Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 143. Izven Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v torek, 25. jonija 1912. Leto XL. -Ж- s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 2B'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prsjenan nenCno K 1*70 i Inseratl: Enostolpna реШтг sta (72 mm): za enkrat . . . . po 16 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. e Izhaja:; vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. ICf Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. T£o Avstr. poštne bran. račnn št. 24.787. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Državni zbor. Dunaj, 24. junija 1912. Dreadnought »Viribus Unitis«. Danes zbornica nadaljuje podrobno razpravo o prvem delu brambne reforme, to je o paragrafih 1 do 41. Začetkom seje je minister za deželno brambo general Georgi prečital naslednjo izjavo: Časniki so raznesli govorico, da so najnovejše in največje avstrijske bojne ladje, »dreadnoughti«, slabo zgrajene. Na dotično interpelacijo poslanca Breiterja odgovarjam: :Ta govorica ni resnična. Ist.ina je samo to, da so naprave stolpov nekoliko pretežke. To pa se je zgodilo, ker so pozneje dodali nekatere nove tehnične naprave. Zaradi tega pa iadje ne bodo trpele nobene škode. Tudi topov ne bode treba popravljati. Škode torej nc bode. Natančnejših podatkov pa ne kaže navajati za javnost. Olajšave. Ko je poslanec Schuhmešer označil že гпапо stališče socialnih demokratov proti brambnemu zakonu, je minister za deželno brambo general Georgi v daljšem govoiu odgovarjal na razne želje in zahteve, ki so jih poslanci izrazili v resolucijah. Te resolucije so tiskane na 20 straneh odsekovega poročila. Nekatere sem že navedel v prejšnjih poročilih. Minister je izvajal: Podčastniki, naredniki, vodniki in večje število korporalov bodo morali služiti tri leta. To pa zato, ker se v dveh letih pač izvežbajo za podčastnike, toda šele tretje leto so sposobni vežbatelji. Dalje v število vojaških novincev z dveletno službo niso všteti podčastniki. Ko bi torej za vse pešce veljala dveletna služba, morali bi število vojaških novincev še pomnožiti. Mnogi govorniki so trdili, da bode slabo vplivalo na disciplino vojakov, ako bode okoli 20 odstotkov pešcev moralo služiti po tri leta, ostali pa po dve. Minister ugovarja, da bi to slabo vplivalo na vojake. Obdržali bodo tretje leto manj izvežbanc vojake. V deželni brambi je to vpeljano že od leta 1893. brez škode za kvalifikacijo podčastnikov. Sedaj jc v stalni armadi, in sicer pri pešpolkih okoli 24.000 narednikov in vodnikov. Od teh jih 12.800 služi prostovoljno, torej jih ostane prisiljenih tretje leto 11.200. Pri deželni brambi je okoli 4000 teh podčastnikov, in sicer 2900 prostovoljnih in 1100 prisiljenih. Ko bode polno število podčastnikov, potem bodo prostaki sploh služili samo po dve leti, Torej bode triletna služba za okroglo 20 odstotkov prostakov le prehodna. Kolikor več bode prostovoljnih podčastnikov, tem manjše bode število triletnih prostakov. Korporalov bode v bodoče pri pešpolkih 19.000, v deželni brambi 5140. Doslej je bilo prostovoljnih korporalov v armadi okroglo 5000 mož. To število se bode pač zmanjšalo. V bodoče bode torej moralo v armadi služiti še tretje leto okoli 16.800 mož, pri deželni brambi 5140, skupaj 21.940. Ker pa je upati, da bode okoli 3300 korporalov še vedno prostovoljno služilo tretje leto, skrčilo se bode število tretjeletnih prostakov okroglo na 18,640 moz. Da se pomnoži število prostovoljnih podčastnikov in v isti meri zniža število prostakov s triletno službo, hoče vojna uprava zvišati plače podčastnikov. Mnogi poslanci so zahtevali, da naj bodo prosti orožnih vaj vsi tretjeletniki. Minister odgovarja, da bi potem morali biti oproščeni tudi konjeniki, za katere ostane triletna služba. Torej bi bili sedem let v rezervi brez vsake vaje, kar pa ni dopustno z vojaškega stališča. Kakor že omenjeno, bode vojna uprava na razne načine odškodovala podčastnike za večletno službo, Dotični zakon se že pripravlja in bode skoraj gotovo že v jeseni predložen parlamentu. Za hitrejše in temeljitejše iz-vežbanje podčastnikov hoče vojna uprava ustanoviti posebne šole. Ker podčastniki pričakujejo boljše plače in odpravnine, oglašajo se že sedaj prostovoljno za daljše službe. Glede mornarice pa minister sam prizna, da je štiriletna služba res hudo breme za primorske dežele. Novi zakon namreč določa, da bodo morali pri mornarici v prvi vrsti služili Primorci, četudi niso že mornarji. Toda v slučaju vojske mora biti ravno mornarica hitro pripravljena. Ko bi jemali vojake k mornarici raz-merno iz cele države, potrebovala bi mornarica za mobilizacijo mnogo več časa. Štiriletna služba pa je, kakor trdi vojaška uprava, potrebna z ozirom na potrebno izvežbanje v raznih novih strokah mornarske službe, ker za mornarje ne veljajo orožne vaje. Boljše izšolanje mornarjev jim koristi pozneje v civilni službi. D a p a se mornarjem olajša breme in odškoduje daljša služba, je poveljstvo mornarice že storilo potrebne korake, da dobe mornarji za četrto leto primerno odškodnino. Vlada hoče tudi izseljencem olajšati vojaško dolžnost v izvršilni naredbi. Dalje priznavajo vsi govorniki, da novi zakon določa mnogo večje olajšave za družine. Poleg edinih sinov za delo nesposobnih staršev in lastnikov podedovanih posestev bodo po novem zakonu določeni za nadomestno rezervo 4 odstotki vseh vojaških novincev. Ako bode torej leta 1915. vojaških novincev 159.500, bode že po zakonu 6380 potrjenih iz družinskih ozirov določenih za nadomestno rezervo pri stalni armadi. Ako je n. pr. oče star že 65 let (po sedanjem zakonu 70 let), ali če je oče sicer mlajši, pa za težko delo nesposoben, bode po zakonu brez prošnje tisti sin uvrščen v nadomestno rezervo, ki pomaga doma družini. Isto velja za sina vdove, če so drugi sinovi oženjeni, v slalni službi ali kdo zna kje v tujini. Ker po novem zakonu odpade žrebanje novincev, bodo potrjeni vsi za vojake sposobni. Od teh jih bodo po številu prebivalstva v nabornih okrajih za vojake določili potrebno število, drugi pa pridejo v nadomestno rezervo. Pri tem pa bodo morala oblastva strogo paziti, da se bodo ozirala na družinske razmere. Vseh posameznih slučajev seveda ni mogoče navajati v zakonu. Tudi odpuste ob žetvi in košnji bode vojaška uprava po možnosti dovoljevala in razširila kmetijski pouk za vojake. Kontrolni