601002°° RIMC 8^ oSRtONJH »NJ l2.Nl c k DNEVNIK 'r*1 Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 168 (9776) TRST, petek, 22. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni 1 delavski stranki o programskem sporazumu KRITIČNO ZADRŽANJE SOCIALISTOV KPI ZA ENOTEN LJUDSKI PRITISK Naraščajoča notranja napetost v PSI - Odložena seja centralnega komi teja, predlog o novem kongresu - Seja vodstva PSDI RIM — Medtem ko komunisti pozivajo levico k enotnosti, ljudske #ožice pa k odločnemu pritisku za uresničenje dogovorjenega progra-se v socialistični stranki nadaljuje razprava o perspektivah in linjih ravnotežjih v stranki. Jako jc vodstvo PSI sklenilo od-«ti razčiščevali!« sejo centraine-•a komiteja na jesen, ko bo moral JJjHšji strankin organ sklepati o i**41ogu, naj bi v prvih mesecih s ° bil sklican kongres PSI. Craxi •te dosledno izogibal izraza «iz-kongres«, čeprav je očitno, da JJ Horal preveriti politično linijo ^tanke in po možnosti utrditi no-anjo enotnost, ki je zadnje čase “^oliko skrhana. vOti sklepom vodstva sta glaso- dogaja v socialistični hiši in niso tajili zaskrbljenosti, da bi PSI zašla v radikalnejše vode in s tem o-šibila levico. Programski dogovor je bil plod socialistične pobude, je poudaril v svojem posegu Carlo Gal-luzzi, kajti brez njihove pobude za dvostranske pogovore in brez stalnega zagotavljanja, da se ne bodo vrnili sami v vlado z demokristjani, bi tudi padec protikomunistične diskriminacije ne bil aktualen. Tudi pozitivni rezultati zadnjih dni (in bodoči) te-jajo tesnejše enotnosti in vzajemnega spoštovanja med socialisti in komunisti, kakor tudi upoštevanja stališč manjših laičnih strank, kot sta republikanska in socialdemokratska. Samo povezovanje in sporazumevanje med temi strankami in njihovimi bazami lahko, po mnenju CK KPI, vpliva tudi na KD in njene volivce in tako pripravi pogoje za nov, tokrat zares »zgodovinski« obrat, ko bi se oblikovala «vla-da ljudske in demokratične enotnosti«, v kateri naj bi bili zastopani tudi komunistična in socialistična stranka. Na zasedanju centralnega komiteja so jasno zavrnili zamisel o dogovoru «v dvoje« rpsd KPI in KD, tudi zato, ker bi v takem primeru socialisti lahko zajahali karto nezadovoljstva in omogočili, v vzdušju čelnega spopada v družbi, nov premik na desno Včeraj se je sestalo tudi socialdemokratsko vodstvo, kateremu je Ro-mita potožil zaradi sporazumevanja med komunisti in demokristjani in zaradi »demagošklh stališč« socialistične stranke. Skratka se PSDI čuti osamljena in zato vztraja pri tem, da je treba oblikovati «tretjo skupino« laičnih in socialističnih sil, ki naj bi uravnovesila italijanski politični okvir. CANDIDA CURZI iiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiHi KAŽE, DA VLADA NAMERA VA PRIVITI DA VCNI VIJAK Polemike zaradi načrtovane večje davčne obremenitve Senat odobril vrsto olajšav za prizadete furlanske davkoplačevalce RIM — Po zaključku izterjevanja vrsti davčnih ukrepov razpravljala neposrednih davkov za leto 1976 in tudi senat in poslanska zbornica. V pred začetkom samoobdavčevanja, i slednji so dokončno odobrili ukrep, ki zadeva vse kategorije, ki niso v I ki je preložil na 15. julij rek za rednem delovnem razmerju, izve-1 davčno prijavo, senat pa je dokonč-denci davčnega ministrstva že pri-j no odobril ukrep, ki priznava vrsto pravljajo preosnovo dosedanje davčne obremenitve. V bistvu bodo začrtali novo krivuljo davčnih alikvot, zlasti za srednje visoke dohodke, da jo prilagodijo višjim prejemkom davkoplačevalcev. Drugače povedano, ker je gotovo, da se bodo dohodki davkoplačevalcev povečali tudi zaradi inflacije, bo dayčna obremenitev zlasti za srednje visoke prejemke večja. Cilj, ki naj bi si ga zastavilo davčno ministrstvo je dvojen: po eni strani zagotoviti državni blagajni znaten davčni priliv, pb drugi pa uvesti pravičnejši sistem obdavčevanja, po katerem naj bi kategorije z večjimi dohodki prispevale v znatno večji meri od ljudi z nižjimi dohodki. Ocene načrtovanih sprememb so lahko različne, vse kaže pa, da je privijanje davčnega vijaka skorajda neizbežno, da država lahko vsaj delno krije vse večje izdatke. Po mnenju nekaterih naj bi zaradi nedavnih reform in ukrepov vlade ne utegnila obdržati primanjkljaja v načrtovanih mejah. Od tod nujnost Kot rečeno gre zaenkrat le za go. vorice, točnega pa ni znano še nič. Kljub temu so novice izzvale astro reakcijo. Prvi se je oglasil načelnik socialističnih senatorjev Cippel-iini, ki se je odločno uprl vsakršni dodatni obremenitvi zlasti revnejših slojev. »Če državi ne zadostuje 40.000 milijard lir letnega priliva — je poudaril — je to posledica nesmotrnega naraščanja izdatkov. Treba je omejiti izdatke in se resno lotiti vprašanja davčne utaje. Le tako bo mogoče uresničiti pravičnejšo davčno obremenitev, o kateri se veliko govori, vendar se je ne uresničuje.« Ob koncu naj omenimo, da sta o ugodnosti določanja, da do konca letošnjega leta ne bodo pobirali davkov, ki jih bodo davkoplačevalci začeli izplačevati v obrokih začenši s prihodnjim januarjem, da zemljiška renta ne bo vplivala na davke Ik OR, IRPEF in IRPEG, poleg tega pa bodo davkoplačevalci za triletje 1975-78 oproščeni samoobdavčitve. (vt) PO DOGOVORU V KOMISIJI FANTI* VLADA BO DANES MORALA ODOBRITI DEKRET 0 DEŽELAH Aniasi (PSI) zahteva, naj vlada tokrat ne spreminja dogovorjenega besedilo - Sindikati o «pravičnistanarini» RIM — Bo vlada na današnji seji spoštovala dano besedo in odobrila dogovorjeni dekret o prenosu državnih oblasti na dežele (382) tako, kakor je bil dosežen sporazum v okviru medparlamentarne ■^komisije Fanti«? Do zadnjega ohranjujejo ministri vzdušje negotovosti in s tem podpihujejo določeno napetost. Minister za dežele Tomaso Morli-no se je namreč včeraj srečal z Andreottijem in mu podrobno obrazložil novo shemo dekreta, kakor je bila izdelana v komisiji. Po srečanju z Andreottijem je Morlino dal dokaj dvoumno izjavo: «Končno o-ceno si pridržuje vlada.« Temu stavku je dodal še nekaj splošnih ugotovitev o tem, da mora Italija ohraniti ustavni sistem, ki ustvarja ravnovesje med državo in deželami ter poudaril, da bo tudi po tej «refor-mi» dovolj pristojnosti za občine in pokrajine. Morlinove besede so nemudoma vzbudile zaskrbljenost socialistov, ki itak menijo, da je «komisija Fanti« v nekaterih točkah celo preveč popustila vladi, pa čeprav je bila k temu prisiljena po sili razmer. Tako je jutranji tiskovni konferenci vodja socialistične skupine v tej komisiji, bivši milanski župan Aldo Aniasi takoj poudaril, da «verjame-mo, da vlada ne bo spremenila dogovorjenega dekreta,« čeprav Mor-linova izjava «nas ne more pomiriti«. V uvodu je Aniasi podal oceno PSI o dogovorjenem dekretu o pristojnosti dežel: «Globaino vzeto je dekret dober, lahko rečemo, da je to »reforma reform” in tega ne smemo podcenjevati, saj smo lahko z doseženim rezultatom zadovoljni.« Aniasi je tudi poudaril, da ne bi bilo nesporazumov, da je pozitivni rezultat dolgotrajnega sporazumevanja treba pripisati enotnosti med KPI in PSI, čeprav je na koncu prišlo do rahlih razlik v stališčih, ki pa ne zaslužijo polemike. Pojasnil je nato, katere so točke, ki jih PSI negativno ocenjuje: nevarnost, da bodo dežele prejele nove pristojnosti, ne pa ustrezna finančna sredstva, nadalje stališče do trgovinskih zbornic in dejstvo, da bodo ostale pri življenju nekatere j^a dva člana, dva pa sta se vzdr-nr8’.Vsi štirje pa pripadajo Manci-Jevi skupini, ki trdi, da bi kon-*r*s PSI vodil k »razkolom«. Jra* je skušal v svojem poroči-i Ponazarjati vzdušje socialistične slu ■ k° Je dejal, da PSI odobrava lenjene sporazume in jih pozittv-■ ocenjuje, vendar meni tudi, da t Popral PSI «kritično spremljati nastal po prebitju pregra-ostar komuniste doslej ločevala od strank. Glede kongresa pa jj, Lraxi poudaril, da bo stranki slu-twa trditev v pričakovanju po-nJ^Dnih političnih in volilnih tre- ®bč*et*e na radikalnejša stališča, ki ir^sno prihajajo na dan v stran-te predsednik CK PSI Pietro Nen-Pozval socialiste, naj «se ne i-ackajo s samomorilskimi težnja-faradi katerih ima poprečni I-JjJDan občutek, da »socialistično stalno pretresajo notranje p " . ^rancesco De Martino pa je bil ^.^ja, da je programski sporazum *dina motna rešitev in da bo lita konca mandatne dobe par jjjteuta. Socialiste pa je pozval, naj jmostijo «dvojnost», zaradi kate-i-Stranka nekega dne išče pota jj^atumevanja med KPI, PSI in l(s'drugega dne pa,upa, da ji bo jJteki potisniti demokristjane v o-Te dve liniji ne moreta i-1 tudi napoved 11. kongre- ' Tuje opazovalce v Pekingu najbolj preseneča dejstvo, da je plenum centralnega komiteja sprejel istočasno sklepa o izključitvi iz partije pripadnikov »tolpe štirih« (Mao-cetungove vdove Čang Čing, Čanga čung-čaa ter še dveh drugih osebnosti) ter o reintegraciji Teng Hsiao-pinga na položaje, ki jih je izgubil v januarju lani. Celo več! Teng naj bi postal celo predsednik vlade, kar ni bil ob Čuenlajevi smrti, katerega politične smernice je zastopal. Tedaj je bil podpredsednik centralnega komiteja, podpredsednik vlade, podpredsednik vojaške komisije komiteja in načelnik generalnega štaba vojske. Zakaj je prišlo do istočasnosti teh sklepov; se ne ve. Mnogi vidijo v tem dogodku potrditev domnev, da obstajajo v politbiroju kitajske partije dve skupini, ki sta si sicer edini v tem, da je treba Tenga re- habilitirati. toda se ne strinjata glede politične izpeljave ukrepa. Sedanji predsednik centralnega komiteja Hua Kuo-feng ki je prevzel Maocetungovo dediščino in njegovi pristaši ne bi hoteli povezovati Tengovega imena (Teng Hsiao ping je bil odtočni nasprotnik »tolpe štirih«) s politično likvidacijo Maove vdove in njenih somišljenikov. V tem primeru bi se pamreč zelo povečal Tengov ugled pred očmi množic. Ker pa se je nekaj takega verjetno zgodilo, potem bi bito troha sklepati, da je Hua Kuo feng izgubil del bitke v politbiroju in da so zmagali Pingovi pristaši. Ti zasedajo v zadnjem času pomembne in odločilne položaje v partijskih in državnih organih na krajevnih, pokrajinskih in deželnili ravneh. Vprašanje pa je, kakšna je politična in družbena vsebina političrie zrna- LIZBONA — Italijanski zunanji minister Amaldo Forlani je prispel na uradni dvodnevni obisk na Portugalsko ter imel takoj po svojem prihodu daljši pogovor s predsednikom vlade Soaresom. Slednji mu je poročal o razpravi, ki je trenutno v teku v portugalskem parlamentu glede agrarne reforme in ki je jasno pokazala globok razkol v vladni večini. V ospredju pogovorov med Forlanijem in portugalskimi voditelji je vsekakor perspektiva vstopa Lizbone v EGS. Portugalski zunanji minister Fer-reira je dejal Forlaniju, da bo u-bil potem zrušen. Teng Hsiao ping deležba Portugalske v EGS okre-je znan kot »pragmatist«, se pravi P*'a politično kot človek, ki se ne drži toliko teo- ge tega človeka, ki je že bil visoko na lestvici kitajskega vodstva in je retičnih načel, temveč stremi za tem. da bi dal kitajskemu gospodarstvu, državni in družbeni organizaciji trdno osnovo, ki bi omogočila hitrejši napredek. Teng se baje zavzema tudi za tehnično izpopolnjevanje kitajske vojske ter za zmerno »depolitizacijo« oboroženih sil. Pomembno pa je, da baje pri teh svojih naporih uživa podporo nekaterih vojaških krogov med katerimi je gen. Hsu Ših Ju, poveljnik kan-tonskega vojaškega področja. Če se bodo te domneve izkazale za resnične, potem se bo tok kitajskih notranjih in zunanjih političnih dogrjanj začel odvijati hitreje ter je, pričakovati precejšnjih novosti iz tistega področja, (vk) ........... in družbenogospodarsko ravnovesje v evropski skupnosti. Oba zunanja ministra sta razpravljala o nekaterih aspektih vstopa Portugalske v EGS ter o težavah integracije n kmetijskem področju, ki so povezane s sedanjo organizacijo tako imenovane »zelene Evrope«, ki trenutno ni naklonjena pridelkom sredozemskih držav. Forlani je obvestil svojega portugalskega kolego tudi o program skem sporazumu, ki so ga stranke ustavnega toka dosegle, medtem ko je Ferreira poročal o hudi gospodarski krizi, ki pesti Portugalsko. (if) Na telefoto ANSA: Forlani in portugalski zunanji minister Ferreira. vojske, Egipčane, da so se spopadli z agresorji in jih potisnili proti zahodu, kjer je prišlo do drugih bojev. Egiptovske sile so uničile 40 libijskih tankov in 30 različnih vojaških vozil, zajeli so 12 vojakov devete libijske oklopne brigade ter 30 diverzantov. Libijsko letalstvo je nato skuša to obstreljevati egiptovske pozicije, vendar je naletelo na močan protiletalski ogenj, tako da sta dve libijski letali strmoglavili. Zaradi posega libijskega letalstva so vzletela tudi egiptovska letala, ki so ščitila svoje kopenske sile. Včerajšnja bitka, je še izjavil egiptovski glasnik, predstavlja zadnji člen v verigi oboroženih spopadov, kj so se začeli vzdolž skupne meje že 12. julija. V torek je prišlo 'do topniškega dvoboja, med katerim je bito uničenih 20 libijskih vojaških vozil. Egipčani pa so imeli 9 mrtvih. Egiptovska vlada je izjavila, da ima libijsko upravo za odgovorno za sedanjo napetost med obema državama ter poudarila, da so današnje pobude egiptovskih oboroženih sil odgovor na neprestane libijske provokacije ter da je njihov namen zagotoviti varnost egiptovske zahodne meje. 12. julija so egiptovski mejni stražarji aretirali štiri Libijce, ki so bili oboroženi z brzostrelkami in so imeli pri sebi dokajšnjo količino razstreliva. Izjavili so, da jih je poslala libijska tajna obveščevalna služba, da bi izvedli vrsto sabotažnih akcij v notranjosti Egipta. Štiri dni kasneje, poroča glasnik e-giptovske vojske, je libijska patrulja začela streljati proti egiptovski mejni postojanki kakih 100 km južno od Soluma. Napetost med Egiptom in Libijo, Id je dosegla svoj višek z današnjimi oboroženimi spopadi, se je začela že za časa arabsko-izraelske vojne leta 1973. Libijski voditelj Gedafi se je takrat užalil, ker ga niso pravočasno obvestili o egiptovskih načrtih in je ob koncu vojne ostro kritiziral Sadata, ki je pristal na prekinitev sovražnosti. Od takrat sta si obe državi večkrat izmenjali obtožbe, tako da je celo prišlo do osebnih žalitev med Sa datom in Gedafijem. V nedeljo je egiptovski notranji minister izjavil, da razpolaga obveščevalna služba z informacijami, ki dokazujejo, da je prišlo do stikov med Libijo in muslimanskimi skrajneži, ki so ugrabili in umorili bivšega ministra za verske dobrine Al Zahabija in organizirali vrsto atentatov v Kairu. Medtem poročajo, da je Egipt sprejel ponudbo predsednika PLO Arafata, ki bo za posrednika med Kairom in Tripolisom. Iz palestinskih krogov poročajo, da se je Arafat včeraj že sestal s Sadatom, medtem ko so bili spopadi ob meji že v teku. Arafat je nato odpotoval v Tripolis, kjer naj bi se sestal z Gedafijem. Iz istih krogov poročajo, da se je Arafatovo posredovanje začeto že pred dnevi, ko je prišlo do prvih spopadov ob meji. (if) Volitve v Sri Lanki COLOMBO — Včeraj so se začele v Sri Lanki splošne zakonodajne volitve. na katerih bo moralo več kot 6,5 milijona volivcev izbrati 168 po slaincev novega parlamenta. Gre za prve splošne volitve v zadnjih sedmih letih. Stranka svobode, ki je trenutno na oblasti ima najmočnejšega