»5IC)Diffi51TO Gospo€@rsha ol>vc§fl!@. »Flngs« kose s kosirjem I. VIDEMŠEK, MARIBOR, Koroščeva cesta 38. 110 St. Marjeta ob PesnlcL Banska uprava v Ljubljani je odredila pri nas petdnevni kmetijski teCaj, ki je v vsakem oziru donesel nepričakovano lepe uspehe. Tečaj je dne 24. februarja otvoril v Šoli sreski načelnik g. dr. Ipavic, ki je že prvi dan ugotovil silno lepo udeležbo, namreč blizu 120 udeležencev. Pri otvoritvi se je spomnil tudi našega milega vladarja, kateremu so navzoJI med šumnim ploskanjem vzkliknill trikratni »živijo!« Zahvaiil se je tudi domaCemu gospodu župniku, gospodu šolskemu upravitelju in vsem gospodom županom In odbornikom naših štirih občin za vse tečajne prfprave. V dneh tečaja smo slišali predavanja iz vseh gospodarskih panog in sicer je predaval o sadjarstvu, travništvu in poljerlelatvu go=T)od inž. Ferlic, o vinnroji gnspnd refprent K'iret, o gosnorinrs\c"^-\ nrnvu r)kr':''!]i »orlni1- mr.«^.i rij. '••>.,_* o živinorej. goapod inap. Zupanc, O živinozdiavstvu sieski tivuioz-Jruvuiii »'• ij.v,., , ^, kmetijskem knjigovodtsvu in o potrebi gojit« ve dobrega sosedovania med kmeti šolski ih pravitelj gospod Vauda in o gozdiirstvu gosi> inž. Ružič. Število poslušalcev je bilo okroglt sto, drugi in zadnji dan celo dvesto. Posebn« krasen pa je bil zaključek tečaja. Šolski ra»< red je bil z zelenjem, z. državno-barvnimi z»« stavicami in patrijotičnimi napisi okrašen. Zaključne besede je govoril sreski načelniat gospod dr. Ipavic, ki je v vznsSonih besedal* izrazil svoje prijetno presenečenje nn.d tei» nenavadno dobro uspe'ini prvim kmetijskiia tečajem te vrste v mariborakem srezu. Laškl okraj. V Laškem smo imeli do sedaj zelo močno kmetijsko podružnico. I.an.-iko 1*to pa so se nekateri vpisali pri podružnici t Jurkloštru, tako da so imeli od svojega dom» do sedeža podružnice v Jurklošti-u 15 do 20 km daleč, čepiav so imeli pred nosom sedel podružnice v LaSkem. To so storili večinom* iz strankarako-političnih razlogov. Ker pa za take reči menda sedaj pri Kmetijski družM ne bo razumevanja, hočejo ravno isti ust;moviti novo podružnico za občino Sv. Krištof ¦ aedežem v Laškem, akoravno ima tudi stara že obstoječa podružnica svoj aedež v Laškera in je večina odbora že iz Sv. Krištofa. V staro že obstojcčo podružiico so vstopili najuglednejši kmetski gospodarji iz občine Sv. KriStof, pa tudi mnogo tistih, ki so prislopili k novo Is« snujoči podružnici, izjavljajo, da ostaneje, ^jši pri dosedaj obsloječi podružnici, v kari so bili kmetje iz laške, Smiklavške, šentledeiske in šmarješke župnije. Gotovo je, da Jiriiveč iina podružnica članov, tem večji in fedatnejši bo tutli njen uspeh na polju pospe^ levanja km«tijstva. Ali niislijo dotifcni, ki uJtanavljajo novo podružnico, ločiti člane •tmetijske druy.be po nekdanji strankarski Sripaclnosti, ne bo najbrž glavni odbor KmeijFke družhe na to pristal. Mi te zadeve pre•ofaino zgolj stvarno ter borao s paznim očeOoni zasle.lovali nadaljnji potek in razvoj. Ljuiomer. V nedeljo, dne 16. t. m., predava § snažen u, gnojenju in sajenju sadnega dre^Ja kinetijski referent gosped Zupanc iz Ptuv 6. razrertu deške osnovne šole po osmi saSi. Piktife vsi člani in prijatelji umnega »djaistva, ker boste marsikaj novega glišali. evje rabi več negovanja, če hočemo, da nam ilneje vadi. K ofeilni ud«leibi vaW »adjanka »družnica. 