Leto XLI!.
== Velja po poSUt s
Za telo leto as|iej . . K 26' — (B «a 0168B0 „ . . «
is Nemčijo celoletno •• 29 — ca ostalo inoteoiHtvo .. 35 —
V L|ubl|;>nI oa dom:
Za cclo ie ' o»piei & ~ m en mese	» "
» apis»' ormcma mes«'!»« ■»
s Sobotu Izdaja s
i« Oblo let	n
ta Nemči)o «stoletno „ 9 — !• ostalo aoiumaKo <• —
■- 1 Inserntl: ^
Ea istolpna peatvro.a (73 aim): za enkrat .... po IS v za dvakrat .... « 13 „ za tr krat .... B 10 „ ga večkrat primeren poprist.
Pcracna onirii »1112!! ssmnnic« m:
enos olpna ne itvrsta po 18 vin.
r---rrrri POSODO: ■ i, „J
on jstolpna prtitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzem&t ne-delje tn praznike, ob 5 url pop.
Redna letna priloga Vozili red.
IkS" Uredn itvo |e v Eop lar|evl ollol été» 6 lil Fokontsl se ne vračalo, oelranMrana pisma «p ne = gpreieotajo - Uredniškega f Jetona štev 24 =
Fölüicßii lisi n slovenski
larol
Upravn àtva |e v Kopllar|evi uiiot ki 6. — Račan poštne lirantlnluo l«ulri|ske it 24 /97 ogrske 28 511, bosn liero 61 7563 - Upravnl.škega telatona 4L ld8.
□«"Današnja številka obsega 12 strani
Hareio delo m Koroškem.
Celovec, 12. sveč. 1914.
Libeialno časopisje vedno in vedno poje v svet, da slovenska narodnost nazaduje ob mejah, ker se tam ne dela po receptih t.Naroda« in drugih zdravnikov le vrste. Menda bi se morala ed;no naglažati le narodna misel, napravljnti bi se morale le slovenske narodne veselice, v cerkvi in šoli pa se menda naj brez skrbi poučuje v nemškem jeziku, če bomo le slovenski plesali po takt:h narodne godbe.
Narodna zavest! Primanjkuje je na Koroškem, menda tudi drugod, ali tu zelo, morebiti bolj, ko drrgie kje na Slovenskem. Narodna zavest! Kaj pa ie to? Če hočeš čutiti vso njeno silo, pojdi v tujino in čez leta se vrni med domače ljudi, pa boš sam doživel in spoznal čuvstvovanje, da si član nekega rodu in da je ta rod tvoj, drugi pa so ti tuji. In če v tujini srečaš rojaka, in da si je siromak delavec, pozdraviš ga s toplimi očmi, kakor da sta rodna brata. Rodoljubje je naraven čut; svoji k svojim, neko naravno geslo. Ali v gotovih razmerah se ta čut zatre ali poiz-gubi. Ta čut se lahko potencira do fanatizma, kakor ga opazuješ v izlamu, do fanatizma, kakor pri židovskem narodu v starem zakonu in deloma tudi pri Rimljanu in Grku stare dobe. Na drugi strani pa se lahko poizgubi: Slovak se šteje za Mad-jara, Irec je pozabil svoj materini jezik, in v Alzaciji ima Nemčija dosti opravka, ca rodnim Nemcem izganja simpatije do Francije. To je splošna prikazen ob narodnih mejah. Narodi se tam spajajo in romanski element je v srednjem veku popil mnogo nemške krvi: Longobarde na Laškem, Gote v Španui, Franke v Galiji. Kaj se čudimo, če se krha narodna meja ob severu, čudimo se, da se še tako drži!
Meja se krha in storiti moramo vse, da se ne bo kršila več. Kaj pa se naj stori? Narodne veselice naj prirejamo? Naj pridejo »samo narodni« gospodje in naj jih prirede! »Klerikalci« jim zasigurajo prostore za to, katerih bi sicer po vsi Koroški ne dobili več. Ali naj ljudi držimo z naro-čevanjem liberalnega časopisja? V vsaki številki se blati katoliški duhovnik; kdor to časopisje bere, bo v kratkem mrzel duhovnika in priiel pod vodstvo drugih, ki bodo vse drrgo, samo narodni Slovenci ne! Nasprotno časopisje hvali svojo stranko,
ki je na Koroškem vzdrževala toliko tet šolo v Št. Ruperlu. Stvar moramo malo korigirati: Ciril Metodova družba šole ni vzfV.svrla; tu delujejo trije činitelji: prvi 'e < ~ : cl župnik Treibar, ki otroke nabili sestre, ki poučujejo in treiji čini-ic u zi rr, ki ga je dajala družba. Prizna-. „ o žrtve družbe, katera je ta zavod veiar.ovila v dobi, ko so v nji sodelovali še vsi Slovenci, ali denar sam bi nam ne pridobil niti erte slovenske rodbine, ne rešil niti enega otroka, živo človeško delo, goreče človeško srce je tudi tu več, kakor tenar. Naj »narodna« gospoda dela! Dokler bedo celali res »narodno«, jih bomo pozdravljali, jim pomagali, st'li na razpolago. Narodno in krščansko delo si ne nasprotujeta in r.e moreta nasprotovati. Se-ve, kjer se bi nam urivala protikrščanska propaganda pod narodno krinko, bi morali reči, da to »narodno« stremljenje ni več pošteno, marveč grda hinavščina!
Korošci še niso kje videli tako krasne »narodne« manifestacije kot je bil katoliški shod lanskega leta! Naši ljudje morajo videti, kaj Slovenec premore, ali kje je bila »narodna« gospoda, kako se more kedo drzniti, ta^o prireditev imenovati »proti-kulturno«? Celovec je krvavo potreboval že dolga leta, ko je še cvetelo »narodno« delo, zastopnika, ki bi očitno nastopal kot Slovenec, da bi ljudstvo vedelo, da ima v slučaju si'e orea sodnikom prijatelja, ki ne dela le za plačo, marveč iz ljubezni do naroda. Zakaj na se ni noben narodnih kolovodij naselil — v Celovcu? Prepustili so to čast in ta užitek — klerikalcu! Ta se naj bori — in naj konečno izvije najvišjim instancam priznanje — vsaj teoretično priznanje — slovenskih ljudskih pravic, ta naj podaja odvetniškim shodom najvažnejša narodna poročila, ta naj napravi vsa tista trnjeva pota, za katera ni plačnika, ki se plačujejo le z napadi po narodnem časopisju.
Kc moramo zavračati »narodno« predrznost, pa vendar ne bomo trdili, da je ob meji vse v najboljšem redu. Tu je nevarnost. kateri sami nismo kos, ker nas je premalo, nasprotnikov pa preveč, ker ima nasprotnik vsa sredstva v rokah, mi pa imamo le to, kar nabere privatna požrtvovalnost. V takih razmerah je obramba mogoča le do gotovih mej, potem pa ntora pešati. Zlu je treba opomoči z živahnejšim občevan'em proti jugu, treba ie iz narodne celote tiste življenjske krvi, ki nam bo celila od nasprotnika prizadele rane.
¡Hile ¡e v»e: lions. ihiHiiaiiNNii
Balkanski airarcL
Ne samo v Avstriji in Nemčiji, ampak tudi na Balkanu agrarno vprašan e od dne do dne nostaja aktuvalnejše. Kako si no se je razvil agrarni pokret v Bulgariji od zad-n'ih decemberskih volitev sem, je znano. Agrarna stranka v Bulgariji je danes ne samo najmočnejša politična, ampak tudi naj-mečne ša gospodarska, oziroma socia ra stranka, katera stremi pred vsem po okrep-!jenju srednjega kmečkega posestva, dočim zahteva kolikor mrgoče ve iko obremenje-r'e ve'er>OFPstva ali pa celo ra7de'i'cv prevelikih latif'-ndi'ev, ^rav kakor nameravajo to tudi v Rumuniji.
V Srbiji ie kmečkega prebiva'stva n~d 85 odstotkov. Srbom de'a največ nregla-vice agrarno vprašar'e v Novi Srbiji. Ne samo, da tam niso posestva zarisana v ni-kakem katastru, tako da prav za prav nihfe nptanko ne ve, kai in koliko posestva ie njegovega, — še večie težave povzrcča'o t'-r"M grsnodarii. Turki, oo mi'rsti turških v'ad gnsnprlarii srbskega ozemja, se tru-moma izseljujejo, svo'a snahiiska, t. j. na-'emmška pr^va pa predairio srbskim špekulantom, ki cn sem in tja hujši gos^odie kakor so bili Turki; špekulanti namreč računaio nred vrem ra dobičkonosen odkup svoiih pravic. Ko1ikcr več Turkov bo svo'e nr^vice Srbom nrodalo. toliko t»ž'"e ho i^aMšče srbske vlade nri odkuou: Turke hi se da'o oač smatrati kot ti'W. '"i so y.emh'o nekdaj ugrabili in bi rrora'i biti za-dovo';ri Tira v za nrav s tem, da so se smeM nar sfoletr rp^Ui rd ?u'iev srbskega kmeta; toga sf~li=ča no vl-da domačinom na-srrnM ne bo tako 'ahko zavzemala. Zato bi bPo mogoče drbro, re bi srbski vlaHn ranr-vi'a ererg;čen korak, ?nel-"lncj"e kratim nrtom r>rp«nvpr1nln in TitfUe rQv-no tpVo rszla«ti'a kakor cn Turki rek^af srbske gospodarje zar-^rif i. Iz zgodovinsko priznanega rma rVVti orrvne occlk-^e }e nač mogoče on kakih	nar"Grafih,
no zdravi nam^tj r>,-> ni ir^Ka. K več ^mu ^'T^ hnmrnitete bi sp Turkom p^kar-la (Unmr^a nri^p™» no'-"intna, a Hrmfpita nič. l^r?ava Pfj bi vpln v SV0'0 last v«a osvr'ena turška ze^li^ča in »im naselila SVO p tt-nnv^firo	Rnp''i-1arii.
Tudi v S!-ri ^rb!'i re "oiavlia agrarni nrkr°t. Kmetie mrra'o pL-čati večino vsega davka, naihuiše č"'ijo težko vojaško do^nost — kai č"da, če se rinč.*>si razvua t^di v '•rnex'- ili glavah mise' biti prin-e-ren oo'ifr"pn vp'iv ra v'ado? Dolgo re bo tra'-'o, da bomo imeli v Srb"i obstoječih petih strank še šeslo, kmečko.
poiskali višino, napolnjujoč ozračje z divjim kričanjem.
»U jede !« <e pojasril, ko je dospel brod do brega in bila odpeljana naša tro-uprega na cesto.
»Ti mežčani so isto-*, je nadaljeval, »nimajo niti posestva, niti hiše. Pol e so ba'e imeli, pa tudi to so prodali. Sedaj S3 potepajo oo cestah in so nevarni.«
»Ali ropajo?«
;>Da, ropajo. Enemu potniku vzamejo z veza kovčeg, drugemu ukradejo denar in živež — to je njihovo opravilo... In če se jim sir bo godi, tiropajo tudi nam, voznikom, zadnjega konja od voza. Saj smo tudi mi ljudje, zaspimo — pa so že tu. Kostju-ški ie eden izmed nas voznikov z bičem ranil nos. Da, to je res ... Ta Kostja — je najstrašnejši človek. Sedaj nima nobenega tovariša; enega je imel, pa je bil ubit.,.« »Tako?«
»Da, zasačili so ga pri delu. Ni se mu posrečilo. Dobil je svoje plačilo.«
Pripovedovalec se jc smejal v brado.
»Najprej so mu posekali prste, enega za drugim, nato so ga žgali z žarečim železom, nasadili na kol in ga pustili. In poginil je, pes!«
»Ali si morebiti znan z njimi? Zakaj so ti ponudili žganja?«
»Znani smo«, je rekel mrmraje, ->tudi jaz sem jim ponudil mnogokrat žganja, kajti ti so vedno nevarni. In zapomni si: Koslju-ška se gotovo ne vozi nocojšnjo noč brez namena ... Zastonj nc upreže konj. — Plen ima pred očrni, vragi Tudi neki trgovec je <
Tudi princa Wieda čakajo v Albaniji slične težave. Če se bo naslanjal samo na turške bege in velepcsestnike, ljudstvo pa pustil stradati, potem bo težko kedaj doživel v svoji kneževini mir in red. A-lbanci so reveži, nimajo druzega kakor par izstradanih koz in backov, a za tujca de ati je težko. Kaj čuda, če se ljudstvo potem rajše vrže na rop? Agrarna reforma v Rusi'i jasno kaže, kaj se da napraviti iz topih in indo'entnih tlačanov, če se jim da še tako skromna lastnina. Vorašati seveda se je treba, če ne bodo politični oziri na Turke prevladali stvarnih potreb. Gotovo pa je, da bi v Albaniii srednji kmečki stan za mir in red mnogo več oomenil in vlado princa Wieda mnogo bo'j utrdil, kakor oziri na prekanjen in nezanesl'iv mohamedanski element, ki re spada drugam kakor preko Pospora. Bati se je 'e, da bo na princa Wieda in megovo agrarno po'itiko bolj vp'ival zgled Bosne in Hercegovine, kakor bi bilo treba.
Agrarni pokret na Balkanu ie sicer šele v rovoiih, a vendar •> freba, da ga zas'e-dujemo paznim okom. Vsi vemo, kako velike izpremembe je povzročilo agrarno gi-b^n.'e na Nemškem in nri na s v notran'i no-liti' i, in ni dvoma, da bo sčasoma mogočno vnlival tudi na po'itiko balkanskih držav. V k»kšni smeri, to se pa ne more čisto nič vedeti.
Grozna brezposelnost v Ameriki.
Koncem januarja je znašalo število brezposelnih v Zjedinjcnih državah Severne Amerike samo pri železnih in jeklenih tovarnah nad en milijon delavcev, poleg tega je bilo tudi skoro 300.000 rudarjev brez dela. Če se vpošteva vse brezposelne, znaša to število blizu eden in pol milijona. Grozna številka, tem groznejša za nas Slo-vcnce, ker je med temi reveži veliko število naših rojakov. Izguba na plačah znaša mesečno okrog 75,000.000 dolarjev, ali skoraj 375 milijonov kron. Velikanske jeklene tvornice v Pittsburgu, kjer je usluž-benih zelo veliko število naših rojakov, delajo samo s polovico delavci.
