6 VELIKI INTERVJU
MAG. JURE KOSTANJŠEK, STROKOVNJAK
ZA CESTE, PROMET IN PROMETNO VARNOST

8 TEMA MESECA
NAJ ŠPORTNIKI
DOMŽAL ZA LETO 2023

33 ŠPORT
45 LET ATLETSKEGA
KLUBA DOMŽALE

glasilo občine domžale
29. februar 2024 | letnik lxiv | številka 2 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur

www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html

Novi
defibrilatorji
na štirih
lokacijah
Zavod za šport in
rekreacijo Domžale
je nove defibrilatorje
umestil na štiri
različne lokacije v
občini Domžale.

Pot v gozd, Ela Zdešar

Štirikolesniki in motorji
ne spadajo v gozd!
Prepoved vožnje v novem krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne

O

d maja sta gozd in mokrišče Češeniške in Prevojske gmajne zavarovana v krajinski park.
Ta dragoceni, še zadnji strnjeni nižinski gozd v celinski Sloveniji, je
dom številnih ogroženih živalskih
in rastlinskih vrst. V njem so dragocene zaloge vode, obenem pa z
raznolikimi mokrišči skrbi za ravnovesje vode med sušnimi in deževnimi obdobji. Predvsem pa je
to zeleno srce naravno zatočišče
za vse vrste življenja, tudi za spre-

hajalce, ki znajo spoštljivo in tiho
uživati v naravi.
Z razglasitvijo parka zdaj v tem
gozdu veljajo tudi strožja pravila –
eno od teh pravil je prepoved vožnje s štirikolesniki in motorji. To
velja tako za vožnjo po gozdnih poteh kot seveda tudi izven njih. Pravilo je zapisano v uredbi parka in
potrjeno s strani ministrstva za
okolje in prostor, ki je tudi upravitelj krajinskega parka.
Med budnim in rednim sprem­
ljanjem dogajanja v gozdu smo to

zimo žal v njem opazili veliko kršitev tega pravila. Po gozdu divjajo štirikolesniki in motorji, kar je
nedopustno v vseh letnih časih, še
posebej škodljivo pa je pozimi, ko
so živali v mirovanju in potrebujejo
mir. Hrup jim povzroča velik stres
in jih, v že tako nižji ravni energije, močno ogroža. Vožnja po gozdu
uničuje poti in rastlinje ter moti živali in sprehajalce. Obiskovalci, soočeni s tovrstno kršitvijo, lahko podajo prijavo na policijsko postajo ali
inšpektorat za okolje.

Želimo si sobivanja in skupne
skrbi za našo naravno dediščino.
Zato upamo, da lahko veliko storimo tudi z ozaveščanjem – tako da
širimo informacijo o krajinskem
parku in pravilih obnašanja v njem
med ljudmi. Voznike štirikolesnikov
in motorjev zato pozivamo, naj si za
svoje preživljanje prostega časa izberejo druge poti, izven gozda, in
tako s svojim uživanjem ne ogrožajo
živali, rastlin in konec koncev tudi
ljudi, ki uživajo v miru in naravi.
Špela Kaplja, Terra Anima

AKTUALNO

IZ URADA ŽUPANJE

AKTUALNO

KULTURA

9. marca skupaj
očistimo našo občino

Samozaščitni
protipoplavni ukrepi

Participativni proračun Korakamo že 140 let
za leti 2024 in 2025

Ob poplavah avgusta 2023 so Kamniška Bistrica in drugi vodotoki v naši
občini na brežine, v struge in okolico naplavili veliko materiala in naplavin. Občina Domžale glede na trenutno ugodno nizek vodostaj voda s
krajevnimi skupnostmi pripravlja v
soboto, 9. marca 2024, od 9. ure dalje
akcijo čiščenja okolice brežin in odstranjevanja ter vabi občanke in občane, da se pridružijo krajanom, društvom, javnim zavodom ter drugim
organizacijam in podjetjem, ki so že
3
potrdili sodelovanje v akciji.

Dan Civilne zaščite, ki ga obeležujemo 1. marca, je pomemben dan in
praznik vseh, ki skrbijo za varstvo
pred ter ob naravnih in drugih nesrečah. A za našo varnost je pomembno
tudi vedeti, kaj lahko za preprečitev
posledic poplav oziroma vremenskih
ujm ter za večjo varnost ljudi in premoženja naredi vsak sam. Na straneh
Slamnika so predstavljeni ukrepi za
enostavno in hitro zaščito pred udarom vode ali podtalnice ob poplavah
kakor tudi druga priporočila za samozaščitno ravnanje ob poplavah.
5

Občanke in občani so se z oddanimi
projektnimi predlogi aktivno vključili v participativni proračun za leti
2024 in 2025. Na javni poziv za oddajo
projektnih predlogov za participativni proračun je prispelo 100 projektnih
predlogov, ki jih bo pregledala Strokovna komisija za izvedbo postopka
participativnega proračuna ter primerne predloge uvrstila na glasovanje. Odločitev, kateri projektni predlogi bodo izvedeni v okviru participativnega proračuna, bo tako na strani občank in občanov.
24

Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil
Franc Pfeifer. Prebujena narodna zavest v domžalskem življenju, ki je bilo
do tedaj pod močnim vplivom nemške kulture, je vzpodbudila domačine, da so ustanovili godbo. Njeno tradicijo nadaljujemo tudi 140 let pozneje, in kot se za tako visok jubilej spodobi, bo letošnje leto prežeto z godbeništvom na vsakem koraku. Na predvečer prireditve Pozdrav iz Domžal bo
tako v petek, 31. maja, v Poletnem gledališču Studenec slavnostni koncert z
27
izjemnimi glasbenimi gosti. 

Za nujno pomoč ob morebitnem
zastoju srca bodo odslej na voljo v Športni devorani Domžale
(ob glavnem vhodu), v Športnem
parku Domžale na terasi recepcije Krpan Pub, pri teniški dvorani,
v Športnem parku Ihan in Šport­
nem parku Vir pri Domžalah.
Z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) lahko rešimo življenje pri srčnem za-

stoju ali aritmiji. Statistika preživetja zunaj bolnišničnih srčnih
zastojev je komajda 10-odstotna,
zato morajo biti defibrilatorji dostopni, in prav je, da športniki
in vsi uporabniki športnih terenov (površin, igrišč), ki jih upravlja Zavod za šport in rekreacijo
Domžale, vedo, kje so nameščeni.
Veseli bomo, če nikoli ne bomo
imeli priložnosti defibrilator uporabiti … če pa pride pri kom do
srčne težave, bomo neskončno
srečni, saj lahko rešimo življenje.
Defibrilatorji bodo montirani
in na voljo za uporabo od 1. marca 2024 dalje.

ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide
v četrtek, 28. marca 2024.
Rok za oddajo prispevkov je
v četrtek, 14. marca 2024, do
12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti
jasno razvidno, kdo je avtor
prispevka, podpis fotografa in
komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih
ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, zunaj
uradnih ur v nabiralniku na stavbi
ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem
glasilu Občine Domžale Slamnik
nenaročeni prispevki ne bodo
honorirani, končno odločitev
o objavi prispevkov in njihovi
dolžini pa sprejema uredništvo.
Za vsa vprašanja smo vam na
voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@kd-domzale.si

2 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

aktualno
Drage bralke,
dragi bralci,
letošnji kulturni praznik smo
v Domžalah počastili s slavnostno prireditvijo, ki je tokrat potekala v znamenju knjige in glasbe. Slavnostni govornik Anže
Miš, direktor družinske založbe
Miš, je v svojem govoru poudaril pomen kulture, saj so nam pot
v svobodo, tako ali drugače zgodovinsko gledano, vedno odpirali
kulturniki. V slovenski preteklosti je bila ravno kultura tista, ki je
večkrat in močno pospeševala ter
kreirala prostor za politične spremembe in s tem ustvarjala pogoje za boljši jutri. In ne nazadnje,
kot je zaključil svoj govor letošnji
slavnostni govornik, bi se morali vsi zavedati, da je naša kultura
v svojem bistvu pravzaprav skupek kolektivnih izkušenj naše
družbe, ki so jih za nas tako ali
drugače ohranili prav naši umetniki. Zato je pomembno, da najde mesto v naših življenjih, da je
cenjena in spoštovana na način,
kot si ga zasluži – skozi vse leto
in ne le na kulturni praznik.
In če nadaljujemo v duhu kulture, so Domžale lahko zelo ponosne na Festival gorniškega filma, ki se je razširil po Sloveniji prav iz Domžal in ki je v letošnjem letu postal polnoleten. V
soboto, 17. februarja 2024, se je
tako zaključil že 18. Festival gorniškega filma. Letošnji zmagovalec je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga po besedah žirije odlikujeta odličen scenarij in lepa
pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja.
Letošnje leto pa je jubilejno
tudi za Godbo Domžale, ki praznuje že častitljivih 140 let svojega obstoja. Slogan letošnjega
praznovanja se glasi Godba s srcem – z njim pa želijo poudariti,
da so domžalska društva močna
le toliko, kolikor so medsebojno
povezana.
V Velikem intervjuju smo k
besedi povabili mag. Jureta Kostanjška, strokovnjaka za ceste,
promet in prometno varnost, ki
z družino že petnajst let živi v
Domžalah in domžalske razmere
in prometne zagate ter izzive pozna iz prve roke. V pogovoru smo
se dotaknili ureditve plačljivega parkiranja v središču Domžal,
pretočnosti prometa skozi Domžale, pomena kolesarskih stez,
izziva ureditve prometa skozi
strogi center Domžal …
Prostor v februarskem Slamniku pa namenjamo tudi okoljevarstvenim temam – od ozaveščanja o pomenu in možnostih
ohranjanja mokrišč, nevarnosti
zlivanja nevarnih snovi in metanja odpadkov v kanalizacijo do
povabila k prihajajoči akciji prenašanja žab ter k udeležbi v čistilni akciji čiščenja okolice brežin. V razmislek pa nam je lahko
tudi aktualna kolumna slovenskega okoljevarstvenika, Domžalčana Antona Komata, ki nas
svari pred spremembami v zakonodaji EU, ki je zaenkrat še med
redkimi območji na svetu, kjer
pridelava gensko spremenjenih
organizmov ni dovoljena.
Za konec pa še prispevek o jubileju iz sveta športa, saj Atletski
klub Domžale v letošnjem letu
praznuje 45 let svojega delovanja. Obletnico so počastili s slavnostno akademijo v Kulturnem
domu Franca Bernika Domžale.
Domžalski ljubitelji atletike so
znova izpostavili, da bodo kljub
svoji ‚majhnosti‘ še naprej korakali ob večjih atletskih sredinah
v Sloveniji ter jih še naprej tudi
prehitevali.
Vabljeni k branju Slamnika.

Špela Čarman,
odgovorna urednica

slamnik@kd- dom zale. si

Slavnostna prireditev ob kulturnem
prazniku v znamenju knjige in glasbe
V torek, 6. februarja 2024, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna
prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, na kateri je bil slavnostni
govorec Anže Miš, direktor družinske založbe Miš.
Miha Ulčar
Foto: Rok Majhenič

A

nže Miš se z mešanico kulture in posla ukvarja že
skoraj vso svojo poklicno
pot. Od skromnih začetkov njegovega dela v družinski založbi, ko je še delal skladišču ter kasneje kot trgovski potnik, oblikovanja knjig pa tudi urednikovanja do
trenutnega položaja vodenja podjetja. S svojo ekipo našemu jezikovnemu področju prinaša kakovostna tuja in izvirna slovenska dela Slavnostni govor Anžeta Miša
Ignoranca do kulture pa se ne razdelilo 58 milijonov evrov 58 suza otroke in mladino, hkrati pa skr- V celoti povzemamo slavnostni go- kaže le s tem. Žal Slovenci kulturo bjektom. Torej v povprečju posamebi za zastopanost slovenskih avtor- vor Anžeta Miša:
in njen pomen, predvsem pa njeno znemu subjektu namenijo za eno
jev v tujini: njihova dela je z nekaj
Čuri Muri, kljukec Juri, tisti, ki je genezo, poznamo res zelo površno, tretjino tega, kar država letno nanajbolj odmevnimi prodajami pra- s hruške pal, včeraj je ob peti uri v če ne raje kar zelo slabo ali pa mor- meni za knjigo.
vic uglednim tujim založbam pone- Afriko odpotoval. Saj doma je ne- da sploh ne. O tem lahko pričam iz
In ko govorimo o subvencijah v
sel v svet.
mogoče, vsak ga kara in pesti, vsak lastnih izkušenj. Ko se s kom spo- kulturi, ne morem mimo občutka,
V svojem govoru je Miš najprej umivati ga hoče, on pa se vode boji. znam in beseda nanese na to, s čim da smo vsi, ki smo tako ali drugaspomnil naše kulturne velikane, ki
Pavčkov Juri Muri je ušel kar v se ukvarjam, torej da sem založnik, če vpleteni v kulturo in prejemamo
so premikali meje predstavljivega Afriko, ko se mu je godilo tako kot skoraj praviloma sogovornik vzkli- kakšne podpore, označeni za nekater predvsem možnega in da se je kulturi na Slovenskem. Vsak jo kara kne: »Aha! Knjige tiskate!«. Če pri kšne pijavke. Čeprav obenem marmnogo generacij pesnikov, pisate- in pesti, vsak umivati jo hoče … Ona starejših načeloma velja, da so tisti, sikaterim poslovnim subjektom, ki
ljev in drugih ustvarjalcev trudilo in se sicer ne boji vode, pravzaprav se ki podajo takšno opazko, nižje izo- prejmejo spodbudo v gospodarstvu,
nam tlakovalo pot v svobodo in sa- pogosto kar nikogar ne boji, a nika- braženi, pri mlajši generaciji to ne pridno ploskajo, češ, kako so uspemostojno državo. V nadaljevanju je kor ji ne uspeva, da bi dobila velja- velja, in ne izključuje visoko izobra- šni. Še posebej so zaničujočega tretizpostavil tudi svoja opažanja, ki jih vo, ki ji pritiče.
maja deležni polnokrvni umetniki.
ženih ljudi.
Zagotovo si tako Trubar kot Dalgojimo ljudje v odnosu do kulture.
Takšna opazka mi kaj hitro pove, Mar res kot družba ne moremo mimo
Povedal je, »da žal Slovenci kulturo matin, začetnika naše pisane bese- da si te osebe niti približno ne pred- klasičnega poniževanja kulture in
in njen pomen, predvsem pa njeno de, nikakor nista mogla predstavlja- stavljajo, kaj pomeni izdati knjigo, kulturnikov, kakršnega je bil delegenezo, poznamo res zelo površno, ti, na kakšno pot sta s svojimi dejanji koliko ljudi je vpletenih v izdajo ka- žen že Prešeren in ga je tudi še danes.
če raje kar slabo ali pa morda sploh napotila slovenski narod. Niti sluti- kovostnega naslova, ter koliko čloBi morda ravno zato, ker delujene«. Izpostavil je tudi pomen pod- la nista kako bo daljnosežna posle- veških ur je vtkanih v njeno tkivo. mo na trgu, manjšem od newyorškepore državnih mehanizmov, ki daje- dica njunega dela nekaj, kar se nam Upam si trditi, da lahko to nepozna- ga okrožja Brooklyn, in zato, da se
jo glas tistim knjigam, ki komercial- dan današnji zdi tako samoumevno. vanje mirno prezrcalimo na katero bo z našo kulturo v prihodnosti kdo
Tega si verjetno ni mislil niti veli- koli drugo področje kulture.
nega uspeha verjetno ne bi doživele,
sploh še ukvarjal, lahko enkrat in za
so pa pomembne za slovensko kul- ki Prešeren, ki je postal simbol sloA če ostanem v meni najbolj zna- vselej prešli to paradigmo, ter si priturno krajino. Ob tem je opozoril, da venske kulture in kogar z današnjim nih vodah, torej pri knjigah – žal znali, da je pomembno, da te minigre pri tem za ‘drobiž’ v primerjavi s praznikom slavimo. A vendar se je premnogi živijo v prepričanju, da je malne podpore obstajajo? Ter da se
subvencijami, ki jih država namenja zgodilo. Slovenija je pred nekaj več pesem nekaj, kar se pesniku utrne z njimi podpirajo kakovostna in izkot tridesetimi leti dobila svojo dr- mimogrede, pisanje romana pa je virno slovenska dela? Ter se tako s
subjektom za druge panoge.
Prireditev je popestrila glas- žavnost, Slovenci svojo državo, de- zgolj hobi njegovemu piscu. No, saj, tem ohranja panogo privlačno tudi
bena monokomedija z naslovom Od mokracijo in predvsem svobodo. žal, glede na majhnost trga pisatelj za bodoče generacije kulturnih detišine do glasbe v vrhunski izvedbi Nekaj, za kar se je trudilo mnogo ge- v naši deželi skorajda ne more žive- lavcev? Bi prav zato veljalo kulturi
dramskega igralca in pianista Jure- neracij pesnikov, pisateljev in dru- ti samo od pisanja, in pisateljevanje nameniti še kakšen evro več?
ta Ivanušiča, ki je zbrane v dvorani gih ustvarjalcev. Pot v svobodo so torej ne more biti samostojen poklic.
In če je že pri delu populacije kulna sproščen, zanimiv in privlačen nam, tako ali drugače zgodovinsko V večini primerov.
tura dobila malodane negativni prinačin z anekdotami in s šalami po- gledano, vedno odpirali kulturniki.
Tistih nekaj pisateljev, ki morda zvok, bi se morali vsi zavedati, da je
peljal skozi zgodovino in fenomen
Tako bi lahko rekli, da so bili lahko preživijo zgolj s pisanjem, to naša kultura v svojem bistvu pravglasbe v vsej njeni raznovrstnosti. prav umetniki tisti, ki so premika- zmore ali po zaslugi nekoliko bolj zaprav skupek kolektivnih izkušenj
V svojem ilustrativnem, duhovitem, li meje predstavljivega ter predvsem žanrskega sloga, ali pa zaradi držav- naše družbe, ki so jih za nas tako ali
a vendar strokovno verodostojnem, možnega.
nih podpornih mehanizmov. In rav- drugače ohranili prav naši umetniki.
virtuoznem ter tematsko in žanrsko
To je bilo še posebej izrazito v no tu opravljajo Ministrstvo za kulZa konec: etimološko beseda kulbogatem nastopu se je Ivanušič moj- dvajsetem stoletju, ko je kultura več- turo ter njegove agencije, v našem tura izhaja iz latinske besede ‘colere’
strsko prelevil iz ene glasbeno rele- krat in močno pospeševala ter kre- primeru je to Javna agencija za knji- – gojiti, zato vas, cenjeni gostje, vavantne vloge v drugo; od pianista do irala prostor za politične spremem- go, zelo pomembno delo. S svojimi bim, da v sebi, ne samo danes, tempevca, od skladatelja do dirigenta, be in s tem ustvarjala pogoje za bolj- subvencijami praviloma podpirajo več vsak dan, gojite željo po več.
od muzikologa do glasbenega kriti- ši jutri in tudi za bodoče državnike. kakovostna izvirna slovenska dela
Več radovednosti, več ljubezni in
ka. Od kamene dobe do Rolling Sto- Zato bi ji slednji lahko namenili več, in s tem dajejo glas tistim knjigam, več umetnosti. Da bomo skupaj vsi
nesov, od klasike do moderne, od tako ali drugače, tudi v mesecih ko ki komercialnega uspeha verjetno premikali meje predstavljivega in
jazza do popa, od popevke do šan- ne obeležujemo Prešernove smrti. ne bi doživele, so pa pomembne za možnega, kot so to počeli naši predRes je, da smo kot država ena redkih, slovensko kulturno krajino. Pri tem niki.
sona, od uverture do aplavza.
Slavnostne prireditve so se poleg če ne kar edina, ki imamo za praznik je treba omeniti, da Javna agenciHvala! ❒
županje Občine Domžale mag. Re- kulture dela prost dan. A če je morda ja za knjigo za nastanek knjig letno
nate Kosec udeležili tudi podžupa- pri politikih takrat vendarle v velja- razdeli manj kot tri milijone evrov. V
na Borut Ernestl in Matej Primožič, vi agenda kulture, je pri slehernikih, primerjavi pa je denimo na enem sačastna občanka in častni občani ter vsaj tak imam občutek, pomembno mem razpisu v letu 2023 Ministrstvo
predvsem to, da so takrat dela prosti. za gospodarstvo, turizem in šport
občinske svetnice in svetniki.
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO.
Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman /
E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen
Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska
cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a,
1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 3

aktualno

slamnik@kd- dom zale. si

Aktualne zapore cest
Zaradi dograditve komunalnega omrežja – kanalizacije bo na lokal­
ni cesti Zaboršt–Ihan, v križišču s potjo Prelog–Zaboršt in potjo
Stara cesta, med 19. februarjem in 13. marcem 2024 v trajanju sedem
dni potekala delna zapora ceste od 8. do 16. ure.
V Radomljah bo zaradi preprečitve množičnega povoza dvoživk med
23. februarjem in 25. marcem 2024 od 18. do 24. ure popolna zapora
javne poti 572317 Bajer.

Vrača se kronometer
V sklopu 43. Maratona Franja se v Domžale vrača kolesarska tekma
na kronometer Ljubljana–Domžae–Ljubljana.
Izkoristite znižano prijavnino do 31. marca 2024.
Več informacij in prijava na https://franja.org/kronometer/

Zaključek 18. Festivala gorniškega filma
V soboto, 17. februarja 2024, se je zaključil 18. Festival gorniškega filma.
Letošnji zmagovalec je francoski
film Hamida Sardarja Mongolija:
Dolina medvedov, ki ga po besedah
žirije odlikujeta odličen scenarij in
lepa pripoved, ki daje misliti brez
nepotrebnega moraliziranja.
Poleg glavne nagrade mesta
Domžale je žirija med 35 filmi v tekmovalnem programu nagradila tudi
najboljše v posameznih kategorijah:
najboljši alpinistični film je Transcendenca, najboljši plezalni Plezanje kot upor, najboljši film o gorah, športu in avanturi Tragedija na
Haute Route, najboljši film o gorski
naravi in kulturi Maurice Baquet:
akord, najboljši kratki film pa Anatomija vzpona.
Med nagrajenimi filmi sicer ni
bilo slovenskih, a so trije med njimi doživeli premiero: dokumentarno-igrani film Igorja Vrtačnika Viharnik z roba, 100 let skalašev, filmska zgodba gorskih tekačev na pre-

izkušnji Julian Alps Trail run z naslovom Tam, ker tečejo kozorogi Aliasha Tepine ter dokumentarni film
Himalajska bojevnika bosanskega
režiserja Zehrudina Isahovića o pet-

desetletnem prijateljstvu med alpinistoma Stipetom Božićem in Vikijem Grošljem.
Foto: Igor Kuster

V Domžalah mlado in staro preganjalo zimo
Otroško pustno rajanje zaradi dežja v prostorih OŠ Domžale, povorka na Viru uspela.

OGLAS - SLAMNIK

DOBRODOŠLI
NA PLAC

V prostorih Osnovne šole Domžale
so se v soboto, 10. februarja 2024, na
občinskem otroškem pustovanju maškare zabavale skupaj s Trkajem in
Repki, zaplesale s Plesno šolo Miki,
obiskali pa so jih tudi hrošček Simon,
Vesoljček Izzy in Grini. Vstop je bil
prost, rajanje pa so pred šolo popestrili tudi domžalski godbeniki in več
kot 150 domžalskih mažoretk. Manjkali niso niti ormoški kurenti s Pustno sekcijo Striček z Vira ter Ivankini pustni krofi. Žal je otroška povorka
zaradi slabega vremena odpadla, se
je pa pustno rajanje nadaljevalo popoldan v šotoru na Viru z gledališko
igrico KU-KUC, glasbeno skupino BiFriNa3 in ormoškimi kurenti.
V nedeljo, 11. februarja, z začetkom ob 14. uri in 34 sekund pa je na
Viru potekal že 34. tradicionalni pustni karneval v organizaciji Pustne
sekcije Striček iz Vira in ob podpori Občine Domžale. Po virskih ulicah se je letos sprehodilo 42 skupinskih pustnih mask, veliko več pa jih
je karneval spremljalo ob strani. Na
čelu sprevoda je bil kot vedno Striček,

maskota pustne sekcije, ki predstavlja Pevčevega ata, pobudnika pustnega dogajanja na Viru, ki so mu
sledile domžalske mažoretke ob taktih domžalske godbe. Med maskami
so zmagali cvirkuški klovni z Vira,
drugo mesto je osvojila letalska druž-

ba Bevke Airlines, tretje pa skupina
101 dalmatincev iz Goriče vasi. Posebni nagradni sta dobili družinski
maski Vikingi ter družina Addams.
Po karnevalu je na Viru sledila zabava z glasbeno skupino Mladi Gamsi.
Foto: Jure Gubanc

Si za akcijo? 9. marca skupaj očistimo našo občino
Ob poplavah avgusta 2023 so Kamniška Bistrica in drugi vodotoki v naši občini na
brežine, v struge in okolico naplavili veliko materiala in naplavin.

VELIKONOCNI SEJEM
s postavitvijo butare velikanke
SOBOTA, TRŽNI PROSTOR med 8.
23. marec
in 13. URo
DOMŽALE

Občina Domžale glede na trenutno
ugodno nizek vodostaj voda s krajevnimi skupnostmi pripravlja v so-

boto, 9. marca 2024, od 9. ure dalje akcijo čiščenja okolice brežin in
vabi občanke in občane, da se pri-

družijo Zaposlenim na Občini, krajanom, društvom, javnim zavodom
ter drugim organizacijam in podjetjem, ki so že potrdili sodelovanje v
akciji.
Poleg te osrednje akcije bodo dan
prej, 8. marca, v vrtcih, šolah in domovih za starejše čistili okolico svojih ustanov in drugje izven območij
vodotokov.
Za rokavice, vrečke in malico bo
poskrbljeno. Zbirna mesta so določena po posameznih krajevnih skupnostih in objavljena v Slamniku na
vloženem letaku in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si,
več informacij pa je na voljo tudi na
sedežih krajevnih skupnosti.
Več nas bo, bolj bomo uspešni in
hitreje bo naša občina čisto čista. Se
vidimo.

4 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

iz urada županje

slamnik@kd- dom zale. si

Obisk državnega sekretarja Boštjana Šefica v Nožicah
Predstavniki Civilne iniciative za varne Nožice in Homec, državni sekretar Boštjan Šefic, županja Domžal
mag. Renata Kosec in podžupan Borut Ernestl so se 22. februarja 2024 sestali v Nožicah.

Spoštovani
občanke in
občani,
končuje se februar, mesec kulture, ki je s številnimi dogodki
ponovno opozoril na bogato in
raznoliko kulturno dogajanje
v naši občini. Letošnji februar je prvič v zgodovini domžalske občine zaznamovalo tudi
oddajanje projektnih predlogov za participativni proračun. Hvala vsem, ki ste pri tem
sodelovali. V tokratnem Slamniku so podane informacije
o nadaljnjih korakih in glasovanju, ki bo potekalo od sredine marca prek občinske spletne strani, v krajevnih skupnostih in na Občini Domžale.
Pred vrati je marec in prvi
marčni dan bo zaznamoval
svetovni dan civilne zaščite.
Tudi v naši občini bomo ponovno s hvaležnostjo spregovorili o številnih posameznikih, poklicnih in prostovoljnih
reševalcih, pripadnikih Civilne
zaščite in drugih struktur, ki
ukrepajo ob naravnih in drugih nesrečah, da varujejo nas
in naše premoženje. Njihove
solidarnost, pripadnost, usposobljenost in odlična pripravljenost so izjemno pomembne. Vse to in pripravljenosti
pomagati ob vsakem trenutku,
terja udejstvovanje v njihovem
prostem času, zato se jim na
tem mestu toplo zahvaljujem.
Vsako leto se marca govori
tudi o vlogi in položaju žensk v
družbi in o tem bo govora tudi
na pogovoru ob kavi Ko praznujemo ženske. Sama imam
več pozitivnih kot slabih izkušenj. Počutim se sprejeto, slišano in upoštevano, se pa srečujem tudi s predsodki, ki temeljijo na tradicionalnih vlogah
žensk in moških. Ženske se soočamo z mnogimi izzivi, tudi z
neenako obravnavo ali diskriminacijo, a smo tudi močne in
uspešne, ne glede na naš položaj, prepoznavnost, izobrazbo,
poklic, stan, raso ali vero. Pomembno je, da se podpiramo
ter širimo kulturo sprejemanja različnosti in zavedanje, da
največ dosežemo z vključevanjem tako žensk kot moških.
V letošnjem marcu na novo
pripravljamo čistilno akcijo s
sloganom Si za akcijo? Skupaj
očistimo našo občino, v kateri bomo čistili porečja Kamniške Bistrice in drugih vodotokov ter odstranjevali naplavine in material po lanskoletnih
poplavah. V petek, 8. marca,
smo k čiščenju njihove okolice
povabili vrtce, osnovne šole in
domova za starejše, v soboto,
9. marca 2024, pa bo potekala osrednja čistilna akcija. Vabim vas, da se nam pridružite
v čim večjem številu.
Na vrata bo kmalu potrkala
pomlad, z njo upanje, radost ter
daljši in toplejši dnevi, ki se jih
že veselim. Spet bo čas, ko se
bomo odpravili ven, na zrak in
verjamem, da se tam zunaj ali
pa na občinskih dogodkih kmalu spet srečamo in družimo.
mag. Renata Kosec
vaša županja

Potem ko so avgusta lani Nožice in
Homec močno prizadele poplave,
si krajani še naprej prizadevajo za
ustrezno protipoplavno zaščito. Kmalu po poplavah so začeli z zbira­njem
podpisov za ureditev brežin Kam­niške Bistrice, da bi se čim hitreje zago­tovilo varnostne ukrepe, nato so se
konec avgusta sestali s predstavniki
Občine Domžale, občinske Civilne zaščite, županom Občine Kamnik ter
predstavniki državnih institucij, ki so
napovedali izvedbo protipoplavnih
ukrepov v roku dveh mesecih. V začetku letošnjega leta je na Občini Domžale potekal sestanek glede nadaljevanja sanacijskih del, na katerem
so se sestali vodja Sektorja sred­nje
Save z republiške direkcije za vode
Tone Cezar, županja mag. Rena­ta Kosec, podžupan Borut Ernestl, predsednica KS Homec - Nožice Lucija
Šarc, predsednica KS Radomlje Sonja Jerman ter predstavnika krajanov.
Po besedah civilne iniciative je
bila do zdaj v Nožicah izvedena utrditev levega brega s skalami in ureditev delovne poti v strugi za potrebe vožnje delovnih strojev, kar naj bi
po njihovem mnenju dodatno zmanj-

šalo presek struge in pripeljalo do še
večje poplavne ogroženosti Nožic. Na
srečanju so državnemu sekretarju in
vodji Službe vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanu Šeficu predali vse informacije o poplavah in med drugim podali tudi svoj predlog o začasni protipoplavni ureditvi z dvigom brežine
Kamniške Bistrice. Državni sekretar
je zagotovil, da bo informacije in pobude predal naprej in dodal: »Treba
je zaščititi naselja pred naslednjimi
deževji in ne smemo dopustiti povzročitve dodatne škode. Vse ukrepe
je treba urediti na način, da bo to ob-

Občina Domžale in Arboretum
Volčji Potok za ugodnejše letne
vstopnice
Sredi februarja je domžalske občane presenetilo, da ni
bilo več mogoče kupiti ugodnejše letne vstopnice za park
Arboretum.

močje ustrezno zavarovano tako, da
na ta račun drugi ne bodo kakorkoli na slabšem. To je tudi glavna naloga stroke: da zadeve preuči, ugotovi in uredi.«
Županja mag. Renata Kosec je ob
tem povedala: »Občina Domžale bo
še naprej proaktivna. Prizadevamo
si, da bi država čim prej izvedla nujne sanacijske ukrepe. Izvajanje protipoplavnih ukrepov in sanacij je v
pristojnosti države in temelji na strokovnih podlagah in dokumentih. Občina Domžale bo še naprej sodelovala pri vseh aktivnostih. Trenutno je
v pripravi novelacija hidrološko-hi-

Foto: Karin Božič Zupančič/
domzalec.si

Ob svetovnem dnevu mokrišč
Na Občini Domžale je ob svetovnem dnevu mokrišč,
2. februarja 2024, potekal pogovor z gostjama Špelo
Kaplja in Nejo Meto Rojc iz društva Terra Anima.

Pogovor Ko se prekinejo poti je bil
namenjen ozaveščanju o pomenu in
možnostih ohranjanja mokrišč, beseDo neprijetne situacije je prišlo zaTik pred izidom Slamnika sta se da pa je tekla tudi o prihajajoči akciradi zadržka Občine Domžale pri sestala domžalska županja in direk- ji prenašanja žab. Udeležili so se ga
podpisu sporazuma z javnim zavo- tor Arboretuma na temo ureditve za- učenci OŠ Rodica in OŠ Venclja Perka
dom Arboretum Volčji Potok za so- deve v zadovoljstvo vseh. Na Občini Domžale z učitelji, občinski svetniki,
financiranje letnih vstopnic za leto Domžale je v pripravi pravna podla- mladi župan Aljaž Praznik, okoljevar2024. Občina Domžale je namreč su- ga, ki bo omogočala izvedbo javne- stveniki in tretja ključna članica ekibjekt javnega prava in ne more brez ga razpisa za sofinanciranje letnih pe društva Terra Anima Tina Demšar.
Kot je uvodoma dejala Špela Kaustrezne pravne podlage nikomur vstopnic, tako da bodo formalnonameniti proračunskih sredstev, ob sti urejene predvidoma najkasne- plja, so mokrišča najbolj občutljipregledu sporazuma pa je bilo ugo- je v aprilu. Do takrat lahko občani va in dragocena, a tudi ena najbolj
tovljeno, da z ustrezno pravno pod- več informacij glede nakupa letnih ogroženih ekosistemov na svetu. »V
zadnjih letih smo jih v Evropi izgubilago žal ne razpolaga.
vstop­nic dobijo na blagajni parka.
li praktično 90 odstotkov. Sama raje
uporabljam besedo ‘moč-vir-je’, ki
nazorno predstavlja njihov pomen:
so vir (življenjske) moči.« Ohranjanje mokrišč je nujno, saj gre za zibelko biotske raznovrstnosti. Približno
Hišna imena v krajevnih skupnostih Dob, Krtina in Toma 40 odstotkov rastlinskih in živalskih
vrst na svetu se nahaja v mokriščih,
Brejca Vir so od decembra 2023 zbrana v publikaciji.
ki so tudi vir pitne vode in hrane. So
izjemnega pomena za blaženje in
V teh krajevnih skupnostih je bilo v ti, obuditi uporabo hišnih imen. V ta prilagajanje na podnebne sprememokviru projekta Stara hišna imena namen se domačije lahko označijo z be, za zdravje, rekreacijo in dobro
v občini Domžale zabeleženih 479 brezplačno lončeno tablo, na kate- počutje ljudi. Delujejo kot spužve,
starih hišnih imen in 45 imen do- ri je hišno ime zapisano v prist­nem saj absorbirajo odvečno vodo v času
mačij, ki ne stojijo več. Občina Dom- narečnem izgovoru, kar prispeva k obilnega deževja ali poplav in jo požale se je projektu, ki ga izvaja Raz­ ohranitvi lokalnih narečij in govo- časi sproščajo v času suše.
Neja Meta Rojc se je zahvalila za
vojna agencija Zgornje Gorenjske, rov v domžalski občini. Lastniki dopridružila leta 2022. Takrat so bila mačij s starim hišnim imenom se priložnost, da se o mokriščih javno
raziskana hišna imena v krajevnih za naročilo brezplačne table lahko spregovori in ozavešča tudi mlajše,
skupnostih Homec - Nožice, Preser- obrnejo na Razvojno agencijo Zgor- saj so mokrišča edinstvene naravnje Gorenjske (na telefonsko števil- ne učilnice. »So ključnega pomeje, Radomlje in Rova.
Hišna imena označujejo domači- ko: 04 581 34 17 ali po elektronski po- na, da otroci sploh pridejo v stik z
življenjem in da ne živijo le za zaje, pripadajoča polja, travnike, goz- šti: veronika.perko@ragor.si).
Publikacija Kako se pri vas reče? sloni. Mokrišča so prostori, kjer živ­
dove in predvsem ljudi, živeče na
teh domačijah, nastala pa so iz po- je brezplačno na voljo na sedežih KS ljenje še je.« V domžalski občini je
trebe po lažjem ločevanju domači- Dob, Krtina in Toma Brejca Vir, na čudovita priložnost za spoznavanje
nov med seboj. Danes izginjajo iz Občini Domžale v vložišču in v Služ- mokrišča obisk poučne poti Blata rabe in jih poznajo predvsem starej- bi za turizem, za izposojo pa v dom- Mlake, kot bo tudi ogled fotografske
ši domačini. Z namenom, da se ime- žalski knjižnici. Hišna imena in zgo- razstave Močvirje je vir moči, ki jo
na zberejo, zabeležijo in tako ohra- dovinski podatki o hišah so dostop­ pripravljata Terra Anima in Občina
nijo, je bil opravljen podroben pre- ni na spletni strani www.hisnaime- Domžale na ploščadi pred Športno
dvorano Domžale. Odprtje bo v pogled nekdanjih in današnjih hiš­ na.si.
Veronika Perko/RAGOR
nedeljek, 4. marca 2024, ob 17. uri.
nih imen. Cilj projekta je tudi oživi-

Kako se pri vas reče?

dravlične študije za drugo etapo do
Radomelj, potekajo pa tudi pogovori glede prednostnega reda izvajanja
del. Pri izvedbi projektov bo potrebno tudi sodelovanje krajanov, saj bo
verjetno potrebno pristopiti k odkupu zemljišč za skupno dobro ter varnost občank in občanov.«
»Stališče inciative je jasno, kot
je jasno tudi stališče državnega sekretarja. Občina Domžale razume in
podpira krajane. Pobudo o dvigu brežine smo večkrat predali naprej na republiško direkcijo za vode. Nazadnje
smo pred štirinajstimi dnevi ponovno urgentno zaprosili za pojasnila,«
je krajanom v zvezi z njihovo pobudo o višanju brežine Kamniške Bistrice povedal podžupan Borut Ernestl.
Direkcija za vode je v prvi fazi
uporabila idejno zasnovo protipoplavnega projekta, pripravljenega
že pred poplavami. Za drugo fazo,
fazo sanacije, pa bodo s projektanti
preučili nove razmere na terenu, podane pobude in pomisleke krajanov,
tako da bodo protipoplavni ukrepi
kar se da ustrezni in zanesljivi.

Pomembne in zaščitene prebivalke mokrišč so tudi žabe, ki se spomladi odpravljajo po ustaljenih, a
prekinjenih poteh, čez ceste proti mlakam. V Sloveniji je med 1500
do 2000 zanje nevarnih, ‘črnih’ točk,
kjer prihaja do množičnih povozov,
zato prostovoljci že vrsto let postav­ljajo začasne ograje in prenašajo žabe čez cesto, vsako leto okoli
50.000. Občina Domžale je na nekaterih točkah že zagotovila varne
podhode s stalnimi ograjami, glavno nevarnost pa še predstavlja cesta do ribnika Črnelo (več o akcijah:
terraanima.info@gmail.com). Druga kritična točka je med skakalnico Ihan in Krumperkom (več o akcijah: nika.hrabar@gmail.com). Žabe
je nujno potrebno ohranjati. »So
kot računalniški, protivirusni program proti boleznim, saj skrbijo za
ravnovesje med žuželkami,« je povedala Neja Meta Rojc. Akciji prenašanja, ki se bo začela konec februarja ali v začetku marca, trajala pa
bo kak mesec, se bo letos pridružila
tudi Občina Domžale.
Županja mag. Renata Kosec je ob
koncu pogovora prevzela Peticijo za
varovanje Želodnika ter spremembo
načrtovane gradnje občinske poslovne cone in državne ceste na tem območju z več kot 840 podpisov. Kot je
povedala, se prizadevanja za ohranitev in varovanje mokrišč nadaljujejo.
Na Občini Domžale je Odbor za prostor in varovanje okolja konec lanskega leta podal pobudo za preučitev izbranih območij v občini, ki bi se
jih po potrjeni strokovni oceni uvrstilo na seznam barij, šotišč in mokrišč,
zavarovanih z odlokom Občinskega
sveta Občine Domžale.
Posnetek pogovora je na voljo na
spletni strani https://www.domzale.si/objava/881874.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 5

iz urada županje

slamnik@kd- dom zale. si

Samozaščitni protipoplavni ukrepi na poplavnih območjih
Dan Civilne zaščite, ki ga od leta 1992 obeležujemo 1. marca, je pomemben dan in praznik vseh, ki skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in ki ob izrednih razmerah učinkovito ukrepajo, varujejo ljudi in premoženje ter preprečujejo usodne posledice za okolje. Dan civilne
zaščite je priložnost za izrekanje priznanja in hvaležnosti vsem poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite pa tudi ostalim
strukturam za trud, prizadevanje in srčnost pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. V Domžalah bo slovesnost s podelitvijo zahval
14. marca 2024.
Tveganja in ogroženosti pred naravnimi nesrečami so se zadnji dve leti
izkazala za zelo pereča. Slovenijo,
tudi občino Domžale, so prizadele
različne vremenske neprilike s katastrofalnimi posledicami. Ena večjih naravnih nesreč je vsekakor povodenj, poplava, kot je avgusta 2023
temeljito spremenila življenja mnogih prebivalcev domžalske občine.
Občina Domžale si vseskozi proaktivno prizadeva, da bi pristojne državne institucije čim hitreje izvedle
sanacijo po poplavah in učinkovite
protipoplavne ukrepe.
Ne glede na to, da dela potekajo
in se stanje ureja, je pomembno vedeti, kaj lahko za preprečitev posledic poplav oziroma vremenskih ujm
ter za večjo varnost ljudi in premoženja naredi vsak sam. V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi za enostavno in hitro zaščito pred udarom
vode ali podtalnice ob poplavah, kakor tudi druga priporočila za samozaščitno ravnanje ob poplavah.
Ukrepi pred poplavo. Seznanite
se s poplavno ogroženostjo območja,
kjer bivate. Preverite, ali vas ogrožajo
kak vodotok, erozija ali plazina. Načrtujte, po kateri poti se lahko varno
umaknete na višje ležeče mesto. Pri
zavarovalnici uredite in ustrezno zavarujete bivališče in opremo zaradi
poplav ali izlitja kanalizacije.
Po poplavi je lahko motena preskrba z vodo, zato si pripravite za-

dostno zalogo pitne vode (v plastenkah) ali sredstva za razkuževanje vode. Pripravite zalogo konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo
za prvo pomoč, nepremočljivo obleko (gumijaste škornje, nepremočljiva oblačila, gumijaste rokavice), vodoodporno torbo ali škatlo za dokumente in dragocenosti, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki.
Tla in stene prostorov, ki jih lahko poplavi, naj bodo iz materialov,
ki jih voda manj poškoduje, se lahko očistijo in hitro posušijo. Pohištvo, opremo, električne vtičnice
in napeljavo v teh prostorih dvignite od tal. Na odtoke in cevi namestite nepovratne ventile. Poskrbite
za neovirano odtekanje meteornih
voda v okolici stavbe, pridobite potopno črpalko za umazano vodo. Za
blokiranje vrat in oken si priskrbite
pesek, protipoplavne vreče ali drugo primerno opremo.
Lahko vnetljive tekočine in strupene snovi hranite v zaprti prvotni
embalaži v skladu z navodili proizvajalca. Ustrezno zavarujte in pritrdite cisterne za kurilno olje.
Ukrepi ob napovedi poplave.
Spremljajte vremensko napoved in
vremenska opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje. Opazujte
naraščanje vode v svoji okolici. Upoštevajte navodila pristojnih štabov
civilne zaščite in reševalnih služb.

Iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. V okolici hiše zavarujte predmete, ki jih
voda lahko odplavi. Če imate čas,
namažite strojno opremo, ki je ne
morete umakniti. Živino umaknite
na višje ležeča območja, ji priskrbite
začasno bivališče, pitno vodo, krmo
ter ustrezne higienske razmere.
S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbe. Zavarujte vratne in okenske odprtine, svetlobne jaške, talne sifone in podobno. Zaprite ventil vodovodnega
omrežja, glavni ventil plinovodne
napeljave ter izklopite glavno električno stikalo.
Če je vaš dom na območju, kjer
lahko voda poplavi celotno zgradbo,
pravočasno evakuirajte vse dobrine
na varno območje k sosedu ali sorodniku. Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke, nujna zdravila) in se umaknite. Vozilo
umaknite iz podzemnih garaž in z
brežin. Parkirajte ga na mesto, ki je
dvignjeno nad območje, ki ga lahko
poplavi voda.
Ob napovedi močnega deževja in
možnosti poplav preložite športne
dejavnosti, povezane z vodo in obvodnim prostorom (čolnarjenje, rafting, ribolov), ne taborite ob potokih, rekah in jezerih, saj lahko voda
hitro naraste, majhen potok pa lahko postane hudournik.

Ukrepi med poplavo. Spremljajte medije. V stavbi na poplavljenem
območju se umaknite v višje nadstropje, imejte pri sebi nekaj, kar dobro plava, npr. avtomobilske zračnice, plastične posode s čepom, večji
kos stiropora ali lesa in pokličite
na pomoč na 112. Ponoči svoj položaj reševalcem nakažite s svetili. Na
poplavljenem območju se poskušajte umakniti na višje, kjer ni vode. Ne
prečkajte vodotoka – tudi voda do
kolen vas lahko spodnese. Ne približujte se brežinam, saj so lahko spodjedene in niso trdne. Na poplavnem
območju ne vozite, ne prečkajte poplavljenih cest, saj vodni tok lahko
odnese vozilo ali voda zalije vozilo.
Ukrepi po poplavi. Voda, ki je
poplavila, je onesnažena. V njej so
lahko kanalizacijska voda, odpadki, trupla živali, nevarne snovi, večji predmeti in blato, zato se pri odpravljanju posledic ustrezno oblecite, zaščitite in se po delu umijte. Ob
poškodbah kože preverite datum cepljena proti tetanusu in po potrebi
obnovite zaščito.
Preverite varnost stavbe in morebitne poškodbe, kot so izpodjedeni
temelji, razpoke. Preverite opremo
in predmete, fotografirajte škodo
in obvestite zavarovalnico. Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonske, električne, vodovodne ali
plinske napeljave ali poškodbah ter
o razlitju vnetljivih tekočin (kuril-

nega olja, bencina). Ob izpadu elektrike uporabite baterijsko svetilko
ali svetilne palice. Ne uporabljajte vžigalic, sveč in odprtega ognja,
saj zaradi uhajanja plina in hlapenja razlitih vnetljivih tekočin lahko
pride do eksplozije ali požara. Električno napeljavo in naprave, ki so
bile poplavljene, naj pregleda strokovnjak. Pred ponovnim priklopom
električne naprave presušite. Iz poplavljenih prostorov izčrpajte vodo,
odstranite naplavine in poplavljene
predmete. Tla, stene in predmete
očistite s čisto vodo in razkužite oziroma predmete zavrzite. Po potrebi
zamenjajte stenske in talne obloge.
Očiščene in razkužene prostore redno zračite in ogrevajte, uporabite
razvlažilnike.
Ne uživajte hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo, tudi pridelkov
s poplavljenih vrtov in njiv ne. Ob
poškodbah vodovodnega omrežja
ne pijte vode, dokler ni sporočeno,
da je neoporečna in ne pijte vode iz
vodnjakov. Vodo pred uporabo prekuhajte, razkužite ali jo pijte iz plastenk.
Ne pozabimo, da se je treba zavedati, da sta preventiva in samozaščita ključni pri varstvu pred naravnimi nesrečami, saj z ustrezno pripravljenostjo in pravočasnim ukrepanjem lahko zavarujemo svoje in
druga življenja ter premoženje oziroma preprečimo še večjo škodo.

Kako ohraniti naš otok miru
Ob svetovnem dnevu spomina na holokavst je 26. januarja 2024 na Občini Domžale potekal pogovor ob kavi z naslovom Kako ohraniti naš otok
miru, ki je bil namenjen ozaveščanju o pomenu miroljubnosti, razumevanja in sprejemanja različnosti ter zavračanja nestrpnosti, ki lahko pripelje
do nasilja, vojn in nedolžnih žrtev. Županja mag. Renata Kosec se je z gostom Matjažem Špatom, predsednikom Taboriščnega odbora Ravensbrück
in članom Stalne delegacije Republike Slovenije v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, pogovarjala o tem, zakaj je pomembno, da Slovenijo
ohranimo kot otok miru na meji med Vzhodom in Zahodom in kako to lahko storimo.
Leta 2005 je svetovni dan spomina
na žrtve holokavsta razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Čeprav ob besedi holokavst
največkrat pomislimo na sistematično izkoreninjenje evropskih Judov, pa gre tudi za dan spomina na
tisoče Slovenk in Slovencev. Kot je
poudaril Matjaž Špat, je bil tudi
slovenski narod obsojen na genocid. Z območja Slovenije je bilo
med drugo svetovno vojno v različna uničevalna oziroma delovna taborišča izseljenih okoli 63.000 ljudi, od tega 22.000 Slovenk. V domovino se jih ni vrnilo 12.360. »V
taboriščih so ljudem dali vedeti, da
niso nič vredni in da jih bodo izkoriščali do onemoglosti, do smrti,«
je še dodal.
Čeprav je druga svetovna vojna
daleč za nami, je treba »vsako vrsto
nasilja jasno in glasno obsoditi,«
je poudarila županja mag. Renata Kosec. »Spomin na nasilje v vojnah naj bo v opomin in zavezo, da v
Sloveniji, v lokalnem okolju, na šolah in v družinah obsojamo vsakršno nasilje. Tudi medvrstniško, o
katerem je dandanes veliko govora.
Bodimo človek do človeka, bodimo
strpni in sodelujmo, povezujmo se
in si pomagajmo. To so vrednote,
katerih pomembnosti se lahko nau-

čimo iz pričevanj preživelih interni- tu več vojnih žarišč, mnoga so tudi
rank in internirancev.«
blizu nas. Slovenija, najbolj zahoMatjaž Špat je izpostavil, da pri- dna dežela Slovanov, na meji med
čevanja nekdanjih internirank in Vzhodom in Zahodom, se zdi kot
internirancev, njihovi spomini na otok miru in kot tako jo je pomembtrpljenje in ponižanja ponujajo pri- no ohraniti. Svoboda ni samoumevložnost za zavedanje in opominja- na, mir nikakor ni več zagotovljen.
nje vseh, še posebno pa mladih, da Vsi smo dolžni prispevati svoj delež
je vsako nasilje, vsaka vojna, po- k ohranjanju miru. Zgodba se porojena iz pohlepa po ozemlju, po navlja, v Ukrajini, Gazi. ‘Višji’ cilji,
moči, po slavi, nadvladi in denarju, ekonomski, rasni, kapitalistični cinesmiselna. Nasilje in voj­ne niso lji, bitka za prostor in vodo se odprava rešitev. Pa vendar je po sve- ražajo v spopadih. »Danes so blate-

nje, izločanje drugih iz svoje sredine, nestrpnost in sovražnost podpihovani. Težje je biti prijatelj, tovariš, sodelavec in gojiti empatijo
do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo še naprej ‘stali in obstali’ kot domovina, srečen otok miru,
kot prostor, kjer želimo živeti kot
ponosni, domoljubni Slovenci,« je
še dodal.
Pogovor, ki so se ga udeležili
učenci domžalskih osnovnih in srednje šole ter občani, se je začel s posnetkom zgodbe prekmurske Židinje
Erike Fürst, ki je bila kot otrok odpeljana v koncentracijsko taborišče.
Nečloveško ravnanje in nasilje, tako
fizično kot psihično, lakota, poniževanje, slaba higiena, raznorazni medicinski poskusi – vse to in še več so
preživljali interniranke in interniranci vseh narodnosti. Pa vendarle
so mnogi preživeli. Za vse preživele
so bile ključne solidarnost, tovarištvo, ljubezen do sočloveka, humanost, optimizem, domoljubje in pokončna drža. Kot je med drugim povedal Matjaž Špat, katerega mama je
preživela grozote taborišč Auschwitz in Ravensbrück, so si interniranke, ženske različnih narodnosti in
veroizpovedi, stale ob strani in druga drugo ohranjale pri življenju. Ko
so nanje spustili pse, se je vsaka pu-

stila ogristi, da ne bi ene pogrizli do
smrti. Grozote, nečloveške stiske, ki
jih prinašata s seboj fašizem in nacizem, ki nimata domovine in se lahko
tudi danes razpaseta, so premagale
človečnost, ljubezen do sočloveka in
medsebojno spoštovanje.
Komaj leto dni star interniranec
Janez Deželak je eden izmed približno 660 ukradenih otrok, ki so jih
nasilno iztrgali iz naročij slovenskih
mater. Slovenske otroke so rasno
pregledati in ocenili, ali so primerni za prevzgojitev v prave predstavnike nemškega rajha. Dobili so nemška imena in nove, nemške starše. V
svojem pričevanju Janez Deželak
pove, da je šele sedaj, ko je sam dedek, ozavestil grozoto tega dejanja,
da materi vzameš leto dni starega
otroka. Njegova slovenska mati Terezija, ki je preživela tako Auschwitz kot Ravensbrück, se je po vrnitvi
domov povezala z Rdečim križem in
vsi njeni trije ukradeni otroci so se
srečno vrnili. Prošnje Janezove nemške matere, naj ji ga pusti, je zavrnila – četudi bi jih imela deset, ji ne bi
dala nobenega.
Posnetek pogovora je na voljo na
spletni strani https://www.domzale.
si/objava/876601.
Foto: Katja Kodba/
Občina Domžale

6 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

PARKIRANJE NA JAVNEM
PARKIRNEM MESTU JE PRIVILEGIJ
MAG. JURE KOSTANJŠEK, STROKOVNJAK ZA CESTE, PROMET IN PROMETNO VARNOST

Po študiju na prometni smeri ljubljanske gradbene fakultete se je kot raziskovalec zaposlil na Prometnotehniškem inštitutu,
kjer je magistriral s področja spremljanja učinkov prometne politike. Po šestnajstih letih dela na fakulteti je pred desetimi leti
izziv našel na Avto-moto zvezi Slovenije, za katero je že s strani fakultete izvajal strokovno podporo pri projektih ocenjevanja
prometno varnostnih lastnosti cest.
volj frekventne linije. Pa že tako ali
tako javni promet brez subvencioniranja ni mogoč niti v velikih mestih.
Tukaj nove oblike mobilnosti že ponujajo prevoze na zahtevo, souporabo vozil, pa sisteme za izposojo koles, ki naj bi vsaj deloma nadomestili osebni avtomobil. Ko pa govorimo
o povezavi z Ljubljano, pa ima nedvomno dodaten potencial bodoča
dvotirna ter tudi elektrificirana železniška proga, upam, da bo ta nadgradnja izvedena v doglednem času.

