,. ao100200 8554- AA ”Ui-u OSREDNJA KNJIŽNICA p , p . 12 6 PRiiviUFtSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovimi r or»/\ »• "*■ wwtaie i gmppo Lena olK) lir Leto XXXV. Št. 281 (10.500) TRST, torek, 4. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Dovču pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES V POSLANSKI ZBORNICI Predsednik vlade Cossiga bo odprl razpravo o namestitvi «evro izstrelkov» NATO v Italiji 0 tem bodo dokončno sklepali na zasedanju atlantskega pakta čez deset dni v Bruslju Pričakovanje za Cossigov poseg - Komunistična manifestacija v Rimu RIM _ Vsi soglašajo v ugotovitvi, da je treba začeti s pogajanji; "®v tako vsi ugotavljajo nujnost po vzpostavitvi ravnovesja v Ev-jW* Razlike so le v tem, kako doseči ta dva cilja. Medtem, ko j® bodo politične in družbene sile verjetno še precej dolgo ko-®'e v najbolj miroljubni in najbolj človekoljubni interpretaciji te-;a Vprašanja, pa bodo čez deset dni v Bruslju dokončno sklenili, J* v petih evropskih državah — med katerimi je tudi Italija — JJJestijo nove raketne izstrelke pershing in cruise in tako dejansko ^Postavijo ravnovesje, a ne «rav-,--- ' segle v Evropi premoč, kar zadeva jedrsko oboroževanje in to z vključitvijo v letalske sile vzhodnoevropskih držav nadzvočnih bombnikov «backfire» (v letu 1974) in z namestitvijo raket «SS 20» z večkratno jedrsko konico in s 4.500 kilometri dometa (sredi leta 1977). Schmidt je tedaj označil to sovjetsko premoč kot zaskrbljujočo. Tedaj je torej stekel načrt NATO o modernizaciji orožja zahodnoevropskih držav. Ta načrt se je konkretiziral februarja letos s posegom tedanjega poveljnika NATO generala Haiga v ameriški senatni komisiji za obrambo. Haig je no-udaril «naraščajoče neravnovesje* v Evropi v korist držav varšav- m,mm, lillllllllil, m, m, ul NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE Odlok o preureditvi služb za zaposlovanje Pomembne novosti glede mobilnosti delovne sile in dopolnilne blagajne c^sje miru«, za katerega sc, kot }'*• vsi zavzemajo, ampak ravno-J?ie v strateškem oboroževanju, v hotnosti takega orožja, da bo mo-v nekaj trenutkih v primeru . etovnega spopada uničiti vse, kar »Vega, tako na vzhodu kot tudi ** *8hodu. v® «evroizstrelkih» so začeli go-» h Pred dvema letoma, ko se je s, “ari ju sestala »skupina za jedr-J1 načrtovanje* pri NATO. Tedaj Poverili manjši skupini strokov-?*ov, da v kratkem času preuči JPhtšanjc ravnovesja jedrskih sil i~Vropi. Nekaj dni kasneje je za-J^onemški kancler Schmidt na ne-j®1 »sedanju v Londonu poudaril, 80 države varšavskega pakta do- jRlM — Na včerajšnji razmeroma Mat|d jutranji seji (trajala je le k *0. do 12. ure) je vlada odobrila 'Tsto zakonskih norm, med ka-je najpomembnejši zakonski Jj* (ki ga bo torej moral parla-8as Potrditi v roku 60 dni, dru-D bo razveljavljen), ki uvaja noi*me v javnem ustroju, ki i za zaposlovanje delovne sile. predvideva predvsem ukrepe ^.Učinkovitejšo organizacijsko u-ilju^v perifernih organov in ura-za delo ter okrepitev deželnih utisi.j za zaposlovanje. JRede mobilnosti delovne sile, ki |3®ja v času, ko prestajajo široki ktorji proizvajalnega industrijske-j...Ustroja resno krizo, z deset ti-u®1 delavcev v dopolnilni blagajni, j.0 bistvenih in najbolj perečih teši,)' Pri reševanju vprašanja zapo-vladni odlok v bistvu osvaja ysebino zadnje delovne pogodbe ^vinarje v zasebnih podjetjih. j^8® industrijska podjetja, ki jim Dj, bila priznana pravica po dopol-J?U blagajni zaradi proizvajalne (C6- se morajo podvreči kontroli komisij, ki oddeli odvečno po kvalifikacijah in sestavi-k e'»ten deželni seznam po stro-'Vni — osobljenosti delovne sile. tega seznama, ki bi ne (v!®* usposobljenosti delovne sile. ,Javei iz tega seznama, ki bi ne (cpieli svoji kvalifikaciji ustrezno hjvno ponudbo za zaposlitev v «7%, ki ima sedež v največji jS^jenosti 50 km od prejšnjega Jovnt.ga mesta, bi izgubili pra-0 do dopolnilne blagajne. J®fja vloga deželnih komisij za v Puslovanje pride do izraza tudi v C°8i, da priredijo ustrezne teča: ^ K® strokovno usposabljanje ali k Prekvalifikacijo delovne sile. V d Uatnen je predvidena tudi njihova (krnitev z izvedenci, ki jih bodo hjl°čile sindikalne organizacije. Ko-v's'le bodo morale tudi izreči v primerih mnenje o priznanju d‘, v'Ce do dopolnilne blagajne za C°yno silo, ki je izključena iz pro-vfialnega procesa. Preureditev do-VL^lne blagajne, ki jo vsebuje djbUi odlok, med drugim določa, WSmejo trajati njeni izredni po-k? najdlje 24 mesecev ob preo-iva«>i podjetja, samo 12 mesecev nost, da bi naložil oskrbovancem del stroškov za nego v bolnišnicah in za same zdravniške preglede. V intervjuju, ki ga bo objavil danes neki dnevnik, zatrjuje Altissimo, da je uvedba delnega plačila zdravil povzročila navpičen padec zadevnih javnih izdatkov. Po tem zgledu namerava tudi zmanjšati število sprejemov v bolnišnico, v primerih, ko ni to nujno potrebno. Delegacija PSI iz Venela na obisku pri SZDLS LJUBLJANA — Pred dnevi je sprejel predsednik RK SZDL Mitja Ribičič delegacijo deželnega vodstva socialistične stranke Italije za Veneto, ki jo je vodil deželni sekretar Ercoliano Monesi. V razgovorih so s strani SZDL sodelovali še Bojan Lubej, Jože Hartman in Ivan Renko, s strani PSI pa Bruno Marchefti, predsednik deželnega sveta, Cesare Tomasetig, vodja skupine PSI v deželnem svetu in Aldo Paoletti, sekretar Dogovorjeno je bilo, da bosta o-be organizaciji po tem neformalnem začetku medsebojnega sodelovanja v prihodnje aktivno delovali za reševanje problemov, ki zahtevajo skupne akcije. Srečanje je potrdilo obojestranske interese na mnogih področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, zato se bodo razgovori nadaljevali že v bližnji prihodnosti. skega pakta. Globok vtis na ameriške senatorje je napravil še zla sti natančen opis raket «SS 20», o katerih je Haig dejal, da lahko ena sama raketa s tremi konicami istočasno uniči tri mesta in navedel za primer Rotterdam, Anl-werpen in Bruselj. Ameriški general je poudaril, da NATO razpolaga z zastarelim orožjem in da najsodobnejša jedrska raketa v Evropi zmore le 700 kilometrov do meta, to je. ne ooseže sovjetskega ozemlja, medtem ko sovjetske rakete tudi izza Urala lahke dosežejo katerokoli mesto zahodne Evrope. Haig je torej predlagal namestitev nekaj sto raket z 2400 metri dometa v Zahodni Evropi; s temi raketami, ki bi lahko dosegle sovjetsko ozemlje, oziroma evropski del Sovjetske zveze do Moskve. bi po mnenju bivšega poveljnika NATO vzpostavili ravnovesje s silami varšavskega pakta. Sovjetska zveza je na to odloči tev reagirala, vendar pa so bile uradne reakcije precej pozne. Sele 6. oktobra je Brežnjev zavzel stališče in v Vzhodnem Berlinu dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena zmanj sati število svojih raket, če se NATO odpove namestitvi «evroiz strelkov». Sicer pa Sovjetska zveza ni odgovarjala na predloge iz zahodnoevropskih levičarskih krogov, ki so upali, da se bo ob zagotovilih Mos kve v zvezi s prenehanjem proizvodnje raket «SS 20» tudi kaka za hodnoevropska država uprla na Črtu NATO. Do tega ni prišlo in čez deset dni bodo v Bruslju odločali, oziroma sklenili bodo, da odobrijo Haigov načrt. Nekatere države so se o tem že izrekle V Italiji pa se po številnih polemikah začne danes sklepna razprava o namestitvi jedrskih raket na italijanskem ozemlju. Vse stranke so že predložile resolucije, o katerih bo tekla razprava. Tej bo -prisostvoval sam ministrski predsednik Cossiga, ki bo iznesel stališča vlade, ki so v glavnem znana: Italija bo namestila raketne izstrelke, zavzela se bo za čimprejšnje odprtje pogajanj za omejitev jedrskega o-boroževanja in zahtevala bo čimprejšnjo ratifikacijo dogovorov SA LT 2 v ameriškem senatu. To je tudi vsebina resolucije, ki so jo predložili demokristjani. Vendar pa niso izključena presenečenja. Cossiga bo namreč govoril pred začetkom razprave, kar je neobičajno, saj bi morali najprej predstavniki posameznih skupin o-brazložiti svoje stališča. Predsednik vlade bo izkoristil tisti člen pravilnika poslanske zbornice, ki omogoča vladi, da kadarkoli poseže v razpravo. Že včeraj so sporočili, da bo Cossiga govoril več kot eno uro in možno je, da bo orisal nove pobude, o katerih se je dogovoril včeraj na vladni seji ali na kakem sestanku z vrhovi krščanske demokracije. Prav v pričakovanju C issigovega posega je sedaj precej brezpredmetno navajanje vsebine resolucij posameznih strank, z izjemo komunistične, ki je predlagala, naj NATO pozove SZ, naj prekini proizvodnjo in nameščanje raket «SS 20» in naj se za šest mesecev odloži sklep o namestitvi novega jedrskega orožja v zahodni Evropi. Komunisti so svojo zahtevo podkrepili tudi z mani- festacijo, ki so jo priredili včeraj po rimskih ulicah in na kateri se je prvič po dolgem času zopet pojavilo staro geslo «Yankee go home». O jedrskem orožju se niso izrekle le stranke, ampak tudi družbene in sindikalne sile. Vse tri sindikalne organizacije, CGIL, CISL in UIL ter tudi ACLI so izdale dokumente, iz katerih je razvidna zaskrbljenost zaradi novega orožja in poudarjena želja po trajnem miru. Tudi tu pa so gledanja na uresničitev te želje različna. Skratka, medtem ko so v nekaterih drugih državah že zavzeli dokaj jasna stališča in izdelali predloge, ki jih bodo predložili na zasedanju NATO v Bruslju, se v Italiji krešejo politične sile in se kosajo z resolucijami; parlamentarna razprava pa se bo zelo verjetno v dobršni meri vrtela okrog sedanje politične stvarnosti v državi, tudi glede na dejstvo, da se Cossigovi vladi majejo tla in da bo prihodnji mesec kongres KD verjetno odločal o bodočnosti italijanskega političnega življenja, (bbr) ZARADI IRANSKE KRIZE Padec vrednosti dolarja in nov vzpon cene zlata FRANKFURT - Posledice hude zaostritve odnosov med ZDA in I-ranom se že močno odražajo tudi na svetovnem finančnem tržišču. Odločitev ajatulaha Homeinija, da v svojem protiameriškem srdu ne sprejema več dolarjev za plačilo iranske nafte in nevarnost, da bi podobne sklepe mogle sprejeti tudi druge islamske države, je povzročila velik padec vrednosti ameriške valute, ki je tradicionalno plačilno sredstvo na mednarodnem trgu s petrolejskimi proizvodi. Na nemškem valutnem tržišču je včeraj dosegel dolar, ki se je bil v zadnjih mesecih itak močno razvrednotil zaradi notranjih težav gospodarstva v ZDA in vplivov svetovne gospodarske krize, nov zgodovinski negativni rekord: njegova vrednost v menjavi z zahodnonem-ško marko je padla na 1,7050, medtem ko je še v petek veljal 1,7260 marke. Podoben padec je zabeležil tudi v drugih državah, kjer hitijo finančniki prodajati dolarje za druge valute, tako da je včeraj veljal v Rimu 806,50 lire, v primerjavi s petkom, ko je bila njegova vrednost še 815,05 lire. Vzporedno s padcem valute ZDA so zabeležili nov vzpon cene zlata, ki se je včeraj povzpela na 432 dolarjev za unčo, ali v našem denarju skoraj 11.200 lir za gram. PRIČAKOVANI IZIDI NEDEUSKIH PREDČASNIH VOLITEV Na Portugalskem volilna zmaga konservativno-desničarskih sil Socialdemokratski voditelj Sa’ Carneiro novi predsednik vlade - Nazadovanje socialistov in napredek komunistov Francisco Sa Carneiro (Telefoto AP) ......................m..............................m.i. PO DVEH DNEH RAZPRAV O IRANSKO-AMERIŠKI KRIZI V OZN Varnostni svet zahteva osvoboditev talcev obenem išče «častni izhod za iransko vlado Senator Kennedy obsodil bivši šahov režim - Reza Pahlavi ostane v ZDA - Homeinijevi nasprotniki bojkotirali referendum Zaskrbljenost po napadu na ambasado ZDA v Libiji VVASHINGTON - Ameriško državno tajništvo je včeraj ocenilo kot nezadostna opravičila libijske vlade po nedeljskem napadu na ameriško veleposlaništvo v Tripolisu. Za A-meričane mora Libija predvsem zagotoviti bodočo varnost veleposlaništva in izplačati škodo ob sedanjem napadu. Med nedeljskim napadom je veleposlaništvo stražil le en libijski vojak, kljub temu da so Američani že več tednov zahtevali ojačenja, ker niso imeli s seboj običajnih mornariških strelcev. Funkcionarjem maloštevilnega veleposlaništva pa je uspelo pred demonstranti zbežati, še prej pa so uničili vse zaupne dokumente in tajne naprave. Vse to so jim omogočile samodejne naprave, ki so za nekaj časa s sol-zilcem zadrževale večtisočglavo množico, ki je kasneje razdejala veleposlaništvo. Napad na veleposlaništvo le e-najst dni po tistem v Islamabadu je le ena od etap v protiamerški gonji, ki preveva ves islamski svet. Po pisanju nekega libanonskega dnevnika je do proti ameriških demonstracij prišlo tudi v Saudovi Arabiji, a tu jc ostro posegla roj- aka in varnostni organi, da jc bilo v spopadih včč oseb ubitih. V vseh teli izpadih je bil posredno ali neposredno vpleten Iran. Gibalo vsega jc Homeinijev poziv islamskemu svetu, naj strne svoje vrste v boju proti ameriškemu imperializmu. S prvimi težavami so se že pričeli soočati v Egiptu, kjer postajajo islamski integralisti vedno glasnejši kljub Sadatovi budnosti. V glavnem mestu Kartumu so včeraj proglasili izredno stanje v ameriškem veleposlaništvu, ojačili straže, a do spopada ni prišlo, saj so sudanski muslimanski bratje le izročili protestno noto veleposlaniku. Amerika je v dosedanjih izpadih pokazala precejšnjo strpnost in skuša na vse načine preprečiti islam-sko-ameriški spopad. Libijski primer pa je med zadnjimi najbolj zaskrbljujoč, saj se je do sedaj rro-tisiovni Gedafi omejeval zgolj na fantastične grožnje Zahodu in vsem, ki se ne strinjajo z njegovo revolucionarno vizijo islamskega preporoda, sedanji napad pa pomeni prvi poskus prehoda od besed k dejanjem. (voc) w v primerih sektorialne krize ali v posameznem podjetju. Tako b .......................... ^ lir na mesec. PUSOIUCAIICUI [AAtJtvjii. weKe dopolnilne blagajne, kot pri jJjbnih podporah ob brezposelnosti, Javlja viada mejo, ki velja za *l»Vce in za uradnike, največ 500 vu^hister za delo Scotti je po seji Dr izjavil, da bodo določila o Reditvi dopolnilne blagajne še ^Polnili v posebnem zakonskem m prihodnji seji, ki bo v L..®- Tedaj bodo najbrž odobrili C.osnutek zakona o reformi poljanskega sistema. Včeraj je medij, vlada začela obravnavo besedi .Pooblaščenega odloka o staležu ij “i® krajevnih zdravstvenih enot, [^'Pošteva tudi mnenja deželnih u-Cv- Med drugimi pomembnejšimi L ®ynimi sklepi velja omeniti za-osnutek, ki naj pospeši po-za rešitev še preostalih pro-1 k® povrnitev vojne škode. (Iv) j, --------■ 0 brnenju ministra za zdravstvo Bolnikom del stroškov bolnico in pregled« _ Liberalni minister za 4Vatvo Altissimo proučuje mož- .............................................................mm* BRANDT: »KANCLER STRAUSS BI POMENIL POVRATEK V WEIMAR» Kongres nemških socialdemokratov v znamenju priprav na volitve 1980 (Od dopisnika Tanjuga posebej I mev ne dosegli enotnosti. za Primorski dnevnik) V tem primeru bi namreč tako ZAHODNI BERLIN — Predsed-1 na levi kot na desni strani politič- nik SPD Willy Brandt je velik dei poročila, s katerim se je na berlinskem kongresu začel njegov delovni del. posvetil glavnemu [>oli-tičnemu nasprotniku: šefu bavarske CSU in demokrščanskemu kanclerskemu kandidatu Franzu Jose fu Straussu. Pred 400 delegati m številnimi gosti, med tujci sta naj znamenitejša avstrijci koncler Bruno Kreisky in šef španskih socialistov Felipe Gonzalez — je Brandt vzkliknil, da bi izvolitev Straussa za kanclerja na volitvah, ki bodo prihodnje leto, pomenila nevarnost za notranji mir in zunanjepolitični ugled ZRN Nemčije, «Kanclerja Straussa si ZR Nemčija ne more privoščiti. To bi bil povratek v Weimar!» je dejal predsednik SPD Brandtovo previdno tipanje o pro blemih. s katerimi se ta čas srečuje Zahodna Nemčija, je, odkrilo kočljiv položaj, v katdrem se tre nutno nahaja močnejša izmed obeh bonskih vladajočih strank. Poenostavljeno rečeno, gre za to, da si berlinski kongres ne more privoščiti razkošja, da bi na njem c kateremkoli izmed ključnih proble- nega spektra odprli vrzel, iz ka tere bi jim lahko uhajali glasovi — k «zelenim», ali pa k Straussu. Že začetek kongresa je pokazal, da bosta bistveni vprašanji, ob katerih bo prišlo do merjenja sil. atom ska energija in obrambna strategija pakta NATO, v zvezi z načrto vano modernizacijo »evrostrateške ga raketnega potenciala*. Medtem ko je. kar zadeva miroljubno po rabo atomske energije, stvar jasna, vsaj v toliko da si Schmidtova in Brandtova stranka nikakor ne more dovoliti niti izrazito odklonilnega, niti preveč pozitivnega stališča, oba bi imela za posledico odliv glasov, ampak samo nekak šno odprto srednjo pot, je pričakovat i, kar zadeva evrostrateške rakete živahno in napeto razpravo, ki bo svoj vrhunec dosegla v sre do. ko bodo glasovali o amand