Ljubljana, petek 18» januarja t946
окшато ш памм
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA IUV. (
TELEFON 31-22 do *L2*
platans c вШиМ
Ceto Štev. I5.y Posamezna SteWfca 2
CO KOPI SI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA
VA DUCA И.Ј TELEFON SS-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
»SEČNA NAROČNINA 4* DIN
OSVOBODILN E
N
N
¡povečajmo
deiovne nap orci
Maršal Tito se je v novoletni poslanici obrnil na vse delovno ¡udstvo Jugoslavije s pozivom: X Naredimo vse, da bo leto 1946. leto velikih zmag v obnovi naše dežeie!« Da pa bomo to tudi v resnici dosegli, mora postati ta poziv maršala Tita geslo vsakega našega delovnega dne, stalen opomin h krepitvi naših delovnih naporov in delovne discipline, neprestana pobuda, da razvijemo vso podjetnost in požrtvovalnost na vseh poljih nagega dela. Ta klic mora postati ruden čuvar nad slehernim pokusom sabotaže, rušenja delovne discipline in oviranja delov-;ih uspehov. Zato mora ta noziv neprestano odmevati v vseh nali podjetjih, tovarnah, pri delu ra polju in v gozdu, v rudnikih premogovnikih, v pisarnah, radili in šolah.
Maršal Tito se je v svojem pozivu obrni! na delavce v 'co-arnah in rudnikih in jih pozi-ai, naj še bolj povečajo na-. ore svojega dela, da dvignejo loizvodnjo, kì je osnova izboij-mja našega vsakdanjega živ-enja. Obrnil se je na mladino, i naj bo nosilec delovnega na-dusenja, na kmeta, na pošteno udsko inteligenco, Uhrnil se je a tiste deiovne množice, ki so
štirih letih trpele in delale za mago, katere plod je Federativna .judska republika Jugoslavija. Jbrnii se je na tiste delovne možice, ki so se po zmagi trunk- in dosegle velike uspehe v Muovi naše razrušene dežeie. каког so te deiovne množice, lekieno povezane, pokazale v oju junaštvo brez primere, iznajdljivost v bojevanju, moralno miitkno zmožnost, tako so po jsvooojenju dale iz svojih vrst rsto udarnikov, juna.-rov deia i obnove. Njihova imena zasle-ujemo v dnevnem časopisju, o njihovih uspehih beremo in sli-mo. iznajdljivost teh delavcev, unaKov oonove, njihova delovni uiscipiina, mora postati vzgled n pobuda vsemu delovnemu judstvu. Samo tak delovni polet ;e ustvaril doslej prave čudeže > obnovi, ustvaril je nov tip delovnega čioveKa, ki živi in delà
zavesti, da dela za skupnost .n zase, za boljše življenje družbe in poedinca. Ta zavest je uscvarila edinstvene primere delovnega junaštva v zgodovini našega delovnega ljudstva. Ta zavest je ustvarila moč, ki je premagovala napore, odstranjala :ežave, odkrivala nove nadme dela, zboljševala kakovost, tekmovala s časom, varčevala z delovno silo, z materialom, s pogonsko silo, z gorivom. Ta zavest je ustvaril ponos delovnega človeka, da je v teh mesecih doprinesel neprecenljivi delež k obnovi domovine, k napredku, k izboljšanju življenja vsega delovnega ljudstva. Ta zavest je ustvarila in ustvarja nov odnos do dela in do države.
N'i mogoče drugače razlagati uspehov V obnovi kakor na ta način, da je delo postavljeno na nove osnove, na templje globokega patriotizma. Kakor v letih bojev, tako danes, v času obnove, sloni patriotizem na ju-našivu, na delu, na požrtvovalnosti, na tekmovanju. Iz teh osnov rastejo uspehi naših rudarjev v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku. Tu se porajajo udarniki dela, ki jih srečavamo v mardnarnah na Jesenicah, v železniških delavnicah v Ljubljani in Mariboru, v tekstilnih tovarnah v Kranju, v Litiji, v Savljah in drugod širom Slovenije in cele Jugoslavije.
Iz take globoke zavesti patriotizma so delavci zagrebškega tramvaja poklonili državi za gradnjo mostu Sisak—Caprag 2 milijona dinarjev, ki so jih dobili kot nagrado za veliko in težko delo. Ta zavest je gnala rudarje Starega Kostolca v Srbiji, da so po napornem trimesečnem delovnem tekmovanju še zadnji dan pred novim letom izkopali prostovoljno v eni delovni izmeni, to je v 8 urah, 568 ton premoga in ga dali državi za novoletno voščilo maršalu Titu.
Iz take volje po povečanju naporov, po požrtvovalnem delu so na primer delavci mariborske kurilnice napovedali tekmo delavcem kurilnice v Beogradu,
delavci Predilnice in tkalnice v Mariboru, ki so nedavno dvignili proizvodnjo tovarne na predvojno višino, pa so pozvali na tri in polmesečno tekmovanje vse tekstilne delavce Slovenije in Jugoslavije. Rudarji premogovnika Rajhenburg—Senovo so prav v zadnjem času dosegli predvojno proizvodnjo. V teh dneh pa so progovni delavci v najkrajšem roku obnovili progo od Novega mesta do Semiča.
Če pomislimo, da je bila proga do kraja uničena, pragovi sežgani, železniške tračnice prav tako požgane in zaradi tega skrivljene, da je manjkalo orodja in strojev in da so za obnovo morali zgraditi na novo preko 34 in pol kilometra proge, za kar je bilo potrebno okrog 23.000 pragov in ves drobni tirni ve-zilni material v skupni teži 210 tisoč kilogramov, vidimo, koliko napornega dela je bilo opravljenega v tako kratkem času. To sc samo nekateri primeri, ki jih navajamo za zgled, kako je treba delati, kako pojmovati odnos do delà, odnos do države.
Vedeti pa moramo, da bi bili taki uspehi še mnogo večji in pogostejši, če bi se ne bilo treba boriti proti sabotažam, proti kraji, proti špekulaciji in podobnim pojavom. Šele tu vidimo vse tisto veliko nasprotje med delovnim ljudstvom, ki vlaga vse napore v delo za obnovo, živi in dela v pomanjkanju, ob slabi hrani, v slabi obleki, na drugi strani pa je skupina špekulantov, črnoborzijancev, ki s svojim protiljudskim delom, s skrivanjem blaga, s kopičenjem zalog živil, obleke in drugih življenjskih potrebščin, s preplače-vanjem m izkoriščanjem delovnega ljudstva ovira ter ruši vse te velike uspehe in prizadevanja.
Če hočemo, da bo leto 1946. leto resnično velikih zmag v obnovi naše zemlje, leto čim večje normalizacije vsega našega gospodarskega življenja, je treba, da izkoreninimo in izločimo vse tiste pojave, ki delovnim uspehom nasprotujejo, jih ovirajo ter izrabljajo napore delovnega ljudstva. Vse, kar nosi ime sabo-terstva, kraje, uničevanja ljudske imovine, kopičenje blaga, špekulacija, črna borza, vse to mora biti izločeno iz našega življenja.
Partizansko junaštvo in odločnost prinesimo v delo na vseh poljih, požrtvovalnost aktivistov iz let narodno osvobodilnih bojev, iz časov ilegalnega dela in tveganja prenesimo v naše tovarne, v podjetja, v pisarne, v urade. Vse naše delo mora spremljati zavest odgovornosti, reda in discipline, zavest volje, da moramo čim prej obnoviti porušeno domovino in izbrisati sledove sovražnikovega štiriletnega uničevanja, rušenja in požiganja.
Če gremo s to voljo na delo, da mora poedinec prav tako kot celota vložiti vse napore v delo za obnovo naše domovine, v delo za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja našega ljudstva, bomo dosegli velike uspehe, velike zmage in s tem uresničili poziv našega maršala Tita: »Pojdimo z novim poletom na premagovanje velikih in častnih nalog, ki nas čakajo in ki jih moramo izvršiti. Zgradimo gospodarsko močno Jugoslavijo, ker je to edini predpogoj boljše in srečnejše bodočnosti naših narodov, močno jamstvo naše neodvisnosti in ugleda naše dežele!«	jod.
Leon Krzicki na obisku pri maršalu Titu
Beograd, 15..jan. Marša! Jugoslavije Josip Broz-Tito je priredil večerjo na čast predsedniku ameriškega slovanskega kongresa Leonu Krzickemu, ki je obiskal Jugoslavijo.
Večerji so prisostvovali predstavniki Predsedništva Ustavodajne skupščine, zvezne vlade, Vseslovanskega odbora in Jugoslovanske armade.
Odlikovanje tajnikov Slovanskega kongresa
Beograd. 16. jan. Z ukazom Predsedništva Ustavodajne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije sta odlikovana z redom Bratstva in edin-stva 1. stopnje tajnika Slovanskega kongresa Georg Pirinski in urednik »Novosti« Marjan Kruzič.
Jugoslavija izvoljena v pravni odbor skupščine Združenih narodov
Nadaljevanje zasedanja skupščine Združenih narodov
London, 16. jan. (Tass). Včeraj dopoldne je bila pod predsedstvom zastopnika Paname, Himenesa, seja odbora št. 6 (pravnega odbora) glavne skupščine Združenih narodov, Na dnevnem redu je bilo proučevanje predloga zastopstva Kube o sestavi glavnega odbora, predloga ukrajinskega zastopstva o načinu Izvajanja volitev in predloga Ekvadorja, da bi gospodarski in socialni svet sklical mednarodno konferenco za trgovino.
Po Izvolitvi danskega zastopnika Federspiela za podpredsednika odbora in zastopnika Kanade Johna Reeda za poročevalca je predstavnik Kube, Cisneros, predlagal, naj se v primeru, če bo odklonjen njegov prvotni predlog, da naj bi biti v glavnem odboru predstavniki vseh Združenih narodov in dami izvršnega odbora, v katerem bodo predstavniki 14 držav, vstavi v začasna pravila glavne skupščine, ki jih je predložila pripravljalna komisija, nov člen z določbo, da naj ima v primeru, ako ostane pri sedanji sestavi glavnega odbora, kateri koli član organizacije Združenih narodov, ki ni zastopan v odboru, ki pa želi postavit: na dnevni red svoje vprašanje, pravico prisostvovati seji, na kateri se bo obravnaval njegov predlog. Cisneros je tud' poudaril, da mora ta člen prav tako določati, da se zastopstva, ki so bila zastopana na enem zasedanju v glavnem odboru, ne smejo izvoliti na prihodnjem zasedanju.
Poleg tega je Cisneros predlagal, naj se izpremeni člen 35, po katerem lahko glavn' odbor revidira resolucije, ki jih sprejme glavna skupščina, samo glede na njihovo obliko, medtem ko mora ostati vsebina nedotaknjena, in da se morajo vse izpremembe predložiti glavni skupščini v proučitev. Novi člen mora vsebovati določbo, da se mora zastopnikom razdeliti podrobno poročilo o spremembah 24 ur prej, preden se zbere glavna skupščina za proučitev teh izprememb.
Zastopnik Ekvadorja je predlagal, da se v zvezd z bodočo konferenco o mednarodni trgovini vstavi v dnev-nr’ red glavne skupščine popravek, da ta konferenca ne bo proučevala samo vprašanj mednarodne trgovine, ampak prav taiko tudi vprašanje cen na mednarodnih tržiščih, da bj se zagotovilo pravično razmerje med cenami surovin in cenami gotovih izdelkov.
Predloga ukrajinskega zastopstva niso obravnavali Predsednik je predlagal, da se vsi trije predlogi izročijo pododboru, ki naj po dveh dneh poroča odboru.
Predlog je bil sprejet in ustanovljen je bil stalni pododbor, v katerega so vstopile države: Avstralija, Kuba, Kitajska, Ekvador, Francija, Libanon, Mehika, Norveška, Ukrajina, Britanija in Jugoslavija.
London, 10. jan. (Reuter). Na plenarni sep glavne skupščine včeraj popoldne se je nadaljevala razprava o poročilu pripravljalne komisije, ki jo je s svojim govorom otvoril minister za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Byrnes.
Načelnik iranskega zastopstva Seid Hasan Tagi-Zadek je govoril o mednarodnem položaju Irana. Za nj'm je načelnik kitajskega zastopstva Welington Kn з posebnim zadovoljstvom sprejel na znanje, da je komisija za človečanske pravice na prvem mestu med petimi komisijami, k' bodo ustanovljene na predlog pripravljalne komisije. Ku je poudaril, da je ena izmed glavnih nalog organizacije Združenih narodov v tem, da zavaruje spoštovanje človečanskih pravic ;m svoboščin za vse ljudi ne glede na raso, spol, jezik in veroizpoved.
Danski minister za zunanje zadeve Gustev Rasmussen je izrazil priznanje velikim silam za njihov doprinos k izvojevanju skupne zmage. Naglasil je, da nosijo dokončno odgovornost pr; sprejemanju političnih odločitev življenjske važnosti velike sile, ki so edine sposobne, da jih izvedejo.
Predsednik holandske vlade ' Wilhelm Schermershorn se je v svojem govoru bavil z vprašanjem Indonezije.
Nato je predsednik glavne skupščine Spaak sporočil, da bo 17. januarja govoril britanski minister za zunanje zadeve Ernst Bevin.
S tem je bila popoldanska glavna skupščina zaključena.
Zahteva Svetovne sindikalne federacije
London, 16 jan. Agencija Reuter poroča, da je glavnj tajnik Svetovne sindikalne federacije Louis Saillant v pismu predsedniku organizacije Združenih narodov odločno zahteval, da bi bila federacija zastopana v glavni skupščini
V svojem pismu, čigar vsebina je bila objavljena v Londonu ob proučevanju te zadeve na današnji seji glavnega odbora skupščine izjavlja Saillant, da ima federacija »nesporno pravico do sodelovanja Pri delu organizacije Združenih narj-dov kot predstavnica delavstva vsega sveta«.
»Federacija«, piše Saillant, »najodločneje ponavlja svoje zahteve, da bi bila dejansko zastopana v okviru mednarodne organizacije za varnost in v vseh mednarodnih organih, ki se bavijo z vprašanji miru in obnove«.
New York, 16. jan. Dr. Stojan Ga-vrilovič, predsednik odbora organizacije Združenih narodov, ki se mudi v Združenih državah Amerike zaradi izbire kraja, kjer naj bi bil stalni sedež te organizacije, je govoril po ameriškem radiu za jugoslovanske poslušalce. Med drugim je dejal: Jugoslavija je zastavila v Londonu vse svoje moči, da bi bil sedeš organizacije Združenih narodov v Združenih dišavah Amerike. Trdno sem prepričan, da je bilo to naše stališče pravilno in da nstreza potrebam ekupnosti Združenih narodov.«
Zunanji minister Združenih držav o nalogah Združenih narodov
London, 16. jan. Ameriški obvestilni urad (USIS) poroča, da je ameriški minister za zunanje zadeve James Byrnes imel včeraj na glavni skupščini organizacije Združenih narodov govor, v katerem je poudaril, da Združeni narodi izredno mnogo dolgujejo Franklinu Delanu Rooseveltu, Win-stonu Churchillu in Josipu Stalinu, ki so pred 4 leti v najbolj mračnem trenutku vojne skupno s svojimi zavezniki objavili deklaracijo Združenih narodov.
»Zamisel teh narodov«, je nadaljeval Byrnes, »velikih in malih, ki so se pridružili deklaraciji Združenih narodov. ni bila omejena samo na zveze v času vojne. Njihov sklep je bil, da v miru združijo vse svobodne narode sveta, da bi se nikdar več ne znašli osamljeni pred tiranijo in morebitnim napadom. To so storili tudi zato, da bi napadalcem onemogočili izkoristiti vojaško zmago samo kot premirje, v
katerem bi izbirali svoje žrtve in jih zasužnjili eno za drugo.«
Nadalje je v svojem govoru Byrnes dejal, da so v ta namen že v Moskvi 1943 Molotov, Eden in Hull pričeli in da so se ob tej priliki Združene di zave Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza, ki se jim je pridružila tudi Kitajska, zavezale, da bodo delale za uresničenje nspešne mednarodne organizacije. Byrnes je nato dejal, da delo Združenih narodov ne bo odvisno samo od besed, iz katerih je ustanovna listina sestavljena, ali od pravil in postopkov, ki jih bodo sprejeli, ampak predvsem od pomoči, ki jih bo dobilo od vlad in narodov držav, ki so jo ustvarile. Poudaril je:
»Prepričan sem, da bo organizacija živela. O tem sem prepričan, ker je zrasla iz življenjskih potreb dobe, v kateri živimo. Rodilo se je iz nepopisnega trpljenja in bolečin prebival-
cev mnogih dežel. Mora živeti, ker je v teh atomskih časih skupna korist, da se pomaga svobodnim narodom pri obmitvi miroljubnega in prijateljskega sveta, mnogo bolj važna kakor vsak možen spor zaradi koristi, ki bi razdružilo te narode.«
Bymes je opozoril na one točke ustanovne listine, v katerih se zahteva od držav — članic, da se z vsemi silami trudijo za poravnavo svojih sporov na miren način, ki si ga morejo same izbrati, preden bi se obrnile do organizacije za posredovanje. »Prva in glavna odgovornost organizacije je, da zgradi pravi sistem miru in varnosti, ki bo zmogel prenašati težave in ndarce bodočnosti, in da p»veča po uspešnejšem mednarodnem sodelovanju gospodarsko in socialno blagostanje narodov v svetu. Pred nami je še neka naloga velike važnosti, ustanovitev komisije za proučevanje vprašanj. ki so nastale z odkritjem atomske energije, kar je čvrsto povezano z vprašanjem varnosti. To je vprašanje velike važnosti za vse nar «de. Ustvariti moramo zadostna sredstva za varnost, da bi si zagotovili, da bo ta velika iznajdba uporabljena v dobro človeštva in ne kot smrtonosno orožje. Upam, da bo ta skupščina kmalu odobrila resolucijo, ki jo je moja vlada skupno z Veliko Britaniji», Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Francijo in Kanado predložila, da bi bilo tej komisiji omogočeno delo brez odlašanja. Mi, v Združenih državah Amerike, se pred 25 leti nismo povsem zavedali naše odgovornosti, toda kakor druge, nas je izkušnja izmotlrila. V imenu Združenih držav Amerike vam obljubljam polno in prisrčno sodelovanje,« je dejal Byrnes.
„Zemlja je
Razlaščena je
Dne 13. januarja je bil praznik v Mirni. Ne tak navaden praznik, ki je v koledarju zapisan z rdečo številko, drugačen praznik je bil» večji. Štiri sto ljudi se je zbralo v Mirni, da proslavi ta na j večji dan v svobodnem življenju, — dan, ko se bodo ljudem uresničile njihove davne sanje. Praznično okrašena hiša krajevnega odbora je vabila staro in mlado. Prihajali so z zastavami in transparenti, iz vseh vasi, iz sleherne samotne koče na hribu. Med njimi trideset tistih, ki so danes oblekli najboljšo obleko.
Z zastavami in transparenti je krenila povorka k delitvi prve agrarne zemlje v novomeškem okrožju. V tej povorki so urnih korakov stopale ženice, ki so nosile v rokah okrašene količe, da z njimi zaznamujejo zemljo, ki jo bodo dobile. Ustavili so se najprej ob mlinu, ki je bil doslej last dr. Režeka iz Novega mesta. Mlin je bil okrašen kakor nevesta. Poklicali so mlinarja, ki še nikdar v življenju ni mlel na svojem. V mrzli hiški, pod katero šumi voda, življenje ni’ bilo lahko. Kamni so mleli za nekoga, ki je sedel nekje na toplem, kadil dobre cigarete in imel vedno snažne roke.
Član okrožne agrarne komisije tov. Žunič se je obrnil k revnemu mlinarju: »Po zakonu o agrarni reformi dobiš ta mlin v svojo last...« In mlinar, trd mož, vajen vsega slabega, ima solze v očeh in ne najde besed zahvale...
Še četrt ure je hodila povorka med petjem in radostnim vzklikanjem:	»Nočemo več tlake!
Zemljo nam, ki jo obdelujemo!«
Ponosna graščina Mirna! Kakšnih dvajset ha dobre zemlje leži okrog njenih zidov. Res, življenje se je dosti izpremenilo v teh zadnjih stoletjih, odkar so poražene omahnile pesti, ki so se upale prvič preteče dvigniti proti graščinskemu gospodu. Rod tlačanov pa ni izumrl. Rod za rodom je hodil vse dneve na ta polja, jih oral in kopal, da so drugi spravljali žetev in jedli bel kruh. Član agrarne komisije je prinesel s seboj listine, ki pomenijo dokončno osvoboditev poslednjih tlačanov. Trideset družin stoji tu, s količi v rokah, dva moška merita zemljo, tovariš Žunič izroča žuljavim rokam začasno potrdilo o lastnini dodeljene zemlje. Ne samo tem, ki prejemajo potrdila, tudi sto in sto drugim, ki prisostvujejo svečanosti, stopajo solze
tvoja last“
graščina Mirna
v oči. »Sedaj bom že lahko preživljal sebe in svoje ...,« pravi v zadregi eden izmed teh, ki je pravkar dobil svoj kos zemlje. Ves dan merijo ljudje iz Mirne dvajset graščinskih ha zemlje in vsakokrat, ko predsednik agrarne komisije glasno in razločno ponovi besede: »Zemlja je tvoja last!«, množica z glasnimi vzkliki pozdravlja novega lastnika. Vdove, še vedno v črnih oblekah, mislijo na svoje može- borce, ki se ne bodo nikdar vrnili. Njim je ta zemlja dvakrat sveta — saj je odkupljena z njihovo krvjo. Borci jo jemljejo s hvaležnostjo m zavestjo, da jim je svoboda, za katero so se borili, prinesla tudi to poslednjo odrešitev. K. Š.
Tuđi na štajerskem
Vsa okrajna komisija za agrarno reformo Maribor desni breg je ta teden na terenu, kjer pripravlja in deloma tudi že deli agrarno zemljo. Komisija je postavila za svoje delo v okraju 54 odborov agrarnih interesentov, ki so izvršili celoten popis vseh posestev, ki spadajo pod agrarno reformo. Te zemlje je v skupni površini okoli 17.872ha, in sicer njiv 547 ha, vinogradov okrog 154 ha, gozdov 12.872 ha itd. Agrarnih interesentov je nad 2500.
V Pekrah 106 družin prosi za 400 ha obdelovalne zemlje z vinogradi. Tu so agrarnTinteresenti že ustanovili svojo vinogradniško zadrugo. Tudi v Framu so se agrarni interesenti izrekli za zadružno obdelavo vinogradov in so že ustanovili vinogradniško zadrugo.
Določeno je bilo, da bo komisija za agrarno reformo začela deliti najprej zemljo v Sp. Polskavi in sicer veleposestvo grada Frajštajn. Tu so agrarni interesenti izrazih željo, naj bi drevesnica in vrtnarija tega posestva ostali skupni, tako da bi tu ustanovili sadjarsko vrtnarsko zadrugo, ki bi jo prevzeli agrarni interesenti v skupno obdelavo in izkoriščanje. Tudi vso živino, grad, gospodarska in druga graščinska poslopja bi prevzeli skupno.
Razprava proti članom fašističnih tolp v Katovicah. Vojaško sodišče v Katovicah je pričelo z razpravo proti 11 Nemcem — članom tako zvane »nemške demokratske stranke«. Preiskava je ugotovila, da so »stranko« tvorili hlvši člani organizacije Hitlerjeve mladine, člani te skupine so izvršili številne umore.
Poljski ministe? za zima*
njo tega vino na o&üsSm v Beogradu
Beograd, 16. jan. Ob 14.15 je prispel z letalom na zemunsko letališče iz Varšave minister za zunanjo trgovino in plovbo Poljske republike dr. Stefan Jedrihowski v spremstvu poljskega veleposlanika v Beogradu Jana Karola Wende-ja, Kazimira Czetiel-škega in načelnika kabineta ministrstva Henrika Olsicwkiewicza.
Na letališču so ga ^prejeli minister za trgovino in preskrbo Federativne ljudske republike Jugoslavije ing. Nikola Petrovič, nameMnik upravnika za zunanjo trgovino Vojislav Srčentič z višjimi uradniki ministrstva za trgovino in preskrbo FLRJ.
Ob svojem prihodu je minister Je-drihoivski sotrudndku Tanjuga izjavil:
»Globoko sem ganjen, ker se mi je nudila prilika, da lahko obiščem Beograd. prestolnico junaške Jugoslavije, z namenom, da podpišem jugoslo-vanskojpol j sko trgovinsko pogodbo in Hčer v trenutku, ko se dviga Jugoslavija s svojimi lastnimi napori iz vojnih ruševin. V decembru leta 1944. sem s svoje poti preko Beograda lahko opazoval junaške napore narodov Jugoslavije med zmagoslavno vojno, sedaj pa bom z zadovoljstvom sledil naporom jugoslovanskih narodov pri obnovi dežele ki bom podpisal pogodbo, ki bo pospešila to izgradnjo.
Narsdno sobranje nadaljuje svoje ddo
Sofija, 16. jan. Narodno sobranje je v torek ob 15. nadaljevalo svoje zasedanje z naslednjim dnevnim redom: 1) Dopolnitev komisije za predložitev odgovora na prestolno besedo z dvema zastopnikoma iz vsako oblasti. 2) Poročilo komisije za nadzorstvo nad volitvami. Minister za finance prof. Stanco C Makov je izjavil, da so načrti proračuna vseh ministrstev gotovi Ministrski svet bo načrt državnega proračuna za teto 1946. proučil v sredo ali četrtek. Načrt bodo predložili v odobritev sobranju v začetku prihodnjega tedna Pred razpravo o proračunu bo minister za finance govoril o finančnem položaju v deželi. Ker so prispeli v Sofijo že vsi ljudski zastopniki. se bodo začele seje posameznih parlamentarnih skupin.
Kongres antifašističnih žen Julijske krajine
Antifašistične žene Julijske krajine so pričele priprave za svoj pni kongres, ki bo 17. februarja v Trsta. Po vseh okrajih mesta ^Trtia bodo že ta teden konference na katerih bodto tržaške antifašisti&--e žene izvolile nove in širše odbo.e ter razpravljate o pripravah za kongres.
Načrt statuta
Ljudske mladine Jugoslavije
Beograd, 15. jan. Na tretjem plenarnem sestanku Centralnega odbora USAOJ-a so sprejeli načrt statuta Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo izročen naši mladini v splošno razpravo
Prvi del statuta govori o značaju in imenu te mladinske organizacije. Naziv »Ljudska mladina Jugoslavije« najbolj ustreza današnjim družbenim in političnim razmeram v državi, ki so nastale s skupnim prizadevanjem mladine pri njenih novih nalogah. Ta mladinska organizacija je samostojna, demokratična, protifašistična in prostovoljno vzgaja in združuje mladino, da bi služila naprednemu in demokratičnemu cilju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Kot članica Svetovne zveze demokratične mladine izpolnjuje Ljudska mladina Jugoslavije vse določbe, ki jih določa ustava zveze.
Ljudska mladina Jugoslavije vzgaja mladino v duhu zdravih ljudskih teženj in v duhu naprednih teženj ljudstva s tem, da jo uči spoštovati druge narode in njihovo enakopravnost. Ljudska mladina Jugoslavije bo branila, če bo potrebno, tudi s svojim življenjem Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Uresničenje pravičnih teženj naših zasužnjenih bratov izven mej domovine, ki bi se hoteli pridružiti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji — je sveta naloga ljudske mladine Jugoslavije.
Naloga ljudske mladine Jugoslavije je ta, da utrdi ljudsko oblast in pomaga k njenemu razvoju. Skrb, da se ne bi vrinili v ljudske odbore razni protidemokratični elementi, je ena izmed glavnih nalog široke ljudske mladinske organizacije.
V povojnem obdobju bo ljudska mladina Jugoslavije učila mladino, da bo v strogem redu, udarniško In pri strokovnem izpopolnjevanju utrjevala splošni ljudski državni sektor in zadružništvo.
Ljudska mladina Jugoslavije bo vztrajno podpirala delovno ljudstvo v njegovem boju proti izkoriščanju in podpirala pravico, da vsakdo dela po svojih sposobnostih in da dobi nagrado po delu, ki ga opravlja. Ljudska mladina Jugoslavije bo gojila ljubezen in smisel mladinskih množic za resnično znanost ln kulturo, da bi tako lahko razlikovale te nauke od lažne znanosti in kulture, ki kvarita mladino. Tudi si bo ljudska mladina Jugoslavije prizadevala, da bo dobila mladina v ljudski šoli pravi in poučen pogled na svet.
Ljudska mladina Jugoslavije je zbrala v svojih vrstah mladina iz vseh družbenih razredov in poklieev in vodi pri tem skrb za vsakega po-edinca. Posebno podporo bo uživala v vojni prizadeta mladina, nadalje delavska in nepismena kakor tudi vaška mladina, dijaki in visokosolci. Ljudska mladina Jugoslavije pomaga pri vseh ukrepih državnih organov in kulturnega sveta Jugoslavije za pravilen razvoj telesne vzgoje med mladino ter organizira pri tem tudi odmore in skupne zabave.
Ljudska mladina Jugoslavije vzgaja mladino v hvaležnosti, iskreni ljubezni in vdanosti bratski Sovjetski zvezi, njeni slavni Rdeči armadi in mladini zaradi nesebičnih žrtev, ki so jih dale za osvoboditev vsega naprednega človeštva kakor tudi naše države izpod fašističnih osvajaleev. Ljudska mladina Jugoslavije bo poglabljala prijateljske zveze in sode-
lovanje z mladino slovanskih dežel in junaške Albanije, ki nam je sestra po bojih in nesrečah.
Člani Ljudske mladine Jugoslavije so redni, izredni in častni, če izpolnjujejo te-le pogoje: Da so dovršili
14.	leto starosti, da sodelujejo pri delu organizacije Ljudske mladine Jugoslavije, da priznavajo in izvajajo statut Ljudske mladine Jugoslavije in da redno plačujejo članarino. Člani dobe članske izkazniee.
Člani imajo pravico sodelovati pri delu svojih organizacij, postavljati vprašanja v zvezi z delom vodstva, so lahko izvoljeni in lahko volijo delegate za konference Ljudske mladine Jugoslavije in posluževati se pravic, ki jim jih nndi organizacija, zahtevati od nje, da se zavzame za vse pravice, ki jim jih določa zakon. Člani so dolžni, da čuvajo in izpolnjujejo zakone Federativne ljudske republike Jugoslavije, kakor tudi načela Ljudske mladine Jugoslavije in se borijo proti vsem, ki jih skušajo izpodkopati.
Ljudska mladina Jugoslavije redno voli svoje vodstvo, ki je potem dolžno, da poroča članom o svojem delu. Višje vodstvo ima pravico zamenjati posamezne člane ali pa tudi celo nižje' vodstvo, če ne izpolnjuje Postavljenih mu nalog. Organa Ljudske mladine Jugoslavije v rajonih. mestih in okrajih sta konferenca mladine in odbor, ki usmerja delo organizacije v času med dvema konferencama. V okrožjih in večjih mestih so organi konferenc organizacije mladine tega mesta ali okrožja s svojimi odbori. Konference v posameznih pokrajinah in področjih imajo svete, ki jih sklicuje predsed-ništvo ali pa tretjina članov.
Organa Ljudske mladine Jugoslavije v republikah sta kongres Ljudske mladine v ljudski republiki in pokrajinski svet Ljudske mladine ljudske republike. Najvišji organ Ljudske mladine Jugoslavije je kongres, na katerem določijo delovni načrt mladinske organizacije in razpravljajo o poročilih Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije in nadzornega odbora. Centralni svet, ki izvoli izmed svojih članov pred-sedništvo 40-ih ljudi in tajništvo s predsednikom, tudi vodi delo organizacije v času med dvema kongresoma. Kongres Ljudske mladine Ju-gos’avije skličejo kakor tudi kongrese republik vsaj enkrat v teku dveh let.
