ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo NOVEMBER 2018 11 64 let ODPRTOSTI PRILAGAJANJA ZAUPANJA RAZVOJA Vabilo na 64. TOVARNIŠKI PRAZNIK 64 let ODPRTOSTI PRILAGAJANJA ZAUPANJA RAZVOJA petek, 16. november 2018, ob 15.30, v veliki dvorani Restavracije Pan V zahvalo za vztrajnost in zavzetost pri oblikovanju naše skupne zgodbe vas vabimo na praznovanje tovarniškega praznika, kjer bomo pregledali naše dosežke, podelili Zlate metulje in se zabavali z Deja Vu International Band-om. Vabilo na 64. TOVARNIŠKI PRAZNIK 64 let ODPRTOSTI PRILAGAJANJA ZAUPANJA RAZVOJA petek, 16. november 2018, ob 15.30, v veliki dvorani Restavracije Pan V zahvalo za vztrajnost in zavzetost pri oblikovanju naše skupne zgodbe vas vabimo na praznovanje tovarniškega praznika, kjer bomo pregledali naše dosežke, podelili Zlate metulje in se zabavali z Deja Vu International Band-om. Vabilo na 64. TOVARNIŠKI PRAZNIK 64 let ODPRTOSTI PRILAGAJANJA ZAUPANJA RAZVOJA petek, 16. november 2018, ob 15.30, v veliki dvorani Restavracije Pan V zahvalo za vztrajnost in zavzetost pri oblikovanju naše skupne zgodbe vas vabimo na praznovanje tovarniškega praznika, kjer bomo pregledali naše dosežke, podelili Zlate metulje in se zabavali z Deja Vu International Band-om. Poštnina plačana pri pošti 2325 Kidričevo Naslovnica: Grafična podoba 64. tovarniškega praznika Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d. Kidričevo, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Mateja Hergula Knežević, članice, ter Gregor Jurko, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Iz vsebine 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 19 20 23 24 25 26 27 Tovarniški praznik 2018 Čestitamo Talumovim jubilantom Zlati metulji Združenje European Aluminium Avtomatsko vodeno vozilo in navadni mali zvonček Omejitve prisotnosti svinca v aluminiju Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Projekt KOC MAT je zaključen Poslovne igre kot oblika učenja Intervju Izbral sem pravi poklic Življenje in ustvarjalno delo Stojana Kerblerja Časopisne iskrice Komunikacija in medosebni odnosi z roko v roki Drzni si biti krvodajalec Kako preživeti drugi del brez prvega? Križanka 6 8 9 11 12 13 14 19 19 23 24 26 ALUMINIJ številka 11, stran 3 »Krizam se ne moremo zares izogniti – kar lahko spremenimo, je naše odzivanje nanje.« Beseda kriza v ljudeh samodejno povzroči negativne občutke, kot so strah, panika, tesnoba in črnogledost. Nekaj teh občutkov je sicer sprejemljivih, saj nas na primer strah lahko pripravi do tega, da smo dejavnejši in da ponovno ovrednotimo svoje življenje in delo. V kriznih situacijah je tako dobro ohraniti alternativni pogled in se ne pustiti prestrašiti do te mere, da bi se sprijaznili z dano situacijo. Če pogledamo v zgodovino, bomo na primer našli številne biblične preroke, ek- sistencialistične filozofe in futuristične zanesenjake, ki so v krizah našli priložnost za spremembe ter duhovni in tehnološki napredek. Slovenci in slovensko gospodarstvo smo že zaradi svoje zgodovinske prtljage nekoliko bolj pod- vrženi »ziheraštvu«. Na ta način se posamezniki in podjetja prepozno osvobodijo ustaljenih vzor- cev, ki jim preprečujejo, da bi se s podjetniškim samoizpraševanjem pravočasno prilagajali hitro spreminjajočim se razmeram na trgu. Za posameznika in podjetje je najpreprosteje ostajati v coni udobja, a če smo pripravljeni na osebne, vrednostne, politične in gospodarske krize pogledati kot na neizogiben del življenja, potem si na dolgi rok ni smiselno zatiskati oči pred dejstvom, da bodo za časi obilja, debelih krav prišli tudi manj »prijetni« časi. Lahko se tolažimo, da kapitalistično gospodarstvo ciklično niha in da bo obdobju krize sledila gospodarska rast, a bolje kot se tolažiti je izkoristiti krizo kot spodbudo, da v sebi znova najdemo prvobitno potrebo po preživetju, katere stranski produkti so strast, samoizpraševanje, samoovre- dnotenje, inovativnost in sprememba … Krizna situacija torej s seboj prinaša tudi ustvarjalne spodbude, na novo odkriva talente in zmo- žnosti posameznikov in podjetij. Prinaša pa tudi dragoceno izkušnjo, ki je ni mogoče pridobiti drugače kot v lastni zgodbi. Morda je prav to tista zgodba, ki pri podjetjih ustvarja drugačnost. To drugačnost lahko imenujemo dodana vrednost ali konkurenčna prednost. Lahko jo imenu- jemo tudi sposobnost preživetja, žilavost, drznost, kljubovalnost in strast, ki iz nas iztisne skrito moč. Spremembe, ki se dogajajo okoli nas, je torej najbolje osmisliti. Kajti le ko posameznik in podjetje najdeta v izzivu smisel in poslanstvo, bosta na koncu poti videla tudi cilj, ki ga želita doseči za podjetje, za svoje ljudi in zase. Ob praznovanju našega jubileja si torej postavimo prava vprašanja in si ne dovolimo črnogle- dosti. Strah je namreč rezerviran za neuspešne, uspešni pa pred seboj vidimo le vznemirljivo prihodnost. p UVODNIK Ni prostora za črnogledost ALEKSANDRA JELUŠIČ GLAVNA UREDNICA Foto: Srdan Mohorič Iskrene čestitke ob našem prazniku! Uredništvo časopisa Aluminij ALUMINIJ številka 11, stran 4 Tovarniški praznik 2018 Zaupanje v uspeh je več kot polovica uspeha … Spoštovane talumovke in talumovci, naša »fabrika« bo 21. novembra praznovala 64. rojstni dan. Prav vsak posameznik v naši skupini je s svojim delom zaslužen, da lahko praznu- jemo naš tovarniški praznik, in hkrati odgovoren, da ga bomo prazno- vali tudi v prihodnje. Za nami je izjemno zahtevno poslovno leto, ko smo se, predvsem na su- rovinskem trgu, soočili z razmerami, ki jim ne moremo potegniti vzpo- rednice z dogodki v preteklosti. Razmere so še toliko bolj kaotične, ker so posledica dejavnikov, ki v večini izhajajo iz svetovnih geopolitičnih iger. Kako smo se soočili z njimi? Hitro smo prepoznali spremembe v okolju in se jim z učinkovitim ukrepanjem prilagodili. Prilagajanje od nas zahteva odločitve. Vodstvo se mora na podlagi in- formacij in tudi osebne intuicije ter izkušenj odločiti, katere ukrepe bo sprejelo, da bo lahko realiziralo aktivnosti za hitro prilagajanje na nastale razmere, vsak posameznik pa mora zaupati v odločitve vodstva in jih ponotranjiti. Le tako lahko dosežemo, da bomo vsi – do zadnjega – de- lovali v smislu sprememb in s tem uresničili naše skupne cilje. Ljudje v osnovi ne maramo sprememb in prilagajanja, saj to za nas pred- stavlja odmik iz cone udobja. Vendar nam razmere v okolju, v katerem delujemo, jasno kažejo, da na dolgi rok ne bomo mogli preživeti, če se ne bomo pripravljeni prilagajati in spreminjati. Ne le v turbulentnih časih, temveč ves čas. Odprtost za spremembe in prilagajanje na nove razmere bosta še naprej naša stalnica. Nanje ne smemo gledati kot na problem, temveč kot na izziv za osebno in poslovno rast in razvoj. Rast in razvoj pa ni samo to, kar lahko izrazimo v številkah, temveč mnogo več. Je občutek varnosti in prepričanje, da skupaj zmoremo vse. In prav ta občutek je neprecenljiv. Ponosni smo in veseli nas, da smo talumovci v več kot šestih desetletjih, še posebej pa v zadnjem obdobju izredno dinamičnega dogajanja na svetovnem trgu, dokazali, da smo zavzeti in pripadni, ravno prav trma- sti, predvsem pa imamo izredno bogastvo znanja, ki našo »fabriko« po- ganja naprej. Če v Talumu ne bi bili naklonjeni spremembam in če se ne bi pogumno lotevali novih projektov in svojih sredstev, znanj in izkušenj investirali v razvoj in napredek naše tovarne, potem se danes ne bi mogli pohvaliti z jubilejem. Pri razvoju in napredku moramo vedno izhajati iz posameznika, ki je gradnik našega skupnega uspeha. Prav zaradi tega je vsak sodelavec dragocen za doseganje skupnih ciljev. Šele vsota oseb- nega razvoja vsakega posameznika pomeni skupni razvoj naše tovarne. Hvala vsakemu sodelavcu posebej za njegov prispevek! Iskrene čestitke Talumu in vsem nam za tovarniški praznik. Ponosni smo lahko na naše dosežke, ki so nam omogočili praznovanje in nam hkrati naložili odgo- vornost za prihodnost Taluma. Želimo vam prijetno praznovanje 64. tovarniškega praznika. FOTO: STANKO KOZEL UPRAVA Marko Drobnič, univ. dipl. kem. predsednik uprave dr. Zlatko Čuš član uprave Daniel Lačen, univ. dipl. ekon. član uprave ALUMINIJ številka 11, stran 5 Talum, d. d. Anton Korenjak 10 Andrej Brumen 10 Vesna Košir 10 Blaž Tropenauer 10 Danijel Vrbnjak 10 Roman Gajser 10 Denis Drevenšek 10 Dejan Cafuta 10 Andrej Lajh 10 Davor Pečnik 10 Branko Krajnc 10 Borut Korez 10 Dioniz Zupanič 10 Dejan Rudolf 10 Marjan Bele 10 Džimi Radolič 10 Metka Skaza 20 Darko Varžič 20 Boštjan Lešnik 20 Srečko Golob 20 Davorin Muzek 20 Daniel Lačen 30 Jože Palčič 30 Miran Klemenčič 30 Jožef Lorber 30 Vida Fruk 30 Stanislav Pal 30 Simon Zajc 30 Janez Vogrinec 30 Ludvik Škerget 30 Milan Lorenčič 30 Vinko Bombek 30 Franjo Horvat 30 Janko Rogina 30 Stanko Hergula 30 Branko Forstnerič 30 Jožef Škrila 30 Branko Juršek 30 Franček Vorih 30 Jožef Godec 30 Edvard Pušnik 30 Andrej Habjanič 30 Albin Intihar 30 Miran Gajser 30 Marijan Širovnik 30 Dragan Petković 30 Igor Petelinšek 30 Nenad Kardum 30 Jožef Liponik 30 Albin Šmigoc 30 Branko Munda 30 Janez Tašner 30 Zvonko Štopfer 30 Branko Petek 30 Franc Mlakar 30 Franc Sauer 30 Dušan Fridl 30 Marjan Rebernišek 30 Stanislav Jus 30 Milan Vogrinec 30 Alojz Fric 30 Franc Irgl 30 Miran Krajnc 30 Bojan Brence 30 Jožef Premzl 30 Anton Mohorko 30 Anton Zajc 30 Franc Brenčič 30 Alojz Gašparič 30 Ivan Kmetec 30 Drago Hunjet 30 Dušan Krajnc 30 Janez Toplak 30 Zlatko Intiher 30 Irena Širovnik 30 Gorazd Fišer 30 Slavko Ljubec* 30 Zdenka Ornik 40 Lidija Kosi 40 Rajko Kosi 40 Danilo Majcen 40 Anton Drevenšek 40 Miran Pešl 40 Srečko Mlakar 40 Marija Vindiš* 40 Jožefa Korez* 40 Neža Cafuta* 40 Talum Servis in inženiring Daniel Bezjak 10 Mihael Hameršak 20 Branko Potočnik 30 Darko Krajgar 30 Danilo Muzek 30 Branko Kosec 30 Janez Rajh 30 Janez Rakuša 30 Viktor Lesjak 30 Ernest Kupčič 30 Danilo Preac 30 Branko Petek 30 Stanislav Matjašič 30 Franc Čagran 30 Jožef Mlakar 30 Franc Rihtarič 30 Janez Kiseljak 40 Talum Inštitut Milorad Lazić 30 Majda Rola 30 Majda Turk 40 Talum Izparilniki Stanislav Kornet 20 Daniel Veg 30 Robert Tibaut 30 Vargas-Al Boris Kuhar 10 Ljubo Kaučič 10 Jožef Belec 10 Mitja Gorinšek 10 Branko Primožič 30 Jožef Murata 30 Danilo Hertiš 30 Silvo Čeh 30 Frančiška Zajšek 40 Jernej Plavčak* 