Posamezna Števfllra 20 Vliiarjt&. Štev. 125. v Llncnam, i urei, ne i Ma isn Leto XLVL ib Velja po pošti: = n oelo leto naprej.. K 40 — M en mesec „ .. „ 3.50 ■a Hemčl)o oeloletno. „ 45-— ia ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: Sa oelo leto napre].. K 38-— sa en meseo „ .. K 3-— V »pravi prejeman meseino „ 2-50 e Sobotna izdaja: ~ Sa oelo leto ..... K S-— u Memoljo celoletno. „ 10 — ta ostalo lnoiemstvo. „ 13 — In sera ti: Enostoipna petitvrsta (/2 mm široka ln 3 min visoka ali nje prostor) ga enkrat . . . . po 501 ia dva- tn večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih nrluioroi popust po domom. Ob sobotah dvojni tarif. B------Poslano: ----» Enostoipna patttvrata K 1-— Ishaja vsoti dan Izvzainšl nedelje In praznike, ob 3. ari pop, Redna letna priloga vozni red Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana plsoia se ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50 Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrljsxe št. 24.797, ogrsko 26.011, bosn.-baro. št. 7563. — Upravniškeja telefona št 50. PreoH? Dunaj, 3. rožnika 1918. Ministrski svet je sklenil sklicati parlament k zasedanju še tekom meseca junija. Baje bo sklical dr. GroB v ta namen te prihodnji teden sejo načelnikov strank. Grof Burian je povabil k sebi za v sredo IčeSke delegate, kar smatrajo v parlamentarnih krogih za napoved sklicanja dele- J ■tfacij. In »Reichspost«, ki je bila še pred ; flnevi vsa navdušena vsled Ornigove zahteve na cesarskem dvoru po absolutističnem režimu, se ne zavzema samo za sklicanje parlamenta in delegacij, ampak tpdi za sklicanje »delazmožnih« deželnih zborov. Odkod ta nenaden preobrat, ta napoved parlamentarnega interregna v dr. Seidlerjevem absolutističnem režimu? Soj So vendar z vso gotovostjo napovedovali, Ida je parlament nemogoč, ker nima vlada večine in da preidemo že koncem junija, ko poteče dovoljeni proračunski provizorij, zopet novo ex-lex stanje. Nemški listi trde, da se je vlada prepričala, da nc mislijo Jugoslovani in Čehi razbiti parlamenta in da trenutna vladna itečina za proračunski provizorij ni izključena, ampak celo .verjetna. Toda proračunski provizorij ni glavni vzrok sklicanja parlamenta in skrbi Seidlerjeve vlade. " » _ i . . _ Predvsem pa potrebuje drŽava novih denarnih virov in zato bo treba razpisati nove davke. Tu je parlament vendarle potreben. In končno — prehrana ... Seveda potrebuje za sklicanje parlamenta vlada celo vrsto garancij in pogojev. Kdo ve, če ne zagleda Seidler zopet novih Ovir ustavnega življenja in se v zadnjem trenutku končno ne premisli? Sedaj že išče vladne večine. Nemce si je zasigural i s protičeškim in protijugoslovanskim kur-zom. Pričel je s Poljaki — ti pridejo pri vsakem pogajanju vlade prvi na vrsto. Konservativni člani Poljskega kola s članom gosposke zbornice Bilinskim na čelu že mešetarijo med vlado in poljskimi strankami Toda danes bo šlo nekoliko težje. Tudi konservativni poljski elementi so sc že naveličali praznih obljub-vlade. Napovedane miljarde za obnovitev Galicije so izostale in končno dolžijo Poljaki naš zunanji urad izdajstva poljskih zunanjc-Dolitičnih interesov v korist Nemčije. N; čudno torej, če govore Nemci o Poljakih, da so to pot neizprosni. Seidler upa, da bodo tudi Ukrajinci ostali v vladni večini in da ne bodo het-manska prekucija v Kijevu in pa gotove koncesije Poljakom vplivale na njihovo razpoloženje. Da bodo stali Jugoslovani in Čehi v najodločnejši opoziciji proti vladi, ni nobenega dvoma. Razdelitev v okrožja, policijske odredbe, poostritev cenzure, prepoved političnih shodov, ustavitev časopisja, avdijenca Nemcev in ponemčencev pri cesarju, napoved novih persekucij itd. označujejo dovolj jasno, kje je naše mesto na parlamentarni tribuni. Glede bojne taktike v bodočem parlamentarnem zasedanju Češky svaz in Jugoslovanski klub še nista sklepala. Nemški socialni demokrati so napovedali na svoji zadnji državni konfcrenci, ki se je vršila v četrtek in v petek, sedanji vladi neizprosen boj. Protestirajo proti cd-goditvi parlamenta. Protestirajo proti mirovnim pogodbam v Brestu Litovskem in Bukareštu, ker kršijo načelo »brez aneksij in kontribucij«, ter zahtevajo, naj se ti mirovni traktati predlože nemudoma parlamentu v ratifikacijo, kakor zahtevajo določila ustave. Dalje zahtevajo za državne tvorbe, ki so se odcepile od Rusije, popolno neodvisnost na podlagi svobodnega samoodločevanja narodov. Povdarjajo, da je prehrana prebivalstva postala naravnost katastrofalna in kličejo vlado racli tega na odgovor. Da večina Romanov ne bo glasovala z vlado, je tudi gotovo. Vlada torej napoveduje preobrat in išče za parlamentarni državni ustroj potrebne večine. Da jo bo v sedanjih razmerah, ko hočejo umetno vzdržati nadvlado Nemcev in Mažarov, težko dobila, je čisto gotovo. In kljub temu se hoče Seidler še vzdržati. Ljudje, ki so na krmilu države, so še vedno slepi in nc uvi-devajo, da postaja državna kriza dan na dan akutnejša in da bo prišel čas, ko je r,e bo mogoče več ozdraviti. Odgovornost za posledice naj nosijo Nemci. Dr. Seidler je prava slika naše žalostne, nedosledne, brezsmotrene politike, Mož, ki naroči deputacijo alpskih Nemcv in renegatov, da zahtevajo ocl cesarja absolutistični režim in razpustitev parlamenta, predseduje par dni pozneje ministr- skemu svetu, ki sklene sklicanje parlamenta! Danes je prispel na Dunaj načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Sodi se, da bo skušal priti dr. Seidler te dni tudi z Jugoslovani zopet v stik. Dr. Korošec mu bo lahko poročal o taborih, o volji in zahtevi celokupnega naroda po svobodi, združenju in lastni državnosti. ^Mkijcvi um Pod t eni naslovom priobčuje »Arbei-terwille« uvodnik, v katerem pravi med drugim: Dr. pl. Seidler se obnaša tako, kakor bi parlament potreboval njega in nc on —. ali bolje rečeno država, katere zastopnik je, čeprav ne voditelj! — parlamenta. Tako je postavil na glavo vse pojme in se kaže, kakor bi mogel parlamentu narekovati pogoje, pod katerimi bi se sešel. V resnici so pa gospodje, ki res vladajo v Avstriji, že spoznali, da mora ta je-čeči in cvilcči državni voz brez parlamenta obtičali v najhujšem močvirju. Koncem junija poteče provizorij in od 1. julija clalje nc more vlada več izterjevati davkov, razen če poseže po kršitvi ustave s § 14,; kako bi pa to danes vplivalo na državni kredit, si lahko mislimo. 