majih. ZR Nemčija je med tistimi drža vami, v kateri so vodilne struktu re naibolj prepričani zagovorniki novih NATO raket, o katerih bo svet zahodne vojne zveze odločal 13. decembra v Bruslju. Znotraj SPD pa imajo teze bonske vlade o I žrla* sklep o evrostrateških rake-nujnosti «dodatne oborožitve^ ki tali, je sovjetsko veleposlaništvo naj pripelje do ravnovesja in na j odločno podčrtalo, da bi takšna to do pogajanj o razorožitvi, veliko odločnih nasprotnikov. Vtis je, da o trenutno najaktualnejši dilemi zahodne Evrope nimata enotnega mnenja niti Willy Brandt niti pod predsednik SPD kancler Schmidt. Brandt je v poročilu, s katerim je odprl generalno razpravo,* vešče zamolčal kakšno je njegovo mnenje o nameravani odločitvi NATO po proizvodnji in stacioniranju ev rostrateških raket. Svojevrsten uvod v kongres je bila «nočna akcija* sovjetskega veleposlaništva v Bonnu, ki je pozno v soboto, ko je večina izmed 900 novinarjev že zdavnaj sedela do ma ob televizorjih, razdelila v tiskovnem središču bele kuverte z «avtentično razlago* vsebine pogovorov, ki jih je s kanclerjem Schmid tom in z zunanjim ministrom Gen scherjem prejšnji teden imel v Bonnu sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko Z razliko tukajšnjega tiska in nekaterih Gromikovih sobesednikov, ki so v nastopih sov jetskega ministra opazili nekakšno popustljivost, ki naj bi pomenila, da bo Sovjetska zveza nekako «po- bruseljska odločitev »uničila podlago za nadaljnje pogovore o razo-rožitvi». Ni dvoma, da je ostro in nediplomatsko moskovsko opozorilo veljalo predvsem delegatom kongresa SPD, ki naj bi. če še ni prepozno, še enkrat preudarili, ali bodo odobrili politiko svoje vlade, ki pelje v novo fazo oboroževalne tekme. Schmidt in Genscher kot poglavitna naslovljenca »nočnega pisma» nista oklevala, ampak sta v izjavah za televizijo samo še podčrtala staro bonsko stališče. Od kongresa v zahodnem Berlinu si ZR Nemčijo ne more obetati novih družbenih reform. SPD je očitno utrujena od 10-letnega vladanja. zahodnonemška družba pa je. kot je pred dnevi tujim novinarjem dejal generalni sekretar SPD Egon Bahr. za nove reforme «presiromašna». V ozračju bližajo čih se volitev si tudi SPD z vse zagretostjo išče prostor v nepro blematični, politični »sredini*. Ta je v ZR Nemčiji očitno izredno ši roka, saj vanjo po lastnih besedah sodi tudi Strauss. IVO VAJGL NEW YORK — Varnostni svet se sedaj pripravlja na sestavo in glasovanje resolucije, ki bo od Irana zahtevala., izpustitev ameriških talcev v Telieranu, obenem pa-mu* pustila možnost »častnega izhoda* iz krize, s tem da bodo iranske pritožbe proti bivšemu režimu obravnavali ustrezni mednarodni forumi. V celoti se uresničujejo napovedi, da bo v svetovni organizaciji Iran osamljen. Do sedaj je že 26 držav v raznih odtenkih zahtevalo osvoboditev talcev. Med njimi tudi islamske države, ki trdijo, da napad na veleposlaništvo, kršenje diplomatske imunitete in pripor diplomatov nimajo nobene veze z islamsko religijo. Za osvoboditev so se zavzele vse članice varnostnega sveta vključno s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Med predstavniki držav tretjega sveta je bil najbolj oster veleposlanik Paname, ki je izjavil: «Napad in zasedba ameriškega veleposlaništva v Teheranu nasprotuje vsem normam mednarodnega prava. Kršitev pa ni prizadela samo ZDA, temveč vse članice Združenih narodov, predvsem pa male države.* Ob vsem tem pa Iran nadaljuje z bojkotom svetovne organizacije. Telefonski,po govor med sekretarjem OZN Kurtom Waldheimom in iranskim zunanjim ministrom Ghotbzadehom ne spremi nja bistva, prav tako je skoraj nepomembna napoved, da bo pred koncem tedna prispel neki poseben od poslanec iranske vlade. Opazovalci dvomijo, da bo imel taka polnomoč ja. da bo lahko sogovornik Ameri čanom. Iranski verski voditelj ajatulah Homeini in njegovi islamski študentje v zasedenem veleposlaništvu namreč še vedno zahtevajo izročitev šaha in njegovega premoženja, obenem pa grozijo, da bodo talcem so dili zaradi vohunstva, če bo šah zapustil ZDA. Da njihove grožnje niso le propagandno besedičenje, dovolj zgovorno pričajo vesti o na petosti v Teheranu, ko se je v nedeljo izvedelo, da je šah zapustil newyorško bolnišnico in odpotoval [ neznano kam. Duhovi so se umirili i šele, ko je bilo jasno, da bo šah gost bolnišnice ameriškega letalstva Wildford Hall pri San Antoniu v Texasu. Carter se je torej osebno zavzel za bivšega šaha, ko mu je ponudil nadvse varno okrevališče. Ameriški predsednik je tudi izjavil, da šaha ne bodo pustili v neznano, da bo odpotoval šele, ko bo imel zagotovljeno vamo zatočišče. Tako Carterjevo ravnanje je prvič od ameriško -iranske krize povzročilo ostro reakcijo senatorja in kandidata za predsednika Edvvarda Kennedyja, ki je med drugim ožigosal bivši šahov režim, kot najhujše strahovladje zadnjih desetletij. Ameriško državno tajništvo je takoj odgovorilo s še ostrejšim tonom, češ da Kennedy s svojimi izjavami škodi ameriškim talcem in bodri islamske študente, naj nadaljujejo s svojimi zali te vami. Nedvomno vlada v Ameriki izredna napetost. Gnev se po tridesetih dneh jetništva ameriških funkcionarjev v Teheranu nevarno stopnjuje, da ameriško javno mnenje že zahteva povračilnih ukrepov. Carterjeva administracija se je za sedaj omejila na nevarno rožljanje z o-rožjem in gospodarskim bojkotom, ki pa ne zadovoljuje vedno večjega števila ameriških jastrebov. Mednarod- ni in diplomatski poskusi so se do sedaj zaradi iranskega zadržanja izjalovili. Ameriški krogi prav tako polagajo malo upanja v prihodnje zasedanje haškega razsodišča. 'Vse kakor pa jim je mednarodna podpora prav prišla in bodo iz nje skušali iztržiti čimveč. Medtem pa politični opazovalci le s trohico upanja sklepajo, da bo napetost po verskih proslavah in referendumu o islamski ustavi nekoliko popustila. Nedvomno je pro-tiameriška mobilizacija pomagala Homeiniju, da si je zagotovil plebiscitarni uspeh na referendumu, vsaj med tistimi, ki so šli na volišča, nasprotniki so namreč bojkotirali volitve. Teh ni bilo malo, a končnega števila ne- bomo izvedeli nikoli. Volitev niso bojkotirali samo pripadniki nacionalnih manjšin, Kurdi, Arabci in Beludži, temveč vsa laična inteligenca in pristaši azerbajdžansnega ajatulaha iz Tabriza Šariatg Madarija včlanjeni v Republikanski stranki mohamedanskega ljudstva, najmočnejše politične grupacije po Homeinijevi stranki. Homeinijeva zmaga ne bo spremenila bistva. Včeraj so ustanovili odbor za mobilizacijo, verski voditelji pa so izjavili, da bodo* usposobili v orožju samo »pravoverne pristaše islama*, (voc) MOSKVA — Sovjetski obrambni minister maršal Ustinov je včeraj odpotoval v Varšavo, kjer se bo udeležil zasedanja komiteja o-brambnih ministrov držav članic varšavskega pakta. LIZBONA — Centristično-desni-čarska koalicija, ki združuje socialdemokrate, centriste in munarhiste, je po predvidevanjih zmagala predčasne politične volitve na Portugalskem. Čeprav uradno niso še sešteli vseh glasovnic, kaže, da bo »Demokratično zavezništvo* razpolagalo v parlamentu z absolutno večino in da bo novi ministrski predsednik socialdemokratski voditelj Francisco Sa' Carneiro. Rezultati volitev mogoče sami po sebi ne presenečajo, saj so konservativci in desnica že nekaj let «o-pozarjali* Portugalce na »nevarnost kolektivizacije* ter spretno izrabljali spore med levičarskimi silami in predvsem hude polemike med socialisti, doslej stranke relativne večine. Poraženec nedeljskih volitev je brez dvoma socialistični prvak Mario Soares, posredno pa tudi sam predsednik republike Ramalho Ea-nes, ki je na tihem upal, da bo politično ravnotežje v državi ostalo neizpremenjeno. Zadovoljiv napredek so zabeležili komunisti, medtem ko so manjše stranke v bistvu ohranile lastne pozicije. Od 250 parlamentarnih mandatov, jih je »Demokratično zavezništvo* pridobilo kar 125, to je enega manj kot absolutno večino, omeniti pa je treba, da bodo že danes morda dokončno sešteli glasovnice Portugalcev, ki živijo v tujini in ki so že po tradiciji konservativno usmerjeni. Socialisti so izgubili kar 34 parlamentarnih mandatov, komunisti so pridobili sedem mandatov, levičarsko usmerjena UDP pa je ohranita sedež, ki ga je imela v prejšnji zakonodaji. Levica in v prvi vrsti socialisti torej plačujejo hude napake, ki izhajajo iz notranjih sporov, ki zadevajo predvsem smernice in mnenj« o razvoju gospodarske politike. Sicer ob tem porazu Soaresove stranke se mora zamisliti celotna levica, ki mora sedaj nujno najti skupen jezik ter izdelati enotno strategijo dj* prihodnjih volitev, ki bodo mpr-aa odločilne za razvoj države. Omeniti je treba tudi dejstvo, da ie »Demokratično zavezništvo* okrenilo svojo prisotnost v vseh predelih Portugalske, socialisti niso več večinska stranka v nobeni deželi in največji poraz so utrpeli prav v Lizboni. Komunisti so ohranili tradicionalne pozicije med kmeti in delavci ter so prvič v svoji zgodovini zabeležili zadovoljive usnehe tudi v nekaterih večjih mestih. Francisco Sa’ Carneiro, 45-letni odvetnik, bo torej skoraj gotovo novi predsednik portugalske vlade. Svojo politično kariero .je začel še pod fašističnim režimom ter po revoluciji 25. aprila 1974 bil eden najožjih sodelavcev konservativnega generala Spinole. Velja za soret-nega politika ki si je včerajšn;o volilno in politično zmago »gradil* že nekaj let. Predsednica začasne vlade neodvisna Maria Pintasilgo, ki je prevzela oblast 1. avgusta letos z neposrednim imenovanjem predsednika republike Eanesa, bo že v prihodnjih dneh podala ostavko. »Načela in pridobitve revolucije na-, geljnov so v veliki nevarnosti m bodo morda dokončno izbrisane • to zmago konservativnih sil*. ,je včeraj grenko izjavil neki ugledni portugalski levičarski politik. Je to res perspektiva, ki čaka Portugalsko po vodilni zmagi konser vati vno-desničarske koalicije? (st) NA POVABILO KANCLERJA KREISKECA Koroški Slovenci v petek na Dunaju Predstavniki manjšine bodo spet pojasnili svoje pomisleke glede sedmojulijske zakonodaje CELOVEC — Na povabilo zveznega kanclerja Kreiskega se bodo zastopniki osrednjih slovenskih organizacij v petek, 7. decembra na Dunaju udeležili razgovora z zastopniki zvezne vlade, na katerem naj bi sodelovali tudi zastopniki treh v parlamentu oziroma v koroškem deželnem zboru zastopanih strank. Predstavniki koroških Slovencev naj bi na tem razgovoru ponovno pojasnili svoje pomisleke glede sedmojulijske manjšinske zakonodaje. V zvezi s tem razgovorom, se je v soboto, 1.12.1979 v Celovcu sestal upravni odbor Zveze slovenskih organizacij in se bavil s povabilom konclerja Kreiskega. Člani upravnega odbora so ponovno vsebinsko o-cenili vse kontakte, ki sta jih imeli osrednji organizaciji s predstavniki avstrijske zvezne vlade po sprejetju sedmojulijske zakonodaje iz leta 1976 in tozadevnih odredb iz leta 1977. Upravni odbor je določil delegacijo Zveze slovenskih organizacij za razgovor s kanclerjem, v njej bodo predsednik dr. Franci Zwitter, tajnik dipl. inž. Feliks Wieser in podpredsednik Janez Wutte. Hkrati ie upravni odbor določil smernice, ki naj jih delegacija zastopa na seji koordinacijskega odbora z Narodnim svetom koroških Slovencev in potem na razgovoru s predstavniki zvezne vlade ter treh v parlamentu oziroma koroškem deželnem zboru zastopanih strank, (išindok) VICENZA — Neznani teroristi so včeraj izvedli v Vicenzi serijo a-tentatov, ki so na srečo povzročili le veliko materialno škodo. Tarča atentatorjev je bilo uredništvo dnevnika »Giomale di Vicenza*, neznanci pa so z zaž.igainimi bombami poškodovali tudi urade nekaterih zavarovalnih družb. FRANKFURT — Prejšnjo noč je na sedežu ameriške banke »Morgan Guaranty Trust Company» eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil le neznatno gmotno škodo. Policija domneva, de je do atentata prišlo v znamenje protesta, ker je banka zahtevala zamrznitev i-ranskih delnic v podjetjih Krupp in »Deutsche Babcock*. TRŽAŠKI DNEVNIK / VČERAJŠNJEGA VRHA STRANK PROGRAMSKE VEČINE V VIDMU VPRAŠANJE KRIZE NA DEŽELI JE ŠE VEDNO BREZ ODGOVORA Sestanek, ki je bil za zaprtimi vrati, se je zaključil pazno v noč Delegacije KD, KPI, PSI, SSk in PSD! so zasedale tudi dopoldne Niti včerajšnji vrh med šestimi strankami deželne programske večine, ki je bil na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu, ni razjasnil negotovega političnega položaja in odnosov med strankami na deželni ravni. Vprašanje krize na deželi je torej še vedno brez odgovora; v trenutku ko pišemo pa je sestanek še v teku, zaradi česar ne znamo kakšni so zaključki tega zasedanja, na katerem se odloča o nadaljnji usodi enobarvnega demo-kristjanskega odbora. Sestanka se je udeležilo vseh šest deželnih tajnikov, ki so jih spremljali še drugi strankini predstavniki in deželni svetova’ci. Za KD sta bila prisotna deželni tajnik Braida in načelnik svetovalske skupine Tu-rello, za KPI nov deželni tajnik Rossetti z nc.čelnikom svetovalske skupine Renzom Pascolatom ter Ar-rigom Pascolatom, za PSI deželni tajnik Bravo, načelnik svetovalske Uradno sporočilo župana Tržaška občina sodi v klimatsko cono D Tržaški župan javlja, da sodi tržaška občina, kolikor zadeva omejitvene ukrepe na področju zimskega ogrevanja stanovanj in drugih prostorov, v klimatsko cono D. Ogrevalne naprave ostanejo lahko vključene najpozneje do 15. aprila 1980, vendar največ po 14 ur dnevno med 5. in 23. uro; ogrevanje je dovoljeno vseh 14 ur nepretrgoma, lahko pa se deli na dve pa tudi več obrokov, seveda za skupnih 14 ur. Gomji predpisi veljajo v smislu člena št. 17 državnega zakonskega odloka št. 574 z dne 12. novembra letos, ki vsebuje med drugim navodila za varčevanje z energijo, kakor tudi v smislu sklepa št. 4448 deželnega odbora z dne 22. novembra t.l. o izjemah k omenjenim navodilom. skupine Zanfagnini, predsednik posebne komisije za vprašanje potresnega območja D' Carli ter Renzul-li, za SSk deželni tajnik Štoka in Gradnik, za PSDI deželni tajnik Bianchi z načelnikom svetovalske skupine Vespasianom ter podpred-sednikor deželnega sveta Bertoli-jem in svetovalcem Del Masom, za PRI pa deželni tajnik Barnaba in Mauro. Sestanka so se nadalje u-deležili tudi predsednik deželnega odbora Comelli s podpredsednikom Colonijem in odbornikom za finance Tripanijem. Sestanek se je začel ob 10.30, z enourno zamudo, odprl pa ga je podpredsednik odbora Coloni, ki je orisal progran izrednih posegov ki jih je treba po mnenju odbora sprejeti skupno s proračunom za finančno leto 1980. Namen teh posegov naj bi bil v tem, da bi se v pričakovanju razvojnega načrta lahko uporabile že razpoložljive vsote in bi se z njimi poseglo na gospodarsko in socialno najbolj razpostavljenih področjih dežele. Popoldanskega dela zasedanja, ki se je pričel okrog 18. ure, so se udeležili še posl. Castiglione (PSI), Toschi (KPI), Lodetti (PSDI) in Campaner (KD), na dnevni red pa so prišla izključno politična vprašanja. V strogi tajnosti so delegacije strank začele razpravo o možnosti odprtja deželne krize, potem ko je prišlo v večini demokratične solidarnosti do več ali manj odkritih nesoglasij. Iz dvorane, kjer so delegacije zasedale, ni bilo nobene vesti, iz katerih bi lahko izvedeli kaj več o stališčih, ki so jih stranke zavzele. Kakor se ob takih priložnostih po navadi dogaja, pa je bilo mogoče priti do nekaterih sicer neuradnih vesti. Predvsem bi dejali, da se ni sestanek odvijal v takem idealnem vzdušju, iz katerega bi se dalo sklepati, da so zaključki že takorekoč na dlani, ali pa da bi e krizno vzdušje razjasnilo. Med delegati je bilo opaziti precej negotovosti, delegacije same pa so strogo zagovarjale svoja stališča. Lahko bi rekli, da nista KD in KPI, seveda iz različnih razlogov, za odprtje krize, kar pa sta zagovarjala predvsem PSDI in PRI. Predvsem socialdemokrati so za takojšnje odprtje krize pri čemer poudarjajo važnost, ki jo dajejo ne samo programu ampak predvsem u-pravljanju in poglabljanju posameznih problemov. Kar nam je znano, se ni nobena stranka hotela jasno izraziti o lastnih stališčih, kar bi lahko postala osnova za nadaljnjo razpravo. Seveda so te le hipoteze, ki jih nekatere neuradne vesti tudi potrjujejo; na osnovi takih neuradnih vesti naj bi razprava pokazala tri možne izhode iz takega stanja; prva možnost je, da bi prevladali tisti, ki so za ohranitev sedanjega stanja, spremeniti pa bi bilo treba nekatere stvari; druga možnost je takojšnje odprtje krize, tretja možnost pa bi bila odložitev vrha šestih na drugo polovico decembra, potem ko bi deželni svet odobril proračun za finančno leto 1980, z možnostjo odprtja krize že pred koncem leta, čemur pa l asprotujejo predvsem krščanski demokrati. Nekaj po 24. uri smo