nasprotnika v desničarski e-notni nacionalistični stranki, ki jo vodi 71-letni Junius Džajevardene, ki je že napovedal, da si bo njegova stranka zagotovila od 90 do 100 sedežev v novefn parlamentu. S svoje strani bo skušale. tud; se danja predsednica vlade Sirimavo Bandaranaike doseči svoj tretji mandat. Bandaranaike je ostala e-dina ženska na svetu, ki vodi neko vlado, potem ko je Indira Gandi do živela marca poraz na volitvah. X- . :-j ; mm i MADRID — Španska policija je včeraj trikrat naskočila zapor Ca-rabanchel, kjer se je približno 800 zapornikov zabarikadiralo na strehi. Upor jetnikov traja že štiri dni, zahtevajo pa amnestijo- Rot so je bili deželni politični .jetniki. Do prvega napada, ki je trajal približno 50 minut( je prišlo okrog poldne, polica jem pa ni uspelo prodreti do strehe. Samo nekaj minut za tem je približno tisoč policajev spet napadlo. Poročila so si dokaj nasprotujoča, saj je policija skušala oddaljiti časnikarje. Ves zapor je bil zavit v gost oblak solzil-nega plina, kljub temu pa jim ni uspelo prodreti preko barikad, ki so jih zapostavili zaporniki. Neka.) pred 16. uro je policija še tretjič napadla, potem ko se je poslužila dinamija, da bi podrta tb*rik*.Jc Tokrat jim je uspelo prodreti na streho, kjer so se zaporniki predali. Okrog zapora .ja prišlo do vrste nasilnih dejanj, ko so policaji na konjih napadli časnikarje in svojce zapornikov ter jih skušali zapoditi, (if) Na telefoto ANSA: mladi uporniki na strehi zapora Carabanchel. itiiiiMiiiiiiniiiiiiiiMiitiitiiiiuiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiitiiniKiniitMKMMMiiiiiiiHiiniiniiiifiiiiimi V SPOMIN NA PRVI SPOPAD Z OKUPATORJEM Proslave dneva vstaje slovenskega naroda Osrednje svečanosti na Senovem in v Cerknem LJUBLJANA — Slovenski narod slavi danes dan vstaje. Povsod se bodo vrstile proslave in svečanosti v spomin na dan, ko so na slovenskem ozemlju prvič zapokale puške proti fašističnim okupatorjem. KP Jugoslavije je že 22. junija, ob napadu nacističnih čet na Sovjetsko zvezo izdala proglas, v katerem je pozivala, da »je napočil čas boja za osvoboditev izpod fašističnih osvajalcev«. Istega dne je CK KP Slovenije ustanovil vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. V gozdove je odhajalo vse več prostovoljcev, v začetku predvsem komunistov in skojevcev, potem pa so se partizanske vrste širile in že julija 1941 so štele več sto mož. fantov, žena in deklet. 22. julij, ki ga slovenski narod slavi kot mejnik vstaje v spomin na akcijo borcev Rašiške partizanske čete, v kateri so ranili orožnika, znanega preganjalca komunistov pri Tacnu nad Ljubljano je zato simbol vstaje slovenskega naroda, ki se je zavedal, da lahko samo z orožjem v roki izbojuje svojo svobodo. Tako so bili okupatorji že v samem začetku o-pozorjeni* da jugaslovanski narodi ne bodo klonili pred njihovo vojaško premočjo. Res se je izkazalo, da niso klonili niti pred terorjem, ne pred izseljevanjem. Dan vstaje bodo na Senovem praznovali z odprtjem obnovljene partizanske tehnike »France Prešeren«, zvečer pa bo na Bohorju partizanski miting, osrednja slovesnost pa bo danes dopoldne, ko bo tu spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. V Cerknem bo na osrednji prireditvi, prav tako danes ob 15. uri spregovoril sekretar ZKS Franc Šetinc. V okviru praznovanj dneva vsta je bo jutri v Novi Gorici na vrtu hotela »Argonavti« tradicionalno srečanje primorskih izseljencev. Na srečanju bo nastopil mešani pevski zbor »Jadran« iz Clevelanda (ZDA), ki ga sestavljata že tretja in četrta generacija slovenskih izseljencev. Nastopila bosta tudi mešani pevski zbor iz Brij na Vipavskem in pihal ni orkester z Vogrskega. Priprav- ljalni odbor je na srečanje, povabil tudi predstavnike slovenskih* kulturnih društev iz zamejstva, (st.s.) Umrl je Dušdn Petrovič predsednik SZDLJ BEOGRAD - Včeraj je v Beogradu zaradi srčne kapi umrl Dušan Petrovič - šane, predsednik SZDL Jugoslavije, član centralnega komiteja in predsedstva ZKJ, bivši predsednik sindikatov in zveze borcev Jugoslavije ter narodni heroj NOB. Star je bil 63 let. V glavnem mestu SFRJ so včeraj imenovali odbor za pogrebne svečanosti, v katerem so najvišji predstavniki ZKS, izvršnega sveta, skupščine in drugih družbenih forumov. Ob smrti uglednega družbenega delavca in voditelja, so pokojnikovi družini in predsedstvu SZDL izrekli sožalja predsednik republike Tito, sekreter sekretariata ZSK Stane Dolanc, predsednik izvršnega sveta Djuranovič, Edvard Kardelj in druge ugledne osobnosti. Dopisnik «Uni(a» iz VVasliingtona VVASHINGTON — Ameriški tisk obširno komentira vest, da je vlada dovolila italijanskemu partijskemu glasilu »Unita«, da odpre v ZDA svoje dopisništvo. Listi še posebej kažejo zanimanje za osebnost dopisnika Jacoviella. RIM — Predsednik malteške vlade Don Mintoff je prispel včeraj v Rim, kjer se bo sestal z ministrom za zunanjo trgovino Ossolo ter z ministrom za državne udeležbe Bi-saglio. ANKARA — Sulejman Demirel vodja desničarske stranke pravice je sestavil novo turško vlado. Vanjo so stopili tudi predstavniki skrajno desničarskih strank za nacionalno rešitev to nacionalistične akcij*. L S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA ODOBRENIH 150 MILIJONOV KRAŠKEMU ZADRUŽNEMU HLEVU Svetovalec SSk nezadovoljen z odgovorom glede prevajalske službe na gospodarski konferenci - Odložena imenovanja Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta se je začela z veliko zamudo in se je zato precej zavlekla, ker so se načelniki svetovalskih skupin trudili se pred njo sporazumeli o imenovanju predstavnikov pokrajine v nekatere ustanove. Kot kaže je bil trud brez posebnega uspeha, ker so se nekatere stran ke, predvsem KD, trdovratno upirale dogovoru na enakopravni podlagi in so morali zato glasovanje o imenovanjih odložiti do jesenskega zasedanja. Predsednik Ghersi je ob začetku izrekel sočustvovanje in sožalje pokrajinske uprave prizadetim po grozni prometni nesreči v Grljanu nato je odgovoril na vprašanje svetovalca Brezigarja o razlogih, zaradi katerih ni bila urejena prevajalska služba med nedavno konferenco o tržaškem gospodarstvu. Ghersi je zatrdil, da so Slovenci govorili na konferenci v svojem jeziku, prevajalske službe pa ni bilo, ker je bila ta zahteva postavljena v pripravljalnem odboru šele pred sa mim začetkom konference in zato simultanega prevajanja ni bilo mogoče urediti iz tehničnih razlogov. Svetovalec Slovenske skupnosti z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je poudaril, da po izglasovanju pravice slovenskih svetovalcev do rabe slovenščine v samem pokrajinskem svetu, sploh ni bilo treba ponovno pr avljati vprašanja v zvezi s potekom konference in je nelogično, da bi morala zahtevati spoštovanje te pravice le njegova stranka. Kritiziral je tudi odbor, ki vključuje posebno pooblastilo za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki pa še ne kaže učinkov. Zadovoljen pa je bil z odgovorom odbornika Volka na vprašanje, ki je imelo namen pospešiti pomoč Kraškemu zadružnemu hlevu. Odgovor je vseboval sam dnevni red sinočnje seje, saj je bil odobren sklep o prispevku 150 milijonov lir v ta namen in je odbornik zato poročal o sestankih z vodstvom zadruge, o dosedanjih zastojih in o izgledih, da se s pomočjo pokrajine in novega deželnega prispevka ta pobuda končno uresniči v korist krajevne živinoreje. Pokrajinski svet je odobril tudi vrsto upravnih sklepov, med katerimi je prispevek muzeju v Au schwitzu, prireditev poletnih centrov za osnovnošolske otroke, prevzem vzdrževanja občinske ceste v Slivnem in dopolnitev nalož be za Kraški muzej. Zagotovila Colonija predstavnikoma SSk V Vidmu so se sestali deželni tajnik KD Coloni in član deželnega tajništva Biasutti ter predsednik in tajnik Slovenske skupnosti Bratuž in Štoka. V teku razgovorov so se med drugim dotaknili vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino. Deželni tajnik KD Coloni je zagotovil predstavnikoma SSk, da bo podprl zahtevo slovenske narodne skupnosti, da pride čimprej do srečanja s predsednikom vlade Andreottijem o glavnih nerešenih vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji. VELIČASTNA MANIFESTACIJA ODPORNIŠTVA Jutri v Bazovici partizanski tabor Predvidena velika mednarodna udeležba V Bazovici so priprave na drugi mednarodni partizanski tabor v polnem teku. Včeraj so postavili o-der, kjer se bo odvijala osrednja prireditev, nekoliko vstran pa je vse pripravljeno za pripravo gastronomskih stojnic. Želja organizatorjev je, da so osvežilni kioski čimbolj oddaljeni od osrednjega o-dra, tako da bo pester in bogat spored potekal v zbranosti in tišini. Odveč je bilo poudarjati po membnost partizanskega srečanja, zato si raje oglejmo spored, ki nudi obiskovalcem veliko užitka: jutri ob 16. uri bo odprtje raz stave odporniškega gibanja in delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Takoj zatem bodo odprli kioske in začel se bo kon cert godbe na pihala «Natale Kolarič* od Korošcev. Ob 19. uri bo nastop pevskega zbora «Vesna» iz Križa, ob isti uri bo startala štafeta ob spomenikih padlim na našem ozemlju, ki .jo organizira ZSŠDI. Sledil bo koncert pevskega zbora -tErmes Grion* iz Tržiča, ob 21.30 pa bodo na obronkih od Milj vse do Nabrežine zagoreli kresovi, v spomin na vse padle borce. Nedeljski program so razdelili na tri dele. V prvem delu bo kolesarska dirka veteranov za pokal «Lorenzi-Močilnik» s ciljem v Bazovici, ob 16. uri se bo pred spomenikom padlim borcem v Ba zovici zaključila štafeta. Sledil bo kratek nagovor domačina Mira Prešla. V osrednjem kulturnem programu bosta nastopila pihalni orkester iz Pirana in za TPPZ. ki bo zapel nekaj pesmi mednarodnega odporniškega gibanja. V drugem delu bo zborovanje, na katerem bosta spregovorila vsedržav- ni predsednik VZPI-ANPI Arrigo Boldrini in pa predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije .Janko Rudolf. Predsedovala bosta Dušan Košuta in Arturo Calabria. V tretjem, zadnjem delu, se bodo predstavil: igralci RAI-TV iz Trsta, nato pa bo čilski pevec Edoardo Moralis zapel nekaj latinsko-ame riških pesmi. Mednarodno partizansko srečanje se bo zaključilo z recitalom igralcev SSG ob sodelova nju TPPZ. Oba večera bo za prijetno zabavo poskrbel ansambel «The Lords*. POPRAVEK V večerajšnjem članku o izidih u-sposobljenostnih izpitov za otroške vrtnarice je iz seznama kadidatk, ki so uspešno opravile izpit, pomotoma izostalo ime Gabrielle Milic. Za pomoto se opravičujemo. DRUGA OPERETNA PREMIERA V ROSSETTIJU ROMANTIČNE MELODIJE V «VALČKOVIH SANJA H» Odlični vokalni solisti Carlo Bini, Edit Martelli, Elena Z:lio in Laura Zanini prevladali nad koreografijo Dirigent Hans Waller Kaempfel Po triindvajsetih letih pd poslednje uprizoritve na tržaškem gradu je v okviru tržaških operetnih festivalov spet prišla na vrsto znana operhti pmi ter napravami za otroške igre. Pomembna je nadalje odločtev o preselitvi vseh komunalnih služb za vzdrževanja parkov, ki so bili doslej raztreseri po različnih testnih predelih, v dom počitka v Loč- OD LETA 1972 PA VSE DO DANES V občini Doberdob zgradili 67 povečini enostanovanjskih hiš V tem času so v občini popravili 99 starih poslopij - Najbolj živahna gradbena dejavnost je v Doberdobu in na Poljanah Gradbena dejavnost je zelo živahna po naših vaseh na Goriškem. Kdor le more, si zgradi novo hišo, ali pa staro tako preuredi, da je kot nova. V tem se ne kaže samo pridnost našega čin veka, ampak tudi želja po višji stanovanjski kulturi. Delovni ljudje tudi zato v kar največji meri vlagajo prihranke v ureditev svojih bivališč, da bi jih ne požrla inflacija. V zadnjih letih se je gradnja še zlasti močno uveljavila v doberdob-ski občini. Nanjo je v precejšnji meri vplivalo še vedno visoko število domačih gradbenih delavcev, morda na.jvečje v vseh naših vaseh. Z gradbeništvom pa so se ukvarjali še mnogi drugi občani, ki so danes zaposleni v drugih dejavnostih. Zaradi vaške solidarnosti pogostoma zgrabijo za lopato in pomagajo pri zidanju hiše ora-tu, svaku, znancu. Tudi v tem dejstvu je potrebno iskati odgovor, če hočemo izvedeti, zakaj se na Krasu toliko zida. Poleg tega. da na Krasu veliko zidajo, moramo povedati še to, da hiše tudi lepo oblikujejo. Nič slabše ne kot v mestu, če ne celo bo- Muhasto vreme, predvsem pa o-bilica padavin bosta najbrž tudi letos povzročila precej škode v Brdih, od manjših usadov do premikov vrhnjega sloja zemlje na širših območjih. Nova škoda, nove skrbi. Po drugi strani pa še niso bile odstranjene posledice lanskega, dokaj čudnega leta. Vzemimo samo primer občine Števerjan, kjer po cestah še zmeraj zevajo razpoke, največ slabe krvi pa povzroča že skoraj šest mesecev trajajoča zapora glavne ceste na odseku med Bukovjem in Križiščem. Občani, ki se vsak dan vozijo na delo ali po o-pravkih v Gorico morajo zaradi tega napraviti dolg obvoz prek Močil. To ne bi bilo niti tako hudo, če bi bila cesta na tem odseku bolj široka. Tako pa predstavlja srečanje dveh vozil, posebno če gre za traktor ali manjši tovornjak že akrobatski podvig. Nevarno pa je tudi, ker številni vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti (30 km) in o tem zgovorno pričajo mnoge prometne nesreče. Zaradi takih in podobnih težav se zato mnogi občani, kljub zapori še naprej poslužujejo glavne ceste, če prav pri tem večkrat plačajo tudi globo. Občani krivijo za tako stanje županstvo, čeprav si to stalno prizadeva, da bi bila stvar kar se da hitro urejena, izvršitev del pa ne spada več v njegovo pristojnost, ker je skrb prevzelo gozdno nadzomiš-tvo oziroma ravnateljstvo za hribovsko gospodarstvo. Ko smo letos pozimi poročali o zapori ceste, smo tudi navedli, da bi morala biti dela opravljena začetka poletja. Napoved je bila u-temeljena tudi z upoštevanjem dejstva, da so se deželni organi začeli sorazmerno zelo hitro zanimati za zadevo in tudi že pripravili potrebno dokumentacijo. Od tu dalje pa je postala birokratska pot precej bolj strma, saj je po šestih mesecih treba, kolikor smo uspeli izvedeti pri dobro informiranih osebah, še opraviti potrebne raziskave terena, kar bo najbrž odneslo še nekaj časa. Tako jfe treba že skoraj z gotovostjo računati na podaljšanje za- pore tja do jeseni. Seveda nismo pri tem upoštevali vremenskih pogojev, ki utegnejo dela še zavleči. Deželni organi naj bi sicer izvedbo del že zaupali kvalificiranemu gradbenemu podjetju iz Vidma, ki pa, vsaj tako izgleda, nima prav nobene sile in je najbrž zaposleno z opravljanjem drugih del za zasebni sektor in je zato, po praksi, da dela javnega značaja lahko čakajo, zadevo nekoliko zanemarilo. Mogoče bo čez nekaj mesecev lahko kaj več iztržilo, ob upoštevanju višjih stroškov. Drugačnega mnenja pa so štever-jfinci, ki jim je take prakse dovolj m nikakor niso pripravljeni čakati še nadaljnjih šest mesecev na ureditev ceste. Pravijo, da je čas dragocen, bencin; zaradi dplgega obvoza pa tudi! ig lje. V svoj prid znajo obrniti naravo, ki je edinstveno lepa in ki daje hišam prijeten -izg led. Prav je, da jo Kraševci skrbno čuvajo, da se jim ne skvari in da se jim tudi ne odtuji. Zakaj nihče drug je ne bo znal tako čuvati, kot domačini. To so pokazali že s tem, da so jo ohranili