B*j proti fausma; j« boj ▼takega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! EDINOST 206 Adelaide St. W, Toronto 1, Ont. CENA NAROČNINI Za Kanado in USA. Za eno leto ______________________ $ Za pol leta___________________________ Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottewa. __NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 28 1945^ Tri Sovjetske Armade pro dirajo proti Dunaju POLEG ZMAGE NAD SOVRAŽNIMI SILAMI JE POGLA VITNA NALOGA ZADOBITI ZMAGO ZA OHRANITEV TRAJNEGA MIRA — KING JAVNO MNENJE NA STRANI FORMIRANJA KOALI CIJSKE VLADE V PROVINCIJI KOT OSNOVNI PREPOGOJ V BORBI PROTI REAKCIJI DRUGA UKRAJINSKA ARMADA POD POVELJSTVOM MARŠALA ŽUKOVA, DROBI POSLEDNJE UTRDBE PRED BERLINOM navadnih nacističnih vojaških oddelkov. Izdan je v to svrho tudi ukrep za streljanje onih» kateri bi skušali bežati ali pa povzročiti paniko. Na področju Stetina in pred poslednjimi utrdbami pred Berlinom, so v teku hudi boji. Druga Ukrajinska armada pod poveljstvom maršala žukova, drobi poslednje utrdbe pred Berlinom na 'drugi strani obrežja reke Odre, kakor tudi v področju Stetina. Posamezni vojni poročevalci polagajo večjo pozornost ofenzivi sovjetskih čet proti Dunaju. Dočim je bilo prvotno mnenje izraženo za splošni naval proti Berlinu, se sedaj smatra ofenziva proti Dunaju večjega pomena, ker postavlja nacistične sile z severne in južne strani v jekleni oklep. ročil zato, a smo vendar dozdevali,, da se približuje naše osvobojenje. Kajti nacisti so začeli z naglico umikati in vleči z seboj vse kar se je dalo. Niso pa uspeli. Bliskovita ofenziva Rdeče Armade je sprečila našo evakuacijo v notrajnost Nemčiji, ter nas osvobodila na-daljne sužnosti» je izpovedal William Archer. AVSTRIJSKI PARTIZANI NA DELU London — Napram zatrdilu poročil, avstrijski partizani so razvili večjo aktiv nost sabotaže posebno ob železniški progi v Tirolah. Partizanska edinica, kateri načeljuje Eduard Kloeck-ner„ je pobila 12 Nemcev na neki postaji. Wilson o Draži Mihajloviču V newyorškem dnevniku "Daily Mirror" Washing-tonski dopisnik Drew Pearson prinaša izjavo Field Maršala Sir Henry Maitland Wilsona, novega predstavnika Velike Britanije v anglo-ameriškem generalnem štabu. V izjavi pravi maršal sledeče o Draži Mihajloviču: "He (Wilson) hed personally comanded gen. Draza Mihajlovič to bomb Salonika-Belgrade Railroad, but this was refused; that Mi-hailovic tried to prevent the rescue of allied fliers downed in Yugoslavia and they were brought out with the aid of General Eaker's Air Force and special U.S. OSS men." Ob tem času je bil Maršal Wilson glavni komandant zaveznikov za sredozemsko področje» vključivši Balkan, pod katero direktno komando je moral biti tudi Draža Mihajlovič, kot takozvani minister pokojne jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Dalje v izjavi Maršal Wilson daje priznanje Titovim partizanom, ki so skupno z zavezniškimi vojskami v Italiji zadržali preko pedeset nemških divizij. A, premier Churchill je svoječasno izjavil, da je maršal Tito v Jugoslaviji zadrževal več nemških divizij, kot pa združene vojske zaveznikov v Italiji. Prilep, 24 marca — Maurice Western dopisnik za zavezniški tisk v Jugoslaviji, podaja obširnejše poročilo o volitvah v Macedoniji. Odziv ljudstva za izvolitev mestnih odborov ljudske oblasti, je značilen tako po odstotkih, kakor tudi navdušenju ljudstva na splošno. Kajti take volitve se vršijo prvikrat v povesti Macedo-nije. Nacionalni problem Ma-cedonije, je temvečji, katerega deloma tvore nacionalne skupine Srbi, Bolgari, Albanci, Cigani, Muslimani itd. Vsekakor prevladuje mnenje, da je nova ljudska vla-a nemško industrijo, tržišče za nemške industijalne proizvode. V svoji ekonomski politiki so velikosrbski hegemoni-sti podvrgavali Jugoslavijo za gotovo popolnoma fašistični Nemčiji. Po uradni statistiki o uvozu in izvozu Jugoslavije je Nemčija stala na prvem mestu. Medtem ko ie na primer Jugoslavija v letu 1938 izvozila 138.000 ton metalurgijskih sirovin in premoga, je kupovala metale in druge industrijske prizvode od fašistične Nemčije. Nadalje je izvozila žito in druge na polju pridelane produkte, medtem je pa dober del našega naroda trpel stalno od kroničnega glada. To povezavanje velikosrb-skih klik z nemškim fašizmom je napravilo našo državo vedno bolj odvisno od; tujcev tudi v političnem pogledu, kar je seveda vodilo v nacijonalno katastrofo. To žalostno in težko pro-šlost so nosili naši narodi v herojski borbi v tej osvobodilni vojni. Nikdar je niso pozabili in mnogo so se naučili iz preteklosti. Preteklost v neslogi je veljala naše narode dokaj drago. Neje-dini in razdvojeni se niso mogli uspešno boriti proti domačim nasilnikom in tujim zavojevalcem. Aprilska katastrofa je pomenila za nas nov pouk. Ona je jasno govorila o tem, da bi samo jedna krepka in močna zajednica, katera bi objemala vse južne Slovane, organizirana n a spoštovanju pravice vsakega naroda mogla zavarovati ekonomski, kulturni in politični razvoj v svobodi in neodvisnosti vsakega naroda posebej. Samo taka zajednica bi se mogla uspešno upirati fa- šistični agresiji. To spoznanje, utemeljeno na zgodovinskih izkušnjah, se je utrjevalo v ljudski zavesti in ona je pripomogla, da se ruši oni lokalni patrijotizem in ozek nacionalizem,( kateri je bil zapreka pri ustvarjanju močne in krepke enotne države. Nosilci te velike ideje, za katero so se v prošlosti vnemah največji sinovi naših narodov, so postali v ti vojni najširše narodne mase vseh jugoslovanskih dežel, na čelu z najnaprednejšimi demokratskimi silami. Vsi narodi v Jugoslaviji so se strnili potom oboroženega bratstva, potom bratske solidarnosti vseh Slovanov. Vsi narodi v Jugoslaviji, ki so bili v prošlosti teptani od velikosrbskih hegemonistov, so našli v srbskem narodu svojega najboljšega in naj-doslednejšega zaveznika. V skupni borbi ustvarjena je nova, Titova Jugoslavija, katera temelji na načelih demokracije, enakopravnosti in federacije. V njej se je razvil nov jugoslovanski patriotizem in ljubezen napram novi državi, katero ustvarjamo. Iz najširših narodnih mas, katere so pokazale rodoljubje v ti vojni, črpa ona svojo moč in svoje sile. Na tej podlagi se bo ona izgrajevala še v bodoče. Vsi politični in ekonomski ukrepi,, ki so bili do zdaj v-zprejeti od strani narodne vlade, merijo na to, da se vničuje podlago, iz katere bi mogle ponovo rasti proti-narodne klike in protifašistični režimi, da se zagoto-ve demokratske smeri naše narodne borbe. Narod je potom svojih zastopnikov pri oblastvih krepko vzel sodbo v svoje roke, on izgra-ja svojo državo. Zgodovina nam je namenila, da to nalogo gradbe države izvršujemo pod izredno teškimi pogoji. Vsa zemlja je opustošena, domovi so požgani, celotno gospodarstvo je vničeno. Mi imamo še zmiraj svoj glavni namen, da pomagamo z vojsko. Ali mi ne smemo ostati na pol pota, pač pa Od fašističnih najemnikov in vojnih špekulantov do reakcionarnih klik. Vsi ti, pa naj se od koder hočete javljajo in naj bodo v kakeršno koli rjuho zaviti, so v čudoviti slogi v tem, da se zadrži potek zgodovine in da se prepreči naša zmaga. In baš to hoče ona izbegovalna klika, katera naziva naš po-kret komunističnim, in oni trgovec, kateri zakriva blago in denar ali navija cene, in oni špekulant, kateri bogati medtem ko naši borci prelivajo kri in dajejo življenje za svobodo ljudstev. Vsi ti žele, da se povrne staro. Proti narodnim sovražnikom moramo biti na straži; vsako njihovo akcijo moramo vničiti v korenu. V tem mora sodelovati, kakor do zdaj, ves narod in vse organizacije Narodno osvobodilnega gibanja. To zahteva od nas interes borbe in izgraditev nove Jugoslavije. Mora biti danes že vsakemu jasno, da je edina pot, po kateri gre naša nova zajednica, Federativna demokratska Jugoslavija, v notranji izgradnji, a v sodelovanju na mednarodnem polju z demokratskimi silami more zagotoviti vsem našim narodom politično in ekonomsko demokracijo: to je pot nove Jugoslavije, katera, hoče zagotoviti vsem narodom srečo in blagostanje. Rezultati, kateri so do z-daj doseženi v notranji iz-gradbi kakor tudi ugled, katerega uživa Titova Jugoslavija v zunanjem demokratskem svetu, pokazuje, da ona ne predstavlja sanj nedosegljivih upov. Nasprotno : to je stvarnost, katero v polnem zamahu ustvarjenja grade naši ljudje. ZOJSA. je te pravice priznalo, je narodnim množicam pokazalo, da bo njihova bodoča domovina boljša od stare — in to jih je še bolj mobiliziralo v borbi proti okupatorju. 