izvedeli, da se je sestanek zaključil brez bistvenih novosti. Delegacije strank se bodo zato ponovno sestale v Trstu, in sicer že jutri ob 15. uri. (as) VČERAJ PO MNENJU PREDSTAVNIKOV ENOTNE ZVEZE CCIL-CISl-UIL Se kar zadovoljiv odziv trgovskih uslužbencev sindikalnemu protestu Marsikatera trgovina je bila odprta kljub tedenskemu počitku, a ravno tako marsikatera uslužbenka ni prišla delat v smislu boja proti izrednim uram Lepo vas prosim, prikažite javnosti protest trgovskih uslužbencev v njegovi pravi luči. Prošnjo nam je naslovil sindikalist, ki mu ni bilo všeč, kako je drugi tržaški tisk predstavil včerajšnjo akcijo zaposlenih v trgovinah na drobno in na debelo, v blagovnicah in v skladiščih. Iz dvomljive vsebine napovedi o tej akciji je izhajalo, kot da bodo ...........mm...............iimimmim.imun..m........mmmmmimmmimmi DANES OB 8.30 V MALI DVORAN1 KULTURNEGA DOMA Sindikat slovenske šole ima svoj 24. občni zbor Pobudnik vseh dosedanjih akcij na šolskem področju Sindikat slovenske šole v Trstu ima danes svoj 24. občni zbor. Slovenski šolniki s Tržaškega, ki so združeni v sindikatu, bodo na skupščini v Kulturnem domu podrobno pregledali delovanje v zadnjem obdobju, ga analizirali, kritično presodili in si zadali smernice za bodoče organizirano udejstvovanje v korist slovenske šole in celotne naše narodnostne skupnosti, kar je v bistvu ena od velikih značilnosti, ki jo nosi sindikat -v - svojih nedrih že od vsega svojega nastanka. Sindikat je nastal prav iz potrebe po enotni .organizaciji, naših šolnikov, da bi s svojo množičnostjo podkrepil zahteve učnega osebja na naših šolah do svojih neodtujljivih pravic, ki so bile prevečkrat grobo teptane. Sindikat ni nastal na novo; imel je svoje predhodnike v treh združenjih, ki so vključevala naše šolnike v prvih povojnih letih, njegova ustanovitev 'pa je pomenila pravi preokret v zgodovini našega šolstva. Z njim je postala naša šola močnejša. Dobila je strukturo, ki se je počasi a vztrajno, dan za dnem spoprijemala z najnujnejšimi problemi IHliMitmtiiiiiiiliitiniiiiiiiiiiiiHiiiinimiiiiiiiftiiiiimiiimMimiiiiHMiiiHtiimiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiMi MNENJA PREDSTAVNIKOV PSI Glede zakonske zaščite preiti h konkretni akciji Izjave deželnega tajnika Brava, predstavnika posebne vladne komisije Volčiča in posl. Fortune agenciji AA Če ima jo obisk predsednika Per-tinija v Jugoslaviji ter razne programske izjave, nek smisel, potem se je za nas socialiste dokončno zaključil čas golih izjav o dobri volji in je napočil trenutek, ko se je treba s problemi globalne zakon ske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji konkretno spo prijeti, in tc zlasti na parlameu tarni ravni. V tem stavku, ki ga je v začetku svojega intervjuja za te levizijsko agencijo Alpe Adria dal deželni tajnik socialistične stranke Bravo, je nekako sintetizirano stališče socialistov do tega problema PSI namerava namreč v tej faz* sprejeti določene pobude, je dejal deželni tajnik, in preiti h konkret ni akciji. Bravo je tudi izrekel zaskrbljenost nad dejstvom, da po sebna vladna komisija ni nrišla do enotnega stališča glede zaščite slo venske narodnostne skupnosti. De želni tajnik je nadalje ob koncu svojega intervjuja zagotovil, da bo do pozvali vsedržavno vodstvo stranke, da s problemom globalne zaščite Slovencev seznani v vseh pod probnostih tako parlamentarno sku pino, kakor tudi druge stranke, u-stavnega loka, da si prevzamejo določene odgovornosti. Prav tako bo socialistična stranka posegla pri deželni upravi ter od nje zahteva la. da jasno izreče svoje mnenje glede zakonskega predloga sociali stične stranke. O delu posebne komisije pri pred sedstvu vlade je v intervjuju tele vizijski agenciji podrobneje poročal član te komisije Aljoša Volčič, ki .je najprej ugotavljal, da bi bila morala komisija že zdavnaj zaključiti svoje delo. Poleg neopravičljivih zamud pa gre še za neenotnost stališč, oziroma za zelo restriktiv na stališča vladnih predstavnikov ki se seveda ne morajo ujemati s stališči drugih članov. Socialisti smatrajo za zaključeno delo poseb ne komisije in menijo, da ie treba vso dokumentacijo, ki odraža de-ferencirana stališča, čimorei 'zro čiti predsedstvu vlade, ki mora vsekakor pripraviti zakonski osnu tek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti Tudi poslanec Fortuna je izrazil zaskrbljenost, ker je vsa zadeva zašla v slepo ulico. Mimo sta šli že dve vladi, pravi Fortuna, in nevarnost ie. da bo šla mimo še tre tja, ne da bi se zadeva zakonske zaščite Slovencev pomaknila. Določene sile ostajajo še vedno na starih stališčih. Zato je za nas razprava v vladni komisiji končana. Pač pa je treba zakonski predlog postaviti na dnevni red raznih komisij ter same sKupščine poslanske zbornice. In v tej smeri bomo tudi izvajali ves potreben pritisk, skupaj z vso levico. Drevi seja tržaškega občinskega sveta Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Dnevni red seje bodo določili načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo sestali danes dopoldne. Med drugim pa bi mora a občinska skupščina izvoliti še drugega in morda še tretjega svojega predstavnika v upravni svet konservatorija Tartini. Prv; ga je namreč že izvolila na zadnji seji; za drugega predstavnika pa ni prejel noben kandidat - Kodrič (KPI) in Vidali (LpT) — zadostnega števila glasov. Po vsej verjetnosti bodo zato volitve ponovili že drevi, možno pa je da bo občinski svet izvolil še tretjega svojega predstavnika v upravni svet ustanove. Gre namreč za vprašanje interpretacije državnega zakona, ki določa število občinskih predstavnikov v upravnih svetih konservatorijev, na kar je na zadnji seji op"zoril svetovalec Kodrič. Vsekakor pa je važno, da bi demokratične sile dobile svojega predstavnika v tem telesu, ki je bil doslej izključen fevd konservativnih sil. našega šolstva, da bi ga privedla do sedanje stopnje. Šest let je bilo treba, da so pravno uredili status slovenskih šol in nadaljnjih dvanajst, da so uredili status slovenskega učnega osebja. V borbi za dosego teh dveh mejnikov je odigral sindikat slovenske šole primarno vlogo s pripravljanjem zakonskih osnutkov, izdelovanjem dokumentov, desetinami sestankov, posvetovanj, srečanj. -S svojo >i odprtostjo,- rednimi stiki s kulturnimi organizacijami, političnimi predstavniki, sorodnimi sindikati se je aktivno, vl^ljučil v naše družbeno življenje ter je postal e-den od njenih živih dejavnikov, ki je ohranil v vseh svojih letih obstoja do danes neokrnjeno svojo vitalnost ter se je znal, kar je še predvsem pomembno, obnoviti s prihodom vedno novih članov. Sindikat slovenske šole lahko s ponosom gleda na skoraj četrtsto-letno prehojeno pot, pred sabo pa ima še in še novih nerešenih vprašanj in problemov, ki jih bo moral v prihodnosti ugodno rešiti. Med temi stoji gotovo na prvem mestu vprašanje enotnega slovenskega šolskega okraja, od ustanovitve katerega je odvisen avtonomni razvoj našega šolstva. To bo eno od tolikih vprašanj, o katerih bodo razpravljali danes člani sindikata slovenske šole na svoji skupščini. Sinoči v gledališču Rossetti Razkošje solopetra s Tereso Berganzo V gledališču Rossetti je sinoči gostovala za Tržaško koncertno društvo slovita španska operna in koncertna pevka Teresa Bergama. Od leta 1956. ko se je začela njena koncertantna kariera, je nastopila ze na vseh pomembnih odrih sveta, v Trstu pa je poslednjič go stovala pred več kot 20 leti še v takratnem Teatro Nuovo. Njen sinočnji program ie obsegal solospeve Haydna. Musorgskega, Faureja in M. de Falle ki so 'ji zaradi raznolikosti omogočili, da je demonstrirala ne le lepoto svojega visoko nastavljenega mezzosoprana. marveč tudi izjemno vokalno tehniko in pevsko kulturo, ki je redka tudi pri koncertnih pevkah najvišjena razreda. Tako je na primer v Hagdnovi kantati za glas in klavir «Adriana iz Naxosa» izpričaj iztanjšan okus za dramatično barvanje glasu in za stilno čistost, prodajalke in prodajalci znova ves dan in v vseh obratih stavkali, potem ko so ostali križem rok že v petek ves dan v sklopu vsedržavne stavke v priredbi enotne sindikalne zveze FULC/CGIL - CISL - UIL. V resnici ni bila to stavka v pravem smislu te besede. Od kar se je pričelo protestno gibanje delovnih moči ob sindikalni zaslombi proti stanovski organizaciji trgovcev Confcommercio, ki noče sprejeti prav nobene od tolikih upravičenih zahtev uslužbencev v okviru pogajanj za obnovitev že pred časom zapadle delovne pogodbe, se je začelo tudi opuščanje dela v izrednih urah. V smislu predpisov o tedenskem počitku bi morala biti včeraj dolga vrsta trgovin z raznim blagom pa tudi z jestvinami zaprtih, oziroma odprtih le pol dneva. Tržaška občina je, kot znano, izdala dovoljenje, da lahko obratujejo tudi tiste trgovine, ki bi sicer zaradi tedenskega počitka ne obratovale ali bi okrnjeno. Sindikati so ostro nastopili in označili občinski ukrep kot protisindikalnega ter seveda uslužbence opozorili, da jih nihče ne more prisiliti k delu. Krajevna organizacija Confcommercio je nasprotno potegnila z občino in zažugala uslužbenemu osebju, da bo vsakršen izostanek od dela na včerajšnji dan smatran kot neupravičen. Težko bi bilo tudi le približno povedati, koliko uslužbenih je včeraj delalo in koliko ne. Sindikalisti so z rezultatom akcije še kar zadovoljni in so se v dopoldanskih urah zbrali na skupščini na sedežu CGIL, da bi se domenili oglede nadaljnjega ukrepanja. Podoben sestanek bo na vsedržavni ravni jutri v Rimu in trgovsko osebje bo pravočasno Obveščeno o novih protestnih akcijah. Teh bi po logiki moralo bi- pri Musorgskega spevih iz cikla r.Otroška soba» (pela jih je v ruščini) pa čudovito ekspresivno h ričnost, s katerimi so prežete ie mojstrske ekspresionistične shlce, med katerimi izstopa po lepoti o-trokova molitev pred spanjem. V drugem delu je Faurejevirh spevom vdahnila okus salonske romance svojega časa. ki pa je našla v skladatelja genialnega oblikovalca močne umetniške osebno sti. Višek' večeia pa so bile pes* m.i de Falle iz cikla «Sedem španskih • ljudskih pesmi», ki jih - je skla datelj skomponiral v Parizu leta 1914. Pevka jih je interpretirala v njihovi pristni ljudski melodiki, polni lahkotnega spevnega in ritmičnega šarma in z vokalno teh niko, s katero igraje obvladuje neštete izrazne nianse vedno v blestečem, toda istočasno tudi natančno odmerjenem glasu. Navdušenim aplavzom občinstva se je oddolžila še s tremi pesmimi Granadosa in Manuela de Falle Pri klavirju jo je z virtuozno tehniko spremljal ameriški pianist Richard Amner, sodelavec milanske Scale. (jk) V DOTRAJANEM STANOVANJU SE IE PODRL STROP Trpka tragedija 4-članske družine GIUSEPPE BERTO NEZNANI PENEČAN Igra v dveh delih Jutri, 5. decembra, ob 16. uri IZVEN ABONMAJA POPUST ZA ABONENTE SSG Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna.............................. 38.000 lir Polletna.............................. 25.000 » Mesečna................................ 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst - obvešča, da bo danes, 4. decembra, ob 8.30 24. občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma. Stalna prodajna razstava kraške umetne obrti v novih prostorih V Nabrežini bodo danes ob 18.30 odprli nove prostore, kjer bo odslej stalna prodajna razstava kraške umetne obrti «Bor». Ob tej priložnosti bo v novih prostorih razstavljal svoje akvarele tudi slikar Robert Hlavatg, kar daje današnji slovesnosti še poseben pomen. Z odprtjem prostorov v Nabrežini - Postaja 69 bo ta del našega Krasa obogaten še z enim pomembnim objektom, kjer bodo gostom na vpogled izdelki domače kraške obrti. ti še več. Ne gre namreč pozabiti, da je tržaška občina «dovolila» odprtje trgovin mimo tedenskega počitka tudi za ves tekoči mesec, tako npr. v dneh 10., 17., 24. ter 31. (ponedeljki), 12. in 19. (sredi) ter 15., 22. in 29. decembra (sobote). (dg) Na sliki prizor z včerajšnje sindikalne skupščine. RAZPRAVA NA POBUDO ZDRUŽENJA «UNI0N» ZELO PEREČE VPRAŠANJE STRUKTUR PRI SV. IVANU Predstavniki podlonjerskega združenja opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki prizadevajo prebivalstvo te četrti Na pobudo Združenja «Union» iz Podlonjerja je bilo sinoči pri Sv. Ivanu javno zborovanje, na katerem so prisotni razpravljali o hudem pomanjkanju najrazličnejših struktur v tej mestni četrti in o nekaterih pobudah, ki bi jih bilo treba speljati, da bi Sv. Ivan in z njim Pod-lonjer ponovno oživel tako na rekreativnem kot na kulturnem področju. Srečanja so se udeležili tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro, ravnatelj bivše psihiatrične bolnišnice dr. Rotelli in predsednik rajonskega --Sveta' za Sv. I-van Lavegna. jV imenu Združenja «Union» je najprej prisotne pozdravil njegov predsednik Luciano Ferluga, nakar je sledilo uvodno poročilo, v katerem je bilo rečeno, da deluje združenje v nemogočih pogojih, saj nima na razpolago ustreznih prostorov. Ob tem je bilo rečeno tudi, da se v podobnem položaju nahajajo tudi mnoga sorodna društva iz te četrti, predvsem pa manjka takih struktur, ki bi celotnemu prebivalstvu omogočile vsesplošno rast. Tako ni na primer na razpolago telovadnic, ni javnih športnih objektov ni dovoljenja, da bi lahko uporabljali gledališče v bivši psihiatrični bol- Vsi vemo, da je v našem mestu, kot drugod po državi, izreden križ s stanovanji, da jih je težko dobiti in da so najemnine visoke, v določenih primerih nesprejemljivo tiranske. Mnogo je tragedij, ki se dan za dnem odigravajo za hišnimi pročelji, ne da bi zanje zvedeli. O včerajšnjem dogodku v Ul. S. Mau-rizio 11 pa je vredno zapisati jasno in nedvoumno besedo. V stari dotrajani hiši na omenjeni številki stanujejo štiri družine. Hiša je temačna, vlažna, zidovje je popokano, tla preperela, v tramovjih pa kraljujejo podgane. V drugem nadstropju stanuje tudi Benito Dodiči z ženo Ljubico in dvema otrokoma. Kmalu po štirinajsti uri se mu je sesul na glavo del stropa in po roki ga je oplazil težak kamen, ki ga k sreči ni poškodoval. Dodiči je nemudoma poklical gasilce, ki pa niso mogli storiti drugega, ko da so pregledali 700.000 lir škode, saj mu je razbilo nov televizor, kasete lahke glasbe in gramofon. Benito Dodiči nam je opisal svoj bedni položaj. Enajst let je preživel v Nemčiji, nato so ga zvabili domov, češ da bo dobil stanovanje in delo. Ker pa je težek invalid (boleha namreč za kroničnim sinusitisom in je bil že sedemkrat operiran) je zaposlena samo žena. Stanovanje, ki ga je dobil, ni vredno človeka in je last neke Baus Erminie, ki pa noče slišati, da bi ga kakorkoli popravila. Včerajšnje sesutje stropa je bilo že tretje v dveh letih. V Stanovanju je vedno mraz, ker piha od vsepovsod. Ponoči je treba spati z odprtim oknom, ker uhaja iz cevi, ki jih je namestila ACEGA, plin. Gasilci pa so mu prepovedali kuriti pečico na drva, zaradi nevarnosti požara; plinske peči pa Dodiči ne prenese, zaradi svoje bo še ostale dele stanovanja in ugoto- > lezni. Da bi javnost in oblasti opo-vili škodo. Dodiči je utrpel kakih I zoril na obupno stanje, v katerem IIMIinilllinillllllimiMIIIIIIIIIIIMIIfllllMIimillinilllHilllllllinMilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIMIinlllllinillinMIIMIIIIIIIMIIIIIimilllllllllllllinilllU ZARADI NAPISA «5MRT ŽIDOM* SO BILI OBTOŽENI APOLOGIJE GENOCIDA Porotniki oprostili četvero fašistov Razsodba govori o pomanjkanju dokazov ■ Tožilec zahteval stroge zaporne kazni »Smrt Židom«; takšni in podobni zidni napisi so v preteklosti pomenili pravzaprav uvod v sistematično uničevanje Židov vseh starosti in stanov vsevprek evropske celine, u-vod v genocid. Enak napis je kazil zunanjost sinagoge v Ul. sv. Frančiška 9. maja 1973. Poleg njega je mazaška roka zarisala kljukasti in runski križ. Tudi tokrat je šlo za hujskanje k množičnemu pokolu in pod obtožbo apologije genocida se je včeraj dopoldne znašla na zatožni klopi tržaške porote četverica mladih fašistov. To so pripadniki zloglasne skrajno desničarske organizacije Avan-guardia nazionale Remo Viezzoli (27 let), Claudio Luin (enako star), Dag nor Nolich (25) in Dario Lisiak (22). Naloga preiskovalcev iz vrst Digo- sa (političnega oddelka kvesture), da bi izsledili krivce in zbrali proti njim dovolj dokaznega gradiva, ni bila lahka. To dokazuje tudi včerajšnja razsodba: oprostitev vseh štirih zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilec dr. Coassin je predlagal po 2 leti in 8 mesecev zaporne kazni za Luina in Viezzoli ja, 2 leti za Nolicha ter leto dni in 4 mesece za Lisiaka. Iz njegovih besed, kakor tudi pozneje iz besed odv. Vollija, ki je spregovoril kot zasebna stranka v imenu krajevne židovske skupnosti, je jasno izhajalo, da