List 39.
<
*A< :
• *• -■> t
=^ v —:

v»
Tečaj XXVI.

dar
išk
m
aro
F'fl
Lshajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr
posiljanepo posti p
celo leto 4 gld. 20 kr., zapol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den
7

Ljubljani v sredo 23. septembra 1868.
Gospodarske stvari.
Postava
zastran razdelitve sopašnikov in menjalnih
zeniljišc.
Danes razglašamo postavo, kakor jo je deželni zbor
ali se pa zastran njih tako pogodé, da menjalna zaveza prestane.
Eno in drugo se mora skazati v postavljenih obro-
kih pri gosposki razdelitev,
godba ali zvršila razdelitev
ki začne brez odloga posilno ako se ni v odločenem času predložila po-
Razdelitveno obravnovanj
se izroči
dosedá
kranjski sklenil v 10. seji. Zanašati se moremo, da jo njim gosposkam, postavljenim po c. kr. patentu od
potrdi tudi cesar. In potem bode brž velj
Po nji
more kmetijstvo na Kranjskem storiti dober korak naprej in pomnožiti si dohodkov. Gosp. dr. Tom
Julij
bremen
1853
leta za odvezo ali uravnavo
I ••V V• «1
mljiscinih
Obravnave naj se vršé po tej postavi, po patentu
gré čast in hvala, da je predlanskem sprožil to stvar v od 5. julija 1853. leta, razun tega, kar se odločuj
v
deželnem zboru
Postava se
. Vsi
stavku
11
zastran vživalne mere
tako-le
opašniki (gmajne) razun pl
in po postavi
srenj
od 31. oktobra 1857. leta (št. 218. drž. zak.)
Posebna obravnovalna vodila z dotičnim podukom
skih prostorov po vaséh in trgih , in ravno tako vsa za ljudstvo izdela c. kr. deželna komisij menjalna zemlj
v
to je, vsa zemljišča, ktera
celoma deželnim odborom
oglasj
z
ali deloma po nekem gotovem redu za nek gotov čas v menjalnem vžitku dveh ali več posestnikov, razun men-
jalnih pl
ali
se morajo razdeliti Razdelitev naj se zgodi po kaki že dosoj
elj
dogovorjeni
men
sicer pa po pogodbi
7
m če
bi se ne dala tako dovršiti, po razsodbi tište go
sposke litve.
7
ki je
v
postavlj
za obravnavo razde
Davki se primerno razdelé po delih
Kdor
ima na
pašniku lastna divja ali sadna
ako
ne
drevesa, mora jih saj v enem letu presaditi mora jih prodati tistemu, čegar je po razdelitvi zemlji Če se zastran cene ne moreta pogoditi, določijo jo trij
HH |H|H	HU I
ko
7
vsak voli po enega, izvoljena dva pa tretjega pa kteri v osmih dneh potem, ko mu je drug
naznanil svojega moža, ne izvolil tudi svojega, naj voli
7
oni drugi oba moža in ta dva izvolita tretjega
Njih cenitev se ne dá ovreči.
Sopašnik, ki je tako majhen, da najveći de
ležniki bi pri razdelitvi ne dobili več kakor po */4 orala naj se prodá na dražbi cei ali v večih koscih, in denar
naj se primerno razdeli.
Iz posebnih vzrokov sme deželni odbor privoliti, đa
se tak sopašnik vendar razdeli
Kj
sme
je ovčja reja poglavitni dohodek srenj-opašnik cei ali njega primerni del izjemno
azdelj
canom, ostati n
ako dve tretjini vseh upravičenih tako sklenete deželni odbor temu pritrdi
dokler se vpotrebuje za ovčjo pašo,
ako
7
m
Kadar ta postava moč zadobi

mora se raz-
vol
>
da
deljevanje začeti. Dve leti se daje srenjam na si v tem času pašnike same razdelé; v prvem pol letu se morajo pogoditi, po kteri meri se bode delilo poldrugem letu potem morajo razdelitev končati.
Ravno tako se posestnikom menjalnih zemlj
7
v
eno leto, da si v tem menjalna zemlj
išč daj< sami razdelé
;
Gospodarska skušnja.
*
Upi
bel
na
brodovitenj
ti
Angležki natoroznanec Darwin je od 100 stebel bele detelje, ktero so obletale čbele, dobil 3290 kaljivih semenskih zrnec, v tem ko ni od 20 druzih stebel, od kterih so čbele odganjali, ne enega samega zarodnega zrnca dobil. — Pri rdeči detelji se je pokazalo ravno tako; 1000 stebel, do kterih so dohajale čbele, je
dalo 2700 semenskih zrnic; ravno toliko druzih stebel pa, do kterih niso mogle čbele, ni dalo nobenega zrnca.
Po tem takem bi se dalo misliti, da brez čbel bi
bilo obrodovitenj
detelj
celó nemogoče; to pa vendar
ni verjetno. Bodi-si pa, kakor koli, gotovo je, da imajo čbele veliko upliva pri tem, ker prenašajo semenski prah na cvet (cvetne dele). Pri nekterih rastlinah je že cvetje tako ustvarjeno, da ni mogoče, da bi obrodilo
brez kakih mrčesov
Gospodarske novice.
* Nova bolezen vinske trte se na Franco-
Provence) zeló razširja. Neka zaževka (insekt)
skem
sesá trto, dokler ne vsahne. Vse kar se je dosihmal
poskušalo proti strašni ti nadlogi, ni pomagalo nič.
* Nova krma za svilne črviče. Grospoda Racki in Stieber na Moravském sta skusila židne čr-
ki
se pri
viče krmiti (futrati) s perjem onega osata, nas škrbinka ali mleč (Gànsediestel, sonchus ole-raeus) imenuje. Črviči so to perje prav radi žrli in prav zdravi ostali, ko so drugi zeló bolehali za zlate-nico, kterim se je pokladalo perje murbovo.
312
Šolske stvari.
Učiteljski zbor v Ljubljani.
„Novice" so že povedale, da učiteljski zbor kranjski ]e bil 15. dne t. m. Ob 8. uri je bila v stolni cerkvi
sv. maša, ktero so služili preč. prošt in c. kr. šolski svetovalec dr. Jarec. Peli so učitelji v izvrstnem zboru g. L. Belarjevo mašo. Potem se je začelo zborovanje v mestni dvorani, kterega „Danica" tako-le popisuje :
Zraven velikega števila učiteljev (čez 140) je bila tudi množina poslušalcev. Pričujoči so bili p. n. gg. : Prošt in državni šolski oglednik dr. A. Jarec (za polit, komisarja), vikši šolski oglednik g. J. Zavašnik, in več druzih kanonikov itd., mestni župan dr. Košta, dr. Bleiweis, dr. Toman, Lovro Pintar, Santo Treo in še drugi deželni poslanci itd.
Poglavitniši točke in vošila tega zbora bi utegnile nekako te-le biti: Stališče katoliško; — podlaga narodna; — pripravni uk za učitelje naj se razširi, po-močki zmnožijo; — mežnarija — orglarstvo se loči od učiteljstva: vender naj se to vsakemu na prosto voljo pusti; — dosedanje dajatve, pobiranja itd. učiteljske naj se opusté, razpiše naj se učiteljski davek, in stalno plačo iz kase naj dobivajo.
Naj naznanimo ob kratkem, kako se je to opravilo vršilo.
Gosp. učitelj Praprotnik pozdravi pričujoče in jih opomni, da naj volijo predsednika in dva pomoćnika. Izvoljeni so bili zdajci s sklicovanjem, g. Praprotnik za predsednika, gg. Grkman in Močnik za zapisovalca.
Predsednik opomni, naj s premislikom govoré, ker govori ne bodo v tej sobi ostali, temuč pridejo pred občinstvo in pred vlado, ter zbor prične.
I. Prva razprava je bila o pomanj kl j ej ih naših ljudskih šol. Prvi je govoril gosp. učitelj Fr. Govekar o šolskih dar il ih. Med pohvalo izreče, da on spozná le eno samo pedagogiko: krš čansko-ka-toliško, in s tega stajališča skaže , da so dařila mladini prav koristna. Zredoma ovrača razloge, s kterimi so dunajski učitelji darila odvračali in osoljeno pritisne modrovalcem, ki malim daril neprivošijo, rekši: „Bojim se, da bi jim še nebés ne prepovedali." Milo so to leto otroci gledali na prazne mize pri spraševanjih ; starši so pa ogovarjali: ,,Taki-le ste, da našim otrokom Še tega nedolžnega veselja ne privošite!" — Ako se darila kje ne zlagajo z nemško pedagogiko , dobro se pa zlagajo s kršćansko.
