Z98. ftirilta. ■ L W Bf M« I IMi« »VII. Ido. '' .Slovenski Narod" velja v ti«bll«al ni dom dostavljen: ▼ upravnistvu picjćmi«: :ek> leto naprc| • • • • K 24*— celo leto naprej • » • • K 22*— x>l leta m m • • • • 12*— pol leta . .....11*— !etrt leta w ■ • • • • 6*— četrt leta m m • • • • 5*50 la mesec m » • • • » 2*— na mesec » • • • • ■ 1*90 Dopisi naj se franki-ajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednUtvo: Knailora olica 41 5 (v pritličja levoj telfttoa it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit trsta za enkrat po 16 vin., xa dvakrat po 14 vin., ztk trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavniitvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari —— Poamaosam* številk« v#a|sj to vimnaiov. —— Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine s* n« ozira. „Maro-ftu titiuum« tololOB it Si. .Slovenski Narod* Telim po postil za AvstiD-Ogrsko: za Nemčijo t celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej . . . K 30-— ?e1rMeta Z Z l .' l f£ P Amerito tn ^ dra«c dežtIt: na mesec « m • • • 2-30 celo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Vprarnlstvo (spodaj, dvorišče levo), EnafloTa nUca it 5, telelon it 69. S¥@toima vojna. Rusi se umikajo v Galiciji in v Južni Poljski. — Naša armada je prodrla do Zukliczvna. — Bochnija v naših rokah. — Zavrnjen ruski napad oh Nadvvorski Bistrici. — Sijajen izpad iz Przernvsla. — Odbit francoski sunek pri Nieuportu. — Nemško napredovanje v severni Poljski. — 3000 Rasov vjetih. — Pred pomorsko bitko v Severnem morju. — Napad nemških križark na Scarhorough in Hartlepool. — Akcije angleških in ruskih križark ob maloazijskem obežiu. Ruska ofenziva ?a je ponesrečila. Beroiin. 16. decembra. (Kor. ur.) • Norddeutsche Allgemeine Zeitung« javija iz Bukarešte: Kakor je izvedel »Universuic iz Petrograda, poroča vojni izvestrtel* -^Novega Vremena- iz ruske Poljske, da se ie ruska rffenziva popolnoma ponesrečila. — I?usVc čete se baie nahajajo v skrajno kritičnem položaju. To ie pripi-srvati silni težini in sunkovitosti Hin-denburgove ofenzive. Oskrba rusk:h Čet z živili povzroča skoro nepremagljive težkoče. ker u grožnjo rusko armado Nemci z zapada in z vzhoda. Iz tega položaja rrore Ruse rešiti ne-| pričakovano obupen in silen napor, aH pa popolno in splošno umikanje. V vsakem slučaju pa bo to zahtevalo ogromne žrtve. — To poročilo rus-| kega lista, ki ni bilo predloženo cen-j zuri, je v Petrogradu še oovečaio j obupno razpoloženje. »Novoje Vrem-I ja« je policija po odredbi guberna-torla zaplenila. * * • BOJI NA RUSKEM POLJSKEM IN V GALICIJI. Ruska armada, ki je prvotno prodrla proti Krakovu, se umika na celi črti preko dolnjega Dunajeca. Naše čete ji slede. Da krije to umikanje, se ustavlja naši vojrki druga ruska armada, ki je vdrla preko Karpatov in ki stoji danes na črti Lisko-JlsIo To nam pove zadnji oficijozni komunike. Upati pa je, da se bo naši vojski, ki je prodrla preko Karpatov, posrečilo, da zabrani Rusom pot do dolnjega Sana. V zvezi s temi operacijami je tudi živa aktivnost naših čet v Przemyslu. Na južnem Poljskem zasledujejo naše čete umikajoče se Ruse preko Pjotrkova, Pr-zedborza in Nide. Bolj proti severu napadajo Nemci ruske pozicije pri Loviču in tudi ob Miazgi so naše in nemške čete pridobile na prostoru. Ruski generalni štab je izdal te dni to-le poročilo: V okraju Mlava nadaljujemo uspešno ofenzivo. Dne 12. decembra smo zavzeli sovražno pozicijo pri Ciechanovu.Sovražnik $e je umaknil Na fronti Lovič - Hov, kjer se vrše glasom nemških poročil glavne operacije, — vzdržujejo Nemci trdovratno ofenzivo. Ko so prizadejale naše čete Nemcem prav velike izgube, so se umaknile v nove pozicije severno od reke Bzure. Sicer so se vršili na levem bregu Visle le majhni boju Položaj pri Krakovu je nerzpremenjen. V Karpatih se nadaljuje premikanje avstrijskih in nemških čet V GALICIJI IN JUŽNI POLJSKI SE RUSI UMIKAJO. — BOCKUA JE ZOPET V NAŠI POSESTI. — OD-jpiT RUSKI NAPAD OB NADWOR-ŠKI BISTRICI. — JUNAŠKI IZFAD PRZEMVSLSKE POSADKE. Dunaj, 16. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 16. decembra opoldne: V Galiciji in v :u2ni Poljski zasledujemo umikajočega se sovražnika na celi fronti. Pri Lisku, Krosn-i, Jaslu in v doimi reke Bia!e se upirajo ntočne sovražne čete. V doJinl Dunajeca so naše čete prodrle, boreč se. do ZakKržvns. Tudi Bochnito smo zopet zavzel L V južni Poljski so se morale sovražne zadnie čete povsod r» kratkih bojih umakni:? pred zavezniškimi armadami V Karpatih Rusi še niso opustUi prediranja v dolin; Latorcze. v zgornji dolini NT2dvorske Bistrice smo odbili sovražn! napad. Posadka v Przemvsiu je izvršila znova večii izpad, pri katerem se ?e odlikovalo ogrsko domobranstvo pri osvojitvi nekega oporišča z žič-nato zavoro. Kakor navadno, je privedla sabo v trdnjavo vjetnike in vpienjene strojne puške. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni a jor. Ruska armada pod Krakovom. Angleški listi poročajo, da je štela ruska armada, ki je udarila na Krakov, 270.000 mož. Poveljeval ji ie general Radko Dimitrijev. Ta armada pa se ie skoro znatno zmanjšala, ker so morali odposlati Rusi velike sile na severno krilo proti Hin-denburgu. NEMCI SO ZAVZELI V SEVERNI POLJSKI VEC RUSKIH OPORIŠČ IN VJELI 3000 RUSOV. Beroiin, 16. decembra. (Kor. ur.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni san, dne 16. decembra dopoldne: Z vzhodno pruske meje nimamo ničesar novega poročati. V Severni Poljski potekajo naše napadalne kretnje normalno. Zavzeli smo več močnih sovražnih oporišč ter pri tem vjell okrog 3000 mož in vpletiili 4 strojne puške. V Južni Poljski pridobivajo na terenu naše, skupno z zaveznikom se boreče čete. Vrhovno armadno vodstva »Az Est* porbča iz MunkaČa: Rusi so zapustili že velik del Karpatov ter so imeli silne izgube in poraze. V komitatu Marmaros stoje večji sovražni oddelki, ki tih pa naši zadržujejo v primernih pozicijah. Na zgornje Ogrsko je dospel aviatik, ki pripoveduje, da je prišel takoj, ko se je dvignil v silen vihar, ki ga je zanesel v Satoralvo Ujhely. Aviatik pripoveduje, da je Przemvsl danes še vedno tako močen in nepoškodovan, kakor je bil prvi dan obleganja. Branitelji stoje v močnih pozicijah pred trdnjavo in niso izgubili niti pedi zemlje. Tudi izpade ponavljajo dan na dan s sijajnim uspehom. Vojaka so dobro razpoloženi ter se | norčujejo iz svojega položaja. Živil imajo v izobilju tudi za vjetnike, vsied česar je izstradanje trdnjave ravno tako nemogoče, kakor zavzetje. >-Secolo« poroča iz Petrograda z dne 14. t. m.: Silna bitka na Poljskem traja