PoStntna plačana v iflrtovfnL | I XI V Ljubljani, v nedeljo 5. marca 1933 Štev. 54 h Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna alaiba 805® — nočna 2996, 2994 in 205« Izhaja vsak dan sjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299} izjava Iskreno obžalujemo, da je pred več časa v na-lem listu izSel brez vednosti merodajnih oseb v uredništvu članek, v katerem je nekaj neosnovanih in zlobnih nerer.Mc na škodo naše vojske. Vsled tega se smatra uredništvo dolžno izjaviti, da prej ko slej obsoja tak način pisanja o naši vojski, ker želd zastopati v javnosti njene interese. Problematika naše dobe Liberalizem je bil tista prevladujoča duhovna 9ila, s katero se je moral boriti katolicizem skozi celo 19. stoletje. Individualistična usmerjenost liberalizma gradi načeloma državo in družbo na osnovi nedotakljivih svoboščin poedinca, med tem ko katolicizem zastopa naravno vezanost poedinca na družbo in njen socialni red t*r njegovo uvrstitev v združbe in stanove, ki odgovarjajo naravnim zakonom človeškega življenja na zemlji. — Splošna miselnost pa 6e je zadnje desetletje precej spremenila in ni treba, da je kdo filozof, da apoana naraščajoča antiliberahia duhovna stremljenja novega časa. Liberalizem kot doktrina umira, — ne smemo se varati. Na njegovo mesto sicer stojiajo novi ekstremi, ki formalno z liberalizmom nočejo imeti ničesar skupnega, a ne poinenjajo nikakega bistvenega obrata od liberalističnega duha na osnovi novih verskih in družabnih sil, temveč so po svojem pojmovanju družabnega in gospodarskega življenja zopet le odsvit in odtenek starega liberalizma. Kakor je moral katolicizem v 19. stoletju proti liberalizmu braniti katoliško pojmovanje družbe in države, tako mora tudi proti oblikovalcem moderne družbe jasno opredeliti svoje stališče. Vzemimo nekaj primerov. Na g o s p od a r s k e m polju je stari liberalizem zastopal načelo neomejene svobode gospodarskega človeka, človek naj bi pri gospodarskih poslih bil j>opolnoma svoboden in neoviran, družbi in državi se je odrekala vsaka pravica ovirati kogarkoli pri zasledovanju njegovih gospodarskih interesov in os;>bnih koristi. — Danes se je nasprotno svobodno gospo ! ' -sivo v mnogih važnih panogah mcralo podvreči oLčutni vezanosti. V mednarodnem gospodarstvu se mesto svobodne trgovine vedno bolj uveljavljajo gospodarski blok'. Če se je mednarodna trgovina, stoječa pod dojmom liberalizma, v medsebojnih dogovorih posluževala klavzule »največjih ugodnosti«, so anti-Ubernlnn sredsiva trgovske politike »preference« in omejevanje (kontingentiranje) uvoza ter izvoza. — Iz katoliškega stališča nimamo kaj oporekati smotreneinu organičnemu gospodarskemu oblikovanju mednarodnih trgovskih odnošajev. (Podonavski gospodarski blok ali tudi samo gospodarska Mala antanta!) Zato pa tem odločnejše odklanjamo vsako delitev pokrajin v »interesne sfere« raznih imperialističnih velesil, kar je bil eden glavnih vzrokov svetovne vojne in kar še danes onemogoča vsako resnično zbližanje med narodi. Da govorimo še bolj konkretno: Vedno smo iz vsega prepričanja podpirali z.uiianje-politično devizo jugoslovanske politike: Balkan balkanskim narodom, ker je istovetna s krščanskim načelom: vsakomur svoje! Odločno se je treba zoperstaviti kakršnemukoli gospodarskemu izrabljanju od strani velikih držav, pa čeprav se skuša izvajati pod rafiuirano egido »prijateljstva«. Pa tudi v domačem gospodarstvu vedno bolj opazujemo, kako se mesto liberalne svobodne konkurence vse bolj v gospodarskem življenju uveljavljajo vezane gospodarske družbe koncernov, kartelov, sindikatov in trustov. Ravno na teh vele-tvorbaii modernega gospodarstva se z vso jasnostjo lahko vidi, da stari liberalistieni duh nikakor še ni ugasnil. Mesto egoizma poedinca imamo pred seboj egoizem kolektiva, ki se je znal spretno skriti pod firmo brezimnega gosj>odarskega polipa, ki je pa docela privatnega značaja brez javne odgovornosti in javnih dolžnosti. — V tem pogledu nam daje zanesljive smernice »Quadragesimo anno«, ki z ogorčenjem govori o novodobnem čezmernem kopičenju gospodarske sile v poedinih rokah in ki jo bi bilo koristno podvreči podružabljenju, ker s svojim gigantskim a docela sebičnim gospodarskim vplivom resno groža splošno blaginjo. Nesorazmerna gospodarska moč vezanega in svobodnega gospodarstva, ki še sloni na načelu povpraševanja in ponudbe, je eden glavnih vzrokov slabega go-spodarskega jx)ložaja našega kmeta. Cene blaga, ki ga postavi na trg kmet, se ravnajo po številu kupcev in prodajalcev, med tem ko imajo vse potrebščine, ki jih kmet rabi pri svojem gospodarstvu, popolnoma določene, diktirane cene. Ker pri sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi se cene kmetskim proizvodom mogle bistveno dvigniti, bo kmetu pomagano le na ta način, da se znižajo cene industrijskim in manufakturnim izdelkom. To pa bc mogoče šele tedaj, če bo družba imela boljšo in in zanesljivejšo kontrolo nad gospodarskimi mah.i-nacijami kartelnih in trustnih samodržcev. Tudi v družabnem pogledu so se razmere zelo spremenile. Liberalizem je z notranjo nujnostjo razkrojil družbo in jo razklal v sodobne razrede. Svobodna gospodarska tekma je nev7xlržno vodila do razrednega boja, do razrednih organizacij, monopolnega [x>ložnja kapitala na eni strani in obubožanja ter proletarstva mase na drugi. — Rešitve tako perečega socialnega vprašanja katoličani ne vidimo v razredni borbi — čeprav je le-ta nujna posledica gospodarskega liberalizma —, temveč v stanovsko urejeni družbi, v kateri bodo paritetno zgrajene stanovske korporacije pod državnim nadzorstvom uživale potrebno gospodarsko samoupravo. Po nekaterih državah opazujemo, da razredni karakter sodobne družbe skušajo polirati s fašistično prevleko, kar pa ne pomen ja nikake socialne rešitve. Glejmo samo v Nemčijo, kjer ood luic.ionalistično parolo bore proti raarednoboj- Tik pred volitvami v nemški parlament Nemški votivci pod strahovitim terorjem - Centrum asi se dobro drže Berlin, 4. marca. Odkar obstoji weimarska | ustava in morda tudi odkar obstoji združena Nemčija, se gotovo niso vršile volitve v takšnih razme-i rah, kakor se bodo jutri. Notranje politični položaj je takten, da se je ta teden pričel širiti celo glas, 1 da namerava Hitler s svojimi napadalnimi četami organizirati nocoj nekako šentjernejsko noč, ki naj bi prinesla smrt njegovim glavnim političnim nasprotnikom in Židom! Ta vest je bila sicer pozneje zanikana, toda da je sploh ta glas mogel nastati, dokazuje, kako kritične čase preživlja Nemčija in v kakšnih razmerah je poklican nemški narod, da »svobodno« izreče svoje mnenje in si izbere svoje poslance. Ukinjene so vse ustavne svoboščine glede osebe, tiska, zborovalne pravice, celo lasti in pisemske tajnosti. Za narodno izdajstvo je uvedena smrtna kazen, prav tako za napade proti železnici, predsedniku republike in članom vlade. V Nemčiji obstoja obsedno stanje Pravno sicer ni bilo razglašeno, dejansko pa je pravni položaj nemškega državljana neprimerno slabši kakor za časa javno razglašenega obsednega stanja. Če bi bila vlada proglasila obsedno stanje, bi eksekutivna oblast prišla v roke vojnega ministra, oziroma vrhovnega poveljnika nemške armade, barona Hammersteina-Equorda. To se pravi, da bi Hitler, oziroma notranji minister Prusije, stotnik Goring, prišel ob svojo oblast, ker bi bila policija podrejena vojaškemu poveljstvu. Hitlerjevci pa hočejo oblast obdržati v svojih rokah. Prav radi tega ni bilo proglašeno obsedno stanje. Nemški škofje so naslovili na Hindenburga poslanico, v kateri ga rotijo, naj zavaruje ustavne svoboščine nemškega naroda za časa volitev. Hindenburg je na to odgovoril, da je to njegov namen, ki je obenem tudi namen sedanje vlade. Hindenburg torej zaupa sedanji vladi. Ta ugotovitev je izredne važnosti, ker kaže, kako bo Hindenburg gledal na položaj po volitvah; važna je tudi spričo Hitlerjevih izjav, da hoče ostati na vladi za vsako ceno. 1 C. mu se prav za prav vršijo volitve ko današnji oblastniki neprenehoma izjavljajo, da hočejo ostati na vsak način na vladi? V Frank-furtu je minister Goring že sedaj v svojem vo-livnem govoru izjavil, da bo kot bodoči predsednik državnega zbora zaukazal razobesiti s poslopja črno-belo-rdečo zastavo, prapor prebujene Nemčije, pod katerim so se nemški vojaki bojevali. Kot dan sestanka novega parlamenta je bil določen 1. april, to je rojstni dan imperialista Bismarcka. Vse je torej že pripravljeno naprej, in sicer ne glede na to, kakšen bo izid volitev. Jutri bo 25.000 članov Stahlhelma pod vodstvom podpolkovnika Diisterberga korakalo skozi Brandenburška vrata po cesti Unter den Linden in Wilhelmstrasse mimo stanovanja predsednika republike Hindenburga. O licu Nemčije po volitvah ne more biti več nikakega dvoma. Postavljati kakršnekoli prognoze o izidu volitev ni lahko. Komunistični voditelji so v ječah, zatrt je njihov tisk — in hitlerjevci zagotavljajo, da za vedno — na komunistični palači vihra hitlerjev-ski prapor, ustavljen je tudi ves socialistični tisk, medtem ko se ostali opozicijski tisk ne upa črhniii besedice Kako naj se volivci orientirajo spričo teh razmer? Splošno menijo, da bo marksizem v glavnem obdržal svoje postojanke. Hitler ni razpustil komunistične stranke samo zato, da bi se komunisti ne združili s socialnimi demokrati in da bi na ta način sam ne ustvaril enotne marksistične fronte. Centrum upa, da bo strahovit naval od obeh strani, to je od strani marksistov in hitlerjevcev, vzdržal. Hugenbergu In njegovim nacionalcem napovedujejo nazadovanje v prid Hitlerju. Sploh bo Hitler po vsej verjetnosti največ glasov odnesel svojemu »tovarišu« magnatu Hugenbergu. Značilno je, da se za Papena nenadoma potegujejo protestanti ki obenem silovito napadajo centrum, češ, da ni dovolj nemški in da se naslanja na Rim. Gotovo je, da pojdejo katoličani strnjeno na volišče, saj jih je Hitlerjeva gonja samo razdražila in vzbudila v njih odpor. Na nekaterih shodih, ki sta jih priredila dr. Briining in prelat Kaas, je bilo zbranih tudi po 20.000 liudi Hitler si mnogo obeta od današnje narodno-socia-listične bakljade, ki se bo vršila po vsej Nemčiji. Današnja vladna koalicija je razpolagala v prejšnjem državnem zboru z 42% mandatov, za absolutno večino pa jih potrebuje 51%. Malo verjetno je, da bo v resnici to število tudi dosegla. V prejšnjem parlamentu so imeli hitlerjevci 196 mandatov, socialni demokrati 121, komunisti 100, centrum 70, bavarska ljudska stranka 20, nemški na-cionalci 51, nemška ljudska stranka 11, gospodarska stranka 1, ostali mandati od 584 so bili razdeljeni med manjše stranke. Volivna borba na vrhuncu - Poboji Berlin, 4. marca. I Volivna agitacija je dosegi« svoj vrhunec. Snoči so vsi vladni člani v raznih mestih in krajih imeli velika zborovanja, Hitler je govoril v Hamburgu, (ibring v Frankfurtu, Frick v Pirmascnsu, Hugenberg v Stettinu. Papen v Stutl-gartu, Seldte v Hannovru. Tudi centrum jc imel svoje veliko zborovanje v Berlinu, na katerem je govoril bivši državni kancler dr. Briining. V pretekli noči je prišlo ponovno do hudih krvavih spopadov v DUssoldorfu. Z neke strehe so naenkrat pričeli streljati komunisti na hitlorjovski sprevod. Hitlerjevci in policija, ki jih jo spremljala. so takoj odgovorili s streljanjem. V borbi je bil en hitlerjever in še neki drugi meščan ubit. Več oseh jo hudo ranjenih. Policija jo obkolila eol blok hiš, iz katerih ho je streljalo, tor jo prijola okoli 70 oseb. Tudi v Kolnu je bil izvršen sličon napad na sprevod hitlerjevcev tor so tudi tukaj komunisti streljali s streh.. Ni šo znano, koliko je bilo v toni spopadu ranjencev. V Rssonu jo bil neki hitlerjever v spopadih hudo ranjen. Voditelj nemških komunistov, Thalmann, ki ni zapustil Berlina, kakor je prvotno poročalo, je bil včeraj aretiran. Volivna agifacira levih strank onemogočena Ves socialistični tisk ustavljen Berlin, 4. marca. tg. Za jutrišnjo nedeljo je vsa policija poklicana v najstrožjo pripravljenost. Že ponoči bodo vse policijske straže podvojene pel, na kolesih in z avtomobili, ki bodo neprestano po vseh ulicah patrulirale. Najvažnejša javna poslopja so strogo zastražena, ravno tako tudi oni lokali, v katerih se navadno zbirajo politiki, predvsem pa bodo strogo zastraženi volilni lokali. Policija je odredila tudi posebne vaivostne odredbe za prenos volilnih izidov iz posameznih volilnih lokalov po zaključku volitev. Današnja slika Berlina na dan pred volitvami je drugačna, kakršna je bila pri prejšnjih volitvah. Na plakatnih deskah je videti samo plakate vladnih strank, to je narodnih socialistov in onih okli-cev, ki jih vodita Hugebergova in Seldtejeva pro-paf>a"da za tako zvano črno-belo-rdečo fronto. Po požaru v parlamentu so vladne stranke do tal potlačile ne samo komuniste, temveč tudi socialne demokrate v velikem delu države. Oblasti so zaplenile vse njihove volilne plakate in zalogo volilnih listkov. Danes se je izvršila tudi v centralni pisarni nemške državne stranke v Berlinu hišna treiskava, kjer so zaplenili vse tam obrane letake, amo tuintam je videti kak plakat centruma. Radio je že več tednov samo v službi vladnih strank. Nocoj pa so vs« radio-postaje zasedene s Hitlerjevim govorom, ki ga ima v Konigsbergu in s Gobelsovim govorom, ki vodi propagando za tako zvani »dan zbujenega naroda«. Ves socialoo-demokratski tisk je prepovedan. Ostali republikanski listi poživljajo volilce, naj nastopajo za ustavoverne stranke, t. j. za centrum, državno stranko in za socialne demokrate. Dajati prognozo je nemogoče. Zahteve vseh poštenih žena Jugoslavije Belgrad, 4. marca. 1. Snoči je iinela tukaj Jugoslovanska ženska zveza konferenco, na kateri se je vodila razprava o zakonskem osnutku o pobijanju spolnih bolezni, ki ga je predložilo skupščini ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Gospa Peleš se je z vso odločnostjo zavzela za to, da se v naši državi prepove volitev raznih »mis«, ker so take volitve za žene globoko poniževanje. Mnoge žene propadajo baš radi tega. Imamo pa še žalostnejši pojav, da so gotovi krogi pričeli uvajati lepotne tekme tudi za otroke. Mi nočemo v Jugoslaviji nobeno »mis«. tako nadaljuje ga. Peleš, ampak hočoino čisto in preprosto ženo. Gospa dr. Atanaskovičeva je navedla žalostne slučaje po raznih ustanovah, ko so posamezni šefi raznih oddelkov stavljali mladim dekletom, ki so prosile za sprejem v službo, nemoralne zahteve. Nato je govorilo še več članic Jugoslovanske ženske zveze, ki so pledirale za to, da se za ohranitev morale uvede posebna ženska policija, da se prepove dnevnemu časopisju v oglasnem dolu prinašati razne nemoralne oglase, da se uvode najstrožja filmska cenzura, da se prepove časopisom pisati po cele kolone o raznih nemoralnih ! dogodkih, da se osnuje fond za etično vzgajanje i naroda, da bo zapro vsi bari ia prepove nastopanje ! raznim artistkam, ki so v večini slučajev povod ra razuzdano življenje in loglo spolnih bolezni. Končno govornice naprošajo merodajne činitelje, da z vso strogostjo zakona nastopajo proti raznim trgovcem z bolim blagom. Na koncu je bilo sprejetih več sklepov, ki bodo predloženi narodni skupščini in senatu. Jugoslovanske ženska zveza v imenu svojih 450 društev, ki so raztresena po vsej kraljevini naproša skupščino in senat, da sprejmela predloženi zakonski osnutek. Japonci so že vkorakali v Cengtel Peking, 4. marca. AA. Danes ob 12.40 je izšlo uradno poročilo o padcu Čengteja., glavnega mesta džeholske pokrajine. Tokio, 4. marca. AA. Kitajske čete sc umikajo na vsej fronti. Kakor se doznava, pripravljajo onstran kitajskega zidu protinapad. nemu marksizmu, a istočasno ukinjajo osnovne 90-cialne pridobitve in pravice delavstva. Nemški baroni se s Hitlerjem vred jako motijo, če mislijo, da se s samimi nacionalističnimi frazami da rešiti socialno vprašanje. Pa tudi sama država sredi velikih socialnih sprememb zadobiva nov značaj. Liberalizem si je i državo zamišljal kot nekakšno nevtralno pravno osebnost. Država naj bi čim manj posegala v življenje državljanov. Njena glavna naloga naj bi bila čuvati osnovne pravice poedinca, njegovo osebno svobodo, svobodo razlaganja z imetjem, svobodo pogodb in splošno enakost pred zakonom. Ta liberalna država se dandanes vedno bolj umika totalni državi, katere osnovni princip se glasi: Država je vse in vse je država I To se pravi, država zajema in se razteza na vsa življenjska področja, ne da bi jih le nadzirala in uravnavala, — kar bi bilo po katoliškem pojmovanju, — temveč da jih neposredno oblikuje. Vse je država. Nobenega življenjskega področja ni več, ki bi nasproti državi mogel in smel uveljaviti svoje lastne pravice oz. svojo svobodo. Vrši se veliko podržavljenje socialne, gospodarske, vzgojne politike. Totalna država našega veka stremi za tem, da izpelje javno življenje na tir državnega socializma (boljševiška Rusija), aLi pa fašističnega kapitalizma (Italija, Nemčija). Razume se, da je totalna država v velikem nasprotju s katoliškim državnopravnim idealom. Če je katolicizem spričo liberalizma poudarjal socialno stran in družabno vezanost človeške narave, mora nasproti totalni državi braniti človekovo osebnost, njegova neodtujljiva prava kakor tudi pravice, ki jih ima družina in izven državna tvorba — Cerkev. Nove razmere prinašajo evolucijo tudi v pojmovanje parlamentarizma, oziroma strankarstva. Prvotni pomen parlamentarnega gibanja v 19. stoletju je bila kontrola, ki naj jo narod s pomočjo 6vojih zastopnikov izvaja nad državno oblastjo. V povojnih letih pa vsepovsod opazujemo, kako se stranke ne zadovoljujejo več s kontrolo nad državno upravo, ampak si skušajo s pomočjo parlamenta osvojiti državo. V tem smislu se stranke tudi notranje reformirajo. Prvotno so bile stranke le oblika politične volje in mišljenja. Danes pa se stranke vedno bolj spreminjajo v organizacije silne notranje politične moči, ki skušajo svoje člane v vsakem oziru oblikovati. Da dajejo svoji politični volji večji poudarek, si ustvarjajo lastno strankarsko armado (fašizem, komunizem) ali vsaj močne mladinske organizacije (jeklene čelade, železna fronta, poljski strelci itd). Vedno redkeje vidimo po jiarlamentih sodelovanje več strank, kar je bistveni znak demokracije. Stranka, ki pride do oblasti, se mahoma identificira z državo, ne priznava nobene opozicije in brezobzirno zatira politične manjšine (Hitler!) — Vsi ti reformni poskusi grade izključno na surovi sili, kakor je delal že njihov predhodnik liberalizem, manjka pa jim resnega hotenja, da bi iskali srednjo [Kiti med srvo-bodo in avtoriteto — in tako zadovoLjili ljudstvo v njegovih prvobitnih zahtevah. Poleg gospodarskega, socialnega in političnega preenavljaivja našega veka se vrši še duhovna sprememba, ki jo doživljamo. V liberalizmu sta religija in svetovno naziranje vsaj načeloma j bili — privatna zadeva. Tudi iskanje resnice naj bi bilo prepuščeno zasebni tekmi. Totalna država našega veka pa tudi to svobodo le z nezaupanjem motri. Če so liberalni državniki porevolucionarne dobe z dvignjenim glasom garantirali brezpogojno nevtralnost države v svetovnonazornih vprašanjih, danes niso več osamljeni glasovi, kj zahtevajo od države, da predpiše državljanom edino veljavno politično svetovno naziranje. Novodobne politične stranke s svojim ogromnim vplivom so radi tega tako nevarne svobodi poedinca, ker dejansko predstavljajo svetovnonazorno gibanje. Razpolagajo z ideologijo, ki naj pripadnikom nadomesti religijo, ali naravnost širijo proti religijo. Tako živi boljševizem od vere v brezrazredno družbo in rešitev Človeštva po odpravi zasebne lastnine. Radikalni nacionalizem malikuje naoijo, raso, hillerjevstvo želi obnovo VVotanovega kulta. Ker so vsa ta politična gibanja dejansko že proti religije, zato umevno prihajojo v konflikt s katoliško Cerkvijo. Boj proti tem nasprotnim religijam 20. stoletja za katolicizem ne bo nič lažji, kakor proti liberalizmu in socialističnemu svobodo-miiselstvu 19. stoletja. Morda bo še težji, ker v tem boju Cerkev ne bo imela opravka le z nekim raz-krojovalnim procesom, kakor je bil liberalizem, temveč, se ji bo treba boriti proti dobro organiziranemu, močno strnjenemu in večkrat tudi sfana-tiziranemu gibanju mase, _ Sjiričo predstoječe definitivne borbe za krščanski značaj 20. stoletja je zn vse katoličane sveta dolžno«!, da se še trdneje oklenejo Petrove skale in da so — pripravljeni! Drin, - »SlO\ liao o. marcu It« VcHhvt potresna katastrofa na Japonskem a, ogenj tn I človeku - voda združeni ■ •« i • • t v ,i Cj\yf j Ubitih <535, ranienih 3338, hit porušenih in poplavljenih 6500, barh potopljenih 1300 London, 4. marca. VSer(«)ia|i potrci ««n glavnem laponskem otoku Hondo jc ubil nad 1300 oseb, ranil več tisoč, porušil na tisoče in tisoče hiš in potopil ter razbil več tisoč ribiških ladij, ki so postale žrtev ogromnih valov, kateri so sc radi potresa dvignili ob severni oboli Japonske v dolžini kakih S00 km. Ccrnrum lega polreia »o bile pokrajine Ka-malšl, Miitko in Omolo. Obenem, ko |e potrti, v Kamaiši podrl okoli tisoč hiš (ki so pa večinoma iz lesa in papirja), je požar zrušil šc ostale, vrhtega pr -o ue ztiftnali v to obrežno mesto tudi zbesueli mm*ln valovi, ki «o odplavili ruševine. Kar je na tej obali manjših vasi, so naravnost izginile. Morski valovi so z Ubkclo podrli tenke stene in vzeli ruševine g seboj obenem z zomtjo in peskom. Med pomičnimi kraji jc trd! mednarodno znano kopališče SsbUiro, odkoder sc tudi dvigajo letalci, ki hočejo prul.-tati Ocean rnsd Japonsko in Severno Ameriko. Brzojavna in ielelonskn zveza med Tokiom in prizadetimi krnil :o teika, ker jo deloma pretrgana. Potres so je začel na severnem Japonskem ob 2.30 v petek, kar odgovarja po naše tR.4J v trtek. Ob prvem sunku so sc porušili domovi In pokopali pod scbci stanovske, ob drugem pa so ■c dvignili plameni požara cbcncm ko so navalili na nesrečna r.ies'a morski valovi, ki jih je potres dvignil visoko v zrak. Pomoč po že«9znici( morju in zrak u Preteklo ie nekaj ur, predan »o v Tokiu Izvedeli za veliko npKcio. Tudi v Tokiu so čutili po-Irca, radi česar io vuč tisoč o««b zapustilo »roje domove in ke podalo na ulic«, oziroma nn trge, k sreči pa jc bilo tiefcnjc preslabo, di bi bilo povzročilo nesreče. Kakor liitro sc je zvedelo zn katastrofo, ki iu r.s tila sovama pristanišča, SO -.c takoj t veliko spretnostjo organizirale pomožne ifsprdiclic. 7. občudovanja vredno organiziranostjo, je la.ftna Japoncem, »o lako po želcznlci, lenknr PO meriu in iraku poslali sanitetne kolone, *.lvila in obit: o v prizadele Ur*!^. Obenem |e priplulo tudi p Dve !< poplavljenih 2000 hiš, potopilo pu se je 1J00 ribiških ladrnic in £oltiov. Onem parnikov ic bilo radi morskega navala nekoliko poškodovanih. (Je bi nu bile hiše lučnjno iz tenke: a lesa, bi bile člr«vc£i;c izgube šc veliko večje, ksr bi hili Ijudfc pod težo kamenitih ruševin ubiti v veliko /ečjem obsegu. Kar te tiče vasi, o vasi Funakoši ni niti sledu več. To |t) razlagati iz tega, ker «o ribiške hite druga od druge popdnoin* ločene, obstojajo iz tenkega lesu in papiria, ki služi za okna, in so bile vrhtega takoj objete od plamenov, kar jc pa žc ostalo, so odnesli s seboj valovi. Tri mesta napol razrušena Mesta Omolo, Miako in Kamaiši so napol ikz-rušena. N«jbpli je Irpelo mesto Mlako, kjer jc porušenih in pozganih okoli 10011 hiš, to uu pravi, skoraj celo mesto. Vrblega divja sedaj skoraj pu celem Japonskem snežni vihar, rudi česar so prometne zveze še bolj otcžkočenc. Na severnem Japonskem se jo čutil potres od Jnknhama do Kobc iu OiiaUa, toda tukaj potres ni napravil nobeno škode. Tragična usoda mrtvih In živih Večina prebivalstva od potresa prizadetih kraje. e peča z ribištvom, in velik del moških sc jc nahajal na visokim morju, kjer so ponoči lovili rib«. Medtem ko so bile doina pod ruševinami pokopane žensk« in otroci, so moški utonili v morskih valovih. Mladi fantje iz teh okrajev pa sc nahajajo vsi nn bojnih poljih M«ni!žuri|e in Džehola v divi-z^sh Scndaj in Kfrosaki. Vojaki sendajshc divizfle so se prav tc dni vrnili nn Japonsko po IR mesečni neprekinjeni službi na bojnem polju in so sc imeli podati iz Tokia nc domove svojih dragih, katere so sedaj uničili potres, požar in valovi. Središče potresa rajsko lepi o lok Kinkvasan Epicenter potresa sc nahaja okoli 100 kni daleč od otoka Kinkvasan, ki jc eden 'njlepiih japonskih otokov po svoji naravni lepoti. Epicenter se nahaja točno tam, k|er sc je nahajal leta 1896, ko fc potres, združen z ogromnimi vnlovi, zahteval smrt 27.000 oseb. Ko jc potres rušil obal, je pristala v pristanišču Kobc britanska pasažirska ladja - Emprcss of Britain , na kateri sc nahaja tudi sloveči pisatelj Bernard Shavv, Občudovanja vreden narod J?ponska vlada In japonske instituci|c so pokazale o priliki tc velike resreče čudovito organiziranost. Japonci sploh pa veliko požrtvovalnost <503 ' ir. trgovin, razen iejta jc bilo 1 in pogum. Reševalci so bili lakoj na mestu irv tw- rušilccv, ki ao izkrcali saniteto in vojake. iliki eftksdri, ki sla bili odposlani nad po- trasr.o o-.cmljc, pa sla rs zakasnili, ker je dirjnl «t>e'',i', « llisr. Kljub temu su piloti ir.o'lli koiistali- rsti cfcseg Uetastroie. Zalo tita statistika — Ccie vasi itfiinKe Oiiciebio poročilo fpotočs, dc je bilo ubitih 1553 oseb, 1333 jc bilo ranjenih, 943 s: p.i pogrefa. Pcdrlo jajo prebivalstvu pomoč v največjem obsegu. Duh naroda zaradi nesreče ni klonil. Občudovati I« trn. ha ludi točnost, :: katero so oblasti kljub največjim težavam v Uko kratkem času ugptovile številu žrtev In porušenih objektov ter obseg katastrofe sploh. Poročita „Siovenca" o strahovitem potresu Seta 1896 Potres, ki jc »pustošil severno japonsko obal otoka Kondo v četrtek ponoči, jc le eden v skoraj nepregledno dolgi verigi potresov, ki periodično pretresajo to deželo. Večjih in manjših potresov jc nn Japonskem vsako le(o povprečno 14601 Največji potres v 19. stoletju jc bil leta 1806, šc strahovi, tejši pa jc bil polrc:. dnu 1. septembra 1923 v Tokiu. Manila tla bila potresa 23. maja 1925 v Tajimi in 7, marca 1027 v provinci Kijolo. Pogledali snu>, kaj so naši listi pisali oipotre-su leta 1896 in smo v Slovencu* tistega leln našli sledeče hr. o»jnvo o tej ogromni katastrofi: Jnknhama, 20. juniji. Klevilo ponesrečenih ljudi, katere |c zahtevala zadnja potresna in povodnja katastrofa, sc ceni na 10.000. Voda jc sezala 70 milj od severnega obrežja in razdejala veliko mest. London. 26. junija. Iz Jokoham« se poroča, de K> pri »«dn:i povodnji katastrofi našlo smrt 27.000 4rcb, poškodovanih jc bilo pa 8000. Jcknham«, '). julija, Na zahodnem japonskem obrežju jc radi grozne povodnji razdejanih blizu 3000 hiš. število ponc rečenih Ifudl še ni znano. Tokio, 11. julija. Grozna povodenj, ki jc nastala radi potresa dne 15. minulega meseca na sc-vernovzhcdnem japonskem obrelju, |c povzročila nenadno smrt 37.000 osebam. Nad 25-000 oseb pa jc ranjenih. Kakor pove Mayerjcv leksikon, jc potres leta 1896 prizadel isle krajo kakor sedanji in ludi epicenter jc bil isti. Najbolj jc tudi takrat trpelo mesto Kanif.jiši, ki so ga valovi enostavno odnesli. Drugi še strahovitejši potres je hit leta $923 in sicer, kakor /e omenjeno, I. septembra. Takrat je potres divjal na severovzhodu glavnega japonskega otoka (Hondo) in siccr najbolj v mestih Jo-kohama, Jokosuka in v prestolnici Tokio, Ubitih jc bilo takrat 150.000 oseb (samo v Tokiu 80.000), ranjenih pn 300.000, Hiš jc bilo porušenih 316.087, in dve tretjini dvamilijonskega prebivalstva prestolnice «tc ostali brez strehe. ? slovesno ustoličen - pa se cffia hšiztj* v l» -vi> dfmamo sm Wrshington, '1. marca. . Kljub ležkeau ',•-tipni,i*cr.iu poloitajit in ^pspidar.-.ki krizi, je bila Instalacija novega predsednika Roosevelta izvršena z največjim paicpom, Na ulicah vrvijo ogromne mnočlce ljudi, poslopja v vseh clicah nc so okrašena zailavami, Vs*U trenutek prihajajo posebni vialri s tireji in Ilq9fl donia^rov Iz okolice In tudi ir »s litji« ci"ža-.. Oblasti sd izvršile izredne varnostne ukrspe, da bi ob Soji: svečanosti nc prišlo do kakih incidentov v NVashiugtonu. Števil,-.-: policijski oddelki e o koncentrirani v samem mestu. Predsednik Rooscve'.!, ki je 32. predsednik USA, !c ob 10 d.ipoldne obiska! v beli hiši dosedanjega predsednika Hoovra ln je pri tej priliki p.'.ložu tudi prvega nc amer'žl:o ustavo. Opoldne jo tudi ostali uradniki bele hi3« položili prisego na roke novc;;a predsednika, ob 6 zvečar pa bo imel Roosevelt govor, lil bo prenesen po radiu po vsem §velv. Piva akcija ovega predsednika bo sklicanje Imisrsnoc vodilnih politikov in finančnikov. Rooscieit bo sklical takoj kongres na zasedanje. :iqr sc bančni moratorij širi po vsej državi, se luiprcvljs enotirna akcija proti banfni paniki >n /.a czdrnvitev :lnanc. Hoover Ke ne bo odpeljal ro jug oizeve, kakor jc orvatno nameraval, ampak bo o^tal v hližini Neiv Yorka, da bi lahko lakoj na eventualni Rooseveltov poziv odšel v Washington na konlsrenco. List >Le Temps f :še. da te svečanosti lo pot ne lioc'o imela dosedanjega odjr.ka v javnosti, ker ,tt finančna križu, v kateri se r.da| nahajajo Zedi-njenc države, prehuda- Zalo m.,ogi kritizirajo lc več« nosti, češ da tako veselje v sedanjih resnih 9asih ni na mestu. Moratorij po vse? Uniji — tepla-t;er«?0 se bo samo 5 odstotkov oni vlog — V parizu dolar nc no-tira več N§w York, 4. marca, AA. Bančna kriza v Združenih državah se razvija z rapidno naglico. Zdaj so proglasile moratorij žc skoro vse banke v USA. V Ncv, Yorku sodijo, da so Združene države izgubile samo včeraj 116 milijonov dolarjev. Na soče vlagalccv v delavskem okraju Boweryju je dvignilo svoje prihranke iz »>Bowery Savings Bank , ki Šteje 402.000 vlagalca, predvsem žensk-Banka je imela 534 milijonov dolarjev naložb. Ko bo prev-ohal večdpevnl moratorij, bodo banke izplačale samo 3% od vsake vloge. London, 4. marca. ž. Radi bančne krize v Ameriki, ki zavzema vse večji obseg, je londonska borza zavzela rezervirano stališče in čaka na daljni razvoj dogodkov v Ameriki. Kotnilet bank v Londonu je sklenil, da danes nc izvrši nobenih transakcij v inozemski valuti, Ta sklep jc sprejel komi-lat bank radi nenadnega bančnega poloma v Ameriki ter radi negotove usode dolarja. Newyorški poročevalec lista »Liberte kongres, da sprejme zasilni bančni zakop. Pariz, 4. marca. AA. Danes ob 11.45 je funt notirpl 87.35. Dolar ni notiral. Izredno zasedanje kongresa Wag|iington, t. marca. AA. Predsednik muc spodnje zbornice Ruincv ju izjavil, da Im čimprej sklican koiijtrce na posnbno xa>eila 11 je. \'n leni zasedanju ho razpravljal o pnlmrnju, nastalem zaradi moratoriju bank. Z belgrajshe univerze llalgrad. 4, morcR. AA. Na poiliiigi sklepu nni-verzitclnegii senata od I. marcu t. 1. in v smislu fl. ^IH s plašili c liniver/.iletne uredbe, se podaljša ukinitev vpisovanja, izpitov in vobfe vsakega dela s študenti na bclgrajski univerzi dn vštetega dne II. marcu t. I. Mir sveta ogrožen Pariz, I. marca, AA- Spričo položaja, v katerega je zašla razorožilvena kunferenca. na kateri Italija iu »jnfija preprečujeta vsako pozitivno delo. sc vprašuje današnji »Petit Parisienc, ali bi ue kazalo, da se najprvo sestanejo zastopniki 1'raiicije, Anjflije in Zcdinjenili držav, da pruufe v>a zadevna vprašanja razorožitvene kon)'oroiu;e iu ludi mednarodnega vprašanja. Lisi po pravjci opozarja na stanje na daljnem vzhodu in na položaj v K v ropi, zlasli v Nemčiji, Zalo hi bilo zdaj > of ko milostno sodelovanje fridi velikih demokracij, da s tem onicje nevarnosti za svetovni mir na najmanjšo moro. Kajti nihče si danes ne more prikrili, da »o dandanes nevarnosti mnogo večje, kakor bile l(dai ko I i v zadnjih desetih lotil). Tudi v Londonu sodijo, da politiku Nemčije in llalijc zasledujeta islo nevarno pot. V Angliji so vznemirjeni in odpor proli politiki Italije in Nemfljc tu čedalje bolj mira šf a, Predlogi senatorja Hribarja Belgrad, -l- marca. Seja kluba senatorjev se bo vršila 7. marca ob 10. dopoldne n tem-le dnevnim redom: 1, Debata o poročilu odbora za proučevanje zakonskega predloga o občinah. 'J. Zakonski predlog senatorja Hribarja o ncmoŽnosli tožb za dolgove iztpcenih alkoholnih pijač in 3. Zakonski predlog senatorja Hribarja za ozdravljenje ali vsa j olajšanje sedanje krize nezaupanja in krize kredita. Postojnska dekanija prišla pod Trst Trst, 4. marca. Danes je bila tudi corkveno-I juridieno odcepljena dekanija v Ppstojnl od Ijub-| ijanske škofije in končno priključena tržaški škofiji. Vse do sedaj ic bila la župnija upravljana od goriškega nadškofa. Proces p roti dr. Pernarju Belgrad, I. muren. 1. V ponedeljek z|tilriij .se prične pred državnim sodiščem za zaščito države pročes proti dr. Pernurju, odvetniku iz Zagreba. / dr. Pernarjeni Hodijo na zatožni klopi Sc Svelo Kiilllfelia. irgovuki posroilnlk Iz /.ajnba, košulir, odvollliški uradnik i/. Zagrebu, IVtor Pasari«1, nn«I-zornlk loetnlc i/, Itemel, Pabijun lilazovir, žehv.ni-far i/. Splita, in Puško Kalilcrnn, Irtiovi^,' iz Splita. Obtožnica jim učit«, du .so razširili veliko množino lelakov društva Zedinjenc hrvatske mladino , ki so bili tiskani na Dunaju in ki nosijo naslov Hr-valaki kmečki narod., Obtoženci ni i«> navedbi ob-Icžnlre temi letnld huj*kall narod nn nasilje proli državnim organom, da se z umorom varnostnih organov poruši javni mir in ivd v državi Ier dn se izvaja terorizem. Osebne oesfi Belgrad, 4. llillleil. I. lin/v elja\l.jen jr lika/ s. katerim je bil ponln* Ijen I cliks Tavčar /a htalnopu veroiirilcljo ua II. iie,šean>ki ko.i('ii l iane Miišera, profesor I. realni' gimnazije > Ljubljani. Istolako jc razveljavljen liku/, kj s<- nanaša n,) otlpii-l Kana Me/nnu, profesorja rculne giiunu/.ije v Mnriboru i/ ol/umir službe. Postavljen jo pri ruvimtrljolvu državnih že-11 ./11 ic \ I jiihijuui v 7. pni. skup. 1111 poslnji ( rije za \jsjrpii pionudlliki \nloii Alberi. i 11 i \ železniški di laviiiri \ Mariboru /a kontrolorja liane liorko. dosedanji kontrolor isle položujne skupine. V pokojen jr Mojz Grli. titrojcvndjii K. pol. skup. pri ravnutolj^tvu (|r/u\nih /elrznie v Ljubljani. Dr. Petlič inštaliran Belgrad, ■!. marca. I. Jutri dopoldne bo slovesno instaliran novi župnik najstarejše Ivelgrajske katoliške župnijo Krlulu.s« Kralja dr. Matija Petlič. dosedanji profemr na Inignslovju v |>juko»n. Ob sklepu lista Moratorij po vsej Ameriki New York, 4. marca, tg Kakor jc bilo pričakovati, fe ncivyorški borzni odbor odredil, da s« zaenkrat zapro vse ncwvprške, borze. Poleg ncwy>r-škc efektne borze bodo torej za čas bančnega moratorija zaprte vse ostale ncwyorške borze, torej tudi Ncw York, Stock Exchang« z vsemi postranskimi borzami in vsemi ncwyorikimi blagovnimi borzami. Članom efektne borze se jc izrccno prepovedalo, da ne smejo sklepati nobenih svobodnih kupčij. Sploi-ronui bančnemu moraloriju so sc danes pridružile tudi še vse države USA. Japonci so že ob Velikem zidu London, 4, marcu. tg. Toč"o en teden je trajala japonska ofenziva in dan«s opoldne so Japonci zavzeli glavno mesto province Džehola Čengte. Japonci so p-odrli v mesto najprej po napadih z letali z melim 5tc\ilom čet od vzhodne strani Iz Pingšana, ki jc oddaljen 40 milj, potem pa so tem oddelkom sledile čete iz Čilenga in Saojanga. Kitajci so sc lc malo upirali in so se po kratkih bojih umakr.Hi proti Pekingu. Japonci so jih zasledovali in prodrli do kitajskega zidu. Hal ori jeva armada je zasedla gorske p.relaze, da prepreči kitajski protinapad. Boi med tihoSapci hi f »afičmki Praga. 