5. Narodne in demokratične pravice jugoslovanskim narodom niso obljubljene samo z besedami. Narodi so jih v življenju in delu sami že ostvarili. Z oblikovanjem demokratičnih organov ljudske oblasti v obliki narodnoosvobodilnih odborov, ki so se sami po sebi pojavili z oblikovanjem vrhovnih oblasti posameznih narodov, kateri so poroštvo njihovih narodnih pravic — so jugoslovanski narodi dobili še en realen dokaz, da se bodo njihove narodne in demokratične težnje uresničile. Ti organi so istočasno tudi poroštvo, da bo tako. Jugoslovanskih ljudskih množic nič ni moglo tako povezati kot ostvaritev njihovih demokratičnih in narodnih stremljenj tudi v — praksi. Preko teh pridobitev narodno-osvobodilnega boja proti okupatorju so ljudske množice videle perspektivo svoje nadaljnje borbe. Jasna zavest o ciljih borbe, jasna perspektiva borbe veže vsakega posameznika borca na gibanje in paralizira vsa omahovanja,, ki se v trdih in težkih situacijah pojavljajo med določenimi narodnimi sloji. Iz teh dejstev vidimo, da se narodno-osvobodilno gibanje ni razvijalo samo kvantitativno, po svojem obsegu in po vplivu na množice, temveč tudi v svoji notranji strukturi, v liniji svoje borbene zavesti. Osnovne ljudske množice so se z borbo povezale v krepko demokratično zvezo, ki bo sposobna, dati novi Jugoslaviji zares demokratično obliko. Predvsem ta je dala narodno-osvobodilnemu gibanju silo; edino s tem moremo pojasniti dejstvo, da močnejši sovražnik ni mogel zlomiti oboroženega odpora naših narodov. Zavedamo se, da pred nami stoje težke borbe, in kadar govorimo o dosedanjih zmagah, ne mislimo pri tem, da je zadnja in odločilna bitka že dobljena. Toda ogromna večina jugoslovanskih narodnih množic je trdno prepričana, da ni več daleč dan, ko bo tudi ta bitka dobljena. In to je največje poroštvo, da bo zmaga res naša. Slovenija v borbi za svobodo Piše: Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a. Za slovenske Amerikance f".""' .«"Ije važno, da točno razume-^ti? vajo politično vlogo, ki zmagovito korakati naprej. Mi se ne smemo zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker bi to ne bilo vredno naših junakov, kateri so doprinesli tolike žrtve, boreč se hrabro in požrtvovalno in zmagujoč mnogoštevilne sovražnike. Zmaga ni daleč,, ona je blizu, toda zahteva največje napore, mobilizacijo vseh sil in smotrena mora biti njihova vporaba. Zmago je treba kovati v borbi, v delu, v medsebojni pomoči in v edinstveni zgradbi. Njo morajo kovati vsi narodi in vsi državljani naše zemlje v plemenitem tekmovanju: se-lo s selom, občina z občino in okraj z okrajem. Samo more biti enotno delo, katero bo zavarovalo vsem našim narodom srečnejšo bodočnost. Tisti napor in tiste smotre,, katere smo pokazali v borbi do zdaj, moramo razvijati še nadalje. To je pogoj za končno zmago. Ni treba nikdar pozabiti, da nas čakajo na tem potu težave in velikanski napori. Ni treba pozabiti, da imamo še svetovalce, ki govore: "Vrnimo se na staro." Njihove glasove slišimo od različnih strani in njihove akcije imajo različne oblike. Od slabotnih diverzij zaostalih skupin in slug fašizma do "diplomatske" igre preživelih političnih "veličin". jo v osvobodilnem gibanju Slovenije igra Osvobodilna fronta in pa politična stranka, ki je povzela prve korake za njeno organiziranje — namreč komunistična stranka. Zlati je to važno radi dejstva, da nasprotniki osvobodilnega gibanja v Sloveniji in v Ameriki stalno begajo slovensko javnost o strahotah "komunistov", medtem ko pravi komunisti tvorijo zelo majhen odstotek članstva Osvobodilne fronte in še ti ne propagirajo med slovenskim narodom nikakih gospodarskih, socialnih ali političnih sprememb, ki bi bile komunističnega značaja. O predmetnem vprašanju je dobil SANSov častni predsednik Louis Adamič zelo točne in zanesljive informacije iz Slovenije, iz nevtralnih virov, — ter jih izročil SANSu, da jih uporablja za slovensko javnost v Ameriki. Na podlagi teh informacij, katere smatramo absolutno zanesljive, bomo od časa do časa v listih razpravljali o političnem, gospodarskem, socijalnem, zdravstvenem in verskem obličju Osvobodilne fronte in o njenih dosedanjih uspehih za politično, kulturno in ekonomsko svobodo slovenskega naroda. Te razprave bodo prikazale pravo sliko o situaciji v naši stari domovini ter o stališču, ki ga napram osvobodil- nemu gibanju zavzema slovenski narod. Pričetek osvobodilne fronte Par tednov po nemški in italijanski invaziji Slovenije je bil sklican v Ljubljani sestanek vseh glavnih voditeljev slovenskih političnih strank v namenu, da se organizira enotna slovenska fronta za aktivno borbo in odpor proti sovražniku. Sklicala ga je komunistična stranka, katero je že leta 1924 jugoslovanska vlada prepovedala, a katera se je od tedaj naprej spremenila v podtalno organizacijo. Ob razsulu Jugoslavije je to bila edina organizirana skupina, ki je lahko nadaljevala svoje podtalno gibanje in ki je bila prilično spretna in dobro pripravljena, da nudi vsa sredstva, skušnje in vodstvo za borbeni odpor proti nacifašizmu kot domači reakciji, katera je ob najhujši uri svojega naroda pozabila na narod ter je bila pripravljena služiti najprej Italijanom, potem pa Nemcem, kot je v preteklosti služila političnim in gospodarskim interesom jugoslovanske čaršije. Tega sestanka so se udeležili zastopniki vseh slovenskih strank, v glavnem pa posamezni zavedni narodnjaki, ki so izgubili vsako nadaljno zaupanje v vodstvo starih, priznanih strank. Mnogo voditeljev glavnih političnih strank, zlasti Slovenske ljudske stranke, je (Nadaljevanje na 4 st.) Partizansko srce hrepeni po osveti Kajti on ni sam! Njegovo srce bije za vse narode, za vse kar želi dihati bolj svobodno ! Tako tudi mi nemo-remo si kaj, da nebi vsaj deloma zasledovali kaj piše v časopisih in kaj delajo naši rojaki bodi v kraju ali tu po ameriških in kanadskih naselbinah. V Timminsu izgleda začetek slab,, a proti koncu pa najdemo še dosti razveseli-ve številke, že večkrat omenjeno ali vendar še ne izpolnjeno smo imeli in še imamo delo za pomoč stari domovini. Možje in žene so hodili od hiše do hiše, kje bi se dobilo kaj denarja ali obleke. Kako je težko za take narodne delavce, si vzemimo naprimer enega človeka, ki zna veliko govoriti in zelo kritizirati vse kair je v vezi za dobrobit naroda. Vse to ni oviralo Slovencev in Hrvatov, da nebi šli skupno na delo. Moški so seveda vzeli težja dela v roke. Skrbeli so za pakovanje zabojev, kar