75. številka.	V Trstu, v soboto 17. septembra 1887.	Tečaj XII.
Opazke.
V«i dopisi ne pošiljajo uredni&tvu v ulici Torrente, 12. Vsak li*f mora biti frank iran. Rokopisi se »e vračajo.
Innerati (razne vrste naznanila in poslanice) so zaračunijo po popodlii; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ho plačuje za vsako besedo 2 nov.
Nar ocnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo. ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost*
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri populudne.
eantis
Cena z a vse leto s prilogo ? for , za
pol 3 for	nov., za četrt leta I for.
IS nov. — Edinost brei priloge stano za celo leto A for., za pol leta i! for., za četrt leta 1 for. »»O nov. — Pona-mezne številko t»e dobivajo pri oprav-niStvu, v prodajal niča h tobaka v Trsta po .» nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
41 nov
»V e<linogti Je moC«
Vabilo na naročbo.
K malu mine tretje četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg, naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času po-novč, kajti brez točne podpore nam je nemogočo svojo težko nalogo izpolnjevati.
„Edinost" stane:
Za vse leto . . . , f. 6.— „ s prilogo . „ 7.— Za pol leta . . . , „ 3.— „ s prilogo , „ 3.50 Za V* leta . . . . „ 1.50 „ s prilogo . B 1.75 One gg. naročnike pa, kateri so nam se na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
Upravništvo „Edinosti".
Politična zmes.
Oči vse Evrope so še vedno obrnene na Bolgarsko, to malo državico, o kojej pred leti ni bilo niti slišati, sedaj pa toliko dolgotrajnega hrupa provzročuje. Bolgarska, je postala prava nagajilka ostalej Evropi, ter je bila in je se dandanes povod ogromnim stroškom,
Česfcokrat tudi velike može navodi mala ničvredna stvarca v velikanske zadrege. i u nepreredkoma občutljiva natura ae čuti ranjeno po kakem najnedolžnišem dogodku. Enako je z Bolgarsko in z ostalimi balkanskimi deželami. Začetkoma so se jelo mej seboj pričkati in prepirat:, polagoma so ti tajni prepiri in posiljeni antagonizem mej sorodnimi narodi prešli v očiten ravs in kavs po časnikih in ne-dolgo na to so prešli v visoko lnorodajne kroge, kdor so so dobro skuhali in zabelili ter se izcimili v javno srbsko-bolgar-sko vojno.
Pirot, malo bolgarsko mestece, bilo jo torišče bratskemu boju in v tem mestecu se je storil začasno konec temu navideznemu sovraštvu mej bratir To vojne bo
PODLISTEK. Čuden tujec.
H.
(Dalje.)
Bilo jo kake dve uri pozneje. Pozno je uže bilo. Na jasnem nebu je migljalo brezštevilnih zvezdic in luna je čarobno razsvetljevala tihotno okolico. Po c-osti, ki držf iz trga v Vrhne, kobacal jo stari Za-brešČek. Sam je bil ter si delal družbo z govorjenjem; bil je prav dobre volje danes. Zdaj je veselo zavriakal, zdaj poskusil stati na enoj nogi in mrmral: Saj nisem pijan, le poglejte me! — A še dobro ni izrekel, molil je uže vse štiri od sebe na trdih tleh. — „O ti noga, kako si danes šibka!" Ni trajalo dolgo in zopot jo bil Matevžek po koncu ter ukal in pel kakor poprej.
Bil jo uže sredi poti in to prav kmalu kakor se jo njemu zdelo. „Haha, oni capin me je hotel okrasti in mi pobrati denar! Čakaj, plačaš mi uže!" — V tein samo-govoru dojde sredi poti, kdor se jo costa delila.
Ako bi bil kdo tedaj poslušal natanč-nejo nego oČo Matevž, gotovo bi bil slikal, kako je pri zadnjih starčevih besedah zašumelo bližnje grmičje. In ako bi bil dalje opazoval, videl bi bil, kako je lazila temna podoba po kolenih proti onomu kraju, kdor jo obstal naš znanec. Pa oče Zabrešček tega v svojem veselju ni opazil. Njemu je še vedno šumel v glavi ropot
malo kdo več spominja; bila je prehitra, preveč neosnovana in preosobna. Kralju, kojemu bi morala biti na največjo nečast, bila je nekako v čast; knezu pa, kateri se je v njej hrabro bojeval in rešil čast po njem vladanemu narodu, ne da bi utrdila prestol, pregnala ga je sramotno iz Bolgarske!
Sic transit gloria mundi — časti in posvetno slavo deli usoda najrajše onemu, ki jih ni vreden.
Začetkoma je bilo misliti, da po končanih teh sramotnih bojih in po sklenitvi mirovne pogodbo ponehajo vodne razprtijo vsaj v notranjesti majhnih držav, Bolgarske in Srbske. Ali temu ni bilo tako. Srbija si je se zadnjimi boji pomogla v — propad; nakopala si jo namreč ogromnih dolgov; pri vsem tem je pa upati, da jo sedanja Rističeva vlada dovode polagoma k zopotnemu dobrostanju.
Srbska individualistična in samovoljna politika je spremenola svoje lice postavši — slovanska. Ristič je mož na svojem mestu. Prišel je sicer na ministersko krmilo te majhne državice v najbolj kritičnih časih, a vender se ni svoje naloge ustrašil in upati jo, da si Srbija po njegovem trudu in skrbi, umnim gospodarstvom in očetovsko pazljivostjo v malo letih pomaga na noge. —
Kak učinek je storila ta vojna na Bolgarsko, tega ni nam treba več natanko razlagati, kajti o tem se je uže dosti napisalo. V Bolgarskej je nadvladal grdi anarhizem, upor za uporom, prepir za prepirom in slednjič proklic ljudovlade,
Naravno je, da se ni mogel prejšnji knez Aleksander veseliti nad takimi na-stopki; ščuvanjo in podkupovanjo jo za-stopilo na mesto požrtvovalnega domoljubja. Pri tem še pretnje severnega velikana Rusa in pritisk na odstranjenje kneza Aleksandra, vse to jo razmero na Balkanu tako zamešalo, da jim skoraj ni rešitve.
Kdor je dosedaj le nekoliko opazoval te zamotave zadeve in izjave časnikov, ni mogel v tej zmešnjavi najti pravega konca. Vse mu je bilo nejasno, vse nedoločno. Radi majhno bolgarske državice je vsa Evropa uže več kot dve leti v vodnem trepetu pred vojno. Ista Bol-
in krik pri „Kranjcu". On ni niti opazil, da se je temna podoba vzdignola. V luninem svitu bi vsakomer v oči padla razmršena brada in mali klobuk, in bi ta prikazen sličila onej čudnega gosta v pivnici „pri Kranjcu". Ob sebi je držala debel kolec in desna noga jo dregala kamen, kaka dva kila težak. — „Čakaj, plačaš mi" zainrmrala jo nočna prikazen ponavljajoč zadnje Zabreškove besede — „plačaš pa ti meni in ne jaz tebi!"
To izrekši je naslonil gorjačo ob grm. Pa, o joj! — padla jo iu očo Zabrešček je tudi slišal in zakričal: „Oho! kaj pa tam?" — Pa skoraj ni utegnol izgovoriti, kajti uže mu je priletel silni kamen v piščal in ga potrl na tla.
„Ilahaha!" — zakrohotal so je tujec hudobno, pograbil palec, stopil proti kme-tiču ter ga mahnol močno po glavi. Dovolj mu jo bilo. Pograbil je iz Matovžovega žepa, kar je bilo denarja in oster nož. — „Ne misli pa, da Bi zadnji; danes pride tudi oni na vrsto! Da me pa nikoli no imenuješ capina in zlodi vedi še kaj, tukaj!" s temi besedami je zadri ostri nož do ročaja v starčevo stran. Storil jo užo par korakov, da odide, pa so je zopet vrnol, izdrl nož iz Zabreškovega telesa, rekoč: „Ti mi bodeš danes se služil; ne smem te pustiti tuknj!" —
Oddalil so je za kakih dvesto korakov od grozopolnega mesta. Bleda luna je čarobno obsijala bledi okrvavljeni obraz očeta Zabreščeka. Zo-li mrtev ? ltudolmi tujec pa, no zadovoljen s tem ubojem, uamiŠljal jo šo druge grozovito namere.
garska je bila kriva, da so vso ostale evropske velevlasti jele misliti na obrambo: razglasil ae je oboroženi mir, ki še vedno toliko milijonov požre, jemajoč jih iz ust kruha lačnih davkoplačevalcev.
In kdo je indirektno kriv vsega tega? Eni trde, da je tak položaj provzročila ona toliko natozana berolinska pogodba; drugi zvračajo vso krivdo na kneza Bat-temberžana, ker si ni vedel po bitki pri Piroti utrditi svojega prestola in narediti v svojej državici miru, ampak je bojazljivo iz njo pobegnol; drugi menijo Avstrijo in Kevenhullerjevo misijo: vsi bo pa edini v mislih, da je tega položaja v prvej vrsti kriva — Rusija.
