-
o
PRIMORSKI DNEVNIK
Janina plačana v gotovini p	pA 1*
**■ Butale i grunpo Cdia 50 I1T
Leto XXIH. St. 95 (6679)
TRST, sobota, 22. aprila 1967
1 MONARHOFAŠISTIČNI VOJAŠKI UME V
s Vojska je prevzela oblast v imenu kralja : ter je aretirala vse opozicijske voditelje
v*
|	Konstantin Kolias predsednik nove vlade, v kateri so vsi ministri razen
njega vojaki - Ukinili so vse ustavne svoboščine in uvedli obsedno stanje
;°#«last ATENE, 21. — V Grčiji je vojska opolnoči prevzela vso ob-jof-biioV? Je davi ob 5.40 sporočil atenski radio. V sporočilu je j» trani Ceno’ da 'je voJska prevzela oblast zaradi «ogrožanja noji Ta j varnosti». Vojska je izvršila udar sporazumno s kraljem, n* grškern0C*P*Saf\°dlok> k‘ ukinja nekatere člene ustave na vsem
±teje je v°iska javila, da
zvtPmJ1vrtdsednik vlade Kanel°-
blvši predsednik vlade Pa-
rfU iln drugi politični vodica : are^rani- Zvečer so javili, P° nalogu kralja sestavil ^JtasL^0 državni pravdnikpri Soii?JSkem sodišču Kostantin #Pritok,' Nieg°va vlada je zvečer etf je s®!^ar; Grški radio je javil, da ^•fciviiii?0 Predsednik nove vlade vojaki’ VSi drugi ministri Pa so
laMiocni”*; Predsednik vlade Kolias je Pia t$,avU P° radiu, da se bo Grulil nw!!rrr m°goče kmalu povrnila iv>za nI!?alnostl- Trdil je, da so se M.rškpcf i- V0Jske odločili »v korist P!j>riča£a Judstva*. Dodal je: ((Pre-^olitev Sm<?\ da rezultati prihodnjih ^jtie L-rir- n,e bi prinesli koristi in niti ustne uprave za interese de-
* eP sveta za zdravstvo |5° kontracepcijskih sredstvih
s.jttvo^f' ~~ Vrhovni svet za zdrav-rSidravc;t,danes sprejel stališče glede ,VmeiPj5mh }n socialnih norm o i2r„, n^u rojstev. Zdravstveni svet “i nekat L®?dno mnenje o ukinit-:°ruka ,b členov kazenskega za-ni Se 1611 drugih določb, s kateri-lr0Dairf«jPoveduje razpečavanje in ._tev. ° nda kontracepcijskih sred-
,rVT n,
>1^4 mn® na«nov pa je svet mnenja, ■»5K zri, aj0.,biti v izključni pristojno-i^ravliai Vru^a- Svet je posebej razgrabi; ° Obletiš, ki se lahko u-•snovi'vendar ponovno samo na tn i. .zaravničko„„	n i„w,
Po tfajaaravniškega recepta, ki lah-posebnim na,)več do šest mesecev s ji. nadzorstvom nad lekarnar 'V Treba ■
9vnih „Ae okrepiti posvetovalnice orn rtairtanov’ ki bodo interesen-eit> Dori*6 - P°lrebna navodila. Na ebne IK.?CJU lahko delujejo tudi za-lh natno an°Xe’ ki nimajo pridobit-"blaščenenov *n ki so oblastveno po-
i°tti^?ger. za zdravstvo senator Ma-lega zrtJ . P° zasedanju vrhov-j i0r,iereno^.Vs^venega sveta tiskovno a he Ero’ med katero je pojasnil, e,hVeč Za *načrtovanje rojstev», 3Bo, a- a znatno bolj omejeno naročaj,. _Se družinam omogoči, da U' Minic* roJstv'h v lastnem okvi-la^l>tetn er Je .dejal, da kvocient aradi , v Italiji upada in da je *°ogočiH ■, X. .ospredju vprašanje I) ^lerinc,,^ ^ahjanski ženi možnost ‘X UstrpL3 ko lahko zagotovi otro-
,Sster ° VZg°j°'
?®>e zaknA6 P°drobno navedel šte-n zak0np ne, kazenskega zakonika » re hi Zdravstvenega kodeksa, teniti b*lo treba ukiniti ali spre-
^dno zasedanje I ^Pšeine OZN
fe&iTanSrri-
l9canle%l^aka začelo izredno
Noc°j se Je
Ebjue bib~’w““ «*eeio izreurio za-skupščine OZN. Na i^niAf^do govorili o Jugo-jl operil!.1'11 * financiranju mi-j u I? govnH,1J .OZN- Na današnji ^ Mn ^iovn^ izkijučno o postop-i;S,v tSa za«>danja se bodo za-$ ),-S,slia ~^deljek. ko bo posebna a Jugovzhodno Afriko

svoje poročilo.
žele. Na podlagi tega prepričanja smo sklenili nastopiti. Res je, da smo se oddaljili od ustave, toda volitve bi prinesle anarhijo v deželo.*
Atenski ramo je sporočil naslednje ukrepe, ki jih določa kraljevi odlok o obsednem stanju. Vsakdo je lahko brez poprejšnjega pridržanja aretiran, ne da bi se ozirali na dosedanje zakonske določbe. Trajanje aretacije ni podvrženo nobeni omejitvi. V primeru političnega prestopka je prepovedana izpustitev na začasno svobodo proti plačilu kavcije. Trajanje aretacije je neomejeno. Vsako osebo, ne glede na njeno kvalifikacijo lahko sodi izredno sodišče ali pa posebna vojaška komisija. Prepovedana so javna in privatna zborovanja in zbiranje v večjih skupinah. Absolutno je prepovedana _u-stanovitev kakršnega koli združenja s sindikalnimi smotri. Stavka je nezakonita. Preiskave so dovoljene podnevi in ponoči brez vsakih omejitev v privatnih hišah, v tovarnah in v javnih uradih. Vsako sporočilo ali objava po radiu ali televiziji bosta podvržena vnaprejšnji cenzuri. Vsakovrstna korespondenca je podvržena cenzuri. Zločini, politični prestopki in tiskovni prestopki, kakor tudi prestopki, ki spadajo v pristojnost prizivnih sodišč, spadajo odslej v pristojnost izrednih vojašldh sodišč. Vsakdo, ki bo izvršil kakršen koli prestopek (tudi če ne gre za dejanje proti vojaškim oblastem), bo javljen posebnim vojaškim sodiščem.
Zvečer je atenski radio objavil sporočilo notranjega ministrstva, ki sporoča, da bodo civilisti od jutri zjutraj ob 5.30 lahko šli na ulice. Se dalje pa je prepovedano zbiranje v skupinah več kot pet ljudi. Poleg tega bodo znova dovolili letalski promet.
Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil bivši predsednik vlade Papandreu, skupno z drugimi voditelji svoje stranke aretiran. Turška uradna agencija je objavila naslednje sporočilo svojega dopisnika: «Grški kralj Konstantin je opolnoči razglasil svojo diktaturo. Ob tej u-ri je vojaštvo vkorakalo v prestolnico in začelo vojaški državni udar, ki napravlja konec demokratičnemu režimu.
Vojska je zasedla vse strateške točke, kakor ministrstva, radijske postaje, poštne urade in policijske postaje.« Agencija dalje javlja, da je kralj Konstantin ukinil enajst členov ustave, med katerimi tudi tiste, ki določajo ukinitev smrtne kazni za politične prestopke, in tiste člene, ki se tičejo osebnih pravic, pravic do zborovanja in tiska.
Ista agencija sporoča, da so bili aretirani tudi vsi ministri Kanelo-pulosove vlade ter številni predstavniki opozicije. Vojaki, ki so Kanelopulosa aretirali, so izjavili, da so odredili aretacijo, zato «da poskrbijo za njegovo osebno varnost«.
Atenski radio je sporočil, da bodo vojaki streljali na vsakogar, ki bo na ulicah po sončnem zahodu. Do novega ukaza je prepovedano tudi kroženje z vozili. Po redkih informacijah, ki prihajajo, izhaja da je vojska začela akcijo opolnoči istočasno v Atenah, Solunu in drugih važnih mestih. V vseh teh mestih so vojaki ob podpori oklep, nih vozil naglo zavzeli nadzorstvo nad radijskimi postajami, ministrstvi in drugimi ključnimi položaji. V Atenah je posebna vojaška enota zavzela položaje okoli kraljeve palače.
Atenski dopisnik agencije Tanjug
,ll>Hlllll|||l,„l,|,||||||m||)||||(|1|||||1|||||||||||||||t|||||1||1|)|||||||||||||m|||||||m||)||)||||||||
DANES
t) *) ei*aj •
5®* iVM„vladi> VSU oblast- Aretirali so iri?fc 5 ohs.:,t!!,>0zicijskl; voditelje in .Jta^tavii .<ll9<) stanje. Novo vlado Os!fem »S!1* Pravdnik pri ka-te>j' V	Konstantin Ko-
1$ ,, °sta|j “A*. * samo on civilist, Itaijji nistri so v°i“ki-
V,dar naletel na ve-|tftL2k so X' Sodstva naprednih ihi hja, oj Posebnimi izjavami po-1h in Sre za roonarhofaiistič-%> nov« JJ0.7;vala vlado, naj ne afti: savske ?ngr§ke vlade. Tudi štu 09lo,-.n„ nhadinske organizaci-vse ^"obsodile uda? in po-f. z ?ir<:d"e ljudi na soli-l^»tw?Vni ,..5rsklm ljudstvom.
OZN U Tant se je