nedotaknjeno. Poleg individualnih stanovanjskih hiš so letos pričeli v Doberdobu graditi tudi petstanovanjsko ljudsko hišo ustanove za ljudske hiše (IACP). Dogradili so kletne prostore in sedaj dograjujejo prvo nadstropje. Ustanova je že razpisala natečaj za dodelitev stano vanj, h kateremu so se prijavili domačini, ki imajo pri dodelitvi tudi prednost. Pogoj .je namreč stalno bivališče v občthi. ' ,v'' Na županstvu v Doberdobu smo zbrali tudi nekaj podatkov o številu gradbenih ‘dovoljenj, ki jih je občinska gradbena komisija izstavila od vključno 1972. leta pa do danes, Skupno je v petih letih in pol odobrila 166 načrtov. Od tega je dve petini (67) novogradenj, o-stala dcwl.jen.ja pa se nanašajo na popravila starih poslopij. V letu 1972 so izstavili 18 gradbenih dovoljenj (4 dovoljenja za gradnjo novih poslopij in 14 dovoljenj za popravilo starih). leta 1973 skupno 39 dovoljenj (15, 24), leta 1974 — 26 dovoljenj (12, 14), leta 1975 — 28 dovoljenj (8, 20), leta 1973 — 35 dovoljenj (19, 16), v prvi polovici leta 1977 pa so izstavili 20 dovoljenj, od tega 9 za novogradnje in 11 za popravila. Najbolj zidajo v Doberdobu in na Poljanah, veliko manj ali sko raj nič pa ne zidajo v Dolu in v Jamljah. Vzrok za gradbeno mrtvilo je iskati predvsem v zakonodaji, na podlagi katere je potrebno izpolniti pogoje o dohodku iz kmetijstva. Nova bivališča si v občini Doberdob gradijo predvsem domačini. Upoštevajoč povpraševanje po parcelah pa se v Doberdob želijo priseliti tudi orebivalci drugih krajev, zlasti iz Tržiča, ki že postaja prenasičen in si njegovi prebivalci želijo na zrak v okolico, ki je — na primer v Doberdob — z dobrimi avtobusnimi progami povezan s Tržičem. Seveda je vprašanje vse prej kot enostavno ter je povezano z ohranitvijo naše zemlje in strnjenega slovenskega naselja, kot najboljšega jamstva za naš narodni obstoj. • Danes ne bo električnega toka na območju transformatskih postaj v Pev-mi, na Oslavju in v štmavru zaradi dela na električnem omrežju. Urnik mejnih prehodov na Goriškem Objavljamo umik mejnih prehodov druge kategorije za mesec julij. MIRNIK: od 6. do 20.00. JENKOVO: od 6. do 21. (ob nedeljah od 6. do 22.) PLEŠIVO: od 6. do 21. (ob nedeljah od 6. do 22.) VIPOEŽE: od 7. do 20.30. (ob nedeljah od 7. do 21.) ŠTEVERJAN: od 7. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21.) PODSABOTIN: od 7. do 19.30 (ob nedeljah od 7. do 20,00) SOLKAN 1: od 6. do 21. RAFUT: od 5.30 do 20.00 (ob nedeljah od 5.30 do 21.00). ŠEMPETER: od 6. do 21. (ob nedeljah od 7. do 21.) MIREN: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21.) DEVETAKI: od 6. do 20. (ob nedeljah od 6. do 21.) JAMLJE: od 6.15 do 21. (ob nedeljah od 7. do 21.) niku. Tamkaj so že uredili drevesnico ter vse potrebno, da bodo, kot doslej, tudi v prihodnje goriški parki in zelenice lepo urejeni. Stavka v ladjedelnici Delavci tržiške ladjedelnice bodo danes stavkali med 8. in 10. uro dopoldne ter med 16. in 17. uro. Stavka sodi v „kvir upravičenega boja za zagotovitev dela in zaposlenosti v tem največjem kovinarskem podjetju na Goriškem. Sestanek pripravljalnega odbora v Štandrežu Danes zvečer ob 20.30 se v domu Andreja Budala v Štandrežu sestane pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB. Razpravljali bodo o načrtovanju obeležja in zato vabijo na sejo vse vaščane, zlasti pa še ds te, ki so že prispevali v sklad za odkup zemljišča. Folklorna skupina Stu ledi v Vermeljami VZPl - ANPl pripravlja v dneh 22., 23., 24. in 25. julija poletni praznik v Vermeljanu, na katerem ho v soboto nastopila tudi tržaška folklorna skupina Stu ledi. Pogoji za vpis v plavalni tečaj Športno združenje »GoriVa nuo-to* je občinskim upravam na Goriškem ter raznim organizacijam ponudila v upo~abo plavalni bazen na Rojcah za plavalne tečaje. Tečaj bo trajal en mesec ter bo obsegaj v mesecu avgustu osem lekcij v plavanju ter eno uro telovadbe. Za uporabo bazena in za vaditelja bo potrebno odšteti 12.000 lir. Prevoz je v breme prijavljencev. Na vsakih 12 tečajnikov bodo zagotovili po enega vaditelja. Učenci bodo morali priti k bazenu deset minut pred pričetkom tečaja. S seboj morajo prinest1 čepico, kopalno obleko in cokle iz plastike. Padel je pod voz V tržiški bolnišnici je včeraj zjutraj umrl za posled'čarni nesreče 76-letni kmetovalec Antonio Sinco-vich iz Fossalona, Ulica Vittoria 51. V sredo zvečer se je peljal na kmečkem vbzu, ki ga je vlekel traktor. Naenkrat, najbrž ker se je vo* močneje stresel, je izgubil ravnotežje ter 'padel na tla. Sin Vittorio. ki je upravljal traktor je nesrečo o-pazil, vendar ni utegnil ustaviti vozila in je z zadnjim levim kolesom voza zapeljal čez očeta. Zaradi hudih poškodb so Antonia nemudoma prepeljali v tržiško bolnišnico, vendar mu zdravniki niso uspeli rešiti življenja. miiHiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiitiiniiiiiiiiiiniiin,n,l(n,lllllllull||||||||||a| DOKUMENT NAMESTITVENE KOMISIJE ZAGOTOVITI ZAPOSLITEV BREZPOSELNIM MLADINCEM Potrebno je sodelovanje oblasti ter javnih in zasebnih podjetij Na predlog pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL je pokrajinska komisija za nameščanje sprejela resolucijo, v kateri je o-predelila svoje stališč? do izvajanja zakona o zaposlovanju mladih. Komisija zahteva, naj občinske u-prave mlade seznanijo z določili zakona. Javne uprave, podjetja z državno udeležbo in zasebni delodajalci naj sporočijo, če so pripravljeni zaposliti mlade, ki so vpisani v po sebnih seznamih, pri tem pa naj bodo čimbolj korektni. Deželna u-prava, ki se načrtno ukvarja s poklicnim izobraževanjem, naj upošteva gospodarski položaj v vsaki pokrajini ter se pri tem poslužuje u-prav in neposredno zainteresiranih družbenih sil. Pogoj za uresničitev zgoraj orne njenih zahtev je po sodbi namestitve ne komisije poznavanje pojava mladinske brezposelnosti ter razlike med profesionalno vzgojo in potrebami gospodarstva. Ciraduja petstanovaojske hiše IACP v Doberdobu. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo, po natečaju, domačini Komisija se nadalje zaveda, da bo pozno in neprikladno vključevanje zasebnih in javnih podjetij ali celo njihova odsotnost, kar bi bilo še najhuje, povsem onemogočilo pristojna telesa, da bi opravila svojo nalogo, ter bodo pri prizadetih ubili vero v možnost reševanja tega vprašanja. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega izleta na Južno Tirolsko, da bo avtobus odpeljal ob 5.30 s Travnika, ob 5.35 s Podgore, ob 5.40 iz štandreža ter ob 5.50 iz Sovodenj. Priporočamo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «11 mio nome š Nessuno*. Terene e Hill, Henry Fonda. Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. MODKRN1SS1MO zaprto zaradi dopusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «11 male*. EXCELSIOR 18.00— 22.00 «Midway*. Nova Gorica in okolica SOČA »Pred milijon leti*, italijanski film ob 18.0 in 20.30. SVOBODA »Inšpektor je padel z neba*, mehiški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Hollywoodski frizer*, ameriški film ob 20.00 uri. lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Ro- selli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA v GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna lekarna Al Moro Ul. Carducci 38 tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Roselli, tel. 72340. t 22. {ulija 1977 ETIOPSKO-ERITREJSKI SPOR POTREBUJE REŠITEV VSEKAKOR NE NA PRINCIPU «14. ETIOPSKE POKRAJINE» Manja eliopska revolucionarna vlada mora popravljati napake stare Etiopije in pri (em sama dela napake - Najhuje je lo, da se vmešavajo (uje sile SLOVITO ZDRAVILIŠČE IZ LETA V LETO PRIVLAČNEJŠE V ZARES LEPIH RADENCIH PRVIČ SKUPINA KUVAITCEV Gostoljublje ljudi je pritegnilo (udi goste iz bogat« petrolejske dežele Skupina gostov iz ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................I Horoskop PETEK, 22. JULIJA 1977, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Mu sik Amerika - Jazz koncert: DON CHERRV 13.30 DNEVNIK 13.45 Danes v parlamentu 18.35 Superstar: JOSEPHINE BAKER IN MIRIELLF. MATHIEU Nocoj bosta na sporedu s tem naslovom nastopili dve znani odrski umetnici in sicer nepozabna črnska umetnica Jose-phine Baker in prav tako velika Mirielle Mathieu. Josephine Baker bo pela nekakšen venček starih zelo znanih motivov, ki so bili njen železni repertoar, Mirielle Mathieu pa bo podala vrsto izključno francoskih popevk. 19.15 TARZAN IN AMAZONKE 20.00 DNEVNIK 20.40 LOS ANGELES - NORTH HOSPITAL Dr. Petit doživi majhno krizo. Iz gorečega hotela so mu med drugimi ranjenci prinesli tudi deklico, ki pa je podlegla. V njegovem North Hospitalu .je deklica umrla zato, ker je Goldsto-ne ni hotel takoj operirati, ker da je moral prej operirati dva druga klienta, ki so ju prinesli pred deklico. Petit je prepričan, da bi bili mogli deklico rešiti. Zalo ga njen primer hudo prizadene. 21.35 Ping Pong 22.10 Ponovno na sporedu' HAI VISTO MAI ? Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Komorni koncert 18.15 Program za mladino: Ladijski dnevnik 18.30 Ni nobenega doma 18.45 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 in Šport 19.00 LA DONNA Dl FIORI. 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 11, PICCIOTTO V drugem nadaljevanju imamo opravka z nadaljnjim raziskovanjem zadeve in tudi z aretacijo članov mafije. Toda iz mreže je ušel sef tolpe d:>n Ciccio. Ro-sario, ki je pripomogel k aretaciji drugih mafijcev, se preveč boji šefa dona Ciccia, da bi ga izdal. Tudi preizkovalni sodnik, ki je z njim tako rekoč tovariški, ne uspe. Toda don Ciccio je napravil napako, ker je prišel na Sever, da bi se osebno srečal z Rosa-riom. Ker ga žali. ga Ho-sario izda... 21.50 PORTOBELLO - PETKOV TRG Portobello, kot pravijo' v vodstvu TV, dobiva vedno več veljave med gledalci. Vedno več je tistih ki se prijavljajo k sodelovanju. Res je. da bi se ljudje radi videli na ekranu, toda... TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. , 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po- ročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele; 9.49 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah: 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Gradovi na Goriškem: «Dornberški grad»; 18.25 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.L Festival-bar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkester lahke glasbe; 12.Q5 Glasba po željah' 12.40 Izletnik; L.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.35 Pismo iz. ..; 14.40 Mini ju-ke-box; 15.00 Popoldanski koncert: 15.45 Orkester La Vera Ro-magna; 16.00 Naši otroci in mi; 16.15 Glasbeni program, 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Iz zakladnice slovenskih skladateljev; 18.00 Srečanje ob prazniku; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Tops-pops, 19.30 Naši zbori pojo; 20.30 Crash; 21.00 Glasovi in zvoki; 21.35 Rock partv; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 18.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja Jasbu in kramljanje: 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.C J Holly wood med mitom in realnostjo; 11.30 Kdor reče ženska. . .; 'k05 Drugi zvok; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Radio med obema vojnama; 14.30 Moje cesarstvo za eno žensko; 23.00 Album - Fotografije včeraj- i Anje Italije Ob koncu: DNEVNIK 2 - j Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.40 SPITTAL: KAJAK NA DIVJIH VODAH 18.05 Profesor Baltazar, risanka 18.15 IDEALIST, slovenski film Film .je režiral Igor Pret- I nar. V glavnih vlogah na- [ sfopa.jo Radko Polič Mile-na Zupančič, Arnold Tovor- [ nik, Bert Sotlar in Stevo | Žigon. Za republiški praznik 22. ju- | lij, smo izbrali domači filrn | »Idealist*, ki ga je pokojni | režiser Igor Pretnar posnel I po Cankarjevem romanu I »Martin Kačur*. Tudi tisti. I ki filma v kinematografih j ali pred časom na TV niso videli, zgodbo o učitelju-idealistu gotovo poznajo, saj | je Cankarjev Martin Kačur \ osrednja slovenska literar I na mojstrovina. Ponovimo | le, da je Igor Pretnar mojstrsko izdelal oziroma u- j stvaril film, ki je poleg vse; j ga drugega pomemben tudi zaradi sijajne galerije likov, ki so jih predstavili naši j rfT-O |pi 20.30 DNEVNIK 21.20 E. Muzii: Izvori maHje 22.10 Razgledi: SLOVENKA, PO- 1 NOS KOSOVA Sil vira Tomasini. narodni heroj Jugoslavije je kot pro- j fesorica germanistike prt' šla iz Slovenije, leta 1940 J v Kosovsko Mitroviče, kjer j je poučevala na gimnaziji. Ker je bila zvesta idealom I naprednega delavskega gi' [ banja, se je priključila odporu. Leta 1942 so jo Nem- [ ci ujeli in jo tudi ustrelili. Ob pripovedi njenih prija- j teljev Ivana Krefta. Dobri- ; le Sekulovič, nekdanje u-čenke in slovenske pisate- j ljice Branke Jurčeve bo pred nami oživel lik Silvire Tomasini, ki je dala svojo mlado življenje za ideal® j naprednega sveta. 22.35 L Shaw: BOGATAŠ IN REVEŽ 23.25 DNEVNIK Koper 20.00 KAJAK: SPITTAL • SVETOVNO PRVENSTVO 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 TRI ČETRTINE SONCA Film je režiral Jože Babič. Nastopajo: Stane Sever. Elvira Kralj, Bert Sotlar. 23.25 Titovi portreti Zagreb 19.15, Brigadirski TV studio 21.00 POLETNA ZABAVNA REVIJA 23:85 -Lik' revolucije ŠVICA 15.15 TOUR DE FRANCE 19.30 Poletni programi za mladine. 22.00 Kobrsko krzno 23.40 TOUR DE FRANCE 15.05 Glasbeni postanek; 15.30 Ob sojeni pisateslji; 16.15 E. . ,state con noi; 18.35 Srečanje z VlPl 19.20 Večerni programi; 20.10 Strnjena radijska drama; 20.30 Diskoteka «OFF»; 21.05 Sodnikovo mnenje; 21.35 Glasbena oddaja; RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 13.3 17.30, 18.30, 19.30 ! Poročila; .6.00, 7.5r Oni drugi dahi 8.45 Prelepi letni čas poletje; 9.32 Radijska igra; 10.12 Počitnice v hal i F; 12.45 Petkova pripovedi 13.00 Glasbeno potovanje okoli sv®' ta; 13.40 Romanca; 15.00 Sestra radio; 15.45, 16.33 Tukaj Radio * poleti: 17.30 Morje moj prijatelji 17.55 Norman Candler in njegov orkester; 18.33 Big mušic; 19.5° Supersonic; 21.29 Glasbene novosti. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. i 12.00, 13.0, 15.00, 16.00, 19.00, 20.0« Poročila; 6.15 Dane. za vas; 8.20 Na današnji dan; 9.07 Praznična glasbena matineja; 10.05 J. Holy: i Čas se ne ustavlja; 10.25 Koncert otroškega in mladinskega zbora RTV Ljubljana; 11.05 Dela slovenskih avtorjev zabavne glasbe! 12.05 F. Lajmiš: Osvobodilna fi' banja na robu sveta; 12.25 Slovenske pihalne godbe; 13.10 Ve- j dra lahka glasba, 14.20 Partizanske pesmi; 14.45 Filip Bernardi Bilečanka - uvertura; 15.05 N-Kompatič: « Vstaja se je začela na Čebinah*; 15.45 Listi iz parti; zanske glasbene lirike; 16.15 P° domače; 16.45 Naš gost; 17.00 Novi posnetki jugoslovanskih oper' nih pevcev; 18.65 Za prijetno razvedrilo: 19.05 M. Juteršek: Po poteh bojev in zmag; 19.20 Iz puntarske glasbene lirike; 20.35 Lahko no*, otroci!; 20.45 Minute z. ■ -; 21.00 «Pesem ob tabornem ognju>; 21.45 Slovenski majhni ansambli! 