GLAS SVOBODK SIX)VKNHKI TEDNIK 7.A IfaUIRI DtUTKH« Ljt:nm. Glas Svobode. GLAS SVOBODE HIX) VENI O WKEKLY Đit«u To Tn lmuan Or Vmm I-ABoaiKft Ouun GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR ME MISU SVOBODNO, SE NE MORE B0HITI ZA SVOBODO"! Štev. 24. Chicago, 111., 14. junija 1907. teto VI. NAŠE TOŽBE. V torek io. t. m. je bila porota zveznega sodišča (lT. S. District oourt) v slučaju obsodbe M. V. Kanile in J. Kaker-a pred sodnikom Landisan izbrana. Državno pravd-ni.Štvo in sodnik Laridis sta porotnike po J učila o dolžnosti Ln< 'pravicah" državljanov napram postavi Zeti. držav, nato sta pa! zagovornika Konde, Goeting in Klein, porotnike vzela v ekseininacijo: o njih sposobnostih v slučaju predležeče obsodbe. \*a željo Kondovega zagovornika Goetinga, so bili štirje porotniki odpuščeni, na njih mesto pa nastavljeni ostađi, ki jih je imelo sodišče v rezervi. Omenimo naj. tla je ilrž. pravdni-štvo se predno se je prešlo k argu-Itnentaciji. poučilo poroto glede i stvari sarne. Nato se je prešlo k zaslišanju prič. Prva priča na strani državnega pravdtiika je bil vposlenec po-botnih odpošiljatev poštnega oddel. • ka na PtUen S tat ion. Povedal je, da je bila pošiljate v registrirana in da se spominja vzetjia, kar znači njegov potlp:s rta recepisu. Na upraša-nje zagovornika, ali se nespaminja. kdo bi bil tisti, ki je prinesel zavitek na pošto, je odgovori!, da se ne spo-m nja. Tudi če je bil zavitek poslan oa željo a!i prostovoljno na adresa-| ta. ""i ni znano. (iott ng, zagovornik toženca je gj^vn-l zavitek v roke in pokazal, sod- • niku, da ovitek ri.i obeli konceh prost, odprt, in da vsled tega n: mogoče trdit', da je bitla qnenjcna brošura t. j. "Žrtev razmer v tem zavitku. Dptflga prtča je bil tisti, ki je pre. jel registrirani zavitek, v kterem naj bi bila rečena brošura. Mož je iz Jolieta, in ker ni zmožen angle-1 sčine, je za njega tolmačil, po prigovarjanju zagovornika Goetinga g. A. Tcrnan. Na uprasanje, če je On naročil knjigo, je izjavil, da ne, « niti kdo drugi — meni, jo v njegov: hiši ni naročil. Kako je prišla knjiga k njemu po pošti, si ne ve tolmačiti. "Ali veste, da je to tista knjiga, ki ste jo takrat prejeli po pošti?" je praiial zagovornik Goeting pričo "Jes, ravno taka je in .mislim, da je to tista; kajti ravno tako branje je v nji." "Ali ste čitali to knjigo?" je pra_ šal zagovornik znova pričo. "Nevem, če je to ravno tista, ampak ravno tako branje je v njej •n tak naslov inia knjiga." "Torej vi niste sigurni, da ste prejeli to knjigo ali da ste jo Čitali ?' "Kavno taka je biia," je bil odgovor. Tretja r>riča je bil superintemlent secnnd c!ass maš'. Njegov materi-jal se je naslanjal največ na vsebino brošure, ki je bito oznanjena v ogb.su "Glas Svobode". V to je ftTiel tozadevni prevod v angleščini. | ki pa ni prišel do preči tanja, ker za. govornik Goeting spldi ni dopustil, da bi se situacija obravnave obrnila na drugo fazo. \ Pred očmi je i mol le, tla je cela * inkrin racija kalkulativno špekula-cijskega značaja nasprotujočih st strank in da je smatrati celo zadevo konspiraciji, da bi- s postavnim bi-četn v senci hipokratične demincije dobili ceneno igra Ker je stvar predvsem bolj teh-n'ške kakovosti, si je zagovornik Goctvng pridržal prod očmi le o-bravnavo kakovosti in ne koliko-vosti prestopka postav glede ne nravnih spisov. _ Goeting je v svoji j uri stični prak-S1 predvsem psiholog in zatem teh^ nostrategik človeških čustev in vti-skov. Polog teli lastnosti pa ima še eno dobro lastnost — in ta je, da je od-krit sovražnik nazadnjaških idej. Sodba se je v torek preložila in se ima nadaljevati v sredo. Kakor hitro bo sojen Konda, pride na vrsto f. Kaker. O izidu obeh tožb prinesemo prihodnjič v obsežni obliki. O;nenimo naj še, da se za ta proces zanimajo razni svolradomiseljtni Čehi, ki bi v slučaju, da je eden ali drugi obsojen na denarno globi, radi za-ožili denar v to. — Poznege. Porota je spoznala v sredo it. t. m. M. V. Kondo krivim. Sedaj preostane le še, da obsodi*) izreče sodnik I.andis. ki jo je pravzaprav že itak izrekel predno je stvar prišla pred poroto. Cinditi se temu nam ni treba, saj so na n. iz izkušenj družili poznati kruti paragrafi, posebno, kjer ni poetične zaslotnbe v taki nneri, kot napr. pri "finih" lopovih. Kondov zagovornik je takoj po razglasu porotne obsodbe ujožil pri -ziv na najvišje zvezno sodišče (U. S. Supreme court, od koder je pričakovati defnitiviiega izreka. Obravnava J. Kaker-a pride navrlo v četrtek 12. t. m. RESOLUCIJA slovenskih rudarjev pri K velet h Mineru' Unio« št. 47 W. F. of M. v Eveleth, Minu. Mi slovenski rudarji in člani organizacije Kveleth Miners' Union št. 47 \Vestenn Federation of Miners smo na svojem zadnjem zborovanju sklenili izjaviti sledeče: i. Enoglasno protestiramo sproti ■nasilnimi kapita'list'čnemu j>ostopa nju napram našim bratom Moye. ru, Ha_vwoodti i«i Pettibonu, katere so v noči dne i", feb. iqo6 šiloma odtrgali od njih družin in jil\ kid-napali" v daljno državo Idaho, kjer se še zdaj nahajajo; najstrožje obsojamo besede predsednika Koosevelta, s katerimi je naše brate Movera, Ilauvooda in Pettibona nazval "nezaželjenhn državljanom" ; 3. najstrožje obsojamo hudobna kapital;stična' obrekovanja, da jc bil 1>rat Mover leta 1886 obsojen na eno leto v jolietsko kaznilnico rad. tatvine. Dokazano je namreč, da jc Mover 1. 1886 delal v južni Dakoti 4. Dalje enog'asno protestiramo proti kapitaFstom in njsh zaveznikom na zapadu, kateri lovijo krivic, ne dokaze, da bi tem laije spravili ob življenje tri nedolžne sodruge ko j h edini z'oČfn je: ljubezen in zvestoba do deltti'skeaa stanu ; 5. enoglasno najstrožje obsojamo in obenem izrekamo svoje zaničevanje nad oni ni špiceljni in tihotapci, ki se Štuli io v naše organ iza • cije. točijo hinavske solze rad delavci, pri ton pa služijo in dekteti* v jo k rvožeJ j 11 ;m kapi ta I i stet n; kateri mečejo vrv okoli vratu naših bratov in (»snemajo [aitfeža Iškar-jota, k; jc nedolžnega Kristusa prodal za 30 srebrnikov; "6. mi slovenski delavci in član. Zapadne Rudarske Zveze (AVestem Federation of Miners) zahtevamo pošteno in nepristransko obravna. vo in končno svobodo našim bra-tom, da se zamore jo povrn:ti na svoj (k|n. od* katerega1 so oddaljen 1 že štirinajst pretečemh mesecev. Odbor Rudarske Zveze: Frank Hribernik Frank Masera, John Ražanc, John Lavriša, Frank Skarza>. Razgled po svetu. -s—— RUSIJA. — Iz Odese se javlja, da je vsled strahu pred teroristi prosilo 40 po-licajev, 10 podinšfjektorjev in. 5 inšpektorjev za prestavl jen je ali pa odstop. Oblasti so prošnjo odklonile in prosilcem obljubile dvojno plačo. — Na Kamenoffetrovskein prospektu sta dva ietorista napadla blagajničarja neke velike prodajal-nice, katerega s ta i dvakrat zabodla in mu odvzela $2.500. Denar je bil namenjen za izplača nje vslužbcn-ccv. Pozneje poročilo pravi, da postajajo teroristi- četfalje liolj živahni in dan 11a dan se vrše politični urno. ri. Sedaj se je zvedelo, da se je v m modem tednu vrš:lo v palači generalnega gubernatorja imisterjoz-no streljanje. Ko se je v palači vršil koncert, počila sta dva strela in med navzoči ni je nastala velika panika. Da i.omiri goste, je gubernator izjavil, da se je nekemu stražarju na strehi slučajno sprožila puška in da se je lahko ran l. Njegovim besedam seveda ni niltče verjel, kajti čez malo časa so policaji obkolili 'hišo, ker smatrali so, da se gre za terorističen -napad. Od dne do dne vre v Rusiji. fj AVSTRO-OGRSKA. :. V sobi 'to junija je av- strijski cesar Franc Jožef praznoval štiridesetletni«), odkar je bil kronan za ogerskega kralja. Cesar je imel ob tej priliki v glavno mesto ogerskega kraljestva s svojim spremstvom slovesen vhod. Mesto je bilo svečano okinčano, in |x> .ulicah, koder se je kralj vozil, so vihrale zastave in bilo prirejenih nebno j slavolokov. Na t'soče in tisoče ljudstva je kralja oduševljeno pozdravljalo z "Hijen" klici, ko se je peljal v kraljevski grad. A prišlo je tudi do političnih demonstracij. D množice so se si šale energične zahteve po uvedbi splošne volilne pra. vice, katere na Ogerskcm še nimajo. Sijajna zmaga avstrijske so-cijalistične stranke pri zadnjih dr žavnozborskiih volitvah je vzbudila duhove tudi 11a Ogerskcm, da se tx> Čim dalje glasneje slišala zahteva po splošnem voHlndn pravu. Do ka. kih izgredov ni prišlo, ker je policija zadušila vsak nemir že v Kal', vendar pa so delavci pripravili ve-čer demonstracijo preti palačami raznih ministrov in hrupno zalite-' vali in kričali, da naj odstopijo, V Hudapešti, glavnem mestu O-grske, kjer bi se imele vršiti velike "parade" na rovaš 4oletnici cesarjevega* kraljevanja — ni opaziti nobenih pomembnejših ilmmiiiacij. ki bi izražale unlanost dinastiji. Na tiho n se u gibi je marsikaj. Nedvomno je, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se je mudil tam. sam čutil nekaj, kar se danes ali jutri lahko zgodi--Zato je takoj [K) cerkvenih ceremonijah zapustil Bu-d a pest in zginil. FRANCOSKO. Na Francoskem se gibljejo vinogradski delavci in to je vladi wl<> neljubo! V?a tn gibanja pomenijo vsekakor ni'kaj več kot le nedolžne demonstracije; so nekake revolte in nosijo na sebi znak meščanske vojne, dasi ni potneba, da bi človek pričakoval krvolitja. Kmetje iti ž njimi simpntujoee privatno uradništvo je nastopilo proti vladi pasivno rezisleneo, in to je vladi mnogo manj všeč, kakor Še bi oba elementa nastopila v ra-bukah, kjer bi jih lahko vojaštvo ukrotilo. Povod rezistenci, ki pomeni odtegnitev davčnim dolžnostim napram državi — je dala država sama. \ Vinogradniki na južnem Francoskem pridelajo namreč vina v veliki ineri, pa ga vsled konkurence ponarejenega vina ne morejo razpeeati v denar. Pred Časom pa je bil sprejet zakon, ki prepoveduj« ponarejenemu vinu trg. Postava gre tu na roke vinogradnikom, /.boljšati njih gospodarski položaj. Vlada pa se ni ozirala za 11 veljavljenje dotičnoga zakona in je mirno pustila po-naivjena vina na trgu. Vlada hoče 'to pasivno rezisten-eo šiloma oslabiti in skozi svojo "eksekutorje" upeljnti rnbljenje, toda vsa županstva