Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta S fld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne" Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne. 287. V Ljubljani, v sredo 16. decembra 1891. Letnilt XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 14. decembra. Pokojnine in povikšanje uradniških plač, Danes je bila posebna razprava o državnem proračunu srečno dovršena. O posameznih točkah bila je tudi danes žirabna razprava. Proračun najvišjega računskega urada je obveljal brez ugovora, pri pokojninah pa sta Gessmann in Kraus omenjala žalostnih razmer uradniških vdov in sirot, katerih pokojnine in miloščine so tako majhne, da morajo eel6 vdove višjih uradnikov iskati zasebne pomoči in podpore. Prvi je priporočal, da naj se iz doneskov uradnikov samih napravi pokojninski zaklad, iz katerega bi se povikšale pokojnine vdov in sirot; drugi pa je vnovič poudarjal nujno potrebo, manjšim uradnikom povikšati tudi plače. O tej zadevi sem že jedenkrat poročal v »Slovencu" in označeval stališče, katerega i« mora držati v s a k z a s t o p n i k k m e t-s k i h občin in malega obrtništva. Ce naše državne finance ne dopuščajo, da bi se za male kmetske iu hišne posestnike in za male obrtnike znižal zemljiški, hišni in obrtni davek, gotovo tudi ne morejo dopuščati, da bi se pomnožili državni troški b povikšanjem uradniških plač. Badi priznavamo, da plače nižjih uradnikov, slasti nekaterih, niso velike, in bomo gotovo radi in iz celega srca pritrdili njih povikšanjn, kakor bitro to dopuščajo državni dohodki. Ali še veliko na slabejem so diurnisti in sluge, zlasti pri političnih in poštnih uradih, ki morajo po dvakrat in trikrat obrniti krajcar, predno ga izdajo, in ki torej T prvi vrsti zaslužijo, da se vredi, oziroma zboljša njih gmotne stanje. Manjši uradniki pa v primeri z malimi kmeti iu obrtniki, in s študijami, ki jih imajo, relativno niso tako na slabem, da ne bi mogli shajati, če svoje gospodarstvo, ali bolje rečeno, gospodinjstvo tako vravnajo, kakor se to strinja z njihovimi dohodki. Tudi kmetje in obrtniki ne živč vsi jednako; nekateri Bi morejo in si smejo kaj boljšega privoščiti, nekateri so pa veseli, če imajo svojo repo, svoje žgance in krompir, in še jedni toliko neslanega močnika ali oblic nimajo, da bi se nasitili. Poslanci kmetskih občin pa tudi malih obrtnikov bi torej zanemarili svojo dolžnost in se pregrešili «oper korist volilcev, ko bi se potezali za povikšanje uradniških plač, dokler niso rravnane plače in razmere uradniških slug in stradajočih diurnistov in dokler državne finance niso tako krepke, da bi se mogli malim kmetom in obrtnikom znižati najobčutljivejši davki. Ce se je »Slovenski Narod" nedavno izpodtikal nad tem načelom, je s tem ravno pokazal, d a s e malo briga za kmetsko in obrtno ljudstvo in da se poteza le za SVOJO inteligenco. Kmetski in obrtnijski davkoplačevalci naj si to zapomnijo in naj prepuščajo »Narod" onim krogom, katerih glasilo je postal. Poglejmo pa sedaj, kako finančni minister sodi o povikšanjn pokojnin in uradniških plač. Za Krau88om oglasil sa je namreč danes minister Steinbach in najprej pretresal pokojnine in miloščine vdov in sirot. Poudarjal je, da ljudje go- voričijo o nezmernem pokojninskem zakladu, da bi se pa za povikšanje pokojnin in miloščin potrebovalo vsako leto še 2,116.000 gld.; in če bi se v ta namen od uradnikov pobirali doneski, kakor jih priporoča neka peticija, dobilo bi se 386.845 gld., če bi pa te doneske plačevali samo oženjeni uradniki, znašalo bi to le 251.124 gld. V najboljšem slučaju bi torej primanjkovalo še 1,865.000 gld., katere bi morala dodajati država, katerih pa pri sedanjih finančnih razmerah ne ve odkod vzeti. Minister pa vendar te reči noče zanemarjati in je naročil, da naj se zavarovalno-tehnično preračun', koliko bi morala država dodajati, če bi na jedni strani pokojnine in miloščine ne bile tako visoke, kakor jih priporoča omenjena peticija, in če bi na drugi strani uradniki malo več plačevali, kakor se tam predlaga. Gledd povikšanja plač je minister rekel, da ne gre samo za državne uradnike od 11. do 8. plačilnega razreda, ampak da se je to vprašanje takoj sprožilo tudi gledd železničnih uradnikov, ki prav za prav niso pravi uradniki, in gledd uradnih slug, ki so med reveži največji ubožci. Ce bi se hotelo vsem tem vrstam zboljšati plače, znašalo bi to štiri milijone goldinarjev, in če prištevamo še gori omenjena okrogla dva milijona, potrebovalo bi se šest milijonov goldinarjev; zaradi tega se pri sedanjih finančnih razmerah nikakor ne more spuščati v povikšanje plač. Minister priznava ob enem, da draginja ni povsod enaka, da se je treba torej ozirati tudi na krajevne razmere, in obeta, da hoče to storiti in po slabih finančnih močeh pomagati tam, kjer se po: kaže posebna potreba. Caprivi v našem državnem zboru. Ko so bile rešene »subvencije in dotacije" pa stroški za upravo državnega dolga, prišli so na vrsto stroški