Stev. 185. Trst, v četrtek 4. julija 1912 Tečaj XXXV V IZHAJA VSAK DAN hsil ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t:>b«karnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i^ioi, Dombergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) O C LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 k lione* CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. o mrtnice, zahvale, posianice, oglasi denarnih zavodov po HO -t mm. Za ogla=e v teksta lista do 5 vrst 20 Kt vsaka nadaljna vrsta K 2. iiali oglasi po 4 stot. beseda, naj-so&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek r.prave ^il-Lnosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moi /■ NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta i2 K, 3 mesece 6 K ; na a»- ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ce ozira. Vuoanlnt nt nadtljako Izd&nJ* „EDINOSTI" tun*: u oolo lato Kron 5*20, n pol l«t» Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefranko- vana pisma se ne •prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na apra *o lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do®). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN 60D1.VA konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna litnont*. vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti Št.-'v. 20. PoSbio-hranllnKnl račun 5tew. 841-652. TELFF0M ;« 11- BRZOJAVNE UE5TI. Reforma vojaškega kazenskega pravnega reda sprejeta. DUNAJ 3. (Izv.) Poslanska zbornica je v današnji seji po kratki a zanimivi debati sprejela obširna zakona glede reforme vojaško kazenskega pravnega reda pri skupni armadi in domobranstvu. S tem je zbornica rešila zadnji del vojaških reformnih predlog. Zborniča je z reformo vojaškega kazenskega pravnega reda izvršila kulturni čin, s katerim se odpravi dosedanje zastarelo postopanje v vojaškem kazensko pravnem procesu. Vojaška sodišča, ki so do sedaj sodila po starem inkvizicijskem kazensko pravnem redu, ki je izviral še iz dobe Marije Terezije, boda odslej sodila na podlagi ustmenosti, neposrednosti in javnosti. Takoj ko je poslanska zbornica sprejela zakona, sta bila ta izročena gosposki zbornici, ki je že čakala na nju in ki jih sprejme še nccoj. Cesar bo oba zakona sankcioniral še jutri zjutraj in potem odpotoval v Išl na letovišče. Zbornica bo imela seji ie še jutri in pojutrnim, na kar se poslanci podajo na počitnice. DUNAJ 3. (Izv.) Na koncu današnje seje je poslanska zbornica rezpravljala o nujnem predlogu glede vračanja posojil za po filokseri uničene vinograde. Potem ko |e govoril posl. Jarc, je bila razprava prekinjena. Umazane afere bivšega trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja. DUNAJ 3. (Izv.) Proračunski odsek poslanske zbornice je danes izvolil posebno komisijo, ki ima preiskovati sumljive transakcije bivšega trgovinskega ministra dr. Weisskirchntrja g'ede Lloyđovega arzenala. Poslanec Mailk je dal tej komisiji na razpolago ves svoj obširni materijal in je pričakovati zanimivih in senzacijonelnih raz kritij. Odškodnina pomorščakom. DUNAJ 3. (Izv.) Predsednik brambe-nega odsetca posl. Pogačnik je sklical za jutri sejo tega odseka, da bo razpravljal o predlogu poslanca dr. Laginje glede odškodnine mornarjem, ki bodo morali tudi po novi brarabni reformi služiti po štiri leta. Predlog dr. Laginje gre za tem, da se mornarjem, ki bodo morali služiti štiri leta, določi za zadnjo službeno leto gotova plača tako da bi biii vsaj deloma materijelno oškodovani zato, ker morajo služiti več nego vojaki pri armadi. Razredna loterija. DUNAJ 2. (Izv.) Komisija, ki se je bavila z načrti glede razredne loterije, je danes razglasila svoje sklepe. Vojni proračun za leto 1913. DUNAJ 3. (Izv.) Kakor javlja večerna „Zeit", je proračunska komisija v skupnem vojnem ministerstvu, že sestavila proračun za I. 1913. Potrebščina armade za I. 1913 znaša 400 milijonov kron. Potrebščina za mornarico znaša 140 miljonov K. Skupna potrebščina torej 540 miljonov K, pri katerih pa niso vpošteti troški za domobranstvo in honved. Od te potrebščine odpade 36l/a miljonov K na izdatke, ki so potrebni vsled zmanjšanja vojaške službene dobe cd 3 na 2 leti. Rusini zopet obstruirajo v odsekih. DUNAJ 3. (Izv.) Vodnogospodarski odsek je imel danes sejo, v kateri je posl. Buzinsky imel dolg obstrukcijski govor. Koničeo je bil z vsemi proti glasovom Rusinov in Slovencev sprejet konec debate. Brafov naslednik. DUNAJ 3. (Izv.) Cesar je imenoval ministra notranjih zadev Heinolda za voditelja poljedelskega ministrstva. Spor v nemškem „Nationalverbandu". DUNAJ 3. (kv.) V zvezi nemških alpskih poslancev so nastale velike diference. Poslanec Dobernigg je kot predsednik odstopil. Poslanec Msrkhl je iz zveze izstopil. Ostali aip3ki poslanci hočejo ustanoviti svoj posebni klub. Vsled tega se je tudi v nemškem Nationalverbandu konstelacija iz-preir.eni a ter p«eneha nemški Nationalver-band v svoji sedarji organizaciji ter se ustanovi nova zveza pod imenom Nemško na-cijonalni klub. DUNAJ 3. (I£v.) Spor med nemškimi alpskimi poslanci se je zopet poravnal in je poslanec D-bernigg zopet prevzel predsedstvo. S tem bi bil torej „Nationalverband" zopet za enkrat zakrpan. Vendar pa ostanejo še nadalje velike diference med radikalnimi nemškimi poslanci iz nevernih dežel in alpskimi nemškimi poslanci. Gosposka zbornica. DUNA| 3. (izv.) Gosposka zbornica se je danes sestale v sejo, da reši prora- čunski provizorij in brambne predloge. Razvila se je zelo živahna in zanimiva debata, v katero so posegli zlasti slovanski člani zbornice, med tema posebna češki član profesor dr. Gol I, ki se je zlasti obširno bavil z avstrijskim vprašanjem, ter se je zavzel med drugim tudi za slovensko vseučilišče. — Dvorni svetnik Vukovič je obširno razpravljal o jugoslovanskem vprašanju, ter zlasti zelo energično protestiral proti absolutističnemu režimu na Hrvatskem. DUNAJ 3. (ob 12-30) (Kor.) Gosposka zbornica je sprejela v vseh čitanjih proračunski provizorij in vojaško kazensko pravni red za skupno armado in domobranstvo. Nova tajna svetnika. DUNAJ 3. (Izv.) Cesar je imenoval ministra javnih del dr. Trnko in poljskega ministra-krajana Dlugosza za tajna svetnika. Justh daje vladarju na razpolago svoje dostojanstvo tajnega svetnika. BUDIMPEŠTA 3. (Izv) List „Az. Est." javlja, da je doznal iz dobrega vira, da je Julij Justh naslovil na vladarja pismo, v katerem se odpoveduje časti tajnega svetnika. Justh se sedaj nahaja v Karlovih va-rih in je pred svojim odpotovanjem izročil pismo poslancu grofu Mihaelu Ka-roly ju, da je odpošlje na kabinetno pisarno. ; V pismu navaja Justh iz odloka s katerem je bil imenovan za tajnega svetnika, pasus, v katerem je rečeno, da je imenovan tajnim svetnikom za svoje zasluge za prestol in domovino. Dalje pravi Justh v svojem pismu, da je skušal vedno storiti svojo dolžnost napram vladarju in domovini, ter ne bi bil odrekel niti potrebnega ojačenja armade in brambene reforme, temveč je samo zahteval, da se pred brambeno reformo izvrši volilna reforma. Od 4. junija dalje in od dne, ko je bil izvršen tako težek atentat na ustavo, je on neprenehoma Izpostavljen veksacijem policijskih organov. Dne 18. junija je