Št. 102 (14.498) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA-Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SREDA, 14. APRILA 1993 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trst - Telefon 0401636311 __ ITALIJA / DEMANTIRANE GOVORICE O MOŽNOSTI KOPENSKEGA POSEGA Polemike v Italiji zaradi poletov NATO z italijanskih oporišč Poleti iz Aviana, Cervie in ViHatranče so se nadaljevali tudi včeraj po predvidenem programu - Francosko letalo padlo zaradi okvare BALKAN / SRBSKI ODGOVOR Ogorčenje ob obstreljevanju Srebrenice Uradno sporočili odpoklic francoskega generala Morillono Vojmir Tavčar RIM - Skupno 51 poletov in 30 preletov bosan-sko-hercegovskega zraCne-8a prostora so obračun pr-Vega dne operacije Deny Flight, prve vojaške operacije zahodnega zavezništva Nato od njenega nastanka. Statistične podatke so posredovali predstavniki 5. zavezniške letalske sile Ataf v Vicenzi, ki koordinirajo program poletov. O današnjih poletih v Vicenzi niso hoteli povedati ničesar, razen tega, da nadaljujejo po predvidenem programu. Statistične podatke pa, so poudarili, bodo novinarjem posredovali danes dopoldne na novem briefingu. Vse, kar se je izvedelo, je bilo le, da so včeraj v nadzorstvu bosansko-nercegovskega zračnega Prostora sodelovala ameriška letala, ki imajo opo-dsce v Avianu in francoski nriragei, ki so locirani pri Cervii. Prvi dan poletov nad °Qsno in Hercegovino ni Ptinil brez incidentov, nden od francoskih lovcev-prestreznikov, ki je vzletel iz Cervie, se je zrušil nekaj ntinut po vzletu, baje zaradi okvare na motorju. Pilot se je rešil s padalom, na po-bioc pa mu je prišel rešilni helikopter, ki ga je odpeljal na letalonosilko Clemenceau. Poveljnik francoske odprave je izjavil, da so o besreci zaceli preiskavo in dodal, da je slo najbrž za dokaj nenavadno okvaro. Izgubljeno letalo, ki se je Pogreznilo kakih 25 km od dalmatinske obale, bodo badomestili z drugim. Nesreča francoskega lov-ca-prestreznika je izzvala veliko zaskrbljenosti v Cer- Cervla francoska letala Nadzor nad ozemljem BIH Nizozemska, francoska in ameriška letala v okviru NATO patruljirajo bosanski zračni prostor. Vzletajo z ameriških oporišč in z letalonosilke v Jadranu Prepoved poletov Nad vso Bosno so prepovedani j poleti. Letala NATO bodo nadzorovala vse polete in letala! ki ne bodo spoštovala ukazov, v| nujnih primerih sestrelila USS Roosevelt Sodelujejo v akciji Posadka: 3,184, 2,800 letalcev Letalo: 20 F14 Tomcat 20 F/A-18 Hornet 6 EA-6B Provvler 20 A-6E Intruder 5 E-2C Hawkeye 10 S-3A/B Viking 6 Sea King helikopterjev Posebne 2 križarki enote 1 tanker Avlano ameriška letala TS“A Vlllafranca nizozemska letala \\alSv3- Letalske sile ZDAF-15 Eagle ZDA AVVACS radarska letala Francija Mirage 2000 Nizozemska F-16 Viri: Jane’s Ali the World‘s Fighting Ships; AP raziskave AP/Alan Baseden vii. Zupan Massimo Medri je že zahteval srečanje s poveljstvom misije in z italijanskim obrambnim ministrstvom, da bi ga seznanili z varnostnimi ukrepi. Dodal je, da prebivalstvo Cervie ne nasprotuje misiji Nata, vendar zahteva varnost na lastnem teritoriju. Po njegovem mnenju prisotnost vojaškega oporišča ni združljiva s turistično usmeritvijo celotnega področja. Polemika se bo najbrž nadaljevala tudi v parlamentu, saj je poslanec SKP Ugo Boghetta zahteval nujno razpravo. In vzporedno s to polemiko se bo najbrž nadaljevala tudi polemika o smiselnosti take operacije, kot si jo je zamislilo poveljstvo Nata, ki jo mnogi italijanski komentatorji ocenjujejo kot »udarec v prazno«, »mikrokirursko Strateško operacijo, ki ne predvideva ne mrtvih ne ranjenih«, medtem ko v Bosni in Hercegovini »umirajo ljudje in z njimi naše vrednote in kultura skupne morale«. Toda ne Evropa ne ZDA ne mislijo zaenkrat poseči odločneje. General Lucio Innecco, ki je poveljnik italijanske severovzhodne vojaške cone in zavezniških pohotnih sil je poudaril, da bi za kopni vojaški poseg potrebovali najmanj 75.000 mož in najbrž ne bi bil učinkovit. »Pomembne vojaške cilje,« je dodal Innecco, »bi dosegli samo z bombardiranjem. Toda Ce bi zavezniške letalske sile uničile Srbijo, bi povzročile veliko škodo, ne bi pa rešile konflikta.« In medtem ko se Zahod opleta in obotavlja v svoji nemoči in neodločnosti, na drugi strani jadranske obale srbska smrtna kosa kosi z nezmanjšano morilsko silo. SREBRENICA, SARAJEVO, ZAGREB, RIM - ZN nimajo več hrane, ki bi jo lahko delili lačnim v BiH, je v Sarajevu izjavil predstavnik Visokega komisarijata za begunce John MacMil-lan, njegov šef Larry Hollingvvorth pa je bil tako pretresen zaradi srbskega obstreljevanja Srebrenice, da je poveljniku srbskih enot zaželel naj se »scvre v najbolj vroCem kotičku pekla«. Visoki komisarijat je predlagal umik vseh prebivalcev Srebrenice, Unprofor pa zahteval razporeditev svojih enot v tem vzhodnobosanskem mestu. Modrim Čeladam je v torek uspelo rešiti 800 ranjencev, posebni odposlanec OZN Jose Maria Mendiluce pa je v Zagrebu izjavil, da Srebrenice ne bo mogoCe rešiti brez odločne mednarodne akcije. V Parizu so potrdili, da so generala Morillona, ki je veljal za rešitelja Srebrenice, odpoklicali. Dogajanje v Srebrenici potrjuje dvome, ki so že v ponedeljek spremljali začetek operacije Nata, s katero naj bi prisilili k spoštovanju prepovedi poletov nad Bosno. V večini zahodnih prestolnic so namreč opozarjali, da je akcija le kaplja v morje, saj je denimo Srebrenica na tleh, Srbi pa jo obstreljujejo s topovi in ne z letal. Operacija »prepoved poletov« se je v torek nadaljevala »rutinsko«, kot je sporočilo poveljstvo Nata. Na bosanskem nebu ni bilo tujih letal, največ pozornosti pa so poročevalci namenili ne- sreči francoskega letala, ki je že v ponedeljek strmoglavilo v Jadransko morje. Operacija Nata je največ razburjenja povzročila v Italiji, saj je celotno Italijo spravila v prvo bojno Črto. Doslej so Italijani vojno na Balkanu doživljali predvsem kot problem beguncev. Italija nima svojih modrih čelad, ker meji na območje spopadov, paC pa je dolžna zagotoviti logistično podporo. Zavezniška letala so že opravila prve polete s Štirih letalskih oporišč (iz Aviana, Cervie, Istrane in Villafrance). Obrambno ministrstvo je napovedalo, da bi pri logistični podpori zavezniških sil utegnili uporabiti »približno 15 oporišč«. Izbira oporišč je naletela na nezadovoljstvo krajevnih oblasti, bolj zaradi gospodarskih razlogov kot zaradi nasprotovanja vojaški misiji. »Smo v središču turističnega območja, ki je najpomembnejše v Evropi. Ne želimo zbujati vtisa, da-smo predvsem vojaško letališče,« je izjavil župan Cervie Massimo Medri. »Po več mesecih ravnodušnosti do vojne, ki poteka na našem pragu, zdaj sprejemamo francoska, ameriška in nizozemska letala, ki vzletajo v spopade na drugo stran Jadrana,« piše Cor-riere della sera, ki omenja »prekletstvo« Sarajeva. Začetek vojaških operacij je sprožil pravi naval radovednežev, ki so pripotovali v italijanska oporišča. POLNOČNA EKSPLOZIJA Sredi Ljubljane neznanci poškodovali Jelinčičev avtomobil Strokova pravi da je šlo za zmes na bazi smodnika - Pričevanja varnostnikov Ljubljana - včeraj ftekaj po tretji uri zjutraj )e na Pražakovi ulici srenji Ljubljane pod ose1 onim vozilom volvo 460, last predsednika Slovenske nacionalne stranke kanaga Jelinčiča, eksplodiralo neznano eksplozivno telo. Eksplozija je, kot so kasneje ugotovili, v°zilo laže poškodovala, na asfaltu pod njim pa je ostala sled, po kateri so strokovnjaki ministrstva za notranje zadeve ugo-ovili, da jo je povzročila Biotehnična zmes na Podlagi smodnika. V uradnem sporočilu so se zapisali, da pri tem ek-splozivnem telesu ni šlo za visoko brizantn strelivo, tako da ni velika, druga v Parkirana ob Jelici, volvu, pa sploh ni: Poškodovana. Preiskava je se \ st°rilce pa išCejo. Nekaj ur po doj Pogovorili z Zmag uncičem in njegcr Jateljico Polono D Ivanka Mihelčič nekoliko kasneje pa smo neznanca, da bodo raz-našli tudi varnostnika strelih tudi stanovanjski glavne ljubljanske pošte blok, ter varnostnika po-na Cigaletovi, ki je po djetja Konim, ki je pred eksploziji sprejel grožnjo eksplozijo opazil neko sumljivo vozilo in neznanca, ki se je na Cigaletovi, nasproti stanovanjskega bloka, kjer sta bila Jelinčič in Dobrajčeva, zadrževal kar nekaj Časa. Obširneje na 2. strani Med preiskavo na Pražakovi: je šlo za svojevrstno opozorilo? (Foto:Srdjan Zivulovič) Pretok živine in mesa med Vzhodom in Zahodom je praktično popolnoma ustavljen BRATISLAVA -Slovaška veterinarska služba je prepovedala prevoz živine, mesa in mlečnih proizvodov iz ES, so sporočili v torek slovaški mediji. Za to so se odločili na podlagi ukrepa Evropske skupnosti, ki je prepovedala uvažati živino, meso in mlečne proizvode iz držav vzhodne Evrope do 10. maja. Prepoved ES, ki je v veljavi od prejšnjega Četrtka, je namenjena preprečevanju Sirjenja slinavke. V soboto so slovaški carinski uradniki zadržali 34 tovornjakov z živino na slovaško-madzarski meji pri Rusovcah in jih poslali nazaj v države dvanajsterice, poroča dnevnik Smena. Cariniki so povedali, da v tovornjakih ni bilo dovolj vode in krmil za živali, ki so čakale na meji že od petka. Živali so bile iz Nemčije in Nizozemske, namenje- ne pa so bile v Italijo in na Hrvaško. V svojem odgovoru na ukrepe Evropske skupnosti je tudi Madžarska v Četrtek ustavila celoten uvoz živine iz držav Evropske skupnosti, v petek pa ji je sledila tudi Poljska. Podobno je ukrepala tudi Češka v soboto, ki je prav tako prepovedala prevoz živine iz Poljske in nekdanje Sovjetske zveze. Češki ukrep velja do 10. maja, utegnejo pa ga tudi podaljšati, je sporočila veterinarska služba v Pragi. Kot je sporočilo bolgarsko' ministrstvo za kmetijstvo, je tudi Bolgarija prepovedala uvoz živine in mlečnih proizvodov iz dvanajsterice, ki velja od torka naprej. Tudi Bolgarija je prepovedala prevoz živine iz držav ES, ki poteka Cez njeno ozemlje. Reuter r ITALIJA Amotova vlada spet v težavah RIM - Nove težave za Amatovo vlado? Tako bi lahko sklepali na osnovi pričevanj, ki jih o podkupninski aferi cestnega podjetja Anas objavlja tednik Epoca. Po poročanju tednika naj bi bivši vodja tehničnega tajništva ministrstva za javna dela Gerardo Pe-losi preiskovalcem povedal imena 45 politikov, ki naj bi bivšemu ministru za javna dela Pran-diniju priporočali podjetja za opravljanje javnih del. Med temi naj bi bili tudi Štirje ministri in sicer minister za delo Nino Cristofori, sedanji minister za javna dela Francesco Mdrloni, minister za Šolstvo Rosa Russo Jervolino in minister za civilno zaščito Ferdinande Facchiano. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Zapisniki zaslišanj mafijskih skesancev prava »bomba« Zapisniki zasliševanj dveh mafijskih skesancev, Buscette in Mannoie, o domnevnih odnosih bivšega predsednika vlade Andreottija z mafijo so prava »bomba«. Tak vtis so vsaj imeli tisti redki senatorji, ki so jih že videli. O tem bo danes razpravljal senatni odbor, ki bo moral odločati, ali naj sen. Andreottiju odvzame parlamentarno imuniteto. ....................stran 2.. Nova zakodaja za obnovo deželne skupščine Na sedežu deželne uprave v Vidmu je odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba obrazložil glavne značilnoti novega volilnega zakona za obnovo deželne skupščine. Med poglavitnimi novostmi gre omeniti število sedežev, ki od zdajšnjih 62 se bodo zaradi demografskega padca skrčili na 60, ter možnost združevanja manjših strank z večjimi. ....................stran 3.. Odločilno srečanje o Tržaškem Lloydu Predstavniki rimske vlade bodo sprejeli danes zastopnike holdinga Finmare, zavoda IRI in tržaških sindikatov CGIL- CISL-UIL ter predsednika deželne vlade FJK v zvezi z usodo plovne družbe Uoyd Triestino, ki ji grozi propad. ....................stran 4..... Afro-ameriška glasba, pogled v preteklost Goriške in likovnost Pridih sodobnega glasbenega ustvarjanja in tudi doživljanja so v soboto zvečer v Milje pri Trstu prinesli člani skupine Arrested Deve-lopment, ki si je že utrla pot na vrh svetovnih top lestvic. Koncert pa je bil istočasno velik organizacijski uspeh združenja Globogas. Iz sodobnosti nas v polpreteklo zgodovino popelje zgodovinski zbornik, ki je v dosedanjih petih zvezkih obravnaval vrsto vprašanj, ki se nanašajo tudi na življenje Slovencev na Goriškem. In končno je bil precejšen prostor na tokratni strani kulturnih dogodkov odmerjen likovnosti. ....................stran 6.. Trst mobiliziran za tekmo Italija -Estonija Za drevišnji nastop Italije proti Estoniji vlada v Trstu izredno zanimanje. V stanju pripravljenosti so poleg ljubiteljev nogometa tudi sile javnega reda, saj pričakujejo pravcati naval na stadion Rocco, ki premore 33 tisoč sedežev. Zjutraj pa bo svečano odprtje objekta. .................strani 2 In 21. Peugeot 306 TEKMEC AUTOLISERT TRŽIČ - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 . GORICA - Majnica, 12-Tel. (0481)391808 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 14. aprila 1993 RIM / DANES ZAČETEK RAZPRAVE O ODVZEMU IMUNITETE BIVŠEMU PREMIERU ANKETA / ČE BI GLASOVALI DANES Zagonetna pričevanja skesancev o povezavah Andreotti - mafija Dosmrtni senator naj bi se bil osebno sestal z najvplivnejšimi mafijskimi voditelji Po starem sistemu DSL prva stranka Javnomnenjska raziskava Directe: DSL bi imela 20 odst., KD 18,2, Severna Liga pa 15,5 RIM - Gradivo, ki so ga ob koncu prejšnjega tedna palermski sodniki poslali senatnemu odboru za odvzem parlamentarne imunitete »delno potrjuje in zaostruje indice« proti senatorju Giuliu Andreottiju, »delno pa spreminja dosedanji okvir«. In ni izključeno, da bi na osnovi pričevanj Tommasa Buscette in Marina Mannoie lahko prišlo do novih zahtev za odvzem imunitete bivšemu premieru. Tako je včeraj poudaril predsednik odbora Giovanni Pel-legrino, ki pripravlja svoje poročilo za odbor, ki se bo sestal danes. In elan odbora Angelo Dio-nisi (SKP), ki je včeraj med prvimi prišel v senat, da bi preučil gradivo palermskih sodnikov, je dodal, da ga je branje »izjav Tommasa Buscette presunilo in pretreslo, saj skesanec razvija povezano in logično razmišljanje o umorih Alda Mora, Mina Pecorellija in Carla Alberta Dalla Chiese in krepko dopolnjuje to, kar je povedal protimafijski komisiji«. Senatorja nista hotela povedati nič več o gradivu palermskih sodnikov, saj »je ovito v preiskovalno tajnost«. Toda že te skope besede potrjujejo, da so zapisniki zasliševanj resnična »bomba«, še zlasti če se bo izkazalo, da sta Buscetta in Man- Vojmir Tavčar noia v svojih izjavah o spletu med mafijo in politiko prav tako verodostojna kot sta bila doslej glede mafijske strukture in njenih zločinov. Skesanca sta med drugim povedala, da naj bi se bivši italijanski premier dvakrat sestal s Stefanom Bon-tadejem, v sedemdesetih letih nespornim Sefom sicilske mafije (njegovo mesto je pozneje prevzel Salvatore Riina, ki je obračunal z Bontadejem in njegovimi pristaši). Bontade naj bi se obrnil na Andreottija z željo, da bi on dosegel umik tedanjega sicilskega predsednika Piersantija Matta-relle, ki je vodil odločno protimafijsko politiko. Mannoia naj bi Bontadeja spremil na sestanek (srečanje naj bi bilo v Rimu), in na lastne oči videl, da sta se Bontade in Andreotti sešla, pogovora pa se ni udeležil. Leta 1980 naj bi se Andreotti in Bontade spet srečala, tokrat na Siciliji, Tedaj je mafija že umorila Matta-rello in Andreotti naj bi bil zaradi tega zelo hud. Toda Bontade, trdi Mannoia, ga je tedaj rezko zavrnil, češ »tu ukažemo mi, gospod predsednik«. Po tem dogodku naj bi se bil Andreotti skušal rešiti nevarnega objema s Coso Nostro, a naj mu ne bi bi- lo uspelo. Poleg tega skesanca vpletata bivšega italijanskega premiera tudi v umore novinarja Mina Pecorellija in palermskega prefekta Carla Alberta Dalla Chiese. Glavni vzrok njune smrti naj bi bilo dejstvo, da sta oba videla nekaj neobjavljenih strani Morovega dnevnika, v katerih naj bi predsednik KD napisal vse, kar je vedel o zakulisju italijanske politike. Senatni odbor za odvzem parlamentarne imunitete bo začel danes popoldne s preučevanjem primera, predsednik Pel-legrino je napovedal, da bo njegovo poročilo trajalo približno eno uro, nato pa bo senator Giulio Andreotti predložil in najbrž ilustriral okoli 100 strani dolg samozagovor. Na tej osnovi in na osnovi gradiva palermskih sodnikov bo odbor moral, kot je dejal predsednik Pellegri-no, »ugotoviti predvsem, ali je umestna nadaljnja sodna preiskava. In če se ne bomo mogli izogniti politični oceni, bomo morali pretresti Se vprašanje, ali je nadaljevanje preiskave politično oportuno ali ne«. Odbor bo vsekakor o zadevi dal samo mnenje, medtem ko bo moral o zadevi izreči dokončno besedo senat na plenarnem zasedanju. Kopijo gradiva, ki je bilo zbrano v ZDA, so palermski sodniki poslali tudi rimskim kolegom. Rimski tožilec Giovanni Salvi, ki je že vodil preiskavo o nepojasnjenem umoru Mina Pecorellija je včeraj dejal, da bo preučil material in nato odločil, ali naj spet začne dodatno preiskavo. Medtem pa je palermske sodnike včeraj spet ostro napadel odvetnik Giuseppe De Gori, ki je zastopal KD kot civilno stranko na procesih proti Morovim morilcem. Odvetnik obtožuje predvsem šefa palermskega tožilstva Giancarla Casellija, da hoče postaviti na glavo resnico o umoru Alda Mora, ki da je bila že zapečatena s polnomočnimi razsodbami. Po De Gorijevem mnenju bi bilo edino prav, če bi Caselli obtožil Buscetto in Mannoio obrekovanja. Drugačnega mnenja pa je bil odvetnik Nino Marazzita, ki zasto-p'a Moravo ženo Eleonoro in ki je napovedal zahtevo, da se to gradivo prouči tudi na zadnjem, že četrtem procesu o aferi Moro. Od mafijskih veljakov, ki so vodili Coso Nostro v sedemdesetih in začetku osemdesetih let, je edini še živ Gaetano Badala-menti, ki je zaprt v ZDA. A doslej je bilo prepričevanje, naj pove, kar zna, zaman. Dosmrtni senator Giulio Andreotti (telefoto AP) RIM - Ce bi Italijani morali glasovati danes z veljavnim proporčnim sistemom, bi se slika na italijanski politični sceni povsem spremenila. Demokratična stranka levice bi postala prva italijanska stranka z okoli 20 odstotki glasov. Krščanska demokracija pa bi zdrknila na drugo mesto, ker bi izgubila okoli 40 odstotkov svojih volivcev ter bi pristala pri dobrih 18 odstotkih. Tako trdi milanski zavod za javnomnenjske raziskave Direc-ta, ki je za II Giornale pripravil raziskavo o trenutni volilni usmeritvi italijanskih volilcev. Izide raziskave, ki jih bo milanski časopis objavil v jutrišnji številki, je včeraj predstavilo vodstvo družbe Direc-ta, ki je tudi pojasnilo, da so njeni raziskovalci od 5. do 9. aprila kon-taktirali 1.064 volilnih upravičencev iz 140 italijanskih občin. Gre za vzorec, ki naj bi po oceni zavoda bil dovolj reprezentativen. Anketirani so odgovarjali na vprašanje, za katero stranko bi glasovali danes, ko še velja proporčni zakon. 