za skupne državne zadeve. Dr. Lueger vzbudil je pri tej priliki obširno in živahno razpravo. Obžaloval je, da ni v zadnji budgetni razpravi obveljal njegov predlog, ki vladi naroča, da naj se ustavlja madjarski nadvladi, nove trgovinske pogodbe bi bile potem za nas morda ugodnejše, kakor pa so, ker koristijo samo madjarskim žitnim oderuhom, uničujejo pa avstrijsko industrijo, zato mora kot zastopnik industrijalnega okraja dunajskega na noge stopiti proti škodi, katero bi nove pogodbe prizadevale njegovim volilcem. (Živahno odobravanje.) Lueger potem omenja, da je Caprivi v državnem zboru med drugim rekel: »Za-me je milo-vanja vreden prizor, če nemški mož priporoča, da bi morali zastran pogodbe vprašali Cehe, Slovake, Rumunce, Slovence in pa Hrvate, ne pa Madjarov in nemških Avstrijancev." Meni je vse eno, rekel je Lueger, od kod nasprotniki trgovinskih pogodb na Nemškem dobivajo svoje informacije, protestirati pa moram, da bi bili nemški Avstrijci eno in isto z židovskimi liberalci, kakor misli Caprivi. Nel židovski liberalci in nemški Avstrijci niso vse eno, marveč spada veliko nemških Avstrijcev tudi k drugim strankam. Kot Avstrijanec moram tudi z vso odločnostjo protestirati, da nemški državni kancelar takorekoč le mimogrede razpravlja Cehe, Slovake, Rumunce, Slovence in Hrvate, kakor da bi bili narodi nižje vrste (Živahno odobravanje.), o katerih se sme mirno prestopati na dnevni red, in da nemSki kancelar sodi, da pridejo v poštev le Nemci in Madjari, kadar se govori ob Avstrijancih, i a da je vse drugo le privaga. (Burno odobravanje.) Jaz v Avstriji poznam samo enakopravne narode, jaz vidim v vsakem Cehu, Slovencu itd. le avstrijske sodržavljane in bi le želel, da bi tudi na Madjarskem ue bilo zatiranih narodov. (Živahna pohvala in ploskanje.) Nemškemu kancelarju Capriviju bi rekel, da naj študira avstrijsko zgodovino, kjer bo našel, da so od njega zaničevani narodi, Slovaki, Rumunei, Slovenci in Hrvatje v jako nevarnem času, ki je za Avstrijo prišel, prelivali svojo kri in žrtvovali svoje otroke, da so ogersko krono prisvojili za habsburški prestol. (Konec sledi.) Govor poslanca Fr. Povše-ta v državnem zboru dne 7. decembra 1891. (Dalje.) Pa tudi v mnogih drugih okrajih dežele je mnogo potokov, ki so pravcati hudourniki in kateri so vravnave zel6 potrebni. Naj omenjam le Grada-šice, ki je tudi letos silno opustošila polje od Polhovega Gradca proti prelepi Dobrovski dolini naprej ter ondotna zemljišča meter in več visoko zasula s gramozom. Ta potok pa je tudi za reko Ljubljanico nevaren, ker ji prinaša množine nasipnine, ki vpliva, da zastaja Ljubljanica v svojem odtoku ter s tem pomnožuje velike povodnji na ljubljanskem barju. V velikem načrtu, po katerem bi se imelo to barje osušiti, izrekla se je enketa izvedencev in osobito tudi načelnik urada za zagradbo hudournikov ter priznala, kako škodljivih posledic je prav ta potok za Ljubljanico, zato naj bi se brez odloga vravnal. A ne stori se nič, da bi se to prevažno vprašanje rešilo, vzlic temu, da se je zbor slovečih izvedencev v vodnih stavbah soglasno izrekel za to vravnavno delo, ki je bilo priznano kot neizogibno nujno delo. Dotični v to poklicani krogi nič ne store, ker dan za dnevom pričakujejo, da se bo to vprašanje skupno izvršilo; zato se obračam do ekscelence gospoda kmetijskega ministra z nujno prošnjo, da vendar že reši od deželnega zastopa kranjskega pred tremi leti predloženo deželno postavo, da se konečno uresniči to za deželo, glavno mesto in ondotno prebivalstvo toliko imenitno in koristno delo, kar bo v blagoslov našemu poljedelstvu. Dovoljujem si opozarjati visoko vlado tudi na kamniško Bistrico, ki izvira pod kamniškimi planinami in v jako plitvem vodotočju skozi prelepo ravan hiti proti reki Savi. Ker je vodotočje Bistrice silno plitvo, ker ima v svojem zgornjem toku mnogo gramoza in kamenja, bati se je za slučaj velikih nalivov, da bi utegnila postati grozna in uničevalna za to lepo ravan in ondotne polje. Daj Bog, da se to nikdar ne zgodi, toda ondotne razmere zemlje in te vode opominjajo na pazljivost in jaz smatram kot svojo vestno dolžnost, da opozorim visoko vlado na te razmere, da jih preišče ter na podlagi preiskav potrebno ukrene, da zabrani sleherno nevarnost za bistriško polje. Da bo veliko nalogo pri vsem delu, namenjenemu za obrambo slehernih nevarnosti, imel prav gozdno-tehniški urad, je jasuo. Zato želim o tem nekaj besed izpregovoriti. Priznavam, da se veliko teh povodnjih nezgod zgodi vsled uničevanja gozdov, kar se vrši in se je vršilo v hudi meri, v prehudi meri, kar je le obžalovati. Vendar se ne more tajiti, da je marsikaterega gospodarja le bdda prisilila, da je iz gozda več vzel, kakor je bilo praro. Eo se je t prejšnjih časih Ie malo storilo za napravo cest, šol i. d., razvilo se je nekako strastno hitenje, zamujeno v malo letih nadomestiti, kar pa je obremenilo kmete z mnogimi deželnimi in občinskimi nakladami; temu pridružilo