V Ameriko so drli ljudje kar trumo-ma. Enkrat je moralo priti do tega, da je tam zmanjkalo dela za vse. Izseljenci, ki so tam pričakovali dobrega kruha in udobnega življenja, sedaj s strahom pričakujejo, kaj bo. V domovino ne morejo s praznim žepom. Marsikak posestnik si je izposodil denar na posestvo in odšel z najboljšimi nadami čez lužo. Sedaj ima od te-£ dolg za pot v Ameriko in dolg bo moral
bil tam,« je premišljujoč rekel, »ali je on, katerega ...? Toda ne, ta ni tak. In pri njih ie tudi neki novinec, ki ga še nisem videl do sedaj.«
»Ki je ležal v vozu?«
»Da, da ,.. najbrže je tudi on eden njihove vrste. Krasen dečko!«
»Veš, gospod, ne vozi se ponoči!« je rekel nenadoma in se obrnil k meni, »ali ne sledijo morebiti tebi, psi?«
»Ali me poznaš?« sem vprašal.
»Kako«, je odklonivši rekel. »Govore, da se bode peljal tu skozi neki kudinovski uradnik iz mesta; mene nc zanima.«
Gotovo so me poznali. Z vlado sem bil zapleten v neki proccs za brate Kudi-nov in sem ga pred nekaj dnevi ugodno dovršil. Moji klijentje so bili v tej okolici zelo znani, da, v vsej zahodni Sibiriji in proces je zbudil veliko zanimanja. Ko sem dobil precešnjo vsoto denarja, sem hitel v N. N. Časa nisem imel veliko, pošta v N. N. je šla zelo redko; zato sem vozil denar s seboj. Vozil sem se dan in noč brez pre-stanka, čestokrat sem zavil tudi z glavne ceste, da bi pridobil več časa, vsled lega mi o mojem potovanju nastala govorica, ki je mogla zbuditi celc trume teh roparskih ptic, ni bila ravno tolažilna.
Pogledal sem okoli sebe, Vkljub temi sem zagledal pred seboj na poti hitro tro-uprego, in v majhni razdalji od nje — trgovčev voz ,..
iz am y sibirskega iuii^.
Spir-1 ^T. Korolenko. —■ Pošlo- ^ -1 ""^-lor Aleksejevič.
Ujede,
x\0 iem v mojem poštnem vo^. dospel do breda, se je že temnilo. Sveža sapa je vela nad širno vodno gladino in g.ia-la njene valčke jednakomerno proti skalnatemu obrežju. Odda leč so zaslišali brodniki zvor.enje zvoncev moje trouprege in so me čakali s svojim brodom. Končno sem bil na mestu; voz so zapeljali gori, odvezi li bred in veselo so udarjali vali ob bok natega broda; krmar ga je odrinil od brega in bolj in bolj je izginjalo obrežje izpred naši' oči, kakor bi ga odnašali valovi, ki so udarjali vanj.
Razven našega voza sem zapazil na brodu še dva druga. Na enem sem mogel razločiti ne več mladega, krepkega moža, ki je b'l najbrže trgovec, na drugem pa tri rrlace ljudi, najbrže brezskrbne malome-ščare. Trgovec je sedel nepremično na svojem vozu, se varoval pred vetrom z zavihanim ovratnikom, in se ni zmenil za svr'e slučajne sopolri' e. Nasprotno pa so KI n-lrdi ljudje zelo veseli in zgovorni. Li oa izr ed n ih, ki jc škilil in ki jc imel ii njeno nosnico, je igral na svojo harmoniko vesele melodiie in pel s svojim suro-
vim glasom pesmi, katerih hripave glasove je nesil ve'er čez širno, prosto gladino reke. Drugi, ki je imel v roki steklenico žgania in kozarec, :e nrlil žganja mojemu vozniku, in le tretji, zdrav mož pri tride-sptih letih, krepak in leo, ie ležal ;ztegn'en, glavo rarlomeno na roko, v svojem vozu in zasledoval s pre*r>išliu'očim pogledom nad nami na nebu plavajoče sive oblake.
Že dva dni sem bil na poti iz gubernij-skega mesta N., in vedno iznova so me srečav: le ie postave. Mudilo se mi je in potoval sem po opravkih, in vedno sem se sešel s tem trgovcem z vozom na dveh kolesih in dobrore'enim konjem, vedno s temi brezskrbnimi malomeščani z močnimi konji; vedno so mi sledili, oo vsakem kratkem počitku sem jih našel na potu ali čakajoče me na kakem brodu.
»Kdo so?« sem vprašal mojega voznika, ko ie stopil k vozu.
»Kcstjuška s tovariši«, je rekel izogibajoč se.
»Kdo?« sem vprašal še enkrat, ker mi je bilo omenjeno ime popolnoma neznano. Voznik mi najbrže ni hotel povedati ničesar natantne šega, ker bi na'in pogovor sopotniki lahko slišali. Obrnil se je in pokazal v smeri po reki.
Ozrl sem se v pokazano smer. Po široki vodni gladini so se vzdigovali temni, viroki valovi, nad katerimi so krožili veliki beli vodni ptiči, pedebni tonovšicam," se nenadoma potapljali v vodo in hitro zopet
* Rusko »čajka« (Larus, Möwe).
napraviti, če bo hotel priti domov. Naših ljudi se jc bila lotila neka bolezen za izseljevanje. Sedaj bodo morda ozdravili; samo zdravilo bo precej drago. Od Amerike bo marsikoga glava bolela. V Ameriki so se po raznih »salunih« privadili zapravljanju in veseljačenju. Tam je to šlo, ker so vsak teden dobili v roko nove dolarje. Kako bo pa s temi ljudmi, ko se vrnejo nazaj v domovino?! Amerika jim jc izpila fizične sile. Amerika jim je ubila moralne sile! K..j bodo ti ljudje počeli doma?
Če vpoštevamo stroške za potovanje v Ameriko in nazaj in k temu prištejemo izgubo telesnih sil, ki so jih naši izseljenci izgubili v Ameriki, pa primerjamo s tem, kar so domov poslali, vidimo prav lahko, da nam je Amerika neprimerno več škodovala, kakor pa koristila. Korist od tega imajo le parobrodarske družbe in njih agenti, potem pa ameriški salunerji (gostilničarji), ki so spravili v svoje žepe milijone trdo prisluženega denarja. Pri vinu, šnopsu in kartah so ginili zaslužki; domovina pa je pešala na izgubi mladih sil. A-merika je ubila stotisoče našega ljudstva. Ko se bodo ti ljudje vrnili, bodo samo v nadlego. Poljskega dela so se odvadili, odvadili so se domači hrani in starim običajem. Če bodo hoteli doma živeti ta :o, kakor v Ameriki, in to je pri mnogih pričakovati, bo kmalu lepo število naših kmečkih domov na bobnu. Bela Krajina in postojnski politični okraj sla pri tem najbolj prizadeta.
Paroplovnc družbe sedaj že špekulirajo na povrat izseljencev v Evropo. Po ameriških listih so napravili silno kričečo reklamo, kako po ceni se pride sedaj — domov v Evropo. Dobiček le-lem nikakor ne odide.
Kam Mino?
Pot nizdol v sužnost nam kaže Francija. Resnica je sicer, da imajo Francozi največ kapitalov, a ravno tako jc res, da ima Francija kot država največ dolgov. Njen državni dolg znaša danes okroglo 40 miljard frankov. Obresti so sicer na Francoskem majhne, vendar bodo plačali na leto okrog 1500 milijonov frankov.. — Za vojsko in mornarico bodo izdali letos okrog 1200 milijonov. Oboje skupaj pa znese 2700 milijonov frankov. — Francoski budget bo imel v izdatkih okrog 3500 milijonov frankov. Ako odštejemo od te vsote onih 2700 milj. nam ostane še 800 milijonov frankov za vse druge državne potrebe. V teh 800 milijonih so plače uradniške in pokojnine, ki vzamejo gotovo večjo polovico zase. Koliko pride torej za kulturne namene? Malo, prav malo, niti ena desetina vseh izdatkov.
To razmerje postaja pa leto za letom bolj neugodno, ker se stroški za obresti in vojaška bremena hitreje množe kot pa rastejo državni dohodki. Zato smemo sklepati, da kmalu pricle Čas, ko bodo v francoskem budgetu le še trojne vrste stroški, obresti, vojska, uredništvo.
Leta 1920. bo izgledal francoski budget v stroških nekako takole. Vseh stroškov 4.000 mil. frank. — Za obresti dolga 2.000 mil. fr. za vojsko in mornarico 1.500 mil. fr. za upravo 500 mil. frankov, to je skupaj 4.000 mil. frank.
To se pravi: polovica vseh dohodkov se porabi za obresti državnega dolga. Druga polovica pa za vojsko in uradništvo, ki imata nalogo to gospodarstvo braniti in vzdrževati.
Pri tej stopnji pa se razvoj nizdol ne bo ustavil, ampak pojde dalje. — Viri državnih dohodkov bodo usahnili, ako jih vlada iz državnih dohodkov ne goji in varuje. Davki bodo postajali yedno težji in neizterljivi, dolgovi državni in njih obrestovanje bo vedno ra-stlo. Da se vzdrži ravnotežje v budgetu, bo treba začeti varčevati in sicer najprej pri vojski in mornarici. Vsled tega bo moč in veljava države v mednarodni tekmi padala. Ko pri vojski ne bo mogoče nič več pristriči, pridejo na vrsto uradniške plače in penzijoni, ki se jim deloma zmanjšajo ali neredno izplačujejo, kakor se n. pr. že godi v Turčiji.
To pojde tako dolgo naprej, da se bo nekega dne državna ura ustavila, potem pride — konec.
Jeseniške novice,
j Predavanje priredi Delavsko strokovno društvo na Savi v Delavskem domu jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer. Predava župnik Skubic o zavarovanju delavstva zoper nezgode. Vsi delavci k važnemu strokovnemu predavanju!
j Jeseniški sokoli so se skregali ter pometali nekatere rogovileže iz odbora; kar jih je še ostalo, so pa tudi rogovileži. Baje so se morali sokoli zavezati, da nihče ne bo pohajal k službi božji. Na takih načelih morejo biti organizirani le rogovileži.
V varslvo (lomite čevljarske eiirlL
Velikanska jc konkurenca, ki jo naši domači čevljarski obrti prizadevajo inozemski tovarniški izdelki, zlasti oni iz Nemčije. Ta konkurenca se je v toliki meri razpasla šc-le v zadnjih petih letih. Iz nemških statističnih naznanil je razvidno, da je Nemčija leta 1908 izvozila v Avstro-Ogr-sko za 935.200 mark čevljev, leta 1913 pa že za okroglo 10'80 miljona mark. Še goro-stasnejše številke nam pa o tem podaja -Statistični pregled o zunanji trgovini av-stro-ogrske monarhije leta 1913«, katerega izdaja dunajsko trgovinsko ministrstvo. Po teh podatkih je znašal celokupni uvoz nemških tovarniških čevljarskih izdelkov iz usnja od januarja do novembra 1913 nad 16 miljonov kron (krog 13 miljonov mark). Največji del odpade na čevlje, ki tehtajo par po 600 do 1200 gramov, torej na srednjo kakovost, vsled česar so mali čevljarski obrtniki, ki se morajo predvsem pečati z izdelavo kvalitetnih del, tembolj prizadeti. Vedno večje specializiran je v nemški čevljarski fabrikaciji ta škodljivi razvoj le še pospešuje.
Prizadeti avstrijski mali obrtniki z vso pravico zahtevajo večjega carinskega varstva pred to uničujočo konkurenco. Dosedanja carina je povsem nezadostna in urejena naravnost na korist nemškemu uvozu; plačuje se po teži, in sicer od čevljev, ki tehtajo par nad 1200 gramov, po 70 K za met. slot, za 600 do 1200 gramov po 94 K in za čevlje, ki. tehtajo par 600 gramov in manj, po 106 K za meterski stot. Ta carina se torej ne ozira na kakovost, marveč le na težo. Avstrijski obrtniki zahtevajo, da se v bodoče to izpremeni in uvede carina po kakovosti in paru. V podrobnostih zahtevajo, da se določi za luksuriozne čevlje po 3 do 4 K, za crednjo kakovost po 2 do 3 K, za navadne čevlje po 1 do 2 kroni carine za vsak par čevljev, Nemci (iz Nemčije), ki se proti taki carini seveda z vsemi štirimi branijo, so preračunili, da bi navedena carina zvišala dosedanjo carino: za fine čevlje do 600 gramov teče za 500 do 800 odstotkov, za čevlje 600 do 1200 gramov teže za 200 do 500 odstotkov in za čevlje, ki so par težji nego 1200 gramov, za 20 do 240 odst. Taka carina bi izdatno varovala koristi naših domačih obrtnikov, zato je na vso moč želeti, da se sprejme v bodočo novo avstrijsko-nemško trgovinsko pogodbo.
HRVAŠKI SABOR.
V seii dne 13. t, m. je pričel sabor razpravljati o predlogi, po kateri naj se ustanovi narodno-gospodarski oddelek pri vladi. Ban Skerlecz je odgovarjal na Novakovo interpelacijo o mažarskih šolah. Rekel je, da vladi ni znano, da delujejo na Hrvaškem agitatorji za otvoritev mažarskih šol. Hrvaška vlada zavzema stališče, da se morajo čuvati narodne koristi Hrvatov in Srbov, a samoobsebi umljivo zavzema tudi stališče kulturnega liberalizma in mora zato dovoljevati, da se otvarjajo tudi drugo-jezične šole tam, kjer je potreba postavno utemeljena. Vlada bo strogo na to pazila, j da se bodo vpoštevala določila postave in da se v mažarske šole ne bo noben hrva- ! ški otrok sprejel. Mažarsko šolsko društvo Julian se ie obvezalo, da bo to določilo izvajalo. Načelno in splošno se mažarske šole ne morejo prepovedati. Posl. Novak je banov odgovor vzel na znanje, ker govor dokazuje, da ban propagira mažarske šole in mažarski jezik na Hrvaškem, kar mora hrvaško ljudstvo znati. Po teh besedah nastane v zbornici močan ropot; ko se poleže, so nadaljevali z interpelacijami.