23 miljard nepokritih bankovcev kroži danes v državi in samo z otvoritvijo novih državnih dohodkov potom davkov, ki jih more dovoliti parlament, se da ta usodepolni vpliv vojne nekoliko omiliti. Žc to so nujni razlogi za sklicanje parlamenta, k čemur pride še zahteva vseh slovanskih strank in nemških delavcev po javni tribuni. Stvari torej nikakor ne stoje tako, da bi bilo od milosti gospoda pl. Seidlerja in tistih, ki stoje za njim, odvisno, ali naj sc snide ljudsko zastopstvo. Če se sedaj pogajajo s Poljaki, da dobe večino, potem je to zahteva potrebe. Ze teh glasov ni dobiti iz gole ljubezni do avstrijske države aH celo clo vlade, nasprotno — zunanji minister grof Burian se mora peljati v Berlin, da bo mogel prinesti gališkim Poljakom nekaj pomirjevalnih besed o uredbi nove poljske države. V Avstriji se pač stvari ne dajo tako enostavno urediti, kakor si to predstavljajo različni mali Morici Ptuja in Celia. Narodi predstavljajo gotove moči, ki jih ne ukinemo, ako ukinemo parlament. Tri leta grofa Stiirgkha, ki so globoko omajala državna kredit, odbila od te države vse nenemške narode in najgloblje ogorčila tudi nemško delavstvo, so pokazala, da država ne potrebuje parlamenta nič manj nego narodi. rodnega divadla — so izdala naslednji oklic na češko-slovaško ljudstvo: Dragi češko-slovaški narod! Od blizu in daleč, Iz vseh krajev češke dežele, i/, sestrske Moravske, iz oddaljene Šlczije in iz Tvojega dunajskega prognanstva si prišel v zadnjih dneh na jubilejne slavno-sti narodnega gledališča k matuški Pragi. Tvoji zastopniki iz slovaške dežele ob Ta-tri so prišli, . Prišel si od vseh strani, zvest in enodušen, prišel si odločen, kakor še nisi bil nikdar, in prišel si ojačit mater Prago v dneh in tednih najslavnejšega češkega boja za narodno samobitnost irt neodvisnost. V velcžalost-nih časih tc s Iva sne vojne si videl mater čeških mest, ljubko v cvetnem oblačilu maja in vzvišeno po veličastvu kraljevske preteklosti, ko je liva i Češka narodna zastopstva — Česky svaz, Narodni svet in jubilejni odsek Na- -----------, .... ____ležno pozdravljala in gostoljubno sorejeraala ne !e tisoče dragih otrok lastne krvi, marveč tudi stotine ljubljenih bratov in sester sorodne krvi, da tuai cenjene goste i z srede tistih narodov, s katerimi nas kljub vsej razliki jezika in meja veže ."kupni boj za še ne pri-borjene pravice: /-i narodno in človeško svobodo. Dragi češko-slovaški narod! Tekom teh krasnih dni si slišal svete in velike prisede, h katerim smo sc zbrali vsi brez razlike, cd blizu in daleč, mogečni in neznatni, revni in bogati smo z enakim veseljem in enako ljubeznijo obhajali slav-nosti našega narodnega gledališča — si slišal besede in obljube, ki temelje na stoletnem pravu in ki vežejo za stoletja naprej. Slišal si govoriti tiste, h katerim tc vleče z največjo ljubeznijo, znova si slišal sveto prerokovanje naše Libuše, da dragi češki narod ne bo propadel in da bo slavno premagal strahote pekla! Vsi smo globoko ganjeni jokali, kajti v tem trenotku smo bili deležniki velikega, nepozabljivega trenotka, o katerem bodo še naši sinovi, vnuki in pravnuki pripovedovali. Ti, dragi čcško-slovaški narod, si tc svete trenotke obhajal v osrečujoči in najtrdnejši veri, da jih praznuješ na pragu svoje nove, pred kratkim še neslutene, toda v stoletjih s solzami, krvjo in hlapčevstvom odkupljene in danes morda nc več zelo oddaljene bodočnosti! Ni besedi, s katerimi bi se ti mogli, dragi češno-slovaški, naš dragi, zlati, zvesti narod, zadosti zahvaliti za to, da si prišel in se zbral v Pragi in na tako dostojen, tako odločen, pa obenem tako plemenit način povedal celemu svetu, kako neomajno stojiš na strani tistih, ki v tvojem imenu govore in delajo. Znova si prišel v Prago, da znova in morda še živeje ponoviš zgodovinsko prisego tvojih zastopnikov z dne 13. aprila tega znameni- i. c Pred irisio Teli- Trikrat potegne moderni infanterist in odda lahko pet strelov, v sedemnajstem Stoletju je moral pa za en sam strel pet-indevetdesetkrat. Ni čuda torej, da je tridesetletna vojska trajala toliko časa, tako je nekdo napravil dovtip. Bili so pa še drugi vzroki: slabe ceste, vsled česar je pozimi vsako vojskovanje prenehalo; način rekrutiranja; neredna prehrana; \Val-lenstein je bil prvi, ki si je nabavil lastne zaloge; nepopolnost orožja; slabo vodstvo, slaba disciplina, pomanjkanje kart. A vse to ni zadosti. Danes smo glede vojskovanja v vsakem oziru drugje kakor so bili pred tristo leti in vendar bo šla vojska kmalu v peto leto. Pravi vzrok dolgotrajnih vojsk je pošast v človeku, ki noče in noče nehati. Najgrše živo bitje je vendarle človek, ki iz ničevih vzrokov povzroči najhujše klanje in ne zna napraviti konca. Tako je bilo tudi pred tristo leti, celih trideset let jc preteklo med izbruhom vojske 23. maja 1618. in pa mirov-o westfalsko pogedbo 24. oktobra 164S. Plemstvo na Češkem sc jc kregalo s sarsko vlado; skrbela jih jc prihodnjost, zadnvolini so bili s sednninstio onninli so se na preteklosti. Vrelo jc. Neenako razlaganje takozvanega majestata jc zanetilo požar. Majestetno pismo je reklo, -cla so v cerkvenem oziru posestniki popolni gospodarji na svoji zemlji; zato praški nadškof ni dovolil, da bi zidali protestantje cerkev v njegovem mestu Hrobu: ravno-tako je tudi opat v Brumovu oviral protestante. Ti so imeli pa po postavi pravico pritožiti sc, njihovi branitelji so se imenovali defenZorji. Defenzorji so rekli, da so cerkvena posestva pravzaprav last vladarja, ker jih je bil on cerkvi podaril. In če smejo zidati na vladarjevih posestvih, zakaj ne bi smeli na cerkvenih. A njihov zagovor ni obveljal, cerkev v Hrobu jc dal nadškof porušiti, ono v Brumovu so pa zapečatili. Defenzorji so sklicali nato zborovanje v praški Karolinum, 5. marca 1618., in so se pritožili na cesarja. Cesar jih jc ostro zavrnil in jim dal ukor, za povzročitelja tega pisma so smatrali češka plemiča Martinica in Slavato. Protestantski stanovi so sklenili sedaj nastopiti s silo in podreti za seboj vse mostove, zlasti še, ker jim je grozila preiskava. Pa jc. šlo 23. maja 161 S. leta pod vodstvom grma turna nekako sto plcmi-čev, med njimi šest mestnih zastopnikov, iz Karolina čez oni lepi Karlov most na Malo stran. Po strmem pobočju ro priplezali na kraljevi grad, na slavne Hradčane, novelirano v oravlii^ab, V nn«vptnvn1nr> dvorano so vdrli, tam so bili zbrani cesarjevi namestniki Sternberg, Lobkovic, Mar-tinic in Slavata. Vprašali so jih, če so oni svetovali cesarju, da jc poslal tisto pismo; namestniki so odgovorili, da je tako vprašanje nezaslišano, vsak odgovor pa da je nemogoč in krši službeno prisego. Beseda da besedo, nekdo pokaže na Martinica in Slavato kot povzročitelja onega pisanja, prime jih pijanost trenutka, ojunači jih odmev velikega števila in pa pogled v bodočnost. Ne obotavljajo se, spravijo Lobkovica in Sternberga v stransko sobo, primejo pa ona dva, vlečejo ju k oknu, boj je divji, nič ne pomaga, prosita za rok, da se pripravita na smrt, vse zastonj, vržejo ju dol skozi okno, 17 metrov globoko, v grajski jarek. »Po staročeški navadi ju vrzite dol,« tako se jc glasil klic. — Spomin na 1. 1419. v začetku husitskih nemirov. — Neki strahopetljiv tajni pisar. Fa-bricius, jima je sledil skozi okno. Videli smo sedaj v Pragi tisto okno in tisto globino in čuditi se je, kako da so jo vsi trije srečno odnesli. Spodaj jc bil namreč, kakor pravijo, kup gnoja in smeti, nanj so padli in konec žaloigre jc bil povsem nc-dramatičen in nedosleden. Streljali so za njimi, zadeli niso. Fabricius se jc prvi skobacal s kupa in iz omotice in jc dirjal na Dunaj pravit cesarju, kaj se je zgodilo; Martinic tudi ni bil nič ranjen in je pre- je hudo ranil na glavi, dovolili so mu pozneje, da je zapustil Češko, podpisati je mora! neko listino, da se zase in za svoje potomce odpove vsaki misli na maščevanje. Rekli so: Stara navada je, da podarimo zločincu, ki se mu odtrga vrv, življenje. Zgodovinar Gindeiy nam natančno pripoveduje, kako se je stvar izvršila. Pove nam, da je bil povzročitelj načrta grof Turn, ki jc smatral umor namestnikov za zdravilno demonstracijo. Domenili so se 22. maja v Smirickijevi palači. Kinski je bil zato, da ju zabodejo, obveljala jc pa ekspedicija skozi okno. Na Hradčane so prišli 23. maja že ob devetih, vsi oboroženi, ta dan so imenovali »usodni dan Češke«. In žalibože je bil v svojih posledicah res usoden, za Češko predvsem, pa tudi za vso Srednjo Evropo. Le malo jih jc šlo lahko v posvetovalno dvorano, večina je ostala na stopnicah. Med onimi, ki so bili v dvorani, narn imenujejo zlasti Turna, Felsa, Schlicka, Rupo, Viljema Lobkovica, Kaplifa, Kinskija in Pavla Ricanskega. Ko jc prosi! Martinic za spovednika, so mu rekli: »Priporoči svojo dušo Bogu!