Sklep je bil: Prošnjo napraviti do šolskih višjih, naj pri vladi dosežejo privoljenje, da se v naših ljudskih šolah zopet delé darila.
G. Japelj je pričel govoriti onerednem obisko-vanji šol, segal pa je na več strani čez okrožje. Ne-rednega obiskovanja šole je kriva dostikrat revščina ljudi, ker si ne morejo poslov tegniti; pa tudi uk za spoved in sv. obhájilo, meni govornik; ko ta nauk mine, le še zanikarni v šolo hodijo. Duhovni se naveličajo opo-minjati, da je le njih reč opravljena. (V teh besedah je morebiti ne mislé potrjena gotova resnica, da beseda duhovnov največ opravi, da otroci pridno v šolo hodijo; vsi drugi pomočki malo zdajo.)
Zdaj začne govornik predloge staviti: Vsi otroci naj se zapišejo v začetku leta, ne med letom; o pol leta naj se zanikarni višjim naznanijo. — Kršćanski nauk naj bi se učil celo leto o določenih urah, ne po-ljubno, — ne posebej, ampak v šoli. Čas za šolo naj je od 7—14. leta. — Nedeljska šola se mora pridno začeti, ona je brez vspeha. — Vsaka šola naj ima vrt in prostorno izbico za podučevanje v djanskih naukih,
svilstvo, sadstvo itd. — Potreba je posebnega berila, kratke slovnice, pomoćne knjige za učitelja. — Za-stonjske bukve naj se pusté učitelju; on naj bolje vé, kaj šola potřebuje. — Okrajno šolsko svetovalstvo naj ostane, kakor je bilo; krajnega pa ni treba, —takivisji bi gledali le za svoje otróke itd. — Mežnarije naj se od šole odpravijo. —
G. Močnik išče nektere preplove predgovornikove v strugo nazaj napeljati, prične se daljši besedovanje, po kterem se nadaljuje na Moč ni ko v svet dnevni red.
G. Er ker govori (nemško) o učiteljih, šolskih po-močkih in učencih. Učiteljem napoveduje potrebno na-daljno izobrazovanje, ker se bo zmiraj več tirjalo; torej učiteljske zbore, družbe. Za pomočke svetuje k šoli tudi njivo, vert. — Zastran poostajanja iz šole meni, da učitelj naj ne bode tožitelj, torej je on zoper siljenje v šolo (Schulzwang) ; le samo za mesec dni naj bode globe za vsak dan 20—50 kr., in ako je za mesec poostaj iz šole, se otrok iz šole izloči. Poslednjič raz-odeva vesele upe do nove šolske postave itd.
G. Ju van iz Crnomlja svetuje, naj se pripravnica zdaljša na tri leta ter naj se učijo tudi vis je tvarine, zemljepisje, kemije itd. Dalje govori, kakošni mladenéi in s kolikimi šolami naj se jemljejo v pripravnico ; na kar gosp. šolski oglednik prošt Jarec pojasni, da te reci so že nekaj v osnovi, nekaj po postavi določene.
G. Stegnar priporoča: 1. naj bi se pripravniki koj prihodnje leto učili toliko na gosle, da bi si mogli pomagati pri učenji petja ter sami sebi prizanašati, ker: „Učiteljeva pljuča niso kovašhi meh — 2. naj bi se učenci na glavnih šolah učili po sekiricah (notah) peti. Vse je bilo potrjeno.	v<	- 3
G. Ep pich, učenik na ljublj. pripravnici, odsve-tuje (nemško) poldnevne šole, ker je premalo časa, da
bi se z njimi kaj prida doseglo.
G. Vrančić želi, da bi se po okoliščinah kraja Šolski prazniki predrugačili, kadar p. starši otroke na polji močno potrebujejo.
G. Levičnik je gorko besedo spregovoril, gotovo iz najboljše skušnje, da naše ljudske šole niso tako slabe, kakor se včasi govori. Mi učitelji spol-nujmo natančno svojo dolžnost, in kjer je potreba, prosimo vlado za boljše knjige. Ako bodo starši videli, da mi vestno dolžnosti spolnujemo, radi bodo otroke v šolo pošiljali; ven in ven brez iziocka pa tudi ne more vsak vselej priti. Da naše šole niso tako slabe, se djansko kaže, ker mladi ljudje svoje reči že znajo sami pisati, — mladi vojaki sami pisma domů pišejo itd.
G. Skrbinec nagovarja, naj ima vsaka šola svoje domače časnike : Novice, Danico.. —
G. Stegnar želi družbo, ki bi pretresovala šolske knjige in zaznamovala v njih skaze, pomanjkljivosti itd.
Predsednik pové na to, da ima že osnovano učiteljsko društvo za vso deželo.
G. Grkman bere osnovana pravila. Namen te družbe je: združevati in izobrazovati vse učiteljstvo za zboljse-vanje šol. Pomočki bodo: Shodi, izdelovanja pismenih vprašanj, Časniki, knjige, muzikalije, „Učiteljski tovarš" kakor organ, letni doneski. Udje bodo pravi, podporni, častni. Plačujejo : vpisnine 1 gld., letnine pa bližnji po
2 gl., zunanji po 1 gl. Občni zbor si izvoli 10 odbornikov, izmed kterih bo voljen predsednik. Zbor je pravila sprejel in izročila se bodo deželni vladi vpotrditev.
II. Tvarina: Kako bi se v ljudski šoli z druzimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo in obrtnijstvo? O tej tva-rini g. Stegnar obširno govori. Učitelj naj se sam veliko in mnogotero uči in bere iz zadevnih bukev itd. ter naj jih v druge tvarine o lepi priliki vpleta, kakor v številjenje, spisje itd. itd. Vse pa naj se godi na na-
313
rodni podlagi. Ljudje, ki hočejo nemščino, menijo, da se učijo učenci vsi za višji šole. Nihče ne bo tirjal, da naj se vsi učenci zavolj nekterih nemško učé... K temu poduku bi bilo treba primerne domače knjige.
G. Jerše meni, da to je težavna reč; začeti bi
bilo treba že pri pripravnikih, in naj bi se prosila kmetijska družba, da smejo tudi pripravniki na njen vrt hoditi. (Se sprejme.)
III. reč je „učiteljska plača", kako naj bi se stalno zboljšala? Govoril je:
G. Močnik. Pojasnoval je, da se je v šolstvu, odkar se je začelo, vse spremenilo, vse zboljŠalo ; samo plača je slaba ostala. Nobeno rokodelstvo ni tako slabo plačevano kakor učenje. Nova šolska postava je to pa to prenaredila, samo plače ne. Prosimo! Mogoče, da bomo uslišani... Ko bi učitelj ne bil več „mežnar", naj pobere šila in kopita, pa gre ! Po takem vvodu popraša govornik svoje tovarše: „Ali hočemo še mežnarji biti?"
Odgovor: „Nočemo."
G. Močnik je rekel učiteljem, da potem, ko ne
bodo več mežnarji, to je, za mežnarijo odgovorni, ker
mežnarsko službo po večih farah hlapec opravlja, ne
bodo imeli čisto nič pravic do tega, kar je z mežnarijo
sklenjenega. Kjer pa mežnarjevi in organistovi dohodki
niso izločeni, ondi se bo določilo, koliko gré organistu,
ker učitelji so radi orglavci, le to želijo, da bi jim to ne
bilo v učiteljsko plačo šteto, a da bi bil to njih pri-
boljšek; učitelji pa niso rekli, da nočejo orglavci biti.
Nato vstane šum in sia Močnikov svet se seja pre-trga za nekaj minut, da bi se dogovorili.
Ko se razgovor povzame, nasvetuje g. Kuhar, naj se mežnarija loči od učiteljstva, in kar je mežnarija
nesla, naj se po drugi poti dobiva. Plača naj bode 300, 350 in 400 gold., in vsacih 10 let 50 gold, dodatka, v glavnih šolah pa naj bi bili vsi učitelji enako s 400 gold, plaćani in vsacih 5 let naj bi imeli 50 gold, po-boljška. (Sprejeto.)