14,8 odstotka vprašanih ni hotelo odgovoriti, na osnovi ostalih odgovorov pa raziskovalci sklepajo, da bi v primerjavi z lanskoletnimi politični- mi volitvami KD izgubila štiri desetine svojih volilcev in bi imela 18,2 odstotka glasov. Veliko uspešnejša bi bila Demokratična stranka levice, ki bi od 16,1 odstotka dosegla 20 odstotkov, medtem ko bi si tretje mesto priborila Severna liga s 15 in pol odstotki. Liga bi na ta način skoraj podvojila lanskoletne glasove, ko je dobila podporo 8,7 odstotka volilnih upravičencev. Anketa nakazuje, da bi bila Liga najmočnejša stranka na Severu (28,2 odstotka), DSL v Srednji Italiji (30,6 odstotka), KD pa na Jugu in otokih (26,2 odstotka). Od ostalih strank ne bi nobena dosegla niti 6 odstotkov. MSI in Zeleni naj bi imeli 5,5 odstotka, takoj za njimi Mreža in Lista Pannella s 5,4 odstotka, SKP s 5,3, PSI pa naj bi zdrknil na 5,1 odstotka in izgubil nad 60 odstotkov volilcev. PRI bi ohranil svoje glasove (4,3 odstotka), PLI bi zdrknil na 2,2, PSDI pa na 1,4 odstotka. Ce so predvidevanja Directe točna, je na dlani, da ne bi bilo mogoče oblikovati nobene trdne vladne večine, razen seveda, če ne bi sklenile zavezništvo tri največje stranke, DSL, KD in Liga, ki imajo skupaj nekaj več kot 53 odstotkov glasov. (VT) Galloni: Sodniki ne smejo slabeti za politične posledice svojega dela RIM - »Sodnik si ne more in ne sme postaviti vprašanja o morebitnih političnih posledicah svojega dela. Ubogati mora samo zakonu ter se ne sme Čutiti politično odgovornega.« Tako je v intervjuju nekemu tedniku trdil podpredsednik Višjega sodnega sveta, demokristjan Giovanni Galloni. Nedavna sodna ovadba demokrščanskih parlamentarnih skupin glede uporabe mafijskih skesancev je po Gallo-nijevem mnenju »juridicna napaka«, pa tudi napaka politične narave, podobna oni, ki jo je pred nekaj meseci zakrivil tedanji tajnik PSI v polemiki s sodniki preiskav o podkupninsldh aferah. PaC pa podpredsednik CSM meni, da obstajajo »boljše poti«, kot na primer ona, ki jo je po njegovem zbral Andreotti, se pravi »lojalno sprejeti sodno dialektiko« ali pa »skušati Cim bolj pospešiti sodne postopke«. Galloni je tudi zanikal, da bi sodniki uporabljali zaporne naloge kot sredstvo pritiska na osumljence. NOVICE PREISKAVE / PODKUPNINE, IZSILJEVANJA PROMET / ITALIJA-ESTONIJA NA »NEREU ROCCU« Martelli tožil kršitelje preiskovalne tajnosti RIM - Kot je napovedal, je bivši pravosodni minister Claudio Martelli prešel v ofenzivo in včeraj na rimskem generalnem pravdništvu vložil ovadbo zoper tiste, ki so kršili tajnost preiskovalnega postopka v primeru Kolbrunner. V svoji prijavi je Martelli poudaril, da doslej ne pravosodno ministrstvo, ki ga mora izročiti predsedstvu zbornice, ne poslanska zbornica nista dobili zahteve sodnikov Tora in Sarna, da se mu odvzame parlamentarna imuniteta, a kljub temu so časopisi že dobili kopijo obtožnice. Martelli je dodal, da bo še nastopil zoper omenjena sodnika in celotno zadevo, v katero je vpleten, ožigosal kot »veliko sramoto«. -Skoraj vzporedno z Martellijem je prešla v protiofenzivo tudi Mreža, ki je včeraj prijavila zaradi obrekovanja bivšega pravosodnega ministra. Martelli je namreč obtožil prav Mrežo, da je skupaj s tednikom Avvenimenti glavni vir kampanje proti njemu. V tej zadevi se je oglasila tudi samozvana Oborožena falanga z novimi grožnjami proti Martel-liju. Neznanec, ki je dejal, da govori v imenu organizacije, je po telefonu napovedal agenciji Kro-nos represalijo proti Martelliju, obenem pa prevzel odgovornost za umor sodnika Giovannija Fal-coneja. V Avellinu zaprli klavnice zaradi slinavke in parkljevke AVELLINO - V pokrajini Avellino v Kampaniji so včeraj zaprli vse klavnice. Ukrep je sprejela veterinarska služba tamkajšnje Krajevne zdravstvene enote, ki koordinira boj proti slinavki in parkljevki. Epidemija se je v tej pokrajini tako razširila, da je bila prepoved klanja živali za oskrbo mesnic z mesom nujno potrebna. Ukrep bo ostal v veljavi, dokler se epidemija ne bo polegla. Doslej so v tej pokrajini zabeležili 140 primerov okužb drobnice in 14 primerov okužb goveda. Tragedija trajekta Moby Prince: preiskave o helikopterju LIVORNO - Nova sled v preiskavi o tragediji trajekta Moby Prince. Namestnik javnega tožilca Luigi De Franco preverja pričevanje Marcelle Bini in njene hčerke Giulie, po kateremu naj bi slabe pol ure po tragediji preletel potapljajoči se trajekt helikopter. Binijeva je izjavila, da je ob 22.40, to je četrt ure po trčenju trajekta in tankerja Agip Abruzzo, preletel obe ladji helikopter, ki naj bi se zadržal nad krajem nesreče kakih 5 minut. Pri tem je presenetljivo, da nihče od ostalih očividcev ni opazil helikopterja. Tragedija trajekta Moby Prince se je dogodila 10. aprila 1991, v njej je umrlo 140 ljudi. Benvenuto v Izraelu RIM - tajnik PSI Giorgio Benvenuto je na krajšem obisku v Izraelu, med drugim se bo srečal s premieram Rabinom, zunanjim ministrom Perezom in predstavniki izraelskih sindikatov. Bivša voditelja ANAS spet končala v zapor Antonio Crespo se je lahko le nekaj dni veselil svobode - Nadaljuje se preiskava o Primu Gregantiju Mestni redarji poskrbeli da ne bo težav v prometu Poziv prebivalstvu, naj se posluži javnih prevozov RIM, MILAN, BOČEN - Po velikonočnem premoru so preiskave o podkupninah in izsiljevanjih spet stekle s polno paro. Včeraj so rimski sodniki podpisali nova zaporna naloga zoper bivša glavna ravnatelja italijanskega cestnega podjetja ANAS Antonia Crespa in Mariana Del Papa ter za nadzornika podjetja za dela na italijanskih otokih Maria Casalija. Antonia Crespa so aretirali pred časom, pred nekaj dnevi so ga izpustili iz milanskega zapora, sedaj bo pa moral okusiti še samice rimske kaznilnice. Mariane Del Papa je bil do včeraj v hišnem pripora. Vsi trije visoki funkcionarji ANAS so obtoženi izsiljevanja, in si- cer zato, da bi iztržili podkupnino od podjetij, ki so želela dobiti v zakup gradnjo državne ceste 131 na Sardiniji. Za ta dela je bil predviden strošek 11 milijard lir; osumljene osebe naj bi konec 1991. leta prejele za več sto milijonov lir podkupnine. Ta veja preiskave izhaja iz zasliševanj in ugotovitev rimskih sodnikov v Venetu. Tu so se »pogovorili« s številnimi podjetniki, ki so priznali, da so »morali« plačati podkupnino za prejem javnih del v zakup. Afera ANAS se je razpredla tudi na Južno Tirolsko: včeraj so aretirali podjetnika iz Brixna VValterja Concija in inženirja ANAS Lucia Carlaja, ki naj bi prejela podkupnino za gradnjo vzdrževalnega središča ANAS v Brixnu. V zadevo je vpleten tudi geometer ANAS, ki ga še iščejo. Milanska namestnica javnega tožilca Tiziana Parenti medtem nadaljuje preiskavo o podkupninah družbe ENEL, v katero je vpleten tudi bivši upravni tajnik deželnega vodstva KPI iz Piemonta Primo Greganti. Le-ta naj bi »podprl« družbo Elettro-general, da je kot manjšinski partner družbe EMIT sodelovala pri električnih delih v nekaterih italijanskih jedrskih centralah. Greganti naj bi nadalje »privilegiral« družbe, vključene v Zvezo zadrug pri prejemu javnih del v zakup. Novo tržaško nogometno igrišče Nereo Rocco, ki ga bodo danes uradno otvorili Kirasirji ne bodo več »republiške straže« Sloviti italijanski kirasirji so dobili nazaj ime, s katerim so znani po vsem svetu. Predsednik republike Scalfaro je namreč v prejšnjih dneh izdal odlok, s katerim je ukinil staro določbo predsednika Cossige, ki je kirasirje preimenoval v »republiške straže« (telefoto AP) TRST / JUTRI OB UDELEŽBI MINISTRICE MARGHERITE BONIVER Turistična borza Srednjeevropske inciative Priložnost za srečanje med turistično ponudbo in povpraševanjem devetih držav TRST - V kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji se bo jutri začela 1. Turistična borza držav Srednjeevropske iniciative, katere namen je omogočiti srečanje med povpraševanjem in ponudbo turističnih proizvodov vzhodnoevropskih držav. Pobudnika prireditve sta italijansko ministrstvo za turizem in državna turistična ustanova ENIT, pri njeni uresničitvi pa sodelujejo pa tudi Dežela Furlanija-Julij-ska krajina in krajevne uprave. Borze se bo poleg Italije udeležilo še osem držav: Avstrija, Češka, Hr- vaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Turistično borzo bo jutri ob 9.30 začel uvodni posvet z naslovom »Srednjeevropska iniciativa: novi scenariji razvoja v turizmu«, ki se ga bodo poleg italijanske ministrice za turizem in prireditve Margherite Boniver udeležili tudi njeni kolegi iz vseh držav članic Srednjeevropske iniciative. Tržaška turistična borza bo nedvomno dragocena priložnost za vse italijanske uristiCne operaterje, ki se bodo lahko v prvi osebi prepričali o turistični po- tencialnosti vzhodnoevropskih trgov, o kateri govorijo na primer predvidevanja, po katerih naj bi iz bivših socialističnih držav do leta 2000 prišlo v zahodno Evropo kar 18 milijonov turistov. Po drugi strani pa bo to tudi pomembno izložbeno okno za vzhodnoevropske turistične operaterje, ki želijo predstaviti svojo ponudbo in turistične strukture in potrditi vzhodni del naše celine kot enega izmed uveljavljajočih se turističnih trgov. Posebno pričakovanje vlada tudi za jutrišnjo predstavitev Banke po- datkov (ob 16. uri), ki jo je organizirala goriška dražba Insiel in ki vsebuje vrsto arhivov z besedili in slikami o zakonih, normah, administrativno-bi-rokratskih postopkih, turističnih strukturah, hotelskih zmogljivostih, zgodovinskih in kulturnih privlačnostih, nacionalnih parkih in zaščitenih ekoloških območjih v srednje in vzhodnoevropskih državah. V petek pa bodo na vrsti še tri okrogle mize, in sicer o šolskem in mladinskem turizmu, o perspektivah za skupne turistične pobude in o poklicnem usposabljanju. Aleksander Sirk TRST - Ne samo v mestu, ampak tudi v celotni deželi vlada veliko zanimanja za današnjo nogometno tekmo na tržaškem stadionu Nereo Rocco med nogometnima državnima reprezen-tacarna Italije in Estonije. Vstopnice je do včerajšnjega dne kupilo že 13.000 navijačev, organizatorji pa pričakujejo, da bodo ljubitelji nogometa zapolnili vsak kotiček novega tržaškega stadiona, v katerem je prostora za 33.000 oseb. Velik naval navijačev iz sosednjih krajev v mesto bo seveda povzročil marsikatero težavo v mestnem prometu. Zaradi tega so mestni redarji, pod poveljstvom polkovnika Ambrosija pripravili načrt, na osnovi katerega naj bi dotok navijačev povzročil le najmanjšo “škodo" mestnemu prometu. Prl urejanju prometa bo zaposlenih okrog 50 mestnih redarjev na najbolj rizičnih točkah. Mestni redarji pa obenem priporočajo, naj se navijači po-služijo parkirišč v bližini športne palače, v Ul. Fia-nona in v Ul. Malaspina* nikar pa si naj ne mislijo* da bi svoja vozila parku rali na hitri cesti. Mestni redarji so vsekakor naredili velik napor kljub pomanjkanju osebja, vendar v prepričanju, da bodo tudi tokrat uspešno rešili vprašanje in pra spevali k temu, da bi športni dogodek čim-bolje uspel, v upanju seveda na zmago italijanske reprezentance. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 14. aprila 1993 VIDEM / TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA BARNABE Novosti na junijskih deželnih volitvah Število deželnih svetovalcev bo od 62 padlo na 60 VIDEM - Na sedežu deželne uprave v Vidmu je odbornik za krajevne Uprave Dario Barnaba obrazložil glavne znaCil-uoti novega volilnega zakona, ki ga bomo udejanili 6. junija letos, ko bomo obnavljali deželno skupščino. Med poglavitnimi novostmi gre omeniti število sedežev, ki od zdajšnjih 62 se bodo zaradi demografskega padca skrčili na 60, ter možnost združevanja manjše stranke ali gibanja z večjo. Zmanjšanje števila deželnih sedežev bosta v prvi vrsti utrpeli okrožji iz Trsta in TolmeCa, ki bosta odslej imeli na razpolago le 13 oziroma 4 sedeže. V ostalih okrožjih pa bo ostalo število nespremenjeno: Gorica 7, Videm 22 ter Por-denon 14. Volilnih upravičenčev za deželne volitve 6. junija je 1.064.817, od katerih je 559.780 žensk. Največ volilcev je v videmskem volilnem okrožju (386.637), sledijo pordenonsko (244.776), tržaško (230.286), go-riško (122.339) in okrožje iz TolmeCa (80.879). Deželni odbornik Barnaba je povedal, da zapade 26. aprila rok za vložitev strankinih znakov, liste s kandidati Pa je treba vložiti med 2. in 5. majem. Vsak kandi- dat bo moral ob sprejemu kandidature vložiti tudi potrdilo, s katerim dokazuje, da nima nobene zveze z mafijsko dejavnostjo. Novost deželnih volitev, ki bodo združene tudi z obnovo 30 občinskih svetov in dveh pokrajinskih, je tudi v tem, da se bo volilo le v nedeljo med 7. in 22. uro. Organizacijo volitev bo tokrat prvič prevzela deželna uprava in ne prefekture, kot je to veljalo doslej. Kar zadeva obnovo občinskih uprav, povejmo, da le v treh (Tržič, Pordenon in Cordenons) bodo volili s proporcnim sistemom, v vseh ostalih pa bo stopil v veljavo no- vi večinski sistem. Tako v treh večjih občinah kot v obeh pokrajinah (Trst in Gorica) bodo volilci neposredno izvolili župana oziroma predsednike pokrajin. Izvolitev v deželni svet bo možna le v primeru, da v enem od petih okrožjih stranka doseže polni kvocient, to se pravi približno 13 tisoC glasov. Manjše stranke in gibanja, ki ne morejo računati na takšen rezultat, se lahko združijo z večjo stranko. V tem primeru pa morajo zbrati vsaj en odstotek vseh veljavnih glasov, kar naj bi pomenilo 8.500-9.000 glasov. Združevanje zadeva izključno dve listi, ki se morata skupaj predstaviti vsaj v štirih od petih volilnih okrožij. V primeru, da manjša stranka ne bo dosegla enega odstotka glasov, bodo ti šli stranki', s katero se je združila. Zanimivo tudi, da bo moral vsak izvoljeni deželni svetovalec predstaviti obračun stroškov, ki jih je imel v volilni kampanji, seveda s primerno dokumentacijo. Če bo vlada sprejela deželni predlog, bo 6. junija stopil v veljavo pravilnik, po katerem bo kandidatom in strankam v predvolilnem Času omejena prisotnost na radiu in televiziji ter v Časopisih. REFERENDUMI / SLOVENSKA SKUPNOST NE VOUlNiM REFORMAM, m mmmmm zmoimjmmk zastopstva narodnih manjšin Ne V0UWEF0*M6*t HMoummmm V ospredju zahteva po zastopanosti SSk nasprotuje vsaki volilni reformi ki ne bi zogotovljolo zastopanosti narodnih manjšin Z leve: Jevnikar, Terpin in Brecelj na tiskovni konferenci (Foto Križmančič/KROMA) TRST - Gre za načelno vprašanje, ki zadeva demokracijo neke države. Tako Slovenska skupnost ocenjuje problem zastopanosti narodnih manjšin v izvoljenih telesih in tako utemeljuje tudi svoje zadržanje do