4. .marca. tg. Nn siovaško-iniidjurpki meji v občini Abafnlvu pri llimas/.o je bil včera j boj med tihotapci, katerih Je bilo 00. in med er-škohlovnskiiili finančnimi stražniki. Ker tihotapci, kateri so nosili s seboj špiril, ua klic finančne straže niso hoteli obstati, je finanenn straža streljala. En tihotapce in ts letna deklica sta bilo na mestu mrtvil. En cigan je bil hudo ranjen, več pn je bilo lahko ranjenih. Tihotapci so zbežali in lahko ranjene odnesli k seboj. Obležali pa sta obe smrtni žrtvi in huilo ranjegi cigan. Vsi so i/. 111 udi u rs k c vasi Szcnlki|ioly. Oblasti so odredile posebne komisije, da preiščejo dogodek. Iz volivne borbe v Nemčiji „Kdo ie večji tepec/" Pariz, 4, niarca, A A.Iz Berlina poroča ju: berlinska policija je prepovedala gledališko komedijo Kdo je večji tepec? , češ, da je prevratna. To je prvič, da se najnovejša uredba za zaščito države iu naroda Izvaja ludi pri gledaliSjhi. Komunisti beže na Poljsko Varšava, I. marca: AA. Zadnje dni je prISlo P cz nemško-poljsko mejo mnogo oseb iz vzhodne Prusije. Vojaške patrulje na moji so ojnčen«. Vrhu loga je jieni.V 1 meja ponoči ruzsvotljrna z reflektorji, ker neprestano prehajajo mejo nemški komunisti, Poljaka vlada odpravlja |e Upiuuuifilc v Lil ve. Zagrebška vremenska napoved: Vreme se t>o še poslabšalo. Dunajska vremenska v.-jpoved. Oblačno, dc zevnn. široka! --n vroniu spomladansko zdravljenje s Planinku-taim Hafjovec ker čisli kri, jo osvežuje in razredčuje. — PLANlNKA-ca.j i/, ločuj o i/. lojcHtt vse luju materije iu .škodljivi' sirupe in lako obnavlja celi organizem. Začnite ludi Vi So danen si 6—12 tedenskim pomladanskim zdravljenjem! Z a v o j 1' L A N 1 N K A »5 a j a P i n 20 - v lekarnah J Veliki dobrotnici v spomin ■f" Micki Senica Ljudje prihajajo, žive in odhajajo... Kako malo pa jili je, katerim je not od rojstvu do smrtxi svetla in čista kot solnce. Malo jih je, ob katerih, bi so spremljajoči angel, stražnik duše, nikdar ne ruzžulostil, nikdar ne potožil Bogu. Njegov svetli obraz ne izgubi smeha nikdar, kajti prekrasen bo novi cvet, ki gu Ik> usnilil na sinje |>oljane nebes. Kako so b iie izvršene redukcije v Hudi jami 112 revnih delavcev z otroci kruh — Premožnejši pa so ostali pri delu »čen', so stalni (»oklicni rudarji s številnimi otroci, dočim je posestnik, ki ima 8 glav živine, ostal v službi. Iu to vkljub temu, da je pred enim tednom : delavstvo dobilo zagotovilo, naj se ne briga za lo | reč, ker redukcij za sedaj ne bo. To je rudarje silno ogorčilo. Dne 3. marca 1938 se je zbralo pred vhodom v jamo kakih 200 možkih in žensk, ki so klicali: »Dajte nam kruha!-* in prigovarjali nereduciranim rudarjem, naj se ozirajo na družine reduriranih ter naj prepustijo delo tudi reduciranim. »t mrla jv :nati, umrla je žena. umrla je i i.riša dohrotnica, ki nam je pregledavulu kotičke srcu in poznala vse naše bolečine, tudi nnjl)olj skrite. Umrla je zdravnica naših bolečin, tolažnica naše žalosti, slikarica veselja v naših dušah«, pravijo l judje. »Kdo je med nami tak, ki bi ne zahteval ne plačila, ne zahvale, niti hvaležnosti zn tisoč dobrot? Kje je še med nami tnk. Ii kateremu hi pribežale sirote zato, dn bi ne bile več sirote, h kateremu bi se zatekali kruha lačni ali lačni tolažbe in lope besede? »Ni ga več«, pravijo ljudje, »v naši pokrajini ga ni, kajti izmed tisočev jc vedno samo eden tak. Llmrla je vileka žena in mati, katere imena ne nožna široki svet, pa je silna in velika |>o svoji plemenitosti.« ,JA' »Ni uhirla«. pravi angel, ki je odnesel njeno dušo na sinje poljane nebes. »Kako naj bi umrla, ko je visoko sedaj bolj kot solnce in lepša od njega? Kako naj bi umrla, ko deda sedaj vso dolino pod seboj in pripoveduje Stvarniku o njej. Ni umrla žena in mati. bolj živa je kot kedaj. Ni umrla tudi njeno delo. Ljubezen. nesebičnost in dobrota ne morejo umreti, kajti jih je Bog sam. In ali niso premnogi ob tej ženi spoznali: Ali ni bilo njeno življenje lepše, kakor življenje tistih, ki tonejo v zlatu in razkošju, pa bede in trpljenja drugih ne vidijo. Oh tej ženi so spoznali. Marsikdo, ki ne bo hotel biti mrtev, bo šel in storil tudi sam tako.« Lepa je zemlja, v kateri je živela žena zlatega srca. Vzljubila je to zemljo in otroke na njej. Vzela je iz prsi zlato srce in ga razdelila vsem, ta žena med najlepšimi izmed vseh otrok naše jjokrajine. Iz drobcev zlatega srca bodo stoteri postavili spomenik, lepši bolj živ in bolj večen kot so spomeniki iz granita in brona. Nje angel pa bo hodil jxi pokrajini in iskal človeka, ki ho hotel biti enak onemu, ki ga je spremljal do sedaj. Prvi leseni silosi v naši državi Laško, 3. marca. Vods»tvo rudnika v Hudi jami je pred enim tednom s|>orcčilo voditeljem delavstva, da se bodo napovedane redukcije, s katerimi bi moralo biti odpuščenih s 1. marcem 112 delavcev, odložile vsaj za dva meseca. Zaupniki druge rudarske skupine so zalo sklicali za v nedeljo 26. februarja t. I. shod, na katerem so s]>oročili delavcem obljubo ravnateljstva, da redukcij ne bo in da zaradi tega tudi ni potrebno, da bi se delavstvo o redukcijah z vodstvom podajalo. Med odpuščenimi so bili namreč taki, ki nimajo nič, niti stanovanja, pač pa veččlausko družino, dočim naj bi nekateri posestniki in |>osest-niški sinovi ostali v službi. Dne 27. L m. pa je naenkrat objavilo vodstvo rudnika sklep, da se odpust izvrši ter da 1. marca t. 1. ne smejo več v službo, katerim je bilo odpovedano. Odpuščenih je bilo 112 delavcev. Odpu- Množica rudarjev se je zbrala tudi pred rudniškim ravnateljstvom v Hudi jami, kjer so protestirali proti redukciji in zahtevali, da se vza-miijo potrebni rudarji zopet na delo. Vsa zadeva pa je potekla mirno, tako da o rožni št vo ni imelo dela. V odsotnosti okr. načelnika je interveniral okr. tajnik Svab. Množica se je razšla po protestu mirno. Slovenci v Zagrebu Letni občni zbor društva »Naš dom« Februarja 1033 se je vršil letni občni zbor društva »Naš donu v Zagrebu v dvorani Djetičkog doma na Pejačevičevem trgu. Dvorana je bila polna slovenskih deklet in uglednih zagreb. Slovencev. Predsednik dr. Jože Marjetič je pozdravil vse prisotne na prvem občnem zboru slovenskega dekliškega društva, in takoj podal poročilo o svojem delovanju v društvu. Njegova skrb je bila v prvi vrsti v tem. da je posiavil temelj društva na solidna tla in pa borba za posredovalnico, kjer bi se mogla društvenim članicam posredovati služba. Prebral je dovoljenje savske banovine, po katerem si more takoj postaviti društvo lastno posredovalnico za službe. Prečital je tudi poslovnik, po katerem bo društvo posredovalo službe. Tajnik Janez l^gan je podal poročilo o svojem delovanju, o skrbi za kolodvorski misijon in prebral je ludi popis inventarja društvenega zavetišča, iz katerega se vidi, koliko marljivosti so vložila dekleta v svoje zavetišče, kamor so nosila in darovala vse potrebne predmete. Blagajn i čarka gespa dr. Marjctičeva. rojena Zagrebčanka in Hrvatica, je podala svoje poročilo. Denarni promet od začetka društva pa do novega leta 1933 je bil 62.343.70 Din dohodkov in 56 106.60 Din izdatkov, V blagajni je denarja 6569.60 Din, na Čekovnem uradu 331.85 Din, inventar je vreden 20.367 Din. Članic je bilo 211, podpornih je bilo 23, utemeljiteljev je bilo 9. V zavetišču je spalo prvega pol leta 10—15 deklet dnevno, v drugi polovici leta pa dnevno 20—30 deklet. Društveni duhovnik p. Janez Koželj D. I. je lepo orisal altruistično delovanje odbora in na kratko poročal svoje duhovno delovanje v društvu in zavetišču. Revizor društva g. Franc Vizintin, načelnik SUZOR-a, je prebrid poročilo revizorjev in dal razrešinico in pohvalo odboru. Nato je duhovnik prebral listo bodočega odbora, katero je občni zbor soglasno sprejel. Predsednik: dr. Jože Marjetič, zdravnik; podpredsednica: Marija Prišla; tajnik: Janez Legan, železniški uradnik; blagajnica: Vika dr-a. Marjetiča; duhovnik: Janez Koželj, p. D. I. Odbornice: Ivanka Sunčič, Tončka Paj in Jerica Geč. Revizorji: Franc Vizintin, načelnik SUZOR-a in Franc šešter, šumar pri savski banovinski upravi. Gospodinja zavetišča: Jerica Jančič. Poslovodja [»osredovalnice: dr. Jože Marjetič, uradnica: Agata Kajtna. Društveni adkvokat: dr. Jože Sedej, društveni zdravnik: dr. Jože Marjetič. Nato je še Jerica Jančič spregovorila par zahvalnih besed v imenu deklet o požrtvovalnem delovanju odbora, nakar so se zborovalci dobre volje razšli. DeputacAja dravske banovine pri kralju Iz Belgrada ima zagrebška »Hrvatska Straža« naslednje poročilo od 3. t. in.: »Nj. Vel. kralj je danes ob 11 v veliki dvorani starega dvora v slovesni avdijenci sprejel delegacijo 250 odposlancev dravske banovine, katere je pripeljal predsednik Narodnega odbora senator dr. Gustav Gregorin. V delegaciji so bili zastopniki raznih kulturnih, prosvetnih, gosjiodar-skih, finančnih, rokodelskih in drugih društev ter okrajev in občin Dravske banovine. Delegati so nekaj pred 11, razporejeni po okrajih in občinah, zavzeli svoje prostore v veliki dvorani starega dvora. Točno ob 11 dopoldne je prišel v dvorano Nj. Vel. kralj v spremstvu generala g. Dimitrijeviča. Nj. V. kralja so pozdravili enodušni klici: »Živio kralj- Predsednik Narodnega odbora senator g. dr. Gustav Gregorin je pozdravil Nj. Vel. kralja. Dr. Gustav Gregorin izroča Nj. Vel. kralju adreso z zlatimi črkami: »Slovenci svojemu kralju 1933 in 3 mape v enaki vezavi, v katerii je 4700 podpisov zastopnikov številnih društev in korpo-racij iz vse Dravske banovine. Ko je sprejel adreso in knjige podpisnikov, se je Nj. Vel. kralj zahvalil deputaciji s temi-le besedami: >Srčni izrazi ljubezni in udanosti Mojemu domu in kraljevini Jugoslaviji najbolje kažejo vaše rodoljubne besede. Sprejemajoč lo adreso, se Vam zahvaljujem za to le|>o manifestacijo z željo, da poneeete narodu Vaše domovine moje najtoplejšo pozdrave kakor tudi Moje najlepše želje za njegov mir i u napredek. Živeli!« Senator g. Gustav Gregorin je Nj. Vel. kralju po vrsti po okraj h predstavil člane delegacije. Z vsakim posameznim članom se je kralj prisrčno rokoval, povpraševal i>o krajevnih razmerah in se zanimal za posamezna društva in njihovo delovanje. Kralj je bil zelo zadovoljen z odgovorom, da v Dravski banovini napreduje Sokolstvo, narodna obrana, narodne čitalnice, pevska in druga društva. Katoliške duhovnike, ki jih je bilo okrog 15 v delegaciji, je Nj. Vel. kralj vprašal: »Ali ljudstvo hodi v cerkev in ali je pobožno?« — »Hodi, hvala Bogu in dobro je,« — so obenem odgovorili duhovniki. O plezalni tehniki Mira Marko Debeljakova predava v S. P. D. v Ljubljani. dVv^e b\aqo ta zaneslo ^^ Adobrtno o4 Ministrstva sociialnt politik* In norodn»oo idrovli« S. iU« 249 otf IS. k 1»32. Franc Z upe 70 letnik Sv. Benedikt v Slov. goricah, 2. marca 1933. Dne 3. marca dopolni naš odlični rojak kmet Franc Zupe sedemdeseto leto svojega življenja. Rojen je bil 3. marca 1861, od leta 1895 je poročen z Julijano roj. Fekonja, hčerko zavednega kmeta Postavila sta jih Miha Pihler in Franc Valoh od Sv. Kr;žu nad Mariliorom in sicer na Slemenu pri Zagrebu nu planinskem posestvu O^kurja Frolicliu. Oba mogočna lesena stolpa sprejmeta lahko do 20 vagonov živinske krnic. Franca Fekonja iz Trotkove. Pozna ga ver, lenarški okraj, spoštuje in ljubi zavoljo njegovega blagega srca, odličnih lastnosti pa tudi zavoljo njegovega nad vse zaslužnega delovanja. Franc Zupe je izvrsten kmetovalec, ki vzorno gospodari 38 let na 50 oTalov veliki kmetiji. Zlasti mu je pri stcu sadjarstvo, ki se ga je naučil pri Sv. Rupertu na Pabi na Srednjem Štaierskem, kjer je nekaj let služil kot mlad fant. Veliko večino svojega sadnega drevja je sam vzgojil in sedaj z zadovoljstvom gleda na lepe sadove svojega dela. Seveda je član naše sadjarske podružnice. Od leta 190h—1931 je načeloval naši kmetijski podružnici, ki je marsikaj storila za naš kmetijski napredek. Posebno pa ljubi zadružništvo. 32 let že načeluje naši posojilnici in je v posojilniških zadevah odličen strokovnjak. Ne da se v kratkih besedah popisati, koliko dobrega je storil ljudem kot moder in vešč posoiilniški načelnik. Slavljenec ]e navdušen slovenski rodoljub, eden najzavednejših lenarSkega okraja. Kot izobražen mož, ki še danes ljubi lepo knjigo in z velikim zanimanjem prebira naše kat. liste — je tudi mnoga leta naročnik »Slovenca« — je stal 1. 1899. pri zibelki naše Kat. bralnega in gospodarskega društva in mu je bil veliko let podpredsednik. V etih 1903—1907 je bil predsednik Kat. političnega društva 7.a lenarški okraj in je s takratnim društvenim tajnikom kaplanom Gomilškom dostikrat obiskal vse župnije okraja in predsedoval političnim shodom. Pri vseh volitvah, posebno pred vojsko, je stal v prvih narodnih vrstah in se krepko potegoval za slovenski napredek na vseh poljih. Nad 30 let je bil odbornik lenarškega okrajnega zastopa, pozneje cestnega odbora, prav tako dolgo je bil član načelstva okrajne hranilnice, 15 let je županova! v največjo zadovolinost občanov ob čini benediški, še dalje je bil član krajevnega šol- skega odbora in še je sedaj njegov blagajnik. Vsi cenimo njegove velike zasluge za procvit našega domačega kraja. Franc Zupe je tudi vzoren oče svoji družini. S svojo blago soprogo je vzgojil 7 otrok v katoliškem in slovenskem duhu. Sin Ciril je cestni nadzornik v Slovenjgradcu, sin Franc je orožnik, tretji sin Franc je vodia našega tamburaškega zbora in je vse inštrumente sam izdelal, hčerka Anka je že več kot 15 let prvovrstna igralka na našem odru, hčerka Rozina pa športna voditeljica naših deklet. Hčerka Marija je poročena z Žagarjem Matkom na Polzeli, hčerka Julija pa je doma. Zu-pejeva družina je vzor, kakšna mora biti prava slovenska družina. Preveva jo duh božje ljubezni pa tudi duh medsebojne ljubezni in zastopnosti. Najlepša na našem Zupeju pa je njegova živa katoliška zavest, saj je neustrašen katoličan, ki je že neštetim pokazal pravo pot in prižgal luč spoznanja z odločno besedo pa tudi z najlepšim vzgledom. On je vrl član naše moške Marijine družbe in predsednik župnijskega odbora kat. akcije. Vidite ga lahko vsak dan pri sv. maši. 0 da bi vsaka župnija imela veliko takih mož kot je naš Zupel Iz srca mu častitamo k 70 letnici. Naj nam ga božje Srce še ohrani mnoga leta, ker nam je potreben na vseh poljih kot vzor-mož, ki niti za pičico nikdar ne odstopi od poti, ki mu jo kaže prava ljubezen do Boga, do slovenskega naroda in do naše jugoslovanske d-ržave. Bog ga živi! — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-.Iosef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah. SEDAJ NOGAVfCE! Moške par Din 3"" 4—, 5--, 6—, 9--, 14-— Damske par Din 3"- 6 50, 7-50. 9"—, 13 -, 16 — Trgovska hiša Ant. Krifner Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3 V torek, dne 7. t. m., predava pod okriljem Slovenskega planinskega društva znamenita slovenska alpinistka gospa Mira Marko Debeljakova »0 plezalni tehniki«. Predavanje se pridne ob 20 v Delavski zbornici. Gospa Mira Marko Debeljakova je odlična plezalka, ki ima v Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu zlasti v Avstriji že utrjen sloves, saj je zmagala v Julijskih Alpah in v Dolomitih nekaj najtežjih sten. Pravo senzacijo je vzbudila Mira Marko pred j leti s svojim fenomenalnim uspehom v severni ste-j ni Špika, ki je do takrat splošno veljala za nezmag-j ljivo. Zadnje čase se je jela Mira Marko uspešno udejstvovati v Dolomitih. Mira Marko Debeljakova je na enem prvih mest med sedanjimi sotrudniki Planinskega Vest-nika. V lepem slogu zanimivo in vedno kratkočasno i pripoveduje o svojih težkih alpinskih podjetjih; | močna notranja doživetja bogate dramatične opi-1 se njenih plezalskih podjetij. Lani je gospa Debeljakova na povabilo avstrij-[ skega Alpenkluba predavala na Dunaju o svojih | turah v Julijskih Alpah. Nadaljna turneja jo je vodila v Gradec in Salzburg, kjer je časopisje izredno simpatično ocenilo njene nastope. Kritika hvali njeno odločnost iin nezlomljivo voljo ter lahno hu-morno6t in plastičnost njenega govora. Mira Marko Diebeljakova nastopi kot predavateljica končno tudi v Ljubljani. Izbrala si je strokovno temo »0 plezalni tehniki«; njeno predavanje bodo ilustrirale fotografije in risbe. Prepričani smo, da bo znala naša odlična alpinistka svoja izvajanja zaščiniti s humorjem in duhovitostjo. Slovenigradec Brezposelni bodo dobili delo. Nn občino tSaritrg je dospel že znesek Din 8000. ki je namenjen za delno regulacijo Suhodolnice, katero bodo regulirali brezposelni te občine. Regulirano bo zaenkrat okoli 160 metrov potoka na dveh mestih, nn enem mestu 130, na drugem Pfi 100 metrov. Z delom se ho takoj pričelo, čim bodo naprnvljeni načrti in skopnel sneg. Boben poje. 4. rnaren l>o oh 9. uri dopoldne na tuk. sodiSču soha št. 7 javna dražba premičnin in nepremičnin zemljiška knjiga Vrhe, Vi. št. Vi. Ceniina vrednost za nepremičnine je 166.532.30 Din. najmanjši ponudek pa 110.835 1 Din. Ccnilna vrednost premičnin jc lt.330 Din Električna razsvetljava Ljubljane Ljubljana, 4. muren. V zadnjih mesecih se je električna razsvetljav« po nekaterih cestah znatno izboljšala, ponekod na velikoniestni način. Tako je dobila podajšuua Tyr-ševa cesta novo razsvetljavo z močnimi žarnicami, visečimi po sredi nad cesto v neproveliklh razdaljah. Ta razsvetljava sega do topniške vojašnice. Podobno razsvetljavo, toda bolj redko, so namestili tudi na jtodaljšanl Masarykovi cesti od Resljeve do femartinske ceste. Žarnico vise tu precej nizko, kar ne naprnvlja najboljšega vtisa. Ko bo šla tramvajska krožna proga tod mimo. eo bodo morali napraviti novi, višji drogi. Tudi trg Tabor je dobil na vogalih nove viseče žarnice z močno svetlobo. Najbolj pogodena je nova razsvetljava Prešernove ul.. ki je v pravilni višini in naprnvlja res velikomesten vtis. Tudi v Gledališki ulici so montirali nasproti palači Trboveljske premogovne Sprejem Ciril-Metodovega zbora Ljubljana, 4. marca. Danes ob 13.45 so prišli z zagrebškim vlakom pevci Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba. Čeprav ni bil pripravljen slovesen sprejem, vendar so pričakovali drage goste na kolodvoru nekateri odlični prijatelji tega zbora. Pevsko zvezo sla zastopala predsednik L a v r i č in pevovodja prof. B a ju k , dalje so bili na kolodvoru univ. prof. dr. G r i -v e c in kanonik Vole, učiteljski pevski zbor jo zastopal predsednik Zupančič, navzočnih pa je bilo še več drugih osebnosti iz našega javnega življenja. Pevce iz Zagreba vodita predsednik nji- družbu novo visečo svctiljko; prav tako sta dobila sredina Knafljevo ulice med itelenburgovo in Beethovnovo ulico, novo močno žarnico v primerni višini. Tako so skoraj vse večje iu reprezentativno ceste v mestu primerno razsvetljene, samo Blei- \veisova cesta ie v tem pogledu šc zelo zanemarjena. Zakaj se ne namesto, zlasti v delu od Erjavčeve do Rimsko ceste, viseče žarnice, je ugmika, zlasti ko je la del po večini zazidan iu jo treba montirali lo žično vrvi med poslopji za kakih 5 do G žarnic. Ostali del ceste jc res izvečhie zidan po odprtem sistemu, ni pn ovire, da se postavijo na njem drogovi, kakor na podaljšani Tyrševi cesti. Boljšo razsvetljavo ko dozdaj bi zaslužila tudi Tržaška cesta od Rimske ceste do mestne meje, žo zaradi tramvaja, ki tod vozi. Isto velja za Kariovško in Dolenjsko cesto. Kal bo danes? Cerkev sv. Petra ob 10.30: Staroslove ir.ka sv. maša. Poje Ciril-Metodov zbor. Drama: Ob 15: »Pastirček Peter in kralj Bri-ljantin . Izven. Mladinska predstava. Znižane cenc. _ Ob 20: -Gospa ministrica«. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: Baletni večer. Pia in Pina Mlakar. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane ccne. Union ob 11: Koncert trboveljske mladine. Sv. Krištof. Ponovitev igre »Trojčki« ob pol 8 zvečer. Društveni dom v Trnovem, Karunova ul. 14, ob 18 Beneški trojčki«, komedija v štirih dejanjih. Kino Kodeljevo: Ob pol 4 »Ekspres 317«, ob pol 6 »Zmagovalec«, ob 8 »Zmagovalec« in »Ekspres 317«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra 78, in mr. Hočevar, Celovška 34. KAJ BO JUTRI? Drama: -Dopust na Francoskem.« Red A. Opera: Zaprta. Delavska zbornica: »Zimski večer« Rdečega križa. Ob 20. Kino Kodeljevo: Ob 8 Zmagovalec. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 4, in mr. Kuralt, Gosposvetska ccsta 4. © Staroslovenska sv. maša vzhodnega obreda. Liturgija sv. Janeza Zlatousta. Danes bo ob pol 11 v ljubljanski cerkvi sv. Petra slovesna sv. maša vzhodnega obreda. Pri maši bo umetniško pel zagrebški Ciril-Metodov pevski zbor. Tako bo občinstvo moglo obenem gledali veličastne vzhodne obrede in poslušati umetniški cerkveni konccrt. Za umevanje vzhodnih mašnih obredov in pevskih točk Ciril-Metodovega ltora je ACM izdalo vzhod- Tako vreme škoduje Vaši koži! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo! Nadrgnito si temeljilo vsak večer pa tudi po dnevu, preden gresto na prosto, roke in obraz z Nivoa-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru iu vremenu ter dobi ono uiiliuo in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: liobeue druge kreme ni, ki bi vsebovala cucerit, in zato sc Nivea-krcma ne da nadomestiti. NIV1.A-KRHMA: V dozah po Um <)■—, 12•—. 25 v tubah po Din 12—- in Dm 17'■- t e r pen tinovo hovega zbora univ. jirof. dr. š i ni r a k in pa g. Alojz Vlšoševič, ki je doma iz Belokrajine. Vseh gostov je 45, med temi je pevcev 40, ki so najrazličnejših slovanskih narodnosti. Došlo pevce je pozdravil in jim želel prisrčno dobrodošlico ter prijetno bivanje v Ljubljani predsednik Pevske zveze Lavrič. Nato so gostje odšli v hotel Union , kjer so kosili in se odpočili. Zvečer pa so nastopili na koncertu v unionski dvorani. Ljubljano pu si ogledajo šele jutri popoldne. Poroke v predpustu Ljubljana, 3. marca. Predpust je čas ženitev in tudi letošnji predpust so Ljubljančani in seveda tudi Ljubljančanke _ kljub krizi — prav pridno izrabile za sklepanje zakonov. Za-Jnje dni predpusta je bilo seveda največ porok, zlasti pa na pustno nedeljo. Največ parov je sklenilo zakonsko zvezo v frančiškanski župniji. Tam se je ves predpust poročilo skupno č8 parov. Ti pari seveda niso vsi iz frančiškanske fare, temveč jih je dobra polovica iz drugih far. V Šentpeterski fari se je poročilo skupno 43 parov, od katerih jih je bilo 18 iz mestnega dela fare, 22 iz Most in okolice, 3 pa tuji. V Trnovem je bilo letos 21 porok v predpusljj. Vsi pari so iz domače fare. V -Šiški je bilo 17 porok, in sicer je bilo 14 parov iz domače fare, 3 pari pa iz drugih, zato pa so se šli 3 pari poročit drugam. Po večini so seveda vsi ti pari iz delavskega stanu. Pri Sv. Jakobu se ie v predpustu poročilo 11 parov. Fara, ki je ljubljanskim faram najbližja in ki ima prav tak značaj, kakor Šiška, namreč delavski, je Vič, za katerega ie gotovo, cia bo v najkrajšem času združen z Ljubljano. Na Viču se je v predpustu poročilo 11 parov. Stolna župnija je imela najmanj porok in sicer samo 4 pa še ined temi so bili 3 pari od drugod in en sam par je bil domač. Skupno je imela Ljubljana v predpkistu 174 porok, z viško faro pa 195. Narodno gledališče Razpis poletnega abonraa.-a Za čas od 15. marca do 28. junija t. 1. razpisuje gledališka uprava poletni abonma za 8 dramskih in 8 opernih predstav. Abonenti poletnega a bon mana dobijo od 15. marca vse predstave, ki pridejo v letošnji repertoar, bodisi v drami ali operi. Priglase na neznsedene sedeže rednih abonmanov A, B, C in D sprejema od danes dalje hlagaj.ia gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča. Kar se repertoarja tiče, navajamo samo neka-icra dela: Shakespeare: Hamlet, Shaw: Sveta Ivana, Molicrc; Tartuffe, Germaine in Acremond: Dame z zelenimi klobuki, Langcr: Spreobrnitev Ferdiša Pyšlore; dalje opere: Sainl-Saens: Samson in Dalila, Giordano: Andre Clienicr, Charpcntier: Luiza, Puccini: Tosca itd. Abonma se bo plačeval v štirih zaporednih obrokih; 1. obrok pri vpisu, 2. obrok 1, aprila, 3. obrok L maja in 4. obrok 1. junija. Obroki so: za lf>?o v parterju in I. rcclu štev. 1 do 5 a 213 Din, lože I. red štev. 6 do 9 a 256 DFn, parterni sedež I vrste a 64 Din, II.—III. vrste v 58 Din, IV. do VI. vrste a 52 Din, VII,—IX. vrste a 48 Din, X. do XI. vrste n 40 Din. Balkonski sedeži L vrste a 39 dinarjev, II. vrste a 32 Din, 111T. vrste a 27 Din. Galerija L vrste 24 Din. II. in III. vrste 20 Din, W. in V. vrste 16 Din. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izre('-no ugodnost gledališkega abonmana, ki omogoča pač vsakomur obisk gledaliških predstav. Zato vabi k mnogoštevilnemu nodpisu poletnega abonmana. milo je odličen domač izdelek 0 Cankarjevo nabrežje od llradcckega moslu navzdol bi bilo treba posuti ob strani z drobnim peskom, da ne bodo pešci tonili v blatu. O Usnje, čevljarske potrebščine, daniske torbice, pasove, aktovke najboljše kvalitete, solidne cene, nudi tvrdka Franc Erjavcc, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 8. O V Gradišču v delikatcsi »Sotelšek« dobile sedaj tudi pristno ljutomersko vino. Gospodje izbirajo površnike iti Irenchcoate v raznih modernih barvah v največji in najcenejši zalogi pri Drago Schwab, Ljubljana 0 Zanimivosti s trga. Včerajšnji živilski trg je bil kljub deževnemu vremenu dobro založen. Zlasti jajc je bilo dovolj. Jajca prodajajo zdaj po 75 p ter po 1.25 Din par. Kokoši so od 20 do 30 Din, prinašajo pa jih na trg bolj malo. Tudi piščancev na trgu ni mnogo. Mladi zajci so od 12 do 14 Din. Kmečki pridelki so zmerom cenejši, čeprav seveda gospodinje tožijo, da je vse predrago. Krompir prodajajo po dinarju kg, čebula je po 2 Din, kislo zelje po 3 Din, kisla repa po 2 Din kg. — Izmed zelc-n|ave je na trgu največ radiča, ki ga dajejo po 1.50 Din merica. Pripeljali so ludi mnogo primorske kar-fijole, ki 'e po 5.50 Din kg. — Zdi se, da se cene jabolkom polagoma dvigajo. Prinašajo na trg v resnici samo izbrana, boljša jabolka. Za takojšnjo porabo se dobe jabolka od 2.50 do 4 Din kg, fina namizna jabolka pa so dražja: čebularji po 4 Din, gambovci po 4—5 Drn, voščenke pa celo po 6 Din kilogram. Največ je na prodaj gambovcev, lepe voščenke pa sta prinesli na trg včeraj samo dve dekleti iz Bcsnice, ki sla jih tudi kmalu prodale. — Včeraj so se na trgu pojavila ludi prva semena za zgodnje vrtne in poljske posevke, čebulček je po 4 Din kg, zelje (kapus) po 4 Din žlica, korenje po 3 Din žlica, salata (paradizarca) po 1.50 Din žlica. — Na zadnjem živinskem trgu v sredo jc bilo pri- no sv, mašo (Liturgijo sv. Janeza Zlatousta) v sta-roslovenskem izvirniku (v latinici) in v slovenskem prevcJdu. Lepa prisrčna knjižica slane 4 Din. Do-Ijiva se v Jugoslovanski knjigarni, v trgovini Nič-man, v knjigarni Nove založbe in v pisarni ACM (Napoleonov trg 1). Dobila se bo pa tudi pri vhodu v cerkev sv. Petra. O Svetlobna reklama po mestu počasi, toda vidno napreduje. Nekatere reklame, kot na palači zavarovalne družbe Dunav, restavracije Rože in Malih oglasov, so siccr prenehale, a nastalo je mnogo drugih. Novi bar v Prešernovi ulici se sveti nad modro zavito črto; v isti tudi »Daj-Dam« in dro-gerija Grcgorič. Na novo co se pojavile z osvetljeno reklamo na Dunajski cesti lekarna dr. Piccoli, prodajalna klobukov Franc Bernik, delikatesna trgovina Vrtačič, modni trgovini Ivančič in Mela, prodajalna foto-potrebščin Pogačnik in brivnica Franchetti. Tudi na Kongresnem trgu, v Šelenbur-govi ulici (Kolb in Predalič) in na Mestnem trgu jc oživela svetlobna reklama. V Židovski ulici je dala tvrdka Franc Kos napraviti nad vhodom hiše prav okusno svetlobno znamko »Feko«. Vse lo poživlja cestno sliko in daje mestu moderno, živahnejše lice. 0 Dobro delo stori, kdor z delom ali darom kakorkoli pomaga našemu obrtniku ki ga poleg krize obiskuje šc bolezen v petčlanski družini. Pojasnila daje radevolje uprava »Slovenca«. Naše ženstvo kupuj samo domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga ... za svojega moža ... za svojo družino... Čisto naše - zares domače peljanih na sejem 105 volov, 23 krav, 10 telet in 235 konj. Najdražji vol je bil prodan po 4.50 Din kg žive teže. Posebno pozornost je na sejmu vzbujal vol, ki ga je prignal in vzredil Pogačarjev gospodar na Dobrovi. Prvotno je mož cenil žival po 7 Din, potem je popustil na 5.75 Din; ko ga pa tudi po lej ceni ni mogel spraviti v denar, ga je odgnal nazaj domov. Ta vol je tehtal čez 900 kg ler sc po izjavi poznavalcev taka žival le redkokdaj vidi na ljubljanskem sejmu. Uradni živinozdravnik je izjavil, da bi mogel mesar, ki bi zaklal tega vola, prodajali meso po 2 Din dražje od drugega volovskega mesa. Razglas Sankarji, smučarji in vsi športaši, ki vas nevarnost nobena ne plaši, kadar zaključite dnevne dresure, pojdite k Slamiču vsaj za po i ure! 0 Šentjakobska Vincencijeva konferenca v Ljubljani je imela tudi leta 1932 dovolj posla. Zve-ličarjeve besede; »Ubožce boste imeli vedno med sabo«, sc malokje tako obistinujejo kakor v župniji sv. Jakoba. Število podpirancev jc bilo 75. Denarnih podpor sc jc razdelilo 1470 Din v mesečnih obrokih, izredno pa 635 Din. Za obleko sc je potrošilo 500 Din. za kurivo 200 Din, za živila se je ,'zdalo 2726.25 Din. Razdelilo se je ludi precej starejše obleke, ki so jo družbeniki nabrali pri dobrih ljudeh. Največ dohodkov jc konferenca imela od svojih delavnih članov, ki so pri vsaki seji redno prispevali svoje darove; Mestna hranilnica ljubljanska jc darovala 1000 Din. centrala Vincencijeve družbe 1000 Din, nekaj so pn poslali znani dobrotniki v župniji. Božičnica jn bila skupna z Eliznbclno konfcrcnco. Največ je zalcgel siromakom krompir, ki ga jo Vincencijeva konfcrcnca razdelila več ko 2000 kg. Ko sc Vincencijeva konfcrcnca pri sv. Jakobu vsem dobrotnikom prav iskreno zahvaljuje, prosi obenem šc za nadaljnjo naklonjenost, saj kdor ubogim daruje, Bogu posojujc. Torej samo >1. F.«, še ta teden sc odkrije tainost t: F. . Vsi hodete vedeli, v prvi vrsti drage damo, kaj je »U. F.'-. 0 Selitve v marcu. Kakor marsikaj po prevratu, so ludi selitve izven kvarlala zdaj v Ljubljani žc čisto nekaj navadnega. Ta mesec sc torej ljudje ludi selijo in sicer do 8. marca. Preselilo sc bo radi prostovoljnih in sodnih odpovedi 20 10 strank, največ takih nižjih slojev, ostali pa so ljudje, ki so službeno premeščeni. 0 Dela v šentpeterskem parku. V tem parku kopljejo sedaj odvodni kanal od srede parka v glavni cestni kanal v Iliriski ulici, oziroma na lir vatskem trgu. Ker so drevje v tem parku večinoma žc vse posekali, ne bo v njem seveda par let nobene sence. Ker so tudi staro živo mejo« izruvali. izgleda zdaj la »park * kot devasliran gozdiček. Pri tem delu so zaposleni vrtnarski delavci in ne-kai brezposelnih. Z odlokom g. bana dravske banovine z dne 28. februarja 1933, opr. št. Pov. S. No. 88—1, sem bil imenovan za gerenla Mestne hranilnice ljubljanske in sem dne 3. marca prevzel od dotedanjega njenega upravnega sveta vodstvo tega zavoda. Splošna gospodarska kriza, ki je kot posledica svetovne vojne obvzcla ves svet, ni prizanesla tudi Mestni hranilnici ljubljanski. Prevzemajoč gerenl-stvo, zavedam se, da me s tem zadeva tudi dolžnost, truditi sc, da ob sodelovanju vseh poklicanih faktorjev čim prej in čim temeljiteje odvrnem posledice te krize. Mestna hranilnica ljubljanska je bila svoje dni ustanovljena po moji iniciativi, čisto naravno je torej, da sem njen razvoj in njeno delovanje spremljal vedno z največjim zanimanjem. Naravno pa tudi, da sc bom sedaj, ko je državna uprava želela mojega vodilnega sodelovanju v njeni upravi, prizadeval privesti jo čim prej mogoče do normalnih razmer in do blagonosncga poslovanja, za kakršno sem ji dal navodila takrat, ko sem jo s sodelovanjem občinskega sveta poklical v življenje. Varnost vlog v Mestni hranilnici je, ker jamči za nje meslo Ljubljana z vsem svojim premoženjem in 7. vso davčno inočjo, absolutna. Zato prosim, naj nikdo nc verjame ljudem, ki ji z raznimi brezvestnimi govoricami skušajo izpodkopavati zaupanje, in naj sc zlasti'izogiba špekulantov, ki iih /. odkupovanjem vložnih knjižic, skušajo zapeljati v škodo V Ljubljani, dne 4. marca 1933. Ivan Hribar, 1. r., gcrenl. Nova tarifa za porabo plima Mestna plinarna ljubljanska sporoča vsem od-jemnlccm plina, da sc. i. marcem spremeni cenik ta porabo plina po tarifi, kol sledi: 1. Za gretje prostorov: kubični meter plina po Din 1.80; temeljna pristojbina pa bo znašala Din 20 mesečno. Ta cena velja, ako se kurijo prostori izključno le s plinom. 2. Plin za industrijo! Plin za industrijo sc oddaja po znižani ceni in sicer se smatra za industrijske, k« odjemalca onega, ki porabi mesečno redno najmanj 1000 kub. metrov. Cena se ugotovi po dogovoru. . 3. Plin za razsvetljavo sc zaračunava po Din 2.50 r-\ kub. meter brez držav ne trošarino, ki znaša sedaj 20 p za kub. meter. ■1 Plin 7.n tiskarne: Mesto doscdnni« cene Din ? SO 11 ktib. meter se bo v nadalie zaračunavalo plin po Din 2.30, vendar to le onim tiskarskim obratom, ki imajo vse stroje ogrevane s plinom. 5. Plin za domače gospodinjstvo: Mesečna poraba plina do vključno 5 kub. metrov se zaračuna po Din za kub. meter. Pri porabi nad 5 kub. metrov je ccna plinu Din 2.40 za kub. meter in siccr velja la cena za celo porabo. Ta cena je veljavna za vso porabo do 50 kub. metrov plina. Za porabo med 51 in 56 kub. metri plina mesečno je ccna enaka in sicer 120 Din. Poraba nad to množino, t. j. torej poraba nad 57cbm mesečno, se zaračuna po Din 2.20 za cbni in lo do porabe 100 cbm. Cena za porabo med 101 in 110 cbm jc zopet enaka in sicer Din 219, poraba 111 cbm in dalje sc zaračunava po Din 2. 