9 lansM! ln EdoSnil jczl Lansko leto so izšle v listih strokovfrjaške trditve o uspehih pozne rezi in trerokovanja o tem, kako si tisti, kajri so rozali o pravem času in po sta>em, dclajo veliko škodo. Dočakali pa 9mo zopet dneve, da vstopi viničarski pelavec v vinograd s škarjami, in on ledaj najboJj ve, katera rez je najbolj fcBpela. Na vsak način sedaj priznajo ludi tisti, kateri so učili in pisali v ča^opise o pozni rezi in njenem uspeliu, jfta je ta rez našim vinogradom prinesla Sreliko slabost in poslaošanje trsa. To imo videli že lani takoj po rezi, ko •rao trs obrezali in od njega odšll, da •o se mladike oparile. Rozge so ostale kratke in drobne, nedozorjene. To je l)il uspeh prozne rezi. Bratev ja fie bila ga silo, a vprašanje je za letos, ali bo kaj ali no. Lansko leto sem objavil ˇ »SlovenJlkem Gospodarju« članek »Se nekaj o Jtetožnji rezi«, v katerem sem napovedal posledice pozne rezi in izgubo me»ge, ki bo iztekla iz rane ter da bo tra »slabel. Na ta clanek sem dobil odgoVor, da bodo uspehi pozne rezi veliki, |n takrat bo vedel vsak, kaj je emrzfcjeno in kai še ostalo zdravo. Kar se pa tiče izgube mezge, se mi je odgovotilo, da iz rane ne teče mezga, ampak 4a je to čisto navadna voda. Seveda, »ino ni teklo iz rane, ampak mezga v obliki vode. Vsakdo zna, da navadna toda ne bo dala moči, da bi očesa odjnala, ampak da ]e to moč trsne mezge, ki je iz rane tekla; na ta naCin Je trsje znatno oslabelo. Vsak, kateri je rezal pozno, to že sedaj obžaluje. Sem ˇ viničariji in sem obrezal po starem ln o pravem času, pa imam tudl upacje, da bo kaj. Kaj je bilo zdravega, je iani odgnalo na reznike, ltak ni pognalo mladik; tako tudi nl koristila rezna & do 6 očes dolge reznike. Ob pravem Dbrczano trsje ima letos močne reznike; obrezano trsja v poznl rezl pa ne Emore tega. Takim bo treba skrbno deInti in se truditi, da bodo nazaj spravili trsu tisto moč, ki jo je imel prej v eebi. Vsak skrben viničar ima geslo: Vsako delo v vinogradu je treba opraviti o pravem časvr. Če nas Bog o'ovaruje vsake ncsreCe, je naš trud obilno poplačan in se vsak gospodar Inhko voseli vinograda ter je zadovoljon z viDičarjcm. VinTČar H. ..^fassfe^.v&i^.». Krlza y hinclidrslva. Zanimivo ]e postalo prerekanj« mad hmeljarji v Nemžiji in onimi na Cehoslovaškem. Gre la to, kako se aaj reši nastala kriza v hmeljarstvu. Nemci »ahtevajo tozadevno: 1. Omejitev hineljarstva na »tanje \z leta 1914 ln to t vseh hmelj pridelujočih državab. 2. Vsi hmeljarji se morajo zavezati, da bodo teta 1930 od vsakega sadeža vzgojavali 1« eno trto in po trti dveh gadežev skupno napelj«vali na eno žico ali motvoz. 3. OMa opustitev vporab« umatnih gnojil. 4. Vlade onib. držav, v katerih te bodo hmeIjarji držali teh navodil, bodo prepovedale uvoz bmelja iz onih držav, v katerih. hmaljarji ne bodo upoštevali navedena navodlla. 