31 GLAS
LET.
Leto XLV - Št. 80 - CENA 40 SIT
Kranj, torek, 13. oktobra 1992
Na Bledu so tekmovale najboljše profesionalke v golfu
Odprti turnir Slovenije Avstralki
Bled, 11. oktobra - Čeprav so organizatorji zaključnega turnirja evropske turneje profesionalk v golfu računali na ude-v k° °koli sto najboljših golfistk, jih je na Bled prišlo le 64. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo in dobro organizirajo, nagradni sklad pa si je razdelilo 60 najboljših. Zmagala J* Avstralka Karen Lunn, ki je zato dobila 10.500 funtov. Tekmovanje naj bi postalo tradicionalno, vendar pa se bo v prihodnje treba bolj potruditi za promocijo Bleda in Sloveniji- Slavnostne podelitve nagrad seje udeležil tudi predsednik Jovenske vlade dr. Janez Drnovešek. Več v Stotinki. • V. S., fo'o:G.Sinlk
Bog mu pomagaj
"Če vladajoča koalicija ne more zagotoviti sklepčnosti a sejah, potem lahko samo rečem: Bog ji pomagaj, "je dejal fP zadnji neuspešni seji republiškega parlamenta vodja po-[ anskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov Nace Po-!iJr!ar- Prav ima, vendar božje pomoči ni potrebna samo vla-saJ°ča koalicija, ampak celoten parlament, ki se je na zadnji tJ' Pre,ekli teden ujel v past, iz katere se bo težko izmotal. S c/° s,QHšča bi kazalo pritrditi predlogom nekaterih poslan-v- da bi ta parlament zaradi vedno pogostejših zapletov in ste L°^ne8a časa prenehal z delom in bi skušal spraviti pod eho kvečjemu zadeve, ki se nedokončane že nekaj časa va-Pa°i V skuP^Činski proceduri. Vendar je ustavna obveza tega njn a?Je,Ua- da dela do konca svojega, sicer skrajšanega 5*etQta ^° 'zv°hfve novega državnega zbora in državnega
Cj * ^r°blem pa ni samo v željah, da bi sedanji parlamentarce f Sea"aj oditi na predčasni dopust. Težava je tudi v tem. da &Čin V° kampanja pretekli teden uradno že začela, skup-0 P° sprejela celotnega paketa volilnih zakonov. Nima-kaf!!OVe?a ZQkona o političnih strankah, niti zakona o volilni jettl PQnJ[- ki za izvedbo volitev sicer nista nujna, njun spre-ŠqnfQ',n' Prispeval k jasnejšim pravilom predvolilnega obna-v°lit\> "d'datov, strank in predlagateljev kandidatov. Na n0Ve e Rrefno tudi brez zakona o vladi, ki bi ga do izvolitve Posla ° mora^ 'mefi m s tem v zvezi vsaj vedeti, ali bodo Oodo t ^a^° tudi člani vlade ali ne in kako ravnati, če ne bo(]0 Srneh biti. Za zdaj je sprejeto samo to, da se poslanci ne izjem*?e^' u^varjati s pridobitno dejavnostjo, razen redkih str\Q 'Jt°8re za poklice, ko prekinitev stika s stroko ni dopu-btemar/*e sPreJem zakona o strankah za volitve ni tako pro-Pred\e'ina m n' sprememba na tem področju po besedah W»Sov ** reP"hliške volilne
komisije povzročila nekaj pro-Pf«v i, ^a morali sprejeti zakon o volilni kampanji, če-bi bil u"'° prav ki pravijo, da bi ga množično kršili, ker °snovna'ne>< ^r*"ev wrv' °" učinka kazni, pa bi dobili vsaj k' bodlo />/°iV"a 'gre ,er možnost, da bi stopili na prste tistim. C'' ^kokmM0 vi*J'n v°l'mih odstotkov z nizkimi udar-hltci za didati kot tudi mediji, ki bomo v končni fazi glavni nQJraz)i(U%^x^ eneKa neuspeh drugega in bomo obkladam z "''ni/rii nV-m[ Ps<>vkami in pridevniki, najmanj pa s komuni-?*a Zalio ' vat'kar*skimi agitatorji, bomo v primeru nespreje-(lN ;n rt"?,prePui?eni samemu sebi. Vsaka stvar ima pravila "I° "<"i/o v"*'"" sfvarm' Je tudi demokracija, če te prisega-• Auvr nam bo moral res Bog pomagati.• J. Koš-
Vitomir Gros odgovarja
Ponovljena laž
Doktor Bučar v Lomu
Lom nad Tržičem, 12. oktobra -
Včerajšnji praznik v tržiški krajevni skupnosti Lom je bil še posebno slovesen. Na slavnostni maši, ki jo je opravil v obnovljeni cerkvi nadškof Alojzij Turk, sta bila med uglednimi gosti tudi predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar in tržiški župan Peter Smuk. Praznovanje so nadaljevali pri Domu krajanov, kjer so opravili blagoslov gasilskega doma in opreme v njem. Po kulturnem sporedu je sledilo še pestro družabno srečanje, med katerim so postregli z domačimi dobrotami.© S. S.
Ravnanje z odpadki
Ljubljana, 13. oktobra - Jutri dopoldne se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja I. mednarodno posvetovanje Znanje za okolje, ki bo potekalo do 16. oktobra 1992. Strokovnjaki iz Slovenije in šestih tujih držav bodo razpravljali o ravnanju z odpadki v Sloveniji in izbiri najbolj primernih tehnologij za sistem ravnanja z odpadki v naši državi. Posvet v organizaciji Zavoda za tehnično izobraževanje iz Ljubljane je namenjen vsem, ki so profesionalno povezani s problematiko ravnanja z odpadki na upravni in komunalni ravni oziroma v proizvodnih dejavnostih. Zato bodo tuje in domače firme, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki, ob posvetu prikazale svoje rešitve v obliki delavnic. • S. Saje
Prihodnje leto
Vodnikovo leto na Koprivniku
Častni odbor za proslavitev 200-letnice fare in prihoda Valentina Vodnik na Koprivnik bo vodil dr. Matjaž Kmecl.
Koprivnik, 9. oktobra - Prihodnje leto bo minilo dvesto let od tega, ko je bila farna cerkev na Koprivniku (v Bohinju) drugič posvečena in ko je postal prvi župnik v fari Valentin Vodnik. "Če je Vodnikov prihod na Koprivnik pomenil veliko prelomnico v življenju vasi, naj bo tako tudi praznovanje dvestoletnice. V krajevni skupnosti ne želimo samo proslav, ampak konkretna dejanja, od katerih bodo Slovenija in naši ljudje nekaj imeli," je na prvi seji častnega odbora za proslavo 200-letnice fare in prihoda Vodnika na Koprivnik dejal Janez Korošec, predsednik KS Koprivnik - GorjuŠe.
BORZNI POSREDNIKI k*L;0<W2i7«27)4
mm
fax» 212*422
/O    ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
Kot je pri nas že običaj, je tudi tokratno poročanje iz kranjske občinske skupščine izpod nivoja profesionalnega novinarstva, pač v službi politike, ki je vodstvu časnika blizu. Običajno me taki članki ne motijo in nanje sploh ne reagiram. To pot pa sem prisiljen odgovoriti, da bi laž ne postala resnica. V članku »Nova koalicija prepričljivo zmagala, Gros pa se izmika« s podpisom Š.Ž. so tri laži in sicer:
1. Ni res, da sem spremenil mnenje o zamenjavi predse-stva, kar mi hoče podtakniti pisec in se celo sam ujame v mrežo svojih spletk, saj s citiranjem moje izjave dokaže ravno nasprotno. Zadevni del izjave se namreč glasi: »da bo morala ta koalicija predlagati novo predsedstvo.«
2. Ni res, da je v Kranju Liberalna stranka v tako imenovani strankarski koaliciji 5
+ 2, kot se je zapisalo piscu v prvem stavku članka. Tudi to svojo trditev pisec sam demantira takoj v naslednjem stavku, ko zapiše: » ... so se v Liberalni stranki odločili, da glasujejo posamezni poslanci po svoji vesti.« Pa tudi sicer je piscu poznano, da Liberalna stranka ni podpisnica predloga (5 + 2), da ni bila na tiskovni konferenci, ko so novo koalicijo (SKD, SLS, NDS, SDSS, ZS, LDS in SSS) najavili in da je splošno poznana izjava Liberalne stranke, da s strankami na-
V petek so se na Koprivniku zbrali nekateri člani Častnega odbora in za predsednika izvolili dr. Matjaža Kmecla. Čeprav je dr. Kmecl dejal, da bo v politiki samo še do volitev in da bi bilo zato na to mesto bolje imenovati nekoga, ki bo imel lažji dostop do državnih in oblastnih organov, pa so ostali menili, da bo dr. Kmecl, čeprav ne bo več v politiki, lahko to nalogo uspešno opravil. Dr. Kmecl se je strinjal z Janezom Korošcem in poudaril, da mora praznovanje dvestoletnice pomeniti za kraj tudi svojevrstni preporod. Častni odbor, v katerem so še ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij
Šuštar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak, ministra za kulturo in planiranje Borut Šuklje in dr. Davorin Kračun, pesnik in dramatik Dane Zaje in drugi, je na petkovi seji že sprejel okvirni program praznovanja.
Prireditve se bodo vrstile vse prihodnje leto, osrednje pa bodo junija in julija. V krajevni skupnosti si želijo, da bi v Vodnikovem letu spet začeli pouk v osnovni šoli na Koprivniku. (Več na 6. strani.) • C. Zaplo-tnik
^   SALON VOZIL CIM0S - CITROEN
Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380
VSA VOZILA CITROEN V TEH DNEH PO POSEBNO UGODNIH CENAH!
slednicami bivše Zveze komunistov ne bo šla v nobeno koalicijo.
3. Ni res, da bi komurkoli kadarkoli izjavili: »ker se je naša stranka znašla v opoziciji, bom prisiljen predlagati svojo zamenjavo.« Izjavil sem, da bo nova koalicija morala predlagati zamenjavo predsedstva seveda za dosego cilja, ki ga je objavila na tiskovni konferenci.
4. Zato je seveda laž v naslovu, ko se piscu zapiše: »Gros pa se izmika.« V prvih treh točkah sem dokazal, da se nisem izmikal. Se tudi nikdar ne izmikam, za svojimi izjavami stojim odgovorno. Tako sem povedal tudi delegatu Kristanu iz SDP (prej Zveza komunistov). Ta mi je namreč na skupščini postavil provokativno vprašanje, seveda na podlagi lažnih vesti, ki jih je prebral v rumenem tisku (upam, da se mu ne bo pridružil Gorenjski glas). Seveda je bila neresnica tudi v Gorenjskem glasu iz prejšnjega tedna, ko je pisec mojo izjavo zapisal na-
pačno kot pod točko 3. Pisec nima avtorizacije moje izjave in mu je dobro poznano moje stališče, da v izogib nesporazumom svoje izjave avtoriziram.
Sicer pa je članek skrajno tendenciozen, ni poročevalski, temveč je poln komentarjev in pojasnil. Iz skupne seje o drugih razpravah sploh ne poroča. Mani očita, da sem »(kot običajno) poskrbel za svojo reklamo«. Pri tem pa pozabi, da je sestavek, v katerem obravnava mene osebno v več kot polovici, napisal on sam, gospod Štefan Zargi namreč. V imenu Liberalne stranke se Vam za to uslugo najlepše zahvaljujem. Naj bralce spomnim, da smo na tisti seji za mandatarja kranjskega izvršnega sveta izvolili g. Petra Oreharja, inž., kar je bilo tedaj najvažnejše, pa se je iz članka komaj dalo opaziti. V polemike se ne bom spuščal.
Zanimivo je tudi, da sta se v isti številki in na isti strani pojavila še dva članka in sicer o (nadaljevanje na 16. strani)
GLASOVA
NKCREINA-20 LET OB ŽOGI
LANI GLEDALEC, LETOS ODLIČEN TEKMOVALEC
Ovaden upokojeni finančnik Domplana
Zastonj lepi zobje in izlet na Fujijamo
Kranj, 12. oktobra - Pavo Ivankovič iz urada kriminalistične službe IN/ Kranj je na današnji tiskovni konferenci povedal, da so javnemu tožilstvu ovadili Romana H., upokojenega finančnika Domplana. Utemeljeno je osumljen več kaznivih dejanj (zlorabe položaja, ponareditve poslovnih listin, sklenitve škodljivih pogodb).
20. decembra lani je Roman' H., vodja finančno-gospodar-skega sektorja v Domplanu, dobil sklep o predčasni upokojitvi. V pokoj je odšel z 29. februarjem letos. Za odpravnino si je dal, pravijo preiskovalci, na svoj žiro račun neupravičeno nakazati 717.803 tolarjev.
To pa še niso vsi njegovi grehi. Z zobno polikliniko v Kranju je sklenil pogodbo, po kateri so brezplačno popravljali zobe samo vodilni delavci Domplana, razen njih pa Še njegova žena. Za nameček si je junija lani privoščil še enomesečni izlet okrog sveta na japonsko najvišjo goro Fujijamo, ki so mu ga na ime Planinskega društva Kranj plačali sponzorji. Več o tem na 20. sirani.« H. J.
1
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Evropa, mala in velika
Evropa prehiteva samo sebe. Države, ki se povezujejo v Evropsko skupnost, so prehitele tiste, ki so "zunaj", vzhodno od njih. Nedavno pa se je pokazalo, da tudi tiste, ki so "znotraj", ne zmorejo ali pa nočejo ubogati tempa, kakršnega jim narekuje od ponovne združitve oslabljena, a v perspektivi še močnejša Nemčija. Sporazum iz Maastrichta, po katerem naj bi države članice skupnost okrepile v unijo, so v začetku poletja zavrnili Danci (51-odstotno proti), ob njegovem koncu so ga komajda potrdili Francozi (51-odstotno za), v nekaterih državah pa je usoda sporazuma še vedno negotova. Izrekanje o Maastrichtu je priložnost, ob kateri se kaže vsa različnost interesov in možnosti. Interesi ljudstva (vox populi), se pravi interesi različnih slojev prebivalstva, se ne ujemajo z interesi vladajočih birokracij. Različnost zmožnosti pa se je pokazala še bolj nazorno, v devalvacijah in izstopu iz EMS (Evropskega monetarnega sistema), ki so doletele britanski funt, italijansko liro in še nekatere valute. Te enostavno niso vzdržale tempa, kakršnega jim diktira nemška marka. In ko je že kazalo, da bo njih usoda doletela še francoski frank, sta se pred štirinajstimi dnevi v pariški predsedniški palači Elysee nenapovedano sestala kancler Kohl in predsednik Mitterrand. Pogovarjala sta se le dve uri, ki pa sta očitno zadostovali, da je frank obstal. Po sestanku sta državnika oklicala še novo zvezo: če ne bo potrebnega soglasja za Evropo po Maastrichtu, potem bo zaživela "Mala Evropa " - to je ona prejšnja, omejena na Francijo, Nemčijo, in države Beneluxa.
To. kar se dogaja, ni slabo. Sporazum med Nemčijo in Francijo je lahko za Evropo rešilnega pomena. Kadar so si njuni nacionalni interesi nasprotovali, so bili za Evropo hudi časi. Spomnimo se samo Napoleona, ki je hotel Francijo razširiti na vso Evropo, ali pa Friderika, Viljema in Hitlerja, ki so hoteli takisto, a po nemškem kopitu. Zgodovinska sprava in uskladitev interesov obeh nacij pa obeta, da nastaja zdravo jedro (ali srce), okoli katerega se bodo prej ali slej razvrstile še druge velike nacije: britanska, španska, ruska... In Evropa bo rešena, to pot brez vojne!
Združene nemške in francoske moči so jo enkrat že rešile. Bilo je v 8. st., ko so iz severne Afrike prodirali Arabci. Zavzeli so najprej Sicilijo in nato še Iberski polotok. Nadaljevanje njihovega prodora čez Pireneje je zgodovinar Ernst H. Gombrich v svoji
znameniti zgodovini za mlade bralce opisal preprosto takole: "Od tam so odšli v Francijo, cesarstvo Frankov in merovinških vladarjev. Nasproti jim je stala germansko-krščanska kmečka vojska. Franke je vodil Karel Martel, kar pomeni Karel Kladivo, ki je bil tako pogumen, da je vedel, kako jih potolči Premagal jih je leta 732, natanko sto let po Mohamedovi smrti. Če bi takrat Karel Martel pri Toursu in Poitiersu v južni Franciji bitko izgubil, bi Arabci gotovo zasedli vso Francijo in Nemčijo, kjer bi uničili vse samostane. Tudi mi bi bili potem morda mohamedanci, kakor so danes še vedno Perzijci, mnogi Indijci, Arabci v Mezopotamiji in Palestini, Egipčani in prebivalci severne Afrike."
Izpričano je. da so bili v Martelovi vojski ob drugih germanskih ljudstvih (Alemani, Švabi...) tudi Bavarci. Ob tem se sprašujemo, ali ni bila z njimi tudi kakšna karantanska enota. V stoletju, ki je sledilo, so se namreč Karantanci in Bavarci vojaško povezali proti Obrom, prednikom današnjih Madžarov, ki so napadali od vzhoda. Ta zveza je bila za Slovence usodna. Odrešila jih je od Obrov in jih hkrati pahnila v odvisnost od močnejših Bavarcev; navezala nas je na evropski zahod, sledilo je spreobrnjenje v krščanstvo in vključitev v imperij Karla Velikega, v Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti. Prestolnica le-tega je bila v Aachnu. nedaleč od Maastrichta, in bilo je večje od prej omenjene Male Evrope, saj je obsegalo tudi velik del Italije ter avstrijske, slovenske in nekatere hrvaške dežele. Vprašanje je tedaj in spet: kdaj bo Mali sledila še Velika Evropa ?!
Korak k skupnemu varstvu Alp
Protokoli k Alpski konvenciji
Ljubljana, 9. oktobra - Po dvodnevnem zasedanju delovne skupine za pripravo protokola o varstvu narave in urejanju krajine k Alpski konvenciji so udeleženci predstavili opravljeno delo na tiskovni konferenci. Obljube za ureditev formalnosti, da bi tudi Sloveniji omogočili podpis pomembne mednarodne konvencije.
Alpska konvencija je eden izmed dogovorov na področju varstva narave. Njen namen je zagotoviti celovito varstvo alpskega sveta, kar je moč uresničiti le z mednarodnim reševanjem enotnih problemov v tem prostoru. Slovenija je že doslej aktivno sodelovala v teh prizadevanjih, ki jih je sprožila Mednarodna komisija za zaščito alpskih regij (CIPRA) kot nevladna organizacija, je med tiskovno konferenco poudaril slovenski minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbiniek. Na zasedanju te komisije začetek oktobra na Bavarskem so sprejeli resolucijo, ki v svoji prvi točki poziva članice Alpske konvencije, naj Sloveniji omogočijo njen podpis. Naša država je za to še posebej zainteresirana, je ugotovil minister Jazbinšek, ker ima v posesti najdrobnejši in najpe-strejši del Alp.
Kot je obljubil predstavnik predsedujoče države Alpske konvencije dr. Francois Lerat iz Francije, bo francosko predsedstvo storilo vse, da bi Slovenija lahko čimprej podpisala ta dokument Vodja delovne skupine protokola o varstvu narave in urejanja krajine dr. Fritz Dleterich iz Nemčije pa je med drugim povedal, da je to eden od osmih protokolov k Alpski konvenciji. V Ljubljani so dokončno izoblikovali osnutek tega protokola, ki naj bi bil sprejet kot eden prvih. • S. Saje
NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ
MENJALNICA D-D Publikum KRANJ
na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas)
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Zadnje glasovanje v skupščini še buri duhove
Poslovniška in glasovalna zmešnjava
Čeprav je kup nedokončanih, nesprejetih in neusklajenih zadev vedno večji in nekateri poslanci predlagajo, da bi skupščina do volitev opravila z "zastaranimi" zadevami ali celo prenehala zasedati, predlaga vlada poslan- |
cem nove osnutke zakonov
Ljubljana, 13. oktobra - Za
jutri, 14. oktobra, so predsedniki zborov Jože Zupančič, dr. Ludvik Toplak in Ivan Bizjak na dnevni red uvrstili štiri nove točke dnevnega reda: predlog zakona o izvajanju Resolucije varnostnega sveta Organizacije združenih narodov o sankcijah zoper Srbijo in Črno goro, predloge aktov o nasledstvu glede mednarodnih sporazumov, konvencij in statutov in predlog no-tifikacije nasledstva pri konvencijah Unesco in predlog sprememb in dopolnitev poslovnika republiške skupščine.
V kolikšni meri se bodo poslanci sploh lotili obravnave teh stvari, je težko napovedati. Razburjenje po sredinem glasovanju o dopolnilu k zakonu o političnih strankah (na pobudo kluba Demos ga je sprejel zbor občin), po katerem naj bi bivšim družbenopolitičnim organizacijam vzeli vse premoženje, se še ni poleglo. Vodstvo skupne seje je ugotovilo, da je bilo dopolnilo sprejeto, prav tako tudi opozicijski del skupščine, pozicija pa veljavnost glasovanja oporeka. Oddanih glasov je bilo več kot je bilo ob ugotavljanju sklepčnosti poslancev v dvorani. Za dodatno razburjenje pa je poskrbel poslanec prenoviteljev Miran Potrč, ki je dobil računalniški izpis glasovanja (do njega naj bi imeli pravico vsi poslanci, če ga zahtevajo) in z njim dokazal, da vsi poslanci s pritiskom na gumb niso potrdili sklepčnosti, o dopolnilu pa so kasneje glasovali, takšne nediscipline pa naj bi bilo več pri opoziciji, čeprav računalnik ne beleži, kako je posameznik   glasoval, ampak
Slovenija bo spoštovala resolucijo
Slovenska vlada predlaga skupščini v sprejem Zakon o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 757 - 1992, s katero je prepovedano trgovanje s Srbijo in Črno goro. Izjema je blago za zdravstvene in humanitarne potrebe, vendar je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva za zunanje zadeve oziroma pristojnega ministrstva. Prepovedano je tudi spodbujanje prodaje ali uvažanja iz teh dveh republik, prepovedano je opravljanje prevoznih dejavnosti v te namene, tudi po zraku in po morju. Prepovedano je opravljanje servisnih storitev, prav tako pa tudi tranzit tega blaga prek Slovenije. Prepovedane so finančne transakcije in odpiranje računov s strani podjetjih, ustanov in pravnih oseb iz Srbije in Črne gore v Sloveniji, prav tako pa tudi sodelovanje športnikov iz teh republik v Sloveniji.
glasovanje ponoviti. Zahteve p° ponovitvi glasovanja so bile« vendar za odločanje ni bilo sklepčnosti, čeprav je takoj P? prekinitvi skupne seje spet bila. Pripombe so letele tudi na predsednika družbenopolit1' čnega zbora dr. Ludvika Topla* ka, ki je vodil skupno zasedanje. Tako kot že nekajkrat doslej se je računalniški oziroin* glasovalni zmešnjavi pridružil' tudi poslovniška, ki ga je mog°* če tolmačiti po svoje, kakor paC v določenem trenutku kom11 ustreza.
Zahteva prenoviteljev
Poslanski klub Socialdemo-* kratske prenove očita Demosu, da je izsilil sprejem take odločitve in je s tem kršil poslovnik. Prav tako zahteva, da se v primeru tega glasovanja poslancem razdelijo vsa in celotna stališča komisije za poslovnik, svoje mnenje pa naj povedo strokovne službe skupščine in ministrstvo za zakonodajo. Odločanje o zakonu o strankah, ki ni nujen za izvedbo volitev, naj se odloži, če pa bo parlament le sklepal, naj glasuje o zakonu brez spornega dopolnila.
evidentira samo mesto glasovanja oziroma sedež v dvorani. Pojavljala so se vprašanja, kdo na skrivaj kontrolira poslance, kateri predpis to dovoljuje, in namigovanja, da ima tu prste vmes nekdanja udba oziroma varnostna služba. Predsednik skupščine dr. France Bučar je predsednikom zborov poslal pi-
Kakorkoli je že bilo, se je smo, v katerem opozarja na do- pretekli četrtek parlament n*" ločilo poslovnika, da bi morali slavno in skregan razšel, ne <j* upoštevati število oddanih gla- bi sprejel zakon o političnih sov ne pa števila o navzočnosti, strankah in zakon o volil0' Po njegovem mnenju bi morali  kampanji. • J. Košnjek
Pripravljen predlog zakona o soupravljanju
Soupravljanje namesto samoupravljanja
Ljubljana, 12. oktobra - Že leto in pol je minilo od prvega osnu1' ka zakona o soupravljanju delavcev oz. natančneje deIojemalcev< ko je končno sprejet predlog zakona o sodelovanju delavcev upravljanju, kot se v skladu z besedilom ustave ta zadnja verzU3 imenuje. Namesto samoupravljanja, ki je v precejšnji meri one mogočal gospodarsko učinkovitost, se ponujajo rešitve, ki so pretežni meri povzete po nemških izkušnjah, pričakuje pa se, <j bodo naša tradicija, znanje in osveščenost prispevali k temu, m ta zakon ne bo ostal le na papirju. V majhnih podjetjih naj bi oj lavčev vpliv zagotavljal delavski zaupnik, v srednjih naj bi osfj° vali svet delavcev, v velikih pa naj bi bil v vodstvo podjetja vk'Ju čen tako imenovani delavski direktor. Zakonski predlog sku$ natančno razmejiti tiste interese, ki naj bi jih delavci uveljavlja preko sistema soupravljanja od sindikalnih pravic, s katerimi n ' se ukvarja sindikat, delavci pa naj bi (sicer manjšinsko) sodel vali tudi v nadzornih odborih. Podrobno so opredeljeni tudi po stopki izvolitve - ministrica za delo Jožica Puhar je dejala, da J je kljub naši tovrstni samoupravni praksi preciznost določitve t . postokov v zgledih iz tujine zelo presenetila - končno pa so tu odpravili dilemo, ali naj ta zakon velja tudi za javne zavode službe. Zakon naj bi veljal za vse, posamezne specifičnosti pa do urejale področne zakonodaje.• Š. Z.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Stranke demokratične opozocije
Sodelovanje brez koalicije
Ljubljana, 12. oktobra - V petek so v Ljubljani stranke tako imenovane demokratične opozicije: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka. Narodni demokrati, Liberalna stranka in Slovenska gospodarska stranka podpisali dogovor o predvolilnem in povolilnem sodelovanju, ki je že skoraj mesec dni buril vrste naštetih strank. Pogledi strank na to sodelovanje so bili dokaj različni: od zavzemanja za trdno že prevolilno koalicijo (za to so si zlasti prizadevali v LS ter ND) do le načelnega sodelovanja ob povsem samostojnem nastopu na volitvah brez obveznosti po volitvah (pogledi SKD). Podpisani sporazum je seveda kompromis strank, ki jih združuje neuresničeni del programa nekdanje koalicije Demos, in ki se na slovenskem političnem prizorišču označujejo kot desnica. Določa sodelovanje na volitvah v državni svet (s skupnimi kandidati), na volitvah predsednika republike (skupna podpora kandidatu, ki bo imel največ možnosti), medtem ko naj bi na volitvah v državni zbor nastopale samostojno. Za čas po volitvah sporazum, v primeru večinskega uspeha strank podpisnic, določa oblikovanje skupne koalicijske vlade. Sporazumu o sodelovanju se lahko pridruži tudi katera nova stranka, vendar le s soglasjem vseh podpisnic, do 20. oktobra pa naj bi sporazum potrdila pristojna telesa strank. Kot smo izvedeli na tiskovni konferenci, so stranke ob podpisu sprejele tudi nekaj internih sklepov, ki verjetno konkretizirajo načelne določbe sporazuma, vendar v tem času niso dostopni javnosti. # S. Ž.
Liberalno-demokratska stranka
Določitev predsedniškega kandidata
Ljubljana, 13. oktobra - Včeraj je bila v Ljubljani 5. seja sveta Li-beralno-demokratske stranke, na kateri so oblikovali delovna telesa sveta stranke in določili svojega kandidata na volitvah za predsednika republike. Za sejo je bil predlagan tudi sprejem volilnega razglasa. • J.K.
Slovenski krščanski demokrati
Vladajoča koalicija ni učinkovita
Ljubljana, 12. oktobra - Na že tradicionalnem vsakotedens jj. srečanju predstavnikov SKD z novinarji je konec preteklega na tekla beseda tudi o zadnjih zapletih v slovenskem Par'aJTie0to' Vodja poslanskega kluba te stranke je tokrat spregovoril 0 UK 0. vitvah poslancev SKD, da je sedanja vladajoča koalicija ta jutranje razcepljena in neusklajena, da s tem povzroča krizO 0' j, čanja v parlamentu. Podatki o udeležbi na skupščinskih s^v, namreč kažejo, je zatrdil, da so prav poslanci vladnih stran* P a, zročili nesklepčnost, pa tud: ■'
njem zakonskih rešitev, kot «« ji » Vi»tu *«■>, u« ^. — ski predlogi sprejeti. To se je pokazalo pri predlogu za ,lf|;i-vladi, pa tudi pri drugih zakonih. Bilanca sedanje vlade V P' |j mentu je, po mnenju SKD, zelo klavrna, saj so v skupščini le z enim pomembnejšim zakonom, vedno bolj pa je tud' ven vidna neenotnost in nekoordiniranost te ekipe, ki je pre V oblast prav zaradi tovrstnih očitkov vladi Lojzeta Peter|e ' nj, zvezi z zapletom z računalniškimi zapisi skupščinskih £.':1*°,sllici pa je Nace Polajnar potrdil svojo odločenost, da pridejo r^jaf1ci
i vlada s svojim prepoznim pr* uq# da si v bistvu ne želi, da bi bili za 0
do dna in zanikal trditve skupščinskih služb, da so bili ,Pt)S0gV seznanjeni z možnostjo vpogleda v tovrstne zapise. To je Pj^jJl da so se pripravljeni pogovarjati o nadaljnjih parlame" odločitvah. • S. Z.
Koordinacija nevladnih strank
Dogovor le podpisan ^
Ljubljana, 8. oktobra - Stranke parlamentarne opozicij«J^gfi^ nevladne stranke Slovenska ljudska stranka, Slovenski k«' fl$V
gospodarska stranka so pretekli teden podpisale v LjubU' njefl< govor o predvolilnem in povolilnem sodelovanju. Onii ^ stranke bodo določile skupne kandidate za volitve v dr?aVp0dP[f' pri volitvah predsednika republike pa bodo v končni lazi F V
pa noao v nonu» •— .j(Cv le tistega kandidata, ki bo imel največ možnosti za y/*°0 1 primeru volilne zmage bodo stranke oblikovale tudi skup do. Dogovor je odprt tudi za druge stranke. • JK.
vi'1
GLAS
UredaUka politika: neodvisni nestrankarski politično informalivni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem
I>r«iw4lalk raaoplMeta »eta: Ivan Bizjak    Direktor la glatai arHlalk: Mi'^''\V/I$
liataaorhelj la lifajatelj:
časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
k
PO GORENJSKEM
3. STRAN + GORENJSKI GLAS
Ministrstvo za notranje zadeve naj dobro premisli!
Rateče niso Kranjska Gora!
Rateče, 12. oktobra - Ratečani se ne strinjajo s tem, da se postaja mejne policije v Ratečah imenuje kar policijska mejna postaja Kranjska Gora. Kdor dobro pozna tradicionalno nenaklonjene medsebojne odnose Rateč in Kranjske Gore, bi svetoval ministrstvu za notranje zadeve, kamor so naslovili pritožbo, naj prošnje ne meče v koš, ampak naj o zadevi zelo resno razmisli.
Krajevna skupnost Rateče -Planica je preko poslancev v zboru krajevnih skupnosti jeseniške občine sprožila pobudo za spremembo imena Postaje mejne policije Kranjska Gora v Ratečah. Krajevna skupnost pa se ni strinjala z odgovorom UNZ Kranj, zato so pisali še na Ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani.
V krajevni skupnosti Rateče, kjer zahtevajo, da je Postaja mejne policije v Ratečah poimenovana po Ratečah, so prepričani, da na UNZ Kranj ni pravega posluha do nastalega Problema, problema ljudi ob meji. Prejšnja in sedanja oblast, pravijo v Ratečah, pri-
sega na obnovo vasi, s tem pa, ko noče slišati, da bi spremenili ime državnega organa, ne prizna identitete vasi. Trdijo, da gre pri imenu Postaje mejne policije Kranjska Gora s sedežem v Ratečah za prestiž posameznikov, saj jim UNZ niti enkrat ni dokazala upravičenosti tega imena. Nesmiselno se jim zdi tolmačenje Policijskega oddelka v Kranjski Gori, saj ima vendar ta oddelek sedež v Kranjski Gori. Prepričani so, da se sploh ne bi oglasili, če bi bil primer PMP Kranjska Gora podoben.
Res je, da izbira imena ni v pristojnosti krajanov, vendar imajo vso pravico, da povedo,
da se s tem imenom ne strinjajo; naj ga je izbralo vodstvo PMP ali postave v Kranju ali v Ljubljani. Ratečani so življenjsko vezani na mejni prehod, medtem ko Korenci in Borovci niso. Ratečani pravijo, da je za Borovce in Korenčane mejni prehod isto kot mejni prehod za običajnega potnika iz notranjosti dežele. Ko trdijo, da je meja grobo posegla v vas in ljubi v njej in v njen razvoj, imajo v mislih leto 1919, ko so vas razdelili in je italijanski strani pripadlo 23 kvadratnih kilometrov ali polovica njenega ozemlja ter štiri domačije s prebivalci vred. Tedaj so Ratečani postali dvolastniki in jih tedaj nihče ni nič vprašal kot tudi zdaj ne, ko so jih enostavno pripisali Kranjski Gori. Vse tegobe mejnega prehoda, pravijo Ratečani, zdaj nosijo
na svojih plečih, saj je treba
dnevno skrbeti za polja in travnike onstran meje. V Ratečah je 97 dvolastnikov in 104 agrarni upravičenci.
Ratečani dalje v pritožbi ali prošnji navajajo, da so njihovi argumenti gotovo bolj tehtni kot tolmačenje UNZ Kranj, da bi krajani Podkorena tudi lahko dali pobudo, če bi morda izbrali ime Rateče. Prepričani so, da ne, saj so od mejnega prehoda Koren oddaljeni najmanj tri kilomtere. Da o upravičenosti po pobudi s strani Kranj-skogorcev sploh ne govorimo, ker z mejo nimajo nič skupnega...
Ratečani torej vztrajajo, da se obmejna policija na rate-škem mejnem prehodu imenuje Postaja mejne postaje Rateče. Z nekoliko bližnjimi Korenci ne nameravajo nič imeti, kaj šele s Kranjskogorci! • D. Se-dej
Nepremičnine se še ne bodo vračale
Zavarovali naj bi premoženje nekdanje občine
Jesenice, 12. oktobra - V Mojstrani so v pričakovanju novih sPrememb predlagali, da bi se Prepovedalo razpolaganje z nepremičninami bivše občine Dovje - Mojstrana. Začasna odredba ni možna niti ni možen vpis v lemljiško knjigo.
Ob predvideni spremembi zakona o dencionalizaciji, po kateri naj bi bilo možno vračanje podržavljene lastnine tudi Pravnim osebam - nekdanjim °bčinam - ter ob dejstvu, da se
bo krajevna skupnost Dovje -Mojstrana po novem zakonu o lokalni samoupravi preoblikovala v občino, so v Mojstrani sprejeli sklep o tem, da se prepove vsako razpolaganje z nepremičninami bivše občine Dovje - Mojstrana. Svet krajevne skupnosti je predlagal, da se ta začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi.
Temeljno sodišče Kranj, enota Jesenice je sklep krajevne skupnosti Dovje - Mojstra-
na, ki se je s tem hotela izogniti nadaljnjim zapletom, obravnavalo. Ugotovilo je, da takšen
sklep sveta krajevne skupnosti ni izvedljiv. Začasna odredba se lahko izda samo na osnovi zakonskih določb, zakona o
pravdnem oziroma zakona o izvršilnem postopku, izda pa jo lahko samo sodišče. Talca odločba predstavlja listino za
vpis v zemljiško knjigo. Drugačni vpisi ali zaznambe v zemljiški knjigi niso dopustni.
Tudi na osnovi sedaj veljavnega zakona o denacionalizaciji neposredno v zemljiško knjigo niso dopustni nobeni vpisi, kaj šele, da bi se karkoli vpisovalo na osnovi predvidene spremembe zakona o denacionalizaciji. Začasno odredbo po sedaj veljavnih določih tega zakona lahko izdaja občina v okviru postopka, če je v teku oziroma sodišče, če postopek teče na sodišču. Drugi organi začasnih odredb ne morejo sprejemati. # D. S.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Lojze Peterle med radovljiškimi krščanskimi demokrati
Krščanski demokrati pričakujejo volilno zmago
"Če je bila na prejšnjih volitvah naša zmaga v Demosovi koaliciji nepričakovana, je tokrat, ko nas ljudje Poznajo in ko vedo, kako se obnašajo druge stranke, pričakovana."
Radovljica, 9. oktobra - "Stranka ima dober ugled doma in v svetu. °» da so nas spravili iz vlade, je za demokracijo nekaj nenormal-ej>»- Nikjer po svetu, kjer sem hodil, tega ne razumejo in sem mo-*' velikokrat razlagati, kako lahko opozicija brez volitev pride na vli: '* na SODOInem pogovoru s krščanskimi demokrati iz rado J'Ške občine dejal predsednik stranke Loj/t- Peterle in poudaril, a zamenjava oblasti Sloveniji ni prinesla kaj dobrega: pravljice, "ezi in velike besede se niso uresničile, število brezposelnih in
steč. ene
brez p«
jev se ni /manjšalo, odnosi s Hrvaško so se poslabšali, neresni-|"y P* so tudi izjave, da opozicija blokira delo parlamenta. Vlada I  * koalicija ima formalno večino v vseh zborih, njej problem pa i Ce večine ne zagotavlja na skupščinskih zasedanjih.
k i/t°^'e '>elcr'e m radovljiški   ger (poslanec republiške skup-^rscanski demokrati Vladimir   ščine), Janko Jan in Jože Cve-s,Crr|e   (predsednik   občinske   tek (Člana izvršnega sveta) ter ur»ščine), dr. Avgust Mcncin-   dr. Aldo Jovan (predsednik ra-
L°jze Peterle v Skofji Loki
spravljen spet prevzeti krmilo vlade
jjjjjN I oka, 12. oktobra - V soboto je predsednik SKD Lojze Pe-str * t** "s'lovn' konferenci predstavil osnovne cilje in namene
*nke na decembrskih volitvah. f\ev|)cJal je, da bo po zaključku mednarodnih poti, kjer se je sre-skal  S   ovcnc' m tujimi strankarskimi kolegi, s sodelavci obi-obi ,VSC občine v Sloveniji. Začel je prav v Skofji Loki. Namen kodi ^C s,ik 1 volilci' kandidati SKD za državni zbor se jim
"se posebej predstavili. <W j sem bil v Mariboru dokaj kritičen do dela vlade, do dr. Kov« * ,>rnwv*k*' ki Je dejal, da parlament blokira delo vlade. Nje-In,,, v,,|da jt> spravila skozi parlament zelo malo zakonov. Ta vlada v vsA0rnia'no večino glede na stranke, ki jo sestavljajo, ima večino k0v j1/borih, zalo parlament ne more biti kriv za blokado. Priča-
dovljiškega odbora SKD) so se pred številnim občinstvom pogovarjali predvsem o novih občinah in turizmu. Omenimo nekaj misli! Dr. Avgust Mencinger: Moje prvo razočaranje v politiki so bile občine oz. občinske skupščine. Ni mi šlo v glavo, da o Upniškem kamnolomu odločajo tudi Bohinjci, o bohinjskih lokacijah pa, denimo, tudi Blejci, Brezjani... Sedanja občina je prevelika, premalo prožna in tudi protiustavna, saj ljudem jemlje pravico do lokalne samouprave. Vladimir Cerne: Majhne občine bodo lahek plen centralizma. Ta nevarnost je še posebno velika pri prostorskem urejanju. Lojze Peterle: Pri lokalni samoupravi je pomembno, da je tudi prostor vrednota in ne samo kapital, ki se ponuja, in da se naselja, predno se širijo, najprej obrnejo k sebi.