KORUPCIJA NA OGRSKEM.
Ogrski brzojavni urad poroča z ozi-rom na izjavo Krištoffyja, da je tistih 350 tisoč kron, ki jih je dobil od splošne prometne banke, porabil v politične namene, da sta ravnatelja banke Tibo in Schvvarz izjavila: Kristoffyju je banka izplačala 350 tisoč kron zato, da izposluje dovoljenje za igralnico baje za politične namene, ne da bi mu bilo treba polagati račun, zakaj da je denar porabil. Krisloffy je sprejem denarja s pobotnicami potrdil. — Iz vsega sledi, da je porabil Krištoffy denar za se.
NOVI AVSRIJSKI POSLANIK V PE« TERBURGU.
Grof Szapary je 11. t. m. več časa konferirai z Berchtoclom in je 12. t. m. odpotoval v Peterburg, kjer pa izroči le carju svoje povorilno pismo in se čez 14 dni vrne nazaj na Dunaj. Ruski poslanik Šebcko pride kmalu na Dunaj.
ANGLEŠKA MOč NA MORJU.
Koncem leta 1914, bo imela Anglija 8 dreadnoughtov, 16 križark in 37 torpe-dovk, leta 1915. pa 3 dreadnoughte, 26 križark in 17 torpedovk več nego cela tro-zveza skupaj.
GRŠKE PRIPRAVE.
Grčija osnuje pet armadnih zborov in štiri divizije. Generala Moskopulos in Da-mianos sta odšla iz Soluna v Makedonijo, da organizirata vojno službo proti eventualnemu vpadu četašev. Kazreda 1892. in
1893. makedonskega za vojno službo sposobnega prebivalstva razun judov sta pozvana pod orožje. Vcniselos je bil včeraj iz Belgrrda nujno telegrafično pozvan v Atene.
GIOLITTI V ŠKRIPCIH.
Proti Giolitti'evi predlogi o civilni poroki so se z veliko vnemo dvigr.i i italjan-ski katoličani, na čelu jim škofe. Padovan-ski škof je izjavil, da so bili katoličani vedno zvesti državljani, toda v tem slučaju morajo pokazati, da treba bolj ubogati Boga, nego ljudi. Zmerni liberalci kažejo veliko pravičnosti nasproti temu katoi-škemu gibanju in odkrito priznavajo, da je Giolitti s to pred'ogo hotel zgolj pridobiti si radikalce. Stvar se mu je pa očividno slabo obnesla in ga bo ta predloga po vsej priliki vrg'a — njega, ki je tako srečno premagal vse nevarnosti radi libijskega vojnega pohoda. Že se imcnuje'o tudi razna imena glede njegovega nas'ednika na predsedniškem ministrskem stolcu; največ upa-nia ima menda Emanuel Orlando, dasi bi bil Salandra vs'ed svojega nagibanja na konservativno stran pripravnejši za to mesto.
ijDiiisfce mm psspirsivo.
Proti proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1914. sta vložila obč. svetnika Ivan Kregar in Ivan Štefe naslednjo pritožbo na deželni odbor kranjski:
Proti proračunu mestne občine ljubljanske podpisana ugovarjava v odprtem roku in sicer iz sledečih razlogov:
Poročilo gospoda župana ljubljanskega na finančni odsek priznava, da so se posojila mestne občine ljubljanske dovoljena vsled sklepa visokega deželnega zbora kranjskega za gotove namene, porabile za vse druge potrebščine. Tako posojilo 800.000 kron, namenjeno za zgradbo tržnic, 200 000 K za zgradbo delavskih hiš, 360.000 kron za zgradbo ljudske šole. Sedaj pa ni ne denarja za te namene, in ni navedenih zgradb. Dotično dovoljenje visokega deželnega zbora, da se sme to posojilo za druge namene porabiti, se ni nikdar naprosilo. Če je že ta postojanka v računih mestne občine nepostavna, je tembolj nepostaven znesek, ki se postavi v proračun za amortizacijo in obrestovanje tega posojila. Istotako so se velike vsote iz raznih fondov brez dovoljenja deželnega odbora porabile, kakor priznava gospod župan sam v navedenem poročilu.
Da se napravi jasen pregled vsega občinskega gospodarstva, se morajo vsi računski zaključki občine ljubljanske od tistega časa, ko so se pričele te nepostavne transakcije na novo sestaviti, izračunati dolžna vsota, obresti in obresti obrestij. Le na ta način se do-žene v koliko je bilo gospodarstvo nepravilno, in kako so naj zopet spravijo računi v red in na postavno podlago. Ko se vsi ti računski zaključki leta nazaj popravijo in ko se pokaže dejansko stanje mestnega gospodarstva, se mora občinski svet ljubljanski obrniti na deželni zbor in prositi s konkretnimi predlogi za sanacijo tega nepravilnega gospodarstva. Dokler pa niso vsi ti računi popolnoma v redu, toliko časa ni mogoče občinskemu svetu sklepati o kakem proračunu, kajti vsak proračun se naslanja na prejšnje računske zaključke, in če so ti nepravilni, je tudi proračun nepravilen. Razvidno je nadalje, da je mestna občina črpala iz fondov, ki so bistveni del samostojnih podjetij, kakor elektrarna in vodovod. Vsako teh podjetij mora imeti po Statutu svoj rezervni zaklad, ki se ne sme za druge namene rabiti, kakor samo za namene označene v dotienem statutu. Ta rezervni zaklad služi za pokritje eventualnih naprav ali izgub, in mora biti naložen v gotovini, da je vedno dana možnost v slučaju potrebe dejansko razpolagati z rezervnim zakladom. Sedaj tega ni. Ugovarjamo proti temu, da ni rezervni zaklad naložen v gotovini, da se ne obrestuje, in cla se je polastila mestna občina teh fondov. Dognati se mora tudi ali so se te manipulacije vršile z vednostjo občinskega sveta ali ne, in zakaj ni mestni knjigovodja, kot zaprisežen uradnik, ki mora imeti preden kako vsoto likvidira blagajni v izplačilo, temu ugovarjal, čo ni imel v rokah postavno dovoljene pravice. Dognati se mora daljo, kdo da je kriv te manipulacije, in kdo je eventualno odgovoren povrniti to ogromno škodo, katero je trpela občina oziroma ljubljanski davkoplačevalci, vsled te nepostavne in nedopustne manipulacije z občinskim premoženjem.
Prosimo iz navedenih razlogov, da veleslavni deželni odbor razveljavi sklep občinskega sveta z dne 30. decembra 1913 s katerim se je sprejel proračun za. ,leto 1914 in ukaže takojšnjo ureditev vseh računskih zaključkov od tistega časa sem, odkar se je
pričelo na navedeni način nepravilno gospodariti, in ustavi izplačevanje amortizačne kvote onega posojila pri mestni hranilnici, ki se je proti sklepu visokega deželnega zbora porabil v popolnoma druge namene, kakor to določuje clotični sankcijonirani deželni zakon. Vsi podrobnejši podatki se dobo iz poročila mestnega župana za finančni odsek občinskega sveta. V detajlih izpodbijava proračun v sledečih točkah:
Ad I. »Uprava v obče«: Potrebščine:
1 a) »Funkcijska pristojbina županu« v znesku 8000 K. Ta funkcijska pristojbina je očividno previsoka, kajti posli mestnega župana ljubljanskega gotovo niso tako obsežni kakor posli deželnega glavarja kranjskega ali katerega si bodi izmed deželnih odbornikov, in vendar imajo ti gospodje samo 7200 oziroma 4000 K funkcijske pristojbine. Zato naj se ta pristojbina primerno zniža oziroma čisto črta.
1 b) »Stanarina županova« 2000 K. Ta pristojbina naj se črta. Gospod župan ima sedaj ravno tisto stanovanje, kakor ga je imel prej, ko še ni bil župan. Večjega stanovanja kot župan tuda ne rabi, za oficijelne sprejeme strank pa ima itak na magistratu krasne prostore, glede katerih nimava nič ugovarjati, če se jih še nekoliko zlepša.
1 c) Funkcijska pristojbina Franu Černagoju, 80 K, naj se črta. On nima nič več opravka kakor drugi okrajni načelniki, in če lahko drugi brezplačno delajo, tudi on to lahko stori.
Ad 2 a) Plača za ravnatelja magistra tnih uradov, 7900 K naj se primerno zniža. Plačo se dajejo anticipatno. Mesec januar že poteka, torej za mesec januar ravnatelj, ki ga še ni gotovo ne dobi plače, ne glede na to, da bo gotovo imenovan ravnateljem eden izmed sedanjih uradnikov za katere so pa plače itak vstavljene. Tukaj bi se smela vstaviti diferenca med sedanjo plačo dotičnega uradnika in pa med pravo ravnateljsko plačo.
Ad 5 d) Že lani sva se pritožila proti več začasnim slugam in pomožnemu uradništvu in sicer z utemeljitvijo, cla ta mesta začasnih slug lahko opravljajo tisti bivši elefinitivni mestni policijski stražniki, ki od državne policije niso bili sprejeti, k čemur pripomniva, da tudi za to ni potrebe, ker imajo na magistratu za posle, ki jih opravljajo začasni sluge navedeni pod 5 b) dovolj drugega osobja. Predlagava naj se vsi zneski ad 5 b) kar jih je bilo nanovo vpostavljenih pod sedanjim županom črtajo in naj visoki deželni odbor opozori gospoda župana, da bo osebno odgovoren, če bo vkljub pritožbi obdržal te sluge v službi in jih plačeval, seveda če in v koliko se bo najini pritožbi ustreglo.
Ad 9 b) »Drugi potni stroški«. Ker je za potne stroške pod 9 a) in pod 6 c) zadosti oskrbljeno naj se ta postavka po 1000 K črta.
Ad 12 predlagava črtanje dispozi-tičnega fonda 3000 kron, ker ne veva, v katere namene ta fond služi in ker smatrava, da se lahko v občinski upravi ljubljanski vsak tudi nepričakovan izdatek lahko zaračuni pod posameznimi postavkami, ki so itak visoko za-računjene. Taka postavka sploh ni upravičena v občinskem gospodarstvu, kjer se zahteva natančna napoved namena.
II. »Uprava mestne imovine«: Potrebščine:
Ad 1 b) Grajava postavko Štev. 3 »Za mestne delavce« 2000 K, to pa zaradi tega, ker se nama ta način zara-čunjevanja ne zdi pravilen in ker sva prepričana, da se toliko v resnici za glede mestnih poslopij potrebna dela, mestnim delavcem ne izplača. Zlasti prosiva, naj deželni odbor poizveduje, če je kaj resnice na tem. da baje mestni delavci opravljajo razne posle za posamezne uradnike med časom, ki bi ga morali dati na razpolago mestu. Nama dvema se sicer zdi to neverjetno, vendar z ozirom na to, da se po mestu toliko o tem govori, bi bilo umestno za* radi pomirjenja občinstva tudi to v jasnost spraviti.
Ad I. i) »Razsvetljava in vzdrževanje mestnega doma«. — Postavka 3800 K naj se črta, oziroma primerno zniža. Mestna občina naj skrbi, da dobi kritja za razsvetljavo in vzdrževanje mestnega doma od strank, oziroma od društev, ki Mestni dom rabijo. Prosiva, naj deželni odbor pozveduje pod kakšnimi pogoji so se dvorana in drugi prostori Mestnega doma oddajali društvom v minulih letih, na kar se bo dalo dognati, tla je mestni dom objekt, ki mora nositi vsaj stroške za vzdrževanje in razsvetljavo, neglede na to, da so za mestni dom v potrebščinah še drugod zneski zaseženi, tako na primer med davki za mestna poslopja Sicer bi (JU občinska uprava, ki je v tako slabih finančnih razmerah kakor
ljubljanska morala biti nasproti bolj ali manj potrebnim društvom nekoliko manj munificentna.
Ad 1 1) »Razni stroški« 1200 K. Ker je itak bogato poskrbljeno v drugih postavkah za potrebe uprave mestne imovine in ker se najdejo postavki
0	drugih stroških še drugod, naj se ta postavka črta kot nepotrebna.
Ad 2 Potrebščine grajava, vse postavke potrebščine (pasivne obresti) in pokritja, ker smatrava, da ti zneski niso pravilno oziroma, da so nepravilno izračunjeni. Zato predlagava naj se računi preiščejo in po potrebi grajane postavke znižajo oziroma popravijo in
eventualno črtajo.
Ad 4 1) Iz istega razloga kakor ad
1	1) predlagava tudi črtanje te postavke po 1400 K.	. ,
Ad 5 »Ljubljanski grad«. Ljubljanski grad je, če primerjamo potrebščino 6160 kron s pokritjem po 2000 kron, za 4160 K na leto pasiven. To odgovarja vsaj glavnici po 100.000 K. Zato grajava vse posamne postavke potrebščine, zlasti ono pod točko č) in pod f) in g). Če ima mestna občina na gradu paznika s plačo 600 K, bo vendar opravil tudi tiste posle, ki jih opravlja takozvam hišni oskrbnik. V kolikor pa sam tega ne zna, saj imajo vendar na magistratu dovolj uradništva, ki bo to delo
opravilo.	,
Grajava pa tudi pokritje. Nekatera stanovanja so očividno preceno oddana. Kolikor sva izvedela ima na primer A. Berce stanovanje na gradu, ki je vsaj toliko vredno kot ono Fettich Frankheima ali Martina Burje, in vendar plačuje komaj polovico tega kar ona dva. Predlagava naj se te postavke primerno zvišajo.
Ad II. »Uprava mestne imovine«:
Pokritje:
Ad 2 a) Obresti od obligacij. Proračun za 1. 1913 je izkazoval pri tej postavki 8620 K, proračun za leto 1914 pa izkazuje 53.696 K. Kje je iskati razloga za tako velikansko diferenco? Mirno, lahko trdiva, da je bila lanska postavka prenizka, enako tudi letošnja. Veliko se je govorilo in pisalo, kako lepe dohodke prinaša mestni občini plinarna, od katere ima mestna občina papirje v rokah. Očividno jc tukaj premalo izkazanega pokritja iz tega naslova. Predlagava naj visoki deželni odbor preišče in pregleda račune, v koliko je mestna občina udeležena pri plinarni oziroma koliko jej nje dele-žništvo pri plinarni nese. Če se bo to izvršilo se bo gotovo izkazalo, da je treba to postavko, ki jo grajava še znatno zvišati kar s tem izrečno predlagava.