Vsakdo gleda svojih interesov, kako jih oživotvoriti in zboljšati. Enako je tudi z državami. Uže večkrat smo poudarjali, in zgodovina nam kaže, da jo Rusija od nekdaj gledala na Carigrad. Osvobodivši Bolgarsko iz muhamedanskoga robstva, storila je korak naprej proti svojemu smotru. Ali svojih „žuljev" naravno ona noče zavreči.
Od osvobojene Bolgarske tirja, da jej je pokorna in hvaležna za okupacijo in emancipacijo. Ni jej tedaj ugodno, da v njej vlada presamostojen knez, ki jo noče spoznati niti za dobrotnico dežele, ampak Rusija tirja in želi, da Bolgarska ostane sicer samostojna ali pod ruskim moralnim pokroviteljstvom. Od tod je prihajala vsa jeza in pretnje proti neoo-stavnemu regentstvu in proti sedanjemu knezu Koburškomu.
Ne vemo, bi li smatrali nepremišljenosti ali netaktnosti njegov sprejem bolgarskega prestola. Vsakakor so jo pa prenaglil, da je volitev Sobranja sprejel.
Knez Aleksander jo postal po bitki pri Pirotu priljubljena osoba na Bolgarskem. Njegov beg iz te dežele je mar-aikak bolgarski rodoljub obžaloval — čeprav je bil i on, kakor je sedanji, tujero-jenec in ne Slovan. Na njegovo mesto jo prišel knez Koburški, možak, ki ima morebiti na sebi marisikako lepo lastnost, ki je pa preveč neskušen in rekli bi, nezmožen dovesti bolgarsko državo pri obstoječih okoliščinah v varno zavetje.
Prenaglil se je sprejemši izvolitev zato, ker jo šel na svoj nov prestol, no
da bi se prodno posvotov.il z političnimi veljaki ter spoznal vladajoče menenje različnih evropskih velevlasti. Zadnjo so se sicer pozneje izrazile o njegovej izvolitvi in sprejemu prestola, in mej njimi se mu je osobito neugodno ustavila Rusija od koje je odvisna, da naravnost rečemo, dobra ali slaba prihodnjest bolgarske kneževine. Edina, ki je njegovo dejanje opravičevala, bila je borna Italija; ali od te novi knez menda sme upati zgolj puhlih in laskavih besed.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Minister zunanjih zadev grof Kalnoky jo 14. t. m. odpotoval v Fried-richsruhe, da obiščo kneza Bismarka. Brez političnega pomena to odpotovanjo gotovo ni.
Naučili minister je odbil prošnjo mosta Kromeriža na Moravskem, da bi se odprl peti razred tamošnjo slovansko gimnazije na občinske stroške, ter je navel kot razlog tole: „Dvojiti je, ali bodo mogle materijalne razmere mesta Kromeriža nositi tako breme." Temu odgovarja „Mor. Orlice" : Zahvaljujemo se naučnomu ministru za veliko skrb in pazljivost nasproti našim finančnim razmeram, opozoriti pa ga moramo le na to, da so takrat, ko smo sklenoli sezidati novo vojašnico, ki bi zadostovala najnovejšim zahtevam in potrebam, ni nikakor brigal za našo žepe. Ako jo bilo Taafejevo ministerstvo zadovoljna s tem, da zgradimo vojašnico, priznalo je ob enem, da niso našo denarno razmero tolikanj slabo, da bi si kak minister belil glavo radi njih. Ničovni so toraj nagibi pl. Gautscha in postopanje njegovo ni nič druzega, ko sovraštvo Slovanom.
Praškim šolam je ukazal minister Gautsch, da ravnateljstva no smejo povpraševati pri sprejemu učencev po njihovoj narodnosti. Vender pa je odredilo praško mestno zastopstvo, tla morajo ravnateljstva vzfic ministrovej naredbi določiti v vspro-jemnent zapisniku, katerej narodnosti pri-
„Človek mora bili zmirom previden", mrmral je sam pri sebi in pri teh besedah izvleče iz umazano suknje dolgo, močno vrv, zavezal jo na enej strani cesto za hrast in nategnol na drugo stran. Drugi konec vrvi je držal sam v roki. Mislil si je namreč; ako gre mimo kdo drug, ali pa mnogo njih skupaj, spustim jo na tla. Po zvezdah soditi jo bila tedaj enajsta ura po noči. Nenadoma se čuje od daleč škripanje voza. — „Tu je!" zamrmral jo tujec.
Kmalu na to pridrdra po cesti od trga sem kmečki vozič. Pred njim je bil vprežen čil konjiček. Sedaj je vozil počasi, ker jo bilo navkrebor. Na vozu jo sedel mladenič — Tino. Ne vemo, ali je bil truden ali kaj, zadremal je na vozu. . , Ni slutil nevarnosti, ki mu je pretila! Ivrep-keje nategne skriti tujec vrv, ko vidi. da se bliža njegova žrtva. Ni bo motil. Konj so izpotakne iu pade; pa tudi Tino se hitro probudi in skoči z voza, da vidi, kaj so je pripetilo.
Pripogne se in trudi, da konja zopet dvigne. A v tem čuti silen zbadljaj v levoj rami. Tujec jo bil zgrešil. Mislil je s prvim zbodljajem končati svojo delo. Nameril je bil v tilnik, a po nepriliki zgrešila mu jo vajena roka mer in nož jo obtičal globoko ? levej rami. Tine bo naglo obrne, da bi pogrubil napadnika; ali prepozno. Ubojnik jo užo odnesel pote. Videl je namreč, kak junak je Tine, in zadosti mu je bilo v krčmi. Vedel je tudi, da kar učini prvim mahom, to volja, radi česar se mu ni zdelo varno se spuščati v daljno
trganjo s krepkim fantom in odnesel jo kopita. Tino ai potipljo ramo. Nož je šo vedno tičal v njej. Izdere si ga v velikih bolečinah. Konj se jo moj tem sam pobral in Tine zopet sede na voz in požene konja. Nedaleč od tam naleti na mrtvo človeško truplo, ležečo na tleh. Tine se ustraši, čeprav ni bil strahopetec; obstala mu jo krv v žilah.
Tudi on je bil težko ranjen in tudi njemu je pretila smrtna nevarnost.
Pri vsom tem stopi z voza k ležečemu človeku, da mu, ako je mogoče, kaj pomore. Ali, o groza! Oče Zabrešček, očo Matevž mrtev ! Tine se je skoraj zjokal. Kaj storiti sedaj? Tako ga no sme vendar pustiti in če je res mrtev! ? Tine ni po-mišljal dolgo.
Z velikim trudom in naporom spravi ga zlahkoma na svoj voz ter odpelje domov. Domov pridšedšega polože v postelj. So je bil pri živenju. Na to pošljejo po duhovnika, ki ga pa ni mogel spovedati, kajti oče Zabrešček se ni zavedal več.
Kmalu potem so došli tudi žandarji in župan. Vsa vas jo bila v kratkem na nogah. Žandarji in župan so skušali, da pozvedo kaj od ranjenca, ali zaman. „Oče Matevž, prav nič no veste, kdo Vas j«1 — popraševal jo župan in žandarji. Bolnik odpre oči. Ozre se okrog po sobi in njegov pogled se ustavi na Tinetu. Obraz so umirajočemu šo skrči v poteze, ki so kazale strašno trpenje; hotel je nekaj zi-noti, a ni mogel. Njegovo oko pa se ni ganolo od Tineta.
„Prav nič ne veste, kdo Vas je?*
pripadajo dotični učenci. — Češkim roditeljem. ki 9o vpisali svoje otroku v nemške šol«;, razposlalo j«1 češko šolsko društvo brošure, ki naj jih pouče, v koliko škodo je v materijalnom in moralnem oziru njihovim slovanskim otrokom, ako zanemarjajo po nemških Šolah svojo materinščino.
V	eč dežel n ih od b oro v seje obr-nolo na vlado, naj poskrbi za zakon, da se prepreči preveliko pijančevanje. Vslcd tepa je ukazalo ministerstvo deželnim obla-stnijam, naj preskrbe podatke o dotičnih ob rti h in splošnih razmerah, na podlagi kojih bi «e mogla ta zadeva razpravljati.
Carinska k on t'e r e n e a je končala svoje delovanje v treh sejah, koje zadnja je bila v nedeljo. Pri prvej seji so se posvetovali o tem, kaj naj zahteva Avstrij-sko-ogorska za-se pri italijanakej pogodbi. Pri drugej seji se je obravnavalo, kaj naj so dovoli Italiji. Točka dnevnega reda je bila tudi razprava o ribarstvu v Jadranskem morji. Najvažnejše posvetovanje je bilo v nedeljo, kako naj postopa Avstrija proti Italiji glede špirita, sladkorja in piva. —! Ivo bodo instrukcije dognane, predloži jih konferenca obema vladama, da jih potrditi.'