Miha Ulčar
Foto: Iztok Dimc

M

ag. Jure Kostanjšek že
petnajst let z družino
živi v Domžalah. Sicer
sta z ženo oba Zasavca,
po obdobju bivanja v Ljubljani preseljena v Jarše pri Domžalah. Pravi, da so z življenjem v Domžalah
izjemno zadovoljni, saj jim nudijo
praktično vse, kar potrebujejo. Po
študiju na prometni smeri ljubljanske gradbene fakultete se je kot raziskovalec zaposlil na Prometnotehniškem inštitutu, kjer je magistriral s področja spremljanja učinkov
prometne politike. Po šestnajstih
letih dela na fakulteti, tako pedagoškega kot raziskovalnega in strokovnega, je pred desetimi leti izziv
našel na Avto-moto zvezi Slovenije, za katero je že s strani fakultete
izvajal strokovno podporo pri projektih ocenjevanja prometno varnostnih lastnosti cest. Pred slabimi petimi leti pa je prevzel odgovorno mesto generalnega sekretarja Avto-moto zveze Slovenije. Že
tretji mandat je tudi član domžalskega Sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu. Bil je tudi pobudnik postavitve varnostne ograje na zamik pri železniški postaji na
Rodici. V okviru mednarodne avtomobilske zveze FIA pa je član komisije za mobilnostno politiko, kjer
spoznava izzive mobilnosti tako v
Evropski uniji kot drugje po svetu.

Vaše področje, ki mu posvečate veliko pozornosti, je promet.
Vaše poglede v zvezi s prometno problematiko, ki je aktualna v posameznem obdobju, lahko večkrat zasledimo v medijih in
pa tudi na raznih strokovnih posvetih.
Res je, moje področje delovanja so
tako ceste kot promet, pa tudi informacijska podpora upravljanju s cestami. Ukvarjal sem se z različnimi
študijami ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, s prometnimi ureditvami, prometnimi študijami, parkirnimi študijami in mirujočim prometom, umirjanjem prometa, kolesarskim prometom. Sodeloval sem
pri štirih večjih mednarodnih projektih s področja prometne varnosti ter
ocene dodane vrednosti cestne infrastrukture k prometni varnosti. V svojih izjavah v javnosti želim problematiko prometa ter stališča predstavljati strokovno, a hkrati tudi poljudno. Toda tako kot na nekaterih drugih področjih tudi o prometu vsi vse
vemo. Je pa dejstvo, da smo vsi udeleženci v prometu, zato do neke mere
razumem, da ljudje promet opazujejo ter da skozi svoje oči prihajajo do
nekih zaključkov ali predlogov. A pogosto je slika širša in ima neke strokovne razloge in ozadja. So pa nekatere mini lokalne prometne zagate
lahko tudi hitro rešljive.

Sam osebno vidim
največji izziv v prometu
skozi strogi center
Domžal, torej mimo SPBja. Sam bi ga takoj zaprl
za promet ali pa vsaj
uredil po vzoru Ljubljane
s Slovensko cesto, kjer bi
omogočil le javni promet
ter poiskal rešitev za
dostop do zdravstvenega
doma. Težava pa je v
tem, da gre za državno
cesto Šentjakob–Kamnik,
in dokler ne bo novega
avtocestnega priključka
Študa ter morebitne
povezave na Trzin in
mengeško obvoznico, bo
to problem.
Lani jeseni je Občina Domžale v
središču Domžal uvedla plačljivo parkiranje. Kako komentirate
ta ukrep in kaj bi bilo po vašem
mnenju na področju mirujočega
prometa še treba narediti v središču mesta?
Na področju parkiranja je bilo v
Domžalah nujno potrebno narediti korak naprej. Treba je razumeti, da je cilj uvajanja prometnega režima povečanje dostopnosti parkirnih mest, povečati parkirni obrat
na parkirnih mestih za kratkotrajno
parkiranje ter na splošno narediti
red pri parkiranju. Namreč, parkiranje na javnem parkirnem mestu je
privilegij in ne pravica. Pa tudi na
splošno pri parkirni politiki velja,

da naj bi bilo parkiranje dovoljeno
le na označenih parkirnih mestih.
Na ta način se uvaja red tudi na področju mirujočega prometa. Ko nov
režim uporabniki končno le sprejmemo, ugotovimo, da prinaša boljše pogoje za vse. In da parkiranje v
strogih središčih mest praktično nikjer več ni brezplačno. Sama zasnova parkirnega režima pa je posledica prostorskih možnosti, parkirne
in prometne politike kraja, dostopnosti drugih oblik mobilnosti.
Seveda pa, če želimo v strogem
center Domžal obdržati življenje, je
treba vsem uporabnikom, ki imajo opravke v mestu, ta dostop omogočiti, prav tako parkiranje. Prideš v center, tudi parkiraš, opraviš storitev ter potem parkirno mesto prepustiš naslednjemu. Morajo
pa npr. zaposleni v teh dejavnostih
razumeti, da pa so njihova parkirna mesta lahko malce bolj oddaljena od vrat služb ter da so bližnja
namenjena uporabnikom njihovih
storitev. Sam še vedno podpiram
tudi idejo o podzemni garažni hiši
v dveh etažah na območju makadama pri tržnici, kjer bi bila ena etaža namenjena dnevnim obiskovalcem, druga pa stanovalcem.
Ena izmed perečih prometnih
problematik v domžalski občini
je pretočnost prometa. Medtem
ko so nekatere občine v Sloveniji to problematiko uspešno rešile s postavitvijo krožišč, pa v občini Domžale do zdaj na tem področju ni bilo narejenega veliko.
Kako bi se vi lotili reševanja te
problematike?
Pretočnost je seveda večna tema,
promet še vedno narašča. So pa
Domžale zelo zanimive glede na
lego ter potek prometnic. Hkrati so

Domžale v smeri sever–jug ‘presekane’ s Kamniško Bistrico, železniško
progo Ljubljana–Kamnik ter tudi regionalno cesto Šentjakob–Kamnik. V
smeri zahod–vzhod pa smo ‘prerezani’ z bivšo magistralno cesto Ljubljana–Celje–Maribor, na jugu pa nas
deloma preseka še avtocesta Ljubljana–Maribor. Torej za vse poti znotraj
občine Domžale v smeri vzhod–zahod (ali obratno) moramo prečkati
Kamniško Bistrico, kjer smo že omejeni z mostovi, konkretno v samih
Domžalah le z dvema, kjer je eden še
poškodovan od poplav.
Konkretno glede semaforjev bi
svetoval celovit pregled semafornih
časov ter optimizacijo ter sinhronizacijo, pa tudi nadgraditev semaforjev v prometno odvisne. To pomeni,
da znajo semaforji sami prek senzorjev prilagajati posamezne semaforne faze glede na promet na posameznem kraku križišča. Prav gotovo pa lahko še kako semaforizirano
križišče nadomestimo s krožiščem,
kar se je odlično pokazalo tudi pri
Policiji v centru Domžal.
Dodatnim vozilom skozi Domžale, kadar pride do kakih posebnih
dogodkov na avtocesti, pa se ne moremo izogniti, takrat vozniki iščejo vse mogoče poti in bližnjice, žal
tudi čez zelo ozke ceste ter stanovanjska območja.
Medtem ko ima samo mesto Domžale z Ljubljano dokaj dobro urejen javni prevoz, pa ima veliko naselij s samim središčem mesta
slabo urejen javni prevoz ali pa
ga celo ni.
Tukaj pa je izziv poiskati nek način
lokalnega javnega prevoza znotraj
domžalske občine. Dejstvo pa je, da
značilna slovenska razpršena poseljenost onemogoča rentabilne, do-

Domžale postajajo čedalje bolj
kolesarska občina, s tem pa želijo širiti pomen prijaznosti do okolja. Že pred leti je občina uredila
rekreacijsko pot ob reki Kamniški
Bistrici, zadnja leta pa tudi nekaj
novih kolesarskih povezav, rekreativnih poligonov in podobno. Zaradi tega so kolesarji vse pogosteje tudi množični udeleženci prometa. Kakšen izziv prinaša ta
oblika prometa?
Tudi kolesarjenje ima velik potencial, saj dejansko lahko nadomesti nekatere izmed poti z osebnim avtomobilom. Sicer ni za pričakovati, da
bomo množično v službo s kolesom
hodili pozimi ali v dežju, a tudi zime
niso več takšne, kot so bile. Dodaten
razmah omogočajo električna kolesa, ki pa že postajo konkurenčna alternativa na primer nam, ki živimo v
Domžalah in imamo službe v Ljubljani, torej na nekih srednjih razdaljah
dnevnih migracij. Nov izziv je prav
gotovo naučiti se sobivanja ter zagotoviti ustrezne namenske površine
za kolesarjenje. Pomemben korak k
temu je novozgrajena kolesarska steza ob bivši magistralki.
Ali sami tudi kolesarite in kam se
najraje popeljete s kolesom?
Da, znotraj Domžal, torej med Jaršami, Rodico in Domžalami veliko
večino popoldanskih ali sobotnih
opravkov opravim s kolesom pa
tudi peš. Rekreativno pa prav tako
ob vikendih prekolesarim pogosto
celotno območje Domžal vse do Kamnika in še naprej, pa proti Gorenjski, proti Krtini in Lukovici, tudi do
Ljubljane in PST-ja, in po skoraj celi
trasi ob Kamniški Bistrici. Dejansko
živimo na območju, kjer so geografske razmere prijazne kolesarjenju.
Govori se oziroma obstaja tudi potrjen projekt na občinskem svetu o
izgradnji kolesarske povezave do
Ljubljane. Je to priložnost, da se bi
se na takšno prometno povezavo
podalo čim več občanov?
Prav pri kolesarski povezavi proti Ljubljani opažam izrazito pomanjkljivost. Namreč do Depale vasi in
naprej čez Trzin še nekako gre, potem pa že pred črnuškim križiščem
potek kolesarske povezave naredi
tak nestimulativen ovinek, kot da želimo kolesarjem še posebej zakomplicirati ter podaljšati njihovo pot.
Nadaljevanje čez Črnuče ni prav pri-

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 7

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

jazno, potem pa sledi še klanec pri
Ježici. Vsekakor bi po tej poti kolesarska povezava morala od črnuškega
križišča potekati naravnost proti ljubljanskim Stožicam. Kot razumem,
pa naj bi pa se nova povezava iskala proti Šentjakobu ter ljubljanskim
Novim Jaršam, kar bo morda malce
manj atraktivno za pot proti centru
Ljubljane ali pa tudi ne. Seveda pa
ne smemo pozabiti še na eno novost:
kolo lahko damo tudi na vlak.
Kako bi se vi lotili celovite ureditve prometa v domžalski občini?
Celovito urejanje prometa je širok
pojem in je tudi proces, ki se nenehno spreminja in prilagaja. Ko sem
bil pred nekaj leti povabljen, da pomagam pri zasnovi nove domžalske prometne študije, sem hitro spoznal, da nam ne bi dala zadovoljnih
odgovorov. Potrebovali bi prometno
študijo širšega območja severnega
dela ljubljanske urbane regije, saj
je lega Domžal taka, da tudi po občinskih cestah, ne samo po avtocesti
ter regionalkah, poteka veliko tranzitnega prometa, ki občino prečka v
vseh smereh.
Sam osebno vidim največji izziv v
prometu skozi strogi center Domžal,
torej mimo SPB-ja. Sam bi ga takoj
zaprl za promet, ali pa vsaj uredil
po vzoru Ljubljane s Slovensko cesto, kjer bi omogočil le javni promet
ter poiskal rešitev za dostop do zdravstvenega doma. Težava pa je v tem,
da gre za državno cesto Šentjakob–
Kamnik, in dokler ne bo novega avtocestnega priključka Študa ter morebitne povezave na Trzin in mengeško obvoznico, bo to problem.
Vendar pa tukaj predlagam še
precej bolj drzno rešitev: poglobljeno cesto v predoru oziroma pokritem vkopu mimo SPB, saj je njen višinski potek na severni strani že
precej globoko na območju izvennivojskega križanja z bivšo magistralko. To bi omogočilo novo peš cono
v samem centru Domžal, drugačno
rabo prostora, ozelenitev in prostor
za druženje.
Prometni zastoji na določenih odsekih naših cest so postali stalnica. Ministrica za infrastrukturo je lani jeseni izjavila, da so za zastoje na slovenskih
avtocestah v veliki meri krivi vozniki osebnih vozil, zaradi česar
je dvignila veliko ‘prahu’. Kratkoročnih ukrepov, ki bi bili na voljo,
ni veliko, ministrica je predlagala, da se ljudje bolj poslužujejo
javnega prometa, kjer je to mogoče, ali pa se vozijo na delo po
več oseb v istem avtu. Kako komentirate to njeno izjavo?
Izjava ni bila ravno posrečena, a
vseeno razumem, kaj je želela sporočiti. Dejstvo je, da naš način življenja kot potrošniška in mobilna družba zahtevajo tudi veliko voženj, ki
jih v večini lahko še vedno najbolj
optimalno v smislu časa potovanja
in udobja ter malo manj optimalno v
smislu stroška potovanja opravimo
z osebnim avtomobilom. Hkrati tudi
koncept nenehne gospodarske rasti, torej več proizvodov, več delovnih mest, več nakupov, boljša založenost z izdelki z vsega sveta, kar je
neke vrste nesmisel, prav tako pogojuje več prometa. Strinjam se z ministričinim pozivom o več skupnih vožnjah, kjer je to mogoče. Tukaj bi na
primer morali na območju avtocestnega priključka Domžale zgraditi parkirišče – prestopno točko, kjer
bi ljudje združevali svoje poti, svoje vozilo parkirali in prestopili v drugo vozilo. Trenutno pa se parkiranje
tam prav zavzeto onemogoča. Glede izjave o uporabi javnega prevoza
pa seveda da, tam, kjer je na voljo in

kjer je konkurenčen. Prvi kriterij za
izbiro prometnega sredstva namreč
ostaja čas potovanja in seveda tudi
cena potovanja.
Ministrica je ob svoji izjavi pozabila povedati, da je slovenski avtocestni križ močno obremenjen
s tovornim tranzitom.
Smo del povezane Evrope, prostega
pretoka blaga, delovne sile, kapitala.
Smo del schengenskega območja, ki
se je lansko leto razširil še na Hrvaško. In da ljudje potujejo v vseh smereh, tako poslovno oziroma službeno, turistično ali iz katerih koli drugih razlogov. A hkrati se vračam na
tezo o potrošniški in mobilni družbi
ter pojmu nenehne gospodarske rasti. Kje je zgornja meja vsega tega?

MA
REC

no in Mariborom za hitrost 250 km/h
bi bila astronomsko draga. Vprašanje
je, ali imamo toliko potnikov, ki bi jo
uporabljali. Najmanj kar je, bi to morala biti širša evropska povezava Milano–Benetke–Ljubljana–Maribor ter
naprej proti Dunaju ali proti Budimpešti. A vse to je res še zelo deleč. In
vprašanje je, koliko bi to rešilo težave
prevoza potnikov na poti na delo iz
Ljubljane v Maribor in nazaj. Morda
je laže službe oziroma delovna mesta prenesti v drug kraj. Drugače pa
je glede tovora. Kot že rečeno, veliki
projekti predvsem nadgradnje nosilnosti obstoječih prog so že v teku.

EU je nedolgo nazaj sprejela, da
bo na njenem območju od leta
2035 konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje, saj
Velikokrat je možno slišati, da to- želi zmanjšati izpuste CO₂. EU bo
vorni tranzit v Avstriji večinoma
reševala svet, medtem ko se bodo
poteka po železnici in da bi modrugje po svetu vozili še naprej
rali tako urediti tudi pri nas.
tako kot danes, da ne govorimo o
ladijskem in letalskem prometu.
Slovenska železniška infrastruktura
Ni tudi skrivnost, kakšno visoko
se nadgrajuje, že zdaj prevzema po‘ceno’ plača okolje zaradi pridobimemben del tovornega prometa, a
vanja kovin, ki so potrebne za izima seveda tudi svoje omejitve ozidelavo baterij električnih vozil. Ali
roma kapaciteto. Ločiti moramo tudi
tovorni promet, ki ima za cilj ali izvor ni takšen ukrep ‘metanje peska’ v
oči državljanom EU?
Luko Koper ter tistega, ki Slovenijo
prečka iz vzhodnih držav EU, pa tudi Kompleksna tema in še vedno precej neodgovorjenih vprašanj. PoglejTurčije in Ukrajine ter poteka vse do
mo dejstvo, da vsaj evropski izdeloItalije, Španije, Portugalske ali tudi
valci vozil precej raje izdelujejo ter
Velike Britanije. In da ta promet še
posledično prodajajo večje in dražvedno narašča. To, da bi tovornjake
je električne avtomobile, namesto da
dali na vlak npr. nekje pred Mariborom ali v Murski Soboti ter jih potem
bi bilo dostopnih več malih mestnih
pred Novo gorico ali Divačo spet dali
električnih avtomobilov. Obstaja resna bojazen, da bomo po letu 2035 še
na cesto za nadaljevanje poti proti Italiji, je nesmisel. V tem primeru
dolgo vozili stara vozila z motorji z
bi moral iti tovor na železnico že pri
notranjim zgorevanjem. Prvo znamenje nekih premikov pa je najava poizvoru ter ostat tam povsem do ciljne destinacije. Drugo pa je za tovor
nudbe kitajskih električnih vozil, ki
v Luko Koper, kjer pa gradimo novo
so cenejša od evropskih. Drugo odprto vprašanje je razvoj prenosne ter
povezavo, ki pa, upam, da bo kmalu šla v izgradnjo tudi kot dvotirna.
polnilne infrastrukture, še posebej
Samo ‘drugi tir’ bo kmalu premalo.
pri blokovskih naseljih ter na primer
ob avtocestah, kjer bodo poseben izDržava se je odločila, da bo na lju- ziv poletne turistične špice, ko bo debljanskem obroču in še na nekate- lež električnih vozil že znatnejši.
rih odsekih avtoceste zgradila doPrav tako pri kupcih električdatna tretja pasova (šestpasovni- nih vozil prihaja novo obdobje. Za
co). Glede na izkušnje s tovrstnimi nami je prvi val, ko so bili kupci tiinvesticijami lahko računamo, da
sti, ki jim je tak avto neke vrste stabo gneča na avtocestah trajala za- tusni simbol ter imajo dovolj degotovo še več kot desetletje. Kako
narja, da si ga lahko kupijo tudi kot
to, da smo ‘zaspali’ na tem podrodrugi ali tretji avto, pa tudi kupci,
čju, glede na to, da ima Dars točne ki so tehnični zanesenjaki nad nopodatke, koliko se vsako leto povostmi. Zdaj bo treba k nakupu preveča promet na njej? Ali ne bi mopričati kupce, ki avto nujno potrerali o tem razmišljati že vsaj pred
bujejo, ki morda nimajo doma sonč15 leti, ko so o tem že opozarjali
ne elektrarne in električne polnilprometni strokovnjaki?
nice, in ki jim je tudi cena avtomoStrinjam se, po dokončani izgradnji bila pomemben faktor pri izbiri, še
avtocestnega križa smo zaspali ozi- posebej ob omejenem dometu električnih vozil.
roma smo nekako obtičali v zadovoljstvu z zgrajenim. Sicer se je napovedoval nov razvojni cikel na že- V svojem voznem parku imate več
kot 50 let starega starodobnika.
leznicah, ki pa je precej zamujal.
Za kakšno vozilo gre, kako gledaStroka je o napovedih rasti prometa opozarjala, politika tega ni sliša- te nanj napram sodobnim vozilom in kam se radi podate z njim?
la ali pa ni hotela slišati.
Kljub vsem ostalim ukrepom ter
Sem ponosni lastnik 55 let starega
mobilnostnim spremembam nam
angleškega športnega avtomobila,
širitev ljubljanskega avtocestnega
enega izmed klasik svetovnega avtomobilskega oziroma industrijskega
obroča ne uide, niti krakov iz Domžal ter z Vrhnike proti Ljubljani. Še
oblikovanja. Gre za dolgoletno družinsko nasledstvo, avto je malce staveč, videli smo že dve varianti severne dodatne avtocestne poverejši od mene, v njem sem praktičzave nekako med domžalskim AC
no odrasel. Sam dajem veliko spoštovanje vsemu tehničnemu ter inkrakom ter med gorenjsko avtocesto, pa tudi o povezavi Krtina–Želo- ženirskem znanju ter razvoju v zladnik–Vodice se že zelo dolgo govori. tih letih avtomobilizma. Veliko stvari nam je dandanes samoumevnih, a
Govori se tudi o posodobitvi želenekdo jih je moral zasnovati, nekdo
zniške infrastrukture, saj obstoizdelati, nekdo vgraditi. Avto seveda
ječa ne omogoča hitre vožnje vlavozim le ob lepih sončnih nedeljah,
kom. Po mojem mnenju je celoviužitek je prvinski, občutek tudi, pota posodobitev železniške infraraba goriva pa ... Sem pa pred kratstrukture zaradi finančnega vidikim spoznal, da smo vsi skupaj verka ter vseh birokratskih postopjetno že kar pozabili, kako je, če vokov skorajda ‘misija nemogoče’.
zilo nima ABS in imel manjši trk z
Kaj vi menite o tem?
vozilom pred seboj. No, avto je že
Investicija v neko povsem novo žepopravljen, še lepši, kot je bil, in bo
lezniško povezavo med npr. Ljubljakmalu spet na cesti. ❒

KINO SPORED
2024

DUNE: PEŠČENI PLANET, 2. del

od 1. marca

znanstvena fantastika / Dune: Part Two / režija: Denis Villeneuve / scenarij: Denis Villeneuve, Jon Spaihts, po romanu Franka Herberta / igrajo: Florence Pugh, Rebecca Ferguson, Timothée Chalamet, Zendaya, Austin Butler / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 150’

V drugem delu epskega filma Villeneuve nadaljuje s svojo adaptacijo ZF literarne klasike
Franka Herberta. Spremljamo Paulovo mistično potovanje, po tem, ko se je pridružil
Chani in domorodnim Fremenom na bojni poti maščevanja proti zarotnikom, ki so uničili
njegovo družino. Paul si prizadeva preprečiti strašno prihodnost, ki jo lahko vidi le on, pri
tem pa mora izbirati med ljubeznijo svojega življenja in usodo celotnega znanega vesolja.

DIRKA ZA SLAVO

od 2. marca

športna biografska drama / Race for Glory: Audi vs. Lancia / režija: Stefano Mordini / scenarij: Filippo
Bologna, Stefano Mordini, Riccardo Scamarcio / igrajo: Daniel Brühl, Riccardo Scamarcio, Katie Clarkson-Hill, Volker Bruch, Esther Garrel / 2024, Italija, Velika Britanija / distribucija: Blitz / 109’

Film o resničnih dogodkih, ki so se odvili na svetovnem prvenstvu v reliju leta 1983. V tej
resnični zgodbi o Davidu proti Goljatu spoznamo pogumne poražence ekipe Lancia, pod
vodstvom karizmatičnega Cesarja Fiorija, ki so se zoperstavili mogočni ekipi Audi v enem
največjih rivalstev v zgodovini športa. Vodji ekipe Lancia napovedujejo poraz, a se vseeno
spopade z veliko močnejšim tekmecem, tudi z uporabo vseh mogočih zvijač, ki so mu na
voljo, saj sproti prireja pravila ter igra zelo nevarno igro tako na stezi kot izven nje ...

INGEBORG BACHMANN POTOVANJE V PUŠČAVO

od 7. marca

biografska drama / Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste / režija: Margarethe von Trotta / scenarij:
Margarethe von Trotta / igrajo: Vicky Krieps, Ronald Zehrfeld, Tobias Resch, Basil Eidenbenz / 2023,
Švica, Avstrija, Luksemburg, Nemčija /distribucija: Demiurg / 111’

Avstrijka in Švicar; pesnica in dramatik; ona brezkompromisna, toda ranljiva; on drzen, a
nekoliko konservativen. Ko se Ingeborg Bachmann in Max Frisch poleti leta 1958 prvič
srečata v Parizu, sta oba že mednarodni zvezdi literarnega sveta. Naslednja štiri leta
preživita v strastnem, a odprtem razmerju med njegovim rojstnim Zürichom in njenim
ljubljenim Rimom. Toda harmonijo vse bolj načenjajo poklicna in osebna trenja … Film
o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20.
stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem.

ŠIROKO IN KRALJESTVO VETROV

od 3. marca

animirani družinski film / Sirocco et le Royaume des courants d’air / režija: Benoît Chieux / scenarij:
Alain Gagnol, Benoît Chieux / 2023, Francija, Belgija / distribucija: Animateka / 75’/ sinhronizirano, 6+

Nežka, soseda štiriletne Julije in osemletne Karmen, piše otroške knjige, ki se dogajajo v
domišljijskem svetu Kraljestva vetrov. Sestrici odkrijeta prehod, ki ju iz resničnosti pripelje
v to skrivnostno vesolje. Tam se spremenita v mački in prebivalci kraljestva ju nasilno
ločijo. Pokazati bosta morali veliko poguma in drznosti, da se spet združita. S pomočjo pevke Selme lahko navežeta stik s Širokom, gospodarjem vetrov in viharjev, ki pozna njuno
pot nazaj domov. Toda o njem krožijo najstrašnejše zgodbe …

MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, 1230 Domžale
www.kd-domzale.si

spletni kino

online.kinodomzale.si

8 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

tema meseca

NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI DOMŽAL
ZA LETO 2023
Športna dvorana Domžale je bila tudi letošnjega februarja izjemna kulisa za gala večer, na katerem je Zavod za šport in
rekreacijo Domžale podelil priznanja najboljšim športnikom, športnicam, športnim delavcem in društvom za leto 2023.
Miha Ulčar
Foto: Rok Majhenič

N

a prireditvi Športnik leta
občine Domžale 2023, ki
jo je spremljal dinamični
zabavno športni program,
so novi kronani junaki postali: gimnastičarka Lucija Hribar, biatlonec Lovro Planko in članska ekipa
Košarkarskega kluba Kansai Helios.
Ker sta bila Lucija in Lovro v času
podelitev priznanj v tujini, sta se javila s prizorišč njunih tekem.
Strokovni svet Zavoda za šport
in rekreacijo Domžale je vse od lanskega novembra vodil protokol prijav, razpisov in po 5. januarju še podrobno analizo več kot 100 prijavljenih kandidatov za ustrezna priznanja, ki jih lahko prejmejo tako aktiv-

Lucija Hribar (članica slovenske gimna­
stične reprezentance) – športnica leta
(priznanje je prevzela mama)

Lovro Planko (SK Ihan) – športnik leta
(priznanje je prevzela mama)

Članska ekipa Kansai Helios – naj ekipa leta

ni športniki kot tudi športni delav- vedala, da ta večer dokazuje, da je
ci, ki so pustili pečat s svojim delom šport mnogo več kot fizična priprater ustvarjanjem v društvih ali klu- vljenost in spretnost posameznika:
bih v občini Domžale. Le dva pogo- »Šport nas združuje, dviguje ter krepi
ja sta potrebna za namen kandida- naš um in voljo, da posegamo po najture: ali je športnik del domžalskega višjih ciljih in rezultatih. Vaši dosežšportnega kolektiva ali pa živi v ob- ki so rezultat neštetih ur treninga ter
čini Domžale. Na prireditvi Športnik neskončne ljubezni do športa. S svoleta 2023 občine Domžale je prizna- jimi dejanji postavljate nove standarnje ali plaketo prejelo 85 posame- de, navdihujete mlade športnice in
športnike ter pomembno vplivate na
znikov oziroma društev ali klubov.
Prireditev je z uvodnim nagovo- mnoge ljudi v naši lokalni skupnosti
rom odprla županja občine Dom­ in širše. Želim vam, da boste v življežale mag. Renata Kosec, ki je po- nju pogumni, vztrajni in odločni.«

Direktor zavoda za šport in re­ ga dogodka. Javite nam lahko o te- snega kluba Miki, tekmovalke Kokreacijo Domžale Jernej Hribar je žavah ali vandalizmu na naših špor- talkarskega kluba Pirueta, plesalizrazil spoštovanje športnikom, ki tnih objektih. V letu 2024 nas čaka ke Športno kulturnega društva Levztrajajo in so vsem v velik ponos. veliko dela. Proti koncu pomladi se aders, plesalke Plesnega studia ImSledila je zahvala članom strokovne- začnejo dela na Kopališču Domžale, pulz in plesalke Športnega društva
ga sveta za ves protokol in delo, ki namesto zdajšnjega balona bo zrasel Sovice. Glasbeni del prireditve je bil
je pripeljalo do prireditve, ter kratka nov sodoben športen objekt, zgradi- v znamenju pevke Ajde Stine Turek,
analiza opravljenega in prihajajoče- li bomo nov skate park in zamenjali klaviaturista Nejca Škofica, bas kiga dela Zavoda za šport in rekreacijo razsvetljavo na igrišču z umetno tra- tarista Jana Gregorke in bobnarja
Domžale v letu 2024: »Lansirali smo vo. Hvala vodilnim na Občini Dom- Žige Kožarja. V dobrem glasbenem
kampanjo nove spletne strani (zsrd. žale in svetnikom, da so sprejeli ide- ritmu in tempu nastopajočih je dvesi) in QR kodo, ki vas pripelje na je ter potrdili financiranje.«
urno prireditev – od filmskega uvoNa prireditvi so v športnih toč- da do zaključnih prestižnih nagrad
spletno stran. Omogočamo vam hitro in enostavno promocijo športne- kah nastopili člani in članice Ple- – živahno odvodil športni novinar in

Rajko Bevk (TAK Domžale)– prejemnik
priznanja za življenjsko delo

Anja Jurič in Andraž Mrak (Plesni klub
Miki) – prejemnika priznanj za izjemne
dosežke

Peter Verbič (AMD Domžale) –
prejemnik priznanja za življenjsko delo

Elvira Rošič Ključanin (Športna zveza
Domžale, ŽKD Ledita) – prejemnica
priznanja za izjemne dosežke

Andrej Kraševec (kapetan slovenske
teniške reprezentance) – prejemnik
priznanja za izjemne dosežke

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 9

tema meseca

slovenske gimnastične
reprezentance) – športnica
leta

Prejemnika zlate plakete

Težkoatletski klub Domžale, Brane
Najboljša športnica je postala čla- Štrekelj (TVD Partizan Domžale)
nica slovenske gimnastične reprezentance Lucija Hribar, ki je trenu- Prejemnik srebrne plakete
tno najboljša slovenska mnogoboj- Franci Kovač (Ženski košarkarski
ka. Lucija je lani na tekmah svetov- klub Domžale)
nega pokala dvakrat za las zgrešila
stopničke na bradlji, a ji je uspelo Prejemniki bronaste plakete
stopiti na najnižjo v parterju, ko je v Bernard Jarc (Atletski in Nogometurškem Mersinu osvojila tretje me- tni klub Domžale), Tjaša Šuštaršič
sto. Petkratna državna prvakinja v (Športno društvo Sovice), Športno
mnogoboju si je z odličnimi nasto- društvo Želva Radomlje
pi priborila vozovnico za letošnje
Prejemniki zlatih priznanj
olimpijske igre v Parizu.
Maša Skočaj in Žiga Farkaš (Plesni
Lovro Planko (SK Ihan) –
klub Miki), Karmen Gerič (Športno
športnik leta
društvo Sovice), Laura Slana (ŠporNajboljši športnik občine Domžale tno društvo Sovice)
je postal biatlonec Lovro Planko, sicer član SK Ihan. Že pred tremi leti Prejemniki srebrnih
je postal član slovenske A reprezen- priznanj
tance in nastopil na zimskih olim- Tina Erzar (Smučarsko skakalni klub
pijskih igrah v Pekingu. Lani je v Ihan), mladinska show dance mala
švicarskem Lenzerheidu posegel po skupina Bird Box (Plesni klub Miki),
devetem mestu na tekmi svetovnega mladinska sreet show formacija
What Really Happened (Plesni klub
pokala v sprintu na 10 km.
Miki), članska hip-hop mala skupina
Članska ekipa Kansai Helios – Flex (Plesni klub Miki), Jan Emberšič
naj ekipa leta
(Atletski klub Domžale), Tia EmberZa najboljšo ekipo leta 2023 je bila šič (Atletski klub Domžale), Pavel
izbrana članska ekipa Kansai He- Trojer (Smučarski klub Ihan), Jure
lios, ki ji je to uspelo še drugič za- Rener (Košarkarski klub Domžale),
pored. Sezona 2022/23 je bila za od- Rudi Olenik Čampa (Šahovsko drutenek še uspešnejša kot leto poprej. štvo Domžale), Tadej Repnik (SmuČlani Kansai Helios so na izjemnem čarski klub Ihan), Viktorija Mežnar
zaključnem turnirju ABA 2 lige v (Smučarski klub Ihan), Matic Repnik
Domžalah klonili šele v finalu in le
za točko razlike se je izmuznila uvrstitev med elito ABA lige. V domačih tekmovanjih so bili v finalu tako
v državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju, kjer je bila obakrat boljša ekipa Cedevite Olimpije.

(Smučarski klub Ihan), Petra Pavlič
(Težkoatletski klub Domžale), Luka
Arnež (Lokostrelski klub Kamnik),
Peter Dobnik (Težkoatletski klub
Domžale), mladinska skupina Sovice (Športno društvo Sovice), Lun
Ključanin (član slovenske kadetske
in mladinske reprezentance v rokometu), Vita Movrin (Športno društvo
Energija), Meta Tancik (Športno društvo Energija), Enej Logar (Avto-moto društvo Domžale), članice Športno kulturno društvo Leaders, Luka
Topalović (Nogometni klub Domžale), Kaja Faganel (Šahovsko društvo
Domžale), Jakob Pečnik (Hokejski
klub Olimpija), Luka Lisjak (Šport
klub Tornado Izlake)

Prejemniki bronastih
priznanj
Mladinci do 20 let (Smučarsko skakalni klub Ihan), Tara Šulin in Klara Majdič (Plesna šola Bolero), Antonio Marinković (Savate klub
Domžale), Stefan Vukovič (Savate
klub Domžale), štafeta 4 x 100 metrov – pionirji U16 (Atletski klub
Domžale), Žana Planinšek (Atletski klub Domžale), Nejc Pačnik
(Atletski klub Domžale), Lovro Lapajne (član slovenske reprezentance v košarki do 16 let), Miha Mivšek (Košarkarski klub Domžale),
Jan Vide (član slovenske reprezentance v košarki do 19 let), Jan Zemljič (član slovenske reprezentance v košarki do 20 let), Urban Klavžar (član slovenske reprezentance v
košarki do 20 let), Jošte Flerin (član
slovenske reprezentance v košarki
do 20 let), Tibor Mirtič (Košarkarski
klub Domžale), Nace Mlakar (Triatlonski klub Utrip), Miha Žmaucar,
Bine Markošek in Jure Uštar (Šaho-

Rajko Bevk (TAK Domžale) in
Peter Verbič (AMD Domžale) –
prejemnika priznanja
za življenjsko delo
V soju žarometov in bučnega aplavza so podelili tudi dve priznanji za
življenjsko delo. Rajko Bevk (TAK
Domžale) je član domžalskega kluba s 60-letno zgodovino od leta 1970.
Bil je del ekipe, ki je leta 1977 osvojila tretje mesto na ekipnem prvenstvu Jugoslavije. Bevk velja za tekmovalca z daleč najdaljšim tekmovalnim stažem v zgodovini Slovenije, saj je še lani nastopil na mednarodnem turnirju Alpe Adria. Vseskozi je močno vpet v delo Težkoatletskega kluba Domžale, že desetletja
pa je tudi sodnik na tekmovanjih v
Sloveniji in tujini.
Peter Verbič (AMD Domžale) je
v tekmovalni karieri v motociklizmu posegel po najvišjem priznanju
v Jugoslaviji, Zlati čeladi, saj je bil
trikrat zapored jugoslovanski prvak
(1981–1983). Dvakrat je osvojil tudi
točke na dirkah svetovnega prvenstva (Grobnik in Hockenheim). Po
končani karieri je dvignil nivo športa v Sloveniji, saj je organiziral številne dirke ter ustvaril pogoje za
mlade dirkače, ki so nadaljevali z
odličnimi rezultati. Verbič je predsednik AMD Domžale več kot 33 let,
bil pa je tudi predsednik strokovnega sveta za avto-moto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije. Peter Verbič je bil tudi pobudnik pri izgradnji
Centra varne vožnje na Vranskem.

Prejemniki priznanj za
izjemne dosežke
Priznanje za izjemne dosežke so
prejeli: plesna trenerja Anja Jurič in

vsko društvo Domžale), Teodor Igor Orešek (Težkoatletski klub DomžaHerbstritt (Smučarsko skakalni le), Luka Počivavšek (Klub borilnih
klub Ihan), Žiga Jančar (Smučarsko veščin Domžale), Eliza Pintar (Ženskakalni klub Ihan), Sofia Timagi- ski košarkarski klub Domžale), Yena in Kaja Faganel (Šahovsko dru- isy Alexsandra Perez (Ženski košarštvo Domžale), Marcel Pavlin (Tria- karski klub Domžale), Žan Pahor
tlonski klub Utrip), Domen Bojanc (Športno društvo Energija), Žiga
(Triatlonski klub Utrip), Neja Am- Jan Novak (Atletski klub Olimpija),
brož (Atletski klub Domžale), Pa- Matjaž Girandon (Atletski klub Tritrick Novak (Atletski klub Domža- glav Kranj), mlajše mladinke (Šporle), Mark Kočar (Atletski klub Dom- tno kulturno društvo Leaders), člažale), Štefan Dominko (Težkoatlet- ni (Nogometni klub Domžale), Taja
ski klub Domžale), Urban Repan- Cerar (Kotalkarski klub Pirueta),
šek (Težkoatletski klub Domžale), Rok Vidergar (ASC Mustang DomPia Zabret Verbole (Lokostrelski žale), Aleksandar Bojić (Boks klub
klub Kamnik), Matija Kecelj (Strel- Alex) ❒
sko društvo Domžale), Tilen Jasenc (Težkoatletski klub Domžale),
Anže Kosmač (Težkoatletski klub
Domžale), kadetinje DU17 (Ženski
nogometni klub Radomlje), Jernej

24. Gostičevi dnevi

komentator Gašper Bolhar. Zgodba Andraž Mrak (Plesni klub Miki), Elo domžalskih športnikih in domžal- vira Rošič Ključanin (Športna zveskih klubih je bila edinstveno pove- za Domžale, ŽKD Ledita) in kapetan
zana tudi z domžalskimi glasbeniki slovenske teniške reprezentance Andrej Kraševec, ki je popeljal slovenin domžalskim voditeljem.
ske teniške igralke do zgodovinskeLucija Hribar (članica
ga polfinala pokala Billie Jean King.

VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI
V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA
JOŽETA GOSTIČA
Zagreb - Homec - Ljubljana
1. - 9. 3. 2024
Petek, 1.marec, ob 19.30
Opera HNK v Zagrebu

G. Verdi: NABUCCO
Solisti, zbor in orkester
Opere HNK Zagreb
Avtobusni prevoz v Zagreb s Homca ob 15.30.
Prijave: gosticevi.dnevi@gmail.com, 051 319 675.

Nedelja, 3. marec, ob 10.00
Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

SPOMINSKA SVETA MAŠA
Ljubljanski stolni župnik
mag. Roman Starc
Mešani pevski zbor Klas Groblje
Sobota, 9. marec, ob 19.30
SNG Opera in balet v Ljubljani

J. Massenet: WERTHER
Solisti, zbor in orkester
SNG Opera in balet Ljubljana
> Kulturni dom Franca
Bernika Domžale
> Mestni kino Domžale
> Knjižnica Domžale
> Galerija Domžale
> Slamnikarski muzej
> Menačenkova domačija

celotni program festivala:

www.kd-domzale.si

Informacije: blagajna@opera.si, 01 24 15 959.
Nakup vstopnic: opera.mojekarte.si

brezplačne
vstopnice

Pokrovitelj
Občina Domžale
Organizatorji
Kulturno društvo Jože Gostič Homec
Društvo prijateljev zagrebške Opere
SNG Opera in balet Ljubljana
Opera HNK Zagreb

www.gosticevi-dnevi.net
Informacije: 051 319 675

10 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Dober večer, znanost: Sodobna družba in skrb za
mentalno zdravje

Dan žena v Domžalah
v znamenju vrhunske glasbe

Tretji večer v nizu dogodkov Dober
večer, znanost, je v januarju odstiral
sliko razvoja sodobne družbe in skrbi za mentalno zdravje. Z gosti smo
spregovorili o aktualnih problematikah in izzivih, ki so dotikajo vseh
por našega življenja. Ob živahni interkaciji s publiko smo tako odprli
pot novim izzivom leta, v katerem
se nahajamo.
Ker smo postavljeni v luč mnogih
globalnih izzivov, razvoju strok in
družbe, je treba nenehno preventivno ozaveščati o pomenu mentalnega
zdravja. V okviru dogodka Sodobna
družba in skrb za mentalno zdravje
smo prav tako znanstvene poglede
prepletli s kliničnimi in širše aplikativnimi. Gostje omizja so bili: doc. dr.
Jurij Bon, dr. med., spec. psihiatrije
Centra za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in univerzitetni učitelj Katedre za pshiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Mina Morrgan, dipl. psihoterapevtka, podjetnica in ustanoviteljica podjetja No
stress, in Mateja Aleksandra Kegel,
eMBA, podjetnica, novinarka, pisateljica in avtorica nove knjige Izgorelost in panični napadi – Z dobrimi
odnosi nad izzive sodobnega časa.
Skozi sproščen pogovor smo se
dotikali področij, kot so čustva, pojav depresije, razvoj razumevanja
duševnih motenj pri mladostniku in opolnomočenje staršev oz.
skrbnikov. Beseda je prav tako tekla o pojavu psihoaktivnih snovi
med mladimi in vplivu ter posledicah le-teh na vsakdanje vedenje v

V Domžalah smo vajeni prisluhniti
vrhunski glasbi in s to nas v domžalskem klubu Blunout redno razvajajo.
Včasih smo bili poznani tudi po
tem, da so se v naši Športni dvorani Domžale (nekoč Hala komunalnega centra) odvijali veliki koncerti številnih glasbenih imen in enega takih smo imeli tudi minulo jesen, ko so se ob velikem dobrodelnem koncertu Mostovi življenja na
našem odru zvrstili številni vrhunski slovenski glasbeniki. Tokrat pa
gredo še korak naprej – v Domžale
se po mnogih letih vrača Magnifico,
ki bo naše mesto obogatil z velikim
koncertom ob Dnevu žena.
Kot je ob tem povedal glasbenik:
»Običajno se na 8. marec ženskam,

1907. Za ta koncert si zato želim, da
se dobimo v tem duhu, da začutimo
našo enakovrednost, ljubezen, humanizem, sožitje in blazen užitek.«
Sicer pa je Magnifico poznan kot
charlatan in romantik. Idealist in
voajer, predvsem pa glasbenik, ki
se od leta 1993 ni ustavil. Magnifico je v treh dekadah močno zaznamoval slovensko kulturo. Dal nam
je 24.000 poljubov, nam predstavil
Silvijo, razbijal stereotipe, seznanil nas je s čefurji, pedri in ostalimi manjšinami, naučil nas je Marš
na Drino in nam podaril samo ljubezen. Ko je zapel Hir aj kam hir aj go,
se mu je zgodil export-import, potem pa še šarlatanska Tivoli in Cici
Mici. V svoji karieri je izdal osem avtorskih plošč in tri filmske albume,

ženam izroči šopek rož. Jaz nimam
šopka rož, lahko pa na hitro osvetlimo dogodke, ki so pripeljali, da danes obeležujemo in praznujemo 8.
marec. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske,
politične in socialne enakopravnosti
in dosežkov žensk. To je predlagala
znana nemška feministka, aktivistka,
revolucionarka Clara Zetkin. Da je to
zdaj 8. marec, se praznuje od leta

imel preko 1000 koncertov doma in
po svetu. Decembra leta 2017 je prvič
razprodal Areno Stožice, nakar je to
ponovil še trikrat, leta 2020 pa je postavil rekord v prodanih vstopnicah
za tradicionalni božični koncert na
svetovnem spletu. Je glasbenik, čigar glasba riše svet brez mej, posledično pa ob izvedbah v živo občinstvo doživi edinstveno izkušnjo.
In tokrat prihaja v Domžale – v
popolni zasedbi, v edinstveni izvedbi in predan publiki.

družbi. Osvetlili smo tudi pojav izgorelosti, ki predstavlja stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, katere zametki segajo v že v
leto 1974 (omenja ga psiholog Herbert Freudenberger). Ker živimo v
svetu absolutne in neprekinjene komunikacije, smo se dotaknili še pasti moderne tehnologije. Tehnologija nam namreč vse bolj omogoča,
da smo s prijatelji, partnerji, znanci in neznanci povezani 24 ur dnevno. Naprave, kot so pametni telefoni, tablice in računalniki, nas ne
spustijo več iz primeža virtualnega
prijateljstva. Strinjali smo se, da se
s povečevanjem virtualnega socialnega omrežja naša resnična družba
krči – posledice so na dlani. Vse
kaže, da živimo v nasprotju z nor-

Pokanje v sklepih
Pokanje ali drugi zvoki, ki jih slišite
v sklepih, so pogost pojav in se imenujejo krepitacija.
Ob sprostitvi sklepa pride do razlike v razmiku sklepnih površin. Sproščanje poveča razdaljo med sklepnimi površinami in ustvari zvok, ko se
s sklepno tekočino napolnjena membrana v sklepih raztegne. Sprememba tlaka in volumna povzroči, da se
iz plinov, ki so raztopljeni v tekočini,
tvorijo mehurčki. Morda vam je kdaj
že kdo rekel, da ne pokajte sklepov,
saj jih s tem obrabljate – to ne drži.
Namerno povzročeno pokanje sklepov ne povzroča artritisa.
Drgnjenje, škripanje in škrtanje
se pojavijo, ker se grobe površine
hrustanca ali izpostavljeni deli kosti
drgnejo drug ob drugega. V redkih
primerih je škrtanje lahko posledica zloma, dveh zlomljenih drobcev
kosti, ki se drgneta skupaj.
Če je hrustanec obrabljen, mora
biti posameznik še naprej čim bolj
aktiven. Hrustanec je namreč slabo
preskrbljen s krvjo. Hranila s procesom difuzije prehajajo skozi gosto
vezivno tkivo v jedro hrustanca. Zaradi pomanjkanja krvnih žil hrustanec raste in se obnavlja počasneje
kot druga tkiva.