po vaseh so na strani vinogradnikov. Vlada jo brezmočna. Pričakovati je nndaljnih ukrepov od strani države — iu i sto) 11 ko nadaljnih pasivnih protinastopov od strani vinogradnikov in njih privržencev. Čuden dvoboj. Dr. Kazimir Pfvffer, dobroznami jurist in državnik v Lucernu, je bil lekoč povabljen na dvoboj s samokres«* n. Pffffer je vzel poziv naznanje z najstrožjimi -po«©ji;— "da imora eden od nju ležati I" Sekundanti so bili odbrani, čas in prostor določen. Nasprotnik pride ob določenem času. kakor rečeno. Kazimir Pfvffer- ja pa ni bilo na lice mesta. Po eni. uri čakanja se jx>dajo se-kmnclantje na njegov donn, kjer ga najdejo mirno spečega v postelji. Na njihofprašanje, kaj .naj bi to pomenilo, jim je minno odgovoril: moj pogoj je bil, da mora eden le-Ždli in zato scun hotel jaz ležati. Nasprotnik je bil osramočen, Dr. Pfvfferja popularnost pa je rastla od; dne do dne. Bliska sc. Pred nami leži več vrst naslovnih imen, časnikov, ki so si stavili nalogo: stopiti imed nezavedno maso in jo pripraviti do volje, spoznavati svojo moč, s7>oj mm. Pred leti je človek zaneti iskal teh časnikov, teh drobtinic, ki danes mamijo duševno zaspanost in vsjjodbujejo misel. Kjer pred leti niti misliti ni b lo na izdajanje lista, se danes ponašajo ž njim. In to daje poguma vsom, ki sc bore v potu svojega obraza za kruh in duševno neodvisnost. — Ne 1k> dolgo, ko Ik> grmelo ... Seja S. S. 0. z dne 12. jun. . Po kratki debati se sklene, da se objavi v ameriških dnevnikih raznih narodov pregnnjanje slovenskih svobodomisleeev v Ameriki, da bodo tudi drugi narodi vedeli, kako klerikalna svojat zadržuje in tlnei slovenski narod na poti napredku in kulturi. Na prihodnji seji se ima predložiti načrt pravil v posvetovanje. Nadalje so imajo vsaki teden priobčiti V ''Glas Svobode" vsi troški in dohodki ter zapisnik. Odbor. Socialistični glasovi y Avstriji. Naslednje število glasov s pridatkom vseh glasov oddanih je dobila avstrijska socialna demokracija v volilni borbi dne 14. in -M maja: v D'v-ela: Skup. gl. soe. gl. % ................,........l,077,i>48 444,433 41.3 nJhhIujea vsrtrijsko ............. m7,703 180,952 2fl.7 Moravsko ..................... 463,278 144,832 31.2 ............................... 216,100 48.1120 22.4 Gornjeavstrijsko ............... 167,72.'! 21.568 12.8 ^lezka ......t................. 150,049 55,229 46.4 Tirolska ..................... 119,175 16,089 10.7 Hnkovina ..................... 112,213 4,561 4.0 Kranjska ..................... 70,082 5.0:50 • 7.2 KoroSka ...................... ,->4,251 13,153 24.2 Tstrija ..............1'........ 55.920 4,202 7.5 Goriško in Gradiška ........... 41,004 3,245 7.9 SaJzburSka .................... 39,093 7.458 if)]o Voralber.ška ................... 34,248 1,977 5,8 Trst in okolica ................ 28,062 9,448 .'{,'1.8 Skupaj ..................3.236,509 960,39.'! 29.7 Po različnosti narodov, ki jih ima Avstrija, se dele soe. glasovi takole: Nemci ..................511,760 Cehi ....................399,287 Taljani ................. 22,518 j Poljaki ................. 13,377 i Slovaki................. 12,605 I Rumunei ............... 860 K zgorajšni tabeli spada še 45.196 soe. glasov, ki so bili oddani v Galiciji pa še niso prišli ostočasno v rekord. S temi glasovi je dobila soe. stranka v Avstriji 1,005,590 glasov. (V primerjamo zadnje državno-zborske volitve v Avstriji z onimi pred tiemi, tedaj moramo priznati, da je seoeija listič na ideja v Avs-triij dobila svoja tla, na katera labko zida. Obžalovanja vredno je naposled le, da stoji naša Kranjska pereentuelno tako osainljetia v pri miru soe. glasov z drugimi deželnimi. Seveda, vzroke neuspehom lahko zapopade vsaktisti, ki naše klaverne razmere v domovini pozna. In ti imajo zopet svoje vzroke. Kden prvih vzrokov je, ker imaJilerikalizem 'tako mogočno zasiotnbo pri takozv. izvrševalnih faktorjih notranje uprave, — in drugi vzrok, ki sledi iz prvega je, da se slov. inteligencija premalo briga za stvarno delo, ki bi one-mogočevalo nazadnjaškemu poplavu pot. Vrte je tako detajlirano, da išče le posameznik zadostila, ne oziraje se, kako se zadoščenje soglaša z narodom, v katerem človek živi in rad o njemu govori. In v tem tihem hrepenenju notranjega zadoščenja posameznikov prihajajo žalostni trenutki, — pride čas, ki pusti revno »pričevalo duševnega gospodarstva naSih slovenskih inteligentov. Na de vinski skali. Zgodovituska povest. Tretji del. (Nadaljevanje.) II. Juri se obeda ni udeležil. Po kratkem pogovoru z Nikolajem Rogo-njo je pohitel v samostan, kjer je bi! prenočil s Hasanom. Rogonja je bi! izpolnil dobljeno naročilo. Govoril je z Domini'ko|n in dirugumii men!-hi, ujel pač to in ono, a jasnega in določnega ni vedel ničesar povedati. Hasan je bi! srečnejši. Vohuni! je neutrudno in iztaknil toliko su|m-ijivth stvari, cla> Juri ni več dvcfini!, da se pripravlja veliko izdajstvo in da ga hočejo njegovi sovražniki napasti vzKc dogovoru, da bo med njimi mir, dokler ne bo končana v L teška steVhost. Hasami je Juri ukazal, naj olv vesti dcviiiske viteze, da se pripravijo za vse slučaje, sam pa je šel v/mestno hišo in poklical grofa M.-pjnhnrda in Otona Vipavskega na nujen in zaupen pogovor. Ko sta sc Majnliard in Oton odstranila od obeda, je vladalahned udeležniki že tako dobra volja1, da ju nihče ni pogrešal. "Kai posebnega sti je zgodilo, da nas tako nujno kličete na zatt[)en pogovor," je uprašal Majnhard, ko je vstopi! v sobo, kjer je čakal Juri. "Zgodilo se ni še ničesar/' je tiho odgovoroil Juri in težko položil roko na mizo, "ali gotovo je, da so naše dežele izgubljene in da sta vidva izdajalca." Majnliard in Oton sta se pri Jur-jevih besedah, zganila. Oton je povesil oči, pa tudi Majnhard ni mogel vzdržati plajutečih pogledov Ju rje vrh. "Za te liesede nafcna bodete dali kot plemcnitaš zadoščenje, kot vladar pa ste dolžni, da jih pojasnite."' "Zadoščenje Vama dam, kadar hočeta, pojasnilo pa vpričo furlanskih in gorišk:h velikašev. ki ste jih sklicali, v Čedad. Ali sta zadovoljna s tem?" "Ne," je odgovori] Oion Vipavski. "Sp!oh pa od Vas ne potrebujem pojasnila, imarveč samo zahtevam ali zadoščenja ali da prosite odpuščanja!" "In tti(!i odloga ne daste toliko dni, da se zbero velikaši," je vprašal Juri in je položi! roko na svoj meč. a grof Majnhard je planil imed Jurja in Otona in ju ločil. "Shod velileasev je pojutrišnjem. Dotlej počakava in tedaj, Juri Devinski, boš jnorat dati zadoščenje." Razgovor med Jurjem, Majn-hardom in Otondn je bil še jako buren, a obveljalo je vendar, da mora Juri na zlxiru velikašev pojasniti svoje obdoliitve in potem šele dati zadoščenja." Potelrn so se vsi trije razšli. Oton Vipavski je prišedsi domov. dal poklicati meniha Dominika. Sprejel q;a je z največjim spoštovanjem kakor kakega škofa in sam osebno zakleni! vrata. "Moj oče," je dejal Oton Vipavski, "velike |moje žrtve v blagor" sv. cerkvc ne bodo ničesar koristiic in kar sem storil v korist sv. cerkve, se vse obrača proti meni." "Da, Oton Vipavski," je dejal pienih, "polovičarske žrtve ne koristijo nikdar dosti in kar kdo iz osebnih namenov stori a le navidezno za cerkev, v resnici pa samo zase, to se vsled nebeške nevolje navadno izjalovi. "'Mislim, <4a bi bil oglejski patrijarh z menoj lahko zadovoljen. Kar je zahtevat, setn vse storil, vedno in povsod sem pospeševal njegove politične najnene. Kaj sem moral st >ati sakno radi tega, ker sem mu izročil Mihaela Galengana, četudi setn se pri tem skril za njegovega vladarja." "Ali ni to bila Vaša dolžnost? Alt ne i"kantje cerkev, da »nora vsakdo prijeti krivoverca in ga v kaznovanje izročiti sveti cerkvi? Alt ni cerkev edina poklicana, da kaznuje hudodelstva proti sv. veri ? Sicer pa cerkev ni zahtevala, da ji iztočite Mihaela Galengana. nego da ji daste zadoščenja, ker je eden Vaših vitezov umoril Antona Kaštelana." "AH nisctai ponudil oglejskimi patrijarhu, da»nu izročim morilca? Sem-H jaz kriv, da je morilec pobegnit?" Dominik je s trpkim usmevej" nekako sarkastično pripomnil; "Niste krivi —• če nut niste omogočili bega." "Pri vcčnrtn Bogu Vam prisegam, daiVnu nisem posnagal pobegniti," je zaklical Oton Vipavski, "in vsi moji ljudje lahko potrde, da sem napel vse sile, da ga zopet uja mcm.'' "In vi ne veste, kaj tla se je žnjim zgodilo in kje da je ?" "Yif:n zdaj vse — aH šele nekaj ur. Patrijarhu* pa lahko služi v dokaz, da s(An izpolnit vse njegove dokaze, to dejstvo, da je ta mož danes |noj najhujši sovražnik. Ta človek je onemogočil vse moje načrte." "Recite rajši, da ste jih vi sami onemogočili, ker sc niste ravnali po patrijarhovih ukazih." Oton Vipavski je jezno udaril ob mizo. "Kaj pa hočete še več? Kar je le mogoče, vse storim. Že tri imesecc naznanja patrijarh vojno proti kri-vovcrcem, ali razen ftiene se ne gane ne en pldmcnitaš." "Vam se pač najbolj mudi." Otop je preslišal to zbadljivo priptjnmjo in kolikor inogt)če snirno nadaljeval: "Kar scVn obljubil, som skoro vse dosege!, a goriškega grofa Majn-Iiarda nisijn še mogel pregovoriti. Njegovi načrti so Smeli in daleko sežnr. Zato sem moral pretmen t svoje [tostopanje." "Ali hočete v ta napnen doseči, da bi se Majnhard loči! od grofice Marije in da bi se vi poročili z Mari-jo?" Dominikovo uprašanje je Otona močno presenetilo, kajti ni inislil, da ve menih za njegovo tajnost, ali pdnagal si je hitro. "To spada le dekvma setn. A če bi bil jaz vladar v Čedadu, bi bilo to za cerkev samo dobro, kajti potem bi lahko z več strani pritisnili na zaščitnike krivoverstva, na Tržič, na Cervinjan in na Devin.'' In Oton je obširno pojasnil svoj načrt ter razložil njegove posamič-nosti tako natančno, da je meniih s tihirn občudovanjem sledil njegovim izva janja ji, pazeč na vsako besedo iti na vsako malenkost. "A sedaj," je končat Oton svoja izvajanja, "je ves moj načrt v nevarnosti, Juri Devinski se je izdal, da ve za našo tajnost. Natančno mu ni znana, kajti obdolžil je tudi grofa Majnharda, da je z nami v zvezi." "A kaj Vam more?" "Kaj mi more! Juri Devinski je obljubil, da spravi to pred zbor velikašev. Če jJin vse razkrije, je tudi vse izgubljeno. Velikašem, ki so na moji strani, sem obljubi!, da vi razdelimo posestva premagancev ; naj Juri kaj takega obljubi patrijarhovim sovražnikom, pa stopijo vsi na njegovo stran in gredo takoj v !