bil celo v nevarnosti, da ga policaji presekajo s sabljo. Justh zato vprašuje vladarja, če smatra združljiva z dostojanstvom tajnega svetnika način kakor se postopa proti njem. Zato prosi vladarja, naj odloči. — V vsakem slučaju je pripravljen se odpovedati časti tajnega svetnika, katera čsst smatra da je v njegovi osebi žaljena na najhujši način. Any2ev pogreb. PRAGA 3. (Izv,) Pogreb umrlega urednika „Narodnih Listov", dež. posl. Anyža Je bii velikanski. Udeležili so se ga načelniki vseh javnih oblasti, zastopniki vseh stiank in brezštevilnih korporacij in društev ter nedo-gledna množica občinstva. Dreadnogkt „Viribus unitis". DUNAJ 3. (Izv.) Prvi avstrijski dread-noght ^Viribus unitis" napravi dne 1. avgusta poskušno vožnjo med Trstom in Pulo. Dreadnoght se izroči v službo dne 16. sept. t. 1. Sestanek ruskega in nemškega cesarja. BALTISCH PORT 3. (Kor.) Danes ob 10 30 pred. je dospel sem ruski car z družino na svoji jahti „Standard". NEUFAHRWASSER pri DANZIGU 3. (Kor.) Danes ob 8 30 predp. je jahta „Ho-henzollern" s cesarjem Viljemom na krovu v spremstvu križarja „Moltke" ter depešne ladije „Sleipner" odšld proti Baltisch Portu, kjer se sestaneta nemški cesar Viljem in rrski car Nikolaj. Nameravan atentat na skladišče smodnika v Zemunu. ZEMUN 3. Pri skladiščih smodnika v Zemunu sta bili aretirani dve ženski, ki sta se približevali skladiščem in pri klicu straže oddale na stražo strele. Ko so ju prijeli, so dognali, da sta preoblečena moška, ki sta hotela izvršiti atentat na skladišče smodnika. Strašna nesreča v zraku. Osem mož mrtvih. ATLANTIC CITY (New Jersey) 3. Zrakoplov „A ron", ki je bil namenjen, da preleti Atlantski ocean, |e v višini 800 metrov eksplodiral. Inženir Sanimann in sedem mož posadke Je mrtvik. LONDON 3. Katastrofa, ki je uničila „Akron", je strašna. Zrakoplov se je nahajal visoko v zraku, ker so ga preizkušali. Čuli so strašen pok, nakar so zagledali v zraku ognjeno krogljo. Osebe, ki so se vozile z zrakoplovom, je vrglo na vse strani in so bile mrtve. Eksplozija je bila tako strašna, da niso našli nobenih delov teles in nobenega kosa ponesrečenega zrakoplova. Pripetila se je nesreča včeraj ob 8 zjutraj po amerikanskem času. Kaj da je provzro-čilo nesrečo, se ne ve. Sodijo, da je solnčna vročina preveč razširila plin in da je zrako- plov zato moral eksplodirati. Ladja je padla v morje, kakih 70 metrov od brega proč. Gledalci, do 3000 oseb, so bili tako prestrašeni, da niso niti mislili prvi hip rešiti ladje. Zrakoplov ]e stal dva milijona dolarjev in bi bil moral v jeseni prvič potovati v zraku čez Ocean v Evropo. Dunaj 3. (Kor.) Glasom brzojavne vesti je vojna ladija „Kaiserin Elisabeth" dospela dne 2. t. m. v Palmo, kjer ostane štiri dni. _ Vrvenje v Turčiji. SOLUN (Izv.) Iz Bitolja javljajo, da se je ustaškemu gibanju Aibanov in upornikov pridružilo tudi veliko število begov. Orožniki so aretirali šest kmetov iz bitoljske okolice, ker so našli pri njih v senu skrite bombe. Proti politikujočim uradnikom. CARIGRAD 3. (Kor.) Neki senator je danes stavil incijativni pred'og, glasom katerega je uradnikom prepovedano, se baviti s politiko. Predlog se je izročil posebni komisiji. Iza Boljetinac. SOLUN 3. (Izv.) Uradno javljajo, da razpolaga znani arnavtski vodja Isa Balje-tinac, ki se nahaja v bližini Bitolja, Ie čez 300 zvestih pristašev, a on je utihotapil preko meje mnogo orožje. Odpoklican korni poveljnik. CARIGRAD 3. (Kor.) Listi javljajo: Poveljnik šestega armadnega zbora v Bitolju general Fethi paša je dospel sem. Sodijo, da se general Fethi paša ne povrne več na svoje mesto. Odpošiljanje čet v Makedonijo in Albanijo. SOLUN 3. (Kor.) Dosedaj so v vsem cdšli v Bitolj štirji bataljoni na razpolago armadnega inšpektorja Fethi paše. Častniki bitoljske garnizije so baje ponovno prosili Fethi pašo naj upornikom dovoli amnestijo, kar je ta baje tudi obljubil, da bo priporočil vladi. V Bitolju se dalje širi govorica, da so uporniki v družbi večjih albanskih čet nastopili pot v smeri proti Debvini. Bitoljska garnizija za uporne častnike. CARIGRAD 3. (Kor.) Častniki bitoljske garnizije so imeli pod predsedstvom armadnega inšpektorja Zehki paše in kornega poveljnika Fehti paše shod, na katerem so I sklenili odposlati na vcjnega ministra brzo-javko, v kateri so izjavili, da ne odobravajo desertacije, a se vendar nadejajo, da častnik1, ki so pobegnili ne bodo kaznovani, ako se vrnejo, ker so delali iz patrijotičnega čustva. Prvi bataljoni iz Dardanel poslane divizije so včeraj dospeli v Bitolj. Begunci, katerih Število znaša sedaj 20 častnikov, en policijski komisar, nekaj orožnikov in 375 vojakov, se sedaj nahajajo pri Gorici. Govori se, da so se ustašem pridružili tudi nekateri albanski begi. Povsodi tajna društva. CARIGRAD 3. (Kor.) Govori se, da obstoja tudi v Carigradu tajno častniško društvo, ki se imenuje „Eheli" (ljudstvo). Načelni a tega društva, ki ima eno sekcijo v Klrkilisi, da sta polkovnik Kiazim in stotnik Said. Albanski dijaki beže. CARIGRAD 3. (Kor.) Nekaj albanskih dijakov tukajšnje visoke Šole je pobegnilo na Koifu, kjer se že nahajajo tudi iz Soluna pobegli albanski dijaki. Tudi v Janini. CARIGRAD 3. (Izv.) Glasom vesti iz Janine je pobegnilo v hribe sedem častnikov z večjim številom vojakov. Iz Janine je bil poslan za njim en bataljon, de jih vlovi. _ Zaslepljenost avstrijskih vlad. (Dopis ) G. uredniki Čitaje nedeljsko številko Vašega cenj. lista, kjer ste nekoliko odgovorili na izvajanja dr. Sigmunda Miinza, sourednika dunajske „N. Fr. Presse", ki piše, da napravlja Zader na potnika itaijan-ski utis, spomnil sem se na nemško potopisno knjigo „Adria" (Dunaj 1883. Hartle-beasverlag) To knjigo je spisal nemški aristokrat ia bivši častnik Armand baron Schvvelger-Lerchenfeld, ki je med Nemci priznan potopisec; saj je izdal okrog 30 potopisnih knjig, opisujoč večinoma slovanski jug, balkanske narode in Orient. V njegovih spisih veje skoz in skoz nemško mišljenje, vendar pa je na nekaterih mesth objektiven, ter poroča o marsikateri stvari nepristransko. Ko opisuje francosko s3odstvo ^v Dalmaciji, omenja tudi, da s:> Dalmatinci Francoze ohranili v dobrem spominu. Nato preide na 1. 1814., ko je Dalmacija ptišla v avstrijsko posestvo. Tu kritizira na str. 241 —242 avstrijsko politiko tsko-Ie: ...Takrat (t. j. 1. 