Lojze Peterle je v nadaljevanju odgovarjal tudi na vprašanja občinstva. Za Slovence zunaj Slovenije je dejal, da so "najboljši ambasadorji Slovenije in da ne more razumeti in ne pozabiti izjave nekdanjega vladnega kolega Rupla, ki je
večkrat dejal "češ ti ljudje nas niso volili in le zakaj se zato z njimi toliko ukvarjamo". "Takšna politika je napačna," je dejal Peterle in poudaril, da se sedanja oblast ni posebno potrudila, da bi Slovenci po svetu lahko normalno uveljavljali volilno pravico. Mnogi namreč že pol leta čakajo od naših organov na odgovor, ali so državljani Slovenije. Kar zadeva ustavno določbo o konstruktivni nezaupnici, s katero je v tretjem poskusu padla vlada, je Peterle dejal, da bi predsednik skupščine lahko v tem primeru ravnal drugače. Predsednik bi namreč lahko predlagal sprejetje "pravil", po katerih bi potekalo uveljavljanje konstruktivne nezaupnice. Na vprašanje o kontroli glasovanja, kakršna je prišla na dan na zadnjem skupščinskem zasedanju, je Peterle odgovoril, da dopušča možnost zlorabe aparatur v politične namene. "Ne bi se čudil, če bi kakšen kabel vodil tudi
na zaslon v drugo hišo, kjer bi sproti gledali, kako poslanci glasujejo. Ker je v tehniki vse mogoče, mi to daje misliti," je dejal.• C. Zaplotnik
"ega M?m' d« nov« vlada ne bo veliko naredila. Res se ni nič poseb-Padl.f*w,1''w' nasprotno, odnosi s sosedi, denimo, so se poslabšali. PUf * lnflacije je še zasluga prejšnje, naše vlade, ličinki povečanja Loi lj,aJu w bodo pokazali čez mesec.«
•Uviij '>etcr'c Jc Se dejal, da so krščanski demokrati resno za-forrr, v°'''ni boj, njihov program jc predvsem nadaljevanje rešitev ^reor)razbe družbe in gospodarstva v bolj učinkovito, utr kr*can ?Vne drtavc« »ocialna, t rini država. Zdaj se ve, kaj so '".is," r.s*' demokrati, kateri so njeni ljudje, glede volitev je optično na> tia bodo stranka relativne večitu- Pripravljen je po-Prevzeti mesto predsednika slovenske vlade • II. Jelov-
Demokratska stranka
Slovenija 1993
Kranj, 13. oktobra - Demokratska stranka prireja danes, 13. oktobra, ob 18. uri v dvorani kranjske občinske skupščine javno tribuno o Sloveniji lš>93. Na tribuni bodo sodelovali mag. Miloš Kovačič, manager leta, mag. Igor Omerza, Jelko Kacin m Igor Bavčar. • J. K.
PODPISOVANJE OBRAZCEV ZA DAJANJE PODPORE KANDIDATOM OZ. LISTAM
V občini Škofja Loka bo podpisovanje obrazcev za dajanje podpore kandidatom oz. listam potekalo: # Občina Škofja Loka, Oddelek za notranje zadeve, soba 53
- ponedeljek od 8. - 15.30 ure
od 8. - 15.30 ure od 8.-17. ure od 8. - 14. ure
v času uradnih ur
- torek
- sreda
- petek
# Krajevni urad Gorenja vas
- ponedeljek
- četrtek
# Krajevni urad Železniki
- sreda
# Krajevni urad Žiri
- torek
- sreda
- petek
od 8. - 15.30 ure od 8. - 15.30 ure
od 8. - 17. ure
od 8.- 15.30 ure od 8.- 17. ure od 8. - 14. ure
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE V RADOVLJICI
obvešča občane, da lahko obrazce za podporo kandidatom oziroma listam kandidatov za poslance v državnem zboru, člane državnega sveta in predsednika republike, podpisujejo v Upravi za notranje zadeve, v prostorih prijavno odjavne službe na Gorenjski cesti 18, soba št. 5, in v Krajevnih uradih na Bledu in v Bohinjski Bistrici v okviru delovnega časa upravnega organa, to je: ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.30 ure sredo od 7. 30 do 17.30 ure petek od 7.30 do 13.30 ure
Obrazce dobite pri referentih, kjer jih boste tudi podpisali. S sabo prinesite osebno izkaznico in potrdilo o državljanstvu.
Skrajna roka za podpisovanje obrazcev sta 6. oziroma 11. november 1992.
Pojasnilo glede podpisovanja obrazcev za podporo kandidaturi
V občini Jesenice je podpisovanje obrazcev za podporo občanov kandidatom oz. list kandidatov v Sekretariatu za notranje zadeve občine Jesenice, soba št. 3, v naslednjem času v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15. ure v sredo od 7.30 do 17. ure v petek od 7.30 do 13. ure.
Obrazce lahko od jutri, 13. 10. 1992, podpisujejo tudi v sprejemnih pisarnah v naslednjih krajevnih skupnostih, in sicer v krajevni skupnosti RATEČE PLANICA
v PONEDELJKIH	od 8.	- 12.	ure
v TORKIH	od 10.	- 12.	ure
v SREDAH	od 8.	- 16.	ure
v ČETRTKIH	od 10.	- 12.	ure
v PETKIH	od 8.	- 12.	ure
v krajevni skupnosti KRANJSKA GORA			
v PONEDELJKIH	od 8.	- 12.	ure
v TORKIH	od 10.	- 12!	ure
v SREDAH                            od 8.-12.	in od 14.	- 16.	ure
v ČETRTKIH	od 10.	- 12.	ure
v PETKIH	od 8.	- 12.	ure
krajevni skupnosti DOVJE MOJSTRANA			
v PONEDELJKIH	od 8.	- 13.	ure
v TORKIH	od 11.	- 13.	ure
v SREDAH	od 8.	- 16.	ure
v ČETRTKIH	od 8.	- 10.	ure
v PETKIH	od 8.	- 12.	ure
krajevni skupnosti ŽIROVNICA			
v PONEDELJKIH	od 8.	- 14.	ure
v TORKIH	od 10.	- 12.	ure
v SREDAH	od 8.	- 16.	ure
v ČETRTKIH	od 10.	- 12.	ure
v PETKIH	od 8.	12.	ure.
Oddelek za obrambne in notranje zadeve občine Tržič sporoča, da je obrazce za podporo volilcev kandidatu oz. listi možno podpisovati na upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve občine Tržič (PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA IN OSEBNI DOKUMENTI) vsak delovni dan, in sicer: PONEDELJEK od 7. do 15. ure
TOREK od 7. do 15. ure
SREDA od 7. do 17. ure
ČETRTEK od 7. do 15. ure
PETEK od 7. do 13. ure
Podpis obrazcev je možen osebno ob predložitvi osebne izkaznice do časa kot je to določeno z volilno zakonodajo.
PODPISOVANJE OBRAZCEV ZA VOLILNO PODPORO
Sekretariat za notranje zadeve Občine Kranj obvešča občane, da lahko obrazce za podporo kandidatom oziroma listam kandidatov za poslance v državnem zboru, člane državnega sveta in predsednika republike podpisujejo v prostorih Sekretariata za notranje zadeve v sobi štev. 181/11, Slovenski trg 1 in na Krajevnih uradih, v času uradnih ur. Tam dobijo tudi obrazce. Občani morajo imeti s seboj dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije.
JELOVICA
	OKTOBER
	
	MESEC VAŠEGA NAKUPA UGODNI KREDITI
KOCKO	
	
TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp Besnica 81	Informacije
	® 064-403-871
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Filatelija "Slovenika"
Škofja Loka, 13. oktobra - V soboto je bila v galeriji v škofjeloškem gradu otvoritev državne filatelistične razstave na temo SLOVENIKA in menjava znamk, kjer so organizatorji (FZS in Filatelistično društvo "Lovro Košir") poskrbeli, daje 14 zbirateljev pripravilo na ogled 17 svojih zbirk. Hkrati je bil možen tudi ogled muzeja PTT Slovenije v gradu Stara Loka. Prikaz razstave je pokrival skoraj vsa področja filatelije od študijskih in tematskih zbirk, žigarstva in maximafilije. Razstava je bila tematsko omejena na gradivo, ki obravnava področje Slovenije, saj je naša osamosvojitev od nekdanje Jugoslavije skrčila število možnih razstavljalcev. Zato sam obseg razstave ni bilo merilo za Filatelistično bogastvo slovenskih filatelistov. V zbirkah doma je še precej filatelističnih zakladov, le malokdo pa se potrudi te svoje bisere tudi razstaviti javnosti.
Torej, državna filatelistična razstava LOKA FILA 92 je bila razpisana kot ocenjevalna razstava tematskih zbirk na temo Slovenika. Osnova ocenjevanja bodo smernice za ocenjevanje "tematskih zbirk" v skladu s pravilnikom GREV (Splošnih pravil mednarodne filatelistične zveze FIP). Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni prihodnjo nedeljo 18. oktobra, na zadnji razstavni dan. • H. Brudar, foto: D. Gazvoda
Ocene in načrti
Čeprav je za končno oceno, kaj in kako se je letos dogajalo na področju tako imenovanih komunalnih dejavnosti po krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem, še prekmalu, se obrisi prave slike že kažejo. Najbrž bi za večino lahko rekli, da so pričakovali, ali da so si vsaj v začetku leta, ob sprejemanju programov, želeli več. Ob pripravljenosti, da kljub pomanjkanju proračunskega denarja prispevajo (še vedno) tudi svoj dodatni delež, pa so marsikje rezultati ta trenutek pravzaprav ugodnejši, kot je bilo pričakovati. Vsaj za komunalno področje krajevne samouprave bi lahko oceno tako opredelili.
Drugače pa je z društvenimi dejavnostmi. Čez poletje smo bili priča številnim prireditvam, ki so dodobra oživile našo etnografsko in kulturno dediščino, pri čemer pa je bil največkrat in predvsem osnovni cilj, dobiti nekaj denarja, za nadaljevanje dela; neredko kje pa tudi za preživetje. Niso bili redki primeri, ko so se nekdanji tradiciji gasilskih veselic, zdaj s tovrstnimi prireditvenimi dejavnostmi pridružila različna turistična, športna, kulturna... društva in njim podobne dejavnosti. Celo organizacija Rdečega križa ni hotela zaostajati ponekod na terenu na tem področju.
Nedvomno je ob letošnjem dogajanju in uresničevanju začrtanih in bolj ali manj uspešno uresničenih programov prav zdaj pravi čas za resno in konkretno razmišljanje, kaj bomo v programe zapisali, da bi jih potem na način, ko zagotovo spet ne bo šlo brez dodatne pripravljenosti krajev za delo in podporo, uresničili. • A. Zalar
V mesecu varstva pred požari
Številne dejavnosti gasilcev
Kranj, 9. oktobra • Občinske gasilske zveze na Gorenjskem so tudi /a letošnji oktober, mesec varstva pred požari, pripravile obsežne programe dela. Kot ponavadi bodo tudi tokratne aktivnosti namenili članstvu gasilskih organizacij, delu z mladino in preventivi v bivalnem okolju.
Razne komisije pri občinskih zvezah organizirajo strokovne posvete in srečanja za člane društev. Predsednik komisije za preventivo pri OGZ Kranj Cveto Lebar nas je seznanil, da so za člane teh komisij in poveljnike društev pripravili posvet že 25. septembra, ko so si ogledali tudi urejenost protipožarne zaščite v kranjski Savi. Letos namenjajo posebno pozornost najmlajšemu članstvu. Do 15 oktobra bo odprt razpis za osnovnošolce na temo gasilstva, 11. oktobra načrtuiejo pohod na Jakob nad Preddvorom, 24. oktobra popoldne pa bo na Kokrici kviz iz teoretičnih in praktičnih /nanj. Ta mesec bodo po društvih opravili tudi tečaje za mlade člane, obenem pa odprli vrata gasilskih domov za druge prebivalce.
Kot je razvidno iz programov drugih gorenjskih gasilskih zvez, povsod načrtujejo podobne naloge. Članstvo bo pregledovalo oro-dišča in urejalo opremo ter preizkusilo svojo usposobljenost na raznih vajah Prebivalcem bodo omogočili ogled gasilske opreme in načina uporabe gasilnih aparatov, hkrati pa bodo ob pregledu stanovanjskih in gospodarskih stavb ugotavljali pomanjkljivosti pri varstvu pred požari Na Jesenicah bo vodstvo OGZ med drugim obiskalo vsa društva in se pogovorilo o njihovih potrebah v [993, letu. V Tržiču bodo gasilski funkcionarji sodelovali v štirih radijskih oddajah, predvidevajo pa tudi obnovo gasilske zbirke v mu/eju. V Radovljici poleg drugega pripravljajo dvodnevno izobraževanje /a poveljnike društev /adnji oktobrski vikend V Skofji Loki bodo oktober izkoristili tudi za /hiranje zgodovinskega gradiva in pripravo društvenih kronik V mnogih gasilskih krajih bodo gasilci razstavili tehnično opremo in s plakati ter transparenti opozorili na nevarnosti požarov  • S. Saje
Krajevna skupnost Primskovo
KRATKE GORENJSKE
Tudi gasilci najstarejši naročniki Kranj Gorenjski glas letos praznuje 45 let izhajanja. Takrat, pred 45 leti, sta okrajna in občinska gasilska zveza, ki sta imeli svoje prostore nad gostilno Stari Mayr, razposlali priporočilo vsem gasilskim društvom in gasilcem v n|ih, naj se naročijo na Gorenjski glas. V Savi v Kranju je takrat Industrijsko gasilsko društvo naročilo dva izvoda Gorenj-skrjj.i glasi • (ip)
Nemočni brez sodelovanja krajanov
V krajevni skupnosti bodo ta teden z različnimi prireditvami proslavili krajevni praznik. - Predsednik skupščine KS Dar* ko Mesec: "Marsikatere naloge ne bi opravili, če ne bi bilo pripravljenosti ljudi, da s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi le-to omogočijo."
Primskovo, 13. oktobra - Z otvoritvijo prenovljenega nogometnega igrišča ob 15. uri in tekmo državne mladinske reprezentance ter domačih nogometašev se danes (torek) v krajevni skupnosti začenjajo prireditve ob letošnjem krajevnem praznovanju. Program bodo popestrili gasilci, ki letos praznujejo 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja društva, šahisti balinarji, strelci osrednja prireditev pa bo v soboto, 17. oktobra, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem.
"Povezano s preteklostjo in obdano z navdihom nove mlade slovenske demokracije, ki je prinesla kar precejšnje družbene spremembe, je letošnje praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini," je v uvodniku glasila krajevne skupnosti, ki je izšlo pred praznikom, zapisal predsednik skupščine KS Darko Mesec. Leto je naokrog, ko so si po lanskem praznovanju v krajevni skupnosti zastavili precej nalog. Danes ugotavljajo, da je bilo ob odvisnosti od občinskega proračuna to leto precej bolj "sušno", kot so pričakovali. Denar, ki ga v krajevni skupnosti dobijo, ne zadošča niti za osnovno dejavnost. Če ne bi bili krajani pripravljeni z lastnim delom in sredstvi podpreti nekaterih načrtov, ki so se jih lotili, bi pravzaprav vse skupaj bilo precej skromno.
"Letos so se pri tem najbolj izkazali nogometaši, ki so obno-
vili nogometno igrišče in za to porabili ogromno finančnih sredstev in lastnih moči. Pohvala gre tudi društvom: gasilskemu, ki letos praznuje 70-letnico, balinarjem, članom kulturnih skupin, šahistom oziroma športnikom, Rdečemu križu oziroma vsem krajanom in krajankam, ki so kakorkoli prispevali k urejanju in živahnemu doganju v krajevni skupnosti," pravi Darko Mesec. Ob tem pa ugotavlja, da imajo danes krajevne skupnosti, kakršna je na primer Primskovo s šest tisoč prebivalci, premalo vpliva in praktično nobenih materialnih možnosti za urejanje prostora in reševanje osnovnih in najbolj nujnih komunalnih problemov.
"Prihodnja reorganizacija občin bo to morala upoštevati, saj se nam nič kolikokrat dogaja, da nas krajani opozorijo na ta ali oni problem, kot njihovi predstavniki, ki so nam na volitvah zaupali, pa nas je lahko zgolj sram, da smo tako nemo-
Slovesno praznovanje v Lomu
Lom, 12. oktobra - Pod imenom Lomski semenj so v nedeljo v krajevni skupnosti Lom v tržiški občini proslavili krajevni praznik. Slovesnosti so se začele v prenovljeni cerkvi s slavnostno mašo, ki jo je vodil nadškof Alojzij Turk, med visokimi gosti pa sta se je poleg domačinov udeležila tudi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar in predsednik tr-žiške občinske skupščine Peter Smuk.
Po maši so pod lipo najprej zaigrali člani tržiškega pihalnega orkestra, potem pa so se krajani in gostje v sprevodu z nadškofom Alojzijem Turkom in kranjskim dekanom Stane-tom Zidarjem ter tržiškim dekanom Francem Mačkom napotili  proti  Domu krajanov.
kjer se je praznovanje nadaljevalo. Najprej je bila na programu blagoslovitev gasilskega doma in gasilske opreme domačih gasilcev, v programu pa
so nastopili pevci iz Loma. Praznovanje pa je potem potekalo v veselem razpoloženju domačega ansambla in ob postrežbi, ki so jo pripravili domačini, saj so napekli najrazličnejše pecivo in vsem postregli tudi z golažem, kakršnega so že po običaju pripravili vedno na dosedanjih krajevnih praznovanjih.
Predsednik sveta KS Franc Lorenčak je ob tej priložnosti poudaril, da gre zahvala za pripravo letošnjega prvega tovrstnega praznovanja, povezanega z večletnim prenavljanjem cer-
Tradicije ne gre zanemariti
Letence, oktobra - 7. septembra letos je minilo 40 let, ko je bilo v kranjski občini ustanovljeno Gasilsko društvo Gorice. Kakšne slovesne proslavitve tega jubileja doslej sicer še ni bilo, vendar pa častni predsednik društva Ivan Mali, ki je bil vse do 35-letnice tudi predsednik, meni, da bi bilo škoda, če ne drugega, v gasilskih vrstah pozabiti nenazadnje vsaj lepo 40-letno tradicijo.
"Tudi uspehov v društvu v prvih dveh, treh desetletjih ni bilo malo. Saj smo se gasilci na našem območju usposobili za varstvo pred po/ari in /a gašenje, se opremili in z različnimi akcijami nenazadnje veliko naredili tudi na celotnem območju krajevne skupnosti."
Čeprav morda malce razočaran, da se gasilci v društvu ob jubileju niso le dobili in dogovorili, da bi na neki u.i •^^>     iflHF čin slovesno obeležili tlelo in jubilej,
MtF" I je Ivan Mali prepričan, da je med čla-
W §99M m ^e vedno pripravljenost za živahnej-
šo dejavnost v prihodnje. Morda bi bilo treba le kanček dobre volje in pobuda, ki jo je /ato ob tej priložnosti tudi dal« dt bi se še letos dobili in se pogovorih o delu v stnulesetih letih in načrtih /a naprej • A. Z.
Danes (torek) bo 15. uri bo svečana otvoritev prenovljenega nogo* metnega igrišča, v četrtek ob 16 JO pa bo med drugim pred Zadrož' nim domom zanimiva gasilska vaja.
čni. Ce dam za primer samo Li-kozarjevo ulico: lepi lokali so ob tej cesti, na samo cesto in okolje, ki sta nevzdržna, pa ne moremo vplivati. Ali pa Jezerska cesta; v dveh letih so ob njej zrasli lepi lokali, kot gobe po dežju, cesta pa je nemogoča. Tudi z Zadružnim domom imamo težave in vsa stvar okrog njega postaja že več kot neodgovorno neugledna," je med obiskom v pogovoru s predstavniki KS kritično ocenjeval predsednik sveta KS Drago Česnik.
V prazničnih dneh velja razumeti takšna  razmišljanja kot
dobrohotno kritično oceno, ki pa naj po praznovanju čimprej spodbudi k ustreznejši, boljši i"
drugačni rešitvi v jutrišnjem dogajanju predvsem v današnji!1 obmestnih krajevnih skupnostih-Nenazadnje so uspehi, ki so jih f krajevni skupnosti Primskovo t lastnim delom in prispevkom dosegli v zadnjem letu kljub temu tolikšni, da očitek nemoči pri reševanju pomembnih problemov za krajane ne bi smel naprej ostajati trpka grenčiča ' naši mladi demokratični Ari*' vi.# A. Zalar
kve, predvsem domačinom, k' so se zares trudili, da bo nedeljsko srečanje čim lepše it1 slovesno.
Sicer pa k uspehom, ki so ji" v zadnjem času beležili v tej tf* žiški krajevni skupnosti, sodij0 med drugim tudi urejanje vodovodov, cest in živahna društvena dejavnost. Tudi letos so na primer največ delali na cestah in tako bodo že v prihodnjih dneh dobili tudi urejeno i" asfaltirano cesto proti Grahov' šam. Sedem sto metrov dol£ odsek bo tokrat urejen z dena'' jem za demografsko ogrožen* kraje. • A. Zalar
Pokošen pašnik, zanemarjen park
Javorniški Rovt, oktobra -
Pašna skupnost v Javorniškem Rovtu v krajevni skupnosti Ja-vornik - Koroška Bela v jeseniški občini je samostojna zadnjih pet let. Pred letom 1987 so bili člani Pašne skupnosti iz Rovta včlanjeni v Pašno skupnost Koroška Bela. Osamosvojili so se, kot je med nedavnim obiskom pripovedoval predsednik Pašne skupnosti Peter Razinger, na željo krajanov oziroma članov, zato da bi kot samostojni bolje gospodarili
Danes ima Pašna skupnost 17 članov; toliko kot nekoč. Imajo skupni 4 hektare velik pašnik za spomladansko in jesensko pašo ter vmesno čistilno košnjo. S te vaške paše pa potem vodijo živino tudi na višinsko pašo, ki traja štiri mesece od maja do sredine oktobra. Čeprav, kot so razlagali na srečanju, v vaški skupnosti Javorniški Rovt pogosto iz doline dobivajo očitke, zakaj se sploh jezijo, če na primer na višinski paši nimajo vode, alt zakaj se razburjajo nad parkom, saj nimajo tako nič živali, to ni res, pravijo:
"Glavna problema sta vzdrževanje pašnikov in lastništvo; slednje predvsem zato, ker je večina agrarnih upravičencev /i pokojnih. Zemljišča so bila namreč včasih srenjska last. Zdaj pa krajevna skupnost največkrat ne kaže pravega razumevanja. V Javorniškem Rovtu, kjer hodijo ljudje res v dolino na delo, se vendarle pretežno ukvarjajo tudi / go/dom in z živino, /.e ves čas. Danes imamo okrog Ml glav goveje živine, 45 glav drobnice iu se /oiiio po hlevih, lorej to ven-
Petcr Razinger
darle ni tako malo. Resnic"« jj nas moti, da je za IineJJuSti park, predvsem na račun n -veliko razumevanje, za u 0,S-pašo in vodo na pokošenem P niku zraven pa ne." up
Vodstvo vaškega odbora jevne skupnosti Javornik • p,,, loška Bela se strinja s član ^, šne skupnosti. Zato bod<W jasnosti, kakor tudi l,rt'jnjV napajanja na najlepši P^nnjpi. Sloveniji - na Belski P S|<D" ali, kot ji pravijo, SvečiO-. . ^ šali razrešiti in se dogovor ^ usklajeno in skupno de v sta^-
enem od prihodnjih sC . tll I1' Člani Pisne skupnosti, * ^r poudaril predsednik P*** (| (4 zinger, so se kako /a ,0. ^.ni'1' na pri met pred skoraj de j.' leti opravili že na tisoče J • jri
prav iu /e i i.i <■        |rie ''
so si s pomočjo komun* zemljiške skupnostil,K"
inke    hemitno  p.i  "•' .Atjfl idi £rJ, A.
planini končujejo tudi
pastirske koče
Torek, 13. oktobra 1992
PO GORENJSKEM
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN + GORENJSKI GLAS
V javnih delih na Gorenjskem
Delavci se čutijo izkoriščane
številni brezposelni, ki delajo v javnih delih, se pritožujejo, da dobijo premalo denarja za svoje produktivno delo, prikrajšani pa so tudi za nekatere druge pravice. A tak je pač značaj javnih del.
Škofja Loka, 9. oktobra - Na Gorenjskem že drugo leto potekajo javna dela, ki naj mnogim brezposelnim ohranijo delovno kondicijo in jih obdržijo konkurenčne za iskanje trajnejše zaposlitve. Lani je v 14 programih 150 brezposelnih opravljalo javna dela zlasti v komunalni infrastrukturi, letos jih je v 42 programih že 216. Po letu dni so se pokazale tudi nekatere slabosti. Na eno od njih so v imenu delavcev v javnih delih opozorili tudi območni svobodni sindikati, in sicer v Skofji Loki, kjer ta dela opravlja kar desetina brezposelnih v občini.
»Delavci v javnih delih ocenjujejo, da delajo produktivno, da dlje časa delajo polni delovni čas in da so ta dela redna Programska aktivnost organizacije, za katero delajo,« je povedal predsednik območnih svobodnih sindikatov Sandi Bartol. »Na sindikat so se obrnili z oceno, da jih izrabljajo in naj jim pomagamo posredovati Pri tistih, ki so odgovorni za njihov status. O tem smo se pogovorili s predstavniki krajevne skupnosti (Stara Loka -Podlubnik), občinskega izvršnega sveta in skupnosti za zaposlovanje. Nekateri delavci že daljše obdobje opravljajo javna dela, delajo tako rekoč polni delovnik in dosegajo tudi Pričakovane delovne rezultate.
Kjer se ugotavljajo dolgoročne Potrebe po takih delih, naj bi Se njihov status spremenil v redno delovno razmerje. S tem °.i si pridobili tudi pravice, ki sicer izhajajo iz rednega delovnega razmerja, dopustov, regresov, nagrad in podobnega. Tudi tistim, ki bodo obdržali status delavcev na javnih delih in Za to dobijo skromno nadomestilo, naj bi izvršni svet iz proračunov namenil večji delež stimulacije. Ministrstvu za delo
pa predlagamo, naj se tem ljudem omogoči tudi dopust in pripadajoči regres, sorazmeren s časom, kar opravljajo javna dela. Zahtevamo tudi, da se poostri nadzor nad javnimi deli. Gre za to, da bi jih naročniki, ki v cenovni politiki tržijo svojo storitev, upoštevaje polno ceno delovne sile, nič več ne zlorabljali. V nekaterih krajevnih skupnostih so našo pobudo sprejeli; tam, kjer so v ozadju spekulativni nameni, kajpada ne. Tudi zavod za zaposlovanje je z razumevanjem sprejel misel, naj bi brezposelni v javnih delih delali do enega leta, naprej pa naj bi njihov status drugače uredili. V izvršnem svetu pa so reagirali, kot je bilo pričakovati, namreč da v proračunu za trajnejšo zaposlitev delavcev v javnih delih ni sredstev.«
Javna dela niso prava zaposlitev, bolj socialna pomoč brezposelnim in priprava na njihovo kasnejšo polno zaposlitev. Ta status pa daje manj pravic, kot jih imajo zaposleni, in seveda tudi manj denarja, čeravno tudi ti ljudje delajo tako rekoč polni delovnik. Za pridnost pri javnih delih bi jih lahko nagradili z rednim delov-
Brezposelne, ki delajo na javnih delih, v Skofji Loki zastopa Franci Pokom, kije že leto dni tudi sam v isti koži. »1989. leta
sem v Mesoizdelkih po lastni krivdi izgubil zaposlitev. Ker sem bil brez nadomestila, sem se na predlog zavoda za zaposlovanje odzval javnim delom. Zdaj že domala leto dni (s premorom v dveh zimskih mesecih) na območju Podlubnika in Stare Loke opravljam razna komunalna dela,« je povedal Franci Pokom. »Vsak dan delamo polnih osem ur, pohvalijo nas, da smo pridni in prizadevni in priznavajo, da bi brez nas komunalnih storitev ne zmogli opraviti. Za svoje delo dobimo nadomestilo, kije prejšnji mesec znašalo okoli 12 tisočakov, od tega je bilo 9.300 tolarjev z zavoda za zaposlovanje in 2 800 tolarjev kot nagrada s strani izvršnega sveta, ta mesec, pravijo, bo 15 odstotkov več. Menimo, da je naše delo vredno več, zaslužili pa bi si tudi dopust in regres.«
nim razmerjem, če bi tudi pri naročnikih javnih del obstajal ta interes. Toda zanje so javna dela veliko cenejša, delovna mesta bi terjala veliko več denarja. V krajevni skupnosti Stara Loka Podlubnik, kjer se s skupino pri javnih delih ukvarja Ernest LotričE, so z njihovim delom zadovoljni in po svojih močeh podpirajo njihove pobude. »Pri nas imamo z delavci v javnih delih res srečno roko. Ker pridno delajo, bi bili lahko deležni podbnih pravic, kot jih imajo sicer delavci iz dela. Pogledati bi bilo treba v zakon in k pogodbi, ki jo imajo ti ljudje z zavo-
dom za zaposlovanje, dodati ustrezen aneks,« predlaga Ernest Lotrič. »Potrebe po komunalnih delih so v krajevni skupnosti velike, tudi pozimi bodo še, zato bi radi, da javna dela tečejo naprej.«
Sindikalne pobude za izboljšanje položaja teh ljudi so še na pol poti. Zaenkrat so jim za njihove delovne rezultate lahko poplačali samo z nekaj višjo nagrado. Izvršni svet je nekoliko povečal stimulacijo, ki predstavlja petino njihovega mesečnega prejemka. Poslej se bo ta znesek gibal od 4.000 do 9.000 tolarjev. • D. Z. Žlebir, foto: G. Sini k
Pogoltnemo ponos, da nahranimo otroke
^kofja Loka, oktobra - V družinah, ki zaradi nizkih dohodkov, Drezposelnosti in podobnih nesrečnih okoliščin tolčejo revščino, so "a predlog centrov za socialno delo že dlje časa deležni pomoči Rdečega križa. Svoje čase so se revni tamkaj le oblačili, zdaj pa mnogi prihajajo tudi po pakete s hrano.
Zavojev s hrano niso dele- zaslužim,« je dejala druga žen-
ne samo družine z begunci, ska v vrsti za paket. »Stroški ži-
mpak vse pogosteje tudi naše vljenja v bloku so veliki, tudi
ornače družine. V Skofji Loki, za otroka na srednji šoli veliko
denimo, so od avgusta dalje pri Rdečem križu razdelili skoraj {JO prehrambenih paketov. Med prejemniki so povsem do-sl.ojne slovenske družine, ki si z Ozkimi dohodki vse težje priučijo celo vsakdanji kruh. Ce So otroci lačni, pač požrejo sv°j ponos in se postavijo v vr-sto za pomoč.
. »Petčlanska družina smo, že-na je brez službe, jaz pa sem že VeC mesecev na čakanju,« je P°vedal družinski oče, eden od 50 Prosilcev, ki so se v petek 2Vfstili za tovrstno pomoč.
»Mož je brezposeln, prebija-
hodk
se z nizkim
0n>. komaj
osebnim do 15 tisočakov
porabimo, drugi pa je hvala bogu že samostojen. Hudo nam je prosjačiti za hrano, a kaj moremo.«
Tudi mlado žensko, ki je svoj zavoj odpeljala kar z otroškim vozičkom, so po hrano poslali z občinskega centra za socialno delo: »Oba z možem sva zaposlena, jaz sem sicer še na porodniškem dopustu, plači imava nizki. Dobila sem 12 tisočakov porodniške, mož pa 18 i tisočakov plače. Prvič prosiva i za tako pomoč, saj nama je ta mesec zaradi nakupa ozimnice zmanjkalo denarja celo za sprotno hrano.«
Prizor, ko revni pridejo po hrano...
Paketi Rdečega križa, ki jih izdajajo v škofjeloški vojašnici, podobno pa se dogaja tudi drugje na Gorenjskem in po Sloveniji, niso kdove kako bogati. Olje, pralni prašek, mesne in zelenjavne konserve, moka.
sladkor, mleko v prahu, same najnujnejše stvari. Pomagajo pa preživeti. Nekateri se zavedajo dobrodelnosti, ki so je deležni, druRi ne rečejo niti hvala.
• D. Z., foto: G. Šinik
ankItXa Krompir, jabolka, paprika, čebula...
^Stlla' 0zimn'*ki nakupi dodobra osušijo denarnice. Štiričlansko Halj ( V "»kup ozimnice velja dobrih 38 tisočakov, so ondan izraču-. "'jski kolegi, upoštevaje cene z ljubljanske tržnice. Naši
tok
pi, ^^\*0RWV0"iiki nimajo tolikšnih stroškov z ozimniškimi naku-i« Da ;:i   v^inoi»» modro porazdelijo na nekaj mesecev, zmanjšu-
pa j.:    ^viiiMina modro porazdelijo na neaaj memer, /i J 1 tudi pridelek domačega vrta, sadovnjaka ali njive.
^0 d» l vCnje,Up,rno
Mira Subie i/
Delnic v Po«
h.tnski dolini:
»Starši imajo kmetijo, na našem vrtu pa tudi zraste
precej tistega, kar porabimo čez zimo, tale papnk.. /,i
So|at0'JCkr Scstavine za mešano d°rna\, 1,>",l,n j" čebula sta ' SdQ> tudi, tako da nai
jesenski nakupi ne stanejo veliko. Na kurjavo pa smo tako ali tako mislili že spomladi.«
Tomaž Fin-žgar iz Škofje Loke: »Samo trije smo v družini, zato se za zimo ne zalagamo z velikimi količinami pridelkov. Letos smo kupili 60 kilogramov krompirja in 40 kilogramov ja-
bolk, kar velja okoli tri tisoč tolarjev. Naša ozimnica je vsa s tržnice. Drva za to zimo pa imamo na srečo že spravljena.«
Rezka Jenko
iz škofje Loke: »Sem upokojenka z bolj skromnimi prejemki,
Wh no
nakupu ozim niče. Krompir dobim pri bratu, medtem ko jabolka in podobno kupujem sproti. Ker so stroški porazdeljeni, niso tako veliki, kot bi bili I enkratnim nakupom ozimnice.«
Ivanka Ma-
lenšek iz
Škofje Loke: »Na domačem vrtičku in njivi pridelam precej svoje ozimnice, le krompir moram kupiti vsako jesen. Sicer pa so tudi z lastnim vrtom stroški, pomislimo le na gnoj, semena in drugo. Ce bi morala kupiti vso ozimnico na tržnici, bi najbrž celo s svojo solidno pokojnino težko prišla skozi. Kako neki zmorejo tisti z 18 tisočaki in manj!»
• D. Z. Zlebir, foto:G.Sinik
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Odprti telefon: 211-835,211-860
Vprašanja v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, s katerim se bomo po novem letu lahko ognili doplačil zdravstvenih storitev, kar pridno pošiljate. V petkovem časopisu smo odgovorili štirim bralkam, tokrat odgovarjamo dvema. Hkrati vas še naprej vabimo, da vprašate, kar vas zanima. Odgovore pripravlja Nataša Kus iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Kranj.
Bojan V. iz okolice Kranja: Kakšna bodo doplačila za zobozdravstvene storitve in pripomočke, ali se bo mogoče prostovoljno zavarovati za vso razliko do polne cene, kolikšna bo premija? Ali bodo pri zavarovanju podobne omejitve (glede starosti, bolezni) kot pri življenjskem zavarovanju?
Odgovor: Po uvedbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bodo morali zavarovanci, ki ne bodo prostovoljno zavarovani, za zdravljenje zob in ustnih bolezni doplačati 15 odstotkov cene storitev, za zobnoprotetične storitve 55 odstotkov, za ortopedske, ortorične, slušne in druge pripomočke 15 odstotkov (kadar bodo le-ti potrebni zaradi posledic bolezni) oziroma 20 odstotkov (kadar bodo potrebni zaradi posledic poškodbe izven dela), za očesne pripomočke pa bo v obeh primerih potrebno doplačati 50 odstotkov.
Vsem naštetim doplačilom se bo mogoče v celoti izogniti s prostovoljnim zavarovanjem v okviru paketa popolno zdravstveno zavarovanje. Višina zavarovalne premije za omenjeni paket bo predvidoma 12.000 tolarjev, zagotovo pa ne bo višja od 15.000 tolarjev.
Pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ni nobenih omejitev glede starosti in zdravstvenega stanja zavarovancev, zavarovalni pogoji bodo za vse enaki.
Janez Lesar iz Kranja: Sem na invalidskem vozičku (zlom hrbtenice), zanima me, kako bo po novem z doplačili za 100-odstotne invalide.
Odgovor: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omogoča invalidom, ki imajo po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja najmanj 70-odstotno telesno okvaro in niso prostovoljno zdravstveno zavarovani, uveljavljanje pravic do neodložljivih medicinskih storitev brez doplačil, torej v celoti v breme ZZZS. Vendar je obseg storitev, ki veljajo za neodložljive, izredno ozek, zato je tudi za invalide z najmanj 70-odstotno telesno okvaro priporočoljivo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, bodisi za paket popolno zdravstveno zavarovanje, bodisi za katerega od ožjih paketov, v skladu z njihovimi specifičnimi interesi in možnostmi.
Zdravljenje paraplegije in tetraplegije je v celoti zajeto v obveznem zdravstvenem zavarovanju, zato zanj ni potrebno dodatno prostovoljno zavarovanje za doplačevanje do polne vrednosti storitev. Bolnikom s paraplegijo in tetraplegijo so z obveznim zavarovanjem v celoti zagotovljena tudi zdravila in pripomočki, ki so potrebni za zdravljenje teh bolezni, kadar jih uveljavljajo po postopku, standardu in v obsegu, ki je predpisan za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanci, ki želijo pripomočke oziroma storitve, ki so izven predpisanih standardov za obvezno zavarovanje, pa si lahko uveljavljanje leten, na stroške ZZZS, zagotovijo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem za paket nadstandard.
Otrokom prijazno šolo
Kranj, oktobra - Letošnji teden otroka je od 5. do 11. oktobra potekal pod geslom »Otrokom prijazno šolo«. Na to temo pripravljajo šolarji po Sloveniji tudi zdaj že tradicionalni otroški parlament. Kot je dejal predsednik Zveze društev prijateljev mladine dr. Ludvik Horvat, so se otroški parlamenti po šolah, občinskih skupščinah in na republiški ravni uveljavili kot zanimiva in resne pozornosti vredna oblika svobodnega izražanja otrok, njihovih mnenj o vprašanjih, ki jih zadevajo.
Kranjski otroški parlament bo zasedal v sredo, 28. oktobra, ob 10.30, tokrat namesto v skupščini v osnovni šoli France Prešeren. Ob osrednji letošnji temi »Otrokom prijazno šolo« bodo najmlajši parlamentarci pregledali, kaj je bilo glede pobud in predlogov otrok storjenega od lanskega parlamentarnega zasedanja na temo »O stotih problemih prostega časa«. • D. Ž.
Begunskega centra ne bo več?
Jesenice, 12. oktobra - Na sestanku, ki so ga predstavniki jeseniškega izvršnega sveta in skupščine občine pripravili s predstavniki republiškega Urada za begunce so se pogovarjali o problematiki barakarskega begunskega centra na Hrušici, ki ga pozimi nikakor ne morejo ogrevati, obenem pa tudi o širši problematiki beguncev v tej obmejni občini.
Jesenice imajo več kot 2.000 beguncev, od tega jih je približno 500 v begunskem centru. Jesenice zaradi izredno slabih ekonomskih razmer in slabega socialnega stanja nikakor ne morejo poskrbeti za toliko beguncev. V zadnjem času namreč tiste družine, ki so sprejele begunce, opozarjajo, da jih niso zmožne več preživljati.
Na sestanku so se zato domenili, da bodo poskušali begunce iz centra razseliti. Tudi brez begunskega centra bodo v jeseniški občini imeli kar precejšnje probleme z oskrbo številnih beguncev pri družinah. • D. S.
Zakaj nam to delajo?
Ljubljana, 9. oktobra - Petek je bil dan solidarnosti otrok sveta z otroki iz Bosne in Hercegovine, najmlajšimi in najbolj ranljivimi žrtvami brezumne vojne v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Dan solidarnosti je minil ob geslu »Zakaj nam to delajo«, ki zbuja sočutje in občutek odgovornosti za trpljenje, ki ga doživljajo najmlajši prebivalci na bosanskih tleh.
Veliko žrtev te vojne, pretežno mater z otroki, je beguncev na slovenskih tleh. Prebivalci Slovenije smo z množico beguncev, ki že presega številko 70 tisoč, solidarni, kolikor moremo. V tem letu se je zvrstilo tudi že nekaj akcij za pomoč begunskim otrokom. Ena od teh pa poteka prav zdaj, ko slovenski šolarji pomagajo svojim manj srečnim vrstnikom v begunskih centrih. Prispevali naj bi jim šolske potrebščine, saj se je v mnogih centrih prve oktobrske dni začelo šolsko leto za otroke v izgnanstvu.
Podražitev vrtcev ne bo?
Ljubljana, 9. oktobra - Prejšnji teden je vlada preklicala sklep o napovedani 30-odstotni podražitvi vrtcev. Ocenila je namreč, da tolikšno povečanje prispevka staršev ni sprejemljivo, čeprav cene storitev v vrtcih zaostajajo za siceršnjo rastjo cen. Vrtci se bodo podražili, vendar verjetno kasneje in ne za tolikšen odstotek.
Krščanski demokrati o šolstvu po letu 1990
Staršem ni vseeno, kakšen "izdelek" dobe iz šole
Škofja Loka, 12. oktobra - Osrednja prireditev sobotne predstavitve krščanskih demokratov v Skofji Loki je bila okrogla miza na temo Naše šolstvo po letu 1990. Vincencij Demšar je k pogovoru povabil prejšnjega šolskega ministra dr. Petra Venclja, sedanjega dr. Slavka Gabra, starološkega župnika Andreja Glava-na, očeta štirih šoloobveznih otrok Jureta Zupanca, poseben gost pa je bil predsednik KDS Slovenije Lojze Peterle. Okrogla miza je bila sorazmerno dobro obiskana.