referenduma o volini reformi za senat. O tem je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so deželni predsednik stranke Marjan Terpin, deželni tajnik Ivo Jev-nikar in tržaški pokrajinsld tajnik Martin Brecelj podrobneje utemeljili zahtevo po zajamčeni zastopanosti slovenske manjšine in torej tudi svoje naspro- tovanje vsaki volilni reformi, ki te zahteve oziroma potrebe ne bi upoštevala. Njihov »ne« za predlog o razveljavitvi sedanjega volilnega sistema za senat - s katerim so pisno seznanili predsednike vlade, senata, poslanske zbornice in posl. Segnija - sloni torej, kljub različnim stališčem o volilnih reformah znotraj stranke, na načelnem problemu zastopanosti manjšin in zveni hkrati kot svojevrsten protest proti neupoštevanju te potrebe. Gre namreč za potrebo -pravijo predstavniki SSk -ki jo manjšinam že priznavajo Nemčija in nekatere druge demokratične države, med katerimi je tudi Slovenija, povrhu pa jo vsebuje tudi volilni zakon za evropski parlament. Potreba po mehanizmih, ki bi priznanim jezikovnim manjšinam omogočile parlamentarno zastopstvo je vsebovana tudi v smernicah dvodomne komisije za reformo volilnega sistema za senat in za poslansko zbornico, pravico manjšin do zastopanosti pa končno vsebuje tudi predlog za listino o temeljnih pravicah etničnih skupin v Evropi, ki naj bi postala sestavni del Evropske konvencije o človekovih pravicah. REFERENDUMI Samo še tri dni kampanje TRST - Referendumska kampanja se poCasi izteka, saj nas do nedeljskega glasovanja ločijo le še trije dnevi aktivnih volilnih pobud, na katerih posamezne stranke in politična ali družbena gibanja pozivajo k takemu ali drugačnemu opredeljevanju državljanov do referendumskih vprašanj. Ob tem pa je treba poudariti tudi informativno vlogo teh srečanj, ki volilcem pomagajo do večje jasnosti in torej do lažje opredlitve pri odgovorih na osem vprašanj o ukinitvi zakonov ali posameznih zakonskih določil. Včeraj Poleg tiskovne konference Slovenske skupnosti, o kateri poročamo posebej, je bila včeraj v Novinarskem krožku na Korzu Italija tudi konferenca z naslovom »Zenske za DA«, ki so jo priredila združenja Ande (Vsedržavno združenje žensk voli lk), »Caffe delle donne - UDI/ZZI« in Federcasa-linghe (združenje gospodinj). »Zenske že od leta 1947 zahtevamo volilno reformo,« je izjavila predsednica tržaške sekcije združenja Ande Etta Cari-gnani, »zato smo prepričane, da bo 18. april zgodovinski datum za referendum, ki bo odprl novo dobo. DA na rumeni glasovnici za senat bo namreč spremenil našo prihodnost.« Predstavnice Zenskih združenj so tudi podčrtale, da je spreminjanje sicer težko, pustiti stvari take, kot so, pa je nevarno. Poziv k angažiranju za zmago DA na volilnem referendumu je vCeraj izdalo tudi deželno tajništvo sindikata CGIL Furlanije-Julijske krajine, povsem nasproten pa je poziv manjšinske struje tržškega sindikata CGIL, ki je včeraj izdala volilni lepak z imeni sindikalistov, ki pozivajo, naj se delavci z NE za volilno reformo distancirajo od industrijcev. V gledališču Miela je vCeraj popoldne razloge za NE na volilnem referendumu pojasnil predstavnik gibanja Rete, posl. Alfredo Galasso, ki je sodeloval na javnem srečanju tržaške sekcije svoje stranke. Danes Tržaška DSL prireja danes kar tri referendumska srečanja, na katerih bo povabila, naj državljani izrazijo DA za volilno reformo: ob 18. uri bo v hotelu Savoia javno srečanje s Perlo Lušo, Milošem Budinom in elanom vsedržavnega tajništva stranke Marnom Zanijem; ob 20. uri bo v domu Brdina na Opčinah javno srečanje slovenske komponente z naslovom »DA za preobrazbo«, ob 17. uri pa srečanje z Budinom V Dolini. Naslednje dni KD Lipa prireja jutri ob 20.30 v Bazoviškem domu Srečanje o referendumih, na katerem bodo nastopili predstavniki strank, za katere volijo Slovenci. V Prosvetnem domu na Opčinah pa v petek ob 20.30 podobno srečanje prireja tamkajšnja knjižnica P. Tomažič in tovariši. PATRONAT INAC SVETUJE REFERENDUMI / V NEDELJO IN PONEDELJEK BOMO ODLOČALI TUDI O VOLILNEM ZAKONU ZA SENAT Podaljšanje zaposlitve z opcijsko izbiro piše Boris Simoneta Vpr.: »Zaposlena sem kot uradnica v manjšem podjetju in čeprav bom v kratkem dopolnila 55 let, mi je delodajalec že ponudil, da ostanem na svojem mestu. To je tudi moj namen, saj se ne nameravam še upokojiti, ker bi si rada povečala delovno dobo, saj sem zaradi materinstva dalj Časa ostala doma. Da bi se primemo zaščitila in tudi pravilno programirala svoje početje v naslednjih letih, bi rada zvedela, Ce moram vložiti kako prošnjo za podaljšanje zaposlitve in katere časovne roke je treba spoštovati. D.F.« Delojemalec se lahko odloči, da podaljša svoje delovno razmerje tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti in najnovejša zakonodaja sloni na dokaj liberalistični osnovi. Predvidene so štiri oblike opcijske izbire, ki morajo biti predložene v pisni obliki in v toCno določenih rokih. 1) Zakon št. 903/77 je v duhu enakopravnosti med spoloma omogočil ženskim zavarovankam, da so lahko podaljšale delovno razmerje do 60. Ista, kot je to veljalo za moške kolege, Ce so predstavile zadevno prošnjo delodajalcu vsaj tri mesece pred dopolnitvijo 55. leta; 2) Zakon št. 54/82 je raztegnil to možnost na vse osebe, ki so vpisane v splošno obvezno zavarovanje, da si dopol- nijo svoje delovno dobo do največ 40 let. Zgornja meja zaposlitve pa je bila raztegnjena na 65 let. Uslužbenec mora predstaviti delodajalcu opcijo vsaj šest mesecev pred dopolnitvijo upokojitvene starosti. Starostna pokojnina v tem primem dozori od naslednjega meseca po vložitvi prošnje, tako da ni možna retroaktivna izbira; 3) Zakon št. 407/90 je dal možnost dveletnega podaljšanja zaposlitve do 62. leta tudi osebam, ki so že dopolnile polno dobo (40 let), vendar ne preko 65. leta; 4) Zadnja inačica opcije, ki jo je uvedel zakonski odlok o pokojninski preosnovi št. 503/92, pa je raztegnila možnost zaposlitve do 65. leta. Sest mesecev pred pridobitvijo pravice do starostne upokojitve mora uslužbenec pisno predstaviti opcijo delodajalcu. Oproščeni so le zavarovanci, ki so bili 1.1. 1993 v delovnem razmerju in so pred tem že vložili opcijo na podlagi prejšnjih treh zakonov oziroma so že dopolnili 60. leto (moški) oziroma 55. leto (ženske). Naša bralka bo torej morala opcijsko izbiro javiti delodajalcu vsaj 6 mesecev pred dopolnitvijo pogojev za starostno upokojitev, pri Čemer je treba upoštevati, da se od 1.1.1994 začenja postopno višanje upokojitvene starosti. Kolere so prednosti in pomanjkljivosti proporčneaa in večinskega sistema Parlamentarne demokracije poznajo veC volilnih sistemov. Glavna sistema sta večinski in proporCni, ki imata številne različice, prednosti in šibke točke, o katerih že desetletja debatirajo pravniki, politologi ter zgodovinarji in seveda politiki, ki pa večkrat svoje analize prilagajajo oziroma jih podrejajo svojim ambicijam in pričakovanjem. To se je zgodilo tudi med volilno kampanjo za nedeljski ljudski referendum o zakonodaji za izvolitev senata. Poglejmo, kakšne so v temeljnih obrisih razlike med proporCnim in volilnim sistemom. ProporCni sistem priznava listam (strankam) število parlamentarnih mandatov, ki je v sorazmerju z njihovimi glasovi. Gre za sistem, ki sciti zlasti manjše stranke in ki sili v (povolilne) medstrankarske koalicije. Njegovi zagovorniki pravijo, da je proporCna zakonodaja v bistvu najbolj demokratična, saj so z njo v parlamentu lahko zastopani vsi družbeni in drugi interesi. Kritiki tega sistema pa ugotavljajo, da preprečuje stabilne vladne koalicije in da spodbuja strankarsko razpršenost. ProporCni sistem je v veljavi v mnogih evropskih državah, med drugim v Španiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in v skandinavskih deželah, ter seveda v Italiji. Osnova je ista povsod, vsaka država pa ima nekatere svoje sistemske značilnosti. Nemčija ima npr. volilni prag (5 ostotkov) za vstop v parlament, proporCni sistem, ki je najbližji tistim matematičnim pravilom, pa izvajajo v Izraelu. Večinski sistem je tisti, ki daje v parlamentu veC moči strankam, ki same ali v zavezništvu z drugimi strankami, dobijo večino glasov. Ta si- stem zagotavlja politično in vladno stabilnost v državi. Nasprotniki večinskega sistema pravijo, da oškoduje družbene manjšine in da v negativnem poenostavlja politično življenje. Njegovi zagovorniki podčrtujejo, da preprečuje pretirane medstrankar- ske spore in pretirano nastajanje novih strank. V Angliji glasujejo na osnovi uninominalnega večinskega sistema. V vsakem volilnem okrožju je izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov. Z različnim sistemom pa volijo v Franciji. Volilnih okrožij je toliko kot mandatov v parlamentu. Izvoljen je kandidat, ki dobi absolutno večino glasov. Ce to ne uspe nikomur, je Cez dva tedna potrebna balotaža med kandidatoma, ki sta v prvem volilnem krogu dobila največ glasov. V parlament je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov. Volilci torej glasujejo predvsem ljudi, zato se morajo stranke - posebno v drugem krogu - sporazumeti med sabo. V nedeljo in v ponedeljek bomo sicer glasovali le o načinu izvolitve senata. V primeru zmage DA bi se torej spremenila volilna zakonodaja le za eno zbornico, mehanizem za izvolitev poslanske skupščine pa bo ostal nespremenjen. Pristaši NE trdijo, da bi to ustvarilo samo še dodatno zmedo (dva volilna sistema v državi) pobudniki referenduma pa so prepričani, da bi zmaga DA odprla pot celoviti reformi in prisilila parlament, da Cimprej odobri novo celovito volilno zakonodajo. Mario Segni in somišljeniki predlagajo ukinitev nekaterih členov zakona št. 29 iz leta 1948, ki nosi naslov »pravila za izvolitev senata republike Italije«. Na osnovi tega zakona je direktno izvoljen v senat le kandidat, ki v svojem volilnem okrožju dobi 65 odstotkov glasov. To so v povojnem Času dosegali le nekateri kandidati nemške narodnosti na Južnem Tirolskem, tako da so bili vsi ostali senatorji izvoljeni dejansko po proporCnem si- stemu, ki je v primerjavi s poslansko zbornico nekoliko usmerjen v večinsko zakonodajo. Pobudniki referenduma predlagajo, da se ukine prag 65 odst. in da se uvede cisti večinski sistem. 238 senatorjev, kolikor je volilnih okrožij v Italiji, bi bilo izvoljenih po večinskem sistemu (zmaga tisti, ki dobi največ glasov) preostalih 77 mest pa bi razdelili na osnovi proporCnega sistema. S tem bi zaščitili politične manjšine. Referendumsko vprašanje je, kot vidimo, zapleteno, tudi zato, ker je sam zakon iz leta 1948 precej zapleten. Ce zmaga DA bodo imeli torej, kot rečeno, Cez noč v Italiji dva volilna sistema, Ce zmaga NE pa bo osta- la v veljavi sedanja zakonodaja. O tem bomo odločali v nedeljo. V vsakem primeru bo zadnja beseda pripadala parlamentu, ki bo moral na nek način spremeniti sedanji volilni sistem. S tem soglašajo tako pristaši DA, kot pristaši NE. Prvi so mnenja, da morata na pritisk javnega mnenja (zmaga DA) to narediti sedanji zbornici, drugi pa pravijo, da je ta parlament deligitimi-ran, da je treba zato takoj po starem sistemu izvoliti novega in šele nato oblikovati nova pravila politične igre. Kakorkoli že, gre za problem, ki ne glede na našo nedeljsko odločitev, zanima in bo vplival na usodo italijanske, in torej tudi naše demokracije. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov finančni in : in sožalja po formatu, Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG NOVICE TRST / PRI PREDSEDSTVU MINISTRSKEGA SVETA TRGOVINA / UVEDBA RE2IMA TAX FREE V Miljah bodo danes splavili ribiško ladjo V miljski ladjedelnici Cantieri Trieste bodo splavili danes ob 17. uri ladjo za ribolov v globokih vodah, ki so jo zgradili s finančnimi sredstvi Evropske skupnosti za nekega sicilskega ladjarja. Ladja je dolga 24 metrov, motor razvija 660 KM, v zamrzovalnikih je prostora je za 10 ton ulova (meCaric), elektronske in druge opreme pa je toliko, da lahko ostane sedemčlanska posadka na morju trideset dni. Ladjo bodo uradno izročili naročniku ob koncu tega meseca, medtem pa so že postavili gredelj njeni dvojčici. Krepitev kulturne izmenjave z Romuni Tržaški občinski odbornik za kulturne dejavnosti Perelli je sprejel včeraj svetnika pri romunskem ministrstvu za kulturo Stoica. Domenila sta se za nadaljnjo okrepitev sodelovanja na kulturnem področju med Trstom in Romunijo, sicer začenši že s srečanjem odbornikov za kulturne dejavnosti z razširjenega srednjeevropskega območja, ki bo 3. in 4. maja v Gradcu. Romunska vlada bo v okviru sporazuma o kulturnem sodelovanju, ki ga bo kmalu podpisala z italijansko vlado, priredila v Trstu širšo kulturno manifestacijo, še poprej pa naj bi v muzeju Revoltella ali v Palači Costanzi uredili razstavo ikon iz 13. stoletja, kateri naj bi sledila razstava o Trstu v Bukarešti. Obvestilo ACT glede Ricmanj Podjetje ACT sporoča, da njegovi avtobusi od včeraj spet vozijo po občinski cesti Barde v Ric-manjih. Avtobus št. 41, namenjen v Boljunec, zavije na ricmanjskem trgu torej na desno, pač pa ostane nespremenjena vožnja proti tržaški železniški postaji vzdolž pokrajinske ceste v Ricmanjih. Sporočilo knjižnice Državna ljudska knjižnica v Trstu javlja, da bodo njene enote v ulicah Rosario 2 in Veronese 2 v mestu in na Trgu Republike 2 v Miljah od 19. do 24. aprila zaprte za javnost zaradi preureditvenih del. Spet jih bodo odprli v ponedeljek, 26. aprila. Mamila: žborovanje za DA na referendumu Široka fronta zagovornikov za »DA« na referendumu o mamilih (zakon Jervolino - Vassalli) prireja danes v gledališču Miela veliko javno manifestacijo, na kateri bodo spregovorili sodnik Luigi Dai-notti, odvetnik Roberto Maniacco, ravnateljica javne službe za mamilaše Maria Grazia Cogliati in deželni svetovalec (antiprohibicionist) iz Veneta Emilio Vesce. Manifestacija bo ob 17. uri. Danes odločilni sestanek o Uovdu Zasedanje upravnega sveta šele konec meseca Uslužbenci Lloyda (arhivski posnetek) bodo morda danes izvedeli za svojo usodo Enake možnosti za vsa združenja Tudi SDGZ na sestanku s Tombesijem Drago Gašperlin Pooblaščeni upravitelj Tržaškega Lloyda Alcide Rosina je postregel včeraj sindikalistom CGIL, CISL in UIL prav s takšno novico, kakršno so želeli: upravni svet plovne družbe se ne bo sestal danes in niti ne pojutrišnjem, kakor je bilo prvotno napovedano, ampak bo zasedal v drugem sklicanju, torej šele proti koncu meseca, med 26. in 29. aprilom. Prvotnemu sklicanju so se sindikati upravičeno uprli, saj bo ravno danes ob šestih popoldne v Rimu sestanek na vladni ravni o usodi Lloyda, a istočasno zasedanje u-pravnega sveta bi utegnilo prinesti, kot zatrjujejo sindikalisti, kaj grenkega. Rimskega sestanka bi se moral udeležiti sam ministrski predsednik Giuliano Amato, zelo verjetno pa ga bo nadomeščal podtajnik Fabio Fabbri. Zraven bodo seveda še minister za prevoze Giancarlo Tesini in minister za državne udeležbe Paolo Baratta ter predstavništvi zavoda IRI in holdinga Finmare, kakor tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello kot zastopnik uprave, ki se je obvezala, da bo samostojno ali pa preko lastne finančne družbe Friulia denarno podprla Tržaški Lloyd. Uslužbenci slednjega in sindikati pričakujejo od tega srečanja potrditev, da Lloyda ne bodo spojili z družbo Italia di Navigazione, ampak mu zagotovili samostojen obstoj. V prvi vrsti zahtevajo jamstvo o neokrnjenem delovanju do konca leta, tako da bi lahko v tem obdobju poiskali najugodnejšo trajno rešitev; za to pa je potrebnih najmanj 15 milijard lir, ki bi jih utegnili odriniti Trstu iz državnega sklada za privatiza- cijo javnih oziroma državnih podjetij. Samostojen pa bo Lloyd lahko ostal edinole, Ce ga bodo prodali zasebniku ali navezi privatnikov, a postavlja se vprašanje, ali so ti pripravljeni prevzeti družbo v celem ali pa samo nekatere njene dele oziroma dejavnosti. Kakor nas je izučila dosedanja praksa, je bila državna oblast doslej zelo oprezna in ni hotela oddajati večinskih deležev, zlasti ne na področju strateških panog, ampak le manjšinske. Bomo videli. V pristojnih rimskih krogih, v samem vodstvu Lloyda in pri deželni upravi že vedo, kateri so ponudniki, iz razumljivih razlogov pa njihovih imen niso marali razodeti. Morda jih bodo danes. Najbolj se govori o nekem britanskem holdingu, ki da bi si rad s prevzemom tržaške družbe utrl krajšo pot do A-zije, sicer pa omenjajo tudi švicarske in nekatere italijanske interesente. Skratka, nocoj bomo bržkone zvedeli, kakšna bo nadaljnja usoda prestižnega podjetja in njegovih uslužbencev. Tržaška Trgovinska zbornica odslej ne bo veC privilegirala ene same stanovske organizacije trgovcev, ampak bo vsem zagotovila enake možnosti. Do tega pomembnega