List 15. Tečaj XXXVI. narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold četrt leta Ljubljani sredo aprila i Obseg: Zakaj propadajo kmetijstva Gospodarske skušnj terij velika odrtij Slovansko slovstvo Komur kruha manjka, naj gre v Bolgarijo Z globočine morj&. (Dal.) Greuterja v 7. javni seji Avstrijske delegacije o posojilu 60 milij Mnogovrstne novice. (Konec.) Naši dop Mala lo^ Govor prof, Novičar. Gospodarske stvari Zakaj propadajo kmetijstva 1 Prav tiste pritožbe, kakor pri nas, razlegajo se tudi na Štajarskem, pa gotovo tudi drugod. 7 Cujmo gosp. Janez kmetijske družbe Stajarske „Der steirische Landbote" pod naslovom: „Schäden der Landwirthscbaft". kaj predstojnik podružnice v Kirchbachu, vprašanji piše v časniku Grabner, o tem vzrokov Njegove pritožbe glasijo se takole: prvi vrsti 7 zakaj da dandanes kmetijstva tako silno pe- sajo, da stojč silni davki, davki s prikladami tolikošni 7 je groza. Ce pogledamo v davkovske bukvice od leta 1848., najdemo od takrat in danes razloček tri- krat viših davkov. In vendar ni celč nobenega upanja na znižanje davkov pod tem gospodarstvom, ki ga vidimo pod sedanjo vlado, kajti od leta do leta državni stroški in državni dolgovi, ki Čedalje bolj širijo naraščajo brezdno, pred katerim stojimo. S potrtim srcem nese mestjan in kmet zaduji goldinar in zadnji krajcar v davkarijo; veči del mošinj je pa že praznih in od tod izvirajo one eksekutivne prodaje na kant prišedših zem- ljišč , katerih je vsako leto več. Drug vzrok, da propadajo kmetijstva , so oderuhi, katerim je postava od leta 1868. na prosto voljo dala, da smejo za izposojeni denar obresti (čioža) zahtevati toliko, kolikor se jim poljubi. Gorjč kmetovalcu, ki takim oderuhom, pravim pijavkam Ijen je \ , v roke pride; zgub-Poglejmo le v gruntne bukve in videli bomo, da so dolžna pisma vpisana s 30 do 40 in še več od- stotki. S a huje pa se dolžnikom godi, če so si denarja izposodili na menjice (wechsel); tu morajo 100 do 200 odstotkov plačevati! Mislilo se je, kedar ne bo nobene postave na odrtijo, bodo kmetovalci lože denarja s krvavimi sol- če si ga je na posodo dobivali; dobivajo ga res ) sme ženiti brez dovoljenja županstva, škoduje kmetijam, ki ne morejo poslov dobiti To če se že vsak hlapec sme ženiti in vsaka dekla sme mo- pa naklada velika bremena, ki morajo žiti, občinam potem beraško rodovino z otroci rediti. To je lepa autonom i j a (samoupravje) občin, Če se jim nakladajo dolžnosti, pravice pa jemljejo ! In to pravico bi morala vendar županstva imeti, da dajejo privoljenja, kdo izmed njihovih soseščanov se sme ženiti „liberalizem" naj gre rakom žvižgat kdo pa ne. Tak 7 > ali pa naj „liberalni" državni ia deželni poslanci in pa ministri, ki take postave delajo, take beraške rodovine v svjojo skrb vzamejo Se druga kvar kmetijstvu so dandanes ze!6 popačeni posli (hlapci in dekle). Povsod se slišijo pritožbe o tem, kako pohujšljivo in brezvestno se obnašajo zdanji čas nekateri posli. Nekdaj je bilo družbinsko življenje pravo patrijarhalično življenje; razmere med gospodarji in gospodinjami in pa med posli so bile kakor med očetom in otroci. Dandanes je izginil duh podložnosti in na njega mesto so stopile misli samostojnosti. Ce se posel pregreši, nima županstvo niti pravice niti moči, pokorščine zaukazati poslu. Od todi nepokorščina, po-noČno vlačugarstvo, pijančevanje, kvartanje itd. Pa I 4 tudi ljudske šole kvarijo nekoliko ženske posle. Ce se je deklica v šoli učila štikati in enaka gizdava ročna dela deli. 7 noče kot dekla svojih rok umazati s hlevskimi Šivati in plesti (štrikati), kakor nekdaj , naj se vsa druga uči kmečki ženski spol v šoli; to je prav, gospoščina naj se opusti, da ne bo na škodo odrašenim dekletom in kmetijstvu. Mi kmetovalci potrebujemo kmetijskih delavk. To so poglavitni vzroki propada kmetijstva; se vč, da je še druzih napak, katerih so gospodarji sami krivi, al te ne spadajo le-sem, je sam kriv tega ali unega ker to naj sam trpi 7 kdor * zami teče zopet v žep odrtnika nazaj; pa na menjico izposodil in o pravem času ne more povrniti dolgž, primoran je podpisati novo menjico s še večimi obresti in z obresti od obresti. Kdor je v te klešče prišel, po njem je! ne bode se jim več izvil. Obupan v takih nadlogah se loti marsikak zadolžen kmetovalec razdevanja svojega posestva, da po- ništvo „Novic" potrjuje, da je to resnica. Gospodarske skušnje. Dober jesih iz vina se da napraviti, če položiš va-nj nekoliko bukovih trskic, katere, če ležijo kakih dni v vinu, napravijo prav dober jesih. Vred- seka gozdna in sadna drevesa, razdira streho itd. ter - 'j~ —----- Kaolin se imenuje novo sredstvo, s katerim se prodaja vse to po nič; s tem sicer odrtnika včasih kalna vina čistijo. Dobiva se pa čisti kaolin pri ad- oplahtd, al iya,t »i kmetije gredö tako v nič. mnjiBtrauiji viuvicja^c^»» taoma« ,,»iuuk»«uv » v- Še drugi vzrok propada kmetijstev ali vsaj velike sterneuburgu nad Dunajem, kilogram po 16 kraje. ministraciji vinorejskega časnika Weinlaube" v Klo- škode, ki se kmetijstvu godi ; je to, da se vsak berač Za hektoliter vina zadostuje 1 kilo kaolina. 114 * ootni kruh (kruh iz šote, Torf) je dobra krma za konje. Prokurator Biering je v občnem zboru družbe kmetijske v Langau-u naznanil izkušnjo, šotni kruh pokladati konjem, ker je videl, da konji radi ližejo šoto in da ima šota precej dušeča (stickstoffj v sebi. Zmešal je 200 funtov turšične in ržene moke s 300 funti zmlete šote in 5 funti soli, pa izpekel je krub, ki ga konji prav radi jedö. Ce pa se polovica ali ie četrti del šote vzame turšični ali rženi moki, se pa po njegovih skušnjah izpeče tak kruh, da konji samo od tacega kruha živeti morejo in se dobro počutijo. Gosp. Bieriog je gori navedenemu zboru pokazal šotni kruh, ki so ga pričujoči udje po-kusili. Kaj , ko bi kdo našib gospodov, ki imajo šote obilo, tudi poskusil to novino, in odboru družbe kmetijske naznanil vspeh in poslal na ogled hleb tacega kruha. Komur kruha manjka, naj gre v Bolgarijo. Pod tem napisom je Pražki časnik „Politik" razglasil spis nekega moža, ki temeljito poznä. razmere na Balkanu. Med drugim piše to-le: Znano je, da v vojski Rusko-turški je prepadlo na tisoče Bolgarskih in Turških rodovin. Bogatini Turki in drugi neprijatelji Bolgarov , ki so bežali iz dežele, ne bodo se vrnili več nazaj , ker se bojč maščevanja naroda Bolgarskega. Ogromno veliko zemlje je zato brez posestnikov in to zemlje silno rodovitne. V obče je Bolgarska dežela ena najboga-tejih dežel Evrope ne izvzemši tudi Italijo ; v njej leže milijoni na zemlji in pod zemljo. Zato se, kakor slišim iz verjetnih virov, pripravlja mnogo bogatih Francozov in Angležev, da svoj kapital