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki i® logov domačih; Pretekle dni so nekatere zahodne tiskovne agencije s posebnim poudarkom poročale o spopadih med etiopsko vojsko ter enotami eritrejskih osvobodilnih sil. posel) no ckolj nekaterih važnejših eritrejskih središč in mest, ki da «so še kot otoki ostala v rokah etiop ske vojske, ki je izgubila kontrolo nad Eritrejo*. Tiskovne agencije so poročale tudi o dovažanju novih etiopskih sil v pomoč obkoljenim enotam. Skoraj hkrati oa jc Moskva opozarjala, da «okoli Etiopije se spletajo nevarni načrti imperialističnih sil*. Kaj je pravzaprav pri stvari? Čeprav smo o eritrejsko-etiopskih zadevah že pisali, se bomo tokrat k stvari vrnili. ker bo verjetno res, da se v tem delu črne celine dogajajo nevarne stvari. Oboroženi spopadi med upornimi silami in enotami etiopske vojske v Eritreji niso prav nič novega. Ker se tl spopadi množijo in zavzemajo vedno širši obseg, je popolnoma logično sklepanje, da se med Adis Abebo in eritrejskimi separatisti razdalje večajo. Toiia ne gre lo za posledice centrifugalnih sil s tega področja, pač pa tudi za vmešavanje zunanjih sil, za tuje pritiske, za katerimi so prav gotovo določeni interesi strateškega značaja, kar vse skupaj otežuje razmere in preprečuje morebitno rešitev problema tako imenovane »14. etiopske pokrajine*'. To postaja še toliko bolj kočljivo zaradi dejstva, da so v Etiopiji na oblasti revolucionarne sile. Nikakega dvoma ni. da so vojaki s svojo revolucijo leta 1974 izpeljali Etiopijo iz srednjeveškega fevdalnega mraka na bolj svetlo pot. Haile Salasie .ie bil sicer pomembna osebnost posebno v mednarodni politiki, doma pa je vodil še srednjeveško politiko. S tem, da so proglasili svoje revolucionarne cilje, so člani začasnega e-tiopskega vojaškega sveta (DERG) usmerili Etiopijo po poti določenega. povsem specifičnega socializma >n nikakega dvoma ni, da imajo namen po tci poti dalje. T,:da dediščina, ki so jo prevzeli od starega režima, skra.jna nerazvitost dežele in prava beda, ki je pred tremi leti na primer zahtevala stotisoče mrtvih, končno še razni notranji antagonizmi nacionalnega, verskega in plemenskega značaja, so prišli s tolikšno silovitostjo do izraza, da bi jih tudi z najboljšo voljo ne mogli odpraviti od uanes na jutri. Pa ne le to, stara Etiopia je napravila vrsto napak tudi po vojni, po osvoboditvi iz pod fašističnega jarma in tako se je nova, revolucionarna vlada Etiopije znašla pred goro problemov, ki jih je težko sproti reševati. Eno izmed skoraj nerešljivih problemov, s katerimi se otepa nova Etiopija, je prav gotovo tudi vprašanje Eritreje. Stališče Adis Abe-be in stališča dveh eritrejskih separatističnih gibanj so si tako narazen, da jim je težko najti rešitev. Vojaški režim v Adis Abebi je pripravljen dati Eritreji določeno avtonomijo, ni pa pod nobeno ceno pripravljen dopustiti, da bi se ta dežela odcepila. To je tudi razumljivo, seveda do določene meje. Zaradi izrednega strateškega položaja, ki ga ima Eritreja v tem delu Rdečega morja. na tako imenovanem »kljunu Afrike*, so se za deželo vedno zanimali Angleži, pred njimi še Turki, pa tudi arabski s'et nasploh. kc' vemo so se dela Eritreje polastili Italijani. Francozom pa je tudi delala skomine. S sklepom Združenih narodov je bila 1952. leta Eritreja proglašena za avtonomno državo, vendar pa v okviru federacije z Etiopijo. Nekdo je tedaj rekel da je Eritrejo dobil Haile Salasie v dar za svoje odločno stališče proti osnim silam. S tem je Eritreja dobila svoj parlament, ki so ga sestavljali v enakem razmerju krščanski in muslimanski poslanci, dobila .ie svojo lastno zastavo in kot uradna jezika sta bila proglašena arabščina in tigrijski jezik. Haile Salasie je na postal hkrati cesar Etiopie in Eritreje. Adis A-boba je imela v svojih rokah obrambo, finance in diplomacijo, vše ostalo naj bi bilo odpadlo na eritrejski parlament in njegovo eksekutivo. Haile Salasie in njegova vlada pa so kai kmalu ubrali drugo povsem zgrešeni pot. Najprej so razpustili eritrejsko policijo in u-vedli s\o.jo, etiopska vojska oa se je na področju Eritreje obnašala kot okupacijska vojska. Leta 1956 je Adis Abeba «blokirala» eritrejske stranke, ki jih sicer ni razpustila, a jim ie onemogočila svobodno delovanje Dve leti pozneje je Eritreja tudi izgubila zunanji znak samostojnosti, svojo zastavo. Adis Abeba se še ni zadovoljile: uvedla ie kot uradna jezika angleščino in ameriški jezik in ukinila arabščino in tigrij-sko govorico. Končna je pred 15 leti Adis Abeba napravila še naslednji. seveda zgrešeni korak, ker je z dekretom ukinila federacijo in Eritrejo enostavno vključila v Etiopijo kot — 14. pokrajino. Samo ob sebi se razume, da ie vse to izzvalo pri Eritreieih odpor in nastali sta dve osvobodilni gibanji, najprej Eritrejska osvobodilna fronta (ELE), nato na še Ljudska fronta za osvoboditev Eritreje (PIP'). Gibanji sta -si la koi ustvarili svoji vojski. Takoi jc treba poudariti, da ie Adis Abeba grešila, ker m upoštevala velikih razlik! ki ločijo Eritrejo od Etiopije, ozirom!' «14. pokrajino* od «ostalih pokrajin* F*ior.iia je. kot je znano, izrazito kmetijska dežela s skrajno nerazvitim kmetijstvom, z velikansko bedo, z 95 odstotki nepismenih itd. Eritreja pa je bolj razvita, bolj bogata, z nekaj industrije, skratka Etiopija je simbol ali sinonim siromaštva. Eritreja pa v tamkajšnjih razmerah simbol bogastva. Kot smo rekli, se ie upornost eritrejskega prebivalstva proti e-tiopski oblasti začela kazati tudi v oboroženem uporu. Etiopska o-blast je skušala to rešiti s pritiskom, toda upi v mirno rešitev oziroma sploh v rešitev tega vprašanja so malone splahneli zaradi umora polkovnika Andom;:. torej tistega Eritrejca, ld ga je eritrejsko ljudstvo priznavalo za svojega vodii.olja in ki je bil v dobrih stikih tudi z Adis Abebo. Sedanje razmere vodijo v pravo državljansko vojno ali celo v frontalno vojno, kajti ne na eni, ne na drugi strani se ne kaže volja po pogajanju. Vojaški režim v Adis Abebi trdi, da temelji eritrejski secesionizem že v kolonialnem razdobju in zato noče popustiti eritrejskemu nacionalizmu ker meni. da je Eritreja dntegralni del Etiopije*. Etiopski vojaki se v zvezi s tem bojijo tuui tega, da bi se separatističnih tendenc nalezla tudi druga etiopska plemena. Toda očitno je tudi, da vo- Izseljevanje v Italiji je vendarle zavelo u padati RIM, 21. — Tudi v lanskem letu se je več italijanskih ljudi vrnilo iz tujine kot se je Italijanov izselilo v svet «s trebuhom za kruhom*. Po podatkih državnega zavoda za statistiko Istad se je lani izselilo le malo manj kot 90 tisoč italijanskih državljanov, v domovino pa se jih je vrnilo nekaj nad 108 tisoč. Samo ob sebi se razume, da se italijanski ljudje vračajo iz tujine prvenstveno zato, ker vlada v vsej zahodni Evropi kriza in imajo celo v Zahodni Nemčiji, torej v e-konomsko najbolj trdni državi v Evropi in na svetu, okoli mililon brezposelnih. Hkrati pa tudi drži, da se vračajo v domovino tudi ljudje, ki so tako rekoč že »odslužili* in prihajajo domov na stare dni. Neglede na to, je letos že četrto zaporedno leto, ko se v domovino vrne več ljudi, kot se jih izseli. Prvič se je več Italijanov vrnilo kot izselilo leta 1973, ko se je z energetsko krizo začela tudi ekonomska kriza. Sicei pa drži tudi trditev, da izseljevanje italijanskih ljudi u-pada. To povedo naslednje številke: Leta 1971 se je izselilo 167 tisoč Italijanov, naslednjega leta 141. leta 1973 že komaj 123 tisoč, leta 1974 jih je odšlo «s trebu hom za kruhom* 112 tisoč, predlanskim 92 tisoč, lani pa že. kot smo rekli, 90 tisoč. Kljub temu statistika govori, da je Italijanov v zahodnoevropskih državah, v Kanadi in Avstraliji več milijonov, kamor pa ne sme mo šteti starili izseljencev, pač pa le tiste ljudi, ki se bodo verjetno vsaj v večini vrnili pod domačo streho. Največ izseljencev da nerazviti italijanski Jug, ki »dobavlja* veliko delovne sile tudi severni Italiji. .jaška vlada ne bo mogla v Eritreji rešiti problema niti z vojaškimi silami in to iz enostavnega razloga, ker dobivajo Eritrejci pomoč od zunaj, in to ne tako majhno pomoč, etiopska vojska pa je močno angažirana tudi «doma* v sami Etiopiji, kjer «izpel.iuje svojo revolucijo*. Vedeti namreč moramo, da je vojaški režim izvedel med drugim tudi agrarno reformo z vsemi ustreznimi posledicami ir, da so določene konservativne sile stopile v boi proti centralnim oblastem, tako da ie vojaška vlada morala mobilizirati kakih 300 tisoč kmetov za boj proti konservativnim silam. I/. tega izhaja, da Adis Abebi ne bo lahko najti rešitev iz sedanje zagate in vendar je izhod iz sedanjega stanja v politični rešitvi problema, morda celo nrav-v federalni rešitvi zadeve, kajti Etiopija ne bo pristala na to, da izgubi izhod na morje, z druge strani pa je tudi nedopustno, da hi Eritreja še nadalje ostala le «14. pokrajina*. Ko bi se v zadevo nc vmešavale tuje sile. bi verjetno že našli rešitev, toda na.jvečja nevarnost je prav v tujem vplivu, v tujem vmešavanju, ki ne spravlja v nevarnost le Etiopije, oziroma n jene nove družbene ureditve, pač pa tudi mir v vsem tem delu črne celine. Vpr.: «V preteklih dneh sem bral in slišal govoriti o vpisu v seznam kmetov. Zato sem si postavil vprašanje, na katerega sam ne znam odgovoriti: doma imamo sicer majhno kmetijo, ki jo skrbno obdelujemo. Pravzaprav stalno dela na polju le žena, jaz pa delam v papirnici in le v prostih urah pomagam pri težjih delih. Moja žena ni vpisana v kmečko blagajno. Še sam ne vem zakaj, morda zato, ker se nam doslej ni to zdelo važno ali pa bi morda bilo celo škodljivo, da bi izgubil še družinsko doklado in ne bi i-mela več moje «kase» 1NAM. Ker počasi tudi moja žena postaja stara, bi bilo dobro, če bi se vpisala v kmečko zavarovanje. Toda bojim se, da bi tako izgubil družinsko doklado. Kaj mi svetujete?» F.M. Še enkrat naj na tem mestu ponovim že »staro* napotilo, da se morajo po zakonu vsi neposredni obdelovalci, ki se stalno in pretežno ukvarjajo s kmetijskim poslom na svojem posestvu, obvezno vpisati v kmečko zavarovanje. Ce je bila leta 1957 velika pridobitev za našega kmeta u-stanovitev posebnega kmečkega u-pravljanja, ki daje vsakemu zavarovancu pravico do pokojnine in zdravstvene oskrbe proti plačilu sorazmerno nizkih zavarovalnih prispevkov, pa velja tudi o-bratno: zaščita vsake vrste stalne dejavnosti in socialnega zavarovanja zahteva tudi od dejanskih neposrednih obdelovalcev, da se obvezno zavarujejo, kar je v prvi vrsb v njihovem interesu. Zakon O radenski vodi, o njeni zdravilni moči, o tem, kakšne vse bolezni zdravi, vam tokrat ne bom govorila. Radenci uživajo prav zaradi te zdravilne vode že tak sloves v svetu, da bi bilo vse, kar bi o njej povedala, čisto odveč. Lahko pa povem, kako se v Radencih živi, kako se tam počutijo gostje, predvsem tuji in kako na sploh poteka letošnja sezona v tem tako slavnem zdravilišču. Naj takoj omenim letošnjo posebnost Radencev. Prvič je na zdravljenju v tem kraju večja skupina prebivalcev Kuvaita (za tiste, ki ne vedo, za katero državo gre, naj povem, da gre za eno majhnih, a zato izredno bogatih naftnih vrelcev, tudi eno najbogatejših arabskih držav). Na zdravljenje jih je poslalo njihovo ministrstvo za zdravstvo ter so torej zanje vse usluge, od bivanja v prekrasnem hotelu «Radinu», do zdravljenja z oglikovimi kopelmi, savnami, masažami in zdravniškimi pregledi, brezplačne. Za družbo so si pripeljali s seboj še žene in otroke, ki tvorijo v veliki avli hotela Radin tako pisano družbo, da jo je nemogoče spregledati. Novinarska žilica mi ni dala miru in sem sklenila, da jih poprosim za kratek razgovor. Vse je potekalo gladko, ker imajo gostje iz daljnega Kuvaita svojega vodiča in tolmača, Palestinca Mohameda Šeiha, ki pa tako dobro obvlada slovenski jezik, da bi ga lahko zamenjala za Slovenca. »Študiral sem v Ljubljani ter sem tam tudi zaposlen kot višji rentgenski tehnik in delam na ortopedskem oddelku tamkajšnjega kliničnega centra.* No, tako je bila takoj razčiščena zadev ^ z njegovo slovenščino. Potem je stekel med mano in mojimi intervjuvanci (seveda vedno s pomočjo prijaznega Mohameda) pogovor o tem, kaj jih je pripeljalo v Radence, kako se’počutijo v tem kraju, kako prenašajo klimo, kako so se kaj znašli v novem o-kolju, kako so na sploh z zdravljenjem in bivanjem v tem zdravilišču zadovoljni itd. Najprej so mi povedali nekaj o svojih poklicih: med njimi so študentje, trgovci, uslužbenci kuvaj-ske radiotelevizije, režiser, igralec, uradniki itd. Vsi so v glavnem prvič v Sloveniji. Najprej so bili nekateri od njih na zdravljenju na kliničnem centru v Ljubljani, nato pa i vsi, skupno z družinami, prišli v Radence. Prve dni so seveda zbujali veliko pozornost, saj so, vsaj starejši, oblečeni v svoja tradicionalna oblačila, v rokah pa po cele dneve vrtijo molke. Tudi njihove žene so v glavnem v dolgih oblačilih — poročene imajo po navadi rute na glavi, mlajše pa se oblačijo po naše. Izredno lepi otroci, ki so tudi prvi «pre-bili zid* in si našli nova prijateljstva ne samo v hotelu, temveč tudi med otroci iz Radencev. Vsi so mi povedali, da jim klima v začetku ni ustrezala, potem pa so se je navadili, kot so se navadili tudi hrane. Tudi dolg čas jim je bilo v začetku, no potem pa so napravili vrsto izletov —- na Pohorje, na Bled, v Ljubljano in Maribor in še marsikam bi bili šli, če bi bili imeli na razpolago svoje avtomobile. «Kaj pa glede zabave, je Ifcaj poskrbljeno* sem jih vprašala. «No, nekaj že, a lahko bi bilo še predvideva tudi hude sankcije za tiste kmete, ki niso zavarovani. Vsem zainteresiranim obdelovalcem oziroma obdelovalkam, ne glede na njihovo starost, svetuje-* mo, da se nemudoma preko Patronata vpišejo v kmečko zavarovanje in tako regularizirajo svoj položaj: vsaka špekulacija, da bi plačevali prispevke le zadnjih nekaj let in nato itak dobili invalidsko pokojnino, bi bila neodgovorna in protizakonita, saj so skoraj na dnevnem redu podobni slučaji predvsem kmetic, ki so na tak način prevarale same sebe in nato ostale brez pokojnine. V vašem konkretnem primeru vas skrbi, če boste še prejemali družinsko doklado za ženo: seveda jo boste, saj je dohodek od kmečkega dela zelo nizek, kar kam bo omogočalo, da boste tudi po vpisu ženo v kmečko zavarovanje prejemali družinsko doklado, ona pa bo lahko optirala za zdravstveno oskrbo INAM. Zato priskrbite si katastrske zapise (estratti catastali) in pridite na naš urad, da izračunamo, če je dovolj delovnih dni za vpis vaše žene v kmečko zavarovanje, nakar bomo predložili zadevno prošnjo na urad za poenotene kmečke prispevke SCAU. kaj plesnih in drugih družabnih prireditev. Na splošno pa lahko rečeno, da smo z vsem zadovoljni. Ko boste pisali vaš članek, napišite, da smo zadovoljni in da se svojim gostiteljem, predvsem prijaznim prebivalcem Radencev in u-službencem ter zdravstvenemu o-sefciu «Radina» iz srca zahvalju-jei. '.