Za vzgojo naših najmlajših ustanavlja Ljudska mladina Jugoslavije pionirske organizacije, ki imajo tudi svoja glasila. Statut pionirskih organizacij potrdijo na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije.
Vse organizacije in vsi člani Ljudske mladine Jugoslavije so dolžni, da skrbijo za izvajanje programa Ljudske fronte in da vneto delajo pri izpolnitvi nalog, ki jih ima Fronta. Člani Ljndske mladine Jugoslavije so dolžni sodelovati v mladinskih organizacijah — Ferijalni zvezi, Pomladku Rdečega križa in v raznih telesno vzgojnih društvih. Delo Ljudske mladine Jugoslavije se izvaja roko v roki s Protifašistično fronto žen in Enotnimi sindikati.
Z imovino in finančnimi sredstvi Ljudske mladine Jugoslavije razpolagajo izvoljeni finančni odbori. Vir sredstev Ljudske mladine Jugoslavije so članski prispevki, dohodki tiska, prireditev, tekem in zbirk.
Furlanija zahteva avtonomijo
Trst, 15. januarja Kakor poroča tržaški separatistični tednik »Trieste libera«, so v glavnem mestu Furlanije, Vidmu, ustanovili »Društvo za furlansko avtonomijo«, ki dobiva vedno več pristopnih izjav iz vseh slojev prebivalstva in ima nalogo, zahtevati avtonomijo za vse furlansko ozemlje med Jadranskim morjem na jugu, Sočo na zapadu, alpsko razvodnico na severu ter Livnico (Livenza) na zapadu. Ta avtonomija v okviru italijanske države bi morala biti najširša, tako na političnem in upravnem kakor na gospodarskem Polju. Furlanija ima pravico do take avtonomije, pravi list. ker ima zgodovinsko tradicijo, kakršne nima noben drug del ozemlja Italije, kajti
Furlanija je uživala 852 let popolno suverenost in 357 let široko avtonomijo pod beneško republiko. Jezikovno in narodnostno predstavlja jasno nasprotje s sosedno Benečijo in spada jezikovno v ladinsko ali retoromansko skupino, narodnostno pa med keltske skupine srednje in zahodne Evrope. Furlani so ostali brez vsakega vpliva Sredozemlja in so na gospodarskem polju aktivni. Oni nameravajo živeti v najboljših odnosih s sosednim latinskim, germanskim in slovanskim ljudstvom. S Poslednjim je vezano s stoletno zgodovino in živi z njim v bratskem sožitju v raznih dolinah ter teh odnosov niso mogle kaliti, ne špekulacije režimov ne pritisk politične propagande.
šolske razmere na Koroškem
Celovec, 13. januarja
Nedavno so se sestali učitelji okraja Velikovec. Razpravljali so o novem šolskem zakonu za »jezikovno mešano ozemlje«. Poročal je zastopnik deželnega šolskega sveta. Učiteljstvo je zelo ostro nastopilo proti novemu šolskemu zakonu. Navzoči so bili skoro sami bivši nacistični učitelji in učiteljice. Neprestano so poudarjali, da naj gredo tisti, ki hočejo imeti v šoli slovenščino, v Jugoslavijo. S takšnimi opazkami se je prav posebno odlikoval nadučitelj Köstinger Iz Dobr-le vasi.
Zastopnik deželnega šolskega sveta je učiteljstvo svaril pred takšnimi izpadi in jih poskušal prepričati, da s takšnim zadržanjem slabo služijo trenotni koroški politiki.
Ta sestanek je dokazal, da je velika večina koroškega učiteljstva enako šovinistična in Slovencem nasprotna, prepojena s pangermani-stičnim duhom, kakor je vedno bila, ln da bodo ta zakon po sili Izvajali
samo tako dolgo, v kolikor ga bodo sploh, dokler jim bo zunanjepolitični položaj to narekoval, potem pa ga bodo naglo torpedirali. O iskrenosti in resničnem sodelovanju ni govora. Učitelji so ostali isti, kakor so bili, na Koroškem pa smo se vrnili v leto 1938, kar se tiče šolstva.
Značilno za razmere na slovenskem ozemlju je poročilo Iz Roža, ki pravi: Deželna vlada je sicer izdala odlok o pouku v ljudskih šolah, po katerem naj bi poučevali v slovenskih krajih v prvih treh stopnjah izključno v slovenskem jeziku. Pouk se je sicer res začel, toda naredbe deželne vlade učitelji sploh ne upoštevajo in poučujejo enako kakor pod nacističnim režimom, v nemškem jeziku. Ali mislijo koroške Slovence zadovoljiti samo z nared-bami, ki jih ne izvršujejo? Vsekakor se bomo koroški Slovenci oddahnili, ko bo prehodna doba deželnega glavarja Piescha minila In ko bomo v svoji narodni državi — demokratični Jugoslaviji!
Javljajte vse primere nedopustne špekulacije, navijanja cen, prepla-ževanja itd. na naslov: Komisija za pobijanje nedopustne špekulacije, Ljubljana, Bleiweisova c. 22. Tel. štev. 31-00 (interna številka 22)
Sprememba zakona o Narodni banki
Sklepi Zvezne skupščine
Voditelji
»Zveze avstrijskih Slovencev«
so bili zagrizeni nacist!
Med vojno je služboval pri nacisti-
Beogiad, 15. jan. Zvezna skupščina Ustavodajne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije je imela popoldne svojo drugo redno sejo pod predsedstvom predsednika Vladimirja Simiča.
Ko so prečitali zapisnik o zadnji seji lani 6. decembra, je predsednik Vladimir Simič sporoč i, da je predložil ljudski poslanec Velimir Jakič v potrditev svoje poslansko pooblastilo za votivni okraj Plevi je-Savnik. Nalto je po drugih poročilih prečita! poročilo o sestavi skupščinskih odborov in o prošnjah odsotnih ljudskih poslancev, da bi jim odobriti dopuste, in o raznih drugih prošnjah, ki jih je prejela zvezna vlada.
Nadalje je predsednik Simič sporočil, da je predlagal minister za finance zvezne vlade Zvezni dkupščini, da bi spremenili zakon o Narodni banki kraljevine Jugoslavije z dne
17.	junija 1931. leta s spremembami in dopolnitvami z dne 14. decembra 1940., in zahteval za svoj predlog nujnost in sklepanje po skrajšanem postopku.
Nato je obrazložil tajnik Stevan Jovičič, zakaj ■ zahteva ta stvar naglo postopanje, obrazložil pa je tudi predlog zakona o izprememibah zakona o Narodni banki. Razlaga ministra za finance Sretena žujevi-ča se glasi:
»Del zakonodaje bivše Jugoslavije uporabljamo delno še danes, v kolikor je v skladu z odločbo AVNOJ-a z dne 3. februarja 1945. leta. Predlagane spremembe se nanašajo na spremembo naziva ustanove same, uradnega naziva države in nekaterih 'žrazov, ki niso v skladu z današnjo državno ureditvijo.
Ker menim, da je predlog, M se tiče Narodne banke, popolnoma upravičen, prosim da razpravljamo o načrtu zakona o izpremembah zakona o Narodni banki kraljevne Jugoslavije z dne 17. junija 1931. leta In ga uzakonimo. Ker je zakon nujen, prosim, da bi uvedli kratko postopanje.«
Predlog zakona o izpremembah zakona o Narodni’ banki kraljevine Jugoslavije z dne 17. junija léta 1931. s spremembami in dopolnitvami z dne 14. septembra leta 1940. se glasil:
»L člen Nadev zakona o Nenoctai banki kraljevine Jugoslavije se iz-premeni in sicer: »Zakon o Narodni banki Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
V prvem členu (Stega zakona se spremeni prvi stavek: Narodna banka kraljevine Jugoslavije bo imela odslej naziv Narodna, banka Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Cl. 2. V besedilu zakona o Narod-nr banki kraljevine Jugoslavije nastopijo naslednje izpremembe. Naziv »Kraljevina Jugoslavija« in »kraljevina« se zamenjata z nazivom »Federativna ljudska republika Jugoslavija«. Ta naziv pa je možno uporabljati tudi v skrajšani obliki: »FRJ«. 2.) Izraz »kraljev ukaz« se zamenja z izrazom »ukaz Predsed-ništva Ljudske skupščine FLRJ«. 3.) Nažv »Službene novine« se zamenja z nazivom »Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
Čl. 3. Ta zakon stopi v veljavo z objavo v »Uradnem listu Federativne Ljudske republike Jugoslavije«.
Ko jie skupščina soglasno pristala na nujnost, kakor tudi’ na skrajšano postopanje tega zakonskega predloga, je minister za finance zvezne vlade Sreten žujevič v kratkem govoru navedel razlog za nujnost. ki obstoja v tem, da je treba Narodni banki omogočiti neovirano poslovanje in razširjenje njenega poslovanja v plačilnem prometu in objaviti njen naziv glede na proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Zvezna skupščina je soglasno s 306 glasovi odobrila zakonski predlog.
Predsednik Vladimir Simič je sporočili, da je prejela skupščina mnogo brzojavk ob objavi načrta ustave, nakar so dotočili dnevni red za prihodnjo sejo.
Ko so usvojili predlog, da bo na dnevnem redu prihodnje seje razprava o poročilu ustavodajnega odbora o načrtu ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bila seja zaključena.
Prihodnja seja bo 17. januarja.
Celovec. 15. januarja Sedanja koroška deželna vlada se y boju proti koroškim Slovencem in njihovi zahtevi po združitvi z Jugoslavijo zateka k istim metodam, ki jih je uporabljala v dobi »Hei-matbunda«, organizacije, ki j з je vodil bivši ilegalni koroški gauleiter-jev namestnik, zloglasni nacistični vojni zločinec Maier-Kaibič. Kakor se je »Heimatbund« skliceval na tako zvane »vindišarje«, tako je sedaj deželna vlada ustanovila za preslepitev svetovne javnorti »Zvezo avstrijskih Slovencev«. ki naJ bi pred mednarodnim svet am postavila zahtevo po prepustitvi slovenskega déla Koroške obnovljeni Avstriji Poleg koroškega deželnega glavarja Piescha so kot organizatorji »Zveze avstrijskih Slovencev« delovali predvsem referent za narodne manjšine pri deželni vladi Rudolf Cefarin, uradnik deželne vlade ind. Pacher in vladni svetnik Herke. vsi znani nemški šovinisti. Z vladnimi avtomobili so drdrali po Po slovenskem delu Koroške. ' obiskovali najbolj zakotne vasi in se ustavljali pri kmetih in drugod,
toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Slovenci so povsod nagla šali, da priznajo za svoje vodstvo edino OF za slovensko Koroško. Ker med zavednimi Slovenci niso dosegli nobenega uspeha, so začeli dokazovati pristašem nekdanje nemšku tarske stranke »Landbund«, da zahteva mednarodni položaj obrtoj »Nemcem prijazne politične organizacije. Zato sta voditelja nemškutarskih kmetov podpredsednik deželne vlade Fer-litisch in poslanec Glamtsehnigg dala svojim pristašem potrebna navodila. Takj so ob koncu novembra sklicali na Miklavčevem v domu bivšega izrazitega nacističnega ilegalnega voditelja Hansa Steinacherja prvi sestanek. Čeprav so po vsakega posameznika prišli z avtomobilom, so skoraj vri odklonili udeležb» in je bilo prisotnih samo toliko, da jih je bilo mogoče prešteti na prste. Ti so ustanovili »Zvezo avstrijskih Slovencev«, ki se razlikuje od Heimat-bunda edino v tem, da koroških Slovencev ne imenuje več »vindišarje«.
Pri agitaciji za to zvezo je najbolj marljivo delal neki Luegger, ki je trdil o sebi. da je bil partizan, vendar govori slovensko zelo slabo.
čni upravi v Kranju ter je tam vse do zloma Hitlerjevega raj ha preganjal Slovence.
Pred novim letom si je dal predstaviti zastopstvo te famozne »Zveze avstrijskih Slovencev« deželni glavar Piesch in sj sprejemu prisostvovali vsa deželna vlada in vsi načelniki oddelkov. Bil je tj prizor v obliki formata nekdanjih načinov ponarejanja volje koroških Slovencev. Uradno porjčilo deželne vlade je previdno zamolčalo člane zastopstva.
Kakor se je zvedelo, je zastopal v delegaciji okraj Železna kapla Markus Besser, bivši zagrizen član nacionalno - socialistične stranke. Med zadnjo vojno je kot član nacistične stranke plenil imjvino nasilno izseljenih Slovencev s hribov okoli Železne kaple ter se obogatil s prodaj j njihove živine. V očeh sloven kih izseljencev je bil Besser eden izmed najhujših nacističnih pijavk med vojno. Okraj Dobrlavas je zastopal Edvard Kügler, ki je bil pristaš »Landbunda« ter je pozneje služil nacistom in preganjal Slovence. Med prebivalstvom ne uživa nobenega ugleda in ga je ljudstvo vedno imelo za nacifašista. Okraj Pliberk je zastopal upokojeni nadučitelj Pavlitsch, ki je imel med ljudstvom priimek »riovenožer«. Kot tak je znan po vsem Pliberškem okraju; posebno se ,1e izkazal v dobi avstro-fašizma. ko je kot okrožni vodja domovinske fronte strahoval Slovence. Na pred voli vnem shodu v Železni Kapli sredi novembra 1945. je Paulič dokaz uval. da na Koroškem ni več Slovencev
Vsi ti so se pri dosedanjih ljudskih štetjih vpisati za Nemce. Sedal ■so se prelevili v Slovence, ne dg bi pojasnili, zakaj so se pri ljudskih štetjih v Avstriji in pod Hitlerjem javili za Nemce. Število Korošcev, k; se štejejo za Slovence, bi bil i torej s temi še večie. kakor je bilo v zadnjih desetletjih, ako ne bi bilo preveč jasno, da hoče te Slovence ustvariti samo deželna vlada z namenom. da bi preslepila svetovno javnost Toda stare laži in njva slepila ne bodo mogla odvrniti koroških Slovencev od zahteve po priključitvi sl »venskega dela Koroške k Jugoslaviji.
Avstrijska reakcija prihaja na đan
Agrarna reierma se ho v Sloveniji izvedla do spomladi
Z nastopom zime se je po vsej j Sloveniji začel izvajati zakon o ‘ agrarni reformi, ki mora biti izvedena do spomladi. Do takrat bo vsak kmet vedel, katera je njegova zemlja, ki jo bo obdelal za svoje in splošne potrebe. Agrarna reforma se izvaja po načelih: Zemlja naj pripada tistemu, ki jo obdeluje! V nasprotju z reševanjem agrarne reforme v stari Jugoslaviji, ki je bilo prav gotovo le pesek v oči revežem, stremi današnja ljudska oblast dosledno za tem, pomagati najširšim ljudskim množicam, da dosežejo gospodarsko blagostanje.
Med tem, ko so odhajali prvi transporti slovenskih kolonistov v Vojvodino, se je v Sloveniji začelo po vseh okrajih s popisovanjem posestev, ki spadajo pod izvajanje agrarne reforme. Istočasno so se snovali odbori agrarnih interesentov in so bile ustanovljene komisije za agrarno reformo. Geometri so odšli na deželo, da premerijo zemljo in jo smotrno raz-dele. V začetku januarja so bile že skoraj vse prijave posestev oddane. Osnovali so na stotine odborov agrarnih interesentov, ki so s tisočerimi prošnjami izrazili željo, da se jim dodeli zemlja. Sami strogo parijo, da nihče ne sabotira zakona o agrarni reformi. V mariborskem okrožju razlaščujejo vinograde, ki so bili last nemških priseljencev in ustanavljajo prve vinogradniške za-
druge. V dolinskih predetih agrarni interesenti in komisije za agrarno reformo energično pristopajo k delu. Tako je v Loški dolini skupina agrarnih interesentov, najemnikov ln malih posestnikov sporazumno razdelila med seboj prvih 7 ha zemlje v Sloveniji. Nekaj dmi pozneje so deliti zemljo v neki prekmurski vasi. Istega dne so viničarji iz Slovenskih goric ustanovili prvo vinogradniško zadrugo v ljutomerskem okraju. V prevaljskem okraju so agrarni Interesenti v popolnem sporazumu dodelili zemljo vdovam borcev, dninaricam ln malim posestnikom, ki so imeti že dolgo let v najemu Isto zemljo. Po večjih krajih se vrše konference komisij za agrarno reformo, ki jih obiskuje tudi minister za kmetijstvo Janez Hribar. Na konferencah poudarjajo interesenti zadružno zamisel skupnega obdelovanja zemlje ln kažejo zanimanje in veliko veselje za uresničevanje njihove davne želje in zahteve po pravični izvedbi agrarne reforme. Pod agrarno reformo so prišla tudi cerkvena in samostanska posestva, med njimi veleposestvi v Stični in Pleterjah. Posebno pozornost posvečajo šolam In drugim obče koristnim ustanovam, ki morajo dobiti primemo zemljišče.
V Sloveniji bo razlaščenih okrog
60.000	ha zemlje.
(Tanjug)
Tatinski mlinar in bivši kraljevski minister obsojena zaradi črne borze
Pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča Srbije v Beogradu sta se morala te dni zagovarjati bivši kraljevski minister v Stojadnovičevi vladi Nikola Kabaitin In upravnik državnega mlina »Balkan« Dimitrij Ristič zaradi nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže. Skupno z njima je bila obtožena tudi gospodinja Danica Jurišič.
Nikola Kabalin je kot upravnik državnega mflina zlorabljal svoj položaj za to, da je kradel y mlinu, ki je miel predvsem za potrebe vojske, kuruzno moko in jo prodajal na črni barri. Tako je prodal tudi b'všemu ministru KaibaJinu 687 kg kuruzne moke, Danici Jurišič pa 452 kg. Očitno je, da takih količin nista potrebovala zase, marveč sta s to moko uganjala črno borzo. Obtoženi mlinar je svoje grehe skesano priznal in dodal, da ga je prav bivši minister Kabalin tako dolgo nagovarjal, da se je dal zapeljati v to nepošteno delo. Bivši minister Kaibahn se je skušal prikazati za popoOmega nevedneža in se je Izgovarjal, da sploh ni vedel, da take kupčije niso dovoljene. Juriščeva je dejanje priznala.
Javni tožlec je podčrtal krivdo obtožencev in zlasti ožigosal početje bivšega ministra, ki je kot inteUdgeniten in poslovni človek prav dobro poznal vse predpise, a je s svojim početjem hotel škodovati državi in ljudski oblaki.
Sodišče je Obsodilo Dimitrija Rističa na 15 let prisilnega dela z
odvzemom svobode, na izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let in na zaplembo vsega premoženja, bivšega ministra Nikoflia Kabalma na 4 leta prisilnega dela z odvzemom svobode, na izgubo državljanskih prave za dobo 2 let in na zaplembo vse imovine, Danico Jurišič pa na 6 mesecev prisilnega deda z odvzemom svobode.
IZ LAŠKEGA
Za novo leto je podal naš mestni ljudski odbor svoj javni obračun. Odbornika, ki ni sodeloval z nami, smo nadomestiti z drugim. Najtežje vprašanje — preskrbo mleka vsaj za dojenčke in starejše ljudi, bomo' skušati rešiti skupno s krajevnimi odbori okolice.
V šoli smo’ imeli dva roditeljska ; sestanka, slišali predavanje o pegavi ci in o pravljici kot vzgojnem ! sredstvu. Oba sestanka sta bila prav : dobro obiskana. Kako potrebni so taki sestanki, pričajo razna vprašanja, ki jih stavijo roditelji. Povezanost šole z domom bo premostila tudi prepad, ki je nastal med vojno med vzgojitelji naše dece ln starši.
Prosvetni dom je obnovljen, centralna kurjava urejena. 5. Januarja smo gledali na našem platnu prvi film: »Vdor«. Ko nam bo pokazal svoje delo na odru še gledališki odsek, ko se bodo odprla vrata naše knjižnice čitateljem, ki komaj čakajo slovenske literature — kar bo v najkrajšem času, takrat bomo z' zadovoljstvom lahko rekli: V kratkem času smo naredili mnogo!
Dunaj, 15. jan. (Tanjug). Klerikalno-po li tieni tednik »Die Furche« (Brazda), ki je začel izhajati na Dunaju, je priobčil v prvi številki članek dr. Wielfrida Graedlerja pod naslovom: »Neuspeli eksperimenti v Podunavju«. Pisec članka prihaja do zaključka, da so bile nacionalsocialistične ideje o ureditvi Podonavja in Balkana dobre, da pa so jih slabo izvajali, ker se strokovnjaki niso ravnali po enotnem načrtu. Razen tega so prekasno poklicali na pomoč avstrijske strokovnjake, ki so dobro poznali razmere Podu-navja in Balkana.
Glasilo Rdeče armade za prebivalstvo Avstrije »Oesterreichische Zeitung« je priobčilo odgovor na ta članek pod naslovom »Jereniijada dr. Wielfrida Graedlerja.« Pisec tega članka »Oculis« piše med drugim:
Tednik »Die Furche« razmotriva pe. reča vprašanja s stališča katoličanstva. list vidi izhod iz položaja samo v sporazumu med britanskim ministrskim predsednikom in ameriškim predsednikom s poglavarjem krščanstva, ker bi šele tedaj prišel »mir«, ki bi bil bolj trajen kakor pogodbe na papirju, mir, ki je od danes na jutri. Razumljivo je, da ne vsebuje članek lista »Die Furche«, ki z nezaupanjem cerkve gleda na organizacijo Združenih narodov in na sodelovanje med tremi demokratičnimi velesilami, ničesar, kar bi govorilo o boju proti' ideologiji nacizma, ker se s tem bojem nista nikdar posebno bavila niti poglavar krščanstva niti njegov zastopnik na Dunaju. Kako se je sploh mogoče odkrito boriti proti nacistični ideologiji, ko se brez nadaljnjega prisvaja Hitlerjevo mišljenje o pogodbah, ki so samo »kos papirja«, da bi se razbilia enotnost in sodelovanje med varuhi svetovnega miru. Dr. Wielírid Graedler si je postavil za nalogo, da v članku prikaže razloge, zaradi katerih se »eksperimenti« hitlerjevske Nemčije na Balkanu niso posrečili. 0 namenu in ciljih teh »eksperimentov« se zelo nejasno izraža. Ne govori o tem, da so bili v podjarmljenju balkanskih držav, v ropanju njihovega gospodarstva kot priprava za vojno proti Sovjetski zvezi in za nameravani pohod proti Indiji, namreč proti Veliki Britaniji. Hitler je v ta namen ukazal zasesti Rumunijo in Bolgarijo in v ta namen si je podjarmil Madžarsko, zasedel Jugoslavijo in Grčijo z desetkrat močnejšo vojsko, izpostavil Jugoslavijo najbolj barbarskim’ strahotam in pobil na sto tisoče nedolžnih ljudi, ki jih je brez sramu oropal. Vse to je nežno razpoloženi dr. Graedler zamolčal, ki govori z več kakor diplomatsko obzirnostjo zgoij o tem, da je Nemčija »vsajena« v področje južnovzhodne Evrope. Toda ko je bila Nemčija tako nepričakovano »vsajena« à je zastavila nalogo, da pride ven in tega prostora in da si prigrabi Jugovzhod. In čeprav je Nemčija skušala to uresničiti z SS-di-vizijami, gestapom, z najetimi četni-šldmi in ustaškimi izdajalci, z izdajalci »Puščičastega križa« in zločinci
iz »Železne garde«, ji vendar ni uspelo, ker je Titova partizanska vojska izpremenila zaledje Hitlerjeve vzhodne fronte v pekel.«
»Oculis« odgovarja nadalje na jadikovanje dr. Graedlerja, da je »eksperiment« na Balkanu propadel »zaradi neenotnosti politike, ki jo je 3. rajh vodil v Podunavju« in piše, da je ta politika imela edino namen, »zasužnjiti Balkan«. Razen tega ne pride Graedlerjn niti na um, da bi obsodil avstrijske izdajalce, ki so po Hitlerjevem ukazu delali na Balkanu, ampak jih celo ima za »uporabne ljudi«. Graedler piše, da SS ni odobrila nove politike, ki se je vodila na Balkanu po imenovanju Neubacherja, Renduliča, Gleise-Horstenaua in drugih in imela, namen, napraviti uspeh iz balkanskega »eksperimenta«.
»Sicer pa, — piše »Oculis«, bi bil po Graedlerjevem mišljenju načrt »eksperimenta« uspel, če bi u poranili izkustvo avstrijske vladavine na Balkanu za podaljšanje hitlerjevske roparske vojne, ne da bi bilo treba dr. Graedlerju pisati svoje jeremijade in jadikovati, »da je 3. rajh zaradi neenotne politike in nepravilno postavljenega cilja povzročal v Podunavju nesrečo za nesrečo.«
»Oculis« zaključuje svoj odgovor s temile besedami: »Tako piše tednik »Die Furche« o fašistični politiki na Balkanu in o teoretičnih zahtevah avstrijske politike glede na južno-vzhodno Evropo ter se sklicuje »na avstrijsko zgodovino in pravilno razumevanje balkanskih narodov,« Iti so jih, kar se tiče Slovanov, že v času cesarsko-kraljevske avstrijske monarhije izkoriščali in zasužnjevali. Ako smejo izhajati v Avstriji taki članki, je povsem opravičeno nezaupanje vseh podunavskih dežel do »avstrijskih nalog v Podunavju«.
Prepoved demokratske stranke na Koroškem
Celovec, 15. januarja
Angleška vojaška uprava je prepovedala demokratsko st arilo, v kateri so ‘зе zbirati avstrijski monarhisti. Stranka je bila ustanovljena kratko pred volitvami novembra 1945 ter je dobila pri volitvah v državni in deželne zbore na angleškem zasedbenem področju, kjer je edino delovala. vsega 5000 glasov. Voditelja stranke Kmapitscha je policija aretirala na njegovem po.estvj na Koroškem. ker iso tam našli številne predmete, med njimi umetniške slike, ki so bile ukradene v Italiji in drugih evropskih državah, zasedenih med vojno po nacistih.
ŽIVELA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA!
VREMENSKA NAPOVED
ZA PETEK:
Oblačno, možno da bo še malo snežilo, sicer v toku dneva se be oblačnost pretrgala. Temperatura se bo dvignila, a bo ostala pod ničlo.
Za «reco vseh delovnih ljudi
Vse naše življenje se je spremenilo. Nismo zamenjali samo oblek, običajev in navad, naše življenje se je do samih korenin o,oboko spremenilo. Danes občutimo čas, v katerem živimo, vse drugače, kot smo ga občutili pred štirimi leti. Šli smo skozi 0‘¿enj očiščevanja in skozi visoko šolo trpljenja, ječ, krvila grobov. Naš človek, to se pravi, naš delavec, kmet, izobraženec, naša žena in mladina danes drugače gledajo okoli sebe kot poprej. Postali smo novi ljudje. Saš odnos do dela je drugačen, naš odnos do sočloveka, do politike je nqv, skladen z novo, svobodno domovino. Drugačen je danes odnos kurjača do stroja, drugačen odnos kmeta do remije, drugačen odnos študenta do knjige in učitelja, drugačen odnos vernika do cerkve in duhovnika.
Kaj se je bilo spremenilo? Stari svet, v katerem smo živeli vsak zase in v katerem se je pehal vsakdo le za svoje osebne Koristi ali kvečjemu še za koristi svoje družine, smo požgali in ga pokopalL Pognali smo v zrak :iSočletno ponižnost in suženjsko pokorščino do izkoriščevalcev, skratka, postali smo ljudje, ljudje širokih, svobodnih obzorij, bo prej smo imeli le dolžnosti in nobenih pravic, sedaj imamo oboje in obojega se krvavo zavedamo, ker smo to oboje iskali in dosegli v ognju in krvi. Potali smo vsi to, kar so bili poprej le nekateri:	gospodarjil
Ljudstvo danes voli, vlada in dločuje, to se pravi: Zdaj ko mo z ustavo dokončno dali ob-ko in streho našemu novemu, kupnemu domu, vemo, kje je sakomur mesto, kaj bo delal, ako bo delal in kje bo dobil, /emo pa tudi, kaj čaka vsakega, v/ bo skušal temu domu izmakniti eno samo opeko. Kajpak, se ne bo šlo gladko sprva. Mar-ikaj bo še narobe, kajti ljudstvo e šele uči vladati, gospodariti in iveti.
Toda nekaj imamo, kar si ne memo pustiti kratiti:	ponos
n dostojanstvo člove-a! Človek, ki je del ljudstva — suverenega krmarja novega 'ivijenja, mora biti vselej in iovsod cenjen in spoštovan, pa rajši bo to minister, direktor, udar, cestni pometač ali služki-: ja! Nikdar in nikoli, v nobeni obliki življenja ne sme naš delovni človek imeti vec občutka, da e hlapec in suženj!
To poudarjam zaradi tega, <er so med nami še ljudje, ki ne razumejo novega časa, ker so -e ljudje, ki so ostali pri stari liselnosti. Oglejmo si en sam tak primer, da bo stvar jasna, la kaj gre! V vsaki ulici, na te-enu in v četrti prirejamo množične sestanke, na katerih se učimo, vzgajamo, na katerih spoznavamo novo, lepše, srečnejše iivljenje. V zadnjih dneh smo na primer na teh sestankih proučevali načrt ustave. Poznam dekle, ki je služkinja. Nikdar je nisem videl na teh sestankih. Pa jo ustavim na cesti in jo vprašam, kako da se nič ne zanima za tako važne stvari.
»Tovariš, nisem kriva!« je dejala. »Gospodinja me ne pusti nikamor. Čeprav sem od dela razbita, saj garam od šestih zjutraj pa do pozne noči, bi vendarle rada hodila na sestanke. Tjuda gospodinja pravi, da politika ni za služkinje!«
Od mnogih primerov sem navedel samo tega. Glejte, zdaj ko smo toliko govorili na sestankih, pisali v časopisju, da imamo vsi državljani enake pravice in dolžnosti, pa vidimo, da še žive med nami ljudje, ki tega ne priznavajo. Tak odnos do človeka, do podrejenega človeka, je napačen,
kvaren in protizakoniti Služkinja in gospodinja sta svobodni državljanki nove ljudske republike. Toda v takem razmerju, kot živita obe, je gospodinja dobila vse, kar koli smo si pridobili, služkinja pa je zaradi gospodinjine krivde ogoljufana za lepši svet, po katerem je hrepenela in za katerega je delala. Spričo ogromnega dela, ki ga služkinja opravlja od ranega jutra do pozne noči, je odnos do delà tega ubogega dekleta, ki ima isto pravico za prostor na soncu kot gospodinja, še vedno hlapčevski, suženjski, poniževalen — odnos gospodinje do služkinje pa tipičen odnos izkoriščevalca do delovne moči. Miselnost gospodinje pa, ki hodi na sestanke in se vnema tamkaj za socialne reforme, farizejska in zlagana.
Kaj storiti? Prav bi bilo, da se vse gospodinje in služkinje enega terena zberejo na skupnem sestanku in se tamkaj pošteno in po ljudsko razgovore. Če to ne bo zaleglo, so pa še druge poti, po katerih se pride do reda in zakonitosti!
Toda da ma bo kdo napačno razumel tega: Vsako delo nekdo vodi. Tisti, ki je najbolj zmožen. Delavci so njemu podrejeni, kot so vojaki podrejeni svojim starešinam. Ta podrejenost danes ni hlapčevska, ampak je v tovariškem skladu delovne skupnosti z nalogami, ki jih je izvršiti. Prav tak odnos mora vladati tudi med gospodin jo in služkinjo!