Temo o šolstvu so škofjeloški krščanski demokrati izbrali, kot je dejal Vincencij Demšar, zato, ker je bil prejšnji minister iz sosednje (kranjske) občine, sedanji je domačin in ker so šolska vprašanja sploh aktualna in ker krščanskim demokratom ni vseeno, kako se njihovi otroci izobražujejo in vzgajajo. Žal zaradi strogo odmerjenega časa (na poldrugo uro) ni bilo priložnosti za iskrivejša trenja mnenj o prihodnosti slovenskega šolstva, ki smo jih na tiho pričakovali zlasti od obeh ministrov; krščanskega demokrata Venclja in liberalnega demokrata Gabra. Sicer pa je tudi res, kot sta pritrdila oba, da šolstvo ne sme biti odvisno od tega, kateri stranki pripada trenutni minister, v bistvu gre pri obeh za podobne cilje, razlike so predvsem v "ni-ansah".
Radikalni preobrat v slovenskem šolstvu se ni začel šele po letu 1990, je pripomnil k naslovu okrogle mize dr. Slavko Gaber, pač pa že pred koncem starega režima, z odklonitvijo skupnih jugoslovanskih jeder, z odhodom predmeta STM iz šol, s srečanji v Slovenj Gradcu, ko je bila predlagana vključitev vedenj o religijah v posamezne predmetne vsebine, s 600 podpisi proti usmerjenemu izobraževanju... Po letu 1990 so se začete spremembe zgolj nadaljevale. Gabrova vizija je strpno zgraditi dober šolski sistem, ki ga ne bo mogel spreminjati kdorkoli in kadarkoli. Na ministrstvu nadaljujejo začeto delo na področju učiteljskih plač, kadrovske sestave, napredovanja učiteljev, v delu sta zahtevna projekta za maturo 1995 in 2001, predlog parlamentu za finančno potrditev pomembnosti izobraževanja in znanja, zaokroža se sistem poklicnega šolstva, vertikalne povezave, zlasti med strokovnim srednjim in visokim izobraževanjem, proučujejo modele zasebnega šolstva, predvsem pa skušajo najprej popraviti, kar je slabega, v javnih šolah.
Župnik Andrej Glavan je pričakoval večjo demokratizacijo šolstva, zlasti hitrejše spremembe v kvaliteti celostne vzgoje otrok, kot tudi sistematične rešitve glede verouka v šolskih prostorih. Jure Zupane, nasprotno, hitrih, sprememb ni pričakoval, šola se bo po njegovem spremenila šele, ko se bodo spremenili učitelji (vprašanje generacije), dejal je, da se z ministrom Gabrom pričakovanja vernih staršev oddaljujejo. Motijo ga še vedno prisotni ideološki simboli preteklosti, kot Titove slike v šolah, naslavljanje učiteljic s tovarišicami ipd.
Alenka Bajželj, pobudnica ustanovitve dveh klubov staršev za boljšo šolo (na šentviški in loški gimnaziji) je pripomnila, da je o vlogi staršev v modelih razvoja našega šolstva zelo malo govora in da imajo starši premalo možnosti soodločanja o izobrazbi in vzgoji svojih otrok. Starši se tudi še vedno boje represije, nujno bi bilo zunanje preverjanje šol. Dr. Peter Ven-celj seje strinjal, da je vzgojna dimenzija v šoli zanemarjena in da se v marsičem želi obdržati status quo. Zlasti bo po njegovem potrebno zgraditi most sodelovanja med šolo in družino. • H. Jelovčan
Jeseniški ELI M je prodan
V ELIMu ni bilo niti zaznamke
Jesenice, 12. oktobra - Pred dvema letoma se je začel stečaj jeseniškega podjetja ELIM. Delavci so prejeli svoje terjatve. ELIM so prodali šele na tretji dražbi po izklicni ceni 30 milijonov tolarjev, kupili pa so ga občina, Dominvest Jesenice in Oniks Jesenice.
Stečajni upravitelj nekdanjega jeseniškega podjetja ELIM je posredoval informacijo o tem, kako in zakaj je ELIM moral v stečaj in kako je potekal stečajni postopek v tej firmi. Pred dvema letoma so vsem delavcem izdali odločbe o prenehanju delovnega razmerja, delavci pa so nato uveljavili svoje pravice za čas brezposelnosti pri pristojnem zavodu za zaposlovanje.
Že pred začetkom stečajnega postopka podjetje praktično ni več poslovalo, proizvodnje ni bilo. Podjetje ni imelo nobenih finančnih sredstev, z dovoljenjem stečajnega senata je bilo dokončanih nekaj elektromontažnih del. Denarja ni bilo več niti za poštne znamke, kaj šele za kaj drugega. Izvršni svet občine je posodil denar za nabavo kurilnega olja, finance so se dale dobiti le s prodajo osnovnih sredstev podjetja v stečaju. Z izkupičkom od prodaje so plačevali elektriko, komunalo, delo popisne komisije. Prodaja osnovnih sredstev je povzročila kar precej vprašanj, a stečajni upravitelj sprašuje, kako naj podjetje, ki je v stečaju, pride do finančnih sredstev za poravnavo obveznosti, ki redno v stečaju nastajajo.
56 upnikov je svoje terjatve prijavilo stečajnemu senatu. Obravnavali so jih na dveh narokih. Za poplačilo terjatev upnikom je bilo treba dobiti finančna sredstva, kar se je dalo napraviti le s prodajo dela premoženja podjetja v stečaju. Ko je podjetje prišlo na dražbo, jc bila njegova izklicna cena 50 milijonov dinarjev. Prva dražba ni bila uspešna, prav tako ne druga, na tretji pa so kot interesenti nastopili občina Jesenice, Dominvest Jesenice in Oniks Jesenice, ki so Elimovo premoženje kupili za izklicno ceno 30 milijonov slovenskih tolarjev.
Stečajni upravitelj pravi, da delavci niso ustrezno in pravilno prijavili svojih terjatev iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov ter nadomestil in stroškov in je zato njihovo terjatev prerekal. Šele na koncu postopka pred sodiščem združenega dela v Kranju so po besedah stečajnega upravitelja delavci praviloma razčlenili svoje terjatve, ki jih je tudi v celoti priznal, razen dela osebnih dohodkov nad zajamčenimi osebnimi dohodki. Sodišče jim je tudi ta del osebnih dohodkov priznalo. Pritožbe zoper to odločitev ni vložil.
Zdaj so v teku še nekateri gospodarski spori, stečajni upravi telj pa pripravlja predlog osnutka za glavno delitev stečajne mase. Stečajno maso predstavljajo denarna sredstva, pridobljena s prodajo premoženja na Hrušici in v zelo majhnem delu sredstva, dobljena iz sodnih postopkov zoper dolžnike podjetja ELIM. Stečajni upravitelj še ne more oceniti, če bo stečajna masa Še zadoščala za pokritje terjatev upnikov oziroma v kakšni višini jih bo mogoče poplačati.* D. Sedej
Plače v pravosodju od pomladi nezakonito zaostajajo
Bodo sodniki tožili državo?
Anton Šubic: Sodniki smo enotni, da imamo klavrno sodstvo, da smo izkoristili vse normalne poti, papirji romajo sem in tja, odgovorni nam pritrjujejo, spremeni pa se nič."
Kranj, 12. oktobra - Nič nenavadnega ni, če štrajkajo delavci v gospodarstvu, tudi štrajkov v zdravstvu in šolstvu smo se že privadili. Nekoliko čudno pa zveni grožnja, ki prihaja iz slovenskega pravosodja. To, da bi štrajkali sodniki, ena od treh vej oblasti, je vse prej kot običajno. O razlogih nezadovoljstva, ki se poraja v slovenskem pravosodju, smo se pogovarjali z Antonom Šubicem, vodjo enote Temeljnega sodišča v Kranju.
»Ustavni zakon terja reorganizacijo sodstva najkasneje do konca leta 1993. Sedanji minister Kozinc je pošteno povedal, da Drnovškova vlada, niti on sam, v kratkih šestih mesecih do volitev nima namena posegati v tako zahtevno in obsežno delo. Gre za objektiven izgovor, ki pa v naših očeh ni opravičljiv. Ne moremo pristajati, da se nekatere nujne stvari prelagajo na obdobje po izvolitvi nove vlade.«
Ste s svojim ministrstvom, ministrom zadovoljni?
»Nujno bi bilo ločiti ministrstvo za pravosodje od ministrstva za upravo. Problem je star, trenutno tudi nimamo realnih zagotovil, da bi do ločitve v kratkem času prišlo. Pravosodje rabi svojega ministra. Sistem je tako maloštevilen v primerjavi z upravnim, da s svojimi problemi zbledi, vsakokratni pravosodni minister se pretežno ukvarja z upravnim aparatom. Gre pa tudi za načelno stališče, da eno ministrstvo ne more združevati dveh vej oblasti, sodno in izvršilno.«
Najbrž ni problem samo v reorganizaciji sodstva. Praksa kaže, da je učinkovitost sodstva, njegova avtoriteta, v precejšnji meri porušena tudi z zastarelo kazensko zakonodajo?
»Hkrati z reorganizacijo je potrebno korenito spremeniti procesno in materialno zakonodajo na vseh področjih. Vsi želimo boljšo, bolj elastično zakonodajo, ki bo ljudem (strankam) zagotavljala večjo pravno varnost, sodiščem pa omogočila večjo učinkovitost. Kazenska zakonodaja je v postopku, epiloga še ni. Verjetno ne bo šlo za globoko renovirano zakonodajo, ampak dodelavo, tudi nekdanjih zveznih zakonov.«
Večkrat se pojavlja vprašanje neodvisnosti sodstva. Ste v sedanjem sistemu bolj ali manj neodvisni kot v starem enopartijskem?
»Gre za dve vrsti neodvisnosti. Notranjo zgradi vsak sodnik sam, drugo, zunanjo, oblikuje okolje, zakonodaja, ureditev v sistemu. V okrnjeni zuna-
"Vpravosodju že vrsto let poslušamo "demogogijo", da moramo deliti usodo nacionalnega dohodka. To razumemo. Ne terjamo nekih nerealnih plač, ne moremo pa se znebiti občutka, spoznanja, da nekatere službe veliko bolje funkcionirajo tudi zato, ker so v primerjavi s sodnim sistemom veliko bolje nagrajevane in opremljene. To ni kritika na sosedov plot, je pa res, da primerjava med odgovornostjo, zahtevnostjo, pogoji za delo sodnika z upravno vojaškim strokovnjakom ali delavcem policije v odkrivalnem postopku ne vzdrži, tudi po plači ne.«
nji neodvisnosti sem kot notranje neodvisen sodnik lahko neodvisen. Zase lahko povem, da ne prej ne zdaj nihče ni vplival na mojo odločitev pri sojenju. Res pa je v zadnjih dveh, treh letih v primeru Elana sodišče dobilo nekaj vprašanj, poizvedovanj iz vlade oziroma od takratnega ministra za industrijo in gradbeništvo. Takega komuniciranja dotlej nismo poznali. Sodnik bi ga lahko štel v nedovoljen poseg v zadevo, ki še ni končana, v njegovo notranjo neodvisnost.«
Kaj pa podkupovanja, o katerih se včasih šušlja?
»Tega v naši enoti ne poznamo. Sušljanja se porajajo iz subjektivnih doživljanj dela sodstva. Vloga sodnika, ki arbitrira v nekem sporu, je že sama po sebi nehvaležna. Vsakršna odločitev, ki jo sodnik sprejme na podlagi ustave, zakona, izkušenj, poštenosti, ni všeč eni od prizadetih strani. Od tod tudi nenaklonjenost, govoričenja o podkupninah, ki pa jih vsak sodnik zna razumeti.«
Koliko zasluži sodnik?
»Zadnja neto sodnikova plača brez minulega dela in brez 10-odstotne stimulacije za preseganje norme je 55.600 tolarjev.«
Za sodstvo je zadnji dve leti značilna zelo velika fluktuacija. Lahko komentirate s številkami?
»Odgovoril bom drugače. Na sodišču sem deset let, trenutno sem med 23 sodniki sedmi po starosti in sodnih letih. Trend odhodov s sodišča še ni zaključen. Večji odlivi prihajajo v valovih, en val jemlje sodnike zdaj, pred sprejemom odvetniškega zakona, ki predvideva, da nekdo, ki je danes sodnik ali tožilec, dve leti ne bo mogel opravljati odvetniškega posla na istem območju.«
Na mesta starih, izkušenih sodnikov prihajajo mladi. Kaj to pomeni?
»Vrzel med odhodom in prihodom novega sodnika traja skoraj eno leto. Eden od pogostih vzrokov je nesklepčnost republiške skupščine, ki voli sodnike. Na tri sodnike, ki so zdaj končno izvoljeni, čakamo že od pomladi. Med čakanjem se organiziramo tako, da podelamo najbolj nujne zadeve, večina zadev pa počaka na novega sodnika. Mladi sodniki so sicer polni voljne, vendar rabijo čas za uvajanje. Posledica so zastoji, pogosto tudi po svoje upra-# vičeno nezadovoljstvo strank/ V kranjski enoti rešujemo v okviru razmer karseda hitro. V kolektivu ni ležernosti, pasivnosti. Po drugi strani pa se zaradi nespremenjenih materialnih pogojev, neustreznega načina nagrajevanja po vseh slovenskih sodiščih pojavlja določena apatičnost, občutek bre-zizhodnosti, popušča primarna srčnost do sodniškega poklica.«
"Konec septembra smo imeli v enoti Temeljnega sodišča v Kranju skupaj 11.690 nerešenih zadev. Največ še vedno na področju gospodarskih sporov, gospodarskih in klasičnih izvršb. Dokler bo zakonodaja taka. da bo sodišče namesto funkcije sojenja prevzemalo po sili razmer in-štumentarij plačilnega prometa, bodo številke tako visoke. "
Kakšne so poti, da izterjate svo-je?
»Svojo usodo skušamo izboljšati prek vseh mogočih in legitimnih vzvodov, to je prek stanovskega združenja, slovenskega sodniškega društva, prek predsednikov kot predstojnikov pravosodnih organov, smo pa prepričani, da zaslužimo poglobljeno argumentirano razpravo in oceno v sloven-
200-letnica fare in prihoda Valentina Vodnika na Koprivnik
Praznovanje in preporod vasi
Koprivnik, 9. oktobra - Prihodnje leto bo minilo dvesto let od druge posvetitve farne cerkve na Koprivniku in od prihoda Valentina Vodnika v faro, v kateri je župnikoval od 1793. do 1796. leta. V kraju in v občini pripravljajo za prihodnje leto bogat program praznovanja, ki so ga strnili pod skupni naslov "Vodnikovo leto".
Januarja se bodo po bohinjskih vaseh vrstile trikraljevske kolednice. Februarja bodo na Gorjušah in še v nekaterih vaseh prireditve, na katerih bodo predstavljali bohinjsko ljudsko izročilo. Marca bo razstava slik, ki so jih slikarji - amaterji iz radovljiške občine naslikali med letošnjo slikarsko kolonijo na Koprivniku in na Gorjušah. Aprila bo na Koprivniku novinarska konferenca o Vodnikovem letu, na Gorjušah in tudi v drugih vaseh bodo predstavili del Mahničeve igre o Vodniku, v praznovanje pa se bodo vključili tudi likovniki iz osnovne šole v Bohinjski Bistrici.
Maja bo na Koprivniku problemska konferenca o razvojni problematiki hribovskih območij v Sloveniji in piknik PEN kluba.
Osrednje prireditve bodo junija in julija. 12. junija bodo pripravili posvet o Valentinu Vodniku, na trgu pred farno cerkvijo prikazali ljudske običaje in v osnovni šoli odprli razstavo ročnih del. Proti večeru bo maša, po maši v farni cerkvi koncert operne pevke Olge Gracelj, zvečer pa slovesen za četek Vodnikove kuhinje v gostilni Korošec. 30. julija zvečer bodo prikazali modo od Vod
nikovih časov do danes (poudarek bodo dali domačim materialom), naslednji dan, 31. julija, pa bo osrednja proslava v spomin na Valentina Vodnika.
Ves dan bo vaški semenj, ta dan pa bodo tudi začeli organizirano akcijo z naslovom "Ko-privniška in gorjuška hiša vabita".
I. avgusta bo na Koprivniku in Gorjušah dan Triglavskega narodnega parka, 5. avgusta slavnostna seja občinske skup ščine, 15. avgusta pa še tekmovanje slovenskih citrarjev. Septembra bo na (torjusah folklorni koloniji /a bohinjske otro ke na temo "kako so se igrali mli dedki in babice". Oktober bodo posvetili Janezu Jalnu, novembra bodo po vaseh pred stavljali Vodnikove pratike, de
skem parlamentu, do katere, žal, še ni prišlo. Vsi imamo polna usta pravne države, konkretnih aplikacij za potrditev teh velikih besed pa ni. Potrjuje se že skoraj oguljena fraza, da ima vsaka država tako pravosodje, kakršno hoče.«
Menite, da gre za načrtno zapostavljanje?
»Ne, pač pa za manipulativno razmišljanje, češ na sodišču so poklicu predani ljudje, ki nočejo, ne morejo menjati službe, ostajajo iz notranje samodiscipline, delajo kljub slabim pogojem, plačam.«
Boste sodniki štrajkali?
»Razmišljanja slovenskih sodnikov so različna. Nekateri se zavzemajo za organizrano obliko štrajka, bile so pobude, da bi sodniki preprosto odklonili delo kot predsedniki oziroma namestniki volilnih komisij pri novih vo litvah, kar bi lahko pripeljalo do blokade volitev-Sam nisem ne za prvo, ne z* drugo obliko, takšen bojkot bi bil naš neligitimen izraz neza-dovoljstva. Bolj se nagibam k temu, da bi sodniki prek svojega sindikata preprosto tožili državo za denar, ki nam ga dolguje. V slovenskem pravosodju teče organizirana akcija, da h' sodniki državo točili. Držav* zamuja s plačilom, nezakonit" ne izplačuje, kar bi morala, z*' to je trenutno tožba proti drž*' vi še najbolj čisto legitimno dejanje. Ta teden imamo zbo sodnikov Temeljnega sodišč* Kranju, na katerem se boo sodniki opredelili do predlog za tožbo.« • H. Jelovčan
cembra pa bodo Vodnikovo 1 to sklenili z božično koledm'-in drugimi običaji.
Na seji častnega odbora m program še nekoliko dopO'n ! Dr. Ludvik Toplak je predl»gj pridelovanju zdra^
pogovor o pridelovanju (bio) hrane, Jože Dežman ot^ kovanje blagovne znamke^ Koprivnik in Gorjuše, D, hi Zljc pa večer, na katere." ^ pesniki in pisatelji pred*1' aktualizirane Vodnikove I srni. Slišali smo tudi za p° ^ da bi obnovili mlin 0* fli . ki je do nedavnega sta . y Koprivniku, in za željo, da s Vodnikovem letu spet z* jj poukom v
do ter
podružnični ■ >vitelj praznovanj
Glavni pokrovi bo zavarovalnica Trigl«v-/aplotnik
NOVO V KRANJU MENJALNICA
D-D PubHkum
na Bleivvoisovt H>
(ločno um Rjlf 1MJHMIM U Gatovi
Torek, 13. oktobra 1992
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Pisateljeva bukvama
KNJIGE NA KILOGRAME
Jesenice - To, da se pisatelji poleg pisateljevanja ukvarjajo z najrazličnejšim, je splošno znano. Le nekaj pisateljev je pri nas, ki so zaradi svoje (tudi tržne) uspešnosti preskočili v izključno pisateljevanje, vsi drugi morajo poleg knjig napisati (narediti) še kaj drugega.
Nekateri kot na primer Edo Torkar pa so dolga leta gojili upanje, da se od pisateljevanja vendarle da tudi živeti in preživeti. Torkarjev pisateljski opus obsega kakšnih deset knjig in ogromno objavljanja tekstov po časopisih in literarnih revijah. Pred štirimi leti je prejel za svoje pisateljevanje Prešernovo nagrado Gorenjske. Morda je kdo pričakoval, da nagrada pisateljem pomeni kakšno ustvarjalno spodbudo ali vsaj spodbudo bralcem, da pogosteje posegajo po avtorjevih knjigah.
"Nagrade na splošno nimajo niti takega niti drugačnega vpliva, niti tako imenovane nacionalne nagrade. Pavle Zidar Je na primer dobil slovensko Prešernovo nagrado, toda bralci zato niso nič bolj posegali Po njegovih knjigah, zakaj bi Potem po mojih. Sploh pa je med cenjeno literaturo, to je tako, ki ima odmev pri literarni kritiki in ki sploh nekaj šteje in literaturo, ki jo bralci množično berejo, ogromna razlika. Pred časom me je zanimalo, kaj ljudje berejo, povpraševal sem po knjižnicah in ugotovil, da so najbolj brani slovenski avtorji Ivan Sivec, Bogdan No-yak, pa tudi v knjigarnah se njune knjige izvrstno prodajajo- Literarna kritika pa teh avtorjev ne ceni zelo visoko," raz-niišlja Edo Torkar, ki je v zadnjem času naredil nekaj radi-
kalnih sprememb v svojem delu in življenju; tudi preselil se je z Jesenic v radovljiško občino.
Med najznačilnejšimi spremembami je morda ta, da ne piše več ali skoraj ne piše več, Če pa morda piše, pa malo ali skoraj nič ne objavlja. Toda to nima nobene zveze s tem, da je protestno izstopil iz Društva slovenskih pisateljev, ko je izgubil nekatere ugodnosti samostojnega kulturnega delavca. Knjige pisec pač izdaja takrat, ko ima kaj povedati. Edo Torkar trenutno bralcem ne pripoveduje nič novega, pač pa jim je prav zdaj postregel z izborom svojih kratkih zgodb iz zadnjega petnajstletnega od-bobja, ko je, kot je sam v uvodu zapisal, svoje zgodbe še zapisoval, zdaj pa jih otroku pripoveduje in še to le take resnične. Pravkar so z naslovom Pripovedovalec izšle v jeseniški Mali Čufarjevi knjižnici, kjer njegove knjige doslej praviloma niso izhajale. (Pač pa so izhajale v njegovi založbi Književni zadrugi Jesenice, ki pa tudi ne obstaja več; pod lastnim založništvom je očitno Torkar potegnil črto.) Zanimive pa so te izbrane zgodbe brez dvoma tudi zato, ker jih je avtor uvrstil v knjigo po lastnem izboru. Bralec ima pred sabo torej portret Eda Torkarja, pripovedovalca zgodb. Ker se knjiga pri štirinajsti zgodbi zaključi, bra-
lec pa bi morda rad prebral še katero, se avtor ob zaključku nekako opravičuje, zakaj ni več zgodb, vsaj tistih dobrih, z dvema zapisoma - Najtežje je začeti in Zakaj so moje zgodbe tako kratke. Bralec je tako potola-žen, upanje pa imata oba: avtor si bo morda čez čas premislil in začel pisati z lahkoto in tudi daljše zgodbe, morda kar roman, bralec pa bo v knjigi prebral kako stran več Torkar-jevega pisanja. Kajti pisatelj Edo Torkar je prišel do spoznanja, da izključno od pisanja knjig ni mogoče preživeti, zato se zdaj ukvarja z bukvarno, zbira stare knjige in jih prodaja. Ko se pisatelj enkrat otrese iluzij, da je mogoče pri nas izključno pisati knjige in od tega živeti, se ukvarja s čim drugim in v prostem času spet - piše knjige. No, Edo Torkar, ni posegel kam daleč proč od knjig, pač pa je ostal kar pri njih. Na podstrešju stavbe Gledališča Tone Čufar na Jesenicah ima že lep čas bukvarno, odprto ob četrtkih popolne in sobotah dopoldne. V dveh majhnih prostorih je natlačeno starih knjig, obiskovalcev se tare, izbirajo pa med knjigami, pregledujejo stare časopise, tudi predvojne, pa revije, skratka vse, kar je tiskanega. Nekateri pridejo kar z nahrbtniki, saj so v tej bukvar-ni knjige na kilograme, ne po kosu. Nekateri iščejo klasike, ki jih v knjigarnah že leta ni,
saj ni ponatisov na primer Dostojevskega, nekateri se zanimajo le za stare notne zapise, drugi spet povprašujejo po literaturi o prvi svetovni vojni in podobno.
"Kje dobim stare knjige? Tudi na odpadu, kamor jih pripeljejo ljudje, ki počistijo po omarah ali podjetja, ki se selijo, nekateri podirajo hiše, pa se na podstrehah najde med papirji ogromna in celo dragocena kulturna dediščina s starimi zapisi, ki bi leteli v peč. Nekateri mečejo proč, drugi zbirajo, za marsikaj se zanimajo tudi institucije, kot so arhiv ali muzej. Ljudje pa berejo veliko, le kupovati knjig v knjigarnah v knjigarnah ne morejo, saj so predrage; starih knjig, pri tem mislim stare od pet let naprej pa do sto in več pa je še povsod dovolj. Samo zbrati jih je treba. Bralci in kupci prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz Ljubljane, čeprav je bukvam v Ljubljani kar nekaj, na Gorenjskem pa le moja na Jesenicah. Še sam sem bil presenečen, kakšno je pravzaprav knjižno bogastvo pri nas. Pa ne le knjižno, tudi listin, ki sodijo v arhive, je na kupe, le da ljudje sploh ne pogledajo, kaj vse imajo. Tega prej tudi sam nisem vedel, ko sem knjige pisal in bral, zdaj ko jih zbiram za bukvarno, pa je podoba povsem drugačna." • Lea Mencinger
ZBIRKA POLJSKE VOJNE POEZIJE
v reviji BOREC (revija za zgodovino, literaturo in antropologijo) je te dni izšla antologija poljske poezije iz let 1939 - 1945 z naslovom AI.ARM. V prevodu Toneta Pretnarja in Rozke Štefanove bodo tako lahko slovenski bralci brali pesmi dvainpetdesetih avtorjev, ki so si sicer tako tematsko kot generacijsko različni, skupno pa jim je usodno zgodovinsko dogajanje, v katerega so bili postavljeni.
Medvojna poljska poezija Jc v svojem tonu in miselnih j"azsežnostih zabeležila globo-p0 človekovo bivanjsko nego-°vost spričo narodove ogroženosti, dvom o vrednotah civili-,ac'je, izrazila trpko ali ironi-
čno
razpoloženje nad ideali hu-
manizma, a hkrati tudi neomaj-
no
vero v odrešilni smisel tr-
P'jenja in žrtve. Prav v izrazi-, 01 razponu je ta poezija en-atna. Zanjo res velja, da je adomestila zgodovinopisje Petih let vojne," je v spremni ^esedi h knjigi napisal Niko
Prvi slovenski izbor poljske poezije je pod naslovom Žalost zmagoslavja že leta 1947 pripravil Tine Debeljak, knjiga pa je v le 500 izvodih izšla v Argentini. Vanjo pa so bili vključeni le pesniki v emigraciji, zato so izpadle pesmi na temo npr. varšavske vstaje, pa celotno delo najmlajših pesnikov vojne generacije.
Vsa ta poezija je zbrana v pričujoči antologiji, katere izhodiščni cilj je pregled širokega tematskega in generacijskega izbora. Gradivo je izredno obsežno, predstavljeni so pes-
niki - borci, pa tisti, ki so se borili na tujih tleh, bili v taboriščih; iskali so rešitve in izpovedovali brezup. Tako lahko tudi sodobni bralec prepozna občutek dežele, ki je prepojena s krvjo predvsem civilnega prebivalstva - Poljska je to med drugo svetovno vojno v svoji razdvojenosti med Vzhodom in Zahodom prav gotovo bila. In ne nazadnje nam bo pričujoča zbirka morda ravno zaradi tega še bližja: v zadnjem letu zaradi
bližine brezumne vojne vedno bolj lahko občutimo tisto, kar so Poljski pesniki izpovedovali pred pol stoletja. "Največ prevodov je nastalo v drugi polovici lanskega julija v zagrebškem hotelu International," je zapisal prevajalec dr. Tone Pretnar. "Iz Slavonije so prihajale vesti o vojnih žrtvah in vojaških napadih. Zagreb se je spreminjal v molilnico za mir."
M. Ahačič
FILMSKO GLEDALIŠČE
r&nj - l a teden se v večini gorenjskih kinodvoran v organizaciji KuiODodjetja Kranj znova začenjajo ciklusi izbranih filmskih ^J^dstav, ki bodo trajale od oktobra pa tja do sredine decembra.
stav Jesenska filmska ponudba dobrih filmov ima devet pred-voli V °kv'ru abonmaja, posamezne vstopnice pa bodo tudi na 'etos ^tvor,tvena predstava jc španska kriminalna komedija z Pod t 2 'ctruco m naslovom Visoke pete. Neobičajna zgodba dov irko ekstravagantncga španskega režiserja Pedra Almo-ije Sto 8°vori ° ljubezni, sovraštvu in drugih čustvih, ki junakinja e^a fi'nia potiskajo v nenavadna, groteskna in komična deja-
Istega m,
dese|: ru8' film je razvpiti Bugsv, z dvema lanskima oscarjema in
Beatt'mi nominacijami ovenčan film, v katerem blesti NVarren
film X ln Se cela vrsta igralcev. Avstralsko-kanadski zgodovinski
na fyi rno °grinjalo iz preteklega leta je posnet po romanu Bria-
Šu;e ?°/a: 8rc *a zgodbo mladega povzpetniškega jezuita, ki re-
17 mtSt. "d'vjakov" iz negostoljubne divjine Nove Francije v ■ fotelju
rnu 2aH°"e P°zna Brucca NVillisa? V ameriškem akcijskem fil-Urnaza Skavt Je l,Podobil osebnega detektiva, ki raziskuje v druRinncm svctu< kriminala, korupcije, prostitucije, mamil in riška m?i ?dnih P°slov Ocvrti zeleni paradižniki, letošnja ame-ftates i e uirarna. s" je prislužila dve nominaciji /a oscarja. Kathv r'lnii am °tOVO '8ralsko ime, ki pritegne, ne nazadnje pa so tudi Privatn; iCilS1kel?a ,ll^a /an'mivost posebne vrste. Tudi film Mo tovanjen i 'C amer'ški, jc zgodba dveh mladeničev, ki s popo k'«st [,J lz.Jdaha pa vse do Rima skušata spoznavati tako prete
brez"1 Vl
pozi
skozi sedanjost. Ameriški pustolovski film Seansi ra,a ' ,c,oSnJ° letnico bodo gledali vsi, ki ne morejo r'st film« i\ "nncrvJa, pa če igra pustolovca ali vohuna. Scena-
ama-njka.
tudi' nleamcriski film preteklega ieu je bil Evropa, ki je porazijo \Krado *ir'je na lanskem festivalu v Cannesu. Vseka-
1 Hlma n crv,a- Pa ce igra pustolovca ali vohuna. sc( talUltj J, >rus,v" mrtvih pesnikov je dogajanje postavil v a . aibolii;d8 • altcije in tudi ekološkega osveščanja ne man bral ti  neamerišk; «'----------- ■        • " ■ -
Prcsene<W   K   m vrcdcn ogleda. Deveti film jc navadno film <=nja m tako bo tudi tokrat.• L. M.
SPOZNAJTE SLOVENIJO
Ljubljana, 8. oktobra - Pretekli teden so v prostorih slovenske Vlade predstavili knjigo Spoznajte Slovenijo, ki je te dni izšla v sodelovanju Cankarjeve založbe in Ministrstva za informiranje.
Delo je prispevek k promociji Slovenije in je namenjeno predvsem tujini, zato je, razen v domačem, na voljo še v treh jezikih: v nemščni, angleščini in italijanščini. Minister za informiranje Jelko Kacin je ne predstavitvi dejal, da knjiga presega okvir običajnih brošur, ki so znane v svetu. "To ni knjiga za na polico. Gre za gradivo, ki je namenjeno delovni uporabi." V desetih poglavjih je trinajst avtorjev prikazalo geografsko umeščenost dežele, ljudi v njej, posebno poglavje je namenjeno procesu osamosvajanja, pa gospodarski obnovi, kulturno-zgodovinski predstavitvi, najzanimivejšim slovenskim mestom, turizmu, športu in Sloveniji, kot jo vidijo tujci. Na koncu so še osnovni podatki in informacije o tujih predstavništvih pri nas in naših v tujini.
Bogato ilustrirana knjiga bo tako predvsem eden od sestavnih delov palete informativno-propagandnih gradiv vlade, zato je Ministrstvo za informiranje od celotne naklade 20.000 odkupilo kar 10.000 izvodov za potrebe državnih organov. Sicer pa bo knjigo po ceni 1.700 SIT, kot pravijo pri Cankarjevi založbi, moč kupiti na vseh običajnih prodajnih mestih.
M. A.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: KOMEDIJA ZA IZVEN - V Prešernovem gledališču bodo v petek, 16. oktobra, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za abonma petek II, konto in izven.
RADOVLJICA: O AMERIKI - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Janez Pretnar ob diapozitivih govoril o Ameriki 500 let po Kolumbu.
JESENICE: MUZEJSKI VEČER - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 15. oktobra, ob IX. uri Vid Cerne predstavil knjigo Bo-rovška vas.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. Lena Šajn rastavlja vitraže v restavraciji Yasmin. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Miroslava Šupota. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so na ogled fotografije Nepal 91. V pizzeriji Ajdna V Žirovnici razstavlja akrile Vojko Otović. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja fotograme Istvan Hgymas.
BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava gvašev in barvnih risb akad. slikarja Štefana Planinca ter slik akad. slikarja Jona Gala Planinca.
KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši (etnografski muzej) razstavlja olje slike Jakov Hura.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Poldeta Oblaka, v galeriji Fara pa fotografije na temo "Konj". V galeriji Loškega gradu je na ogled fila-telistična razstava ob letošnji LOKAFILA 92. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavljata Zlata in Jože Volani. Danes, ob 17. uri bo v knjižnici I. Tavčarja ura pravljic, jutri, ob 18. uri pa bo Jože Balant ob diapozitivih predstavil Afriko. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja risbe in pastele akademski slikar Dušan Premrl, v galeriji Kurnikove hiše pa David Premrl.
KAMNIK - V pritličju gradu Zaprice je odprta razstava oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je bila spomladi letos na ogled v Milanu. V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela kamniških srednješolcev.
SLEDI NARAVE IN IZROČILA
Kamnik - S POSREDOVANJEM Kulturnega centra Kamnik je v renesančnem pritličju gradu Zaprice v Kamniku od 24. septembra do 25. oktobra 1992 postavljena razstava SLEDI NARAVE IN IZROČILA V SODOBNEM OBLIKOVANJU. PRISPEVEK OBLIKOVALCA OSKARJA KOGOJA. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, kije potekal spomladi 1992 pod naslovom: "Življenje med stvarmi in naravo. Načrtovanje in izziv okolja". Avtorji razstave so: Lenka Bajželj, komisar, dr. Stane Bernik, art direc-tor, oblikovalec postavitve pa je Marjan Kocjan. Razstavo je izvedel STOL inženiring.
Oblikovalec Oskar Kogoj brez dvoma sodi v sam vrh sodobnega slovenskega in evropskega oblikovanja, saj si je upravičen renome ustvaril z uspešnimi razstavami v Benetkah, K6-benhavnu, Milanu, Nurnbergu, Lucci, Jeruzalemu, Vidmu in drugod. Izredno bogata je tudi bibliografija o njegovem ustvarjanju, izdal pa je tudi knjigo NATURE DESIGN /Padova, 1985/, kjer je predstavljena metodologija njegovega oblikovalskega dela.
Dosedanji oblikovalski opus Oskarja Kogoja bi lahko označili s pojmi: samonikla ustvarjalnost, inovativnost, samosvoja razpoznavnost, nenehno iskateljstvo, nesporna kvaliteta in izredna eleganca; vse pa navdihnjeno iz naravnih /pra/ oblik prirode ali oplemeniteno s historičnimi izročili in arheti-pi. Izhajanje iz oblik organskih in anorganskih naravnih form je Kogojev oblikovalski kredo. Kogojevi izdelki, večinoma tudi uporabni predmeti, s strukturami naravnih materialov, z jasno spoznavnimi naravnimi oblikami, so tudi visoko funkcionalni in estetski, obenem pa ohranjajo skulpturalno umetniško sporočilnost v načinu množične industrijske produkcije.
Ko se sprehajamo med razstavljenimi eksponati: predalnikom, mizo, stolom, trinožnikom, ogledali; smučmi in športnimi loki; žepnimi in lovskimi noži; lesenim posodjem, vinskimi steklenicami in kozarci, sončnimi žepnimi urami, uhani, maskotami za Mediteranske igre 1978, se verjetno najdlje po-mudimo pri Kogojevem "Venetskem konju", enem izmed vrhuncev avtorjevega ustvarjanja, kjer je združil idejo in znanje oblikovalca in kiparja z venetsko zapuščino in izročilom. V Kogojevem "Venetskem konju" se je materializiralo znano reklo, da nas umetnost pripelje k samemu sebi. Daje nam identiteto!
Na kamniški otvoritvi je izvedel glasbenik Lado Jakša praizvedbo svoje skladbe, ki jo je posebej v ta namen posvetil oblikovalskim temam Oskarja Kogoja.
Dušan Lipovec
SREČANJE PISATELJEV
Litija - Jubileje, če že ne obešamo na veliki zvon, pa jim dajmo vsaj malo odmeva, predvsem, če gre za kulturni dogodek, kot je srečanje pisateljev Joži Munih Petrič, Janeza Švajn-cerja, Magde Stražišar, Minke Krvina, Ivana Sivca, Marije Ne-manič, Anice Zidar, Pavle Voje, Zlate in Jožeta Volariča, ki so dosedaj na njih sodelovali.
Srečanje sta pred desetimi leti organizirala LITIJSKA KNJIŽNICA in KMEČKI GLAS na pobudo direktorja knjižnice Jožeta Sevljaka. Največ zaslug za uspešen potek pa imata gospe Joži Konjar in Rosana Maček, ki sta vseh deset organizirali in vodili s POTUJOČO KNJIŽNICO po naravno prelepih krajih od Litije, Bogenšperka, Gabrovke, Polšnika, Vač, Prim-skovega. Kresnic, Štange, do letošnjega na Dolah pri Litiji, ki je bilo 4. oktobra v lepi novi šoli ob navzočnosti številnih domačinov in njihovih šolarjev, ki so izvedli pester kulturni program.
Letošnji "šopek" pisateljev je bil nekoliko manjši. Udeležili so se Pavla Voje, Janez Svajncer, Marija Nemanič, Anica Zidar, Zlata Volarič in Jože Volarič, ob že omenjeni neutrudni Joži Konjar, ki je predstavila pisatelje, in Rosflni Maček, ki je prebrala kratke odlomke iz njihovih del, na kar je še vsak povedal nekaj o svojem delu in sebi.
Srečanje so popestrili z likovnimi deli: Anica Zidar z risbami, Zlata Volarič s slikami in Jože Volarič s skulpturami, kar so si navzoči z zanimanjem ogledali.
Jože Volarič
GLAS
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
ZNIŽANJE PLAČ? DA, TAKOJ, AMPAK SAMO V "BRUTO DELU"!
Socialni pakt med državo, sindikati, gospodarsko zbornico in drugimi delodajalskimi združenji ter kmetije z narodnogospodarskega vidika morda res pametna stvar. Toda, kaj ko vsi zahtevajo odrekanje samo s strani delavcev.
Čeprav sam nisem ravno v kategoriji socialno ogroženih, se mi zdi, kot da mi kdo vrta s svedrom v glavo, ko me moja ministrica za delo in njena vladna kompanija vsak dan bolj intenzivno bombardirajo preko medijev s tezo o previ-šokih delavskih plačah kot o (ta trenutek) glavnem faktorju ekonomske nestabilnosti in glavni nevarnosti za uspešnost nadaljnjih stabilizacijskih procesov. Z drugimi besedami - delavci za svoje delo ob sedanji stopnji produktivnosti gospodarstva dobijo bistveno preveč in se bodo zato morali v prid bodoči splošni družbeni blaginji precejšnjemu delu svojih sedanjih zaslužkov se dodatno odpovedati ali pa bodo proglašeni kot moralni krivci za morebitni gospodarski kolaps. S to demagoŠko tezo je vlada očitno prešla v odločilni naskok na sindikate, ki torej tvegajo, da bodo "odgovorni pred zgodovino", če ne bodo v imenu delavcev takoj podpisa-
li ponujenega socialnega pakta. Tega pa si vlada očitno spet predstavlja čisto po svoje. Zadnje čase se namreč bistvo taksnega pakta reducira izključno na znižanje vrednosti tarifnih razredov (plač) v splošni kolektivni pogodbi. Zelo enostavno in učinkovito "socialno sporazumevanje" torej. Za vlado kajpak.
No, poskusiti seveda ni greh in vladi takšnega nesramnega sprenevedanja zaenkrat niti ni pretirano zameriti. Upamo lahko le, da sindikati ne bodo padli na tako poceni demagoške finte in bodo znali odgovornost pred javnostjo pravočasno in učinkovito prevaliti nazaj na resnično odgovorne. Za kaj namreč pri vsej stvari dejansko gre?
Popolnoma nobenega dvoma ni, da so stroški podjetij in drugih delodajalcev za delavske plače zares visoki in glede na doseženo produktivnost vsekakor previsoki. Toda ne pozabimo - plače se delijo na bruto (kosmate) in neto (čis-
te) plače! in prav v tem grmu tiči zajec. Na tisto, kar delavec dobi v roke (neto plača), mora podjetje ali drug delodajalec plačati še, verjemite ali ne, približno 120 % raznih davkov in prispevkov državi za potrebe proračuna. Šele vse skupaj je potem (bruto) plača. In če vlada vpije, da so tako sezidane plače previsoke in jih je potrebno zaradi preživetja gospodarstva nujno znižati, ima seveda popolnoma prav. Vprašanje je samo, ali naj se delu svojih dohodkov v ta namen odpovedo delavci ali se bo morala država.