neprenehoma. Nemci se trudijo na vse pretege, zadevajo pa na silen odpor. Velike ruske mase jih zadržujejo. Sedaj se Rusi trudijo, da vzdrže svoje pozicije okrog Lodza, ki so jih izpremenili v veliko utrjeno taborišče. Tudi iz Ženeve poročajo, da se bitka na Poljskem nadaljuje. Hinden-bergove čete se bore- z besno silo. Nemce cenijo na IS armadnih zborov. »Corriere deila sera« pravi o vojnem položaju, da odložitev ne bo padla na Francoskem. Ofenzivna sila Angležev in Francozov ne zadostuje za ofenzivni sunek. Če bi se nemškim in avstrijskim četam posrečil odločilen udarec, bi bile tudi nemške čete na zahodu bolj aktivne, Ruska vojska se nahaja v krizi in niena številna premoč napram Nemčiji in Avstriji se je močno zmanjšala. »Times« pravijo, da je krivo ruskih porazov edino le pomanjkanje železnic na Poljskem. Zato je najnujnejše, da se železniške zveze izboljšajo. Če je bilo to mogoče v ja-oonski vojni pri transsibirski železnici, bo mogoče tudi sedaj. Odlašanje je nevarno. Dokler nimajo ruske armade boljšega položaja zlasti z ozi-rom na železnice, bodo vedno na slabšem. »Petit Journal« pravi, da so Rusi prešli na celi fronti v defenzivo, razen južno od Krakova. Dolgo rusko poročilo o bojih od konca oktobra sem je nejasno, • * • BOJI V KARPATIH. >Az Est« poroča z dne 12. t. m. iz Košic: Zupan v Bartfi Elemer Fe-kete, ki je obiskal svojo rodbino v Budimpešti, pripoveduje, da je ostalo v mestu od 7000 prebivalcev 1000 ljudi. Z malimi izjemami Rusi niso storili nikomur nič zalega, pač pa so ropali in plenili po hišah. Vsa ruska invazija sploh ni imela drugega namena, kakor pleniti oziroma rekvirirati. Najboljše se je godilo še onim, ki so ostali doma. Tem so Rusi vzeli samo živila, iz zapuščenih stanovanj pa so Rusi odnesli vse in česar niso mogli odnesti, to so razbiti in pone-snažiii. Škodo cenijo na 700.000 K, mesto samo ima 300.000 K škode. o Nameni Rusijo. Iz Stokholma poročajo: Sotrud-nik lista »Sydswenska Dagbladet« je imel razgovor s profesorjem Sjoe-grenom, ki se je šele nedavno tega vrnil iz Rusije. Sioegren, ki je bil ob izbruhu vojne med Rusijo in Turčijo v Kavkaziji, ima izborne zveze z me-rodajnimi ruskimi osebami On naglasa, da so bili v Rusiji zelo veseli da je Turčija naoovedala vojno, ker vsled tega ni bilo treba Rusiji iskati pretveze za vojno. Sedaj lahko Rusija izvede svoj stari cilj, ki meri na osvojitev Carigrada. V Rusiji so mnenja, da je Anglija opustila svoj odpor proti temu, da bi Rusi zagospodovali ob Darda-nelah, da. v političnih krogih so celo mnenja, da se je v tem oziru sklenila posebna pogodba med rusko in angleško vlado. Vobče ni rusko vojno razpoloženje naperjeno toliko proti zapadu, kakor proti jugu. Pred začetkom gledaliških predstav v Rusiji se svirajo narodne himne vseh zaveznikov. Občinstvo vljudno ploska pri marzeliezi in angleški himni, do-čim sprejema srbsko in črnogorsko himno z viharnim aplavzom, Rusi v Lvovu. Neki Ivov?ki trgovec, ki je dne 28. novembra zapustil mesto, pripoveduje: Ko so se bili Rusi v Lvovu vgnezdili, so smatrali za svojo prvo nalogo, da odneso premoženje on-dotnega prebivalstva. Stanovanja in trgovine ubežnikov "so odprli in vse prodali. Tri milijone znašajoče premoženje škofa Skeptickega so zasegli. Uvedla se je tudi kazen s palicami. Vsak naimanjši prestopek se kaznuje tako. Sicer pa ruski častniki in vojaki žive 32^0 veselo. Kavarne in zabavišča so polna vojaščine. Medtem se delajo utrdbe okoli Lvova, * Iz Galicije. Državne soline v Vjelički so zopet v obratu. — Po zanesljivih poročilih so Rusi povodom bitk v Prutski dolini vzhodnogališki mesti K o l o-m e a in južno od tega mesto J a -b 1 o n o v popolnoma razdejali. Voino stanle nad Petrogradom. Berlinski »Tageblatt« poroča iz Stokholma. da so po poročilu tamkajšnjega Tagblade razkrili v Pe-trogradu zaroto, zaradi katere so nad mestom proglasili vojno stanje. Pe-trogradsko vseučilišče in vse druge visoke šole je policija zaprla. »Times« o vojni. London, 16. decembra. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik lista »Times« piše: »Vojna se more končati samo s končno zmago zaveznikov, ker bi sicer moralo 115 milijonov ljudi pod drugače enakimi pogoji poraziti 250 milijonov. Ako pa ne moremo dogodkov pospešiti, se lahko zgodi, da bodo naše žrtve enake kompenzacijam, ki jih bomo morali priznati premagancev, kar bi pomenjalo toliko, ka-or da nam zmaga ni donesla nobenih koristi. Napaka, ki so jo zagrešili Angleži, je bila pred vsem v nezadostni pripravi. Te stvari bo treba koncem vojne preiskati. Ako gotovi ljudje to dobe, kar zaslužijo, morajo biti obešeni. Ako hočemo doseči vse cilje vojne, nas to lahko stane več let. Novih rekrutov ne moremo porabiti pred prihodnjim februarjem. V tej največji od vseh vojn pride štiri mesece po izbruhu vojne 5 mož na Angleškem na vsakega borca ob fronti. Dokler ne moremo tega razmerja spremeniti, nam ni mogoče vojevati s tisto srditostjo, kakor bi bilo to potreba. Vojna v vzhodni Afriki je bila posebno klavrna. Naravnost razočaranje je, da niso bili načrti za vojno proti Nemcem v afriških kolonijah boljši in da Jih nismo mogli izvesti vsaj nekoliko hitreje. Sotrudnik je mnenja, da Francija ni spravila v bojno vrsto toliko vojakov, kolikor jm dejansko ima in pripisuje to pomanjkanju opreme. Rusi so zopet zaviram v operacijah radi nezadost- nih prometnih sredstev. Zavezniške države morajo več storiti, kakor doslej in vse bolje. * • m PRED NOVIMI OPERACIJAMI JUGU. Vojaški strokovnjak graške »Ta-gespost« poroča: Naša balkanska armada se pripravlja v močno utrjenih pozicijah k novim oparicajam. Govorice, da je prispelo Srbom več ruskih armadnih zborov na pomoč, ne odgovarjajo dejstvom. Rusi se nahajajo sami v zadregi. Odločilno je in ostane, da je morala naših čet navzlic vsem naporom slej ko prej izvrstna. Na tem se naj vzgledujejo pesimisti. O položaju na jugu. »Karntner Tagblatt« piše: »Bo pač resnično, da odgovarjajo dejstvom že opetovano javljene in z vprašanji opremljene vesti, da hite ugroženim Srbom na pomoč tuje čete in da se že bore proti nam. Ako pa se vprašamo, kdo vobče more poslati v Srbijo pomožne čete, prihajamo do zaključka, da je mogla to storiti edino Rusija. Pri tem se nam vsiljuje še drugo vprašanje, kako je mogla Romunija dovoliti prevoz ruskih čet, zakaj po drugem potu pač niso mogle priti ruske pomožne čete v Srbijo kakor skozi Romunijo. Kako pa se to sklada z nevtralnostjo, ki jo je proglasila Romunija, to pa je vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo diplomacija. Toda odločilno pa tudi teh 50 do 100.000 mož ruskih