Oblikam boleče krepitacije pomaga vadba za moč, ki izboljša stabilnost sklepov. Treba se je izogibati
gibanjem, ki povzročajo močno bolečino.
Tleskanje, škljocanje, ropotanje
in klikanje povzročajo tetive, ki se
drgnejo po kosteh. Pogosto je treba
zmanjšati količino aktivnosti, vendar je popoln počitek odsvetovan.
Včasih zvok povzroči premik kite
čez kostno izboklino, ki se nato vrne
nazaj na svoje mesto. Običajno se
sliši v kolenu ob premiku iz sedečega v stoječi položaj, pri počepanju
ali pri vzpenjanju po stopnicah. To
se s staranjem dogaja vse pogosteje
zaradi povečanja togosti tetiv.
Pokanje je lahko tudi posledica prevelike togosti ali ohlapnosti
sklepa. V tem primeru se pokanje
zmanjša z vadbo. V primeru preveč
gibljivega sklepa je cilj sklep stabilizirati, v primeru premalo gibljivega
sklepa pa sklep narediti bolj gibljiv.
Pomembno je poudariti, da je
v večini primerov pokanje sklepov
neškodljivo in ni razlog za skrb. Bistvo je, da so zvoki in bolečina veliko bolj verjeten znak težave, ki zahteva dodatni pregled, kot sami zvoki iz sklepa.

mami sodobnega sveta: bolj kot smo
povezani, bolj smo osamljeni.
Omeniti velja tudi, da nosita tako
izobraževanje kot tudi ozaveščanje
splošne javnosti o sodobni družbi in
skrbi za mentalno zdravje velik prispevek našega vsakdana. Na ravni
kolektivne skupnosti manjka v rednih kurikulumih t. i. življenjskih
veščin. Še vedno ne ocenjujemo vedenja, ki nosi veliko težo na nadaljnjih življenjskih ravneh. Vse manj
smo nagnjeni postavljanju meja, ki
so ključne za kolektivni napredek
zastavljenemu cilju. Odgovornost se
v šolskih sistemih vse več prenaša
na posameznega učenca in njegove starše. Skozi razpravo smo ugotavljali, da ni za napredek posameznika pomembna zgolj stroka šolskega predmeta, ki jo podaja učitelj.
Z mladimi bi lahko delali tudi na širših družbenih izzivih, kot so poznavanje pomena medsebojnih odnosov, čustvenih in vedenjskih vidikov
in podobno. Razbliniti moramo stigmo in opolnomočiti starše pri prejemu širše pomoči ob izzivih z mladimi. S tem bi se vsi skupaj bolje
spoprijeli z izzivi, ki ji prinaša čas.
S pogumom in podporo bomo
kos marsikateremu izzivu. Pomembno je le, da v trenutkih nemoči nismo sami.
»Pogum je najpomembnejša človeška lastnost, saj je podlaga za vse
druge vrline.« – Winston Churchil
Marko Jeran,
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Vodja projekta
in moderator dogodkov

Povabilo
Društvo krajanov
Limbarska gora vabi
na tradicionalni 35.
pohod po nagelj na
Limbarsko goro, ki bo
17. marca 2024.
Vsaka predstavnica ženskega spola na vrhu prejme nagelj kot čestitko ob obeh
praznikih, dnevu žena in
materinskem dnevu, in skromno zahvalo za ves njihov
trud in pomembno vlogo.
Za najbolj zgodnje bo ob 9.
uri maša v cerkvi sv. Valentina, sledil bo kulturni program ob 11. uri z gostom Domnom Kljunom, nato pa
glasba, zabava in druženje z
Raubarji.

www.kinvital.si

info@kinvital.si

tel.: 040 155 556, 031 893 284

Sporočilnost cvetlic
Na dan, ko ima Valentin ključ do koPosebno poglavje sta avtorja narenin, so v Narodni galeriji na novi- menila cvetju iz papirja, ki ima dolnarski konferenci predstavili nov go in bogato zgodovino – vse do stasad uspešnega sodelovanja z Arbo- re civilizacije in se je pri nas razširilo
retumom Volčji Potok, ki vedno za v prvi polovici 19. stoletja, predvsem
obiskovalce tega čudovitega parka po podeželju, spretnost izdelave rož
prinese nekaj lepega. Tokrat je to iz papirja pa se je ohranila do danes.
Izbrane slike so v večini dela sloknjiga z naslovom Sporočilnost cvetlic, ki prinaša umetnostno-zgodo- venskih avtorjev, od Gasparija, Kovinski in vrtnarsko-botanični opisi bilce, Sternena, Šubica in Žmitka,
24 slik, in je že tretja skupna izda- ter jih hranijo v Narodni galeriji kot
ja knjige, ki sta jo napisala Jassmi- del stalne zbirke ali v depojih, nena Marijan iz Narodne galerije in katera pa so iz protokolarnih objekMatjaž Mastnak iz Arboretuma Vol- tov in najvišjih državnih uradov. 24
čji Potok. Kot so zapisali, vsebina osrednjih umetniških del je dopolpovezuje likovno umetnost in hor- njenih s še dodatnimi slikami, tako
tikulturo. Anemona, potonika, pla- da je skupno število vseh predstanika, gladijola, perunika, nagelj in vljenih umetnin v knjigi 50.
Kot sem že večkrat zapisala, je
drugo cvetje so razkriti skozi mite in
sodobne zgodbe, z izpričanimi zdra- Arboretum Volčji Potok lep v vseh
vilnimi lastnostmi, s prikrito simbo- letnih časih, zato dobrodošli. Vaše
liko, z botaničnimi podrobnostmi najljubše drevo, grm ali cvetlica ali
ter ponekod dopolnjeni s pesniški- le pot skozi različne dela parka vas
Vera Vojska
pričakujejo!
mi verzi.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 11

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Izšla je pesmarica za pojoče ljubitelje čebel
Še več naše zgodovine v novi
knjigi Matjaža Brojana: Živeti po Tomaža Habeta Glasbene čebelice
domžalsko
Dve glasbeni muzi obstajata v anso jo v Hiši kranjske čebele v Višnji
Najbrž marsikdo še ni
uspel prebrati pomembne
knjige za našo preteklost
Sokoli in orli, ki jo je naš
častni občan Matjaž Brojan napisal pred kratkim,
ko je med bralce, posebej
ljubitelje njegovih knjig,
že prišla nova z naslovom Živeti po domžalsko. O njej avtor na kratko zapiše, da so to eseji
o ljudeh, domžalski preteklosti in sedanjosti. Preberemo pa tudi, da so to
zgodbe o usodah ljudi in o tem, česar
v ostalih 30 knjigah pisatelja Matjaža
Brojana doslej nismo izvedeli.
Na 344 straneh najdemo vrsto esejev, zgodb o ljudeh in domžalski preteklosti ter sedanjosti, med njimi so
opisi dogodkov in dogajanj, beremo
o procesih političnega in gospodarskega razvoja, o neznanih, morda še
nikjer zabeleženih ljudeh in stvareh
iz zgodovine Domžal in Domžalcev, ki
so vstopali v življenje Matjaža Brojana, se zbirali pri njem, brali pa boste
lahko tudi o konjederki, ki je zdravila … Zanesljivo pa bodo za bralce posebej zanimivi eseji o Brojanovem življenju, njegovih izkušnjah in doživljajih, tudi gledanjih in dvomih, ki
jih ima na širšo družbeno skupnost.
Prepričana sem, da svoboden, kot je,
bo marsikoga presenetil s svojimi mislimi, v katerih je zapisal prav vse, kar
misli o današnji in pretekli družbeni
skupnosti, sklicujoč se na to, da zdaj
vlada svoboda, pisana z veliko začetnico. Prav tej svobodi je avtor namenil celo pesmi in pod naslovom Kljub
svobodi si svoboda le želja, med drugim zapisal: »S tabo dobili svežo smo
kliko/, njen cilj – prigrabiti dokončno
oblast!/ Po letu zdaj enem gledam to
sliko,/ zadnja na svetu mar ti je čast./
Njegovo gledanje je predstavljeno
velikokrat ostro, kakršno je tudi včasih njegovo nastopanje, saj je po njegovem zdaj menda čas, ko se sme napisati in dopustiti, kot človek misli.
V tem kontekstu Matjaža Brojana
zlasti v esejih Moj muzej, Kolumna o
kolumni v Slamniku ter Med prijatelji nam je lepo, spoznamo kot odkrito osebo, ki neusmiljeno pove, včasih tudi z malce grenkobe, kakšna je

bila njegova življenjska
pot, usoda in službena
kariera. V njih bo bralec podrobno spoznal
njegovo življenjsko in
delovno pot, njegovo ljubezen do pisane besede, ki ji je namenil vse svoje življenje, najdemo jih tudi
v 750 reportažah, ob
katerih zapiše, da se
mu je zdelo škoda, da bi zavrgel katero koli od teh pričevanj, ki so bila vredna že tedaj, kaj šele, ko teh pričevalcev ne bo več. Le kdo ne pozna njegove zbirateljske strasti s področja slamnikarstva, ki ji je namenil vso svojo
ljubezen in Domžalcem pa tudi vsem
drugim za vse večne čase ohranil slamnikarstvo in njegovo zgodovino v
Slamnikarskem muzeju, o katerem v
knjigi med drugim zapiše: »Kakorkoli boste rekli, morda oporekali, vedite:
Moj muzej, pozdravljen! Pozdravljeni
s pozdravom v preteklosti vsi, ki ste
ustvarjali slamnikarski čas v minulih
stoletjih. Ne boste pozabljeni, dokler
bo stal lepo postavljen muzej. Moj
muzej, ki ni moj, ampak vendarle je.
Za vse čase!«
Vzemite najnovejšo knjigo Matjaža
Brojana v roke in se ob branju esejev
prepričajte, kako zanimiva je zgodovina našega kraja in njegovih ljudi, ki
so hoteli in znali živeti po domžalsko,
pa naj bo to v našem mestu ali daleč
po svetu, ko je v Ameriki avtor zapisoval njihove spomine. Z Matjažem boste spoznavali prijetne in manj prijetne dogodke iz zgodovine Domžal, pa
tudi ljudi, ki so tako ali drugače vplivali na našo zgodovino, ali so v njej le
pustili svoj odtis. Zanesljivo se bo večina spomnila kronista Domžal Tončka Ravnikarja, ki ga boste našli v eseju Skromni človek iz Stoba, se morda
spominjate prvega domžalskega dohtarja dr. Matijo Hočevarja ali pa morda Vinka Riedla. Prelistajte knjigo in
našli boste še marsikaterega Domžalca, morda boste našli tudi ljudi, ki ste
jih že pozabili, pa vam avtor odkriva
njihove usode, ob tem pa morda tudi
vaše spomine in razmišljanja, ali tudi
vi znate živeti po Domžalsko.
Vera Vojska

Pravljične urice s terapevtskim
učinkom v organizaciji
terapevtov na Študijskoraziskovalnem centru za
družino v Domžalah
Pravljice so osnovna hrana za dušo tako otrok kot odraslih. Pravljične urice s terapevtskim učinkom so namenjene otrokom, saj prek
njih lažje doživimo in razumemo otrokovo počutje. Za svojo stisko
otrok včasih ne najde besed in mu pravljica pomaga, da odrasli
obravnavamo njegovo stisko resno. Otroku prek njemu znanih bitij
(živali, rastline, narava) pravljica ponuja rešitve.
Omogočajo nam uvid v otrokovo počutje in dojemanje. Otroku pomagajo poimenovati in (raz)ločiti občutke in čustva. Kakovostna
pravljica ne zatiska oči pred realnimi situacijami. Včasih ne vemo,
kako otroku predstaviti spremembe in nove izzive. Terapevtske pravljice bodo otroka opolnomočile ter mu dale vedeti, da je sposoben,
da zmore, da ni edini z neko težavo in da v njej ni sam. Pravljica tako
nam kot tudi otroku predstavlja varen kotiček. Zavedamo se, da bo
konec srečen in da rešitev vedno obstaja.
Pravljice bodo potekale ob ponedeljkih od 15. do 16. ure v prostorih
ŠRCD, Ljubljanska 64, Domžale in so brezplačne – izvedbo financira Občina Domžale. Prijave na e-naslov: lili.kodelja@srcdljub­
ljana.com (Lili Kodelja). Vabljeni, začnemo v marcu!

tiki: Polihimnija in Evterpa. Obema je predan in jima služi že dolga desetletja prof. Tomaž Habe, slovenski skladatelj, glasbeni pedagog in še marsikaj je tega, kar počne. Življenje je posvetil glasbi, ves se
je podal vanjo in predal: s strastjo
nikoli potešene dovoljšne osebne
ustvarjalnosti. Tomaž posega z velikim ustvarjalnim žarom in potenco na področje mnogih žanrov. Količinsko se je nabralo v njegovi bogati zakladnici – lahko bi ocenili – na
tisoče njegovih glasbenih stvaritev
vseh vrst. Zelo odmevne so njegove stvaritve, s katerimi se je postavil
med najvidnejše slovenske skladatelje zdajšnjega časa. Habe je tematsko nadvse bogat ustvarjalec, ki se
z delom zadnjega časa zelo odlikuje
kot skladatelj del za otroško in mladinsko zborovsko petje, za katero je
izdal množico glasbenih publikacij,
pravzaprav zborovskih pesmaric.
Zdaj je pred dnevi kronal svoje
skladateljsko delo še z enim imenitnim izdelkom – čebeljo pesmarico,
namenjeno vsem, ki so jim ljube
čebele. Delo je poimenoval Glasbene
čebelice s podnaslovom Zborovske
pesmi, namenjene čebelam in naravi.
Izjemno je, da je prof. Tomaž Habe
ob spoznanju, kaj za naravo, naše
preživetje in za razumevanje življenja pomenijo čebele, dognal, da te
male živalce zaradi njihovega dela in

neutrudnosti moramo čislati veliko
bolj, kot smo jih do zdaj. Z njegovim
delom bomo lahko poslej tudi s pesmimi čebele bolj častili, slavili, poudarjali njihovo delo in se navduševali
nad vsem, kar čebele ob medu prinašajo pomenljivo v naša življenja.
Ne gre le za pridobivanje medu!
Gre za to, da pesmi potrjujejo spoznanja o bistvenih dimenzijah življenja,
o dejanskem poslanstvu čebel za obstoj človeka, za duhovna ozadja njihovega dela in sporočilnost, ki jo čebele prinašajo. Delavnost, urejenost,
red in vse, kar jih obkroža, pametnemu lahko pomaga do premisleka, kaj
nam čebele ob medu danes še lahko
dajejo ali pomenijo. Habetove pesmi
so krasna priložnost za to. Hkrati njegove pesmi pomenijo zelo pomembno obogatitev izbora zborovskih pesmi za naše zbore. Temu dogodku –
izidu Glasbenih čebelic so slovenski
čebelarji namenili lepo prireditev, ki

Gori pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku. Tretjega februarja 2004 so pripravili ob izidu Habetovih Glasbenih čebelic nabor več točk:
predstavil se je otroški pevski zbor
podružnične šole iz Višnje Gore, duo
z Šostakovičevo skladbo, v programu
pa je nastopil, tokrat kot dirigent tudi
Tomaž Habe. Ob tej, med čebelarji in
krajani Višnje Gore zelo odmevni prireditvi, pa je bila odprta tudi Habetova razstava množice njegovih publikacij, doslej objavljenih zbirk otroških pesmi in drugih, za zbore pripravljenih publikacij ter gradiva.
Pevski nastop moškega komornega zbora je s številnimi gosti še poveličal uspeh, ki ga je z izdano čebeljo
pesmarico – posebej med čebelarji –
dosegel prof. Tomaž Habe. Prireditev
s programom, predstavitvijo, pesmarico, prepevanjem in vzdušjem je v
Višnji Gori dosegla tolikšen uspeh
in odmev, da za vse znotraj in zunaj
Hiše kranjske čebele ni bilo prostora.
Matjaž Brojan

Poznate storitev, ki marsikomu olajša življenje?
Dostava na dom je zelo praktična
sodobna storitev, ki nam omogoča nakupovanje iz udobja našega
doma. Priljubljena je postala s hitrim razvojem spletnih platform in
mobilnih aplikacij, ki olajšajo naročanje in sledenje dostavi, še posebej
med epidemijo pa je postala nepogrešljiva. Vse bolj dragocena dostava na dom postaja oz. raste s starostjo uporabnikov, saj mnogim lahko
precej olajša življenje in oskrbo.
Vendar pa je treba biti previden,
saj lahko spletna trgovina tudi ogrozi našo varnost. Eden izmed glavnih
problemov je varnost osebnih podatkov. Ko kupujemo na spletu, moramo vpisati svoje osebne podatke, kot
so ime, naslov, e-poštni naslov in
številko kreditne kartice. Če te podatke oddamo napačni spletni trgovini,

lahko pride do kraje osebnih podatkov in goljufije. Zato je pomembno,
da kupujemo le v spletnih trgovinah,
ki imajo ustrezno varnostno kodo in
so dokazano varne. Eden od najboljših načinov za zaščito naših osebnih
podatkov je uporaba enkratnih kreditnih kartic in redni pregled naših
računov. Pred nakupom preverimo
tudi pogoje vračila.
Komu dostava na dom pride
prav? Bolnikom in invalidom, ki
imajo omejeno mobilnost ali ne prenesejo napora odhoda do lekarne ali
trgovine. Ljudem, ki jih zadrževanje
na javnih mestih zdravstveno ogroža,
se težje gibljejo ali imajo težave s tehnologijo, svojcev in prijateljev pa nočejo obremenjevati. (Pre)zaposlenim
posameznikom, ki jim primanjkuje časa in se želijo izogniti čakalnim

vrstam oz. si želijo sami izbrati primeren čas dostave. Osebam v karanteni ali izolaciji, ki ne smejo na javna mesta. Ljudem, bolj dovzetnim za
okužbe, ki želijo zmanjšati tveganje
izpostavljenosti nevarnostim. Ljudem, ki v zimskem času težko hodijo
po ledu in snegu. Osebam brez vozniškega dovoljenja in mnogim drugim.
Danes je dostava na dom postala nepogrešljiva storitev. Pripeljejo
nam lahko kosilo, špecerijo, gospodinjske pripomočke, šopek rož, knjige, oblačila in obutev, medicinske
pripomočke (tudi na naročilnico, ki
jo pacientom predpiše zdravnik in
gredo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja), opremo za dom
in še marsikaj. Ostanimo le previdni,
kje in kako naročamo in komu zaupamo svoje podatke.

Negujemo generacije od 1923

VAM JE ZDRAVNIK PREDPISAL
MEDICINSKI PRIPOMOČEK?

NAROČITE

BREZPLAČNO* DOSTAVO
080 73 30 ali dostavanadom@tosama.si
*Brezplačno dostavo vršimo v vseh Tosaminih trgovinah v oddaljenosti do
35 km, dostava nad 35 km se obračuna po št. kilometrov ali teži paketa. Več
informacij najdete na spletni strani www.tosamashop.si

20%

KUPON ZA

POPUST

Ob nakupu izdelkov s tem kuponom vam v Tosaminih trgovinah
podarimo 20% popust na en izdelek ob na nakupu nad 25€. Kupon
je za enkratni nakup in velja do 29. 02. 2024. Kuponi, boni, popusti in
akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja na zaklenjene cene, darilne
bone in izdelke na naročilnico za medicinske pripomočke, ki jo
predpiše zdravnik.

12 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Podeljene zahvale prostovoljcem Rdečega križa in Karitas
Konec januarja je minister za delo,
družino, socialne zadeve in enake
možnosti Luka Mesec v okviru Programa ES za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji v obdobju 2021–2027 (POMP) na sprejemu
prostovoljcev obeh partnerskih organizacij Rdečega križa in Slovenske karitas, prisotna pa je bila tudi
vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, podelil priznanja
prostovoljcem in humanitarcem za
razdeljevanje hrane, sofinancirane
s strani EU, podelili so tudi zahvale
za Izjemno delo in nudenje različnih
oblik pomoči prizadetim v poplavah.
Priznanja so prostovoljci prejeli za pomoč pri razdeljevanju hrane, ki jo EU zagotavlja za iz Sklada
za evropsko pomoč najbolj ogroženim v višini 29 milijonov evrov. Letno pomoč prejme več kot 160.000
najbolj ogroženih oseb, največ žensk, starejših, otrok in enostarševskih družin. Tako se razdeli približno 3000 ton hrane letno (moka, testenine, olje – sončnično in olivno,
konzervirana zelenjava – fižol, grah,
pelati, med, konzerviran goveji golaž in konzerviran mesni ragu), ki jo
ministrstvo dobavlja v skladišča humanitarnih organizacij. Le-to jo nato
z blizu 350 razdelilnih mest razdelijo najbolj ogroženim. Za namen pomoči prizadetim v poplavah je mi-

nistrstvo iz sklada zagotovilo dodatne količine hrane, to je dodatnih
98.068 kilogramov, hrana pa se je
delila na razdelilnih mestih Rdečega
križa in Slovenske karitas do konca
leta 2023. Humanitarni organizaciji

Neverjetna moč kisika
Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje
in dobro počutje. Medtem ko sta fizična vadba in zdrava prehrana zelo pomembni, obstajajo tudi inovativne terapije, ki nam lahko pomagajo doseči
boljše rezultate na področju splošnega počutja, ohranjanju mladostnega videza in na področju optimalne
športne zmogljivosti. Ena izmed teh
terapij je hiperbarična kisikova terapija (ang. HBOT – hyperbaric oxygen
therapy). Sama terapija izhaja iz 17.
stoletja, ko se je uporabljala za zdravljenje različnih zdravstvenih težav.
Vendar je treba omeniti, da jo danes
nekateri še vedno ne sprejemajo kot
uradno zdravljenje v medicini, lahko pa opazimo, da se trend popravlja.
Hiperbarična kisikova komora je
naprava, ki nam omogoča vdihavanje čistega kisika pod povišanim atmosferskim tlakom. V takšnem okolju lahko naše telo absorbira več kisika, kar ima številne pozitivne učinke na naše celice, tkiva in organe.
HBOT se uporablja že desetletja za
zdravljenje različnih medicinskih
stanj, kot so rane, opekline, okužbe,
težave s cirkulacijo, ključna pa je v
potapljaških centrih za zdravljenje
potapljaške dekompresijske bolezni. Zmanjšuje tudi utrujenost, vpliva na kognitivne sposobnosti, kot

sta koncentracija in spomin, pripomore k vzdržljivosti pri športnih aktivnostih, poveča elastičnost kože in
povečuje gibljivost sklepov, tako da
zmanjša vnetja. V zadnjih letih pa je
vse bolj priljubljena kot primarna ali
dopolnitvena terapija k fizioterapiji
po poškodbah in operacijah in za izboljševanje vsakodnevnih težav, kot
so migrene, utrujenost in izboljšanje
imunskega sistema.
Obstajajo različne hiperbarične
kisikove komore, ki dosegajo različne tlake, od nizkega tlaka (do 1,5 bar),
kar je primerljivo s pritiskom, kot če
bi se potopili za 5 m pod vodo. Nekatere komore dosegajo tudi višje tlake,
ki se uporabljajo za hitrejšo regeneracijo, pospešeno celjenje poškodb,
zdravljenje po operacijah, zmanjšanju bolečin, pri oteklinah, diabetičnem stopalu, zmanjšanju utrujenosti, povečanju koncentracije in drugih težavah, saj je absorpcija kisika v
naše celice dosti višja kot pri tretmajih v komorah z nižjim tlakom.
Priporočljivo je, da se kisikova terapija izvaja v rednih intervalih, seveda pa je za dosego najboljših rezultatov priporočljivo, da se terapija
izvaja v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi pristopi, kot so pravilna
prehrana, telesna vadba in skrb za
celostno zdravje.

nu katerega je priznanje prevzela sekretarka Majda Mernik.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Luka
Mesec je ob tej priložnosti med drugim dejal, kako pomembne so zgodbe o tem, kako je nekdo, ki se je znašel v stiski, prejel pomoč, za katero so zaslužni vsi tisti, ki svoj prosti čas ali poklicna življenja namenjajo drugim. Dejal je: »To je nekaj
najbolj plemenitega, za kar se lahko nekdo odloči. Vaše delo drži skupnost pokonci. Je eno od lepil, ki
nas vse skupaj dela v družbo in državo, ki ji v tujini marsikaj zavidajo. Premalokrat pa je javno oznanjeno, da to delo obstaja in še manjkrat,
kako pomembno je to delo.«
Predsednica Rdečega križa mag.
Ana Žerjal pa se je med drugim zahvalila vladi Republike Slovenije,
ki je RK zaupala transparentno in
kar najhitrejše razdeljevanje prve finančne pomoči najbolj prizadetim
v poplavah. Sicer pa Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z državo, pristojnim ministrstvom ter ob pomoči
Evropske komisije letno zgolj s hrasta prizadete v poplavah vključevali no pomaga povprečno 90 tisoč pretudi v različne spremljevalne ukrepe jemnikom pomoči, z materialno in
(zlasti psihosocialno pomoč in sve- drugo pomočjo, npr. vključevanjem
tovanje). Pomoč prizadetim v popla- v družbo pa pomagajo kar 130 tisoč
vah so izvajali prostovoljci in huma- ljudem. Hvala vsem, ker verjamete
nitarni delavci na kar 50 razdelilnih v delo RK in ga pri tem podpirate ter
mestih RK Slovenije. Med dobitniki mu stojite ob strani.
priznanj je bilo tudi Območno zdruVera Vojska
ženje Rdečega križa Domžale, v imeFoto: STA

Kako prijaviti
projekt na Javni
poziv LAS?
LAS Za mesto in vas je konec
januarja prejel odločbo, ki potrjuje LAS in njegovo Strategijo lokalnega razvoja v naslednjem programskem obdobju.
To pomeni, da se lahko začnemo pripravljati na objavo javnega razpisa.
V ta namen bomo v četrtek,
29. februarja 2024, ob 17.00 v
kulturni dvorani Vodice (Kopitarjev trg 1) organizirali de­
lavnico. Vabljeni vsi, ki vas zanima prijava projekta na Jav­
ni poziv LAS. Predstavili vam
bomo, na kaj vse je treba biti
pozoren pri pripravi projekta,
da bo ta ustrezno pripravljen
in uspešen pri pridobitvi sredstev. Delavnica bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in
morebitna nova poznanstva,
ki bodo lahko osnova za partnerstva pri projektih.
Zaradi lažje organizacije
vas prosimo za informativno
prijavo na delavnico, in sicer
s kratkim sporočilom na elektronski naslov: las-zmv@rralur.si. Več informacij je na voljo na omenjenem naslovu, na
telefonski številki 01 306 19 05
ali na spletni strani https://
www.las-mestoinvas.si/.

Kašelj
Kašelj je refleksni mehanizem našega telesa, s katerim telo čisti dihalne poti. S sunkovitim izdihom zraka nam omogoča odstranitev odvečne sluzi in drugih dražečih snovi, ki
zaidejo v dihalne poti. Najpogostejši
vzrok kašlja je akutna okužba dihal,
alergije, dražeče snovi (prah, dim),
lahko pa je spremljevalni znak drugih
bolezni, kot so astma, KOPB, GERB,
srčno popuščanje, poškodba glasilk, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pljučna embolija in pljučni rak. Kašelj se lahko pojavi tudi kot
neželeni učinek nekaterih zdravil. Pogost vzrok kroničnega kašlja je kajenje. Za zdravljenje akutnega kašlja so
v lekarnah na voljo različna zdravila,
prehranska dopolnila in zeliščni pripravki brez recepta v obliki sirupov,
pastil, tablet, pršil in čajev.
Sami si pomagamo z zadostno hidracijo s toplimi napitki in omogoči-

mo, da se izsušena, vneta sluznica
navlaži in se tako zmanjša draženje,
gosta sluz se razredči in s tem olajša
izkašljevanje. Poskrbimo tudi za zadostno vlažnost bivalnih prostorov.
Če je suh, dražeč, neproduktiven
kašelj močan in moteč za bolnika,
ga blažimo z zdravilnimi pripravki, ki z neposrednim delovanjem na
sluznico žrela zmanjšajo draženje
in suhost. Druga možnost zdravljenja takšnega kašlja je z antitusiki, ki
zavirajo refleks kašlja.
Pri mokrem, produktivnem kašlju,
kjer zaradi okužbe nastaja več sluzi,
uporabljamo zdravilne pripravke in
zdravila, ki redčijo sluz, spodbujajo
in olajšajo izkašljevanje. Pomembno
je, da redno čistimo in izpiramo nos
s fiziološko raztopino, saj zatekanje
sluzi iz nosu v spodnja dihala dodatno draži sluznico in nas sili na kašelj.
Bolniki z refluksom želodčne ki-

sline naj se zvečer izogibajo pitju
čaja z limono in medom ter sladkim
sirupom, saj le-ti povečajo izločanje
želodčne kisline, kar težave zaradi
rafluksne bolezni še poslabša.
Obisk pri zdravniku je potreben, če ne pride do izboljšanja v dobrem tednu, kadar je kašelj močen
in se poslabšuje. K zdravniku moramo tudi, kadar je hkrati prisotna
še splošna oslabelost, visoka telesna temperatura, bolečine v ušesih
in žrelu, težave s požiranjem, hropenje ali piskanje ob dihanju, če
izkašljujemo močno obarvano sluz
ali kri, imamo bolečine v prsnem
košu, težko dihamo in pa pri vsakem kašlju, ki traja več kot tri tedne
in se ne izboljšuje. Posebna previdnost je potrebna pri mlajših otrocih, nosečnicah, doječih mamicah,
starostnikih in kadilcih.
Klavdija Grum, mag.farm.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 13

novice | krajevne skupnosti

slamnik@kd- dom zale. si

Ob slovenskem kulturnem prazniku

80 let od tragedije na Oklu

Prešeren je doma tudi v Dobu.
ks dob Prostori Krajevne skupnosti Dob so bili premajhni za vse krajane in krajanke, ki so se želeli udeležiti kulturnega dogodka, s katerim sta društvo upokojencev Naš
dom Dob in Krajevna skupnost Dob
želela obeležiti slovenski kulturni
praznik. Ob slovesnosti je Društvo
upokojencev Naš dom Dob pripravilo tudi razstavo ročnih del, kjer ni
manjkalo različnih načinov izdelovanja prtov in prtičkov, slik in drugih izdelkov, občudovanja pa so bili
deležni tudi izdelki, ki so jih naredile pridne klekljarice.
Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je začel Mešani pevski
zbor Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik pod vodstvom
zborovodkinje Barbare Pezdirc z v
svetu pravzaprav najbolj znano Prešernovo Zdravljico, slovensko himno.
V nadaljevanju je pozdravne besede
izrekla in vsem čestitala ter zaželela
prijeten kulturni praznik podpredsednica Sveta KS Dob Nataša Udovič Kraševec, nato pa je s pesmimi
življenjsko in delovno pot največjega slovenskega pesnika dr. Franceta
Prešerna orisala Vera Vojska ter spo-

mnila na najpomembnejše trenutke
njegovega življenja. Ob nastopu pevcev in pevk, ki so prisotne razveselili
predvsem z ljudskimi pesmimi, so se
z recitacijami tako Prešerna kot nekaterih drugih slovenskih pesnikov
predstavili Maks Jeran, Majda Knehtl, Zala Novak in Maruša Murn. Tako
smo slišali Prešernove Nezakonska
mati, O, Vrba, Povodni mož, očarale
pa so nas tudi pesmi Ferija Lainščka,
med njimi tudi Ljubezen in Ne bodi
kot drugi. Prireditev se je zaključila s
skupno pesmijo Tam smo doma.

Prisotni so prav vse nastope pozdravili z glasnim aplavzom, ob tem
pa se spomnili vrste drugih kulturnih prireditev, predvsem v organizaciji Kulturnega društva Jožef Virk,
ki razveseljuje vse generacije ljubiteljev gledaliških predstav.
Dovolj časa za ogled razstave ročnih del in pogovore o kulturi v Dobu
je bilo tudi med prijetnim druženjem, h kateremu so s svojimi dobrotami prispevale tudi članice Društva upokojencev Naš dom Dob.
Vera Vojska

Po jubilejnem letu gremo naprej
Lipa sredi Doba, darilo Občine Domžale ob praznovanju 800-letnice prve omembe
Doba, ki je svoje mesto dobila lani poleti, že veselo raste in prepričani smo, da bo tudi
v prihodnje opozarjala krajane in krajanke na jubilejno leto 2023, ki ne bo tako hitro
utonilo v pozabo.
krajevna skupnost dob Z že- beli pa tudi za primerno predstaviljo, da se iskreno, kot je sam rekel, tev v povorki. Ponosni smo bili tudi
iz srca, zahvali vsem, ki so sodelo- na vrsto pohval in spodbudnih bevali tako v organizacijskem odboru sed številnih govornikov, ki so pouza prireditve kot pri pripravi ostalih darjali tudi pridnost in sodelovanje
slovesnosti, je predsednik Sveta KS vseh prebivalcev KS Dob. Lep je spoMarijan Smolnikar konec januarja min na slavnostno okrašen Dob, ki
2024 povabil sodelavce na prijazno je na slovesnosti privabil tudi obisrečanje. To je bilo ob zahvali za so- skovalce iz drugih krajev. Odmevi
delovanje, tudi priložnost za pogo- so bili pozitivni, veliko je bilo izrevor o odmevnih slovesnostih, za ka- čenih pohval. Ne nazadnje tudi želja,
tere je bilo značilno tesno sodelova- da bi podobne prireditve pripravljali
nje vseh društev, organizacij, osnov- kar na pet let, pove marsikaj.
ne šole in vrtca, s katerimi smo obeKdo ve, koliko let bomo čakali
ležili ta pomemben jubilej. Seveda na naslednjo obletnico, že zdaj pa
ne smem prezreti posebne jubilej- vemo, da je v KS Dob veliko ljudi, ki
ne publikacije, v kateri smo se spre- si želijo tudi v prihodnje prijetno bihodili skozi zgodovino zadnjih dese- vanje in razvoj.
tletij, predvsem pa se še danes s poPred prijetnim druženjem je bila
nosom spominjamo množične ude- 7. seja Sveta Krajevne skupnosti Dob,
ležbe na vseh prireditvah, pa naj je na kateri je bilo veliko govora o prošlo za slovesno akademijo z boga- jektu Na plan z idejo – o participatim kulturnim programom, likovno tivnem proračunu, s katerim občina
razstavo, povorko, ki ji je tudi sledi- želi enakomerneje razporediti prorala kulturna prireditev, ali že omenje- čunska sredstva na celotnem obmono publikacijo, v kateri so sodelova- čju občine. Podanih je bilo kar nekaj
la vsa društva in organizacije. Nji- predlogov in pobud, predvsem pa
hovi člani so se množično udeleže- se pričakuje, da bodo ideje posredovali prav vseh prireditev, lepo skr- vane z vseh območij KS Dob. Na seji

so obravnavali tudi nekatere aktualne naloge, ki so pred svetom v letu
2024, med njimi tudi nadaljevanje
aktivnosti, povezanih z vzpostavitvijo bankomata, ter pomoči pri obnovi delavnice na prostem ob učnem
čebelnjaku Čebelarskega društva Krtina Dob, KS pa bo sofinancirala tudi
tradicionalno smučarsko tekmovanje krajanov in krajank v organizaciji Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik ter slovesnosti
ob slovenskem kulturnem prazniku
z razstavo ročnih del v organizaciji
Društva upokojencev Naš dom Dob.
Vera Vojska

O

»Sneg je na nekaterih prisojnih krajih že skopnel in pomlad, ki so jo
vsi tako težko čakali, je že dala slutiti svoj skorajšnji prihod. Žal pa ga
je dočakala le peščica tistih, ki so to
jutro bojevali strahoten boj s podivjanimi sovražniki,« lahko preberemo o tragediji, ki se je na Oklu zgodila 24. februarja 1944, izpod peresa Ivana Vidalija pod naslovom Usodni dogodki na Oklu. Danes je nekoč
prijazen zaselek sredi gozdov vsako
leto februarja prizorišče tradicionalne slovesnosti v spomin na tragedijo,
v kateri je svoja življenja za domovino, slovenski narod, jezik in kulturo,
kot je dejal slavnostni govornik Marjan Šarec, minister za obrambo RS,
darovalo 72 borcev in bork.
Številni obiskovalci so se k spomeniku na Oklu iz Dobovelj odpravili v spremstvu praporov in zastav,
drugi iz drugih koncev, saj so v soboto, 24. februarja 2024, vse poti vodile na Oklo. Že pred slovesnostjo so k
spomeniku vence položili mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, in Branko Sojer, predsednik Sveta KS Ihan, Željko Savič, župan Občine Dol pri Ljubljani, in Primož Zupančič, predsednik ZB za vrednote
NOB Dol – Dolsko ter Barbina Skok,
predsednica ZB za vrednote NOB
Občine Domžale, in Ferdinand Starin, predsednik KO za vrednote NOB
Ihan, med prisotnimi pa so bili tudi
Milan Balažic, župan Občine Moravče, ter podžupan Občine Domžale Borut Ernesti in častna enota Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale, borci in veterani
vojne za Slovenijo. Pad­lim so se poklonili z minuto molka.
So časi miru in časi vojne, kakršen je bil tudi februarja 1944, je dejal Ferdinand Starin, predsednik KO
borcev za vrednote NOB Ihan, ki je
ob ZB za vrednote NOB Občine Domžale organizala slovesnost. Spomnil
je na bitko borcev Kamniško-zasavskega odreda, ki so življenja žrtvovali za svobodo, za upanje in vse
najvrednejše, ter povabil k ohranjanju izročil, ki so še živa, in k odločnemu nadaljevanju tradicij NOB ter
dejal: Slava junakom, katerih spomin danes oživljamo.
Minister za obrambo Marjan Šarec je spomnil na borbo za domovino,
slovenski narod, jezik, kulturo, posebej pa na drugo svetovno vojno, ki je

mnogim uničila prihodnost in želela vzeti upanje slovenskemu narodu.
Dejal je, da je bila NOB svetla točka
zgodovine, v prvi vrsti boj slovenskega naroda za osvoboditev, za svoj
prostor pod soncem in svoj način življenja, spomnil pa tudi na pomen
Rudolfa Maistra in leto 1991 ter borbo za samostojno demokratično republiko Slovenijo in poudaril: »Če bi
se morali še enkrat upreti, bi ravnali enako: z ljubeznijo do domovine in
ne čakali na velike. Na svojo zgodovino moramo biti ponosni, tudi zaradi življenj na Oklu in širom Slovenije, kakor moramo biti ponosni na naš
narod, ceniti jezik in kulturo, ob tem
pa spoštovati in ceniti druge ter biti

ponosni na vse naše borce in borke,
ki so se borili za slovensko osamosvojitev, kar je bil boj celotnega naroda.« Poudaril je pomen seznanjanja mlade generacije s posledicami
vojn, da se te ne bi več dogajale.
Slovesnost je povezovala Klavdija
Gregorin Štiftar, nastopili so učenci in
učenke OŠ Ihan z mentoricami Marto Krabonja, Matejko Perne Lisjak in
Špelco Kasesnik, partizanske pesmi
pa je zapel Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca.
Vera Vojska
Foto: Marko Ocepek

b deževju se prodajalci trudijo z lastnimi dežniki … Bomo dočakali pokrito tržnico?

14 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

občinski svet

slamnik@kd- dom zale. si

OBČINSKE SVETNICE IN SVETNIKI SE PREDSTAVIJO

Dr. Tomaž Lavrič
Prav je, da občanke in občani bolje spoznamo tiste, ki smo jim zaupali, da nas zastopajo v občinskem svetu ter s
svojim delom in odločitvami skrbijo za čim bolj učinkovito in razvojno naravnano delovanje naše občine. Seveda
so njihove vloge in odgovornosti različne, saj so nekateri del vladajoče skupine, ki trenutno vodi in usmerja
delovanje v občini Domžale, drugi pa v položaju opozicije, ki ima manj možnosti neposrednega vplivanja.
V vsaki številki bo predstavljen en svetnik/svetnica, da bomo sledili enakopravnemu zastopanju pa bomo
vsem zastavili enaka vprašanja in namenili enako prostora.
Dr. Tomaž Lavrič je bil leta 2022 na
Listi Renate Kosec (LRK) prvič izvoljen za občinskega svetnika. Po izobrazbi je družboslovec z opravljenim doktoratom iz upravnih znanosti in dela na področju razvoja informacijskih tehnologij. Z družino
živi na Viru pri Domžalah, kjer biva
že od otroštva.

sti našla rešitev, kjer bo delo sveta
bolje predstavljeno javnosti, na kakšnih okroglih mizah, predvsem pa
z ogledom posnetkov za nazaj.
Kakšna je vloga občinskega
svetnika in kakšne so možnosti
njegovega vplivanja?
Pravice in dolžnosti svetnika so natančno urejene v statutu in poslovniku. Udeležiti se moramo seje sveta ali delovnih teles, poročati, lahko zahtevamo dodatna pojasnila,
postavljamo vprašanja ter sodelujemo pri odločanju o predlogu predlagatelja. Svetnik se lahko uskladi
glede glasovanja, vloži dopolnilo
in s svojimi obrazložitvami vpliva
na predlog akta. Funkcija svetnika
je bolj ali manj procesne narave.

Zakaj ste se odločili za vstop v
lokalno politiko?
K vstopu v lokalno politiko sta me
spodbudila dva dejavnika. Prvo,
moj osebni interes spoznati politično delovanje ter pogledati na lokalne zadeve še z druge strani mize,
tudi zato, ker sem po izobrazbi politolog. Drugo pa je presežek časa,
ki sem se ga odločil deliti z občani ter s svojimi izkušnjami prinesti
dodano vrednost k razvoju lokalne
skupnosti.

Delujete kot svetnik stranke, ki
ima v OS večino in izvoljeno
županjo. Kako ocenjujete
delo koalicije in sodelovanje z
opozicijo?
Zase vedno rečem, da sem na volitvah neizvoljeni 14. svetnik, ker mi
je mandat potrdil občinski svet po
tem, ko je zaradi nezdružljivosti s
te funkcije odstopila mag. Renata Kosec. Lista Renate Kosec v občinskem svetu nima večine, ima pa
13 odličnih občinskih svetnikov od
skupaj 31-članskega zbora. Pri štetju glasov je za izid glasovanja vedno potrebna predpisana večina, a
tudi za sklepčnost je potreben kvorum. V preteklem letu sprejeti akti
so skladni z usmeritvami programa
naše liste. Vesel sem pobud in razprave številnih članov sveta, ki dobronamerno opozorijo in konstruktivno pristopijo s predlogi, za katere moramo reči, da jih je bilo veliko tudi upoštevanih. Člani sveta, izvoljeni v prejšnjih mandatih, so dobro seznanjeni z odločitvami, ki so
se dogajale v preteklosti, novi člani
marsikaterih podrobnosti ne poznamo. Zato je preplet obojega odličen
za sprejemanje boljših odločitev.
Pluralizem je bistvo demokracije.

Katerim področjem pri svojem
delu dajete posebno pozornost?
Že pri pisanju programskih predlogov sem se posvetil varstvu okolja in varovanju narave, ekološkim
temam, urejanju kolesarskih poti,
prometni politiki, kulturnim in zabaviščnim temam ter krožnemu gospodarstvu. Občinski svet mi je zaupal mandat ter me imenoval za
predsednika odbora za prostor in
varovanje okolja. Z odlično ekipo
članov odbora obravnavamo predloge dokumentov s področja urejanja prostora, urbanizma, graditve
objektov ipd. Imenovan sem tudi
za člana v Statutarno-pravni komisiji, kjer prav tako z izjemno ekipo
članov pregledamo predlagane odloke in druge akte ter skrbimo za
skladnost, kot ga določajo poslovnik sveta, statut in področna zakonodaja.
Kako vidite Občino Domžale
nekoč, danes in v prihodnosti?
Enovita občina je v preteklosti segala od Trojan do Trzina, imela je
drugačne pristojnosti, organiziranost in večje število prebivalcev.
Gospodarsko gledano smo bili veliki, povezani in zares industrijsko ter obrtniško močni. Z nastankom novih občin pred 30 leti je to
postalo zgodovina. Danes smo na
stopnji, kjer skušamo nadoknaditi,
kar nam v Domžalah še manjka. Za
prihodnost si želim, da ostanemo
zelena občina, a ne po številu polnilnih mest za električna vozila ali
sončnih celic na strehah objektov,
ampak, da ohranimo gozdove, mokrišča, kmetijska zemljišča in preostanek živalske biodiverzitete, ki
pospešeno izginjajo. Prav je, če kakšno drevo tudi posadimo. To bo
rastlo za prihodnost.
Ali so občani primerno obveščeni
o delovanju občinskega sveta?
Seja občinskega sveta se prenaša
v živo na spletnem mediju YouTube ob terminu seje. Povzetki sej so
zbrani še v glasilu Slamnik, celotno
gradivo pa na spletni strani občine. Verjamem, da se bo v prihodno-

Kateri so največji problemi in
izzivi v občini ter kako se jih po
vašem mnenju loteva aktualna
oblast?
plakat_Domale_H.pdf

1

21/02/2024

Občina prejme številna vprašanja
in pobude občanov, krajevnih skupnosti in drugih subjektov na tem
območju. Občani se lahko po urniku tudi v živo srečajo z županjo.
Lanskoletne poplave so verjetno tiste, ki so pri krajanih vzbudile dodatna vprašanja in skrbi. Vodstvo
občine skupaj z občinsko upravo
intenzivno sodeluje z državnimi institucijami, a razumeti je treba, da
so vode v lasti Republike Slovenije
in sami postopki že po naravi trajajo dlje. Pričakujem, da bo občina intenzivno obveščala prebivalce o izvajanju sanacijskih ukrepov
pri odpravi posledic poplav. Že zdaj
vemo, da bo tako stanje trajalo še
kar nekaj časa.
Kakšen bi bil lahko vaš oseben
prispevek k razvoju občine?
Kot svetnik že po funkciji lahko
vplivam na sprejem odločitev, ki so
najboljše za občino. Če pišemo besedo občina z veliko začetnico, lahko zagotovo pripomorem k doseganju višje stopnje digitalizacije upravnega dela, kar bi pohitrilo
delo uradnikov in omogočilo boljši nadzor nad delom. Koraki v to
smer so odvisni od vodstva občinske uprave.
Katere načrtovane projekte in
investicije podpirate, kateri pa
se vam ne zdijo smiselni?
Menim, da se aktualni projekti vodijo v pravi smeri. Kar je bilo že pripravljeno ali celo odločeno v preteklosti in je zaradi nekih razlogov
ostalo v predalu, naj se začne postopoma izvajati. Ne glede ali gre
za bazen, nov kompleks zdravstvenega doma, obnovo kulturnih domov, dograditev centra za zaščito in reševanje, vse to potrebujemo.
Omejitve glede časovnih prioritet
izvedbe so odvisne le od razpoložljivosti finančnih sredstev.
Kako naj se v občini Domžale
lotimo največjih problemov v
prometu?
Prometna študija kaže konstanten
trend rasti prometa in prometnih
tokov. Ker nimamo obvozne ceste
na gorenjski krak, smo primora-

JV

A
ER

VČ

3€

SE
SV

E

N
DA

Katera področja so v
Občini Domžale primerno
financirana, katera pa morda
zanemarjamo?
Lani so bili sprejeti trije rebalansi
k proračunu ter potrjena proračuna za leti 2024 in 2025. Torej finančne podlage za razvojne aktivnosti
v prihodnje so zagotovljene. Nova
proračuna namenjata več sredstev
področju športa, kulture, varstva
ter vzgoje otrok v vrtcih in šolah,
vključno z investicijami v objekte. Ko bomo v prihodnje prepoznali nove vrednote, se bo moralo na
novo pripraviti in finančno ovrednotiti take programe. Po mojem
sta tu ključni tudi področji kmetijstva v smislu samooskrbe ter socialno varstvo, ki bo že v naslednjem
desetletju postalo pereč problem
prebivalstva.

Kako bi se nam predstavili v
‘nepolitični’ podobi?
Rad delam z ljudmi, sprejemam različna mnenja ali predloge, iščem rešitve zanje in pomagam vsakomur,
ki je voljan projektno sodelovati ter
ideje tudi uresničiti. Sem človek, ki
naredim tisto, kar rečem. Sicer pa
zelo rad kolesarim, grem v naravo
in spremljam fenomen novih družbenih stanj pri nas in po svetu.
Vaše sporočilo občankam in
občanom:
Domžale z okolico so prijetno mesto. Zeleno, umirjeno, ravninsko,
s centralno lego, kjer so vse poti
enako dolge. Varujmo naravo in jo
hkrati uporabimo za aktivno preživljanje časa v prostoru zadovoljnih ljudi.

Cveta Zalokar
Foto: Rok Majhenič

KKULTURNO
ULTURNO DDRUŠTVO
RUŠTVO GGROBLJE
ROBLJE
ddramska
ramska sskupina
kupina

uprizori komedijo

Š
TIRJE LLETNI
ETNI Č
ASI
ŠTIRJE
ČASI
Avtor: VINKO MÖDERNDORFER

15:10

SE

ni dnevno spremljati
ves transport od Želodnika do Depale vasi ter v ostale smeri. Zagotovo je rešitev
v alternativnih
oblikah prevoza, novih in pogostejših linijskih
urnikih javnega
prevoza, različnih možnostih skupinskega prevoza do istih destinacij ter
predvsem racionalna uporaba lastnih osebnih vozil.

2€

JUT

SE
RI V

1€

HUMANA
Ljubljanska cesta 86

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

ČISTIMO
ZALOGE!

Režija in priredba: DRAGO PLEVEL

(bivši BabyCenter)

DOMŽALE
14.3.-24.3.2024
Ženska, moška in otroška oblačila,
obutev in tekstil za dom.

K U LT U R N I D O M G R O B L J E
Premiera: 9. 3. 2024, ob 19.00
Ponov itev: 10. 3. 2024, ob 19.00
Informacije in rezervacije:
Anton Košenina, 040 704 497
www.kd-groblje.si

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 15

občinski svet

slamnik@kd- dom zale. si

Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov
POBUDA V ZVEZI Z ZASAJANJEM MEDOVITIH RASTLIN (zaporedna številka 209)
POSREDOVALA: Tadeja Savnik (samo­

stojna svetnica) na seji 16. 11. 2023

VSEBINA: Na KS Vir smo s strani občine

prejeli dopis, naj sporočimo na katerih mestih v KS želimo zasaditev medovitih rastlin.
Kot vemo, je tovarna Helios na območju
igrišča ob Kamniški Bistrici na Viru zasadila zajetno število japonskih češenj v znak
prijateljstva in dobrega sodelovanja. Seznanjena sem, da občina ni poskrbela za zalivanje dreves, zato se je kar lepo število čudovitih japonskih češenj posušilo. Prosim
za pojasnilo, zakaj v času, ko imamo v občini za postoriti veliko ostalih pomembnih zadev, npr. tudi čiščenja struge in nasipov Kamniške Bistrice zaradi poplav, občina želi
zasajevati drevesa, za katera ne skrbi in ki v
tem trenutku niso prioriteta. Prav tako prosim za pojasnilo, kdo bo zasajeval ta medovita drevesa in kakšen strošek bo to za občino. Prosim tudi za pojasnilo, ali ste izvedli
postopek izbora dobavitelja dreves v skladu
z določili Zakona o javnem naročanju in koliko dreves nameravate zasaditi po KS?
PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja
VSEBINA ODGOVORA: Za zasaditve so bila

v proračunu Občine Domžale za leto 2023
zagotovljena namenska sredstva, in sicer
na postavki 155101 V sožitju z naravo. Glede stanja nasada japonskih češenj je Občina
Domžale pridobila strokovno mnenje arborista. Sklepna ugotovitev o razlogih, da češnje
niso razvile ustreznega koreninskega sistema, je v različnih dejavnikih, ki jih pred sajenjem ni bilo moč predvideti. Na rast japonskih češenj vplivajo tudi ustreznost klimatskih razmer, zemljine pod drevesi, priprava
sadilnih jam in podlag za sajenje, ustrezno
gnojenje, način zasaditve in razdalja med
sadikami dreves. Namera o obnovitvi nasada japonskih češenj je bila dogovorjena že
pred časom. Drevesa so bila zasajena v jesenskem času, saj je le-ta najprimernejši za
saditev dreves. Za projekt zasaditve medovitih dreves je Občina Domžale skladno s pravili naročanja pridobila več ponudb, med
katerimi je bila najugodnejša ponudba pod-

jetja HPG Brežice, d. o. o., ki bo zagotovilo
dobavo sadik in sajenje dreves. Praviloma
je za posamezno krajevno skupnost predvidenih po pet dreves. Predvideni strošek projekta znaša 9.240 evrov brez DDV.

parc. št. 3850/1 k. o. Domžale, ki obsega
skoraj vse pasaže v objektu SPB-1. Parcela
je bila oblikovana ob urejanju katastra za
vpis etažnih lastnikov. Prvotno je bilo predvideno, da bo prenesena na Občino Domžale, ki bi jo proglasila za javno površino
VPRAŠANJE V ZVEZI S ČIŠČENJEM HUJ- ter skrbela za čiščenje in javno razsvetljavo.
SKEGA POTOKA (zaporedna številka 213)
Kasneje je bilo po intervenciji posamezniPOSREDOVAL: Gregor Horvatič (Gibanje
kov iz bloka sprejeto stališče stanovalcev,
Svoboda) na seji 16. 11. 2023
da naj občina to zemljišče odkupi. OdločiVSEBINA: Ponovno sprašujejo, na pobutev občine je bila, da to ni sprejemljivo in
do krajanov, glede čiščenja Hujskega potoda naj bo to skupno zemljišče k vsem večka v Dobu, blizu cerkve sv. Martina. Dajem
stanovanjskim enotam. Posledično je bila
pobudo, da se pridobi soglasje s strani Diodklopljena tudi javna razsvetljava in ukirekcije za vode Republike Slovenije, saj želi njeno vzdrževanje površin. Zemljišče zdaj
KS Dob to čiščenje izvesti sama, ker ne verpredstavlja dvorišče tega stanovanjskega
jame, da bo koncesionar, ki je trenutno zakompleksa in je pravzaprav zasebna last.
dolžen za čiščenje, to sploh kdaj realiziral.
Kot solastniki so na tem zemljišču vpisani
vsi etažni lastniki vseh stanovanj in poslovPRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja
nih prostorov v SPB-1 (približno 800 solaVSEBINA ODGOVORA: Pobudo bomo dali
stnikov). Prenos lastništva mora slediti zav plan protipoplavnih ukrepov za naslekonskim podlagam, kar pa predstavlja tednje obdobje, z Direkcijo za vode in koncežavne postopke. Ne glede na navedeno nasionarjem Hidrotehnik, d. d., se bo naredimeravamo še naprej sodelovati s predstavla interventno tehnična dokumentacija za
niki SPB in slediti skupnemu cilju, da povzdrževanje nujnih vzdrževalnih del, nato
stane celotna pasaža javna površina.
se bo izvedlo čiščenje in vzdrževanje Hujskega potoka. Drugače pa se je zadnje vzdr- VPRAŠANJE V ZVEZI S CENTROM POževanje Hujskega potoka v Dobu v celoti iz- NOVNE UPORABE (zaporedna številka 190)
POSREDOVALA: Frančiška Rožič Novak
vedlo leta 2020, in sicer je potekalo v treh
(NSi) na seji 26. 10. 2023
fazah, med drugim je bilo izvedeno tudi na
VSEBINA: Pobuda za proučitev možnosti
omenjenem območju.
ustanovitve Centra za ponovno uporabo.
VPRAŠANJE V ZVEZI S SODELOVANJEM Na spodnji povezavi je podrobno napisaS SPB (zaporedna številka: 221)
no in razloženo, kaj pomeni Center ponovVPRAŠANJE POSREDOVAL: Boštjan Deže­
ne uporabe.
Tule pa le kratek izsek, kako to deluje v Ljublak (LTD-Toni Dragar-Lista za vse gene­
ljani: www.cpu-reuse.com/cpu/kaj-je-cpu
racije) na seji 16. 11. 2023
VSEBINA: Nadzorni odbor ene izmed stolCenter ponovne uporabe Ljubljana se nahaja na lokaciji zbirnega centra Povšetopnic SPB se je obrnil name, da so se sestali
va in deluje v sodelovanju z javnim podjez županjo 3. avgusta 2023 in da ste zagototjem Snaga. V CPU Ljubljana lahko oddavili, da boste pripravili pismo o nameri ozite izdelke, ki jih več ne potrebujete in so še
roma drugačno obliko sodelovanja z etadobro ohranjeni, na primer pohištvo, račužnimi lastniki glede prevzema skupnih ponalniško opremo, knjige, opremo za dom in
vršin v pasaži. Prosim za pojasnilo, kdaj
bodo prejeli odgovor oziroma kakšna bo re- prosti čas, kolesa, športno opremo, oblačila, igrače – skratka vse, kar je dobro ohrašitev za pasažo.
njeno, funkcionalno in še uporabno. V CPU
PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja
bodo izdelke pripravili za vnovično uporabo
VSEBINA ODGOVORA: Predvidevamo, da
in jih dali naprodaj po simbolični ceni v zeleni trgovini, kjer boste našli tudi privlačne
se vprašanje nanaša na SPB-1, in sicer na

in unikatne izdelke iz različnih materialov.
Z nakupom v CPU Ljubljana privarčujete denar, varčujete z naravnimi viri in podpirate
lokalna delovna mesta. To je zagotovo dolgoročni projekt, ki bi potreboval nekoga, da
bi zadevo peljal naprej. Mislim pa, da je to
za naše okolje pomembno in da se tudi ozavešča ljudi, da tisto, kar nekdo ne potrebuje,
nekomu drugemu resnično pride prav.
PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja
VSEBINA ODGOVORA: Centre ponovne

uporabe poznamo in podpiramo ideje, vrednote in poslanstvo njihovega delovanja,
predvsem z vidika preprečevanja nastajanja odpadkov, družbene odgovornosti in
ozaveščanja prebivalstva. Na Centru za ravnanje z odpadki Dob je že vzpostavljen kotiček ponovne uporabe za e-aparate, ki je
bil s strani družbe Zeos, d. o. o., predan v
uporabo v okviru projekta Life Spodbujamo e-krožno. Za vse e-aparate, ki so predani v ta kotiček, poskrbi družba Zeos (za pregled, morebitno popravilo in predajo nazaj
na trg). Uporabnike smo o možnostih predaje starih e-aparatov nazadnje obveščali z objavami v oktobru 2023 (na naši spletni strani, računu za komunalne storitve in
portalu domzalec.si). Vzpostavitev centra
ponovne uporabe v širšem smislu pa bi seveda terjala določena sredstva in usposobljen kader. Vzpostavitev centra po našem
mnenju ni izvedljiva v okviru Javnega komunalnega podjetja Prodnik, saj menimo,
da stroški takšnega centra ne bi smeli bremeniti uporabnikov javne službe ravnanja
z odpadki. Poleg tega smo kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki pristojni in
usposobljeni za ravnanje z odpadki, centri ponovne uporabe pa sprejemajo stvari, preden postanejo odpadki oziroma odločajo o tem, kaj se lahko ponovno uporabi
in kaj je kljub vsemu odpadek. Vzpostavitev centra bi bila smiselna v okviru občine
oziroma morda v sodelovanju z Občinami
Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, s katerimi ima Občina Domžale več skupnih institucij. Javno komunalno podjetje Prodnik
bi pri projektu seveda nudilo vso podporo
v okviru strokovnih kompetenc, zmožnosti
in pristojnosti.

ltd – lista za vse generacije

občinski odbor nsi domžale

Pozivamo k takojšni ureditvi subvencioniranja
vstopnic za Arboretum Volčji Potok

Vodstvo NSi obiskalo občine Kamnik,
Mengeš, Trzin in Domžale

Pozivamo, da se rešitev poišče
Arboretum Volčji Potok je kulturni spomeVodstvo NSi na čelu s poslanci je sredi februnik državnega pomena, ki spada med najpo- takoj – morda pri tem pomagamo
arja obiskalo občine Kamnik, Komenda, Menmembnejšo krajinsko arhitekturno dedišči- tudi občinski svetniki, če se bi
geš, Trzin in Domžale. Območje, ki smo ga
no v Sloveniji, šest hektarjev parka se naha- sklicala naslednja občinska seja.
obiskali, so močno prizadele poplave lanskeja v domžalski občini. Skoraj dvajset let smo
ga avgusta, zato še vedno poteka popoplavobčani Domžal kupovali letne vstopnice za
na sanacija. »Župani so nas opozorili na težaobisk parka po subvencionirani ceni in lan- vo in da se trudi poiskati boljše legalne načine ve, s katerimi se soočajo pri sanacijski obnosko leto je več kot 2800 občanov kupilo karto subvencioniranja vstopnic. Vendar pa ne ra- vi njihovih občin. Veliko je zamud pri izplačipo nižji ‘občinski’ ceni, ki je znašala 35 evrov zumemo, zakaj občinski svetniki o spremembi lu drugega dela škode, do zdaj je bilo izplača(redna cena 55 evrov). Za občino je bil to zne- in problematiki nismo bili seznanjeni v naprej ne samo 40 % akontacije za nastalo škodo,«
sek 5200 evrov, kar ni veliko denarja za tako in predvsem, zakaj se to področje ni urejalo v je opozoril Matej Tonin. »Navdušili so nas začudovit projekt in veliko veselje obiskovalcev lanskem letu. Celo leto časa je bilo, da se po- gnani podjetniki, ki s svojim znanjem in izparka. Toda subvencije letos ni več, po bese- išče boljšo rešitev, ki bi našim občanom omo- kušnjami ter številnimi vlaganji podpirajo in
dah občine, da je bil način subvencioniranja gočila subvencionirane vstopnice že v febru- pomagajo izboljšati lokalno okolje. Projekt KIarju 2024. Pozivamo, da se rešitev poišče takoj Kštarter, ki smo ga obiskali, je eden izmed tapravno sporen.
Šestega februarja letos se je nekaj zaskr- – morda pri tem pomagamo tudi občinski sve- kih dobrih primerov izmenjave izkušenj in
bljenih občanov obrnilo na nas, da je naša tniki, če se bi sklicala naslednja občinska seja. znanj. Podjetje Nektar Natura je vodilni proOdrasli in otroci sosednjih občin (Kamnik, izvajalec sokov, njihove aparate za točenje piobčina ukinila subvencijo pri nakupu letne
karte, isti dan pa je tema kot požar zagorela Komenda, Mengeš, Trzin in Moravče) sodeč jač pa najdete tudi v največjih hotelskih veripo družbenih omrežjih. Predvidevali smo, da po ažurnem ceniku še vedno lahko kupijo gah po svetu. Obiskali smo tudi Novartis Slobomo hitro dobili odgovor občine, sprva celo, karto po nižji ceni, kar bi si bilo treba vzeti venija, ki spada med enega večjih investitorda je to neka pomota. Ogromno število razjar- za zgled. Ponovno povežimo občane s čudo- jev v regiji. V pogovoru so izpostavili, da Slojenih ljudi se je obrnilo na nas po pojasnila, vitim parkom Arboretum Volčji Potok in v pri- venija nujno potrebuje boljše davčno okolje,
ker niso dobili odgovora s strani Urada župa- hodnje vsaj držimo standarde kvalitete življe- opozarjajo pa tudi na pomanjkanje zaposlenje. Odgovor je bil nato javno objavljen. Vese- nja, ki so bili zastavljeni v prejšnjih mandatih, nih.« Poslanska skupina je obiskala tudi neli smo, da županja transparentno ureja zade- če že ne gre bolje.
kaj kmetij, kjer opozarjajo zlasti na pretirano

»Seznanili smo se s problemi ljudi
iz gospodarstva in tudi različnih
institucij,« je v izjavi za javnost
ob obisku dejal predsednik NSi
Matej Tonin.
birokracijo. »Namesto da bi se kmetje ukvarjali s svojo osnovno dejavnostjo, več svojega časa posvečajo administraciji in izpolnjevanju številnih nesmiselnih obrazcev,« je pojasnil predsednik NSi. Ekipa NSi je v Domžalah obiskala Dom upokojencev Domžale, kjer
se trenutno srečujejo z veliko kadrovsko podhranjenostjo, zaposleni in oskrbovanci pa si
želijo čim prejšnje ureditve enote v Mali Loki.
Obiskali so tudi Zdravstveni dom Domžale, ki
je sedmi največji zdravstveni dom v Sloveniji
in ima več kot 60.000 pacientov. Ob gradnji je
bil predviden za trikrat manj pacientov, zato
prostorska stiska predstavlja vsakodnevne izzive za izvedbo čim bolj kvalitetnih zdravstvenih storitev. Sledil je obisk Območne obrtno-­
podjetniške zbornice Domžale, kjer so poudarili, da je treba stremeti k ustreznejši davčni zakonodaji in jasnejših strategijah razvoja
podjetništva na nacionalni ravni.