erv \ 3 8Vn.	u lant se je
irifOfliJj VorifBia Potovanja po Aziji . JPjPOnovil, da so vsi
j**lo	°S®ll je' Podova1*'
1» 'iletnam^Skrb,jeni zaradi vojne ^ I kon,,‘ XXr. »e vsi strinjajo, m°Č d0Sefi Sa‘
J Urj.d, vče*niiS0nbjraniho Trenicllonl ' shai?no Potr?in° debat“ v sena-‘Ot otnih.i *skoro vse vesti >eUt'lužbe i^abah protiobvešče-4, ?avami ’ n se je ukvarjala s ;ii> ►!ZakonsWi,.Se^ualn‘‘m življe-!‘k ^Terah	“‘rokih in družin-
da^Mčnih "Vidnejših italijan-tjje Slp*n0iSebn“s‘1- Zanimivo tl »vi o vseh ?.vai?,a te Preiska. ‘ je®4* Ki) Ji- t,aiuh vsedržavne-PH	Pa nie čudno, da
1,1 Posluževala grobih
metod, prisluškovanja, podkupovanja prijateljev in podobnega. Ministrovo poročilo je opozicija dokaj ugodno ocenila, saj je brezkompromisno posegel v dejavnost lastnega ministrstva.
Mnogo bolj zapletena pa je ocena političnega značaja, ki ni odvisna od ministrstva za obrambo, temveč od celotnih odnosov v ministrskem svetu. Nastali so čudni javni spori med ministrom Tavia-nijem in ministrom Andreottijem, ki sta nekdaj načelovala obrambnemu ministrstvu. Mnogo se govori in piše o zakulisju zadnje seje ministrskega sveta, posvečene temu vprašanju. Številni senatorji so namreč povsem logično ugotovili, da je treba osvetliti tudi odgovornost političnih osebnosti. Pri tem po vsej verjetnosti ne gre samo za ministra za obrambo ,temveč je skoro že nesporna zelo resna odgovornost bivšega predsednika republike Gronchija, ki se je med sejo senata zaman skušal formalistično zagovarjati.
Minister za zdravstvo Mariotti P'
generalni svet za zdravstvo izdelal
dosegel pomembno «zmago», saj je
zelo podoben in znanstveno utemr-ljcn predlog, da se ukinejo bivši fašistični zakoni o prepovedi širjenja kontracepcijskih sredstev, s čemer bo famozna «pilula» po vsej verjetnosti že v kratkem tudi uradno prišla v italijanske družine. Ne. uradno pa gre za okrog šest milijonov pilul, ki so bile pod drugimi oznakami žc letos prodane.
poroča, da krožijo po atenskih ulicah vojaška oklepna vozila. V prestolnici so šole zaprte, telefon ne deluje, časopisi niso izšli, civilni radio pa ni danes oddajal. Sporočilo o vojaškem udaru so oddajali po vojaškem radiu.
V grškem poslaništvu v Beogradu pravijo, da bodo v desetih dneh sklicali grški parlament, da odobri sprejete ukrepe. V Beogradu zelo skrbno spremljajo dogodke v Grčiji, vzdržujejo pa se vsakega komentarja. Letalska družba JAT je prekinila danes vse polete v Atene. Iz Dževdžeiije v bližini grške meje poročajo, da so davi ob 9. uri grški vojaki postavili bloke na meji
in nadomestili obmejne stražnike. Promet na tem bloku je prekinjen. Grške državljane, ki so davi prišli iz Jugoslavije na grško stran, so vojaki ustavili in pridržali v carinarnici. Isto se je zgodilo z vsemi, ki so hoteli priti iz Grčije v Jugoslavijo. Mednarodni vlak Fariz-Beograd-Atene, ki bi moral danes peljati čez jugoslovansko-grško mejo, se je ustavil v Nišu, ker je prišlo sporočilo, da je meja z Grčijo zaprta. Mednarodni vlak Dortmund . Muenchen - Beograd - Atene pa se je ustavil v Skopju.
Tudi v Turčiji z veliko pozornostjo spremljajo dogodke v Grčiji. Med drugim se bojijo, da bi
mogli ti dogodki vplivati na razmere na Cipru. Grški vojaki na Cipru so dobili ukaz, naj ostanejo v vojašnicah. Danes je imel turški ministrski svet izredno sejo, ki je trajala več ko dve uri.
Skupina 35 levičarskih laburističnih poslancev je poslalo iz Londona grškemu kralju Konstantinu protestno brzojavko proti današnjim dogodkom. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada v stiku s svojim poslaništvom v Atenah, ki je sporočilo, da je v Grčiji mimo, toda »negotovo)). Dodal je, da ameriška vlada skrbno spremlja razvoj v Grčiji.
ODMEV NA DOGODKE V GRČIJI
Vse napredne sile v Italiji odločno obsojajo vojaški udar
Izjave vodstva PSU, KPI, ANPI študentovskih in mladinskih organizacij
RIM, 21. — Tudi v rimskih političnih krogih so dogodki v Grčiji naleteli na velik odmev. Letalski promet z Grčijo je prekinjen. Iz Barija poročajo, da dogodke v Ate-nah zlasti skrbno spremljajo pripadniki grške skupnosti v tem mestu, ki jih je okoli štiri tisoč. Med njimi je tudi štiristo študentov, ki so vpisani na razne fakultete, in študentje, ki študirajo v «centru za gospodarske študije Sredozem-
'^Zvečer so se zbrali študentje, ki so vpisani v grško študentovsko združenje, kateremu pripadajo levičarski študentje. Na sestanku so odobrili resolucijo, s katero poudarjajo, da nasprotujejo nastalemu stanju v Grčiji ter pozivajo italijanske tovariše na solidarnost in na obsodbo diktatorskega državnega udara ter aktivno podporo
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"1111"1111111111111111111
BURNO ZASEDANJE SENATA
Minister za obrambo Tremeiioni je potrdil številne zlorabe obveščevalne službe
‘ ■
Namesto z zločinci so se ukvarjali z zasebnim življenjem političnih predstavnikov - Ni odgovora glede političnih odgovornosti - Resne obtožbe o financiranju volilnih kampanj s strani CIA
RIM, 21. — V senatu je danes prišel na dnevni red SIFAR, vojaška obveščevalna služba, o kateri je bilo že toliko polemik in s katero se je parlament ukvarjal prvič letošnjega januarja, ko je minister za obrambo Tre melloni sporočil, da je imenoval preiskovalno komisijo, ki ji je
predsedoval gen. Beolchini. Pretekli teden je o izsledkih te komisije razpravljala vlada, pri čemer so baje nastala ostra notranja trenja in obdolževanja. Vlada je tedaj zamenjala načelnika generalnega štaba vojske gen. De Lorenza.
Današnja razprava Je bila zanimiva, saj je minister Tremeiioni potrdil skoro vse časopisne vesti o delovanju vojaške obveščevalne službe in navedel nekatere presenetljive nove podrobnosti.
Dopoldanski del zasedanja se je pričel z obrazložitvijo interpelacij, pri čemer so vse skupine (z izjemo demokristjanov, ki interpelacije niso vložili) ugotovile, da krivda ne more biti samo pri vojaških poveljnikih, temveč da gre prav gotovo tudi za politične odgovornosti.
Prvi je spregovoril psiupovski se. nator Albarello, ki je zahteval, da minister za obrambo pove vse in naj se ne skriva za vojaško tajnostjo, ki v tem primeru ni v diskusiji. Polemično je ugotovil, da se v Italiji izve o «tajnostih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki razpravljajo o pilulah« in da se bo prav gotovo našel tudi nekdo, ki bo povedal celoten izid preiskovalne komisije.
Albarello je nato ugotovil, da je SIFAR porabil kup denarja ne zato, da bi iskal zločince in jih aretiral, temveč da bi ugotovil, «če je načelnik države Saragat antikle-rikalec, toda veren, ali če je predsednik Merzagora klerikalec toda brezverec.
Pri tem je govornika prekinil predsedujoči Merzagora, ki je dejal: «Ne eno ne drugo ni res. Toda če so vse informacije podobne tej...«
Psiupovski senator je nato ugotovil, da je prisoten tudi sen. Gron. chi, in ga je pozval, da pojasni dogodke, za katere ga krivi tisk. Senator je nato tudi citiral nekatere anonimne publikacije, po katerih sta SIFAR in CIA financirali volilne kampanje nekaterih vidnih političnih osebnosti in ministrov.
Komunist Palermo je prav tako poudaril predvsem politično odgovornost ministrov, ki so odgovarjali za obrambo, in to od Pacciar-dija do Tavianija, Segnija in Andreottija. Komunistični senator je nato zastavil obrambnemu ministru štiri vprašanja: 1. Kako je lahko nastala «farsa» pri izmenjavi dolžnosti med generaloma De Loren-zom in novim načelnikom generalnega štaba? 2. Kdo je ukazal »izkrivljanje obveščevalne službe«? Ali je res, da so med sobotnim zasedanjem vlade nekateri ministri hoteli razpravo zavreti in da so za. grozili z odstavko? 4. Kakšni so odnosi med SIFAR in CIA? 5. So spisi SIFAR v rokah CIA in so na mizah »Pentagona«?
Med gorovom senatorja je nastalo tudi živahno prerekanje s senatorjem Gavo (KD). Senator Palermo je dejal, da je CIA financirala volilno kampanjo ministrov Tavianija in Andreottija, poslanca Evangelistija in senatorja Gave.
Senator Gava je skočil in zakričal: »To ni res. Take stvari se ne smejo reči.«
Palermo: »Ne, ne smejo se delati.«
Senator Palermo je nato obdolžil bivšega predsednika republike Gronchija, da je imel stalne stike z načelniki SIFAR tudi mimo pred. sednika takratne vlade.
Med zanimivejšimi izvajanji je bil govor socialističnega senatorja Ban-fija, ki je poudaril, da socialisti niso nikoli dvomili o važni vlogi oboroženih sil kot »jamstva za neodvisnost države in v tej zvezi tudi glede koristnosti obveščevalne službe*. Kritike se nanašajo samo na izkoriščanje, na izkrivljanje delovanja in morebitne zločine, za katere so kriva vojaška poveljstva. SIFAR je bil organ, ki so ga rodili številni
očetje, ki so dajali navodila in so marsikaj zahtevali. Nihče danes ne more reči, da ni nič vedel, saj je kaj malo verjetno, da so nastale zlorabe samo s strani vojaških poveljstev. Po drugi plati pa nihče ne more verjeti, da so bili spisi namenjeni samo za arhiv.
Banfi je nato nadaljeval, da se ne sme nikoli več zgoditi, da bi neki minister za obrambo izjavil, da ni vedel, kaj se je dogajalo v njegovem ministrstvu. Gre za resno
vprašanje, ki zadeva tudi odgovornost predsedstva republike, ki jamči za ustavo. Banfi je zahteval, da se uničijo vsi spisi in da se točno
določijo dolžnosti tajne službe.
S tem se je zaključil ta del razprave in bi moral pričeti govoriti obrambni minister Tremeiioni, vendar pa je minister Taviani hotel podati krajšo izjavo, v kateri je skušal odgovoriti Palermu glede obdol-žitev izkoriščanja obveščevalne službe, ki izhajajo iz pisanja nekega a-meriškega hsta. Minister je istočasno tudi odločno izjavil, da prevzema vso odgovornost ministrstva za obrambo od avgusta 1953 do junija 1958, ko je odgovarjal za o-brambno ministrstvo.
Minister Tremeiioni je predvsem izjavil, da ni bilo nikoli nobenega ukaza s strani kakega političnega organizma in da so nastale zlorabe v okviru vojaških organizmov, čeprav je možno, da so sodelovale nekatere politične osebnosti.
Nato je minister dejal, da so lanskega septembra ugotovili, da so izginili iz arhiva SIFAR nekateri spisi in med njimi tudi spisi o načelniku generalnega štaba generalu Aloiau in generalu Vedovatu. Neki arhivar je dejal, da je spise izročil generalu Allaveni, ki je pojasnil, da jih je uničil.
Novi načelnik obveščevalne službe admiral Henke je napravil preiskavo, iz katere je izhajalo, da manjkajo spisi o poslancu Saragatu, poslancu Tremelloniju, profesorju La Piri, dr. Francescu Malfattiju, Fi-lippu Spinelliju, gospe Liliani Marti-nutti in o Aldu Senatoreju. Ti dokumenti so zginili med januarjem in marcem 1966. V arhivu tudi ni bilo spisov, ki se nanašajo na vsedržavni svet in na tajništvo krščanske demokracije. Takrat so ugotovili, da je zginilo okrog 30 spisov, katere so izročili generalu Allaveni.
Nujno je postalo imenovanje posebne preiskovalne komisije, ki je delala tri mesece, zaslišala 49 oficirjev in 18 podoficirjev. Nekateri niso hoteli ničesar povedati, večina pa je jasno odgovorila na vprašanje o nalogah, ki jih je prejela. Ko so po raznih peripetijah lahko zaslišali generala AUaveno, so ugotovili, da je število izginulih spisov znatno višje od 30, kot so prvotno domnevali.
Istočasno so tudi ugotovili, da je vladala strahotna anarhija pri shranjevanju spisov, da je vsak uslužbenec lahko prevzel kateri koli spis brez potrdila. Ugotovili so tudi, da so se ukvarjali s političnimi vestmi.
Minister je dejal, da se je po letu 1960 okrepila služba iskanja političnih informacij in to s čudnega stališča njih osebnih težav.
Minister je dejal, da so zlasti izvedli zelo nodrobna proučevanja o »izvenzakonskih zvezah, o rojstvu nezakonskih otrok in o seksualnih navadah«.
Ob tej izjavi ministra so člani senata vstali in ministru dolgo časa ploskali.
Istočasno so uporabljali tudi načine, ki so šli od telefonskih in drugih nadzorstev, do podkupovanja prijateljskih oseb nadzorovane osebnosti. Ta način zbiranja vesti je dobil značaj zoprnega vohunstva.
Minister Tremeiioni ni povedal,
koliko političnih osebnosti so nadzorovali, temveč je samo dejal, da so nadzorovali osebnosti vseh političnih strank in da bi bila objava zaključkov preiskovalne komisije tudi s te plati neumestna.
Glede političnih zaključkov je minister poudaril, da niso našli dokazov, da so zbrane vesti izkoristili, toda že samo zbiranje teh vesti je resno ogrožanje zainteresiranih, obstoj spisov pa nevarnost za odkrit politični boj.
Minitser je nato sporočil, da je general Allavena podal ostavko kot državni svetnik in da je tako že predhodno onemogočil kazenski u-krep upravne komisije. Minister je nato tudi dejal, da je 9bstoj obveščevalne službe nujen in da jo je treba ohraniti kot del vojaške organizacije.
Po tem obširnem govoru je komunist Secchia izrazil zadovoljstvo, da so prvikrat prišle v parlamentu na dan «nekatere stvari« in da je iz tega treba izvesti nekatere zaključke. Psiupovec Albarello pa se je za. čudil zaradi izjav Tremellonija in istočasnega molka Andreottija, kar naj bi govorilo o nasprotjih v vladni koaliciji.
Socialist Banfi Je prav tako polemiziral s Tavianijem, češ da je bil mnenja, da je stališče vlade e-notno.
Vsi so pričakovali izjavo bivšega predsednika republike Gronchija, katerega dolže, da je bil glavni krivec pri izkrivljanju obveščevalne službe. Gronchi je vse zanikal in med drugim tudi dokumente, ki so bili objavljeni v tisku (za katere odgovornega urednika ni prijavil sodišču) in iz katerih izhaja, da je podpisal različne dokumente tajne službe, ki se nanašajo samo na politična vprašanja v zvezi z izvolitvijo novega predsednika republike.
Poleg že objavljene izjave ministra Tavianija je minister tudi dal zanimivo izjavo uredniku ANSA v zvezi s spisi notranjega ministrstva. Minister pravi, da so v notranjem ministrstvu izključno spisi in seznami oseb, ki so vpletene v kriminalne zadeve. Glede arhiva OVRA pa je minister dejal, da so ga pre-
mestili v severno Italijo v prvih mesecih 1944. Nato so se s tem arhivom ukvarjale različne osebe in med drugimi zloglasni polkovnik Kappler ter predstavniki RSI. Po vojni so te spise dobili v roke zavezniki, ki so jih novembra 1945 predali komisariatu za sankcije proti fašizmu. Dne 11. oktobra 1966 so spise dali na razpolago ministrstvu za notranje zadeve, ki jih je prevzelo 29. marca 1967 in ki jih ima v generalnem državnem arhivu.
Plenum CK ZK Srbije
BEOGRAD, 21. — CK Zveze komunistov Srbije je pričel danes razpravo o nekaterih aktualnih vprašanjih ter o izvajanju gospodarske in družbene reforme. Na plenumu je bil največji del razprave posvečen nacionalističnim izpadom, ki so prišli do izraza v znanem predlogu za razmišljanje skupine beograjskih književnikov, ki je dejansko odgovor na deklaracijo nekaterih hrvatskih kulturnih ustanov, med njimi tudi društva hrvatskih književnikov. Predlog in deklaracijo so soglasno ocenili kot čisto politično in nacionalistično dejanje. V razpravi je sodeloval tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, ki je odločno zavrnil mnenje, da gre za spor z inteligenco, ter poudaril, da gre samo za obračun z določeno skupino. Stambolič je opozoril na možnost, da bodo nacionalistične in podobne sile skušale izkoristiti družbena sredstva, časopise, filmska podjetja in druge organe za svoje ideje. Plenum je soglasno obsodil nacionalistične izpa. de na področju kulture kot napad na brastvo in enotnost narodov Jugoslavije, sprejel poročilo komisije, ki je preverjala odgovornost komunistov, ki so podpisali predlog za razmišljanje, in ostavko CK Antona Isakoviča, ki je podpisal predlog. Plenum bo jutri nadalje-
vseh italijanskih demokratičnih sil. Se pred začetkom zborovanja je nastalo ostro prerekanje med člani tega združenja in grškimi desničarskimi študenti.
V Rimu je tajništvo PSI-PSDI objavilo naslednjo izjavo: »Resnost nedavnih političnih dogodkov v Grčiji povzroča veliko zaskrbljenost pri vseh demokratičnih in predvsem pri italijanskih socialistih. Zakonita težnja grškega ljudstva do stalnega "razvoja politične demokracije in socialističnega napredka je v nevarnosti zaradi državnega udara, ki so ga organizirali vojaki z očitnim sodelovanjem monarhije. Gre za očitno monarho-fašistično nevarnost, ki jo mora evropska javnost obsoditi. Italijanski socialisti, ki so zaskrbljeni zaradi resnega političnega položaja, ki je nastal v Grčiji, izražajo vso solidarnost grškemu ljudstvu in grškim delavcem, ki se borijo za obrambo demokracije in svobodo svoje dežele.«
Tudi politični urad KPI je obja-vli nocoj izjavo, s katero obsoja državni udar, ki so ga v Grčiji izvedli monarhija in visoki vojaški poveljniki. Izjava se nadaljuje: »Razglasitev obsednega stanja, u-vedba vojaškega sodstva, aretacija političnih osebnosti, med katerimi so — kakor izhaja — voditelji zveze centra Papandreu in razni voditelji EDA, kažejo, da so se grške reakcionarne sile, ki ne morejo z zarotami poraziti ljudske in parlamentarne večine centra in levice, zatekle k vojaški diktaturi. Politični urad KPI poziva vse organizacije in člane stranke, naj podpirajo ljudske pobude, ki bi kakor koli izražale italijansko solidarnost s silami, ki so v Grč?! izpostavljene hudi preizkušnji za obrambo in o-hranitev svobode. Grčija pripada NATO in atlantskemu zavezništvu in je včlanjena v evropsko skupnost. Italijanska vlada ima dolžnost in možnosti, da tolmači obsodbo naše dežele proti monarhofaši-stičnemu državnemu udaru in da uvrsti Italijo na stran demokratičnih sil. V teh dneh, ko Italija proslavlja vstajo in zmago proti fašizmu, naj se dvigne glas našega ljudstva v podporo borbi za demokracijo v Grčiji. To je borba, ki se posredno tiče stvari miru in prihodnosti Evrope.«
Parlamentarna skupina KPI je vložila v poslanski zbornici vprašanje, da bi zvedela za mnenje italijanske vlade o državnem udaru v Grčiji, ki sta ga izvedla kralj in vojaška kasta. Hkrati zahteva, naj vlada izrazi ogorčenje italijanskega ljudstva krivcem za nov obsojanja vreden atentat na načela demokracije v Grčiji.
Tudi poslanci PSIUP so vložili v poslanski zbornici vprašanje predsedniku vlade in zunanjemu ministru zaradi vojaškega udara v Grčiji. Poslanci poudarjajo, da Italija ne more ostati brezbrižna spričo tega resnega stanja, ki nastaja v Evropi in zlasti v Sredozemlju, ter zahtevajo čim prejšnjo razpravo v parlamentu. Poslanci zahtevajo tudi, naj vlada sporoči, kakšno politično stališče namerava zavzeti do izvršiteljev državnega udara in do političnega položaja, ki so ga ustvarili. Končno pozivajo vlado, naj izrazi solidarnost z demokratičnimi silami grške opozicije in naj ne prizna vojaške vlade, ki je nastala z državnim udarom.
Vsedržavno združenje italijanskih partizanov (ANPI) je objavilo izjavo, s katero poudarja, da dogodki v Grčiji hudo prizadevajo vse Italijane in dodaja, da ukinitev ustavnih svoboščin, aretacija političnih osebnosti in vsi drugi ukrepi zaključujejo razdobie demokratičnih bitk, toda odpirajo novo razdobje borb, da se deželi vrne »dostojanstvo svobodnega naroda, da izbira svojo usodo«. Izjava se za-
val delo in sprejel končne sklepe, ključuje: «V Grčiji se začenja bit-
lllllllllllllllllllllll■Hlll■Hllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllll^lllllllmlllllllllllllll■||ulllltllllllllIllll<llll||||||||||llllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllIlllllllllllll|ll
U TANT0VE IZJAVE OB POVRATKU IZ AZIJE
Združeni narodi lahko začnejo v sedanjem trenutku mirovne pobude
prave in tudi n% obljudena podri ja. Več stanovanjskih hiš je bi
NEW YORK, 21. — Glavni tajnik OZN U Tant se je po petnajstih dnevih potovanja po petih azijskih državah vrnil danes v New York. Kakor je znano, je obiskal Cejlon, Indijo, Nepal, Afganistan in Pakistan. Ob prihodu na letališče je izjavil: ((Vietnamsko vprašanje je prevladovalo v vseh posvetovanjih, ki sem jih imel s poglavarji držav, ki sem jih obiskal, ki so vsi zelo zaskrbljeni in nemimi. Naša izmenjava misli je bila zelo koristna in strinjali smo se o naslednjem: 1. Mirna rešitev spora se lahko doseže samo s pogajanji in ne z vojaškimi sredstvi. 2. Vietnamsko vprašanje morajo rešiti Vietnamci sami. 3. Glavni smoter mora biti povratek k ženevskim sporazumom iz leta 1954.
U Tant je nato poudaril v zvezi z bombardiranjem Hajfonga, da je vsaka zaostritev vojne sedaj obsojanja vredna v trenutku kočljivih pogajanj in zasebnih poizvedovanjih glede miru. Na koncu je izjavil, da po njegovem mnenju Združeni narodi lahko sprejmejo mirovno pobudo v sedanjem trenutku.
Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je odbilo predlog ZDA in Sajgona, naj bi razširili demilitarizirano področje med obema Vietna-
krinkala celotno napadalno politiko ZDA in ustvarila vmesno področje, ki naj bi delilo Vietnam za dolgo časa.
Izjava, ki je bila izročena danes akreditiranim diplomatom v Hanoju, obtožuje ZDA, da so sabotirale statut demilitariziranega področja zlasti z bombardiranjem z bombniki «B-52», z vojaškimi operacijami, februarja pa s topništvom in aprila z evakuacijo prebivalstva s tega področja in z bližnjih področij.
Nota, ki ne omenja kanadskega mirovnega načrta, opozarja na znane pogoje hanojske vlade za konec vojne. Zvedelo se je, da je novi kanadski član mednarodne nadzorstvene komisije Dier odpotoval danes iz Sajgona v Hanoj, kjer bo podrobno obrazložil tamkajšnjim voditeljem kanadski mirovni načrt.
Angleški dnevnik ((Guardian« objavlja v obliki oglasa čez celo stran poziv, ki ga je podpisalo dva tisoč ljudi in ki z njim pozivajo britansko vlado, naj se loči od ameriške politike v Vietnamu.
Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je v zvezi z bombardiranjem Hajfonga objavilo izjavo, v kateri pravi, da je bilo med bombardiranjem ubitih ali ranjenih nad sto civilistov. Izjava pravi, da so ameri-
moma. Ministrstvo pravi, da je ame-1 ška letala odvrgla več bomb na raz-riški predlog spletka, ki naj bi za-1 ne tovarne in druge industrijske na-
oč-bilo
porušenih. Izjava ugotavlja, da so Američani napravili nov skrajno resen korak v stopnjevanju vojne. To bombardiranje razkrinkuje varanje o tako imenovanih mirovnih naporih Johnsonove vlade.
Citroen DS21 n poljske ministre
PARIZ, 21. — Poljska vlada je za svoje potrebe naročila pri družbi Citroen 40 avtomobilov DS 21. Ta vozila bodo naročniku izročili v maju. Prvič se je zgodilo, da je kaka vzhodna država uradno naročila avtomobile za svoje ministre.
Ka za republiko. ANPI poziva vse borce za svobodo, antifašiste, mlade ljudi, vse demokrate na solidarnost z grškim ljudstvom, da bo v težavnih trenutkih, ki jih preživlja in ki bi se mogli še zaostriti, čutilo podporo vseh, ki v vsej Evropi ljubijo svobodo, napredek in demokracijo ter se zanje borijo.*
Študentovske organizacije »Intesa* UGI, UNURI, italijanska socialistična mladinska zveza, italijanska komunistična mladinska zveza, mladinska zveza PSIUP, mladina ACLI, republikanska mladinska zveza ter organizacije grških študentov v Italiji so se sestali in razpravljali o stanju, ki je nastalo z vojaškim u-darom v Grčiji. Na sestanku so se sporazumeli:	1. Odločno obsojajo
monarhofašistični državni udar. 2. Izrekajo vso solidarnost z grškimi demokratičnimi silami. 3. Pozove naj se italijanska vlada, naj ne prizna vlade, ki bo izšla iz državnega udara. 4. Pozove naj se ita“ janska vlada, da zajamči bivanje in varnost grških študentov v Italiji.
Tudi mladinsko gibanje krščanske demokracije je «z velikim ogorčenjem zvedelo za novico o državnem udaru v Grčiji*. S svojo resolucijo obsoja dejanje skrajno desničarskih sil in vojakov v Grčiji. Resolucija izreka solidarnost in podporo grškim demokratičnim silam v sedanjem težavnem trenutku.
Glavni tajnik UIL senator Viglia-nesi je izjavil: «Skope novice, ki prihajajo iz Aten, samo z gotovostjo kažejo, da se je v Grčiji izvršil fašistični udar, ki ga je ukazal kralj spričo bližnjih voiitev. Po več letih nasilja in zatiranja, ki je dejansko paraliziralo demokratični sindikalizem, ni reakcionarni desnici o-stala nobena druga rešitev, da ne bi bila poražena. Mislim, da ni dovolj izraziti samo ustno solidarnost z delavci in z grško demokracijo. Potrebno je, da se fašistično nasilje zave, da v Evropi ni več mesta za njegov povratek. Zaradi tega se mi zdi potrebno, da vlada sprejme nujno vse potrebne ukrepe in da tudi predlaga vladam drugih petih držav novo proučitev pridruženja Grčije k evropski skupnosti. Nedopustno je, da bi mogle demokratične skupnosti poživljati fašizem.*
V Firencah je večje število univerzitetnih študentov, med katerimi je bilo več Grkov, začelo protestno demonstracijo proti državnemu u-daru v Grčiji. Policija pa je demonstrante razgnala in nekatere legitimirala.
Innocenti za Romunijo
MILAN, 21. — Tovarna Innocenti je prejela od romunske vlade naročilo za postavitev tovarne za jeklene cevi brez šiva. Tovarna, katere letna kapaciteta bo čez 150.000 ton, bo dokončana 1968. leta.
MADRID, 21. — Agencija EFE pi še, da španska policija vneto nada ljuje preiskavo v zvezi z vohunsk« mrežo, ki jo je vodil italijanski pa daleč Rinaldi, ki so ga pred nedav nim aretirali v Turinu. Zaslišali si že več oseb, ki so znane, da so U le v prijateljskih odnosih z Rinal dijem. Zdi se pa, da doslej ni bi lo mogoče dokazati nikakršne odgo vornosti.
Poziv na pogajanja s sodnimi kanclisti
RIM, 21. — Minister za sodstvo Reale je pozval tajnike sindikata sodnih kanclistov in sodnih tajnikov na pogajanja, ki naj se prično jutri ob 18. uri s pogojem, »da predhodno prekinejo stavko«. Minister je dopoldne poročal na med. ministrskem sestanku o razvoju stavke m je dobil v tej zvezi u-strezna navodila.
Glede stavke uslužbencev krajevnih ustanov so sindikalne organizacije sporočile, da bo stavka 2. in 3. maja.
Po nocojšnjem sestanku so sindl. kalni predstavniki sklenili, da ne bodo prekinili stavke in da ni sprejmejo poziva ministra Reale.a.
Kosiginovo sožalje zaradi smrti Adenauerja
BONN, 21. — Načelnik tiskovnega urada zveznega kanclerja je sporočil, da je predsednik Johnson zahteval pogovore z zahodnonem-škimi političnimi voditelji med prihodom v Bonn na Adenauerjev pogreb. Kiesinger je sprejel Johnsonovo zahtevo.
Kar se tiče de Gaulla, javljajo, da ne bo imel političnih pogovorov z državnimi in vladnimi poglavarji, ki bodo navzoči v Bonnu.
Predsednik sovjetske vlade Kosi-gin je poslal kanclerju Kiesingerju sožalno brzojavko zaradi smrti A-denauerja. Na pogrebu bo sovjetsko vlado zastopal poslanik Carapkin.
Program graditve odseka avto ceste Ljubljana-Razdrto
LJUBLJANA, 21. — Izvršni svet Slovenije je sprejel na nocojšnji seji program zgraditve odseka avto ceste Ljubljana - Postojna . Razdrto. To je del avto ceste Šentilj - Ljubljana - Sežana odnosno Gorica. Za zgraditev tega odseka ceste je zagotovljeno mednarodno posojilo.
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNOGOSPODARSKE ZVEZE
Pomembno delovanje komisij pri SKGZ za reševanje manjšinskih vprašanj
Živahna diskusija ob poročilih tajnika Boga Samse in predsednika Borisa Raceta
V četrtek je bila redna seja izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je bila posvečena poročilu o opravljenem delu zveze od zasedanja glavnega sveta lanskega leta in pri tem zlasti o delovanju komisij. V ospredju razprave pa je kasneje bilo predvsem vprašanje odnosov s strankami in z oblastmi za boljše reševanje vseh slovenskih narodnostnih vprašanj ne samo v lokalnem temveč zlasti v deželnem in vsedržavnem okviru.
Poročilo o opravljenem delu zveze je podal tajnik Bogo Samsa, ki se je omejil samo na stvarno delo predsedstva in komisij.
Tajnik je v uvodu obnovil obveznost, ki izhaja iz resolucije, sprejete na zadnjem VI. zasedanju glavnega sveta SKGZ, da bo «SK GZ v stremljenju, da bi sodeloval čim širši krog ljudi pri obravnavanju vprašanj in pri oblikovanju stališč v zvezi z raznimi vprašanji, ki zadevajo slovensko manjšino, pomnožila število članov komisij in izvršnega odbora ter dala komisijam večja pooblastila. V tem pogledu bo v bodoče še bolj odprta in poziva vse svoje člane, naj ji v tem pogledu sledijo.«
Praksa prvih treh mesecev delovanja je ta načela potrdila in prihaja že v zavest vseh članov komisij odgovornost njih dela ter dejstvo, da so komisije v delu samostojne in lahko v okviru svojih nalog tudi samostojno odločajo.
živahno je bilo tudi delo predsedstva ki se je v obravnavanem razdobju sestalo sedemkrat in je razpravljalo na dveh sejah o delu komisij ter arhiva SKGZ v duhu Sklepov glavnega sveta.
Zveza je 6. januarja letos bila na uradnem obisku pri SZDL Hrvaške v Zagrebu, kjer so njeni predstavniki razpravljali o sodelovanju ter pojasnili položaj slovenske manjšine v Italiji. Sklenjeno je bilo, da se poglobi razgovor zlasti glede gospodarskega in kulturnega sodelovanja in da bo glede teh vprašanj prišlo do dveh ponovnih obiskov, za kar že odgovarjajoči komisiji pripravljata ustrezni material.
Med pomembnejšimi napori zveze je bilo srečanje z Italijansko unijo za Istro in Reko, ki je bilo v Gorici in to odlično pripravljeno, za kar je tajnik v imenu izvršnega odbora izrekel izrecno pohvalo goriškim članom zveze in še posebej Gorazdu Veselu. Tudi pri tem se je omejil bolj na tehnično plat tega srečanja in podčrtal veliko pripravljenost goriških članov za resno in organizirano delovanje.
Zveza se je mnogo ukvarjala z vprašanji prošenj na oblasti za podporo organizacijam, saj je u-gotovila, da so slovenske kulturne, športne in druge organizacije prejele izredno nizko in nezadostno pomoč. V nekaterih primerih lahko sluzi kot izgovor, da nekatere organizacije niso prošenj pravočasno in do pičice v skladu s predpisi predložile; zveza je poskrbela za ustrezno strokovno pomoč. Poleg teh pomembnejših zadev se je predsedstvo ukvarjalo tudi z vrsto organizacijskih vprašanj predvsem notranjega značaja in seveda s splošnimi širše politično zanimivimi vprašanji.
Vzporedno z delom predsedstva so zasedale komisije, na katere je prišlo glavno delo zveze. V vseh komisijah sodeluje sedaj okrog sto oseb in je izvršni odbor kasneje odobril na predlog načelnikov sestav vseh komisij in nekatere še izpopolnil z novimi predlogi.
Med najpomembnejšimi komisijami Je upravno-politična, ki v pretekli poslovni dobi ni v polnosti izvršila svojih nalog iz raznih predvsem objektivnih vzrokov. Sedaj je že krepko prijela za delo in imela dve seji. Komisija je ustanovila delovne skupine za razna vprašanja in referate. Tako Je določila naslednje referate: za občinske uprave, za pokrajino Gorica, za deželo in za občino ter pokrajino Trst. Referenti so že pričeli delati in je komisija že obravnavala daljši izčrpen referat o vprašanjih tržaške občine.
Istočasno Je komisija tudi imenovala delovne skupine za topo-nomastiko, za spremembo priimkov, za urbanistiko, za pravno pomoč organizacijam, razlastitve, lokalne turistične ustanove, jusarske pravice in za dvojezične napise.
S komisijo za upravna vprašanja je tesno povezano tudi delo komisije za gospodarska vprašanja, ki Je že po svoji strukturi povezana z obema specializiranima strokovnima gospodarskima organizacijama Kmečko zvezo in Slovenskim gospodarskim združenjem. Ta komisija je razpravljala o nekaterih vprašanjih deželnega značaja, tako o uradu za manjšine pri deželi ter drugih. Pripravlja pa stališča glede razlastitvenega zakona, o denarnih zavodih, Krasu, Doberdobu, turizmu, zadružnih oblikah.
Kulturna komisija se je sestala štirikrat in je podobno kot nekatere druge tudi določila referate In to: za prosvetne dvorane ln društvene prostore, Kulturni sklad, likovno dejavnost, vprašanje slovenskih intelektualcev, tisk in propagando s posebnim ozirom na revije, nagrade in priznanja, stik z italijanskim svetom, gledališko dvorano v Gorici in koordinacijo prireditev.
Komisija je preučila vprašanje godalnega orkestra pri Glasbeni matici, kar obvezuje Zvezo, da bo nudila orkestru vso podporo v objektivno možnih okvirih.
V okviru razgovorov z socialistično zvezo reškega okraja je prišlo do že plodnega kulturnega sodelovanja, saj je dosedaj prišlo do trodnevnega gostovanja reške Opere, gostovanja orkestra in solistov Glasbene matice na Reki, gostovanja Pionirskega gledališča s Sneguljčico v Trstu in Gorici in koncerta zbora «Vasilij Mirk«, ki bo 24. t. m. na Reki. V pripravi pa so še različne druge prireditve.
Komisija pripravlja seznam zaslužnih Slovencev, ki bo služil kot dokumentacija za poimenovanje ulic in trgov predvsem na Tržaškem. Komisija je razpravljala še o vrsti drugih vprašanj in je pod njenim okriljem prišlo tudi do retrospektivne razstave slikarja Jožeta Cesarja, ki bo danes otvorje-na v Kulturnem domu ob 60-let-nici njegovega dela.
Komisija za mladino in šport je imela od glavnega sveta do danes tri seje, od katerih se je ena dotikala splošne mladinske problematike, ostali dve pa športa. Na prvi seji je prišla predvsem do izraza problematika zaposlovanja slovenske mladine, ki postaja predvsem za visokošolski študij vsak dan bolj pereče. Združenje absolventov slovenske trgovske akademije, ki se je pred kratkim ustanovilo, je lep poizkus reševanja tudi te problematike. Komisija ter celotna zveza se morata čim temeljiteje s tem problemom baviti, da ne bomo postali manj * na pen-zionistov v mestu penzioni stov.
Na športnem področju se je na pobudo komisije ustanovil »Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo«. Njegov namen bi bil predvsem koordinacija dela vse športne dejavnosti ter tehnična in administrativna pomoč slovenskim športnim društvom. Do odbora sl je zveza prevzela precejšnjo odgovornost in mislimo, da je zveza danes v okviru svojih možnosti dolžna čimbolj pomagati razvoju slovenskega športa.
Na dveh sestankih, kjer so bili prisotni zastopniki skoro vseh slovenskih športnih društev, so prišli do izraza najbolj pereči problemi slovenskega športa. Poleg problemov mešanih društev, ki bo zahteval v bodoče zelo temeljite obravnave in mnogo dela, da se ne bi ta društva spremenila v lastne potujčevalnice, je bila diskusija okrog športnih objektov in predvsem «Stadiona 1. maj«, ki bi moral v krajši perspektivi glede na razvoj našega športa, preiti v izključno rabo slovenskih športnih društev.
Komisija za doraščajočo mladino je razvila v zadnjem času večjo dejavnost zlasti s prireditvijo zimovanja, s skrbjo za telovadbo otrok ter nekaterimi drugimi pobudami, med katerim je še posebej pomembno predavanje za starše v Kulturnem domu. Sedaj se komisija ukvarja z organizacijo že tradicionalnega letovanja, za kar ima zagotovljenih sto mest, želja in potrebe pa bi bile, da bi se to število letos povečalo. Napori gredo v smeri, da se letos tudi prvič pritegnejo slovenski otroci iz Kanalske doline.
Komisija za Slovence videmske pokrajine (kot se je preimenovala komisija za Beneško Slovenijo, ker spadajo v njen delokrog tudi Slovenci iz Kanalske doline) je priredila širši razgovor o perečih vprašanjih v Kulturnem domu, katerega se niso udeležili samo člani zveze temveč tudi druge osebe, ki so jim pri srcu ta vprašanja. Razprava je bila zelo plodna in izrečenih je bilo več konkretnih pobudo ter med drugim tudi pobuda za prvi konkretni korak za poučevanje slovenščine v osnovnih šolah.
Komisija za šolska vprašanja se je sestala štirikrat in je bilo njeno delo zelo obširno, prišlo je do stikov z obema sindikatoma šolnikov na Tržaškem in Goriškem, do stika z goriškim šolskim skrbnikom, medtem ko je napovedan razgovor s tržaškim in podobno. Komisija je predvsem obravnava-
la vprašanje ustanovitve strokovnih šol in nujnost, da ostane predvideni strokovni zavod na Goriškem samostojna ustanova in da se ne priključi kakemu sorodnemu italijanskemu zavodu. Poleg tega so bila na dnevnem redu tudi številna druga pereča vprašanja od učbenikov, učil, pomoči otroškim vrtnaricam do didaktičnih ravnateljstev in podobnega.
Tajnik je ob zaključku razprave dejal, da so v delu komisij povsem razumljivo še vedno opazne razne pomanjkljivosti, vendar pa prihaja vedno bolj do izraza njih poglobljeno zanimanje za obsežno manjšinsko problematiko, s čimer bistveno prispevajo k reševanju perečih vprašanj. V razpravo o poročilu so nato posegli člani izvršnega odbora Švab, dr. Oblak, Predan, dr. Kosmina, Kjuder, dr. Gruden, Volk in Race, ki so opozorili na nekatera pereča vprašanja.
Predsednik Boris Race je poro-
čal o odnosih SKGZ s strankami, predvsem s KPI in PSU, in omenil, kaj bo treba v bližnji bodočnosti v zvezi s tem storiti. Pri tem se je dotaknil časopisne polemike s Slovensko skupnostjo v zvezi z značajem manjšinske organizacije in vloge, ki jo ima v političnem življenju. Poročal je tudi o stikih SKGZ z oblastmi.
Po besedah predsednika se je vnela dokaj dolgotrajna in včasih tudi precej zavzeta debata o tem, koliko kaže ali ne kaže v stikih z drugimi organizacijami popuščati. Marsikateri očitek je padel tudi na račun našega dnevnika, češ da favorizira preveč tega ali onega in celo tiste, ki so idejno v nasprotju s SKGZ. Rečeno je tudi bilo, da SKGZ ne gre vloga nekakšnega razsodnika o tem, ali je kaka stranka v določenih primerih ravnala prav ali ne. Drugi so spet poudarili, da je prav to tudi ena izmed dolžnosti organizacije, saj je tudi s tem njen obstoj upravičen.
JANKO IN METKA
1.............................. ................ .. . ..
Ena izmed naslovnih strani knjižnice čebelica, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani in v kateri je že izšlo na desetine in desetine drobnih knjižic za najmlajše bralce. Starši naj bi večkrat zavili v Tržaško knjigarno in med temi knjižicami izbrali kaj za svoje otroke
»lllllilllllinilllllllllllUlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHflllllllllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllfllllllllllllUllllllllltllltllllllllllllllllllllllllllllltllllllllillllfll
PO 40 DNEH BIVANJA V ŠVICI
Svetlana Stalin je prispela
včeraj z letalom vNew York
Napisala je knjigo, ki jo bo izdala založba «Harper and Row
»
NEW YORK, 21. — Betalo družbe «Swissair», s katerim je potovala tudi Svetlana Stalin, je prispelo na newyorško mednarodno letališče ob 20.46. Na letališču je bilo kakih petdeset policajev in agentov. Svetlana je zadnja izstopila iz letala, s katerim je pripotovalo približno petdeset potnikov. Zadnja je izstopila tudi zaradi tega, ker so vstopne formalnosti z njo opravili kar v letalu. Med potjo je samo poveljnik letala vedel, kdo je potnica, ki je zasedla eno od dveh rezerviranih mest na ime Willy Staehelin. To je ime njenega odvetnika v Zurichu.
Svetlana je bila oblečena v eleganten siv kostum z zelenim šalom. Smehljala se je in videti je bila zadovoljna. nZelp sem vesela, da sem tukaj,« so bile njene prve besede. Sprejeli so jo njeni pravni zastopniki v New Yorku in predstavniki založbe «Harper and Row». Ni pa bilo nobenega uradnega predstavnika državnega tajništva in tudi nikogar od sovjetskega diplomatske misije, časnikarjem, ki jih je bilo kakih 200, ni dala izvaj; povedala je, da bo drugi teden priredila tiskovno konferenco. Pač pa je časnikarjem izročila daljšo napisano izjavo.
V tej izjavi zatrjuje Stalinova hči, da je zapustila SZ, da bi zaprosila za gostoljubnost v ZDA, nato pa dostavlja: «Z malega so me učili komunizma in verjela sem mu kot vsa moja generacija. Polagoma pa se je moje prepričanje z leti in izkušnjo spremenilo. Razen tega me je religija spreobrnila. Rodila sem se v družini, kjer se nikoli ni govorilo o Bogu, toda ko sem rasla, sem ugotovila, da je nemogoče živeti brez Boga v srcu. Do tega zaključka sem prišla sama, brez pomoči ali pouka kogarkoli. Zame ni kapitalistov ali komunistov: povsod na svetu so dobre in zlobne, poštene ln nepoštene osebe, čeprav sem vse svoje življenje prebila v Moskvi, sem trdno prepričana, da je vedno mogoče najti kako ognjišče tam, kjer se človek čuti svoboden. Moj pokojni mož Brajesh Singh je pripadal neki stari indijski družini; bil je čudovit človek in moji otroci in jaz smo ga zelo ljubili. Sovjetske oblasti pa so odklanjale uradno priznanje najine zveze, ker je bil tujec in ker so me zaradi imena, ki ga nosim, imeli za neke vrste državno lastnino.
Stalinova hči potem kritizira so-
vjetsko vlado, češ da ji ni dovolila, da bi odpeljala moža v Indijo, ko je bil na tem, da umre, in da je končno šele po mnogih prošnjah dovolila, da odide iz SZ samo za prenos moževega pepela v rodno deželo. »Pred tremi leti, nadaljuje izjava, sem napisala knjigo o svojem življenju v SZ. Vesela sem, da vam lahko povem, da bo knjiga kmalu objavljena v angleščini in ruščini in da bo prevedena še . druge jezike. Ameriška izdaja je bila poverjena založbi »Harper and Show», za druge izdaje pa so sedaj pogajanja med mojimi odvetniki in založbami. Objava moje knjige bo zame simbolno glavni namen mojega potovanja. Svoboda izražanja, ki jo iščem, se bo lahko prenesla, upam, še na druge spise, študije in branje literarnih del, ld me posebej zanimajo. Kljub nagibom in željam, ki so me privedle v ZDA, ne morem pozabiti, da so moji otroci v Moskvi. Toda vem, da me bodo razumeli in ne bodo slabo tolmačili nagibov za mojo odločitev. Pripadajo namreč novi generaciji naše države, ki ne mara več, da bi jo zavajale stare ideje. Naj jim bog pomaga. Vem, da me ne bodo zatajili, da se bomo nekega dne zopet videli in da bom živela v tem pričakovanju.«
V svoji izjavi še pravi Svetlana Stalin, da so dogme komunizma zanjo izgubile pomen. «Verujem v oblast razuma v svetu, pa naj bo katerakoli dežela, v kateri človek živi. Namesto vojne in nekoristnega prelivanja krvi je treba skupnega dela za napredek človeštva.« (Pa ne da bi s temi zadnjimi besedami Svetlana mislila na — Johnsona? Op. ur.)
Iz Moskve poročajo, da je 21-letni sin Svetlane Josef izjavil, da mu je mati telefonirala Iz Švice pred tednom dni, ne da bd mu kaj povedala o svojem potovanju v Ameriko. Josef je tudi dejal, da se zaradi materinega bega zanj ni nič spremenilo
mu tajništvu poročilo, v katerem navaja pričevanje nekega ruskega begunca, ki zatrjuje, da je eden od omenjenih dveh sovjetskih državljanov prišel v ZDA z lažnim imenom; oba pa sta po mnenju zvezne policije agenta sovjetske tajne službe. V istih krogih izjavljajo, da FBI ni dala zadostnih informacij, da bi se lahko dokazalo, da je eden od obeh, Vasilij Kuznecov, v resnici Vasilij Možehov, visok funkcionar odbora za varnost države SZ, to je organizacije, ki je poznana pod kratico KGB.
BRUSELJ, 21. — Primer «Mada-me X», skrivnostne belgijske vohunke, zaradi katere so iz Bruslja izgnali dopisnika Tass Anatolija Ogo-rodnikova, postaja, yedno bolj, zapleten. Kot je znano, je ta skrivnostna ženska delala za sovjetsko špiona-žo v času, ko je bila uradnica na ameriškem veleposlafdštvu v neki afriški državi. Ženska se je vrnila v Belgijo, da bi prekinila delo s Sovjeti, toda ti so jo prisilili, da je nadaljevala delo zanje. Ogorodnikov pa je bil, kot pravijo pri belgijski policiji, «kontrola> vohunke. Žensko so silili, naj si najde službo pri SHAPE, vojaškem glavnem štabu NATO v Ev»ipi, ki se je pred kratkim preselil iz Francije v Belgijo. Čudna stvar je v tem, da «Madame X» ne bo aretirana in ne prijavljena sodišču, čeprav je priznala svojo vohunske dejavnost na škodo NATO. Iz vladnih virov so povedali, da bo ženska aretirana, samo če bi jo spet zalotili pri samem dejanju vohunstva.
Osem let za Goreto
BONN, 21. — Porotno sodišče v Stuttgartu je danes obsodilo zločinca Franjo Goreta, ki je 13. avgusta lani ubil jugoslovanskega konzularnega nameščenca Sava Milovanoviča v neki stuttgartski gostilni, na osem let ječe.
Huda neurja v Indiji
NEW DELHI, 21. - Močna nevihta je pretekli ponedeljek zajela indijsko državo Tripura ter povzročila smrt 25 oseb, ranjenih pa je bilo čez 200. Zveze z državo Tripura so prekinjene.
V teh zadnjih dneh je slabo vreme zajelo tudi državi Zahodna Bengalija in Assam, kjer je bilo mnogo ranjenih in veliko jih je tudi o-stalo brez strehe.
Pobesneli možje
LODI, 21. — Neki cunjar, star 49 let in oče štirih otrok, je po besnem prepiru zabodel ženo z nožem, potem pa se je vrgel v bližnji kanal. Žena je umrla, ker je izkrvavela, mož pa je najbrž utonil, ker se zdi, da ga ni nihče videl, da bi prišel spet na površje. Prepiri med zakoncema so bili zelo pogosti in mož menda tudi ni bil povsem normalen.
V Ardenzi pri Livornu je neki 70-letnik z nožem zabodel in umoril 79-letno ženo, nato pa je z istim nožem močno ranil 41-letno hčer, ki je sedaj v bolnišnici. Njeno stanje je resno. Zdi se, da je starega moža preganjala misel, da ga hoče kdo zastrupiti.
Stromboli še bruha
OTOK STROMBOLI. 21. - Vulkan Stromboli še vedno bruha, čeprav nekoliko manj. Preteklo noč je bil ves vrh hriba rdeč. Nenavaden pojav so si ogledovali turisti; pa tudi ladje, ki so vozile mimo,
so pripeljale bliže otoku.
Unjltje ~ tjledaliSce