1814.) ne bi smela Avstrija, kakor je dela'a beneška repubiika, smatrati Dalmacijo kot izključno hel tsko kolonijo, ampak bi morala, logčno misleč, skrbeti zato, da se vsestransko zanemarjena dežela povzdigne. Pred vsem bi bilo pa potrebno posvečati večjo pozornost pretežni večini prebivalstva in to tembolj, ker je bilo vsakomur znano, da bo Imela ta dtžela posebno na bližnje turško-slovanske pok*a;ine velik upliv. O upravljanju javnih poslov ni bilo ni-kakega dvoma in težkoč, kar je dokazovala že samostojnost Kotora in sposobnost srbohrvaškega idioma. In vendar! je Dalmacija takrat imela okrog 400.000 prebivalcev. Od teh je bilo največ 40 000 t. j. 10% Italjanov, ali bolje rečeno italjaniziranih Dalmatincev in 360 000 Slov.r.ov. In kaj je storila avstrijska vlada? Je li morda vpeljala nemščino kot d-žavni jezik v urade? Ali je mogoče vsaj v rižjih uradih pustila materin jezik narodu? N:ti eno, niti drugo! Uradni jezik je ostal 11 a I j a n s k i. Torej mesto civilizirati maso, ki bi služila v vzgled sosednim slovanskim narodom; mesto ustanovljati slovanske ljudske šole. mesto da bi gojila na srednjih šolah slovanski Jezik, je avstrijska vlada obdržala izključno italjanski uradni jezik. Posledice tega pa niso izostale. Oe Je hotel slovanski mladenič vstopiti v javno službo, je bil vsled teh razmer prisiljen izneveriti se svojemu narodu in postati Italjan. Na ta način je zgubil slovanski rod svoje najboljše moči. Tako n. pr. je prišel ! nadarjen kmetijski deček v šolo v Spl|cr, •ali Zader, kjer se je vzgajal 7—9 let v ita-Ijanščini. Po končani gimnaziji je prišla univerza. To so takrat posečali v Padovi. In kaj je postalo iz Slovana? Italjan, ki Je obožev 1 Petrarco in Metastasia, svoj narod zaničeval, večkrat svoj priimek poltalijarčii (n. pr. iz Gundulič-a — Gondola, iz Puč'ea — Pozza itd) in prepeval s svojimi tovariši pesmi, kojih refrain se je končal s „smtt Avstrijcem-. Mož je mislil, govoril, čutil — le italjanski. Ni Čuda, da se |e, vrnivši se v svojo Dalmacijo, priklopi! ltaljanom i i ni hotel čuti ničesar več o svojem slovanskem pokoljenju. Saj je bila nlegova služba le nadaljevanje italjanskega občevanja!"... Tu sem Vam, g. urednik, podal dobe-: sedni prevod misli in naziranja uglednega, ! ter izobraženega nemškega pi~ateija, ki |ih ;je pisal že pred 30 leti, ko jc bilo poitalje-< vančenje v Dalmaciji še v največjemu cvetu. Ako je imel on (baron Larch^feld) že ta-! krat ta naziranja, tedaj j.- pač samn cb sebi umevno, da je dr. Mii-zi uredništvo „Piccola* le j veže oba obojestranska šmoki. uporabilo v toliko, koUkDr ljubezen — m d Vinko. Opomba uredništva. V enakem smislu bi se dalo Še danes pisati tu Ji o razmerah v Primorju. Mesto da bi vlar^a podpirala domač slovenski element je do najnovejega časa podpirala italijanstvo, a ;e sedaj začela na umetni način podpirati nemštvo. Da to ne mere roditi dnbr:h posledic, je samoobsebi umevno. S: ar Je sicer tudi za nas precej neprijetna, a r.iz id^je vendar-!e ne bo bolela glava n i<, ampak koga druzega. Nekaj časa je si: r mt žno igrati s pravicami in svetinjami djv, a zgodovina nas uči, da so se r.aro !i dosedaj vedno znali maščevati za pr zviete jim krivice I _ Avstrijsko železniško gospodarstvo. Pod tem naslovom priobčuj „Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov" sledeči članek : Stara je že in skoro vsa:cdanj;i je tožba o nezmožni birokratični in staro-kopitni avstrijski želez-niški upravi. Toda ni neupravičena ta tožba, ko vidimo, da negospodarstvu na avstrijskih državnih železnicah le noče biti konca, ko spor-znavaino bolj in bolj, da manjka vsakt-dobre volje, poseči s krepko roko v ta zmedeni kaos, ki vlada danes na državn ii železnicah, ter modernizirati ra>.m> re, :i so zastarele in so postale naravnost neznosne, ter kriče po hitri in trajni odpo-meči. Ali ni ga moža, ki bi za-.iical „merodajnim* gospodom: Ne tako, ampak tako, če hočemo imeti rentablo transportno podjetje! Pač vstajajo tupatam možje, ki hočejo Stran II. „EDINOST" št. 185 V Trstu dne 4 julija 191S. „svetiti" železnicam z veliko baklo. V čem obstaja njih „sanacijsko" delo, vemo vsi predobro ; možje vpeljejo kako novotarijo ali pa spišejo kako novo instrukcijo, to je vse. In efekt? No, po novem se potrati več dragega časa za vsakovrstne izpise in sezname, in porabi se na cente več papirja — razmere pa ostanejo iste, če še ne postajajo od dne do dne slabše, ne-znosnejše. Toda možje so vendar „zable ščali" kot svetla zvezda — vodnica — z a-s e ! Vspeh njih brezplodne novotarije in nove instrukcije je bil namreč ta, da so še mladi srečno zasedli kako inšpektorjevo mesto, če še ne kaj boljšega. In ko so to dosegli, se je umiril njih po novotariji hrepeneči duh, umirili so^se živci — kaj jim mar nadaljni razvoj železnic, ko sami sede že lepo na varnem. To je v glavnih potezah delo naših „mero-dajnih" mož za sanacijo in razvoj državnih železnic. Svoj „jaz" le vidijo v vsem svojem delovanju, ne pa razvoja državnih železnic. Ko pa je dosežen njih cilj, so sanirane tudi državne železnice in korenito so spremenjene njih razmere (sc. mož samih). Tako torei „izgleda" še danes sanacija avstrijskih državnih železnic in njih reorganizacija ter modernizacija in kar je še drugih takih „acij". Profita pa nima država nobenega, ampak le posamezniki. Da moremo v živi sliki naslikati gnilo gospodarstvo birokratične uprave avstrijskih državnih železnic, moramo staviti primero med avstrijskimi državnimi in pruskimi državnimi železnicami — katere tako rada jemlje za vzgled naša železniška uprava! — katero primero povzemamo po „Oesterr. Volks\virtu". Pruske državne železnice merijo 39.623 km z osnovno glavnico 12.696 57 milijonov kron, avstrijske državne žnleznice pa merijo 19.145 km z osnovno glavnico 5.578 98 milijonov kron. Na obratni kilometer pride na Pruskem 343.866, v Avstriji pa 291.407 kron stavbinskih stroškov. Ta svota je pa toliko pomembnejša ko vemo, da so stavbinski stroški v Avstriji vsled težavnejšega terena toliko večji. Prusija ima 19.394 lokomotiv, 37.265 osobnih in 405.900 tovornih voz, Avstrija pa ima samo 5803 lokomotiv, 11.069 osobnih in 115.104 tovornih voz. Potemtakem odpade na Pruskem na 10 kilometrov obratne dolžine 5 lokomotiv, 10 osobnih in 110 tovornih voz, v Avstriji pa 3 lokomotive, 6 osobnih in 60 tovornih voz. Če primerjamo sedaj še število prebivalcev, katerih šteje Nemčija približno 60 in Avstrija približno 30 milijonov, pride v Nemčiji na vsakih 10.000 prebivalcev 3*2 lokomotive, 6 2 osobnih in 67 65 tovornih voz, v Avstriji pa 19 lokomotive, 3 7 osobnih voz in 38 36 tovornih voz. V primeri s Prusijo bi morale imeti avstrijske državne železnice 9697 lokomotiv, 18.632 osobnih voz in 202.950 tovornih voz, če bi res hotele zadostiti današnjemu modernemu času. Ako vemo, da znaša povprečna nakladarina pruskih tovornih voz 14 ton, avstrijskih pa 13 ton, je to nerazmerje še tem očitneje. V vsem znaša nakladarina pruskih tovornih voz 5,697.363 ton, avstrijskih pa 1,499 821 ton. Nabavni stroški za vozila dosezajo na Pruskem svoto 326112 milijona kron, v Avstriji pa 990 89 milijona kron. Na Pruskem stane vozilo povprečno 7050 kron, v Avstriji pa 7508 kron. Prusija je izdala za svoje železnice 26 procentov osnovne glavnice, Avstrija pa samo 18 procentov. Ker imajo avstrijske državne železnice manj vozil, kakor bi jih morale faktično imeti, zamorejo gospodarskim zahtevam zadostiti le z največjo silo, zato pa se vozila tembolj rabijo in tudi obrabijo. Posledica tega je, da najemsčina za izposojena vozila tem bolj raste. Pruske državne železnice so imele voznih dohodkov 22 46 milijona, avstrijske pa 11*3 milijona kron; pruske železnice so plačale 11/4 milijona kron vozne najemščine, avstrijske pa 15 2 milijona kron, pruske železnice so imele torej ii"o6 milijona kron dobička, avstrijske pa 3-9 milijona kron izgube. Gotovo posebno izvrstno gospodarstvo! Že leta in leta vlada pri naših državnih železnicah občutljivo pomanjkanje voz. To pomanjkanje voz oškoduje na eni strani občno gospodarstvo in industrijo, na drugi strani pa