FOR
■Jtjpj&yom
AND
UdfiCQ.'.
NO. 22
AMERi$K/t Domovina
^Sk	n
ANCRICA^ IH SPIRIT FOR€IOJ4 m LAKSUAG3 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 31, 1972
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Filin šludenta ¥ SFRJ
dvipil efele prah«
Film beograjskega študenta je “na poecbno grd način” žalil Josipa Broza.
BEOGRAD, SFRJ. — V viharnem ozračju sedanje Jugoslavije lahko postane vsaka malenkost nevarna in predmet ostre razprave in seveda tudi — kazni. Tako je študent Akademije za gledališče, film, radio in TV v Beogradu Lazar Stojanovič izdelal za vajo film “Plastični Jezus”. Njegov profesor Aleksander Petrovič, mednarodno priznan filmski direktor in režiser, je delo kot tehnično dobro pohvalil, pa se sedaj nenadno znašel v hudi zadregi.
Komunistična organizacija na omenjeni Akademiji ni prijela samo študenta, ki je film izdelal, ampak tudi njegovega profesorja, ki je izdelek s tehnične strani pohvalil.
KONGRESNA VODNIKA — Rep. Thomas O’Neill Jr. iz države Massachusetts (na levi) je bil izbran za vodnika demokratske večine namesto pogrešanega kong. H. Boggsa v Predstavniškem domu. Kong. Carl Albert iz Oklahome pa je bil ponovno izbran za “govornika” ali predsednika Doma.
Novi grobovi
Mary Papež
j V starosti 87 let je umrla Mary Papež (Papesh), roj. Flak, Aleksander Petrovič, katerega;vdova po pok. Jerryju, mati film “Mojster in Margareta11 jejjerryja, Anthonyja, Johna, bil lani nagrajen na razstavi viRranka! Louisa, Charlesa in po-Benetkah in je sedaj predložen kojnih Aleksandra A., Frances za ameriškega “oscarja”, je v ča- Roniano in Josephine Škerl, 33-sopisu Politika Expres skušal krat stara mati, 54-krat prastara svoj položaj pojasniti. Zatrjuje, mati, enkrat praprastara mati, da filma ni videl v končni obli- sestra Antona Flak, pok. Igna-ki, da ga je presojal le s tehnič- fiusa> pok. Josepha, pok. Johanne strani, da pa ga v sedanji ne> Pok- Franka in Karoline končni obliki odločno obsoja kot Škufca (Jug.). Pogreb bo iz “politično pornografijo” in s ka- HoPko pogrebnega zavoda na
terega . političnimi namigavanji 3601 K 83 St v Petek s sv- mašo seveda nima nobenega posla. j v cerkvi sv' Lovrenca ob 9., nato
: na Kalvarijo pod vodstvom po-Komunistična partija trdi, da grebnika Josepha G. Škerla, film “Plastični Jezus” ne napada samo naš socialni red in žali	Samuel D. Shivers
tovariša Tita na posebno grob' V ponedeljek je umrl v Rich-način, ampak enači tudi vredno- mond Heišhts General HofPltal te fašizma z vrednotami socia-‘ 65 let stari Samuel D' ShlV6rS lizma”. Film vsebuje prizore s s 7920 St Clair Avenue’ r°jen v Hitlerjem, Stalinom in Titom v!Gadizu’ Ohio; moŽ ?ail’
*a Tita “žaljivi obliki” pravijo1 Cooper’ oce LarryJa’ brat Mrs‘
poznavalci Lima	I Carl Barlow’ VirSila’ WilUama
I in Karla. Pokojnik je bil zastop-
Filma “Plastični Jezus” niso nikdar kazali v javnosti. Izdelal
t>a je L. Stojanovič in je bil gkovega pogrebnega zavoda v Predvajan pred komisijo Akade-;Cambridge) Ohi0) v sobota Na
nuje kot izpitna naloga. Oblasti mrtvaškem odru bo danes od 2. °0 opz,orjene nanj šele, ko ^ p0p od do g_ zvečer.
Je prišel L. Stojanovič v vojsko!	______o______
m se je tam neugodno izražal o| premo°- davni vir Političnem stanju v SFRJ. Ko so WASHINGTON, D.C. — V
nik “Bratstva železniških strojevodij”. Pogreb bo iz Zakraj-
pre.skali njegovo ozadje, so čast- začetku tega stoletja niki zvedeli za film, ga gledali in vložili protest.
Dva profesorja Akademije,
Predrag Delibasic in dr. Marko Bahač, sta bila izločena iz učnega osobja “zaradi pomanjkanja politične čuječnosti”.
IM sprašujejo Hanoi o ujetnikih v Laosu
Preko diplomatskih poti in potom javnih izjav skušajo ZDA pripraviti Hanoi do objave seznama v Laosu ujetih ameriških vojakov.
WASHINGTON, D.C. — Seznam vojnih ujetnikov, ki so ga predstavniki Hanoia izročili zastopnikom ZDA v Parizu preteklo soboto, je razočaral, ker so pričakovali v Washingtonu, da bo na njem večje število imen vojnih ujetnikov, Tako so izostala imena Amerikancev ujetih
Svet rešuje Benetke
Slavno italijansko mesto ob severnem Jadranu, ki je v marsičem povezano s slovensko preteklostjo, se pogreza v morje sedaj 0.12 palca letno. Industrija zastruplja zrak in uničuje z onesnaževanjem zraka stare spomenike in zgradbe. PARIZ, Fr. — V okviru Pro-svc:ne, znanstvene in kulturne •organizacije Združenih narodov so tu razpravljali pretekli teden o reševanju italijanskega mesta Benetke, nekdanje “kraljice Jadrana”, sedeža mogočne pomorske republike. Mesto se počasi, teda stalno pogreza v dno lagune, na katere robu je zgrajeno.
Italijanski, parlament bo v ta namen odobril 500 milij onov dolar jev, okoli 100 milijonov pa pričakujejo od drugod.
Na konferenci v Parizu se je prvič po treh letih sestal Mednarodni posvetovalni odbor za rešitev Benetk, v katerem so zastopniki 17 privatnih in javnih organizacij, ki so že začele delo obnavljanja pod vodstvom direktorja UNESCO Rene-ja Maheu.
Privatne organizacije so doslej za obnovo spomenikov in njihovo reševanje porabile že 2.5 milijona dolarjev lastnih sredstev. ZN so doslej za tehnične študije vprašanja ohranitve Benetk izdali $150,000.
Pri reševanju Benetk ne gre le za ohranitev starih kulturnih spomenikov, gre za ohranitev mesta kot naselja, živega orga-
0 ZMANJŠANJU VOJAŠKIH SIL ¥ SREDNJI EVROPI SO LE ZACELI RAZPRAVLJATI
Zastopniki NATO in Varšavske zvei'2 z oboroženimi silami v Srednji Evropi so se sestaii na Dunaju k razgovorom. ki naj privedejo do “vzajemnega in uravnovešenega” zmanjšanja oborcženTi sil v Srednji Evropi na obeh straneh “železne” zavese.
WASHINGTON, D.C. — Zdru- Holandska, Luksemburg in Ka-žene dr-žave in njihove zavezni- nada, ki imajo vse čete v Sred-
I Iz Clevelanda in okolice
j ce v NATO v Evropi so dolgo ' razpravljale o možnosti vzajemnega, uravnovešenega zmanjšanja eberoženih sil v Srednji Evropi. Javno mnenje' v ZDA in v Kongresu vedno * vglasnej še zah-
Iz bcLiišnice—
Po dolgem času se je vrnila iz bolnišnice ge. Mary Konchan, 4814 Superior Avenue, Cleveland, 44103. Lepo se zahvaljuje za obiske, kartice, pozdrave in darila.
Javne šole odprte—
Šolska uprava je objavila, da bodo javne šole v Clevelandu danes odprte, četudi je neučno šolsko osobje začelo danes ob 7. zjutraj štrajk. Okrajni sodnik je štrajk prepovedal, pa so ga kljub temu sklenili izvesti. Če bo pouk možen, zavisi od ogreva šol.
v Laosu, ki bi jih naj bilo 56.
V Washingtonu -bi radi dobili nizma; ne kot mUzeja. Italijan podatke še o drugih vojnih ujet- ski pariament bo o tem vpraša-nikih, ki jih ni bilo na rdečem ;nju začel razpravljati prihodnje seznamu, ki pa so po drugih po-! dni in upaj0; da :bo raZpravo datkih bili v vojnem ujetništvu končal do srede marca, v Severnem Vietnamu. Takih j Benetke so v teku zadnjih 20
naj bi bilo vsaj še 100.
Zastopnik obrambnega tajništva Jerry W. Friedheim je dejal v ponedeljek, da upajo, da bodo skoro dobili dodatno listo imen vojnih ujetnikov. Odklonil je vsako zvezo med manjkajočo listo vojnih ujetnikov in nadaljevanjem letalskih napadov na Laos.
Podrobna proučitev seznama
let izgubile eno tretjino svojega prebivalstva. Tam je ostalo le še 110,000 ljudi, v dobrem delu starih in upokojenih. Italijanski minister za javna dela je na konferenci v Parizu izjavil, da naj bi Benetke postale zopet “središče pokrajine in njena glavna gospodarska dinama”. To je velik smoter in ga bo teižko doseči tudi tedaj, kadar bo denar na razpolago, sedaj ga nam-še ni.
vojnih ujetnikov, ki ga je dalj je pred- Hanoi je pokazala, da manjka na re£
stavljal premog vir za 90% vse njem vsaj 56 imen ameriških vo-j	—	—
energije v ZDA, sedaj jo komaj jakov, ki so jih v obrambnem jetnke na temelju lastnih, še 30%.	tajništvu smatrali za vojne u- munističnih poročil.
zmanjšanje oboroženih sil ZDA v Evropi v okviru NATO. Ko je. tako postalo očitno, da bodo ZDA svoje sile v Evropi prej ali slej zmanjšale, so se v glavnem stanu NATO v Bruxellesu začeli ukvarjati z mislijo, da bi zmanjša nje oboroženih sil v Srednji Evropi izvedli v sporazumu s članicami Varšavske zveze.