>oj proti meni m ostalim patrijarhovim zaveznikom. ' "In tisti, ki so Vam najs!oves-iieje obljubili svojo pomoč, Vas lx>do prvi zapustili," je pripomnil menih. "Saj Vas pozn.ifn vse m lahko ničam, da ste si precej podob, ni." "1 < )tonu ie pri tej žalitvi zavrela kr: in gledal je Dominika nekaj časa s srditimi pogledi; a končno je tudi zdaj premaga! samega sebe in kolikor mogoče .mirno dejal: "Sicer Vhtn pa morn/m svptovati; ne podcenjujte Jurja Devinskega. Majhna je pač njegova deželica in tudi !>ogastvn njegovega rodu je /e precej >kopnelo. ali Juri je neustrašen, Juri stori za svoje ljudi vse. kar more in Juri ve, da steza patrijarh svojo roko po Devinu in zato ga sovraži iz dna srca." Menih je vstal. Svnlo krepko belo roko je položil Otonu Vipavskemu na ramo ;n rekel z velikim po-nosocn in vprav vladarsko oblačnostjo : "Oton Vipavski — slušaj mojo zadnjo besedo. Razvil si mi prav lep načrt; ta načrt je tako spretnb sestavljen, da bi znat marsikoga pnVriotiti, nH kaj, ko se je razbit ob prvi oviri. Načrtom, ki jih je narekoval sv. Duh. se to ne zgodi. Prisezi mi na sveto vero in zastavi mi svojo viteško besedo, da stori3 to,' kar ti1 bojn rekel, in jaz ti prise-žem na svojo vero in na svojo čast, da se ti ni treba bati razkritij Jurja Dcvitiskega." Oton sc je prestrašit strašnega fanatizma, ki jc žarel v tdmnih očeh meniha Dokninika, in komaj slišno je z grozo dihnil: "Če zahtevate, naj storim kako hudodelstvo — jaz ga ne storim. ' "Kako morete misliti, da bo sv. cerkev zahtevala od svojega sina, naj stori hudodelstvo," je hladno uprašal Dominik. "Vaše besede so hudo žaljenje sv. cerkve, vitez Oto,n Vipavski." "Oprostite," je rekel Oton, a na tihem se je spcf-.nitijal vseli nešteviL nih hudodelstev, ki jih ima ccnkcv na vesti. "Kaj torej želite?" "To izveste kmalu. Pred vsem pa prisezite, da oni izročite morilca Antona Kaštelana, ali da se na njegovem (mestu [)odvržcte cerkveni kazni, storite javno (»koro in plačate sv. cerkvi primerno globo." "Kako Imorcte kaj takega zahtevati? Morilec ni v mojih rokah in jaz vendar ne .moretn delati pokore za zločine drugih ljudi." "Prej ste pa rekli, da veste, kje da se «nori!cq zdaj mudi. Tudi če bi mi sakno prikrivali, kje da je, bi to bilo ravno tako veliko -hudodelstvo, kakor Če bi dati morilcu zavetišče na svojem gradu." "In če V .um povem ime in skrivališče »morilčevo, ali me bodete varovali pred devinskim vladarjem?'' "'Juri bo uničen po smislu napovedi. kdor ponižuje, bo povišan, kdor se povišuje, bo ponižan." Menih je to izrekel s tako globokim prepričanjem, kakor da je Jurju že zagotovljena stinrtna sodba. "In kaj 1» z Devinom in z Jur-jevJtni graščinami?' "Vse dobite Vi, Oton Vipavski, kot fevd oglejskega patrijarha.'' Izraz zmagonosnega zadovoljstva se je [x>javil na bledem obrazu Otona Vipavskega. Nastal je kratek molk, potom je Oton (»dal Imeniki roko, kakor bi hotel s tem potrd:ti, da sprejme njegovo ponudbo in je rekel: "Vedite torej —'morilec Antona Kaštelana je razbojniški poglavar Kbmolja," "To ni mogoče," je zakrčal imenih. "Koniolja je navaden ropar, morilec pa jc bil plemskega stanu. Ko nolja je (morda umoril že rmtiogo ljudi, ali morilec Antona Kaštelana se ne zovc Komolja." "Saj se mož tudi tako ne zove. "Kako pa?" "Čemu Vdm je treba to vedeti," jc 7. nekako žalostjo rekel Oton Vipavski. "Saj je dovolj, če Vam "morilca pokažem itt Vam pomorem, da j ga priAnetc. Mladi mož je živel precej d leč od nen položaju, zakaj Komolja je tisti mož, k: prišel mojim pripravam na >lctl in on edini ie mogel Iitri«i izdati .'mojo tajnost." "Kako naj bi bil on prišel našim dogovordn na- sled," ■■ ' * "Saj ste bili navzočui, ko je Ko-molja umoril črnega Petra 1 Ta je bi moj pismonoša. Gospa Juta mi je bila po črndm Petru poslala važno pismo tisti dan, ko je Komolja razbojniškega poglavarja ubil in rešit Jurja Dcvinskega. Tega pisma nisem dobi'1; gotovo je v Komolje j vih rokah in gotovo ve tudi že za tajnost, ki sem mu io prikrival vse življenje." Oton Vipavski je, kakor bi ga h la čuvstva prrtnagala, padel na sto! in opiraje glavo ob roko, vzdih-nit: "Alt, Matilda, kako slabo sem pač iz|x>!iiil svojo-obljubo." (Dalje prih.) iSOEM svojega brata Alojza Gtc vič. Pred štirimi leti je bival v Co-ttemaugh, Pa., in od tega časa ni več slišati o Bkušnjo, ako v teku tega časa z strojem no bode zadovolni, gn zamorete nazaj poslati, nnknr Vam denar povrnemo. Ne odlašajte torej in naročite Bi gn inkoj, z knte-rim bodete gotovo popolnoma zadovolni.Fii ri iciilvi strejn pošljite Soc v siemptah. ■ ostalo svoto clačail budtte oatxrrt]u. Kedor m posije celo ivoto (3.00 v naprej, temu polijemoslroj po poitl, poitoloeprosio. Pilile r materinem jezllcu n»: L. ailARUlA ti CO. 210 214 E. 112 St., New York, N. Y. " $9.85 Za dobro volneno obleko ali površnik. 1'riBtuln so vam bode, knkorda jo izdelano po naročilu in int.ri V zalogi imamo tudi na stotine dm-zili raznovrstnih obtok od $7.50 do $20 in vam jamčimo, da za to ceno ne dobite Iniljega blaga nikjer v mestu. Velikost, barva in moda vsili vjst na izbiro. Priditoin po-ejte. Vogel 18th St. in Blue Island A. JELINEK itt MAYER, i lasnika. g M 0 (' NO BLAGO . Najbrže, daste vitirli že kako oznunilo in Bi predstavlja'!, kako i«) coni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-' Bitr no kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in će je vi niste imeli, stojte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-te oznamovane in tako lepo popisane, dasevatn priljubijo in Bi jih hočete nabavili. Greto iti si jih ogledate in najdete, da niso niti polovico one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, tla mi ne navajamo naših cenpoo-glasih, Nekatere prodajalne trde. da cena tega ali onega predmeta jo za polovico znižana. Mi toga ne storimo, kajti vsakdo VĆ, da nejtaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Noša trgovina obstoji v Je 16 tlo 20 lot in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek.slam-n i kov, klobukov, letno spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za molke obleke. fe OLAS SVOBODE Lev Tolsto!: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. (Nadaljevanje.) VIII. Preudarke malo, kako delajo po-jvetni ljudje, če sc česa lotijo, n. pr.: gradnje stolpa, ali če gredo v vojno, aH pa če postavljajo kako tovarno. Lotijo sc in fetiajo skrb za nekaj, kar tiaj ima pameten namen. Luka 14. 31: "Kedo pa je med v;4;ni, ki hoče graditi stolp, pa, bi ne premišljeval poprej o stroških. če je v starcu to izvršiti? Ako bi tega ne storil in če bi temelj stol-pu že izkopal, a svoje namere ne mogel izvršiti. — začeli bi se mu vsi. ki to vidijo, posmehovati in bi rekli : ta človek je začel nekaj zidati. a ne more dovršiti. Ali: kateri kralj bi se hotel mieriti v vojni z drugim kralidm, a bi se poprej ne posvetoval in premišljeval, ie-li pametno. začeti vojno z:, deset tisoč možmi proti onemu, ki pride nadenj z dvajset tisoč možftni?" NTi-1 i nesmiselno, da se trudimo doseči nekaj, kar se vkljub'vsej pridnosti ne more nikdar uresničiti? Vedno l*1 smrt poprej nastopila, predno ho stolp tvoje zemeljske sreče dozidan. In če že naprej veš, da je tudi najhujši odpor proti smrti brezuspešen, in da lw premagala amrt tebe, in ne ti njo: — ali ni potem boljše, da opustiš vsnk boj proti nji in da ne polagamo tolike važnosti na to, kar jciminljivo. ampak da iščemo dela. ki se z neizogibno smrtjo ne razruši?! Luka 12, 22—27: "Rekel je svo j?m učencem: Zatorej vam pravim, ne skrbite za življenje, kaj boste jedli; trudi ne za svoje telo, kaj se boste oblekli. Življenje ie več nego jed. in telo več nego obleka. Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, tudi nimajo re kleti in ne sfv irbe, — pa vendar jih Tlog pre-ž vi. K liko pa ste vi boliši ko pti-čr? K 'a 'e iined vami, ki bi bil v Stanu napraviti sc za en komolec večjega? Cc torej niste zmožni najmanjšega storiti, čemu se brigate potein za drugp? Poglejte lilije na nolju. kako rastejo; ne delajo nič in ne predejo. In jaz vrini rečem, da tudi Salomon ni b;l v vsem svojem blišču in sijaju drugače oblečen, kakor eden izmed ostalih." Kolikor se tudi trudite za svoje telo in hrano, si vendar ne more nikdo svojega življenja niti za eno um podaljšati. Ali ni torej nespametno, brigati se za nekaj, kar doseči ne morete?! Veste prav dobro, da sc bo vaše življenje končalo s smrtjo. — in vi si skušate svoje življenje zavarovati z bogastvom! Pojrastvo ne more živ!jenia obvarovati ali podaljšati. Začnite u videvati, da je to pmešna prevara, s katero sami sebe gol jiuifate. Pomen življenja — pravi Kristus — ne more biti v tem, kar izven sebe [»osedujemo in pridobimo, i njegov pomen mora ležati v nečem drugem. On pravi (Luka 12, 16—21): če ima človek še toliko vsega v iz-obilici. njegovo življenje ni odvisno < <1 bogastva. "Živel jc nekdaj bogat človek, čegar polje je dobro obrodilo. In premišljeval je sam pri sebi in rekel: kaj naj storim? Shrambe so mi postale premajhne in poljskih oddelkov nimalm kam spraviti. In rekel je: to bom storil t svoje doom podrl in večje zgradil, in hočem tjekaj spravljati vse pridelke in drugo premoženje. In rekel bom svoji du. ši: ljuba duša, veliko zalogo imaš za več let: bodi torej brez skrbi j. jej, pii, in bodi dobre volje. Toda Bog imu je rekel: Bedak, še to noč bom zahteval tvojo dušo, — in čega vo bo vse to, kar si pripravil? — Tako se godi vsakemu, ki si zbira zaklade, in ni bogat v Ilogu. ' Smrt preži vedno in povsod na vas. In zato je pri evangelistu Lt»-kežu rečeno (112, —40): "Naj bodo vaša ledja opasana, in vase luči mj gorijo. In bodite jednaki ljudem, ki čakajo na povratek svojega gospoda od svatbe, da mu hitro odprejo, ko pride in potrka. In ko pride in na .de vse straže na svo-jem mestu, — blagor tem služabnikom. Vedite piai to: če bi gospodar znal, ob kateri' uri pride tat, bi stal na straži sam in ne pustil v hišo vlomiti. Zatorej bodite tudi vi pripravljeni ; kajti Sin človekov pride ob uri, ol> katere j £a ne pričakujete." Prispodoba o devicah, ki čakajo ženina, o koncu sveta Ln o sodnem dnevu, — vsa ta tmesta 1*1 mnenju1 vselv razlagalcev ne pomenjajo samo vesoljnega konca sveta, temveč :'najo tudi smisel, da lahko človek umrje vedno in povsod in vsako uro. Smrt, smrt — Anrt preži na vas vsak trenotek. Vaše življenje jc dopolnjeno, ko zazrete smrt. Če se osebno ubijate za svojo bodočnost, veste sami, kaj vas v bodočnosti čaka: — smrt 1 In ta smrt pokonča vse, za kar ste se trudili. Torej ne more življenje radi sebe samega Imeti nobenega pomena. Ako je sploh kako oainetno in trezno življenje, potom mora biti neko drugo, t. j. takšno, čegar končni smoter ne obstoji v skrbi ca bodočnost, pač pa jc njegov namen zboljšanje siv-I jenja samega v seda i ms ti, Cc hočem živeti pametno, nnoram živeti tako, da smrt ne bo mogla uničiti življenja. Luka io, 41 : "Marta, Marta, veliko si prizadevaš. — pa potrebno je le eno." Vsa ona neštevilna opravila, s katerimi se sami pečamo, bodo v bnjočnosti brez pomena in nevažna, prevara ie vse, s katero saimi sebe slepi* 110. "E110 pa je potrebno," (Dalje pride.) Ameriške železnice. n. 1 _ Prva železnica, ki se je gradila v Zdnutženih državah, je bila Baiti-morc-Olvo železnica (B. & O.) Prometu s-c je izročila 1. 