Ad 3 a) Pri mestni užitnini izkazuje proračun pokritja samo 93.268 K. To je gotovo samo diferenca med prejemki in izdatki te panoge mestnega podjetništva. Znano nama je, da mestna užitnina oziroma nje dohodki rastejo od leta do leta in vendar najde-va na primer v proračunu za 1905 na strani 22 takratnega proračuna isti znesek kakor za 1914. Isto vcija o letu 1904 (glo' stran 21 proračuna za 1904). .Naravnost neverjetno je, da bi dohodki mestne užilnine ostali skozi 10 let ne-izpreinenjeni. Ta postavka tedaj očividno ni pravilna. Zato predlagava naj deželni odbor dohodke mestne občine iz te panoge preišče in vstavi v proračun primemo višji pravilni znesek.
Ad 3 d) Napačna je postavka glede gostaščine. Vsaj v toliko, kolikor presega znesek 140.000 K. Zato predlagava črtanje dotičnega zneska 60.000 kron.
Ad 3 m) Kot prenizko grajava postavko glede davka od prirastka na vrednosti. Prosiva naj se ta postavka primerno zviša.
Ad 5 b) Kot prenizko grajava postavko 40.000 K od mestne elektrarne. Mestna elektrana po izjavi gospoda podžupana prinaša mestni občini »kraljevska darila«, ki morajo gotovo biti višja od 40.000 K. Predlagava, naj se dotični računi preiščejo in vstavi v proračun pravilni znesek.
Ad 4 b) Ocl travnika pod Turnom plačuje »Sokol« znesek 200 K. Ta znesek jc očividno prenizek, ker primerna najemnina l)i znašala veliko več. Naj visoki deželni odbor da najemninsko dolžnost preceniti in postavi v proračun primerno višji znesek, oziroma naj poizveduje, čc jc mestna občina pogodbeno vezana, da mora dajati ta travnik v najem za letnih 200 K, v katerem slučaju seveda tega dela svoje pritožbe no vzdržujeva.
III. »Ceste, ulice, trgi in sprehaja- ! ■lišča«: Potrebščina:
Ad a 3, ad b 2, acl c 3, ad č 3. Za ' mestno delavce izdaje občina, kakor I kaže proračun, 66.000 K na leto. Koli- ' kor nama jc znano, delavci pri most- ! :ni občini niso splendidno plačani, in i vedno opravičeno tožijo zaradi preni- ; zkih plač. Na drugi strani se nama zdi, I jga jo t uzirorn na število v resnici 1
uslužbenih delavcev v proračun vstavljeni znesek 66.000 K tolik, da se najbrž računi za druge, tudi potrebne in umestne izdatke pokrivajo iz teh postavk za delavce. Prosiva, naj deželni odbor tozadevne račune preišče in v proračun vstavi primeren znesek.
III. Potrebščine. V proračunu ne tiskana postavka:
Mestni občinski svet je votiral za potrebščino tega poglavja (znabiti tudi za potrebščine drugih poglavij?) znesek po 10.000 K, ki služi, kakor se jc reklo, »za razne cestne potrebščine«. Ker je v detajliranem proračunu tako za potrebščine tega kakor tudi za potrebščine drugih poglavij dovolj oskrbljeno, predlagava črtanje tega zneska, zlasti tudi z ozirom na slabo finančno stanje mestne občine.
III. »Ceste, ulice, trgi in sprehajališča«: Pokritje:
Ad 2. Kanalska pristojbina po 40.000 K v mestnem proračunu no bi smela biti zasežena, ker je to pokritje, ki v danes obstoječih postavkah ni utemeljeno. Zato predlagava črtanje tega zneska.
Ad 3 c. »Odškodnina plinarne za mestni svet 10.000 K«. Ta postavka jc očividno prenizka, ker plinarna, ki ima tolikšne dobičke od mestne občine, lahko plačuje višjo odškodnino. Predlagava naj visoki deželni odbor preceni primernost odškodnine in postavi primerno višji znesek v proračun. V slučaju, da se visoki deželni odbor iz morebitne pogodbe prepriča, da sme mestna občina le ta znesek zahtevati, seveda tega dela pritožbe ne vzdržujeva.
Ad IV. »Zdravstvene in blagotvor-ne zadeve«.
Ad c. Tukaj zahteva pod točkami 1—6 mestni magistrat 14.626 K za »razne potrebščine.« Skoraj polovico od tega, to je 6000 K se hoče brez vsake specifikacije kot »drugi izdatki«. Ker je itak oskrbljeno dovolj za pokritje vseh potrebščin, predlagava črtanje tega zneska, ali vsaj znatno znižanje.
Ad 2 č., 2 »Podpore za zdravstvene in blagotvorne zadeve«. Ta postavka v znesku 8000 K je presplošna in je v popolnem nasprotstvu z ostalim proračunom, kjer se po nekod po par kron specijalizira, kam da gredo in od kod da pridejo. Tukaj se pa brez vsakega detajliziranja kar 8000 K zahteva. Cc imajo mestni občinski svetniki pravico sklepati in odločati, ali naj ima na primer Alojzija Pirh plače 1700 K več ali manj, dalje ako imajo pravico sklepati, če naj ima sirota zdravnika Finca 140 K več ali manj, dalje, če ima pravico sklepati ali naj so plačuje za vzdrževanje električnega zvonca v Ljudski kopeli 15 K več ali manj in končno, ali naj plačuje ljubljansko drsalno društvo priznavalno najemšči-no 1 K več ali manj, potem ima pač tudi pravico sklepati o tem, kaj naj velja kot podpora za zdravstvene in blagotvorne zadeve, zlasti pa tudi kdo naj te podpore deli. Predlagava, da se ali ta postavka črta iz proračuna, ali pa mestnemu magistratu naroči, da ima vsak nameravani izdatek na račun te postavke predložiti mestnemu občinskemu svetu v sklepanje.
Acl V. »šolstvo, znanost in umetnost«. Že lani sva grajala visoke izdatke za kurjavo v šolah. Istotako grajava tudi letos vse postavke za kurjavo po raznih šolah. Prosiva, da sc tozadevni zneski primerno znižajo, kakor se bo to dognalo za potrebno na podlagi revizije visokega deželnega odbora.
Isto kakor o kurjavi, velja tudi o razsvetljavi, glede katere vse zneske grajava in predlagava znižanje.
Ad »Razni stroški«: »Dramatičnemu društvu 12.000 K«, predlagava, da se ta postavka iz proračuna črta ker dramatično društvo kot tako nc vzdržuje več gledališča in nc prireja predstav. Če je mestni občini na tem, dati podporo v višini 12.000 K za prirejanja gledaliških predstav, seveda nisva proti temu, toda ta denar naj se da na razpolago mestni gledališki komisiji in naj mostni magistrat izposlu-je tozadevni sklep mestnega občinskega sveta.
Iz istega razloga predlagava črtanje postavke po 20.000 K kot podpore Dramatičnemu društvu, ki jc izkazana pod »Drage izredne potrebščine«.
Z ozirom na slabo finančno stanje mestne občino, grajava sledeče postavko v poglavju »Druge izredne potrebščine«:
4. »Tujski promet«. Mostni občinski svet je votiral 16.000 K. Črta naj se znesek, ki ga mestna občina rabi samo za Sokolski izlet to jo štirinajst tisoč kron. Čc jo mestni občini za pov-r/digo tujskega prometa naj prispeva z višjim zneskom tozadevni deželni zvezi.
»Vzdrževanje Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice«. Predlagava črtanje
celega zneska po 3000 K. Sicer pa ta knjižnica ne služi v toliki meri prosvetnim namenom, da bi zaslužila 3000 K. Ta knjižnica ima takorekoč skupne prostore s politično pisarno narodno napredne stranko in sva izvedela, da so, ne veva, ali funkcionarji ali uslužbenci te knjižnice dajali dijakom srednje šole »Svobodno misel«.
»Razne izredne potrebščino 10.000 kron.« Predlagava črtanje celega zneska, ker bi bil to čisto navaden dispo-zični fond.
Z ozirom na vse to izpodbijava tudi konečne sklope mestnega občinskega sveta in sicer:
1.	onega, ki odobrava proračun. Predlagava, da deželni odbor vpošte-vajoč gorenje pritožbe številke redne ter izredne potrebščine, kakor tudi rednega in izrednega pokritja ter končnega primankljaja rektificira;
2.	onega, ki določa pokritje primankljaja. Tukaj predlagava, da sc ne odobri pobiranje 35% doklade od direktnih državnih davkov, enako gostaščine v dosedanji visokosti. Visoki deželni odbor naj tudi številke določenih odstotkov primerno rektificira oziroma, kakor kaže pritožba, zniža;
3.	onega, ki zahteva pokritje ostanka po 148.336 K iz rezervnega zaklada mestnega vodovoda, kar je popolnoma neopravičeno, ker si mestna občina lahko oskrbi pokritje drugače;
4.	onega, ki dovoljuje mestnemu magistratu oziroma županu za vse postavko rednih potrebščin virement. To jc nedopustno in nepravilno, kar sta mestni magistrat in župan sama pokazala s tem, tla sta mestnemu občinskemu svetu predložila detajHrani in razvrščeni proračun.
BULGARSKO - TURŠKA POGODBA.
»Novo Vreme « priobčuje vsebino zvezne pogodbe med BuIfJarijo in Turčijo, sklenjene dne 12. januarja t. 1. Po tej pogodbi se obe državi zavezujeta, da bodeta varovali sedanje svo:e me'e in druga drugi jamčita sigurnost. Ozem'je zapadno od Strume se priznava kot bulgarska interesna sfera. Ako katero obeh zaveznic napadeta vsaj dve nasDrotni zavezni državi, je to casus be'li tako za Bulgarsko kakor za Turško. V vsakem vojnem slučaju imajo turške čete svoboden prehod skozi bolgarsko Trakiio. Bodoča teritoriialna razdelitev med Turčijo in Bulgari'o se izvrši do razmerju vojnih usoehov: Butanja se odreka svojim zahtevam na Egejske otoke. Eventualne diference med obema državama se nredlože v razsodbo mirovnemu sodišču. (Potemtakem bi Buldarija morala pomagati Turčiji v voiri z Grčijo 'e tedai, ako bi Grčiii pomagala Srbija ali Rumunija, kar je skoraj gotovo.)
Dnevne novice.
■+ Občni zbor S. K. S. Z. za Kranjsko
bo v nedeljo dne 1. marca ob 10. uri dopoldne v Ljudskem domu. Društva prosimo,
naj vpošljeio takoj pismene predloge. _
Odbor S. K. S. Z.	Hs
-r Katoliško slovensko delavstvo v Nemčiji na shodu nemških katoličanov v Miinstru, Letos se bo meseca avgusta vr-ših nemški katoliški shod v Miinstru. Kakor znano, so se udeležile slovenskega katoliškega shoda tudi deputacije Slovencev iz Nemčije. Ob tei priliki je bila izprožena misel, ali bi ne bilo mogoče vsa katoliška delavska društva v Nemčiji zbrati skupaj povodom nemškega katoliškega shoda v Miinstru. Vsakoletni nemški katoliški shod nudi veličasten pregled katoliškega delavstva v Nemčiji. V sprevodu korakajo katoliška delavska društva raznih narodnosti, katere vse druži katoliška misel. Vsa katoliška slovenska delavska društva se nameravajo udeležiti koroorativno letošnjega shoda vMiinstru, poleg tega pa prirediti še posebno zborovanje za katol. slovensko delavstvo. Na tem zborovanju bodeta govorila dr. Jos. Hohnjec in dr. Lovro. Pogačnik. Oglašenih je še nekaj drugih gospodov, ki pohite ob tej priliki v Münster. Kdor bi hotel udeležiti se letošnjega nemškega katoliškega shoda v Miinstru ter se pridružiti našemu odposlanstvu, naj to takoj pismeno javi našemu uredništvu.
+ Izrabljevanje vodnih sil na Hrvatskem, Dne 12. t. m. je predaval v Zagrebu v navzočnosti bana barona Skerlecza župan, inženir Holjac o potrebi, da se hrvatska dežela začne zanimati za svoje vodne sile. Predvsem je omenjal Gacko in Liko v Primorju, za kateri se hoče podeliti koncesija družbi »Adriatique electricite«. Poudarjal je načelo, naj bi se koncesije za izrabo vodnih sil v razsvetljevalne in motorne namene podeljevale le posameznim ali združenim upravnim občinam in nc privatnim družbam. Navajal je obširno zgled kranjske dežele in se pečal tudi s pravnim položajem, danim po procesu s Tomažem Pavšlarjem,
-f Sram Vas bodi! V občini Polenšak pri Ptuju so po poročilu »Slov, Naroda« zmagali »naprednjak i«. Kakšni so ti na-prednjaki? Štajcrcijanci, zagrizeni nemšku-
tarji, Linhartove baže, Štajerc je njih evangelij, nekaterim pa še polej* tega tudi »Narodni List« sveto pismo. Ze večkrat smo povdarjali, da so liberalci in nemškutarji nerazdružljivi zavezniki tam, kjer se gre proti zavednim katoliškomislečim Slovencem. In pod čegavim vodstvom stojijo nemškutarji in liberalci na Polenšaku? Koman-dirata jih ptujska generala pek Ornig in advokat dr. Jurtela. Radovedni smo, kako daleč bo šc prijadral slovenski liberalizem. Jurtela, dr. Fermevc in Lesničar, ali mislite, da vam kdo veruje, ko pišete na koncu svojega poročila, da je treba »v ptujskem okraju živahnega polit, dela in klerikalcem ter nemškutarjem ne bo nikoli v njem cvetela pšenica«?
+ Oiicirja za nemški šulierajn. Glavni aranžerji za vsenemško hujskajočo veselico v korist nemškemu šulferajnu v Racah pri Mariboru so — čujte in strmite — oficirji tamošnje erarne žrebčarne. Ali smo še v Avstriji? Ali smejo nemško čuteči oficirji pod patronanco vojnega ministra širiti med naše ljudstvo duh šulferajnov, ki ima kot glavni cilj, ljubezen do Prusije in — proč z Avstrijo, če bo ista pravična Slovanom!