Odnos med imenovano služkinjo in njeno gospo je kakor grd odmev iz starih časov. Človek pa je zrasel danes visoko v sonce! Pred zakonom, pred domovino smo vsi enaki! Delavci in kmetje pa tudi služkinje so se zagnali golih rok reševat domovino. Prezirajmo take odnose, dokazujmo ob vsakem koraku, da smo mi — delavci, kmetje in izobraženci delovno ljudstvo in tudi kot posamezniki izven tega sestava ponosni ljudje, ki nas druži v eno samo mogočno delovno skupnost tovarištvo, enotnost in bratstvo, in nas veže edina velika misel, ki je gibalo vsega našega življenja: Vse za domovino, vse za skupnost, vse za srečo vseh delovnih ljudi!
Tone Seliškar.
Zasedanje novomeške
okrajne skupščine
14. t m. so se v Domu ljudske prosvete v Novem mestu zbrali odposlanci novomeškega okraja, da položijo račun o svojem delu in da napravijo načrt za izvršitev velikih nalog, ki čakajo našo ljudsko oblast v letu obnove 1946. Prišli so priletni kmečki gospodarji, prišli so fantje borci partizani, prišle dekleta in žene, ki jim je ¡ljudstvo poverilo odgovorno nalogo, da ga vodijo, da korakajo njemu na čelu v novo boljše življenje v svobodi. Delo skupščine je pokazalo, da se naše ljudstvo že trdno zaveda svoje oblasti in da ima trdno voljo to oblast ohraniti in čuvati pred vsakomur, da pa na drugi strani v mnogočem še ni kos nalogam, ki so z oblastjo združene. Toda volja po svobodnem in pravičnem življenju je v našem ljudstvu tako močna, da premaguje vse težave, ki se stavljajo ljudstvu na pot.
Iz poročila okrajnega izvršnega odbora je razvidna velika ponuda našega ljudstva pri obnovi. Vrednost obnovitvenih del v okraju, ki so bila izvršena udarniško, znaša do 2,000.000 din. Ljudstvo je počistilo ogromne količine ruševin, posekalo in izvozilo na tisoče kubičnih metrov gradbenega lesa. Krajevni ljudski odbor Šmihel pri Žužemberku je sam brez vsake pomoči zgradil porušeni most preko Krke pri Drašči vasi in do mostu zgradil kilometer dolgo prometno cesto. Poleg tega je isti odbor po lastni pobudi začel z elektrifikacijo Drašče vasi. Tudi krajevni ljudski odbor Žužemberk je že dosegel krasne uspehe v obnovi. Zlasti je treba podčrtati, da so v Žužemberku med prvimi deli zgradili lep Dom ljudske prosvete, v katerem se že vrše prireditve. Krajevni ljudski odbor Šmarjeta je prav tako sam začel z elektrifikacijo. Vse obnovitveno delo opravljajo po večini obnovitvene zadruge.
Kakor so mnogi krajevni ljudski odbori opravili veliko in koristno delo zlasti na področju obnove, pa se v njihovem delu pojavljajo tudi napake. Tako je bila zaradi nepravilnih in netočnih prijav krajevnih ljudskih odborov vsota izdana za podpore v okraju absolutno previsoka. Okrajni izvršni odbor je mnenja, da je bilo polovico podpor izdanih neupravičeno. To vsoto računa okrajni izvršni odbor do
2,000.000 din. Če bi se ta vsota porabila za obnovo, bi bila to nedvomno velika korist. Prav zaradi podpiranja nepotrebnih se povečuje število delomrznežev v okraju. Dogajali so se tudi slučaji, da so posamezni odborniki poizkušali izkoriščati socialne podpore zase kot n. pr. v krajevnem ljudskem odboru Hmeljčiči in Dolenja Straža.
Pri poročilu o preskrbi je bilo ugotovljeno, da so se izdajale živilske nakaznice neupravičenim. Tako je bilo n. pr. v oktobru, v času pospravljanja pridelka, izdanih 19 % nakaznic več kot v januarju. Število kart za maščobe se je v januarju zmanjšalo za 37 %. S traktorji so preorali nekaj sto hektarov že več let zapuščene zemlje. Številčno stanje goveje živine v okraju je 13.046 glav, konj in žrebet 3017, prašičev 12.510. Občutno je pomanjkanje vprežne živine in dobrih plemenskih krav. Sadjarstvo je v okraju uničeno za 50 %, vinogradništvo za 30 %.
V razgovoru o poročilu so posamezni odposlanci stavili predloge k posameznim vprašanjem. Zlasti so poslanci zahtevali, naj se poostri borba proti špekulantom in gospodarskim saboterjem. Mlada dekle, odposlanka iz Gaberja pod Gorjanci, je predlagala, naj krajevni odbori tekmujejo med seboj, kateri bo imel več uspeha v preganjanju in odkrivanju špekulantov. Odposlanci so se tudi pritoževali, da hočejo nekateri učitelji po naših šolah še vedno voziti po starem tiru in nekateri celo zapostavljajo in slabo ravnajo z otroki partizanskih staršev. Zato so predlagali, naj se poostri kontrola nad poukom v naših šolah. Zahtevali so tudi, naj se podvzamejo ostrejše mere proti hujskačem, ki so še vedno na delu., V to svrho naj se tudi poostri kontrola nad kretanjem sumljivih oseb. Poslanci so nadalje podčrtali potrebo, 'da se ljudski odbori počistijo vseh pro-tiljudskih saboterskih elementov, ki zavirajo delo naše oblasti. Prav zato je tudi potrebna čim tesnejša povezava med krajevnimi ljudskimi odbori in med terenskimi odbori Osvobodilne fronte. Živahno so poslanci razpravljali tudi o agrarni reformi, ki se v nekaterih krajih okraja že izvaja. Soglasni so bili v tem, da župniščem ostane preveč zemlje in da je treba po zakonu določe-
Razodela se nam je pravica
Nekaj vetifcega se dogaja po nadih
naseljih.
Nismo verjeli — koliko nas je büo, ki smo le žalostno zmajevali z glavo: Za siromaka ne bo nikdar pravicel Kako veselo bi zdaj pogledal- moj oče, ta neutrudni poljedelec, bi je na sleherni izmed teh njiv sadil krompir, žel pšenico, trgal koruzo, na slehernem teh travnikov kosil* prezrelo travo, pa ne na enem samem ogonu ni raslo nič njegovega! V revščini je prišel na svet in žulji na njegovih dlaneh so bili edina dediščina otrokom.
Vsi mi, ki služimo tej zemlji v Sebdborcih, v Kotljah, v siromašnih Apačah in v bogatem Veržeju, vsi mi ta-brharji, kočarji, želarji in ubogi viničarji, smo doživeli dan, ko se Dam izplačujejo naši davno zapadli račup-i.
Po vsem Prekmurju odmeva radostno udarjanje kovaškega kladiva po mejnikih. Iz vasi v vas gredo preroške besede Kovačevega Janeza: »Zabij ta mejnik za sebe in za svoje potomce, naj služi nam in našim otrokom!«
In kaj se je tega mrzlega januarskega dne zgodilo v Stročji vasi, tam na robu Slovenskih goric, da so ljudje oblekli svoje revne nedeljske gvante, da so z zastavami okrasili domačije in naročili godcem, naj. zaigrajo naj veselejše pesmi?! Preko vseh bregov in grab se razlega vesela partizanska pesem. Slišijo jo tja do Sladkega vrha, kjer sem nekoč videla najbolj revne ljudi, tiste ljudi, ki eo si iz papirnice v grabi prinašali protin namesto zaslužka.
Kje je zdaj tuji gospod, ošabni gospod, ki je mislil, da so mu za vso večnost pisani zakoni gospostva nad nami? Čas ga je odpihnil kakor veter pleve. Mi orači in kopači, mi do pasu zakopani v te grabe in brege, mi pa smo ostali in od viničarije do vini-čarije sporočamo:
V Nunski grabi smo 8. januarja sklenili in v Stročji vasi potrjujemo, da bomo zadružno obdelovali svoje gorice. V Preseki smo si ustanovili prvo vinogradniško zadrugo z o. j.
Snujemo ph ▼ Kogu áa Ivanjkovcih, v Gresovščaku in še po mnogih «begih krajih.
Nikdar se iz teh grab nismo utegnili dosti ogledovati po svetu. Ko smo zapustili edino našo šolo, smo komaj znali pisati, brati in toliko računati, da smo mogli seštevati svoj borni zaslužek. Potem so nas učili le še s prižnice, učili se nas pokorščine in ponižnosti, zato ne zamerite onim iz Borla, ki pravijo, da sicer radi ustanovijo zadrugo, toda njen predsednik in poslovodja naj bo groiica Weis-sova-1
Grofica Weissova in Mihelič in toliki drugi so še vedno tu in njihove roke še vedno nategujejo vajeti svojim podložnim... Krivi preroki še vedno hodijo po vaseh in širijo med neukimi ljudmi svoj zlagani evangelij ...
Nič več ne bodo siromaki v Rakovcih orali njiv madžarskega priseljenca Keresturija Kolom ana, ki živi sam samcat pod božjim soncem in ni niti ene brazde svoje zemlje sam izora!. Razdelili si jih bodo med seboj, kakor jim pripadajo po zakonih, ki so visoko dvignili poteptano pravico delovnega ljudstva.
Tako bodo storili z njivami madžarske državljanke Eme Sinkovič, ki stalno živi na Madžarskem in ni nikdar videla, kako v vročih poletnih dneh teče ljudem pot z obrazov, ko se sklanjajo nad žejno zemljo; gospe, ki nikdar ni bila v Bakovcih, kadar je Mura, kalna in srdita, prestopala breg in se razlivala preko mlade setve in komaj ped visoke ko-
(pi&eio nam
Spet se bodo v soncu zasmejale sveže prekopane poetati. Zapele nam bodo motike ob suhih grudah. Po prelogih in travnikih bo rasla trava, za krmo živim. Hrbti se nam bodo sklonili nad komaj ped visokim krompirjem in koruzo, da se vzravnajo ob pozni jeseni, ko bomo s premrzlimi prsti naložili zadnji voz repe... Z obrazov pa nam bo kapljal znoj v zemljo, preorano za našo prvo pravično žetev.	Katarina Špur.
Mladina ni pomagala obdelati zemlje!
V vasi Tmovčah pri Kamniku živi s svojo ženo kmet Burja Mihael, 80 % invalid že iz prejšnje svetovne vojne. Le 3 ha zemlje ima. Zato sta se z ženo in tremi sinovi le težko prebijala skozi življenje. Ko je sovražnik nasilno zasedel naše kraje, se je pri kmetu mnogo spremenilo. Vsi 3 sinovi so odšli k partizanom, njega so pa z ženo odvlekli v internacijo.
Po 26 mesecih sta se vrnila v osvobojene kraje. Živ jima je ostal le en sam sin-vojak, mobiliziran v III. bataljonu Titove straže v Beogradu. Sama sta se z vso voljo oprijela obdelovanja polja.
A zemlja je bila, pretrda in njune moči od dolge internacije izčrpane. Manjkale so mlade, močne
$•_---------------------------—-----------------
Pogrešani otroci
Mnogo tisoč slovenskih družin je nemšJsi okupator s pomočjo naših izdajalcev odpeljal v daljna taborišča, kjer so živeli v najtežjih življenjskih prilikah. Družine so se porazgubile. Starše so poslali na delo, otroke so pa daH v nemška vzgojevališča, kjer niso imeli nobene zveze s svojimi roditelji.
Ob kapitulaciji Nemčije so bili roditelji repatmrani, ne da bi mogli, kljub vsem naporom, kaj zvedeti o svojih otrokih. Najbnjše do je pa to, da so bili otroci v nemških vzgojevališčih povsem odtujeni, zlasti najmlajši ne znajo пШ besede slovensko. Za veliko število otrok ni nikakih podatkov in čeprav vemo, da so Slovenci, ne moremo ugotoviti njihovega porekla.
Da se omogoči rešitev tega težkega vprašanja, pozivamo vse starše, ki pogrešajo še iz nemških taborišč svoje otroke, da Smprej pošljejo pristojnim okrožnim ljudskim odborom svoje osebne podatke (ime in naslov), kakor tudi podatke otrok (ime, rojstni kraj in datum). Navedejo naj vse, kar vedo o njihovem bivališču v Nemčiji. Isto velja za starše, katerih otroci so na Madžarskem. .
Zaprošene podatke je treba oddati do konca meseca januarja.
rokel Prišla je jesen in za njo zima — zemlja pri kmetu-invalidu pa je ostala neobdelana!
Mladina, kaj je bila Tvoja naloga? Priskočiti na pomoč in pomagati obdelati zemljo tema dvema izseljencema, ki sta razen enega sina dala za našo svobodo vse, kár šta imela. Mladina je tista, ki mora skrbeti za vse pomoči potrebne v svojem kraju! .V svojem prostem času naj mladinci in mladinke zlasti starejšim in onemoglim pomagajo pri obnovi hiše, stanovanja, pri delu na polju, pri težjem domačem delu! Vsako tako delo bo napravilo v hiši mnogo veselja, mladina bo pa čutila veliko zadoščenje!
no količino znižati. Razpravljali so še o združitvi dosedanjih krajevnih odborov in o nekaterih samostojnih predlogih nakar je bilo zasedanje zaključeno.
ŠIRITE TISK OF!
Velile dar
partizanam-invalidom
Tor. Zajc Hilda, blagajničarka na I. terenu Bežigrad, je na svojem terenu zbrala 20.000 din za partizan ©-invalide. S tem visokim zneskom prednjači I. teren Bežigrada
Ljudska vstaja v Julijski krajini
Iz knjige »Oko Trsta«
Začetno obdobje
Ko se je leta 1939. vnela vojna, je ljudstvo Julijske Krajine takoj pričelo borbo za svoje pravice; s sodelovanjem protifašističnih Italijanov je organiziralo odpor. Središče gibanja je bil Trst, od koder se je širilo na tržaško, goriško, videmsko, reško in puljsko pokrajino. Prve vojaške akcije so se pričele že 1940. leta. Dne 25. februarja 1940. je bilo zažgano in uničeno vojno skladišče v Klani, severno od Reke, a 25. junija istega leta je bila prvič porušena železnica aa severnem kraju Krajine, pri Trbižu, na progi iz Beljaka v Videm. Izvršena je bila cela vrsta akcij po tovarnah, v industrijskih napravah ln na prometnih zvezah.
Po napadu Italije na Jugoslavijo aprila 1941 so se po vseh krajih Julijske Krajine ustanovili odbori Osvobodilne fronte. Poziv vodstva partizanskih odredov Jugoslavije k oboroženi vstaji je našel ljudstvo Julijske Krajine že sredi oboroženega upora. Septembra 1941 je tod operiralo več manjših partizanskih skupin, ki so držale zvezo med političnimi organi Osvobodilne fronte ter so izvrševale
sabotažna dejanja: rušile so železniške proge od Št. Petra do Reke, nadalje med Reko in Trstom ter uničevale električne daljnovode, že od vsega početka sodelujejo s Slovenci in ! Hrvati prvi italijanski borci iz Trsta.
j
Dejstvo, da so se v mejah Italije, 1 ki je bila v vojni, začele ustanavljati oborožene partizanske enote, je pomenilo veliko nevarnost. Zato je fašistično vodstvo organiziralo konec 1941. leta pred posebnim sodiščem v j Rimu velik sodni proces proti 60 Slovencem, od katerih so bili nekateri člani oboroženih odredov. Bili so poleg drugega obtoženi, da so združevali vse manjšine v Julijski Krajini za oboroženo vstajo, napadali prometne zveze, vojne industrijske naprave, nadalje, da je bilo odkrito pet večjih skladišč orožja, streliva in razstreliva ter da so obtoženci imeli zveze z Jugoslavijo in nekaterimi drugimi državami. V vodstvu gibanja so bili slovenski izobraženci, študenti, delavci in obrtniki iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja, središče pa je bilo v Trstu. Organizacija je bila Izvedena po vsej Julijski Krajini. Izvršenih je bilo več sabotažnih dejanj,
rušenj in požigov. Organizacija je delovala od 1940. leta dalje v večjem obsegu, imela pa je svojo korenino v odporu, ki ga je nudilo prebivalstvo že od 1918. leta dalje. Ta obtožba in proces sta dokazala obstoj gibanja oborožene dejavnosti že 1940. leta.
V pričetku leta 1942 so morali Italijani voditi večje vojne akcije proti partizanskim odredom:	v aprilu je
sodelovalo pri čiščenju na Nanosu 5000 italijanskih vojakov. Akcija ni uspela. Sledile so prve večje partizanske akcije na desni obali Soče, po brđih Beneške Slovenije ter na industrijskih področjih v Istri.
Pomladi 1942 je bil na Nanosu ustanovljen prvi partizanski bataljon »Simon Gregorčič«, v katerem so bili večinoma Primorci. V Istri se je poleg mnogih manjših odredov formirala v gozdu na Planiku prva istrska četa, ki je do konca leta izvršila celo vr=to akcij. Italijanske oblasti so odgovorile z akcijami večjega obsega, enako kakor v Jugoslaviji: z zažiganjem vasi, z množičnim pobijanjem in z odvažanjem v izgnanstvo. Julija so Italijani zažgali vas Ustje v Vipavski dolini, avgusta še šest vasi, prebivalce pa so odpeljali. Odgovor ljudstva je bil: še močnejši oboroženi odpor, beg iz vojske na frontah v Afriki in Rusiji; tisti, ki so bili v Ju-
lijski Krajini, so zbežali k partizanom. Fašistična vlada je vzela vojakom orožje in jih pošiljala v koncentracijska taborišča, pozneje pa je ustvarjala »specialne bataljone« za Sicilijo in južno Italijo. Oktobra 1942 je bil ustanovljen »Soški odred«, ki sta ga sestavljala dva partizanska bataljona. Konec leta 1942. so italijanske enote divizije »Giulia« na poti na vzhodno fronto začele ofenzivo proti Banjški planoti in Vipavski dolini (3 akcije) z 20.000 vojaki. Ta divizija je utrdila oporišča vzdolž prometnih zvez, Izven katerih so se Italijani gibali samo v močnih patru-; ljah.
Na ozemlju Julijske Krajine je bilo i tedaj več ko 150.000 italijanskih vo-I jakov. Razglašena je bila mobilizaci-! ja letnikov 1927, 1928 in 1929, celo ; 151etn.ih mladeničev. Mobilizaciji se . ni nihče odzval, zato so Italijani obkoljevali vasi in so odgnali vse mo-' ške v specialne bataljone. Nekatere j vasi so tudi požgali. Posledica je bi-t la: množični beg v gozdove in k partizanom, še posebno iz Trsta, Gorice in iz nekaterih istrskih mest. Zaradi ; velikega dotoka moštva in pomanj-, kanja orožja je bilo to zimo poslanih 7000 borcev iz Julijske Krajine čez mejo v Jugoslavijo.
i Prispevek prebivalstva Tbsta in-Tr-
: žica je bil ta čas posebno znaten. ; Trst je pošiljal partizanskim enotam velike množine hrane, obleke, obutve ; in sanitetnega materijala, a v mestu samem so naraščale sabotaže po tovarnah in napadi na vidnejše fašiste. Razpredala se je dobra vojaška in politična organizacija.
Formiranje partizanskih enot zavzema širši obseg
V pričetku 1943. leta so partizani v Julijski Krajini pričeli napadati sovražne posadke in utrdbe: napadli so fašistično posadko v Trnovskem j gozdu, dingi soški bataljon je napa-! del oporišča Zakriž; likvidirali so : Drenico in vojaške utrdbe na Poreznu. Poedine čete prodirajo in se bore v Beneški Sloveniji. Neka deca je prodrla preko Kanina v Rabeljsko : dolino ter se je, pomnožena z radarji, razvila v bataljon, a na Kaninu je i bila organizirana prva partizanska bolnica. Z naredbo glavnega štaba i Slovenije od 23. februarja 1943 je ; bila v Julijski Krajini ustanovljena »Primorska operativna cona«, katere poveljnik je postal narodni heroj Mirko Eračič. V sestav sta büa vključena severni in južni Primorski cd-red. Takoj nato sta se formirali V. in VII. Primorska brigada.
Brigade so pričele z napadi na .močnejše sovražne ste in so v ma-
Glas iz štor
Vsi se zavedamo, da je treba Siediti z živežem in da nikakor ne gre, da se izdajajo polne živilske nakaznice tudi tistim, ki pridelujejo žito doma ter koljejo rejene prašiče. A kakor kaže, naš krajevni odbor ne upošteva odredb, ki jih daje oblast preko okrožja in okraja. Navedemo lahko posebno značilen primer.
Kdo v Štorah ne pozna premožnega kmeta, ki ima v hlevu molzne krave, za dober zaslužek še rejene Ifpnje, v svinjaku mastne prašiče, pri vsem tem pa lapo obdelane njive, kjer mu zraste dovolj kruha, da vinograda ne omenjamo. A vendar tudi ta družina prejema polne živilske nakaznice z odrezki za maščobo in meso kakor tudi z odrezki za moko in zakuho.
Kdo bi zameril premožnemu kmetu, da prejema cele živilske nakaznice, če mu jih krajevni odbor radevolje deli. Zamerimo pa krajevnemu odboru, ki dela tako pri polni zavesti v industrijskem kraju, kjer živijo delavci, ki so navezani edino na trgovino. Doma nimajo nikakih zalog. V prihodnje torej želimo, da se živež nakazuje res le tistim, ki so ga potrebni. Brez dvoma bomo tudi na ta način nekoliko izboljšali prehrano, čeprav seveda to poglavje samo s takimi ukrepi še ne bo dokončno rešeno. Jelenka.
Ljudstvo je predalo žup-nüka‘îzdajiàca sodišču
Tri leta so že pretekla od tistih dni, ko je postrelil okupator 11 fantov iz Starega trga, 28 ljudi iz Loža, 49 iz Babne ga polja. V kratkem meseca roške ofenzive je bilo pobitih nad 300 talcev, požganih več vasi, na Rab in v Gonars odvedenih veliko družin. Vsega tega ne bomo nikoli pozabili in bomo do kraja iskali krivce teh zločinov, kakor smo poiskali 5. januarja župnika Fr. Presežnika, o katerem je objavila komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov dokaze o njegovem izdajstvu. Pa če tudi bi ti dokazi ne bik objavljeni, bi zahtevali mi, da se izdajalca sodi, kajti vsi smo ga predobro poznali in občutili njegovo nepomirljivo sovraštvo do nas, svobodoljubnih Notranjčev.
V zgodnjih jutranjik urah, na dan po objavi dokumentov, so se pričeli zgrinjati ljudje proti Staremu trgu, posebno še svojci padlih in pomrlih. Skozi ostro krasko burjo in po zasneženih poteh so prihajali ljudje in se zbrali pred župniščem v Starem trgu pri Ložu. Priklicali so na prag župnika in predenj je stopila črno oblečena mati padle 17 letne hčerke.
»Vi ste poglavitni krivec našega gorja,« je povedala odločno župniku. »Zahtevam v imenu vsega ljudstva in padlih talcev, da pridete pred ljudsko sodišče!« Tedaj je v množici završalo. »Pred sodišče, naj dobi kazenl« je zahtevalo več sto ljudi. Spomnili smo se tudi župnikovih besed, ki jih je večkrat ponavljal na prižnici, češ pravica bo zmagala. Ljudstvo je povedalo zdaj župniku: »Vidite, pravica je zmagala in terja odgovor od '’as!«
Tako je notranjsko ljudstvo samo poiskalo krivca neštetih izdajstev in nesreč, človeka, ki se je skrival za hrbti manjših zločincev in svetohlind ter se delal nedolžnega, obenem pa ob vsaki priliki porinil ljudstvu nož v hrbet. Zdaj bo odgovarjal za sezname, ki jih je sestavljal za okupatorja, za vse, ki jih je zavedel, za vse usluge, ki jih je izkazoval okupatorju, ko je ljudstvo trpelo in se borilo.
nevrskïh borbah dosegale velike uspehe. Italijansko poveljstvo je bito primorano dovažati vse močnejše sile. Operacije proti. V. in VI. brigadi je vodii štab 24. italijanskega korpusa v Vidmu. Novoustanovljene brigade so šle čez Sočo do proge med Vidmom m Tržičem, katero so rušile in podprle protifašistično bo.b<- prebivalstva Furlanije. V hudih borbah na Ko cvratu, k.' so bile ned najtežim,i v Julijski Krajini, no Matajurju, na Mij:, na šipku, na Stolu Ir oa Stolfcici v Rezijski dolini, so nudite brigade prebivalstvu Furi tave in seven e Italije veliko pomoč ter moralno oporo v borbi proti fašizmu. Pomemben prodor je bil izvršen med 29. aprilom in 10. majem 1943, prodrli so celo do Tržiča in na ponteb-sko železnico (-25. maja 1943) ter 16. junija 1943 na železniško progo na Tilmentu. Isti čas so se v Istri ustanovili bataljoni, ki so potem ob zlomu Italije zrasli v brigade.
Z Mussolinijevim padcem ni nastopila nikakšna izprememba v odnosa-jih italijanske vojske nasproti Narodno osvobodilni vojski. Badoglijeva ! vlada je nadaljevala borbo z. istimi \ fašističnimi vojnimi enotami in je celo povečala nasilje nad prebivalstvom. Zbrala je v Julijski Krajini pet divizij. Tedaj so se celo pričele i vaje z vojnimi strupi.
Pred volitvami v Sovjetski zvezi:
Moskovski delavci
Moskva, 16. Jan. (Tass.) Z zborovanja, ki se ga Je udeležilo 130 tisoč delavcev moskovskega volilnega okrožja »Staline, je bila poslana naslednja poslanica:
»Z brezmejnim veseljem amo danes privolili v to, da postavite svojo kandidaturo v moskovskem volilnem okrožju, ki nosi vaše slavno ime. čast nam bo glasovati za vas, tovariš Stalin. Skupno z velikim Leninom : ste ustanovili našo Partijo in sovjetsko državo. Pod vašim vodstvom smo v naši domovini izgradili socializem. Po vašim modrim voctetvom je Boij-šeiviška partija zbrala okrog sebe vse ljudske množice domovine v eno samo bratsko družno. Vi ste ste zagotovili zmago nad nemSkimi fašisti in Japonskimi imperialisti. Vi ste dosegli, da sovjetsko ljudstvo brez pridržka ljubi svojo domovino, kakor jo je ljubil Lenin, da neutrudno utrjuje njeno silo in da požrtvovalno brani pridobitve velike Oktobrske socialistične revolucije. Od vas se sovjetrikl državljani učijo, kako se Je treba boriti za interese socialistične domovine, kako je treba zmagati, od vas se učijo,
pesian ce v Vrhovni sovjet. V moskovskem volivnem okraju »čerba-kov« so postavili za kandidata akademika Nikolaja Burdenka, junaka socialističnega dela, tvorca sovjet-se živčne kirurgije in enega izmed najbolj popularnih ruskih znanstvenikov. ki liživa svetovni Sloves.
Nikolaj Burdenko je že v samem začetku svoje znanstvene delavnosti pokazal izredne sposobnosti, energijo in vztrajnost. Zaradi svoje izredne delovne sposobnosti je bil hi tenov an za voditelja stolice za kirurgijo na vseučilišču v Jurijevu in Sicer že 10 let po študijah na istem vseučilišču. Nikolaj Burdenko je odličen kirurg, ki je razvil celo vrsto metod za operacije splošnega in perifernega živčnega sistema. Njegove metode so zelo izvirne. Metodo, ki jo je predlagal za hitro diagnozo tumorja na osrednjem žvčnem Eist emu, smatrajo za klasično. Začenši s 1904. letom, ni bilo vojne, ki se je Nikolaj Burdenko ne bi bil udeležil! S tem je obogatil svoje izkustvo, M mu je koristilo med vojno proti nemškim osvajalcem. Kljub visoki starosti je znanstvenik preživel mnogo let v poljskih bolnišnicah in pomagal organizirati Kirurško pomoč ranjencem. Burdenko uživa ogromno zaupanje ljudstva. Izredno je bil delaven kot poslanec Vrhovnega sovjeta in kot član izredne državne komisije za ugotavljanje ziločinav nemških fašističnih osvajalcev. Burdenko je pređfeđn'k Akademije medicinskih ved Sovjetske zveze.
Prav tako kandidira že drugič O. Vlaidimir Mis. slavn' sovjetski kirurg in znamenit znanstvenik. Prebivalstvo Novosibirska zelo ljubi tega zdravnika, ki je deloval 45 let v Sibiriji, \4adimir Mie je nadarjen klinik in profesor. Ust var 1 je Kirurško šolo in uspešno dela dalje kot klinik. Izvršil je več kot 30.000 kompliciranih operao j. Vladimir Mis je spisal 127 znanstvenh del, med njimi glavne učbenike za kirurgijo.
Za kandidata so postavili tudi Andreja Savtorha, znamenitega znanstvenega delavca, nosilca Stalinove nagrade in enega izmed najboljših predstavnikov sovjetske medicine. Sergej Judin, znani sovjetski kirurg, je dejal: »Pogumni in izvirni predlogi prof. Saviniha so odprli izredne perspektive za kirurgijo.«
Na seznamu kandidatov so tudi imena Ane Andrejeve, doktorja mesta Komsodemjanska, profesorja Ivana Gregorijeviča in najstarejšega kirurga, profesorja medicinskega Instituta v Samarkandu Abdulajeva.
Volišča v potniških vozovih
Moskva, 16. jan. (Tass.) V zvezi s členom 35 o uredbi za volitve v Vrhovni sovjet ustanavljajo sedaj po vseh potniških vozovih na dolgih progah volišča za tiste osebe, ki bodo na dan volitev ves dan na potu. Volišča ustanavljajo tudi v vozovih, ki na dah volitev odhajajo z odpremnih postaj do 10., ali prihajajo na dolo-
kako je treba ohraniti trdnost duha v trenutkih strašnih nevarnosti, kako se je treba odreči laskanju tudi ob največjih zmagah.
Vi, tovariš Stalin, ste vest in čast sovjetskega ljudstva. Vi ste naš ponos in naša nada. Pri volitvah bomo val glasovali za BolJševlško partijo — pobudnico in organizatorko vseh naših zmag. 8 tem, da bomo glasovali za vas, bomo glasovali za našo modro sovjetsko vlado. S tem, da bomo glasovali za vas, bomo glasovali za povečanje moči naše sovjetske države, za razvoj naše države, za povzdlgo življenjskega standarta sovjetskega ljudstva. Z radostnim vznemirjenjem pričakujemo svečanega dne 10. februarja 1946, ko bomo vsi, kot en mož, prišli na volišča in soglasno oddali svoje glasove za vas, prvega kandidata bloka komunistov in nepartijcev. Obljubljamo vam, da bomo izpolnili vse naloge, ki nam jih bosta dali Boljševiška partija ln sovjetska vlada da bomo brez odmora povečavah proizvodnjo in delovno kulturo.
sovjet in v Sovjet narodnosti. Volišča v vozovih, ki so na poti več kot 48 ur, se dodeljujejo tistim volivnim okrožjem, na ozemlju katerih so vozovi na dan volitev. Volivne komisije v potniških vozovih na dolgih progah so sestavljene iz predsednika sekretarja in treh članov, ki jih odobrijo izvršni komiteti rejonskih in mestnih sovjetov po položaju voliv-
Niirnberg. 16. jan. Britanski tožilec polkovnik Phillimore je prečital obtožnico proti admiralu Doenitzu, bivšemu poveljniku nemške mornarice, ki je bil po razpadu rajha kratek čas »nemški fuehrer« v Flensburgu. Tožilec je dejal:
»Doenitz je začel z vsemi silami in z vso energijo graditi podmorniško brodovje. Zato ni sedel za mizo v svoji pisarni, ampak je osebno poučeval svoje kapetane in posadko. Nemčija je v prvem letu vojne potopila okrog tri milijone brutto registrskih ton zavezniškega brodovja. Ta številka dokazuje bolje, kakor vsi drugi uradni podatki, kakšna je bila delavnost tega človeka.«
Tožilec je prečital »tajno vojno zapoved«, v kateri ukazuje Doenitz pod-mornilkim posadkam:	»Ne rešujte
preživelih brodolomcev in ne jemljite jih s seboj. Ne brigajte se za čolne trgovskega brodovja. Vremenske prilike in oddaljenost od kopnega nimajo nobenega pomena. Skrbite samo za svojo ladjo in stremite za tem, da čim prej dosi0ie nov uspeh. V tej vojni moramo biti neusmiljeni.«
Iz zapisnika o razgovoru, ki ga je imel Hitler 3. januarja 1942. z japonskim veleposlanikom Ošimo, je navedel tožilec Hitlerjevo izjavo, da bodo nemške podmornice križarile tudi pred pristanišči Združenih držav Amerike. križarke pred Capetownom. Hitler je poudaril, da bo pomanjkanje osebja ena glavnih težav za Združene države Amerike, brez ozira na to, koliko ladij zgradijo. »Zato, — je dejal Hitler, bomo brez opomina potapljali tudi trgovske ladje, da bi uničili čim več članov njihovih posadk. Ko bodo zvedeli, da pri potapljan ju pogine večina mornarjev, bodo imeli Američani kmalu težave pri nabiranju novih mornarjev. Borimo se za svoj obstoj. Ne moremo se ozirati na nobena čustva človečnosti. Ukazati moramo, da naj podmornice po torpediranju ladij
Stalinu
nega okrožja za volitve v Zvezni sovjet, ki bo mu dodeljena volišča, ki se ustanavljajo v potniških vozovih na dolgih progah.