1830. V tem letu je bi'Jal cela proga dolga samo 23 "milj; v desetih letih (1840) se je raztegnila do 2818 milj, in ko so 1. 1850 našli v Kaliforniji zlato rudo, je njena skupno dolžina znašala nad lj proti zapadu našel jcvfaio, to pa v sled tega, ker se je železnea podaljšala onstran reke Mississippi. Letei 1860 je merila žclezniČna proga že 30,635 milj. Vkljub temu, da je državljanska vojna nadaljno gradnjo železnic ziniatno ovirala, sta država- in ljudstvo vendar prispe-vala železniškim podjetnikom velikanske denarne svote ter pomagata graditi železnico proti obrežju Ti-licga oceana. Devet let kasneje, to je i86q, je pridrvel prvi vlak Cen-trti Pacific železnice na obrežje Ve. 1 ikoga oceana. Zveza med majskraj-ucištn vzhodcfn in najskrajnejšim zapadom je bila tu! Dnugo leto so proge merile približno 53.°°° Prvo dol« štiridesetih let grad-nie železme imajo železniški magnati in ljudski izkoriščevalci zapi-saro v zgodovini kot "zlato dobo''. V tem ča'su niso imele železniške drir/bc še n'kake opozicije, iti celo vlada srjna se ie kaj ima'o briga'a za kontro'o glede manipulacije teh "Čast:tih" družb. Četudi se železnic brez vlndncgta: dovoljenja ni mogio graditi. vendar to ni bila ni kak a zapreka: kajti država oziroma vlada ie tozadevnim prošnjam družb prav rada ugodila, ne da bi od njih tirja. la kake obveznosti. V nasprotju z evropskimi vladami, katere skušajo vsaj mtavidezno \tvrovati ljudske interese z detaili-rnnihr zakon rt J ni določbami, z vrhovnim nadzorstvom železnic, z določbami glede vozn;h cen, davščinami jtd,, — se kongres Združenih rfržav za take in jednake stvari presneto malo brigal Železniške družbe imajo v tem oz i m v proste roke, — in vlada je z vscfn zadovoljna, — semo da se železniško omrežje zgošča in razteguie! Namesto da bi vlada ^ebi v prid spravila železnice v svojo odvisnost, pa se je zgodbo ravno narobe; ponudila je družbam primerne denarne prispev- ke ter jim podariila neizmerna zonu. ljiščal Nastalo je te^novanje med posameznimi državtalmi. mesti, trgi in vasmi. Železmiiški spekulantje so se popri jeli te usgod-ne prilke. Država, mesto, trg ali vas, ki ie največ obljubila, — je železnico dobila. Vkljub temu, da jc vlada tem spe-kuhutofn ponudila precejšne svote v denarju, |x>tem milijone akno v zemlje — (že z vrednostjo siaf.no tega diirila bi .'e lahko ztrradila železnica, ki bi bila potom seveda zvezna last!) — so navihani železniški mogotci, prejemši denar in zemljišče v dar, razposlali svoje a-gorite po mestih, in onemu mestu, katero ie obljubilo največjo svoto so obljubili, da bo tekla železnica firmo njega. Pa zadovoljni niso bih niti s tem, ampak razpisali so delnice ali akcije (o katerih bodemo kasneje govorili obširnejše), in na ta način zopet nabrta'li milijone in milijone pri tovarnarjih, obrtnikih in priprostom ljudstvu! Torej, prav po jjuerikansko! V tem ozira 111-Irtu:no statistike, ki bi nairn natančno povecbla, kol:ko sto in sto mi'ii-jonov •si je na ta način pridobila ta ali ona železniška družba. Vlada Oziroma njeni uradniki so za to kriminalno-početje železniških, podjetnikov, polneč i h si b sago, prav do* bro vedela, al vsaj lahko vedela, — a ic oči dobrohotno zatisnitia in molče to odobravala! N iti ena država, ki je železniškim družben denar posodila, še ni dobila povračila. Tako sc je M. pr. obrisala država Missouri za 3)2 milijonov dolarjev. Tennesisee za 29 milijonov itd. Skoraj v vseh slučajih so imeli uradniki železnic proste roke in so gradili železnice, kakor in kjer so hoteli; denar, ki so ga prejeli od držav in posameznikov, pa.' so lepi zapravili ali pa s: b:sage napolnili! Korupcija je bila uprav grozna in (neorfiejena. Dostikrat ni prišlo niti do grtadnje. Navadno so izdali primerno število obveznic (bonds), in ko je železnica bankerotrala, so prijeli vodstvo železnice kot upniki, izplačali male dehličarje z izgube, in tako končno saimi postali neomejeni lastniki! Ko so tako osleparili ljudstvo z»a denar in upanje, izbrali so si zopet novo pot ropanja po "stock ex-change" imetodi! (še pride.) Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu ln njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno Časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in eosedil Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. ODPRTO PISMO Cerrjerii Collins Medical Institute! Ko som se 11a Vas obrnil v moj: bolezni ju ste mi dvakrat poslali zdravila, sc čut 111 sedaj popolnoma zdravega, ter >e Vam lepo in iz srca Trli vali m za Vaša zdravila. Jaz se n:.som na nobenega drugega zdravnika poprej obrnil, kalkor na Vas, ker ste v re>n:ci dober zdravnik. Zntoraj toplo priporočam vsem rojakom širne Amerike "Coliins Medio?.I Institute", 140 YV. 34. Str., Ne\v Vork, N. Y. Z vsem spoštovanjem, Johan Gerbec, P.ox 225, R clnvood, \V. Va. "THE PINKERTON LABOR SPY". (Pinkertonski delavski ovaduh.) Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji W. P. of SI., in kntera morda reši življenje Moyeru, IIaywoodu in Pet-tibonti. Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico citati. Stane 25e in se lah-ko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode". Soeijalizem je nov štadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique glavna prevozna družba. Now Ycrk v Avstrijo čez Havro Basol. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP LaSavoie............22.000 H P La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobiva jo brezplnono hrano na pomikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na IS* State St. Now York. llAUltICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111, Frank Med on h, agent na 0478 Ewing Avo. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Arclier Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agent na 216—17. cesta, St. Louis, Miesour. Slovenci pozor! Ako potrebujete odoje, klobuk«, srajce, kravate ali drugo važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, Čistim stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JI RIJ MAMEK, 581 H. Centre Av«, blizo 18. ulice Chicago, 111. M. A. WEISSK0PF, M. D. ZDRAVNIK IN UANOCEI.NIK H85 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 U radnje na svojim domu: od 8. tO. ure predpoludne odi.- 3. ure popoludne in od 6.- 8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4,—S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, uro l >p )lt, luo dom 1 in to Io izjemoma v prav nujnih slučajih. DR, WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo koriBt. / ]emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'e, mogočo ge popolnoma zdrave zolie? Pusti si jih zaliti s zlatom ali ero-brotn, kar ti za vseloj dobro in po najnižji ceni napravi I)r. B. K. Simonek -Zobozdravnik. 544 Itlil'K AVE. ClIIOAUOflLL. Telefon Morgan 433. Pozor I Pozor I Slovenci. "Salon" /. MOD F, ltNl JI KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravno pijače MujlHiljše in najfinejšo linijsko sinodko. Potniki dobe iedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vseui Slovencem in dragim Slovanom bc priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III. Hermanekove želodecne . kapljice. Najbolje sredstvo za vb« želodeone neprilike, kokor nopro-izguba teka, slab okus v ustih, zubasanost in ščipanje. Vzeti ji t je vsak dati trikrat, pred jedjo, in sicer v maj n ni žličici Zli čaj s polovico kozarca vode. Cena 50o; po posti 55o. Pošljite postno znamko. J.C.HERMANEK, —. 585 Centre Ave. Chicago. "Glas Svobode" fTHE VOIOE OF LIBEBTV] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 669 Loomis St. Chicago, 111 Kul«r«ojm "katoliško" f Kdor je med verniki posten, tega duhovniki še za> pravega katolika ne pripoznajo. Le kdor je potuhnjen, prekanjen, h navski ali maščevalen, tega pa prav obrajtajo I Kdor ne zna obrekovati in lagati, ta si j naj naroči "A. S.", — tam se bo v tej "umetnosti" popolnoma izuril. Baš zato ga tcrcljalke tudi tako vneto čitajo, ker hočejo postati enake svojemu vzoru, — duhovnikom! Farška stranka gleda le za dolar ; j kicr nese več. tja se obrne. V Puebli i maj no za vzgled naše ga H i čilega Cirilusa. Zadnjo uede« ljo ie raz prižnice govoril, kako da je duhovniški stan "vzvišen", — in zakaj da katoliški 9 ta riši ne dajajo bolj svojih otrok za duhovnika ne- | ti, češ da1 je to naji!