Rad bi videl genija, ki bi uspel dokazati, da se lahko zlasti najnižje plačana kategorija delavcev še čemu odpove. Ni pa treba biti noben genij za ugotovitev, da je naša država s svojimi davščinami nesporno ena naipožrešnejših držav na svetu. Žal pa ta "debeluška" ne kaže prav nobene volje za intenzivnejšo in iz zdravstvenih razlogov že več kot nujno potrebno shujševalno kuro.
Pripravljena je hujšati samo skupaj in sorazmerno s svojimi delavčki, sama pa nikakor. Seveda si človek težko predstavlja kako bodo ob takšnem proporcionalnem hujšanju že izgledali delavčki, ko bo država dobila šele "normalno težo".
Pa šalo na stran! Zgrešeno bi bilo sindikate pribijati na križ, ker ne dovolijo znižanja plač. Ravno obratno. V prizadevanjih za znižanje 'Tjruto izdatkov za plače" smo pripravljeni vlado podpreti z vsem srcem in z vsemi močmi. Samo povedati mora, čemu se je država pripravljena odpovedati, da zaradi znižanja bruto postavk v tarifnem delu kolektivne pogodbe ne bodo prizadeti že tako mizerni neto prejemki delavcev. Pa hitro! Časa ni več veliko, kajti gospodarstvo se res potaplja, mnogi delavci pa že sedaj skorajda stradajo.
MatoGostiša
ALI KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSTVO VELJA?
O tem je tekel razgovor, ki ga je Svet kranjskih sindikatov organiziral s predsedniki sindikatov dne 8.10.1992 - s področja negospodarstva, ki so člani Sveta kranjskih sindikatov. Ugotovljeno je bilo, da se je vlada R Slovenije kljub protestom sindikatov odločila za intervencionizem in mimo veljavne kolektivne pogodbe določila s svojim sklepom izhodiščno plačo za negospodarske dejavnosti. Vlada je na tak način enostransko in samovoljno spremenila veljavno kolektivno pogodbo in določila izhodiščno plačo, ki sedaj temelji na rasti stroškov življenjskih potrebščin in ne tako kot to določa kolektivna pogodba, na rasti plač v gospodarstvu.
Takšen način suspendiranja tarifnega dela splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb je v nasprotju z veljavnim pravnim redom v naši državi. Zato so nekateri sindikati dejavnosti že sprožili postopke pred Ustavnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, nekateri pa so vložili predloge za sodno varstvo pred sodišči združenega dela.
Sindikati s področja negos-podarskih dejavnosti, ki so vključeni v Svet kranjskih sindikatov so na razgovoru resno razpravljali o predlogu SKS, da se takoj preko pravne službe vložijo individualne tožbe za izplačilo plač po kolektivnih po-
godbah. Vendar je bilo po daljši razpravi in tehtanju vseh argumentov odločeno, da se v tem trenutku v to akcijo ne gre.
Razprava je tekla tudi o ideji, ki jo bo potrebno v nadaljevanju še razdelati, to je možnost izdaje "državnih" obveznic za delavce v negospodarskih dejavnostih za neizplačani del
plač po kolektivnih pogodbah, podobno kot se že uveljavljajo "zadolžnice" v gospodarstvu.
Sklenjeno je bilo, da je potrebno takoj pristopiti k izdelavi konkretnega predloga za realizacijo ideje o izdaji "obveznic" za neizplačni del plač po kolektivnih pogodbah.
AJJoša Drobnlč
V 9. številki IKS-a ne prezrite:
>- Pripravljamo nov« dejavnosti
>► Zaustaviti pobesnelo odpuičan)«
>- Zahtevajte zadolžnlcol
>► Bodite previdni pri odpravninah I
>■ Kaj storit*, ko Izgubit* delo?
>► Place v kranjskih podjetjih
>- Usodne spremembe pri zavarovanju
>- V Gradbincu spodbudni nacrti
PREGLED IZHODIŠČNIH DOHODKOV PO TARIFNIH*RAZREDIH ZA SEPT. 1992
(bruto zneski)
KOLEKTIVNE POGODBE
SPLOŠNA KOLEKTIVNA
pogodba za aospoa
KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA
TRGOVINA
GOSTINSTVO IN TURIZEM
KEMIČNA, NEKOVINSKA IN GUMARSKA DEJAVN
USNJARSKO-PREDEL. INDUSTRIJA _
TEKSTILNA INDUSTRIJA
LESARSTVO
KMETIJSKA IN ŽIVILSKA MOUSTRUA_
KOMUN IN STAN. OOSP.
DEL. ZAP. PRI ZASEB. DEL.
DELAVCI, ZAPOSLENI V DROBNEM GOSPOD.
Enoatavna dala
31 717
31.717
32.667
33.302
31.717
31 717
31 m
33.280
33 260
31 717
Manj tahtdala
II.
34.003
36.660
34.003
30.000
36.667
34.003
34.003
34.003
30.471
36616
30.523
Sradnja lant dala
IN.
36.077
36.077
40 147
40 026
36.077
36.077
36.077
30.646
81717      36.060      44.404      00 747
Zahtevna
dala
IV.
43.406
43 406
46.060
40 630
43 406
43.406
43 406
Bol) raht dala
V.
40.106
52 655
40.106
02.106
51 616
40 108
40 106
40 106
01 302
03.260
57 091
Zalo tarrt dala
VI.
06 673
62 032
56 637
62183
61 500
06 673
56673
06673
61.343
71 »02
60 262
Vlaofco zahtdala
VII.
66.611
74 047
66.611
66.610
60 042
66.611
66.611
60.633
88.877
66 101
63.434 72.040
Najbolj raht dala
VIII
70 303
65 566
70 303
60 600
63 260 70 303
70.303
79 303
110507
r0.8S7
tzj. po m naj.zahd K
»5.137
05.137
97 040
05.137
05.137
05.137
130.808
65 636 101.404
Vrednot izhodliCnaga OD za nogoapodaratvo (količnik 1) za mesec september inois 21.S47.00 SIT.
IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH AKTIVISTOV -IMPERATIV
Za dobrega sindikalnega aktivista, predvsem sindikalnega zaupnika, danes ni več dovolj samo "hrabro srce", ampak je potrebno tudi veliko in še več strokovnega ter splošnega znanja.
Sindikalni zaupnik, ki ne razume bistva dosedanjih in bodočih sistemskih sprememb na družbenoekonomskem področju, ki ne pozna vsaj osnov delovnega prava, ki mu manjka poznavanje vsaj elementarnih pravil organiziranosti in poslovanja podjetij itd., je v svojem praktičnem sindikalnem delu kaj malo koristen, včasih lahko tudi škodljiv. Klasično "sindikalno gromovništvo" je v današnjih razmerah glede reševanja večine povsem konkretnih delavskih problemov popolnoma neučinkovito. Tudi sindikat je danes pri svojem delu lahko ustrezno učinkovit le, če k reševanju problemov pristopa na dovolj visokem strokovnem nivoju. Gromovništvo je pri tem lahko le "zaledna podpora", ne pa glavno orožje.
Izobraževanju sindikalnih aktivistov zato v Svetu kranjskih sindikatov, ki svoje perspektive že od samega začetka izrazito gradi predvsem na krepitvi strokovnosti pri sindikalnem delu, namenjamo izjemno pozornost. V lanskem letu smo tako poleg nekaterih posamičnih predavanj organizirali celodnevni uvodni seminar v dveh delih za vse člane izvršnih odborov sindikatov podjetij in ustanov, ki je obsegal nekatere najosnovnejše teme, nujne za delo slehernega sindikalnega aktivista. Ta seminar bomo ponovili tudi letos za vse sindikate, ki so se na novo včlanili v SKS.
Izobraževanju (zlasti seznanitvi s pripravljajočo se novo zakonodajo s področja socialnega varstva in delovnih sodišč) bo posvečen tudi prvi del celodnevnega zasedanja skupščine Sveta kranjskih sindikatov, ki jo načrtujemo za 23. oktober 1992 na Brdu pri Kranju.
V prihodnje bomo poleg krajših seminarjev z aktualno tematiko skušali razviti predvsem tudi nekatere bolj poglobljene, študijske oblike izobraževanja kot npr. tečaji za sindikalne zaupnike in sindikalna šola v več ciklusih.
V drugem delu celodnevnega zasedanja bo skupščina Sveta kranjskih sindikatov razpravljala o uresničevanju druge faze razvoja kranjskih sindikatov, o uresničevanju ukrepov za hitrejše uveljavljanje evropske učinkovitosti dela sindikatov in o novih dejavnostih SKS.
ISKRA ERO
Bo strokovna In druga pomoć sklada za razvoj rešila podjetje pred najhujšim?
Med podjetji, ki so se prijavila na vladni natečaj za porno^ pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij, in ki so ustrezala razpisnim pogojem, je tudi podjetje "Iskra Ero d.o.o. Kranj". * že nekaj časa posluje na robu svojih zmogljivosti.
Temeljni problem je visoka zadolženost, saj visoke obre*0 poberejo skoraj vse, kar podjetje ustvari s tekočim poslovanjem. Novo vodstvo podjetja zato ni moglo računati na rešite^ vseh nakopičenih težav brez zunanje pomoči. Zato se je, kot zjj rečeno, prijavilo na vladni natečaj in 25. septembra 1992 tuo* podpisalo pogodbo z Republišlrim skladom za razvoj, o p**" nosu premoženja podjetja in s tem upravljanja na omenjen^ sklad. Računajo, da bo vpliv vlade zlasti učinkovit pri sprerm0' janju sedanjega financiranja (podaljšanje rokov za odplak' sedanjih dolgov, delni odpis dolgov itd.) in da bo s tem P0^^ možnost za uspešno sanacijo podjetij. Kot smo obveščeni, & novi upravni odbor sklada začel z delom v podjetju predvidom8 že v naslednjem tednu.
Nerealna bi bila pričakovanja zaposlenih, da bo "zdra^j ljenje" podjetja potekalo brez težav in pretresov. Prvega g delavci doživeli pred dnevi, ko je okrog 60 zaposlenih pW: sklepe o začasnem čakanju na delo doma. V postopku J*" ločanja začasno presežnih delavcev smo ugotovili bistven* nepravilnosti, na kar smo takoj opozorili vodstvo podjetja-
Ker se zavedamo, da jc problem presežnih delavcev re nost, se zavzemamo za to, da se breme začasnega preneha?^ potreb po delu enakomerno porazdeli med vse zaposlene ta* ^ da bodo izmenično na čakanju vsi delavci, katerih stalna PJJJJm nost v podjetju ni stalno potrebna. Prvi razgovor z vodstvom r pokazal, da bomo o tem lahko dosegli ustrezen dogovor«
Breda Mi^
delo
nasveti - informacije
Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje
Torek, 13. oktobra 1992
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
9. STRAN + GORENJSKI GLAS
Finančni minister Mitja Gaspari napovedal nov sveženj zakonov
Odlaganje sanacije bank obremenjuje plačo s 2.500 tolarji na mesec
Kmalu drugi natečaj za jamstva v višini 5 milijard tolarjev, zakon o zavarovanju pravic upnikov, zakon o zavarovanju plačil ter davek na firmo in na povprečno $tanje na žiro računih.
Ljubljana 9. oktobra - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari jc nov sveženj gospodarskih zakonov najprej napovedal na seji združenja bank, nato pa je podrobneje o njih spregovoril tudi v Novem gospodarskem forumu.
Vladni ukrepi dajejo rezultate, vendar precej zakonov čaka na sprejem v skupščini, najpomembnejša sta zakon o bankah in privatizacijski zakon. Čakanje otežuje položaj vlade, konec leta 1992 je skrajni rok za sanacijo bank, če zakona ne bosta sprejeta, bomo v nekaterih delih zelo blizu resni nestabilnosti finančnega sistema, je dejal Gaspari.
Banka Slovenije je dosegla 2gornji prag pri zniževanju obresti, brez sanacije bank ni realnih možnosti, da bi med-bančne obresti padle pod 15 odstotkov. Izračunali smo, da je zaradi odlaganja sanacije bank osebni dohodek na zaposlenega mesečno obremenjen s 2.500 tolarjev, je bil kar najbolj nazoren Gaspari.
Novrazpis za državna i&mstva
Vlada pripravlja drugi nate-^aJ za državna jamstva v višini ' milijard tolarjev, tokrat bo ja-Vn', saj bodo banke na njem sodelovale z zaprtimi kuvertami. Razpisni pogoji bodo enaki kot pri prvem natečaju, dodan Je pogoj vsaj 40-odstotnega iz-v°za, kar pomeni, da bodo posojila dobili pretežni izvozniki, zlasti na dolarsko in lirsko območje. Banke, ki bodo sredstva dobile, jih bodo morale torej Plasirati po manj kot 12 odsto-
tni obrestni meri, z svoje stroške bodo smele uporabiti največ 0,5 odstotka. Bankam pa naložba proračunskih sredstev po obrestni meri, ki se giblje od 40 do 60 odstotkov velikega R, omogoča, da ta vladni ukrep uresničijo brez izgub.
Pri prvem natečaju so se stvari zatikale, ker po Gasparijevih besedah nekatere banke razpisa niso pravilno razumele, zato so izpadle. Omenil je LB Gorenjsko banko, ki je postavljala določene pogoje, v končni posledici pa je bilo prizadeto gorenjsko gospodarstvo.
V veljavi še naprej ostaja t.i. davčni kredit, saj je bilo od razpoložljivih 3 milijard tolarjev za 21 podjetij izkoriščenih pičlih 50 milijonov tolarjev.
V predsanaciji sta dve komercialni banki, v kratkem pa naj bi vključili še eno ter poostrili predsanacijske postopke v bankah in njihovo reorganizacijo.
Nov sveženj zakonov
Finančno ministrstvo bo v naslednjih dneh predložilo vladi nov sveženj zakonov. Zakon o zavarovanju pravic upnikov naj bi od lanskega 25. junija naprej upnikom ponovno dal možnost poravnave terjatev, kjer stečaj še ni bil končan. Z njim naj bi dosegli podjetja, ki so izšla iz starih ter od njih do-
segli nadaljnje plačevanje in celotno jamčenje za podjetja, ki so jih ti novorojenci zapustili.
Zakon o obveznem zavarovanju plačil bo zahteval, da dolžniki plačajo dolg v osmih dneh, sicer pa bo v 15 dneh po nastanku dolžniško upniškega razmerja treba izdati zavarovalni papir: menico, ček, akceptni nalog itd. Predpise o akceptnih nalogih bodo poostrili, prav tako kazni v zvezi z menicami in čeki. Če bo parlament zakon sprejel, bo vlada po načelu daj-dam izvedla širšo multilateralno kompenzacijo, vanjo bo vključena tudi država. Gre za "prehodni" zakon do sprejetja zakona o finančnem poslovanju.
Dva zakona pa sta z davčnega področja, uvedla naj bi davek na firmo, ki naj bi kapital linarno obdavčil, s čimer bi dosegli tudi preglednost podjetij. Zakon o davku na povprečno stanje na žiro računih od lanskega leta naj bi prav tako udaril t.i. by pass firme, ki so ustvarjale velike prilive iz svojega poslovanja, hkrati pa skoraj niso imele zaposlenih, bila so brez premoženja, bivše podjetje pa so pustila v velikih dolgovih, sama pa niso plačevala davkov. Gaspari je dejal, da so podoben zakon pred poldrugim mesecem uvedli v sosednji Italiji in da gre pri tem zakonu predvsem za moralno dejanje vlade, ki se nanaša na "prazne" firme.
Skrčenje klasične proračunske porabe
V proračunu za prihodnje leto bodo javno porabo zadržali vsaj na letošnji ravni, če ne zmanjšali za dve do tri odstotne točke, predvsem na račun klasične proračunske porabe. Obremenitve so letos narasle predvsem na račun zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ki predstavljata polovico javnih izdatkov, ki so glede na proračun nekontrolirano območje. Ne morejo biti povsem svobodni pri naložbah, saj z zakonom prejemajo sredstva, je dejal Gaspari.
Država bo prihodnje leto začela financirati javni dolg, za katerega mora preskrbeti 10 do 12 odstotkov celotnih proračunskih sredstev. Če skrčenje proračuna ne bo možno, bo vlada izdala novo serijo državnih obveznic, kar bo uresničila s pomočjo bank, saj Ljubljanska borza ni sposobna "požreti" tako velike količine vrednostnih papirjev.
Plače so v javnem sektorju le delno obvladane, "opomogli" so si zlasti v družbenih dejavnostih, preveč so jih povečali tudi v bankah, najbolj izrazit pa je ta problem v zavarovalnicah, ki so zunaj resne kontrole. Minister Gaspari je napovedal, da bo vlada ukrepala ostreje kot doslej, saj so plače na zgornji meji dopustnosti.
V prihodnjih dneh naj bi se razpolovile takse SDK, davčne uprave se bodo postopoma selile v finančno ministrstvo, možna bo tudi komercializacija na tem področju. • M. Volčjak
Elektromotorji Železniki so po novem Domel
Večina elektromotorjev gre v izvoz
Žel
f^lezniki, 8. oktobra - Nekdanja tovarna Elektromotorji Zelezni-ki je še pred samostojnostjo poslovalo v okviru holdinga Iskra, i Je na ljubljanskem Sejmu elektronike prvič predstavilo z novim
Imenom jn novimi računalniško krmiljenimi električnimi pogoni, ki ™ Primerni tudi za vgradnjo v električne avtomobile.
£a spremembo imena v Do-so se v Železnikih odločili
radi specifičnega proizvod-:e8a programa elektromotor-
y "i tudi drugačnega tržnega j\,stopa ter želje po uveljavlja-Ju lastne blagovne znamke, za 0Lf Pa je bilo staro ime pre-
Korno. Domel na nekaterih K^OČjih Se naprej ohranja
d8ovno znamko Iskre, ker je "jo vezan del njihovega raz-tet ■ P°s'ovmh uspehov, kvali-u_f 'zdelkov in mednarodnega
R'eda.
^Janskem in letošnjem letu . v Dometu zmanjšali zapo-
liu,°St iz lm) na ukoli 1019
to Vsem- ki so od<h- so v , vorni dokupili leta za upo-
2«,*v aH pa j,m dali od-
Jja       v višini od 2J do 25
def1  °dhajali so tudi dobri
Prel/^' ta^° ^a 90 mora^' lep    ralfilm zaradi poveča-obsega dela na novo "Posli« 35 kvalificiranih de-Plač vprasanje o višini
T0 v Domelu. je direktor ve u kovec odgovoril, da WeThČaj° ,med Podjetja, v so plače večje od slo-
v<nsk
f* povprečja
evronsiC,je Domel ic <"di za N»lec7i\ Lazmcrc velik Proi/-l2v°dne °motorJcv' v Pro" "^ktro,,?1 Pro8ramu pa imaio Justr-^.^orje za potrebe in-0rr>emKn /U *ir°ko potrošnjo.
sPektr0"n° Je- da sc ■ lirokiin
n lr» poznavanjem pro-
blematike lahko prilagajajo željam in potrebam kupcev. Sodelovanje s kupci se začne že v fazi snovanja izdelka, saj lahko le na ta način naletijo na dober sprejem izdelka. V Domelu so na področju znanstveno-tehni-čnih spoznanj ves čas v koraku z vodilnimi svetovnimi proizvajalci. Tako tudi njihovi elektromotorji postajajo vse manjši, na enoto teže morajo biti čim močnejši, postajajo pa tudi vse bolj izpopolnjeni, predvsem v kombinaciji z ustrezno elektroniko.
Se v času, ko je deloval trg bivše Jugoslavije, se je Domel usmeril na področji proizvodnje in trženja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. S tem so nastale dolgoletne povezave z močnimi partnerji v Zahodni in Srednji Evropi, med katere sodijo AEG, Braun in Indramat. Prav s slednjim so sklenili obetaven dolgoročni posel, saj so v hudi konkurenci najbolj ustrezali merilom za izdelavo elektromotorjev za obdelovalne stroje. Med pomembnejše tehnološke dosežke pa sodi tudi nov motor za sesalec AEG, ki bo ob istem učinku na krtači namesto dosedanjega 1,1 kilovata električne energije porabil samo 0,7 kilovata.
Verjetno že v prihodnjem mesecu bodo izdelki namenjeni izvozu tujim partnerjem dobili potrdilo, da ustrezajo stan dardom ISO 9001, kar pomeni, da bodo zadostili najstrožjim tehnološkim kriterijem, na kar
so v Domelu še posebej ponosni. Kljub nekaterim težavam, ki se odražajo v poslovanju s tujimi partnerji, bodo z obsegom proizvodnje v vrednosti okloli 32 milijonov dolarjev ostali   močan   izvoznik (kar
200-odstotna pokritost uvoza z izvozom), za prihodnje leto pa pričakujejo od dvajset do trideset odstotno povečanje, k čemur bodo največ prispevali novi trgi. # M. Gregorič
Skupni dosežek Telinga Iskra Telekom in Slovenskih železnic
Novi digitalni prometni sistem
Ljubljana, H. oktobra - Ideja o novem dispečerskem sistemu je nastala na osnovi sodelovanja med Slovenskimi železnicami in Iskre. Slovensko železniško prometno telekomunikacijsko omrežje se je razvijalo kot sistem naprav z različnimi načini prenosa in signalizacije, kar pa je težko uskladiti v enoten sistem analognega ali digitalnega prenosa.
Rezultat skupnih prizadevanj je nov digitalni prometni sistem imenovan DIPS1. Sestavljen je iz majhnih digitalnih posredovalnih naprav, ki so prilagojene vsem vrstam železniškega operativnega telekomunikacijskega prometa. Naprave so povezane v homogen sistem s fleksibilnimi analognimi ali digitalnimi prenosnimi kanali.
Uvajanje novega sistema bo na Slovenskih železnicah potekalo v treh fazah. Najprej bodo ukinili vrsto operativnih telekomunikacijskih vodov in temu ustrezno tudi prilagodili prometne predpise. V vmesni fazi bodo posamezne železniške postaje opremili s sistemom 1)1 PSI ter ga prilagodili obstoječi analogni periferiji. V zadnji fazi bodo z. Dipsijem opremljeni vsi progovni odseki m povezani z digitalnimi in analognimi prenosnimi sistemi m ustrezno prilagojenimi terminalnimi napravami. Vse povezave so precej enostavne in praktične, saj v primeru izpada električne energije zveza ni prekinjena kot pri običajnem telefonu. • M. G.
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Kakšne hranilnice
Združenje bank Slovenije se ni moglo odločiti, naj podpre ali zavrne teze za zakon o hranilnicah, kijih je ponudilo ministrstvo za finance. Sestali se bodo še enkrat, samo na to temo.
Izkazalo se je, da so interesi v združenju tako različni, da pisma finančnemu ministrstvu niso mogli podpisati in poslati. Na eni strani so banke in hranilnice, ki poslujejo z njihovim jamstvom, kar seveda pomeni, da so pod strogim očesom Banke Slovenije. Na drugi strani pa hranilnice, bolje rečeno hranilno kreditne službe, ki si žele kar najbolj podaljšati "zlato svobodo", zato so sestavile kopico pripomb, med njimi so nedvomno tudi upravičene, vendar pa je razprava le pokazala, da skušajo predvsem že v kali (pri tezah) zatreti zakon o hranilnicah.
Vzemimo določilo, da naj bi bile hranilnice po novem zakonu lahko organizirane le kot delniške družbe, kar je vsaj po seji sodeč za hranilno kreditne službe zelo sporno. Toda, sestavljalca zakona, so k temu nedvomno vodile tudi grenke izkušnje v Sloveniji, kar spomnite se poloma banke Les, ki je bila organizirana kot običajno podjetje. Delniška družba seveda zagotavlja tudi večji nadzor lastnikov nad poslovanjem, če drugega ne, mora svojo letno bilanco objaviti in že vsaj ena delnica zagotavlja dober nadzor na poslovanjem.
Zakaj potemtakem hranilno kreditne službi žuli takšen predlog, saj bi se po logiki svoje dejavnosti morale zavzemati za kar največji nadzor, saj gre navsezadnje za varnost vlog. Toliko bolj, ker smo slišali kar nekaj razlag, da osnovni motiv hranilno kreditnih služb nikakor ni dobiček.
Kaj pa je potem, bi glede na izkušnje v zadnjih letih, lahko vprašali. Vloga hranilno kreditnih služb je namreč v kar nekaj primerih čudna, da ne rečemo kaj hujšega. Tako je imela že pri "slavni" banki Les prste vmes hranilna služba kmetijske zadruge Gabrovka - Dole, pri divji privatizaciji kranjske Elite je pomembno vlogo odigrala kranjska zadruga Sloga, pri kranjski obtrniški banki kriška zadruga iz Tržiča... Nedvomno pa vseh poslov niti ne poznamo.
Drugod po svetu so hranilnice začetek, ko se utrde in pridobe ugled (kapital) jim to postane premalo, saj si želijo tudi večje komercialne posle, zato gredo med poslovne banke. Pri nas je ravno obratno, hranilno kreditne službe se ozirajo nazaj, boje se strogega nadzora centralne banke in jasne delitve finančnega trga. Če se torej boje urejenosti, se lahko upravičeno sprašujemo, koliko jinrje mar varnost hranilnih vlog. Mar banka Les res še ni bila dovolj grenka izkušnja!
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Sejemska skupnost Alpe-Jadran
V Pešci na Madžarskem je 28. in 29. septembra potekalo zasedanje sejemske skupnosti Alpe-Jadran, ki še ni povsem dorečena, saj v skupnost ni bil sprejet Novi Sad, vprašljivo je tudi Sarajevo, v njej sta tudi Miinchen in Milano, ki pa tam nista sodelovala. Ponovno so se odločili za izdajo posebnih univerzalnih vstopnic, obravnavali so uvedbo računalniško podprtih magnetnih kartic, dosti pozornosti so namenili tudi regionalnim konceptom sejmov. Zagrebški sejem je najavil novo sejemsko lokacijo na Reki, kjer bodo kot prvega pripravili sejem zaščite, ki je zasnovan podobno kot kranjski Zaščita-Protecti-on. Podobno podvajanja nastajajo tudi drugod. Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar pravi, da se zastavlja tudi vprašanje sodelovanja na zvezni in regionalni ravni, česar naša država še ni razrešila, zato se dogaja, da se gospodarska zbornica Slovenije o sejemskih prireditvah dogovarja s koroško iz Celovca. Pri nas prav tako še ni dorečena sama organiziranost.
V osmih mesecih 120 milijonov dolarjev presežka
Po podatkih Banke Slovenije, ki nam jih je sporočila Območna zbornica iz Kranja, je gorenjsko gospodarstvo v osmih mesecih letošnjega leta izvozilo za 361,18 miijona dolarjev blaga, skoraj v celoti na konvertibilno območje, saj je klirinški izvoz znašal le 19 tisoč dolarjev. V primerjavi z enakim lanskim razdobljem je bi izvoz večji za 18,5 odstotka (v Sloveniji za 2,8 odstotka), konvertibilni pa za 20,3 odstotka (v Sloveniji za 5,7 odstotka).
Uvoz gorenjskega gospodarstva pa je v letošnjih prvih osmih mesecih znašal 240,93 milijona dolarjev, repromaterial je imel 86,6-odstotni delež, oprema 6,2-odstotnega in blago za široko potrošnjo 7,2-odstotnega. Uvoz je bil v primerjavi enakim lanskim razdobjem manjši za 5,5 odstotka (v Sloveniji za 0,6 odstotka), konvertibilni pa je padela za 4,9 odstotka (v Sloveniji za 6,6 odstotka).
Pokritost uvoza z izvozom je bila v osmih mesecih tako na Gorenjskem 149,9-odstotna (v Sloveniji 102,1-odstotna), konvertibilnega pa 150,3- odstotna (v Sloveniji 102,1-odstotna).
Proizvodnja za dobro desetino manjša
Po podatkih zavoda za statistiko, ki nam jih je posredovala Območna zbornica iz Kranja, je obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem v letošnjih prvih osmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem padel za 11,3 odstotka, avgusta je bila glede na predhodni mesec večja za 0,1 odstotka, v primerjavi z avgustom lani pa je bila manjša za 13,4 odstotka.
V desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, se je v letošnjih prvih osmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem obseg industrijske proizvodnje povečal le v črni metalurgiji za 8,9 odstotka in v predelavi kavčuka za 1,3 odstotka, pri čemer je seveda potrebno vedeti, da je primerjalna osnova pri črni metalurgiji nizka. Drugod pa je proizvodnja padla: v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 30,2 odstotka, v kovinsko predelovalni industriji za 24,3 odstotka, v živilski proizvodnji za 23,3 odstotka, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 19,5 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 17,3 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 17,2 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 16,1 odstotka in v proizvodnji obutve za 3,9 odstotka.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
PREMIKAMO NEPREMIČNINE
TRG d.o.o. BLED
Z VAMI PRI NAKUPU IN PRODAJI tel & fax 064 76-076
• v Žirovnici prodamo hišo s 1.000 m2 zemljišča za 146.000 DEM
• na Boh. Beli prodamo hišico primerno za vikend za 70.000 DEM
• na Jesenicah prodamo garsonjero površine 24 m2 na novo opremljeno za 30.000 DEM
• v Radovljici in Sp. Gorjah prodamo zazidljive parcele z lokacijami
• v Lescah prodamo 3-sobno stanovanje za 60.000 DEM
/-FPOM
NEPREMIČNINE
Bi na Gorenjskem radi kupili hišo, zamenjali stanovanje ali najeli poslovni prostor? Bi morda radi prodali zemljišče ali oddali v najem počitniško hišico? Ne skrbite, pri teh in pri vseh drugih nepremičninskih poslih vam bomo pomagali. Strokovno bomo svetovali ter za vas m namesto vas opravili vse potrebno. Smo zanesljivi. Bolj uspešni pa bomo skupaj z vami. Ne odlašajte Pričakujemo vas.
APRON d o o Kranj Likozarjeva 1 a tel.: 064/214-674 fax: 064/211-887
TO in ČE 16.30-19 SR in PE9-12
Tavria na supertestu
Ljubljana, 9. oktobra - V petek so nam predstavniki ljubljanskega podjetja Commerce, ki je generalni zastopnik za vozila ZAZ na slovenskem trgu, izročili ključe novega vozila Tavria 110206, o katerem smo v našem časopisu že na kratko pisa-' li. Vozilo bomo preizkušali 6 mesecev in v tem času skušali z njim prevoziti 30.000 kilometrov. Vmes bomo vsake tri tedne poročali o naših vtisih s preizkušnje in o stanju vozila, zraven pa tudi objavili tabele s stroški vzdrževanja in jih primerjali s konkurenčnimi vozili.
Tavria je prvič zapeljala po cestah pred tremi leti, nastala pa je v sodelovanju s Peugeoto-vimi oblikovalci. V Zaporo-škem avtomobilskem zavodu v Ukrajini dnevno naredijo okoli 260 modelov tavria, okoli 200 modelov ZAZ 968 in nekaj specialnih vozil. Poleg Francije ta-vrie kupujejo tudi nekatere druge evropske države, od letos tudi Slovenija, oziroma generalni zastopnik Commerce. Tavria je trenutno najcenejše vozilo na slovenskem trgu, saj znaša cena dobrih 8.200 nemških mark.
Testno tavrio, ki jo je za po-
trebe preizkušnje in propagande namenil Commerce, so pripravili za vožnjo v servisu Pi-žem v Domžalah, kjer so nam tudi podarili avtoradio, dekorativno ga je s folijo 3M opremil Franc Kompare iz Mengša, sicer pa pri projektu sodeluje vseh enajst pooblaščenih serviserjev in prodajalcev po Sloveniji. Na sliki: Ključe novega vozila je izročila predstavnika Commerca, gospa Katja Ma-rinšek. • M. G., slika Stane Zoreč
Skupni projekt Domela in Ministrstva za znanost in tehnologijo
Prvi slovenski elektromobil
Razvoj evropskega elektromobila je povsem jasen: avto mora biti lahek, ekonomičen in predvsem cenovno dostopen, pri tem pa je izjemno pomembna preprostost in energetska učinkovitost pogonskega sistema.
Na sejmu Sodobna elektronika so prav takšen elektromotorni pogon predstavili na razstavnem prostoru Domela iz Železnikov, razvili pa so ga s sodelovanjem v skupnem projektu Domela in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Naredili so elektromotorni pogon za kolo in večjega, ki je primeren za vgradnjo v avtomobile. Teoretično bi pri pogonu na vsa štiri kolesa vozilo lahko doseglo pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 12 sekundah in premagovalo do 25-odstotne vzpone. Za prvi poskus so elektromotor z računalniško krmiljenim pogonom vgradili v novomeški Renault 5 Campus.
Teža motorja je približno ena desetina teže akumulatorjev, ki so domače izdelave. Moč motorja je 12 kilovatov, vozilo pa
z enim polnjenjem ob povprečni hitrosti okoli 80 kilometrov na uro lahko prevozi od 120 do 150 kilometrov. Zanimivo je, da je skupna teža vozila enaka kot pri bencinski izvedbi. In še podatek o stroških za vožnjo: cena polnjenja je približno 10 odstotkov stroškov za motorno
gorivo, kar je seveda zanemarljivo. Vozilo je primerno predvsem za mestne vožnje, predvsem pa sprejemljivo z ekološkega vidika. • M. G., slika M. G.
k—-\/ri"2k      • prodaja vozil
L7^\/l \/\     # prodaja rezervnih delov
>y jff Generalni zastopnik za Slovenijo:
■V(commerce P,
" Ljubljana, Einspielerjeva 6, tel.:061/122-241
Prvi seminar v klubu Dvor
Preddvor, oktobra - Klub gorenjskih direktorjev Dvor in Območna zbornica iz Kranja pripravljata prvi seminar, ki bo v hotelu Bor v Preddvoru potekal 20. oktobra, začel se ob 9. uri. Bogomir Kovač bo predstavil vladni načrt sanacije gospodarstva in bank, Jože Tratnik osnutek zakona o stečajih, Emil Milan Pin-tar pa bo podal informacije o zakonu o lastninjenju. Predstavili bodo torej ključne elemente sedanjega gospodarskega trenutka.
Sodobna pisarna
Na kratko
TOMŠIČEVA 36. KRANJ
HRANA
ZA AKTIVNE
Mondial de Pautomobil Pariš: Na prihajajočem avtomobilskem salonu v Parizu bodo predstavili precej novosti. Renault bo predstavil novega malčka tvvingo, subaru model vivio, tovota pa novo corollo. Popolnoma novi so tudi mitsubishi lancer, chrvsler vison in nissan micra. Med prenovljenimi modeli izstopajo Alfa super 164, prenovljen peugeot 405 in hišni malček 106 s petimi vrati in dizelskim motorjem. O Mazda :E Za japonski trg so pripravili nov majhen model z oznako AZ 1. Poudarek je na inovativnem oblikovanju, mali dvosedežnik pa je opremljen s 660 kubičnim motorjem, ki je nameščen za zadnjima sedežema. Zmore največ 64 KM pri 6500 motornih vrtljajih, pomaga pa mu štiriventilska tehnika in turbinski, polnilnik s hladilnikom stisnjenega zraka. • M. G.
Ljubljana, oktobra - V Centru za zaščito potrošnikov Domus v Ljubljani so pripravili razstavo "Sodobna pisarna", ki bo odprta od 12. do 16. oktobra. Predstavljeni so štirje pisarniški ambienti: sprejemna pisarna, pisarna strokovnega sodelavca, tajniška pisarna in direktorska pisarna. Predstavljajo se številni domači izdelovalci pisarniške opreme.
Ameriško-slovenska poslovna konferenca
Bled, oktobra - 20. in 21. oktobra bo v blejskem hotelu Toplice potekala ameriško-slovenska poslovna konferenca, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja s sodelovanjem Ameriškega poslovnega sveta za jugovzhodno Evropo. Podrobnosti lahko preberete v razpisu, ki je bil objavljen v 39. številki Gospodarskega vestnika.
Konec stoletja 70 tisoč mobilnih telefonov
Ljubljana, oktobra - V Sloveniji ima mobilna telefonija že 7.500 priključkov, v naslednjem letu se bo njihovo število podvojilo, pri Mobitelu pa pravijo, da bo ob koncu stoletja v Sloveniji že 70.000 priključkov mobilnih te: lefonov. Podjetje Mobitel, ki ga je ustanovila slovenska PTT, je letos razširil priključne zmogljivosti in preskrbel nove mobilne telefonske aparate fin' ske firme Beneton, ki je po vsem svetu znan pod imenom David. Prihodnje leto bodo začeli z uvajanjem panevropske mobilne telefonije, kar pomeni, da bo preko mobilnih telefonskih aparatov moč komunicirati na celotnem območju Evrope. Investicije v mobilno telefonijo bodo znašale približno 30 milijonov mark, Mobitel jih bo pridobil s preoblikovanjem v delniško družbo, ki bo v tej višini izdala delnice. Stroški za priključek mobilnega telefona so letos znašali med šest in sedem tisoč mark, aparat prav toliko.
25. OKTOBRSKI SEJEM KRANJ, 9. -15.10.1992
POHIŠTVO,    BELA TEHNIKA, DEKORATIVA, AKUSTIKA AVTOMOBILI      • KONFEKCIJA
VELIKA RAZSTAVA GOB
Za majhne in malo večje otroke
Čudoviti svet avtomobilčkov
Prav gotovo ga skoraj ni otroka, ki mu na bi bili pri srcu majhni kovinski ali plastični modeli avtomobilov, ki poleg otroškega veselja vzbujajo tudi kreativnost in nenazadnje veselje do neka te rib, predvsem moških opravil.'
Italijanska firma Bburago je s tvojimi modelčki na slovenskem trgu navzoča ie vrsto let, od letos pa za prodajo in distribucijo večjim trgovinam skrbi kranjsko podjetje Hribar in otroci. Bburagovi modelčki slovijo predvsem po izrednih dizajnerskih dosežkih, med 600 do 800 tisoč avtomobilčki, kolikor jih dnevno razpošljejo po vsem svetu, pa prav vsak lahko najde tistega, ki mu je všeč. Seveda so v ospredju italijanski modeli Bugatti, Ferrari in Lamborghini, ne manjka pa tudi pravih oldtimerjev Najstarejši sega tja v leto 1927 Ker Bburago izdeluje modelčke v treh dimenzijah 1:43, 1:24 in 1 18, so primerni za vse otroke: tisti najmanjši za majhne in večji, ki se jim obračajo tudi kolesa in odprejo vsa vrata pa za malo večje ali pa za zbirateljske navdušence. Vsi avtomobilčki so narejeni iz litega aluminija z dodatkom plastičnih delov. Testirani so po mednarodnih standardih za otroke, kar pomeni, da nestrupene barve in nenevarne ostale dele In kje najti Bburagove avtomobilčke: v veliko trgovinah in tudi na bencinskih črpalkah po Sloveniji in na koncu še pomembna zanimivost: avtomobilčki so res kvalitetni in poceni, podjetje Hribar in otroci pa ima ves čas v zalogi vseh 180 različnih modelov _
JANEZ KALAN - ZAP0GE
Vam nudi Izredno ugoden nakup velenjskega premoga
- možnost plačila na tri čeke.
V ZALOGI IMAMO PREMOG IZ UVOZA       NEMŠKI BRIKETI
ČEŠKE KOCKE (možnost plačila na dva čeka)
• poseben popust pri nakupu večjih količin
• dostava na dom cene izredno ugodne
TRGOVINA S
PREMOGOM
K
G M
Tel.: 061?823-609.824-424, fax: 824-420
USPOSABLJANJA
za uporabe
PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-171
i/n A I KM t7 PRODAJA IN SERVIS ^IJim RAČUNALNIŠKE
opreme EUROBlT
ŠKOf JA LOKA, tal.: 064/631 -634,
VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU
(ob tovarni - vhod »trajbah«)
MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO,
30 % POPUST
pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini
KREDITI - DOSTAVA
Odprto: 9. -17., sobota od 9.-12. ure
Spoštovane upokojenke in upokojenci!
Vljudno vas vabimo, da prejemate svojo pokojnino preko SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE, kjer vam zagotavljamo hiter in prijazen servis.
Prepričajte se tudi o naših ugodnejših obrestnih merah in ostalih ugodnostih našega poslovanja.
Pričakujemo vas
v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 12. in od 13. do % ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700,
v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189 in
na Bledu, Ljubljanska c. 7 (začasno), delovni čas je od 8. do 12 in °° 13. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-920. in v novi poslovalnici v Ljubljani na Cankarjevi 7!
18
Torek, 13. oktobra 1992
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
11. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Obnovljena trgovina v Žabnici
Zabnica, 12. oktobra - Kranjski trgovsko podjetje Živila so danes odprla obnovljeno prodajalno v Žabnici, ki je urejena na samopostrežni način, prodajni prostor pa so povečali na račun skladišča. Novo samopostrežno prodajalno na Zgornjem Brniku bodo odprli 23. oktobra.
Živila so trgovino v Žabnici obnovila po več kot dvajsetih letih neprekinjenega delovanja, zato je za krajane to pomemben dogodek. Trgovina je zdaj samopostrežna in naprodaj je vse za gospodinjstvo. Prodajni prostor so z 38 povečali za 15 površinskih metrov na račun skladišča, skupaj torej znaša 53 površinskih Metrov, skladišče pa zdaj meri 37 površinskih metrov.