se je, da je cena žita in drugih pridelkov padla, pač pa narasli stroški za delavce in razne rokodelske izdelke; ni čuda, da je marsikateri gospodar, kmetski pa tudi graščinski, zagrabil za sekiro in načel v gozdu od svojih ue toliko s davki zadetih aH obteženih prednikov shranjeni zaklad, to jo les, ter s tem tudi v strmih legah opustošil gozdove, ne da bi se zavedal škode, ki sledi takemu golemu izsekanju strmin. Zato je vlada vpeljala gozdno-varstveni urad, ki ima dokaj imeniten nalog, osobito pa pogozduje goličave v strminah in na kraških tleh. K temu pa je treba ne le nadzorovanja, ampak tudi dobrovoljnega navodila. To vse pa doseči ni prav možno sedanjim gozdno tehniškim uradom, katerim so odmerjeni okraji s 40 in več kvadratnih milj površja in z 200 in več tisočev oral gozda. Jaz smatram drugi odstavek paragrafa, ki določuje delokrog gozdno-nad-zorovalnih organov, dokaj važnišem, ker jim veli, da morajo poleg nadzorstvenega posla tudi vplivati na zopetno pogozdovanje z navodilom, poučevanjem in prepričavaujem kmetovalcev. V tem oziru pa moram z vso odločnostjo zahtevati, da se visoko ministerstvo pri imenovanju gozdno-nadzorstvenih uradnikov poleg strokovne zmožnosti tudi na znanje slovenskega jezika ozira. Kako naj izvršuje dotični uradnik drugi del svoje instrukcije, ako ne ume jezika kmetskega ljudstva? (Dobro! Poslanec Klun.) Upam, da se mi ne bode podtikalo, da mi je več za znanje jezika, kakor za strokovno zmožnost. Ako zahtevam znanje slovenskega jezika za one uradnike, ki hočejo gozduo-tehniški posel vršiti po slovenskih deželah, utemeljeno je to tudi s tem, da le potem je pričakovati, da se ta urad pridobi zaupanje ljudstva, kar pa je velike koristi za vspešno njega delovanje. V državnem proračunu je zahteva, da se vsaj nekoliko zboljšajo službene razmere za te uradnike, da bodo imeli vsaj uoanje, enkiat na starost dospeti v VIII. službeni razred, kar se jim spodobi že z ozirom na njih visokošolske študije. Želel pa bi, da bi visoko kmetijsko ministerstvo tudi kaj storilo za osebje takozvanih okrajnih gozdnih nadzirateljev, ki imajo jako važen posel vrš ti, ker so najbolj v dotiki z ljudstvom ter mu morejo pomoči z dobrimi sveti. Z zadovoljstvom morem izreči, da poznam mnogo takih gozdnih nadzirateljev, ki svoj poklic pošteno izvršujejo in so si znali pridobiti zaupanje pri ljudstvu. Zato bi želel, da bi tudi ta vrsta služabnikov bila deležna zboljšav svojega službenega stališča, ker poznam jih mnogo, ki so dovršili nižje realke ali gimnazije, potem gozdarska učilišča ter konečno prestali nižjo državno gozdarsko preskušnjo. Ako se hoče doseči in vpeljati, da bi se okrajni naredniki uvrstili v uradniški status, ako navajam, da mnogo uradnikov zavzema 11. in 10. mesto uradniškega stanu, ki se ne morejo z večjimi študijami ponašati, kakor ti, menim, da bi bilo opravičeno, da bi oni gozdarski nadziratelji pri okrajnih uradih nameščeni, ki se skažejo z višjo izomiko in s hvalevredno službeno vsposobnostjo, vsaj to zagotovljeno nado imeli, da na starost morejo biti uvrščeni v zadnji službeni razred uradniškega osebja. To bi jim bilo v spodbudo iu nekak ponos, pa tudi državi v korist, ker bi se temu važnemu pa težavnemu poklicu posvetile dobre moči. Navajam še, da bi tudi državo ne stalo kaj več, ker znaša sluzba-riua v najvišjem službenem razredu gozdnih nadzirateljev skoro isto, kakor 11. razred uradniškega statusa. Iz teh razlogov je tedaj opravičeno, da bi se za to vrsto poslujočih pač v izrečenem smislu storilo ter s tem zadovoljilo te težavni posel vršeče gozdarske nadziratelje._(Konoc sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. decembra. JJfotram|e doikel«. Nadvojvoda Sigismund, ki je sedaj umrl, je bil ro|en v Milanu dne 7. januvarija 1821, kakor vsi sinovi podkralja nadvojvode Rainerj«. Zgodaj je stopil v vojake. V 22. letu je bil imenovan imeji-teljem 45. polka. Kot polkovnik udeležil se je pod Radeckim vojne v Italiji leta 1848. in 1849. in je po teb vojnah postal generalni major, 1856 pa podmaršal. Tudi se je udeležil vojne 1859. lota, potem je zaradi slabega zdravja odpovedal se aktivni službi in živel na svojem gradu v Gmttndu blizu češke meje. Na Dunaju je bil malokdaj, pač pa je po letu rad bival pri svojem bratu t Bolzanu. Hohenivartov klub. V jedni zadnjih sej se je baje v tem klubu posvetovalo, da bi se ustanovil poseben časopis, ki bi zastopal odločno nazore tega kluba. Sklenilo se je, da bode list začel izhajati že sredi januarja. Tako se vsaj praškim listom z Dunaja poroča. Potem se je razgovarialo ob osnovi dr-j žavnega zdravstvenega urada, kakoršnega imajo v : Berolinu. Proti takemu uradu se je z avtonomistič-j nega stališča izreklo več pomislekov. Kaj defiuitiv- ■ nega klub v tej stvari še ni sklenil. Odsek za volilyo reformo v petek ni imel seje, ker ni bil sklepčen. Predsednik dr. Herbst je dolgo čakal, pa le ni bilo dosti članov, potem je pa naznanil ministerskemu predsedniku, ki je