Samo T o m a še k, pesnik narodne „Hej Slovani," umrl je v Chyzni na Slovaškem 12. t. m. v 74. letu. Petdesetletni obstanek te pesmi so praznovali Cehi pred tremi leti, pri kojej priložnosti so poklonili župniku nabrano častno darilo v znesku 2340 gl. —
Pri deželnozborski h volitvah na Češkem v mestnih skupinah 13. t. m. so bili izvoljeni vsi kandidati nemškega osrednjega volilnega odbora, le v enem okra ji je zmagal samostojni kandidat. Volitve pa se je udeležilo jako malo vo-lileev, kar pač priča, da jo mnogo Nemcev uže sito ščuvanja zoper Cehe. — Plzcnskn trgovinska zbornica je izvolila Ceha.
V	praškoj trgovinskoj zbornici so se 13. t. m. vršile volitvo v deželni zbor; nemški odborniki k volitvam niso prišli; izvoljeni so bili, kakor je naravno, kandidatje češke stranke.
V	Pragi so se 14. t. ni. vršile volitve velikega posestva v deželni zbor. Nemški liberalci se niso udeležili. Soglasno so biii izvoljeni: grof Ferdinand Bouquoi, grof Jan Lažanskv, Adolf baron Leon-hardi, grof Karol Alaks Zedtvitz, grof Avgust Kinskv in dr. TeuBch.
Hrvatski sabor je 1II. t. m. pričel adresno razpravo i stranka prava je predložila posebno osnovo, zmerna opozicija pa pri predlogu ni našla potrebne podpore.
Hrvatje imajo političnega mučenika. Vsa kazenska pravda zoper dr. Davida Starčeviča ni druzega na dan spravila, nego da je zaračunal 15.000 gl. za iztirjanje 1(5.000 negotovih dolgov in zato je bil obsojen v šestletno teško ječo s zgubo doktor-stva! Ako bi se z vsemi odvetniki enako postopalo, gotovo bi jih sedelo več v ječi, nego za odvetniško mizo. Ali sedanja hrvatska vlada je hotela uničiti moža, ki jej je bil na poti. A strašno se ona vara, ako misli, da jej ta politični umor kaj pomore; nasprotno se zgodi; tako grdooblastna dejanja rode le sovraštvo do vlade ter jej
spodkopavajo vso zaslombe, na katere se vpira. Vlada, ki začne rabiti taka sredstva, visi uže na zadnjoj zarezi, stoji na robu svojega groba. Ne le hrvatski narod, ves izobraženi svet obsoja kruto postopanje proti možu, kateremu je bilo lastno prepričanje vodilo v političnem živenji. Š to obsodbo je dobila ogerska državna ideja črn madež, katerega nikdo ne opere.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Sredca, 13. septembra. Patrijotična liga je sklicala zborovanje, da protestuje proti Karavelo-vovej „Tirnovskej Konstituciji". Razburjenost je bila velikanska; sklenoli so podpirati kneza do skrajnosti. Množico se je nabralo do dva tisoč, odšla je pred kneževo palačo, kder jo živahno zahtevala videti v istem trenotku odsotnega kneza. Od tod je šla pred Karavelovo hišo in tiskarno Karavelove „Tirn. Konst.", razbila okna, napravila veliko škode, če tudi je posredovala žendarmerija ter streljala. Trdijo, da je na obeh straneh več ranjenih. Ljudstvo se je zbralo vnovič pred palačo, kamor se je vrnol mej tem časom knez, ki je po prečitanji zborovalnih sklopov zavpil raz balkon: „Živela Bulgarija!" Množica se je razšla nato prepevajo narodno himno.
Pariški grof je izdal manifest, v katerem naglasa, da nestanovitnost republikanske vlade ne more vrediti finančnega stanja in pridobiti zaveznikov francoskcj državi. Monarhija .se lahko ustanovi z občnim glasovanjem. On oboča popolnoma ustavno vlado in pridobitev spoštovanja Francoske v Evropi; sklop pogodeb z velevlasti, olajšavo vojaških bremen, varstvo vseli bogočastij, neodvisnost občin, svobodo verske odgoje, verski in socijalni mir in drugo take lepe reči.
Vangloskej spodnjejzbo r-n i c i so so Parneliti pritožili, da se s političnimi vjotniki na Irskem postopa kakor z navadnimi hudodelci, Balfour pa jo izjavil, da ne ume je, kako bi so moglo drugače ravnati s tistimi, ki k hudodelstvom ščujejo, nego s hudodelci samimi. — Zbornica so je včeraj zaprla.
Turška vlada ne more plačati Mau-serjevili pušk, katerih je bila naročila, zato jo vsem uradnikom ustavila plačo za mesec avgust. Ker jo tudi otomanska banka ustavila plačila turškim poslancem, morali bodo turški uradniki brez jedi in stanovanja živeti, ali pa krasti.
Iz Me rva so poroča v Petersburg iz zanesljivega vira, da Ejub kan ni bil po-tisnen na perziško zemljo, ampak da je blizu Ilerata v varstvu obilnih pristašev. — Iz Kabula pa se poroča v Bombaj, da je bil 31. avgusta hud boj pri Musaki ju ob jezeru Abistada mej euiirjevo vojsko in uporniki; bilo jo 500 mrtvih in ranjenih. Kdo jc zmagal, o toni poslanica molči.
ponavlja žandar. Oče Matevž odpro usta in nekaj zašepeče; na to vzdigne roko in s prstom pokaže na Tineta. Stoprav se je to zgodilo, pade mu zopet roka na odejo, oko se zatisne, oče /abrešček jo bil mrtev! Mrti v, Tine pa ubijalec, razbojnik! Saj je umirajoči oče /abrešček pokazal nanj. Kaj naj bi to pomenilo, ako ne. daje hotel umiraj« či z roko pokazati svojega morilca? —
Tine Matevžev ubijalec?! — Zastonj je Tine zagotovljal, zanmn so rotil in pri-sezal. da jo nedolžen! Zastonj pravil, kako se je dogodilo. Tine je bil krvav ; in ako bi tudi ne bil, ne bilo bi to dovolj. Dosti je bilo, da jo rajnki Matevž pokazal nanj in videl v njeni svojega morilca. Ali ni bilo dovolj, da je pokazal ranjki Zabrešček nanj; še ni zadostovalo! Kruta usoda je zahtevala popolne Žrtve, boljših dokazov. Preiskovali so ga in našli pri njem Za-breškov nož. Kaj je trebalo družili dokazov ? Zaman je upil, jokal, prosil, trdil, da je razbojniška roka uprav z onim nožem prizadela tudi njemu globoko rano na rami. Nič ni pomagalo! Čudno se jim je zdelo samo to, da jo bil Tine ranjen; pa pride uže na dan v preiskovanju. Tine je bil tedaj ubijalec. Zvezali so ga in odveli v zapor — nedolžnega. Nekoliko dni pozneje se je pričela obravnava. Mnogo prič bilo je povabljenih iz trga. a vsi so pričali eno in isto, kar se je namreč pri Kranjcu istinito dogodilo; več ni vedel nikdo.
(Dalje prih.)
DOPISI.
Iz tržaške okolice 8. septembra. [I/v. dop.J V nedeljo dne 4. t. m. som so na-j potil v liane, ker sem zvedel, da bodo tam : imeli navadni ples.
Veselilo me jo sicer, da so se ple-i salci spodobno vedli in vrtili, ožalostilo pa, i da sem čul laško kvakanje iz ust neka-! terih domačih okoličanskih mladeničev. Se celo nekatera dekleta so se sprijela, ska-| kala in pela grdo laško pesem. Tako de-I lajo divjaki kadar kakega kristjana pri-i mejo. zažgo ga in krog njega plešejo. Sram vas bodi, če ne znate druzega, nego grdo laško kvakanje; če pa znate kakšno slovensko pesmico, ne vem, ali je nočete ali se jo sramujete peti, rajši bledote, kar sami ne uiuejete. Ako bi vas kdo v laškem jeziku pozdravil, še odgovoriti mu ne znate. Kaj je lepše videti, kakor mladeniče, ki se z slovenskim petjem kratkočasijo? Vi s tujim petjem narod sramotite; pojte rajše slovensko in pustite tisto grdo laško kvakanje. Zapomnite si to.
Okoli čan.
Iz Ajdovščine 12. septembra. [Izv. dopis.| Ajdovska podružnica sv. Cirila in Metoda z okolico je imela 11. t. m. svoje | občno zborovanje, pri katerem si je izvolila te le gospode v odbor: Angelj Casa-grande predsednik, Janez Dugulin podpredsednik, Fr. Florenini tajnik, Janez Dietz blagajnik, Karol lialog in Anton Terčelj namestnika, Jar. Volkov poverjenik za Lo-kavec.
Tri tej priliki se je pooblastil odbor, da izvoli zastopnike v posameznih večjih občinah.