jim je vzelo dosti prostih ur po teškem delu v jamah, ženske pravijo so bile dru-. gače zaposlene, trkale so na vrata: zelena ali rdeča, angleška, francoska ali slovenska brez izjeme. Ni to lahka stvar ali vseeno pripoveduje mi ena, ko tako trkam po vratih, srce pa v mojih prsih, da bi vedno tako močno bilo sigurno bi živela kakih 200 let. Uh pa te oči. . . zaničevanje, pai tudi zebe ... pa kar nadaljuješ boj na strani partizanov proti zatiralcem, boljše rečeno kr-voločnikom in to je preblag izrek. Kljub temu so odposlali veliko raznovrstne obleke za katero je bilo skladišče pri dobro poznanih rojakih Župančič in Slak za dolgo dobo. Seveda brezplačno. Pri njih so pakovali, ženske so šivale, prale, kar je samo ob sebi umevno, da v družinskih stanovanjih ni to lahka stvar. Ako to premišljujemo v takih slučajih bi lahko vsak posameznik malo več pripomogel ako priskoči rade volje na pomoč, da nebi samo eni nosili teš-ko breme — breme dela in zaničevanja povrhu. Saj to je vendar za svoj lastni narod ! Vseeno so zbrali samo Slovenci v denarju $1,364.00 h kateri vsoti se prišteje $90.00, ki jih je daroval odsek "Krka" št. 3 VPZ. Bled in čistega dobička od koncerta,, ki ga je priredil John Lavričssvojo neubogljeno a vendar prijazno mladino $104.00. On je rekel, priredil bom koncert z razvitjem nove zastave Jugoslavije in čisti dobiček gre v korist stare domovine. In tako se je tudi zgodilo. Dne 4 marca smo imeli zopet koncert pod vodstvom Lavriča, kar nam bo za dolgo v spominu, če pomislimo Lavričev kratek nagovor, besede in dejanje, kajti samo besede zvene v prazno. Spodbujal je vse k sodelovanju rekoč,, okrog nas se ovija Slovanska vrv, katera naß združuje vedno tesneje in ta vrv se ne bo nikdar strgala. Prerojena je z krvjo naših junakov. Pripominjamo vsi kateri se zavedamo da je to resnica, kri se ne da oprati od onemogle starke, kri nedolžnega otroka. še kamen od krvi omadeževan kliče po maščevanju. Ne da se oprati madežev krvi, ki so jih naredili pod roko krvnikov po naših zemljah. Naj ne ve desnica, kaj da, levica v takih slučajih. Vsaka beseda in vsak najmanjši dar uničuje našega sovražnika — fašistično tolpo. Te tolpe vodja Hitler je rekel, da je v Nemčiji tako ra,zvita tehnika,, da ne more biti nikdar premagana, dasi so med modernim orožjem se posluževali vrvi, sekir, deročih voda, ognja itd., ter poleg tega vse to je izpopo-njevalo naše izdajalce za Judeževe groše, da so postali ubijalci svojih lastnih bratov in sestra. Ti nisi Slovenec V "štajerskem gospodarju" z dne 22. aprila bere mo v članku z naslovom "Tri leta osvobojene štajerske" sledeče: ". . . kako zelo se cilj naše ljudske politike — ti nisi Slovenec, ti si domovini zvesti štajerc in postajaš polnovreden Nemec — uresničuje. . ." V tem članku skuša neki topoglavi inženir Siegfried Tremel s skrajnimi napori svojih "nadčloveških nemških možganov" ugotoviti, kako se štajerski Slovenci trudijo, da bi postali polnovredni Nemci. Kot dokaze navaja višino darov za Kri-egshilfwerk, ki so jih kakor znano Nemci na silo pobirali med našim prebivalstvom, nadalje, kako se je neka vaška gledališka družina naučila kratke igrice v nemščini, koliko Štajercev v nemški vojski nosi nemška odlikovanja in druge take "dokaze". Vsekakor je za nas Slovence važno to, da Nemci odkrito priznavajo svoj cilj — ponemčiti severno Slovenijo, izbrisati in uničiti vse, kar je na njej slovenskega. Kaj so tri leta "nemške osvoboditve" prinesla štajerskim Slovencem? ' Izseljevanje prebivalstva, koncentracijska taborišča, požgane vasi, pobite talce, prisilno rekrutacijo v nemško vojsko, izgon slovenske duhovščine in druge inteli-gencije, uničenje vseh, tudi najprimitivnejših svoboščin. Toda kljub vsemu temu so se nemški poizkusi, izbrisati Slovence in pretopiti jih v Nemce, izjalovili, če bi se inženir Tremel potrudil in napravil obračun triletnega nemškega napora za ta smoter, bi s strahom opazil, da je uspeh prizadevanj ravno nasproten, za Hitlerja strahotno poražen. Slovensko ljudstvo na štajerskem že tri leta prenaša največje muke in nasilje, pa je kljub vsemu neo-majano zdržalo v zvestobi do slovenskega naroda. Najboljši dokaz za to je veliki polet Osvobodilne Fronte slovenskega naroda na štajerskem in množično vstopanje štajerskih Slovencev v NOV in POS, v katerih vidi narod edino rešitev in obrambo pred nemškim nasiljem ter raznarodova.lno politiko. V zgornji Savinjski dolini so Nemci pozvali Wermannschaft 130 mož in fantov. Od teh se jih je pozivu odzvalo osem, vsi drugi so vstopili v Narodno O-svobodilno Vojsko. Uspehi naših edinic v borbi z nasilnim okupatorjem, njihove drzne akcije in brezprimerna neustraše-nost so pokazale slovenskemu ljudstvu na štajerskem edino pot do svobode in boljšega življenja. Od te poti ga ne morejo odvrniti nobeno nasilje in grožnje raznih "Landsratov" in "Bun-desfuhrerjev". če je slovensko ljudstvo na štajerskem res tako zvesto in navdušeno za hitlerizem in rajh, kakor tako vneto zatrjujejo Steindl in drugi nemški veljaki na štajerskem, zakaj je potem potrebno izdajati vedno strožje odloke proti tistim, ki podpirajo Narodno Osvobodilno Vojsko, in proti svojcem tistih, ki stopajo v naše vrste, da bi se borili za svobodo svojega naroda, namesto da bi po njihovi volji šli krvavet na tuje fronte za> nemške impe-rijaliste. Svoj govor v Ptuju je Steindl končal s pripombo, da čas zahteva jasne fronte, da ni prostora za tiste, ki mislijo, da lahko stojijo ob strani. S tem je sam priznal, da položaj na štajerskem še daleč ni tak, kakor bi si ga on želel, da mu naša vojska krepko razdira njegove "gefriterske" načrte. Začenja se zavedati, da ni več daleč čas, ko bo odgovarjal za vse zločine, ki jih je zagrešil nad slovenskim narodom. Ti nisi Slovenec! Kaj pravite na to vi. Slovenci — ge-staipovci, izdajalski belo in plavogardistični izdajalci, vi ki nosite na rokah slovenske trobojnice in se borite Toraj urednik tega lista ! oprostite, da sem moj dopis ! tako raztegnila. Kampanja i za Edinost je minula in pra-| vite, da, naročnina stane samo $2.00, kar je nizka cena, je pa prostovoljno sami podražimo če priračunamo do-klado. Toda želimo podpirati vse kar uničuje Hitlerizem. Saj je menda že postal zelo občutljiv (!) Mogoče ga, bo še moje pero malo zbodlo. Poprej je grmel — gremo na Moskvo, ne bog mi ne prepreči. . . Lani so še metali z imenom "odkrito pismo" Uji Ehremburg rekoč: "Visel boš na veša-lih. Nam neuideš našli Te bomo kjer koli." Nadalje je rekel: "še par dni in Jugoslavija je moja,, sedaj bi rad ujel še Tita, Jožeta Broz iz Zagorja." To so njegove poslednje želje,, ne želimo da bi se mu izpolnile, ne pisateljev in tehničarjev mu nebi radi več dali. Samo eno odlikovanje za njega mi je v zamislih in to je vrv okrog vratu. Minuli teden dne 19 marca, je bil god naših slavnih vo-d i t e 1 j e v, obenem vseh Jožic in Jožetov. Jim kličemo vse najboljše in še mnoga leta, samo da se nebi o-merijenega dne kateri prekrstil. Pozdrav vsem sotrudni-kom za lepšo in srečnejšo bodočnost! Štiri in štiri je osem, pa ugani kdo sem? PISMO IZ STAREGA KRAJA 16—2—1945 Dragi brat Jože: Pred nekaj dnevi sem prišel iz Slovenije v slovensko bolnico. Tukaj sem dobil priliko, da Ti pišem in ga pošljem po angleškem vojaku. Naznanjem Ti, da mi gre dobro in je vse v najlepšem redu. Tudi z družino doma je vse v redu. Mi vsi bratje smo v partizanih. Od doma sem od februarja meseca 1944, ter imel vedno vezo z domom. Dobil sem vest pred kratkem, da so vsi zdravi in da se je brat Daniel poročil z eno iz Gabrovce. Rad bi dobil odgovor, da bi vedel, kako živiš Ti in Tvoja družina. Prosim Te odgovori mi takoj po prejetju pisma, ki ga nestrpno pričakujem. Skoraj bi pozabil omeniti, da sem bil ranjen 19—2— 44. Ranitev pa ni bila huda in sem še precej že pozdra-vel. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Iskrene pozdrave Tebi in Tvoji družini. Tvoj brat Viktor Kociančič Naslov: Kociančič Viktor Slov. bolnica pri VIII Korpusu Zadar, Jugoslavija. Opomba: Gornje pismo je rojak Viktor Kociančič poslal svojemu bratu Jožetu Kociančič, kateri se nahaja v Argentini in kateremu smo poslali potom Edinosti omenjeno pismo. Ured. Nekoliko o pregledu kam panje Edinosti Letošnja kampanja četu di v materijalnem oziru za tiskovni sklad in novih na ročninah ni rezultirala lansko leto, je vendar njen u-speh v moralnem oziru daleč večji obsežnejši od vseh prejšnjih kampanj. Prvič v tej kampanji se vrsti daleč večje število aktivistov in aktivistkinj, ki so marljivo delali, zbirali nove naročnine, obiskovali naročnike katerim je potekla naročnina, ter aktivno prirejali zabave, večerinke itd. In drugič kar je še večjega pomena, pridružile so se nove naselbine in povečale število istih na 18, katere so doprinesle svoj delež k ispolnjenju po Uprav-ništvu lista sugerirane kvote. V tej kampanji smo pridobili 106 novih naročnin vzlic temu, da je to polje vsaj ponekaterih naselbinah že obdelano, ter poleg tega 204 ponovne naročnine, kar pomeni, da smo pridobili v dvomesečni kampanji 310 naročnin in zbrali $2,-730.75 za tiskovni sklad. Celotna kvota je bila 85 novih naročnin in $2.400.00 za tiskovni sklad. Če računamo torej uspeh minule kampanje z materi-jalne in moralne strani, tedaj lahko rečemo, da je bila ena najbolj uspešnih. Prekoračili smo kvoto v naročninah in tudi tiskovnem skladu. Važno je torej za pri- KDO JE KOMUNIST Toronto — Skoro gotovo da je bilo že veliko izmed-nas kateri je bil član kake delavske organizacije, unije, ali pa je tudi zadostovalo, da se je udeležil delavskih demonstracij, "kakor tudi tisti kateri niso pohajali v cerkev redno, da je bil imenovan za "komunista". Tako je bil in je še večkrat slučaj, da človek naleti v pogovor na račun komunizma, kateri je še vedno največje strašilo današnjega časa. Zakaj ?, jaz mislim, da do sedaj smo že lahko izvedeli vzrok tega strašila. Ako se poglobimo v to zadevo je to v resnici nekaj strašnega, za tiste kateri i-majo nebesa tukaj na zemlji, dokler živijo, ko se po drugi strani nam ni treba bati, kajti nam se obetajo nebesa šele po naši smrti. Vsaj tako so nas učili v naši mladosti. Kar se pa tiče komunizma, tiste čase mi še nismo slišali o njem in radi tega se nam tudi ni bilo bati istega, kakor se tudi še danes nesmemo ustrašiti ako nazivljajo nas s komunisti, kajti zadnjih 15 let ko smo šli skozi depresijo smo dobili isto ime ob vsaki priliki kadar smo se toliko spozabili ali ohrabrili da smo up-rašali za večjo plačo pri delodajalcu, ali pa se tolažili z lepšimi časi in glasno govorili za združitev delavstva v bodoče. Kar se tiče v sedanjem času da, se delavstvo organizira vsepovsod in obenem se mu tudi ni bati delodajalca da ga odpusti, se lahko pogovarja o unijah kolikor hoče brez da mu proti lastnemu narodu, vi, ki nosite nemške uniforme in praznujete rojstne dneve največjega krvnika Slovencev Hitlerja? Res je vi niste Slovenci, za vas velja ta u-gotovitev nemškega propagandista. samo pri vas je sovražnik uspel s svojo raz-narodovalno politiko. Vi vsi, klavrni nemški hlapci ste v najtežjih urah zapustili slovenski narod in ga na milost in nemilost prodali sovražniku slovenstva. Štajerci pa gredo neomajno po poti osvobodilne borbe, neustrašeno vstopajo v našo vojsko ter s puškami in bombami v neizprosnih borbah dokazujejo in bodo še dokazovali, da ne marajo tujih gospodarjev in njihovih hlapcev, da hočejo svobodno jugoslovansko domovino. Jože Borštnar. politkomisar IV. operativne cone. (Iz "Slovenskega Poročevalca") ured. preti kaka nevarnost, da postane celi svet en sam komunizem, akoravno se tega tudi poslužujejo vsi proti delavski elementi katerih je strah ob pomisleku na vsako delavsko gibanje. Kajti ako pride do močne delavske organizacije potem je tudi konec njihovih mastnih dohodkov. Ker so pa izčrpali že vsa druga strašila se pa poslužujejo samo še komunističnega, katerega se pa na žalost še veliko delavstva v svoji zmoti še vedno boji, in s tem zadržuje samega sebe da ne postane gospodar v svojih deželah. Saj kolikor se tiče komunizma do danes, je še povsod pokazal nekaj izvanredne-ga, toje v hrabrosti, složno-sti in kakor tudi delu. Poglejmo danes v Evropo: Kaj so tako zvane komunistične narodne enote napravile že dobrega v boju za svobodo naroda, ali niso ravno one žrtvovale največ za uničenje podivjanega fašizma. Razumljivo je, da to niso ni-kake komunistične pač pa so narodne enote vsako vrstnih strank in pripadnosti med tem tudi člani komunistične stranke. Seveda reakciji je poznano kot komunizem, vse kar je delavskega in na.prednega. Pisec teh vrstic nima namena vsiljevati komunizem ali kaj podobnega nikomur, ampak ker je še veliko ljudi v sedanjem času da še vedno verujejo v propagando reakcije, oziroma niso imeli prilike da se prepričajo ali je kaj resnice v taki propagandi ali ne. Naj tukaj navedem par slučajev katere sem doživel v času depresije. Nekega dne sem dobil vabilo da se udeležim seje neke na novo ustanovljene u-nije katera se je imenovala "Workers food Union". Kakor znano v depresiji se je delalo pri vsakem začetku kolikor mogoče tajno, radi te bojazni se je udeležilo od 500 delaivcev samo trije, kajti drugi se niso zanimali za to ali pa so se bali da bi "boss" ne zvedel za isto. Kaj se je raspravljalo na seji; bilo je isto kakor se rasprav-lja še danes, toje za večjo plačo in lepši delavski položaj. Ko se vrnem drugo jutro na delo pride k meni "superintendent" (veliki boss) in me upraša: Kako je bilo sinoči na seji? Jaz ga gledam debelo on mi pa. reče; neboj se jast že vse vem ampak svetujem ti pa da nikdar več nehodi tja, ako zvem da si se udeležil zopet potem te moram takoj odpustiti od dela, kajti mi neče- mo nobenega komunista imeti tukaj. Nato mi začne razlagati, da to so samo komunistične organizacije i t. d. Kako je on zvedel,, da sem se jaz udeležil seje mi še danes ni znano. Kakor tudi meni ni bilo znano o komunizmu akoravno sem dobil ime istega. Drugi slučaj je bil pa malo pozneje ko sem pustil delo in sem iskal drugo, katerega pa nisem mogel dobiti ako sem povedal svoje ime. Kakor sem zvedel pozneje je bilo naročeno da me nesmejo uposliti in me s tem prisilijo da se povrnem nazaj na delo (akoravno me so imeli za komunista) kar pa nisem storil. Toraj tako so bili in so še danes delavci imenovani za komuniste, četudi po večini od njih ne vedo ničesar o tem. Kako reakcija straši ljudi s komunizmom je lahko razvidno tudi iz zadnjih državnih volitvah v združenih državah da so obsodili še predsednika Roosevelta. in njegove pomagače, obenem tudi vse unije katere so včlanjene v C.I.O. za komunizem. Ni se jim posrečilo da zmagajo akoravno so pridobili skoro tudi vse časopise da so jim pomagali pri takem umazanem delu. Saj kolikor izgleda kapitalizem se ne boji organiziranega delavstva, ako se ne umešava v politiko, kajti on se dobro zaveda, da dokler se delavec ne umeša.va v politiko je še on vedno gospodar v deželi, kakor hitro pa