sklepa, ki poseg drugih še posebej zadeva Slovensko deželno gospodarsko združenje, je prišlo na sestanku predstavnikov združenj Associa-zione autonoma Com-mercio e Turismo, Confe-sercenti in SDGZ s predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem, na katerem je tekla beseda o potencialnih možnostih, ki jih prinaša uvedba tako imenovanega režima »tax free« ali povračila davka IVA na blago, ki ga tujci kupijo v našem mestu. Sogovorniki so se tako dogovorili za vrsto posegov, ki naj rešijo problem razlikovanja med stanovskimi združenji trgovcev, do katerega je prišlo pred meseci, ko se je Trgovinska zbornica za prodajo v režimu »tax free« obrnila samo Člane združenja Concom-mercio. Gre za odločitev o skupni konvenciji, ki bo veljala za elane vseh stanovskih organizacij, za nujen poseg pri ministrstvu za finance in pri upravi carin in konCno še za šioko in kapilarno reklamno akcijo v tujini. Združenje Confeser-centi je v zvezi s to od- ločitvijo izdalo tiskovno sporočilo, v katerem poudarja pomen spremenjenega zadržanja Trgovinske zbornice, ki je konCno le sprejela naCelo o enakih možnostih za vse trgovce, s Čemer si je kot glavni cilj zadala nalogo zastopanja interesov vseh trgovcev, kar je konec koncev tudi njena institucionalna vloga. Odslej -nadaljuje nota - bo to morda način dela za vse, tudi kar zadeva reklami-ziranje »proizvoda Trst« v tujini, za katero je bila ustanovljena posebna delovna komisija, v kateri so zastopana vsa stanovska združenja trgovcev in ne eno samo, kot bi lahko kdo napačno razumel iz izjav predsednika združenja Associazione Com-mercianti (vključenega v Confcommercio). Reklamna kampanja Trgovinske zbornice pod geslom »Velemestni shop-p ing« bo morala seCi v vse sosednje države - nadaljuje tiskovno sporočilo - osrednje mesto pa bo nujno morala imeti reklama za »tax free«; da pa bi se ta režim cimprej polno uveljavil, bi bilo primerno, da bi za poseg prl vladi zaprosili vse tržaške parlamentarce. Dejstvo, da se je doslej za prodajo v režimu »tax free« prijavilo komaj sto tržaških trgovcev pa nam daje sklepati - zaključuje nota združenja Confeser-centi - da bi bilo delo mnogo lažje in veliko uspešnejše, Ce bi se bili za uvedbo tega režima zavzeli prej in predvsem vsi skupaj. DSL poziva k združevanju naprednih sil Cez nekaj dni se bomo izrekli o referendumih, nakar bodo pred vrati nove volitve za obnovitev pokrajinskega sveta, ki bodo predstavljale veliko novost in pomemben izziv tako za volilce kot za politične stranke, saj bomo neposredno volili pokrajinskega predsednika. Tržaške politične sile se seveda že pripmvljajo na ta izziv, čeprav vlada zaenkrat precejšnja zmeda in nikomur ni povsem jasno, kakšna zavezništva se bodo pravzaprav izoblikovala in kako se bo damokratcni in napredni Trst zoperstavil desničarskemu nacionalisti nemu polu. Na nujnost umne povezave, ki bi dvignila 1 iz sedanje zatohlosti, opozarja v posebni tiskovni noti po*-mjinska tajnica DSL Peria Luša, ki opozarja na potre o združevanja naprednih sil in se pri tem spmšuje, kakšno smer bo dejansko uprala PSI, potem ko je njen tajnik napovedal konec zavezništva s Listo, njegovi občinski odbornik1 pa vztrajajo pri starem. IN MEMORIAM Umrl je učitelj in ravnatelj Veljko Pavletič PREDSTAVITEV / DEJSTVA IN MIT Kronika o življenju strastnega zbiratelja Diega de Henrigueza Knjiga, ki je izšla v 2.000 izvodih , sodi med pobude za predstavitev Trsta v svetu S predstavitve dela o de Henriguezu (f. Ferrari/KROMA) Na velikonočni ponedeljek nas je nenadoma zapustil Velimir Pavletič, osnovnošolski ravnatelj v pokoju. Rodil se je v Strpedu pri Buzetu, od koder je bila njegova mati. Tudi njegov oCe je bil Istran, in sicer iz zavedne hrvaške družine iz RoCa. Kmalu po rojstvu se je mati z njim vrnila v Trst, kjer je bil njegov oCe državni uslužbenec. Pokojni Veljko je vse svoje življenje preživel v Trstu oziroma v Skednju, kjer je njegov oCe uredil dom v Ul. Vigneti. V mestu je obiskoval najprej slovensko osnovno šolo, dokler je ni Gentileje-va reforma ukinila. Po učiteljski maturi, ki jo je opravil na italijanskem učiteljišču v Trstu, se je vpisal na u-niverzo, kjer je študiral tuje jezike. Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 y V CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Orel-Blason enoletnice, sobne rastline, urejanje okrasnih vrtov Devinščina 6 - Zgonik , tel. 225149 S__________________r. Po drugi svetovni vojni, maja 1945, je zaCel poučevati v Trebčah, kjer je zaključil šolsko leto. Septembra naslednjega leta ga je Zavezniška vojaška uprava cone A Svobodnega tržaškega ozemlja zaradi njegove strokovne pripravljenosti imenovala za didaktičnega ravnatelja v Dolini, kjer je devet let zaporedoma vodil slovenske osnovne šole. Zaradi zamenjav ob prihodu italijanske uprave je služboval še v Boljuncu kot učitelj, nato pa spet kot didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu. Pri Sv. Jakobu je tudi zaključil svoje službovanje v letu 1981. Pokojni Veljko je bil zelo priljubljena, spoštovana in na šolskem področju upoštevana osebnost. Povsod, kjer je služboval, je rade volje ob svojih službenih dolžnosti prispeval za blaginjo šole. Vodil je teCaje ruščine, prevzel je vodenje šolskih pevskih zborov, skrbel je za šolske prireditve, ki so bile v tedanjem Času zelo obiskovane. V dobi njegovega vodenja je naša šola tudi po njegovi zaslugi pridobila na ugledu. Tisti, ki smo od prvih povojnih let delali z njim, ga bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu za vse dobro, kar je storil slovenski šoli na Tržaškem in slovenski skupnosti nasploh. Naj mu bo lahka skedenj ska zemlja. (SK-ST) H PREHODI h čez mejo pri Mu čedalje več potnikov Osebni promet na mejnih prehodih s Slovenijo v tržaški pokrajini neprestano narašča: število ljudi, ki so prekoračili mejo v prvih treh mesecih letos, je bilo za več kot 2, 5 milijona višje kakor v ustreznem obdobju lanskega leta. Samo v marcu je prestopilo mejo 2, 667 milijona oseb, kar pomeni 44,55 odstotka veC kot v lanskem marcu, ko so jih našteli 1,845 milijona. Od tega so v mednarodnem prometu (s potnim listom) zabeležili 1, 446 milijona ljudi ali 18 odstotkov veC kot v marcu lani. Toda prav občutno se je v zadnjih Časih povečal tudi maloobmejni promet: s prepustnico je potovalo v obeh smereh 23, 19 odstotka več ljudi kakor v lanskem marcu in sicer 1, 221 milijona proti 991.000. Pri tem so našteli 774.000 potnikov s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini (26, 24 odstotka več kakor lanskega marca) in 447.000 potnikov s stalnim bivališčem v krajih vzdolž slovenskega oziroma hrvaškega obmejnega območja (18, 56 odstotka več), kakor je bilo začrtano z Videmskim sporazumom. Tržaško Podjetje za turistično promocijo je v okviru pobud za predstavitev Trsta širši, svetovni javnosti, izdalo knjigo o Diegu de Henriquezu z naslovom Cronaca di una vita (Življenjska kronika). Kot je predsednik Podjetja Elio Tafaro poudaril na sinočnji predstavitvi v razstavni dvoranici v Ul. S. Nicolo, kjer bo do 20. aprila na ogled fotografski pregled o de Henriquezo-vem življenju in dejavnosti, je to pomemben dogodek, ker oživlja upanje na skorajšnjo otvoritev muzeja, ki bo dodaten prispevek k turistični privlačnosti našega mesta. Po kratkem uvodu prejšnjega predsednika ustanove Alviseja Barisona, ki je podal kratek de Henri-quezov življenjepis, sta spregovorila avtorja prof. Paolo Šema in dr. Anto-nella Furlan. Prvi je poudaril, da je knjiga predvsem kritična analiza vsega, kar je bilo napisanega o tej zanimivi in nenavadni osebnosti, zato da se razčisti, kaj je resnica in kaj ne, da spo-zamo, kateri motivi so ga vodili pri njegovem strastnem zbiranju, kajti le na tej podlagi bo mogoče postaviti muzej, ki si ga je zamislil. Antonella Furlan je nato obširno predstavila lik Diega de Henriqueza, kakršnega je spoznala iz številnih listin, ki jih je pregledala, od njegovega o-troštva in zorenja, do prvih zametkov vojaškega muzeja v Pivki, ki so ga uradno priznale tako italijanske vojaške kot državne oblasti, in postopnem razvoju te začetne zamisli ter njegove želje za uradno ustanovitev Vojnega muzeja za mir. (hov) / POROČILO SUADAMA KAPICA NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA}" SKGZ Temačno slika političnega in družbenega položaja v Trstu Nacionalistično zaprtost pogojuje vsakršen razvoj Prejšnji teden se je sestal pokrajinski svet SKGZ za Tržaško. Predsednik Suadam Kapic je ob tej priložnosti podal razčlenjeno poročilo, ki ga v celoti objavljamo. »Slika političnega in družbenega položaja na Tržaškem je vse prej kot spodbudna. Se pred nekaj leti je tržaški vodilni razred zakrival dejstvo, da je tržaško gospodarstvo živelo na zelo trhlih in negotovih nogah: na eni strani ogromno število zaposlenih v javnih službah ter v podjetjih s kroničnimi težavami, ki so v lasti države, na drugi strani pa velika odvisnost od vsestranskega trgovanja predvsem z nekdanjo Jugoslavijo, pa Čeprav večina tega ni hotela ne priznati in ne s primernimi pobudami ovrednotiti. In samo v uresničevanju dolgoročnih povezav z bližnjimi in daljnjimi sosedi je bila (in upamo, da je še) perspektiva tega območja. Danes so si vsi edini, da se je iluzija o navideznem bogastvu razblinila. Po padcu berlinskega zidu Rima ni veC mogoče prepričevati o vlogi »svetilnika« kapitalizma in demokracije na meji s temačnim komunizmom. Italijanska država noče veC (in v resnici tudi zaradi ogromne finančne krize ne more veC) voditi skrbstvene politike do Trsta, zato se umika in odpira ogromne zaposlitvene praznine, državna podjetja zapirajo ali jih dajejo v prodajo zasebnim gospodarstvenikom, kar v končni fazi pomeni brutalno racionalizacijo in zmanjšanje delovnih mest. V tem se je pokazala kratkovidnost in slepota vodilnega političnega razreda, ki je stremel po rentni skl funkciji mesta in ki ni hotel ali znal ustvariti vloge povezovalca in sogovornika z naravnim zaledjem. Najbolj otipljiv dokaz temu je bilo zavračanje duha osimskih sporazumov in danes dejansko zavračanje nove slovenske države. Suadam Kapic Ne moremo se znebiti vtisa, da je ta slepota v bistvu odraz zavračanja slovenske komponente v mestu in torej izraz nacionalistične zaprtosti in majhnosti tega mesta ali bolje rečeno že mesteca (cittadele). Temeljna programska točka tržaške občinske in prejšnje pokrajinske uprave je v zadnjih letih - predvsem po zaslugi LpT - postala obramba italijanstva z značilnostmi najslabšega lokalizma in partikularizma. Vse drugo je bilo postavljeno v ozadje in na žalost so se na tej osnovi tranz-verzalno poplitvile številne politične sile. Komu naprtiti krivdo za družbeno, kulturno in gospodarsko propadanje? O lastnih odgovornostih in sposobnostih vodilni razred noče govoriti, zato je treba iskati krivce zunaj. Krivi so sovražniki Trsta (pa naj bodo to Furlani, Rim, Ljubljana, slovenska manjšina), ker naklepajo proti njegovi vlogi, ker mu jemljejo sredstva, ker mu konkurirajo, ker ne nagradijo več njegovega italijanstva, ker mu ne vrnejo ozemelj, ker ga hočejo posloveniti in poslovaniti itd. Celoten Trst ni tak. Vendar so njegovi današnji voditelji v svoji zaprtosti, demagogiji, nacionalizmu, iredentizmu in nesposobnosti reševati probleme ter nakazovati pot za naprej, najbolj gla" sni in kričeči ter so deležni v javnosti velike pozornosti. Obstaja tudi drugi Trst, ki ima ideje in predloge, ki pa je preveč tih in porinjen ob stran. Temu Trstu pripadajo glavni razumniki. Serija intervjujev, ki jih je pred kratkim pripravil P-Rumiz (ki je sam po sebi najbolj krut in neizprosen kritik te »smrdljive mlake«), dokazujejo, da je vse veC osebnosti prepričanih, da je nujno ustvariti sožitje doma in s sosedi in da je to prvi pogoj za mednarodno vlogo teh naših krajev. Cas, ki ga živimo v Italiji, je poln težav in neznank. Po letih rasti in navideznega blagostanja je pred nami novo obdobje. Na žalost ne gre za spontan proces dozorevanja družbe, ki išče nove, bolj učinkovite in demokratične rešitve. Gre za prehod v nov sistem, ki se dogaja pod težo velikih škandalov, politične in gospodarske korupcije, ki je dosegla neslutene dimenzije, in vrste sodnih preiskav, ki jim ni videti konca. Le želimo si, da bi iz te zmede dejansko prišli v politični sistem, ki bo znal pravičneje odgovarjati potrebam najširših družbenih slojev. Referendumi, ki so pred vrati, nam kažejo, kako je politični položaj dejansko nejasen in zapleten. Na isti strani so se danes znašle sile, ki nimajo nic skupnega ne glede vrednot ne glede preteklosti in na nasprotnih bregovih so se znašle nekatere sile, ki so do včeraj hodile skupaj. Za nas vse so to vprašanja izjemno pomembna in globoko zgrešeno bi bilo, Ce bi jih podcenjevali. Od bolj demokratične družbe si Slovenci lahko pričakujemo večje razumevanje za naše narodne pravice. (se nadaljuje -1) _______SV IVAN / SKD SLAVKO ŠKAMPERLE_ Kulturna dejavnost usmerjena k mladim V pripravi večera s S. Raziresenom h I. Skarperbtom Damiana Ota Po nekdaj bogati in raznoliki kulturni dejavnosti je pri Sv. Ivanu dolgo let prevladal na tem področju predvsem molk. Lanskega junija pa se je z izrednim občnim zborom Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle skupina ljudi spet zagnala v poskus obnove tega slovenskega kulturnega društva. Nekateri iz osnovne potrebe sploh po ponovnem udejstvovanju, nekateri iz spominov na bogato kulturno-pro-svetno preteklost, spet drugi pa iz skrbi za domačo mladino. Čedalje otipljivejša je namreč postajala želja, da bi mladim od Sv. Ivana, a tudi iz Širše okolice nudili možnost udejstvovanja v društvu. Danes je Čutiti splošno potrebo po ponovnem skupnem snovanju in delu, pri Slovenskem kulturnem društvu Škamperle so torej prvo novo zavzemanje usmerili prav v mlajše, da bi se lahko v društvenem okolju srečevali in v medsebojnem sodelovanju ustvarjali. Preteklo jesen se je torej delovanje začelo z najmlajsimi: najprej poskusni popoldnevi v dvorani društvenega sedeža, na stadionu 1. maj, ob raznih priložnostih, kot so začetek Šolskega leta, nato miklavže-vanje in pustovanje. Vselej se je srečanje dogajalo ob animaciji: vodena igra pa spremlja tudi zdajšnja redna srečanja ob sredah popoldne, ko je otrokom v društveni sobi (od 17. do 18. ure) na razpolago animatorka Darja Samar. Na- slednji korak bo poskus priprave pravih nastopov: sicer ne gre zgolj za ponudbo občinstvu, temveč za priložnost, da otroci »začnejo gojiti slovensko besedo kot izrazno sredstvo, ki jim omogoča, da preko besede upovejo svojo izrazno moC«, kot poudarja Bogomila Kravos, ena izmed glavnih pobudnikov novega življenja kulturnega društva Škamperle. Seveda se je društvo v tem Času obrnilo tudi na odraslo občinstvo. Konec prejšnjega oktobra je niz pobud otvoril večer v poklon Mariji Mijot, svetoivanski narečni pesnici, ki je prav lani praznovala svojih Častitljivih 90 let. »S tem srečanjem smo hoteli ljudi opozoriti tudi na to, kar Sv. Ivan sploh ima,« pravi Kravo-sova, »zato se nam je zdelo, da se moramo v tem obnovitvenem delu krepko nasloniti na bogato preteklost in iz nje Črpati.« Zelja po združevanju ob kulturi je prišla nato na dan ob proslavi Prešernovega dne, ko so v kulturnem društvu Škamperle spet »uporabili, kar imajo svojega«, in občinstvu predstavili delo likovnega ustvarjalca Iva Petkovška in besedno umetnost gledališčnika Staneta Raztresena. Po večeru ob .8. marcu s predavanjem o Koreji Katje Kjuder, je sedaj spet v ospredju poklon zaslužnemu SvetoivanCanu. Stane Raztresen se je sicer v ta tržaški predel le preselil, domačini pa so ga v tem dolgem Času posvojili. V ponedeljek je Raztresen slavil svoj 80. rojstni dan, velikemu gledališkemu igralcu pa svetoivansko društvo posveča poseben veCer: na »proslavi, kot smo jih bili vajeni nekoč, v Časih zagnanega dela«, se bodo občinstvu predstavili zbor, recitatorji in slavnostni govornik. Praznično srečanje pa je napovedano za prihodnjo soboto, 17. t.m., ob 20.30, seveda v dvorani Slovenskega kulturnega drušb va Škamperle. Že naslednji torek, 20. t.m., bo pri Sv. Ivanu predstavitev knjige Igorja Skamperleta, torej predstavnika mlajšega domačega rodu, ki ga društvo prireja v sodelovanju s Slovenskim klubom: mladega besednega ustvarjalca bo predstavila Ivanka Hergold, pred razgovorom pa bo avtor prikazal tudi nekaj diapozitivov. Ob tem prireditvenem delu pa je v kulturnem društvu Škamperle sedaj živa še skrb za redni občni zbor: brez potrjenega vodstva društvo namreč nima legalnih predstavnikov. Nujna pa je tudi ureditev Članstva in Članarin, saj se društveno delovanje nikakor ne more veC naslanjati le na finančna sredstva, ki jih nekaj delovnih elanov dajejo iz svojega žepa. »Veliko nam sedaj pomeni tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, krovna organizacija,« pravi Bogomila Kravos, »ki s svojimi nasveti društvu pomaga v vsaki zadregi.