G. Adamič pa gre še dalje in reče: Orglanje in pa mežnarija od učiteljstva narazen! (Tudi to jim
je prav.)
Močnikov svet je: Naj se to po ločenji v principu vsakemu na voljo pusti, da sam s cerkvenim pred-ništvom vravná. (Tudi sprejeto.) ^ . >e	>, s \
G. Močnik poslednjic svetuje, da vse přiklade in
datve naj nehajo, naj se razpiše „šolski davek", in
od dežele ali vlade naj bodo učitelji plačevani. (Zadovoljnost.)
Kaj k temu poreče narodna in vestna samostojnost, ako učitelji postanejo s tem uradniki, se vé, to je drugo
vprašanje.
Nadaljne obravnave so se šukale o tem, po koliko plačila bi radi imeli iz deželne ali državne denarnice, in določili so pomoćnikom po 300 gld. na leto, potem
pa po 50 gl. po stopnjah višej, in po kmetih na 10, po
mestih pa na 5 lét po 50 gl. zvišanja v plači. (Znano je pa, da mnogi učitelji zdaj bolje izhajajo.)
Slovenske učilnice.
j	v	_ ^	( 4	i
Govor gosp. Raič-a v taboru v Zavcu 6. dne t. m.
Hladna bistrica se dobiva pri ćurku, prava ne-skvarjena kapljica sladkega vinca pri onem, ki ga je přidělal, — kdor pa bi se rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijanu, da te je nauči; take posamne učitelje so imeli zlasti Grki in pa tudi drugi poznej ši narodi in še v sedanjosti se jih nahaja; vendar razun teh modrijanov pojedinčev ustrojene so učilnice javne in zásobné. Otrok v svoji nežni dôbi sicer ne hlepi in ne
išče velike modrosti, nego samo početni, vsakterniku
potrebni poduk, in še le na podlogi tega more si širiti vednostni krog.
Kaka naloga je tedaj početnim ali ljudskim učilnicam ?
Odgovor je povse lehek in jasen.
Ljudske učilnice imajo nalogo, da se selski otrok v njih nauči brati z razumom, toliko potle pisati in ra-čuniti, da si vé porazumljati najpotrebnejše domače reči, na pr. izdatke, dohodke, da more primerne in potrebne knjige razumeti v svojem jeziku in kak časnik prebirati, da se nekoliko nauči umnega gospodarstva v poljedelstvu, vinoreji, sadjereji itd., crtice iz domačega zem-ljepisa in zgodovine. Dalje ne sega področje ljudske učilnice. Kdor želi še bliže se sprijazniti z modricami, treba mu je polukniti v rečnico ali gimnazijo (uči-teljišča imajo namen vzgajati učnike za ljudske učilnice), kjer se obširnejše in globše razklada kršćanski nauk, prirodopisne in prirodoslovne reči, nekaj modroslovja, grški in latinski jezik in slovstvo ter vsa njegova krasota, točnejše razlaganje domačega jezika in še drugih. One ste most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik, vračnik, naučitelj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov, da potem še le si pridobi stročni znanosti. Učilnice tedaj člověku um razvijaj o in bistrijo, ter pameti razne znanosti vcepljajo. Odtod njih neizrečena vrednost, ako so dobro in primerno ustrojene; odtod je jasno, da imajo neko čarobno moč,
Erikrojeno vsemogočnost na pojedince in cele narode, fčilnice rodijo mnogo sreče in blagosti, a še več nesreče, ako zablodijo na krive pote. Arkimed je rekel: dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdignem. Jaz pa velim: dajte mi učilnice v oblast, in s celim dušnim svetom bodem gibal.
Sedaj pa stavljam pitanje (vprašanje): je li so učilnice na Slovenskem temu blagemu namenu
zadostovale ali ne?
Glasno odgovarjam: nikakor. Kar je ima vlada v rokah okoli 90—100 let, bil jim je pri nas prvi in edini namen, Slovence potujiti, in o tem so res mnogo dosegle, kajti vse, kar je imelo ž njimi oblast, puhalo je več ali menj v nemčevalno tikev; davali so nam čisto nemške in ponemčene učitelje, ravno tako knjige, na priliko, šprahlehre itd. — za razvitek domačega jezika pa ničesa ni skrbel, nihče za-nj maral, pisalo se le kurent in latajn, slovenski pa ne, še nemški katekizem so nam vcepljali z brezovico in leskovico, zato ne izjemljemo tudi nemčevalnih duhovnikov, kterih se še sedaj nahaja nekoliko, ali celó malo. Ako bi připlaval angel iz nebes in hotel trditi, ko je tako ravnanje dobro bilo, jaz bi na ves glas povedal, to je laž, vse skupaj ni bilo piškovega oreha vredno in še sedaj malo veljá, ker še deca skoro polovico zlatega časa potrati z nemščino, ktere se celó ne nauči.
To je nevarna kukavica, ktera se mora ođpraviti, to je^škodljivo dračje, ki se mora izpleti.
Se hujše so se obnašale srednje učilnice; ondi do 1850. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se sloko uči slovenščina kakor predmet, dalje pa mi več in ravno to je dalo priliko, da so skoro same Nemce in druge Neslovence postavljali na naše gimnazije in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali, zanicevali, preganjaii, kterim je dana bila moc ter so lepo plačo vlekli, našince pa so razposlali križem svetá. Še sedaj ni inači; cela truma jih je, ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali, pa vendar ne vežejo culic.
Vse take prikazni imajo prežalostne nasledke za nas. Da smo imeli prave in primerne učilnice, gotovo bi bili z omiko in blagostanjem ondi, kjer Cehi ali kter
drug omikan narod, sedaj pa čutimo težino krivih ure-jenih zavodov, kamor v dusnem, tamo v tvarném oziru. Kaj je krivo, kaj?
Učilnice napačno osnovane.
Politične »tvari.
- v —
Taktika nemških liberalcev.
Ako prebiramo „Presso" staro in novo, „Fremden-blatt" stari in novi itd., gnjusiti se mora res vsacemu poštenemu člověku, ako vidi, kako pometajo ti pisači z vsem, kar ne trobi v njih rog, in kake priimke dajejo narodom, ki niso tako „srečni", da bi bili ž njimi enake krvi. „Reform", na ktero se zato radi skličuj emo, ker ni list slovansk, tedaj se mu ne more očitati enostra-nost, v enem poslednjih svojih listov pretresa postopanje (taktiko) tako imenovanih nemških liberalcev tako-le :
„Nemški liberalci, kterim so nemški listi po de-cembrovi ustavi nadéli ime „decembrovci", se tako ve-dejo, kakor da so oni edini, ki se poganjajo za svobodo; oni vse, ki so zoper decembrovo ustavo, sum-ničijo, da so nasprotniki ustavuega načela in ustavne
svobodě, ter jih imenujejo mračnjake in ultramontance. Vse to je znano; al sedaj ni več truda vredno zavra-čati njihove puhle ošabnosti in predrznosti. Res je sicer da je še mnogo bedakov, ki mislijo, da so oni, ki najbolj vpijejo o svobodi, tudi pravi apostoli zveli-čanske svobodě; vendar pa dan za dnevom raste število izobražencev, ki spoznajo, da bi se bile vse svoboščine, ki jih sedaj imamo, dale doseči tudi brez tega, da se je raztrgalo cesarstvo; oni so prepričani, da se
ta svoboda more v življenje vpeljati še le s tem, če se avstrijska država osnuje tako, kakor zahtevajo naravne in zgodo vinske razmere njenih narodov.