vložč v Bolgarsko zemljo. Tega mi ne smemo trpeti — piše „Politik" — da bi se potujčila zemlja Bolgarska. Bolgarija je S 1 o-vanska zemlja in mora ostati taka, zato moramo skrbeti za to, da v njej priraste samo Slovanski narod. Z bogatimi Francozi in Angleži se mi siro-mašneji Slovani ne moremo meriti, al z združeno močjo moremo vendar ubraniti, da ne prevaga tuji narod na zemlji Slovanski. Začasna vlada v Bolgariji hoče po nizki ceni prodati vsa posestva, ki so ostala brez gospodarjev. vZato — piše Česk rodoljub v „Politiki" — naj bi se Ceske rodovine, ki bivajo zdaj v Ameriki, preselile v Bolgarijo. V Bolgariji manjka vsega in najbolj učiteljev. Potrebujejo pa tudi rokodelcev vsake vrste: zidarjev, tesarjev, mizarjev, kovačev in drugih, kajti polovica mest je razrušena in požgana. Z obema rokama se sprejmč tudi mladi ljudjč, ki so sposobni za službe upravne in sodniške. — To in še vec piše „Politik". Poziv ta je resnega prevdarka vreden posebno takih ljudi, ki vsako leto morajo po svetu — s trebuhom za kruhom. Fodufcne stvari. Mala loterija velika odrtija. Po uradnih izkazih ni v Avstriji lani nič manj kot 3864 malih loterij bilo, to je, tistih, katere z 90 številkami srečkajo ambe, terne in kvinterne. Cisti dohodek, ki je dotekel državni blagajnici po odbitih vseh stroških, je 1870. leta znašal čez 5 milijonov gld., — 1871. leta tudi čez 5 miljonov gld., — 1872. leta čez 6 milijonov, — leta 1873. in 1874. tudi čez 6 milijonov, leta 1875. in 1876. čez 7 milijonov. Leta 1876. je v teh loterijah bilo 108 milijonov in 150.000 stavk. V zadnjih 11 letih se je stavilo v te loterije 182 milijonov in 806.000 gold. No. te številke dosti glasno govorijo, kdo ima dobiček od teh loterij, in kdo da večidel ta davek plačuje, ki ga „Kärntner Volksst." po pravici „norčavi davek" (Narrensteuer) imenuje. Naj pri tej priliki od loterije kaj več povemo: od kodi je in od kedaj je loterija« Srečkati (lozati) za to ali uno stvar je že od nekdaj navadno bilo. Grki in Rimci so srečkali s pesmi Homera in Virgilija ali kakega druzega slavnega pesnika; njih bukve so odperali in ta ali uni stavek (verz), na katerega so po naključbi zade.i, bil jim je srečka (loz) za to ali uno početje ali celo življenje. Kristijani prvih stoletij, kakor nam pismo sv. Avguština do Januarija pripoveduje, so vkljub vsemu svarjenju cerkvenih zborov ravnali ravno tako z bukvami sv. evangelija. Srečkanje (lozanje) med tako imenovanimi dvanajsterimi sv. nočmi (od Božiča do sv. 3 Kraljev) z vlivanjem svinca, metanjem čevelj itd. je tudi menda vsem našim bralcem dobro znano. Iz tega „lozanja" se je izcimiia igra za denar iz „lonca sreče" v srednjem veku ; pozneje je prišlo srečkanje s „kolesom sreče" na vrsto; tu je šlo za velik denar, in take loterije so vstale na Laškem leta 1530», na Francoskem in Angleškem leta 1567. V Benetkah so se pačele loterije za mnogovrstaa posestva ob času ljudovlade. Javne službe so se oddajale po srečkanji; srečkalo se je za zemljišča, poslopja, statve, dragocene podobe itd. To se je imenovala „razredna loterija (Klassenlotterie)"' Enaka naprava v Genovi pa je peljala še k nevar- niši loteriji, po kateri je že marši ko prišel na beraško palico. V Genovi so se le za 2 leti izvoljeni osmeri svetovalci (governatorji) , kateri so z glavarjem (dože-tom) vred bili „malo državno svetovalstvo", po srečkanji volili; vsacega pol leta sta odstopila dva, in namesto nju sta bila dva druga iz velikega svetovalstva v malo voljena. To srečkanje je 1. 1620. v glavi nekega Genoveza, Benedetto Gentile po imenu, sprožilo prvo misel za napravo male loterije ali loterije z 90 številkami; zato se ta še dan današnji navadna loterija imenuje genoveška loterija (lotto di Genova), katera se je v 17. stoletji iz Laškega zaplodila čez Nizozemsko na Nemško in dalje po svetu. Mična je zgodovina te loterije s številkami. Ker je vsak vladni svetovalec najmanj mogel 40 let star biti, tedaj število v velikem svetovalstvu, čeravno je štelo 400 svetovalcev, za to službo ugodnih ni znašalo čez 120. Imena teh so bila eno leto pred na list natisnjene in ti listi med ljudstvom razdeljeni. Ko je bil dan volitve, je mlad fantč, na katerega so obesili mnogo blagoslovljenih svetinj, da ga satan ni premotil, iz lonca vzdignil 2 listka; na vsakem je bilo zapisano ime; katerega je iz tega lonca privlekel, tisti je bil za svetovalca malega sveta izvoljen. To ravnanje posnemaje je omenjeni Benjedetto Gentile pri sebi doma naredil napravo, da vsak, kdor je hotel, je na dve imeni za volitev izbranih svetovalcev stavil manjši ali veČi znesek. Kdor je uganil enega ali obd tistih dveh, ki ju je fant iz „srečnega lonca'' vzdignil, je dobil od njega, kakor je stavil, več ali manj denarja; za vseh druzih 118 je ostal dobiček v njegovem žepu. Kdor je le eno imč izmed obeh izvoljenih svetovalcev uganil, je zadel „izleček" (ekstrakt, estrado); kdor je uganil oba, je zadel ambo, to je, obadva. To je bil začetek male loterije. Bolj pametno ljudstvo se je kmalu prepričalo, kako nevarna je loterija , če se ji človek ves udd; zato so že tačas Lahi 115 prekrstili ime iznajdenika „Benedetto" (Posvečen) v Pogledite zastavo Rusije; na nji stoji: „Pravo- „Male de 11 o" (Proklet), in kakor narodna pravljica verno kristijanstvo in slovanski n&rod." Kaj je dejal pripoveduje, ga je vrag vzel. Vendar je iznajdba nje- oni Ruski general takrat, kedar se je bila tu sklenila gova ljudem čedalje bolj dopadla in čedalje bolj se raz- decemberska ustava, v kateri je precej spoznal rano za j širila staviti k v a t namesto vladinih svetovalcev je bilo lahko po- Avstrijo? Kakošna je bila tendenca njegova v obziru 1 y •«« • J • 1 • ^ i • Ol O T y ) f • lil ! ^ /v . , tevilke, pridjali so se t > m dnje celö k vi nt pozneje Slovanov? In čudno to kar j hotel zdaj godi. On pravi (bere) 1 LI U 1U UniidUUjV vviv u v A A* V W * U VI WW ft T OV A4 VI C* J gUUi« VU J/ldTI ^M^iü J • } J Käj O O ZigUUl 'JU Človeka mika, da bi naglo in brez truda obogatel; drugimi slovanskimi rodovi, ako se spoinijo te stvari?" pred 10 leti se godi ) z zato se je razširila mala loterija skor po vseh deželah On odgovarja (bere): „Rusija je že dovolj velika in nima mej. Drugi »««o*»«»« ~-— wv ~ • j «« j in vladam je žalibog! krava, po kateri večkrat zadnji pričakovati razširjenja svojih Evropskih krajcar izmolzejo od revnih ljudi Politične stvari. slovanski rodovi ohranijo zatorej svojo samostojnost imeli bodo svoje lastne kneze; svoje notranje zadeve • ^ w « v J WUW UUVMV j W T V|V> UV/V1M UJ V> U V V W bodo uravnavali po svoji uvidnosti. Tudi Drinopolj bode padal tej zavezi: prosto nje mesto bode Vse Govor poslanca profesor Greuterja