tudi bil v državuozborskem poslopju iu je hotel mej od-sekovo sejo priti ter dati potrebna pojasnila, da ne bode seje. Sedaj najbrž pred Božičem ta odsek ne j; bode imel npbeue seje več. Čehi. Vašaty se je baje izrazil, da je poslednji pot govoril v državuem zboru. Po letu bode zaradi premenjenih rodb nskih razmer odložil mandat. S • tem bode mož pač ustregel tudi Mladočehom ,] samim, ker jim je jako nadležen, ker se ne ravna i niti po klubovih sklepih. Olajšal bode pa tudi približanje Mladočehov drugim strankam na desnici, da se obnovi stara večina. Vašaty že menda sam spoznava, da on ni pravi mož za sedanje razmere. Ogersko. Govori se, da se takoj po novem letu razpusti državni zbor. Nove volitve bodo v fe-bruvariju in novi državni zbor bi se sešel v marcu, da bi potem rešil budget do maja, ker inderaniteta traje do 1 dud maja. Vntttisjfi držar©. Bolgarija. Zuano je, da je francoska vlada protestovala proti iztiranju dopisnika „Agence Ha-vas", Chadourua, in zahtevala, da se mu dovoli povrat v Bolgarijo. Bolgarska vlada je pa zavrnila | to zahtevo in francoski diplomatični agent je na to j naznanil, da pretrga diplomatične odnošaje z Bolgarijo. Da je francoska vlada za iztiranje le povoda iskala, je pač jasno. Iztiranje kakega časnikarja ni take važnosti, da bi zaradi tega morali prenehati diplomatični odnošaji. Morda je to vspeh Giersovega potovanja v Pariz. Da je Francija to storila na ljubo Busiji, je skoro gotovo. O iztiranem žurnalistu se poroča, da je kot natakar prišel v Sofijo in je sin i nekega plesnega učitelja. Prikupil se je bil Batteu- ■ beržanu, ki ga je podpiral, da se je toliko izobrazil in postal dopisnik večjih francoskih listov. Zadnji čas je širil laži o Bolgariji mej svet in je torej vlada bila prisiljena, pognati ga čez mejo. Francija. Tudi ? Franciji se je začelo raz-govarjati o tem, da se uvede dveletna aktivna vojaška služba. Časopis „XIX. Siecle" prinaša celo vrsto člankov o tej zadevi, v katerih objavlja nazore častnikov in generalov. Mlajši so za dveletno aktivno službo, starši pa ne. Odločno je za dveletno službovanje vojaški pisatelj general Joung, ki je bil Bou-langerjev načelnik generalnega štaba. Odločna pro-tivnika sta pa generala Fevrier in Thibaudin. Nemčija. Nemški listi poročajo, da se je po inicijativi pruskega vojnega ministerstva izdelal načrt zakona proti vohunstvu z jako strogimi določbami. Ta načrt se bode predložil zveznemu sovetu. Izvirni dopisi. Iz Zagreba, 10 decembra. Autonomni proračun za Hrvatsko in Slavonijo iznaša za bodoče leto i 7,311.100 for. tedaj 663.344 for. več nego za tekoče ; leto. Ta presežek prihaja pa odtod, ker se dohodki i zemljiščne odveze že v bodočem letu vračunajo med j navadne davke, ter bodo potem računali Madjari že I v prihodnjem letu vse dohodke Hrvatske in Slavonije | na 15,295 434 for. nasproti letošnjim 13 858,160 tor. j tedaj precej za 1,438 274 for. Ker se po triletnej ' poprečnej vsoti računa odbitek 44°/0 od vseh do-! hodkov, mora rasti letni proračun pa ne vsled nove ftnancijalne uagodbe, kakor trdijo vladini listi, kajti 44% je bilo vselej matije nego 45%, Od vsega , tega dohodka spada na plače ravnovrstmh uradnikov ! 59°/0 a'i 4,342 605 for. za ceste in utrjevanje in urejevanje rek 7°/0 ali 513.950 for., za nove ceste in prekope 347.400 for., za zidanje novih in popravek starih poslopij 5"/0 a'i 348.453 for., za bogo-častne zadeve 4°/0 ali 292. 562 for., slednjič za povzdigo gospodarstva 3% ali 217.957 for., a ostanek 17% ali 1,248.173 for. za deželni zbor, za kaznilnice, za urejenje zemljiščnib kniig, za gledališče in druge administrativne potrebe. Iz vsega se vidi, i da se od proračuna le premalo troši na gospodarstvo, i saj je vendar zemlja v prvem redu poljedeljska. Vrh ■ tega pa je naše gospodarstvo še močno zaostalo, ter bi bilo neobhodno potrebno, da bi se v tem pogledu j na vsak način kaj več storilo. Že sama nesrečna fiiokseva bi zadala vladi dovelj posla, ko bi se le hotela tega vprašanja lotiti, kar bi bilo pa neobhodno, da se čim preje stori, kajti če opeša kmet, kdo bode potem plačal davke in bode li mogoče stalno računati ua dosedanje dohodke? Zatoraj morda zares ni popolnoma umestno, da je vlada predložila že letos osnovo saboru, kako bi se povečale plače višjim uradnikom, in sicer takim, ki imajo že zdaj lepe plače, a nižjim se poboljšek le obeta, pa bode tudi le ta gotovo neznaten. Mogoče je, da bode sabor v tem pogledu stvar pravično razsodil, ter pravo ukrenil. Istina je, da so naši uraduiki slabeje plačani nego v drugih zemljah, ter jim radi tega ne more nobeden zameriti, da se potegujejo za svoj poboljšek. Ali kadar se deli nagrada za delo naj se deli pravično ln pa't obzirom na mogočnost. V kratkem se bode razpravljalo o tem vprašanju v saboru, a nade je, da se bode pravično rešilo. Pretečeni teden je bila sprejeta v 6aboru po dvednevnej debati postava o pokojninah deželnih uradnikov. Skoraj za vse uradnike, razun profesorjev