državo samo, ker se na eni plati ne obrestuje železniška glavnica in se vozila preveč obrabljajo, na drugi plati pa se vozila premalo izrabljajo. Če primerjamo še sam promet, dobimo: na Nemškem se je prevozilo 1039 66 milijona oseb, v Avstriji pa 130-51 milijona oseb. Glavni vzrok tako velikemu osebnemu prometu so cene vožnje cene pruskih državnih železnic; na Nemškem so namreč cene III. razreda za 25°/9 ceneje kakor v Avstriji. Ozrimo se slednjič še na plačo železniškega osobja pri obeh železniških upravah. Prusija izda 900,240.808 K plače, Avstrija pa 345.774.349 K; železniški uslužbenec ima na Nemškem povprečno } 1853 kron plače, v Avstriji pa 1411 K; j DOffl&Čč VSSt*- 'vse S^ko i« popolno, saj stanujejo celo povprečno je torej železniški uslužbenec1 . M s. . " . T,lnJene lastne članice po drugih zavetiščih, za 442 kron boljše plačan v Nemčiji I oocijalistične farbanje in resnica. V; Ptfeg tega da tudi mestna polici a lahko kakor v Avstriji. našem uredništvu se je včeraj zglasil nekiJ izpričevalo, kako se vodi zavod sv. Nikolaja Obratni prebitek znaša na Nemškem j okoličanski zidar, ki nam Je pripovedoval j jn kako se godi po drugih zavodih ki ne 740 milijnov, v Avstriji 154 milijonov K; sledeče: j nosi|o firme „liberalnih dam". Kakor so ali 20.044 oziroma 8047 K na 1 kilometer | Kakor večina okoličanskih zidarjev sem hoteli klerikalci uničiti Družbo sv. CM, So-obratne dolžine ali 31 oziroma 20%! se dal tudi jaz pregovoriti, da sem se or- " vseh dohodkov, 5 83 oziroma 2 76%! ganiziral pri socijalno demokratični zidarski osnovne glavnice i organizaciji. Storil sem to deloma vsled * Čisti& dobiček na pruskih državnih ! znanega terorizma, ki ga uganjajo socijalni železnicah znaša 216 milijonov kron, av- demokratje, ki groze vsakemu zidarju ki ni strijske državne železnice pa izkazujejo Pri nJ,h organiziran, da ne dobi dela, delo-^ • ma vsled obljub, da čim se organizirani pri 95 milijonov deficita ! Navedene številke jasno govore, kako neekonomično in neracijonelno se gospodari pri naših drž. železnicah, dasi je uslužbenstvo plačano slabeje in dasi imamo višje tarife. Pripoznamo, da avstrijska industrija ni še tako razvita kakor na Nemškem in da tudi avstrijsko gospodarstvo ne stoji še na tako visoki sto-pinii kakor v Nemčiji, da se v Avstriji zidajo železnice bolj iz strategičnih ozirov, njih organizaciji, mi oni vedno preskrbe dela in zaslužek. Tako sem torej postal na medaarodni podlagi socijalno demokratično organiziran zidar in plačeval redno svoje tedenske prispevke. Dokler sem plačeval socijalističnlm kaporjonam redno svoje težko prislužene flike, je bilo vse v redu, ko je pa prišlo do tega, da bi mi socijalni demokratični reševatelji delavstva enkrat pokazali, čemu sem prav za prav plačeval te svoje da je bila država pri podržavljenju za- ^ Pa stvar 01 blIa vec v rćdu- P'ed ne' sebnih železnic dodobrega opeharjena in kal časo:* sern namreč ostal brez dela in da je obrat v Astriji radi neugodnega sem se torej popolnoma po predpisih evan-terena veliko dražji kakor v Nemčiji — ge,ila socijalno demokratične zidarske orga-vse to pripoznamo, toda v tem še ne nizacije, javil pri posredovalnici de»a *e or-smemo iskati pravega in glavnega vzroka ganizaetje. Tam so me tudi vpisalt. ;er mt nerentiranja avstrijskih državnih železnic. reW,» nal se čez par dni vrnem. Re^ sem Glavni vzrok tiči v tem, da pri avstrijskih storil tako. Sel sem na ta posredovalni državnih železnicah ne odločuje gospodar- urad urad enkrat, dvakrat, trikrat, petsrat in ski moment, ampak da pri njih igrajo sam ne vem kolikokrat, a vedno zaman, osebnosti preveliko vlogo in da vlada Odlašali so od dne do dne in mi vedno sama uganja z železnicami politično ba- pripovedovali, da ni dela. Taka kakor meni rantiio se £od* *ud* mnogim drugim okoltčanskim --; zidarjem, ki so organizirani pri socijalnih Virfman demokratih. Mej tem pa, ko mi domači zi- • darji ne dobimo dela, vkljub temu da smo „Dan" piše: Stane Vidmar, ki si je prj socijalnih demokratih organizirani, je v priboril prvenstvo med slovanskimi Sokoli- jistu na stotine zidarje? — regnikolov, ki telovadci je že v otroških letih vstopil v zavZemajo mesta, ki bi povsei pravici pri-! nmrt>nno ,, nnsia v,a zaaev, na zams vrste sokolskega narašča a. Bilo e za časa Dada!a nam Vorašam t~rei" kake koristi , ' L pnsm vsa zaaeva na zapis- II »teta v I itihllnni Paaa,a nam* vPra.s-™ *~reJ KaKC . *0Tl51' [tf mu ukaza| da na 2 popoldnr, 11. Slovenskega soKOissega zieta v Ljuoijam lma:r_o zapravo mi okoličanski zidar i će smo 1 ^ „rL r»K o nnVmiHn« kola in dr., tako so tudi vsak Ireno tek pripravljeni, da bi podrli ta poselski zavod. Saj jim da že nedolžna enkratna veselica priliko, da očitajo zavodu pohujŠ - nje in navajanje k zapravljanju. Ali kljub njihovemu podlemu odgovarjanju uživa zavod vedno večje simpatije pri posameznikih in oblastih. Število služkinj pa, ki jim je zaved namenjen, se množi od leta do leta.^šaj v idijo, da dobe tam nesebično oskrbo in pomoč. Vse to daje lahko zavodu upanje, dn bo trezna slovenska javnost s sv jimi nadaljiiimi podporami skrbela za to, da se ne bodo izpolnile škodoželjne nade onih nasprotnikov, ki komaj čakajo, kdaj bi vr^ll zadnji kamen na zavodove razvaline. S—a. Po „Slov. Narodu". Socijalno demokratični terorizem. Štrajk pri Martelancu. Včeraj zjutraj se je pričelo pri tvrdki Martelanc — na stavbi Ciril Metodove šole pri Sv. Jakobu silno kreganje med delavstvom. Prejšnji dan (v torek) so napadali člana NDO in grozili, da ga vržejo skozi okno, ako se ne vpiše v njihovo organizacijo. Ko pa član NDO včeraj zjutraj dospevši na dtio ni imel knjižice sodialno demekratične organizacije, so socijalni demokratje zapustili delo. Ker so socijalni demokratle grozUi vsled strahu, tudi član NDO ni mogel delati. — Socijalni demokratje so stali namreč oko!u stavbe in bili pripravljeni na napad — saj to je njihovo delo, ki ga morejo izvršiti, imajo pač tako na'ogo. Omenjeni član NDO se je podal v NDO in strokovni tajnik je ukrenil potrebno, da je prišla vsa zadeva na zapis- 1. 1904, ko je Vidmar "telovadil pod vod- organiziraSi ori socilalnihdemoliat"ih'?"Edtaalk0 ,pričn! de|° gre de'a,tLw °b 2 ctvnm svoieJa nrveaa vaditeiia hr Roiana "rgd"mra™ Pn amm uem ,aixin' , : Se e podal strokovni tajnik s pregan anim stvom svojega prvega vaaiteija or. Bojana korist s0 fjlKe ki moramo p]ačevati, ali delavcem n? stavh^ S ićila'ni de m krvi Dren ka v vrstah šolskega narašča a. Ma!i te fj;te seveda ne donsSan koristi n^m am-1 ^?,la!cern na stav&°- racija ni aemtKrati so Vidmar .si je pridobil z! takrat r di svoje Temino1 e^ a7ta£NDO*nisott ?!?Sf demokratični organizacij ki žIto od farbarije i^menimo'prt tem še dapse vaditeljev. Kaj naglo je napredoval in postal ubogega delavstva. .. ir _tavhe vsul nred str0k0vne?a tainik- sam pr.dtelovadec. Želežniški birokratize n Iz Š^ednia;j , ( , m P. ! J J? I?