Glasovanje v potniških vozovih na dolgih progah bo v posebej pripravljenem oddelku. Na celotni mreži železniško proge bo v prometu 200 takih vozov. Invalidom, starim ljudem, materam, ki potujejo z otroki, in drugim osebam, bodo nudili možnost, da izvršijo svojo volivno pravico, ne da bi šil iz vozov. V teh primerih se bodo za glasovanje poslužili službenih prostorov v vozu, volivne lističe pa bodo sprejemali člani komisije v volivnih skrinjicah manjšega obsega, ki jih je lahko prenašati. Prehodni potniki In potniki, ki potujejo s to-I vomimi vozovi, se bodo lahko udeležili volitev na voliščih velikih postaj in prometnih križišč.
Poveljnik vojnega brodovja na Tihem morju svojim volivcem
Habarovsk, 17. jan. (Tase). V prostorih medicinskega instituta Je bdi sestanek kandidata za deputata Vrhovnega sovjeta, poveljnika vojnega brodovja na Them morju I. Š. Jumaševa z delavci volilnega rajona št. 34. Ko je govoril volivcem, je tovariš Jumašev izjavil: »Globoko sem ganjen zaradi ogromnega zaupanja in časti, ki so ml jo izkazali delavci Daljnega vzhoda. V vsem svojem nadaljnjem delu se bom trudil opravičiti zaupanje ljudstva.«
Tovariš Jumašev je opozoril prisotne na ogromne naloge, k:, čakajo državo za naglo obnovo in nadaljnji razvoj državnega gospodarstva, dviganje kulture in blagostanja delavcev.
pridejo na površje in pobijejo preživele brodolomce v rešilnih čolnih, ako ni mogoče ujeti tujih mornarjev.« Iz zapisnika je razvidno, da se je japonski veleposlanik Ošima strinjal s tem Hitlerjevim mišljenjem in dejal, da se bodo tudi Japonci ravnali po teh metodah.
»V strogo zaupnem ukazu, ki ga je dal Doenitz nemški mornarici 17. septembra 1942, se ponavljajo besede: »Bodite neusmiljeni! Rešujte brodolomce samo tedaj, ako bi bile njihove izjave lahko važne za vašo iadjo.« V nemškem mornariškem dnevniku je zapisano: »Opozarjajo se vsi komandanti. da je vsak trud pri reševanju posadk potopljenih ladij v nasprotju z najbolj osnovnimi zahtevami vojne po uničevaniu sovražnih ladij in njihovih posadk.«
Po govoru polkovnika Phillimorea je začelo sodišče zasliševati pričo Petra Heisiga, ki ga je sodišče poklicalo na zahtevo britanskega tožilca. Heisig je bil septembra 1942 na tečaju za podmomiške oficirje. Izjavil je, da je Doenitz, ko je obiskal ta tečaj, dejal: »V bodoče moramo voditi totalno vojno proti ladjam in posadkam. To pomeni, da ne sme noben mornar s potopljene ladje dospeti v bodoče domov. Po potopitvi ladje je treba uničiti vsa sredstva za reševanje in take odstraniti vsako možnost, dia bi se člani posadke rešili.« Med križnim zasliševanjem je Heisig izjavil, da je neki oficir na tem tečaju pojasnil gojencem, da morajo biti oficirji na palubi podmornice, ko bodo pobili posadko zavezniških trgovskih ladij. Heisig je dodal: »Vendar pa to ni bilo pismeno povelje.« S tem se je končalo dopoldansko zasedanje sodišča 14. januarja.
Walter Darre izpuščen iz niirnberškega zapora
L°ndon. 16. jan. AmeriSke obvestilne službe v Nemčiji poročajo, da so bile iz ntiriiberškega zapora iz-
Znameniti medicinski znanstveniki kandidati v Vrhovni sovjet .
Mo"kva, 17. jan. (Tass). Ugledni Ičeno postajo po 19. po krajevnem zastopniki’ medeine so na važnih ¡času. Volišča v vozovih za osebe, ki mestih na seznamih kandidatov zal so na pori 48 ur, bodo priključena
volivnim okrožjem za volitve v Zvezni
Ladje je treba potopiti, posadke pa pobiti
Tajni vojni ukaz bivšega poveljnika nemške vojne mornarice admirala Dcenitza o totalni vojni priti ladjam in posadkam
„Pazili bomo na republiko
kakor na svetinjo“
Albanska ustavodajna Skupščina prejema zaradi proglasitve republike neprestano izraze hvaležnosti ljudstva
Tirana, 17. jan. ATA poroča: Albanska ustavodajna skupščina stalno prejema brzojavke iz vseh krajev Albanije, v katerih izraža albansko ljudstvo hvaležnost za proglasitev ljudske republike.
Brzojavka, ki jo je poslalo prebivalstvo Fierija, pravi med drugim: »Preblvalavo Fierija, ki se Je zbralo na velikem zborovanju, izraža svojo globoko hvaležnost ustavodajni skupščini za proglasitev ljudske republike, ki je kronala napore ljudstva. Pazili bomo na republiko kot na svetinjo«.
žene skaderskega področja so poslale naslednjo brzojavko: »Protifa-šistke s skaderskega področja z velikim zadovoljstvom pozdravljamo proglasitev ljudske republike, ki je
krona naporov, žrtev in prelite krvi naših borcev za osvoboditev domovine«.
Vojaki 23. brigade pišejo: »Z velikim navdušenjem smo slišali po radiu, da ste proglasili ljudsko republiko, lei bo Albaniji zagotovila boljšo bodočnost. Najboljši sinovi našega ljudstva so žrtvovali življenje za uresničenje tega zgodovinskega sklepa. Izrabljamo to priliko, da vam znova zagotovimo, da bomo vedno pripravljeni braniti našo mlado republiko«.
V brzojavki, ki jo je poslalo prebivalstvo Blčaja, je rečeno: »Ob proglasitvi ljudske republike izraža prebivalstvo našega področja globoko hvaležnost odličnim zastopnikom albanskega ljudstva. Glasovali smo za vas in smo z vami«.
Avstrija zatočišče vojnih zločincev
Graz, 16. Jan. Glasilo komunistične partije za štajersko in • Koroško »Die Wahrheit« je priobčilo pod naslovom »Do kdaj bomo dajali zatočišče fašistom?« v katerem pravi:
»Jugoslovansko ljudstvo je 11. novembra na veličasten način izrazilo svojo željo po svobodi. 90®/« vseh volivcev je glasovalo za maršala Tita proti monarhiji in proti preteklosti, kljub vsemu temu pa jugoslovanski begunci v Avstriji še naprej izzivajo in razvijajo svojo delavnost pred očmi naših oblastev. Ako se bo to nadaljevalo, bo to prineslo naši državi ogromno škodo.
V	Avstriji sta dve središči jugoslovanskih beguncev. Prvo predstavlja »Slovenski narodni odbor« s sedežem v Lienzu, ki ima separatističen program. Drugo središče, ki ima velikosrbski značaj, vodi general Petrovič. Obe skupini zastopata kraljeve interese in ogorčeno napadata globoke reforme, ki so se pred kratkim izvršile v Jugoslaviji.
Izven teh odborov so na svobodi tudi ustaši, ki pred očmi oblastev avstrijske republike kujejo veleizdajalske načrte proti prijateljski državi Jugoslaviji.
V	Lienzu izhajata dva Iltografirana lista »Novice« in »Slovenski tabornik«, medtem ko se v Salzburgu tiska »Jugoslovanska svobodna misel«. Ti listi zastrupljajo prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo.
V	gostih pri celovškem škofu sta tudi škofa Rožman in šarič iz Bosne, ki sta na seznamu jugoslovanskih
vojnih zločincev. V Lienzu je v taborišču okrog 3000 Jugoslovanov, v Spittalu na Dravi okrog 2800, v Kelienbergu pri Beljaku je taborišče slovenskih belogardistov, medtem ko v Weidmansdorfu pri Celovcu, v Judenburgu in Wolfsbergu živi skupno 10 do 15 tisoč četnikov, ustašev, slovenskih domobrancev, vlasovcev in madžarskih fašistov. Poleg teh taborišč so še razna druga.
Kakšne načrte ima »Narodni odbor za osvoboditev Jugoslavije« v Salzburgu? Njegovi pripadniki so ob najhujši uri skupno s Hitlerjem nastopili proti svojemu lastnemu ljudstvu. Sedaj težijo ponovno za tem, da bi izzvali nemire v Jugoslaviji in da bi ovirali mirno izgradnjo svoje države. Ali moramo in ali smemo še naprej trpeti te pojave?
Pri zadnjih volitvah je jugoslovansko ljudstvo jasno izrazilo svojo odločnost, da noče ničesar slišati o propadlih eksistencah, veleizdajalcih in mednarodnih izzivačili neredov. Ali je potrebno, da še dalje hranimo te odvratne sence krvave preteklosti? Kdor ne nosi na vesti kakega težjega zločina, se lahko mirne duše vrne v svojo domovino, zločince bi bilo pa treba čim preje vreči preko meje. To zahteva pravica.
Skrajni čas je, da se jugoslovanski vojni zločinci izročijo ljudskim oblastem v Beogradu. Na ta način I bomo odstranili veliko nevarnost, ki grozi Avstriji, in utrdili prijateljske zveze z našim sosedom na jugovzhodu«.
Strahovlada separatistov na Siciliji
Rim, 17. jan. (Tass). V zadnjih dneh je prišlo na otoku Siciliji do množične politične strahovlade in bandi tstva. Tolpe separatistov -;n kriminalnih elementov so izvršile celo vrsto napadov na vojašnice karabinjerjev, povzročile eksplozije bomb v prostorh narodno osvobodilnih odborov in kinematografih in skušale napasti politične ftmkcionarje. Na Silvestrovo je policija izvršila operacije v bližini kraja Calta girone proti odredom »separatistične vojske«, ki je štela 150 ljudi. Vod telje tolpe so aretirali. En karabinjer je
bil ubit, 5 ranjenih. Clan vodstva komunistične partije Causi je izjavil, da je položaj, lri јз nastal na Siciliji, lahko razlagati s pasivnostjo oblasti, predvsem vrhovnega komisarja na otoku Aldisia, člana krščan-ško-demokratične stranke. Dr. Causi je zahteval, da naj se aretirajo in postavijo pred sodišče glavni veleposestnik: na otoku, ki denarno podpirajo separatistično gibanje. Voditelje separatističnega gibanja so že internirali na otoku Ponza. Dr. Causi zahteva, da se mora razprava proti separatistom vršiti na Siciliji.
Stavki telefonskih nameščencev v Ameriki so se pridružili tudi delavci industrije mesnih izdelkov
Newyork, 16. jan. (Tass.) Predsednik neodvisne narodne federacije telefonskih delavcev v Washingtonu i je izjavil, da se je izvršni odbor orga-jnizacije odločil, da se prične splošna 'stavka telefonskih delavcev. Skupno z njimi bodo prav tako stavkali de-! lavci radijskih postaj, tiskam in dru-' gi. Byrney je odklonil, da bi odgovoril na vprašanje, ali se bo stavka
puščene priče, katerih navzočnost na razpravi ni več potrebna. Vse te osebe so postavljene pod nadzorstvo 3. ameriške armade, med njimj je tudi nacistični minister za prehrano v L 1933. in 1934., Walter Darre, ki je na seznamu vojnih zločincev poljske in češkoslovaške vlade.
nadaljevala, ako vlada uvede nadzorstvo nad organizacijami delavcev telefonskih central.
Reuter poroča, da so danes stopili v stavko delavci industrije mescih izdelkov. Zaradi tega se pričakuje, da bo oskrbovanje z mesom v Združenih. državah izredno omejeno. Stavka
268.000	delavcev. To je druga velika' stavka, ki je izbruhnila v poslednjih’ dneh. S tem se bc število stavkujo-iili delavcev po vsej državi povećalo na S73.000. Do stavke je prišlo, ker sr predstavniki delodajalcev odbili zahl evo sindikata, da se podajo n «zče od 15 na 35 centov na uro.
Washington, 16. jan. Po 23-dnevnl prekinitvi je ameriški kongres Včeraj ponovno pričel z delom.
Bajka a božanstvu Japonskega cesarja In njen namen
V moskovskih »tzvestjRi« je Objavljen naslednji članek Kudrfavče-VB. « naslovom »Novi manevri japonskih militaristov:
»Voditelji militaristične Japonske so Kifftrupirjali zavest japonskega ljudstva in mu vcepljali nazore, ki predstavljajo cenovne ideološke priprave za boj, s katerim naj bi el pridobili svetovno gospodstvo. Prvv tak nazor Je bajke o božanekem poreklu cesarja. Ta bajka je popolnoma raz-umlj va za raven japonske zgodovinske znanosti,^ sedmem stoletju, toda vladéjoCi razredi modeme Japonske so jo prenesli v ustavo iz leta 188¿T Ker je na podlagi te ustave m vrhovna oblast v rokah cesarja. Je uradno priznana bajka o njegovem božanskem poreklu služila kot Opravičilo vladajočih razredov ža vse napadalne po-topke. Blštvo drugega flažsra je v tem. da so japönel Vlflja rasa in kot taki pozvani, da Vladajo svetu. To sta dva stebra, na
katerh je počival ideološki nauk japonskega stališča.
Dne 1. januarja 1946. je Japonski cesar Hirohito objavil novoletno poslanico, v kateri izjavlja, da so odnosi med cesarjem in ljudstvom do sedaj temeljili »na napačnem nazoru, da je cesar božanska osebnost, japonski narod pa višja rasa v primeri z drugimi in da mora sato aa-vseti vodimo mesto v svetu«. Pod pritiskom dogodkov je btl Japonski cesar prisiljen, da se razkrije in javno izjavi, da je bii japonski narod dolgo časa načrtno varan. Ta dogodek je izredno pomemben za japonsko ozadje. Vojaški, gospodarski in politični poraz militaristične Japonske je prav tako odstranil legende, na katerih je temeljila vsa vzgoja Japonskega prebivalstva, M naj bi se navzelo duha, odgovarjajočega napadete! kliki dvorske birokracije, mHitarietom. finančnim mogotcem in fevdalnim gospodom. Ta zlom nudi japonskemu ljudstvu možnezrt, da trt izgradi novo demokratično Japonsko. N: slučajno, da ee pojavljajo v japonski javnosti odločni glasovi, M zahtevajo, da naj se obsodijo vojni zločinci, demokratizira državni ustroj in izpranem' ustava. Pod sedanjimi pogoji so se japonski mllttarietl, kot
je bilo jasno razvidno na 89. zasedanju parlamenta, poftekušaii prika-zaiti kot demokrati, da bi na ta način ohranili režim, ki je spravil državo do propasti. Tak: manevri se od-tridno nadaljujejo tudi še sèdaj.
Dvorski filozof, častni profesor toki jeke univerze, Kojiči Hofitma, Je, sklicujoč se na svoje znanstvene razgovore s cesarjem v letu 1931., izjavil, da je »ceisar očividno vedno misi H, da je v stiku z ljudstvom«. S svojo izjavo poizkuša vsiliti prepričanje, da je bi'l cesar »ujetnik« vojaške klike in da mu je šele sedaj mogoče povdati to, kar misli in kar dokazuje njegov novoletni proglas. Toda to, kar dvorski znanstvenik, ki je navajen na dvorsko etiketo, razglaša v tako obzirnih besedah, izjavljajo drugi odkrite. Japonski pregovor pravi: »Vsak korak naredi luknjo, ki odgOVàrija njegovi meri«. Tako izjavlja Reuterjev tokljáJtí do* p «mik, sklicujoč ee na »gotove merodajne kroge*, da je dal cesar izjavo, »da je sa prekinitev raspravljanja o odstopu <01 odstranitvi e prestola«.
Znano je, da je dal ded sedanjega cesarja, oeeeur Meidži, vznemirjen zaradi tega, »ker Je ljudstvo preveč naklonjeno htresmu razvoju in ne upošteva razuma in ргетШјепоШ«
(proglas od 11. oktobra 1881) Japonski nesrečno ustavo iz leta 1889, ki je ¿lužila takrat cesarju feot manever, da ohrani temelje japonskega despotizma pred navalom novih idej. y V prisegi, ki jo je položi! ob tej pribiti, je izjavil: »Pomagali bomo sedanji upravni: obliki in jo obvarovali pred razsulom«.
Očitno Je billa tudi novoletna poslanica vnuka cesarja Meidžija objavljena iz istih razlogov.
•
Ni dvoma, da je poteklo že dovolj Časa, odkar je Japonska podpisala brezpogojno predajo, da bi lahko prišle demokratične sile dežele do izraza, politične stranke pa razvile svojo delavnost, piše Averli v »Pravdi«. Vendar pa ni tako. FaŠist čni bankroterji se trdovratno oklepajo oblasti. Nimajo namena, da bi stopili i* politične pozornice. Nasprotno, obupno M prizadevajo, da bi obdržali svoje položaje ih obl airi: v deželi in tako «Hög-oem napredovanje sl!, ki podpirajo Japonski' imperializem in novo vojno napadalnost.
Pisec natančno analizira reakcionarni Hlačaj japonskega parlementa in sedanji pPMIčnl položaj v deželi, M katerega Je načtioo, da so m
stare fašistične organizacije »Udruženje za pomoč kroni«, »Veliko japonsko politično udruženje« in druge hitro preorgamteirale v »Napredno stranko«, »Liberalno stranko«, »Sociali'tirino stranko« to druge ln pod takim imenom nadaljujejo svoje delovanje brez kakih ovir.
čeprav obstoja na Japonskem sedaj preko 30 raznih strank, tekmuje večna med njimi v reakcionarni delavnosti. Skoro v»e resnične demokratične stranke na Japonskem se smatrajo za »male Stranke«, ki nimajo upanja, da bi dobile večje štri-viflo mandatov pri volitvah, ker ne užVajo finančne pomoči monopolističnih koncernov in Japonskih oblasti. Pod sedenj trni pogoji in v čaeu, ko gospodarijo monopoïTettrinj koncerti to fevdalci v gospodarskem življenju to izvajajo politično oblast, 90 demokratične Sle ne morejo razviti. Kakor prej, tako držijo tudi sedaj v političnem življenju Japonske vidne položaje organizatorji japonske napadalnosti, monopolisti in izdelovalci topov MScubiri, SitmitOfnO, AjUkAVa, Kuham SkUpflO s fevtiaa-nlmi birokrati ter demotelinirajiD, od-nosno nedemdbilfcrirano vojaško Mfko.
OesartUd dvor ne zaostaja za indu- ! stri jakimi 91 veleposestniškimi velja-1
Kratke vesti
Aretacija fašista Alessandra Meleti loria. Med fašisti, ki so bili aretirani v Tarantu ob povratku iz Indije, kjer so bili kot ujetniki, je tudi Alessandro Melchior!, ki je bil generalni poročnik fašistične milice.
Generala Chrlstlansena bo sodilo haaško naglo vojaško sodišče. Kakor poroča »Exchange Telegraph«, bo nemški vrhovni poveljnik v Holandiji med nacistično zasedbo, general Friedrich Christiansen, prepeljan iz Hohenhausena v Haag, kjer ga bo sodilo naglo vojaško sodišče.
Grška policija napadla člane EAM-a, ki so sc vračali z zborovanja. Ob priliki oboroženega spopada med pristaš', skupine EAM-a in polic'je v Volosu v vzhodni Grčiji so bile ubite tri osebe, 15 pa jih je bilo ranjenih. Pristaši EAM-a so se vračali z zborovanja, na katerem je voditelj komun stične partije Grčije Zahariades v svojem govoru izjavil, da je zlasti sedaj navzočnost britanskih čet v Grčiji bolj kot kdaj koli neupravičena n nevarna.
Otvoritev beUnske univerze. Dne
23.	januarja se bodo pričela predavanja na filozofski, medfcinski, pravni, agronomski, veterinarski:' in teološki fakulteti berlinske univerze.
Demonstracije v Nantesu zaradi pomanjkanja hrane. V soboto je policija razgnala 12.000 ljudi, ki so demonstrirali v Nantesu zaradi pomanjkanja hrane v Franciji. Množica se je zbrala pred občino in začela metati kamenje na etavbo. Razen tega so demonstranti vdrli v občinsko hišo in protestirali pri krajevnem komisarju.
V Buenos Airesu stavka 50.000 delavcev. Reuter poroča, da samo v metta Buenos Airesu stavka v.eč kot
50.000	delavcev. Stavka pristaniških deiavcv v inertnem pristanišču je popolna. Po vesteh z dežele se stavke širijo.
3000 pristaniških delavcev stavka v Pireju
Atene. 17. jan. Včeraj je stopilo v Pireju v stavko 3000 pristaniških delavcev. Istočamo je prekinilo delo veliko število industrijskih delavcev. državni uradniki pa so zagrozili. da se bodo stavki pridružili, ako ne sprejmejo njihovih zahtev.
Usoda državljanov baltiških držav
London, 16. jan. Moskovska »Pravda« pravi, da britanske čete pošiljajo sovjetske državljane baltiških držav, ki so bili dosedaj na Danskem, v Nemčijo.
Moskovski radio prinaša poročili kodanjskega dopisnika »Pravde«, da zbirajo in pošiljajo sovjetske državljane nemški ujetniki Pod nadzorstvom britanskih vojaških oblastev in ob propagandi, ki je sovražna Sovjetski zvezi. Baltiški državljani se zbirajo v dan ki prestolnici, odkoder jih pošiljajo v dansko-nemške obmejne predele.
Iranska aristokracija najbolj reakcionarna na svetu
New York, 16. jan. (Tass) Bivši načelnik iranskega oddelka za vojaške informacije Šahsani je izjavil v pismu, ki ga je poslal »New York Times« naslednje: »Fevdalna aristokracija, ki je bila zadnja štiri leta na oblasti v Iranu, je ena izmed najbolj nazadnjaških in najpodkupljivej-ših na vsem svetu. Sedanje trpljenje Irana je posledica tega, ker fevdalna aristokracija noče vedeti za bistvena in vztranja stremljenja iranskega ljudstva. Sahsani je demantiral izjave, ki jih je nedavno podal tiskovni ataše kozu lata v New Yorku Nòbil, da je iranska vlada vedno vzdrževala red v deželi. Riza-šah, ki je bil tedaj na čelu vlade, je odkrito stal na strani osnih držav in dovolil oboroženim hitlerjevskim agentom, da so se priklatili v Iran.
Demonstracije diiaštva v Šanghaju
Šanghaj, 16. jan. Ageao'ja. France Presse poroča, da je več tisoč dijakov korakalo po ulicah Šanghaja in zahtevalo demokratično vlado v Kitajski, umik ameriških čet, sestavo zvezne vlade, svobodo govorov, tiska in združevanja., odpoklic korumpiranih častnikov in postavitev izdajalcev pred sodišče. Manifestanti so nosil: transparente in zastave na katerih so bila zapisana gesria v kitajskem in angleškem jeziiku. Dijaki1 so nagovarjali ameriške vojake z besedami : »Zakaj ne greste domov?«
ki. Dvor je eden ftamed najmočnejših koncernov v Japonski. V svoji novoletni poslan ci je cesar Hirobito poudaril, da je nauk. ki govori o božanstvu cesarja, napačen. To popuščanje ima očividno namen, da bi cesar s tem, ko se odreka »nebeškemu cesarstvu«, ohranil svoje »cesarstvo na zemlj* z vsem njegovim ogramftlm bogastvom, ki direktno pripada carskemu dvoru, japonski reakcionarji, ki 90 se sedaj spremenil1'. v demokrate, Se vedno visoko cenijo cesarja in monarhijo kot svojo zastavo. To zootavo pa imenujejo sedaj »demokratično« in ne božansko. S tem primitivnim načinom postopanja hočejo obdržati svojo obieet nad ljudstvom. S tem v zrvezi je vredno pozornosti tudi dejstvo, da proglašajo skoro vsi japonski časopis', ki tolmačijo nedavno Mac Arthurjevo naredbo v zvezi s čiščenjem, državnih organov in ustanov od vojnih zločincev, skoro vse ministre sedanje japonske vlade kot vojne zločince, ki jih navaja Mac Arthurjeva naredba. Zato tudi ni čudno, da ja-pöfflSkä Vtecla na šejtah. nà katerih je raspravljala o Mac Arthurjevi naredbi, ni v tem pogledu ničesar sklenila.
Kaše gospodarstvo
K spremembi uredbe o klanju prašičev
Pred dnevi objavljene spremembe ,-edbe o klanju prašičev in oddaji puščob upoštevajo razne težkoče mali rejcev, ki jim oddajo slanine v jemnih primerih znižujejo, zato pa morajo večji rejci pri klanju tretjega o četrtega prašiča oddati nekoliko rečjo količino slanine. Mali rejci in •pici v krajih, ki so bili prizadeti za--aiii vojne, okupacje in izselitve ter jci v gospodarsko slabih predelih, ;er ne pridelujejo dovolj žita, ko-uze in druge krme za prašiče (gor-predeli, hribovite pokrajine) ne morejo zrediti debelih prašičev. Zato po novi uredbi ne bo treba odiati slanine v enakih količinah, ka-to velja za rejce v dobrih pre-n ';h. V vseh takih primerih bodo očal e okrajne odkupne komisije, bodo lahko znižale predpisano ko-;no slanine največ do polovice one more, ki je postavljena v novi raz-podelnid. Zato pa morajo zaradi ponikanja maščob rejci od tretjega - četrtega zaklanega prašiča oddati v ' slanine, kakor doslej. Obenem so
0	-ebej zajeti prašiči, ki tehtajo nad
1	b kg. Pri prašičih v teži 160 do ■j b kg se oddaia slanine poveča za Г 9f>. pri prašičih v teži nad 200 kg r za 50 % (to velja za klavno sezono pr bližno do meseca maja t. 1.). Rejci t o debelih prašičev so večji posest-n'ki, ki redijo poleg prašičev istoči-no tudi krave in jim ostane mno-; mleka, s katerim v izdatni meri r. iomeščajo pri prehrani maščobo in T ikor.
leso, s katerim je rejec prej pro-f1- razpolagal, ostane še nadalje kme-tr za lastno uporabo, prodati pa ga pne samo Navodu ali za nakup po-o' aščenim zadrugam, ker je treba t H to meso dati na razpolago vsem p rošnikom in ne gre, da bi se z r m okoriščali samo preplačevalci, r se je doslej mnogokje doga jalo. Oddaja slanine je bila doslej ne-r dna in rejci niso oddajali predpi-f ib količin, ponekod pa sploh ne. •dpise bo treba v bodoče strogo n iati. Zato opozarjamo reice na kanske posledice, če ne oddajo pred-• nnih količin slanine oziroma tistih č:n ki jih bo določila odkupna V misija po ugotovitvi pogojev za pinje.
Prošnje za zakol
Prošnje za zakol je vložiti vsaj 14 ; prej. Okrajni odbori morajo rešiti ošnjo v treh dneh in takoj obve-»? krajevne odbore, ti pa rejce in dostaviti dovolilo, na katero mojo rejci brezpogojno počakati.
Prijave prašičev
V 10 dneh od objave uredbe (ured-je bila objavljena v Uradnem listu t. m.) morajo rejci prijaviti vse ži-
ve prašiče z navedbo teže krajevnim odborom. Poleg tega morajo natančno prijaviti tudi vse od 1. oktobra 1945 zaklane prašiče, kar se bo kontroliralo po vseh prijavah, med drugim tudi na podlagi svoječasno podanih prijav o zalogah krompirja. Vse prašiče, ki ne bodo prijavljeni, bo okrajna odkupna komisija zaplenila, prav tako bo odvzela slanino ali mast in meso od že zaklanih, toda neprijavljenih prašičev.
Pokazalo se je, da so se dogajale, ponekod celo z vednostjo in podporo krajevnih odborov, velike nepravilnosti in sabotaže od strani rejcev, zaradi česar je močno trpela preskrba prebivalstva z maščobo. Rejci so se posluževali raznovrstnih trikov, da bi ukanili lastno oblast ter posredno one sloje ljudskih množic, ki so glede preskrbe neposredno odvisni od rejca, to je povzročalo mnogo nezadovoljstva in težav pri preskrbi. Najnavadnejši trik je bil ta, da je rejec prijavil enega prašiča, na tihem pa kupil pujska in ko je ta prilično dorasel, je zaklal starega pitanega prašiča, si spravil slanino in meso ali pa oboje prodal na črno borzo. Toda v hlevu je še vedno ostal en prašič kakor je bil to prijavil. Ta brezvestna igra se da ponavljati v nedogled in se uporablja prav tako pri goveji živini. Sedaj je začelo tej vrsti čarovnijam klenkati. Vsak rejee mona prijaviti vsak prirastek, kar se vpiše v kartoteko. Narodna milica prav te dni odkriva po deželi velike nepravilnosti v zvezi s prijavo živine. Tako je na primer narodna milica na Škofljici ugotovila 21 glav neprijavljene goveje živine in 47 prašičev, torej skupaj 68 neprijavljene živine, v Notranjih goricah 16, v Pijavi gorici 9 itd.
Kolikor je nova uredba strožja glede prijave in oddaje, ije to zgolj krivda brezvestnih rejcev in prizadetih krajevnih odborov. Vsem tem naj velja opozorilo, da se ljudska oblast ne bo pustila izigravati, če bo kdorkoli, bodisi iz sebičnih ali samopašnih razlogov ali pa zaradi podpihovanja reakcije in saboterskih elementov, moti! preskrbovalni aparat. Če na eni strani ljudska oblast dosledno izvaja agrarno reformo in se na vse načine povsod trudi, da ob sodelovanju ljudstva postavi trdne temelje našemu bodočemu razvoju, če torej ljudska oblast kaže najvecie razumevanje in daje popolno pomoč v okviru možnosti, je tudi njena dolžnost in pravica, iztrebiti če treba z najostrejšimi ukrepi vse nezdrave pojave, kjerkoli se pokažejo. Če postavlja pred ljudska sodišča črnoborzijance in špekulante ter jih sodi, bo prav, tako postopala z vsemi gospodarskimi saboterji in sebičnimi rejci.
Raziskovanje zemlje in poizkusi z umetnimi gnojili na Hrvatskem
V okviru ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo Narodne vlade Hrvat-e je bil nedavno ustanovljen fede-oi kmetijski zavod kot centralna canova za znan tvena raziskovanja za poizkuf.no delo v kmetijstvu, zavod ima po vsej Hrvatski svoje črnske kmetijske postaje, ki imajo logo, de vrše raziskovanja in per e za pospeševanje kmetijstva. V stavu federalnega kmetijskega za->da so tudi instituti, ki vrše razisko-m ja na področju posebnih panog petijstva. kakor so živinoreja, sa-aiutvo. vinogradništvo, poljedelstvo, kor tudi raziskovanja glede sestave mije in uporabe umetnih gnojih. : instituti imajo na rajonskih po-jah svoje odseke, ki po v naprej ločenem načrtu vrše raziskovalna la na področju postaj. Tako bo na-^la obsežna organizacija znanstve-n zavodov, ki bodo imeli nalogo, . jti nova sredstva za olajšanje dela kmetijstvu in za dvig kmetijske . ; iz vom j e na podlagi pridobitev iprednega kmetijstva.