vidijo da se tudi unije zanimajo za isto, potem pa zarjovejo kakor ranjena zver vedoč dobro, da kadar bo delavec spoznal kaj pomeni politika potem nebodejo imeli proste roke nad njim. Radi tega je nam potrebno da se učimo tudi mi politiko in le z poukom bodemo dosegli pravo pot v boljšo bodočnost. To pa moramo doseči samo ako se dobro organiziramo narodno in mednarodno. Nato pa naj pomislijo tudi še tisti maloštevilni kateri so še danes zasljepljeni ki verujejo še vsakovrstnemu strašilu in radi tega stojijo na strani in s tem po eni strani pomagajo reakciji po drugi pa ovirajo napredno delavstvo v boju za pravico. Torej proč z bojaznijo, ne verujmo na vsake vrstne strašila katere nam kažejo burbonci in pripravimo se z združeno močjo na boj kateri je pred nami po končani vojni. J. Sheryak. pomniti, da smo topot pre-pregli daleč obširnejše polje za širitev lista, medtem posebno z novimi kontakti v Združenih državah. Ta u~ speh nam odpira še večjo možnost za širitev lista v bodoči kampanji. Po večini naselbine z redko izjemo so izpolnile in tudi prekoračile sugerirano kvoto. Le par naselbin je izjema v tem oziru, za kar so morda deloma opravičeni v-zroki in deloma tudi neopravičeni, ker se je odlašalo z delom dalj časa in zanašalo na poslednji trenutek. Odlašanje pa največkrat spravi ne samo posameznika, ampak lahko vredno skupino v nevaren in porazen položaj. Na splošno resnica je to, da je vsaka naselbina delala in skušala narediti kar več mogoče ne glede na določeno kvoto. Prav posebno nam v tem oziru posluži kot primer "mali" Geraldton — zmagovalec v tej kampanji Za tem, Windsor, Vancouver, Sudbury, Timmins, Kirkland Lake, Noranda, Montreal, Oshawa, Toronto, Calgary, Nanaimo, Mnt. Park itd. Kdo in kako smo delali v kampanji Geraldton: Priredili sq eno zabavo, zastopnica Edinosti, Ela Garbas je zbrala na nabiralno polo $39.50 in pridobila štiri nove in pet ponovnih naročnin. F. Dragan je zbral na nabiralno polo $23.00. Skupno za fond $119.50, štiri nove in pet ponovnih naročnin. Timmins: Margareta Slak predvodi v novih in ponovnih naročninah. Zatem so zbrali nove naročnine L. Lavrich, J. G1 a d, A. Starič, R. Zupančič, Ignac Zupančič in J. šuštar. Na nabiralne pole so zbrali: I. Zupančič $4.75., M. Slak $4.00., P. Kobetič $3.00. Od zabav dohodek in zbrano na nabiralne pole skupno znaša $314.25. Pridobili so 13 novih naročnin in ponovili 37 poteklih. Windsor: Na koncertu so zbrali $582.50 za tiskovni sklad, L. Zdravje je pridobil 5 novih in eno ponovno naročnino, J. škof, 2 novi in eno ponovno. Skupaj 10 novih naročnin, 10 ponovnih in $615.00 za tiskovni sklad. Vancouver: Na zabavi so zbrali na kolekti $415.51. Marta Popovič je pridobila 6 novih naročnin, J. Mramor dve ponovni in J. Popovič dve ponovni. Skupaj $415.-51 za tiskovni sklad, 6 novih in štiri ponovne naročnine. Sudbury: Skupni dohodki od zabav, na nabiralno polo M. Smrke je zbrala $10.- VARILO NA KONCERT St. Catharines — Tukajšnji Mladinski oddelek odseka št. 12. V. P. Z. Bled, priredi Koncert dne 7 aprila zvečer ob sedmi uri v Comu-nity Hali v Beamsville, Ont. Program bode precej obširen in pester, tako da se ne bodete dolgočasili, kadar pa bode isti minul se bodemo pa lahko zavrteli stari in mladi ker dvorana je zadosti velika za vse tukajšnje naseljence, zato vabi Vaša mladina, da se gotovo udeležite vsi brez izjeme. Na tem mestu bi še nekaj dodal in to je sicer nekoliko težko ali vseeno z besedo na dan. Opaža se v par slučajih, da je vse skupaj nekam hladno, kar pa nikakor ni prav, mogoče ste napačno poučeni kajti vsaka organizacija ima somišljenike in tisti nasprotniki lahko škodujejo mnogo, sicer nimajo nič od tega, le zavist jim gloje srce; Zatorej bodem tukaj kar na kratko povedal, da je cilj te organizacije v glavnem uvajati mladino k skupnosti in prijateljstvu, da se v kolikor mogoče obdrži naš Slovenski jezik, kakor tudi naša pesem, sploh vse šege in navade, da se bode Vaša mladina upoznavala predvsem le z svojimi slovenskimi sovrstniki. Upam, da bodete vzeli vse to na znanje ter dopuščali svojim malim do udeležbe, predstav in zabav. Za odsek "Novo Mesto" št. 12, Jos. Pogorelec. 00, J. Oman, Garson $23.00, F. Zaic $3.50, ter pridobil eno novo, pet ponovnih naročnin, znaša vsega skupaj $258.00 za tiskovni sklad, 2 nove in 7 ponovnih naročnin. Toronto: Od zabav ter dobrovoljnih prispevkov na nabiralnih polah za tiskovni sklad $244.10. Na, nabiralne pole so zbrali, Martin Ivanšek (Tarzan) $37.00, F. Lavrič pet dolarjev, J. šeme $1.25. A. Pečnik $4.35. Novih naročnin so pridobili L. Troha 5, J. Sheryak dve, ponovnih 8 naročnin. Skupaj $244.10, sedem novih in 8 ponovnih naročnin. Port Arthur: Vera Ma-rohnič je dobila 1 novo, 3 ponovne in zbrala na nabiralne pole $15.30., F. Mali dve ponovni naročnine, na nabiralno polo $17.50, T. Jerše $17.75, Jack Miklič $10.00, Nick Babič $19.30. Skupaj od zabave, dobrovoljnih prispevkov $166.34, ena nova in 10 ponovnih naročnin. St. Catharines: Z a S t O p- n i k Edinosti J. Kump, poslal štiri nove, 6 ponovnih, J. Crnič, tri nove, J. .Plut dve novi, skupaj poslali deset novih, 16 ponovnih in od zabave pa tiskovni sklad $153.80. Noranda: Aktivno je deloval za uspeh kampanje Jack Modic, tajnik odseka ZK. Slovencev, kateri je poslal 6 novih naročnin, 8 ponovnih in na zabavi so naredili skupaj $81.00. Calgary: M. Žalec je poslal 4 nove, 6 ponovnih na<-ročnin ,skupaj so zbrali za tiskovni sklad $78.00. Pri zbiranju so aktivno pomagali J. Tomšič,, J. Rauch in J. Gradišar. Nanaimo: Anton Bravar je poslal eno novo, 12 ponovnih in za fond Edinosti $58.50. Oshawa : Valentin Ruči-gaj je poslal eno novo naročnino, ponovilo se je šest naročnikov, za tiskovni sklad so zbrali $31.00, Andrej Horvat je prispeval v gornjo vsoto dva dolarja in zbral na nabiralno polo $10. Skupaj $41.00, ena nova in šest ponovnih naročnin. Kapuskasing: F. Gergo-vič je zbral za tiskovni sklad $27.00, ter eno ponovno naročnino. Val D'Or: John Garden poslal 3 nove naročnine, A. Kovač dne novi, nekoliko ponovnih in zbral $8.00 na nabiralno polo. Skupaj novih 6, ponovnih 8 in $20.50 za tiskovni sklad. Montreal: Leo Prijatelj 6 novih, 3 ponovne, zbral na nabiralno polo $12.00. Vsega skupaj so naredili v Mon-trealu za, tiskovni sklad $82.00, pridobili 6 novih in 3 ponovne naročnine. Kirkland Lake: Zastopnik lista in tajnik odseka Zveze Joe Piškur je poslal 5 novih, 38 ponovnih naročnin. Na nabiralnih polah so zbrali, Margareta Preveč in Tony Krašovec $38.00, Jože Makše in Tončka Lavrič $37.50. Nick Novak 2 polletni novi naročnini in eno ponovno, Glavni Odbor V. P. Z. Bled je prispeval $20,-00 za tiskovni sklaid. Skupno za tiskovni sklad $138.00, 7 novih in 39 ponovnih naročnin. Hamilton: Jack Bolha je poslal 6 novih, 4 ponovne naročnine in za fond od prodanih Kolendarjev $7.50. Razno Kanada, 10 novih 10 ponovnih in $4.00 tiskovni skia,d. Razno USA, 4 nove, 6 ponovnih naročnin, $12.00 tiskovni sklad. Prispevali so Matt Spoler pet, Frances Lagoj pet dolarjev. Tony Svelc je poslal eno novo naročnino. Kakor smo ob zaključku kampanje obljubili podati vsaj nekoliko pregleda o delu posameznikov in naselbin v tej kampanji, moramo priznati, da se moramo omejiti tudi, topot zaradi priob-čitve imen prispevateljev iz posameznih naselbinah, kar spada vred z delom kampanje. Imena prispevateljev priobčimo v eni bodočih izdaj lista po vrsti iz vsake naselbine posebej. Šele tedaj bo celoten in popolen pregled našega dela v minuli