40 Ekotal Vlasta Škerget 10 Silva Zelenik 20 Mirko Tikvič 30 Zdravko Klaneček 30 Mirko Šoštarič 30 Milan Kmetec 30 Branko Vinkler* 40 Vital Dušanka Kovačević 30 Karolina Zajšek 30 p *Sodelavci, ki so se že upokojili. JUBILANTI Čestitamo Talumovim jubilantom ALUMINIJ številka 11, stran 6 Zlati metulji Drago Švagan za življenjsko delo PE Aluminij Drago Švagan se je v tovarni zaposlil leta 1976 kot metalurški tehnik. Kot pri- pravnik in še prej štipendist Taluma se je zaposlil v TOZD-u Proizvodnja alu- minija in se v času pripravništva podrobno seznanil s tovarno in elektroliznim procesom. Prvi dve leti je opravljal delovne naloge tehnologa in nadzornika vzdrževanja v elektroliznih halah A in B ter vodje izmene v hali B. Sodeloval je pri projektu MPPAl1, pri katerem se je seznanil s postopki dela. Znanja in bogate izkušnje, pridobljene pri projektu, je kasneje s pridom uporabljal pri procesu obnove peči. Leta 1988 je sodeloval pri rekonstrukciji celotne elektrolizne hale B in posledično pri spremembah v proizvodnji anod – tudi v hali B je bila namreč uvedena tehnologija predpečenih anod. Po letu 1993 je opravljal naloge vzdrževalca in planerja elektroliznih peči v halah B in C, za- pisal pa je tudi vsa potrebna navodila za postopke obnove elektroliznih peči. Sodeloval je tudi pri projektu MPPAl2, pri katerem je nadziral vgradnjo elek- troliznih peči. Odgovoren je bil za vgradnjo katodnih omar, obzidavo, phanje in montažo anodne nadgradnje ter za pripravo peči za zagon. V letih 2007 in 2008 je sodeloval pri izklopu in razgradnji elektroliznih peči v hali B. Po reor- ganizaciji je postal nadzornik in koordinator vzdrževanja, te delovne naloge pa opravlja še danes. V tem času se je obseg njegovih delovnih nalog razširil še na področje anodne mase, saj nadzira vzdrževanje Riedhammerjevih in indukcijskih peči. Drago Švagan aktivno sodeluje na področju inovativnosti in je dobitnik zlate- ga priznanja za inovacijo s področja vzdrževanja in srebrnega priznanja Go- spodarske zbornice Slovenije. Odkar se je zaposlil v našem podjetju, je tudi aktiven član Pihalnega orkestra Talum. Svoje delo opravlja vestno, natančno in odgovorno. V štiridesetih letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje, s katerimi je kos še tako zahtevnim tehničnim izzivom. Vedno je pripravljen sodelovati ter svoja znanja in izkušnje prenašati na mlajše sodelavce. Zaradi svojih osebnostnih lastnosti in strokovnosti je med sodelavci zelo cenjen. Janez Kiseljak za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih Talum Servis in inženiring Janez Kiseljak je bil Talumov štipendist, leta 1977 pa se je kot strojni tehnik v tovarni tudi zaposlil. Po opravljenem pripravništvu in odsluženem vojaškem roku je pet let opravljal delovne naloge konstruktorja na področju razvoja proizvodnje aluminija. Specializiral se je za konstruiranje tehnoloških vozil, ki so se uporabljala v elektrolizah A in B ter v anodni masi. Njegova prva večja naloga je bila povezana s konstruiranjem kesona na tovornjaku za prevoz anodne mase. Aktiven je bil tudi v mladinski organizaciji, leta 1981 pa je pre- vzel vodenje sindikalne organizacije v TOZD-u Proizvodnja aluminija. V na- slednjem obdobju je opravljal delo nadzornika vzdrževanja vozil v TOZD-u Proizvodnja aluminija. V času modernizacije proizvodnje je vzpostavil sistem črpanja aluminija z vozili Hendre v elektrolizah B in C. Svoje delo je kot teh- nolog nadaljeval v DE Vzdrževanje in kasneje prevzel vodenje vzdrževanja tehnoloških vozil. Leta 2000 je bila v skupini, ki jo je vodil, izvedena celovita obnova šestih vozil za prevoz tekočega aluminija, kasneje pa obnova treh vozil za prevoz anod in zagon novih vozil za prevoz anodnih blokov Tech- mo. V obdobju reorganizacije skupine Talum je prevzel delo tehnologa v skupini Servisno vzdrževanje v družbi Talum Servis in inženiring. Ko je začel delovati Svet zaposlenih skupine Talum, je bil izvoljen za predsednika sveta, funkcijo pa zdaj opravlja že drugi mandat. V štiridesetih letih službovanja je Janez Kiseljak v skupini Talum z uspešnim in kreativnim delom na področju vzdrževanja tehnoloških vozil v procesu pridobivanja aluminija in skrbi za sodelavce v okviru delavskih predstavništev pustil pomemben pečat. FOTO: STANKO KOZEL ZLATI METULJI ALUMINIJ številka 11, stran 7 Slavko Vek za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih PE Upravljanje z energijo Slavko Vek se je v tovarni zaposlil leta 1986. Vse do danes opravlja delov- ne naloge, povezane s področjem vzdrževanja elektroenergetskih naprav v celotni industrijski coni Talum, že več kot 20 let pa je vodja skupine za vzdrževanje visokonapetostnih naprav v PE Upravljanje z energijo. Področje njegovega dela zajema organiziranje, koordiniranje in usposa- bljanje zaposlenih v družbah skupine Talum in zunanjih izvajalcev, vzdr- ževanje in razvoj kompletnih transformatorskih postaj, transformatorjev in usmernikov za elektrolize, glavnih vstopnih transformatorjev za indu- strijsko cono Talum, naprav za zasilno napajanje kritičnih porabnikov z električno energijo (parni generatorji in dizelski agregati), visoko- in sre- dnjenapetostnih kabelskih povezav med transformatorskimi postajami, meritev porabe električne energije za vse porabnike itd. Z znanjem, pri- dobljenim z delom in z aktivno vlogo pri vseh investicijskih in razvojnih projektih s področja elektroenergetike, s požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo, inovativnostjo in entuziazmom ključno prispeva h kakovostnemu in ce- lovitemu obvladovanju tega področja na celotnem območju industrijske cone Talum. Njegova vloga pri izvedbi projektov je še posebej pomembna v zadnjih nekaj letih, ko smo po daljšem času ponovno začeli z obsežnimi vlaganji v posodobitev elektroenergetskih naprav oziroma infrastrukture, kot so izgradnja nove transformatorske postaje TP9 za potrebe PE Ulitki, celovita posodobitev več kot 60 let starega glavnega vstopnega stikališča za Talum, zamenjava enega glavnih vstopnih transformatorjev za indu- strijsko cono Talum, ki deluje že od leta 1953, izgradnja nove transforma- torske postaje TP11 za PE Rondelice. Slavko Vek se, kadar koli je treba, ne glede na uro dneva, takoj odzove in opravlja intervencije ter tako skrbi za nemoteno razpoložljivost elek- troenergetske opreme in infrastrukture. Svoja bogata znanja in izkušnje na usposabljanjih prenaša na mlajše sodelavce in jih s spodbujanjem in dobrim vzgledom motivira za delo. S tem jih navaja na samostojno stro- kovno delo na vseh področjih elektroenergetike, kar je pomembno za kontinuiteto kakovosti opravljenega dela. S svojimi predlogi, predvsem na področju tehnike in tehnologije ter delovnih sredstev za elektroenergeti- ko, pomembno vpliva na razvoj PE Upravljanje z energijo in posledično celotne skupine Talum, pa tudi drugih podjetij v industrijski coni Talum. Sergej Donaj za uspešno delo v zadnjem letu oziroma zadnjih nekaj letih PE Livarna Sergej Donaj se je v tovarni zaposlil leta 1990. Preizkusil se je v različ- nih delovnih nalogah, povezanih z ulivanjem aluminija v livarni gnetnih zlitin. Pri delu izstopa s svojo prizadevnostjo, samoiniciativnostjo, nad- povprečnimi rezultati, naklonjenostjo do pozitivnih sprememb in pri- pravljenostjo pomagati sodelavcem. V obratu litja gnetnih zlitin je bilo v tem času veliko organizacijskih in tehnoloških sprememb, pri katerih je nadgrajeval svoja znanja in si pridobil veliko izkušenj. Prav zaradi tega ter zaradi vestnosti in zanesljivosti je bil nepogrešljiv pri vsaki delovni nalogi, med sodelavci pa cenjen in spoštovan. Sergej Donaj s tem doka- zuje, da lahko posameznik s svojo učinkovitostjo v uigranem delovnem timu prispeva h kakovostni izvedbi delovnih nalog in uspešnosti celotne poslovne enote. p ALUMINIJ številka 11, stran 8 Združenje European Aluminium je bilo ustanovljeno leta 1981 in je »glas aluminijske industrije v Evropi«. Združuje proizvajalce in prede- lovalce aluminija ter skrbi za prepoznavnost pomena panoge in sku- pen nastop pri Evropski komisiji in drugih zakonodajnih odločevalcih. Združenje je divizijsko organizirano, vsaka divizija ima svojega predse- dnika in podpredsednika. Divizije dvakrat letno na srečanjih oblikujejo glavne aktualne teme svojega področja in jih posredujejo v nadaljnjo obravnavo na krovno raven. Profesionalni del združenja nato imenuje skupino, ki te aktualne vsebine predstavi pristojnim evropskim komi- sarjem. Talum je član divizije za primarno proizvodnjo aluminija. Ta trenutek je po besedah Zlatka Čuša pri primarnem delu zelo pomembna bodo- ča zakonodaja o trgovanju z direktnimi in indirektnimi izpusti CO 2 . V obdobju 2021–2030 bo uveljavljena 4. shema trgovanja s kuponi CO 2 in zelo pomembno bo, kako bo definiran mehanizem za kompenzacije. Proizvajalci primarnega aluminija so kot velik porabnik energije obre- menjeni z velikimi izdatki za te kupone, zato se združenje zavzema za primeren mehanizem kompenzacij. »Vzdušje je na krovni ravni še vedno optimistično, čeprav so predvidene rasti manjše, kot so bile v preteklosti, še vedno pa govorimo o rasti,« vzdušje med člani združenja povzema Zlatko Čuš. Žal pa ni enako v diviziji za primarno proizvodnjo aluminija, v kateri je zaradi posledic potencialnega pomanjkanja glinice na trgu, ki so jih povzročila geopo- litična trenja, in posledično velike nestabilnosti v tej proizvodnji čutiti precejšnjo negotovost. p Član uprave dr. Zlatko Čuš podpredsednik v združenju European Aluminium Na jesenskem srečanju generalne skupščine evropskega združenja aluminijske industrije European Aluminium v Bukarešti je bil član uprave dr. Zlatko Čuš imenovan za podpredsednika divizije primarna proizvodnja aluminija. Dr. Čuš bo svoj dveletni mandat nastopil 1. januarja 2019. Delegati oziroma člani združenja so izvolili tudi novega predsednika divizije, in sicer je predsednik postal dozdajšnji podpredsednik Eigil Madsen iz Hydra. NATAŠA VODUŠEK FRAS FOTO: STANKO KOZEL UPRAVA Dr. Zlatku Čušu čestitamo za imenovanje, ki je prizna- nje tako za Talum kot tudi za Slovenijo in njen položaj v po- membnem evropskem združe- nju. ALUMINIJ številka 11, stran 9 Ogled skupine TPV O skupini TPV Skupina TPV je organizirana v tri divizije, deluje predvsem na