+ Kruti očetje. Slovenski napredni učitelji javno zatajujejo svojega otroka. Današnji »Učiteljski Tovariš« priobčuje naslednjo izjavo: »Naprednemu učiteljstvu nenaklonjeni listi in osebe poudarjajo s prozornim namenom vedno glasneje, da je dnevnik »Dan«, ki se tiska v »Učiteljski tiskarni«, glasilo slovenskega naprednega učiteljstva. Da se občinstva še v prihodnje po nepotrebnem ne bega s takimi izmišljenimi trditvami, je primorano podpisano vodstvo učiteljske Zaveze izjaviti, da nima Zaveza kot avstrijska jugoslovanska učiteljska organizacija z dnevnikom »Dan« prav nobenega stika. Zavezini listi so samo: šolsko - politiški časopis »Učiteljski Tovariš«, pedagoška revija »Popotnik« in mladinski list »Zvonček«.« Podpisana je pod to izjavo Zaveza avstrijskih jugoslovanskih društev. — Gospodje so res kruti očetje! »Učiteljski Tovariš« je vendar glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, In ravno ta »Učiteljski Tovariš« je ob ustanovitvi »Dana« angažiral napredno učiteljstvo za »Dan« in pozival k sodelovanju za to dnevno glasilo naprednega učiteljstva, Ali morda nima denar Učiteljskega konvikta v upravi napredno učiteljstvo, ali ni »Učiteljska tiskarna«, ki s tem denarjem izdaja »Dan«, zavod naprednega učiteljstva? »Dan« ima v rokah napredno učiteljstvo, ki je organizirano v »Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društev« in ono je odgovorno za pisavo tega lista in za posledice, ki jih povzročajo take nečuvenc surovosti in podlosti!
— »Bierpolitika«. Iz Celovca. »Slov, Narod« se očividno sramuje stališča, ki ga je zavzel nasproti slovenskim pos'ancem v zadevi zloglasne Ebnerjeve knjige »Landeskunde von Kärnten«. To narodnoizda-jalsko stališče »Narodovo« vsi resnični koroški rodoljubi brez razlike stranke obsojajo kot naroden škandal. Zato skuša »Narod« rešiti svoje stališče z naročenimi, prav neokusnimi napadi na Slovensko Ljudsko Stranko in zlasti še na po'iticno vodstvo koroških Slovencev. Toda dopisnik »S'ov. Naroda«, če ne sedi morda v uredništvu »Naroda«, kaže v pismu, objavljenem v »Narodu« 11. svečana, čudovito neorienti-ranost v koroški politiki in po vsej pravici zasluži nemški priimek »Bierpolitiker«. Vsekako ni »ugleden koroški rodoljub«, kakor ga imenuje »Narod«. Če sploh eksi-stira na Koroškem, potem je to mož, ki niti pojma nima o tem, kaj da se na Koroškem dela v narodnem oziru; gotovo ni bil niti na enem mnogobrojnih shodov, ki jih prirejajo po deželi izobraževalna društva. Sanja samo o starih časih, ko so se vrši'i večji shodi po deželi, ki so bi1i vsekako zelo dobri, a jih je bilo razmeromo mnogo manj kakor sedaj, samo da so bili bolj hrunni in so se vršili pogostokrat v obliki veselic. V sedaniih časih, ko z vso vehemenco sili v ospredje vprašanje želodca, socialno in gospodarsko vprašanje, bi ljudstvo tovornike, če bi se omejili samo na narodno vprašanje, pognalo s shodov. Da pa se pri vseh naših shodih na Koroškem brez iz!eme budi narodna zavesi, je splošno znano, le »Narodov« donisnik tega ne ve. Res je, da se po-loteva tupatam ljudi pesimizem, ker ni pričakovanih uspehov, toda temu se ni čuditi. Saj je ravno jdede koroških Slovencev več pesimistov na Kraniskem samem kakor pri nas na Koroškem. Krivdo nosi predvsem pač v'ada, ki se udaja pritiskom strank večine in pusti slabe tlačiH. Ko bi Grafenauer molčal in ne nastopal v državnem zboru tako ostro, kakor nastopa v resnici, bi »Biernolitiki« vso krivdo zvračali nanj, ceš da se ne zgane. Ker pa nastopa vsikdar ostro in razkriva škandale na Koroškem in slika žalosten položaj koroških Slovencev, v katerega so jih položni nemški nacionalci in vlada, pa imenuje »Narod« to »Grafen-auerjeve jeremijadc«. In kakšno sta'iščc da zavzemajo koroški voditel'i v S. L. S., seveda kakemu »Bierpolitiku« ne bo znano, ker take vrste Pudje menHo, dn se mora vse na veliki zvon obešati. Taki ljudie, ki imenujejo govore našega vrlega poslanca Grafen-
auerja jeremijade, ljudje, ki v času, ko je • Slov, Narod« zagovarjal psovko »bindi-šarji« v oficielni šolski knjigi kot nežaljivo, še v isti sapi dopisujejo v ta list, sploh niso narodni Slovenci, ampak se postavljajo v .vrsto koroških nemškutarjev, ki se pustijo sramotiti s psovko bindišarji; ljudje, ki ko-modno živijo med štirimi stenami in iščejo le svoj lastni dobiček, pač nimajo prav nobene pravice soditi tistih, na katerih leži teža dela, bojev in žrtev!
+ Podružnico »Slovenske Straže« snujejo na Dunaju. In drugod? Ali doma spimo in nas ne morejo vzdramiti niti najhujše krivice, ki se gode Slovencem?
" Vsa izobraževalna društva, ki še niso poslala statističnih podatkov, prosimo, da to nemudoma store.
—	Nemško avtomobilno podjetje na Bledu in v Bohinju? iz Boh. Bistrice nam pišejo iz prizadetih krogov: Pred dobrim mesecem je prišel na Bled in v Bohinj neki nemški inženir, ki je bil svoje dni zaposlen pri zgradbi železnice. Predstavljal se je kot zastopnik in pooblaščenec graške tvrdke Puch. Ogledal si je vse ceste po Bledu in okolici in ravno tako v Bohinju. Ta tujec namerava že letos 10. julija otvoriti avtomobilno vožnjo na Bledu in v Bohinju in jo izvrševati do konca letoviščne dobe t, j. dO 10. septembra. Avtomobili bodo prevažali tudi prtljago in bodo dva in pol metra visoki, 8 m dolgi in do 3 m široki. Ako se to uresniči, bodo silno tepeni domači voz-niki-izvoščeki, kateri imajo na Bledu nad ilOO konj in v Bohinju 35. Kaj naj počno z njimi? Ali naj res tujec odje Slovencu domačinu vsak košček kruha na lastni zemlji? Naj bi merodajni faktorji preprečili na vsak način, da bi to podjetje dobil v roko tujec.
—	Laški element ob Adriji, Tržaškemu »Piccolu« od petka se zelo dopade, da se laščina tudi ob balkanski obali tako zelo razširja, a na drugi strani Albancem skoraj ne privošči kulturnega napredka s pomočjo laščine. Avstrijska vlada z velikanskimi denarnimi žrtvami raztresa po Albaniji laške šole. Res je, da z nemškimi šolami nikdar ne bi dosegla tega uspeha, a drugo vprašanje je, če ne bi morda uspevale bolje srbo-hrvaške šole, katere avstrijska vlada vse premalo razširja. Pri teh razmišljevanjih se seveda »Piccolo« ne more vzdržati opazke, kako sijajno da se godi dalmatinskim Hrvatom, vsled katerih avstrijska vlada v Dalmaciji ne ustanovi nobene laške šole. Mi moramo seveda na to nehote opozoriti »Piccolo« na naše tržaške razmere, kjer ima šolstvo v rokah laški magistrat in ki vkljub temu, da biva v Trstu do 70.000 Slovencev ozir. Hrvatov, ne ustanovi nobene slovanske šole.
—	Iz Radovljice, To nedeljo dne 15. febr. zvečer ob 6. uri priredi radovljiški pevski zbor veselico s petjem in šaljivimi kupleti in prizori v korist »Slovenske Straže« v hotelu »Bastel«, Vstopnina za osebo 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
—	Novice iz Tržiča. Poročeni so bili: posestnik in čevljar Lovro Tomazin z Marijo Majeršič, šiviljo. Ženin in nevesta sta člana društva sv. Jožefa. V sredo je bil poročen tu Albin Prek, organist v Borovljah z Antonijo Štefe. Poročal je g. Ivan Stare, provizor v Slov. Pliberku. — Tek-¡movalno sankanje bo v nedeljo dne 15. t. 'm. na Ljubelju in sicer na koroški strani. Že zadnje nedelje je prihajalo semkaj blizu 290 sankačev. — Za pustno nedeljo pripravlja društvo sv, Jožefa velezanimivo humoristično predstavo. — V Tržiču rojena in že več let na Dunaju živeča Angela Papov je izstopila iz katoliške cerkve. — Ženski odsek društva sv. Jožefa bo narodno igro »Stari in mladi« zopet uprizoril jutri v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 5. uri popoldne ob navadni vstopnini. Igra je res krasna, pisana v krepkem narodnem jeziku, polna lepih prizorov in jo je zadnjič ženski odsek izborno vprizoril.
—	Blagovni promet v Dalmacijo. Od 1. svečana t. 1. naprej sprejemajo postaje Beljak, glavni in drž. kolodvor, Celje, Celovec, Gorica drž. in južni kol., Hrastnik, Kranj, Ljubljana glavni kol., Laški trg, Maribor glavni kol., Poljčane, Pragersko, Ptuj, Ronki juž, kol., Sv. Peter na Krasu, Tržič (Primorsko), Zagorje, Zagrado in Zidani most blago v odpremo po posebnem znižanem tarifu v sledeče dalmatinske lu-ke: Rab, Bol, Budva, Castellastua, Novi grad - luka, Castelvenier, Casaro Stari grad (Cittavecchia), Comisa, Korčula, 'Fort opus, Jelša, Gruž luka, Kome-nari, Lngosta, Hvar, Vis, Makarska, Malfi, Meleda, Milna, Novigrad, Obrovac, Ore-bič, Pag, Perast, Pcrzagno, Dubrovnik, Dubrovnik stara luka, Rižan, Scardona, Šibenik luka, Split luka, Spuž, Stretto, Te-oclo, Trappano, Tran, Trstenik, Vallegran-dc, Zader in Zader stari. Ker tarif ni veljaven za vsako blago in vsebuje tudi več važnih določil, se priporoča, da se p. n. interesenti v slučaju uporabe pri blagooddaj-nih uradih informirajo. Tarif je veljaven samo za tovorno blago.
—	IL Planinska veselica na Dunaju se je navzlic spočetka nekoliko neugodnim avspiciiain izredno dobro obnesla. Kajti naše planinstvu naklonjeno občinstvo si je
bilo v svesti, da se prireja veselico samo v to svrho, da pomore podružnici z gmotnim dohodkom začeti in izvesti nameravano stavbo planinske koče Dunajskih Slovencev v domovini. Ostalo pa je tudi od lanske plan. veselice v spominu, da tako neprisiljene domače zabave v krogu rojakov in znancev ne nudi nobena druga prireditev. In res, nepričakovano število gostov je napolnilo praznično, s smrečjem in planinskim »orodjem« sicer skromno, vendar pa okusno okrašeno veliko dvorano Češkega doma. (Dekoracija se je morala vsled oblastvenih predpisov znatno omejiti.) Pokrovitelj vesclici je bil navdušeni prijatelj planinstva c. i k. podmaršal eksc. g. Lavrič pl. Zaplaški, poleg katerega nas je s svojim posetom razveselilo nepričakovano veliko število slovenskih častnikov, gotovo znak, da prireditve naše podružnice v vsakem oziru odgovarjajo tudi najstrožjim zahtevam; vsled česar pač upravičeno upamo, da bomo prihodnje leto imeli priliko pozdraviti na III. plan. veselici tudi tisto gospodo, katere smo letos žalibog pogrešali! Veselice se je udeležilo tudi večje število Čehov in Čehinj, ki so se izborno zabavali v našem krogu. Mnogobrojni obisk in jako ugodni gmotni uspeh sta odboru veliko zadoščenje in vzpodbuja za nadaljno krepko delovanje v dosedanjem smislu. Sprejem gostov je poskrbel načelnik g. dr, Valjavec, dočim je bil finančni minister« za cviček, kranjske klobase in vsakovrstno blago« nač. namestnik g, Koser, kateremu je stalo na strani število izkušenih in neumornih sotrudnic in sotrudnikov. Ni nam mogoče vseh imenoma navajali, ali radi posebne požrtvovalnosti in vstrajnosti naj bodo pohvaljeni: g. Kny-jeva, gdč. Juranova iz Ljubljane, gdč. Archova, ICusoldova, Va-ljavčeva, Šušteršičeva in gg. kavalirji. Pozabiti pa ne smemo posebno velikega sa-mozatajevanja, s katerim je g. rač. svetnik Mladič izvrševal svoje blagajniške posle, Cenjenim darovalcem za darove in preplačila prisrčna zahvala! Na svidenje drugo leto!
—	O novem osebnodohodninskem davku si je treba zapomniti to-le: 1. Kdor nima 1600 K letnih dohodkov, mu v bodoče sploh ne bo treba plačevati osebne dohodnine. 2. Kdor nima vsaj 2000 K dohodkov, mu ni treba položiti nobene napovedi, marveč lahko mirno čaka, da ga brez dru-zega obdavčijo. 3. Do 2400 K dohodkov ni nobene naklade na osebno dohodnino, marveč se nasprotno davek celo zniža za eno stopnjo za vsakega družinskega člana — izvzemši ženo in še tretjega družinskega člana. 4. Kdor ima samo do 3000 K dohodkov, lahko uveljavi službene odbitke, 5. Do 3600 K letnih dohodkov se lahko uveljavijo kot odbitek odplačila dolžnih glavnic. 6. Do 4000 K letnih dohodkov se dohodek iz dela domačih ne všteje. 7. Do 4800 K letnih dohodkov se dovoljuje znižanje osebne dohodnine po eno stopnjo za vsakega od davkoplačevalca preskrbova-nega družinskega člana izvzemši ženo in še dveh družinskih članov. Odgoja dveh otrok oprošča od naklade. 8. Znižanje naklade je mogoče le do 12.000 K dohodkov. V posebnega ozira vrednih slučajih se davek lahko zniža za največ tri stopnje.