Med halogami, ki ai jih je postavil ■deratni kmetijski zavod, je na p.-m mestu raziskovanje zemlje v zve-z uporabo umetnih gnojil. V prejš-i Jugoslaviji so se umetna gnojila -opagirala in širila po trgovskih in-
teresih. Oni, ki so dajali gnojila v promet, so se malo zanimali, ali bo imel kmečki gospodar koristi od gnojila, če ga kupi. Glavno je bilo. da se blago proda. Vse to je povzročilo, da so kmetje nepravilno uporabljali umetna gnojila, da so imeli neuspehe in doživeli razočaranja, kar je pogosto povzročilo nezaupanje do umetnih gnojil pri mnogih kmečkih gospodarjih. Za pravilno uporabo umetnih gnojil je treba najprej vedeti, da obstojajo razne vrste umetnih gnojil, od katerih je morda eno koristno, drugo pa calo škodljivo. Tako potrebuje ena rastlina več dušikovih, druga več fosfornih gnojil ali pa kalija, predvsem pa je važno, da poznamo sestavo zemlje. Kisla tla potrebujejo predvsem apno. Ce ne poznamo kakovosti zemlje, je pogosto uporaba umetnih gnojil citta loterija. Umetna gnojila je treba uporabljati s pažnjo in zadostnim znanjem.
Odsek za raziskovanje zemlje pri rajonski kmetij riti postaji v Križevcih je že pričel s svojim delom in s poizkuri za uporabo umetnih gnojil Akcija je zamišljena tako, da se posamezni kmetje javijo odseku, kjer dobe tiskana navodila za take poizkuse. Da se ugotovi, katero vrsto umetnih gnojil in v kekšni količini
je treba uporabiti, se mora najprej ugotoviti sestava zemlje. Gnojilo za poizkuce na površini 100 m* dobi kmetovalec brezplačno. Njegova dolžnost Pa je, da zemljo dobro obdela, da skrbi za posevke in da javi dan košnje in žetve, ker je treba točno ugotoviti pridelek. Ustanovo, ki vrši poizkuse, zanimajo samo rezultati gnojenja, ker se iz večjega števila poizkusov najlažje ugotovi, kakšno vrednost imajo posamezna umetna gnojila, če to uporabljena po strokovnem nasvetu, upoštevajoč sestavino tal.
Pozivu rajonske kmetijske postaje v Križevcih se je takoj odzvalo p.eko 400 gospodarjev iz raznih krajev rajonskega področja. Kmetje so že prinesli prve vzorce zemlje in bo postaja v kratkem pričela pošiljati kmetom gnojila za poizkuse. Tudi v drugih krajih Hrvatske so pričeli organizirati take poizkuse.
Uredba e prometu
s klavnimi konji
Na podlagi odločbe zveznega ministra za trgovino in preskrbo z dne
8.	VI. 1945 (Uradni list DFJ št. 366-40). s katero se določajo predmeti, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo in v zvezi s tolmačenjem z dne 1. IX. 1945 (Uradni list DFJ št. 651/69), je ministrstvo za trgovino ia preskrbo Narodne vlade Slovenije v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo izdalo 14. t m. naslednjo uredbo:
1.	člen. Pravico odkupovati klavne konje na ozemlju Ljudske republike Slovenije ima izključno Nabavljalni zavod Slovenije (Navod). Klavne konje odkupujejo podružnice Navoda ali od njega posebej pooblaščeni odkupoval« po uradno določenih cenah.
2.	člen. Odkupljene klavne konje razdeljuje in kolje Navod oziroma od njega pooblaščeni mesarji po navodilih ministrstva za trgovino in preskrbo NVS.
8.	člen. Vse klavne konje mora pred zakolom pregledati pristojni državni veterinar, ki mora ugotoviti, če konj res ni sposoben za delo in o tem izdati uradno potrdilo.
4. člen. Kršilci te uredbe bodo kaznovani po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23. IV. 1945 (Uradni list DFJ št. 241/26). Klavni konji, prodani ali zaklani v nasprotju e predpisi te uredbe, se zaplenijo.
Pojasnilo k odredbi o razdeljevanju blaga, ki je pod zapo»
Minister za trgovino in prerikrbo Narodne vlade Slovenije je izdal naslednje pojasnilo k odredbi o razdeljevanju blaga, ki je pod zaporo.
Glede na določbe odredbe o razdeljevanju blaga, ki je pod zaporo, z dne 23. 6. 1945 (št IV—2236/1, Ur. list št. 123/14) dajem tole pojasnilo:
I.	Ministrstvo za trgovino in preskrbo ne izdaja nakazil posameznikom; tj naj se obračajo vedno le na pristojne krajevne ali okrajne ljudske odbore. Ce v dotičnem okraju ni na razpolago blaga, ki ga želi prosilec, naj okrajni (mestni) ljudski od-boT po redni poti zahteva primemo količino takega blaga za potrebe okraja; le v nujnih primerih sme napotiti prosilca neposredno na nadrejeni okrožni ljudski odbor, v nobenem primeru pa ne na ministrstvo za trgovino in preskrbo. Okrožni ljudsikL odbori zberejo vse podatke o potrebah ter jih pošljejo ministrstvu za trgovino in preskrbo.
II.	Ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije izdaja nakazila za nabavo blaga, ki je pod zaporo, le tem upravičencem:
1.	Intendanturi IV. armije (družinski člani pripadnikov vojske dobe nakaznice za racmnimne predmete razen za živila in kurivo pri pristojnih ljud.kih odborih);
2.	ustanovam zvezne vlade in drugim osrednjim ustanovam za potrebe, ki jim ne morejo zadostiti po pristojnih krajevnih organih;
3.	pošti, železnici ter vsem drugim zveznim podjetjem, kakor tudi podjetjem in ustanovam NVS. kolikor gre za potrebe, ki niso samo krajevnega značaja, ampak se nanašajo na območje več okrožij;
4.	industriji za nabavo proizvajalnih sredstev.
življenska zavarovanja
V zakonu o ureditvi predvojnih obveznosti je posebej urejeno vprašanje predvojnih terjatev iz življenjskega zavarovanja. Vse zavarovalnice bodo po tem zakonu in po valorizacij? kam zakonu obračunale imetje, v katerem so naložene premijske rezerve življenjskega zavarovanja. Na podlagi ugotovljene vrednosti tega imetja vseh zavarovalnic, ki se bo smatralo kat enotno namembno imetje, se bodo potem obveznosti iz življenjskega zavarovanja pri weh zavarovalnicah obračunale po istem tečaju. Presežki, ki se bodo pokazali pri posameznih zavarovalnicah, se bodo uporabiti za kritje primanjkljajev pri ostalih zavarovalnicah. Obveznosti iz življenjskega zavarovanja, ki ustrezajo premijam, plačanim po 18. aprilu 1941, pa se bodo obračunale po zamenjalnem tečaju okupacijskega denarja.
Sestava zavarovalno tehničnih osnov za ugotovitev valorizacijskega tečaja predvojnih matematičnih rezerv bo zahtevala daljše delo, vendar pa dopuščajo že doslej ugotovljena dejstva prilično oceno tega tečaja. Da bi se omogočilo upnikom iz p:edvojnih življenjskih zavarovanj, katerih terjatve so že dof.pele (bodisi, da je zavarovanec doživel določeni rok, ali je umrl), da svoje pravice iz zavarovalne pogodbe uresničijo deloma tudi prej, preden bo točno ugotovljen valorizacij siki tečaj, je zvetaoi finančni minister izdal odločbo o izplačevanju predujmov na terjatve iz dospelih predvojnih življenjskih zavarovanj.
Ta odločba (objavljena v Uradnem listu FLRJ 15. L m.) določa, da mara zavarovalnica na zahtevo upnika (zavarovanca odnosno koristnika) izplačati ob vceh zavarovalnih pogojih 25 % zavarovalnega zneska po pogodbi odnosno po kapitalizaciji, in sicer; a) če je zavarovanec iz zavarovalne pogodbe za primer doživetje aiti doživetja in smrti, sklenjene pred
18.	aprilom 1941, doživel dogovorjeni rok in je pogodba tedaj še veljala; b) če je zavarovanec iz prej omenjene zavarovalne pogodbe umrl, dotier je zavarovalna pogodba še veljala.
Ce je upnik že prej prejel kak znesek kot predujem na tako terjatev iz življenjskega zavarovanja, mu mora zavarovalnica izplačati razliko do 25 %. Ce pa je bilo po palici izplačano posojilo, tedaj izplača zavarovalnica upniku 25 % od tistega zneska. ki se dobi po odbitku posojila od zavarovanega znalka. Pri odbitku posojila se je ravnati tako, da se odbije nominalni 'znesek posojila, če je bilo to posojilo dano pred zamenjavo starih jugoslovanskih dinarjev v oku pacijski denar; če pa je bilo dano po zamenjavi v okupacijski denar, je treba prej znesek posojila v okupacijskem denarju preračunati nazaj v stare jugoslovanske dinarje.
Posojila na predvojne zavarovalne police
Po policah življenjsikih zavarovanj, sklenjenih pred 18. aprilom 1941. sme zavarovalnica, pri kateri je bilo zavarovanje sklenjeno, dati posojilo do največ 25 % zneska matematične rezerve v starih jugoslovanskih dinarjih, ki je bila ustvarjena po dotičnem zavarovanju pred 18. aprilom 1941. Za veak talk primer pa je potrebna poprejšnja odobritev federalnega finančnega ministrstva, ki mora paziti, da se s posojili ne omaje likvidnost zavarovalnice, da se ne prekorači odstotek in da se ne dajo prednost nekaterim zavarovancem.
Prijava vseh predvojnih življenjskih zavarovanj
Da bi se čim hitreje uresničiti tehnični pogoji za izdajo posebnih predpisov o ureditvi obveznosti iz predvojnih življenjskih zavarovanj po zakonu o ureditvi predvojnih obveznosti in zakonu o valorizaciji, je z/ezni finančni minister izdal še drugo odločbo, ki je prav tako objavljena v »Uradnem listu FLRJ« 15. t. m.
Do 28. februarja 1946 se morajo svojim zavarovalnicam prijaviti naslednji zavarovanci in koristniki obveznosti, nastalih pred 18. aprilom 1941:
1.	zavarovanci vseh zavarovalnic v F IR Jugoslaviji, ki želijo reaktivirati svoja življenjska zavarovanja, sklenjena pred 18. aprilom 1941;
2.	zavarovanci vseh zavarovalnic v FIR Jugoslaviji, katerim še ni bil izplačan zavarovalni znesek, čeprav so doživeli rok, določen v pogodbi o življenjskem zavarovanju, sklenjeni pred 18. aprilom 1941;
3.	kariMnñd iz življenjskih zavarovanj, sklenjenih pri zavarovalnicah v FIR Jugoslaviji pred 18. aprilom 1941, katerim še ni bil izplačan zavarovalni znei.ek, čeprav je zavarovanec umri.
Zavarovanci odnosno koristniki morajo pri svoji prijavi predložiti vse podatke, ki so potrebni za reaktiviranje odnosno za likvidacijo zavarovanja.
Zavarovanci iz točke 1., ki se do določenega dne ne prijavijo za reaktiviranje, izgube pravico na reaktiviranje. Zavarovanci iz točke 2. in koristniki iz točke 3., ki ee ne prijavijo, bodo imeli pravico samo do matematične rezerve po dotičnih zavarovanjih v višini, ki jo bo predpisal zvezni finančni minister.
Pri zavarovalnicah, katerim je bil zaradi vojnih dogodkov uničen arhiv, se morajo do 28. februarja t. L prijaviti vsi zavarovanci in koristniki z življenjskimi zavarovanji, sklenjenimi pred 18. aprilom 1941, ter predložiti podatke (številko police, zavarovani znesek, tarifo, začetek zavarovanja, trajanje zavarovanja, rojstno leto zavarovanca, znesek morebitnega posojila) in druge podatke, ki jih bo zavarovalnica zahtevala, sicer bodo imeli pravico tamo do matematične rezerve iz dotičnih zavarovanj po predpisih, ki jih bo izdal finančni minister.
Izgradnja tovarne elektrod pri Šibeniku
Pred izbruhom vojne so pričeli graditi tovarno eilekrtrod pri Šibeniku. V kratkem času so zgradili tovarniška poslopja, stroje pa so še izdelali v tu-
jih tovarnah, ki uo jih že pričele pošiljati novo ustanovljeni tovarni Medtem pa je vojna preprečila izgradnjo tovarne. Zavedni delavci in nameščenci v tovarni so poskrbeli, da so stroje spravili v bunkerje in jih tako nepoškodovane ohranili do avsbboditve. Sedaj čistijo te storje in jih pripravljajo za obrat. Zvezno minütrstvo za industrijo in ministrstvo za rudarstvo se zelo zanimat« za obnovo te tovarne in bosta povzela vse deuge ukrepe, da bi že pred vojno v inozemstvu naročeni stroji čimprej pril peli. Obstoja možnost, da bo večji del strojev, ki so jih naročili na Češkem in v Madžarski, prispel čimprej.
Nova tovarna bo pričele s proizvodnjo anod za potrebe tovarne aluminija v Šibeniku. Po mišljenju strokovnjakov, bo tovarna lahko pričela z delom že koncem tega leta. Njena zmogljivost bo daleč prekašala naše inustrijske potrebe. Po tehnični ureditvi bo tovarna eleiktrod v Šibeniku med najmodernejšimi na svetu. Ko bo tovarna pričela z delom, bo postal Šibenik eden najvažnejših metalur-gičnih središč v naši deželi
= Nakazovanje usnja čevljarjem za popravila. MLO, obrtno industrijski oddelek v Ljubljani, Beethovnom va ulica 7/II, bo pričel 19. t m. z nakazovanjem usnja za popravilo čevljev. Čevljarski mojstri naj se zglasijo po začetnicah priimkov v naslednjem redu: 19. jan. A in B; 21. jan. C, C. D. E, F, G in H; 22. jan. J in K; 23. jan. L M, N n O; 24. jan. P, R in S; 25. jan. Š. T in V; 26. jan. Z in Z. Vsak mojteter naj prinese s seboj točen obračun prejšnje zaloge z računem o kupljenem blagu in prijavnice Zavoda za socialno zavarovanje za pomočnike, ki jih sedaj zaposluje. Nakaznice bo MLO izdajal od ¡4 9. do 12. ure.
Grešni kozel
Nekatere vere, med njimi tudi stara judovska, v svojih verskih predpisih predvidevajo poseben način očiščevanja grehov: privlečejo kozla, nad katerim razprostre duhovnik roke. S tem prenese svoje in grehe ljudstva na žival. Nato pa: H ajd, brado-nja v puščavo! Odnesi naše grehe. In ta grešni kozel, spodboden od številnih udarcev in kričanja, beži kar le more v puščavo.
Vem, da vsaka primera do neke mere Šepa, vendar mi ta grešni kozel in njegova naloga že dalj časa, posebno še zadnje dni, hodi po glavi. Neprestano namreč vstajajo najrazličnejši zagovorniki, ki skušajo upravičeno željo in zahtevo ljudstva, da je treba kaznovati zločince brez razlike, spraviti le na sistem grešnega kozla. Fsi starofašisti in novofašisti danes vpijejo, da so nilrnberški zločinci bodisi žrtve ali pa samo vestni izvrševalci povelj svojega vodje Hitlerja, italijanski klavci in požigalci pa prav tako svojega Mussolinija. In ker je Mussolini danes že mrtev, Hitler baje tudi, je vendar krivda vseh njunih zločinskih hlapcev s tem že odpu-ščena in oprana.
Naivno in napačno usmiljenje, usmiljenje, ki se vedno pokaže in spregovori takrat, ko ga ni niti najmanj treba, se je oglasilo tudi pri nas. Danes lahko slišiš v gostilni, na tramvaju, v cerkvi pa tudi na okrajnih skupščinah: Dovolj je že kazni, bratje in sestre, mili moj slovenski narodi Treba je odpuščati! Odpuščanje je krepost močnih. In tako naprej.
Mar naj bi bilo tudi pri nas enkrat in za vselej dovolj naprtiti vse grehe preteklih in sedanjih dni na črnega kozla? Mar ne bi zato izbrali pripravnega kozla z brado Rupnika — m krivda vseh pomagačev okupatorja bi bila oprana. Kaj pa drugi njegovi priskledniki in pomagači pri zločinu? Kar nič se ne bojte! Segli si bodo spet v roke, ¿e na veselicah pobratili, drugi dap pa bodo spet prodajali meso, sladkor in mast na črni borzi, rovarili proti ljudski oblasti, rušili domovino in tako naprej. In zakaj ne, saj so jim grehi oprani.
Kozel Rupnik torej ne bo noben odrešenik. Grehe, krivdo je nujno potrebno brisati na drugačen, temeljitejši in uspešnejši, pa tudi pravičnejši način.
Mislim se omejiti samo na to, da nekatere danes moti najhujša kazen za črnoborzijance in špekulante. Ne bomo razglabljali, odkod ta njihova zmota. Razglabljajo pa naj ljudje, ki so v tej zmoti. Črna borza in špeku-lantstvo je prav tako nekaj grdega na narodnem telesu, kakor narodno izdajstvo ali umor poštenega in delovnega državljana. Ni nemoralnost vseh teh, katere danes ljudstvo po vsej pravici postavlja pred sodišče in kaznuje celo s smrtnimi kaznimi, samo v tem, ker kupujejo, prepla-čujejo, skrivajo potrebno blago in ga potem prodajajo za visoke cene. Nemoralnost, grešnost, zločin črne borze in vsega špeku-lantstva je v tem, ker bi potemtakem moral in mogel, smel in bil upravičen živeti samo človek — bogataš. To se pravi, samo črnoborzijanci in poleg njih samo listi, ki bi imeli toliko denarja, da bi zmogli kakršno koli ceno. Tako pa rušijo obnovo gospodarstva, to se pravi, da ovirajo ljudstvo na poti k zdravemu blagostanju.
Niso torej in ne morejo biti vsi ti dosedaj kaznovani črnoborzijanci itd. nobeni grešni kozli, ne morejo odtehtati in odkupiti zločinskih dejanj drugih. Vsak človek, ki ovira napredek gospodarske obnove, vsak človek, ki s svojim početjem ruši pot do blagostanja ljudskih množic, mora prejeti zasluženo kazen.
Te kazni pa morajo vplivati tudi vzgojno. Zavedati se moramo, da je danes vsem potrebna požrtvovalnost, poštenost in tovarištvo. S tem ne delamo samo za našo obnovo, s tem tudi krepko pobijamo črno borzo.
Ko torej sodimo črnoborzijanske krivce, se zaveda jmo, da s tem ne izbiramo samo grešnih kozlov. Črno borzo uničujemo tudi s tem, da smo požrtvovalni, da v današnjih dneh kupujemo s polteno prisluženim denarjem, kar je odmerjeno za nas vse, in kar za življenje najbolj nujno potrebujemo. Dr. Metod Mikuž.
življenje in dela v Sovjetski zvezi
Moskva — srce domovine
(S tofografske razstave v Zagrebu.)
Nedavno so odprli v zagrebški Moderni galeriji razstavo fotografij o Moskvi, ki jo je priredilo Društvo za kultur, sodelovanje Hrvatske z ZSSR. Ta razstava je lepo dokumentarično prikazala, kako se razvija življenje in kakšna je Moskva, to središče dižav-n;h, partijskih, industrijskih, znanstvenih in umetniških tokov Sovjetske zveze. Razstava kaže Moskvo v panorami, ne da bi se omejevala na posameznosti zaradi posameznosti, temveč jih prikazuje samo kot značilne relote od vsega tistega, kar bi ,pač moral sleherni najmanj vedeti o Moskvi. Druga pomembna odlika te razstave je ta, da na njej ni prikazana samo slika Moskve, temveč tudi njen utrip življenja ter dela in razvoja njenih prebivalcev.
Moskva ima morda več kakor katero koli drugo mesto na svetu zelo mnogo stvari, ki jih je vredno spomati. Glavno mesto najmočnejše in največje države na svetu, največje po velikosti, pa tudi po moči in po sreči, je tudi po številu prebivalcev med
največjimi mesti na svetu, saj je v njem po podatkih iz leta 1939. živelo
4,100.000	ljudi. Poleg tega je Moskva tudi zelo starodavno mesto, ki ga prvikrat omenjajo že v letopisih iz leta
1187.,	ko je bila trdnjavsko mesto Jurija Dolgorukega. Nepretrgano torej živi v zgodovini in v srcu Rusije že 800 let. Jasno je, da se ta razvojna pot Moskve — svetišča ruskega naroda in središča Sovjetske zveze — ne more niti približno prikazati in opisati v okviru potujoče fotografske razstave glede na n;en orejšnji fevdalni in kapitalistični čas pa vse do njenega sedanjega položaja glavnega mesta prve socialistične države na svetu.
Razstava najprej na kratko in nazorno prikazuje zgodovinski razvoj mesta od majhne lesene trdnjavice in naselbine v 12. stoletju, naselbine, ki je zelo hitro postala glavno mesto Rusije, v 18. stoletju pa je Pe‘er Veliki prenesel državno središče v novozgrajeni Petrograd. Čeprav j« bil Petrograd od tedaj pa vse do pro-I pada carizma glavno morio Rusije, je
po pojmovanju ljudstva Moskva ostala še naprej srce ruske zemlje. Do takšnega položaja je prišla že sama po sebi po svojem zemljepisnem in gospodarskem osrednjem položaju v državi. Skozi stoletja se ije Moskva razvijala in rasla in postajala vse mogočnejše in lepše mesto, ki mu je vsaka doba pustila mnogo umetniško in dokumentarično zelo pomembnih spomenikov.
Ta starodavna, zgodovinska Moskva je v marcu 1918 po oktobrski revoluciji postala glavno mesto Sovjetske zveze. Postala je politično, gosjxxiar-sko in kulturno središče prve socialistične države na svetu. Tam je živel, delal in umrl slavni Vladimir Iljič - Lenin, tam živi in dela Josip Visar tono vič - Stalin. S tem Je postala srce in živec Sovjetske zveze, svetilnik, kamor so se Upirali in se upirajo pogledi širokih delovnih množic vsega svobodoljubnega sveta.
Čeprav je bfla Moskva skozi stoletja središče ruskega naroda, je Sele v socialistični dobi doživela svoj' sijajen razvoj. Omenimo le nekaj presenetljivih dejstev, kakor je n. pr. j to, da je globoko celinska Moskva v idohi аог.ЈдИгапа zvezana s gettimi
morji. Tam so zgradili slavni Metro (podzemeljsko železnico), zgradili so močna industrijska podjetja. Moskva je postala prometno in industrijsko križišče Sovjetske zveze. Hkrati s temi velikimi tehničnimi deli pa je rasla in se dvigala tudi njena socialna in kulauma raven. Vse to ¡e mogoče videti na tej razstavi, čeprav seveda v nepopolnih obrisih.
Za to razstavo je snačilno tudi to, da vidiš na njej poleg slik, ki kažejo veličastne tehnične in kulturne pridobitve, tudi slike ljudi, ki so se najbolj trudili, da bi se takšni uspehi dosegli. Predvsem vidiš tu slike Le-niha in Stalina, ki sta Moskvi ne le dala Osrednji položaj v Rusiji, temveč sta jo napravila tudi za središče vse Sovjetske zveze in s tem hkrati za Središče, kamor teže vse simpatije naprednega Človeštva. Ob fotografijah Lenina, Stalina in drugih političnih voditeljev Sovjetske zveze vidiš na razstavi tudi slike številnih staha-novcev, udarnikov, učenjakov, inženirjev in umetnikov. Tu vidiš posnetke neštevilnih, nam neznanih, toda v Sovjetski zvezi slavnih junakov dela in posnetke vsemu svetu znanih ocenjakog in umetnikov, ka-
kor so n. pr.: Komarov, Lisenko, Pavlov, Gorki, Majakovski, Šostakovič, Fadjejev, Leonov, Stanislavski in drugi velikani. Ti so ustvarili velika znanstvena in umetniška dela, ki jih občuduje vse človeštvo. Poleg velikih mož socialistične dobe vidiš tudi slike genijev, kakor so n. pr. Puškin, Bjelinski, Cerniševski, Lomonosov, Mendeljejev, Sčepin in drugi, fti so že v preteklosti visoko dvignili zastavo ruske znanosti in misli in tako napravili iz Moskve tudi važno žarišče svetovne kulture.
Posebno veliko pozornost so na te] razstavi posvetili junakom Rdeče armade, tistim, ki 60 v preteklih usodnih letih domovinske vojne pod zidovi glavnega mesta, ki Že 800 let stoji na braniku slovanstva, ustavili razbojniške tolpe fašističnih osvajalcev, ne da bi jim bilo žal za svoje življenje. Tu si lahko Videl marsikakšen prizor, ki kaže njihovo vsakdanje življenje in delo. Tu vidiš otroške domove, tovarne, sanatorije, šole, gledališča in druge prostore, ki ▼ njih žive moskovski meščani.
Prav tako posveča razstava veliko
pozornost arhitektonskim, kuimrnim
novam. Na razstavi so slike krasnih monumentalnih zgradb raznih slogov iz različnih dob in od mnogih narodov, ki so v teku stoletij nastajale v Moskvi. Vse zgradbe, ki imajo Zgodovinsko ali umetniško vrednost, so skrbno zavarovane in jim daje tudi častno mesto glavni obnovitveni načrt Moskve, ki je bil izdelan L 1935. pod vodstvom Stalina. Poleg umetniških in monumentalnih spomenikov in zgradb (n. pr. ves Kremelj je ena sama velika umetniška in zgodovinska dragocenost) kaže razstava tudi široke ceste, ravne, sodobno in prometne ulice, parke in vse drugo, kar Je značilno za sodobno Moskvo.
Ta razstava kaže, kako r Sovjetski zvezi varujejo vse pozitivne pridobitve preteklosti in kako se s temi harmonično spajajo največje pridobitve sedanje dobe. Dasi je sedanja Moskva, Stalinova Moskva, popo'noma moderno mesto s širokimi in pravilnimi pravokotniki, so v njej vendar ohranili s na j večjo skrbnost jo ve« umetniško in dokumentarično važne priče preteklosti. Tako tvorijo skladno celoto s sodobno gradbeno delavnostjo. Vse to pa daje veličastno alfi»« jjrestolnici velike Sovje&ka z/em ^
KULTURNI PREGLED
Anketa v ministrstvu za prosveto
zaradi vključitve ozkega kulturnega filma v prosvetno delo

Oddelek za ljudsko izobraževanje ministrstvu za prosveto je sklical, potem ko je pripravil gradivo o stanju ozkega kulturnega filma v Sloveniji , anketo zastopnikov množičnih organizacij, šolstva, prosvetnih društev in ustanov, da dobi smemee za svoje delo tudi na tem, nekako pozabljenem področju prosvetnega prizadevanja.
Kot najbolj priročen za šolski pouk in za ljudskoizobraževalne namene se je izkazal doslej ozki film s 16 mm širine. Je pripraven za prenos kakor za predvajanje, poleg vsega pa tudi ni tako vnetljiv kakor je filmski trak z normalno širino. S temi svojimi lastnostmi je postal nepogrešljiv pripomoček pri izobraževanju širokih ljudskih množic, ker nudi možnost, da s pomočjo žive Stike na privlačnejši način prikažemo tajne življenja, praktična izkustva v tehniki in poljedelstvu, življenje domačih in tujih zemelj, umetnine in podobno.
Glede na veliki pomen kulturnega filma je treba izvršiti naslednje Balog's: 1) ustvariti domačo industrijo ozkega kulturnega filma in projektorje zanj, 2) organizirat' nabavo in razdeljevanje kulturnih filmov in filmskih projektorjev tujega izvora,
3)	izposlovat', pravilno in smotrno razdelitev obstoječega materiala,
4)	napraviti tolmačenja in predavanja k filmom ter vzgojiti predavateljske ek ipe, 5) izvežbati strokovne kadre režiserjev, kino - operaterjev in mehanikov.
Diskusija o vseh teh točkah je bila živa in je dala tudi konkretne zaključke. Predvsem je anketa ugotovila, da je trenutno bolj pereča naloga kopiranje razpoložljivih ozkih filmov, kakor pa izgradnja domače proizvodnje, za kar se je vse pogoje treba šele ustvariti Teh nekaj sto kulturnih filmov, s katerimi razpolagamo, bi morali vsekakor še pred splošno uporabo prekopirati. ker minejo tudi leta, preden bomo v dovoljni mer: dobivali potreben materiali iz tujine. Nič manj nujna seveda tudi ni oprema teh filmov s slovenskim besecffiam. Državno filmsko podjetje je s tem delom že pričelo.
Ker bo lastna produkcija filmskih projektorjev mogia pričeti zalagati trg šele konec leta 1946, je zelo aktualna tudi pravilna razdelitev tistih, ki jih je okupator na našem ozemlju še pustil. Za začetek bo na sedežu vsakega okraja vsaj en pre-
nosni projektor. Ker jih je pa mnogo brez bistvenih delov, ki so bili pokradeni (leče, zrcala, žarnice), pa tud: zato, ker mnogi niso pravilno ravnali in bi dragoceni filmski trak trgali, je anketa predlagala, da posije filmsko podjetje tehničnega strokovnjaka na turnejo po Sloveniji, ki naj v mesecu januarju in februarja na mestu, kjer se projektorji nahajajo te preizkusi, Obenem pa zabelleži vfee manjkajloče dele, ki jih bomo skušali nabaviti iz tujine. Prav tako bo moralo filmsko podjetje poskrbeti za vzgojo kadra, predavateljev, ki naj bi b’6 v vsakem okraju vsaj eden. Ker pripravlja itak krajši tečaj za kino -operaterje, bi mogoče kazalo pridružiti mu še nekaj dnevni: tečaj za predavatelje ozkega filma. Sploh trna novo osnovami odsek za ozki film pri Filmskem podjetju FLRJ zelo šisfcfc dotokrog — reševati bo moral tako teoretično kot praktično vsa tehnična vprašanja, ki so v zveza s kulturnim filmom.
Odseku za knjižnice, čitalnice in ljudske univerze v ministrstvu za prosveto pa pripada naloga sestaviti spremna tolmačenja oziroma predavanja k posameznim f Umom. Vsak izposojevalec kulturnega filma mora namreč dobiti tekst, ki bo slike tolmačil, ki bo v besedi pregledno obdelal snov, k: jo bomo gledali na platnu. Seveda bi bila odsekova naloga tudi vzgoja takih predavateljev, ki ne bodo samo bralci tuje učenosti, ampak živahni, zanimivi in iznajdljivi v samem načinu podajanja snovi. ZMS bo prav gotovo mogla zbrat' kadre za take predavateljske ekipe, prav tako pa tudi ljudske univerze, ki so pred vsem poklicane, da sestavijo načrte za filmsko službo na terenu, da osnujejo filmske krožke, ki bodo sodelovali tud: pri sestavi predlogov za snemanje novih kulturnih fffltmov in skrbela za to, da se ves dragoceni filmski material, И se še nahaja ponekod v rokah posameznikov, očuva in da na razpolago javnosti.
Nazadnje je anketa predlagala ustanovitev cenzurne komisije, ki naj pregleda vse ozke kulturne finie, ki so ostali po okupatorju, ne primerne izloči, odobri slovenske spremne nadpise in spremna predavanja. Brez kakršnih koli pridržkov se mora zabraniti predvajanje z nemškim besedilom.