čet ne bo moglo^ vplivati na tok vojnih dogodkov. Naše Čete so zavzele sigurne, utrjene postojanke, v katerih bodo pričakovale naval združenih sovražnih čet. Nato pa pričnemo zopet z ofenzivo in nadejamo se — poslednjič, dokler ne izvojujemo končne zmage. • * Nemški listi o izpraznitvi Belgrada. Beroiin, 16. decembra. (Kor. u.) »Kreuzzeitung« piše: »Istočasno imajo naši zavezniki beležiti sijajen uspeh in obžalovati vojaško reakcijo. Naglašujoč, da tvori Srbija postlan-s>o rx-:i*če in da tudi ostane kot taka, poudarja list, da je izpraznitev Belgrada brez pomena poleg zmage pri Limanowu. Ta zmaga nam predstavlja, pravi list, sijajen rezultat genijalne strategije avstro - ogrskega generalštabnega načelnika ter hrabrost in žilavost avstro - ogrskih čet. Berlin, 15. decembra. (Kor. ur.) »Nationalzeitung« piše: Gotovo se vodstvo avstrijske armade ni zlahka odločilo izprazniti Belgrad, toda dejstvo, da se je odločno, nam dokazuje, da zapostavljajo avstrijski generali vse argumente politike in prestiža ter se ravnajo zgolj in edino po vojaških potrebah. Srbsko bojišče je izredno težavno. Gorata dežela tvori teren, na katerem se mora poplačati vsak korak naprej z velikim naporom. Poleg tega so Srbi izvrstni vojaki in izredno trdovratni, hrabri nasprotniki, ki se bijejo z obupno po-gumnostjo. Podučeni krogi se niso nikdar vdajali iluziji, da bo šlo v Srbiji vse gladko in lahko. Le strate-gična spretnost in elastične nagle kretnje čet lahko omogočijo definitivne uspehe. Ti ne morejo izostati in tudi ne bodo izostali. Pesimistični presojevalci bi lahko izvajali iz dogodkov na južnem bojišču neugodne sklepe. Taka sodba pa ni upravičena. 2e iz okolnosti, da se ničesar ne prikriva ali olepšava, kar se v Srbiji godi, se da razvideti, da presojajo na Dunaju te dogodke pravilno in nikakor ne vznemirjevalno, temveč da jih smatrajo za epizodo, kakršna se pač tekom vojne lahko pojavi in ti Stran 2. .fltjOVBIttlU tttatUU*, *M 17. ImmN 191«. 298 stev. na končni Izid vojne ne more prav nič vplivati Pošiljanje denarja avstro - ogrska« vojnim vjetnlkom na Srbskem, Kakor poroča romunska poštna uprava, se odslej lahko pošilja avstro - ogrskim vojnim vjetnikora na Srbskem denar po poštnih nakaznicah. PONESREČEN FRANCOSKI NAPAD PRI NIEUPORTU. — NEMCI SO ZAVZEU VISINE PRI SENN-HELMU. Beroiln, 16. decembra. (Kor. ur.) Poročilo VVoifiovega urada. Veliki glavni stan, dne 16. decembra dopoldne: Na zapadu je sovražnik znova poskusil preko NIEUPORTA napraviti sunek, pri čemer ga je od morja sem podpiral ogenj njegovih ladij. Ogenj je bi! popolnoma brez uspeha. Napad smo odbili in vjeli 450 Francozov. Na ostali fronti je vredno omeniti samo to, da smo v naskoku zavzeli višino zapadno od Sennfceima, ki jo je sovražnik od predvčerajšnjega dne žilavo branil. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. »Dailv MaiU in »Timesc poroča-5o. da so Nemci pred par dnevi pričeli zopet z ofenzivo proti Calai?u. Težki topovi so neprestano obstreljevali Nieuport in okolico. Predmestje St Georges gori. Pričakovati je, da bodo poskusili Nemci napad tudi z juga, ker se jim je nekako pred enim tednom posrečilo, priti preko Yserskega prekopa severno od Per-vvsa. Okolica pa je videti kakor velikansko jezero. Za nemško pehoto torej ni lahko prcdrati. Moćne nemške čete se nahajajo pri Midelkerouu in na cesti v St Pierre so postavljeni topovi. Angleško časopisje smatra za izključeno, da bi bil nemški poskus, prodreti francosko - angleško črto, uspešen. Nemcem nasproti se koncentrirane silne čete. o čemer nemški generalni štab ničesar ne ve. ker je vreme megleno. »Dailv News« poročajo iz Belgije: Tekom konca preteklega tedna so se pričeli na fronti Ypres - Ar-mentieres boji. ki so pričetek morda ene največjih bitk v tej vojni. Tu si stoje silne čete nasproti ter so izmenoma ti in^oni dosegli usrehe. Ponekod so rrancozi nekoliko napredovali, v četrtek pa so Nemci naskočili z veliko silo. Obrnili so se proti neki vasi kakih 5 km južnozahodno od Ypresa. Tu je obstreljevala nemška arti!eriia tudi francosko pehoto, dasiravno so bili zakopi oddaljeni samo 60 m drug od drugega. O bojih pri St. Eloju pri Ypresu poročalo iz Dunkerqua še to - le: Dne 11. decembra so začeli Nemci s hudim artilerijskim ognjem. Iz nekako 200 topov so šest ur neprestaro obstreljevali francoske pozicije. Iz Boulosna poročajo »Times«, da so največja ovira hitremu prodiranju zaveznikov slaba pota. V Belgiji in na severnem Francoskem so že tedne poskusile številne francoske čete, izboljšati te razmere, toda doslej brezuspešno. Sedaj so sklenili popolnoma na novo zgraditi nekatere ceste. Z Angleškega je bilo v to svrho naročenih na tisoče lopat in ročnih vozičkov. Iz Sluisa poročajo: V nedeljo je gosta megla pokrivala obal. Nemci so vsled tega ojačili svoje straže. Pri Zeebriiggu se je zopet streljalo. V smeri iz Vpresa je bilo tudi slišati grmenje topov. Ob Yseri vlada dozdevno mir. V Hevst je dosnela konjenica. Prebivalci Ostdunkirchna, kateri kraj Nemci bombardirajo, so zbežali na Francosko in Angleško. Iz Ostenda in Brugga ni poročati o iz-premembah. Živil je začelo primanjkovati. V Brtiggu pečejo že kruh iz ameriške moke. Za vojaštvo zmožne štejejo Nemci Belgijce od 17. do 65. leta. »Vossische Zeitung« poroča: Francoska fronta se razteza od Ar-mentieresa do Vogez v zračni črti 440 km. Francoske pokrajine, ki so jih Nemci zasedli, obsegajo kakih 20.000 km2. V Belgiji je samo še kakih 40 km2 od 30.000 km2 v rokah zaveznikov. >Loka!anzeiger« poroča iz Cham-pagne, da so se zadnje tedne skoro neprenehoma vršili boji pri Berrv au Bacu. Nemški napadi so tam najhujši in za zaveznike je zelo težavno, držat' to točko, ker to stane silno mnogo žrtev. Kljub temu hočejo to točko držati, ker je važno oporišče za prodiranje v ravnini. Doslej je trajalo obstreljevanje Reimsa 80 dni. »Journal de Geneve* priobčuje pismo svojega poročevalca v Verdu-nu, v katerem pravi ta, da stoje Nemci v Argonih na črti južno od Varen-nesa proti Servonu. Vasi Les Islettes, Le Neufour, La Chaiade so deloma zasedene od Nemcev, defeaajL 06 Francozov. Paauorsfca mšm a« Mgtaftfl a*aa\ V časa od I. avmata 4» 3L decembra ja aa belgijsa* obal priplavalo 83 min. Od teh Jih je bilo 70 angleškega izvora, 4 francoskega, 8 pa inozemskega. Za eno aua» se ni dal dognati izvor. Preteklo nedeljo opoldne je pri Vlissingena na obali eksplodirala ena od treh naplavljenih mm. Zaradi zračnega pritiska le popokalo več sto šip in tudi sicer je bilo mnogo škode. Sedaj iščejo še ostali 2 mini. • • * Obstreljevanje zvonikov. V »Times« piše artiljerijski