Obnova je bila opravljena v mesecu dni, trgovina se je v tem času preselila v prostore Gasilskega društva Žabnica. Obnovitvena dela so veljala 2 milijona tolarjev, nova oprema 1.750 tisoč to-larjev, investicija je torej vredna 3.750 tisoč tolarjev, Živila so jo Pokrila z lastnimi sredstvi.
živila so z obnovo trgovine v Žabnici dokazala, da imajo posluh tudi za manjše trgovine, ki ekonomsko niso tako zanimive *ot v večjih središčih. Ze 23. oktobra bodo na Zgornjem Brniku odprli povsem novo samopostrežno trgovino.
Zelena črta v Ljubljanski banki
Ljubljanska banka je začela pri vsakdanjem poslovanju uve-yljati načelo diskretnosti poslovanja, ki je eno najpomembnejših v bančnem poslovanju. Od 12. do 23. oktobra bodo vse svoje poslovne enote opremili z zelenimi talnimi oznakami - črto, kvadratom, vrvico ali stopinjami. Te bodo določile posebej ozna-&n prostor pred bančnim okencem, s katerega bo stranka lahko °b čim večji diskretnosti opravila zaupen pogovor o denarnih zadevah. Stranka bo tako ločena od čakajočih v vrsti, ki torej za "jenim hrbtom ne bodo več videli in slišali, po kaj so prišli v banko. Ljubljanska banka d.d. bo najprej opremila 14 ekspozitur v Ljubljani.
Prva mednarodna konferenca zveze potrošnikov
Bfed, oktobra - Mednarodna zveza potrošnikov in Zveza potrošnikov Slovenije bosta od 21. do 24. oktobra ob finančni podpori slo-*e,»ske in avstrijske vlade ter slovenske podružnice fondacije SO-ROS pripravila na Bledu prvo mednarodno konferenco zveze potrošnikov za Srednjo in Vzhodno Evropo. Sodelovali bodo domači j" tuji strokovnjaki potrošniških organizacij, slovenska želi to pridnost izkoristiti tudi predstavitev svoje dejavnosti vladi.
Zveza potrošnikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1990, da-nes ima že približno 2000 članov, je nadstrankarska in neodvisna 0r8anizacija, njena predsednica je Breda Kutin. Obvešča potroš-n'ke, jih uči kritičnega mišljenja in pravilne uporabe informacij *er uveljavlja, zastopa in varuje potrošnikove interese. Izdaja re-lJ° VIP, organizira pravno pisarno za svoje člane, kjer dobijo nasvete pri konkretnih težavah.
Med dosedanje uspehe štejejo sodelovanje pri reševanju sta-[*0vanjske problematike, saj je bil prvi razpis posojil stanovanjema sklada namenjen poplačilu neugodnih bančnih posojil ob-
anov. Dva njihova predstavnika pa sta bila vključena v upravni ^jdbor stanovanjskega sklada. Oblikuje tožbe proti Cimosu žareli Vplačevanja obresti na predplačila kupcev avtomobilov, ana-
*a tudi dvomljive dejavnosti v zvezi s zakupom počitnic (t.i. ti-me Sharing).
y .sodeluje pri skupnih projektih mednarodne potrošniške zveze, katero je bila slovenska vključena lani. Skratka, gre za organi-,c,Jo, ki sodi v tržno gospodarstvo, zato bo vse bolj pridobivala a Pomenu.
HRANILNICA
September na borzi
Septembra so v prometu sodelovale vse obveznice in delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Največ prometa je ustvarila državna obveznica prve izdaje (13,34 milijona mark), sledijo ji državna obveznica druge izdaje (11,57 milijona mark) ter obveznica občine Laško, ki je edina od obveznic s prostega trga ustvarila višji promet od 1,5 milijona mark. Od 124 do 429 tisoč mark prometa so ustvarile obveznice Metalne, Rogaške 1, Leka 2, mesta Ljubljane, PTT Ljubljane, Gorenja in občine Zagorje. Pod 10 tisoč mark prometa sta ustvarili obveznici Lek 1 in Yulona, slednja je v prometu sodelovala prvič po desetih mesecih.
Več kot 80 odstotkov prometa delnic sta ustvarili delnici Nike in SKB banke.
Kratkoročni vrednostni papirji so septembra glede na pretekle mesece ustvarili sorazmerno majhen promet. Znašal je slabih 5 milijonov mark, 60- odstotni delež so imeli blagajniški zapisi Banke Slovenije za tuj denar. Promet dvojčkov je znašal 1,87 milijona mark, kar je dobra tretjina prodanih dvojčkov prve serije, ki zapadejo decembra.
Med člani Ljubljanske borze so bili najbolj uspešni LB KB Maribor, Ljubljanska banka d.d., Centr za gospodarsko sodelovanje, Abanka, Nika in LB SB Koper, ki so ustvarili več kot 60 odstotkov celotnega prometa dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki je znašal dobrih 34 milijonov mark.
Cene, cene...
LON
RAZPISUJE
nfštva^0' na,eCa| za Pri8Pevke na ,eme 12 varčevanja in hranil-
II ^"ilništvo na Gorenjskem po letu 1900
III arčevanje v Hranilnici LON d.d.: Tolar na tolar... ' varčevalni slogan za Hranilnico LON
komB*p,,an* tri tem« bo Hranilnica LON najboljšim prlapev-
1 "'Podelila trikrat po 5 nagrad:
2 "a8r«da: 5.777,00 SIT 3* na8r«d«: 3.777,00 SIT Ktr?. na8r«da: 1.777,00 3IT
niča i lvarc,v,inlu pomemben vsak tolar In ker Ima Hranll-223 7tVn dd na sedeiu v Kranju telefonsko številko Hra      na8r«da niso v zaokroženih znesklhl
ce sl-firt03 L0N vabl k sodelovanju v natečaju vse osnovnošol-lui©io v in s,udente. kl l|h zanima varčevale in sode-
Prjs    Drogramu varčevanja Hranilnice LON. s,fanieVn' POd ,oćko ' in "■ nal obsegajo naiveč do tri tipkane Av*oril     t0čk° '"' Pa na|več 10 Pred,090v ,rn»k ink|V*ak*mu Prl»P«vku obvezno vključijo podatke: prl-VSe * naalov- telefon, šola In razred šolanja.
^Oradni136^6 bo Pre9,edala ir> ocenila strokovna komisija, Var>iu m L,na,ečai za najboljSe prispevke o hranilništvu, varče-SvETov2La~inicl L0N pa tr«l« do vključno 31. OKTOBRA -P"«Pe k °NEVA VARČEVANJA. 77' Krani Rpo4l,lt# na nMlov: Hranilnica LON, d.d. Koroška reniskem ^ezul,ati naQJadnega natečaia bodo ob|avl|eni v Go-°m 0'asu novembra 1992
Lom ,
na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis
Tokrat smo po nekajtedenskem premoru zopet obiskali kranjsko tržnico. Kljub močnemu deževju je bila tržnica dokaj dobro založena z zelenjavo in sadjem. Dokaj dobro mislim s tega stališča, da je kranjska tržnica zelo majhna. Branjevke so ponujale različno zelenjavo in tudi cene so bile različne.
srr/kg
100-120 150 180 100 10
60-80 5
60 240 60-80 130 200 240 80-100 60-80 70-100 140
solata radič cvetača korenje
peteršilj (šopek) čebula
česen (glavica) zelje v glavahc brstični ohrovt rdeča pesa paradižnik paprika skuta
jajca (10 jajc) jabolka hruške grozdje
Med sprehodom po tržnici pa smo naleteli tudi na branjev-ko, ki je prodajala zdravilna zelišča in domače začimbne rastline. Povedala nam je, da zelišča nabira sama, začimbne rastline pa pridela na svojem vrtu. Zelišča vedno presortira in posuši. Ponudi nam lahko ajbiš, hermeliko, kamilice, glog, arniko... Tudi začimbne rastline prebere in jih zveze v šopke. Ponudi pa nam: ma-jaron, šatraj, baziliko, timijan, lovor, brinjeve jagode... Vse prodaja po mericah.
Ker pa je močno deževalo, tokrat na kranjski tržnici ni bilo bižuterije, razen na eni stojnici, kjer so prodajali vse mogoče. Na drugi stojnici pa je bila pristna ribniška roba.
Izbira in ponudba pa bi bila vsekakor lahko boljša. Branjevke pa izkoristijo soboto, ker marsikatera gospodinja ne more iti na tržnico kak drug delavnik. Sobota je pač nakupovalni dan. • M. B.
VORWERK
PARNAD d.o.o.
Podjetje PARNAD d.o.o., zastopstvo za VORVVERK sisteme obvešča vse potrošnike, da lahko naročijo filtrirne vrečke ali kobosan sneg ter dobijo informacije o nakupu sistema VORVVERK vsak delavnik od 8. do 12. ure po telefonu (061) 191-231 int. 382.
PARNAD d.o.o.
'084) It"1'
Nudimo vam:
dnevne malice in kosila sprejemamo rezervacije za zaključene družbe službena kosila, poroke, obletnice...
Odprto od 10. do 23. ure, sobota od 19. do 24. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo/
. GOSTILNA SEJEM KRANJ
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj
CREDITANSTALT N. banka Lj.
D-D Publikum Kranj
EROS (Stari Mayr), Kranj
Geoss Medvode
Hranilnica LON, d. d. Kranj
HIDA - tržnica Ljubljana
Hipotekama banka, Jesenice
INVESTŠkofja Loka
LB — Gorenjska banka Kranj
Lorema Bled
Merkur — Partner Kranj
MIKEL Stražišče
Otok Bled
Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj
Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) VVILFAN Kranj
58,00	58,98	83	832	14/22
58,10	58,60	8,20	83	—
58,15	58,70	83	8,45	—
58,20	59,00	8,25	8,40	—
58,00	58,93	8,16	83	18/24
58,20	5830	8,15	83	18/24
58,20	58,75	83	83	15/22
58,05	58,85	8,10	83	—
58,25	58,60	8,23	83	18/23
5830	59,45	83	83	18/26
58,20	59,00	8,22		16/25
57,35	59,05	7,99	83	—
57,60	58,98	8,18	83	_
583	58,65	8,17	83	19/22
58,40	58,95	8,18	83	15/24
57,00	58,49	7,90	83	—
58,00	58,70	8,15	83	—
58,18	58,40	8,27	83	15/24
57,90	58,70	8,10	83	—
58,10	58,80	83	83	15/24
583	58,65	8,15	83	—
MiKEL
Menjalnica ODKUP IN PRODAJA DEVIZ
Delavska 24, Stražišče tel. 310-057
Preprečiti pranje umazanega denarja
Ljubljana, 9. oktobra - Zahodni svet se boji "konkurence" novih držav, zato je v svetu interes za preprečevanje pranja umazanega denarja vse večji.
Slovensko združenje bank bo moralo sprejeti tudi ustrezna določila o pranju denarja, če bo želelo prihodnje leto postati član evropskega druženja. Zato je na petkovi seji samo, še brez zakonske prisile, sprejelo osnutek medbančnega dogovora o preprečevanju pranja umazanega denarja. Seveda pa je tudi pri nas že v pripravi ustrezna zakonodaja, saj se dogovor nanaša le na banke, umazan denar pa je seveda moč opraviti tudi v drugih institucijah.
Oblik pranja umazanega denarja je v svetu zelo veliko, vseh niti ne poznamo. Po grobih ocenah znašajo samo dohodki od prodaje mamil 120 milijard dolarjev, kar 85 milijard dolarjev tega umazanega denarja pa operejo v finančnih institucijah. Za primerjavo povejmo, da je vrednost proizvodnje v svetu ocenjena na 300 milijard dolarjev.
KOBRA - GLASBA ZA VSAK OKUS
• odprto v četrtek, petek in soboto od 20. do 3. ure • v
zimskem času ob nedeljah matineja od 17. do 23. ure
VSTOPNINA SAMO 100 SIT!
DOM Naklo
^ ^       Cesta na Okroglo 8
PREMOG
še v oktobru na vašem dvorišču!
(akontacijska cena)
avstralski briketi češke kocke
17.950,00 SIT 12.000,00 SIT
Naročila do 15. oktobra!
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
KMETIJSKI KOMENTAR
2y
CVETO ZAPLOTNIK
Lubadar nevarno ogroža gorenjske gozdove
Nekateri so v pohlepu za zaslužkom pozabili na gozdni red.
Lubadar je po zadnjih ocenah na Gorenjskem "napadel" že najmanj 18 tisoč kubičnih metrov drevja, količina pa se bo verjetno povečala še najmanj za 30 odstotkov.
Podatek močno zaskrbljuje. Ne samo zato, ker gre že zdaj za pravo "malo katastrofo", ampak predvsem zaradi tega, ker je velika nevarnost, da bo prihodnje leto še hujše, če kmetje in ostali lastniki gozdov ne bodo pravočasno odstranili žarišč in poskrbeli za gozdni red.
Lubadarji najraje napadajo hirajoča, oslabela in ležeča drevesa. Takšnih dreves je po naravnih ujmah (vetrolomi, snegolomi, žledolomi, povodenj, plazovi), brez katerih skorajda ne mine leto, in ob splošni oslabelosti gozdov (umiranje!) zadnja leta v izobilju. Letos so se razmere še zaostrile, saj sta močna semenitev drevja in suša, kakršne že sto let ni bilo, tako oslabela smrekove gozdove, da ob napadih škodljivcev niso več reagirali s smoljenjem.
Seveda bi bilo krivično, če bi vse zvračali na naravo. Ugodnih pogojev za razvoj lubadarja namreč ni ustvarila samo narava, ampak jih ustvarjajo tudi (nekateri) gozdni posestniki, ki ob pohlepu za zaslužkom pozabljajo na gozdni red in na beljenje lesa. Čeprav je to delo povezano z dodatnimi stroški, pa si brez reda in lupljenja dreves ni mogoče zamisliti učinkovitega varstva gozdov pred lubadarji.
Je za razvoj lubadarja kriva tudi politika ? Malo tudi! Stari zakon o gozdovih velja samo na papirju, novega pa še ni in ga bržčas še nekaj časa ne bo. Različice novega zakona so bile sicer že nekajkrat na dnevnem redu skupščinskih zasedanj, vendar pa je malo verjetno, da bi parlament začeto delo dokončal še do novih volitev. Vse kaže, da bodo nov zakon sprejemali poslanci, za katerih imena za zdaj še ne vemo. Brezzakonje (brezvladje) pa se po oceni edinega gorenjskega gozdarskega inšpektorja Sava Vov-ka odraža tudi v gozdovih. Gozdni red se je poslabšal, nedisciplina pri lupljenju lesa se je povečala, v gozdovih ostaja vse več ostankov. Nekateri poberejo le najdebelejše hlode, vse ostalo (ne-okleščene vrhače in vejevje) pa pustijo v gozdu. Temeljnih organizacij kooperantov ni več, javna gozdarska služba je šele v zametku, vso odgovornost za razmere v gozdovih pa so prevzeli lastniki, med katerimi so - žal - tudi taki, ki gozdove jemljejo le kot (zasebni) vir zaslužka, ne pa tudi kot dobrino širšega pomena. Že Šlan-der je 1950. leta v knjižici Zatiranje lubadarja zapisal, da je za razvoj lubadarja krivo tudi pomanjkanje kadrov. Zgodovina se, kot kaže, ponavlja. Tudi sedanje spremembe v gozdarstvu so privedle do tega, da primanjkuje kadrov: takih, ki bi bedeli nad razvojem lubadarja, in tistih, ki bi namesto nevestnih lastnikov poskrbeli za gozdni red.
Javna gozdarska služba, ki to formalno še vedno ni, ker ni novega zakona, obvešča lastnike gozdov o žariščih lubadarja (najprej so se pojavila v okolici Šenčurja in Brnika, nato v gozdovih od Možjance do Šenturške gore, kasneje pa tudi v višjeležečih predelih) in jim pošilja spravilne naloge. Večina lastnikov ukrepa, kot je v takih primerih treba; vedno pa se najdejo taki, ki nevarnosti lubadarja ne jemljejo resno, se obotavljajo in podobno. V gozdovih, za katere zaradi vračanja prejšnjim lastnikom velja prepoved sečnje, je ukrepanje zoper lubadarja še bolj zapleteno. Da sedanji upravljala gozdov ne bi zlorabljali "sanitarne sečnje" (lubadarjevih žarišč) za velike poseke, je vlada predpisala, da morajo žarišča še pred posekom videti gozdarski inšpektorji.
MEŠETAR
Stroški prireje goveda: od 173 do 212 tolarjev za kilogram
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili septembra stroški prireje litra mleka na kmetijah s čredo 11 krav in povprečno mlečnostjo 3800 litrov na kravo 31,46 tolarja, stroški prirasta govedi pri nespecializiranem pitanju (od 38 do 500 kilogramov, prirast 0,77 kilograma na krmni dan) 212,47 tolarja za kilogram, pri specializiranem pitanju (od 120 do 510 kilogramov, prirast 0,85 kilograma na krmni dan) pa 173,84 tolarja. Septembrski stroški prireje mleka so za 4,2 odstotka višji od avgustovskih, stroški prirasta govedi pa za nekaj več kot 3 odstotke. Na porast stroškov je vplivala za 10 odstotkov višja vrednost ure živega dela, medtem ko so cene reprodukcijskega materiala in storitev v kmetijstvu ostale skoraj enake kot avgusta.
Za 10 odstotkov višja odkupna cena živine
V gorenjskih (družbenih) klavnicah Mesoizdelki Škofja Loka, Špecerija Radovljica in Klavnica Jesenice veljajo od včeraj, 12. oktobra, dalje nove odkupne cene živine, ki so za dobrih deset odstotkov višje od prejšnjih. Podražitev živine je bila pričakovana, saj so se za tak korak odločili že v številnih klavnicah živine, pa tudi ponudba živine, ki je bila v obdobju suše velika, se je nekoliko zmanjšala. Poglejmo nove odkupne cene!
Vrsta živine — kakov, razred		Cena (V SIT/kg) živa teža meso	
MPG -	mlado pitano govedo:		
	* extra	148,40	265,00
	* I.	133,28	238,00
	♦ II	122,64	219,00
	* zunaj razreda	99,68	178,00
Krave:			
	♦ I.	92,56	178,00
	♦ II.	83,20	160,00
	* III.	76,96	148,00
	* zunaj razreda	61,36	118,00
Teleta		280,00	
Prašiči		185,00	
Kmetje v kmečko zvezo (SLS) ali v kmečko gibanje (SKD)?
Kmetje ostali v ljudski stranki
Medstrankarski spor zaradi kmetov se je končal s pomiritvijo do volitev.
Kranj - Kmetje iz kranjskih podružnic Slovenske ljudske stranke, ki so julija na izrednem občnem zboru v Naklem želeli iz strankine Slovenske kmečke zveze prestopiti v (Omanovo) kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih, so se odločili, da bodo (najmanj) do volitev ostali v ljudski stranki. Vsak član ima še vedno možnost, da se odloči po svoje in da po lastnem prepričanju tudi glasuje na volitvah.
Da bi lažje razumeli potek dogodkov, moramo nekoliko poseči v preteklost. Kmetje iz kranjskih podružnic so vseskozi nasprotovali temu, da bi se kmečka zveza preoblikovala v ljudsko stranko, v kateri naj bi po njihovem mnenju kmečke interese podrejali drugim. Ko se je to zgodilo in ko je stranka zavrnila Omanov predlog za združitev kmečke zveze s Slovenskimi krščanskimi demokrati, so kranjske podružnice svoje nestrinjanje z odločitvijo vodstva ljudske stranke izrazile s tem, da so izrekle nezaupnico izvršilnemu odboru stranke (to so kasneje preklicale), da se od 24. aprila dalje niso udeleževale sej organov stranke in da niso sodelovale na kongresu stranke v Ljubljani. Julija so se upravni odbori kranjskih podružnic odločili za izredni občni zbor, na katerem naj bi se člani odločili, ali bodo še naprej v kmečki zvezi in s tem v Slovenski ljudski stranki ali bodo sledili Ivanu Omanu in se
vključili v kmečko gibanje, ki deluje pri stranki Slovenskih krščanskih demokratov. Na izredni občni zbor so poleg uradno vabljenih (Lojzeta Peterleta
Janez Eržen, predsednik podružnice Sorsko polje.
in Ivana Omana) prišli tudi predstavniki Slovenske ljudske stranke (Marjan Podobnik, dr. Franc Zagožen, Franci Feltrin) in Liberalne stranke (Vitomir Gros). Poskus, da bi člani kmečke zveze kolektivno prestopili v kmečko gibanje, je po burni razpravi, v kateri ni manjkalo ostrih besed in medsebojnih očitkov, propadel, izredni občni zbor pa se je končal s sklepom, da se bodo v podružnicah o vsem še pogovorili.
Upravni odbor nakelske podružnice   Slovenske ljudske
stranke se je na sestanku 30. septembra odločil, da kmetje do volitev ostanejo v kmečki zvezi in s tem v ljudski stranki. Tako so se odločili zato, ker so cilji kmetov ne glede na to, v kateri stranki delujejo, isti in ker bi prestop iz ljudske stranke h krščanskim demokratom spremenil tudi sestavo nekaterih občinskih organov, predvsem komisije za kmetijstvo, v kateri je pet predstavnikov kmečke zveze.
In kako je bilo na seji upravnega odbora podružnice Sorsko polje, ki je bila v soboto, 3. oktobra? Predsednik podružnice oJanez Eržene je povedal, da so se tudi v njihovi podružnici odločili tako, kot so se že prej v cerkljanski in na-kelski. Čeprav kmetje še naprej podpirajo Omanova stališča, bodo do volitev še ostali v kmečki zvezi in s tem v ljudski stranki; vsak član pa ima vedno možnost, da izstopi iz kmečke zveze in se včlani v kmečko gibanje ali da po lastnem prepričanju glasuje na decembrskih volitvah. "Zdaj, ko seje že začel lov za volilci in ko bi nas zaradi volilnih glasov rabile vse stranke (drugo vprašanje pa je, koliko nas bodo po volitvah), je pomembno, da ostanemo skupaj. Kmetje imamo enake cilje: izboljšati svoj gospodarski položaj pa tudi položaj drugih ter povečati politični vpliv. Spor med vodstvoma Slovenske ljudske stranke in
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke je že nekaj časa brez predsednika. Potem ko je spomladi odstopil predsednik Ciril Zaplotnik, odbor vodi podpredsednik Janez Tičar iz Voklega.
Krompir
Naložba v seme se obrestuje
Čeprav so kmetje pri intenzivnem pridelovanju samo za seme odšteli več kot 200 tisoč tolarjev na hektar, se je naložba splačala: pri pridelku 43 ton na hektar so bili pridelovalni stroški na kilogram precej nižji kot pri ekstenzivnem pridelovanju, kjer so za seme odšteli le 40 tisoč tolarjev.
Slovenskimi krščanskimi demokrati je bil ustvarjen zavestno, med kmeti nesoglasij ni, nasprotja pa podpihuje tudi Liberalna stranka, ki se prizadeva, da bi na volitvah dobila čimveč glasov tudi od kmetov," je dejal Janez Eržen in poudaril, da bodo nadaljnje odločitve p tem, koga bodo kmetje podpirali, odvisne predvsem od volilnih izidov. V upravnem odboru namreč ocenjujejo, da bo nekoč verjetno le prišlo do združitve Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov oz. do tega, kar je zagovarjal Ivan Oman.
Ker je poskus, da bi kmetje kolektivno prestopili iz kmečke zveze v kmečko gibanje, na izrednem občnem zboru v Naklem propadel, je Janez Eržen, ki je to zagovarjal, na seji ponudil odstop. Člani upravnega odbora so njegov odstop zavrnili in mu zatrdili, da ga še naprej podpirajo. V podružnico bodo v kratkem povabili dr. Franca Zagožna, ki po mnenju upravnega odbora bolje vod) kmečko zvezo kot njen prejšnji predsednik.• C. Zaplotnik
krompirja prodajo v Slovenij1-nekaj pa tudi na Hrvaško. K° smo za ceno krompirja vpraša'1 na nekatere gorenjske kmetije, smo lahko ugotovili, da so r3' zlike v ceni precejšnja: po"*' kod ga ponujajo po enaki cen'' kot ga plačujejo zadruge (po tolarjev), večina zahteva od '
Kranj - V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da prodajna cena 15 do 20 tolarjev za kilogram krompirja pokrije stroške in zagotavlja primeren dohodek le srednje in visoko intenzivnim pridelovalcem, medtem ko ekstenzivnim šele cena okrog 17 tolarjev za kilogram pokrije vse materialne stroške; cena, višja od te, pa jim prinese tudi nekaj zaslužka.
Primerjave so zanimive in tudi poučne; podučne predvsem za tiste, ki še vedno ne verjamejo, da se velik izdatek za potrjeno, kakovostno seme in za skrbno nego krompirjevih nasadov močno izplača. Kdor ne verjame, naj pogleda v modelno kalkulacijo stroškov pridelovanja jedilnega krompirja, ki so jo tudi za letošnjo letino pripravili na Zavodu za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Poglejmo le nekaj številk iz te kalkulacije!
In še kratek komentar. Pri ekstenzivnem pridelovanju so dali za seme le 40 tisoč tolarjev na hektar, dosegli skromen pridelek (14 ton na hektar) in ceno (24,56 tolarja za kilogram), po kateri so krompir le težko prodali. Pri srednje intenzivnem pridelovanju, kjer četrtino vseh pridelovalnih stroškov predstavlja strošek semena, se je naložba v seme že obrestova la: pridelek je bil večji (25 ton na hektar), lastna cena pa precej nižja kot pri ekstenzivnem (16,43 tolarja za kilogram). Intenzivni pridelovalci so samo za seme odšteli več kot 200 tisoč tolarjev na hektar (to predstavlja skoraj dve petini vseh stroškov), vendar so kljub temu pri pridelku 43 ton na hektar dosegli najnižjo lastno ceno -14,10 tolarja za kilogram.
In kako je z odkupno ceno krompirja? V kmetijsko-goz-darski zadrugi Sloga v Kranju ga odkupujejo po 15 tolarjev
za kilogram (plačilo v 15 dneh), povsem enaki odkupni pogoji so v škofjeloški zadrugi, v Naklem pa ga odkupujejo po 15 tolarjev za kilogram, medtem koje za plačilo treba počakati 20 dni. Zadruge največ
do 20 tolarjev, nekateri pa cel 25. Pa še kratek "sprehod' P. slovenskih tržnicah! Prve jjjj oktobra je bilo skoraj P°vs ■ treba za kilogram kronipirJ, odšteti okrog 30 tolarjev. • Zaplotnik
vrsta pridelovanj«	pridelek    pridelovalni   strošek /a seme (kg/ha) stroški (S IT/ha) (v SIT in v H)			lastna cena (v SIT/kg)
ekstenzivno srednje inten. intenzivno	14.000 25.000 43.000	208.742 328.63*4 493.435	40.000 17,3 88.000 25,3 203.000 38,6	24,56 16,43 14,10
				
DOM UPOKOJENCEV KRANJ, p.o. Cesta I. maja 59
objavlja na podlagi določb kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva delovno mesto DELOVNI TERAPEVT
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora končano Višjo šolo za zdravstvene delavce - delovno terapijo (lahko je tudi pripravnik)
— imeti mora veselje do dela s starejšimi ljudmi Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazilom o izobrazbi v 8 dneh na naslov Dom upokojencev Kranj, Cesta I. maja 59.
Čas kolin se približuje
Za prašiča od 190 do 250 tolarjev za kilogram
Meseci, ko bodo tudi na gorenjskih kmetijah pod nožem m*sl"g'je spet zacvilili (debeli) prašiči, se vse bolj približujejo, vse več P tudi vprašanj, koliko bo letos treba odšteti za prašiča. ^Q
Po cenah, ki veljajo zdaj, je sicer težko sklepati, kolikšne| čez dva ali tri mesece, pa vendarle: pregled cen s prašičP ^j. mov po Sloveniji je dober "cenovni barometer" tudi za Oo ^ sko, kjer kupci večino prašičev za zakol dobijo na kmetija ■ ^ nekaterih prašičjih farmah v Sloveniji prodajajo pr**^*J?L tc' do 210 tolarjev za kilogram, na sejmu v Šentjerneju so pra*' ' v žje od 50 kilogramov, prodajali po 250 tolarjev za kilo?/ nS'ki» Celju enako težke po 210 do 220 tolarjev, v Ljubljani (,z* 0v. cesta 303) pa so prodajalci za prašiče, težje od 100 kilog'a zahtevali 22 do 25 tisoč tolarjev.* C. Z.
Dvestoletnica kmetijskega tiska ti.
Ljubljana - V Sloveniji letos proslavljajo dvestoletnico kmetij»k,*fjj|(0
ska Naravoslovni odsek Slovenske matice \ I jubljani     Hl0,t'f jn f
fakulteta prirejata ob tej priložnosti pogovoi tei razstavo kn 11 \u-sMH" h.niike R.i/.t.ivo doti., odprli i<> oktobra v galeriji Insula ^ |0 knjižnice ni Dvornem trnu v I |iil>l|.ini in bo oilpita \s:>k °'A\e tlo IV ter od 17. do 19. ure; litega dne pa bo v dvorani SloveM. ^ llce> i jubliani tudi okrogla miza, na kateri bodo itrokovnja* rili o razvoju kmetijskega tiska v Sloveniji, o prispevku k,,H; sXte^ tiska k oblikovanju it rokov naga izrazja in jezika in le o 'm • ( /..
Revija
i številka že v prodaji
Novinarji na gorskih kolesih
Miss E-ŠPORT
Stavni listič ŠPORTNA NAPOVED
(Ne)pozabljeni Rok Petrovič
Berlusconi: Nogomet je samo 8 % mojega biznisa
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje
Vam želi pyiTian
ČAR MAN IVO
ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38
NA blejskem igrišču za golf so prvič tekmovale najboljše profesionalke
Prvi slovenian open avstralki lunn
Velik dogodek za slovenski šport in turizem je konec tedna na Bledu minil v sončno - deževnem vremenu -Igralke zadovoljne z organizacijo.
Bled, 9. do 11. oktobra - Slovenci v golfu sicer nimamo profesionalk, vendar pa je bil turnir za Bled minuli konec tedna še kako pomemben, saj so se na enem najlepših igrišč za golf v Evropi na zaključnem evropskem turnirju zbrale najboljše igralke sveta. Zmagala je Avstralka Karen Lunn s 141 udarci, kar je pet udarcev pod P»rov za dva dni.
Tekmovanje je bilo žal možno regularno izpeljati le dva dneva, saj je v soboto premoglo deževalo. Že v četrtek pa So se na PRO AM turnirju pomerili tekmovalci štirinajstih Mešanih ekip, ki so bili navdušeni nad igriščem. V petek je 0,lo vreme sončno in organizatorji so brez težav izpeljali kvalifikacije za nedeljski finale. Na štartni listi je bilo 64 tekmovalk, največ, kar 23, iz Velike Britanije. Po prvem dnevu £ vodila Angležinja Sara Ro-b'nson.
V soboto je močan dež preprečil tekmovanje, v meglenem Vfemenu pa je minil tudi zadnji fckmovalni dan, na katerem je TOla največ sreče Avstralka **ren Lunn. Drugo mesto sta
NA VSEH VRHOVIH V NAŠIH OBLAČILIH
Iz našega programa : •
• pohodne hlače (letne)
• turno smučarske hlače
• hlače za prosti čas "pinki"
• veterni jopiči in hlače - poro-tex....
Trgovski center Bled
Odprto: od 16. -19. ure, sobota od 10. - 12. ure telefon: 50-697
Kljub deževju in dejstvu, da je bilo za priprave na tekmovanje malo časa, je bil Slovenian open odlično organiziran, spremljalo ga je sedem tujih in deset domačih novinarjev, tekmovanje pa so prenašali tudi s petimi televizijskimi kamerami.
Profesionalke so hvalile igrišče za golf in bile hkrati presenečene nad lepotami Bleda.
si razdelili Allison Schapocot iz Anglije in Helen Hopkins iz Avstralije.
Kot je ob turnirju poudaril direktor evropskega dela žen-
skega svetovnega golf turnirja David Perkin, bo Slovenian open postal tradicionalni turnir. • V. Stanovnik, foto: G.ŠI-nik
JESENIŠKI HOKEJISTI SO KONEC TEDNA NASTOPILI NA TURNIRJU V TRENČINU
ACRONI JESENICE DRUGE, DUKLA NAPREJ
ponovno
moštvo Acroni Jesenice j 'r-MMam na Movasko, kjer so se v pokalu evropskih prvakov na ^itfinalnem turnirju pomerili z domačo Duklo in hrvaškim prva-K.v,n Zagrebom. Zmagala je favorizirana domača ekipa pred Jese-5**l in Zagrebom.
Kvartalnov 2, Omerzel, Razinger 2, Šuvak.
Prava poslastica za ljubitelje hokeja pa je bila zadnja tekma med Duklo in Acroni Jesenicami. Dvorana je bila polna," gledalci pa so glasno spodbujali obe ekipi, kajti na dolgo pot v Trenčin se je podalo tudi 70 zvestih jeseniških navijačev. Slovenski prvaki se niso ustrašili favoriziranih domačinov, čeprav v njihovih vrstah igra kar pet čehoslovaških repre-zentantov in ruski reprezentant Andrejev. Začeli so silovito in v 3. minuti povedli z golom Rahmatulina Vodstvo je zmedlo domačine in očitno tudi sodnike, ki so začeli z očitnim sojenjem proti Jeseničanom. Domačini so izenačili in povedli. Igralci Acroni Jesenic so imeli
lovenski državni prvak, ekipa Acroni Jesenic, je prvič zastopala samostojno : kih prvakov v slovaškem Trenčinu - Danes ponovno doma v alpski ligi.
'ei,Čin, 11. oktobra - Konec tedna je prvo n rVPotovalo na Slovaško, kjer so m v pokalu
državo Slovenijo v pokalu evrop-
V»ŠV '5rV' 'ekmi turnirja je hr-Juhi Prvak Za8rct> visoko iz-I " 2 Duklo, z rezultatom 13 : lj   ^gi dan so se pomerili na-
b0i^rvaki in ckiPa Zagreba, ni jSl Pa so bili hokejisti Acro-
«"0v nicc Brez vcCJiri naP°-5 cso zmagali z rezultatom 7 :
* VRCprav ■'cscmčani niso igrali Jei!°.močJ° Strelci za Acroni ^•c« so bili: Marko Smolej,
še vrsto priložnosti, ki pa so ostale plen izvrstnega domačega vratarja. V odločilni zadnji tretjini so sodniki nadaljevali s sojenjem v korist domačih in tako izključili možnost za veliko presenečenje. Šele, ko so domači povedli s štirimi goli, je sojenje spet postalo normalno. Zal je našim prvakom silovit tempo v zadnjem delu izčrpal vse moči, tako da so prvaki Če-
škoslovaške dosegli nezasluženo visoko zaliko 10 : 4 (3:2, 3:2, 4:0). Strelci za Acroni Jesenice so bili: Rahmatulin, Kvartalnov, Kopitar, Malgin.
Kljub temu do so se naši prvaki poslovili od nadaljnjega tekmovanja v evropskem pokalu, si zaslužijo čestitke, kajti prav gotovo po prikazani igri sodijo med 16 najboljših evropskih ekip. # B. J.
S**1 krunico - V alpski ligi jEP*1 nas"e prvake čaka tesen nasPro,nik- kajti na Je-Va He prinaJo ekipa Bruniea. ^rovanci trenerja Krikuno-
sieer" °* nenehne«a igranja obliuhiUtrUJem- vendar Pa ti« i " srčno igfo- Tek-m° h<> ob 18. urx.
TRMASTIH NA KALIŠČE
''reda
v»i PrJ-or' ,0- oktobra - Minulo soboto jc Klub trmastih pripra-Petek gorski tck trrnas,ih na Kališče. Kot je sporočil Marjan cev ' J^mcd tekmo deževalo, vendar to ni motilo tekmoval-je 2rr| NaJhitrejc je progo pretekel Klemen Dolenc (46.30), ki boljši ?) katcgoriji članov do 30 let, Tomaž Kalan je bil naj-rncd vr?    ilani od 30 do 45 let- Branko Dežman je zmagal
Vsi ud?"'"        Crm Pa mcd zcnskami ko|ajno . 'eženci so na Kališču dobili topli obrok, sponiniko ^aJko ^"^J'co potiskano s pokroviteljem teka. Pivovarno
(VB)
DRŽAVNO HOKEJSKO PRVENSTVO
Bled vodi,
triglavani dosegli prve gole
Bled, Celje, 9. oktobra • Minuli petek je bilo odigrano četrto kolo v slovenski hokejski ligi, ki se je končalo po pričakovanjih. Letos zanesljiva ekipa Bleda je doma premagala mlado ekipo Acroni Jesenice, Triglav, ki je gostoval pri Cinkarni, pa je sicer izgubili, vendar so Kranjčani uspeli dati prve tri gole v letošnji sezoni.
Tako je bil na Bledu končni rezultat 8 : 3 ( 3:1, 2:2, 3:0), mladi Jeseničani pa so se dobro upirali izkušenejši domači ekipi. V Celju je bil rezultat tekme med Cinkarno in Triglavom 13:3 (4:0, 6:2, 2:1). Na lestvici po štirih kolih vodi ekipa Bleda z osmimi točkami, Acroni Jesenice so s štirimi točkami četrti, Triglav pa Še brez točke zadnji, šesti.
Danes in jutri se nadaljuje prvenstvo s petim kolom. Triglav že danes odhaja na gostovanje k Slaviji, obe tekmi na Gorenjskem pa bosta na sporedu šele jutri. Ekipa Bleda bo ob 19. uri doma gostila Cinkarno, v dvorani Podmežaklja na Jesenicah pa bo ob 18. uri srečanje med domačo ekipo Acroni Jesenice in Ollmpljo Hertz. Ker Jeseničani danes igrajo v alpski ligi, so morali prvi obračun prestaviti na jutri zvečer, mladi jeseniški ekipi pa bodo na pomoč najbrž priskočili tudi izkušeni klubski soigralci. • V. Stanovnik
Tomo česen snema v ameriki
Kranj, 12. oktobra - Minuli četrtek je svetovno znani alpinist Tomo Česen iz Kranja odpotoval v ZDA, kjer bo obiskal različne plezalne centre. Tam ga bosta spremljala plezalec Marko Lukič in snemalec Matjaž Fištravec. Slednji bo posnel gradivo za nove oddaje iz serije Tomo Česen vam predstavlja, ki bodo na televizijskem sporedu januarja 1993.
To je tudi osnovni namen Česnove ameriške turneje, med katero bo nastalo sedem štirinajstminutnih oddaj. Z njimi bo kranjski plezalec predstavil športno plezanje iz novih zornih kotov. Seveda bo plezanje v Ameriki tako za Česna kot Luki-ča, ki sta letos opozorila plezalsko javnost z vrsto imenitnih vzponov, priložnost za nove dosežke v športnem plezanju.© S. Saje
ODEJA - MARMOR KONČALA Z LETOŠNJIM EVROPSKIM NASTOPOM
MADŽARKE "ZMLELE" LOČANKE
Škofja Loka, 10. oktobra - Prejšnji teden so škofjeloške košar-karice v pokalu Lilianne Ronchetti odšle na povratno tekmo k madžarski ekipi Miškolc DSKS. Po prvi tekmi v Skofji Loki so imele dve točki prednosti, na Madžarskem pa so izgubile visoko 113 : 67.
Kot je po povratku domov povedal trener Igor Dolenc, so jih na Madžarskem prisrčno sprejeli, igrale pa so v nabito polni dvorani pred več kot dva tisoč gledalcev, ki so športno spodbujali obe ekipi. "Vendar pa se je tokrat izkazalo, da so Mad-žarke res precej boljša ekipa in da je bil naš uspeh na domačem igrišču pravi podvig. Domačinke so odlično streljale iz vseh položajev, zlasti izpod koša in naša ekipa se jim brez Bali-gačeve ni mogla upirati." • V. Stanovnik
gUMI^I.U.V^——SSM
Tadej vauavec najboljši med mladinci
Rogla, 10. oktobra - V soboto je bila organizirana zadnja tekma kolesarjev v letošnji sezoni. Tekmovalci v vseh kategorijah so se pomerili v gorski vožnji na Roglo. Med člani je zmagal Bogdan Ravbar (Krka), med starejšimi mladinci je bil najhitrejši Grega Tekavec (Celje), odlično pa je med mlajšimi mladinci vozil Tadej Valjavec (Sava), ki je zanesljivo ugnal vso konkurenco in zmagal s 43 sekundami prednosti pred Mahoričem s Ptuja. Sicer pa je bil v med Savčani v kategoriji starejših mladincev drugi Žiga Bajt, dobro pa je vozil tudi Tadej Križnar, ki je bil peti. V ženski kategoriji sta lep uspeh dosegli tudi dve Ločanki, članici K K Peternelj, Logondrova in Uršičeva, ki sta bili prva in druga. • V. S.
Kolesarska dirka tržič '92
Križe - Po uspešni organizaciji avgustovske kolesarske dirke Tržič '92 za vse kategorije, je priljubljenost kolesarskega športa v tržiški občini še bolj narasla, prireditelji pa so se odločili, da za spodbudo najmlajšim tekmovalcem pripravijo še drugo letošnjo kolesarsko dirko pod okriljem Tržič '92.
Rezultati: pionirji A na 36 km dolgi progi: Peter Ribič (Krka Novo mesto), 2. Uroš Černe (Rog Ljubljana), 3. Luka Kruh (HIT Casino Nova Gorica).