« Mpri Sokoli se le na čuln imenovati . ,S?L ° . . " \ „H- cel msI?e- l,ce raesta daš,a POlld|a njegovo ime^ ko se % "udefet S"na'^^dnlml 1 v"So o.f'o"I" f ° S!IT^t 'l ££ V. vsesokolskem zletu v Pragi Kdor poxna kra|> bo tudl umej t0 služili. Pred komisarjem je dejal, da nima ni česar in da se ne more preživljati. Rekel je, če ni postave, da se vse to hujskanje 'e M PfV0 meS'° m6d Si0Vend "aSo P'it0Ž00- za o°ed« na bolŠ doTenskeeTtelott 11 NamtSe PJ^S«1 ohranjujejo opoludne j A ',„ Je J Cir|, Me,odovi stavbl se morf HrM„, „ traftom nrAVrrict'i" a Vidmar ie f/. , 3irul, &ur 10 uu» Pa be smwjo oiroti jovodia tvrdke Martelanc sprejema ra re drugi v kratkem prekosili A Vidmar |e kijubu veliki nevarnosti nemoteno sprehajati1 1 prekosil druge. Doba od_ do 6. ^vse- ■ po železniškem tiru. Ako se nam odraslim ali pa ceIo regniicole, ncgo pa narodne zi- darje. V Gorico! Dne 14. julija priredi NDO sokolskega zleta pomenja za Vidmaria dobo zabranjuje prehod, ko niti ni vlaka na sijajnih uspehov, a pomenja tudi zanj dobo progi 5i se t0 moralo tembolj zabraniti v „„„„„ 1Jflt. IullIil urilc . neutrudne sistematične telesne in duševne Otrokom, ravno v času, kose dogaja to- s noseb^hu \tikom i'Us't v Gorico Odhod no^a VZ?nieoridtem Maf^zase 'delali^1 ^nesreč. Menda pa ima železniški uprav, j z ' kSo"^ • ^8^0°^!. Prihod in še več fdinole Sokolstvu, v katerem ie!^™^. Ali morda za umevan^e Ploven - PSLT * g našel svoj največji ideal kot Slovenec, ščjne ? G05p0dje, ako nočete iz naših de- N^to velik manifestacilski thod Ponol Slovan in kot človek. Sa e pri nas malol.avskih src dnevnih kletvic na vaše biumne ^ č , -t manitestacijskl shod Popo - coir^ictiii oaHitoiipa ti hI hiii tairn nri iavss,n anevn'^ krivic na vase oiumne dne ob 4 velika 1 udska vsehca. Odhod iz sokolskih vaditeljev, ki bi blU tako pri- prep0Vedi, odstranite stražo, pa bo mir med 1 - ljubljeni kakor je Stane". |nam}. Proletarec. Mlademu Sokolu zmagovalcu naše; Zavod Sv Nikoiaja v Trstu. „Slove-iskrene čestitke, njegovemu daljnemu delu nec« se zopet zajetava v omenjeno posel-in uspehu pa: Na zdar ! islco zavetišče. Poleg d-ugih že dostikrat po- .gretih stvari mu očita tudi zadnjo veselico, Slabo zdravstveno stanje italijan- le bi,a združena s plesom. Ne ozira se - • t A t* * -i ;Pa na t0» je ples priredilo igralsko sklh vojakov V Tripolltan ji. |osobje Slov. del! izobraževalnega društva in Iz Rima javljajo: Kljubu običajnim ofi- ne zavod, katerega dolži, da napeljuje de-cijelnim dementijem vstraja „Avanti" pri tem, r kleta k zapravljanju težko prisluženega d&-da ie zdravstveno stanje okupacijska armada : narja. Društvena prireditev se je končala že v severni Afriki zelo slabo. Med vojaki raz-i o pol devetih, na kar so se dekleta razšla sajajo na naravnost grozen načm kužne bo-i po svojih službah, p!esslo pa je le igralsko lezni. Iz zasebnega pisma nekega nartdnika, i osobje. Dobro uvidimo, da se omenjeni do-katerega ime objavlja „Avami* je razvidno,; pisnik ne izpodt'ka toliko nad plesom, ker da se je čet v Trlpolitanijl najprvo polastila : ta je tudi v ljubljanskem Uaionu na dnev-malarija, potem pa se je pojavila v nekem j nem redu; omenjeni dopis služi le bolj za dislociranem taboru težka bolezen na jetrih, j reklamo klerikalnemu „Marijinemu domu". Temu so sledile nalezljive črevesne bolszni, i Vprašanje ie le: kdo je dekletom več po-med temi tudi kolera in končno razsaja se- bral zavod sv. Marte aH sv. Nikolaja? Ni daj v armadi na zelo ugrozujoč način tifus. 1 morebiti sedanji Marijin dom sezidan iz Simo v Tripolisu Je vsak dan 20 novih krvavih žuljev In znojnih kapelj tržaških slučajev tifusa in lazareti v mestu — katerih' služkinj ? Ni čuda, da pobožna dekleta zaje šest, ki imajo vsi po 160 do 240 postelj čudeno gledajo galerijo ter se presenečeno — so tako prenapolnjeni, da se morajo taki : vprašujejo : ali nam niso obetali lasinega bolniki ki so komai sposobnni za transport,' doma in kapelo, pa so naredili gledališče z spraviti z bolniškimi iadjami v Italijo. Od našim denarjem! Kar se p3 tiče duhovnika, 150 rezervistov letnika 1888, ki so oktobra ga je odbor že opetovano prosil; ali cer-odpotovali iz Pavije se jih je pri sedanjem kvena oblast tržaška je pokazala, da ji ni odpustu vrnilo le 80 Pred sovražnikom je mar blagor deklet, hotela si je prilastiti le padel en sam, vsi drugi leže še danes bolni popolno gospodarsko oblast nad zavetiščem na epidemičnlh boleznih, deloma so na teh ali pa ga uničiti. Kljub njihovemu ruvanju boleznih umrli. Vkljub temu se bo tudi še pa obstoja zavod še danes, kar je najboljši nadalje uradno javljalo da je zdravstveno dokaz, da je tudi njegova podlaga dobra, stanje čet izvrstno. SIcer pa vemo, da tudi pri sv. Marti ni Gorice: ob 11 predpolnočjo. Prihod v Trst: ob 12*30 popolnoči. Vožnja znižana; tja in nazaj K 2 30 za osebo. Vstopnina k veselici za izletnike samo 20 vin. Kanibali v tržaški mestni bolnišnici. Poročajo nam: V torek predpoldne so pred tržaško mestno bolnišnico pripeljali bolnika na vozu. Bolnik je bil iz Mun v Podgradiki občini in Je imel vse poirebne dokumente. Ali ti dokumenti so bili slovenski in zato bolnika niso hoteli sprejeti v bolnišnic j Nt pomagalo, da je mož zatrjal, dd Je posestnik in da bo plačal: uslužbenci mestne bolnišnice so mu odgovarjali: ,La vada in Šča-varia \ Dvomimo zelo, da bi tako kanibalsko postopanje fanatiziranlh uslužbencev mestne bolnišnice odgovarjalo intemijam novega ravnatelja dr. Gat t o me in zato mu nujrio priporočamo, naj že venriar enkrat zabiča svojim podrejenim uslužbencem, da nismo v — Centralni Afriki! Socijalističen terorizem na državnem kolodvoru. Iz krogov državnih železničarjev na državnem kolcdvoru nam poročajo, da so začeli nekateri rdeči koparjoni na tem kolodvoru uganjati propagando za svoje ideja na način, ki precej ciši po terorizmu. Nočemo za danes z nobenimi imeni na dan, opozarjamo pa te te ober-sodruge, naj bodo — pametni! Godba NDO (oddelek) bo svirala v nedeljo dne 7. julija pri tomboli v Devinu. Drugi ogdelek iste godbe bo i iti dan svi- POZOR!! Mr^iAaa Krlžmemčič & MM, trst ulico Huouo 37. Stran III. ral v Boljuncu pri veselici, ki jo prirede združena prevska društva v Bregu v korist CM družbe. Sramotno izkoriščanje poštnih slug — V Batkovijah imamo dva pismonoša-trpina, ki sta tako izkoriščana, kakor sužnj« za časa tlaka in dnine. Delati morata 10 ur na dan za K 48'— oziroma 12 ur na dan za K 63 — na mesec. Kako naj s tem preživljata sebe in svojo družino, saj morata stradati ona in njihovi ctročiči. In kako naporna Je njihova služba, in zraven velika odgovornost. Po največi vročini hoditi okoli, oddajati denar in druge vrednostne poši-Ijatve in — lačna. Kolikokrat je pokojni pismonoša, ki je pred kratkim umrl, tožil, da komaj stoji po konci, ker da mora delati 12 ur na dan tako naporno službo, in da ima tako slabo hrano, in še to poni ank!jivo. Tako je umrl oče družine, ki je pustil življenje zaradi pošte, samo zato, da se je mogel kak mogotec pri direkciji po-bahati, da on zna prisiliti ljudi, da mu delajo za tako plačo, in jih tako izmozgovaJ. Zraven tega pa občutimo tudi mi davkoplačevalci občutno škodo, ker ne dobimo pisem in drugih pošiljatev o pravem času B3ikovlje so tako obsežne, da bi mogli že pred davnim biti štirje pismonoši. Od teh dveh izstradanih trpinov, ki vršita sedaj službo pismonošev, seveda ne more nihče več zahtevati. Apeliramo na naše gg. poslance, da preskrbijo za poštno službo v Barko vijah še dva