6. Namesto dosedanje najemščine za plinomer in dostavninc računov, kolkovino itd., se bo zaračunavala v nadalje stalna pristojbina v sledeči višini, in sicer ncglede na velikost plinomera. Le onim strankam, ki imajo plinomer velikosti nad 50 plamen, se bodo zaračunavale višje stalne pristojbine, kot nižje navedeno: a) pri porabi do 5 cbm mesečno je stalna pristojbina 10 Din mesečno; b) pri mesečnem odjemu do 56 cbm je stalna pristojbina Din 20; c) pri porabi nad 57 cbm pa je stalna pristojbina Din 16. Pripominjamo, da jc v stalni pristojbini vračunan ludi trošek za brezplačno čiščenje gorilcev v plinskih aparatih, in lo po potrebi, 'Ljubljanska mestna plinarna. Haj ohranimo, aHo uživamo redno „Ma" pomaranče? Marijan Čadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna (od 25. febr. do 4. marca.) Dviganje barometra, ki se jc pričalo žc prejšnjo sredo (22. p. m.), jc kmalu ustavilo padavine in zjasnilo nebo. Po jasni mirni nedelji sc jc nebo, kljub nadaljnjemu dviganju barometra, znova zoblačilo in sledilo je do konca tedna precej nestanovitno vreme. V soboto, 25. p. m. je bilo hladno, oblačno in prijetno zimsko jutro, ko je ležal sneg 22 cm visoko. Kmalu sc jc malo zjasnilo in sneg sc jc začel po sončnih legah topiti. Proti večeru je poslalo mirno ozračje megleno, temperatura zraka jc hitro padala in se znižala do nedelje zjutraj na —10" C. Ta dan smo imeli po jutranji megli najlepše vreme skoraj brez oblakov in vetrov. Kakor prejšnji večer je tudi ta temperatura hitro padala in dosegla v ponedeljek zjutraj —8" C. To jutro je bilo nebo pokrito z oblaki, pri tleh je pa ležala slaba megla. Oblaki so se kmalu porazgubili. A popoldne jc nastopilo novo oblačenje neba, a takrat z drugovrstnimi oblaki t. j. z visokimi »ovčicami«, ki so se do večera strnile v meglene oblake brez oblik. Že v sledeči noči je začelo snežiti in je snežilo ves torek nekako do 11 zvečer; tudi ta dan sc je barometer počasi in enakomerno dvigal. V sredo zjutraj jc bilo 0° C, mirno in oblačno; že dopoldne so se začeli oblaki Irgali in ob dveh popoldne smo imeli že jasno nebo. Barometer se je ves čas dvigal, ozračje pa jc bilo mirno in megleno. Po deloma oblačni noči in poloblačnem dopoldnevu v četrtek, jc nastopilo popoldne jasno in mirno vreme, ko sc jc sneg, kakor tudi prejšnje dni, predvsem na sončnih legah precej topil. Isti dan jc začel barometer padati in zvečer sc jc v slabi uri naenkrat zoblačilo nebo in s tem sc ie začelo iz-preminjati vreme v tipično južno. Tako smo imeli v petek dopoldne pri tleh močno megleno, prcccj toplo in mirno, popoldne pa že pravo južno vreme z močnimi jugozahodnimi vetrovi v oblakih. Ves petek jc tudi po malem deževalo, sneg pa sc je močno topil. Noč na soboto je bila meglena in dež, ki je v petek pro!.' koncu popoldneva v onc-hal padati, jc znova začel in jutro v soboto je bilo toplo (4° C), megleno in deževno. Ta teden jc bila najvišja temperatura 10" C, v petek 3. t. m., najnižja —10" C v nedeljo 26. t. m. V istem razdobju jc bila pred dvemi leti najvišja temperatura 11° C lansko leto pa 6" C, najnižje temperature so bile v tem času pred dvema oz. enim letom —7° C in —17" C. Radna pri Slivnici V dnevih od 12. do 15. marca se bodo vršile v stdezijniiskein domu na Radni duhovne vaje za fante iz bližnje okolice. Spored bo sledeči: N' nedeljo 12. marca ob 0 zvečer otvoritveni govor, milo blagoslov. Ponedeljek in torek (13. in 11. marca) ob ti zjutraj govor, nato sv. maša; zvečer oh (1 govor, nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo ob (i zjutraj zaključni govor iu sv- maša s skupnim sve-tim obhajilom, ki velja za velikonočno sv. obhajilo. Vabimo vse fante od 17. leta dalje. Središče ob Dravi Skupna zemljišča. Treuuluo ni uienda važnejše zadeve v trgu, kakor jc oskrbovanje oziroma izkoriščanje skupnih zemljišč, ali tako zvanega deležnega posestva . Vsaj po tozadevnih govoricah, ki jih je slišali vsepovsod in ob vsaki priliki, bi tako sklepali. Kakor čujemo, bo še la mesec deležniSki občni zbor, katerega se udeleži ludi komisar za agrarne operacije g. dr. Maršič iz Ljubljane. Takrat naj deležniki izrazijo svoje željo in zahteve, zakaj samo kritiziranje na nemerodajnih mestih tic zadostuje. Združitev občin. Nam zadeva ne dela prevelikih skrbi. Le lo vemo, da bi nam bilo najbolj prav, če bi po stari središki tradiciji ostali še v naprej sami zase . Ampak okoličani, Obrež. šn-lovci in Godeninci so pa drugega mnenja. Duhovne vaje. ('<1 petka naprej se vrše v tuk. župni cerkvi duhovne vaje za može in fante, ki jih vodi p. Janez, kapucin iz Varnždina. V nedeljo, dne 5. I. m. po rani rv. maši pn ima fnrni odbor KA svoio drmro seio v župnišču. pravite? Pepelniea ni bila za vse letos enako siva, ne zu vse pridelek pokore. V pepelnični noti so bili v Ljubljani■ nekateri lokali nabilo polni, toda ne inteligence, ne uradništva, ne preprostega ljudstva, temveč največ tistega stanu, Ici dandanes najbolj I oži o krizi. — čeprav ima za to najmanj povoda. Znan gospod s precej okroglim trebuščkom ima sploh lo navado, da ne more povedati stavka, v katerem ne bi bila kriza vsaj enkrat navedena. Seveda je tudi la gospod, bil vso pepelnično noč pokonci in tokrat ni gledal na denar. Plesalki, ki je zapela nemški kuplet, je ves navdušen podaril — celega jurja . Pravijo, da zaradi jnrja plesalka ni bila nič bolj navdušena za Irebušnika, letnreč je za denar raje pogostila s pijačo mlajšega. ki pa ni imel jurja-. Ne smemo pa misliti, da je debeli gospod vedno lako navdušen za umetnost. Pravijo prav o tem gospodu, da je prišel k njemu zastopnik neke založbe ponujat slovensko knjigo na prodaj. Potnik je pozneje povedal, da ga še nihče ni tako nahrulil, kakor prav ta debeli gospod. SARGOV KALODO Da, kriza je res huda, loda za kuplel se še vedno dobi kakšen »jur«, niti kovača pa ni za reveže, niti za lepo kjigo. Res je, da bi najbrže morali vsi brezposelni pomreti za lakoto, če bi razna dobrodelna društva prejemala svoja sredstva samo od takih, ki so si. denar dobili s špekulacijami. Res je, du bi izšlo le malo ali nič slovenskih knjig, če bi jih kupovali samo taki ljudje. pozigalec obsojen Maribor, 4. marca. Pred sodnike malega senata je stopil včeraj 36 letni posestniški sin in hlapec Franc Novak iz Vaneč, obtožen, da je izvršil štiri požige. Obtoženec je služil od 1. januarja 1931 do 6. januarja 1933 pri Mariji Kuhar v Nemčovcih. V tem razdobju je v Nemčovcih štirikrat gorelo in vsakokrat je bilo jasno, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Najprej je bil požar pri posestniku Ivanu Horvatu. V noči na 27. dec. 1931 je zgorel kup slame, stoječ na dvorišču. — V noči na 21. februarja 1932 je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Jožefa Horvata v Nemčovcih. 18. aprila istega lela je zopet gorelo v Nemčovcih in sicer je bil zažgan kup slame na dvorišču posestnika Jožefa Gombi. Zadnji požar je bil v sosednjih Markiševcih na dvorišču gostilničarja Štefana Dervariča, kateremu je zgorela kopica slame. Šele pri tem zadnjem požaru se je posrečilo izslediti požigalca v Zlata poroka Mirna. 19. febr. t. 1. smo Mirnčani z veseljem pozdravljali. Rakete, petarde, zvonenje je slovesno oznanjalo, da peljejo žebljarjev oče g. Anton Šolar, rojen 22. 7. 1858 na Terbnicu, svojo nevesto žeb-ljarjevo mater, Ano roj. 23. 7. 1863. prvič po 50 tetih zopet pred oltar božji. — S slovesno zlato poroko sta se hotela Bogu zahvaliti za neštevilne dobrote in pomoč. Ni namreč lahko vzgojiti 06em otrok v dobre kristjane, pa odločno katoliške; ni lahko v težkih časih, ki so bili za kmeta in so še, ohranili svojo zemljo brez dolga in obenem opravljati polno javnih služb, ki nič ne neso, ampak le čas in denar kradejo, — žebljarjevemu očetu pa se je z materino pomočjo vse to posrečilo, zato pa hvala Bogu! Mirnčani pa tudi kličemo očetu kot cerkvenemu ključarju: Bog povrni stotero vso skrb za cerkev, kot skoraj 30 letnemu načelniku tukajšnji' hranilnice in posojilnice, dolgoletnemu občinskemu odborniku — sedaj so oče" kot občinski odbornik v zasilnem pokoju —. Da je pa mož mogel skrbeti za kmetijo, opravljati toliko javnih služb, je vzrok njegovo znanje, ki si ga je nabral na predavanjih in branju kot stalni bralec »Domoljuba;, »Slovenca« itd. Ne smemo pozabiti tudi čudovitega spomina; oče je živ sejni zapisnik občinski in hranilnični. — Bog nam daj še kaj takih mož, modrih, odločnih, za vse dobro vnetih! Bog vaju ohrani, da bi praznovala vsaj še biserno poroko! Tudi včasih fe bilo hudo Trbovlje, 4. marca. Pri rudniku jc upokojen paznik g. Leopold Mcdvejšek. Pri TPD jc bil zaposlen polnih 51 let. Pr vih 20 let je bil ključavničar in strojevodja, po- •"■• .....v- - ■ 'iS ^ osebi Kuharjevega hlapca Franca Novaka. Požig je priznal, toda samo ta slučaj ter se je izgovarjal, da ga je k temu nagovorila njegova gospodinja. Ko pa so ga orožniki pri zasliševanju spravili s svojimi vprašanji v zadrego, jc priznal tudi vse tri ostale požige ter je na licu mesla tudi čisto določno pokazal, kje je pritaknil vžigalico. Pozneje pa je svoje prvotno priznanje čisto izpremenil. Požig pri Drvariču je priznaval še vnaprej, ostale tri pa je zatajil ter izjavil, da so ga orožniki prisilili k priznanju. Toda zagovor jc malo verjeten, ker so izpovedale priče toliko obtežilnih okolnosti. Franc Novak je bil obsojen na ::em lel rolr in trajno izgubo državljanskih pravic Povrhu pa fe na denarno odškodnino pogorelcen\ >• sicer Josiou Horvatu 98.000 Din, Dervariču 4000 Din 'n Ivanu Horvatu 3250 Din. Senatu je predsedoval vss. Lenart, prisednika sla bila dr. Kotnik in dr. Čemer, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan stara leta beračili ali pa od gladu umreti. Iz dolge dobe svoje službe se spominja, da so bili že tudi pri TPD hudi časi. Bilo je pred 45 leti, ko so tudi na teden tri dni praznovali in so na spomlad n čez poletje poslali na dopust rudarje, ki so bili doma s kmetov, ker ni bilo naročil za premog. Večkrat tudi plače niso redno prejemali, enkrat niso dobili nad šest tednov izplačano. Delali so svoje čase od 6 do 6 z eno uro odmora. Včasih zopet je bilo toliko naročil, da so napravili po 45 šihtov na mesec. Redno so sprejemali sinove rudarjev v službo, ko je nehal šolo, je že drugi dan imel delo pri rudniku. Kljub dolgi službi in 67 letom je g. MedvejSek Se živahen in trden ter mu želimo, da še dolgo :iž;-va zasluženi pokoj! "flfltftfE. LAKf:. ia vse vstale ples^nri1. o slikarske potrebščine — ako hočete biti res /. 'ovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini. „1 ISTRA" \ IMMH Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slanrča). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. Koledar Nedelja, 5. marca (1. postna nedelja); Janez Jožef od Križa, spoznavalec; Friderik, spoznavalec. Ponedeljek, 6. marca; Perpetua in Felicita, mučenici. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Zofija Petre-tič. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! + Na Brezovici je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Petrič. Njene zemske ostanke bodo blagoslovili v ponedeljek ob pol 1 popoldne na Brezovici, nato pa jih prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani, kjer bo pogreb ob pol 3 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! Naznanilo i>rcscli(ve! TVRDKA E. PETERKA vljudno naznanja, da je primorana s 1. aprilom 1933 preseliti svojo trgovino iz dosedaj nega lokala, kier .ie delovala nepretrgoma 84 let. na. POGAČAIUEV TRG V ŠKOFIJSKO PALAČO poleg stopnic. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem se ob tej priliki najlepše zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost iu se priporoča še nadalje. min pa ic napredoval za paznika. V teh dolgih letih je veliko doživel. Propadla mu jc pokojnina pri bratovski skladnici, katero jc vzel po 35 letih, kar je bilo prej mogoče, kljub temu, da je naprej delal. K srpfj j? bil ket paznik poduradnik zavarovan tudi ori Pokoininskcm zavodu, sicer bi moral na Osebne veste = Rektor dr. Slavič v Belgradu. V petek sc je pripeljal v Belgrad zaradi ureditve taks za šolnino rektor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Matija Slavič ter je tekom dneva posetil rektorja bel-grajskega vseučilišča g. dr. Petkoviča in razne funkcionarje v prosvetnem ministrstvu. — Poročita se danes v župni cerkvi v Celju g. Kamilo Jonke, tehnik pri kr. banski upravi v Ljubljani, in gdč. Pavla Krm ene, trgovka v Mozirju, doma iz ugledne rodbine v Radmirju. Iskreno čestitamo! — Napredovanja učiteljev. Iz 7. polož. skupi ne so napredovali v 6. skupino sledeči učitelji in učiteljice: Marija Malenšek v Predoslju, Martin čande v Hrastniku, Ivanka Podreka pri Sv. Križu, Josi-pjna Borštnik v Novem mestu, Matilda Justin v Žireh, Vladislav Požar v Mostah, Ruža Majcen v Boh. Bisitrici. Stanislava Mihelčič na Črnučah, Angela Peterim v Kočevju, Antonija Čolnar v Zg. i Pirničah, Antonija Jereb v Konjicah, Ana Jureš ; v Križevcih, Pavla Novak v Pobrežju. Cilka Tro-j bej v Šoštanju, Avgust Brglez v Ljubljani, Vincen-i cija Bučar v Dragatušu, Ivan Slavec v Laškem, Josipina Grom v Tržiču, Pavla Semen v Ljubljani, Albina Smole v Ljubljani. Mihaela Kosmač v Jare-nini, Amalija Capuder v Ljubljani, Ačim Jurčič v Mariboru, Rande Janežič in Terezija Janežič v Polici, Julija Prestor v Preski, Vladimir Rojina v Kranju, Melanija Sever na Jesenicah, Marija Jeglič v Ljubljani in Katarina Zorčič na Dovjem. — Iz 8. polož. skupine so napredovali v 7. skupino meščaiiskošolski učitelji in učiteljice: Ana Baraga v Zvorniku, Alfred Kos v Bački Palanki, Rudolf Godicl v Celju, Pavla Sonc v Mariboru, Branko R upnik v Novem Sadu, Marija Jurnian pri Sv. Lenarili, Milena Zun na Viču, Marija Bandelj v Brežicah in Simon Dobernik v Dol. Lendavi. Ostale vesti 1 možakar je bil Rontgen? Pri dijaštvu nepriljubljen, je vsem že dobro znano. Te dni je minilo deset lel, odkar se je ta slavni vseučiliški profesor v Miin-chenu preselil v večnost. Na sled tajnim žarkom je pa prišel žc kot profesor v Wiirzburgu. Kakšen možakar je bil Rontgen? Pri dijtštvu nepriljubljen. Napravil je čuden, neprijeten vtis; morda zato, ker je bil visoke postave, bledega obraza, ki ga je pokrivala črna brada, na čelu pa rdeča bradavica. Njegovim predavanjem so slušatelji zelo težko sledili, pa jc poleg tega še silno tiho govoril. Očetovsko ljubeznivo se je mogel obnašati pri poizkusih na prastrojih in pri praktičnem ponavljanju. Ko je imel pa kandidate pri izpitih, je pa bil pogosto zelo strog in zahteval veliko znanja. Tako se more ume-vati odsotnost dijaštva, ko mu je javnost radi znamenitega odkritja (R. žarkov) priredila bakljado; navzočih jc bilo samo malo dijaških organizacij. V Monakovem so sc ga kol odljudncga človeka na-! ravnost bali. Dijaki so sodili, da ga mori kakšna notranja težava; morda je povzročalo to bolest, ker je bil njegov zakon brez otrok. Veliko tolažbo je imel v tem, da je med svetovno vojno njegova iznajdba mogla ranjencem tako veliko koristiti. Kljub vsem pomanjkljivostim v osebnem značaju bo mož za trajno dobrotnik človeštva. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 18 od 4. marca, je objavljena I »Uredba o nalogah in osnavljanju okrožnih odborov obrtniških združb«, dalje »Uredba o vzdrževanju prometno važnejših cest v območju dravske ba-; novine« in »Objave banske uprave o pobiranju ob-| činskih trošarin v letu 1933«. KRASNA IZBIRA DAMSK1H Pl AŠČEV. športni opiči, trenchcoati, hubertusi, najceneje pri K. PUČIVIK SELENBURGOVA ULICA ŠT. 1 nasproti kavarne Zvezda Za gospode vsa oblačila po meri — Kaj napoveduje prof. Herschel za mesec marec? Med drugim tudi tako-le vreme: za 12. dan (ob ščipu) sneg in vihar ter za 26. dan (ob mlaju) zopet sneg in vihar. 21. marca bo prvi spomladanski dan, ampak zapomniti si je treba, da ima; »su- I šec zakrivljen rep, če ne otepa z rilcem, pa z re-; pom . ..« | — Prepovedan tu- in inozemski tisk. Službene novine od 2. marca objavljajo, da je prepovedalo državno pravdništvo v Zagrebu prodajanje in raz-j širjanje tiskopisa »Katolički list« št. 8 od 23. febru-I arja, ki se tiska v Zagrebu. — Z odlokom ministr-1 siva za notranje zadeve je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Slovak«, ki izhaja v Bratislavi, in list »Salzburger Volksblatt«, ki izhaja v Salzburgu. — Rdeče kravate prepovedane. >Delavska politika« poroča, da ic okrajno načelstvo v Laškem z odlokom šl. 1442—1 z dne 22. februarja kaznovalo z denarnimi kaznimi, odnosno z zaporom 1—2 dni več delavcev iz Trbovelj in Hrastnika, ker so nosili rdeče kravate. Okrajno načelstvo je mnenja, da so rdeče kravate izzivanje. Torc.i samo »U. F.«. Še ta teden sc od kri.,e tajnost »U.F.«. Vsi bodete vedeli, v prvi vrsti drage dame, kaj jo »U. F. . — Nehote ubil očeta. Brala Nikola in Savo Ivorica, kmeta v Mogoviču pri Gospiču sta bila že dolgo sprta in sla se pogosto prepirala. Tako sta se te dni zopet hudo prepirala iu končno še stepla. 24 letni Savin sin je pretep opazil in je hotel posredovati. To pa se mu ni posrečilo, ker je kri zavrela tako stricu Nikoli, še bolj pa očetu Savu. Videč, da ne more premagati brata Nikole, je Sava skočil v hišo po puško in ustrelil z njo na brata, vendar pa ga ni zadel. Ko je mladi Peter videl, da ima oče namen še drugič ustreliti na brata, je zagrabil za manjši kamen ter ga vrgel na očeta, da bi ga prestrašil in mu prepreči I nakano. Po nesreči pa je kamen zadel Savo v sence, Savi je padla puška iz rok. toda sam je omahnil in se zgrudil mrtev na tla. Peter je tako sicer res rešil stricu Nikoli življenje, vendar pa je ubil očeta, sani pa je moral v zapor. — Mati išče sina. Kmetica Kata Selamac iz vasi Crnac pri Petrinji že od 17 februarja zaman išče svojega 9 letnega sinčka D jura. Mali Djuro je bil priden dečko in je vedno ubogal mater in zato vsi mislijo, da so dečka najbrž odvedli cigani ter da sam ni pobegnil. Djurov oče dela v Franciji in mati s tesnobo v srcu premišljuje, kaj bo rekla možu, ko jo bo ta vprašal za sina. 27. marca RtSLdražba kož lujadi na Ve esepu Pošliite nemudoma blago na naslov Ljubljana „Divja koža", Velesejem. — Prekratke hlače so ga izdale. Pred sodiščem v Bihaču se je le dni zagovarjal neki Simo Pilipovič, ki se je gotovo jezil nad svojo usodo, da je tako velik in dolg, skoraj 2 m. Zakaj, če bi bil vsaj za 30 cm krajši, nikdar mu ne bi mogel njegov rojak Grga Stefanac dokazati, da ga je Simo ob vrnitvi iz Francije okradel. Grga je tatvino prijavil orožnikom, ki so vse ukradene stvari našli pri Simu. namreč Grgino obleko in jierilo. Simo se je izgovarjal, da je lo sam kupil zase. Ni pa mogel povedati, zakaj ima tako čuden okus, da si kupuje hlače, ki mu sežejo komat čez kolena in suknjiče z rokavi komaj do komolca. Krojaški izvedenec pa bo tudi iiovedal pri prihodnji razpravi, če ,je kakšen krojač nft svetu, ki lake obleke dela. Simo bo moral oslati še nekaj časa v zaporu s prav majhnim upanjem, da bi se medtem pomanjšal, in (ia bi Grga zrastel. — Boj s krdelom volkov. Podjetnik Brkovič iz Prijepolja v Bosni je jiotoval s svojim prijateljem čatovičem iz Bjelogapolja v Prije|x>lje. Ko sta šla skozi vas Bare, «e je naenkrat pojavi! pred -njima najprej en volk, za njim pa celo krdelo volkov, ki so jo udarili proti tej dvojici. Brkovič in čatovič .sta izvlekla revolverje in sta pričela streljati proti j volkovom. Lačne zveri se pa za to niso zmenile ter so se vedno bolj bližale obema. Ko sla uvidela j lo veliko nevarnost, sta Brkovič in čatovič slekla | suknji, jih nataknila na debele palice Ier stn krir-č in streljajoč korakala ]>roti volkovom. Na njihove I krike in strele s0 pritekli bližnji kmetje iu pastirji ter jima priskočili na pomoč, šele, | Ka/ini ji tvorilo /c nekuj časa sporno jabolko ,.,1 mc\ i 1 ii i m i .iiariborskimi društvi 111 tnsti-iK i jami. Končno je sestavljen iiacrt po ka-.. ,, ,„ ki i bi .se piv. lovi v kazini razdelili sledeče- \ priti.'e i u dobe prostore l judska univerza. ki imn dvorano bivšega kina Apolo s pi(virostori. dalje Narodno gledališče. Arhiv in Zgodovinsko ter Muzejsko društvo. Vse te m-- titiu i je. razen Ljudske univerze se bodo vselile \ prostore nekdanje uradniške menze, ki m, dovolj obsežni. V prvem nadstropju ee dodelijo prostori, ki jili je doslej imelo gledališče študijski knjižnici. Sta to soba dirigenta in dvorana zu glasbene in dramatične vaje. Zato pa izgubi študiisku knjižnica sedanjo ci-uilnieno dvorano, ki sc priključi veliki kazin-■ki dvorani: na tu način bi se omogočilo, tla bi ka/inska dvorana zopet dobilu primerne stranske prostore, ki so zu prireditve večjega .stilu nujno potrebni. Upravo dvorane obdrži se nabije mestno načelstvo. Gradbeni urad bo loci veliko dvorano s priključenimi prostori od študijske knjižnice - ognjevarno vsemsno ste-,lo _ t,, načrt je bil predmet posvetovanj na petkovi seji mestnega sveta Do končne razdelitve prostorov šc ni prišlo, zdi se pa, da jc način, kakor ga predvideva načrt, še najbolj posrečen. . . . □ Smuk za Strcharjev pokal. Prihodnjo nedeljo, dne 12. muren, bo Pohorje zopet po-/oi i«če zanimivih sinuških tekem. Vršilo se bo tekmovanje patrulj /u pokal kuvarnarjn Stre-liarja. Vsaka patrulja bo štelu tri tekmovalce i' istega kluba, konkurenca .se bo vršilu v treh skupinah in sicer za seuiorje. juniorje in vojaške patrulje. V prvih dveh skupinah smejo tekmo v uti le verificirani športniki. Tekme organizira ziniskosporini odsek SPD v Mariboru. Cilj in start bo pri Mariborski koči. proga pa |merila v daljavo 12 km. Prijave sprejemata športna trgovina Divjak in urad Puttiika. H Ljudska univerza. V torek dne 7. marca komorni koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. _ V petek dne 10. marca predava univ. prof. dr. Gavazzi iz Zagreba o temi: -lz življenja in kulture polarnih narodov... Skioptične slike! T S prvim sc je pocenila elektrika, pa saino v Občini Radvanje. Doslej se je v omenjeni občini poleg tokovine pobirala tudi pristojbiioa za omrežje in sicer v istem iznosu, kakor tokovina. Ker pa je tekom let omrežje že izplačano, se je s 1. marcem ukinilo pobiranje pristojbine za omrežje in pobirala se bo le še tokovina v istem iznosu, kakor v mestu. □ Studenčani so podjetni. Danes v nedeljo dopoldne ob pol 10 se bodo vršile na skakalnici studer.ških smučarjev propagandne skakalne tekme. Avtobus št. 2 je ojačen im je od konca avtobusne postaje do skakalnice le 3 minute. Nato bo obhod smučarjev. □ »Šola in dom -. V dvorani realne gimnazije se je v petek zvečer ob 6 zbralo izredno lepo število roditeljev in šolnikov na ustanovnem občnem zboru društva Šola in dom«. Zborovanje je s primernim pozdravom olvoril predsednik pripravljalnega odbora primarij dr. Janko Dernovšek, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Nalo je tajnik pripravljalnega odbora g. Žebot prečital pravila, ki jih je banska uprava potrdila. Sledile oo volitve, pri katerih se je na predlog primarija dr. Dennovška soglasno izvolil za predsednika društva lekarnar gosp. Franc M i -n a f i k. Izv oljeni ostali odbor se je konstituiral sledeče: podpredsednik nadzornik dr. Leopold Po-ljar.ee, tajnik Franjo Žebol, blagajnica gospa Štefanija Plantanova, odborniki: dr. Janko Dernovšek, Franc Pagon, Tonka Hinterlechnerjeva, Ivan Humar, dr. Franc Hojnik, Jožef Masten, Ivan Kralj, Hubert Pelikan, I. Abt in Matko Božičev. Predsednik nadzornega odbora je višji kontrolor Franc Rožman, odbornika pa prof. Mirko Kožuh in Matija Faletov. Društvo bo v najkrajšem času pričelo s sestanki staršev, da izve r.jih želje in pritožbe glede šole. Obenem se bodo vršila redna predavanja. Q Stare korenine legajo v grob. Na Pobrežju, Cesia na Brezje 76, je preminul visoki starosti let, tesarski pomočnik Jakob \Vrelzl. Blagega •okojnika polože k večnemu počitku jutri v ponedeljek iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Nai počiva v miru, žalujočim naše sožalje. o Prijatelji francoskega jezika so imeli občna zbor svojega krožka v petek v društveni sobi v realni gimnaziji. Iz poročil funkcionarjev krožka se je zrcalilo izredno živahno delovanje v minulem letu, ki je našlo svoj višek zlasti v krasno organizirani proslavi desetletnice. Pri volitvah je bil 'immm. Ob vbodu \ Pomožno kuhinjo; del osebja z vrlo kuharico gdč. Urbasovo in marljivim poniagačem g. Pistotnikoni. izvoljen naslednji odbor: presseCnica gospa Maistrova, podpredsednik senator dr. Ploj, tajnik prof. Gasparin, blagajnik prof. dT. Kotnik, knjižničar prof. Karba, odborniki: gospa Sernečeva, gospa Špen-dulova, gospa Rapočeva in gdč. Šončeva. □ Sobotni trg. Spričo lepega vremena in ugodnega mesečnega datuma je bil včerajšnji trg izred-so živahen. Cene so stale nizke, ie svinjini so nategnile, ker je izostalo precej špeharjev. Dobro je bil založen tudi trg živinske krme. □ »Pedagoška centrala« v Mariboru bo v torek, dne 7. marca t. 1. ob 18 svečano otvorila svojo novo urejeno čitalnico in knjižnico v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole (II. nadstr.). Hkrati proslavi tudi Masarykov rojstni dan s predavanjem ravnatelja Kadunca: »Masaryk — državnik, filozof in pedagog.« □ Naši vrli poštarji. Glasbeno društvo pošt- j :iih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru ima j svoj I. letni občni zbor v soboto dne 11. marca ob 19 v dvorani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg. Pri občnem zboru bo Giasbeno društvo prvič zasviralo par komadov. Vabljeni so vsi člani kakor tudi nečlani. □ Dr. Vari, specialist za pljučne bolezni sc je preselil iz Aleksandrove ceste 6 v Gregorčičevo 6. Ordinira od II do pol I in od 4- do 5. Rbntgen. □ Posestna izpremembn. Zasebnim Frančiška Tinta iz bclgrajske ulice je prodala hišo v Viktor Purmovi ulici 7. višjemu sodnemu svetniku Janku Sernceu za Din 255.055. □ Konktirzi in poravnave, konkurz je razglašen nad imovino Janeza Fingušta v Zgor. Gorici 15. Terjatve je prijaviti do 18. marca, narok je dne 20. marcu t. .1. Poravnalno postopa nje je uvedeno v zadevi imovine lesnega trgovca in lastnika trgovine z mešanim blagom [''ranča Povodna iz Brezna v Dravski dolini. Upniške terjatve je prijaviti do 16. marca, narok za sklepanje poravnave je dne 20. marca. Končana so poravnalna postopanja: Engelbert Sicherl, trgovec. Spod. Polskava. Marija Fet-tich-Frankeim, lastnica frizerskega salona v Mariboru. □ Sftnatorij delavski azil: Mnogo živahnega razcnotr.ivanjn v mariborski javnosti je povzročila naša vest, du se namerava dr. Čer- j ničev siinutorij v gornji Gosposki ulici spreme- j niti v delavski azil. takoj je ta načrt naletel • na številna nasprotstva, ki se opirajo predvsem ; nn dejstvo, da poslopje sunntoriju nikakor ue odgovarja namenom delavskega zavetišča ter bi bile potrebne obsežne preureditve in pri-zidave, ki tri zahtevale toliko investicij, tla bi se za isti denar lahko žc postavilo novo in primernejše poslopje. ; □ Odmevi pohorskih tekem. Takoj v nede- j 1 jo po 50 km pohorski tekmi sc je govo- j rilo. dn so bile pri nekem tekmovalcu nered- ! nosti. Nekatere kontrole, ki so vršile službo na sektorju okoli Peska, so izjavile, da je vozil jx>d gotovo številko drugi vozač, kakor pu jo slartal in prispel tudi v izredno dobrem časti na cilj. Vodstvo tekem jc slučaj preiskalo ter dotičnega tekmovalca po ugotovitvi dejanskega stanja diskvalificiralo. Radi tc diskvalifikacije jc izpadel iz končnega vrstnega reda tekmovalec, o katerem se jc prvotno razglasilo, da je ztiLsedel tretje mesto. Zadeva je vzbudila v Mariboru upravičeno pozornost, tembolj, ker je svar prijavljena naprej pristojnemu forumu. □ Ureditev športnih igrišč. Zapac^ zadnjega snega je zavrl dela na ureditvi športnih igrišč SK Železničarja ob Tržaški cesti in SK Svobode poleg magdalenskega parka. Obe igrišči ureja mestna občina, ki je pri teh delih zaposlovala preko cele zime lepo število brezposelnih delavcev. Igrišči sta že planirani; ko izgine sneg, se bodo utrdila še z valjarji. V teku je tudi že akcija za pridobitev novega igrišča za ISSK Maribor ob Vrba-novi ulici, na zemljišču, ki je last banovine. Izgleda, da bodo pogajanja ugodno zaključena ter bo ISSK Maribor že v teku tega leta na novem prostoru, ki bo mnogo večji in primernejši, kakor dosedanji v Ljudskem vrtu. □ Danes se uprizori »Voda«. V dvorani Zadružne gospodarske banke bo dane« popoldne uprizoritev zabavne Vombergerjeve komedije »Voda«. Delo, ki ga je svoječasno uprizoril Ljudski oder, bodo igrali sedaj člani Dramatskega odseka magdalenske kongregacije. Pričetek oh 5 popoldne. CJ Prostovoljno gasilno društvo v Mariboru prične jutri z nabiralno akcijo za svojo tombolo dne 7. maja ter prosi p. n. trgovce, da to akcijo po možnosti podprejo. O Octova kislina. Včeraj so bili klicani mariborski reševalci v Studence k pekarni Mulec, Na obrežje 3. Tamkaj zaposleni Alojz V. je napravil krepek požirek oetove kisline; le nagel prevoz v bolnišnico mu je otel življenje. Vzrok dejanja je neznan. O Sinek šel po svetu. Trgovec Maks Palouc je prijavil policiji da je izginil od doma njegov 13 letni sinko, učenec lfl. realke. Starši prosijo da se o bivnlišu mladega begunca obvestijo. [J Samo ena gradbena prošnja. Po daljšem razdobju se je sestal v petek zopet mestni svet. Med gradbenimi zadevami, ki se obravnavajo na sejah mestnega sveta, pa je bila to pot samo ena prošnja za gradbeno dovoljenje. Tvrdka Pinter & Le-nard bo preuredila svoja skladišča ter zgradila pisarniške prostore. □ Jurji bi mu skoro bili v nesrečo. V petek je prišel policiji v roke siromašno oblečc.n Bosanec Marko Č., pri katerem pa so v veliko začudenje našli znesel: 10 jurjev. Ker jc bilo sumljivo, da bi skoro beraško oblečen možanec poštenim potom 9" »Čevljar — baron.« Danes ob pol štirih popoldne vprizorijo igralci Prost, gasilnega društva na Babnem v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju veseloigro z godbo in petjem v treh dejanjih: »Čevljar — baron«. Vstopnice se dobijo v predprodaji še danes od 9 do 12 pri dnevni blagajni. Rezervirane vstopnice naj sc dvignejo do 12. Vombergaijeva »Voda« na celjskem odru. Tukajšnja Vincencijeva konferenca bo v kratkem času vprizorila Vombergarjevo komedijo »Voda«, za katero vlada med celjskim občinstvom izredno veliko zanimanje. Datum bomo še javili. ej Materinski dan z zelo pestrim sporedom bo priredila 25. marca v dvorani Ljudske posojilnice dekliška Marijina družba. & Redni letni občni zbor Vincencijcve konference sv. Danijela v Celju se bo vršil v sredo, dne 8. niarca ob 20 v Domu v Samostanski ulici (fantovska soba). Dnevni red: 1. otvoritev, 2, poročila odbornikov, 3. poročilo preglednikov, 4. slučajnosti. Vsi prijatelji konference so vabljeni, da se v velikem številu udeleže tega občnega zbora. £r Občinska seja mestne občine celjske bo v petek 10. marca ob 18 v posvetovalnici. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje mestnega kina in pa zaprisega novih občinskih odbornikov. 0 Umrla jc v javni bolnišnici 36 letna Mara Kuhar, žena knjigovodje iz Njivice pri Radečah. & Pogreb Jožeta Žekarja. Včeraj popoldne sc je vršil izpred hiše žalosti na Polulah 2 pogreb mladega, komaj 16 letnega Jožeta, katerega so spremljali na zadnji poti številni tovariši kongreganisti in člani in članice Gledališke družine. & Občina Celje-okolica poziva vse lastnike psov, da si nabavijo pasje znamke tisti, ki tega še niso storili, najpozneje do 15. marca. & Odpovedane smuške tekme. Današnje smuške tekme smučarskega kluba Celje se radi južnega vremena preložijo na nedoločen dan, *»sosfca5isovanfsko hišo v Celju, z vrtom, vzamem za daljšo dobo v najem, eventuelno jo pozneje kupim. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Trgovec« št. 2586. Plut Smrtna kosa. V soboto popoldne je umrla, pre-videna s sv. zakramenti, v 65 letu starosti, gospa Viljeinina Molitor, vdova lekarnarja. Blaga po-kojnica je mati lastnika zgornje lekarne Pri Zamorcu :. Bila je dobra krščanska žena in skrbna mati ter radodarnih rok za reveže. Blag ji spomin, preostalim pa naše sožalje. Svinjski sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo prignanih 96 svinj, prodanih pa 46. Cena je bila neizpremenjena: 7—8.50 Din zu kg. Uboj v Novivnsi. V zvezi z ubojem Franca Mežnariča je orožništvo aretiralo tri osebe, ki so prišle usodnega večera z noži v rokuh na pustno zabavo k posestniku Cvetku. So to Viktor kos. Militi Pešec in Štefan Hanieršek. vsi pos. sinovi iz Stojnccv. Priznavajo navzočnost na zabavi pri Cvetku, krivdo smrtonosnega sunku pn valijo drug na drugega. Oddani so v zapore ptujskega sodišča. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 5. do 12. t. m. ima druga desetina prvega vodu iu sicer četovodja Ernst Dusch in desetnik Vinko Zajšek. Reševalno' službo ima šofer Ervin Da-miscli, desetnik Ivan Mere, odmoštva Rudolf Erlač in Konrad Somer. Samomor v gostilni. V gostilni Pri pošti« se je nenadoma zrušil s stola neki gost po pravkar zuvžiti večerji ter je obležal nepremičen. Poklicali so zdravnika, ki je Ugotovil, da je umrl radi zastrupljenja. Pri njem so nušli pismo, iz katerega je posneti, da se jc naveličal življenja. Zdi se, da je pomešal v svojo večerjo strup Truplo pokojnika so prenesli v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Istoveten je s 58 letnim Janezom Oblakom, brezposelnim ključuv-ničurjem i/. Stareloke pri Kranju, kuj je gnalo Oblaku v smrt. ni znano. milo Influenci (hripi) se najlažje izognete, ako se ognete obo-enju z marljivim negovanjem telesa Glavni neti ogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečunie odpornosti organizmu, kakor tudi ohranjenie dobrega razpoloženja in delovne moči. — Kdor ima staino doma steklenico pravega francoskega vinskega cveta se bo prepričuj, da je to izborno osvežujoče in krepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno delu;e na stainčno odpornost mišičevja, pomirjenje živcev krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti Za masažo ,03 AN A4! Vi tal Vodušek: Nedeljske misli Evangelij prve postne nedelje jc iz Mateja l—11: liudii skuša Jezusa. S pepelnično sredo je priiela Cerkev (as svetega posta. Vesela pesmi in molitve so izzvenele; značaj postnega času je strog in resen. Vsa cerkev je v vijoličasti barvi in luči pokore. Na oltarju ni ne rož, na zelenja. Se orgije bi imele molčali. A lo je samo zunanji izraz. Zakaj vse drugače oznanja Cerkev post verujočim. Saj veste, kako so naši časi teiki. Kako o njih posebno velja, da je malo izvoljenih, malo božjih. Nasprotno je pa vsak pripravljen sredi ceste aH sredi družbe ali sredi pogovora sramotiti vse, kar je božjega in cerkvenega. Nili v miru nočejo tega pustili (morda zalo, kar sa globoko v duši borii s svojo vernostjo in upajo, da bi jo s trdo besedo udušili in zatrli). A vendar si v ta Čas Cerkev še vedno upa klicali besedo o poslu. Čeprav jo mnogi smatrajo samo za nespametno navado zaostalih stoletij in prenapetih ljudi, čeprav se mnogim zdi nesmisel, v čas najstrašnejše bede in revščine siliti to zastarelo zapoved. Marsikdo bi pri oznanjevanju onemel. Cerkev ne more. Že zato ne, ker iz stoletij pozna vso silno moč posla. Naj se zamisli vsak zase: Ce bi ves verujoči svet zaslutit očiičujočo silo posla, ki zatira greh in dviga dušo, če bi se ves verujoči svet zastrmel ob petkih, z žrtvijo telesa in duše v spomin smrti, svojega Bogu, (e bi ves verujoči svet gorel v odpovedi le dolge tedne pred Veliko nočjo, prenavljajoč se za Vstajenje, in če bi bile vse te žrtve in odpovedi živo ustvarjanje verujočih in ne samo davna neprijetna navada, ki jo je morala Cerkev strogo zapovedati, da se je vsaj deloma ohranila — ali bi ti, varujoči s silno '.nočjo nc razplamteli vsega sveta, ludi najrevnejšega, tudi najbednejšega, ludi najbrezbožnejšaga, tudi najbolj propadlega, in ga ne vrnili Bogu? Ljudje božji, ali se vam nc zdi, da, smo mi sami krivi mnoge bede in revščine in brezboštva? GraniČarjk. 