Pionirji B na 16 km dolgi progi: 1. Matej Marin (Perutnina Ptuj), 2. David Vizantin (Sava projekt Krško), 3. Borut Božič (Sloga Idrija).
Starejši začetniki na 4 km dolgi progi: 1. Igor šifrer, Stojan Godnič in Grega Ramovš (vsi Tržič).
Mlajši začetniki na 4 km dolgi progi: I Miha Škrlj, 2. Samo Opalk, 3. Robert Rakovec (vsi Tržič). • Drago Papler
x    NAMIZNI TENIS
Merkur še brez točke
Kranj, 11. oktobra - V I. SNTL za moške je kranjski Merkur gostoval pri Kovini in izgubil z rezultatom 7 : 0. Merkurje na 7. mestu še brez točk. V II. SNTL so Jeseničani gostili ekipo Pre-serij in izgubili z rezultatom 1 : 6, na srečanju z Istrabenzom iz Kopra pa so zmagali z rezultatom 4 : 3. Jesenice so na 10. mestu z dvema točkama. V III. DNTL za moške je Sava premagala Logatec s 5 : 2, namiznotenisači Križ so izgubili z ekipo Ar-rigoni iz Izole z rezultatom 4 : 3, Škofja Loka pa je igrala v škofijah in izgubila s 5 : 2. V Izoli so Škofjeločani zmagali s 3 : 4, ekipa Križ pa je v Škofija izgubila z rezultatom 5 : 2. Tako je Sava s šestimi točkami na 2. mestu, škofja Loka je z dvema točkama na 8. mestu, Križe pa so z dvema točkama na 10. mestu. V II. S NT za ženske so igralke Merkurja premagale Jcseničan-ke z rezultatom 5 : 2, Križe so izgubile z ekipo Vesne z rezultatom 4 : 3, Merkur je premagal Križe z rezultatom 4 : 3, Jeseni-čanke pa so bile boljše od igralk Vesne, ki so jih premagale z rezultatom 3 : 4. Nasledje kolo v vseh ligah se igra 24. oktobra. • V. S.
PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Poraz živil v novi gorici
GORICA : ŽIVILA NAKLO 5 : 2 (2 : 1), strelca za Naklo Jeraj v 32. in Murnik v 67. minuti iz enajstmetrovke.
Nova Gorica, 11. oktobra - Nogometaši Živil Nakla v Novi Gorici niso pokazali slabe igre. vendar je domačinom vse uspevalo in so pokazali letošnjo najboljšo igro. Naklanci so dobili prva dva zadetka v treh minutah, nato pa so izid znižali in zapravili nekaj zrelih priložnosti za izenačenje. Tudi po tretjem zadetku domačih in golu, ki so ga dosegli Naklanci iz najstrožje kazni, tekma še ni bila odločena. Ko pa so proti koncu tekme dosegli domači še dva gola, je bilo upov na neodločen izid konec.
Za Živila naklo so igrali Vodan, Pihler (Darjan Jošt), Murnik, Križaj, Ahčin, Brane Pavlia, Andrej Jošt, Miran Pavlin, Jeraj, Vo-robjov (Taneski) in Marušič. V moštvu Živil ni bilo Jerine. • J. Košnje k
DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Izenačenje v 87. minuti
JELEN TRIGLAV : ORIA RUDAR 2 : 2 (0 : 2), strelec za Rudarja Holešek v 31. in 47. minuti, za Jelen Triglav pa Kovačič v 70. in 87. minuti. Gledalcev 800, glavni sodnik Durmič, rumeni kartoni pa Ko-čevar (Jelen Triglav) in Barič, Kapetanovič in Haralovič pri Rudarju. OKranj, 11. oktobra - Z nekaj prerivanja na tribuni med navijači Jelena Triglava in Rudarja iz Trbovelj ter grožnjami sodnikom, ki so po našem mnenju brez večjih napak opravili svojo nalogo (zadnji tekmi Živil in Triglava kažejo, da bo treba na kranjskem stadionu računati tudi na take dogodke in se nanje pripraviti) se je z najbolj poštenim izidom 2 : 2 končal derbi II. lige med Jelenom Triglavom in Rudarjem. Rudar je bil boljši v prvem. Jelen Triglav pa v drugem polčasu.
Za Jelen Triglav so igrali Škodlar, Kočevar, Blagojevič, Novkovič, Atlija, Pivač, Kovačič, Goga, Kondić, Belančič in Tušar. V drugem polčasu je Tušarja zamenjal Razboršek. • J. Košnjek
TRETJA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zarica zgubila doma
Kranj, 10. oktobra - Kranjska Zarica je doma gostila Renče in zgubila z 1 : 2. V prvem delu so bili domačini boljši, vendar niso resneje ogrožali gostujočega vratarja. V drugem delu so Renče povedle po enajstmetrovki, koje branilec Prestor v 55. minuti igral z roko. Po napaki obrambe je Zarica prejela drugi gol v 70. minuti. Častni zadetek za domače je v 85. minuti dosegel Thaler. Zarica je bila tako poražena z enim od neposrednih tekmecev za obstanek v ligi Za Zarico so igrali Triler, Muratagič (Bogataj), Kondič, Rešek, Prestor (Savšek), Šink, Kotnik, Thaler, Lebar, Suhadolnik in t.rbić • I. Golob
Jelovica lth neodločeno
Škofja Loka, 10. oktobra - Jelovica LTH je doma igrala z moštvom Vodic neodločeno 1 : 1. Ločani so začeli dobro in so imeli terensko premoč in več priložnosti, vendar so dosegli gol samo v 35. minuti po zaslugi Ažbeta. Tudi kasneje so imeli več od igre. Ko so vsi pričakovali povišanje vodstva, so gostje iz precej sumljivega položaja izenačili. To je domačine zmedlo in do konca niso uspeli doseči zmagovitega zadetka. Za Jelovico LTH so igrali Oblak, Brdnik, Pavičevič, Stanovnik, Babšek, Klančar, Krupič, Svarc, Rašič, Peter nelj in Ažbe.. • I. Golob
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
Jeseničani napadli sodnika
Kranj, 10. oktobra - Sobotno kolo v A skupini gorenjske članske nogometne lige ni minilo brez zapletov. Na tekmi Visoko : Jesenice so Jeseničani v 85. minuti pri izidu 3 : 1 napadli mejnega sodnika Moharja in tekma je bila prekinjena. Sicer pa so favoriti zmagali. Izidi. Britof : Bitnje 0:1, Trbojc : Alpina 1:1, Sava : Hrastje 5 : 0, Lesce : Polet 0 :0, Tržič : Bled 3 : I in Visoko : Jesenice prekinjeno v 85. minuti. Vodi Tržič pred Visokim. • R. Gros
Kje so gorenjci
V prvi slovenski ligi vodi SCT Olimpija s 15 točkami, kolikor jih ima tudi Branik Maribor. Živila so z 10 točkami zdrknila na 10. mesto. V drugi ligi vodi Jelen Triglav iz Kranja s 13 točkami, kolikor jih ima tudi Primorje. V tretji ligi vodijo Finali s 13 točkami. Jelovica LTH je šesta z 10 točkami, Zarica in Creina Dolnov pa sta deveta in deseta s 6 točkami.
Dolnov creina poražena v biljah
Bilje, 10. oktobra - Dolnov Creina je gostovala v Biljah in izgubila z
1 : 0. Creina Dolnov je bila v prvem delu enakovredna, Imela je stoodstotno priložnost, ko je prišel Jerič sam pred gostujočega vratarja. Kasneje so prevzeli pobudo domači in v 65. minuti dosegli edini in zmagoviti gol. Za Dolnov Creino so igrali Markun, Kle-nienčić. Mali, Bučan, Ažman, Brdakič, M. Verbič, Čeferin, D. Verbič (l)jurič). Korenjak, (Kalan) in Jerič. II Golob NMladinska nogometna liga
MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
Peta zmaga jelena triglava
Kranj, II. oktobra - V slovenski mladinski ligi je Jelen Triglav premagal Orio Rudar s 6 : 1. Kranjčani so že v prvem polčasu dosegli šest golov, predvsem pa se izkazal Tiganj s tremi zadetki. V drugem polčasu je dal trener Triglava Boris Gros priložnost rezervam, ki niso uspele zadeti mreže, tik pred koncem pa so dali Trboveljča-ni častni zadetek iz enajstmetrovke. Ze v nedeljo pa čaka Jelen Triglav težka tekma z SCT Olimpijo. Za Jelen Triglav so igrali Beton, Prača, Durakovič, Halilagič, I- tajnik, Golob, Gogič, Grubič, Trogilič in Tiganj, razen njih pa še Maržič, Kos, Tiganj, Bregar in Orlic. • I. Golob
Jutri pokalne tekme
Kranj, 13. oktobra - Jutri ob 15. uri bodo na sporedu tekme članov za pokal Slovenije. Igrali bodo Kondor : Jelen Triglav, Alpina : Zarica, Jesenice B Jelovica LTH, Podbrezje : Creina Dolnov, Lesce Šenčur, Visoko : Sava, Sportina Bled : živila Naklo B in Tržič : Jesenice A • R. Gros
DANES POPOLDNE BO SLOVESNO OB NOVEM NOGOMETNEM IGRIŠČU NA PRIMSKOVEM
NK CREINA - 20 LET OB ŽOGI
S tekmo med mladinci Slovenije in mladinci Creine se bo ob 15. uri začelo praznovanje ob 20-letnici NK Creina Dolnov -V Kokrškem logu pa so ob jubileju zlasti ponosni na novo igrišče, nove prostore za preoblačenje in seveda na svoj rod perspektivnih mladih nogometašev.
Kranj, 13. oktobra - Pred dvema desetletjema se je skupina zanesenjakov, ki so radi brcali žogo v Kokrškem logu, odločila, da ustanovi svoj klub. Igrišča praktično niso imeli, imeli so le svoj prostor ob Kokri in pa seveda veliko željo po napredku. Danes je NK Creina z novim pokroviteljem, podjetjem Dolnov, klub, ki se z mladimi nogometaši uspešno prebija v slovenski vrh.
Seveda v začetku obstoja kluba ni šlo vse kot po maslu. Pa vendar je klub vedno "živel", dopolnjevale in menjale so se le skupine zanesenjakov. V zadnjih letih pa je klub doživel razcvet na vseh področjih. Mladi nogometaši, kadeti stari od 14 do 16 let so na Gorenjsko prinesli prvi naslov državnega prvaka svobodne Slovenije. To pa je bil uspeh za klub in sevede velika spodbuda za delo. Hkrati so bili uspešni tudi mladinci, ki so se uvrstili v dru-
go slovensko ligo, v kateri letos premočno vodijo. Razširitev slovenskega ligaškega prostora je tudi članom omogočila igranje v tretji državni ligi. Skratka, klub je z vsemi kategorijami igralcev postal - slovenski. V Kokrški log je prišel tudi predsednik NZS Rudi Zavrl, v njem so selektorji, sodniki, trenerji.... In kar je tudi pomembno -klub ima pred seboj jasno vizijo, to pa je delo z mladimi. Še kot vaški klub je postal gorenjski prvak pri pionirjih, kasneje
Od 1972 do 1992 - Prvi predsednik NK Primskovo je bilJože Petek, ki še danes skupaj s svojo družino pomaga klubu, sedanji predsednik pa je Miran Šubic. Med najbolj aktivne v zgodovini kluba sodijo oče (že pokojni) in sinova - Brata Kodele. v klubu pa danes zavzeto delajo tudi brata Kuinik, Janko Malbašain Ra-sim Brdakič. Pri različnih delih radi priskočijo na pomoč tako Primskovljani kot ljudje od drugod. V klubu imajo trenutno trenerje: Staneta Kodeleta, Gorazda kuinika, Smiljana Pečenka, Marka Trebca, Jožeta Križajo in druge. Teh nikoli ne morejo dovolj nagraditi za delo z mladimi. Veseli so tudi vključevanja staršev v klub, kjer prednajčijo Božičevi, Zdešarjevi, Maričevi, Žbogarjevi, Oblakovi., klub je resnično gorenjski, saj v njem nastopajo fantje od Žirov do Mavčič, Pangerščice in Cerkelj.
Za zgled - V klubu je vrsta izredno sposobnih fantov, veliko med njimi jih odlično brca žogo, hkrati pa so odličnjaki tudi v šoli. Če bi med njimi iskali posebneže, pa sta to gotovo Igor Markun in Roman Šenk. Za Igorja tako v klubu ne pomnijo, da bi zamudil trening, nanj se velikokrat iz Cerkelj pripelje kar s kolesom. Njegovo obnašanje je vzorno, tako tudi njegov pristop do vadbe. Sodi med obetavne gorenjske vratarje in uspešno trka na vrata članskega moštva. Roman pa je v klubu s svojo skromnostjo in poštenim odnosom navdušil vse. Živi sam, nima več staršev, pa vendar je zgled urejenosti, pridnosti in poštenja. Oba morda nikoli ne bosta državna reprezentanta ali celo brcala žoge za denar, pa vendar sta v klubu vsem za zgled. In v tem klubu trenutno aktivno vadi več kot sto mladih.
nem
r/ KOŠARKA
SBA LIGA
Triglav znova izgubil
Budimpešta, lO. oktobra - Košarkarji Triglava so konec tedna odšli na gostovanje k madžarski ekipi Tungsram Honved, kjer pa jim ponovno ni uspelo zmagati. Rezultat je bil 107 : 97 (56 : 54), za Triglav pa so igrali: Ceranja 5, Vukič 10, Prevodnik 3, Tadič 4, Bošnjak 32, Cubic 8, Jeras 8, Mitič 27. Tako so Kranjčani v skupini B SBA lige trenutno na sedmem mestu, v soboto, 17. oktobra, pa doma gostijo ekipo Toshibe Klosterneubung. Tekma bo v dvorani na Planini ob 20. uri. • V. S.
I. SKL - ŽENSKE
Gorenjski derbi ločankam
Jesenice, 10. oktobra - V drugem kolu so se na Jesenicah pomerili domačinke, ekipa Oniksa in škofjeloške košarkarice Odeje Marmorja. Zmagale so izkušenejše gostje, končni rezultat pa je bil 51 : 85
KRANJČANKE IZGUBILE V LJUBLJANI
Ljubljana, 10. oktobra - Košarkarice Kranja so bile tokrat gostje mladih Ježičank. Tekmo so začele sicer spodbudno, toda borbene domačine so jih uspele zaustaviti in rezultat obrniti sebi v prid. Končni rezultat tekme je bil 72 : 60 (36 : 30). • V. S.
1. SKL - MOŠKI
Poraz v zadnjih minutah
KOKRA - I UMI : IDRIJA 71 : 78 (33 : 31)
Kranj, oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Jeršan in Cerne i/ Ljubljane
V napeti in nervozni tekmi so domačini povedli v 13. minuti s 14 točkami prednosti (28 : 14). Zatem so naredili nekaj napak in gostje so se jim do odhoda na odmor približali na dve točki.
Tudi v nadaljevanju so bili domači boljši, vendar so gostje z Rupnikom, ki je dosegel 36 točk in bil dober tudi v trojkah tri minute pred koncem povedli in osvojili dve točki. Pri domačih je bil najboljši Jurij Stavrov, dobro pa sta igrala še Darko Omahen in Marko Remic • J. Marinček
2. SKL - ZAHOD
Zmaga Radovljici
Didakta Radovljica : Jesenice 77:74 (37:38)
V dvorani radovljiške osnovne šole sta se pred okrog 200 gledalci pomerili ekipi domače Didakte Radovljice in Jesenic, člana 2. slovenske košarkarske lige - zahod. Tekma je bila pravi derbi z neka) napa kami na obeh straneh. Lkipi sta bili ves čas izredno izenačeni, igra pa ie bila i/redno trda, vseskozi na meji dovoljenega.
Strelci:
Didakta - I rman ^8, Rozman K 4, Zadruvec 4, (irahovac 1. Rozman B 7, šmid 8, Mitrič 7. Lotrič 7
Jesenice Valentar 19, Vauhnik 16, Tonejc 15, Naumoski 11, Ca-tak H, Markelj 4, Jovanovič 2, Vidic I  9)\. Smrekar
Mladi na treningu
Brez njih ne gre - NK Creina je v preteklem letu zaključil čez 2,5 milijona vredno naložbo s pomočjo podjetij, posameznikov in lastnim delom. Zato se ob slovesni priložnosti za pomoč še posebej zahvaljujejo: DOLNOV - pokrovitelj kluba in pomoč pri ograji. CREINA, kmetijska mehanizacija - vsakoletna pomoč, CESTNO PODJETJE - pomoč pri zemeljskih delih. I BI - pomoč pri nakupu kosilnice in vsakoletne pomoči, ŽIVILA - sodelovanje z NK Živila - Naklo, MERKUR - različne oblike pomoči, reklamiranje, ALPETOUR, potovalna agencija - Kombi, prevozi, reklame in še kaj, MLADINSKI SERVIS - pomoč mladim nogometašem. GORENJSKI GLAS - različne pomoči, PLANIKA - športna oprema. Med tiste, ki vsako leto pomagajo klubu, pO sodijo še: Loterija Slovenije, Petrol. Videoteka Eva Kranj, Turistično društvo Bohinj in lokal Danica, Vodovod in Komunala Kranj, Gradbinec Kranj ter številni posamezniki, podjetja in obrat niki.
že pri članih, sedaj pa redno tako pri pionirjih, kot kadetih in mladincih.
V klubu so si vsa leta, zlasti pa zadnje čase, skušali zagotoviti normalne pogoje za delo. Letos jim je uspelo. Objekt ob igrišču so rešili pred propadom, v njem pa zgradili moderne slačilnice, pisarno, gostinski lokal. Vse ni šlo vedno lahko, pa vendar se danes nogometaši mnogim zahvaljujejo za pomoč in razumevanje - od sosedov do krajevne skupnosti in obči-
JBSL
ROKOMET
ne, pa podjetjem, ki so jim p0' magali z delom in denarje!^ Pravijo, da vseh ni mogoče našteti, da pa so vedno delali i" bili podrejeni eni misli: ni P0' membno, kdo si, od kod si, kako se pišeš - pomembno je, d3 si pošten, deloven in ustvarjalen. Zato tudi želijo, da bi v Kokrškem logu imeli svojo 'z; virno nogometno šolo in da bi svojo prihodnost gradili na napredovanju. In današnje p""3?' novanje bo le ena od stopn'c na njihovi poti. • V. Stan«"" nik, foto: G. šinik
Rokometni ligaškiizidi
Kranj, 11. oktobra - V 1. državni ligi za ženske so rokometašice K ra°j'!
gostovale v Velenju, kjer so igrale izenačeno 20 : 20 z. domačo
ekip0
LIR Velenje. V II. državni ligi moški - zahod na tekmo v Škofjo L°JJ ni bilo ekipe Izole, Preddvor Infotrade pa jc doma igral ncodK'čc 26 : 26 z ekipo Nove Gorice. V II. državni ligi za ženske so goreflJJ^ ekipe dosegle naslednje rezultate: Sava - Kranj 10 : 12, Škofja L0* -j Piran 17 : 22. V III. državni ligi za moške so bili doseženi nasle<n J izidi: Herbalife Storžič - Šešir 26 : 15, Žabnica - Peko Tržič 26 :» Preddvor Infotrade II. - Besnica 16 : II, Preddvor Skala - R»d°.v,Li Špecerija Bled 29 : 23, Sava Kranj - IMke smojke 11 : 26. V kadei^ ligi - center so bili izidi srečanj: Pizzerija Polana Storžič - Šešir 6 ^ Preddvor Infotrade - Peko Tržič 17 : II, Sava Kranj - Besnica « L* in Loške Smojke - Radovljica Špecerija Bled 21 : 20. V ligi sta.rf - 8. deklic so gorenjske ekipe dosegle naslednje izide: Kranj - Sava U Škofja Ix>ka - Planina Kranj 18 : 10. • M. Dolanc
Nadaljevanje tretjeligaških tekmovanj že jutr1
Kranj, 13. oktobra - V III. državni rokometni ligi za moške buncanja VI. kola odigrana že jutri, v sredo, 14. oktobra. Pari s0pges-l.oške smojke, Radovljica S. Bled - Sava Kranj (ob 16. uri), TVD j) niča - Preddvor Skala, Peko Tržič  Preddvor Infotrade II (ob '9 fli in Herbalife Storžič - Žabnica (ob 18. uri). Pred jutrišnjim kolo«11 lestvico vodi ekipa Preddvor Skala # (vs)
r   SMUČARSKI SKOKI
Tekmovanja mladih
Sebcnje, 10. oktobra - SK Tržič je v Scbenjah na 18-metf»"j^v* kalnici organiziral tekmovanje v smučarskih skokih r.\ PrV . e V Gorenjske za dečke do 10 let in pokal Gorenjske za 11-letnc t,tL .^jh deževnem vremenu je nastopilo 30 tekmovalcev i/ štirih 8ol.L/up»' klubov. Gorenjski prvak pri dečkih do 10 let je postal **rtm hn\\i.i( Urh (Triglav Teling) 203,1 točke, 17 in 17,5 m, 2 Domen R,n'5 in 198,3 točk, 17 m 17 m, \. Blaž Jordan (oba hžič) 100./ točk. 1 ^ 5 16,5 m. 4. Andi Legal (Stol Žirovnica) 186,4 točke. 16 in 16. ;t.,i Gašper Cavlovič (Triglav Teling) 182,6 točke. 16 in 16 m. 6■ ,ri-nl" Dvoriak (Stol Žirovnica) 172,7 točk, 15.5 in 15 m. Za P''^'1 , /up'" ske za dečke do 11 let pa so bili naslednji rezultati: I. Primo* Drh (Triglav Teling), 2. Domen Ribnikar, 3. Urban Zupan. ^ Gorenja Sava, II. oktobra - SK I riglav leling |c '^'""^'o 0°' movanje na 62-metiski skakalnici na Gorenji Savi za prven (ll|,i renjskC Za mladince do 16 let m meddruštveno tekmovanje^; ^ so dlnei dO IH let Ob odsotnosti skakalcev 1/ Žirovnice m fr*1'
trski »2
na treningu na ("'eškoslovaškem, sta se med seboj pomerili e
kip1
ča in Kranja /m.hm \c odšla \ li>ič / Romanom Perkom
188
57
I*
s3 'n
56,5 in 56,5 m, 2. Primož Peterka ( lin 1 53,5 m, 3. Jaka (irosar ( ližič) 175,5 točke, 54,5 in 54.5 m. Janežč I6<) točk, 53,5 in 52,5 m, 5. Robert Vertnik 165.5 {OC** 53 m, 6. Uroi Rakovec(vti rngiav leimg) 158. s točke <o 111 [c^cr.
Mladinci do IK let pa so se pomerili na meddrušlvenem vanju Rezultati: L Gregor F.ržen 174,5 točke, 56 In 53,5     "   ( I*1' Mesec 168 točk, 53.5 in 53 m, 3. lirik Vesel (vsi Triglav 'C1 točk. v1 In 52,5 m • Jane/. Bešter
H GLASOVA
StotinkA.
, 13. oktobra 1992
15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
AKROBATSKO SMUČANJE NI MNOŽIČEN, JE PA ZAHTEVEN IN ATRAKTIVEN ŠPORT
Smučarji, ki hočejo (in zmorejo) več
Akrobatsko smučanje je v Sloveniji doma že kakšnih petnajst let, naši tekmovalci pa imajo precejšen ugled tudi v svetu - Trenutno so najmočnejši in najštevilnejši akrobatski klubi v Celju, Ljubljani in Kranju.
Kranj, 9. oktobra - Kranjski smučarji akrobati se te dni pripravljajo na začetek sezone doma v telovadnicah, sicer pa so letos izredno zadovoljni s treningi in tekmovanji na skakalnicah, ki so jih večinoma imeli v sosednji Avstriji. V svojih vrstah imajo tudi dva repre-**ntanta in pa nekaj mladih, izredno perspektivnih športnikov. O tem, kako vadijo, kakšne načrte in želje imajo, smo se pogovarjali z »ovim predsednikom kluba Oskarjem Pirihom ob petkovem treningu, ki so ga imeli v dvorani na Planini.
Ko so leta 1977 nastali prvi klubi v Sloveniji, je bilo akrobatsko smučanje najbolj popularno v Kranjski Gori, nato pa so nastali klubi tudi v Ljubljani in Kranju. Klubi so v začetku nosili ime hot dog, v njih pa so se zbirali "zanesenjaki", ki v klasičnih smučarskih disciplinah niso več našli smisla, snowborderskega športa še ni bilo, oni pa so hoteli nekaj več. Prva disciplina so bili akrobat-ski skoki, iz tega pa so nato nastale tako imenovane grbine ali kuceljni" in pa balet. Vendar Pa se trenutno v Sloveniji kot tekmovalni disciplini gojita le dva športa, akrobatski skoki in grbine. Za balet še ni zanimanja, čemur je poglaviten vzrok ta> da za balet ni trenerjev, je Pa tudi zelo malo primernih te-tenov.
"Predsednik kranjskega kluba sem sicer šele od letošnjega •naja, ko je staro predsedstvo skleni lo, da povabi v svojo sredino tudi starše tekmovalcev. P°lgoletni predsednik kluba 'gor Martinjak je sedaj vodja naše državne reprezentance in ter ni več zmogel vsega dela je *a sodelovanje prosil starše. ^'ub je imel v minulih letih Precej uspehov, saj je bilo v njem vzgojenih kar nekaj re-Prezentantov. Naš tekmovalec
Marko Klančar je bil letos tudi na olimpijskih igrah, kjer je dosegel šestnajsto mesto v akrobatskih skokih. Poleg njega je zelo perspektiven tekmovalec naš drugi reprezentant Aleš Markun, kar je spodbudno pa je tudi to, da imamo v klubu nekaj mladih tekmovalcev, ki so se že izkazali na mednarodnih tekmovanjih. Med njimi je treba omeniti zlasti najmlajšega, to je Blaž Noe, ki je s trinajstimi leti ne samo eden najmlajših tekmovalcev pri nas, ampak po zagotovilih tujih trenerjev, celo eden najmlajših v svetu. Tudi sicer sami in tuji strokovnjaki ugotavljamo, da imamo v Sloveniji trenutno največje zaledje mladih tekmovalcev od 10 do 16 let. Glede na pomanjkanje trenerjev pa smo se odločili (podobno, kot je to na-primer v Švici ali Kanadi), da bodo naši najuspešnejši tekmovalci hkrati tudi trenerji. To pa se je izkazalo na poletnih treningih in tekmah na skakalnicah v vodo kot dosti uspešno, saj so na različnih tekmovanjih prav mladi slovenski tekmovalci dosegali same odlične uvrstitve," pravi Oskar Pirih, predsednik Akrobatskega kluba Kranj.
Ker v Sloveniji ni primerne skakalnice, kjer bi se mladi lah-
Akrobati na treningu na prožni ponjavi.
*» treningi v akrobatskih smučarskih klubih seveda ni moč začeti rez predznanja v drugih športih. Kako je s treningi v Kranju. P/j si je moč ogledali vsak ponedeljek od 17. od 19. ure na OŠ Helene Puhar. ob sredah in petkih pa v dvorani na Planini od 30 do 17. ure, kjer je trening na prožni ponjavi. Treningi so seveda prilagojeni starosti in sposobnostim tekmovalcev, mladi, i bi raidi začeli trenirati, pa morajo na pogovor s seboj pripeljati Sfarše. Šele po uspešnih "suhih " treningih pa tekmovalci lahko Začno s skoki v vodo in ko jih popolnoma obvladajo, lahko za-n° * treningi na smučeh.
ko učili skakanja v vodo, hodijo naši tekmovaci večinoma na treninge (in tudi tekme) poleti v avstrijski Fdderlach. Sicer pa so treningi sestavljeni iz treningov za moč, eksplozivnost, gimnasitičnih treningov, treningov na prožni ponjavi in poleti treningov s skoki v vodo.
Šele potem sledijo zimski skoki, saj se na snegu praktično ne uči na novo, pač pa se skačejo tisti skoki, ki jih je tekmovalec prej vsaj stokrat uspešno opravil pri skoku v vodo. Kranjski smučarji akrobati na snegu največ trenirajo na Krvavcu, njihova velika želja pa je, da bi naredili tudi skakalnico za skoke v vodo. Ogledovali so si že primerne kraje in kot najboljšega so zaenkrat videli gramoznico pri Retečah (ki je zelo podobna takšnim, na katerih trenirajo v Avstriji). Vendar pa seveda do konkretnejših dogovorov še ni prišlo, saj naš akrobatski šport pestijo tudi finančne težave. V kranjskem klubu so sicer veseli vsakršne pomoči, ki jo dobijo od družbe in sponzorjev (pri tem je treba omeniti zlasti UNI BIRO iz Ljubljane, tiskarno POŽGAJ iz Kranja, trgovino JAKA iz Cerkelj, IS občine Kranj, kranjski občinski štab za civilno zaščito in sekretariat za obrambo. Zvezo taborniških organizacij - vsi ti sicer ne zmorejo večjih denarnih nakazil klubu, vendar
pa po svojih močeh pomagajo s storitvami in opremo), radi bi dobili svojega pokrovitelja, ki bi mu pomoč lahko vrnili s snemanjem atraktivnih posnetkov in reklam. Največja želja kranjskega kluba pa je, da bi njihovi tekmovalci (predvsem Klančar in Markun) v novi sezoni dosegali lepe uspehe na evropskih tekmovanjih in tekmah svetovnega pokala, da bi mlada tekmovalca Blaž Noe in Sebastijan Pirih dosegla čim-boljše rezultate na slovenskih tekmovanjih in se uvrstila na bližnja evropska tekmovanja, kjer bi dostojno zastopala barve kluba in Slovenije in pa ne nazadnje, da bi v Sloveniji kmalu dobili takšen program športa, iz katerega bi bilo natančno razvidno, kateri športi in športniki imajo po svojih uspehih pravico dobiti za svojo delo tudi štipendije in nagrade, ki bi jim omogočale normalne treninge. Prav tako si v kranjskem klubu želijo, da bi se jim uresničila želja in bi prihodnje leto s pomočjo Smučarske zveze v Slovenijo prišli znani svetovni strokovnjaki za akrobatsko smučanje, ki bi jim na tečaju povedali o novih dognanjih v tem športu. Kajti vedo, da je Slovenija premajhna in ima premalo tekmovalcev, da bi se merili med seboj, temveč se bo treba še naprej in vedno bolj dokazovati v Evropi in svetu. • V. Stanovnik
^ODBOJKA
Alpin
i:,   'gralke ALP1N TRIGLAVA so v drugem kolu II. DOL preprtč
J'VCi nr« —______i ,,     f.,^. -rin>\n -»  T.l._« ..i-u: ..-.
TRIGLAV V VODILNI SKUPINI
čah Prcma8alc igralke Si) TABOR 2. Tekma se jc po slabi uri kon-jTV rezultatom 3 0(8, 6,8) za OK ALPIN TRIGLAV Pokazalo te igra|, Jc c,,a od odlik kranjske ekipe izredna izenačenost, saj ni bilo neri r r ' bi posebej izstopala, vse igralke pa so pod vodstvom tre-»toDii ,n'ei |a "»»topile dokaj solidno I- kipa ALPIN Triglava je na-vicVf./ n**lednj<> postavo: Rant, Babic, Zupančič, Balderman, Sajo-0*tal- ' Volicic' Pungeršek, Kern in Skrjanec. gavJr ?vM,,al,: *()K v,lal p Prevalje 3 0(11, II, 15), Šentvid Me-"'h vi        P,UJ 0 : 3 <"3- "l0- "6)- Piomr : Mislinja 1 : 3 (13, -12, -10,
'p1**1©«  Branik Rogoza 113:2 (-3, 6, -10, 15, 9). *iCa 2 Z kolu ,maJ° SOK Vita|. Mislinja Stil. ALPIN Triglav in Mc-
"•'ksunalno število točk za dve zmagi. 'S, ."'""»•I III. DOL moški - zahod: Bled II   P Prvačina 1 : 3 (16. °lirn'n    , lamen   PAN Kovinar Kočevje 0 : 3 (-13, 0, 0), Bohinj : (13 j 1|d'"I 2 : 3 (14. 16. -9, -14, -16), Portorož : Termo Lubnik I : 3 V~ ,"4)' Trjglav : Mokronog 3   I (I I. 3, -10. 5). vrstni red: T
2 p J"101 r«d: T. Lubnik 4, Triglav 4, PAN Kovinar 4. Mokronog to, o    aCina 2< Plamen 2. Olimpija III 2. Bohinj 0. Bled II 0, Porto-
humRe*u,,*,i »I DOL ienk.se-zahod: Bled II  Solkan 3 :0(6.6, 15). 14. l2Cn^L'K TU IA Kočevje 3 :0(3, J, I), Bohinj : Jesenice 3 :0(5, "nčur in Piran sta bila prosta
Šenčur 2. Solkan 2, Bled II 2. Pivi. Branko
P i e is.occvjc j : u i
vL . ur m Piran sta bila pu ran o i     red: Bohinj 4. Plamen 2, •tesena-eO, I 1K Hl IA 0 •
RyENSTVO SS TOMO ZUPAN KRANJ
San ??n° 10 h|ln druf° kolo prvenstva šahovske sekcije Tomo irskih t ,mja LcU)s '«ra na lurnirju 22 igralcev (I mojster. 7 moj-,ckaiCKl, nrlda,ov- 6 Prvokategornikov. 4 drugokategorniki in 2 tret-
ka>- Ijpi ie 9 kol po iviearskem sistemu (igralni čas 2 uri
ncka,'    v f M) minut do konca paitije). V prvem kolu je bilo kar • Ak^n1CČCnj An,on PnUnik   Blaž Kosmač O   I. Boian Planin 8e|n kol,, rr,nov*C I : 0, Martin Kovačič - Primož šoln I
' <o»m./tte°ub,li d°«eženi naslednji
So   , V ?l,har"   L Kovačič M
0
Al)
0. V dru-Mvuli.it i ( Mcrman - Butala 1 i. isoN.Hic vi   Deželak 0  I, Planinlek - Mar-Kiave.e >sn,k Bckv 1 °« Muri Praznik, n remi. šoln • Sorli i
d,
r novec 0:1. Rabi
Saho   i       R°*C|J rcmi
(lah.tekS!«c!JATo,nq /l'','m kKm| v',s vah
. Kavčič • Praznik,
šahovski pen-
il:11 x •OboinTli"* 00 m ,uv*nj« krogle, tek na 4 km. kriterij vuko-ffifn«»aZn.:    Pktobra 1992 Začetek oh io uri v prostorih sekcije
Ur>novn.    L"1-1      K i a n 11 Pi.i.ive se spreiem.i|osedo petka • Aleš
V VODSTVU LTH IN ZZD OBČINE ŠKOFJA LOKA
Tekmovanja v okviru športnih iger naše občine se nadaljujejo. Uspešno smo zaključili ciklus sportnorekreativnih tekmovanj in akcij, ki so potekala na zunanjih športnih površinah in igriščih in kar je najvažnejše - lepa jesen in lepo vreme je omogočilo dobro udeležbo na tekmovanjih. Tretjina tekmovalnega programa v okviru DŠI. katerih pokrovitelj je ŠEŠIR, je zaključeno uspešno.
Najboljša udeležba jc bila pri tenisu, kjer je sodelovalo 27 moških in ženskih ekip. Pri moških so bili najboljši igralci MESOIZDEL-KOV, ki so bili tudi pokrovitelj tekmovanja, pri ženskah ekipah pa je zmagala ekipa ZDRAVSTVENEGA DOMA Šk. Loka.
Na kolesarstvu se je zbralo 19 ekip, najboljši pa so bili člani ekipe Zveze zunanjih delavcev občine škofja Loka z Janezom Lampi-čem na čelu, pri ženskah pa že nekaj let nepremagljiva dvojica iz LTH-ja, ki je bil tudi sponzor tekmovanja v kolesarjenju.
Na balinišču BK LOKA 1000 je 15 delovnih organizacij,. Obrtne zbornice in Društva upokojencev zbiralo točke za skupnega zmagovalca 12. DŠI. Najboljši so bili, in to že drugič zaporedoma, upokojenci DRUŠTVA UPOKOJENCEV Škofja Loka.
Zadnje je bilo tekmovanje v teku. katerega pokroviteljstvo je prevzelo EGP škofja Loka. 10 moških in 6 ženskih ekip je lep šport-norekreacijsko uspeh tudi zaradi tega. kjer jc letos prvič sodelovala ekipa upokojenk iz škofje Loke. Zmagali so tekači ALPINE z Oblakom na čelu m tekačice ZZD občine Škofja Loka.
Pri ženskah je v vodstvu LTH, ki je iz treh disciplin zbral 243,3 točke, sledijo občanke zbrane v ZZD občine škofja Loka z 223,4 točkami in na tretjem mestu je ZDRAVSTVENI DOM Škofja Loka s 183,6 točkami. Na tekmovanju sodeluje 16 delovnih organizacij, ki se potegujejo Zl prvo mesto v ženski konkurenci.
Pri moških vodijo delavci pod imenom ZZD občine škofja Loka, ki so iz štirih tekmovanj zbrali 299.5 točke, drugi so člani OBRTNI ZBORNICI Škofja loka / točke m na trenutno tretjem mestu DOMEL Železniki z 217,6 točkami. Na tekmovanju sodeluje kar 36 delovnih organizacij, ustanov in društev upokojencev. • M. Kalamar
Srečanje pobratenih amd društev
Prejšnjo soboto so se v skofji I .»ki srečali člani pobratenih avto moto društev iz OREHOVE VASI in ŠKOFJE LOKE. Srečanja, katerega listina o pobratenju je bila podpisana pred 18 leti, se je udeležilo skoraj 60 članov obeh društev.
SkofjelOČani so ob srečanju s pomočjo nekaterih podjetij pripravili ogled modne revije, ki jo jc vodstvo modne konfekcije KROJ pripravilo posebej v ta namen s prikazom kolekcije za POMLAD 93 Vodstvo Mercator-meso/delki pa je omogočilo ogled modernih klav-niških prostorov, ki spadajo v evropski vrh tovrstne dejavnosti.
člani obeh društev so se v prijetnem vzdušju v večernih urah ra/šh v restavraciji »METI UČEK«. kjer jc bilo organizirano dru-
tabno irecanje i željo, da ie ponovno snidejo na prihodnjem sreča-
n|u \ Orehovi vasi pri Mariboru • I Križaj
TADEJ KRIŽNAR, KOLESAR KRANJSKE SAVE
Lani gledalec,
letos odličen tekmovalec
Stražišče, oktobra - Ko je bilo lansko jesen na dirkališču v Stražišču kolesarsko prvenstvo, je tudi Tadej prišel, da si ogleda tekmovanje. Atraktivne vožnje tekmovalcev pa so ga navdušile, da bi se tudi sam preizkusil, kaj zmore. Ker je doma prav blizu, v Bitnjah, ni dolgo okleval in prišel v kolesarski klub. Minuli teden pa je na tekmovanju osvojil svojo prvo medaljo na dirkališču.
Malce nenevadno si začel svojo športno kariero med kolesarji?
"Res je, kljub sedemnajstim letom treniram kolesarstvo šele pol leta. Ko sem ob lanskem tekmovanju prišel sem na "pisto", me je zelo navdušila zlasti ekipna vožnja. Letos spomladi sem se odločil, da poskusiti pač ni greh in sem prišel v klub. Vprašal sem, ali lahko začnem trenirati, če mogoče ni celo prepozno, ker sem že "precej" star. V klubu so rekli naj pač poizkusim - in izkazalo se je, da bo mogoče celo kaj iz mene." Tadej Križnar, mladinec Save
V svoji, mladinski kategoriji, si imel letos kar nekaj lepih rezultatov in uvrstitev.
"Že na prvih dirkah so se pokazali dobri rezultati, vendar bi bila lahko v začetku temu delno zaslužna tudi sreča. Nato pa so se dobre uvrstitve nadaljevale in mislim, da rezultati niso več naključje, da sem res vedno boljši. Nekajkrat sem zmagal, bil tretji,... to pa mi je bila še večja spodbuda za treninge."
Kolesarstvo je garaški šport. Ti je bilo že kdaj žal, da si se tako na hitro resno spoprijel z njim?
"Ni mi žal in gotovo bom vztrajal, dokler mi bo le "zneslo", saj hkrati obiskujem sredno strojno v Kranju. Tudi v klubu se fantje med seboj dobro razumemo, lepo so me sprejeli medse." Kaj pa načrti?
"Prav veliko načrtov za naprej nimam, seveda pa si želim dobrih uvrstitev tudi vnaprej. Če bom še treniral pa hočem biti tudi uspešen." • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda
Plezalci za pokal kranja
Kranj, 10. oktobra - Kranjski plezalci so zadnjo septembrsko soboto uspešno izvedli tekmo v športnem plezanju za pokal Kranja.
Rezultati - ŽENSKE - 1. Metka Lukančič (Trbovlje). 2. Neven-ka Osredkar (Kranj). 3. Nataša Stritih (Tržič). 4. Simona Škarja (Mengeš). 5. Martina Cufar (Mojstrana); MOŠKI - I. Tadej Slabe (Lj. Matica). 2. Matej Mejovšek (Šaleški AO). 3. Dorian Šuc (Kranj). 4. Stanko Zidan (Lj. Matica), 5. Vili Guček (Trbovlje). 6. Nejc Zaplotnik (Kranj), 7. Marko Lukič (Kozjak), 8. Aljoša Grom (Vrhnika). 9. Borut Kavzar (Trbovlje). 10. Luka Zaplotnik (Kranj).« S. S.