Novi knjigi založbe Bore
Pri založniškem zavodu Borec v Ljubljani sta izšli dve noviteti, ki bosta vsaka po svoje zanimivi za bralce. Piva knjiga je spominsko delo, druga pa je posvečena zgodovini osvobodilnega boja.
Prva knjiga, ki jo je napisala Neža Maurer, nosi naslov Zveza mora ostati. Posvečena je osvobo-dilnemmu boju, predvsem pa kurirjem in vsem tistim aktivnim sodelavcem osvobodilnega boja, ki so podpirali kurirje in v svojih hišah vzdrževali postojanke partizanskih kurirjev. Neža Maurer je sedaj obiskala nekdanje borce in kurirje ter preproste, največkrat kmečke ljudi, v katerih hi-
nje dni.
Medtem ko bo bralec na& knjigi Neže Maurerjeve delčka osvobodilnega boja P®; zairskih kurirjev in ljudi s k* sklh postojank, bo v knjigi ® bodilna vojna v Jugoslaviji & zgodovinski pregled vseh * ških in političnih dogajanj vojno v vsej Jugoslaviji.
Knjiga Osvobodilna vojn* Jugoslaviji je zgodovinsko del* ga je napisal Vlado Strugat? kovnik in znanstveni sodel*f Vojnozgodovinskega inštitut* Beogradu ter avtor več S* vinskih del, med njimi tudi * ge Vojna in revolucija nar1*
šah so bile nekdanje kurirske po- | Jugoslavije 1941-1945. Knjig*
stojanke. Po Pivki, Koroškem, ljubljanski okolici, Poljanski dolini, Babnem polju, na Dolenjskem je poiskala vse te ljudi in se z njimi pogovarjala ter jih pripravila do tega, da so v preprostih pogovorih obujali svoje spomine na osvobodilni boj. Tako je v razgovorih z nekdanjimi borci in aktivisti nastala knjiga spominov, posvečena osvobodilnemu boju in delu nekdanjih partizanskih kurirjev. Knjiga, ne bi smela neopaženo mimo nas.
V knjigi najdemo osem sestavkov, reportaž in zapisov srečanj z borci, aktivisti in preprostimi ljudmi, ki so med vojno pomagali vzdrževati zveze med partizanskimi enotami, med političnimi voditelji, aktivisti in terenskimi delavci. Pisateljica zvesto reproducira izpovedi svojih sogovornikov, jih izprašuje, daje včasih njihovi besedi docela prosto pot, obenem pa tudi beleži ostale vtise, mimiko, govor, obenem pa slika okolje, v katerem so nekdanji borci in aktivisti delovali. Tako je nastala knjiga neposrednih spominov na osvobodilni boj, v kateri pa se avtorica dotika tudi nekaterih sedanjih usod teh ljudi. Pri tem je njeno pisanje literarno oblikovano, vseskozi živo, zanimivo ter napisano s toplim srcem do vseh teh malih ljudi, ki so z vsem srcem stali na strani osvobodilne borbe, ki so zanjo tudi vse žrtvovali, ki pa so večkrat ostali tudi pozabljeni, včasih celo zagrenjeni in nerazumljeni v hitrem tempu današnjega časa. Seveda pa stopajo pred bralca v ospredje predvsem najrazličnejši spopadi, hajke, umiki, pa tudi preslepitve sovražnika, v katerih 3o tako usodno sodelovali ljudje, ki se danes pogovarjajo s pisateljico ln pred njo obujajo svoje spomine na vojni čas.
Knjiga Zveza mora ostati je predvsem spominskega značaja. Njen namen je obuditi spomin na nekdanje vojne čase, na delo partizanskih kurirjev ln vseh tistih aktivistov, ki so sodelovali v bojih in predvsem pri terenskem delu in ki so s svojim doprinosom pripomogli k veliki stvari. Tako je knjiga skromna oddolžitev spominu kurirjev in aktivistov, oddolžitev vsem velikim prispevkom teh malih, testo anonimnih ljudi, ki so vedno ostajali v ozadju, obenem pa tudi zanimivo branje, ki bo vsem udeležencem, posebno pa še mladini, obujalo spomin na nekda-
*""""".......................................................................................im..............
Vohunske zadeve
NEW YORK, 21. - Vladni krogi so izjavili, da ZDA ne bodo sprejele nobenega ukrepa nasproti dvema funkcionarjema sovjetske tajne službe, ki sta baje sedaj na obisku v ZDA, razen če bi kršila zakon. Znano je, da je FBI predložil državne-
Še naprej dr. Mašerova predsednika Slovenskega planinskega društva
Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa redni občni zbor Slovenskega planinskega društva na katerem so prisotni člani izvolili novega predsednika, društveni odbor, v katerem je osem članov, tri namestnike in tri člane nadzornega odbora. Vseh veljavnih glasovnic je bilo 55. S 53 glasovi je bila izvoljena za predsednico SPD dr. Sonja Mašera. Vsi prisotni so pozdravili njeno izvolitev z burnim
. ..................„........................................„ mn i„un„„„i„„u„„„„»„m,,nuun»„„„„„,„„„„„n„„n, imiiiimii,,........„„„„„„1
GORIŠKA IN PRIMORSKA
V Novi Gorici ima Park hotel 20 prostih postelj, Sabotin 30 in Kekec 10. Alp hotel v Bovcu in hotel Soča na Mostu na Soči imata dovolj prostih postelj. Dovolj prostih postelj ima tudi hotel Polda-novec na Lokvah In hotel Planika Ratečah. Počitniški dom Gorenj-
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
odprta spominska razstava Jožeta Tominca.
v Ajdovščini. V črnem vrhu nad Idrijo imajo dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah ln obeh gostiščih. V Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu Imajo dovolj prostih postelj v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Proste postelje imajo tudi za prvomajske praznike.
Prireditve: V Goriškem muzeju je do 15. maja odprta razstava »Afrika« zbirka slovenskega etnološkega muzeja. V nedeljo 23 aprila dopoldne bodo Imeli na Idrijci mednarodne kajaške tekme. Razen jugoslovanskih tekmujejo tudi tekmovalci ZDA, Zahodne Nemčije in Italije. Klub goriških študentov priredi drevi akademski ples v prostorih Park hotela.
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Za prvomajske praznike pa so že zasedeni hoteli Jezero, Bellevue In Triglav Dom na Komni bo zaseden od 27. aprila do 3. maja. Na Vo-
glu Je smuka še vedno ugodna. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Samo hotel
Lovec je zaprt. V Kranjski gori Je zaprt hotel Erika. V drugih hotelih je še prostor. Dovolj prostora
ka v Ratečah je zaprt. Dom v Planici pa bo zaprt do 30. t.m. V planinskih kočah na Vršiču še nekaj prostora. Erjavčeva koča je za prvomajske praznike že zasedena. Na Vltrancu Je še 60 cm snega. Cesta čez Vršič je prevozna samo do Mihovega doma. Smuka na Vršiču je še dobra. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v smučarskem domu na črnem vrhu, v Domu pod Golico, v Domu na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici ln pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori in v Domu na Krvavcu. Na Jezerskem je prostor v Domu in pri zasebnikih, v Preddvoru pa v Gradu hrib in v zasebnih turističnih sobah. Smuka na Krvavcu je še ugodna v Tihi dolini.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani sta zasedena hotela Slon in Turist. Hotel Lev bo zaseden 23. in 24. aprila. Hotel Union bo imel nekaj prostora samo 24., 26. in 27. aprila, hotel Ilirija pa 21. in 26. aprila. V drugih dneh bosta oba hotela zasedena
Je tudi pri zasebnikih. Prostor je 1 Prostor je še v hotelu Bellevue. tudi v Podkorenu, Gozd Martuljku j šolski center za gradbene Inštruk-
torje bo zaseden samo do 23. aprila, medtem ko je v drugih dneh dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je na Veliki planini, pri zasebnikih v Kamniku in v planinskem domu v Kamniški Bistrici. V Trbovljah, Hrastniku ln Zagorju je dovolj prostora. Tudi v planinskih domovih v Zasavju je še prostor V Litiji in okolici je dovolj prostora v gostiščih in pri zasebnikih. Prostor je na Vrhniki, v Logatcu in pri zasebnikih na Rakitni. Tudi gostišče v Iškem Vintgarju ima dovolj prostora. Prostor je v turističnih domovih na Ku-reščku, Polževem ln Travni gori. Dovolj prostora je v hotelu Pugled v Kočevju, v Osilnici od Kolpi in v zasebnih turističnih sobah v Kočevju. Gostišče v Rakovem Škocjanu je zasedeno. Dovolj prostora je v Cerknici. Planinski dom na Slivnici je zaprt. Zasebniki in zasebna gostišča v okolici Cerknice imajo dovolj prostora.
Prireditve: V ljubljanskih muzejih in galerijah je odprtih več občasnih razstav. Tako je med drugim odprta v Moderni galeriji razstava madžarske uporabne umetnosti, v Prirodoslovnem muzeju bodo 24. aprila odprli razstavo, ki bo prikazovala zgodovinski razvoj živih bitij, v Narodni galeriji pa Je
DOLENJSKA
V Novem mestu Je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi na Otočcu, v Metliki ln Črnomlju. V Dolenjskih, šmarjeških in čateških Toplicah je še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v planinskih domovih na Bohorju, Lisci, Mimi gori, Trati ln Gospodični na Gorjancih.
ŠTAJERSKA
Prostor Je na Dobrni, v Rogaški Slatini, v Celju, Laškem, Velenju, Logarski dolini in tudi v vseh drugih turističnih krajih. Rezervacije priporočajo predvsem za prvomajske praznike in to za vse objekte tudi za planinske postojanke. Cesta v Logarsko dolino bo do sobote zaprta za osebne avtomobile. Potniki, ki potujejo z avtobusi pa morajo prestopiti. Gostišče na gori Oljki Je zopet odprto. V Mariboru je še nekaj prostora v vseh hotelih. Na Mariborskem Pohorju bo danes zaseden Poštarski dom. V drugih domovih ln v hotelu Belle-vuje Je še prostor, razen v Pajkovem domu, ki je zaseden. Hotel Poetovio v Ptuju ima samo 4 proste postelje. Dovolj prostora Je v gradu Štatenberg v Lovrencu na Pohorju, v Slovneski Bistrici in v Lenartu v Slovenskih goricah.
Prireditve: V Celju imajo ples vsako soboto v samopostrežni restavraciji, v Rogaški Slatini in Dobrni pa imajo ples vsako soboto in nedeljo. Na Starem gradu pri Celju in na Gričku bodo imeli ples 30. aprila in 1. maja.
ploskanjem.	, odigral med mladino smučarski od-
članl odbora SPD pa so: Kravos sek.
(52 glasov), Bandelj (50 glasov), Dr. Mašera pa Je pripomnila, da Morelj (49 glasov), Perovšek (49 Je še vedno ostalo nerešeno vpra glasov), Valoppi (49 glasov), Lah | šanje vpisa našega planinskega dru-
(47 glasov), Marc ,45 glasov) in Legiša (44 glasov). Trije namestniki so: Višini (44 glasov), Možina (40 glasov) in Pertot (32 glasov). V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Vatovec (50 glasov). Micheluzzi (40 glasov) in Cesar (39 glasov).
Občnemu zboru Je predsedoval Ivan Vatovec. Poročilo dosedanjega vodstva pa Je podala predsednica dr. Mašerova. Sledilo je poročilo tajništva, ki ga Je podala Anita Kravos, nato pa poročila predsednikov raznih odsekov: za plezalni odsek Je govoril Marko Lah, za smučarski pa Joško Morelj. Poročal je še blagajnik.
Zelo pomembno Je dejstvo, da sta se občnega zbora SPD udeležila dva predstavnika Planinske zveze Slovenije, ln sicer Miha Potočnik ter Fedor Košir. Tržaške planince Je v imenu Zveze planinskih društev Slovenije pozdravil Miha Potočnik. Na osmi redni skupščini PZS v Ljubljani, ki Je bila 16. aprila letos, so sklenili, da se podelijo trem zaslužnim članom SPD diplome ln medalje. Zlati častni znak Je prejela dr. Mašerova, srebrna znaka pa Perovšek Stanko in Višnovec Ivan.
Na zborovanju so spregovorili tudi predstavniki raznih društev, ki so pozdravili prisotne tržaške planince. Za BOR Je govoril Bruno Križman, za športno društvo «Breg» Miran Kuret. Prisotne Je pozdravi) tudi predstavnik Planinskega društva iz Gorice prof. Rebec. Za prosvetno društvo «Ivan Cankar« pa Je govoril Mario Magajna, a za slovenske akademike Boris Gombač
Poročilo predsednice dr. Mašera Je bilo 6lcer kratko, toda v bistvu zelo objektivno. V njem se posebno poudarja velika vloga, ki jo Je
štva v FISI, «čeravno smo se za to trudili — je pripomnila govornica — in se bomo še trudili, dokler ga ne dosežemo«. «Na žalost — je dejala nadalje dr. Mašerova — so v Trstu smučarski klubi šovinistično nastrojeni ln bi najraje zanikali naš obstoj. Ml pa Jim moramo dokazati, da Je naša mladina tukaj zdrava na duhu In krepka na telesu ter pripravljena boriti se lo jalno ln, upamo, zmagati v skupnih športnih tekmah.
Dr. Mašerova Je nadalje govorila o delu plezalnega odseka ter o vprašanju skupinskih Izletov, katerim so prepotrebni lzvežbani vodiči. Predsednica Je načela tudi vprašanje učinkovitega predstavništva podeželskih planincev, ((Utrditev planinstva — je zaključila dr Mn Serova — pomeni gradnjo naše bo dočnostl na Tržaškem ozemlju «
Na Sardiniji ugrabljen mlad posestnik
CAGLIARI, 21. — Mlad posestnik, 35-letni Michele Sedda iz Gavoia, je bil včeraj zvečer ugrabljen. Oboroženi in zakrinkani banditi so ga odpeljali iz njegove ovčje staje. V tistem času sta bila v staji tudi dva pastirja, stara 25 in 30 let, ki so ju banditi zvezali, potem pa zbežati s posestnikom. Šele danes zjutraj proti 3.30 sta pastirja uspela razvezati se ter obvestiti druge o dogod ku. Policija je začel« lov na ugrabitelje. Ni še znano, če so ugrabitelji zahtevali od svojcev posestnika odkupnino.
svobodllna vojna v Jugo*18 je njegovo najnovejše delo, sano z namenom, da pri*? svoj delež k bodoči kritični, končno obdelani in napisani' dovini jugoslovanskih narod*? drugi svetovni vojni. Kot r avtor v svojem predgovoru, mamo napisanih še vseh ddr nograflj, ki bi predstavljale * vo za dokončno zgodovino i°' let. Da bi prispeval svoj svoj kamenček k dokonča mozaiku je Strugar napisal V go, ki daje pregled vojaških® racij na jugoslovanskem M* razvoj jugoslovanskega osvoji nega gibanja v okviru nart' odnosov, nastajanje osvoM® vojske kot oborožene sile ten rodnoosvobodilnih odborov dejavnikov socialistične ^ dje.
Glede na sorazmeroma m*? obseg knjige bo bralec sp*>' da pisatelj seveda ni mog® jeti posebno na široko in zato nujno odpadli prikazi' drobnosti. Toda na 250 str*; teksta je avtor vendarle f, rih delih, razdeljenih na_ poglavij prikazal v dovolj Srt obrisih najprej razvijanje & žene vstaje v osvobodilne, no, nastajanje močnih voj*; enot, ustanavljanje jugosk71;
ske federacije ter zaključne *
a j uv*** i
je za dokončno osvobodite'1 proglasitev republike. Brald torej našel glavne prikaze t oboroženih akcij 1n polit* . razvoja v štirih vojnih letih, čemer mu bo močno pripo11': praktični sinhronooptični ' gled vseh važnejših dogodke*, vseh republikah in posebej & godkov, pomembnih v odnosih
goslavije do drugih držav. ' lec bo torej v knjigi našel vse potrebnejše podatke o voj*;
operacijah ln o političnem r*j
ju med vojno, iz številnih, in kart pa bo vojaške ope? lahko nazorneje spremlja* ' na zemljevidih.
Knjiga Osvobodilna vojn* K goslaviji je pisana v se skozi J kovno, stvarno, z vsemi pOrt mi podatki in literaturo teL cela ustreza svojemu nam eh11. veda bodo o njej dokončno i*, besedo še zgodovinarji. Kot f nisti pa lahko zabeležim0J knjige kot pomemben prisPt k zgodovini osvobodilne b°rf Jugoslaviji in kot delo, ki f* slej nismo imeli in ga zato P® šali.
Strugarjevo delo Je v ščino prevedel Zdravko ^ šček.
Sl- V
Urbanijeva knjižica
o Gradniku
Umberto Urbani, znani valeč o dogajanju na jugo8!0 skem literarnem področju, *L pisal drobno knjižico «Alojz b. nik, un poeta delilnima ^
slava«, ki so jo natisnili in >
na Siciliji (Cugnali Eiitore ■ dača). V začetku je najP^i, kratko navedeno delo Urt Urbanija (ki bo drugo lel«, 80 let), nato pa je na šesffJJ straneh prikazano delo P-
pa je na
prikazano delo r ? Gradnika. Avtor se večkrat t cuje tudi na oseben stik W > govor s pesnikom Kot Je Pft baniju navada, pa bralcu n® še vse polno podatkov, k* * tistega, ki malo ali nič ne slovenski in Jugoslovanski J ri, lahko zelo koristni. O®/ mo le, da je bilo korektorsk0 .
zelo slabo opravljeno in t° "/ mo pri slovenskih besedel*** j lah-
slovi, temveč celo v ItallJ1
tekstu Drugače pa smo
K*1
dovoljni, da je knjižica iz®**' Zdravstveni vestnik Kot se rado dogaja P8* J stvenih revijah Je tudi Zdr*, ni vestnik, strokovno glakHa venskega zdruvništva, nek0®5 >.
zamudi. Sedaj smo nainf0^ jeli številko za januar - ltA Seveda	—--------ifdri
\i
-n
te
Pl.
kc
?s
hi;
hi;
vn
ki
hi.
še
it,
ha
v
se
Pt
in
pa to ne more j vrednosti te revije, ki	hi.
zgledna slovenska znanstvi ia vija. Razumljivo je, da n*j mestu pravzaprav ne morelj gega, kot da revijo tudi kom pri nas toplo pnp:,r
Omenimo pa lahko da st® j sedem®**
številki članka niku prof. dr.
o Leu
1 Irti
Savn*
šestdesetletniku primariju ; žetu Žitniku. Dr. Savnik ji
vi
pred štiridesetimi leti Pr);/
rt
to.
do
v
Pa
fo
kr
je:
?«
Je
Slovencih začel zdraviti *7|j loškega raka z rentgenski^ ki. Dr. žitnik pa je kiru« log v Onkološkem :nšt*' Ljubljani in Je tudi avtof «Rak, bolezen naših dni*, jtf jo pri nas prejeli med rtjl1 z Jadranskim koledarjem. cu številke pa je nekr°!Jjj Božidarja^
zdravnika dr.
Iz Kranja, nestorja Gorenjskem
1
ml
Pf
d»
izi !■
tu*
v
1t
JU#
0»
0
&
sl<K
e &
m
let
3 ** ;j{P
it!.
jff-
i
%
*■.
i
VIETNAMSKO LJUDSTVO
V BORBI ZA SVOBODO
Mir v Vietnamu
mir na svetu
iafc
prS
P*
!
i 0? i n*
#
•1*
Leta 1941 se je v Vietnamu ro-Joosvobod.lno gibanje. Za borbo fJ"1 .francoskemu in japonskemu japenalizmu, za osvoboditev izpod ..iega jarma in lastno državno ne-^avisnost. Leta 1954 je z znano
bitko pri Dien Bien Fuju tu pre^ . :ala francoska nadoblast, ob-k ® pa je še Isto leto na posebni terenci v Ženevi bil sklenjen
r^Zumv katerega osnovne značil-ti so bile določitev začasne me-
jni jel« ir, ? jel*'
;U»
niAna i?-. vzporedniku, nesodelova-v;7rv, jIS1 na eni ali drugi strani v enem od dveh obstoječih vojaških blokov,
vniu.uiukuv, splošne iih !ne ' m nevmešavanje tu-
jih sil v notranje zadeve Vietnama.
črti,!an s° se spričo posebnih na-V7),¥ln aPetitov ZDA v tem jugo-(j.. P~)em predelu Azije zavrtele n„i®ac:e: Ne glede na to, da so v r^henejših oblikah in z vsemi “?PflozlJivimi sredstvi že kmalu mn?-• nePosredno posegati in s Pomočjo razmh lutkovnih vlad če-VX boli tndi odločati v Južnem 1. lQR-mu’ pa so se ”• februarja Viol« ? letalskim napadom na , samsko demokratično republi-K° spremenile " -
pj dalcaRi e v odkritega napa-ki p°leg nečloveškega terorja, ljudskih3 sbuPaj' z. najemniki proti-
nad v.lad v Sajgonu izvajali Ea JJtPPdniki narodnoosvobodilne-gioanja, partizanskimi borci in
v. .ljudstvu, ki jih v Južnem nega amu Podpira, so od omenje-7 fc,uZa eloveštvo tako tragičnega ■, februarja 1965 v Vietnamu
čeli ; alJa t9bb v Vietnamu za-v	tudi največji genocid
kol ■ u°vini človeštva, krvav po-
RU1 m mnriin -----1	„ r-
zgrozil
ln morijo, nad katerim se je