Zastopnik NATO je bil še jeseni 1971 opclnomočen za zadevne razgovore z Moskvo, pa od tam ni prišel na predlog noben edgovor. Šele sovjetsko pritiskanje k sklicanju evropske varnostne konference je pripravilo Moskvo do tega, na r a z g ovore o zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi, ko so ZDA izjavile, da varnostne konference ne bo, če ne . bo tudi konference o zmanjšanju oboroženih sil.
- Tako se je konferenca za pripravo sporazuma o evropski varnosti sestala že lani v Helsinkih na Finskem, konferenca za pripravo načrtov in pogajanja za konferenco o zmanjšanju o-boreženih sil v Srednji Evropi pa je bila določena za 31. januar 1973 v švicarski Ženevi. Sedaj sta se obe strani sporazumeli in se sestali k predhodnim razgovorom danes na Dunaju.
Poleg ZDA bodo na konferenci redno 'zastopane Velika Britanija! Zahodna Nemčija, Belgija,
nji Evropi, izmenoma pa tudi Italija, Danska, Norveška, Grčija in Turčija, ki predstavljajo krili obrambne črte v Srednji Evropi.
Poleg Sovjetske zveze bodo
teva zmanjšanje ameriških stro- Varšavsko obrambno zvezo za- gtrajkajo namreč tudi kurjači, škov za obrambo Evrope. Kon- stepali še predstavniki Vzhodne greš je o tem ponovno sklepal j Nemčije, Poljske, Češkoslova-in predsedniku Nixonu se je le%ke in Madžarske, izmenoma pa težavo posrečilo preprečiti tudi zastopniki Bolgarije in Romunije, ki predstavljata levo krilo Varšavske obrambne zveze v Evropi.
Razgovori na Dunaju so pri-	. n.-.	,	,	^
.. . .	...	svoje stahsce podprlo. Govorijo
pravljalm, na njih se je treba1	. ,	,	„ , . , . V
sporazumeti o dnevnem redu in delovnem načrtu za redno konferenco, ki bo skušala doseči dogovor o “vzajemnem in uravnovešenem” zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi na obeh straneh “železne” zavese. ZDA zastopa pri razgovorih Jonathan Dean od državnega tajništva.
Francija je udeležbo pri razgovorih odklonila, četudi lina mečne vojaške sile v Srednji
Evropi. Pravi, da so ti razgovo- bora predsednika Nixona je poda je pristala j ri škodljivi za varnost svobodne vzajemnem; Evrope. V Parizu nasprotujejo vsakemu umiku ameriških oboroženih sil iz Evrope, četudi sq tem v času predsednika. De
Tudi katoliške višje šole pred štrajkom?
Razgovori med predstavniki laičnega učiteljstva v katoliških višjih šolah Clevelanda in predstavniki škofije so obtičali in učiteljstvo razmišlja, kako bi
o “študijskem dnevu”, ki bi naj šole zaprl.
Zadnji dan—
Danes je zadnji dan za prijavo vseh nedržavljanov, kot to predpisuje zakon. Kdor se še ni prijavil, naj to stori, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti. Prijavni obrazci so na razpolago na poštnih uradih in v Immigration and Naturalization uradih.
Opravičil se je—
Načelnik vmestitvenega od-
Gaulla odpovedali na svojih tleh.
slal županu Perku pojasnilo' in opravičilo zaradi odklonitve sprejema konjeniškega oddelka clevelandske policija v vmestit-veni sprevod v Washingtonu 20.
gostoljubje j januarja letos.
ODLOČILI SKLEPI NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
Britanija odprta belim
LONDON, Vel. Brit. — Rasno vprašanje je začelo zastrupljati odnose med ljudmi v Veliki Bri-taniji. Tako se je vlada odločila, da olajša priselitev v deželo belini iz Kanade, Avstralije in Nove Zelandije, omeji pa priselje-vanje pripadnikov drugih ras.
Vprašanje so rešili z novimi Predpisi, ki določajo, da vsak'; prebivalec Skupnosti narodov, i katerega vsaj eden od starih staršev je bil rojen v Veliki Bri-t aru ji, lahko pride in se zaposli v Veliki Britaniji brez vsakega Posebnega dovoljenja. To je po-frebno za vse druge.
T remenski prerok
Postopna pooblačitev z mož-nostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 35.
V znamenju vrste perečih odločitev je potekala prva seja Narodnega sveta koroških Slovencev v letu 1973 dne 4. januarja tega leta.
Večji del seje je bil posye-čen odločitvi ob prihodnjih cbčinskih volitvah 25. marca 1973. Odbor je sklenil soglasno, da bo podprl samostojne slovenske liste po vseh občinah Koroške, kjer se bodo take pojavile. “Narodni svet koroških Slovencev tako odločitev po občinah pozdravlja in bo stavil vse svoje možnosti na razpolago”, je rečeno v sklepu odbora. Dobro se zavedamo, da bodo ti odborniki, izvoljeni na samostojnih listah, videli narodne interese po svojih cibčinah, seveda poleg ostalih interesov občanov, in da bodo na te posebno opozarjali. Da so take potrebe na dnevnem redu, pa je pokazala zadnja jesen v jako nazorni obliki.
Odbor NSKS pa je tudi a-naliziral ravnokar končane 4.
koroške kulturne dneve v Celovcu. Po temeljiti presoji je ugotovil, da pomeni ustanovitev znanstvenega instituta bistven predopogoj za nadaljno delo slovenskih organizacij na Koroškem. Zato bo Narodni svet predlagal Zvezi slovenskih organizacij, naj se koroški Slovenci skupno trudimo za dosego tega cilja.
Ravno tako važnega pomena pa je za kulturno ustvarjanje koroških Slovencev lasten kulturni dom v Celovcu, tudi tukaj so padle prve odločitve. NSKS bo v pripravljalni odbor obeh kulturnih in narodno-političnih organizacij delegiral tajnika Filipa Warascha in njegovega namestnika Karla Smolleta. Za Krščansko kulturno zvezo pa sta bila že imenovana podpredsednik dr. Janko Zerzer in univ. asistent dr. Erik Prune. Naloga tega odbora, ki mu pripadata še po dva zastopnika ZSA in SPZ, bo v tem, da pripravi gradnjo do-
ma.
Omenjeni zadnji dve težnji koroških Slovencev bosta poleg drugih važnih zadev predmet razgovorov delegacije ko-reških Slovencev v četrtek in petek tega tedna pri izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije v Ljubljani. Je to vabilo na tretji uradni obisk zastopnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij v Sloveniji, ki se mu je Narodni svet koroških Slovencev z zadovoljstvom odzval, kajti zavedamo se, da nam more nuditi matični narod odločilno pomoč prav v času, ko se moramo boriti za narodnostni obstoj na Koroškem. V znamenju znanih dogodkov v letu 1972 na Koroškem in s tem v zvezi s sklepom o internacionalizaciji bodo prav gotovo potekali tudi razgovori z uradnimi zastopniki v Sloveniji.
Komisija za reševanje 'odprtih vprašanj 3. odstavka člena 7 avstrijske državne po-
godbe, ki jo nemarava sklicati zvezni kancler dr. Kreisky. je bila zadnja točka na sporedu seje odbora Narodnega sveta. Le-ta je vzel na znanje pismo zveznega kanclerja o-bema zastopnikoma NSKS v komisiji (dr. Vosperniku ter Filipu Waraschu) ter istočasno soglasno odobril njuna odgovora na to pismo. V odgovoru namreč zagotavljata oba imenovana zastopnika, da sta pripravljena za sodelovanje, toda samo pod pogojem, in to v skladu s sklepom obeh o-srednjih organizacij — da v komisiji ne bodo zastopani tudi tako imenovani “vindi-šarji”, kajti ne moremo se pogajati o naših pravicah prav z ljudmi, ki so zapustili svojo narodnostno skupnost in katerih namen je, da zavajajo tudi druge člane narodnostne manjšine, da sledijo njihovemu zgledu. Tako početje pa je prav gotovo v nesoglasju s členom 7 državne pogodbe in bi ga bilo treba po 5. odstavku istega člena prepovedati.
Zadnje vesi
WASHINGTON, D.C. — Marin Ronald L. Ridgeway iz Houstona, Tex., je po uradnem sporočilu padel v bojih okoli Kbe Saihha febr/arja 1968, ko je njegova patrulja zašla v rlečo zasedo. Ko so pregledali listo vojnih ujetnikov, so dognali, da je med njimi — živ. Mati je dejala, da ni nikdar prav verjela v sinovo smrt in upala, da se bo nekega dne vrnil, četudi je bilo “njegovo” truplo prepeljano v ZDA in pokopano na narodnem pokopališču pri St. Louisu, Mo.
WASHINGTON, D.C. — Porota je odločila, da sta Gordon Liddy in James W. McCord Jr. kriva pripravljanja in izvajanja vohunjenja v uradu glavnega odbora demokratske stranke v Watergate v Washingtonu v preteklem juniju. Pet drugih obtožencev je že preje prostovoljno priznalo krivdo. Sodna razprava je trajala 16 dni, pa vprašanja ni razčistila. To bo skušal storiti kongresni odbor pod načelstvom sen. Sama J. Ervina, demokrata iz Sev. Karoline.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči sta dva mlada roparja napadla, oropala in težko ranila sen. Johna Stennisa, demo-1 krata iz Mississippija, načel- j nika senatnega odbora za oho-1 rožene sile. Senator, ki je star i 71 let, je bil 7 ur na operacijski mizi v Walter Reed Army Medical Center. Njegovo stanje je izredno resno.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v poročilu Kongresu izrazil upanje, da bo narodno gospodarstvo sre-
Prijav za oborožene sile je dovolj
WASHINGTON, D.C. — Ko je bila vietnamska vojna pri kraju in je torej prešla nevarnost, da bi morale ameriške o-borožene sile znova v Vietnam, je število prijav za oborožene sile začelo rasti. Še pred koncem lanskega leta je doseglo tolikšen obseg, da je bilo očitno, da ne bo več potrebe za vpoklice obveznikov.
Ko je bil torej v Parizu podpisan sporazum o koncu vojskovanja v Vietnamu, je obrambni tajnik objavil, da je vojne obveznosti konec. Edino pomanjkanje, ki ga skušajo še rešiti, je vprašanje zdravnikov in zobozdravnikov.
di leta začelo malo popuščati
v svoji nagli rasti, kar naj bi odstranilo nevarnost novega vala inflacije.
SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik S. T. Agnevv je končal obisk v Južnem Vietnamu in odletel danes v Bangkok, glavno mesto Tajske.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je priletel sem predsednik britanske vlade E. Heath na dvodnevne razgovore s predsednikom ZDA Nixonom.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je E. L. Richardson uradno prevzel vodstvo obrambnega tajništva od svojega prednika M. Lairda.
MEXICO CITY, Meh. — Včeraj je precej močan potresni sunek napravil obilo škode v severozahodnem delu Mehike. Poročilo trdi, da je bilo 10 oseb mrtvih, večje število ranjenih in veliko poslopij podrtih.
Ameriška Domovina
^ Ti 8 3 f~J f C7; i, Tg
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 22 Wed.’’ Jan. 31, 1972'
Če presojamo položaj z vidika Saigona in Hanoia, so izgledi za mir brez dvoma zelo pičli, kajti nihče ni pripravljen opustiti svojih ciljev in načrtov.
Odločitev o tem, ali bo mir ali bo kratko premirje in priprava na novo dobo vojskovanja, je v Washingtonu, Moskvi in Pekingu, prav posebno v zadnjih dveh. Če se bodo tam trdno odločili, da v Indokini ne sme priti do nove vojne, ki bi mogla motiti njihove načrte, do te ne bo prišlo, ker Hanoi sam nima sredstev, da bi tako vojno začel in vodil do uspešnega konca! Predsednik Nixon računa na podporo Moskve in Pekinga, ko govori o trajnem miru, ki naj bi ga preteklo soboto podpisani dogovor prinesel.

I
BESEDA IZ NARODA
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Mir ali samo kratko premirje?
III.
Predsednik Nixon je javnosti dejal, da je dosegel za ZDA končanje vojne v Indokini “s častjo”, vodnikom Kongresa, ki jih je pozval na poseben sestanek v Belo hišo po objavi sporazuma, je priznal, da je dogovor “zdrobljiv”, pa izrazil upanje, da bo obveljal in dal Indokini trajen mir.
Dogovor je dvomljive vrednosti in dejansko nudi več možnosti za nadaljevanje vojskovanja kot pa za mir, če bi bilo to odvisno samo od Saigona in Hanoia. Rdeči se lahko pohvalijo, da so “zmagali”, kajti delno je to resnica. V tem pogledu je vietnamsko premirje dosti slabše od korejskega. V Koreji so ameriške, domače ter druge zavezniške sile pognale rdeče nazaj na sever in vzpostavile trdno mejo, ki je bila do neke mere boljša od stare. Južna Koreja je bila ohranjena in v celoti svobodna. V Južnem Vietnamu je polož(aj močno različen.
Obe strani priznavata demilitarizirano cono, obe priznata samostojno enoto Južni Vietnam, ne pa tudi suverene republike Južni Vietnam. ZDA so sklenile sporazum o končanju vojne s Severnim Vietnamom, pa temu dovolile, da je obdržal na ozemlju Južnega Vietnama okoli 140,000 svojih vojakov z vsem potrebnim orožjem in oskrbo. Ozemlje, ki je pod njihovim nadzorom, je izven dosega saigon-ske vlade. Hanoi je obstoj te vzel na znanje, toda dejansko priznava kot edino zakonito vlado Južnega Vietnama “provizorično revolucionarno vlado”. Ta je njegov organ in jo bo zato podpiral s svojo vojaško silo, ki je ostala v Južnem Vietnamu.
Van Thieu je zahteval umik severnovietnamskih čet iz Južnega Vietnama in izpraznitev in priznanje Demilitarizirane cone kot meje med obema Vietnamoma. Italijanski časnikarici je dejal, da tako Saigon kot Hanoi priznavata edinost Vietnama, samo vsak na svoj način in vsak pod svojim lastnim vodstvom. Van Thieu se zaveda, da je razdelitev tu in da bo minilo 20 ali več let, predno bo mogoče misliti na združitev vsega Vietnama ali po enotno ali skupno vlado ali pa morda le v federaciji.
V Hanoiu so po dosegi sporazuma o končanju vojne zatrjevali, da so cilj vsaj delno že dosegli. V tej njihovi trditvi je nekaj resnice, saj so severnovietnamske čete v Južnem Vietnamu in imajo dober del ozemlja tega pod svojo oblastjo. Nič ni v dogovoru rečeno, da se bodo te čete u-maknile, ne smejo biti le zamenjane. To se pravi, da ne bo mogoče na jug poslati drugih, če se jih bo del vrnil domov.
Rdeči so zadržali ozemlje, ki so ga imeli v trenutku nastopa premirja v svoji oblasti, vlada v Saigonu pa bo nadzirala ozemlje, ki je bilo v njeni oblasti. V pogledu obsega ozemlja med obema ni dosti razlike, toda saigonska vlada ima pod svojim nadzorom nad tri četrtine vsega prebivalstva. Obe strani bosta imeli možnosti svoje ozemlje boljše organizirati in pripraviti na morebiten nov boj. Računati na pomiritev nasprotstva, dokler je severnovietnamska vojska v delih Južnega Vietnama, je komaj možno. Komunisti so fanatiki in ne dajo prostovoljno iz rok, kar so v te dobili ali mislili, da so dobili.
Van Thieu je pripravljen na razgovore z domačimi rdečimi in misli, da bi ti mogli uspeti; rdeči bi se postopno vključili v življenje Južnega Vietnama in se sprijaznili s položajem, ko bi dobili svoj delež pri javni upravi. Vprašanje je le, če jih bo Hanoi pustil v miru in jim dovolil, da se pomire s položajem. Leta 1954 tega ni storil, nasprotno, povezal jih je med seboj in jih organiziral za boj, ki so ga na njegovo pobudo začeli in pod njegovim vodstvom nadaljevali, dokler ni sam nastopil s svojimi lastnimi oboroženimi silami.
Zadnjič Hanoi ni uspel, ker so ZDA priskočile Saigonu na pomoč in ga rešile, ko je bil dejansko pred zlomom, iokrat ima Hanoi boljše karte v rokah, toda boljše karte ima tudi Saigon.
Narodna komisija za spravo in sodelovanje, sestavljena iz treh skupin, nacionalne saigonske, nevtralne in komunistične, naj bi pripravila vse potrebno za nove volitve v Južnem Vietnamu in nadzirala njihovo izvedbo. Čas volitev ni določen, prav tako ni določeno ali naj bodo to volitj ve v ustavodajno skuščino ali le v parlament ali tudi za predsednika republike.
Ker ima Saigon pod svojim nadzorom veliko večino vsega prebivalstva, bo lahko poskrbel, da bodo njegovi kandidati dobili večino, kot je to v Aziji v navadi. Rdeči se tega delno zavedajo, zato bodo skušali svoje sile povezati z 'nevtrrJci” ali “sredinci” v predelih, ki so pod oblastjo saigonske vlade.
Mednarodna nadzorna komisija ne bo mogla posebno uspešno nadzirati izvajanja premirja, ker je premajhna in ima premalo pravic, pri tem pa morajo biti njene ugotovitve in sklepi soglasni.
Duluth, Minn. — Ko sem sejo iz šol, ga opisujejo kot zelo spravil pisati tole dopis, sem se1 nadarjenega študenta. Omenja-spomnil, da čez par dni bodo jo njegov izreden talentni dar Antoni že praznovali svoje go-1 za občevanja, opazovanja in nje-dove. To me je opozorilo, da naj ( mu prirojeno prijaznost v obče-se spomnim dobrega, zabavnega j vanjih med ljudmi, posebno s znanca in prijatelja sodraškega katerimi ima opravke. Nič ga ne
Antona na Keewatinu. Če le ne bo zima preveč nagajala (zadnje čase je zelo nagajiva), bom skušal ga obiskati in mu nesti za god kake njemu priljubljene kapljice. V duhu ga vidim, kako bo zopet pomaknil kapo na glavi malo nazaj in mi kako zabavno po ‘sodraško’ povedal. V tem je on pravi mojster.
utrudi in ne spravlja v slabo voljo. Vsak človek nima takega daru. Tak je ta judovski potomec.
Predsednik Nixon (sin “kve-karske” rodovine), je na drugi strani s svojim resnim obrazom res pravi resni mož. Prvijo, da se je odločil za Kissinger j a, ki dela v njegovem imenu za mir,
Letošnja zima je res nagajiva, P° nasvetih nekaterih višjih pro-
‘ fesorjev in učiteljev iz raznih najbolj priznanih univerz in šol. Tako on in Kissinger delata in skušata postaviti temelje za mir
kakor sem že omenil. Zraven še sitna in ostra, da jo vsi občutimo. Stara je že in zato, kamor se vsede s svojimi “punklji”,
raztresa okrog svojo ‘belo moko’j nied nami in Vietnamci in za in noče naprej. Tako se leto za m^r P° okroglem svetu. Da bi le letom bolj čudno obnaša v naših !ime^a uspeh! Dal Bog! severnih krajih. Da omenjam1 Ko sva pred nedoigim 0 tem njeno starost, mi je dalo povod|govorila; potovalni prodajalec v to poročilo naših astronavtov,| avtov Sorrensen in jaz, je Sor-ki so se pred Božičem podali na' rensen omenjal Kissingerjeva Luno. Tam so brskali po Luni- prizadevanja pri posredovanjih nih tleh, če bi menda kaj zlata za zraven pa nekam dvom-našli? Zlata niso našli, pripelja-j ijivo izražal upanje na mir. Ko li pa so nazaj na Zemljo par,se je mudil pred prazniki v An-vreč rumenega peska, o katerem1 gp-jj ^ na švedskem po oprav-pravijo, da je zato tako rumen, kih; je omenil, da je čul razna ker je na Luni pred 3,000,000 leti mnenja o zelo čudnih obnaša-bilo hudo vroče, polno ognjeni- njih med deželami in narodi zla-
kov in od tod in od tam “rumeni pesek”. Zdaj je pa gori bolj hladno — pri nas po severnih krajih na zemlji pa bolj mrzlo, tako ugibam zdaj jaz in sem pri tem nekako bolj in bolj “prepričan”, da je naša Majka Zemlja še bolj stara, kakor pa je Luna.