človeka, da bo tako omogočena redna služba dostavljanja, kar imamo mi davkoplačevalci pravico zahtevati. Tistega lesenega birokrata pa, ki za tako plačilo, kakor jo imajo sedanji pismonoši v Bsr-kovljah nalaga toliko ur službe na dan, naj kar naženejo — v pokoj. Davkoplačevalci. Otroška veselica na Vrdelci. Otroški vrtec na Vrdelci je priredii minulo nedeljo veselico, ki je v vsakem oziru prav lepo izpala. Pred vsem gre zahvala na vsej prireditvi naši blagi učiteljici Tončki Carga, ki si je največ prizadevala za prireditev te veselice in o kateri se mora reči, da se zelo veliko trudi za našo nedolžno deco, kateri je res prava mati. Pa tudi našim malčkom gre vsa čast, ker so igrali in peli tako, da jih je bilo kar veselje gledati. Tudi odrasle otroke treba pohvaliti, da so tako dobro igrali Igro „Prijatelj". — Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: na matere naših malčkov, ki so pokazale, kako znajo ceniti zasluge učiteljice, s tem, da so ji med predstavo poklonile v dar njeno siiko v pove čani obliki. Bil je to res prav ganljiv prizor, ki je bil vsem navzočim v največje zadoščenje, a najbolj gotovo gospici Čarga, k Je imela v tem viden dokaz, kako znajo matere ceniti njeno delo. Dve slavnosti v korist CMD se bo-deta višili prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m in sicer ena v Boljuncu in druga v Sežani. Kdor je v zadregi in ne ve, kam bi se obrnil, naj vleče slamco, ali pa naj šteje gumbe. Mi smo prepričani, da se bo na obeh veselicah kar trlo ljudstva. Družbi sv. Cirila in Metoda poslanih — ime nečitljivo — iz Ljubna 6 K 87 st., nabranih v veseli družbi v Radrairju pri .Pošti". Gdč. Tiika Fiink, učiteljica v Št Petru na M. s., je poslala 5 K, ki jih je nabrala na gost?ji narodnega para Pepce Mešiček in Jurija Vrečko. V Sodražici se je predstavljala otroška igra „Čista vest" dne 23. junija; denarni uspeh za Družbo 43 K 66 st. Pri „Slavčevi" veselici na Gradu dne 23. junija se je nabralo v družbene nabiralnike 7 K 21 st. Anton Aškerčev „kamen" je plačan, kar se je nabralo več, kot 200 K, vknjižilo se je kot dar. G. A«t. Perčuh, živinozdravnik v Braslovčah, je poslal 10 K mesto venca na krsto tovariša živino zdravnika pek. g. Jos. Zupančiča v Žtlcu. G. poštar Alb. Uchtenegger v Braslovčah se ni mogel udeležiti pogreba umrlega prijatelja Ant. Hribernika, učitelja v Ćresnevclh pri Slov. Bistrici zato je po3lal Družbi 5 K. Hvala ! Ciril Metodova družba je imela let* 1911. brtz volil in prehodnih zneskov z? 45 891 K 74 st. manj dohodkov, kakor leta 1910. Opozarja se na to dejstvo vse podružnice, pa tudi vse Ciril Metodove prijatelje. Družba je priložila s posebnim oklicem „Slovenskemu Braniku" št. 7. — svoje postno položnico. Naj nobeden naročnik, ki dobi list v roke, ne zavrže položnice, ampak dopošlje družbi po možnosti kak prispevek Vsak, tudi „mal dar, domu na oltar"! Charleyeva teta. V nedeljo dne 7. t. m. ob 5 pop. vprizori v dvorani Narodnega doma v Barkovljah „Dramatični odsek" „Slov. delav. izobraž. društva" za Trst in Primorje v Trstu Charleyevo teto burko v 3 dejanjih v prid podružnice sv. CM v Barkovljah. Po igri ples do polnoči, pri katerem bo sviral rojanski šramel oktet, ki bo sviral tudi med igro. Na obilno udeležbo vabi uljudno odbor. „Slovenski ilustrovani Tednik" pri občuje slike in opise o aktualnih dogodkih, znamenitih osebih in krajih ter tudi povesti, humoreske, smeŠnice itd. Priobčuje tudi roman „V burji in viharju", ki je najznamenitejši roman iz jugoslov. zgodovine. Z julijem pa začne priobčevati veleza-nimivi nov roman izza arabskih Časov „V s užbi kalifa". Priporočamo vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tednik", ki Je edini slo venski list te vrste. NAROČBE za oglase naslovite ?*a „Inseratni oddelek Edinosti", ako želite, da bodo oglasi takoj nvrščeni v našem listu. Tržaška mala kronika. Umrl za dobljenimi ranami je oni Anton Valentič, o katerem smo poročali včeraj, da je ponesrečil v čistilnici riža. Tudi drugi ponesrečenec Angelo Vargara se nahaja v zelo nevarnem položaju. Loterijske številke, izžrebane dne 3. julija : Praga 7 6 9 71 11 Lvov 62 33 42 64 83 Koledar in vreme. — Danes: Urh. — Jutri: Ciril in Metod. Temperatura včeraj ob 12. opoldne -h 26- C°. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo. _ Porotno sodišče. Radi umora svakinje. Obsojen na smrt Pri otvoritvi včerajšnje razprave proti Petru Pavanu radi zločina umora, je branitelj dr. Grossich pred vsem predlagal, naj se uveda potrebne poizvedbe, na podlagi katerih bo možno določiti, da pokojna ni bila tak angelj, kakor bi to hotelo dokazati državno pravdniŠtvo, marveč da Je bila jezična in razburljivega temperamenta. Branitelj je povdarjal še posebno, da je neka priča povedala, da je obtožencev sin rekel: „Papa se Je vrnil iz Amerike malo nor, teta pa ga je napravila čisto norega". Poleg tega predlaga branitelj, da se poišče kazenske bilješke pokojne iz katerih je razvidno, da je bila pokojna obsojena zaradi žaljenja časti. Državni pravdnik se Je protivi! predlogu branitelja, češ, da proces ni naperjen proti pokojni, marveč proti onemu, ki jo je ubil. Sodni dvor je predlog branitelja odklonil. Ko so se prebrali razni spisi, se je sodni dvor umaknil ter sestavil vprašanja, ki se nanašajo: prvo glavno vprašanje: na umor; prvo eventuelno vprašanje za slučaj zanikanja glavnega vprašanja: na uboj; prvo dopolnilno vpraŠ3nle, v slučaju potrditve prvega eventuelnega vprašanja: če je obtoženec z ubito vezan po vezeh posebnih dolžnosti; drugo eventuelno vprašanje, za slučaj potrditve prvega glavnega vprašanja : Če je obtoženec storil čin v hipu zmedenosti duha ; drugo glavno vprašanje: če je obtoženec kriv, da je nekega dne rekel pokojni Angeli Paliaga: „S temi tremi prsti ti iztrgam jezik iz ust. Moraš umreti od mojih rok". (Javno nasilstvo). Branitelj Je predlagal Še tretje dopolnilno vprašanje glede neodoljive sile, čemur se je oa državni pravdnik protivil. Sodni dvor je ta predlog odklonil. Ko je končal državni pravdnik, je zahteval besedo obtoženec. Predsednik: Kaj želite? Obtoženec: Hotel bi reči samo dve besedi, da se čudim ker so profesorji rekli, na n*sem nor, ker imam možgane v redu. A predno so rekli take stvari, bi mi bili morali operirati glavo. Predsednik Je obtoženca ustavil, češ, da naj prepusti to branitelju, kateremu podaje besedo. Branitelj je dokazoval, da je obtoženec poštenjak, • a uzer poštenjaka. Svoj čin je storil v stanju, ko Je prišel iz duševnega ravnotežja, kar se more dogoditi vsakemu človeku. Zato zahteva od porotnikov, naj izrečelo oprostilni pravorek. Bila je 120 popoldne, ko so se porotniki — potem ko je bil predsednik višje-sodni svetnik dr. Andrlch podal obširen reasume — umaknili v posvetovalnico. Vrnili so se že po 20 minutah ter potrdili vprašanje glede umora z 10 proti 2 glasovom, zanikali zmedenost duha z 8 proti 4 glasovom in zanikali drugo glavno vprašanje (javno nasiistvo) z vsemi 12 glasovi. Na podlagi tega pravoreka Je sodni dvor obtoženca obsodil v smrt na vešalah. Ko je predsednik čital razsodbo je bil bled in razburjen. Tresel se mu je glas in tresla se mu Je v rokah razsodba, katero je čital. Obtoženec je bil bled. Branitelj je prijavil pritožbo ničnosti. * * V tem zasedanju se vrši samo še ena oorotna razprava hi sicer proti G. Basso, F. Gasparu, A. Ranzato fn E. Nani-Ju, radi ponarejanja denarje, a še ni določeno, če se bo ta razprava viiila v petek, ali ponedeljek. Društvena vesti Šentjakobska podružnica CMD ima danes, v četrtek 4. t. m. ob 8 zvečer, v prostorih „Jadran-a" zelo važno odborovo sejo. Z ozirom na važnost predmeta se prosi, da se iste prav gotovo vsi udeležijo. Pevsko društvo „Gaj" v Banah pri redi svojo veliko vrtno veselico 1. septembra t. 1. in ne dne 25. avgusta, kakor Je bilo objavljeno. Tem potom prosimo, da ne ZAHVALA. Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka in strica Ivana Adamič c. kr. finančnega nadstražnika izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo c. kr. finančnemu svetniku Peder-zolli-ju, finančnemu svetniku Weiss pl. Velden, vsem c. kr. nadkomisarjem in komisarjem finančne straže ter vsem njegovim kolegom, ki so mu blagovolili izkazati zadnjo čast s tem, da so se udeležili pogrena. Dalje izrekamo posebno zahvalo njegovemu prijatelju Maverju in drugim, ki so se udeležili pogreba. — Naša najsrčnejša zahvala vsem za darovane prekrasne vence. Zahvaljujemo se tudi društvu »Sokol« in ostalemu občinstvu v Škr bin«, ki je tako mnogobrojno izkazalo pokojniku zadnjo Čast. Ob tej priliki se tudi toplo zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli v Času nesreče in posebno pa mimoidočim gospodom, ki so prepeljali pokojnika z avtomobilom v tržaško bolnišnico. ŠKRBINA, dne 3. julija 1912. Družine Adamič, pertot, Škrlj in Čotar. Dr. Peciiik £rst, via S, Carina škv. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 3 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne ta - - vodne (spolne) bolezni: II l/* — 1. - - Kron 6200!! AUTOMOBIL' FORD 1911 "aj/ačja tcvnia iz delt varite latns 40000 v*s sdlsefla tipa CHASSiS 2C HP toii raznlb t!?.v ksč!) ioflja „FOBD" Je najpopoiaajša, naJhi:rejSa tu -lajefcoaomifucjfi: kai Jih obstoji. — GENEEALNI SASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldom 10—11, Tal. 1734 tfaJii* oantraiea garaj«, u!ioa Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju ln hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hl$a> — Telef. 377. Poštne pošiijatve se izvršujejo takoj in franko ako se dopošlje kron 110. Voditelj fiiitilke za tvornieo, ki se na novo ustanovi, W SO išče* Letni dohodek ob dani sposobnosti okrog 15 000 K. Strokovnega znanja ni treba, ker se gre za izvežb&nje od početka. Samo solventni gospodje, ki imajo gotovega kapitala okrog 3-5000 K. naj pošljejo natančne ponu !be z navedbo starosti na Rud. Mobse, Dunaj I. Seilerstatte 2 pod šifro „W. M. 8224a. JOSIP STHNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ Ć EVU EV c kr. finančne BtraŽe za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo iD Gorico, skladišča c. Kr. glavnega carinskega urala in drugih akladiSč. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino ćev jev za = moške, ženske in otroke. Podpisani naznanja, da je poveril, vsled smrti pok. Aleksandra Rupnick-a, zastopstvo svojega mlina za Trst in okolico, Kras in Istro tvrdki JsA. Truden v Trstu Riva Grumula štev. 12. UaljčDi mlin Uinko Majdič - Kranj. KRANJ, 27. junija 1012. Podpisana tvrdka javlja, da je prevzela zastopstvo in glavno zalogo valjčnega mlina Vinko Majdič v Kranju. M. TRUDEN - TRST $iva Grumula štev. 12. ~ Tel. 231. TRST; 27. junija 1911. Brzojavi: Truden - Trst. .EDINOST4' št. 185. V Tr3tu, dne 4, julij* 1912. bS druga narodna društva omenjenega dne prirtjala veselic. Ker obeta da bo letos program obŠIrneji in zanimivelSi nego lanski prvi nastop, fe nadejamo, da nas prijatelji ii mesta, ter iz spodnje in zgornje okoice in bližnjih krajev omenjenega dne obiščejo kar v največjem številu. Saj bo navlašč za to prirejen pravi dičen in zeleni bujni ga| z gosto obraščnim mlajem. Gostovala bodeta oni dan pri nas Vidmar in Hribar. _ Nar. del. organizacija. — Pekovski pomočniki! Ako niste slepi, morate opaziti kako nepravično, Ingza nas Slovence naravnost žaljivo se postopa v tokozvani »mednarodni* socijalno demokratični organizaciji pekovskih delavcev. Slovenski jezik se tam zapostavlja na vseh koncih in krajih ; slovenskega delavca se preživa povsod. Ravno pred par dnevi so ti „internacijonalci" razposlali vabila za shod v italijanskem jeziku — samo na koncu v a bila je tiskanih par črk v slovenskem jeziku to pa zato, da bi ložje pridobili slovenske pekovske pomočnike. To je nesramnost. Pekovski pomočniki so po večini slovenske narodnosti in je zato pravi škandal, da stranka, ki je začela v zadnjem času razglašati „saj nismo Turki, saj smo Slovenci44, tako zapostavlja in žali slovensko narodnost. Na shodih se govori samo v italijanskem jeziku; bogvari izpregovoriti par slovenskih besed. Sami renegati so na čelu socijalno demokratične organizacije pekovskih pomočnikov. Tam zato ni prostora za narodnega pekovskega pomočnika, ki ljubi svoj jezik. Tam sploh ne bi smelo biti prostora za nobenega delavca, ki so mu mar lastne koristi, ker ne delajo v pravem socijalističnem, smislu, ampak je njihovo postopanje naravnost protidelavsko. Delavstvo se tam odira in z nekorektnostjo spravlja v še večjo nesrečo. Vse to premislite, slov. pekovski pomočniki, in pridete gotovo do zaključka, da se je treba organizirati v pravi delavski organizaciji — v NDO. Odločite sel — Za izlet v Gorico vteda povsod velikansko zanimanje. Kakor se sliši pojde ta dan v Gorico velikanska množica slovenskega naroda. Posebno delavstvo se za ta izlet zelo zanima. Saj nas sprejmejo v Gorici vendar sotrpini — goriški delavci, člani tamkajšnje podružnice NDO. Kdor se želi izleta udeležiti naj se zglasi v uradu NDO. Vožnja tja in nazaj K 2 30. Vstopnica k veselici v Gorici 20 vin. — Skupka „Mestna plinarna". — V soboto ob 6 zvečer sestanek v društvenih prostorih, ul. sv. Marka 19. — Pripravljalni odbor skupine „Sv. Marko" vabi na sestanek, ki bo v soboto cb 4 pop. v društvenih prostorih ul. sv. Marka 19. — Ženska skupina naznanja, da se občni zbor na željo članic prenese na poznejši čas. Kedai da se vrSi, objavimo pravočasno v „Ediaosti-. — Odborniki vseh skupin so vabljeni na sestanek, ki se vrši Jutri ob 7 zvečer v v društvenih prostorih NDO ul. sv. Frančiška št. 2. — Dnevni red: „Izlet v Gorico". — Z ozircm na važnost predmeta je upati obilne udeležbe. — Zidarji 1 Naznanite najmanjšo krivico, ki se vam pripeti na delu vodstvu NDO ul. sv. Frančiška št. 2. — Narodna delavska organizacija slavi dne 1. septembra 5 letnico svojega obstoja. Vspored objavimo. Narodna društva naj se blagovolijo na to ozirati. — Skupina NDO „Plavži" v Skednju sklicuje za soboto, 6. julija 1912 ob 7 zve čer javen shod v „Gospodarskem društvu" v Skednju. Tovariši, delavci! Ta shod je za vas velike važnosti. Zato se ga udeležite v obilnem številu. — Skupina NDO „Plavži" v Skednju naznanja, da priredi dne 11. avgusta veselico. Ta dan obiščejo škedensko delavstvo tudi tržaški delavci pod okriljem NDO. Nato opozarjamo vsa narodna društva. Vesti iz Goriške. Bralno in pevsko društvo „Ladija" v Devinu priredi v nedeljo dne 7. julija t. 