Tekma mladih plezalcev na Jesenicah
Kranj, 10. oktobra - Prejšnjo soboto so na Jesenicah pripravili peto tekmo za pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije. Na prireditvi je v osmih starostnih skupinah sodelovalo skupno 91 plezalk in plezalcev. Tekma je uspela tako po organizacijski kot tekmovalni plati, saj je več plezalcev doseglo vrh kar v štirih kategorijah.
Rezultati 5. tekme - CICI BANKE - 1. U. Šeliga. 2. Š. Šeliga (obe Velenje), 3 Jeraj (Radovljica); CICIBANI - I. Glivar (Radovljica), 2. Rant (Škofja Loka), 3. Valjavec (Tržič); MLAJŠE DEKLICE - 1. Klemenčič. 2. Štremfelj, 3. Kirbus (vse škofja Loka); MLAJŠI DEČKI - 1. Burnik (Lj. Matica), 2. Grilc (Radovljica) in Jevšnik (Velenje); STAREJŠE DEKLICE - I. Cufar (Mojstrana). 2. Burnik (Lj. Matica) in Poček (Radovljica); STAREJŠI DEČKI - I. Bračič (Velenje), 2. Švab (Tržič). 3. Prijatelj (Lj. Matica); KADETINJE -I. Jereb (Žiri); KADETI - I. Šeliga (Velenje). 2. B. Novak (Žiri), 3. Sa nca (Radovljica).
V dosedanjem tekmovanju za pokal Slovenije vodijo v posameznih skupinah Špela Šeliga, Blaž Rant, Katarina Štremfelj, Uroš Grilc, Martina Čufar, Peter Bračič, Jasna Koler in Gregor Šeliga. Prihodnja, šesta tekma bo 17. oktobra v Celju.© S. S.
Odpravi gre po načrtih
Ljubljana, 9. oktobra - Iz himalajskega pogorja je vodja slovenske odprave na Anapurno Tone Skarja sporočil, da zaenkrat poteka vzpon v južni steni po načrtih. Člani odprave so 29. septembra postavili bazni tabor 4100 metrov visoko, dan pozneje pa še višinski tabor 900 metrov višje. Anapur-na 1 (8091 m) je eden od dveh osemtisočakov, kamor se še niso vzpeli slovenski alpinisti.• S. S.
IZ AO KRANJ
Kranjski alpinisti so v drugi polovici septembra preplezali naslednje smeri:
- naveza FRANCI MARKIC - ALEŠ EKAR (Eun sport) je v ŠTAJERSKI RINKI preplezala DIREKTNO SMER (VI, 600 m);
- ALEŠ EKAR (Eun sport) je v STORŽIČU splezal DIREKTNO SMER (VI, AO, 115 m);
- DARJA ZAPLOTNIK in ANDREJ PRINClC sta v ŠIROKI PEČI ponovila smer OPIUM (Vl-V, 400 m);
- JANEZ TRILER in FRANCI MARKIC sta v ŠPIKU ponovila CIZUEVO SMER (VI, AO, 300 m.
ŠPORTNO PLEZANJE:
Nevenka Osredkar in Darian Šuc sta obiskala SEVERNI FRANKE-
NJUR (Nemčija). Opravila sta nekaj dobrih vzponov.
Darian je preplezal šest devetic na pogled; dvanajst devetic (minus)
na pogled; m zelo znano smer SIMON (X-) z rdečo piko. Nevenka Osredkar je preplezala: GEIERBLICK VIII. NP. GOTT-MKt.lll WtC, VIII  NP. KI.blNER MUCK VIII+ . I LESU. I KI < HI  M ADI I S VIII f   l\ . NP • lan,« Rajgelj
gostilna ftp^OtJC galerija
Ljubljanska 4, Radovljica
Po ugodnih cenah vam nudimo:
poročna kosila in večerje, poslovna kosila, razne obletnice in druga slavja. Prisrčno vabljeni!
Vaše rezervacije pričakujemo po tel.: 75-582. _____
Odprto od 12. do 23. ure, sob. in ned. od 11. do 23. ure, ponedeljek zaprto!
(nadaljevanje s 1. strani)
Slovenski hranilnici in posojilnici in o samem smehljajočem se predsedniku predsedstva.
V prvem članku gre za zlorabo medija za širjenje napačnih trditev, saj ovadba ni kazenski pregon. Lažna ovadba pa je kaznivo dejanje, in se celo preganja po uradni dolžnosti. V tej zadevi gre za civilno pravna razmerja, kjer pa seveda polresnice, neresnice, podtikanja, leporečja in kar je podobnih trikov ne štejejo mnogo.
Seveda gre v tem primeru za zadevo, ki je prav tako spoliti-zirana z edinim ciljem očrniti Liberalno stranko tik pred volitvami. Pravzaprav gre za politično zlorabo, ko se politično identificira posamezne poslovne ljudi; zdraharji, ki za hranilnico niso skoraj nič koristnega naredili razen sklicevanja tiskovnih konferenc, pa so v končni fazi za politično usmerjene novinarje nepomembni in bodo utonili v pozabo. Seveda novinarju niso povedali in zato ni napisal, da so sklicatelji tiskovne konference:
— vedeli za način Ustanovitve HKS od vsega začetka,
— vedeli, da so ustanovne vloge naložene varno z devizno klavzulo in obrestmi*,
— zavlačevali s sprejetimi zadolžitvami od januarja do aprila in da je v tem času bivši ravnatelj skupaj z dvema sodelavcema odšel in ustanovil novo hranilnico (LON), zapustil neurejeno poslovanje in da so zaposleni s skrajnimi napori uredili j poslovanje in še je podobnih cvetk,
— Banki Slovenije predložili brez vednosti ustanoviteljev spremenjene akte,
— ignorirali mojo izvolitev v upravni odbor in me na 6 od 8 sej niso vabili. Pomembnejše je spoznanje,
da bo predvolilna borba groba in surova, polna podobnih laži, podtikanj in propagandnih trikov. Vendar bodo to delali tisti, ki nimajo v rokah sedme sile in možnosti pisce prisiliti v njim všečno pisanje. Najbolj umazani del posla pa bodo opravila naročena pisma »bralcev«.
Pri tem ni in ne bo Liberalne stranke. Upati je le, da se ne bodo    nadaljevali politični
PREMOG
• Lignit
kocke 6.200,00 SIT, kosi 6.750 SIT t rjavi premog (kosi in kocke) 10.800,00 ali 12.200,00 SIT Cene veljajo za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 3t in več MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI.
r AMARCEK d.o.o., Kranj
Setonova ul. 22 (KOKRICA)
064-215-047 ah 0609-611-760
umori tipa K.ramberger, ali smrti v sumljivih okoliščinah tipa Lazarini oziroma Lauko.
Pri vsakem takem brezobzirnem napadu pa se bo pojavil prijazen članek s smejočim se Kučanom ali drugim politikom iz vrst prejšnje komunistične oblasti, katerih grehe in ukane mislijo, da je slovenski narod na hitro pozabil.
Liberalna stranka si ta napad šteje v čast, očitno se nas predstavniki nekdanje komunistične oblasti bojijo na prihodnjih volitvah. To je tudi prvi znak poraza komunističnih preimenovanih sil.
Kranj, 11. oktobra
Vitomir Gros, dipl. inž. Predsednik SO Kranj
Odprto pismo g. Pučniku - drugič
Na moje odprto pismo sem prejel vaše osebno pismo, v katerem me podučujete, da je vprašanje, ki sem ga odprl glede odgovornosti Janeza Drnovška za ustanavljanje koncentracijskih taborišč na območju nekdanje Jugoslavije in morda samo po srečnem naključju ne na območju Slovenije, samo strankarske narave.
Dopuščam možnost, da je takšno stališče pravilno, če bi bila naša Socialdemokratska stranka in njena pozicija odvisna od volilcev, ki bi prišli na volitve denimo z Marsa.
Postaja mi jasno, da moj predsednik stranke ni razumel stiske svojih predanih oprod, ki jim volilci postavljajo resno vprašanje o bistveni zadevi pravne države »kaj je resnica o Drnovšku«, »kaj o tem menijo socialdemokrati«, da bi na to odgovorili z jasnim odprtim odgovorom. Nasprotno, moj predsednik mi piše osebno pismo in pravi, da se bosta Drnovšek in Gros že sama poravnala, ker sta baje že dovolj sposobna.
Mi, predani oprode Socialde-mokracije se sprašujemo, ali je obnašanju g. Drnovška tiho prikimavati in skomigati z glavo in seveda pristati na javno izrečeno koalicijo s »preimenovanimi strukturami«, ki so nam uspešno vladale zadnjih petinštirideset let in jih pod »novim nazivom« podpreti še za naslednjih trideset let.
Pri tem naletimo na bistveno vprašanje, ali so nam dosedanji volilci, ki so nas volili pod zastavo demokratične opozicije DEMOS, dolžni še v prihodnje zaupati svoj glas, ali pa moramo mi, in Vi g. predsednik Pučnik premisliti, da zamenjamo svojo volilno bazo, če nameravamo vztrajati na sedaj novoizbranih političnih izhodiščih, ne da bi jih na ustrezen način verificirali. Odsotnost verifikacije je pač običajna prevara.
Osebno ne želim menjati volilcev, katerih volje dosedaj še nisem izdal in zlorabil, Vi g. Pučnik, pa kakor hočete, vendar brez predanih oprod, ki bi v primeru, da vam sledijo, izgubili svoje volilne temelje - volilce. »Demosu« bomo nekateri ostali zvesti, pa čeprav izginemo iz političnega prizorišča.
Franc Čebulj podpredsednik socialdemokratske stranke Kranj
Škofja Loka v rožicah
V luči razvijanja turizma v Škofii Loki bi bilo smotrno poskrbeti tudi za splošni izgled in utrip mesta. Pod to pa ne spada samo snažnost ulic in trgov, zadostno število košev za smeti in gostom prilagojeni urniki, temveč tudi zelenje in cvetlični motivi.
Pri načrtovanju mesta je potrebno imeti v vidu tudi načrtovanje zelenega sistema, s čimer bi dosegli višjo kulturno raven
TRGOVINA KRANJ
Jaka platiše 17
• igrače:
E21"<3art>ie
program
• uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm
• parfumerija
• kozmetika IMEJSljft in ostalih znanih firm
• kompleten program Of/JcffU ■tudi senzorski brivniki in vložki
• šolski program
• darilni program iz stekla in keramike
Delovni čas. 9. -12,15 -19., sobota 8. - 12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO
bivanja in bolj humano okolje, ki nas obdaja, vendar do nedavnega to ni bila praksa prostorskih planerjev. Rezultat tega so ostanki praznih prostorov med poslopji, zasejani s travo, ter popestreni s soliterji ali gručami dreves. Takšnih in drugačnih tako imenovanih plomb je v mestih 20. stoletja veliko in kot tako tudi Škofja Loka ni izjema. S problemi "plomb " se po svetu in tudi pri nas pospešeno ukvarjajo skupine strokovnjakov od urbanistov do krajinskih arhitektov. Vsekakor pa to ni stvar cvetličarjev in vrtnarjev, ki za krajinsko arhitekturno podobo mesta pač niso kompetentni.
Zato je vprašljiva izjava predsednice odbora za razvoj turizma Škofje Loke, ki jo je v članku "Turistično informativna mapa" objavljenem 14. avgusta povzela Marija Volčjak, da je omenjeni odbor opazil, da je mesto praktično brez cvetja in so pač postorili, kar se je še postoriti dalo.
Rezultat tega je nemajhno število cvetličnih gred, ki so brez konstruktivne logike razporejene po mestu. Analiza teh gred bi pokazala, da gre v bistvu za krpanje vogalov mestnih plomb, kar je še najbolj očitno pred blagovnico Nama in hotelom Tran-sturist. Vrste sadik, ki so zasajene koncentrično, nikakor niso v kontekstu s prostorom, temveč delujejo kot njegovi tujki. Na stanovalce in obiskovalce skušajo vplivati le z ne ravno posrečeno barvno kombinacijo, ki se kot model ponavlja neodvisno od prostorskih danosti. Kot take so te grede v posmeh okusu meščanov, turistu izpričujejo banalnost in nenaravnost okolja, kamor je prišel, hkrati in nenazadnje pa pomenijo popolno negiranje krajinsko arhitekturne stroke.
Upoštevajoč zgornje ugotovitve bi bilo umno razmisliti o nadaljnjih posegih v mestni prostor, ki bo s podobnimi gredami in gredicami kmalu razpadel v kičasto gmoto.
D. Planko
HOTEL CREINA VAS VABI V VINOTEKO NA DNEVE RIBJIH JEDI
V MESECU OKTOBRU
J I 1 TKI C tU
J. PLATIŠE 17, KRANJ
Mmm.J
Okrog italijanske restavracije MONA LISA zopet lepo diši! VABI VAS STARA • ORIGINALNA "EKIPA" S ŠE RAZŠIRJENO PONUDBO DOBROT! Odprto: od 12. do 24. ure. Tel.: 324-116
OBRTNO PODJETJE KRANJ, po.
Mirka Vadnova 1 64000 Kranj
objavlja prosta delovna mesta za:
3 PEČARJE - nedoločen čas
Pogoji:
končana IV. stopnja ustrezne smeri
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o., Mirka Vadnova 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja po tel.: 216-061.
Lfch
LTH - ORODJARNA IN LIVARNA Vincarje 2 ŠKOFJA LOKA
prodaja na licitaciji dne 16. 10. 1992 rabljeno osebno vozilo v voznem stanju, delno poškodovano
CITROEN AX TRS
letnik 1990, prevoženih 63000 km, po izklicni ceni 260.000 SIT.
Licitacija bo navedenega dne ob 12. uri. Ogled vozila je mogoč 2 uri pred licitacijo na notranjem dvorišču podjetja. Licitacija je pisna v zaprtih ovojnicah.
Varščino v znesku 10 % od licitacijske cene plačate eno uro pred licitacijo na licitacijskem mestu v prostorih VZDRŽEVANJA.
Licitacija bo po sistemu »videno - kupljeno«, zato poznejših
reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec mora blago plačati in odpeljati v roku 5 dni.
CENTER ZA SOCIALNO DELO TRŽIČ
Svet Centra za socialno delo Tržič razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
- da ima višjo strokovno izobrazbo socialne, pravne, sociološke, psihološke ali pedagoške smeri in pet let delovnih izkušenj na področju socialnega dela ali vosoko strokovno iz°' brazbo navedene smeri in tri leta delovnih izkušenj na p0' dročju socialnega dela,
- da ima strokovni izpit,
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti,
- da je državljan Republike Slovenije.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave i dokazili o izpolnjevanju P0' gojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za BO©j*
za razpisno
ko-
no delo Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič misijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh potem, ko bo k j* branemu kandidatu podala soglasje skupščina občine Trž,c-
Charles Webb
56
DIPLOMIRRNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
"Halo," je rekel telefonistu. "Ali bi mi lahko povedali telefonsko številko Elaine Robinson? Je študentka zadnjega letni
Na drugi strani je bilo nekaj časa vse tiho. "Stanuje v študentskem domu VVendell," je končno rekel telefonist.
"A tako," je dejal Benjamin. "Naj vas zvežem, gospod?"
Benjamin je že odprl usta, a jih je brez odgovora zopet zaprl.
"Gospod?" Odkašljal se je. "Naj vas zvežem?"
"Ne," je rekel. "Ne, hvala. Kasneje bom spet poklical."
Večerjal je sam v kavarni poleg hotela. Ko je vse pojedel, je obsedel in natanko do osmih pil kavo. Nato je plačal in stopil ven.
"Oprostite," je rekel nekemu študentu. "Mi lahko, prosim, poveste, kje je študentski dom VVendell?"
Študent je pokazal navzdol po ulici. "Pojdite tukaj naravnost in potem zavijte," je dejal. "Veliko četverokotno dvorišče ima."
Benjamin je našel študentski dom, a ni vstopil. Prebral je le ime nad vhodom in sedel na klop sredi dvorišča. Tam je dolgo sedel, zroč v cement pri svojih nogah, le kadarkoli je skozi vrata prišlo kakšno dekle, je hitro dvignil pogled. Nazadnje je vstal in se vrnil v mesto. Potem ko je več kot eno uro sedel v restavraciji, pil pivo in opazoval goste, se je zopet vrnil v študentski dom in stopil v preddverje. Dekle za pultom ga je pogledalo.
"Ali tukaj stanuje Elaine Robinson?" jc vprašal.
Dekle je pogledalo v seznam in pokimalo "Soba dvesto," je dejala. "Naj jo pokličem, da pride dol.'"
"Ja," je rekel Benjamin.
Segla je po telefonu na mizi, toda ravno ko je hotela zavrteti številko, je Benjamin dvignil roko in zmajal I glavo.
"Pravkar ... pravkar sem se spomnil, da imam še nek opravek."
"Torej ne želite, da jo pokličem?"
"Ne," je odgovoril Benjamin in stopil korak nazaj.
"Imate kakšno sporočilo?"
"Ne. Ne, hvala. Le spomnil sem se, da imam še nek opravek." Obrnil se je in odhitel iz študentskega doma nazaj v mesto
in v kino, ki je bil nasproti njegovega hotela.
ulic P'°j
Zjutraj je Benjamin našel penzion, ki je bil nekaj «»- ■ $ Od hlaininega študentskega doma, in se vselil v sobo v drU^j. nadstropju. Nato je prodal avto. Trgovina z rabljenimi avti)' ar li mu je zanj plačala dva tisoč devetsto dolarjev gotovine. 1 ^ je odnesel v sobo, ga spravil v predal pisalne mize, se uleg posteljo in prebil preostali del popoldneva strmeč v strop-
Po enem tednu še vedno ni videl Elaine. Vsak dan se J ^ krat sprehodil mimo študentskega doma in pogledoval p° sC-tih, ki so hodila ven in noter skozi vhodna vrata. Pogosto Jc^a jfl dal na klopi avobusne postaje nasproti internatskega dvori- ^ jih opazoval, toda nje ni videl niti enkrat. Neko popold"e {0ja odločil, da poprosi dekle v sprejemnici, naj jo spet pok.1' ^|0{il. kakor hitro je prišel na dvorišče, se je premislil in se raje 0 da ji napiše pismo. V trgovini nasproti svojega stanovanja^ pil dve pločevinki piva in ju odnesel v sobo. Odprl je eno, dala vzel pisemski papir in začel pisati Draga Elaine,
mi Jc
sedaj živim v Berkelevju, zakaj družinsko življenji' 1 ' >^o čelo nekako presedati. Nameraval sem se oglasiti, da vid lm« (Vo-kaj živiš, ampak nisem čisto prepričan, če se po pripetljaj filv nano. listo je bila Z moje stranjrj gotovo huda napaka, a upam, da nI bila tako hud«' „ri iate'J' nje /a stalno spremenila svoja Čustva do mene. ~~
jo materjo še želiš srečati z mai
stvo mi veliko pomeni m /elo bi me razbremenila, ko , ir)j| P* Benjamin je piehial, kar je napisal, nato |>a se je nas < . a|fl0 /a| s pločevinko piva v roki m ga počasi pil ter strnK-1 CM P |t.,/ mizo in skozi okno v streho hiše na drugi strani ulice. ^jAjjjrf praznil, jo je vrgel v koš za smeti in odprl drugo Ko K 1 J^j iC drugo, jo je vrgel na tla, šel v kopalnico, se vrnil k plat*«11 začel z novim pismom.
KMECL Matjaž, prof. dr. umv. prof., pisatelj, AMALIETTI Peter, založmk, ANDOLŠEK Lidija, dr. untv. prof., direktorica univerzitetne gin. kltmke, ANDREE- PROSENEC Tjaša, odvetnica, ANTONČIČ Vojko, prof. dr., umv. prof.APIH jure, dtpl. ekon.jiredntk MM, BALAŽIČ Mira, BAN Ivo, dramski igralec, BANlC Ivo, dr., raziskovalec na IER, BATIČ Stojan, akademski kipar, BAUMAN Davor, tebničm direktor Pmusa, BA VĆER Egon, akademski grafik, obltkovalec, BA VČER Jani, dipl. oblikovalec. Prešernov nagrajenec, BA VCON Ljubo, prof. dr., umv. prof., BERGANT Evgen, športni novmar, BERGLEZ Anica, direktorica MP Zlatarna Celje, BERNETlC Bons, dipl. ekon., direktor Gmosa, BERNIK Stane, prof. dr., umv. prof, umetnostm kntik, BlBlC Polde, dramski igralec. Prešernov nagrajenec, BIZJAK Darko, dipl. ekon., predsednik zdravilišča Rogaška Slatina, BLAZNIK Bogdan, BLAZNIK Tina, BOHORIČ Janez, dtpl. ekon., BOŽIČ Peter, pisatelj in dramatik , BOKAL Nataša, olimpijska reprezentantka, BOLJKA Janez, akademski kipar m slikar, BONCA Miloš, prof. dr., umv. prof., BRATE Tomaž, dtpl. arhitekt, umetnostm kritik, BREGAR Lea, dr., umv. prof., BRENK Klas, prof. dr., umv. prof, BRODARlC Martin, kmet, BRUMEN Tone, dir. sektorja gospodarstva KB MB, BUČAR Božidar, BUČAR Jure, olimpijski reprezentant, BUDINEK Vojteh , BUKOVNIK Janez, gen. dir. Smučarske zveze Slovemje, BUNTA Stjepan, prof. dr. dermatovenerolog, CARNELUTTI Nma, akad. grafik, oblikovalka, CERAR Miroslav, odvetnik, večkratm svetovm prvak m ohmpijski zmagovalec, CIBIC Damtr, mag., umv. asistent, C.IUHA Jože, akademski slikar, ilustrator tn grafik, Jakopičev nagrajenec, CRNKOVlC Marko, publicist, urednik Razgledov, CAClNOVlC Gabi. prof.dr., umv. prof.. ČEŠKO Sondi, dir. podjetja One. CERNE France, prof.dr., umv. prof.. ClBEJ Jože Andrej, mag., umv. asistent, DEBELJAK, Aleš, mag. /»/., pesmk, publicist, umv. asistent, DF.BEVC Rajmond, večkratm svetovm prvak, DF.KLE.VA Jože, planer, raziskovalec, DEMŠAR Marko, dr., predsedmk Slovenskega zdravmškega društva, LK)LNlCAR Ivan. general. DOMJAN Alenka, dir. Zavoda za kulturne prireditve, DRAŠ Emest, predsedmk obrtne zbornice, DRAGONJA Metod. dipl. ekon., gen. dir. Leka, DROLC Štefamja, dramska igralka, izredna prof. na
AGRFTV, DULAR Uroš, FABINCIvo, dr., zaslužni prof. Univerze v Ljubljani, FAJDIGA Matija, prof. dr., umv. prof., FATUR Lea, dipl. pravnica, FINGUŠT Franc, predsednik AMD Orehova vas, FLORJANClC Dušan, dr., docent na elektrotehnični šoli v Zunchu, FLORJANClC Tone, bančnik, FRANETlC Damjan, dipl. ekon., poslovnež, FRAS Slavko, novinar, publiast, FRELIH Sondi, novinar, GAMZI Sonja, dipl ekon., upokojenka, GASPARI Mitja, mag. ekon., GERLOVlC Dušan, GESTRIN Ferdo, prof. dr, akademik , GLAS Miroslav, dr. ekon., umv. prof, GOGALA Tone, dramski igralec Prešernov nagrajenec, GOLEČ Mehka, GORJAN Ladtvtj, GORJANC Lojze, dir. nordijskih smučarskih reprezentanc, GORJANC Marko, dtr. Drame SNG, GOSLAR Miran, dtpl ekon., dir. PS Mercator, GRAŠlC Franc, dtpl ekon., dtr. Peka, GRABNAR Dušan, upokojeni gospodarstvenik, GRAH Miha, predsednik obrtne zbornice Slovenije, GROF Gusti, dipl ekon. dtr. Pomurke, HOČEVAR Franc, dtpl. defektolog, dir. UZR ■ Soča, HOČEVAR Meta, scenografka, režiserka, Prešernova nagrajenka, HORVAT Fen, dipl. ekon., predsedmk GZ Slovemje, HORVAT Mitja, podjetnik, HORVAT Mojca, koreografija, plesna pedagoginja, HROVAT1N Nevenka, mag. ekon., umv. asistentka, ILC Aleš, generalni dir. Kovmotehne, INKRET Andrej, kritik, publicist, dramaturg, Prešernov nagrajenec, JAUŠEVEC Mirna, kapetan ženske teniške reprezentance Slovenije, JEMEC Marjan, sekretar slovenske športne zveze, JOVANOVlC Dušan, pisatelj, dramatik tn režiser. Prešernov nagrajenec, JURGEC Stane, mag, dir. Opere m Baleta Maribor, KANONI Crt, novinar, KAVClC Niko, upokojem bančnik, KERŠEVAN Marko, prof. dr., umv. prof, KFJt.MF.LJ Marjanca, sekretarka ljubljanske športne zveze, KLEMENC Stane, fotograf, KNAFLC Franc, dtr. MGZ Celje, KOBAL Bons, režiser. KOCBEK Matjaž, pesmk, KOC1JAN&C Andreja, dr., umv. prof., predstojnica klmike za endoknnologijo m bolezm presnove, KOCIJANČIČ Janez, mag. predsedmk OKS, KOCMUR Janez, dir. Kompas Manbor, KOGOJ Oskar, oblikovalec. Prešernov nagrajenec, KOSMINA Janko, dtpl. ekon. dtr. IB. KOŠIR Tomaž, dipl. ekon., KOTNIK Slavko, KOVAČEVlC Nino, oblikovalec, KRALJ Niko. prof. mg. arh., KRAMBERGER Stanislav, dan OZ Slovemje, KRESLIN Vlado, pevec.
KRISTAN Ivan, prof. dr., umv. prof, KRISTANClC Aleš, vinogradnik, KRISTANClC Alojz, upokojenec KRISTANClC Boris, gospodarstvenik in košarkar, KRIŽAJ Bojan, dobitnik svetovnega pokala in medalje na svetovnem prvenstvu, KRIŽANiC Franc jnag., raziskovalec EI PF, KRŽIŠNIK Zoran, dtr. Mednarodnega grafičnega likovnega centra, KUHARIC Božo, dipl ekon., dir. Mure, KUMAR Andrej, dr., umv. prof., KUZMIN Franc, dr., raziskovalec na IER, LAH Marjan, urednik športnih programov TVS, LAH Tine, dr., umv. prof., LAJOV1C Uroš, dirigent, LAVRAC Vladimir, mag. ekon., raziskovalec na IER, LEVSTIK Katja, dramska igralka, Prešernova nagrajenka, LESNICAR Janko, prim.dr., umv. prof., L1CUL Miljenko, oblikovalec Prešernov nagrajenec LIPOVŠEK Marjana, mezzosopranistka, operna pevka, LOGAR Lojze, akademski slikar. Prešernov nagrajenec LOGAR Jože, novinar, dramski igralec, LOKAR Jože, prof. dr. psihiatrije, predstojnik klmike, LORBEK Radovan, LUBEJ Marijana, strokovna delavka LB, SB Celje, LUKEK Robert, MAGAJNA FRANETlC Alenka, prof. geografije, MAHKOTA Ante, novinar, publiast, MAHORIČ Tomo, MAHNlC Mirko, prof. slovenščine, MALAČ1Č Janez, dr., untv. prof., MARN Peter, dipl pravnik, dtr. republiške uprave za zračno plovbo, MF.GI.lC Vik, lastnik Feritne, MERHAR Viljem, dr., umv. prof., MESARIC Črtomir, dtr. SDK Manbor, MIHALlC Tanja, mag. ekon., umv. asistentka, MlHELlC France, akademski slikar, Prešernov nagrajenec MILClNSKI Janez, prof. dr., akademik, MLINAR Zdravko, prof. dr., untv. prof., akademik , MUNŠEK Dušan, prof. dr. teh. znanosti, untv. prof., MOČNIK Rastko, dr., umv. prof, MORAVEC Dušan, prof. dr., akademik, MUŠ1Č Vladimir, dtpl ing. arh., MURKO Stanislav, dtr. Pmusa, NEČAK Dušan, prof. dr., umv. prof, NORČIČ Oto, dr., umv. prof., NOVAK Peter, prof. dr., umv. prof., NOVAK Ranko, oblikovalec Prešernov nagrajenec OREŠNIK Janez, dr., untv. prof. akademik, PAJF.NK Romana, dtr. Probanke Maribor, PAJK Milan, dipl ing. gradbeništva, fotograf. Prešernov nagrajenec PAJN1K Teo, upravnik SNG Manbor, PANDUR Tomaž, dir. Drame SNG, PARTLJIČ Tone, pisatelj, PAULIN Branko, dir. CometHoldmga, PAVČEK Tone . pesnik, PATERNU Boru, prof.
dr., akademik, PEČKO Karel, prof., dir. Galerije Slovenj Gradec, PEGAN Vladislav, dr., umv. prof, PELHAN Sergej, župan Nove Gorice , PELKO Jože, dir. steklarne Bons Kidrič, PERČIČ Franci, PERGAR Janez, dtpl ekon., dir. Kompas International, PETEK Franci, svetovni prvak, PETR1Č Borut, plavalec PETR1Č Darjan, plavalec PETRIČ dr. Drago, trener, športni funkcionar, PETRIČ Ivo, umetniški vodja Slovenske filharmonije, PETRIN Tea, dr., untv. prof, PETROVČ1Č Tanja, uslužbenka, PEZDIRC Vladtmtr, dipl. md. oblikovalec Prešernov nagrajenec PINTER1Č Alenka, pevka, PIRNAT Janez, akademski kipar. Prešernov nagrajenec, PIVEC Frana, dipl filozof, PLESNIČAR Aleksander, gozdm delavec, PLETERSK1 Janko, prof. dr., akademik, PODHOSTN1K Vlado, dtr. Obrtne zbornice Step, POGORELEC Breda, prof. dr., untv. prof., POLIČ Radko-Rac gledališki m filmski igralec Prešernov nagrajenec, POREDOŠ - HORVAT Jolanda, POTOKAR Majda, dramska igralka, Prešernova nagrajenka, PRAŠNIKAR Janez, dr., untv. prof., PREDAN Vasjo, gledališki kritik, PREGL Slavko, dtpl ekon., PREGL Žtvko, dtpl.ekon., PRINČJČ Janez, prof. dr., untv. prof., PRISLAN Andrej, viš. soc delavec dtr. OZ KR, PŠENIČNY Viljem, dtr. Gea College, PUČKO Damjel, dr., umv. prof, PUHAR1Č Krešimir, dr., umv. prof., RAJH Nace, predsednik združenja gostdmčarjev, REPOVŠ Jernej, dipl psih., dtr. Studia Marketing, REPOVŠ-OCVIRK Mateja, RIBIČIČ Mitko, športm delavec RIGELNIK Herman, magr ekon., ROGELJ Bme, akademski slikar, ROTAR Metod, dipl ekon., ROTER Zdenko, prof. dr., umv. prof., ROTOVNIK Mitja, gen. dtr. Cankarjevega doma, ROVAN Jože, dr., untv. prof., ROZMAN Lojze, dramski igralec Prešernov nagrajenec RUSJAN Borut, dtpl ekon., umv. asistent, SAGADIN Zmago, SARDOČ Mira, dramska igralka, SENIČAR Stane, predsedmk PS MP Zlatarne Celje, SF.NJUR Marjan, dr., untv. prof, SITAR Sondi, dr., publicist, SKALAR Peter, dtpl mg. arh., prodekan ALU, SKAZA Aleksander, prof. dr., untv prof, SKERGET Bogomir, prof. dr. mediane, SKET Bons, dr., untv. prof., SLAVINEC Uroš, gen. dtr. Heliosa, SLOVENC Maja, SOVIČ Bons, dtpl mg., podžupan Maribora, SPLIHAL Slavko, dr., untv. prof. in dekan FDV, STANIČ Janez, publiast, STANIČ Jože, dtr. TGO Gorenje Velenje, STANOVNIK
Trne, dr., dir. IER, STEINER Smiljan, STOJANOV1Č Ljubo, STOJKO Tone, fotograf, STREL Boris, dobitnik medalje s svetovnega prvenstva, STROHSACK Vanda, STUP AR Mitja odvetnik , ŠEFER Herbert, dipl. ekon.dir. Radenske, ŠEGA Mateja, novinarka, ŠERCER Anton, ŠERCER Jasna, ŠIN1GOJ Boris, glasbenik, dir. Slovenske fUharmomje, Prešernov nagrajenec SIPEK Mitja, mg. metalurgije ŠKOBERNE Luka, novmar, ŠKRK Mtrjam, prof. dr., untv. prof., ŠPRAJC Božo, režiser m igralec, ŠUGMAN Rajko, dr., predsedmk Športne zveze Slovemje, untv. prof., ŠUKLJE Rapa, gledališka kntičarka , ŠUMI Nace.prof. dr. untv. prof, ŠUŠTAR Bons, mag. ekon.jmtv. asistent, ŠUSTER Dagmar, mag., podpredsednik GZS, TABOR Ludvik, prof. dr., UKC Ljubljana TAJNIKAR Maks, dr., umv. prof, TEKAVČIČ Metka, mag. ekon., untv. asistentka, TEPEŠ MIRAN, smučarski skakalec, TISNIKAR Jože, akademski slikar, TOŠ Niko, dr., untv. prof., dir. Centra za raziskavo javnega mnenja, TRO ŠT Ferdinand, dr., umv. prof, TURK Miran, dipl ekon., generalm dir. Interevrope Koper, TURK Rudi, dtr. Splošne bodmee Manbor, TURNŠEK Tone, dir. Pivovarne Laško, ULAGA Primož, športnik/skakalec svetovm prvak v poletih, VAHČIČAleš, dr., untv. prof., VEKIČ Branko, novmar, VETRIH Polona, dramska igralka, VILFAN Peter, košarkaš, VODOPIJA Marko, dr., predstojnik urološkega oddelka Splošne bobnee Slovenj Gradec VODOPIVEC Simona, pevka, VODOVNIK Lojze, prof. dr., akademik, VOGRINEC Tone, dtr. slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc, VRANIČAR Ivan,'dr. veterine, VREG France, dr. untv. prof., ZDRAVIČ Marjola, prevajalka, predsednica združenja konferenčnih tolmačev Slovemje, ZIERNICKI Rudolf, športm delavec, ZIMŠEK Anton, mag., dtr. RC1, ZLOBEC CM, pesmk, akademik, ZORČIČ Ivo, športm delavec, ZORKO Franjo, upokojenec, ZUPANČIČ M. Boštjan, dr., untv. prof, ZUPANČIČ Milena, dramska igralka, Prešernova nagrajenka , ŽELEZNIK Blaž, dir. Ekspobtroja Manbor, ŽELEZNIK Vesna, dr. med. kardiolog, ŽENER Viljem, predsednik predsUijmštva Sava Kranj, ŽIVADINOV Dragan režiser, ŽIŽEK Viljem, dtpl.mg., ŽNIDARŠlC Joco, fotograf. Prešernov nagrajenec , ŽNIDARŠlC Martin, prof. dr., untv. prof.,
Podpisani dajemo pobudo, da na decembrskih volitvah izvolimo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije.
Verjamemo, da bo dober predsednik slovenske države, saj je znal biti dober predsednik v dneh, ko smo postajali samostojna, neodvisna, mednarodno priznana in ugledna slovenska država. Zaupanje, da nam bo predsednikov al naslednjih pet let, je tudi naše priznanje za njegovo dosedanje delo. Z državljansko pobudo Milan Kučan kot predsedniški kandidat ne pripada nobeni stranki; je kandidat vseh državljanov
Slovenije, ki verjamejo v njegovo vizijo, delavnost, modrost in poštenje.
Dok prekMk m ftk i uk.
Če hočemo, da bo Milan Kučan kandidat za predsednika Republike Slovenije na letošnjih volitvah, je treba oditi na občinski ali krajevni urad z osebno izkaznico in potrdilom o državljanstvu. V kraju stalnega bivališča pred uradnikom, ki vodi evidenco o volilni pravici, podpišete obrazec P-l.
Obrazec dobite pri omenjenem uradniku in je brezplačen. Podpisan obrazec pošljete po pošti na naslov:
Milan Kučan, 61101 Ljubljana, p.p. 250.
S tem bomo omogočili kandidaturo Milana Kučana za predsednika Republike Slovenije. Če nas je v Sloveniji 5000, ki bomo odposlali obrazec s svojim podpisom Milanu Kučanu
do 11. novembra, bo na decembrskih volitvah med imeni kandidatov za predsednika tudi Milan Kučan.
OKTOBRSKI SUPER CENIK
soielilslio anteno BUSH
45.480.00
■mikrovalovna pečica 60IENJE 12.950.00
Izamrzovalna skrinja 210 GOlENJi 17.760.00
pralni stroj 105 GOHNJE 62.990.00
prolni stroj 350 001EHJE 59.900,00
\m GOLDSTAt 36cm 39,990.00
sušilni stroj jj 600 GOtlHJI 59.100,00
dodatni SteJilnil IIP 10/2 tIBHICA 39.900.00
Jilni servis "SONJA^ 21 delni 5,990.00
I grl, krožnikov ■SONJA" Kavi cvet 18delno 3.990.00
grl, skodelic "TINA" {črna kava] 1.100.00
žarnice Ct 25-100«
62.50
elektritii kabel PP1 3 1 1.5 53.10 logrobie sveče 97.00/1 1 1 .00/1 11.00 'pesek za grobove-beli50kg/25icg 795.00/398.00
'modul KRIŽEVCI
32.00
milo iTti
72,00
grl. svedrov za kovino 19 delna 1449.
jedilni servis uvoz KITAJSKA
9.
cirkular TAJFUN Mazni
39.595.00
cirkular TAJFUN Mazni
56.595.00
MOTORNE ŽAGE
HUSOUARNA Ff61
46.361.70
HUSOUARNA SE 266
53.075.40
JONSERED 625
U G O I N E (ENE
keramične ploščice GORENJE, bojlerji TIKI, okrasne kljuke za vrala uvoz ITALIJA, električno orodje IS KIA_
"VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o., Koroška 5, 64000 Kranj ORGANIZIRAMO
- vsak torek enodnevni nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Cena 60 DEM za osebo.
- nudimo prevoze s kombijem za manjše skupine po domovini in tujini
- izposojanje osebnih avtomobilov
- izposojanje MOBI TEL-ov Informacije: 213-160 ali 328-602
BLACK BIRD, Gregorčičeva 9/a, 61000 Ljubljana, vam nudi ugoden nakup več kot 1.430 različnih tipov osebnih in terenskih vozil. V zalogi: OPEL VECTRA 2 Oi že za 31.915 DEM, OPEL ASTRA 1.4 GL že od 23.595 DEM, VW GOLF 1.9 DIESEL že od 29.890 DEM, HONDA ACCORD, NISSAN PRIMERA itd. Tel.: 061/223-543, fax: 061/223-570, delovni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Vsako drugo soboto od 8. do 13. ure. Vljudno vabljeni!
^217-960
PI77 A
VSAK DAM OD 8*° - 22* NEDELJA     OD   11" - 22'
APARATI STROJI
PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice in faksi, novo, nerabljeno, prodam. <_f 632-595 13735
/O ljubljanska banka   Gorenjska banka d.d., Kranj
NAGRADNI KVIZ
Tokrat objavljamo že tretje nagradno vprašanje v »Nagradnem kvizu« LB-GO-RENJSKE BANKE d.d. - do 23. oktobra bodo objavljena še tri vprašanja. Vsako ima tri možne odgovore, med njimi je en pravilen. Črko, ki označuje pravilen odgovor, vpišite v nagradni kupon pod številko, ki označuje vprašanje (današnjo črko pod št. 3). Vseh šest črk, ki označujejo pravilne odgovore, bo sestavilo nagradno geslo - izmed prispelih kuponov bodo izžrebane lepe nagrade, kupone bomo sprejemali do 28. oktobra do 12. ure (časa je torej še na pretek!!!). Kar nekaj bralk in bralcev nam je že poslalo kupone z delno ali nepravilno rešitvijo (pravilnih še ni bilo). Nasvet vsem: počakajte do zadnjega vprašanja, zatem izpolnite kupon (ali kar vseh šest, saj je objavljen ob vsakem vprašanju). Kupone - vsak mora biti na svoji dopisnici - pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ.
In na Vaš naslov ne pozabite, kajti nagra-1 de čakajo.
Nagradno vprašanje št. 3:
Več kot sto let je minilo, kar so se na Gorenjskem in v Sloveniji oblikovali prvi zametki organiziranega bančništva. Na Gorenjskem je bila prva kmetska posojilnica ustanovljena 1.1885, v Radovljici 1.1891, v Kranju 1. 1893 začne delovati Mestna hranilnica, Okrajna hranilnica v Skofji Loki 1. 1900, v Tržiču pa 1. 1901 nastane Hranilnica in posojilnica..., to so le nekatere od predhodnic Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d., Kranj, ki je od svojega formalnega nastanka 1. 1955 do danes doživela vrsto pomembnih razvojnih prelomnic - najpomembnejšo 1. 1990, ko se je lastninsko preoblikovala in začela poslovati kot delniška družba.