Ko sem zgornje pred kratkim za šalo omenil avto prodajalcu v NWAS., se je ta zasmejal in dostavil:	“Počakaj malo, zdaj
bodo kmalu naši izdelovalci avtomobilov postavili na trg take avtomobile, s katerimi boš lahko oddrčal na luno. Lahlio ga boš kupil, ali pa “zarental” in ob “week-endih” lahko smuknil gor in nazaj ...”
Pogledal sem ga, če resno misli — on pa mene in sva se zraven smejala.
S takimi “pilulami” si v teh zimskih večerih otepamo dolgočasje, da pretrdo ne zaspimo kakor severni medvedi v brlogih okrog nas, Kanade in Aljaske.
* POROČILA OD VSEPOVSOD, ko to pišem, oznanjajo in pripovedujejo, da zdaj so zadeve vietnamskih nadvse kislih)
sti na Bližnjem vzhodu. Meona-rodna gospodarska in trgovska vprašanja še vedno stoje nerešena. Med Izraelci in arabskimi narodi je nešteto trgovskih težav. Izvažanja olja in drugih surovin in predmetov, ki jih izvažajo arabske dežele, obremenjujejo neprestano poviški carin po conah, kjer imajo Izraelci kaj besede. Arabci so znani, da radi tihotapijo — Izraelci pa na vse, kar se vozi skozi Sueški prekop in drugod, gledajo vsak dan z bolj ostrimi očmi in žilice pože-Ijivosti ne dopuste, da ne bi na tak ali tak način tudi ne dobili od takega mednarodnega busi-nessa nekaj — pa če so upravičeni ali ne. Izraelci hočejo, da cd vseh takih obratov tudi njim pride nekaj ‘knofov’ v žepe. A-rabci pa gledajo v drugo stran, ko “furajo” ob izraelskih obrežjih in prehodih. Slednji jih opominjajo z bombniki in topovi, Arabci nazaj in tako grmi in poka vsako noč okrog Nila in ob tamkajšnjih sredo zemskih o-brežjih.
Velesile te gledajo — toda te
in mnogim nerazumljivih sitno- imajo zadnja leta svoje sitnosti sti in težav za naše ZDA pri drugod. Med tem tudi vsaka koncu. Pravijo, da sedanji naj- podpira svoje. Naše ZDA Izrael-boljši iskalec in posredovalec ce, Moskva in Kitajska Arabce, miru Henry Kissinger je preti- jim prodajajo bombnike, pišto-pal vsem Južnim in Severnim le. s katerimi tam pokajo drug Vietnamcem žilice, po katerih ua drugega, pride in teče obtok želja po mi- Sorensen je še dostavil: “Zdi ru?! Bog mu daj najboljši u- se mi, da za “mirom” v Indokini speh! Ponavljam naprej in na- (če bo in kadar bo) nastal — prej ob takih poročilih.	j tedaj bosta Zapad ni Moskva šla
Kissinger je res potrpežljiv popravljat svoje ‘plotove’ okrog človek. Za občudovati ga je. Tut svojih interesov v Sredozem-di naš predsednik Nixon je po- lju ...”
trpežljiv mož. Kissinger, kakor Preprosto je povedal, pa doga opisujejo, je sin judovskih kro zadel. Je res težko verjetno, staršev, rojen v Nemčiji 1. 1923, da 'ui velesile pozabile na svoje sin šolskega učitelja. Kot 15-, “plotove” po svetu, kjer te ščiti-letni mladenič je prišel v ZDA.U0 njihove interese... To da tu-Solsl se je večinoma tu. Vsi uči-1 di misliti, da svet bo še potre-telji in profesorji, ki ga pozna-! b°val marsikakega Kissingerja
posredovanja za mir.
Tako gleda vsak po svoje na prizadevanja za mir. Dal Bog, da bi čimpreje prišli do miru!
Andrejček ------c-----
Kiiib šbv. ispskofsiisev za lisLues Uve, okrožje bo obhajal 10 let dela
CLEVELAND, O. — V zadnjih časih so nas iznenadili z novicami o smrti predsednika L. B. Johnsona, zadnjo soboto so u-radno zaključil vojno v Vietnamu, govorijo o pomiritvi sveta in Nixon napoveduje vsaj za en rod dobo miru . ..
Naj bi bila vojna v Vietnamu res končana, naj bi res zavladal na zemlji mir, ne za en rod, za dolgo rodov, še boljše — za zmeraj. Pri nas se veliko ljudi samih pobije na cestah in v medsebojnih sporih in napadih... Če bi že moralo priti do vojne, naj gredo vsi milijonarji in politi-karji v vojno, nas uboge ljudi pa naj pustijo živeti v miru, dokler bomo vzdržali. Socialna zavarovalnina nam pomaga, da se lažje prebijamo z vsakdanjimi težavami in potrebami.
Upokojenci hočemo še živeti, radi bi živeli zadovoljno in veselo. Zato bo Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue to nedeljo, 4. februarja, popoldne in zvečer praznoval svojo 10-letnico obstoja in dela. V Slovenskem domu na Holmes Ave. bo od 5. popoldne dalje na razpolago večerja, nato bo sledil ples. Vstopnica za odrasle je $3, za otroke izpod 12. leta pa $1!50. Za večerjo, ki je plačana z vstopnino, bo juha, pečena kokoš ali pečena govedina in za prigrizek še 2 krofa. Za ples bo igral John Grabnar s svojo godbo.
Življenja, veselja in gibanja bo dovolj!
Poskrbljeno bo za vse, da ne bo nikomur dolg čas in ne bo nihče trpel žeje.
Vstopnice so na razpolago pri predsedniku J. Ferra, 444 E. 152 St., pri tajniku Johnu Trčku, 1140 E. 176 St., v Slovenskem domu in pri nekaterih članih.
Slovenskim radijskim uram, ki našo prireditev objavljajo, že v naprej iskrena hvala!
Na svidenje v nedeljo!
John Trček
-------O-----—
Le ena ss fsfsl Je želja spolnila. a.
CELOVEC, Kor. — V Zalogu na Gorenjskem je 10. jan. tl. umrl v svojem 82. letu upokojeni župnik g. Jakob Štrekelj, rojen 31. okt. 1891 v Škofji Loki, v mašnika posvečen 22. jun. 1915. Ko se je po drugi svetovni vaj ni umaknil na Koroško, je bil najprej dušni pastir v Ojstrici pri Svincu in je mogel tam oksrbovati zlasti tudi koroške romarje iz Podjune in Roža v tamkajšnji veličastni romarski cerkvi. L. 1958 se je za praznik Male Gospojnice že 68-leten poslovil od težavne gorske župnije in nastopil službo dušnega pastirja v Gorenčah v velikov-ški dekaniji in je oskrboval to župnijo do svojega 78. leta. V priznanje je bil za svojo zlato mašo imenovan za duhovnega svetnika krške škofije. Ker ni bil več trdnega zdravja, je takrat prosil za upokojitev ter se je nato nastanil najprej v Stični na Dol., pa kmalu zatem prevzel dušno pastirstvo v duhovniji Zalog v razsežni župniji Cerklje na Gor. Tudi tu je bil še delaven in skrben; obnovil je še cerkev znotraj in zunaj.
Pokopal ga je ob navzočnosti vec kot 30 duhovnikov ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik, namreč svojega nekdanjega dekana in dolgletnega Jegličevega škofijskega tajnika na pokopališču v Cerkljah. Župnik na Gorenčah, sobrat Mihael Laura, se je poslovil od rajnega v imenu krške škofije in se mu v škofo-
Domžalčan v Brdih
Z nastopom na Humu v Goriških brdih je mešani pevski zbor iz Domžal začel letošnjo kulturno sezono. Zbor, ki je v Brdih nastopil na povabilo domačinov Briškega okteta, se je predstavil s celovečernim koncertom. Domačini so pevce toplo pozdravili.
Nastop Domžalčanov je pokazal, da bi bilo potrebnih še več takih prireditev.
Novi delavnici na Jesenicah
Na Jesenicah gradi podjetje “Vitator”, poslovna enota ljubljanskega “Viatorja”, novi hali. Delavnica za popravilo lastnih motornih vozil in delavnica za osebna motorna vozila postajajo pretesni.
Novi hali sta namenjeni popravilom in ličenju vozil. Del investicijskih sredstev bodo namenili. tudi modernizaciji Via-torjevega hotela v Martuljku.
Sodelovanje
Predstavniki podjetij “Avto-promet” iz Gorice, “Creina” iz Kranja, “Slavnik” iz Kopra in “Transturist” iz Škofje Loke so slovesno podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. S tem hočejo doseči smotrnejše izkoriščanje zmogljivosti in delovnih moči, hkrati pa tudi uspešnejše in ekonomsko učinkovitejše poslovanje.
Domači strokovnjaki
Okro'g sto naših strokovnjakov, ki sodelujejo pri delu za zgraditev prve jedrske elektrarne pri Krškem, je dokaz o visoki znanstveni ravni posameznikov in naših raziskovalnih ustanov.
To priča o njihovi tehnični zrelosti in sposobnosti za vključevanje v najzahtevnejše pro-jetke slovenskega gospodarstva.
Nove vrste opeke prevladale v Ljubečni
Klasične opeke v Ijubečenskih opekarnah ne bodo več izdelovali. V novem obratu bodo predvsem proizvajali novi modularni blok velikosti 6 enot in še večjega za potrebe gradenj na potresnih področjih.
Surovin imajo v neposredni bližini za nekaj stoletij. Kakovost pa ustreza tudi za izdelovanje najrazličnejše “klinker” o-peke. Letno naj bi izdelali 57 milijonov opečnih enot.
Pred 7. zjutraj ne v Mariboru
Z občinskim odlokom konec recembra je začel veljati samoupravni sporazum o točenju alkoholnih pijač. Razen v kolodvorskih, mejno prehodnih in hotelskih restavracijah se med 4. in 7. uro zjutraj ne sme točiti alkoholne pijače. S tem so vsaj delno preprečili opijanje delavcev v jutranjih urah pred nastopom dela.
vdajajo mamilom) in mladoletnimi alkoholiki. Premajhno zanimanje za te bolnike bi bil kasneje vzrok mnogim družbenim problemom moderne družbe.