1 Fantovska kongregacija pa pripravlja za postni čas | vprizoritev verske igre »Slehernik« in »Pasjon«. Jesenice Vincencijeva in KI i za bel na konferenca na Jc-I scnicah uprizori drevi 5. marca oh 8 v Krekovem | domu Sheriff-ovo. dramo : Konec poti«, čisti dobi-■ ček prireditve je namenjen v dobrodelne namene, j zato vsi prav lepo vabljeni. Nnirlni" kosa. V soboto dopoldne Je mi Savi ' umrla gospa K. H o tar, hišna posestnica in tr-' govkn. Nji j v miru počival Preostalim iskreno sožalje. V tovarni se je ponesrečil R. Smolej, prakti-kunt v mehaničnem oddelku. Oslro rezilo mu je globoko zarezalo v nogo ter ga poškodovalo, da bo ' dolj času za delo nesposoben. Posledice predvajanja filma »Tarzan«, katerega so šolski otroci gledali pred kratkim na Jesenicah, .se še sedaj poznajo. Povsod nuletiš na deco, ki posnema prizore, katere le videla v filmu. Pač znamenit1 časa. Proračun kamniškega okrajnega cestnega odbora za leto 1933 izkazuje 2,4 16.826 Din stroškov in 2,212.040 Din dohodkov. Primanjkljaj četrt milijona dinarjev bo krit s 15% cestno doklado. Proračun je za polovico manjši kakor pred dvema letoma. Največji del stroškov gre za materijalnO vzdrževanje cest, vendar pa ie la postavka tako hudo reducirana, da bo posipanje na naših cestah, ki so že zdaj v dovolj slabem stanju, v bodoče še slabše. Tudi za nove gradnje je določen le minimalen kredit. Predavanje o zelenjadarsivu priredi v torek, 7. t. m., Sadjarska in vrtnarska podružnica oh 7 zvečer v dvorani Gasilnega doma. Predavanje bo dobrodošlo ne samo kmečkim gospodarjem in Gospodinjam, ampak tudi vsem onim meščanom, ki imajo vrtove in se ukvarjajo s povrtnino. Vatopn ne k predavanju nil Ali imaš veselje do strelskega športa? Poietn pristopi kot član k strelski družini, ki '.e sr.ut* v Kamniku. Od več strani je bila izražena želja in predlog, naj bi se tudi v Kamniku ustanovila strelska družina, ki bi širila sirelski pokret med ljudstvom. Prijavilo se je že veliko število članov in 8. marca (v sredo) bo ob 8 zvečer v restavraciji pri Koželju občni zbor, na katerega vabimo vse, ki imajo veselje do tega športa. Posledice pustnih navad. Kakor povsod, je tudi v Kamniku na pustni torek navada, da ss gredo ljudje »maškare.. Na pepelnično sredo popoldne pa vozijo »ploh« pred hišo vneii onih, ki so v predpustnem času zamudili rok za vstop v zakonski jarem. Tudi letos so 4 maškare« vozile -ploh« in milo vekale pred vrati zakonskih kandidatov, ki to pustno oavado, oziroma razvado, navadno vzamejo za šalo. Nekateri pa so seveda užaljeni in se jeze nad hudobnimi »maškaramU, ki zbijajo šale iz nesreče svojega bližnjega. Kakor trdijo so bile letos -maškare s plohom na več krajih prav nevljudno sprejete, tako da bo baje imela ta zadeva tudi neljub odmev na sodišču. ♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«« .................. Naro&i2e .SSovar.cs'; Pismo iz Ljubljana, 4. marca. Grumovi v Dravljah nad Ljubljano so te dni prejeli iz Rusije tole pismo, pisano 22. februarja. »Draga mali, bratje in sestre! Predno vam nadalje pišem, vas vse prav lepo pozdravim. In vas vprašam, zakaj mi nič ne pišete. Že tolikrat sem vam pisal, a ni od vas nobenega pisma. In vas vprašam, kako vi kaj živite, dobro ali slabo? Jaz živim slabo, da slabše sploh več ne more biti. Jesti ni kaj, kupiti ne kje. Kruha že več ki> 2 meseca nisem jedel. Sedaj bi bil rud krompirja, pa ga ni. Treba bo umreti za lakoto. Ako bi bilo mogoče poslati mi ameriške dolarje, s tem bi se mogel še preživeti, l ako pa ne vem, kako bo Mislim, da sc več ne vidimo. Za lakoto umrem. Ako morete, pošljite mi v pismu ameriških dolarjev. Več ko 2 dolarja v piamu ni treba pošiljati. V Odwi je ameriška prodajalna, kjer prodajajo le za ameriški denar, če mi pošljete 5 dolarjev, se bom mogel preživeti do novega kruha. Zato vas še enkrat prosim, če morete dobiti ameriške dolarje, da mi jih pošljite! Vem, ko boste to pismo prečitali, da mi ne boste verjeli, da sem to jaz In da sem lačen. No, če Bog da, da se še kedaj vidimo, vam povem vse svoje življenje. Drugega novega nimam kaj pisati Še enkrat vas prosim, ne zavrzite moje prošnje. Adijo! Z Bogom!« (Podpis.) Pisec pisma je bil v svetovni vojski vjet kot vojak In se ni mogel še vrniti domov. Berlinsko pismo VI. 27 februarja. Vse jc v napetem pričakovanju, kaj bo. V petek govori dr. Briinlng v Športpalastu. To ne bo samo govor, to bo velika mauifestacija katoličanov, 20.000 ljudi! Vprašanje je, bo li vlada dovolila, da radio prinaša njegov govor ali ne. Če ne, bo pokazala svojo kričečo pristranost in velik strah; če pa, bomo videli, da ima šc nekaj rešpekta pred pravico in pred centrumom. Od tega dovoljenja ali nedovoljenja je veliko odvisno. Tu se bo pokazalo, ali se du z nacionalci Se govoriti ali ne; ali poznajo še kaj čuta pravičnosti, ali jim velja sarno sila. — Drugo vprašanje je, bodo li Hitlerjeve! pustili manifestacijo nu miru. ali bodo nagajali. Zanimivo bo vsekako! V napetem pričakovanju pa je tudi vse, kaj bo po r>. marcu. Danes tega nobeden ne ve. Cen-trum je pripravljen sodelovati z vsako stranko, ki pošteno misli. Hitler poudarja, da hoče. predvsem pobiti marksizem. Komunizem je res taka nevarnost, da kdor jo ubije, hvala mul Tudi če bi se potem združila v vlado nacionalizem iin centrum, bi ne bito tako napačno Če je centrum tako dolgo skupaj oral s socialisti in jih držal v pravih mejah. morda bo mogoče lo tudi z nacionalisti. — Toda, čo se nacionalizem -ara polasti vse moči, in to kljub temu, če ne bo imel večine, potem pa res in; vemo, kaj bo. So pa nasprotniki krščanske misli povsod enaki — lo gledamo tukaj te dui —: lažnivi, surovi, nasilni, krivični, ubijavci svobode, o kateri toliko kliče! Katoliška mladina pa se izvrstno drži. Združena je v Wiiidhor'stbuiidu. Predzadnjo soboto sta bila za I,-i dni prepovedana Gerniania iu »Mžtr-kische Volkszeitung::. (Vlada je potem na posredovanje dr. Marxa prepoved preklicala.) To ni bil tako velik dogodek. In vendar — kaj sn storili? Popoldne so tiskali 200.000 obves-til o teiu. Ob 7 zvečer so bili pozvani v tiskarno vsi načelniki podružnic Windhorslbunda. Ob 10 je bilo razdeljenih vseh 200.000 listkov. V nedeljo zjutraj pa so bili obveščeni vsi obiskovalci vseh 150 berlinskih cerkva o tej prepovedi. Fantje in dekleta so razdeljevali listke pri vseh cerkvah, nekateri so bili tudi napadeni cd nacionalistov, druge so seki- , rali policaji, a mladi ljudje sc niso dali oplašiti. ! Točno so izvršili svojo nalogo. V nekaterih urah j — pa je vee katoliški Berlin obveščen! To je organizacija! V Četrtek pa so imeli sprevod po mestu. Katoliška mladina sredi protestantskega Berlina. A nihče jih ni motil. Vse je šlo gladko. V dvorani pa je imel NVolker. predsednik državne zveze vseh nepolitičnih hiludenišlrh društev s sedežem v Diis-seldorfu, političen govor. Vso nepolitične organizacije "o stopile na politično polje. Sila časa. pri-lisk nasprotnikov jih je izzval. Tako. vidite, se gibljemo pri nas, v velikem Berlinu. V predzadnjem mojem pismu je tiskarski škrat napravil nekaj zmede. Zaradi važnosti ponovim j tukaj glavno misel, da bo čisto jasna: Preudarjali | smo in se tudi malo prerekali, ali je kaka kato- i liška stranka sploh kje potrebna, ali bi bilo bolje biv/, nje. P h en pogled na države, kjer imajo tako i stranko, in na države, kjer je nimajo, nam reši '• to vprašanje: Na eni slrani Nemčija, Holandlja, Belg:ja — na drugi Francija, Španija in Mehika. Kaj hočemo se govoriti? To nSveta vojska:: V treh letih mora biti vsa Slovenija organizirana za boj proti pijančevanju in vsej razuzdanosti! Ste brali la poziv? No — in?... Morda je marsikakemu čitatelju pri teh besedah priletel lahen nasmešek na ustnice... Kaj pravite: je li stvar res smešna ali je resna?... Nemci jo vzamejo za resno. Velik načrt so napravili: Kaj mora biti narejeno do tega, kaj pa do tega časa. VSa tri leta so razdeljena na 7 dob; vsaka teh dob ima določeno nalogo, ki mora biti izvršena. In odziv prihaja od vseli strani. Kako vzgajati? Povedal sem Vam že zadnjič! Vrzite se ua moralno vzgojo ljudstva! Sami pravite, da je šolska izobrazba preveč le umska in premalo srčna. Priznavate tudi, da je vsa moderna kultura preveč le vnanja in premalo notranja. No, zdaj jc čas, da se stvar prenkreno. Ako zasnujete društva za moralno povzdigo ljudstva: za bo.i proti pijanosti in razuzdanosti, prekli-njevanju in surovosti, pretepom in pobojem, vsej nečednosti in nerodnosti. Saj niti ni treba nič novega snovati! Soj ima »Sveta vojska« vse to namene. — Kar to vzemite in na vso Slovenijo raztegnite! — Pa Vam ime morda ni všeč? Vzemite drugo! Katerokoli hočete. Zo namen in za bistvo gre, ne za ime. Sicer pa »Sveta vojska« ni tako neumno ime, kakor se nekaterim hoče zdeti. Ne, čisto pametno ime je! Samo pametno ga je treba razumeti! Vojska je in sveta je. A če veste boljše in lepše, vzemite je! No. kaj pravite? Je sprejemljivo, kar Vam priporočam, ali ni? Preudarite, prosim, resro! Ali naj se na mesto društev kaj postavi ali nič? In če kaj, ne vem, kaj bi moglo biti boljše, kakor kar priporočam. Tu imate Široko in hvaležno pa zelo neobdelano polje. Nič potreb-nejšega pa tudi nič lepšega kakor to! Narod vzgajati, dvigati, plamenetiti. Iz njega iztrebljati ves {ilevel, izkidati vos gnoj, kar ga je med njim. Boriti se zoper vse, kar narod tako onečašča: grde pretepe, nesrečne poboje, surovosti, ki je je — kljub civilizaciji! — še toliko, preklinjevanje, »porkanje«, ki se je tako vteplo med ljudstvo, da je sramota! Koliko dela! Kako krasen poklic! Preudarite. pravim, preudarite, in mislim, da se Vam ne bo težko odločiti. Ko se pa odločile, poleni napravimo podroben načrt za našo triletko: to in to pa tako in tako hočemo v tem in tem času doseči. O, to bo kar lepo! Prihodnjič Vam bom dal še eno nalogo, Vam Ljubljančanom, nalogo lepo in potrebno, krščansko in socialno. Berlin me je naučil. Pa želim, da Ljubljana z Berlinom v dobrem konkurira. Ali ste že pom^nali naročnino? REVMATIZEM morete zaustaviti Neglede nato, so 11 bolečine v mišicah ali v členkih, SLOAN ov LINIMENT Jih bo odpravil. Brez ullranja — tokoj prodre, greje In umiri. Ne trpite — imejte vedno sieklenlco pri roki. Rabite SLOAN-OVO inast proti revmatizmu, iSinsu, bolečinam v krUSu, bolečinam v hrbtu, bolečinam dlator-zije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mi£ica2t. Dobiva se o oseh LEKARNAH in DROGER//AH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. »Odobreno od Ministrstva socijslne politik* In narodncca zdravi« 6anilet«ko odelenje z rešenem S. br. 44S7 od 15 marca I Ml- Joža Herfort: Znanci iz soseske Gra; ka gospodična Frida je tisto leto zgodaj zapustila mesto, tam je zimovala in plesala, pa šla domov ina grad, nazaj na kmete. Mesto s svojimi zabavami jo je pričelo preveč odkrito dolgočasiti. Godbo bi že še poslušala, samo če se ne bi vrteli okoli nje kavalirji kakor vešče okoli svetiljke. Doma jo je pozdravil pas|i lajež in strogo umirjeni glas oskrbnika. Gorice v okolici so še sanjale pod snegom, zgodaj je bilo. Redki ptiči, ki so se »preletavali okoli gradu, so ji bili poleg psov in knjig edina družba. Mlado, zasanjano samosvoje dekle je bila Frida, malce bled obraz je bil ob težkih črnili laseh še bolj bled, žive ustne so imele prestrog poudarek — niso bile polne, sočne, kot zrele češnje, stisnjene ozke so bile, vendar živordeče! V?č ViuecnflievH konferenca v I. 1932. Za današnje težki dni, ko splošno prevladuje brezposelnost, ki jo spremljata sestri pomanjkanje in siromaštvo, so vsekakor najpomembnejše katerekoli karitativne ustanove, ki so v stanu lajšali bedo in gorje nepre-skrbljenill soljudi V naši občini pride v tem oziru predvsem v poštev tukajšnja Vincencijeva konferenca sv. Antona, ustanovljena že I. 1911 in sedaj obstoječa i/ 21 delovnih članov. Namen le obče-koristne ustanove je, skrbeti za reveže, bolnike, brezposelne, zlasti pa skrbeti za uboge in siromašne otroke, ki so pogosto brez staršev in pohabljeni. V nanovo sezidani in vsestransko higiensko preskrbljeni stavbi se nahaja to mladinsko zavetišče, obstoječe iz dnevnega zavetišča, kjer je bilo v 1. 1932. 147 otrok, in sirotišnice, kjer je bilo lani v popolni oskrbi 53 otrok. V dnevnem zavetišču se proti malenkostni odškodnini ali brezplačno oskrbujejo otroci tistih staršev, ki so čez dan zdoma v službi. Razen naštetih je dobivalo v zavetišču lansko leto 43 otrok brezposelnih staršev kosilo, tako da je skupno število podpiranih in oskrbovanih otrok 243. O počitnicah je bilo od teli poslanih 18 na okrepilo na kmete za en ali dva meseca. Izdalo se je v 1. 1932. za razna živila 55.485.25 Din. ubožcem pa se je razdalo 7978 Din. Ni pa se v minulem letu bavlla konferenca samo z mladinskim zavetiščem, kuj I i podpirala je tudi 8 ubogih brezposelnih družin s 30 člani, 19 starih bolehnih ubožcev in 17 brezposelnih, skupaj lorej 72 oseb. Družine so prejemale nakaznice za dobivanje živil v Konzunincm društvu, m to po potrebi enkrat na mesec ali tudi na teden, dočim se je ostalim delil vsak dan obed. Skupni izdatki v 1. 1932. znašajo 212.996.32 Din, iz česar se da sklepati, koliko stane vzdrževanje tako velikega zavoda Brez dvoma je tukajšnja Vincencijeva konferenca mnogo pripomogla lajšati v minulem letu bedo in gorje naših občanov, in gotovo ni nikogar med njimi, ki ne bi hotel po svojih močeh kakorkoli podpirati njenega vsestransko koristnega dela. Najdeno kolo. Pred dnevi je bilo najdeno v obcestnem jarku na Viču pri brdenski opekami, kamor hodijo tnmošnje ženske prnt, v vodi se nahajajoče moško kolo, zelene barve šo v dobrem stanju. Tat ga je skril pod mali mostiček, meneč, da jo dovolj varen. Izvohala pn ga Je poštena perica, ki je stvar naznanita tukajšnji stražnici. Zanimivo je, da jo je tat iz zasede opazoval, kdaj se bo odstranila iz perišča, in je debelo gledal, ko mu ga je odpeljala' izpred oči. Izdala je tatu njegova ljubica, zato so ga že prijeli in je tudi povedal. kje je kolo izmaknil. , Draga malica. Z ozirom nn članek, priobčen pod gornjim naslovom v Slovencu dne 26. februarja t. 1. št. 48, pripominjamo, da je omenjena gostilničarka na Brdu stopila v stik z onimi tremi fanti smučarji ter vsakemu nekaj povrnila, s čimer so se fantje zadovoljili in torej njenega početja ni smatrati za zlonamerno opeliarjenje, ampak le v naglici storjeno pomoto. Jezica Zdravstvena predavanju bo začel prirejati v cerkveni dvorani Krajevni odbor Itdečegn križa na Jožici. Prvo tako predavanje bo danes ob tri-četrl na 3 popoldne. Predaval bo g. Puhar, član Higienskega zavoda v Ljubljani. Naslov današnjega predavanja je -O alkoholizmu«. Predavanje bo spremljal film. Prihodnjo nedeljo 12. marca t. 1. ob isti uri in na,istem prostoru bo drugo predavanje sO tuberkulozi«. Predaval bo tudi g. Puhar. Predavanje bodo pojasnjevale filmske slike. Vse občane vabimo, da se predavanj obilno udeležujejo. Obe predavanji sta vstopnine prosti. Le kdor bo hotel, bo lahko kaj prostovoljno daroval. Ruše Odhodnica. Odhajajočemu gospodu kaolanu Rudolfu Vahčiču je cerkveni pevski zbor priredil lepo odhodnico. Pesem je združevala člane med seboj in iz vseh ustvarila lepo celoto Odhodnica je to idealno zvezo še utrdila. Razšli so se člani in gostje z zavestjo: »Saj ni bilo še zadnjikrat, da i skupaj smo ga pili.« Tekma zn tekmo je bila pretekli teden v Rušah. V nedeljo so bile splošne težavne tekme na Pohorju, prva od Ruške koče do Klopnega vrha in nazaj, druga od Ruške koče v Ruše. Na pust je bila šaljiva tekma po vasi zn začetnike in nesmučarje, na mali pust |>a zn otroke v dveh skupinah, zn dečke in deklice posebej; v prvi skupini so bili otroci od 6. do 10. leta, v drugi otroci od 10. do 14. leta. Zmagovalci so dobili pri vseh tekmah primerna darila. Za brezposelne v smolniški občini so darovali še gosp. Mirko Gorišek 1000 Din, g. Viktor Glaser živila, neimenovani lep prispevek Najlepša hvala v imenu obdarovanih! Kupčije. Tekma posebne vrste je nastala pretekli teden na Bazeni: posestvo bolnega c. Franca Nemca je bilo naprodaj. Oglasilo se je kupcev iz raznih vrsi iu krajev -- sorodniki in znanci in neznanci. Vsi bi radi kupili lepo posestvo, pa pogoji so bili-za nekatere nesprejemljivi. Zmagala je nazadnje gospn Katarina Dobleknr iz Maribora, sestra gostilničarja na Bezeni, gosp Antona Ola-serja. ki jo kupila posestvo z vsem živim in mrtvim inventarjem zn 130.000 Din. • NSFRIRAITF v »smVF!\CI'«? Nekoč, par let je že preteklo, je bila Frida lovka. Hodila ;e z oskrbnikom in s psom po gozdovih kn livadah, pa lovila živalce in ptice. Zagnu-silo se ji je ubijanje, sedaj le še v spominih gleda divjo gonjo, upehane živali in ptice s strtimi pe-: rotmi. Tedaj se ji ustni stisneta še bolj, obraz ji ! postane trpkejSi, ' V dneh ko praskeče ogenj v kaminu in ko hiti I burja okoli samotnih oglov, se zagleda skozi okno, ' pa opazuje življenje pod gradom. Tam se ptički bore za žitno zrno ali za krušno ! drobtinco. Rada ima ptičke! Kolikokrat jim na-j trosi zrnja, samo, da se tudi oni nasitijo. Oj, če bi I vi vedeli, koliko ima »nancev, starih znancev med njimil Na pomlad je bilo, magnolija na vrtu je odpirala svoje košate cvete, jablane so se odele v pre-lestno cvetje. Sredi rož in pomladnega solnca je sedela Frida, na kolenih ji je počivala knjiga Citati je hotela, pa jo je zmotil vrišč, ki so ga zagnali trije ptički, vrabčje velikosti. Prav med rože sta se zakadila dva, tretji je obstal na pritlikavi, bujno zeleneči vrtnici. Zelene barve so bili po perotkah živo rumenozeleni, prav tako okoli tršatega, debelega kljuna in brade, tretji, na vrtnici je bil uma-zanozelene barve debelokljuna zelenca sta se borila za samico. Frida je od začudenja odprla usteca in gledala boj za ženo. Par dni nato je spet opazila isti par — šibkejši je pobegnil — ko je nosil bilke na nizek gaber kraj vrta. Vsak večer je poslušala skromno pesemeo teh ptičkov, več jih je bilo, pa gledala je samo svoja varovanca, kaj delala. Kmalu je staknila gnezdo, potem pa videla samca, kako je poletaval navpično v zrak, pa ne visoko, in se spuščal k gnezdu nazaj, venomer pojoč svojo skromno pesem in zabaval je svojo ženico, ki je valila. Nezgode in poškodbe Novo mesto. 4. februarja. Pred hišo Kosec Terezije v Gaberju se je prišla kregat Sošek Marija. S sekiro je zamahnila proti Koščevi. Njen mož Kosec Janez ji je priskočil na pomoč. Sašek Marija pa ga je zadela s sekiro po glavi in ga znatno poškodovala. — Pajik Franc, 29 letni brezposelni šofer, se je stepel z Luzarjem Francetom iz Gaberja Le-ta ga je ugriznil v p.ilec desne roke in ga precej poškodoval. — Kump Alojzij, 29 letni pos. sin iz Gabcrja, je šel od svojih sorodnikov iz Pangerčgrma proti domu Med potjo ga je napadel neznanec, udaril s kolom po obrazu ter hudo poškodoval. S«?offflr Loka Ne vemo, kdnj... Težko in brez prestanka poje naš mrtvaški zvon iti boje se naša srca. naj jih odpremo pokori in Bogu. V nedeljo sino jx>ko-pali enoletnega otroka, v ponedeljek že 53-letno uršuMnko s. Heleno Bizjak, ki sc Je po dolgem tr. pljenju združila s svojim Bogom. V četrtek popoldne se je vršil le1 pogreb Aniona f.apajnc. p sar-niši-ega ravnatelja v pok. na Grmu. V petek zjutraj je bila pokopana Potočnik Frančiška iz Bn. dovelj. ki je izdihnila že po 14-dnevnI bolezni v starosti 72 let. Popoldne že pa je bil lep pogrebni sprevod, kj je str '.mil k večnemu počitku Anico Ankclc, ki je preminula v ljubljanski boltvšnici v 21 letu starosti. Še vsa vesela se je pred dobrim tednom sama podala v bolnico, vrnila se je mrtva. In zopet je zapel zvon v večno slovo Bor-niku Janezu, ki ga je smrt poklicala nenadoma, sredi pota domov, par trenutkov pn vesolj pesmi: »Prej pa ne gremo dam .. .< Ne vemo, kdaj. kuko in kje... Naj vsi počivajo v miru. Žalujočim nase ifkreno sožalje. Zopet »e jc vršii na glavarstvu važen sestaneK, Ko so se mladiči speliali, jih je še dolgo opazovala, kako so na večer sedali v vrhove gabrov in tam čebljali in poskušali pe'i. Na jesein, ko je povsod dovolj paše, ao odleteli proč, šli so na potep, sedaj se pa spet pretepajo za posamezna zrna. Nasula jc zrnja na polico ob oknu, kmalu so ga našli, pa hodili k njej v vas; prav nič se niso bali svoje črnolase bledo-lične sosede, prvi so ji voščili »dobro jutro« in poslednje njihovo čebljanje je bilo njej za lahko noč. Frida je imela lepo belo obleko zamazano od češenj črnic, lepa, zlatoobrezana, v usnje vezana knjiga je bila tudi pomazana — to so bili spomini na sosede. Ob robu vrta stoji vrsta gabrov, tisti, na katerih vsako leto gnezde zelenci. Gabrovo seme pa ne odpade jeseni, sredi zime še šumi veter z njim. K temu semenju so hodile ptice v goste. Bile so velike kot škorci, kljune so imele velike, debele, stožaste, telo jim je bilo čokato, rep močno izrezan, peroti široke. Čelo in grlo jim jc bilo bledo-rumeno, glava na temenu in ob straneh rumeno-rjava. Prek čela do podbradka se je vlekla ozka trna proga, boki in hrbet so bili pepelnatosivi, prsi so bile sivordeče, trebuh bledosiv. Perolkc so bile črne, modro se izpreminjajoče, rep pa črn in rumenorjav, na konici je bilo vsako pero belo. Oko je čudno sijalo v sivordeči barvi, kljun je bil modrikast, noge pa rožnate — to no bili pa dleski, oni ki tako z lahkoto tarejo češnjeve koščice! Kot čoki so sedeli na gabrovih vejah, na tla pa so deževale prazne luščine semenja. Sem in tja je kdo od družbe zaklical s polglasnim cik, cik, pa nadaljeval obod. Frida je rada opazovala debeloglavce, saj so hodili na stari gaber lik knjižnice in jo vedno motili pri čitanju. Tudi li so postali njeni znanci. Na pomlad se ie jata razbila na posamezne pare, eden je ostal na gabru v začetku, ko je bil gaber še gol in drobni par še brez gnezda in je Frida videla, kako sta posedala, ona nižje, on višje kot dve kepici in on je poskušal zapeti. Vedno pa je opre-zoval in pazil, da ne bi prišel kak tekmec, divje bi ga odgnal. Gaber |e ozeleni in ju skril. Kmalu sta spletla gnezdo, Frida je farno še parkral videla samčka, ki je poletel na gaber. Ko so češnje dozorele, jc hodila Frida na vrt v čežnjevo senco, pa tam čitala in sanjarila. Zmotila so jo nekoč ptičja krila — dleski so prileteli na pojedino v Ješnjino krošno. Gledala je v vejevje, videla ni nobenega. Kar so pričele deževati češnje, njej po obleki in knjigi in ojoj, češoie so bile črnice, njena obleka pa bela — prepozno! Dleski so iskali samo jedra v koščicah, češ-njevo meso pa objestno metali na lia. Od tega dne ima Frida dva spomina — belo, pomazano obleko in lepo, pomazano knjigo . . . V kaminu praskeče ogenj, na zemljo lega mrak, tam v gabrih so povečerjali dleski, na oknu se mudi še poslednji zer.-aec, žeiodcek Se ni poln, čeprav je že večer. Dekle zre skoz okno in misli na rože in solnce, na svetle dvorane in vsiljive kavalirje, ki se vrte okoli dam kot vešče okoli luči. .. p uanatorium Emona „ j Ljubljana Komenskep.a ui. A. J Oskrbnina: L razr 100 Din, II. ra?r. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Dcrganc. tef-primarij v p. ki je razprav';- o narodni brani bi Da bo ljudstvu vedelo najpotrebnejše o tem, naj si- udeleži poljudnega prec: vanja, ki bo v telovadnici nove deške šole v nedeljo, 12 marca ob !! dopoldne. Podobno predavanje so bo »isilo tudi v četrtek, 16. marca ob pol 9 v Sokolsk donni Zdravnik dr. Kocijančič ie ■ preselil na Me stni trg 12 (po'eg Ljudske i!'t nllnic.:j Zanimivo misijonsko predavanji! bo danes ob 8 v Društvenem dmm na Snndniem trgu 1 i -.la* al bo dr. Fajdiga o budizmu. Pridite v obilnem številu! IJ U BLJ A NSK O GLEDA UšCE DRAMA Začetek ob 2(1. uri. Nedelja, 5. marca Ob 15: PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTIN- Izven. Znižane cene. - Ob 20 . CIOSPA MINISTRICA Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 0. marca: DOPUST NA FRANCOSKEM. Rod A. Torek, 7. mmca: Zaprto Sreda, 8. marca: GOSPA MINISTRICA. Red C. OP K H A Začetek ob 2«. url. Nedelja, 5. marca. Ob 15: BALETNI VEČER PIA !N PINO MLAKAR. Izven. Znižane cene. — Oh 20 »PRI BELEM KONJicKU«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, fi. marca: Zaprto. Torek, 7. marca: K OST ANA Red B. Sreda, 8. marca: BALETNI VEČF.R IMA IN PINO MffAKAR Red Sreda CELJSKO GL EDALIsCE Torek. 14. marca ob 20: GROFICA MARICA On. stovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Spori in poftlic Narodna banka o gosp. potoži Dandanes se je spori tako globoko zajedel v človekovo življenje, tla je nekaterim postalo sportn udejstvovanje glavni in končni cilj. Zlasti pri gotovem delu mladine opazimo, da se sploh za nobeno drugo resno stvar ne briga, kakor samo za šport. Zaradi tega morajo tudi oni, ki gojijo šport zgolj zaradi zdravju in razvedrila, in to v svojem prostem času, inarsikako bridko opazko slišati na račun takih ljudi, ki jim je spori nad vso. Vsaj gotovo vsak pameten človek privošči mladini, da so razgiblje na svežem zraku, toda pomisliti je Ireba, da se moramo ludi pri športu držati gotovih mej. Da bi pa šport postal samemu sebi namen — in to se žal žo celo pri nas dogaja — tega gotovo noben preudaren športnik ne more odobravati. Pretiravanju v športu. športnemu fanatizmu in drugim iz tega izvirajočim kvarnim pojavom, moramo napovedali najodločnejši boj. Tu se me pa ne sme napačno razumeti. Kakor sem proti takim izrodkom v športnih vrstah, sein pa tudi najodločneje za lo, da vsakdo goji šport, najsibo lo otrok ali starček, Fant ali dekle, mož ali žena. Vsakdo naj si izbore svojemu poklicu, spolu in starosti primerno športno panogo. Toliko imamo danes telesnih vaj, da je možna največja izbira, in nihče se ne more pritoževati, da zanj ni primernih športnih vaj. Marsikdo bi mislil, da je vseeno, katere vrste športa gojijo razni poklici. Oni, ki vodijo športne klube, morajo zelo paziti na to. Kajti uradniki, dijaki, krojači, čevljarji in drugi, ki presodijo po eele dneve v zaprtih in zaprašenih sobah, rabijo druge vrste športa, kakor pa kinetski fant, ki se od ranega jutra do poznega večera giblje na zraku. Za poklice, ki sem jih zgoraj naštel, je šport tako rekoč vitalnega pomena. Pri nekaterih poklicnih opravilih se lako držimo, da se telo samo enostransko razvija in posledica tega je, da dobi človek vsled dolgoletnega poklicnega delovanja take telesne hibe, ki jih ne more odpraviti, če ni pravočasno poskrbel za športne vaje, da bi mu to neenakomernost pravočasno izenačile, odnosno odpravile. Za take ljudi bi bil šport že samo iz tega razloga velikega pomena, da ne omenjani neprecenljive vrednosti, ki jo ima od športa naše zdravje. Prav nobenega dvoma ni, da je za meščansko ljudstvo, dalje za delavce v tovarni, sploh za vse poklice, ki prebijejo večino svojega časa v zaprtih prostorih, šport neobhodno potreben. Ti ljudje se morajo baviti predvsem s takimi športnimi panogami, ki se izvajajo na prostem, n. pr. poleti plavanje, pozimi smučanje. Večina slovenskih fantov in deklet pa je delavskega in kmetskega stanu. Pri slednjih se šport nikakor noče udomačiti, češ. saj se dovolj raz- J treba morebitne predloge izročili upravnemu od-gibljem na zraku in solncu pri svojem poljskem t boru vsaj S dni pred občnim zborom. Na občni delu. To je žo vse res. Toda, če misliš ti kmetski I zbor so vabljeni tudi prijatelji kluba. — Tajnik, fant. kinelsko dekle, da je vajino gibanje na polju i Športno društvo »Vrhnika« odpoveduje za nese zelo motiš. Zraka imata dovolj, solnca deljo, dne 5. marca vso tekme, ker ni snega. Pravkar smo prejeli poročilo Narodne banke o našem gospodarstvu v preteklem letu, torej tudi za zadnje četrtletje preteklega leta. Poročilo se uvodoma bavi s položajem našega gospodarstva in ugotavlja, da je bil lani višek krize. Nadalje pravi, da se ne more pričakovati hitrega izboljšanja, vendar bo treba predvsem spraviti v red naš denarni trg. Tu bo predvsem treba popolnega zaupanja. Kaikor smo že poročali, se je do konca 1. 1932. poslužilo § 5. 42 denarnih zavodov, uredbe o reguliranju plačil 7 denarnih zavodov. V politiki privilegiranih denarnih zavodov ni prišlo do znatnih izprememb. Znatno so se poveča le vloge pri Državni hipotekami banki, dočim so inozemska tuja sredstva tega zavoda bila zelo zmanjšana. Ves promet na naših efektnih borzah jo znašal lani samo 1144.2 millj. Din v primeri s 5837.3 milijona Din v letu 1931. To veliko nazadovanje prometa je pripisovati predvsem dejstvu, da je bilo i s koncem marca uvedeno polaganje dolgov ua vezano račune pri Narodni banki in smo dobili tudi lani ceio vrsto kliringov, kar je vse občutno zmanj tudi, celo v toliki meri lahko uživata te dobrote, da smo vama mestni ljudje kar nekoliko nevoščljivi zanje. Tudi utrudita se včasih več kot preveč, toda vidva ne bosta gojila športa v toliki meri radi zdravja, kakor radi pravilno razvitega telesa, lope drže, nastopa in lepe hoje. Fant pa tudi zato, da ga ne bo vsak mestni inehkužnež, ki je slučajno bolj okreten od njega, vrgel ob tla. To so dobre strani športa za naše podeželsko ljudstvo in če bodo ta dejstva fantje in dekleta na deželi upoštevali, se bo spori začel zelo širiti po naših lepih vaseh. Šport je torej vsem poklicom potreben. Zmerno in razumno športno, udejstvovanje napravi človeka veselega in zdravega ter mu zelo poveča voljo do j izvrševanja svojega poklica. In če bomo znali še j prilagoditi primerne športne panoge posameznim poklicem, uspehi gotovo ne bodo izostali. 1. K-er. Ucmpsc} predlaga 15 rund v hoks-tekmah. Radi boja, ki se ima vršiti med M. Schmelin-gom in Maksom Baeront, je "stavil Dempsey kol predpogoj za izvedbo tega srečanja, da se pravila i gni0 devizno trgovino. Poleg toga se je pa vedno spremene v tem smislu, da bi so mesto dosedanjih j ..... 1 -----— ---------' x—- 11) rund (ki jih je doslej, kakor znano, dovoljevala 1 država Illinois), podaljšala borba na 15 rund. Ker j je tudi tamkajšnja atletska komisija napravila v tem pogledu potrebne korake, je senat omenjene države sprejel nova boksarska pravila, glasom katerih se dovoljuje borba 15 rund. Lahkoatlctska tekmovanja za ameriško prvenstvo v zaprtih prostorih. Smučarji so še vedno na dilcah, a se že oglašajo lahkoatleti. Neniško-anie-rikanski A. C. Newyork je priredil v Madison Sqn- j are Garden lahkoatletski meetiug, za katerega je j bilo veliko zanimanje. Tudi uspehi so bili izvrstni, zlasli v inelih. Doseženi so bili naslednji rezultati: Gospodje: 60 m Metcalf 0.7 sek.; (J00 m Sand- j ner 1.21.4; 1500 ni L. Venzke 3.55.4; 5000 m Ler- j mond 15.08.4; 3000 m zapreke: Mac Chuske 9.06.2; ! 1000 m Davvson 2.27.4; 1x 400 m: Pennsylvanska univerza 3.21; 1500 ni hoja: Carlson 6.15.7; krogla: Sexton 15.46; skok v višino: Spit/. 2.03; skok s palico: Brown in 1'ierce 4.11; skok v daljavo: Smith 7.29 in. Metanje uteži: Rožnik 15.49 m. Dame: 50 m Youug 6.8 sek.; 50 ni zapreke: Hali 7.6 sek.: 200 m: Rogers 26.8 sek.; 4x100 ni: Nevvarh 50.8 sek.; skok v višino: Rogers 1.55 nr. krogla Mac Donald 11.53 m; skok v daljavo brez zaleta: Lvford 2.60 m. SK Korotan. Letos se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 19. t. in. ob 10 dopoldne v prostorih | Salezljatiskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Članstvo se obvešča, da Glavne bilančne postavke so znašale v milijonih Din: A k I blagajna in Nar. banka menična posojila lonvbardna posojila tekoči računi v a: 1930 408 2232 193 4724 1931 800 1727 232 4201 19!-2 217 1349 ■})]■> 38! 9 252« 1(M'0 1663 več deviznih poslov razvijalo na takozvani orni borzi, ki je sploh prevladovala. Promet na zagrebški borzi je padel od 3212.1 milij. leta 1931. na 555.94 milij. lani, promel belgrajske borzo od 1771.0 na 436.5 in ljubljanske od 854.2 na 151.8 milij. Din. V manjši meri pa se je zmanjšal promet na blagovnih borzah in sieer v vsej državi od 422.4 na 300.6 milij. Din. Položaj na trgu kapitala nam ilustrirajo ludi podatki o osnovanju delniških družb in povišanju glavnice lani. Leta 1992. jebilo ustanovljenih 31 delniških družb z glavnico «8.9 milij., leta 1931. pa Pasiva: vloge na knjižice 3842 3380 vloge na tekoči račun 1637 1125 obveznosti tek. rač. 2120 1827 število natovorjenih vagonov je na državnih železnicah lani padlo na 1,427.782 v primeri s 1,608.778 za 1931. V naša pristanišča jo prišlo lani 91.118 ladij (lela 1931. 100.962) s skupno tonažo j 15.788.000 Ion (1931 16.702.000 ton). Obtok bankovcev. Iz poročila Narodne banke za 1932, ki je pred-j ložono danes, dne 5. marca 1933 občnemu zboru i delničarjev, posnemamo o obtoku bankovcev na-j slednje podatke (vse v milij. Din): konec 1931 konec 1932 slari dinarski 125.3 102.3 dinarsko-ikronski 6.6 5.9 stalni dinarski: po 1000 Din 2877.1 2840.3 po 100 Din 1764.2 1637.3 po K) Din 399.2 187.0 Iz lega se jasno vidi, da so predvsem prišli iz obtoka bankovci po 10 Din, katere -o nadomestili kovanci po 1« in 20 Din. Bar-ka jo izdelala tudi že bankovce po 50 Din, kaler 1 pa ni dala v promet lelmskih družb z glavnico minj., i«ia, i»ji. ... di , kel. smo dobi,u .SI.ebrnike po 50 Din. 13 z glavnico 110.15 milij Še več pa je bilo usta- v £bll)ku je bilo llar|a|j(, |)0 odbitju zneska, Položaj na denarnem trgu je razviden ludi iz statistike bilanc 20 najvažnejših zasebnih bank v državi, med katerimi pa se nahajajo 6 pod začasno zaščito, od lega 3 pod paragrafom 5. Skupno je teh 20 bank zabeležilo v lanskem letu zmanjšanje tujih sredstev od 6332 milij. Din konec leta 1931. na 5251 milij. Din konec leta 1932. 1931 5172.3, konec 1932 4772.7. Ves obtok denarja je znašal konec leta 1931. 5334.2 milij., v leku leta 1932. pa se je celo zmanjšal na 5252.(1 milij. J»in v kljub temu. da smo dobili nove srebrnike. To je poostrilo krizo na denarnem trgu, saj se je kot znano tudi hitrost obtoka radi težav r i ran ja zelo zmanjšala. ze vse, Polšmk pri Litiijji Na farnem pokopališču v Polšniku pri Litiji počiva krščanska, globokeverna Petričeva mama. Na pepclnično sredo smo jo pokopali. Mogoče je, da so njeni otroci bolj napredni, bolj učeni in izobraženi kot je bila njihova mama, ki jih je pošiljala na kmetijske in gospodinjske tečaje, v obrt-- no šolo in tudi v višje šole, toda vsi brez izjeme soglašamo v tem, da je lc vzgojila brez pravili šol in brez učenega vzgojnega pouka v zdrave in odločne krščanske fante in dekleta. Kot vsaka krščanska mati, je tudi ta imela v sebi neko nevidno, tajinstveno moč močnega zgleda, ki se ni javljal toliko na zunaj v besedi ali nastopu, liha. mirna, brez kakšnega ponosa, da je eden od sinov duhovnik, je živela za hišo in družino. Bog je dal tej materi ono znamenie, ki ga bodo nosili vsi izvoljeni: trpljenje. — Ne vidimo pri njej sijajnih uspehov v javnosti, delo, neprestano delo, orošeno z božjim blagoslovom, jo je spremljalo. Kuhinja, hlevi, polje, vse jc moralo biti lepo v redu in opravljeno, to vse zato, da z zgledom živo pokaže, da sc vse da doseči z vztrajnim delom, da tudi njeni osmeri otroci delajo lo, kar ona dela — v in z božjim blagoslovom. Mati je kakor sveča, ki nc sveli zase, sveti, go.ri in izgori za svoje otroke. — Revežem, bolnikom in potnikom je bila tudi mali. Za one, ki so pri Žen lovi materi iskali prenočišča, je imela za vsakega topel kotiček in košček kruha. Zjokal se je neki lak revež ob mrtvi mami in dejal: »Mati, kolikokrat sem dobil pri Vas kruha!« — Umaknila se jc, ko je vse pripravila za pošteno življenje svoje družine, stara 6! let. Čast na poslednji zemeljski poti ji je izkazala velika udeležba ljudstva, pevski zbor pod vodstvom g. organista ji jc v slovo zapel žalostinki, gospod dekan iz Šmartnega pa je spregovoril krepko besedo, da molimo, da Bog nakloni mnogo takih slovenskih mater. — Mati, ni bilo tu na zemlji zate počitka, počivaj v Bogu! Nagnanjla Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8 zvečer redna pevska vaja. Odbor Pevske zveze ima važno sejo v torek ob treh popoldne v Rokodelskem domu. Materinski večer zavoda za zaščito deco in dečjega doma kraljice Marije so vrši 8. marca ob 8 zvečer v dvorani okrožnega urada. Miklošičeva cesta. Vstop prost. Govori dr. De-hcvec France o temi: iKnko se jetika začenja«. Zimski večer, zabavno-propagaudna prireditev krajevnega odbora Rdečega križa ljubljanskega v ponedeljek, 6. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, poda tale spored: 1. Nagovor, l/pregovori g. dr. Fettich Oton, predsednik tega odbora. — 2. Cvetka čudovita. Mladinski prizor z godbo. Napisala Kokalj Zeljeznova Marijana, profesorica, režira Erbežnik Jožica, vadniška učiteljica. Izvajajo članice (Podmladka Rdečega križa — prvega razreda drž. vadnice. — 3. C i c i b a n - C i c i f u j ! Zložil Pavčič J. Poje gdč. Iglič Jelka, gojenka učiteljske šole. Pri klavirju g. Mihelčič Slavko. — 4. A r i o s o n o v s k a j a L o n s ke g a iz Čajkov-skega opere »Jevge-nij Onjegin«. Poje g. Drmota Anton, član nar. opernega gledališča. Pri klavirju g. Vodušek Valens. — 5. a) Jezdec. Zložil Adamič E. — Pavčič Josip. — b) Dobra žena. Zložil Vodopivec V. — c) Kolo. Zložil Ocvirk J. — č) M i rja n o. Zložil Mokranjac SI. — Poje dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole, vodi g. Repovš Ivan. profesor. — 0. Alegorija. Živa slika ob godbi. Iz samarltank in samaritatiov Rdečega križa ljubljanskega sestavil g. Karus, režiser Šentjakobskega odra. — Začetek ob 20. — Vstop brezplačen! K udeležbi vabimo vso prijatelje te eminentno humanitarne organizacije. Ker slove prireditve Rdečega križa za privlačne, se je nadejati obilnega posel- Ljubljanska podružnica Slov. lovskega društva bo imela redni občni zbor 13. marca 1933 ob 20 v spodnjih prostorih Mikličevega hotela v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. T. K. »Skala« poziva svoje članstvo, da se udeleži članskega sestanka odnosno debatnega večera S. marca o predlogu, stavljenem na članskem sestanku 11. januarja t. L — Odbor. » Litija. Drušivo Šola in dom- vabi vse starše k občnemu zboru, ki bo danes v nedeljo. 