« — Ko jc letel skozi okno, je klical: »Jezus, Marija!« — Turn pa, ki jc gledal za njim, se je norčeval: »Bomo videli, čc mu bo Marija pomagala.« Ko je pa videl, da se mu ni nič zgodilo, je rekel: »Zares, Marija mu jc pomagala.« Slavata se je zadel ob zid, I...1____ l" ,1 1. ...... ".. f. -.1 tega k ta. Prišel si ponovit prisego z dragimi slovanskimi brati, prišel si jo ponovit z vsakim, ki stoji s teboj v eni vrsti, ki enako pravično kakor ti koraka nasproti vsečloveškim ciljem. Prišel si, da spoznaš, da nisi v svetu osamljen, prišel si ustanovit najpoštenejšo zvezo na svetu, zvezo tistih, ki hočejo samo pravico in se upirajo vsaki zlobi, naj grozi s katerekoli strani. Vodstvo tvoje stvari se bo zopcf povrnilo k tebi, ti češki narod, kakor je v pregnanstvu naš veliki Amos v dneh tvojega najglobjega narodnega in človeškega ponižanja napovedal, ko je zaklical v temo bodočnosti: »Naj pride tvoj čas, da poreko narodi: Slava ti bodi; kdo ti je enak, ti narod, osvobojen po Gospodu, ki je ščit tvojega odrešenja in meč tvoje časti? Tvoji sovražniki bodo gotovo ponižani!« Ni je moči, dragi češko-slovaški narod, ki bi te mogla premagati, dokler vsi edini vstrajamo do zadnjega, tako zvesti in pravični, kakor smo se pokazali svetu v nedavno preteklih slavnih dneh! V češki svaz. Češki narodni svet Slavnostni odbor jubileja Narodnega gledališča.« Mariborsko pisno. Maribor, dne 1. junija. Naš magistrat je zopet enkrat napravil velik junaški čin. Poročali smo že, da je prešla gostilna pri »Zlatem jagnjetu« poleg glavnega kolodvora v slovenske roke. Kupil jo je gospod Josip Goleč. Ker je pa moral g. Goleč prositi, da se prepiše gostilniška koncesija na njegovo ime, mu je mestni magistrat kot obrtna oblast prošnjo odklonil z razlogom, da prosilec — ni zanesljiv. Takoj tfti to jc magistrat, ne da bi počakal na pravokrepost svojega odloka, gostilno meni nič tebi nič zaprl! A pri tem treba pomisliti, da je gospod Golcc ugleden mož, veleposestnik, ki mu nihče ničesar očitati ne more. Toda v očeh mariborskega magistrata ima g. Goleč seveda neizbrisno napako: on je Slovenec. Sicer dobivajo koncesije vsakovrstne sumljive eksistence, ako le trobijo v nemški rog, dočim jim je vsak Slovenec nezanesljiv. Kakor večina občin v neposredni okolici Maribora, je tudi severozapadno od Maribora ležeča občina Kamnica žal v nemškutarskih rokah. Posebno je veljala gostilna »Zur schflnen Aussicht« za strogo nemški lokal. No in sedaj je prišla ta gostilna v slovenske roke. Vsled tega je nemško časopisje silno zacvililo. Pišejo o narodno ogroženi Kamnicil A našteli so celo po znanih metodah leta 1910. v Kam-nici 520 Slovencev in 141 Nemcev. V resnici pa v Kamnici ni niti 14 Nemcev. In tu ima nemško Časopisje poguma, da govori o ogroženem nemškem kraju! Ta teden smo bili že tri dni brez kruha. Kje je neki ostalo ukrajinsko žito? Nekaj dni smo imeli nekoliko boljši kruh, a sedaj imamo zopet neprebavljiv koruzni kruh ali pa nobenega .,. Pri vsem tem se najdejo še ljudje, ki bogate na račun stradajočega ljudstva. Poročali smo o vodilnih cenah za gostilne. Proti tem cenam je mariborska gostilniška zadruga vložila ugovor, češ, da so sestavljene na podlagi predlogov, ki jih je storila zadruga meseca oktobra 1917, od takrat pa so se razmere spremenile. Toda v čem so se spremenile te razmere? V tem, da so gostilničarji meseca februarja t. 1. kar brez povoda povišali cene mesnih jedil za 60 do 100 odstotkov. Cena živine je ostala nespremenjena, v čem so torej utemeljene povišane cene? Ako oblastnije že nimajo moči, da bi preprečile neznosno navijanje cen v tihotapski trgovini, bi moglo vsaj tam stopiti na prste, kjer se gre za očitno oderuštvo. Bilko oa Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. junija. Veliki glavni stan: t Vojna skupina bavarskega kraljeviča. Artiljerijski boj je od časa do časa oživljal. Sovražne delne napade zahodno od Bailleula in severno od Lyse smo odbili. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. V nadomestilo francoskih in angleških armadnih zborov in podporo doslej od sosednih armad v naglici na bojišče privedenih in močno razredčenih divizij so danes stopile v boj nove francoske čete z oddaljenih front. Severno od Aisne so zaman poskušale držati določene jim postojanke. V hudem boju v jarkih smo jih vrgli na črto Moulin sous Touvent-St. Chrostophe-Vingre, Jugozahodno od Soissona smo vzeli Chaudun. V napadu smo prodrli čez ozemlje Savieres do vzhodnega roba. gozdov Villers-Cotte-rets. Južno od Ourcqa je izvajal sovražnik silne protinapade; bili so krvavo odbiti. Čez Courchamps in Monthiers smo pridobili prostora in vzeli višine zahodno od Chateau-Thierryja. smrt. Martinic mu je prišel na pomoč, spravil ga je k zavesti in s Fabricijem vred tudi na varno. Tega Fabricija si je še pozneje marsikdo privoščil in veliko dovti-pov gre na njegov račun. Pravijo, ko je priletel za svojima predstojnikoma v jarek, da je skočil kvišku, salutiral in rekel: »Oprostite, da sem priletel zadnji, namesto prvi, a niso hoteli drugače.« Celo cesar se je menda hotel pozneje malo po-norčevati iz njega, Dal mu je namreč plemstvo z naslovom »von Hohenfall«, to se pravi »plemič visokega padca«. Za 17 metrov se že izplača. In začelo se je. Defenestracija, kakor imenujejo Čehi skok skozi okno, je bila povod tridesetletnemu boju. Organizirali so se na obeh straneh, Čehi so si izbrali lastnega kralja, Friderika V. iz Pfalce. Vsa Evropa je posegla vmes, nemški pro-testantje, angleški kralj Jakob I., Savoj-ska, Francija, Turki, Benečani, Bavarci, Saši, Španci itd. Bela Gora je prinesla 8. novembra 1620 ono znano bitko, ki je pomenila konec češke prostosti. Začelo se je konfisciranje, kazni na življenju, trpinčenje; absolutizem je gledal v obliki obešenih plemičev s praških stolpov na prestrašeno občinstvo. Že pa je zagrabila vojna pošast vso Nemčijo, verska nasprotstva so dala plamen novega netiva. Napačno pa je, kakor nekteri pravijo, da je tridesetletna vojska ve/ska vojska, To ni res, verski nagibi so jo le podkurjevali, šlo je pa za boj med cesarjem in stanovi na eni strani, med Srednjo in Obrobno Evropo na drugi. Zmajali so stanovi in Obrobna Evropa, ker ceskr ni hotel poslušati Wal-lensteina. Zatiranim bratom na pomoč prihajam, je rekel Gustav Adolf; prišel je pa, Ob Marni kakor tudi med Marno in Reimsom je položaj nespremenjen. Naši letalci so uspešno napadali železnice, ki vozijo na bojišče in živahno prevažajo čete. Zbili smo 31 sovražnih letal. Poročnik Wenckhoff je priboril svojo 29. in 30., poročnika Loevvenhardt in Udet pa svojo 25. zračno zmago. Berlin, 3. junija, zvečer. Uradno: Jugozahodno od Soissonsa smo iznova napredovali. Francozi napadajo s protinapadi na obeh straneh Ourcqa. pl Ludendorff. | * V- ' Cesar Viljem o položaju. Berlin, 8. junija. Vojni poročevalec »Lokalanzeigerja« jc poročal 1. t. mes. z bojišča: Cesar se je pripeljal že v ranih jutranjih urah v stan generalnega polkovnika pl. Bohna. Spremljeval ga je maršal Hindenburg, ki je kljub izrednim naporom svež in zdrav, Na tisoče ujetih francoskih vojnih ujetnikov je srečaval cesar. Ko je zagledal cesar razdejane kraje, je rekel;,. »Vselej, kadar ogledujem takšne vojne grozote, ki so vzele tisočerim domove, moram misliti na to, da bi v Franciji vsega tega ne bilo, če bi ne bila odklonila moje mirovne ponudbe 12. decembra 1916.