na srednjih šolah, za katere je bila ta postava že I. 1874 potrjena, so veljale Še postave o pokojninah iz dobe absolutizma, ter je bilo zares potrebno, da se premene po potrebah današnjega časa. Res je, da bode imela dežela radi tega zakona sčasoma na leto do 100.000 for. več stroškov nego do zdaj, ali pravica je zahtevala, da se obskrbi tudi uradnik za stare dni, saj vendar le za narod dela. In resnica je tudi, da bode gotovo z večini veseljem izvrševal tudi uradnik svoje dolžnosti, če vidi, da je za starost obskrbljen. Ni bilo tedaj lepo od zastopnika Folne-goviča, ko je v svojem govoru napadal uradništvo, da ni zaslužilo, kar mu vlada daje po tej postavi. On zahteva od uradnikov, da si sami osnujejo zaklade pokojninske. Posebno pa so po njegovem mnenju najmanje vredni upravni uradniki, ki svoj narod popolnoma zanemarjajo. Oponaša vladi, da ne skrbi čisto nič za narod, kateri bi bolj potreboval podpore nego uradniki, kajti tako daleč je že prišlo, da je nedavno ubil sin očeta radi tega, ker mu oče ni imel dati kaj jesti. Ves ta govor je bil poln mržnje proti vladi in uradnikom ter diši popolnoma po so-cijalizmu. Mnogi mislijo, da je ob enem tudi priporočilo pri kmečkih volilcih za bodoče volitve. Sploh se je Folnegovič s tem govorom pokazal kot pravega privrženca stranke prava, ki po navadi na tak način' napada vlado. Čudno je pri vsem tem to, da je bil tudi Folnegovič nekdaj uradnik, pa je radi slabe plače in negotove bodočnosti prevzel rajše drugo boljšo službo pri nekem zavarovalnem društvu, a kasneje si je ravno on morda tudi na račnn siromašnega naroda pri zagorskej železnici pridobil precej velik imetek. Omenjeni uboj pa tudi ne dokazuje, da so uradniki nesposobni, kajti uboji iz omenjenega razloga se dogajajo po celem svetu in ne samo na Hrvatskem. Ves govor Folnegovicev je bii prav nespreten in zastopnik je izgubil po njem mnogo svoje poprejšnje slave kot izvrsten govornik. Sabor je sprejel postavo o pokojninah v svojej seji 7. decembra po predloga vl&dinem z neznatnimi premembami. Iz Trnja na Notranjskem, 12. decembra. Prosim sprejmite sledeči stvarni popravek. „Slovenec" prinesel je v št. 284 dopis iz Sem- ; petra v katerem napada se, predsednik bralnega društva „Mir". Začetkom dopisa, čuti se sumnjičenje, da bi bil predsednik pisal ali vsaj sodeloval pri dotičnem dopisu v ^Slovenskem Narodu", kateri opisuje Miklavžev večer v Šempetru. To ugovarjam odločno. Jest nisem v nikakoršni zvezi in dotiki dotičnega dopisa. Na dopis v „Slo-vencu" pa izjavim: 1. Ni res, da bi se bilo poslalo nekaj vabil v II. Bistrico. 2. Ni res, da bi bilo to vabilo glas upijočega v puščavi. Vdeležilo se je zabavnega Miklavževega večera nad 40 povabljencev, med temi sedem učiteljev. 3. Ni res, da se je reklo: »Pojdite po ulicah in cestah ter pripeljite vse, kar dobite." 4. Res pa je, da se je povabilo nekaj rodovin iz petih šolskih občin z dostavkom, naj pripeljejo tudi svoje otročiče s seboj. 5. Ni res, da bi se bil Miklavžev večer priredil za šolsko mladino Sempetersko, ■ temveč napravil se je za otroke in učence društvenih članov. Naše društvo ima člane tudi v drugih šolskih občinah. 7. Ker se otrok brez spremstva ni vabilo, ni se imel predsednik z nobenem šolskem vodstvom sporazumljevati v tej zadevi. 8. Ni res, da bi se bili otroci brez varuha do 10. ure po noči potikali po vasi. 9. Ni res, da bi se bil utikal podpisani v področje drugih šolskih občin. Naše društvo ima svoje člane v petih šolskih občinah, svoj sedež pa v Šempetru, zato bil je Miklavžev večer tam, ne pa v Trnji. Sploh pa je stvar odborova, kje se imajo na-pravljati zabavni večeri.*) Stipko Jelenee, ulitelj in predsednik bralnega društva „Mir". *i Gospod, zapomnite si za bodočnost, da to neso stvarni popravki, če v popravku koga imenujete ob reko v al ca. Da smo Vam prihranili nadaljni trud, objavili smo Vaš popravek z vsemi pogreški, toda omissis omittendis, kar Vam in drugim bodi v dokaz, da smo „brezdomovinci" v tem oziru manj občutljivi, nego kje drugje Op. vred. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. decembra. (Driavni zbor.) Z Dunaja se nam piše, da je včerajšnja seja trajala do J/s4. ure popoludne. Na dnevnem redn so bile manj važne reči, ki so obveljale brez posebnih razprav. Potrjeno je bilo podaljšanje prehodnih določb za hišni davek v Trstu, Kraljevih Vinogradih, Karliuu, Smihovu iu Žižkovu, potem je bil sprejet zakon v rudniških bratovskih blagajnicah. Potrjeni sta bili volitvi poslancev dr. Vašaty-ja in grofa Ervina Auersperga, rešenih je bilo tudi nekaj peticij. Danes je zopet seja. Na dnevnem redu je glavna razprava o državnem proračunu in finančnem zakonu, ki izkaže vseh državnih dohodkov 585,954.126 gl., troškov pa 583,947.553 gl. torej znaša presežek 2,006.573 gld., to je za 1,888.689 gl. več, kakor ga je vlada proračunila. To povikšanje pa se je doseglo, ker je odsek pomnožil zneske nekaterih dohodkov in znižal nekatere stroške. Iz-med