shodi se bodo opustiljs; vsgjv rezervist se bode mogel pismeno oglasiti. Orožne vaje bodo še krajše in kolikor mogoče ob času, ko je na polju najmanj dela. V nadaljni razpravi je poslanec W a s -s i 1 k o pojasnil stališče rusinskih poslancev. Četudi glasujejo za brambni zakon, ostanejo še vedno v opoziciji, dokler jim vlada ne zagotovi ravnopravnosti s Poljaki v Galiciji. Odločno bodo nasprotovali vodnim cestam, ki so koncesija Poljakom. Dr. Laginja je stvarno utemeljeval svoje in tovarišev stališče nasproti brambni predlogi. Govornik prizna potrebo močne armade za državo, ki naj bran' svoj obstanek in svoje koristi proti vnanjim sovražnikom, pa tudi posamezne državljane v tujih deželah. Armada pa se ne sme uporabljati pri volitvah za strankarske namene. Tudi ni res, kar vedno ponavljajo demagogi, da so vsi stroški za armado neproduktivni. Vlada pa naj uporablja vojake, kakor stari Rim-ijeni, tudi za deželno kulturo. Istra je gola in vojaki bi mogli vsaj okoli Pulja izbolj-, sati mnogo sveta. Govornik navaja resne pomisleke proti štiriletni službi v mornarici. Četudi vlada sedaj zagotavlja odškodnino za četrto leto, vendar bodo Primorci nosili razmerno večje vojaško breme. Dalje opozarja na ncešeno bosansko vprašanje. Hrvaški narod je razcepljen v šest kronovin. Te razmere so nezdrave in za državo s časom lahko nevarne. Dualizem, kakor se je razvil od leta 1867., nc more ostati. Ta državnopravna oblika jc »mon-struozna«. Toda več bode mogoče govoriti v razpravi o bosanskem vprašanju, ki je že na dnevnem redu v odseku. Govornik z vso resnostjo in odločnostjo graja izjemne razmere v banovini. Bili so časi, ko so Hrvatje prostovoljno branili državo proti raznim sovražnikom. Ako pa bode še dalje trajala strahovlada na Hrvaškem, odtuji si država vse najboljše življe na jugu. Caveanl consules! (Živahno pritrjevanje.) Goriški poslanec F a j d u 11 i je ponavljal iste pomisleke glede štiriletne službe pri mornarici. V ostalem pa jc pu-st:I odprto vprašanje, kako bodo glasovali italijanski poslanci. Jutri bede glasovanje o prvi skupini zakona. Govorila sta šc glavna govornika Goli in Filipovsky. Jutri govori še poročevalec dr. Sommer, nakar sc glasuje o prvi skupini brambnih predlog. Zbornični prakti-karji sodijo, da bo mogoče končati brambno preosnovo že dne 27. junija. Gcsposka zbornica. Komisije gospceke zbornice prično zborovati 26. junija. Prvo s?.jo. bo imela gosposka zbornica dne 27. junija. Radalizeiii m Francoskem. Radikalna stranka v francoski republiki dola sedaj obupno poizkuse, da bi pridobila nazaj pri ljudstvu izgubljeno pozicije. Radikalci štejejo šc x'o0 poslanccv v zbornici, medtem pa je volitev zborničnega predsednika pokazala odkrito njihovo sedanjo parlamentarno brezpomembnost. Ni dolgo od tega. odkar jo bil radikalizem na Francoskem jioii Combesom in. Clemenceauom na svojem vrhuncu. Toda radikalizem ni nmel zdržati se na višku dalje časa. Prebivalstvu na Francoskem se studijo protiklerikalnc drobtinice, ki jih je dobilo od, radikalne večine namesto gospodarskih pridobitev. Velik del simpatij so radikalci tudi izgubili, ker so ustvarili sistem klečeplastva in politične špijonaže, da bi sc obdržali na vrhuncu. L obali Ženevskega jezero. Ouchy-Lausannc, junija 1912. Ravno danes je teden dni, kar sem se poslovil od Pariza. Bil jc lep večer. Solnce je zahajalo tam daleč nekje za Eifflovim stolpom in razlivalo svoje poslednje žarke po neskončnem mestu. Stal sem pred bonskim kolodvorom in se oziral nazaj po krajih, ki so se mi v teku mojega bivanja v Parizu najbolj prikupili, kakor bi jih hotel še enkrat vtisniti v spomin, da ostanejo v njem neizbrisljivi in verni. Spominjam se, da sem nekoč pred leti z istimi čustvi zapuščal Prago. Iznad mosta pred »Narodnim divadlom« sem gledal proti Hradčanom. Tudi takrat je zahajalo solnce. Kolikokrat sem poprej občudoval ta veličastni prizor, a nikdar se mi ni tako omilil kot tisti večer ob slovesu. Ostal bi na mestu kakor prikovan in neprestano bi zrl to čudovito harmonijo med umetnostjo in naravo. A treba je bilo iti na vlak in tudi solnce je zašlo za gore . . . Vlak je odhitel proti jugu. Na zemljo je legla hladna noč in zastrla s temnim paj-čolanom pogled v daljavo. Mojc misli so hitele naprej v še nepoznane kraje . . . V zadnjih dneh sem si bil že skoro želel oditi iz Pariza. Zakoprnel sem zopet po sinjih gorah, po zelenih in pisanih travnikih, po bistrih studencih, ki šumljajo po njih. A nekaj me jc zadrževalo, nekaj kakor dvom, češ, kje na svetu je najti kaj enakega Parizu? Ko pridem drugam, bom morebiti razočaran in se bom kesal, da nisem ostal dalje časa v mestu čudežev in čarov. Govoril sem z ljudmi, ki so naravnost oboževali Pariz. »Vous savez, meme la poussierc de Pariš a quelque chose d' agre-able! — Veste, celo pariški prah ima nekaj prijetnega na sebi,« Rad priznavam, da je Pariz res nekaj posebnega, velikega, a da bi vseboval pariški prah kaj prijetnega, o tem se nisem prepričal, dasi sem ga dosti časa požiral. Tako more govoriti le človek, ki sc je rodil sredi tega mestnega prahu, ki nikoli ni videl veličastnih planin, sočnatih travnikov in žuborečih studcncev, ki so stokrat lepši kakor vsi umetni vodometi, kateri sicer na prvi mah očarajo človeško oko, a nikoli nimajo tiste privlačne sile kot zdr-ček, ki skaklja v zelenem mahu po skali navzdol in se nikoli nc naveliča svojega skrivnostnega žuborenja. Pariz — Švica, kakšen razloček! Tamkaj vrhunec človeške kulture, njenih dobrih in slabih nasledkov, tukaj prvotnost združena s kulturo, tam večen nemir in ropot, dim tovaren in smrad zgnitih odpadkov, tu svečan mir. ki ga moti tupatam harmonično žvenketanje črednih zvončkov in veselo vriskanje pastirja na planinah, tu jasno nebo in blagodejni \onj planinske flore, tamkaj bleda in od uživanja ptc-padla lica, zatajena včasih pod ovojem raznih lepšav in šmink, tukaj od zdravja kipeči obrazi, na katerih je brati poštenje in odkritosrčnost. Ko sem prvič bral Rousseaua — pred petimi leti —, tedaj se mi je ta mož zdel velik čudak in prenapetež, danes pa, ko mi je bilo dano videti del njegove domovine, del tistih krajev, v katerih jc prebil on svoja mladostna leta, se ne čudim več njegovim navidez pretiranim mislim, danes se mi zdi njegov klic »nazaj v prvotnost, nazaj k naravi« popolnoma razumljiv in jasen, tembolj, ker jc pred dvesto leti vladala v teh pokrajinah še res nekaka prava prvotnost in neprisiljena pristnost. V štirinajstih dneh bodo v Ženevi proslavljali dvestoletnico Rousscaujcvega rojstva. Vrše sc zato že velike priprave nc samo v Švici, ampak tudi v Parizu. V katerem smislu bodo počastili spomin na tega pisatelja in filozofa, bo odvisno od posameznih komitejev in govornikov, a pozabiti bi zlasti v Švici ne smeli važnega dejstva, da je bil ravno Rosseau eden prvih, ki je širnemu svetu v svojih spisih odkril lepoio alpskih dežela in tako budil zanimanje za krasoto narave, ki je danes glavni vir dohodkom Švice. J. K. Nova m knjiga. V c. kr. zalogi šol. knjig nn Dunaju je izšlo: »Berilo za ponavljalne, ozir. za kmetijsko-nadaljevalnc šole.