v 7. javni seji Avstrijske delegacije objame Rusija z veliko zjo pa uredbo mednarodnih in vojaških zadev bode imela ona v rokah; velik slo- vanski car jim bode gospod. Mestjan vsacega posamez nega rodu bode popolno opravičen mestj vsem okrožji Res j o posojilu 60 milijonov. (Konec.) gospoda moja, panslavizem je na svetu, . tudi slovanske zavezne države. Velika slovanska rodo ker ostane samostojna in samodelavna v vseh svojih obstojnih delih, bode stala pred vsem drugim svetom kakor katerega goji ideja närodnosti. se 60 milijoni jedno kraljestvo. V dosego te jedinosti bode po se 60.000 bajoneti se bodete brezvspešno borili jedni rodovini. Caro trebno, da vladarji vseh posameznih rodov pripadaj se svojimi odrastk proti kaki ideji, ako se v ljudstvu vzbudi. vladala proščeni mlj iztočne Evrope Vs bode to se Na vse drugo stališče bi Avstrija bila morala mora počasi pripravljati; zdaj še ni prilike, a gotovo stopiti in mora tudi vstopiti se, ako se hoče pripraviti pride, ako se Rusija stalno ozira po svojem smotru na boj proti panslavizmu. Kje pa ima Avstriji toliko dve stvari ste, kateri moramo, kar se dd hitro nevarni panslavizem svoj sedež? Ali v Rusiji? Ali v Moskvi, v Peterburgu? Ne, gospoda moja M f V/ OKI »II U l v y CS* C* L V/ l i iU Vi U ULJ VJ j C% Ck L O \j U Ct t J 1 I/1 U j Lä U | dobiti nazaj: Ismail na spodnji Donavi in vztočno Galicij Le pet ▼ m u □ a v i, » x o ■. o i u u i g u t iivj ^ugj/vwM «uvjM, uw. Onega , ivatci cga o\J uaui v&cit v i Sedež panslavizma, od koder on največjo nam odtrgali pred 600 leti. Rusij« moč prejemi je tudi med Slovani v Avstriji, dolžnost, kristijanske narode v jutrovih deželah probuditi m ■1 ^ t • • H ^ V i • A ■ t « • m ^ a • m m m | . . le d v a slu katerega so nam vzeli včeraj, in to, katero so ima poziv sveto je na Dunaji in v Pesti! Ako se zmirom in zmirom še tako opravičene želje narodov zametajo, - ™ —— y..™™«™.« ÖVClu avuju u^uiu« s tako politiko kakor dozdaj, naravno je, da ljudstva, obäl Jadranskega morja, ali da se da potisniti ako se zmirom in zmirom ravnä v novo življenje. Na izbero sta jej tu pa le dva čaja: ali da postane središče vsemu slovanskem pravovernemu svetu ter razširi svojo hegemonijo v nevarnosti svojega narodnostnega obstanka, gledajo Dnep Ako in do za Rusija ne umela v vseh stvareh svo okrog sebe, mislč si: „pomagaj, kar pomagati jega poziva, da ohrani si svoje gospodst bode brez nje pomoči iztočno in pa Poljsko more ) rešilo se Zato vas 7 > tO Ne s tuje nost sko cesarstvo bilo gospoda moja, vprašal: ali zadostuje Avstrija bode razširila svoje meje do Balk vprašanj Üfliu v/l * «o , guopvu« 1X1 yjj <* , MPI» «w.v.wwvv.j'w avouijčt UUUC lč*£SlIilč* O V UJ C LUCJC da zaradi tega se 60 milijoni obkladamo ljudstvo? ustja Donave, včliki boj za gospodst gospoda moja, ne zadostuje ne nikakor ne zado- > kajti že v 11. stoletji je pretila takošna nevar- Nemška, ali kar do ztoku se bode sukal okrog zapadnih mej Rusije. Donava postane na ) kakor dandanes. Iztočno kraljestvo Bizantin- je razjedala gnjiloba, in bati se je da mladostno ljudstvo Arabcev, teb sinov puščave Črno morje skoraj prav tisto, Ogerska a morje Nemško-turško, ako ne popolnem Nemško u To uuu, ua Luiauusiuu ijuuoivu mauucv, icu oiuv» puo^arc, jts program, pisan pred več nego 10 leti, in po vsem vniči gojilo državo. Kaj je storil tedaj naj- vprašam Vas zdaj, gospoda moja, ako ravno zdaj ne in večji politik svojih doi, kakor so ga imenovali cel6 pro- stojimo pri tem, da Rusija tud t testanti, kaj je storil papež Gregor VII.? Oziral se Hitim koncu dej ? je krog in krog, tem slovesnem hipu Njega eks kako bi se v deželah Evrope proti celenci gospodu ministru zunanjih zade temu barbarstvu napravil jez. Svojimi bistrimi očmi je um WÖ13HIA u»j;i«»ji i^rvjiuii vv«.. jv Z3 U päffi , Eta j 11 OT3 1G VUC1 d»J DüUi Mleti , U i» ^OIUVJC VÖ1CU zazrl ljudstvo, kateremu bi, razkolnikom nasproti, mogel Ogerske delegacije gospodu ministru pripisuje veliko kaj t še včeraj sem bral prav nie n e poročevalec zaupati to poslanstvo? In komü je zaupal to poslanstvo? Slovanskemu ljudstvu, popolnem sposobnemu, ustav- ljati barbarstvo jutrovih dežel ) da se ne > v • sin Nu lugo pri stvaritvi naših sedanjih ustavnih razmer dalje > ako je to in ne spodkopava naobraženosti zahodnjih dežel, in to izbrano ljudstvo bili so Hrvatje, ki so sijajno izvršili ndlog svoj pesnikom Virgilijem g )) > vzamem brošuro in rečem s vos non vobis" (storili ste vi, a za — .««jv, «v, —----------------Gospoda moja, mi smo osnovali politiko, katere zgodovini se zove to ljudstvo „antimu- sad pobira Rusija, zatorej se povdarjam: Jaz bodem rale Christianitatis." Te misli se je poprijeti tudi glasoval za tistih 60 milij f in sicer iz nega skušati tako zvano > idej m; mi moramo po- vzroka, ker vidim, da se Avstrijski državni čoln na- ndrodnosti" rešiti v resnično konservativnem smislu, sicer se polasti ha j v sredi v j da ne nastopi tisti nevarni hip, kedar se pravi tu" P staj Rešitev ndrodnostne dej v A v s trij ob JÖ IU , U G potreba ne ne vem t burjenega morja. Krmar kliče morebiti mu je pošlo oglje, a )) sila gi j pri voznj P .vt^jv, . — . «v * * j. u«,«aj (veselost), in ker ni moči, v tem, da se poslužujemo besede, zapisane na prvi nevarnem položaji bila nedelavna temuč tudi pri vožnji da Avstrija v tako klopi te dvo Justit nad rskim orlom f to je beseda: da se celö v ? in ker se adejam 9> (pravica), po kateri se pravič dela adnj uri obj dealni poziv Avstrij > v in ne podpira gospodstvo jednega naroda , ampak da se veselč vsi v Avstriji jed na ki h pravic. (Dobro! na desnici.) dnevih nevarnosti, zato glasujem za 60 milij č zadeva, gospoda moja, katera se tu tako zel6 povdarja, ni mi sama o vprašanji za obstanek mero dajna, če tudi je jako žalostno naše finančno stanj 110 Jaz samo opomnim: kedo je bil tedaj leta 1873 pogledite v stenografične zapisnike ojilo v srebru, za glasovite posoj sem prepričan ki se je za po- pričanja in vekomaj mi ne vzamete tega pre da sedanje ustavne razmere ne no raznemal? Bila je s t blaga j t jaz spoznavam > da garda (živahna veselost) toliko sijo v sebi moči Avstrije, ampak veliko nevarnost kajti za celi njen obstanek. To so Vam dokazali Ru- strani stranke, katera je jednogl tako zvane pravne ski generali! tem odbila 6q predlog, naha- skanje.) odi stvari konec. (Živahno plo jali nekateri gospodje, ki so zdaj pri večini. Imenujem samo barona Walterskirch takrat v izobilji, naravno, da so eksistence Denarja smo ime t ä la „Chabrus", in danes, ko pravi minister se rešile mnoge dvomi morebiti še tudi katere drug } * ) 9 in k mora imeti denarja, v interesu države je človek na hip zapet, srce in usta