* Da so se resnično «udomačili», kaže tudi to, da so v času svojega bivanja odigrali v Radencih že dve nogometni tekmi. Prvo z nogometaši iz Murske Sobote, drugo z domačini. Prva se je zaključila z rezultatom 6:6, druga pa 4:3 za domačine. Nič zato, kuvajtski nogometaši in njihovi navijači so bili kljub vsemu zadovoljni, saj so zanje navijali celo domači otroci. Kako pa je drugače v Radencih? Letos je mogoče več domačih in manj tujih gostov, predvsem je bilo, vsaj v času mojega bivanja, zelo malo Tržačanov, ki so sicer redni gostje tega zdravilišča. Morda pa bodo še prišli. Kdor še ni bil v lem kraju, naj si ga le pride o-gledat. Ne glede na vodo, ki je res odlična in izredno zdravilna, so Radenci, z vso svojo okolico tako lepi, da si jih je vredno o-gledati. Vse hiše so izredno lepo urejene, povsod je ogromno cvetja in čistoča je povsod zgledna. Sama sem bivala pri dobrih znancih in prijateljih, ki so naju z možem sprejeli že lansko leto. Imela sva sobo v tako čudoviti hišici s tako lepim cvetjem in vrtom, da sva jo prav, s ponosom pokazala še mnogim znancem in sorodnikom. Reš. da' je žemlja dobra in da je tudi podnebje za rast ugodno, a brez pridnih rok in skrbne nege, ki jo tamkajšnje go-spodinje in lastniki hiš vlagajo v vzdrževanje vrtov in cvetnih n" sadov, bi videz prav gotovo ne bil tako čudovit. In najina gostitelja sta v tem prava mojstra. Ce povem, da imajo Radenci še prekrasno okolico, da greste lahko na izlet v Mursko Soboto. v Moravce (kjer je zdravilišče za razna revmat:čna obolenja), v Ljutomer, Ormož in še v druge kraje, da so že v samih Radencih prekrasna sprehajališča, trim-steze, igrišča za tenis, mini-golf itd., zaprt bazen in plavalni bazen na prosten, potem je jasno, da prav gotovo nikomur ne more biti dolgčas. Tako vaši ženi kot vsem ostalim kmeticam, ki niso še zavarovane, iskreno polagam na srce, da se čimprej vpišejo v kmečko zavarovanje. SAMOSTOJNI DELAVCI LAHKO SPET PLAČUJEJO PROSTOVOLJNE PRISPEVKE KOT BIVŠI PODREJENI ZAVAROVANCI Vse zainteresirane samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgov ce) obveščamo, da je ponovno stopilo v veljavo določilo, da lahko dosežejo avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov v zvezi s prvotnim podrejenim de lovnim razmerjem. Tako si bodo nekateri zavarovanci lahko doplačali prispevke, da dosežejo minimalne pogoje za upokojitev pri splošnem obveznem zavarovanju, kar pomeni, da bodo prejeli minimalno starostno pokojnino pet let prej, kol bi je bili deležni kot samostojni delavci. Za vsa pojasnila in nasvete naj se vsi kmetje, obrtniki in trgovci, ki so v navedenih razmerah, obrnejo na naše urade v Ul. Cicerone 8/b. daljnega Kuvaita. Za zaključek pa še zadnji zdravniški kontrolni pregledi, pri katerih skoraj vedno ugotovijo že kakšno izboljšanje zdravja nato še slovo od domačinov, ki človeka resnično sprejmejo, kot svojega in še zadnji pozdrav z željo in upanjem, da se še vmemo. «Ne zbogom, temveč nasvide-nje», smo si zaklicali, ko smo odhajali in upam, da bo res tako. N. L. ■■fiaiiisMt>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiaiiiiiillliliaiiglllllillllilt V Aquili se je začelo žalostno 12-dnevno čakanje na vpis Italija ima najdražje, hkrati pa tudi najmanj učinkovito zdravstvo v Evropi. To ni naša trditev, tako trdijo italijanski odgovorni krogi, ki pa hkrati ne napovedujejo nič boljšega za bližnjo bodočnost. Hkrati statistik n pravi, da imamo v Italiji 92 tisoč zdravnikov, nekaj nad ISO tisoč pa je slušateljev na medicinskih fakultetah. Tudi če bo osip zva-šal 50}/u. bo torej čez šest, sedem let prišlo z medicinskih fa-kultet nadaljnjih 90 tisoč zdravnikov. Od sedanjih ’ 92- tisoč bodo mnogi šli v pokoj ali se bodo kakorkoli umaknili iz prakse, v vsakem primeru bomtr 'imeli okoli 100 tisoč zdravnikov, torej po enega zdravnika na 300 prebivalcev, kar bo svetovni rekord. Druga slika ie naslednja: sredi Aquile. torej v Abrucu, se je preteklo noč opolnoči začel *na-skok» na medicinsko fakulteto na «svobodnem medicinskem zavodu v Aguilh, lei aa je pred desetimi leti ustanovil prof. dr. Ste-fanini kot edino medicinsko fakulteto, ki ni držama. Fakulteta ali medicinski zavod sprejme po 120 slušateljev na leto. to se pravi, da se more vpisati v vrvi letnik te 120 slušateljev, ker je zavod uvedel mumerus clausus*, to se pravi omejeno število vpisa. In tako se je v eni najbolj osrednrih ulic v Aguili. v Ulici Giuseppe Verdi zbralo večje število «kandidatov», ki so prinesli s seboj ležalne stole, mizice, stolice in tudi spalne vreče ali le odeje, da bi tu dočakali jutro., 1. avgusta, ko bo ob 8.30 odprto tajništvu fakultete, ki bo izdalo indeks stodvaisetim novim medi-cincem... Nemogoče bi bilo. da bi vsi kandidati vztrajali na mestu do konca, gre vendar za 12 dni in človeški organizem ima svoje potrebe. Vato velja tu nepisan zakon. da se sme «kandidat» oddaljiti oziroma odstraniti iz vrste za dve uri na dan. Ves ostali čas, 22 ur pa mora biti na svojem mestu, oa naj lije dež, naj žge sonce. Slika ie žalostna, pa čeprav trenutno še ni pred sedežem tajništva medicinskega zavoda običajna množica in se je v prvi noči zbralo na ulici le kakih 40 abiturientov, ki se nameravajo vpisati na medicino. Kot se je doslej že iz leta o letb ponavljalo, bodo posameznike «v 12-dnevnem repu» od časa do časa zamenjali starši ali bratje, toda podoba je klub vsemu žalostna, in bo še bolj žalostna proti Koncu tega dolgega čakanja. kajti zvrstilo se bo tu. kot vsako leto. okoli 200 upajočih kandidatov. Tudi tisti «nadšievil-ni», ki bi po logiki lahko že v samem začetku zapustili kraj. bodo ostali tu do kraja v upanju, da se bo kdo naveličal, da bo morda celo zbolel, da pač ne bo prišel l. avgusta na vrsto. Je tudi to eden od odrazov našega zdravstva? OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spopadli se boste s svojimi kolegi v obrambo neke pravice. Prejeli boste vesti o daljnjih sorodnikih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neka zamisel vam jo v poslovnem svetu dvignila ugled. V zakonskem življenju '>o prišlo do spremembe. DVOJČK. (od 21.5. do 21.6.) V iskanju novih dobičkanosnih dejavnosti zanesite se predvsem nase. Nepričakovano vabilo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubljajte dragocenega časa, ker je to sarr v prid vašim nasprotnikom. Prijetna novost v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro upravno poslovanje ne trpi površ- nosti. Doživeli boste prijetno srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes niso priporočljivi tvegani koraki. Družinsko vzdušje bo nekoliko bolj napeto. Privoščite si miru. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne podcenjujte dobrega nasveta, čeprav bi vam ga dal neki nasprotnik. V družini ste preveč o-blastni. ŠKORPIJON (o , 24.10. do 21.11.) S svojimi idejami in z marljivostjo nekega sodelavca utegnete doseči velike stvari. STRELEC (od 22.11. od 20.l2-) Skušajte se bolj poglobiti v svoje probleme ter jih rešite sami. Fr0” ti večeru napetost z ljubljeno °' se bo. KOZOROG (od 21.12. do 20.U Dobro premislite, preden neko?®: logo poverite drugi osebi.' Prej®11 boste vabilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) umetniškega in tehničnega stališ^® J zelo razgiban danv Prepričali se boste o zvestobi nekega prijatelj®- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bod'!e zaradi ljubega miru bolj popustlj'" vi. Obiskal vas bo prijatelj. P° tovanje, obisk ali pismo. V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC. Ul Cicerone 8/b, tel. 62-785 Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15 do 17. ure. ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. » RAZSTAVA SE NADALJUJE Razstava, ki Jo je v Kraški galeriji v llepnu pripravil Emilio Pri-mossi - Primožič, se nadaljuje. Na sliki eden izmed njegovih motivov iz Repna. IIIIIIIMIIIMHIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllilllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHmilllflllHIIIIIIIIIIIIIIliliiiifiiiilllllliiliiMimillllllii Patronat KZ - INAC svetuje Ugodnosti kmečkega zavarovanja za ženske, ki delajo na polju PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. lullfa 1977 kolesarstvo 19. ETAPA «TOURA» V VČERAJŠNJI ETAPI SLAVJE NIZOZEMCEV Zmagal je Knetemann pred rojakoma Balom in Kar-stensem - Skupna lestvica nespremenjena - Danes odločilna etapa na kronometer, ki bo merila 50 km .g JON — Protagonist včerajšnje ■ etaPe «Toura* je bil pravzaprav fter. Hennie Kuiper je prav zara-te nepredvidene ovire verjetno j®jpil možnost osvojitve rumene aJice, ki je še vedno v rokah Fran-rJ?- ^heveneta. Na 171,5 km dolgi ra h*’ H PelJala °d Saint Trivie-a do Dijona, je namreč Kuiper u-2?), Slavnini in si prisvojil prednost ie k^rvo mesto na skupni lestvici v “do tako resno ogroženo, saj je tepen zaostajal za vodečim Theve- Vet m .za komai 8”. Toda močan ter je oviral beg Nizozemca in ^Pustil glavnini, da ga je dohitela. 'i e Pa ni pričakoval pravega na-tea »tulipanov*, ki so si v fi-su zagotovili vsa prva tri mesta Presenetili favorite, jjjteembe vredno je četrto mesto .terana Santambrogia, ki zaseda v “njih dneh vse boljše pozicije ob pnh°du na cilj. Skupna razpredelnica se v bistvu sPremenila. Thevenet je tudi da-nadzoroval p»otek dirke in ni jet 1 energije po nepotrebnem. Ver-jjteo se telesno in duševno priprav-a na današnjo dirko. Danes se bodo namreč kolesarji jteerili na 50 km dolgi progi v Krnu v dirki na kronometer za pomnike. , prstni red 19. etape: • Geerie Knetemann (Niz.), ki je Prevozil 171,5 km dolgo progo od Saint Triviera sur Moignans do Dijona v 4.2.9’17”, s poprečno , hitrostjo 38,213 km na uro , gal (Niz.) 4. Karstens (Niz.) ^antambrogio (It.) R guysmans (Bel.) , goban (Vel. Brit.) n' ge Cauwer (Bel.) q guiper (Niz.) in Chalmel (Fr.) °' °vion (Fr.) 4.2918” 4.3013” Delovanje ZSŠDI Uvedba štafete Po okrožjih % priliki drugega mednarodne-y Partizanskega srečanja, ki bo sobot« in nedeljo v Bazovici, bo j ^aniziralo ZSŠDI spominsko šta-mimo vseh spomenikov pa-ji 1,1 «a področju tržaške pokra-„ *• Ker je iz tehničnih razlogov , teogoče izvesti en sam štafetni hA P« tako obširnem teritoriju, Jutri popoldne istočasno pri-. teli ob 19. uri šest štafet v poti nu‘n* h okrožjih, ki so sledeča: hi v!ska občina, mesto Trst, vzhod-r ,ras (od Opčin do Bazovice), tiah1 . a 'n repentabrska občina, p “režinska občina ter okrožje r°sek - Križ. Ob vsakem partijskem obeležju, bodo športniki fet i li tvetj°’ organizacijo šta-^ nib tekov pa imajo športna dru- "''rožjih* d kamor bodo prišli točno ob ltv^Dl poziva vsa športna dru-0|t a’. da sodelujejo pri štafetah v d„,?jj*h, v nedeljo pa naj vsako Ivo pošlje v Bazovico vsaj po 11. 12. 1. Sibille (Fr.) Legeay (Fr.) Skupna lestvica: Thevenet (Fr.) no.io’08” 2. Kuiper (Niz.) po 8” 3. Van Impe (Bel.) 1'58” 4. Galdos (Šp.) 4’14” 5. Zoetemelk (Niz.) 5’12” 6. Merckx (Bel.) ir33” 7. Thurau (ZRN) 12'07” 8. Laurent (Fr.) 12'57” 9. Delisle (Fr.) 14’51” 10. Agostinho (Port.) 21’33” 11. Martin (Fr.) 21 '57” 12. Meslet (Fr.) 24’36” ATLETIKA RIM — Evropska atletska zveza je sporočila, da bo mali ženski finale evropskega pokala 6. avgusta in ne 7., kot je bilo prvotno določeno. Kraj pa je ostal neizpreme njen, in sicer Trinec na ČSSR. NAMIZNI TENIS NOVO PRIZNANJE ZA ZAMEJSKO ŠPORTNICO Sonji Miličevi poverjeno vodstvo državne reprezentance za mladinke v Ze danes je odpotovala na EP v Vichy, kjer bo vodila svoje mlade varovanke V novi deželni odbor FITeT za F-JK sta bila izvoljena tudi Z. Simoneto in V. Pertot NA MEDNARODNEM TURNIRJU V LENINGRADU Krasov namiznoteniški odsek, ki že vrsto let uspešno deluje in žanje zavidljive uspehe v vsedržavnem merilu, je bil v teh dneh deležen še dveh priznanj, ki sta v ponos športnikom iz zgoniške in repentabrske občine. V prvi vrsti naj omenimo, da je vsedržavna nemiznoteniška zveza FI TET imenovala najboljšo Krasovo i-gralko Sonjo Miličevo za trenerja ženske državne mladinske reprezentance. Sonja danes odpotuje v francosko mesto Vichy, kjer se bo odvijalo evropsko mladinsko prvenstvo in bo sama vodila žensko italijansko izbrano vrsto ter bo avtonomno odločala o tehnično-taktičnih izbirah. To odgovorno imenovanje je vsekakor velikega prestižnega pomena za igralko samo, za matično društvo in za ves zamejski slovenski šport, obenem pa je pravilna nagrada in priznanja za Sonjino prizadevnost in vrline. V preteklih dneh so izvolili tudi ilituiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiliiiiiiiiiiimmiiiuiimiiiliiiiililliiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiii ATLETIKA NA MITINGU V VELENJU SKROMNEJŠI REZULTATI Stekič je v skoku v daljino dosegel le 7,52 m ■ Pa-vličičeva osvojila dve zmagi - Tekmovanje dobro uspelo VELENJE. — Po mednarodnem mitingu v Celju za «Skokov memorial* so nekateri atleti pomerili moči še naslednji dan v Velenju. Udeležba ni bila tako številčna in kakovostna kot v Celju, toda ne glede na to, je tekmovanje dobro uspelo. Po številnih nastopih pa je večina atletov kazala znake utrujenosti in temu primerni so bili tudi doseženi rezultati. Evropski rekorder v skoku v daljino Stekič je to pot skočil samo 752 cm in je skočil samo trikrat in je spet čutil bolečine v peti, da ni mogel dati vse od sebe. ZMAGOVALCI POSAMEZNIH DISCIPLIN Moški 100 m: Zarič 10”5 200 m: Koledziej (Polj.) 21”4 1500 m: Vulovič 3’47”8 3000 m: Lisec 8’28"0 Daljina: Stekič 752 cm Krogla: Ivančič 18,13 m Višina: Ternirn 205 cm Ženske 100 m: Pavličič 11’’9 400 m: Pavličič 57”5 1500 m: Šverc 4’44”0 Daljina: Potnik 5,74 m Krogla: Frjavec 10,77 m BOKS YOKOHAMA - 20-letni japonski boksar Tošiihiko Narita, je včeraj umrl v neki bolnici Yokohame, za posledicami udarca, ki ga je prejel na svojem prvem profesionalnem dvoboju. Narita je že tretji japonski boksar, ki je letos umrl; od leta 1952, pa jih je umrlo osem. a mladinca v športnih dresih. OBVESTILO * Polet to-jtetea, da bo letošnji piknik v in »_!?’ 24* t.m. Vabljeni so člani telji Poleta. Kraj, kjer bo Miki i 1)0 iavljen v jutrišnji štete Primorskega dnevnika. NEW YORK — Svetovni prvak težke kategorije Muhamad Ali, so branil svoj naslov 29. septembra v Madison Square Gardenu, proti rojaku Csrnievv Gardenu., KOŠARKA MESINA — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Mesini je v prvem večeru Južna Koreja premagala Belgijo z 68:47 Italija pa ZRN s tesnim izidom 57:56. VIDEM — Italijanska državna moška košarkarska reprezentanca bo med 2. in 10. septembrom tre- nirala v Vidmu. Odigrala bo tudi tri tekme in sicer: 8. septembra v Trstu proti Hurlinghamu, 9. v Gorici proti Pagnossinu in 10. v Vidmu proti Mobiamu (bivšemu Snaideru i. NOGOMET OAKLAND — Jugoslovan Oblak in Miiller sta strelca vseh štirih zmagovitih golov Bayema, ki je včeraj tako premagal s 4:2 reprezentanco Mehike. VVASHINGTON - Argentinec Gul-liermo Vilas je včeraj v prvem kolu teniškega turnirja v Washingtonu z lahkoto odpravil Američana Larry-ja Gottfrieda s 6:2, 6:4. V 2. srečanju tega kola pa je znani Harold Solomon s težavo premagal rojaka Johna McEnroja, presenetljivega finalista w:mbledonskega turnirja, s 7:6. 