener. bolezni
ordinira od 14. do 15. ure na Miklošičevi cesti 18/11.
*ije i;arni% Vs
v .elektrotehn - predmeti '
. Gen repia .kral/estvc- S H S TantfoPo'0?tč*r litfblian^
voj o bogato
priporoča
zalogo
briljantov, zlatnine ln srebrnine po najnlžjih cen&h. Postrežba točna ln solidna.
Kavarna,Balkan*
vljudno priporoča cenj. občinstvu pristna vina, vsak dan sveže pivof sladoled itd. - Vsak VCČer koncert. - Postrežba točna in solidna. - Poleg kavarne restavracija in sobo za tujce. -Na obilen obisk vabi	Janko	Vucals.
Moja preteklost.
.grafi«« J.AR1SCH, nečakinj« cesaric* Elizabet* ta njena dvorna dama,
(67. nadaljevan.;*.)
Začela sem spravljati svoje reči skupaj — vse samo, da si preženem nedobrodošle misli. Zdaj sem bila trdovratna in sem sklenila, da ne podam cesaričini zastopnici prav nikakega obvestila. Nameravala sem bila poslati jekleno skrinjico cesarici, da stori z njeno vsebino, kar bi se ji najbolj primerno videlo; trpela sem, ker se mi je njeno ravnanje videlo nepravično, in sem sklenila, da bom ravno tako nepopustljiva, kakor teta. Ničesar r.e sme izvedeti od mene.
Tisi bip se je vrnila Jeny ter ml je izročila posetnico, rekoč: »Njegova ekselenca grof Andrassjr je zunaj ter bi rad govoril z gospo grofico.«
Pohitela sem k vratom. Bila sem prevesela — grof julij Andrassy! Kakšna dobra sreča ga je privedla k meni? Bil je moj najboljši prijatelj izza mojega prvega prihoda v Avstrijo in jaz sem vedno vanj zaupala, kadarkoli sem bila v G5.15U5 v kakem težavnem položaju.
Grof je bil obsojen na smrt vsled odlične vloge, ki jo je igral v ogrski vstaji 1. 1848, a bil je po-milofičen in je slednjič postal državni kancler. Grof Andrassy je sicer že pred mnogo leti zapustil to svoje me3to, vendar je bil v zelo prijateljskem razmerju s cesarjem, in teta mu je popolnoma zaupala. Kakorhitro sem uzrla njegov prijazni obraz in poštene oči, sem takoj čutila, da sem imela pravega prijatelja pred seboj, in z radostnim vzklikom sem ga prijela za obe roki.
»Uboga moja grofica Marija,« je rekel grof prijazno; »tako strašno mi je hudo, videti vas v tako žalostnih okolr.ostih; vendar ne izgubite poguma; morda se vse popravi.« \
Sedla sva. Nato sem ga vprašala: »Povejte ml, ali se je teta omehčala? Oj, recite, da me želi videti.«
On pa je zmajal z giavo. »Žal, da ne. Njeno veličanstvo je v tako bednem stanju, da je nemogoče, razumno govoriti ž njo; vendar morebiti pozneje ... na vsak način pa povejte meni resnico.
; Kako ste mogli biti tako graje vredni, da ste postali j zaupnica prestolonaslednikova? Nikdar ne bi bil s verjel kaj tacegs.« V hipu sem postala zakrknjena, j »No, kaj pa me obtožujejo? Vedno sem ljubih teto : in bila poslušna njenim željam. Zakaj se tako srdi j ne da bi poslušala z moje strani cele zgodbe?«
»Cesarica misli, da ste vi in baronica Večera i skupno delovali in pospeševali Rudolfovo nagnenje i do Marije.«
»Sveta nebesal« sem vzkliknila. »To je pa že i preabotnol«
»Vsekakor,« je odgovoril grof resnobno, »pa j je bila vaša dolžno3t, takoj obvestiti cesarico, ko i ste izvedeli, kaj se godi.«
»Kaj pa sem mogla storiti? Teta je sama kriva za posledice moje vzgoje. Ona sama me je vedno učila, da ne smem nikdar prelomiti enkrat dane besede ter mi je. velela, da moram biti posebno diskretna v ljubavnih zadevah. Izvrševala sem samo njene lastne nauke. Bila sem tako nespametna, da sem dala Rudolfu obljubo in od te nisem mogla popustiti. Ko sem ga grajala, se mi je smejal. Da, grof Andrassy, ponavljam, smejal se mi je, vi pa povejte cesarici, kai je rekel njen sin. Sicer ni prijetno, toda jaz nočem, da bi me krivo sodili. ,Od kedaj pa,* je rekel Rudolf, ,si se naučila igrati vlogo svetnice ? Ti si pa res prava, da bi ml govorila o časti ali udanosti. Ti, ki si bila donašavka zdrah za mojo mater!*«
»Nobene besede več, grofica.«
»Ne, le poslušajte. .Bila si donašavka za mojo mater izza svojih dekliških let, in vendar se drzneš govoriti o nravnosti meni tl, ki te ni vest pekla, da si pomagala in gledala, kako je bil moj oče varan.* Lahko obračate obraz proč, grof Andrassy, ali resnico govorim. Ponesite to moje sporočilo teti. Če bi bila ona prijaznejša do Rudolfa, bi bil on njej zaupal in ne bi uporabljal mene.«
Začela sem krčevito ihteti in grof meje tolažil kakor otroka. »B dite mirna. Vem, da se počutite Ledno in nesrečno, vendar vam ne bo nimalo pomagalo. če ostanete pri tej s ojl zlovoljf. Povejte mi, ali vam jo. Rudolf kdaj omenil politiko? Kajti vedeti morate, da prestolonaslednikova smrt ni povsem ijubavna žaleigra.«
Jaz pa sem trdovratno m .Ičala. »Jaz nimam ničesar razkrivati,« sem rekla hladno.