upanja, a roke v žepu ) se ve ) mam razuma za tako milij pa ne! (Živahna veselost.) Avstrij mu auplj polt panje izročč u 9 3 d-tu za* ni- 60 f> Slovansko slovstvo. Jadranska vilau zove se časnik f ki ga name gold. 50 kr Konečno povem, da ne spoznam za nalog ministrov, o tranjih zadevah tako prehajati na d red dan rava izdavati v Bakru dvakrat na mesec učitelj ljudskih šol gosp. Rimanič. Cena celoletna izvan Bakra je ■ ■ JPl * „Zatečen zeniku je nova vesela igra v treh aktih Jos. Tomiča, ki je bila z veliko pohvalo predstavljana v Zagrebškem kazališču. Kritika jo uvrstuje med najbolj vesele igre Hrvatske. i z besedo, da ga te stvari ne brigajo. Zdaj prihaj ko mora tudi on računati s temi faktorji, Če tudi pravi: kedar bode prišlo do dela, spoznali bodo vsi rodovi * „Marulali je v pet aktih i ki ime novi Hrvatski zgodovinski drami pisal Ivan Kukulj priti še ta mesec na oder Zagrebški f ki ima svoj poziv in z veseljem darovali kri in življenje. Za hvalujem se za ta poklon , zaslužen je, a takega čast nega ž # >> katero zložil vrl pričevala zahtevam tudi častno spričevalo teh ne 1 o van s ko ljudstvo; stavljati te opere ^ /# rnogorcv• je ime operi, Češki skladatelj , al policija v Pragi ne dopušča pred i da tostranska polo države v nevarnih dnevih ne bode imela nikakega Klapke da bi slovanske trume vodil v boj zoper svojega go ) poda in cesarja. To je prekra pričevalo ravno zato, ker se upa, da bodo slovanska ljudstva v dnevih mislila na rešitev države. nesreče vse pozabila in Zato je zadnji čas, da se neha pridržavati pravica in pravičnost Slovanom, na katerih zvestobo se že zdaj račnna. Glejmo, kaj se tu godi! Obravnava se iztočno Mnogovrstne novice. * Med Turškimi vojoki razsaja silno lega Carigradu je kakih 50 000 bolnikov, katerim v bol v eni razsaj (tifus) nišnicah postelj tako manjka, da morajo po trij Pa tudi med Rusko armado v Azij ležati ista bolezen tako hudo j da pobrala že na tisuče vo- vprašaaje; 15 milij SI mam v trij i; pogledimo pa odbor, a niti jednega Si n i v pati stva db ) niti jednega uda ljudstva, katero zasto mam jaz čast katoliško - konservativneg vsi udje njegovi so trdi Nemci. (Veselost.) Ijud Ti jakov in tudi nekoliko generalov. * Bratovščina debelih ljudi. V glavnem mestu severne Amerike obstoji bratovščina ali društvo debelih ljudi. Preteklega meseca je imelo ono društvo v Gre-gorys-Pointu občni zbor. Društvo ima 15 podpredsednikov, kateri skupaj vagajo 3450 fantov. Najdebe- pravijo gospodu ministru, kam naj obrača čoln države, pripovedujejo mu v imenu (!) Avstrijskih naro-ov, podlagajo svoj patriotizem kakor patriotizem tu ne zastopanih narodov; zato se zabvaiujem gospodu med njimi neki 25letni mladeneč s 399 funti Zabavno berilo. ministru, v kakoršni obliki zahvale morebiti ne priča kuje. (Veselost.) Iz srca se mu zahvalujem, da ni dal >ra na mnoga vprašanja, kaj so interesi Avstrij sodnijskega življenja odgov (Veselost) vidnost, kajti bilo mu (veselost) tu se mi zdi občudovanja vredna ta pre do tega, dobiti 60 milijono1* ako razloži interese Avstrije, se vse razdere (Živahna veselost in ploskanje.) Izrečno tudi povem , morebiti bi tudi jaz ne bil Po spominu starega skušenega pravnika Spisuje Jakob Alešovec. Iz globočine morja. (Dalje.) glasoval zd nje, kajt ) ako bil on v tem zboru, pri Preteklo je leto. Kaj je leto dni za človeka, ka- tej večini, pri tej Avstrijski vladi naznanil interese, kor sem bil jaz ) kateremu je za obilni poäei vaak dan ill (Ia jih Je vcuua uum j UI uu Jai* &€hiiicka>i f rvajui v oau. uuwdwu ^xuqiaovua« w iy viuhjv* «»«vixi f v^viy tako razlaganje Avstrijskih interesov bi bilo gotovo v dasiravno mi je bil obljubil poslati mi, če bo mogoče, protislovji s tem, kar žele konservativno-katoliška Ijud- naznanilo brž, ko bo imel tiča v pestčh. Vendar se temu nisem čudil niti me ni vznemirjalo. Pot do Amerike je dolga, poštne zveze so bile takrat nezanesljive in nepopolne, tudi se je ravno tisto leto potopilo veö ladij. Tedaj je bilo mogoče, skoro gotovo, da se je pismo, če mi je katero poslal, po poti zgubilo; mogoča večina odobrila bil zanikal kajt vsak mesec prekratek! Dolarju nisem nič izvedel t t stva v Avstriji in po pravici pričakujejo tem klepam in še dostavljam to Jaz in mnogo mojih prijateljev bodemo glasovali za privolite dpovedali se bodemo vsaki ; ki in vsi odgo nosti, in zato sprejmem najprej vladni predlo ker. ako popravim vladni predlog, se storim odg cr . o 9 zato 9 tudi, da je on sam bil že na dnu morja Odkrito- , oau pupiavtui t inuui ^lt/UlU^^ OO OlV/llUi KA £ KJ V U l" HAI*! ) u» JVJ VU UUU.» Uli «-»v. «-. u. "»Vi v ga, Če tudi premenim le pičico v vladnem predlogu, srčno rečeno — si tudi sto zadevo nisem preveč ubijat diplomati so zviti! Rekli bi potem: ,,Ko ne bi bili te pičicc prenaredili, vse bi bilo drugače" (živahna veselost) In ker sedaj odložim vso odgovornost gospodu mi glave, ker so mi druge zamotane iu sitne preiskave mu 9 Čile možgane. Preteklo je tedaj v ze leto ) ko nekega dne bilo nistru, odbijem vse poprave in tudi predloga večine ne je pozimi morem sprejeti, ker ona meni krepost Avstrije podpirati s sedim domd pri gorki peči zamaknjen v sodnijske akte, kar mi naznani strežaj bil sem namreč tem ) da danj peli t na svojo vsemu svetu znano slabost, na neoženjen), da praša neka mlada gosposka ženska pa m (Ugovor na levici.) Jaz meni. To se mi zdi nekaj čudnega; brž položim pipo, 113 3 katero sem bil svojo sobo zelö zakadil, na stran in črti ^ WVLW VAJ. WVJV/ wv/1/v J u» OVI»U 1 U VJI 11 J aal OU L hitim k vratim, skoz katera vstopi s pajčolanom dobro bilo, je in bo! kar se mu studi, moj Bog, kolikokrat je to žer zagrnjena mlada, gosposka ženska, ki se nekoliko tem pa nikakor nočem reči da ""&'UJVU" öt u «ŽLU p« utaaavt uuirtšui i GUI, ua UlSem lUIOl UBUL1I- sramožljivo ogleduje po sobi. Jaz sem tudi v zadregi, ljenja z nesrečnico, katere obupnost se mi je prav iz zarad dima, ki se je po sobi valil, in iščem ravno be- srca ji prihajajoča zdela. Še milejše se mi je pa storilo, ko sem se spomnil blazega mladenča, ki je bil zd-njo imel usmi sede, s katero bi nagovoril njo in zagovarjal sebe ona naglo spregovori. Me več ne poznate? Jaz sem Riparjeva Ema. kar vse zastavil! a Kaj 7 če se vrnil z Kiparjevim denar jem in vjetim hudodelnikom, a našel tisto, kateri se je Ves osupnjen in raznenaden ji ponudim sedež, ona posvetil, v naročji druzega! gre in sede, potem pa v eni sapi nadaljuje: rim dobno." „Oh, odpustite mi, da vas nadlegujem Dalje razvijanje teh tragičnih misel prepusteč Prizor spravi tudi mene še v večo zadrego sama ne vem prav, kaj sto- melanholiji nagnjenim bralcem preskočim dalje pol leta nespo- med katerim nisem