Sprašujemo vas, v katerem kraju je bila 1. 1885 ustanovljena prva posojilnica? OJvPodbrezjah N) v Naklem     P) v Šenčurju
PRVA NAGRADA - 500.-DEM
Vprašanja oktobrskega kviza so povezana z denarjem, vrednostnimi papirji in zgodovino bančništva. Izmed prispelih pravilnih rešitev bo izžrebanih 15, ki bodo prejeli:
1. nagrada - 500,- DEM
2. - 5. nagrada -100.- DEM
6. -15. nagrada - praktična darila za lažje finančno poslovanje. Ker bo prvih pet nagrad izplačanih v obveznicah Republike Slovenije, prva emisija (RSL 1), so dejansko nagrade vredne več kot 500.- oz. 100.- DEM, saj ta obveznica drži borzni tečaj nad 115,0. Vse nagrade prispeva LB - GORENJSKA BANKA d.d. Kranj, ki je kviz pripravila skupaj z GORENJSKIM GLASOM.
KUPON
1	2	3	4	5	6
KO ŽELITE SVOJEMU KAPITALU DATI DRUGAČNO OBLIKO
V naročju planin.
Kompas Design KamniCanom.
Prvonagrajcni /nak in slogan na natečaju mesta Kamnik
KOMPAS DBSION • t§u*A_t M Marketing • nI (100 l.juhl|*iM. PruJnkovj 4 • Telefon: Oni VJ4 W| • | HeUkr Oni \\H IV7
ČRPALKO za centralno kurjavo Grundfos 5/4 in 1", ugodno prodam.«® 242-559_14429
OTROŠKI SYNTHESIZER KawaT prodam, ® 83-745_14554
ŠIVALNI STROJ Bagat, prodara ® 242-764_14570
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 30oX prodam. Pernuš, Zg. Bela 60, Preddvor 14573
KUPPERSBUSCH, nov, še zapakiran, prodam. ^ 48-132 1459/
PRALNI STROJ, 2 termoakumula-cijski PEČI (2 in 4 KW), prodam ■S" 48-066 14605 HI-FI CENTER Samsung, nov, cena ugodna, možnost plačila na dva čeka, prodam. ® 59-109 14619 PRALNI STROJ in TV Gorenje, barvni, veliki ekran, prodam. Hu* dobivnik, Savska c. 3, Kranj 14621
TRAKTOR Torpedo, nov, 75 A, s plugom, 10 % ceneje, prodam, V 88-150, Polde_14626
RAČUNALNIK Commodore prodam, g 633-488_14641
PRALNI STROJ Candy, cena 3.000 SIT, prodam. ® 77-834 14643 Industrijsk i ŠIVALNI STROJ Necc-he, z avtomatskim odrezom sukanca, novejše proizvodnje, cen« zelo ugodna, prodam, ® 323-319
ETAŽNO CENTRALNO Emo 20, s 5 radijatorji in vsemi priključki, Pr0' dam. Cena po dogovoru. Geč Stane, Ravne 6, Tržič, po 18. uri 1466/
KOSILNICO Gorenje Muto, PJ2 dam."® 51-288 ^
Prodam barvni TV z daljinskim upravljanjem. ® 064/631-784, oo 8. do 15. ure
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen z garancijo, prodam, ® 215-650^
CR. MATERIAL^
OKNA, večje število, zastekljen3' 80 x 90, prodam ® 421-767_j4j^ ARMATURNE MREŽE, 9 5^6^' in Siporeks OPEKO, prodam 9
422 185_J^i
SILIKATNO OPEKO, belo, 30ClWjj sov, prodam ® 84-535 1*"
IZOBRAŽEVANJE
1381°
HARMONIKO, klavirsko,
jem. ® 311-353_
INSTRUIRAM angleščino za
2. letnik srednje šole. ® 50jtf6^
inšt^Tram" matematiko *a
stopnje.® 310-803__JiEv
Uspešno INSTRUIRAM maU^8! ko in fiziko za vse šole ®_24I^r-Uspešno INŠTRUIRV^materna^ ko in kemijo ® 217-344 KNJIGE za matematiko inber^' oboje za drugi letnik, kupifJ-JSj 46 074 ___J*>
IZGUBLJENOJ^
Neznano kam je odšla 6rflOrj*l AIRDALE TER't<e
PSIČKA Linda . Najditelja   prosimo s^°\^f> nami® 310 035, Demšar_J5<
KUPIM _____,
LES za ostrešje stanovanjske ^ kupim      47 149 in 4ii^L-^. SMREKOVE HLODE m PLOHE, beline 75 in 95 mm, kupi^^O 64 378______
LOKALI __>
V Kranju oddam PR°sT(^fpo poslovne namene, blizu no ^3 Sta ® 241 657, popold^,
OBVESTILA^
frizerski salon "LILI". Uj| če Pridem tudi na dom »j1'
OBLAČILA
krzneno jakno NutrijJ ^ l poceni prodam ® 421 1 ' do 9 ure__________
OTR.
zibko bele barve In pRE,V,J*4&?? mizo, prodam ® *J_l~Z^s0' 1 Prodam belo otroško P° co z jog.jem_®214:65;
uvožen, OTROŠKO POSTEUsT vzmetnico ter ZLOZUIV^ ^
tO
vzmetnico UICO, skupaj ali dam _t 76 979
■      -•---_---O0(vv
oihoSki vo/kik p.hi „|l (1 podvozje    košara C», ,« Športni voziček Super Bonn^j ZIBELKO z baldahinom '"d^ POSTELJNINO, ugodno v ytw
® 215-925 __-—OT^7,
Izdelujemo in prodajam« ^ ŠKE STOLČKE z mil 00, JJ fSt od 6  mesecev Mf."b1-3» Smolej, Kovor 63, Trž.c w
KOVlMpTEHNA
SAJBOljŠI KREBITSl POGOJI IS   PROD I J I   V A   i l K E
11
77
02
GQ
WU
11
Torek, 13. oktobra 1992
OGLASI, MALI OGLASI
19. STRAN + GORENJSKI GLAS
HOVO V KRANJU!
Mark Mobil
• ZASTOPANJE in PRODAJA AVTOMOBILOV
PEUGEOT MITSUBISHI
Na ogled model 605 SRDT Na ogled NOVI COLT 1.3 GLi
• LEASDNG ZA MODELE peugeot IN renault
• PRODAJA VOZIL DRUGIH ZNAMK PO NAROČILU
AUTGSALONIH TRGOVINA •-i
• PRODAJA GORSKIH KOLES in ZVOČNIKOV ULJ I I IVJ
Sučeva 17, 64000 Kranj, Tel: 242 300, Fax: 242 600   Del. čas: 9-13, 15-18 sobota 9-12
ostalo
ELEMENTE, slavonski hrast, 40 x 25 x 370, 60 x 25 x 420, prodam. Koselj, ® 47-193_14230
GAJBICE po 170 SIT, prodam. Ličar, Posavec 78, Pod na rt 14495
SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm in 8 cm, prodam. ® 64-032
HRASTOVE DESKE, 30 in 50 mm, ter macesnov KUHINJSKI KOT, prodam® 74-135_14575
SMREKOVE PRIZME za opaž, progam. ® 52-105, zvečer 14584
INVALIDSKI VOZIČEK, cena 250 oem, prodam. Stare Marija, Ul. Tuga Vidmarja 6, Planina 2, Kranj
Suha KOSTANJEVA DRVA, progam® 621-394_14640
macTheT prodam. Zbilje 47/a, ® 061/613-399 14650
Maćehe, cvetoče
45-532
prodam. ® 14664
PRIKOLICO za hlode, s hiapom ali brez, prodam ® 64-248 14680
pridelki
JEDILNI KROMPIR, prodam. Zgo-§a 47/a, Begunje ® 73-121 14254 ZELJE v glavah, prodam. Rozman, l^ižnarjeva 2, Stražišče 14368
RDEČO PESO in KORENČEK, pro-0^061/841-059_14415
Lepe SADIKE CIPRES v kontejnerji, za ograje, prodam ® 323-141
KRMILNO PESO, prodam. ® 58^074_14576
HfKE^prodam® 65-175 14587
Večbarvne MAČEHE, prodam Ve Igsovo 7, Cerklje_14616
JABOLKA, zimska, po izbiri, ugod "ojarodam ® 79-619 14622
ŠAMPINJONE, na debelo in drob "o. prodam ® 67 097, Viktor
__14628
VOŠT. po 35 SIT/I, prodam. Zabu-14652
*ovje2, ® 403 214
Posesti
^JIVO ugodno prodam Gasilska Si^Senčur
zazidljivo parcelo v Bitnjah, obno leno hišo v Kranju, novogradnjo Jj* Bledu, večjo atrijsko hišo v Ra "ovljici in Stražišču ter gostinsko 'Ur'stični objekt v Kranjski gori, podamo APRON NEPREMIČNI ,,E- Likozarjeva 1/a, Kranj 214 674 '14651
jgUREDITVE
PLESNA ŠOLA Krani šola za vse SS^Lgcije ® 41 581_14638
**&ZNO PRODAM
ČILSKO5 PEČ" 7^°^°^ ri.^ ^U ^tL, 3 KW, ugodno pro
^J>24^-374        W 14579
vim KT0R DeutI' ,etnik 1977- »J>r Qq nakladačem ter TRAČNO ZA TORcal,.razrez nlodovme m TRAK
**E 7 a SIKULAR- Prodam 'ic, Zadnja vas 4. Begunje
tJodprVEČ~§TVARI. zaradi seli-^^■rska 122, Kranj 14617
Ce cn°^ARCEL0 in 125 pZ ter ^-JLz__^E' prodam ® 691 624
(2rodam   STOPNICE   hrast furnir j^ilr^beton Zg Duplje 80 7o 0,9 mlade krave, prodam. ® ---~2______14665
OPREMA
pQsTaj7T>---
Ql]iva FOTci ,a°9,|em ,n dva razte
OBLorc'   P0D   'n STROPNE z«!      BALKONSKO OGRA
''S 205
ugodno prodam
STORITVE
ŠTAMPIUKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj. ® 064/217-424 12057
FURLAN
IZDELUJEMO: ROČNE TRANSFORMATORJE ZA KLASIČNO IN DVOJNO (ČELNO) TOČKASTO VARJENJE POTEZNI
ELEKTROMAGNETI
tel.:
061/371-141
14600
°^»*IRA*0
IU^«*OP«OOJUO ^iNlOAPOHltlVA
J OCENITEV
•pCMONTAŽAlN MONTAtr^,N
• Dodaja
% PO TEL, 214-554 od 9 if..'"od16 do 18 ure
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE, pošljemo prospekt. ROLE-TARSTVO BERČAN, ® 061/342 464 ali 061/342-703 13605
ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska... izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj® 217-937 13652
Popravilo električnega ORODJA, Black Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36® 403-153 13880
FRIZER modnih pričesk NA VA ŠEM DOMU. Naročila na ® 45 232_13913
POLAGANJE vseh vrst TALNIH OBLOG hitro in kvalitetno ® 329-202_14106
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka. ® 73 120 14112
čistim TALNE OBLOGE, oblazinje no POHIŠTVO, STEKLA, AVTOSE DEŽE.® 632 437_14132
EMAJLIRANJE KOPALNIH KADI, z uvoženim materialom. Garancija 2 leti ® 66-052_14190
Opravljam PREVOZE do 17 oseb ® 66-461_14321
ALARMI, AVTOALARMI, senzor ske SVETILKE   prodaja in monta
ža.® 66 783_14422
PEDIKERSKE USLUGE, strokovno in brez bolečin, vam nudi diplomi rana pedikerka Koselj, ® 47 193
D.O.O. vrši javni PREVOZ POTNI KOV, na liniji Kranj Banja Luka Sanski Most ® 323 271 14604
Lastniki gozdovi Želite strokovno urejen gozd, pa sami tega ne zrno rete? Prevzamem poseg in spravi la lesa Naslov v oglasnem oddel ku._14606
TALNE OBLOGE, vseh vrst, in SE DEŽNE GARNITURE, ugodno či stim.    Casablanca    d.o.o ®
212 702_14609
Postavitev KMEČKIH PEČI, zidanih ŠTEDILNIKOV,   KAMINOV, sten ske. talne KERAMIKE ® 65 773 _14624
ALARMI. AVTOALARMI, senzor ske SVETILKE, prodaja in monta
ža ® 66 783_14630
VUČNE  KLJUKf      montiram in predelam ® 633 506. popoldne _14664
Popravilo in montaža IV AN TIN
® 216-146_14658
Vse vrste konkurenčnega TISKA N J A Novo leto prihaja ® 312 166_14671
STANOVANJA
V Radovljici najamem STANOVA NJE, cca 44 kvad m, ali enoinpol sobno, lahko v hiši ® 326 286. po
18 uri_ 14521
ENOINPOL ali DVOSOBNO stano vanie s telefonom v Radovljici, Kranju ali Tržiču, najamem ®
213 910, po 20. uri._14532
Enosobno ali dvosobno STANO VANJE s telefonom, najamem ®
326 090_ 14583
GARSONJERO ali enosobno STA NOVANJE v Kranjski gori, nujno najamem ® 721 035, Jana 14599
STANOVANJSKO PRAVICO za večsobno stanovanje, kupim ® 218 823, zvečer_14602
V Kranju, na odlični lokaciji (Vodo vodni stolp), prodam troinpolsob no STANOVANJE, 72 kvad m. s CATV, telefonom in zastekljenim balkonom, v 4 etaži, cena 68 000 DEM ® 212 702. zvečer 14610
Dvosobno STANOVANJE s kabinetom, v Podlubniku, menjam za enosobno s centralnim ogrevanjem. Kupljeno stanovanje, razlika v ceni - po dogovoru. Omerčič, Podlubnik 158, Skorja Loka 14623
SOBO oddam v najem.
48-621 14659
Smo mlada slovenska tričlanska družina, s stalnimi dohodki. V Kranju ali bližnji okolici za več let (5 -10) najamemo STANOVANJE (do 200 DEM mesečno). ® 213-823
Nujno zamenjam 3-sobno komfortno STANOVANJE za dve manjši. ® 215-701, zvečer
VARSTVO
Varujem OTROKE na mojem domu. Varujem jih po urah, tudi popoldne. Šifra: JESENICE 14674
VOZILA DELI
CITROEN BX, VISA, GS... - rabljeni deli in odkup nevoznih avtomobilov Citroen. ® 692-194 12683
Leva prednja VRATA za R 18, prodam. Tavčar, Škofjeloška 45, Stražišče, Kranj 14612
VOZILA
GOLF Diesel, letnik 1983, prodam Jama 55 ® 401 101_
ALFASUD. letnik 1982. cena 5600 DEM, prodam ali zamenjam. ® 218-647_14238
ZASTAVO 101 Comfort. letnik 1980, registrirano do 6/1993, cena po dogovoru, prodam ® 323-917
MERCEDES 200 D, serije 123, le tnik 1978. prodam. ® 57-236
OPEL RECORD 1700 D, prodam ® 65 726 14556
GOLF 1300, dobro ohranjen, letnik 1982, prodam ® 51 124 14558
YUGO GVX, prodam ali menjam ® 621-590_14568
ZASTAVO 101. letnik 1985, prodam ® 68 641_14569
Terensko VOZILO Jeep Compani ol, z vso dodatno opremo, motor Mercedes 220 D, registriran do 5/1993, prodam Kocjane Janez, Podjetje 2, Sr. vas v Bohinju 14577
DIANO, letnik 1979, vozno, registrirano do 4/1993, prodam ® 218 136_14578
ZASTAVO 750 prodam po delih ® 79 900_14582
TALBOT SAMBO, letnik 1983, regi strirano do 5/1993, prodam ® 67 022_14585
FIAT 126. letnik 1978, registriran do 4/1993, cena 750 DEM. prodam ® 76-128_14591
R 4 GTL, letnik 11/1989. prevoze nih 36 000 km. cena 6 200 DEM, prodam ® 64 060 ali 66 882
ZASTAVO 101, letnik 1986. pro dam štefanja gora 14. Cerklje
ZASTAVO 101. letnik 1983, regi strirano do 11/1992, prodam ® 57 364 14601
ZASTAVO 101. letnik 1980. pro dam ® 84 397, po 15 uri 14629
R 4 TL, letnik 1977, neregistriran, poceni prodam Ogled: Zg Jezer sko 63. popoldan 14633
ZASTAVO 750, letnik 1982, pro dam ® 41 653 14644
GOLF, registriran celo leto, ohra njen, športno opremljen, prodam ® 45 170_14666
GOLF Diesel, letnik 1985. vreden ogleda, naprodaj ® 329 061
YUGO 65. letnik 1989. prodam ® 45 532_14667
YUGO 45 A, letnik 1988. registriran do avgusta, prodam ® 631 674
FIAT 128 Sport Coupe, letnik 1974, rdeče barve, zelo dobro ohranjen, 78.000 km, cena 2500 DEM, pro-dam. ® 725-218_14672
ZASTAVO 128, letnik 1985, garaži-rano, prvi lastnik, vlite feltne, z av-toradiem, cena 2.900 DEM, pro-dam. ® 48-140, popoldan 14675
YUGO 60, letnik 1989, registriran do 10/1993, prodam. ® 633-645, popoldne 14678
GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 6/1993, prodam. ® 66-535
_14679
ZASTAVO 101 Comfort, cena 1.700 DEM, prodam. Zelkovič, Stražišarjeva 15, Jesenice 14683
ZAPOSLITVE
Ob pripravi novih projektov (ATLAS SLOVARJI) nudi DZS več prostih delovnih mest na področju zastopništva. Za pošteno opravljeno delo nudimo tudi pošteno plačilo, za najboljše pa tudi redno zaposlitev. Vsi, ki vas tako delo zanima, pokličite. ® 633-655 od 19. do 21. ure_13654
ŽELITE sodelovati z enim največjih koncernov na svetu? Ste sposobni prodajati, kar je najvažnejše na evropskem trgu in prvič pri nas? Oglasite se nam na telefon: 82-133 Iščem DELO na kmetiji brez naslednikov.® 061/482-929, zvečer
Iščemo kreativne in dinamične SODELAVCE za prodajo energetsko varčnih izdelkov na dom. Zaslužek 300 DEM tedensko. ® 622-604, od 17. do 21. ure 14567
Honorarno zaposlim ŠIVILJO ® 48 656_14574
Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo kmečkega priročnika. Honorarno ali redno® 633-181_14595
Iščem DEKLE za pomoč v gostinj-stvu. Vse inf. v okrepčevalnici ZORA. Sr. Bitnje 79 ali na ® 312-063
Za ZASTOPNIŠKO DELO vam nudimo poleg dobrega zaslužka tudi možnost redne zaposlitve. ® 59-041, do 17 30 ure. 14613 Najboljše KNJIGE, svobodna izbira terena, tedenska provizija ® 217 995. po 15. uri_14625
ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu, 3 x tedensko, iščem. ® 78 313_14627
Zaščita računalnikov in ostale elektronske tehnike! Zastopstvo išče resne ZASTOPNIKE za po dročje Gorenjske - delo dopoldan ® 218 035, popoldan 14642
Zanimiva PRODAJA, ugodno pla čilo takoj ® 323-147, po 15. uri _14657
Sprejmem DELO na mojem domu Vestna ® 218 510. popoldan
Nudim honorarno delo na terenu. ® 214 762
Honorarnega POMOČNI KA za de lo na vrtu iščemo. Odlično plačilo Celovec ® 9943 463 513648-11
ŽIVALI
Prepuščam 061/627 111
srnatega
KOZLA 14416
ZAJCE za zakol ali za nadaljno rejo, prodam ® 633 885 14555
TELICO simentalko, brejo 8 mese cev, prodam Krmelj, Sv. Duh 45
14561
PSA čivava, prodam.
78 403 14566
Pripuščam srnastega KOZLA ® 79 900 14581
TELICO, staro 5 mesecev, in KOKOŠI za zakol, prodam ® 311 965_14588
PSE volčjake, stare 10 tednov, od dam Kokalj, Letence 5, Golnik _14618
Starejšo KRAVO s 4 tedne staro TELIČKO, prodam. Pintar, Bešter 16. Škofja Loka _14637
PRAŠIČE? primerne za rejo ali za zakol, prodam Stanovnik ® 65 546___14639
MESO mlade krave, prodam ® 70 045_14666
TELICO, v 9. mesecu brejosti, prodam Trboje 100, Kranj, ® 49 026
_14673
Mlado tigrasto MUCKO, oddam ® 311 355 14676
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da jc umrla naša draga mama, babica, tašča in sestra
ANTONIJA GOSTIŠA
Od nje se bomo poslovili v torek, 13. oktobra, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
Vsi njeni
Stražišče, dne 12. oktobra 1992
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena, teta in sestra
MARIJA KIRCHER KALAN
Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu nas je 3. oktobra 1992 zapustil dobri mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric
LOVRO VRTAČ
iz Zg. Dupelj 54
Ob smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Za lajšanje bolečin pri zdravljenju se zahvaljujemo dr. Jerajevi, Kliničnemu centru in bolnišnici Golnik. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku iz Dupelj, pevcem in zvonarjem za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi delavcem Roga in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam namenili toliko lepih besed v tolažbo.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Danilo, hčerki Ani in Jelka z družinami.
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre, svakinje in tete
ANICE AŽMAN
Zaletelove Anice iz Malega Nakla
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Lepa hvala g. župniku in pevcem iz Naklega za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Za izredno skrb in nego v času njene bolezni smo dolžni še posebno zahvalo osebju Nevrološke klinike UKC. patronažni sestri Ivici in g. Mariji Križnar iz Naklega. Vsem in vsakomur posebej še enkrat lepa hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Malo Naklo, dne 6. oktobra 1992
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MARIJE KOTAR
roj. Dolžan
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku S. Zidarju za prijazne besede in pogrebni obred. Vsi, ki nam je vedno želela le dobro, jo bomo za vedno ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Kranj, 13. oktobra 1992
ZAHVALA
Ko nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, brat. stric, tast in svak
KAREL KLANJŠEK
predmetni učitelj v pokoju
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter nekdanjim sodelavcem iz Preddvora in Zagorja, za vsa pisna in ustna sožalja. Hvala fizioterapevtki Ireni Mekuč za pomoč in spodbude v času okrevanja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala ravnatelju šole Preddvor in govorniku ZB NOV za poslovilne besede, še posebej hvala dr. Francu Jakopinu za spomine iz mladih dni. Hvala kolektivoma PTT Kranj in PP Kranj. Hvala skrbnemu grobarju Mihu Oučku, nosačem ter Francki in Jožu Doviču za pomoč. Hvala gospodu Mihu Lavrincu, Matjažu Kri/narju in Silvu Novaku za lep pogrebni obred. Hvala pevcem iz Šenčurja in organistki Marjanci Rehberger. Nenazadnje hvala vsem, ki ste ga cenili in ga imate v lepem spominu
Vsi njegovi
I upalio-, 25. septembra 1992
SLOVENIJA IN SVET
Mera je polna
Stalni predstavnik Slovenije pri sedežu Organizacije združenih narodov v Ženevi in pri mednarodnih organizacijah dr. Anton Bebler je ponovno opozoril, da naša država ne more več sprejemati novih beguncev.
V Sloveniji je begunska mera polna. V enem letu, od lanske jeseni naprej, je naša država ponudila gostoljubje 120.000 beguncem iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, kar predstavlja že blizu 5 odstotkov prebivalcev Slovenije. Begunci, še posebej zaradi bližajoče se zime, so za našo državo vedno hujše breme, ki ga ne bomo zmogli, če ne bo izdatnejše mednarodne pomoči. Ta je bila doslej prepičla. Ker pa se vojna v Bosni in Hercegovini še stopnjuje, je mogoče pričakovati nov begunski pritisk na slovenske meje, ki so za begunce od avgusta dalje zaprte.
Menjava s Hrvaško narašča
S koncem vojne in s sprejetjem obeh držav v mednarodne finančne organizacije lahko pričakujemo nov razcvet gospodarskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, še posebej, če bo boljšemu gospodarskemu sodelovanju sledila tudi politika, ugotavlja hrvaški zavod za makroekonomske analize in prognoze. Konec julija je vrednost hrvaškega izvoza v Slovenijo znašala 880 milijonov dolarjev, slovenskega na Hrvaško pa 805 milijonov dolarjev. Hrvaška izravnava menjavo in ustvarja celo suficit. Gospodarska menjava narašča kljub političnim težavam. Slovenija je ključni hrvaški gospodarski partner.
Janša in elitna armada
Tako piše novinar Globusa iz Zagreba, ki se je na povabilo slovenskega obrambnega ministrstva in ministrstva za informiranje udeležil zadnje vaje slovenske teritorialne obrambe. Bil je edini s Hrvaške, ker je Slovenija povabila samo armada Italije, Madžarske in Italije, s katerimi Slovenija sodeluje na obrambnem področju. Pisec pravi, da zasluži usposobljenost slovenske vojske najvišjo oceno. Prikaz slovenskega protiletalskega in protitankovskega orožja kaže, kako lahko civilizirana in organizirana država z majhnimi oboroženimi silami in omejenim vojaškim proračunom gradi infrastrukturo svoje obrambe, ne da bi pri tem tarnala zaradi embarga uvoza orožja. Mednarodni inštitut za strateške študije IISS iz Londona pa je v letnem poročilu objavil podatke o oborožitvi republik nekdanje Jugoslavije. Poročilo ugotavlja, da je ostalo letalstvo popolnoma pod nadzorom armade in Beograda, mornarica pa se je razdelila med Srbijo in Hrvaško, neodvisne republike pa imajo malo težke oborožitve in tankov. Jugoslavija (Srbija in Črna gora) premore 135.000 aktivnih vojakov in 400.000 rezervistov, ima pa nad 1000 tankov, 952 oklepnih vozil za pehotne boje, 1364 topov s traktorsko vleko in mobilne topove z raketami zemlja - zemlja in zemlja - zrak, pet podmornic, štiri fregate, 480 letal in 136 oboroženih helikopterjev. Za Hrvaško ocenjujejo pehoto na 105.000 aktivnih vojakov in skoraj toliko rezervistov, sosednja država pa naj bi imela po oceni 200 težkih tankov, prav toliko oklepnih vozil za prevoz čet, topništvo, prenosne rakete zemlja - zrak in eno podmornico. In kaj pravi inštitut za Slovenijo. Imeli naj bi 15.000 vojakov in 85.000 rezervistov, 120 težkih tankov (ocena), 20 oklepnih vozil za prevoz čet, topništvo in prenosne rakete zemlja - zrak. • J. Košnjek
Nadaljevanje s 1. strani
STRANKARJI ŠTEJEJO NOVINARJE
Da smo že globoko zabredli v predvolilni čas, občutimo tudi novinarji. Zdaj ni več samo pomembno, kaj pišemo, ampak tudi to, koliko se nas udeleži javnih tribun ali pogovorov, ki jih množično pripravljajo stranke.
Ko je bil v soboto v hotelu Grajski dvor v Radovljici krščan-sko-demokratski večer s predsednikom stranke Lojzetom Peterletom, je Janko Jan, sicer občinski minister za prostorsko urejanje, ugotovil, da je bilo na pogovoru, ki ga je štiri dni prej v istem prostoru pripravila Demokratska stranka z Igorjem Bavčarjem in Jelkom Kacinom na čelu, manj ljudi (22) in več novinarjev (4), kot jih je bilo v soboto. 'Televizijske kamere ne vidim, novinarja sta le dva. Očitno naša stranka za medije ni dovolj zanimiva, "je vse skupaj komentiral Jan.
Na Janovo izjavo se je takoj odzval predsednik stranke Lojze Peterle, kije je "medije vzel v zaščito ". "Ker preveč delamo, so mediji v stiski in ne morejo slediti vsemu, kar se čez dan zgodi v stranki. Televizija, kije dopoldne spremljala dogajanje v škofi i Loki, je postala korektna tudi do naše stranke in ji res ne morem zameriti, da je ni tudi tukaj v Radovljici. Stranka ima zadnje čase manj kritičnih pripomb na medije, naše redne novinarske konference so dobro obiskane, današnje (sobotno) Delo pa. na primer, prinaša tri prispevke o krščanskih demokratih, od katerih sta dva poštena, eden pa je bolj počez."
Peterle je s temi besedami sicer zavrnil namigovanja, češ da stranka za medije ni zanimiva, vendar pa je očitno, da bodo nekateri v predvolilnem času preštevali novinarje na okroglih mizah, javnih tribunah, shodih itd., merili časopisne stolpce in radijski čas -ter iz tega (veleumno) sklepali, katera novinarska hiša je bolj (manj) naklonjena tej ali oni stranki.
Obvestilo
Javno podjetje Komunala Kranj obvešča občane, da bo organizirala prodajo marmor peska na pokopališčih, in sicer:
v Šenčurju v soboto v Preddvoru  v ponedeljek v Dupljah  v torek v Žabnici v sredo na Kokrici  v petek v Cerkljah  v soboto V prostorih upravne stavbe na pokopališču v Kranju bo prodaja peska vsak dan, in sicer od 6. do 18. ure.
17. 10. 92 od 10. - 15. ure 19 10. 92 od 15. ure dalje
20. 10. 92 od 15. ure dalje
21. 10. 92 od 15. ure dalje
23. 10. 92 od 15. ure dalje
24. 10. 92 od 10. - 15. ure
Zastonj lepi zobje in izlet na Fujijamo
V Domplanu so reševali vpraša nje presežnih delavcev, med njimi je bil tudi Roman H. Dokupili so mu manjkajočo delovno dobo treh mesecev, od lanskega decembra do letošnjega februarja. Za to je bil upravičen dobiti 90.000 tolarjev.
1986. leta je Roman H. odkupil tri športna leta (od 1952 do 1954 kot vrhunski alpinist). Odhod iz Domplana je pogojeval s tem, da mu Domplan povrne denar na kupljena športna leta. V podjetju so zahtevi ugodili, čeprav po kolektivni pogodbi niso bili primorani. Obračun je naredil sam, seveda sebi v korist. Po metodologiji SPIZ so namreč športna leta bistveno cenejša od delovnih let, on je tri leta obračunal kot delovna leta. Ko je ta leta kupoval, je polovico plačal sam, polovico pa ZTKO Kranj. Tudi to dejstvo je pri obračunu za Domplan zamolčal. Firma je plačala tudi to.
Vendar Romanu H. kljub iz-
jemnim ugodnostim ob odhodu v pokoj še ni bilo dovolj. 17. marca, ko je bil že upokojen, je na Domplan naslovil dopis, v katerem je zahteval plačilo neizkoriščenega dopusta, dela po avtorskih pogodbah, posojil in pripadajoči delež dobička firme, kot odpravnino pa je zahteval tudi 36 plač v višini zadnje. Tega mu v Domplanu niso več hoteli dati.
Druga stvar, zaradi katere so kriminalisti Romana H. ovadili tožilstvu, je pogodba o zagotavljanju zobozdravstvenega varstva delavcem Domplana, za katero se je Roman H. dogovoril z zobno polikliniko v Kranju in celo nakazal avans 320.000 tolarjev. O tej pogodbi je obvestil le direktorski kolegij Domplana, ki so edini lahko koristili ugodne storitve. V zvezi s tem gre kazenska ovadba tudi proti direktorju Domplana Janezu F. Vrednost pogodbe je 320.000 tolarjev na leto. Roman H. je na ta račun peljal
NESREČE
Policijska akcija v tednu prometne varnosti
Zasačili kar 56 pijanih voznikov
Kranj, 12. oktobra - Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je povedal, da so policisti minuli teden (teden prometne varnosti) posebej nadzorovali treznost voznikov. Alkohol je namreč vse pogostejši sopotnik za volanom, tudi vse več povzročiteljev prometnih nezgod je pijanih. Izkupiček akcije je katastrofalen; kar 56 pijanih voznikov.
Akcija na gorenjskih cestah je bila s petka na soboto. Policisti so ustavili 535 voznikov, ugotovili pa kar 331 kršitev cestnopro-metnih predpisov. Ne le pri voznikih, pač pa tudi pri sopotnikih, ki se jim še vedno ne zdi vredno pripenjati z varnostnimi pasovi, pozitivnim evropskim izkušnjam navkljub.
Policisti so tokrat namenoma ukrepali represivno. Napisali so 95 predlogov zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov, tri zaradi kršitve javnega reda in miru in dve zaradi drugih kršitev. Pri 32 od 56 voznikov je alkotest pozelenel prek dovoljene mere, 24 voznikov je preizkus odklonilo, torej tudi niso bili "sami". Policisti so pobrali denarne kazni od 122 krešiteljev, 90 so napisali plačilne naloge, vzeli so 46 vozniških in devet prometnih dovoljenj, 56 voznikom prepovedali nadaljnjo vožnjo, tri pa so celo pridržali do streznitve. Opozoril je bilo tokrat le 28.
Na vprašanje, kako 56 pijanih, pa "le" 46 vzetih dovoljenj, je Ivan Demšar odgovoril, da nekateri vozniki dovoljenj sploh nimajo s seboj. Med njimi je bil tudi šofer, avtoprevoznik, ki ima že dva varstvena ukrepa.
Sicer pa je bilo minuli teden na gorenjskih cestah deset hudih prometnih nezgod, eden je bil mrtev, trinajst ranjenih. Sest nezgod je bilo v radovljiški občini, štiri v Kranjski. Vzroki so standardni: prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, alkohol.
Traktorist umri
MiŠače - V nedeljo, 11. oktobra, ob 22.40 je voznik neevi-dentiranega traktorja s priklopnikom Boris Kopač, star 29 let, iz MoŠenj, peljal po lokalni cesti Mišače-Globoko iz smeri Zg. Dobrave. Na koncu Mišač pri hiši št. 1 je s prednjim kolesom traktorja zapeljal s ceste, nato nazaj, pa spet s ceste. Potegnilo ga je pod cesto, po pobočju je peljal kar 25 metrov, nakar se je traktor prevrnil na desni bok. Kabina je vznika pritisnila prek levega dela glave ob ušesu, bil je takoj mrtev. Kopač je letos že 32. smrtna žrtev na gorenjskih cestah.
Otroka z vozičkom v avto
Radovljica - Osemletna Jure L. in Grega P. sta se v nedeljo popoldne z lesenim vozičkom vozila po Kopališki ulici proti Kranjski cesti v Radovljici. V križišču, kjer je strm spust, je Jure, ki je krmaril voziček, začel zavirati na levi rob, da bi zapeljal na pločnik in ustavil. Zaradi prevelike hitrosti mu ni uspelo, tik ob ograji iz žive meje sta se dečka pripeljala na Kranjsko cesto v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom pripeljal Matevž Barle iz Medvod. Voznik jc močno zaviral, zavil levo, vendar sta se otroka kljub temu zaletela v desni bok avta. Pri tem je bil Jure hudo ranjen.
Pobegnil z avtom Varnosti
Bled - Nezgoda je bila že 2. oktobra, vendar so povzročitelja izsledili šele pred dnevi. Tedaj je, ob devetih dopoldne, 55-le-tni Blejec Franc Kragelj z mopedom peljal od Gonj proti centru Bleda. Kakšnih sto metrov pred desnim ovinkom ga je dohitel z osebnim avtom, last podjetja Varnost iz Kranja, Štefan Češnjak, roj. 1953, z Jesenic. Zaradi pretesnega prehitevanja je oplazil mopedista, ta je padel, češnjak pa je peljal naprej. Policisti so za nezgodo zvedeli šele 6. oktobra, povzročitelja so odkrili 10. oktobra. Kragelj je bil v nezgodi hudo ranjen. Proti Češnjaku so napisali kazensko ovadbo zaradi povzročitve nezgode in zapustitve poškodovanca brez pomoči.
Policija popravlja
Bled - V petkovem Gorenjskem glasu smo pisali o nezgodi pri Logu, v kateri je bila huje ranjena osemletna Romana Cesar. Policisti popravljajo poročilo v zvezi z zdravniško pomočjo deklici. Otroka so takoj odpeljali v zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici, kjer zdravnika ni bilo, bil je na terenu, ko je prišel, je otroka pregledal, dejal, da mu ni hudega, kljub temu pa je odredil prevoz v bolnišnkco Jecnic. Tja je Romano odpeljal reševalni avto ZD Bled. spremljala jo je medicinska sestra. Policisti se za netočno poročilo prizadetim Oprtvidujtjo, • H. Jelovčan
urejat zobe še svojo ženo. Sprva vodilni z Domplana niso plačevali niti participacije. Ko pa so za to zvedeli drugi delavci, je nastal vik in krik. Direktorje odredil, da je treba plačevati participacijo, hkrati je k popravilu zob povabil tudi druge delavce, vendar ga niso bili deležni, ker je bil zobozdravnik pripravljen prevzeti le pet ljudi. Kriminalisti so ugotovili, da Roman H. nikoli ni plačal participacije, ugodnost je izkoriščala celo njegova žena.
In še (za tokrat) tretji greh, ki ga preiskovalci očitajo Romanu H., plačala pa ga bosta razen njega še predsednik in tajnik Planinskega društva Kranj, če ju bo seveda sodišče spoznalo za sokriva. Roman H. si je lani omislil potovanje okrog sveta v prijetni družbi, za kar je seveda rabil denar. Kot finančnik v Domplanu je poslovno sodeloval s podjetji, sponzorji izleta, izrabil pa je ime PD Kranj. Pod firmo društva je sestavil dopis, da sekcija
gorskih vodnikov pri PD organizira odpravo na Fujijamo. V zameno za denarne prispevke je sponzorjem obljubil reklamo. Dopis je podpisal predsednik PD.
Roman H. je kot predstavnik Domplana in PD Kranj zbiral denar, ta je prihajal na žiro račun PD, z njim je kupil letalsko vozovnico za Fujijamo, preostanek denarja pa pokasiral s fiktivnimi računi, dnevnicami -dokumentacijo je prirejal njegov brat, tajnik PD Kranj. Sponzorji so odpravo podprli s približno 10.000 markami. Med sponzorji je bil tudi Domplan, ki mu je odobril 30.000 tolarjev.
Na pot je Roman H. odšel junija lani, trajala je mesec dni, ustavil pa se je v New Delhiju, Hongkongu, Tokio, Honolulu-ju, San Franciscu, New Yorku, Londonu. Med potjo je denar za odpravo še vedno prihajal na račun PD Kranj, svojci so ga spravljali zanj. • H. Jelovčan
Na policiji rezal žile
Bled - Dogodek bi bil le eden z niza mladostnega vandalizma, če bi se ne končal z mlako krvi. V soboto ponoči je šel 18-letni Branko K. s skupino prijateljev peš od PTT centra proti hotelu Kompas. Druščina se je drla, prepevala, Branko se je lotil luči javne razsvetljave, razbil stekleno kroglo. Blejski policisti so skupino zasačili v enem od lokalov in veseljake pripeljali na postajo. Med pogovorom je Branko K. izkoristil trenutek nepozornosti, vzel britvico, ki jo je imel skrito in si z njo porezal žile na rokah. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Svak posegel v zakonski prepir
Gorenja vas - Kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu in prepiru je osumljen 42-letni Zoran S., ki je posegel v tuj zakonski prepir. Bilo pa je takole; zakonca sta se sporekla, mož je telefoniral tastu, naj pride po svojo hčer, da kot žena ni nič vredna. Oče je res prišel in pripeljal s seboj drugega zeta, Zorana S. Ta je nehvaležnega zakonskega moža podučil obnašanja tako, da ga je premikastil.
Fantu raztrgalo prste
Škofja Loka - V nedeljo so v škofjeloškem zdravstvenem domu pomagali 15-letnemu Silvu F., ki mu je eksplozija raztrgala prste na desni roki. Policisti, ki so zadevo raziskali, so ugotovi; li, da je fant doma odpiral večji hranilnik, v njem je oče pred leti shranil bakreno detonator-sko kapico. Silvo je kapico vzel ven, ko je brskal naprej, se Je detonator aktiviral. Iz zdravstvenega doma so fanta odpeljali v UKC.
Utopljenec v jezu
Mavčiče - Kriminalisti so v petek obravnavali najdbo utopljenca v jezu pred vodno elek; trarno Mavčiče. Ribiški čuvaj je v vodi opazil truplo in poklical policijo. Truplo so potegni' li ven komunalci, ki so prepo* znali svojega sodelavca, 54-1*1* nega Hasana K. Zdravnik na truplu ni našel sledov nasilja-kaže, da je mož napravil samomor. Vzroke njegove smrti »c raziskujejo.
Tatinska otročad
Kranj - Kranjski policisti lj> obravnavali  skupino dvanaj stih otrok, starih od 12 do ' let, ki so kradli po kranjskih W govinah in butikih. Nep?z°'' nim prodajalkam so s pob'c 1 mikali razna oblačila, prsta"^ rute, parfume, skupaj so 11 kradli za okrog 20.000 tola'Jc blaga.
®Q)IMMIEIGLAS
V sodelovanju s Cestnim podjetjem Kranj pripravljamo javno okroglo mizo
CESTE, KOLOVOZI, STEZICE ALI KAM VODIJO GORENJSKE CESTE?
Sodelovali bodo gorenjski poslanci, predsedniški kandidati, minister za ceste Marjan Krajne, predsedniki občinskih vlad z Gorenjskega, vsi, ki so na Gorenjskem odgovorni za ceste, novinarji in vsi, ki bo$tc. želeli karkoli vprašati ali povedati. Vabljeni zlasti predsedniki in drug funkcionarji krajevnih skupnosti.
Pogovor bo vodil poslanec Krnil Milan Pintir.
Okrogla miza bo v petek, 16. oktobra, ob 17. uri v -hotelu Bellevue na Smarjetni gori nad Kranjem. Cestarj obljubljajo, da bo cesta prevozna, v hotelu pa dobro postrežbo.
11< )i j=3pi
LLEVUE