5. marca ob 2 popoldne v litijski šoli združeno s predavanjem zdravnika dr. Ukmarja Leopolda. Občni zbor Zveze Šoferjev Dravske banovine se vrši v torek, dne 7. marca ob 19.30 v salonu restavracijo pri -Levu . Gosposvetska eosta. Člani in ostali stanovski tovariši se vabijo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. — Odbor. Pred znižanjem obrestne mere v Ljubljani. Zadnja posvetovanja denarnih zavodov v Ljubljani so se pečala mnogo z vprašanjem obrestne mere. Kakor čujemn. nameravajo banke in regulativne -cpjs po a»0|A itz 04JUI uii|saaqo rpiziuz ,>.mijui«.ii| njih 5, ozir. 6% za vezane vloge za 1%, za ravno-liiliko pa naj bi se znižala tudi obrestna mera za posojila. Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča čla- 1 predprodajo letnika 1933. Na Češkoslovaške m je bilo prodano nekaj letnika 1931 po 7 do : 10 Din, ter letnika 15)32. srednje dobro žaleško bla-' go po 31 do 41 Din za kg. V N e m č i j i se je pro-: dalo par manjših partij hallertauskega hmelja po ' 55 do 67 Din. najboljšega gorskega (Hersbruck) po ! 55 Din in tettnangiskega po 73 Din zn kg. V Fran-I c i j i prometa ni stkoro prav nič, vendar so cene ! ostale __ neizprememjene. V Angliji je kupčija nomada* se "'vrši''redna ičl.m skupščina'danes dne j !>™ mirna ter izkazuje le malo prometa letnika 5. marca t. 1. ob pol 10 dopoldne v veliki dvorani i 932 po 20 do 30 Din za kg. docim cene starejšim Trgovskega doma. Uprava prosi, da se člani polno- f letnikom notirajo le nominalno. V Ameriki je številno udeleže sikujiščine. Anketa o reformi prisilne poravnave. V soboto se je pri Zbornici za TOI vršila anketa o nameravani reformi zakona o prisilni poravnavi. Ministrstvo trgovine in industrije je predložilo gospodarskim organizacijam nov projekt tega zakona, o katerem naj izrečejo svoje mnenje, Dividenda Celjske posojilnice. Pri zmanjšanju vlog («1 74.7 na 59.2 milij. Din jo znašal čisti (Io- na vseh tržiščih skoro popolno mrtvilo in notirajo cene le neminalno. vendar neizpremenjeno. Hmeljarji se pridno pripravljajo, da v tekočem lotu svoje, nasade znatno povečajo. — Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Cu-rihu. biček 0.93 (0.84) milij. Din. Dividenda se je znižala cd 8 na 6%, vendar je izplačljiva v hranilnih knjižicah, vezanih na obstoječe izplačilne roke, od katerih zapade v plačilo prvi 15. jan. 1934, ali pa potom obračuna. Tramvaji v naši državi, iz. Statističnega letopisa za 1929 posnemamo, da jebilo v državi 8 mest z tramvajem, katerega linije so imele dolžino 121.6 ,, ,, . ... , i km. Na teh linijah jevozilo 236 motornih voz s 5162 II. Vitanja Marijina kongregaeijn pri ursu- , sedeijalrih potnikov je znašalo toga leta 85.9 milij., od lega največ v Belgradu 53.8 milij., v Zagrebu 26.9 milij., v Sarajevu 11.3 milij., v Ljubljani 2.86 milij., v Novem Sadu 2.825 milij., v Osjeku 2.7 milij., v Subotici 1.5 in v Dubrovniku 0.76 milij. Cod zlato točko. ( urili. Pariz 20.19, London 17.5«, Ncwyork 509, Bruselj 71.90, Milan 26.10, Madrid 42.75, Amsterdam 206.70, Berlin 121. Dunaj 7l'94 (58.40), Slock-holm 93, Oslo (X), Kopenhagen 78.25, Sofija 3.70, Praga 15.175. Varšava 57.30, Atene 2.92, Carigrad . 2.47, Bukarešta 3.08. Vredne tni papirji Dunaj. Podon.-savska-jad ran. 58.60, Mundus 52.50. Alpine 11.80, Trboveljska 16.55, Rima Mu- : rany 18.35. i Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad._ okolica Sombor. srbač., gorbač. potiska 222.50—225, gban. 222 -224. srem. 222.50—225. Ostalo neizpremenjeno. Terdenca neizpremenjena. Promet: 28 vagonov. Chicago. Borza zaprta zaradi bančne krize. STANOVSKI PREMOG" priznano dobre vrste, bn z prahu, čisto tehtan po konkurenčni ceni, i'.bran, na dom dostavljen po Din 40'— odvzem v zalogi po . ........38'— neizbran na dum dostavljen po . „ 33"— nc izbran v /alogi prevzet po . . „ 37"— Ob večjem naročilu ceneje! V Vašo korist je, da pazile na natančni naslov MARIBOR, Miška 20 f 3 Živina Mariborski sejem 3. marca. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 119 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 9 tednov stari kom. 120 150, 3 do 1 mesece 250 380, 5 do 7 mesecev 450—490, 8 do 10 mesecev 520-570, 1 leto 800-1000, I kg žive teže 7.50-8. mrtve 10.50—11.50 Din. Prodanih je bilo 7« svinj. J»j«> lzvozničarji jajc so bili primorani znižati ceno jajc na 35 par za komad. Vzrok temu je upeljava uvozne carine cd 30 mark po zaboju v Nemčiji, kar znaša približno 30 par po komadu. Razven loga je ludi produkcija ogromna in je skoro za 100% večja kakor lansko leto v tem času. Pričakuje se še na-daljno nazadovanje cen in ni izključeno, da se bo cena leto« znižala na 25 par za komad. Hmelj Položaj na vseh hmeljskih tržiščih jo oslal neizpremenjeno miren. Zanimanja in povpraševanja ter prometa je prav malo. Zaključna tendenca je zelo mirna. Cene pn se še precej držijo in notirajo v glavnem skoro neizpremenjeno, četudi večinoma i" bolj nominalno. Pri nas je zanimanje le za Razširjene zntjnce ln črne pike so izginile za zmerom. Neznosne črne pike, mozolji, grde luskine in kožni izrastki, runiene in temne Pe=Ali bi ne hoteli priti k nam enkrat na večerjo?« — »Z veseljem. Kdaj pa smem priti?« — »Kadar hočete. Jutri, pojutrišnjem ali čez tri dni.« — «Dobro, pa pridem jutri, pojutrišnjem in čez tri dni.« • Važne priče. — Papa, zakaj so pri poroki potrebne priče? — Ker bi sicer pozneje nihče ne verjel ženinu, da je bil tako neumen. Nedavno so se še vm tehnični krogi bavili z uresničenjem raketne^ načrta. Hoteli so namreč sestaviti raketo, na kateri bi se prepeljali zemeljski raa!skovalci v stratosfero, kjer bi preiskali še vse zastrte tajne narave. Ta raketa bi bila tudi prvi začetek k medplanetarneinu prometu. Če bi seveda ta poizkus uspel, potem bi bila že blizu tudi raketa, na kateri bi se dalo odpotovati nn Mars. Zadnje čase pa je potihnilo v javnosti zanimanje za raketni polet, toda tehniki se še dalje intenzivno bavijo z mislijo na tako raketo. Inže-njerja Mas in Dronet sta po dolgoletnem preizkušanju sestavila mehanizem, s pomočjo katerega bo mogoče poslati raketo v stratosfero. Sama raketa bi morala biti sestavljena iz tako zvanega duralu-minija, zatorej bi mogla sama posebi vzdržati pot v nebes. Toda tu pride pred vsem do izraza mehanizem za metanje. Ta je videti na prvi pogled zelo enostaven, je pa močno kompliciran. Obstojal bi namreč iz kolesa, kaiterega premer bi znašal 150 metrov; na to kolo bi se pritrdila raketa Kolo bi gonil električni pogon, 6prva bi se začelo vrteti polagoma, potem pa zmerom hitreje, dokler ne bi doseglo 40 obratov v eni 9ekundi. V tem trenutku bi popustile avtomatično kljuke, ki bi dotlej dr- Pogin avstralskih ptic Letos so bili v strahu Avstralci, da se ne bi povrnila ona strašna vročina, ki je vladala lani ob tem času v južni in srednji Avstraliji. Finlayson poroča, da je nastopil v tem času ogromen pogin ptičev. V prostranih jatah so si iskali smer pod verandami in v železniških vozvih, zakaj sonce je neusmiljeno palilo; večkrat so se pognale ptice v debeli plasti v vodne posode, iz katerih pa se niso mogle več osvoboditi. Predvsem so bile to papige, vrane, golobi in ptice roparice, katerih je poginilo na kupe. Pod verandami je sleherni dan ležalo na stotine golobov, katere pa so tamkajšnji prebivalci spravili v sodčke in jih izvozili. Ptiči, ki so iskali pomoči, so izgubili slehrno plahost pred človekom. Odbita prošnja Več vodilnih angleških pisateljev je pismeno naprosilo dokana Westminsterske opatije, da bi sprejel v to pokojišče vseh slavnih Angležev tudi Galsworthyjeve ostanke. Sklicevali so se na njegovo slavo; Jolin Gals\vorthy je bil Nobelov odli-kovanec, stalni predsednik Pen-kluba itd. A dekan je odklonil prošnjo e kratko pripombo, dn ne sme upoštevati posvotne zasluge, temveč edino cerkvene predpise. Vzrok ni naveden v pismu, a dnevniki poročajo, dn mora imeti samo eno razlago: Gals-worthy je bil upepeljen v kreiiintoriju. Pridobivajte novih naročnikovi žale tor]>edo, m to hi zletelo v stratosfero, zakaj sila teže bi bila uničena s to bajno brzino. Toda za tako kolo ni nikjer mateirijala, lci bi vzdržal to strahotno brzino. Zadnje čase pa je pariški inženjer Graffipnv popravil ta načrt Masa in Droneta. Tudi ta je ostal pri tem orjaškem kolesu, toda namesto da bi se kolo vrtelo, po njegovem načrtu stoji. A po notrnnji strani kolesa bi se morali postaviti Specialni tiri. ki bi bili obloženi s Specialnimi ploščami v obliki predora. Ta obročni predor bi moral brli brezzračen. Na tračnice bi položili duralumfc nijsko torpedo-raketo, katera bi 9e začela s pomočjo električnih motorjev premikati. Ko bi dosegla ta torpedna raketa brzino 10 obratov na sekundo, bi se kolo avtomatično odprlo in raketa bi zletela s hitrostjo 12 km v sekundi v stratosfero. Sama torpedo-raiketa bi stala do 7 milijonov dinarjev, med tem ko bi kolo in naprava za pogon znašala do 20 milijonov dinarjev. Ta načrt je teoretično izvedljiv, praktično pa je brez dvoma no-ustvartjiv, zakaj pri )>ovTa1iku na zemljo bi napravila taka torpedo-raketa težko škodo. Inženjer Grnffing je hotel tudi tu rešiti problem. V ta namen je sestavil specialno padalo: v trenutku, ko bi prispela raketa na brzino nul, to je, ko bi prenehala napredovati, bi se to padalo nvlomntično odprlo in raketa bi se polagoma spuščala. Ameriški inženjerji so se začeli bavili. ko «o zvedeH za ta načrt, s teoretsko rešitvijo raketne poti na Mars. Konslatirali so: Da bi se dosegla potrebna hitrost, bi bilo treba sestaviti kolo, ki bi imelo premera 4 km in nn tem bi bilo treba zgraditi imenovani predor r tračnicami, a torpedo bi moralo doseči hitrosit 180 obratov na sekundo. Toda nn zemlji ni materijnla, ki bi vzdržal tnko peklensko brzino. Zatorej je teoretska pot nn Mars sicer rešljiva, a praktično jo je nemogoče izvesti. ★ Skupinn angleških znanstvenikov pn rosno |*v skuša ugotoviti, ali ima Mars razumne prebivalce? Velika optična tovarna Brata Chance v Hi rini ng-hnmu je dala na razpolago potrebna sredstva v veri, da bo tudi v slučaju neuspeha imela korist od edinstvene reklame. Znanstveniki bodo zgradili na vrhu hriba Jungfrau v Švici svetilnik, ki bo pošiljal signale Marsijnncem. Birnuinghnmska tovarna bo kmalu poslala v Švico tri velikanske leče take oblike, kaikor so v rabi pri najmočnejših pomorskih žarometih. Toda svetilnik na Jungfrau bo prekosil vse oklopnice in pristanišča. Razvijal bo do 15 milijard sveč močno luč. Njegovi žarki bodo po računih graditeljev zmagali 54 milijonov kilometrov razdalje od zemlje do Marsa in bodo dobro vidni na »rdeči zvezdi'. Svetilnik bo oddaj?! znake Morsejeve abecede. Zgradbo vodi Harry Priče, tajnik narodnega laboratorija za fizična raziskovanja v Londonu. Pričel bo oddajati stena!« že aprila ali maja meseca, če bo dobil v ta namen potreben poldrug milijon dinarjev, ki ga zdaj zbira pri različnih dobrotnikih. Na ulici. — Usmiljen gospod je srečal starejšo ženico, ki je vozila slabo oblečenega moža in prosila milodare. Gospod da dinar in reče: —Uboga žena! Ali ves dan tako vozite moža? — O, ne. Se menjava, dopoldne vozim jaz njega popoldne on mene. « Med zakonci. »Skopuh ti grdi! Pravkar «1 me naziva] angel, zdaj mi pa nočeš dati denarja, da bi si kupila nov klobuk.« — »Oprosti, dušica, mar nosijo angeli klobuke?« MLADI SLOVENEC Zdravko Oovirk: . Da ste jo poznali. •. Da ste mojo mamico poznali, bi gotovo zdaj z menoj jokali; davno mi je že umrla, a spomina v meni ni zatrla. 0© se le domislim njenih lic miline, dobrih nje oči topline, mehkih rok in tihe hoje, pa sem žalosten in mi hudo je. Ce pa spomnim se še na ljubezen njeno, srce moje je nepotešeno, po ves dan jo kličem in se jočem in si jo nazaj imeti hočem. Karel Seja: Gojkino junaštvo V bogati in rodovitni deželi je živel mogočen in usmiljen kralj. Vsi njegovi podložniki so ga ljubili in spoštovali. Imel je dva sina: Mrakoslava in Tihomirja. Starejši Mrakoslav se ni brigal za očetovo gospodarstvo, ampak je pohajkoval okrog t lahkoživimi tovariši; mlajši Tihomir pa je vso svojo skrb in ljubezen posvetil očetovi čredi. Vsako leto je spomladi odgnal mnogoštevilne ovčice na planine, na jesen pa se je prepevajoč vračal domov. Spremljala ga je njegova edina prijateljica revna Gojka. Mrakoslav Tihomirja ni ljubil. Vedno se je norčeval iz njega, češ, da sc druži z berači in kmeti. Takrat mu jc Tihomir odgovoril: »Tudi mi cmo iz kmečkega rodu.« Stari kralj je bolj ljubil prevdarnega in pridnega Tihomirja kot labkoinišljenega in lahkoživega Mrakoslava. Zalo je 6klenrl, da bo izročil kraljevsko žezlo svojen:u mlajšemu sinu. Ko pa je starejši Mrakoslav to izvedel, je zbesnel. Zbral je nekaj nezadovoljnih velikašev, ki niso ljubili starega kralja in Tihomirja radi njune pravičnosti. Nekega dne so vdrli v grad, zgrabili kralja in Tihomirja in ju zaprli v globoko temnico. Več mesecev sta živela sivolasi vladar in njegov dobri sin v silnem pomanjkanju ob kruhu in vodi. V celici ni bilo drugega kot nekaj plesnivo slame in kamenit vrč za vodo. Pod stropom je bila majhna lina. Sončni žarki niso nikoli pogledali skozi njo. Kralj in Tihomir sta vse dneve in noči preležaia na slami. Tihomir se je bal za očeta, da ne umre od žalosti nad sinovo nehvaležnostjo. Zadnje dni je vedno bolj pešal. »Da bi imel nekoliko boljšo hrano!« je mislil Tihomir. Medtem so podložniki poslali nezadovoljni. Pričeli so mrmrati. Stari kralj tn njegov dobri sin sta izginila in nihče ni vedel, kje sta; novi kralj Mrakoslav je bil krut in neusmiljen; velikaši so prišli do velike moči in so pričeli po svoji volji gospodarili po dvoru. Po vsej deželi je nastal nered. vršila so se različna grozodejstva nad ubogimi kmeti, človek ni zaupal človeku, vse je trepetalo in čakalo, kaj bo. Tedaj je sklenila Gojka, nerazdružljiva Tiho-rarrjeva prijateljica, da poišče dobrega starega kralja in njegovega sina. Napotila sc je v grad in prosila službe. Poslali so jo k Mrakoslavu. Sedel je na visokem tronu. Vse se je bleščalo v zlatu. Okoli njega so stali velikaši. »Kaj hočeš, dekle?« Gojka 6e je priklonila in prosila s tihim glasom; »Službe bi rada. Revni smo doma, pa so me poslali za kruhom. — Oče ne more preživeti vseh otrok,« je že dostavila. Velikaši so pričeli zbijati šale iz nesrečne deklice. Gojiti je šlo na jok. Tedaj se jc vzdignil Mrakoslav in zagrmel: »Mir!« Vsi so utihnili. »Dekle, ničesar ti ni treba iskati tukaj. S slu-žančadjo sem zadovoljen. Torej pojdi! Kdo si je sploh predrznil spustiti te predme?« Gojka ni odgovorila. Molče je odšla. Na hodniku ni mogla več premagovati solz. Stisnila se je v kot in bridko zaplakala. Tedaj so se začuli na hodniku koraki. Pred Gojko je obstala postavna ženica. »Kaj jočeš, deklica?« Gojka ji je povedala svojo zgodbo. Ženica pa jo je potolažila in dejala: »Kar pri meni ostani! Ječarka sem. Pomagala mi boš pri napornem delu. Stara sem že in hitro se utrudim.« Gojka je z veseljem sprejela njeno ponudbo. Pridno je pomagala starki pri delu. Nekega dne pa ji reče ječarka: > Vzemi vrč za vodo in hleb kruha in nesi v celico št. 6! Jaz imam še neko opravilo.« Gojka je storila kakor ji je bilo naročeno: vzela je vrč za vodo, hleb kruha in ključe ter odšla. Pred celico št. 6 je obstala. Vzela je ključe m odklenila. Težka vrata so zaškripala. Gojka je vstopila. Ječa je bila mračna, da spočetka ni razločila ničesar. Položila je vrč in hleb na tla in hotela oditi. »Gojka!« — Deklica 6e je obrnila: »Kdo je?« Zastrmela jc v temo. Pred njo se je dvignila temna postava. — »Gojka, me ne poznaš več?« — Gojka je po glasu spoznula Tihomirja. — »Ti si, ti si, Tihomir!« Pred očmi se ji je zameglijo in omahnila bi, če je ne bi prestregel Tihomir v »vaje močne roki. »Ti si tukaj v ječi,« jc zacepetala. »Kje pa je oče?« — »Oba 6va tukaj, Gofka,« je odgovarjal Tihomir. Na hodniku so se zaslišali koraki. »Zvečer, zvečer počakajta, ReSim vaju,« jc za-šepetala Gojka. Zaklenila je duri in odhitela. Tihomir se je ve« srečen obmil k očetu: »Vidiš, oče, še so dobri ljudje na svetu. Gojka naju Teši!« > i Ves dan jima je minil v mrzlični napetosti. I Vsak čas sta pričakovala Gojke. Slednjič je prišla: »Pojdital« Tihomir je podprl očeta. Tiho in oprezno so šli po dolgem hodniku. Nikogar niso srečali. Zavili so na desno in prišli do stopnic. »Prst! Straža!« Potuhnili so se... »Naprej!« Povzpeli so se navzgor. Bili so pod milim nebom. Ob zidu so se splazili na vrt in čez njive na cesto, nato pa so od-ga ni več videl. Tretji dan proti jutru so priepeli v drugo državo. Tamkajšnji kralj jih je prijazno sprejel. Nekaj dai pozneje sta se Gojka in Tihomir poročila. Medlem pa je nezadovoljno ljudstvo v Mra-koslavovi državi vrglo kralja c prestola in poklicalo starega vladarja in Tihomirja nazaj. Zahvalili so se prijaznemu gostitelju in odjezdili v domovino. Mrakoslav je še o pravem času zbežal in nihče ga ni videl. Tihomir in Gojka sta bogato obdarovala staro ječarico, ki je bila radi njih izgubila službo, da je lahko srečno živela do smrti. Kmalu pa je umrl stari vladar in zavladal je Tihivnir. Gojka pa jc bila dobra in usmiljena kraljica. In imela sta mnogo, mnogo sinov in hčera. Kratkovidni gospod profesor (Teta Meta hladi polico) 3. Halo, otroci! Napišite k tem trem slikam primerno besedilo in iztuhtajte za četrto sliko, ki jo objavimo prihodnjič, kakšen posebno zanimiv in zabaven konec. Najboljši spis bo nagrajen z lepo knjigo, druge posrečene sestavke pa bomo objavili. Spise pošljite najkasneje do četrtka, 9. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Rešitve zamudnikov bodo romale v koš, Otroško stran zaključimo vsak četrtek dopoldne in pozneje dospelih rešitev pri najboljši volji ne moremo več uporabiti in upoštevati pri nagradi. — Toliko v vednost onim dečkom in deklicam, ki svoje rešitve zmerom prepozno pošljejo in se potem čudijo in hudujejo, da njihovega imena ni v vrsti drugih rešilcev. Kdor prej pride, prej melje! ZA BISTRE glave Dve izpopolnjevalki Zapeljivka Jaz kraljica sem Bolezen, svet vesoljni me pozna. Le pri meni, Ic pri meni sreča zlata jc — —. Kadar je otrok bolan, mama skrbno streže z vsem mu, kar si poželi. Haj, to sc —--! Pomaranče, grozdje, med, kurja bedrca, kolačke — vse otrok bolan dobi in povrhu ic — — —. Ce otrok pa zdrav je, bej, mora revež jesti vedno samo mleko, same žgance in hoditi v šolo — — Kdo? Kdo si danes ni umil zobkov? — Naša Metka! Od sinoči čaka že nanjo---- Kdo si ni počesal las? Kajpak, tudi Metka, boste rekli... Pa ni res. Le poglejte — —! On si ni počesal las, on, tfiaš ded brljavi. In zakaj? Zato, ker las nima več--- Ns mestih, kjer ležijo črtice, postavite zraven spada|oče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve obeh izpolnjcvalk pošljite najkasneje do četrtka, 9. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovcnca« v Ljubljani. STRICKOV KOTIČEK 407. Dragi Količkov »tričeitl — Ko nam jo gospodična učiteljica prečil al« nekaj stvari iz ^Slovence ve - otročke priloge od zadnje nedelje, smo ee lako smejali, da so nam trebuščki poskakovali. Napiši še kaj smešnega! Vesele stvari najrajši čitamo in poslušamo. Pridi k nam, da se seznanimo s Teboj in To pošteno okepamo. Imej se dobro v pustu! Lopo Te pozdravlja (?), I. razr. pri Sv. Lovrencu. Drogi ali draga (?)! — riliri leta že kramljam v tem količku s svojimi mladimi prijatelj', in prijateljicami, pa so dozdaj š« nikoli ni zgodilo, da bi mi kdo poslal takšno pismo. Ne vem niti tega, ali mi piše deček ali deklica, Se manj pa, kdo ml prav za prav pf ie: ali neki Tonček, ki se piše Površnež, ali neka Živka, ki ima od silo lep in blago doneč priimek Pozabljivka... Pa naj bo Tonček Površnež ali pa Živka Pozabljivka, ki mi piše — gromozansko pridigo bi napravil obema, če bi ju dobil v pest! Dragi moj Tonček Fovrtoei ali Živka Pozabljivka, tako se piama ne pišejo in sc ne! Predudna zmešnjava b". na svetu nastala, oo bi bili vsi lako površni in poMbljivj pri pisanju pisem. Kako atneSno bi bilo — na primer —, Če bi jaz, Kotičkov etriček, pjsal ljudožrskemu pogl» varju v daljni Afriki takole pismo: »Veleljuti goepod poglavar! Spodaj podpisani Vam prijateljsko želi dober tek in Vas ponižno proei, da mu pobijate moto jo cekinov, ki jih imate baje toliko, da m pri vas otroci z njimi igrajo kakor pri uas a frntkularoi ali gumbi. To mi je povedal ongavi boter, ki predobro pozna Vas in Vašo deželo — z »emljevida. Cekine nujno potrebujem, zato m! Jih poiljtte takoj na spodaj označeni naslov. Vas lepo iK>zdravljam! Živijo in zbogom!« Ljudožrski poglavar bi pismo prejel — in bi se zagrohotal, tako groino zagrohotal, da bi ee stresel ves svet. >Hoho,< bi zarenčal in pokaval kruto nabrušene zobe, >hoho, cekine naj pošljem — kam?« ln b! jih obdržal zase, cekine žvenkljajo-če, jaz pa bi so čudil na vso moč, rakaj jih odni-koder ni--— Si pri najboljši volji ne morem dragega miditi, kakor dn mi jo zgornje pismo poslal neki otrofiaj, ki ga jc pust zmešal tako, da je pozabil, ali je deček ali deklica in ne ve več, kje ee ga glava drži in kako mu je ime... Kako že pravi na koncu ons zuana norčava pustna pesem? — Didl, didl, didl di -to eo žalostne reči! Lepo pozdravljen(a)! — Kotičkov striže k.r, 468. Dragi Kotičkov striček! — Večkrat eem Ti ie hotel pisati, pa eem vedno odlašal na drug dan. Danes pa Ti pišem in Ti povem tole: Imam bralca, ki je želo pol leta »tar. Včasih ga malo našeškani, pa se mi smeji, nameeto da bi se jokal. Zdaj že zua malo govoriti. Ali imaš tudi Ti kakšnega einčka? Če ga nimaš, si prihrani toliko denarja, da si ga boš lahko kupil. Pa pridi kdaj k nam. da boš vide] mojega bratca. Ime mu je Janezek, ker je pa lako luštkau, mu pravimo »Čibuk^. To pozdravlja Tvoj A. Sešek, učenac (?) razr. v (?). Dragi A! — Sc postaviš in ee, fantič, kajti tako kratkega imena, kol ga imaš Ti, ga menda nima nihče na svetu. V pratikj sicer ni nobenega svetnika z imenom A, ampak Tvoje ime je kljub temu imenitno tako. da zasluži javno priznanje in občudovanje. Veš kaj? Priredi tekmo z najkrajšimi imeni! Z lahkoto boš odnesel zmago in lovorjev venec in miljonsko nagrado, in ves evet bo pisal o Tebi iu Tvojem imenu in Te častil. Postal boš kar čez noč slaven in znamenit mož, da ee boš samemu sebi priklanjal do tal in navdušeno kričal: »Živijo jazi« In vsi otroci Te bodo zavidali za to veleimenjtno in velekratko ime. In marsikatera mamica ne bo več iskala imena za svojega ne-bogljenčka po pratiki, ampak bo kratkomalo vzela v roke abecednik in izbrala v njem pripravno in lepo doneče ime... Nobenega Janezka, Tončka, Mihca, Andrejčka, Jerncjčka in Joška kmalu ne bo ve« med dečki, ampak bodo samo še fantiči, ki jih bomo klicali % milodoneJSimi imeni: A, B, C, Č, D, E, F, G, II. I. J, K itd. Prekrasni časi bodo lo! Morda Ti jo pa le drugače ime .n si evojo pravo ime samo skrajšal? Morda si Anton? Morda .Mfonz? Morda Albin? Če jo pa tako, dragi moj. če je pa tako, je pa stvar seveda čisto drugačna! Poleni zaslužiš, da Te kdo malo potipa za uhlje in Te dobrohotno pouči, da takile majhni dečki svojega imena v pismu nikakor ne emejo označili samo z začetno črko, ampak ga morajo napisali v celoti. Ali nc vidiš, kako čudno izgleda zdaj začetek mojega odgovora? >Dragi Al« Ti pravim — povej to svojemu pol lela staremu bratcu, še on, tako Ti rečem, še on se Ti bo emejal... Ker sem že ravno pri Tvojem bralcu, so kajpak spodobi, da Spregovorim še o nj«n tri ali štiri kratke besedice, da ne bo užaljen. Včasih ga malo našeškaš, praviš, pa sc smeji, namesto joka... Prečuden možic, zares! Pol leta je 6tar, pa io kaže, da bo slaven junak. Moida bo s svojo hrabrostjo in močjo celo Martina Krpana prekosil in so bo trem Brdavsom, ki bodo z velikanskimi gorjačami tolkli po njem, smejal v brke, kakor se smeji zdaj Teb ... Vsa čast neustrašenemu maliču! Ampak so mi vse lako zdi, da ga >šeškaš< na lak način, kakor je na primer meno moja sestra, ko sem bil pol leta star: s tenko slamico me je žgečkala pod nosom in nagajivo vzklikala zraven: >Buc, buc, bučk Te vr3te šeškanje« pa res ni takšno, cla bi sc moral zaradi njega kdo jokati... lil namesto Janezek, mu pravite »Čibuk , ker je tako Itišikan, pišeš dalje. Kolikor ml jc znano, čibuk ni slovenska beseda, temveč srbska in pomeni v slovenščini toliko kot čedra ali pipa. Tujih besedi so moramo izogibati, pravijo jezikoslovci, čc hočemo, da bo ostal slovenski jezik lep i" čist. Zato vam resno svetujem: recite Janezku odslej naprej namesto '-čibuk« — čedra« ali »pipa' ! To se mnogo lepšo sliši in bolj domače je. Pa brez zamere in lopo pozdravljeni vsi: Ti, bralec Janezek in Tvoji starši! — Količkov striček. Kako je ubog hlapec postal bogat kmet (Stara pravljica) i. Nekoč jc živel kmet, ki je bil zelo bogat. Ime) jc ogromno posestvo in okoli njega vse liolno rodovitnih travnikov, njiv in gozdov. Imel jc tudi več hlapcev in dokcil. Za prvega hlapca pri njem je liil mladenič, ki jc vodil vsa delu in nadzoroval druge hlapce in dekle. Ime mu je bilo Peter. Bil jc zeJo razumen in marljiv mladenič, Znal je popravljati vse kmetijsko orodje in živini ,jc znal streči kakor nihče drug. Kmet mu je zaupal vse in ga pustil delati ]» mili voji, sam po je lenaril in zadovoljno užival sadove svojega bogastva. Pri kmetu je služilo tudi mlado dekle, ki sc je prav tnko, kakor Peter, povzpela s svojo marljivostjo nu prvo mesto. Ime ji je bilo Ančka. Goepodinja je tudi njej zaupala vse, kakor gospodar Petru. Nekoga dne sta ee Peter in Ančka dogovorilo. da postaneta inož in žena in si s prihranjenimi denarjem /.gradita skromen domek, da bosta poslej delala za sebe. Stopila sta pred gos[KKlnrja in gospodinjo in jima razodela svoj sklep. Nerada sta kmet in kmetica izgubila najboljšega hlapca in najboljšo deklo; ker pa sta jima toliko let zvesto in cnarljivo služila, sta sc prijateljsko poslovil« n*l njiju in jim« za odhodnico |xxlarila veliko njivo in še, mnogo drugih reči, ki sta jih Peter in Ančka potrebovala za novo hišo. Kmailiu sta si Peter in Ančka zgradila svoj dom in začela marljivo obdelovati tisti košček zemlje, ki jo jiijifi je gospodar podaril. Ko jc miniJo leto, 6ta Peter iu Ančka videla, da jc tega sveta premalo za dva pridna človeka. Začela sta premišljevati, kaiko bi si tiakupiila še nekaj zemlje. Denarja nista imela več, zato je Peter sklenil, da gre v svet in si poišče novo službo. Kadar si prihrani dovolj denarja, se vrne — in takrat si nakupita vsega, kar jima Sc manjka. Rečeno — storjeno. Nekega dne si je Peter odrezal v goščavi popotno palico, vzel culioo v roke. sc prisrčno jraslovil od svoje mlade ženice in od romal v svet A tiste dni je bilo na svetu skorajda taiko hudo, kot je danes. Težko je bilo brezposelnemu popotniku dobiti službo. Kjer je Peter povprašal, povsod so mu odgovorili, da imajo še drugih hlapcev preveč. Ze tri mcsccc je ves obupan hodil od vasi do vasi in iskal dela, pa ga ni našel nikjer. Nekega dne jc proti večeru ves truden in lačen prirocnal do hi.šc nekega kmeta, ki je bil šc bolj bogat kakor Petrov prejšnji gospodar. Prosil jc za prenočišče in kmet ga je prijazno povabil v hišo in ga pogosti! /, dobro večerjo. Po večerji je hlapec pobaral gostoljubnega kmeta, čc ima kakšno delo zanj. Kmet jc malo pomislil in ko je videl Petrov razumni in odkriti obraz., mu jc ponudili mesto hlapca. Ves srečen jc hlapec sprejel ponujeno službo in dogovorili so se, da bo prejemal letno plačo. Drugo jutro jc gospodar ukazal zapreti konja v voz in se odpeljal s Petrom od hiše, da mu raizkaže svoje njive, (ravnike in gozdove, katerih jo. ime] šc mnogo, mnogo več, kakor Petrov prvi gospodar. Ko jc Peter začel ddati, ga je krnet opazoval od daleč. Kar čudil se jc, tako mu jc šlo vise gladko izpod rok. Vsak dan bolj mu jc ugajal spretni in marljivi hlapec. Čez dvn meseca, ga je poklical k sebi iu ga imenoval za prvega hlapca. Peter jo v največje zadovoljstvo kmeta in njegove žene vodil vse gospodarstvo. 2. Preteklo jc leto dni in približal sc je Šeut-janžev dan. Na ta dan so v onih davnih, starih časih hlapci in dekle prejemajli plačo za svoje enoletno delo. Vsi drugi hlapci in dekle so v redu prejeli od gospodarja plačo, na Petra pa je kmet povsem pozabil. Peter je čakal še tri dni in ko šc vedno ni dobil plače, je etopil pred gospodarja in ga prosil, naj mu izplača, kar je zaslužil. Kmet ga je milo |>oglednl in mu dejal, naj potrpi, ker nima prav nič denarja. Obljubil mu jc, dn bo drugo leto prejel plačo za obe leti — ln Peter jc bil zadovoljen. Preteklo jc diujo lete in Peter je spet za man čakal na svojo plačo. Slopil jc pred gospodarja in ga spomnili dane obljube. Kmet pa ga jn znova milo pogledal in ga proNa. nesi to ženi. da bo vedela, zakaj si dvajset let delal pri nitsiii!« (Dalje prih. neu.) DELAVSKI VESTNIK % Poglavje o delavcu, alkoholu m treznosti Pri nas se o teh stvareh toliko piše, predava tO govori, da bi bil naS sestavek o tej stvari čisto odveč, če sc ne bi delalo našemu delavstvu toliko krivic, kot se jih dela. Mnogo jih ie namreč, ki zmerjajo našega delavca in kmeta s pijancem in zapravljivcem, ki nista potrebna nobene lavne pomoči, ker imata še vedno dovolj za — vino. To so tisti, ki v svojem življenju še niso trpeli krivice, revščine in gladu. Komur pa se grmadi iz dneva v dan krivica nad krivico in nima niti česa jesti in prezebuje s svojo revno družino kje v podstrešju, pa tja na zimo še službo zgubi — kje naj ifiče utehe — kot v alkoholu. To mora biti vsakemu jasno! Lep m vse hvale vreden je trezn ustni pokret in ga moramo vsi po svojih močeh podpirati, toda zavedati se moramo, da bo postal naš narod trezen šele tedaj in brez kake posebne treznostne akcije — ko se bodo izvršile pri nas neke druge reforme. Vsak narod ima v sebi veliko ustvarjalnih sil m ogromno življenjske energije, ki se mora nujno pokazati v tej ali drugi smeri, v kulturi, v znan-stvu ali v gospodarstvu. Kakor hitro se pa narod v smeri, ki mu je od Boga začrtana, ne more udej-rttovati in izživljati, potem se vsa ta energija nujno porabi drugje in za stvari, ki so narodu vedno le v škodo. Da pa se more ijudstvo z veseljem in z vso vztrajnostjo posvetiti svoji življenjski nalogi, je potrebno, da živi vsaj v skromnem blagostanju ter v miru, v svobodi in socialni enakopravnosti. Poudarjamo, da mora živeti ljudstvo vsaj v skromnem blagostanju, če se naj njegove sile usmerijo v dobro in koristno. Ako pa živi ljudstvo Kako živi delavka? 1320 delavk opisuje svoje živhenie Na Dunaju je iašla 156 strani debela knjižica, kjer je zbrano gradivo o življenju 1320 delavk. Kdor hoče imeti vpogled v proletarsko življenje, si mora to knjigo nujno ogledati. Knjiga je zrcalo XX. stoletja. Leta 1932 so bile med dunajske delavke razdeljene obširne vprašalne pole z najraznovrstnej-šinu vprašanji o osebnih podatkih, poklicu, delovnem času, dohodkih, stanovanju, družini, prostem času L dr. Na vsa ta vprašanja je odgovorilo 1320 delavk in so v omenjeni knjižici ti odgovori statistično zbrani. Delavke so iz različnih poklicev in vseh starosti (od 16. do 65. letal. Vendar je velika večina industrijskih delavk in 73% jih ima manj od 40 let, 42% vseh omenjenih delavk je samskih, od poročenih pa jih je skoraj polovica prisiljenih, da skrbe za svoje brezposelne može. Okoli štiri petine jih opravlja pomožna, manj važna m podrejena dela, le ena petina delavk ima to srečo, da opravljajo kvalificirano delo, za katero so se bile v svoji mladosti izučile. Brezposelnost je zajela že dve tretjini delavk in sicer mlajše bolj od starejših. Posebno važni so socialno-higijen&ki podatki. Ugotovilo se je, da oo rayno oni poklici, ki se označujejo za lahke in o katerih se govori, da so za ženski organizem najbolj pripravni, v resnici za žensko telo slabši od tako zvanih težkih ali moških poklicev. Prav težko je življenje onih delavk, ki poleg mojega napornega industrijskega dela, opravljajo še svoja dva naravna poklica gospodinjstvo in materinstvo, ki že sama na sebi zahtevata celo ženo. Žensko delo je slabše plačano od moškega. Važno je vedeti, kako te delavke porabijo •voj prosti čas. 78% se jih v prostem času bavi z domačimi deli, 12% s športom, 5% jih hodi na zborovanja in seje, 5% pa porabi svoj čas na druge načine. Značilno za dunajske delavke pa je, da so skoraj vse organizirane in da se v organizacijah tudi prav pridno udejstvujejo. Navedli smo nekaj podatkov iz te zanimive knjižice in želimo, da bi se tudi pri nas našla kaka institucija, ki bi hotela zbrati podatke o slovenski delavki. Marsikdo bi se sliki, ki bi iz teh podatkov nastala, silno čudil. Zvedel bi n, pr., da je slovenska delavka ena najslabše plačanih delavk v kulturni Evropi. Res važna in zanimiva ta bila taka statistika in morebiti bi bila celo koristna, da bi se ljudem nekoliko odprle oči. Za nov družabni red Skrajni čas je, da se katoličani zdramimo. Dosedaj smo vse preveč zaostajali za tistimi, ki so 9oeiabio vprašanje reševali na brezverski, materialistični • podlagi. Neredko smo jih posnemali, ker nam je manjkalo jasnih samostojnih pogledov na sodobna družabna vprašanja. Koliko sil smo brezplodno potrošili. Na tej poti ne moremo in ne smemo vztraijati. Nastopiti moramo s svojim katoliškim družabnim nazorom in pokretom. Ta pokret mora biti povsem resničen in realen, pa tudi povsod dovolj radikalen, da bo lahko uspešno tekmoval z vsemi drugimi socialnimi strujami in po-kreti. Samo v takem, zares sistematično zasnovanem socialnem nazoru in iz njega izvirajočem žilavem delu katoličanov, je rešitev. Ne gre namreč samo za to, kaj storiti, da se bo gmotni položaj delovnih moči izboljšal, da bodo mogli vsi ljudje vsaj za silo človeško živeti. V resnici gre za mnogo več, gre za usodo sodobnega človeštva, za usodo sodobne družbe. Kajti od tega, kako bomo mi katoličani reševali družabno vprašanje naše dobe, bo v največji meri zaviselo tudi to, ali se bodo ljudske množice oklepale krščanstva ter bodo tako našle edino pot do prave sreče in zadovoljstva, ali pa bodo vedno bolj tonile v brezboštvu ter bodo v zablodah živalskega življenja telesno in duhovno propadale. V naši veri so rešena tudi vsa socialna vprašanja, vendar so bili papeži večkrat prisiljeni, da ponovno poudarijo in pojasnijo razne velike resnice tudi iz socialnega vprašanja. Spomnimo se pri tem okrožnic Rerum novarum in Quadragesuno anno, ki pa seveda ne predstavljata kakega celotnega in zaokroženega dela, ainpak rešujeta le nekaj važnih spornih vprašanj in dajeta smernice ter navodila. Na podlagi tega gradiva in podlagi potreb in zahtev modernega življenja pa si moramo sedaj sami zgraditi nov družabni red. V tem težkem delu bo nam slovenskim katoličanom prav prišla knjiga dr. Andreja Gosarja. Za nov družabni red, ki jo namerava družba sv. Mohorja še letos izdati. Borce za deiavske pravice že danes opozarjamo na to knjigo. Le enotno gledanje bo dalo naišemu pokredu veliko udarno moč. Žena v sovjetski v bedi in revščini, v pomanjkanju kruha m dela, tedaj se skrite ustvarjalne narodove sile iz jeze ' in obupa sproste in porabijo za stvari, ki so slabe ' in škodljive. Naš kmet in delavec iščeta na primer 1 svojo uteho v alkoholu, dočim drugi narodi kje drugje. In dokler se socialne razmere ne predru-gačijo in dokler se ljudem ne omogoči človeka dostojno življenje, — ako nima narod prilike za svoboden razmah na onem polju, ki je za njega dobro in pravilno, — toliko časa treznostno gi-! banje ne more imeli velikega uspeha in ne more postati socialno. Kakega posameznika more pač dvigniti, naroda pa ne. Poudarjamo pa tudi, da mora živeti ljudstvo v miru in svobodi in uživati socialno — ne samo pravno — politično enakopravnost, če naj živi trezno, predavajoč se svojemu delu. Svoboden narod živi čisto drugače od mega v sužnjosti. In da smo mi Slovenci Ie nekoliko preveč vdani pijači, si nekateri razlagajo s tem, ker je naš narod toliko stoletij ječal pod tujim germanskim jarmom brez političnih pravic in svoboščin, ki so nujno potrebne za širok razmah narodovih sil. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati vsem onim, ki obupujejo nad našim delovnim ljudstvom, da baje nima smisla za treznost. Brez kruha, pravice in svobode ne bo uspeha za nobeno poboljševalno akcijo. Vendar pa je dolžnost delavskih voditeljev in organizacij, da v danih razmerah urede, kar je pač storiti mogoče. Prav pa je, da vedo kje tiči korenina tega zla in skušajo izpod-žagati to korenino. ZENA IN DOM Moderna električna kuhinja Delavski spori Rohoborba Kokoborba je izrazito delavski šport. Ima pred drugimi športnimi vrstami to prednotst, da je silno poceni: malo prostora pa prav nič drugega popolnoma zadostuje. Pač še nekaj je treba: veselja in močne volje. Brez tega ni seveda nič. Rokoborbo srečamo že v starem veku pri Rimljanih in Grkih. Danes goje rokoborbo skoro vsi narodi. Mi Slovenci se za ta šport nismo nikdar prav posebno zanimali in tudi ni ta šport zavzel pri nas nikdar tako velikega obsega kot n. pr. telovadba, smučanje in turistika. S tem pa ni rečeno, da je našemu ljudstvu ta šport čisto neznan in da bi ne vzbujal zanimnija. Nasprotno, kadarkoli ce je kje vršila rokoborbna prireditev, se je vzbudilo v ljudeh zanimanje in veselje do rokoborbe. Nastali so lu pa tam krožki, ki pa so kmalu zaspali. Vendar je po naši domovini še mnogo prijateljev rokoborbe, posebno v delavskih centrih. Tem hočemo dati glede rokoborbe še par navodil in pojasnil, 'mamo več načinov rokoborbe. Najlepši in najbolj razširjen je grškorimski ali klasični način rokoborbe. Pri tem načinu so dovoljeni le prijemi od temena do bokov razen onih, ki ovirajo dihanje. Prepovedano je tudi zavijanje rok na hrbtu (ključ). Za premaganega velja oni, ki se prvi dotakne tal z obema ramama. Prepovedani so vsi udarci in vsi ti prijemi s pomočjo nog. Prepovedana je tudi borba izven blazine. Borba traja 5 ali 10 minut. Začetniki naj se ne bore dalje od 5 minut, ker je vaja naporna. Borba se izvaja tako, da se postavita borilca drug nasproti drugemu, si pod as t a roki v pozdrav in izmenjata prostor. Nato prične borba. Orožje so prijemi. Borba je tem lepša in izdatnejša, čim več prijemov poznata oba borilca. Vsak prijem je treba najpraviti hitro in energično. Moderna električna kuhinja. Stene so obložene z mlečnim steklom, tla z gumijem. Na steni je električna svetilka, ki preprečuje vsako blešča-nje. Na sredi ob steni je električno ognjiSče s pečico. Iremi mesti za kuhanje in stikalo za likal nik in druge električne priprave. Poleg Medilni-ka na desni je omara z. marmornato ploišfo, ki služi za mizo, na njej kuhinjski motor, ki opravlja vsa mogoča kuhinjska dela: stepa sneg, testo, meša ru-menjake, reže zelenjavo, melje meso, drobi zemlje, odpira konzerve in poleg mnogo drugega goni težki stroj za napravo ledu. Vse priprave se spravljajo takoj pod ploščo v omari. Na drugem koncu ognjišča stoji električna hladilna omara, ki nima nanjo bližina ognjišča nobenega vpliva. Na hladilni omari je električni kavni mlinček. Ob vsaki strani onure sta udobna sedeža, med njima odklopila miza. Vroča voda, ki se sepreva električno, je neprestano n« razipolago za ve« potrebe. Posodo pomiva električen stroj. Pod kotlom ima svoje mesto tudi pralni stroj z vzidano centrifugo, v sosednjem kota pa likalni stroj, na katerem opravimo sode trikrat toliko dela, n>»go je to mogoče z ročnim likalnlkom. Zal, da je tako urejena kuhinja dane« nedosegljiva ravno za tiste žene, ki bi jo najbolj potreboval«. IV'w • fl • v Hiso ztdai zena industriji V letih 1926—1929 je bilo med sovjetskim industrijskim delavstvom 28% žensk. Leto 1980 pa pomeni v tem oziru pravi preobrat. Število industrijskih delavk se je dvignilo od 422.900 na en milijon 304 tisoč in odstotek se je zvišal na 37%. Po "ospodarskem načrtu za lelo 1932 bi se moralo število zaposlenih žena dvigniti na 1,500.000. V koliko je bil ta načrt dejansko dosežen, ne vemo. Žena ne dela v Rusiji samo v lahki industriji (n. pr. v tekstilni), ampak tudi v težki (kemični, strojni, papirni i. dr.). Se v 1. 1927 je bilo 60% vseh delavk zaposlenih v tekstilni industriji, v letu 1931 pa samo še 32%, vse ostale pa ludi v težjih obratih, v katerih so v zapadni Evropi običajno le moški delavci. Da bi pa ženstvo radi zaposlitve v vseh mogočih industrijah telesno ne propadlo, je izdala sovj. vlada odločbo, v kateri je točno odrejeno, pri katerih delih se žena ne sme in kje se jih sme zaposliti. Drobne vesli, v dveh treh vrstah 20.000 brezposelnih delavcev je v Drinski banovini. Da omili vsaj nekoliko strašno bedo teh brezposelnih revežev, je vlada nakazala v Sarajevo 500.000 Din. Iz Belgrada poročajo, da so se cene drugih življenjskih potrebščin takoj dvignile, ko se je podražil kruh. — Tudi pri nas ni nič drugače! 700 delavcev je zaposlenih v Zagrebu pri snegu, ki ga spravljajo s cest in ulic. Delavske strokovne organ'zaci|e v USA protestirajo proti nameri, da se Rooseveltu podeli polno diktatorsko polnomočje za reševanje krize. tez 100 velikih češkoslovaških tvrdk v Avstriji namerava popolnoma ustaviti svoje obrate i'n se izseliti v Češkoslovaško. Brezposelnost se bo zaradi tega posebno na Dunaju znatno povečala. Tudi bolgarska vlada je prišla do tega, da mora zaradi ravnotežja znižati vsem državnim nameščencem plač«. Kakor poročajo, bodo na Danskem zaklali 25.000 krav in na Holandskem (Nizozemskem) pa kar 100.000 prašičev. — Pa ne morda zaradi velike lakote brezposelnih delavcev ia njihovih družin, temveč samo zato, da bodo kapitalistične pijavke še naprej služile lepe denarce, ker bodo cene v-j • lu°Ukeža P°'t0'ia ostale neizpremenjene. — Videli bomo, da ta zločin ne bo nikoli kaznovani Ali je lo prav? Na Češkoslovaškem sta se v letu 1931 zgodili v tamkajšnjih rudnikih 102 smrtni nezgodi in 1184 težkih poškodb, katerim je' sledila trajna invalidnost. Nekdo se jc pripruvljal, dn si postavi lasten dom. Pn je veljavna osebnost vprašala njegovo ženo, kakšna bo nova hiša. >čc bi to vedela! .Saj mi mož nič ne pove, vse dela sam |)o svoji glavi.c — »Ha, to je možic je obču-dovaje vzkliknila veljavna osebnost. V resnici pa bi morala iti pri zidanju enodružinske hiš« glavna beseda ženi — gospodinji — seveda, čc žena ni v resnici »neumna glavač in prepiri jivku iz navade. Zena oskrbuje dom, ona mora v glavnem prenašati njegove senčne strani, ona dan nu dan bridko plačuje slabo, nepraktično ureditev prostorov, posebno kuhinje. Žena najbolje ve, kako bi ji bilo pri oskrbovanju gospodinjstva vse najbolj tia roko, kateri prostori naj IkhIo večji, kateri zvezani med seboj, kateri s posebnim vhodom. Danes arhitekt žc pri prvi sestavi načrta vpošteva tudi notranjo opremo stanovanja iu temu primerno odmeri prostore, predvidi okna, vrata, peči, pomole, dolbine v zidu itd. Jasno je torej, da mora pri pretresu bodočega načrta sodelovati tudi gospod i njo. Sploh je zidanje lastne hiše zelo velika in važna zadeva, ki se živo tiče družinskega občestva in njegove dobrobiti, poiscbno tam. kjer sc zida v prvi vrsti s jiosojilom. Zato je treba prejo vestnega, vsestranskega posvetovanja, ali bi bilo tvegati zidanje ali ne, in premisliti vse možnosti, ki bi utegnile v bližnjih letih nastati in onemogočiti plačevanje obveznosti. Pomisliti jc treba, da danc6 ni več misliti na to. da bi si olajšali plačila — vsaj bistveno ne — /. oddajo i>o.samez.nili sob ali stanovanj, saj najemnine stalno padajo — izvzemši najugodnejša cnesta v centrih — in so vrhutega obtežene z davščinami do 80 odstotkov. Temu nasproti so pn obresti za posojila izredno visoke. Kdor hoče torej zklati, naj vnaprej računa na to, da bo moral dolg sam obrestovati in vračati. Zato se jc bolje iz vsega početka omejiti glede obsegu in izdelave na tisto mero, ki jo !>omo z vso gotovostjo zmogli sami. Pač pa MODNE NOVOSTI moremo že v načrtu predvideti, dn hišo ob ugodnejših razmerah povečamo. Šele potem, ko si borno glede stroškov ni plačil popolnoma nn jasnem, jioišeimo primerno stavbišče. Tudi to treba vsestransko premisliti, dognati in vpoštevati vse okoliščine: oddaljenost od poklicnega torišču, šol, cerkve; ali eo v bližini tovarne ali druge neprijetne alo nehigijenične razmere; kakšne so prometu« razmere, kakšni sosedje itd. Ko imamo parcelo in smo si povsem na jasnem glede obsega in ureditve nove hiše, »e Ali ste le i poravnali naročnino? Ivžkal -i Kostum iz progaste volnenine ali svile z velikimi reversi, ki so svetlo podloženi; na/a j upognjeni in z gumbom zuipcti vogali značijo zvit ovratnik; jojio speli jo samo ozek pas. Kostum posebno hrdke oblike iz lahkega svellosivega boticlc-.ja. Prilegajoča sc jopa se l>oševno zapenja in ima ovratnik v obliki šala. ki ima svetlo oodlogo Kako izračunamo zazidani prostor v kubičnih' metrih: dolžina X širina X višina obrnimo na arhitekta zaradi izdelave načrtov. Ako hočeaio imeti hišo čisto po lastnih potrebah, potem moramo dati čisto določene podatke glede V6eh podrobnosti. Zelo dobro je, če si preje ogledamo par drugih novih hiš aH vsaj načrtov — načrte moramo znati na vsak način brati, če ee hočemo lotiti zidanja — da nam l>odo prostori in vsa opredelitev našega bodočega doma čisto določno pred očmi. Žena naj se zlasti izvesti o vseh najnovejših izboljšavah in iznajdbah za kuhinje, pralnicc. kopalnice. Če se pokaže, da se kaka stvar k tehničnih razlogov ne da izvršiti po naši zamisli, se posvetujino. kako bi se dalo to najboljše preurediti. Približni stroški se preračunavajo po kubičnih metrih zazidane prostornine, in sicer se računa ves prostor od kletnih tal do vrha strehe. Pozabiti ne smemo na stroške za ograjo, ureditev vrta itd. Nato pride najusodnejši del našega podjetja: oddajo del. Tu bodimo silno previdni in stopimo v zvezo le s tvrdkami ali osebami, ki uživajo splošno zauipnnje ali ki jih sami popolnoma dobro poznamo kot nedvomno poštene. Ne dajmo se zavesti po nobenih sumljivih nižjih ponudbuh dvomljivih podjetij ali posameznikov, ako nočemo doživeti bridke in drage izkušnje. Če le mogoče, nadzorujmo dela in gradbeni material tudi sacni, ker tudi naj-lioljša tvrdka ne more biti vedno za petami svojim ljudem. Težko pojde brez nemilih razočaranj in razburjenj, a ko se vselimo v lastni dom in začutimo nad sabo lastno streho, bomo vse neprijetnosti pozabili in in sc ne borno nikoli kesali, da smo tvegali zidanje. Od nekdaj so stremile za lastnim domom tudi žene brez lastne družine in sc taki niro-čaji sedaj vedno bolj množe. To je povsem naravno, saj se čuti žena brez družine v tuji hiši, sredi tujih ljudi šc vse bolj osamljena, brez doma, kakor po celo družina, ki je že sama ob sebi nekako varno zatočišče svojimi članom, in kakor otok sredi vodovja tujih ljudi. Za te samostojne, večinoma v pridobitnem poklicu zaposlene žene. velja še prav posebno, da same iniciativno sodelujejo pri sestavi načrtov. da si u rede dom po svojih osebnih potrebah in željah. Ker bodo gotovo oddajale nekaj prostorov v najem, vsaj kot mesečne .-obe, jc važno, dn svoje lastno stanovanje opredelijo kot popolnoma zaključeno celoto, brez neposredne zveze r odda nični prostori. Vsaj v svojem domu hoče biti človek popolnoma neodvisen in neovirau, sain svoj — to jo ravno smisel lastnega doma. Razpokaae ustnice si natnažimo po vsakem umivanju z glicerinom ali kakim drugim dobrim oljem (mandeljevim, olivnim itd.). Rde4iio ^rzimo v smeti. Naš domači zdravnik M. M. Sv. L. Gnojiio vnetje ušcoa po škrlatici ali ozdravi brž in popolnoma, ali pa, če je zastarelo, komaj kdaj in z okvaro (naglušmostjo ali drugo motnjo). Če vam je začelo nagajati še drugo uho, pojdite k strokovnjaku za ušesne bolezni ali pa v bolnišnico, ki ima tak oddelek, da vam pregledajo ušesi in nos, kjer naj'brž tiči glavni vzrok ušesnemu vnetju. Dali vam bodo navodila in sredstva, kako si pomagate doma, na dva do tri mesece je zdravniški pregled potreben. Dokler je hladen Jas, uživajte ribje olje. Če vam dopuščajo sredstva, pojdite na spomlad za šest tednov na morje. OUZD v Ljubljani ima na Rabu okrevalšče, kjer daje v izvensezonskih mesecih popolno oskrbo po znižanih cenah. J. L. S. Zobni kamen naj vam odstrani zobni zdravnik. Da se vam ne bo zobni kamen iznova delal, rabite preizkušeno sredstvo naših očancev v hribih: po vsaki večerji zgrizite krajec starega domačega kruha ali pa tri do sedem posušenih tepk. 0 reklamnih sredstvih pa se načelno ne izjavljamo. A. G. G. Želodčni čir se da precej zanesljivo ugotoviti, enkratni pregled ali slikanje z Rentgenom ga ne odkrije vsakikrat, zato je treba večkratnih pregledov. Pa so še drugi načini, ki omogočajo točno razpoznavo te bolezni, ki ozdravi s primerno (ne poljubno) prehrano in zdravili navadno brez operacije, zahteva pa vztrajnosti in potrpljenja. Vsakega želodčnega čira ne kaže operirati, operacija je pridržana samo za neke posebne primere te bolezni, a tudi takrat je treba, da se operirani bolnik drži še več mesecev določene prehrane. V vnaki večji bolnišnici je oddelek za notranje bolezni, kjer se vse take zadeve obravnavajo in opravljajo — uspešno in popolno, kakor je vsako človeško delo ... A. K. Lj. Zaprtost pri mladem dekletu, ki ima neprimerno hrano, nezdravo delo in bržčas tudi premalo gibanja na prostem, se nikakor ne sme sdraviti z zdravili. Najprej treba preurediti prehrano, vsekakor so potrebne kuhane in sveže zelenjave. ali če teh ni, pa sadje sveže ali posušeno; v prostem času vsaj hodite več. Za začetek uživajte na tešče malo sirovega kislega zelja samega ali z oljem. F. S. Š. Pretrda da je voda iz vašega vodnjaka? Po vašem opisu je zares verjetno, da vsebuje preveč apnenca, ki kvari vporabnoet vode v gospodinjstvu. Bržkone je v talni vodi preveč ogljikove kisline, kar daje misliti, da je obilo razpadajočih organskih snovi v tleh, zakaj ogljikova kislina lopi apnenec. Dajte vodnjak temeljito prečistiti, če bolje. da si napravite kje drugod po higienskih predpisih nov vodnjak. Če bi bila ta voda še vedno pretrda, mečite vsak drugi ali tretji mesec nekaj dobro zmrvljenega živega apna v vodnjak. Deževnico napeljavati v vodnjak menda ne kaže. Dajte vodo analizirati ali v higienskem zavodu ali v kmetijskem kemičnem prenkuševališču, tam dobite morda še druga navodila, da se ziboljša vporabnoet vode. Z. S. R. RabištT« je lep poklic, naj bi se ga oprijemale tudi žene z višjo, vsaj meščanskošolsko r/.nbrarbo in čutečim, požrtvovalnim srcem! Podrobnosti glede sprejemnih pogojev in začetka no- vega tečaja poizveste pri vodstvu BabiSke šol« (v ženski bolnišnici) v Ljubljani. Ista. Belo perilo, ki ni posledica okuSbe, je v obče manj pomembno za potomstvo ln ae da lažje odpraviti kakor kužno. Vzroki tej motnji so časih splošni kakor slabokrvnost in bolezni, ki v obče slabe, največkrat pa so krajevni, kakor neenažnost, napačna lega, zaprtost in drugo. Če je motnja nadležna; treba zdravniške pomoči. Pri vas pa vsekakor, da se ugotovi, kaj je tisti izrastek; navadno je tam tvorba, ki ji pravimo zlata žila. S. K. Lj. Gnojenje v kolenu, ki je trajalo osem let, je zdaj prenehalo, kaj napravite, da se bolezen ne povrne? Morda je bila tista bolezen običajno kostno vnetje stegnenice ali piščali, morda tuberkuloznega kolenskega sklepa, zlasti Če je bila tudi prsna bolezen istega značaja. Na daljavo se to ne da razločiti. Za zdaj vam svetujem viivanje ribjega olja, če morete, pojdite za kaj časa (tudi v tem letnem času) na morje, poleg umetnega obsevanja vam priporočam oprezno sončenje, začnite se polagoma, a vztrajno vtrjevati, opustite pa vse tvegane poskuse s »konjskimi kurami«. J. K. Lj. Perilo izostane kaj rado pri slabotnih dekletih, zlasti če izpremene življenjske razmere, navadno se povrne samo. Skrbite za redno iztrebljanje in tople noge, jemljite do srede maja vsaj eno žlico ribjega olja na dan. Ista. Mozoljčaat izpuščaj na obrazu je bil že večkrat omenjen in obdelan na tem mestu. Vlivajte, če le morete, brezmesno hrano več časa (mlečne, močnate jedi, zelenjave in sadje), jemljite tri tedne po vrsti vsak dan pekovski kvas (drožje) za droben oreh, zmešan z mlačnim mlekom na tešče, potem pa tri tedne »dunajski fiakerski prašek« t do 2 krat na dan po eno žličko (z vodo ali čajem), toliko namreč, da vam je telo dovolj, a ne preveč odprto. Nadležne mozolje si čistite s salicilnim cvetom. E. B. Lj. Bolečine v pohabljenem udu naj vam pomagam odpraviti, ko ne poznam ne vas, ne vašega nebogljenega uda? Morda bi me srečala kakšna pametna misel, ko bi imel tisti ud pred seboj. Zato ponavljam navodilo vašega zdravnika: z vztrajno vajo ae marsikateri pokvarjeni ud popravi in s tem izginejo tudi bolečine. Zoper bolečine se od nekdaj rabi toplota v vsakršni obliki, vešča masaža je priporočljiva, morda tudi fizikalno zdravljenje (z obsevanjem ali elektriziranjem). Več ko toliko res ne vem tako na daljavo. J. D, N. Neverjetna mozgovrtavoat pri modu v vaših letih! Tako miselno neurejenost ali zmede nost opazujemo pri nerazsodnih mladostnikih, ne pa pri možeh, ki lezejo v »tirolska« leta. Vse krvne reakcije so negativne, znakov za sifilo ni bilo nikdar v tako dolgi dobi ln jih tudi zdaj ni; večina kožnih bolezni vendar ni sifilitičnega izvora. Zbegala vas je neka knjiga; na ogenj ž njo! Zaupajte svojemu zdravniku, še bolj pa Bogu, ki daje v obilni meri sredstva za ozdravljenje dušnih bolezni in telesnih okvar, zato pozabite, kar se vam je pripetilo pred tolikimi leti in posvetujte se s svojim zdravnikom — zavoljo živčno-duševnega stanja, ki se menda ne kaže samo v oni brezpredmetni samoobtožbi. stavili ob tej poti hišo, kar ste storili z dovoljenjem občine, je dolžnost občine, da vam preskrbi pričnemo pot do hiše, to se pravi, da pot proglasi za občinsko, ki jo bo potem lahko popraviti tako. da bo uporabna. — Ograja se sme pač tako postaviti, da ni nihče oviran ali prikrajšan v svojih pravicah (n. pr. pri vožnji, oranju, pri obračanju živine itd.). Rezervni nadporočnik J. V. K. Prošnja za sprejem v našo urmado v odgova rja jočem činu rezervnega častnika vam je bil« odklonjena, ker je daljnje sprejemanje rezervnih častnikov ustavljeno. Radi bi se pritožili in bi radi vedeli, kako. — Prošnjo ste gotovo vložili nu ministrstvo, ki vam jo je odklonilo. Proti odloku ministra pa ni pritožbe. Nepogojena plača. M. Pri sorodniku ste na njegovo prošnjo pomagali dalje časa v trgovini. Glede plače se niste dogovorili ničesar, kakor tudi ne glede odpovednega roka. Razen hrane in obleke vam ni dajal ničesar. Brez pravega vzroka vas je pa nenadoma odpustil. Vprašate, če morete zahtevati plačo in koliko. Dalje bi radi vedeli, če lahko zahtevate od- obrniti? — Ako plača ni pogojena in tudi ni pogojena breziplačnost. se smatra, da je [»gojena primerna plača. V tem primeru se ii|>orab-lja običaj, ki obstoji v kraju podjetja za podjetje in pomožno osebje dotične vrste. V vašem slučaju bi sodišče odnosno razsodišče najbrž zaelišalo izvedence iz trgovske stroke o tem, kakšna bi bila za vns primerna plača. Odpovedni rok j« za pomožno osebje, ki je zapo- sleno v trgovinskih obrtih, šesttedenski in mora itfisti zadnji dan tega roku na zadnji dan vsakega koledarskega četrtletja. Po dovršenih 5 letih znaša od|x>vedni rok tri mesece. Iz tehtnih vzrokov se sme službeno razmerje razve-zati ne glede na odpovedni rok. — Poslovno (ne poselsko) knjižico mora službodajalec ob firenehanju službenega razmerja izročiti služ-Hjjeniniku ter vanjo vpisati trajanje služIle. — Glede uveljavljanja navedenih zahtev se je obrniti na sodišče, ker 9e še niso osnovali raz-sodniški odbori. Za Ljubljano in okolico pa je slej ko prej pristojno za reševanje takih sporov obrtno sodišče. Obrt, pridobljen« z »lažnimi listinami«. L D. T. Izstavljanje lažnih listin je kaznivo in stvar lahko prijavite potom žandarmerije državnemu tožilstvu. O v6«?m, kar trdite, se pa dobro prepričajte, da vas ne bodo prijeli radi obrekovanja. Ce se bo izkazalo, da 90 listine, ki so služile zn pridobitev obrti, res lažne, bo gotovo ludi obrtno oblastvo revidiralo svoje odloke. Prodaja srenjskega sveta. A. M. P. Vas bi rada prodala zemljišče, a se nekateri posestniki upirajo. Ali bodo mogli ubraniti prodajo, ki bi bila za vas koristna. — Ako je svet lastnina vasi (in ne solastnina posestnikov dotične vasi), lahko vas oziroma občina sklene prodajo in prosi za odobritev bansko upravo. Vsak občan se lx> proti sklepu o prodaji lahko pritožil na bansko upravo. Ce bo prodaja odobrena, ae pa v naprej ne more vedeli. Zavarovanje. F. S. Ker nimamo na razpolago pravil v vašem vprašanju omenjenega društva. ne moremo povedati, če je sklenjeno zavarovanje pravilno. Kmetijski nasveti Pravni nasveti Zaščita. M. S. SI. — A je kupil od B-ja hišo. Zadnjo šeslino kupnine bi moral A plačnti, ko bi bila pogojena dela na stavbi končana in to do gotovega roka. Ko je ta rok potekel, je prišel denarni zavod, v katerem ima A denar, pod zaščito, tako da A ne more dvigniti denarja, B pa vložne knjižice ne vzame. B je stavil A-ju rok plačila, sicer požene hišo na dražbo. — Če se A in B ne sporazumeta, mora B najprvo A-ja tožiti na izplačilo ostanka kupnine, šele na temelju pravomočne sodbe lahko B predlaga izvršbo proti A-ju in dražbo hiše. Le če je A kmet, potem se dražba hiše ne bo vršila, sicer ni nobene pomoči. PogTobni stroški žene. A. K. L. Poročeni ste z vdovo, ki je izročila svoje posestvo hčeri in zetu ter si je poleg drugega prevžitka dala vkujižitd da ima zet plačati v bolezni zdravnika, zdravniško oskrbo, za slučaj smrti pa stanu primeren pogreb in običajne sv. maše. Vprašate, kdo ima za slučaj njene smrti gornje izdatke plačat^ mož ali zet? — Po postavi mora vse te izdatke za ženo poravnati zakonski mož, na temelju izročilne pogodbe pa je k temu zavezan zet, tako da bi bili v slučaju tožbe lahko obsojeni i mož i zet, kogar bi pač oni tožil, ka bo radi spora med zetom in možem, moral naročiti pogreb za pokojnico. Morda Vas pa Bog reši te velike skrbi in Vas odpokliče pred ženo, potem bo moral zet sam plačati stroške pogreba za taščo. Izruvani mejniki. J. S. B. Na vašem jjosestvu je nekdo iz hudobije izruval dva mejnika. Čez 5 dni ste dali po svojem sinu iste mejnike zopet postaviti v prejšnje luknje. Drugi dan vas je sosed na-brulil_ da ne pusti brez svoje vednosti postavljati mejnikov in vam je zagrozil s tožbo. — Če so bili mejniki po naključju ali iz zlobe izruvani, jih lahko vsak mejaš sam postavi na prejšnje mesto in so to pravilno postavljeni in veljavni mejniki. — Novih mejnikov, t j. na meji, kjer doslej ni bilo mejnih kamnov, ne more sam mejaš j>ostaviti, ampak se morajo mejniki postaviti le v sporazumu obeh sosedov. — Ako zalotite osebo, ki Vam mejnike iz-ruva, jo lahko tožite radi motenja posesti. Nezgodna renta v Franciji. B. F. G. Ponesrečili ste se v Franciji in ste po našem konzulatu v Parizu prejeli obvestilo, da Vam je francosko sodišče priznalo letno rento in da imate vsako četrtletje poslati potrdilo da živite in dobite nato izplačan obrok rente. To ste poslali, vendar niste še prejeli nobenega denarja, kljub temu, da so zapadli že trije obroki. — Svetujemo Vam_ da pošljete zahtevano potrdilo našemu konzulatu v Pariz, s prošnjo, da ga prevede in dostavi Vaši zavarovalnici za izplačilo. Če kljub temu ne dobite plačila, Vam ne bo kazalo drugega, kot da izročite sodbo kakemu odvetniku, ki bo na Francoskem predlagal izvršbo ta Vaše zapadle terjatve proti zavarovalnica. &fiaši.tflvpotem.zdčoZxwtv7iovxFe.Pj Izpraznitev najetega lokala. R. H. J. Najeti prostori se morajo ob izselitvi izročiti v takem stanju, kakoršni 90 bili ob vselitvi, ne računajoč pri tem običajno obrabo prostorov. Če ste radi primernejše izrabe prostora dait podreti vmesni zid med sobama, morate ta zid ob izselitvi zopet postaviti, fe ae niste pred odstranitvijo zida dogovorili z gospodarjem, da ta zid lahko stalno odstranite. Če je gospodar tedaj odstranitev zidu samo molče vzel na znanje, se s tega še ne more sklepati, da je na stalno odstranitev privolil. Da ne bo tožbe, dogovorite se naknadno z gospodarjem. Dosmrtno stanovanje. F. K. Oče je zapustil hišo hčeri umrlega sina t. j. vnukinji, a svoji hčerki je v tej hiši zapustil sobo kot dosmrtno stanovanje. Ta hčerka je poročena, ima svojo hišo in te sobe ne uporablja. Vprašate, ali je upravičena vnukinja to sobo uporabljati, ozir. ali sme njena teta imeti to sobo prazno in zaklenjeno. — Hčerka zapustnika, t j. teta sedanje hišne lastnice, sme določeno sobo imeti kot stanovanje. To stanovanje sme le osebno, sama vzivati, bodisi da tam stanuje ali pa, da ima v tej sobi svoje stvari spravljene. Če je soba prazna, t. j., če jo volilojemnica ne uporablja, potem sme sobo uporabljati hišna lastnica. Ukradene kokoši. A. F. Med neko pravdo je tekom zaslišanja priča tudi rekla, da ste mu ukradli kokoši. Ta obdolžitev se je razširila med ljudmi, tako da ste na dobrem imenu in ugledu zelo oškodovani. Kaj storiti? — Če je ta trditev neresnična, potem lahko tožite tekom treh mesecev vsakega, ki bi to neresnično obdolžitev razširjal. Tožbo lahko daste na uradni dan pri okrajnem sodišču na zapisnik. Ka&en je zapor do enega leta in v denarju, v težjih slučajih pa celo strogi zapor do treh let. Napajanje živine. Nujno Rs. Dva soseda, brez lastnega vodnjaka, sta skozi 40 let že napajala svojo živino pri vodnjaku tretjega soseda. Na posestvo ! tretjega soseda je prišel nov gospodar, ki je to I hotel braniti. Soseda sta se pritožila na sodišče in j tam so se poravnali, segli v roke in je tretji sosed rekel, da pusti do preklica še nadalje napajati. Vprašate, če drži ta poravnava. — Da. če zahtevate, da se ta pravica vknjiži, potem mora tretji sosed dati tozadevno pismeno izjavo, ali pa ga morate tožiti na priznanje te služnostne pravice in bi se jx> pravomočni sodbi mogla vknjižiti ta pravica. — Poskusite z lepa, morda s pismeno poravnavo na sodišču, tožba je le draga! Pogoji zn otvorenje trgovine. B. G. S. Za izvrševanje trgovske obrti je po obrtnem zakonu potreben dokaz [»osebne izobrazbe, Za ! dokaz te izobrazbe velja dvoletno učenje kot učenec in dvoletna zaiposlitev kot pomočnik. Zn popolno izobrazbo se smatra tudi dovršena srednja in njej enaka strokovna ali višjn šola. ki torej nadomešča učno in pomočniško dobo. Dovršeni štirje razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto. Za dovoljenje je zaprositi pri občeupravnem oblastvu prve stopnje. Poljska pot. F. S. Ob poljski poti »te postavili hišo. Pot, kt po njej lastniki pasejo, je ob deževnem vremenu zelo blatna. Razen enega, so vsi posestniki, ki jx>t vporabljajo. pristali, da se pot nasujc. Le eden se temu upira. Ali ga je mogoče prisiliti. — Očividno gre za pot, ki vodi preko privatnih zemljišč, eč ie tako, bo težko prisiliti lastnika, da me. pot, ki je doelej travnata, nasuje. Ako pa rte še 00- I. S. V. — S katerimi umetnimi gnojili gnojim koruzi? — V najem vzeti njivi hočete posejati s koruzo, na nimate hlevskega gnoj«, da bi jti pognojili. Radi bi vedeli gnojila, s katerimi bi dosegli najboljši uspeh. — Iz vašega dopisa sledi. da je zemlja precej izčrpana. Boljša je sicer po detelji, po ajdi pa zelo slaba. Obe njivi skupaj merita blizu eneea hektarja. — Za obnovitev rodovitnosti je hlevski gnoj pač najboljši, če ga pH ni, si morate pomagati z umetnimi gnojili. Za navedeno površino vzemite 200 kg apnenega dušika. 300 kg superfos-fata in 200 kg kalijeve soli. Apneni dušik potrosite pred oranjem, ki ga izvršite čimprej, da se zemlja prezrači. Brazde poravnajte šele neposredno pred setvijo in tedaj tudi pognojite s superfosfatom in kalijevo soljo in jn zovle-čite. Njivo po ajdi porgnojite nekoliko močneje nego ono po detelji. Tako bodete dosegli vsnj približno dober pridelek. Za bodoče si pa pre-skrbite hlevskega gnoja, kajti brez njega ne morete vrniti zemlji njene rodovitnosti R. L. R. R. G. P. Spomladnsko gnojenje ozimne pšenice. — Zemljišče, ki že deset let ni bilo gnojeno, ste jeseni, ne da bi gnojili, zasejati s pšenico. Vprašujete, kako bi ji sedaj gnojili. — Pšenico, posejano na negnojenih tleh. ni lahko spomladi popraviti. Najbolje bi učinkovala gnojnica ali čilski soliter. Ker p« prve nimate, drugega je pa težko dobiti, se morate poslužiti drugih umetnih gnojil, ki so nam doma na razpolago. Za pet oralov pšenice vzemite 300 kg apnenega dušika in 800 kg superfosfata. Cim vreme dopušča, lahko pa tudi sedaj na sneg, potrosite vsako gnojilo zase. čirn prej, tem bolje. Pri trošenju apnenega dušika vam svetujemo previdnost, ker je ta snov jedka in škoduje očem in drugim nežnejšim delom telesa. Ko se zemlja dodobra osuši, prebrana j te pšenico. R. L. M. H. S. — Ob lepem vremenu ste opazili svoje čebele in ugotovili, da so pri enem pen ju prav posebno živahno izletevale in priletevale. Domnevate, da so panj napadle roparice in ste ga priprli. Zvedeti želite, kaj je vzrok ropanju in kaj vam je naprej ukreniti. Pripor ni rodil pravega uspeha. V takih zimskih in epom ladan.sk i h časih, ko vreme vabi čebele v velikih množinah ven, j»a jim narava ne nudi nobenih mednih virov, se ropanje stalno pojavlja v večji ali manjši obliki. Čebele stičejo okrog čebelnjakov, obletavajo panje in skušajo najti družino, kjer bi se dalo »vlomiti«. Zdrave in močne družine take poskuse gladko preprečijo, če je pa panj količkaj v neredu, upade odporna sila in tam se prične ropanje. Tisti vaš j»anj najbrž ni v redu. Največja je verjetnost, da je brezenatičen Takšne družine, -ki so zgubile matico, niso nič bojevite in v svoji onemoglosti kar mirno trpe, da jim tujke odnašajo med. Ko je j»anj prazen, družina od lakote umrje. Tako žalosten je konec brezmatične družine spomladi — če je čebelar neveden in brezbrižen. V vašem slučaju gre najbrž za tako družino. Druge poenoči ji ni, kakor dodati rezervno matico, ali pa družino priključiti drugi. Ker smo že pri ropanju, dajmo omeniti še druge razloge, ki so vzrok, da roparice na.pa-dajo kako družino. Nekateri čebelarji zazim-Ijajo v jeseni prav šibke družinice. Taka peščica čehel zlasti v hujših zimah slabo prezi-tnuje, maloštevilna žival se s hitrim odmiranjem krči in v spoailad pridejo čebele silno oslabele. Ko roparice obletavajo panje in iščejo vhoda do mednih zalog, jim takšna družina gredoč podleže, čim nanjo navale v večjem številu. Ropanje je tu! V zadnjih letih obolevajo tudi v naših krajih čebele na noseini. To je liolezen prebavnih organov, ki o njej seda j zaradi pičlega prostora ne moremo razpravljati. Ta bolezen se druži rada z grižo, to se pravi, griža je njena jHisle-dica. Bolne čebele za obrambo domačije nimajo moči 111 pogurno: družina roparicam podleže in ropanje se prične. Ropajoče čebele p« rnzna-šnjo bolezenske kali v zdrave panje in čebelnjake in jih okužijo. To je |>o najnevarnejša poslediea ropa. Zato pozor! Kako rop ustaviti? Dokler gori vžigalica, jo je lohko upihniti, ko enkrat divja požar, moramo samo ono rešiti, kar se rešiti da. Ropanje jc pa kakor požar! V začetku neznatni poskusi, ko se pa prične, je odganjanje roparic brc-zuspešno delo. Samo panje jc treba reševati. Onega, ki so ga že napadle, kaže brez-fiogojno odstraniti i7 čebelnjaka, vse druge panje pa pripreti ns eno samo čebelo. Napadeni panj je treba temeljito pregledati in gn za par dni zapreti ter odnesti v klet ali knk drug primeren prostor. Ko se ropanje popolnoma poleže, kar se zgodi v nekaj dneh. se panj postavi na svoje mesto rn nekaj časn skrbno opazuje, dn se nevšečnost ne'j»onovi. Vsi drugi ukrepi so polovičarski. Ako je napadeni panj brezma-tičen ali zelo šibak, se pridruži drugemu šibkejšemu; n.ko je pn bolan, je treba pn večje pazljivosti. Vemen čebelar spioh ve. da je »pomladi treba vestno pozi ti na roparice in vsak poskus v kali zatred L m. Vprašanje: Kaj je boljše, napajanje telet z napajalnikom ali sesanje telet pod kravo? S. F. v K. Odgovor: Oba načina, napajanje telet z mlekom iz napajalnika in sesanje telet naravnost iz kravjega vicnena, imata svoje zagovornike. Eni trdijo, da je sesanje naravnejše, drugi pa, da pri vsi vzroji živine ni nič več naravnega. Kdor ima že svoje izkušnje in zna vpo-števati razloge pravilne, zdrave in primerne vzreje telet, se bo kajpada odločil za napajanje telet z napajalnikom. Glavna in morda tudi edina prednost, ki ga ima sesanje, je ta, da dajanje dopušča, da mleko lahko točno odmerimo teletu in mu ga nudimo toliko, kolikor je potrebno. Tega pa pri sesanju ne moremo delati, radi česar dobi tele včasih preveč, včasih pa premalo mleka, kar vpliva neugodno na razvoj teleta. Pri sesanju sploh ne moremo nadzirati, koliko mleka posesa tele. kar ni gospodarsko. Ako teleta napajamo, veliko lažje uredimo že od prvega početka celo vzrejo in krmljenje te let brez težkoč. Kakor hitro se odločimo za napajanje z napajalnikom, moramo začeti z napajanjem že takoj po skotitvi. Pri napajanju moramo vpo-števati zlasti troje: največjo čistoto, mleko mora imeti telesno gorikoto, tele naj dobi točno ob deločenih urah (takoj po pomolzenju) določeno količino mleka. Po vsakem napajanju moramo napajalnik kakor vso drugo mlečno posodo čisto pomiti in ako le mogoče posušiti na soncu. Nesnaga napajalnika itd. lahko povzroči skisanje mleka, motnje v prebavilih itd. Mleko mora dobiti tele iz napajalnika primerno gor k o. Toplina mleka mora biti vedno enaka telesni toplini (38° C) krave. To najlažje dosežete, ako imate napajalnik napolnjen med molzenjem z vročo vodo, ki io iz-lijete ven iz napajalnika tik prej, ko vlijete mleko v napajalnik. Tako se med molzenjem nekoliko ohlajeno mleko zopet primerno ogreje. To je posebno v mrzlem zimskem času neobhodno potrebno. Vprašanje: Več kokoši mi ne nese jajc v pripravljena gnezda. Poiskale so se drug prostor za nesenje jajec. Kaj je temu krivo? T. P. — Z. Odgovor: Da eo si nekatere kokoši poiskale drug prostor za nesenje, temu ste najbrž sama kriva. Vzroki so lahko za to jiočetje različni: nesnaga in mrčes v gnezdih; zaduhel, slab zrak v prostorih, kjer so gnezda; morda je prostor premalo miren ali presvetel itd. Zato napravite gnezda v kurniku v bolj temnem, skritem mirnem kotu, najbolje pri tleh. da bodo kokoši lahko nemoteno neisle jajca. Glejte tudi, da bo dovolj gnezd. Na vsakih pet kokoši računajte j eno gnezdo, še najbolje bi bilo, če si omislite in napravite zaklopnn gnezdo. Ako se za to odločite, potem morate pritrditi vsaki kokoši na nogo kovinast obroček s številko. Zaklopna gnezda in s temi številkami zaznamovane kokoši vam omogočajo točno kontrolo ali nadziranje nesenja jajec vsake posamezne kokoSi. Gnezda morajo biti snažna. V njih ne sme biti mrčes. Da zobranite dohod mrčesu v gnezda, potrosite po gnezdu pa tudi po kurniku večkrat prah žganega apna. Kokošim pa dajte priliko, da lahko brskajo in se kopljejo v suhem pesku in zemlji. Vprašanje: Imam nekaj manj vredne konn ze, katero je bila pritisnila suš«. Ali jo smem krmiti za priboljšdk mlečnim kravam? L M. J. Odgovor: Koruza jc izrečno krmilo za pitanje živinp. Zn krmljenje mlečne živine je manj priporočljivo krmilo. Ako krmimo koruzo mlečnim kravnm, vpliva neugodno na mlečno tolščo. Vsled tegn trni potem tudi kakovost masla, ki postane mehko in mazavo. Zato krmite koruzo mlečnim kravam v manjši mno-I zini. največ t do 2 kg dnevno in n« glavo v ; obliki rdroba. Ako koruze še niste ružili. se vam i prijToroč«.