1. na obširnem vrtu g. Mir. Plesa v Devinu, tombolo s plesom, pri katerem bo svirala vrla godba NDO iz Trsta. Srečke se bodo ratprodajale na dan tombole na različnih mestih v Devinu. Zvečer se bodo zažigali umetni cgnji. _ Razne vesti, Vlak ki se je zgubil v predoru. Zdi se človeku kakor dovtip iz Simpiicisima, to kar se Je v noči od torka na sredo pripetilo v Utomtricah, na severozahodni železnici. Ko se je namreč peljal brzovlak Štev. 8 o polnoči skozi predor, ki se nahaja med postajališčem Litomerice mesto in kolodio rom, se Je utrgal prvi voz cd lokomotive In žnjim ves vlak. Strojevodja ni zapazil o tem ničesar, ter je vozil s samo lokomotivo dalje, medtem ko Je vlak oatal v predoru. Šde ko je zapeljal stroj v postajo Polepp, Je tamošnji uradnik zapazil, da vlaka ni, ter je hitro ustavil stroj. Poklicali so postaje-načelnika, ki se je peljal počasi z strojem nazaj, da bi našel izgubljeni vlak, katerega so slednjič tudi srečno dobili v predoru, ter so po 1 urni zamudi srečno dospeli na Dunaj. Kakor se zdi človeku vsa stvar precej smešna, bi vendar bila lahko postala zelo resna, kajti za tem brzovlakcm Je privozil tovorni vlak iz Cernazeka, ker se Je iz Lit-meric zajavil odhod brzovlaka. K sreči pa se je dalo doseči, da so vlak mogli ustaviti ker je osobje obtičanega vlaka še pravočasno ja vilo nezgodo na postajo Cernozek. Kaka grozna nesreča bi se bila lahko pripetila, če bi bil tovorni vlak trčil skupaj z izgubljenimi vozovi. Vlada splošno začudenje, kako Je bilo mogoče, da nista ne strojevodja in ne kurjač zapazila, da se jima ie vlak izgubil; vendar pa kakor to razlagajo veščaki, to ni tako čudno. Ko se je vlak pretrgal, Je nemreč stopila v funkcijo avtomatična zavora. Kolesa tenderja so se ustavila, in tako se je vlekel tender dalje enaka kakor vlak sam. In ker je bil tender napolnjen s premogom In vodo je bil pritisk zavore skoro tako velik, kakor teža celega vlaka. Stroj torej težko, da bi bil tekel mnogo hitreje, kvečjemu, da je porabil manj pare. Ker je bila poleg tega še noč, se dt nekako pojasniti, da nista niti strojevodja niti kurjač n'Česar opazila. Nerazumljivo pa [e, da službujoči uradnik v Lite mericah ni ničesar opazil in je tudi vlak zajavil. ICniinP za c* kr' trS°T8^° akademijo v Trstu IY3FJiyts B0 Da prodaj po nizki ceni. Via Luig> Galvani 1, pritličje (nad ljudskim vrtom). 1255 Qnhst v Pritl'čju> na novo Opravljena, za enega OLUa gr gpoda pri Blovenski družini, »e oddn takoj. Via Tigor 5, pri vratarju. Mahli**irftO soba ae odda za 15. julija. Ulica moli 11 Idil d Miramar št. Ji, pritličje. 1404 M«) n-nflot je b:ša z vrtom. V hiši 4 pro-Tia pruuaj „tori, voJovod, klet. Cena 1100( kron. Vpra=a se S. M. M spodnja 335. 1415 Soba meblovana za eno ali dve osebi se odda v raiem. — Scorcola S. Pietro 24, I. 5. 1416 Zenitbena ponudba. srednje starosti, izobražena, Slovenka, izurjena \ gospodinjstvu, obvladuje popolnoma nemščino, im* lepo urejeno, večje etanovanje, so želi seznaniti z gopp' dom (uradnikom) tudi če je vdovec z otrokom v svrho ženitve. Diskretnost zajamčena. Keane ponudbe pod rDanica 28" poštnoležeče, glavna poŠta Trst. An+f-tn Ifrilčin krojaški mojster v Goric! mllU VI IVrilOil/, tekališče Frana Josipi št. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČili zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovTairc blago ter razpošilja uzorce na ogled. Cene zmerne. pa|ft posestvo z lepim razgledom se preda v UclU Skednju 510. 139'j RafiifO rt rili 1/2 Radi uničenja zakoDa profit?!! Itd ||I llllVa. dam pohištvo za zakonsko sobo, nalašč urejeno, kompletno z mramorji in zrcali moderno, elegantno, trpežno, po zelo ugodni ceni Kerbler, Molino a vento 7. 136& lfniinnuP7mra anton repenšek jf J edina slovenska knjigovez niča v Tretu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje vea knjigoveška priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah. 171t MOrSinSl pripeznano sredstvo za uničenje ste NaroČila nic. Zaloga: ulica Stadion štev. 10 Ferritra Trst 37, - Skrinjar. 48< Skladišče žagovine g*3£SS{ posipanje po mokroti, snaženje javni lokalov itd. ima edino AUGUST KOM} PARA, Trst, ul. Fonderia št. 5. Prodaje in debelo^— Postrežba na donv \LEKS. FBA>C MAYEK - TRS7 žgalnica kave TELEFON 1743. *^ajbo jši vir za dobivanje pečene kave. Hans Scheidlei = zobotehulk = so^boteboHc Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 57.* Trst, Plazza C. Goldoni št. II Slovensko M& se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.-- Ur 3E E [IE Kupi se dnevno 300 litrov steriliziranega in t nizki temperaturi ohlajenega mleka.. Ponudbe pod „Velemlekarna* na Inaeratni oddelek Edinosti. CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini domači zaTarovaim za?od. ======= Ustanovljena leta 1884 ===== Centrala: Glavna zastopstva : Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Preradovićeve ulice. Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- E Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : I) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje Zgradb (hiš, gospodarskih zgradj in tovaren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,7 i 3.674* 13 Od tega temeljna glavnica..............K NOO.OOO.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1 ,:*<»:{.O IO*S!> Izplačane škode...................X 1,970.2»H 4H Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje MMti „(MiaS' TfSt, Vil M LlVatOlO Št. 1. II. D. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) -\--r== J: k Uživajte življenje! ij pju ^i ti i > d T) j tt^^^M iJJ Mr 12- I * A človek ne živi le od jedi in pijače, temveč potrebuje tudi duševne hrane ; naročite si torej „Slovenski Ilustrovani Tednik", J ki je Jako zanimiv, zabven in J poučen časopis s slikami, a stane ti le 2 K za četrt leta. Vek. Ptfrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40 Zaloga Izdelanih domačih čevljev. Sprejemajo se naroČila po meri. OTLtlA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori it. 18 ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, »e dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem času. Na razpolago več sob za prenočišče po nizkih cenah. - Priporoča se za obilen obisk. 3{ans Schmidf zobotehnik TELEFON TRST št. 1085. ul. dzlla Zonta št. 7. /. 1&J5 « Gramofoni * „Helvetia" Trst, ul. Barriera vecchia 19 Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče. Movost! Premer 30 cm, K 4 50. Neprekosljivi gramofoni z zelo .nočnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji. ■f ! mL, UMETNI ZOBJ Plombiranje zodov Izdiranje zobov tre?. = vsake boldčins — Dr. i. Če; mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnite ulloa della Caserrna štev. 13, II. n. v .i II Krojačnica in zaloga narejenih oblek V TrStU ul. Sette fontane 2 roen" Barriera. , Sprejemajo ae naročila po meri po ugodnih canuh. ;. R. Gasperki, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER VI« Economo S t. 10 Prevozno podjetje — 2051 Urejal nzattztie laUriig&iMii \i mitiic, tataTijasje ta ira. POftLJATVE, POTEGA KOVČBeOV. NAjDOGOVORNgjŠE CENE. iT Zastopstvo tvrdka „CEMENT" Tavam eentita »PftRTLAND" v Spljeta. PRODAJA na DROBNO. cbnb brez konkurenco. 4-1 !- h-} I