dobil o Dolarju nikakoršnega na znaniia. Gospica Ema, katero sem parkrat na spreha tako tako f morem spustiti iz ust f zato besede: prav iznenaden sem, da me doleti sreča „Res, „Oh, o sreči ni govora nesreča, strašna nesreča." a jališči videl in ki je vselej, kedar me je vgledala vprla v-me oči, ) milo kakor da bi pričakovala od pogleda „Nesreča, gospica? Kaka nesreča?" „Ob, mojega odrešenja, je vidno upadala in slednjič bila že Mene je pripeljala k vam skoro vela enako zgodnjim vijolicam, kedar jih pomladanski mraz osmodi. Mene so njene oči vselej do srca pre8unile, a kaj sem ji mogel pomagati! Že je bila po me silita premislite: Omožiti se moram, oče in mati vsem mestu govorica razširjena, da je nevesta bogatega in vi veste, da — ob, oh!" Morgensterna; čez teden dni imela je biti poroka. ,Re- ob oh! Solze jej vstavijo besede. Zä-me še veča zadrega, vica Ema! orgensterna; Čez teden dni imela je biti poroka. zato zastonj iščem besedi, da bi ji na to kaj odgovoril. Ubogi Dolar, tem ona med glasnim ihtenjem razloži reč tako-le : Reče je še živ!" To je bilo , kar sem jaz mogel reči in storiti v tej zadevi. Da bi bil Dolar se živ, nad tem sem jel že sam močno vse drege. - v ~ v " O ^^ •WW— JW«-. • w v«^» v • wiUi UV f j ti W^» Kvua WWUJ j[ V^ m. CJ\J guiJLi UJVUUV/ Oče so prišli po tatvini Spitlerja v precejšnje za- dvomiti, ker le še par dni, pa ste pretekli odločeni dve Zdaj jih od vseh strani dregajo upniki in jim leti. Kar žugajo s konkurzom. Oče si ne ved6 pomagati. Je y zato si mislim vso to žalostno reč iz sili pride neki bogati, Isak Morgenstern tej a jako ostudni človek z imenom glave zbiti, ker čemu bi se sprehajal o praznih mislih me a pri delu ovirale! Proč, proč ž njimi! t Tisti jud, o katerem se govori, da njegovo boga- ki to naj bo izročeno dobrodejni pozabljenosti! 'r --v (Dalje prihodnjič.) Vse stvo ni prišlo iz pravega in pravičnega vira?" upam jaz omeniti. si „Tisti, da! In premislite, ta ostudni človek prosi mojega očeta za mojo roko , ter jim ob enem ponudi Naši dopisi. Rusije 24. marcija. —?/. (Konec.) Preteklo leto b uugia Lu \j i kj j i/vi jiui uu vuuiü puuuui^ — — • —• • \ —- ^ — w y • da stopi z njihovo kupčijo v španovijo z zneskom pol j« Rusija imela d ve veliki vojski: krvavo vojsko s Tur milijona goldinarjev. In in dan obljubili mene v zakon, meni pa ukazali, da moram končali moj oče so mu drugi kom in finančno vojsko z Evropo. Obe vojski ste se tako srečno, da je odslej prijazna biti, prijazna temu ostudnemu Človeku je bolj slavna. težko razsoditi, katera zmaga Ruski slavni zgodovini ni tako zna in in nazadnje še njegova žena. Oh t oh! a Zopet se vlijo solze, da omolkne. Razume se } da v tem slučaji je tudi meni zastala beseda. Komu ne bi! Zato nimam druge besede ko kratko: menitega leta, kakor bode na veke ostalo 1877. leto. Ko je pred 11 meseci Rusija Turčiji vojsko napovedala, se je Anglija nadejala, da bo Rusijo finančno uničila. Anglija na eni strani je Turčijo podpirala z a Morda se bodo oče dali pregovoriti? Prazna nada, vi jih še ne poznate a Ko ^ JL 1 CtlAUC* uauo» ^ Ti Jim 0VS 4UW ^V/UUdllVl UkU sem J1tU rekla, vda ga nikakor ne maram, somi mrzlo odgovorili: Ne? Ce imaš kakega druzega, ki mi da v trgovstvo pol milijona, dobro, pripelji mi ga, meni bo vsak prav denarjem, inženirji, orožjem, streljivom in z drugimi v vojski potrebnimi rečmi; na drugi strani pa so v Londonu hiteli prodajati Ruske fonde ter pritiskati na naše zagranične posojevalce. Angležem na pomoč so delale druge Evropejske birže, celo v krahoobilni Avstriji l0 j 7 .f.v.j. —. & / ~~* w~ ' Drugače me pa ne nadleguj, kajti vedi, jaz zahtevam od svojega otroka strogo pokorščino in ti me boš ubogala, premalo te bo. govo- Po tem takem ni druge rešitve za vas rim jaz zabuhlo ko V ce bi se vrnil Dolar." Mokro-svitle njene oči se obrnejo vä-me, kakor da bile zagledale rešilno zvezdo in trepečega, a naglega glasa praša: r 77 )) Je-li že kako poročilo o njem tu?" Dozdaj še ne ) pričakujem ga, priti utegne vsaki dan." več >> Da, da, to je pač nezanesljiva tolažba. Ne bo ga t kajti če v se živel it ) gotovo bilo prišlo že kako naznanilo o njem Jaz jo še dalje tolažim, kolikor vem in znam, da siravno sam skoro komaj verjamem svojim besedam Svetujem kar mi tudi tudi 7 bljubi naj odlaša poroko kar najdalj more 7 7 potem odide Ne bom popisoval vtisa tega prizora nd-me Na cena Ruskega rublja naglo padala. Na nekaterih Evropskih denarnih trgih je Ruski rubelj zgubil tretjino in celo skoraj polovico veljave; v tej meri se je zlat6 tudi v Rusiji podražilo na dve petini. Tako znižanje valute ima navadno zel6 škodljiv vpliv na trgovino in obrtnijo. Vrh tega je Ruska trgovina na Črnem morji po katerem se izvožuje polovica domačih tovarov, bila v vojski zaprta. Z Avstrijo je naša trgovina tako pičla, da se skoraj v misel ne jemlje. Naši fabrični in obrtniški produkti so imeli odprto pot samo po karavanah v srednjo Azijo in Kitaj, pojjski pridelki pa samo čez Prusijo in Baltijsko morje. Železnice naše so neprenehoma prevožavale na jug armade in vojni materijal, nazaj pa ranjence in tisoče Turških plenikov. Finančni pogoji so nam tedaj bili zelo neugodni in na te okoliščine je Anglija zidala nado svoje kramarske zmage ona je račun delala, naredila pa ga je, slava Bogu, Rusija. Naša vlada je brž iz začetka stopila na noge proti Angleški zvijači: železnicam je dala podpore do 30 milijonov rubljev na dopolnenje administra- 7 svetu se vse doživi arce trgajočih dogodeb tud Da sem bil že večkrat priča tivnega personala in podvižnega materijala; v 3 mesecih kdo prisiij 7 odp dati se temu, kar ljubi, in združiti se z onim > kar bilo je izgotovljeno nekoliko sto novih lokomotivov in nekoliko tisoč vagonov, vsa trgovina se je obrnila z IIS joga na sever, vlaki po železnicah so drdrali nepre- če m o biti Italijani!" Govorila sta razen predsed f neboma, narod je s polnim zaupanjem spešil vladi na pomoč. Ruski narod ni hotel priznati nikakoršnega znižanja valute. Naravni posledki tega poguma (last trije govori so bili v vsakem oziru primerni in so poslu nika gosp prof. in deželnega poslanca gosp. Fr. Povše-ta, E. K lav žar in župan Medanski g. To ros. Vsi nega težko kakemu narodu v taki stopinji, kakor Ru- šalcem segali v živo/ sosebno v avstrijski čut in skemu) bili so > da življenje sploh se ni nikjer po- dinastični. Adresa do Njihovega veličanstva je dražilo, izvzemši Odese; papirnati rubelj v Rusiji niti dobro osnovana. Danes ima Ml C44J1AVS , lUTflVUiOl VUUOV , ^«^UUnit t U WVIJ ▼ MUOtj i III VI UV/U1U VOÜU» auai - i/AUCO iUiA „SI' 'ga OUC za pol kopejke v ceni ni padel, Ruski fondi pa ne Kobaridu v isti namen, kakor v Kviškem. spet