« DOLINA / STAR OBIČAJ SE VEDNO SVEŽ____________ Priprave na letošnjo majenco so se pričele že pred pustom Pred dobrim tednom so se fantje in dekleta sestali z vaščani Priprave na letošnjo majenco so se v Dolini začele že pred pustnim Časom. Fantovska in dekliška sta se kot poglavitna nosi-telja tega vsakoletnega vaškega običaja zbrala na dveh rednih »urah« -množičnih sestankih, tedensko pa se sestaja odbor majence, ki skrbi za zastavljanje dela in sproti pripravlja pcrt tej majski prireditvi, Pred kratkim je bil v Prostorih KP V. Vodnik tudi običajni sestanek z vaščani, na katerem se odbor vaških fantov in deklet vsako leto dogovori o sodelovanju tudi poročenih Do-lincanov. Seveda sta bila v tam Času izvoljena tudi predsednik oziroma župan majence in predstavnica dekliške: letos sta ti vlogi poverjeni Sandiju Cancia- niju in Eriki Pečar, (dam) Sestanek z vaščani za letošnjo majenco (foto Mario Magajna) L SVARILO / KU2NA BOLEZEN RAZSAJA VZDOL2 MEJE Pozor pred vabami za cepljenje lisic proti steklini Dotik z rokami utegne imeti neprijetne posledice Deželna direkcija za zdravstvo je sporočila, da vzdolž meje s Slovenijo v tržaški in videmski pokrajini še zmeraj razsaja steklina. Zaradi tega so se na tržaškem županstvu odločili, da na vsem občinskem ozemlju nastavijo ustrezne vabe s cepivom, kakor so to storili že v lanskem letu. Vabo sestavlja aluminija-sto-plasticna kapsula* v kateri je cepivo in ki je prekrita s plastjo Živalske maščobe ter ribje moke; podobna je čokoladni tablici, velika pa 4,4x4, 4x0, 8 centimetra. V Času med nastavljanjem vab in še trideset dni zatem naj ostanejo mačke in psi lepo privezani doma ali pa znotraj hišnih ograj in dvorišč, da ne bodo prišli v dotik z vabami, saj so te namenjene izključno za cepljenje lisic, ki so pač najpogostejše prenasalke stekline. Kdor bo takšno vabo zagledal, se je ne bo smel dotakniti, kajti tekoče cepivo bi se utegnilo razliti in zmočiti roke: in Ce bi si dotični s prsti pomel oCi ali pa se dregnil v nosno votlino, bi bilo to hudo nevarno. Ce pa bi do takšnega primera le prišlo, tedaj si bo treba roke pošteno umiti z vodo in milom ter jih nato še posebej krepko razkužiti. Sicer pa bi bilo najbolje, ko bi skočili do lastnega zdravnika ali do oddelka za javno higieno pri Krajevni zdravstveni enoti ali pa do bolnišniškega oddelka za prvo pomoč. ToCen datum nameščanja vab, za katerega bo poskrbelo izurjeno osebje KZE, bodo Cim-prej sporočili. Steklina je za človeka, kakor vemo, izredno nevarna, z njo pa se najpogosteje okužimo preko pasjega (ali tudi mačjega) ugriza, potem ko je domača žival dobila okužbo od divje. Prav zaradi tega je treba strogo paziti na ti nam prijateljski živali. Nekdaj je bila steklina močno razširjena, po zaslugi Pasteurja oziroma njegove profilaktične metode pa se je skozi desetletja močno omejila, a žal ni izginila. Najhuje pri steklini je to, da je njena inkubacijska doba dolga in okužba težko pravočasno preverljiva. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Milan Kleč VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija Dušan Mlakar PREMIERA v petek, 16. aprila, ob 20.30 - Abonma RED A PONOVITVI v soboto, 17. aprila, ob 20.30 - Abonma RED B v nedeljo, 18. aprila, ob 16.00 - Abonma RED C KINO ARISTON - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Sommersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Gere. V angleščini. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stepheri Rea, Miranda Richardson. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Gli Aristogatti«, Walt Di-sney. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gli sgangheroni«. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 22.00 »Časa Hovvard«, r. James Ivory, i. Emma Thompson, Anthony Hopkins, Vanessa Redgra-ve. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per čašo«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Amore alTul-timo morso«, i. Anne Paril-laud. EDEN - 15.30, 22.10 »Prendilo tutto dietro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Guardia del corpo«, Kevin Kostner in Whitney Houston. LUMIERE - 17.00. 18.45, 20.30, 22.15 »II grande co-comero«, r. Francesca Ar-chibugi. ALCIONE - 17.30, 21.00 »Arriva la bufera«, r. Daniele Luchetti, i. Diego Abatan-tuono, Silvio Orlando, Marina Confalone. RADIO - 15.30, 21.30 »L’attico della perversio-ne«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 14. aprila. 1993 VIDA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.29 - Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 12.37. Jutri, ČETRTEK, 15. aprila 1993 NASTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1005,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE:Gabriele Stera, Luca Chiaradia, Sara Cucca, Letizia Strekelj, Daniele Fichera. UMRLI SO: 84-letna Lu-cia Cocever, 69-letni Lino Toffoli, 76-letna Maria Filipčič, 80-letni Riccardo Ghersini, 68-letna VVanda Garbin, 60-letni Fulvio Spanghero, 93-letna Antonia Vuk, 44-letna Anna Maria Bosich, 82-letni Marino Gualandi, 83-letni Stefano Spagno, 73-letni Carlo Fa-bris, 81-letni Giuseppe Ve-natelli, 90-ietna Sofia Za-grandi, 60-letni Francesco Cibic, 78-letni Francesco Buonfrate, 77-letni Antonio Zacchigna, 79-letna Amelia Tela, 57-letna Maria Can-dotti, 76-letni Velimiro Pauletti, 83-letni Luigi Granduc, 72-letna Freda Dart, 88-letni Attilio Švara, 74-letna Giuseppina Stojkovič, 94-letna Anna Bieker, 89-letni Giuseppe Loeffler. [ j LEKARNE Od ponedeljka, 13., do nedelje, 18. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE- Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 399-111, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 4 PRIREDITVE SLOVENSKA KOMPONENTA DSL vabi elane, prijatelje in neodločene na javno srečanje o referendumih z naslovom DA ZA PREOBRAZBO, ki bo danes, 14. t.m., ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. KD LIPA — BAZOVICA vabi jutri, 15. aprila, ob 20.30 v Bazovski dom na SREČANJE O REFERENDUMIH. Prisotni bodo predstavniki strank, za katere glasujejo Slovenci. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Prosvetni dom - Opčine. V petek, 16. t. m., ob 20.30 srečanje na temo 18. APRIL: DA ALI NE? Odgovarjali bodo: Miloš Budin (DSL), Ivo Jevnikar (SSK), Rudi Pavšič (PSI) in Stojan Spetič (SKP).Vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na predstavitev knjige Janka Prunka SLOVENSKI NARODNI VZPON - NARODNA POLITIKA (1768-1992). Knjigo in avtorja bo predstavil zgodovinar Jože Pirjevec v petek, 16. t.m., ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. MePZ PRIMOREC - TABOR in KRAJEVNA SKUPNOST TOMAJ vabita na KONCERT MePZ PRIMOREC TABOR iz Trebe in Opčin pod vodstvom Matjaža Sceka. Koncert bo v petek, 16. t. m., ob 20.30 v vaškem domu v Križu (pri Tomaju). TPK SIRENA vabi elane in prijatelje na GLASBENI VECER, ki bo v soboto, 17. t.m., ob 20.30 na sedežu društva - Miramarski drevored 32. Na klavirju - dar G.e Liane Krišcak : bo igral prof. Aleksander Vodopivec. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL FJK in AUSER prirejata RAZSTAVO DEL ŽENSK USTVARJALK ( roCna, likovna in literarna dela). Otvoritev bo v petek, 16. t. m., ob 16. uri v dvorani krožka Europa v Ul. Tor-bandena 1/1. nastr. Razstva bo pa ogled do 25. t. m., ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. ŽUPNIJSKA SKUPNOST V NABREŽINI obvešCa, da bo v domači župnijski dvorani na ogled tradicionalna razstava pirhov in velikonočnih motivov do nedelje, 25. t.m., vsak dan v popoldanskih urah. 3 OBVESTILA SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom . Do 16. t. m. je na ogled razstava skulptur MARIA SOSIČA ob delavnikih od 16. do 20. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 22. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v Peterlinovi dvorani ul. Donizetti 3 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo upravnega sveta, 2. obračun 1992 in proračun 1993, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. potrditev pravilnikov, 5. predlog včlanjevanja Slo-ri v okviru krovnih organizacij ter 6. razno. ITALIJANSKA AKADEMIJA UČITELJEV SOM-MELIERS priredi TEČAJ VINSKE POKUŠNJE za ljubitelje vina in dobre kuhinje. Tečaj bo 27. in 28. aprila, 4., 11., 12., 18., 19. in 26. maja , ob torkih v restavraciji Sacra ostaria in ob sredah v restavracji Al Granzo.. Predvajanje video filmov ter srečanja z gosti in predavatelji. Vsak udeleženec bo dobil kovCek z dvemi kupami za pokušnjo, knjige, pismene potrebščine, vina ter sestavine za pokušnjo. Vpisovanje pri restavraciji Sacra ostaria - Ul. Čampo Marzio 13 - Trst, tel. št. 306788 in pri restavraciji Al Granzo -Trg Venezia 7 - Trst, tel. št. 304791. M_____________IZLETI KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI-CGIL sporoCa, da bo odhod avtobusa za izlet v Sacile v nedeljo, 18. t.m., ob 8. uri izpred spomenika v Križu. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje v staležu, ki poučujejo tuj jezik in književnost na nižjih oz. višjih srednjih šolah, da 15. t. m. zapade rok za vložitev prošnje za brezplačno jezikovno izpopolnjevanje in bivanje v tujini. Dodatna pojasnila na sedežu SSS, Ul. Carducci 8, Trst, tel. St. 370301 danes, 14. t. m. od 17. ure do 18.30. E3 ČESTITKE Na svet je privekal mali SASA. Srečnima staršema Mileni in Adrianu iskrene Čestitke, malemu Saši pa obilo veselja v življenju želi 5.A letnik 86/87. MALI OGLASI AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak Četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. St. 25 odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja do 25. t. m. V KOLUDROVCI je odprta osmica do 25. t. m. OSMICO je odprla v Slivnem št. 25 družina Frandoli. OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu. V STEVERJANU smo na ValerišCu št. 6 odprli osmico. Vabljeni! OSMICO sta odprla v Borštu Anton in Zmaga Pe-taros. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. RIBOGOJNICA AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta od 16. aprila dalje vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. 228297. VESPO 125, automatic PK, letnik ’87, modre barve prevoženih 2.960 km, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. st. 575145 ali 369989. DVE KNJIŽNI POLICI, rabljeni, velikosti 350x200 orehova imitacija ter velikosti 315x265 jesenov les, prodam. Tel. št. 575145. PRIVATNIK prodaja vilo na Krasu z razsežnim zagrajenim zemljiščem. Izredna priložnost! Plačilo po dogovoru. Tel. št. 948664. PRODAM zemljišče na Krasu. Tel. št. 200878 po 18. uri. OSMICO sta v Logu št. 243 odprla Maks in Doriano Komar. Točita belo, Črno, malvazijo in vitovsko. ZIDARSKI MEŠALEC, rabljen, majhen, iščem. Tel. 575145. ISCEM raznovrstno opeko, tudi rabljeno do 10 kub. m. Tel. 575145. MLADO 21-letno dekle z veliko voljo do dela iSCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. št. 200542, 200882 in 273645 ob uri obedov. MEDICINSKA SESTRA iSCe delo na domu ali varstvo in nego bolnika. Tel. St. 828251. PRISPEVKI V spomin in namesto cvetja na grob Mire La-vrenciC-Stoka darujejo Vera in Marija Zerjul 30.000 lir, Donati 10.000 lir, Ema Gla-vina 10.000 lir, Marija Guš- tin 10.000 lir, Jožko Gerdol 50.000 lir, Valerija 5.000 lir in Angela 5.000 lir za cerkev sv. Trojice na Kati-nari. V spomin na Boža Filipoviča daruje uCno in neuC-no osebje srednje sole S. Kosovel 160.000 lir za SKD Tabor in 160.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Draga Kluna darujeta Marica in Anton Strajn 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na pok. Anico Trobec darujeta Mario in Sonja 20.000 lir za SD Kon-tovel. V počastitev spomina Marije Kralj vd. Kalc darujeta Sergio in Milena 30.000 lir za KD Skala iz Gropade. Namesto cvetja na grob Draga Kluna daruje družina BolciC 20.000 lir za KD F. Prešeren- Boljunec. Ob 1. obletnici smrti Emila Sardoča daruje žena Slava 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na drago teto Marijo Lavrenčič vd. Cunja daruje A.C. 100.000 lir za Sklad »Mitja Cuk». Namesto cvetja na grob Marije Lavrenčič vd. Cunja darujeta Viktorija in Marcelo Cunja 100.000 lir za cerkev na Katinari. Namesto cvetja na grob tete Marije Lavrenčič vd. Cunja darujeta Laura Cunja in Mauro Gherdol 100.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Marije Lavrenčič vd. Cunja daruje Pina Cunja 50.000 lir za cerkev na Katinari. V spomin na Miro Lo-vrenciC-Stoka darujeta Ivanka in Mario Briscik 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Draga Kluna darujejo družine Kocjan, Zabric in Žerjal 100.000 lir za Sklad Mitje Cuka t Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi Sveto Štoka Žalujoči: hči Danijela, žena Marjetica, brat Miro, nečakinja Ksenija, svaka Rado in Vili z družinami. Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel. Konto vel, Buenos Aires, Trst, Toronto, 14. aprila 1993 + Zapustil nas je naš dragi Alojz Granduc (Gigi) Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Ludmila, sin Mario z ženo, vnukinja Mirjana s Henrikom ter ostalo sorodstvo boljunec, 14. 4. 1993 Žalovanju se pridružuje družina Gruden Ob izgubi drage none izreka iskreno sožalje Davidu Periču kolektiv Sagor t Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Velimir Pauletič Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skedenj. Žalostno vest sporočajo žena Ondina, hči Tamara z Renatom, sin Igor ter vnuki Marko, Aron in Irina Skedenj, 14. 4. 1993 Ob izgubi dragega očeta izrekajo občuteno sožalje kolegici Tamari učiteljice osnovne Sole pri Sv. Ani Žalovanju Ondine in Tamare se pridružuje učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob Ob težkem trenutku sočustvujejo z Ondino Uča, Aleksander in Patricija Ob izgubi dragega no-nota Velimira Pauletica izreka Marku in družini iskreno sožalje Godba na pihala iz Ricmanj Prijatelju Marku in družini izreka ob izgubi drage mame iskreno sožalje družina Valentič Ob izgubi drage mame izreka Marku in družini iskreno sožalje Franco Abrami z družino Ob izgubi drage Marije Kocijančič vd. Oblak izraža Verici, Marku in svojcem globoko sožalje Alba Rosman vd. Danese Ob bridki izgubi drage mame Marije Oblak izrekajo globoko sožalje Veri in družini Vanja, Sonja, Veronika in Barbara KULTURNI DOGODKI Sreda, 14. aprila 1993 LAHKA GLASBA / MILJSKI NASTOP SKUPINE ARRESTED DEVELOPMENT TEATER ZGODOVINSKI ZBORNIK Ponos in zavzetost v sodobnem ritmu Številna in navdušena publika za ameriški ansambel Videm: »Slik« z novimi komiki V prepolni dvorani Verdi v Miljah je v soboto nastopila ameriška skupina Arrested Develop-ment, ki je trenutno eden najuspešnejših in obenem najbolj obetajočih hip hop ansamblov. Milj-ski koncert bi lahko označili kot pravi dogodek in velik podvig združenja Globogas, saj so se Arrested Developmnet na svoji kratki turneji po Italiji ustavili le 8. aprila v Rimu, 9. v Nonantoli pri Mantovi in 12. v Milanu. Za Črnsko skupino iz Atlante je značilna zlasti pozitivna naravnanost njihove sporočilne note, ki se tako zoperstavlja negativni in tudi nasilni jezi, ki jo izražajo ostale hip hop skupine. Arrested Development nasprotno izražajo nezadržno kolektivno veselje do življenja in zlasti silovito, radikalno družbeno in kulturno zavednost ter ponos na svoje afriške korenine, na svojo zgodovino zasužnjenega in zatiranega naroda, na svoj še nekončani boj za enako- pravnost. Sami sebe označujejo kot Afričane 20. stoletja. V njihovem nastopu pride zlasti do izraza harmonična zlitost med elani skupine, ki živijo vsi skupaj v podeželski družinski skupnosti na podeželju v bližini Atlante. Njihovo vodilno misel na začetku koncerta pove izkušeni modri duhovni vodja skupine, ki se tako predstavi: “Ime mi je Baba Oje, star sem Šestdeset let. V svojem življenju sem doživel drugo svetovno vojno, vojno v Koreji, vojno v Vietnamu, uboj Malcoma X-a, uboj Martina Luthra Kinga, revolucijo v Šestdesetih letih, revolucijo v devetdesetih letih, rekli so mi Cm, Črnec, temnopolt, danes se konCno lahko imenujem Afričan.” Čeprav je vodja skupine rapper Speech, se posegi ostalih elanov skladno dopolnjujejo brez vsakršne tekmovalnosti med njimi. Glasbena spremljava v bistvu sloni na predregistri-ranih bazah, za katere skrbi d.j. Headliner, in na tolkalih, na katere igra Rasa Don. Speechev glas se preliva z ženskimi glasovi Nadirah in Aerle Ta-ree ter Montsho Eshe, ki je tudi odlična plesalka afriških plesov. Pred Arrested Develpoment je nastopila prav tako energična skupina Me Phi Me. (vat) Na gledališkem področju v