« — Cesar si je nato ogledal položaj z nekega griča zahodno od Soissonsa. Poročila vojnih poročevalcev. Vojnim poročevalcem so izjavili v velikem glavnem stanu: Američani v veliki bitki še niso nastopili, kakor tudi ne Italijani. Angleži so izginili z bojišča in prepustili prostor izključno Francozom. Av-strijsko-ogrska artiljerija se bitke ne udeležuje. — Stegemann piše o bitki v »Bun-du«: Nemci so popolnoma razbili francosko obrambo med Reimsom in Compižg-nem in razrahljali zvezo med bojnimi črtami v Champagni, ob Mozi in v Vogezih tako močno, da ne more že zdaj izrabljati zveze Chalons-Pariz in je navezana pri premikanju čet na železnice in ceste ob Seini in Aubi. Tak je bil položaj Joffre-jeve armade v prvih dneh septembra 1914, toda Joffre je razpolagal takrat z novo armado, ki je čakala sovražnika, kateri je upehan napadal v dveh krdelih, v pripravljeni postojanki med Verdunom in Parizom, Levo Joffrejevo krilo je grozilo nemškemu krilu; Joffre je imel velike rezerve. Foch se pa mora počasi umikati in išče novo obrambno črto. Zadovoljen bo, če dobi ob Marni in ob Ourcqu obrambno postojanko iiw>premeni sedanjo premiko-valno vojskoir stoječi boj, predno bo sovražnik zopet udaril. Pariz, srce in obrambno središče francoske obrambe, je zdaj v večji nevarnosti, kakor je bil kdaj-koli prej. — Iz Berlina: Polki Belo\j,ove armade stoje na levem krilu v loku, ki je oddaljen le 2 km od Reimsa. — »Corriere della sera« poroča: Vsako uro moramo računati s padcem Reimsa. Foch in Petain, Genf, 3. Medtem ko je generalissimus Foch postal zelo zgovoren in je parlamentarce in časnikarje zagotovil, da francoske rezerve še nikakor niso popolnoma izčrpane, je bil Petain V razgovorih s člani vojnega odseka precej molčeč. Petainova najbližja okolica je mnenja, da je kljub nemškemu uspehu v smeri proti Meau neposredna nevarnost za Pariz od te strani izključena. da napravi Baltiško morje za notranje-švedsko, da iztrga iz Nemčije kar največ mogoče. Iz istega vzroka se je vmešal v nemške homatije kardinal Richelieu. Grozovito so vojaki divjali, pa najsi so bili cesarski, švedski, francoski, nemški ali španski. Na Češkem, Moravskem in v Šleziji je divjal umor in požig, teptali so polja, rušili mesta, požigali vasi, ubijali moške, onečaščali ženske; človek in žival, oba sta podivjala. Ni se več splačalo delo miru, boljše je bilo iti za vojaki in z njimi vred pleniti in požigati. Plenili so pri prijatelju, češ sicer bo pa sovražnik, če mi ne; plenili so pri sovražniku, ker je bil sovražnik. O Švedih pripoveduje Hauser: »Plemiče in neplemiče so tepli in bičali, privezali so jih na konje in jih vlačli okoli. Kar so srečali, vse so postrelili in pobili; marsikomu so dali vrv okoli vratu, vodili so ga po mestih okoli, stiskali in zvijali, da so mu pogledali možgani in oči iz glave; goreče žveplene svetiljke so metali na ljudi, z vijaki jim stiskali palce, hodili so po njih, da jim je vrela kri ven skozi vrat in skozi rane. Lomili so jim rebra, roke in noge, podili jih v vodnjake, gugali jih po strešnih žlebovih, pekli jih v pečeh. Jemali so materam otroke iz postelj in jih metali po tleh; z ženskami, starimi in mladimi, so pa ravnali tako, da so raje po-skakale z oken, streh in skal v globino in tako ušle sramotnemu počenjanju. Plemenite gospe so najprvo oncčastili, potem jih pa tepli in gnali pred seboj kakor živino ali pa so jih vlekli poleg konj, stvari, ki jih ne bi napravil niti Turek niti Tatar.« Rodovi se menjajo, grob zakrije Friderika iz Pfalce, Wallensteina, cesarja Ferdinanda, Richelieua itd. In ko je bila Smoter nemških operacij. Dobro poučeni vojaški sdtrudnik »Vossische Ztg.« piše: Zdaj se velikokrat pravi, da je naš cilj Pariz, sovrhžno glav. no mesto, Pariz je srce in možgani Fran-epe, a za zdaj naše operacije ne merijo še na Pariz, Na sovražno armado meri zdaj vse, kar se godi na fronti. Grmenje topov na francoskem bojišča. Genf, 3. junija. Topovski boj na zahodni fronti je tako silen, kakor še ni bil ves čas vojske. Nemci namerijo v določeni minuti v prej določeni odsek artiljerijski ogenj vseh topov na sovražne postojanke; proti tej železni toči ni odpor mogoč. Gro-menje topov je tako silno, da ga slišijo celo ob francoski-švicarski meji in da šklepetajo šipe v Solothurnu, Bielu in v Neucha-telu, ki so (približno 400 km daleč od bojišča. Srednja Evropa tako izmozgana iu izčrpana, da ni bilo dobiti iz nje niti kaplje krvi več, tedaj so se vsedli k mizi, štiri leta so barantali za prostost telesa in duše, barantali so za koščke zemlje in življenje ljudij vse obenem. Studijo se nam taka pogajanja in gnusijo, a prinesla so Evropi vendarle mir, po tridesetih letih klanja in divjanja. Kdo ne bo vesel, če se mu ni več bati, da mu razdivjani vojaki uničijo polje in hišo, da mu razrežejo podplate in jih nasujejo s soljo ter jih namočijo z jesihom, da mu odrežejo nos in ušesa in izrežejo jezik, da mu vlijejo gnojnico v grlo in zahijejo žebelj v glavo? Prebivalstvo Nemčije se je znižalo cd petindvajset milijonov na osem ali celo na pet, prebivalstvo Češke je, padlo od štirih milijonov na 800.000, torej od petih ljudi na enčga, na Wurttemberškem od 313.000 na 65,000, v Aachenu od 160.000 na 25,000, v Augs-burgu 80,000 na 18.000, v Frankcntalu je bilo pred vojsko 18.000 ljudi, potem pa saino še 324, v Glogoven2500 in 20! V Jih-lavi je bilo pred vojsko samo suknarjev 7000, po vojski pa vseh ljudi 299. V šleski Švednici je bilo nazadnje od 1300 hiš 1182 brez vsakega stanovalca, na Bavarskem so samo leta 1646. požgali 100 vasi, na Vurt-temberškem so našteli vsega skupaj 36.000 porušenih hiš. Ljubljana jih ima okoli 2000. t To je bila tridesetletna vojska, tristo-nicc začetka smo se spominjali prete-ie dni. Hvala Bogu, da se je sedanja vojska spremenila iz premikAlne v stoječo, drugače bi bilo razdejanje še večje, človeštvo bi se mferalo poz«je obtožiti še večje krivde na razdejanju kulturnih dobrin, Boji z Mirni AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. junija. Uradno se poročal Pri Fossalti ob spodnji Piavi smo z ognjem topov in min preprečili poskus Italijanov, ki so hoteli prekoračiti reko. Na mnogih mestih jugozahodne fronte smo odbili sovražne pozvedovalne oddelke. Pri Bozecchio smo en tak oddelek ujeli, Topništvo jc povsodi zelo živahno delo« valo. Načelnik generalnega štaba, Msu v paiesj;nL London, i. junija. (Kor. ur.) Angleško poročilo iz Palestine: Naše čete so napredovale ponoči 28'. majnika na obali s svojimi četami v globini 1:'>X milje na faonti 5' ^ milje južno in jugozahodno od Tahova in so ujele dve turški