kampanji. Upravništvo Edinosti. Slovenija v borbi za svobodo (Iz 2 strani) takoj ob invaziji pobegnilo v inozemstvo, nekateri pa še prej. Med te spadata dr. Lojze Kubar in Franc Gab-rovšek, koja je stranka deset dm pred invazijo poslala v London, da med vojno ščitita interese svoje stranke ter ji pripomoreta s pomočjo slovenskih ministrov (Mihe Kreka in Franca Snoja) do prvotnega mesta. Na sestanku 27. aprila 1941 je bila ustanovljena «notna osvobodilna fronta, v katero so korporativno pristopile poleg komunistične stranke še Krščansko socialistična stranka, katoliške obrtne zadruge, Slovenski Sokol, Socialistična stranka, Kmetska stranka, Samostojna demokratska stranka. Zveza slovenskih fantov in deklet, frakcije manjših političnih skupin, kakor tudi posamezniki iz Slovenske ljudske stranke in drugih klerikalnih organizacij. Komunistična stranka je že dolgo časa slutila, da se v Berchtesgadnu kuha nekaj nevarnega za Slovenijo in slovenski narod, saj je imela dobro priliko zasledovati razvoj nacijske oblasti v sosednji Avstriji in v demokratični čehoslovaški že večkrat prej je skušala organizirati vse politične in kulturne elemente v enotno fronto, toda odziva ni bilo nikoli. Stranke in njih voditelji so s sumnjo odklanjali vsa taka vabila, češ, da dišijo po — Moskvi. Invazija pa je takoj pokazala, kako slepi so bili ti narodni voditelji in kako tragična je bila njihova vera v moč jugoslovanske vojske. (V Ameriki je Louis Adamič že leta 1938 skušal zainteresirati naše podporne organizacije, da bi preskrbele sredstva za preselitev v Ameriko vsaj glavne slovenske književnike, skladatelje in druge kulturne delavce ter jih tako rešile preteče nevarnosti, domovini pa ohranile njeno kulturno bogastvo. Dasi so vse nekatere organizacije strinjale z predlogom, niso bili povzeti nobeni konkretni koraki in načrt je umrl. Danes je večina teh kulturnih elementov aktivna v Osvobodilni fronti. Postopanje sovražnika in nečloveško ravnanje z vsemi intelektualci in preprostim narodno-zavednim 1 j u d s-tvom pa- je pognala vse zdrave slovenske elemente v Osvobodilno fronto, vzlic dejstvu, da je vsaj spočetka v večini bila pod vodstvom komunistov,, ki so odločno zahtevali aktivni odpor proti zatiralcu. Voditelji Slovenske ljudske stranke, kolikor jih je še ostalo doma, pa so bili pripravljeni pridružiti se Osvobodilni fronti le, če bi vodstvo gibanja bilo v njihovih rokah ter če bi nova organizacija nastopala proti okupatorju le s pasivnim odporom. Ti pogoji niso bili sprejeti in eventuelno so ti ljudje pričeli zastavljati razvoj osvobodilnega gibanja, kasneje pa sodelovati z Italijani in Nemci, da ". . . rešijo Slovenijo pred boljše-viki'in komunisti." Odpor Osvobodilna borba je pričela odpor proti sovražniku takoj. Iz zased so slabo oborožene skupine napadale i-talijanske in nemške vojake, jim pobirale orožje, amu-nicijo, obleko in druge potrebščine in zopet izginile v "hosto". Tak je bil pričetek partizanstva. že meseca julija 1941 čitamo o velikih spopadih med slovenskimi gerilci in Nemci in Italijani in o velikih sabotažah na železniških progah, cestah, mostovih in važnih napravah v manjših mestih in vaseh. Dokler je imela Nemčija le eno fronto — v severni Afriki — je bila vsaka misel na kak večji odpor proti sovražniku v Sloveniji navaden samomor. Vodstvo Osvobodilne fronte se je tega dobro zavedalo in je bilo skrajno previdno, čim pa je Hitler napadel slovansko Rusijo in potegnil mnogo svojih divizij iz Jugoslavije na rusko fronto, je zaplam tela gerilska vojna tudi v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije. Tu je bila prilika za Jugoslovane, da nudijo izdatno pomoč zaveznikom v Afriki in Rusiji s tem, da sabotirajo prevažanje nemških vojaških zalog in moštva ter tako zadržijo čim več nemške in italijanske vojske na Balkanu. Rezultat aktivnega odpora v Jugoslaviji je pripomogel do velikega poraza afrikanskega korpusa v Egiptu in severni Afriki, Rusiji pa je nudil dragocene tedne in mesece za pripravo ofenzive proti nemškemu Wehrma,chtu. ( Nadaljevanje prihodnjič) Novo pristopil člani za časa kampanje VPZ. BLED MOJI UTISI 0 TORONTU Odsek št. 1. Mike Miklič in Joseph Wessel. Odsek št. 2., Peter Šterk. Odsek št. 3., Martin Rezek, Vid Mihelčič in John Kauzlarič. Odsek št. 6., Frank Strle. Odsek št. 12., John Ste-genšek, Vencel Lesjak in Frank Možina. Odsek št. 13., Peter Rogi-na in Mary Rogina. Kakor je razvidno letošnja kampanja dokaj slabo napreduje. Vzrok bo pač na članstvu samem, ker vsak najlažje pridobi v društvo svojega prijatelja ali znanca, kar pa ni ne težko in ne zahteva večjega prepričevanja. Poleg tega bolj redko čitamo kak dopis potom časopisa od posameznih odsekov, kako delajo v njihovi naselbini in koliko članov so že pridobili odkar je razpisana kampanja, katera se bliža koncu z dne 31 marca. Na delo bratje in sestre! Izkoristimo vse kar nam je mogoče za porast naše podporne organizacije, kakoi tudi za prav lepe* nagrade, kdo pridobi 10 novih članov. Izvrševalni odbor VPZ. Bled. VABILO NA BANKET IN PROSLAVO Katerega priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Port Arthurju v soboto dne 7 aprila v Hrvaškem domu, 227 Pearl St. Poleg vseh ugodnosti ki se obetajo za banket, nahajal se bo med nami tudi Urednik našega lista iz Toronta, Geo. Matešič. Je priporočljivo tako Slovencem in Slovenkam Port Arthurja in okolice, kakor tudi našim gozdarjem, da pridejo za ta čas ven na oddih in da se zberemo v čimveč-jem številu skupaj ob tej priliki. Vstopnice so v razprodaji in jim je cena $1.00 za samce, $1.50 za familije. Drugega dne to je ? aprila prirejujejo odseki treh bratskih Zvez Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, spominsko proslavo, katera se vrši v dvorani 316 Bay St., Port Arthur. Začetek ob 8 uri zvečer. Proslaviti hočemo četrto obletnico nadčloveške borbe narodov Jugoslavije. Za ta zgodovinskega pomena dan napolnimo dvorano do zadnjega kotička, kjer bo ena ko kot glavni govornik urednik Edinosti. Proslavimo ta dan v znaku za še trdnejšo edinost Slovencev, Hrvatov in Srbov v izseljeništvu, ter z tem tudi v rojstni domovini. Vsi na Banket in proslavo! Med potjo v Port Arthur, urednik Edinosti obišče tudi Geraldton. V Geraldtonu se bo nahajal v sredo dne 4 aprila. Odbor: Timmins — Že večkrat sem bila v Torontu, presto-lici najbolj obljudene in bogate provinci je naše nove domovine. Saj se večkrat sliši, da, ga imenujejo prej "Queen City", kot pa Toronto. Je središče velikega prometa,, ter obenem tudi sedežev številnih gibanj v deželi, šteje nekaj nad 800 tisoč prebivalcev in je njegov obseg okrog 35 četvor-nih milj. Njegova lega leži ob vznožju velikega zaliva Ontario Lake, kateri se veže menda z največjim vodopa-dom na svetu Niagara Falls. Z ta poulično vzame približno uro iz enega na drugi kraj, potem si lahko vsak sam predstavlja, kakšna prilika je za vasovanje pri enem ali drugem rojaku, kateri stanujejo eni na vzhodni, drugi severni in tretji zapadni strani tega velikega mesta. Vendar pa vsako pot ob mojih prejšnih obiskov, nisem imela večje priložnosti si ogledati to mesto, kakor tudi seznaniti z dotedaj nepoznanimi rojaki in rojakinjami. Kajti navadno prišla sem kot delegatinja bodisi na Konvencijo ali pa kako drugačno zborovanje glavnih odborov. To pot četudi ne v najboljšem razpoloženju, ker se moj mož nahaja že dalj časa v bolnici za zdravljenje roke, mi je bila priložnost nekoliko bolj naklonjena da si ogledam mesto, njegove