^ dn zdrobite koruzo s storži (štroki) j vred t zdroh. ker takšen zdrob iz komate ia storžev izrabi goveja živina mnogo boljSe W A. R. Čitateljem „Slovenca" za nedelj P. Rjasancev: Življenje Dedek Ivan je umiral. Ležal je na peči, oblečep v hodnično srajco in pokrit s kožuhom. Suho je pokašljeval. Skoraj temno je bito v koči, ki jo je razsvetljevala migljajoča loč trske. Prasketanje lesa in cvrčanje cvreka sta motila tišino. Pod stojalcem za trsko sta sedeli snaha Aksinija in vnukinja Froska ter šivali dolgo, belo srajco, mrtvaško srajco za deda. Froska je pri tem z nogo gugala zibko, ki je blizu nje visela fci v kateri je ležal Fedja, osem mesecev stari pravnuk deda Ivana. V izbi je bilo vroče in dušljivo. Neznosen smrad je napolnjeval prostor. Dedu je bilo dobro. Ležal je vznak. Spal ni. Bdel pa tudi ne. Nezavesten je pozabljal na vse. Niti zavedal se ni, kako dolgo že tako leži. Na nič ni mislil. Sploh ni hotel misliti. In vendar so mu vstajale pred očmi pretr-gaue misli, v katerih sc jc zrcalilo vse njegovo priprosto življenje. Da, to je bilo življenje! Pred petinsedemdesetimi leti je na polju žela noseča mlada žena Malanja, imenovana Btibnica. Bilo je za žetve. Vroč julijski dan. Že zjutraj ji je bilo slabo. Toda tašča jo je nagnala na polje. Opoldne ni mogla več zdržati. Omedlevala je. Pred očmi je videla ognjene kroge. Prenehala jc delati ter se odplazila, da se napije kvasa. Medpotoma jc srečala svojo sosedo, staro Varvaro. Ta jo jc pogledala ter rekla: »Kaj ti jc, Bubnica? Kakšna pa si?< »Boli. Popadke dobivam,c je rekla Malanja. ■Torej pričenja. Čakaj. Pomorom ti. Ne smela bi danes iti na polje. Poglej, kakšna Malanja že ni mogla več odgovarjati. Varvara jo je prijela pod pazduho ler jo spremila v vas. Na pol pota sc jc Malanja zgrudila. Čez pol ure je povila sinčka, ki so ga pozueje krstili za Ivana. Do svojega petega leta se Ivan ne spo-mirja Dn nič. Govorili so lc, d» jc nekoč prišel njegov oče pijan domov ter prevrnil zibko- Otrok je padel iz zibke ter si razbil koleno. Od tedaj je imel levo nogo skrivljeno in pohabljeno. Toda to mu pozneje ui škodovalo. Roke jc imel močne. Delati je znal. ]n k vojakom ga niso vzeli. Ko jc imel devet let, ga jc oče dal v šolo. Učitelj, ki jc bil obeuem mežnar, jc otroke bolj pretepaval nego učil. Dve leti je hodil v šolo, kjer se je naučil pisati in brati. Pozneje sc jc tega zelo kesal. Ko je imel enajst let, se je zazdelo očetu, da so je deček že dovolj nalenuharil. Za tri rublje in tri korcc žita ga je dal za pastirja sosednemu trgovcu in posestniku. Vanja jc imel dobro kot pastir. Poleti v gozdu in na polju. Bilo jc krasno. Tam so bilo jagode, gobe, različne ptice in živali. Tri leta jc bil pastir. Ko pa jo moral njegov brat k vojakom, so ga vzeli domov. Tedaj je pričel sedemnajst let star s pravim kmetskim delom. Razen očeta, ki je bil večkrat pijan, jc bil doma edini delavec. Njegov mlajši brat je imel šele enajst let. Zaradi tega jo moral opravljati vse in vsako delo. Zaraua, ko je komaj sonce vzšlo, je Ivan vstal ter pričel delati. Opoldne jc použil kruh in kvas. Dve uri jc počival. Nato jc zopet pričel delati. Do mraka. Tudi o praznikih ni mislil na veseljačenje. Oče je šel v gostilno. On pa jc moral opraviti vsa domača dela. Popravljal je konjsko opravo, vozil drva in drugo. Njegov oče je že zdavnaj zapil zadnjo trohico svojega razuma. Postal je najbednejši kmetič. Pijan se jo rad prepiral. Trezen pa jc bil siten in Ivanu ni prav ničesar prizanešel. Ko je imel Ivan osemnajst let, je menil oče, da ga mora oženiti. Starši so mu izbrali Matrjouo, deklico iz sosedne vasi. Matrjona je imela tudi osemnajst lot. Bila je kozava. Na desnem očesu jc imela mreno. Govorili pa so tudi, da se ni prav nič ustavljala šalam kmetskih sinov. Matrjona ni ugajala Ivanu. Očetu je rekel, da jo prav nerad poroči. Ta pa ga je nazval bedaka ter mu ukazal, da jo poroči. Sicer pa je bila Matrjona krepko dekle, dobra delavka. Ivanova mati se je starala in slabela. Delavna moč je bila potrebna. In tako sc je moral Ivan oženiti, lepega obraza, je menil oče, sc človek ne naje do sitega. Okoli bv. Janeza je bila svatba. Mnogo gostov je prišlo. Vsi so sc opijanili. Tudi mladi zakonski mož jc prvič v svojem življenju pil. In prvič je pretepel svojo ženo. Tri dni jc praznoval mladi par. Četrti dan se je zopet pričelo vsakdanje delo. Že zdavnaj je Ivan pozabil, zakaj je bil prvič pretepel svojo ženo. Ivan pa jc prišel do zaključka, da se mora žena tepsti. Postal jc prav kmet. Vsak praznik sc je opijanil ter pretepel svojo ženo, kakor jc njegov oče pretepal mater in njega samega. Obe ženski sta poleni kričali. Kmalu pa sta sc zopet pomirili. Poletje je minilo. Ivanov brat Mikula sc jc vrnil od vojakov. Mlajši brat jc dorastcl. Za delo pa jc bil preslab. Rodbina jc bila prevelika. Eden je moral odili s trebuhom za kruhom. Mikula jc, bil najstarejši. Mlajši brat se zaradi svoje slabosti ui mogel udinjati kot delavec. In tako jc moral iti Ivan. Ivan jc postal vlačilec ladij ua Volgi. Življenje teh vlačilcev je znano — ves božji dan sključen pod vlačilno vrvjo. Često, zelo često jo vlačil ded Ivan poleli, pomladi in jeseni po Volgi ladje gori in doli v dežju in suši, v mrazu in neznosni vročini. Z dvajsetimi in več tovariši je vlekel veliko ladjo od ranega jutra do opoldne ter prepeval monotono, melanholično melodijo pesmi ladijskih vlačilcev. Slednjič so počivali ter obedovali. Toda tudi jesti ne morejo. Popadajo na tla utrujeni, z odgrujcninii rameni in hrbti. Spe, dokler jih gospodar zopet nc pokliče na delo, da zopet vlečejo ladjo. Oviiejo si vrv in korakajo do večera. Pozimi jc delal Ivan ua žagi ob Kami. To delo je bilo lažje, loda slabo plačano. Lastnik žage je bil slab človek. Vse si moral kupiti od njega: kruh, tobak, čevlje. Pri tem je zaračunil trojno ceno. Tako jo dobil Ivan pri obračuuu lc malo denarja. Vseeuo pa je poslal vsako leto domov dvajset rubljev. • Tako je delal Šest let. Od doma mu uiso pisali. Tega tudi ni pogrešal. Pod vrvjo in na žagi ni mislil ua nič. Slednjič so niu pisali, naj sc vrue domov, ter mu poslali polni list. Ivan je odšel iz službe. Njegov gospodar ga jc pošteno ogoljufal, ker jo bil jezen, da je odšel pred časom od dela. Več nego šest sto vrst je moral Ivan brez denarja prehoditi, da je prišel domov. Doma še je bilo vse Izpremenilo. Oče mu je bil umrl. Brata Mikulo so poslali zaradi kraje konj v Sibirijo. Mlajši se je oženil. Njegova lastna žena jc bila mati Ireh otrok, dveh dečkov in ene deklice. Ivan ni bil presenečen zaradi šlovila otrok. Vendar pa je pretepel svojo ženo, ker je ljubil red. Sicer pa je bil ponosen in zadovoljen, da je imel dva sina. Tako je poslal poglavar rodbino, ki jc štela mnogo žensk in otrok. Delali pa je mogel samo on, ker je imel mlajši brat pohabljeno roko. Leta 1861 so razglasili osvoboditev kmetov. Kmetje v vasi se niso zmenili za lo. Njihov gospodar je živci v inozemstvu in se ni brigal za davščine. Kmetje so dobili povelje, naj volijo starešino. Tedaj so se spomnili, da zna Ivan, ki je imel tedaj petdeset let, pisali. In so ga izvolili. Ivan jo prosil kmete, uaj ga oproste te službe. Plačal je sodček žganja. Nič ni pomagalo. Občina ga jc izvolila. S tem jc bila zadeva rešena. Tako je poslal Ivan starešina v vasi. Moral je pobirati davke. Kmetje pa so bili revni in niso hoteli plačati. Vsako leto je moral Ivan sedeli v zaporu za znesek, ki ga ni mogel iztirjati. Devet lot je bil starešina in je vsako leto sedel za ueizlirjane davke. Medtem so otroci odraščali. En sin jo postal vojak in je izginil. Drugi je vlačil vrv na Volgi kot njegov oče. Najmlajši sin, Peter, jc oslal pri očetu. Ko je imel šestdeset let, jc pričel slabeti. Kositi ni mogel več. Opravljal jc lc lahka dela. Tedaj mu je umrla ludi žena S petinšestdesetimi leti ni mogel več delati. Sin 1'p'er, ki jc bil zdaj gospodar, jc sklenil izrabiti sc očeta, ker jc zastonj jedci kruh. Prosil jc popa, naj ga vzame v službo kot čuvaja čebel. Pop jc to tudi storil. Kot čuvaj čebel jo Ivan dobro živel. Tako lepo jc bilo, ko je grel stare kosti na toplih, sončnih žarkih. Ležal je pri čebelnjaku. Vdihaval zrak, napojen od vonja po detelji, sirki in lipovem cvetju. Poslušal je žvrgolenje ptičev in brenčanje čebel. Po petih lotili mu jo oslabel vid. Ni mogel več opravljati svojega posla. Odšel jc od popa ter se vrnil domov. Čez lelo dni je oslepel. Zdaj se jc sukalo njegovo življenje mod klopjo pred hišo iu pečjo. O lcpcni vremenu se jo splazil ven na cesto ter sedel ua klop. Tam je sedel ves dan. Oči jc imel obrnjeue v širno daljavo. Zvečer jc zopet zlezel v kočo za peč. Zadnje leto skoraj ui več zapustil peči. Često, zelo često mu jc rekel sin: »Čc bi vsaj poginil, slari vrag! Samo kruh žre zastonj!« Da, kruha je stari Ivan mnogo »požrl«. Zelo mnogo, skoraj cel funt! Zdaj leži Ivan žo ves leden na poči in ne govori, nc je. Skoraj gotovo se mu bliža smrt. Ivanu je bilo dobro. Bil jc tako zelo miren. Zvečer jo prišel Peter k peči ter stresel starca. Ko se la ni takoj zbudil, je rekel: »No, skoraj gotovo je mrtev!« Ded jc v/.dihnil. »Ne, živi,« je rekel Peter, »glej, noče umreti.« In je odšel. Tudi danes leži na peči. Zdi se, da je prenehal dihati. Snaha Aksinija in vnukinja Troska nc vesta, ali jc mrtev Sli živ. Da, Tvan sam nc ve. Ima isli občutek, ki ga jc imel vse svojo življenje. Stari, zgarani udje so ohromeli. Vrata so odpro. Peter vstopi in vpraša: »Ali še živi stari?« Stopi k peči ter skuša starca zdramiti. Zastonj. Zdaj je v resnici mrtev. »No, ve ženske, jutri bo pogreb,« jc rekel Peter. »Treba je poslati po popa.« Ženske so vekale. Otrok v zibki se jc zbudil in kričal. Mati je vzela dete k prsim ter mu dala piti. Dojenček jc hlastno pil. llotel sc je nn-siliti in — živeti. Tudi on bo umrl, kot ded Ivan, kot njegov oče Peter, Iti jc »zastonj kruh žrl«. Koliko dojenčkov vsak hip steguje svojo ročico po materinih prsih, sc bori s svojimi slabimi močmi proti lakoti ir smrti, da si ohraui življenje, da živi in umre — ko ded Ivan. Človeško oko nikdar siio (Vzhodna Nekoč sta živela oče in sin; imela sta njivo, ki jo bila posejana s pšenico", prišli pa so vrabci in po/obali zrnje. Oče jc tedaj poslal sina nn njivo, da bi jo varoval pred vrabci. Sin jc tudi šel nekaj dni tjekaj in pazil, nazadnje pa ni liotcl več ili. Oče jc poskušal z vso silo, dn bi ga nagual lin njivo, n sin ni šel. Nuzadnje stu sc začela oče in sin prepirati in pretepati iu sin je vzel kamen in rauil očetu z lijim na glavi. Ta je šel iu tožil ua sodišču. Sodnik je dal jvokliculi sina in ga vprašal, zakaj jo runil svojega očeta. Ta je odgovoril: »Ker me jc bil pošiljal na njivo, da bi jo va* roVn T pred vrabci. Enkrat; dvakrat sem bil tudi šel in pazil; ko sem pa nekoč slišal starega vrabca, kako jo rekel svojim mladičem: pobirajte samo zrnju, ki nc I »i vzklila, naslednjega dne, ko me jc botel oče zopet poslati, uisein cnaral več iti; zaradi tega me je oče pretepel in jaz se-.n ga ranil na glavi.« Tcduj sta mu rekla sodnik in car: »Veš kaj, čc razumeš kar vrabci govore, potem moraš tudi vedeti, kje jc zaklad cesarja Konstantina.« (.»govoril je, da nc ve nič drugega, kakor kar jim je bil povedal, in je prisegel nu to: onadva pa mu nislu verjelu, silila sta vanj šc naprej, in slednjič sc je vdal in rekel da. Nato ju jc prosil za tri dni premisleku; to sta mu dovolila. Čez tri dni sta ga dal zopet poklicati, in tedaj je rekel carju: »Dajte mi petsto konj, tisoč krav in tristo ovac, oderite jih in jih spravite na to in lo cnesto v planinah.« Car je takoj ukazal, da mu izpolnijo željo, in to sc je zgodilo brez obotavljanja. Potem je zahteval, nuj prinesejo na taisto mesto tudi drugega živeža in pa streho zunj za šest tednov, kajti tako dolgo jc hotel ostati ondi in paziti. Tako jc sedel tamkaj nekaj časa noč in dau, iu prihajale so vsakovrstne živali in žrle konjsko, kravje in ovčje meso; sam pa je sedel skrit in poslušal, kaj govore živali med seboj. Žrle so tako dolgo, da so požrle vse pravljica) meso in so osMc lc šc kosti. Do zadnjega večera na koncu šestih tednov ni ničesar zvedel. Naslednje jutro zarana pa so prileteli kraljevi orli iu začeli glodati kosti; vmes pa so se pogovarjali ined seboj; pri tccn so sc vpraševali, kateri izmed njili treh jc najstarejši in se spominja še kakega davnega dogodka. Najstarejši orel jc rekel: »Spominjam -e. kako jc zapadlo nekoč, ko seui bil šo otrok snega do pasu.« — »lu jaz.« jc rekel drugi, sc spominjam, kako j c bila v mojem času velika lakota in jc mnogo ljudi zn lakotjo pomrlo.« — »A jaz,« jc dejal tretji, se spominjam, dn so v mojem času, ko sem bil šc otrok, zakopali zaklad cesarja Konstantinu.« — Ti si tedaj najstarejši med nami,« sta mu odgovorila druga dva orla. — »Tu-Ic, pod tisto-le kauienilo ploščo,« jc nadaljeval tretji, »jc zakopanih tristo tovorov zlata.« Skriti mož jc slišal orlovski pogovor in 6C ni ganil. Naslednje jutro so ga prišli klical carjevi ljudje: »Pojdi, car te zovc.« Na to je odgovoril: »Povejte carju, naj eni pošlje tristo mul in šest-sto vreč.« Sli so se vruili k carju in mu povo-dali, kaj jim jc mož naročil. Car je takoj ukazni, da naj mu pošljejo željene mule in vreče in veliko ljudi, ki naj mu pomagajo. Ko so ljudje prišli do moža. jim je velel: »Dvignite to ploščo.« Storili so tako in kaj so videli? Vodnjak, ki jc bil poln zlata. Zajemali so in zujeiaiali in napolnili natanko šeststo vreč, jih natovprilj na mule iu spravili do carja, a tako na skrivnem, dn razen carja in selov samih nihče ni zvedel za to. Tistemu pa, ki jc bil zlato našel, niso dali niti počenega grošn in se niso več brigali zan j. Prevarani mož jc čakal iu čakal, da ga car pozove k sebi in mu kaj da, a čakal je zaman, car jo nanj sploh popolnoma pozabil. Ko se jc nazaduje naveličal čakati, jc poslal k carju svojega očeta, da bi zahteval vsaj kučmo denarju. Oče je šel torej do carja iu mu rekel: »Mogočni car, jiošilja ene moj sin, da mu daš zvrhano Milo " Urban: O človekuf ki je iskal srečo (S pisateljevim dovoljenjem prevel L. Uršič.) Vrnil se je Matej Rovnjan, vrnil po dolgih letih spet domov. Uspelo mu je, stresel jc s sebe bedo. Bil je to dolg. I jut boj, osivel je v njem, a vendar... Zmagal je, zaslužil lep denar in rudnik s svojim težkim ozračjem — tuja nepojmljiva zemlja z nebotičniki se je izgubila za obzorjem kakor zle sanje. Gledal jo je z ladjinega krova, videl jo, kako se je potapljala v sinjem morju in zdelo se mu je, kakor da tone usodna ladja, na kateri jc več kot trideset let blodil po tujih vodah. Rodna vas Malatina ga jc pozdravila in vrgel se jc nanjo kot lačnež na kruh. Hiše so ostale ko nekoč, lc novih jc bilo več, ozke njivicc so sc še vedno zvijale po holmih, toda Matej« Rovnjanu sc je po teh dolgih letih zdelo tako, kakor bi se bil vrnil v obljubljeno deželo. Kamor je šel, kar je videl in česar sc jc lotil, kakor da bi bilo njegovo. Hiše so mu prikimavale in ga vabile, zctmlja se jc smehljala in sc mu dobrikala kot sita mačka. Njive so se mu polagale same pod noge, travniki, ic zeleni in mehki, so pritekali k njemu ko razposajeni otroci, vabeč: »Matej, kupi si nas, služili ti bomo in ti rodili.« In marof na koncu vasi, hrepenenje njegovih sanj. Niti ta ni vzdržal. Nekoč nedostopen v svojem ponosu, junaški kot njegovi gospodarji, je zrl sedaj nanj ko »pokorjena ljubica. Roke je imel sklju-Cene in s solzami v očeh je prosil: »Matejček, dragi Mateji pridi in vzemi si me. Tvoj bom ves, ves samo tvoj!« Rovnjan se je napotil med te va- beče stvari; med hiše, njive in travnike ter je hodil tako ves teden samozavestno, z izbočenimi prsi kol majhen kralj. Dal se je prositi. Postal jc pred marofom in gledal dolgo nanj z blaženim občutjem v duši, sedel v polju na mejo in se radoval v zavesti, kako se vse to pokori njemu, nekdanjemu revežu, katerega jc vsakdo zaničeval. Kako ga vsi vabijo, naj posedi, kako so v zadregi za prostor, počenši od župnika pa do najrevnejšega v vasi. Sc celo njegov največji sovražnik Jur Prahar jc sklonil pred njim trdi vral. Tako ponižno se mu jc poklonil, ga lako spoštljivo ogovoril in zaprosil, naj pozabi to neumnost«, da se mu je moralo srce otajati. Podal mu jc roko rekoč: » Pustiva to! Čas vse zaceli. In takrat, saj sva bila takrat še prav za prav otroka.« Bilo jc res tako nekako pred pet in tridesetimi leti. Pokošeno seno je dehtelo, večeri so bili vlažni od hrepenenj in njima nad glavama je radostno vriskalo nekaj več od dvajset pomladi. Zaljubila sta se, ne, poblaznela, toda, Bog nebeiki, kdo pa ne bi s takim srcem in radi takega dekleta poblaznel? Bet-ka se je imenovala. Bila je kri in mleko. In onadva — dva tekmeca. Prahar je imel tedaj srečo. Vrgel ga je s sedla enostavno, ker je bil bogatejši od njcla, si jo vzel in tako se jc zgodilo, da se je odločil za Ameriko. In zdaj? Videl jo je nedavno mimogrede. Iz lepe Belke je postala stara, sključena žena... Življenje! Ali se je mogoče srditi nanj? *Rcs, mnogo se je spremenilo la čas, kar te ni bilo tu; mnogo...« se je razgovoril Prahar iz spomina. Zavedla sta se šele tedaj, ko so bila že leta zgradila nad njima dolg most. Zgoraj je bučalo življenje, hitelo kot splašen konj v daljavo, a onadva zdolaj sta zrla onemoglo za njim. Čutila sta, da je njima obema nekaj uteklo, toda... Prahar se jc popolnoma vdal. Iz vsake njegove besede je tekla grenkoba, razočaranje, stala jc za njima beda ter ju prebadala kakor zahrbtni zločinec. Rovnjan se je bil pravkar potolažil, ko jc Prahar prestal in vprašal: »In ti? Kaj boš zdaj?« >Bomo videli,« je odgovoril. Izrekel je to brez poudarka, vendar jc v njegovem glasu zvenela samozavest. Sivi la-jc na njegovi glavi so sc zableščali v zahajajočem solncu kakor zlato, a v srcu so sc vneli stari pogašeni ognji. Sicer jc ležalo več ko trideset let na poti, skoraj šest križev jc težilo njegova pleča, toda svojega dela šc ni skonča!. Izmotal sc jc iz začaranega kroga, v katerem 50 blodili njegovi načrti, »tresel s sebe bedo, ki ga je spremljala pri vsakem koraku kakor senca, toda — živel ni do sedaj. Hotel je živeti, hotel je užiti življenje, sad svojega dela. Sredstva za to je imel. Smehljala so se mu posestva, smehljali so sc mu ljudje in Mateju Rovnjanu se jc tedaj tako zazdelo, da je vse njegovo, Vse! Le roko iztegnili... .Bomo videli,« je smehljaje ponavljal in v njegovem samozavestnem usmevu ic gorelo davno hrepenenje, vračalo in spajalo se je v rudnikih zlomljeno življenje. • • • V Malatini so se zavedli še!c tedaj, ko je marof na koncu vasi zamenjal lastnika. Matej Rovnjan se je naselil v nekdanjem dvorcu ma-latinskih gospodov ter si pričel urejati vse po svojem okusu. Dal je popraviti hišo in gospodarska poslopja, nakupil živine in ko je pričelo prvo listje odpadati s sadnega drevja v njegovem vrtu, je imel že vse gospodarstvo v redu. Novo pohištvo jc dišalo po uglajenosti, v oknih so sc nasmihali pozni cvetovi in Matej Rovnjan sc je nasmihal z njimi. Povabil je tega ali onega ter mu razkazoval vse, ko da bi mu razkazoval svojo dušo, ki sc jc topila v sreči. Bil je tedaj ko majhen deček. Vsaka malenkost se ga jc oprijela okoli vratu ter ga tako močno objela, da skoraj zdehniti ni mogel, Malatinci pa spet! Nekateri so sc čudili, med tem, ko so mu drugi zavidali. Nagrabil jc v tej Ameriki, nagromadil dolatjcv. Lahko mu bo sedaj življenje na svetu,« so si pripovedovali, Toda radost, ki je žarela iz Rov-njana, jc utešila mnoge izmed teh zavistnežev. Zaslužil,si je. Več ko trideset lci sc ubijali v rudnikih, to res ni malenkost.,.«, so priznavali in se tolažili z njim. »Saj je nazadnje njihov, kost od kosti, kri od krvi. Ce žc njih revščina tepe, naj bo med njimi vsaj en človek, •ak, ki mu nič ne manjka, vsaj ena duša srečna!« Neko jesensko popoldne ga jc prišel obiskat tudi župnik. Matej Rovnjan ga jc najprej sprevodil po vsem tem, mu razkazoval, župnik je sprva kinkal, potem hvalil, ko sta pa sedla v sobi h kozarčku brinovca, je zmajal z glavo in rekel: »Vidim, Matej, vse imaš, kar ti srce poželi, po čemer ti hrepeni duša ... uii . . .« In dodal je s poudarkom: >Nekaj ti vendar manjka!' Rovnjan ni takoj uganil, kam meri župnik in je vprašal: »Kaj?« Kratkovidnost Šah V zadnjem času so začeli izhajati trije novi šahovski časopis;. Znani nemški šahovski velemojster in j>edagog dr. Tarrasch izdaja svoj časopis »Tarrasch's Schaohzeitung«, ki izhaja v Miinohnu. Tarrasch je znan kot eden najboljših šahovskih pedagogov in imajo njegova jasna Izvajanja tudi v tem časopisu veliko pedagoško vrednost. — Drugi novi časopis je »The Ghess World«, ki ga vodi belgijski mojster Koltanovvski. Ta časopi prinaša točne informacije o Internacionalnih šahovskih dogodkih. Zelo dober je tudi tretji novi časopis »The Chess Rewiew«, ki izhaja v Newyorku in ga vodi mani velemojster Isaac Kashdan. Izmed zadnjih šahovskih dogodkov so vabudill senzacijo matohi, katere je igral Spielmann. na Švedskem. Kot smo že poročali, je zmagal z veliko premočjo v revanžnem matchu s Stolteem, nato pa izgubil match z Lundinom z — 1 in 5 remis. Sedaj je Spielmann izgubil match še s Stalilberigom in sicer z +1, —3 in 4 remis. Po šesti partiji je bil remi It a t še neodločen, nato pa je Spielmann izgubil obe ostali partiji. Rezultati teb dveh mlad'.h švedskih mojstrov dokazujejo, da sta dosegla že zelo visok razred, čeprav se še ne more reči, da sta preizkušenemu SpieLmamiu enakovredna nasprotnika. V marcu bo igral Spielmann match s holandskim velemojstrom dr. Curvejem. Iz matoha Spielmann : Stahlberg prinašamo danes 4. partijo, ki je bila igrana 20. jan. 1933 in v kateri je po zelo originalni igri zmagal Spielmann. Igra z damskim pešcem R. Spielmann : G. Stahlberg 1. d2—d4, d7—d5; % Sgl—f3, c7—c5; 3. «2— e3, c5Xd4; 4. e3Xd4. (Nastala je pozicija, ki je znana iz Caro-Karm obrambe. Razlika je v tem, da v Caro-Kann obranvbi beli razvije navadno kraljevega lovca pred kraljevim skakačem.) 4....., Lc8 —g4. (Črni je razvil brez težav svojega damskega lovca, s čimer je otvoritvene težave že prestal. Lovec pa gre v takih pozicijah navadno na f5.) 5. Lol -14. SbS—c6; 6. o2—c3, e7—e6; 7. Ddl—b3. Dd8 —d7; 8. Sbl—d2. (Od Seč bi beli ne imel ničesar.) 8...... Sg8—e7; 9. a2—a4. (Navadno je na tem mestu Ld3. Speilmami pa ve, da Stahlberg poana dobro otvoritve, zato poskus', nekaj novega.) 9. _____ Se7—g6; 10. Lf4-g3. Lf8—e7; 11. h2—h4. (Spielmann napada na obeh krilih. Tega kmeta bi pa moral orni že ustaviti s ho. ker beli h kmet deluje zelo neprijetno na črno rokado.) 11...... Le7 —ft>; 12. h4—ho, SgG—e7; 13. h5—h6. g7—g5; 14. Lfl—bo, Se7- g6. (Na a6 bi sledilo Se,")!) 15. Sf3—e5. (Začetek kombinacije, ki vsebuje žrtev kmeta d4 in jo je Spielmann zelo dobro preračunal.) 15...... L!>bXe5; 16. Lg3xeo, Sg6Xe5; 17. kučmo denarja.c — »Kakšen sin?« je vprašal car. — >1 no, tisti, ki ti je bil našel zaklad,« je odgovoril oče. Car je pa za vpil: »Glej, da se uii zgubiš izpred oči! Kakšen zaklad? Kdo je našel zaklad?« Car se je namreč bal, da bi kdo zvedel o tem; neki drug car. ki je živel takrat, večji in močnejši kakor on, bi utegnil kaj slišati. Naslednji dan je poslal sin zopet svojega očeta k carju, da zahteva zvrhano kučmo zlata; tedaj so ga pa carjevi ljudje na carjev ukaz prijeli in mu odsekali glavo. Ko je sin slišal, da so usmrtili njegovega očeta, je šel sani k carju in mu rekel: »Mogočni car, ta in ta car (tisti namreč, katerega se je bal) te lepo pozdravlja in naroča, da mi vrneš mojega očeta, a imeti hoče živega in zdravega; ali pa, če hočeš, usmrti tudi mene; samo ne misli, da pojde tako, kakor z mojim očetom; pošilja me večji car. Torej zapomni si, da hočem zopet imeti svojega očeta živega.« Tedaj je začel car s svojimi ljudmi precnišljevati, kaj naj store: stari mož, oče, je mrtev, in njegov sin hoče imeti živega; slednjič so mu rekli: »Počakaj, da vidimo, kaj pravi zakon; mož je mrtev in ga ni mogoče oživiti.« V zakonu pa so našli zapisano: kolikor tehta glava usnir-čenega inoža, toliko zlata je dati sinu, ki toži. S tem je bil ta zadovoljen. Dobro; položili so glavo v eno skodelo na tehtnici, v drugo pa prav toliko zlata. Toda sko-dela z glavo se ni dvignila; priložili so še enkrat toliko zlata in še enkrat, a skodela se ni hotela dvigniti, glava je bila težja. Tedaj so priložili petdesetkrat, stokrat, tisočkrat toliko d4Xe5. Dd7—c7; 18. 0—0, l)c7Xeo; 19. a4—a5! (Tu je bila ideja žrtve pešca. Sedaj preti ao a6 in Da4 z napadom na c6 iu g4.) 19...... 0—0; 20. ao—a6, Ta8-txS. (Na Dc7 sledi 21. ab, DXb7; 22. Da4, Se5; 23. Tael, Sc4; 24. SXc4. dXc4; 25. Lc6.) 31. a6Xb7, Sc6—d8; 22. Lbo—a6, De5—f4? (Boljše bi bilo Lf5.) 23. Tal -a4l, DM-fS. (Na 23. ____, Dxd2 bi sledilo TXg4 in črna dama bi bila s Tdl ujeta.) -M. Db3—b4, Lg4—h5; 25. g2—g4, Df5—c2; 26. I>b4—d4, e6—e5; 27. I)d4Xe5, Sd8-e6; 28. Ta4—d4, Lh5-g6; 29. Td4Xd5, Dc2-a4; 30. La6—o4, Tb8xb7; 31. Td5—d6, TIB—e8; 32. b2—b3, Da4—a3; 33. Tfl—el. Kg8—f8. (Boljših potez črni že nima več.) 34. Lc4Xe6 in črni se je vdal. Problem št. 9. Dr. E. Zepler, Berlin Beli: Klh5, Db7, Ta7, el, Ld4, h8. Sf5, P: a5, c3, d2, (2, g7 (12 figur). Orni: Ke6, De5, Lg8, Sh7, P: c4, d8, d6, f3, f6 (9 figur). a b c d e f g h a b c d e f g b Mat v dveh potezah. Rešitev problema št. 8. 1. I>h3! in ne 1. Df3? radi 1...... Le4. Skakaču d4 bi vzela dama na 13 dostop na to polje. Zelo originalen problem! * Zanimivo »korekturo« nam je poslal nek', šahist k rešitvi Nielsenovega problema (št. 7). Pozicija je sledeča: beli Kb8, Tb5, Td3, Le4. Se8, P: d5, f3. g3 (osem figur); črni: Ke5, Lal, Sh6, P: a7, d2. d4 (šest figur). Naša rešitev je: 1. Td3—c3l, na kar pa pravi omenjeni gospod, da: 1. ..., d2— dlD vse prepreči. Vsa čast novi črni dam'., toda 2. f3—f4+, Ke5Xe4; 3. Se8—d6 mat, le ne more preprečiti. Z rešitvijo, ki jo omenjeni sahist predlaga, nismo zadovoljni, ker na 1. Tb5—b7 sledi Sh6—f5 in na 2. Tb7—f7 z »neubranljivim matom«, črni mirno igra Sf5Xg3 in njegovemu kralju še ni nič hudega. zlata, a skodel« z glavo se ni dvignila. Vsi so se čudili, kaj naj bi to pomenilo. Zdaj so priložili še vse najdeno zlato, tristo tovorov, todu skodela z glavo se ni gonila. Zopet so se vsi zavzeli, kaj naj bo iz te čudne stvari. Zdaj so prišli vkup učeni in načitani ljudje, da bi dognali, zakaj se na tehtnici skodela z glavo ne dvigne: pa nič niso mogli ugeniti. Tedaj jim je rekel tisti, ki je bil našel zaklad in je hotel imeti svojega očeta zopet živega: »Pokažem vam, zakaj se glava ne dvigne.« Vsi so enoglasno rekli: »Če tudi to za-deneš, potem te hočemo od te ure dalje imeti za carja;« in tudi car sacn je rekel: »Odpovem se prestolu in ti sedi nanj, če to pogodiš.« Mož pa je dejal: »Prinesite mi robec!« Ko so mu ga prinesli, je z njim mrtvaški glavi zavezal oči in jim dejal: »Zdaj tehtajte!« Položili so glavo v skodelo, v drugo pa dvakrat toliko zlata in glavo je potegnilo kvišku. — »Kako je to,« so vprašali, »da je zdaj potegnilo glavo tako malo zlata?« — »To je zato,« je odgovoril mož, »ker se z odprtimi očmi nikdar dvigniti ne cnore, kajti dokler oči vidijo, morete položiti na tehtnico toliko tovorov zlata kolikor hočete — oči požele vedno še več. Tako je tudi s teboj, mogočni car; toliko tovorov zlata 6em ti bil dal, od mene si jih bil dobil, a še vedno ti ni dovolj, in meni nisi dal niti počenega groša: sam pa hočeš še vedno več in več. Tako se tudi skodela z glavo mojega očeta, dokler je imela odprte oči, ni mogla dvigniti; šele nazadnje, ko smo jih ji zavezali, jo je potegnilo kviško le cnalo zlata. Tako so človekove oči pohlepne in nenasitne.« Čeprav je kratkovidnost fizična hiba in čeprav se ne smemo norčevati iz fizičnih hib, bom izpregovoril o kratkovidnosti nekaj besedi. zakaj pogosto sem opazil, da tisti, ki dobro vidijo, izrabijo vsuko priliko, da se iz nas kratkovidnih ponorčujejo. Nekoč me je prisilil moj znanec, da som šel v gledališče in pri tem je zagrešil na meni celo vrsto budalosti in misti-fikacij, ne da bi bil jaz kaj zapazil... Slučajno je namreč zvedel, da sein kratkoviden in koj se je zapičil vame. V odmoru po prvem dejanju sva stala v par-terni loži in moj znanec si je ogledoval občinstvo. Jaz sem stal poleg njega in sem videl samo zabrisane obraze. »Vidite,« je dejal in me prijel za roko, »tamkaj je novi francoski poslanik«. »Kje?« »Tam ... poleg lože, kjer sedi tista dekol-tirana dama s črnimi ostriženimi lasmi. Ali ne vidite tiste krasne, dražestne ženske?« Najpo-prej sem hotel priznati, da ne vidim ne lože ne dam, toda strah pred kakšno netaktno opazko mi tega ni dal storiti. Sklonil sem se čez ložni doprsnik, švignil s pogledom na spuščeno zaveso in kliknil glasno: »Aha... sedaj ga vidim... Tamle je .. .< »Ne, ne... tam ga ni... Kam pa gledate? Tamkaj, poleg druge lože.« Okrenil sem glavo na levo in sem poskusil gledati tako, da oni ne bi mogel zapaziti moje kratkovidnosti: »Aha... tamkaj je... Takoj sem ga spoznal.« »Čudno. Saj ga ni več v loži. Kako ste ga neki spoznali?« »Pardon,« sem pripomnil v zadregi, »katerega gospoda pa mislite? Jaz govorim o gospodu z belimi hlačami, ki stoji pri orkestru.« »Z belimi hlačami?«, je vprašal čudoma moj prijatelj. »Gospod, izbulite si oči; tam je res neki gospod, a ni moči videti njegovih hlač, zakaj pred njim stoji neka dama v beli obleki. Čujete, vi ste prekleto kratkovidni!« Energično sem protestiral prod taki trditvi. Za trenotek me je gledal, umolknil, pogledal na množico, ki se je gnetla v dvorani in dejal nenadoma ter me potrepljal po ramenu: »Tamle gre vendar Vaš tovariš Pervuhin. Sem gori gleda in Vas pozdravlja. Zakaj mu ne odzdravite?« Nagnil sem se čez ložni doprsnik, napravil prijazen obraz, se nasmejal in se priklonil. »Čujte,« je nadaljeval moj prijatelj in me prijel za roko, »v sosednji loži sedi brhka vdova Muraškina s svojo hčerko, mora se, kot je videti, zanimati za Vas, kaže na naju, svarilno grozi s svojim prstkom, koketira z Vami.« Najbrž, sem si mislil, je nisem pozdravil in ker je Muraškina dala zelo veliko na dvor-Ijivost, sem pozdravil damo v sosedni loži. Tisti večer je bil moj prijatelj genljivo pozoren: Zmerom je opazil ljudi, ki so se mi smehljali, ki so me prijazno pozdravljali, in tudi jaz sem se nasmehnil tem ljudem in jih pozdravljal ... Ko smo odhajali iz gledališča, se je moj prijatelj vedro nasmejal in mi izjavil, da ni bilo sploh nobenega mojega znanca v gledališču in da so moji pozdravi veljali le neznan- cem in figuram iz gipsa... Ogorčeno sem ga pogledal, mu kliknil »lopov« in pobegnil. Sploh imam velik respekt pred gledališči ! Nekoč sera prišel z veliko zamudo k predstavi, j Stekel seun v garderobo, vrgel površnik nekemu gospodu v uniformi, ki je stal pri garderobi in zdirjal v dvorano ... Gospod v uniformi je kriknil, vrgel moj plašč na tla, stekel za mano in me zgrabil za vrat: Pogledal sem ga: pred mano je gardni polkovnik. Imel sem ga za garderobnega slugo v uniformi. Polkovnik je bil prišel nekaj minut pred mano, slekel plašč in je hotel baš stopiti ! v dvorano, ko sem mu vrgel svoj plašč ... Začela sva se prepirati. Polkovnik je dejal, I da sem neotesane«. Zahteval sem od polkov-I nika, naj mi pove svoje ime in ko se je branil, sem stekel po policijskega častnika... Pretekel sem nekaj hodnikov gor in dol in opazil slednjič nekega gospoda v uniformi: »Gospod policijski častnik,« sera dejal raz-i burjeno, »užalili so me. Pridite, vknjižite primer.« »Ali ste ob pamet?« je kliknil mož v uniformi. »Pojdite k vragu! Jaz nisem nikak policijski častnik! Jaz sein gardni polkovnik!« In | strahoraa sem opazil, da stoji pred menoj pol-I kovnik, s katerim sem jo polomil pri garde-; robi. Preklinjaje sem pobegnil, nazadnje sem | našel policijskega častnika, se vrnil z njim na ; hodnik, ugledal sem nekega častnika in kliknil: »Tu je! Zaprite ga! On me je užalil!« Zopet je nastal škandal. Častnik mi je rekel, da sem idiot. Čez deset minut se je izkazalo, da je bil to neki drug častnik. Od tedaj ne zahajam več v nobeno gledališče. Nekoč sem se izneveril svojemu prepričanju. Jaz sem moderno misleč človek in stojim na stališču, da moramo s služinčadjo strogo, prijazno, a ne prefamiliarno občevati. Nekega deževnega dne sem obiskal neko družino. Moji prijatelji so prišli v prednjo sobo in so me najpris^čneje pozdravili. Moral sem vsem navzočim stisniti roke. Ko sem sedmič stiskal roke, sem stal pred mlado damo, ki je nosila bel predpasnik. Komaj sem ji podal roko, jo je že izmaknila, se skrila v kot in ni hotela na noben način zapustiti svojega skrivališča. Ko sem hotel ujeti njeno roko, je dejala gospodinja smehljaje: »To je vendar Daša... naša služkinja!« Nastala je mučna zadrega, iz katere sem se skušal rešiti z nobleso: »Milostiva,« sem dejal, »to nič ne de. Hotel sem vendar tudi gospodično pozdraviti. Gospodična je pravtako človek kot mi vsi. Čas je že, da zginejo meje med služinčadjo in gospodo!« Daša mi je obotavljaje se podala svojo ročico, nato je glasno zaihtela in zbežala. Od tedaj so me razkričali med znanci za čudaka. Če pridem v tisto hišo, kjer sem Daši stisnil roko, stisnem — v občudovanje vseh gostov — tudi vratarju in slugi roko. »To je čudak,« pripomni tedaj gospodinja. Tako govore ljudje, ki dobro vidijo. Nikoli ne bodo dojeli kratkovidnega človeka. Dragi čitatelj — imej vsaj ti sočutje z nami! GOSPODARSKA ZIIEZI) UUUIH 14480 I Z. Z 0. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Iz m ina Forgacs, DaCfra Topola, te stalno na zalogi. »Najpoglavitnejše v hiši,« se je nasmejal župnik. Rovnjan je nagrbančil čelo, trenutek razmišljal, toda prej nego bi bil uganil, je bu-tilo iz župnika: »Žena«. »Žena,« je ponavljal za njim Rovnjan to čarobno besedo kakor odmev. »In otroci,« je dodajal župnik. »In otroci,« je pritrjeval Rovnjam zamišljeno z glavo. Obmolknila sta in sedela dolgo brez besed, zroč skozi okno na sadno drevje v vrtu, kjer so se v žarkih zahajajočega solnca bleščale med orumenelim listjem zimnice, kakor da bi bile iz zlata. Kapljala je z njih polnost časa, pretakala se skozi okno v sobo, in jima nalivala k nogam zlato mlako, v kateri se je kopal zeleni somrak. Mogoče je v svitanju že čakaje umiral vlažni, hladni dan, morda so se v gorskih kotlinah že delale trdovratne jesenske megle, njima dvema pa sta se pri teh dveh čudovitih besedah ogreli srci. Zrele hruške... Kdo vgrizne vanje? Kd6 bo srkal njihov sladki sok? Vabile so židane ustnice, hrepenele po lačnih otroških zobkih. Kdo jim jih da? »Žena, otroci, res, res, gospod župnik,« se je iztrgalo iz Rovnjana skrito hrepenenje. »Kaj je v tem? Priznam. Zato se človek pravzaprav muči« in zato sem se mučil tudi jaz. Saj, kako bi pa imelo drugače to svoj smisel? Dal To me je več kot trideset let držalo v rudnikih, to mi je dajalo moči, da sera vzdržaJ. Drugače .., Zakaj? Za koga?