častnik: Obstreljevanje zvonikov, sploh vseh visokih poslopij je neizogibno. Nespametno je tarnati zaradi poškodbe velikih poslopij, naj bodo že mestne hiše, cerkve ali tvornice. Mi :ih obstreljujemo ravno tako kakor Nemci. Častmki obeh strank jih porabljajo za opazovanja. Sedaj se godi to na Francoskem, pozneje se pripeti lahko tudi katedrali v Kolnu. Raje nikar ne tarnaimo, da ne bomo pozneje veljali za hinavce. Razsvetljava v Londonu. V Londonu so poostrili predpise o cestni razsvetljavi. Vsa reklamna razsvetljava na pročeljih trgovin je odslej prepovedana, • PRED POMORSKO BITKO V SE- VERNEM MORJU. — NEMŠKO BRODOVJE NAPADLO SCAR30- ROLGH IN HARTLEPOOL. Beroiin, 17. decembra. (Kor. u.) Uradno. DeH našega brcdovja so udarili proti angleškemu vzhodnemu obrežiu in so obstreljevali 16. zjutraj utrjeni pristanišči Scarhorough In Hartiepocl. O nadaljnem poteku podjetja za sedaj še ne moremo ničesar poročati. Berolin, 17. decembra. (Kor. ur.) Poročilo VVoifiovega urada: Po angleških vesteh le bilo v Hartlčpoolu nad 20 oseb ubitih in 60 ranjenih. Škoda je znaina. Gasometer gori. Obstreilevanje trdnjave VVest-hartlepoo! se je pričelo med 8. In 9. zruiraj. V Scarboroughu ste bili poškodovani dve cerkvi. Več streh se je zrušilo. V VVhitbvin 13 baje zgodovinsko opatnsko poslopje deloma razde:2no. PreMvalstvo beži v notranjost države. London, 16. decembra. (Kor. ur.) Admiraliteta razglaša: Brodovje je izvršilo danes ziutrai važne kretnje v Severnem monu. Pristanišči Scarborough ?n HartJepoo! ste bili bombardiranu Naše flotilje so na raznih točkah zapletene v boj. Z akcijo nadaljujemo. London, 17. decembra. (Kor. u.) Reuterievo poročilo. Po nadaijnih poročilih o obstreljevanju Scarborougha je bilo vreme medeno, ko je nemško brodovje jelo streljati. Mnogo žensk Ln otrok je v nočnih oblekah hitelo na ulico. Kakor se čuje, so nemške lad?e obdale 50 strelov. Iz Kuiia poročalo, da so oblasti v Scarboroucrhu že zgodaj zjutraj dobile obvestilo o name* *va-nem napadu na obrežje. Za to so z največjo skrbjo pripravile vse potrebno za obrambo. Vse enote, arti-lenja in infanterija. so bile na svojem mestu. Kakor poroča »Ewenlng Chronic'e« v Newcastlu, se domneva, da so se obstreljevanja Hartle-poola udeležile 3 nemške krfžarke. Jedva se pričele z ognjem, so |!h napadli 4 angleški torpednl rušilci. London. 17. decembra. (Kor. ur.) Neki strojevodja poroča, da je videl, kako so bili v Scarboroughu razrušeni 3 dimniki. Iz Whitbyja javljajo, da sta pristanišče močno obstreljevali dve križarki ter razrušili signalno postajo in več hiš. Zgodovinska opatija Je deloma razdejana. Ena oseba je bila ubita. Križarki ste se oddaljili v severnovzhodni smeri. Bitka pri Falklandskih otokih. Angleška admiraliteta še vedno ne pove, kako je bila sestavljena angleška flota v pomorski bitki pri Falklandskih otokih. Mornariški zvedenec lista »Times« pa priznava, da so se poleg angleških drednotov udeležile operacij pri za-pretju poti nemškim ladjam tudi japonski linijski križarki »Kango« in »HijeJ«, obe ladji po 2800 ton is pa avstralska linijska križarka Au-stralia. O potopa krlžarke »Emden«. Neki častnik angleške križarke »Sidnev« opisuje v pismu boj z ladjo »Emden« in nato vožnjo v Colombo. Pravi: Ko je kapitan Mfiller v Co- la**t» ampottfl laafe, |» prflel taal k nori na krov. Zahvalil se Je u reft> tcv ranjencev, podal ni Je roko in salntftraL Tudi prte* Ihto n«%rin ni napoten depefc. bkrstka: Ban le bila neie dolžnoet de drug drugega delamo neškodttve. de p* deiaaeo vse to arez jeze v aren. • • • O n—enrarml aan*aa%l nhlapadil »Bahrarfc«. London, 16. decembra. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Komisija, ki Je imela nalogo, da preišče pogibelj oklopnice »Bulwark«, je dognala, da se je eksplozija prigodila vsled tega, ker se je na krovu vnela municija. Nobenih znakov ni za to, da bi bila eksplozija nastala vsled izdaje na ladji ali vsled kake sovražne akcije. Bojazen pred nemškimi podmorskimi čolni. Mornariški kerespondent lista »Times* piše o novih odredbah angleške admiralitete proti nemškim podmorskim čolnom Mož pravi: Nove odredbe so se ukrenile zato, ker so Nemci položili mine ne samo na severni obali Irske, nego tudi po pomorskih cestah, ki jih uporablja mirno trgovsko ladjevje. Ker se okoliš, kjer delujejo nemški minonosci in podmorski čolni, vedno širi, je nastala potreba, ukreniti nadaljne odredbe, ki imajo izrecni namen, nastopiti proti delovanju tega novega pomorskega orožja. »Vossische Zeitung* pravi med drus'rn, da se je posrečilo, tudi na tem kraju angleških voda, kjer se najbrže mudi večji de! angleške mornarice, ki se je doslej zaradi podmorskih čolnov in minonescev izogibal argleške vzhodnje obali in Kanaln, povzročiti precejšnje vznemirjenje. a VOJNA V KOLONIJAH. Francoski kolonijski minister Doumergue razmotriva v »Petit Pa-risienu" položaj v Kongu in Kamerunu ter pravi, da operirajo tam istočasno tri močne kolone. Prva je kolona francoskih in angleških čet pod angleškim generalom Douellom ter operira ob obali in je zasedla Dualo, Viktorijo in Kamino; druga kolona se je borila za pokrajine, ki so jih dobili Nemci vs-ed pogodbe o Kongu ; tretja kolona pod generalom Lar-glavom je vzela Knseri. Doumergue konstatira, da so dosegli zavezrr'ki s-. r>je d^edanie uspehe samo po silnih bojih z Nemci. * TURŠKO URADNO POROČILO O BOJIH V KAVKAZU. Carigrad, 17. decembra. (Kor. u.) Uradno. Boji ob vzhodnji meji vilajeta Van so se končali s tem, da smo zavzeli pozicijo pri SeraiL katero je sovražnik trdovratno branil. Naše čete so vkorakale v SeraiL Sovražnik se umika v smeri proti Kotuzu, preganjan od naše konjenice, ■ Rusko poroči'o o boj?h s Turki. Berolinski listi poročajo: Rusko uradno poročilo o bojih v Kavkazu pravi: »Dne 11. decembra so se vršili boji na fronti Pvrusk - Dntak. Sovražnika smo povsodi odbili ter mu prizadjali znatne izgube. Turške čete so se umaknile čez Evfrat Naša armada je vplenila mnogo živine. Pri vaseh Assurki in Baštala se še bojuje. Dementl ruskih vesti. Carigrad, 16. decembra, (Kor, u.) Otomanski informacijski urad uradno kategorično dementira vest, da bi bili Rusi vrdli v Dardanele ter jih obstreljevali ter tudi vest, da so Rusi znova obstreljevali Trapezunt, • • NAPAD ANGLEŠKIH IN RUSKIH LADU NA TURSKO OBREŽJE IN TURSKE LADJE. Carigrad, 17. decembra. (Kor. u.) Uradno. Angleška križarka Je brezuspešno bombardirala neko našo utrdbo med Jaffo in Oazzo. Ruska križarka »Askold« Je pri Bevrutu potopila dve naši mali ladji. Definitivni rezultat preiskave le pokazal, da se Je naša stara kaze-matna ladja »Mešudije« potopila, ker je ali zadela na mino, ali pa bila zadeta od proti njej lansiranega torpeda. (Roška križarka »Askold« Je novejša križarka, 9905 ton, s precei močno artilerijo. Zanimivo le, da pripada »Askold« ruski sibirski flo-tilji, ki se nahaja torej sedaj ▼ sredozemskih vodah. Ta flotilja šteje sedaj 1 križarko (»Askold«, 18 torpednih rušilcev, 12 podmorskih čolnov in neka] pomožnih ladij.) Peleptaaja turška križarka •aaaaaioaja*«« LfladoM. 