>o!jši busimess, J res je sicer, da jih morajo veliko j preslišati. a tudi veliko dobijo! Ravnati se jim je treba le p) pregovoru : Ccz eno uho noter, čez drugo ven! — Tako je ta božji namestnik govoril, — in zato se tudi j ni čuditi, da so farji tako zakrknjo. ni in da se jih nol>cna dobra beseda ne prime. Kadar je naš Ciril v stiskah, si že ve pomagati! V cerkvi kar oznani iii pa vsako leto prestavljeni, bi bila ta nevarnost odstranjena. Končno prosim častitega gospo-da Cirila, da se .me v svojem testamentu spomni; kajti star je žc .n bo rnoral kmalu začeti na smrt misliti. Ceni« tako varčujete? Saj nimate niti ion* niti otrok, da bi jim svoje tisočake zapustili ! Ali ne veste, da paše župniku velik trebuh, — a ne tak suh, kakoršnega imate Vi! Torej le privoščite si! Svobodomiseln ik, Slovenci na tujem ZOFKA KVEDER-JELOVŠKO VA V "NAŠIH ZAPISKIH ". Malq nas je, Slovencev. In neprestano se drobimo ob krajih, kakor skala, katero polagoma ali vztrajno in neprenehoma razjedajo morski valovi. Na Koroškem in Primorskem, na štajerskem in celo pri nas v našem osrčju, nn Kranjskem, ')se zožujejo naše meje od desetletja do ;desetletju. Bujno se razvijajo so-1 Jsedje okoli nas, mi pa napredujemo počasno, prepočasno za hitri, nepotrpežljivi in silni tek j rasa. In ne samo, da se deeimira naše i ljudstvo po imenu, da izgubi t. I našim jezikom najslavnejše in i značajno svoje svojstvo pri nas |d«ma, tudi faktično se gubi naš rod, knkor pest. listja, ki ga rnz-naša veter |»ovsod okoli. Se vedno najde pri nas k rut jkovidnib ljudi, ki v izseljevanju i našega ljudstva v Ameriko tu- ; vidijo nobene nevarnosti. Istina i mnogo amerikanskoga denarja! i pride k tmiit. Ali mi vidimo sn- j 1110 svote, ki prihajajo, onih svot, ki se z trube z izseljenci v nič, teli ne vidimo. Pomisliti moramo, da nosi vsak izseljenec seboj toliko in toliko gotovega denarju za pot in prvi začetek v Ameriki. Že to so ogromne svole. Selijo se nn- i 4i najboljši elementi. Zdravi, j podjetni, energični, delavni lju j dje, armada, katere izguba je nenadomestljiva in uepoplaeljiva z onim denarjem, ki ga pošiljajo domov. In primeroma se jih vrača trajno le malo. Tam v Ameriki so nslnžbeni pri itidus- i irijalnih podjetjih, pri rudok^pih itd., sploh pri delu, katerega pri svojent povratku v domovino ne morejo nadaljevati. Ko hi naši ljudje delali po amerikanskih fnr-mah, da bi se naučili modernega poljedelstva, bi iinela Amerika za nas tudi vzgojevalen pomen. Tudi danes ima Amerika 11a niuše ljudi velik vzgoje valni vpliv. Ali pomisliti moramo, da se primitivni ljudje- priuče najprej le zunanjih form kulture, nauče se nositi lepšo obleko, udobnejšega življenja in šele pozneje, tekom let se zbudi v njih smisel zu ideal-nigše potrebe danažnjega svetovnega človeka. Zato vidimo pri naših Amerikancih tako pogostoma le ono površno bahatost, zaradi katere potrošijo svoj v Ameriki težko prisliiženi denar 11a kaj nespameten način. Ali knkor rečeno, naši najboljši elementi ostanejo sploh tam, ne vračajo se več domov v naše, /n njih tesno razmere. Oni sami pač še čutijo za svoj rod in dom, ali dnina in tretja generacija se že popolnoma amerikanizira. Dogaja se to tudi pri družili močnejših narodnostih, kakor smo mi, zato se temu ni čuditi. Z izseljevanjem izgubljamo mi Slovenci neizmerno. To je večjega pomena, če se izseli zdrav, odrasel mož, kakor če se vpiše 'to nit ono dete v nemško ali italijansko šolo. Temu vprašanju posvečuje se pri nas vse premalo važnosti. Mi pozabljamo, da je Človek največji kapital narodu, da je njepova delavna moč za razvitek vsakega naroda največja vrednostim enota. Dandanes stopa pomen in faktična vrednost posameznika vedno višje. Splošna volilna pravica jc? le majhen izraz tega nazora. In posebno za male narodi-če, kakor strtimi, se ta vrednost še podesetori. Vendar, kdor pozna razmere, bo priznal, da se mi od vseh narodnosti,} najmanj brigamo za te drobtine, ki se neprestano t run jo od našvga osredjn in se izgubljajo za nas za vedno. Izgubljajo se zaradi naše nemarnosti. Za beneške Slovence, za ogrsko Slovence, kdo so brisra za ujeti Tu in tam napiše posameznik vsako leto ali vsaki dve leti enkrat, feljton o njih in potem je zopet tiho, Ne brigamo se dalje zanje, ne vznemirjamo se, in vendar bi se dnlo q primerno organizacijo rešiti mnogo. Najžnlostnejiše je to, da so ti Slovenei kulturno jako zaostal element. Ni niti čudo. Njihov materinski .jezik ne služi jim nikakor v pripomoček naobrazbe. Slovenskih šol nimajo, slovensko časopisje, slovenske knjige prihajajo le v pičlem številu med nje. 0 nekakem kulturnem ngitatorstvn od slovenske strani med njimi ni niti govora. Neka i zaradi političnih razmer, nekaj na in jrlavno zaradi brez-Iprimerne apatije oentrunia narodu. kateremu pripadajo, t. j. nas 1 inteligenci' slovenske. Po drugi j strani x<>pe't. se niti onemu nnro-|du, ki jih .je asimilirah Nemcem, jodnos'iio Italijanom, niso še pri-j kloniti toliko, da bi jim bila pristopna njihova, t. j. nemška iti j italijanska kultura. In v svoji zaostal osti rabijo mišim narod-inoittnim nasprotnikom v dobrodošel dokaz za inferiornost našega plemena. (Dalje prilO Klerikalizom se nagibi je proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala. Haywoodov proces. ( im bolj st- razvija preiskava nad Ihivu'oodom, tajnikom zapadne premogarske federacije, tim bolj se znani morilec Steiinen-bergn, Orchard, razkriva kot priučenemu pinlcertonca. Jasno je. in vsled teua vsakemu umljivo, ! da je "Miner mvners Assoeia-! tion" bv.......20c Strelec.....'. ..........25c Naselnikova hči..........20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji .. .. ........25c Naseljenci............25c Stezjosled-ec............25c Za kruhom............20c J. Paglisruzzi, zbrani spisi, J zvezka............$— 60 Na razstanku.......... 1.00 Islandski ribič...... ,. ,. —.60 Koristka..............—.40 Gozdovnik............—.50 Beneški trgovec........—.40 Janko Kersnik: Zbrani spisi, K zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po .. 1,25 Marija hči polkova......—.20 Viljem baron Tegetthoff .. —.30 Avstrijski junaki.. ., —.75 Venec slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. h IX., vsak po...........—,6oc Za srečo, — povest......—.50c Amerika..............—.20c Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek je celoten in sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvezek po..........—.20c Beatin dnevnik......' ..—,30c General Lavdon........—.30c Knjige pošiljamo poštnine prosta Kdor /»3 imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje na-" ročnuio. Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čita-1, jc danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. Hdins vinnrna, ki toči najboljše kalifornijska in itnpntiri viuu, Kdorpije naše vino, trdi,da še ni nikdar v svojem življenju »'i 1 u \ boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Slovenska Narodna Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Contre Are., Ohioago,.Ill. Podpredsednik: Matija Strouen, 443 Main Str. La Salio, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111, Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Bine Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: "Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, Box 65, Du pue, 111. Nadzor- j0hn Vebščaj, 1411 Clarence Avo. Chicagn, 111. Matija Stboiikn, 443 Main Str. La Salle, lil. . . ( Martin Potokar, 564 S, Centre Avo., Chicago, 111. Pomožni ) Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. o™**: ( Jakob Tisol,5»002 Strand St. So. Chicago, 111. I Mabtin Skala, Iiox 1056 EIy, Minn, Bolniški ) josip Matko, Boi 481 Clariilge, Pa. odbor: | Matija Pečjak, 819 CheBtnut St. Johnatown, Pa. f 8E DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. 1'. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vBa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopiso jednotnemu tajniku. Tolstoj o duhovščini List k duhovniJtvu, To je naslov spisu L. N. Tolstega, ki ie izšel v brošuri po konfiskaciji v novem iz-dartju ter vzbudil v javnosti velikp pozornost. "List k duhovništvu" je napisal Tolstoj 1. upi. V njem je ?< povedal združeno svoje misli o duhovništvu vseh veroizpovedanj. List velja vsem od papežev do kaplanov. .Veliki mislec, ki s svojimi krasnimi idejami polni cel svet ter je po življenj« i« mišljenja* kristjan v Čistem pomenu besede — zato so njegova dela tudi na indeksu!— je povedal tu1 celo resnico duhovništvu v obraz. Povzamemo glavne misli: Tolstoj začne s sledečim govoren: Kdorkoli ste: papeži, kardinali, škofje, superintendanti. duhovniki, pastorji, ali kdorkoli in kakoršnth-koli cerkvenih veroizpovedanj, od-lož te za mali čas svoje prepričanje, da ste namreč vi, in ravno vi. pravi i , učenci Kristusa Hoca, poklicani Uf rćiti rfjegov cdi'no pravi nauk in po. | .mislite, da prej nego ste papeži, kar-dinali. škofje, superintendanti etc. — ste pred vsem ljudje, t. j. tudi po vasem učenju bitja poslana od Bo* ga na svet, da spolnite zakon njegov; bodite si tep svesti in pomislite, kaj delate.T 1. Vsa veroizpovedarija (takozvana krščanska) naslanjajo svoj nauk na M Členov, ki iih jc določil Nicejski zbor pred ifoo leti. Eni , uče dobesedno, driigi zavijajo |Ki svoje, a vsak trdi, da jc njegovo edino pravo, edino zveličavno, Češ da je njim safn lx>g razodel resnico. Resnica |*a je samo ena. 2. Ljudje ljubi'jo resnico in jo hočejo imeti. Od boga razodeta res-nica bi šla brez pritiska vsem ljudem v srce. Toda: "Od teh dob. odkar se je ustanovila družba, ki se ji pravi cerkcv, so vaši predniki poolan ... Ne irnore biti branitelj tme iti laži proti luči resnice." 5. To je škoda na intelektu člove-ka. Se večja škoda pa ie n ravna propalost. ki sledi iz tepa. "Vsak čovek pride na svet 7 zavestjo svoje odvisnosti od tajnega vsegaimogoč-negia začetka, ki 11111 je dal življenje z zavestjo svoje jednakosti k vsem ljudiln in ravnopravnosti vseh ljudij med selmj, z želio biti ljubljen od ljudi i in ljubiti jih in s potreho sipopolnjevati se. A kaj 11111 ubijate vi? Mesto tajnega začetka, o kte-rem > spoštovanjem premišlja, mu pripovedujete o jcz>ngu, ne-pravičnem fmtčeniku ljg, druge ne, eni so poklicani vladati, drugi !