Kakor se čuje, namerjava se ustanoviti več novih podružnic v našej okolici. To je sicer z.lo pohvalno, ker kaže po-
žrtvalnosr in zanimanje za to prepotrebno društvo. Toda v prvej vrsti treba je gledati na korist društva. Ustanovljenje pa stane primeroma zelo veliko za manjše občine ; zraven naj se pa še pomisli, da mora biti za ustanovljenje najmanj 20 članov. Prvo leto je navadno povsod navdušenje zelo veliko, a to pohaja z dnevom; in tako se ni čuditi, nko so mora čez leto društvo razpustiti. Drugače je, če se združenimi močmi eno podpira. Tu se lahko prirejajo veselice, shodi v korist društva, pa tudi v spodbujanje članov in naroda samega. Tega nemorejo doseči posamezni oddelki radi pomanjkanja sposobnih moči. S kosanjem se navadno glavnemu namenu škoduje. Tako je n. pr. lani neki gospod župnik pregovarjal svoje občane v najbljižnej našej okolici, naj ne pristopajo Ajdovskej podružnici, ker jo namerava sam ustanoviti; a čest. gospod si še danes pomišlja bi, ali ne bi. S tem jc naša podružnica za najmanj 15 letnikov skodovana, kajti dotični občanji so se zelo zanimali za stvar. Hodimo toraj raje složni in podpirajmo drug druzega, da ne škodujemo glavnemu namenu tega društva.
Iz Kanala 13. septembra. [Izv. dop.J Vsakoletni in staroslovni javni ples na dan vindimena izvršil se je tudi letos dostojno in bilo ni najmanjšega kaljenja miru ni pri plesu, ni po naših gostilnah in no drugod; za to pa gre čast našim vrlim domačim fantom, koji so ta ples lepo vredili in za red skrbeli, prav tako tudi našim kr-čmarjem in gostilničarjem, ki nam vedno za dobro vino skrbe.
Prelepa hvala našim vrlini sosedom Ooričanom, Solkanccm in Tolmincom, ki ho nas v tako obilnem številu obiskali ter jim s polnim srcem kličemo za prihodnjo leto: na veselo snidenje!
Iz Škrbine 12. septembra. [Izv. dop.] Pred tremi leti so izprožili naši tedanji bogoslovci važno misel; hoteli so osnovati „bralno društvo". A ta misel, žalibože, ostala je le misel; kajti neke osebo so bile temu protivne, in daj! Skrbinčanje smo ubogi in neomikani takim stvarem. Stvar je ostala tako, stoji in — sodil bi sedaj — stala bode tudi tako!
I zakaj tako?
Imeli smo mnogo let učitelja doma-činca, — tak se nam tudi sedaj sili, a Bog nas ga varuj! — ker mu jo bil narod zadnja briga. Toraj pod njim tega ni bilo mogoče.
Samo prosto ljudstvo k temu nema nagiba, kajti ono je kakor čeda brez čed-nika.
A sedaj ko dobimo izvrstnega našega do sedaj nestalnega učitelja i organista, lahko bi so kaj osnovalo, dasi tudi je stvar težavna.
Toraj na noge, dragi občani, posnemajte vrle narodnjake v bližnjoj Pliskavici; ni treba oporekati: nemamo denarja, ne moremo še sebe živiti; to ni tako, kajti naš č. gosp. vikarij nam je dokazal .v nekem govoru, da raje zahajate v gostilne, katero se vedno množijo, nego hoditi k službi božjoj!
Naši mladeniči so skoraj brez izjeme res slabo v teh stvareh podkovani; oni niso nič narodni, ne marajo ne za cerkveno ne za narodne petje, ampak ugaja jim gostilna in tako zvana ponočna joli-lajfa; a ta se vendar močno poizgublja.
Ako so tedaj mladeniči mlačni, dobo pa so vendar možje, uneti za take stvari; toraj oni naj stvar podpirajo, oni naj sinove k temu izbujajo; kajti jaz jim zagotavljam, da več dobička bi jim donašalo „bralno in pevsko društvo", nego nedeljsko pijančevanje!
Bog ve, ali so izdramite.
Rodoljub.
Od Žile na Koroškem. 13. septembra. (Izv. dop.) (S u 1 f e r a j n o v c i. Slovenskih društev manjka.) V slovenskem St. Štefanu pri Žili so imeli nedavno spet šulferajuovci svoj dirindaj. Nalovili so menda okolo 40 nemškutarskih in nevednih kmetov, da so se zapisali v šulferajn. Komur se to čudno zdi, moram mu povedati. kako nemčurji delajo in agitujejo. Ako se slovenski kmet v gostilno prikaže, vsi padejo nanj, pa ne s pestmi, ampak s sladkimi besedami. Kar v sredo ga zajamejo, napivajo mu in govore: „Kaj ne da, vi držite z Nemci ?" Potem mu začnejo razkladati, kako lepo bo, če bomo vsi nemško znali in bomo vsi prijatelji med sebo; zato so pa potrebno nemške šole. Saj slovenski se otrok tako doma nauči itd.
Tako mu govore na srce, da si vjeti revež kar pomagati ne more in jim vse potrdi.
Zoper tako zvito in silno agitacijo nf druzega pomočka, ko narodne čitalnice in bralna društva. Tam bi se naši kmetje bolj zgovorili med seboj, nekaj bi tudi iz slovanskih časnikov zvedeli, in tako bi prej spoznali lukavost nasprotnikov. Tudi bi 8e navadili bolj shajati. Če jih več vkup sedi, potem niso tako boječi in si uže upajo tudi svojo misel povedati; vsak neka j pove in drug druzemu pomagajo, da lisjaki agitatorji ne morejo blizo. Zelo je tedaj obžalovati, da na Koroškem nemamo narodnih družbinskih društev in zadnji čas je, da jih začnemo snovati.
Od Karavank 14. sept. [Izv, dopis,] (Več berila!) Politična malomarnost in nezavest na Gorenjskem in Koroškem izvira največ od tod, ker tukajšno ljudstvo premalo čita. Ob delavnikih res da nema časa, ker se bavi s kmetijstvom. Ob nedeljah in praznikih popoldne pa bi bilo časa zadosti, ko bi ljudje le brati hoteli. Rajši pa so spravijo v kako krčmo k žganju in imajo prav nemarne, kvantarske pogovore. Naj bi ae hodili v krčmo, saj človek rad pride v družbo, da kaj zve, kako se drugim godi. To bi nič ne škodilo. Ko bi so pa enkrat do sitega zmenili o vremenu, naj bi so tudi kaj pomenili o javnih slovenskih zadevali. Namesto praznih kvant in pregrešnih šnl naj bi govorili, kakor jo možem spodobno, o napredku kmetijstva, o domovinskih zadevah, kakor jih razpravljajo časniki, o starih in novih časih, o domačih in tujih deželah. Tako bi mlajši poslušalci kaj slišali in s pridom hodili v družbo. To so pa še le potem zgodi, kedar se bodo krčmarji bolj pridno naročevali na slovensko časnike.
Na Gorenjskem in Koroškem so redke krčme, kjer bi našel kak časnik. Od kodi bi potem prišla politična in družbinska omika? Res prijetno je, če človek kedaj znjde med take kmete, ki prebirajo slovenske časnike. Lepo se vedejo, ne vpijejo in no razgrajajo, in če zapojejo, pojejo le krasne narodne pesmi, nikoli umazanih poskočnie. Zanimajo se za štajerske in primorske zadeve; prašajo, kaj je z ljubljasnko hranilnico; kritikujejo ministre in poslance; prevdarjajo šanže prihodnje velike vojne itd.
Človek bi mislil, da sedi med samimi velikošolci, pa 80 navadni kmetje, ki iz šole niso prinesli več znanja, ko oni žga-njarji, ki v drugej izbi pri žganju rjovejo in ob mizo bijejo. Razloček je pač ta, da jo eden po končanej ljudskoj šoli vrgel bukve v kot, nikoli več pogledal v Časnik ali knjigo, in rajši se držal frakeljna; drugi pa je zmerno popival, zraven pa toliko veČ prebiral slovenske časnike in knjige, ter so vedno zanimal za narodni napredek. Prepričan sem iz lastne skušnjo, da so taki kmetje, ki radi prebirajo našo knjige in časnike, vsi trdni narodnjaki, kakor skala; naši nasprotniki polove najložje ono divjačino, ki nikoli nič ne čitn, zato pa tudi nič ne ve, in svoj narod proda za glažek vina ali žganja.
Vsem rodoljubom toraj priporočam, naj agitirr.jo pri krčmarjih, da se bodo naročavali na slovenske časnike. Če dnevnika no zmore, kaky manjši list si vendor vsak lahko naroči. Če je časnik v krčmi, zadoščuje, da le en gost brati zna; ta že sam rad drugim pove, kaj jo bral, in tako so prične pošten in podučen razgovor.