16. decembra. (Kor. ur.) Admiraliteta razglaša: Angieiai podmorski čoln »B 11« Je vdrl včeraj v Dardanele, plul vajfab aflnemu loku pod peterimi vrstami min ter torpedira! turško nMaeašm »MesudBe«. ki le strašila raaaaaičane mine. Dasi zasledovan od sovražnega artiljerijskega ognja, vendar se Je podmorski čoln vrnil popolnoma nepoškodovan. Bil je 9 ur neprestano pod vodo.Ko se Je zadnjič dvignil nad površino, je videl. kako se la »MesadiJe« z zadnjim koncem potapljala. Sveta volna in Albanci. Medtem, ko je >Frankfurter Zeitung« poročala, da sta se postavila na Čelo onih Albancev, ki se hočejo vojskovati proti Srbiji, Isa BoIJeti-nac in Prenk Bib Doda, se sedaj z druge strani javlja, da je proklamira! rZsad paša sveto vojno in se postavil na Čelo albanski armadi, broječi 25 tisoč mož. • Nevtralnost Bolgarije. Pariški »Petit Parisien« javlja: Bolgarija je pretekli teden znova ofi-cijalno izjavila, da hoče ostati strogo nevtralna, ker nima nikakega interesa na tem, da se pridruži eni ali drugi skupini. Bolgarija hoče živeti z vsemi državami v dobrih odnoša-jih. — Milanska sjtalia« poroča iz Sofije: Dosedanii a$rent ruskega poslaništva v Sofiji. Sivocki, je napisal brošuro: *DoIi s krinko«, ki razkriva Bolgarom sovražno politiko Rusije ter vzbuja veliko senzacijo. Ruski poslanik je zahteval konfiskacijo brošure, toda vlada tej želji najbrž ne bo ustregla, • a • Italijansko - turški konflikt poravnan? Dunajski listi poročajo iz Rima: Italijansko - turski konflikt radi incidenta v Hodeldi, se zdi poravnan. Turška vlada, ki ni mogla dobiti svojih lastnih informacij, je vzela poročilo italijanskega konzula v Hodejdi na znanje ter je vse potrebno ukrenila. Sedaj gre le še za to, v kakšni obliki naj da turška vlada zahtevano zadoščenje. Grki ne bodo zasedli Birolj. Atene, 16. decembra. (Kor. ur.) Vest, da nameravajo Grki zasesti Bi-tolj in da so tozadevne čete že pripravljene, se uradno dementira. Naloge malih narodov. Na povabilo stokholmskega di-jašrva je profesor Frithjof Nan-s e n predaval o pravicah in nalogah malih narodov. Govornik je poudarjal pomen neodvisnosti malih narodov za velike narode in za svetovni razvitek. Dogodki poslednjih dni so pa pokazali, da respekt pred pravicami malih narodov izginja, in da se oznanja nauk o pravici močnejšega. Kdo pa je pravzaprav močnejši? To je oni, ki si lahko preskrbi večja denarna sredstva in učinkovitejše orožje. Moderni šlager ji, kakor pan-germanizem, panslavizem, panlatini-zem tirajo človeštvo v vedno večjo revščino. Narodnoti nimajo samo pravice neodvisnosti nego tudi dolžnost, se braniti. Ako bi neodvisnost Švedske in Norveške prišla v nevarnost, jih moramo braniti do zadnje kaplje krvi. Za naši dve državi je samo ena pot: Držati moramo skupaj v dobrih in slabih Časih. Usnjeni in mrtvi slovenski voiabi. (Kratice: p. = polk; komp. » kompanija (stotnija); r. = ranien; m. = mrtev; v == vjet.) Seznemek Izgub št 75, z dne 7./XIL Schmldt Josip, 26. dom. p., 8. st, m.; Sega Ivan, 27. črnovojniški polk, 3. $totf iz Zamostca pri Kočevju, m.; Segula Josip, 35. dom. p., 12. st, r.; šelesnik Juri, 26. dom. p., 6. st, r.; Sepetauc Ivan, 26, dom. p„ 7. st, m.; Siegl Malo, 36. dom. p„ 11. stot, r.; Šinkovec Ivan« top. polk št 7„ r.; Šinkovec Josip. ČnovoiniSci pešpolk it 27, 2. stotniia, iz Skociana. m.; Škafer Ivan, 26. dom. p, & stot, r.; SkerbiS Pran, 36. dom. p* 3. stot, m.; Skobeme Ivan, 36. dom. p., 7. st, m.; Škof Leopold, 36. dom. p„ 4. stot, r.; škorianec Peter, 26. dom. p- 8. st, r.; škul] Ant, 27. črnov. p« 2. stot., r.; škvarc Ivan, 26. dom. p., 4. stot, m.; Šmalc Anton, 7. topničarski polk, r.; Smeh Josip, 26. dom. P^ 7. stot, r.; Smeh Robert, 26. dem. p„ 7. stot, m.; Smole Andrej, 36. dom. p., 8. st, m.; Smrekar Martin, Z7. črn. p., 1. st, r.; Sodič Iv« 36. dom. p- 6. stot r.: Sodnik Valentin, 27. Cm. p., 1. st, r.; Soler Alojzij, 26. dom. p., 6. stot, r.; Spes Franc, 26. dom. p„ 8. stot, r.; Spieler Franc, 26. dom. p., 11. st, m.; Spolenak Anton, 26. d- p., 4. stot, r.; Sprinčnik Jožef, 26. d. p., 8. st, r.; Stare Alozij, 26. dom. p., 4. stot. r.; Stefnr Franc, 26. dom. p.. 8. stot, r.; Stermole Gv„ 27. ftm- p., 3. stot, r.; Sternad Franc, 26. dom. p., 6. st, r.; Sternad Ivan, 26. dom. p., 12. st, r.; Stoinšek Karol, 26. dom. p., 4 st, r.; Strmošnik Franc, 26. d. p., & st, m.; Štrukelj Franc, 27'. črn. p., 3. st, r.; Štrukelj Iv., 27. črn, p., 2. stot, r.; Štrus Franc, 7. poljski top. polk, r.; StukelJ Ivan, 27. črn. p., 4. stotnija, iz Kostanjevice, m.; ŠtusaJ Ivan, 26. dom. p., 7. stot„ r.; Tankovlč Jožef, 27. črn. p., 4. st, r.; Tepej Štefan, 26. dom. p., 6. stot., m.; Tibec Karol, 26. dom. p., 7. stot, r.; Tofant Ivan, 26. dom. p„ 8. stot, r.; Tomanič Franc, 26. d. p., 11. st, r.; Tominc Anton, 27. črn. p., 2. stot, Crni vrh (rojen leta 1877.), m.; Trabuš Jakob, 26. dom. p., 3. st.t m.; Trafela Anton, 26. dom. p., 8. st., m.; Trampuš Andrej, 27. črn. p., 2. st, r.; Trampuš Anton, 26. d- p., 12. st, r.; Travinger Juri, 26, dom. p., 6. st., r.; Trebovc Franc, 26. dom. p., 7. st, r.; Trebsche Emil, 26. dom, p., 11. st, r.; Trebušak Jože, 26. dom. p., 12. st, r.; Tretanek Franc, s Štajerskega, vjet v Elabugi, gub. Kasan, Rusija; U mek Mihael, 26. dom, p„ 4. st, r.; Unger Jožef, 26. dom, p., 12. st, r.; Vedenik Franc, 26. dom. p., 6. st., r.; Vehovec Jakob, 27. črn. p., 1. st, r.; Venhoda Alojzij, 26. dom. p., 3. st, r.; Veraušek Ant, 26. d. p., 12. stot., r.; Verbainšak Jožef. 26. pcrazuma. JVojna cesarja Viljema. Nemško-slo-•vanska vojna. Svetovna vojna. Vojna jiarodov. Veliki konflikt. Nagrado je dobil — pravijo — oni. ki je določil. .000 kvadratnih milj. L. 1613. je narasla na 156.000 kvadratnih milj, a ob smrti carja Alekseja. očeta carja Petra Velikega, 1. 1776. se je Rusija razširila na 264.000 kv. milj. Peter Veliki je povečal svojo državo na 282.000 kv. milj. Ko je umrla Katarina Velika L 1796., se je razširila ruska carevina na 352.000 kv. milj. Car Aleksander je povečal državo na 367.000 kv. milj. Sedaj pa zavzema Rusija prostor v izmeri 407.000 kv. milj. L. 1722. je štela Rusiia 14 milijonov prebivalcev, f. 1782. 