področju avtomobilske industrije. Zaposlujejo več kot 1200 sodelavcev, imajo šest poslovnih enot, eno tudi na Ptuju. V Veliki Loki so nam predstavili sku- pino, njene dosežke, poslovanje, organiziranost, vizijo, strategijo druž- be, delo z zaposlenimi in seveda inovativno dejavnost, kot jo razvijajo. Zaposleni Pri delu z zaposlenimi delajo interne raziskave, proučujejo klimo, za- vzetost in energijo organizacije na podoben način, kot to počnemo v skupini Talum. Izjemen je delež zavzetih zaposlenih, ki znaša kar 44 odstotkov. Kot so pojasnili, so zavzetost v zadnjih dveh letih povečali predvsem z delom z vodji. Letni razgovori so njihova stalnica, saj jih opravijo kar s 94 odstotki zaposlenih. Razvit imajo tudi model kompe- tenc, ki so ga razvijali več let. Zavedajo se, da so motivirani, zadovoljni in zavzeti zaposleni ključ do uspeha. Inovativnost Na področju inovativnosti dosegajo dobre rezultate. V šestih letih so prišli z 0,9 predloga na zaposlenega na 2,9 predloga na zaposlenega sodelavca na leto. Ključna stebra inovativnosti sta interni proces inovi- ranja in globalni pristop. Inovacijski zemljevid sestavljajo netehnološke novosti in tehnološke inovacije. Proces inovativnosti se začne s pobudo in nadaljuje z izboljšavo, pa tudi izumi jim niso tuji. Avtomatsko vodeno vozilo Izjemno ponosni so na svoje avtomatsko vodeno vozilo Optimatik 160 AGV (Automated Guided Vehicles), ki je v celoti, od ideje do izdelave, plod njihovega dela. Kako vozilo deluje v praksi, smo si ogledali, ko so nas popeljali po proizvodnji in nam predstavili svoj proizvodni pro- gram. Letos so prejeli kar osem nagrad za inovativnost. Njihova inova- cija je prejela eno izmed desetih zlatih priznanj na ravni države; prejeli so tudi priznanje za najboljšo inovacijo po mnenju javnosti. Avtomatsko vodeno vozilo in navadni mali zvonček Sodelavke in sodelavci, ki so v letu dni posredovali najmanj šest pobud ali koristnih inovativnih predlogov, so na ekskurziji spo- znavali skupino TPV oziroma njihovo poslovno enoto v Veliki Loki. Skupina ima 60-letno tradicijo predvsem na področju avtomobil- ske industrije. Kot so sami povedali, vsak dan naredijo 20 km va- rov; letno proizvedejo več kot 40 milijonov komponent. LILIJANA DITRIH NATAŠA VODUŠEK FRAS FOTO: NATAŠA VODUŠEK FRAS, TPV INOVATIVNOST ALUMINIJ številka 11, stran 10 Ogled Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Drugi del naše ekskurzije je bil namenjen obisku Botaničnega vrta Uni- verze v Ljubljani, naše najstarejše znanstvenoraziskovalne in izobraže- valne ustanove, saj njegovi začetki segajo v leto 1810. Vodja botanič- nega vrta nam je predstavil njegov razvoj skozi čas in Slovenijo kot botanično izjemno deželo, nas seznanil z zgodbo o navadnem malem zvončku, nam predstavil endemitske rastline. Sprehodili smo se po par- ku in ob vsaki skupini rastlin poslušali razlago. Najdlje smo se zadržali v tropskem rastlinjaku. Izjave udeležencev V nadaljevanju objavljamo izjave udeležencev o programu ekskurzije in predlogih, kako še več sodelavcev pritegniti k podajanju inovativnih predlogov. Boštjan Podhostnik, PE Ulitki Strokovna ekskurzija je znova dokaz, da Slovenija kljub svoji majhnosti skriva različne bisere, od tehnologije do botanike, ki se jih da uspešno povezati v strokovnem ogledu. S podajanjem inovativnih predlogov, is- kanjem rešitev in sodelovanjem nam je vsem lažje. Vzdušje je boljše, pa še nagrajeni smo. Ogledi drugih podjetij, ki se soočajo s podobnimi izzivi kot naše, so dobra popotnica za nove inovativne ideje. Anton Peršuh, PE Aluminij Obiski uspešnih podjetij so dobra priložnost za spoznavanje, kako se iz- zivov inovativnosti lotevajo drugi. Inovativni predlogi pomenijo prihra- nek časa in denarja. Spoznali smo, da imajo v TPV podoben sistem kot pri nas. Svoje sodelavce tudi na podlagi izkušenj s strokovnih ekskurzij spodbujam k sodelovanju. Stanislav Pulko, Talum Servis in inženiring Program strokovne ekskurzije je bil dober, name pa je še poseben vtis naredila inovativna rešitev avtomatsko vodenega vozila AGV . Verjamem, da bi AGV-je lahko uporabili tudi v nekaterih delih naše proizvodnje. V drugem delu ekskurzije je bil najbolj zanimiv tropski vrt, v katerem smo zaključili obisk Botaničnega vrta. Verjamem, da imamo vsi sodelavci pri svojem delu številne priložnosti za podajanje novih inovativnih rešitev. Janez Toplak, PE Rondelice V TPV so nam pripravili odlično predstavitev svojega dela. Posebej do- bra se mi zdi preglednost sistema inoviranja. Inovativni predlog lahko ves čas spremljaš in vidiš, kaj se z njim dogaja. To je dobro, saj lahko ob spremenjenih okoliščinah določen predlog, ki ni aktualen ta trenutek, postane še kako aktualen v nekem drugem času. Valerija Drevenšek, PE Ulitki Največji vtis je name naredila robotizacija v tovarni, predvsem hitrost ro- botov. Proizvodnja je čista, čutiti je bilo dobre odnose med sodelavci. Za drugi del strokovne ekskurzije bi si morda želela bolj adrenalinsko dožive - tje. Svojim sodelavcem pa predlagam, da pri podajanju inovativnih predlo- gov naj ne bodo »skrite miške«, temveč naj svoje predloge jasno povedo. p Za svinec (lat. plumbum, Pb), ki spada med težke kovine, veljajo v evrop- ski in slovenski zakonodaji številne omejitve. Ne glede na to, ali se svinec pojavlja kot nečistoča ali ga legiramo za določene specialne zlitine, velja za ta element pet omejitev, ki so navedene v različnih področnih zakono- dajah. Najprej velja omejitev prisotnosti svinca kot nevarne snovi v električni elektronski industriji, kot jo predpisuje direktiva 2011/65/EU, in sicer na maksimalno 0,1 odstotka. Pri nekaterih izjemah se lahko svinec kot legirni element pojavi v največ 0,4 odstotka, vendar nameravajo Direktivo EU 2018/740 decembra 2019 spremeniti. Nadalje velja omejitev prisotnosti svinca v izrabljenih vozilih (Direktiva 2000/53/ES), pri čemer je svinec v nekaterih zlitinah lahko prisoten v največ 0,4 odstotka. Tudi ta direktiva bo revidirana, in sicer junija 2019 in nato še junija 2022, odvisno od specifičnosti izdelkov. Tretji sklop zakonodaje, ki se nanaša na prisotnost svinca, je Uredba (ES št. 1272/2008) o razvrščanju, označevanju in pakiranju in temelji na glo- balno usklajenem sistemu Organizacije združenih narodov. Njen namen je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja in okolja ter prosti pretok snovi, zmesi in izdelkov. Izdelek z več kot 0,3 odstotka vsebnosti svinca bo treba označiti kot strupen za razmnoževanje (kat. 1A). Četrti sklop zakonodaje je uredba REACH (ang. registration, evaluation, authorisation and restriction of chemicals, slov. registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij), pri čemer se je svinec pojavil na seznamu snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost. Če je vsebnost svinca več kot 0,1 od- stotka, je potrebna komunikacija v nabavni verigi, notifikacija pri več kot 0,1 odstotka in več od 1 tone na leto oddaje na trg. Za vsebnosti svinca pri koncentracijah, večjih od 0,3 odstotka, pa bo po vsej verjetnosti potrebna avtorizacija pri Evropski agenciji za kemikalije v Helsinkih (ECHA), ven- dar o tem na evropski ravni poteka še diskusija. Kot zadnji sklop zakonodaje, v kateri se pojavlja svinec z omejitvijo, je embalaža in odpadna embalaža (direktiva 94/62/EU), pri čemer vsota svinca v družbi s kadmijem, živim srebrom in šestvalentnim kromom ne sme presegati 0,01 odstotka. Na Talumov proizvodni program imajo omejitve prisotnosti svinca ne- posreden in posreden vpliv. Revidirati bo treba tudi nekatere standardne sestave, v katerih so trenutno še dovoljene višje koncentracije svinca. Vsebnost svinca v odlitih šaržah spremljamo in je pod nadzorom. Dober nadzor nad recikliranim aluminijem v kombinaciji s primarnim nam omo- goča zagotavljati ustrezno sestavo ne glede na vse postavljene omejitve tudi v prihodnje. p Omejitve prisotnosti svinca v aluminiju DR. MARKO HOMŠAK SISTEMI UPRAVLJANJA ALUMINIJ številka 11, stran 11 Okroglo mizo Varno delo pri vzdrževanju je vodil mag. Mihael Hameršak, di- rektor družbe Talum Servis in inženiring. Zaključki okrogle mize, na kateri so so- delovali odgovorni za vzdrževanje v podjetjih in predstavniki pristojnih državnih institucij, so, da so razmere na področju varnosti pri vzdrževalnih delih v Slove- niji relativno dobre, iz leta v leto je opazen trend izboljšanja. Glede poškodb pri delu se opaža večje tveganje za nastanek poškodbe pri vzdrževalcih na začetku in proti koncu delovne kariere. Uvedeni standardi (OHSAS, IATF) ugodno vplivajo na raven varnosti pri vzdrževalnih delih v podjetjih. Ključno za obvladovanje varnosti pri delu je izobraževanje tako s področja varnosti pri delu kakor tudi s samega strokovnega področja. Ob tem je nujno, da imajo vzdrževalci na razpo- lago sodobno in redno pregledano delovno opremo in da dosledno uporabljajo predpisana osebna zaščitna sredstva. Drugi dan posvetovanja je bila osrednja pozornost namenjena predstavitvi zmagovalnih nalog natečaja za izbor najboljše diplomske naloge, najboljšega projekta, najboljše inovacije in najboljšega prak- tičnega izobraževanja s področja vzdrževanja za leto 2018. V kategoriji projekti je bil za najboljšega izbran projekt Meritev nivoja taline na vozilu za transport tekočega aluminija študenta Višje šole Ptuj Domna Zelenka, ki je v Talumu opravljal prakso. Mentor pri nalogi je bil naš sodelavec Robert Štrafela iz PE Aluminij. Domen Zelenko je na Otočcu v sliki in besedi predstavil izboljšavo, ki je že uvedena v našo proizvodnjo. Čestitamo študentu in mentorju! p Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Glavni temi letošnjega Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije, ki je na Otočcu potekalo 18. in 19. oktobra, sta bili varno delo pri vzdrževanju ter vitka proizvodnja in vzdrževanje. Med aktivnimi udeleženci posvetova- nja smo bili tudi letos sodelavci skupine Talum. NATAŠA VODUŠEK FRAS FOTO: MAG. VLASTA STOJAK, VIKTOR JEMEC POSVETOVANJE NAPOVEDNIK DOGODKOV IN OBISKOV Ne zamudite December 2018 2. 12. Koncert ob 70. obletnici Moškega pevskega zbora 7. 12. Srečanje s sodelavci, ki so se upokojili v letu 2018 17. 12. Božičkovanje za otroke naših zaposlenih 23. 