Tako se tudi na tem področju že rišejo obrisi bodočega načrtnega dela v šoii in prosvetnih ustanovah.
Oprema knjige pa bi bila lahko
kaj boljšega. Vtisnjeni tisk, prilepljeni listki pa tudi platnice same so vse prej ko imenitne.	L. L
Milko Kranjec^ Tihožitja in pejsaži
V	delu Miška Kranjca opažaš, kako se njegov pogled na življenje vedno bolj resni in poglablja ter tako postaja vedno bolj splošno človeški. Pri tem srečuješ zmerom manj čutnosti, ki je je bilo spiva dosti, ohranila pa se je mehko sentimentalna poetičnost, ki je tako značilna za pisatelja in ki se zdi, kakor da je ne moreš ločiti od podobe našega Prekmurja. Nekateri so se nad Kranjcem spotikali, češ da ne more iz tega svojega prekmurskega sveta, kakor da bi zato njegova dela imela pokrajinski značaj. Ti očitki niso držali, zakaj delo ti ima lahko najbolj splošno veljavo, pa če je glede na dogajanje še tako omejeno na tak ali tak kraj. Kranjec je svoj svet poznal in ga zato lahko oblikoval, medtem ko se je videlo, da se je takrat, kadar je segel iz njega, res počutil na tujem.
V	novelah, ki jih je zdaj izdal pri Slovenskem knjižnem zavodu, pa skoraj ne najdeš Prekmurja. Srečaš sicer tudi ta njegov najbolj domači svet, ki tudi sicer ne more, da ne bi gledal tudi drugod na dan, srečaš tudi bližnje Slovenske gorice, v glavnem pa imaš pred očmi druge pokrajine naše domovine, predvsem svet savinjskih hribov, s katerimi se je za časov svojega partizanstva do dobra seznanil. Vendar ti hribi pri njem nimajo svojega imena, zakaj Kranjec hoče biti splošno slovenski in ti hribi so mu simbol usode slovenskega naroda, ki se je z najboljšim, kar je imel, zatekel sem, se od tod bojeval, hrepenel v dolino, ki je bila v oblasti tujca in domačega izdajalca, in se na zadnje z njih zmagoslavno vrnil.
Pa ne vidiš samo tu Kranjčevega prizadevanja, da bi njegova podoba dobila neko splošno slovensko veljavo. Tu imaš še drugo, čisto camkar-sko potezo posploševanja. V Pejsažu na primer slika ozračje, tik preden so nas pognali v vojsko. Tu se pisatelj pogovarja s prividi zastopnikov raznih naših stanov, torej s tipi, kar je bilo Cankarju v krvi. Pa tudi drugače se nagiba k prereznemu risanju.
Te novele hočejo biti priča našega življenja v zadnjih štirih letih. Zato začenjajo z razpoloženjem našega ljudstva pred vstopom v vojsko, ko so ž njim vred tudi mnogi izobraženci
Pe domovini
mnogih pa nikdar ne bo nazaj, toda ti mrtvi šo vendarle za večno zvezani s svojo domovino. To bi bile osnovne misli knjige.
Kranjec ima razvado, da svoja in svojih oseb modrovanja rad razvleče ali da se sentimentalno suče okrog lepe domislice in se povrača k nji, ki mu tako postaja vse bolj in bolj medla ali vsaj ohlapna. Tudi tukaj imaš dosti te slabosti, posebno kadar skuša biti preveč splošen, prerezen in stiliziran, pa čeprav se da tudi v takih primerih njegova beseda še kar prijetno brati. Vse drugače živo pa te prime, kadar srečaš pri njem pravo zgodbo. Tukaj pa moraš povedati, da je Miško Kranjec znal prej ko drugi čisto umetniško zagrabiti podobe iz teh časov, ki so na splošno vsem še preblizu. Na prvo mesto bi postavil zgodbo Zdaj pa tako sam. Naj gledam na sam dogodek, naj premišljam besede obeh belih, ko sklepata, da bi morala ubiti prav za prav tudi otroka — povsod se ti zdi, da se odkrivajo velika, nedojemljiva ozadja življenja, že samo ta zgodba ti odtehta slabosti, ki se kdaj držijo Kranjčevega pisanja. Pa je še nekaj takih lepih, na videz tihih, idiličnih, pa v resnici pretresljivih zgodb. Najbolj dognane so Stara jablana, Idila v gorah in Peč. Ta zadnja spominja na Cankarja še na poseben način, M je v zvezi z omenjenim Kranjčevim prizadevanjem, približati se splošni podobi ali bistvu življenja. Govor njegovih ljudi tukaj že tako ni čisto realističen. Včasih pa prehaja v nekak jezik srca in dogodi se, da srečaš pravo vzporednost — paralelizem govora dveh ljubečih se duš. To se pri. Cankarju često dogaja. S tem paralelizmom lahko povežeš še oblikovani paralelizem, s katerim je hotel dati zbirki nekoliko stilizirano, če že ne arhitektonsko obliko. Tako imaš na začetku sestavek Na cesti, ki mu proti koncu odgovarja kot skladno dopolnilo Ob cesti, ali v začetku sestavek če me ne bo, ki mu na koncu odgovarja po izrazu včasih skoraj enak če jih ne bo. Ta misel na obliko je za Kranjčev razvoj zanimiva, ker smo jo včasih silno pogrešali.
Naslov sam m posrečen. Prvič ga ljudje na splošno ne razumejo. Koliko pa jih ve, da je tihožitje slika
v prevelikem malodušju ali neznačaj- j mrtvih predmetov, posode, sadja ali nosti klonili pred na videz neprema- ' podobnega, še manj pa, da je pejsaž gljivim nemškim »novim redom«. Ni- isto ko naša krajina, torej pokrajin-
sta pa klonila prava poštenost in razum. ki sta vendarle pričakovala svoje zmage. »Novi red« je prišel in ž njim za zaslepljene strašno razočaranje, krivica in nasilje, ki se je zdelo, da mu ne bo konca. Koliko dragih ljudi so ubili brezdušni tujci, uničili tolikim domove, ubili živim srečo. Pa se je obrnilo in naš človek, ki je moral svoj čas sramotno s ceste, po kateri so divjale sovražne kolone, se je zdaj s hribov vrnil nanjo, da je kot zmagovalec priča sramotnega razpada prav teh vojsk. Ljudje se 'vračajo domov s hribov in taborišč,
ska slika. Drugič sta izraza vzeta z neko trpko ironijo, zakaj mrtvi predmeti, ki jih je pustil za sabo sovražnik na svojem besnem in blaznem pohodu, so bili daleč od kakšnega slikarskega tihega življenja stolic, luči, steklenic, kitar ati breskev z mehkim žametnim puhom ali presenetljivim svetlobnim odsevom. Te pokrajine pa so krile v sebi toliko gorja in tragedij ali vsaj pričakovanja, da nad njimi nisi mogel samo uživati, kakor bi se predajal lepi sli-
Harry Baur v filmu
Pred zadnjo vojno so bili francoM filmi — poleg redkih sovjetskih, ki so le s težavo prodrli k nam — nesporno umetoišiko prvi, čeprav je tudi angiloameriška industrija ustvarila neredko prav dober film, ki pa je v glavnem prevzel s svojo tehnično, organizacijsko pripravo in izvedbo, ne toliko ideološko, v čemer so bili prečesto konservativno okorni ali romantično naivni Tu ne smemo prezreti njihove zavestne ideološke linije, saj je bil film sijajno propagandno sredstvo v rokah kapitalizme. Toda o tem drugič.
Francoski film je bil pcdeg nekaterih čeških edini, ki je prikazoval, osvetljeval in postavljal probleme krize meščanske družbe v njenih nasprotjih, ža-l pa ni podajal rešitev teh problemov, ni dajal perspektiv za novo družabno vsebino in formo. Vendar je v tem, da je prekinil z idealiziranim lažnim prikazovanjem življenja, odigral važno vlogo. Druga značilnost francoskega filma je v njegovem zanimanju za psihološke, cesto patološke odnose med ljudmi ki jih prinaša z vsemi detajli. V splošnem mu manjka notranje, prave življenjske zdrave sile, njegova vsebina je nemočna, bolna, forma larpur-lartistično, prefinjeno izdelana. Njihova ljubezenska tema je že kar tradicionalna: odnos očeta do hčerke ali pohče: jenke, sina do matere ali dekleta, varuha ali očima do varovanke itd. V teh filmih sicer prečesto ne najdemo izdeološko pomembne vsebine. pač subtilne, detajlne, igralsko vsekakor dragocene prikaze Po osvoboditvi smo dobili vrsto francoskih filmov, ki so vsi predvojnega datuma in več ali manj reprize tudi v Ljubljani Vsi imajo zgoraj omenjene tipične, tako dobre kot slabe lastnosti francoskega filma. Tako smo videli detektivsko zanimiv »Med štirimi stenami«, Erih Strohheimov »Vihar nad Parizom«, nato »Čakala te bom« z Jean Pierre Aumontcm in Corrione Luchaireovo, »Decembrsko noč« s Pierre Blancharjem in z Renée Saint Сут. Prav radi borno vedno gledali še druge prvake francoskega filma, kot so: Jean Gabin, Charle; Boyer, Michel Simon, Gil Berry itd.
Film »Ko sonce zahaja« ni po svojem problemu in vsebini nič posebnega. Državni pravdnih hoče bogato oženiti svojega sina, ki pa ima drugo preprosto dekle, a stari je trd in odločen: sodnik. Prezira sinovo ljubezen, ker je mogoče nikdar ni doživel in jo sam tako potrebuje. V tem pa v njegovem življenjskem popoldnevu mlada žena preseka njegovo pot in ga povsem spremeni. Vse skupaj štiri do pet oseb. Iz tega niča so Francozi naredili igralko filmsko dragoceno stvaritev. Lahko bi rekli z ozirom na brezpomembno vsebino, da je to larpuriartizem igranja, (d je poln fino izdelanih detajlov, duhovitosti, tistega značilnega francoskega ésprita, rahlosti in občuljivosti. Mojstrska je scena dveh Tartuffov pod sliko tretjega. Sijajna, a fino priostrena satira župnika z njegovim stalnim, diplomatskim: C’ est très juste, aussi! Duhovita in inteligentna je igra Betty Stockfeldove v značilno francoskih, rahlih ljubezenskih dvobojih s Harry Baurom. Najmočnejši, igralsko najbolj dognan je c«srednji prizoT filma:	Slovo sodnika
od mlade sostanovalke, kar giada med bisere Harry Baurove igre. Ob njegovem, od bolečine spačenem obrazu se nehote spomniš na njegova velika tovariša, na Charlesa Laugh-tona in Michel Simona. Ko mu prihiti sin ves srečen pripovedovat, njegov pogled beži za nečem; »Ko je človek srečen, je bolje, da ne govori glasno, da ne žali tistih, ki so nesrečni« In ko stoji ob oknu, se nam Kipiingave besede: »... Za vee, kar vem. sem moral drago placarti!« ne zdijo samo motto tega filma, temveč tudi nagrobnik tega velikega igralca židovskega rodu, ki medtem, ko mi še gledamo na platnu njegove stvaritve, že nekaj let trohni v grobu. Ob tej zavesti gledaš s čisto posebnimi občutki in mislimi na to bežno igralko figuro človeka, ki se je nekoč imenoval Harry Baur. To je brezdvomno ena naijvečjih osebnosti zapadnega filma, igralec velikega formata, ki pri svoja osvajalni, ep siki, široki, čisto ruski umetniški sili, raz-orožju z drobno, subtilno obrazno mimiko. Harry Baur prav za prav ne igra. on je. V tem je njegova moč in uspeh. Z njim je umrl eden tistih velikih igralcev — osebnosti, h katerim na zapadu lahko prištevamo samo še Charlesa Laughtona —
Režiser filma je M. Monlot, glavni inscenator pa Jean Dreville. Zanimivo, da večina občinstva nad tem fümom ni navdušena, celo razočarana in da se sprejem pri občinstvu ne da primerjati z uspehom, ki ga je imel z eksotično romantiko okinčani »Deževje prihaja« ali pa kakšna ginljiva limonada s ShMey Temple. F. J.
Češkoslovaška bo јицја filmsko šolo
V najbližji bodočnosti se bo v Pragi odprla filmska visoka šola z nalogo, da strokovno izobrazi filmski naraščaj. Filmska visoka šola pa ne bo samostojna, temveč bo organizirana v okviru tehnične visoke šole. Šola bo isgela več stolic: stolico filmske estetike, filmske režije, filmske dramaturgije in kritike, filmske fotografije in scenografije, filmske tehnike in filmskega gospodarstva. Poleg tega bo pa še lektorat za filmsko glasbo. Ves študij bo trajal 8 semestrov in bo za
У Belo Krajino teče spet železnica
Novo mesto, 16. jan. ¡ ostalih postajah v Uršnih selih in Zopetna otvoritev železniške proge ! Rožnem dolu so se zbrale gruče do-od Novega mesta do Semiča je bila mačinov, starih in mladih, ki so vsi
kljub snežnemu in mrzlemu vremenu za vse mesto in vse kraje tja do Semiča pravi praznik. Po prihodu jutranjega vlaka in predstavnikov železniške uprave je bilo na novomeškem kolodvoru spregovorjenih več nagovorov, ki so vsi zveneli v velikem veselju, da je Bela Krajina spet dobila železniško zvezo z ostalim svetom. Govorniki so najbolj naglašali, da je bila glavna zasluga tako naglega zaključka obnovitvenih del, ki niso obsegala samo popravila velikih železniških objektov, temveč tudi ponovno položitev tračnic in pragov, ponekod pa tudi obnovitev spodnjega ustroja samega, predvsem velikega števila udarnikov med delavci in kmeti, ki so vsi brez razlike kar tekmovali med seboj, kdo bo več pripomogel, da bo prej končana ta splošno koristna obnova. Vodja tehničnega dela inž. Milan Bufón je izmed množice najbolj marljivih sodelavcev izbral 80 tovarišev, ki so bili za svoje delo še posebej pohvaljeni in nagrajeni. V imenu železniške uprave se je delavcem in graditeljem zahvalil tov. pomočnik upravnika Ivan Topo-rič in jih bodril k nadaljnjemu delu, dokler ne bo obnovljen zadnji kilometer železniškega omrežja, govorili pa so še zastopniki sindikalnih organizacij, okrožja, prosvetnih delavcev in drugi.
Malo po 13. uri je lepo okrašeni vlak z godbo, pevci in množico ljudstva, ki je ta dan lahko potovalo brez vozovnic, krenil na pot čez Krko in dalje pod Gorjance. Že v Kameliji je dolgo vrsto vagonov in praznično razpoložene goste sprejela šolska mladina in mnogo meščanov, pa tudi na
karski krajini. Ali kdo bo pri naslovu ¡ obiskovanje šole potrebna matura in mislil na take stvari?	sprejemni izpit.
navdušeno po dolgem času pozdravljali potnike v Belo Krajino. Na vseh postajah so dekleta pripravila nekaj okrepčila in okitila goste s šopki. Okrog pol 15 je vlak prevozil zadnji kos proge pred Semičem, po znanem 1400 m dolgem semiškem predoru, ki je bil ves čas od septembra 1943 zatrpan z vagoni in stroji, pa so ga sedaj domačini očistili teh zaprek. Kakor vse ostale postaje, tako je bila vsa v zelenju in zastavah tudi semiška, končni cilj novo otvor-jene proge proti Karlovcu.
Tudi v Semiču je pričakalo slavnostni vlak mnogo domačega prebivalstva in mladine, ki je nato skupno z gosti in godbo v dolgi povorki krenilo v trg. Čeprav je tudi na oni strani Gorjancev neusmiljeno brila mrzla burja in je vso pot mraz zavijal do kosti, so bili vendar gostje najbolje razpoloženi, mladina pa je prepevala ob sviranju harmonik kakor sredi najlepšega sonca. Več stogi ava množica se je slednjič ustavila pred bivšim Sokolskim domom, ki ga je nato napolnila do zadnjega kotička — prav dobesedno, saj res ni bilo mogoče premakniti nikogar več nikamor, čeprav so gostitelji želeli imeti razne skupine med seboj, 80 udarnikov pa še prav posebej. V Domu je zbrane goste pozdravil predsednik novomeškega okrožja tov. Jakovčič, ki je ponovno izrazil svoje veliko veselje in zadovoljstvo, da Ie Bela Krajina po tolikem času spet dobila 6vojo železniško zvezo z Ljubljano in nado, da bo pričetku teh del sledil tudi zaključek, ko bo tekla železnica po vsej deželici in tja do Karlovca.
LJUDSTVO POPRAVLJA SOLE
Srebanički okraj je eden izmed najbolj nepismenih okrajev tuzlan-skega okrožja. Cele vasi in celo nekateri mestni odbori nimajo pismenega človeka. Veliko zaostalost v prosveti tudi ljudstvo samo uvideva in smatra za svoj velik nedostatek. Zajeti od novega duha časa želijo ljudje zmanjšati odstotek nepismenih in zato sami popravljajo šole in zahtevajo učiteljev.
Tudi pri mestnem odboru žlijebac je ljudstvo samo popravilo poškodovane šole. V pomanjkanju denarja je ljudstvo dajalo žito in drugo hrano, čeprav je v tem kraju zaradi suše in toče žetev zelo slaba. Tako je od prostovoljnih prispevkov bila popravljena šola v Žlijebcu, za čigar popravilo je bilo izdanih 30.000 din. Kmetje so iz lastnih sredstev in z lastnim trudom zgradili šolo tudi v vaseh Crvići, Skelih in še v mnogih drugih.
POMOČ KRAGUJEVSKEMU OKROŽJU
Pred dnevi je v Kragujevac prispela večja količina tekstilnega bla^ ga, ki se bo razdelilo med prebivalstvo. V vsem okrožju bodo razdeliti nekaj tisoč kg tekstilnega blaga. Blago je deloma od UNRRA-e, a znatne količine so bile izdelane v naših tovarnah. Po uličnih odborih je bila razdeljena večja količina tekstilnega blaga, ki je že bilo nošeno in je prispelo po UNRRA-i, tako da so sedaj krite najnujnejše potrebe prebivalstva.
Pred kratkih je bilo v vsem okrožju razdeljeno 3000 parov čevljev. V zadnjih dneh je prispela nova količina 3500 parov čevljev. Razdelitev posameznim okrožjem je že izvršena, tako da se bodo čevlji v najkrajšem času zopet raizdeliti prebivalstvu. Kmetom se bo po poljedelskih nabavljalmo-potrošnih zadrugah razdelila gotova količina opank.
PRVA RAZLASTITVENA RAZPRAVA V ŽEDNIKU РШ SUBOTICI
V žedniku je bila te dni prva razlastitvena razprava. Prisotnih je bilo okoli 500 agrarnih interesentov, ki so živo sodelovati v diskusiji in preprečili vse poizkuse veleposestnikov, da bi izigrali zakon o agrarni reformi.
Najprej se je razpravljajo o posestvu dr. Aleksandra Pešeja. Zbor interesentov je soglasno zaključil, da se mu odvzame posestvo 125 oralov zemlje. Nato so razpravljali o posestvu Geze Buliča in njegove žene. Zbor ni sprejel trditve, da je posestvo razdeljeno med njim in njegovo ženo, ker živita ločeno, in mu je odvzel posestvo 97 ha. Posestnik Marko Jurič je zatrjeval, da je on osebno obdeloval zemljo in zahteval, da se mu pusti zakonski maksimum. Toda zbor interesentov je ugotovil, da se Juriš ni bavil s poljedelstvom in mu je odvzel posestvo 122 oralov. Veleposestnici vdovi dr. Lazarja Li-pozenčiča je bilo vzetih 711 oralov. Ona je zatrjevala, da je njen sin Aleksander obdeloval zemljo in da so mu pomagati poljedelski delavcu Toda agrarni interesenti so ugotoviti, da nihče iz družine Lipozenčič ni obdeloval zemlje. Tudi družina Sekelj ni obdelovala zemlje in odvzeto ji je 156 oralov zemlje. Popolnoma in brez odškodnine so odvzeta posestva Bele Vajsaja-Vojniča, starejšega in mlajšega, ki sta skupaj posedovala 300 oralov zemlje, Kiša Lajoša, ki je imel 545 oralov in Jovana Markova, bivšega odvetnika, ki je imel 60 oralov. Končno so razpravljali o posestvih Ranka Markovskega, ki so ga agrarni interesenti proglasili za poljedelca, ker je obdeloval zemljo in. mu je odvzet samo višek 20 ha» Fri
koncu razprave sta govorila o agrarni reformi člana okrožnega odbora Ljudske fronte Geza Tikvički in ljudski poslanec Grga Lulič.
POKRAJINSKI MUZEJ ZA LJUDSKO ZDRAVJE V SARAJEVU
V Sarajevu so odprli Pokrajinski muzej za ljudsko zdravje. Otvoritvi muzeja so prisostvovati komandant VX armije Vukanović, minister za Bosno in Hercegovino Ante Marti-novič, predstavnik ministrstva za prosveto, predstavniki Mestnega ljudskega odbora, sanitetski oddelek VX armije, Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi veliko število meščanov. Pri otvoritvi muzeja je govoril minister za zdravje Bosne in Hercegovine dr. Nedo Zec, ki je poudaril nevarnost pega-vice. Nato je govoril upravnik muzeja dr. Vojin Gligič, nato pa so predvajati film o pegavicL
OBNOVA PORUŠENIH MOSTOV IN POTI V NIŠKEM OKROŽJU
Takoj po osvoboditvi so vojaške železniške edinke s pomočjo delavcev železniške delavnice usposobili vse železniške mostove in prelaze. V kratkem času je bH zgrajen železniški most v Nišu in za njim železniški prélazi na vseh progah, ki ee utekajo v Niš. Vzporedno z gradnjo železniških mostov so začeli graditi, mostove čez reke in prelaze. V letu dni je gradbenemu oddelku brez zadostnega materiala iz strokovne moči uspelo usposobiti večino mostov v okrožju. Popravljeno je 13 želetznih mostov, med njimi tudi veliki železni most, ki veže Aleksinac z Žitkovcetn. Zgradili so dva železobetonška mostova, 11 lesenih mostov, in dva stalna prelaza. Usposobili so porušeni žeelzniški most čez Ndšavo v Nišu in začeli graditi most čez Nišavo pri Tvrd j avi. Vasi so pri vtseh teh delih mnogo pomagale, tako v gradivu kakor v delovni siti. ker gradbeni odbor ni imel na razpolago dovolj finančnih sredstev za ta dela. Vari so pokazale veliko iniciativo pri popravilu poti. Večino poti v okrožju so popraviti sami kmetje.
SEŠKOV DOM PROSVETE V KOČEVJU
Kočevske- žene in mladina se marljivo udejstvujemo v «fonavi. Bivši Sokolski dom, ki je bil med vojno hudo poškodovan, je danes po zaslugi teh pranih rok že popravljen. Pri njegovem obnavljanju je sodelovalo tudi ostalo prebivalstvo, Id. se nikjer ne straši udarniškega dela.
Na Silvestrovo smo imeti krstno prired tev. Sodelovale smo žene, mladina in sindikati, čisti dohodek smo nameniti za stroške obnove tega doma, ki se bo odslej imenoval »Šeškov dom prosvete«, to je po menu prvega organizatorja Komunistične partije na Kočevskem, ki je že v bivši Jugoslaviji trpel več mesecev po ječah in bdi takoj pio fa-šističn' okupaciji prvi pobudnik in organizator Osvobodilne fronte na Kočevskem; njegova velika zasluga je, da je narodno osvobodilno gibanje dobilo taiko velik razmah tudi na Kočevskem. Toda izdajalska mreža, ki je opravljala svoj gnusni posel v nemati meri tudi v Kočevju, je med drugimi žrtvami izdala tudi našega najboljšega tovariša in organizatorja Jožeta Šeška. Tako so ga spomladi leta 1942. italijanski okupatorji dobiti v roke, ga več dni nečloveško mučili in naposled v Ljubljane kot talca ustreliti. Spomin na tovar ša Jožeta nam bo ostal vedno lep, nikoli ne bomo pozabili nanj, ki nas je vod®, v najtežjih dneh pio pravi poti in napovedoval svobodo in srečnejšo bodočnost. Slana te svobode na dočakal» svoje
mlado ž vljenje je žrtvoval za domovino, mi pia se bomo najlepše oddolžiti njegovemu spominu, će se bomo piosveitili delu za domovino in boljše dni zatiranega človeka, kakor nas je on učX Upamo, da bo ta dom, na katerem bo zapsano njegovo ime, vredno tega imena in bo vsekdar izpolnjeval njegovo oporoko. Truditi se bomo za kultomo-prosvetni dvig našega okraja, nesebično in požrtvovalno borno nati, ljeval' delo v obnovi in se trudili za izgraditev domovine, ki je totiko pretrpela in žrtvovala.
V načrtu imamo tudi spomenik vsem padlim partizanam iz Kočevske, k1 jih je mnogo. Tini v tem spomeniku borno gledali neizbrisen spomin na tovariša Jožeta Šeška,
KMEČKE ŽENE SKRBIJO ZA ZAVETIŠČE NA VIČU
Izredno lep primer požrtvovalnosti in skrb: kmečkih žena za osirotele otroke smo videti v nedeljo v zavetišču na Viču. ®e v zgodnjih jutranjih urah je s prvim vlakom prispeto z Logatca v Ljubljano 7 članic AFŽ Kalce, — Zg. Logatec. Težko otovorjene s kovčegi so prišle na Vič. Ves teden so zaposlene pni težkem kmečkem delu, a nedeljo so žrtvovale za obisk otrok v zavetišču.
Otroci, M so v začetku začudeno in vprašujoče gledal' nove obiskovalke, so začeti takoj veselo vzklikati in radostno poskakovati, ko so pozorne žene odprle svoje kovčege in začele deliti mlečno in mastečo pecivo. Da ste jh videli, te otroke, ki so se zbira® pred kupi dobror, kako so jim žareli obrazi, kako vse drugače vedif so biti kot še nedavno, ko so »skrbele« zanje sestre, k: so morale na zahtevo ljudstva zapustiti zavetišče, ker niso privoščile otrokom niiti dovolj črnega kruha. Kako drugače se počutijo sedaj ti otroci, kako svoboda: so. kako zgovorni. PHav tovariško so se pomeniti z obiskovalkami in ko so bile dobrote pio mizah razdeljene je pred odhajajoče dobroto če stop.: deček (ne da bi ga kdo na to spomnil) in se v imenu vseh otrok prav iskreno zahvalil. To je naše žene obiskovalke še piosebno gani le Naročile so otrokom, naj bodo pridni In obljubile, da jlih bodo ša obiskale.
Tudi kuhinja tega zavetišča je bila deležna izrednega presenečenja. Dobila je v dar košarico jajc, ki jh bodo uporabiti za izboljšate-hrane otrokom.
Toda vse breme še ni bito odloženo. Nekaj peciva so žene na pc budo požrtvovalne tajnice AFŽ Kalcej-Logatec, tov. Gostiša, odnesle še na pristavo v Mestni log, ki sc jo tudi morale sestre zapustit . Tan je 18 defektnih otrok, kaiterih vzgoja je bila prej prepuščena brezvest nim sestram. Tudi tu je zavladalo veselje,, ko so otroci zagleda® preti seboj totiko sladkega peciva. Ko jim še usm ljene sestre deiile hrano, pravijo, da niso biti nikdar sit-in vedno zapostavljeni. Sedaj pa dobivajo boljšo in zadostno hrano :n tudi mleko. Iz oči teh otrok je sijalo zadovoljstvo in hvaležnost.
Naše dobre žene so odhajale zadovoljne in v zavesti, da jih v duhu spremlja totiko hvaležnih otrošfe ti src.
PRVA KONFERENCA LJUDSKIH TOŽILCEV RUDNIKA RAŠE
Pred nekaj dnevi je bila v Raši konferenca ljudskih tožilcev rudnika Raše. Konferenci so prisostvoval-ljudski tožilci vseh sekcij rudnika. članii sindikata in pomočnik javnega tožilca Peter Radolovič, ki je v svojem referatu govori o dolžnostih ljudskih tožilcev, ki morajo biti organizatorji h voditelji ljudstva v borbi za vzdrževanje zakonitost Preko ljudskih tožilcev morejo ljudske množice zahtevati zaščito svojih interesov. Ljudski tožilci morajo bti najtesneje povezani z ljudstvom, če hočejo svojo nalogo uspešno izvajati Udeležiti se morajo vseh masovnih sestankov ta ožigosat: nepravilnosti Veliko pažnjo morajo posvečati svoj1 lastni izgradnji Njihova naloga je, da se zanimajo za vse, kar se dogaja v njihovi okolici to podjetju, za vsa vprašanja in naloge, M se postavljajo. Dobro morajo poznat:	naj-
važnejše pravne predpise, ki jih izdajo ljudske oblasti- Redno morajo obiskovati konference, ki jih skliče javni tožilec, na kater h raztolmači najvažnejše predpise iz vseh področij uprave.
Po referatu se je razvila dsku-sija, v kateri so ljudski tožilci izjaviti. da so pravilno razumeti svoje dolžnosti in da se bodo pokazali vredne izkazanega zaupanja.
OBSODBA POSLOVODJE
ZADRUGE V VARAŽDIN ti
Pred okra joint' ljudskim sodiščem v Varaždinu je bila razprava proti zadružnemu poslovodji Vladimirju Gra bariču. Obtoženi je prikrival zadru-garjem obroke sladkorja ter jih po visokih cenah prodajal. Obsojen je bil na 10 let prisilnega dela ter na zaplembo vse imovine. Njegovi pomagači so bili obsojeni na manjše kazni prisilnega dela.
ODKUP TOBAKA V DALMACIJI
V Imotskem se je pričelo odiku-povanje tobaka, čemur se je ljudstvo rado odzvalo. Ljudske oblasti plačujejo za tobak sledeče cene: ® izreden tobak 150 lin, za prvovrsten 125 din, a za drugorazreden 105 din.
Vpliv porok, sklenjenih med okupacijo, na državljanstvo
L
Poroke jugoslovanskih državljank z inozemci
Niso bili redki slučaji, da so skle-Ipale med okupacijo jugoslovanske lo:žavljanke poroke z inozemskimi jržavljani. Pojavljajo se vprašanja, |£ii so s tako poroko izgubile bivše Ijjîoslovansko državljanstvo in ali se Ji., dan, ko je stopil v veljavo naš Itovi zakon o državljanstvu, t. j. na lan 28. avgusta 1945, štejejo za naše ¡državljanke.
Novi zakon o državljanstvu pravi v |îlenu 35., da se na omenjeni dan l::ejejo za naše državljane vsi tisti, Iv so bili- tega dne jugoslovanski dr-Ijavijani po veljajočih predpisih, t. j. I;.-, prejšnjih predpisih zakona o dr-|ž3vtjanstvu z dne 28. 10. 1928.
Po navedenih prejšnjih predpisih ■pa je jugoslovanska državljanka z Icmožiivijo z inozemcem izgubila ju-Icoslovansko državljanstvo, razen:
1.	če po predpisih zakona moževe Innovine ni pridobila njegovega dr-
n pijanstva, in pa
2.	če si je pridržala jugoslovansko h žavljanstvo ali z ženitno pogodbo |г’ pa s posebno izjavo ob sklenitvi
:ona. Ta izjava je morala biti polt na v predpisani obliki in vpisana |v roročno matično knjigo.
Ni dvoma, da se štejejo za naše Ij vljanke po novem zakonu vse |o ie, ki so si pred 6. aprilom 1941 ;držale ob poroki na navedeni naie svoje prejšnje, t. j, jugoslovansko žavljanstvo. To ee pa ne nanaša Ih na njihove zakonske otroke, rone pred 28. avgustom 1945, tudi če \l e ti otroci z materjo pri nas in se |- vzgajajo. Otroci so po prejšnjih ■dpisih po očetu tudi državljani. !e z dopolnjenim 18. letom lahko rosijo za naše državljanstvo. Mati _a v njihovem imenu, dokler so |r loletni, ne more storiti. Naš novi on pozna samo en primer, da mo-V imenu nedoletnih otrok zaprositi tja oseba za sprejem v državijan-
o.	t. j. samo. ako posvoji naš dr-■lian inozemskega otroka, ki je r pod 14 let.