ločno0’- vs.e holj ogorčeno in od-
'-no Izra-la	_______________u ...
mn „ lzr,aza svoj protest proti te-vesoljnemu zločinu, 1 '	’
Pes doea'-r’"u. jj‘uullu.’ ¥ .?.e d.a:
m noj.Kaj,a v nrk vsej civilizaciji inštihfreb':u' v Lrk demokratičnim mih 7nlara„ vsega sveta in v sa-humaT,-. ' ^vet protestira, številne Pt-otr a'-tarne in socialne ustanove stranki11'3'10’ Protestirajo politične govn Protestirata Russell in nje-testir-=f°dlsce’ napredne vlade, pro-od Ha Predvsem mladina, ki bolj nost j ruti velikansko nevar-ProtUtil danes grozi v Vietnamu, Tim)- k'3 na sv°j način tudi U
levičarskih, temveč tudi od naprednejših meščanskih časopisnih poročevalcev. Vsi ti — da ne omenjamo posebej uglednega ter avtoritativnega ameriškega komentatorja Walterja Lippmana in mnoge druge — se danes strinjajo, da so se ZDA vpregle v nevarno in nečastno pustolovščino, da nastopajo v svojstvu napadalca, uporabljajoč pri tem najbolj nečloveška in umazana sredstva, da te vojne nikoli ne bodo dobile, kakor tudi, da se je vietnamsko ljudstvo temu napadu upravičeno postavilo po robu, da na oltar svoje osvoboditve ter neodvisnosti polaga nepojmljive žrtve in da bo v tem boju prej ali slej moralo zmagati.
Veliko presenečenje je pred kratkim zbudila n.pr. tudi nenavadna zgodba francoske časnikarke Mi-chele Ray, ki je kake tri tedne preživela med južno vietnamskimi partizani Michele Ray, bivši manekenki in filmski igralki, danes časnikarki in ljubiteljici doživetij, najprej ne gre pripisovati pripadnosti h komunizmu. Sicer pa je to sama potrdila v raznih svojih spisih in intervjujih. Torej to, kar je bila napisala v zvezi z ljudmi, ki jih je bila srečala, in dogodki, ki jih je doživela, v nobenem primeru ne more biti plod kake «peklen-ske komunistične propaganden.
In kaj je francoska časnikarka
povedala kaj takega, da je zbudilo toliškno presenečenje? Pravzaprav
nost odstraniirUdi' d3 W
od človeštva.
V
tistih6 .se.zdL ne Johnsona in ne to n=’;ukaker'b interese on tudi
rnorpjd° -J umazano vojno ščiti, ne Utrpi,nf!nv®t' k temu. da bi se in !-. Pijani oblasti, dolarjev človJa JubJa pljuvajo na vso vest hiokrar?’ na vsa človeška in de-
i OLlCna nappln na vco nrof
le-“ucna načela, na vse pretek-nami,;-1? in bodoče žrtve v Viet-
4:. ln ririi(fn/4 AnNnl.l __________l,„ J
jim iPm drugod. Azijski jugovzhod
»voTkife
ški-V vključiti v splošni štrate-za am. .? uničenju komunizma in Vtem k ®ko nadvlado nad svetom. čenje u° v resnici ne gre za uničenje Kornunizma, temveč za uni-OaroHo Svobode in enakopravnosti triado m ' "
tudi ne za ameriško
s ^sssbrs&ss
sSSf*. interesov, resnico	sYet kmalu spoznal
oj dst’e kl. Je bila docela drugačna
hiše.^^k ¥ Je Pr*ha-iala 'z Pele
n	>*
nič posebnega, nič takega, kar bi pošteni in napredni ljudje že davno ne bili izvedeli iz ust številnih drugih poštenih časnikarjev. Le da je topot vse bilo izrečeno od meščanske ženske, ki ji pač ni mogoče očitati, da bi bila komunistično okužena, kakor tudi, da so vse njene izjave iz prvega vira, kolikor sodi med tiste redke osebe, 'ki jim je bilo dano, da so daljši čas preživele v neposrednem stiku z borci juznovietnamskega osvobodilnega gibanja. Z njimi vred je doživela strahotne napade ameriških letal, jih v posebnih zakloniščih pod zemljo preživela, z njimi vred se je udeležila napornih
pohodov, ugotavljajoč njihovo jekleno vzdržljivost in voljo do zma-
ge, ljubezen do svobode, vero v bodočnost. Ni se mogla prečuditi, poudarja sama, kako malo maščevalnega je pravzaprav v teh ljudeh, kako prostodušni so in vedro optimistični, navzlic vsakodnevnim tragedijam. Srečala sem starko, pripoveduje, ki je vedela, da sem Francozinja, njej pa so moji sonarodnjaki v času, ko so v Vietnamu ukazovali in vodili proti vietnamskemu ljudstvu krvave boje, v enem od teh uhili štiri sinove, pa je ves čas bila z mano prisrčno prijazna in mi dejala, da bi se kljub starosti rada naučila francoščine.
Slične-
na odkritju določenih pogosto zainteresirani
tyudje in plasti ljud-“- ’	. resnice so v večini pri-
z?eSV,ti*e,\ ki
so v najtesnejši
nji clov ,najintimnejšimi čustvova-
^eka- Odpor Vietnama proti Pajplemo«6 danes. sinonim vsega
°benee1¥erate.j^ega in človeškega ter slednio p?ziv svetu, da se v po-BS trenutku osvesti f« krvavii> • amer*ške pripovedke o £ zločinCih V'etnamsk|h. komunističnih
l'Qv‘etna’ °i gr02°tnih morijah juž-hosti i.arn, ‘b partizanov, o nevar-['Qsti\,..,da. grozi od rdeče nevar-
dosip0b?dnemu svetu itd., so bile ne « zapovrstjo demantira-samo od tako imenovanih
	
Poleg,, poguma, ki je nepopisen, pa Imajo tudi orgarilzacijo, ki se o njej Amerikancem niti sanja ne. Nič se jim ne izmakne, od najmanjšega do največjega, vse je natančno določeno, usmerjeno nadzorovano in zabeleženo. Vsak ve za svojo nalogo in mesto, nihče ne daje prednosti svoji osebnosti ali interesom, vse velja le boju, uničenju sovražnika, osvoboditvi Vietnama.
In po mnenju Michčle Ray so Amerikanci v odnosu do borcev narodnoosvobodilnega gibanja mnogo na slabšem že samo zaradi zavesti, da jih je skoraj pol milijona, da so neizmerno boljše oboroženi ter oskrbovani, pa navzlic temu ne morejo uničiti vojske mnogo slabše oboroženih in prehranjenih kmetov. A na koncu svojega bivanja med vietnamskimi partizani, ko se je od teh ljudi, ki je z njimi spričo njihovih izrednih človeških in bojevniških vrlin navezala najprisrčnel-še stike, imela posloviti, je še napisala pismo, v katerem je med drugim izjavila, da bi se hotela — ko bi bila Vietnamka — boriti samo na njihovi strani, ne glede na to, da ni bila in da ni komunističnega prepričanja.
' '	4 f"

Vitki most iz belega kamna se že 400 let vzpenja nad Neretvo v Mostarju ..............................................................................
«
BELA KNJIGA* 0 BARVNI TELEVIZIJI PRI NAS
Inž. L. Baggiani: «Pohitimo, da ne bomo preveč zaostali»
V nekaterih državah evropskega zahoda bodo uvedli barvno televizijo že konec leta - Pri nas pa se govori šele o letu 1970
MILAN, 21. — Pred nedavnim smo obširneje poročali, da bodo v Veliki Britaniji in na Holan-skem začeli z barvno televizijo ob koncu letošnjega - leta ali s prvimi dnevi januarja prihodnjega leta. Ob tem smo tudi omenili, da bo npr. na Angleškem barvna televizija že v samem prvem letu «krila» pretežno večino državnega pagiplja. Seveda bodo mogli gledalci sprejemati televizijske programe v barvah le, če bodo imeli ustrezne televizijske sprejemnike. Kako je s tem pri
nas?
Včeraj je skupina predstavnikov proizvajalcev radijskih in televizijskih sprejemnikov in sicer združenja «ANIE» (Associazione Nazionale Industrie Elettrotecni-che ed Elettroniche) objavila «be-lo knjigo* o tem vprašanju v Italiji.
Ko je predsednik omenjenega združenja ing. Luigi Baggiani prikazal «belo knjigo», je rekel, da je združenje že dolgo časa poudarjalo nujnost, da se pravočasno uradno objavi izbira sistema za barvno televizijo in sicer sistema «Pal», v skladu pač z dejstvom, da so se italijanski predstavniki televizije in radiotelevizijske industrije na mednarodnem strokovnem srečanju v Oslu leta 1966 opredelili za ta sistem.
'"""""n....milini..............
Tudi sovjetski strokovnjaki govorijo o «letečih krožnikih»
'i*."0SKVA, 21. —- O «letečih krož-
Astronom Zigel pravi, da prihajajo kar z Marsa
•n np, s'tl° že večkrat spregovorili teči 1° . tudi poudarili, da so le-Plod ri, °zniki po vsej verjetnosti k°vn; .PPjdjije. Neki ameriški stro-vsej	cek) rckeL da gre po
u .- celo rekel, da „ ^ ^sterj: L'¥nost> za plod nekakšne 'lUieniu ker da se po njegovem ^eirir ’¥e da govoriti o resničnih da ran'h nebesnih telesih*.
^edt Pf e'aja'° z drugih planetov, iih. ko.je res, '	-	--
: razpolagan h= Jt-' da sn
da na Zemlji to s takimi letali.
ne
tnnL.da 80 tovrstna tako odloč-
j.
v	v bolj redka, kajti
z ic veliko strokovnjakov, ki kr°Učev-S0- resn°stjo ukvarjajo s 'd prj dljOem »letečih krožnikov* 'ti P0SB,OJnei? letalstvu obstaja tu-'deljito en ®.tudijski odbor, ki te-lave Poučuje vse tovrstne po-H dn',“lra dokumentacijo o tem, določen,^ i se le vse to jemalo z v zvezj skePS0- Bred nedavnim so slik,, j dvignile precej hru-l toamoto ■ veb mladih ameriških k|ev’ k’ sta neki »leteči JCzt'rom mtpgralirala nad nekim ?®rNi za , Kaliforniji. Tedaj so se \ki so kn^iav* še mnogi ljud-o ^ades b do tedaj »hladni*.
jj ..tej tk,A?-.se ie oglasil k besedi
*	l>krLSkrOkovniaU	SaVje‘‘
i. lr°f- ffijak. Prof- Feliks Zigel-
$ v Sv . s 2igel je astronom in
n ’ v svoinJ ^ astronom in ■ s«'41	Ccnku’ ki ga ie ob-
il jNeteki -!Smena>'.. zaplsal, da
ir,. '-Vlmo .i
'i