« »Tako je!« je prikimal župnik. Rovnjan se je pa, opogumljen po tem potrdilu izdal: -Da. Hočem se oženiti. Ne tajim tega. Hrepenim po otroku, ki bi prevzel moje ime, plod mojega napornega dela v rudnikih. Samo...« In s postaranim glasom je dodal: »V takih letih... Kdo bi me maral v takih letih?« Župnik se je ozrl nanj in šele zdaj je opazil, da ima Rovnjan že sive lase, upadle oči in na obrazu samo gubo; a moral ga je potolažiti. Zato se je zasmejal in rekel: »He! Ti si še fant od fare. In deklet imamo kolikor le hočeš. Meni verjemi. Na vsak prst deset se ti jih priglasi. Saimo izbiraj!« Odšel je in Matej Rovnjan se je od tega časa zares oziral po dekletih. V cerkvi pri maši so mu oči kar same zablodile tja, kjer so stala dekleta, jasna, polna barv kakor rože v gredici. Iz cerkve gredoč se je nenadoma pridružil zdaj tej, zdaj oni in je napredal razgovore, četudi... Ni se že spodobilo. Čutil je. Njegove besede kakor da niso imele svežine, izpadale so mu iz ust kot da bi jih nekdo izsušil — malatinske tetke so pa takoj uganile, za kaj gre. Sa.j bi pa tudi ne bile tetke, če bi se ne bile lotile te zadeve. V rute zavite postave so se vtihotapljale na marof, si podajale kljuko na vratih, prinašajoč baje pošte, to o tej, to o oni z dolgim pojasnjevanjem. Matej Rovnjan je samo poslušal, potem dolgo pre-udarjal, tedaj so pa imele njegove oči že iz-j brano nevesto, dekle kakor jelka. In Mala-i tinci zopet; zavedli so se šele tedaj, ko so bili prvi oklici. Govorjenja je bilo res spet. Ljudje so zavidali, obsojali, toda zdaj Ivano Turčanovo ki ' je Rovnjanu »naredila«. »Posrečilo se ji je. Dobila ga je,« so pikale prevarane kandida-tinje. »Komaj se je mogla najesti in zdaj ... Glej, kakšna gospa bo postala! Ta Matej bi si bil mogel že kako drugačno izbratil« Matej Rovnjan pa... Slišal je te govorice, pa se ni brigal zanje. Ni gledal na imetje, ni gledal na rod. Iskal je majčkeno toplote, majčkeno sreče, da bi ogrel v tujini premrlo, ! v rudnikih in delu zničeno dušo in telo. Iskal i je ženo, ki bi ga vsaj na stara leta osrečila, ki bi mu dala potomca, dediča njegovega življenja, zamenjanega v daljni zemlji za denar. Ni užil sreče in morda je mnogo že niti ne užije več. Skoraj šest križev na plečih, to že ni začetek, to je že konec. S tolikimi leti na plečih se že ni dalo daleč iti. Po tem, kar je | doživel, je bil to že zadnji čas, da se vsede za mizo, vzame v roko pero in spiše počasi : oporoko. Vedel je to Matej Rovnjan, vedel zadosti dobro a vendar. Veliki ogenj vere in volje, ki ga je oživljal tam za morjem, še ni bil ugasnil i v njem. Oživeli so vsi stari načrti, čeprav jih je bilo treba zelo spremeniti in Matej Rovnjan je oživel z njimi. Razgrebel je pogorišče svoje i notranjščine, naložil goriva ter ogreval pri teh jasnih visoko švigajočih plamenih svoje otrple ude. V siju tega poznega ognja so izginili vsi dvomi kakor nočne pošasti. Do kdaj? Tega ni vedel, pa tudi ni hotel vedeti. Igral se je s temi radostnimi trenutki in upal, da ga njegova vera ne prevara. To nedeljo se je vrnil iz cerkve pijan od sreče. Sel je k oknu, se zagledal skozenj in ko so njegove oči tako blodile po vlažni megli, valeči se v orjaških krpah z gor v doline, so obvisele na suhi jablanovi veji, ki je brez i smisla štrlela v sivo praznino. Kakor da bi bila megla naglo izginila... Na vrtu j« bila pomlad, prepevalo je nešteto ptičev, in iz suhe veje je pognal velik popek, ki je vidoma rastel ter se razvil v zeleno mladiko. Matej Rovnjan je gledal, dokler se mu niso ovlažile oči in je iztegnil roko, ko da bi hotel pobožati to radostno vejico, jo pritisniti na lice, toda njegova roka se je zadela ob mrzlo steklo. Megla se je valila dalje, a suha veja je molela iz nje kakor trn iz rane. • • • Prepevale so gosli, ne, vriskale. Veselje je bilo na marofu, ko se je Matej Rovnjan ženil. Svatje so vedeli, da v Malatini ne bo še kmalu take svatbe ter so izrabili priložnost. Jedli so, pili, plesali in se veselili, da se je tresel marof. »Rovnjan že ne bo nikoli vdovec,« so se šalili, »ne bo se drugikrat ženil,« so nadaljevali in dodajali: »Naj ve, da ima svatbo!« Zares, kdor se je ozrl nanj in na nevesto, )e pritrdil. Ivana Turčanova, silna, mlada je kipela v zdravju, med tem, ko on... Nekakšna čudna žalost se ga je polastila ta dan, Tako mu je bilo, kakor takrat, ko zarana svirajo po-slednjikrat v prazni sobi; kakor takrat, ko sonce za črne gore zahaja. Sicer je navduševal in spodbadal, toda na koncu se je vendarle izgubil od mladih k vrstnikom in govoril nekaj z važnim pridušenim glasom, kakor da bi ne bil ženin. Obraz je imel jasen, tudi smehljal se je od časa do časa, toda to je bilo že le kot nekakšna tiha sreča, dogorevajoči poslednji ogenj na rebri, od koder so odšli pastirji v noč. Jurij Prahar ga je imel že malo v glavi, vendar je opazil to žalost. Da bi ga potolažil, je prisede! k njemu ter govoril okoli sedečim na polna usta: (Nadaljevanje prih. nedelja) Vsem. ki so sc nas sočutno spomnili oh nenadni sni rt i soproga in očeta Martina Bručana in Ui so počastili dragega pokojnika nu katerikoli način \ som i n zn vse Bog plačaj! Slo\. Javornik, dne 5. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI. •2,00250^10 Neposredno zvezo vseh delov Evrope dosežete lc potom telefona. Še mnogo enostavneje deluje »Philips Super In-ductance« prejemnik 630. S tem prejemnikom dobite v trenutku zvezo z 90 evropskimi postajami. Tu nimate nika-kega iskanja postaj, ker enostavno obrnete mikrometer-skalo na ono številko, ki jc v tabeli, in zveza je dosežena. Philips mikrometer skala je na oko neznaten izum, ali v praksi ogromne važnosti. Poslužujte se in poslušajte samo »Super Inductancc« 630. Naša vzorna gospodinja, gospa PHILIPS 630 edini prejemnik z mikrofonsko skalo nam je danes ob 15 umrla, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb sc bo vršil v nedeljo, dne 5. marca 1933 ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Neumorni, zvesti in požrtvovalni gospodinji ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne 3. marca 1933. Rodbini: Jelenič, Cimerman. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Specijelni en tel oblek, ažuriranjc, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Matek M tkeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, entlanje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve poljetja — najnižje cene. Podpisani prekličem žaljivke, katere sem izrazil o g. Koštomaj I rancu, po.-. \ Skorbi, v njegovi gostilni, kot neresnične in se mu /u-11 valjujeni zri odstop od tožbe. S k o r b a . due 2. muren 193>. Mertel Ivan. drž. cestar. I\a pokopališču pri Sv. Krištofu bo dol pokopališča odstopil mestnemu načelstvu \ cestne namene. Lastnike, oziroma najemnike grobišč. ki lože na onem delu pol •pališketfa sveln, ki pride za regulacijo v poštev, poživljamo, dn do 1. maja 193» odsti.inijo 1,imenike. Ako sanji tega co bodo storili, se bo delo izvršilo nn njihov račun. Spomeniki brez I' tnika zapadejo v korist Pokopališkega . klada. Natančnejša pojasnila daje oskrbnik pokopališča pri ""»v. Krištofu. - Pokopališki .sklad v Ljubljani, dne TffSBam' Najnovejši modeli dvokoles, otroških ^ in igračnih vozičkov, |Tcvcznih liicik-ljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izfoera. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovsku eesta st. 4. 101 nudimo po znižanih cenah razno drev je za drevorede in okras, konifeie, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za Ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalko, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik nn zahtevo brezplačno. Uprava vclc-posestvn Tišina, p. Bankovci. Prckmurje. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE fTD. Specialna trgovina premoga in drv Franio Kaldn, Ce (je sc priporoča. lata vedno v zalogi vse vrste premoga, inozemski koks za industrijo in centralno kurjavo, kovaški in plinski premog ter trda in mehka drva. Postrežba točna iu solidnn! ZRHVRLR Vaiu vsem, ki ste zlato srcu mojega nepozabnega moža JANEZA RIGLARJA obsuli s cvetjem, mu zapeli v zadnjo slovo v Semiču, kakor v Ljubljani in ga spremili na njegovi zadnji poti — moja prisrčna zahvala Počivaj v miru ldagu duša! S c in i č - L j u blja 11 n . dne 4. marca 1933. Pavla Riglarjcv a N'UD1 l>0 IZUBOM) UGODNIH CENAH JUGOSLOVANSKE TISK AR NB PREJ V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Stalna razstava, nizke cene! Velike plačilne ugodnosti/ tik zadnje tramo. voštaie jSt. Vid nad Ljubljano ■■■■■■■■■■■■■■■■MBBMHRil V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oplasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Foto- flvtomat v čakalnici KINO IDEAL 6 različnih slik za 15 Din. 300 Din dam onemu, ki mi preskrbi mesto mehanikar-skega vajenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2363. (v) Dečka iz dobre hiše sprejmem v trgovino stekla in porcelana. Izučil bi se steklarske obrti. Res marljivi in pošteni naj stavijo ponudbe na naslov Ferd. Hlebš. Krani. Vsa oskrba v hiši, nastop takoj. ALBERT ČERNE mizarstvo ZG. ŠIŠKA 209 --poleg remize AUGUST ČERNE mizarstvo za notranje opreme ZG. ŠIŠKA---Vodnikova 122 Dijak že z nekoliko akademske Šaiarja izobrazbe — išče privat- no službo. Ponudbe na j al> stare,šega hlapca iz- upravo »Slovenca« pod!1^«^'" kmet,,- f .. i„i skih poslih, zivinorep m »Služba« st. Lil^. ta, i >•..,•, >■ j ____________ sad,ere,i, ki tudi sam de- Strojnik !a- *e iSče v službo-j?0" ' . nudbe na upravo »Slo-ključavnicar, strugar m I venca<< pod ))Priden in elektrik isce službe. Po-, zanesljiv« št. 2182. (b) nudbe na upr. Slov. pod _ »MojMir. ~:>7.-(a). provjzjjs{cega potnika Kuharica : po enega za Srbijo, Hr- stara 40 let, priprosta, vatsko, Dalmacijo in Slo-vajena kmečkega in na- . venijo — takoj sprejmem, vadnega meščanskega go- Prednost imajo oni, ki spodinjstva, želi preme- potujejo z lastnim autom. niti službo. Ore k pri- , Ce le mogoče, se osebno prostim, dobrosrčnim lju- predstavite. Prešeren, to-dem. Ponudbe na upravo j varna čevljev, Kranj, (b) »Slovenca« pod »Poštena« ! - - - — 2256. (a) i Čevljarski pomočnik " —r-T ; dobro izurjen na stroj za Trgovski pomccnik i doplanje šivanih ga?da. izurjen v trgovini mesa- ,0v — se takoj sprejme, nega blaga, želi name- Naslov v upravi »Sloven-ščenja kjerkoli. Naslov v ca« pod šifro »Na Go-upravi Slovenca pod 2278. ; renjsko« št. 2267. (b) Strojevodje Služkinia 4n let stara, dobra kuha- . „ .. . r i ca zna tudi vsa hišna >" .P™1 pomočnik; pn dela z dobrimi spričevali, st.r?Jlh za ^delovanje pa- želf službe k sLg ffi * osebama ali k starejsemu gospodu. Naslov v upravi g- » « se bomo »Slov.« Maribor, št. 304. Uz,ral1 se bomo dobri oskrbi in dobri plači za takojšnji nastop. samo Vaše pohištvo in klavir bo izgledalo popolnoma novo — za mal denar ga Vam pridem prepolirat na dom. Pišite na uoravo »Slovenca« pod »Strokovnjak« štev. 2375. (z) I Šoferska šola E. Čeh bivša Camcrnirtova šorvrsKl šola, Ljubi lana. Dunai«ka c. Sli Šota za poklicne Šoferje in amalcrje. Prospekti in po lasnila zastonj in franko. Posojila podeljuje •Zadruga«. Liubliana. pp 307. Sprejme poverieni-ke._td| Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Šelenburgova ulica 6. II Telefon 30-52. tdl n ____nudbe je poslati na »Za- Gospodinja , grehai£n 'dionifku (vor_ starejša, z večletnimi do- njcu papira«, Zagreb 1. brimi spričevali, gre k sa- poštni predal. (b) :mostojnemu gospodu ka- j---------- jmorkoli. Plača postranska Spretnega zastopnika stvar. Ponudbe na upr., r ., . ' . »Slovenca« pod »Zanes- J« Maribor m Celje išče Posojilo Vam preskrbim na hranilne knjižice Mestna naše državljane. ! ?? hranilnice ljubljanske, - - - • — L,ubl,anske kreditne banke in Praštedione — hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore, Ljubljana Ijiva 25« št. 2368. (a) tvornica pletenin. Ponud-— , be na upravo »Slovenca* Tkalski nadmojster I Ppd .Jamstvo za kolekcijo« 2302. (b) z dolgoletno prakso v barvanem blagu (bombažu in umetni svili), s stalnim dovoljenjem Pekovski pomočnik ______glede mlad, ki bi raznašal tudi zaposlitve, zmožen samo- pecivo, se sprejme. Na-Stojnega vodstva, želi pre- slov v upravi »Slovenca« " " št. 2349. (b) meniti službo. Cenj. ponudbe pod »K. S.« na Publicitas, Zagreb, Ilica br. 9. _(a) Dekle išče službo kot pomočnica gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2376.___(a) i Ljubljano." Dekle Služkinjo pridno in pošteno, vajeno vsega dela, sprejmem na posestvo pri Ljubljani, — Oglasiti se osebno pri Mihaelu Štrukelj, Zapuže št. 4, pošta St. Vid nad (h) iz poštene hiše išče službo. Zna nekoliko šivati, šna dela. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2400. (a) Gledališka ulica 12. (d) Sprejmem družabnika za prevzem dobre trgovine, kjer sem sedaj nastavljen. Posedujem polovico ootrebnega kapitala, ponudbe na upr. »Slov.« v Celju pod zn. 60.000 Din« št. 2422. (d) Znanja želim v svrho poznejše ženitve s pridnim, dobrosrčnim dekletom, starim 22 do 32 let, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva. Sem dobro situiran trgovec in posestnik, srednjih , let, neomadeže-vane preteklosti. Ponudbe Trgovska pomočnica bo. zna nekoliko šivati, teljica'podrižnlc^na^d^e- vane preteklosti. Ponudbe kuhati ter vsa ostala hi- j ž(jU Reflektira se sam0 s sliko je poslati do 15. na prvovrstno starejšo moč, zmožno položiti kavcijo. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 2357. (b) Gospodična s sedemletno prakso v vodstvu veleprodaje tobaka in z večjo kavcijo, Dekle želi s 1. aprilom kjerkoli poš'ef°: P"prostejše, iSče v Jugoslaviji nameščenje. D ... ,. , , Cenj. ponudbe na upravo na" P°ditel,a sta zaposle- ------ . ................ »Slovenca« pod »Vestna« "a; oskrbovati bo 5 letno | let, oiste preteklosti v jt 2333 (a) dekl,co ln ostala gospo- I svrho ženitve. Dopise s AaU — ..... sliko je poslati pod »Mlad vdovec< 2275 na upravo Slovenca. Tajnost zajam za takoj tričlanska druži- marca na upravo »Slov.« pod »Dota postranska stvar« 2251. (ž) Trgovec, gostilničar in večji posestnik, želi tem potom poznanstva s pridno, premožno trgovsko naobraženo gospodično v starosti 24—30 Bivši poslovodja- j manufakturist, dober organizator in prodajalec — želi službo ali sprejme ' potniško mesto tekstilne stroke. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soliden in vesten« št. 2402. Dobra kuharica išče mesto za 15. III. v žttpniščc ali h krščanski obitclji. Ponudbe na upravo -Slovenca pod značko Dobra kuharica« št. \<94. Učenko sfpremit pletilno podjetje. Oskrba liiši. Podrobne p mudbs na upravo Slo-nca pod Ne |>od 15 c t« 2303. (v) Ključavničastva se želi izučiti fant. ki se je dve leti le obrti že u- i 1. Oto Vrhunec, Selca 21 nad tikofjo Loko (v) dinjska dela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2399. (b) Specijalist za delikatesno trgovino 1 se takoj sprejme. Pisme- čena. (ž) Poročiti želim pridno, vestno in krščansko kmečko dekle, staro 20—30 let, ki bi imela veselje do grunta. Sem mla- ne ponudbe na M. Plane, 1 denič 34 let in samo>to- Maribor. ieli težkih asm st mori f najlažje d hiti z ustano vitvijo domače letarne. M' 'amo vsakomur lekoče delo. :er smo d^malci za '-It ■ umne, dobavimo prcio in izplačamo zasluže« zn ple ten-e kar dokazuje mnogo /ahvalnic. V slu' aiu. da i čete delati in za lužiti, o nizki eni prodasta. brane Rož- . . , , . ' , ,, .,„ s stanovan,em se tako, H,n„ Cest,- n,■ Brezje 33 proda Stritarjeva ul. 30, Pobrežje, Maribor. Studenci pri Mariboru, (p) Mlin z gospodarskimi poslopji in več parcelami na Brezjah, Gorenjsko, poceni in podugodnimi pogoji naprodaj. Vprašati: Trgovina Grašič, Brezje, (p) Gospodarsko poslopje Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana. Sv. Petra cesta 24. (k) Deset panjev obljudenih, eksportnih, z zdravimi in krepkimi družinami, ev. tudi Znidar-šiče, kupim koncem marca, če cena odgovarja. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čebele« št. 2184. (k) Cunje tekstilne odpadke, Tcroja-ške odrezke. ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN ■ Liubljana, Ilirska ulic* 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Zobozdravniški stol na električni pogon, rabljen, dobro ohranjen -kuoim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2414. (k) Kravo dobro mlekarico kupim. Koman Marjeta, Dravlje št. 25, Št. Vid nad Ljubljano. (k) Vsakovrstno zlatu Knnnle 00 naivisjib ce&ab CERNE luvetir Liubliana, Mollova ulica It. 3- Otroški voziček za dvojčka, rabljen, kupim. Naslov v upr. Slovenca pod št. 2274. (k) Banov, kmetijska šola šola na Grmu pri Novem me-; stu potrebuje 2000—3000 , renskih zelenih ali rujavih vinskih steklenic po 0.70 I. Ponudbe je poslati na ravnateljstvo bano\iuske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. (k) Motorno kolo s prikolico kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod značko »Solidno« št. 2348. (k) Kupim kravo z drugim ali tretjim teletom — dobro mlekarico. Ponudbe s ceno na Mihael Štrukelj, Zapuže — p. Št. Vid nad Ljubljano, Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t) Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po uaročilu Mojz Andlovic, Komen-skegi ul '54. (t) Zn pre ^ b o zof foteljev i. t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odeje, perje, puh. iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. i.KRUVOS Maribor, Aleksandrovo 15 posteljne mreže železne zložljive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naicenete RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave, žime cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Krušno moko tn vse mlevske izdelke vedno >veže dobite ori A. & M. ZORMAN Ljubljana Stari »r« St 32 *>šo felpren), a|dovo moko • edno vrelo oddal* na debelo TeletrroTina A. VOLK. LJUBLJANA Reeijev* reetu U Jnserati U\ •Slovencu• imajo največji uspehi Čo hočete biti zadovoljili s svežini iiriuui volovskim, telečjim. i-, n i 11 j ^ k i i.....ckoiii — tudi pidrnjenitu — kakor tudi z \so delikateso, no i»ozabltc nn mesarijo ftudolf Ocvirk \ Kolodvorski ulici in podružnico \ Medvedovi u). 23 v šiški, kjer boste vedno dobro post reže ni pp luijnižjih ecuuli. T|t,'40(1A ■ tlfffll M in iTP^I Otroški voziček globok, skoraj nov, naprodaj. Sv, P«tra cest* št. 14/1. (1) Dobro su U no Din 29 trpežen ševiot Din 40'— modni kantgarn Din 81"— Velika izbira češkega in angleškega blaga. Vzorci in cenik zastonj. Spalnice pleskane 2000 Din, kuhinje pleskane 850 Din, kredence kuhinjske 470 Din, šperane spalnico od 4500 Din naprej in drugo vsakovrstno pohištvo po najnižji ceni nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ul. (>. (š) Či avto sva/ stari prodajaš al' motorja bi znebit M rad, brž kupetv ti mnogo prizme Slovtačtv najmanjš' inserat Črn svetel premog pu 38— 40 Din franko dom prodaja samo Mejovšek Branko — Tattenbachova št. 13, telefon 2457. (!) Sadno drevje, pritlično, zajamčeno pristno, lepotlčno grmovje in nizke vrtnice v 40 vrstah, nudi drevesnica Omersa, Kranj. Zahtevajte conikol Obleke po mori so hitro in poceni izdelajo v lastni tovarni. A. /j. panje nove prodam. Naslov v upravi Slovenca pod <51. 2305._ (I) Sladkega sena in otave, več tisoč kilogramov, proda Sem'g3č-nik, Aškerčeva ulica, baraka. (1) Prijatelji knjige! Zbirka vezanih nemških potopisov (Brockhausovih) vredna Din 3000.— na prod»j. Interesenti pismene ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod Nove knjige«. Otomane v veliki razprodaji pr Dolničarju v St. Vidu na sproti cerkve. (I Nuj ugodnejši nakup pohištva! Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din T>o*telie pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern. pohištva po najnižjih cenah. Andlovic strojuo mizarstvo Komcnskcga ul, 3$, Prešano seno sladko, dva vagona, ima naprodaj F. Schnabcl, trgovec na Frankolovcm pri Dieselmotor 25 HP, v popolnoma dobrem stanju, proda tovarna testenin >rcz vizuma! S sejemsko izkaznico in polnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemska izkaz.nic* d.-bi pa meji. Znatne vozne olajšav« pa jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih žc. loznicah. na Donavi, Jadranskem morju iu zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter Krjuuke izkaznice (;i Din 30'—) se dobe pri Wiener Messc - A. G., \Vicn VII ler med lipskim spomladanskim sejmom pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Me-sliaus, pri Častnih zastopnikih v Ljubljani: Avs -.ski konzulat, Dunajska c. 31. Zveza za iii|ski prompl v Sloveniji, (Tttlpik :) Dunajska r. I Zveza za tujski promet v Sloveniji (: Putnik ) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora, Cvetlični med trčan, 40 kg, po 18 Din kg prodani. Razpošiljam od 5 kg naprej. Prodam tudi 20 kg lepega čistega voska, kg po 25 Diil. Alojzij Hudoklin, čeljelar, Brusnice, Novo mesto, (I) čistokrvne selekcije kur štajerske pasme. Razpošilja dnevno sveža. Vzre-jallSCc F. K UPNIK, Ko-slov. Mirko Ukmar, go- Prodam prikolico lažjo, skoraj novo. Poizve se v upravi Slovenca« pod št. 2353. (lj Pletilni stroj VCed^nnanu« 8 50, prodam. Neža Horvat, Za-gorci, Juršinci pri Ptuju Seitz JUter orjaški, ugodno naprodaj Dopise na upravo Slovenca- pod Filter štev 2397. (1] vedno sveže žgana, čaj, rum, semena zanesljivo kaljiva, pri poroča Josip jagodič Celje Glavni trg - Gubčeva ul Smrekove sadike petletne, vzgojena na prostem v gozdu, popolnoma utrjene, jako lepe rasti, 1000 komadov po Din 70 — oddaja, dokler traja zaloga, Uprava posestva Lepi dob, pošta Kr-melj, Dolenjsko. (I) Otroški vozički po zelo nizkih cenah — trgovina M. Tomšič, Sv. Patra c. 52,_(1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, ca stroino pletenje in ročna dela po najnižiih conah pri tvrdki Kari Prglofl, LiublianB — Židovska ul in Stari trg. >»Ford« avto poltovorni - prodam za 5000 Din. Pristovnik, gostilna, Slovenska Bistrica. (f) oves debelozrnati ječmenovec. zajamčeno kaljiv — nudi najceneje, dokler kaj zaloge, tvrdka 600 cnv1 se ugodno proda, plačljivo eventuelno deloma s hranilno knjižico. Naslov v podr. -Slov.: v Celju pod Motor«. 2260. Ljubljana, Itečljeva ccjiR št. 24. Sekire garantirane kakovosti, lopate, krampe, motike, cepine, kladiva, macole, pile, žage ter drugo orodje, prodajani vsled ugodnega nakupa po nopovišanih cenah, dokler ta zaloga traja. Odon Koutny, sedai Ljubljana VII, Medvedova 28 (Šiška), (I) Puhasto perje 12 Din, čohano 30 Din, puh 120 Din kg, ter volno in žimo za modroce prodaja izredno poceni: Šega, \7olfova 12 'dvorišče). (1) Konlck^jjči — moda najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Ugodno naprodaj na iavni dražbi: 6. marca ob 10 v Mo-kricah pri Brežicah — 2 luksuzna voza, kočija, voz na peresa, 2 kobili, 100 ovac, več svinj, prascev, perutnipe, 6. marca ob 15 v Ljub-l|ani, Metelkova 13 — 2 pisalna stroja, pisalne mize, omara za kartoteko. 6. marca ob 16 v Ljubljani, PruJe 8 — pjsalpi stroj, pisalne mize, vozovi, smrekovi trami. Kolo in motorno kolo (dvotaktno) — za vsako sprejemljivo ceno n£ ^ro-daj. Poljanska cesta 58. 1 Vino lastnega pridelka prodam. Ponudbe na upravo Slovenca - pod Izborno-št. 2432. (1) ;2rvni deli iz' malo rabljenega voza, typa 1929-30. Naslov z označbo, delov poslati na upr. »SI.« pod št. 2434. (f) Vodeča avstrijska tvrdka modna palača Julius Krupnik Dunaj VII. Kaiscrstr. 115 priredi med Dunajskim volesejmom v četrtek 16. marca ob pol 3 uri zvečer v veliki dvo rani dunajskega Kopzerthniisa trndicioiielno vaCci&C Komati z mesingom, ie v dobrem stanju na p-odoj. Ponudbe na upr. Slov.« pod Komati« št. 2438. (I) zajemčijo najpopolnejši uspeli Železno posteljo z novo mrežo se proda za 200 Din- - Andlovic, Kom?nskega ul. 34. (1) Vstopnice prosimo naročiti brzojavno I t V globoki žalosti nas je danes za vedno zapustila naša predobra mama, stara mama in teta, gospa Marijana Podrekar roj. Kokaij posestnica v starosti 65 let, po zelo težki a kratki bolezni, previdena s sv, zakramenti. Pogreb se bo vršil v ponedeljek 6. t- m. ob 4 popoldne. — Pokojnico priporočamo v blag spomin in mo' litev. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi. Kranj, dne 4. marca 1933. Žalujoči rodbini: Cimennan, Varacha in ostali sorodniki, ZAHVALA. Zu llllioge i/.ruzc i-.k i clicgu sočutja nI) bridki izgubi drage mame, sestre, lete, svukinjc in tašče, gospe Marsh Pečar roj. Ja&odic se \>cip uajprisrčiiejc zahvaljujemo. Posebno zalivajo smo dol/ni gg, dr. .Misli. dr. Bajen in <1 r. Cii/eljp za lijili požrtvovalni trud pri zdravljenju, dalje R'. dr. Angellku Toniincu za njegove tolažbe polnc obiske zn času bolczili, kakor tudi Nar. glasb, društ. Sloga« za žalostillke in petje. Prisrčna hvala ludi vsem, ki so nam slnli v bolezni tobi&ljlvo ob struni in prav v-eni. Ui ko spremili luko velikem številu nušo drugo mamo na njeni zadnji poti, L j u b I j a n a . 5. marca 1935. Žalujoči o.sliili, Cenjenemu občinstvu S Vljudno naznanjam, da sem tia novo otvoriln specijelno Irgovino z ročnimi deli. Imam na zalogi najnovejše vzorce za razne predtiskarije. Mljofno vezanje in vsa v to stroko spadajoča dela sprejema ni po naročilu. Učni tečaji v vezenju brezplačno, '.a naklonjenost so priporočam. Ivanka Znidaršič Ljubljano, Kolodvorska ulica št, 35. POZOK sc prične v ponedel jek (>, marcu Pridobivafte novih naročnikovi t Potrti v neizmerni žalosti sporočamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem lužno vost, da nas je danes 4. marca ob 4 pop., previdene s sv. zakramenti, za-pustda v 65, letu starosti, naša ljuba dobra mati, odnosno sestra, gospa Vilfemina Molitor roj. Hi cM vdova lekarnarja in se je preselila v večnost. Pogreb blagopokolnicc sc bo vršil v ponedeljek, dno 6, t, m, ob 16 na mestno pokopališče v družinsko grohnico. Sv. maša zadušnica ho darovana v torek ob 8 zjutraj v proštijski cerkvi. Blago pokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin in pobožno molitev. Ptuj, dne 4, marca 1933. Mr. Rudolf Molitor, lekarnar, sin; Irena pl, Fjchenau, Happi Kropi, Silvi Molitor, hčerke; Ana Hlcltl, sestra, in ostalo sorodstvo. Stran 18 at-. ^ '-I. ■m Naročite tudi Vi ie pravočasno jj •J0, ! Mehanična delavnica opank in obutve H Petar M. Dnmltrov, Pančevo. A * PRESELITEV! PRESELITEV! Trgovina s čevlji v Kopitarjevi ulici se preseli v Tavčarjevo ulico 4 (vodnikovo hm Priporoča se vsem dosedanjim in bodočim cenj. odjemalcem, istotam se bodo izvršila razna popravila po najnižjih cenah. Proda se tudi večja množina dobrih vsakovrstnih, domačih trpežnih kakor tudi kombiniranih ženskih čevljev po lastni ceni. Večja množina čevljev domačega izdelka se proda tudi n& JESENICAH v podružnici v Tancarjevi hiši do 15 marca. Uaum Uubl ana, Vošnjakova ui.ca 4 Šivalni stroii, kolesa, otrošk5 vnz'?ki Priporočamo Vam na bollše šivalne stroge in kolena Hdler - « RIT/NEK Švicarski pietiiol stroji DUBIED edino le pri tvrdki Zaloga v Kranju: Trgovina l.evionil, Jos. Peteline, Ljubljana relef. St. 2913 »a vodo Brezplačen pouk v vszeiijn. Telet. št. 291? VsčlMn« jamstvu tMMMBMMKtlMNKtlMBHan^^ .'IS'., • • .ra IU iio i»'U l —. iO —. i.vo ■,kuui.,eiw U,u lo—. belo skubljeno Din 44'—. belo skubljeno gosje s i uhoin kg Din 04'—, 84 —. Beli puh «111 160 - V/i.'St* vi> u U-polnjena z rožastim ali plavim inletom 40 51) Din 10 — 60X80 Din 27 —. 35 —, PeritlCO poln.,ena 120X180 Din VIO - 135 - Odeje polnjeni z bato ali puhom. Vzorci brezplačno. Pošlje se po povzel tu Nuroči'a nad Din 350 — pošljemo iranko. Nepr inerno blago zamenjamo ali vrnemo denar »posteijina" zagrmi, mi&ic* Uradna oCrsa izdelujemo natančno po naravi za naše pacijente F. A«l. Miiller Soline, Wieshaden, v Ljubljani Splošna bolnica, očesni odd. od 11. do 11, marca 193». Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene lakoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popo'nomo vamo ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Vogalna Hiša i Grozo trinadstropna z 18 stanovanji in enim poslovnim lokalom, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kupnino je plačati v gotovini v dinarjih v Jugoslaviji. V svrho bližnjih intorma cii naj izvolijo reflektanti javiti svoj naslov pod štev. 205? kakor^na setev, taka žetev Mauthnerjeva semena so najboljša Krijte svoje potrebščine semen pri Novi Sad. Futoška ul. 8-10 Izborne vrste semen, travniških semen in njih zm^si zagotavljajo absolutno dobro žetev Mauthnerjeva semena imajo svetovni sloves skozi 611 let Telefon: Novi Sad 31-60, naslov za brzojavke: Mauthnerek. Ponudbe in ilustrirani giavni cenik pošljemo radev"lje zastonj in franko Moko, pšenico in koruzo vngonsko blago dobite od prve roke po borzni dnevni ceni ako pišete dopisnico na naslov: ^ VESEL Hotel Miklič, Ljubljana OZEBLiHiE novo nastale, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo ako jih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO«. Cena zavitku samo 10 Din Proizvaia in v promet jo daje stara, leta 1509 ustanovljena Kaptolska lekarna Sv Marije, Zagreb, Dolac krai Tržnice. Dobi se v vsaki lekarni. Oblastno dovoljena RAZPRODAJA od 3. marca 1933 dal e. Radi opustitve trgovine se bode prodajalo blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite radi lega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moli bogato sortirani zalogi. — Piodajalo se bode kam-garn za gos ode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, blago za trenchcoate, hlago za damske obleke vse vrst: crepe de chine, crepe satin, crep faile, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 2i.O vrst krzna, frenge, zephir, popeline za perilo in drugi različni predmeti. — Kot plačilo se bodi spre.emale tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se bode izplačilo izjemoma dovolilo v obrokih Popust 20 do 50%. t. ORNIK, trgovec MARIBOR, Koroška cesta 9 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo Miklošičevo cesto stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri Ier brez vsakega odbilka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 mlilfonov Din vsa zavarovanja pride v poštev ie tfzaiemna zauarouatnlca L | u bi I o na v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE I. požar. 2. viom, nezgode, jamstvo, kasko steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje -Karitas« Zavnrujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Kavi t a Maslita Grenhita Mirim jiea čokolad Sadvita Miehiia ct» o 2 2 cl c p" S-faSf S* i:g£- a° o S" < » f » N, <" „ ~ 3 ' 2 — 3 ;r t q O r— Pi | S*' » . O S8' S" »Deset frankov bi že kaj reklo,« je odgovoril Boi-dini. »Deset frankov bi govorilo glasneje kakor šest mož. Prinesite tistih deset frankov, pa bom že poskrbel za to, da dodelijo nas šestorico k prvemu polku ... Toda zakaj hočete imeti pri sebi tudi oba Američana? To sta vendar dva docela neomikana človeka ...« »Mi bi ju radi vzgajali,« je zbodel Mihael. Dali smo Boldiniju deset frankov in zginil je, da bi, kakor je rekel, zadevo uredil. Koliko smo se imeli zahvaliti, za njegovo posredovanje, nisem nikoli zvedel. Morebiti je podkupil katerega korporala ali pa je le izrazil našo željo — ali pa mogoče, da je bil zgolj slučaj, da smo se znašli vsi skupaj v skupini, določeni za Sidi-bel-Abbes. Ko smo korakali proti kolodvoru, sva hodila St.' Andre in jaz za Mihaelom in Digbyjem, dočim sta Boldini in neki Švicar po imenu Maris, ki je govoril tudi angleški, stopala.za Hankom in Buddyjem, ki sta bila uvrščena poleg Mihaela in Digbyja. Tako da smo bili, kadar smo tvorili četverostope, moja brata St. Andre in jaz ena četvorica, druga za nami pa Hank, Buddy, Boldini in Maris. Ta Maris je bil videti prijeten človek. Svojčas je bil sobni sluga, ki je s svojo gospodo veliko potoval, se naučil mnogo jezikov in si pridobil lepo obnašanje. Pridružil se nam je, ker je ljubil Angleže in ker je bil rad, kakor je preprosto rekel, v družbi gentlemanov. V Oran u so nas natovorili v najbornejše vagone, kar jih je kdaj kje kak stroj vlekel. S hitrostjo desetih milj na uro je pihal proti Sidi-bel-Abbesu. Čeprav sta nam bila krajina in prebivalstvo popolnoma nova, smo se kmalu vsega naveličali. Zvečer smo prispeli slednjič v Sidi-bel-Abbes, kjer nas je sprejel neki seržant in nekoliko korporalov. Ko smo zapustili kolodvor, sem opazil nekaj podčastnikov, ki so nas ostro in zvedavo motrili. Stopali smo skozi mesto, ki se je meni zdelo špansko, najbrž zato, ker sem slišal otožno brenkanje kitare in videl nekaj žena z visokimi glavniki in dolgimi ten-čicami, ki so pohajkovale med rumenimi hišami. Obdajalo nas je svojevrstno orijentalsko-evropsko ozračje, da se mi je v začetku zdelo, da sanjam. Ponosni Arabci, razkošne Francozinje, omnibusi, kamele, pol goli zamorci, zlikani častniki, skupine ubogih delavcev, stotine vojakov, zamorcev, deklin, zamorskih dečkov, ki so prodajali Echo d'Oran«, Španci, Francozi, nigerijski Judi, Levan-linci. možje in žene, kakor so narisani v sv. pismu, in zopet drugi, ki jih je bilo videti, ko da so pravkar prišli s pariških houlevardov, arabski redarji, spahiji, turčini in Zuavi so vrveli po cestah. Enaka mešanica je bila videti tudi v stavbarstvu. Belo blesteče mošeje s ponosnimi minareti so se vrstile za pisano razsvetljenimi kavarnami, bogate trgovske izložbe so se bahale zraven hiš, okrašenih /. balkoni in zidanih v mavriškem slouru, francoski časopisni kioski in električne svetilke so stale poleg orijentalskih bazarjev, evropski hoteli poleg malih napol podrtih hišic. In povsod so bili zasajeni drevoredi iz palm in oljk. V vsem se je mešala orientalska romantika s preprosto zapadno smotrenostjo. Slednjič smo zavili v neko ulico, v kateri se je nahajala na eni strani vojašnica spahijske konjenice in na drugi strani ona tujske legije. Skozi mrežo širokih železnih vrat smo mogli videti ogromno, trinadstropno, rumeno poslopje in zraven prostrano vežbališče. »Naše vseučilišče,« je pripomnil Digby. Na eni strani velikih duri je stala stražnica, na drugi strani pa jetnišnica. Poleg vrat so odprli majhna vrata, skozi katera smo vkorakali. Straža je sedela na dolgi klopi pred stražno hišo in nas motrila brez posebnega navdušenja. Prišel je stražni, nas pogledal, zamižal in počasi stresel z glavo. Gruča vojakov, oblečenih v bele kroje in s širokimi modrimi pasovi okoli života nas je radovedno motrila. »Mon Dieu!« je vzkliknil eden, »la lopov Boldini je že zopet tukaj.« Boldini se je naredil gluhega. Nato se je prikazal neki mož. najzlobnejši in naj-podlejši človek, kar sem jih kdaj poznal, ki ni imel prav nobene druge kreposti, ki bi omilila sliko njegovega značaja, kakor pogum. Prišel je iz polkovne pisarne. Divje je gledal predse ta zastavni, zagoreli mož z obrazom in postavo kakega boksarja. Njegove ko smola črne oči so srepo buljile v svet, njegove raine in čeljusti so spominjale na buldogo. Kadar se je zarezal, je pokazal zobe in sunil čeljusti naprej kakor buldoga, in med košatimi obrvi je imel dve globoki strmi brazdi. To je bil seržant Lejaune, mož, ki je vzbujal grozo in strah, ki se je v tujski legiji priboril do položaja, tako da se je med vsemi strogimi vojaki vaditelji odlikoval z najkrutejšo strogostjo ter bil najodličnejši in najsu-rovejši pikolovec v zadevah vojaškega reda, mož, ki je razpolagal s strašno močjo, nadčloveško drznostjo in vztrajnostjo. Za ^Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj: Ivan Itaknvee. llrodnik: Frane Krem žar.