Pa tudi doma naj bi ae več bralo, to jo Še bolje, ker se tako mladi človek izogne marsikaterej nevarnej skušnjavi in priložnosti. Starejši, ki žele mladino ob nedeljah doma pridržati, naj jej sami priskrbijo kako berilo. Za mladino in za ženske se priporoča bolj pripovedno in sploh lepoznansko berilo. V KrajČovej izdaji „tisoč in ena noč", katere je do zdaj izšlo menda 38 snopičev po 20 kr., toliko jo lepega in mikavnega berila, da se mladi ljudje gotovo z mesta ne ganejo, ako jih začnejo prebirati. Koliko se s tem denarja prihrani! Snopič velja 20 kr., v kremi bi pa fant ta čas zapravil najmanj en forint. Mnogo kratkočasnega berila imajo tud: „Koroške bukvice", ki izhajajo v Celovcu v mesečnih snopičih po 10 kr. Sicer pa se tacega berila ne manjka. Izhajala je „Ljudska knjižnica", „Narodna biblioteka" pri Blazniku, Krajcu, Giontiniju, Bambergu izšlo je mnogo za prosto ljudstvo pripravnega berila in se gotovo še dobi. Le ljudi manjka, ki bi ga kupovali in med ljudstvo širili. Premalo delamo za omiko !
Domače vesti,
Angležki princi so odpeljali danoa ob d. p. z posebnim vlakom v Postojno, da obiščejo vilenico. Povratijo se popoldne.
Slavnost na čast Angležem. Toliki
trg je bil v sredo zvečer Čarobno okrašen. Kamorkoli si se ogledal, vse ti je bilo v svetlobi. Ljudstva pa se je nabralo do 25.000 — gnječa je bila strašanska. Pravi čudež je, da ni bil kdo poteptan, kajti mnogo brezumnih žensk je imelo otroke fleboj. Ob 8% pripeljal se je vojvoda Edinburžki z svojo soprogo, spremljevala sta ju princa Battenberg in Gales. Prišlo je tudi 70 angležkih častnikov, in vsa gospoda jo sasedla okna mestne palače. Koncert ni bil nič kaj posebnega. An-gležka himna se je ponavljala. — Ob 93/4 zapustile ste Visokosti magistrat, drugi povabljeni so ostali do 11 ure.
Angležka eskadra je odgovorila na slavnost, koja se jo vršila njej na čast na velikem trgu v prvej vrsti z povabilom na „čašo čaja". Zbrali so se v to svrho v četrtek popoldne na brodu „Alexandrau povabljeni gostje. Predsedovala je vojvod-kinja Marija. Potem se je tudi nekoliko plesalo. — Ob pol 8 uri zvečer je bil na istem brodu banket, katerega ro je osobno vdeležil vojvoda Edinburžki. Povabljeni so bili vojaški dostojanstveniki, župan in nekateri odlični zasebniki. Včeraj ob 4. popoldne so priredili Angleži koncert v gledališču „Politeama". Igrala je angl. mornarska godba.
Zgradbe v tržaškem pristanišču. Postava od 4. junija 1887, dovoljuje razširjenje tržaško luke in v to svrho je bil razpisan natječaj za zgradbe do 6. t. m. Kakor čujemo, prišle so c. kr. pomorskej oblasti 4 ponudbe, vse od domačih pod-vzetnikov. Pri ponudbenej razpravi prepustilo se je delo podvzetniku G. de Ccc-coni, kateri je ponudil 8.2°/0 odpusta brez družili pogojev. Ta odpust se odbije projektiranemu iznosu 3,622.700 for. 53 nvč. Ostale tri ponudbe so bile zavrnjene, ker ne stavljajo tako ugodnih pogojev kakor Cecconijeva. Ta podvzetnik mora tedaj užo v 4 tednih z delom začeti
Gotovo se bo kesal, ko mu se vinjena, boderao tedaj sami, da narava sama na imel Vaš restitucijonnlni fluid za konje ne butiea nekoliko zvodri, ali — prepozno, svojem lastnem potu veliko več storf — samo v hlevih g. grofa II. Ilenkel st.
P n s 1/ li u n n a a m n m n r '{(11 nt nn i! n- L ■ i L /1 t- V,! mn.vll ..	„ — 1 * _____i , i • ■ '. ■	,..	. '
Poskusen samomor. 301etna de kla Marija Hauser je hotela v četrtek zvečer končati svoje /i ven je. Tekla je proti obrežju Sanita, da skoči v morje. V istem trenotku pa jo ustavi nek mornar ali ona se mu iztrga in teče na parnik „Quieto", da tam izvrši svoj namen. Zadržali so jo zopet mornarji, jo nekoliko pomirili ter jo spremili na stanovanje. Nadejati ae je, da pride nesrečno dekle na druge misli.
kakor bi mogli vsi vzgojevalni umetniki skupaj narediti. V prvi dobi se pri do-jencu razvija telo, ki pripravlja pot za poznejši duševni razvitek. Poglavitna stvar za telesni razvoj je nedvojbeno živež, ki ga rastoči človek uživa, in ki ima največ rediluih tvarin v sebi. Najboljša in najtemnejša jed mora biti tedaj v teh okoliščinah „materino mleko".
To pa velja — manj ali več — za
Nezgoda. Zidarski učenec Anton vsako mleko, to se ve, če ni pokvarjeno. Sancin, stanujoč na Vrdeli št. 247 je padel Razlika glede sestave je majhna. Pomniti včeraj mej delom v Rojanu raz ogrodja,'je treba, da se pri nas kravje mleko raz-
si zlomil roko in se tudi hudo pobil. Odpeljali so ga v bolnico.
iz Gradiške poročajo, da bodo veselica „Pro patrie" v nedeljo 25. t. m. Program je ta-le: Kolesarenje, — javni ples, — električna razsvetljava, — predstava v gledališču. V odboru ni nič manj kakor 80 „domoljubov".
V Korminu bode jutri, 18. septembra javna tombola.
pri nas kravje
lično uživa.
Da mleko ni enojno telo, vidi se že iz tega ker se iz njega more na slehernemu znani način različna hrana, surovo maslo, sir itd. narediti. Ako mleko ogledujemo pod drobnogledom (mikroskopom), pokaže, ae nam še-le kako je sestavljeno. Na videz priprosta, bela tekočina se potem razpusti v svetlo, brezburveno prvotno tekočino, v kateri plava brozšte-
„Siavia" imenuje se novoustanovljeno i vilno veliko belobarvenih krogljic v po-
literarnoznanstveno društvo, ki se jo v Gradci osnovalo. C. kr. namestništvo je društvena pravila užo potrdilo.
Glavni občni zbor „Bratovščine hrvatskih ljudi v Istri" bode dne B. oktobra ob 4. pp. v Kastvu v dvo rani „Narodnega doma". Na dnevnem redu
dobi celic. Te krogljico narode mleko belo. (Je pa kemikarja prašamo, katero sestavine (bistvene dele) je v mleku našel, zvemo, da drobnogled nam še ni dovolj v pondeljek pokazal. Razun precejšnjo obilice vode (87 devol v 100 delili mleka) je našel še neko, le mleku lastno, zelo beljaku podobno
so družtvena poročila in pa volitve. — snov (Stoflf) tako imenovano širino (Kii-Ker je to družtvo jako važno tudi za nas,' sestoff) 4-i/a delov, ravno tako 3 delo tol-
ampak tudi v drugih krajih skoz več let. Prekosi Vaš Huid vsa druga enaka sredstva.
Fluid jako dobro upliva na kite ker jih jači ir. tudi je izvrstno sredstvo proti kostobolu in reumatizmu. Zelini tedaj, da bi se ga imelo v vsakem hlevu.
V maju 1884.	(6—)
Z spoštovanjem Jolui Reoves.
zasebni tram. r grofa Ug;i Ilenkel »*». Kje se dobi, razvidi se iz oglasa: Kwizdaja c. kr. priv. „Restitucijonalni fluid" v današnej številki na 4. strani.
Vinske stiskalnice
najnovejše i najboljše uredbe, se železnimi in lesenimi padovi, so na prodaj in pripravljene v zalogi tvrdke
Schivitz & Coni p, Via Zonta št. 5 v Trstu, kjer se dobivajo tudi drugi stroji za vsakovrstne potrebe, tehnični in strokovnjaški predmeti ter priprave za zidanje. 1 —3
DIJAKU?
sprejema na stanovanje in hrano ugledna rodbina v Trstu za jako majhno ceno. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — Pobližje se izve pri upravništvu našega lista.	2—2
prosimo naše rodoljube, da se v številu zborovanja vdeleže.
obilem i šče (Fett), 4 dele mlečnatega sladorja (Milchzucker) in še nekoliko mineralinih
.„ °n rfe!ie" tat; "0Či v ftrtPk 80 da so jc tam kolera ».»ogloma hudo po-" f X " Z. t LK'fli i javila. Vd 100 osob na L zboli.