slovenskih poslancev bodeta govorila dr. Ferjančič in dr. Gregorec. (Kat. tiskovno društvo) prejelo je božično darilo. Z Vipavskega došlo je za napravo nove tiskarne sto goldinarjev, katere naj velikodušnemu neimenovanemu gospodu Bog obilo plačuje! (Premeščeni) so čč. gg. Feliks Z a v o d n i k, duh. pomočnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani na svojo prošnjo v Novo Mesto kot kapiteljski vikarij, Matej K o n č a r iz Novega Mesta v Semič, Matija Mrak iz Ribnice k Sv. Jakobu v Ljubljani. (Volk ustreljen, človek utonil.) Iz Planine na Notranjskem se nam piše: Svetli knez se je dne 14. t. m. zjutraj pripeljal s fazanjega lova na Češkem, zvečer pa takoj šel v gozd Škocijanski in tam na čakališču ustrelil ob polu 10. uri po noči velikega starega volka, ki se je dlje časa klatil po okolici in odnesel več psov iz vasij Unec, Rakek in Slivice. Mrcina tehta 39 kilogramov in je trinajsta od kneza ustreljena zver te vrste. Knez ima na pripravnih krajih v gozdu čakališča (Hochstand). To so iz neobeljenih hlodov skupaj zbiti in visoko od tal v kaki smreki skriti šotori, kjer knez v svetlih nočeh po več ur čaka in pri strelnih luknjah pazi, pride li kaka zver k izpostavljeni mrhovini v goste Na tem čakanju je ustrelil že več volkov, medvedov in brez števila lesic. Čudno je, da se je volk v letošnji gorki in kopni zimi tako blizu človeških bivališč prikradel. Ker ima volk tudi samico rad blizu 6ebe, nadeja se knez tudi volkuljo prej ali slej dobiti na muho. — Dn£ 29. novembra se je napotil šestdesetletni gostač Jakob Golja v pozni noči iz Planine v Malne, kjer je imel službo kot rezač na „žagi". Od tistihmal ni sledu ne tiru po njem. Skoro gotovo je v gosti temi, ki je tisto noč pokrivala dolino, in nekoliko omamljen od vinskih duhov, krenil 8 ceste, zabredel v vodo in utonil. Voda je bila takrat zel6 velika in je na mnogih krajih bila na cesto. Vkljub skrbnemu iskanju na čolnih vtopljenca doslej niso še dobili. Žena njegova pravi, da ni mogoče, da bi bil Golja kam drugam šel, n. pr. iskat kakega dela, ker se je domd preoblekel v delavniško obleko in nobenega solda ni imel v žepu. Voda je še sedaj precdj velika, — kadar upade, bode ložje najti kje truplo, kolikor ga bode še ostalo ribam in rakom. (Novo sodnijsko poslopje v Žužemberku) nameravajo graditi prihodnje leto. Vsa stavba je prora-čunjena na 20.693 gld. 38 kr. Dotična minuendna obravnava, komu se bode gradnja izročila, vršila se bode v ponedeljek dnd 4. januvarija I. 1892. od 10. do 12. ure dopoldne pri občinskem predstoj-ništvu žužemberškemu. (Nesreči.) Iz Šmartina pri Litiji se nam po-; roča: Minolo soboto popoldne je ponesrečil Jože 1 j Ulčar, posestnik iz Cerovca, ko je peljal voz po j j strmem potu v gozdu. Voz ga je vrgel na stran s ; j tako silo, da je z glavo priletel ua štor ter bil takoj ' ; mrtev. — Dnd 15. t. m. pa je nekemu delavcu v litijski predilnici odtrgalo na roki tri prste. (Poskušen cerkven rop.) Iz Gradca se nam poroča o poskušenem ropu v stolni cerkvi. Dnž 13. | t. m. zvečer je šel cerkvenik skozi cerkev zvonit „Avemarijo"; gredoč je čul nekov ropot in vračajoč se je preiskal cerkev in naš^l v korarskem koru 1 , okoli 17letnega mladiča, ki se je izgovarjal s tem, da je hotel v cerkvi prenočiti, ker drugod ne more najti zavetja. Cerkvenik ga je izročil policiji. Ko so potem natančneje preiskovali cerkev, našli so pri nekem stranskem oltarju dleto in klešče, na spo-vednici pa črevlje istega tatu. Nedvomno je hotel polastiti se dragocenih srebrnih tkanin v antipen-diju in ostalih oltarnih okraskov ali vlomiti celo v tabernakelj. Policija je spoznala v tatu nekoga, ki je bil letos že enkrat obsojen na dva meseca ječe radi tatvine. (Naznanilo.) C. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani naznanja: Ker se bode za časa praznikov promet z zavoji pri vozni pošti gotovo jako pomnožil, zato se bode čas uradnih ur pri tukajšnjem prejemu in oddaji voznih zavitkov od 20. do 24. grudna od 8 ure zjutraj do 7 zvečer podaljšal. P. n. občinstvo se uljudno opozarja radi hitrejšega prejema voznih zavitkov, naj jih vže zjutraj ali pa vsaj zgodaj popoludne k oddaji prinaša, da se morejo še isti dan oddati. Radi lažjega in hitrejega poslovanja bi bilo jako umestno pošiljatve glede na velikost, težo in daljavo primerno zaviti in naslove jasno in neposredno na zavitek zapisati. Če bi pa na zavitek naslova ne bilo mogoče napisati, tedaj naj se nanj našije ali pa trdno prilepi, v nobenem slučaji pa naj se ne samo pripečati. Isto tako se strankam priporoča, da bi na pravilno izgotovljene poštne spremnice tudi potrebne znamke bile prilepljene. O času najživah-nejšega prometa t. j. od 22. do 25 grudna bode oddaja zavojev in kolnica (Remise) na desni strani dvorišča poštnega poslopja, kamor bode p. n. občinstvu vstop ne glede na dohajajoče in odhajajoče vozne pošte od 8 ure zjutraj do 7 zvečer dovoljen in ravno s tem oddaja pošiljatev jako olajšana. (Tatvina) Posestniku Martinu Ovnu iz Zavo-zelj v ljubljanski okolici so neznani tatje ukradli 24 stotov sena v vrednosti 36 gld. (Ciganska nadloga.) Dnč 12. t. m. so prišli trije cigani v hišo Kržinarjevo pod sv. Katarino nad Medvodami beračit. Luka Alič iz Gaberja, ki je bil slučajno v hiši, posvari cigane zaradi nadležnosti, češ, da so mladi in naj gredo delat. Jeden ciganov nato iz-pod suknje potegne pištolo ter ustreli, vendar Aliča le lahno rani. Orožniki zasledujejo potepine. (Slovstvo.) Te dni je izšla v Gorici knjiga z naslovom „ Poezije". Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil Fran Andrejevič Zakrajski. Založil Anton Jeretič." Ker knjige še nesmo pre-čitali, tudi ne moremo izreči kritiške sodbe, dasi-ravno bi radi ustregli gg. pisatelju in založniku. Opetovano pa moramo grajati to grdo navado, da se nam dopošiljajo v presojo in priporočilo raznovrstna književna dela, a malo kedaj se nam naznani cena knjigi in kje se dobiva. In vendar je tudi to važno in potrebno. Tudi imenovani knjigi cena nam ni znana. (Iz osrednje komisije za umetelne in zgodovinske spomenike.) V zadnji seji poročal je dopisnik ritmajster Benesch o kamenenem reliefu, kateri je bil nekoč na „rotovžu" v Kamniku ter je zajedno opozarjal na mejne stebre na ljubeljskem prelazu. (Gozdarski urad v Kočevju) daje v najem na na več let tri parne žage, in sicer v Karlovcih (KarlshUten,) Travniku in Medvedjem Dolu (Biiren-heim.) (Za poslopjem „TonhaHe") ob Ljubljanici in sicer od Kastnerjeve do Kirbiševe hiše, dograjeno je bilo te dni novo nabrežno zidovje z leseno ograjo in pristop do Ljubljanice vede po novih lesenih stopnicah tik velicega kanala. Današnjemu listu priloženo je priporo- j čilo Jax-ove zaloge šivalnih strojev, na katero še posebej opozarjamo ccnj. naročnike in čitateljc. 1 Raznoterosti. — Francoz Zola je znan kot pisatelj skliz-kih romanov. Nedavno poslatev njegovih nenravnih spisov je cariuski urad avstralijski v Vittoriji kon-fiskoval. Po naših krajih pa Zoline romane nekateri listi priporočajo iu celo ponatiskujejo. — Dva katoliško-socijalna lista imajo na razpolaganje češko slovanski delavci, namreč: a) „Dt>lnik", izhaja mesečno po dvakrat v Brnu na Moravskem in velja celoletuo 1 gld., polletno 50 kr., posamezni listi pa 3 kr.; b) „Doluickč Noviny" v Pragi, izdaja društvo „Vlast" po dvakrat mesečno, letnik velja 1 gld. 60 kr. — Privolitvah v ob č i n sk o z as to p s tv o v Londonu je delavska stranka postavila okoli sto svojih kandidatov, a izmed i jih bili so izvoljeni samo trije. — Na Švicarskem je kreditna banka v Winterthurnu obustavila izplačevanje. „Dčlnickč No-viuy" pravijo, da je polom občutljivo zadel tamošnje rokodelce Telegrami. Dunaj, 15. decembra. V odseka za trgovske pogodbe je načelnik izrekel zahvalo trgovskemu ministru, da je pripomogel zvr-šiti to delo evropskega pomena. Odsek je sklenil, da konča svoje posvetovanje še pred Božičem in določi jednega samega poročevalca. Dunaj, 16. decembra. „Wiener Ztg." jo objavila od cesarja potrjeni delegacijski sklep. — Truplo nadvojvodo Sigismunda vsled njegove zadnje volje ne bode odprto. V dvorni palači in župni cerkvi bode blagoslovljeno in v soboto prepeljano v Gmund. Dunaj, 16. decembra. V državnem zboru je bilo drugo branje finančne postave. Ker jo Bilinski bolehen, poroča Plener. Dr. Gregr izjavi, da bodo Mladočehi glasovali proti finančni postavi, ker ne zaupajo sedanji vladi. Praga, 16. decembra. .Rektor češke tehnike je v svojem nagovoru odločno prepovedal dijakom vse politične demonstracije in agitacije. Dijaki naj porabijo prosti čas za učenje tujih jezikov. Bera, 15. decembra. Kot kandidata za zveznega predsednika se imenujeta poslanik v Berolinu, polkovnik Roth, in bivši komisar v kantonu tesinskem, Ktinzli. Naznanilo. Na nedavni poziv se sicer nI oglasilo toliko gospodov duhovnikov, da bi se mogel samo zanjo Izdati vendar se je tiskovno društvo odločilo, da ga £lm najhitreje lzd&. Res je, da je ravnokar izšel Hel-fertov „Gesohaftsstyl" v novi izdaji, a ozira se le bolj na določbe ln razmere češke cerkvene provln-cije. Tudi je ravnokar izšel 1. snopič Dannerbauer-jevega „Gesohaftsbuoh"-a, ki bode pa še-le v kakih dveh letih dovršen. Vrh tega je o ena obema knjigama jako visoka: Helfert stane nevezan 4 gld., Dannerbauer bode stal nad 8 gld., a nobena teh knjig ne podaje slovenskemu duhovniku tega, česar si želi, namreč natančnega, zanesljivega, v domačem jeziku spisanega temeljitega navoda za uradno poslovanje. Vse to pa bode podajala duhovnikom vseh slovenskih škotlj naša knjiga, o kateri se je pregledovaleo-veščak izrekel prav pohvalno in oel6 zatrdil, da ga skoro nI oddelka v uradnem poslu, ne katerega bi se pisatelj ne bil oziral. Opirajoč se na že mnogokrat razodeto željo po taki knjigi, Izdali jo bodemo v š 11 r 1 h zvezkih, katerih vsak bode obsegal 7—8 tiskanih pol in stal 60 kr. Ker je slo venske duhovščine častna stvar ln potreba, da Imamo v materinščini tako knjigo, zato pričakujemo vsestranske podpore. Naročila gospodov, ki se doslej še niso oglasili, sprejema Odbor katol. tiskovnega društva. V Ljubljani, dne 28. novembra 1891. Tnjci. 