16 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

društva

Kronika
domžalskih
poklicnih gasilcev
Med 19. 1. in 16. 2. 2024
Obdobje iz podnaslova se je
intenzivno začelo že kar prvi
dan, 19. januarja, z močnim
dopoldanskim sneženjem. Poleg snega so normalno prevoznost cestišč ovirala podrta
drevesa in reklamni pano na
trzinski obvoznici. Za odstranitev dreves in panoja smo v
sodelovanju s prostovoljnimi
gasilci poskrbeli poklicni gasilci CZR Domžale.
V sicer kratkem obdobju
smo zabeležili 32 posredovanj,
garaže smo najpogosteje zapuščali v dopoldanskem času
med osmo in deseto uro. Poleg že omenjenega zasneženega 19. januarja, ko smo posredovali petkrat, s štirimi posredovanji izstopa še 2. februar.
Tri prometne nesreče so se pripetile v nočnem času.
Prejeli smo tri prijave požarov. K sreči ni šlo za večje dogodke. Zagorele so saje v dimniški tuljavi stanovanjske hiše v
Prelogu. Zgolj veliko dima sta
povzročili električna napaka v
trgovskem centru na Viru ter
okvara motorja tovornega vozila na avtocesti. Trgovski center
se je zadimil v večernem času,
po zaprtju trgovin in tako ni
bilo vznemirjenja kupcev.
Na pomoč smo priskočili pri trinajstih prometnih nesrečah, petih na avtocesti. V
Domžalah na Kolodvorski je
z motorjem padel poštar, v
vseh ostalih pa so bila udeležena le vozila. Med večjimi
dogodki omenimo naleta petih osebnih vozil na avtocesti
med Domžalami in Šentjakobom in treh tovornih pri izvozu iz predora Trojane. V križišču Šaranovičeve in Ljubljanske v Domžalah so trčila tri
osebna in kombinirano vozilo.
Iz slednje so bile kar štiri osebe prepeljane v UKC Ljubljana. Voznica pri Homcu ter voznika pri Pečah in na Hudem
pri Radomljah so zaradi neprilagojene vožnje z osebnimi
vozili zleteli s ceste. Tragično
se je izteklo za mladega voznika iz nesreče na Hudem, saj
je po nekaj dneh v bolnišnici
žal podlegel poškodbam. Skupaj je v prometnih nesrečah
zdravniško pomoč potrebovalo enajst oseb.
Odzvali smo se na prijavo močnega vonja po gorivu
v osnovni šoli. Z zračenjem in
meritvami koncentracije plinov
smo zagotovili, da nevarnosti
ni bilo. Z namenom preprečitve
morebitnih poškodb mimoidočih smo s Srednje šole Domžale odstranili nekaj ledenih sveč.
Omogočili smo vstop v stanovanji v Domžalah in Radomljah
ter v osebno vozilo v Dobu.
Reševalcem NMP Domžale
smo šestkrat priskočili na pomoč pri oskrbi in prenosu poškodovanih oz. obolelih oseb.
Med drugim v Radomljah pri
srčem zastoju ter v Serjučah
pri Moravčah pri gozdarski
nesreči. Nepoškodovana starejša oseba v Domžalah pa je
po padcu zgolj potrebovala
pomoč do postelje.

slamnik@kd- dom zale. si

Čebelarsko društvo Domžale ima novo vodstvo in dva častna člana
Na volilnem občnem zboru Čebelarskega društva Domžale v februarju so člani ponovno za predsednika društva
Andreja Jusa soglasno izvolili, za člane upravnega odbora pa je bilo izvoljenih nekaj novih članov.
čebelarsko društvo domžale
Po dveh zelo uspešnih mandatih je
Andrej Jus obljubil, da bo v tem mandatu našel dobrega naslednika, ki bo
z novo močjo vodil društvo naprej. V
nagovoru v polni dvorani gasilskega
doma Homec je člane in vabljene goste pozval k premisleku, kako živeti:
»V današnjih časih pop­lave vsakovrstnih, potrebnih in nepotrebnih informacij, ko je prisotno vsesplošno pehanje za materialnimi dobrinami, pospešeno uničujemo svet čebel in tudi
ves živi svet. Preden bo prepozno, je
pomembno, da se ozremo v naravo in
ponotranjimo ta čudoviti svet čebel,
ki nas uči racionalnosti, sodelovanja,
medsebojne pomoči in skromnosti ter
nas poziva k odgovornosti za zdravo
življenje in okolje, v katerem bivamo.«
Po obdobju velikih projektov v
društvu je predsednik nakazal usmeritve za naprej: »Naše delo naj bo v
prihodnje usmerjeno v odlično oskrbovanje čebeljih družin. Skrbeli
bomo za zdravstveno varstvo čebel,
težili bomo k smotrni in racionalni
pridelavi čebeljih pridelkov in skrbeli za naravo. V društvu bomo redno
zagotavljali strokovno izobraževanje,
prijateljsko in ustvarjalno druženje
ter skrb za čebelarski podmladek.«

Marjan Košak

Edo Rems

Število članov v Čebelarskem društvu Domžale se vsako leto veča. Zdaj
jih je že več kot 140. Vsi novi člani so
dobrodošlo sprejeti, s spoštovanjem
pa gledajo tudi na starejše člane.
Občni zbor društva je izrekel priznanje dvema uglednima članoma, ki sta
prejela naziv častnega člana društva.
Marjan Košak, rojen leta 1944, čebelari od leta 1976, v društvo pa se je
včlanil leta 1977. Bil je predsed­nik Čebelarske družine Domžale od 1989.
do 2015. V letih 2007 in 2008 je v Menačenkovi domačiji organiziral čebe-

larski razstavi. Vsako leto je organiziral čebelarska srečanja in občne zbore. Prejel je odlikovanja Antona Janše
III. In II. stopnje. Leta 2000 ga je Čebelarska zveza Slovenije odlikovala s
častno diplomo Antona Žnidaršiča za
inovacijo dimnega sredstva dimak.
Ko je Marjan Košak želel začeti čebelariti, je poznanega čebelarja prosil
za eno družino. Ta mu je dal tri. Zdaj
tudi on vsako leto mladim čebelarjem
začetnikom rad podarja družine.
Ker se občnega zbora zaradi bolezni ni mogel udeležiti, so mu čla-

V pomlad z Društvom Šola
zdravja in brezplačno vadbo
Dihamo z naravo
Po zimskem premoru bomo v Društvu Šola zdravja spet
organizirali vodeno brezplačno vadbo Dihamo z naravo.
društvo šola zdravja Tedenska srečanja za krepitev čuječnosti
in spodbujanje sprostitve bodo od
marca naprej potekala na 26 različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi v Domžalah.
Namen brezplačnih vadb z umikom v mirne kotičke narave je, da
udeleženci prepoznajo razliko med
sproščenim in napetim stanjem telesa, ter v dobri uri dosežejo stanje
sproščenosti.
Tudi letos se bodo srečanja začela s kratkim sprehodom v naravi do
lokacije vadbe, ki telo spodbudi v
gibanje. Kratki umiritvi sledijo različne tehnike sproščujočih vaj – dihalne tehnike za spodbujanje vitalnosti, vaje za hrbtenico za boljšo gibljivost ter meditacija za sproščanje
in samozavedanje fizičnega in psihičnega počutja. Vadba se konča s
tehniko tapkanja za sproščanje živčnega sistema.
Celoten potek vaj vsakič vodi
usposobljena oseba in jih izvaja v
enakem zaporedju. Izbrane tehnike
niso zahtevne, zato jih lahko ude-

Vadba poteka v objemu narave.

leženci že po nekaj obiskih usvojijo in tudi uporabljajo v vsakdanjem
življenju. Vadba je prilagojena vsem
generacijam, možnost brezplačne
udeležbe pa med drugim omogoča
tudi Ministrstvo za zdravje.
Odzivi vadečih iz preteklih sezon so zelo pozitivni; mnogi so v
tej skupinski aktivnosti prepoznali
možnost za tedensko sprostitev in
druženje. Zato se v društvu veselimo nove sezone, že četrte po vrsti,
ki bo tudi letos trajala vse do oktobra z vmesnim poletnim premorom.
Vabimo vas, da se nam pridružite
na brezplačni tedenski vadbi Dihamo z naravo, ki poteka v Parku Martina Krpana. Vadba s skupino Tisa
poteka vsak ponedeljek ob 17.30.
Več informacij se nahaja tudi na
spletni strani: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/
ali pa pišite vodji projekta Dihamo
z naravo Andražu Purgerju na e-naslov: andraz@solazdravja.si.
Veselimo se srečanja in ‘dihanja’
z vami v objemu narave!
Ana Pirih

ni upravnega odbora priznanje izročili na domu.
Edo Rems, rojen leta 1937, je
član društva od leta 1984, ko mu je
umrl oče in je od njega prevzel čebele. Oče je bil član čebelarske organizacije od leta 1919, torej v času, ko
je deloval Ivan Šmajdek, učitelj, ki
je na Rovah ustanovil sadjarsko in
čebelarsko šolo.
Edo Rems je bil dva mandata
predsednik čebelarske družine Homec in član upravnega odbora ČD
Domžale. Poverjenik za pasišča je
bil več kot 10 let. Redno se je udeleževal izobraževanj, strokovnih ekskurzij in čebelarskih druženj. Udeležil se je tudi Apimondije. Pridobil
je nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja. Prejel je odlikovanja
Antona Janše III. In II. stopnje.
Svoja čebelarska znanja prenaša
na vnuke in pravnuke in upa, da se
bo dolga tradicija čebelarstva v njihovem rodu nadaljevala.
Po koncu uradnega dela občnega
zbora je ob okusni hrani in pijači sledilo prijetno druženje. Čebelarji radi
‘čebelarijo’ tudi tako, da se skozi pogovore spoznavajo in izmenjujejo izkušnje.
Elena Skok

Poklon našemu jeziku in kulturi
Slovenščina je jezik, ki je v evropskem prostoru
popolnoma enakovreden vsem drugim jezikom narodov,
ki sobivamo.
ozvvs domžale A le mi, Sloven- proslavi ob prvem pesnikovem spoci, v popolnosti čutimo svoj jezik, meniku na Bledu opravimo še druv njem sanjamo (včasih preveč), v gi del poti do njegove rojstne vasi. V
njem razmišljamo (žal včasih pre- Vrbi je tudi osrednja proslava, katemalo) in le mi smo dolžni, da ga ce- re glavni govornik, predsednik DS
nimo, spoštujemo in vedno in pov- RS Marko Lotrič, ki je spregovoril
sod skrbimo zanj.
o pomenu kulture za naš slovenski
Kot okolje, vodo in zrak, prav narod in pomenu Prešernovih vizitako svoj jezik in kulturo prenašamo onarskih del, ki nam budi duha in
iz roda v rod, zato smo prav mi dol- nas navdaja s ponosom, ko je kjeržni mladim ustvarjati in nuditi po- koli po svetu ali doma slišati našo
goje, ki navzlic grožnji globalizaci- Zdravljico.
J. Gregorič
je omogočajo polnovredno življenje
Foto: S. Gregorič
na tem našem čudovitem koščku življenjskega prostora.
Ravno pesnik France Prešeren
je s svojim čutom za svoj narod, ki OZVVS Domžale
mu je pripadal, s svojimi deli posta- Ljubljanska 36
vil slovenščino ob bok drugim jezi- 1230 Domžale
kom, ki so takrat prevladovali v naših krajih. V spomin nanj in njego- Vabimo vse, ki so sodelovali v vojva nesmrtna dela praznujemo edin- ni za Slovenijo ali v pripravah nastveni praznik – kulturni dan in s njo (1990–1991), da se nam pridrutem še prav posebno naš odnos do žijo kot člani. Lahko jim tudi pomagamo urediti status vojnega veterakulture.
Že po tradiciji se domžalski vete- na, če so seveda do tega upravičerani na ta poseben dan odpravimo ni. Pišite nam na spodnji naslov ali
na pot iz Radovljice do Bleda, da nas pokličite:
ozvvs.domzale@gmail.com,
še z ostalimi somišljeniki iz širšeali tel. številka 031 646 819
ga prostora skupaj praznujemo. Po

Poklon velikemu pesniku

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 17

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Odprtje fotografske razstave

Žabe so neverjetne živali – Ste vedeli, da …?

Moč-Vir-Je – Močvirje je vir moči

Pomlad se prebuja in z njo zaljubljene žabje selitve – čas, ko se žabe odpravljajo
v domače mlake, kjer odložijo svoja jajčeca: semena upanja za prihodnost!

V ponedeljek,
4. marca 2024, ob 17. uri
na ploščadi pred Vele
Vabljeni, da se nam pridružite na odprtju fotografske razstave, ki
bo v center Domžal prinesla živopisano raznolikost teh čudovitih
in ogroženih ekosistemov ter nam skupaj z uvodnim programom
predstavila njihov pomen.

Pust in veseli dan v
Medobčinskem društvu Sožitje
Pustni teden je čas, ko se napravimo v pustno šemo,
maškaro.

medobčinsko društvo sožitje
Samo praznovanje pusta sega v
predkrščansko dobo. To izročilo so
prevzeli Rimljani in si v spomladanskem času ustvarili več praznikov,
ob katerih so se tudi šemili.
Tudi v našem društvu smo se na
ponedeljek pred pustom, 12. februarja, udeležili pustovanja v Diskoteki Šporn v Radomljah, kjer so nam
velikodušno odstopili prostor. Najlepša hvala.
Na pustno rajanje so prihajali
kavboji, slikarji, princeske, klovni,
klovnese, celo sama županja Ljub­
ljane. Ob veseli glasbi DJ-ja Davida

smo se zavrteli na plesišču in uživali v druženju. Najbolj originalne maske so dobile mesnate in sladke nagrade. Sladkali smo se s krofi, polnjenimi z marelično marmelado, in
si žejo gasili s fanto in kokakolo.
Z dobro voljo smo preganjali
zimo in se veselili prihajajočih toplih, sončnih dni.
Metka Mestek

Glasbeno pogovorni dogodek
v Kodrovi dvorani Kulturnega
doma Radomlje
kulturno prosvetno društvo drouz Kulturno prosvetno
društvo Drouz, sekcija Srčne srečnice, aktivno deluje že drugo leto.
Njihovo delovanje se je pričelo v jeseni leta 2022. Takratna, delno
kaotična situacija, jim je dala idejo, da si moramo lepo življenje
ustvarjati sami. Da smo odgovorni za svoje misli in dejanja, za svoje boljše počutje. Kdo, če ne vsak posameznik, bo poskrbel, da nam
bo skupaj vsem lepše. Pri delovanju jih podpira Občina Domžale
in KS Radomlje. Letos je rdeča nit dogodkov, ki jih bodo organizirali Srčenje.
Prvi dogodek z naslovom Srčenje v zakonu, Ljubezen in spoštova­
nje v pesmi in besedi, avtorja in izvajalca s spremljevalci, sta bila
Barbara in Marko Zrnec, se je zgodil 27. februarja 2024 v Kodrovi dvorani KD Radomlje.

Ljubljanska 87, Domžale,
T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800
sobota:
900 – 1200

terra anima V naši občini imamo kar nekaj zaščitenih naravnih
površin, hkrati žal tudi kritičnih črnih točk, kjer prečkajo ceste in izgubijo življenja.
V Sloveniji živi 13 različnih vrst
žab in prav vse veljajo za ogrožene
in zavarovane. Prepovedano jih je
ubijati, zastrupljati in uničevati njihova bivališča. Vse so uvrščene na
rdeči seznam.
Ta izjemno občutljive živali zelo
čutijo okolje, vsakršne spremembe
in se temu prilagajajo, nas pa opozarjajo na nevarne spremembe v okolju.
Kaj jih ogroža? Njihov naravni habitat izginja zaradi izsuševanja mokrišč, ogroža jih onesnaževanje s pesticidi, ogromno pa jih vzamejo ceste.
Zato se v tem času mnogi prostovoljci trudimo, da bi jim s pomočjo zaščitnih ograj in prenašanja prek ceste
omogočili varen prehod do mrestišč.
V Domžalah na območju Krumperka
in gozdne poti Blate in Mlake.
Njihova vloga je ogromna. Uravnavajo namreč številčnost žuželk in
so kot FireWall ali kot antivirusni
program na računalniku za naravo,
zaščita proti virusom-bolezni. Znanstveniki so ugotovili, da okolje, kjer
so žabe izginile, postane raj za težke
bolezni, kot sta limska borelioza in
meningitis. Našli so celo kugo v predelu Amerike, kjer so žabe izumrle.
Žabe so izjemne živali – prve, ki
so razvile oči in vid ter tako vsem
nam omogočile, da se lahko čudimo nad lepoto tega sveta. Njiho-

Tretje mesto: Najlepše oči, ki vidijo Mojce Kočar

ve zlate oči, polne ljubezni do Zemlje, imajo posebno strukturo. Zahvaljujoč temu vidijo navzgor, naprej in vstran. V tem primeru lahko žabe istočasno vidijo v treh ravninah. Žabe uspejo ujeti vse vibracije v zraku, zanimivo pa je, da v vodi
slišijo zahvaljujoč notranjemu ušesu, na tleh pa s kožo in kostmi zaradi zvočnih vibracij zračne mase. Dihajo s pljuči. V vodi s celotnim telesom ‘vdihujejo’ kisik.
Na Japonskem žaba simbolizira
srečo, na Kitajskem pa velja za simbol bogastva. V starodavnem Egiptu so žabe mumificirali skupaj s pokojnimi člani vladajoče družine in
duhovniki, saj so veljale za simbol
vstajenja. Številne žabe, ki živijo na

severu, ob hudi zmrzali zapadejo v
suspendirano animacijo, z nastopom pomladi pa žabe, ki so bile videti mrtve, začnejo ‘vstajati’.
Žabe praznujejo svoj dan skupaj
s svetovnim dnem sreče – na svetovni dan žab, ki je 20. marec. Kaj
ni čudovito to dejstvo, da je sreča
povezana z žabami? Ko se zagledate v njihove zlate oči, občutite njihovo nežnost v dlaneh ali slišite njihovo oglašanje, hitro postane jasno
zakaj. Izjemna bitja so in žal s tem,
ko izginjajo njihovi habitati, izginjajo tudi pogoji za naše uravnoteženo
in zdravo življenje. Morda celo pogoji za našo srečo?
Špela Kaplja, Terra Anima
Foto: Mojca Kočar

Dobrodošli v Društvu upokojencev Domžale
Trenutno pripravljajo letno poročilo o delu in aktivnostih iz leta 2023, saj je pred njimi
volilni letni občni zbor, tečejo pa tudi aktivnosti v letošnjem letu.
društvo upokojencev domža- petkih ostajajo od 9. do 11. ure odprta
le Spletna naslova www.drustvou- vrata njihovih prostorov v Domžalah
pokojencev-domzale.si in drustvo- na Ulici Simona Jenka 11, kjer vas vedno prijazno pričaka kdo od vodstva
upokojencevdomzale@gmail.com
sta dva pomembna naslova, kjer ve- društva, dosegljivi pa so tudi na teledno dobite vse podatke in novosti, fonski številki: 01 724 19 04.
Med drugimi različnimi oblikami
pa tudi informacije o aktivnostih iz
preteklosti in sedanjosti dela Dru- vključevanja starejših na področju
skrbi za starejše izvajajo projekt Staštva upokojencev Domžale.
Zaradi lažjega in dobrega obvešča- rejši za starejše, kjer še vedno pričanja članov je pomembno, da že nekaj kujejo pomoč prostovoljcev, zato
časa posebno skrb namenjajo nada- vabljeni vsi, ki bi jim pri tem želeljevanju delavnic upravljanja pame- li in hoteli pomagati. Pričakujejo pa
tnih telefonov ter računalnikov. kjer tudi predloge in pobude samih stačlani in članice pridobivajo potreb- rejših, ki jim je potrebna pomoč. V
na nova znanja o njihovi rabi in upo- posebni delavnici ohranjajo kulturrabi. Seveda pa pri tem ne pozablja- no dediščino, pozorni so na vse, ki
jo, da vsi pametnih telefonov nimajo obiskujejo demenci prijazno točko,
ali pa nimajo kakšnega velikega vese- kjer sodelujejo s Spominčico, dobro
lja za uporabo, zato ob ponedeljkih in obiskane pa so tudi delavnice, kjer

se seznanjajo z različno problematiko, npr. zagotovitve zdravega spanja, ohranjanje zdravja ter drugo. Za
program raznovrstnih športnih aktivnosti, za katere upajo, da se bodo
s prihodom pomladi številčno še povečale, čeprav so zelo zadovoljni z
udeležbo pri hoji, bowlingu, biljardu, balinanju, igrah s kartami, plesu … Ob tem pa vse čestitke šahistom, ki se redno vračajo s tekmovanj s pokali in različnimi priznanji.
Radi se udeležujejo različnih srečanj in sodelovanj, ki jih pripravljajo sami ali druga podobna sorodna
društva. Tako so že začeli s pripravami na tradicionalno Srečenje upokojencev občine Domžale, ki bo prvi
četrtek v letošnjem juniju. Pred njimi so različni izleti, ki se ob spoznavanju zanimivosti in znamenitosti
spreminjajo v poučne strokovne ekskurzije. Prav posebno skrb pa namenjajo tudi medsebojnim odnosom, saj se še kako zavedajo, kako
pomembni so topel stisk roke, prijazna beseda in raznovrstna pomoč.
Ob tej priložnosti vas želijo še enkrat opozoriti na brezplačne prevoze
za starejše, ki jih opravljajo na osnovi pogodbe z Občino Domžale. Upravičenci do prevozov pokličite 051 262
100 vsak delavnik med 9. in 12. uro.
Pa še enkrat povabilo tistim mnogim, ki so še neodločeni, da se v
društvo vključijo in tudi ob njihovi
pomoči lažje premagujejo tegobe jeseni življenja. Obiščite jih, prisrčno
vas pričakujejo!
Vera Vojska
Foto: DU Domžale

18 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

društva

Pred občnim
zborom

slamnik@kd- dom zale. si

Najbolj črno leto, a ne bomo obupali

Čeprav je bilo leto 2023 ocenjeno kot najbolj črno doslej, je bilo na 13. rednem in volilnem občnem zboru
Krajevna organizacija
Čebelarskega društva Krtina, Dob v februarju 2024 čutiti veliko optimizma, predvsem pa hvaležnosti, saj so v društvu
borcev za vrednote NOB
lahko poročali, da je vse pripravljeno, da se obnovi učilnica na prostem, hkrati pa so prišle tudi prve donacije,
Dob, Krtina je v februarju
za katere se lepo zahvaljujejo, saj so pokazale veliko solidarnost do čebelarjev.
2024 na seji vodstva
pregledala delo, opravljeno čebelarsko društvo krtina,
dob Dobro obiskan občni zbor, na
v letu 2023, ter ugotovila,
katerem smo lahko pozdravili tudi
številna sosednja čebelarska društva,
da je bila velika večina
predstavnika krajevnih skupnosti
programa uresničena.
Krtina in Dob ter Društva upokojencev Naš dom Dob in veterinarko Luko borcev za vrednote nob cijo Žvokelj, se je začel s čebelarsko
dob, krtina Dobro smo se vključi- himno in minuto molka za umrlima
li v krajevno skupnost, kjer smo bili čebelarjema Janezom Burico in Staprisotni pri prireditvah ob 800-letni- netom Žavbijem ter soglasnim sprejeci prve omembe Doba, sodelovali z mom dnevnega reda občnega zbora,
Združenjem borcev za vrednote NOB ki ga je vodil Peregrin Stegnar. Ta je
Domžale, se imeli prijetno na dveh iz- najprej povabil k besedi predsednika
letih, kjer smo obnavljali zgodovino Marjana Kodermana, ki je na kratko
Kočevja in Ljubelja, ter članom in čla- predstavil opravljeno delo v letu 2023,
nicam pošiljali čestitke ob njihovih ki za čebelarstvo ni bilo dobro, čeprav
rojstnih dnevih in jim ob novem letu so čebelarji storil vse, kar so le mogli.
zaželeli vse dobro, posebno pozor- Talko v društvu ni manjkalo izobraževanj, delovnih srečanj, imeli so dan
nost pa namenili našim jubilantom.
Na seji smo prisluhnili poročilu odprtih vrat ob 20. maju, društvo se je
mag. Petra Pengala, našega člana vod- udeležilo API v Celju, na strokovni ekstva domžalskega združenja za vred­ skurziji obiskalo Tolmin, sodelovalo
note NOB. Seznanil nas je z delom vod- na medenem zajtrku, organizirali so
stva in nekaterimi nalogami, pri ka- Ambroževo mašo, tesno sodelovali s
terih bo sodelovala naša organizacija. Čebelarsko zvezo Slovenije in drugimi
Večino dobro izpeljanih aktivnosti društvi ter obema KS. Veliko pohval
bomo vključili tudi v program za leto je bil deležen krožek mladih čebelar2024, ki ga bomo predvidoma sprejeli jev z OŠ Dob, ki ga ob Marjanu Koderna zboru članstva v začetku marca. V manu vodita Manja Kirbiš in Klara
njem bo posebno mesto imelo vzdrže- Koderman, prav tako njihova skrb za
vanje spomenikov in obeležij, ki jih v šolski čebelnjak in tekmovalni uspekrajevnih skupnostih Dob in Krti­na hi, saj se redno vračajo z medaljami.
ne manjka. Že v lani smo opozorili na Značko za 10-letno zvestobo so prejepotrebno obnovo okolice spomeni- li: Primož Bam, Andraž Ban, Jure Ferka na Sveti Trojici, ureditve pa je bila lež in Nataša Rihtar. Značko za 20-lepotrebna tudi okolica spomenika, ki tno zvestobo pa so prejeli: Marija Koobeležuje enega izmed prvih napa- derman, Brigita Jeras, Ambrož Mlakar
dov na nemško kolono ob začetku in Ervin Godec. Čestitamo! Sodelovadruge svetovne vojne na Želodniku.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo našima članoma Branetu in Mariji, ki sta uredila okolico, hvala pa
tudi vsem drugim prostovoljcem, ki
so novembra poskrbeli za ureditev in
Praznik slovenskih pesnic
okrasitev spominskih obeležij.
Dogovorili smo se še, da ob prilož­
nostnih prireditvah, ki jih tudi v letu univerza za tretje življenjsko
2024 ne bo manjkalo, ne pozabimo, da obdobje – društvo lipa domža­
je to leto pesnika Vladimirja Pavšiča - le Univerza za tretje življenjsko obMateja Bora, zato bo zbor članov tudi dobje – Društvo Lipa Domžale je v zapriložnost za spomin nanj, pa tudi za dnjih letih svojega delovanja postačestitke našim dekletom ob njihovih lo pravo kulturno gibanje, ki s svopraznikih v marcu. Vera Vojska jimi prireditvami bogati življenje ne
le svojih študentov, temveč vseh nas.
Njihove literatke, glasbenice in še kaj
MEDICINSKA PEDIKURA
bi lahko našla, nastopajo doma in v
Pančur d.o.o.
tujini ter so pomemben del kulturne
ponudbe v naši občini.
Kot vsako leto so tudi letos po031/353 347
sebno pozornost namenili slovenskemu kulturnemu prazniku ter skuIZKUŠENE MEDICINSKE SESTRE
paj s Knjižnico Domžale in Glasbeno
SKRBIJO ZA ZDRAVJE VAŠIH STOPAL.
šolo Domžale 7. februarja v Knjižnici
Domžale
pripravili prireditev z nasloSlamnikarska 3B, Domžale
vom Praznik slovenskih pesnic in z
nasproti Sanolaborja
recitiranjem njunih pesmi predstavili

li so z drugimi OŠ, obiskali čebelarski jan Koderman. Sprejeli so bogat promuzej v Radovljici, skrbeli za čebelar- gram dela, v katerem ne bo manjkalo
sko pot in še o marsičem smo slišali.
aktivnosti, kot vedno doslej bo najVeliko govora je bilo o požigu če- več skrbi namenjene obnovi učilnibelarske učilnice na prostem 22. ok- ce na prostem, s katero bi radi čimtobra 2023. Ob tem smo najprej po- prej zagotovili primerne pogoje za
mislili na vsa prizadevanja, številne delo društva in krožka. Sprejet je bil
ure prostovoljnega dela čebelarjev in finančni plan. Sledili so pozdravi goprijateljev, velika finančna sredstva, stov, ki so vsi po vrsti pohvalili delo
predvsem pa veselje Čebelarskega tako društva kot čebelarskega kroždruštva Krtina, Dob in Čebelarskega ka in zaželeli društvu uspešno delo.
Društvo je v svoje vrste sprejelo
krožka na Osnovni šoli Dob, ki sta z
učilnico na prostem resnično zažive- nove člane: Aleš Blažič, Darko Osolin,
la. In bosta še, saj je ponovna uredi- Vesna Sešek, Irena Godec, Blaž Jurjetev najpomembnejša akcija društva. vec in Jože Jurjevec ter se s priznanji
Ob tem se je predsednik Marjan ČZS zahvalilo vsem, ki v društvu deluKoderman zahvalil vsem, ki so dru- jejo dalj časa – za 10 let: Primož Ban,
štvu s finančnimi sredstvi že poma- Andraž Ban, Miha Jurak, Jure Ferlež
in Nataša Rihtar, za 20 let pa Marija
gali in teh ni bilo malo.
Sledila so poročila vseh drugih Koderman, Brigita Jeras, Ambrož Mlaorganov društva, pa volitve, v kate- kar in Ervin Godec. Čestitke!
rih so soglasno izvolili novo vodstvo,
Sledilo je prijetno druženje, v kaki ga bo, najmanj dve leti, vodil Mar- terem je pogovor tekel predvsem o

obnovi učilnice na prostem, in številne zahvale vsem, ki so že pomagali.
Z željo, da bi učilnica čimprej
znova zaživela, se Marjan Koderman v imenu Čebelarskega društva
Krtin, Dob vsem dosedanjim donatorjem iskreno zahvaljuje, ljubitelje čebel in podpornike čebelarstva
pa tudi v prihodnje naproša za pomoč. Veseli bi bili vsakršnega prostovoljnega prispevka za dober namen. Podatki za nakazila prostovoljnih prispevkov: Čebelarsko društvo Krtina, Dob, Ulica 7. avgusta
9, 1233 Dob; IBAN prejemnika: SI56
6100 0002 1038 192; referenca prejemnika: SI00 29140; namen plačila:
Donacija – obnova učilnice na prostem; koda namena: CHAR. Za vsakršno pomoč bodo neizmerno hvaležni! Naj medi!
Vera Vojska
Foto: Boštjan Vindšnuder

Društvo Lipa ob kulturnem prazniku

080 11 37

Naročite kurilno
olje na dom!

www.halo-olje.si

info@halo-olje.si

nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, sedaj se vračamo, ter pesnico in prevajalko Eriko Vouk, ki je prejela nagrado za življenjsko delo.
Mentorica študijske literarne skupine prof. Jana Ozimek, avtorica prireditve, se je po pozdravnem nagovoru predsednika Društva Lipa Marjana Ravnikarja s kratkima življenjepisoma sprehodila po njunih literarnih
poteh, zaustavila pa tudi pri zgodovini slovenskih pesnic, tematiki njihovih pesmi, še posebej pa spomnila na vsebino pesmi obeh nagrajenk,
katerih pesmi so recitirale članice literarnega krožka. Prof. Jana Ozimek
je spomnila tudi na prvo pesnico –
Prešernovo nagrajenko Svetlano Makarovič, seznanila nas je s statistiko
Prešernovih nagrajenk, pozabila pa
ni niti na rek, da je umetnost ogleda-

lo družbe, v kateri živimo. Govorila je
o standardu vrednot, posebej pa se je
dotaknila poslanstva obeh nagrajenk.
Poezijo obeh Prešernovih nagrajenk so recitirale članice literarnega študijskega krožka Društva Lipa
Domžale: Lili Jaševec, Mira Smrkolj,
Lidija Marinič, Milojka Lunar, Milena
Šuštar, Marija Dorič, Janka Jerman,
Mija Stupica, Anka Zdovc in Mija Jerman, pridružila pa se jim je tudi mentorica Jana Ozimek.
Prireditev sta z glasbo popestrili
učenki Glasbene šole Manca Zrimšek
in Manca Udovč, ter mentorica prof.
Neli Zidar Kos. Ob koncu nas je čakalo prijetno presenečenje, prisluhnili smo kratki predstavitvi literarnega
krožka, nato pa so svojo ustvarjalnost
– svoje pesmi recitirale članice literarnega krožka Društva Lipa.
Pa presenečenj s tem še ni bilo konec. Glasbenica Neli Zidar Kos, prof.

citer, v Glasbeni šoli Domžale je ob
citrah zapela pesem Ne bodi kot drugi. Nastopajoče so se razveselile nageljnov, ki jim jih je podelil predsednik Društva Lipa Domžale Marjan
Ravnikar, poslušalci pa so še enkrat
več domov odhajali s pohvalo prijetnemu kulturnemu dogodku, ki je
razveselil vse zbrane ter jih pravzaprav pripravil za naslednji dan, ko
smo 8. februarja praznovali slovenski kulturni praznik.
Za člane in članice Društva Lipa pa
s tem praznovanja slovenskega kulturnega praznika ni bilo konec, saj ga
bodo nadgradili z obiskom krajev, povezanih s pesnikom Dragotinom Kettejem, lepe spomine pa imajo tudi na
predstavo Sosedje, ki si jo je v Mestnem gledališču ljubljanskem ogledalo 85 članov.
Vera Vojska
Foto: Društvo Lipa Domžale

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 19

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Zaključni dogodki v letu 2023 Medgeneracijskega društva Jesenski cvet
Društvo Jesenski cvet, ki deluje na območju Domžal s številnimi pogovornimi skupinami za samopomoč, je leto 2023 uspešno zaključilo z vsemi
napovedanimi dogodki.
medgeneracijsko društvo jesenski cvet 21. novembra je društvo Jesenski cvet organiziralo pogovor z Borisom Kopitarjem, vsestranskim ustvarjalcem, pevcem
ter voditeljem radijskih in TV oddaj.
Dogodek je moderirala strokovna
vodja društva Maksimiljana Mali, ki
nam je v slabih dveh urah predstavila najbolj aktivno obdobje pevca
narodno-zabavne glasbe. Boris Kopitar nam je na humoren način približal svoje zanimive izkušnje, kar je
nadgradil z glasbeno pevskimi vložki, udeleženci pa smo se mu pri petju znanih pesmi veselo pridružili.
28. novembra smo si ljubitelji
filmske kulture v KD Franc Bernik

19. letni zbor Društva
upokojencev Naš dom Dob
Kdor je priden in delaven, je pač priden in delaven To
lahko rečemo za Društvo upokojencev Naš dom Dob, saj
so že v januarju 2024 na 19. letnem zboru pregledali
opravljeno delo, sprejeli pa tudi program, s katerim
stopajo proti svojemu jubileju.
društva upokojencev naš
dom dob Skoraj 100 članov in članic ter številni gostje so se sprehodili skozi leto 2023, v katerem aktivnosti ni manjkalo. Skoraj vsak mesec
se je dogajalo marsikaj, za vse aktivnosti pa je značilna dobra udeležba
in njihov slogan Rad se mejmo, kar
prinaša veliko veselja in dobre volje, pa tudi nova znanja in druženja
skozi vse leto.

strovanje, pohvaliti pa velja tudi redno telovadbo ter pridne ročnodelke, pa še kaj bi se našlo.
Dobro obiskan letni zbor je vodil
Maks Jeran, poročila so podali Feliks
Lampret, predsednik, ter ostali člani vodstva društva, prisotni pa so se
spomnili z minuto molka tudi umrlih članov. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, v upravni odbor je
bila izvoljena nova članica Silva Až-

Leto 2023 so začeli z letnim zborom, nadaljevali z večdnevnim predavanjem in praktičnim prikazom
delovanja pametnih telefonov. Sledila je tradicionalna čistilna akcija,
pohod ob dnevu žena in materinskem dnevu ter vrtnice za vse članice, v aprilu pa prijetno srečanje
v Češminovem parku na prireditvi
ob občinskem prazniku. Množično
so se udeležili pohoda iz Doba do
Turnš, spoznavanja Slovenskih goric ter druženja z upokojenci v Lukovici. Dobrodošla je bila njihova pomoč ob dnevu državnosti ter prireditvah ob 800-letnici prve omembe
Doba, poletje pa je bilo v znamenju
društvenega piknika s srečelovom,
obiska Višarij, kamor jih je pospremil dobski župnik Jure Ferlež. Sledilo je prijetno srečanje z jubilanti,
obisk Ljutomera, predavanje o zdravi hrani in samooskrbi, dobro obiskana sta bila martinovanje in silve-

man, sledili pa so pozdravi društev
upokojencev Mengeš, Lukovica, Vir,
Radomlje in Moravče, ki so pohvalili
delo in sodelovanje društva, pohvale in pozdrave pa so izrekla tudi dobska društva in župnik Jure Ferlež.
Sledil je sprejem bogatega programa Društva upokojencev Naš
dom Dob, ki se že uresničuje. Glasen aplavz so prejeli člani in članice, ki so se v društvo vključili leta
2014, in so iz rok predsednika Feliksa Lampreta prejeli priznanja: Danica Brodar, Jure Ferlež, Drago Hafner, Valerija Hafner, Franc Keržan,
Jožefa Keržan, Olga Klopčič Keržan,
Brane Mohar, Branka Mohar in Marko Orehek. Čestitamo!
Sledilo je prijetno druženje, kjer
ni manjkalo pesmi, glasbe Marka
Mulca ter želje, da tako uspešno delajo tudi v letu 2024.
Vera Vojska
Foto: Florjan Zabret

Domžale v sklopu filmskega abonmaja za starejše Srebrni abonma
ogledali film Napoleon. Po skoraj
tri ure trajajočem filmu smo si kljub
videni krutosti tistega časa vzeli čas
za pogovor o filmu ob kavici, čaju in
piškotih.

15. decembra smo v Gostilni Keber izpeljali evaluacijsko intervizijsko srečanje voditeljev skupin
za samopomoč, kjer smo ob koncu leta strnili misli, poklepetali, se
spomnili na naše plemenito in neprecenljivo delo prostovoljstva in

se pogovorili o načrtih za prihodnje
leto 2024.
Le nekaj dni kasneje, 20. decem­
bra, smo vse člane društva povabi­li
v OŠ Preserje pri Radomljah na prednovoletno srečanje, kjer so nam učenci šolske dramske skupine zaigrali
predstavo Muca Copatarica z novoletnim vložkom Rdeči paket. Po koncu
predstave so nam otroci in ravnateljica šole razkrili da je v rdečem paketu
košček sreče, ki smo ga ponesli s seboj. Zaželeli smo si vse dobro in srečno v letu 2024 in se zadovoljni razšli.
V letu 2024 že pripravljamo nove
zanimive dogodke in aktivnosti,
zato vas vabimo, da se nam pridružite kot prostovoljec/prostovoljka
ali kot član/članica.
Dosegljivi smo na telefonski številki 041 691 431., vabljeni pa tudi
na naš Facebook profil Jesenski cvet.
Vabljeni!
Mateja Turk, organizatorka
lokalne mreže, Medgeneracijsko
društvo Jesenski cvet

Drugi izlet medvedkov in čebelic
Medvedki in čebelice smo se v sredini januarja odpravili na drugi izlet v letošnjem
taborniškem letu.

taborniki Avtobus nas je tokrat
odpeljal na Gorenjsko, in sicer v
vas Mojstrana. Od tam smo se najprej odpravili do slapa Peričnik, ki
velja za enega lepših slapov v Sloveniji. Pot je bila obkrožena s čudovitim gozdom in ob njej je tekla
reka Triglavska Bistrica, ki nas je
spremljala vse do slapa. Po dobri
uri hoda smo končno zaslišali šumenje slapu. Pred nami se je od-

prl izjemen pogled na slap Peričnik.
Ob slapu smo pojedli malico, nato
pa se odpravili do naslednje postaje, ki je bila Slovenski planinski muzej. V muzeju smo si najprej ogledali
film, v katerem smo spoznali, kako
se je planinstvo v Sloveniji razvijalo. Nato pa smo si po vodih ogledali muzej. Skozi interaktivne igre smo
se naučili ogromno novih in obnovili že znana znanja, na primer, kako

pripraviti nahrbtnik za enodnevni
izlet v gore, kako ukrepati, če nas
preseneti nevihta, kako v gorah najti pravo pot in še marsikaj. Od vsega pa nas je najbolj navdušil simulator gorske nevihte. V muzeju bi bili
z lahkoto še ves preostanek dneva,
vendar smo se morali odpraviti nazaj proti Domžalam.
Besedilo in foto: Eva Mohar

Mestni kino Domžale

KD Franca Bernika Domžale
10.00 | BIBAMICA NA KONCERTU
Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Koncertna predstava / Lutkovno gledališče Kinetikon / 45' / primerno za starost: 3+ / BibaMica je
zahrepenela po pesmicah z Bisergore.

2. marec, sobota

Klub Blunout
20.30–23.00 | SLAVKO IVANČIČ
Slavko Ivančić je v svoji dolgoletni karieri prepeval
v različnih zasedbah, še najbolj ga poznamo kot
glavni vokal vsem dobro poznanih skupin Bazar in
Faraoni / zimzelene skladbe.

20.15 | PRISCILLA
Biografska drama / 113' / Sofia Coppola nam zgodbo Elvisa Presleyja predstavi skozi oči njegove izbranke Priscille in s tem prikaže drugo plat ameriškega mita o kralju rock'n'rolla.

19.30 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Znanstvena fantastika / 150' / Paul Atredes združi
moči s Chani in domorodnimi Fremeni na Peščenem planetu v želji po maščevanju tistim, ki so se
zarotili proti njegovi družini in jo uničili.

18.00 | INTERESNO OBMOČJE
Zgodovinska vojna drama / po romanu Martina
Amisa / 106' / britanski režiser Jonathan Glazer
(Pod kožo) raziskuje najtemnejšo plat človeške narave / velika nagrada žirije v Cannesu.

Mestni kino Domžale
17.30 | ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI 2
Družinski fantazijski film / 94' / sinhronizirano,
7+ / v nadaljevanju očarljive pustolovščine bomo
tokrat spremljali priprave na muzikal.

16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / vstop prost.

Knjižnica Domžale
16.00–19.00 | IGROTEKA
Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre
za vse generacije / vstop prost.

Arboretum Volčji Potok
8.00–18.00 | PRAZNIK KRONIC
Kronice, z daljšim imenom veliki pomladni zvončki,
s svojimi cvetovi pobelijo pet hektarjev močvirnega
gozda in bregove potokov / na ogled do 31. marca.

1. marec, petek

Film: Peščeni planet: drugi del
Mestni kino Domžale, 1. marca

Knjižnica Domžale
17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA
Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / obvezna je spletna prijava.

7. marec, četrtek

KD Radomlje
18.00–19.30 | BRALNI VEČER O
STAROVERSTVU
Staroverstvo je bila avtohtona tradicija naših prednikov / brali bomo iz knjige Pavla Medveščka Iz
nevidne strani neba.

20.00 | BARTONOVA AKADEMIJA
Glej opis pod 2. marec.

Mestni kino Domžale
19.00 | ZELENA MEJA
Drama / 147' / Agnieszka Holland odpira oči evropskim prebivalcem z izzivom, naj razmislijo o humanitarni krizi, ki se še vedno dogaja.

19.00 | MATEJA GOMBOC: GORICA
Festival Bralnice pod slamnikom / predstavitev
knjige in pogovor z avtorico / vstop prost.

17.00 | IGRAMO SE S PIKO
Pikina čajanka / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / Festival Bralnice
pod slamnikom.

Knjižnica Domžale
10.00 | TILKA JAMNIK: ZDRUŽUJEMO
GENERACIJE OB BRANJU
Festival Bralnice pod slamnikom / predstavitev
novejših knjig / sodelujejo: članice literarne delavnice Društva Lipa / vstop prost.

6. marec, sreda

20.00 | INTERESNO OBMOČJE
Glej opis pod 1. marec.

19.00 | VSI MI TUJCI
Drama / 105' / ko se vrnemo v preteklost, bomo
tam morda naleteli na duhove, ki nam preprečujejo, da bi polno zaživeli v sedanjosti.

KD Radomlje
18.00–19.30 | PEDAGOŠKI BRALNI VEČER
Ob branju poglavij iz Aristotelove Nikomahove eti-

Mestni kino Domžale
18.30 | VEČNI SPOMIN
20.30 | ZELENA MEJA
Glej opis pod 6. marec.

10.00 | MAŠA JAZBEC: Z VSEMI ČUTI!
Festival Bralnice pod slamnikom / delavnica,
osnovana po knjigi Z vsemi čuti! / sodelujejo:
učenci OŠ Venclja Perka / vstop prost.

Knjižnica Domžale
9.30–10.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 5. marec.

12. marec, torek

20.00 | BOB MARLEY: ONE LOVE
Glej opis pod 3. marec.

Mestni kino Domžale
19.00 | VSI MI TUJCI
Glej opis pod 5. marec.

18.00 | PASTI MOKRE KULTURE IN BREME
PITJA ALKOHOLA NA SLOVENSKEM
Ob akciji 40 dni brez alkohola / predava Rok Zaletel z NIJZ / vstop prost.

9.30 | MAŠA OGRIZEK: KOKO DAJSA
Festival Bralnice pod slamnikom / predstavitev
knjige in pogovor z avtorico / sodelujejo: učenci
OŠ Rodica in OŠ Domžale / vstop prost.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | RAZSTAVA: ČUSTVA
Razstava slikanic na temo čustev / vstop prost!/
Org.: Knjižnica Domžale / na ogled do 23. marca.

11. marec, ponedeljek

20.00 | INGEBORG BACHMANN POTOVANJE V PUŠČAVO
Glej opis pod 7. marec.

20.00 | KAKO SE DATI DOL
Glej opis pod 15. marec.

19.00 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

18.00 | ŠIROKO IN KRALJESTVO VETROV
Glej opis pod 3. marec.

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

Menačenkova domačija
10.00 | VEZEMO
Praktični prikaz vezenja in vodstvo po razstavi
Vez(enine) ljubezni / delavnica namenjena vsem
generacijam / prijave do 14. 3. 2024 na menacenk@
kd-domzale.si ali telefon 01 722 50 50.

KD Franca Bernika Domžale
10.00 | DIČI DIČA
Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-Fru /
40' / primerno za starost 2+ / Kolaž otroške poezije
Otona Župančiča v sodobni in sveži glasbeni preobleki pričara celostno gledališko izkušnjo za najmlajše.

16. marec, sobota

Klub Blunout
20.30–23.00 | ANIKA HORVAT
V Blunout prvič prihaja Anika Horvat s svojo zasedbo, z repertoarjem, ki vključuje skladbe Anikinega ustvarjanja skozi čas.

20.00 | POŠAST
Abonma filmski PETEK
Glej opis pod 4. marec.

19.00 | KAKO SE DATI DOL?
Drama / 91' / tri britanske najstnice se prvič odpravijo na samostojne počitnice v Grčijo, kjer načrtujejo ponočevanje v klubih in zabavo z novimi
simpatijami.

Mestni kino Domžale
18.00 | BOB MARLEY: ONE LOVE
Glej opis pod 3. marec.

17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET
Glasbena delavnica / obvezna spletna prijava / obvezna prisotnost staršev oz. skrbnikov.

17.30 | BARTONOVA AKADEMIJA
Glej opis pod 2. marec.

Mestni kino Domžale
17.00 | BARTONOVA AKADEMIJA
Ab filmski SREBRNO PLATNO
Glej opis pod 2. marec.
19.00 | GEPACK
Za ZAMUDNIKE
Komedija / 100' / vznemirljiva pustolovščina.

Knjižnica Domžale
16.00–19.00 | IGROTEKA
Glej opis pod 1. marec.

15. marec, petek

Likovna razstava
Center za mlade Domžale, 14. marca

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

10. marec, nedelja

Komedija: Razočarana gospodinja pri seksologu
KD Franca Bernika Domžale, 8. marca

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

Mestni kino Domžale
17.00 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

23. marec, sobota

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DNEVNIK ANE FRANK
Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN
Glej opis pod 20. marec.

Krajevna knjižnica Ihan
18.00 | BRALNE TAČKE
Beremo kužku, skupinsko / starost: 4+ / predhodna spletna prijava / 08 205 01 73.

16.00–19.00 | IGROTEKA
Glej opis pod 1. marec.

Knjižnica Domžale
16.00–18.00 | NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Ustvarjalna delavnica za otroke / vstop prost.

22. marec, petek

Klub Blunout
20.30–23.00 | ARTHUR MANEZES (USA|BRA)
Koncert, ki ga ne smete zamuditi / brazilski blues
in blues rock kitarist, pevec in tekstopisec.

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DNEVNIK ANE FRANK
Abonma gledališki JULIJA in IZVEN
Glej opis pod 20. marec.

KD Franca Bernika Domžale
18.00 | JERCA ROŽNIK NOVAK IN
JOHANNES RANDOLF: 2GETHER/AL(L)ONE
Abonma POTOVALCI in IZVEN

19.00 | LITERARNA KAVARNA
Pogovor s pisateljico Vesno Lemaić o njeni zadnji
zbirki kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko / obisk
velja za bralno značko za odrasle Okusimo besedo
/ vstop prost.

17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 7. marec.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 14. marec.

28. marec, četrtek

20.30 | KAKO SE DATI DOL?
Glej opis pod 15. marec.

Mestni kino Domžale
18.30 | MATERINSKI ČUT
Glej opis pod 25. marec.

KD Radomlje
18.00–19.30 | ANTIČNI BRALNI VEČER
Nadaljevali bomo z branjem Pisem prijatelju Luciliju stoiškega avtorja Seneke, v katerih nas spodbuja k premisleku o vrlinskem življenju.