28 milijonov, 1815. leta 45 milijonov, 1849. 1. 74 milijonov, 1887. I. 129 milijonov, 1898. 1. 155 milijonov. 1. 1914. pa 172 milijonov. Ako si predočimo naraščanje ruskega ozemlja od 1. 1500. do 1900. in ako iz tega izračunamo povprečni nara-stek. prihajamo do zaključka, da je JRiiS^a tekom poslednjih 400 let osvojila dnevno ozemlje, ki meri 130 kvadratnih kJliHMftrovi • Voim ••rodov. Avstrija in Nemčija se borite proti 6 sovražnikom, ki so po razsežnosti svojega ozemlja in po številu svojega prebivalstva pravi velikani. Toda na srečo ne odgovarjajo armade teh velikanov obsežnosti ozemlja in številnosti prebivalstva in Avstrija ter Nemčija sta jim povsem kos. Kako gigantski je boj. ki divja sedaj na ev-ropejskih bojiščih nam najboljše predočujejo številke prebivalstva posameznih vojskujočih se držav. Avstrija šteje 51 milijonov, Nemčija 65 milijonov prebivalcev. Njune sovražnice pa: Rusija 170, Francija 39*3, Anglija 45, Belgija 7*5, Srbija in Črna gora 5, Japonska 69 milijonov. Ker so v vojni angažirane tudi kolonije je prišteti Nemčiji še 12*4, Franciji 48, Angliji 351, Belgiji 19 milijonov. Računati je nadalje še Turčijo kot našo zaveznico z 19 milijoni in prišteti državam tripleentente končno tudi Portugalsko s 5*4 in 7*2 (kolonije) milijoni. V evropejski vojni je torej angažirano vsega skupaj skoraj 914 milijonov ljudi. Avstrija, Nemčija in Turčija štejejo skupaj 147*4 milijonov, njihove sovražnice pa 766*4 milijonov prebivalcev. Po tem merilu bi bilo torej razmerje med obema nasprotnikoma skoraj 1:6! Toda za vojno je to merilo pogrešno; dejansko razmerje armad je kakor znano popolnoma drugačne in boljše organizacije, lepša morala in žilavejši duh so faktorji, s katerimi ste Avstrija in Nemčija izednaeili diference ozemlja in prebivalstva. Brzojrvna poročilo. Gospodarski položaj. Basel, 15. decembra, švicarski trgovski departement priobčuje tabelo, ki kaže. kako zelo je uvoz prve tri vojne mesece padel, številke prepričujoče dokazujejo, da Švica ni mogla kriti svojih lastnih potrebščin in ic zatorej napaZna trditev, da dobiva blago za druge države. Tabela tudi kaže, kako tež1.o trpi gospodarstvo v Švici pod težkočami uvoza, ki bo, ako po>de tako naprej, vedla do ustavitve različnih industrij. Bolgarsko - grška preiskovalna komisija. Sofija, 16. decembra. Spričo med bolgarsko in grško vlado sklenjenega dogovora se \z sestavila preiskovalna komisija, ki naj dožene odgovornost za zadnje dogodke na grško - bolgarski meji. Dariia. Vil. izkaz društvu : Hladiki« postnih daril na korist ranjencem. Ga. T. Kubadova v Ljubljani 2fr0 svalčič: g. ravnatelj M. Hubad v Ljubljani 6 srajc; ga. ing. Turkova v Ljubljani 2 steklenici rnaiinovca; graščina Schneeberg pri Ložu 4 srne: gojenke ljubljanskega liceia zakrpale 200 kosov perila; ga. Fleisch-mannova v Metliki 5 blazin in 3 steklenice vina; graščina Schneeberg pri Ložu 1 srnjaka; gojenke ljubljanskega liceia zakrpale 40n kosov perila; ga. Makarjeva v Metliki 1 par zapestnikov in 2 para nogavic; gft Kamenškova v Metliki 2 para zapornikov in 2 para nogavic; gojenke liceja in liceiske ljudske šole po ge. dr. Tavčarjevi volnena zimska oblaga in sicer: 27 parov zapestnikov, 22 parov nogavic. 30 parov kolenic, 15 parov nožnih krp, 1 volneno čepico, 40 naušesnikov, 34 šalov, 23 opasnic. 7 zimskih jopičev, 1 zimsko srajco in 2 para zimskih hlač; odbornica Ciril-Metodove družbe v Metliki 2 para zimskih spodnjih hlač in 2 para zimskih nogavic; gca. Jelenčeva v Metliki 12 parov nožnih krp in 6 parov zimskih nogavic; gospa svetnik Ko-chova v Ljubljani 40 blazinic: gca. Marinkova na Vrhniki 50 blazinic; neimenovana v Ljubljani 20 blazinic in 12 parov domačih čevljev; tovarna Leykam-.?osefsthal 6000 pol pisemskega papirja; neimenovana v Ljubljani 600 svalčič: gca. Hartina-nova 1 ducat svinčnikov in 3 papc-terije pisemskega papirja. — Za vsa zgoraj označena darila izreka v imenu obdarovancev darovalcem najtoplejšo zahvalo in prosi uredništva drugih časopisov, da izkaz daril ponatisnejo, uprani odbor. IV. izkaz darov za ranjene in bolne vojake v c. in kr. garnizijsk! bolnici in podružnicah v LJubljani. Darovali, oziroma poslali so: ekscelenca ga. baronica Schwarz in ga. dež. glavarja Bogumila dr. Šu-steršiča: dvakrat po večje množine telesnega perila; deželni odbor kranjski: tedensko po več hektolitrov vina in dne 2. decembra za vsakega oskrbovanca po eno klobaso, kruh, potico, steklenico piva ter smotke in cigarete; ga. Belar, soproga c. kr. deželnega šolskega nadzornika, gospa pi. Konig in ga. pl Tauzher več- jo množino kirurgičnih instruraen* tov in mesečno po večje svote denarja; župni urad v Starem trgu pri Rakeku (četrta pošiljatev): 3 srajce, 6 rjuh, 3 robce, 4 otirače, 1 obvezo; g. dr. Evgen Gruber, c in kr. adm. štabni zdravnik v pok. (četrta pošiljatev): več knjig, listov itd.; gospa Mary Kosler (četrta, peta in šesta pošiljatev): 2 rjuhi, 2 namizna prta, 1 srajco, 2 snežni kapi, 1 robec, 1 zavoj raznega perila, samovar in več kuhinjske posode; deželno in gospej-no pomoćno društvo Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani (peta in šesta pošiljatev): 200 srajc in 200 spodnjih hlač; knežji gozdarski in uprav. urad v Sneberku na Notranjskem (prva in druga pošiljatev); 3 srne iz revirjev Šneberk in Georgstal; gozdarski urad barona Borna v Tržiču na Gorenjskem (prva in druga pošiljatev): 1 košuto in 1 jelena; občinski urad v Doleh pri Idriji 1 vrečo svežih jabolk; g. Rojnik Roza več kosov platna; šolsko vodstvo v Volčjem gradu več obvezilnega materijala, platnenih kosov in šarpije, iz-gotovljene od učencev in učenk eno-razrednice pod vodstvom ge. učiteljice Leopoldine Zigon; neimenovani, potom Fran Josipove hiralnice v Ljubljani 4 kg primel, 1 lonec ma-relčne mezge, 2 steklenici grozdične-ga in 5 steklenic malinovega soka; mag. višji svetnik Lauter več knjig; g. Riedl, soproga c. in kr. računskega nadpnročnika 1 rjuho, 5 spodnjih hlač, 3 srajce; g. Amalija Kredar, Tnlčji vrh. 6 rjuh; g. Amalija Ri-bitseh, Kranjska gora, 1 posteljo; J. Kette, trgovec, Fran Josip^va cesta v Ljubljani 36 srajc. 6 bol? Ških halj; g. Leopoidina Ravnik, Kranj, 16 zabojev in 2 vreči svežih jabolk; gosp. Marija Krar 4 brisače. 3 rjuhe, 6 oti-rač, 1 srajco, knjige; ogrska vojna oskrbovalna komisiia v Budimpešti 4 zavoje čtiva in redno po več dnevnikov itd.; g. baronica Elza Ksebeck, Murau, Štajersko, 99 steklenic sadrena soka; g. Juri Petrovan plem. Fc! Ž c ***' iS?! *~ Vetrovi - Nebo » metra s " ^ \jnja . „M a a le. 2. pop.'7331 j 6*9 si. jjvzh.' oblačno „ 9. zv. i 734 2 ; 3 8 brezvetr. megla 15. ! 