>on ušati.. . Mesto medsebojne ljubezni, ki je najsilneiša želja vsa. kega neskaženega človeka, mu govorite, da morajo razmere ljudij sloneti nn nasilju, na strahu in kaz-11' pravite, tla A nrtna kazen ni uboj*; o vojski, da ni le od hoga 1'opuščena, .inpak zapovedana- Me sto spopohjevanja, pravite da jc rešitev v odkirpljenju, tla špopol-njevanje v svojini s'lami je brez molitve, zakramentov in vere gre.ii j napuha, da svoje rešitve človek ne j j sme zaupati razumu, rinpnk cerkvi j in tdnu, kar ona predpisuje. C). 60 let je gledal Tolstoj obrate j v ruski cerkvi in je zasledoval pre-pire v raznih obredih in preganja nje kmetov, ki niso bili pokorni cer-kvi v njenem smislu. V-ako poj|no-va-nje kr'stjanstva v njega pravem -rnislu sc preganja. "Za | nojc dobe ! postaja ljudstvo naliožcnsko čim dalje surovejši. F.11 del, vee'm(na žene, so udane stari veri. kot pred | ()oo leti, a brez kristjanskega duha, ki je preje jio'Tiil njih življenje . drugi del, ki zna na pamet kateki /cm, je brezbožen. In v-e tO je delo rVuliovščpne! "Tako je v Rusi ji". -— ; bodo rekli Evrope.ic. katoliki, pro-iest&ntie. Mislim. d silnih kot višjo človeku dostopno resnico." <>. "Najhujše pri tem jc, da vi, ki delate tako Zlo, sami ne verujete v nauk, ki ga učite, ne verujete ne le vseh členov vere, ampak pogosto niti enega iz njih." — "Vi verujete, da je trek-i govoriti, uic-■ni* in drugega Imu pripisujete." 10.. "A vit«1, da razumni dokazi ne prepričajo, prepričuje samo čut. (»braČa.n se torej k čutu, k vaši ve. sti. Vi veste, da ni res, kar učite o stvarjenju sveta, o lažjem navdih-nenju biblije in drugo, kako morete to učiti male otroke in odrasle, ki čakajo od vas resničnega prosvitljc-11 ja. Položite roko na srce in se tiprašajte: ali verujete, kar govorite? Ako ne verujete lc v eno iz dogom, ne verujete v n ca not;', j i-vost cerkve, ki je postavila dogme, v katere ne verujete. Ako spadate k duhovnim osebam, ki jih je v sedanji dobi že zelo mnogo, in jih je vedno več. ki jasno vidijo celo pnaznost, nerazrmnost in netirav-nost cerkvenega nauka, in dasi ne verujejo, — znradi osebnih koristi, zaradi plače, še naprej isto tiče; — — ne tolažite sc'z mislijo, da vas opravičuje to. da miore biti t<> koristno ljudstvu, ki ne razume, kar [ vi razumete. Lažni nikomur koristna ... Zato, če itnatc šc lepše, veličastne palače, ki v n "h bivate, sc lepše cerkve, ki v njih učite, še le|>— šo v obleko, ki se z njo krasite — vaše delo nc t »o bol jše. Kar je veliko pred ljudliv, to je gnusoba pred Ilogcfn .. . Edino, kar morete * svojimi iažnjivimi navidez učenimi razlagami doseči, je, da začasno držite zaradi »voje avtoritete v hip- j notični podiarfnljeno-t! vernike, ki j se nje žehočejo osvoboditi. In to j je zelo slabo delo. Namicsto, da bi j rabili daišcvnq s;le, k osvobojenju : sebe in dn gih r prevare, v kateri ! z nji ni trpite — varttii iili Se da-' lje." To velja za tiste, ki m -Tjo. da j verujejo, ker ne morejo s]*>znati-I "Ne trudite se torej dokazovati, | da je resnica to, kar sami ne veste . in ne poznate." A so med njimi ljudje, priprosti in naivn:, ki vse verujejo, kakor so 1 jrh naučili. "A kaj če ni res, kar i učite in če učite laž!? Pomislite! Ali je treba o ton premišljati? Pri-inorjajtc svoj nauk drugim, ki tudi pravijo, da je edino pravi, sodite z razumom in zdravim čutom, — in boste videli, da kar učite kot sveto resnico, ni le ne sveta resnica, afto-pak neversld nauk." M. No, a kaj bo z ljiudmi, če prenehajo verovati v nauk cerkve!? Ali nc bo posledica tega šc večje zlo," — slišim navadni ugovor. Kaj bo, če ljudje kristjanskega sveta preneha jo verovati v cerkveno raz ■ laganje? Ljudem kristjanskega sveta bodo dostopne ne ,le židovske legende, ampak naboženska modrost celega sveta1. Ljudje bodo ra-stli in se razvijali z zdravimi pojfni in čuti. Ljudje si ustanove razumno svojemu jx>znanjiv odgovarjajoče razmerje k Bogu in spoznajo nrav-nc dolžnosti*, ki iz tega slede." Ako so vsi ljudje jednaki, gredo vsi po isti ccsti od tme k luči, od nevednosti k spoznanju1, od laži k resnici. Glavno je, da vi saimi na način hipnotiziranja držite ono potrebo, s katero hočete opravičiti svoj nauk. "Glejte torej na svoje delo s katerekoli strani, škodljivo je vedno, in ako imate še kaj vesti, ncimoretc drugače, nego osvoboditi sc iz laž-njivega stanja, v katerem sc nahajate." "Vem. da ste mi nogi vezani; vu,u, da je težko, odreči se častnega mesta, bogastva.... ali boljše je vendar vse to, nego delati fjogubno delo škodljivo ljudem." To sem hotel vam reči sodaj, ko stojctm že na robu gnoba in vidim jasno ljudsko bedo. Nisqm rekel to zato, da bi vas obsodil (ven, kako je prišlo, da ste to, kar ste), arnpak ker sem hoteJ pripomoči k osvolio-jetiju ljudstva od strašnega zla. k mu jc kriv nauk, ki ga učite vi, ki zakriva resnico, in da b pounaigal vgpn vzbuditi krivice, ki jih delate s svojim delovanjem." jasna Poljana, 1. listopada icjo2. Večina tukaj navedenih stavkov je bila konfiscirana. Verski nazor Tolstega je zinan. Strinja se poginoma r, učenjem Kristovim, in kakor je Kristus nastopil proti duhov, ništvu, tako nastopa zdaj Tolstoj. Kajti duhovščina je t:s;o, ki kazi vsako čisto naboženstvo (religijo), ki baranta z najsvetejšimi čuvstvi, ki jih hia človek v duši, s čustvi, ki so namenjeni k spopolnjenjai človeka v smislu samostojnega »mišljenja in spoznavanja resn'ee. I11 proti tennu, da se ljudje za svoj zaslužek hočejo mešati v ta čustva in motiti človeka s svojimi resnicami ter ga odganjati od koristnega razmišlje-vanja s tem, da tiče razne ne rnisle, proti teimu je nastopil Kristus in seda j Tolstoj. Edino srečno stanje ljudstva si Tolstoj predstavlja v krščanstvu (seveda Čistem, ue cer-kvenem!), za to je potrebno, da sc podere to, kar.je krščanstvo, ki jc že izpridilo oziroma ga šc mlaj pridi i« ovira f>mv krščanstvo, nasprotno cerkvi in hierarhiji. Tolstega kristjanstvo je mogoče, ker je ne-(lopfmatično; to kristjanstvo je namreč tako naravno, da odgovarja celo mi bistvu Človeka in njega visokemu pojniHi. V njem leži tista duševna sila, s katero je kristjan-| stvo zmagovalo prve čase, — do-: či-n je cerkev zmagovala le s po-\ sretna, silo. Bodočnost pripada 1*>-j cločnosti; 'kdžtr^t sedanjosti je po-' dreti to, kar ovira svoboden napre-\ Jek ljudstva in vzgojiti človeka, ki bo n nožen živeti svobodno. Ljudi, j ki so se kdaj borili v smislu Tolstega, je cerkev sežgala (lan Hus, ! Sevauomlla); istotako one, ki so trdili resnice, ki so s "svetim" p -smom v nasprotju (Giordano Bru-; 110). Sedaj ne sme več sežigati — I in jasna luč njih gn.iKu! razsvetljuje j svet —! resnica zmaguje nad laž o. Sodrugi delavci! Vaše najbolje orožje proti sovragom vaših teženj in stremljenj po samoosvobo-ditvi je svobodomiselno in socialistično časopisje. Taka časopisa sta "Glas Svobode" in "Proleta-rec". Čitajte ju in širite med to-variši-sotrpini! Vsak somišljenik je dolžan agitirati za nju in pridobiti novega naročnika. Pojdite in storite tako! Somišljeniki! Spominjajte se obrambnega sklada ! Kuga v Indiji se strašno razširja. Do 13. aprila Je zahtevala 75,000 žrtev; 70,000 žrtev je zahtevala v Bengaliji, v zdmže-nih provincijah in Pandshab. Kuga se je začela v Pandschab v oktobru I&J7- <>d tega časa je zahtevala skoro 1,500,000 žrtev. Ustnica urednlitva. M. .M., Springfield, 111.: Malo skrajšano prihodnjič. Pozdrav! Čani društva "Celje", Frontenac, Kans.: \'aš wcn na potrdila. .Vašim een. naročnikom m os t al m rojakom ga toplo pripo-rriubno. Ufrravništvo, Listu v podporo. Anton Budna, Thcniio^lis, W\o., 50cc., Anton Zi'herl, Ashto-la, Pa., 50c. Nota. Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo ifiti uprav-ništvo. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drugod po zapadu, koder ima West-ern Federatlon of Minors svoje lokalne unije. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Listnica upravuištva. Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, d» nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani. PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO Voinjov l»*llJo lodruu« kr»J« ub mlrljnoikna mnrju om ppt'fcrbl llnrn i iku>«-i!» (JUNAKI) LINE PREVAŽA LJUDI IN BLAUO ČEZ OCEAN GIBELALTAR. GENOVA, HAEPEL UD. lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKI "CARPATHIA" 1 J,60() ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. I -ULTONIA" 10,400 ton. Iz Ne iv Vorka od p I njej o NA HA VNOS T V ITALIJO. Obrnite ge do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navrdi-la o cenah in času " kedaj parniki odplujejo. P. G. VVHITING, ravnatelj. 67 Dearbom Str. chicago ODLOČILNA UHA? -Y prilog Jediioti.-- "Vstanite, odločilna ura jc prišla..." Hočemo i neti samo dve stranki, 'katoliško in pa brezver-sko . .." Tako se jc pisalo v "Ani. Slovencu'' ne dolgo tega. In ta dva stavka sta bila, ena sama beseda v vsih v "Slovencu" izšlih i vsak aktiven nastop proti novi svobodomiseljni jednoti ne učinkoval inasprotno in bi slov. narod v AJneriki šiloma tirali v to "tuje'1 "podjetje". Zato je kazalo biti opreznim. Časi pa se spreminjajo — in to vedo tudi v Jolietu — pa jc nastalo v S. X. I'. J. nekaj "domačega". to se pravi nekaj, za kar bi se imeli tujci, ki nosijo 3x.K na sebi, najmanj brigati, ker vsak pometaj pred svojim pratrom >— in vtaknili .