Hohenlobe blizo konjedrca, da kradejo grozdje. — Čuvaj jih je zapazil ter nanje
Poziv. Neki gospod je izgubil brilant in solnatih sestavin. Če posušeno mleko vreden poprečno 100 gld. v Kozini pri g. j sežgeš, se ti to zadnje tvarine pokažejo r i__i.„	.i ..	i v podobi pepela.
Nam se čudno zdi, da jo v mleku toliko vode; toda v primeri z drugin i tva-rinami šo vso premalo. Mleko ima blizu toliko vode, kakor naša navadna repa; nasprotno ima pa dinja (melona) — šo več, kumara pa veliko več vode v sebi, kakor najslabšo mleko. Številke nam določno kažejo; kajti navadna repa ima v m uau >Doii.	100 delih 8;J dol()V V(>d di. ,(4 jn ku.
Ameriki jo vedno |raarft ce]6 97 de,ov žo jz t(,Jga fle razvidii
Jankotu Siškovič-u. — Dotični gospod naj se prijavi pri g. Josipu Siškoviču, trgovcu v Trstu, Via sorte Fontano, št. 4,
RAZNE VESTI.
Kolera V Italiji. Iz Mesine se poroča,
Američansko. V
ustrelil. Poštenjaki so pobegli, toda čuvaj ^^ prav posebno novega. Kedar »o Ajo ; da jo mIeko vcliko tečnejc, kakor jedi
jih jo dohitel in poklical stražarje. Eden i kaj P°P0ln.0."!a nevrjetnega čuje sme« uzo! naka količina j. a]. kum^. h t(jh ^
iz mej lopovov je močno krvavel, radi tega i P.«»P»«an b.ltl> da je novica izvestno ame- nih ikazni 8e midi dft n,|eko . tftk6
ga ji odvel stražar v bolnico. Tam so mu | danskega izvora Ravno taka je z dvo-, ,ohkJ bftvljiv0) kakor 9e ,mvadno miflli>
iz ike in prsi izvadili več krogljic in mo-lboJem> katerfemupdo	* »>»lo ena- Ra/u/raznihJtvarill U tomu tudi
ral je osta/v bolnici. Ostala dvVso zaprli.	V'^lLol^^! f-po-oroda - ena teh „širin" v L
,---Stu uarritviuo v ur/.avi jaano v ^eveintj !odcu 8)Jgede jn j0 v tem stanu zelo težko
odčeva esenca
:\ lekarjaPlCCOll ja
rfr** ^ v. Ljubljani.
ozdravila j.< veliko množico osob hudih želode, vili bulazni; m^d trm je tudi Jfetm ki je bolehala in hirala Že petnajst let, na tu po » sljivih mukah, ki so prihajale Iz želodca in obist1, (»rez vsake nade. da S' Še kedaj Oidrnvi.
Eugen Sandrinelli, Mori, na Tirolskem.
Izdelovntolj pošilja jo v zabojnikih |n> 12 steklenic po I gld. ,'ltt kr. po postnem povzetji. Poštnino trp6 p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 m*, nn prodaja v lekarnah: Biasolctto, Foraboschi, pl.Loitenburjj, Liprandi, Pozzotto, Praxmarer, Prendini, Ra-vasini, Kovin, Saraval, za magistratom, Sorra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, PrimorHkem, Tirolskem, v fstri in Dalmaciji,	38—3U
Sejem v Tominu
Minister Gautsch in naši poslanci. fl91. i V"	,u 8*'9Cde in J° v tem stanu zelo težko	•
N.u piše: Nekemu slovenskemu poslancu sol"	*n	T°	^ ako	poljske pr.ddke, gospodar-
. . .... .... .	- . .	, Sleeford, bivši urednik, in pa bocat meščan
njegovi vohle, o prilik, vol,In,h "hodov na j John p. Mac Ardie, načelnik društva trez-razmh krajih nekako čudno soglasno naročali, i no8tj Pogoji 80 bili ti.le: 0ba dvoboje da smo, ako «e mu bode zdelo koristno m ya|ca ^ 8C v nenameščeno sobo, kjer potrebno, proti ministru (iautschu «top,ti: ostjAIlota^bro2: jedi trtko dolgo akupaj Ja.
v opozicijo. To naročilo osupniti mora pač' da odenJizm(;d nju lakoti pogini. Le vsacega, kajti jaz m,si,m da ni narodnega, ^ bodeta dobivaia ,Jsak dan ^oti. Do-Slovenca, ki b, po znanih č„nh Gautscho-; tftkniti se ne 8Juota nič dr^ d ft vih ne bil prepričan, da tega moža nasi'	-	r- — ° ®
l
, . - -. j . .. - , , . , . ia tudi si no pomagati. Ker je bil Colo-oslanci nesmejo podpirat, več in zato bi nel /nan kofc ^elik b ijancc k{ je razven
iio zeien aa o, s.ovenski voP.ici svoj,m ; 4mi|ft
in vode menda vse pil, kar teče, če
-	"ftr0Člla- - ! le nekoliko po „pijači" diši, nasprotnik
Kako pa o narodb, Oaučevej sod,jo nemški; .	trezen mož, ki že 24 let ni po-
poslanci, je jasno izrazi dr. Kronavvetter, ,J i n i i •• - • ui j Lfo.; i,. ;.„ * i ••	' kusil nobene alkoholne pijace, jo bil dvo-
fnl!l nJ J21JL£^rek.sv.°J,mv«llIc7P?- boj šo tembolj nenavaden. Colonel je za-1, iZ delovanju in o pol. polozajii h J , d- J dfc kar 8Q
Itt	;	Robati med sekunda,iti dovolili, toda
glede posledic groznih dogodkov katerih k dft 30 mu bod d
tZ trd,UŽ° 8GtJ hu1d°6ut,i°- dSle. Pepel od smodk jo moral vrnfti, d Antikoval je Uaucevo naredbo ijlede sred-1	:jt r a * • i i	n
• » i • i . i j ...	. ; so se prepričali, da mož ni kake	smodk
njih sol in dejal, da nikakor ni opravi- ,	. , . , lo , .	.
u „i,	, . •• , v . j snedel. Dvoboj je trajal 42 dm,	0 ur i
cena. Itekel je, zakaj bi se baš pri sred- m!„„* rr„,iJ . r« i i -i
niili Snlnb bL Blrnnt	il	!21 mmut lcdaJ J° Pa Colonel	z silno
ae mej pitjem mleka malo kruha je, s tem ako in kmetijsko orodje, Stacunsko se sesedanje širine obvaruje.	blago itd., bode na sv. Matevža dan
Kavno tako, kakor pri mleku, se v 21, septembra in na sv. Juria dan
vsaki nasi hrani različne redilne snovi v	•» , 1
gotovem razmerji nahajajo; v eni več, v	aPr,la vsak0 let0-
drugi zopet manj tečnih. To je mnogo-;	V iominu, 4. septembra 1887.
krat tudi od tega odvisno, kako se jedila	Županstvo,
pripravljajo kar so večkratne skušnje po-	ao y vaih knjižarnah |3. nak|a-|;
kazalenajbolj pa pri mleku, kar hočemo,	raTno izaSla 8vetovalca
tudi dokazati.
Dr. MULLER-JA
Tržno poročilo.
Kava. Cone stalna, maloprodaj«. Pro lan o ! najnovejše ddo o slabosti, oslabelih živcih, o sa-
snedel. Dvoboj je trajal 42 dni, 0 ur in
njih šolali tako skopo štedilo, ko se je j2}, ™ut	j* pa Colonel z silno
.„.,tinLu„	?0,y	slabim, za smrt bolnim glasom zaječa , da
ravnokar potrosilo 52^ m.hjona »Idina-! naj od'pro duri. Zgodilo se je. Nasprotnika
njegovega našli so mrtvega. Mrliča so
.......Pražka ^Politik" jo slavila dne 14>krbno pregledali, in se prepričali, dani
t. m. svojo 25 letnico. Državni poslanec !:mordft jtl^S	.T?/ ^
dr. Rieger jej je pisal obširen pozdrav, v 80	l ^ nasprotnik njegov
kojem posebno naglaša, da je ravno „Po- > bl 8!1 n ak°	..mt}	m
litiki- prva.naloga delovati 'na spravo mej	,)a bl S^pr, življenji ohranil,, na-
Nemci in Čehi. - Bog daj da bi se ti j klonihsomujako skrbno postrežbo in pa
želja spolnila!
Tržaške novosti:
„L'Indipondente" jo nekaj zabavljal na slavnost, katero je pripravilo mo-sto na čast angleškoj vojnoj mornarici. Državno odvetništvo jo vsled tega dotično številko zaplenolo.
„Ala barda". Zloglasna „Šalobarda" je pred nekoliko dnevi v miru zaspala, dasiprav so jo nekateri Izraelci na vse kripljo podpirali. — Tako imamo zopet eden list manj, kojega glavna naloga je bila. kovati v zvezde vso, kar diši po Italiji in blatiti vso, kar je Avstrijsko, posebno pa Slovansko. R. I. P.