Zakaj v tujino
Geograf Ivo Furlan je poizkusil raziskati vzroke za izseljevanje slovenskih izobražencev na geografskem simpoziju v Ljubljani. Furlan pravi, da je odšlo po letu 1945 1200 visoko izobraženih Slovencev v tujino, da pa doslej še nimajo natančnih naslovov za vse te ljudi, ampak le za 450 od teh.
Tem je Furlan pisal in na podlagi odgovorov, ki jih je dobil le od 155 oseb, je skušal Furlan dognati, med drugim, kakšni vzroki so jih pognali čez mejo. Zanimiv je podatek, da zlasti mlajši strokovnjaki odhajajo v tujino, ker so mnogokje lažji pogoji za dosego doktorata.
Nov gledališki direktor
Za direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega je svet te u-! stanove izvolil arh. Stevo Jovanoviča, dosedanjega scenografa. Prejšnji direktor Igor Pretnar je pa postal profesor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Silvestrovanje v Ljubljani
Ljubljančani so za razna sil-! vestrovanja odšteli kar lepe de-I narce. Tako so v restavraciji i Maximarketa ob ■ zvokih ansam-| bla Franca Flereta in Budimpe-; štanske ciganske kapele mogli naročiti tri vrste “bogatih silve-| strovih menijev” po 120, 150 in 'po 180 NDin.
Stara glasba v Ljubljani
Ansambel za staro glasbo Schola Labacensis, ki je bil ob ustanovitvi leta 1964 prvi te i vrste v Sloveniji in Jugoslaviji,
: je priredil v veliki dvorani Na-. rodne galerije koncert nizozem-| sko-burgundske glasbe iz 15. sto-: letja in flamske, nemške in ita-
1 janske glasbe okoli leta 1500.
i	____
Pravnikov manjka
Med strokovnjaki, ki jih na Gorenjskem primanjkuje, so tudi pravniki. Manjka jih v sodni in upravni službi. Zato so se predstavniki gorenjskih občin dogovorili, da bodo štipendirali ' 30 študentov na ljubljanski univerzi in na mariborski višji pravni šoli.
Zanimanje za uživalce mamil
Komisija za varstvo žena, o-trok n mladine pri mariborskem zdravstvenem svetu se s študijami in načrtovanji dela želi posvetiti predvsem duševno prizadetim otrokom na tem območju.
Posebne skupine strokovnih delavcev naj bi se posvetile tudi delu z narkomani (ljudmi, ki se
vem imenu zahvalil za njegovo vestno dušnopastirsko delo na Koroškem dobrih 20 let. Njegovega pogreba se je udeležila tudi skupina njegovih nekdanjih župljanov iz Gorenč. Zadnji govornik se je od rajnega poslovil, v imenu velikovške dekanije in župnije Gorenče.
N.
Slovenski koledar 197,
\ Slovenska izseljenska matic i je izdala za “Slovence po sveti: j obsežen, lepo opremljen koled; 11973. Poleg kratkega koleda: | skega dela, vsebuje vrsto zan mivih in poučnih sestavkov. I ’ redništvo se spomni na kratk 20-letnice prvega svojega “Sl< venskega koledarja” za Slover ce v svetu, nato razpravlja Dre go Kosmrlj o “Jugoslavija n mednarodnih poteh”, Silva J< reb c “Zadnje ustavne dopolni ve v Jugoslaviji”, nato se spon ni j o Josipa Broza-Tita in njege ve 80-letnice.
Zanimivi so sestavki “Del Slovenske izseljenske matice letu 1972”, “Zaposlovanje v ti jini “Jugoslavija razširja va: stvo svojih delavcev po svetu “Slovenska društva v zahodr Evropi”, “Med našimi v Avstrs liji”, “Slovenci v Porabju’ “Slovenci v Italiji”, “Korošk Slovenci v letu 1972”, “Sloven J ska znanost na evropski ravni’ /eč člankov je tudi o Slovenci) in njih življenju v ZDA, lepi s-opisi običajev, življenja in kra jev v Sloveniji.
Skoraj 300 strani obsegajoč, knjiga je naprodaj v Clevelandi v Tivoli Enterprises v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue.
njr.i, n r n
toi»m!»!n»n»nnnH!»m:i»nnn»»n»»m»»»n»tnnnnmtm»mmmi«im»
K. MAY:
ZAKLAD V
NEUMNA ANGLEŽA

“Če greš odtod v njihov tabor, stojijo konji na desni.”
“In kje je Mali medved?” “Pri rafter j ih.”
“Tako —? Si jih našel? Si že bil pri njih?”
“Govoril sem z njimi. Cornel in še eden trampov sta zalezovala kočo rafterjev, cornel je ušel, drugega pa sem zabodel. Z Blenterjem sta šla prisluškovat v tabor trampov, Blenterja so opazili, nepreviden je bil, predaleč si je upal, planili so po ujem, sam pa sem zbežal, ker šeni bil preslab, da bi mu po-uiagal — dvajset jih je — ter bitel h koči po pomoč.
Kaka sreča, da sem naletel na vas — Rešili bomo Blenterja.” Hlastno je govoril, Old E'ire-band pa je tehtno pravil: “Trampa si zaklal —? Ni bilo Posebno pametno, pa kar si sto-Hl, si storil —. Trampi se bodo hiaščevali in Blenterja ubili.
Pustili bomo konje v gozdu in Pohiteli v njihov tabor. Ti pa brž skoči k rafterjem po pomoč.” Indijanec je odhitel.
Westmani so privezali konje b drevju in naglo stopili za svi-t°m. Kmalu so zagledali tabor trampov, na desni so stali konji.
Legli so in se plazili bliže. Old Firehand je mignil Fredu,
Čanje. Niso vedeli, kaj se godi, nemudoma so planili po puške in pohiteli za glasovi. Tudi sami so kričali in tulili na vse grlo, da bi preplašili trampe. Vse je prehitel Mali medeved, daleč pred njimi je bil, od časa do časa je zaklical, da bi rafterji našli za njim. Strah ga je bilo za očeta.
Na pol poti pa ga je ustavil Veliki medved.
“Brž za menoj!” je kriknil in se koj obrnil. “Old Firehand je prišel s svojimi ljudmi in napadel trampe!”
Črez drn in strn so hiteli v temno noč, novica, da je Old Firehand napadel trampe, jih je podžgala, še huje so kričali.
Streljanje je prenehalo, strah jih je pograbil, da so morebiti trampi zmagali, še bolj so pohiteli, — ogenj se je zasvetil skozi goščavo, — planili so po bregu navzdol in skozi trstičje, — pa nemi obstali.
VII.
CORNEI BRINKLEY
Old Firehand, Tom, Droll, Blenter in Fred so sedeli pri ognju, kot da je zakurjen za nje in kot da se ni prav nič zgodilo. Na eni strani so ležali mrtvi trampi, na drugi pa ujeti, med
Povedati mu je mislil, naj zleze N™* tudi corneL .
b konjem in naj ne pusti trampov blizu njih, pa ni utegnil ziniti.
Prav tedaj so namreč trampi zgrabili Blenterja in mu mašili Usta, kričal je, tudi trampi so ^pili in vmes se je čul cornelov glas.
Glej ga —!” se je zavzel prvi drvar, ko je prihitel na jaso in zagledal Blenterja. “Mislili smo, da so te trampi že zaklali, —pa sediš tule ko v Abrahamovem naročju!”
“So me tudi mislili položiti v Abrahomovo naročje!” je dejal
“Morijo ga —!” je šepnil Old Blenter- “Cornel je že zamah-Lirehand tovarišem. “Naprej! ml’ ~ Pa 30 Prihiteli tile prija-Kar sredi med nje! Brez priza- telii in me rešili v Poslednjem nasanja!”	.trenutku.
Skočil je.	i Naglo in dobro so opravili.
Se lahko marsikaj naučite od njih!”
i “In — Old Firehand je res po-
. je-
Tri štiri trampe je sunil v “Lan, da so odleteli ko snopi, Pravkar je dvignil cornel puško, a bi udaril Blenterja s kopitom P° glavi. Dobil je sam udarec, a se je nezavesten zgrudil. Se H je podrl pa izdrl samokres
leg?”
“Seveda! Tamle sedi! Poglejte si ga in stisnite mu roko! Zaslužil si je! Mislite si, trije se vr-
L izstrelil vseh šest nabojev. žei° nad dvajset trampov, jih L°1 tucata trampov je padlo. devet Pobiiei0 in šest ujamejo Vlnes ni zinil besede, tiho in Pa niti ene ka^e ne Pre-nepremično je stal sredi boj-.Li6!0'
noga vrveža ko skala v razbur-' Spoštljivo sb gledali rafterji banih valovih.	I orjaško postavo slavnega west-
Tem glasnejši pa so bili tova- mana. Vstal je in vsakemu po-nsi. črni Tom je planil ko vihra' dal roko ter jih povabil k ognju. nad trampe pa klel in zabavljal' Velikega medveda je posebno ln psoval in bil s puško okoli pohvalil:
?f°e- Mali Fred je izstrelil pu- “Moja rdeča brata sta nas pa fb°, jo vrgel v stran, izdrl samo-' res prehitela!
res in kričal, kolikor so zrno-! “Tonkawa je hitel, ker se mo-g a njegova mlada pljuča. i ra maščevati,” je odgovoril sta-. Vse Pa je prekričal visoki glas rejši skromno, ni® Droll. Za cel tucat napadal- “Da nista hitela in da nas ni Cev 3e zalegel. In tako gibčno nocoj srečal Veliki medved, Se je obračal, da noben nasprot- slaba bi bila predla rafterjem!
I	ni utegnil varno meriti na Veliki medved je pripomogel k
nie§a. '	j zmagi!”