takšnega nočnega mazaškega delovanja nikakor ne velja podcenjevati. Res je tako. Vse prečesto je slišati: «Saj to so le pobalinu ali «Kakšni fašisti neki, samo razboriti paglavci so». Nevarno je takšno govorjenje, ker predpostavlja aprioristično popustljivost. Ne smemo pa pozabiti, da so organizacije, kakršna je AN, v resnici nasilna roka režiserjev politične napetosti. Zagovornika četverice Bezicheri in Terrano sta za svoje varovance predlagala popolno oprostitev, oziroma oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, šestero porotnikov, ki jim je sedel ob strani sodnik Macchiarel-la (predsednik porote je Lugnani), je osvojilo njuno teorijo, ni pa iz ključeno, da pride do priziva. Raz sodba, taka kakršna je, pomeni kompromisno rešitev, kot so trdili brž po razpravi nekateri iz publike s pripombo, da je tako volk sit in koza cela. Morda, (dg) se nahaja, je zagrozil, da bo znosil pohištvo na ulico in ustavil promet. ris Danes seja deželnega sveta nišnici, ni družbenega centra, ki bi lahko nastal na zemljišču bivše sve-toivanske dresure za konje in ni učilnic, ki bi lahko služile pouku glasbene vzgoje, za katero je veliko zanimanje in mnogo vpisanih. V poročilu je na koncu tudi rečeno, da rajonska konzulta ni pokazala prave volje, da bi v tekočem mesecu priredili ljudski praznik ob mednarodnem letu otroka. Skratka, zelo črna slika sedanjega položaja pri Sv. Ivanu in v Podlonjerju, kjer manjkajo najosnovnejše strukture, ki bi jih ja'vri(išt' lahko koristila. Prisotni 'rajppsHi svetovalci so skušali obrazložiti, zakaj je do ta-' kega stanja sploh prišlo, ob tem pa poudarili, da v tej mestni četrti sploh ni ljudske partecipacije, kar zelo otežkoča delo rajonskega sveta samega. Med predstavniki Združenja «Union» in predstavniki rajonskega sveta je prišlo tudi do po lemike in obojestranskih očitkov predsednik Lavegna, pa je zagoto vil, da L< še do januarja prihod njega leta javno zborovanje, ki bi se ga morali udeležiti župan in občinski odborniki in na ta način s skupnimi močmi, bodo poiskali ’ u-strezne rešitve. OBVESTILO Vse borke, borce, sorodnik® padlih in po vojni umrlih borcev Gubčeve, Cankarjeve, *“■ 15. (belokranjske) in artilerijske brigade ter prištabskih eno 15. divizije OBVEŠČAMO da bo v soboto, 8. decembr® 1979 ob 18. uri v domu Jb" Ljubljana tradicionalno srečanje borcev 15. divizije. Pridite v čim večjem število-ODBOR odarsk® OBVESTILO SDGZ Slovensko deželno gospoc združenje, Sekcija obrtnikov, Prl\. ja v sodelovanju z Deželno ust® ^ vo za razvoj obrtništva (E^jLih Vidma, vrsto srečanj o kre«1* olajšavah, ki jih predvidevajo želni zakoni v korist obrtnikov: f četrtek, 6. decembra, ob 20.J Borštu, v dvorani PD «Slovenec ■ torek, 11. decembra, ob 20.30 v »V brežini, v dvorani PD «Igo Grud® ' četrtek, 13. decembra, ob 20.30 Opčinah v dvorani ŠK «Polet»- , Priporočamo udeležbo vsem 0 ni kom! Tajništvo ŠDGZ Razna obvestila Prihodnja pevska vaja otrosk ^ pevskega zbora Glasbene matice v petek, 7. decembra, ob 17. ur1, SPD Igo Gruden vabi na silve^ vanje vse člane in prijatelje- le bo priznani ansambel Galebi-zervacije pri T' 'venku Grudnu Stanku Devetaku. V spomin na dragega botra in PJj jatelja dr. Angela Kukanjo ob obletnici smrti darujejo Marija, ra in Marko Oblak 10.000 lir za šarkarsko sekcijo ŠZ Bor. Deželni'odbor Furlanije - Ju^sj( krajine in predsednik ComeH' pridružujeta žalovanju ob smrti r® torja videmske univerze prof. ANTONIA SERVADEIA Trst, 4. decembra 1979 Deželni svet se uo sestal danes dopoldne. Po običajnih odgovorili na vprašanja in interpelacije se bo v skupščini nadaljevala razpra- j va o zakonskem osnutku o pravici do študija. Na zadnji seji sta namreč že spregovorila poročevalec večine Brancati ter poročevalec manjšine demoproletarec Cavallo. Eksplozija jeklenke razdejala stanovanje V Ul. Caldana 8, v bližini otroške bolnišnice Burlo Garofolo, je včeraj zvečer okrog 18. ure eksplodirala jeklenka. V nesreči je bil huje ranjen 55-letni Gino Bellicino, ki je zadobil po obrazu in rokah opekline druge stopnje in so zdravniki izrekli prognozo okrevanja v 30 dneh. Na kraj nesreče je prihitela ekipa gasilcev s kap. Godino na čelu in pogasila ogenj, ki se je takoj po eksploziji začel razraščati. Raztreščena jeklenka je poškodovala ranjenčevo stanovanje, pok pa je načel tudi bližnje prostore. Ško de še niso natanko ocenili. Dne 1. decembra nas je nenadoma zapustila naša draga GI0VANNA (NINA) BERNETTI vd. SL0BEZ Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 12-uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo: hči Ariella in sin Renate-snaha Nives, vnukinje Sharagej, Gabriella in Nadia. svaki Grozdana Bernetti s sinom Fabiom ter Vir-gilio in Giacomina Slobez, nečakinja Liliana Pe' čile z možem in hčerko ter drugi sorodniki Občinsko pogrebbo podjetje, Ul. Zonta 7/C A. Maria Busiga vd. Di Carluccio se že več dni ni prikazala iz svojega stanovanja. To je njenemu sosedu vzbudilo zle slutnje, in po krajšem oklevanju je poklical gasilce. Ti so nemudoma prihiteli v Ul. Colombo 13 in ker je bilo stano vanje od znotraj zaprto, sO vdrli po vrtni strani. Busiga je ležala v svoji postelji in kot je zagotovil zdravnik Rdečega križa, dr. Rus si, je bila mrtva že tri do štiri dni. Nesrečnica je bila stara 78 let. Njeno truplo šo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer jc na razpolago sodnim oblastem. Policija je tudi obvestila hčer Carmino Fabro, ki živi v Južni Ameriki, v glavnem mestu Kolumbije. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila IVANA KOZINA vd. TUL Pogreb drage pokojnice bo danes ob 13. uri iz mrtvašnic® na mačkoljansko pokopališče. Žalujoči; hči Pierina, vnukinja Maura z možem Linom ter pravnukinji Micliela in Luisa Mačkolje, 4. decembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none IVANE HUSU se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so nam v teh hudih trenutkih stali ob strani in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Hči Marija in vnuki Prosek, Nova Gorica, 4. decembra 1979 Gledališča Prosveta Rossetti Danes, 4. t.m., ob 20.30 (konec 23.45) red «prosti», drama «Utva» "Otona Čehova v izvedbi gledališka ansambla Emilije *■ Romagne. Rezervacije za vse ponovitve pri o-Srednji blagajni. VERDI Prihodnji torek ob 20. uri premie-j'a opere Lea Delibesa »Lakme*. Rritik Paolo Isotta bo opero predstavil v ponedeljek ob 18.30 v maji dvorani Verdijevega gledališča, ul. S. Carlo 2. avditorij Ob 10. uri predstava za sole. Skupna La Contrada predstavlja «Lju-bezen, avanture in ostri boji hidal-&a - kavalirja Don Chisciotta*. ■# # # V soboto, 7., in v nedeljo, 8. decembra, predstavlja Cecilia Poliz-*i «Fedra, mit in ženska*. Rezer-yacije pri osrednji blagajni. Parter 7-000 in galerija 2.000 lir. Abonenti Jthajo 50 odst. popusta in skupine študentov 1.500 lir. Kino Ua Cappella Underground Zaprto. Nazionale 15.30 «1 'imbranato*. Pip Po Franco. Barvni film za vsa kogar. Ariston 16.00 «La merlettaia*. Isa bella Hupert in Yves Benevton Barvni film za vsakogar. R'tz 16.00 «La patata bollente*. Re nato Pozzetto, Ldwi ■ Fenecb M. Ranieri. Barvni film. Prepove dan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Linea di sangue». Au drey Hepburn, James Mason Barvni film za vsakogar. Excelsior 15.30 «Sindrome cinese* Jane ^"nda. Grattaciello 16.00 «Assassinio su commissione*. Jim Mason. Barvni film. Penice 16.00 «Fuga da Alcatraz*. Clint Eastwood. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «Dalla Cina con furore*. Barvni film. Eilodrammatico 14.30- 22.00 «Giochi porno a domicilio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Peccati in famiglia*. Michele Placido. Variete: «Baraonda di donna*. Prepovedano mladini pod 18. le-tom. Moderno 15.00—21.15 «11 cacciatore*. Robert de 'liro. Aurora 16.30 «Sex vibration*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Marito in prova*. Vittorio Vcneto 16.00 «R salario del-la paura*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje! Zaprto. Aldebaran 1630—22.00 «Er pius>. A. Celentano. Barvni film za vsakogar. Razstave PD Rdeča zvezda - Salež priredi Miklavževo razstavo knjig, ki bo na sedežu društva v Saležu danes, od 16. do 18. ure in j -tri od 15. do 18. ure. PD Lonjer - Katinara priredi danes, 4., jutri, 5. in v četrtek 6. decembra, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Lonjerju Miklavževo razstavo knjig. Vabljeni starši in otroci. PD Rovte Kolonkovec vabi člane in prijatelje na Miklavževo razstavo knjig, ’ i bo v društvenih prostorih danes, 4., jutri 5. in 6. t.m. od 17. do 20. ure. 6. decembra bo prisostvoval razstavi tudi Miklavž. Opensko prosvetno društvo ((Tabor* prireja Miklavževo knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstava bo odprta do jutri, 5. decembra, od 16. do 19. ure. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi starše dijakov na roditeljski sestanek, ki bo danes, 4. decembra, ob 16. uri. Sledile bodo seje posameznih -'zrednih svetov. Ob koncu bo razgovor s profesorji o učnem uspehu dijakov. m ™ Sezona 1979/80 3. abonmajski koncert Danes, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu DEJAN BRAVNIČAR violina ACI BERTONCELJ klavir Na sporedu: Beethoven, ~'zy-manovvski, Matičič in Stravinski Prodaja vstopnic v pisarni GM danes, 4. decembra, od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V galeriji Teatro romanu razstav-a Atilij Kralj. RazstaVh-brr-odprta a 14. decembra. Urnik: delavniki 1 17. do 20. ure, sobota od 10.00 ) 12.30 in od 17. do 20. ure, ne-slja od 10. (’o 13. uro. V galeriji «AUa corsia stadion*' izstavlja Mariuccia Porniato. Raz ;ava bo odprta do 12. decembra. V galeriji Cartesius razstavljajo ani tržaške «Grupe 12». Razstava 3 odprta do 20. decembra. V galeriji Rettori - Tribbio 2 je odrta skupinska grafična razstava, ki 3 trajala do 14. decembra. Dne 6. decembra, ob 12. uri bo v snovni šoli Caprin odprta razstava iccarda Daliseja in njegovih sode-ivcev Cuoma, Catene in Lera v o-viru sekcije «Modi e ritmi parteci-tttivi*. Razstava bo odprta do 6. muarja ob delavnikih od 9. do 13. re (ob praznikih zaprto). SLOVENSKI KLUB TRST Ul. sv. Frančiška 20/11 Danes, 4. decembra, ob 20.30 KRAS KOT UMETNIŠKI VIR IN VSEBINA Večer, posvečen LOJZETU SPACALU Ob razstavi slikarjevih del bo Spacalovo rodno pokrajino in njen .um^niski „9dp Labinaz, Erika Stipancic, Ales-i Boliš, Igor Bembič, David Bem-5, Livio Trevisan, Roberta Rešita. UMRLI SO: 67-letna Irma Tessa-lo vd. Martini, 84-letna Rosa O-mk vd. Vitassovich, 87-letna Gio-inna Husu vd. Ravbar, 53-letna aria Fantoni, 57-letna Licia Pe-snio por. Scoccimarro, 68-letna Ma- falda Gallas por. Bortoluzzi, 60-letna Maria Colombin, 88-letna Rosa De-clich vd. Gambar, 80-letna Luigia Makovec vd. Leone, 86-letna Maria Sigulin vd. Požar, 87-letna Anna Ber-cich, 78-letni Giovanni Turina, 65-letni Michele Grissani, 41-letm Bruno Drozina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 TPK - SIRENA PD BARKOVLJE priredita v četrtek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ Predaval bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ VABLJENI! STATISTIČNI PODATKI 0 LETALSKEM PROMETU Ronskega letališča se poslužujejo tudi zasebna letala večjih tovarn ■v Številčno največ prometa beležijo prav ta mala nekajsedeina letala - V letošnjih sezonskih mesetih 206 turističnih charterskih letal SLOVENSK/ PROSVETNA ZVEZA prireja tečaj za fotoamaterje (začetna in izpopolnilna stopnja) in kinoamaterje (začetna stopnja). Tečaji se bodo predvidoma pričeli v januarju prihodnjega leta. Vsi, ki jih zanima tovrstna dejavnost, se lahko prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) do 15. decembra. Dr. MARKO JEVNIKAR sporoča, da sprejema zdaj v svoji novi ambulanti v Ul. Co-logna 12 pt. vsak dan razen ob sobotah od 18 - 19 — tudi za bolniške blagajne. Telefon 572032. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 NAPRAVE za ogrevanje tople vode in stanovanj z uporabo sončne e-nergije vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butkovič, Sovod-nje, Ul. Impero 64 -- tel. (0481) 882123. UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 v odličnem stanju. Telefon 410372. AMERIŠKA družba bi zaupala kvalificirani osebi pokrajinske zakupe. Zahtevata se minimalni kapital in takojšnja razpoložljivost. 06/8319320. PARCELO . ri Buiščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Informacije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t '. št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v e'o dobrem stanju. Telefon ,0481) 31 -r,7. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (04R1) 870-59. IŠČEŠ zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo zaposlitvijo? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradnike, delavce itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov: Primorski dnevnik — Gorica Ul. XXIV Maggio 1 — šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene prošnje. KlU'iM opuščeno štalo ali hišico na Krasu primerno za shrambo prikolice. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Hišica». KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovinn vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14. Trst, tel 61 034 in Ul. Sa lici 1. Opčine, tel 211489 PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) 882019 PRODAM moto ! ross SWM 250 po zelo ugodni ceni Telefonirati na številko (0481) 53 01, po 20.30 pa na številko 30-557. Skoraj petnajst odstotkov potnikov se je v letošnji poletni sezoni poslužilo ronskega letališča s char-terskimi poleti. To posnemamo iz statistike, ki nam jo je posredovala uprava letališča v Ronkah. Iz te izhaja, da so v Ronkah v šestih mesecih med majem in oktobrom letos zabeležili skupno 135.054 potnikov v prihodu in odhodu (številke so skoro izenačene). Od teh 12..529 se je poslužilo rednih vsakdanjih linijskih letal na progah z Rimom in Milanom, 18.474 je bilo turistov, ki so se poslužili charterskih letal. Največ je bilo charterskih poletov v juliju, najmanj pa v oktobru. Na letališču v Ronkah so zabeležili tudi prihod in odhod približno pet tisoč potnikov z manjšimi letali. Vedno v že omenjenem šestmesečnem obdobju. Koliko pa je bilo letal, ki se je v tem času poslužilo ronškega letališča? Vsega skupaj so zabeležili 4.195 letal. Od teh jih je številčno bilo največ manjših, in sicer 2.206. Gre za zasebna letala, v glavnem za taka, ki so last nekaterih v de-želih delujočih zasebnih industrijskih družb. S temi letali letijo tako najvažnejše osebnosti v teh tovarnah kot tehniki in strokovnjaki. Vsi ti se moramo nujno hitro premikati iz kraja v kraj in zato potrebujejo osebno letalo. Na drugem mestu pa so linijska letala družbe ATI, ki seveda prevažajo največ potnikov, saj se posebno poleti marsikdaj pripeti, da ni moč dobiti mesta v letalu, namenjenem v Rimu. In vendarle je v njem več kot sto prostorov. V tej smeri vozijo vsak dan tri letala. V prometu charterskih letal pa so dosegli število 206 poletov. Kot smo že omenili je bil tovrstni promet največji v juliju. To je tudi razumljivo, saj so bili potniki namenjeni večinoma v Gradež in Lignano. Promet s takimi posebnimi letali se je zmanjšal v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so se ronškega letališča posluževala tudi letala, ki so prevažala potnike namenjene v istrskega poletna leto višča. Sedaj se potniki, ki so namenjeni tja, poslužujejo letališča v Pulju. Pa tudi drugače je ronško letališče važno. Uporabljajo ga tudi za prevoz najrazličnejšega blaga. V obravnavnem šestmesečju so v obe smeri prepeljali skoro 408.000 kilogramov raznega blaga. Seveda .bi, lahko imeli na ronskem letališči!-še več prometa. To pa je odvisno od več faktorjev. Me- Evgen Ferletič (Ul. Giardino), 2 tisoč. Doberdob. Rimska ulica: Mirko Gergolet, 3.000; Aldo Lakovič, 10 tisoč: Stanko Gergolet, 10.000; Karel Ferfolja, 2.000; Jožef Gergolet, 20.000; Giulio Jarc, 5.000; Jožef Ferletič, 5.000; Mario Peric, 10.000; Marino Lakovič, 3.000; Jožef Gergolet, 5.000; trgovina Fran-dolič. 10.000; Jožef Rebula, 10.000; Rajmund Lavrenčič, 20.000; Helena Jarc, 5.000; Renato Gergolet, 10.000: Marušič. Jarc,* Gergolet, 20.000; Marija Gergolet, 3.000; Andrej Gergolet (št. 3), 10.000; Marija Gergolet (štev. 3/D), 2.000; Andrej Gergolet (št. 3/B), 5.000; Julko Lakovič. 