7:5. ODBOJKA Pred skorajšnjim pričetkom EP v odbojki za mladinke in mladince so mladi igralci Jugoslavije dosegli na balkanskem prvenstvu velik uspeh. Mladinci so namreč osvojili zlato kolajno, potem ko so premagali vse štiri nasprotnike: Romune, Grke ter najhujša nasprotnika Bolgarijo in Turčijo. Med balkanskim prvenstvom, ki je bilo v Solunu, je bila izredna vročina in tako zmaga «pla-vih» samo še pridobi na vrednosti. Mladinke pa so se morale tudi letos zadovoljiti s srebrno kolajno. Mlade Jugoslovanke so izgubile prvo srečanje z Bolgarijo, toda v odločilnem spopadu za srebrno kolajno so prepričljivo premagale Romunijo. Mladinci so pred odhodom v Francijo že na pripravah v Beogradu. Mladinke pa so se zbrale v Gra-dačcu, kjer bo igrala ena izločilna skupina, druga pa v Šabcu. Finalni del EP mladink bo v Beogradu. nov deželni odbor namiznoteniške federacije FITET. Za predsednika so imenovali člana tržaške Julie Eccar-dija, v sedemčlanski odbor pa so iz volili tudi Krasovega referenta Zvon ka Simoneto, ki bo skrbel za ženski sektor in za stike s Slovenijo. V od boru sedi še en Slovenec in sicer Valter Pertot iz Nabrežine; skupno s Simoneto si bo prizadeval za boljše delovanje federacije, ki je bila v preteklosti prevečkrat gluha za probleme slovenskih namiznoteniških društev. B.S. TENIS POKAL DE GALEA Italija vodi proti Izraelu z izidom 2:0 MONTECATINI TERME - Po prvem dnevu mednarodnega teniškega srečanja med Italijo in Izraelom, veljavnega za pokal De Galea, vodi ekipa »azzurrov* z 2:0. V okviru istega tekmovanja vodi tudi Argentina proti Kanadi z izidom 2:0. * « * BUKAREŠTA — V včerajšnjem polfinalu A skupine mednarodnega teniškega pokala De Galea, je švedska porazila Jugoslavijo s 4:1. JADRANJE V Portorožu so imeli včeraj odprto državno jadralno prvenstvo za dva razreda. Tekmovanje je precej ovirala močna burja. Rezultati so bili taki: 470 1. Štraus - Štraus (Koper) 2. Ružič - Ružič (Trogir) . 3. Budimir - Kariter (Split) • 4. Marinec - Vukotič (Reka) 10. Zanon (Milje) Leteči Holandec 1. Puh - Miklavec (Piran) 2. Černe - Matevlič (Piran) Vse ostale posadke so prejele maksimum kazenskih točk. Poljske in Romunije, so se uvrstile v nadaljnje ekipno tekmovanje v sablji na SP v Buenos Airesu. Izidi so naslednji: A SKUPINA Italija - Čile 16:0 Španija - Čile 9:0 B SKUPINA Madžarska - Venezuela 15:1 V. Britanija - Venezuela 14:2 C SKUPINA SZ - Argentina 14:2 ZRN - Argentina 12:4 D SKUPINA Poljska - Kolumbija 16:0 Romunija - Kolumbija 16:0 Romunija - Mehika 15:1 ALASSIO — V mednarodnem prijateljskem srečanju moških mladinskih državnih reprezentanc v Alas-siu je Italija premagala Francijo s 3:1 (13:15, 15:11, 15:8, 15:8). Mladi Romanišin ob Tal ju na vrhu končne razpredelnice Jugoslovan Kneževič ni izpolnil pričakovanj - Italijan Mariotti na zadnjem mestu Izredno kakovosten velemojstrski šahovski turnir, katerega je sovjetska šahovska federacija priredila v Leningradu, da bi tako dostojno počastila 60. obletnico oktobrsk revolucije, se je zaključil. Prvo mesto sta si delila veliki up sovjetskega šaha, mladi, komaj 25-letni velemojster Oleg Romanišin in bivši svetovni prvak, izredno borben igralec Mihajl Talj iz Rige. Romanišin je bil na čelu lestvice že od vsega začetka in tudi oba poraza, katera je doživel s strani mladega kubanskega velemojstra Garcie in izkušenega Tajmanova, nista ustavila njegove zmagovite poti. Sedaj se moramo samo vprašati, kam namera; a priti s svojo bliskovito šahovsko kariero Romanišin, ko je s 25 leti dosegel zmago na turnirju, kjer so poleg drugih tekmovali dva bivša svetovna prvaka, sedanji svetovni prvak, mnogo kandidatov za svetovno prvenstvo ter še mnogo izrednih igralcev. Talj, ki je delil prvo mesto, s" je izkazal z nekaterimi briljantnimi partijami, ki nas spominjajo na čas, ko je bil z 22 leti svetovni prvak. Talj je sicer svojo iaro nekoliko umiril, vendar pa 6ta mu stara borbenost in ostrina ostali. Bivši svetovni prvak, 56-letni Vasilij Smislov, je delil tretje mesto s Karpovom in Vaganjanom, bil pa je edini neporažen igralec na turnirju. Morda je bil le preveč miroljuben, kar priča njegovih 13 remijev. Svetovni prvak Karpov je svoj turrvr začel katastrofalno, saj je v prvih kolih doživel poraz z Romani-šinom in celo z Beljavskim, ko mu je padla zastavica na uri in je torej partijo izgubil zaradi časa. Svoj začetni slabi start je skušal nato popraviti z veliko borbenostjo, vendar pa mu to ni dopuščalo vzpona na sam vrh razpredelnice. Človek ni stroj, Karpov pa je na tem turnirju igral večkrat medlo in brez idej, poleg tega pa je napravil nekaj grobih napak. Mladi Vaganjan je z delitvijo tretjega mesta potrdil svojo NOGOMET OD PONEDELJKA DALJE NOGOMETAŠI TRIESTINE NA SKUPNIH PRIPRAVAH V DRAGI 4 Trener Tagliavini sklical 23 igralcev - Prvi nastop 13. avgusta SAN PELLEGRINO - Tudi v drugi moški odbojkarski tekmi, ki je veljala za «Trofejo Gherardelli*. je Madžarska včeraj premagala 1-talijo s 3:2 in tako osvojila ta pokal. Tudi pri dekletih so bile Ma-džarke bolje od Italijank, saj so jih premagale s 3:1. SABLJANJE BUENOS AIRES - Moške reprezentance Italije, Španije, Madžarske, Velike Britanije, SZ, ZRN, Za večjimi klubi A lige, ki prav te dni pričenjajo s skupnimi pripravami, so sedaj na vrsti polprofesionalni klubi C in D lige; med njimi je tudi Triestina, ki se bo v ponedeljek zbrala na sedežu društva v Ulici Machiavelli. 23 igralcev se bo po običajnem zdravniškem pregledu podalo v Drago, kjer bodo skupno preživeli nekaj tednov v delovnem vzdušju in se uigrali v nov način igre, ki ga predpostavlja prisotnost nekaterih novih nogometašev. Na ta delovni vikend so bili namreč poklicani: vratarji: Bartolini, Valsecchi, Bi-sioli; branilci: Clemente, Schiraldi, Ber- KOŠARKA PRI PR A VE ZA EP Italijani in Jugoslovani na dveh velikih turnirjih «Plavi» že pridno trenirajo, «azzur-ri» pa so se zbrali šele včeraj Evropsko košarkarsko prvenstvo bo letos v Belgiji, meseca septembra. Kot je znano, bo morala Jugoslavija na tem EP brariti na slov prvaka, saj so »plavi* pred dvema letoma v Beogradu osvojili zlato. Italijani pa so takrat bili tretji, za SZ. No, tako «plavi» kot »azzurri* so začeli s pripravami. Medtem ko se jugoslovanski košarkarji že nekaj časa pripravljajo, pod vodstvom novega zveznega trenerja Ace Nikoliča (najprej v .Jahorini, nato pa v Poreču), pa je se je italijanska vrsta izbrala šele včeraj. Italijanski zvezni trener Giancar lo Primo je sklical naslednje košarkarje: Bariviera, Bonamico, Ca- glieris, Carraro, Della Fiori, Dor-dei, Ferracini, Gorghetto, Marzo-rati, Meneghin, Sacchetti in Vec chiato. Treningi bodo v Porto San Giorgiu. Tako Italija kot Jugoslavija se bosta udeležili dveh izredno težkih turnirjev. Od 29. do 31. julija bo namreč v Porto San Giorgiu mednarodni turnir, na katerem bodo igrale: ČSSR, Španija, Jugoslavija in Italija. Od 2. do 6. avgusta pa bo v Mesini pravi »finale evropskega prvenstva*. Na tem velikem turnirju bo namreč igrala vsa evropska elita, in sicer: SZ, ČSSR, Jugoslavija, Italija in za nameček še ameriška selekcija. ti, Lucchetta, Del Frate, Tercovich in Monticolo; krilci: Fontana, Trainini, Franca, Mitri, Politti, Marcato, Lenarduzzi; napadalci: Dri, Andreis, Marco-lini, Rossi, Muiesan in Furlan. “Ni pa izključeno, da bo imel trener Tagliavini na razpolago še kakega drugega nogometaša, saj se manager Micheli trenutno nahaja v Firencah, kjer od blizu sledi nogometni borzi polprofesionalcev. Medtem pa se je razširil? vest, da eden od ključnih igralcev moštva, Monticolo, ne bo na razpolago za letošnje prvenstvo, saj se misli preseliti v Arezzo in tako zaključiti svojo nogometno kariero. To bi bila za Triestino huda izguba, ki bi jo moral manager ublažiti z nakupom res izkušenega igralca. Trenutno še nT mogoče oceniti tehnične vrednosti ekipe, ki se vsekakor nahaja v preskusnem obdobju. Izkušeni igralci Bodo nedvomno v veliko pomoč mlajšim nogometašem, ki pa bodo imeli boljšo telesno pripravljenost na svoji strani. Prva preizkušnja je predvidena za 13. avgusta, ko se bo Triestina srečala s prvoligašem Vicenzo na stadionu «Grezar» v Trstu in tako prvič pokazala številnim navijačem česa je zmožna. GabriHc Omizzolo bi rad poslal trcn«r Čeprav so nogometaši Pro Gori-zie že na dopustu, to ne velja za vodstvo goriške ekipe, ki se prav te dni ubada s precejšnjimi problemi. Enega med temi predstavlja go-riški napadalec Omizzolo, ki je izrazil željo, da bi opustil aktivni nogomet in se posvetil trenerstvu. Levo krilo je namreč že v stiku z ekipo Audaxa, ki je letos izpadla iz druge amaterske lige in bo v prihodnji sezoni nastopala v najnižji kategoriji. Vbdstvo Pro Gorizie pa se z Omizzolovo željo docela ne strinja in vztraja na tem, da bi ta napadalec tudi v prihodnjem prvenstvu branil barve goriške ekipe. Problem zase predstavlja samo vodstvo ekipe. Po letošnjem prvenstvu je namreč zapadel mandat komisarju Paolu Toselliju, ki je doslej vodil »belo-modre*. Izgleda pa, da bo goriško enajsterico odslej vodila peterica, v kateri so poleg samega Tosellija še Luciano Sacchetti, Ser-gio Carone, Maurizio Bigot. in Vir-gilio Russian. Kar zadeva prihod in odhod igralcev, kaže, da se je vodstvo odločilo pomladiti ekipo. Pro Gorizia je namreč Triestini vrnila Clementeja, Ita-li pa Marego, Piscopa in Calandro. Od te ekipe pa bi k Pro Gorizii prišla mlada Bisiach in Cesselon. Gb-riško vodstvo pa si prizadeva, da bi si do nove sezone nabavilo še nekaj novih igralcev, ki bi sestavljali o-grodje ekipe v prihodnjem prvenstvu. Redni treningi prve ekipe se bodo pričeli 4. avgusta; konec tega meseca pa bi Pro Gorizia nastopila na turnirju v Pierišu. P. R. KOŠARKA TURNIR V ROSETU C. zvezda zadnja ROSETO DEGLI ABRUZZI. - V tem kraju se je zaključil veliki med narodni košarkarski turnir, na ka terem so igrale dve ameriški ekipi, Canon iz Benetk in Crvena zvezda iz Beograda. Beograjčani so tudi v zadnjem, 3 kolu, izgubili in so tako ostali na zadnjem mestu. Crveno zvezdo je namreč premagal beneški Canon. IZIDI ZADNJEGA DNE Sicutronic - GIS Ali Starš 110:104 Canon - Crvena zvezda 84:82. KONČNA LESTVICA Sicutronic 6; GIS Ali Starš 4; Canon Benetke 2; Crvena zvezda Beograd 0. Cervena zvezda bo že jutri v Tir-renii odigrala prijateljsko tekmo ekipo Sicutronic. trenutno-dobro formo. Bala sov je igral morda preveč miroljubno, mladi Kočijev, ki spada med najbolj zanesljive upe sovjetskega šaha, je s svojim rezultatom prijetno presenetil. Devet točk, torej nekaj več kot 50 odstotkov. sta dosegla še štev 2 madžarskega šaha (po Portischu), velemojster Ribli ter Sovjet Taj-manov, ki se .je proslavil z zmago nad Romanišinam Prvi igralec pod polovico osvojenih možnih točk je češkoslovaški šahist Smejkal. Sledi pa mu Kuzmin, ki igra še nekolik,; nestabilno, »aj boljše rezultate izmenjuje s slabšimi. Kubanski velemojster Garcia je pred mesecem dni dosegel izreden uspeh, ko je na turnirju v Havani, posvečenem spominu Capabladce, delil prvo mesto prav s sedanjim zmagovalcem Romanišinom. Bil pa je vseeno tisti, ki je imel od igralcev na tem turnirju najslabšo uvrstitev na svetovni točkovni lestvici ELO Kuba je z njim spet po tolikem času dobila igralca, ki se lahko enakovredno kosa z vsemi najboljšimi svetovnimi šahisti. Sledijo še Beljavski, ki se je proslavil z zmago nad Karpovom ter edini jugoslovanski velemojster, prisoten na tem turnirju. Kneževič, ki je nekoliko razočaral, saj je dosegel le dve zmagi ob desetih remijih in kar petih porazih. Najboljši romunski velemojster Ghfor-ghiu je razočaral, številka ena bolgarskega šaha Radulov pa je edini igralec, ki na tem turnirju ni zmagal niti enkrat. Enako število točk ima Še Vogt, na zadnjem mestu pa je obtičal edini italijanski velemojster Mariotti, ki je bil obenem tudi edini predstavnik zahodnoevropskega šaha. Mariotti je začel turnir z vrsto porazov, vendar pa si je nato nekoliko opomogel z zmago nad Vogtom in Kuzminom, kar pa mu ni zadostovalo, da b; se otresel zadnjega mesta. Igral je kot vedno zelo bor beno in napadalno, vendar pa je predvsem z močnejšimi velemojstri preveč tvegal. Doživel je tako kar 10 porazov, vendar pa je odigral tudi nakaj dobrih partij, ko .je n.pr. Talja in Karpova «mučil» v nedogled. Žal, ne moremo za Ma-riottija trditi, da bo na šahovskem področju še dosti napredoval, ker mu pač italijanski šahovski sistem ne dopušča, da bi se profesionalno posvetil šahu, kot se to n.pr. dogaja v zahodnih državan, kjer so najmočnejših šahisti plačani kot vrhunski športniki, izključno za svoje šahiranje. To pa je še posebej škoda, ko pomislimo, da ima Mariotti komaj 31 let. Da bi se preživljal, dela Mariotti v neki banki v Rimu, dopuste pa uporabi z igranjem na takih turnirjih. Nazadnje bi še omenili, da je ta turnir organizacijsko zelo dobro uspel in si ga .je ogledalo zelo veliko število gledalcev. Leningrad je pač srce sovjetske kulture, pa tudi sovjetskega šaha. KONČNA LESTVICA SYDNEY — Avstralska nogometna reprezentanca je včeraj v prijateljskem srečanju premagala angleško ekipo Arsenal s 3:1. Romanišin + 8 7 2 točke 11,5 Talj '7 9 2 11,5 Smislov 4 • 13 0 10 Karpov 5 10 2 10 Vaganjan 5 10 2 10 Balašov 3 12 2 9 Kočijev 4 10 3 9 Ribli 4 10 3 9 Tajmanov 5 8 4 9 Smejkal 3 10 4 8 Kuzmin 3 9 5 7,5 Garcia 4 7 6 7,5 Beljavski 3 9 5 7,5 Kneževič 2 10 5 7 Gheorghiu 2 10 5 7- Radulov 0 14 3 7 Vogt 2 10 5 7 Mariotti 3 4 10 5 Znak + označuje osvojene partije, =* remizirane in — izgubljene. Dušan Jelinčič VLADIMIR GRADNIK bi nerodno situacijo nekoliko popravil in poma- jje Pri napredovanju na severnem delu Banjšic, je ge-Vo * Capello vklinil na ta sektor pri Ročinju še no-divmirani XIV- korPus- v katerega sestavu sta bili dve Vendar je to malo pomagalo,- Tudi ta korpus je sjJf. velike težave in zamudo pri prehodu čez Sočo. O-te °vanje je bilo slabo organizirano in počasno, med-<0*0 so dogodki na bojni črti zahtevali nenehno ak- ?