straži in odbile vetf sovražnih protinapadov z znatnimi izgubami za so\ražnika. Polnilna novice. + Iz S. L. S. Pravilnik stranke je do-tiskun se te dni razpošilja zaupnikom z navodilom, kako naj zo snujejo krajevni odbori. Zaupnike prosimo, da sc drže vseh tozadevnih navodil in takoj obvestijo tajništvo S. L. S. o vseh iočkah, o katerih v okrožnici prosijo pojasnila. Krajev, odbori, ki so osnovani za župnije, naj naznanijo tudi, katere občine spadajo v njihov delokrog in nai sporoče svoj sodni okraj. Zadeva je nujna, zalo prosimo svoje somišljenike, naj se .podrobne organizacije takoj lotijo. Ko bodo krajevni odbori osnovani, je .treba skrbeti, da bodo tudi povsodi delovali ter vzdrževali tesne zveze s centralo, • Za sklad S, L. S, Naša stranka še ni vpeljala strankarskega davka. Ali naj se vpelje in kako, o tem bo odločeval prihodnji zbor zaupnikov. Vendar pa stranka že s«daj potrebuje denarnih sredstev. Reorganizacija bo zahtevala urejenega pisarniškega aparata in stalno nameščenih delavnih moči. Zato pozivamo svoje somišljenike, naj prostovoljno darujejo za sklad S. L. S. Novo osnovani krajevni odbori naj gredo tudi v tem oziru takoj na delo in naj pošiljajo prostovoljne prispev. kc na naslov: Sklad Slovenske Ljudske Stranke — Ljubljana. -i- Velik shod bo v nedeljo, 9. t, m.( v Metliki ob štirih popoldne v gradti, Govorila bosta med drugimi državna poslanca prof. J a r c in dr. Ravnikar. -f- Za deklaracijo se je izjavil občinski svet mesta Imotski v Dalmaciji in je oh tej priliki sklenil, da daruje za dr. Krekov spomenik 2000 K. — Za deklaracijo se je nadalje izjavil občinski svet dalmatinsk« občine Komiža. f »Slovenska katoliška zveza«. Presvetli gospod knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič je poslal načelništvu »Slovenske katoliške zveze« naslednje pismo; Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 1. junija 1918. Št. 2091. Slavnemu načelništvu »Slovenske katoliške zveze« v Ljubljani Skrb za čistost katoliškega imena in za cerkveno disciplino je ena glavnih dolžnosti škofovih. To izrecno poudarja tudi novi cerkveni zakonik (prim. can. 336). In sedanji papež Benedikt XV, je v svoji prvi okrožnici z dne 1. novembra 1914 določno izjavil, »da ni s cerkvijo, kdor ni s ško-fom«. Ta jasna najnovejša določila najvišje cerkvene oblasti slovesno potrjujejo staro cerkveno prakso, da si nobena stranka, nobeno društvo, noben časnik, nobene podjetje ne sme lastiti pridevka »katoliški« brez izrecnega privoljenja lastnega škofa, ker je škof odgovoren za vse, kar nosi v njegovi škofiji »katoliško« ime. Na tem temelju izjavljam, da se nova stranka, ki si je nadela ime »Slovenska katoliška zveza«, ne more in ne sme imenovati »katoliška«, ker sc ne samo ne strinja s cerkve-nopolitičnimi navodili škofovimi, ampak jim naravnost nasprotuje. Parlament se snide še v juniju. »Prager Tagblatt« priobčuje z Dunaja sledečo brzojavko: »Ministrski o red. Bedni k je sklenil s'klicati P a r; l a m e n t. Kdaj se bo vršila prva seja, ni še določeno, vendar jc gotovo, da se snide parlament v zadnji tretjini tekočega meseca.« -j- Skupni ministrski svet. V nedeljo popoldne se je v zunanjem uradu na Dunaju vršil daljši skupni ministrski svet,. Udeležili so se ga: zunanji minister groi Burian, vojni minister baron Stoger-Steiner, oba ministrska predsednika dr. Seidler in ir. Wekerle in oba finančna ministra dr. Popovics in baron Wimmer. -f- Mešana ministerialna komisija, ki bi imela priti v Dalmacijo že početkom jeseni preteklega leta, da preišče nasilja in krivice, ki so se dogodile prebivalstvu Dalmacije v začetku vojske s— za sedaj ne pride. Nekateri člani komisije so baje zelo zaposleni, drugim pa imponira poletna vročina. Zadrski »Narodni list« pristavlja k tej vesti: Da se je to odgodilo, nam ni prav nič žal, ker vemo, da od vseh brezštevilnih podobnih komisij ni imela Dalmacija nobenih koristi. V tem oziru je bila v Dalmaciji že vojaška komisija. Pa kje so sadovi? Kaj je dobrega storila za ljudstvo? Gospodje mešane ministerialne komisije morejo svobodno še vnaprej uživati počitnice. Naše razočarano ljudstvo itak več ne verjame starim birokraticnim ,žranV Sklicanje državnega zbora in delegacij. »N. Fr. Presse« sodi, da če bi šlo vse po sreči, bo sklican državni zbor dne 25. junija. List pravi, da skličejo morebiti tudi delegacije. -f Politične in prehranjevalne konle-rence generala Sarkotiča na Dunaju in v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Dne 1. junija je prišel semkaj na povratku v Sarajevo deželni poglavar Bosne in Hercegovine general Sarkotič. V spremstvu deželnega poglavarja sta tudi šef njegovega generalnega štaba in osebni tajnik. General se je mudil par dni na Dunaju, kjer je kon-feriral z merodajnimi osebami v aktualnih vprašanjih politike in prehrane, -j- Če pridejo Španci v Prago... Te dni se je mudila v Pragi deputacija španskega »Rdečega križa«: trije grandi in trije častniki, ki obiskujejo vojne ujetnike. Predsednik deželnega društva R. k. za Češko, grof Ervin Nostitz, je priredil de-putaciji na čast obed, na katerem so bih zbrani vsi najodličnejši člani nemškega plemstva na Češkem, med drugim češki namestnik grof Coudenhove. Med obedom je vstal vodja deputacije, da govori običajni zahvalni govor. Govoril je o lepoti dežele in staroslavni Pragi, nato pa prešel na češki narod. Rekel je, da so on in njegovi tovariši nad vse veseli, da se "morejo muditi v Pragi, glavnem mestu idealnega, vrlega in svetovnoslavnega naroda. Želel je češkemu narodu v,njegovem boju za narodno in državno samostojnost mnogo sreče in častital posebno namestniku Coudenhoveju, da mu je naklonjena sreča, delovati sredi tega češkega naroda kot namestnik ... Nemško plemstvo, ki je bilo izprva menda čisto omamljeno od presenečenja, se je tu zopet toliko zbralo, da so posamezniki opozorili govornika na njegovo pomoto ... Španec je obmolknil in gostje so se mogli oddahniti. Ampak dineja na čast španski deputaciji najbrže. ne bodo svoj živ dan pozabili. Španski grande, ki se mu je vsled nepoznanja razmer aH napačnih informacij" pripetila taka nezgoda, pa tudi ne. Prav je pa le imel! -p Preganjanja v Pulju, Puljski »Hrvatski list« sporoča nekemu poslancu v Zadru: Na Vaše vprašanje,- ali je res, da je nekaj Vaših sodeželanov žc več mesecev v preiskovalnem zaporu zaradi tega, ker so podpisovali oziroma nabirali darove za hrvatske šole v Pulju, odgovarjamo, da je vse mogoče, ker je znano tudi našemu uredništvu več podobnih slučajev. -f- Burian v Berlinu. Dunaj, 3. junija, (K, u.) C. in kr, minister zunanjih stvari bo odpotoval 10. t. m, v Berlin, da napravi kanclerju svoj nastopni poset. Ob tej priliki bodo izmenjali temeljito nazore o vseh vprašanjih, ki tičejo zdaj obe državi. Posameznih vprašanj še ne bodo odločili, ker so potrebni še predposveti in pred-dela, ki niso niti v Avstro-Ogrski, niti v Nemčiji toliko napredovali, da bi jih moglj zaključiti ob Burianovem potovanju v Berlin. Razgovore, ki se bodo govorili ob tem sestanku, bodo nadaljevali po obojestranskih lastnih zaključkih, kar se bo kmalu doseglo in se upa na ugodni izid._ -j- Ogrska magnatska zbornica. Baron Pavel Inkey je interpeliral v zadevi rekviriranja žetve in podrobno kritiziral izdane odredbe, vsled katerih je bila