10.000, Miloš, Ferletič, 10.000: Karlo Černič, 10.000. V petek izredna seja občinskega sveta v Doberdobu Doberdobski občinski svet se bo sestal na izredni seji v petek, 7. t.m. ob 14. uri. Dnevni red obsega kar 14 različnih točk. Na seji bodo razpravljali tudi o porazdelitvi prispevka društvom in organizacijam za leto 1979. V KORIST NIKARAGUE Dobrodelni koncert Pierangela Bertolija V Gorici deluje že nekaj mesecev odbor za solidarnost s sestradanim ljudstvom Nikarague. Zadali so si nalogo zbrati denar za nakup enega traktorja. Z nabiralno akcijo so že pričeli na različnih mestih, iščejo pa tudi druge možnosti finansiranja. Ena takih je nocojšnji koncert, ki bo v veliki dvorani UGG ob 20.30. To bo koncert kantavtorja Pierangela Bertolija, ki je zelo znan širom po Italiji. Gre za umetnika, ki se bavi predvsem s tako imenovano angažirano pesmijo. Izdal je več plošč, od teh so nekatere v emili-janskem dialektu. Vstopnica velja 2.500 lir. To je morda precej, vendarle gre za koncert solidarnosti. Zato je prireditelj prepričan, da se bo publika, zlasa še najmlajša, polnoštevilno odzvala temu vabilu. flaiiaataiaa«i«iiBii>*ii*i*i*iiB>>i>i>i***i*l*ii*aaaaaaaa*aa*>rBBfBal>iaiaii**ai|'ai**>*aii*ii**ai|lta*iaiiia**l*aii*i*Bnfl|ai”a>*IB>aB ZADRUŽNA KLET V KRMINU POSTAJA PREMAJHNA Letos je klet prevzela 26 tisoč stotov grozdja Načrt razširitve naj bi uresničili v teku prihodnjega leta Nove pobude za povečanje prodaje vina in sadja ter zelenjave Pred kratkim smo poročali, da je deželna ustanova za razvoj kmetijstva razpravljala o načrtu za povečanje zmogljivosti krminske zadružne kleti, ki se po začetnih težavah zmeraj bolj uspešno uveljavlja na specifičnem vinogradniškem področju naše pokrajine. Spričo rekordne letine postaja u-resničitev načrta za povečanje zmogljivosti, skoraj že nujnost, kakor so nam povedali te dni v vodstvu zadruge, kjer smo se pozanimali o pravkar zaključeni trgatvi ter o nekaterih novih pobudah, ki so jih ravno te dni začeli uspešnerjizva- jati. n 'T'77 /“V;—Jr..... 1 "Krmrnska zadružna klet .bodetos ^eišniihT^ Tl^*^ nas * Wlala okrog 26 tisoč Stotov prejšnjih dneh, je preprečila v ne katerih dneh uporabo tega letališča. To bo odpravljeno že v prihodnjem letu ko bodo odprli podaljšano pristajalno in vzletno stezo, imela bo dolžino, ki je predpisana v mednarodnem okviru in tudi naprave za uporabe te steze v megli bodo namestili. Tako bo letališče v Ronkah uporabno v vsakem času. Številni poviški cen za letalske vozovnice v zadnjih dveh letih so onemogočili nadaljni razvoj letalskega prometa, sicer bi bili lahko imeli še več poletov vsak dan in povezav z drugimi mesti v Italiji in tudi v inozemstvu, že predlanskim napovedana linija Ronke-Turin-London je zasedaj ostala le pobožna želja. Prav tako ni še nič gotovega o krožni povezavi z Zagrebom, Ljubljano in Gradcem, o kateri st govori že več let. I.EKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. tosin® • ■ BANCA Dl CREDITO Di TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. - TRST - LJLIČA F. FIL2I 10 - ' 582 01-446 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 3. 12. 1979 Ameriški dolar 798.— Funt šterling 1775.— Irski funt šterling 1650.— Švicarski frank 505.— Francoski frank 198.— Belgijski frank 27.— Nemška marka 468.— Avstrijski šiling 64,25 Kanadski dolar 690.— Holandski florint 418.— Danska krona 150.— Švedska kron' 190.— Norveška krona 160.— Drahma 17.— Mali dinar 37,25 Veliki dinar 37,75 MENJALNICA vseh tujih valut Prispevki v sklad za gradnjo spomenika padlim v Jamljah Akcija zbiranja prispevkov v sklad za postavitev spomenika padlim v NOB v Jamljah se uspešno razvija, člani odbora za gradnjo spomenika so v teh dneh obiska- li številne družine v doberdobski občini. Danes bomo. objavili del teh prispevkov. Akcija je še vedno v teku. Prispevali so: Doberdob. Goriška ulica: Marija šuc, 5.000 lir: Jožef Čadež, 3.000; Evgen Gergo let. 5.000; Karel Jarc, 15.000; Jožef Jarc. 20.000; Jožef Ferle- tič. 15.000; Ladislav Jarc, 5.000, Zala Jarc. 5.000; Franko Ferfolja 3.000; Jožef Gergolet 2.000, Benjamin Jarc. 5.000; Jožef Lavren-čič. 5.000; Andrej Lakovič. 3.000; Karel Vižintin. 3.000; Jožef Fer folja, 5.000; Mario Gergolet, 10 tisoč; Slavko Gergolet, 5.000; Bruno Lavrenčič. 10.000; Marino Gergolet, 4.000; Alma' Jelen, 5.000. Doberdob. Tra sv: Martina: Romano Jarc, 10.000; Slavko Ferfolja. 10.000; Pasquale De Lorenzo, 10 tisoč; Vilko Frandolič,' 5.000. Doberdob. Mučeniška ulica: E-milija Marušič. 1.000; Jožef Ferfolja, 10.000: Jožef Ferletič. 2.000; grozdja, kar je absoluten rekord v njenem obstoju. Gre izključno za pridelek 220 članov z bližnjega briškega področja ter s področja pridelovanja znanih vin z zaščitnim geografskim poreklom «Isonzo». Pravzaprav bi morali zapisati, da je večina članov zadruge z ravninskega področja in v skladu s tem predstavljajo vina «Isonzo» večino (okrog 70 odstotkov) celotne proizvodnje, medtem ko je briških vin okrog 30 odstotkov. Približno tako je tudi razmerje med belimi in črnimi sortami. Vsekakor je letošnja vinska letina rekordna, tako po količini kakor tudi po kakovosti, kar je zelo redek pojav. Nekaj sličnega je bilo pred petnajstimi leti. Kajpak so v krminski kleti zadovoljni s takim uspehom članov vinogradnikov, čeprav se bedo morali pošteno potruditi za prodajo pridelka, kar spričo precej ostre konkurence ni ravno lahka stvar. Količina grozdja, ki so ga predelali je letos za okrog 40 odstotkov večja od lanske in že skoraj dosega maksimalno zmogljivost kleti. Odtod tudi potreba po razširitvi zmogljivosti. Če ne bo prevelikih težav, naj bi načrt, ki je zdaj predmet obravnave v okviru upravnega sveta ustanove za razvoj kmetijstva, uresničili že proti koncu prihodnjega leta. Pot od predelovalca oziroma vinogradnika do potrošnika pa je v današnjih tržnih pogojih običajno precej vijugava, kar ima za posledico, da je pridelek v končni fazi precej dražji, kakor bi sicer bil. V krminski zadružni kleti so se skušali izogniti posredniški mreži z odpiranjem lastnih prodajaln v različnih krajih dežele (Trbiž, Červi-njan) in v dogovarjanju z drugimi zadružnimi organizacijami. Tako je zdaj mogoče kupiti kvalitetna briška in posoška vina z zaščitenim geografskim poreklom tudi v prodajalni pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Gorici. Vino prodajajo v pletenkah od 5, 10 in 15 letrov. V dogovoru z zadrugo Cofi iz Fiu-micelia pa so v zadružni kleti v Krminu te dni razširili ponudbo še na kvalitetno sadje in zelenjavo. Skoraj odveč bi bilo zapisati, da so tudi ti pridelki na razpolago po zelo dostopnih cenah. Gre za kon- DVE RAZSTAVI OB PRILIKI ANDREJEVEGA SEJMA jMfiaftgSsgKBs&s Razstava otroških risb Razstava znamk in žigov kreten primer prizadevanja proti naraščanju življenjskih stroškov. Pobuda je že naletela na ugoden odziv pri kupcih (zadruga je namreč odprta za vse), ne samo tistih iz Krmina, ampak tudi iz drugih, bolj oddaljenih krajev. Vsedržavno združenje partizanov Italije bo tudi letos priredilo tečaj slovenskega jezika, ki bo na sedežu združenja v Tržiču, Garibaldijeva ulica 47. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko povprašajo v tajništvu združenja vsak dan od 9.30 do 12.30 terMid" Mi)(dO'd6(' ure. I ..I.'''L?Pl Uij t rx{ {U • imj.-ui: -r. v • v MEGLA* NEVARNA PAST ZA' AVTOMOBILISTE SMRTNA NESREČA NA AVTOCESTI MED PALMANOVO IN VILEŠEM Zaradi poškodb umrl 38-letni Graziano Trevisan iz Chirignaga Nekoč smo ob Andrejevem sejmu imeli v našem mestu več najrazličnejših razstav. Nekatere med temi so tako prerasle, da imamo sedaj gospodarske razstave v drugih letnih časih; tudi prenesli so jih iz majhnih dvoran ali odprtih površin sredi mesta na bolj primeren kraj Espomega ob mostu 9. avgusta. V malih mestnih dvoranah pa nadaljujejo s prireditvijo, v dneh andre-jevanja, nekaterih razstav, ki privabljajo le najbolj zainteresirane. V razstavni dvorani avditorija so v soboto popoldne odprli razstavo slik osnovnošolskih otrok Gorice in Nove Gorice. Tema letošnjega natečaja med učenci šol sosednih mest je bila «mednarodno leto otroka*. 5*Htekwalod sto), v Angliji niso bili tako uspešni, vendar so še vedno daleč pred Italijani' 32 golov v 11 tekmah (2,9 odst.), v Španiji 23 gMov (9 tekem, 2,5 odstotka), na Nizozemskem 22 golov (9 tekem, 2,4 odst.). V prvem polčasu je Cagliari stal-n' napadal, saj je z zmago hotel ohraniti mesto med najboljšimi. Z polom lelvaggija v 62. min. je tudi prvi prišel v vodstvo, vendar je samo 15 minut kasneje Altobelli izenačil. Kiju temu, da je milansko moštvo ohranilo nepremagljivost in prvo mesto, pa je v nedeljo zapustilo slab vtis in znova pokazalo, da se njegova igra iz tekme v tekmo slabša. Izredno dragocen neodločen izid pa je na gostovanju v lombardij-skem glavnem mestu dosegel Udinese. Milan je sicer skozi '*so talimo napadal, vendar sta se obramba in še zlasti vratar furlanskega moštva Galli zelo izkazala ter u-branila lastno mrežo. S tem je Udi-ncse nekohko popravil položaj na skupni lestvici, ki je že zač ’ postajati zaskrbljujoč, saj so še prejšnji teden bile za l . m le 'ri ekipe, Ascoli, Catanzaro in Pescara: tem sta se sedaj pridružila še Napoli in Fiorenrina. Ravno proti Napnliju je zadnjeuvrščena Pescara dosegla svojo prvo prvenstveno zmago ter tako hudo poslabšala poožaj neapeljskega moštva. Proti vrhu skupne lestvice pa se presenetljivo prebija Avellino. Potem ko je v prejšnjem kolu na domačem igrišču igral neodločeno (0:0) z Interjein. je v nedeljo z enajstmetrovko odpravil še Juventus. Perugia, ki je proti Ascoli ju igrala neodločeno (0:0), je tako prehitela (urinsko enajsterico, kateri z enakim številom točk a slabšo razliko v golih sledi prav Avellino. Za njimi so s točko razlike- .Lazio, ki je izgubil proti Bologni, potem ko je pred tednom dni poražen- zapustil tudi Catanzaro, sama Bologna ter Roma, ki je premagala Fiorentino. IZIDI 11. KOLA Avellino - Juventus 1:0 Bologna - Lazio 1:0 Cagliari - Inter 1:1 Milan - Udinese 0:0 Perugia - Ascoli 0:0 Pescara - Napoli 1:0 Roma - Fiorentina 2:1 Torino - Catanzaro 0:0 LESTVICA Inter 17, Milan 14, Torino, Caglari 13, Perugia, Juventus, Avellino 12, V FINALU V SPLITU Zaslužena zmaga Srbije SPLIT — Nogometna reprezentanca Srbije je v finalni tekmi turnirja republik in pokrajin premagala Hrvatsko s 3:2 (3:2) in tako osvojila prvo mesto. V tem sklepnem srečanju so bili nogometaši Srbije boljši in bi lahko zmagali z višjim rezultatom, če bi bil srednji napadalec Filipovič prisebnejši. Ta igralec je kar dvakrat zatresel mrežo Stinčiea, vendar je bil kar štirikrat pred njegovimi vrati sam. Sama igra je bila precej odprta, tako da je kakih 5000 gledalcev zares lahko uživalo. MARATON «FUKUOKA» Japonec Seko prvi TOKIO — Japonski dolgoprogaš Tošohiko Seko je že drugič zaporedoma zmagovalec mednarodnega maratona «Fukuoka». Progo, dolgo 42,195 km, je pretekel razmeroma hitro v času 2.10’35”. Samo nekaj metrov za njim sta pritekla skozi cilj brata — dvojčka Šigero in Takeši Soh, ki sta za progo porabila 2 oziroma 5 sekund več kot zmagovalec. Na četrto mesto se je kot najboljši tujec uvrstil Britanec Bernie Ford s časom 2.10’51”, sredozemski prvak, grški mataro-nec Michael Kussis pa si je s časom 2.16T4” priboril 14. mesto. Olimpijski zmagovalec na tej težki progi iz leta 1976 Cierpinski iz NDR pa ni pritekel do cilja. Kljub temu da so Tržačani od 41. minute igrali v številčni premoči, pa so proti Cremoneseju iztržili le točko - Coletta strelec Triestina — Cremonese 1:1 (0:1) STRELCA: v 28' p.p. Cino (C), v 41' d.p. Coletta (T). TRIESTINA: Bartolini; Schiraldi, Prevedini; Lucchetta, Mascheroni, Magnocavallo; Francini, Mitri, Coletta. Franca (od 21’ p.p. Lcnarduz-zi), Quadrelli. SODNIK: Angelli iz Ternija. KOTI: 12:2 (6:1) za Triestino. V 41' prvega polčasa izključen Gino (Cremonese), opomin je med drugimi dobil Magnocavallo. Gledalcev 7000. Srečanje, ki bi ga Triestina morala dobiti, če hoče ostati med kandidati za končno zmago, bi se kmalu sprevrglo v nevaren poraz, ki ne bi imel samo neposrednih posledic za položaj na lestvici, marveč tudi še bolj nevarne posledice za moralo moštva, ki očitno doživlja kritično fazo. Cremonese je enajsterica, ki ima vse pogoje za prehod v višji razred in je to tudi potrdila na tržaškem ighišču, čeprav je nastopila v ošib-ljeni postavi. Res je, da je tudi Trie- iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiMiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii KOŠARKA V PRVENSTVU A - 2 LIGE v v PODVIG TRŽAŠKEGA HURLINGHAMA Tržačani so doma zasluženo premagali bolonjski Mercury Laurel (41 točk) odličen - Poraz Pagnossina v Riminiju Hurlingham — Mercury 85:79 (37:44) MERCURY: Bertolini 6 (0:2), Ma-gnifico, Tardini, Baiugani, Jordan 26 (4:8), Ferro 20 (2:6), Anccneta-ni 5 (1:3), Arrigoni 4 (2:2), Starks 16 (8:10), Santucci 2. HURLINGHAM: Laurel 41 (17:18), Brad!ey 13 (1:1), Baiguera 6, Dor-riei 4, Meneghel, Ritessa 12 (4:4), Scohni, Tonut 3 (1:2), Jacuzzo 6, Pieri. SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pize Z izrednim nastopom Laurela je Hurlingham osvojil nadvse pomembno zmago nad neposrednim tekmecem za mesto med prvo četverico Mercuryjem. Tržačanom je kazalo zelo slabo, ko so v začetku drugega dela.dgrfu.iizgubili, W*sdi. petih osebnih .napak, najprej Mene-ghela, nato ‘pa še Bradleya. Tedaj pa je Laurel pričel svoj $shpvw;, žsdeval je z vseh pozicij, preigraval nasprotnike kot za šalo ter podajal svojim tovarišem dragocene žoge. Tržačani so tako kaj kmalu dohiteli nasprotnika, ki je v prvem delu povedel celo s sedmimi pikami prednosti. Vodstvo so Laurel in tovariši večali vse do izida 81:65, nato pa so z umirjeno igro le branili priigrano prednost. Naj omenimo, da je s to zmago Hurlingham na potencialnem drugem mestu (odigrati mora namreč še zaostalo tekmo s Cagliarijem) skupno z Libertijem in Canonom. Marko Komentar Mirka Novosela K PRESENEČENJE V BEOGRADU ISKRI OLIMPIJI PRVI TOČKI Eno veliko presenečenje in visoka poraza novincev v ligi, to naj bi bila značilnost prvega kola 36. prve jugoslovanske košarkarske lige. Za veliko presenečenje je v uvodnem kolu poskrbel Beko, ki je doma v mestnem derbiju premagal državnega prvaka Partizana. Že v tem srečanju je bilo torej povsem jasno, kaj je za Partizana pomenil Dragan Kičanovič, ki trenutno od-sluiuje vojaški rok. Istočasno pa gre ometiiti, da tudi Beka ne gre podcenjevati, saj je z obstankom Žičiča in Djuriča v svojih vrstah znatno močan v borbi pod košema. Novinca v ligi. Rabotnički in šibenka sta visoko izgubila, kar kaže, da bo za obe moštvi borba za obstanek dokaj težka. Zadar je zanesljivo odpravil moštvo iz Skopja in potrdil, da bo v tem prvenstvu odigral eno od vodilnih vlog. Navijači šibenke sicer niso pričakovali, da bi njihovi varovanci osvojili v Splitu proti favorizirani Jugoplastiki zmago, vseeno pa so upali, da bodo Slavnič in tovariši nudili domačemu moštvu boljši odpor. Derbi kola je bil v čačku, kjer pa je Bosna zanesljivo premagala domačega Borca, čačanski košarkarji so v lem srečanju povsem razočarali, saj so brezidejno igrali v napadu, v obrambi pa so jim gostje in še posebno Radovanovič zlahka uhajali proti košu. Preseneča tako slaba igra Borčevih košarkarjev, ki so v minulem prvenstvu zaradi prikazane igre in velike požrtvovalnosti ugodno presenetili. Drugi derbi kola je bil v prepolni dvorani v ljubljanskem Tivoliju, kjer je domača Iskra Olimpija s točko razlike ,.remagala zagrebško Cibono. Srečanje je bilo dokaj trdo in izenačeno vse Šarila — Pagnossin 112:98 (47:43) ŠARILA: Francescatto 8, Zampo-lini 20, Bird 27, Vecchiato 14, Ho-ward 34, Ioli 4, Albertazzi 5 Cec-chini, Sambuchi. PAGNOSSIN: Valentinsig 4, Pon-dextcr 28, Premier 17, Ardessi 29, Laing 8, Antonucci 4, Turel 8, Pun-tin, Crmpestrini. SODNIKA: Bottari in Guglielmo iz Messine PROSTI METI: Šarila 16:21, Pagnossin 18:27 PON: Zampolini (36), Bird (39), Premier (35) in Laing (37) Pagnossin je doživel svoj drugi poraz v prvenstvu proti ekipi Šarile, ki je bila doslej največje razočaranje A-2 lige. No, tokrat so Goričani .naleteli v na «pravo» Šarilo' domačini so zaigrali res na visoki ravni, reprezentanta Zampolini in Vecchiato . ,&ta | se končno izkazala, Howard in Bird pa sta bil:, skoraj neustavljiva. Zaman je bil torej trud Ardessija in Pondex-terja, ki sta .še edina enakovredno borila z domačini. Tokrat je bila Šarila za razred boljši nasprotnik. IZIDI 12. KOLA Diario - Mecap Hurlingham - Mercury Šarila - Pagnossin Canon - Rodrigo Honky - Postalmobili Mobiam - Liberti Cagliari - Bancoroma LESTVICA Pagnossin 20, Liberti in Canon 16, Hurlingham (s tekmo manj), Marcury, Mobiam in Mecap 14, Bancoroma 12, Postalmobili 10, Rodrigo, Šarila in Honky 8, Cagliari (s tekmo manj) in Diario 6. PRIHODNJE KOLO (5.12.) Mercury - Honky; Mecap - Hurlingham; Postalmobili - Mobiam; Bancoroma - Šarila (danes, 4.12.); Liberti - Diario; Pagnossin - Canon; Rodrigo - Cagliari. 65:68 85:79 112:98 80:85 96:98 77:68 107:102 do končnega sodnikovega žvižga. V ključnih trenutkih je odločilne 1 > 1 __T Z' 1. 