12. Koncert ob 70. obletnici Pihalnega orkestra Talum ALUMINIJ številka 11, stran 12 Usposabljanja kot strateško orodje Kompetenčni centri pomenijo pomembno investicijo in spodbudo de- lodajalcem, da usposabljanja uporabijo kot strateško orodje. V KOC MAT je sodelovalo 20 podjetij, od tega 18 panožnih podjetij, vsa s po- dročja metalurgije in kovinskopredelovalne industrije. Povezovanje Partnerska podjetja ugotavljajo, da so za nadaljnji razvoj slovenske me- talurgije nujne povezave v poslovne skupine, mreže, verige in grozde, saj je strateško povezovanje, mreženje podjetij in ustvarjanje baze iz- jemno pomembno pri ustvarjanju dodane vrednosti in konkurenčne prednosti na trgu. Temeljne kompetence ključnih profilov zaposlenih Namen projekta KOC MAT je bil opredeliti temeljne kompetence ključnih profilov zaposlenih v podjetjih v partnerstvu in jih razviti v smeri, da bodo zaposleni uspešno obvladovali razvoj naprednih kovin- skih materialov za zahtevne aplikacije. Z vzpostavitvijo kompetenčnega centra so bili na novo zasnovani kompetenčni profili ključnih poklicev v metalurgiji ter izvedena usposabljanja zaposlenih za doseganje večje uspešnosti in učinkovitosti pri delu in prispevka k razvoju podjetja. Glavna aktivnost, ki je bila na voljo vključenim podjetjem, je bila torej izvedba usposabljanj za zaposlene in obiski podjetij, s tem pa deljenje znanja in izmenjava praks med sodelujočimi podjetji. Ogled Taluma Naši zaposleni so obiskali zaposlene v podjetju Impol (7 udeležencev), Skupini SIJ (5 udeležencev) in Štore Steel (3 udeleženci). Proizvodnjo v Talumu so si 24. oktobra ogledali predstavniki podjetij Skupine Impol, podjetij Alumero, Alumat, Swatycomet (oziroma od oktobra Weiler Abrasives) in Skupine SIJ. Ogledali so si proizvodnjo v poslovnih eno- tah Aluminij, Livarna, Rondelice in Ulitki. Usposabljanja V okviru KOC MAT so potekala tudi usposabljanja Poslovna simulacija in uspešnost sodelavcev (12 udeležencev), Od dobrega do izjemnega vodje v proizvodnji (17 udeležencev) in usposabljanje Siemens Simatic TIA Portal 1 in 2 (3 udeleženci). Izvedeno je bilo tudi interno usposabljanje v PE Ulitki, v katero je bilo vključenih 61 udeležencev iz PE Ulitki, Servisa in inženiringa in Izparilnikov. Predstavljenih je bilo več področij, pomembnih za po- znavanje celotnega procesa (metalurgija je kuhinja, vitka proizvodnja in kakovost v proizvodnji ulitkov, razvoj procesa novega proizvoda). p Projekt KOC MAT je zaključen V skupini Talum smo bili vključeni v Kompetenčni center za razvoj materialov kot končnih produktov (KOC MAT). Projekt je trajal od 1. junija do 31. oktobra 2018, sofinancirala pa sta ga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. MATEJA HERGULA KNEŽEVIĆ FOTO: NATAŠA VODUŠEK FRAS PROJEKT ALUMINIJ številka 11, stran 13 Kaj je poslovna igra Obstajajo tudi tako imenovane poslovne igre, študije primerov, pri kate- rih na podlagi določene zamisli, scenarija rešujemo zapletene poslovne probleme, pa naj gre za strateško razmišljanje, delovanje v krizni situaci- ji, novo kulturo organizacije, nove razvojne usmeritve itd. Namen iger Igre so lahko namenjene na primer: razvoju strateškega razmišljanja, komunikaciji v skupini, delu pod pritiskom (pomanjkanje časa, virov, in- formacij ipd.), spreminjanju vzorcev, spoznavanju poslovnih modelov. S pomočjo študije primera rešujemo zapletene probleme. Rešitve, ki jih izberemo, so lahko pravilne, lahko pa tudi takšne, ki bi v realni situaciji pripeljale do propada podjetja. Vodenje igre je zahtevno Vodenje takšne igre, moderiranje, je izredno zahtevno, saj nikoli ne mo- remo vnaprej predvideti, kako se bo igra razvijala, kako bodo udeleženci sodelovali. V igri poleg moderatorja velikokrat sodelujejo tudi opazoval- ci, ki pozorno spremljajo, kako se skupine organizirajo, kako si porazde- lijo vloge, kako se odločajo. Po končani igri vedno sledi podrobna ana- liza, ki jo usmerja moderator, svoja opažanja pa podajo tudi opazovalci. »Case study competition« Naše podjetje vsako leto pošlje ekipo mlajših sodelavcev različnih pokli- cev, iz različnih delovnih okolij na Case study competition, ki ga izvaja IEDC – Poslovna šola Bled. Dosedanji udeleženci so se vedno vrnili navdušeni nad novo izkušnjo, znanji, ki so jih pridobili. Poslovne igre uporablja pri svojem delu tudi poslovni odbor. Nazadnje smo s pomo- čjo igre Digital shift opredeljevali strateške usmeritve na področju dela z zaposlenimi. Hangar Zadnja ekipa naših sodelavcev je v sklopu izobraževanja igrala angle- ško licenčno igro Hangar. Vsi udeleženci v štirih skupinah so bili zelo zavzeti, željni doseči dober rezultat. Analiza igre je pokazala, da sta dve ekipi delali izrazito sistematično, strukturirano, dve ekipi pa sta veliko več improvizirali. Pojavili sta se dve šibki točki – premalo predpriprav in slabo upravljanje časa. Kljub temu so vse ekipe nalogo uspešno končale. Raziskave so pokazale, da resne poslovne igre pripomorejo k večji učinkovitosti učenja. p Poslovne igre kot oblika učenja Ko slišimo besedo igra, najprej pomislimo na otroke pri igri. Igramo pa se radi tudi odrasli, tudi učimo se lahko z igro. Igre so lahko na- menjene zabavi, utrjevanju timskega duha, tekmovanju. Med takšne spadajo zadnja leta zelo popularne sobe za pobeg, timbildingi v naravi, z znanimi športniki, adrenalinski izzivi, lov po mestu in še in še. LILIJANA DITRIH FOTO: LILIJANA DITRIH IZOBRAŽEVANJE ALUMINIJ številka 11, stran 14 Tržno in razvojno naravnano podjetje Praznični november je v skupini Talum priložnost za pregled dosežkov minulega leta. Letošnje je »posebno« tudi zato, ker se zaključuje obdobje strategije 2015–2018, zaznamovale pa so ga tudi izjemno turbulentne razmere v aluminijski panogi. Kako uresničevanje iztekajoče se strategije ocenjuje predsednik uprave Marko Drobnič in kako se bomo v priho- dnjem srednjeročnem obdobju po njegovih napovedih soočali z izzivi trga, vam predstavljamo v tokratnem pogovoru. Predsednik uprave Taluma je prepričan, da je edina prava pot soočanje z izzivi, ki jih prinašajo trenutne razmere in okoli- ščine v panogi, usmerjenost v razvoj in h kupcu. Predvsem pa bomo morali biti hitri, prilagodljivi, neokorni, produktivni in spremembe dojemati kot gonilo razvoja. Pogovor z Markom Drobničem, predsednikom uprave Taluma NATAŠA VODUŠEK FRAS, LILIJANA DITRIH FOTO: STANKO KOZEL INTERVJU ALUMINIJ številka 11, stran 15 Končuje se obdobje strategije 2015–2018 – »donosnost z inovativ- nostjo«. Katere cilje, ki smo si jih zastavili, smo uresničili? Naj ob tej priložnosti spomnim na ključne strateške usmeritve, ki smo si jih zastavili, čeprav verjamem, da jih vsi vsaj v obrisih poznamo: usmerili smo se v povečevanje donosnosti naših programov na osno- vi primarnega in sekundarnega aluminija ter optimizacijo prodajne- ga portfelja livarniških proizvodov, v razvoj inovativnih izdelkov in storitev, kjer že dosegamo visoko dodano vrednost (rondelice, ulitki, uparjalniki) in v optimizacijo poslovnih procesov. Na prvih dveh po- dročjih smo aktivnosti uspešno izpeljali, kar se kaže v izboljševanju poslovnega izida, na tretjem področju pa moramo narediti še veliko. Rezerve vidim predvsem v pripravljenosti nas samih za spreminjanje in optimizacijo. Naša vizija je bila, da konec leta 2018 ostanemo v oz- kem krogu najučinkovitejših proizvajalcev primarnega aluminija – to drži. Da smo na področju rondelic uvrščeni med največje in tehno- loško najbolj napredne proizvajalce na svetu – to drži, saj smo naj- večji proizvajalec. Da rastemo na segmentu ulitkov, kjer smo uspešno usvojili visokotlačno litje, in da lahko kupcem ponudimo vse tri teh- nologije litja na enem mestu z vso potrebno razvojno podporo – tudi to drži. Gradimo tudi na lastnem razvoju in proizvodnji tehnološke opreme. To precej uspešno delamo za lastne potrebe na področju av- tomatizacije, robotizacije in industrializacije procesov in smo vse bolj prepoznavni tudi navzven. Zastavili smo si cilj, da vzpostavimo lastni raziskovalno-inovacijski center, ki ga sicer fizično še nismo, vendar v sodelovanju z zunanjimi partnerji in v povezavi z zunanjimi instituci- jami razvijamo nove materiale, proizvode in tehnološke rešitve. Razvoj in inovativnost ostajata temelj naše strategije! Poleg vsega navedenega smo, kot smo si zastavili pred tremi leti, ustvarili več kot 300 milijonov evrov prihodkov (letos jih bo približno 360 milijonov evrov) in se povzpeli na osmo mesto največjih slovenskih izvoznikov. V letu 2017 smo želeno dodano vrednost na zaposlenega precej presegli, letos pa se bomo zaradi razmer na trgu približali načrtovanim 40.000 evrom. Povečali smo donosnost programov. Če torej izhajam iz pregleda za- pisanih ciljev in njihove realizacije, moram zaključiti, da smo uspešno udejanjali strategijo. Uspešno smo udejanjali tudi strateške projekte, ki smo si jih zastavili. Pri razvoju procesa predelave in proizvodov na osnovi primarnega in odpornega aluminija smo veliko delali pri diferenciaciji obstoječih prodajnih programov. Tako na področju drogov, kjer smo zagnali novo homogenizacijsko peč in začeli z razvojem in proizvodnjo drogov s specifičnimi lastnosti, kot tudi na področju livarskih zlitin, kjer smo glede na razpoložljivost odpadnega aluminija in možnosti, ki smo jih imeli na prodajni strani, optimizirali področje proizvodnje in prodaje livarskih zlitin. Rezultat teh prizadevanj je optimizacija proizvodnje in prodaje v smeri tistih zlitin, pri katerih smo dobičkonosni, in opustitev tistih, kjer dobičkonosnosti ni. Uspelo nam je povečati obseg proizvo- dnje rondelic do ravni skoraj 40.000 ton letno, uresničili smo strateški projekt vzpostavitve visokotlačnega litja. Uspešno smo izvedli zelo pomemben projekt optimizacije in nadgradnje ključne energetske in- frastrukture. Kot sem že povedal, pa imamo rezerve še na področju racionalizacije poslovnih procesov. Zato smo to področje vključili tudi v prihodnjo strategijo in ga nadgradili z digitalizacijo, da bi lahko učinkoviteje op- timizirali naše procese. Pred nami je zasnova strategije po letu 2018. Kakšne so naše te- meljne strateške usmeritve za naslednja tri leta? Na čem bo pou- darek? Strategija je pripravljena. Ključno pri pripravi nove strategije je bilo, da smo tokrat v pripravo vključili večje število sodelavcev in naredili tudi parcialne strategije po posameznih programih. Tako bo poenotenje s strategijo ter s strateškimi cilji in aktivnostmi, ki nam bodo omogočili njihovo realizacijo, večje. Ključna strateška usmeritev je nadaljnje vi- šanje dodane vrednosti na ravni celotne skupine. Poudarki in aktivnosti bodo na trajnostnem razvoju, pa tudi na prenovi in optimizaciji poslovnih procesov in na digitalizaciji. Velik potencial vidim na področju razvoja z inoviranjem, in to na področju materialov, izdelkov in tehnologij. Ena ključnih prioritet je tudi razvoj zaposlenih za obvladovanje sprememb, kar nam narekuje zunanje okolje, ki je izjemno dinamično in nepredvidljivo, zato se moramo za obstoj hitro prilagajati in spreminjati ter to ustrezno obvladovati. Po obsegu prodaje bomo rasli na področju drogov, rondelic, ulitkov in – verjamem – tudi na področju uparjalnikov, ki jim s postopno prestavitvijo dajemo priložnost za neomejeno rast. Storitve servisa in inštituta bo treba v naslednjem obdobju v večini spet usmerjati na naše programe s ciljem, da skupaj s proizvodnjo dosežemo čim boljšo donosnost naših proizvodov na trgu. Za tri družbe skupine, ki niso neposredno povezane z aluminijem, pa ostajajo strateški cilji nespre- menjeni: več kot polovica prodaje mora biti dosežena na zunanjem trgu, donos teh storitev na zunanjem trgu pa mora biti primerljiv de- javnostim, v katerih te družbe delujejo. Pot, po kateri stopamo, je edina prava pot, ker nam omogoča večjo neodvisnost od okoliščin v panogi, na katere ne moremo vplivati.