14. decembra. Pri Maliču: Friedman, žurnalist; Traun. svetovaleo in višji profekt v pok.; Fel'x in Kunz, potovalca, z Dunaja. — Koehler, trgovoo, iz Solnograda. — llofman iz Prage. Pri Slona: Cambiagio in Fanini, trgovca, iz Trsta. — Spitz, trgoveo, iz Pečuha, — Holand, gledališka igralka, in Arnstein, trgoveo, z Dunaja. — Arko iz Zagreba. — Čuden, urar, iz Trbovelj. — Lapajne iz Idrije. — Utitz iz Prage. — Lambert, pevec, iz Inomosta. — Buzzi iz Vevč. — Dettlhcim in EiBjer, trgovca. Pri «7uinem kolodvoru: Kolmeier in Opatije. Pri avstrijskem caru: Leban, zemljiSkokjižni vodja, in Cvek, davkarski pristav, iz Sežano. — Gregurka z Reke. Pri bavarskem dvoru-. Geržina. posestnik, iz Št Petra. — Lustik, trgovec, iz Begunj, Umrli bo: 11. decembra. Jožef Janežič, uradni sluga, 70 let, Rimska cesta 18, marasmus. — Ana Steklinger, posestnikova žena, 41 let, Rimska cesta 16, sopticaemia. 12. decembra. Marija Merzlikar, kajžarjeva hči, 21 dni, Ilovea 3, božjast. — Marija Jekin, branjevčeva hči, 6 let, sv. Petra cesta 26, plučnica. 13. decembra. Marija Čarman, sodarjeva žena, 73 let, Kravja dolina 11, carcinoma mamae. V bolnišnici: 11. decembra. Janez Gaberšek, delavčev sin, 9 lot, me-nigo ensephalitis. 12. decembra. Jožefa Sternad, delavčeva hči, 4 leta, bronehitis. 13. decembra. Katarina Košenina, delavka, 58 let, marasmus. Vremensko »poročilo. ZAHVALA. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrobu a « O CM Stanje Veter Vreme > 2 i-i ■gf C s s opazovanja zrekomor. t mm toplomer* po Celziju 7. u. zjut. 732 9 04 brežv. megla 15 Ž. n. poja. 732 1 1-2 000 9. u. zvee. 736-7 1-8 sl. vzh. n kakor tudi darovateljem vencev izroka v svojem in v imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo (1505)-1 Fr. Trtnilo. Kotranastc krogljiee. Priporočljive kot kašelj in hrip&vost odstranjujoče in olajšujoč«, sliz razkrojujoče sredstvo. Te krogljiee, ki pomiru-jejo in mehčajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in dolžnostih potrebujejo jasen in močan glas,kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci itd. — 1 škatla 25 kr., 10 škatel 2 gld. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Tnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1310) 3 IMMMžMiMMM^ Kalan: ■POtlSlI, slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. w II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" komad po 20 kr. Prvega zvezka je še nekaj izvodov v zalogi. W Primerno božično in novoletno darilo. "^PH Srednja temperatura 0 1°, za 1-1° nad normalom. Božično darilo. I >Božične in novoletne* Usojam se najuijudneje vabiti na obisk svoje karte. ♦ ■♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦a v « v R3" velike -ga Dekoracije za bo-♦ žična drevesca. a l i (1482) 30-12J devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katebet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani. spisov za mladino, slovstva za darila, krasnih del, knjig s slikami, poučnih in zabavnih iger, slik in KjT ia^egffališa&b. apa.sre.-feo-cr "^gf z vsem, kar zraven spada v kasetah po 6 in 7 gld. — Velika izber pisnih kaset, poezijskih in fotografičnih albumov, fotografičnih podstavkov, notnih map, relifnih albumov, globusov v raznih velikostih, slikarskih predlog, dekoracijskih krožnikov, pismenih map z opremo in brez nje, pismenoznamskih albumov po 30 kr. do 8 gld. Gosli, oitre po 8—13 gld., koncertne in elegijske citre po 20 gld., toki za eitre po 3 gld., gitare. NainnVPKP' P°stekleno slikarstvo, izber glinastih posodic s pripadajočo slikarsko pripravo. — lldJllUVGJoO. Vsi deli za izdelavo papirnih cvetic, kakor tudi opravljene kasete po 3 gld. 50 kr. Velika izber muzikalij, opor in operet, izvlečkov za klavir, potpourrijev, salonske, plesno in klasične muzike. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦p _ j. GIONTINI, (150°) ■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Modelirske pole za jaslice. (3-2) d.mvivn^l, f Koledarji vseh vrst! knjigarna in prodajalnica papirja v Ljubljani, i jn cen> Jutri dne 17. decembra izideta I. in II. zvezek Uredil Frančišek Leveč. Levstikovi zbrani spisi obsezali bodo pet zvezkov; in sicer: I. zvezek: Pesni. — Ode in elegije. — Sonetje. — Romance, balade in legende. — Tolmač. — II. zvezek obseza: Otročje igre v pe-sencah. — Različne poezije. — Zabavljice in pušioe. — Ježa na Farnas. — Ljudski glas. — Kralj edvorski rokopis. — Tolmač. III. zvezek bode obsezal: Povesti in potopise. IV. zvezek: Kritike in znanst. razprave. V. zvezek: Doneske k slovenskemu jezikoslovju. Cena vsem mehko vezanim zvezkom je v naročevanji 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld. 50 kr., v polfrancoski vezbi 14 gld. 50 kr., v pol usnjeni prekrasni vezbi 15 gld. 50 kr. Naroča se pri založništvu: Ig. pl. Kleinmayr