7 „ I-- Ju‘1 «ntknl(i>t rt irtri&ni I koše dosegel Vinko Jelovac, sicer pa je bil najboljši na igrišču Papič, ki je dosegel kar 25 točk. Zelo slabo je opravil svoj krstni nastop v ljubljanskem moštvu Peter Vilfan in zelo slabo sta igrala tudi Cibonina reprezentanta Nakič in Pavličevič. Za konec naj dodamo, da so bile povsod dvorane nabito polne, kar kaže, da je zanimanje za košarko v Jugoslaviji še vedno o-gromno. Vsa moštva so torej pred veliko obveznostjo, da z dobro košarko in s fer igro ne razočarajo svojih navdušenih privržencev. IZIDI PRVEGA KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Cibona Zagreb 73:72 V BEOGRADU: Partizan - Beko Beograd 88:89 V ČAČKU: Berač - Bosna Sarajevo 76:87 V Z.ADRU: Zadar - Rabotnički Skopje 97:80 V SPLITU: Jugoplastika - Šibenka Šibenik 124:93 V BEOGRADU: Crvena zvezda - Radnički LMK Beograd 95:85 LESTVICA Jugoplastika, Zadar, Bosna, Iskra Olimpija. Beko in C. zvezda 2; Cibona. Partizan, Borac, Rabotnički, šibenka in Radnički LMK 0. PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Radnički LMK - Beko; Rabotnički - Partizan; Cibona - Zadar; Bosna - Iskra Olimpija: Šibenka - Borac; Crvena zvezda - Jugoplastika. PRVENSTVO A - 1 LIGE Derbi 12. kola milanskemu Billyju Derbi kola v A-l ligi je bil v Milanu, kjer sta se pred enajst tisoč gledalci spoprijela Bitly in Emerson. Zasluženo so zmagali domačini, čeprav sta ekipi zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Najboljši je bil Silvester, ki je dal 31 točk. Od vodečih '‘kip sta brez težav zmagala tudi Gabetti in Arrigoni, medtem ko se je moral Sinudyne kar pošteno potruditi, da je odpravil Pintinox. čosič in tovariši igrajo v zadnjih tekmah bolj bledo, verjetno pa bo njihova realna moč prišla na dan šele v «play-off». Sicer je kolo pred koncem prvega dela že jasno, da se bodo za naslov, če ne bo prišlo do večjih presenečenj, borili Billy, Gabetti, Emerson, Sinudyne, Arrigoni in Grimaldi. Za preostali dve mesti, ki zagotavljata dodatne tekme s prvo- uvrščenima ekipama A-2 lige, pa imajo možnosti praktično še vse druge ekipe (če izvzamemo Eldo-rado in Isolabello). IZIDI 12. KOLA Grima'di - Jolly 95:87 Gabetti - Antonini 105:77 Fabia - Scavolini 90:92 Areigoni - Isolabella 105:87 Billy - Emerson 82:75 Sinudyne - Pintinox 82:76 Superga - Eldorado 101:86 LESTVICA Billy in Gabetti 20, Arrigoni in Sinud.vne 18, Emerson in Grimaldi 16, Jolly, Pintinox, Scavolini in Antonini 10, Superga in Fabia 8, Isolahella 4, Eldorado 0. PRIHODNJE KOLO (5.12.) Eldorado - Sinudyre; Jolly - Fabia; Iso1ab«lla*palu v katerem ie na sooredu četrtfinala, imata tako Jugoslavija kot Italija po tri predstavnike. sen), Sparta (Praga), Crvena zvezda (Beograd), Fiat Teksid (Turin). V polfinalu, ki bo 6. marca 1980 bodo igrali: 2B - 1A in 2A - IB. Povratni srečanji bosta 13. marca, finale pa 20. marca. POKAL L. RONCHETTI V pokalu L. Ronchetti, kjer Italijo zastopa Algia iz Rima, Jugoslavijo pa Monting iz Zagreba ter Voždovac iz Beograda, bodo tudi odigrali četrtfinale. Moštva so razdeljena v štiri skupine. V polfinalu, ki bo 6. in 13. marca, se bodo srečale zmagovalke posameznih skupin, in sicer IB - 1C ter ID - 1A. Finale bo 18. marca. A SKUPINA: Agaon (Diisseldorf), Algia (Rim), Marica (Plovdiv) B SKUPINA: Monting (Zagreb), AS Montlerrandais (Clermont Ferrand), Spartacus (Budimpešta). C SKUPINA: Amicale Merelbeke (Gent), Levski Spart.ak (Sofija), Voždovac (Beograd). D SKUPINA: Slavija (Sofija), Vasas (Budimpešta), Sta-de Francais (Pariz). KVALIFIKACIJE ZA Ol V Miinchnu so izžrebali tudi kvalifikacijske skupine za olimpijske igre v Moskvi. Neposredno pravico nastopa na OI so si že priborile ZDA, Jugoslavija in Sovjetska zveza. Italija pa si bo morala v kvalifikacijah priboriti pravico nastopa na OI. «Azzurri» bodo igrali v D skupini v Luganu skupno z Bolgarijo, s Severno Irsko, z ZRN in z Nizozemsko. V ženski .konkurenci bo Italija igrala v F skupini z ZRN, Romunijo in Kanado. Jugoslavija pa bo merila moči- v C, skupini z Veliko Britanijo, Južno Korejo in Mehiko. PRIHODNJE KOLO Don Bosco - Inter 1904; Robur • Cervignano; Sagrado - Itala; Ja-dran - Cer Videm (8. 12. ob 19-30 v Dolini). PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — Grandi Motori 91:75 (53:37) KONTOVEL: Volpi 2, Ban 5, Sosič 7, Piccini 6, Tavčar, Benčina 10, Lisjak 17, Prašelj 13, Danev 17. Perini 12. Kontovelci so zasluženo osvojili svojo drugo prvenstveno zmago, i-grali so proti slabemu nasprotniku, ki prav gotovo sodi med slabše pc; terke tega prvenstva. Tudi .zaradi tega zmaga domačinov, ki med drugim ril bi)a nikoli v dvomu, ne odraža njihove bistvene moči in u-ig)'anristi.l.,Žato pa bodo to lahko močneje preverili že v naslednjem srečanju, ko bodo zaigrali proti nevarnemu Scogliettu. Tekma je bila precej medla. Storjenih je bilo vse preveč, predvsem osnovnih napak, da o točnosti pri izvajanju metov sploh ne govorimo. Kljub temu so naši fantje že v uvodnih minutah nadigrali nasprotnike, ki so že v 12. min. zaostajali za 26 košev. Domačini pa so v nadaljevanih z lahkoto ohranili pridobljeno prednost in tudi zasluženo zmagali. H. Lisjak CUS — Bor 96:98 (58:49) BOR: Marsich, Žerjal 8, Koren 4, Ražem 6 (2:3), Klobas 40 (2:5), Per-co 2, Race 6, Krečič, B. Kneipp 16 (6:8), Vatovec 16 (2:3). SODNIKA: Klamcrt in Grafitti (TS). V tretjem kolu promocijskega prvenstva so borovci premagali v gosteh tržaški CUS, ki je bil še nepremagan na vrhu lestvice. Treba je vsekakor reči, da ta pomembna zmaga potrjuje večletno tradicijo tesnih zmag Bora na igrišču vse-učiliščnikov, katerim ni še uspelo premagati naše fante. Kot za stavo je nedeljska tekma popolnoma ponovila potek vseh prejšnjih zmagovitih srečanj slovenske peterke v Ul. Monte Cengio: izenačen začetek dvoboja (29:29 v 10. minuti), pavza borovcev in sprint nasprotnika (35:49 v 15, min.), zaostanek «pla-vili» ob odmoru in odločilno zasledovanje v drugem polčasu, Bor i« sicer dohitel nasprotnika brez večjih težav že v 10. minuti pri izidu 70:70, nato si je priboril pičlih šest točk naskoka do 18. minute: to jim je bilo dovolj za zmago. Tokrat gre omeniti dober napad naših fantov, predvsem po zaslugi Klobasa, ki je bil stalno trn v peti italijanskemu moštvu. Dobro sta tudi igrala v napadu Vatovec in Bruno Kneipp, obramba borovcev pa je bila nepazljiva in to zlasti pod košem. -fp — IZIDI 3. KOLA Barcolana - Cartaria 93:71 Rifle - Scoglietto 86:73 CUS - Bor 96:98 Kontovel - Grandi Motori 91:75 Ferroviario - Inter Milje 84:64 Alabarda - Stella Azzurra 70:102 LESTVICA Stella Azzurra 6, Bor, Kontovel, Rifle, Barcolana, Ferroviario, CUS 4, Scoglietto, Inter Milje in Cartaria 2, Alabarda in Grandi Motori 0. PRIHODNJE KOLO Bor - Alabarda (9. 11. ob 11.00 v Dolini); Barcolana - Rifle; Inter Milje - Stella Azzurra; Cartaria - Ferroviario; Scoglietto - Kontovel (9. 12. ob 11.00 na Pendice Scoglietto); Grandi Motori - CUS. OBVESTILO ŠZ Bor obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo zaključna proslava 20-letnice obstoja tega društva na sporedu v petek, 7. decembra, v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Pred tem bo v mali dvorani slavnostna seja. Podrobnosti o proslavi bodo šo javljeno. '9 Jimorski dnevnik '°gomet PORT ŠPORT ŠPORT 4. decembra 1979 V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE larja-Breg: mnogo gledalcev, nobenega gola Primorec in Vesna zmagala na tujem - Niti točke za proseško ekipo ,a - Breg 0:0 Puzzer, Grgič, Franco, j^or'Samese, Santoni, Mikuš, Ra--inlvij. ^a’ (v 80. min. Bidussi), J*. Ki Bois. Mikor, Dritta, Klun, Potite n Čzzara' Dagri, Samec, Lovit’ “plja (v 68. min, Ciguj), Az- $okx, rnad- n. ,NIK: Valentinuzzi iz Tržiča. d Privabil v nedeljo rekord-'edv V**° nav'ja^ev- Obe ekipi sta grajali zelo odprt nogomet in \ Ilci . ““P111 uvgi/urei 111 Cirili tudi veliko priložnosti. Wa .Je bila že od vsega začetka iji, ' saJ je Breg takoj izsilil ne-»rednih kotov. V 16. min. se jj^dria priložnost ponudila Sam-^0 a ie ze^° siako streljal, ŽLaa je Puzzer njegov strel z 010 ubranil. Nekaj minut kasne- 0if t,rJe remiji in štiri zmage so i,0 acun nedeljskega 12. kola Vnetnega prvenstva 2. AL katerem je spet Sovrana sa-na vrhu lestvice, s točko C„nosti pred Costalungo in “3Panellami. ,?udi v tem zavrtljaju napa- y Cl niso bili preveč uspešni. g0?Srnih tekmah je padlo le 12 .J®u, kar jasno dolcazuje. da &tvo postaja vedno bolj mačeno. ia deITJ?aae ena,isteriee 3® bil ne-kn* zavrtW še kar uspe-ikn n0raz ie doživelo le prose-jn Primorje. Derbi med Zarjo ^ ,°re3om se je končal brez ie efkQ_' Primorec in Vesna pa l. vJačata z gostovanja 's ce-J!lrn izkupičkom. p, Bazovici so branilci imeli 1/^°? nad napadalci in prav ^ udi tega ni prišlo do golov. ju iu ni zabeležila zmage že prvenstvenih tekmah. J^rizani so dobro nadzorovali n sProtnika in so zasluženo od-obe točki. p .° obeh točk je prišel tudi ied°rec. ^ ie v Dolini dobe-irono spravil na kolena Rosan- temu. da je Primorje ^Bralo nasprotnika in deset pred koncem vodilo z golu .Prednosti, so v zadnjem de-;i '?re nogometašem popustili oevCt- P. Husu je bil izključen, p. nogometašev je dobilo 0-"fin, Baxter je nepričakova-^enačil, vendar vsega ni bi-konec kajti samo minuto te u koncem je Angeleri, ki je f.. Prejšnjo nedeljo v zadnjih loj*utah zastreljal 11-mefrbvkfj, lj/a^ povzročil avtogol. To je res prestroga kaittfpza- Pri-' %if’ tega Poroza ni za- ----- — lik° opomogla in počasi 'Cj ^*a sredino igrišča, kjer je tro-*j>šla rnese’ Ražem in Mikuš za-y a Uapad z izvrstnimi žogami. fc^Ugem polčasu sta ekipi igrali li na sredini igrišča, tako Hrambi praktično nista imeli h dela. Le proti sredini druge-itojjasa se je Zarja nekoliko opo-ip'a in zaigrala nekoliko bolj ^^no, a so se vse akcije izja- KRIŽAJ IN TOVARIŠI STARTALI IZVRSTNO (>i «>1 (91&OD /U £>1 Tu d (Stenmark je že «pokazal zo-be» - Tudi Thoni med najboljšimi Letošnji začetek sezone je prinesel Jugoslovanom obilo zadoščenja. Z njim pa ne morejo biti nezadovoljni niti Italijani in, seveda, niti Švedi ter Bolgari. V nedeljo je v Livignu v prvem slalomu te sezone zmagal Bolgar Popangelov, pred Italijanom Tho-nijem, Križaj pa je zasedel odlično 3. mesto. Uspeh Jugoslovanov je potrdil Kuralt z uvrstitvijo med deseterico. V Val Senalesu pa so se morali tekmovalci teh držav spoprijeti včeraj še s Švedom Stenmarkom, ki je že s svojim prvim nastopom pokazal, da bo letos v slalomu očividno igral eno najvidnejših vlog, vendar pa bo moral računati na hujšo konkurenco kot lani. Stenmark je namreč v prvi vožnji dosegel najboljši čas, v drugi pa je bil Jugoslovan Križaj celo hitrejši od njega in si je na skupni lestvici priboril izvrstno drugo mesto. Thoni je bil po prvi vožnji drugi, a je nato nekoliko nazadoval. Odličen četrti je bil Jugoslovan Kuralt, Popangelov pa je bil za mesto slabši. Od ostalih Jugoslovanov je bil Oberstar 19., Strel pa 20. Lestvica včerajšnjega slaloma je hi la falzo • 1. Stenmark (Šve) 2'04”20 2. Križaj (Jug.) 2,04”32 3. Thoni (It.) 2'04”45 4. Kuralt (Jug.) 2’05”01 5. Popangelov (Bol.) 2’05"26 6. Steiner (Av.) 2'06”82 7. Andrejev (SZ) 2’06”83 8. Strand (Šve.) 2'06"86 9. Woerndl (ZRN) 2’06”88 10. Girardelli (Luks.) 2’07"04 11. Komada (Jap.) 2'07'T1 12. Tošihiro (Jap.) 2'07”39 13. Bernardi (It.) 2’07"62 14. Žirov (SZ) 2’07"81 15. Gasienica (Pol.) 2'07”84 HOKEJ NA LEDU V PRfJAltiLJSivME. II «Azzurri» premagali jugoslovansko vrsto V drugi prijateljski tekmi v hokeju na ledu v Brunecku je italijanska reprezentanca premagala Jugoslavijo z 2:0 (1:0, 0:0, 1:0). V Al-legheju pa sta se spoprijeli mladinski vrsti obeh držav. Medtem ko so v prvem srečanju v Asiagu visoko slavili Jugoslovani kar z 8:1, pa je v Allegheju Italija premagala Jugoslavijo s 4:3. AVTOMOBILIZEM Znanega avtomobilskega dirkača Francisca Trimona, ki je pred kratkim osvojil pokal Marlboro,' je v Bogoti aretirala policija, ker je v njegovem stanovanju našla mamila v vrednosti več kot dveh milijard lir NOGOMET V kvalifikacijski nogometni tekmi za olimpijski turnir so ZDA v Hamiltonu premagale Bermude s 3:0. STRELEC: v 10. min. p.p. Querci. Vse izgleda, da Vesni fve bolje, ko igra v gosteh. «Plavi» so začeli zelo dobro in že v 10. min. je Querci zadel v črno. Izgledalo je, da bodo domačini utrpeli hud poraz, toda po zadetku so se «plavi» umaknili na lastno polovico igrišča in prepustili pobudo nasprotniku, ki pa ni znal izkoristiti številnih priložnosti. V drugem polčasu se stvari niso bistveno spremenile. Zaule so hotele doseči vsaj točko, Vesna pa se je dobro branila in vratar Bubnich ni bil nikoli resno zaposlen. Nekaj minut pred koncem je Vesna zamenjala poškodovanega Zucco z Bartolottijem, ki se je tako (po daljšem času) spet vrnil na igrišče. Od tega trenutka dalje je Vesna zaigrala hitreje in ustvarila nekaj zrelih priložnosti za gol, ki pa jih je odlični nasprotnikov vratar nevtraliziral in izid se ni tako do konca več spremenil. S to zmago se je Vesna povzpela na tretie mesto, toda z igro Križani tudi tokrat niso zadovoljili, saj se je med njimi odlikoval le Acquavita, pravi steber obrambe. Fabio Baxter — Primorje 2:1 (0:0) BAXTER: Donadel. Filippi, Mor-ghera, Mahnič, Maluža, Camazza, Carli (75. min. Salamone), Rains, Zigante, Poli. Malorano, PRIMORJE: Štoka. Bezin, G. Husu, Verša, Angileri, Tomizza, Pertot. V. Husu, Vascotto, Zacca ria, Germani. STREILCI: v 70. min. Pertot. v 83. min. Maiorano, v 89. min. Angileri (avtogol). SODNIK: Grassi iz Gorice. GLEDALCEV- 100. Srečanje v katerem so Proseča-nd popolnoma nadigrali nasorotni-ka bodisi v dinamičnosti, kot v borbenosti, se je nepričakovano in skoraj neverjetno končalo s pora zom «rdeče-rumenih». Prosečani so dobesedno darovali obe točki domači ekipi, ki do izenačenja ni dala sploh nobenega strela proti vratom Štoke. Prosečani so ustvarjali številne priložnosti za gol in bi morali že v prvem polčasu voditi z najmanj dvema goloma razlike. Le zaradi negotovosti napadalcev Primorja je domačinom uspelo obdržati neodločen izid do konca prvega dela igre. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo. Prosečani so stalno napadali. Da bi konkretizirali svojo premoč je manjkal samo gol, katerega je Primorju uspelo realizirati šele v 25, min. d.p. po zaslugi Pertota, ki je izkoristil lepo podajo Vascotta, V 33- min. d.p. ie sodnik dosodil prosti strel ob robu kazenskega prostora gostov. Vsi nogometaši Primorja so se razburili in V. Husu je bil zaradi protestov izključen. Maiorano. najboljši strelec v vr stah Tržačanov, je prosti strel odločno izkoristil in domačini so ne, pričakovano remizirali. Ko .je za vse kazalo, da bo srečanje ostaio pri neodločenem izidu, je Baxter nepričakovano, prav v zadnji minuti igre, prišel do zmagovitega zadetka (sicer po zaslugi nogometaša Primorja Angilerija, ki je nesrečno poslal žogo naravnost v lastno mrežo). Tudi sodnik Grassi iz Gorice .je precej škodoval Prose čanom in v 83. min. igre je na pravil največjo napako, ko ie dosodil sploh prekršek ob robu kazenskega prostora Prosečanov, s katerim so domačini tudi remizirali. Po tem neugodnem dogodku so nogometaši Primorja popolnoma izgubili živce, kar so domačini izkoristili in odnesli domov dve nezasluženi in nepričakovani točki. V. H. ODBOJKA 1. JUGOSLOVANSK \ LIGA Tudi GIK Banat premagan Najboljši jugoslovanski odbojkarji so odigrali 5. kolo. Vodeči GIK Banat je tokrat iz- gubil v Sarajevu z domačo Bosno s 3:0. Po petih kolih ni več nepremagane šesterke. Na vrhu so sedaj trije zastopniki z enakim številom točk. Brez zmage sta še vedno Crvena zvezda in Spartak. IZIDI 5. KOLA Vardar - Ribnica 3:2, Mladost Mon ter - Crvena zvezda 3:0, Partizan -VGSK 1:3, Bosna - GIK Banat 3:0, Spartak - Jedinstvo Interplet 0:3, Rabotnički - Modriča 0:3. LESTVICA Modriča, VGSK in GIK Banat 8, Ribnica, Mladost Monter, Vardar, Jedinstvo Interplet in Bosna 6, Rabotnički 4, Partizan 2, Crvena zvezda in Spartak 0. C. zvezda in Radnički vodita Odbojkarice 1. zvezne lige imajo za seboj tri prvenstvene nastope, če seveda izvzamemo Rijeko in Študenta iz Niša, ki sta odigrala že medsebojno srečanje 5. kola, ker bodo Rečanke nastopile v tekmovanju pokalnih prvakinj. Nepremagani sta še beograjski vrsti Crvene zvezde in Radničkega. Odbojkarice Fužinarja z Raven na Koroškem, ki so novinke v tej konkurenci, so izgubile tudi tretjo tekmo. Tokrat so gostovale v Zagrebu in pokazale napredek, saj so domači ekipi odvzele set. IZIDI 3. KOLA Crvena zvezda - Vukovar 3:1, Mladost Monter - Fužinar 3:1, IMT -Rijeka 2:3, Radnički - Partizan 3:0, Mladost (Z) - Študent 3:2, Študent -Rijeka 0:3. LESTVICA Radnički, Crvena zvezda in Rijeka 6, Vukovar, Mladost Monter iri IMT 4, Mladost (Z) 2, Partizan, Fu žinar in Študent 0. ROKOMET Mednarodna rokometna zveza je sprejela med svoje