7. z'}. 730-6 —C8. si. jvzh. j w Sredni* včerajšna temperatura 50° norm. —17* Padavina v 24 urah mm 0 0 je v rabi, Pa še bolnikov nI, Le tam bolehajo vsak dan, Kjer „FLORJAN" je še neznan. Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FL0RlA?*a v Ljubljani. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja ob pnliki smrti naše nepozabne matere, stare matere, tašče in tete, gospe 4160 Marije irM zasebnice kakor tudi za časteče spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 17. dec. 1914. Žalujoči ostali« Rodbini Zavrčaseva in Umbcrgerjeva naznanjata potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predobra, iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, teta, gospa MARIJA UMBERGER danes ob polu 8. uri zjutraj v 75. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti 2a umirajoče, po dolgem, mučnem trpljenju preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši t petek, sine 19. L m. ob 3. uri popoldne iz hice ialosti, Poljanski nasip tO, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1914. "" Žalujoči ostali. Zi wm h iiisto raoo priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izumljeni! oklek za gospode in dečke ter mične novosti i kisleltdji za Hu in deklice. Ceniki zastonj in franko. 398. tssv. Stran 5. Vsem znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da Je dne 16. decembra 1914 ob 1. uri zjutraj, v št. Jurju ob j. Ž., zatisnil za vedno svoje oči po dolgi in mučni bolezni naS ljubljeni sin oziroma brat, gospod J tir i j Rojil stud. iur. v 23. letu svoje starosti. Pogreb se vrši dne 18. decembra 1914 ob It. uri dopoldne v St Jurju ob j. ž. Marila Rafh. mati. — Urin laffc, Terasa Kukavic roj Rajh, M&rftćka Idolssk roj. Rasu, Julka Rata, sestre Dr. Jako* »al*, dr, Stalan Ka«h, f.ortad Kajta, brati. * Namesto posebnih naznanil. 4158 Jabolčnik disto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, naiboliše vrste, preian \z pobrih sladkih jabolk (moSanci) razpošil'a čo povzetju Hter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 4v96 Jttri Jss. Stelzer, trgovina i moštom Wetzeisdorf pri Gradca- i o sicer 3722 s 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo oa uerav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722*. itiitii posudba! 38 letni, omikan gospod, drža •■ ni Gradnik, t privatnim premožen i em, se želi seznaniti v svrho skorajsne ženitve z mlado, omikano gospico ali vdovo ! Premoženje postranska stvar! Resne ponudbe (če mogoče s sliko, tata* se vrne), blagovolijo naj se poslati pod »Resnost/4129« ca upravn. •;t:ov Naroda« do 20. t m. 4129 Kupi se veliki niioovidav "" hroetsk! shvn Ponudbe na uprav. »Sloven Nareda«. Zaradi opustitve hleva prodam dvavprcžflokofi'13 in koleselj obo'e novo. 4*67 Josip Ogorsiit*, Kofo 11235 fe. Gtrto predlo kakor tudi kar neetrto hnišČe, pre-divščie v snopju kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino, ter plača takoj, boljše kot vsakdo drugi Miha OzapfcesCV naslednik P. S. Sfcrabar v vliajt gori. Trgovci z večjimi množinami se vabio k ustnemu razgovoru 4161 agr* kupuje ~3R3 «« II. PsipeiaHa Ljubljana, nova hiša Kranjske hranilnice (Gradišče). C. fer, avstrijske (ft državne želejmloiL VOZNI RED *- ■ ■—ar Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 3914« , Z veljavnostjo od 1« septembra 1914 bedo vozili do preklica v okraiu tukaj$nega ravnateljstva s odaj navedeni vlaki po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko Doslu^.uiejo vsi civilni potniki brez prisilnoga legitimiranja. Civilni potniki, bi se pel'e'o v Pnl!f moralo itraeti legitimacije ed c. i. kr. poveljstva vojne iuke v Pni n. 11-16 dopoldne iz Trbi?a, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Noveca mesta (Stra?e-Topltc), Trebnjega, Grnsualia 8-2£ ponoči iz Trbiža, Jesenic. Krania, mam 9-2S ponoči Iz Novega mesta, Stra'e-Tophc), Trebnjega (St Janža), Grosuplje. (Kočevja). Kamniška železnica. OPHOD s driavaeej« ko ođ /ors v Baiaalfc s aaessalaal vlaki 7-40 dopoldne in ob 7-M acvooor. PHiaOP Is Eanalka v L'molf aao e» S-42 sjotraj in ob t«41 popoldoo. ODHOD iz Lfauteaa glavni kolodvor, samo oaebni vlaki: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič). Jesenice, v Trni«. 3*05 dopoldne v Grosuplje 'Kočevje), irebnje (Si. Janž), Novo mesto, (Straža-Tnplict), Bubrvarci. 11-39 dopoldne v Krani, Jesenice, Trb'Z. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, lovo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci 6*30 zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- ec čez Salcburg na Dunaj. 6«s« zvečer v GrosuDlje (Kočevje), Treb- e Novo mesto, Bubnjarci. PPIHOP v Ljntflfano glavni Kolodvor, osebni vlaki: 7*35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 1 &«6 dopoldne Iz Novega mesta, Treb-^ (St Janža), Grosuplja (Kočevja). C, kr. državno-železnisko ravnatelfsrvo v Trsta. 11 Ali tas **• * crtkah i 4Vi kg nebne, rupo- Irl 0 K8S0 Orsssfaa Sevnek (Ig) predala |atrl le v patak, aae na ribjem trgu. 4163 ■efF* l&če se "^Hi soba s hrano vred za gospoda, dostojnega in mirnega, ki se nerad seli. 413.3 Blagovoljne p inudhe na upravn. »S'nv. Naroi-'« pod »jiairsn in do-stolen 4139". Izobraženo fetk, srednje starosti, ki je vajena vsega gospodinjstva, pranja, posebno v šivanju dobro izurjena, prosi kake primerne službe; gre brezplačno, da bi imela pri sebi otroka, ki je v četrtem letu, zrelo priden in priljuden. 4139 Naslov na upravn. „Slovenskega Naroda" pod „Pridna gospodinja*. tal J. lili TitKia 1583 ElffaB&SIl 10 BOSfeiS Z deŽglE najboljši zajtrk kaker priznano dobro 3596 belo kavo, čokolado, kakao, čaj, f»ne likerje in najfinejše pecivo. Dobre, sveže deske 2802 teioiifillli so dobivajo vsak torek in peHIs. Pečenka od mladih preš &kcv, lino nre&ajeno meso, oknsne hrenovke in sallalade se dobivajo pri 3. Chalnpnik, Stari trg 19. w jf O mL m M vi il 91 siare^E (okoli 30 M| la m!a-dse;a (okoli 120 M) od naf-5>ol5š Ii vrat grozdja proctsfa iz s^s^ega aa glasu vinograda v Va^raVcn dr. Ivan atntić s Zagreba, Berlslavlćeva 9|iCa Me v. 11. 4i:<; Razoledniie umetniške.'. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v i! J * 1 ** m^*** Prdcnuva nKa 7. St 245M. 4W9 Razglas. Das 2. Jsanirja L 1915 ob IS aH dop. M so vrtno ▼ dot. dvorca (Kongreanl trg) XXVII. žrebanje obveznic 4°/0 dež. posojila vojvodine Kranjske. Od dež. odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 14. decembra 1914. Za mladino priporočamo naslednje spise s broft. ve«. Afidersenove pravliiee za mladino .......« —*-• 1'— Brezovnik Anton. Zskaj? — Zato!........ —•—* —*60 aVfaar Jos., Medvedji lov. Catova gostija......—"— —*80 Bumett Mali lord (lord Fatmtleroy).......V60 2*60 Campe - /Hajar Hr., f>dkrltie Amerike......« —*— 2*— Dimnik J., Avstrijski junaki .......... 1'50 180 Oangl, Zbrani spfs? za mladino L zvezek ....... —.— 1*— Gangl, Zbran; solsi za mladino II. zvezek......—.— V— Ganvj, Zbrsni spisi za mladina III. zvezek .....—.—- * 1'— Gregorčičeva Marica, »Otrošk! eder«. Igrice za mladino I p otroških vrtcev In ljudske šole.......1* * —*— Haiiff Viljem, Pravnice sa mladino .......—•— T20 ViOtfni&nn - Fnntek. Bog pomaga. Povest...... —^— —*80 ffoffmann - Funtsrk, Kar Bog stori vse prav stori. Povest . —*-i —80 Hoffmanu - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest .... —'— —'80 Hoefmann - Funtek, Peter Prostak. Povest.....—*— —*80 Kapitan Žar aH Kfeč ^ Tihem morju. Povest.....—•— 1*20 Kipling R., Džungla. (The jungle book). S slikami . . . 2r— 3'— Kosi Anton Sto narodnih legend.......• • —'— 1*20 Halavašič, Oče na§. Povest..........• 1"W 1*70 Marrvat, kapitan Frederick, Morski razbojnik .... 2*50 3*70 HUraassl Fr., Pfa»ffice S 40 slikami .......—"— 4-— JKHiaitov julček. Spisi L z\Tezek. S slikami ..... —.— J*— Mišiakov Ju!ček, Spisi. II. zvezek. S slikami . ■ . . . —.— 1'— MfSIakov .Tttlček. Sns?! III. zvezek. S slikami.....—•— J#— Millakov Julček, S*3isi. IV. zvezek. S slikami. ...... —"— y— Miffakov JulCek, Srjisi. V. zvezek. S slikami ...... —*— 1"— MTljafcov Julče^, Suisi. VI. zvezek. S slikami......—.•— 1-— Na divjem zapada. Tri poveti iz življenja Indijancev. • • —.—> 1'20 Pravlfice. S slikami............... —*— 5*— Rape A^ Dane. Povest za rwIadino ....... . —*— 1*— Rape A. Mfad?n! I. zvezek. S slikami....... . —.—• 1"— Rape A, Mladini II. zvezek. S slikami...... . —.— 1*— Rape A.. Mladini HI. zvezek. S slikami ....... —.— I*— Ribičič, Kraljestvo čebel........• . . . —*— —«0 Smid Krištof, Spisi L—XV. zv..........8*70 11-70 Šmid Krištof. Roža Jelodvorska ......... —9— 2*— Sniflniannovd rovesli I.—XIX. zv.........9*60 13*40 Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest ........ —.•— —*80 Verne Juies, Pet tednov v zrakoplovu ....... —*— 3*80 Slikanice- A—B—C v podobah s pesmicami ••.....«• —"— 1#6° Blažek in Tomažek............• —*—[ HB Hitra vožfiU po železnici ..•••.•••«•• 1*60 *—•— Hrošči !n žv?p*kc v podobah • . • • •.....—*80 —■— Kaj pripoveduje čarovnica........... 1*20 2*40 Knjiga za slikanje dopisnic: 1. Mladi umetniki ...........1'— —•— 2. Otroški vrtec ...........1*— —•— 3. Za kratek čas........... I**-* —•— A. Z^klad za otroke .....•«••• 1*— —*— Lahkfh nog naokrog.......-.•...... —■— 2*80 Metulji v podobah ..........•••• —'80 —•__ Modri Janko Vesela knjiga s podobami .••••., —•— 2*40 Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma.....• —-90 —•__ Noetova barka. Živalstvo v podobah •••••••« 1*50 —\— Palčki Poljanci...............-^*— 3-50 PavJuSa in Nuša — dva škrata.......••• —•— 1*60 Pepefka Pravljica s podobami ..•••••••• —-60 —*— Planinske cvetke v podobah....... ♦ . . —*80 —■— Podobe iz živalstva.......... . . • —*80 1*50 Radost malih............ • ♦ . —"40 —*— Robinzon starši Povest s podobami za otroke • . . • 1*40 * ■ Slovenski A—B—C v podobah...... . . . —^^0 Snegulčica Pravljica ..........••■ T20 2*40 Tmfalčlca. Pravljica .......•.....1*20 —'— Vesela dmžbica .....••••••••• —*70 —*— Vesela mladina ......••..••••« «—"80 1*50 Zlata radost .......•.....• • • —#40 1*50 V zverinjaku............... —*90 Zoologijski atl^nt ..........••«« —*— 6'— 22val1 naše prijateljice ..•••••.•... —*70 —•— %\t\\ kijim" i Uiiii. Od sedal naprej oddam lepe, štajersko 4159 purane rfg po 1*40 K po poštnem povzetja li Č£K2tSLĆ, St rotor pa« It. aaraaslp e^onko. sprejema savafovanja človeškefa življenja po najrazriuvrstnejšib kombinacijah pod tako iigodBiaii pogojiv ko nobena druga zavarovalnica. llaatl je ugodno aaiaistaaji as doživetje in smrt z naajseloCani se 12 vplačili. „SUAVIJA" a% • ••• ozaioistsie) asvsrsvslas basikai m P pasji. ••• • ••• ■■—■al leaHH B OS.7SO-7S04S - taplallias ■ i■»■<■!M m *uaetalile S ltSfSS5^#4-2l H vettMsti arsfa vzajeaora israisnialca asls dram s tetatai a>vaJttk#Hijr«dst spravs. mar -etgaoiala^ ^« Zavaruje poslopja fa premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Skoda csajaj* tako) In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Paatarl Sprejema tod! zavarovanja pasti vtomskl tatvini sod salo ofošv anal pogoji. — Zahtevajte proapalasl 296. Itcv. ^____________•_______________!_^j__________________________________ Stran 6 toj«v*». *§*». is-^ ^^ ^^ f___ , _ ^Titr mm i*, tat >UiwhM# pMl|#tnlitv«i pisarna sa arhitekturo in stavbno- II # * - ' # | V| - # . 1# lehaiika ttalai taaarstvo in mizarstvo s strojnim obratom Hffinirl/9 f tflllhinf V9 IPIlIlS V IBa-Jl^RI m rtivlw B" *inm đmlm* opolu.rii. s strojnim obratom v tUđPd MiHflll.H IflMi I Ufllllđll 2zr,£sr::rzsrirsruKL. - —^——---------------------—-— ------------------------__________________________________ Sinficrleui šivalni stroji 4166 za domačo rabo in sa obrt so na.bolj praktična in princraa božična darila. Tovarna v Vlttenbarge, Saunclja. SINGER Co. siv. strojev del. družba Lfnbljana, Sv. Petra cesta it 4. Ovčf o volno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi takoj Jf. Vtra^iia»C.6_ia.ŽŽ^W BMpr- iakarM Trak.«* Kupim vsako vrsto, tudi Črna in neočiščeno po breskosks- renčal cesL Posebno pa se plača lepo belo Oprana po nnfclšjl COSl, ki se zanjo lahko nudi. 3355 1I"50 Velika zaloga 15*50 n-jane^ih, trpežnih in nogi najbolj priležnih w fS W a S £* w i sa uame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Jurčičev trg 3. Gg. učiteljem, učiteljicam ia Posteljno rte puh v veliki izbiri in po jako siskib cenah priporoča tvrdk. A.o &č E>* ®k:aberne LJUBLJANA, IKestni trg štev. 10. 389i Zaupanja vredno blago! S parom oprano, i vročini zrakom pocoiano kadi prosto posteljno perje in puh od K t 20 za kilogram navzgor priporoča trgovina s posteljnim perjem In pnhom G. J. HAMANN, Ljubljana. ■ Ustaaovl|#ae 1S6S. == O)*,«^ t Hepostena konkurenca pomaga se aanl denar to enapej eU šoto aM l/fJ/U K * oćiaćeno blago. Takega perfa se drie sesoe ostanki mesa ta neznane, j v»v •» • kl p0¥iiU »o«^—I tom.! .hr—U I.OOO^OO hr^t. Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na kajilieo ia aa tahojil rnisn, M soio M 11 01 Knnnjo Is nroaafa srooko, Ivalato m vrednostne podvržene moratorija ter tta asrast. oŠ Sna vlene aeeartS ^ U fo ■■■iriViasii t ■ ■! ■■ i.iiii« kana Vloge proti dToate—fariodporoaae Hiiilnjili no•%.^» r* "*» naanna vssn vrst po onovnoai kan«.