Posebni značaj svobodě liberalcev se zlasti kaže v tem, kako ta manj šina govori z vlado in z večino avstrijskih prebivalcev. — Za-se zahtevajo vse, kar jim je všeč, rekoč, daje to njihova pravica, toraj vladi dolžnost, da jim spolni vse želje, in to tem več, ker so prav oni bili, ki so jo povzdignili in jo vzdržujejo; da so prav oni tudi tisti, ki jo lahko pahnejo s prestola in jo bodo tudi pahnili, ako se izneveri njihovim načelom, ako se brani, ustrezati njihovim tirjatvam. — Avstrij skim narodom pa ti decembrovci govoré kakor nekdanji februarjevci tako-le: „Přivolili smo vam že to in to, hočemo vam dati še to ; več vam pa nikakor ne moremo dati, kajti država mora biti uravnana po naši všeči, ona mora imeti naš značaj." — Da bi druge stranke, drugi narodi imeli tudi kakove p ravice, to pa je proti aristokratični-gospodovalni misli liberalcev! Po njihovi domišljavi drugi narodi nimajo nobenih pravic, temuč veseli morajo biti, ako jih trpé v državi, vse toraj, kar jim dovolijo, je milost, in sicer ne cesar-jeva ali vladina, ampak milost liberalnih decembrovcev. Ti se namreč sploh vedejo tako, kakor da se vse mora goditi po nj i h o v i trmi, po njihovi milosti ; da, še tako daleč so v svoji slepoti zabředli, da se drznejo trditi, da so prav oni bili, ki so popolnoma prostovoljno přivolili poravnavo z Magjari, to pa le zarad tega, da so blagemu magjarskemu narodu skazali posebno milost; s tem pa da so rog svojih milosti že izpraznili tako, da se ničesa več nimajo nadjati drugi narodi.
Ti decembrovci, kteri se, kadar so posebno dobre volje, imenujejo „demokrate", razglašajo, kadar divjajo zoper fevdalce, svobodo vsem ljudém, da, še celó o bra-tovstvu puhlo govoré. Posebno radi zasramujejo tako imenovano modro (plavo) kri plemenitašev in se ustav-
ljajo domišliji, da so aristokrati zgneteni iz posebnega testá. Drugim narodom nasproti pa za-se zahtevajo iste predpravice; tem národom dan na dan razža-ljivo trobijo na uhó: „Vi ste nižega plemena, nego mi; vi niste sposobni za omiko, vi nimate tako blage krvi, vi niste tako nežnih možganov, kakor mi; zato smo mi poklicani, da gospodujemo, vi se morate dati nam voditi, če tega nočete, bodemo vas gnali."
Mimo lastne hvale, ki smrdi po starem pregovoru, bahajo se ti decembrovci prav radi tudi s tuj o hvalo, 3 hvalo nemških bratov, ki obiskujejo Dunaj , s hvalo tujih časnikov. V tem oziru so pa kmalu ošabni, kmalu puhlo ponizni. Na eni strani sami sebe hvalijo bolj, kakor jih hvalijo tuji, na eni strani pa beračijo za tujo hvalo, roke poljubujejo tujcem za vsako hvalno znamenje in dotične časnikarske članke obešajo za zrcalo. Kar sploh tiče tujo sodbo o Avstriji, znana je resnica, da tujci ne poznajo posebnih avstrijskih razmer ia si tudi ne prizadevajo spozna vati jih. Oni sodijo 0 Avstriji, kakor o drugih državah, navadno osnovanih. Na Francoskem in Pruskem, na pr. gré pri vsakem političnem gibanji le za več ali manj svobodě; čem več svobodě, tem bolj je, se ve da, zadovoljna večina; po tem načelu tuji časnikarji merijo tudi Avstrijo, in niso mogli umeti, zakaj niso Magjari hoteli sprejeti februarske ustave, sedaj pa ne morejo umeti, zakai se Cehi, Poljaki in Slovenci upirajo decemb. ustavi. Toda to na stran pustivši treba je opomniti sleparije, ki se godé s članki tujih časnikov. Ti članki mnogokrat niso tuji, ampak pisani so na Dunaji ali iz Dunaja naročeni ali na-vdihnjeni, inse potem lahkovernim domačim bralcem na-vajajo za pričalo, kako se tuji svet čudi neizmernemu našemu napredovanju in našim napredovalcem.
Ti liberalci so, ko so še februarci bili, prav tako
zaniČevali in zasramovali magjarske zahteve, kakor
sedaj zaničujejo češke, slovenske in poljske. Tudi takrat so od ministerstva zahtevali neprijenljivost in strogo ostrost, in bilo jim je prav všeč, da se Magjari brzdajoz obsodnim stanom. Sedaj pa so ti decembrovci Magjarom ne le jako prijenljivi, temuč še celó hlap-čevsko služni, ali pa saj trdij o, da mimo njih so bili in so opravičeni tudi Magjari. Cehom pa sramotivno zdaj očitajo, da niso to, kar so Magjari. Kako se ho-čete v isto vrsto staviti z Magjari — ti decembrovci pravijo Cehom, — ali ne veste, da so Magjari ves drug narod, kakor vi; Magjari niso nikoli nič prijenjali, oni nikoli niso storili nobene koncesije, oni so bili strogo opozicijonalni, nepremakljivo stanovitni; vi pa?! — No, dobro, Cehi si tega ne bodo dali ponavljati. Umeli so vas prvikrat. Jasno je , jia je strah glave zmešal li-beralcem, sicer ne bi Cehom mogli Magjarov staviti na izgled. Liberalci se bojé svojega pogina. V silni nevarnosti se pa člověk poprime celó slamnate bilke. Velik strah člověka delà tudi divjega in krutega. Tudi to se kaže pri ljudéh te baže. Kako se veselé, če smejo misliti, da ta ali oni njihov nasprotnik dobi znamenje najviše nezado volj nosti; s kako očitno zadovoljnostjo naznanjajo strašno oštre obsodbe čeških vrednikov, kako ministerstvo silijo še do veče ostrosti!"
Kdor prebira na čelu tega sestavka zapisane časnike, naj reče, če more, da ni tako?
Slovensko slovstvo.
* Zakonov (postav) in ukazov za Kranjsko 2. zvezek je přišel na svetio, kakor smo zadnjič povedali. Obsega na 320 stranéh v slovenskem in nemškem jeziku: Zakon za skladne ceste; postavo zastran uvrstovanja cest; dodatek k zakonu za skladne ceste; poselski red; postavo, kako je polja va-
315
ti; domovinsko postavo; gas il
b r t n i j s k
stavo o z i danj žel
k
lil
postavo
?
deželnega zbora; gozd
U I 1 gu ^ V UillUl l ^ U UVfiUiUV/gU uuv/i c* ,
postavo ; postavo za živinsko ogledovanj
o pravici (delati
hode)
postavo
Jez druga ne sem nič videla, Ko samo dva razbojnika, Ko sta pred to drevje nakurila, Da se je to drevje posušilo. Hole hole duša majcena!
h a j a t i se in postavo O pra- To ne sta nijedna razbojnika
VICI
druževati se (delati družbe) Želimo, da se kmalu razširi to hvalevredno delo,
jezik pripraven za vsako
»
To sta vlastna tvoja brateca.
Vsej ne si trpela sama za se Tudi ne za mater, ne za oče; Ti si trpela za ta dva brateca Přijela jo je za belo roko, Peljala jo je gor v nebo, Gor v nebo, v sveti raj, O ča nebeski nam ga daj !
ktero je nov dokaz, da je naš
vednost
Dopisi.
Iz Goriskega 16. sept
Narodne pesmi iz St. Vrazove zapuščine.
Priobčuje F. K o č e v a r. *)
Legenda.
Zbornica trgovska v
ki
»
Oj ti dusa majcena
V	večer si rojena,
V	polnoči si kráčena, S svitom vred si ze sveta šla, Pa se ne pojdeš zdaj v nebo! Še je šla pred nebeska vrata, Na vrata je potrkala, Đa bi jo le kdo zaČul! Začul jo je sam Jezus:
Hole hole dusa majcena,
V	večer si rojena,
V	polnoči si krŠčena,
S svitom vred si ze sveta šla, Pa se ne pojdeš zdaj v nebo! Pojdi mi po mrzle vode, Ki bo zvirala izpod hribra nad gor, Izpod kostene gore! Dusa se je okol obrnila, No je hitro dirjala No je milo jokala. Srečal jo je sivi Svit. Hole hole sivi Svit! Al si videl studenca kde Ki bi voda izvirala Izpod hribra nad gor, Izpod kostene gore? Da bi jaz nesla Jezusu Oj Jezusu mrzle vode!