P r on ev e r j e nj e. Trgovec gosp. M. Demetrio je poveril svojemu težaku, 1 Motnemu Josipu Uergoo iz Postojne. 90 gld. 80 kr„ da poravna nek račun. Bergoc pa jo napravil izlet v Koper in tam veselo pil na zdravje svojega gospodarja. Vendar ni imel časa vsega zapiti, kajti spravili so ga v varnost, ko je imel šo 15 gld. v žepu.
več serenad so mu napravili, — Ali je ta dogodba vsa zlagana od konca do kraja ali ne, tega ne vemo. Vendar pa smemo reči, da jo v Ameriki vse mogoče.
-Slov."
UosiiĐiMfl m tipTiiub stvari.
Mleko.
(Kemija v kuhinji.)
Nekatera jedila, ki jih narava človeku ponuja, imajo v sebi vsega, česar on potrebuje za življenje; radi tega jih v navadnem življenji imenujemo glavna (poglavitna) jedila. Da je temu tako, vidimo, ako pomislimo, da je prva jed za vse ljudf — brez izjeme, „materino mleko", ki razvoj in tek dojencu v prvi perijodi njegovega življenja pospešuje ua tak način, da no potrebuje nobenega živeža. Le opa-zujmo malega dojenca, kako živahno jo njegovo kretanje; od dno do dne dobivajo njegovi udje več inočl (kreposti). Spoznali
je: HK) vieč Rio po f 110-125, 900 Suntos po !' 111 — 122 vsuki kvintitl. Na skladiščih je ostalo 07.400 kv. rnzne vrst.i.
Sladkor Ne proda su Kkoraj nič. Cena se drži. Slo j samo 5000 kv. av-tr. jv> f 18.25-j 20 ;j0 — Pripeljalo se je 1900 kv. zinlj-tega. Skladišče: 155(0 1 kv. zinijet-gu. 2800 kv v hlebih, 700 kv. v kockah lri 300 kv. sirovegi.
Poper Prodano .'»(JJ vreč Sin^ap<re po f 100- 101
Bombaž Vse pri »tarem. Prodano 85 bal Aduna po f. - K kvinlnl
Žita Jako malo promet«; cene stalne. V zulogi je: 1002 kv. pšenice, 1500 kv. rumunske koruze, 1121 kv. ovsa in HOu kv rži.
Sadje, ludi nima sprememb. Prodano je: 200 zabojev pomeranfl po f 4.90 - i. 9.75, 700 zab. limon po f. 4.25-8.90, 1200 ?»ib. fit; (kfiluni it»). kvintal pn »', 11—15, 200 zab. Ko-rint., kv po f. 24, 200 7iik Rozin ]>o f. 15—16. 23<J0 zab. Sultan in no f 2.4-40, 21 0 zub. Mandljev (novi pulježkij p < f. 75-80.
Olje. ima stalne cene Fii^ga ni vel^. Pro. dajalo se j : 2j0 kv. lt.it. namiznega, lino in I polfino po f. 5'.*- fin kv fv sodili); GO sodov Levante po f. 38; 500 sndov iz Albanije po f.
200 iz Dubrovnika i. certifikatom po f 4<> i
Slama in seno. Produja se samo za domuče po rnbe. Cetie s aln>'.
Les prav ralso.
Sploh je bilo jako malo prodnjo — skoraj vsa kupčija b ži
V skladiščili je še: 100 kv moke, 110 kv. | fižotja, 800 kv. ruzneza olja, 8'i"i kv ko/ In dr.
Borsno poročilo.
Dasiravn i angležka banka ni povišala po-stotkov je ostala tendenca z» papirje vendar še slabajša. Vzrok temu so vz tmirjnjoča poročilu o zd'iivju neinškepa cesarja
Zraven tega |.a še gnbe rublji vrednost na berolirifkej borzi. — l>-vize in vr- dn-istl so nekoliko bolje. — Sploh je malo prometa.
Poslano. Gosp. Franju Iv. K\vizda, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu.
Vašo blagorodstvo! Veseli me, da Vam morem potrditi, kako lep uspeh je,
stopkih mladostnih pregreškov itd.
Pošilja se tajno za (50 nv. v pošt. markah KAKOL KKEIKENBVUM
Braunsc hweig.	31 -52
15
za spolne in ž.dod-
(VW Indt htl, liMUTOp« nkujenja 1 oslubenja ni(j?k'* slabosti, pr>luclj \ žge5o vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabi je v> dt*, in zu vso bob zni mehurja, oroba In živeev. Tudi pismeno po najnovejšem znmistvenein posto anju z neškodljivimi srmiHtvi	28—57—104
C. StroptiRl, specijalni zdravnik Llnaan a.n Bodensee.
Gotova pomoč! Z o. kr pnv kopeljo iz kartama, za ut-mialije uzdravi vsukior po-nuliioma brez slabih a s to p k ov gotovo in za stalno vefiUr..,. u>e v 2 dneh. Cel6 navidezno neozdravljiva nezmožnost pr mozkill vsake sta osti. Zdrav j^nje se vrši jirijetno ler ne da. bi se sjiloli ud zunaj kaj opaailo.
SpmVvala znamen r>rot. iti nifld. listov, jnko toplo priporočbe zdravnik >v in na t i-š oče zahval popol.o7dravljeii:li priporočajo trpečim \porabo knrbolne k"pi-IJi, katera jam«"! stal- ti uspeh
p. polna z opisom p rab« i> zdravniškim spričevalom f. H — samo po poštm m povzetju; ni potreba denar naprej pošiljati. Pošiljiit^v iu omota tajna, da s,i n" m re n poznati niti vs-bina, i iti od kod prihaja Do bi v.i se pri Dr. 0., Wlen. Neuban, poste reatanta	—'
BKNSKO
sukno in volneni izdelki
Kdor se hoče oblačiti po jogi i ceno, naj piše po uzorce na Tuch-Fabriks-Lager
Friedrich Brunner S". Briinn.
Op. .Tuko bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopade, se zamenja. O—18
Proti hemoroidam! ©
Kdor lioeo čuvati svoje zdravje, naj rubi
MENIŠKE KROGLJICE S (Pillole dei Frati.) •
kri čisteče ni proti hemoroidam, W koje izdeluje P. Fonda i^M
larmacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zabasanju, breztt-Č-nost^ gluvoboiji, ter sploh veliku sedi, ene čistijo Uri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsa kej škatljicl v slovanskem,
nemškem in italijanskem jeziku. 9 Prodajajo se po 20 nvft škatljicn v A vsih lekarnah Trsti. Reke, k ukor S tudi Istre, Dalmacije, Goriškoza in W
Trenta. 27-52 f) ••••••••••••••

O
Marijaceljskc
že'odečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vneli boloznih na žo-iodou Neprecenljivo dobrote jo posebno vpliv njihov pri notučnnsti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataru, goreSiče (rzavci) pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vnnju iu giijunu, glavobolu, tako boli iz želodca) krč v želodcu, zabananji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali hiinorojdam. Cona steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angelju varhu"	63-87 I>i . Brn«ly Kreiimier, Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona
O) >0 C0
o
cd N
a>
«3
Natezalci za hlače.
K^maH pi. f. -.RU Komad kr. f. l.'JO, 1.40. kr,K0,!V>.
Komad kr. 35 kr. .'<(), lili,
„Obleka dela človeka"
veli star pregovor. ObMte. koja so bile zrnoč.iie ali pa poškodovnim v.sled za-motanja ali tlačenja, n E i uko so se strle itd., i«riiln' e 7opi-t svojo prejšnjo nbhki po patentiranem konzervatorju za možfce in ženske obleke. K-u»r hoče nu l-po obleko paziti te- )•• dobro shraniti, nuj si kuni najnovejši konzervator za moike in ženske obleke, koji je patentirun v vsih državah in služi ob enem k-n priprava za obešanje in natezanje obleke in kot priprava za stiskanje brisalk in pisem ter je tudi naj prukiiiMi.j in najcenejše darilo, katero u.ore k-h-iti vsako inožk • ali žensko giidt-mbo — Dobiva se v vsih skladiščili oblek i r • v glavnem tovarni4kem skladišču I%f. II. C:xvetk.o%ricM* Wieu I . Kohlniarkt lrt. in l4,i>anx lloedei1, Wieti, I O -erngaRse 2, -
V	prani : (ioldMchmidt Moline, »Zur Sta »t Pariš«. — V BuHaptšt - Olm & hiimOn. -
V	Zagrebu ■ Vlljolm IJpko vic«.	1)— t
Konzervator oblek za gospe
Edini svoje vrste.
Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vez/.
n«««« dobe zasebniki in častniki L-^ricU tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-
Geschiift, Graz.	16-25
PRI JULIJ GRIMNI-U
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga solučllikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina. volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene.	8—104
Ni nič boljšega!
za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-.Tosipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-26 koja, rabeč jo redno, na golih kra jih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. AVieil, IX, Nussdorferstrasše 59, kamor se ima poslati pisma. Jako lina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Fani i 1 i e 11-Kraft- Po 111 ade.