naši deželi je trenutno cas komikov: na Tržaškem se mladi italijanski komiki na pobudo združenja Globogas vrstijo v miljskem gledališču Verdi, na Videmskem pa je prodoren in inovativen center Centro servizi e spettacoli po »splošni« gledališki sezoni organiziral tudi kratek niz »Komičen stik«(Contatto comi-co). Tokratni »stik« bo posvečen sloviti skupini The Beatles: pod naslovom»The Beatles Songbook concerto« se bo predstavila skupina Aringa & Verdurini, ki jo sestavljata Maria Cassi in Leonardo Brizzi. Predstavo, ki jo označujejo za glasbeno-gledalisko komično zmes, bosta toskanska komika ob spremljavi saksofonista Daria Cecchinija in kontrabasista Franca Nestija, izvedla v petek, 16. in v soboto, 17. t.m„ obakrat ob 21. uri. Tokratni -tretji »Komični stik«-bo v dvorani Menos-si, Ul. San Pietro, predel SanVOsval-do, v Vidmu seveda. ______________LIKOVNOST / POSTUMNA RAZSTAVA___________ Lilian Caraian: slikarka ■ pianistka predvsem pa občutljiva pesnica V tržaški palači Costanzi so pripravili razstavo ob 10-letnici smrti ustvarjalke Sergij Cesar Lilian Caraian je o sebi zapisala: »Nisem pianistka, ki je tudi slikarka, ampak slikarka, ki je bila pianistka in ki je bila in bo vedno ostala pesnica«. V teh besedah je zgoščena definicija in pot njenega umetniškega ustvarjanja, ki se je ustalilo v slikarstvu, kateremu je izključno posvetila svoje ustvarjanje. Iz tako polivalentne osebnosti je bilo zato pričakovati razvojno raznolikost likovnega ustvarjanja, kot smo ji bili priča pri postavljeni razstavi v tržaški palači Co-stanzi (razstava je bila odprta marca). Od začetnih upodobitev cvetja in človeških figur se je podala na dolgo izrazno pot skozi postopen prehod v abstrakcijo in in-formel do vrnitve k človeku v drugačnem kontekstu, kjer se pot konca in krožno zaključi. Že začetna dela petdesetih let, akvareli cvetnih šopkov ter slike, ki prikazujejo in »opevajo« (ne pozabimo, da je Ca-raianova pesnica) akrobate in balerine, so že slikarsko zrela dela, ki se spogledujejo z lahkotno ekspresionistično maniro, ob poenostavljeni risbi in nakazanih oblikah. Barvno Se niso dodelana a vendar je zaznati občutljivost nagonske izpovedne sile nekje med poezijo in glasbo. Verjetno pa je prav glasba in njen vpliv na umetnico »zavedla« Caraianovo, da se je začela spogledovati z barvnimi simfonijami Paula Kleeja, jih povzela a osebno interpretirala. Kot dober glasbeni pou- stvarjalec je od trenutnega vzornika izbrala samo osnovno pot barvno kompozicijske obdelave motiva, ki se je v naslednjih delih počasi, a dosledno otresala pripovedne oblike in prešla na igro barv. Žarko st in kontrasti so se ublažili, paleta se je zožila, barve so vse bolj in bolj postajale tonske lestvice. Kot da bi se je lotila nekakšna melanholija, no- tranja umiritev, slike so postale samo prosojna obdelava platna, zanimala jo je poezija ene same barve, skozi katero je presevala platnena osnova, rahlo razgibana z redkimi komaj opaznimi znaki. Pokrajina, ki jo umetnica upodablja je taka samo Se v naslovu, postane pokrajina duše, zakrita in zamegljena v enotonalnost. Od tu naprej se zgubi Se edina vez z naravo in njenimi motivi, kajti v naslednjem obdobju se niti z naslovi noče več vezati na vidni svet, ostane sama Cista ponotranjenost, ki preide v Cisti infor-mel. Z naravo se v teh delih zgubi tudi življenje, ostane samo razumski pristop, ki spominja na matematično zasnovo, katere votek so skoro kiparski posegi, ki s svo- jim linearnim prelomom ploskve isto oživijo v igri sence in svetlobe brez barvnih posegov. Od tod do struktur je le korak, ko površina platna služi le kot ploskev, na katero nanaša stilizirane keglje-ljudi v skoro kaotičnem redu. Kot bi hotela narediti red v svojih občutkih a ji zunanji vplivi ne dovoljujejo, da bi se znebila tistega poetičnega in bohemskega nereda, ki vlada v odnosu, med umetnico in zunanjim svetom. Tu izvira, tudi povratek k človeški, Čeprav močno stilizirani figuri v stehnizirani»pok-rajini«. Začenja se vračati tudi barva, ki je prej popolnoma izginila, pa Čeprav zdaj nic več slikarsko obdelana, ampak samo plosko in enakomerno nanesena na lesene elemente, ki v svoji kompozicijski igri začenjajo spominjati na odpirajoče se cvetje. Geometrija postaja vodilna nit, v katero se skrivoma vrača življenje, potisnjeno na rob v robotiziranem svetu, ko so poetično slo zabrisale razumske in formalne raziskave pod vlivom tedanje avantgarde. Ostane le Se povratni korak k človeku, se vedno geometrično pogojenemu a že z znaki kiparskega razvoja, kateremu pa ni utegnila veC slediti, saj so »geometrični ljudje« zaključili njeno umetniško ustvarjanje in s tem sklenili tisti krog od narave in njenih stvaritev preko dolge ustvarjalne poti nazaj na izhodiščni položaj, kjer se je vse začelo. Utrinki iz pestrega dogajanja na Goriškem Doslej je izšlo pet zvezkov zbornika »Annali distoria isontina«, ki ga izdajajo goriška Pokrajina in muzeji Marko Waltritsch Precej redno je leto za letom v Gorici izhajalo in doslej izšlo pet zvezkov zbornika »Annali di storia Isontina«, ki ga izdajata Goriška pokrajinska urpava in goriski pokrajinski muzej. Gre za Široko zasnovan projekt preučevanja goriške zgodovine, ki se ne postavlja v konkurenco z veC desetletji uspešno utečeno revijo« Studi Goriziani«, ki jo izdaja goriška Državna knjižnica, marveč revijo v marsičem izpopolnjuje. Avtorji zbornika namreč s svojimi prispevki segajo tudi na tista področja, ki doslej niso našla mesta v prej omenjeni goriski zgodovinski reviji. Do izraza so na doslej tiskanih 680 straneh velikega formata predvsem prišli sodelavci Pokrajinskih muzejev v Gorici. V zadnjih letih so namreč v teh muzejih pričeli s temeljitim preučevanjem dokumentov in drugih eksponatov, ki so največkrat ležali zapuščeni na policah oziroma v raznih skladiščih. V to akcijo je bilo vpletenih precej raziskovalcev. Beseda»bilo«ni najbolj primerna, saj se ta hvalevredna pobuda se vedno nadaljuje. Vodstvo pokrajinskih muzejev je imelo tudi priloznot prirediti veC razstav, tako v nalaSC za to prirejenih prostorih palače Dornberg na grajskem griču, kot tudi drugod; marsikdaj je do razstav tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami, na primer tudi z goriskim in drugimi sejmišči. Muzejske eksponate so si tako lahko ogledale tudi osebe, ki najbrž ne bi bili nikoli vstopile v muzej. Ob vseh teh razstavah so bili tiskani tudi zanimivi katalogi, v katerih je veliko podatkov o goriskem območju. Vsega pa v teh katalogih ni bilo mogoče objaviti. Marsikaj tega, kar hranijo v pokrajinskih muzejih, je bilo zaradi tega obelodanjeno v dosedanjih petih številkah zbornika »Annali di storia isontina«. Pa ne le to: tudi Številni drugi avtorji so se oglasili s svojimi prispevki, v katerih so obdelali najrazličnejša vprašanja. Tokrat bi se omejili le na kratek pregled naslovov v petih letnikih zbornika, kdaj pozneje pa bi podrobneje poročali še o marsikaterem za naše bralce zanimivem vprašanju. V 1. Številki (izšla je leta 1988, zaradi uspeha je dve leti kasneje doživela ponatis, zaradi cesar je naklada naslednjih zvezkov bila višja od prvotno predvidene) zasledimo izpod peresa Furia Bianca analizo dogajanja na posestvu grofov Priuli v Turjaku v prejšnjem stoletju. Claudio Donati je pisec spora med goriskimi plemiči in Malteškim viteškim redom. Luciano Fachini je obdelal družbeno in gospodarsko dogajanje na Goriskem v Času francoske oblasti, Isabel Ahumada Silva pa droben prikaz denarjev goriskih grofov (zbirko hranijo v pokrajinskem muzeju v Gorici). Claudio Caltana in Antonella Gallarotti sta obdelala stare tiske v pokrajinski knjižnici. Antonella Gallarotti pa je svoje delo nadaljevala tudi v drugem zvezku. V tem najdemo tudi članek Donatelle Porcedda o plemičih na Goriskem v 17. stoletju, medtem ko Letizia Donnini piše o melioracijskih delih na območju Ogleja v Času vladanja cesarice Marije Terezije. Loredana Panariti je obdelala zanimivo poglavje o jusarskih zemljiščih na Goriskem v prejšnjih stoletjih. To vprašanje bi terjalo podrobnejšo analizo, saj skupno s kasnejšimi raziskavami (v mislih imam predvsem diplomsko tezo Joška Vetriha) sega v gospodarsko življenje predvsem slovenskih ljudi na Goriškem. O otroških vrtcih v Gorici piše v tem zvezku Lucia Pillon, Vinicio Gherghetta in Gualtiero Pin pa obdelujeta industrijsko arheologijo v Posočju. O doberdobski utrdbi omenjeni kot "Castellazzo” pišejo Isabel Ahumada Silva, Franca Maselli Scotti in Emanuela Montagnari Kokelj. Tretja številka je ze bila nekoliko drugačna, saj so bili v nje prispevki zunanjih sodelavcev. O naši prm blematiki v njej piše Branko Marušič, ki je obdelal veliki tolminski punt. Pomembno je, da je slovenski pisec italijanskim bralcem posredoval naše gledanje na ta dogodek, saj so ga doslej številni italijanski pi' sci podcenjevali oz. o njem marsikdaj pisali v žaljivem in tudi posmehljivem tonu. O goriskem plemiču Vidu Dornberškemu piše Silvano Cavazza, o ilirskih provincah v jugoslovanskem zgodovinopisju pa Loredana Panariti. Prav tako o dogajanju tudi v slovenskih krajih Goriške piše Alberto Luchitta, ki se lo i preučevanja tekstilne industrije v goriski deželi. Isabel Ahumada Silva je prispevala zapis o nekaterih dokumentih kulturne politike v prejšnjem stoletju. Primož Trubar, Pier Paolo Vergerioin druge znane osebnosti so protagonisti spisa o luteranski reformaciji na meji med Avstrijo in Beneško republiko, ki ga je za Četrto Številko prispeval Silvano Cavazza. O melioracijskih delih na Goriskem v prejšnjem stoletju piSe Alessio Fornasin, Lucia Pillon se ubada z zdravstvenim položajem pri nas v Času od petdesetih let prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne. Paola Tomasella je napisala prispevek o zgodovinskih parkih na Goriskem, Maddalena Del Bianco Cotrozzi pa je obdelala dopisovanje med Elio Morpurgom in Giovannijem Bernardom De Rossi. V zadnji, peti številki, ki je bila natiskana pred nekaj meseci, najdemo zanimiv spis o Trnovskem gozdu, ki ga je prispeval Sergio Zilli. O Goričanu Emiliu Mulitschu, sicer iredentistu, ki je igral pomembno vlogo takoj po prvi svetovni vojni v zvezi z obnovo šol v Gorici, tudi slovenskih, bil pa je tudi lastnik tovarne kovaškega orodja v Batujah, piše Giulio Mellinato. Kot je znano, so Mulitschevi nasledniki njegovo zapuščino prepustili pokrajinskemu muzeju. O državnih gimnazijah v Gorici in na Reki piše Gianluca Volpi, o posledicah francoske revolucije v ilirskih provincah pa Tatjana Crisman Malev. Zaključni tekst je prispevala Marina Bellina; piše o zbirkah oblek in narodnih noš, ki jih hranijo v pokrajinskih muzejih v Gorici. Med temi so tudi nekatere slovenske narodne noše. Na sliki nekdanja Gorica (iz arhiva Odseka za zgodovino pri NSK). LIKOVNOST/V TRŽAŠKI GALERIJI CARTESIUS Pregled ustvarjalnosti Uvia Rosignana Gre za enega najbolj znanih tržaških likovnikov srednje generacije Marsikdo ga je označil za melanholičnega, vendar precej realističnega prikazovalca »starega« Trsta. Livio Rosignan°’ eden izmed najbolj zna nih tržaških likovnih umetnikov srednje generacije, je namreč na pia ifo večkrat nanesel precej žalostne prizore starejših oseb, ki posedajo v gostilnah ali pa se spokojno sprehajajo po tržaškem nabrežju. Trenutno so njegova dela, ki pa ne o segajo samo »melanho-nicnega« niza, na ogle v galeriji Cartesius (do 22. aprila). Na sliki eno Rosi-gnanovih del iz leta 63. REFERENDUM / TRI DNI PRED KONCEM KAMPANJE V krajevnem merilu malo volilnih srečanj Razlog je najbrž tudi v finančnih težavah strank Marko Marinčič Kdo bi rekel, da manjkajo do zaključka referendumske kampanje vključno z današnjim le Se trije dnevi. Čeprav bomo v nedeljo in ponedeljek morali odločati o nekaterih zelo pomembnih političnih (izbira med večinskim in pro-porcnim sistemom bo nujno pogojevala razvoj političnega dogajanja v prihodnjih letih) in družbenih vprašanjih (zapor za uživalce mamil ali ne, kdo naj skrbi za nadzorstvo nad okoljem itd.), lahko v teh zadnjih dneh volilne kampanje ugotavljamo, da vsaj v krajevnem merilu skorajda ni bilo prave javne razprave o teh vprašanjih. Volilne shode in srečanja o referendumskih temah tu lahko sešteli na prstih ene roke. Včerajšnja kronika beleži le dve srečanji: odv. Ne-reo Battello je v Gorici opredelil razloge, zaradi katerih DSL vabi volilce naj glasujejo DA na vseh referendumih razen onega o pristojnostih KZE. Se posebej se je zavzel za uvedbo večinskega volilnega sistema, ki da je pogoj za zamenjavo vodilnega političnega razreda. Za NE uvedbi večinskega sistema je v Tržiču sinoči govoril poslanec Bodo lepaki pomagali neodločenemu volilcu? (foto Studio Reportage) Mreže prof. Alfreda Ga-lasso ob predstavitvi knjige z nadvse aktualnim naslovom “La mafia politica”. Nocoj ob 20.30 je v dvorani glasbene sole Doberdobu napovedana osrednja manifestacija DSL v tem kraju: govorili bodo Darko in Ivan Bratina, Marjo Lavrenčič in Aleksandra Devetak. DSL prireja skupaj s pokrajinskim odborom za volilni referendum danes Se dve srečanji: ob 17.30 v dvorani Palave-neto v Tržiču in ob 20. uri v občinski knjižnici v Foljanu. S tem smo v bistvu izčrpali skopo kroniko volilnih srečanj. Razlogov za pomanjkanje tradicionalnega predvolilnega hrupa je najbrž veC. Nezanimanje gre delno pripisati opredelitvi večine strank za DA na skoraj vseh referendumih, zaradi cesar ni prave politične polemike. Vendar tudi referenduma o volilnem sistemu in mamilih, glede katerih so mnenja najbolj deljena, nista zdramila krajevnih strankarskih aparatov. Delno gre to otopelost pripisati tudi težkemu obdobju, ki ga preživlja večina strank zaradi afere o podkupninah. Ni skrivnost, da so se nekatere stranke znašle v težkih finančnih težavah, ki jim komajda omogočajo vzdrževanje dosedanjega aparata (tudi v Gorici naj bi nekatere stranke bile na tem, da odslovijo odvečne funkcionarje oz. celo pred zaprtjem sedeža), kaj še, da bi trosile denar za referendumsko kampanjo, ki je tako prepuščena skoraj izključno televizijskim nastopom vsedržavnih voditeljev ali preprostejšim oblikam kapilarnega obveščanja in prepričevanja volilcev. DOBERDOB / POMEMBEN KULTURNI DOGODEK Odprli so razstavo risb V. Lakoviča Umetnik se je rodil leta 1921 v Doberdobu, leta 1923 pa se je preselil v Ljubljano Vlado Klemse Spoznavajmo svoje ljudi, svojo zemljo, svoje korenine je geslo, ki so si ga pri SKPD Hrast zastavili že pred kakšnim letom. V ta okvir sodi tudi razstava risb in skic akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča, ki so jo v ponedeljek odprli v župnijski dvorani v Doberdobu. Ne dogaja se ravno pogosto, da slikarji razstavljajo v svojem rojstnem kraju. To velja tudi za mojstra Lakoviča, ki se je rodil v Doberdobu 10. januarja 1921, ki pa se je komaj dve leti star preselil v Ljubljano in doživljal usodo primorskih ekonomskih in političnih emigrantov. Lakovič se je po sedemdesetih letih vrnil v rojstni kraj - s katerim resnici na ljubo nikoli ni prekinil vezi -kot uveljavljen umetnik. Bogata razstava v Doberdobu zajema risbe in skice iz dveh ciklusov: Znanci in Iz skicirke. Njen pomen je tudi v tem, da gre za dela, ki so prvič predstavljena javnosti. Umetniško in življenjsko pot Vladimirja Lakoviča, ki se je kot ogromna večina primorskih ljudi vključil v narodnoosvobodilno gibanje in preživel strahote Begunj, Dachaua in Flos- Lakovičeve risbe v Doberdobu (foto Studio Reportage) senburga, je na ponedeljkovi priredtvi ob Prazniku pomladi, predstavila predsednica SSO Marija Ferletic. O pomenu slikanja in motiviki, pri Čemer je v ospredju zmeraj človek, oseba, pa je na kratko spregovoril umetnik sam. Udeležence pomembnega kulturnega dogodka, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela Posojilnica v Doberdo- bu, je pozdravil Anton Vencelj, ki pri slovenski vladi odgovarja za Slovence po svetu. Obširna razstava risb in skic bo na ogled do 9. maja v večernih urah. Naj omenimo Se, da sta za prijeten glasbeni okvir poskrbela Lucija Lakovič in Aleksander Radetic, udeležence pa je pozdravil predsednik društva Mario Visintin. NOVICE V Novi Gorici gostuje nocoj Tatarski komorni orkester V Novi Gorici bo nocoj ob 20.30 sklepni koncert dvanajste abonmajske sezone. V veliki dvorani Kulturnega doma bodo nastopili elani izjemnega Tatarskega komornega orkestra, pod vodstvom Vladimirja Vasiljeva. Izvajali bodo dela Co-rellija, Scarlattija, Bacha, Haendla, Čajkovskega in Kljucarova. Solist bo oboist Aleksander Rja-zanov. Nastopila bo tudi dvanajstletna pianistka Olga Vasiljeva ter zaigrala Bachov klavirski koncert. Proste vstopnice bodo v prodaji eno uro pred koncertom, pri blagajni Kulturnega doma. Predizni zmikavti odprli