I tdčj
thylk tudi !')v¥tski astronom po-
M„t
Astronomi so doslej v glavnem, trdili, da je Mars že zdavnaj mrtev planet in da je na njem možno kvečjemu nekakšno primitivno življenje drobnoživk in mahov. Sedaj pa prihaja sovjetski znanstvenik s trditvijo, da prihajajo »na obisk* na Zemljo »leteči krožniki* prav s tega planeta, ki je bil že zdavnaj proglašen za bolj ali manj mrtev svet.
Prof. Feliks Zigel pravi, da pojav, znan pod imenom »neidentificirani leteči predmeti*, obstaja, le da dosedanji poskusi »proučitve in spoznavanja* teh predmetov niso zadovoljili, ker niso privedli do konkretnejših uspehov.
Nato prof. Feliks Zigel navaja domnevo, po kateri naj bi »neiden-tifirani leteči predmeti* prihajali «z drugih planetov zaradi študija*. V svojem članku sovjetski strokovnjak sicer priznava, da se more ta domneva zdeti tudi povsem nesprejemljiva, vendar pa cjmenja, da zagovorniki te teze poudarjajo, da izredna brzina »letečih krožni-kov», da nenadni in nagli pospe ški, ki so jih »leteči krožniki* zmožni, da vse to utemeljuje domnevo, da ti predmeti niso delo prebival ca Zemlje, da torej »leteči krožniki* ne prihajajo s katerega kali predela Zemlje. Drugi argument, ki govori v prid tej domnevi, pa je po mnenju prof. Feliksa Zigln dejstvo, da se število «letečih krožnikov*, ki jih tu ali tam opazijo na Zemlji, redno poveča vsakokrat, ko se planet Mars na svoji krožni poti približa Zemlji.
Prof. Feliks Zigel v svojem članku tudi pove, da so o »letečih krožnikih* razpravljali v Moskvi leta 1965 na nekem mednarodnem znanstvenem srečanju, kjer je bilo govora o atmosferskih pojavih. Poleg tega pravi, da so se s tem pojavom »trajno ukvarjali strokovnjaki z moskovskega osrednjega observatorija za proučevanje atmosferskih pojavov*.
Hkrati je predsednik združenja ANIE ing. Luigi Baggiani tudi poudaril, da je treba določiti datum začetka predvajanja televizijskega programa v barvah.
Po njegovem naj bi se televizijski programi v barvah začeli oddajati čimprej, v najkrajšem možnem času in sicer v skladu z datumi, z roki, ki so jih določila vodstva nekaterih velikih zahodnoevropskih držav, ki, kot smo že omenili, nameravajo začeti s televizijo v barvah že konec letošnjega leta ali prve dni prihodnjega leta.
Ing. Baggiani je tu spregovoril tudi o velikih težavah, v katerih bi se znašla italijanska industrija radijskih in televizijskih sprejemnikov, hkrati z vso ustrezno industrijo, če bi se rok začetka oddajanja barvne televizije preložil na leto 1970—1971, kot se od nekod slišijo glasovi, če bi ti glasovi obveljali, bi bila vsa italijanska industrija, ki se neposredno ukvarja z izdelovanjem radijskih in televizijskih sprejemnikov, obsojena na pet let mrtvila, medtem ko bi njej sorodna industrija ostalih dežel zahodne Evrope do leta 1970 imela možnost štiriletnega polnega delovanja, kar bi nujno privedlo do tega, da bi se v teh štirih letih njihove proizvodne cene televizijskih sprejemnikov za sprejemanje v barvah močno znižale, kar bi logično privedlo italijansko elektrotehnično in elektronsko industrijo v podrejen položaj.
Predsednik združenja ANIE je k temu dodal, da bo uvedba televizije v barvah predstavljala začetni strošek, ki ne bo večji od enega promila vseh življenjskih stroškov, kolikor jih predvidevajo proračuni in zato ne bo veliko vplival na razpoložljiva sredstva nacionalnega gospodarstva, vsekakor manj kot vplivajo stroški drugih infrastruktur.
Isti strokovnjak je tudi mnenja, da je med barvno in črno-belo televizijo možno »sožitje*. Strokovnjak je to prikazal v naslednjem smislu: novi televizijski sprejemnik za sprejemanje oddaj v barvah bo stal okoli 500
111111111 llllllttllllllll|ll|iiai|||||it||||||ii||||||(||||||||||||||||||||||„||||||||„|,||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||j|j|||
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte se čimprej sporazumeti z nekim svojim poslovnim nasprotnikom. Kratkotrajno nerazpoloženje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uspešen dan za izumitelje Bodite bolj širokosrčni s svojimi prijatelji.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ce se bojite, da ne boste uspeli, ste v zmoti. Dokažite svojemu okolju, da niste brez srca.
RAK (od 22. 6. do 22. 7,) Vzpostavili boste najboljše stike z nekaterimi inozemskimi poslovnimi osebami. Bodite bolj strpni do sebe in do drugih.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne dovolite, da bi se nepoznane osebe ukvarjale z vašimi vprašanji. Potrebno je večje razumevanje z naj-mlajšimi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Začeli boste sodelovati z nekom, ki vam nudi vsa zagotovila za u-speh. Dokažite nekaterim družinskim čTrnom svojo večjo zrelost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Preveč zasa izgubljate z raznimi
družabnimi obveznostmi, vtem ko zanemarjate svoje delo. Deležni boste obiska, ki ga že več časa pri-č skujots
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) S preveliko lahkvto obsojate svoje tekmece, ne da bi o njih kaj več vedeli. Bolj nadzorujte samega sebe. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.)
STRELEC (od 22: 11. do 20. 12.) Dosegli boste napredovanje, kar naj vam bo spodbuda za nadaljnje delo. Nekatera vprašanja se rešujejo
samo v družini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pozabite na pretekle nesporazume, obenem pa s svojimi sodelavci skušajte postaviti nove osnove nadaljnjega poslovanja. Ogibajte se čustvenih pustolovščin.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne zavrnite vseh predlogov, ki vam jih bo postavil neki tujec. Uresničili boste svojo davno čustveno željo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in ne stremite še za večjim blagostanjem, ljubljena oseba se bo povrnila k vam.
tisoč lir. Njegova cena je, kot vidimo, precej visoka in v začetku si ga ne bodo mogle privoščiti številne družine, ki že imajo sprejemnike za čmobelo televizijo. Toda v upanju, da se bo televizijski program v doglednem času začel tudi v barvah, bi si mnogi začeli nabavljati TV-sprejemnike za sprejemanje barvne televizije, ker morejo ti sprejemniki sprejemati tudi program v črnobelem. V času, dokler ne bo uvedena televizija v barvah, bi ti sprejemali še črnobeli program, medtem pa bi bilo omogočeno italijanski industriji radijskih in televizijskih sprejemnikov izdelovati že sprejemnike za barvno televizijo, kar pomeni, da bi se tej industriji omogočilo, pravočasno vključiti se v to dejavnost brez zamude pred ostalimi sorodnimi industrijami evropskih držav.
Ing. Luigi Baggiani je svoja izvajanja zaključil s trditvijo, da ni res, da bi uvedba barvne televizije zahtevala v Italiji strošek 2000 milijard lir v štirih letih, kot je bilo v zvezi s tem rečeno v parlamentu, pač pa da bi ta strošek v štirih ali petih letih znašal kvečjemu 250 milijard, ker bi v tem času mogli izdelati in prodati kvečjemu pol milijona televizijskih sprejemnikov za sprejemanje barvne televizije. Skratka je njegov govor izzvenel v nekak poziv, da je treba pohiteti, da bi preveč ne zaostali.
S. Wiesenthal s svojim delom «Zločinci so med nami»
skuša zbuditi vest sveta
Predsinočnjim je občinski svetovalec dr. Bruno Pincherle na seji tržaškega občinskega sveta naslovil na župana pismeno vprašanje, ali se mu ne zdi primerno, da bi tržaška občina zahtevala od rimske vlade, naj takoj zahteva od brazilske vlade izročitev nacističnega zločinca Franza Stangla, ki so ga pred nedavnim v tej južnoameriški državi aretirali.
Italijanska vlada ni le upravičena, ampak tudi dolžna zahtevati izročitev tega zločinca, kajti Franz Stangl je izvršil ogromno zločinov povsod po Evropi, tako na primer v Nemčiji in Avstriji, torej v »bivšem «velikem rajhu* in tudi na Poljskem in v Jugoslaviji. Toda tudi po Italiji in še posebej tu pri nas, kjer je lovil Jude in antifašiste, partizanske borce in aktiviste in jih pošiljal v Rižarno.
Kakšen do odmev na vprašanje, ki ga je postavil dr. Pir.cherle, ne vemo, ugotavljamo pa, da živi v Zahodni Nemčiji, v Avstriji in v nekaterih drugih državah na deset-tisoče, na stotisoče Stangiov, torej večjih in manjših nacističnih zločincev, ki mirno preživljajo svojo dobo, ker jih nihče ne tira pred sodišče. Ne bi hoteli trditi, da niso nekateri nacistični zločinci plačali račun ali vsaj del računa za svoje zločine, toda sam državni j pravdnik Zahodne Nemčije dr. A-dalbert Rueckert je pred dnevi v Tel Avivu izjavil, da je bilo odkritih in obsojenih manj kot 10 odst. nacističnih zločincev in da | torej živi na svobodi nad 90 odst. ! ljudi, ki bi po vseh zakonih, celo j po mednarodno sprejetih obvezno-1 stih morali priti pred sodišče. Že j omenjeni zahodnonemški državni I pravdnik sicer pravi, da nemška I sodišča vodijo preiskavo v zvezi s ! kakimi 20.000 «sumljivimi primeri*, j toda to je kaj žalostna tolažba, saj | je od vojne minilo že 22 let, poleg tega.pa vemo, da so zahodnonem-ška sodišča le redkokdaj obsodila kakega vojnega zločinca na kazen, ki jo je zaslužil. Veliko več primerov pa je bilo, da so zahodnonemški preiskovalni in sodni organi raje zamižali na eno ali celo obe očesi in »v najslabšem primeru* kakega zločinca dejansko obsodili, vendar pa vedno na skromno, pogosto celo smešno zaporno kazen. Glede tega je zelo poučna knjiga, ki jo je napisal načelnik dunajskega centra za judovsko dokumentacijo dr. Simon Wiesenthal, ki nosi naslov »Zločinci so med nami*.
Po vojni se je Murer vrnil na Štajersko v Gaishorn Dr. Simon VViesenthal ga je 1947. leta odkril in prijavil Angležem, ki so tedaj imeli v zasedbi ta del Avstrije. Angleži so ga proti svoji volji aretirali in naslednjega leta, ko so se umikali iz Avstrije, izročili Sovjetom. Ti so ga obsodili na
Naslov knjige je sam ob sebi zgovoren. Resnično žalostno je, da živi na svobodi toliko zločincev, ki se niti ne zmenijo za zločine, ki so jih izvršili, pač pa celo uživajo zaščito odgovornih oblastvenih organov ali mogočnih finančnikov. Wiesenthal navaja celo vrsto primerov, ki vsaj posredno obsojajo mnoge oblastvene organe in celo vlade, vsekakor pa določene politične kroge, ki se žrtev nacizma in fašizma spominjajo le ob določenih datumih in obletnicah s tem, da polagajo vence na spomenike ali se v kratkem govoru spomnijo žrtev in s tem mislijo, da so opravili vse. Wiesenthal navaja nekaj konkretnih primerov, kako so celo veliki vojni zločinci poceni plačah svoje zločine.
Nekaj konkretnih primerov: Franz Murer ja bil »likvidator* judovske skupnosti v Vil ji. V svojem zločinskem početju je bil tako temeljit, da je od 80.000 Judov, kolikor jih je živelo na področju Vil-
Venec «jimaku»
MUENCHEN, 21. - Davi so pred pivnico Buergerbrau v Muenchnu našli majhen venec, na katerem je bil listek s sledečim napisom «Ob obletnici rojstva našega največjega junaka*.
Kakor vidimo, Hitler tu ni omenjen in vendar je bil venec namenjen nemškemu diktatorju Adolfu Hitlerju, kajti Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 v mestecu Brau-nau v severozahodni Avstriji, pivnica Buergerbrau pa je bilo shajališče in sedež nacističnega «vrhovnega poveljstva*, ko je Hitler skušal leta 1923 z uporom priti na oblast. Tedaj je Hitlerju naklep spodletel. Deset let pozneje pa mu je vendarle uspelo, da je prevzel v Nemčiji oblast. Nato je prišlo do uvedbe totalitarnega režima, koncentracijskih taborišč, vojne, pokolov in vsega, kar sta nacizem in druga svetovna vojna pomenila. Danes, 22 let po zlomu nacizma, se v »demokratični* Zahodni Nemčiji še vedno najdejo ljudje, ki slavijo svojega «fuehrerja» ob dobrohotni obzirnosti bonskih oblasti do vseh «bivših».
ne, ostalo živih le 250. Moril je, požigal in — ropal. Da bi se mo-
gel polastiti vzornega p/estva, ki so ga obdelovale nune nekega ka toliškega samostana v okolici Vilne, je Franz Murer dal pobiti vse nune in se posestva polastil. Tu sta navedena le dva njegova zločina
25 let prisilnega dela. Toda leta 1956 so se Sovjeti umaknili iz Avstrije in v smislu sporazuma vrnili Avstriji vse njene vojne ujetnike in tudi vojne zločince, ker je pogodba predvidevala, da bodo avstrijske oblasti vojnim zločincem sodile po svojih zakonih.
Toda od 200 vojnih zločincev so v Avstriji sodili le trem, 197 pa so jih poslali domov. Med temi je bil tudi Franz Murer, ki se je vrnil na svoje posestvo na Štajersko in kmalu postal tudi vpliven veljak katoliške stranke in predsednik kmečke zbornice. Wiesen-thal tega ni mogel prenesti in je zbiral nove podatke proti Murerju. To pa ni bilo lahko, ker je večina prič že pomrla. Kljub temu mu je uspelo spraviti ET-anza Murerja pred sodišče in junija 1963 se je nacistični zločinec moral zagovarjati pred sodniki v Gradcu. Sodna dvorana je bila polna občinstva, predvsem bivših nacistov, ki so v sodni dvorani vzklikali «junaku». Franz Murer je bil oproščen
Drugi prav tako značilen primer je primer bratov Mauer. Gre za brata, nacistična zločinca, ki sta v enem samem dnevu pobila ali pomagala pobiti \ Stanislavu 12.000 Judov. Pred koncem vojne sta se pravočasno umaknila in zaživela mirno življenje Avstriji. Joharm Mauer je bil kot socialni asistent v službi pri evangelistični pomožni službi, njegov brat Wilhelm pa je postal vodja odnosno upravnik nekega mladinskega doma. Ko sta bila odkrita, so ju spravili pred sodišče v Salzburgu, ki pa ju je oprostilo. Nič čudnega. Poroto je vodil bivši nacist...
Pred leti se je tudi v našem mestu veliko govorilo o Erichu Ra-jakowitschu. Ta vojni zločinec je več let živel v Trstu, nato pa ustanovil v Milanu svojo trgovsko družbo. Med vojno pa je Raja, kot so
n!7
■ Ž 'S//////J r 9, 'S////M
/SSS1///JSSSSJ
\wMrmm
%
gl
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri - 12.10 Tržaške ulice in trgi - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Semenj plošče - 14.45 Fieldsovi in McHu-ghovi motivi - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Volan -
16.20	Pregled ital. dramatike -
17.20	Dialog - 17.30 Otroški zbor ljubljanske RTV - 17.45 Razkuštra-ne pesmi - 18.15 Umetnost - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Nancy Sinatra in Bruno Martino - 19.10 «Strah pred odgovornostjo* - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.45 Kvintet «Zarja» -21.00 Za smeh in dobro voljo -21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za prijeten konec tedna.
Koper
7.30, 12.30, 13.30,
SOBOTA, 22. APRILA 1967
ba - 16.00 Spored za mladino -17.32 Riccardo Zandonai - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Glasbeni spored - 19.35 Luna park -20.50 Izbrali ste - 22.20 Skladbe ital. skladateljev.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Plošče za poletje - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi
setletja - 12.20 Lahka glasba -
13.00
20.00
21.50
6.30,
14.30,
15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Ju-
tranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.35 Pesmi - 11.00 Orkester - 11.30 Da-
našnji pevci - 12.00 in 13.00 Glas-
ba po željah - 13.40 Za prijetno Popevke -
razpoloženje - 14.00 14.30 Plošče Jugoton - 15"00 Koncert lahke glasbe - 15.45 A. Štefok in R. Irgolič - 16.20 Izbrali ste -
17.00	Operna glasba - 17.40 Jazz -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Memo Remigi - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče - 10.30 Šola
12.45 Turistične beležke Program na hollywoodski način -14.00_ Juke box - 15.00 Najnovejše plošče - 15.15 Sopranistka L. Priče - 16.00 Rapsodija - 16.38 Plošča za poletje - 17.05 Neapeljske 17.40 Plošče za najmlajše *n 20.00 Jazzovski koncert Plesna glasba.
III. program
10.00 Beethovnove skladbe - 10.40 Pet skladb M. C. Tedesca - 12.20 Na sporedu Aurick in Ibert - 13.00 Skladbe C. M. von Webra - 14.30 Violinist A. Gertler - 15.30 Straussov »Copriccio* 18.30 Mednarodna lahka glasba - 18.45 Film in gledališče - 19.15 Koncert - 20.15 Simf. koncert - 22.30 Enodejanka »Daktilografi*.
Slovenija
vsakogar nekaj - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Zabavna glasba 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 J. Novak: Figaro - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah -15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Starejši slov. skladatelji - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Portreti mladih - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Izbrane pesmi
-	18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Pevci in ansambli - 20.20 Spoznavajmo svet in domovino - 21.30 Vedri zvoki - 22.10 Oddaja za izseljence
-	23.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 šola - 15.30 Plavalne tekme Italija-SZ - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Na Borneu - 19.15 Sedem dni v parlamentu - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Sobotni glasbeni večer - 22.15 Dolgo čakanje Portugalske - 23.00 Dnev nik.
II. kanal
18.00 Francoščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Sopranistka Antonietta Stella -22.15 O Primu Mazzolariju - 22.45 Telovadni nastop Italija-SZ.
Jug. televizija
11.00 Triptih - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 13.33 Radijska kro-
nike - 14.30 in 15.10 Pisana glas-
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: V partizanski bolnišnici - 9.25 Jazz orkester 9.40 Tomaž Habe: Pomlad - 10.15 Iz opere »Zrinjski* -10.40 Novost na knjižni polici -11.00 Turistični napotki - 11.15 Za
9.40 ln 14.50 TV v šoli - 17.40 Vsako soboto . 17.55 Obzornik -18.15 Velesejemski biro - 18.30 Glasbeni magazin - 19.15 Princ ln berač — balet - 19.45 Jutri volimo! - 20.00 Dnevnik - 20.30 Nepozabni poleti — film . 21.30 Ben Casey — film - 22.20 Rdeči čeveljčki - 23.20 Poročila.
mu tudi pravili, pobijal in moril. Na procesu so ga obtožili tudi sodelovanja pri pokolu 100.000 holandskih Judov... Obsodili so ga na nekaj let ječe. Wilhelm Harster, Rajakowitschev načelnik, ki je tudi odgovoren za sodelovanje pri smrti 100.000 holandskih Judov, je koj po vojni dobil na Bavarskem visok poločaj. Ko so ga razkrili, je bil obsojen na — dve leti in pol zapora.
Takšnih in podobnih primerov je veliko in dr. Simon VViesenthal jih je naštel celo kopico, mogel pa bi jih našteti še kolikor bi hotel. Tokrat se bomo ustavili na kratko še pri nečem drugem, kar navaja v svojem delu načelnik dunajskega centra za judovsko dokumentacijo. Gre za dokumentirani prikaz o tem, kako so se nacisti pravočasno pripravili za primer svojega poloma in za poznejše delovanje.
Sredi avgusta 1944 so se v hotelu «Maison Rouge* v Salzburgu sestali predstavniki nemške finančne oligarhije in predstavniki nacistične stranke. Tedaj ni bilo težko ugotoviti, da je vojna izgubljena. Zato se je bilo treba pripraviti na to, da se po zmagi demokratičnih sil «reši nemška industrija* in z njo seveda določen aparat nacističnega vodstva. Številni nacistični «kadri* so se kot «tehniki* zakamuflirali v velikih nemških podjetjih, hkrati pa so ustanovili tudi celo vrsto podjetij in podružnic x tujini. Neko poročilo ameriškega zakladnega ministrstva navaja naslednje podatke: tedaj so nacisti ustanovili 750 takšnih podjetij odnosno družb, od katerih jih 244 odpade na Švico.
Hkrati so nacisti spravili «na varno* 750 milijonov dolarjev, kar bi v naši valuti bilo nad 450 milijard lir. Ta ogromni kapital ves čas po vojni služi za vzdrževanje nacistov, ki so v nevarnosti in za vzdrževanje nacistične organizacije in propagande v Zahodni Nemčiji, Avstriji in drugod po svetu. Iz teh «skiadov» se jemljejo tudi sredstva za vzdrževanje mednarodnih faistično nacističnih organizacij, ki jih zasledimo po vsej zahodni Evropi in tudi drugod na Zahodu.
Če nekoliko prelistamo Wiesen-thalovo knjigo, nam postane takoj jasno marsikaj, kar se nam včasih na prvi pogled zdi nerazumljivo.
■
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pri Feltrinelliju sedem tržaških
i
modernih iskalcev
Sedanja razstava «Raccordosei» v Feltrinellijevi galeriji je sedma razstava skupine slikarjev, delujočih v sklopu združenja «Arte Vi-va». Zaradi nerasežnosti sten se nam vsak predstavlja s tremi listi. dočim je v mapah na vpogled mnogo več del. zlasti Miele Rei-nove m Klavdija Palčiča, ki dajeta poudarek tej razstavi. Izredna je marljivost Reinove. ki z razposajeno domišljijo v natančnosti risbe in v več jezikih napi-sanih navodilih ustvarja nekakšne zapletene igre. kjer so liki izrezani in se dajo upogibati v razne lege, medtem ko nas viden napis opozarja, da nam pri tem ne preti nobena nevarnost. Je v tem torej neka prefiguracija happs-ningov.
Njeni prekipevajoči bujnosti oblik tvorijo ravnovesje beli listi Nina Perizzija. V njih vid.mo nadaljevanje iskanja izčiščenosti abstraktne risbe, ki naj pesniško zveni z golo črto, kot Pagan nije-ve melodije, igrane na eni sami struni. Novo pa je pri tem ustvarjanje nadvižnosti potez s posipavanjem peska, kar daje listom poseben čar starih zapisov.
Enaka strogost je v barvnem smislu v listih kot jih uspe na-likati Enzo Cogno. Tu so rdeči, modri in rumenkasti geometrični liki, prekriti z drugimi plastič-r.ost podčrtujočimi elementi in z vzporednimi progami, ki postopoma temne iz sredine proti bokom, po zakonih Osivaldove barvne teorije, pri čemer iz teh del izhaja nenavaden občutek miru.
Tudi Lilian Caraian doseže v svojih listi podobne učinke. Ampak z množico vzporednih črt, trikotnikov in kegljastih oblik podanih ponačinu tehničnega risanja ter s stranskimi izpiski iz Jamsove knjige sLjudje iz Dublina:». ustvarja videz znanstvenih grafikonov.
Manj celovit je to pot Chersicla, verjetno zato, ker so v listih le skupki osnutkov za večja dela, kakršna smo bili vajeni videti v preteklosti. V teh je barvno živahnejši, naslovi iz tematike «Beat<> jm pričajo, da se trudi, prodreti v najsodobnejše tokove problematike mladih.
Za ljubitelje grafik pa so pravo odkritje odlični svilotiski Klavdija Palčiča. Po barvni jasnosti rdečega in črnega zvene kot slavnostne fanfare ob startu te nove Palčičeve dejavnosti. So tudi vsebinsko krepko zasnovana dela: tako vseh sedem tiskov «Prežeča nevarnost», «Cisto slučajnostmi cestna nezgoda», «Osebnost X» in posebno še list, kjer nad glavo Vietnamca, plavajočo v krvi, zakriva obzorje težka, črnosiva jeklena gmota grozljivega mehanizma s krempljastimi izrastki. Razstava je torej dokaz sožitja različno ustvarjajočih slikarjev, ki jih druži le želja po iskanju našemu času primernejšega likovnega izraza.
MILKO BAMBIČ
J
Vreme včeraj: najviija temperatura 16,5, najnižja 10.1, ob 19. uri 14.2, vlaga 62 odst., zračni tlak 995.9 pada, veter 15 km jugovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahio razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
Tržaški d it e viti k
Danes, SOBOTA, 22. aprila I
Leonida	'9H
Sonce vzide ob 5.08 in zatone a 18.59, Dolžina dneva 13.51. Luna v# de ob 16.29 in zatone ob 4.19.
Jutri, NEDELJA, 23. aprila
Vojko
JOŽE CESAR
60-LETNIK
Ko sem pod lokcm mlado zelenečih trt stopal proti Cesarjevi hišici pod Rocolsko cesto, sem premišljeval kako začeti pogovor s človekom, ki je tako blizu drugim a vendar drugačen od njih, v katerega intimni svet še nisem prodrl, pa čeprav ga poznam, ali se mi je vsaj dozdevalo, da ga poznam, že toliko let. Kako začeti, da bi nama pogovor stekel tako, da bi mogel s pisano besedo naslikati čim bolj veren portret človeka in slikarja, veren v njegovi zunanji a še bolj duševni podobnosti, če je res, da je človeška enovitost vedno konponenta obeh?
Sprejel me je v beli slikarski halji, podoben zdravniku, ki je pravkar opravil človekoljubno delo. V kletnem ateljeju je pripravljal slike za retrospektivno razstavo, ki jo bo odprl danes zvečer za svojo 60-letnico. Da, za svojo šestdesetletnico, kajti toliko je že let, la so se mu nanizala od tistega dne, ko je pri Sv. Jakobu zagledal svet in se napotil vanj, ne po široki bleščeči cesti udobja in lagodja, temveč po trnjevi, z robido obraščeni vijugasti stezi slovenskega človeka na tej zemlji, ki mu je bilo usojeno, da se bo z življenjem soočeval v vsej njegovi neprijaznosti.
In na to vijugasto stezo njegovega življenjskega pešačenja sva se znova podala, da ji premeriva razdalje in zakoličiva vijuge.
Detinska leta do zaključene Ci-rilmetodove meščanske šole so mu tekla pri Sv. Jakobu. Doma rti bilo izobilja. Oče je bil proletarec, delavec v Arzenalu, in mladi Jože je rasel v okolju, ki mu je zgodaj začelo odpirati oči v trdi svet delovnega človeka. Želja po spoznavanju prav tega sveta mu je ob prirodni nadarjenosti širila obzorje in ga pripeljala v družbo ljudi, ki so se že takrat opredelili za razredni boj. Vzorniki so mu bili levičarski delavec Berce, katerega so fašisti zverinsko ubili, pa sindikalist Karlo Ferluga, delavec-intelektucilec Roman Dekleva in drugi.
Izrazito nagnjenost do slikanja in do umetnosti sploh je nosil v sebi od prvih šolskih let. V meščanski šoli se mu je nudila celo možnost štipendiranja za slikarski študij, pa je ni sprejel. Življenjska nuja ga je gnala k samosvojim odločitvam. Zaposlil se je kot skladiščnik v pristanišču. Skozi lastne izkušnje se je hotel dokopati do sredstev za življenje in do spoznanj. Študiral je jezike, se udejstvoval v polprofesionalni dramski skupini šentjakobske Čitalnice kot naslednice požganega Narodnega doma _ ob takrat že priznanih gledališčnikih Širo-ku, Sili, Terčiču in drugih, se prej je nastopil v Narodnem domu v Ribičičevi mladinski ign «V kraljestvu palčkov», svoje slikarske študije je na lastne stroške nadaljeval skupno s Spacalom pri Avgustu Černigoju, obenem pa je mladi Jože sproscal svoje energije v vsestransko aktivni športni dejavnosti. Bil je aktiven nogometaš pri šentjakobski Adriji, sabljač, teniški in smučarski učitelj, lahkoatlet, kolesar in motociklist, predvsem pa planinec in plezalec. ......	.
In v tej pestro bogati življenjski šoli se je formiral Cesarjev nazor, klesal se mu je značaj v samosvojo in vsestransko zanimivo človeško individualnost, v kateri sta se zlili umetniška duša in predano narodno bistvo, usmerje-no v protest proti vsemu kar m pristno, kar ni grajeno na jasnih perspektivah prihodnosti. Morda se mu je tak značaj v življenju že takrat in tudi kasneje kruto maščeval, toda Jože Cesar se lahko - kot redki - ponaša, da mu je vseskozi ostal zvest, da je raje prevzel nase vse posledice, kot pa da bi zatajil samega sebe. Od leta 1933 do začetka vojne je bil osemkrat aretiran
Poslej je bil Jože Cesar samo še aktiven borec za svobodo v njenih najbolj težkih, nevarnih in odgovornih oblikah; njegov takrat še osamljeni dom v Rocol-ski grapi je bil zbirališče mnogih prvoborcev od Mira Rotarja, Mankoča, Lojzeta Morela in drugih. Umetniška muza je morala po sili razmer v tem času odstopiti prostor boginji boja, da se je lahko po zmagi zopet razbohotila. In ko se je vojna vihra umirila, ko se je poleglo manifestativno navdušenje prvih mesecev in ko smo se polagoma vračali v normalen tir človeškega življenja, je tudi za Jožeta Cesarja nastopila doba plodne umetniške ustvarjalnosti, ki nam je v njem odkrila poleg intenzivne rasti tudi nove, do tedaj v njem še nepoznane kreativne sposobnosti, ko je na povabilo prvega upravnika in režiserja ob-
novljenega Slovenskega gledališča Ferda Delaka postal tudi njegov prvi scenograf in izdelal scene za «Hlapca Jerneja», «Scampolo» in «Desetega bratca, t.j. za prve tri zaporedne uprizoritve v tedanjem gledališču Fenice.
Slikarsko se je Jože Cesar kot ljubitelj našega Krasa usmeril najprej v naravo, v krajinarstvo in kasneje preko kompozicij v portret, saj je človek del narave, njen najbolj žlahten a tudi najbolj kompleksen, zato pa za analitično nastrojenega Cesarja tudi najbolj zanimiv del. Njegove prve stvaritve imajo impresionističen navdih. Barve, pa naj bodo olja ali akvareli, se odsevajo na njegovih platnih skozi lahno kopreno melanholije. Poteze čopiča sicer že odražajo ostrino umetnikovega karakterja, a barve so uglašene na umirjeno tonsko lestvico njegove palete. Pri portretih se obraz komaj loči od ozadja, kot da bi hotel objekt prisiliti, naj se sam išče v odtenkih barv in obrisov. Toda v kasnejših delih in domala v vseh povojnih, se je impresionizem umaknil izrazitejšemu in njegovemu duševnemu značaju bolj odgovarjajočemu ekspresionizmu. Barve zadobijo močne tone. Morje in nebo se bijeta v iskanju modre ali nevihto oznanjajoče sivo-temačne intenzivnosti, melanholija krajine se umakne krčeviti razčlenjenosti kraške goličave. V portretih se uveljavljajo preme linije, obdane s široko začrtanimi svetlejšimi oblimi potezami čopiča, a izraz na obrazu je ves usmerjen v duševno notranjost osebe, ki se oseva v globoko začrtanih potezah. Nekaj grenkega je v teh njegovih obrazih, kot da bi lu>tel v njih izpovedati vso grenko preteklost naših ljudi, poosebljeno v kraških materah, v delavcih, v gledaliških igralcih, v glasbenikih in v žlahtnih rodoljubih Jelinčičevega kova, kateremu je po spominu posvetil svoj zadnji izdelek.
Iste značilnosti Cesarjevega slikarstva izražajo njegove gledališke scene. Ustvarjal jih je polnih osemnajstih let za naše gledališče, vmes pa tudi na Reki, v ljubljanski Operi in Mestnem gledališču, v Tuzli in Banjaluki. Na Ste-rijinem pozorju v Novem Sadu je njegova scena za Tavčarjevo dramo zPekel je vendar pekel* dobila prvo nagrado. V scensko tehniko je začel uvajati sestavljene elemente, enako uporabne in prilagodljive odrom najrazličnejših dimenzij.
Težko je danes po skoro štiridesetih letih slikanja zaobjeti celoten Cesarjev opus nekaj sto del, ki so raztresena po domovih slovenskih ljudi, po društvih in kulturnih ustanov. Nekaj, razvrščenih po časovnem zaporedju nastajanja in zato v funkciji prikaza Cesarjevega umetniškega razvoja, jih bomo videli na njegovi retrospektivni razstavi v Kulturnem domu, a čeprav bo to le majhen del njegovega ustvarjanja, bomo vendarle imeli v njem celovitega Ce-sarja-slikarja, saj v njegovem delu nikoli ni bilo kakšnih sunkovitih in nelogičnih idejnih in smernih prekrškov, temveč vseskozi harmonična rast v skladu z rastjo njegovih življenjskih izkušenj in razvojem njegovega prizadeto polemičnega odnosa do pojavov, ljudi in družbe, ki je vedno težil in z nezmanjšano življenjsko ihto teži še vedno k podiranju goljufivih f”^ad in odkrivanju bistva za njimi
A tudi povojni Cesar ni samo slikar in scenograf. Zopet je ves v svojem elementu, zdaj kot so ustanovitelj obnovljenega Slovenskega planinskega društva skuvno z Jeit icicem, Pavlovičem, Hrovatinom in Jakobom Renkom, .daj kot edei m c. ustanovitelji slovenskega športnega združenja Bor, kot njegov prvi predsednik, v naslednjih letih, ko so bremena prešla na mlajša bremena, kot odbornik in nadzornik. Rad je zlasti tam, kjer se mladina po svojem mladostnem nagonu brez pa-ternalističnih senc združuje za zdravo dejavnost, rad ji je diskreten svetovalec, kot je po drugi strani ostro kritičen, polemičen a globoko zavzet in prizadet spremljevalec vsega našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja in nehanja. Včasih je dialog z njim buren, napet, ostro zasekan in trpek ob dozdevnih ali stvarnih nepravilnostih in krivicah, ki se gode drugim in njemu in nam vsem, a je poln prebliskov, prepleten z zbadljivkami, ki posvečujejo in izzivajo diskusijo. A ko se nevihta umiri, ko se dražljivost in jezavost umakneta mirnim presojam, tedaj se napeto mišičevlje na Cesarjevem obrazu po leže in razsvetli ga iskriv, tovariški in dobroten blesk njegovega pogleda, za katerim se odpre široko, pošteno in dobro srce iskrenega, naprednega in poštenega Slovenca. Tedaj imamo pred seboj resnični Cesarjev portret, brez okvirja odbijajoče konvencionalnosti, toda celovit v njegovi zunanjosti in duševnosti, tak, kakršnega si je narisal som ne s čopičem in barvo, temveč s svojim življenjem.
Vijugasta in z robidovjem ob-raščena pot ga je pripeljala takega do njegovega šestdesetega leta. Da bi mu bila v prihodnosti manj obraščena s trnjem in bolj uglajena, da bi se po njej še dolgo sprehajal zdrav in delaven, resnično bolj zadovoljen in enako kritično konstruktivno razdražen, kajti dokler bo tak bomo zanesljivo vedeli, da je to naš Jože Cesar, kakršnega poznamo in kakršnemu dolgujemo vse spoštovanje.
j. k.
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
VČERAJ V PROSTORIH DEŽELNE UPRAVE
Obširna pojasnila župana Spaccinija Prv‘cX	aS

o sporu z gradbenim podjetjem Zini
Kritika poveljstva mestnih redarjev, ki je začasno zagotovilo nekemu zasebniku obširen parkirni prostor pred hotelom Excelsior
Sinočnja seja tržaškega občinske-
ga sveta je bila posvečena skoraj izključno odgovorom župana in odbornikov na vprašanja svetovalcev. Najprej je odbornik za delo in socialno skrbstvo Hreščak odgovoril komunistični svetovalki Grbčevi, na vprašanje ali je res, da namerava jo prodati stanovanja v stavbi, ki jo je zgradila bivša ZVU v Bar-kovljah, sedanjim stanovalcem, in ali je res, da so nekatera od teh stanovanj že prodali. Odbornik je izjavil, da mu je finančno nad-zorništvo sporočilo, da nameravajo prodati’ omenjena stanovanja sedanjim najemnikom na osnovi obstoječih zakonov in da do sedaj niso prodali še nobenega stanovanja.
Odbornik za mestno policijo Romano je obširno odgovoril na vpra šanja svetovalcev Pincherla (PSI UP), Crevatina (KPI), Abata (KDi in Cesara (PSU), ki so ga vprašali, po kakšnih navodilih so mestni redarji ob sprejemu v hotelu Excel-sior ob -poroki hčerke pooblaščenega upravitelja Tržaškega Lloyda inž. Cirinclona, ukazali avtomobili stom, da izpraznijo javna parkirna mesta pred hotelom, da so' pripravili prazna mesta za avtomobile po vabljenih gostov. Ta dogodek je zelo razburil javnost, ki se je spraševala, ali niso že mimo časi delitve prebivalstva na več in manj -privilegirane kategorije. Odbornik je izjavil, da je inž. Cirincione nekaj dni pred poroko hčerke telefoniral na kvesturo in poveljstvo mestnih redarjev, da bo prišlo pred hotel na sprejem okrog 200 avtomobilov. Zato je poveljstvo mestnih redarjev poslalo ob določeni uri dva podčastnika in šest redarjev za urejevanje prometa. Glede rezervacije parkirnih mest pa je odbornik dejal, da je poveljstvo mestnih re-
postopkom proti kršitelju.
V odgovoru svetovalcu Cuffaru je župan dejal, da je osebno takoj obvestil prejšnjega župana Franzi-la o zadevi, ki je takoj podvzel ustrezne ukrepe; kršitev podjetja Zini se nanaša na obstoječi regulacijski načrt; da mu ni znano, da je podjetje dobilo nema zagotovila, da lahko nadaljuje z deli, ki pa ne bi imela nobene veljave. Nato je župan prečital dolg seznam raznih podjetij in oseb, za katere je občina ugotovila, da so izvršile nedovoljene gradnje, ter seznam podjetij prijavljenih sodišču.
Nadalje je župan zagotovil, da bo občinska uprava podvzela vse ukrepe, da prepreči nedovoljene gradnje.
Svetovalcu Rinaldiju pa je žu pan navedel vse ukrepe, ki jih je
doslej sprejela občina proti podjetju Zini, in povedal, da je občinska uprava sprejela glede omenjene gradnje kompromis, na osnovi katerega se podjetje Zini obvezuje; da bo takoj porušilo vse pregradne zidove v treh nadstropjih zgrajenih brez dovoljenja, da bo odstranila v teh nadstropjih vsa okna, in da bo v primeru, da novi regulacijski načrt ne bo dovoljeval v tistem kraju tako visoke zgradbe kot je sedaj, na svoje stroške porušilo streho In vse zunanje zidove treh zgornjih nadstropij. Enako obveznost si je prevzelo podjetje, v primeru če bo prišlo do obsodbe na sodišču. V primeru >pa, da bo novi regulacijski načrt dovoljeval sedanjo višino stavbe, bo občina izdala podjetju dovoljenje, da lahko dokonča gradnjo
Imenovanje podpredsednika in izvršnega odbora - Veliki pomen družbe za gospodarski razvoj
Včeraj je začela s prvo sejo u-pravnega sveta svojo dejavnost deželna finančna družba, ki so jo pred dvema tednoma ustanovili dežela, družbe skupine IRI, IMI in drugi kreditni zavodi. Seja je bila na sedežu deželnega odbora na Trgu Oberdan in ji je predsedoval dr. Fabrizio Malipiero, ki je predsednik nove družbe.
Seje se je udeležilo vseh 15 članov upranega sveta in navzoči so bili tudi trije člani nadzornega odbora. Soglasno so imenovali za podpredsednika družbe dr. Micheleja Martino ter izvršni odbor, ki ga predvideva pravilnik in ki je sestavljen iz predsednika Malipiera, podpredsednika Martine, komturja Giuseppa Tonuttija, dr. Franca Vie-zolija od IRI in dr. Enrica Murrija od IMI.	J „
V začetku seje je predsednik Malipiero na kratko orisal naloge in smotre družbe ter rekel, da bo tudi od upravnega sveta odvisno, ali se

SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zavrnjen osnutek o Delavskih zadrugah in odobren osnutek o pomoči občinam
Večina je odobrila predlog, da se ne preide h glasovanju o posameznih členih zakonskega predloga KPI o zadrugah
Na včerajšnji seji je deželni svet z večino glasov, to je 34 proti II, izglasoval predlog deželnega odbora, da se z zaključitvijo splošne razprave o zakonskem predlogu sve-
dariev* slabo^ totaačho “n^o “staro ' to™*«" KPI in PSIUP ° vrnltvi aarjev siaoo toimacno neko staro	nrAriiti/e nelovskih
pravilo, ki določa, da lahko odstranijo avtomobile iz določenega kraja zaradi varnosti prometa.
Ta dogodek, je dejal odbornik, bi bil mnogo hujši če hi redarji to napravili iz hlapčevstva, ki ga zavest Tržačanov ne pozna. Zato je odbornik obžaloval, da je prišlo do tega neupravičenega dogodka in dejal, da ga niso o tej zadevi ničesar obvestili. Nato je odbornik Romano izjavil, da je naročil poveljstvu redarjev, da noben zasebnik ob nobeni priložnosti nima pravice do privilegijev glede parkiranja avtomobilov na javnih mestih.
Prizadeta svetovalci so ponovno obsodili to neupravičeno ravnanje mestnih redarjev ter vse tiste ljudi, ki še danes mislijo, da se prebivalstvo deH na dve kategoriji.
Zelo obširna pojasnila je dal žu pan inž. Spaccini na vprašanje ko munističnega svetovalca inž. Cuf fara in demokristjana Rinaldija v zvezi z ukrepi občinske uprave proti gradbenemu podjetju Zini, ki je sezidalo dve stavbi s tremi nadstropji več, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, in je s tem tudi prekršilo gradbena pravila veljavnega regulacijskega načrta.
Svetovalec Cuffaro je vprašal žu
prvotne pravne ureditve Delavskih zadrug ne preide h glasovanju o posameznih členih. Tako niso torej niti glasovali o samem zakonskem predlogu, češ da deželni svet ni pristojen za to vprašanje. Proti prekinitvi razprave so glasovali samo komunisti in psiupovec Bet-toli.
Zatem so razpravljali o zakonskem osnutku o dopolnilnih normah k zakonu št. 6 od 23. maja lani, ki vsebuje ukrepe v prid občinam s primanjkljajem, in ga odobrili z izjemo svetovalcev KPI, ki so se vzdržali.
V začetku seje je odbornik Dal Mas odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo o zakonskem predlogu o Delavskih zadrugah. Pri tem je prišlo do ostre polemike med njim, oziroma med komunisti in socialisti, da je moral predsednik večkrat močno zvonil z zvončkom, da bi se hrup v dvorani polegel. Vse to je seveda zabavalo dijake neke šole, ki so jih pripeljali poslušat in gledat, kako deželni svet deluje.
Najprej se je zahvalil poročevalcu Dulciju za podrobno razčlenitev vprašanja in položaja Delavskih zadrug s pravne in socialno-gospodarske plati. Rekel je, da ni
pana, ali je bilo občini že svoj čas moč na novo uvesti v italijansko znano, da pri gradnji omenjenih pravno ureditev zadružne družbe v hiš niso bila spoštovana pravila re obliki konzorcija z omejenim jam-gulacijskega načrta; če je občina stvom. Takšna je bila namreč pr to znala, zakaj inž. Spaccini, ki je votna pravna ureditev zadrug na v prejšnjem odboru odgovarjal za podlagi avstrijskega zakona od 9. urbanistiko, ni posredoval pri žu aprila 1873. Italijansko pravo nam-panu Franzilu, naj odločno nasto reč ne pozna takšne družbe. Pri tem pi proti kršitelju; ali se te kršitve se nd niti moč sklicevati na pre nanašajo na pravila sedanjega re hodne predpise, ki so služili le za-gulacijskega načrta ali pa novega to, da se je položaj bivših konzor-regulacijskega načrta, ki ga mora cijev polagoma normaliziral, še odobriti deželna uprava; ali pod Kar se tiče sedanje sestave u-jetje Zini ni dobilo nemih zagoto pravnega sveta Delavskih zadrug, vil, da lahko nadaljuje z deli in je predstavništvo občine in pokra-od koga; katerim in kolikim pod- jine v njem v preteklosti res po-jetjem je občina do sedaj poslala menilo vmešavanje fašističnega re-
zadnje opozorilo zaradi nedovoljenih gradenj; kakšne ukrepe namerava občina sprejeti, da prisili kršitelje na spoštovanje regulacijskega načrta in da nedovoljene dokončane gradnje spravijo v dovoljene meje; v katerih in v kolikih primerih gradbena komisija ni zahtevala varovanja pravil novega regulacijskega načrta in katera mestna področja so že sedaj oškodovana na osnovi pravil novega regulacijskega načrta.
Svetovalec Rtnaldl pa je vprašal, ali je podjetje Zini izvršilo ukaz občine'o prekinitvi del na gradbišču; ali je podjetje Zini na osnovi obstoječih gradbenih pravil začelo rušiti del neupravičeno sezidane hiše in ali je sodna oblast na prijavo občine začela s kazenskim
žima v zadruge, sedaj pa predstav ljata zastopstvo občine in pokrajine v zadrugah demokratično izvoljeni upravno-političnd telesi. Gre torej za javen poseg v ustanovo, ki deluje v javnem interesu. Tudi javno nadzorstvo nad premoženjem zadrug je zadružnikom le v korist, tako da so zadruge nekako na sredi med trgovskim in javnim podjetjem. Ta ustroj ni v nasprotju s samoupravo.
Sedanji gospodarski položaj zadrug ne zbuja skrbi in podatki zadnjih obračunov dokazujejo napredovanje. če bi se uresničil zakon skl predlog bi se gospodarski položaj zadrug lahko poslabšal. Od-
lahke dosegli s spremembami pravilnika, kar bo deželna uprava lahko ocenila in odobrila. Zadružništvo in javna oblast si nista več v nasprotju kot nekoč. Zato je sodelovanje med njima lahko le koristno, saj sedaj vedno bolj prevladujejo javni interesi nad zasebnimi.
Na koncu je Dal Mas v imenu deželnega odbora predlagal, da se ne preide k razpravljanju o posameznih členih zakonskega predloga. Sledilo je poimensko glasovanje z že omenjenimi rezultati.
O zakonskem osnutku v prid ob | sT^iiTormv Tir činam s primanjkljajem je napi- ( 03 mmjonov llr sal poročilo svetovalec Moro. V | njem najprej ugotavlja, da so glede tega osnutka nastali nekateri dvomi, češ da bi se nekatere občine utegnile preveč zadolžiti v prepričanju, da dobe deželno pomoč oziroma, da se ne bi obrnile na dr žavo, -ki tudi daje v teh primerih pomoč. Toda ta strah je le delno upravičen, ker so upravljale! v na ši deželi večkrat dokazali svojo zmernost in velik čut za mero. Poleg tega pa daje država zopet več pomoči za javna dela. Nekateri svetovalci so tudi menili, da bodo morda imele Pri tem preveč prednosti male občine, toda pri tem je treba upoštevati, da so ravno te občine v najslabšem položaju.
Pri sestavljanju novega zakonskega osnutka so upoštevali, da je doslej zaprosilo za ugodnosti na podlagi prejšnjega zakona (št. 6)
77 občin, da pa je kljub temu iz leta 1966 na razpolago še 30 milijonov lir. S tem zakonskim osnutkom se razteguje ugodnost tudi za graditev in razširitev županstev.
K temu je treba dodati, da ne predvideva ta zakonski osnutek le pomoči deficitarnim občinam, ki so najele med leti 1962 in 1965 posojila za razna javna dela, marveč tudi občinam, ki so utrpele veliko škodo med osvobodilno borbo. Tem občinam bodo dajali pomoč za plačevanje obresti od posojil, najetih že od 1. julija 1945 dalje do konca leta 1965. Pomoč občinam bo znašala po 4 odstotke od najetega posojila za dobo 15 let. V ta namen določa zakonski osnutek 50 milijonov za vsako leto do leta 1891.
Na koncu pravi poročevalec, da bo poleg 77 občin, ki so že dobile prispevke, lahko uživalo ugodnosti tega zakona še 40 občin. Poleg tega poudarja pozitivno plat osnutka tudi zato, ker bodo priznali ugodnosti občinam, ki so bile porušene za časa osvobodilnih borb.
V razpravo so posegli svetovalci Wondrich (MSI), Uril (KD), Si-Škovič (KPI), Volpe (PSI), Rigutto (KD), De Sandre (PSI) in Metus (KD). šiškovič je med drugim o-menll, kako je njegova skupina v komisiji predlagala, da bi uživale ugodnosti občin, ki so bile hudo
rovlje, Vižovlje, Medja vas in Mav-hinje, kar so že sprejeli v komisiji in vnesli v besedilo zakonskega osnutka. Napovedal je tudi spremi-njevalni predlog njegove skupine, , po katerem naj bi zvišali letni pri- j spevek od 50 na 80 milijonov lir. .
bo nova ustanova razvijala na trdni osnovi in hitro organizirala, da bo lahko čimprej začela delovati v skladu z ustanovnimi smotri. Prve temelje za novo finančno družbo so dejansko položile pred nekaj leti iste sile, ki so hotele ustanoviti deželo s posebnim statutom. Te sile so se zadolžile, da bodo razvile deželni gospodarski načrt ter ustvarile instrumente, s katerimi bodo lahko posegli na razne sektorje gospodarstva v Furlaniji - Julijski krajini. Finančna družba je vsekakor eden izmed najbolj važnih instrumentov.
Ko je dr. Malipiero govoril o prihodnji dejavnosti, je rekel, da mnogi gospodarstveniki z zaupanjem pričakujejo sadove delovanja finančne družbe spričo znatnih sredstev, s katerimi bo razpolagala. Zato bo postala družba odločilna gonilna sila za spodbujanje gaspodarskega razvoja v deželi. Med drugimi smotri bo finančna družba tudi spodbujala zasebne kapitaliste, da bodo vlagali denar v razne donosne pobude v deželi. Novost bo pri tem, da bo družba s svojim denarjem tudi tvegala v podjetjih, ker bo postala njih delničar.
Druga novost je ta, da bo lahko družba dajala tudi tehnično, upravno in organizacijsko pomoč podjetjem v deželi. Seveda ne bo pomagala takšnim podjetjem, ki ne bodo imela nobenih perspektiv.
Predsednik je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da prispevanje h gospodarskemu razvoju pomeni tudi možnost zaposlitve delavcev. Na ta način se bo zmanjšala brezposelnost, poleg tega pa se bodo tudi odstranila neravnovesja med raznimi področji v deželi.
Na seji je upravni svet dal tudi neka pooblastila izvršnemu odboru ter je razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih družbe.
Poročevalec Moro je zatem na kratko odgovoril diskutantom in predlagal, naj bi zvišali prispevek za 10 milijonov na leto. Končno je odbornik Vicario dejal, da pristaja odbor le na 5 milijonov poviška, tako da bo znašal letni prispevek
Predstavniki SKGZ pri vladnem komisarju
Med razpravo o posameznih členih so nekateri svetovalci predlagali tudi nekaj spreminjevalnih predlogov. Tako sta svetovalca Rigutto in Urli (KD) predlagala dva popravka, za katere sta glasovala samo ona dva skupno s svetovalce-
ma Del Gobbo imRamanijem (prav tako KD) ter Š K<#ftunisti, medtem
ko so drugi demokristjani glasovali
je večina zavrnila vse
proti. Sploh je spreminjevalne predloge ter le delno ugodila komunističnemu glede zvišanja skupne vsote od 50 na 55 milijonov namesto na 80 kot, so jih komunisti predlagali.
Včeraj ob 17.30 je vladni komisar dr. Cappellini sprejel na razgovor predstavnike Slovenske kulturne gospodarske zveze, in sicer predsednika Borisa Raceta, tajnika Boga Samso ter podpredsednike izvršnega odbora dr. Petra Sancina in Izidora Predana.
PD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL iz Nabrežine
vabita vse člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo dahneš, 22. tr m. ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI
NA POBUDO KAZENSKE ZBORNICE
Danes pričetek zasedanja juridičnih študij
Na
do
zasedanju, ki bo obravnavali dve
trajalo tri dni, bo. važni pravni temi
borriik je zatem dejal, da pa se 1 oškodovane med osvobodilno bor-lahko razširi demokratično pred- bo, tudi števerjan in Doberdob ter stavništvo članov zadrug. To bodo I občina Devin-Nabrežina za vasi Ce-
				
VČERAJ NA KAZENSKEM S0DISCU
Razprava o hudi nesreči na delu leta 1954pri skladišču v prosti luki
Danes bodo uradno odprli zasedanje pravnih študijev, za katere je dala pobudo tržaška kazenska zbornica. Otvoritveni sestanek bo ob 10. uri v gledališču Verdi ob navzočnosti najvišjih mestnih in deželnih oblasti ter 500 udeležencev.
Ob 15.30 bodo položili lovorov venec na ploščo na sodišču, ki spominja na padle odvetnike. Ob 10. uri se začne v porotni dvorani delovni del zasedanja s poročili o prvi temi »Sleparije pri zavarovanju*. Poročala bosta profesorja Marcello Gallo in Marco Siniscalco, nakar bo sledila razprava.
Jutri jb 9.30 se bo nadaljevala v sodni palači razprava o prvi temi. Zatem bo podal poročilo prof. Pie-tro Nuvolone z milanske univerze. Popoldne pojdejo udeleženci na o-bisk v Gorico in Videm.
V ponedeljek bodo razpravljali o temi «Oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov*. Govorila bosta profesorja Giovanni Conso in Mario Pi sani. Zasedanje se konča v torek. Ob 9.30 pojdejo udeleženci na univerzo, kjer bodo glasovali o sprejetih resolucijah. Uradna zaključitev bo dopoldne v veliki dvorani uni-
Javni koncert na postaji radio Trsi A
Pogojno obsojen delavec, ker je nenamerno povzročil smrt sodelavca
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik dr. Corsi, tožilec Pa-scoli, zapisnikar notar Sandrinelli) je bila včeraj kazenska obravnava proti 54-letnemu Ruggeru Trojerju iz Ul. Verga 13 in 50-letnemu Eziu Corradiniju iz Correggia v pokrajini Reggio Emilia. Oba sta se morala zagovarjati zaradi obtožbe nenamernega umora. Nesrečo je po mnenju obtožnih organov povzročil Tro-jer, a Corradini je zaradi svojega položaja bistveno sodeloval pri poteku nesreče.
Dogodek, ki je pripeljal oba obtoženca pred kazenske sodnike, se_ je pripetil 4. februarja 1965 v bljžini skladišča št. 2 stare proste luke. Žrtev nesreče je bil 39 letni Antonio Biloslavo s Padrič št. 60 (begunsko taborišče).
Tik pred nesrečo je Biloslavo čistil neko strojno napravo v bližini skladišča. Nenadoma je stroj začel delovati in lopatice so ga zgrabile za noge ter so mu jih zmečkale.
Iz strašnega položaja so ga rešili šele gasilci po enournem delu. Potreben je bil poseg specializirane ekipe gasilcev, ki so ga z varjenjem pločevine rešili iz pasti. Pri tem so sodelovali tudi zdravniki RK, ki so skušali olajšati ranjencu bolečine ter ga obdržati pri življenju. Biloslava so sicer prepeljali v sploš-
no bolnišnico, kamor so ga sprejeli
'ljenja,
s prognozo 3 mesecev zdravljenja toda že po 3 dneh je nesrečnež u-mrl.
Sledila je policijska preiskava, pri kateri je sodeloval tudi inšpektor
urada za delo. Komisija je ugotovila, da je stroj pognal v tek prav
Trojer. Obtožnica je nadalje trdila, da je glavni obtoženec pritisnil na električni vzvod na ukaz Corra-dinija. Res pa je, da je bil Corradini v trenutku nesreče blizu stroja ter je on sam bil žrtev (čeprav z lažjimi poškodbami) nesreče.
Sodniki so skrbno proučili zadevo ter so menili, da je Trojer zagrešil
nesrečo ter so ga obsodili pogojno na 4 mesece zapora. Corradinija so oprostili,_ ker dejanja ni zagrešil. Javni tožilec je bil zahteval za Tro-jerja 2 leti zapora, a za Corradinija oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženca sta branila odvetnika Bologna (za Corradinija) in Flora (za Trojerja). Biloslavov oče, ki je v prvem trenutku nastopil kot zasebna stranka, se je pozneje u-maknil, ker sta mu obtoženca poravnala vso materialno škodo.
Mesghez obsojen v Milanu
Porotno sodišče v Milanu je včeraj spoznalo znanega zločinca Giuseppa Mesgheza za krivega upiranja javnim funkcionarjem, povzročitve hudih telesnih poškodb in zvodništva ter ga obsodilo na 13 let in 45 dni zapora ter plačilo 240.000 lir globe.
verze.
Zasedanje, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike, je zelo važno, saj se ga udeležujejo najvišji predstavniki sodstva, med drugimi prvi predsednik kasacije dr. Tavolaro, ki bo predsedoval zasedanju, dr. Spagnolo glavni državni pravdnik iz Genove in drugi. Sinoči je prišel v Trst tudi predsednik ustavnega sodišča Ambrosini.
Zasedanje bo pustilo globoke sledove tudi v italijanskem juridičnem svetu.
Stavka zakupnikov bencinskih črpalk
Včeraj so zakupniki bencinskih črpalk ves dan stavkali. Stavka se konča danes zjutraj ob 7. uri. Zakupniki zahtevajo med drugim zvišanje svojega zaslužka za 2 liri pri litru goriva ter omejitev izdajanja novih licenc. Stavkajo po vsej državi. Zaradi stavke je bil včeraj še večji naval na vseh obmejnih prehodih, ker so pač avtomobilisti šli po bencin čez mejo.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V MILJ/1
Tržaški slikar Emidio E redita raz-• stavlja svoja dela v občinski gale-' riji «Lo Squero» v Miljah.
Otvoritev razstave, ki bo odprta do 1. maja, bo danes ob 18. url.
Za cikius javnih koncertov, ki jih prireja v tekoči sezoni tržaški sedež RAI — Italijanske Radiotelevizije, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj tretji in sklepni koncert, na katerem oo nastopil moški vokalni oktet «Planika» iz Gorice pod vodstvom Franca Valentinčiča Koncert bo v soboto, 6. maja, ob 21. uri v avditoriju «A» v Ulici Fabio Severo 7. Spored obsega dva Gallusova moteta, «Iže heru-vimy» iz Staroslovanske maše, »Mater et filia» Carla Orffa in zborovske skladbe modemih slovenskih avtorjev. Vstop z vabili, ki bodo na raz.polago 5. in 6. maja v veži sedeža.
Kro&ek absolventov slovenske trgovske akademije čestita KATARINI in VIKTORJU SOSIČU ob rojstvu prvorojenke DUNJE.
ZDRAVNIK V NABRE2INI
Dr. G. GRUDEN
bo odsoten od 23.4. do 30.4.67, nadomešča ga dr. DELAMI
Včeraj-danes
HOJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 21. aprila 1967 se J« v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Maria Pompe. BOJetna Maria Marega vd. Lughl, 76-letni Massimiliano Taboga, 72-letnl Rlccardo De Meo, 76-Jetni Giuseppe Refi, 80-letna Sara Candottl vd. Za-chelo, 70-letnl Vlngllio Schmid, 69-let-nt Valentino Bortolozzo, 76-letnl Mi-chele Pazanln, 87-letnl Attilio Lon-ghi, 1 dan stari Eugenlo Marchesan, 60-letnl Nlcola Montanaro, 79-letnl Ruggero Nacca-nl, 55-letni Isidoro Falt, 80-letna Lucia Runco vd. Savi, 67-letni Bruno Cecchlnl, 804etni Giuseppe Turcl, 53-1 etnl Vlttorlo Tram. pus.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <od 13. do 1(. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grlgo-lon-Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori, Trg Unlta 4; Nico-H, Skedenjska ulica 80 (Skedenj). nočna služba lekahn (Od 19.31 do 9.31)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettil, Ul. Combl 19; dr. Si. gnorl. Trg bolnišnice 8; Tamaro in Nori, Ul. Dante 7.
Slovensko gledališče v Trstu
v nedeljo, 23. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v torek, 25. aprila, ob 17. uri v dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU
LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blaga]- j ni dvoran.
V Kulturnem domu razstava J. Cesarja
Na pobudo kulturne komisije pri SKGZ bo dane«. 22 aprila t. 1. ob 18. uri T foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev
RETROSPEKTIVNE
RAZSTAVE
TRŽAŠKEGA SLIKARJA JOŽETA CESARJA M OB NJEGOVI 60-LETNIO
Razstava bo odprta do 14. maja
Slovensko gledališče v Trst«
Kulturni dom
V soboto, 29. aprila, ob 21. uri
IZREDNI NASTOP SLOVITEGA PLESNEGA ANSAMBLA
M O R E Š K A
S KORČULE j Dalmatinske pesmi izvaja oktet
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni se nadakr prodaja vstopnic za šesti koncert SP mladanske simfonične sezone, ki v nedeljo ob 18.30.
Orkester gledališča Verdi bo V°L Ferruccio Scaglia, kot solist P*J nastopil flavtist Severiino GassO““
TEATRO STABILE
Drevi ob 20)30 in jutri ob ll-t bosta v Avditoriju zadnji predaj,
skupine «Teatro Indipendente« s j wovo komedijo «Obrt gospe Wadj Režija Roberto Guicciardini, X Roman Vlad. Vlogo gospe Wa” bo igrala Laura Adani.
re
Ai
dr
Pr
40
let
Pii
na
V,
si
Pj'
Pr
se
na
Pij
Pa
sti
Nazionale 16.00 «Wanted» Eastm^
lor. Giuliano Gemma, Teresa pera. Prepovedano mladini P°® letom.	„|
Excelsior 16.00 «11 Faraone« film v technicolorju, predlagaj nagrado Oscar. Prepovedano (P ni pod 18. letom.
Fenice 15.30 «A noi plače FllnO p ve De Luxe. James Coburn. ^
Eden 15,00 «La guerra e fini ta« \a Monfand Tnprid Thnlin
Montand, Ingrid Thulin. dano mladini pod 18. letom, a della "
Grattacielo 15.00 «Quelli deltaj) Pablo« Barve de Luxe. — * ■ McQueen, Candice Bergen.
KHz (Ulica San krancesco 10) 16.00 «Matt Helm... non periL, Technicolor. Ann Margret, v Martin, Karl Malden.
Alabarda 15.30 «La resa del C-J Colorscope. Lee Van Clee, Millian.	ju
Fllodrammatlco 16.30 «Pochl ^ per Django« Colorscope, Ari"
Steffen.	.
Moderno 21.00 Sandra Mondai"
t.m. Sandra MondaiJ^
torka 25.
Antonella Steni v reviji «L3 ’. donna». Nastopajo še Ave Ivy Holzer, koreograf Don *L, režija Eros Mačehi. PrepoVf" mladini pod 18. letom.
Cene: 3000 , 2000, 1000 lir. Cristallo 16.00 «Colpo maestro *•. vizio di Sua Maesta Britann Technicolor. Richard Harriso11-. Garibaldi 16.00 «La spia che JL da freddo« Richard Burton, “ Bioom.	j
Aurora 15.30 «L’uomo del banc0. pegni« Prepovedano mladiri 18. letom.
Capltol 16.30 «Non stuzzicate 'a * žara« Technicolor Rita Peppino De Filippo, Mita M1et, Impero 16.00 «Come utilizzare la sonlere«.	u
Vtttorio Veneto 16.00 «1 proffesSl( sti« lechnicolor, Burt Lanca’ Claudia Cardinale.	j
Ideale 16.00 iiKhartoum« TechnlS Charlton Heston, Laurence 0*[ Asloria (Ulica Zorutti riloDUS o, 16.00 «Kiss... kiss... bang„, ball Technicolor. Giuliano GemnU’
orge Martin.	.
Astra 16.00 «Operazione S. Gen11' Abbazia 15.30 «Detective’s sto^a Technicolor. Paul Nevvman, Bacail, Pamela Tinin. PreP0' no mladini pod 14. letom.
rod*!
SPD Trs« javlja, da bo za dV ne prvomajske praznike ors3^,
izlet v Dolomite za turiste, sPU je In alpiniste. Podrobnejše K1' clje v Slovenskem klubu.
• * •
Krožek absolventov slovenj4,
govske akademije prireja dne ja majski pic-nlc z avtobusom neško Slovenijo. Cena 1000 Ur ne, za nečlane 1300 lir. PriJa\ sprejemajo vsak dan v Tržašk* gami od 18. do 19. ure.
* * *	ril
Bivši partizani z Opčin spn^L da bo odhod izleta na Rab aprila ob 13. uiri izpred DV-pekarne na Opčinah (nasproti Avtobus se bo ustavil tudi Cah, na Padrlčah In v Bazov*
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Prešere®
nec vabi na svoj redni obSUL,^, ki bo v soboto, 22. aprila obzidno dvorani. Na dnevnem r3pf»| poročilo začasnega odbora, o nadaljnjem delovanju druš*
| volitve novega odbora.
^»MORiKI DNIOVNIK
>e* RAZSTAVIŠČU velesejma že vse pripravljeno
Danes opoldne svečana otvoritev
razstave cvetja, sadja in povrtnine
Gortško-beneški dnevnik
Važen pomen razširitve obsega letošnje prireditve
gxpane® opoldne bodo na razstavi-esejma v Prisotnosti pred-obWj °fv vlade- naJvišjih krajevnih
S
nhlaoT- V Viauc» iiajvisjin Krajevmn 12 351 jer Poslovnih krogov odprli • .Mednarodno razstavo cvetja.
enj- ■----—iaMwvu uvetjct,
oaJ?.111 Povrtnine, ki je letos bo-ejsa — v primerjavi s prejšnji-namT -za novo razstavno področje,
73 raTstjivn nm/rfnino ir
SaH“ecT„za razstavo povrtnine in Ja\ Hkrati s tem pa je bilo v
iv s
da se preusmeri raz-
naZči. ,aii s tem pa je bilo v »Jenih organizatorjev, da se tudi rif „raz^ava nekoliko spremeni
netitah* s,voi‘d smiselnostnih kompo-•tan, ter da se Dreusmeri rm-
isi-
eS
v
iga
&L cvetJa v stvarnejši prikaz i	na področju kmetijske pro-
st!v^Je .vu.Italiji > v tujini. Razna r^7 *Jaj ne bila le prikaz tepeva I -a, ?n eksotičnih rastlin, tem-ka, naJ i51 služila tudi kot smero-na«!f.v,rtnarje in kmetovalce iz
?se dezeie, pa tudi iz širše ItaUje>
karan n?una- seznanijo s tem, lori sa ^kovi kolegi že dosegli dru-*ua po svetu.
ra2st dvoma> da predstavlja takšna ki <jb k? nadvse zanimivo pobudo, ki ai ,• PIav gotovo prikupila vsem, Doarni0 “°do ogledali. Že zaradi ne Cl staia d"ega stika, ki še vedno obšit/ i„med. naravo v njenih najlep-jfr in najnežnejših manifestacijah na ni?vfkom. Letošnja «Ortoflora» ^ idilinnik01' ne namerava ostati pri I koiiknj namerah, temveč gleda nest« jo ati.„i ?Je ter skuša uskladiti svo-5 ga u?taf° novim zahtevam naše-j našel e^Jskega Področja in tudi | Šemif i, trgovinskega emporija. Na-^ ni s kmetijstvu hoče stati ob stra-nadaiufm’ da mu bo nakazala pot ničnihJnjjga-razv°ja ob pomoči teh-pa s oosezkov, našemu emporiju
kar Jf^Pravljanjem vsega tistega, .lahko vplivalo na odločitev
4 E$p ZoeZZloZ uresničili narodni„° P°sta.vitvi velikega med-za n?;ega. ‘bstribucijskega središča
Tv ,	in 1117nn corlla \r KliiJini
. Trsta**!} -n J^no sadje v bližini i*‘ lija nrirfiCUn ie zel° Preprost: lta-
Dov iridela na leto okoli' 5 milijo-se izva£aSadja: ln znaten del tega
^ sko ^a?? na tuja tržišča: italijan-W fedno na Se Ze od nekdaJ nahaja
ali«! Ži