zbor v samo niso padli > ampak celč, posebno nekateri jako poskočili. Omenjal sem že nekaterekrat ) da 9 ; SO na rojak dr. A nt. sodnik v Kanalu. Naš Tolminu, je postal Dežja smo imeli zdaj več ko Tusar, adjunkt v primer, storubljevi bileti notranjega posojila v začetku zadosti; danes seje nebo razvedrilo in vreme je aprila vojske so bili po 164 rubljev, ob času Plevenskih Tur- vredno. Po vsem lepem februarji in po vsej dozdevno skih zmag so se sukali okoli 200, konec decembra so zgodnji spomladi, smo glede vegetacije memo lansk. bili po 218 in zdaj so po 230 rubljev. Tako stanje leta najmanj za dober teden zaostali. — V sredo zvečer valute more stvariti le vzajemno zaupanje med vlado in se je nek vrtnar o bese 1. Pravijo, da vsled prepira narodom in pa trdna vera v svojo lastno silo in nepre- z ženo. — V Karminu je postni pridigar sredi magljivost. Se bolj sijajne dokaze notranje Ruske sile posta (za vnetico) umrl. in ekonomične modrosti so dali rezultati zagranične trgovine 1877. leta. Ruski narod si je mislil takole: ako vratne bolezni, kateri je difteritis ime, ni konca ne Stajarskega. 6. t. m. Ker tiste grozno kužne Ruski rubelj v Londonu nima cene, tedaj Ruski narod kraja po vsi naši deželi v Londonu ne bo nič pokupaval y )e c. k. deželna vlada uka- ln tako 4V/UU UV> U \J U1V> j/v/auj;i|?«| lU *c%t*vr S 6 JO Z^O ««IN UVI^VIUVUIU AUld YObVUU^UiU O V U l U y uaj i OU Sporočila o vnanji trgovini za preteklo leto je razumljiv poduk o bistvu te kužne bolezni in o zala deželnemu zdravstvenemu svetu dilo. vlada te dni razglasila. naj spise Iz teh sporočil je razvidno, da lahko prvih pripomočkih zoper njo, dokler zdravnika ni. Ta poduk, skoraj vsi oddeli vvožnje so se znižali na 20, na 30, prav po domače za kmečke ljudi spisan, je prišel zdaj nekateri cel6 na 50 procentov. Sploh se je v preteklem na svitlo. Ker je na hitrem spoznanji te bolezni prav v letu za znesek nad sto milijonov rubljev manj vvozilo veliko ležeče in se škoda ne dä več popraviti, če so se Rusijo, kakor počez v prejšnjem polletji, in iz te napačna zdravila rabila, je pač želeti, da ta knjižica škode je padlo na Anglijo več kot na V3e druge na- pride v vsako hišo na kmetih, katere večjidel nimajo rode skupaj. Finančno zaušnico, katero je Anglija na- hitre zdravnikove pomoči. Omenjena knjižica je bila raz merila Rusiji, dala je ona sama sebi. Francozi in Ho- deljena občinam in Šolam, pa se v tiskarnici dobiva tudi landci so poškodovani samo na trgovini z vinom in platnom: Rusija je kupila pol milijona botilij šampanjca za kraje. Gorenjskega aprila. Kako napačne pojme manj ) kakor po Ijev, to je, za 50°/ navadi, platna pa za 3ya milijone rub- ima še veliko naših kmetov o poštenosti, pravičnosti i a o manj Kavkazko, Donsko in Krim- slobodi, to nam zdanji čas povestujejo mnogi žalostni sko vino se je prelivalo po Rusiji na mesto zagranič- zgledi! Te resnice dokazov je mnogo, vendar jaz tukaj nega; platna se je pa za 65% doma natkalo. Samo enega navedem: veliki in lepi vasi S en ču rji v Herzonski guberniji so čez zimo kmetje po vaseh na- poleg Kranja je nekemu zanikernežu meseca avgusta redili iz domačega platna pol milijona srajc in spodnjih preteklega leta naznanila sodnija, da pojde njegovo po blač za armado, bolj premožni zastonj ) bolj revni pa sestvo na boben. Ta ničasti dolžnik, da bi prodajo so vzeli za delo polovico plačila, katero je vlada na- zavrnil ali vsaj nekoliko zakasnil, nabere toliko denarja, značila. Posebno ugodna je bila izvožna trgovina. Cene kar zadostovalo za varščino (vadium). To izroči ne med domačini so ostale, kakoršne so bile. Angleži in kemu sleparskemu sosedu, ter mu reče, da drugi innostranci pa so hiteli vračati v Rusijo Ruski dražbo, in prodajano posestvo na-se spravi papirnati denar, zato so prav dobro plačevali žito, kože, naj gre na ) kar se Je res zgodilo. Al previdel je tega djanja slabe nasledke, les in druge surove pridelke, ki se izvožujejo. Za les, Da bi mu do kože ne mogli, svojo malo vredno bajto na primer, se je prejelo nad 31 milijonov rubljev; lanu na svojega sina prepiše. Al ker pogojev dražbe ni mogel se je izvozilo čez 11 milijonov pudov; sladkorja rafi- izpolniti, šlo je posestvo na novo po dražbi na prodaj. nata do 4 milijone pudov Ijev (neslišano v naših f to je f za 25 milijonov rub- Zdaj poprejni dolžnik vidi, da mu njegove zvijače nič milijonov ne koristijo, in kaj stori? Izbobna po vasi, da bo vse letopisih!), žita nad četvrti več kot po navadi, to je, razprodalo se je žita prav po ceni prodal, karkoli se da odtrgati. Pelje tedaj za granico 31 milijonov četvrti za 300 milijonov rub- vrle Senčurjane najpoprej v dobro zaraščeni drevošec > Tukaj je treba spet opaziti, da noben narod to- in ta je bil v malo urah ob tla; bil je goličava taka plačevali so Ijev. iiko surovih pridelkov pri nas ne kupuje, kolikor An- da ne ene preslice ne bil v njem videl glija in Francija. Obe vojski nam je naredila Anglija: v krvavi 20 kr. se vozovi kar najteže obloženi po 30, zadnjič le še po Ko bil drevošec popolnem vničen, vzdignejo vojski s Turkom smo plenili do poldrugi sto tisoč v o- se ti vandali in dirjajo proti domačiji, ki ima jutri pro- jakov, v finančni vojski z Anglijo pa smo plenili do dana biti in tukaj še huje divjajo poldrugi sto milijonov rubljev. Gorici aprila. Da t Servus Albion! da! pokazali so že spet > vsaj brenčurja a (rakije) ni manjkalo. Najpoprej začne hruščati hišno poslopje f odgrne se slamnata streha, razdene se grušt enkrat naši ljudje, da najtrdnejši zid Avstrijski proti (stol) tudi gornji strop, vežna in hišna vrata, stožirji t jugo-zahodu je staroslavna slovenska zvestoba, okna in kar je pri njih, celö peč se mora preseliti (ako vsakošnih umetnij in copernij postal je preteklo "v r/ Vk a ti rv.i 1 rl tin «f rrn fi 1 n ni« ni C «i tvi n a»rn inf aw yy^ qq_ o"*) ZDor poi. arustva „Sloge" lmpozanien „mee- > vupcij«* (tabor.) Zbralo se je v Kviškem okoli 5000 P™v po ceni; tudi kozelc ni bil impozanten Brez nedeljo *) zbor pol. društva ting slovenskih ljudi iz vseh Brd in celo Lahi od itali « ravno še ni Jurjevo) in že druga mati kruh v nji pečejo; da se je odpeljal skeden, hlev, se lahko misli, vse predrag, imel je 7 bran in se je oddal nekemu revežu (??) za gid. Slednjič janske meje so se shoda udeležili. Slo je za „Slovenci in Avstrijanci hočemo ostati; geslo : no- Šenčurski korenjaki primejo za sekire in hočejo mah- groza!) po sadnem drevji, ki je prav lepe in niti žlahne sorte. * Dne 25. marcija je bil zbor zavoljo grdega vremena tem trenutku pa pristopi srenjski žu-ter zagromi nad divjaki, rekoč: „Tega pa jaz odpovedan Pis pan, kratko nikar ne prepustim." In