La tudi nobenemu na misel] “Tonkawa si ne zasluži hvale! PUslo. Trampe je nepričako-ani napad tako iznenadil, da 2Početka vobče niso utegnili Lio-ud na hrambo, in ko so se zavedli, jih -je ležala že več ko ° ovica na tleh, med njimi tudi ov vodja cornel, uvideli so, a bi bil odpor brezuspešen, in ° jadrno popihali. Povrh so
II	PrePričani, da jih je napadla e a stotnija, vsaj krika in vika
Je bilo za toliko 'ljudi.
n šele tedaj se je oglasil Old ehand, ki je ves čas pozorno LotrU razvoj boja.
.. njimi!” je zavpil. “Ne pu-Stlif jih h kojem!” pl °1TL	TToH sla briče
anila na desno. Nekaj trampov res skočilo h konjem, pa stre-30 jih prepodili, pognali so se p0 jasi in Zam
Je
li
Velik,
mn
na
izginili v temi. so čakali rafterji ^ *ega medveda in Bleterja, ornimi so že bili, posebno Mali g edved se je bal za očeta, že so e Posvetovali, kaj bi storili, ko enadoma slišijo strele in kri-
Ni bilo težko zasledovati trampov, njihova sled je bila zelo razločna.
Kje je cornel? Je mrtev?” “Živi še, le onesvestil se je. Tamle leži!”
Tonkawa je vstal, vzel nož in stopil k njemu.
“Cornel me je udaril in tak udarec opere le kri! Vzel bom I življenje cornelu.”
Sklonil se je.
Tedaj pa je priskočil Blenter. “Stoj —! Moj je!”
Resno ga je pogledal Veliki medved.
“Tudi ti imaš osveto do ga?”
“Da! In še kako!”
“Krvno?”
“Da!”
“Tudi jaz. čigava osveta starejša?”
“Kedaj te je udaril?”
“Pred nekaj dnevi.”
“Moja osveta je leta stara.” “Kaj ti je storil?”
(Dalje prihodnjič)
Leta 1817. sta prišla preko Ro-kavskega preliva v Ostende dva Angleža. Oba sta bila prava čudaka. Vprašala sta po gostilni Scheldt na Gudulski cesti. Ta krčma je bila na slabem glasu, saj je bil njen lastnik skopuh Rysvoort, ki je dajal svojim gostom takšno hrano, ki bi bila kvečjemu za prašiče, a postregel jim je z vinom, kislim kakor vrisk.
Ko je svoja gosta sprejel in jima odkazal sobo, sta bila takoj z vsem zadovoljna. Že drugi dan sta poravnala račun za prejšnji dan. Krčmar jima je vse pošteno zasolil, a plačala sta brez ugovora in pripomnila, da še ostaneta. In tako sta ždela kar več dni v svoji sobi, čitala časopise in kadila smotke.
Gostilničar je bil s svojima gostoma prav zadovoljen. Ker sta bila voljna vse plačati, jima je zdaj zaračunal kar trikrat weč. Nikoli nista oporekala in sta molče vse sproti plačala.
Ker sta Angleža vsak tretji dan, poravnala svoj račun in se nista za nikogar zmenila, je krčmarja zaskrbelo, kaj je z njima. Omenil je svoji ženi:
“Ti, tu pa ni nekaj v redu!” Ona je skomignila z rameni. Zaman sta premišljala, kaj je s tema zagonetnima Angležema.
Pa je krčmar vprašal svoje prijatelje.
“Ogleduha sta!” je trdil eden. “Zločinca sta, ki sta pobegnila izpod vislic!” je modroval drugi.
Mestni pisar pa, ki je živel več let na Angleškem, je resno dejal:
“Stojte! Jaz vam povem, kaj je s tema tičkoma! Znorela sta!” “Oh, saj res! Znorela sta! Dva prismuknjena Angleža imamo pri nas!” so vsi pritrdili.
Kakih osem dni po tem posvetovanju sta poklicala Angleža krčmarja s svojo sobo. Starejši ga je nagovoril:
“Gospod! V vašem hotelu nama zelo ugaja. Še bi ostala, če boste zadovoljni z najinim predlogom.”
Krčmar se je globoko priklonil:
“Milorda! Vajina volja je za mene ukaz! Z menoj, lahko razpolagata po mili volji, vsaka vajina želja je tudi moja! Vem, kaj dolgujem tako visokima gostoma!”
Anglež je komaj vidno prikimal in nadaljeval:
“Gospod krčmar! Vaš hotel ni tako velik, kakor bi pravzaprav moral biti. Sami najbolj veste, da imate za tujce samo tri sobe, a še te so obrnjene z okni na u-lico. Promet pa, ki vlada na cesti, prizadeva mnogo ropota, ki ga midva ne moreva več prenašati.”
Rysvoort se je prestrašil. Zbal se je, da ibi ga gosta ne zapustila. Prijazno jima je dejal:
“Prav obžalujem, toda kaj naj storim in- ukrenem? Na cesti je res živahen promet, toda ne morem ga ustaviti!”
“Temu bi se dalo odpomoči
brez posebno visokih stroškov,” je odgovoril Anglež.
“Kako vendar?”
“Stroški ne bodo preveliki, saj rada midva prispevava polovi-vico.”
“O, prosim, kar z besedo na dan, kar povejte, kaj želite!”
“Za svojo hišo imate vrt, na katerem poganjata samo trava in plevel. Tudi obzidek je že razpadel. Midva želiva, da tam postavite hišico s tremi sobami, kjer bi midva lahko nemoteno stanovala. Omenil sem vam že, da rada trpiva polovico stroškov midva. Če pa niste zadovoljni, se pač morava izseliti.” Seveda.jima je. krčmar rad u-godil, saj je takoj spoznal, da bo spet imel dobiček. Že zdavnaj bi bil rad hišo povečal, pa se mu je kar nepričakovano ponudila taka lepa priložnost. Se tis-
pa ni našel nič sumljivega. Dal ga je pregledati tudi strokovnjaku, ki je moža potolažil, da ni nobenega ponarejenega kovanca.
Ko je tako poteklo nekaj tednov, sta pričela Angleža hoditi na lov. Vsakokrat je šel samo eden, a drugi je ostal doma.
*
Neki dan se je pa še pred sončnim vzhodom ustavila pred hotelom kočija. Oba Angleža sta vstopila, oblečena v lovsko obleko. Kočijaž je pognal in ju odpeljal.
Zdaj je bil krčmar v zadregi. Tujca sta vzela s seboj ključ, a sam si ni upal odpreti in vdreti, da bi se gostoma na zameril.
Čez tri dni mu je pa bilo vsega dovolj, šel je na policijo in povedal, da je imel dva čudaška gosta, ki se že tri dni nista vrnila. Prosil je, naj odpro njuno sobo.
Policija je šiloma vdrla. In kaj je našla?
Nič! Prav nič posebnega! V sobi na mizi sta stala dva prazna
ti večer se je domenil s svojim koyčka in zraven je ležal list pa_
sorodnikom, ki je bil zidar. Drugi dan sta Angleža natanko pokazala kraj, kjer naj bi stala hiša, in delavci so takoj pričeli graditi.
*
Oba Angleža sta ves čas nadzorovala delo. Tudi gostilničar se je zanimal za stavbo. Le to mu ni ugajalo, ker sta tujca ta-j ko priganjala in se hotela takoj vseliti, kakor hitro bi bilo poslopje postavljeno, saj se mu je zdelo škoda zidovja, češ da bo ostalo mokrotno, če se dobro ne presuši. Tudi mu ni dišalo nizko poslopje, hotel je hišo dvigniti v eno nadstropje in jo postaviti na bolj vidnem kraju vrta, a Angleža nista hotela o tem nič slišati.
Ko je bila hišica dograjena, je bila Angležema zelo všeč in [takoj sta se preselila vanjo.
Rysvoort je bil zdaj popolnoma prepričan, da sta ta dva čudaka res popolnoma zmešane pameti, saj se izselita iz stare, suhe hiše v novo poslopje, ki se niti posušilo ni. Zato ju je pa hotel tudi pošteno oskubiti. Stroški zidave so znašali 2374 goldinarjev in on jima je kar vso vsoto zaračunal. Nista mu ugovarjala in kar rada sta mu izplačala ves znesek
Angleža sta sevpač morala v svojem novem domu zelo dobro počutiti, saj nista šla sploh nikamor več. Jedla sta, pila in kadila kakor prej, le to je bilo čudno, da nista pustila nikogar blizu, še postelji sta si kar sama postiljala.
Vse to se je dozdevalo krčmarju vedno bolj zagonetno. Zaman si je belil glavo, kaj je s tema bedakama, ki vedno čepita za 'svojimi zaklenjenimi vrati .Prej sta želela imeti mir, zdaj sta pa žgala luč kar vse noči, kakor bi sploh nič ne spala.
Krčmar se je spet posvetoval s svojimi prijatelji.
Pa se je eden spomnil:
“Ponarejalca denarja sta!”
Gostilničar je preplašen letel v sobo po denar in ga pregledal,
pirja. Krčmar ga je vzel in či-tal:-
“Dragi gospod! Ker veva, da ne poznate zgodovine svojega rodnega mesta in tudi ne zgodovine svoje lastne hiše, Vam najprej sporočava, da je bilo Vaše mesto Ostende v začetku sedemnajstega stoletja v vojnem stanju, tedaj je bila namreč vojna med Holandijo in Špansko. Od leta 1601. do 1604. so se menjavali gospodarji mesta, ker si ga je prisvojila enkrat ena, drugič spet druga vojska, dokler se ni holandska garnizija vdala generalu Spinoli. Med bojevniki so bili tudi nekateri junaški Angleži, sinovi uglednih angleških rodbin. Tudi eden najinih prednikov je bil med njimi. Ta najin prednik je bil zakladnik vojske. Preden so se Holandci u-maknili, se mu je posrečilo, da je vojno blagajno' pred Španci zakopal. Kmalu nato se je vrnil nazaj v domov-inp,,Jtjpr je tudi malo pozneje umrl.
Preden je mož umrl, je svojim domačim povedal o blagajni in jim natančno opisal kraj, kjer je bil zaklad zakopan. Ta opis je postal rodbinska skrivnost, ki je šla od roda do roda in sva jo naposled zvedela tudi midva.
Ko sva natanko ugotovila, kje zaklad leži, sva spoznala, da je zakopan prav na Vašem vrtu. Zato sva vzela pri Vas hrano in stanovanje in sva kmalu dosegla, kar sva želela,
Ne da ibi vzbudila sum, sva postala gospodarja pozabljenega zaklada.