Ogrska prisiljena letos moko uvažati iz inozemstva. Prehranjevalni minister princ Windischgraetz je izjavil, da jc pravočasno rekviriranje žetve edina pot, da se ••'gotovi preskrba dežele in armade. V cteklosti nismo mogli pomagati Avstriji, rfoče bomo sedaj lahko pomagali. Da del žetve prepustili prostemu prometu, popolnoma nemogoče, zakaj to bi imelo posledico največje navijanje cen in naj-.je oderuštvo. Čc bomo Avstriji kaj od->'! hoim> to storili 'e do naivišiih cenah. Zbornica je nato s spremembami sprejela davčne predloge, tako da morajo te še enkrat pred poslansko zbornico. Mažarski časnikar postal boljševik. »Budapesti Hirlap« poroča, da je pričel aradski časnikar Andrej Rudniarski/ki je bil svoječasno od Rusov ujet, izdajati list v mažarskem jeziku, List je namenjen mažarskim ujetnikom in je urejevan v popolnoma boljševiškem duhu. Imenovani mažarski časnikar je postal boljševik. hj uživa popolno Ljeninovo zaupanje. Obenem deluje kot narodni komisar in ima mesečno plače 1300 rubljev, -j- Osrednje velesile in Ukrajinci. Zastopniki Avstro-Ogrske in% Nemčije so izročili 2, junija v Kijevu hetmanu pismo, s katerim naznanjajo, da bodo gojili s sedanjo ukrajinsko vlado zveze ravno tako, kakor s prejšnjo vlado. Hetman je sprejel slovesno zastopnike in je izjavil, da bo vladal ukrajinsko državo v najtesnejšem stiku z osrednjima velesilama, -f Finska in Nemčija. »Politiken« objavlja vsebino tajne pogodbe med Nemčijo in Finsko, s katero se obvezuje Finska, da uvede monarhijo in prevzame varstvo Nemcev, podredi finske sile nemškemu vodstvu in da ne odstopi Alandskih otokov Švedski, Nemška vlada izjavlja, da je poročilo »Politikena« izmišljeno in odpošlje v Stockholm brzojavko v navedenem smislu, ker so Švedi zaradi Alandskih otokov zelo razburjeni. + Nemško-ruska pogajanja o mirovni pogodbi. »Vossische Ztg.« poroča: Nemška vlada je mnenja, da je predlog ruske vlade o novi konferenci glede na izpopolnila brest-litovske pogodbe popolnoma upravičen, a predlagala je, naj zboruje posvet v Berlinu pod Kiihlmannovim predsedstvom in ne v Moskvi. + Upor češko-slovaških čet v Rusiji. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Moskve: Upor češko-slovaških čet, ki gredo v Vladivostok, da jih bodo od tam prepeljali na francosko fronto, se je končal s krvavimi spopadi s četami sovjeta, ki so v Pensi. Češko-slovaške čete so se trdovratno upirale rdeči armadi, ki jih je skušala razorožiti, Trockij je prepovedal prevoz čet po sibirski železnici. Vse oborožene Čeho-Slovake, katere bo ujela rdeča armada, bodo na povelje Trockega na mestu ustrelili. Uporniki-razvijajo odločen odpor, pri čemur so v večih bojih premagali vladne čete, -j- Kerenskij v Kanadi, : Dail Mail« poroča iz Montreala: Neki mož z imenom Kerenskij se je pripeljal v kanadsko pristanišče z norveškim parnikom, a ladja je morala zapustiti pristanišče, ker straža ni dovolila, da bi se bil kdo izkrcal. -f- V Moskvi so razglasili oblegovalno stanje, -j- Neodvisnost Kavkaza. Pariški listi poročajo iz Moskve, da je proglasil kav-kaški deželni zbor neodvisnost Kavkaza. Ukrajinski minister — defravdant. Ukrajinskega poljedelskega ministra Kow-zewskega, ki je pobegni! z večjo vsoto denarja, so prijeli v neki vili pri Geničesku in ga prepeljali v Kijev. -j- Volitve v Rumuniji. V prvi kolegij senata je izvoljenih med 60 senatorji 56 pristašev vlade, -j- Plehanov umrl. Iz Stockholma: Znani ruski socialni revolucionar Plehanov jc umrl, -j- Sinfajnerji in Nemci. »Grazer Tag-biatt« poroča: Švicarska poročila navajajo podrobnosti o. zvezah Sinfajnerjev z Nemci, Pravijo, da so imeli irski voditelji brezžično brzojavno zvezo z grofom Bernstorf-fom o skupnem postopanju nemških podmorskih čolnov ob irski obali in glede na priprave Sinfajnerjev za revolucijo. Angleži izjavljajo, da razpolagajo z besedilom teh brzojavk. Ko je ^povedala Amerika vojsko, je bila prekinjena nekaj časa zveza, a pozneje se jim je posrečilo, da so jo zopet obnovili. Nemški podmorski čolni naj sc peljejo Irsko in pripravljajo vstajo, -]- O Ribotovi protiavstrijski politiki, Bivši poslancc Luzien dc Foyer jc napadel 25. maja v »Veritc« Ribota radi njegove politike nasproti Avstriji-Ogrski, Izvajal je: Nesmiselno jc bilo upanje, da ločijo Avstrijo-Ogrsko med vojsko od njenih zaveznikov. Modro in pametno bi pa bilo, ako bi si bili zagotovili podporo Avstrije-Ogrskc pri bodočih mirovnih pogajanjih. Francija bi bila morala zasledovati nasproti Avstriji-Ogrski svojo tradicipnelno politiko, a tega nismo storili, marveč smo se prostaško norčevali iz nje in pisali, cla jc vazal Nemčije in krepili sami vezi, ki jo vežejo z našimi mogočnimi sovražniki. Samo za zabavo, da priborimo navidezno zmago, pomagamo razdeljevati Avstrijo- Ogrsko, a ne zavedamo se posledic, ki bi Jih imel tak dogodek. H- Bivši ministrski predsednik grel Bienerth umrl. Dunaj, 3. junija. (K. u.) Bivši ministrski predsednik in nižjeavstrijski cesarski namestnik grof Bienerth- Schmer-hng je danes zjutraj v 56. letu svoje starosti umrl. + Proti delitvi Češke v okrožja. Pod predsedstvom kneza FriderilA Schwarzen-berga se je vršil v Pragi sestanek češkega konservativnega veleposestva, na katerem so protestirali proti razdelitvi Češke v okrožja. -f- Nemci aretirali voditelja poljskih narodnih demokratov Vladislava Grab- skega. Znani voditelj poljske narodne demokracije se jc pred nedavnim časom vrnil brez dovoljenja nemškega generalnega gubernatorstva iz Rusije v Varšavo, kjer je stopil zopet na čelo poljske narodnode-mokratične stranke. Sedaj so ga Nemci aretirali ip internirali. Uradna »Deutsche Warschauer Zeitung« poroča v posebnem komunikeju, da je bil Vlad. Grabski zato aretiran, ker je naglašal, da ni izključena zopetna udeležba Rusije v vojni, da je strategični položaj entente na zahodnem bojišču izboren in je priporočal zalo Poljakom pasivno politiko. — Osebna vest. Presvitli in premilost, knezoškof dr, Anton Bonaventura Jeglič se je odpeljal dne 2. t. m, v Sarajevo na zlato sv. mašo nadškofa dr. Jožefa Stad-lcrja. Vrne se 12, t, m, — Za častnega občana sta imenovali občini Mošnje in Breznica na Gorenjskem presvetlega kneza in škofa dr, Antona B, Jegliča, — Osebna vest. Poročnik Fr. Sterle, akademujni slikar, se je vrnil z bojišča in je vstopff v specialno šolo prof, Pocawal-skega na Dunaju. — Vojaška odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo jc dobil vojni kurat Franc Kokol, pri vojni bolnišnici št. 311. — Vdrugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči stotnik 6. polj, top. p, Mihael Lukanc pl. Savenburg. — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 36. polj. iop, p. Franc Robič. — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo jc dobil ritmojster Julij Treo. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila stotnik 44. pp. Nikolaj Geržetič in višji zdravnik 11. garn. bolnišnice dr, Ludvik Kramberger. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil nadporočnik Vladimir Kavčnik, pri okrožen: poveljstvu v Plevlju. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak 87. pp, Robert Košar. — Nesreča na železnici. Dne 23. majnika t, 1, je lul povožen na železniški progi Sava—Zagorje ob Savi neki neznani mož v starosti 50—60 let. Domneva se, da je delavec z Gorenjskega. Slika ponesrečenca se nahaja pri županstvu Zagorje ob Savi. — Splošna stavka urednikov in stavcev v Varšavi. Stavci v Varšavi so pričeli stavkati. Stavki so 'se pridružili tudi uredniki vseh varšavskih listov. Stavkujoči zahtevajo zvišanje plač in druge gmotne ugodnosti. Od 28, maja dalje izhaja v Varšavi samo en dnevnik »Dziennik Wspolni« — »Skupni dnevnik« vseh listov, ki prinaša samo uradna poročila. Urejujejo ga izdajatelji listov, stavijo pa lastniki tiskarn. Stavka še ni Vončana. — Iz Taškcnta v Rusiji došli ujetniki se prosijo, naj poročajo materi Tereziji Anderluh v Dramljah, Štajersko, ali je kateremu kaj zra iega o tam se nahajajočem Jakobu Anderluhu, Stari saperni lager 11, baiaka, Evcntuelni stroški se povrnejo, —- Aprovizacijski odbor na Dovjem, Gorenjsko, naznanja, da zaradi pomanjkanja živil ne sprejema letos nobenih tujcev, — Iz Krope. Delj časa niste slišali o nas; v vojski smo tudi mi nekoliko zaspali. Ravno pred vojsko je ustanovilo Kat. del. društvo svoj oder, a vsled vojske so bile redne predstave onemogočene. Kljub temu smo priredili več predstav za dobrodelne namene. — Naše žene in dekleta, kakor tudi občinski odbor se je izrekel soglasno za jugoslovansko deklaracijo. Ob obletnici naše deklaracije so zaplapolalc v našem trgu, tudi raz stolp farne cerkve, ponosno slovenske trobojnice in nazna- učeno da bi bil lastnik vojnih Vsojil kedaj v ............................................I!llllllmilllimmm;; tel držnvl na slabšem knkor lastnik dru- . >, v, .. . gega premoženja. ! Upoštevaj tO Iti podpisi ! FinanCni minister dr. Wlmmer. '""""""""""""........"""""""......'"'"»'"'"'""miimim njale, da tudi med nami živi duh pokojnega dr. Kreka. — Počeščenje kraljevega Srca Jezusovega. Posebni odtiski navodila za to pobožnost je založila ..Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani, kjer naj se naročajo, — Moč nemščine. Pišejo nam: Živimo v državi z več ali manj praktično že vpeljanim državnim jezikom. Na katerokoli visjo instanco se obrnemo, treba je, da sc poslužujemo nam tujega jezika V teku vojne sem imel priliko videti dosti prošenj na, vojaške oblasti. Če piše Lah nemški p,sano prošnjo, ne postane za ta-krat Johann, ampak ostane še nadalje giovanm ali kakor se že zove. Pri nas Slovencih to ni tako. Vsak izmed nas, naj bo akademik ali pa priprosta kranjska korenina, čuti po nagonu, da bi imel več «ans, da bo recimo njegova prošnja uslišana, če bi bil Nemec. Iz naše prirojene ponižnosti se prelevi pri vsakem nemškem pisanju Janez Kranjc ali Joža Dolenc v Johanna in Josefa. Čemu to? Kranjca in Lolenjca ni mogoče prestaviti, zato naj ostane še Janez ali Ivan in Joža. Da nismo Feutoni, sc vidi že tako iz Kranjca m Joienca. Isto velja pri nas tudi za krajevna imena. Kako se trudimo, če govorimo s kakim Nemcem, da ne rabimo slovenskega krajevnega imena, ampak jih vestno prestavljamo v blaženi jezik. — Strašen vihar je divjal pretekli če* trtek celo noč in v petek dopoldne v Boki Kotorski. Uničena je vsa letina: oljka,, vinska trta, sadje in zelenjava. Med ljudstvom vlada strašna pobitost, saj je bila edino njegovo upanje letošnja letina. Boka Kotorska je že par dni brez vsakega kruha. — Tako poroča cenzurirani zadrski »Narodni list«, — V vodnjaku utonil. Pri iskanju škropilnice je padel petletni posestnikov, sin Evgen Koruza v Erzelju pri Vipavi V vodnjak in utonil. — Smrtna nesreča. Pretekli petek ja elektrotehnik Franc Krondorfer v tovarni na Dobravi čistil in preiskaval električno napeljavo. V njegovi bližini je opravljal enako delo 25 letni črnovojnik Janoš Lasz-koviez. Naenkrat je začul Krondorfer vpitje. Ko se je obrnil, je videl Laszkovicza viseti na električni žici. Takoj mu je hitel na pomoč in ga potegnil z žice, Bilo je pa že prepozno, ker je bil Laszkovicz Ž9 mrtev. — Invalid, 80 odstotkov delanezmo-žen, oženjen, oče 4 nepreskrbljenih otrok, ki se nahaja v veliki bedi, prosi, da bi se mu preskrbela kaka služba za vratarja, paznika ali kaj sličnega, da bi se mogel preživljati. Ker mu je bila amputirana leva noga nad kolenom, težko hodi in zato ni sposoben za kako diugo službo. Z ozirom na resnično potrebo se prosilec, ki govori slovensko in nemško, najtopleje priporoča. Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na uredništvo našega lista. — Braslovče. Požarna bramba prire« di v nedeljo, dne 9. t. m, ob pol 4. uri po* poldne igro »Vnukinja čarovnice«. — Prošnja do vojakov iz ruskega ujetništva. Moj edinec Matjaž Joža iz Rateč na Gorenjskem je služil ob začetku vojske pri dežel, bramb, pp. št, 4, 5. stot-nija, vojna pošta 48. Zadnjič je pisal 27, avgusta 1914 iz Galicije. Če je komu o njem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov njegovi materi Mariji Matjaž, hiš, štev. 140, Rateče, pošta Belapeč na Gorenjskem. — Iz Rusije na Brezje jih poprej tiso? let ni toliko priromalo, kolikor v letošnjem majniku. Kakor narodu in domovini, so ostali zvesti tudi veri in nravnosti, — Turške srečke. Pri žrebanju tur« ških srečk dne 3. t. m. je zadela glavni dobitek v znesku 200.000 frankov srečka štev. 421.807. — Uboj, V dolini Rečice, tri četrt uro od Laškega trga, sta brata Anton in Mihael Kovač na polju poleg občinske ce« ste napadla in ubila mlinarja in Žagarja Jakoba Vrečka, lj Dobrodelni koncert na korist slepim in invalidnim vojakom, ki bi se bil moral vršiti 1. junija, se -rši v četrtek dne 6. junija zvečer ob pol 9. uri v Unionski dvorani s sodelovanjem gospe Bihoy-Be-nedekove, gdč. Cirile Medvedove in gdč. Dane Koblerjeve po naznanjenem spore« du. Vstopnice se dobe v trafiki v Prešer< novi ulici lj Ženski odsek S. K. S. Z. ima v nedeljo, dne 9, junija ob pol 9. uri zjutraj sv. mašo na Rožniku, Pridite mnogoštevilno! lj Nesreča na kolodvoru. 401ctni pre-mikač Alojzij Godel je na tukajšnjem državnem kolodvoru pade! z vagona in se težko poškodoval na ob?h nogah, lj Olje za ubožno akcijo. Prejeli smo: Svoi čac io — , - ...lvUii UivailU rx jvl u v ?ivl odsek, da bo za ubožno akcijo oddajal olje po 10 K. Olja je sedaj dovolj, ker ga naravnost ponujajo po 48 K, a ubožno prebivalstvo čaka zaman, da bi se izvršil svojc-časni sklep aprovizacijskega odseka. lj Umrli so v Ljubljani: Ljubko Pre-telj, hiralec, 14 let. — Neža Giachelia, delavčeva vdova, 77 let. — Andrej Pire, ubožec, 38 let. — Milka Primec, krojačeva hči, 2 leti. — Ivan Kodrič, ogibalni čuvaj v pokoju, 81 let. — Ivan Vončina, delavec, 69 let. — Silva Matjašič, pleskarjeva hči, 5 mesecev. — Frančiška Hribernik, žena skladiščnega mojstra v pokoju, 60 let. — Terezija Snoj, gostja, 81 let. — Magdalena Jonke, dninarica, 37 let. — Feliks Kožar, hiralec, 59 let. lj Koze se bodo cepile v občini Mo-ite v sredo dne 5. junija ob pol 10. uri dopoldne otrokom, rojenim od 1. aprila 1917 do 1. aprila 1918 v občinski pisarni. Za Šmartno, Obrije in Hrastje pa v sredo dne 5. junija ob pol 8. uri v Jaršah pri Dimniku. Matere, ki bi izostale z otroci, se bodo morale zagovarjati pri c. kr, okr. glavarstvu. Primorske novice. p Reško ribiško društvo »Nekton« je sklenilo bilanco za 1. 