parke, muzej, veletrgovine itd., posebno pa seznanim z tamošnjimi Slovenci in Slovenkami. Po skončani seji glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, katere mi ostanete za daljšo dobo v lepem spominu o gibanjih za narodno dobrobit, sem si nekoliko odpočila. Med potjo v bolnišnico kjer je moj mož, sem ogledovala mesto Toronto. Za človeka, ki ni poznan v tem mestu je nekam nerodno, kajti navadno se skoro vsak pelje z poulično železnico. Teh pa je prav dosti. Zato je za novinca vse to kot neke vrste preizkušnja, da si dobro zapomni ulico in poulično železnico, kajti drugače se lahko znajde izven mesta ali pa prav v nasprotni strani kamor je imel namen dospeti. Bolj nerodno je bilo topot tudi zaraidi tega, ker veliki snežni zameti o katerih smo či-tali v časopisju, so res nanesli toliko snega v mesto in bližnjo okolico, da so bile še velike kopice snega po ulicah ob tej priliki. Zato vsak najrajši vzame to poulično, kakor pa da bi peš-potil po zamazanih tratoar-jih. O samem mestu Toronto bi se lahko napisalo na dolgo in široko razne zanimive, dobre in tudi njegove slabe strani. Moj na^jien vsekakor ni to pot se podajati v to razlago. Bolj me je zanimalo društveno življenje našega naroda in zato sem tudi rada poslušala tak pogovor z mnogimi. Pripomniti moram, da nisem dobila najboljši utis iz Toronta. Prvič zaradi tega, da je v soboto zvečer bil prirejen banket v počast članom in članicam glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Med udeleženci se je največ zahvaliti OGROMNI NAPREDEK ZADNJIH 10 LET tamošnji Mladini, katera je menda bila sto odstotno zastopana. Zatem bratom Hrvatom, Srbom in onim Slovencem Slovenkam, ki so se res udeležili te prireditve. Toda drugega dne, ko se je vršilo tako pomembno zborovanje glavnega odbora, kjer so njegovi uradniki naštevali dotedanji uspeh v zbirkah za pomoč narodom Jugoslavije, težkoče ki so o-virale njegovo normalno delovanje in naposled nadalj-ni sklepi in naloge po katerih naj delamo v bodoče za čimvečji uspeh — Slovence in Slovenke iz Toronta, sem prav lahko na prste seštela, ki so bili prisotni. Neverjetno — toda resnično! Lahko bi kdo potemtakem rekel, da se sploh ne zanimajo za stvari današnje dobe. Tako mišljenje bi ne bilo pravilno. Tamošnji odsek Zveze daje vsaj nekoliko o-duška v tem oziru, da se za- New York — Thomas T. Read, profesor rudarstva na Columbia Univerzi v svojem predavanju o pregledu o-gromnega napredka v proizvodnji v Sovjetski Uniji,, pravi, da se je proizvodnja zadjnih deset let zvišala za 250 odstotkov. Dočim se je za isto dobo v nekaterih državah zvišala komaj za 50 odstotkov. To pa pojasni slikovito moč Rdeče Armade. Toda obenem nam nudi neizmerni primer, katerega bi morali v marsikaterem o-ziru posnemati, pravi profesor Thomas T. Read. širite čitaite in postanite naročnikom Edinosti Čudno se vrti ta svet, je pripomnil neki rojak v pogovoru! Kar poglej . . .je dejal! Zadnjič, ko so nacisti zbrali menda vse svoje u-službence, kuharice in deco, ter naredili sunek na zapadni fronti,, so se nekaterim zopet oživeli upi rekoč: "Ja ... ali nisem rekuo. . . da nebo kar tako šlo. . . Ja ... je še pri "moči" nemška ar-rrrmada", so z vso slastjo poudarjali. Zdaj pa je zopet nastal smrtni molk. če slučajno kateri vzame časopis v roke, pregleda naslovno stran, pa ga vrže z vso jezo v stran. Zatem vstane do groba izmučen v zamislih, kako naj odgovori na vprašanje. Po kratkem premisleku ugane. . . češ saj ni res kaj pišejo v cajtengah. . . Nekdo mu je odgovoril: Pa naj gre v Berlin, da se prepriča. • 4> * Ako se vam zdi primerno včasih lahko pogledate Mar-kovičevo klepetalo "Glas K. Srba". V kolikor ni uspelo bivšemu Jugoslovanskemu Infor. Centru, zatem Fotiču v Washingtonu in vsem bivšim protinarodnim klikam prepričati javnega mnenja o izmišljenem junaštvu izdajalca Draže Mihajloviča, se trudi in poti sedaj to revno ktepetalo na vse pretveze. Saj ni nič čudnega. Presahnil je masten dohodek iz dispozicionalnega fonda. Zato je objela to grupico taka nervoza, da se neozira na doslednost časnikarske tolerance in logike. Well . . . Draža je obsojen kot vojni kriminalec in izdajalec, kakor sta Hitler Mussolini in vsi drugi narodni izdajalci. Božo pa lahko skrbi za venec na krsto. • • * Nekateri pravijo: "če je dobiček po sredi, kaj nas mar kakšnega političnega prepričanja je ta ali oni. Na vratih kar dolar vrže za v-stopnico, kupi na ducate listkov za žrebanje — ja, ta je pa rejs "gentleman". Potem takem tudi Judež je bil "gentlemen", ko je prodal Kristusa za 30 srebrnikov ? Ljudska doslednost pozna meje v tem oziru. • » » CCFovci pravijo da so najdoslednejši "socijalisti". Socijalizacija bančnih hranilnic, prometa, električnega zavoda in vseh produktivnih sredstev, je naš cilj.. pravijo. Stokrat so že ponovili to napoved. Seveda samo v besedah. Kadar pa je treba praktično izvajati in uresničiti nekaj, tedaj izgubijo vsak pogum in tudi koservativna reakcija, jim prav pride v zaslombo. Avstrijski socijal-demo-krati, so na enak način izvajali socijalizem v Avstriji. Zatem nemški socijal-de-mokrati v Nemčiji, finski v Finski in Norman Thomas v Združenih državah. Kakšen je ta socijalizem v praktičnem pomenu, ni treba komentarja. nimajo za stvari v svetu in posebno za pomoč našega naroda. Je pa število takih, ki se ne zanimajo in raje škodujejo z svojim nepremišljenim besedičenjem naokrog splošnemu napredku našega naroda, Po zatrdilu tamošnjih rojakov in rojakinj,, menda ni ene naselbine v tej deželi, katera bi imela toliko za odpravljati o posameznikih, kakor ravno na žal temu v Torontu. Za osem dni mojega bivanja tam, slišala sem na kopice raznih izmišljenih pritožb, obtožb, trošenju nezaupanja in končno kadar vse skup zberemo, praznega besedičanja, katero neizvira od onih posameznikov,, ki vse to besedičijo naokrog. To je ene vrste prav pretkana propaganda, kateri na-čeljuje nihče drugi, kakor "Srbska Obrana", katera pretaka solze za pokojnim Dražom in batinaško bivšo Jugoslavijo. In oni revni naivneži, kateri z vso slastjo obrekujejo posamezne voditelje pri naši Zvezi, pri Edinosti, Novosti, Srbskem Glasniku, ter glavnem odboru Sveta Kanadskih Južnih Slovanov — so toliko revni, da ne morejo spoznati dejstva, kako so na slepo izkoriščeni po tej obranaški kliki. Zakaj sumničenje, sebičnost in zbadavanje dragi rojaki in rojakinje, ko vam je vendar dana prilika,, da se sami prepričate v resničnost ene ali druge stvari pri prej omenjenih gibanjih ? Za kaj poslušati one, kateri niso nikdar črhnili besedice v prid našega naroda? Ali vam je težko razločiti, kdo govori v prid in kdo proti narodnih interesov? Ali vam je več pri srcu osebni položaj in o-sebnost, kakor pa milijoni naroda, za katerih pomoč se dela potom teh gibanj? Sem ženska in verjemite mi, da so one trditve z katerimi so navadno v pogovoru marsikje rekli, "češ klepe-češ kot baba", še daleč pre-, blag izraz v marsikaterem oziru v primeru z klepetanjem z strani nekaterih posameznikov v Toronto. Pravim da je treba zaradi človeške dostojnosti večkrat premisliti, predno človek začne naštevati zoper to ali ono. Zavedati bi se morali, da razne klike po vzorcu obrana-šev, delajo z polno paro, da ne pride do sloge da se za-seje mržnja, in razdor med narodom. To jim je v interesu in to je njihova misija. Kolikor prej se bodemo zavedali tega, toliko prej in z večjo nado lahko pričakujemo le dober napredek naših organizacij in društev. Kakor sem omenila zborovanje