7<d skem ’	v Švici, na Šved-
'irugjp n Danskem in še marsikje * Predati,, i-nde ek sadja in povrtnine J 10 oh avlja da°es v Italiji približno ,a* leto rv,c7_vse,?a tega, kar se vsako
'l\\ tnanf°faPuruvlia.s P°U- Lira več, lira tla v’roa„ko, rečemo, da znaša skup-
, 1	1 ieb pridelkov na leto
*. si n*..: 1Jard lir. Strokovnjaki so
i'sfj nje d*aHiV da s? bo prideTova-
cvet tržaškega emporija, v prvi
empon.
vrsti z njegovo globljo vključitvijo v tokove mednarodnega izmenjavanja visoko vrednega blaga, kot je sadje in povrtnina. V ožjem krajevnem merilu pa bo prihodnost prav gotovo še v večji meri kakor doslej ovrednotila pridelovanje izbranih kultur za potrebe tukajšnjega trga. Za to je treba preiti od ekstenzivnega najprej na intenzivno in nato od intenzivnega k še bolj intenzivnemu kmetovanju. V teh dveh razvojnih fazah pa je človeška moč premajhna: tu imajo glavno besedo tehniki, agronomi, kemiki in drugi strokovnjaki, ki jih bomo lahko poslušali na strokovnih srečanjih, ki bodo spremljala «Or-tofloroo od njene otvoritve do nedelje, 7. maja.
Zdaj pa še nekaj podatkov o tej razstavi, o kateri bomo še poročali v prihodnjih dneh: na njej so razstavljeni primerki, ki jih je poslalo 580 firm in posameznikov iz 42 različnih držav. Sprehod po razstavi bo obsegal ogled osmih paviljonov, medtem ko se bodo obiskovalci poleg tega lahko ustavljali tudi v dvorani-avditoriju, da sledijo predvajanju filmov s florealno in turistično problematiko.
Končno naj še zabeležimo današnji program na razstavišču: ob 12. uri uradno odprtje razstave; dan je posvečen »Nacionalnim parkom«. Izdaja nove serije znamk s florealno tematiko. Ob 19. uri odprtje razstave «Espotur», mednarodnega pri-
kaza turističnega filma. Ob 21. uri modna revija, ki jo organizira pod-
jetje Valstar.
V okviru cvetlične razstave
Petek, 38. 4.: « Egipt« (20JO). Sobota, 29. 4.: «Južna Afrika« (ob 20.30.).
Vsi navedeni filmi so v barvah in, ranez nekaterih, z razlago v italijanščini. Vstop v dvorano bo prost.
Nalezljive bolezni od 10. do 16. aprila
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so v tržaški občini od 10. do 16. aprila zabeležili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 9 (2 izven občine); ošpice 11 (6 izven občine); norice 23; oslovski kašelj 2; priušes-na slinavka 123 (1 izven občine); rdečke 4; infekcijsko vnetje jeter 4 (3 izven občine); akutni sklepni revmatizem 1 (izven občine).
S stolice je padel
V Novem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesrečil 46-Ietni pomorščak Luigi Lonigro iz Ul. Udine 39, ki je vkrcan na ladji «Volta», zasidrani blizu skladišča št. 64. Lonigro je okrog 11. ure stopil na sto-
lico, da bi odprl okroglo okno v
kabini, toda nenadoma se je stolica pod njim zamajala, da je zgubil ravnotežje in padel, pri čemer si je zlomil levo ključnico in se pobil po levi podlakti. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu.
KRIZA V OBČINSKEM ODBORU LEVEGA CENTRA
Župan občine Krmin Benelli in odborniki podali ostavko
Socialisti zahtevajo odpravo imobibiosti, skupni dogovor o proslavi 25. aprila ter nove ljudi v občinskem odboru
Krminski občinski odbor je v j cone kakor Sovodenjci, in sicer po krizi: župan Benetti je podal ostav-1 4 kg sladkorja in 80 dekagramov
Huda slabost
zaradi prenapornega dela
Predvajali bodo turistične filme
V okviru mednarodnega prikaza turističnega filma, ki ga organizira potovalni urad UTAT v sodelovanju s prireditelji cvetlične razstave, bodo v «avditoriju» na velesejmu za časa razstave predvajali vrsto zanimivih filmov. Prvi je na sporedu film «Kras», ki ga bodo za Avtonomno turistično letoviščarsko u-
stanovo zavrteli danes, 22. aprila, ob 19. uri. Ostali filmi si bodo sle-
c* ‘Je šari;- .—’	■«= uu piiuciuva-
Pfihor)ni!a 'I1. povrtnine v Italiji v ‘S Se bo rie 9°cutno razširilo, in da
H as?"®*? as
naše mJu ozaju’ ki je značilen za J novih ’ ate2ne ta razvoj prine-I	n Možnosti za ponoven raz-
dili po naslednjem umiku:
Nedelja, 23. 4.: ((Jugoslavija« in ((Češkoslovaška« (ob 18. uri).
Ponedeljek, 24. 4.: ((Madžarska« (ob 20.30).
Torek, 25. 4.: ((Nizozemska« in »Velika Britanija« (ob 20.30).
Sreda, 26. 4.: ((Avstrija« in ((Nemčija« (ob 20.30).
Četrtek, 27. 4.: «španija» in ((Marok«.
hranilnica in posojilnica
NA OPČINAH
°o6i svoje člane, vlagatelje in vse, ki se zanimajo za ta domači zavod, na slovesno otvoritev novega sedeža na Opčinah v Bazoviški ulici 2, ki bo v
NEDELJO, 23. APRILA 1967, OB 10. URI
¥0.
tir
Kate na hiti n
VAGHE
STELLE
O^AN SOREL, MICHAEL
RENZO ricci
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan!
0,
t
llA«	PROSEK
Predvaja
danes, 22. t. m., ob 19.80 Cinemascope barvni film:
«IPCRESS»

»JAMES BOND NI VEC SAM« po romanu Lena Deightena
CAINE, NIGEL GREEN in GAY DOLEMAN

v

Včeraj zjutraj so na četrti medicinski oddelek bolnišnice sprejeli 52-letnega občinskega delovodjo Josipa Furlana s Proseka, Ul. San Nazario 34, ki je imel rane na čelu, desni strani obraza, nosu in bradi. Razen tega je Furlana obšla srčna slabost po velikem naporu in je delno zgubil spomin. Ponesrečenca je v bolnišnico v zasebnem avtu pripeljal zemljemerec Giorgio Silvestri iz občinskega tehničnega urada in povedal, da se je malo prej Furlan v Ul. Bonomea blizu stavbe št. 60, kjer so občinski delavci popravljali cestni tlak, počutil slabo in padel, pri čemer se je ranil po obrazu. Nenadna slabost je bila posledica Furlanovega napora pri delu. če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral Furlan zdraviti 8 dni.
ko, iz solidarnosti pa so se mu pridružili tudi ostali demokristjan-ski odborniki. Nezdrave razmere v odboru, ki ga sestavljajo demokristjani (med katerimi so tudi neodvisni) in en socialist, trajajo praktično od nastanka nove koalicije, ker odbor ni bil sposoben izvršiti nobenega načrta. Občinsko delovanje je docela zamrlo, toliko je res, da občina ni napravila na deželo nobene prošnje za javna dela. Zavoljo tega je podžupan socialist Zar podal ostavko na svoje mesto. Po sklepu sekcije PSU se je vrnil v odbor ter zahteval od KD sestavo programa javnih del in diskusijo o proračunu. Vsaj kar zadeva prvo se stvar ni premaknila z mrtve točke. Mera se je napolnila, ko je župan Benelli hotel izključiti ANPI iz proslave 25. aprila ter imeti sam uradni govor na proslavi. Socialisti so tedaj predlagali, naj občina povabi na sestanek predstavnike vseh partizanskih organizacij, da določijo značaj proslave in uradnega govornika.
Župan je zahteval, naj predlog umaknejo, sicer bo podal ostavko. Socialisti so vztrajali pri svojem; včeraj so objavili razglas, v katerem izjavljajo, da so vedno pripravljeni sodelovati v odboru levega centra, vendar pod pogojem, da večinsko stranko zastopajo drugi ljudje. Pripomnimo naj, da je bil Benelli izvoljen na listi KD, vendar ni član stranke.
Sladkor in kava proste cone (in najbrž tudi bencin) tudi za Vrhovce in Gabrce
Občinska uprava iz Sovodenj je sporočila, da bodo prebivalci Vrha in Gabrij prejemali poslej enako količino kave in sladkorja proste

KUPOPRODAJNE POGODBE V MARCU NA TRŽAŠKEM
Skupno 258 pogodb za 1165 milijonov
Samo v tržaški občini 241 pogodb - 111 vknjižb
kave na osebo. Prizadeti morejo dvigniti nakazilo za april in maj.
Pripomba uredništva: kakor smo obveščeni, bodo prebivalci teh dveh vasi prejeli tudi bencin proste cone kot smo pred časom omenili.
Mestna podjetja v Gorici sporočajo, da bodo od ponedeljka, 24. t.m., predvidoma za dobo treh tednov zaprli za promet Ul. Androna della Pergola v Gorici. Ukrep je potreben zaradi polaganja vodnih cevi in plinske napeljave.
Polaganje vencev na glavnem pokopališču in na Gradu
INTERPELACIJA GORIŠKEGA ZUPANA
Kakor vsako leto bodo predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, bivših partizanov in mladine položili na dan osvoboditve 25. aprila vence v spomin padlih.
Udeleženci svečanosti se bodo v torek, 25. aprila zbrali ob 9.45 na trgu v štandrežu, od koder se bodo odpravili na glavno pokopališče ter položili ob 10. uri vence na gro. bove padlih. Z glavnega pokopališča bodo odšli na Grad, kjer bodo ob 10.30 položili vence na kraju, kjer so streljali talce.
Urnik frizerjev
Pokrajinski odbor brivcev, včlanjenih v posoško obrtniško zvezo (CNA) sporoča, da bodo v ponedeljek frizerski saloni odprti od 8. do 20. ure, v torek, 25. aprila pa zaprti ves dan.
miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiumtiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
ZASTOJ NA S0DISCU ZARADI STAVKE
Tudi včeraj odložiti vse
so morali razprave
Odvetniki predlagajo podaljšanje sodnih rokov
Tudi včeraj je bilo običajno tedensko zasedanje okrožnega sodišča v Gorici želo kratko, ker so morali zaradi še vedno trajajoče stavke sodnih zapisnikarjev in tajnikov vse zadeve odložiti. Branilci namreč niso mogli proučiti zadevnih aktov in se seznaniti s posameznimi zadevami za pripravo obrambe.
Tudi vodstvo pokrajinske zveze odvetnikov se je pod predsedstvom odv. Pascolija zbralo na posvet, ter je proučilo to zadevo. Ob tej priliki so iglasovali resolucijo, v kateri u-gotavljajo težave, v katere je zašlo sodstvo zaradi stavke zapisnikarjev. Predlagali so takojšen začetek pogajanj s sindikalnimi zastopniki stavkajočih, obenem pa naj pristojni urad da sodnim uradom navodila za podaljšanje predpisanih sodnih rokov ker jim zaradi dolgega trajanja stavke ni mogoče ugoditi.
Stavka na goriškem sodišču je bila tudi včeraj popolna in sp bili zaprti vsi zapisnikarski uradi pri okrajnem in okrožnem sodišču.
'ih..	.	fli
V preteklem marcu so na Tržaškem zabeležili 258 kupoprodajnih
pogodb, ki so se nanašale na prenos lastništva na razne nepremičnine.
Skupna vrednost prodanih nepremičnin je znašala po izjavah pogodbenih strank 1.165 milijonov lir. Od tega so zabeležili v sami tržaški občini 241 pogodb v skupni vrednosti 1.124 milijonov. Med zabeleženimi pogodbami naj omenimo prodajo 1.141 kv. metrov obsegajoče parcele na Skorldji za 6,55 milijona lir, dalje 326 kv. metrov pašnika na Vr-deli za 580.000 lir, 806 kv. m travnika v Nabrežini za 105.000 lir, 306 kv. m vinograda v Nabrežini za 600 tisoč lir, 1.000 kv. m obsegajočo parcelo v Saležu za 500.000 hr, 282 kv. m vinograda v Borštu za 400.000 lir, parcelo 1.860 kv. m v Barkovljah za 1,6 milijona lir, 10.000 kv. m zemlje v Gabrovcu za 10,5 milijona lir, 2.133 kv. m obsegajočo parcelo na Kontovelu za 5 milijonov, 1.002 kv. m pašnika v Mavhinjah za 535.000, hišo z nekaj vinograda in gozda pri Ricmanjih za 3,7 milijona, vinograd 210 kv. m pri Kontovelu za 150.000, 372 kv. m vinograda pri Miljah za 50.000 Ur, 1.050 kv. m gozdne površine pri Kontovelu za 4 milijone lir itd.
Prestrelil si j*e dlan
Nepazljivost pri ravnanju z revol-
Povprečna vrednost prodanih sta-
novanj se je v marcu sukala med
“ ' ' i; ' "
2,5 in 4 milijoni Ur, za neko stanovanje v D’Annunziovem drevoredu so prizadeti pogodbeniki izjavili, da je šlo za 9 milijonov; za manjše stanovanje z dvema sobama na Skali Šantl so zabeležili 6,4 milijona, za osemsobno stanovanje v Ul. S. France6co 25 miUJonov, za stanovanjsko hišo na Vrdeli 70 miUjo-nov, za nedograjeno hišo na Opčinah 3,3 milijona, za manjšo hišo prav tako na Opčinah pa 4 miUjone Ur.
Med vknjižbami na nepremičnine, ki so jih v marcu na Tržaškem našteU 111 v skupni vrednosti 706 milijonov Ur, je največjo operacijo opravil Banco di Sioilia, ki je nekemu Rojančanu izdal posojilo 70 miUJonov Ur. Obrestna mera za te
operacije je znašala skoraj v vseh primerih 7,5
7,5 odst. Končno naj v zvezi s kreditnimi operacijami in nepremičninami omenimo še delovanje tako imenovanega sklada «A1-disio«, iz katerega so v marcu po-deliU prosilcem devet posojil v skupni vrednosti 32,6 miUjona Ur.
22. aprila do 7. maja 1967 - Velesejemsko razstavišče na Montebellu
S^narodna razstava cvetja, povrtnin in sadja
fV')
Oprema in naprave za vrt
Predstava vrtnarstva, cvetličarstva in sadjarstva Izžrebanje zlate cvetice med obiskovalci
u«-nlk
: ob delavnikih od 8.30 do 13. in od 15. do 22.30; ob praznikih od 8.30 do 22.30
Vsak dan od 18. do 21. predvajanje filmov o cvetju in turizmu
verjem je bila včeraj zjutraj usodna za 47-letnega pomorščaka Bruna Bonifacia iz Drev. D’Annunzio 52, ki si je prestrelil desno dlan. Bonifacia so v zasebnem avtu prepeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja od do 16 dni sprejeli na ortopedski oddelek zaradi pre-strelitve dlani in opeklin z jodovo tinkturo. Ponesrečenec je povedal, da je predvčerajšnjim zjutraj v orožarni Vitali v Genovi v Ul. Gram-sci 25 kupil revolver tipa «flobert» kalibra 6 na bobenček za tekmovanje. Prišel je domov v Trst in včeraj zjutraj začel ogledovati orožje, pri tem je neprevidno pritisnil na petelina in zadetek mu je preluknjal dlan. Bonifacio je omenil, da je že napisal potrebno prošnjo za policijsko dovoljenj;, ki bi jo bil moral predložiti pristojnemu policijskemu komisariatu.
Pokrajinske štipendije za potrebne visokošolce
Pokrajinska uprava za Goriško je tudi za šolsko leto 1966-67 določila dodelitev šolske podpore univerzitet. nim študentom na podlagi sklepa pokrajinskega sveta z dne 3. marca letos.
Prosilci morajo biti vpisani na kakšni italijanski univerzi, morajo imeti kar se učnega uspeha tiče 21/30, aU če je v prvem letniku, da je napravil predhodne izpite z dobrim uspehom. Nadalje morajo biti stalno bivajoči na Goriškem najmanj dve leti ter njihova družina ne sme imeti več kot 400.000 lir davčne osnove za družinski davek poleg 400.000 Ur manj še za vsakega družinskega člana.
ga podrobnejša pojasnila. Prošnjo s predpisanimi dokumenti je treba vložiti na tajništvu pokrajinske u-prave v Gorici, Korzo ItaUa 55, najkasneje do 17. maja letos.
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbomioe je bilo v go-riški pokrajini v drugi polovici meseca marca 356 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 127, Tržiču 100, Zagraju 25, Ronkah 19, Škocjanu 18, Gradežu 17, Turjaku 6, Št. Petru ob Soči 5, Romansu 5, Marianu 5, Krminu 5, Gradiški 6, FogUanu 8, štarancanu 4, Doberdobu 2 ter po enega v Moši, štever-janu, šlovrencu in Sovodnjah
Tuji državljani bi lahko odpomogli pomanjkanju delovne sile v Gorici
Zaposlitev na tej strani naj se omogoči tudi imetnikom prepustnic - Kako je z razširitvijo obmejnega pasu
Na goriškem okrajnem sodišču so se moraU že večkrat zagovarjati ljudje, ki so vzeU na delo žensko sdi moško delovno silo iz obmejnega pasu Slovenije, ne da bi poprej zaprosili za predpisano dovoljenje pokrajinskega urada za delo preko kvesture ali karabinjerjev, če so imeU srečo, so biU oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, v nasprotnem primeru pa so morali plačati globo in seveda še sodne stroške.
V zadevi sta občinska svetovalca SDZ Bratina in Bratuš poslala go-riškemu županu pismo, v katerem ugotavljata, da se občuti v Gorici pomanjkanje delovne sile kot gospodinjske pomočnice, prodajalke po trgovinah, natakarice, vajenke za kavarne itd. Kot že rečeno je treba za prevzem take delovne sile s tujim državljanstvom, v tem primeru jugoslovanskim, napraviti prošnjo na pokrajinski urad za delo preko urada za tujce pri gori-ški kvesturi odnosno preko karabinjerjev, na posebnem obrazcu, ki ga prizadeti dobijo na teh uradih.
Urad za delo izda potem predpisano dovoljenje, s katerim je moč doseči potni list s konzularnim vizumom na jugoslovanski strani ter dovoljenje za bivanje na italijanski strani, kjer imajo potem taki uslužbenci pravico tudi do socialnega zavarovanja.
Ti predpisi veljajo za tujce s potnimi Usti, ne morejo pa priti v poštev pri prebivalcih obmejnega pasu, ki se poslužujejo prepustnic. Ti bi lahko redno prihajah v Gorico zjutraj ter se zvečer zopet vračali domov po končanem delu
Interpelanta predlagata županu naj bi posredoval na pristojnem mestu, da bi tudi imetniki prepustnic lahko hodih na redno delo v Gorico in na Goriško ter bili pri svojem delu deležni tudi predpisanega socialnega zavarovanja.
Ob tej priUki sta župana opozorila, da še vedno čakata odgovor na svoj predlog, ki sta mu ga poslala pred časom in v katerem sta predlagala razširitev obmejnega