—	Socialni tečaj v Zagrebu. »Riječke Novine« poročajo, da dospeta dne 26. t. m. v Zagreb dr. Krek in dr. Lampe, da vodita tu socialni tečaj,
—	Skioptično protialkoholno predavanje priredi »Sveta vojska« v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 5. uri popoldne v telovadnici ljudske šole v Spod. Šiški. K predavanju se najvljudneje vabi vsakdo brez razlike političnega mišljenja.
—	Poveljnik dunajskega armadnega zbora general pehote Ziegler je vsled bolezni na živcih nastopil trimesečni dopust, nato ga vpokoje. Poveljnik dunajskega armadnega zbora postane najbrže bivši načelnik generalnega štaba, general pehote Blaž Schemua.
—	Žalostna smrt inženirja Pichlerja. K umoru inženirja Hansa Pichlerja v ladjedelnici pri Sv. Andreju se nam poroča še sledeče: Pokojni je bil star še-le 36 let in je vodil že tri leta delavnico. Rojen je bil na Dunaju. Njegov oče je bil glavni akcijoner stabilimenta. Pod prejšnjim ravnateljem Tr-žačanom Hermannom se je delavcem boljše godilo, zato se niso mogli privaditi brutalnemu nastopu Pichlerja. Dne 5. marca 1913 so odločno zahtevali, da ga podjetje odstrani. Posledica tega je bila, da je bilo delo za 20 dni ustavljeno. Sicer je ostalo vse pri starem. Izvršilo se je nanj že več atentatov. Odpuščal je delavce kar poljubno. Delavec Ivan Zanier je star 34 let in samski. Bil je precej inteligenten laški fant; v organizaciji ni bil v nobeni. Te dni je ostal doma tri dni in ko je v četrtek zopet prišel na delo, se mu jc reklo, da je klican pred Pichlerja. Ko je ta prišel, je stopil z njim in mašinistom Saffaro v Pichlerjevo pisarno. Ko je Pichler brskal po nekakih registrih in iskal menda zapiske o Zamerit, jc ta potegni.) iz žepa Bronwingov revolver in začel kakor da bi znorel streljati. Saffaro se jc o pravem času na tla pocenil in ostal nepoškodovan, a Pichler na se jc zastonj umikal. Več krogel! ga jc /..«delo, nakar se ¡e zgrudil na tla. Umrl je šele čez 2
uri, ravno ko so ga polagali na posteljo v bolnišnici, Zanier je ušel, in ga še niso dobili. Komaj se je včeraj zopet začelo delo, ze je prišlo do novega konflikta med delovodjo Demarchio in mehanikom Muslavi-čem. Muslavič se je vrgel na Demarchio in ga z železnim drogom po hrbtu tako tolkel, cla je Demarchio omedlel in so ga morali odnesti. Ko je uradnik Bastia izročal policiji oni železni drog, so se mu štirje delavci postavili po robu in ga naposled do omedle-vice pretepli. Tudi ti so ušli.
—	Poročil so je Ivan Ivanuša, odličen član Mlacleniške zveze in načelnik Orla v Ormožu z gospodično Alojzijo Trstenjak, članico Marijine družbe. — Na gostiji se je nabralo za »Slov. Stražo« '20 K. — Novoporočencema naše čestitke!
—	Promoviral je na praški univerzi za doktorju prava dr. Riko Fuchs.
—	K »škandalu na novomeški gimnaziji«. 3. februarja si jc nek »točno« informiran kritik v »Slovenskem Narodu« privoščil novomeškega gimnazijskega ravnatelja radi kurjave. Temu kritiku bo morda znano, da je bila lani stavba še sveža. Koliko izda kurjava v čisto novi stavbi, naj se cla poučiti od prvega zidarja, ki ga bo srečal. Kaka zima je letos bo najbrže tudi veclel. Mnogo ostrejša je od lanske in vendar so gimnazijske sobe v primeri z lanskim letom gorkejše. Brez dvoma pa vedoma trdi neresnico, cla dijaki in profesorji prezebavajo v nezaknrjenih sobah. Dejstvo je, cla gori v pečeh od druge ure zjutraj, in ko ta pošteni kritik še slaclko spi, pregleda gosp. ravnatelj že vso sobe, ali so zakurjene, in to vsak dan. Gimnazija razpolaga zdaj s suhimi clrvami, ali uspeli je isti, zlasti v sobah proti severu in v pritličju, ki so obdane od visokega zasneženega vrta, oziroma imajo pod seboj kleti. Ravnatelj stori res vse in se briga za vse, kar spada v njegovo področje, a za »najnovejši« sistem gimnazijskih peči, ki ne odgovarjajo svojemu namenu, in za ostrost zime menda ni odgovoren. Čuclno, da se ga kritik ne loti, ker tu in tam omet odpacle ocl stropa v šolskih sobah! Ali je za to tudi odgovoren ?
—	Šolskim svetnikom je imenoval cesar vadniškega učitelja na. ženskem učiteljišču v Gorici g. Ivana Mercina in profesorja Roberta Drexl na drž. gimn. v Trstu.
—	Zlati zaslužni križec s krono je podelil cesar ravnatelju državne ljudske in meščanske dekliške šole v Trstu Karolu Stolz in ravnatelju drž. deške in dekliške ljudske šole v Trstu Adolfu Brunnlechner,
—	Ustrelil se je pri Kroisbachu na Zg. Štajerskem višji živinozdravnik dr. Edvard Blacha iz Brucka ob Muri.
—	Novo mariborsko pokopališče. Koncem mesca marca se zatvori sedanje mariborsko pokopališče in otvori novo pokopališče ob Ptujski cesti. Mariborski občinski svet je zdaj sklenil, da bodo smeli v rodbinske grobove na starem pokopališču pokopavati mrliče še pet let, v rake pa deset let. Pokopališče se popolnoma opusti čez 40 let, ko ga bodo popolnoma zaprli,
—	Graška trgovska in obrtna zbornica je v svoji seji dne 13. t. m. zopet izvolila za predsednika Franca Kloiber, za podpredsednika Edvarda Keil pl. Biindlen, za začasnega predsednika pa drž. in dež. posl, Avguština Einspinner. Sklenili so, da zgra-de lastno uradno poslopje,
—	Smrtna kosa na Koroškem. V Šmart-nem pri Celovcu je umrla 79letna posest-nica Ana Plaš. — Dne 11. t. m. so našli v gozdovih pri Podkloštru samomorilca bivšega portirja v Podkloštru Ivana Spitaler, ki se je ustrelil.
—	Spomlad v Lovrani. Toplomer kaže v Lovrani že več dni opoldne na solncu 40 in več stopini nad ničlo.
—	Napad na orožnika pred celjskim sodiščem. Mesarski pomočnik Ant. Ogrizek in delavec Jožef Devčnik sta 23. decembra m. L se upirala orožnikom in je Ogrizek ranil orožnika Franca Gorupa. Celjsko okr, sodišče je zato prisodilo Ogrizku 8 mesečno ječo, Devčnika je pa oprostilo, ker se ni prepričalo, da bi bil tudi on pri napadu soudeležen.
—	Smrtna nesreča v Ameriki. Franc Opalk iz Jelš pri Leskovcu je bil 28. jan, v delu v Kelnosi v Ameriki. Hotel je stroj ustaviti; ta ga pa je z jermenom ovil in popolnoma zmečkal, da je bil takoj mrtev. Ponesrečeni je bil star šele 35 let in prav priden ter skrben fant. Na domu ima še stariše in dva brata.
—	V vlak ie zadel. Ko se ie peljal posestnik Ignac Spendal na saneh v Zaličino na Dolenjskem, je bila tako gosta megla, da se je pri prehodu čez progo zaletel v dolenjski vlak, ki mu je zdrobil sani in njega močno pretresel Konj je zbežal in se mu ni ničesar zgodilo.
—	Ustrelil je v Crockettville T!, 56 let stari rojak France Žnidaršič, doma iz Hi ni, rojaka Alojzija Uhana. Rojaka sta se v stanovanju sprla.
—	Nesrečen strel, Včeraj na predvečer godu Valentina je streljal 24 let stari delavec smodnišnicc v Kamniku Anton
Jeran s staro puško, kateri se je nakrat cevka razletela. Posledica je za strelca huda: razmesarjeno ima dlan cele roke, na levi roki pa mu je odtrgalo prste.
—	Finžgarjevega »Divjega lovca«]
igrajo jutri v Jolietu v Ameriki.
—	Umrl je častni kanonik, župnik v! Kraljeviči č, g, Stjepan Paskvan, — V' Domžalah je umrl realec Chrisant Lad-:
stätter, sin tovarnarjev--Umrl je v Dobui
krojač in posestnik Fran Hribar.
—	Za 10,000.000 posojilo štajerske dežele se je že toliko oseb, večinoma Štajercev, prijavilo, da bo čez nekaj dni oddano,
—	Odprava posebne judovske prisege na Hrvaškem. Hrvaškemu saboru se predloži zakonski načrt za odpravo prise-ge »more judaico«, kar so hrvaški judje že davno želeli. Odslej bo veljala na Hr-^ vaškem enotna prisega za vse veroizpoVe-di. Odpravi se tudi prisilna verska prisega za vse tiste inozemce, ki glasom zakona svoje domače države niso obvezani k vedski prisegi,	^
—	Kmečki strah, groza štajerskih Nemcev, še vedno živi. Ni se še menda rodil lovec, ki bo ustrelil to »grozno« zver,
—	Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da njegovo glasilo »Planinski Ve-stnik« ra.di stavke tiskarjev še ni moglo iziti. Čim bo tiskarski spor poravnan, izdal se bode skupen zvezek v obsegu toliko, številk, kolikor jih bo dotlej zapadlo. V; tem skupnem zvezku bodo izšli vsi zastanri ki in vse vesti in objave.	^
—	Hranilnica in posojilnica za šteben na Žili bo imela dne 22. svečana 1914 ob treh popoldan pri Korperju v Št. Štefanu na Žili svoj letni občni zbor. 1. Poročilo o delovanju zadruge v letu 1913. 2. Odobre-nje letnega računskega zaključka ter posvetovanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev novega odbora in računskih pre-gledovalcev, 4. Razno, K udeležbi vabi odbor,
—	Slov. Iratol, izobr, društvo v Cer-kmem na Goriškem vabi na predpustno veselico v nedeljo dne 15, febr, 1914 v dvorani »Gospodarskega doma«. Začetek ob 7, uri zvečer.
—	Pevsko društvo »Gorotan« v Šmi-helu pri Pliberku ima v nedeljo dne 22. L m. ob 3. uri popoldne svoj letni občni zbor, nato igro s petjem, v gostilni pri Šercarju v Šmihelu. Nastopil bo moški in mešani zbor ter proizvajal najlepše pesmi.
—	Javna dražba za dobavo in vožnjo gramoza za škofjeloški cestni okraj. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki.
—	Prijateljica opeharila prijateljico.
Kuharica Ana Zabukovnik je služila 1911 pri neki trafikantinji v Celju, kjer je shranila pri prodajalki Mici Kos svojo hranilno knjižico. Ko je službo zapustila, je še Kosova hranilno knjižico shranjevala, a ko jo je leta 1913 in letos nazaj zahtevala, je ni dobila, ker se je Kosova izgovarjala, da jo hrani trafikantinja. Ko je Zabukovnikova enkrat trafikantinjo obiskala, ji je ta izročila hranilno knjižico, v kateri je pa bilo mesto 488 K le 28 K vpisanih, ker je Kosova ostali denar za se porabila. Kosovo so zaprli.
—	Modna afera v bitdrmpeštanski ge-neraliteti. Krajni poveljnik v Budimpešti podmaršal pl. Fekete je odpotoval na trimesečni dopust, s katerega se več ne vrne. Fekete je nedavno prepovedal damam častnikov nositi preklana krila in sicer zato, ker je to modo zborni poveljnik pl. Fer-sztyanzky pograjal. O zadevi se ie veliko pisalo, vsled česar je zborni poveljnik Fe-keteju rekel, da mu to ne ugaja, vsled česar hoče pl. Fekete zdaj prositi, da ga vpokoje.
—	Izprememlie v deželni hrambi.
Neues Wiener Tagblatt« poroča, da ostane nadvojvoda Friderik pbveljnik deželne brambe, pač pa odstopi njegov namestnik f. c, m. Schikofsky, kt služi že 46 let in da mu sledi najbrže general kavalerije plem. Kummer.
—	Pomlad, Šenturška gora. Tu imamo pomlad, ki je privabila na vrtove in travnike marjetice, velikonočne trobentice, črni teloh. Metuljčki citrončki se zabavajo na njih in ptički veselo prepevajo. Res, prijetno je! — Toplomer na solncu kaže vsaki dan 4- 25° C,
Uiljiaske novice.