>
Zade Se gre Marija, Če ga j e kaj ona videla ! Dusa se je okol obrnila,
No je hitro dirjala, No je milo jokala. Srečala jo je Marija. Hole hole dusa majcena,
V	večer si rojena,
V	polnoči si krščena,
S svitom vred si ze sveta Sla, Pa se ne pojdeš zdaj v nebo! Hole hole Marija! Si kaj videla studenca tam, . Ki bi izviral izpod hribra nad gor, Izpod kostene gore? Da bi jaz nesla Jezusu, Oj Jezusu mrzle vode. Hole hole duša majcena, Dirjaj v materno vzglavjicje Onde bos našla rutice, Ko se je mati brisala, Ko je h porodu jaukala. Tište hiti ožemati, Ino nesi Jezusu mrzle vode. Dusa se je okol obrnila,
No je hitro dirjala, Noter v materno vzglavjičje. Tam je našla rutice,
Gorici je razposlala po vsi goriški grofiji ta razglas, je za vin orej ce prav zanimiv:
„Zbornica trgovska in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v namen, da se v Gorici ustanoví po-

sebno društvo za vinorejo, ktero bo poskrbovalo da se bo širila kupčija z našimi vini, da bomo napravljali hranljiva vina, ki se dajo pošiljati tudi po morji. — Mi imamo tudi izvrstno grozdje, in ko bi drugače narej ali
naša
vina
pitu
9
in ne po starodavnem ko-gotovo bi lahko prodajali sladko kapljico v dalj ne , s tem pa bi si naši posestniki in kmetje svoj
dežele
slabi stan veliko zlajšali, kar vsak previdi. Novo društvo je dovolila dostojna gospóska, in to se bo ustanovilo brž ko se oddá 400 akcij po 100 gld. vsaka, ki se
ima izplačati v dveh letih, tudi jemlje društvo namesti
j
denarja grozdje primerne dobrote v razmeri od 50 odstotkov. Kdor hoče pristopiti, naj naznani svoj pristop zbornici trgovski v Gorici."
Slovenski vinorejci! To je lepa prilika pomagati si iz toliko nadlog, posebno letos smo veliko trpeli in vsak vé zakaj, tudi vé vsak, da sam človek si ne more pomagati v takih zadevah, sè zedinjenimi močmi je pa napredek loži. — Pristopimo, poskušajmo in pod-
učujmo se:
Iz Stajarskega.
13. seji deželnega zbora je
vprašal gosp. dr. Vošnjak v svojem in v imenu druzih
slovenskih poslancev c. k. vladinega zastopnika: misli si. vlada narediti, da se praktično vpelje narodna ravnopravnost v šoli in uradih na slovenskem kraju dežele? Ali bi ona hotela ukazati, da
Kaj
Jaz ga ne sem nič videl studenca Ko se je mati brisala
tam
»
Zade se gre beli Dan, Če ga je on videl kde tam. Duša se je okol obrnila, No je hitro dirjala, No je milo jokala. Srečal jo je beli Dan. Hole hole beli Dan! Al si kaj videl studenca tam, Ki bi voda izvirala, Izpod hribra nad gor, Izpod kostene gore? Da bi jaz nesla Jezusu
Ino je nesla Jezusu mrzle vode. nai se v odločenem času uradniki in očitno poverieni
A . vi	i i y»	■	J	U _ o
Ko je h porodu jaukala. Tište je hitela ožemati,
e je Šla pred nebeska vrata Na vrata je potrkala, Da bi jo le kdo začul! Začul jo je sam Jezus. Hole hole duša majcena,
i
skladavci pisem naučé slovenski jezik in naj v tem uraduje jo, ako nebi hoteli zgubiti službo ? Ali bi ona hotela brez pomude slovenske sodnije podeliti v slovenskem jeziku izurjenim uradnikom ?" On je v obširnem in temeljitem govoru navedel vzroke te interpelacije, in je rekel med drugim: „Slovenskega naroda, kteri šteje
na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Pri
mořském 1 in pol milijona ljudi, živi v prvi deželi nad
»
Jezusu mrzle vode! Jaz ga ne sem videl nič tam, Zade Še gre solnce rumeno Ce ga je kaj ono vidělo. Duša se je okol obrnila, No je hitro dirjala, No je milo jokala. Srečalo jo je solnce rumeno. Hole hole solnce rumeno!
v
Ce si kaj vidělo studenca tam, Ki bi voda izvirala, Izpod hribra nad gor Izpod kostene gore? Da bi jaz nesla Jezusu, Oj Jezusu mrzle vode! Hole hole duša majcena, Jaz ga ne sem nič vidělo.
zih dežel. Na slovenskem Stajarskem živé tudi Nemci
ali teh je komaj 1 odstotek in še ti so raztreseni po
»
Še si mi přinesla mrzle vode, Pa še ne pojdeš zdaj v nebo! Pojdi na polje rumeno, Tam boš našla drevjičje,
Oj drevjičje žegnano!	H H^BHHj II H I I H.|HJ (|HHJH| BI. WĚĚ ||
Tam boš v tistem tako dolgo, 400.000. Ti bivajo vkup inv so sosedje Slovencem dru-
Da se to drevje posušilo bo, Té boš šla v sveto nebo. DuŠa se je okol obrnila, No je hitro dirjala, No je milo jokala. No je šla na polje rumeno, Taj-si h drevju žegnan'mu. Tam je ona sedela, Da je minolo sedem let, Sedem let osmega pol. Prišla sta dva razbojnika,
No sta pod to drevjičje nakurila, šolah na Slovenskem vlada še vedno nemški jezik.
Da se je to drevjičje posušilo. Prišla je Marija: Hole hole duša majcena! Koga si kaj videla?
celi deželi. V mestih in nekterih trgih živi do 5 odstotkov tacih Slovencev, kteri umé in govoré svoj materni jezik, pa ga zarad nemških ljudskih šol ne znajo niti brati niti pisati. Ostanek naroda, toraj 94 odstotkov je pa
čisto slovensk in zná le slovenski jezik. Vendar se je in se še zdaj slovenska mladina brez vspeha v ljudskih
šolah nadleguje s ptujim nemškim jezikom. V srednjih najviših šolah se pa še celó prav nič ne ozira na slo-
venski narod in njegov jezik. V uradih vlada še vedno tuji nemški jezik. Zapisniki s Slovenci se še vedno pišejo v nemškem jeziku. Slovenske vloge so nepri-
To legendo, ki bi jo jaz na čelo postavil vsem drugim do jetne uradnikom in jih še večidel rešujejo v nemškem
zdaj zapisanim národnim legendám, je zapisal naš nevtrudno dela-joči Lav. Caf brž ko ne v Fravhajmski okolici. Hvala mu! Ker je St. Vrazova literarna zapuščina že v rokah slovenske Matice, zaključnom s to legendo priobčivanje narodnih pesmi z izjav-tjenjem želje, naj slovenska Matica kakor hitro mogoče natis St.
jeziku.
slovenske kraje se pošiljajo nemški uradniki
y
med tem ko se službe v nemških krajih podelujejo v slovenskem jeziku izurjenim. Se celó za sodnike v slo
venske kraje se imenujejo Nemci, s tolmačem in ta je diurnist, kancelist ali pa uradni
kteri
obravnavajo
Vrazove literarne zapuščine oskrbi.
Koče var.
316
strežaj. Ta birokracija ima velike zasluge za pokvar-janje slovenskega jezika in je vselej v zvezi z nenarod-njaki, kadar se delà zoper narodnjake. Slovenski narod razkosan v šest del nima đnsti moči. Njihovi zastopniki delajo v šestih deželnih zborih in zavoljo tega nima njih delovanje prave moči. V štajarskem deželnem odboru ni zastopnika Slovencev, čeravno jih je 2/s vseh prebivalcev dežele. V deželnem zboru je med 63 poslanci le 8 slovenskih. Znano je vladi, kako se je dělalo v tem deželnem zboru s Slovenci in po sedanjem početju se lahko sodi, da se to ne bo zboljšalo. V ena-kih in deloma še v slabejih razmerah so naši sorod-njaki v druzih slovenskih deželah.
SI. vlada naj tedaj razumeva, zakaj da slovenski narod svoje rešenje vidi le v združenji v eno skupino. To se bere v časnikih, to se je izreklo pri taborih, to se je pisalo že pod ministerstvom Schmerlingovem 1861. leta v peticiji 20.000 Slovencev, to zagovarjajo vsi na-
rodnjaki." — Radovedni smo vladinega odgovora.