« » ALUMINIJ številka 11, stran 16 Pot, po kateri stopamo, je edina prava pot, ker nam omogoča večjo ne- odvisnost od okoliščin v panogi, na katere ne moremo vplivati. Na to nas opozarja situacija v zadnjem času. Na rast cen surovin in na bor- zne indekse ne moremo vplivati, lahko se jim le prilagodimo. Edina pot za zmanjševanje tega vpliva je torej v smeri rasti dodane vrednosti. Če ne bomo delovali tako, se pojavi resno vprašanje o prihodnosti. Zato moramo po tej poti. Biti moramo odprti za spremembe, se prila- gajati in zaupati v svoje odločitve. Poslujemo pozitivno. Na kaotične razmere na surovinskem trgu smo se hitro odzvali. Kaj vse še lahko storimo, da bomo še bolj od- porni na turbulence v aluminijski industriji? Kaotične razmere v panogi niso posledica fizičnega trga, temveč dru- gih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. To pomeni, da lahko le hitro odreagiramo, se hitro prilagodimo, spremenimo in posledice ublaži- mo, če že ne popolnoma odpravimo. Tokrat smo hitro odreagirali tam, kjer so bile razmere najbolj kritične – pri cenah surovin za proizvo- dnjo primarnega aluminija, predvsem glinice. Zmanjšali smo dobave in s tem tudi proizvodnjo v elektrolizi. Kaj še lahko naredimo? Dolgo že govorim, navajam, opozarjam na dejstvo, da bo proizvodnja alumi- nija v Evropi zaradi okoliščin in vplivnih dejavnikov relativno obču- tljiva. Mi sami lahko ta vpliv zmanjšamo le tako, da bomo povečevali dodano vrednost naših izdelkov. Zato naše strateške usmeritve že od leta 2012 ciljajo v tej smeri. Nujne so torej nadaljnje strukturne spre- membe, po vrednostni verigi bližje končnemu proizvodu. Tako bomo manj občutljivi na surovinski del oziroma na dejavnike, ki vplivajo na proizvodnjo, ki je na začetnem delu vrednostne verige (cena surovin in energije, borzna cena aluminija). V preteklem obdobju smo uspe- šno zagotovili nadaljnjo predelavo polovice elektroliznega aluminija v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Zdaj nas čaka večji izziv: kako to zagotoviti še za preostalo polovico elektroliznega aluminija? Koraki bodo zaradi omejitev na trgih in v zmogljivostih manjši, prilagajanje ne bo enostavno, sploh če se bodo te turbulentne okoliščine nadalje- vale. In še odgovor na vprašanje, kako to narediti. Ključno bo, da se bomo ne samo pripravljeni hitro prilagajati in spreminjati, temveč da bomo to tudi izvajali. Razmere, s katerimi se soočamo v zadnjih mesecih, so izjemno dinamične. Stvari se postavijo na glavo v mesecu dni ali še manj. V preteklosti so bili ti cikli bistveno drugačni, daljši. Zato se nismo navajeni spreminjati, ker se nam v preteklosti ni bilo treba. To, da še vedno razmišljamo, da smo 20 ali 30 let delali na neki način in da je bilo dobro, kaže na dejstvo, kako se otepamo sprememb. Če bomo razmišljali tako, nas jutri ne bo več. Na tak način razmišljanja moramo čim prej pozabiti. Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija poslovnih procesov se pospešeno uvajajo. Ali je mogoče v prihodnje pričakovati tudi uvedbo kakšnih novih poslovnih modelov? Nadaljujemo po poti avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije. V poslovni model bomo še bolj izrazito vključevali načela trajnostnega razvoja na vseh treh ravneh (3P – people, planet, profit). Verjamem, da bomo z aktivnostmi, povezanimi s spreminjanjem poslovnega mo- dela v model »razvojnega dobaviteljstva« in vedno večje usmerjenosti h končnemu kupcu, dosegali še boljše rezultate. Na področju razvoja in raziskav beležimo vidne rezultate. Kako na- prej? Ali razmišljamo mogoče o uporabi 3D tiskanja pri nas v Talu- mu? Na področju razvoja in raziskav smo sami veliko naredili. Vključuje- mo se v različna partnerstva, tudi strateškorazvojno inovacijsko par- tnerstvo na področju materialov, kjer igramo zelo vidno vlogo na naci- onalni ravni. Vse to pomembno prispeva k aktivnostim, ki jih vodimo Biti moramo odprti za spremembe, se prilagajati in zaupati v svoje odločitve.« » ALUMINIJ številka 11, stran 17 na področju razvoja in raziskav. Usmerjeni smo v razvoj novih na- prednih aluminijevih zlitin, ki zagotavljajo boljše mehanske lastnosti, k razvoju površinskih zaščit za aluminijaste ulitke, kot so hidrofobni in antikorozivni premazi. Ne ukvarjamo se samo z razvojem alumi- nijevih zlitin. Aktivni smo tudi na področju jekel za delo v vročem – za izdelavo orodij za litje aluminija, kjer želimo izboljšati toplotne lastnosti, življenjsko dobo orodij in produktivnost. 3D tisk oziroma dodajalne tehnologije v Talumu uporabljamo že nekaj časa, predvsem v livarni ulitkov, kjer s 3D tiskom hitreje vizualiziramo ulitke z načrtov za izdelavo enkratnih form in jeder. Smernice avtomobilske industrije za izdelavo kompleksnejših aluminijastih ulitkov nas usmerjajo tudi v uporabo 3D tiska v orodjarstvu, v katerem bo ta način tiskanja postal stalnica za izdelavo hibridnih orodij za litje aluminija, izdelavo gravur in hladilnih/ogrevalnih kanalov v orodju. Vsekakor bomo tudi mi sto- pili na to pot razvoja. Brez partnerstev ne gre, pa naj bodo razvojno-raziskovalna ali kakšne druge narave. Katera so trenutno najpomembnejša in ka- tera še načrtujemo? Ključna so razvojna partnerstva in partnerstva s kupci. Izjemno po- membna so tudi strateškorazvojna inovacijska partnerstva s podjetji in institucijami znanja. Izkazuje pa se, da so prav partnerstva s kupci najpomembnejša. Takšna partnerstva nas privedejo do koristi tako za naše kupce kot za nas. V zadnjih letih so takšna partnerstva obrodila sadove, saj smo v redno proizvodnjo uvedli nove zlitine v rondeli- cah in livarni, naš pristop k razvojno-raziskovalnim aktivnostim pa je privabil nove kupce pri proizvodnji ulitkov. Naj se sliši še tolikokrat ponovljeno, a kupci so tisti, zaradi katerih smo tukaj! Zelo pomembna so tudi partnerstva z raziskovalnimi institucijami. Na tem področju imamo vzpostavljene dobre odnose, v zadnjem času pa želimo privabiti k sodelovanju še več raziskovalnih inštitucij, predvsem v smeri uporabnih raziskav in aplikativnega razvoja za gospodarstvo. S strategijo pametne specializacije Slovenije so se izoblikovala strate- škoinovacijska partnerstva, v katera se vključujejo podjetja s skupni- mi razvojno-raziskovalnimi usmeritvami, se povezujejo in izmenjujejo znanja. Talum je vključen v takšna partnerstva na področju razvoja materialov, krožnega gospodarstva, e-mobilnosti, pametnih tovarn. Pomemben je tudi skupni nastop podjetij s kovinskopredelovalnega področja za napovedovanje kadrov in kompetenc za prihodnost v Sloveniji. Kadri in kompetence nam bodo v prihodnje omogočali ra- zvoj in rast na zgoraj omenjenih področjih in partnerstvih. Na trgu dela je včasih veljalo, da delodajalec izbira delavce. Danes delavci, iskalci zaposlitve, izbirajo delodajalce. Katere so tiste stvari, ki Talum v očeh iskalca zaposlitve predstavljajo kot morebitnega zaželenega delodajalca? V Talumu smo lahko ponosni, da svojim sodelavcem omogočamo sta- bilno in urejeno delovno okolje, v katerem se lahko strokovno in oseb- no razvijajo. Ob znanju je skrb za zdravje in dobro počutje sodelavcev ena pomembnejših usmeritev. Neprestano skrbimo za izboljševanje delovnih razmer in za preventivne aktivnosti na področju zdravega na- čina življenja. Omogočamo različna brezplačna cepljenja, na razpolago so počitniške kapacitete, številne aktivnosti pripravljamo tudi za otroke naših sodelavcev, plačujemo premijo kolektivnega dodatnega pokojnin- skega zavarovanja in še bi lahko našteval. Največjo težo pri ohranjanju zadovoljstva zaposlenih pa imajo medosebni odnosi. Za to si je vredno in treba prizadevati! Svoje napore bomo še morali usmerjati v spod- bujanje odprtosti, sodelovanja, povezovanja, spoštovanja in zaupanja drug do drugega, vendar sem prepričan, da imamo v Talumu tudi na tem področju prednosti pred številnimi drugimi delodajalci. Ker imam kot predsednik Združenja za kovinske materiale in nekovine pri GZS vpogled v delovanje podjetij v panogi, pa vem tudi, kje smo pozicio- nirani kot skrben in odgovoren delodajalec ter kakšno raven in kakšen Naj se sliši že tolikokrat ponovljeno, a kupci so tisti, zaradi katerih smo tukaj!