1917. z deficitom 7133 K. Dne 27. t. m. se vrši izredni občni zbor. Za oskrbnika je imenovalo ravnateljstvo Milana Cattalinich. p Dvojna mera. V Ljubljani in ljubljanski okolici dobivajo begunci vsakih 15 dni begunsko podporo. V novomeškem okraju so jo dobili za januar, februar in marec šele začetkom aprila, za april in maj niso dobili še nobene begunske podpore. Ali misli c. kr. okrajno glavarstvo, da so begunci tako založeni z blagom in denarjem, da lahko čakajo celo četrtletje na postavno podporo? Radovedni smo, kaj bi rekli gg. c. kr. uradniki, kateri dobivajo plačo dne 1. vsakega meseca naprej plačano, ako bi jim jo začeli plačevati šele po treh mesecih. p Dar za goriške begunce. Posredovalnici za goriške begunce je naklonila posojilnica za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem na Notranjskem potom uredništva »Slov. Naroda« znesek 300 K. Istotam je nabrala družina Grmova o priliki birmo-vanja znesek 40 K in ga tudi poslala Posredovalnici za goriške begunce. Blagim darovalcem se posredovalnica najtopleje tahvaljuje. Prosveta. pr Za izobrazbo hrvatske katoliške inteligence. Hercegovski frančiškani so kupili v Mostaru »Hrvatsko delniško tiskarno«, ki bo izdajala koristne knjige in časopise. Uprava tiskarne je sklenila izdajati v svoji založbi apologetsko znanstveno knjižnico za intcligcnco pod naslovom: »Savremena pitanja«, kakor jo že imajo Francozi pod naslovom »Science et Reli-gion« ali Italijani »Scienza e Religione«. Sedaj razpošilja tiskarna načrt te knjižnice s 160 temami. Vsaka knjiga bo obsegala 64 do 80 strani. pr Trije semestri na tehniki. Trojna delegacija avstrijskih inženirjev in arhitektov je predlagala ministrom predlog, naj uvedejo na tehnikah z ozirom na di-jake-vr ke začasno tri semestre na leto. Počitnice naj se skrčijo kolikor mogoče, strnejo manj važni predmeti in spremene državne skušnje. Študijska doba bi se skraišala v razmerju 3 : 2. pr Opera zagrebškega hrvatskega gledališča v Trstu. Tržaški listi poročajo, da priredi operno osobje hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu celo vrsto predstav v tržaškem gledališču Politeama Ro-setti. Gostovanje v Trstu se prične 3. junija. pr Slovaška lužiško-srbska številka poznanjskega »Kraja«. Poznanjski poljski dnevnik »Kraj« izdaja pod uredništvom berlinskega profesorja Drexlerja posebni mesečni pregled Slovanov. Sedaj je izšla že četrta številka, ki prinaša pregled političnega, kulturnega in literarnega življenja Slovakov in lužiških Srbov. Nfliroilno pspoflarsivs. g Za košnjo je vojaška oblast dovolila tclvene stotnije po 100 mož, ki se lahko porazdele na posamezne občine. Reflek-tanti naj brzojavno sporoče na Mil. Abt. Lans. Laibach do 5. t. m. koliko stolnij rabijo, kakor tudi čas in zadnja železniška postaja, kjer naj moštvo izstopi. Pogoji: ta vsakega moža cela oskrba in 3 K dnevno od strani vojaškega erarja, od strani gospodarja pa dnevščino, kakor je običaj v dotičnem kraju, najmanj pa 3 K na dan. g Vino prodajajo po Hrvatskem kmetje že po 7 K liter. g Bajna cena. Te dni je bilo prodano (Vino na otoku Visu, močno 14 stopinj po 1000 K hektoliter. g Vložniki Mestne hranilnice ljubljan-ike podpišejo lahko VIII. avstrijsko vojno posojilo neposredno pri zavodu, VIII. voj-10 posojilo se priporoča posebno tudi iz tega razloga, ker bodo pri prodaji v seda-lje vojaške svrhe rabljenih predmetov meli taki reflektantje prednost, ki bodo založili kupnino mesto v gotovini v obligacijah VIII. vojnega posojila. — Podpisujte torej VIII. vojno posojilo! g Papirnat denar. V Avstro-Ogrski je v prometu za 22 miljard papirnatega denarja. Zaklad zlata in srebra avstro-ogr-ske banke je koncem decembra 1917 znašal 381 milijonov kron. LjiipsKa aprovizacija. a Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v sredo, dne 5. t. m., popoldne strankam z zeleno izkaznico A od štev. 1 do konca. Vsaka oseba dobi % kg; kilogram vojnih klobas stane'2 K, kilogram praških klobas 4 K. a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B, prejmejo meso po znižani ceni v sredo, dne 5. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 10. do pol 11, ure dopoldne štev. 1 do 200, od pol 11. do 11. ure štev. 201 do 400, od 11. do pol 12. ure štev. 401 do 600, od pol 12. do 12. ure štev. 601 do 800, popoldne od pol 2. do 2. ure štev. 801 do 1000, od 2. do pol 3. ure štev. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. ure štev. 1201 do 1400, od 3. do pol 4. ure štev. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. ure štev. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. ure štev. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. ure štev. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. ure štev, 2201 do konca. izgubljeno in najdeno. Zatekla se je mlada kožica. Pozve se na stojnici pri »Minki« nasproti trgovine Šober, Vodnikov trg. Za vojaški dom v Ljubljani. Kot zahvalni dar za rešitev ccsarja Karla in kot pozdrav ob rojstvu najmlajšega Habsburžana je darovala mladina I. mestne šestrazredne deške ljudske šole v Ljubljani za vojaški dom v Ljubljani 70 kron. Nič ni koristnejšega kot podpisati vojno posojilo potom vojno - posojilnega zavarovanja. Zahtevajte takoj naše prospekte. Glavna poslovalnica ^nker«, Gradec, Raubergasse 20. Ženitna ponudba. Izobražen, mlad gospod, velike, lepe postave, boljšega, stalnega poklica, se želi v svrho poroke seznaniti z inteligentno, dobrosrčno gospodično (blage in premožne vdove niso izključene). Resne ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod šifro »Vesna 1909«. Ponudba mora obsegati popoln naslov, osebni in omike opis, fotografijo ter družinske in premoženjske razmere. Na ponudbe brez navedenih podatkov se ne bo oziralo. Tajnost se najstrožje jamči. 1911 Prodam dobro ohranjeno ANTON KREMŽAR, ŠT. VID nad Ljubljano. u Celin kupuje vedno: žagan les, mefrak in tesan (sfiambeni! Ses, ofcrogel les, Ses za §ame, Isosfasijen in hrzsst©© les in naj se mu pošljejo tozadevne ponudbe. IŠČEM spretno Nastop takoj. Naslov pove upravništvo pod št. 1900. h konjem dobi službo pri strojilni tovarni SAMSA & CO. V LJUBLJANI, Metelkova ulica 8t. 4. —i Nastop takoj, :— - PRODA SE MSa K Mffuna hlevom in vodno močjo. — Naslov pove uprava lista pod: »Vodna moč« 1901. Pri razpečevalnici kon) v Kočevju se vrši licitacija konj dne 9. t. m. ob 10. uri dopoldne no šolskem travniku. K licitaciji pride okoli 30 okrep-čila potrebnih konj. K dražbi sc bodo dopifstili le taki kupci, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. Kupec mora plačati poleg kupne cene tudi postavno pristojbino za ubožni zaklad. Vojaška oblast oddaja tudi zdrave, okrepčila potrebne konje za poljedelska dela za dobo najmanj 4 mesecev proti reverzu na zanesljive posestnike. Prošnje za take konje se mora pošiljati na poveljstvo razpečevalnice konj. USla Se ~ ~ iz Narina pri št. Petru na Krasu dne 24. maja stara 7 let, ki ima na rebrih zastriženo znamenje K. V. Prosi se, da bi tisti, kamor se je zatekla, aji kdor jo najde, to naznanil posestniku Ivanu Kaluža, Narin 10, p. Nadanjcselo, proti nagradi. Štirinadstropna hiša v Gradcu SE PRODA. Poizve se v pisarni dr. Ivan Tavčarja v Ljubljani, Sodna ulica it. 2. 1897 ~~-:: KUPIM c—I ....... v Bclokrajini ali na Spodnjem štajerskem proti dobremu plačilu. Posredovalcem visoko nagrado. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Lična hiša« 1896. Išče se '9C za vsa domača opravila proti mesečni plači do 60 kron in celi oskrbi ter i hE§BBB