5. Posebna komlsija bo izvrževala to kontrolo. Tako NemeJ! CehoslovaSki hmeljarjl pa n« odobravajo navodil Nemcev, ker pravijo, da ža prva točka tistih dela izjemo za Nemčijo, kar ona le nima danes stanja • bmsljem casajenega zem Iji&ča iz leta 1914. Nadalja pravijo Cehi, da množina hmeljska letine ni odvisna le od gnojenja, nego tudi od tebnike obrambnega dela zoper hmeljske škodljiyce in bolezni — kar ao pa Nemci nalašč prezrli in lamolfali — ker so si v avesti, da ttojijo v tem oziru na prvem mestn mad hmeljarjl vobia. Ce se naj toraj opušča gnojenje s umatnimi gnojili, naj sa opuSča tudi vso obrambno delo loper hmelj ska ikodljivee in bolezni. Vaakdo, ki o bmeljarstvu 1« nakaj sastopl, bo videl, da ao po Nemcih prlporočena gredstva t odstranjenja hmeljske krixa anostran ska ln la nemški produkciji v prld. Kdor ho2a tozadavno popolnoma nepriBtranski biti, mora v odstranftev hmaljska krlza priporočati la sredstva, ki bodo imala valjavo ca vse države \n slcer: 1. Omejitev tuneljarstva v Tseh drlavah in tudi v Nemfiji. 2. OpuSčanje vporabe umetnih gnojll In rsega obrambnega dela zoper hmeljska Skodljlvce In bolezni. Če primerjamo hmeljske razmere Nemčije z onimi Čehoslovaške. najdemo: Nemčija ima v primeru z 1. 1914 Čehoslovaški nasproti si- cer manjšo s hmeljera zasajeno ploskev, ven- (!ar je pa pridelek na 1 ha v Nemfiji vsled vzornega in temeljitega obrambne^a delova- nia zopcr hmeljske škod!jivc» in bolezni ve liko vočji knt na Čeho*lo\aškem. Nmlalje zs- . morcio nems.kl hine1jar.il svoja knfptfistva ve 'liko lof.je preurcditi zn druge pannge, ker jim ]• to vlada omogočila in zašMtila potom varnostnih carlnskih naradb, o kojih te nam Cehoslovaškem niti ne •anja. Dejstvo je, da s« je do danes skrčila » hmeljem zasajena ploskev na čeSkem za najmanj 10 odstotkov. —¦• Jasno je, da bi se položaj že v teku enega 1»ta izboljšal, ako bi se tozadevno složno in enotno postopalo. Ako «e pa to n« bode zgodilo, se bodo pa v konkurenčnem boju unieavali posamezni okoliši. »Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeit« Ml pa rečemo: Hmeljarstvo sa aamo uravnava. Prastali imo ta nekaj kriz, prestali bodemo še sedanjo, ako li bodemo prizadevalf piidelovati la lamo hmelj — najboljš« kakovostl. Cene tn scjiasfea poreaio. Kolje %a Tlaograde ln za sadno diav}e, kakor vsaka vrste lezan lei proda^a ali zamenja za dobro vino Franjo OnllSek, Ifaribor, Razlagova nllca 25. 383 Mariborskt trg. N'a mariborski trg v soboto 8. marca §o prip«Ijali Speharji na 58 voreh 137 komadov »vinj. Maao so prodajali po 15— 28 Din, slanino po 19—22. Na trgu so bili 3 vozi g 27 vrečaml krompirja po 1—1.50 Din. čebula 3—3.50 Din, lelna glava 1—6. Sena ja bJlo radi deCja le 2 voza po 85—90, slaraa po 50—60. Pšenica 2.60, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajdovo pšeno 5, proso 2, fižol 3—3.50. KokoS 30—45, par piSčancev 48—85, puran 70, domači tajec 10—12. Jabolka 3.50—80, suha sliva 10—12. Mleko 2.50—3, smetana 12, surovo maslo 40—48, jajca 0.65—1, med 16—20 Din. Marlborskl njem. Na svlnjskl sejem dne 7. marca 1930 Ja bllo pripeljanih 200 svinj in 1 ovca. Cene io bile za komad: Mladi prašiSl 5—6 tednov »tari 80—200 Din, 7—99 tednov starl 250—350 Din, 3—4 mesece stari 380—450 Din, 5—7 mesecev starl 480—550 Din, 8—10 mosecev stari 650—950 Din, 1 leto etari 1000—i 1300 Dfn, 1 kg živs taže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bllo 155 sriaj. — Kupčija je bila precej živahna.