Slamnikarski muzej
18.00 | SRČNI POGOVORI
Srčni pogovori ob 140-letnici Godbe Domžale / večer bo popestren s krajšim glasbenim programom /
pogovor bo vodil Matej Primožič / vstop prost.

18.00 | META KUŠAR
Pogovor z Meto Kušar, pesnico, esejistko, publicistko, prevajalko, prejemnico več nagrad / pogovor bo vodila Jana Ozimek, prof. / vstop prost.

17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 7. marec.
19.00 | KOLESARSKO VANDRANJE PO
OCEANIJI
Potopisno predavanje / predstavlja popotnik Aleš
Juvanc / od Pertha mimo Adelaide in Melbourna
do Sydneyja / vstop prost.

Knjižnica Domžale
17.00–17.45 | ANDERSEN IN KRALJIČNA
Pravljična urica s pravljico H. C. Andersena / kratka delavnica / 4+ / obvezna je spletna prijava.

27. marec, sreda

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DUŠA FILMSKEGA PLATNA
Abonma koncertni MODRI in IZVEN
Originalne filmske partiture, tiste klasičnih mojstrov, ki so našle pot na film, in tudi tiste, ki niso …

Gledališka predstava: Nagajivi strahci
Kulturni dom na Močilniku, Dob, 17. marca

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | BUKVARNA
Svetovni dan poezije / bukvarna / nagradna anketa, miselni orehi, nagradni križ kraž.

21. marec, četrtek

Klub Blunout
20.00–21.30 | VSI NORI, RAZEN NAS
Stand up - Martina Ipša / predstava je kulminacija
17 let dela in tisočih nastopov in Martina pravi, da
je to njeno najboljše delo do zdaj.

Koncert: Anika Horvat
Klub Blunout, 15. marca

Koledar kulturnih prireditev
v občini Domžale/ marec

17.00 | ZVEZDICA ZASPANKA
Predstava / Srednja medijska in grafična šola Ljubljana / brezplačne vstopnice.

Fotografska razstava: Po obali
Kulturni dom Radomlje, 4. marca

Dogaja se ...

slamnik

koledar dogodkov

Knjižnica Domžale
9.30–10.30 | IGRALNE URICE
Igrarije v knjižnici / za predšolske otroke od 2. leta
/ obvezna prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop
prost.

5. marec, torek

Klub Blunout
20.30–23.00 | ANA SOKLIČ
Ana Soklič skupaj s šestčlansko zasedbo vrhunskih glasbenikov predstavlja večer, kakršnega na
slovenskih tleh zelo redko doživimo.

20.00 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

18.30 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

18.00 | DIRKA ZA ZMAGO
Glej opis pod 2. marec.

17.00 | ŠIROKO IN KRALJESTVO VETROV
Glej opis pod 3. marec.

Mestni kino Domžale
10.00 | MAČEK MURI: PLES, TEKMA IN KOSILO
Animirana miniserija / 36' / v slovenščini, 5+ / novi
peti del priljubljene serije o najslavnejšem slovenskem mačku in njegovih prijateljih.

9. marec, sobota

Hala Komunalnega centra Domžale
20.00–23.00 | MAGNIFICO
Ne zamudite izredne priložnosti za edinstveno
doživetje / Magnifico prihaja v popolni zasedbi, v
edinstveni izvedbi in predan publiki.

KD Franca Bernika Domžale
19.30 | RAZOČARANA GOSPODINJA PRI
SEKSOLOGU
Najbolj pikantna duokomedija v Sloveniji / razvpiti psihoanalitik Roman Vodeb in igralka Mina Manojlović v vlogi razočarane gospodinje / predstava
je namenjena odraslemu občinstvu 18+!

16.00–19.00 | DRUŽENJE OB
SESTAVLJANKAH
Sestavljanke in druženje / za otroke in odrasle /
zaželene predhodne spletne prijave.

Knjižnica Domžale
16.00–19.00 | IGROTEKA
Glej opis pod 1. marec.

Menačenkova domačija
VEZ(ENINE) LJUBEZNI: DOMŽALSKE
VEZILJE SE PREDSTAVIJO
Občasna razstava / na ogled do 16. marca / vstop prost.

Knjižnica Domžale
19.00 | FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE
Kulturna društva se predstavijo / vstop prost.
KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DNEVNIK ANE FRANK
Abonma gledališki ROMEO in IZVEN
V predstavi Vinka Möderndorferja sledimo dnevniškim zapisom Ane Frank, judovske deklice, ki se
je z družino na začetku druge svetovne vojne skrila
pred nacisti / Mini teater, Ljubljana.

Klub Blunout
20.30–23.00 | JAZZ VEČER: ALEŠ RENDLA
KVINTET
Čeprav glasba vsebuje elemente različnih glasbenih zvrsti, vse od jazza, etna, sodobne improvizirane glasbe, tja do fusiona, pa z veliko mero ritmične
in melodične izvirnosti skuša hoditi po svoji poti.

20. marec, sreda

17.00–18.00 | PRAVLJIČNA URICA S
TERAPEVTSKIM UČINKOM
Pravljična urica / poimenovanje občutkov in čustev / za otroke od 6. do 12. leta / obvezne spletne
prijave.

Knjižnica Domžale
9.30–10.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 5. marec.

19. marec, torek

20.00 | ZAJETI V IZVIRU – SLOVENSKI
OTROCI LEBENSBORNA – PREMIERA
Dokumentarni film / režija: Maja Weiss / 79' / dokumentarni film o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta.

19.00 | POŠAST
Glej opis pod 4. marec.

Mestni kino Domžale
18.00 | DIRKA ZA ZMAGO
Glej opis pod 2. marec.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | POEZIJA ZDRAVI
Razstava udeležencev natečaja Poezija zdravi /
dvorana Knjižnice Domžale / vstop prost / org.:
Knjižnica Domžale / na ogled do 5. aprila.

18. marec, ponedeljek

KD Franca Bernika Domžale
19.00 | DAME HARMONIJE
Za IZVEN
Simfonični orkester Domžale - Kamnik
Koncert klasične glasbe / spored: Saint-Saëns, Kopač, Rossini, Šavli, Bizet / s tokratnim koncertom
se bomo poklonili damam: tako muzam kot glasbenicam in poslušalkam.

19.30 | NESREČNA BITJA
Za ZAMUDNIKE
Fantazijska komična drama / 141' / zgodba o fantastični preobrazbi mladenke, ki se osvobojena
predsodkov svojega časa zavzema za žensko enakost in svobodo.

Mestni kino Domžale
17.30 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

Kulturni dom na Močilniku, Dob
16.00 | NAGAJIVI STRAHCI
Abonma in izven
V zapuščeni kolibi je živela mama z malimi, radoživimi in nagajivimi strahci – njihovo brezskrbno življenje je postavil na glavo hudobni gusar Kosmata
brada / predstava domače gledališke skupine KD Jožef Virk Dob / informacije in rezervacije: 041 420 610.

17. marec, nedelja

Klub Blunout
20.30–23.00 | 3:RMA
Slovenski dark folk duo 3:rma se vrača s svežim
EP-jem THE GARDEN OF EDNA.

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | PO MOTIVIH S. GRUMA IN J. P.
KAMOVA: GOLAZEN
Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN
Glej opis pod 13. marec.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Pravljična urica / starost: 4+ / predhodna prijava!
08 205 01 73.

18.00 | PASTI SODOBNEGA ŽIVLJENJA
Predavanje / kako lahko preprečimo nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v povezavi z nezdravimi navadami današnjega življenja / vstop prost.

Knjižnica Domžale
17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 7. marec.

Knjižnica Domžale
16.00–17.30 | POLIGON Z UPORABO OČAL
ZA SIMULACIJO OPITOSTI
Ob akciji 40 dni brez alkohola / preddverje Knjižnice Domžale / poligon / vstop prost.

Center za mlade Domžale
8.00–20.00 | LIKOVNA RAZSTAVA RISBA
IN LIKOVNI PROSTOR
Razstava risb / razstavljajo učenci predmetne stopnje OŠ Domžale in PŠ Ihan / mentorica Anita Novak, učiteljica likovnega pouka / do 12. aprila.

14. marec, četrtek

Klub Blunout
20.00–21.30 | NA ZDRAVJE
Komedija / Tina Gorenjak in Tanja Kocman bosta
posegli v svoje izkušnje, spomine in vam predstavili
svoje zgodbe, ki zaradi resničnosti kričijo po smehu.

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | PO MOTIVIH S. GRUMA IN J. P.
KAMOVA: GOLAZEN
Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN
Plesno-gledališka predstava, cabaret noir, redek
žanrski hibrid, v katerem sta gibalni in gledališki
jezik poenotena v svetu uglasbenih literarnih predlog ter začinjena z glasbo hrvaških skladateljev.

20.00 | PRISCILLA
Glej opis pod 1. marec.

8. marec, petek

Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: ANA
CAJHEN – DOMŽALSKA SLAMNIKARICA
Pogovor z eno glavnih nosilk ohranjanja slamnikarske dediščine v Sloveniji in sodelavko Slamnikarskega muzeja / vodi: Cveta Zalokar / vstop prost.

19.00 | LITERARNA KAVARNA
Pogovor s pisateljicama Gabrielo Babnik in Polono
Wallas o njunih zadnjih romanih / vstop prost / obisk
velja za bralno značko za odrasle Okusimo besedo.

12.00 | MIŠ ZALOŽBA
S knjigo in kavo v lepši dan / predstavitev knjižne
produkcije MIŠ založbe / vstop prost.

Knjižnica Domžale
10.00–10.45 | IGROTEKA ZA STAREJŠE
Teden možganov 2024 / delavnica / družabne igre
za starejše / ohranjanje spomina in koncentracije /
za organizirane skupine in izven / vstop prost.

13. marec, sreda

ke poglabljamo razlikovanje vrlin in vrednot.

19.00 | INGEBORG BACHMANN:
POTOVANJE V PUŠČAVO
Biografska drama / 111' / film o burnem razmerju
med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško
pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom
Maxom Frischem.

Mestni kino Domžale
18.00 | KUNG FU PANDA 4
Animirana družinska komedija / 94' / sinhronizirano, 4+ / na velika platna se vrača eden najslavnejših mojstrov kung fuja na svetu, tokrat v vlogi
duhovnega vodje.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | ROŽICA ZA MAMICO
Ustvarjalna delavnica / izdelovanje rožic iz papirja
/ primerno za otroke 6+ / delavnico vodi: Gordana
Bajuk / obvezna predhodna prijava na telefonsko
št. 08 205 01 73 / vstop prost.

18.00–18.45 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE
Pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje /
sproščanje / okrepitev fokusa / za otroke od 5. leta
dalje / obvezna je spletna prijava.

19.00 | ZLO NE OBSTAJA
Za ZAMUDNIKE
Drama / 106' / Ryusuke Hamaguchi se po mednarodnem uspehu filma Drive My Car vrača s skrivnostno, počasi tlečo zgodbo o človekovem zapletenem razmerju z naravnim svetom.

17.00–17.45 | GIB, GIB, GIBAM SE RAD
Gibalna delavnica / za otroke od 4. do 6. leta / obvezna je spletna prijava.

20.00 | POŠAST
Glej opis pod 4. marec.

18.00 | ZAJETI V IZVIRU: SLOVENSKI
OTROCI LEBENSBORNA
Glej opis pod 18. marec.

Knjižnica Domžale
9.30–10.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 5. marec.

19.00 | VRSTNIŠKO NADLEGOVANJE,
TRPINČENJE IN NASILJE
Predavanje / medvrstniško nasilje / ozaveščanje
problema in opolnomočenje / predava: izr. prof.
dr. Aleš Bučar Ručman / vstop prost.

17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

Mestni kino Domžale
16.00 | TONI, STAŠA IN ČAROBNA LUČ
BOBRI NA POTEPU
Lutkovni animirani film / 82' / sinhronizirano, 7+ /
lutkovni animirani film o prijateljstvu in domišljiji,
o svetlobi in temi ter o tem, kako je biti drugačen.

31. marec, nedelja

20.15 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

19.30 | MATERINSKI ČUT
Glej opis pod 25. marec.

18.30 | NOETOVA BARKA: GLASBENA
PUSTOLOVŠČINA
Animirani pustolovski muzikal / 84' / sinhronizirano / klasična zgodba, ki jo poznamo vsi, bo tokrat predstavljena in povedana na sodoben način,
z aktualnim sporočilom.

Mestni kino Domžale
17.30 | ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI 2
Glej opis pod 1. marec.

KD Franca Bernika Domžale
10.00 | RITMIČNO ŠKATLASTE PRAVLJICE
Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN
Glasbeno-pripovedovalska interaktivna predstava
/ 45' / primerno za starost: 3+ / Murat in Jose.

30. marec, sobota

Klub Blunout
20.30–23.00 | AVTOMOBILI
Skupina, ki neprekinjeno deluje že 41 let, letos praznuje 40 let od izida svojega prvega albuma.

20.15 | MATERINSKI ČUT
Glej opis pod 25. marec.

19.00 | DIRKA ZA ZMAGO
Glej opis pod 2. marec.

18.00 | INTERESNO OBMOČJE
Glej opis pod 1. marec.

Mestni kino Domžale
17.00 | ŠIROKO IN KRALJESTVO VETROV
Glej opis pod 3. marec.

Knjižnica Domžale
16.00–19.00 | IGROTEKA
Glej opis pod 1. marec.

29. marec, petek

20.00 | VEČNI SPOMIN
Glej opis pod 12. marec.

Mestni kino Domžale
19.00 | ŽELEZNI KREMPELJ
Glej opis pod 23. marec.

Plesna predstava / Plesni teater Ljubljana / ko plesalka Jerca ugotovi, da ne bo mogla izvesti plesnega dueta z Veroniko, za pomoč prosi občinstvo.

iz urada župana
koledar dogodkov

26. marec, torek

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | ALJA KAPUN CVETKO: OVCE
Monodrama / igralka Alja Kapun Cvetko se v avtorski predstavi Ovce poigrava z liki sebe kot mame,
žene in igralke / brezplačne vstopnice.

20.30 | INGEBORG BACHMANN –
POTOVANJE V PUŠČAVO
Glej opis pod 7. marec.

Mestni kino Domžale
18.30 | MATERINSKI ČUT
Triler / 94' / vznemirljiv psihološki triler in režijski
prvenec priznanega kinematografa Benoîta Delhomma o dveh najboljših prijateljicah in sosedah,
Alice in Celine.

18.00 | VLOGA ŽENSK V SODOBNI DRUŽBI
Dober večer, znanost / pogovor o ženskah in njihovih številnih in različnih vlogah v družbi / pogovor
vodi: Marko Jeran, raziskovalec Instituta »Jožef
Stefan«, Ljubljana / vstop prost.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | RAZSTAVA PRAVLJIČNI PALČEK
Likovna razstava / izdelki otrok iz vrtcev / 1. del /
vstop prost!/ na ogled do 6. aprila.

25. marec, ponedeljek

20.00 | POPOLNI DNEVI
Za ZAMUDNIKE
Drama / 124' / Wim Wenders se vrača v Tokio, da
bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v
drobnih trenutkih vsakdanjega življenja.

18.30 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

18.00 | ŠOLA ČAROBNIH ŽIVALI 2
Glej opis pod 1. marec.

17.00 | OKRONANA
Glej opis pod 23. marec.

Mestni kino Domžale
16.30 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.

24. marec, nedelja

Klub Blunout
20.30–23.00 | SLON IN SADEŽ
Slon in Sadež rokenrol orkester garantirano spravlja pokonci s svojo simpatično glasno rok glasbo.

20.30 | ŽELEZNI KREMPELJ
Športna biografska drama / 130' / resnična zgodba
bratov Von Erich, ki so se zapisali v zgodovino izjemno tekmovalnega sveta rokoborbe.

20.15 | OKRONANA
Igrano-dokumentarni film / 40' / v filmu spremljamo zgodbo svetniške kandidatke Magdalene Gornik, mistikinje 19. stoletja.

18.30 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 7. marec.
slamnik@kd- dom zale. si

Kulturni dom Radomlje
18.30–20.30 | PO OBALI
Fotografska razstava FKVK MAVRICA / tri ustvarjalne generacije družine Lomšek / fotografija je
ena od skupnih dejavnosti babice Bince, hčerke
Eve in vnukinje Neže.

20.00 | POŠAST
Ab filmski PONEDELJEK
Triler / Kaibutsu / 126' / režiser z rašamonovsko
navdahnjeno pripovedno strukturo vrača gledalca
k isti dogodkovni osnovi, le da jo vsakič predstavi
skozi oči drugega protagonista.

Mestni kino Domžale
19.00 | DIRKA ZA ZMAGO
Glej opis pod 2. marec.

18.00 | O KULTURI NA DOMŽALSKEM
Srečanja in spominjanja / gost: Pavel Pevec, prvi
direktor Knjižnice Domžale in nekdanji vodja
domžalske izpostave JSKD / pogovor bo vodila
Cveta Zalokar / vstop prost.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | SLIKARSKA RAZSTAVA
Razstava slik / avtorica: Ani Karo / dvorana Knjižnice Domžale / vstop prost / org.: Ani Karo, Knjižnica Domžale / na ogled do 16. marca.

4. marec, ponedeljek

20.30 | BOB MARLEY: ONE LOVE
Biografska drama / 107' / film slavi življenje in glasbo jamajške ikone, ki je navdihovala številne generacije s svojim sporočilom ljubezni in enotnosti.

19.00 | BELA GOLOBICA: ČUDEŽNA ZGODBA
Za ZAMUDNIKE
Pustolovska drama / 120' / optimističen film,
ustvarjen po knjižni predlogi izpod peresa avtorice
uspešnice Čudo, prikaže, kako lahko eno prijazno
dejanje živi večno.

17.15 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

Mestni kino Domžale
17.00 | ŠIROKO IN KRALJESTVO VETROV
Animirani družinski film / 75'/ sinhronizirano, 6+
/ uspešnica, ki gradi mostove med poezijo in filmi
studia Ghibli z očarljivmi vizualijami, ki spominjajo na Beatlesovo Rumeno podmornico.

3. marec, nedelja

20.00 | PEŠČENI PLANET: DRUGI DEL
Glej opis pod 1. marec.

19.15 | BARTONOVA AKADEMIJA
Komična drama / 133' / Alexander Payne dvajset
let po Stranpoteh znova združi moči z igralcem
Paulom Giamattijem, da bi nam povedal toplo in
duhovito zgodbo o iskanju družine.

18.00 | DIRKA ZA SLAVO
Športna biografska drama / 109' / neverjetna zgodba, posneta po resničnih dogodkih, ki so se odvili
na svetovnem prvenstvu v reliju leta 1983.

17.00 | MIRACULOUS PIKAPOLONA & ČRNI
MAČEK: FILM
Animirana akcijska pustolovščina / 105' / sinhronizirano, 8+ / življenje običajne najstnice Marjetke
se obrne na glavo, ko se spremeni v superjunakinjo Pikapolono.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 21

22 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

iz naših vrtcev in šol

slamnik@kd- dom zale. si

Mobilnost dijakov − Valencija 2023
Projekt Erasmus+ Mobilnost dijakov, ki je financiran s pomočjo Evropske unije, smo na
Srednji šoli domžale to leto izvedli v španiji.
srednja šola domžale 15 dijakov strokovne in poklicne usmeritve ter spremljevalni učitelji smo se
22. oktobra odpravili na tritedensko
praktično izobraževanje v Valencijo.
Dijaki računalniške, strojne in trgovske usmeritve so s pomočjo projekta Erasmus+ pridobili vpogled
v nova znanja in toleranco do drugačnih, spoznali pomen dela in samostojno bivanje v tujini, izboljšali
so komunikacijo v angleškem jeziku
in tudi nebesedno sporazumevanje.
Predvsem pa so spoznali deželo, ki
ima bogato zgodovino.
Takole je to priložnost doživljala
dijakinje trgovske usmeritve:

Kako mi je Erasmus+
pomagal, da sem stopila iz
cone udobja
Ko sem v šoli dobila ponudbo za tritedensko mobilnost − praktično izobraževanje v Španiji v mestu Valencija, sem jo brez razmišljanja sprejela. Odločitev je bila zame zelo pomembna, saj sem imela željo pridobiti nove izkušnje, spoznati kulturo
in na ta način razširiti svoj pogled na
svet. Projekt mobilnosti je bil financiran iz programa Erasmus+, ki podpira izobraževanje izven domačih
meja in je odlična priložnost za mlade, da pridobijo nove izkušnje. Ker
ne potujem veliko, sem se tritedenskega bivanja v Španiji res veselila.
Že pred odhodom sem dobila vse
potrebne informacije o nastanitvi in
delu, ki ga bom v Valenciji opravljala. Delala sem v trgovini za izposojo
koles, kar je bilo zame nekaj povsem
novega, ker še nikoli nisem opravljala
takega dela. Pomagala sem tujim turistom, ki so si želeli Valencijo ogledati s pomočjo kolesa. Za pogovor z njimi sem uporabljala angleški jezik, ki
ga je na srečo obvladal tudi poslovodja. Mislim, da sem bila v trgovini koristna, saj sem se s turisti hitro domenila, kaj potrebujejo. Pomagala sem
tudi pri pospeševanju izposoje koles,
saj sem poleg ostalega dela tudi delila letake na bližnjem trgu.

Na Srednji šoli Domžale želimo dijakom ponuditi nekaj
več kot samo obvezno učno snov, zato vabimo tudi
zunanje predavatelje, da nam predstavijo določene teme.

Tritedensko bivanje v Španiji se
mi je sprva zdelo zelo dolgo, ampak
je proti koncu kar prehitro minilo, saj
ima Valencija veliko zgodovinskih
znamenitosti, ki jih je treba obiskati. V Valenciji smo prebivali v hotelu,
ki je bil v bližini futurističnega Mesta
umetnosti in znanosti (Ciutat de les
Arts i les Ciències); to je sklop zelo
zanimivih stavb, sploh v nočnem času, ko so lepo osvetljene. V bližini
smo lahko vsak dan obiskali park Tu­rio, ki je namenjen športnim aktivnostim. V centru mesta sem si ogledala
zgodovinske obrambne stolpe, stolnico, borzo svile in vedno obilno založeno tržnico, vsekakor pa sem se s
sošolkami vsaj na začetku zelo hitro
izgubila v ulicah, ki so si bile − vsaj
meni se je zdelo tako − vse zelo podobne. Sem pa zaradi tega videla veliko več mesta, kot bi ga sicer. Med
drugim sem se kopala v mrzlem Sredozemskem morju.
Kar se tiče hrane, me španska
kulinarika ni preveč očarala, saj je
zame osebno preveč eksotična, če-

sar pa nisem navajena. Sem pa vseeno poizkusila jed, imenovano paella, ki je narejena iz riža in se ji dodajo različni dodatki, največkrat morski sadeži. Od sladic so mi najbolj teknili churrosi (španski ocvrtki), ki jih
vsekakor priporočam.
Dijaki Srednje šole Domžale
vseh treh smeri (računalniške, strojne in trgovske), ki smo dobili priložnost udeležiti se Erasmus+ projekta mobilnosti, smo se že v prvem tednu zelo povezali in tudi zaradi njih
imam lepe spomine.
Erasmusova izkušnja mobilnosti
v Valenciji mi veliko pomeni, saj mi
je dala možnost, da stopim iz svoje
cone udobja, postanem odgovornejša in spoznam drugačen način življenja, se naučim novih stvari in izkusim nova doživetja, kar mi bo v pomoč na moji življenjski poti. Erasmusovo mobilnost priporočam vsakemu: če imate priložnost, da se je
udeležite, jo izkoristite.
Eva Letnar,
dijakinja Srednje šole Domžale

Medobčinski otroški parlament
Naša šola je v torek, 6. februarja 2024, gostila
34. medobčinski otroški parlament.

oš venclja perka Recital smo
posneli, ga opremili s fotografijami in posnetek posredovali vsem
učiteljem z napotki za izvedbo vsaj
ene učne ure. Po ogledu posnetka
so učenci ustvarjali pesmi, haikuje
in slike na temo kulture in Franceta Prešerna.
V tednu po prazniku smo pripravili razstavo pesmi in slik. Sodelujoči učenci so pokazali različne talente, na katere so lahko ponosni.
Katja Remec in Andreja Mežan

srednja šola domžale Tako so
sredi januarja dijaki 2. in 3. letnika trgovskega programa prisluhnili temi
z naslovom Naravnost o intimni
negi. Predstavniki podjetja Tosama
so z zelo odkritim predavanjem in v
nadaljevanju s praktičnimi prikazi

področju. Dijaki so s predavanji in
delavnicami pridobili nov vpogled v
kroženje materialov, ki jih zavržemo
in lahko škodijo naravnemu habitatu.
Hrana ni odpadek pa je bil naslov predavanja v začetku februarja,
ki ga je izvedel vodja tega projekta

dijake seznanili s stvarmi, za katere
mislimo, da jih vsi poznamo. S preprostim praktičnim prikazom so nas
ozaveščali o uporabi naravnih in sintetičnih materialov. Po predavanjih
smo z dijaki temo še enkrat obnovili
in s tem utrdili novo pridobljeno znanje. Zahvaljujemo se Mateji Poš, ki je
odlično izvedla svoja prva predavanja pred srednješolsko publiko.
Konec januarja smo kot prva in
edina srednja šola pri nas z dijaki
2. in 3. letnika trgovcev ter nadaljevalnega programa ekonomski tehnik PTI prisluhnili predavanju gospe
Konstantine iz Grčije. Skupaj s predstavnicama Ekošole in podjetja AquafilSLO, d. o. o., so predstavile proces
ponovne uporabe ribiških mrež in v
angleškem jeziku vodile tudi delavnico Krožnega gospodarstva. Le-ta
je bila nagrada za večletno uspešno
udejstvovanje naših dijakov na tem

dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Že v novembru smo imeli na
šoli razstavo njihovih plakatov na to
temo. Dijaki so si jo ogledali sami ali
z vodenjem učiteljev. Z zavrženo hrano se ukvarjamo tudi na šoli, ko dijaki dobijo šolsko malico, a je ne použijejo v celoti. Za nas je to zelo pereč
problem, zato dijake spodbujamo k
pravilnemu naročanju in odjavi od
malice. Profesor Osojnik Črnivec je
podal nove informacije, kako naj se
kot družba odzivamo, da se bo količina odpadne hrane zmanjšala.
Na šoli večkrat izvedemo predavanja zunanjih predavateljev, tako
da dijaki lahko sledijo najnovejšim
informacijam in priporočilom strokovnjakov na tem področju, saj se
zavedamo, da je vsako predavanje
strokovnjaka dolgoročna naložba.
Marta Hrovatin

Dominikov dan za kulturo

Prešernov dan
V počastitev Prešernovega
dne smo na OŠ Venclja
Perka pripravili kratek
recital, ki so ga vodili trije
učenci, iz vsake triade eden.

Intimna nega, krožno
gospodarstvo in odpadna hrana
na Srednji šoli Domžale

V dvorani ugasne luč, vse potihne … Ko se oder ponovno
osvetli, zadoni slovenska himna v izvedbi vzgojiteljic
Vrtca Dominik Savio.
oš preserje pri radomljah Na
tem za mlade zelo pomembnem dogodku so se zbrali nadobudni učenci
iz enajstih šol, njihovi učitelji mentorji, predstavnica Zveze prijateljev mladine Karlina Strehar ter županja Občine Domžale Renata Kosec. Že drugo leto zapored je bila tema duševno
zdravje otrok in mladostnikov. V tem
obdobju so učenci na mesečnih srečanjih skupaj z mentorji o tej aktualni tematiki veliko razmišljali, spoznavali pasti raznih škodljivih družbenih
vplivov ter se učili veščin za dobro duševno zdravje. Na samem dogodku,
ki se je odvijal v veliki telovadnici OŠ
Preserje pri Radomljah, sta nas uvodoma pozdravili povezovalki, devetošolki Lina Glavinac in Katja Osolin ter
poleg Streharjeve in Koščeve še ravnateljica Jasna Korbar. Vse govorke
so prisotnim namenile nekaj spodbudnih besed. Preden so se učenci razdelili v skupine, pa nam je Hana Beovič zaigrala na klavir in nam s prijetno glasbo pobožala dušo. Učenci so
se nato v petih delavnicah preizkusili v tehniškem ustvarjanju, ustvarjalnem izražanju, miselnem ter družabnem igranju ter športnem udejstvova-

nju. Na tak način so pridobivali nove
izkušnje, se povezovali, sproščali, vrtec dominik savio Tako se je
ustvarjali, uživali, skratka skrbeli za 6. februarja 2024 začela kulturna
svoje duševno zdravje. Med delavni- prireditev Družinski pokaži, kaj
cami so si učenci in mentorji ogleda- znaš, namenjen obeležitvi Prešerli tudi razstavo logotipov vseh ude- novega dneva, slovenskega kulturleženih šol, ki kažejo njihov navdih, nega praznika. Potekala je v dvoraustvarjalnost in domišljijo. Ob kon- ni pod cerkvijo Župnije Vir.
cu smo se vsi ponovno zbrali, da so
Družine smo bile povabljene, da
učenci lahko podelili svoje vtise o pre- predstavimo svoje talente in s tem
živetem delavniku. Strinjali so se, da sodelujemo pri ustvarjanju kulturso bile delavnice odlična izbira za po- nega dogodka. Tako so se na odru
tek šolskega parlamenta in bi tak na- zvrstile izjemno pestre točke, ki sta
čin dela ohranili tudi v prihodnje. Iz- jih spretno povezovali vzgojiteljirazili so veselje, da imajo spodbudno ci Urša in Marija. Nastopajoči so se
okolje, ki jim omogoča zdravo rast in predstavili s petjem, plesom, deklav katerem vsak v svojem ritmu napreduje, se uči in sodeluje. Zahvalili so se
svojim mentorjem, ravnateljem in širši okolici, ki jim omogočajo, da stalno
iščejo načine, kako bi zdrav življenjski slog postal njihov način življenja.
Hvaležni so jim tudi, ker se trudijo, da
bi jim omogočali čim boljše možnosti
za izobraževanje in napredek. Zavedajo pa se, da je na njih, da se potrudijo, se učijo in iščejo poti, ki jih bodo
vodile v smeri zdravja.
Barbara Črnak Rešek in
Alenka Kavka

macijami in dramatizacijami. Gledalci smo se ob točkah smejali, bili
ganjeni in pri končnem venčku ljudskih pesmi veselo pripevali vzgojiteljicam. Vsak nastop je na svoj način
pokazal, kako raznoliki so naši talenti in kako zanimiva je lahko kultura.
Z majhnimi in preprostimi kulturnimi iskricami lahko kulturo približamo našim najmlajšim. Tako
gradimo njihovo narodno zavest in
jih učimo ohranjanja naše kulturne
dediščine.
Jerca Lavrič

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 23

iz naših vrtcev in šol

slamnik@kd- dom zale. si

Sreča za Snežno kraljico

Petindvajset let ŠD Želva Radomlje

Konec decembra 2023 se je velika telovadnica OŠ Venclja Perka spremenila v ledeno
kraljestvo, v katerem so med darili, ledenimi kockami in smrečicami kraljevale
snežinke in snežak, na ledenem prestolu pa snežna kraljica.

ŠD Želva je bilo ustanovljeno 5. septembra 1998.

oš venclja perka Pred gledalci
je zaživel pravi praznični muzikal, v
katerem ni manjkalo znanih svetovnih popevk, plesa in pristno iskrivega otroškega nastopanja.

Snežna kraljica (Neža Godler in
Izabela Deisinger) na začetku predstave ni preveč navdušena nad prazniki in družinsko obarvanim vzdušjem. A njene tri zveste in ubogljive slu-

šd želva V Radomljah se nas je zbralo 12 športnih navdušencev, ki smo si
želeli narediti nekaj zase in za druge.
žabnice – snežinke (Maša Kropivšek, To smo bili: Meta, Rade, Mojca, Robi,
Ema Pšeničnik in Nadja Štefanac) ter Marina, Maja, Martin, Olga, Karlina,
snežak (Jan Gaspari) ji s pomočjo za- Miran, Andreja in Milena. Predvsem
nimivih daril, ki niso nič drugega kot smo želeli pokazati in usmeriti naše
pevski in plesni nastopi otrok, pokažejo, da so bistvene vrednote v življenju prazniki, družinsko veselje in prijateljstvo. Pri celotni uprizoritvi je sodelovalo približno 300 učencev OŠ
Venclja Perka, nastopil pa je tudi učiteljski pevski zbor Vencljeve Perke.
Za scenarij je poskrbela Tina Preglau
Ostrožnik, za čudovito likovno podobo Petra Košir, igralce je odlično pevsko podkovala Ana Turšič, pri izvedbi pa so sodelovale vse učiteljice razredne stopnje ter mnogi drugi delavci šole.
Nastopajoči so veliko telovadnico
OŠ Venclja Perka 22. decembra 2023
uspeli napolniti kar trikrat in poželi otroke v zdrav način življenja in jih
bučen aplavz ter pohvale s strani ob- navdušiti za športno udejstvovanje
činstva.
v dobi odraščanja. Nekateri od njih
Maša Kropivšek in Neža Godler,
8. a OŠ Venclja Perka

Pustovanje v 1. triadi OŠ Preserje pri Radomljah
Tudi letos smo se v 1. triadi OŠ Preserje pri Radomljah odločili, da bo pustni sprevod po
okolici šole sestavni del našega pustovanja, in sicer za približno 250 učencev in učenk
od 1. do 3. razreda ter 18 spremljevalnih učiteljic.
oš preserje pri radomljah Na
pustni torek, 13. februarja 2024, smo
že dopoldne takole začeli odganjati
zimo: najprej je bil zunaj pred šolo
zdaj že tradicionalni nastop kamniških mažoretk. Brez njih si pustovanja sploh ne predstavljamo. Super
uigrana ekipa nas je odlično ogrela
za naslednji podvig.
Odpravili smo se namreč na pot:
od novega dela šole proti radomeljski pošti, kjer nas je pričakalo večje število gledalcev: mahali so nam
najmlajši iz vrtcev Mlinček in Kekec
ter starši in stari starši, ki so se ustavili ob poti prav z namenom, da si
nas ogledajo od blizu in nas spodbujajo. Nekateri izmed njih so nam
celo delili sladkarije za pusta hrusta,
zaradi česar smo ustvarili čisto pravi
prometni zamašek, a so nas vozniki
mirno in brez hupanja počakali, da
smo po polžje in previdno prečkali
cesto. Največje zasluge za varno pustno pot so imeli radomeljski gasilci
in upokojenci, ki se vsako leto prijazno odzovejo naši prošnji za pomoč
pri varnosti v prometu. Hvala!
Pot smo nadaljevali levo proti Zlati kaplji, kjer nas je na parkirišču pričakala stojnica TD Radomlje in množica gledalcev. Z nami je prijazno poklepetala Sonja Jerman iz KS Radomlje, Ivanka Brodar pa nam je razdelila svoje slavne in slastne krofe, ki jih
je samo za nas cvrla vso noč. Hvala
vam! Sledila je makadamsko-gozdna
pot čez most Kamniške Bistrice, kjer
je bil kratek postanek za fotografiranje in spet levo v naselje Homec ter
nazaj proti šoli. Srečali smo tudi bivšo
učiteljico Jelko Frelih, ki je bila pred
leti med drugim zadolžena za pustne
povorke na naši šoli. Hvala za navdih!
Pogumno in razigrano smo nadaljevali pot, mahajoč mimoidočim.
Na koncu je bil na vrsti najbolj
razigran del pustovanja, in sicer pustni program pred šolo, kjer smo se
dodatno sprostili in razmigali: najprej smo se naučili del refrena znane pesmice o ptičjem strašilu, nato
pa smo divje rajali ob poskočni glas-

bi, ki je trajala vse do odhoda na več
kot zasluženo kosilo.
Pri izvedbi pustovanja so sodelovali in nam tako ali drugače pomagali: ravnateljica Jasna Korbar in
učiteljice Ana Marcijan, Manca Mihelčič in Katja Jenko, hišnik Matej
Repanšek, tajnica Sabina Roglič, Peter Zvonc (TD Radomlje), Sonja Jer-

man (KS Radomlje), Ivanka Brodar
(Ivankini krofi), Monika Cerar (kamniške mažoretke), Janez Marčun in
Grega Jerman (PGD Radomlje), Martin Capuder (radomeljski upokojenci), Damjana Rode (vrtec Mlinček),
Jana Ljubi (vrtec Kekec), razredniki,
učitelji in spremljevalci, občinstvo
in naključni vozniki. Hvala vam za
vaš prispevek pri praznovanju najbolj norčavega torka v vsem letu.
Posebna zahvala gre vam, dragi starši, da ste priskrbeli tako pisane in raznovrstne maske, kostume
in rekvizite, ter hvala iz srca vam,
dragi učenci, učenke in učiteljice,
da ste bili spet pripravljeni z menoj
peti, noreti, plesati in skakati. Z roko
v roki res nikoli nisi sam! Že odštevam do naslednjega leta! Se vidimo!
Simona Jeran, vodja pustova­
nja OŠ Preserje pri Radomljah
Foto: Manca Mihelčič

Folklora v enoti Pikapolonica
Mesec februar smo že na začetku posvetili kulturi.

so postali uspešni športniki v različnih panogah. Že prvo leto smo za člane in občane začeli z aerobiko in badmintonom v OŠ Venclja Perka Domžale. Jeseni 1999 smo organizirali prvo
otroško Olimpijado za otroke od 3 do
7 let pri OŠ Preserje pri Radomljah z
udeležbo 50 otrok iz bližnje in daljne okolice. Vsak otrok je bil zmagovalec in je prejel medaljo ter malico. Istega leta smo organizirali tek za otroke od 3 do 8 let na nogometnem igrišču v Radomljah. Prireditvi smo dali
naslov Tečemo radi. Kasneje smo tudi
ta dogodek prirejali pri OŠ Preserje pri
Radomljah. Nekaj let smo imeli poleg
teka za posamezne otroke tudi razširjen program teka za vso družino. Oktobra 1999 smo začeli s telovadnimi
uricami za otroke od 3 do 7 let v OŠ
Preserje pri Radomljah.
Poleg rekreacije za odrasle v OŠ
Preserje pri Radomljah se ukvarjamo z interesno vzgojo za predšolske
otroke, šoloobvezne otroke, mladino in študente in jih treniramo badminton. Do zdaj so nekateri postali
občinski prvaki v kategoriji osnovnošolcev, posegli pa so tudi po medaljah na državnih prvenstvih. Na
OŠ Preserje pri Radomljah smo imeli
različno rekreacijo za odrasle: v no-

gometu, badmintonu, odbojki in sedeči odbojki. V letih od 2012 do 2015
smo uvedli vadbo v sedeči odbojki
za otroke in odrasle. V našem društvu imamo članico, ki je bila vrhunska igralka v sedeči odbojki, Marino
Cencelj, udeleženka na paraolimpij-

skih igrah. Bila je mentorica treningov sedeče odbojke.
Konec leta 2007 smo oddali vlogo
na MIZŠ Republike Slovenije za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, in
spomladi 2008 smo naziv tudi prejeli.
Na začetku je bilo v klubu 22 članov, z leti je število članov naraslo
na 84, nato je nekaj članov odšlo,
tako da je danes še 64 članov.
ŠD Želva se poleg športne rekreacije zavzema za čisto okolje. Vsako
leto v aprilu organiziramo čistilno
akcijo v okolici Radomelj. Večkrat
smo organizirali rekreativne turnirje v badmintonu, odbojki in sedeči
odbojki za otroke in odrasle. Poleg
tega smo člani društva hodili in še
hodimo na planinske izlete.
Danes imamo na OŠ Preserje pri
Radomljah naslednje vadbe: telovadne urice za predšolske otroke od 3
do 5 let, badminton za šoloobvezne
otroke, mladino, študente in odrasle ter nogomet za odrasle.
Rezultati našega dela so: 16 otroških olimpijad in 17 tekaških prireditev Tečemo radi, 25 let čistilnih akcij in pohodov, 24 let telovadnih uric
in 25 let rekreacije za odrasle.
Veseli in ponosni smo na naših
25 let.
Olga Šraj Kristan
predsednica

2023
2024

KULTURNI DOM DOB
ZA ABONMA IN IZVEN

enota pikapolonica Na sončno
petkovo dopoldne nas je v enoti Pikapolonica v Dobu obiskala Folklorna
skupina Naklo. Dobro razpoloženje
so vedno bolj stopnjevali z različnimi
ljudskimi pesmimi, ki so jih spremljali na ljudske inštrumente. Glasbi pa se
je nato pridružil še ples. Ob spremljavi godcev so zaplesali trije pari, oblečeni v različne noše: gorenjsko, belokranjsko in koroško. Otroci so ves čas
napeto spremljali nastop ter se zraven

tudi aktivno vključevali. Prav posebej
zabavna pa je bila na koncu še ljudska igra s klobuki. Najprej so nam jo
demonstrirali člani skupine, nato pa
so na oder povabili še vzgojiteljice, ki
so s svojimi spretnostmi pri igri dodobra nasmejale otroke. Dopoldne nam
bo ostalo v zelo lepem spominu, ljudsko pesem pa bomo še naprej negovali tudi med našimi najmlajšimi.
Strokovne delavke
enote Pikapolonica

NAGAJIVI STRAHCI
Nedelja, 17. marec 2024 ob 16. uri

24 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

aktualno

slamnik@kd- dom zale. si

,

Participativni proračun
za leti 2024 in 2025
Občanke in občani so se s 100 oddanimi projektnimi predlogi aktivno
vključili v participativni proračun za leti 2024 in 2025.
Tina Drolc
Foto: arhiv Občine Domžale

O

bčina Domžale je v letu
2024 prvič pristopila k izvedbi participativnega
proračuna, v okviru katerega proračunska sredstva za projekte razporejajo neposredno občanke in občani. Na javni poziv za oddajo
projektnih predlogov za participativni proračun je prispelo 100 projektnih
predlogov, ki jih bo pregledala Strokovna komisija za izvedbo postopka
participativnega proračuna ter primerne predloge uvrstila na glasovanje. Odločitev, kateri projektni predlogi bodo izvedeni v okviru participativ- Na domžalski tržnici lahko vsak teden ob sredah, petkih in sobotah obiščete
nega proračuna za leti 2024 in 2025, bo prodajno stojnico kmetije in Sirarne Bogataj iz Gorenje vasi. Ob sobotah vam
tako na strani občank in občanov.
njihove mlečne izdelke iz senenega mleka ponudi Matej Bogataj.
Mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, je po zaključku javnega povedal: »Ugotovili smo, da so ob- Potrjene predloge, ki bodo
poziva izrazila: »Zahvala občankam čanke in občani pripravili res dobre, predstavljeni na občinski
in občanom, da so sprejeli ponuje- zanimive in raznolike projektne pre- spletni strani in v glasilu
no roko in se s projektnimi predlo- dloge. Zdaj sledi podroben pregled Slamnik, bodo na glasovanju
gi aktivno vključili v oblikovanje pri- vseh predlogov. Pri tem bo komisi- izbrale občanke in občani
hodnosti naše občine.« Dodala je, da ja posebej pozorna, da so predlogi Potrjeni projektni predlogi bodo
bo projektne predloge zdaj pregleda- skladni z zakonodajo, prostorskimi skupaj s povabilom na glasovanje
la komisija, ki bo izključila vse pro- akti in izvedljivi v okviru razpolo- predstavljeni na spletni strani Objektne predloge, ki so že vključeni v žljivih finančnih sredstev.« Podžu- čine Domžale in v glasilu Slamnik.
proračuna občine za leto 2024 in leto pan je posebej opozoril tudi, da pro- Glasovanje o predlogih bo potekalo
2025 ter niso skladni z zakonodajo ali jektni predlogi, ki so že vključeni v od 15. marca do 8. aprila 2024, in sifinančnimi okvirji: »Projektni predlo- proračuna za leto 2024 in leto 2025, cer prek spletne strani Občine Domgi, ki jih bo komisija potrdila, bodo ne bodo potrjeni oziroma uvrščeni žale, ob dogovorjenih terminih pa
predstavljeni na spletni strani Obči- med projektne predloge za glasova- tudi na sedežu občine in lokacijah
ne Domžale in v naslednjem glasilu nje: »Razlogi bodo v posebni rubriki krajevnih skupnosti.
Slamnik. Projekte pa boste z glasova- ‘zavrnjeni projekti’ zapisani na spleIzglasovani projektni predlogi
njem izbrale občanke in občani.«
tni strani Občine Domžale.«

bodo realizirani skladno s
pravili in postopki za porabo
proračunskih sredstev za leto
2024 oziroma 2025

Občanke in občni oddali 100
projektnih predlogov
Na javni poziv, ki je bil odprt od 26.
januarja do 20. februarja 2024, so občanke in občani oddali kar 100 projektnih predlogov, ki so enakomerno
razporejeni med vseh šest območij v
občini Domžale. Omenjena območja
so bila določena z namenom, da se
zagotovi enakomerno razporeditev
sredstev, namenjenih participativnemu proračunu za leti 2024 in 2025,
predvidoma 390.000 evrov.

Strokovna komisija bo
potrdila projektne predloge, ki
bodo skladni z zakonodajo in
prostorskimi akti ter izvedljivi
v okviru razpoložljivih
finančnih sredstev
Na prvem delovnem sestanku strokovne komisije je Matej Primožič,
podžupan in predsednik komisije,

V proces za pripravo in oddajo
projektnih predlogov so bile intenzivno
vključene tudi vse krajevne skupnosti.

Po končanem glasovanju bo strokovna komisija razvrstila izglasovane projektne predloge glede na število prejetih glasov po območjih ter potrdila njihovo realizacijo. Projekti za
realizacijo, potrjeni s strani strokovne komisije, bodo izvedeni skladno s
pravili in postopki za porabo proračunskih sredstev za leto 2024 oziroma 2025. Mag. Renata Kosec je poudarila: »Zahvaljujemo se vsem, ki so
prispevali svoje ideje in se vključili v
participativni proračun. Izglasovane
predloge bomo na Občini Domžale z
zadovoljstvom realizirali.« Zaključila
je s stavkom: »Skupaj gradimo boljšo
prihodnost naše občine. Občanke in
občani boste na občinski spletni strani lahko spremljali tudi napredek oziroma realizacijo projektov.« ❒

Delovno srečanje vodstev Občin Poljčane,
Domžale in Beltinci
Županja mag. Renata Kosec se je
januarja letos na Občini Poljčane sestala s tamkajšnjo županjo dr.
Petro Vrhovnik in županom Občine
Beltinci Markom Viragom, z namenom medobčinskega sodelovanja
pri prijavah na EU projekte. Srečanja sta se udeležila tudi direktor domžalske občinske uprave Janez Ziherl ter sodelavka Službe za
evropske projekte Petra Hrovat. Na
srečanju so med drugim govorili o
projektu LIFE IP ReStart, enem izmed projektov finančnega progra-

ma LIFE, ki jih je Evropska komisija izbrala za uresničevanje Akcijskega načrta Evropske unije za krožno
gospodarstvo ter Direktive Evropskega parlamenta in sveta o odpadkih. Integrirani projekti zagotavljajo sredstva za združevanje različnih
finančnih virov Evropske unije, kot
so sredstva kmetijskih, strukturnih,
regionalnih in raziskovalnih skladov, pa tudi nacionalne vire in naložbe zasebnega sektorja.
V slovenskem projektu LIFE IP
ReStart, katerega koordinator je Mi-

nistrstvo za okolje in prostor, je največja pozornost namenjena zmanjšanju količin odpadkov za zagotavljanje čim večje snovne samozadostnosti, večje krožnosti v sektorju
predelave odpadkov in s tem zmanjšanje ogljičnega odtisa. Projekt se je
začel leta 2022 in se bo zaključil konec leta 2030. Prisotni na sestanku
so si bili enotni, da možnosti za sodelovanje so, tako da se pogovori
glede vključevanja v EU projekte in
črpanja sredstev nadaljujejo tudi v
februarju.

GLASOVANJE O
PROJEKTNIH
PREDLOGIH
PARTICIPATIVNI PRORAČUN
OBČINE DOMŽALE 2024/2025
Občanke in občani Občine Domžale ste oddali 100 projektnih
predlogov. Predloge bo najprej pregledala Strokovna komisija
za participativni proračun. Projektni predlogi, ki bodo uvrščeni
na glasovanje, bodo predstavljeni na občinski spletni strani in v
marčevski številki glasila Slamnik.
Glasujejo lahko vse občanke in občani starejši od 16 let. Vsak
lahko izbere en projektni predlog z območja celotne občine.
Glasovanje o projektnih predlogih bo potekalo od petka, 15.
marca 2024, do ponedeljka, 8. aprila 2024. Glasovanje poteka na
občinski spletni strani ter v dogovorjenih terminih, navedenih v
tabeli spodaj, na sedežu Krajevnih skupnosti in Občine Domžale.
Kraj

Glasovanje za projektne
predloge

KS Dob

20. marec 2024
3. april 2024

KD Dragomelj - Pšata

po dogovoru na mobilni številki
041 369 854

KS Homec - Nožice

18. marec 2024
2. april 2024

17.00 - 18.00

KS Ihan

21. marec 2024
4. april 2024

18.00 - 19.00

KS Jarše Rodica

po dogovoru na mobilni
številki 040 704 497

KS Krtina

19. marec 2024
26. marec 2024

KS Preserje

po dogovoru na mobilni številki
041 615 610

KS Radomlje

20. marec 2024
3. april 2024.

17.00 - 18.00

KS Rova

20. marec 2024
27. marec 2024

17.00 - 19.00

20. marec 2024
27. marec 2024
3. april 2024

8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Ulica 7. avgusta, Dob
Pšata 28a, Pšata

Bolkova ulica 46, Radomlje
Breznikova cesta 76, Domžale
Groblje 1, Domžale
Krtina 41, Dob
Pelechova c. 18, Radomlje
Prešernova cesta 43, Radomlje
Žiška cesta 10, Radomlje

KS Slavka Šlandra
KS Simona Jenka
KS Venclja Perka

Ljubljanska cesta 58, Domžale

16.00 - 18.00
16.00 - 17.00

19.30 - 21.30

KS Toma Brejca Vir

po dogovoru na elektronskem
naslovu krajevnaskupnostvir@
gmail.com

Občina Domžale, vložišče

20. marec 2024
27. marec 2024
3. april 2024

Šaranovičeva cesta 19, Domžale

Ljubljanska cesta 69, Domžale

15.00 - 17.00

Z glasovanjem o projektnih predlogih boste občanke in občani
neposredno odločali o razporeditvi proračunskih sredstev
Občine Domžale v letu 2024 in letu 2025. Izkoristite možnost
aktivnega sodelovanja in izberite svoj projektni predlog!

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 25

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

izbr@no v knjižnici domžale
knjige za odrasle

MAREC
KOLEDAR DOGODKOV

Po motivih S. Gruma
in J. P. Kamova:

GOLAZEN

13.|14. februar

20.00 / abonma glasbeno
scenski & IZVEN

Plesni teater Ljubljana, HNK Ivana Zajca Rijeka / režija, koreografija: Natalija
Manojlović Varga / igrajo, plešejo: Veronika Valdés, Alja Lacković, Petra Peček,
Edi Ćelić / Plesno-gledališka predstava,
cabaret noir, redek žanrski hibrid, v
katerem sta gibalni in gledališki jezik
poenotena v svetu uglasbenih literarnih predlog Slavka Gruma in Janka
Polića Kamova, začinjena z glasbo
sodobnih hrvaških skladateljev.

Anne Frank:

DNEVNIK ANE
FRANK

20.|21.|22. marec
20.00 / gledališki
abonma & IZVEN

Mini teater, Ljubljana / režija in dramatizacija: Vinko Möderndorfer / igrajo:
Gaja Filač, Saša Pavlin Stošić, Medea
Novak, Tadej Pišek, Barbara Vidovič, Aleš
Kranjec, Timotej Novaković / V predstavi Vinka Möderndorferja sledimo
dnevniškim zapisom Ane Frank, judovske deklice, ki se je z družino na
začetku druge svetovne vojne skrila
pred nacisti. Izpovedi, ki jih moramo
izkusiti vedno znova, saj se morda tako
zgodovina ne bo več ponavljala v najbolj strašni podobi.

DUŠA FILMSKEGA
PLATNA

26. marec

20.00 / abonma
koncertni & IZVEN

program: Herrmann, Webber, Takemitsu, Elgar, Mahler, Bach, Adamič, Penderecki / izvajalci: abonmajski orkester
KDFBD, Mate Bekavac / Originalne filmske partiture, tiste klasičnih mojstrov,
ki so našle pot na film, in tudi tiste, ki
bi to zlahka lahko še postale … Rdeča
nit koncerta bodo romantična čustva,
ki so bila ali bi lahko bila izbrana za
filmsko glasbo, ne glede na obdobje, v
katerem so nastala.

Jerca Rožnik Novak in
Johannes Randolf:

2GETHER/AL(L)ONE

28. marec

18.00 / abonma
POTOVALCI & IZVEN

plesna predstava / Plesni teater Ljubljana
/ koncept in koreografija: Jerca Rožnik
Novak, Johannes Randolf / nastopata:
Jerca Rožnik Novak, Veronika / Ko plesalka Jerca ugotovi, da ne bo mogla
izvesti plesnega dueta z Veroniko, ki
je, kot kaže, našla boljšega koreografa
in je ni na spregled, za pomoč prosi
občinstvo. Nastane iz naključij sestavljena plesna predstava.

RITMIČNO
ŠKATLASTE
PRAVLJICE

30. marec

10.00 / abonma otroški
Sobotna matineja & IZVEN

glasbeno-pripovedovalska interaktivna
predstava / avtorski projekt Murata in
Josa / 45’ / primerno za starost: 3+ /
Murat in Jose pripovedujeta ljudske
pravljice na način, ki jima je najbližji,
preko repanja in beatboksanja v komunikativni predstavi, kjer zgodbe
spremlja sproti narejena glasba in
sodelovanje z mladim občinstvom.

KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE

Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si

Javier Marias

Tomas Nevinson
Cankarjeva založba, 2024

Zadnji roman nedavno umrlega Javierja Mariasa je drugi del oziroma
nadaljevanje romana Berta Isla. V
njem spoznamo zgodbo Berte Isle in njenega moža
Tomasa Nevinsona s perspektive Tomasa. Kaj je počel
vsa tista leta, ko ga ni bilo, kakšno je življenje tajnega agenta, kako nekdo, ki neizogibno povzroči zlo
drugim, to opraviči sam pred seboj in se navadi s tem
živeti … Javier Marias nas še zadnjič navduši s svojim
prepoznavnim pisanjem – dolgimi razmišljujočimi
stavki in fantastičnim jezikovnim slogom. Zdi se, da
tudi če bi napisal roman o vremenu, bi ga bilo užitek
brati, saj so njegovi romani kot nekakšno ogledalo, ki
vsaj toliko, kot povedo o temi, ki je izbrana kot osrednja tema posameznega romana in o protagonistih, ki
nam temo romana razgrinjajo, povedo tudi o vseh nas,
ki roman beremo. Prezgodnje slovo Javierja Mariasa
žal pomeni, da zdaj vemo, kolikšna je njegova zapuščina in da novih njegovih romanov ne bo več. K sreči
pa je ta zapuščina bogata in čaka, da jo odkrijejo novi
bralci, medtem ko se bomo njegovi zvesti bralci vedno
radi vračali k ponovnemu branju.

Izbral in uredil: Janez Dolinšek

Gitta Sereny

Pot v temo
Beletrina, 2023

Knjiga o holokavstu, ki je izšla pred
pol stoletja, ko so bili številni storilci in žrtve še živi in je bila grozljiva
izkušnja del še živetih življenj, četudi skrita v boleči intimi. Avtorica
Gitta Sereny je bila britanska zgodovinarka in novinarka, rojena na Dunaju, ki je kot šolarka
doživela Hitlerjevo priključitev Avstrije. Izkušnja vojne
in delo s travmatiziranimi otroki, so jo oblikovale v izjemno preiskovalno novinarko, ki se je ukvarjala z naravo in izvorom ultimativnega zla. Predvsem zla, ki se
pojavi kot rezultat nemišljenja v totalitarni, birokratsko
urejeni nesvobodni družbi. V knjigi Pot v temo je skozi
večplastno poročilo o sintezi zla, ki ga je poosebljal
Franz Stangl, poveljnik koncentracijskih taborišč Sobibor in Treblinka, skušala bralcu predočiti ne le samo
grozo storjenega, ampak tudi srhljivo normalnost storilcev in predvsem univerzalno ranljivost človeka, da
da zlu prosto pot, ga dopusti in normalizira. Danes, ko
se zdi, da smo vedno bolj pripravljeni dopustiti, da se
tisto, kar se ne bi smelo več ponoviti, ponovi, je treba
knjige, kot je ta, brati z vso pozornostjo.
knjige za otroke in mladino

Barbara Cerar

Alice Oseman

Pretežno jasno

Upam, da kdo posluša

Mladinska knjiga, 2023

Mladinska knjiga, 2023

Barbara Cerar je primarno slovenska dramska igralka. Kot avtorica
prvenca se je izkazala za nadarjeno
in pronicljivo pričevalko drugačnosti. Z veliko
mero humorja opisuje glavno protagonistko Olgo
Vrabec Golob, ki skozi življenje tovori breme disleksije,
ne le dva ptiča v priimku. To še kako zaznamuje njeno
dojemanje sveta, staršev, prijateljev in partnerstva.
Prepričljivo orisuje spremljevalne like, vsak je nek svet
zase, skupaj pa jih tok nosi v toplem sožitju, optimističnem in duhovito opisanem življenju.

Frances je najpametnejša na šoli.
Uspešno mora zaključiti šolo, se
vpisati na Cambridge, dobiti dobro
službo, zaslužiti veliko denarja in potem bo srečna.
Večino svojega časa zato preživi za knjigami. Razen
tistega časa, ki ga na skrivaj namenja svojemu najljubšemu podkastu Univerzum. Za kar nihče ne ve, saj ne
želi, da bi mislili, da je čudna. Njeno življenje se zaplete, ko jo Ustvarjalec povabi k sodelovanju pri podkastu. Do tedaj se je pred vsemi prijatelji pretvarjala in
nikomur ni pokazala, kdo v resnici je, z Ustvarjalcem
pa prek poletja sklene iskreno prijateljstvo. V zgodbi
najstniki odraščajo, iščejo svojo identiteto, ugotavljajo,
da so drugačni, se soočajo z osamljenostjo in pomembnimi vprašanji glede prihodnosti.

Elena Ferrante

Nadležna ljubezen
Mladinska knjiga, 2023

Protagonistki romana, 45-letni Deliji, v skrivnostnih okoliščinah umre
mati. Mati, do katere je Delia gojila
izrazito ambivalentna čustva – bila ji je v nadlego, ves čas je skušala pretrgati vez z njo in se osvoboditi čustvene navezanosti, hkrati pa se je v sebi bala
že kot majhna deklica, a se niti kot odrasla ženska
tega ni znala otresti, da jo bo mati za vedno zapustila,
da bo nekega dne odšla in se ne bo več vrnila. Delia se
vrne v rojstno mesto na materin pogreb, kjer neizogibno sreča že pozabljene sorodnike, znance iz otroštva
in mladosti, skrivnostnega Caserto. Z njim naj bi njena
mati že v mladosti imela razmerje, z njeno smrtjo pa
se je razkrilo, da sta v jeseni življenja razvila pristen
in spoštljiv odnos ter drug drugemu krajšala čas. On
je bil tudi tisti, ki je bil z njo v zadnjih trenutkih in je
verjetno edini vedel, kaj se je v resnici zgodilo. Med
tavanjem po ulicah in trgih Neaplja se Delia spominja
dogodkov iz preteklosti, družinskega nasilja, materine spogledljivosti in očetovega ljubosumja. Razkrije
se, da je bila povod za vse te razprtije in očetovo
pretepanje matere pravzaprav Delia sama – očetu
je namreč povedala zgodbo o tem, kaj vse Caserta v
kleti slaščičarne govori njeni materi in kaj z njo počne. Delia sama šele zdaj, v zrelih letih in po materini
smrti, dojame, da so ti spomini plod njene domišljije
in da se vse to, kar je pripovedovala očetu, v resnici
ni nikoli zgodilo. A ko nekaj dni po pogrebu obišče
zapuščeno klet slaščičarne, v kateri je bila kot majhna
deklica redna gostja, saj se je igrala z domačim sinom,
se nadnjo zagrne spomin, dolgo pokopan globoko
v nezavednem. V Nadležni ljubezni Elena Ferrante
problematizira odnos mati-hči, h kateremu se vrača v
vseh svojih delih. Ta, zadnji v slovenščino prevedeni
roman te priljubljene pisateljice, je namreč njeno prvo,
že leta 1992 objavljeno delo. A poleg tega je to tudi roman o zlorabah, takšnih in drugačnih, spoprijemanju
z njimi in njihovem usodnem vplivu na življenje.

Sebastijan Pregelj

Zmaj nad mestom
Miš, 2023

V drugem delu zbirke Zgodbe vojvodine Kranjske se Martin z Nežo
odpravi k njenemu bratu, saj jo le
tako lahko zavarujejo. Jurij, njen brat, živi dovolj daleč
od Litije, le malo pred Ljubljano. Martin je prvič tako
blizu mesta, zato si želi ogledati mesto in njegove
znamenitosti. V mestu mu sogovornik v roke potisne
knjigo in ga prosi, naj ne zaide v napačne roke. Njegov
obisk mesta se s skrbjo za knjigo in z zaprtjem mesta
podaljša, skupaj z novimi znanci spozna pomembno
zgodbo prepovedanih knjig, hkrati pa pomaga pi
reševanju njihovega prijatelja. Druga zgodba oprode
Martina nas spet popelje v Valvazorjeve čase. Zgodba
tudi tokrat temelji na zgodovinskih dejstvih in nam na
prijeten način oriše takratno življenje.

Oliver Jeffers

Tukaj smo
Morfemplus, 2022

Založba Morfemplus je poskrbela,
da smo končno tudi v slovenščini
lahko začeli brati odlične slikanice Oliverja Jeffersa.
Ena izmed njih je tudi Tukaj smo, za katero je avtorja
navdahnilo rojstvo sina. Ko je z njim prvič prišel domov,
ga je prešinilo, da je povsem svež na tem svetu in bi
mogoče potreboval nekaj napotkov. Zato mu je napisal
in izvrstno tudi narisal slikanico Tukaj smo, napotki za
življenje na planetu Zemlja, kjer mu nadvse prisrčno in
ganljivo poda nekaj podatkov o vesolju, planetu, na katerem živimo, ljudeh in življenju. Čudovita mojstrovina,
ki jo je vredno imeti tudi v domači zbirki.

26 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Mladi na poti virtuozov
V ponedeljek, 29. januarja, je bil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale nepozaben koncert z naslovom Alumni koncert 2024.
Kot je v pozdravnem govoru povedala ravnateljica glasbene šole prof. Andreja Humar, je bil za šolo in vse njene predavatelje to ‘velik praznik’, kajti izkazalo se je, da je delo in usmeritev pedagogov rodilo sadove, katerih
merilo je prehod številnih učencev v
nadaljevanje profesionalnega študija
na Konservatorij za glasbo ali sodelovanje v kvalitetnih amaterskih inštrumentalnih skupinah.
Kot prvi se je na klavirju predstavil
Miha Zavrl s Schumannovim stavkom
iz opusa Kreisleriana. Nekdaj učenec
domžalske šole na orglah pri prof. Veroniki Šarec, pri klavirju pa pri prof.
Mihi Nagodetu, se je v nadaljevanju
vpisal v dva modula – A-modul: glasbeni stavek in B-modul: orgle. Da se je
pravilno usmeril, dokazujeta tudi dve
nagradi iz ustvarjalnosti (tekmovanje
IMMC) v disciplini improvizacija.
Elizabeta Košir iz razreda prof. Jerneja Brenceta (bil je mentor 1. violinistke Dunajskih filharmonikov Petre
Kovačič) je pretehtano in stilno prepričljivo zaigrala dva stavka iz Tartinijeve sonate Didone Abandonata. Na
tekmovanju Fantast v Srbiji je Elizabeta osvojila prvo mesto in 100 točk.
Brahmsov Capriccio v d-molu je
zaigrala Tjaša Per, dijakinja 2. letnika, v razredu prof. Andreje Markun,
nekdaj učenka prof. Blaža Puciharja.
Tjaša je izredno uspešna na področju
solfeggia, saj je osvojila že več zlatih
nagrad.

Z dvojnimi stacattii je na trobenti s
prepričljivim nastopom briljiral Matija Svetlin, dijak 2. letnika Konservatorija za glasbo in balet v razredu prof.
Mateja Rihterja. V koncertni etudi A.
Goedicka je dokazal, da bo nadaljevanje na Akademiji za glasbo edina prava pot. Začetna znanja je pridobil na
šoli pri prof. Danielu Savniku.
Lana Pucihar je vsestranska glasbenica, ki je svojo glasbeno pot začela
kot flavtistka, nadaljevala na klavirju
in se po sedmih letih preusmerila na
oboo, kjer jo je na Glasbeni šoli Domžale poučevala prof. Jana Pavli Per. Že
takrat je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju Temsig 2022, nadaljevala pa je na Konservatoriju za
glasbo v Ljubljani.
Skupaj z Emo Urankar, flavtistko, nekdaj učenko prof. Petre Einfalt,
danes pa prof. Nataše Paklar, sta zaigrali dve skladbi za flavto in oboo
Eugèneja Bozzaja. Njuna dolgoletna
glasbena pot se odraža v dovršenem
skupnem muziciranju.
Martin Pucihar se je najprej posvetil klavirju, kasneje pozavni, saj je zaključil šolanje šestih razredov pri prof.
Damjanu Tomažinu, nakar se je spet
posvetil klavirju. Trenutno je v prvem letniku pri prof. Lidiji Malahodky Haas, ki je prisostvovala izvajanju
Martinove izvedbe virtuozne Lisztove
skladbe Petrarcin Sonet št. 5.
Tolkalski oddelek domžalske glasbene šole je pod mentorstvom prof.

Katarine Kukovič dosegel zavidljiv
nivo. Klemen Juvančič je svoje znanje nadgrajeval v razredu prof. Jožeta Bogolina. Na marimbi je spretno in
muzikalno izvedel Živkovičevo Homo
Balcanicus in dokazal, da je dobro
pripravljen na končanje študija (matura) na KGB Ljubljana.
Tudi Tanea Lipovšek zaključuje študij na Konservatoriju pod mentorstvom prof. Lole Mlačnik. Skupaj
s Klemnom (oba sta člana Mengeške godbe) sta virtuozno in s koreografsko popestritvijo zaigrala Čmrljev
let skladatelja Rimskega-Korsakova v
priredbi za marimbo .
V skladbi Solo de Concous za klarinet nas je z lepim tonom in briljanco
navdušila Ula Pečnik, nekdaj učenka
prof. Dimitrija Ledererja (že takrat dobitnica številnih zlatih priznanj). Zdaj
je njen mentor prof. Andrej Zupan.
Preveč bi bilo naštevati vsa priznanja violinistke Ivone Lederer, doseženih na tekmovanjih iz matematike, katerim pa so se jim pridružile številne nagrade z violinskih tek-

Bye bye romantika
Četrti koncert v sezoni 2023/24 koncertnega/modrega abonmaja Kulturnega doma
Franca Bernika Domžale.

Četrti koncert 26. sezone (2023/24)
koncertnega (glasbenega) abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika
Domžale je v Tomčevi dvorani (5. 2.)
ponovno izzvenel v orkestrski podobi.
S pomenljivim naslovom letošnje romantike Bye bye romantika in tremi
deli tipičnih tovrstnih skladateljev,
Avstrijca Antona von Weberna, Britanca Geralda Finzija in Američana
avstrijskega rodu Arnolda Schönberga so nastopili (20-članski) Abonmajski orkester Kulturnega doma Franca
Bernika Domžale, umetniški vodja in
solist/klarinetist Mate Bekavac in dva
tuja gosta v vrstah orkestra: korejsko-avstralska violinistka Suyeon Kang
kot koncertna mojstrica, italijanski
violončelist Paolo Bonomini, prav
tako italijanski violist Roberto Papi in
še kdo. Tudi njihovi solistični prispevki so bili veliko več kot zgolj spodbuda ali izzivi preostalim godalcem.
V prvi in zadnji točki je ansambel
nastopil povsem sam, brez dirigenta (in brez solista). To je bilo v Webernovem Počasnem stavku/Langsamer Satz (za godalni kvartet; 1905;
brez opusa) in slovito Schönbergovo Ozarjeno nočjo/Verklärte Nacht,
op. 4 (1899). Dvoje tehtnih del za godalni korpus je še kako in pomenljivo zarezalo tale domžalski glasbeni
večer in ospredje le-tega še kako in

krepko postavilo godala (naj umetniški vodja in solista/klarinetist M. Bekavac ne zameri), da prav to postavljam v ospredje. Natančne tehnične
in muzikalne interpretacije so relativno zahtevne glasbene fakture postavile v ospredje. Ne le godalne tehnike
celotne dvajseterice (pet prvih in pet
drugih violin, pet viol, štiri violončela in kontrabas), pač pa glasbeno poglobljeni ton v vseh njenih niansah
od solov, prek soli-jev do tutti je opozorila na to, da imamo navkljub še
vedno neke vrste začetnim nastavkom njihovih interpretacij pred seboj
popolnoma formiran godalni korpus.
Ta predvsem izvedbeno predstavlja
vse najmanjše odtenke najrazličnejših interpretacij, med njimi so seveda na prvem mestu tako občutljiva in
dosežene intonacije ter agogične in
dinamične raznolikosti. Prav te se še
daleč od romantike naprej, torej tudi
še v postromantiki, pozni romantiki
še vedno stopnjuje, bolj kot ne. Strah
zbujajoči pianissimi zagotovo vejejo
iz (umetniških) prispevkov našega M.
Bekavca in bližajoče se moderne. V to
smer se naš omenjeni cikel v Domžalah vse bolj bliža in nič čudnega torej
ni, da smo spet doživeli nekaj že skoraj pričakovanega.
Kajti v osrednjem in koncertantnem delu je vse tole (z godali) še

nadgradil Bekavac sam. Ko je odigral solistični part v 3-stavčnem Finzijevem Koncertu za klarinet in godalni orkester, op. 31 (1949) naš Bekavac, so se v osrednjem delu tega
večera šele razblinili vsi ‘blišči …’
tega večera. Solist je seveda predstavil svoje vloge z nekaterimi povsem solističnimi prispevki (kadencami), obenem kot klarinetist in dirigent. Njegova vloga je vsakič popolna, v njej ni nikoli kakšnega slabega postopa. Bekavac postaja tonsko in glasbeno interpretativno popoln in enkraten, spomenik skoraj
vsaki muziki, ki jo predstavlja. Četudi najbolj oddeljeno (zgodovinsko) predstavljeno delo v naš, dandanašnji čas (sredina 20. stol.), je že
botrovalo glasbi našega časa in prostora. Glasbena dramaturgija ali zaporedje predstavljanja glasbe na relaciji Webern-Finzi-Schönberg pa je
bila obenem dramatsko dosežena in
interpretacijsko v nenehnem vzponu. Tudi tale glasba vedno bolj postaja ‘večna’.
Nadaljevanje romantike pa se
obeta koncem letošnjega marca, 26.
marca, ko bo v Domžalah na sporedu istega abonmajskega, koncertnega cikla na sporedu glasba Duše
filmskega platna.
Dr. Franc Križnar

movanj. Pot je začela pri prof. Branki Bečaj, nadaljevala pa pri prof. Ani
Novak. Študij nadaljuje v razredu
prof. Janeza Podleska (sicer je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani). Da ji je glasba užitek in nastop del tega užitka, je dokazala v
sproščeni, pa vendar vrhunski stilni izvedbi prvega stavka Mozartovega koncerta v G-duru.
Koncert je zaključil Kristjan Grošelj z Moment musicaux op. 16 št. 4.
Zaradi svoje izredne muzikalnosti je
zaželen sodelavec v različnih komornih sestavih. Z dobro tehniko, premišljeno rabo pedala in muzikalnim
fraziranjem je navdušil polno dvora-

no KD Franca Bernika Domžale. Kristjan je učenec 3. letnika Konservatorija v razredu prof. Andreje Kosmač.
V zaključku se je povezovalka programa, sicer profesorica klavirja Pandelina Atanasova, zahvalila vsem
nekdanjim in sedanjim profesorjem
nadvse uspešnih mladih koncertantov, ki so s svojimi nastopi potrdili, da
ure in ure ob svojem izbranem ljubljenem inštrumentu niso zaman, in dokazali, da se jim v prihodnosti odpira
lepa glasbena pot.
Glasbeni šoli Domžale pa vse čestitke za realizacijo prvega koncerta z
naslovom Alumni koncert 2024.
Prof. Tomaž Habe

Broadway v Radomljah
Delo libretista Huga Wheelerja je tudi tokrat prevedel
in prestavil v slovenski jezik, kot že mnogokrat doslej,
ustvarjalec – režiser Nejc Lisjak.
Marsikdo, ki je prebral samo naslov
muzikala Mala nočna glasba, si je
predstavljal povezavo med Mozartovo ljubko glasbo za godalni orkester
in vsebino muzikala, vendar je skladatelj S. Sondheim, avtor številnih
uspešnih muzikalov, hkrati pa najinteligentnejši in po glasbeni zahtevnosti eden vodilnih svetovnih ustvarjalcev v muzikalu Mala nočna glasba
simboliziral kratke noči švedskih poletji (po režiserju Bergtmanu) in sončnih zahodov v prispodobi skritih, človeških skoraj nezavednih želja.
Delo libretista Huga Wheelerja je
tudi tokrat prevedel in prestavil v slovenski jezik kot že mnogokrat doslej
ustvarjalec – režiser Nejc Lisjak, sicer
predsednik Kulturnega društva Mlin
Radomlje, ki je bilo skupaj s slovenskim komornim glasbenim gledališčem s predsednico Katjo Konvalinko in producentko Cankarjevega
doma Janjo Krivec izvajalec tega projekta. Avtor je z glasbo želel doseči
enotnost glasbene predstave, v skladu s karakterji pa je spreminjal tričetrtinski takt dunajskega valčka v različice kot so počasna sarabanda, lahkotna mazurka ali razburkana poloneza. Včasih je tričetrtinski valček
bolj opazen, večkrat pa skrit za prefinjeno karakterno glasbo, ki jo je
lepo prenesel v zvok izkušeni dirigent tega žanra Simon Dvoršak, pred
leti tudi dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, danes pa izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zvočno in enotno mu
je sledil ansambel 15. odličnih glasbenikov, nekaterih kar rednih sodelavcev Slovenskega komornega glasbenega gledališča. V številni zasedbi 18 igralcev naj navedem nekatere
izstopajoče, sicer pa je bil nivo vseh
akterjev predstave izredno visok in
profesionalen tudi v svetovnem merilu. Slišali smo odličen prizor Friderika (M. Bunič) in Desiree (Damjana
Golavšek) v prizoru Seznanita se, pa
kvintet Se spomniš in zaključni prizor skoraj celotnega ansambla v songu En vikend na deželi. Aplavz je doživel tudi čustveni song Desiree Čas

za razplet. Odlične so bile kreacije življenjske filozofije Madame Armfeldt v izvedbi Polone Vetrih, pa vloge
treh gospa z Evo Černe Avbelj, Katjo
Konvalinko in Ireno Yebuah Tiran. V
vlogi sina Henrika, bodočega pastorja, je nastopil prvorazredni in popularni tenorist Gregor Ravnik, njegovega očeta Fredrika pa je z briljantno
igro in petjem poustvaril Marjan Bunič. Opazen je bil tudi gospod Erlandson s tenoristom Klemenom Torkarjem. Tudi drugi pevski solisti oziroma igralci so odlično predstavili svoje vloge: Marko Erzar, Sara Lešnjak,
Eva Lisjak, Gašper Pavc ter Željka
Predojevič Korošec in odlični Lucas
Somoza Osterc v vlogi grofice in grofa Malcomna. Odlična razumljivost

Irena Yebuah Tiran, Katja Konvalinka,
Eva Černe Avbelj, Marko Erzar in Klemen
Torkar

je bilo delo lektorice Nevenke Verstovšek. Razen malih težav v začetku
predstave je za dobro ozvočenje poskrbel Gregor Troha. Tehnična in izvedbena ekipa je bila zelo velika, prilagoditi pa se je morala zahtevam originalne postavitve broadwayske postavitve. Čeprav slovensko občinstvo
želi tak žanr, so dokazale že lanskoletne izvedbe v Cankarjevem domu v
Ljubljani in zaključni predstavi v Radomljah 3. in 4. februarja. Vse čestitke Kulturnemu društvu Mlin Radomlje, režiserju Nejcu Lisjaku in vsem,
ki so pripomogli k odlični izvedbi
tega zahtevnega projekta.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 27

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Korakamo
že 140 let
Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil Franc Pfeifer.
Prebujena narodna zavest v takratnem domžalskem
življenju, ki je bilo do tedaj pod močnim vplivom nemške
kulture, je vzpodbudila domačine, da so ustanovili lastno
godbo. Njeno tradicijo nadaljujemo tudi 140 let pozneje
in kot se za tako visok jubilej spodobi, bo letošnje leto
prežeto z godbeništvom na vsakem koraku.
godba domžale Slogan letošnjega praznovanja se glasi Godba s srcem. Z njim želimo poudariti, da smo
domžalska društva močna le toliko, kolikor smo medsebojno povezana. Čeprav Kulturno društvo Godba
Domžale spada v prvo težavnostno
skupino Zveze slovenskih godb in da
naša kvaliteta ostaja zavidljiva, segajo korenine našega delovanja veliko
dlje kot zgolj do meja koncertnih odrov. Lep primer sodelovanja je tradicionalna prvomajska budnica, na kateri vsako leto združimo moči z Občino Domžale in različnimi društvi,
predvsem pa z našimi podporniki, ki
nas vsako leto razveselijo z gostoljubjem in veliko podporo. Plod dobrega sodelovanja z lokalnim okoljem
so tudi nastopi na dobrodelnih koncertih Medobčinskega društva invalidov Domžale ter Gasilske zveze Domžale. Že od samega začetka pustnega
karnevala na Viru pri Domžalah pred
34 leti korakamo na čelu povorke Pustne sekcije Striček. Redno skrbimo
za kulturni program prireditev Zavoda za šport Domžale, Občine Domžale ter lokalnih osnovnih šol in vrtcev.
Tako kot lani bomo tudi letos sodelovali pri prekrasnem projektu Kdo
se tam oglaša, katerega namen je integracija mladine, predvsem tiste iz
Glasbene šole Domžale. Z veseljem
pomagamo pri praznovanju jubilejev
bližnjih gasilskih društev ter prijateljem pri sosednjih godbah. V slehernem prostovoljnem društvu je skupni
imenovalec članov domžalska srčnost, ki jo želimo osvetliti z letošnjim
praznovanjem. Vsekakor bo ta stopila v ospredje v soboto, 1. junija 2024,
ko bomo v Slamnikarskem parku organizirali vsedomžalsko druženje, na
katerem se bodo poleg nas predstavila tudi vsa ostala društva v naši občini. Naj še omenimo, da pod okriljem
Godbe delujejo manjše zasedbe, kot
npr. Kvintet trobil Godbe Domžale ter
Big band Godbe Domžale, ki bo na ta
dan predstavil svoje delo. Na predvečer prireditve Pozdrav iz Domžal bo v
petek, 31. maja, v Poletnem gledališču Studenec slavnostni koncert z izjemnimi glasbenimi gosti, z Raiven in
s Slovenskim oktetom. Lepo vabljeni
k druženju z nami.

Srčni pogovori – okrogla
miza z Godbo Domžale
Naše društvo trenutno zajema več
kot 60 godbenic in godbenikov. Zavedamo se, da so to ljudje, ki vsak torek in četrtek sedejo v vadbeno sobo
in vadijo. Ti posamezniki si pogosto

Podobo ustvarila Klara Jurkovič

nadenejo uniformo in z inštrumentom v roki korakajo po domžalskih
ulicah ter s tem popestrijo kulturno
dogajanje v naši občini. Marsikdo od
bralcev nas je že videl na katerem od
naših prazničnih decembrskih ali
spomladanskih koncertov. Ne ve pa
vsak, da imamo med svojimi vrstami
ljudi z najrazličnejšimi poklici, hobiji in talenti. O tem, kdo so godbeniki v Domžalah, bomo spregovorili na
mesečnih okroglih mizah v Slamnikarskem muzeju. Pogovori, ki jih bo
vodil Matej Primožič, bodo predstavili zabavne zgodbe in skrite podrobnosti ljudi, ki jih kliče godbeno poslanstvo. Prva okrogla miza je stekla
ravno v času izida februarskega Slamnika. V Slamnikarskem muzeju so
najmlajši, najlepši in najstarejši godbeniki občinstvu zaupali svoja videnja društva ter lepote medgeneracijskega povezovanja. Seveda pa godbeni večer ne more miniti brez kulturnega programa, za katerega je tokrat poskrbel naš izvrsten tolkalec
Enej Nik Juran.
Naslednji tovrstni dogodek bo
v sredo, 27. marca 2024, ob 18. uri,
ravno tako v Slamnikarskem muzeju. Takrat bomo pokazali, da godba
ni samo glasba, temveč da so njeno
srce druženje, sodelovanje in medsebojna pomoč, ki člane povezujejo
v močen in nerazdružljiv sestav.

Dame harmonije
Na tokratnem koncertu Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik bodo blestele
(mlade) solistke. Na odru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, v nedeljo,
17. marca, ob 19. uri.
simfonični orkester domžale kamnik S prihajajočim letnim koncertom se bomo poklonili (glasbenim) damam. Muzam, glasbenicam
(damam harmonije), poslušalkam …
Ena izmed teh je usodno vplivala na glavnega junaka Saint-Saënsove opere Rumena princesa, ki se do
ušes zaljubi v portret japonske lepotice (Rumene princese) in iznenada povsem pozabi na damo ob sebi –
svojo resnično in bolj dosegljivo ljubezen. Uverturo opere tako preveva
orientalska zvočnost Japonske s svojo mirno, uglajeno, a tudi svečano in
na trenutke igrivo melodiko. Opera
se sicer navkljub čudovitim japon-

skim zvokom uverture konča z ljubezensko ‘zmago’ nejaponske dame.
Osrednji del koncerta bodo izved­
le dame harmonije – solistke – vsaka
s svojim inštrumentom in v svojem
slogu. Prva, flavtistka Ajda Kričaj, bo
očarala s spevnim, umirjenim in na
trenutke skorajda meditativnim Concertinom za flavto in godala Petra Kopača. Sledi ji violončelistka Nuša Planinc, ki bo svoje mojstrstvo dokazala v virtuoznih variacijah Une larme
(sl. solza) Gioachina Rossinija, kjer so
prikazane mnoge raznolike plasti in
tehnike violončelističnega ustvarjanja. Trio mladih solistk bo dopolnjen
s tolkalko Taneo Lipovšek in njeno

mogočno marimbo. Popeljali nas bosta od misteriozne temačnosti 2. do
plesne igrivosti 3. stavka Koncerta za
marimbo in orkester Petra Šavlija.
Koncert zaključuje samostojno orkestrsko delo, tokrat z zvoki iz francoske Provanse, kjer se na podeželju,
v bližini mesta Arles, odvije zapletena ljubezenska zgodba, del katere je
dekle iz Arlesa, Arležanka, v katero
se usodno (in nesrečno) zaljubi mladenič Friderik. Nabor glasbe iz te Bizetove opere, Arležanska suita št. 2,
bo naslikal mirno podeželsko pokrajino, ljubezensko hrepenenje, mogočne francoske melodije ter igrivo
živahnost podeželskega življenja.

Veliko število zabavnih
ansamblov
Pogled na domžalsko preteklost

Napovednik
Osrednje godbeno praznovanje, ki
ga v letošnjem letu ne gre zamuditi,
bo potekalo med 30. majem in 1. junijem 2024. V četrtek, 30. maja 2024,
bo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna
akademija s podelitvijo priznanj, ki
bo služila kot uradna uvertura v praznično trodnevje. V petek, 31. maja Bratje Jerman iz Radomelj so tudi zaznamovali domžalsko glasbeno sceno. Na fotografiji je Ansambel Veseli kajžarji pri
Mostnarju na Krtini leta 1957, ki je poleg narodnozabavnih pesmi igral tudi popevke in šlagerje – z leve: Anton Juvan, brata
2024, bo sledil veliki praznični kon- Metod in Ciril Jerman, Stane Košir, Edi Cestnik in Franc Jerman, eden izmed treh bratov.
cert Godbe Domžale v Poletnem gledališču Studenec z gostoma Sloven- Ansambli zabavne glasbe so v Dom- pisanega v knjigah Zabavni ansam- sti), Jerman, Savnik, Pirnat, Končina
ski oktet in Raiven. Obeta se unika- žalah nastajali že v letih po drugi blih na Domžalskem (november 2020) in druge. Iluzorno bi bilo misliti, da
tni koncert, prežet z ljudskimi melo- svetovni vojni, ki jih je na kratko ter Po poteh zabavne glasbe (novem- so ansambli na Domžalskem nastajadijami in sodobnimi glasbenimi pri- povzel v knjigi Domžale – Mesto pod ber 2022) – (avtor obeh Jože Skok).
li organizirano in načrtno, vse je bilo
stopi. Ker si želimo ob jubileju pove- Goričico Stane Stražar (izšla leta je
Veliko število ansamblov še ne bolj spontano. Njihovo ustanavljanje
zati naš domači kraj, bomo v sobo- 2000). Tja do začetka 90. let prej- pomeni, da je njihovo število zao- pa tudi prenehanje igranja so krojito, 1. junija 2024, organizirali druže- šnjega stoletja se je zvrstilo okoli 30 kroženo. Dogajalo se je še marsikaj, le različne okoliščine, najbolj pa povnje v Slamnikarskem parku Pozdrav ansamblov zabavne glasbe, kar pri- nekateri omenjajo Lastovke iz Trzi- praševanje po zabavi predvsem na
iz Domžal. Na tako veselem, radosti ča o pestrosti te zvrsti.
na, o katerih skorajda ni pričevanj, veselicah in plesih v bližnjem in širin kulture polnem koncu tedna niMed pevci v zgodnjem obdobju je pa ansambel Union, v katerem je šem okolju. Z začetkom 90. let prejkakor ne smete manjkati, zato si vse treba omeniti Matijo Cerarja iz Rado- prepevala Andreja Zupančič. Skrat- šnjega stoletja, s samostojno Slovenipomembne datume v svoje koledar- melj, ki je bil v Sloveniji na višku po- ka, raziskovalna žilica bi lahko še jo in preoblikovanjem občin so nastaje zapišite že danes. Spremljajte nas pularnosti na začetku 60. let prejšnje- marsikaj osvetlila, dokler so na voljo le nove razmere in tudi zabavni antudi na spletni strani godba-dom- ga stoletja. O njem se je razpisal Ma- pisni viri, pa nenazadnje glasbeniki, sambli, denimo Kontrabant, (vodja
zale.si, na naših profilih družbenih tjaž Brojan v knjigi Domžalci in nji- ki edinole iz prve roke lahko povedo, Béla Szomi), ustanovljen leta 1994,
omrežij ter ostalih kanalih.
hov čas (izšla v Domžalah leta 2016). kaj vse se je dogajalo v razgibanih le- o njem je bilo v Slamniku že veliAnja Mihelčič
Poglavje je poimenoval: Glasbenik iz tih zabavne glasbe na Domžalskem. ko napisanega. To pa že posega nekako v zadnja tri desetletja, ki pa so
Špornove gostilne v Radomljah (Matija Cerar bo v glasbi ostal za zmeraj). Na zabavne ansamble širši
že povsem druga zgodba. Pa vendarle so stalnica ansambli in izvajalci,
Še najbolj obširno je o domžalskih glasbeni vplivi
glasbenikih pisal Ivan Sivec, in si- V knjigi Po poteh zabavne glasbe so ki so nastopali pred petdesetimi ali
cer o ljudskem godcu Francu Fleretu opisane tudi mešane domžalsko-lju- več leti. In prav o slednjih bo še tekla
s Krtine, ki se je ukvarjal predvsem z bljanske in domžalsko-kamniške za- pripoved v podlistkih v Slamniku. Iz
narodnoabavno glasbo, in to kar s tri- sedbe, ki so kazale na precejšen vpliv njih so črpale tudi mlajše generacije.
logijo: Godec pred peklom leta 1989, domžalskih glasbenikov v širšem Marsikaj je še neodkritega in premaGodec v vicah leta 2000 in Godec v prostoru, če omenimo samo Tomaža lo osvetljenega, nedvomno pa prispenebesih leta 2010.
Habeta. Na domžalsko in okoliško za- va k celovitejši sliki o izvajalcih zaOdveč bi bilo poudarjati, da so bavno sceno so v dobršni meri vpli- bavne glasbe na Domžalskem in popraktično vsi ansambli nastopali v vale glasbene družine Habe, Juvan, sredno tudi v širšem okolju.
širšem okolju, tudi v Ljubljani, ne le v (najstarejši Tone je novembra lani
Jože Skok
Domžalah. O tem je bilo marsikaj za- preminil v častitljivem 93. letu staro-

28 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Na Srečanjih pod slamniki o Orlih in Sokolih

V CENTRU ZA MLADE
MARCA DOGAJA

Ob slovenskem kulturnem prazniku je v Slamnikarskem muzeju potekala v okviru
tradicionalnih pogovorov, ki jih pripravlja Cveta Zalokar, predstavitev knjige Matjaža
Brojana o sokolih in orlih na Domžalskem.

NEMŠCINA | ZACNEMO 4. 3. 2024
slamnikarski muzej, kulturni dom franca bernika domžale Avtor obsežne monografije,
ki je nastala po njegovi hudi osebni
preizkušnji, se je pred številnim občinstvom predstavil v svoji najboljši
podobi, s številnimi pronicljivimi in
zanimivimi zgodbami in anekdotami, ki so še dopolnile izjemno gradivo, zbrano v knjigi. Delo je izšlo v
okviru delovanja Kulturnega doma
Franca Bernika Domžale in s finančno pomočjo Občine Domžale, pri
njegovi končni podobi pa sta imela pomembno vlogo oblikovalec Robert Kužnik ter urednica Cveta Zalokar, ki je poskrbela za vsebinski in
jezikovni pregled.
Delovanje Orlov in Sokolov je bilo sočasno in je močno zaznamovalo obdobje med svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju. Imelo je
velik pomen na številnih področjih
političnega, družabnega, športnega in kulturnega življenja. Matjaž
Brojan je gradivo o delovanju obeh

društev na Domžalskem zbiral dolga leta, slučajno pa so se pri njem
znašli številni dokumenti (zapisniki sej) in fotografije o delovanju, ki
bi skorajda končali na smetišču. Po
dolgotrajnem delu in skrbnem pregledovanju gradiva je zasnoval knjigo, ki se ločeno ukvarja z društvoma. Zaznamovalo ju je zavzeto domoljubno delovanje in močno izpostavljena nacionalna zavest, zlasti v
odnosu do številnih Nemcev, ki so
bivali tudi v Domžalah. Ločilo pa ju
je politično prepričanje, zato je marsikdaj prišlo do sporov in tudi fizičnih spopadov. Zanimivost delova-

nja na Domžalskem pa je prav v sobivanju in tudi občasnem sodelovanju, ki sta ju zmogli ob najpomembnejših dogodkih (npr. obeležitvi razglasitve trga) in pri organiziranju
številnih družabnih dogodkov (vaj
na prostem, praznovanju pomembnejših praznikov, veselic).
V pogovoru se je Brojan spomnil tudi številnih ljudi, ki so bili
pomembni za delovanje obeh društev. Prav tako pa tudi njihovih najodmevnejših aktivnosti: pri sokolih
zlasti izgradnje Sokolskega doma
(ki je bil žal leta 1944 požgan) in v
katerem je dolga leta deloval tudi
kino. Pri orlih pa poudarjenega kulturnega delovanja, s številnimi odigranimi igrami in nastopi. Vsekakor
je bil pogovor učna ura o naši preteklosti, o domoljubju in pestrih dejavnostih, ki nam veliko povedo o
‘nekoč’, močno pa vplivala tudi na
‘danes’.
COZ
Foto: Miro Pivar

V prijetnem prostoru, obdanem s slikami številnih fotografij vseh akterjev poletnih,
dramsko-glasbenih predstav in ob kipcu Mirana Jarca, ob katerem je bil rdeč nagelj v
počastitev nacionalnega praznika, je bila 8. februarja ob 17. uri proslava, namenjena
praznovanju kulture.

Nastopajoči ob kulturnem prazniku:

ŠPANŠCINA | SREDE 16.00-17.30

Prijave zbiramo za začetni tečaj. Predvideno prvo srečanje je 29. 2. 2024,
vendar se nam lahko priključite tudi v marcu. Vodi: Maya Choghari, mag.
hispanistike in prof. pedagogike in andragogike
Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 29. letom. Več informacij o tečajih
najdeš na spletni strani CZM.

KNJIŽNI KLUB | 13. 3. OB 18.00
Za vse knjižne molje! Februarja je v CZM potekalo prvo, uvodno srečanje knjižnega
kluba za mlade. Za svojo prvo knjigo, so izbrali delo Parfum. Se jim želite pridružiti?
Srečanja potekajo pod vodstvom izkušene moderatorke mag. Katarine Peterc, s
katero boste odkrivali različne perspektive prebranih knjig.
Drugo srečanje bo 13. 3. 2024. Število mest je omejeno. Knjižni klub je namenjen
mladim med 18. in 30. letom starosti.

DELAVNICA ROCNO IZDELANEGA RECIKLIRANEGA
PAPIRJA | 28. 3. 2024 OB 17.00

Recikliranje je lahko enostavno in zabavno! Pridruži se nam v CZM Domžale in se
spoznaj s tehniko ročne izdelave recikliranega papirja. Naučili se boste kako se
pripravi okvirje-sita in papirnato kašoVsak bo po svojih zamislih ustvaril 4-8 kosov
papirja v različnih barvah in dimenzijah. Vodi: Tjaša Jamnikar, inž. živil. in preh.,
praktikantka umetnostne terapije in ustanoviteljica Duša papirja.

MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: PLETENICE
| 19. 3. 2024, 17.00-20.00

»Nazadnje še prijatlji ...«

kulturno društvo miran jarc
škocjan Spored so z narodno pesmijo Kje sončece moje začele pevke
skupine Prisrčnice. Same so rekle, da
je ljudska glasba njihov ‘zdravilni napitek’, ki jim prinaša veselje in moč.
Po uvodnih pozdravnih besedah
voditeljice prireditve Špele Prenar
so zapele še Poljece je že zeleno. Po
pesmi je voditeljica predstavila Marjana Buniča, ki je tudi eden od nosilcev glavnih vlog v Poletnem gledališču Studenec.
V njegovem eseju, v katerem je nanizal nekaj misli o besedi, kulturi in
umetnosti, je razmišljal o moči besede. Naj povzamem samo glavne poudarke. ‘Beseda’ izvor vsega. Temelj
vsakega našega koraka, naših misli
in dejanj. Beseda daje smisel, daje
pomen, daje življenje … ali pa vse to
jemlje. Bili so časi, ko je bila v lasti
redkih posameznikov. Zdaj je čas, ko
jo imamo vsi. To je tudi eno od meril sodobne demokracije. Včasih je
imela beseda smisel, danes sploh
ni več tako pomembno, če ima smisel, če ima pomen ali če daje življenje. Sodobne okoliščine tako človeka vsak trenutek izzivajo, da jo vrže
v svet. Besedo. Kjer koli, kadar koli in

Prijave zbiramo za nadaljevalni tečaj. Prvo srečanje bo 4. 3. 2024. Tečaj poteka
ob ponedeljkih, 19. 00 - 20.30. Vodi: Miha Gabrovšek, uni. dipl. nemcist

kakršno koli. Seveda me kot ljubite- za svoj obstoj, ki bi bili glede na vse
lja besede zaboli že njena skrivenče- lahko zadovoljni, ponosni, zaupljivi
na oblika. Veliko je takih uporabni- do prihodnosti. Pa so?
kov, ki nimajo znanja, odnosa in so
Bojim se, da bi bili naši gostje iz
malomarni. Jezik je živ organizem in preteklosti nad tem razočarani. Buse kot tak spreminja ter razvija. Ven- nič je v nadaljevanju spregovoril o
dar ima človek občutek, da gre razvoj umetnosti in ob koncu poudaril: »Vidite – to je vloga umetnosti. Vse pobolj v ‘minus’ kot v ‘plus’.
Še bolj pa me vznemirja, kaj se stavlja na glavo, na vse gleda z drudogaja z vsebino besede. Nekdaj ji je gačne perspektive: strese, šokira,
težo dajala resnica, ki jo je nosila. V poboža, vznemiri, tolaži … poživlja.
skritem zavetju forumov beremo ne- Umetnost ima to moč, da življenju
donošene, nedomišljene, nezrele … vliva barve, da vsakdanjo sivino spreTako je s tisto besedo, ki napa- minja v mavrico, da ustavlja naš kode, ki raztrga in uniči, kajti tudi ta- rak, da nas izziva k razmišljanju, da
kšna nedomišljena, brezvredna ima obudi naše čutenje in prebuja upanje.
Po aplavzu polnega prizorišča je
to moč. Da uniči. Občutiti tako moč
sledila spet glasbena točka Prisrčje zelo zapeljivo.
Ob našem kulturnem prazniku nic, narodna Sinoči mi je bil ukrasmo spet malce pobrisali prah z ne- den rožmarin. Kot Kulturno društvo
katerih velikih slovenskih literatov Miran Jarc, tako je 60-letnica filma
in mislecev, jih skušali aktualizira- Srečno, Kekec praznovala tudi skuti in ponovno oživeti, a če bi se kdo pina ustvarjalcev, takrat še otrok,
od njih (Prešeren, Cankar, Slomšek) nosilcev glavnih vlog Kekca, Mojce
danes sprehodil po Sloveniji, bi in Rožleta.V pogovoru, ki ga je moimel najbrž mešane občutke. Ljudje, deriral Marjan Bunič, so sodelovali
ki so jim dostopne vse poti do spo- Velimir Gjurin (Kekec), Blanka Kos
znavanja svoje kulture in imajo mo- (Mojca) in Martin Mele (Rožle.)
Gospod Mele, ki se ukvarja tudi
žnost spoznavati kulturo življenja in
jezike drugih narodov, ljudi, ki jim z multimedijo, je pripravil nekaj odv veliki večini ni treba biti v skrbeh lomkov iz filma Srečno, Kekec, ki
so jih vsi trije gostje komentirali z
nekaterimi doživljaji iz ustvarjanja
tega filma.
Spet je sledila glasbena točka Ti
si pravi ljubi moj.
Sledile so zahvale nastopajočim in
spominska darila – knjiga ob 60-letnici KD Miran Jarc, leto, ki sovpada z
nastankom filma Srečno, Kekec.
V prijetnem druženju in klepetu je
motor Kulturnega društva Miran Jarc
Škocjan pri Domžalah, častni občan
Občine Domžale Lojze Stražar izzval
prisotnega pesnika in igralca Toneta
Kuntnerja, da je recitiral doživeto in
prepričljivo vedno aktualno Prešernovo Zdravljico.
Prof. Tomaž Habe

Marca bo v CZM potekala že tradicionlana velikonočna pekovska delavnica.
Obiskal nas bo pekovski mojster Pavel Kancilija, ki nas bo vodil do izdelave
pletenic in ptičkov. Lepo vabljeni prav vsi mladi, otroci in starejši, ki bi se želeli
naučiti kakšnega trika pravih pekovskih mojstrov.
Cena za mlade do 29. leta je 5 €, za ostale 10 €, otroci v spremstvu staršev
brezplačno. Število mest je omejeno!

VADBA ZA MLADE
JOGA

Joga bo potekala ob torkih 17.30-18.30. Prvo srečanje v marcu
bo 5. 3. 2024. Vodi Sara Smrkolj, vaditeljica hatha joge.

Pilates poteka v dveh skupinah, ob ponedeljkih 16.15-17.15 in
17.30-18.30. Prvo srečanje v marcu bo 4. 3. 2024.
Vodi Maša Saksida, učiteljici pilatesa.

JOGA

PILATES

Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom.
Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Število mest je omejeno.

PREDAVANJE ZA STARŠE | 21. 3. 2024 OB 18.00
VZGAJAMO I-GENERACIJO: ALI JO SPLOH POZNAMO?
Predavanje je namenjeno predvsem staršem najstnikov. Danes vzgajamo novo
generacijo najstnikov, i-generacijo. Na predavanju bomo predstavili nekaj
glavnih značilnosti: podaljšano otroštvo, stalna prisotnost interneta, izzivi
osebnega stika, povečani občutki negotovosti in ogroženosti, strah pred
prihodnostjo.Predavanje bo vodil: Miha Novak mag., psihoterapevt. Predavanje
poteka v okviru Šole za družino, ŠRCD

ŠPANŠCINA ZA OTROKE | TORKI OB 15.30
Na tečaju začetne španščine, bomo skupaj raziskovali špansko govoreči svet skozi oči
novinark in novinarjev. Vsako učno uro se bomo podali na "popotovanje" v bližnje in
oddaljene kotičke špansko govorečih držav, razkrivali jezik ter se potapljali v kulturo.
Za otroke 10-14 let. Srečanja bodo potekala do konca šolskega leta. Vodi: Maya
Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike

LIKOVNI IN LITERARNI NATECAJ:
PRIHODNOST, KI JO SANJAM
Center za mlade Domžačle razpisuje likovni in literarni natečaj, ki leto nosi
naslov Prihodnost, ki jo sanjam. Tema letošnjega natečaja je prihodnost.
Kako v prihodnosti vidim svoje prijateljstvo, življenje, družino, svet, kariero...?
Dela lahko oddate v različnih likovnih tehnikah in literarnih žanrih. Sodelovanje
na natečaju je brezplačno.
Rok za oddajo je 21. 4. 2024!

SVETOVALNICA
Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Bi se rad/a pogovorila? V CZM ti je
na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja
in je namenjena mladim do 30. leta. Rezervacija termina je obvezna.

NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE
NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568.
VEC INFORMACIJ NAJDEŠ NA
SPLETNI STRANI CZM

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 29

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Recenzija filma: Interesno območje
Razvpiti film britanskega režiserja Jonathana Glazerja Interesno območje (The Zone of Interest) globalno buri duhove s svojo perspektivo
na eno najmračnejših obdobij v človeški zgodovini, in sicer čase druge svetovne vojne in vzpona nacizma. Vsi danes vemo, da gre za skrajno občutljivo tematiko, na katero se
mora slehernik kategorično odzvati
s čim bolj odkritim odporom in zgražanjem. Slednja ‘mentalna higiena’
tako velja že z vidika politične korektnosti, pri čemer redkokateremu

najbolj eklatanten način odraža svetohlinstvo in hipokrizijo t. i. sodobnega sveta. Glazer se je po drugi strani
obravnave ‘fenomena zla’ lotil z vso
vnemo, podobno podrobno kot v filozofsko sociološkem kontekstu teoretičarka Hannah Arendt, saj ga je z vidika agresorja prikazal kot nekaj popolnoma samoumevnega, kar je nemara
še najbolj grozljivo. Gre za prikaz ‘običajne’ družine visokega in uglednega
pripadnika brigade SS, ki se ukvarja
s čisto običajnimi vsakdanjimi zadevami sleherne družine na svetu; de-

sploh pade na pamet vloga in vidik nimo, kaj bodo imeli za kosilo, katerazumevanja tistih najbolj vpletenih re obleke Judov so še vredne nošnje,
in tudi odgovornih za povzročene občudovanje lastnega vrta s čudovigrozote, z njihovimi družinami vred. timi rožami in izbrano zelenjavo, itd.
In ravno tega se je z vsem pogumom – medtem ko tik za ograjo njihove hiše
v Auschwitzu na dnevni ravni potekain režijsko integriteto lotil Glazer.
Kakorkoli smo ljudje že siti in na- jo težko predstavljive morije Judov in
veličani tematike nacifašizma, ga drugih nesrečnežev, pospremljene
imamo po drugi strani ves čas na je- z zastrašujočimi kriki kmalu umorziku, saj ne izgubljamo časa z blebe- jenih –, kar deluje resnično srhljivo.
tanjem v prazno, »kako se kaj takega Nekateri kritiki filma se kljub vsemu
nikoli več ne bi smelo ponoviti«, ob obregnejo ob domnevno črno-bel pričemer pa seveda popolnoma ignorira- kaz nacistov, ki naj jih režiser ne bi
mo dejstvo, da se takšne grozote ne- želel prikazati v kontekstu kakršnekje na zemeljski obli ponavljajo prak- koli človeške topline, obenem pa scetično vsakodnevno. Slednje torej na la spregledajo dejstvo, da je najverje-

tneje resnično niti ni bilo. Ne smemo
namreč pozabiti, da je šlo pri tej ideji
za popolno vladavino uma, kjer se ni
priznavalo nikakršnih čustev, saj so v
skladu z nacionalsocialistično ideologijo za človeka zgolj ovira. Na slednji način je sploh mogoče zagovarjati superiornost t. i. arijske rase nad
vsemi ostalimi, zaradi česar je že po
naravnem redu upravičena do vsega,
karkoli se ji zazdi. Tako je bilo mogoče na vsakdanji ravni razpravljati, kakšne peči za kurjenje ljudi bi bile najbolj učinkovite, da bi bilo kar se da
malo stroškov, za nameček brez vsake
slabe vesti. Sicer med vrsticami Glazer z napadi panike posameznih protagonistov sugerira, da le-ta obstaja v
sleherniku, pa četudi je sam ne priznava, s čimer poda zanimivo spekulacijo, da je vanj že z rojstvom vgrajen občutek za dobro in slabo, ki pa se
seveda s socializacijo, indoktrinacijo
in programiranjem možganov lahko
praktično popolnoma zabriše. S takšnim nastavkom pa znova lahko razpravljamo zgolj o različnih perspektivah, ki relativizirajo sleherno moralo
in etiko, z resnico vred.
Glazer tako s svojim filmom, na
unikaten in zelo koristen – če že ne
potreben – način tematizira mentaliteto agresorja, ki je bila v preteklosti vse prevečkrat spregledana. Gre
za namen čim bolj objektivne obravnave temne plati človeške duše, po
Jungu t. i. sence, ki mora v posamezniku vsekakor biti ustrezno integrirana, v nasprotnem primeru lahko
vodi v absolutno zlo. Ob tem pa se
lahko le dobrohotno vprašamo, »kje
smo z našo senco danes?«
Film je bil prikazan na ljubljanskem filmskem festivalu LIFFe 2023
in se predvaja tudi v Mestnem kinu
Žiga Čamernik
Domžale.

Odprtje fotografske razstave Seno – otava
V ponedeljek, 5. februarja 2024, je bilo Kulturnem domu Radomlje tik pred kulturnim
praznikom odprtje fotografske razstave z naslovom Seno – otava.
fotoklub mavrica radomlje
Fotografije so nastale na dveh delavnicah v Arboretumu Volčji Potok. Prireditev je vodila vodja foto sekcije Mavrice Binca Lomšek in v uvodu pozdravila podžupana Občine Domžale
Mateja Primožiča, predstavnico JSKD
OI Domžale Klavdijo Gregorin Štiftar
in vse navzoče ljubitelje fotografije.
V začetku je mlada članica Mavrice Neža prebrala prispevek o koscih,
kako so se včasih na dan košnje zbrali pri gospodarju v belih srajcah z rdečimi rutami in že pred sončnim vzhodom složno stopili v vrsto na travniku
in istočasno zamahnili s koso ... Pesmi koscev in grabljic so odmevale
vsak dan z drugega travnika. Temelj
naše prihodnosti so zgodbe preteklosti. Tudi naše fotografske zgodbe temeljijo na zgodbah preteklosti.
Z Arboretumom Volčji Potok
odlično sodelujemo že vrsto let in
vsako leto pripravimo plan in vsebine fotografskih delavnic ter razstav
v parku, ki jih Arboretum objavlja v
programu prireditev in dejavnosti
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Še posebej se posvečajo ‘redkim in dragocenim znanjem,
spretnostim in veščinam’. Lanski
dve delavnici in super fotografski izziv – košnja travnika za seno v maju
in spravilo otave v septembru – sta
bili posebno doživetje za mlade in
starejše fotografe. Številne fotografije, ki so nastale na teh dveh dobro
obiskanih delavnicah v Arboretu-

mu, so razstavljene v obeh galerijah
Kulturnega doma Radomlje.
S ‘ta novim vlakcem’ se je druščina peljala do starega toplarja v septembru v času dnevov evropske kulturne dediščine. Binca je skupino
vodila proti livadi pred toplarjem,
kjer se je že slišalo klop, klop, klop ...