članice tudi LR Kitajsko. Ta država je zdaj članica že šestnajstih mednarodnih športnih zvez. KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV Polet v lepem srečanju podlegel ekipi Kontovefa V drugi tekmi tega prvenstva hud poraz borovcev KADETI Kontovel — Polet 92:73 (44:36) V nedeljo je bil na Kontovelu slovenski derbi med Poletom in Kon-tovelom. Po predvidevanju je Kontovel premagal Polet, ki se še vedno bori za svoj prvi par točk. Bili smo priča lepi in izredno živahni tekmi, predvsem s strani Opencev, ki so dali vse od sebe. da bi premagali bolj solidno ekipo Konto-vela. Večkrat so spravili v zadrego nasprotnikovo obrambo s točnimi meti Hrovatina in Vremca, izredno dobro pa sta zaigrala pod košema Pisani in Calzi. Seveda, če bi 0;)enci igrali tako tudi proti drugim ekipam, bi točk ne manjkalo. V nedeljo so se Kontovelci prvič v tem prvenstvu predstavili s popolno postavo na igrišču, kljub temu pa njihova igra ni preveč blestela. Igor Luxa Bor — Servolana 45:88 (22:41) BOR: Furlan 1 (1:2), Schillani, Škerl, Merku 1 (1:2), Gerdol (k) 11 (5:11), Pečar 11 (1:2), Švara 2, Gregori 3 (1:3), Lokar 13 (3:7), Kosovel 3 (1:1). PM: 13 na 28. SODNIK: Variola (TS). Borovci so po predvidevanjih visoko zgubili proti odlični Servolani, ki velja za glavnega favorita te skupine. Moramo pa reči, da bi 15 točk več za Bor ob končnem žvižgu bolje prikazala razmerje moči na igrišču. «Plavi» so si namreč znali priboriti veliko več priložnosti za zaključek kot kaže izid. Obramba je bila včasih nepazljiva vsekakor jo pa ne moremo oceniti negativno. Slovenska peterka se je znašla dokaj slabo ob nasprotnikovem presin-gu in so vezni igralci zgubili nemalo žog. Med posamezniki lahko rečemo, da je Gerdol zelo dobro za- piral svoj prostor pod .košem in je bil povratek Pečarja v Borove vrste odločilen za boljši prikaz igre. Lokar se je sicer veliko boril, ni imel pa sreče pri zaključevanju. —fp— A SKUPINA IZIDI 4. KOLA Kontovel - Polet 92:73 Libertas - SGT 65:102 Inter A - Alabarda 89:57 Počitek: Don Bosco A. LESTVICA Kontovel, Don Bosco A in SGT 6, Inter A 4, Alabarda 2, Polet in Libertas 0. PRIHODNJE KOLO SGT - Inter A; Alabarda - Don Bosco A; Polet - Libertas (9.12. ob 11.00 na Opčinah). Počitek: Kontovel. B SKUPINA IZIDI 4. KOLA Don Bosco C - Saba 47:117 Ferroviario - S. Azzurra 81:50 Inter B - Don Bosco B 61:74 Bor - Servolana 45:88 LESTVICA Saba, Servolana in Don Bosco B 6, Stella Azzurra, Ferroviario in Inter B 4, Bor in Don Bosco C 0. PRIHODNJE KOLO Don Bosco C - Inter B; Bor - Don Bosco B (9.12. ob 9.00 na stadionu «1.‘ maj»); Stella Azzurra - Saba; Servolana - Ferroviario. NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Bor 152:14 (77 6) BOR: Križmančič, Šik, Struna (k) 6 (0:5), Furlan, Nasi, Žerjul 2, Ron-celli, Rudes 6 (0:1). SODNIK: Variola. Začetniki Bora so proti favoritu prvenstva doživeli visok poraz: čeprav so fantje dali vse od sebe ter se požrtvovalno borili, a razlika je bila prevelika; naj omenimo, da se pri nekaterih borovcih pozna po- mtiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifviiiiiiiiiiiiiiiiii) NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Polomija naših enajsteric Vse tri so v nedeljo prepustile točke nasprotnikom Marlano— JuventinauKn^i 4:1 JUVENTINA: Businelli, Devetak, Mervič; Medeot, AdragnarLofenzon, ttusso, Klanjšček, Radikon, Lepore (Panico), Gomišček. STRELEC za Juventino Adragna v 70. min. Ko so igralci Juventine stopili na igrišče v Marianu gotovo niso pričakovali takega izida in poteka i-gre. Lahko rečemo, da je bil glavni protagonist tekme sodnik, ki je izključil iz igre kar tri igralec Juventine in sicer: Klanjščka v 50. min.,Radikona v 65. min. in Medeo-ta v 75. min. Mislimo, da bi Spes-sotovi igralci ob izidu 1:2 še utegnili spremeniti rezultat. Zadnje moči pa jim je odvzel sodnik, ki je izključil Medeota zaradi kontestiranja. V zadnjih 15. min. so domači še dvakrat dali gol, saj se niso gostje mogli protiviti nacadu Mariana, ki bi lahko večkrat izkoristili možnosti za zadetek. Upajmo, da bodo v bodočnosti sodniki prizaneslivejši štandreški e-kipi in manj popustljivi do njihovih nasprotnikov. D.K. Capriva — Mladost 1:0 (0:0) MLADOST: S. Ferfolja, Candus-so, Frandolič, L. Gergolet, Uljan, Šuligoj, E. Gergolet, Marizza, G. Ferfolja, K. Ferfolja, Pahor. Doberdobska Mladost je v nedeljo praznih rok zapustila nogometno igrišče v Koprivnem. Marsonovi varovanci so v prvem polčasu imeli terensko premoč, ki pa je niso znali izkoristiti v nana-du, kjer so le redkokdaj zaposlili domačega vratarja. Obrambna igra Caprive je namreč otežkočala delo kraških napadalcev, ki so pokazali precejšnje težave pri' streljanju proti vratom. i.V"' V začetku drugega polčasa so gostje precej ^popustili, kar so seveda izkoristili domačini, ki so, po napaki Ferfolje, povedli. Po zadetku so Kraševci nadaljevali s slabo igro, kar je seveda dovolilo domačinom, da so izvedli nekaj protinapadov. Igra Mladosti je postala učinkovita le ob izteku srečanja, ko je bilo v bistvu že prepozno, da bi spremenila izid srečanja. Gaja - Esperia SA 1:2 (1:1) GAJA: Kante, Olenik, Vrše, Marko Rismondo, Boris Rismondo, B. Grgič, M. Grgič, Križmančič, Vi-viani, P. Stranščak, Milkovič (Ga-brielli), 12 K. Grgič. ESPERIA SA: Malusš, Pinzin, Pregara, De Boschi, Penso, Bisel, Pangher, Dudini, Zuttion, Dilica, Favento, 13 Pischian. STRELCI: v 6. min. p.p. Branko Grgič, v 43. min. p.p. Dilica in v 7. min. d.p. Bisel. Gaja je zapravila veliko priložnost, da bi se približale vodeči dvojici CGS - Kras. Zaostalo tekmo je nerodno izgubila, potem ko je na začetku celo prišla v vodstvo po zaslugi Branka Grgiča. Na koncu je Esperia slavila pomembno zmago in se približala Gaji s katero sedaj skupaj zasedata tretje mesto. Igra je bila zanimiva in živahna; prvi polčas je pripadal vsekakor domačim, ki so že takoj na začetku prišli v vodstvo i" vse je izgledalo, da bodo tudi tokrat visoko slavili, a najprej Vrše, nato pa Rismondo sta podvojitev nerodno zapravila; Esperia ni bila v prvem polčasu preveč''nevarna, p>ar minut pred koncem, pa je nepričakovano remizirala, po , napak) gajevskih branilcev. •• ■■ • Drugi px>lčas je pripadal gostom, ki so že na začetku p»vedli; Bisel je z močnim strelom premagal vratarja Kanteja. Zadetek je domačine «demoraiiziral», igrali so brez jasnih idej, v napadu so bili netočni in tudi Rozinova zamenjava Milkoviča z Gabriellijem ni obrodila zaželenega remija, nasprotno, gostje so bili še nevarnejši in domača obramba je imela do konca tekme mnogo dela. d rr. DVIGANJE UTEŽI Jugoslovani tretji VRANJE — Na 10. jubilejnem balkanskem prvenstvu v. dviganju uteži so imeli po pričakovanjih največ uspeha Bolgari. Poleg njih so nastopili še Romuni in Grki ter 15 jugoslovanskih dvigalcev, ki so bili v ekipnem tekmovanju tretji za Bolgarijo in Romunijo, toda pred Grčijo. Jugoslovanski dvigalci so izboljšali 10 državnih rekordov, šurba-novič pa je kot prvi Jugoslovan dvignil več kot 200 kg. Poleg njega se je izkazal še Vladimir Zmič, ki je v kategoriji do 82,5 kg v sunku osvojil zlato kolajno — drugo juaoslovansko zlato na BP. ROKOMET V 2. kOiU tekmovanja za px)i pik. V drugi četrtini se je stanje le izboljšalo. Fantje so zaigrali odločneje v obrambi in umirili svojo igro v napadu. Z nekaj uspešnimi akcijami so prišli v vodstvo, ki ga niso več spustili iz rok. Med «plavimj» bi tokrat, poleg Bradassija in Volka, omenili še Žerjala, ki je bistveno pripomogel pri preobratu v napadu, ter Semena, ki se je izkazal v obrambi. Meko Sokol — Inter 1994 52:90 SOKOL: Ušaj 25, Devetak 12, Ko-janec 2,2 Klanjšček, Bandelj 7; Pertot Ni. 6, Pertot Ne., Grilanc. Naša peterka je začela še kar dobro. Ušaj je bil za tržaško obrambo nerešljiva uganka, zadeval je z veliko točnostjo nasprotnikov koš. Ko pa je italijanska ekipa menjala način obrambe, se je Sokolovemu napadu precej zataknilo. Inter je nam-i reč imel štiri svoje igralce v coni, eden pa je skrbel za Ušaja. To je nenavadna obramba, ki se je v tem srečanju pokazala za zelo učinkovito. Poleg že omenjenega Ušaja bi pohvalili še Davida Bandelja. mitja IZIDI 3. KOLA Sokol - Inter 1904 52:90 Alabarda - Ricreatori 143:64 Saba - Bor 44:67 Polet - Don Bosco 22:135 LESTVICA Inter 1904 11, Alabarda 6, Bor, Ferroviario in Don Bosco 4, Saba, Ricreatori, Sokol in Polet 0. PRIHODNJE KOLO Bor - Polet (8.12. ob 15.15 v Dolini); Don Bosco - Ferroviario; Ricreatori Sokol (9.12. ob 8.15 v šoortni palači B); Alabarda - Inter 1904. | Bob Woodward f Carl Bernstein mxomv PADEC 1 46. Prevedel Dušan Dolinar mmim'*--.™.*-.-■•<*»** ^ ^tališča so se spremenila, toda trdna dejstva, ki so Opisana na trakovih, so delovala bolj prepričljivo ^čhananovega govorništva. Čez čas je ostal Bucha-V v sobi edini, ki se je zavzemal za objavo prepisov. L °sled so vse izvode prepisov zbrali in jih spet za-‘°lik V klagaJno- Buchanan je sam pri sebi pomislil-Vr ve^ 1Judi )e na seJ*’ t0^° previdnejši in J Pogumni so njihovi sklepi. ta dan popoldne je Haig po telefonu poklical :0,°v vodjo republikanske manjšine v senatu Hugha - in ga prosil, če ga lahko obišče. Scott se je zad- za popolno objavo pre- »i« , &is case na ves glas zavzemal s trakov in vsega drugega gradiva o Watergateu, ‘cot r ga ima predsednik. Haig ga je želel utišati. K na dom je prišel z debelo mapo delnih prepisov %k°V°rov z dne 13- in 21' marca- Izročd iih j0 senatorju. $ /^na je ta zgodba,« je rekel. Vendar Scott ne sme, nikomur povedati, da je prepise prebral. Scott je prebral kakih ducat strani prepisa s 13. marca in nato še kakih dvajset strani z 21. marca. Ni mu ugajalo govorjenje o izsiljevanju, o tem, da bi se uklonili Huntovim zahtevam. Toda predsednik je vendar opozoril, da bi bilo narobe seči po izplačilih, je rekel Haig. Če vzamemo prepis v celoti, vidimo, da Nixon v naklepu ni aktivno sodeloval. Scott bi moral prebrati še kakih sedem ali osem strani, a tedaj je Haig pogledal na uro in dejal, da mora s predsednikom v Čamp David. Scott je želel prebrati zadevo do konca. Haig je odvrnil, da mora res iti. Scott mu je vrnil mapo in Haig je odšel. Leon Jaworski je pred odhodom na božične počitnice v Teksas poslušal pogovor z 21. marca. Trakove mu je tik pred tem izročil sodnik Sirica. Jaworski je sedel v pisarni enega svojih pomočnikov, okna je imel zastrta z žaluzijami, pred njim sta na mizi ležala blok in svinčnik. Poslušal je dve uri. Neokusno razpravljanje, kako bi izplačali izsiljevalce, ga je osupilo; še bolj ga je prizadelo, ko je slišal Nixona, pravnika po poklicu, kako snuje scenarij, po katerem naj bi lagali veliki poroti (»... Lahko rečete, da ne vem. Lahko rečete, da se ne spominjam.«) Ta trak — Javvorski pa je druge že poslušal — potrjuje Deanovo različico dogodkov. Tožilec je občudoval natančnost Deanovega spomina; kako pravilno je opisoval podrobnosti. Javvorski je opravljal svoje delo šele šest tednov, a je bil že prepričan, da ima dežela na predsedniškem položaju kriminalca. O tem je previdno skušal načeti po- govor s Haigom — govorila sta precej pogosto — a je bilo videti, da general ne razume, za kaj gre. Haig je še vedno trdil, da je predsednik nemara res razpravljal o neprimernih in nespodobnih rečeh, a da se za kulisami ni loteval protizakonitih dejanj in ne nosi nikakršne kazenske odgovornosti. «Kaj vas navaja k takšnemu mnenju?« ga je vprašal Javvorski. Haig mu je odgovoril, da mu tako pripovedujejo pravniki. Javvorski mu je navedel določila zveznega zakona o zarotah, človeka je mogoče obtožiti udeležbe v zaroti celo, če ne stori nič drugega kot to, da sodeluje v pogovorih, ki vodijo h kaznivim dejanjem drugih oseb. «Alec,» je Haigu svetoval Javvorski, «pametno bi bilo, če bi si poiskali dobrega strokovnjaka za kazensko pravo. Poiščite najboljšega kazenskega pravnika, pa naj vam oceni, ali je predsednik zagrešil kaznivo dejanje ali ne.» Haig je sodil, da je nasvet Javvorskega moder. Koristen je zlasti zdaj, ko se je Garment umaknil, predsednik pa se še vedno jezi na Buzhardta. General si je še enkrat ogledal Liebmanov seznam pravnikov in iskal podatkov zlasti o bostonskem odvetniku Jamesu D. St. Clairu, ki ga je bil predsedniku priporočil že Charles Colson. Videti je bilo, da ima St. Clair brezmadežna priporočila. Pred dvajsetimi leti je bil glavni pomočnik Josepha N. Welcha, ko je ta pred posebnim preiskovalnim pododborom senatorja Josepha R. McCarthyja zastopal kopensko vojsko Združenih držav. Haigu so bili branilci vojske že od nekdaj pri srcu. St. Clairu je bilo triinpetdeset let. Doma je bil s Srednjega zahoda. Hodil je na univerzo Illinois in na Harvard. Z VVashingtonom sicer ni imel dosti izkušenj, slovel pa je kot pravi čarodej sodnih dvoran. Govorili so, da pred sleherno sodno obravnavo prebere debele knjige informacij in da ga ni, k) bi stopil pred sodišče bolje pripravljen kot on. Haig je bil trdno prepričan, da predsednik potrebuje prav takšnega branilca. Pravni zastopniki Bele hiše so doslej opravljali svoje delo preveč malomarno. General je izsledil St. Claira v Tarpon Springsu na Floridi, kjer je bil skupaj z družino na počitnicah in igral golf na igrišču Innsbrook. Že čez nekaj ur se je St. Clair znašel v Haigovi pisarni v zahodnem krilu Bele hiše. Haig je rad pridobival ljudi z očarljivo prijaznostjo, smehljaji, laskanjem in dobrikanjem ter najboij nadarjene in izvedene potem uporabil. Nizki, plečati St. Clair je sedel v udobnem zelenem naslanjaču in smehljajoč se kazal vrzel med zgornjima sekalcema, Haig pa je deklamiral svoje običajno besedilo. Gre za blagor države. Razširilo se je bolestno nezaupanje, tam doli ob hodniku v ovalni pisarni pa sedi človek, ki je nedolžen. Ta človek deluje za mir. medtem pa VVatergate spodjeda temelje njegove funkcije. Možje, kakršen je St. Clair, bi morali biti pripravljeni opustiti svoje donosne odvetniške prakse, priti v VVashington in prevzeti predsednikov primer. «Vsa zadeva je v razsulu,« je dejal. Predsednikova prava obramba se je izmaknila izpod nadzorstva. Tega niso krivi le pravniki. On, Haig, se tudi sam ni utegnil dovolj posvetiti obrambi. Vse skupaj jih zagrinja toliko dela, da ga ne zmorejo obvladati. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP S59 Tel. (040) 79 46 7? (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3 500 lir - vnaprej plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVN Za SFRJ 2lro račun 50101 603 45361 nAUHs Gradišče 10/11 ned. telefon 22207 Ob 22.600 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali UZS 61000 Ljubilo'’0, Oglasi t> delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vlš 43 ® .600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozdi oglasi 200 lir besed«; Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih iz dežele Furlanije Jujj^j v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za ttalllo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 4. decembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H zn Trst Član italijansk« zveze časopisnih založnikov FIFG NA PRIZIVNEM PROCESU PROTI RDEČIM BRIGADAM Bivša obveščevalna služba BIL IE ZELO POPULAREN MED TELEVIZIJSKO PUBLIKO Tragična smrt priljubljenega ponovno na zatožni klopi imitatorja AlighieraNoscheseja Sodniki ne bodo nadaljevali preiskave o zagonetni vlogi S1D in «patra mitra» - Danes poseg glavnega pravdnika in zagovornikov TURIN — Zagonetna afera »patra mitra* Silvana Girotta ter Marca Pisetta, ki sta se s pomočjo obveščevalne službe SID v še docela nepojasnjenih okoliščinah, vključila v rdeče brigade, je včeraj ponovno odjeknila na prizivni sodni obravnavi proti »zgodovinskim* voditeljem prevratniške skupine. Včeraj bi morali sodniki zaslišati obtožence, na njihova vprašanja pa sta odgovarjala le obtoženca Lazagna in Bor-gna, ki sta na prostosti, medtem ko Nevšečnosti zaradi megle MILAN — Pozivi prometne policije, naj se avtomobilišti ne podajo na pot v poznih popoldanskih in večernih urah niso naleteli na gluha ušesa. Včeraj je bil promet znatno nižji kot v prejšnjih dneh, kar se je tudi poznalo na številu nesreč, saj včeraj ni bilo običajnih verižnih trčenj. Vozniki so se tudi v večji meri posluževali pokrajinskih in navadnih državnih cest, kjer se promet odvija počasi, a je zato bolj varen kot na avtocestah. Medtem pa je gosta megla skoraj v celoti ohromila promet v severni Italiji, predvsem v Lombardiji. Skoraj ves promet pa so v mejah zmogljivosti preusmerili na letališče »Co-lombo* v Genovi. Z meglo se soočajo zadnje dni tudi v Toskani, kar je neobičajno. Prav tako je slaba vidljivost ob o-balah, kar povzroča težave predvsem v Benetkah, kjer lahko plujejo samo ladje opremljene z radarji. Prav megla je botrovala prisilnemu bivaku na nekem otočku Lignanske lagune dveh skupin športnih ribičev, ki so se s čolnoma podali v nedeljo popoldne v laguno. Ko je na laguno padla megla, se je sedem «ribičev* izgubilo in so jih reševalci našli šele včeraj vse premražene na nekem otočku. skladov* družbe Montedison. Na prvi obravnavi so sklenili ločiti postopek proti štirim obtožencem, med katerimi je tudi nekdanji predsednik Montedisona Valerio, od postopka proti ostalim, zaradi bolezni prizadetih. Djuranovič danes v Tuniziji BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič bo danes odpotoval na uradni in prijateljski obisk v neuvrščeno Tunizijo. Ob tem obisku v Beogradu opozarjajo na enotna ali e-naka stališča obeh držav glede največjih svetovnih vprašanj, kot tudi na plodne medsebojne odnose, ki temeljijo na politiki neuvrščenosti. Povrhu sta državi delovno povezani tudi s sodelovanjem v Sredozemlju, kar pomeni, da sta živ- ljenjsko zavzeti za rešitev vseh kriz, ki ovirajo življenje v tem delu sveta in ga spreminjajo v nevarno žarišče svetovnega nasprotovanja. Posebna pozornost bo namenjena dvostranskim odnosom, saj je po mnenju obeh strani plodno politično sodelovanje mogoče dopolniti z novimi vsebinami na gospodarskem področju. Četudi so bili gospodarski stiki doslej bogati in uravnoteženi in njihovih rezultatov ne gre podcenjevati, saj bo vrednost blagovne menjave letos znašala okoli 40 milijonov dolarjev, pa sc obe državi zavedata, da so možnosti mnogo večje in da bi morali hitro odpraviti nekatere težave, ki to sodelovanje zavirajo. Jugoslovanski gospodarstveniki se zavedajo, da še vedno ne poznajo dovolj tunizijskega tržišča in da zato, razen redkih poskusov, ni prišlo do dolgoročnejšega posebno industrijskega sodelovanja. (jp) je priprti terorist Basone v imenu ostalih brigadistov izjavil »V tem trenutku nimamo kaj povedati, spregovorili bomo, ko bo to potrebno.