Pridržba državljanstva s pogodbo I s posebno izjavo je bila v dobi upacije izključena, ker so okupa--=ka oblastva izbrisala Jugoslavijo zemljevida in torej za ta oblastva li jugoslovanskega državljanstva ni o več.
Za omenjeno dobo pride torej v štev samo vprašanje, ali je dotična Sa bivša državljanka s poroko s I v rem pridobila moževo, t. j. tuje I i avljanstvo ali ne.
lasni so зато primeri porok naših I S. vljank z osebami brez državljanka. n. pr. z ruskimi emigranti. V ¡h primerih jugoslovanske državnike niso mogle dobiti moževega žavljanstva, ker je bil sam brez /avljanstva. Obdržale so torej biv-jugoslovansko državljanstvo, ako niso izselile iz Jugoslavije in se ¡o-morajo šteti tudi sedaj za naše žavljanke, ako niso na kak drug ¡čin izgubile bivšega jugoslovanske-: državljanstva, n, pr. če se niso
priznale v dobi okupacije za pripadnice nemške manjšine.
Vsi drugi primeri pa se morajo preiskati posamezno.
II.
Poroke inozemk z jugoslovanskimi državljani
Predvsem je vprašanje, a!i in kako si je sploh mogla pridobiti jugoslovansko državljanstvo v dobi od 6. aprila 1941 do 28. avgusta 1945, ko je stopil v veljavo novi zakon o državljanstvu. Ni dvoma glede primerov pridobitve državljanstva v tej dobi po pokoljenju, t. j. po rojstvu. Naturalizacija sploh ne pride v poštev in se tedaj tudi državljanstvo ni podeljevalo. V poštev pridejo torej predvsem vprašanja pridobitve državljanstva z množitvijo.
Z določilom drugega odstavka člena 35. novega zakona o državljanstvu je pooblaščen zvezni ministrski svet, da sme predpisati posebne določbe pridobitve jugoslovanskega državljanstva po prejšnjih predpisih v omenjenem času, sme pa to pooblastilo tudi prenesti na federalne vlade. Take določbe doslej še niso bile izdane.
Z omožitvijo z jugoslovanskimi državljani so inozemke po prejšnjih predpisih praviloma pridobile jugoslovansko državljanstvo. Lahko so si pridržale svoje prejšnje državljanstvo, seveda če je to bilo po predpisih njihove domovine sploh mogoče. Ni pa znan niti en primer pridržbe takega državljanstva v stari Jugoslaviji.
Vprašanje je torej samo, ali so biile poroke v omenjenem času sklenjene veljavno po tedaj v Jugoslaviji obstoječih predpisih.
Znano je, da je bilo med okupacijo mnogo primerov, da so naši državljani v inozemstvu, kjer so bili v ujetništvu, internaciji, na prisilnem ali prostovoljnem delu in podobno, sklepali poroke z inozemkami, in to pod tedanjimi okolnosfmi v najrazličnejši obliki in da niso niti mogle biti opravljene vse formalnosti, ki so se zahtevale tedaj pri nas za sklepanje veljavnih porok. Nedvomno je, da je bilo sklenjenih mnogo porok, ki jim je bil na poti kak razdiralen zadržek, n. pr. da je bil naš državljan že prej poročen in imel doma ženo in otroke ter podobno.
Zato je zvezno ministrstvo za notranje posle s posebnim razpisom Kab. št. 687 z dne 4. 7. 1945, odredilo, da ima veljati za pravilo, da se v nobenem primeru ne priznavajo poroke, ki so bile sklenjene od 6. apr. 1941 dalje med našimi državljani in Nemkami in da je v vsakem posameznem primera preiskati veljavnost porok jugoslovanskih državljanov z osebami drugih narodnosti, ki so bile sklenjene v omenjeni dobi.
Veljavnost porok pa preiskujejo redna ljudska sodišča. Od njihove odločitve bo torej odvisno tudi vprašanje državljanstva inozemk, ki so se v dobi okupacije do 28. avg. 1945 omožile z jugoslovanskimi državljani, j Po 28. avg. 1945 pa omožitev sploh ne ; vpliva več ne na pridobitev ne na izgubo našega državljanstva. I. L.
Dnevne vesti
Koledar Petek. 18. januarja: Vera, Priska. Spominski dnevi
13.	1. 1Ô43. — Osvobojena Solčava, Dežurne lekarne Danes: Lekarna Bahovec, Kongres.
i trg 12; lekarna Murmayer, Sv. Pe-a cesta 78.
Zdravniško nedeljsko dežurno sluha opravlja od sobote 19. t m. opojne do ponedeljka 21. t m. do osmih
jotraj meetni zdravnik dr. Rus Mavid* Miklošičeva cetta 6. tel. 21-35. ★
Javni tožilec za ljubljansko okrožje
liicuje na dan 20. t m. v Ljubljani elovni sestanek vseh ljudskih tožil-ev okraja Ljubijana-okolica. Sesta-ak bo na sodišču soba štev. 79 s ičetkcm ob 9.30. Udeležba je za vse iudške tožilce, izvoljene na terenu - v okviru sindikalnih organizacij o obratih im ustanovah, obvezna.
Centralna vojna bolnica v Ljublja-ii, oddelek za transfuzijo krvi prosi, a se sigurno javijo na njeni postaji impreje tovarišice:	Jarc Mihaela,
L mikava 19: Završnik Zinita, Hru-ica 35; Vivoda Ana, Kimačima-iétlìka in Vivoda Marija, Krmačina-Jetliha.
Iz ministrstva za prosveto. Ministr-tvo za prosveto ima od danes naprej ledeče telefonske številke; 28-71, 8-72, 28-73, 28-74, 28-75.
Novo razsodišče. Minist: stvo za Io-alni promet NVS je v Uradnem libi št 44 dne 5. dec. 1945 razpisalo avni natečaj za idejne osnutke no-■ega poslopja Avtcpronove ter obavilo tudi člane razsodišča. V sesta-ri razsodišča so pa morale nastopiti ;otove izpremembe, zato obljavlja-no, da sestavljajo razsodišče nasledki tovariši: Ferial j a Ermim, pomoč-lik miniltra MLP; ing. Štolfa Josip, ;ef cestno-ptometnega odseka MLP; Ir. Gračner Jože, v. d načelnika ofo-:ega oddelka MLP; Kožar Jernej, šef ehničnega odseke MLP; ing. Zalokar van. tehnični referent MI.P; ing. uh. Tomažič France, ministrstvo za jradnje; ing. arh, Sever Milan, teh-lična sTednja šola; ing. ft:h. Mušič člado. ministrstvo za gradnje; ing. nh Ce.-nicev Jorip. ministrstvo za jradnje; ing. arh. Rojc Jože. šef ka-
bineta pri Predsedstvu NVS; ing. Lapajne Sveftko, ministrstvo ze gradnje; ing. Bloudek Stanka, privatni inženir; poročevalec:	arh. špinčič Ivo,
MLOO, Ljubljana. Predsednika razsodišča izvolijo člani razsodišča z večino glasov.
V	pisarni Združenja vojnih invalidov, Gosposvetska c d sta 2/1, naj se takoj zglasijo vsi demobilizirani invalidi iz NOV in invalidi iz vojne 1914—1918, ki prejemajo invalidnino in imajo ostalo državno zaščito ter stanujejo v okrožnem mestu Ljubljana, da jih prijavimo za dodatne živilske nakaznice. Pisarna posluje pe.manentno od 8. do 18. ure (do 20. t. m.)
Tiskovni sklad »Ljudske pravice«.
Ministrstvo za notranje zadeve NVS je dovolilo upravi »Ljudske pravice«, glasila KPS v Ljubljani, da akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za svoj tiskovni sklad, ki je bila odobrena v letu 1945., a takrat ni bila izvršena, izvede na ozemlju vse Slovenije s takojšnjim početkom do 28. februarja 1946
Ljudmi tožilci četrti Tabor imajo redni delovni sestanek v petek tab
18.	uri v prostorih na Ambroževem trgu. Udeležba obvezna! Vabljeni tudi sodniki prisedniki. Tovariši (ce), ki še niso oddali osebnih podatkov, naj store to čimprej. Ljudski tožilec četrti Tabor.
Filiala Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju opozarja delodajalce, da bo plačilnim nalogom za december 1945, ki jih bodo delodajalci prejemali v januarju 1946, priložila posebne statistične listke, na katere bo treba vpisati dneve roj stva vsakega zavarovanca, njegove žene in otrok, odnosno zavarovanke in njenih otrok, če jih rama vzdržuje. Vabimo vse delodajalce, da poskrbe, da se bodo priloženi listM čimpreje, najpozneje pa v 8 dneh, pravilno in čitljivo izpolnjeni vrnili filiali v Celju Pri izpolnjevanju listkov se je točno držati navodil, napisanih na zadnji strani priloženih lirtkov.
V	zveri z razstavo tiska OF, ki bo
v začetku februarja v Ljubljani, ptosimo vse tiste, ki imajo fotografije naših tiškam in tehnik, izven-Ijubljanške literature iz prvih left naše borbe ali kakršnekoli predmete,
ki so v zvezi z našim tiskom v Sloveniji, da to posodijo za čae razstave Propagandni komisiji pii IOOF. V kolikor bi bilo pošiljanje po pošti neprikladno. prosimo lastnike, da sporoče svoj naslov z oznako materiala na Propagandno komhijo pri Izvršnem odboru OF. Ljubljana, Erjavčeva 12.
Ljudska univerza. Predavanje: »Lenin v zgodovini« bo 21. januarja (predavatelj Iv. Bratko). — Danes ne bo predavanja v frančiškanski dvorani.
Juristi! Množični sestanek vseh juristov bo 21. januarja ob 19. uri v sobi 90. Debata o vuefa zadevah fakultete in o volitvah v odbor DSJF. Udeležba obvezna! Odbor.
Kulturno glasbeni odsek Z. Ž. P. D. N. L »Sloga« v Ljubljani je ustanovil svojo mladinsko godi» ter s tem dal možnost železničarski in ostali mladini, da se udejstvuje v godbi na pihala. Ko bo korpus dovolj izvežban, bo samostojno nastopal na raznih prireditvah in koncertih. Prijave. pismene ali ustne, sprejema društvo v svoji pisarni v kinu »Slogi« vsak dan do 1. februarja. Prijavljen«. ki so popolni začetniki, naj ne bodo starejši od 16 iet. Poučevalo se bo skupinsko in to dvaikrat na teden v zgodnjih večernih urah. Poleg potka v svojem iatrumentu se bo poučevala tudi glasbena teorija enkrat tedensko. Ves pouk kakor tudi vse instrumente da društvo brezplačno na razpolago. Starše, posebno železničarje, ki imajo glasbeno talentirane ali za godbo dovzetne otroke, vabimo, da jih prijavijo v mladjnško godbo, kjer bodo s pridnostjo lahko dosegli premimo glasbeno izobrazbo.
Podružnica P. D. S. v Kranjski gori sklicuje svoj občni zbor na dan 26. januarja ob 19. uri v osnovni šoli z dnevnim redom: 1. poročilo o stanju društva; 2. volitev nove uprave; 3. volitev odposlancev za sfkupščino P. D. S.; razgovor o bodočem delu in sestavu proračuna; 5. slučajnosti	129-n
Montan isti in metalurgi vseh semestrov! V petek 18. jan. 1946 ob 5. popoldan bo na rudarsko-fužinar-skem institutu (Srednja tehnika, Gorupov a 12) masovni sestanek vseh študentov našega oddelka. Dnevni red: Zaključna beseda o ustavi; problemi socialnega skrbstva (prošnje, podpore), skripta in klubska knjižnica; problemi študija in družabna prireditev skupno s kemiki Udeležba je obvezna. — Odbor.
Fotoklub Ljubljana. V petek 18. t.
m.	debatni večer; v torek 22. ob 19. informativni sestanek vseh. ki so ee prijavili za fotografski tečaj, ob 20. seja odborov FKL ja ZSFAD; v petek 25. slikovna kritika. Lokal FKL je v Levstikovi ulici, paviljon nasproti »Mladike« oz. sedaj vojne bolnice.
Današnji simfonični koncert se
začne točno ob 20. v Unionu. Tržaška filharmonija 70 članov izvaja pod dirigentom Jakovom Cipcijem spored: Škerjanc: Dramatična uvertura; Mendelssohn: Koncert za klavir in orkester; Čajkovski: Sesta simfonija. Predprodaja v Matični knjigami in pred koncertom v Unionu. 128-n
Sadjarska podružnica Ljubljana-
Vič priredi v nedeljo 20. januarja ob Vi 10. uri dopoldne v osnovni šoli svoj redni letai občni zbor. Člani in prijatelji vabljeni!	127-n
Sadjarski tečaj podružnic SVD v šoji na Prulah. Danes 18. t. m. predava od 6. do 8. ure zvečer tov. tajnik SVD Andrej Škulj o obrezovanju sadnega drevja na švicarski ali ošberški način. S slikami. 126-n Opozarjamo vse abonente za novi red SD, da takoj dvignejo izkaznice pri Krajevnem medstrokovnem svetu, Ma:a:ykova 14/1. desno, ker bo v torek 22. t m. že prva predstava za novi red SD.	130-n
Zahvala. Tov. Babšku izreka odbor terena I četrti Vič iskreno zahvalo za podporo v živilih za siromake, ki se za velikodušno darilo toplo zahvaljujejo. Naj bi plemenita geste tov. Babška našla mnogo posoemalcev. — Odbor terana I četrti Vič.
Elektrotehniki! V soboto 19. t. m. bo množični sestanek ob 15. uri na tehniki Reševali borno vprašanja, ki se tičejo našega študija in nadaljnjega dela.
Popravek voznega reda na avtobusni progi Črna—Prevalje:	Zaradi
slabe ceste na odseku Prevalje—Dravograd odpade avtobusna vožnja, ki je bila predvidena- po novem voznem redu veljavno od 19. januarja 1946.
Osebno izkaznico in prometno knjižico za kolo je izgubil Viktor Rus, stanujoč na Cesti na Brdo štev. 106 (Ljubljana). Obe listini sta proglašeni za neveljavni.
PRESKRBA
POROČILO O SNEŽNIH ZAMETIH
Po dospelih poročilih so bde snežne razmete z včerajšnjim dnem sledeče:	Okrožje Novo mario sporoča,
da je padilo okrog 40 cm snega. Na cesti Novo mesto—Metlika je promet zaradi snežnih zametov prekinjen. Zjutraj je bila cesta preorana od Novega mesta do Metlike, pri povratku pa je bila cesta zaprta radi novih zametov. Od Brežic do Novega mesta je cesta preorana, od Novega me:ta proti Ljubljani je oranje v teku.
V okolici Kočevja je padlo 70 cm do 1 m snega in so veliki zameti tudi do ,3 m višine. Promet je na vseh cestah prekinjen, orje pet plugov. Na glavnih cestah je premet odprt danes 18. t. m., ako ne pade preveč novega snega, kajti sneži še dalje.
Iz Celja javljajo 10 do 15 cm snega, o prometnih ovirah ni poročil. Okraj Krško ima 70 cm snega.
ZOBARJI!
Popravila vseh vaših aparatov in izdelavo vseh nadomestnih delov kot nasadni-koy in količnikov prevzema
»PRECIZMEHANIKA«, lastnik I. Blaži na — Zagreb, Hica 78, lokal.
DELITEV KRVAVIC
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo v soboto 19. t m. dopoldne pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »13 januar 1946« osnovne živilske nakaznice ali odrezek »33 ja-nnar 1946< nakaznice štev. III. izdane od MNOO — odsek za preskrbo Ljubljana po 1 dozo krvavic na osebo za dobo enega tedna. Doza ima 34 dkg čiste teže.
Zdravstveni zavodi in bolniki prejmejo na odrezke bolniških nakazil isti dan sveže meso.
Prodajna cena za eno dozo je din 15.50. Za vsako vrnjeno prazno dozo mesarju prejme potrošnik din 2.
Porabna doba za ribje konzerve od zadnje delitve se zaradi dodelitve krvavic podaljša za dobo enega tedna.
Mesarji prejmejo meso za bolnike v petek 18. t m. ob 11. uri na mestni klavnici, krvavice v dozah pa isti dan od 14. do 17. nre v skladišču Gregorc, Gosposvetska c. 1.
Prazne doze in kartone od prejšnje delitve ribjih konzerv vrnejo mesarji na mestni klavnici in to:
mesarji od A do M
v torek 22. t. m. od 8. do 12. ure, mesarji od N do Ž
v sredo 23. t. m. od 8. do 12. ure.
Odrezke predlože mesarji v četrtek dne 24. t m. od 8. do 12. ure na Navodu, Novi trg 4-II, soba št. 14.
Krvavice v dozah so slične domačim, le da so brez primesi riža ali kaše. Lahko se jedo mrzle brez predelave, ali segrete. Takim se tudi dodaja riž, kaša ali ješprenj. Odprte doze se morajo takoj porabiti.
Opozarjamo potrošnike, da te vrste konzerv nimajo dolge potrošne dobe, pa zaradi tega svetujemo, da jih čimprej porabite.
DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA TEŽKE DELAVCE (TD) ZA MESEC JANUAR V MESTU LJUBLJANI
Četrtni ljudski odbori morajo takoj po prejemu posebnih prijav (na
dosedaj veljavnih naročilnicah s črkami ABCD) za dodatne živilske nakaznice za vse one težke delavce (TD) za katere je prejšnja kategorija najtežjih delavcev razširjena in v mesecu januarju niso prejeli dodatnih živilskih nakaznic za najtežje delavce (NTD). iste (t. j. posebne prijave) nemudoma predložiti MLO-oddelku za trgovin » in preskrbo, odseku za živilske nakaznice, palača Baita I. nadstropje.
Po predložitvi zgoraj omenjenih prijav prejmejo četrtni ljudsiki odbori naslednjega dne za vsakega upravičenca za mesec januar izjemoma 14.. 15. in 16. tedenđr » dodat-iio živilsko nakaznico zia delavce pri najtežjih delih (NTD), ker mesečne dodatne živilske nakaznice za težke delavce (TD) za mesec januar ne obstojajo.
Četrtni ljudski odbori naj po Prevzemu nakaznic iste takoj vročijo podjetjem, ki naj nakaznice nemudoma razdelijo upravičencem.
Opozarjamo vse težke delavce (TD), ki so preskrbljeni z maščobo (ker so klali) ali z moko (ker so pridelali krušna žita), da njim ne pripada dodatek, razen sladkorja. Odrezke za maščobo in moko morajo v tem primeru oddati podjetju, ki obračuna te odrezke pri četrtnem ljudskem odboru, ta pa pri MLOod-delku za trgovino in preskrbo.
Ker morajo četrtni ljudski odbori p »ložiti obračun izdanih tedenskih dodatnih živilskih nakaznic pri odseku za živilske nakaznice v palači Bata G. nadstr.). na način kakor doslej in sicer najkasneje do 6. februarja, naj Podjetja skrbe, da bodo čimpreje odnosno pravočasno predložila obračune v smislu okrožnice ministrstva za trgovino in preskrbo IV št. 2550-243 z dne 1. oktobra 1945
0	ureditvi prejemanja dodatnih ži-vilsikih nakaznic za najtežje delavce.
DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA LAHKE DELAVCE (LD) ZA MESEC JANUAR V MESTU LJUBLJANI
Ulični (blokovni) odbori sj dolžni javiti v ponedeljek dne 21. t. m. takoj zjutraj četrtnim ljudskim odborom koliko izvirnih potrdil delodajalcev (podjetij) so lahki delavci (LD) oddali do vključno 20. t. m.
Četrtni ljudski odbori naj prevzamejo navedene nakaznice v ponedeljek. dne 21. t. m. v odseku za živilske nakaznice, palača Bata G. nadstropje). S seboj naj prinesejo spisek uličnih (blokovnih) odborov, iz katerega mora biti razvidno, koliko nakaznic potrebuje ulični (blokovni) odbor in kolik» znaša skupno število vseh lahkih delavcev (LD) v območju vsake mestne četrti.
Ulični (blokovni) odbori prejmejo na podlagi predloženih izvirnih potrdil delodajalcev (podjetij) dodatne živilske nakaznice za lahke delavce (LD) za mesec januar pri svojih četrtnih ljudskih odborih v torek dne 22. t. m.
Vsi ulični odbori začno deliti dodatne živilske nakaznice za merec januar vsem tistim lahkim delavcem (LD). ki se bodo prijavili do vključno nedelje dne 20. t. m., v sredo dne 23. t. m. in sicer sam» proti podpisu prejemnika (upravičenca) na dvojniku potrdila delodajalca (podjetja). Torej je vsak poseben seznam o razdeljenih nakaznicah nepotreben.
Dodatne nakaznice se računajo po
1	din.
Ulični (bi »kovni) odbori so dolžni najkasneje do 4. februarja položiti obračun izdanih dodatnih živilških nakaznic za lahke delavce pri četrtnih ljudskih odborih, ti pa takoj MLO- oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za živilske nakaznice, palača Bata G. nadstropje).
Op »zarjamo vse lahke delavce (LD), 3» so preskrbljeni z maščobo
in moko, da njim ne pripada dodatek, razen sladkorja in so dolžni oddati odrezke za maščobo in moko uličnemu ali blokovnemu odboru, ki jih vrne četrtnemu ljudskemu odboru, ti pa hkrati z obračunom zgaraj navedenemu odseku za živilske nakaznice.
POJASNILO H KATEGORIZACIJI LAHKIH DELAVCEV
Dodatno k objavljenim določilom glede kategorizacije lahkih delavcev, ki so upravičeni prejemati dodatne živilske nakaznice »LD« za lahke delavce pojasnjujemo, da ee prištevajo med lahke delavce poleg fizičnih tudi vsi nameščenci in uslužbenci vseh državnih, zadružnih ali zasebnih podjetij in ustanov, t»rej tudi vseh vrst zavodov, univerze, gimnazij. vseh vrst ostalih šol, nameščenci pri radio-službi, tisku itd. četudi niso neposredno vMJučelni v proizvodnjo ali obnov».
Vsi lahki delavci naj po že objavljenih predpisih prijavijo svojo upravičenost na četrtrnske pole in naj radi preglednosti vnesejo sledeče podatke v sledečem prostomin-skem razporedu:
(Zig podjetja.
ustanove itd.) ......dne .... 1948
POTRDILO
v svrho izstavitve dodatnih živilskih nakaznic za lahke delavce.
Potrjujemo, da Je tov............
rojen dne............ . . , stanujoč v
...........uslužben pri tukajänjem
podjetju, zavodu itd. v svojstvu....
<21g)
S. P. — S. NI
Podpis predstavnika podjetja:
Potrdila v dvojniku podati pri pristojnem uličnem odboru najkasneje do 20. t. m.
DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA MLADINO OD 8. DO VKLJUČNO 14. LETA STAROSTI, ZA MESECA JANUAR IN FEBRUAR V MESTU LJUBLJANL
četrtni ljudski odbori naj prevzamejo omenjene nakaznice danes v odseku za živilske nakaznice, palača Bata /L
Razdeljevanje dodatnih živilskih nakaznic za mladino, ki je rojena v času od 1. januarja 1932 do 31. decembra 1938, za meseca januar in februar se bo vršilo v pisarnah vseh četrtnih ljudskih odborov (vsaka četrt za navedeno mladino svojega območja) dne 19. t. m. z začetnicami priimka A — J, dne 21. t. m. z začetnicami primka K — O in dne 22. L m. z začetnicami priimka P — ž.
Dodatne nakaznice se računajo po 1 din. Stranke morajo prinesti s seboj osnovne živilske nakaznice za omenjeno mladino in njih rojstne listine.
DELITEV DRUGEGA OBROKA ŽIVIL W DODATKOV
Potrošniki okrožnega menta Ljubljane prejmejo kot drugi obrok živil v januarju 1946:
L
Na osnovne karte:
1.	6000 'g enotne krušne moke na zadnjih 20 odrezkov za kruh.
2.	Zakuha: 1325 g zakuhe, in sicer one vrste, ki jo bodo imele poslovalnice, zadruge aBi trgovci na zalogi.
.3. Milo: 100 g mila na odrezek 15 a, ali 25 a, ati 35 a, ati 45 a.
Na dodatne karte:
1. Najtežji delavci: 150 g prave kave na odrezek »NTD-15. j« 15. tedenske karte; 1000 g staljenih rib na odrezek »NTD-14. d« 14. tedenske karte; 1000 g sira na odrezek »NTD-16. m« 16. tedenske dodatne karte; 100 g mila na odrezek »NTD-15. h« 15. tedenske dodatne karte; 2 dozi ribjih konzerv na odrezek »NTD-16.1« 16. teden-ke dodatne torte.
Najtežji delavci prejmejo za razdobje od 21. do 31. t. m. na glavt> 16. tedenske dodatne karte ta živila: 3313 g krušne moke. 325 g zakuhe (glede vrste zakuhe velja pripomba pod točko 1/2), 186 g masti.
Na dodatne karte za otroke
(dojenčki, otroci v 2. letu in otroci v
3.	do 7. letu starosti):
Pet obrokov suhe hrane (t. j. en
zavitek »First Half« in en zavitek »Second Halli«:
dojenčki na odrezek »Daj. 5« dodatne živilske nakaznice za dojenčke;
otroci v 2. letu starosti na odrezek »Otr. 15« dodatne živilske nakaznice za 2. letnik;
otroci v 3. do 7. letu starosti na odrezek »Otr. 25« dodatne živilske nakaznice 3. do 7. letnik.
Marmelada; Mladina od 8. do vfclj.
14.	leta prejme po 250 g marmelade na odrezek »Otr. 31« dodatne živilske nakaznice za to starost — (Poslovalnice zadruge m i:podaj navedni trgovci bodo prejeli marmelado, delili jo bodo pa takrat, ko oodo dodatne karte za to starost razdeljene).
Milo za otroke: dojenčka 100 g mila na odrezek »Doj 4« dodatne živilske nakaznice za dojenčke;
otroci v 2. letu starosti 100 g mila na odrezek »Otr. 14« dodatne živilske nakaznice za 2. letnik.
Poslovalnice zadruge, trgovce, kakor potrošnike opozarjamo na objavo ministrstva za trgovino in preskrbo v dnevnem časopisju dne 16. januarja 1946 pod naslovom »Suha hrana za mladino«, kjer so navedena vsa podrobna im potrebna navodila.
Suha hrana (zavitki) se bo delila že od 18. t m. dalje.
*
Dodatke, t. j. suho hrano v zavitkih, marmelado, kavo, soljene r.tae.
sir, bodo delile vse pcetoratoiee **•
druge in samo sledeči trgovci:
Šiška; Pretnar Janko. Celovška e« Zelena jama: Alič Avgust, Pdsopa-
liât« c. 4;
Moste: DoSoar Franc, Zaloška 22; Dolenjska cesta; Klemenc Fran« Bežigrad: Kameni ek F: ene, Einspielerjeva;
Vič: Pirnat Ivan. Tržaške e. 105; Rožna dolina: Lunder Rezika, Cesta V/26;
Središče: Stupica J., Tavčarjeva
uL 7; Seme Josip. Opekarska c. 20; Krivic Ivan, Frančiškanska ul; Jurčič Simon. Dunajska cesta 12 - dvorišče; Kemperle Julijana, Smartin-3ka cesta;
St. Vid: Cmnan Vida (Erjevefc Ježica: Sponi Josip;
Zg. Zadobrova; Petkovšdk Manja.
DODATKI ZA JANUAR ZA DELAVCE PRI TEŽKIH DELIH
Z veljavnostjo od 1. januarja 1946 s» se preimenovali sedanji »najtežji delavci« v »težke delavce« in je bil krog upravičencev do prejema dodatkov za TD znatno razširjen.
Iz tehničnih razlogov, kakor tudi iz razlogov varčnosti se niso mogle izdati nove dodatne nakaznice za TD že za januar, temveč je Ministrstvo za trgovino in prešfcrbo odločilo, da uporabi za to sedanje »NTD« nakaznice in sicer one za 14., 15. in 16. teden, (to je tiste. Id veljajo za čas od 31. dec. 1945 do 20. jan. 1946) za dvig dodatkov bo 16. tedenska nakaznica veljala do konca meseca.
Zato naj dosedanji »NTD« up avi-čenci zadržijo in uporabljajo te nakaznice še nadalje za vse januar, novi upravičenci pa jih bodo prejeli še pred koncem januarja in jih je v ta namen Ministrstvo za trgovino in preskrbo že do ¡lavilo vsem okrožnim oddelkom za trgovino in preskrbo v razdelitev.
Da pa ne bodo morali novi upravičenci iskati po časnikih, kaj bodo na »NTD« nakaznice prejeti, dajemo v sledečem še enikrat skupni pregled vseh dodatkov in sicer prejmejo:
Na 14. tedensko nakaznico
na odrežlre z že vpisano količino: 1850 g kruha ali 1387.5 g krušne moite (pri tem je vračunan tudi 31. december),
700 g zaikuhe,
110 g maščobe; nadalje:
800 g kruha ali 600 g krušne moke ina odrezek »NTD — 14. g«,
350 g sladkorja na odrezek »NTD
—	14. e« in
1000 g soljenih rib na odrezek »NTD ,— 14 d«.
Na 15. tedensko nakaznico;
na odrezek z že vpisano količino: 1850 g kruha ali 1387.5 g krušne moke,
700 g zakuhe,
110 g maščob; nadalje:	^
950 g kruha ali 712.5 g krušne moke na odrezek »NTD — 15 k«,
150 g prave' kave ha odrezek »NTD
—	15. j« in
100 g mila na odrezek »NTD —■
15.	h«.
Na 16. tedensko nakaznico;
na odrezek z že vpisano količino:
1850 g kruha ali 1387.5 g krušne moke,
700 g zakuhe,
110 g maščob; nadalje;
950 g kruha ati 712.5 g krušne moke na odrezek »NTD — 16. p«, 1000 g sira na odrezek »NTD —
16.	m« in
2	Scatti ribjih konzerv na odrezek »NTD — 16.1«.
Na glavo 16. tedenške nakaznice prejmejo upravičenci še preostala živila za januar, v kolikor cito bila izdana že na odrezke katere zgoraj naštetih nakaznic in sice: :
3313 g krušne moke.
325 g zakuhe in
235 g maščob (v Ljubljani samo 185 g, ker so prejeli ti upravičenci 50 g maščobe več že na osnovno nakaznico).
Pomočnik
ministra za trgovino in preskrbo.
Radio LfuMgasia
SPORED ZA PETEK
6.30—6.40: Koračnice. 6.40—7: Vesele češke pesmi. 7—7.15: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Pester jutranji koncert. 12—12.15: Sovjetske vojaške pesmi. 12.15—12.30: Srbske narodne pesmi. 12.30-12.45: Napoved časa, poro-
čila, In pregled sporeda. 12.45—13.15 : Va_ ški kvintet igra slovenske narodne pesmi, vmes poje Branka Stergarjeva. 13.15— 13.30: Dvorakovi valčki za orkester. 13.30— 13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14.15: Petrovičev kvintet. 14.15—14.30: Mazurke in valčki. 14.30—14.45:	Napoved časa in poročila.