odjenjali so Cast in 119 f Ako bi bil ti. častiti žejo bč hvala poštenemu predstojniku čitatelj, videl omenjeno mesto gnjusobnega razdejanja, šole podpirati naše dobro moralo sä umilovati in rekel bi bil Glej t f o, kmetijske nadaljevalner da se c. kr. ministerstvo kme- si t vsaj na Klanskem pogorišču ni videti tako tužnega ozora, pogorelcem vsaj železo ostalo, ali tukaj še tega tijstva m tudi prihodnji deželni zbor prosita po dp tam Dl t Kdor bo te vrstice bral, nebotč bo vzkliknil Vi ) ^ e n č u r j Šenčurj bukve zdaj (86 > da ne vsi) 1878/9 za podučevanje v kmetijstvu v ljudskih da se izreče živa potreba stalno nastav- čitelja kmetijstva, ki bi nad- za šolah ljenega p o po t neg zakaj te več nekdanji zoroval nadaljevalne kmetijske šole o ti Ll, fiaacij v/ «i luui www t enkrat pa rečem: vendar ne priliki ste zapisani v črne deželna vlada ) * t WIU« ucaciun v lau«, kaj DO jo UO pUAiV UilUlBlOrSIVa Vprašam za pospeh kmetijskega nauka v tukajšnji p rep 5) da vpraša se je na poziv ministerstva storilo se koliko pravic je imel tisti L., omenjene reči dij Deželni odbor je pritrdil, da se v Rib na prodajati, ali ni svoje lastnije drugemu goljufa v roke pravi s pričetkom prihodnjega šolskega leta dverazredna dal? Sploh pa naj se premisli, kake žalostne posled imajo dogodbe take! Ali ni res, da mora vse zaupanj {ve kredit) opešati kdo bo še kmet v trebi z posojilom pristopil? ali kdo bo rad pre vzel posestvo brez poštenega hišnega poslopj dekliška šola s 400 gld. in 450 gld. plače za učitelj Ker je gosp. dr. Zamik preteklo nedelj nadaljeval v čitalnici svoj govor na korist „narodni se sked bre brez bleva, brez stoga, brez drv ? Kam bomo šoli gosp ) bode prihodnj uri dr. K a Bleiw d el j o dopoldne ob 11 v isti namen imel govor acuua, t/ica .~ * j — -------O '----— — rišli ako se bo za kmeta tako malo skrbelo ? Ali ni o predmetu, ki smo ga že v zadnjem našem listu na- metij8tvo steber državi. Kdaj neki pride čas, da bo kak strah za hudobneža, kaka bramba za pravičnega? povadali Znani kirurg gosp. F 8tareji Ali vi gospodj kmeta teži?*) v državnem zboru nič ne veste ) kaj daljši bolezni umrl. Naj marljivi zdravnic o db Ljubljane. Boj za volitev odbornikov v mest Gosp Žužemberk J > Veh dne t je včeraj po r miru počiva f ) m umrl večletni župan v Bil se začne v petek Na zadnji strani stoje na pisani možj ) mm meščanom ki jih narodni odbor priporoča domoljub-katerim ne bo težko presoditi, ali so ti materijelnih zadevah dobrotnik čani ga bodo dolgo je jki v Z dolg časopis zaba okolice. Suho-Kranj pogreša - ,,CJ vj i ck , uaovpio aauav 1 1 1 Mariboru izdajal gosp. Janko Pajk bolj iiCötauuLU j • — — ~ ~ v -- ali uni, ki jim jih možje iz k ponujajo poduku, ki jo je v } hala izhajati seje družbe kmetijske) , ki je bila preteklo nedeljo pod predsedstvom barona Wurzbacha, poročamo volj nemarnega doplačaoja naročnine , kakor izdate naznanilo piše sledeče Za d o v a n j menskih teleg m se ie oglasilo mnogo inteligentnih mož, al za spre deli ( Vabilo 14. dne t. m zadnj s jemanje sestnik. Podoba teh telegramov do zdaj samo en včliki po L ž i č a potem 9 da bomo morali še čakati Si ) moški zbor s spremijevanjem gi besediu zimske saisone) v ne-iedečim mikavnim programom: , poje Venec hrvatskih narodnih pesem mini da prodere ta stvar pri naših kmetovalcih, fiterstvo kmetijstva dovoljuje naši kmetijski družbi 600 gold., Goriški pa 400 gld. za to, da se znani Švicarski izvedenec gosp. Tomaž flitz za letošnje leto nastavi sirarskega voditelja sirarskih družeb na Kranjskem J h cami po gradivu naše Lj u bij a n Naj s t z Radicsa in dr godovinskimi predsednik čitalnice. Berilo vina u I P°J moški zbor . D Kell za Goriškem Gosp. vitez Gutmansth družbi 500 iztisov lepe podučne knj odbor je sklenil iskreno zahvalo gospodu daritelj daroval Sadjereja"; temi IV. Mendelssohn gospica Zetinovič zbor simfonij (t )) črt i-opisal Domo-Saltarello o Lip » j Bendl igrä, na gl f brezplačno dati koj ljudskim šolam ; in uči ai/ui. v. „Poprej mati , v« Poljski Jos. Koreaovskega po j) Hlahol" seloig ) POJ moški v Stare dejanji četek besede b 7 uri zvečer. Častite ude vljud , po Za- vabi djereja, pa tudi vsem udom družbe kmetij s k Citalnič db ki pridejo po njo Naznanilo trgovca F. Auch m j (Oklic in vabilo.) Ceciljino društvo v Mariboru, da prodaj faž o 1 se znanje Kdor hoče (Sojabohne) ) f naj obrne DJ Na predlog odbornika gosp. Seuniga se je sklenilo da se za iz lanske subvencije osjtalih 1400 gold, koj v začetku maja meseca , katerega namen je: povzdiga in pospešek kat. cerkvene glasbe v smislu ter duhu sv. cerkve , na podlagi cerkvenih določb in ukazov, izbralo si je v doseg tega namena med drugimi pripomočki tudi priporočanje > na- go ved in potem po navadni dražbi v Ljublj prodaj postavi kupi Štajarskih M uriš ki h zuano vanje, razširjevanje v cerkvenem duhu zloženih na seje deželnega odbora 6\ dne t. m.) Poročilo deželnega šolskega sveta, da se je leta 1876 7 poduče- na 50 ljnd- vzel kompozicij in podučnih muzikalnih ter liturgiČnih spi sov. Spisala se je in tiska se že knjižica: „Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna bi morala biti ) katera Je namenjena društvenim udom kot valo v različnih strokah kmetij s t ki h nadaljevalnih in 31 ponavljavnih šolah brezplačno darilo, ki utegoe do Velike noči že v njihovih rokah biti. To pa ni zadosti. Pri občnem zboru ]e deželni odbor na znanje in sklenil da se dežel- meseca jun,Ja razodela se je želja, naj bi se usta t nemu šolskemu svetu omeni teoretičnim podukom združi tudi p rak t potem ima da bilo bi želeti, da se s novil časnik, ki bi pospešoval društvene namene s spisi > ker ie *n muzskalntmi prilogami. Ta želja ima se kmalu spol- peh na nanstvo kmetijstva da naj niti in z mesecem majnikom na svitlo priti kraj in okrajni šolski sveti poročajo o tem, ali ka številka „Cerkvenega glasbenika". —„Cerkveni glasbenik" bode izhajal po enkrat na mesec ter * Bralcem „Novic" je znano , da je naša kmetijska prinašal v veliki osmerki 8 str. teksta in 4. str. muzi- družba že lani obrnila do deželnega zbora Kranjskega in da je ta enoglasno sklenil se obrniti do ministerstva pravosodja, kalij. Obravnaval bode V3e, kar spada v okrožje cerk- se na ustavni poti m u d o m a osnuje p ■■■ naJ katera tako vene glasbe: posamezne dele služba Božje > maso ) mje lita- i. dr., zgodovino cerkvene glasbe, životopise cerk- razuzdanost zabranuje z ostro kaznijo. Ministerstvo je oblju- venih skladateljev raznih vekov, rabo orgelj. Poročal bilo. da bo al še unit, ua uu. — ai jsc danes, smo žalibog tam, nj« omw um. wv»^ v «»«uj« vi5.jc.l8au ^ ^i- Gospodje na Dunaji ne vidijo, kaj kmetijstvo teži, kar nam kvene glasbe v