*0veljstvo avstrijskega 24. korpusa na Banjšicah je k°ncu tega dne dobilo jasno predstavo in realno sli-o velikosti in moči italijanskega napada in tudi o Vost6Vru IL italijanske armade. Počasnost in pomanjklji-Pm V sodelovanju italijanskih korpusov in divizij v na-ter neučinkovitost in zamuda pri oskrbi z vojnim br Rialom (posebno z vodo) — vse to je dovoljevalo indicem, da so na fronti in v zaledju premestili enote lij626™6- tak0 da bi bil° m°g°če pravočasno odbiti vsak b arhejši napadalčev vdor. Niso izključili možnosti pre-fronte na siiku 15. in 24. avstrijskega korpusa na delu Banjšic. Velika opreznost, omahovanje in ‘°čnost, poleg tega pa še slaba medsebojna pove- zanost in slabo sodelovanje italijanskih enot — vse to je pokopalo lepe načrte in ustrezna povelja komandanta italijanske armade. Naslednji dan je odpustil in zamenjal nekatere komandante divizij in brigad, ker niso pokazali potrebne iniciative in sposobnosti, da bi izkoristili tako ugodno priložnost in razbili maloštevilne in razrahljane avstrijske bataljone. Italijanski XXIV. korpus je na območju Kanala že 20. avgusta osvojil vrh Frata (kota 675 nad Bodrežem) in Osojnico (kota 710) pri Kanalskem vrhu. Naslednji dan, 21. avgusta, je zasedel Banjški Kuk (kota 711), a napadi na Jelenik so še trajali. S padcem tega je bila do 22. avgusta dosežena črta Mešnjak (k. 557) - Leupa -Osojnica - Kuk - Jelenik - Kobilnik. Zvečer je bila v italijanskih rokah tudi vas Bate. Tedaj se je avstrijsko levo krilo pri Grgarju bilo primorano umakniti na nove položaje proti vzhodu. Vodice in Sv. goro so morali avstrijski branilci zapustiti 22. avgusta, ker so italijanske enote v njihovem zaledju vdrle čez Bavne in Baske proti Grgarju. Italijani so, kot že omenjeno, na tem področju -uporabili tudi konjenico za zasledovanje, ker so upali, da se bo ta hitro prebila do čepovanske doline in na Trnovo. Vendar se konjenica ni pokazala sposobna za to nalogo, zato je napredovanje spet -prevzela- pehota, ki pa je bila ustavljena na črti Grgar - Ravne. Sv. goro je brez boja zasedla brigada -Forll« in ni zasledovala umikajočih se avstrijskih enot. Namesto tega sp na vrh pripeljali veliko vojaško godbo, ki je pod vodstvom znamenitega dirigenta Artura Toscaninija igrala koračnice. Na sektorju Lom - Kal na Banjšicah so bile 22. avgusta divizije XIV. in XXVII. italijanskega korpusa vnovič poslane v napad, ki pa je brezuspešno obstal. Drugi dan so napad ponovili, vendar tudi tokrat brezuspešno. Še več, enote 22. divizije so morale celo odstopiti zaradi protinapadov avstrijske aktivne obrambe. Ko je poveljstvo XXVII. korpusa prevzel general Ba-doglio, se je takoj pritožil, da so odredi alpincev in brigada -Ferrara- za borbo nesposobni (pri Lomu), da je v zaledju velik nered na poteh. Zato je odločil, da napad odloži. To bi bil lahko napravil tudi odstavljeni general Vanzo in za to ni bilo potrebno postaviti Ba-doglia, ki se navsezadnje ni pokazal nič boljši od svojega predhodnika. Avstrijske enote treh divizij, ki so branile celo Banjško planoto, so bile zaradi izgub skoraj pol manjše. Ker so se borile na odprtem terenu, so imele precejšnje vrzeli v razporeditvi. Skozi te bi bile lahko italijanske enote vdrle globoko v avstrijsko zaledje in prve taktične uspehe spremenile v operativne uspehe večjega obsega. Vendar je poveljstvo II. italijanske armade za 23. avgust ukazalo premor na vsej črti, in sicer zaradi reorganizacije in dopolnjevanja enot in materiala ter zaradi utrjevanja na novih položajih. Za avstrijsko obrambo na Banjšicah je bil začasni odmor kakor naročen. Maloštevilne avstrijske enote, ki so bile raztresene po manjših skupinah, so ob postopnem umiku zadrževale italijansko napredovanje z ognjem strojnic, ki so bile skrite med skalami in v luknjah od granat, med razvalinami zidov in razbitih jarkov. Drzno so se oglašale in sejale smrt med napadalce, ki so bili prepričani, da je po topniškem obstreljevanju ostal od branilcev samo prah in pepel. Enega številnih junaških primerov je pokazala zaščitna patrulja pri zaselku Ravterce. Iz razvalin te vasice je majhna skupina Avstrijcev s strojničnim ognjem dva dni držala v šahu bataljon italijanskega 127. polka. Takih primerov je bilo po planoti veliko. Branilci so hladnokrvno kljubovali smrti. Vračali so smrtne udarce množicam napadalcev — od Sv. gore do Loma. Med njimi in napadalci je bilo občasno razmerje različno: eden proti pet, ponekod tudi proti — deset in več. To je med drugim prevaralo napadalce, ki so z vsemi topovi ob- .i »pn« .,. v ? Sestreljeno italijansko letalo nekje v čepovanski dolini streljevali že izpraznjene položaje čez Jelenik do Kobil-nika in nato sprožili še napad pehote. Ta pa je zadela v prazno. Ko so Italijani 24. avgusta spet napadali, so opazili, da sovražnika ni — razen manjših zaščitnih skupin in patrulj. Močnejših enot ni bilo ne videti ne občutiti. Tudi avstrijska artilerija se je slabo oglašala. Kaj je to pomenilo? Omenili smo že, da sta komanda -soške armade-in komanda 14. korpusa na Banjšicah obravnavali možnost in potrebo postopnega umika na nove položaje globlje v zaledju. Sedaj je nastopil tak trenutek. Vprašanje je bilo le, kako globoko nazaj. Obstajala sta dva predloga. Prvi je bil za črto na pobočju hribov pred Cepo-vansko dolino in celo za njo na Trnovski gozd, drugi predlog pa je bil za umik samo do črte Grgar - Pod-laka - Vrhovec - Kal - Lom. (Nadcdi&vanje studil Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montacchl 6 PF 559 — Tal. 79 3« 08 79 48 38 79 58 23 78 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnapre) plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 dirt PRIMORSKI DNEVNIK ta Sfto Oglati 025 • 61000 Ljubljane, Pottnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 22. julija 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulua (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da« lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku sl! upravi li vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Član italijansket zveze časopisnih || založnikov FIEG ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I jZTr Trst ZUNANJA POLITIKA NA SEJI CK Zanimive pobude KPI do strank zah. Evrope Pajtttu o razgovorih v Moskvi RIM - Na seji CK KPI je Gian Carlo Pajelta ocenil mednarodno politično dejavnost italijanske partije. Pri tem je polemično ugotovil, da se KD krčevito brani vključiti v programske sporazume tudi tematiko zunanje politike, čeprav je prav ob teh vprašanjih prišlo v zadnjih časih do največjega zbliževanja in tudi zanimanja s strani evropskih partnerjev Italije oz. previdnosti ZDA, EGS in NATO. Mnogi se namreč danes zavedajo, je dodal Ser-gio Segre, da novi politični procesi v Italiji ne šibijo Evrope, pač pa jo nasprotno vključujejo v širšo dinamiko odnosov med političnimi silami in državami. Vrnimo se k Pajetti. Centralni komite je najprej seznanil z obiskom delegacije KPI v Moskvi. Do obiska je prišlo, poudarja Pajetta, tudi zato, ker je italijanska partija opazila, da so mnogi navidezno manjši pojavi pričali o tem, da se izkrivljajo sklepi lanskoletne berlinske konference evropskih komunističnih partij. V Moskvi so bili pogovori odkriti, težavni in zapleteni, vendar jih je navdihnil občutek vzajemnega prijateljstva in spoštovanja. Srečanje se je odvijalo v mučnem vzdušju, nastalem zaradi ostrine polemike revije «Novoje vremja* prc ti Santiagu Carrillu. Delegacija KPI je sovjetskim tovarišem joojasnila svoja stališča in utemeljila svoje pojmovanje internacionalizma. ki o-staja ena izmed temeljnih vrednot komunistov, vendar pa preveva globoko upoštevanje neodvisnosti, avtonomije in notranjega pluralizma v samem mednarodnem delavskem gibanju. Same reakcije posameznih partij na polemiko s Carrillom in njihova raznolikost dokazujejo, kako ni mogoče več strniti vseh partij v isti kalup. Enako velja za cevrokomu-nizem», k' kliče k večjemu soočenju in večji razpravi, čeprav tudi te politike ne gre jemati enostransko. V Moskvi je delegacija KPI podrobno obrazložila tudi stališča do vprašanj omejevanja svobode in dr- glijo in sklen o rednih stikih z vladajočo laburistčno stranko in priprave na skorajšnje potovanje v skandinavske države. Vse to prispeva k večjemu razumevanju italijanskega političnega razvoja in razvoju naprednejših perspektiv v okviru bodočega izvoljenega evropskega parlamenta, v kate rem bo KPI odigrala pomembno vlo go ob zanimanju in solidarnosti naj-razEčnejših sil. Segre je omenil tudi »skoraj državniške* stike v Grčiji in z nekaterimi državami afriške četne oziroma osvobodilnimi gibanji. V... to lahko pripomore k učinkovitim akcijam Italije v smeri po-mirjevanja in mednarodnega sodelovanja. Reakcije mednarodnih partnerjev na stališča in pobude italijanskih komunistov pa dokazujejo, da bi novo vlado in vstop KPI vanjo v zahodni Evropi in drugod po svetu siorejeli kot dokaz »večje u-ravnovcšenosti Italije*, je zaključil Segre. (st.s.) Novice dločne VVashingtonu o novem ameriškem orožju, nevtronski 'bombi, ki ubija ljudi, ne ruši pa poslopij, je izzvala o-demonstracije tudi v ZDA. Na sliki: demonstranti, ki so . včeraj manifestirali pred Belo hišo v (Telefoto ANSA) OSEMINDVAJSET MESECEV V POPOLNI IZOLACIJI Kaj doživlja anarhistka Krause v švicarskem zapora Aifoltern V prihodnjih dneh delegacija, ki bo bo odpotovala v Švico italijanska parlamentarna zahtevala, naj jo spustijo na začasno svobodo RIM, — Radikalna poslanka Ade-le Faccio je sporočila, da bo prihodnje dni odpotovala v Švico delegacija italijanskih parlamentarcev, ki bo zahtevala, naj Petro Krause takoj spustijo na začasno svobodo. Petro Krause obtožuje švicarska policija prevratniške in teroristične dejavnosti in je od 20. marca 1975 v popolni izolaciji, zaradi česar je zelo bolna. Facciova je pokazala časnikarjem pričevanja znanih specialistov, iz katerih jasno izhaja, da je Krausejeva v obupnem stanju. V parlamentarni delegaciji bodo povečini radikalni it} socialistični jDoslanci ter poslanci 'neodvisne levice. Sestali se bodo s predsednikom porotnega sodišča in s kantonalnim ministrom za pravosodje, da bi dosegli za Petro Krause začasno svobodo. ZORIC® — Čez poldrugi mesec VČERAJ PONOČI V FIRENCAH PRAVLJIČNI SVET MODE Z geometričnim krojem svojih oblek, polnih kovinskih plaket in verig je Courreges bil pobudnik vesoljske mode in je v tem pogledu znatno oreKttel ameriške znanstvenike v ^pristanku na Luni*. Marj/ Quaut je z minikrilom napovedala eksplozijo mlade mode. Morske žabe. barvilo E-123. vsakovrstna onesnaženja pa niso navdihnila nobenega modnega ustvarjalca. Če naj sklepamo po modnih revijah zadn-ih dni v rimskem hotelu Excelsior, kjer najbolj znani italijanski ustvaijalci prikazujejo svoje umotvore, je dramatično vprašanje ekologije povsem odsotno v svetu mode. Brhke manekenke, ki poplesujejo po odru rimskega hotela, so se Po nalogu modnih ustvarjalcev prelevile v pastiričke, rdečelične kmetice in vitke gorjanke. ki živijo v bukoličnem, skoraj pravliičnem svetu kjer nihajo lahne sapice, romantično žuborijo bistri potočki in kjer vdihuješ prijeten vonj cvetja. Rekli bi celo. da je v razkošnih dvoranah znova oživel mit Arkadije. skoraj v žaljiv posmeh trdem, kmečkemu delu. žuborim rokam okornih in izpitih kmetov in gorjanov. A kaj bi začenjali polemiko zaradi muh modnih ustvarjalcev. Dejstvo je. da bodo na umazanih pločnikih italijanskih mest. med deset, petnajsinad-stropnimi nebotičniki, v nzrač-ju. ki ga zastrupljajo izpušni plini avtomobilov in industrijski odpadki prihodnjo zimo in pomlad skorajda vzbrstele brhke k-netičke ali pastiričke. navidezno nekoliko okorne, nič več po namerno razcapane v ieans oblačilih kot doslej. Modni ustvarjalci skušajo ustvarjati pravljični in rožnati svet, ki se bo pa kaj kmalu razblinil. ko bo moral kupec seči v žep po listnico: po predvidevanju izvedencev se bodo oblačila podražila za vsaj 15 odstotkov. Pa kaj nam mar prazen ;p. čc bomo lahko, kot veli loda, lični, nelzoliko trebušali pastirčki in pastirice, (vt) žavljanskih pravic, ki je zelo resno vprašanje, ob katerem namerava KPI nadaljevati svoje pritiske. In to ne zato, ker bi s tem tolažila svojo vest. r>ač pa zato, ker se delavsko gibanje mora s tem vprašanjem spoprijeti in g- pozitivno rešiti. V zvezi z načrti KPI, ki prav te dni odločno razvija večstransko mednarodno povezovanj j so zanimive i-zjave načelnika zunanjepol Učne komisije CK KPI Segre ja agenciji «1-talia*. Segre jjojasnjuje, da se KPI čedalje bolj vključuje v zahodnoevropski okvir in v tem smislu navezuje po-ziUvne sUke z vsemi socialističnimi socialdemokratskimi in laburističnimi silami. Omenil je srečanja Berlin-guerja z Brandtom, s Sengborjem, ki je podpredsednik socialist čne internacionale, njegovo potovanje v An Atentati na stanovanja treh univerzitetnih profesorjev Eksplozije zažigalnih bomb so na srečo povzročile le majhno gmotno škodo FIRENCE — Tri zažigalne bombe so eksplodirale prejšnjo noč pred stanovanji treh docentov fakultete za arhitektura. Peklenski stroji so počili skoraj istočasno nekaj nrnut po polnoči na Trgu D'Azzeglio, kjer stanuje prof. Pier Luigi Spadolini (brat republikanskega senatorja), v Ul. Moro, kjer stanuje prof. Fran-cesco Guaerrieri, in v Ul. Foscolo, kjer stanuje prof. Francesco De Blasi. V vseh treh primerih so se teroristi poslužili lahko vnetljive tekočine in fiole kisline, ki je služila kot zažigalna vrvica. Eksplozija tieh bomb je povzročila manjšo škodo v vbodih stanovanjskih blokov. V Ul. Del Moro f>a lažje ranila žensko, ki je šla po naključju tedaj mimo. Terorist', katerih istovetnost ni znana, so sl popoldne prevzeli odgovornost za atentate z letakom, ki so ga poslali uredništvu nekeea časnika. Besedilo letaka je sorodno vsem podobnim sporočilon'. s katerimi si teroristične in provokatorske orga-nizac:Je lastijo očetovstvo tovrstnih izDadov. V glavnem vsebuje visoko-doneče vendar pa prazne fraze in vrsto p>sovk proti profesorjem. Sporočilo se zaključuje z geslom ..^ga-nizirati ir oborožiti komunistične nroletarce*. kar bi le težko tolmačili kot podpis ali naziv teroristične skupine. Atentati so izzvali znatno napetost na fakulteti za arhitekturo, ki je bila zato zaprta, vendar vse ka že, da se bo didaktična dejavnost lahko nadaljevala že jutri in da bodo nadaljevali z razoravo o diplomskih nalogah. Pripomnti p>a gre vsekakor, da- so študentje, docenti in asistent! skoraj enoglasno obsodili teroristični izpad, (vt) Preiskava o ugrabitvi Patrizic Vallisi MILAN — V okviru preiskave o ugrabitvi Patrizic Vallisi so karabinjerji včeraj odkrili v bližini Va-reda (Milano) skladišče orožja, last ugrabiteljske tolpe. Kot smo poročati, so orožniki z drzno in bliskovito akcijo osvobodili dekle v sredo zjutraj. Skrivališče orožja je bila preprosta luknja, ki so jo banditi izkopali na gmajni in jo prekrili s suhljadjo. V njej so karabinjerji našli puško s prirezanimi cevmi, brzostrelko, več samokresov in na stotine raznovrstnih nabojev. Poleg najdbe orožja so karabinjerji odkrili istovetnost treh pripadnikov tolpe (sedem jih že sedi v zajootu). ki jih sedaj vneto iščejo. Preiskava je še v teku in vse kaže, da so možna precejšnja presenečenja. Orožniki so namreč prepričani, da je tolpa odgovorna za vrsto ugrabitev, jx>leg seveda u-grabitve Vallisijeve, zlasti še ker naj bi delovala sporazumno z mafijo. Skoraj gotovo je, da je pri-pravila ugrabitev industrijca Fat-torinija in da je ubila milanskega trgovca Luigija Galbiati.ja. najbrž f>a ima na vesti še marsikateri podoben zločin. Amncslj’ international za urugvajskega matematika PIZA — Pizanski odsek Amnesty International, mednarodnega združenja, ki Sj bori za pravice političnih jetnikov v vseh državah sveta, je včeraj naslovil poziv vsem itali- janskim demokratom, vladi in par lamentu, naj se zavzamejo za u-sodo urugvajskega matematika Joseja Luisa Massero in njegovo ženo Martho Vaientni. Oba sta od 1975. leta v uragvajskih zaporih zaradi svojega političnega prepričanja. Jose Luis Massera je mednarodno znan matematik in je bil pred vojaškim državnim udarom voditelj u-rugvajske KP ter član parlamenta. Z ženo se je vedno pogumno zavzemal za uveljavitev svojega svetovnonazorskega in političnega prepričanja. vendar pa se ni pari tem nikoli poslužil nasilja. Dosedanji pozivi italijanske in mednarodne javnosti so bili delno uspešni v smislu, da zakonca nista SKRIVNOSTNA VLOGA LASTNIKA JAHTE «ALEXIA» Rimska policija je aretirala Moasellesa ia njegovo prijateljico Aretacija izvršena na zahtevo grških oblasti, ki vodijo preiskavo o ropu v «Club mediterranee» na otoku Krfu v več v tako zverinsko mučena, najx>r j Petnih listov turistov, demokratov, da bi dosegli njuno o- \ Ijajo počitnice na tem RIM — Agenti rimskega letečega oddelita in interpola so včeraj zvečer aretirali florentinskega časnikarja Alessia Monsellesa in njegovo prijateljico Danielo Valle. Do aretacije je prišlo po večernem za-sliševan ju časnikarja (Daniela Valle se ie javila na policiji šele v večernih urah) in potem ko je prisjjel iz Grčije brzojav grških preiskovalnih organov z zahtevo, da itali janske oblasti aretirajo dvojico zaradi