« » ALUMINIJ številka 11, stran 18 model plačne politike imamo glede na druga podjetja vzpostavljen. Pri socialnem dialogu na ravni med upravo in sindi- katom je v zadnjem letu večkrat prišlo do »iskrenja«, nepripravljenosti za pogovor, razumen dogovor o plačah. Kako nadaljevati dialog, da bo v korist tako delodajalca kot zaposlenih? Če ima »iskrenje« osnovo v kritični in ne kriticistični in populistični analizi razmer, okoliščin in vplivnih de- javnikov na naše poslovanje, je koristno. In v takšnem primeru je dialog zaželen in nujen. Verjamem, da smo in da bomo v skupini Talum vedno pripravljeni na ta kritični dialog. Nenazadnje tudi vse aktivnosti, ki jih izvajamo na področju odnosa do sodelavcev, kažejo na to, kako v skupini delujemo. Talumovci smo zavzeti, čutimo pripadnost, smo mo- tivirani, inovativni. Kako bo uprava prispevala, de- lovala, da bomo takšni ostali še naprej in da bomo »skupaj zmogli še več«? Še naprej moramo verjeti in razvijati te štiri lastnosti: zavzetost, pripadnost, motiviranost in inovativnost. To je recept za uspeh! Da bo naša pot še lažja, pa moramo živeti še kulturo povezovanja in sodelovanja med sabo. Vzpostaviti moramo kulturo razvojno-tr- žne miselnosti. Čim prej moramo ponotranjiti, da je zmožnost spreminjati se recept za razvoj in ne nepo- trebna motnja v procesu. Trdno verjamem, da smo talumovke in talumovci tega sposobni! p V Talumu smo lahko ponosni, da svojim sodelavcem omogočamo stabilno in urejeno delovno okolje, v katerem se lahko strokovno in osebno razvijajo. Ob znanju je skrb za zdravje in dobro počutje sodelavcev ena pomembnejših usmeritev.« » ALUMINIJ številka 11, stran 19 MOJ DELOVNI DAN Izbral sem pravi poklic Poklic kemijskega tehnika sem izbral čisto slučajno. Sošolec se je vpisal v šolo v Rušah in tako sem se tudi sam odločil, da mu sledim. Danes vem, da sem izbral pravi poklic, saj svoje delo opravljam z veseljem. V času šolanja sem postal Talumov štipendist in v tovarni sem opravljal tudi obvezno po- čitniško prakso. Star sem bil petnajst let in tovarna je name naredila velik vtis. Zaradi njene velikosti sem čutil strahospoštovanje. Leta 1981 sem prišel v tovarno kot pripravnik in začel opravljati delovne naloge v laboratoriju za preiskavo glinice. Sledilo je služenje vojaškega roka, nato pa redna zaposlitev v obratnem laboratoriju za preiskavo glinice. Kasneje so me premestili v laboratorij za mehanske preiskave v PE Rondelice, a sem bil zaradi zdravstvenih težav ponovno prestavljen v obratni laboratorij za preiskavo glinice. Ta laboratorij so čez čas zaprli in opravljati sem začel delovne naloge v laboratoriju družbe Talum Izparilniki. Pred dvanajstimi leti sem ponovno prišel v obratni laboratorij na lokaci- jo PE Rondelice in tu svoje delovne naloge opravljam še danes. V času službovanja sem spoznal veliko področij in si pridobil raznolika znanja in izkušnje. Med delovnikom vstajam ob 5. uri zjutraj, moj delovni dan pa se začne že ob 6. uri. Zjutraj si najprej privoščim kavo, nato pa grem v obrat po vzorce rondelic, ki jih bom analiziral. Najprej analiziram vzorce rondelic, nato pa vzorce ulitkov. Te navadno dobim ob 7. uri. Za analizo uporabljam dva stroja. Na obeh delam istočasno in s tem pridobim čas. V laboratoriju družbe Talum Inštitut imam dva stroja za analizo trdote, stroj za analizo natezne trdnosti, mikrometer za merjenje ustreznosti debeline, pomično merilo … Analize potekajo po ustaljenem postopku in po večini so kosi ustrezni. Največ odstopanj se pojavlja pri analizi nateznostne trdote. Na dan v povprečju analiziram 130 vzorcev rondelic, za analizo ene rondelice pa potrebujem približno minuto in pol. Ne gre pa samo za analizo, saj je treba rondelice pred analizo sortirati, po analizi pa potekajo še administrativni postopki. Podatki o analizi se samodejno prenesejo v računalniški program LIMS družbe Talum Inštitut, nato pa v sistem, ki ga uporabljajo v PE Rondelice. Na podlagi podatkov se za vsak kos izpiše certifikat o njegovi ustreznosti. Našo usposobljenost in kakovost opravljenih meritev vsake toliko časa tudi preve- rijo. Preverjajo se tudi stroji, in to s pomočjo testnih ploščic, vsaki dve leti pa jih umerijo. Moja pisarna je v PE Rondelice, organizacijsko pa spadam k družbi Talum Inštitut. Občasno opravljam tudi delovne naloge, povezane z analizo izparilnikov, predvsem v času dopusta ali druge odsotnosti sodelavca, ki je zaposlen v laboratoriju Taluma Inštituta na lokaciji družbe Talum Izparilniki. Moj delovni dan se navadno konča ob 13. uri. Vse je odvisno od proizvodnje in s tem od števila vzorcev. Velikokrat pridem v službo tudi ob nedeljah, saj se čez vikend nabere toliko vzorcev, da bi v ponedeljek le s težavo analiziral vse. Kljub temu da je naše delo videti zelo rutinsko in dolgočasno, je za nas kemike zanimivo in nas vedno znova s čim preseneti. p ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: STANKO KOZEL Janko Majcen, Talum Inštitut ALUMINIJ številka 11, stran 20 ALUMINIJ številka 11, stran 21 Talumov štipendist Življenje in ustvarjalno delo Stojana Kerblerja sta najtesneje povezana s tovarno aluminija v Kidričevem. Leta 1957 se je odpravil v Ljubljano študirat elektrotehniko, v naslednjih letih pa so ga v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, kakor se je takrat imenoval industrijski kompleks v Kidričevem, podprli s štipendijo. V Ljubljani je usvajal znanje, ki ga je kasneje potreboval pri delu energetika. Po končanem študiju se je Stojan Kerbler zaposlil v Tovarni glinice in aluminija. Zanimanje za fotografijo Fotografsko življenje je takrat potekalo v okviru klubov in tudi Kerbler se je takoj po prihodu v Ljubljano včlanil v fotoklub Študentsko nase- lje in kmalu zatem v novoustanovljeni Akademski kolegij. Med člani je našel več sorodno mislečih, ki so iskali novih poti in skušali prelomiti s tradicijo piktorialistične fotografije. Po končanem študiju se je včlanil tudi v Foto-kino klub Maribor. Mariborski fotografski klub je imel v tistem obdobju odlično članstvo. Člani so se redno srečevali in debatirali o fotografijah, ki so jih prinašali na klubske večere. Portreti s ptujskih ulic Za prvo samostojno razstavo Portreti s ptujskih ulic, ki si jo je bilo leta 1971 mogoče ogledati v ptujskem muzejskem razstavišču v starem stol- pu ob Dravi, je besedilo za katalog prispeval Kerblerjev klubski kolega Zmago Jeraj. Izpostavil je izbiro motivov in jih označil kot »nekonven- cionalno portretno zbirko«. Haložani Haložani so Kerblerjeva najbolj znana in najbolj priljubljena serija, za katero je prejel največ nagrad. Koline, ki so v Halozah in na Dravskem polju nastajale vzporedno s Haložani, je zaradi posebnosti motivov fo- tografiral nekoliko drugače. Haložani so portreti, ki nas neposredno na- govarjajo, pri fotografiranju kolin pa se Kerbler ni mogel osredotočiti na posameznike, saj so bili ti zatopljeni v delo in so pogled odvračali od fotoaparata. V osemdesetih letih se je življenje v Halozah tako zelo spremenilo, da je Kerbler polagoma opustil fotografske pohode med Haložane. To je bilo tudi obdobje, ko so se v javnosti začele pojavljati njegove tovarniške fotografije. Tovarniška fotografija V tovarni je fotografiral vse od leta 1965, ko se je zaposlil v Kidriče- vem. Nadrejeni so prepoznali njegove fotografske sposobnosti in mu zaupali fotografiranje pomembnih dogodkov, da so z reprodukcijami opremljali tovarniško glasilo Aluminij. Kerbler, ki se nikoli ni videl v vlogi fotoreporterja, je zaupano nalogo prevzel na zanj značilen način, s poglobitvijo v okoliščine, ki fotografiranju niso bile najbolj naklonjene. V dolgih tovarniških halah, kjer je težko najti prostorske oporne točke, tako značilne za Kerblerjevo dokumentiranje haloške pokrajine, je pro- blem ozadja reševal z izkoriščanjem zadimljenega ozračja, ki pogledu na določeni razdalji zapre pot, sicer pa prostor določajo vzdolž peči razpo- rejeni delavci, ki jih včasih povezujejo tudi linije različnih cevi, in snopi svetlobe, ki v hale vpadajo skozi stranska okna. Kerblerjevih tovarniških fotografij ni mogoče povezati v vsebinsko in formalno enovito skupino, saj dolgoletno fotografiranje v okolju tovarne odraža vse Kerberjeve premene v slogu in tudi v tehnologiji postopkov. Tovarniške fotografije so izjemen dokument o zgodovini tovarne v drugi polovici 20. stoletja, hkrati pa je med veliko količino posnetkov najti številne, ki jih smemo opredeliti kot ključne v Kerblerjevem opusu nasploh. Kljub temu se je Kerblerjeva tovarniška fotografija razmeroma pozno pojavila na razsta- vah in v objavah. Prvo in doslej edino samostojno razstavo tovarniške fotografije so organizirali v Galeriji FO.VI v Strnišču šele leta 2012. Srečanje Edina fotografija (tudi prva njegova v Talumu), ki jo je Kerbler sam večkrat poslal na razstave, je Srečanje (1965). Na njej sta v skoraj ne- določljivem okolju zamegljene tovarniške hale upodobljena delavca, ki sta med pogovorom prekrižala metlo in lopato. Gre za eno zgodnejših Kerblerjevih tovarniških kompozicij, ki ga formalno povezuje s starej- šo slovensko fotografsko tradicijo. Posebno mesto med Kerblerjevimi tovarniškimi fotografijami ima kompozicija Srečanja (1974), ki jo je po- snel skozi okno svoje pisarne v upravni stavbi tovarne. V ospredju so ljudje V tovarni je nastalo tudi veliko število individualnih portretov, ki bi jih smeli primerjati s fotografijami iz serije Haložani. Nekateri so nastali še v šestdesetih letih, ko Kerbler še ni uporabljal širokokotnega objektiva. Podobe sporočajo, da so bili Kerblerjevi sodelavci ponosni na svojo službo in da so čutili pripadnost tovarni. Večina jih je izhajala iz ne- posredne okolice Kidričevega in mnogi so na delo prihajali iz bližnjih Haloz. Haloško okolje prastarih tradicij so vsak dan sproti menjavali za hrup industrijskih naprav. Velika tovarna je na območje ob vznožju Življenje in ustvarjalno delo Stojana Kerblerja Tokratno reportažo posvečamo našemu nekdanjemu sodelavcu in vrhunskemu fotografu Stojanu Kerblerju, ki je skozi fotografski objektiv zapisoval zgodbe tudi o življenju in delu ljudi v tovarni. Zapis je povzet po brošuri, ki je nastala ob njegovem jubileju in ga je zapisala dr. Marjeta Ciglenečki. FOTO: STOJAN KERBLER REPORTAŽA ALUMINIJ številka 11, stran 22 Haloz vnesla življenje modernega ritma in možnost zaslužka. Tovarna in prostor, na katerem je zgrajena, imata pestro preteklost, ki ni bila vedno prijazna, prav nasprotno, zgodovino Strnišča in Kidričevega pol- nijo tudi srhljive zgodbe. Tovarniški kompleks je neločljiva sestavina tukajšnje stvarnosti, ki so ga zaposleni posvojili kot neodtujljiv del svojega življenja. Upokojitev Stojan Kerbler se je upokojil leta 2000, a je s fotoaparatom še nekaj časa zahajal v tovarno. Leta 2002 je celo organiziral fotografsko kolonijo, na katero je povabil več uglednih ustvarjalcev, ki