Odlikovan v Londonu,Pariz u Dunaju, Monako-vu in Hamburgu.
v
Častni diplom gospodars. razstava v Černavicu 1886., — diplom 1. vrste pri razstavi psov na Dunaju 1885 1886., — posebno pripoznanje VI. oddelka 0. kr. gospodarske družbe na Dunaju (za rejo konj) 1879. in 1885., — pripoznanje uiejnarod.iega kluba "Jokey» v Baden-Badanu, avstrijskega Jikey-kluba na Dunaju in Jokey-kluba v Budimpešti,
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje) za konje.
Fran iv. teda-ja t Korrtara
c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski dobavitelj za živinozdravniške preparate — in okrajni lekarničar.
Dolgoletna skušnja uči, da je to jako dobro sredstvo za okrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitah itd. 1 steklenica!', 1.40.
Pristen se dobi : v Trstu v lekarnah gg : C. Za-netti, P. Prendinl, G. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg. A. Praxmarer, M. Ra-vasini, I. Serravallo. — Na ve-1 k-> in «*ksp<irt pri C. Zanetti, P. Prendinl, zatim v drogerijah : H. Hirscha. I. Heimlicher, I. Kirch-ner, F. Mell, brati Zernitz, nadalje na malo i veliko v lekarnah in drogerijah v Poetojni, Sežani, na Reki, Poli, Rovinju, Dubrovniku, Spljetu in Zadru.
Glavno Kklud šče :
i
K
Eazun tega s-> doL6 tudi v vsili mestih in trgih, t«r se objavljajo skladišču po inseratib.
IM>AOIl ! Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-]a restitucionalni fluid" i naj se pazi, da je steklenica zapečatena z rudečlm papirjem I z mojim podpisom In gori natisnjeno znamko.	(C) 10—2
Piunione Adriatica di Sicurta
v Tr«iu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,300.000--
Reservni fond o« dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na livlienje	150.000*—
Rezervni fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov 161.500* — Premijna reserva vseh oddelkov • 7.342.780*36 Reserva za škode	• 2B7 6Ul-
V portfelju: Premije, ki ?e imaio potirjati
v prihodnjih letih	. • 16,954.118 5?
Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. 1*38 do 1883 gld. 114.949847 01 Urad ravnateljstva 18—24 Via Valdirivo, St.2 (v lastnej hiSi).
Pekarija i tovarnica
sladkarij, os ladje nega sadja i konzerv, tort, krokant, jinerja peciva i biškotov ; 3—6	tudi veliko skladišče
vin i likčrov
domačih i ptujih
udove Josipa Samokez.
Tudi se izvršujejo vsakovrstne naročbe pri ženitovanjih i pri krstnih pojedinah.
TRST
ulica Dogana
Priporoča se slavnemu občinstvu
Karo lina udova Samokez.
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 68
A. Bonne
Kisla voda. kupeliščr,^ RADENCE.
Ji.ko obIlo~>rarfo-iihioii-kinllno*. Gsro-(Invi |)' kotil ■<> doka-ctu j« "ffljeno-..uli >I>it>iinn« pi" i rotlu kili bole-finiih najboljHe HA) f^'ivej« I dritvilo.
krojač,
Corso št. 4 II. nadstropje, nad uredništvo lista „U Piccolow.) Izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. Preporočuje se torej si. občinstvu za naročbe. 6-5» 1
Vsled lleira Ijenokis niitron 1 in li-tliiiinu ic en d -vatiBka Itislu v k t M]ii*cltiUii m |»rl t |ir>ti U, kiunnjl v ?<ilSi. m hnvjl n l"dv)-etm, 7] 11 i lii'. lirninlnirl tnuli ril, a'nt niiM * •<»! Snih linlHinili ti tir. kmAruh
r nbfio. N.ij^i^urnejSe v.irgtvo iT-.ti kolori in inriltoi Kopelji, otanovaiij.L, ruMiiivriicijii ceno.
Zalogi; F. 1'liiutz t IJublJ mil, H. Soli mre »i» ^-pp« f^v I ru n. A. Muitziili v (iortul t CVIJii m Mari oru. Q
l1
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkulože, (suiloe, jotikc), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhljalnega katara Itd
po plinovi
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
Niijn'jvnrjetnjii, skoraj n»»do<egljivi Idejal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežon ! 01« osupljivih, nepogrešivih vspehlh govore najjasnej^H sledeča p smi slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z ltistnimi L-sedumi, In koja ho bila tndi potrjena po zdravniških listih tli- in inoStfimtva;
Prof dr. Bergoon. Po tridnuvnej pllnovej ahalauijl po r ktalne} injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — rmali<*a, pot in hripavoat j* posve izpinola. — Truplo se redi vsaki teden za '/, — 1 K. Ravno tako brzo oz-ilruvljenje tudi pri "tarej, c<d6 pri miliurnej tuherkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi najtejfjiu posel zopet opravljati. —14
Prof Dr C<irnil. Pri naluhi se mire pol ure po plinovej exhalaoljl laglje sopsti. — Ako se exlialacijii dalj-» rabi, ne naduha ne povrne več. Zoper šsuici in naduhi je plinovti exhalacijit izkušeno, izvrstno sredetvo"
Prof. Dr. Dujardlii Beaumetz: «Cdo pri afonlčnem grlu. poškodovanemu po tuber-kolo i, so se v 2—3 lednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica plju3 razdejan h
Dr M. Langhlln. voija bolnice v Filadelfiji ie vporabil plinovo exhalacijo pri 30.
najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se množe zruvniSka noroS la o sretnim ozdravljenju, ter je ruv.un
iiHvadenih sprifi val še mnogo drnzih o>i slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav e[ bolnici na Dunaja se vporahljuje stroj za plinovo exhala>*ijo. — Imamo mnopo »pričevtti odzravelih, C. kr. izklj. priv. str-j za plinovo Mtnalacijo (Hectal-Jnjector) se «iooiv;i 7. vsemi pripravami za pripravljanje pliva iu z popisom za vporavo za zdravnike, ter pa more rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. K4RLU ALTMANN, Wicn VII., Mariahilferstasse N. 80/A
t-r stane crl. 8.30 z ornotnm proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje nI niti leŽHvn'i, niti ovira vsukdiiiiji posel.	—
Rab! ji v za
zdravljenje
v
VMakej
letnej d<5bi.
PRISTNI
WILCEELM-
pro'iartritijski protireumfltii^en
07
lta -ljlv za zdravljenje
v
vnakej
letiaj d6bi.
KRICISTILNI CAJ
Spoznan za jedino, gotovo uspešno lcri6istilno
sredstvo.
fe tf Pred ponnrejenjem zntovljen & . 1 'i patentom jire-iv. onHiija ? P ^ Beč, 1«. linija leta 1H70. M
Potrjeno za "illoffuoff.i iiVTstno delujoC
■	7, dotvolerijem	■ m
^ cea kralI dvom-pisarne polen r 2	-	- ____________„
^ odloka BeC 7. decembra 1888. P ^ prav v a p e 's e n ^ ^ Bo<T, TŠ. mujii ictalH?«. ^
Ta čaj čisti ves o-ganizem; prodi a več kot vsuko drugo sredstvo v vse dele našega telesa iu odpruvi uko se ga uživa vs.iko nečistoto, ki se je v telesu napravila,* učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljanje od trganja p» udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjljoSih ran, kakor tudi od vseh sp dovnih iu koži ili srabnih bolezni, lirbnncev i»o Životu in obrazu, liSajev, sifllistitnih ules
Posebno ugodni uspeh pokazal je ta čaj pri vredu jetr ni vranici pri l om rojdlli zlatenici, čutniških. mišičnih in bolih členov, tlštanju v želodcu, zaprtju vetrov' zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih lokih možkej slabosti itd.	'
Boli, kakor škro ula, žlezni otok se ozdrave ltoj iu dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in Čistilno sredstvo.
Pristno ga nnpravlja le Fran Wilcliolm, lekarničar v Neunkirohen.
Jeden javoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po zdravniškem predpisu, nn-vodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izvrn tega je trebtt priložiti 10 kr. za znamko in zavoj.	1
ftvacllo. Naj vsakdo paz\ da ne vkupi ponaMenl čaj, tirja iinj se le Wll-ohehnov protiprotritiiski in protireumatični kričistilnl čaj ker tudi drugi ponarejeni taj« se prodaj 11 jo p.id imenom protlatritljskl in protireum t čni č.iji. svarim vedno kupcevalce pred takovimi.
Nahaja se nrhtni Wllohelmov protiatritijski protireumatični č.j tudi v Trstu: Jakob Bera val lo, lek„ Ed. L it nburg, 1,-k.; v Korminn: H. Condolini lek., v Gorici: U. OristofoleUi lek.. G. R Pontoni lek.; v Puljn. G W.is«erminin lek.	1"—18
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.