— Poslanca Herman in Vošnjak sta iz Fran-kovega na Moravském in od Omladina v Melniku dobila pohvalnico zarad svojih govorov v deželnem zboru štajarskem za pravo narodno, resnico in ohra-njenje Avstrije.
Iz Koroškega. — Ravnokar „Novicam" po telegramu naznanjata dva rodoljuba, da tabor v Bistrici, za kterega je bilo vabilo že pripravljeno, ni dovoljen.
Iz Podbrezij 5. sept. Fr. K-r. — Kdor koli Pod-
brezje s prejšnjimi časi primerja, ta bo rekel, da tudi Podbrežani nočejo zaspanci ostati; tudi njih geslo je „naprej !" Veliko je zdaj lepega poljá, kjer so bili pred malo leti pusti s trnjem zaraščeni pašniki. Tudi za sadje-in čbelorejo jim je mar; oni imajo pri hišah obilo starega in mlađega drevja nasajenega. Posebna hvala pa gré marljivemu gospodarju Alešu Pavlinu, ker ima še posebno skrb do sadjereje, česar se vsak mimogredé lahko prepriča, ako opazuje njegov ob cesti ležeči vrt, ki je jako lepo ogleštan. Naj omenim v pohvalo gospodarju Pavlinu tudi to, da je narediti dal na svoje stroške prav lepo in veliko znamenje blizo 300 gld. vredno. Neki popotnik, videvši to lepo znamenje, je rekel svojim tovaršem: „pravijo, da verapeša; saj vender to ni res." Očitne hvale je pa tudi vreden Janez Sli bar, podžupan iz Podtabra, ki je šolo in kaplanijo prav iz svojega popraviti dal, ne vedé, kdaj bode od svojih sose-ščanov dobil kaj povrnjenega. — 13. t. m. zvečer je tukaj mati svojo štiri leta staro hcerko posadila na mizo k lešerbi, in je šla na to iz sobe. Ko čez malo zopet nazaj pride, dobi malo hčerko na postelji nago, in tako zeló opečeno, da je umrla že drugo jutro.
Iz Zabreznice na Gorenskem. — Kmalu potem, ko je prišla v deželni zbor osnova nove postave, da se imajo razdeliti menj alke, so soposestniki tacih me-njalnih zemljišč na Vrbi že dognali razdelitev tako. To je hvalevredno in kaže, da ne bo treba sile, da se razdelijo na Kranjskem vsi sopašniki in menjalke.
Iz Planine 17. sept. („Tagblatt". Čitalnica.) V listu „Tagbl." od 4. t. m. nekdo modruje o dopisu iz Planine v „Novicah." Ne bom na dolgo in široko od-govarjal dopisunu; odkritosrčno povem, da mi je prav iz srca govoril ; kajti že zdavnej so omenjeni gospodje i ž njimi še več druzih zaslužili nacrtano kazen, toda ne v luknjo, kakor premodri dopisun v „Tagbl." modruje, ampak čez mejo ž njimi, da ne bo sluha ne duha po švabskih patronih. — Kakor že nekaj zim, tako se bo tudi letos naša čitalnica podala v brlog i spala enaka medvedu zimsko spanje. Kaj je neki vzrok tacemu gibanju Planincev? vprašal bo marsikdo. Prijate!, poslušaj me! Kakor znano, bila je pred nekaj leti čitalnica tukaj i napredovala je o začetku jako dobro. Al ker
nekaj udov ni bilo ravno radodarnih pri plačevanji i so tudi neki gospodje jako srpo pogledovali, ako so svoje ljudi videli iti v čitalnico, hiralo i vsahnevalo je mlado drevesce vedno bolj. Lani o jeseni sprožiii so nekteri zopet misel, čitalnici pomagati i si v to po-skrbeti potrebnih novin; mesečna plača bila je na prav malo odločena; nabralo se je nekaj udov, sklical zbor i volil odbor, al — to vse bilo je le na videz, čitalnice vendar nismo imeli. Vsaj je mnogo tržanov — boš ugo-varjal mi, dragi bralec. Da, precej jih je, pa le malo pravih rodoljubov. Gredoč nabirat udov, přišel boš do moža, ki na vogalu hiše stojec vedno v mislih prešteva, koliko obresti ima dobiti od svojih dolžnikov, i še po-gledal te ne bo, ako mu celi dan moliš polo v podpis; otresel bo z ramo i šel od tebe. Idi do druzega; že od dalječ ti bo mahal z roko i brbral: „Waš dieže Dumheit", i v nevarnosti si, dobiti eno po grbi, bližaje se s polo sivolasemu možičku. Pater Antonij, ki se še
zdaj pravda z nekdanjo čitalnico, vprašan za sobo či-talniško, ti bo jezno odgovoril, da ima toliko žakljev moke, tedaj je nemogoče, le malo prostorčeka prepustiti tej neumnosti. Tacih i enacih sebičnežev, nemarnežev i doktorjev Razdevov našel boš še pri nabiranji udov mnogo i le malo prinesel podpisov na poli. Ako bi se vprihodnje kaj skuhalo, naznanil bom novico z veseljem.	•	Prostoslav.
Iz gornje Siške. (Odprto pismo gosp. E. Terpinu!) Ker visokospoštovanega našega župana gosp. viteza Antona Gariboldi-a ni domá, da bi sam odgovoril na umazane otrobe, ki ste jih vezali v svoji „Abfertigung" v „Laib. Zeit.", zato smo prisiljeni m i Vam odgovor dati. — Na stran pustivši predrznost Vašo, da si upate med srenjo našo trošiti grde psovke, ki ste jih natisniti dali pod napisom „Ukaz mogoČnega župana" in pošiljali po naši soseski, Vas vprašamo samo to : Ako „tiste mestjane nesrečne" imenujete, „ki imajo v naši Siški kako posestvo" — zakaj ste prišli v Siško? —kdo Vas je klical k nam? In kaj Vam daje pravico očitati nam, da smo si izvolili možá za župana, ki ima glavo na pravem mestu in srce do naroda našega? Mar mislite, da bote Vi med nas zasejali tisto stranko, ki je Vas volila za mestnega svetovalca? Mar mislite Vi, ki ste, čeravno po njej „povzdignjen na stol odbornika v Ljubljani", vendar pa le od konca do kraja novinec o srenj-skih zadevah, da bote Vi segali v postavno opravilstvo županovo in občinskega odbora našega? Mar mislite Vi, da častiti naš župan ne pozná dolžnosti svojih, a tudi pravíc svojih? Ker vidimo, da ste celó nevedni v postavi občinski od 17. svečana 1866. leta,
Vam svetujemo, da berite §. 28. črkolO., §. 31. §. 35. §. 40. §. 55. Berite to in podučite se še v druzih §§.
občinske naše postave, in videli boste, da je župan naš prav imel, da Vam je prepovedal samolastno skli-cevati zbor. Ako je to storii, ni bil, kakor pravite, v svoji „štemanosti razžaljen", ampak ravnal je le po postavi. Ko bi Vaša misel bila ta, da hočete iz svojega žepa dobrotnik biti Siški in oskrbeti jej gasil-nico, nihče bi Vam ne branil tega, da to razodenete zbranim sosedom. Ker pa mi o tej „dobroti" Vaši nismo nic slišali in bi se gasilnica vendar le imela napraviti na stroške srenj ske, tedaj bi bila Vaša stvar samo ta bila, da bi bili spodobno županu svojo misel razo-deli in ga prosili, naj on skliče odbor srenjski v ta namen, da sliši Vašo misel. Tega pa niste storili, ampak Vi ste hoteli stopiti na mesto županovo in skli-cati po natisnjenih pismih zbor, tako pa skakati čez oj nice, ki jih v obcinskih zadevah odločuje postava. Ako Vam je tako skakanje v mestnem Ijubljan-skem zboru drago, ^skakajte ! le varite, da si nog ne polomite, — to nas Siščane celó nič ne briga; al mi pri
nas domá držimo se tega, kar gospod župan za pravo spozná. Iq da*je to res tako, prepričali ste se sami, ker Vaš klic je bil klic vpijočega v puščavi! Mi ne maramo za dva župana! — Ako hočete občini naši v čemur na pomoč biti, hvaležno bo ona to sprejela ; al ravnati morate o tem tako, kakor ravnamo mi, da naznanjamo županu svoje želje in potrebe; on pa je mož, kteremu je blagor naše občine izročen, pa mu je tudi tako pri srcu, da Boga hvalimo, da smo ga volili. Zato pa je tudi dolžnost naša, da ljubljenega svojega župana branimo tacega krivičnega napada, ki ste ga Vi na svet přinesli z gori omenjenimi pisarijami. Ako je Vaša volja res bila dobra volja, pripomoči nam o gasilnici, poravnala bi se bila stvar z besedo. Al, ker ste z groznimi psovkami stopili v „Tagblatt-u" pred svet in ste te brkljarije še v naš domači jezik prestaviti dali in jih razpošiljali po našem kraji, ne ver-jamemo Vam tega nikakor, in zato nas pri miru pustite s svojo „špricavnico" ! Naš gospod župan je že pred Vami čutil potrebo gasilnega orodja, in ako Bog dá, bomo si jo že oskrbeli — brez Vas!