Jj Seja odbora S. K, S. Z. bo v ponedeljek ob pol 7. mi zvečer.
lj Proti križu so nastopili pri Višnikar-jevem pogrebu Sokoli, ki so v pravi svobodomiselni ošabnosti in nadutosti se vstopili v sprevodu pred križ. Na vse trezne ljudi jc to napravilo jako mučen vtisek. To nam dokazuje tudi /.Slovenski Narod«, ki nas psuje, ker smo poizkus svobodomiselne demonstracije primerno pribiti, ne upa si pa povedati, ali so Sokoli imeli prav ali ne. Iz tega sklepamo, da je naš protest imel uspeh, da se Sokoli pri pogrebih ne bodo več upali postaviti pred križ ter da uvidijo, da tudi najnavadnejši takt do žalujočih zahteva, da puste prvenstvo One-, mu, ki je vir tolažbe in upanja.
lj »Turški križ« predstavlja jutri izobr. društvo iz Most v Ljudskem domu. Začetek cb pol 7, uri zvečer.
lj Turki pred Dunajem je naslov javnemu predavanju, ki ga bode imel jutri, v nedeljo 15. t. m., v dvorani Rokodelskega doma g. dr. Josip Mal. Predavatelj nam bode predočil pomenljiv in zlasti časten oddelek naše domeč zgodovine. Nad jO krasnih barvanih slik bode pokazalo utrdbe dunajskega mesta, boje med Avstrijci in Turki, turške grozovitosli in slavno zmago avstrijske vojske. Zanimivo predavanje se prične ob pol 5. uri popoldne.
lj Garnizijski veselični odbor priredi po določenem programu v sredo dne 18. t. jn. v veliki dvorani hotela »Union« garnizijski družabni večer.
lj čudne razmere v ključavničarski zadrugi. Ljubljanski ključavničarski mojstri imajo svojo stanovsko zadrugo. Načelnik te zadruge je znani napredni mojster Ivan Pust, ki ima svojo pisarno v »oštariji«. Knjige in vso zadrugo ima v takem redu, da ne pusti nobenemu članu vpogleda. Za to »vodstvo« ima od zadruge 300 K nagrade. Ostalim ključavničarskim mojstrom pa stvar ni popolnoma všeč in bi radi napravili v zadrugi red. Pravilnega občnega zbora zadruga ni imela že več let; sploh hočejo člani imeti popoln vpogled v poslovanje zadruge. To pa seveda Ivanu Pustu ni všeč; zato je postal oblasten. Ključavničarski mojstri so se nato oritožili na obrtno oblast kot nadzorno oblast zadruge, da napravi v zadrugi red. Ta je res pregledala poslovanje zadruge in za vzorno poslovanje načelnika Ivana Pusta odstavila in pooblastila njegovega namestnika, da prevzame vse načelnikove posle. Vendar pa se Ivan Pust ne da tako hitro od obrtne oblasti na ljubljanskem magistratu, v kozji rog ugnati; mož se je pritožil na deželno vlado, češ tam mogoče vendar uvidijo, da ni prav, ako kdo drugi zadrugo vodi. Preteklo nedeljo je pa podnačelnik sklical občni zbor, da se voli nov načelnik. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani zadruge, z namenom, da izvolijo načelnikom resnega moža, ki bo vodil zadrugo tako, kakor ugled ljubljanskih ključavničarskih mojstrov zahteva. Na občni zbor je prišel tudi bivši načelnik Ivan Pust ter pripeljal seboj par svojih zvestih orija-teljev, ki so pa »patent« že oddali. Občni zbor in volitev načelnika — akoravno je zastopnik obrtne oblasti izjavil, da nima pomena voliti načelnika, ker mora biti pritožba preje rešena — se je pa vseeno vršil, seveda v »šnopserskem« tonu po zaslugi bivšega načelnika Ivana Pusta in par njegovih tovarišev. Uspeh je bil ta, da je večina mojstrov zborovanje zapustila in odšla v uoanju, da bo obrtna oblast vendar napravila v zadrugi red.
Ij Šolska akademija na c. kr. L državni gimnaziji v Ljubljani. Koncem I. tečaja je priredila I. drž. gimnazija včeraj popoldne svojim učencem v telovadnici šolsko akademijo, obsegatačo 4 govore, en referat o vsebini prečitanega romana, 6 dek amacij, recitiranje nekaj odstavkov iz latinskega govora v Sa'ustu in prosto predavani« b°-lestričnega spisa v prozi. Sodetavalo je 20 dijakov; program sta sestavila gg. pref. dr. Debevec in ICobal, ki sta tudi sicer izvršila vse priprave. Iniciativo za vso prireditev je dalo ministrstvo, ki v svojem od'oku iz letošnjega šolskega 'ela opozarja na potrebo, vežbati mladino tudi v samostojnem nastopu kot govorniki in dek'amatorji. Poizkus javnega nastopa pred večjo množico je vedno poučen, ne samo za nastopajočega, ampak nrav tako za poslušalce. Red, ki ga govornik zasluži, lahko bere na obrazih poslušalcev, ki zvesto ;n mirno npsl'-'-jo, ali nemirno stopicajo, ali pa zevajo. In proti tej cenzuri ni mogoče nritežba! Posluša ci in govorniki imata vpogled v vse »rede« in vsakdo vidi, zakaj je clobil eden boliši red od drugega. S tem pa ?e nosta1 pozoren na faktorie, ki nerede dober gover: zan'miva vsebina, obdelrna na spreten način, lasen g'as, primerna jedrnalost. prijeten zunanji nastao. In moramo reči, da so	H"5'i
v obče že pri nrvem naslonu prav dobre rede, v Čast sebi in priredite'iema. Vsrka taka ;avna telcma ima t"di to dobro oerle dico, d? vzbudi v tflerMcih in posl'i?aMh že io: »Tudi iaz bi tekmoval! Tega bom skušal posnemati, onei^a na prekositi.« In zato smo prerr:č-ni. da bo ta prvi noizkus vodil še dn.ge in še bolj usne'e, ki bodo za dijake velikega nomena ne samo v poznejšem živMenitt, kateremu so ti n^sfooi posvečeni v prvi vrsti, ampak bodo pcživfi tudi pouk jezikostavja in tvorili i^nyro ono-ro za pravo razumevanje latinskih in grških govornikov.
li Val'- Ttfa Svarrlstrom v koncertu »Glasbene Matiee« dne 19. febr. 1914 v dvorani hoteli »Union« ob ool 8. uri zvečer bo izvajala sledeči vele^rimiv, izviren, poerije poln vspored: 1. Delibes: Ariia sZvoneifi v gozdu-.- iz opere »Lalrme«. 2 a) A. P. Lindblad: En vard.-g — Pomladr dan. bi E. Grieg: Margaretlein — Marje lica. c) A. Jarnefelt: Tifania, č) E. Grieg Killirgdans — Ples kozličkov. 3. a) A. Ba
cker Grondahl: B-orken berattar__Brczr
pripoveduie... b) A. Neuport: Syng mej , lijem — Ponesite me s pesmijo domov, c) '
Lmge-Müller: Efteraar — V poznem poletju. č) A. F. Lindblad: Skjutsgossen pa hemwiigen — Mladi voznik na poti domov. 4. a) Söderman: Kung Heimer och A slög — Kralj Heim er in Aslög. bj Pettcr-son-Eerger: Mor Britta — Mati Britta, c) Norsk fjänsang — Norveški spev na plani-nah iz repertoarja Jenny Lind. Cene prostorom: Sedeži po 5 4, 3, 2 K, stojišča po 1 K 40 vin., za dijake in dijakinie deljeno po 60 vin. Vstopnice so v predorodrji v trafik i gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Besedilo istotam po 20 vin. — Od raznih strani smo prejeli pisma, ki izražajo željo, naj bi bi! začetek koncerta z ozirorn na trgovine ob 8, uri zvečer.
lj Slovensko deželna gledališče. Zadnje dneve vladanja princa Karnevala — se uprizore v slovenskem gledališču samo predpustne burke. V nedeljo popoldne se ponovi narodna igra s peljem in godbo: »Deseti brat'<, zvečer pa se igra prvič predpustna burka: »Velika repatica« ali »Konec sveta«. Dne 22. t. m. se vrši predstava znme šaloigre: »Pojdimo na Dunaj*, na pustni torek »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikerna trojica«. Dne 26. februarja oa pride na slovenski oder krasna drama Gustav Wieda »Stari paviljon«.
lj Nesrcü-a na železnici. Pri Litiji je vlak povozil 16 letno služkinjo Nežo Jordan v Litiji. Dekle je močno poškodovano. Pc-nesrečer.ko so prepeljali v ljubljansko dež. bolnišnico.
lj Po'-'e^n'l je iz ljrbli~nske prisilne delavec Fran Mrček i r Izlak, pristojen v Kanderše pri Litiji. Begun govori skozi nos.
lj Noge pohabil si je 52lctni usnjarski pomočnik v Poll^kovi tovarni Ivan Bitenc Navedeni je šel po stopn'ica.h iz prvega nadstropja, kjer mu je spodletelo. U'el se je sicer z rokami za ograjo, a so mu roke omagale, da se je spusti! ter padel kake tri metre globoko na tla. Bitenc bode ostal kake štiri tedne delanezmožen.
VIHAR V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
V seji dunajskega občinskega sveta 13. t. m. so bili zelo viharni prizori. Večina je bila zato prisiljena, da ie štiri opozicionalce iz štirih sej izključila.
RIMSKO KATOLIŠKI EPISKOPAT NE NASTOPI PROTI NOVI G ALI ¿KI VOLILNI PREOSNOVI.
Rimsko katoliški episkopat je objavil 13. t. m. motivirano izjavo, da ne misli proti novi volilni preosnovi v Galiciji nastopiti.
BULGARSKI VLADA« ODPOTUJE S SOPROGO IN S PRINCI V AMERIKO.
Iz Sofije se poroča, da se je potovanje bulgarskega carja in carice s princi v Ameriko že precej časa name ravalo, ker je vladar prepričan o veliki koristi, ki bi jo imela Bulgarija po osebnem stiku s prebivalci Zjedinjeni h držav.
RUMU NI J A SI OHRANI FROSTO ROKO.
»Universul« piše z ozirom na poročila o novi balkanski zvezi, da ji tudi Rumunija pripada, tla je jasno, da se o zvezi ne more govoriti, ker zasleduje Rumunija politiko proste roke, samo-obsebi umevno pa obstojajo prijateljski dogovori o gotovih skupnih smotrih, kako vzdržati v Bukareštu sklenjen mir. Na zvezo Rumunija ne misli, pač pa na sporazum glede skupne obrambe, za kar pa formelne pogodbe in dogovori niso potrebni. — To, kar zdaj Universul izjavlja, smo mi v bistvu že poročali.
ZAKAJ JE ODSTOPIL EOKOVOEV.
»Journal« poroča, da je strmoglavila Kokovceva dvorna stranka, ki zastopa v zunanji politiki najosirejšo aktivno politiko. Reakcionarna dvorna stranka je panslavistična. Kokovtev, ki je bil tudi ruski finančni minister, je tako dobro gospodaril, da razoolaga ruska vlada z največjo vsoto denarja v gotovini. Ruska državna banka razpolaga s 1580 milijoni rabljev, državnih preostankov v gotovini je pa 450 milijonov rabljev. Kljub temu pa najmejo Rusi v Par.zu posojilo v vojaške namene proli Avstriji in Nemčiji, da zgracle nove strategične železnice, ki bodo omogočile, da lahko armadne zbore Peterburg, Vilna, Varšava, Kijev, Moskva, Odesa in Kazan zbere v ruski operacijski legiji Kovno — Gradno —
Brest — Litovsk — Kovel — Rovno_
Kijev v dveh do treh tednih, medtem ko bi zdaj za koncenracijo armade proti Avstriji in Nemčiji potrebovala tri do štiri tedne.
iieioiiskfl ia to» poroči:?. !
TISKARSKO GIBANJE.
Dunaj. V tukajšnjih tiskarskih krogih !
odi, da je tipanje, da se delo v vseh av- | stiijskih tiskarnah v ponedeljek zopet za- i ¿ne.	I
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec. Danes se vrše konečna pogajanja med vlrdo, slovenskimi in nemškimi zastopniki glede sklicanja dež. zbora. Sko-ro gotovo je, da bo dež. zbor sklican za 17. ali 18. k štirinajstdnevnemu zasedanju.
KNEZ WIED DELI AVDIJENCE.
Dunaj, Princ Wied je danes sore'el v avd.ijenci soprogo avstro-ogrskega generalnega konzula v Janini gospo Bilins^o in učitelja orijentrlskih jezikov Jurija Pek-meiija, ki ie dclcčen za prvega dragomana avstro-ogrskega poslaništva v Draču,
VILJEM I.
Dnr.aj Princ Wied se bo in— i kot albanski vladar Viljem I.
OGRSKI ŠKANDAL.
Bn*?wpc~ta. Grof Tisza imen- , Ja-nes več novih oreb, ki so bile od igralne banke podkupljene. Splošna prometna družba« izjavlja, da je listom pla.čevala le inserate.
NEPRIJAZNOST SRBTJE NASPROTI AVSTRIJI.
Dunaj. »Neue Freie Presse« piše, da se srbskemu prestolonasledniku na Dunaju zato ni priredil oficielni sprejem, ker ga je on sam odklonil, vsled česar tudi ni prišlo do avdijence pri cesarju, katera bi se bila sicer prestolonasledniku rada dovolila. List spominja na to na velike dobrote, ki jih je Avstrija vedno izkazovala Srbiji, zlasti Ivaragjorgjevičern. Kar je enkrat bilo, jc še vedno lahko.
VOJAŠKE VAJE.
Arad Tu se bodo pod poveljs. vom armadnega nadzornika gen. Liboriia Franka izvršile štiri velike vojaške vaje.
BULGAR"KO-TURšKA ZVEZA OČITA?
Eerolin. Tuksjšnji listi z vso gatovost-jo trdijo, da sta se roin'stra Rattaclavov in Tončev danes v Dlmotiki sestela z Enver pašo, ki je prišel v to mesto v spremstvu maršala Limana. Tudi bulgarska ministra s^rcmljejo častniki. V Dimotiki se }e vršil skupen obeti. Zato se smatra turška protestna nota glede Pomakov Ic kot dogovorjen manever.
BU1GAR3KA IN TURČIJA.
CarHrad. Turški pos'anik v Sofi'i ie iz-rcčil bulgarski vladi r.oto, ki pravi, da ie smatrati pogrj^me zarodi hu!g.?rsko-tur1ke trlovinske no*o'"be v Carigradu za preki-n.eno, češ da bolgor"ka vlada ni izpo'ni'a svo'e cb'jube, da nanravi nasi'stvom proti Pamekom (mohamedanskim Bulgarom) v osmih dreh konec. Ob?nem naznania nota, če ne bo vprašarta Pamakov najkasneje 20 dni no sestanku bu'garskega sobranja rešeno, d-5 bo Turčija na bu!<iar T-o Harfo nalogi'?. diferenč^o col"«>o po 59 odstotkov. V dinlomatičnih krogih je ta ostra nota tembolj pre-erelita, ker se smatra, da se e vprn^nie Pamokov že ze'o približalo rešitvi. Bulrtarska vlada iziavlja, da ie strogo nt-er,0veda!a vsako nasilstvo zoper Pamake, ki se vračajo v mohamedanska vero. Beje se, da hoče T'-t-fiia nrirenoma izzvat' slabo rrzmer e z BuMarsko, ker bi rada dnbi-la nreWezo, da bi zoret zased'a iužno Tra-cijo. Tudi frdii'o. da hočeta mladoturki ra fa način pritisniti na Bulrfars^o ter jo er?ri-Vti, da rMere zvezo s Turei'o, z zasedanjem južne Traci'e na da hočeta doseči možnost, da h' vc1<H z Grško tudi na suhem vo'no. Izkliučem pa ni, da postopajo Turki snnrazumno z B-'gari. da se no tem ovinku sklene bu'garsko-turska a'irnca.