Član Mavrice Iztok Končina je dogajanje obeh delavnic posnel in tudi
zmontiral v dva video posnetka.
Razstavo je obiskal tudi kurent in
navdušil prisotne, saj je preganjal zimo. Glasno zvonjenje na več načinov
je napolnilo Kod­rovo dvorano, ko pa
se je kurent ustavil in snel masko, je

Odličen fotograf, ljubitelj ljudskega
izročila, animator in pripovedovalec zgodb Peter Rojc je klepal koso
s kladivom na klepalnem stolu, ki
ima luknjo, kjer spravi kladivo. Take
motive se redko vidi. S fotoaparati
so že hiteli loviti najboljše kadre za
fotografijo. V okolici je potekal prikaz košnje z ročno koso, nato so mešali, obračali, devali v kopice, nato
kopice ‘istvali’, ‘nakvadali na voz’ ...
Kosec Peter je nazorno prikazal delo
pri spravilu otave ter se zraven šalil,
kot so se včasih šalili z otroki ob takem delu. Na koncu pa je bila malica na dekci, kot nekdaj za pridne kosce in grabljice.

izpod nje pogledala mlada Neža, ki je
kurent že od tretjega leta.
Razstava bo na ogled do 1. marca 2024 po predhodnem dogovoru
po elektronski pošti: fkvkmavrica@
siol.net.
Anja Kosmač, naša uspešna mlada
članica, je v Centru za mlade v četrtek, 15. februarja 2024, pripravila razstavo z naslovom Skriti kotički sveta
in v sproščenem pogovoru s številnimi obiskovalci predstavljala fotografijo za fotografijo in vtise ob fotografiranju teh skritih kotičkov. Razstava
bo odprta do 12. marca 2024.
Besedilo in foto: Binca Lomšek

30 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Družina Popelar razstavlja fotografije Potep
po Provansi

V Grobljah si takšnih večerov
še želimo

V Kulturnem domu Radomlje je bilo 15. januarja 2024 odprtje prve letošnje fotografske
razstave.

Kdo, kdo, kdo so pa to?

fotoklub mavrica radomlje Fotografije razstavlja družina Popelar, razstava nosi naslov
Provansa. Prireditev je vodila vodja
foto sekcije Mavrice Binca Lomšek.
Nagovorila je prosotne, še posebej
je pozdravila predstavnico JSKD OI
Domžale Klavdijo Gregorin Štiftar
in predsednico Krajevne skupnosti
Radomlje Sonjo Jerman ter številne
navzoče ljubitelje Mavrice in fotografije. Kodrova dvorana je bila premajhna za vse obiskovalce.
Popelarjevi trije študentje Janez,
Katarina, Ožbej Jakob in starša Mojca
in Lojze so se sredi poletja, opremljeni s fotoaparati in telefoni, odpravili na enotedenski potep po Provansi.
Fotografija je spremljevalec družine Popelar že vrsto let, kot so že
vrsto let zvesti člani Mavrice. Danes
je to njihova tretja družinska razstava. Starša sta v preteklosti večkrat
razstavljala v Arboretumu, Galeriji
Lek, Galeriji Veronika Kamnik, Knji- Grasse, kjer je danes še vedno svetov- Še posebej uspešna je bila Anja Kožnici Domžale, Galeriji NLB Ljublja- na meka proizvodnje parfumov, ter smač v kategoriji 16 do 21 let - v Vena Polje, Gasilskem domu Homec do Azurne obale, kjer biva glamur: v lenju v organizaciji Digitalnega foto
in Zavodu sv. Stanislava v Šentvi- Menton, Monte Carlo z znano igralni- kluba in pod pokroviteljstvom FZS
du. Pred leti so sodelovali na držav- co, Cannes s filmskim festivalom, St. je bila Slovenska pregledna razstanih in mednarodnih razpisih in pre- Tropez in Nico. Morda še koga navdu- va mladinske fotografije 2023 drugi
del – ki je za fotografijo Tat prejela
jeli vrsto priznanj in nagrad. Mojca šijo za obisk te lepe pokrajine.
Provansa je zaradi lepote pokraji- bronasto medaljo.
in Lojze sta pridobila naziv fotograf
ne, intenzivnosti svetlobe in barv očaPrikazan je bil tudi video posnetek
amater I. razreda (F1) FZS.
Popelarjevi so pripravili fotopis, rala številne slikarje, ki so v 19. stole- Tonija Müllerja Večerni sprehod med
ker želijo z vami podeliti ujete utrin- tju tu našli neizčrpen vir navdiha (Ce- lučkami v Arboretumu Volčji Potok.
Binca je na koncu k besedi povake te čudovite pokrajine in vas pope- zanne, Van Gogh, Renoir, Picasso).
Danes Popelarjevi sodelujejo na bila predsednico Krajevne skupnoljati med prostrana polja sivke, kjer
cela pokrajina omamno diši, do idi- delavnicah, razpisih in razstavah v sti Radomlje Sonjo Jerman, ki je poličnih, skladno urejenih kamnitih va- okviru Fotokluba Mavrica Radomlje. hvalila dobro delo in izjemno aksic, posejanih po gričih širom pokra- Prikazana je bila projekcija fotogra- tivnost fotokluba Mavrica, zaželela
jine, kot so Gordes, Verdon, Roussil- fij s tega čudovitega potovanja dru- tudi v bodoče dobro sodelovanje in
nato odprla razstavo v obeh galerilon, v kanjon reke Verdon, do akva- žine Popelar.
Za konec so se pohvalili tudi z jah KD Radomlje.
dukta Pont du Gard, solin v naravČestitke vsem in dobro luč nanem parku močvirne pokrajine Ca- uspehi mladih fotografov v lanskem
margue, v Avignon do palače pape- letu in prikazali projekcijo uspe- prej! Binca Lomšek
Foto: Iztok Končina
žev, v parfumerijo Fragonard v mestu šnih avtorjev in njihovih fotografij.

kulturno društvo groblje
in folklorno društvo groblje V Grobljah sta sredi februarja Kulturno društvo Groblje in Folklorno društvo Groblje poskrbeli, da
sta dr. Marija Klobčar in dr. Urša Šivic prvič predstavili novo, moderno ‘pesmarico’, zvočno izdajo Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
O prireditvi je dr. Franci Hribovšek,
predsednik Folklornega društva Groblje, ki je ob Francu Košenini, predsedniku Kulturnega društva Groblje,
pozdravil prireditev, povedal, da je
bila zelo lepa predstavitev zvočnega odmeva nekdanjih vsakdanjih in
prazničnih druženj na gospodarsko
razvitem območju Bistriške ravnine.
Predstavitev nove spletne zvočne
izdaje Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU pod naslovom Kdo,
kdo, kdo so pa to?: pesemsko izročilo z Domžalskega je bila pospremljena z živimi zvočnimi spomini, zapele pa so tudi pevke in pevec Folklorne skupine Groblje: Betka, Pavlina, Metka in Boris. Pesemsko izročilo z Domžalskega je nastalo v okviru projekta Dostopni slovarji, dostopni posnetki, dostopna slovenščina,
ki ga je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Lep glasbeni večer je bil, obiskovalci
so slišali kar nekaj ljudskih pesmi v
živo in prek zvočnega medija, predvsem pa so lahko prisluhnili orisom
naše zgodovine. Ni manjkalo niti
pomena slamnikarstva, predvsem
večerov pletenja kit, kjer nikoli ni
manjkalo pesmi in druženja ob starih ljudskih pesmih in godcih, podeželskega dela ob večerih, pa tudi tovorništva in ljudskih običajev. Nekaj o godčevstvu sta povedali tudi
Dragica Lunar in Neža Vozel, spomi-

ne na snemanja starih ljudskih pesmi so obudile Majda Hribar, Vladimira Storgelj in Veronika Strašek v
pogovoru s Pavlino Hribar, veliko pa
smo slišali tudi o Ihanskih kolednikih. Ob tem smo izvedeli: »Na snemanjih Glasbenonarodopisnega inštituta so poleg pevcev in godcev
sodelovali ljudje, ki so kot mladi še
pletli slamnate kite, predvsem ženske, pomagali pri žetvi in mlačvi, se
zabavali, ko so si podstavljali metle
in nosili dekleta na kopico, ter izkoriščali možnosti za petje in smeh ob
drugih skupnih delih.«
»S svojim akademskim pristopom
sta dr. Marija Klobčar in dr. Urša Šivic na prijeten način stkali čustveno vez s poslušalci. Posebno draž je
dočaral sproščen pogovor s potomci
prvega in drugega pokolenja nekdanjih informatorjev. Takšnih večerov
si želimo v Grobljah še več,« je o prireditvi in sproščenem pogovoru povedal dr. Franci Hribovšek.
Dogodek so podprli Občina Domžale, Krajevna skupnost Jarše - Rodica in JSKD OI Domžale, katerega
predsednica Klavdija Gregorin Štiftar
se je predstavitve tudi udeležila.
Naj na koncu zapišem še, da je
Folklorno društvo Groblje že izpolnilo svoj januarski načrt: pripravili so
folklorno delavnico za Vrtec Dominik Savio, dve folklorni delavnici za
vrtec Palček, tercet je nastopil v Kranju. V marcu načrtujejo srečanje folklornih skupin, ki bo v Grobljah 24.
marca, in gostovanje v Mariboru (8.
marca) na obletnici prijateljske Bele
krizanteme, ki bo 7. septembra gostovala v Športni dvorani Domžale,
20. marca pa bodo folkloristi v Knjižnici Domžale predstavili delovanje
svojih treh skupin. Dobrodošli!
Vera Vojska
Foto: Viljem Kaker

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 31

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Kulturni februar v znamenju vezenin
V sodelovanju z dvema skupinama vezilj, ki se srečujejo v prostorih KS Venclja Perka
v Domžalah, smo 8. februarja 2024 odprli novo občasno razstavo v razstavišču
Menačenkove domačije, ki jo posvečamo vezeninam.

MARKO GLAVAČ
GLOBOKA ŠIRINA
14. 3. – 4. 4. 2024

▶ Odprtje razstave bo v četrtek, 14. marca 2024,
ob 19. uri v Galeriji Domžale.

Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole.
V času razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00
in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00.

menačenkova domačija domžale, kulturni dom franca
bernika domžale Kulturni praznik niso popestrili le čudoviti vezeni izdelki, temveč tudi pevski nastopi v organizaciji Glasbene šole
Domžale.
Na razstavi, ki smo jo poetično
poimenovali Vez(enine) ljubezni,
razstavljamo več kot 70 izbranih vezenin, ki jih je za razstavo posodilo dvajset udeleženk. V okvirjih in v
prostorski postavitvi so predstavljeni
ročno izvezeni prtički, nadprti, prti,
zavese in vezene miniature v prevladujoči tehniki belega veza (oz. rišeljeja) ter pisane vezenine z značilnimi
slovenskimi motivi, kot so srčki, nageljni in druga rastlinska ornamentika. V njih se ohranja bogata kulturna
dediščina pretanjeno izvezenih vzorcev še iz časov naših babic, združena
z ustvarjanjem novejših vzorcev in izdelkov za sodobno rabo.

kd-domzale.si / 01 722 50 50

Marec ‘24
MENAČENKOVA DOMAČIJA

Na odprtju razstave sta predstavnici obeh skupin Vida Burnik in Marija Kokalj poudarili predvsem tehnično spretnost in potrpljenje za
tovrstno ročno delo ter kako je pomembno njihovo druženje, na katerih si pomagajo z nasveti, izmenjavo izkušenj in vzorcev. Danes je
vezenje skorajda izginilo iz spomina mlajših generacij in velja za pomembno veščino zlasti posameznic,
ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v
svojem prostem času. In te bi z veseljem svoje znanje in ljubezen do

vezenja delile z mlajšimi udeleženkami. Zato vabimo na poseben dogodek – srečanje vezilj in udeležencev vseh generacij, ki bo namenjen
praktičnim prikazom vezenja belega veza in vezenju monograma. Dobimo se v soboto, 16. marca, od 10.
do 12. ure v Menačenkovi domačiji. Dobrodošli, vstopnine ni. Veseli bomo predhodnih prijav na e-naslov menacenk@kd-domzale.si.
Katarina Rus Krušelj
Foto: Miro Pivar

Razstava | Vstop prost

VEZ(ENINE)
LJUBEZNI

Domžalske vezilje se
predstavijo
Razstava bo odprta do 16. marca.
Sobota, 16. marec 2024, ob 10.00

VEZEMO

Demonstracijska
delavnica
Obvezne prijave do 14. 3. 2024 do 12. ure na
e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali telefon
01 722 50 50 (KDFBD).

Vstop prost

SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sreda, 13. marec 2024,
ob 18. uri | Vstop prost.

ANA CAJHEN
Domžalska slamnikarica

Pogovor o tradiciji in novih pristopih
pri oblikovanju slamnikov kot tudi vrsti
novih izdelkov, pri katerih je vključena
slama.
Foto: Andraž Gregorič

Vodi Cveta Zalokar.

SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sreda, 27. marec 2024,
ob 18. uri | Vstop prost.

SRČNI POGOVORI
Srčni pogovori bodo ob 140-letnici
Godbe Domžale potekali enkrat
mesečno v Slamnikarskem muzeju
in bodo prikazali vse dimenzije
godbenega življenja.
Vodi Matej Primožič.
MENAČENKOVA DOMAČIJA

Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v
času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob.
od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
www.kd-domzale.si
T: 01/722 50 50

Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.
muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00
do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

Navdih iz preteklosti
Sredi februarja smo v Galeriji Domžale odprli razstavo zbirke umetniških del,
povezanih z dediščino Petra Nagliča iz Šmarce, obrtnika in ljubiteljskega fotografa, ki
je na svojstven način dokumentiral svoj čas in prostor.
galerija domžale, kulturni
dom franca bernika domžale
Kot uspešnega podjetnika – z bratom
je vodil družinsko podjetje, ki je bilo
v letih 1920–1945 pomemben dejavnik ščetkarske industrije na Kamniškem – so ga zanimale različne tehnične novosti in izumi. Kot amaterski
fotograf s svojim ateljejem v Šmarci je rad spremljal družbene, kulturne in gospodarsko pomembnejše
dogodke in tudi čisto vsakdanjim ali
naključnim dogodkom vnesel svojstven duh dokumentarnosti. Njegova fotografska zbirka obsega več kot
10.000 steklenih in celuloidnih negativov ter njim pripadajočih pozitivov,
ki so nastali med letoma 1899 in 1959.
Po zaslugi njegovega vnuka Matjaža

Šporarja, ki ureja in skrbi za dedkovo zbirko je prenos Nagličeve črno-bezapuščino, se je ta pokazala kot izre- le fotografije v barvno sliko, ilustradno pomemben doprinos h kulturni cijo, strip, fotografijo, grafiko ali kip
in tehnični dediščini veliko širše kot z avtorjevim svojstvenim podpisom.
le v lokalnem okolju. Po njegovi za- Sodelovali so: Igor Banfi, Jože Barslugi lahko spremljamo gradnjo raz- tolj, Katarina Bartolj, Miha Erič, Jaličnih objektov po fazah od temeljev nez Kovačič, Marta Jakopič Kunaver,
do strehe ali pa npr. regulacijo Lju- Natalija Juhart Brglez, Marjan Manbljanice, ki je potekala po Plečniko- ček, Janko Orač, Tomaž Perko, Amir
vih načrtih v 30. letih prejšnjega sto- Rom, Zoran Smiljanič, Jurij Smole,
letja. Bil je popotnik s fotoaparatom Jošt Snoj, Dušan Sterle, Viktor Šest,
in na svojih poteh je fotografiral raz- Peter Škrlep, Veljko Toman, Mojca
lične motive, od krajinskih do žanr- Vilar, Franc Vozelj in Tadej Žugman.
skih. In te so kot predloge uporabiSkupinska razstava z naslovom
li ustvarjalci v razstavljenem projek- Peter Naglič: Navdih preteklosti je
tu, ki so sprva naključno sodelovali na ogled do 7. marca.
(npr. Nagličev portret Tomaža Perka),
Katarina Rus Krušelj
nato pa se je razvila ideja za oblikovanje umetniške zbirke. Izhodišče za
Foto: Miro Pivar

32 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

okolje

slamnik@kd- dom zale. si

Zlivanje nevarnih snovi in metanje odpadkov
v kanalizacijo – grožnja okolju in zdravju ljudi
Kaj se zgodi, če v kanalizacijo zlivamo in mečemo odpadke?

O

dlaganje hrane in drugih odpadkov ter zlivanje v kanalizacijske odtoke ima številne negativne posledice za delovanje kanalizacijskega sistema in okolje,
zato je treba poudariti, da kanalizacija ni koš za odpadke in vanjo

res spada le odpadna komunalna
voda. Ostanki hrane in drugi biološki odpadki
Tovrstni odpadki v kanalizaciji privabljajo podgane, ki se zaradi
obilice hrane zadržujejo v kanalizacijskem omrežju in s prenašanjem
bolezni lahko ogrožajo tudi naše

zdravje. Pravilno je, da jih odložimo
v rjavi zabojnik ali na kompostnik.

Odpadno jedilno olje
Če ga zlivamo v stranišče ali odtoke, se maščobe odlagajo na stene,
nato pa se nanje vežejo druge nesnage in zmanjšujejo preseke cevi
ter tako mašijo kanalizacijo. Pravilno je, da ga shranjujemo posebej (v
plastenkah ali steklenicah) in odložimo med nevarne odpadke. Predate ga lahko v okviru organiziranih
akcij zbiranja nevarnih odpadkov v
premičnih zbiralnicah, ki potekajo
dvakrat na leto, ali v Centru za ravnanje z odpadki Dob.

Pripomočki za osebno nego:
vlažilni robčki, vatke, palčke
za ušesa, vložki, tamponi
Če tovrstni odpadki pristanejo v stranišču, zamašijo črpalke kanalizacijskega sistema in tako povzročajo
okvare na sistemu. Pravilno je, da
jih odlagamo v črne zabojnike.

Nevarni odpadki: barve, laki,
odpadna olja, zdravila
Eno izmed večjih težav v kanalizaciji predstavljajo vlažilni robčki in druge krpice,
ki povzročajo zamašitev cevovodov in okvaro črpalk.

Če se te snovi pojavljajo v odpadni
vodi, je oteženo čiščenje odpadne
vode, hkrati pa tako nevarne snovi

Sredi januarja so zaskrbljeni občani z območja Mačkovcev obvestili Javno komunalno podjetje Prodnik o močnem vonju po
kemikalijah iz kanalizacije. Terenske ekipe Prodnika so s takojšnjim ukrepanjem in pregledom
kanalizacijskega sistema, ki je
vključeval tudi pregled s kamero,
uspeli odkriti izvor onesnaženja.
Analiza odpadne vode je pokazala močno obremenjenost vode s
težkohlapnimi lipofilnimi snovmi in mineralnimi olji, vrednosti
pa so močno presegale vrednosti, običajne za komunalno odpadno vodo, kar pomeni, da tekočina ne bi smela biti odvajana v ka-

nalizacijo brez ustreznega predčiščenja. Takšno početje posameznika škodljivo vpliva tako na
kanalizacijski sistem kot na biološko čiščenje odpadne vode na
čistilni napravi, v primeru večje količine padavin pa se zaradi
mešanega kanalizacijskega sistema v takšnih primerih del odpadnih vod brez čiščenja razbremeni neposredno v vodotok Kamniška Bistrica. Ker takšna dejanja
neposredno ogrožajo delovanje
sistemov, okolje in zdravje ljudi,
je bila proti povzročitelju podana
prijava kaznivega dejanja in prijava za inšpekcijski nadzor pristojnim inšpekcijskim službam.

prehajajo v okolje. Pravilno je, da jih
zbiramo posebej in oddamo v okviru organiziranega zbiranja nevarnih
odpadkov v premičnih zbiralnicah
ali pa jih odpeljemo v Center za ravnanje z odpadki Dob, kjer je njihova
oddaja za uporabnike brezplačna.

kolumna • kam greš, človek?

anton komat

ORODJE IN OROŽJE ZA KONEC NARAVNEGA SVETA
Občina Domžale je bila prva slovenska občina, ki je z deklaracijo občinskega sveta 23. maja 2007 razglasila ‘območje brez
gensko spremenjenih organizmov (GSO)!’

S

ledilo ji je okrog sto občin,
ki so se pridružile evropskemu gibanju z milijoni
udeležencev. Potem so prodani politiki in lobisti zadušili gibanje. Ta čas se agresija ameriških korporacij na EU ponavlja, vendar so
suverene oblasti Avstrije, Madžarske in Hrvaške ponovno zavrnile
Frankesteinsko hrano, ki jo poskuša servirati Bruselj. Slovenija se še
ni odločila. Ali bo slovenska oblast
spet odigrala vlogo koristnih bedakov?
EU je med redkimi območji na
svetu, kjer pridelava gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena, vendar pa so v Bruslju nenehni poskusi spremembe zakonodaje, da bi EU kot trdnjavo brez GSO
porušili. Ker le Portugalska in Španija v EU izjemno dovoljujeta gojenje Monsantove GS koruze, je Španija kot predsedujoča Svetu EU ‘odprla okno’ za vdor te tvegane tehnologije v evropski prostor. V drugi polovici leta 2023 je Španija začela s poskusi sprememb zakonodaje, da bi
bilo dovoljeno gojiti GSO kategorije
1, ki bi jih tržili brez označevanja in
ocen tveganja. Bitka za novo zakonodajo o GSO se bo letos nadaljevala v bistveno drugačnih pogojih kot
leta 2007. Takrat so bili mediji odprti in politiki pripravljeni poslušati ljudstvo, zdaj so mediji pod cen-

zuro, politiki pa ne poslušajo več
državljanov, ampak služijo tujcem.
Kakšen šokanten obrat v razmiku le
16 let!
Leta 2007 na Dan Zemlje, 22. aprila, smo se v Sloveniji pridružili vseevropski kampanji za ohranitev
kmetijstva brez genske tehnologije in zagotovitev pravic potrošnikov
do izbire hrane brez GSO. Slovenska
kampanja je temeljila na ustanavljanju območij brez GSO. V takratnem
sporočilu za javnost piše: »Domžale so postale prva slovenska ‘občina
brez GSO’. Domžalski občinski svet
je na svoji seji 23. maja 2007 na pobudo občinske svetnice Cvete Zalokar Oražem, bivše županje Domžal
in sedanje poslanke Državnega zbora, sprejel deklaracijo o negojenju
gensko spremenjenih rastlin (GSR).
S tem so Domžale postale prva slovenska občina, ki se je odzvala na
kampanjo ‘Brez GSO!’. K sprejemu je
veliko prispevalo Društvo za biodinamično kmetovanje Ajda. Občina
Domžale se je v deklaraciji obvezala tudi, da bo skrbela za izobraževanje in osveščanje kmetov glede GSR,
ter pozvala politike na državni ravni, da uredijo ravnanje z GSR v Sloveniji tako, da bo preprečeno vsakršno onesnaževanje posevkov in hrane z GSR. Domžale so s tem dokazale, da niso le med gospodarsko in
športno najrazvitejšimi slovenski-

mi občinami, temveč tudi med najbolj osveščenimi na področju okolja in zdravja. Na občini se zavedajo, da gre predvsem za simbolno dejanje, vendar poudarjajo, da želijo z
njim opozoriti, kako je pomembno,
da Slovenija v kmetijstvu ubere pravo pot.«
Bilo je 21. novembra 2023, ko
sem se vozil z vlakom proti Ljubljani, kjer sem imel stojnico na Slovenskem knjižnem sejmu s svojo novo
knjigo Varuhi gozda. Sredi vožnje
sem prejel klic iz Državnega sveta,
kamor so me nepričakovano povabili na sejo Komisije za mednarodne
odnose in evropske zadeve. Tema je
bila Predlog stališča republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta EU
o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih. Klical
me je Branko Tomažič, predsednik
Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in povedal, da njegova komisija ni podprla predloga EU. Na seji je predstavnik MKGP nagovoril prisotne v stilu,
da moramo zaupati moderni znanosti, če hočemo biti konkurenčni, da
gre za ‘nove genomske tehnike’, ne
pa za vnos genske tehnologije, in,
ker brez klima histerije ne gre, da
so nove genomske tehnike edina
rešitev pred pregrevanjem planeta.
Tako ponižno kokodakanje služab-

nika Bruslja mi je dvignilo temperaturo in tlak, zato sem prosil predsedujočega za krajše predavanje, namenjeno izobraževanju poslancev.
Odmerjeni čas sem namenil bistvenim poudarkom, ki so vsi prišli v za-

EU je med redkimi
območji na svetu,
kjer pridelava gensko
spremenjenih organizmov
ni dovoljena, vendar pa so
v Bruslju nenehni poskusi
spremembe zakonodaje,
da bi EU kot trdnjavo
brez GSO porušili.

pisnik seje: »Komisija se je strinjala
s stališči in pomisleki, da predlagane zakonodajne spremembe predstavljajo preveliko tveganje za nacionalno prehransko varnost in samooskrbo. Odprta ostajajo vprašanja, vezana za zaščito avtohtonih
semen, prehransko varnost in biodiverziteto, ter vplivi na zdravstveno,
okoljsko, gospodarsko in ekonomsko prihodnost. Člani komisije so izrazili zaskrbljenost in se zavzeli za
Previdnostni pristop pri postopkih

uporabe novih genomskih tehnik.
Pri tem so izhajali iz skrbi za zaščito
avtohtonih semen, prehranske varnosti, lokalne samooskrbe ter zaščite potrošnikov. Opozorili so na pomen zaščite slovenskega genskega
materiala in upoštevanje zgodovinskih nacionalnih posebnosti.« Moja
kratka predstavitev tveganj poslancem Državnega sveta je delovala, vsi
prisotni so glasovali PROTI.
Dan prej pa je bila sklicana 23.
nujna seja Državnega zbora – Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano z istim dnevnim redom. V
zapisniku beremo, da je isti osebek
v vlogi služabnika Bruslja z istimi
besedami ponovil nujnost uvajanja
‘novih genomskih tehnik, ki bodo
prispevale k trajnostnim ciljem zelenega dogovora, v podporo usmeritve v zeleno, digitalno in podnebno
nevtralno Unijo.’ Ogabno! Med poslanci ni bilo nobenih pripomb niti
razprave. Grozljivo! Sledilo je glasovanje, ZA je glasovalo vseh 8, PROTI ni bil nihče!
Spoznali ste razliko med predstavniki ljudstva v Državnem svetu in predstavniki kapitala v Državnem zboru. Najbolje bi bilo, da ukinemo Državni zbor, ki soglasno zastopa globaliste in pooblastimo Državni svet, da povrne oblast suvereni Sloveniji ❒

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 33

šport

slamnik@kd- dom zale. si

ATLETSKI KLUB DOMŽALE
PRAZNOVAL 45 LET
»Od doma smo pripeljali samokolnice in lopate ter na današnjem prostoru atletskega stadiona, prej zaraščenega
sprehajališča, začeli graditi atletsko stezo. Udarniško in prostovoljno.« Tako se je začetkov domžalske atletske zgodbe,
ki je nedavno praznovala 45 let, spominjala častna članica kluba in Bloudkova nagrajenka Ela Košir.
Niso vse samo rekordi in
dosežki

Domen Jarc
Foto: arhiv Atletskega kluba Domžale

O

b častitljivem jubileju so
1. februarja 2024 atleti
pripravili slavnostno akademijo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, ker
so domžalski ljubitelji atletike znova izpostavili, da bodo kljub svoji
‘majhnosti’ še naprej korakali ob večjih atletskih sredinah v Sloveniji ter
jih še naprej tudi prehitevali. Zaradi
številnih ciljev, ki so bili v vseh teh
letih že velikokrat doseženi in preseženi, od medalj z državnih prvenstev
in mednarodnih tekmovanj ter rušenju klubskih in državnih rekordov
do uspešnih nastopov v slovenski izbrani vrsti. Vse to ob iskanju svojih
limitov, ki jih atletika – ko gre za boj
s samim seboj, štoparico in metrom
– kot kraljica športov seveda ponuja.

Zgodovinski 12. oktober 1978
Atletski klub Domžale kot svojo
ustanovitev beleži 12. oktober 1978,
ko je bil na ustanovni skupščini za
predsednika kluba izvoljen Janez
Rozman. Začetki atletike segajo seveda še desetletja nazaj, ko je Fizkulturno društvo Domžale po drugi svetovni vojni obudilo sokolske
športe, med njimi seveda tudi atletiko. Slednjo so kot samostojno sekcijo gojili v TVD Partizan. Svoje mesto je atletika nato dobila leta 1976 s
‘portoroškimi sklepi’, v katerih se je
športne panoge razdelilo v tri skupine po pomembnosti. Atletika je bila
skupaj s košarko na nivoju republike in s tem tudi v Domžalah uvrščena kot prioritetna panoga.

Domžalska atletska zgodba
Dve leti kasneje se je začela domžalska atletska zgodba. Zgodba malčka,
ki je brez pravih pogojev začel stopicati, nato hoditi in teči. Prvo večje
tekmovanje je bil tako Tek po Domžalah, z zaprtimi cestami, veliko tekači in še več gledalci – s tekmovanjem, ki je za današnje Domžale
nepredstavljivo. Starejši poznaval-

Utrinek s februarskih skupnih priprav tekačev in metalcev v Medulinu

ci domžalske atletike se bodo seve- vedno v lastni nekaj šprinterskih drda spomnili odlično organiziranih žavnih rekordov v mlajših selekcijah.
Olimpijskih tekov pa Dnevnikove- Tista, ki je imela v nogah ‘nekaj več’,
ga krosa in gorskega teka na Šum- a so ji poškodbe preprečile, da bi izberku. Klub je ob 20-letnici orga- koristila ves svoj potencial. Vseeno je
niziral svoj prvi atletski miting, na kot članica slovenske štafete 4 x 100
katerem je med drugim slavila tudi metrov ob legendarni Marlene Otvsem znana Jolanda Čeplak. Takrat tey nastopila tako na evropskem prna progi z lešem, na katerem so bile venstvu v Helsinkih 2012 kot na tekz apnom narisane ne najbolj ravne mi najvišjega atletskega ranga, diačrte in s katerega so pred začetkom mantni ligi v Londonu (2011). Takrat
ob svetovnih superzvezdah kraljice
pulili plevel in mah.
Za vsem tem seveda stoji na tiso- športov. Kastelic je bil na drugi strače in tisoče ur prostovoljnega dela, ni najbolj vsestranski atlet domžalnad katerim je kot dolgoletni predse- skega kluba, k si lasti vse absolutne
dnik bdel Marjan Gorza, zdaj častni klubske rekorde od 800 do 5000 mepredsednik kluba in tudi prejemnik trov ter v polmaratonu. Podpisan je
nagrade za življenjsko delo Občine pod 14 klubskih rekordov. Tekač, ki
Domžale, ki je s svojim delom zazna- je bil med najboljšimi ali najboljši v
moval ne samo atletike, ampak ves državi, kamorkoli si ga postavil – na
domžalski šport. Klub je z njim za- stadion ali cesto, v hribe kot gorski
korakal na uspešno pot in se z uspe- tekač ali kot odličen krosist. Medalj
hi zoperstavil najboljšim v državi. in nastopov za slovensko reprezenBoštjan Brnot, Gregor Breznik, Da- tanco je bilo ogromno. Ne le od omemjan Barič, Matej Juhart … so atleti, njenih dveh. V vitrinah je tako nešteki so pred prelomom tisočletja zavla- to pokalov s posamičnih in ekipnih
dali slovenski atletski sceni, kmalu tekem najvišjega državnega ranza njimi so sledile Bojana Vojska, Ja- ga, tudi zlata ekipna medalja s svesna Paladin, Metka Pungerčar … tre- tovnega prvenstva v gorskem teku.
nersko ledino sta orala Damjan Ber- »Imel sem srečo, da sem srečal mladik, ki je bdel nad tekači in skakal- de in zagnane ljudi ter prilival olje na
ci, in Tone Založnik skupaj s prvo ge- ogenj njihove vztrajnosti. Čas in ljuneracijo metalcev. Atletske treninge dje so bili pravi,« se tistega obdobja,
je nato prevzel Lojze Pungerčič, pod ko so bili domžalski tekači v slovenkaterim sta zrasla morda dva najbolj skem vrhu prav v vseh starostnih kamarkantna atleta domžalske atleti- tegorijah, spominja Lojze Pungerčič.
ke, Alja Sitar in Peter Kastelic. Prva
To zbirko uspehov danes polnijo
kot pionirka in mladinka, ki ima še atleti in tekači pod okriljem trener-

Trener metalcev Danilo Emberšič in Žana Planinšek, večkratna slovenska
reprezentantka in nosilka številnih medalj z državnih prvenstev

jev Danila Emberšiča in Domna Jarca,
ki sta štafetno palico od svojih predhodnikov prejela pred skoraj 20 leti.

Nove generacije rušijo
rekorde pod vodstvom
Emberšiča in Jarca
Metalci so pod taktirko Danila Emberšiča izboljšali tako rekoč vse klubske rekorde od pionirske do članske
selekcije. Bili najboljši v državi ter se
uvrstili na številna evropska in svetovna mladinska prvenstva. Vsi, metalci kopja, diska in kladiva ter tudi
v suvanju krogle. V zadnjem obdobju navdušuje njegov sin Jan Emberšič, ki je kot mladinec v metu kladiva zrušil tudi mejnika najuspešnejšega slovenskega atleta vseh časov Primoža Kozmusa. Lani je Jan zakorakal
v člansko kategorijo in kot peti mladinec sveta na prvenstvu leta 2022 želi
pečat pustiti na največjem odru – na
članskem evropskem ali svetovnem
prvenstvu. Morda olimpijskih igrah.
Sanje atleta, sanje očeta in sina ter
konec koncev tudi želja Atletskega
kluba Domžale. Imeti na največji tekmi svojega predstavnika.
Tekači pod vodstvom Domna Jarca so v zadnjih letih izboljšali kar nekaj klubskih mejnikov v pionirski in
mladinski kategoriji ter s svojimi uvrstitvami – tako kot metalci – na mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih dokazali, da so rekordi Petra Kastelica in ostalih izziv, ki se ga
lotevajo z vso zavzetostjo in motivom.

Ustanovni člani Tomaž Jarc, Alfonz Hostnik, Rado Cvetek in Jože Potrbin na
slavnostni akademiji ob 45-letnici kluba

A seveda niso vse samo rekordi in dosežki. »S prvo generacijo svojih atletov letnika 1993 do 1997 sem se učil
tudi sam. Njihov prehod v in skozi
puberteto je nekaj, kar ti ne da nobena knjiga, vožnja na tekmo s štirimi najstnicami nekaj, kar ti ne da noben faks. Vloga trenerja ni služba, je
del življenja,« je že pred desetimi leti
v almanah ob 35-letnici kluba zapisal
Jarc, ki je 1. februarja na slavnostni
akademiji ob 45-letnici kluba dodal,
da se nekatere stvari kljub današnji
tehnologiji in drugim časom ne spreminjajo: »Kdor želi trenirati in uspeti,
je to naredil takrat ali pa to dela zdaj.
Kdor hoče, najde pot.«
A za to nista dovolj zgolj dva, ampak celotni ustroj kluba, kar je bilo
na februarski akademiji večkrat izpostavljeno. Začne se z željo po gibanju, po izzivih tistih najmlajših, ki jih
je v zadnjih letih v domžalskem atletskem klubu rekordno veliko – več kot
200 jih trenutno vadi pod vodstvom
več kot desetih trenerjev v različnih
starostnih selekcijah. Šele nato pridejo cilji in rekordi, ki jih tudi v zadnjih letih podirajo domžalski atleti. Dokaz za to je lestvica najboljših
desetih rezultatov v zgodovini kluba,
ki so jih v zadnjih petih letih domžalski atleti lepo dopolnili. In za to delajo vsi akterji v klubu.
In tu potem pride na vrsto ljubezen do atletike. Še prvinska, tista
stare šole. Oseb, ki delujejo v ozadju.
Funkcionarjev, sodnikov, v prvi vrsti
nekdanjih atletov, staršev, ki so prepoznali zavzeto delo v klubu in tudi
oni vanj vložili del sebe in svojega
časa. Na vrhu s predsednikom kluba
Gregorjem Goljo, ki je to mesto zasedel pred desetimi leti ter njegovo
desno roko Tomažem Jarcem, ki je
zraven od samega začetka leta 1978.
Na akademiji na začetku meseca je
izpostavil izzive, ki klub čakajo v prihodnje. Klub, ki je v zadnjih 20 letih
zrasel med največje domžalske klube,
ki se ukvarjajo z individualnimi športi. Tako po uspehih kot številčnosti. Ki
je leta 2006 dobil prenovljeni stadion
z današnjo podobo in na katerem je
pet let kasneje gostil največjo tekmo,
Balkanske atletske veteranske igre z
več kot 500 udeleženci. Klub, ki vsakoletno organizira več kot pet atletskih tekmovanj na različnem tekmovalnem nivoju, in na drugi strani klub,
ki je vse te zime s svojimi atleti trdo
treniral zunaj na snegu, saj si lahko
šele v zadnjem letu oziroma dveh pomaga z dvema ogrevanima kontejnerjema. Pred tem so se atleti med odmori greli s toplimi odejami.
Akterji so si bili na akademiji ob
45-letnici enotni, da je to lepa doba,
polna zgodb. Večinoma lepih, a tudi
kakšni grenki in žalostni. Vendarle,
to je šport, sestavljen iz zmag in porazov. Atletski klub Domžale zato
obljublja, da bo še naprej skrbel za
svoj podmladek v duhu razvoja na
osebnem in športnem področju, kjer
ciljev ne bo zmanjkalo. Rekordi so
pač zato, da se rušijo. ❒

34 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Zmaga proti vodilnim, ki (lahko) spremeni vse

Mlinarji v trdem boju za obstanek

Domžalski nogometaši so v spomladanski del sezone 2023/24 krenili izjemno slabo, saj
so na uvodnih treh srečanjih zabeležili prav toliko porazov. Skupno še s porazom proti
Muri ob koncu jesenskega dela so nanizali kar štiri zaporedne poraze.

Sanjskemu začetku spomladanskega dela sezone za
nogometaše Radomelj, ki so slavili v Kopru, je sledil
najbolj nehvaležen poraz proti tekmecu v boju za
obstanek med elito Aluminijem.

nk domžale Zgodba o uspehu se
je rušila kot hiša iz kart, saj sta mero
Domžalčanom na uvodu v pomlad
vzela dva kluba, ki bi jih varovanci
Dušana Kosića morali premagati, če
bi se želeli vmešati v boj za zgornji
del lestvice, Bravo in Rogaška. Ljubljančani so 10. februarja v Domžalah slavili s 3:1, potem ko so že po
pol ure srečanja izkoristili premehko igro ‘rumene družine’ v obrambi in vodili z 2:0. Po dobri uri igre in
drugem zadetku Mateja Poplatnika
je bil zmagovalec znan, lepotni popravek rezultatu je v 85. minuti dodal Jošt Pišek.
Še slabše so Domžalčani v srečanje krenili teden dni kasneje proti
zadnji Rogaški, ki je doma že v sedmi minuti srečanja vodila z 2:0. Benjamin Markuš je nato z zadetkom
v 14. minuti domžalsko zasedbo hitro vrnil v igro in tehtnica se je začela nagibati na gostujočo stran. Zdelo
se je, da bi bil lahko prelomni trenu-

tek 44. minuta, ko je Nick Perc priigral enajstmetrovko, a je nekdanji
domžalski vratar Ajdin Mulalić ‘prebral’ namero Piška in njegov strel

Dobljani komaj čakajo, da se
začne zares
Nogometaši Doba že nestrpno pričakujejo 9. marec, ko
bodo na uvodni tekmi spomladanskega dela sezone
gostili Slovan.

zaustavil. Namesto tega so nogometaši Rogaške po spornem protinapa- nk radomlje Nogometaši Radodu, ko sodnik ni piskal prekrška, po- melj so bili v lanski sezoni najbolj vrovedli s 3:1 in Domžalčanom ni preo- ča ekipa pomladi, saj so se iz boja za
stalo drugega kot lov na vsaj remi. obstanek zavihteli proti sredini lestviIzteklo se je slabo, saj so po nekaj ce. Sezono so zaključili s štirimi zazapravljenih priložnostih prejeli še porednimi zmagami, grenkobe poračetrti zadetek. Tretji poraz v nizu za pa niso okusili na zadnjih enajstih
je sledil proti Olimpiji, ki je doma srečanjih. In tudi v letošnji sezoni so
upravičila vlogo favorita in slavila z si želeli podoben niz rezultatov, ki v
1:0, ter pošteno zatresel domžalsko ekipo vnašajo mirnost in samozavest.
Začetek je bil prav takšen, saj so
slačilnico. Trener Kosić zagotovo ni
imel mirnega spanca, na lestvici sta se mlinarji z uvodnega gostovanja v
se bližala Aluminij in Radomlje, ki spomladanskem delu sezone vrnili s
bijeta bitko za obstanek, svoje cilje polnim izkupičkom treh točk. Zanje je
pa ima tudi spomladi prebujena za- poskrbel povratnik v četi Oliverja Bogatinova Gaber Dobrovoljc, ki je v 92.
dnjeuvrščena Rogaška.
Z nehvaležno popotnico so se minuti preusmeril strel Mosesa Bartako nogometaši Domžal podali v nabasa za pomembno zmago. A zmasrečanje z vodilnimi Celjani, ki so ge nato Radomljani niso zmogli nadob Kamniško Bistrico prišli na kri- graditi. Sledil je poraz proti Olimpiji,
lih šestih zmag in remija na zadnjih ki se je krog pred tem opekla z remisedmih srečanjih – spomladi so za- jem proti Rogaški in si novega spodrbeležili dve zmagi in remi. A tokrat sljaja v boju za vrh ni smela privoščiti.
smo na zelenici gledali drugačne Tako je v Domžalah prevzela pobudo
Domžale in drugačno Celje. Prvi so in ob polčasu vodila z 2:0, po uri igre
bili predvsem v drugem delu bistve- še za zadetek več, poraz pa je v 63. mino bolj agresivni in energični, za kar nuti omili Dejan Vokić za končnih 1:3.
Še veliko bolj je bolel poraz, znoso bili nagrajeni z zadetkoma. Prvega je v 53. minuti dosegel Lukas va na domačih tleh, proti Aluminiju,
Hempt, ki je v mrežo potisnil odbiti s katerim bodo, kot kaže, bili bitko za
strel Maria Krstovskega, drugega pa varno osmo mesto in obstanek. Gostje
sedem minut kasneje prav prvi stre- iz Kidričevega so srečanje začeli podjetneje in zgolj vratarju Emilu Veliću
lec Domžal Krstovski.
Z osmo zmago na 23. tekmi so tako gre zahvala, da zaostanek ni bil višji
(s petimi točkami prednosti pred Alu- od 0:1. V drugem delu so nato mlinarminijem in Radomljami ter poravna- ji prevzeli pobudo, a zapravili preveč
ni s sedmo Muro) skočili na šesto me- priložnosti – z dvema lepima je predsto na prvenstveni lestvici in zagoto- njačil Caio Da Cruz – za kar so bili kavo bolj mirno zadihali. Predvsem pa znovani z drugim zadetkom Aluminisebi dokazali, da zmorejo več, kot je ja. Zaključni pritisk domačih je prinekazal uvod v spomladanski del. In to sel zgolj znižanje rezultata na končnih 1:2, za kar je v 91. minuti poskrv tem trenutku šteje največ.
Domen Jarc
bel rezervist Nino Kukovec. To je bil že
Foto: NK Domžale
osmi poraz Radomelj na ‘domači’ ze-

Napadalca Madžid Šošić in Caio Da
Cruz spomladi še iščeta pravo strelsko
formo.

lenici na dvanajstih srečanjih, na katerih so vpisali zgolj eno zmago.
Niz dveh porazov so varovanci Bogatinova prekinili 20. februarja na
gostovanju pri Muri, kjer pa so si po
prikazanem zaslužili več od končnih
0:0. Kukovec je imel v 38. minuti lepo
priložnost za vodstvo, blizu zadetku
je bil ob koncu polčasa tudi Da Cruz.
So pa v drugem polčasu Radomljani igrali z igralcem več, saj je bil ob
koncu prvega dela zaradi nenamerne
brce v obraz Stjepana Davidovića izključen Žan Trontelj, vendar številčne prednosti kljub pobudi na terenu
niso kronali z zmago. Mlinarji so tako
na 23. tekmi sezone osvojili 21 točk, s
čimer so poravnani z Aluminijem na
osmem oziroma devetem mestu. Zadnja Rogaška je pet točk zadaj, spredaj imata Mura in Domžale pet točk
naskoka. Nič kaj hvaležen položaj, ki
zaenkrat napoveduje ogorčen boj v
nadaljevanju pomladi.
 Domen Jarc

nk dob To bo pravi derbi, saj se bo- rici (1:3), Iliriji (0:0) ter nazadnje Rusta pomerili vodilna ekipa 3. lige za- darju (1:2), vmes so morali premoč
hod in tretjeuvrščeni Ljubljančani, priznati tudi mladincem Domžal, ki
ki trenutno na lestvici za modrimi iz so bili boljši s 5:4. »Odigrali smo seDoba zaostajajo pet točk. Že na za- dem prijateljskih tekem, od tega šest
četku drugega dela sezone torej četo proti drugoligašem, saj nas je zaniDarka Birjukova čaka tekma, ki bo mala naša konkurenčnost z njimi.
Foto: NK Radomlje
imela zelo velik vložek. Prvi obra- Tudi zavoljo pogleda naprej smo ekičun ekip avgusta lani se je končal z po okrepili z dvema mladima nogoremijem – zadetek za Dob je takrat metašema, v modrem bosta spomladosegel Din Bjelkić, s štirimi zadetki di zaigrala Jon Ficko in Marko Huč.
za Slobodanom Vukom (16) in Deni- Ne želimo gledali le do konca sezone
som Petrovičem (11) tretji strelec mo- ampak dolgoročno,« zimsko aktivdrih v jesenskem delu tekmovanja.
nost članske selekcije opiše pomočDobljani so se zavoljo najboljše pri- nik trenerja Žan Cerar, ki verjame,
prave na jesenski del sezone po mese- da so Dobljani pripravljeni na marč- Domžalski atleti so uspešno zaključili dvoranski del sezone. V februarju sta ga s
cu dni treningov doma sredi februarja no nadaljevanje sezone: »Priprave v klubskima rekordoma začinila Nejc Pačnik in Anže Zidanšek, še pred tem se je z
podali tudi na krajše priprave v Umag, Umagu smo oddelali dobro in bili denaslovom dvoranskega državnega prvaka v teku na 60 metrov okitil Patrick Novak.
kjer so odigrali prijateljsko srečanje ležni odličnih pogojev. Treniramo zas hrvaškim nižjeligašem. Tudi sicer vzeto, da bomo nadaljevali uspešen
so imeli modri na sporedu kar lepo niz iz jesenskega dela prvenstva, ki ak domžale Slednji je na Prven- pil v teku na 800 metrov in v svo- ostalo kar nekaj grenkega priokusa,
stvu Slovenije za pionirje in pionir- ji skupini prepričljivo slavil z dvo- saj se je že pozimi želel pomeriti z
število pripravljalnih tekem, večino- smo ga zaključili neporaženi.«
ma proti slovenskim drugoligašem.
Že uvodni srečanji proti tretje- ke U16, ki ga je 3. februarja gosti- ranskim osebnim in klubskim re- najboljšimi, da bi videl, ali se lahŽe konec januarja so tako premagali mu Slovanu in četrti Izoli bosta na- la nova atletska dvorana v Maribo- kordom 1:55,12, kar je bilo na koncu ko kosa tudi z njimi. Z mešanimi obKrko (1:0) in Slovensko Bistrico (3:2). mreč dali sliko razmer pri vrhu 3. ru, udarno začel nastope atletov iz dovolj za šesto mesto v državi. Pred čutki je dolenjsko prestolnico po PrJunak prve zmage je bil Vuk, druge pa SNL zahod, kjer vse od začetka sezo- Atletskega kluba Domžale v februar- seboj je spustil le peterico, ki je v venstvu Slovenije v dvorani za člane
z dvema zadetkoma Klemen Švelc.
ne 2023/24 kraljuje Dob. Karte bodo ju. V kvalifikacijah je sicer s časom najmočnejši skupini uprizorila izje- in članice zapustila mladinka Neja
Sledile so še tri prijateljske tekme tako kmalu ‘na mizi’.
7,48 sekunde zasedel drugo me- men tek, saj se je kar četverica spu- Ambrož, ki je v teku na 400 metrov
Domen Jarc
proti starim znancem druge lige, Gosto, a si nato v finalu z rezultatom stila pod čas 1:50,00. Nejcu je tako s časom 1:00,96 za manj kot tri dese7,30 sekunde pokoril vso konkurentinke zgrešila dvoranski klubski reco in dvoranski del sezone zaključil
kord. Slednji ji je iz rok spolzel tudi
kot najhitrejši pionir v Sloveniji na
na enkrat daljši razdalji, kjer je s čatej razdalji (že januarja je z 7,29 posom 2:20,22 osvojila šesto mesto.
Domžalski atletski klub pa je orgastavil osebni in pionirski klubski reniziral tudi že prvo tekmo v sezoni, 17.
kord v teku na 60 metrov).
februarja je gostil Zimsko prvenstvo v
Novopečeni lastnik klubskega remetih za mlajše mladinski in članski
korda je tudi mlajši mladinec Anže
kategoriji. Najboljši domžalski predZidanšek, ki je na Prvenstvu Slovestavnik je bil po pričakovanjih Jan
nije v dvorani za člane in članice v
Emberšič, ki je v metu kladiva med
teku na 1500 metrov s časom 4:11,18
člani zasedel drugo mesto. Sam si je
osvojil deveto mesto. S tem dosežželel daljšega meta od 63,75 metra, ki
kom je za dobre štiri sekunde izboljpa ga kljub temu pelje na Portugalšal mejnik Jakoba Malija iz leta 2017
sko 9. in 10. marca, kjer bo potekal
(4:15,37) in postavil klubska rekorda
Evropski pokal v metih. Priložnost za
tako v kategoriji mlajših kot starejpopravni izpit bo tako prišla že kmaših mladincev.
lu. Med članicami je bila druga tudi
Pod tretji klubski domžalski dvoAnže Zidanšek po uspešni dvoranski
njegova sestra Tia Emberšič.
ranski rekord v sezoni se je podpi- sezoni že pogleduje proti poletju, ko
Da ne bomo hvalili samo napada Doba, vratar Ožbej Kisovec je na 14 jesenskih
Domen Jarc
sal član Nejc Pačnik. V Novem me- bo lovil normo za mladinsko evropsko
prvenstvenih tekmah prejel devet zadetkov in devetkrat mrežo ohranil
Foto: Peter Kastelic/AZS
nedotaknjeno.
stu je isti vikend kot Anže nasto- prvenstvo.

Pačnik in Zidanšek s klubskimi rekordi
zaključila dvoranski del sezone

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 35

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Olimpija znova pretrd oreh
v pokalu Spar
Ljubljanska Cedevita Olimpija ostaja trn v peti košarkarjem
Kansai Heliosa, ki pa so medtem na kolena spravili Krko in
uspešno nastopili tudi v regionalni Ligi ABA 2.
kk kansai helios Domžalčani še
najprej ne najdejo recepta, kako presenetiti favorizirano Olimpijo, ki jih
je lani ustavila tako v finalu državnega prvenstva kot pokalnega tekmovanja. Letos jim je uvodni poraz sezone konec septembra prizadejala že v
Superpokalu (59:76), znova pa so se

Tibor Mirtič je v februarskem
reprezentančnem ciklu vknjižil tudi
krstni nastop v članski izbrani vrsti.

njune poti križale 15. februarja, tokrat
že v polfinalu Pokala Spar. Košarkarji
Heliosa so pogumno krenili v dvoboj
in sredi druge četrtine vodili za pet,
nato pa je sledil kar petminutni strelski mrk, ki je Olimpiji ob polčasu prinesel enajst točk prednosti. A košarkarji Heliosa so znova našli priključek
in blizu ostali tekmecu, štiri minute
do konca na vsega dveh koših razlike (76:81), vendar jim je v zaključku
zmanjkalo moči za enakovreden boj z
varovanci Zorana Martiča. Ob porazu
z 81:95 sta pri Heliosu z 20 oziroma 17
točkami izstopala Malcolm Bernard
in Jan Copot – prvi je vknjižil še osem
podaj, drugi osem skokov. Domžalčane je tepla predvsem igra pod obročem, saj so skok izgubili s 26:42.