GASTRONOMSKI PREGLED SE BLIŽA KONCU
Prihodnji četrtek zaključek pri Hmeljaku v Sovodnjah
Predvčerajšnjim je imel ocenjevalce lokal «Ai tre amici» v Gradiški
področja za izdajo prepustnic od sedanjih 10 na 20 km širok pas
Razstava upodabljajoče umetnosti
pod okriljem ENAI
Od 1. do 15. junija letos prireja j EN AL iz Gorice »Razstavo umet- j nosti v prostem času«, ki naj omo. 1 goči delavcem' z umetniškimi nag- 1 njenji, da pokažejo svoja dela. Raz- J stava bo obsegala naslednje pano- j ge upodabljajoče umetnosti: slikar- J stvo, kiparstvo in druge slikarske J tehnike kot ksilografija itd. Vsak j udeleženec bo lahko prispeval po | tri dela za vsako panogo. Prošnje t za udeležbo sprejema ENAL, Gori- j ca, Verdijev korzo 115. Najboljša j dela bodo poslali na vsedržavno | razstavo ENAL.
Prof. Fulvio Monai v Piccola permanente
Prof. Fulvio Monai, znani goriški j slikar in kritik, je priredil samo- | stojno razstavo v Piccola perma- 1 nente v kavarni Teatro v Gorici. | Slikar razstavlja olja, skice in pa- j stelna olja. Njegova dela so odraz j sodobnih umetniških smeri. Ustvar- | ja dobre mojstrovine, ki ga postavljajo v sam vrh upodabljajočih u-metnikov naše dežele. Razstava bo odprta do 6. maja.
TRž ŠH SLIKAR V GALERIJI PRO LOCO
V torek, 25. t. m. bo v galeriji goriške Pro Loco odprl razstavo svojih del tržaški likovnik Emilio Primossi. Razstava bo odprta do 5. maja in bo obsegala 29 slik, prvenstveno domačih krajin in tihožitij, ter 4 skulpture neoklasičnega sloga.
Otvoritev razstave bo ob 9.30, v naslednjih dneh pa bo odprta za občinstvo neprekinjeno od 7. ure zjutraj do 22. zvečer.
Prošnje Je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki se ga dobi na tajništvu pokrajinske uprave, kjer lahko dobijo prosilci tudi vsa dru-
Pokrajinsko tekmovanje, ki ga prireja pokrajinska turistična ustanova, da bi ugotovila, kateri lokal pripravlja najboljšo domačo hrano, se zaključi v četrtek z večerjo pri Mirku Hmeljaku v Sovodnjah. Me-nu bo obsegal palačinke z gobami, rebrca na sovodenjski način, cvet krompir in mešano spomladansko zelenjavo, solato iz pomaranč in orehovo torto.
Za predzadnjo etapo, ki je bila predvčerajšnjim, so se sladokusci ustavili «Ai tre amici« v Gradiški, v znanem lokalu Giovanne Cester, kjer gospod Mario pripravlja naj razUčnejša jedila iz rib. Prijeten vonj po ribah se širi po vsej ulici ter premami vsakogar, ki ljubi dobro hrano.
Tudi menu, ki ga Je Mario pri-
pravil v četrtek, je bil sestavljen
..........................................................................
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Po podatkih banke v Novi Gorici so uspehi lanskega gospodarjenja zelo dobri
Nekatera podjetja so po proizvodnosti celo na prvem mestu v državi . Predor pod Panovcem bodo končno rekonstruirali - Drevi zanimiva premiera Goriškega gledališča
Banka v Novi Gorici je te dni objavila rezultate o gospodarjenju v občini v preteklem letu. Podatki so ugodni in kažejo, da se podjetja uspešno vključujejo v procese in cilje gospodarske reforme. Med njimi je edino hotel Poldanovec na Lokvah zaključil lansko poslovanje z izgubo. V večini so si v posa-meziiih podjetjih ustvarih tudi pre-cejšnje sklade za nabavo nove o-preme in razširitev proizvodnje.
Sicer pa naj omenimo nekaj konkretnejših podatkov. Industrija je imela v primerjavi z letom 1965 za 15 odst. večjo proizvodnjo. To proizvodnjo je ustvarila z 10 odst. več vrednimi osnovnimi sredstvi, kar pomeni, da se je storilnost dela občutno povečala. Zaradi sprememb v sistemu, ki jih je povzročila gospodarska reforma, so podjetja imela na razpolago znatno več denarja kakor prejšnja leta. Celotni dohodek v občini je dosegel skoraj 116 mihjard dinarjev. Od tega dohodka so podjetja po izpolnitvi vseh obveznosti, ki so jih imela do skupnosti, namenila v svoje sklade kar blizu 8 milijard dinarjev. V primerjavi z letom prej je to za 40 odst. več. Med posameznimi podjetji se je še najbolj odrezala tovarna cementa in salonita v Anhovem, ki je ustvarila skoraj 15 milijard dinarjev dohodka, dalje tovarna Meblo v Novi Gorici z nekaj nad 8 milijard, Iskra v Šempetru, katere
kosmati dohodek je presegel 5 milijard dinarjev in Vozila - Gorica, ki so prav tako dosegla skoraj 5 milijard dinarjev kosmatega dohodka. Službeni podatki banke opozarjajo, da so nekatera od navedenih podjetij po produktivnosti celo na prvem mestu v Jugoslaviji.
Ko so na zadnji seji občinske skupščine v Novi Gorici ocenjevali podatke, so se odborniki posebno zavzeli za nadaljnja vlaganja v proizvodne obrate v Novi Gorici :n v Šempetru, da bi ustvarili nova delovna mesta. V občini namreč hi tro naiašča število mladih ljudi, ki si iščejo nove zaposlitev. Prav tako sodijo v Novi Gorici, da bo potrebno iskati možnosti za razvijanje energetskih virov. Skupščina si bo prizadevala zato, da bi čimprej začeli graditi novo elektrarno pri Solkanu, ki bo izkoriščala vodo Soče. Dalje so poudarili, da bo treba iskati tudi pot za sredstva za gradnjo ceste Nova Gorica — Ljubljana, ki bo zelo pomembna za goriško gospodarstvo.
V Novi Gorici pa ne zanemarjajo tudi drobnih obrti in storitev. Z davčno politiko, ki ne bo preveč obremenjevala obrtnikov, nameravajo spodbujati zasebne delavce. Obenem pa bodo letos veliko vložili v trgovino. Nova Gorica namreč predstavlja potrošni center za vse goriško področje in tudi del italijanskega obmejnega prostora. Letos
bodo v okviru trgovskega centra pridobili okoli 3500 kv. metrov novih lokalov.
Končno so sprejeli sklep, da bodo temeljito rekonstruirali predor pod Panovcem pri Novi Gorici, ki povzroča zaradi pronicanja vode številnim avtomobilistom ogromno jeze in nerazpoloženja. Novogoriško cestno podjetje je namreč dobilo zagotovilo, da bo republika prispevala za rekonstrukcijo predora skoraj 200 milijonov dinarjev.
Se pred začetkom rekonstrukcije predora bodo asfaltirali cesto, ki pelje iz Nove Gorice čez Rafut v Rožno dolino. To je potrebno zaradi tega, ker bo za nekaj čflsa promet skozi predor ustavljen. Ce pa bi cesto pustili neasfaltirano, bi zelo ovirah promet, ker je prašna in do. trajana. Vsekakor lahko upamo, da bo do jeseni urejeno eno in drugo.
iz rib. Gostje, kakšnih sto po številu, so bili zadovoljni s postrežbo in pripravo jedi.
Menjava naslova in šoferske izkaznice
Pravna komisija pri avtomobilskem klubu v Gorici je na svoji zadnji seji pod predsedstvom dr. Cattalinija obravnavala tudi zadevo prijave spremembe bivališča za zadevno spremembo na šoferski izkaznici.
Pri tem so obravnavah primer, ko se lastnik izkaznice ni izselil iz stanovanja, pač pa je občinska uprava zamenjala njegovo hišno številko, kot se to primerja pri preure-Jevanju hišnih številk po nekaterih ulicah. Po mnenju komisije v takih primerih šoferji ne bi smeh bili obvezani prijaviti tako spremembo, ker dejansko ne gre za preselitev, saj so ostali vedno v istem stanovanju.
Pripominjamo, da gre le za izraženo mnenje in bi bilo treba videči, kaj pravi k temu prefektura, ki vodi v tej zadevi nadzorstvo.
Uvoz prepelic
Lovska zveza javlja, da so dovolili nakup prepelic v inozemstvu, da bi služile za potrebe lova. Uvozilo jih bo podjetje Lenata iz Genove. Kletka z najmanj 50 prepelicami bo stala v aprilu po 750 lir za žival, v maju po 800, v juniju po 850. Cena ni pretirana, saj stane prevoz ene živali z letalom 250 lir. Za vsa pojasnila je na voljo go-riška lovska zveza.
KLUB «SIMON GREGORČIČ«
priredi v sredo, 26. aprila ob 20.30
v PROSVETNI DVORANI v Gorici — Verdijev korzo 13
GLEDALIŠKI VEČER
Na sporedu sta dve enodejanki poljskega dramaturga S. Mrožka
«STRIP TEASE« in
«CAROBNA NOC« Vstopnina po 300 lir za odrasle in po 150 lir za dijake. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoh Ul., tel. 24-95, ter eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni.
tiorlca
VERDI. 21.00:	«Andrea	Chenier«.
Zgodovinska drama v 4 dejanjih. Glasba U. Giordano. Dirigent E. Pessima.
CORSO. 17.15: «Tobruk», R. Hudson in G, Peppard; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 17-22: «Un get. tone per il patibolo«, J. Louis Tintignant in M. J. Nat. Francoski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30: «Non stuz-zicate la zanzara«, R. Pavone in G. Giannini. Italijanski barvni film.
VITTOR1A. 17.—21.30:	«L’amante
italiana«, Gina Lollobrigida in Louis Jourdan; barvni film, mla. dini pod 14. letom vstop prepovedan.
Goriško gledališče uprizarja danes zvečer novo delo. Gre za prireditev, ki bo povezana s prvo svetovno vojno v soški dolini. Režiser uprizoritve Andrej Jelačin je zbral številne vojne spomine, pisma, pesmi in druga pričevanja o bitkah. Povezal jih je v skupno delo pod naslovom «1915-1918 ob Soči v besedi in sliki«. Branje posameznih del bodo namreč spremljale tudi diapozitivne slike.
12. deželno tekmovanje popevkarjev v Turjaku
ENAL iz rurjaka bo tudi letos priredil deželno tekmovanje popevkarjev za bogate nagrade: zlato medaljo deželne uprave, pokale občine Turjak, ENAL in raznih podjetij naše dežele. Najboljšemu pevcu bodo podelili zlati mikrofon ENAL.
Finalno tekmovanje bo 27. maja, pred njim pa bodo izbirna tekmovanja, katerih se morejo udeležiti otroci in odrasli, ki se ukvarjajo s petjem zaradi amaterstva, ne pa poklicno. Izven natečaja se morejo udeležiti prireditve razni ansambli, instrumentalni in vokalni, katerim bodo povrnili potne stroške.
Iršič
AZZURO. 17.30—22: »Mille dollari sul nero«, A. Stesen in J. Garko. Kinemaskope v barvah.
EKCEIJSIOR. 17.30—21.30: «11 dot-tor Zivago«, A. Sharif, A Guin-ens, G. Chaplin Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«11 ritomo
dei magnifici sette«, J Brynner, R. Fulbi. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 17.30—22: «11 compa-gno Don Camillo«, Fernandel in G. Cervi.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 23. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33.
/ton tre
EXCELSIOR. 19—22: «Piacevoli not-ti». Kinemaskope v barvah RIO. 19—21.30: «Arabesque», Gre-gory Pečk in S. Loren Kinema-skope v barvah.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «A”Angelo» dr Olivetti — Via Rora 22, tel 72393.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33:49.
LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla salute« dr. Fabris — Panamo, Via Gnauhch 103, tel. 72480.
«»«»«»«» «»«»«»«» «»« «»«»«»«» «»«»«»«» «»«»«K<»
v
v
v
HVALE VREDNA POBUDA ŠPORTNEGA DRUŠTVA BREG
a
v
<*>
v
Izkupiček tekme z Unionom za kritje stroškov doprsnega kipa Simona Gregorčiča
v
**
v
*
v
NAMtmum^
OD DANES DO TORKA V FIRENCAH
v
v
A
v
v
A
v
*
v
v
Ravnateljstvo in profesorski zbor slovenske državne srednje šole «SIMON GREGORČIČ* v Dolini sta z veseljem sprejela sklep vodstva športnega društva «BREG», da bo ves izkupiček jutrišnje nogometne tekme l ''ION-BREG šel za kritje stroškov doprsnega kipa Simona Gregorčiča. Le-tega je omenjena šola naročila pri kiparju prof. Zdenku Kalinu v Ljubljani. Stal bo na hodniku dolinske srednje šole.
Zato pozivamo vso mladino, naše bivše in sedanje učence, znance in prijatelje, naj se udeležijo nedeljske tekme UNION-BREG v Boljui • cu in s tem podprejo pobudo te šole. Začete': ob 15.30.	RAVNATELJSTVO
v
A
A
v
v
Štirje borovci na državnem prvenstvu
Velike možnosti plavih za osvojitev boljših mest
Danes, 22. aprila, se bo pričelo letošnje Italijansko državno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo v Firencah. Borovoi so odpotovali v Toskano s trdnim namenom, da se vrnejo vsaj z enim državnim naslovom. Se nikdar niso bile namreč možnosti slovenskih igralcev tako velike.
A
V
V
A
A
V
V A
i «»«»«»«» «»«»«»«» «»«»«»«» «»« «»«»«»«»<<»«»«»«»
Boris Košuta je že nekaj let naš najboljši namiznoteniški predstavnik in prav od njega pričakujemo največ. Po številnih uspehih na državnih turnirjih, čaka sedaj Borisa Košuto najtežja naloga. Pokazati bo moral, da poleg dobrega tehničnega znanja, zna tudi dati vse iz sebe v tako zahtevnem tekmovanju.
Po našem mnenju je letos favorit št. 1 za osvojitev naslova državnega prvaka Tosetto iz Turina, ki je letos že premagal Košuto in zma- , np]otH (CSI Mi]an) gal tudi na dveh državnih turnir- n?--~ M jih. Drugi kandidat za naslov državnega prvaka je 19-letni Triulzi iz Bergama, ki se je letos dokončno uveljavil v konkurenci najmočnejših. Dobre možnosti imata še ostala dva Tržačana Simeone Cre-
chici in Sergio Durazzano, oba člana društva «La Soffitta».
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOMAČI
ŠPORT
ODBOJKA
Jutri, 23. aprila.
ženska B liga
BREG — PORZIO (odložena)
Ob 11. uri na stadionu «Prvi maj»
FARI — BOR
» « •
Ženska promocijska liga BREG — PORZIO (odložena)
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj»
FARI — SOKOL
Ob 10. uri
CORRIDONI
ZARJA
Moška C liga Ob 10. uri v Zgoniku KRAS — GASILCI (Gorica)
Ob 9. uri v Gorici
OLIMPIJA — ACLI Ts.
NOGOMET
Jutri, 23. aprila
III. amaterska kategorija Ob 10.30 pri Sv. Ivanu
GRETTA — PRIMORJE • * *
Ob 15.30 na stadionu «Prvi maj»
PRIMOREC — VIANI • * •
Ob 15.30 v Boljuncu
BREG — UNION
JUTRI ZADNJE DEJANJE III. KATEGORIJE
Proseškemu Primorju nujno potrebni 2 točki
Zanimiv slovenski derby v Bo-Ijuncu med Bregom in Unionom
Jutri se bo po 22 nedeljah zaključilo prvenstvo HI. amaterske lige. V skupini L je vprašanje naslova še popolnoma odprto. Dve enajsterici se potegujeta za končno zmago — Vesna in Primorje. Kriško moštvo, ki je prvo v lestvici, je že odigralo vse tekme in ima
dve točki prednosti nad proseškim, ki bo jutri v zadnji tekmi prvenstva v gosteh Grette. Če bo Primorju uspelo zmagati, bodo Prose-čani dohiteli Križane na vrhu lestvice, zaradi česar bo potrebna za osvojitev naslova odločilna tekma nevtralnih tleh. Jasno je, da
bodo Verginella in tovariši skušali osvojiti obe točki, ker bi jih neodločen izid že vnaprej pokopal. Omeniti je treba, da so Prosečani odpravili v prvem delu prvenstva Gretto z gladkim 7:0. Vedeti pa je tudi treba, da je bilo Primorje tedaj nedvomno v boljši formi. Vemo pa, da Prosečani ne bodb hoteli prav v zaključni tekmi razočarati svojih zvestih navijačev. Zato smo prepričani v zmago Primorja.
Primorec bo imel v nedeljo v gosteh žilavo enajsterico G. Viani. Prav gotovo bodo požrtvovalni Tre-
V moških dvojicah I. kategorije je glavni favorit za osvojitev naslova državnega prvaka tržaški par Boris Košuta - Simeone Crechici. Letos sta bila zelo uspešna. Igralca sta nastopila na treh državnih turnirjih: na dveh sta zmagala, v Bergamu pa sta se uvrstila na 3. mesto. Od ostalih dvojic je treba predvsem omeniti pare Geroni-Za-Molina-Tosca-ni (TT Vigevano) in Tosetto-Muzio (Nichelino Turin).
V dvojicah bosta igrala tudi borovca Adrijan Tavčar in Edi Bole, ki bosta skušala doseči tisto uigranost, ki jima še manjka, še en borovec bo igral v dvojicah I. kategorije. Edi Košuta bo namreč nastopil z Durazzanom. Ta bo njihov drugi nastop, če jima bo žreb naklonjen, se lahko uvrstita med osem najboljših dvojic v Italiji.
Edi Košuta bo nastopil tudi v II. kategoriji, kjer sicer nima možnosti do uspeha, se pa lahko povzpne na boljša mesta: okoli 5.—8. V II. kategoriji so samo trije glavni favoriti in prav gotovo je treba zmagovalca izbrati v trojici Crechici, Durazzano, Triulzi.
benci napeli vse sile in bodo posebno z agonistično igro, ki je njihovo najboljše orožje, skušali presenetiti tekmece.
Čeprav je v skupini M naslov že oddan, bodo vseeno še zanimive tekme, ki bodo odločilnega pomena za končno uvrstitev v lestvici. Brežani bodo imeli v gosteh enajsterico Uniona in prav gotovo si bodo osvojili obe točki, da si bodo izboljšali položaj v lestvici. Podlo-njerci sicer trdijo, da se bodo potrudili, ker pač nočejo končati prvenstva na zadnjem mestu. Prav gotovo bo nedeljski slovenski derby , vzbudil precejšnje zanimanje in če- 1 prav ne moremo trditi, da bo dvo- j boj na tehnični višini, lahko priča- j kujemo, da z agonističnega vidika ne bo nikogar razočaral.
B. R.
V HI. kategoriji bo Borove barve branil mladi Edi Bole, za katerega bo to drugo državno prvenstvo. Letos je Bole nastopil na dveh državnih turnirjih. V Reggiu Emiliji je bil odlični drugi, v Bergamu pa četrti. Na obeh turnirjih je moral kloniti nasprotnikom bolj zaradi utrujenosti kot zaradi slabe igre. Mislimo, čeprav ne spada med glavne favorite, da lahko celo zmaga. Seveda če borovec ne bo klonil naporu če hoče zmagati bo moral uporabljati bolj pogosto top-spin, manj pa udarce backenda, katerega še ne obvlada. V tej kategoriji sta glavna favorita Pelizzola (CSI Milan in Consonni (Alpe Viganč Bergamo). Tržaške barve bo v III. kategoriji brani! še predstavnik društva «La Soffitta« Enrico Lena, ki ima precej možnosti za dobro
uvrstitev.
Ekipa Bora je odpotovala v Firence v sestavi Boris Košuta (kapetan), Edi Košuta, Edi Bole in Adrijan Tavčar (tehnični vodja).
Tako je bilo lani na državnem prvenstvu:
I. KATEGORIJA MOŠKI
1.	Winderling (Vivaldi Genova)
2.	Tosetto (Nichelino Turin)
3.	Triulzi (Alpe V. Bergamo)
4.	Molina (TT Vigevano)
I.	KATEGORIJA ŽENSKE
1.	Galli (TT Vigevano)
2.	Barbera (Notarbartolo Palermo) MOŠKE DVOJICE I. KATEG.
1.	Winderling — Delle Rovere (Vivaldi Genova)
2.	Galli — Quaglierini (Pontedera)
3.	Tosetto — Muzio (Nichelino Turin)
4.	Raineri — Mugnoz (CSI Milan)
II.	KATEGORIJA MOŠKI
1.	Boris Košuta (Bor Trst)
2.	Salvaderi (DLM Milan)
3.	Crechici (Soffitta Trst)
4.	Triulzi (Alpe V. Bergamo)
III.	KATEGORIJA MOŠKI I. Tomlello (Concordia Vicenza)
T-ar
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
Kras-Gasilci j utri v Zgoniku
Tekma z goriško šesterko bo ob 10. uri
Po enotedenskem premoru bo v nedeljo ponovno steklo prvenstvo moške odbojkarske C lige. Po prvem delu prvenstva ne moremo biti najbolj zadovoljni s trenutno uvrstitvijo obeh slovenskih šesterk, ki nastopata v C ligi. Kras iz zgoniške občine zaseda peto, goriška Olimpija pa šesto mesto na razpre-
delnici. Zato ob tej priliki voščimo obema šesterkama, da bi bili v povratnem delu prvenstva uspešnejši in da bi si izboljšali položaj na lestvici.
V nedeljo bo imela goriška Olimpija lahko nalogo, saj bo gostila na svojih tleh pepelko prvenstva ACLI iz Trsta, ki na letošnjem prvenstvu še ni slavila zmage.
Sorazmerno veliko težjo nalogo pa bo imel Kras, ki se bo pomeril na domačih tleh v Zgoniku s tretje-uvrščeno ekipo goriških gasilcev. Krašovci imajo odprt račun z nedeljskimi tekmeci: v prvi tekmi v Gorici so si gasilci izsilili zmago po tehnično ne preveč navdušujoči tekmi, v kateri so tedaj zgoniški odbojkarji pokazali slabo medsebojno povezavo in premalo elastičnosti. Sedaj, ko so krasovci v veliki meri odpravili najhujše napake in imajo
možnost, da bi se uspešno upirali svojim nasprotnikom, pa morajo nastopiti z okrnjeno postavo. V nedeljo na primer ne bosta nasto pila dva standardna igralca zaradi bolezni odnosno šolskega izleta, nekateri drugi igralci pa so atletsko nerazpoloženi. Ti dejavniki nedvomno zmanjšujejo za Kras možnost uspešnega nastopa, ker Goričani razpolagajo z zelo solidno šesterko, ki je predvsem v obrambi težko ranljiva.
Vendar smo prepričani, da bo Kras z dobro voljo vseeno nadigral nasprotnika. Za dosego tega smotra pa pozivamo na nedeljsko tekmo, ki bo v Zgoniku ob 10. uri, vse navijače, ki so že v tekmi z Ace-gatom pokazali veliko navezanost na domače barve.
—bs—
Atalanta-Milan Brescia — Bologna Cagliari — Napoli Fiorentina — Torino Inter — Lazio Juventus — Venezia Mantova — Vicenza Roma — Foggia Spal — Lecco Livorno — Sampdoria 1 Reggina — Modena 1 Piacenza — Monza 2 Taranto — Bari X
	 			

PLAVANJI
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO
Troboj US Triestina Mornar-RN Bologna
V soboto, 29. t. m. in v nedeljo, 30. bo v pokritem bazenu «B. Bianchi« zanimiv plavalni troboj US Triestina - Rari Nantes Bologna-PK Mornar (Split). Nastopili bodo plavalke in plavalci in ker so Spličani zelo močni, saj imajo v svojih vrstah nekaj reprezentantov,
bo troboj prav gotovo privabil ob bazen številne gledalce.
V okviru troboja bo tudi turnir v vaterpolu za «1. pokal Giorgio Cubi», katerega so podarili bivši tovariši preminulega atleta, ki bodo ob tej priložnosti podarili Cu-bijevi družini spominsko plaketo. Tako v soboto kot v nedeljo se bo troboj začel ob 21. uri, večer pa bodo zaključili s tekmami v vaterpo-
lu in sicer:
V soboto ob 22. uri Triestina Bologna
v nedeljo ob 10. uri Bologna Mornar
ob 22. uri Triestina . Mornar. Tekme v vaterpolu bodo sodili po
novih pravilih. Omeniti moramo še, da se je Triestina za to priložnost
ojačila s Fossattijem (Neapelj), Sgherijevo (Rim) in Quaggiottijevo (Padova).
V TOREK V DREVOREDU R. SANZIO
NK Koper v gosteh moštva S. Giovanni
N«
V torek bo enajsterica S. Giovanni imela v gosteh moštvo Kopra, ki vodi v lestvici SCNL. Koprčani bodo tako vrnili obisk SJ* toivančanom, ki so gostovali onkraj meje 19. marca in tekmo *
di zgubili s 3:1.
S. Giovanni se bo seveda skušal oddolžiti za poraz, zaradi česar bo poslal proti izredno močni koprski enajsterici vse najboljše razpoložljive sile. čeprav bo tekma prijateljskega značaja, bo tehnično in agonistično zadovoljila ljubitelje nogometa, ki prav gotovo ne bodo hoteli zamuditi te izredne priložnosti. Srečanje S. Giovanni - Koper bo v torek ob 16. uri v Drevoredu R. Sanzio. Svetoivanska enajsterica bo
verjetno nastopila v postavi pan, Doz, Billia, Russo, Petelilt« tioni. Del Ben, Modolo, ” Vouch. Fonda (Protti).
KOŠARKA
PRAGA, 21. — V tolažilne®, , nirju svetovnega prvenstva v a
košarki je Italija premagala 56:45 (20:20).
Jutri bo na Veliki Rouni pri Proseku važen dogodek za Veliki Repen. Stari in mladi ali poročeni in neporočeni se bodo spoprijeli med seboj v nogometu. In nagrada? Poraženi bodo morali pošteno pogostiti z obilno večerjo zmagovalce. Tekma bo ob 15. uri
mmm
od 1859
znan po dobrem
FDKLANSKEH
PIVU
in po svojih specialitetah:
ir
Ul
ki
vs
le
V
id
Pl
ve
ve
I vi
I še ! k
bi
st
Vs
ki
he
ba
še
in
ce
bc
S
io

Ve
Ha
posebna zaloga CflSTELLO, specialno ČRNO pivo in pivo SflNS SOUCI z dvojno količino sladaj
he
do
Ša
di:
te,
ih;

FERENCZ KARINTHY
| Dražba I
•I::::!
8
.T
Zadostuje že podpis na poli. S to polo smo na podlagi seznama obiskali vrsto bančnih ravnateljev, veletrgovcev, tovarnarjev, tekstilcev in drugih bogatih ljudi. Nekje so nas kratko in malo spodili, vendar pa so se med temi mogotci našli mnogi, ki so pomislili, ko so videli imena Mihtlyja, Babitcsa, Ferenca Hercegha, Zsigmonda Moricza, dalje Alfreda Fellnerja, Marica Kom-telda in ostalih, da bodo odslej tudi nje šteli med Karin-thyjeve prijatelje in so hočeš nočeš podpisali. Na to pa nam je dal Cserepfalvi tri tisoč pengo naplačila, ki jih je takoj prevzel Frici bači. Seveda smo z vsem tem zelo hiteli, kakor smo tudi pritiskali na dražbo.
Potem je prišel tisti veliki dan, dan javne dražbe. Ko
smo okrog desete ure pogledali na Ulloško ulico, kjer se je že kazala jesen, smo pred hišo na pločniku zagledali gručo ljudi, same pleše in trde klobuke — to so bili habru-sovci. («Chabrus je bila židovska zveza prekupčevalcev, ki so organizirano nastopali na javnih dražbah.) Hijene so se že zbirale, ko so zaduhale razkroj. «Torej pojdimo,« je rekel Frici bači in šli smo Iz šestega nadstropja dol.
O habrusovcih ali profesionalnih prekupčevalcih na dražbah je treba vedeti, da so bili združeni v enotni organizaciji — ne spominjam se, ali ofi-cialno ali samo na osnovi sporazuma — saj so bili med njimi tudi posamezniki, ki niso imeli globokih žepov, ki so morali prilagati groš h grošu, da so lahko kupovali. Njihov
vodja, visok gologlav mož z orlovskim nosom je stal sredi skupine. Pridušeno so se pogajali za pričakovani plen in si razdeljevali vloge. Razen profesionalnih hijen so prihajali na zanimivejše dražbe tudi nekateri premožni zasebniki — teh pa tu ni bilo — kakšnih umetniških dragocenosti pa so se mogli nadejati v stanovanju zadolženega pisatelja?
Frici bači se je najprej na kratko odkašljal, nato pa stopil k vrhovni «hijeni». »Gospodje! Menim, da vam ni treba razlagati, čigav je dom, ki vanj vstopamo. Gospodje! Poglejte tega dečka, ki stoji tu gologlav, ne zato, ker mu je vroče, marveč zato, ker njegov oče, slavni madžarski pisatelj, žrtev madžarskega velekapitala, ni imel toliko, da bi svojega otroka pošteno oblekel. Dobro vem, da vam je srce spričo obilnega truda in bridkosti ojeklenelo, a vendar apeliram na vaše srce, gospodje! Le toliko vam povem... gre za osirotelo družino Frigyja Karinthyja! Mar bi kdorkoli med vami prevzel na svojo vest, da je pomagal pogubiti Karinthyjevo družino?#
Habrusovci so bili zares otrdeli ljudje, navajeni bede, ni jih bilo lahko ganiti, saj so si svoje življenje gradili na razvalinah usod. Toda ime mojega očeta je tudi zanje pomenilo več kakor zgolj družbeni naslov in med njimi so bili mnogi, ki so kaj brali od njega vsaj v razširjenem časopisu Szinhazi Elet in so mu bili nemara hvaležni, da jim je izzval malce smeha ali solzo ganjenosti. V skupini je zavalovilo, čutili smo, da so besede Frici bači j a tu in tam padle na plodna tla.
«želite nemara to nesmrtno ime poteptati v prah? Osramotiti rodbino Frigyja Karin-thyja? Saj nimajo ničesar mimo teh koščkov pohištva — mizo, kjer je Karinthy pisal svoje knjige, posteljo, v kateri je spal, klavir, pravzaprav pianino, na katerem... ampak čemu toliko besedi. Tudi vi imate družino, tudi vi veste, morda še bolje kot jaz, kaj Je življenje. Delamo, gospodje, ubijamo se, kolikor nam sapa dopušča — toda kaj bo z našimi dragimi, ko bomo morali oditi? škoda besed. Saj že vidim, da niste takšni, da bi za vsako ceno dražili teh nekaj
kosov pohištva uboge vdove in osirotelega otroka! Ne, ne boste dodajali na izklicno ceno! Tembolj, ker hočem jaz, najboljši prijatelj pokojnika, podariti skromen znesek, ki se mi ga je posrečilo prihraniti za stara leta... ampak to ne spada sem... za to nadvse pravično stvar. Ne bodite užaljeni, če vam za izpadli zaslužek ponudim majhno odškodnino.#
«Koliko?» Je hripavo vprašal vodeči habrusovec. Frici bači je pogoltnil slino in nato odločno vzkliknil: «Tri sto pengo.#
«To je malo. Nas je štirinajst. Tisoč pengo.#
((Prijatelji, kaj ste znoreli? Dam vam štiri sto, ali pa pustimo, to je na osebo trideset pengo.#
((Osemsto, dajte Jih sem, pa bomo molčali. Tudi mi imamo srce.#
((Poglejte, tule je petsto, a nočem slišati niti besede več, sicer ne igram.#
«Pa naj bo sedemsto, samo zato, ker ste tako lepo govorili.#
((Izsiljevalci!# Frici bači se je zasukal na peti, ko da bi hotel oditi, šele pri vežnih vra-
tih se je obrnil: «Naj vrag vzame, šeststo.#
»Prelomimo — šeststo petdeset, pa bomo molčali.#
«Roko na to.»
«Denar na dlan.#
Frici bači je vodilnemu ha-brusovcu, ko mu je dal začasno potrdilo, takoj izplačal tristo pengd. Ostalih tristo petdeset mu je obljubil dati, če bo vse gladko poteklo. Nato so vsi stopili v šesto nadstropje, napolnili ozko stopnišče z blebetanjem ter navalili na stanovanje. Tedaj je prišel tudi že licitator.
Kristus, to so bile figure, še nikdar v življenju nisem videl toliko zmrtvičenih, strahotnih kreatur. Med niimi so bili vsemogoči tipi: jecljači, kruljavci, enooki, sto dvajset kil težki, s stožčasto glavo... Bolj kot vsi ostali pa mi je vzbudila groza ječeča baba s koničastim nosom in majhnimi očmi, ki se je v svoji umazani. blatni obleki kot vreča usedla prav k materinemu toaletnemu ogledalu — steklo je to strašilo še podvojilo.
Torej dražba se je začela. Licitator je pokazal predmet, povedal izklicno ceno, Frici bači Je izjavil, da je za to ce-
no kupec ln ker ni nihče dražil, je po trikratni ponovitvi izklicne cene prešel predmet takoj v njegovo last. Habrusovci so molčali kot ščuke v Donavi. Vse se Je prodajalo neverjetno poceni — bidermajersko knjižno omaro je nekdanji nogometni sodnik kupil za deset, vitrino za osemdeset, zofo za dvesto pengo. Licitator ni vedel, kaj se tu dogaja. Pozneje je uganil, pa je le skomignil z rameni —■ njemu je bilo prav. Vse je šlo gladko kot po loju. že smo se veselili, da imamo najtežje za seboj. Toda prezgodaj smo se veselili.
Prelomilo se je pri klavirju. Licitator ga je izklical za petsto pengO in Frici bači je pri priči ponudil. Tedaj pa se Je oglasilo iz ozadja sobe:
((Sedemsto.#
Vsi smo ostrmeli, a nismo videli, kdo N bil. Prvi se Je zavedel Frici bači. «Osemsto!» je odločno zaklical.
«Tisoč dvesto!# je zazvenel prejšnji glas in njegov lastnik, neznan trebušnik z lovskih klobukom, je stopil v ospredje.
«ZakaJ pa to?» so se začudili habrusovci. Ampak za dol-
v že da
go ugibanje ni bilo časa, je licitator ponudeno ceno. drugič ponovil. — Zbo|j Bach, Mladi Mozart, Pr°“j| «Veseli vratar, ko se v ji domov!# Našemu zaščitnik9, pohajale moči. »Tisoč sed®, sto!# je rekel z zamiraj0^ glasom.	J
«Dva tisoč,# je ostro ^ cai tujec.	j	2n
Habrusovci, ki smo J® j Pa sokrivce povsem pridobil*’ , w vsi začeli jezno vzklikati1^ $ ((Pritepenec! Pijavka! a | ste, pri kom ste? Kdo P9,/ s* ta predrzni ušivec?	;;§
veste, kdo je bil Karintltfjj p Obkolili so moža z l°v9Lj( | klobukom, mu grozili s Pjj || mi, ga drezali in suvali ,1 jj dolgo, da so ga izrinili v ji sednjo sobo. Neznanec 68j popravici bal, da ga bodljal
Wie,
tepli. Ves zaripel v obr®9 zajecljal:
«Kaj pa pravzaprav -Dajte mi mir! Jaz sem 0 me Racze in Winterm®*J Moja firma je ena izmsd žečih upnikov. Ce se n» izdraži, ne bomo prišli narja. Ta pianino pa J® den...»
(Nadaljevanje sled*


UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 in 94-638	- Poštni predal	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica 24 Magglo	l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 85-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - V®*!	1,(
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50	starih dinarjev), mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ' n
S" I; AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani — 501-3-270/1	— OGLASI: Cena oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno .mra -Tii 25(1, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglas) er**9* <
gorlške pokrajne se naročajo prt upravi. — *- vseh drugih /.('krajin Italije pri «SooIetk Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdala m tiska Zain)nlftvn trJa-tkaoa tiska. Trst
l