Pripomniva pa, da sva tudi vam pustila polovico tega bogastva, kajti drli ste naju na živem telesu, kar ste naju najbolj mogli. Dokler obstoji Ostende, še nihče ni tako gulil svojih gostov kakor Vi naju dva. Delali ste z nama, kakor bi bila padla med same razbojnike, ki vzamejo človeku vse, kar ima, saj sva Vam morala vse desetkrat preplačati.
Midva sva potrpela. Pod Vašo zadnjo sobo v novi hišici so tla izkopana, tam boste našli jamo,
nje-
V ZAVETJU — Dekleti sta se pridružili vojakom na počitku v zavetju tanka pri Bien Hoa. Zavetje pred soncem in vetrom, pa tudi pred sovražnikom!
v kateri leži železna škatla. Stare di'agocene cekinčke sva odnesla midva, blagajno pa imejte Vi za trud, ker boste morali jamo zasuti.
Morda želite tudi vedeti, kako se ‘bedasta Angleža’ imenujeta. Tega Vam žal ne moreva sporočiti. Sploh je pa to za vas prav vseeno, saj naju v svojem častitljivem gnezdu ne boste nikoli več videli.
O najinem prestopku se nama ni treba nikjer zagovarjati, kvečjemu pred finančnim ministrom kraljice Elizabete, ki je pa že davno, davno mrtev.
Če bova imela kdaj priliko, da bova s kom o Vas govorila, Vas bova že primerno pohvalila, bodisi kot človeka, bodisi kot krčmarja oderuha!”
Gostilničar je divje žarentačil. Ko ga je prva jeza minila, je pa izpregovoril pametno besedo:
“Ta dva vražja Angleža le nista bila tako neumna, kakor sta se nam dozdevala!”
POVPMZASLUŽEK
¥ mmm evrope
WASHINGTON, D. C. — V ZDA je uradno ugotovljeno, da je potrebno za kolikor toliko dostojno in skromno življenje za družino s 4 člani sedaj najmanj $3,6000 na leto. Nekateri poudarjajo, da je to vsoto treba povišati vsaj na $4,000. To naj bi bila uradna meja revščine.
Poglejmo, kako zaslužijo ljudje povprečno v raznih državah Evrope!
V Avstriji znaša povprečni letni zaslužek zaposlene osebe $1,466. To se pravi, da jih je precej, ki zaslužijo manj, pa tudi precej, ki zaslužijo več.
V Belgiji je letni zaslužek
povprečno $2,372,	
na Danskem	$2,702,
na Finskem	$1,700,
v Franciji	$2,783,
v Grčiji	$ 811,
v Italiji	$1,525,
v Jugoslaviji	$ 960,
v Luksemburgu	$2,210,
v Nizozemski	$1,797,
v Norveški	$1,933,
v Portugalski	$ 423,
v Španiji	$ 818,
v Švedski	$3,553,
v Švici	$2,020,
v Z. Nemčiji	$2,250.
Pri takih zaslužkih	je razum-
Ijivo, zakaj je toliko poročenih žena že tudi v državah svobodne Evrope in še prav posebno Jugoslavije, zaposlenih. Z zaslužkom ene osebe si enostavno ni mogoče privoščiti to, kar si današnji človek želi, zadošča dejansko komaj za hrano, obleko in stanovanje. ..
V naši deželi je med tem povprečni letni dohodek družine že presegel $10,000!
Kljub temu smo živeli v zadnjih letih preko svojih dohodkov, kupovali v tujini veliko več, kot tja predali in zato oslabili svojo narodno valuto — dolar. Lani smo samo na potovanjih v tujino, predvsem v Evro-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Male Help Wanted WANTED
Young man for shipping and receiving department. Must speak good English. Very good opportunity. Apply in person.
ADVANCE PLATING CO. 1530 E. 40 St.
(22)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(35)
Stanovanje za žensko
Ženska, sama bi rada družico in pomoč za lahko hišno delo v Euclidski naselbini v zameno za najemnino.
-(24)
Help Wanted — Female
Ženska dobi delo
za pomoč v kuhinji ali za natakarico v slovenski gostilni. Kličite IV 6-0059 po 5. uri.
(23)
CLEANING WOMAN
To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 St. & St. Clair. Call 361-6264
(23)
Female Help Wanted for factory work. Will train for position. Must want steady job.
Standard Craft Industries 4815 Superior Ave.
(23)
HELP WANTED
GENERAL HOUSEWORK for small congenial family. 5 days per week. Light laundry. Heights area - near bus stop. Excellent salary.	382-3438
(24)	'
MALI OGLASI
FOR SALE — BY OWNER
2 bedroom honeymoon or retirement home, enclosed porch, full basement, convenient to everything in Euclid.
Call 486-9435
(23)
MOHICAN Ave.
blizu E. 200 St. Colonial, aluminijasta obita dvojna garaža, polna klet, na novo dekorirana, Jako čista, v spodnjih tridesetih.
Russell Development novi domovi
Zidana ranch hiša, 3 spalnice, dvojna priključena garaža.
Več ranch hiš, na različnih ravnih in Colonial hiše. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6. Pridite pogledat!
Willowick—Bayridge Blvd.
2 novi ranch hiši, alum. 3 spalnice, klet. $29,100 in $30,600.
Eastlake
Nova ranch hiša, z aluminijem obita, srednja veža, 3 spalnice, IV2 kopalnica,, podstava 28x44, klet. $31,500.
Eno leto stara zidana hiša,
po, potrošili okoli 4 bilijone do-j
lar jev, še enkrat toliko kot tuji j dvojna priključena garaža.
obiskovalci naše dežele!	I $34,500.
------O-----
CBS je hotel poročati o vračanju ujetnikov že s Filipinov
WASHINGTON, D.C. — CBS se je pogodbil z bivšim vojnim ujetnikom poročnikom M. Gart-leyjem, ki je bil puščen na svobodo v preteklem septembru, da bi odšel z njegovo skupino televizijskih poročevalcev na Filipine koncem tega tedna in poročal neposredno o vrnjenih ujetnikih in razgovore z njimi.
V Obrabnem tajništvu so ta načrt odklonili, ker hočejo najprej ugotoviti zdravstveno stanje vrnjenih vojnih ujetnikov, nato pa tiste, ki so sposobni za pot in ne potrebujejo posebne zdravniške oskrbe neposredno, pošljejo dalje domov, čim preje možno.
UPSON REALTY 489 E. 260 St.	RE 1-1070
(24)
For Rent
E. 156 St. off Lk. Shore—Mod. 1 bedroom, all electric kitchen, carpeting air cond. 944-3283.
-(24)
NAPRODAJ
komercialno zemljišče, čez 200 čevljev dolgo ob E. 185 St. v Clevelandu, v slovenski naselbini od treh lastnikov v skupini. Samo resni interesenti kličite od 5. do 8. zvečer na
tel. 486-6540
(30)
V NAJEM
4 opremljene sobe in kopalnica blizu sv. Vida se odda odraslim. 881-5837
(24)
Boleslav Prus:
STRAŽA
. Potnik je pregnal žensko s se-. pijača redovnikov iz Radečnice, deža in privlekel na dan črno skrita pod jaslimi. Kamor je steklenico iz debelega stekla. pogledal, povsod jo je videl. Tre-“Pajdiva,” je rekel hlapcu, bušnata steklenica je gledala iz-“Ti mi za trud daruješ nekaj' med loncev na ognjišču, se zele-žebljev, za slučaj, ko bi se še nela na steni, bleščala pod klo-kaj sani polomile, jaz ti pa dam p j o, potem zopet potrkala, na za tvojo pomoč tako okrepče- ^ okno, ubogi Matija je pa samo valno pijačo, da ni vodka ničjmežal in mislil: proti nji! Kajti notri je vodka,' ‘-Daj mir! prilegla se- bo v pa tudi zdravilo.”	| slabših časih.”
Šla sta hitro v bajto, tujec je: “Daj mir! prilegla se bo v pa pravil:	j slabših časih.”
“Če te boli glava ali trebuh— | Malo pred solnčnim zahodom izpiješ en požirek te pijače; če je zaslišal Ovčar na cesti veselo
(Dalje prihodnjič.)
ne moreš spati, ali če imaš krč, ali če te začne tresti mrzlica, iz-pij požirek moje pijače in kakor hlap pojde bolezen, iz tebe. Pa varuj to pijačo,” je dejal potnik, “in je ne' dajaj vsakemu, ker je nekaj posebnega. Še moj rajnki ded se jo je naučil delati od redovnikov v Radečnici. Celo zoper uroke je skoraj tako dobra kakor blagoslovljena voda.” Končno sta dospela do bajte! Matija je odšel v izbo po žeblje
petje. Stekel je pred vrata in zagledal Polževo rodbino, vračajočo se iz cerkve. Bili so ravno na hribu in zdelo se je, da njih črne sence prihajajo na sneg z rdečega neba. Andrej-ček se je pomikal, z glavo pokonci in rokami na hrbtu, po levi strani ceste, gospodinja v modri janki, razpeti, da se ji je videla srajca in prsi, je šla po desni strani ceste, gospodar je
pa šel v kapi, pomaknjeni na in steklenico, potnik je pa ostal'ušesa, privzdignivši suknjo kana dvorišču, leno se oziraje po. kor bi hotel plesati, naprej, od poslopjih in ogibaje se pred j desne strani ceste na levo in od Burkom, ki se je besno zaganjal leve na desno, pevaje: vanj. Vsak drug čas bi bila \ morda ta pasja jeza ustavila
Ovčarja; toda danes je bilo težko paziti na gosta, ki mu je za malenkostno delo dal vodke, klobase' in še obetal čudovito pijačo. Hlapec je torej prinesel iz izbe trebušnato steklenico in jo z nasmehom podal potniku; ta mu je pa nalil pol drugi četrt pijače, opominievaje ga, da ne bi koga drugega napajal, ampak sam užival, pa samo o posebnih no ocj njihove veselosti ter se je
Za stodolom, za swagrowom Dej mi spokoj, bo zawolom Jak zawolom: “Dye sie wynos...!” Až uslyszy sam. jegomošč ... Czy zawolasz, nie zawolasz,.