Popotnica za tekmo je bila sicer
odlična, saj so vsega tri dni pred tem
premagali Krko na njihovem terenu
po podaljšku s 105:100. Domžalčani so skozi celotni prvi polčas vodili,
nato pa na odmor odšli povsem poravnani z Novomeščani (39:39). Tudi
nadaljevanje je bilo izenačeno in
kljub rahli prednosti varovancev Damjana Novakovića pred zadnjimi minutami so v izdihljaje tekme v boljšem položaju krenili Dolenjci. A Blaž
Mahkovic je s šestimi točkami v zadnjih desetih sekundah, najprej trojko in nato tremi prostimi meti dve
sekundi pred koncem zrežiral čudežni povratek ter podaljšek (89:89). V
njem je za veliko zmago z desetimi
točkami od skupno svojih 16 zablestel Rok Nemanič. Prvi strelec Domžalčanov je bil sicer kapetan Mahkovic z 28 točkami.
Na začetku meseca so igralci Heliosa uspešno nastopili tudi v Ligi
ABA 2, kjer ostajajo v igri za končnico. Najprej so z ekipno igro – kar pet
igralcev je doseglo več kot deset točk
– nadigrali zagrebško Cedevito Junior z 88:68, sledil pa je nesrečen poraz s Pelisterjem (81:83). Tibor Mirtič
dobre pol minute oziroma Mahkovic
dve sekundi pred koncem sta zgrešila trojki, ki bi domžalski ekipi prinesli pomembno zmago. A v igri za napredovanje oranžni vseeno ostajajo po zmagi nad Šibenko, ki so jo z
odličnim drugim polčasom premagali z 88:71. Tako na lestvici pred zadnjimi tremi srečanji zasedajo osmo
mesto, tisto, ki kot zadnje pelje na
zaključni turnir.
Domen Jarc
Foto: Kansai Helios Domžale

Novi mladi karate-do mojstri in novi uspehi
Konec leta 2023 je bil za KK Atom Domžale pester.
karate klub atom domžale
Udeležili smo se 30. mednarodnega S.K.I.F karate-do pokala Tromejnik Kuzma, kjer je sodelovalo 22 klubov in držav: Avstrija, Nemčija, Češka, Srbija, Bosna, Madžarska in
Slovenija. V skupnem seštevku pokalnih turnirjem je KK Atom Domžale je osvojil drugo mesto, za KK Tromejnik Kuzma in pred KK Shotokan
Karate Do klub Š.D. Ruše. Vsi člani KK Atom Domžale na čelu senseja Lovrenca Kokalja 6. RenShi smo
zelo veseli za tako odličen zaključek
leta 2023.
Prvega januarja 2024 je v Kamniški Bistrici potekal 37. karate-do trening – pravi Kangeiko. Tradicionalne vadbe so se lahko udeležili vsi
karatejci iz vseh koncev Slovenije.
To je trening belih kimon z dodatkom mentalne krepitve.
Po treningu je sledilo druženje
ob čaju in obari v koči Pri Jurju.
Mesec januar 2024 je bil za atomovce zelo aktiven.
Zimska idila nas je privabila v
vzhodni del Slovenije, v Mursko
Soboto, kjer je potekal 34. tradicionalni mednarodni zimski karate-do seminar 2024. V treh dneh smo
se prepotili, utrdili, ponovili in razširili znanje, ki ga bomo vsi z veseljem uporabili tudi na prihajajočih
tekmovanjih. Seminar so vodili člani strokovnega sveta SKIF Slovenije Shihan Ivan Čerič 8.Dan Hanshi,
predsednik sveta, Sensei Darjan Rošker 7.Dan Renshi in Sensei Lovrenc
Kokalj 6.Dan Renshi. V nedeljo, 21.

Mednarodno tekmovanje v Riminiju v Italiji

januarja 2024, je po končanem seminarju potekalo tudi opravljanje
izpitov za višjo stopnjo pasu. Izpita
se je udeležilo 60 kandidatov. Med
njimi so bili uspešni tudi člani domžalskega kluba Atom Domžale: Benjamin Flisar Stanković, 5.Kyu modri pas; Leon Tshenolo Strauss Tlhaolang, 2.Kyu drugi rjavi pas; Gaja
Mazvita Strauss Tlhaolang, 2.Kyu
drugi rjavi pas; Branka Strauss,
2.Kyu drugi rjavi pas.
Pridobil smo tri nove mlade mojstre. Izpit za črni pas so opravili:
Lovro Kaluder, 1.Dan, Jakob Šernek,
1.Dan in Blaž Dragar, 1.Dan.
Zadnji vikend v januarju 2024 je
v Riminiju v Italiji potekal mednarodni dvodnevni turnir. Slovenjio
so zastopali Renej Fujs, Jakob Šernek, Gal Časar, Leon Tshenolo Strauss Tlhaolang, Maksimilijan Mrkoč,
Jan in Maj Ščančar in tekmovalki
Gaja Mazvita Strauss Tlhaolang in
Branka Strauss pod vodstvom Sensei Darjan Rošker 7.Dan Renshi in

mednarodnega sodnika Senseia Lovrenca Kokalja 6.Dan Renshi.
Slovenska ekipe je osvojila dve
zlati in bronasto medaljo. Bronasti je bil v kumiteju – proste borbe,
Leon Strauss in kate – nastop v finalu, četrto mesto.
Gaja Mazvita Strauss je v svoji kategoriji v katah z visokimi ocenami
osvojila prvo mesto, prav tako pa je
slavila zmago v borbah. Proglašena je bila za najboljšo žensko tekmovalko na mednarodnem tekmovanju.
Poleg treningov se reprezentanti
še dodatno pripravljajo za prihajajoče mednarodni tekme, predvsem pa
za EP 2025, Grčija in SP 2026, Turčija.
Zakorakali smo v leto zmaja. Po
tradicionalni kitajski kulturi zmaj
predstavlja moč, plemenitost, čast,
srečo in uspeh. Leto 2024 je zaznamovano z veliko dinamike, moči in
priložnosti.
Branka Strauss
Foto: arhiv kluba

Slovenska proizvodnja kakovostnih
vzmetnic in ležišč od leta 2001.
VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU.

Rolanje kot zabava in rekreacija

VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA
LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI
Piram
i

žalna p

P

ln
ra

a prevle
k

o

a
šin
vr

Pika Potočnik, vodja vadb

a le
dn

naravni lat

a

25%
POPUST

O

NA VZMETNICE
IN LEŽIŠČA

00

VN

letih začnejo učiti rolanja, saj vsako
leto učenje postaja za posameznika
vse težje. Začetek učenja rolanja je
lahko izziv, vendar prinaša številne
koristi. Vključevanje otrok v svet rolanja že v zgodnjem otroštvu prinaša obsežne koristi. Ko otroci osvajajo veščine rolanja, se razvijajo v številnih ključnih področjih. Razvoj
motoričnih spretnosti, ki je neposredno povezan z rolanjem, predstavlja temelj za uspešno obvladovanje
drugih športnih aktivnosti in splošno fizično uspešnost v življenju.
Otroci, ki se učijo rolanja, pridobivajo tudi na samozavesti. Vsak
premik, vsak premik lastnih meja
jim daje občutek dosežka. Poleg
tega otroke spodbuja k aktivnemu
življenjskemu slogu. Rolanje jim
predstavlja izjemno zabavno obliko vadbe, ki lahko pozitivno oblikuje njihov odnos do gibanja in športa.
Učenje rolanja pri otrocih predstavlja celosten pristop k njihovemu razvoju, ki zajema telesno, čustveno, socialno ter kognitivno sfero. Ta raznolikost koristi otrokom v
njihovem odraščanju in krepitvi njihove samozavesti, vpliva pa tudi na
njihovo fizično pripravljenost, ki je
ključnega pomena za zdrav življenjski slog in dobro počutje.

1

šad mavrica Gre za odličen način ohranjanje fizičnega zdravja, ki
hkrati prinaša številne druge koristi. Ponuja nam popolno kombinacijo zabave, gibanja na prostem in
krepitev mišic. Poleg fizičnih koristi,
ki jih prinaša, je tudi odličen način
za učenje novih spretnosti in vzpostavljanje trajnih navad za ohranjanje zdravega življenjskega sloga.
Eden od najbolj opaznih učinkov
rolanja je izboljšanje kardiovaskularnega sistema. Med vožnjo se srčni utrip poveča, kar pospeši prekrvavitev, izboljšuje srčno-žilni sistem
ter prispeva k razvoju vzdržljivosti.
Poleg tega aktivno sodelujejo mišice
nog, hrbta in trebušne mišice. Rolanje je tudi odlična vadba za izboljšanje ravnotežja in koordinacije.
V ŠAD Mavrica menimo, da je pomembno, da se otroci že v zgodnjih

0%

s
ek

10

Rolanje je šport, ki ga običajno povezujemo z
mladostniško zabavo.

% N ARA

Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje
Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma)
T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si

www.marsen.si

36 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Namiznoteniška sezona se preveša v drugo polovico Uspešen zaključek leta 2023
Kot je že v navadi, so v drugi polovici sezone poleg ostalih tekmovanj na sporedu tudi
državna prvenstva v vseh starostnih kategorijah.
namizni tenis Zato se ne samo v
našem (NTS Mengeš), temveč tudi v
vseh ostalih klubih širom Slovenije
igralci in igralke pospešeno pripravljajo na ta tekmovanja. V marcu bo
kot prvo na vrsti državno prvenstvo
za člane in članice, v aprilu državni
prvenstvi za kadete in kadetinje ter
mladince in mladinke ter v maju še
državni prvenstvi za mlajše kadete in
kadetinje ter člane in članice do 21 let
(U-21). Poleg državnega članskega prvenstva bodo pri nas v marcu potekala še naslednja tekmovanja: 2. odprti turnir RS za člane in članice do 21
let (U-21), 2. odprti turnir RS za mlajše
kadete in kadetinje ter 3. odprti turnir
RS za mladince in mladinke.

Na vrhuncu sezone so tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. V elitni, 1. SNTL, v kateri igra naša ekipa (NTS Mengeš) v
postavi Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, Aljaž Goltnik, Timotej Jerina in
Luka Jokić – pod vodstvom trenerja
Gregorja Gostiše, bodo tekme potekale tudi v marcu. Naša ekipa dvakrat gostuje, ena tekma pa bo tudi
v domači dvorani v Mengšu, in sicer
v soboto, 16. marca, ob 17. uri, ko
bomo gostili ekipo NTK Krka iz Novega mesta. Tekma bo vsekakor zelo
napeta, saj je NTK Krka na lestvici
uvrščena neposredno pred našo ekipo in bo ta dvoboj ob predpostavki,
da naša ekipa zmaga, avtomatično

Utrinek s treninga igre dvojic naše prvoligaške ekipe; igra dvojic je zelo specifična
ter atraktivna, zato je temu treba prilagoditi tudi treninge.

Novo leto, novi uspehi
Dober konec, še boljši začetek bi lahko zapisali za
uspešno delo Kluba borilnih veščin Domžale, ki je tudi
leto 2024 začel z uspehi.

pomenil naš napredek na lestvici,
poraz pa bi pomenil, da ne bo niti
napredka niti nazadovanja, saj ekipe za nami zaostajajo za preveč točk.
Ligaške tekme nudijo poslastico že
kar na uvodu, saj je najprej na vrsti
tekma dvojic, ki je izredno zanimiva
za gledalce, saj je tudi na pogled izredno atraktivna in rezultatsko vse
do konca zelo negotova, zato vabljeni k ogledu in navijanju.
V marcu bo tudi cela kopica mednarodnih tekmovanj – eno bo tudi
pri nas, v Sloveniji. Na Otočcu bo
potekal WTT Feeder turnir z nagradnim skladom 22.500 ameriških dolarjev, na tekmovanju bodo nastopila številna znana imena tudi s samega vrha svetovnih namiznoteniških
lestvic. Od mednarodnih tekmovanj
bi omenil še nekatera, ki bodo potekala na naši celini. Tako bo v Bolgariji (Panagyurishte) potekal močan
mladinski turnir, precej tekmovanj
pa bodo v tem mesecu imeli tekmovalci-invalidi. Najprej v nam zelo
bližnjem morskem biseru Lignano
Sabbiadoro (Italija), podobno tekmovanje bo kasneje tudi v Španiji
(Platja d’Aro) ter na Poljskem (Wladyslawowo).
Kot vidite, se v namiznem tenisu dogaja precej zanimivega, tako
pri nas, kot tudi po svetu. In če vas
je zagrabila želja, da bi postali del
velikanske namiznoteniške družine, nikar ne odlašajte – pridružite
se nam.
Besedilo in foto: Janez

Uspešen zaključek leta 2023 za Savate klub Domžale
z zadnjim mednarodnim savate turnirjem Dragon
Challenge v Varaždinskih Toplicah na Hrvaškem.

savate klub domžale V organizaciji Savate kluba Šimunec Gym
v Varaždinskih Toplicah je potekalo mednarodno tekmovanje Dragon
Challenge, na katerem je nastopilo kar
18 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Srbije in Avstrije z
več kot 200 tekmovalci. Tekmovanje
je potekalo v treh disciplinah: assaut (lahki kontakt), precombat (mešani kontakt) in combat (polni kontakt).
Po izvrstnih nastopih v polnem kontaktu, ki nam jih je pokazal Žan Šubelj, sta se opogumila in preizkusila
v najtežji disciplini tudi naša Kamničanka, trdoživa Žana Kotnik in neustrašni Anej Lapanja. Žana Kotnik je
prva članica Savate klub Domžale (19
let delovanja), ki je tekmovala v disciplini combat. Iskrene čestitke vsem
našim neutrud­nim in vztrajnim tekmovalcem na doseženih rezultatih:
Lili Lukežič do 45 kg 1. mesto disciplina assaut; Žana Kotnik nad 75 kg 2.
mesto disciplina assaut; Žana Kotnik
nad 75 kg 2. mesto disciplina precombat; Anej Lapanja do 85 kg 2. mesto
disciplina assaut; Anej Lapanja do 85
kg 2. mesto disciplina precombat; Antonio Marinović do 75 kg 3. mesto di-

sciplina assaut; Stefan Vukovič nad
85 kg 5. mesto disciplina assaut.
Dobri in gladki organizaciji gre
zahvala Savate kluba Šimunec Gym,
naši slovenski Savate zvezi in Občini
Domžale za nenehno podporo pri delovanju našega kluba.
Trener Bojan Rusjan ne more brez
svojih zvestih spremljevalcev in podpornikov kluba, ki so poskrbeli za
organizacijo ter psihično in fizično
pripravljenost tekmovalcev na borbe. Posebna zahvala gre klubu Boxe
Francancese Trieste ter klubskem trenerju Lorenzu Cecenu Volcicu za podporo pod imenom skupnega projekta
Ciril Kotnik v sodelovanju z Nca Web.
Komaj se je tekma končala, je klub dobil že vabila na nove tekme. SKD tekmovalci komaj čakajo na bližajoči se
tekmi v Budimpešti in v Trstu.
Tudi vas vabijo, da se jim pridružite na treningih ob sredah med 18.30
in 20.00 ter petkih med 18.30 in 20.30
v OŠ Rodica ter sami na prvem brezplačnem treningu presodite ali vam
savate – francoski boks ustreza. Za
prva dva tedna nudijo 50-odstotni
popust in izposojo vse savate opreme.
Besedilo in foto: Savate klub Domžal

Državna šahovska prvenstva v hitrih disciplinah
Na Fakulteti na elektrotehniko v Ljubljani so med 19. in 21. januarjem potekala
državna prvenstva v pospešenem in hitropoteznem šahu.

klub borilnih veščin domžale Tako jih je 12 in 13. februarja 2024
Kot je povedal predsednik kluba obiskal Tilen Zajc z Izlak – svetovni
Marjan Bolhar, so bili člani Kluba in evropski prvak, dobitnik drugeborilnih veščin Domžale zelo uspe- ga mesta s svetovnih iger v Riyadhu
šni na prvem mednarodnem tekmo- 2023. Tilna Zajca, tudi dolgoletnevanju WAKO kickboxing v letu 2024, ga reprezentanta Kickboxing zveze
poimenovan Golden Glove. Tridnev- Slovenije, je povabil glavni trener
no tekmovanje z dolgoletno tradici- Kluba borilnih veščin Domžale Marjo v Italiji, na katerem so se hrabro jan Bolhar, s katerim sta bila skupaj
borili tudi kickboksarji iz Kluba bo- dolgo v slovenski reprezentanci ter
rilnih veščin Domžale, je potekalo v ohranila prijetne spomine in prijakraju Mareno di Piave in zbudilo ve- teljstvo na čas, ko sta s trdim delom
liko zanimanja.
pred nekaj leti na svetovnem prvenČestitke vsem udeležencem, še stvu kickboxinga v turški Antalyji
posebej pa: Zoji Mrak, -50 kg mla- oba dosegla odličja.
dinke/članice, ter Maksu Koselju,
Seminar Tilna Zajca je prispeval
+60 kg starejši kadeti za osvojitev pr- k nadgraditvi dobrega programa
vih mest, pa tudi Žanu Molku, -55 kg Kluba borilnih veščin Domžale. Postarejši kadeti, ki je bil drugi in Janu sebej so bili na treningu nad Tilnom
Zupanu, +60 kg starejši kadeti za tre- navdušeni najmlajši, ki bodo tektje mesto. Patrik Mark Keržan, -60 kg movali v otroški ligi do 15 let v Domstarejši kadeti je osvojil peto mesto. žalah. Vabljeni zato 5. oktobra 2024
Vsi tekmovalci imajo v programu v Domžale!
Fantje in dekleta so dobro pripratudi testiranje v začetku februarja.
Želijo pa si tudi nastopa na evrop- vljeni na tekmovanja, ki jih čakajo v
Zagrebu na kickboxing open, in v Maskem pokalu v Zagrebu.
Klub borilnih veščin Domžale si riboru v prvem kolu boksarske lige.
Vera Vojska
prizadeva, da bi svoje treninge poFoto: KBV Domžale
pestril z obiski različnih športnikov.

šah Na posamičnih prvenstvih je
bilo prijavljeno več kot 140 šahistk
in šahistov, na ekipnih tekmovanjih
pa pri okoli 60 ekip. Prvi dan v petek
je bilo na vrsti hitropotezno posamično prvenstvo, v soboto ekipna prvenstva v hitropoteznem in pospešenem
tempu, zadnji dan v nedeljo pa posamična prvenstva v pospešenem šahu.
Domžalčani so igrali solidno, članicam je le malo manjkalo do stopničk
v hitropoteznem šahu.
Najboljši slovenski šahist, Domžalčan Luka Lenič, sicer član Tajfuna ŠK Ljubljane, je prvi dan postal
državni prvak v hitropoteznem šahu,
drugi je bil Matic Nareks (Celjski ŠK),
oba sta zbala 9 točk, tretji pa velemojster Jure Škoberne (ŠD Posočje), 8,5.
Med člani Šahovskega društva Domžale se je najbolj uvrstil Jure Plaskan,
med 111 udeleženci je zasedel 30. mesto, v devetih kolih je zbral 6,5 točke.
Prizorišče prvenstva v avli Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani;
prvi z desne je Dragomljan fide mojster Rudi Olenik Čampa, sicer član
Tajfuna ŠK Ljubljana.
Med članicami se je z naslovom
prvakinje okitila Petra Kejžar (Tajfun
ŠK Ljubljana) 8,5 točke, druga je bila
Nuša Hercog (Celjski ŠK), tretja pa
Teja Vidic (Tajfun ŠK Ljubljana), sicer
Domžalčanka, obe sta zbrali 7,5 točke.
Članica ŠD Domžale, fide mojstrica
Petra Grošelj se je s 5,5 točke med 18
tekmovalkami uvrstila na 10. mesto.
V soboto so se člani kot članice
pomerili na prvenstvih v hitropoteznem šahu. Med člani je zmagal ŽŠK

Maribor Poligram, drugo je bilo ŠD cami je slavila prva ekipa Tajfun ŠK
Krka Novo mesto 16, tretji Tajfun ŠK Ljubljana z 11 točkami, sledita ŽŠK
Ljubljana 13, na prvi deski je igral Le- Maribor Poligram in druga ekipa
nič. ŠD Domžale je nastopilo z dve- Tajfun ŠK Ljubljana 2, oba sta osvojima zasedbama, prva se je uvrstila na la 11 točk. Domžalčanke so se med 11
16. mesto, predvsem zaradi tega, ker ekipami uvrstile na dobro peto mesto.
je tesno izgubila štiri dvoboje, pet jih
V nedeljo so se šahisti pomerili še
je dobila, ker so štele meč točke, šele v pospešenem šahu. V odsotnosti Lezatem število osvojenih točk. Mesto niča je zmagal najmlajši slovenski veza njimi se je uvrstila mlajša ekipa, lemojster Jan Šubelj (ŽŠK Maribor Poligram), pred Davidom Brinovcem
nastopilo je kar 42 članskih zasedb.
Tudi med članicami je slavil ŽŠK (ŠK Žalec) in Anelom Hasanagićem
Maribor Poligram 13 točk, drugi je bil (ŠK Ig), vsi so osvojili 7,5 točke, odloCeljski ŠK 1 11, tretji pa Tajfun ŠK Lju- čal je boljši Buholz. Članu Domžal Jubljana 8. Domžalčanke so med osmi- retu Plaskanu je dobro kazalo, vendar
mi ekipami osvojile 4. mesto, le malo je v zadnjem kolu izgubil z zelo neujim pa manjkalo do stopničk. V so- godnim Davidom Brinovcem in pribotnem popoldnevu je Tajfun ŠK stal na 10. mestu. Senior Jože Skok je
Ljubljana na ekipni pospešeni pre- s 5 točkami med 109 udeleženci zaseizkušnji slavil med člani in članica- del 37. mesto in prejel srebrno medami. Med fanti je Tajfun ŠK Ljublja- ljo v kategoriji seniorji, zmagal je Mina osvojil 14 točk, seveda z Leničem lorad Bulatović, ŠK Stari Mayr Kranj,
na prvi deski, sledila sta ŽŠK Mari- tretji je bil James M. Tomazin ŠK Slobor Poligram 11 in ŠD Tomo Zupan venska Bistrica. Najstniška Domžal1 Kranj 10. Domžale so popravile do- čana Bine Markošek in Miha Žmaupoldansko smolo, saj so se med 40 car sta tudi zbrala pet točk, prvi je deekipami uvrstile na zelo dobro 8. me- lil 38., drugi pa je osvojil 44. mesto.
sto, v zadnjem kolu pa z 2,5:1,5 ugna- Med članicami je zmagala Zala Urh
le močno ekipo ŠK Žalec. Med člani- 7,5 točke pred Tejo Vidic (obe Tajfun
ŠK Ljubljana), tretja je bila Ivana Hreščak (ŠK Postojna), obe s po 6,5 točke. Petra Grošelj je med 24 udeleženkami s 5,5 točke osvojila dobro 7. mesto. Prvenstvo je vodila mednarodna
sodnica Ana Srebrnič. Direktorica je
bila Darja Kapš, Tajfun ŠK Ljubljana,
ki je bil glavni organizator prireditve,
Ekipa Domžal (z leve): Jure Plas­kan, Blaž
na kateri so podelili tudi lepe praktičDebevec, Maj Markošek in Jože Skok v
ne nagrade.
Jože Skok
dvoboju s ŠK Žalec na hitro­poteznem
prvenstvu

Foto: Luka Rifelj

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 37

objave

slamnik@kd- dom zale. si

Tiho teče našega življenja reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a vstane bolečina
v srcu drugega in večnega spomina.

zahval a

v spomin

Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
(Tone Pavček)

Ob slovesu našega očeta

zahval a

Mineva žalostno leto, odkar nas je
zapustila naša draga nona

Francka
Martinič
(rojena Hribar)

Novembra bo minilo 50 let, odkar nas je
mnogo prezgodaj zapustil naš nono

Josip Martinič Bepo
Hvala vsem, ki se ju spominjate in ohranjate
v lepem spominu.
Vsi njuni

Alojzija Šuštarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena
sožalja, besede tolažbe, mašne darove, darove za cerkev,
Karitas, sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se msgr. dr. Franciju Šuštarju za poslovilne
besede in lepo opravljen obred.
Ne nazadnje se zahvaljujemo pevcem homškega
odraslega cerkvenega zbora, pevcema Vesni Potokar
in Martinu Soncu za čudovito interpretirane pesmi,
cvetličarnama Na ovinku in Arboretum, osebni
zdravnici, prijaznim, strokovnim patronažnim sestram
in vsem neimenovanim.
Hvala vsem, ki boste našega očeta ohranili v lepem
spominu. Toplina njegovega srca bo vedno z nami.

Ko vajine zaželimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče,
da vaju med nami ni.

Ko bolečina je prevelika,
se tudi solza posuši,
le srce nemo kriči,
zakaj vaju med nami ni.

v spomin

v spomin

Mineva žalostno leto bolečine,
odkar je v večnost odšla naša
ljuba žena, mami in mama

3. marca 2024 bo minilo 16 let,
odkar si odšel od nas za vedno.

s Podrečja

z Vira

Marija Arh

in
20 dolgih, praznih let, odkar nas je
mnogo prezgodaj zapustil naš
dragi sin, očka, brat in stric

Ivan - Nino Arh
s Podrečja

Močno vaju pogrešamo! Za vedno ostajata v naših mislih
in srcih. Iskrena hvala vsem, ki ju skupaj z nami ohranjate
v lepem spominu in ju skupaj z nami nosite v svojem srcu.

Jani Inkret
			
17. januarja 2024 je minilo pet let,
odkar nas je za vedno zapustil

Ivan Inkret
z Vira

Svojo življenjsko pot je v 28. letu starosti
sklenil naš dragi

Žan Žargi
iz Zgornjih Jarš

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem
in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče,
svete maše in ostale darove. Hvala PGD Jarše - Rodica ter
ostalim gasilkam in gasilcem za častno stražo in svečano
gasilsko slovo. Hvala društvu Mladih Jarše, pevcem Grm,
Niki in Anžetu, trobentaču ter župniku Tilnu Oberwalderju
Zupancu za lepo opravljen obred in tolažilne besede.
Hvala pogrebni službi Vrbančič in velik hvala vsem skupaj,
da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žanko, pogrešamo te!
Vsi tvoji

Čeprav je veliko poti,
je življenje le ena sama.
Nanjo stopiš,
hodiš, upaš in veš,
da se nekje konča.

v spomin
Letos bo minilo 18 let,
odkar nas je zapustila

Olga Žebovec
in
			
5 let, odkar se je poslovila
naša mama

Pepca Žebovec
z Vira

Hvala vsem, ki se obeh spominjate.

Hvala vsem, ki ju z nami ohranjate
v lepem spominu.

Vsi njuni

Pogrešamo vaju

Vsi njeni

v spomin

Dober boj sem dobojeval,
tek dokončal,
vero ohranil.
(2 Tim 4,7-8)

Zapel je zvon
tebi v slovo,
poln bolečin,
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in bolečina.

zahval a

zahval a

V 102. letu je h Gospodu odšla naša draga sestra in teta

Svojo življenjsko pot je v 62. letu starosti
mnogo prezgodaj sklenil mož, oče in sin

Ivanka Pavli

iz Nožic

Slika brez zvoka
pa iz nje tvoj smeh buči.
Prazna soba,
pa si tu še vedno ti.
Veš, da tu zdaj nič več ne cveti?
Ker si sama brez tebe ne dovoli...
Ampak enkrat bo.
Ker si ji rekla tako.
Ker si ji sama pokazala kako.
Enkrat bo. In ti boš zraven.
Ker si sama rekla tako.
Četudi sama, s teboj.
Četudi sama, se ne boj.
A sploh še veš kako borovci dišijo?
Kako stvari, kljub temu da si srečen te dušijo?
Vsak ima svojo usodo.
Plavamo, kamor nas nese tok.
Samo močni zmorejo na tej poti užiti lepe trenutke.
Zato plavaj,
veslaj,
uživaj.
Zacveti.
Saj si mi ti pokazala kako.
Bodi zraven.
Ker si mi rekla tako.

po domače Mertova teta
iz Domžal

Andrej Dekleva

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane
maše in sveče. Hvala duhovnikom za duhovno
spremstvo in pogrebni obred, pospremljen z besedami
vzpodbude in tolažbe. Zahvaljujemo se dr. Mojci Zajc
Kraševec za skrbno bedenje nad njenim zdravjem in
gospe Romani Pirnat za vestno oskrbo na domu.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom, znancem in sodelavcem podjetja Napredek,
Tuš C&C, Prodnik ter ekipi Koželj za izrečena sožalja,
sveče, cvetje in darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Tadeju
Ložarju, urgentnemu zdravniku Žanu Vrhuncu, kvartetu
Krt, trobentaču za zadnje slovo ter pogrebni službi
Vrbančič.
Hvala vsem, ki se ga boste spomnili, postali pri
njegovem grobu in ga nosili v svojih srcih.

Žalujoči: brat Janez, svakinja Mici, nečaki in
nečakinje ter ostalo sorodstvo

Žalujoči: žena Milena, sinova Jure in Grega, oče Milan
in mama Gerda

Januarja je minilo peto leto odkar nas je zapustila naša
draga

Maruša Radmelič
Hvala vsem,
za vsak cvet, svečo, zastal korak ob grobu in misel nanjo ...
Vsi njeni

SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno
v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti:
slamnik@kd-domzale.si.

38 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

objave

slamnik@kd- dom zale. si

Je čas, ki da, je čas,
ki vzame, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.

Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker te več ni.
Ostali so živi spomini,
z nami potuješ vse dni.

v spomin

zahval a

zahval a

22. januarja so minila štiri leta,
odkar nas je zapustila naša

Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti
sklenil naš oče, dedek, brat in stric

Ida Prelovšek

Svojo življenjsko pot je v 66. letu sklenil naš dragi

Blaž Ulčar
s Škrjančevega

Janez Prelovšek
po domače Sivčev Janko iz Žič

Bil je nagajiv in igriv, razumevajoč in dobrosrčen,
radodaren v besedah in dejanjih. Iskreno se
zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene
darove in svete maše. Lepa hvala g. župniku Janezu
Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi
Vrbančič, Cvetličarni na ovinku za cvetne aranžmaje in
pevcem za res lepo odpete pesmi.
Hvala vsem, ki ste našega dragega Blaža pospremili na
njegovo prezgodnjo zadnjo pot.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem,
prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja,
podarjeno cvetje, sveče in darove. Zahvaljujemo se vam,
da ste nam stali ob strani in ga pospremili k večnemu
počitku. Posebna zahvala gre župniku Janezu Jarcu za
obred, pogrebni službi Vrbančič, dr. Rastu Stoku za vso
podporo v njegovih zadnjih mesecih ter Cvetju Pižem.
Spominjali se ga bomo kot delovnega in poštenega.
Vedno bomo čutili njegovo ljubezen in ponos do družine.
Upamo, da se v večnosti spet snidemo.
Vsem in vsakemu posebej hvala!

Žalujoči: vsi njegovi

Vsi njegovi

zahval a

Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman
te išče.
Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj
glas, bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih še živiš.

Še meč svoj tok izje
in razum duha utrudi.
In utrudi se srce.
In življenje tudi.
(lord Byron)

Drago Ložar
20. 3. 1957–14. 1. 2024

Toplo in srčno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej,
ki je pokojnika skupaj z nami spremljal v življenju in
bolezni ter ga pospremil na njegovo zadnjo pot, v nebo.
Štejejo velike in male misli, drobni in dobri nameni,
pristna prisotnost – za vse smo nadvse hvaležni.
V njegov spomin pojte s pticami, plešite z vetrovi in
uživajte v sončnih žarkih vsakega novega dne. Hvala za
vse, kar ste in ostajate z nami.
Marta, Daša in Nejc

zahval a
Mnogo prezgodaj nas je v 58. letu starosti
zapustil naš dragi sin, oče, brat in stric

Edvard Ložar
iz Sela pri Ihanu

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne
besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k
večnemu počitku. Hvala tudi kaplanu župnije Dob Roku
Pogačniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem,
pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Slovnik.
Vsi njegovi

Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)

Ko bi roz’ca modra bila,
slan’ca bi Te ne umorila,
o, zakaj se nisi skrila,
Ti nesrečna rožica.

zahval a

zahval a

V 82. letu se je od nas poslovila
naša draga žena, mama, babica in prababica

V 81. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica

Metka Zupanek
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sokrajanom
in znancem za izrečena sožalja, cvetje in tople besede.
Zahvaljujemo se članom Društva Lipa, ki ste ji namenili
besede ob slovesu, ter osebju Doma upokojencev
Domžale za nego in skrb.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste
ohranili v lepem spominu.
Neizmerno jo bomo pogrešali.

Bolečina se da skriti,
tudi solze zatajiti,
le ljube mame, žene, hčerke in sestre
nihče nam ne more vrniti.

zahval a

Svojo življenjsko pot je v 47. letu
sklenila naša draga

Mojca Javornik
rojena Markač

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za
izrečena sožalja, cvetje, sveče ter pomoč. Hvala vsem, ki
ste našo Mojco pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni

Marija Pavli
roj. Juhant
z Vira

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za pomoč, izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Hvala g. Franciju Gerbcu za poslovilne besede, g. župniku
Aleksandru Ureku za besede tolažbe in pevcem za zapete
pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v njen zadnji dom.
Vsi njeni

... sreča kot sonce zahaja,
in z njo odidejo mnogi,
le mama vztraja do kraja
v svoji angelski vlogi.
(Tone Pavček: Angel za mame)

v spomin
Minilo je leto, odkar nas je zapustila

Štefka Juteršek
(1953–2023)
iz Doba

Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu
in jo nosite v srcu.
Vsi njeni

iz Žič

Hvala vsem, ki ohranjate lepe spomine nanjo, ji prižigate
sveče in postojite ob njenem grobu.
Vsi te pogrešamo in se te nenehno spominjamo.
Vsi njeni

v spomin
Življenje je kot knjiga.
Za listom list, za dnevom dan,
nihče ne ve, kdaj bo ta roman
napisal zadnjo stran.

Dragi Žan,
bilo je v začetku februarja, v petek, ko nas je pretresla
vest, da te ni več. Sprašujemo se, zakaj, in zakaj tako
hitro.
Odgovora najprej nismo želeli slišati in mu verjeti, vendar smo kmalu dojeli, da si sklenil krog življenja. Trenutek spoznanja o naši minljivosti je bil tisti petek podoben
pritajeni svetlobi, ko luna sredi dneva za nekaj časa zakrije sonce, ko zapiha lahen veter, ko ptice obmolknejo.
Vendar življenje gre naprej in smrt z njim, saj je njegov
nepogrešljivi del.
Poln življenja in zanj značilne radosti, poln načrtov za
prihodnost si se odločil za drugo pot in prisiljeni smo se
soočiti s kruto resnico, da smo te izgubili za vselej in da
boš z nami samo še v spominih. Dragocenih spominih, ki
nam bodo izvabljali na usta nasmehe in nam hkrati orosili oči ob spoznanju, da te ne bo več med nas.
Žan je 22. maja 1996 razveselil mami Mileno in očeta Marjana ter skupaj z bratoma Luko in Urbanom v naslednjih
letih preživljal lepe mladostniške dni. Po končani osnovni šoli se je odločil, da svoje izobraževanje nadaljuje na
Srednji šoli Domžale, kjer se je izučil za avtomehanika.
Marljivost in delavnost sta bili njegovi vrlini, kar je vedno
pokazal doma, v službi in pri nas, v našem gasilskem
društvu.
Gasilci so mu bili najprej hobi in sčasoma tudi obveznost. V naše vrste je vstopil že leta 2004, v osnovni
šoli, in se kot mladinec dokazoval na tekmovanjih in
pridobival tista prva gasilska znanja. Nadobuden, željan
pomagati drugim, je opravil tečaj za operativnega gasilca
in osnovno znanje nadgradil s specialnostmi, kot so tečaj
za strojnika in tečaj za gašenje notranjih požarov. Ko je
zapiskal pozivnik, je stvari izpustil iz rok in se ostalim
fantom pridružil pomagati drugim v nesreči. Sodelovanje
na vseh ostalih dogodkih, kot so požarna varovanja in
npr. družabni dogodki so le redko minili brez njega.
Za njegovo 20-letno udejstvovanje v gasilski organizaciji
bi moral na letošnjem občnem zboru našega društva prejeti značko za dolgoletno delo in značko za 10-letno delo
v operativni enoti. Odlikovan je bil s priznanjem gasilske
zveze III. stopnje. Žan je bil gasilec in kljub svoji živahnosti je bil med kolegi gasilci cenjen. Spoštljiv odnos do
uniforme in nošenje oznak na ramenih mu je bilo v čast
in ponos.
V Stefanie je našel svojo življenjsko sopotnico, s katero
sta se leta 2019 tudi poročila in leto kasneje sta postala
ponosna starša mali Sofiji.
Ostal nam bo dragocen spomin na človeka z energijo, ki
je za nas gasilce vodilo, spodbuda in zaveza, ki jo sprejemamo kot zgled tvojih pozitivnih vrednot. Naj ti bo lepo
med zvezdami, naj ti bo tako lepo, kot je bilo vsem nam
s teboj.
Žan je skupaj z vsemi nami gradil društvo in v njem
pustil del svojega življenja, del, ki se imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica. Na koncu, vsem
domačim in svojcem v imenu društva izrekamo globoko
sožalje.
Žan, hvala in zadnji gasilski pozdrav.
Na pomoč!


PGD Jarše - Rodica
Robert Koščak

letnik lxiv | februar 2024 | številka 2slamnik | 39

objave | pisma bralcev

slamnik@kd- dom zale. si

������������������������������������������������������������������������������������������������

pisma bralcev

OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V LETU 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si
pod zavihkom »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in v Uradnem vestniku Občine Domžale objavlja
Javni razpis za sofinanciranje programov izobraževanja odraslih v letu 2024.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 29. 3. 2024.
Številka: 603-0001/2024
Datum: 29. 2. 2024

	

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IN
PROGRAMOV DELA Z OTROKI IN MLADIMI
V LETU 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si
pod zavihkom zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in v Uradnem vestniku Občine Domžale objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov in programov
dela z otroki in mladimi v letu 2024.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 29. 3. 2024.
Številka: 600-1/2024
Datum: 29. 2. 2024

	

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA
DNEVNIH CENTROV ZA OSEBE Z
MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
V LETU 2024
Obveščamo vas, da Občina Domžale na spletni strani www.
domzale.si pod zavihkom »Objave/Javni razpisi, naročila,
objave/Aktualni« in v Uradnem vestniku Občine Domžale
objavlja Javni razpis za sofinanciranje delovanja dnevnih
centrov za osebe z motnjami v duševnem razvoju v letu 2024.
Rok za prijavo je 29. 3. 2024.
Številka: 122-0005/2024
Datum: 29. 2. 2024

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH
PROJEKTOV IN PROGRAMOV V LETU 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si pod
zavihkom »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni«
objavlja Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih projektov in programov v letu 2024.
Prijave na javni razpis bo mogoče oddati izključno v elektronski obliki preko spletne aplikacije DOM-a, zato vse zainteresirane vabimo, da se udeležijo predstavitve postopka
oddaje vloge prek navedene aplikacije. Predstavitev bo potekala 11. 3. 2024 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale.
Rok za prijavo na javni razpis je 29. 3. 2024.
Številka: 610-0001/2024
Datum: 29. 2. 2024

	

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave,
krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko
in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.
Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank,
društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.

Sistem plačljivega parkiranja deluje v skladu z Odlokom o določitvi parkirnin na javnih površinah v občini Domžale (Uradni vestnik št. 11/2023), ki ga je sprejel Občinski svet Občine
Domžale. Nov parkirni režim in pobude uporabnikov spremljamo in preučujemo možnosti za izboljšave, tudi možnost
plačevanja z gotovino na parkirnih avtomatih, ki tega trenutno ne omogočajo.
Možnost plačila z gotovino imate že omogočeno na parkirišču z zapornico ob tržnici, kjer je parkiranje brezplačno po
17. uri in pred 7. uro zjutraj, prav tako je brezplačna prva ura
parkiranja.
Z lepimi pozdravi,
Ur ad županje

Spoštovani,
pošiljam vam poziv, da ponovno premislite o načinu plačevanja parkirnine na parkomatih, ki ste jih pred kratkim uvedli
v Domžalah. Skrajno neprimerno, neodgovorno, nespoštljivo in nedopustno se mi zdi, da se parkirnine ne da plačati z
gotovino.
Gotovina je uradno slovensko plačilno sredstvo, zapisano tudi
v zakonu. Prav zaradi bojazni, da nam bo pravica do uporabe
gotovine odvzeta, smo lani Slovenci zbrali veliko več kot minimalno predpisanih 3000 overjenih podpisov in s tem jasno izrazili željo, da se gotovina kot plačilno sredstvo vpiše v samo
ustavo. Ravno za plačilo na parkomatih je vedno veljalo, da si
moral imeti nekaj kovancev, zdaj pa kar naenkrat z njimi nimaš kaj početi, saj jih nimaš kam vtakniti.
Namesto da bi podpirali uporabo zakonitega plačilnega sredstva, ste se v Občini Domžale odločili, da boste prvi začeli s kršenjem te pravice in vsem uporabnikom parkirnih mest odvzeli možnost plačila z gotovino. Če je res potrebno vsak parkirni prostor v Domžalah zaračunati, kar je bil po mojem že dovolj velik šok – saj so bile pred časom že uvedene cone kratkotrajnega parkiranja, označenega s parkirno uro – potem je
bil še večji šok dejstvo, da ga sploh ne moreš niti plačati, če
nimaš plačilne kartice ali neke aplikacije na pametnem telefonu. Kaj pa nekdaj tako opevani evri, celo s slovenskimi motivi na kovancih? Z njimi se lahko le obrišeš pod nosom in se
odpelješ iz Domžal.

Poiščimo način za
nadaljnje subvencioniranje
letnih kart v Arboretumu
Volčji Potok
Številne občanke in občani Domžal smo z razočaranjem in
presenečenjem sprejeli odločitev Občine Domžale (OD), da
se z letom 2024 zaradi pravnih pomislekov prekine subvencioniranje letnih kart za obisk Arboretuma Volčji Potok. Ko
smo se pred več kot 20 leti na OD odločili za sodelovanje z
javnim zavodom v državni lasti, katerega del leži tudi v naši
občini, smo želeli s tem čim več občanov spodbuditi k bolj
zdravemu načinu življenja, z več gibanja v naravnem okolju.
Čudoviti park v naši bližini je kraj, kjer občudujemo naravo
z vsem bogastvom rastlinstva, je prostor miru in rekreacije,
brezskrbne igre za otroke in tudi številnih dogodkov ter prireditev. Imamo ga za svojega in nam veliko pomeni, vsem generacijam, še posebej pa družinam in starejšim. In odziv je bil
odličen! Nenazadnje so temu sledile tudi druge občine, prihranek za družino (v lanskem letu 20 evrov/osebo) pa sploh
ni zanemarljiv. O tem govorijo tudi številke: v lanskem letu
je bilo prodanih 2229 odraslih in 612 otroških letnih kart, poleg tega so imele brezplačen vstop tudi organizirane skupine
domžalskih šol in vrtcev. In cena, ki jo je zato plačala OD, je
skoraj simbolična: 5280 evrov. Če preračunamo, smo občani
s tem prihranili več kot 50.000 evrov. Torej vsekakor gospodarna odločitev OD.

Oprostite, ampak še vedno obstajamo ljudje, ki imamo spoštljiv odnos do denarja v obliki kovancev in bankovcev in ki Zato je več kot nenavadno, da se je vodstvo OD odločilo za rane uporabljamo pametne digitalizacije, ki nas posiljuje na vsa- dikalen ukrep prekinitve sodelovanja, o čemer so Arboretum
kem koraku – zdaj vključno z občinsko politiko parkomatov – obvestili šele v februarju 2024, potem ko je bilo glede na ustain ostajamo analogni. Prosim vsaj zavoljo starejših uporabni- ljeno večletno prakso občanom Domžal za leto 2024 že prokov parkirnih mest premislite ponovno in jim/nam omogoči- danih več kot 600 subvencioniranih vstopnic. Če je vodstvo
te plačilo s kovančki.
OD z županjo Renato Kosec podvomilo v ustreznost obstoječe pogodbe in njeno pravno podlago, potem je v primeru, da
Verjamem, da boste ob ponovni presoji premogli toliko zdra- so še prepoznavne številne koristi tega sodelovanja, bilo dove pameti, da se boste odločili prav.
volj časa, da se pravočasno in brez prevelikega pompa poiščejo načini in poti, da do kršitve ne bi več prihajalo. Nenazadnje je tudi Ministrstvo za finance pojasnilo, da občina lahUršk a Novak M atič
ko spodbuja posamezne programe in uresničuje prednostne
naloge tudi na način, da subvencionira ceno vstopnic za svoje občane pri javnem zavodu v državni lasti. S tem ne financira neposredno javnega zavoda, pač pa zgolj plačilo storitve za
izvajanje javne službe. Torej, kot pravi pregovor: Kjer je volja –
je tudi pot! Za transparentno, učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev. In če torej je volja, tega zagotovo v tem primeru ne bo problem narediti, pravna služba, občinska uprava
in vodstvo OD pa naj opravijo svoje delo in vzpostavijo takšen
način bodočega sodelovanja. Prepričana sem, da bodo s svojimi izkušnjami in znanjem pa tudi že znano prakso drugih lahSpoštovana gospa Urška Novak Matič,
ko hitro rešili vse dileme in pomisleke. In glede na buren odziv
v nadaljevanju vam pošiljamo odgovor na pobudo, ki ste
javnosti se bo to, upam, da že za leto 2024 najbrž tudi zgodilo.
nam jo poslali po elektronski pošti 24. januarja 2024.

Odgovor na pismo:
Urejenost plačila
parkirnine

Cveta Zalok ar,
ena od pobudnic sodelovanja
z JZ Arboretum Volčji Potok

MALI OGLASI
Gostilna Rok v Krtini zaposli
osebo z izkušnjami
- za delo v strežbi
- za pomoč v kuhinji
Delovnik po dogovoru, zaposlimo pogodbeno, s. p.,
študentsko delo, honorarno.
Boštjan Nemec, s. p., Krtina
36, 1233 Dob,
t: 041 648 880

Sezonsko zaposlimo mlajšo
upokojenko za pomoč v ku-

hinji in hotelu. Hotel Krona.
t: 00386 1 724 06 00

Sezonsko zaposlimo kv kuharico, možna redna zaposlitev. Hotel Krona.
t: 00386 1 724 06 00

Brezplačen odvoz vseh kovin­
skih predmetov, pralnih stro­
jev, odsluženih koles, plinskih
jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 780 078

Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob
sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu
(Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri
vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si

40 | slamnik

številka 2 | februar 2024 | letnik lxiv

aktualno | nagradna križanka

slamnik@kd- dom zale. si

kolumna • medsebojni odnosi

LIDIJA BAŠIČ JANČAR

KDO JE VAŠA OPORA?
Če se malo sprehodimo skozi svoje življenje in pomislimo, kateri ljudje so nam predstavljali vir opore, spoznamo,
da so to bili številni nam dragi ljudje.

V

otroštvu zagotovo starši in
morda bratje, sestre, sorodniki. V času mladostništva so se staršem pridružili še prijatelji in sovrstniki, kmalu pa so starše zamenjali partnerji,
zakonci. Ti naj bi nam dajali podporo skozi daljše časovno obdobje,
torej več ali manj do konca življenja. Seveda imamo še nekaj ljudi, ki
jim lahko zaupamo, na primer kolege, še vedno starše, le da so za večino odraslih glavni steber opore prav
njihovi življenjski sopotniki.
Tokratno kolumno pišem prav na
dan zaljubljencev, na valentinovo.
Ker imamo danes dneve, ki so tako
rekoč posvečeni skoraj vsaki stvari,
ki se je lahko domislimo, je kar prav,
da praznujemo tudi dan zaljubljencev, torej vseh tistih, ki se preprosto
imamo radi. Kaj pomeni imeti rad?
Definicije, s katero bi se lahko vsi
strinjali in se poistovetili z njo, ni.
Vsak ima svojo. Mene najbolj nagovori preprosto dejstvo, da imeti rad
pomeni imeti oporo človeka, ki mi
veliko pomeni, in to najbolj v času

stisk in ovir, strahov in obupa. Ta- bo težko in ko bi najbolj potrebovakrat, ko sem najbolj ranljiva, ko se li ramo, da bi se nanjo lahko naslone zmorem sama umiriti in si reči nili. Oboje, sprejeti ramo in jo ponukakšne spodbudne besede. No, rav- diti, zahteva od nas določeno mero
no takrat potrebujem močno roko, zrelosti. ww smo namreč bili, da je
nežen objem in besede, ki mi vlijejo najbolje svoje težave reševati sam.
Tako tudi rame dostikrat ne zmoupanje in mi spremenijo misli.
Lahko rečete, kar hočete, ampak remo sprejeti, saj nočemo pokazadanes se je v zraku čutilo, da smo si ti, da nam je težko, povedati pa še
bolj naklonjeni. Po ulicah je bilo vi- manj. Kaj bomo drugega obremenjedeti več objemov, prijaznosti in po- vali s svojimi težavami? Ne bo me raljubov. Več rožic in več prepletenih zumel, brez pomena je, da tarnam …
rok. Meni je to všeč, pa čeprav dosti- lažje bom sam/-a. To so zablode, ki
krat slišim, da je praznik zaljubljen- ne prinesejo nič dobrega. In ko ostacev prišel k nam iz tujine, da je iz- nemo sami s svojimi težavami, zelo
mišljen. Naj bo. Vseeno mi je. Lepe radi pogodrnjamo, da nas nihče ne
stvari so vedno dobrodošle. Kar v razume, da tako ali tako ni nikogar,
ljudeh vzbuja ljubezen, sočutje, ra- ki bi nam lahko pomagal. Kakšen
zumevanje, je vredno ohranjati. Ob- paradoks, kajne?
Kar oddajamo, to sprejemamo. To
čutek, da imaš nekoga, ki te podpira, in da si hkrati tudi ti njemu opo- je vsa resnica! Povej in sprejmi, kar
ra, se ne pojavi, ko to potrebuje- potrebuješ. Začuti in ponudi, kar
mo, temveč raste skupaj z nami ta- drugi potrebuje, je čarobna formula,
krat, ko smo dobro. V lepih trenut- ki se je moramo morda na novo naukih zadovoljstva se gradita poveza- čiti. Zdržati z občutkom lastne krivnost in stik, ki sta podlaga za tiste de, nemoči in včasih tudi sramu zakritične dni. Če tega nimamo v zado- gotovo ni lahko, je pa izziv in vodi k
stni meri, bomo odpovedali, ko nam ozdravitvi zgoraj omenjenih zablod.

Valentinovo bi zlahka preimenovali v dan opore. Nič ni lepšega na
tem svetu, kot ob sebi imeti nekoga
takrat, ko rabiš njegovo ramo, da se
lahko nasloniš nanjo. Ko greš na kakšen pregled in te je strah, pa bi rad
slišal opogumljajoče besede: »Vse

Občutek, da imaš
nekoga, ki te podpira, in
da si hkrati tudi ti njemu
opora, se ne pojavi, ko to
potrebujemo, temveč raste
skupaj z nami takrat, ko smo
dobro. V lepih trenutkih
zadovoljstva se gradita
povezanost in stik, ki sta
podlaga za tiste kritične dni

bo v redu!« Ko te je strah, ali boš dobro opravil pomembno nalogo, pa
nekdo zaupa vate celo bolj, kot sam
vase! Ko si nisi všeč, pa mimogrede dobiš odziv, kako lepa ženska si!
Ko se trudiš, da bi naredil vse prav,

in imaš ob tem občutek, da ni nikoli dovolj dobro, potem pa zaslišiš,
kako brez tebe nikoli ne bi bilo tako
lepo, kot je! In ko si negotov vase, jezen na ves svet in obupan, potem pa
zaslišiš tako dragocene besede, kot
so: »Skupaj bova zmogla!«
Za tiste, ki še ne veste, obstaja pripoved o zaprtju svetega Valentina v Rimu, ker je skrivaj poročal krščanske vojake, preden so odšli v vojsko. Takratni cesar se je namreč bal, da bi vojaki ne želeli oditi v boj, če bodo zaljubljeni in poročeni. Valentina so zato zaprli, ta pa
je v ječi spoznal ječarjevo slepo hčer
in se močno zaljubil vanjo. Na predvečer svoje usmrtitve ji je napisal sonet in dekle je menda zaradi moči
in lepote besed spregledala. Njuna
ljubezen, hrepenenje in moč še danes navdihujejo vse nas. Ljubezen je
močna, celo močnejša od smrti. Je
vztrajna, celo vztrajnejša od razuma.
Predvsem pa je resnična, realna in
iskrena. To pomeni, da se pred njo
ne more skriti prav nihče. Predvsem
ne tisti, ki bi si to najbolj želeli. ❒

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.

nagradna križanka 2

NAGRADNA KRIŽANKA 1
Nagrajenci, ki so pravilno rešili
križanko v glasilu Slamnik
št. 1-2024:
Asja Butina iz Krtine (knjiga Matjaža Brojana - Sokoli in Orli Domžal)

nagradna
križanka

2

Janko Barle iz Domžal (2 vstopnici
za Mestni kino Domžale)
Damjana Nemanič iz Radomelj
(CD Balada o Sneguročki)

Kulturni dom
Franca Bernika
Bernika,Domžale,
p. p. 2
p. p. 2
1230 Domžale

Nagrade podarja:
Kulturni dom
Franca Bernika Domžale
Ljubljanska ceta 61
1230 Domžale

Rešitev križanke – vodoravno:
kloaka, Mao, Gojko, vistra, insolvent, avtotransplantat, Rae, emu,
Evan, trola, etan, kripa, soler,
Rašo, kop, Trije milijoni, SN, von,
niče, dvigalo, odtok, Anže, tala, Riemann, Ons, Lodi, koze, okolje,
Kiel, Anat, jajček, Asko
Geslo: Trije milijoni minut

Nagrajuje Kulturni dom Franca
Bernika Domžale
NAGRADE:
1. knjiga Miroslava Stiplovška

– Nastanek mestne občine
Domžale l. 1952
2. dve vstopnici za Mestni kino
3. CD Aci Bertoncelj in Simfonični
orkester RTV Slovenija
Pravilno geslo križanke lahko poš­­
ljete do ponedeljka, 18. 3. 2024,
na naslov: Uredništvo Slamnika,
Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale ali
elek­tronsko na slam­nik@kd-dom­
zale.si. Dobit­niki nagrad bodo ob­
javljeni v nasled­nji številki.