-o svoj nos v tujo stvar. I'o natankd n preračunanju i razmerami v jednoti je prišel konec-no april n Tone So jar ie pod vpu-vom njegove naivnosti in pritiskom "od zgoraj iz Jolieta" dobil prijetne sanje. Oficijelno glasilo, ki notorno spprejema vsak sen slov. ani. duhov, nov — ker tako stoji v predpisih "slov. kat. duh. zveze v Ameriki' —< jc prinesel vse v originalu. In sedaj ie preteklo že nekaj tednov, kar jc bilo čitati v "Slovencu", da je ura odločitve prišla, vendar pa ne moril no zapopasti, kje bi bilo odločilno mesto za katoliške Slo vence in kje za brezverce. Kat. jednote so ekzistirale še Dred mese-cen aprilom, narodna obstoji pa tudi že t, leta. Vse to torej nuna zrn:»'rt, da bi človek iskal terminalno |k) sorailnerju Sojarjevih sanj — odločilne ure — ne brezvercev, a 11 katoličanov. Vse ostane take, kakor ie bilo, le Sojar in njegovi tovarili menda ne bot!o tako ostal: kakor so .. . Zelo J prijeten položaj bi bil res, da bi bile le dve -tranki, toda ali naj to Izvede slov. dithovništvo? Kako to,1 da se ba> duhovništvo zanima za dve stranki, ko jvn cerkveni predpisi to odločno zabran ju jejo? Du-hovnišlvo sploh ne sme dekretiraf v dvojni meri; celo pa ne more biti I za brezverstvo. Vsa stvar ie seveda zavita, Mr. Sojar se ie ognil socija I li/tnu pa je nadomestil teera z brez-1 verstvom, dasi Socijalizem kot ta«! nima z brezverstvom ničesar opra-i viti. Toda čimbolj žgoče sredstvo,I tem večji uspeh doseči namen v rahločuti ena si - v midr<>. <"'•■ bil se napr. rek In, na i bi bili satno kato-1 !:ška in pa socija!istična stranka, bi i to ne rezalo tako v rahločutost, v ko-1 reninjettega tniljeja pri prostih lju deh, kajti tudi priprosti ljudje vedo dandanes, kaj zahteva socijalizetp. Vsled te$ra se je moralo zagrabiti "za res". * Aiipak to je nedopustna taktika, ki jasno govori, koliko leži slov. duhovenstvu v Ameriki na resnici. Ilinavščina je, če govori katoliški duhovnik o dveh strankah, ko mu | nora biti, ako hoče biti "materi cerkvi" poslušen" — kler.kalizem vse. Zato odločno obsojamo tak nastop nekaterih gospodov v talarju. po-vdarjamo, da bodo slov. socijalisti v S. X. P. J. in njeni ostali člani sami uredili razmere v jednoti tako, da bodo v soglasju svobo^omiselj-nih načel, ki jilt jednota deloma vsebuje. , Črna garda naj reformu je v lastnein tabonu11 Odločilna1 ura še ni prišla!! So'/nrniui deldm v mladih letili, ali pa z lastno nemarnostjo na stare dni. Taka oseba stoji, kakor ogledalo preti mašinni očmi, v katenfn mora.-.no pazuo gledati o našcin lastnem stanju in se prašatL, če ni kateri izmed iKkših udov pregnan. Tli je lahko najti, eta/ ubogi želodcc največ trpi. Z neprimerno jedjo in prehudo pijačo ga ženemo k prenapornim delu. V takt n slučaju rad odlive delo, in če se zanemari, pride b'lezen. Zapomnite si: v dobrem stanju ga lahko ohranite vsikdar, če rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino, kakor hitro dobite slaib apetit in čut te telesno slabost, To zdravilo bi se nnoralo rabiti v vseh želodčnih, črevesnih in drugih boleznih ura prebavilih in živcih, ter kot krikrcpčilcc. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Oiicago, III. NaHlzaHtopniki, Za Evcleth, Mirni : John Ro-žanc. Za Calumet, Mich,, in okolico: I.eo. Jimko. Za ChicAgo, III.: Fna«k Mladič, 587 So. Centre ave. Za državo \Vyomir.g: Lorenc Demšar. Za Conemough, Pa.: J. Dricelj. Za Johnstown, Pa, - M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kušnik. Za Colorado: foe Debevc. Za Ravensdale, \Vash.: C. Ermenc Za Roslvn: Wash : A. Janaček. Za MiUvaukee, \Visc.:/0/1» Kalem Za Joliet, 111.: M. P ozek. Za Steelton, Pa.: Joe Afajzešj, Za Clirtton, Ind.: John Kotar. Za La Salle III. in okolico: Valentin Potisek, Opomba. — Cenjeni rojaki v tia-vetlen'h krajih sc smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru- 1 ge-zastoptjike. bodisi z tiaročbo na list ali knjige. \ IS( H SI'", John Setina doma iz Ljubljane. Sodi se, da je prišel pri. bližno pred enim letom v Ameriko. Zanj bi rada zvedela njegova ravnokar v Ameriko došla sestra. Na. 'dov naj sc naznani na upravništvo "Cilas Svobode"", Loomis st.. Chicago, III. Bolečine v hrbtu in nogah Izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM Si(iroPainExpelleriem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji. bole«-imun v prsih, proti glavo in zol>obolu. k V vseh lekarnah,25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. SIS PmtI St. Ne« Votk. ROJAKI SLOVENa naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50,0000 iztisov. Se zastonj razdeli med SLOVENCE. Kiišrcria-A. „ZJD^A.'VJ'E" katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža fn ženo, ze deklico in mladeniča, iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. l£. C. COLLINS H. I. edini kateremu ! je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini 1 zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele j (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni. čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadubljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, m rtdne stolice in glavobola. Spoštovani gospod l)r. li. C. Cnlllns M. I. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaiilt cdravilih, katera ste mi pošiljali. Scilai no čutim nobene bolečine več, la kar se Vam irčno (zahvaljujem.) In Vain poiiljam lu ; dl mnjo sliko, »ki> ju i hočete dati v Slovensko časopisu, ter Vam ostajam do groba hva-»lein.i Vaia Agnes tiačnik R, F. D. 3 Jol)iutown, Pa. Cenjeni gospod Colllns M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da taktna zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi pray tino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. ! f Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Mihellčh 12 E. 39th Str. N. JC, Clevelan, O. ► Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči [ in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se ► obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno ► knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za [ poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: ; Dr. E. C. COLLINS Medical Institute j 140 West34th Street New York, N. Y. ► Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ► Za one, katt ri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do * 5 popoludan. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz- * nikih od 10—1 popoludne, Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svoju gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim druitvam prii>oročam tudi mojo dvorano za društveno seje, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske sniodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro dosll! Priporočam so vsem v obilen i>osot. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. POZOR ROJAKI! Slika predstavlja u'o s zlatour protegu juno (Gold filled.) ii; /.'dvojnim pokrovom. Bizo lt> JAMCI SE ZA 20 LET. Ura ima kolesje najboljših amerikanskih izJelekov (Elgin, Walt-hčitn ali Spritigfield) ter ima 15 kamnov Cena je sedaj samo $13.00- Za obilno naroebo se priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. MadiHon S t. Chicago, 111. MATIJA KlBAlt (iOSTILNHlAlt v Kenosho, Wls., 432 MiddleS So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in Bvežu pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne sinodke. TELEFON ŠTEV. 777 P. Nchoenhofen Ilrg. (Vn. Najboljše pivo je |So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočnva svoj lepo urejeni =SaIoon Točiva vedno sveže piro iti pristne druge pijače. Haznovritue fine a m oilke na razpolago. Za obilen pesetse priporootrs brata Košiček 590 S. Centre Ive. Chicago. IIL 7 GLAS SVOBODE ZAKONI 0 ZDRAJU. Človeško zdravje je večkrat očividno vsled malenkosti v nepravem stanji Želodčna nerodnost, zamisljenost glavobol, težko prebavi jen j o, iivčne bolezni, nedelavnost jeter in mnoge enuke bolezni bo kožni za pregreske zoper naučne zakone o zdrav ji. Kadarkoli zapazite, da viiše zdravje ni redn, ne. čakajte da obolite težko. Rabite Severov Življenski Balzam Vsak ki to zdravilo poskusi za ozdravljenje oli /it pn prečenje bolezni, zoper katere jo priporočan, prizmi, da je tisti i nji < l.n ; nn ih : c j 11 I < )i: i ).•!•: Žolčnatost, Zabasanost, Slaba kri Kislost v želodcu, Heprebavnost Glavobol, Trudnost. NadomSia oslabi j eno moč starejših ljudi, ku41 u 1» 1» mi m stta in daje življenju krepilo in zdravje. Rabite Severov Življenski Balzam. Kadarooli vam ni kaj prav. "Vas Življen-ski balzam je v istini izvrstno zdravilo. Moja mlajša sestra trpela je na želodčni bolezn i od mladih let. Poskusili smqvso-kovrstna zdravila ali vse zaman. Končno stno kupili steklenico Vašega Zivljenskega balzam, ta jo je ozdravil ^ Priporočam ga vsem bolnim na želodcu". Matilda M a muk, Cyclone, Tex. "Hotela sem se Vam žo večkrat zahvaliti za Vosa dobro zdravila. Danca to storim in Vam poročam, da je bil posebno Vas Življenski balzam ki nt! je ozdravil. Brez Severovih zdravilo ne morem že več biti. Priporočan vsa Vaša zdravila vsaki družini" Mrs. Marija Moudry, 2<". Quarry st. Allejjhony, Pa. Prodaiase v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj W. F. Severa Co. TLT Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Gfovu Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vnitn slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-portlruna vina likerje, kakor tudi lastnega pridelku. P.J.Dedeich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWINCr CO. sloje na dobrem glasu, kajti onn prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAtlER MAONET URANAT Hazvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do iuib, kajti i mi to bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da lamorento vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli ' smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite 9 pripombo naslova. Vloge ■ sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SA7IKGS BANK 278—92nd Street Chicago, III. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chioagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nitn "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna post rež. ba zagotovljena. Za obilen obisk Be vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 H. Centre Ave. blizo* 19 alioe Chicago, III, VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ui. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zuba ve in dvorane za zltorovnnja. telefon ca na i, 704 1 Kasparjeva državna banka. m Blue Island Ave. Chicago/ III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do dec. po 8 odstotke obresti. Hranilni prodal za $3. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (iifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RAZNO. Visoka politika. Japonski list "Hotischi" piše o zadevi glede nasprotstev, ki so na'-stala med arner. in japonskim Ijtub stvom v San Frančišku, sledeče: "Sramotnosti v San Frančišku so znatno luijse, kakor so bili napr, umori misijonarjev ma Kitajskem, ki so jih provzročili zasebno Kiao-Tsehau. Kdo nam zameri, če varujemo nase hagodbene pravice ter se poslužujemo v to radikalnih sredstev? Upamo, da bo naš poslanik v \Vashingtonu vse potrebno ukrenil, da doseže japonsko prebivalstvo v San Frančišku* svoje zadoščenje, —" Neki diplomat ie na to dejal: "Po imojetn mnenju je Amerika zadnja dežela, ki ima namen delati Japonski teškoće. Staro, med obema' državama obstoječe prijateljstvo dokazuje sicer, da se v Ameriki ne goji protijapon-skega mišljenja, čeravno dogodki v San Frančišku dokazujejo j o i zaupni shod. Ncvolilcem ni bilo dovoljeno udeležiti se shoda, in to je fantke tako razjezilo, da so na cesti napadli antonjevske naprednjake ter je zmerjali. Pri sodniji so bili p.T skoraj jK>polnoina nedoiznr. Nobeden skoro ni zakrivil ničesar! liili so imenitno dogovorjeni, — ali sodni ja iln je vendar «;odni pravično med pet razdelila, tako, da hode zaprt vodja Roškar 14 dni, dva druga pa vsak 00 to dni i>n dva "tamburaša" kaplatiove bande vsakih H dni, ker še nista bila do sedaj kaznovana. —-Tako se sjxxlobi, za vse enake dolžnosti in pravice. V Ljubljani je v ožji volitvl za državnozliorski mandat prodrl liberalec Hribar, župan mesta. Klerikalci so se zdrtt/iii z Nemci da bi osigurali Krega r ju .mandat, .toda spodletelo jim je. Zelo čudno je. da so socijalisti v metropoli želi tako pičlo. — V Trstu, so izvoljeni štirje socijalisti; en Slovenec, •— pek po poklicu, in trije Taljani. Vseh >ociialistiČnih poslancev je 84, krščanskih soc. ozir. ant sejni-tov je izvoljenih 63. Znamen ie časa. "Gorenjcu" se poroča, da je neki profesor kranjske gimnazije (v Kranju) pri velikonočni processji nosil nelv, dijaki so pa zraven sve-tili. Kakor sečnje, >e bo pobožn; (hinavski) Kvgen (aro v Kranju vdinj.il za 111 ■ istranta. Morda ]>ojde že na Telovo za procesijo v lični be!i srajc in rdečem kolarju. Gotovo s t;;ko uniformo končno ven. dur pridobi srce kake bogate neveste. — To s4i idealni li profesorčki v belih -mašnih srajcah in rdečih kolar-jih. -__ Denarja v Zjed. državah ameriških imamo miljarde tolarjev. Od teira pa ie zlata in srebra le za miljarde, ostalo pa je sam popir, ki hia vrednost le do tlej, dokler mu jo priznava država. \ Ameriki je vrhu tega 6137 bank, ki imajo J t .miljarde tolarjev. Nadalje je 13it) hranilnic in 929 privatnih bankirjev. Narodnega- premoženja (kapitala) imajo Zcdin. države 90 miljard, od katerih odpade samo na Ncvv Vork nad 15 (niljard. — Veliko de narja. veliko narodovega bogastva pa ga vendar narod ne pose odkritosrčna, tedaj si lahko misljnn, da hoče država ohraniti zdravo in čvrsto mladino raznim kapitalističnim izsesav-cem. — Mnogo več bi bili postavo dajalci države Ills. lahko storili, čc imajo v resnici-kak notraj ta ali oni način pripomogli k tako sijajnemu uspehu društvene veselice dne 30. maja 1907 prigodan razvitja nove društvene zastave, svojo na j iskrene j k) zahvalo. Sosebno se še zahval j 11 ie kum i c. in botru društvene zastave, gospej Nežiki Zaiokar in g", /flbjziju Re-cher, druž cam vrlim Sokolicam 11 Slovenskemu Sokolu za darovane prekrasne trakove novi zastavi, dalje društvu "V boj" v Colbnvvood, O., zastopnikom dr. "Jutranja Zarja" iz Glencoe, O., ter zastopniku di. "llled" iz So. Loraitia, (J. Slednja zunanja društva se niso strašila dolge poti, troškov in truda, prihitela so v našo sredo, da po-kažejo bratsko vzajemnost imeti društvi S. N. P. J. Svojo hvaležnost hočemo napram vsem tukajšnjim in zunanjim društvom pri enakih pr likatH »kazati s častit" n zastopstvom. Fr. Črne, predsednik^ Jos. Kalan, tajnik, Fr. Korče, zastopnik. So. loi^t. o., 4. jun Cenjeni g. uredniJf, prosim, da sprejmete sledečih par vrste v dragi nam list Gl. Sv. Dne 3. junija ic odpotoval po trimesečni 1» le zini v staro domovino rojak iti sobrat Frank Groznik, član društva Bled št. 17 S. N. P. J. Sel IkkIc k svojim starišem v male Dulje pri Temenici, Dolenjsko. Ker je pa brat Grozn k blaga duša ;n zvest ud društva Bled, mu vsi so-bratje in prijatelji žeimo srečno pot in da bi kmalu okreva' ter se zo-|H»t zdrav n vesel vrnil nazaj v novo domovino, . • Končno 5*>zdravljain vse cen. so-brate S. N. P. J., tebi pa resnicoljubni Gl. Sv želim veliko zvestfti novih naročnikov. Frank Vevar, Box Lorain, O. glas svobode Društvene vesti. Vsem fbratom društva "Adrija" štv. 3 S. N. P. J., stanujočim v Johnstotvn, Conomatigh, Franklin, Pa., iti ostalim, se uiLjudtao mazna-trjia, cki' se poLnoštevilno udeleže rod. ne mesečne s»e jc, kr.se bo vnšila dne 30. jun rja t. 1. ob g. uri dopoluidne v društveni dvorani. Volili bomo delegata za tretje glavno zborovanje v La Salle, III,; pdegtega se bo razpravljalo pri tej seji tudi o dru-gi'h važnih društvenih zadevaih. Torej, bratje, pridite vsi do zadnjc-ga! Odslej zamaprej vršile se bodo skozi celo poletje redne mesečne se. je v'salko zadnjo nedeljo v mesecu namesto kalkor dosldjl ob a. pop. — že dopoludnc točno o/b.o- uri. Odbor. Slovenski sodrugi, pozor! Vabilo na prvi veliki "piknik", katerega s/kupmo priredijo: Slov. 'nar. [>odp. društvo "Adrija" štv. 3 v Johnstoum, Pa., ter slov. mlade-niško jiod^or; društvo "Danica ' štv. 44 S. N. P. J. v Conemajugii, 'Pa., s sodelovanjem Slovi, delav'. pevskega društva "Bled" od isto-tam — (fne 16. junija ti. na Aaws & \Viliiatns-Grove nad Coopersdale v prid društvenim blagajnam imenovanih društev in v prid Obrambnemu skladu. Začetek točr.o ob I. uri popoludne. Ker je omenjeni piknik ali zabav-ni izlet prvi v letošnji sezoni, se kar najuljudneje vaibijo vsi bratje Slovenci in Slovenke šz okolice, kakor tudi vsa bratska nam društva tu v (bližini, da nas v obilnem številu ■posetijo. Komur je za pošteno zabavo in razvedrilo; komur je za miJodonsče glasove naših vrlih pevcev, za godibo in za ples, — ta tx> prišel v našo sredo in preživel par uric v veseli družbi svojih rojakov. Program krasnih slovenskih kitic je jako bogat. In nobenemu ne bode žal, da se je te zabave udeležil ter vsaj začasno pozrtbil na svoje križe in težave. Vstopnina za gospode $1 — gospe prosto Pivo prosto! — Za dober prigrizek bo vsestransko skrbi j eno (domače pečeni jatrcl Sandwieh! Popp! izvrstne smodkel), K obilni udeležbi vabi kar naj-uljndneje Pripravljalni odbor. NB. Vzemi Coopersdale-karo, pel j i se do konca proge, t. j. v "Loop"; tam vidiš letake oziroma kažipote, — in v treh minutaili si na prostoru. V slučaju deževnega vremena se odloži izlet na prihodnjo nedeljo t. j. na .23, junija, z istim programom. VABILO na veselico, katero priredi društvo Zvestoba" štv. 35 S. Nl P. J. v Oiicopee, Kans., dne junija ti. v dvoratni g. Andreja Haferja. Začetek točno ob i. uri popoludne. Uljudno se vabijo rojaki in rojakinje, da se te veselice z ozirom na dobrotvorni namen (v korist pod pomega društva) v čim največjem številu udeleže. Vstopnina 25c za osebo; gospe in otroci prost?. Za izvrstno godbo in prost prigrizek je poskrbljemo. Odbor. Naznanilo. Opozarjam vse člane društva "Danica" štv. 44 S. N. P. J. v Co-nemailgh, Pa., zlasti društvenike izven Conemaugh stanujoče, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje, katera bo junija ti. Na dnevnem rednu ie kot najvažnejša točka' izvolitev delegata za konvencijo Narodne fednote, vrše-čo se prve dni meseca septembra v La Salle, lil. Potrebno ie 'torej, da se vsakdo udeleži društvene seje, da pozneje ne bo kakih oritožh. Martin Černetič, tajnik. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem naiv.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g-tdo, daj bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2? nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi sino dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem, jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodetno pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do^ kake ga druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. { Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,,7—9 sn-ečer vsak dan. Ob nedeljah od. 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. ]>K. DKILL, slovenski zdravnik, h katerim He lahko pogovorite. 703 1*01111 Ave.. 2 nadstropje, Pittsbnrg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BEKLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penil Ave. Pittsburg, Pa. Emil Bachman, 580 S. Centre Ave , Chicago. Izdeluje društven« znake, gutn-Ikj, zastave in drugo potrebščine, = MODERNIFOTOGRAFI ČNI A T ELIJE \ L. Hagendorff. - Vogal Reed in Oregan ul. : V MILWAUKEE, WIS, Znižane cene za poročne slike. W1800NSIN PHONE4I3 lqOn »m-oo* Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba b stanovanjem in hrano. * 24 Union Street. KENOSHA, WISC. k. . POZOR ROJAKI! Podpisani naznanjam rojakom v La Salle in okolici, da izdelujem vse vrste inoake in ženske obleke najmodernejšem okusu. Za obila naročila so najtoplo-je priporočam VIKTOR VOLK krojao, j 038 ~ Ith 8T. LA BALLC, ILL. Ali se boš ženil to spomlad? Ce bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko in sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj................................... To ti točno solidno in reno naredi. Izkušen fotografi 391 -393 Blue Island Ave. vogal H. Place. CHICAdO, ILL. E8TABLI8H 1883 I>HONE CANAr, 297 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri Jas. Vasumpaur, Iiu voglu 18 in Paulina ul. Chicago, Ul. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ah jetrah, so vedno omerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebav lja, ako le rabi Trinerjevo zdravilntf grenko vino, i ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno, Trinerjevo zdravilno, grenko vino ■najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravdo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob ziu od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • * » « POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedai ne smete uživati drugth opojnih in slabih pijač. • « * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. \shland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, sliiovka, troplnjevec, konjak.