so motive iskali tudi na območju tovarne. Kerblerjeve tovarniške fotografije so se po letu 2000 precej spremenile, kakor so se spremenili tudi proizvodni procesi. V novejših posnetkih se je začel osredotočati na arhitekturo, v kateri pa še vedno razbiramo Kerblerjevo navezanost na tovarno. Hkrati so bile Kerblerjeve nove tovarniške fo- tografije formalna iztočnica za naslednjo serijo, to pa so bila Dvorišča, posneta v starem ptujskem mestu. Prvo razstavo Dvorišč je mojster pripravil ob svoji sedemdesetletnici, motiviko pa je v naslednjem obdobju nadgrajeval s serijama Prostori in Minljivost. p Stojan Kerbler se v zgodo- vino fotografije zapisuje kot velik humanist z izje- mnim občutkom za doje- manje človeških značajev in z veliko naklonjenostjo do ljudi iz obrobnih Ha- loz. Z enako pozornostjo in tenkočutnostjo je foto- grafiral v okolju tovarne aluminija. Stojan Kerbler s ponosom poudarja, da je delo energetika v to- varni aluminija opravljal z vso odgovornostjo in da so nadrejeni vedno pod- pirali njegove umetniške projekte. V takšnih okoli- ščinah so nastale fotograf- ske zgodbe o Haložanih in fotografska kronika o tovarni ob vznožju Haloz, s kakršnimi se ne morejo pohvaliti nikjer drugje. Razstava ob osemdesetletnici Tovarna Talum se svojemu nekdanjemu sodelavcu ob nje- govi osemdesetletnici poklanja z razstavo Ljudje v avli uprav- ne stavbe. V tem prostoru bodo izpostavljene fotografije, ustvarjene v okolju tovarne, iz serij Portreti s ptujskih ulic in Haložani ter izbrane kompozi- cije. Pri izbiranju fotografij za razstavo so bili izhodišče lju- dje, Haložani in tovarniški de- lavci. Opozoriti smemo, da so v tovarni izdali dve mapi Ker- blerjevih izvirnih fotografij. V prvi z naslovom Srečanja (1993) je izbor petnajstih tovarniških fotografij, v drugi so (spet s petnajstimi primerki) predsta- vljeni Haložani (1994). Prav tako je Kerblerjeva fotografija bogato zastopana v Talumovi likovni zbirki, ki nastaja že od leta 1991 v želji, zbrati vredna dela sodobne umetnosti s pou- darkom na slovenskih avtorjih visokega modernizma. Raz- stava Ljudje bo na ogled do 31. januarja 2019. ALUMINIJ številka 11, stran 23 November 1968 Delo mladih moramo vrednotiti »Razveseljivo veliko število mladih ljudi v proizvodnji in razvoju lahko podjetju veli- ko več koristi, kot pa od njih sedaj priča- kujemo …« »Z uokvirjanjem mladega proizvajalca v toge in preživele proizvodne odnose smo razvrednotili njegovo delo, saj mu ne omo- gočamo ustvarjati in odgovarjati za svoje delo tako, kot bi bilo to koristno kolektivu in širši družbi …« »Predvsem mladega strokovnjaka moramo ustrezno zaposliti, ne pa mu dati le delovno mesto …« November 1988 Na svetovnem trgu ostajajo najboljši »Tudi mi se moramo obdržati na površju. Pogoj je kvaliteta izdelkov. Prav zato ob letošnjem tovarniškem prazniku odpiramo novo livarno …« Nova elektroliza daje več, kot so pričakovali »Meritve in različna testiranja so pokazala, da je nova elektroliza TGA upravičeno uvrščena med najboljše elektrolize v svetu, združene v Klub Pechiney 180 ...« Dosežki v MPPAl »Nova elektroliza v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem dosega odlične proizvodne rezultate …« 40 let godbe TGA »Graditelji velikega giganta na Dravskem polju, kakor smo takrat go- vorili in pisali o graditvi tovarne aluminija v takratnem Strnišču, so leta 1948 ustanovili svojo godbo na pihala … V tem času, ko praznujemo za ta kraj spoštljivo obletnico, bo naša godba še naprej delovala za potrebe celotnega kolektiva, kraja in širše družbene skupnosti s podporo delav- cev in vodstva TGA Kidričevo …« Stojan Kerbler: Lepoto in likovno govorico je mogoče najti tudi v tovarni »Do ljudi imam človeški odnos. Že na začetku sem se odločil, da ne bom slikal pijancev in bolnikov. Če pa še danes kdo reče, da slikam revščino, ta s svojimi čustvi ni na čistem, ne dojame te človečnosti …« November 1998 Mi in dogodki »Zanimivo je. Da smo postali zelo mlada družba, saj imamo letos le enega sode- lavca, ki je dobil listino za 30 let priza- devnega in uspešnega dela v Talumu, 47 sodelavcev je listino dobilo za 20 let dela v Talumu, 10 let delovne dobe v Talumu pa je dopolnilo 93 sodelavcev …« »V Talumu se nenehno izobražujemo. Trenutno zelo resno potekajo tečaji an- gleškega jezika v prvi, drugi in tretji stopnji ter tečaj poslovne angleščine in konverzacijski tečaj italijanskega jezika. Novost je učenje angleščine s pomočjo računalnika in zgoščenk …« Letos podeljenih pet zlatih metuljev November 2008 Osnovne ukrepe smo začeli izvajati »Nastajajoča kriza bo ta uspeh morda zameglila, vendar bodo mnogi, posebej direktorji podjetij, znali iz tega potegniti nauk …« Odgovor na krizo »Verjamem, da bomo s hitrim in doslednim izvajanjem sprememb, kot odgovor na zaostrene pogoje poslovanja, tudi to kritično obdobje uspe- šno prebrodili …« p Časopisne iskrice Ob jubilejih radi delamo načrte za prihodnost, ozremo pa se tudi na prehojeno poslovno pot in se vprašamo, kakšne nove izku- šnje so nam prinesli pretekli izzivi. Kaj se iz tega lahko naučimo? Kaj je dobro ohraniti in kaj spremeniti? Za obračun s preteklim je dovolj že to, da pobrskamo po starih časopisih in osvežimo spomin na pretekle dogodke. Ob jubileju smo to storili tudi v uredništvu časopisa Aluminij, saj smo izpisali nekaj časopisnih iskric, ki ponujajo vpogled v pretekla dogajanja naše tovarne. Ker žal ne moremo objaviti vseh iskric, ki smo jih nanizali v 64 letih našega delovanja, smo se omejili le na no- vembrske številke časopisa, ki so izšle v letih 1968, 1988, 1998 in 2008. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ARHIV DRUŽBE TALUM UREDNIŠTVO ČASOPISA ALUMINIJ ALUMINIJ številka 11, stran 24 Umetnost komuniciranja O tem, kako komunicirati, pišejo knjige. Nekateri pravijo, da je to umetnost, drugi rečejo, da je znanost. Dejstvo je, da se kakovostnega komuniciranja, ali po domače dobrega pogovarjanja, lahko tudi naučimo. To pomeni, da v komunikaciji spoštujemo neke splošne smernice, ki ob- stajajo in pripomorejo k boljši komunikaciji. Kakovostna komunikacija je namreč ključnega pomena za oblikovanje dobrih medosebnih odnosov. Splošne smernice za izboljšanje medosebnih odnosov z bolj- šim komuniciranjem 1. Razjasnimo nesporazume Kadar osebe ne razumemo, povprašamo za dodatno pojasnilo ali pa pre- verimo, ali smo pravilno razumeli, in to tako, da povedano ponovimo in vprašamo, ali smo pravilno razumeli. Bolje je, da vprašamo, kot da delamo svoje zaključke, ki so velikokrat lahko napačni. 2. Uskladimo besedno in nebesedno komuniciranje Zelo veliko sporočamo tudi z izrazom in mimiko na obrazu, z očesnim stikom oziroma pogledom, držo telesa, kretnjami, tonom govora … Po- mislite, kako se počutite, če se z nekom pogovarjate o nečem pomemb- nem, ta oseba pa ob tem gleda v telefon ali računalnik. Imate občutek, da je res slišala, kar ste povedali? 3. Komunicirajmo, bodimo odzivni Ne smemo pozabiti, da tudi z molkom nekaj sporočamo. 4. Sledimo temi pogovora in bodimo v trenutku z osebo Poslušajmo, sledimo vsebini in skušajmo razbrati čustva osebe, kaj nam sporoča nebesedno in »med vrsticami«. Pomislite, kako se počutite, ko vas sogovornik, potem ko se že nekaj časa pogovarjate, vpraša nekaj, o čemer ste že vse povedali. 5. Pustimo osebi, da misel dokonča Osebe skušamo ne prekinjati, saj s tem pokažemo spoštljiv odnos do nje. Slabi odnosi povzročajo stres Medosebni odnosi na delovnem mestu so nam pri delu lahko v opo- ro, lahko pa so tudi velik vir stresa. Raziskave so pokazale, da sta slaba komunikacija in nesodelovanje lahko pomemben dejavnik za nastanek težav v duševnem zdravju. Zato je pomembno, da se trudimo izboljšati lastne načine komuniciranja, s tem pa se trudimo tudi za izboljšanje od- nosov do drugih. Pri tem je dobro imeti v mislih, na kaj lahko v odnosu s sodelavcem ali nadrejenim vplivamo. Vsak odnos ima svoje specifike, vendar je v komunikaciji pomembno začeti pri sebi, s spreminjanjem svojih načinov. Tako lahko delujemo z zgledom in pomagamo sooblikovati boljšo kulturo komuniciranja in boljše medosebne odnose na delovnem me- stu, to pa posledično pomeni tudi večje zadovoljstvo pri delu in boljšo učinkovitost. p Komunikacija in medosebni odnosi z roko v roki Medosebni odnosi na delovnem mestu so neizogiben del našega delovnega življenja. Ne glede na to, na katerem delovnem mestu delamo, vsak dan prihajamo v stik z drugimi. Velikokrat tudi nimamo vpliva na to, s kom bomo pri delu sodelovali in s kom vse bomo komunicirali. Čeprav imamo na delovnem mestu različne vrste odnosov in so sogovorniki različni, je pomembno, da se z vsako osebo dejansko »pogovarjamo«. MATEJA HERGULA KNEŽEVIĆ VIR: PORTAL NAPREJ.EU FOTO: PIXABAY ZDRAVO TALUM Razjasnimo nesporazume Uskladimo besedno in nebesedno komuniciranje Komunicirajmo, bodimo odzivni Sledimo temi pogovora in bodimo v trenutku z osebo Pustimo osebi, da misel dokonča ALUMINIJ {tevilka 2, stran 24 ZDRAVO TALUM Kako se znebiti nadle`nega ka{lja Nad ka{elj z doma~imi zdravili V teh hladnih dneh marsikoga napade silovit ka{elj. Ta je lahko suh ali produktiven, kar pomeni, da izka{ljujemo tudi sluz. ^e ka{ljanje ne spremlja kak{ne res- nej{e bolezni, si lahko poskusimo s kak{nim doma pripravljenim naravnim zdravilom pomagati kar sami. »^e ka{elj traja od dva do osem tednov, govorimo o akutnem ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot osem tednov, gre za kroni~ni ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav- nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri kroni~nem ka{lju je treba ~im prej obiskati zdravnika. S pregledom pa ni dobro odla{ati tudi v nasled- njih primerih: – ~e ka{elj po kak{nem tednu dni ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop- njuje; – ~e je ka{elj tako mo~an, da pono~i ne moremo spati; – ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi te`ko dihamo in smo brez sape; – ~e opazimo, da je frekvenca dihanja pove~ana (za primerja- vo: obi~ajna frekvenca dihanja pri odraslem je od 12 do 16 vdi- hov na minuto); – ~e ima ka{elj podoben zvok, kot je laje` psa (v tem primeru gre namre~ lahko za tako imenova- ni oslovski ka{elj); – ~e ka{elj spremlja povi{ana tele- sna temperatura, kajti v tem pri- meru je velika verjetnost, da je ka{elj spremljajo~i znak kak - {ne ga virusnega obolenja; – ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko tujek v dihalnih poteh; – ~e v izka{ljani sluzi opazimo tudi kri, kajti to je lahko znak plju~nice, bronhitisa, plju~nega edema, celo plju~nega raka; – ~e opazimo, da so roke, obraz, jezik rahlo pomodreli. ^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva posebnega zdravljenja, bo zdrav- nik verjetno naro~il, da je treba piti zadosti toplih napitkov in po~ivati. Ka{elj lahko povzro~i virus ali bakterija Ka{elj najpogosteje spremlja viru- sna in bakterijska obolenja (pred- vsem dihal). Obi~ajno se pri virus- nih oku`bah dihal pojavi suh ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje- mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa je zelo dra`e~ in naporen. Ker se bolnik zelo napreza, ga pogosto bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice prsnega ko{a. Pri bakterijskih oku`bah je ka{elj obi~ajno pro- duktiven, kar pomeni, da bolnik izka{ljuje sluz. Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je odvisno tudi zdravljenje. ^e je ka{elj povezan z bakterijsko oku`bo, zdravnik predpi{e anti- biotike, ~e pa gre za virus in ~e seveda ka{elj ni nevaren, je treba po~ivati, piti zadosti toplih napit - kov in telesu zagotoviti tudi dovolj vitamina C. Morda bo zdravnik predpisal zdravila, ki ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi iz dihalnih poti. V lekarni lahko povpra{amo tudi po pastilah ozi- roma sirupih za bla`enje ka{lja oziroma za izka{ljevanje. »Lahko poskusimo z br{ljanovimi pri- pravki, lizanjem islandskega li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve- tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva- nju pazimo na pove~an vnos toplih teko~in, lahko si pomaga- mo s sirupi za izka{ljevanje.« Nad ka{elj z doma~imi zdravili ^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav- nika in zdravljenja z zdravili, ki jih zdravnik predpi{e, ga lahko posku{amo pozdraviti sami. Raz - dra`ena dihala pomiri `ajbljevo mleko. Priprava tega doma ~e ga zdravila za laj{anje ka{lja je povsem preprosta: sladkor kara- meliziramo, zalijemo z mlekom in dodamo `ajbelj. Potem to me{ani- co na majhnem ognju segrevamo pribli`no pet do deset minut. Tak{no karamelizirano mleko z `ajbljem pijemo ve~krat na dan. Lahko pa ~rno redkev prere`emo na pol in lijakasto izdolbemo, potem pa vanjo zlijemo med. »Izdolbeno redkev z medom po - tem postavite nad kozarec ali posodo in pustite stati prek no~i, JO@ICA JUNGER POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA- NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE- NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM- SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES- ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE- ZNI-DIHAL FOTO: SPLET V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami, ki jih lahko sami naberemo na travniku. Recept: Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge plju~ne bolezni. Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le zelje in med! List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo. Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav - ljenje izvajamo, dokler je treba. ALUMINIJ številka 11, stran 25 Drzni si biti krvodajalec MARJETKA LEDINEK FOTO: STANKO KOZEL AKTIV KRVODAJALCEV TALUM Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v novembru bo v torek, 27., in četrtek, 29. novembra 2018, med 7. in 11. uro na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice oziroma vsak torek in četrtek v mesecu. Vsem krvodajalcem, ki ste povabljeni k sodelovanju pri predstavitvi in objavi člankov in fotografij v časopisu Aluminij, sporočam, da lahko sodelovanje brez pojasnila odklonite. Vašo željo bomo spoštovali in upoštevali. Zakaj sodelovati pri vsebinah? S tem ko v časopisu Aluminij objavimo vaš članek in fotografijo, se vam želimo zahvaliti za vaš humanitarni prispevek ter z vašo po- zitivno izkušnjo spodbuditi tudi druge sodelavce, da se pridružijo Aktivu krvodajalcev Talum in darujejo kri. Vsi skupaj smo lahko ponosni, da smo del pozitivne zgodbe. Med nami živijo ljudje, ki s svojimi nesebičnimi dejanji pomagajo sočloveku in rešujejo življenja. Če o njih ne bi pisali, bi ostali ano- nimni. Težko je najti primerne besede, s katerimi bi se jim lahko dostojno zahvalili. Zanje lahko trdimo, da imajo plemenitost, huma- nost in darovanje v krvi. Krvodajalci, zaposleni v družbi Silkem Kot ste opazili, v časopisu in na plakatih že celo leto predstavljamo krvodajalce v posameznih delovnih okoljih. Začeli smo s predstavi- tvijo tistih, ki so zaposleni v družbi Vital, nadaljevali s krvodajalci, zaposlenimi v družbi Vargas-Al, v delovni enoti Promet, v oktobr- ski številki pa smo začeli predstavljati krvodajalce iz družbe Silkem. Tudi v tej družbi je namreč kar nekaj sodelavcev, ki redno darujejo kri. Veseli smo, da se nam je v zadnjem času pridružilo tudi veliko mlaj- ših sodelavcev, ki so se v Talumu zaposlili šele pred nedavnim. Pohvalimo se lahko tudi z vitezom krvodajalstva. Ta častitljivi na- slov pripada sodelavcu Vojku Šoharju. Aktiv krvodajalcev Talum mu želi obilo zdravja v želji, da bi še naprej obiskoval najbolj zdrav oddelek v bolnišnici. p Darovalci v oktobru (številka ob imenu pove, kolikokrat je posameznik doslej že daroval kri): Boris Tekmec 7 Boštjan Kelc 10 Matjaž Zajšek 9 Roman Munda 14 Andrej Svenšek 14 Matej Munda 44 Sandi Ivančič 7 Biserka Lubej 11 Robert Bezjak 44 Marko Vek 22 David Čuček 6 Uroš Mohorko 13 Sašo Hergula 6 Mirko Fruk 51 Mihael Kirbiš 17 Dušan Krajnc 81 Domen Terbuc 7 Franc Čagran 50 Daniel Lačen 13 Zoran Bilić 64 Tonček Cenar 90 Bojan Jelen 33 Denis Kolarič 6 Uroš Pernat 11 Dejan Klaneček 11 Branko Prevolšek 26 Jožef Lončarič 53 Ibrahim Ekić 46 Ivan Babšek 35 Franc Čuček 52 Aleksander Flajs 6 Tanja Galun 6 Novinci na krvodajalski akciji (do 5 odvzemov) Jure Murko 3 Silvo Vinter 2 S pomenljivim naslovom Dr- zni si biti krvodajalec vabim sodelavce, ki oklevate in se še niste odločili stopiti med krvo- dajalce, da to storite. Morda se odločite še pred koncem leta in nekomu spremenite oziro- ma rešite življenje. S tem boste pozitivno spremenili tudi svoje življenje. Vid Ciglar Matjaž Zajšek Vojko Šohar Boštjan Kelc Srečko Horvat Opravičilo Opravičujemo se sodelavcema Marjanu Križancu in Štefanu Nahbergerju. V ok- tobrski številki časopisa Aluminij se je na- mreč z nami poigral alu škrat in zamenjal imena pod fotografijami ALUMINIJ številka 11, stran 26 KOLUMNA Kolumna, ki je ni bilo … Pretekli mesec smo namenoma izpustili kolumno. Morda je kateri skrben bralec to opazil, morda je kateri bolj površen bralec ta podatek iz- pustil. Kakor koli, ker se v naravi vse zgodi z namenom, tudi tukaj sledimo tej ideji, da je vse pove- zano in da vse v vesolju teče po božjem planu. Tudi v Kidričevem. Prvi del smo nalašč izpustili, da izluščimo bistvo v drugem delu zgodbe. Zakaj sploh gre? Ali je martinovo letos na Dravsko polje prišlo hitreje kot običajno? Glede na to, da smo vstopili v naj- bolj meglen mesec v letu, v mesec, ko se veselimo tovarniškega pra- znika, ko se veselimo novih zlatih metuljev, jubilantov, nagrade za zvestobo in odlično poslovanje, dneva odprtih vrat, »plehmuzike« na glavnih vratih, železne tradicije (v našem primeru aluminijaste) in vsega drugega, kar spada zraven, si ne moremo kaj, da se ne bi spo- mnili tudi naših rajnih, sodelavcev, ki so šli na oni svet, v penzijo ali pa samo k drugemu delodajalcu. Mesec november je tudi mesec, ko slavimo skupaj s tistimi, ki jih ni več. Drugi del te zgodbe je torej zgod- ba o prvem delu. O prvem delu, ki ga tokrat zanalašč ni bilo samo zato, da opozorimo nanj, da ga ni. O delu, ki nam pade v oko in spo- min šele, ko ga dejansko ni več. Na prvi del, na sodelavca, kanarčka, brata, sošolca, kolumno, bernske- ga planšarja, krstnega botra, sova- ščana, partnerja smo navajeni, ko je tu, ko je del nas, morda nam gre občasno celo na živce s svojimi na- vadami. Vse se spremeni, ko prvi del pade, odide, se potegne »gor«, pade pod kombajn, gre rakom žvi- žgat, gre po cigarete in se ne vrne več, gre delat v Linz in tam ostane, skoči čez plot, gre v penzijo, ga povozi vlak in ga preprosto ni več. No, šele takrat opazimo, da nam nekaj manjka, da prvega dela naše skupne zgodbe ni več. Kako torej živeti drugi del brez prvega? Dobro je, da imamo prvi novem- ber. Ne samo za lizanje ran po noči čarovnic, avtohtonem ameriškem prazniku, s katerim malo lažje počakamo na avtohtoni slovenski pust, in ne samo zato, da prebira- mo Trubarjeve knjige in snujemo novo reformacijo kapitalističnega sistema, ki je vsak dan bolj trhel, bolj spremenljiv, bolj nestabilen. Prvi november je tudi dan, ko pometemo družinski marmor, po- pulimo plevel na naši bodoči par- celi in nesemo za nekaj milijonov evrov sveč, cvetja in ličnih ikeban na pokopališče, da pokažemo sebi in svetu, kako smo se nekoč imeli radi. Prepozno? Otroci, zamižite, sem pa res »paše« ena livarska oziroma rudarska kle- tvica. J..i ga, to je pač krog življenja. Ljudje odhajajo, kanarčki poginejo, tudi listje odpade zato, da spomla- di zraste novo, sveže, da zemlja za- diha. Ja, še je upanje, že Cankar je to znal tako lepo povedati. Vseeno pa je prav, da bi se ob vsem, kar smo zapisali, znali ustaviti in pove- dati prvemu delu, kar mu gre, ko je za to še priložnost, ko je prvi del še tu, med nami: Ej, v redu si, lepo so te postrigli, skrajni čas, da ti damo metulja, na, tu imaš višjo plačo, ne rabiš spraševat drugič, se bomo sami spomnili. Novo čelado, boljšo bru- silko? Ni problema! Pridi, grema na malco, sem kristalne kozarce prine- sel, da ne pijema iz plastičnih lonč- kov. Ja kdaj si pa tako shujšal? Pa si res to sama spekla? Gremo na špricer po šihtu, na, potegni enega, kaj bi rad zdrav umrl? Na, tu imaš jurja, ne rabiš vračat, evo, pol jabol- ka ti dam, grema v Opla na pivo. Je že v redu, če si denarnico v avtu pozabil, boš pa drugič ti plačal. Bo že priložnost, še malo, pa bo veseli december. Se vam zdijo te ideje metanje de- narja skozi okno? Sveče so precej dražje. Kako preživeti drugi del brez prvega? GREGOR JURKO FOTO: STOJAN KERBLER Malica, 1966 ALUMINIJ številka 11, stran 27 KRIŽANKA