Jak sie upre, nie wydolasz.
(Skedenj. Svakov. Kajti Zavpijem. Kakor. Poberi se! Tako da. Njegova milost (graščak). Ali, Ne vzdržiš.)
Celo hlapcu je postalo prijet-
“Ne jezikaj!” se je zadrla nad niča mu je, proti vsemu zakonu njim mati, “kajti če zares po- nepremičnosti, vedno bolj silila gore, pa lahko še nate pade sum-! v roko. Hotel jo je močneje nja...”	'zamašiti, toda zamašek mu je
V takem duševnem razpolo-1 ostal v prstih; ko je pa mehanič-ženju so šli vsi v bajto in se vse-; no nesel steklenico k očem, da dli k jedi. Toda ni jim šlo v' bi v mraku videl, kaj se godi ž slast. Gospodinja je, devaje njo — mu je vrat tiste čudne zelje iz lonca v skledo, ga več | pOSOde skočil k ustom in Matija stresla na mizo kakor pa v skle-1 je potegnil, ne bi mislil na to, do; gospodarju sploh ni dišalo, kaj dela, precejšen požirek zdra-Andrejček je pa pozabil, s ka- viine pijače, tero roko je treba držati žlico.'
Predeval jo je iz desne v levo, pokapal suknjo, oparil očetu1 noge in nazadnje — šel spat.'
Njegovemu vzgledu sta brezi obotavljanja sledila roditelja in kmalu je cela Polževa rodbina spala kakor zaklana.
Ovčar je zopet ostal sam, z nikomer ni mogel izpregovoriti in — zopet mu je prišla na misel trebušnata steklenica pod jaslimi. Zastonj je popravljal, da bi se raztresel, dogorevajoče oglje na ognjišču, ali vlekel stenj iz prasketajoče leščerbe. Hropenje Polževo je tudi njega naredilo. zaspanega, toda duh vodke, ki se je razširjal po izbi, ga je napolnjeval z neizrekljivo resnobo. Zarnan se je branil zoprnih misli, ki so mu kakor vešče nad lučjo, krožile nad glavo. Komaj je pozabil na bolnico, ga je začela kmalu mučiti žalost nad zapuščeno najdenko; komaj' je pozabil na bedo otrokovo, kmalu se ga je lotila žalost nad lastno bedo.
“Ni pomoči,” je zagodrnjal,
“tudi jaz moram iti spat...”
Zavil je najdenko v kožuh in odšel v stajo. Tu se je vlegel na ležišče, kjer ga je prijetno grela topla sapa konj; zaklopil je oči, toda—vse zaman. Spanec ni prišel, ker je bilo za spanje prezgodaj.
Prevračajo se z ene' strani na drugo, je kar nehote zadel ob steklenico, s čudodelno pijačico.
Pahnil jo je od sebe, toda stekle-
SFYDU DOHT USE ZIP OODE DON’T GRIPE ABOUT THE MAIL
Always use Zip Code. Then maybe you’ll find there’s nothing to gripe about.
advertising contributed for the public good

COuhG'M»
ZIP CODE CAMPAIGN
prilikah.
Končno sta se poslovila. Tujec je hitel k sanem, Ovčar je pa zamašil steklenico s cunjo in jo skril v hlevu pod jasli. Mikalo ga je zelo pokusiti vsaj kapljico te čudovite pijače, toda — premagal se je, pomislivši:
“Kaj je človeku samo enkrat slabo? Bolje je za takrat odložiti.”
Ob tej priliki je pokazal Ma-
smejal, pa ne radi tega, ker so se bili napili, ampak — ker jim je bilo tako dobro na svetu.
“Veš, Matija! ...” je kriknil Polž oddaleč, opazivši stoječega v vratih, “veš, Matija, Nemci nam nič ne bodo mogli...” Pritekel je in se težko obesil Ovčarju na vrat.
“Veš, Matija,” je pravil gospodar, idoč z njim v izbo, “do-
SKALNA PRIŽNICA — Iz Lyse fjorda v bližini Stavan-gerja na Norveškem se dviga 1,800 čevljev visoko navpična skala, ki so jo zaradi oblike poimenovali za Skalno prižnico. Res čudovit in skoraj veličasten pogled!
bili smo po maši Janka 'Hriba, tija nenavadno moč duha, ker j jrant je iump) ampak dober!... po nesreči so se Polževi zamu-1 Ko sm0 mu povedali, da je Andrej ček potolkel Hermana, nam iz radosti plačal kar četrt
dili v cerkvi in revež je moral biti ves čas sam z otrokom. Pojedel je kosilo, zamudivši se pri tem dalje nego navadno, zazibal najdenko v spanje, pa jo zopet zbudil in ji pripovedoval sedaj o bolnici, kjer so mu popravili zlomljeno nogo, sedaj o potnikih, ki sta mu dala tako bogato darilo. Toda kljub vsej pazlji-
je
vodke in se pnveril, da bo sodišče oprostilo našega fanta ... Janko pa ve, saj je pisal v kan-celiji in bil tudi sam že za razne prekljarije pri sodišču. Ho! ho! on že ve ...”
“če me zapro, jim zažgem ...” je pristavil Andrejček, močno
1100 —
U.S. GROUND COMBAT innn— TROOPS GO TO 1000 VIETNAM
900-
800
700
STOCKS AND BOMBS
KN,i0N
-N VIETNAM
vosti mu je prihajala na misel i zardel.
O
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti
vsaki slovenski hiši

DVA POSNETKA
Na zadnjem izletu na Luno v okviru Apollo 17 sta opravila astronavta H. Schmitt in E. Cernar l vrsto nalog in preskusov. Na levi zgoraj vidimo Schmitta z ameriško zastavo in Zemljo na nebu. Na spodnji sliki vrši Schmitt svoje raziskovalno delo na lunski. po-' vršini v bližini pristan-1 ka. Oba posnetka je napravil E. Cernan, vodnik celotne odprave.
Frizerski saloni, ki vas res napravijo lepše
TRAJKE TIEP1LSSSE
Bodite ljubke, cčailjivs, privlačne!
Naj novejša	lepotna senzacija.
Dolge, očarljive trepalnice, neod-stranljive ne ponoči vie podnevi, da bi puščale prazen izgled. i dnee ne bo vedel, da so umetne.
Individualno nameščene k vsaki \ asih lastnih trepalnic v samo 30 [ah, postanejo del vas. S pri-: o.žr.ostnim nadomestkom trajajo vedno.
sdomestek za vsako trepalnico Originalna aplikacija $15.00 I ,23c. Poskusita čudovit občutek, Najkrasnejša in najbolj Hval tria ga ima žena, k; ve, da je vedno lepotilna novotarija. Vesela sen- j privlačna, zaželena. Pokličite nas zacija, katero boste stalno uživali. | za nadaljne podatke ali za sesta-
| nek, da vas postrežemo s to le-i petno skrajnostjo.
mm
Potrebna opora za najbolj laskave pričeske
Vsaiko $15 kodranje Vključno pranje, iz nnise ve’ikc, • po'apranje in sveže za’orrt	striženje
$6-95
Tudi fini, suhi, sivi ali paoblema-tični lasje drža naabo’j zahtevne pričeske. Trajna kodranja znamk LOEEAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER - plus naša 30-1 etna zajamčena, odlična skušnja! Pokličite nas za pojasnila, kako bi izglodale ra.ilepše!
Umivanje hi polaganje yse najnovejše in najbolj očarljive pričeske, elegantne, vsakdanje in enostavne. Naši nadarjeni stilisti vam jih perfektno izvršijo. Nekoliko več za dolge, fine ali grebe lase.
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA!
NIČ NAVIJAČEV, NIČ TOPIRANJA, NIČ VLASNIC _ NIKOLI VEČ!
Osvežite jo v hipu z vlažnim glavnikom!
$10
$2.95
Reg. $3.50 do $5
v skoro vseh salonih.
Slovita $20 Vita Creme TRAJNA $7.95
STRIŽENJE $2.45 BARVANJE IN POLAGANJE $6.95 ČESANJE LASULJ $3. NAPIHNJENE PRIČESKE KOSMATENO STRIŽENJE
BELJENJE -FROSTIRANJE ZGLADENJE BOČENJE IN BARVANJE OBRVI ODSTRANJEVANJE
OBRAZNIH KOCIN (Z VOSKOM)
ROUX	Pet., sob.
BARVNI	pred praz.
PRELIVI SOc več.
NA ZAHODU
© Opposite Southland, 845-3400
^ Opposite vVestgate, 333-6G46 O North Olmsted, 777-8586 O Parmatown, 884-G300 q Elyria Midv/ay Mall, E’yria
...............3-4-5742. Jorah. 233-8020
POSLUŽITE SE NAJBOLJŠEGA POSEBNO SE, KER VAS STANE MANJ!
NA VZHODU
o 406 Euclid Ave. 2nd f’. 781-3161 9 Southgate 5393 Warrensville 663-G346 © • pposiie Eastgate, 449-3435
#	Severance Center 382-2600, 382.2569
•	Shoregate, 944-67C0, Lake Shore Blvd O Mentor, 255-9115, Next to Zayrc’s
Naročite na dnevnik
iškrt Domovina




' I
i!l
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Cfair Avenue
431-0628

’J:.
cmč ddatht y.,[	.
V BLAG SPOMIN
prve obletnice, odkar nas je za vedno zapustila nepozabna žena, skrbna mati in stara mati
ANGELA KERN
Po kratkem bolehanju je ugasnilo njeno življenje 27. januarja 1972.
Kje si, ljuba moja žena, kje js mili tvoj obraz? Kje je tvoja nežna roka, ki skrbela je za nas?
Spavaj sladko, blaga žena, ljuba mati v grobu tam.
V spominu trajnem pa ostala, boš nepozabna, draga nam.
Žalujoči: soprog MATT, hčerki ANGELA ZABJAK in soprog THOMAS ter SYLVIA DUDAS in soprog, PAUL, sin RAYMOND, vnuki, vnukinje, pravnuki in sestra FANIKA ERCEGOVČEVIČ v Jugoslaviji.
Euclid, Ohio, 31. januarja 1973.
Y ,v / Y	.	....	v