* Tudi včeraj ni bilo torej pričakovanega komunikeja s strani brigadistov, ki so kot že običajno ob določenem času zapustili jekleno kletko ter pustili v dvorani le dva »opazovalca*. iiiiiiiiiMtiiiiiitiimiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiifiimiiii NA POBOČJU OGNJENIKA EREBUSA Našli «črno škatlo» ponesrečenega DC 10 Reševalci sedaj iščejo trupla ponesrečenih potnikov in članov posadke novozelandskega potniškega letala Tako Borgna kot Lazagna sta potrdila, kot sicer že na prvostopenjskem procesu, da sta povsem nedolžna in da nista nikoli sodelovala z rdečimi brigadami. Odvetnik Borgna, doma iz Borgomanera pri No-vari, je bil neposredna vpleten v afero Girotto in je predstavil bivšega patra zdravniku Enricu Le-vatiju. Srečanje med Borgno in Girottom se je odvijalo v skrivnostnih okoliščinah, sej je prvi vedno pravil, da se mu je «pater mitra* smilil, »ker je bil v smrtni nevarnosti.* Bivši bandit in menih je namreč Borgni ob tisti priliki pokazal ponarejeni dokument SAM (Squadre d'azione Mussolini), v katerem ga fašisti obsojajo na smrt. V ta namen je Girotto prosil odvetnika iz Borgomanera naj ga predstavi Levatiju, slednji pa naj bi ga nato predstavil Curciu. OPORIŠČE SCOTT (Antarktika) — Z izboljšanjem vremena je reševalnim ekipam uspelo s helikopterji pristati ob razbitinah novozelandskega potniškega letala DC 10, ki je v sredo strmoglavilo na pobočju ognjenika Erebusa. Po šestih urah iskanja med razbitinami so izvedenci našli ivoice recorder*. magnetofonsko napravo, ki registri ra vse pogpvpj-p v pilotski daljini. Tri ure k-asneje so odkrili najpomembnejšo napravo, ki bo omogočila ugotovitev vzrokov nesreče, »flight recorder* tako imenovano «čmo škatlo*, v kateri so vsj podatki o zadnjih urah letenja in o sami nesreči. Po vsej verjetnosti bodo obe napravi poslali v ZDA. I Predstavniki novozelandske druž-| be so medtem ostro nastopili pro-j ti pisanju raznih časopisov, ki še i pred dekodifikaci.jo podatkov «čmc-! škatle* trdijo, da je nesreči botro-I vala pilotova napaka, ali pa izredno slabe vremenske razmere. Zelo oster do Girotta in do Piset-;, ki je bil obsojen na štiri leta apora in se še vedno skriva, je il ponovno odvetnik Lazagna, ki e bil kot «poveljnik» rdečih brigad bsojen na štiri leta zaporne kazni, lenovski odvetnik je ponovno obto-il SID, da je «umetno» izdelal ob-ožbe proti njemu ter citiral neka-ere izjave znanega generala Ma-ettijf o poteku preiskave o ugra-litvi sodnika Maria Sossija. Maletti e namreč izjavil, da je od svojih iredstojnikov (takrat je bil načelnik 1ID Vito Miceli) prejel ukaz: «U-rabiti Lazagno ter ga nato ubiti kupno s sodnikom Sossijem.* Vse-akor je tudi odvetnik Lazagna za-el v past zloglasnega »patra mira*, saj mu je slednji povedal iz-nišljeno zgodbo, da je politični »reganjanec in da se je tudi nekaj asa boril v Čilu proti Pinochetovi liktaturi. Lazagnev odvetnik Zancan je na-zahteval, naj sodni zbor vzame poštev vso dokumentacijo SID o j zagonetni aferi, po krajšem po-'etovanju pa so sodniki to prošnjo ivrnili. Proces se bo tako nadalje-d, skrivnostna vloga »patra gve-lca*, Marca Pisette in ne nazad-je celotne strukture obveščevalne užbe SID, bo kot kaže ostala ne-izkrita. Sodna obravnava se bo nadalje-la danes s posegi odvetnikov za-inih strank in z govorom glavne-pravdnika. ki bi moral vsaj po edvidevanjih zahtevati potrditev zni za vse obtožence. Nato bodo regovorili zagovorniki brigadistov, nimanje pa je odslej naprej na-rjeno v jekleno kletko in v morene izjave ali komunikeje tero-itov. (st) Po odkritju obeh magnetofonskih naprav so reševalci posvetili vso svojo skrb pripravi zasilne prista jalne ploščadi za helikopterje in namestitvi bivališč za reševalce. V kratkem pričakujejo ojačenja pripadnikov novozelandske policije, ki bodo skušali že v tem tednu odpeljati v bližnji oporišči, ameriške in novozelandsko, trupla ponesre čencev. Po prvih ugotovitvah so reševalci prepričani, da bodo našli več trupel, ket so prvotno domnevali, ko so mislili, da je dobršen del potnikov in članov posadke zgo relo v požaru po silovitem trčenju ob pobočje Erebusa. Reševalci so namreč odkrili trupla več sto metrov od kraja nesreče. S tem pa pasta ja iskanje še težavnejše in zamudno. saj je novozapadli sneg prekril trupla, na kraju nesreče pa je več ledenih razpok, tudi do 10 metrov globokih. Pričela je prava tekma s časom, saj je antarktično poletje izredno muhasto in krajšim obdobjem lepega vremena sledijo siloviti snežni viharji. Zaradi nesreče, ki je terjala smrt 257 esebi-so-- tudi epustili slavnosti ob 50-letnici prvega poleta admirala Richarda Byrda preko Južne ga tečaja. Naj še omenimo, da je ponesrečeni DC 10 bil na četrtem in zadnjem turističnem poletu nad Antarktiko, (voc) Španska delegacija na obisku v Sloveniji LJUBLJANA — Na obisk v Slo venijo je dopotovala delegacija sindikalnih delavcev iz Katalonije in Barcelone, člane delegacije, ki jo vodti generalni sekretar delavskih komisij iz Katalonije Lopez Bulla, je sprejel predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Seznanil ;'ih je z družbenopolitičnim in jgo-soodarskim razvojem Slovenije in Jugoslavije. Medtem pa je v Španijo dopoto vala delegacija zveze komunistov Slovenije, ki jo vodi sekretar pred sedstva Franc Šetinc. V Madridu in Barceloni se bo mudila na povabilo centralnega komiteja zdm žene socialistične partije Katalonije. V Barceloni se bo med drugim udeležila tretje konference tamkajšnje združene socialistične narti je in se pogovarjala o možnostih za nadaljnjo krepitev sodelovanja med to špansko pokrajino in Slovenijo (Id) Igralec si je vzel življenje v neki rimski kliniki - Najraje je posnemal kolege in politike RIM — Alighiero Noschese, znani igralec in imitator, si je včeraj vzel življenje v rimski kliniki Vil-la Stuart; kjer je bil na zdravljenju zaradi živčnega zloma. Tragična vest je močno odjeknila v javnosti, saj je bil neapeljski igralec zelo popularen in priljubljen predvsem med televizijsko publiko, ki jo je čestokrat zabaval s svojimi šalami in predvsem z imitacijami znanih osebnosti javnega življenja. Noschese, ki je imel 47 let, zapušča ženo, od katere je bil ločen ter dva otroka. Znanega komičnega igralca so sprejeli v rimsko kliniko 12. novembra zaradi živčnega zloma in hude depresije in to le nekaj dni pred premiersko predstavo glasbene komedije «L’infemo puč atten-dere*, ki bi jo morali igrati v vseh največjih italijanskih mestih. No-scheseju so zdravniki ukazali predvsem počitek, svoje dni v kliniki pa je igralec preživljal skoraj vedno v samoti ali v parku, kjer se je dnevno mnogo sprehajal. Včeraj. takoj po kosilu, se je opravil na običajni sprehod v park, daleč od ljudi pa si je s strelam v glavo vzel življenje. Tragediji ni prisostvoval nihče, strel pa so slišali nekateri bolničarji, ki pa za nesrečnega Noscheseja niso mogli narediti več ničesar. Naj omenimo, da je v kliniki Villa Stuart trenutno na zdravljenju tudi bivši ministrski predsednik Giulio Andreotti. Alighiero Noschese je se rodil v Neaplju, oče je hotel, da bi postal odvetnik, odpotoval pa je v Rim. kjer se je zaposli) kot kronist, pri nekem časopisu. Že leta 1950 je nastopil v neki radijski oddaji in doživel izjemen uspeh, kasneje pa je bil gost skoraj vseh najbolj znanih glasbenih in humorističnih televizijskih oddaj, med katerimi moramo omeniti »La fiera dei sogm», «Partitissimo» in »Canzonissimo*. Zaslovel je kot nepogrešljivi imitator znanih osebnosti, med kateri mi ni manjkalo kolegov in politikov. Ko je še obiskoval neapeljsko univerzo, je opravil izpit iz filozofije z glasom Igralca Arnčdča N&ž-zurija, izpit iz cerkvenega prava pa z glasom komika Totoja. 'Nastopal je tudi v gledaliških predstavah, kjer je mojstrsko in prisrčno posnemal skoraj izključno politike, ter tudi v nekaterih filmih, ki pa niso doživeli velikega uspeha. «Kralj imitatorjev*, kot so Noscheseja imenovali nekateri kolegi, je bil priljubljen med publiko zaradi svoje neposrednosti in mojstrskega smisla za šalo, tako. da je postal v zadnjih letih pravi pojem satiričnega sporočila, (st) Sedemnajst aretiranih zaradi mamil v Milanu MILAN — Ob koncu daljše operacije, ki je, tako trdijo finančni stražniki, trajala nekaj mesecev, so v Milanu aretirali 17 oseb zaradi razpečevanja mamil. Poleg tega so preiskovalci odkrili dva tajna kanala, po katerih so v Italijo uvažali kokain iz Peruja in opij ter hašiš iz Indije. V teku operacije so zaplenili približno 5 kilogramov opija in kokaina. NOVI DELHI — Indijska tiskovna agencija poroča, da je bilo pri železniški nesreči, do katere je prišlo kakih 400 kilometrov jugovzhodno od Bombaja. 25 smrtnih žrtev. Tridesetdnevno jetništvo v Teheranu 'ji RIM — Včeraj se je začel pro- ces zaradi tako imenovanih »črnih Pred ameriškim veleposlaništvom v Teheranu lahko islamski študentje sprejemajo ženske obiske samo, če so dekleta V predpisanem Sadarju > t ' (Teietoto AP) Alighiero Noschese (Telefoto AP) SIMCA 1100 ^50! DOSTAVNI POMOČ PRI VAŠEM DELU (r~ r~ 11""“ £9 im zgBBL V različicah «Commerciale», «Canguro», «Plck-Up». Od 3.900.000 lir (razen tovarniških poviškov), IVA in prevoz vključena. PRI NAS JIH POSKUSITE IN IZBERITE TAKOJŠNJA DOBAVA ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA Gl O VAN NI Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 m TALBOT ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 La cibemetiea 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Remi, risami film 17.25 Vlakec 17.50 Pantera rosa, risanka 18.00 Kinoteka - Kultura 18.30 Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 19.03 Programi pristopanja 19.20 Skeči Bernarda Cribbinsa 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kino! ! !, 4. in zadnje TV nadaljevanje 21.55 Dentro e fuori la classe 22.40 8. Gruppo navale 23.05 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika. Drugi kanal 12.30 Obiettivo Sud 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Dalle elementari alle medie: - psicomotrioita e handicaps 16.30 - 17.00 Val Senales: vele-slelom za moške 17.00 Program za mladino: Ten Tenove prigode, risanka 17.25 Mladih trideset minut 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 in športne vesti 18.50 Dober večer z... Albertom Lupom vmes TV film iz serije Mork in Mindy 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galleria 21.30 Sette passi nel fantastico: Krvavi Oscar, film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15,10.00, in 16.25 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Čez tri gore 17.50 Pisani svet 18.40 Hidak - Mostovi, oddaja za madžarsko narodno skupnost 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Živeti drugače, dokumentarna oddaja 20.45 Človek hof i navzgor, TV nadaljevanka 21.40 Kgrpprps.,glasba skozi stoletja, serijska oddaja 22.10 DNEVNIK Koper 19.20 Odprta meja 19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.30 II rompiballe... rompe an-cora, film Režija: Gerard Pines Igrata: Lino Ventura, Mire! le Dare 22.00 Aktualna tema 22.30 Narodna glasba 2C.00 Stičišče Zagreb 15.20 TV v šoli 17.15 DNEVNIK 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Književni klub 19.05 Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK 20.00 Aktualnosti 21.00 Celovečerni film 22.50 DNEVNIK ŠVICA 18.00 Program za najmljajše 18.10 Program za mladino '8.50 DNEVNIK 19.35 Svet, v katerem živimo 20.30 DNEVNIK 2C.40 Quattro in una jeep, film 23.25 Športni torek TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročaj 7.20 Dobro jutro po naše, -.j Pravljica za dobro jutro; Jutranji almanah: «Literarna j™1 tineja*; 9.00 Dnevni pregled tisK • 9.05 Iz arhiva: «Tatvina»; £ Glasba v razvedrilo; 10.05 dijski koncert; 11.35 Vam še J* ja jo 7; 12.00 Kulturni dogori^" monografije: 12.20 Stari m zvoki; 13.15 Glasba po že« 14.10 Odraslim prepovedano!;)«^ Rezervirano za. . .; 15.35 kantavtorjev; 16.00 Kulturne brike slovenskih časopisov v liji; 16.20 Veliki izvajalci glasbe; 17.05 Mi in glasba, -Kulturna kronika; 18.05 SocHJJ tematika v srednjeevropski o matiki: Ludwig Anzengruber:’ nik iz Kirchfelda*; KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 11.30. 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 P°b^ jutro z glasbo; 8.32 Operni P tagonisti; 9.00 Calypso Beat * I/ ii- kestrom Ken Woodman; 9.15 h" ga po radiu; 9.32 Lucianovi ,g pisniki; 10.00 Z nami je. . 1UL Orkester Baiardi; 10.32 Pese.„ dneva: 10.40 Glasba in nasvj •cti. n ,i32 11.00 Kirn, svet mladih; Horoskop dneva: 12.05 Glasba r željah; 14.00 Prijetno pop0'?!! 14.33 Simfonični poemi; 15.00 di pred mikrofonom; 15.45 pesmi; 16.00 Glasovi našega sa: 16.10 Glasbeni trenutek; 1'm ■ l/.1" Oash; 16.55 Koledarček; ^ Glasbena fantazija; 17.32 Ans« bel Ralpha Dokina; 17.45 Sip®.,, radiofonico; 18.15 15 min. s pino Svveet; 18.32 Na odru KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 K ročila; 6.00 Glasba za dobro j tro; 13.05 Domači pevci flO glasbe; 13.37 Naša opera; .* j. Mladim poslušalcem- 14.37 sbeni notes; 15.00 Program 15.30 Glasba po željah; 16.00 ® morski dnevnik: 16.30 Aktuain« ma; 16.35 Iz zborovskega a1'*11 RADIO 1 19.0° 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno P* bujanje; 8.40 Včeraj v parlri1' tu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 ta glasba; Glasbena oddaja * «3 nello Vanonj; 12.03 Vi in jaz; 1 Gj Musicalmente; 14.30 Potovati s* iii#' čas; 15.03 Rally; 15.30 Errep-- k. 16.40 Na kratko; 17.00 Patcl«^ 18.35 Programi pristopanja: La civiltS dello spettacolo; Cattivissimo; 21.03 Anges MauCl veuillez m'aider: 21.45 RADIO 2 13.* 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30, 19.30 * , ročila; 6.00, 7.05, 7.30, 7.55, in 8.45 Dnevi; 9.05 Življenj: ge Sand; 9.32, 10.12. 15.00 in Radio 2 3131; 11.32 Otroci “'-j staršev, starši brez otrok; „ Tisoč pesmi; 12.45 Alto gradi® to; LJUBLJANA - 6.00, 7.00, 8.00, 9.C0, 10.00, »jL 12.00, 14.0(, 15.00, 19.00, 21.00 % ročila; 6.50 Dobro jutro, otr® j 7 30 Iz naših sporedov; 8.0» glasbo v dober dan, 8.30 la sbenih šol; 9.05 - 10.00 Z rad)?Jj na poti - vmes ob 9.45 Turi®1 napotki za naše goste iz tnJ1 10.05 Rezervirano za. . .; 12.10 ^ nes smo izbrali; 12.30 Kmedf«) nasveti; 12.40 Po domače; Danoo /Ir* 1Q Al) »K Tr» načlh ^ . Danes do 13.00-ih Iz naših . jev; 13.30 Priporočajo vari-'ij 14.05 V korak z mladimi; ; L, Zabavna glasba 16.00 «VrtilP TRKA NA VRATA V svoji vreči ima nemara polno daril za pridne in ubogljive otroke, ki jih bo v četrtek velikodušno razdelil. Prav gotovo prinaša tudi DOBRO KNJIGO, mogoče prav FANTE MUZIKANTE pisatelja Smiljana Rozmana in OTROKE IZ ZADNJE ULICE pisateljice Mire Alečkovič To so zgodbe, ki bodo brez dvoma navdušile številne fante in dekleta, ki se radi srečujejo s pustolovščinami svojih vrstnikov. Uiailtt1 knii$atna TRST - UUCA SV. FRANČIŠKA 20