se je vršilo v dvorani na 386 Ontario St. Vstop je bil dovoljen vsakemu in vsakdo je dobrodošel. Poleg poročila o dosedanjem delovanju in uspehu gibanja Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, podano je tudi finančno poročilo, ki ga je podal naš rojak br. Jože Pet-ric. On pravi: "Vsega skupaj dosedaj smo zbrali preko 230 tisoč dolarjev v denarju, ter nad 100 tisoč' dolarjev v vrednosti raznega blaga." Torej oni, kateri so trpeli strah in trepet kako da se bodo posamezni u-radniki obogateli na račun prispevkov za pomoč narodom Jugoslavije, so imeli prav izredno priliko, da svojo trditev prinesejo na dan. In da je čudež temvečji, niti enega ni bilo prisotnega. Mar ne nastane vprašanje: "Kje vam je logika — kje toleranca — kje dostojnost", kadar se služite po hišah' z takim besedičenjem? To naj zaenkrat zadostuje. Pred nami je mnogo važnejše delo kakor prazno blebetanje, zbadanje in besedičenje. Sledimo primer naših bratov in sester v stari domovini, kateri v potokih krvi premagujejo tako svoje težkoče, kakor tudi podirajo enkrat in za vselej razdor in mržnjo med Slovenci.. Hrvati, Srbi in drugimi narodi v Jugoslaviji. Zato je tudi naša sveta narodna dolžnost da zavržemo praznost in zavijanje in se oklenemo naših narodnih ustanov, ter gremo naprej z novo dobo človeške družabnosti, medsebojnega za,upanja v srečno bodočnost. Margareta Slak. Iz francoščine prevedla K. N. Orana je pazljivo ogledovala dragoceno darilo. Snela ga je s prsta in si ga ogledala od vseh strani. Precej debeli obroček je bil umetniško izrezljan. Bilo je videti, kakor da bi bil spleten iz treh zlatih pramenov. Ti prameni so se stiskali in oklepali nenavadno velik in čist temno vijolčast ametist. Na notranji strani prstana je prebrala: Siempre fidele. (Zmerom zvest). "Izredno lepo starinsko delo", je strokovnjaško dejala Orana. "Da, da," je nekam raztreseno odgovoril Moreno. "Precej težak je za nežno žensko roko, zato ne zahtevam, da bi ga zmerom nosili. Prosil bi vas pa, da bi ga imeli na roki nocoj in jutri, potlej boste tako lahko nosili domače dragulje." Ni odgovorila, ampak nepremično ogledovala okrašeni prstanec. Mehki sijaj ametista se je čudovito odražal od nežne beline njenih rok. Toda njene misli so bile daleč od občudovanja te lepote. Mudile so se pri njem, ki ji je ta prstan podaril, čeprav ji je očital, da mu ne zaupa, pač ni slutil, da je v njenih očeh eden tistih viteških Špancev, ki jih opisujejo španski pisatelji v toliko romanih in novelah. "Ven moram", je dejal in na lepem presekal skriv-nosto tišino, ki je za trenutek zbližala njuni duši. "Moram po opravkih. Vi boste ostali tukaj, kakor sva se domenila." "Da, senor." Hudomušno jo je pogledal: "Vrnil se bom kmalu, da bom noč preživel z vami." "Z menoj?" je zajecljala." Moreno je planil v prešeren, mladeniški smeh. Zabaval se je on strahu tega nedolžnega bitja, ki ga je malone za ceno lastnega življenja rešil iz smrtne nevarnosti. Celo nekako ugodno mu je bilo pri srcu ob misli, da lahko nekoliko podraži njeno žensko sramežljivost, sklicujoč se na to, da je njegova žena in da pač ne more nihče na svetu tega spremeniti. Kdo bi mogel vedeti, kakšna kri polje po žilah ljudi, rojenih v deželi ki je imela v svoji burni zgodovini največ revolucij in vojn, v deželi, kjer je bikoborba najljubša narodna igra in kjer velja ljubezensko maščevanje za upravičeno čednost? če Španka ljubi in če je v ljubezni razočarana, potlej njena osveta ne pozna zaprek. Njeno maščevanje zasleduje nezvestega, dokler ga ne doseže. Španci so podobni svojim družinam. V ljubezni so ognjeviti in strastni, toda čeprav se tako zaljubljeni, ohranijo svoj ponos v še tako kočljivih trenutkih in se pogosto rajši predajo porogljivosti kakor nežnosti. Marsikateri zaljubljen Španec skuša skriti svojo neuslišano ljubezen pod krinko porogljivosti. . . . Prav takšen je bil Moreno v tistem trenutku. Za vse na svetu ne bi opustil sladkega maščevanja za malenkostne žalitve, ki mu jih je nehote prizadejala mala Francozinja. Prešerno in nedolžno je vprašal: "Ali ni naravno, da se vrnem zvečer k svoji ženi? Bilo bi smešno, da bi ostajal v teh okolščinah. Mislim, da ste tudi vi, senora istega mnenja?" "Da bom noč preživel z vami. . ." je v mislih ponavljala Orana kakor v hipnozi. Polotil se je jeblazen trah. Toda ko jo je mladi častnik vprašujoče pogledal, se je prisilila k smehljaju: "Dobro zabavo, senor! Ne bom se premaknila od tu!" # "Ne? Prav! Bodite pametni. Ostanite tu in odpočij-te se!" "Odpočijem?" "Da. Nikar me ne čakajte. Morda se bom vrnil zelo pozno. Ležite na' mojo posteljo in skušajte zadremati. Jutri boste morali biti sveži in čvrsti." "In če bi kdo slučajno prišel ?" "Kdo?" "Ali je nemogoče, da me preseneti kakšna obhodna straža ?" ^ "Prav imate. Pokazati morate listine. Povejte jim, da željno pričakujete svojega novoporočenega moža. Mar-garita bo potrdila vaše besede, ženi letalca Morena si ne bo nihče drznil skriviti lasu! Upam, da bom kmalu nazaj!" je pristavil in se hudomušno nasmehnil. "Na svidenje,, senora, in dobro spite!" Ob teh besedah se je Moreno sklonil k svoji mladi ženi in ji vljudno poljubil roko. Potlej je hitro in odločno odšel, na da bi se bil ozrl. . . XI Ko so se vrata za mladim letalcem zaprla, je Orana stala v sobi nekaj trenutkov kakor vkopana. Pogled ji je slučajno obstal na ostankih večerje; če ne bi bila tako lačna, ji te tuje jedi zanesljivo ne bi tako teknile, kakor ji je nekoliko poprej želela vrla Margarita. Potlej je pri-• čela v duhu obnavljati vse dogodke, ki jih je doživela v tem burnem dnevu. Kaj bi dejali njeni starši, če bi vedeli? Njen oče, ki tako trdo dela da bi ji zagotovil neskrbno bodočnost! Njena mati, tako pozorna, tako zaskrbljena glede sleherne njene želje in željice! Kaj bi dejali, če bi vedeli, da se je pravkar poročila in da se bo njen mož, včeraj se tujec, še nocoj vrnil k njej ? Ta poslednja misel jo je od vseh najbolj morila. Kako bo ravnal ž njo ta vojak, vajen vojnih grozot in surovega ravnanja s šibkimi? Ali je mogoče,, da se bo polastil zakonskih pravic v zakonu, ki ga ji je bil tako rekoč vsilil ? Ob tej misli se je stresla kakor šiba na vodi. Ko je sprejela ponudbo za ta nenavadni zakon, so bile okoliščine takšne, da ji ni kazalo storiti kaj drugega, če se ne bi bila poročila z Morenom, bi morala zdaj že deliti usodo nesrečnic v hotelu Colonu. . . Toda zakaj jo je mladi letalec rešil? In prav njo? Kaj je nameraval z njo in kaj je bil nagib njegove plemenitosti? Ali je bil tudi ta nagib plemenit? Vseeno je čudno,, da jo je rešil kar tako na lepem, ne da bi jo poznal. Dal ji je svoje ime, to je bilo neizpodbitno, in pri tem je--to ji je sam tolikokrat zatrjeval--tvegal svojo glavo. In če bi zdaj terjal od nje, da mu posveti to edino noč, ali bi bilo pravično, če bi ga odbila? Tiho je zaihtela. Njena usoda se ji je zazdela strašna. že misel, da bi mogla postati tudi v resnici letalčeva žena, ji je bila strahotno tuja, neznosna se ji je pa zazdela ob vprašanju, kako bi se to utegnilo zgoditi. Ali si jo bo skušal pridobiti s prigovarjanjem,, z ljubkovanjem, nasilno —— ali ji bo pa kot dobro vzgojen človek pustil svobodno izbiro? Kakor koli se je lotila tega kočljivega vprašanja, vselej se ji je zdelo, da se vse bolj zapleta v neko mrežo, ki iz nje ne najde izohda. če je še tako obžalovala svoje dejanje, bilo ji je jasno, da ni mogla preprečiti,, da ne bi postal mladi častnik njen mož. (Nadaljevanje prihodnjič)