spdelovanja pri. ropu v turističnem naselju «Club mediter-ranee*’ r.a otoku Krfu, kjer so trije roparji ubili blagajnika, ranili neko drugo osebo ter se polastiti večje vsote denarja in okoli 7(X) ki preživ-grškem o- svoboditev, pa je bil brezuspešen.! toku. Zato pizanski odsek Amnesty poziva Alessio Monselles je čudna o-italijanski piarlament, vse napredne j sebnost. Sedaj je po poklicu časni organizacije in združenja, naj se i kar, toda pred časom je bil last-še aktivneje zavzemajo za osvobodi-1 nik nekega nočnega lokala v Bo-tev Massere in njegove žene. I logni, Kjer naj bi spozna1 nekega Legendra, ki je baje zapleten v rop in umor na Krfu. Policije treh držav (Grčije, Italije in Jugoslavije), so iskale Monsellesa in njegovo prijateljico štiri dni. Predvčerajšnjim je italijanska finančna straža, našla blizu otokov Traniti gumijast čoln, ki je jxi vsej verjetnosti pripadal jahti «Alexia>. katere lastnika sta Mor-selles in neki njegov avstrijski prijatelj (jahta plove jx>d avstrijsko zastavo). Časopisi, radijske do-staje so se v teh dneh na dolgo in široko razpisali o aferi, toda Monselles, ki je bil že v včerajšnjih zgodnih jutranjih urah v Rimu, je počakal še nekaj časa preden je telefoniral na kvesturo ter obvestil policiste o svoji navzočnosti. Potem se je začelo zasliševanje. Monselles in potem deloma tudi njegova prijateljica sta povedala, da sta 12. t.m. križarila okoli otoka Krfa. Potem sta dala jahto v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuMiiifiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiHiiiiiiiiuniiiiiiMiiiiMiiiiMiMmiiniimiinMiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiuimiiiMiiiiiiiiiiiiiiHii RODEZIJA IN ANGOLA V OSPREDJU AFRIŠKIH DOGODKOV JUŽNOAFRIŠKI RASISTI NA POTI POLITIČNI IN VOJAŠKI OFENZIVI Uporniške enote UNITA zavzele mesto Cuangar na meji med Angolo in Južnoafriško republiko - Južnoafriški zunanji minister Pik Botha v Rodeziji LUANDA — Politični in vojaški položaj v južnem delu Afrike se zaostruje. Dve vrsti dogodkov pogojujeta ta razvoj: na eni strani je sklep rodezijskega premiera lana Smitha, da bodo izvedli v Rodeziji politične volitve 31. avgusta, na drugi pa naraščajoča napetost na meji med Angolo in Južnoafriško zvezo. Najprej nekaj besed o naraščajoči napetosti med Angolo in Pretorio. Južnoafriški radio je že predvčerajšnjim zvečer objavil vest, da so se pri mestu Cuangar ob reki Kavan-go, ob kateri teče meja med Angolo in Južnoafriško republiko, razvneli boji med vladnimi četami predsednika Njeta in uporniki UNITA , ene od treh organizacij, ki so se svoj čas borile proti portugalskemu kolonializmu, a ki je pozneje prešla v opozicijo ja-oti MPLA (Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole), ki danes dejansko vlada v tej bivši portugalski koloniji. Po južnoafriških vesteh so gverilci UNITA zavzeli Cuangar. a več kot 400 ubežnikov se je zateklo na južnoafriško področje. Med njimi so baje tudi predstavniki MPLA. Pri Cuangarju je prišlo prejšnji teden do hudega letalskega incidenta. Luandsko letalo «AN 26» je bilo sestreljeno takoj potem ko je vzletelo. Pri nesreči je 12 ljudi izgubilo življenje. Luandske oblasti trdijo, da so letalo sestrelili južnoafriški rasisti, Pretoria pa odgovarja, da so to storile enote UNIT \ Prav nobenega dvoma pa nd, da UNITA podpirata južnoafriški premier Vomster in njegova rasistična vlada. Luandsaa vlada jo že protestirala zaradi teh dogodkov pri OZN in pri Organizaciji afriške enotnosti. Vorster in njegova bela vlada | a ne popuščata. Prav njima je treba pripisati vlogo političnega organizatorja boja proti m)ad:m črnskim republikam na jugu Afrike. Ni prav nič čudnega, če je pretorijski zunanji minister Pik Botha obiskal v teh dneh Rodezijo ter se pogovarjal z Janom Smithom. Sestanek je potekal, v okviru Smithovega sklepa, da napove politične volitve. Kot je znano, je sklep rodezijskega prvaka naletel na veliko ogorčenje v Angliji. Angleška vlada meni namreč, da je s tem Smith zadal hud udarec angleško - ameriškemu predlogu za ureditev razmer v Rodeziji (Amerikanci morda niso črnogledi v tolikšni meri). lan Smith je sicer pripravljen privoliti v sestavo večinske črnske vlade v Rodeziji, noče- pa popustiti glede bistvene zahteve črnske. večine, ki se izr a" a v geslu «en mož, en glas*. Smith hoče v bistvu ohraniti, tudi za ceno teptanja osnovnega načela demokracije (splošne volitve ob splošni volilni pravici ne glede na barvo kože) nadoblast belih v državi. Celo voditelji črnskih »legalnih* gibanj (Muzorewa in Sitole) ne sprejemajo Smithovih tez, kar objektivno krepi oozicije revolucionarnega gibanja «Domovinske fronte* Nkoma in Mugabeja, ki vodita oborožen boj proti Smithovemu rasističnemu režimu. Pretorijski režim je zaskrbljen, ker se Smithu majejo tla pod nogami. Konec belega rasističnega režima v Rodeziji pa bi pomenil začetek konca bele nadvlade v Južni Afriki, (vk) najem trem Francozom. 16. julija so se ti izkrcali, a so se ootem nenadoma pojavili 17. julija zjutraj, toda to pot okrvavljeni in o-boroženi z revolverji in brzostrelkami. Monselles in njegova prijateljica sta bila potem njihova ujetnika. Pluli so po grških teritorialnih vodah, občasno pa je morala Daniela na krov v kopalni obleki, da bi dala jahti pošten videz. Potem so se baje izkrcali v nekem jugoslovanskem pristanišču na črnogorski obali, kjer je Daniela celo spremljala dva od roparjev uri nakupih v trgovinah. Potem spet plovba' po Jadranu do otokov Tre-miti, kjer so se roparji vkrcali v gumijast čoln, potem ko so zabičali Monsellesu in spremljevalki, naj vsaj 24 ur ne obvestita nikogar. ker sicer ju bo doletelo kaj hudega. No, Monselles je šel v Dubrovnik, ostal tam nekaj časa. potem pa se z dekletom vkrcal na trajekt. Ko je prišel v Ancono, ni niti malo pomislil, da bi bilo treba obvestiti o zadevi policijo, temveč se je mirno odpeljal v Rim. Jahta «Alexia» je še vedno v Dubrovniku. Policistom se je I zdela vsa ta pripoved zelo sumljiva ter so zato pridržali časnikarja V večernih u-rah je prišla zahteva grških o-blasti. Vprašanje je sedaj, kako in zakaj bi italijanske oblasti utegnile soditi dvojici in če bo prišlo do ekstradicije grškim oblastem, (vk) Rešitev problema ladje Cavtat T RIM — Potapljači poldržavne družbe Saipem bodo v roku 90 delovnih dni dvignili na površje vse sodčke strupenega tetraetila ki so se pred petimi leti pogreznili skupno z jugoslovansko ladjo Cavtat. Potapljači družbe so doslej dvignili na površje sodčke, ki so bili na krovu ali v bližini potopljene ladje, po dodatni pogodbi, ki je bila podpisana včeraj z ministrstvom za trgovinsko mornarico, pa bodo odstranili tudi sodčke, ki so v ladijskem trupu. Alessio Monselle (levo) med včerajšnjim zasliševanjem na rimski k vestmi. Desno delka dr. Cibppa vodja letečega od-(Telefoto ANSA) dni bi se v Švici moral začeti proces proti anarhistki Petri Krause, ki jo dolžijo vrste prevratniških dejanj, vendar obstaja utemeljena bojazen, da Petra svojega procesa ne bo dočakala. Krausejeva je v samici že 28 mesecev, v tem času pa je dvakrat stavkala na edini način, ki ji je mogoč in dostopen: prvič ni jedla 17 dni, drugič pa 42. Bolj kot fizično pa zaskrbijo njeno duševno zdravstveno stanje, saj se po 28 mesecih izolacije ne utegne več pogovarjati z nikomer. Njen zagovornik. Bernard Rambert, mlad odvetnik, ki si je najbrž s tem, da se v omikani in dobro misleči Švici poteguje za oprostitev anarhistke Krau-sove, zapravil odvetniško kariero, trdi, da je Petra v samici sedaj še samo spi. Že dva meseca noče videti svojega 17-letnega sina Marca, ker ji ne dovoljijo, da bi se z njim sestala na samem. Proces proti Petri Krause bi mo ral biti ob polovici septembra, vendar je prav te dni odločujoč trenutek za njeno usodo. Ziiriško sodišče je imenovalo dva uradna zdravnika, ki sta ugotovila, da je Krausejeva zaradi izolacije, v kateri jo držijo švicarske oblasti, zelo bolna in da ne bo mogla prestati šoka, ki bi ga zanjo pomenil proces. To mnenje predsedniku sodišča Finku ni bilo všeč: boji se namreč, da bi Petra pobegnila in se tako izognila «eksem-plaričnemu» procesu. Zato je poveril ponovn pregled psihiatru Knabu, direktorju umobolnice v Reinhanu, ki se ponaša s tem, kot je izjavil na nekem zdravniškem, kongresu, da je jetnikom pri njemu slabše kot v zaporu, saj ne smejo niti pisati niti brati, tako da se raje takoj vrnejo v zapor, če so simulanti. Fink je zato izdal ukaz za njena premestitev v umobolnico, vendar se je tokrat namazan stroj švicarske birokracije zataknil. Zagovorniki so se namreč uprli in ne dovolijo, da bi Petro premestili v umobolnico, saj to njeno duševno zdravje popolnoma uničilo. Zvezno sodišče v Lau-sanni, ki se bo moralo o lem izreči, za sedaj molči, kot molčijo vsa sredstva množičnega obveščanja e Šuici. Molčijo časopisi, molči televizija, ki sicer na dolgo in široko in zelo odprto poroča o italijanskem po ložaju. Švicarski tisk pa je menda od vsega evropskega tiska posvetil največ jo pozornost vprašanju sovjetskih d isidentov ter dejstvo, da so sovjetske oblasti nekatere zaprle v umobolnico. Postavlja se vprašanje, zakaj se švicarske oblasti tako bojijo primera Petre Krause, 38-lelne Židinje, ki je preživela otroška leta v nacističnem taborišču, kjer so nacistični vojni zločinci delali z njo psevdo-znanstvene poskuse, da bi n.pr. ugotovili, koliko vode prenese v trebuhu majhen otrok. Vse to je na njeno duševnost najbrž pustilo neizbrisne sledove. Lani je švicarski minister za pravosodje označil Krause jevo kot mevarno teroristko»: kaj pa je naredila takega, se sprašuje javnost. Vsi njeni prekrški so taki, da bi jo sodišče lahko, če bi bilo zelo strogo, obsodilo na 4 do 5 let zapora in v takem primeru bi jo marali konec leta 1977 že izpustiti na svobodo, to pa je to, česar se švicarska pravica boji, pravi njen sin Marco Ognissanti. Odvetnik Rambert trdi, da so Švicarji obsodili Petro že pred procesom, ker gre za osebo, ki je obtožena političnega prevratništva, kar je v Švici najhujši zločih. Vsa protiteroristična propaganda, okrepitev represivnega stroja, v katerega so Švicarji naložili ogromne vsote denarja ima en sam namen: ustrahovati in zadušiti vse, kar je v Švici naprednega, pravi Rambert. To jim je tudi uspelo: samo sedem švicarskih odvetnikov na primer zagovarja politične obtožence. Združili so se v kolektiv, ki je tarča vsakodnevnega napada švicarskega tiska. Odkar je Petra Krause s svojimi gladovnimi stavkami pritegnila pozornost javnosti, so sicer ustanovili odbor, ki se bori proti izolaciji v zaporih. Obenem pa so odkrili, da je izolacija sploh v navadi za obtožence, ki čakajo na proces. Lahko traja šest mesecev ali pa osem let, kot se je zgodilo španskemu prisiljencu. švicarskim oblastem se ne mudi: treba je zbrati dokaze, zato je najbolje, da obtoženci ostanejo ta čas v zaporu, da ne bi mogli dokazov skriti. Izolacija pa pomeni živeti v tesni celici M sicer ima tapison po tleh, je rekla italijanski časnikarki tajnica predsednika sodišča Finka, ni kakor pri vas v Italiji...) pomeni, da se jetnik lahko sprehodi po dvorišču dvakrat na teden in sicer samo po eno uro, pri tem pa ne sme spregovoriti s svojimi sojetniki niti besedice. Lahko se sestane enkrat na teden za petnajst minut z ožjimi sorodniki, vendar ob stalni prisotnosti policaja. V zaporu v a, -foliemu, kjer je Petra Krause, če si moški imaš srečo, da lahko delaš v delavnici in da imaš na razpolago dvorano, v kateri ci z drugimi zaporniki, čeprav moraš molčati tudi tukaj. Petra pa nima te sreče, da bi bila moški in torej nima dostope v delavnico. Pred časom je dnevnik Blick objavil ii.lerju z njenim sinom Mar-com, vendar ga je pred tem izročil v vpogled šefu policije, ki jz zanj napisal odgovor. Vsaka demokracija ima svobodo tiska, ki si jo zasluži, je v zvezi s tem primerom zapisal milanski dnevnik «La repubbli-ca», ki se je s primerom Petre Krause mnogo ukvarjal. Danes se bo Petra Krause po dveh mesecih končno sestala s sinom Marcom, eprav ji niso dovolili, da bi govorila z njim na samem. «Go-vori mi o nepomembnih stvareh, nočem, da bi poslušali stvari, ki me lahko prizadenejo, morava biti močna,» je Krausejeva sporočila sinu. (n:a. — if) TRENTO — Mlad moški je včeraj zjutraj v Castel Tesinu, majhni vasi pri Trentu, ubil ženo in se nato prijavil policiji. Morilec, 36-letni Natalino Marchiori, je izjavil preiskovalcem, da je bilo ljubosumje vzmet, ki je sprožila morilski nagon. Il tlllltflllf II Itlllllllllt III UH III UH 111111111111111)11111111^ TRŽAŠKI DNEVNIK Ogromna množica (Nadaljevanje z 2. strani) saj so naročili vlačilec s jx>sebno prikolico za prevoz železniških vozov šele za 14. uro. Dejansko j® privozil vlačilec tržaškega podjetja Mantini ob 13.45 in žerjav je počasi položil avtobus, ki tehta natanko, 14 ton in 223 kg, na prikolico. Ob 14.15 so uslužbenci podjetja Mantini pritrdili avtobus z jeklenimi kabli na prikolico, medtem pa s® z žerjavom dvignili iz brezna kolesa in vse druge predmete, ki s° se pri nesreči razkropili po malem vinogradu. Med temi je bila tudi kuverta s čekom 2.800.000 lir, na; slovljenim na podjetje SAITA, W pa so ga v preteklih dneh že razveljavili v prepričanju, da se je izgubil ali da ga je kdo ukradel. Natančno so pregledali vse predmete-v upanju, da bi našli kaj koristnega za identifikacijo trupla približno 60 let stare ženske, ki leži v mrtvašnici tržaške bolnišnice, vettdav zaman. Našli so le razbito zapestno uro: kazalca sta se ustavila ob 13.15. Vlačilec z avtobusom in žerjav sta ob 15.30 v spremstvu prometne policije počasi odpeljala proti Rom kam; v remizo Fiata sta vozili Pr'” speli nekaj po 16. uri, nakar 50 razstovorili avtobus. Šele ko so včeraj dvignili avtobus iz brezna je bilo povsem j®9” no, zakaj voznik Benedetti ni mm gel ohraniti nadzorstva nad vozilom. Pri trčenju je namreč pločevina na levi prednji strani avl®-busa popolnoma «vklenila» kolo al’J tobusa in onemogočila kakršenkon manever. Na prednjem delu avtobusa so še povsem jasno vidni -c'm dovi rdeče barve fiata 128, pa tudi sledovi obcestnega zidu, ki ga ic avtobus podrl po trčenju s fiatom-Kljub vsemu pa je treba reči, d* ja struktura avtobusa zdržala. Težka vozilo je treščilo s streho tla, vendar se pri tem ni zmečkalo, kot se večkrat dogaja pri podob" nih nesrečah. Tudi leva stran avtobusa, ra kateri je bil udava® najhujši, je zdržala; v i-asprotneb’ primeru hi bil obračun nesreu® nedvomne Se rmos.-i imh žalosten- Izleti S P D T priredi jutri, 23., in v nedeljo, 24. julija, dvodnevni izlet * osebnimi avtomobili na Antelao (3-2® m) v Dolomitih. Prenočišče v koc’ Galassi, hoja približno 6 ur. Vpisov*” nje na sedežu ZSŠDI - Ul. sv. Fra*' čiška, 20. Zbirališče pred sodnij® (Foro Ulpiano) jutri, 23., ob 14. obuti. a* TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21. 7.1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 879,7* 850." 1518" 360." 180." 24. " 380." 53,7» 805." 355." 144.5» 195." 163." 25. " 27.2* 46,5» 46.50 | ba [k h MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi URADNIKA - SKLADIŠČNIKA z *?*' njem slovenščine sprejme v služb® zastopnik CITROEN — Plahuta ■ berto. Ul. Brigata Casale 1. J«'10 se osebro v uradnih urah. L