« Berilo, ki ga je sestavil znani šolnik Ljude-vit Stiasnv, obsega 16 pol in kazalo. Cena berilu je 1 K 50 vin. Učiteljstvo, ki je bilo skoro 40 let brez primernega berila za ponavljalne šole, bode Ljudevitu Stiasncmu gotovo hvaležno. tJverjcn sem, da ga bodo rabili s pridom tudi v kmetijski nadaljevalni šoli. Slovenci smo na pedagoškem polju že precej napredovali in zaradi tega se ume samoobsebi, da smemo od berila, ki hoče biti dobro, zahtevati precej. Predvsem me veseli, da se ob študirali ju berila Ljudovita Stiasnega nisem domislil škarij. Tc igrajo pri sestavite-ljih beril navadno glavno vlogo. Izvirni borilni sestavki prevladujejo na vsi črti. Nekoliko borilnih sestavkov je tudi predelanih. Predelani pa so tako mojstorski, da se zdi človeku, da bere izvirne. Neznatno pa jc število onih beril. sestavkov, ki sem jih bral že po drugih berilih in čitankah. Kar je pa največ vredno, je to, da se je Ljudevit Stiasny emancipiral v toliko, da ni šel k Nemcem v šolo; zakaj naših razmer nikakor nc moremo vsporejati z nemškimi. Sedaj hočejo radikalci svojo stranko organizirati in rekonstruirati. V ta namen so bili oni radikalni poslanci, ki pripadajo radikalni in radik. soc. skupini, povabljeni k skupni seji. Toda izmed 250 radikalnih poslancev se jih je odzvalo povabilu komaj sto. Seja sama je bila zelo burna in zborovalci so bili bolj pripravljeni, predbacivati drug drugemu svoje grehe, kot pa se organizirati. K sklepu je bila sprejeta sledeča resolucija: »Ne da bi se dotikalo organizacije posameznih skupin, se ustanovi unija vseh republikancev, ki pripadajo eksekutivnemu odboru radikalcev in radikalno socialistične stranke. Poseben reglement bo določeval pota in sredstva v zadevi sej unije.« Za izdelavo tega reglementa je bila določena posebna komisija. Zanimivo je, da se .lakobinec Com-bes zopet pojavlja na površju. Pri nekem banketu radikalcev v Parizu je izjavil, da zastopa radikalna in radikalno socialistična stranka na Francoskem napredek in svobodo. Naglašal je tudi, da ni v radikalni stranki nobene krize in da se mora zaupati v njen obstoj. Radikal, listi so ta banket razvpili za nekako zmagoslavje, značilno pa je za razpoloženje 700 udeležencev, da je eden izmed gostov rekel: »Prihajamo s pogrebščine!« Tako vsaj poročajo listi. Combes skuša v zbornici ustvariti vnovič antiklerikalen blok ter začeti boj proti onemu klerikalizmu, ki se ga je radikalni stranki tako eminentno posrečilo v raznih oblikah tekom zadnjih let oropati. Najprej hočejo radikalci pozvati radikalno prebivalstvo k obrambi lajiške šole. Nadalje naj bi se katolikom zabranila raba cerkva; božje hiše naj bi bile vsem kultom, tudi prostozidarskim, na razpolago. V listu »Radi-cal« je bilo pred nekaj dnevi sledeče: »Za pripravo na socialno republiko bi na vsak način lahko pričeli z organizacijo skupne istočasne rabe poslopij za socialno in sentimentalno vzgojo, kakršna so cerkve na Francoskem. Poslopja katolikov pripadajo vsem! Čas je, da izpopolni republikanska stranka ločitveno postavo z zakonom, ki urejuje rabo vseh poslopij, ki služijo mora-Iičnim namenom, ker so ta poslopja skupna last ljudstva!« Kakor je videti, hočejo na Francoz-kem razviti nov kulturni boj in to samo zato, da bi se vzdržala radikalna stranka pri življenju. Ta obupni korak pa ne bo več mnogo koristil. Prebivalstvo na Francozkem je radikalizma in kulturnega boja že davno sito. Poin-carejevo ministrstvo in zbornični predsednik ne pripadata ožji strankini skupini radikalcev. Obenem pa se tudi ni mogoče več izogniti uvedbi proporcionalne volivne pravice in ta volivna pravica bo brezdvomno prizadela radikalni stranki smrtni udarec. Zaradi tega se tudi radikalci obupno trudijo, da bi zavlekli uvedbo proporca. Cesarski manevri i. 1912. Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Ogrskem, in sicer v pokrajini severno, zahodno in južnovzhodno Že naslov berila nam pove, da je berilo namenjeno kmečki mladeži. Sti-asny se je držal pri svoji knjigi stanovske izobrazbe in se jc ognil strokovne in to je dobra stran knjige, ki jc namenjena kmetijsko-nadaljevalni šoli. S tem pa še nikakor nc trdim, da je imel Ljudcvit Stiasny lahko delo. Pomisliti moramo, da zahteva koncentracija snovi v berilu s primeroma malim obsegom in namenjenim stanovski izobrazbi od sestavitelja dokaj pedagoške virtuoznosti. Predvsem mu je bilo treba misliti na verski moment; zakaj skoro ga ni stanu, ki bi bil od Boga tako zavisen, kot je ravno kmečki stan. Če ne blagoslovi Bog dela njegovih rok, je ves njegov trud ničev. Naturni elementi, ki jih more krotiti samo Bog, silijo kmeta, da začne in konča vsako delo z Bogom. In kot ubran akord se mi zde berilni sestavki, ki jih je posvetil umni šolnik verskemu momentu. Ume se, da bi bil Ljudcvit Stiasnv slab pedagog in še slabejši stanovski izobraževatelj, ako bi ne pokazal mladini lepega družinskega življenja, v katerem cvete največ lepih čednosti, in bi je ne domislil dela in domače grude, ki mu vrača trucl im napor s stoternimi sadovi. Da je mislil pri sestavljanju svojega berila tudi na to, nam pričajo berilni sestavki drugega oddelka, izmed katerih so nekateri biseri šolske literature. Manj všeč pa so mi med temi be-rilnimi sestavki basni in pravljice; zakaj zdi se mi, da podobno blago ne sodi na najvišjo stopinjo ljudske šole. Toda to je malenkost, ki jo dobro blago stokrat odtehta. (Konec.) od Szegedina, Mako in Mezohegyesa,. Glavne operacije se bodu bržkone vršile samo med obema kotoma Tise in na obeh straneh tamošnjih lenih voda, večinoma zahodno od črte Kurtics—Gyar-mata. Poveljnik vojaškega geografične-ga zavoda, podmaršal Oton P'rank, je bil že koncem maja v Szegedinu, da si je ogledal pokrajino, kjer naj bi se letos vršile velike vojaške vaje. Tudi šef generalnega štaba podmaršal Schcmua je prepotoval pretekli mesec porečje Tise in Maroša. Pokrajina okoli Szegedina je podobna veliki beneški ravnini in je skoro popolnoma enakomerna. Visoka koruza močno ovira prosti razgled, številni drevoredi pa meje polja. RekaTisa ima primeroma trdno dno ter je globoka več kot 15 metrov, široka pa okoli 220 do 230 metrov. Brzina Tise je navadno majhna, vsled česar prevladuje na tej vodi vožnja z vesli. Mostov jc primeroma malo. a zato mnogo brodov, ki prevažajo preko reke. Spodnja Tisa ob času, ko sc tali sneg, močno naraste ter preplavi obrežje na obeh straneh, večinoma do varnostnih nasipov, ki so bili zgrajeni z velikimi stroški. Kakor jc znano, so bile letos v tej pokrajini velike povodnji. Omenjeni nasipi igrajo pri prehodih vojaštva čez reko veliko vlogo, ker se nudi raz njih na daleč razgled, za njimi pa varstvo četam. Prava in zelo dobro kultivirana bogata ravnina se razteza proti vzhodu približno v smeri Maroša pri Nagylaku. Mezohegycs leži že v gričevju ob tej ravnini, ki pa je znatno manjše, kakor pa v pokrajinah, kjer so se vršile v zadnjih letih velike vojaške vaje. Dalje proti vzhodu se začno ob obeh straneh Maroša polagoma dvigati banatska in sedmograška pogorja, ki dosežejo v Krušnih gorah nad 1000 metrov, v biha-škem komitatu pa do 2000 metrov višine. Te pokrajine pa pri letošnjih velikih vojaških vajah bržkone že nc bodo prišle v poštev. Za tc vaje pridejo v poštev 4., 5., 7. in 12. vojni zbor. Eventuelno bodo pritegnili tudi nekatere dele 13. vojnega zbora. Vsega vojaštva bo zbranega 10 do 12 pehotnih divizij in dve konjiški brigadi. Gorske čete ne bodo imele mnogo posla, pač pa bodo stopili v veliki meri v akcijo oddelki s strojnimi puškami. Pri teh vajah nameravajo uporabiti tucli vodljive zrakoplove in letalne stroje. Letalne stroje bodo letos prvič rabili pri avstroogrskih vojaških vajah. Vrhovno vodstvo letošnjih manevrov bo imel prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki bo bržkone stanoval v Szegedinu, kjer bo tudi glavni stan. Druga višja poveljstva in štabi bodo nastanjeni v Szegedinu, Maku in Mezobegycsu Manevri, ki se jih cesar bržkone nc bo udeležil, se bodo vršili sredi meseca septembra. KHUEN SE POGAJA Z OPOZICIJO. — POČITNICE OGRSKE ZBORNICE. — SHODI OPOZICIJE. — NAPAD NA ČUVAJA. Najnovejše iz Budimpešte: Grof Khuen je uvedel z opozicijo pogajanja, da se sklene mir in je baje že v zvezi s Košutom, ki se zdravi v toplicah. — Ogrska zbornica dokonča svoje delo v petek, nakar se podajo poslanci na počitnice, ki bodo trajale do septembra, — Opozicija je priredila 23. t. m. po deželi zelo veliko shodov, na katerih so zabavljali proti Tiszu in proti Lukacsu. — Stanje ob napadu na Čuvaja ranjenega banskega svetnika Hervoiča je jako slabo. Zdravniki več ne upajo, da ozdravi. NAPOVEDANE DEMONSTRACIJE OB ODKRITJU SPOMENIKA PALACKEMU. Narodni socialci in pristaši stranke češkega državnega prava nameravajo ob govoru Kramafa, ki je napovedan ob odkritju spomenika Palackemu, vprizoriti demonstracijo, OBOROŽEVANJE GRŠKE. Strokovni odsek grškega mornariškega ministrstva je priporočal naročiti devet novih torpedovk pri nemški tvrdki Vulkan, WHITE UMRL. Znani angleški feldmaršal Jurij White je umrl. Splošno znano je postalo njegovo ime ob burski vojski. BOJI V LIZBONI. Ob stavki uslužbencev cestne železnice v Lizboni so se vršili po cestah veliki boji. V obrambo cestne železnice je odposlala vlada na ulice cele polke. Kavalei^ja je spremljala vsak voz, a stavkujoči so se kljub temu hoteli polastiti vozov. Policija jih jc razganjala s sabljami. Vnel se je boj. Streljali so iz revolverjev. Republikanske garde so končno z bajoneti razgnale množico. Oblasti poročajo, da so bile ubite dve, ranjenih pa 30 oseb, a ta številka je po splošni sodbi prenizka. Boje se, da prično stavkati vsi portugalski železničarji. V I Lizboni so pričeli stavkati tudi delavci po tvornicah, ki so poizkusili vdreti v arsenal, a so mornarji napad odbili, MLADOTURKI ZAHTEVAJO, DA NAJ SE LAŠKO-TURŠKA VOJSKA NADALJUJE. Berolin, 25. junija. Mladoturški vilajetski shod, ki zboruje v Carigradu, je sklenil zahtevati, da naj se laško-turška vojska do skrajnosti nadaljuje. Sklepal je tudi o izpopolnitvi turške vojne mornarice. Razbila amerikanska republikanska stranka. Roosevelt kandidira na svojo pest. Po seji narodnega konventa republikanske stranke v Zedinjenih državah, v kateri so proglasili Tafta za predsedniškega kandidata, so priredili Rooseveltovi pristaši svoj poseben shod. Seja sama, v kateri je bil postavljen za kandidata Taft, je bila jako burna. Prav po amerikansko so se tudi s pestmi bili. Policija je po seji preprečila vse izprevode in aretirala več prerazburjenih Amerikancev. Prebivalci Chicaga so zavzeti za Roosevelta. Zato je bil tudi Rooseveltov shod po seji konventa nad vse sijajen. Vsi Rooseveltovi delegati, tudi tisti, ki so jim razveljavili Taftovci mandate, so prišli nanj in so proglasili Roosevelta za samostojnega kandidata proti Taftu. Roosevelt je sam govoril zbo-rovalcem in naročil delegatom, da naj se vrnejo v domovino in poizvejo, kako da sodi ljudstvo. Pozneje se skliče konvent, ki bo formelno proglasil naprednega kandidata, namreč Roosevelta. Geslo novi stranki bodi: »Ne kradi!« Samostojen nastop Rooseveltov je položaj zelo zapletel. Če v volivnem kolegiju ne bo dobil noben kandidat absolutne večine, ima pravico voliti predsednika reprezentančna zbornica, v kateri sedi 23 demokratičnih in 22 republikanskih zastopnikov. Odločevali bodo trije zastopniki srednjih strank. Če pa volitve tudi" reprezentančna zbornica nc izvede, pa postane 4. marca 1912 predsednik Zedinjenih držav avtomatično podpredsednik, kakor se to tudi zgodi, če umrje predsednik. Roosevelt namerava imenovati za voliven boj izvršilen odbor sedmih članov, v katerem bi sedelo tudi nekaj demokratov, Izvršilni odbor se izvoli, ko bo zboroval konvent republikanske stranke v Baltimoru, kjer je že vse polno demokratičnih politikov. Tudi konvent demokratične stranke bo zelo bojevit in ni izključeno, da se razbije tudi demokratična stranka, kakor se je razbila republikanska stranka. Koroški Slovenci. k Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo v Celovcu praznuje sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 30. junija t. 1. z običajno cerkveno slovesnostjo v cerkvi Sv. Duha v Celovcu ob pol 9. uri zjutraj (slovenska pridiga in sv. maša s slovenskim petjem; poje mešani zbor delavskega društva). — Popoldne ob 3. uri se priredi v vseh prostorih hotela Trabesinger velika vrtna veselica. Na sporedu so; Šaloigra, šaljivi kupleti, petje, kegljanje, streljanje na dobitke, šaljiva pošta, koriandoli, različni paviljoni itd. Godbo oskrbuje tambu-raško društvo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v pokritih prostorih. — Vstopnina 30 vin., za vojake 20 vin. — Celovški Slovenci! agitirajte za obilno udeležbo! k Blagoslovljenje »Društvenega doma« v Žitarivasi se je izvršilo nad vse lepo in slavnostno. Ob pol 3. uri so se pripeljali iz Celovca Orli in predsedstvo S. K. S. Z. Pri prihodu v Žitarovas je došle goste pozdravil predsednik društva g. Bohničar. Po cerkvenem opravilu, ki ga je imel vlč, g. dr. Hohnjec iz Maribora, je gospod prošt in dekan R a n d 1 iz Dobrlevasi blagoslovil »Društveni dom«. Po blagoslovu ob 10, uri dopoldne se je začelo slavnostno zborovanje v krasno ozaljšani novi dvorani, Domači župnik g. Weis je otvoril slovesni shod v novem domu in prisrčno pozdravil vse navzoče. Slavnostni govornik predsednik S. K. S. Z. dr. Rožič iz Celovca je nato orisal pomen in namen novega »Društvenega doma«. Govoril je potem dr, Hohnjec iz Maribora o bogoljubju, domoljubju in rodoljubju, o treh lastnostih, ki naj krasijo vsakega zavednega Slovenca. Fant Pečnik iz Železne Kaplje je v navdušenih besedah pozdravil shod ter govoril o šolstvu. Zborovanje se je ob največjem navdušenju zaključilo. Popoldne se je vršila telovadba celovških Orlov in nato tombola, ki je prinesla mnogim lepe dobitke. Cela slavnost se je završila v najlepšem redu in navdušenju. Žitarci! naprej po poti napredka in izobrazbe v vašem novem »Društvenem domu«! k Ženski shod, ki je bil jako dobro obiskan, je priredila S. K. S. Z. za Koroško v nedeljo, dne 16. t. m., v »Narodnem domu« v Velikovcu. Lepo jc govoril o ženski organizaciji bogoslovni profesor dr. Lambert Elirlich, gosn. I Kriegl pa si je izbral praktično snov ter povedal, kakšen naj bo domači vrt in kako ga jc treba obdelovati. Ker so vsi ženski shodi, ki jih je Zveza priredila, dobro obiskani, jih namerava Še več prirediti. — Ženski shod se je vršil isto nedeljo tudi v Dobrlivasi, na katerem sta govorila č. g. kaplan Katnik o Ženski organizaciji ter g. dr. Valent. Rožič o izobrazbi žene, ki jo po-rebuje za dom. Shod je dobro uspel. Gospodarstvo. GORIŠKA BANKA, DRUŽBA Z OMEJENIM JAMSTVOM V GORICI. Pod predsedništvom bivšega dežel, in državnega poslanca g. Mihaela Vošnjaka, inženirja in posestnika v Gorici, sestavil se je pripravljavni odbor za ustanovitev novega denarnega zavoda v Gorici, z namenom, da se podpre in omogoči nadaljni razvoj slovenske trgovine in obrt v Gorici in na Goriškem sploh. Težave, ki so vsled gospodarskega poloma Mizarske zadruge v Solkanu nastale pri Trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici, so povzročile neprijetne posledice na denarnem trgu v Gorici za vse sloje, kar zlasti občutijo slovenski trgovci in obrtniki. Da se pa razmere Trgovsko-obrtne zadruge lažje uredijo in obenem postavi kredit slovenske trgovine in obrti na Goriškem na nov krepak in čvrst temelj, treba je novega denarnega zavoda v ta izrecen namen s popolnoma novo krepko podlago, zlasti lastno glavnico. Pripravljavni odbor, v katerem so se zbrali možje brez razlike strank, in sicer razun predsednika g. Mihaela Vošnjaka še p. n. gg. Josip Fon, c. kr, deželni sodni svetnik, drž, in dež. poslanec, dr. Alojzij Franko, odvetnik in dež. poslanec, Jernej Kopač, tovarnar in posestnik, Anton Koritnik, trgovec, dr. Karol Podgornik, odvetnik, dr. Dragotin Treo, odvetnik in posestnik, vsi v Gorici, je prepričanja, da bi označenemu namenu mogel izvrstno služiti zavod, organiziran kakor družba z omejenim jamstvom na podlagi zakona z dne 6. marca 1906, d. z. št. 58 — s polno vplačano osnovno glavnico vsaj 200.000 K, kakor v enake svrhe jako ugodno uspeva med praktičnim češkim narodom lepa vrsta enakih čeških zavodov, takozvanih »malo-bank«. Strogo strokovni posli bančnih zavodov pri teh malobankah seveda ne pridejo v poštev in se taki zavodi pečajo pretežno le z manjšimi kreditnimi operacijami. Denarni uspehi so se pri obstoječih malobankah izkazali kot jako ugodni: poleg dotacije rezervnih fondov se družbenikom izplačuje povprečno nad 5% dividenda, pri višjih osnovnih glavnicah tudi 6 %, Te dni izidejo na slovenske denarne zavode in na zasebnike vabila k pristopu. Iz teh vabil in iz priloženega izpiska pravil so razvidne tudi podrobnosti. Pristop k družbi je mogoč že s podpisom in vplačilom zneska 500 kron za osnovno glavnico, more se pa vsakdo udeležiti tudi s poljubnim višjim zneskom. Vsa morebiti zaželjena pojasnila daje pripravljavni odbor ter je nasloviti vprašanja nanj pod naslovom g. dr. Dragotina Treo, odvetnika v Gorici. Priporočati je, da se naši mali in veliki kapitalisti vsak po svojih močeh zainteresirajo za bodočo Goriško banko, ki naj bode nov vir moči za napredek trgovine in obrti goriških Slovencev. Pogloblievanje Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Tvrdka Čečovička, ki je prevzela delo v Gruberjevem kanalu in v Ljubljanici kot najcenejša ponudnica, vsled tehnične nezmožnosti vedno z delom zaostaja. Pri Gruberjevem kanalu je zamudila poldrugo leto. Neprenehoma pa prosi pri vseh udeleženih faktorjih za doplačila, češ da ima zgubo. Tako je lansko leto zahtevala 800.000 K odškodnine, kar se je seveda odbilo, ker je bilo popolnoma neutemeljeno. Vodstvo del ima v rokah odbor, ki je po zakonu sestavljen iz zastopnikov poljedelskega ministrstva, deželne vlade, deželnega odbora, ljubljanskega mesta in barjanskih občin. Stavbeno vodstvo ima pa deželnovladni stavbni nadsvetnik Pavlin, s katerim je čečovička seveda v najhujšem boju, ker mu Pavlin vedno na prste gleda. Zato pa Čečovička nadsvetnika Pavlina neprenehoma denuncira in je zahteval od močvirskega odbora, da mora Pavlina odstaviti, ker bi Čečovička očividno rad imel mehkejšega stavbnega nadzornika. Seveda je odbor za osuševanje barja tako impertinentno zahtevo odklonil. Zato pa zdaj Čečovička štrajka. On bi rad za dela v Gruberjevem kanalu dobil veliko doplačilo, Ljubljanico pa pustil. Zato si je izmislil zvijačo pri zatvornici v Gruberjevem kanalu, češ, da ni njegova dolžnost te zatvornice zapirati, ampak da mora to za-tvornico zapirati odbor za osuševanje močvirja. To je seveda proti pogodbi: Kdor dela v Ljubljanici, mora tudi zatvor- nlco v Gruberjevem kanalu odpirati in zapirati, drugače sploh ne more v Ljubljanici delati. Čečovička se pa zatvornice ne pritakne in zato ne more v Ljubljanici delati. Mož je prišel iz galiških krajev, koder je morala pri javnih zgradbah očividno drugačna kakor v srednji Evropi, kamor se mi prištevamo. Neprenehoma nadleguje vse oblasti in toži Pavlina, tako da mu že povsod vrata kažejo. V poljedelskem ministrstvu jim pride kar slabo, kadar pride Čečovička junior ali senior Ljubljano tožit. Čečovička vsako sredstvo porabi, zato se ni čuditi, da »Narod« in »Zarja« ž njim držita. Ta kompanija bo pa tvrdki Čečovička še manj pomagala. Poštenjaki pri »Narodu« in »Zarji« hočejo Čečovičkovo afero seveda zlorabiti proti deželnemu odboru, kar je pa nezmiselno, ker imajo nadzorstvo nad zgradbo v rokah gospodje pri deželni vladi. Pripomnimo še, da je dobil stavbeni podjetnik od stavbenega vodstva strog ukaz, da mora do srede julija začeti z deli v Ljubljanici in jih kar najhitrejše dovršiti, sicer bo nosil vse posledice, ker se bo ž njim strogo ravnalo po pogodbi. Rodbina Čečovička je silno bogata, zato je tembolj hvalevredno, da se delavska »Zarja« zanjo poteguje, da bi iz kranjske dežele še več denarja izvlekla. Uredniki »Zarje« in »Naroda« naj bi šli rajši dvigati zatvornico v Gruberjevem kanalu! Dnevne novice. + Franc pl. šuklje in Ivan Hribar. Bivši župan Ivan Hribar, ki se je čutil užaljenega po označbah, s katerimi je označil pl. Šuklje njegove politične ln gospodarske cilje, je napisal v sobotni »Narod« pod člankom »Franu pl. Šuk-Ijetu v album« svoj zagovor, v katerem maha po pl. Šukljetu. Pravi, »da je ves čas, kar je politično deloval, iskal le samega sebe in svojih koristi in da je zato tolikrat spremenil svoje politično prepričanje«. Očita mu, da ni poznal za utapljajoče se slovenstvo ob narodnih mejah nikdar kakih sentimentalnih občutkov in da je napeljal deželnega predsednika VVinklerja na to, da je po ministrskem predsedniku Taafeju seveda brezuspešno zahteval od upravnega sveta banke »Slavije«, naj ga spodi iz službe«. Za vzrok zadnje Šukljetove brošure navaja pa sledeče: »Vsem političnim spisom Šukljetovim jc iskati izvora v maščevalnosti ali pa v užaljenem samoljubju. Ko je torej njegov založnik po barnumsko delal reklamo za najnovejši njegov spis o deželnem gospodarstvu, vprašal sem se takoj, kateri teh lepih kreposti bode imel zahvaliti ta spis svoj postanek. Poza pl. Šuk-Ijeta je pač skrb za deželo in moralno zgražanje nad slabim gospodarstvom klerikalne deželnozborske večine; že površni pregled njegove brošure pa kaže, cla je pl. Šukljetu vse to postranska stvar. Hotel je le krpico prišiti onim, ki so mu izpodnesli kurulično kreslo deželnega glavarja. Poleg tega je pl. Šuklje, čegar samoljubje jc svoje dni v Novem mestu vedlo do konflikta z okra jnim glavarjem, kdo pojde v procesiji prvi za nebom, lani pa do napadov na mestne redarje ljubljanske, ker ga niso pozdravljali, hotel se maščevati tudi zato, ker se mu je pi'cmalo kadilo.« — fvan Hribar pravi nadalje, da. mu ni niti v sanjah padlo v glavo, da bi pri predlogu za ustanovitev deželne banke, ki ga jc svoj čas v deželnem zboru stavil, mislil nase. On da ni hotel pustiti dobro plačane službe pri »Slaviji« in se udinjati vladi mož, izmed katerih je bil ravno pl. Šuklje »najmanj simpatičen«. Mi g. Hribarja predobro poznamo, da bi imeli vse za zlato resnico, kar govori in piše. Vendar njegove besede potrjujejo našo sodbo, da niso bile pl. šukljetu pri srcu deželne finance, pač pa vse kaj drugega. In če to liberalci sami trdijo, in se kljub temu obenem obešajo na frak Šukljetovih izvajanj, potem lahko vsak presodi, da nimajo pisarije po liberalnih listih o brošuri nobene stvarne podlage, ampak so samo dobrodošlo mašilo za časopise. Večjega pomena tudi brošura nima. -f Demonstracija srednješolskega učiteljstva in dijaštva za »Svobodno misel«. V včerajšnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta je dr. Lampe omenil Aškerčev pogreb, iz katerega se je naredila demonstracija za Svobodno misel in za socialno demokracijo. Svobodna misel je organizacija, katere namen je, verstvo in cerkev popolnoma uničiti, je revolucionarna, proti-monarhična organizacija, kakor se je pokazalo v Španiji in na Portugalskem. Aškerc je proslavljal Ferrerja, s katerim je bil skupaj v Pragi kot podpredsednik mednarodnega shoda Svobodne misli. Te Aškerčeve ideje je v svojem skrajno brez-taktnem nagrobnem govoru proslavljal profesor dr. Ilešič. Za politično demonstracijo take vrste so se pa zlorabljali tudi dijaki, ki so nosili venec Svobodne misli in socialnc demokracije, in učenke mestnega dekliškega liceja, ki so nosile z lipovimi venci ovite naslove Aškerčevih spisov, med katerimi so pamfleti na katoliško cerkev brez vsake literarne vrednosti. To je baje aranžiral prof. Jug. Ker je to v direktnem nasprotstvu s šolskimi postavami, predlaga dr. Lampe preiskavo, o katere izidu se naj poroča v deželnem šolskem svetu. Predsednik ekscelenca baron Schwarz obljubi, da se bo preiskava izvršila. + Ubogi Ravnikar! Naivni poslanček ljubljanskega mesta je pozval vlado, da se naj informira iz Šukljetove brošure. Hribar pa je grozno hud, ker ga v tej brošuri zdelava Šuklje. Ravnikar poživlja vlado, da se naj pri Šukljetu informira o Hribarju. Batine, ki jih zdaj daje Hribar Šukljetu, lete torej tudi na revčka Ravnikarja, ki jc slabo naletel s svojo najnovejšo državniško akcijo. -{- Kako sl liberalni učitelji kleri-kalizem predstavljajo. »Nasproti ti stric jeklene, lačne oči treh najostudnejših bazilikov pod solncem božjim, svetle lačne oči kakor blest okrvavljenih cekinov, kakor rezek lesk bodal, kakor krvav plamen grmade, na kateri umira mučenik za svoje prepričanje«, tako opisuje učiteljski list »Dan« štev. 169 slovenski klerikalizem. Jurčičev junak Krjavelj v »Desetem bratu« je sicer dobro popisal, kako je vraga z bridko sabljo presekal, ampak Krjavelj je muha v primeri z mojstrsko roko, ki je klerikalizem popisala. Sedaj naj ga pa šc Gaspari fotografira, potem naj ga pa »v rom« denejo, da bodo »Danovi« uredniki ob pogledu na to strašno zverino še bolj svoja peresa brusili in svarili svet pred to grozo. In zakaj je klerikalizem tako huda pošast? »Dan« razlaga to pošastnost tako-le: »Klerikalizem je protinaroden pojav; on namreč ljudstvu utepa, da ni ugrabil človeštvu paradiža kapitalizem, ampak greh, ki ga jc baje prvi človek storil.« Klerikalizem je tudi zato protinaroden, ker uči, »da je pripravil neskončno usmiljeni in pravični bog vsem iz paradiža izgnanim, ako s svojim znojem in krvjo vzdržujejo kapitalistični paradiž na zemlji, nekoč po smrti, tam nekje na drugem svetu mnogo boljši, sijajnejši in večni paradiž.« Cerkev uči, da. je vsega zla, bodisi fizičnega, bodisi nravnega kriv greh, človeška strast, ki vidi le sebe, svoje koristi, svoje udobnosti, ne vidi pa drugih reve in potrebe. Krščanstvo uči, da mora biti človek človeku brat. Tega seveda liberalni učitelji ne vedo, četudi naše otroke »versko - nravno« vzgajajo. Ko bi se ljudje tudi v gospodarskem življenju krščanskih načel oprijeli, bi kmalu izgubil iudi sedanji kapitalizem svojo ostrino. Najpoprej pa je seveda treba spraviti s sveta tako neumne liste kakor je »Dan«, ki pozna krščanstvo približno toliko, kolikor njegova zadolžena tiskarna blesk cekinov. -j- Blazna nestrpnost?! V »Slov. Narodu« se zaletava dopisnik v župnika Šinkovca v Šk. Loki, češ, da je de-nunciral nadučitelja in nekega učit., ki je dobil dopust, da sc je udeležil Aškerčevega pogreba, šolski oblasti. Ob koncu kliče: »Naj le tako divjajo, so. bo klerikalna blazna nestrpnost tem preje maščevala sama na sebi.« Nismo poizvedovali, koliko je resnice na tem, pač pa opozarjamo: 1. da je dovolil nadučitelj izmed naših vx*st nekemu učitelju le polurni dopust zaradi sodelovanja pri petju v cerkvi in niso učenci radi tega prav nič zamudili — pa liberalni list jc naprtil nadučit. radi tega disciplinarno preiskavo; 2. da je prišel po denunciranju »Slov. Naroda« naš so mišljenik zopet v disciplinarno preiskavo, ker nekega liberalnega učitelja ni bilo k telovadbi v šolo in nadučitelj ni takoj prvo minuto poskrbel za namestnika, četudi je odsotnega učitelja, ki je cloma, ležal, dasi ni bil bolan, moral sam nadomeščati vso uro (izvzemši one minute, ko je čakal na učitelja); 3. da jc učitelj, naš somišljenik, prišel le par minut prepozno v obrtno-nadaljcvalno šolo, ker je poprej poučeval na drugi šoli, pa ga je liberalni list takoj clenun-ciral, češ, da je zamudil pol ure. Slučajno navzoč c. kr. šolski nadzornik se. je sam prepričal, kako je lagal list, ki je imel edini namen, da je skušal uničiti eksistenco našim ljudem. Kje je torej nestrpnost? Če vam jc tako prav, vam postrežemo še ciatančneje. -j- Zavedna občina. Občina Loški potok je poslala Slovenski Straži 20i K. Vse slovenske občine naj slede z večjimi ali manjšimi prispevki temu odličnemu narodnemu vzgledu! Somišljeniki v občinskih zastopih ganite se in takoj povsod predlagajte prispevke »Slovenski Straži 9. zveč. 7320 21-3 sl. jvzh. oblačno 7. zjutr. 732-9 160 sl. svzh. dež G-6 2. pop. 734-9 18-2 n oblačno Srednja včerajšnja temp. 2M<>, norm. 18-7°. Po noči močna novihtn. parnik 43 letni Franc Donaggl, doma iz Gradiške ter se odpeljal v Trst, nc da bi plačal voznino. Kapitanu je dejal, da je šel v Pulju na parnik samo pozdravit svojega prijatelja, a da je med tem parnik odpeljal. Donaggija so oddali policiji, ki mu je napravila za tako dolg pozdrav globok poklon in brezplačni »Absteigequartier«. Letošnje poletje 192б 7 v znamenju Bata-čenlja jazoma to znamko! Ф- Г v? »i Ш i Dobiva se povsod. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25.junija 1912. Pšenica za oktober 1912 . „ . 1193 Rž za oktober 1912 ..... 9 75 Oves za oktober 1912 .... 9-62 Koruza za julij 1912.....8-93 Koruza za avgust 1912 .... 9-— Koruza za maj 1913.....7-60 Zahvala. Za vse obilne dokaze iskrenega sožalja povodom prebritke izgube, ki nas je zadela s prerano smrtjo naSe ljubljene, nepozabne soproge, ozir. hčere, matere in sestre, gospo Margarete Kočar, roj. Koželj izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebe pa se še zahvaljujemo čast. duhovščini in vsem udeležni-kom pogreba za Častno spremstvo preblage rajnice na zadnjem potu in vsem darovateljem lepih vencev, osobito še slavni „Mesarski zadrugi". Iskrena hvala vsem! Ljubljana, 25. junja 1912, 2016 Žalujoči ostali. i J,- ■ <4»' * Zahvala. Vsem, ki so moji ljubljeni in nepozabni materi Mariji Kramaršič v njeni bolezni lajšali bolečine in vsem, ki so se udeležili njenega pogreba, ali mi na katerikoli način izrazili svoje sožalje, izrekam tem potom v svojem, kakor tudi v imenu bratov in sestra najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem pre-častitemu gospodu Janku ZakrajšCek, župniku v V avti vasi za zadnje tolažbe, ki jih je podelil nepozabni ranjki in jo spremil na njeni poslednji poti. Jurkavas-Ljubljana. dne 24. junija 1912. Vinko Kramaršič, 2008 revizor Zadružne zveze. Kuharica išče službe za kako župnišče. Naslov pove uprava. aooe 28 let star, izvrsten ko-respondent Išče takoj stalne službe. Lahko položi primerno / kavcijo. Vprašanja pod F. S. poštno ležeCe 1987 Ljubljana, glavna pošta. JJL Za gostilničarje prvovrsten izdelek, kakor tudi govorilni aparati najnovej-j šega sistema za zasebnike se oddajo tudi proti nizkemu mesečnemu odplačevanju. — Priporočila se takoj dobro nagrade in sprejmo pod zelo ugodnimi pogoji delavni zastopniki. -Ponudbe pod „Avtomat 1»67" na upravo »Slovenca«. 1067 k Yeč 100 kg svežih gozdnih jagod (Erdbeeren), se kupi takoj. Ponudbe z navedbo cene i. t. d. se prosi na: S. Potnik, destilacija rastlinskik in sadnih cvetov Ljubljana, Slomškova ul. 27. Jagode se morajo dostaviti sveže, glede načina odpreme se dajo pismena navodila. 2011 za doživetje in za slučaj smrti nudi največja zavarovalnica na evropskem kontinentu JMoflKT« glavni zastop za Kranjsko in sosednje slovensko ozemlje v Ljubljani. Vsota zavarovane glavnice koncem 1. 1911: 2.497,169.381 K. Družbino premoženje koncem leta 1911: 1.041,469.663 K. Prebitek za leto 1911: 42,808.314 K. Posebno priporočljiv način zavarovanja s prenehanjem plačila premij in s pravico do rente v slučaju trajnega obolenja visoke in popolnoma gotove dividende. Ljudsko zavarovanje brez zdravniškega preiskanja, Zavarovanje zoper nezgodo na železnicah in parnikih. Del čistega dobička od vseh kupčij dobi »Slovenska Straža« in zato vsakdo tudi »Slovensko Stražo« podpira, kdor se hi zavaruje. Zanesljivi zastopniki dobrodošli! Naslov za pisma: „ VIKTORIJA", Ljubljana. Št. 492/pr. Razpis. 200' Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih zdravnikov 1. v Cerkljah pri Kranju. 2. v Fari v kočevskem okraju, s sedežem na Petrinji. 3. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju. 4. v Idriji. 5. v Logatca, s sedežem na Planini. fi. v Loža v Logaškem okraju. 7. na Raki v Krškem okraju. 8. v Žužemberka v Novomeškem okraju. S temi službami je združena za kraje pod 1., 4., 5., 7., in 8 letna plača 1400 K. za kraje pod 2., 3. in 6. pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Zdravnik v F a r i dobiva tudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjo Loko, zdravnik v Idriji 600 K priboljška, 400 K za opravila v tamkajšnji bolnici in 480 K za uradna pota v Žire, zdravnik v Logatcu (Planini 500 K prispevka k plači od občine Planino, zdravnik vžužemberku 400 K stanarine in even-tuelno 800 K za uradne dni v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki. Zdravnik na Raki ima naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki. Prosilci za razpisane službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. julija t. 1. z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranfskega v Ljubljani, dne 22. junija 1912. Stfečke v korist Slovenski Straži prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju 1949 bogastvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja turških srečk dne 1. avgusta 1.1. pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Val. Urbančič, Ljubljana. SIOVEHSKH TRGOVSKH SOLH V UUBLJHHI. Kongresni trg št. 2 s pravico javnosti vsled razpisa c .kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 20. avg. 1911. št, 14.643. Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci dne 6. in 7. julija ter 16. septembra 1.1. od 10. do 12. ure dopoldne. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V 1. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krslni list, zadnje šolsko Izpričevalo in K 15-— vpisnine in prispevka k učilom. 1943 Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom — V LJUBLJANI, 20. junija 1912. ravnateljstvo. NHKUP КП PRODHJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd. Zavarovanje proti ШШ pri Stanjih srečk in vrefln. papirjev Prospekte in cenike premij zastonj in franko IZPELJHVH vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic Л Ш KREDITNIH PISEHfl | za vsa glavna in stranska mesta ln- in inozemstva. I C. HR. PRIUIL. ВНПСПН 1П ГЛЕПЈН1ПКПН DEMIŠKR DRUŽBH Akclfskl kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22,000.000 kron. antffl РГВВНИПМ OSBEONIA MENJRLNICA : lilERKlIR DRHIHJ I.f WOLLZEILE Steo. 1. Beden. Češka Kamnlce, Čel ka Upa, Brno, Gablonz, N. Grasllli!, Krnkov, I.Ilomertcc. Moravski /umperk, Modllng, Meran. NovlJItln, rizeo, Praga, ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ пги TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE RESLJCVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: 3559 Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne Moderne apnenlce Obisk strokovnih Inženirjev na žel]o ■—i— ■ n inn iiiiM Cela in delna umetna 1996 f kavarni „Central" kupi specialist po najvišjih cenah. Le v sredo, 26. junija v Ljubljani, Hotel pri Maliču, Šelcnbnrgova ulica, soba št. 4, !. nadstr. V sredo 26. junija 1912 ob 9. uri dopoldne se prične na Franc Jožefa cesti št. 7 »p* vsak dan vso noč na novo došSe priljubljene fambu-raške damske kapele „Central". 1775 7 Z vclespoštovanjem kavarnar. zapuščine 1991 umrle gospe Amalije Kreipner. Natančnejša pojasnila daje špedicijska tvrdka n, r» R. Ranzinger. • v z lepim vrtom, v kateri je dobro vpeljana mala trgovina, blizu tobačne tovarne, se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. — Naslov pove uprava lista pod št. 1915. 1945 lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910. Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke. Vt literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6-G0, poštnina in poštni zavoj franko. s sodelovanjem slavne nmminumamiiamimii se vrši jutri, v sredo, dne 26. junija 1912 zvečer na vrtu Začetek ob 8, url. Vstopnina 40 vinarjev, Koncerti se vrše odslej ob lepem vremenu vsako sredo zvečer. Vsak čas se sprejemajo gospodične v poduk. Priporoča se slavnemu občinstvu pred štirimi leti znani restavrater, sedanji lastnik hotela „Lloyd" 2014 Kari Tauses, Sv. Petra cesta št. 9. I i 3 V K U 1 I Ш B B «1 a v priporoča kakor tudi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo smetano, sir. Prima čajno maslo v centrali: Slomškova ulica št. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica št. 1, Poljanska cesta št. 13, Florjanska ulica št. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko 1992 10 dobiva. ================ Dostavlja se tudi na dom. ===== Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših I koles „K I NT A" modeli 1912 are! Čamernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12. Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matlkov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatlkov potom vulkaniziranja. — Bcncin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko'es. — SeKa za vožnfe z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago. 1144 Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino mm, Ljubljana Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičje, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650 najnižjih cenah, 19! W m w prej 1018 ocanv. Dinacio stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoef-Цжт in prev?3ij3ii9ge elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. VeMarterjjL Tnrbo-generatorjl, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloMce in žarnice :-: vseh vrst. Vodne tartoirce vseh sestav, (Fraucis, Peifon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za Inštaliranie. :-: Obrestuje hranilne vloge po 4 V« 7. l>rez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluictao. Vloge v ckočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih. ПТ I Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4V,% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4Уа% 19 deželnem dvorcu wfood u Gosposki ulici 2. Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolinice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke usak delaonik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »KatoliSke Tiskarne«, Odgovorni urednik: Miha Moškerc.