VEIE3ILE NOTIFTCT^>\TE SVOJ SKLEP GRČIJI.
Affir.c, ^Uradno.) Velesile so izročile danes Grčiji skupno noto, v kateri ji naznanjata, da dobi ege'pke otoke razun Te-reda, Imbra in Castellorizzo, zahtevajo od nje garancij, da otokov ne utrdi in ne preganja Turkov in smatrajo odstop otokov Grčiji še le tedaj kot definitiven, ako Grčija do 31. marca izprazni južno Albanijo. Velesile upajo, da Grčija spoštuje njihove sklepe.
GhsKI MINISTRSKI PRFnSEDNIK NA POTOVANJU.
Solun. Grški ministrski predsednik je došel sem ter odpotoval dalie v Atene.
RUMUNIJA.
Bukarest, Oficiozno se izjavlja, da bi Rumunija v smislu skupnih interesov s Srbijo in Grčijo v slučaju, da Bulgarija in Turčija poskusita zmotiti bukareški mir, nastopila z orožjem v roki proti vsakemu takemu poskusu.
KAJ SE VSE UGIBA.
Soiija. Od tukaj se poroča »Kölnische Volkszeitung«, da se za zvezo med Turčijo in Bulgarijo prizadeva tudi neka velesila.
RUMUNSKO . BUI GAR3KI SPOPADI NA MEJI.
Bukarest. Včeraj se je pri Kemankar-ju blizu nove dobrnške meje pripetil resen spopad, v katerem so bulgarski ob-me ni vojaki ustrelili 4 rumunske jezdece, 16 pa ranili.
NOVO MESTO NA KOSOVU?
Eelgrad. V dveh zadnjih sejah ministrskega sveta se je med drugim sprožila in obravnavala misel, da bi se na Kcsovem zgradita novo moderno mesto. Mesto bi nosilo ime Kosovo. Njegovim bodočim prebi-va'cetn bi se no'eg brezplačnega zem'jišča zagotovi'e tudi druge koncesije. V prvi vrsti nai bi se spre emali premožni Srbi iz Amerike, potem na drugi iz raznih srbskih in jugoslovanskih krajev in mest v Srbi'i. Novo mesto bi se nahajalo na križišču velikih železniških prog. Ako se ta ideja sprejme, se bodo nemudoma izdelali načrti In bi se temelj potažil in b'agoslovil že pri-hodn'e 'efo n priliki veličastne proslave osvobojenja Kosova.
SRBSKI VOJNI PRORAČUN.
Belgrad. Proračuni raznih ministrstev so že v tisku, le vojni proračun še ni do-gotovljen, kar se pa zgodi v par dneh. Kakor se zatrja s poučene strani, bo redni vojni proračun znašal krog 47 miljonov di-nariev, izredni pa pet in pol miljonov dinarjev.
TURŠKA ŠPIONAŽA.
Soiija, Tukaj so prijeli nekega preob-fečenega turškega častnika zaradi špio-naže.
ALBANCI NOČEJO DAVKOV.
Skadcr. Ker so dohodki mesta premajhni za pokritje občinskih stroškov, zahteva mednarodna komisija, da sc vpeljejo razni davki. Dosedanja pogajanja z albanskimi voditelji so bila breznspc'na, ker Albanci niso vajeni takih reči.
ESADOVA DEPUTACIJA V RIMU.
Rim. Esad paša je z deputaoiio ki gre princu Wiedu ponudit krono dospel v Rim.
NA SMRT OBSOJEN POLKOVNIK.
Carigrad. Vojno sodišče je bivšega polkovnika Sadika in contumaciam obsodilo na smrt, ker je dokumentarično dognano, da je ustanovil v tujini tajne zveze z namenom, da izvede v Turčiji splošno revolucijo, v kateri naj bi se vrgla sedan a vlada in ubilo več visokih osebnosti. Tudi je dognano, da ie pripravil atentat na Mahmud Sevket našo. Niegova sokrivca, bivša po-s anca Hodža Sabri in Bazri s»a bila obso-fena na Ho^rtno jeïo s prisi'nim detam. Prvi je b'l ob^eicn in contumacian, dn-rfi 'e stal pred sodiščem.
V/ILSON BOT AN.
New York. Predsednik Wilson je o bo-Iel na lahki difteriji.
ZA AVTONOMIJO KATOLIŠKE DU-HOVŠČINE V RUSIJI.
Rtai. Papež je poslal ruski vladi spomenico, ki zahteva, da naj nastavlja in odpušča katoliške duhovnike v Rusiji izključno Rim. Če spomenico Rusija ugodi, bi dobili katoliški duhovniki, zdaj podrejeni no-tranjenemu ministrstvu, avtonomijo.
V^AfT POGNATI VLAK O ZRAK.
New York. Iz Mehike brzojavljajo, da so vstaši nri Cansas blizu Cardenas pognali osebni vlak v zrak. Petdeset vladnih vojakov in več potnikov je ubitih.
CESTNE DEMONSTRACIJE NA JAPONSKEM.
Tokio. Opotaoči ie več kot tisoč oseb demonstriralo proti vladi. Petsto po'icistov ie razgrnilo množico fn aretirata več oseb. Zdi se, da hočejo ob'asti za vsako ceno zatreti cestne demonstracije.
FRANCOSKA KATOLIŠKA STR \NKA,
Pariz. Več politikov je sklenilo osnovati veliko katoliško stranko.
ZAPRT SRBOFIL.
ReVa. Policija je zaprla nekega, .aj-munda Peterlina, ki je v Kauzlaričevi gostilni govoril preveč navdušeno o kralju relru.	'
BERTILLON UMRL.
Par'^',JSloveči iznajditelj merjenja zlo-cm rev Alfonz Bertillon je tu umrl star 63 let.
BREZŽIČNO RAZSTRELJEVANJE.
Florenca. In"cnir UHvi je včeraj tukaj v reko Arno dal potopiti štiri torpedne mrne, katere je potem v 40 minutah brez-zicnim potom vžgal, da so se razletele. Italijanska admiraliteta priporoča vladi, na/ napravo kupi, ker bi se dale v slučaju vojske na ta način razgnati v zrak muni:!.'"ke zsloge na sovražnikovih ladjah.
SPOMLADNO VREME.
Dunaj. Od včeraj dalje vlade mladno vreme.
MRAZ V AMERIKI.
Nev York. Tu vlada velik m. včeraj 14 oseb zmrznilo.
POŽAR V CIRKUSU KLUDSKY NA DUNAJU.
Dunaj. Dne 13. t. m. zvečer je ob začetku predstave pričelo goreti v cirkusu Mudsky, škode je povzročil požar 20 ti-soč kron.
Kdor Ima rad mil ča], naj poskusi ' Messmerjevo „rusko zmes" (K(i'- pol kg, zavitek 100 g K 1.25). Zaradi ljubkega rožnatega vonja, imajo to fino zmes radi stari in mladi, Pošiljatve za poskušnjo in naročila Messmerjevega čaja ižvršuje centrala v Frankfurtn ob/M.
Srčne napake pri ženskah. Dokazano je, da ta pogosta in vznemirljiva bolezen navadno ne izvira iz srčnih bolečin, marveč pretežno vsled zastajanja v črevesu. Saksonski učenjak dr. med. Kunze piše: Ženam, ki bolehajo na zaprtju že leta, dajem zjutraj in zvečer približno eno četrtinko kozarca naravne Franc Joželove grenčicean dosežem s tem najboljše uspehe; vedno nastopi veselje do jedi, kar je najboljše znamenje splošnega zboljšanja v bolezni." — Kupi se v lekarnah, drogeri-jah in v prodajalnicuk rudninskih voda.
Komur ne usaia zrnata; kave, temu se priporoča -
Katiireineri&va > Kne5pp©va slarfn?-, !kawa.
Kathreinerčava le Zdravju pQE>o»noma neikodliiva ter ima pri tem popolni
okus «mate iim
Pri nakupu le luiii) ha dobro uprto htgJ|cnlCno uvoinlno s iliko Župnika Knelppa.-Odprto, nateh-lanoblagonlnlkoUpriilnl Kithrelncr.
Saden* i«* čvenleni vrelec
M Milini in «te Jiraii
Zdravnika-\odje: Dr. Olon pl. Auischnaitcr in ccs. svet. dr. D. Podzahradsky, Prospekti zastonj.
GlESS""
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih M-farih, obicinih in mernirn h boleznih. katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpirala srsišsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kooeliŠKh zdrsv-ijenlih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	I (VI.
Izvirek:
zelBiniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zaslon! in frar.Ko.
V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasiner-u, Peter Lass« /liku in Rndre; šaiabonu, Llubiiana. U
Prlstci •	sate 1 Stroke	i „Jugoslovanski mi ^¥8551"!
		"TSSBasraraer-iTTre!— r.-r—,
F Za šibke kosti
Otroci, ki se branijo zavživati ribje olje. imajo posebno nagnenje do Scottoveemul-zije ribjoga olja. Ta vzrok je opozoril zdravnike, da vporabljajo pri malih pa-cljentih za ojačenjo okostju Scottovo emulzijo namesto navadnega ribjega olja. Scottova emulzija podeli zaradi svoje bogate vsebine kosti tvorečih sestavin, mlademu organizmu moč otroci se postavijo trdno na noge in začno kmalu sigurno in veselo tekati okrog.
Odločite se torej tudi svojim bledim injj slabotnim otrokom dajati dobro, tj laliko prebavljivo Scottovo omui-|? zijo, da Vam bodo isti debelolični 'i in živahni.	3'
Cena originalni ateklonici K 2 jO. Dobi se v vsen lokarnab. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah iiabcott &Bowno,U.m.b.H,,.Duaaj Vil. in se tklicnjo nn tn časopis, dostavi sc tna ena poi potom lokamo «a poskušnio
s Uiicem
S pa^r-iEVE
tesjat®i etiiuo prava
z zvozilo iu s križocm
napravi slaba julse, omake, soulvia i. t. d. silno okusno.
iL Najboljše, najudobuejše in najceneje pomožno kuhinjsko sredsivo.
V originalnih stelilenicsli pc 12 v ta več ,o povsod na vroUaj t

Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostuo vest, da je naš preljubi, dobri oče, tast in stric, gospod
Ivan Hudovernik
trgovec in posestnik na Dovjem in v Gorjah pri Bledu
danes, v petek, dne 13. svečana ob 11. uri dopoldne po kratiti, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnika se vrši iz hiše žalosti na Dovjem v nedeljo, 15. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Svete maše zadušnice se bodo brale na Dovjem in tudi v drugih cerkvah.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Dovje, dne 13. svečana 1919.
Marija Kndo vernik, žena.
Hnton Božič, trgovec, Osvald Do-beic, trgovec, Franc Kožar, nadkur-jač drž. žel., zeti.
Neža Hudovernik, Marija Galjot, roj. Hudovernik, Jera Pretnar, roj. Hudovernik, Meta Jakopič, roj. Hudovernik, Ivana Burnik, roj. Hudovernik, sestre.
Ivan, Matija, Franc, Metka, Ma-
r.ja Kožar, roj. Hudovernik, ferica Dobeic, roj. Hudovernik, Ivana Božič, roj. Hudovernik, otroci.
Paviina, Maks, Knton, Budolf, Kvgust, Karol, Ivanka, vnuki in vnukinje.
Sprejme se takej
v s •
za boljše delo. Več pove Ivan Stupicu, krojaški mojster, Dob pri Domžalah,	' 465
v bližini večjega mesta, z gostilniškim in zelenjad-niin vrtom, tudi za mesarja pripravna, se proda. Cena 30.000 K, izplačati je 17 000 K. Naslov pove uprava „Slov. Gospodarja" pod št. 50 v Mariboru.
Dobro ohranjen Smith & Bros
Tri »a'<uvu rcry\*».c?a manufakturnega blaga, se blagovolite obrniti na turdfa
A- $ S. Sfabernč,
Mestni trg 10.
//a c'ebslo in drobno/ obstoji od Ista 1883.	J -redno nitke cene/
ran
10 s!»«« liiiansfH©
im
ns
Naznanjava si. občinstvu, da sva s 1. svečanom t. I prevzela staro znano gostilno A. Klinar na Savi nasproti tovarne. Priporočava se si. občinstva najtopleje, kakor tudi g§, potnikom in izletnikom na Gorenjsko.
Zraven fine dunajske kuhinje se točijo pristna vina in marčno pivo iz Gos-ove pivovarne. Pri gostilni se na-haja tudi hlev, ki je voznikom vedno na razpolago.
Priporočava se za obilni obisk
z velespoštovanjem
Leon in Marija Klar man.
470
ima svoje prostore v hiši „Zadružne Zveze", Dunajska cesta 38 nasproti „Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Ren! ni davek plačuje iz svojega. VJožne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje no prekine.
Oskrbi sama devinkulacije in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča donar mladoletnih.
Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in je nje poslo-vanjo pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Daje posojila na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menice in vrednostne papirje.	471
izveden v zdravljenju z vodo se išče za neko vodno zdravilišče v procvitajočem mestu na Kranjskem od maja 1914.
Ponudbe pod ,Kurarzt 5460* na Rudolfa Mosse, Dunaj I. Seilerstatte 2.
[J5f.T T " T^-'V rzjnv,¡g
£© V dopisi vsled bolezni znana
in § mm
r :~nov'I?r.a!eta 1890, elegantno urejena, dobro upeljana z močno
klijentelo, -Več se poizve pri I stoiku samem.
M M
489	se ceno odda Pred Pral umi 23 I.
ene pna, z vrtom, prav blizu farne cerkve na v .. , em pripravna za pcnzijoulsta se pod ugodnimi pogoji talioj proda. Naslov se izve pri upravntSlvu Slovenca pod štev, 480,
v procvitajočem zdravilišču na Kranjskem se odda v najem za sezono 1914.
Ugodni pogoji. Ponudbe pod ,Gi'in-t?ge Getegenhelt 5451' na Rudolfa Mosse, Dunaj I. Seilerstatte 2
i mat	.t cia-nr«*; «wi » oaoua