20. septembra 1868.
Odborniki občine v gornji Siški.
Iz Ljubljane. (Deželnemu zboru) je v 13. seji
dr. Toman izročil predlog: naj deželni zbor prizna va potrebo in veliko važnost železnice dolenske, ki se pri Karlovcu ali kje drugej sklene s hrvaško-dalma-tinskimi železnicami. Izročilo se je še nekoliko prošinj. — Po tem posl. Dežman v imenu finančnega odseka poroča o proračunu domestikalnega zaklada za 1868. in 1869. leto (to je tišti zaklad, ki namestuje deželi vzeto premoženje z doneski državne kase). Pri točki: „za podporo tukajšnega glediščinega ravnatelja 1600gld."
stavi dr. Toman predlog, da za leto 1869/70 se reče:
1600 gold, „za sedanje gledišče in slovenske gledi-
šcine zadeve." Dr. Toman vpravičuje ta predlog z važnostjo, ki jo ima gledišče za vsak narod, tedaj tudi za narod slovenski. Po tem pa je bil spet ogenj v strehi. Poslanec Kromer oštro nasprotuje in njemu priklada poročevalec Dežman. — Dr. Bleiweis, dr. Toman in Svetec odgovarjajo in merijo s tisto mero nazaj, kakor je bilo merjeno. Drugi pot po ste-nografičnih spisih prinesemo te govore, ker se tičejo brambe za narodne pravice. Dr. Kaltenogger in dr. Zavinšek ne vidita v Tomanovem predlogu nič nevarnega in tudi ništa glasovala nasproti. Obveljal je tedaj predlog z veliko večino. — Dolgo je trajala tudi obravnava zarad prezida nj a in povek-šanja norišnice ljubljanske, o kterem je poročal dr. Gosta. Predlog je obveljal, da se brž prihodnje leto začne prezidanje, po kterem se bode dobilo za 80
norcev prostora.
V 14. seji je bila spet živahna razprava. Obravnava je bila za napravo deželne sirotnice (Wai-senhaus). Dr. Bleiweis je v imenu deželnega odbora poročal. Po oporoki rajnce gospé Svetine (Medja-tovke), ki je veliko svojo hišo na dunajski cesti zapustila v blagi namen sirotnice proti temu, da nadzor in vodstvo bode pod duhovno oblastnijo. Kazalo se je iz govorov posl. Dežmana, Kromerja in dr. pl. Kalteneggerja bolj ali manj očitno, da jedro njihovih ugovorov je to, da jim je duhovno nadzorstvo na poti. Poslanci Pintar, dr. Costa, dr. Toman, Svetec in dr. Bleiweis so se potegovali za blago opo-roko rajnce Medjatovke, po kteri edini bode mogoče sirotám kranjskim kmalu napraviti zavetje, brez nje še veliko veliko let ne. Duhovni nadzor jim ni nič na poti, ker je upati, da se bode dalo s knezo-skofom in stolnim kapitelnom nadzorstvo tako vrediti, da tudi deželni zástop bode pri vodstvu sirotnice svojo
moč dobil. Vkljub vsem nasprotovanji so obveljali vsi predlogi deželnega odbora tako, da obravnuje deželni odbor to stvar z vsemi dotičnimi oblastnijami in ob svojem času stavi deželnemu zboru v potrjenje.
—	Na mestni glavni deški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se začenja prihodnje šolsko leto 1. oktobra s slovesno sv. mašo ob 8. uri. Učenci se zapisuj ej o 30. septembra v vodjevi pisarnici dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure.
—	3. in 4. zvezek „Slavjanskega Juga" je ravnokar došel v Ljubljano. Drugi pot več o njem.
—	V glediščinih igrah, ki jih je dramatično društvo dalo na čast učiteljskemu zboru, so se razun gospodov Drahslarja, Drenika, Graseli-a, Ravnikar ja, Dominika, Tisena in Trtnika odlikovale gospodičine Hohnova, Kremžarjeva in Ja-gričeva, med kterimi je poslednja prvikrat stopila na oder.
Iz Dunaja. Potovanje presv. cesarja v Galicijo, beli nemškim liberalcem čedalje bolj glavo. Bojé se, da ne bi se razrušil dvalizem sedanji. Pomenljivo pa je zeló, kar piše po vladinih organih navdahnjeni „N. Fremdbl." On v neki sveti jezi pravi to-le: „Včeraj se je Ogrom na ljubo predrugačila ustava, jutri se zgodi to Poljakom na ljubo in pojutrajnim? Zakaj bi Cehi in Slovenci istega ne pričakovali? In ker se bode to njihovo upanje spolnilo, zakaj ne bi se avtonomija, ki se danes misli Galicijanom dati, ne dala vsem deželam po eni meri in pravičnim zahtevam vseh narodov ne zadostilo? Kos za kosom in le po-lovičarsko — to ni nič! Na vse strani naj se meri pravica, pa bode mir v Avstriji."
Štajarsko. (Kako se godi narodnim pravicam slovenskih Stajarcev in kaj se jim obeta.) Deželni zbor v Gradcu je v 11. svoji seji obra vna val napravo deželne šole za vinorejo, ktera naj bi bila v Mariboru ali okolici njegovi. Po slišanem poročilu poprime dr. Vošnjak besedo (se vé, da nemški, ker v zboru graškem delajo Nemci s slovenskim jezikom kakor s tujim) in pravi: „Namen vinorejske šole je širiti koristne nauke o vinstvu med slovenskimi kmeti, ki se na dolenjem Stirskem posebno z vinorejo pečajo. Kaj je toraj bolj naravno, kakor da se podučuje v taki šoli v slovenskem jeziku. Določeno je v enem odstavku, da se imajo sprejemati v vinorejsko Šolo taki učenci, kteri so dovršili navadno ljudsko šolo, toda le če so že 17 let stari. Naše navadne šole imajo po tri razrede. Tù se uči otrok brati, pisati, računiti itd. in pa kacih 200—300 nemških besedi, ktere pa kmalu zopet pozabi, ker mu manjka vaje. Do 17. leta pa še veliko pogubi in tako bi se moralo v vinorejski šoli, ako bi se nemški podučevalo, vse zopet od kraja začeti. Slovenskim kmetom je toraj taka šola samo tedaj koristna, ako je v nji učni jezik slovenski. Saj je v deželi že ena taka učilnica z nemškim učnim jezikom — velika lepa poljedelska šola v Grottendorfu pri Gradcu; pravica toraj zahteva, da bode nova vinorejska šola slovenska. Potem predlaga: „Učni jezik v vinorejski šoli v ali pri Mariboru ima biti slovenski." — Za njim se oglasi grof Kotulinski: On pravi, da je bil deželni odbor te misli, da se ima osnovati učilnica za celo deželo, a ne za dolenjsko Štirsko. Veliki del štajarskih vinorejcev je nemški! O jeziku tukaj ne more biti govorjenja. Nemški jezik je vsem pristopen (se vé, da še v nebesa ne priđeš, v ako ne znaš nemški!). Zlasti mladina je po spodnjem Stirskem že zdaj vsa nemška in bode čedalje bolj! Leta
318