posamesoib cerkvah naše in druzih priča tudi glas iz Štajarskega smo bili. bode o stanju in napredku nase orgljarske šole in cer- na 1 strani Novic Vred škofij; tudi bode dajal lahke, praktične in vendar dobre muzikalne priloge. Nočemo veliko obetati j čas sam 130 bod nas učil ) kaj ? Cerk glasbenik" spolniti predsednik dr. Reebbauer tako grešil zoper opravilni hoče in spolniti more Prosimo pa prijatelj kvene glasbe, posebno častite gosp. duhovnik cer-gosp red, da mu je grof Hohenwart v imenu pravne stranke in Poljakov poslal pritožbo zoper tako neredno po Či t e 1 j in g a n i s t kateri i hočej iv Cj ^wo^a «u * ui|»qu i f/uoioi pi liuauu uu^bi lao u u vi ^u uu u v in morejo stopanje. Predsednik je namreč ostavši na svojem pre- pomagati, da se zapuščena reva bliža svojemu idealu, stolu v dolgem govoru pritiskal na zbornico, da mora podporo z obilno lastno naročbo, nabiranjem naročnikov to postavo nemudoma v obravnavo vzeti zato, in mnogim dopisovanjem ? kajt ker) po tem je obstanek ministerstvo to hoče, pa ne se oziral na celo vrsto pe- in razvitek „Cerkvenega glasbenika" mogoč ticij > ki prosijo > naj se ljudstvu ne nakladalo še Naročnina „Cerk. glasbenik u bode 1878 gold 50 kr ; gold J ki za naj )) C dr u š t več novih davkov. Pismo Hohenwartovo je predsed- se pošilja čast. gosp. Boh nika zelč potrlo, ki zmirom le gleda na to, da vstreže pred njim sedečim 10 ministrom. zbornici predložila postavo, katera preminja nekatere Uni teden je vlada knezoškof. tajniku in blagajniku „Ceciljinega društva." Naj bi to gotovo koristno podvzetje našlo vsestranske oddelke v postavi od 24. maja 1869. leta, ki se tičejo podpore to pomozi Bog in sv. Cecilij Odbor „Ceciljinega društva" v Ljublj Dan slave"), žaloig vcenitve gruntnega davka. Drugi pot povemo kaj vec o teh premembab, ki tudi nič dobrega ne obe- ki točnik spisal Je bila jo je gosp Fr nedeljo na korist g. Kocelj v gledališči predstavljena, ima zanimiv zgodovinsk sub strat, katerega je autor dramatično dobro porabil. Imela bi bila ona vsakako časten peh ko bi bila kraj tajo kmetovalcem. Kaj pa je ta teden billo z našo vnanjo politiko? — bodo radovedni vprašali naši bralci. Prav na kratko pa za gotovo jim moremo povedati to, da se tiški stan ni nič premenil, četudi so Magjarski in drugi poli- v nekaterih dialogih in bi bila prišla na oder z vsemi enaki časnikarji veliko kričali. Prijatelske razmere med onimi gledališkimi atributi v kostumih, sceneriji itd., ki dandanes zahtevajo od taci h iger, da se predst impozantno, Al, žalibog, pa bi bila igrana tudi po dobrih igralcih vsega tega ni bilo v nedeljo ne sledu ne Avstrijo, Rusijo in Prusijo so ostale, kakor so bile, An-drassy pa rogoviležem zoper Rusijo ne sme še razodeti obravnav, ki teko med Avstrijo in Rusijo. Zato tudi mi rečemo s „Polit. Fragm.": „Ostanimo trezni o Anglež- tiru » razen gralcev ni bil nobeden druzih, ki jih kem vojnem ropotu in zaupajmo Avstrijski iztočni po- kos svoj je beneficijant vlovil za predstavo, cer je g. Kocelj desegel svoj edini namen je bilo precej polno. alog Si litiki j ki je tačas ne dela minister vunanjih oprav sam t gledališče ampak jo v prvi vrsti vodijo oni mogočni Novičar iz domačih tujih dežel. faktorji, ki ostanejo tudi še takrat, kedar se polomijo ministerski stoli." Sv. oče Leon XIII. niso še razglasili željno pričakovanega svetovnega pastirskega lista, 28. Iz Rima. Dunaja. — Zbornica poslancev je pretekli dne u. m. pa so govorili v zboru kardinalov tako lepo, protivnike papežtva je osupnil zmerne teden končala razpravo o novi postavi za vkvartiranje da tudi bolj vojakov. Jedro te postave je to, da vojni minister na- blagi duh, ki veje v nagovoru (alokuciji) papeževem; merava siliti občine po deželah,, da za vkvartirane zvesti možje katoliške cerkve pa najdejo potrjeno v pričakovali, da Leon XIII. je papež ves po volji Božji. Le prav hudobnim vojake si zidajo kosarne. To pač bo prazna misel ostala nagovoru vse, kar so za gotovo tako dolgo, dokler Avstrijska vlada ne stori tega, kar • «•» A. t J J^/b* ^/VCJ T VM ^ Vi j i J^/ VCJ j A« -M—m IM»* UUUV i/^i UM je storila Pruska, da s državnim denarjem napravi ko- sovražnikom katoliške cerkve ni mirni in blagi nagovor same po deželi-- Začela je potem razpravo o osob- po volji; njim bi bila ognjevita napoved vojske neka nem dohodninskem davku (Personal Einkommen- toličanom bolj všeč zato da bi se bil „kulturkampf u i ^ viovuai uiuavmiugu- kuuv/auuui J vcoo aavvr , u.a ut oo uu „auiiuiaaujux Steuer). Tu zopet §§. 5. in 6. kažeta, da bodo po tej iznova unel, za katerega imajo zdaj nade tem manj, postavi pritisnem najbolj malopremožni ljudje, kajti ker pismi papeževi Pruskemu in Ruskemu caru v komisije, ki bodo imele vceniti osebne dohodke aav- in pa odgovora teh vladarjev pričujejo , da se doseže Iz , katerim po takem za manjpremožne ne bo vsega je očitno, da papež Leon XIII. hočejo biti in * Buoiiu.jv, »» ^ ----- •—-----------—- -. - ' ~ ..»«»ij-• J koplačevalcev, pride večina tacih mož, ki plačujejo naj- ; sprava med Rimskim prestolom in tema državama. vise davke veliko mar. ^ A I ^XJ \/ » Vi u v m m m m* "j ^ "J * ^ « ■ * V/U4-I W Hi V W • * KJ V ^ | V VV1VU V/ J -4 %Jm j^/ V/ U U V U 4.JLJLJL M> * začetku te obravnave pa je zbornice bodo vredni naslednik ranjcega Pija IX. Mešcanje! voiilci Ljubljanskega mesta! Volitve za dopolnenje mestnega občinskega zbora glavnega mesta Ljubljanskega se bližajo. Zato stopimo pred Vas z zaupanjem, da volite prave možč. Mi hočemo možč, ki nas razumejo, ki naš jezik in šege naše domovine spoštujejo, ki naš narod ljubijo. Mi hočemo može ? ki branijo in varujejo interese našega mesta, in ki ne delajo na to, u« m «uma uicujcu« ««»«v, «j^ov,««« 0 «»u« da v današnjih za obrtništvo in trgovino tako hudih časih za Ljubljano predraga podvzetja snujejo. Mi hočemo varčne in našemu narodu pravične može! da velika bremena in davke Ljubljanskega meščana s tem še povišali Ti, katere Vam priporočamo, so te lastnosti, katere od svojih kandidatov zahtevamo, s svojim triletnim javnim delovanjem zmirom izkazovali, oni pa, ki so novi naši kandidatje, so se svojimi, vsem meščanom znanimi imeni porok za to, da bodo Vaše prave koristi zastopali. MešČanje! Možje, ki Vam jih priporočamo ) so: Za razred, ki bode volil v petek, 12. aprila: gospod 14*1 rol B!eiwei§ ?? FVasic €m o ve i i gospod JFa-a m* JPeterca i i gospod France jPotočaiik. i HSO Pelncic ) Za razred, ki bode volil v pondeljek, 15. aprila: gospod Fran« Mučita gospod Miha Fakič go spod Jožef fttrzelba Od narodnega meščanskega volilnega odbora Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tiskin založba: Jožef Blaznikoviü dedičev v Ljubljani.