»Ali nimate nič več povedal; ali boste še naprej pustili, da vas smatra ce?arica odgovorno za smrt njenega sina?«
»Ne. Ker spoznam, da irvajo lake prodsodke zoper mene, ne maram ničesar več :eči.«
Gref Andrassv je vstal s s!o!a, »Kako dolgo ostanete na Dunaju, grofica?«
»Z Jurijem odpotujeva v Lilij > jutri zjutraj s prvim vlakom.	uuali*	prlhodatib)
Izžel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘ poslovenil dr.. J. Glonar; cena K 6*— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo GADJE GNEZDO11 povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi bro§. K 8-—,   ■ - okusno vezani K 10*—.
V založbi „Zvezne tiskarne" so izžle izvirne pesnitve Iv. Albrehta,,SLUTNJE“ in Janko Glaserja »POHORSKE POTI". Cena   • - vsaki knjigi K 4*—. -1—--—-^==
univ.
dr. Jvan Pintar
strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo ordinira v Ljubljani, Prančevo nabrežje št- 5 (uhod Ribja ulica 5).
Hotel „Pri belem volu"
v Celju, Kralja Petra cesta
Prvovrstna kuhinja, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča	Drag. Bernardi.
»Union Propaganda"
Ljubljana, Poljanska cesta
Dobavlja takoj in najceneje po pošt. prevzetju & 20 kg ali večje množine po železnici: la Izolirni trak, ogljeni (Chatbon) papir, la pšenični in krompirjevi škrob, pristni ruski čaj, trapi-stovski in groyer-sir, ter pristno čajno in kuhalno maslo.
OPEKO
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
8SEZBER8I
Kdo želi kupiti ali prodati -Hi
hišo, vilo, stavbišče, manjše ali veliko posestvo, gozdove in poljske pridelke, bilo v kateremkoli mestu Jugoslavije, naj se s polnim zaupanjem obrne na poslovnico za promet z nepremečninami J. Prebil I drug, Zagreb, NIkoličeva ulica 10, kjer dobi vsaki inserent brezplačno strokovna mnenja, kakor tudi proračune vsakovrstnih objektov.
Josip ]ug
stavbeni la pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno deta s pristnim blagom.
izvršitev točni. Zmerna eane.
Za vsa izvršena dela jam-čim 2 leti.
UREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko). Večja množina
riža (Rangou)
in čaja I’
se proda. Cena po dogovoru. Več iz prijaznosti v upravništvu.
Maschancker
Ghampagner
nudi tvrdka
FR. K HAM,
trgovina špecerije In delikatese, Ljubljana, Miklošičeva cesta. (Radi pomanjkanja personala se blago ne razpošilja).
srbečico, hraste, lišaje,
uniči pri človeku in živini maziio zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 ionček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža,
Prvovrstna
vozna
kolesa
plašče in cevi
priporoča tvrdka
IGR. DOK
specljalna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna ul. 7,
Vizitnice
v ljubljani, Stari trg šisv, IS.
Priporočamo edino toyarniško zalogo
Sipalnil) 5trojem
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in Čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno bl&go.
JOS. P E TE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip, *£eln2!*
Gospodinja, ki rabi
milo »srnin"
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni’ zavoji k 4V2 kg vsebine. -Ignac Fock, tvornica mila in sode, Kranj-
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje
kupuje vsako množino
„D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o. i
v Mariboru.
40 ali več gozdnih delavcev (Kranjcev)
se takoj sprejme za izdelovanje plohov in napravljanje drv.
Podvzetni drvarji dobijo za ogled delavnih prostorov in dogovor, vozne stroške povrnjene. Prihod brzojavno naznaniti. — Ponudbe na
Gozdni urad v Spodnjem Dravogradu.
Banatsko moko
prodaja, v komisiji, dokler traja zaloga „Balkan“, trg. šped. in
del. dr. Ljubljana.
razprodaja!
Dne 18. avgusta 1.1. in nadaljne dneve se bodo, dokler traja zaloga, detajlno prodajali v trgovini Leopolda Fona, Stari trg, različni špecerijski in kolonijalni predmeti, kakor: riž, kava, pecivo, maslo, mast, olje, vino, likerji i. t. d. po ugodnih in zelo znižanih cenah.
Uprava konkurzne mase po Leopeldu Fonu.
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt y Ljubljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.	66: