38. štev, V Kranju, dne 21. septembra 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkmi. za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Po kongresu. Kako velikanski razloček je med letošnjim in lanskim septembrom na Dunaju! Lani je po dunajskih ulicah Antikrist razvil svojo moč in rdeča druhal se je drvila okoli, klela, ropala, pobijala šipe, prevračala svetivnike ter podirala šole in dobrodelna poslopja. Letos je pa v najsijaj-nejšem izprevodu bil nesen po Ringu Kristus, kralj miru, edinosti in prave prostosti, in sto-tisoči so se mu klanjali, častili ga v raznih jezikih sveta, a vsi združeni bili v eni misli, eni ljubezni. »Ah, procesija 1 To je bilo nebeško lepo! Stali smo v dežju, pa nismo čutili, da smo mokri, ker smo bili vsi zaverovani v veličastne prizore, omamljeni od krasnih barv, prevzeti od pogledov na brezkončno četo pogumnih mož, na tisoče belooblečenih duhovnov, na množico slavnih škofov in kardinalov, na dva kilometra dolgo vrsto v zlatu se bliščečih dostojanstvenikov v najraznovrstnejših uniformah, na krasne vozove, v katerih so se peljali ljubeznivi cesar in njegov naslednik in drugi dvorjani. Spomin na procesijo nam ostane za vedno nepozabljiv!" Tako so opisovali Slovenci in Slovenke svoje vtise, ki so jih dobili pri evharistični procesiji, in izražali so srčno radost, da se je imenitno posrečilo javno počeščenje našega Boga. Največjo pozornost so vzbujali pri izprevodu s svojim pogumnim, finim nastopom slovenski »Orli". Še celo s tribune pri dvoru se jim je klicalo: „Bravo! Živio!" Tako se nam poroča z Dunaja od veljavne strani. Dunajski evharistični kongres je bil med 23. kongresi največji in najlepši. Ako bi bilo vreme jasno, bi bil to prizor, kakršen se še ni videl nikjer. Ob slabem vremenu so pa tudi nasprotniki imeli nekoliko veselja, častivci presv. Rešnjega Telesa pa precej prilike, vaditi se v potrpežljivosti in kazanju poguma za katoliško prepričanje. Cesar je rekel: »Procesija mora biti!" in vse je bilo clektrizirano ter navdano svetega navdušenja. Niso zastonj pele pri raznih zborovanjih množice cesarske pesmi. Pokazalo se je, hvala Bogu, pri tej priliki, da je cesarska hiša še mogočna ježa proti brezverski poplavi. Lepi izgled sivolasega vladarja, ki se je poklonil vladarju svetov, bo še dolgo svetil in vžigal daleč naokoli, kakor je ob kongresu vžgal srca nadvojvod in nadvojvodinj, da so se v tako obilnem številu udeležili slavnosti in toliko žrtvovali za veličastni sijaj. Krščanski Bog ni samo Bog dekel in terci-jalk, ampak tudi od učene in mogočne gospode češčeni Bog. Ta misel nas navdaja s ponosom in je najboljši odgovor na neumne psovke slovenskih liberalnih listov, ki trdijo, da morejo biti verne le še slaboumne žeaske, in ki so ves teden le na to prežali, kako bi mogli ponižati in utajiti mogočni vspeh kongresa. Slovenski udeleženci so bili vkljub pomanjkljivostim s kongresom popolnoma zadovoljni. 3500 novih plamenov za katoliško stvar se je vrnilo z Dunaja med slovensko ljudstvo. Odmevi z evharis t lenega shoda. Naročeno nam je bilo na Dunaju, naj nikar ne molčimo, ko pridemo v domovino, zato se oglaša eden, ki je Slovence gleda! od strani, pa ne postrani, in podaja tu nekaj svojih misli. Prva je ta, da slovensko ljudstvo ne zna manifestirati. Večkrat se je priporočalo, naj pridejo ljudje v narodnih nošah na Dunaj. In res je prišlo 10, reci deset, moških s štirimi rdečimi marelami. Če ni več kot deset narodnih noš na Slovenskem, potem sploh ne moremo več govoriti o narodni noši. Nekaj več je bilo žensk, pa vendar se obojni ne dado primerjati s Tirolci, katerih je bilo na stotine v zares narodni noši Drugo sredstvo za manifestiranje so zastave. Tirolci so jih prinesli dobro stotino, med njimi dokaj umetniško, še več zgodovinsko dragocenih. Brez strahu so jih kazali dežju in solncu, ne meneč se za to, da utegnejo zastave dobiti kako liso ali marogo za drag spomin. Tudi pri nas imamo kako stotino zastav, pa jih je menda škoda ... Zato smo šli v izprevodu brez vidnega znamenja edinosti. Vse hvale vredno, častno izjemo so delali »Orli", ki so imponirali celo razvajeni dunajski gospddi. — Drugi narodi so imeli svoje godbe, mi niti ene trobente, ki naj bi nam dajala takt h korakanju. — Ti pojavi mi narekajo besedo vodstvu takih prireditev. Po moji pameti bi morali vzeti tako stvar v roke možje, ki Dunaj, dunajsko življenje in navade, ne-le malo, ampak dobro poznajo. Tudi je to delo tako, da ga ne zmore en sam „Jaz". Treba si je delo razdeliti. Vrhovni vodja naj ima samo nadzorstvo, seveda nervozni ljudje niso za tak posel. Nikakor ne gre vso krivdo zvračati na dunajski osrednji odbor, ko so možje našega odbora do zadnjega hodili po drugih opravkih. Manjkalo je agenta pri centralnem odboru, ki bi bil z osebnim posredovanjem dosegel, česar ni doseglo pismo. Razen tega treba izvedenih vodnikov po mestu, ker Dunaj ni Kurja vas, in sicer toliko vodnikov, da na gručo ne pride več kakor 50 ljudi. Iz gotovega vira mi je znano, da so se za ta posel proti neznatni odškodnini ponudili »Daničarji", tudi med »Stražani" bi se bili dobili taki ljudje — seve med vožnjo v vlaku ne! Ko bi bil n. pr. vsak udeleženec doplačal za vodnika eno kronico, bi bil bržkone več videl, pa manj hodil. — Sicer so pa pokazali Slovenci svojo iskreno ljubezen do evhari-stičnega Izveličarja tudi na Dunaju. Frančiškanska cerkev je bila po dvakrat na dan nabito polna. Govori so bili iskreni, do srca segajoči, tudi PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. V. Dalje. ,1 šel mi je Jankič daleko na senjem, prodal je konjiča, kupil je divojku." Varaždinska narodna. Semenj je bil v Mokronogu. Vsake vrste živali so prignali kmetje na trg. Kramarji so svoje šotore postavili ob hišah. Po krčmah se je trlo ljudstva, ker je nekoliko dež šel in so tudi sneženi kosmi begali sejmarje. Pred Šetinovo krčmo je stal mladenič v rjavih opankah. Zmrznjeno se je držal, levico je tiščal za hlačnim robom, z desnico pa držal na uzdah petero konj, različne barve, velikosti in debelosti. Andrejčičev Primož iz Zloganja se je sukal okrog konj. Tanko palico je imel v roki in izpod polhove kučme pogledaval na različne konje pred krčmo. Za Primožem stopi iz krčme kovač Fabjan. „Stric, ali se spomnite naših konj? Poglejte, ali ni ta-le ravno tak, kakor je bila naša sirka?" Kovač dvigne rep in pravi: „Prav imaš! Kdo je gospodar teh konj?" „Moj brat, če te to kaj briga, starec!" oglasi se mladenič pri konjskih glavah. „Kje pa je kupil tvoj brat to kobilo?" vpraša kovač bolj trdo in stopi pred konja. „Bogme, da ne vem! Jaz se malo menim za take suhe mrhe, ki komaj premikajo kosti po cesti. Pride pa kmalu gospodar in napase tvojo radovednost." „Sirka, ali me poznaš, sirka?" pristopi Primož in gladi lice stari sirki. In kobila vzdigne trudno glavo ter pomenljivo pogleda zloganjskega Primoža. „Stavim glavo, da je to naša sirka," reče Primož samozavestno. ,,Kaj pa je za to, če je bila? Pa zdaj ni več. Ali misliš, da jo je moj gospodar ukral?" reče fant. „Morda jo je pa kupil tvoj brat od žužem-berške NežkePA?" vpraša in potegne svoj obraz stari kovač. „Kaj jaz vem! To pa vem, da je kobila prišla pošteno plačana v naš hlev." Sejmarji so postajali in poslušali radovedno. Vedno več jih je bilo. ,,To je Vlah Mate," reče eden, ko gospodar stopi iz krčme. Mate je hitro presodil položaj in je začel kričati: ..Kupite, kupite, ljudje božji! Roba, da poka! Prignal sem jih sinoči iz Stubice in stavim, da nima napake, ne eden, ne drugi! Seveda, suha roba, pa ne Ribničanova! Kdor hoče priti do dobrega konja, kar po njem! Čez dva meseca ga sam ne bo poznal več, tako se bo naredil. Vse dobro, vse izborno, samo mesa na nje!" Sejmarji so se smejali zgovornemu Mateju, ki je rožljal s svojo turško sabljo in vihal dolge brke. Le Primož in kovač sta ostala resna in pre- mišljevala, kako bi zastavila besedo. Ali ker je Mate rekel, da jih je šele sinoči prignal iz Stubice, si nista upala napasti hudega Vlaha. »Ivo, hajd!" pravi Mate. Kakor bi trenil, skoči poganjač na desnega vranca in zapodi konja skozi množico, da je blato škropilo po konjih in po ljudeh. „Hej, Mate, ali imate kakšnega konja za tegale fanta?" osrči se kovač in stopi za Vlahom. »Kateri mu je povšeči?" popraša brž stari Vlah. »Tista sirka v sredi," odgovori kovač in pogleda ostro v oči velikemu Vlahu, kateri se je ustavil in odgovoril: »Sirka je že prodana, saj zaarana je. Kupil jo je tisti Čeh, tisti Krnski, ki se nekaj ženi tam na hudenjski pristavi. Dejal je, da ima on ravno takega žrebca, ravno take barve, in da ga ne pusti za nobene denarje." »Koliko pa vendar zahtevaš, Mate?" ,No," odvrne Vlah in bolj hitro nadaljuje: »Veš, starce, rajše dam nekoliko ceneje kmetu, kakor graščaku. Mene je stala kobila na mestu v Stubici trideset ranjškov, tebi pa jo dam za petintrideset. Saj veš, zastonj se ne moremo truditi. Treba olrokom vsak dan kruha." Vsi skupaj gredo proti konjskemu sejmu. Po poti se pogodb in Primož odšteje Vlahu denarje. Tam pred sejmiščem je kmet točil pod vejo domače vino. Mate in kovač sedeta na dolgi stol in naročita vina. moške grče so se solzile. Manj primerno se mi je zdelo le, žehtati na Dunaju kranjske šnopsarje, katerih gotovo nobenega zraven ni bilo. — Petje je splošno zelo ugajalo in k slovesnosti mnogo pripomoglo. — Upam, da nas bodo drugo leto drugačni generali vodili v Rim. Gospodarski del. Gorenjski kmet nam piše: Nekateri trdijo, da so krave holandskega plemena, bele s črnimi lisami, za mleko najboljše. Zakaj se pri nas to pleme ne uvede ? Na Gorenjskem je živina siična pincgavski pasmi, samo dokaj manjša. V mlečnosti se osobito odlikuje živina v Bohinju, ki je rdeče-belo lisasta, majhnega života in s posebnim mlečnim izrazom. Po neprevidnosti nekaterih živinorejskih veščakov bi bilo to izborno mlečno pleme kmalu izginilo in pustilo za seboj ničvredno pincgavsko mešanico. Želeti je, da bi se ljudje poprijeli te domaČe pasme, ne da bi jo križali s pincgavskim plemenom. čiSčenje sodov. Na notranji strani soda se kaj rada naredi plesnoba in tak sod ni za rabo, ker dobi čuden duh. Očistiš ga lahko na sledeči način: Vzemi 10 litrov vode in pol kile sode ter to zmes segrej in ž njo opari sod. Nato vzemi vodo, v kateri je en odstotek solne kisline, in te vlij nekoliko v sod ter jo pusti v njem nekaj ur. Sod moraš med tem časom večkrat prevaliti, da pride tekočina na vse dele. Ako ni uspeha prvič, ponovi to delo. Najbolje je, da sod precej, ko je prazen, požvepijaš in potem se plesnoba ne bo prijela. 800 milionov kron puste tujci vsako leto na l>$kem Koliko more biti vreden en sam vinar ? Pregovor pravi: Kdor v malem ni zvest, temu se ne da veliko v pest. Poleg nekega drugega pomena ima ta pregovor tudi ta smisel, da opominja na varčnost. — Mislimo si moža, ki bi bil živel ob času Kristusovega rojstva. Tisto leto, ko je bil Kristus rojen, torej pred 1911 leti, bi bil on dejal v hranilnico en vinar, ki bi se mu obrestoval po 4 %• Čez 250 let bi bil ta vinar narastel na 181 K 27 vinarjev. Toda vinar in obresti bi se obrestovali nedotaknjeni dalje. V 500 letih bi bili vredni 3,285 900 K. Toda mi pustimo, da se vse še nadalje obrestuje in lefa 1000 po Kristusovem rojstvu bi bila ta vsota že velikanska, namreč 1079,775.000,000.000 kron, torej en tisočdevetinsedemdeset bilijonov in 775 milijard kron. Leta 1910 bi bila ta vsota že taka, da bi je ne mogli sploh lahko povedati. DOPISI. Z Bleda. Jezerska cerkev je dobila od sv. Očeta lastnoročno podpisano dovoljenje, da se sme v njej brati vedno (kadar ni to po rubrikah zabranjeno) votivna sv. maša na čast materi božji. Izredno lepo ladjico je kupilo blejsko cerkveno predstojništvo. Ladjico je zgradil Valentin Standmann v Sattendorfu ob Osojskem jezeru in je bil za njo odlikovan na celovški deželni obrtni razstavi z veliko zlato kolajno. Dal jo je v čast Materi božji in pa iz veselja, da bo plavala po prelepem blejskem jezeru, po izredno ugodni ceni. Križe pri Tržiču. Naša dvorazrednica je bila povzdignjnena v trirazrednico. Med šolskimi počitnicami se je stanovanje učiteljice prenaredilo v tretjo učno sobo. Zgodilo se je to z majhnimi stroški, ker je bila šola že prvotno tako zidana, da je bilo treba le steno med sobama podreti. Tri nove peči, nova oprava za tretjo učno sobo, popolno prekritje šolske strehe in še nekaj drugih manjših popravil je stalo nekaj nad 2030 K. — Za provizorično učiteljico je imenovana domačinka Helena Oranič, za definitvno učiteljico pa je bila imenovana Karolina Zupančič. — Čeravno je bila volitev občinskega odbora že 13. junija in kljub pritožbi od deželne vlade potrjena za veljavno, vendar se ni še vršila volitev župana in svetovavcev. Dne 16. oktobra bo leto, kar so bili volivni imeniki postavljeni na ogled, pa še ne more nastopiti novi občinski odbor. Zakaj ne in kdo je kriv, povedali bomo javnosti, kadar bo začel delovati novi odbor. Prišle bodo na dan zgodbice, ki bodo razkrile, kako so gotovi ljudje skrbni za blagor občine. S temi ljudmi bo novi občinski odbor imel lahko delo, kadar bodo zahtevali, naj se takoj popravijo ceste, naj se kaj stori za vodovod itd. — Na evhari-stičnem kongresu na Dunaju jih je bilo 23 iz naše župnije. Nihče se ne kesa, da je šel. Tirnice. Pri nas je bila razpisana učiteljska služba do prvega oktobra. Svojim očem pa ne verjamemo, ko čitamo v .Slovencu" z dne 18. septembra, da je deželni šolski svet to mesto definitivno že zasedel z vpokojeno učitel icp go. M. Cepuder. Če je to resnica, vprašamo: Čemu se potem sploh službe razpisujejo? Čemu sta krajni in okrajni šolski svet? Varuhi deželne in občinske avtonomije, na krovi Politični obzor. V ogrskem državnem zboru so se zgodili zopet velikanski škandali. Ko je vstopil v zbornico Tisza, je opozicija grozovito začela piskati in trobentati. Hrup je veljal še bolj Lu-kacsu, kakor Tiszi. Lukacsa so obkladali poslanci opozicije z najgršimi priimki. Tisza je večkrat prekinil sejo, a hrup%je bil vedno večji. Policija je začela iz zbornice s silo nositi poslance, ki so bili kakor divjaki okrog sebe in nekateri se onesvestili. Zadnji poslanci opozicije z grofom Apponvjem vred so šli sami ven, a morala je oditi poprej policija iz zbornice. Opozicijonalni »Tako znan se mi zdiš, ali nisi ti nekdaj cijazil okoli s tistim hamlastim Anzeljem, ki so ga baje Kljukčevi bratje obesili?" izpregovori Mate in pogleduje starega kovača. „Kajpada, kaj se me spominjaš? O to so bili časi, pa vse mine! Zdaj sem že mnogo let v brinjevski kovačnici in čakam, kdaj me bo smrt pobrala." .Tudi jaz sem se postara! in ne mika me več kolovratiti po svetu. Odkar mi je tista turška buča v Liki rebra preklala, nisem več za rabo. Še na konja se težko spravim. Kar ščipati me začne, kakor hitro poženem konja v tek. To vem, da sem že sedem loncev konjske masti zmazal po rebrih, pa le nič ne pomaga. Pojdemo za našimi očeti. Ti pa si še trden, Fabjan!" Kovač se začudi, ko ga Vlah kar naenkrat pokliče z imenom. .Trden še dosti; ali odkar me je zadnjič copernica nosila po Kleku, sem nekako oslabel in dolgčas mi prede." Kovač pripoveduje svojo zgodbo iz kovač-nice. Vlah posluša, pa reče: .Fabjan, živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa jama. Copernica goralidol, toda vedi, da Jakec nima nobene moči, dokler ne dobi človeka, ki mu gre na led. Kolikokrat sem že videl hudiča, ki je polhe pasel, pa mi ni nič mogel!" Mate privleče izza pazduhe nekaj v cunjico zavitega in porine kovaču v pest, rekoč: .Tole spravi! Kadar boš videl, da te hudič izkuša v podobi kakega tvojega sovražnika, kar to-le mu daj zavžiti. pa bo izkušnjava odlegla." .O, sovražnikov pa imam jaz. Pa drugi jih imajo še več." »Zakaj pa nisi ti za oskrbnika na Bri-njevcu? Saj si vendar dosti let tlako delal tisti gospej." .Ti vse veš, Male, ti veš torej za mojega so- vražnika. Prav imaš! Nihče drugi ni kakor Jurko, ki je meni kruh izpodjedel na stara leta. Tako sem ga rad imel, brat mi je bil, vse bi bil zanj naredil. Naposled pa mi obrne hrbet in mene pusti na cedilu. Pa to še ni vse. Kakor hitro sta prišla z vojske domov s tistim Peracem s Hudenj, precej mi je začel tla izpodkopavati. Lizal se je stari baronici, da jo je docela pregovoril. Mene je zapodila dol k potoku v kovačnico, Jurku pa obetala, da postane moj naslednik. Res, da ima zdaj tega Andrejčičevega Primoža, da ji kmetuje, pa to je le na videz. Kakor hitro jaz stegnem pete, pokliče Jurka, da bo gospodaril na Bri-njevcu. Pa naj le počaka! Fabjanova pest še ni preperela." Matko je zadovoljno poslušal starega kovača, ki je stiskal pesti in potem jezik omočil v starini. Kovačev govor mu je bil po godu in zaupno odgovarja: .Fabjan, kar je šlo tebi iz srca, to gre meni iz duše. Jurko je tudi moj sovražnik. V Slavoniji smo skupaj jedli in pili, skupaj se borili in kradli, pa si tudi skupaj delili. In ta frkovec me je pripravil ob sto cekinov. Pa to naj bi še bilo. Žolnar je žolnar. Napravil mi je vrhutega še veliko sramoto Izdal me je, da sem doma oženjen --saj veš, kaj bi govoril ? Zato ti rečem, stari Fabjan, ali se maščuj ti, ali pa se bom jaz! Najbrž pa ti preživiš mene, zakaj po pravici ti povem, da jaz ne bom več dolgo trave tlačil... Moja rebra otekajo. pa tudi pljuča niso za nič." .Bog s tabo, Mate! Tu je moja roka i" Sežeta si v roke in odideta. Primož je komaj dobil sirko iz Ivotovih rok. Veselo je tiral kobilo proti domu. Kovač pa se je opiral na svojo težko gor-jačo in počasi sopihal čez hribe domov. Zveženj kopačic, ki jih je bil prinesel na sejem, je prodal takoj zarana. Dalje priti. poslanci so šli na posvetovanje v hotel. Drugi dan je šla opozicija korporativno v zbornico. Ko sta vstopila grof Tisza in Lukacs so nasprotniki začeli trobentati in ju psovati. Velik ropot so delali poslanci, ki so s palicami tolkli po pultih, Huszar je vlekel velikansko harmoniko. Ko je hotel govoriti trgovinski minister Beoty, je za-klical poslanec Zborai: .Ta je tudi šuft iz Tis-zove garde!". Bcčty je skočil nad Zboraja in mu je dal klofuto. Poslanci opozicije pa priskočijo in minister je dobil pet klofut. Nastalo je splošno ruvanje med poslanci. Prišla je policija v zbornico in opozicija, ki se je prejšnji dan z vso silo branila, je molče odšla. Vladna večina je potem iz svoje srede izvolila delegate. — Dogodki v ogrski zbornici kažejo, kakšna korist za človeštvo je parlamentarizem. Grofi se tepo in grizejo v prste kakor pri nas kmečki fantje. Budimpešta. Pri socijalnodemokraških izgredih je bilo 240 oseb zaprtih in 24 težko ranjenih. — Izključenih je iz zbornice 50 poslancev za 30 sej in 10 poslancev za 15 sej. Na Ogrskem je veliko prostozidarskih lož, v katerih se vedno govori o svobodi, zato je pa v deželi malo svobode. V državnem zboru vlada večina brezobzirno. Večina ima po modernih nazorih seveda vse pravice, tedaj ima tudi pravico poljubno diktirati postave in poslance manjšine pometati iz zbornice. Da bi se nemadjarskim narodom podelila kakšna pravica, o tem ne more biti govora Madjarski grofje tudi nočejo nič slišati o splošni volivni pravici. Socijalni demokratje čutijo da je pri teh zmedah v zbornici prišel čas, da po svoje s silo in demonstracijami po ulicah nastopijo za splošno volivno pravico. Razmetali so tedaj ponoči v Budimpešti po ulicah 200.000 listkov, na katerih se sociji poživljajo k demonstracijam Dne 18. t. m. zvečer je začelo demonstrirati okoli 2000 delavcev in dijakov, katere je sprejela policija z orožjem. Vojaštva je nastopilo 5000 mož. Promet je bil ustavljen, trgovine zaprte, svetivnice od demonstrantov porušene, pri narodnem gledališču je prišlo do boja med 3000 demonstranti in med policijo. 15 oseb je bilo težko ranjenih. Delegacijsko zasedanje se prične prihodnji ponedeljek. Na vrsto pridejo razne zadeve, ki se tičejo vse monarhije. Posebno razmere na Balkanu, kjer je vse napeto, zahtevajo resnega posvetovanja. Zunanji minister grof Berchtold bo podal poročilo o položaju v zunanji politiki. Angleška dela na to, da bi se proti trozvezi Avstrije, Nemčije in Italije dobil s pomočjo Rusije in Francoske močan protiutež. Zato bodo avstro-ogrski delegati primorani ozirati se na zahteve vojnega ministra Aufenberga in dovoliti izredne kredite za vojno upravo. Ogri bodo brez dvoma zopet silili na to, da bi se tudi v vojaških stvareh ogrska država pokazala bolj samostojno. Jugoslovanski delegati bodo morali trdno skupaj držati in imeti pred očmi ne le po vitezu Btlinskem zamotane interese Bosne in Hercegovine, ampak tudi kričeče razmere na Hrvaškem, da ne bomo Jugoslovani vedno stokali pod nemško-madjarskim jarmom. Zanašamo se na modrost naših odposlancev, da bodo znali pravo zadeli v teh sicer težavnih, pa za bodočnost našega naroda odločivnih trenotkih. Cesar bo pozdravil delegate s posebnim nagovorom. Ladja „Viribus Unitis" je poizkušnjo izvrstno prestala in dosegla hitrost 23 milj in pol. V Gradcu so pri volitvah v občinski svet zmagali socijalni demokratje v tretjem razredu s 120 glasovi večine. Belgrad. Ministrstvo je preklicalo prepoved glede izvoza žita iz Srbije. Nemška mornarica je imela v Severnem morju manevre s 118. ladjami in 32.000 možmi. Na Balkanu so strune še vedno napete. Ob črnogorski meji so boji med Malisori in Turki. Turki streljajo tudi s topovi. V Črnogoro prihajajo albanski ranjenci, ki pripovedujejo, da so Turki vedno premagani. Japonski general Nogi, ki je vzel Rusom Port Artur, se je tisti čas, ko so odpeljali truplo rajnega mikada k pogrebu, usmrtil z mečem, njegova žena pa z bodalom. Pravijo, da sta oba darovala svoje življenje po načelih ondotne vere na čast umrlemu mikadu. Novičar. Katoliško politično društvo za rado-Ijiški okraj ima svoj občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne v stari šoli na Bledu. Poročala bosta na zboru gg. poslanca Ivan Piber in vitez Jos. Pogačnik. Letošnja glavna skupščina »Slovenske Straže" se bo vršila v nedeljo dne 13. oktobra v .Narodnem domu" v Mariboru. Zastopniki podružnic in prijatelji .Slovenske Straže", ki pojdejo v Maribor, naj to takoj po dopisnici naznanijo v Ljubljano, da jim bo moglo vodstvo .Slovenske Straže" preskrbeti znižano vožnjo. Za dopolnivno deželnozborsko volitev v Ljubljani, ki bo prihodnji torek, je Slovenska Ljudska Stranka postavila za kandidata pasarja in hišnega posestnika Ivana Kregarja in deželnega komisarja dr. Lovra Pogačnika. Na dobro obiskanem shodu zaupnikov je oba prHoga »Gorenjcu" štev. 38 Iz 11912. kandidata priporočal tudi predsednik shoda in načelnik ljubljanskega vodstva dr Vinko Gregorič. — Liberalci se poganjajo za Ribnikarja, ki bi bil rad šel menjat z dr. Ravniharjem za državno-zborski mandat, pa je dr. Ravnihar to ponudbo odklonil. Tudi Nemci in socijalni demokrati so postavili svoje kandidate, in sicer socija Frana Bartelna in Etbina Kr stana. Znamenite izjave liberalnih prvakov. Po daljšem odmoru sta se zopet našla prvaka dr. Tavčar in Ivan Hribar zadnjo nedeljo na vo-livnem shodu pri Češnovarju v Ljubljani. Njune žalostne izjave nam kažejo, v kako obupnem stanja je liberalna stranka. Dr. Tavčar ni druzega vedel povedati, kakor to: Bili smo zapeljani od klerikalcev in od vlade, v Ljubljani bodo gospodarili kmetje z Jezice in iz Tolmačevega, ker je vlada potrdila novi statut, po katerem nas bodo zmagali dvovinarski volivci. Ker v Ljubljani Še nismo tako nizko padli, da bi pogoltnili vsako nasilje, bo treba voliti Reisnerja in Ribnikarja. Prav znamenit je bil pa govor od smrti vstalega Ivana Hribarja, pa ne zato, ker je Hribar po stari navadi sam sebi kadil in pripovedoval, kako je že osivel v politični borbi in kako so prihajali izkušnjavci, ki so ga hoteli odtrgati od liberalne stranke pa se jih je srečno ubranil. Zanimiva je bila Hribarjeva govoranca zato, ker je Hribar ostro napadel dvornega svetnika Šukljeja, češ, da mu je on snedel županstvo in delal pri ministrstvu za njegov padec. Še celo Šukljejevo brošuro, katero so še pred kratkim liberalci v nebesa povzdigovali, je Hribar pohodil in pristavil, da je Šuklje še desetkrat slabši gospodar, kakor dr. Lampe, in da je imel on, Hribar, vedno toliko udanosti do cesarja, kakor Šuklje. Navzoči liberalci so bili nato strahovito ogorčeni, kakor pravi .Slov. Narod". Tega pa ne vemo, če so bili ogorčeni zaradi tega, ker jim je Hribar pomandral odrešenika Šukljeja, cli pa zato, ker so začutili, da si Hribar hoče priboriti na neslan način kako predsedniško mesto in kakega .velezaslužnega" moža izpodriniti. Župnik Vrhovnik in Ivan Hribar sta bila stara prijatelja in trdna somišljenika. Sedaj, ko je Hribar vstal od smrti, sta se pa vendarle razšla. Hribar je Vrhovnika celo obsojal. Kako to? Liberalni listi, ki so imeli za počeščenje presvete Evharistije na Dunaju samo zabavljice, so prinesli te dni vabilo za udeležbo pri cerkvenem opravilu, katero bo imel v trnovski cerkvi župnik Vrhovnik .v spomin septemberskim žrtvam". Da sta Adamič in Lunder molitve še potrebna, je mogoče. Da bi pa liberalci za nju vabili k molitvU kdo naj verjame? Vrhovnikovo cerkveno opravilo se v resnici ni priredilo za to, da bi kdo javno molil za duše, kajti liberalci molijo sploh le v .kamrici". Priredilo se tudi ni v proslavo velikih, za narod zaslužnih mož. Adamič in Lunder nista namreč do svoje smrti za narod še čisto nič storila. Prav tako, kakor ta dva, bi bi bil septemberska žrtev lahko postal tudi kak zijalast Nemec, ko bi bil slučajno stal na tistem mestu pred škofijo. Priredila se je panihida v trnovski cerkvi pač le v spomin in proslavo sep-temberskih dogodkov. O teh dogodkih je pa rekel zadnjo nedeljo na shodu pri Češnovarju Ivan Hribar: .Znani so vam septemberski dogodki, ki so j>h vprizorili prevročekrvni mladi ljudje in ki sem jih jaz vedno obsojal." Slovenskih kmečkih šol zahtevajo liberalci v .Slov. Domu". Opozarjamo na ta poziv naše deželne poslance. Le globoko sezite, za ljudstvo vneti poslanci, v deželno blagajno in nemudoma ustanovite za živinorejsko Gorenjsko kmečko šolo! Liberalci bodo morali biti s tem zadovoljni, če niso sleparji. Sicer je deželni odbor že precej storil za povzdigo kmečke izobrazbe, za zboljšanje živinoreje in kmetijstva sploh, pa po mnenju liberalcev še vse premalo. Odpro naj se tedaj kmetom še bolj deželne blagajne in naj se liberalcem dokaže, da za poštene kmete še niso popolnoma suhe! Zaradi ,,družbe sv. Cirila in Metoda" so si v laseh liberalni starini in mladini. Predsednik n blagajnik utegneta pasti. Tudi socijalni demokratje vtikajo vmes svoj nos. „Slovenska filharmonija" v Ljubljani je precej drago društvo. Redne podpore ima na leto od mesta 20.000 kron in zdaj ji hočejo liberalci nakloniti še 10.000 kron letne podpore. S tem denarjem bi se lahko napravilo društvo, ki bi bilo res slovensko, kar pa sedanja .Filharmonija" ni. O dvojezičnih krajevnih napisih na Kranjskem se nam piše: Nobena kaša se ne sne tako vroča, kot se skuha. O dvojezičnih krajevnih napisih je dobro pojasnilo prinesla .Občinska Uprava". Po zakonu o ljudskem štetju iz leta 1869. imajo pač politična deželna oblastva določevati krajevne napise. Toda napisi, ki jih smatrajo županstva kot potrebna iz ozirov javne varnosti v izvrševanju krajevne policije, so in ostanejo brezpogojno lahko samoslo-venski Tu nima vlada nič ukazovati. Na „Otok solza" so odpeljali Amerikanci rdečega vojvodo E Kristana, ko je dospel v new-yorško luko. Ko se je navžil amerikanske svobode in gospodo prepričal, da ni anarhist, ampak krotek socijalni demokrat, so ga izpustili in se je izkrcal. Kristan se bo v*Ameriki še ma-nire naučil in bo nehal pisati v .Zarjo" članke, ki zelo diše po anarhizmu. „Zarja" toži, da ima malo naročnikov. Ali je to kaj čudnega? Saj vedno krmi delavce le s poročili o mednarodnih svobodomiselnih, to je brezverskih kongresih in z zabavljicami zoper vero. Kmečkemu stanu je .Zarja" najhujša nasprotnica. •Pastorka*. Pod tem naslovom je prinesel .Slovenec" članek, ki govori o strankinem časopisju. Znabiti bo ta članek uvaževalo tudi vodstvo stranke. Vtisi evharističnega shoda. Piše se nam : Upamo, da bodo vsakemu udeležencu evharističnega shoda ostali oni dnevi na Dunaju nepo-zabljivi. Videli smo razne lepe stavbe, ukusne cerkve, pa še bolj ko mrtev zid so nas morale zanimati podobe tako raznovrstnih udeležencev. Najbolj bogato oblečena, "gospa je sedela skupaj s priprostim kmetičem. Če si pa hodil po cerkvah, si zadel na češke pridige, laške, francoske, in gori v naši frančiškanski se je glasila mila slovenska beseda in odmevala slovenska pesem, da si moral skoro pozabiti, da si na nemškem Dunaju. Vsi ti tisoči so nosili na prsih jeden in isti znak evharističnega shoda, dokaz, da jih ni dovedla na Dunaj radovednost, marveč verska misel, ljubezen do Jezusa v sv. zakramentu. Tukaj smo videli z očmi, da je sv cerkev res k at o 1 i š k a. Slomškovo slavje priredi gimnazija in vse ljudske šole v Kranju dne 24. septembra s sveto mašo v cerkvi in s slavnostnimi govori v šolskih dvoranah. Dr. Viktor Krenner, doma iz Škofje Loke, je postal podkonzul v Clevelandu v Ameriki, kjer biva zelo veliko Slovencev. Šenčurški lov bo šel v kratkem na dražbo, da se nobenemu ne bo godila krivica ne srenji in ne odjemavcem. Tudi Preddvorski lov bo drugo leto na dražbi, ker 300 kron najemnine je premalo za ta kompleks. Z dražbo bi se dosegla gotovo večja najemnina. Zakaj pa srenjo pri-krajševati s podaljševanjem? Gotovo bi tuji na-jemojemavci več odrinili za ta lov. Najboljše bi bilo lov oferirati v časopisih. Iz Mošenj se nam naznanja, da je odšel iz občine dosedanji nadučitelj Jožef Korošec. Pogreša ga samo par gostivničarjev pa intimni prijatelji njegove zabavne .tnilostljive". V Mekinjah so dobili novo šolsko poslopje, katero je zadnjo nedeljo blagoslovil preč. g. dekan Ivan Lavrenčič. Proti ciganom, ki so res prava deželna nadloga, je izdalo okrajno glavarstvo v Novem Mestu zanimivo odredbo, da naj še cigane, ki beračijo, obrije, cigankam pa porežejo lasje. V hotelu v,Trabesinger" v Celovcu bo nocoj ob 8. uri shod .Slovenskega delavskega društva," kjer se bo podalo poročilo o Evha-rističnem shodu na Dunaju. Vsak naj nujno opozori svojega znanca ali znanko na prvo veliko loterijo .Slovenske Straže", ki nam nudi prekrasnih dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Nagovorite zn?nce in znanke, naj vam dajo denar za srečke (srečka samo 1 Ki), nakar več srečk skupaj naročile pri pisarni .Slovenske Straže" v Ljubljani! V vsakem kraju pridobite tudi prodajavne za srečke! Naj bi ne bilo slovenskega kraja, v katerem bi ne bilo več navdušenih agitatoric in agitatorjev za prodajo srečk! Sveta domovinska stvar, kateri je posvečena loterija .Slovenske Straže", nas kliče vse na požrtvovavno delo f Na tedenski semenj v Kranju dne 16. t. m. «*e bilo prignanih: 97 glav domače govedi (za mesarja 00), 7 telet, 56 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 197 domačih prešičev ter 36 hrvaških kozlov in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 90 v, za srednje pitane vole 78 do 82 v, za nepitane 74 do 78 v, za bosensko goved 86 v, za teleta 1 K 14 v, za pitane prešiče 1 K 22 v, prešiči za Tejo 1 K 30 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 20 K; koruza 21 K. ajda 26 K, proso 22 K; krompir 5 K — v, fižol (rdeč) 28 K, koks 29 K, detelja — K, slanina P80 do L90 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 320 K, jajce 9 v, seno 6 K, pšenična moka 36 v, kaša 32 v. iešprenj 30 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (22) sv. Mavric; ponedeljek: (¿3) sv. Tekla, d. m.; torek (24.) sv. Gerard; sreda (25.) sv. Kleofa; četrtek (26.) sv. Justina; petek (27.) sv. Kozma in Dam.; sobota (28 ) sv. Vaclav. Beljenje zob elektrokemičnim potom. Dolgo časa so se trudili zobozdravniki, pobeliti zobe, kateri so izgubili svojo lepo belo barvo in postali skozinskoz rujavi, sivkasto umazani ali črni. V vseh časopisih se bere: to in to sredstvo naredi zobe bele in lepe. To se le lepo bere. Vendar tega ne morejo vse ustne vode, če se je enkrat zob navzel druge barve, bodisi to iz bolezni ali kakega drugega vzroka. Izkušalo se je zobe pobeliti s pomočjo solnčnih, žarkov, koncentriranih s stekleno lečo in v zvezi z vodikovim prekislecem. To se je deloma tudi posrečilo, vendar se je pri tem porabilo precej časa (do deset ur). Ker pa nam solnce ni vedno na razpolago in za nas tudi mirno ne stoji, poizkusilo se je z elektriko. Doseglo se je boljše uspehe in to hitreje. Vsak zob, ki postane vsled organičnih izprememb druge barve, se da brez bolečin in brez vsakih posledic porcelanasto belo pobarvati. Pri tem se ne pokvari email, ne dentin, ne pulpa in tudi zobni apnenec se ne razkroji. Vsled tega procesa ne izgubi zob nič na svoji moči, in če ima še lepo obliko, ga še odščipniti ni treba in nadomestiti z umetnim zobom, kakor se je delalo to poprej. Cela stvar je zelo enostavna in obstoja to beljenje na istem principu, kakor beljenje platna na solncu. Kar pri platnu napravi solnce z zračnim kisikom, to učinkuje pri beljenju zob elektrika v zvez« s pri tem procesu razvijajočim se kisikom. — Tukajšnji zobozdrav-niški in zobotehniški atelje dr Globočnik in Franc Holzhaker ima že dlje časa tak aparat in so se dosegli že prav lepi uspehi. Rotunda na Dunaju je velika, okrogla stavba, sezidana 1. 187«i. Glavna dvorana je 100 m široka, pri kupoli 85m visoka in meri 8000m". Ni čuda, da za tak ogromen prostor ni vsak govornik. Dr. Šusteršič mu je bil kos in je dobro govoril. V soboto je bilo ob sklepu zborovanja v Rotundi 30.000 ljudi, tol ko približno, kakor imajo ljudi vse fare kranjske dekanije. Proti Evharističnemu kongresu svobodomiseln in rdečkarji ne vedo, kaj bi počeli. Svobodomiseln v Pragi so izdali neko brošuro in v njej tako grdo zabavljali proti katoliški cerkvi ter pozivali na odpad od vere, da je državno pravdništvo brošuro konfisciralo. — V Kraljevem Gradcu so pa češki naprednjaki sklicali protestni shod Vladni zastopnik je shod razpustil in orožniki so goreče naprednjake posadili na hladno. K evharističnemu kongresu. Dvainosemdeset let stara ženica Mica Šuc z Goriškega se je tudi napotila h kongresu, in sicer je šla peš. Prišla je do Dunajskega Novega Mesta, pa je ondi opešala. Usmilil se je je izprevodnik ter ji kupil vozno karto do Dunaja. Ko se je izvedelo v javnosti, so se razni dobrotniki oglašali ter ji poslali mnogo darov. Tako n. pr. so ji darovali sinovi prestolonaslednika znatno svoto denarja. V Marijino Celje je prišlo z Dunaja 31.000 romarjev. Zvečer je šlo v procesiji 200 duhovnov z gorečimi svečami okoli cerkve. Vožnja tja in nazaj v svetlih vozovih električne železnice je bila krasna. Za praškega Sokola je v Opatiji umrli uradnik praške mestne hranilnice Otokar Schiffrer zapustil pol milijon kron. Kuga. V Hamburg sta se pripeljala dva potnika, ki sta obolela za kugo. Potres je bil zopet na Turškem in napravil veliko škodo. Zrakoplovstvo. Ruski zrakoplovec Slavo-rusov je napravil te dni pred neštevilnimi gie-davci v Opatiji več prav srečnih poletov. Velika železniška nesreča se je zgodila dne 18. t. m. pri Liverpoolu na Angleškem. Eks-presni vlak je skočil s tira in se je zaletel v neki most. Pet vozov se je prevrnilo in užgalo. Vsi potniki, ki so bili v njih, so grozno razmesarjeni. Potegnili so izpod ruševin 16mrličev in 50 težko ranjenih oseb. Ociganjen je bil za veliko denarja kmet Karet v Altenbergu na Štajerskem. Dve ciganki sta prišli k njemu in ena mu je rekla, da mu pove jedno številko in bo zadel velik loz, če ji plača 950 kron. Kmet ji je odštel denar. Ciganka je potem potegnila izpod obleke mrtvaško glavo, jo položila na mizo in okoli nje nastavila 950 kron. Nato je prijela kmeta za roko, jo položila na mrtvaško glavo ter razlagala kmetu vse njegove razmere Povedala mu je tudi številko za veliki loz. Kmet je bil vesel. Ciganki sta se klatili več dni po okolici in se dobro gostili. Bili sta celo tako predrzni, da sta prišli h kmetu še enkrat in zahtevali za novo vedeževanje 1100 kron. Kmet ni imel denarja in si ga je že hotel izposoditi pri nekem sorodniku, ki ga mu pa ni dal. Cigankama pa so postala tla prevroča in sta izginili iz tiste okolice. DRUŠTVA. Skioptično predavanje. Izobraževavno društvo v Kranju priredi v dvorani .Ljudskega doma" jutri ob pol 8. uri zvečer predavanje o sv. Ignaciju, ustanovitelju jezuitskega reda. Krasne skioptične slike bo pojasnjeval č. g. dr. Jakob Kotnik. Vstopnina je za odrasle 40 v., za dijake in otroke 20 v. Predstava „Pavla", ki bi se imela vršiti jutri v nedeljo v .Ljudskem Domu" v Kranju, je preložena na 29. t. m. Mošnje. Veselica tukajšnjega izobraževavnega društva na Muli šmaren se je prav lepo obnesla. Poučni govor vlč. g. Pibra je b;l vseskozi mikaven ter izredno poučen zlasti z ozirom na naše kmečke razmere in bodoče električne naprave v občini. Udeležitev je bila povoljna; g. poslanec je pogrešal le gospodarje, ki so se mu zlasti v planinskih zadevah že opetovano priporočali, pa so kasneje spričo svoje kratkovidnosti planinske deleže prodali baronu Bornu Petje in igra .Tri sestre" so izborno ugajale. Le tako vstrajno in ognjevito naprej! Izobraževavno mošenjsko društvo naj rase, se krepi in procvital Bliža se čas za uporabo društvene knjižnice. Zlasti mladini bo koristilo pridno Čitanje društvenih knjig, katerih je naraslo že na štiristo Selca. V nedeljo, dne 29. sept. priredi tukajšnja orlovska godba veselico z zanimivim sporedom. Staroločani pridejo iz naklonjenosti do godbe igrat spevoigro: .Kovačev študent", katerega je prav prikladno komponiral č g župnik Vinko Vodopivec Po igri bo v društveni dvorani prosta zabava, pri kateri bo sodeloval tudi moški zbor iz Stare Loke. Pred igro, med dejanji in pri prosti zabavi bo pa igrala godba izbrane komade. Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev godbe. Kdor le more, naj pride pogledat! V Tržiču bo v prostorih društva sv. Jožefa jutri ob polosmih zvečer skioptično predavanje o Evharističnem kongresu. Vstopnina za stojišča odraslih 30 v, za otroke 10 v. Slike, ki so došle z Dunaja, so krasne. Tunice. Prihodnjo sredo bomo imeli sadno razstavo. Ustanovili bomo ..Kmetijsko podružnico" in .Sadjerejsko zadrugo". novejše oestl. Ivan Hribar se je ponesrečil s svojim natolcevanjem, ko je javno na shodu dolžil pl, Šukljeja kot denuncijanta. .Slov. Narod" je moral prinesti debelo tiskan popravek in priznati, da so bile vse Hribarjeve bajke izmišljene. Bla-maža smrdi do neba! V Opatiji so ta teden zborovali poslanci S. L. S. in hrvaški poslanci stranke prava. Soglasno so določili taktiko o postopanju poslancev v vseh javnih zastopih in pravila za skupno organizacijo. Dne 20. oktobra se snidejo v Ljubljani vsi poslanci združenih strank. Izvolil se bo zvrševalni odbor. Ta odbor naj bi prevzel tudi nalogo, katero ima pri Nemcih .Volksrat". Priprave za vojno. Ljubljana dobi korno poveljnistvo. To so povzročile zadnje vojaške vaje na Kranjskem, ki so pokazale precej po-manikljivostij. Utrdilo se bode bolje Primorje, posebno istrska obal. Ker bodo Francozi poslali vso svojo mornarico iz Bresta v Sredozemsko morje, se bodo z vso naglico zgradile naše nove vojne ladje. Dva nova avstrijska ministra. Trgovinski minister je postal dr. Schuster, guverner poštne hranilnice, in poljedelski minister Franc Zenker. senatni predsednik upravnega sodišča. Slovani so iznenadjeni Dunaj. Cesar je izrazil zahvalo dunajskemu pripravljavnemu odboru Evharističnega kongresa. Društvo .Svobodna šola" je napravilo demonstracijo proti kongresu. Na shodu so napadali Hussareka Nekaj so jih zaprli. Malisori so se zopet uprli, ker jim turška vlada ni izpolnila obljub. Pretrgali so telegrafske zveze in oblegajo Skader. To dela avstrijskim politikom, ki so prijatelji Turkov, mnogo skrbi, kajti Balkan stoji pred velikimi dogodki. Pri Derni so dne 17. t. m. Italijani baje pobili 1134 Turkov. SLOVSTVO. »Slovenske narodne pesmi". Nabral in harmoniziral Alojzij Mdielčič, organist v Metliki. Zbirka obsega 18 skladb. Vsak ljudski oder naj bi prepeval te krasne narodne pesmi! En izvod 70 vin., s pošto 5 vin. več, 10 izvodov 6 kron, s pošto 10 vin. več. — Naročila na .Slovensko Stražo" v Ljubljani. Klobuk je pozabil nekdo zadnji torek v knjigarni .Ilirija", kjer ga lahko dobi. Preveliko zavživanje alkohola se po pravici označuje kot 7elo pogosten vzrok nastalih bolesti pri prebavljanju. Poizkusi na medicinski kliniki kralj, univerze v Budimpešti so podali da so pijanci ki so vsled dolgotrajnih želodčnih boleznij že popolnoma izgubili slast do jedi, isto zopet dosegli po vsakodnevni uporabi naravne Franc Jožefove grenčice že po presenet ljivo kratkem času IVI ni a Qtnrzi 'zl,:u^nJa me in drži, da liYxJja. &lal m presto tržnie po povietju po železnici in v ?antk>D po poitf. Cenik izhaja štirikrat mi leto. M Vijolina s tipkami in lokom I — Najlepša godba za cerkveni kor (orkestralne maše), za izobra-Ževavna društva (n. pr. igranje med posameznimi dejanji predstav) je brez dvombe i kvartet = 247 7 Prospekti brezplačno! (2 klavijolini, 1 klavijola, 1 klavičel). Pa tudi pn pcuku petja ▼ šoli in kot domačo godalo, zlasti v spremstvu klavirja, harmonija ali citer je klavljolina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh perfekten vijolinist. To priznajo vsi, ki so se seznanili pobliže s tem godalom. Tvornlca Rlavijolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73. )• .:-iL=:tl i- li i- p; i; i; i )7TTT V$m Kmeffe! milnarll! Kola rji! mizaril i m»v>»^*vw%*^ Klfnčaiirfičarff! »^v^w»*ww Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze J Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč x gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEMAN Dunajska cesta LJUBLJANA pni Figovcu". 47 raiosmiijiiiiisuiiiiKiaiiKiiiiijmiiBuiiMiffi Zelo važno 11 Za vsakogar Je neprecenljive vrednosti sdrav želodec, v dosego tega le pa glavni pogoj redno prebavljanje. zeliščni liker mr> »Ilirija« ~we je najboljše sredstvo sa dobro prebavo in krepčilo. Samo en poizkus in prepričali se bodete o izvrstni kakovosti in njenem učinka. Pristni samo s imenom .Ilirija' in tvrdko Franc Berjak, Kranj. 9452-35 Zahtevajte izrecno povsod pod tem naslovom! mm m CC^f-t f( ;( j( t MTilfft t Iti i Varstvo proti Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi g konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Ceneji 5 kakor vsak drugi škrilj. Zajec & Horn, betonsko § podjetje, Ljubljana, Dunajska cesta 73. Samozastop g za kranjski in tržiški sodni okraj: 248 / P Franc Dolenz v Kranju. 1 Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno. S Kranjska deželna banka u Ljubljani iff?85» »S?" Obrestne hranilne vloge po 4'/4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje krmonalna po«*jtla občinam, okrajnim in šolskim oJ-borom terzdravst\enim zastopom v 4 «/2 0/0 komunalnih zadolinicah. H poteksrca posojila v zastavnih listih po 4«|2°/o 12S 52- 28 E*konjptnj^ menice denar n;h zavodov in daje hm-bardna po.vni~ «>d po? 9. nr8 do poldne da 1. nra popojdne. 1% N