14.45—15: Slovenska glasba na ploščato.: 1. Hajdrih: Hercegovska, 2. Adamič: Nocoj je pa svetla noč. 3. Pavčič: Dedek sa-monog, 4. Jaki: Fotpuri slovenskih pesmi, 5. Gerbič: Pojdem na prejo, 6. Narodna: Ti si urce zamudila. 15: Poizvedbe. 17—17.15: Mladinska oddaja. 17.15—18: Koncert orkestra Radia Ljubljane, vodi Rudolf Starič. 18—18.20: Literarna ura: Nastop mladih članov SLG (Vida Levstikova, Alenka Svetelova. Ruša Bojčeva, Demeter Bitenc in Branko Miklauc). 18.20 —18.30: Deset minut improvizacij Bojana Adamiča. 18.30—18.50: Partizanska ura: Josip Korban: Metka. Partizanska humoreska. 18.50—19: Koncert vojaške godbe H. Div. KNOJ.a. 19—&9.15 : Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 19.15— 19.30: Koncert sopranistke Nuše Kristanove: ruski samospevi. Pri -klavirju C. Cvetko. 19.30—19.45:	Ljudska univerza
RL: »Slovensko zadružništvo včeraj in danes«. 19.45—20: četrt ure hrvatskih pesmi: 1. Zajc: Večerna pesem. 2. Narodna: Cvete in niže. 3. Lhotka: Kiša pada, 4. Narodna: Ponoč tako mi moje vere, 5. Narodna: Medved bere jagode.. 20—22: Simfonični koncert Tržaške filharmonije (Prenos iz Uniona). 22—23: Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana
Telesna vzgoja
FD Udarnik (plavalni odsek). Sestanek vseh plavalcev bo drevi ( v petek) ob 18.30 v društveni sobi TyrSeva 15 (nad kavarno Evropo). Strogo obvezno!
Darujte za RDEČI KRK!
FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO
predvaja 19., 20. in 21. t. m. v kinu »Matici« v počastitev spomina Leninove smrti sovjetski zgodovinski film
iiuuiinmiiiiiiiiiuiiumii
LENIN OKTOBRA
Predstaye v soboto in ponedeljek ob 16.15, 18.15 in 20.30; v nedeljo ob 15., 174 19. in 2L
Božični turni* v Hastingsu
Pred vojno so Angleži vsako leto. za Božič (od 28. ХП. do 9. I.) pri-1 rejali tradicionalne turnirje v kopališču Hastings. To mesto je med vojno precej trpelo. Kljub temu se Angleži niso prav nič pomišljali, da ne bi v miru takoj obnovili tudi svojih priljubljenih šahovskih prireditev, ki so že prvič obsegale kar 30 turnirjev po 12 igralcev. Glavni, mednarodni turnir, ki je nosil naslov »turnir zmage«, je imel prav lepo udeležbo in se je takole končal: Zmagal je stari borec dr. Tartako-wer, ki je prej živel v Poljski, med vojno se je boril kot prostovoljec v francoski vojski, čeprav mu je že 58 let, zdaj pa igra za Nizozemsko. Dosegel je 9% točke. Samo pol točke manj je imel švedski mojster Ekstrem, ki gotovo pomeni glavno presenečenje turnirja, kajti bivši j svetovni prvak dr. Euwe, ameriški ; šampion Denker in ameriški vele- ! mojster Steiner so dosegli samo po : 7 točk.
Dr. Eiuwe je prvič po več letih J igral, kajti pod nemško okupacijo je odbil vsa številna vabila. Kot šesti pride na vrsto prvi domačin, škotski mojster Aitken s 6 točkami, kar zanj pomeni lep uspeh. Dalje slede nizozemski mojster Prince s ¡ 5 točkami, znani angleški mojster j stari sir Thomas s 4 točkami, mia-di švicarski mojster Christoffel s 3% točkami; dalje je 3 točke na- ¡
bral 81 letni nemški mojster Mieses, ki že dolgo živi v Angliji in je edini še živeči mojster, ki se je pred 50 leti udeležil prvega mednarodnega turnirja v Hastingsu. Lep jubilej za starega napadalca Andersenovega kova in prav tako imeniten jubilej za mesto Hastings, ki je bilo že tolikokrat torišče zanimivih mednarodnih šahovskih bitk med največjimi mojstri zadnjega pol stoletja; udeležila sta se ga tudi naša velemojstra dr. Vidmar in Pirc prav uspešno. Zadnja sta bila angleški mojster Sergeant in belgijski mojster Devos z 2% točke.
Dopisi:	Tov. borcu-partizanu P.
šarbu sporočamo, da je rešitev problema št. 4 popolnoma pravilna. Res pa je, da nismo navedli vseh varijant in je samo razveseljivo, da se niste zadovoljili samo z navedeno rešitvijo. Drži, da more črni motiti z 1... g5+, toda beli ima odgovor 2. fg6 »en passant in na 2 ... d5 spet podoben odgovor 3. ed6 en passant in mat! Prav tako gre na obrnjeni vrstni red: 1. .. d5. 2. ed6, g5+. 3. fg6 mat ozir. 2... Tc6. 3. Тусб mat. Tudi v bodoče bomo radi odgovarjali na dopise, da bo stik med uredništvom in šahisti čim tesnejši, s čimer bo rubrika šele prav dosegla svoj namen. Za poseben odgovor je pa treba priložiti znamke. — Uredništvo.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Petek, 18. jan. ob 19.30. uri Pucova: Svet brez sovraštva. Predstava za ŽMS
Sobota, 19. jan. ob 20. uri: Čapek: Mati. Sindikalna gledališka sobota. Red SA.
Nedelja, 20. jan ob 15. uri: Pucova: Svet brez sovraštva. Izven. — Ob 20. uri: škvarkin: Tuje dete. Izven, ob 15. uri: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. (Dramska predstava v opernem poslopju.)
Ponedeljek, 21. jan. ob 20. uri: Cankar : Za narodov blagor. Zaključena predstava za štab TV. armije.
Opera
Petek, 18. jan. ob 19.30. uri: A. Dvo-rak:Slovanski plesi. Baletni večer. Sindikalni giedaiiški petek. Red SC.
Sobota. 19. jan. ob 19.30. uri: A. Dvorak: Kusalka. Sindikalna gledališka sobota. Red SB.
Nedelja. 20. jan. ob 15. uri: Goldoni-Rupel:	Primorske zdrahe. Izven.
Ob 19.30. uri:	Verdi: Traviata.
Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 18. jan. ob 20. uri: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostuje član ljubljanske opere Lado Korošec. Predstava za ZMS.
Sobota, 19. jan. ob 20. uri: Nušič: »Sumljiva oseba«. Predstava za Sindikate.
Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Dickens: »Cvrček ob ognjišču«. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostuje član ljubljanske opere Lado Korošec. Izven.
Ponedeljek, 21. jan. ob 20. uri: Leninova prosiava. Cene od din 15.—-navzdol. Izven.
Mestno gledališče v Celju
Dom ljudske prosvete, Celje
Petek, 18. jan. ob 19.30: Gogolj: Revizor. Prva ponovitev.
Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Gogolj: Revizor. Druga ponovitev, sindikalna predstava.
Za podvodsa gradbena dela
pri vzdrževanju elektrarniških jezov in naprav IŠČEMO samostojnega strokovnjaka dipl. tehnika ali delovodjo, ki vodi in nadzira delavsko skupino in potapljače, odgovarja za varnost pri delu in za pravilnost izvršenih del. — Namestitev je stalna. Ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanje prakse sprejema:
Elektrarna Fala d. d.,
Maribor, Vrazova 2.
\M&£¿ag£aS¿\
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
ima na razpolago sledeča prosta mesta.
Pri obnovi naše živinoreje so nam nujno potrebni 3 hlapci, ki imajo veselje m ljubezen do živan. posebno Konj.
Naši obrtniki potrebujejo za ključavničarska in kleparska dela sledeče delovne moči: 1 inštalaterja, 3 samostojne orodjarje, 2 stavbna ključavničarja, 1 gal-vanizerja, 1 urarja, 2 mehanika.
Za napravo opreme in lesnih izdelkov potrebujemo 2 pohištvena mizarja, 4 leso-strugarje. 1 lesorezca. 5 sodarjev in 1 ko-íarja.
Dimnikarska obrt potrebuje l dimnikarskega pomočnika in 1 dimnikarskega vajenca.
Za rudnik Bor v Srbiji potrebujemo 32 stroj, ključavničarjev, 11 železostrugar-jev, 2 rezkarja, 6 kotlarjev, 5 strojnikov, 36 strojevodij, 30 mojstrov (upravijaici) bagerjev, 100 jamskih tesarjev. 40 vrtalcev (minerjev). Vse nadaljnje informacije daje uprava rudnika Bor v Srbiji. .
Za elektrarno Fala pri Mariboru potrebujemo dipl. tehnika ali delovodjo, ki vodi in nadzira potapljače, ki odgovarja za varnost pn deiu in za pravilnost izvršenih del.
Za valjčni mlin, Macek_Hren. Logatec, potrebujemo 1 mlinarja, ki je vajen dela v modernem valjčnem mlinu.
Službo iščejo
PRIDEN IN POŠTEN ŠOFER z dobro prakso išče službo. Naslov v Javni borzi dela.	1129.1
ZOBOZĐRAVNIŠKA ASISTENTKA išče mesto, po možnosti v Ljubljani ali okolici. Naslov v Javni borzi dela. 1056.1 NATAKARICA, vešča samostojnega vodstva večjega obrata, išče zaposlitve. Naslov v Javni borzi dela. Ljubljani. 1233-1 ŠIVILJA, vajena vseli izdelkov, želi zaposlitve zasebno ali v salonu. Naslov v Javni borzi dela.	1230-1
TRGOVSKA POMOČNICA, začetnica, želi primerne zaposlitve zaradi izpopolnitve, nekaj časa tudi brezplačno. Ponudbe pod »Poštena« na Javno borzo de. la.	1272.1
GRADBENI INŽENIR išče mesto v Sloveniji. Ponudbe pod »Dolgoletna praksa« na Javno borzo dela.	1288-1
IŠČEM DELA. Grem prat ali likat kateri koli dan v tednu. Pismene ponudbe na Javno borzo dela ped »Delavna«. 1268-1
Službo dobe
POZIV
upnikom in dolžnikom!
Delegat ministrstva za industrijo ta rudarstvo NVS pri tvrdki Rudolf Kolenc, tovarna usnja, Rečica ob Sa-irinji, poziva vse upnike in dolžnike, ia v 8 dneh po objavi tega poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove proti omenjeni tvrdki s predložitvijo dokazilnih listin. Pravice, ki se do tega roka ne bodo prijavile, se bodo štele za ugasle in se ne bodo več uooštevale.
Delegat ministrstva tvrdki RUDOLF KOLENC, usnjama, Rečica ob Savinji.
Torek, 22. jan. ob 15. url: Gogolj: Revizor. Tretja ponovitev, za mladino.
i o rensko ljudsko gleda lišče Jesenice
Sobota, 19. jan. ob 19.30. uri: Golia: »Triglavska bajka«. Izven.
Nedelja, 20. jan. ob 15. uri: Cesar: »Trije vaški svetniki«. Red B. Zadnja predstava.
Nedelja, 20. jan. ob 19.30. uri: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Zadnja predstava.
desino gledališče Tiran j
Nedelja, 20. jan., ob 16. uri: P. Golia, Sneguljčica (zaključna predstava)
KINEMATOGRAF!
Kino Union: Ameriški film »Pesem mladosti«, v glavni vlogi Deana Durbin, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15, uri.
Kino Matica: Sovjetski film »četvero src«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.30. uri.
Kino Sloga: Francoski film »človek iz Eden bara«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. uri
Kino Kodeljevo: Ameriški fUm »Hajdukova ljubezen«, tednik. Ob 20. uri.
Državni kinematografi
spored za 19. in 20. t. m.
Bled: Ameriški film »žena ustvarja zgodovino«, tednik.
Domžale: Ameriški film »Raziskovalci ekvatorja«, tednik. Dravograd: Francoski film »Junaki jutrišnjega dne«, tednik.
Grosuplje: Ameriški film »Detektiv Andy Hardy«, tednik.
Ig:	Angleški film »Osvobojen je
Afrike«, tednik.
Kamnik: Francoski film »žigoleta«, tednik.
Laško: Francoski film »Ko sonce zahaja«, tednik.
Maribor, Esplanade: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik.
Mežica: Ameriški film »Pustolovci«, tednik.
Novo mesto:	Sovjetski film »Ob
šestih po zmagi«, tednik.
Ormož: Angleški film »Obalska komanda«, tednik.
Ptuj, Titov dom: Angleški film »Signal iz Alžira«, tednik, j Radeče: Italijanski film »Traviata«,
! tednik.
j Radovljica:	češki	film »Turbina«,
j tednik.
; Rajhenburg: Angleški film »Tihotapci«, tednik.
Rogaška Slatina:	Italijanski film
»Preko ljubezni«, tednik.
Ruše: Ameriški film »Slučaj Garden«, tednik.
Strnišče pri Ptuju:	Ameriški film
»Oče in otroci«, tednik.
Slatina Radenci:	Ameriški film
»Otroci 10. ulice«, tednik.
Šoštanj, Kajuh: Angleški film »Njih devet«, tednik.
j Škofja Loka:	Norveški film »Ba-
; stard«, tednik.
: št. Jernej: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. Trbovlje: Francoski film »Decembrska noč«, tednik.
Vevče: Sovjetski film »četvero src«, tednik.
j Vrhnika: Sovjetski film »Neulovljivi I Jan«, tednik.
Žalec:	Ameriški film »Hotel za
žene«, tednik.
TORBARSKEGA POMOČNIKA, veščega galanterijskega dela, sprejme takoj tvrdka Josip Kölner, izdelovanje usnjenili izdelkov. Ljubljana, Tvrševa 19.	918_2
MEHANIKI! Avtoobnova M. L. P. išče samostojne avtomehanike za Dieselove in bencinske motorje, avtoelektričarje in dva za popravila akumulatorjev. Plača primerna. Zglasiti se je na naslov: Avtoobnova. Bežigrad et. 11, Ljubljana.	865-2
Vajenci
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj.
Naslov v Javni borzi dela.	1259-3
15LETEN. ZDRAV, MOČAN FANT se želi izučiti mizarske obrti. Zaželjeno je z oskrbo. Naslov v Javni borzi dela. 1309-3 16LETEN FANT s 4. razredi meščanske šole in malo maturo se želi izučiti za železostragarja pri dobrem in poštenem mojstru. Ima tudi lletno prakso iz avtokleparske stroke. Tov. mojstre pro. sim za takojšen sprejem. Naslov v Javni borzi dela.	_	1290-3
Zaslužek
COPATE, otroške in velike, izdelujem poceni! Pismene ponudbe na Leber, Milčinskega 62, Ljubljana.	1238-4
Prodam
Prodaja srečk Drž. raz redne loterije za novo 2. kolo je v polnem teku
Izplačanih bo 19,504.000 (fin.
Za nakup srečk se vam priporoča
AL. PLANINŠEK, »VRELEC SREČE«, V LJUBLJANI.
Sedaj v novem lokalo, Tavčarjeva nL 5 (poleg Preloga)
L žrebanje bo 5. februarja IL žrebanje bo 7. marca Ш. glavno žrebanje bo od 9. apr. do 27. aprila 1946.
KOBILO, težko, za kmeta in za gozd, prodam. Lavrenčič, Vošnjakova 16. 1163-5 RADIO lepe oblike- 7 cevni, z magičnim očesom, prodam. Pokopališka cesta številka 8-1.	1104.5
KARTOTEČNA KOPIRNA KNJIGO VOD STVA po poenotenem predpisu. Stro. ko vn jaki za upeljavo na razpolago. Kartoteka. Ljubljana. Kotnikova 1>» Ш. nadstr.	136-5
ŠPORTNI VOZIČEK in otroško posteljico prodam. Lida Stary, Tavčarjeva ulica št. 1/1.	1223-5
SPALNICO IN KUHINJO kupim. Plačam dobro ali kaj zamenjam. Ponudbe pod »Novo ali rabljeno«.	1222-5
KAVČ, šivalni stroj in sedežno banjo kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Plačam ali zamenjam«. 1220.5 SMUČI, kompletne, prodam. Vodovodna cesta 1/1., levo.	1217-5
NOVO U C H 21 prodam. Naslov v ogl.
oddelku »Sl. poroč.«.	1215-5
KOMPLETNO SPALNICO, vezano, orehova imitacija, ugodno prodam. Ogled od 2.—4. Naslov v ogl. odd. »Sl. per.«. 1216.5 3 MOŠKE SUKNJE in ženski plašči na. prodaj pri »Prometu«, nasproti križank, telefon 38-05.	1207-5
2 ŠIVALNA STROJA (predvojno blago), pogrezljiva, prodam. »Promet«, nasproti kr ižanske cerkve.	1205-5
RADIO, 5cevni, magično oko, prodam.
Kradeckega 39/1., Baumgartner 1199-5 TRICIKEL, skoraj nov, prodam. Mirje štev.2.	1206.5
DRSALKE se dobijo pri »Prometu, na.
Sproti križanske cerkve.	1204-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Cesta na Rožnik 41.	1258-5
PLETILNI STROJ št. 10 takoj prodam.
Šušteršič, Verovškova 28.	1257.5
ELEKTRIČNO PEČ, novo, ugodno prodam. Ogled:	Hotel Bellevue, soba
št. 8/П.	1254-5
RADIO »Pan« ln nekaj starega pohištva prodam. Rimska cesta 17, brivec. 1240-5 VETRNI JOPIČ, nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	1227-5
ŽELEZNO BLAGAJNO WERTHEIM prodam. Dopise' pod »Ognjevarno« na ogl. odd. »Sl. poroč.« v Celju.	1234.5
KONJA ZA KMEČKA DELA prodam. To-mačeva 29.	1207-5
POVRŠNIK, moški, črn. nerabljen, kompakten, ugodno prodam. Ogled Rimska cesta 9,TI., vrata 16.	1266-5
IZLOŽBENE OMARICE s steklom, 2 kom.. 1.70X1 m. ugodno naprodaj. Ogled Rim. ska cesta 9,TE., vrata 16.	1265-5
RADIO »Telefunken«, nov. 4cevni, 3 va. lovne dolžine, prodam ali zamenjam za šivalni stroj »Pfaff« ali »Singer«. Verstovšek. Mandelčeva 1/П.	1263-5
KUHINJSKO KREDENCO. zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. V a 1 a s , Zbašnikova ulica 3. Kolezija. 1261-5 KOZO prodam. Poizve se v brivnici, Tyr.
ševa 92.	1260-5
OVČJI KOŽUH, dokolenski, za motocikliste, avtomobiliste, lovce, prodam. Na. slov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 1262-5 STROJI, malo rabljeni, brezhibni, iz ko misijske prodaje ugodno naprodaj: Die-selov motor 14 KS, elektromotor »škoda«. Vs KS, 380 voltov, in 15 KS. 380 voltov, varilni aparat z gorilniki, kom. pl etna garnitura z manometri in gorilniki. .z rezalnikom za plin Dissous. ILeršič, komisijska prodaja strojev, Ljubljana, Rimska cesta 13, tel. 37-55. 1277-5 NOV ŠTEDILNIK naprodaj. Poizve se pri tov. Stanislavu Kovaču, Podgorica 60, Sv. Jakob ob Savi, gostilna pri Jež. ku.	1273-5
ČRNO OBLEKO, moško, kakor novo. za srednjo postavo, prodam. Ogled od 9. do 11. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	1271-5
RADIO, 5cevnl, modeme oblike, event, z gramofonom, ugodno proda iz komisije Heršič. Rimska cesta 13.	1275.5
ŠIVALNI STROJ, 3 ženske plašče, moške čevlje št. 42 in usnjene gamaše prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. por.«. 1308-5
ZENSKE SNEŽKE št. 39 in moški črn
suknjič za manjšo postavo ugodno prodam. Rutarjeva 4, visoko pritličje, popoldne.	1285-5
SLAŠČIČARJI! Melangeur na tri valje, malo rabljen, ugodno naprodaj. Keršič, komisijska prodaja strojev, Ljubljana, Rimska cesta 13.	1276-5
GNOJ prodam ali zamenjam. Poljanska cesta 51.	1284.5
ČRN ZIMSKI PLAŠČ prodam. Vrtača 5, drugi vhod. П., vrata 5.	1281-5
PISALNI STROJ angleški, pisarniški, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled Florijanska ulica 11, lokaL	1280-5
LOVSKEGA PSA. mladega, prodam.
Hafner, Linhartova 41.	1282.5
RUSKE VEVERICE, 4 komade, in žalni pajčolan prodam. Naslov v ogl. oddelku Slov. poročevalca«.	1307-5
RADIOAPARAT, 5cevni. ugodno prodam.
Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 1287-5 PISALNI STROJ »TORPEDO« v odličnem stanju, s slovensko pisavo, pisarniški, velik format, ugodno naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 1295-5 ELEKTRIČNI GRAMOFON s priključkom na radio, s stoječo lepo omarico za pio. šče, ugodno naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.	1296-5
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov v ogl- odd. »Slov. poroč.«.	1297-5
KITARO. »Silvestri-Catania«, novo. pro. dam. Vprašati Jurčičev trg ЗП. nadstr.. Jeran.	1303-5
ŠPORTNO KOLO prodam ali zamenjam za šivalni stroj. Vprašati Mandelčeva ulica 15, Trnovo.	1304-5
SNEŽKE, moške, št. 42, tople, ter električno pečko 2500 voltov, »Siemens«, prodam. Verstovškova 27. Mirje. 1301.5 PRODAMO:	telefonski aparat, blagajno
Wertheim, otroško posteljo, 2 stoječi omari za obleko, 1 visoko rolo omaro, mize, stole, umivalnike, obešalnike, šivalni stroj, škripce, plinski štedilnik, števec in peč, drsalke, budilko, vodne tehtnice, telovadne ročke, električni kabel, zamašna in zobata kolesa, žensko kolo in drugo. »Metalia«, Gosposvetska cesta 16. telefon 32-88.	1291.5
Kupim
KOMPLETNO ZBIRKO aii posamezne par-ti j e znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddedelk »Slovenskega poročevalca« pod »Cel svet«.	S. P. 12-6
KUPIM NUMERATOR, šestštevilčni. Uprava Delavskega doma.	1070-6
ELEKTRIČNI APARAT za elektriziranje (faradizacijo) kupim ali vzamem proti odškodnini v najem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	1219-6
MAJHEN AVTO kupim. Naslov v ogl. odd.
»Slov. poročevalca«.	1200-6
ŠIVALNI STROJ, nov ali malo rabljen, kupim, event, tudi zamenjam za protivrednost. Ponudbe na Ignac Serbak. Sv. Peter, Sav. dolina.	1235-6
ELEKTROMOTOR v dobrem stanju, s tremi do šestimi konjskimi silami ku. p im. Dam tudi fnolzno kravo za zameno z doplačilom. Zamenjam istotako dobro idoč vitel za motor. Jože Medved, Razbor št. 6, p. Loka pri Zidanem mostu.	1270-6
ŽARNICO ZA RADIO C Y. štev. 2 ali 1, kupim. Prosim kdor mi jo lahko pri-- skrbi, naj ponudbe pošlje na M. Guček, Bežigrad, Pleteršnikova 14.	1269-6
MOTOR NA NAFTO, nov ali rabljen, v dobrem stanju, od 50—150 ks, za motorni jedrenjak, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Motorni jedrenjak«.	1289.6
KUPIMO: primože, vrtalne stroje, ročne in električne, porabno železje, buteljke. »Metalia«, Gosposvetska 16, telefon št 32-88.	1292-6
Zamenjam
ŠPORTNE ČEVLJE št. 37, skoraj nove, črne. torbico iz ribje kože zamenjam za nogavice čista svila št. SM ali čevlje salonarje št. 36. ali prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 1202-7 MOŠKE ČRNE ŠKORNJE, skoraj nove, št. 41. zamenjam za enake št. 42 ali za ženske, rjave, št. 38. Naslov pustite v ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »škornji«!	1224-7
ZAMENJAM ZA VINO večjo, dobro ohranjeno stiskalnico za sadje. Gostilna Piki, Žalec.	-	1209-7
ZAMENJAM KURJAVO ali drugo protivrednost za volneno ali svileno obleko ali blago. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	1208-7
NOVO ZIMSKO PLIŠASTO ČEPICO št. 54 zamenjam za kurjo pico ali koruzo. Jeločnik, Jarnikova 3.	1278-7
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je za vedno preminil
Pavel B'žlč
kov. strug, pri Rupena Lutz
Spremili ga bomo v petek 18. jan. 1946 ob 4. iz kapele sv. Janeza,
Žalujoča žena in sin.
Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče in stric
Alojzij Kovačič
višji davčni upravitelj v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 19. jan. 1946 ob 15. na mestno pokopališče. Maša zadušnica se ho brala v magda-lenski cerkvi dne 21. jan. 1946 ob 7. uri.
Maribor, Ruška cesta 1, dne 14. januarja 1946.
ŽALUJOČI OSTALI.

1905
*4	0\
L.		tl 	J
1945
g:
Nova gradbena sezasta se bliža
Naročajte zato pravočasno cementne izdelke, da boste imeli blago za vzidavo pripravljeno!
V sezoni vam ne bomo mogli takoj postreči.
IZDELUJEMO:
betonska okna, armirana, vseh velikosti, normalizirana, za železniške, tovarniške delavnice, skladišča, za hleve z venti-lacijami, kleti itd.
plošče za hodnike, stopnice, tlak tera-eo in vse druge betonske izdelke.
Betonske cevi (kanalizacijske) v dimenzijah premera 10, 15, 20, 25, 30, 40, 50, 60, 75, 80, 90 cm; vedno na zalogi.
Priporoča se tvrdka
JOS. СШШ — Ljubljana — fyiáeva 69 izdelki * UsEkstsd kamen
\v
♦ ♦ <
♦v ♦ , ♦ •
♦v
♦v
«v
•v
1
»v
»v
.v
♦ . ♦v « *
GALOŠE št. 42—43. športne čevlje (goj-zarice) št. 42, precizno srebrno zapestno uro in darila za kadilca zamenjam ali prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	1232-7
ZAMENJAM PISALNI STROJ, pisarniški, znamke »Everest«, v zelo dobrem sta. nju. za motorno kolo 97 ali 125 cm», event, proti doplačilu. Naslov v ogl. oddelim »Slov. poročevalca«. 1274-7
Posest
DVONADSTROPNO TRGOVSKO HIŠO v središču Celja prodam, ali zamenjam za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod značko: »Za trgovca« na ogl. oddelek »Slov. poročevalca«.	1293.8
ENONADSTROPNO HIŠO z gospodarskim poslopjem in njivami na periferiji Ljubljane ugodno prodam. Poizve se: »Tehn. biro«, Ljubljana, Frančiškan ska 10/1, od 10,—11. 1180-8
ENODRUŽINSKO VILO na lepem kraju Gorenjske, z lepim razgledom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod značko »Ni daleč«.	1299-3
VEČJE ŠTEVILO NEPREMIČNIN v različnih krajih Slovenije in Ljubljani zamenjamo in prodamo. »Realiteta«, Prešernova ulica 54/L, tel. 32_21.	1286-3
Razno
BARVANJE USNJENIH IZDELKOV: torbic. obutve, aktovk, površnikov-sukenj, foteljev, kovčegov — vrši strokovno najsolidneje »šarm« Maribor, Slovenska 16, telefon štev. 21-16. Iščemo zastopnika.	993-14
SNEŽKE IN GALOŠE zopet lakiramo, tako da so potem lepe kakor nove. Sprejemamo jih tudi v popravilo in to samo ob sobotah popoldne. Klavžar, Vošnjakova 4.	1225-14
ČRN PES PTIČAR Je ušel. Najditelja prosim. naj sporoči svoj naslov na Pride, šola, pri hišniku.	1218-14
REVNA SLUŽKINJA je izgubila 15. januarja 2 m blaga v Stritarjevi ulici. Najditelja prosim, da ga odda v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 1201-14 POZIVAM OSEBO, da 1500 din (tisoč . pet sto), osebno izkaznico in živilsko karto, kakor tudi drugo takoj odda v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«. 1193-14
TOVARIŠE VH. KORPUSA avtomobilski čete, prosim, če kdo kaj ve, kje bi bik motorno kolo znamke Ariel, tov. š-5024, 500 m6, ki je bilo mobilizira maja 1945. naj pusti svoj naslov v or oddelku »Slov. poroč.« pod »Proti i:a gradi«.	1213
USNJENE ROKAVICE s kožuhovina; podlogo sem izgubil. Pošten najdite1 naj jih proti nagradi vrne v Detele ulici 4. Bežigrad.	1203
KDO BI MI POSODIL šivalni stroj : majhen prostor za šivanje? Ponudbe ; ogl. odd. »Sl. poročevalca« pod znači 'Po dogovoru«.	1255	1
IZ AVTOBUSA, ki vozi v Kamnik, je p del 15. t. m. kovčeg, v katerem je k klobuk rdeče barve. Izgubljeno se dok pri Angeli Jamnik. Apihova 16. 1264-1 MOŠKO SMUČARSKO ROKAVICO se: izgubil 16. t. m. zvečer ob 22.30 v ce tru mesta. Poštenega najditelja pr sam. da jo vrne v ogL odd. »Slovenske poročevalca«.	1305- :
ŽENSKA KOMBENEŽA je bila najdena Tovarniški ulici. Dobi se v Zvezni u: ci 9.	1300
IZGUBIL SEM DENARNICO 15. t. m. Poljanske ceste do kolodvora z vsebr nekaj denarja, osebna izkaznica ih obl čilne nakaznice. Poštenega najdite! prosim, naj mi vrne proti nagradi naslov, ki je v osebni izkaznici. 1306 IVANKI MILKOVIČ se zahvaljujem. • je odstopila od tožbe zarad: klevet, sem jih izreke! 31. decembra 1945 " pram njej. B. M.	1230 '
PREKLIC. Kar sem govorila zaradi sel: • iz vasi Sore. preklicujem. Jožefa Bc nard.	1229
Poizvedbe
KOMUR _ JE ZNAN NASLOV ALOJZ KLANJŠČKA, radiotehnika. naj sper či proti nagradi Franju Hodniku. 2 lec.	1211
PROSIM ZA SPOROČILA vse tovar partizane 2. bat. pohorske brigade so bili v borbi "pri Občinah na Kru • nem vrhu 7., 8., 9. in 10. decemb: 1944. Morda ve kdo za grob mojer sina Ivana Dornika, ki je padel S. n cembra 1944 na Krušnem vrhu. Pro u sporočite proti nagradi na* naslov: Iv Dornik. Bevško 29. Trbovlje. 1237
Poravnajte naročnino
Pus! v!
Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo NVS pri tvrdki
»Iška«, industrija trikotaže, Ivan Savnik st., Kranj Viktorija Savnik, šivalnica perila, Kranj Ing. Viktor Savnik, tkalnica, Kranj
poziva vse dolžnike in. upnike, da do 15. februarja 1946, po objavi tege poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove napram omenjenim tvrdka;: s predložitvijo dokazilnih listin.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našo drago nečakinjo, sestrično in teto
Tilko Dobrin
na njeni zadnji poti in počastili njen spomin, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Prisrčno se zahvaljujemo gg. prof. dr. Savniku in dr. žitniku, каЈшг tudi čč. sestram Zavoda za novotvorbe, posebno sestrama Ludviki in Silvestri, za njihovo nego in lajšanje v njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, posebno ge. Dermastij!, ki so pokojno za časa njene mukepolne bolezni obiskovali in bodrili.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega oznanjenja v soboto, dne 19. t. m. ob 7. zjutraj.
Ljubljana, 17. januarja 1946.
ŽALUJOČI OSTALI
Zapustil nas je za vedno dne 13. januarja 1946. naš dragi, skrbni in nenadomestljivi oče, brat, ded in praded
SKBBEC JANEZ
kmetovalec
Pokopali smo ga dne 14. januarja 1946. ob 15. uri popoldne na domače pokopališče v Danah, pri Ložu.
Vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki ste nam izrazili svoje sočustvovanje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Dane, Ljubljana, Toronto, Missisipi, Sarnia, 18. januarja 1946.
Žalujoče družine: ŠKRBEC, TURK. LAH, SKITEK in ostalo sorodstvo
lì
fl
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. ö/Н. Telefon uredništva in uprave St. 31-22 do 31-26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Ciril Kosmač.