1861 je prišlo več peticij na c. kr. namestništvo, da naj se nemščina vpelje v ljudske šole. Na te peticije se je jemal tudi pristojen ozir. Nemščina se je vpe-ljala, kjer je prej še ni bilo. Slovenec sploh slovi, da je bistrega uma in lepih zmožnosti, bode se toraj nemškega kmalu přiučil. (Tù nam na misel hodi Vodnikova pravlica o „slovenski pari.") — Kaisersfeld pravi, da ne bi bilo pravično, ko bi bil v vinorejski šoli učni jezik slovenski. Nemški mladeneč bi šel v to šolo, in kaj bi se naučili: „bindisch." Kaj bi mu to koristilo?! Ako pa je učni jezik nemški, je Slovenec primoran naučiti se nemškega jezika, jezika, ki ga govori „Kulturvolk" in 40 milijonov ljudi, odpre se mu nemška literatura in kultura. Kdor toraj zahteva, da bi bil učni jezik slovenski, ta delà Slovencem krivico!! — Na to se oglasi Herman ter pravi, da po naravnih postavah, ktere tudi skušnja odobruje, imela bi biti šola med slovenskimi kmeti in za slovenske kmete tudi slovenska. Namen šole že iz-ločuje tuji jezik. V ljudski šoli se še noben Slovenec ni nemškega naučil. O příhodnosti narodov slovanskih nimate niti Nemci niti Vi razsojati in odločevati. Ceska in poljska literatura ni primerno slabša od nemške in Jugoslovani so že imeli dragoceno slovesnost, ko se o nemški literaturi in kulturi še govoriti ni moglo. Kultura je v slehernem jeziku mogoča. Slovensko ljudstvo je povsod za narodnost, kjer ni zape lj ano. Po Vašem bode tudi vinorejska šola imela namen Slovence ponemčevati. Tako spolnujete Vi §. 19?! Na spod-njem Stirskem je 1. odstotek Nemcev, 4—5 odstotkov ponemčenih Slovencev in 95 odstotkov trdih Slovencev. Tacega Nemca sovražijo vsi narodi, zarad njegovega
nasilsťva, ker se povsod vriva, hoče povsod gospodariti itd." Tudi dr. Langer je vmes dal svoje modri-
janstvo tako-le : To, kar Vošnjakov nasvet zahteva, ni
kar celó nič opravičeno, je marvec volji vseh spod nj ih S tir ce v naravnost nasproti! Velika večina hoče imeti nemški jezik; tega novoslovenskega jezika, ki se zdaj piše kratko ni malo, in enkrat za vselej nobeden ne ume, ljudje neté od njega nič slišati, povsod se kaže hrepenenje po nemščini! — Naposled še govori za pravico Slovencev dr. Prelog blizo tako-le: Celo Stajarsko bilo je nekdaj slovensko, imamo za to še zdaj dokazov dovolj. Vedno in vedno se je počasi ponemčevalo, glavno sredstvo ponemče-vanja pa je bila šola in uradnij a. Toda zdaj ne pojde več tako naprej. Slovanska je bodočnost! Od vinorejske šole z nemškim učnim jezikom nimamo mi Slovenci nobenega dobička. V ljudski šoli se nikdo nemškega ne nauči. Jaz sam sem temu živa priča. Hodil sem tri leta v ljudsko šolo. Učitelj je znal samo nemški, mi otroci samo slovenski, on ni nas umel, mi njega ne. Vsa tri leta sem se učil samo nemški, pa se nisem prav nič naučil, navadil sem se bil še le pozneje, ko sem přišel med Nemce. Kako spolnujete Vaše državne osnovne postave?! §. 19. nam daje pravico zahtevati tukaj celo slovensko vseučilišče in mi še kmetijske šole ne moremo dobiti! Vi nimate sluha za naše želje in prošnje, vi se posmehujete našim najsvetejšim pravicam. Le tako naprej ! Toda^povem Vam, přišel bo čas, ko bodete dajali spodnjemu Stajarskemu račun! — Potem je govoril še poročevalec odbora Fr. Brand-stâtter. On pač ni spomina vreden, ker tako puh-
lih govorov — pravi „Slov. Narod" — tako jalove ga prežvekovanj a, kakor je njegovo, člověk z lepa ne sliši. Omeniti pa moram eno njegovo nesramnost: Rekel je namreč, da samo tisti, ki zahtevajo nemški jezik, so „zurechnungsfáhig" (doljni Stajarci
tedaj, vsi drugi so — nori!!) — Dr. Vošnjakov nasvet je bil se vé da zavržen, glasovali so za-nj samo dr. Vošnjak, Herman, dr. Prelog in Lipoid. (Rak in Lenček ništa bila pri seji.) Po nasvetu poslanca Lip o Ida se morajo učitelji in služabniki slovenskega jezika — naučiti. Do kedaj, to se ni izreklo.
Hrvaiko. Iz Zagreba. V deželnem magjaronskem zboru ni škofov. Sklenilo se je poslati srbski vladi adreso, v kteri se bo izreklo hrvaškega naroda sočutje z osodo naroda srbskega gledé umora kneza Mihajla.
— Deželnemu zboru se izročujeti pismi, po kterih se patrijarh Mašierević in škof Gruić izgovarjata, da ne moreta v zbor priti ; poslanec Brlic nasvetuje, naj se škofje Strossmajer, Nikolajevič in Kralj še enkrat pokličejo v deželni zbor; poslanec Vončina šteje zbrane poslance in kaže, da še polovica ni pričujočih.
Iz Primorskega. V tržaškem deželnem zboru je podal glasoviti lahón Hermet prošnjo društva „Pro-gresso" z 11.213 podpisi, naj se odpravi narodni batalijon. — Kako so se ti podpisi nabirali, naj povemo danes le to, da je nekdo, ki je bil prisiljen podpisati prošnjo, pod podpis přistavil besede: „Živio narodni batalijon! živila Avstrija!" — V plinovej delavnici dva delavca ništa hotela podpisati prošnje, pa so ju — kar iz delà spodili! Poznamo moža, Ivan Debevec se ime-nuje, ki je, da - vsem stránkám vstreže, prošnjo za in zoper pridržanje narodnega batalijona podpisal!!
Iz Dalmacije. Deželni zbor v Zadru je zeló vi-haren. Laška večina hoče vso Dalmacijo polaščiti. Narodnjaki Slovani se upirajo, zato pri tacih prilikah zapuščajo seje, da potem zbor ne more sklepov delati. Hudi lahón Lapena grdo žali narodnjake v deželnem zboru. Lapena ne misli — pravi „Primorec" — da je péna, ktera se kar naglo razkadi.
Ogersko. Ogerska vlada je na Ogerskem ležeča posestva Aleksandra Karagjorgjeviča, bivšega kneza srbskega , ki je na hudem sumu, da je deležnik umora rajnega kneza, za srbsko vlado sekvestrirala.
Iz Galicije. (Dr. Smolka in njegov program.) Te dni so přinesli časniki dr. Smolkov politiški program , za kterim stoji neki tudi demokratiško društvo Lvovsko. Po tem programu naj se avstrijsko cesarstvo razdeli v 4 historiško-politiške skupine ali
grupe, to^je, v ogersko, pemsko, gališko in nemško. Čudimo se, da dr. Smolka, ki drugače narodnost posebno povdarja, nas Slovence kar naravnost v nemško, a Hrovate v ogersko grupo tlači. Mi se lepo zahvaljujemo za tako politiko, ki ni niti narodna, niti historiška, in smo radovedni: ali bodo še kteri Slovenci dr. Smolki telegrafirali, da se popolnoma vjemajo z njegovo politiko?
Tursko. Vstaja na Bolgarskem raste. Turški vo-jaki so bili že večkrat krvavo tepeni. Nedavno je spet veliko krdelo bolgarskih vstajnikov poleg Krajové cez Donavo se vzdignilo in poleg Rahove se ustavilo.
Žitna cena
v Ljubljani 19. septembra 1868.
Vagán (Metzen) v novem denarji: páenice domače 4 fl. 50 — banaske 5 fl. 20. — tursice 3 fl. 20. — soršice 3 fl. 60. — rži 3 fl. 20. — ječmena 2 fl. 30. — prosa 2 fl. —. — ajde 3 fl. 5. -ovsa 1 fl. 80 — Krompir 1 fl. 20.
Kursi na Dunaji 22. septembra.
5% metaliki 56 fl. 70 kr. ' Ažijo srebra 113 fl. 26 kr. Narodno posojilo 61 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 53 kr.
ni vrednik Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.