in po kraji spet zaprli avto Da je to res je v ponedeljek, nekaj po 16. uri, na lastni kozi preveril Fabijan Cevdek s Peci. Za kakih deset do petnajst minut je parkiral avtomobil pred barom na letališču in nekaj deset metrov stran skupaj s prijatelji opazoval spust padalcev. Ob povratku je ugotovil, da je tacaš nekdo odprl (in tudi spet zaprl) avto in odnesel dokumente, ključe in okrog 500 tisoč lir. Dokumente in ključe so včeraj zjutraj našli na njivi pri LoCniku in so jih oškodovancu že vrnili. Neznanci so vlomili tudi v golf Claudia Cossija, parkiran v Ul. sv. Klare. Odnesli so dokumente. Tesnejše sodelovanje z Avstrijo Pokrajinsko združenje trgovcev si prizadeva navezati tesnejše gospodarske stike z raznimi avstrijskimi deželami. Pred kratkim so imeli v gosteh Kurta Kaufamanna, ki pri Trgovinski zbornici na Dunaju odgovarja za trgovske dejavnosti na Nižjem Avstrijskem. Julija naj bi priredili vrsto obiskov, nastopov folklornih skupin in srečanj in ob tej priložnosti naj bi Goriško obiskalo in spoznalo kar precej gostov iz te avstrijske dežele. Turistično ponudbo pa nameravajo pri združenju ASCOM predstaviti v posebnem prospektu, razmišljajo pa tudi o pripravi posebnega vodnika po Gorici. Kurt Kaufmanu je povabil na obisk na Nižje Avstrijsko goriske folklorne skupine in gospodarske operaterje ter jim ponudil možnost sodelovanja na sejemskih prireditvah. GLASBA / MEDNARODNI NATEČAJ Na preizkušnji so sedaj mladi študentje violine Violončelisti so že opravili svoje nastope - V drugi tekmovalni skupini so se najbolje odrezali Avstrijci "GIOVANI VIOLINISTI STUDfc 1' CONCORSO INTERNAZlOh Mladi violončelisti, udeleženci natečaja društva “Glasba brez meja”, 80 s sinočnjim zadnjim Preiskusom zaokrožili uvodni del letošnjega glasbenega srečanja v Gorici. Med 54 mojstri svojega instrumenta so med uajmlajsimi blesteli zagrebški virtuozi, v drugi, B kategoriji pa predvsem avstrijski. Najvisje priznanje si je namreč prislužil Bernhard Heden-°°rg iz Salzburga, ostale Uagrade pa so prejeli Predstavniki iz Gradza in Padove (Simone-Tobia Revolti, Katharina Gross, Wutschek Andrea, Sus-sanne Muller, Marumo Sasaki). Rezultati zadnje, C kategorije bodo (danes) dokončno oblikovali sez-Uam nagrajenih violončelistov, ki se bodo ponov-n° predstavili na zakljuc-Uem nastopu v nedeljo. Natečaj v Avditoriju rogar se danes nadaljuje °nl5.30, ko bodo pred strokovno komisijo stopi-1 najmlajsi violinisti, kandidati A kategorije, kln nastopu Mojce Križ- nic, gojenke Glasbene Sole Nova Gorica, prireditelj pričakuje tudi prei-skus Jasne Legisa iz Devina in Lare Baschino iz Čedada. Vse tri naj bi tako mednarodnemu natečaju vpele Se delček primorskega violinskega pedagoškega dela. (Foto Studio Reportage) Tatjana Gregorič CERKEV / IZLET V RIM Goriški verniki bodo 15. maja obiskali papeža Dobro leto dni po “zgodovinskem” papeževem obisku v Gorici in drugih krajih v Furlaniji - Julijski krajini se tukajšnji verniki pripravljajo na množični povratni obisk v Rimu. Goriška nadškofija je že nekaj Časa organizacijsko angažirana s pripravo množičnega potovanja, za kar skrbi generalni vikar msgr. Silvano Cocolin. Srečanje s papežem je predvideno v soboto, 15. maja. Romarji se bodo tistega dne že zjutraj zbrali v baziliki sv. Petra v Vatikanu, kjer bo slovesna maša, nato pa je ob 11.30 v dvorani Nervi predvidena avdienca pri papežu. Za vernike, ki se želijo udeležiti izleta v Rim, so na voljo tri možne va- riante: polet z letalom, tridnevno potovanje z avtobusom in potovanje z vlakom. Interesenti za letalo se morajo javiti Cimprej na tajništvu nadškofije za dogovor o pogojih in rezervacijo mest. Potovanje z avtobusom ho stalo 280 tisoč lir. Odhod je predviden v petek, 14. maja, naslednji dan bo po srečanju s papežem popoldan prost za ogled Rima, povratna vožnja bo v nedeljo. Varianta z vlakom je najcenejša (70 tisoč lir, dodatek za ležišče: 37.800 lir), odhod bo v petek zveCer, povratek v nedeljo zjutraj. Prijave in informacije na Škofijskem tajništvu (tel. 531781) ali v posameznih župniščih do 18. aprila. CERVINJAN / OKROGLA MIZA Kulturni dom je izzval zanimanje V Červinjanu bi radi uredili podobno večnamensko kulturno središče Pred Časom je delegacija predstavnikov gibanja “La Rete” iz Cer-vinjana obiskala goriski Kulturni dom in se seznanila z njegovim delovanjem in upravljanjem. Zanimanje predstavnikov iz Cervinjana izhaja iz dejstva, da nameravajo tudi v tem furlanskem središču zgraditi nov kulturni objekt oz. obnoviti kinodvorano v večnamensko kulturno središče. To vprašanje je predmet Širših razprav v tamkajšnjih kulturnih, političnih in upravnih krogih. V ta namen je gibanje “La Rete” organiziralo zanimivo okroglo mizo na temo “Večnamenska dvorana: odprto vprašanje”, na kateri so sodelovali ravnatelj Kulturnega do- PROMETNA NESREČA / TRČENJE MED AVTOMOBILOM IN MOPEDOM PRI LOCNIKU Mopedist umri zaradi poškodb V goriski splošni bolnišnici je vCeraj ponoči umrl zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, 56-letni Antonio Stecar iz LoCnika, ul. Antico ca-stello 7. Nesreča se je zgodila kmalu po polnoči na glavni cesti, v bližini doma za ostarele. Ste-carja, ki se je peljal na motornem kolesu, namenjen proti LoCniku, je z avtomobilom fiat fiori-no zbil 48-letni Ennio Marega iz Moša, ul. Oli-vers 76, ki je prav tako vozil v smeri proti LoCniku. Hudo ranjenega Stecarja so prepeljali v bolnišnico v Gorici, kjer je nekaj ur zatem umrl. Voznik avtomobila in njegov sopotnik, 24-letni Mauro Bevilacqua iz Moša, v nesreči nista bila ranjena. V teku je preiskava, ki jo vodi prometna policija. Mokro cestisce je bilo vzrok tudi številnim drugim nesrečam. V ul.Garzarolli se je nekaj pred 22. uro laže ranil 22-letni Danilo Unga-ro. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom in trčil v drog ob cesti. Zdravil se bo en teden. Na slikah (f. Studio Reportage): prizorišče nesreče in Antonio Stecar (‘I ^ sTT - ma v Gorici, Igor Komel, odbornik za kulturo v Cer-vinjanu Pietro Paviotti, občinski odbornik občine Palmanova Paolo Borto-lussi ter predstavnika “La Rete” Natale Mastrototaro in Giancarlo Tolloi. Komel je na srečanju obrazložil vlogo in delovanje Kulturnega doma v Gorici, nato pa se podrobneje dotaknil posameznih aspektov upravljanja ter povezav z zunanjimi kulturnimi dejavniki. Se posebej je poudaril potrebo, naj bodo posamezne kulturne dvorane polifunk-cionalne ter naj zadoščajo Cim sirsi paleti kultunih izraznih oblik (teater, glasba, filmi, razstave, itd.) Po intervencijah ostalih gostov se je razvila bogata diskusija, v določenih primerih tudi žolčna ter vsekakor preveč strankarsko obarvana. Končno pa je prevladalo mnenje, da je večnamenska dvorana v Červinjanu nujno potrebna. Pozor, pozor Sovodenjske tete (beri dekleta) oznanjamo rojstvo Aline, ki bo mamici Majdi in očku Robiju razveselila vse dni (beri noči) bodočega življenja. Čestitamo! Majdi in Robiju se je pridružila prvo-rijenka Alina. No vopeCenima staršema Čestita, mali Alini pa zeli vso srečo v življenju KD SOVODNJE Agriturizem »Pri Cirili« vabi cenjene goste in prijatelje na otvoritev prenovljenih prostorov, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri v Doberdobu v Bratuževi ulici št. 6. Vljudno vabljeni! \M PRIREDITVE KINO MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ PEVME vabi na koncert velikonočnih pesmi, ki bo v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo uCenci osnovne šole iz Pevme, moški pevski zbor iz Stmavra, mešani zbor iz Pevme, dekliški zbor Alenka iz Steverjana ter mešani pevski zbor iz Podgore. Govoril bo Karlo Bolčina. J] obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 7. do 12. junija avtobusni izlet v Firence z obiskom tudi okoliških mest Toskane. Prenočevanje vedno v Firencah. Zaradi rezervacije hotela se vpisovanje brezpogojno zaključi s koncem aprila. Prijave sprejemajo na sedežu ali pri poverjenikih. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja izlet v Španijo od 26. junija do 2. julija letos. Za pojasnila in prijave, ki jih sprejemajo samo do 20. aprila, se interesenti lahko javijo v gostilni Pri Periču v Doberdobu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je do jutri, 15. aprila, v teku vpisovanje abonmajev za pomladansko glasbeno sezono “Danubio. Una ci-vilta musicale”. Abonmaje vpisujejo vsak delavnik med 17. in 19. uro, vpis pa je možen tudi v agencijah Appiani v Gorici in UT AT v Trstu. Od 16. aprila bodo v predprodaji proste vstopnice. GORICA VITTORIA 16.00-17.30-19.00-20.30-22.00 »Gli aristogatti«. Walt Disney, risani film. CORSO 19.00-22.00 »Profumo di donna«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Arnore per sempre«. Mel Gibson. TR2IC COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. ■ t ■ d LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Stan-drež, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. A. Manlio 14/B, tel. 480405 POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Antonia Casonato vdova Ballandini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Alfredo Kogoj iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 13.15 Assunta Mullo-ni iz splošne bolnišnice v Krmin. Svojci Franca Cibiča sporočajo, da bo pogreb jutri, 15. t. m., ob 9.50 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu, ob 11. uri v cerkvi v Podgori in nato na tamkajšnje pokopališče NOVICE VELIKIH SEDEM / NAJMOČNEJŠI SE BOJIJO KAOSA V RUSIJI JAR / UBOJ ČRNSKEGA POLITIKA. Medsebojno obtoževanje Armenije in Azerbajdžana BAKU - Turski predsednik Turgut Ozal je v torek obtožil Armenijo, da je postala agresor v Azerbajdžanu in zahteval takojšnji umik armenskih enot z zasedenih ozemelj. Turški predsednik se je v Bakuju sestal tudi z azerbajdžanskim predsednikom El-cibejem. Armensko zunanje ministrsvo pa je Azerbajdžan obtožilo, da so njegove enote prestopile mejo z Armenijo in pri tem ubile 13 Armencev. OZN je na sedežu v Ženevi sklenila vzpostaviti zračni most med Ankaro in Bakujem, da bi tako več kot 50 tisoč azerbaj(ižanskih beguncev z območij spopadov preskrbeli z živili in obleko. (Reuter) V Moskvi sodijo pučistom MOSKVA - Prejšnji teden je pred vojaško sodišče stopilo dvanajst obtoženih, da so avgusta leta 1991 skušali izvesti državni udar. Nekdanji sovjetski visoki funkcionarji so obtoženi »zarote z namenom, da bi prevzeli oblast«. Največ razburjanja pa zbuja odločitev, da se sojenja lahko udeleži le približno dvajset ruskih novinarjev. Na proteste tujih dopisnikov so eno mesto rezervirali tudi zanje. Kot priče bodo na procesu nastopili tudi Gorbačov, Has-bulatov, Ruckoj in GraCev. (AFP) Proiranski gverilci ubili tri Izraelce TIR - Proiranska gverilska skupina je v bližini libanonskega pristanišča Tir napadla izraelsko vojaško patruljo in ubila tri izraelske vojake. Gre za najhuši napad na izraelske vojake v zadnjih šestih mesecih. Zato so izraelski helikopterji napadli vasi v tako imenovanem varnostnem območju na jugu Libanona. (Reuter) Neznanci oskrunili pokopališče sovjetskih vojakov NAUEN - Neznanci so minuli petek oskrunili pokopališče sovjetskih vojakov v vzhodnonemškem Nauenu. Uničili so predvsem rdeče zvezde na desetini nagrobnih kamnov. To ni prvi tak napad na sovjetska pokopališča v Nemčiji, kjer so pokopani vojaki iz druge svetovne vojne. Do podobnega napada je namreč prišlo že januarja v Schvverinu, ko so neznaci uničili kar 35 nagrobnih kamnov. (AFP) Rešili spor zaradi Hong Konga PEKING - Kitajska in Velika Britanija sta v torek sporočili, da sta rešili petmesečni spor glede političnih reform v Hong Kongu, ki jih je predlagal guverner te britanske kolonije Chris Patten. Pogajanja o tem bodo 22. aprila v Pekingu. Kitajska je namreč nasprotovala Pattenovim političnim reformam, saj bo Hong Kong leta 1997 prešel v roke Kitajcem. (Reuter) Tudi Japonska bo za Rusijo razvezala mošnjo Tokio bo za Jelcinove gospodarske reforme prispeval h 8 milijarde dolarjev Mir v Južni Afriki na kocki Obtožen poljski priseljenec -Po atentatu ubiti že štirje belci Masaru Sato / Reuter in Erič Scherer / AFP TOKIO - Tudi Japonska se je odločila Rusiji nameniti precejšnjo denarno pomoč, celo večjo, kot jo je Jelcinu v Vancouvru ponudil Bill Clinton. Slo naj bi za 1, 8 milijarde dolarjev, od tega najmanj 300 milijonov dolarjev za nakup hrane in zdravil. Uradno sporočilo o tem bo znano najverjetneje danes, ko se bodo na dvodnevnem sestanku zunanjih ministrov sedmih najbolj razvitih držav sveta dogovarjali o izdatnejši in učinkovitejši pomoči Rusiji. Japonsko pomoč so v Tokiu doslej pogojevali vsaj z zahtevo, da Rusija neha odlagati jedrske odpadke v daljnovzhodnih morjih in da državi vzpostavita normalne diplomatske odnose. Rusija in Japonska sta uradno namreč še vedno v vojni, saj doslej njuni predstavniki še niso podpisali mirovnega sporazuma. Jelcin bi moral v Tokio priti že lani, vendar so njegov obisk odpovedali, ko predsednik očitno ni mogel prepričati domačih političnih vplivnežev, predvsem tistih iz vojaških vrst, da je treba Japonski vrniti štiri sporne Kurilske otoke. Američani zdaj Japonce tolažijo, da se v pogovorih z Moskvo niso odrekli postavljanju zahteve po vrnitvi omenjenih otočkov, ki imajo za obe državi predvsem strateški pomen. Zdaj so japonski predstavniki zadovoljni z Jelcinovo namero, da še pred julijskim zasedanjem sedmerice najbogatejših obišče Tokio, češ da gre za dobronamerno potezo Moskve, ki odpira poti za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med državama. O natančnem datumu obiska se bodo dogovorili z ruskim zunanjim ministrom Kozirjevom, ki 'v Tokio prihaja danes. Članice kluba sedmih najbogatejsih se morajo dogovoriti ne samo o »darilih« posameznih držav, kot je ameriška in obljubljena pomoč drugih razvitih držav, paC pa o precej obsežnem in celovitem naCrtu spodbujanja in preobražanja ruskega gospodarstva v pravo tržno ekonomijo. »Pomoč razvitih Rusiji ni pomembna sama po sebi,« je dejal namestnik japonskega ministra za trgovino in industrijo, »pomoč mora Rusiji omogočiti, da si bo lahko pomagala sama.« V ta namen naj bi ustanovili poseben sklad s približno dvanajst do petnajst milijardami dolarjev, ki naj bi deloval na podoben način kot Svetovna banka, Medna- rodni denarni sklad ali Evropska banka za razvoj. O omenjeni ideji naj bi se dogovorili danes in jutri v japonskem glavnem mestu na izrednem zasedanju skupine. Ista tema bo zagotovo med najpomembnejšimi tudi na rednem julijskem srečanju najbogatejših, ki bo prav tako v Tokiu, saj je Japonska letos predseduje veliki sedmerici. Seveda pa pomoč Rusiji ne bo edina tema današnjih in jutrišnjih pogovorov sedmerice najrazvitejših. Eno pomembnejših vprašanj, ki žuli tako Tokio, še bolj pa VVashington, je nedvomno neverjeten japonski zunanjetrgovinski presežek in zaprtost japonskega trga za izdelke razvitih zahodnih držav, ki nikakor ne najdejo pravega zdravila za uravnoteženje trgovanja s prodornimi Azijci. Pomoč je nujna TOKIO - »Organizirati moramo pomoč, ki jo bodo Rusi občutili neo-posredno,« je po včerajšnjem prihodu na tokijsko letališče Haneda povedal novinarjem ameriški državni sekre- tar VVarren Christopher in pozdravil poročila japonskih medijev, da bo tudi japonska vlada Rusiji namenila izdatno denarno pomoč. Japonski zunanji minister Ka-buno Moto je Christop- herja še pred uradnim naznanilom o dodelitvi pomoči Rusiji seznanil s podrobnostmi japonske odločitve. Christo-pher pa je svojemu japonskemu kolegu zagotovil, da bo VVashington tudi v prihodnje odločno podpiral japonske zahteve po vrnitivi štirih spornih severnih otokov, ki si jih je Rusija priključila po koncu druge svetovne vojne. Ameriški in japonski zunanji minister sta se seveda pogovarjala tudi o skoraj neverjetnem japonskem trgovinskem presežku, ki je samo v zadnjem letu dosegel 46 milijard dolarjev. Ameriški državni sekretar je menda pozdravil program prizadevanj za zmanjšanje tega presežka. (Reuter) U874B1 Beli policisti v zaklonu za avtomobili (Foto: AR) BOKSBURG - Belskega skrajnega desničarja, ki ga obtožujejo, da je ustrelil črnskega voditelja Južnoafriške komunistične stranke Chrisa Hanija, bodo do 12. maja obdržali v preiskovalnem zaporu. Tako je odločilo sodišče v Boksburgu, potem ko so v torek prvič zaslišali najpomembnejšega osumljenca, 40-letnega emigranta iz Poljske Janus-za VValusa. Policija je pri VValusu našla strelno orožje in spisek devetih imen Črnskih politikov, med katerimi je bil tudi ubiti Chris Hani. Južnoafriški desničarski skrajnež Eugene Ter-re Blanche je državni televiziji povedal, da je bil VValus od leta 1986 elan njegovega Gibanja za afri-kanerski odpor. Orožje, s katerim je ubil Hanija, naj bi desničarji ukradli na le- talskem oporišču. Zaslišanje je minilo brez pričakovanih množičnih demonstracij pred sodiščem zaradi uboja nekdanjega gverilskega voditelja Afriškega nacionalnega kongresa, ki so ga oboževali milijoni črnih Južnoafričanov. Voditelji skušajo.preprečiti politično katastrofo ob uboju v ki je že brez tega razklana na svoji ia. j-reaseomf. ^ zahteval hitro m o preiskavo, Afti" P^SMO ^Z^ONDONA Premier Major je prijazen mož, a neodločen voditelj — —— Aua Košak / London LONDON - Letošnje velikonočne počitnice so v Britaniji sovpadle s prvo obletnico Majorjeve vlade, ko je z zmago na splošnih volitvah 9. aprila 1992 presenetil samega sebe, svoje kolege in Britance. Toda lanskoletni dogodki kažejo, da po tej zelo osebni zmagi ni bil sposoben utrjevati in poglabljati zaupanja volilcev. Pregledi javnih mnenj mu zdaj sporočajo, da še noben britanski premier, odkar merijo razpoloženja volilcev, leto dni po zmagi na splošnih volitvah ni bil tako nepriljubljen. Po najnovejšem Gallupovem pregledu je le 23 odstotkov vprašanih bolj zadovoljnih s premieram Majorjem, kot bi bili, če bi bil na njegovem mestu voditelj laburistov Smith ali voditelj liberalnih demokratov Ash-down. Poleg tega pa pregledi javnih mnenj kažejo, da konservativna stranka za več kot 18 odstotkov zaostaja za laburistično in le 14, 4 odstotka vprašanih odobrava vladno politiko. Tako leto dni po splošnih volitvah laburistična opozicija »maha« s seznamom prelomljenih vladnih predvolilnih obljub, britanski konservativni tisk pa ima kaj malo dobrih besed za svojega premiera. Tisk predstavlja Majorja sicer kot dobrega, prijaznega moža, toda neodloc-nerga voditelja z nejasno vizijo prihodnosti, brez razločno izraženega političnega prepričanja, ki poleg tega nima nadzora nad lastno stranko. Zato je dnevnik Times tudi zapisal, da Margareth Thatcher nikoli ni izgubila avtoritete v stranki, tudi takrat ne, ko je bila najbolj nepriljubljena. Razlog za to je bila deloma njena močna osebnost in deloma moč njenih trdnih prepričanj. Seveda tudi John Major trdno verjame v določena načela in ideje, ni pa se mu posrečilo, tako kot Thatcherjevi, prepričati lastne stranke. Britanski komentatorji Majorju predvsem očitajo, da je po nepričakovani volilni zmagi skupaj z izčrpanimi ministri poletje porabil za okrevanje, ko so se grozeči oblaki že zbirali na obzorju in napovedovali krizo. Toda vlada je medtem s kratkovidno politiko zmanjševanja obrestne mere in žrtvovanjem blizu 5 milijard funtov poskušala reševati napadeni funt, vendar je 16. septembra lani morala le priznati poraz in funt umakniti iz evropskega mehanizma menjalnih tečajev. »Britanija je doživela nacionalno ponižanje,« je zapisal londonski dnevnik Times, in ko sta temu sledila še prepir z nemško Bundesbanko in splošna negotovost glede ekonomske politike, je politična javnost od premiera zaman zahtevala zamenjavo finančnega ministra Lamon-ta. Vlada pa je medtem dajala vtis, da le iz dneva v dan zbegano rešuje nakopičene probleme. Ko je vlada pod pritiskom ogorčene javnosti morala opustiti še načrt zapiranja 31 premogovnikov, so komentatorji grmeli, da smisla za politično presojo ni izgubila toliko vlada kot predvsem premier Major. Ob vsem tem se je premier Major in se še naprej spopada tudi z uporniki znotraj konservativne stranke, ki se borijo proti maastrichtskemu sporazumu in zahtevajo referendum. Gospodarstvo pa se prebija skozi hudo recesijo, katere globine, pravijo kritiki, premier ni pravilno ocenil. Gospodarstveniki sicer zdaj previdno napovedujejo, da je gospodarska prenova na poti in politični opazovalci dodajajo, da bo tudi maastrichtski sporazum preživel parlamentarne miline in ratifikacijo. Toda premiera Majorja čaka težko obdobje dokazovanja, da je vreden zaupanja volilcev, kajti celo komentator konservativnega dnevnika The Daily tele-grapf Noel Malcom je zapisal: »Majorjeva dobra in prijazna osebnost ima veliko zaslug, da so konservativci lani spet dobili oblast. Zato mu morajo biti hvaležni. Toda obenem nas lanskoletni dogodki opominjajo, da na Downing stre-etu 10 potrebujemo več kot prijatelja. Potrebujemo premiera, ki se doma ne bo bal težkih odločitev, ki bo v tujini odločnejši in ki bo bolj poslušal, kaj njegovi državljani zares mislijo.« In tako premier Major svoje prve obletnice oblasti, ki so mu jo zaupali vo-lilci (pred tem je kot neposredni naslednik Margareth Thatcher vodil državo že 16 mesecev), ni veselo in javno proslavljal, ampak jo je s soprogo tiho preživel v družinski hiši v Huntin-gdonu (Cambridgeshire). SOMALIJA / MIROVNI POSEG Nadzor bodo prevzele čete ZN Nekaj manj kot 30.000 vojakom bo poveljeval turški general MOGADIS - Prvega maja bodo za red in mir v Somaliji začele skrbeti enote ZN, ki bodo to nalogo prevzele od Američanov. »Med predajo dolžnosti bi lahko prišlo do izzivanj katere izmed petnajstih vojaških skupin,« je novinarjem povedal vojaški predstavnik ZN, »toda na vse mogoče neprijetnosti bomo dobro pripravljeni.« Osemindvajset tisoč vojakom Unosoma H bo poveljeval turški general Cevik Bir. Operacija bo mednarodno skupnost samo v prvih šestih mesecih stala 856, 4 milijona dolarjev. Modre čelade bodo namestili v vse dele države, tudi tja, kjer doslej ameriških vojakov ni bilo. Naloga modrih čelad - razorožitev sprtih frakcij, vračanje stotisočev beguncev, zagotovitev njihove varnosti itd. - seveda ne bo lahka, saj morajo pripadniki sedanjih mednarodnih enot ves čas poslušati očitke, da so pristranski, da po nepotrebnem zapirajo in celo mučijo ljudi itd. Ameriški marinci so na jugu države v Kismaju za krajši čas zaprli sodelavca enega od najmočnejših vojaških poveljnikov Mohameda Faraha Aideedeja. Znano je, da je aretirani Osman Otto Aideedeja oskrboval z denarjem in orožjem, vendar ameriški tiskovni predstavnik ni želel navesti vzrokov za Osmanovo aretacijo. Zato pa je bil zgovornejši tiskovni predstavnik Aideedejeve So-malske nacionalne zveze Issa Mohamed Siad, ki je novinarjem dejal, da so Otta aretirali, da bi ga ponižali, in celo izrazil sum, da je bila aretacija nameščena, da bi njihovo stranko izzvali k nepremišljenemu dejanju. (Reuter) Ameriška vojaka opazujeta demonstracije v Mogadišu (Telefoto: AR) ______________SLOVAŠKA / TEŽAVE PRI DENACIONALIZACIJI______________ Večina graščin, ki jih mora slovaška vlada vrniti nekdanjim lastnikom, bi morala spet priti v roke Nemcem in Madžarom BRATISLAVA - Leta 1948. neposredno potem, ko je Jan Muranski pognal svojo na novo zgrajeno žago, je vstopil v njegovo pisarno komunistični uradnik, in mu povedal, da je žaga državna. Lani so žago vrnili Muranskemu v okviru procesa denacionalizacije, ld se je začel leta 1991. »Ko sem jo šel prvič pogledat, me je skoraj kap,« je povedal Muranski. »Spremenila se je v kup starega železa.« Muranski je eden od tisočev Slovakov, ki so zahtevali vrnitev nekdanjega premoženja ali pa že prejeli nadomestilo za premoženje, ki jim je bilo uničeno v času komunističnega režima. 'Kot poročajo najnovejši statistični podatki .Ministrstva za privatizacijo, je že 627 ljudi prejelo denarna nadomestila za uničeno premoženje, približno 2.000 med 15.000 prosilci pa še čaka na odločitve, ah bodo za svoje nekdanje premoženje prejeli odškodnine, ker premoženja ne morejo dobiti nazaj. Doslej je proces denacionalizacije slovaško vlado stal predvidenih 2, 88 milijona dolarjev v letu 1991. Tisti, ki so jim premoženje »nacionalizirali«, so imeli 6 mesecev Časa za uveljavitev svojih zahtevkov. Češkoslovaška je začela nacionalizirati zasebno lastnino, ko je februarja 1948 prevzela oblast komunistična partija. Pred tem so nacionalizirali že nekaj zasebne lastnine in večine kmetijskih zemljišč, ki so bila v lasti nemške in madžarske manjšine, katere pripadniki so biti obtoženi sodelovanja z nacisti v 2. svetovni vojni. Med leti 1948 in 1955 je prešla skoraj vsa nekdaj zasebna lastnina v državne roke. Pri osemdesetih letih je Muranski nabral skupaj v družini in pri prijateljih 500.000 kron in si sposodil še 4, 5 milijona kron pri banki za obnovo svoje žage. Zdaj ta deluje, njegov zet je direktor, žaga zaposluje pa tudi 40 delavcev. »Vesel sem, da sem dočakal ta dan,« je Muranski povedal vidno ganjen. Precej zahtev za vrnitev premoženja je naletelo na težave. 350 let stara graščina v vzhodno-slovaškem mestu Nova Ves je nekdaj pripadala madžarski plemiški družini. Zdaj poteka spor med njenimi zadnjimi lastniki, ki nočejo prepustiti premoženja naslednikom prvotnih lastnikov. Stari starši Eve Ghilany so biti obtoženi vojnih zločinov, premoženje pa jim je bilo zaplenjeno. Ghilanyjeva zatrjuje, da so dom njenih prednikov zaplenili leta 1946, potem pa ga je država prodala za 180.000 kron. »Skoraj vse graščine so bile v lasti Madžarov ali Nemcev, država pa jih je zaplenila, ker so biti njihovi lastniki avtomatično obtoženi kolaboracije z nacisti,« je povedal uradnik na Ministrstvu za privatizacijo, ki ni hote biti imenovan. Ghilanyjeva in njena družina obtožuje vlado, ker je prodala njihovo lastnino. »To ni samo naš problem, saj zadeva celo vr sto ljudi tukaj,« je izjavila Eva Ghilany. Čeprav je graščina v zelo slabem stanju m daje Ghilanyjevi kaj malo upanja, da jo bo obnovila, jo hoče nazaj, »ker nam zares pripada«. (Reuter) . FRANCIJA / ODPOKLIC POVELJNIKA MIROVNIH SIL So Srbi krivi za Morillonov odhod? Za Francoze je general že narodni junak PARIZ - Francoski obrambni minister Frang-ois Leotard je v torek izjavil, da bo poveljnik mirovnih sil Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Philippe Morillon konec aprila zapustil svojo službo. Slo naj bi za običajno zamenjavo, »saj ima vsaka misija svoj rok trajanja«, je pojasnil francoski zunanji minister Alain Juppe. Opazovalci domnevajo, da bodo poveljnika mirovnih sil Združenih narodov za BiH zamenjali zaradi njegovih izletov v Srebrenico. Tako na primer znani francoski inte-lektulec Andre Gluck-sman obtožuje, da so odpoklic poveljnika Združenih narodov za Bosno in Hercegovino zahtevali Srbi. General Morillon se je namreč za pomoč obleganemu mestu odločil na svojo roko, v odgovor na vse glasnejše kritike o neučinkovitosti mednarodnih prizadevanj, ki ne znajo zaustaviti uničujočega srbskega pohoda v Bosni in Hercegovini. Francoski obrambni minister Leotard je zanikal, da hočejo Morillona kaznovati, a zamenjave ni pojasnil z drugimi prepričljivimi razlogi. General z raskavim glasom je v Franciji postal že pravi ljudski junak zaradi junaštva, s katerim je Osebno zavaroval prebivalce Srebrenice. V tele- vizijskem intervjuju ob koncu tedna je povedal, da bi rad ostal v Bosni in Hercegovini. Dejal je, da je razjezil nekatere višje vojaške poveljnike, ker je večkrat ukrepal po svoje, večkrat poročal novinarjem kot svojim nadrejenim in s tem nevede rušil avtoriteto silam Združenih narodov v nekdanji Jugoslaviji. Francoski obrambni minister je skušal zanikati domneve o Morillono-vem kaznovanju, saj naj bi si general ob vrnitvi v Francijo zaslužil vojaško napredovanje. Poleg tega bo Frangois Leotard »priporočil Morillonovem nasledniku, naj še naprej s podobnimi pobudami dokazuje, da Francija in mednarodna skupnost ne bosta sprejeli srbske politike etničnega čiščenja«. Filozof Glucksman pa meni, da je odpoklic Morillona v Času, ko je Srebrenica tik pred padcem v srbske roke, velika napaka. »Ne morete ga zamenjati samo zato, ker tako zahtevajo morilci!« je dejal. Poveljnik bosanskih Srbov general Ratko Mladic je pred nedavnim govoril o nevarnosti, ki grozijo Morillonovem življenju, in približno 300 srbskih žensk je z vzkliki »Hitler!« prejšnji teden demonstriralo proti njemu. Andre Glucksman tudi ne daje veliko možnosti akciji vojaške zveze Nato, ki je od ponedeljka naprej v Bosni in Hercegovini • uveljavila prepoved vojaških poletov. »Zahod se ukvarja z zračnim prostorom, medtem ko na zemlji ubijajo nedolžne ljudi, posiljujejo ženske in iz otrok ustvarjajo sirote,« je dejal Glucksman. Jean-Frangois Deniau, vplivni francoski parlamentarec iz nove desnosredinske koalicije, pa je politiko mednarodne skupnosti do nekdanje Jugoslavije imenoval »festival dvoličnosti«, saj so Združeni narodi Čakali z operacijo prepovedi letenja toliko Časa, da srbskim vojaškim letalom sploh ni treba veC leteti nad Bosno in Hercegovino. (Reuter) NEW YORK - V Organizaciji Združenih narodov pred junijem ne predvidevajo odhoda francoskega generala Morillona s položaja poveljnika mirovnih sil za Bosno in Hercegovino, kljub temu pa bodo spoštovali odločitev generalove države. »Francija nam do zdaj se ni poslala nobene uradne zahteve,« je povedal predstavnik za tisk generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija. (AFP) Mož, ki je svoje mirovno poslanstvo v BiH vzel preveč resno, general Philippe Morillon, bo moral oditi, ker je postal preveč priljubljen in ker gredo njegove diplomatske poteze na živce tako Beogradu kot Parizu (Telefoto: AP) NOVICE Parlamentarci sveta o BiH NEW DELHI - V ponedeljek se je v New Delhiju začela šestdnevna konferenca medparlamentarne unije (IPU), kjer bodo razpravljali tudi o potrebi po zaustavitvi etničnega Čiščenja v Bosni in Hercegovini. Razpravo bodo parlamentarci zaceli na pobudo britanskih in italijanskih delegatov, pridružili pa so se jim tudi predstavniki Irana. V nedeljo so se v New Delhiju sestale parlamentarke iz 57 držav in enoglasno sprejele resolucijo proti »sistematičnemu posiljevanju žensk v BiH«. Osrednje teme konference IPU so ustanovitev mednarodnega trgovskega registra orožja in uveljavljanje ter promoviranje izobraževalnih in kulturnih programov za pomoC novim demokratičnim državam. (STA) Sojenje prvakom Hrvaške stranke prava (HSP) ZAGREB - Pred vojaškim sodiščem v Zagrebu se je včeraj začelo sojenje vodilnim Hrvaške stranke prava (HSP) Dobroslavu Paragu, Anteju Dapi-ču, podpredsedniku stranke, Anteju PrkaCinu in Miletu Dedakoviču-Jastrebu, ki jih obtožnica bremeni spodkopavanja ustavne ureditve in terorizma. Sojenje so že dopoldne prekinili, saj se Paraga, ki je na povabilo ameriškega kongresa odpotoval v VVashington, kamor je odšel predavat in na poti zbolel, na sodišCu paC ni pojavil, poslal pa jim je potrdilo o bolezni. Sodni zdravnik je prevedel ameriško zdravstveno potrdilo in povedal, da je Paraga zbolel za redko boleznijo vnetja sklepov spodnje Čeljusti, ki povzroča hude akutne bolečine. Sodnik je vprašal, kako je Paraga lahko odpotoval, ko so mu vendar odvzeli poslansko imuniteto in potni list. Odvetnik Hodak je odgovoril, da je Paraga odpotoval s slovenskim potnim listom, saj ima obe državljanstvi. SodišCe je razpravo končalo z ugotovitvijo, da ni zakonske podlage za nadaljevanje razprave in jo je zato preložilo na junij, Hodak pa je obljubil, da bo do takrat pripeljal Paraga. (S. L.) Bližnje srečanje Bartholomevva in Čurkina MOSKVA - Po izjavi ruskega tiskovnega predstavnika obstaja možnost, da se bosta na tleh nekdanje Jugoslavije sestala ruski odposlanec Vitalij Curkin in ameriški poslanec Reginald Bartholomevv. Curkin je v ponedeljek odpotoval v Beograd, kjer naj bi se sestal z Miloševičem in nato nadaljeval pot v Sarajevo in Zagreb. Curkin in Bartholomevv bosta razpravljala o možnih rešitvah jugoslovanske krize, saj se rusko mnenje precej razlikuje od ameriškega. »Po našem mnenju ni potrebno uvesti dodatnih sankcij, saj vse možnosti Se niso izčrpane,« je dejal tiskovni predstavnik ruske vlade. (AFP) MAKEDONIJA / POLEMIKE Vlada ni padla kljub kritikam Glasovanje je zaradi »nacionalnega poraza« zahtevala opozicija Marjan Kos / Skopje SKOPJE - Makedonska vlada je dobila trimesečni odlog. Obdobje se zdi dovolj dolgo, da po sprejemu Makedonije v ZN reši sporna vprašanja z Grčijo na dvomesečnih pogajanjih, ki so se v ponedeljek začela v New Yorku. V torek, 40 minut po poleči, je parlament izglasoval zaupnico koalicijski ( vladi Branka Crvenkov-’ skega, kar hkrati pomeni, da po ustavi v naslednjih 90 dneh ni mogoCe postaviti vprašanja o zaupnici. Pobudo za glasovanje o zaupnici vladi je dala opozicijska VMRO DPMNE, ker je makedonsko državno vodstvo pristalo na »kompromisno formulo«, ki je omogočila sprejem te nove balkanske države v svetovno organizacijo. Za VMRO DPMNE sprejem Makedonije z začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in brez dviga zastave pred ZN ne pomeni nic drugega kot nacionalni poraz. Vlada je, kot poudarjajo v svoji obrazložitvi za to pobudo, prekoračila svoja ustavna pooblastila, ker ni vprašala, kaj si o tem misli parlament. S tem je povzročila katastrofalno škodo »časti in dostojanstvu makedonskega naroda«, trajne pa bodo tudi posledice v zvezi z uresničevanjem njenih nacionalnih in državnih interesov. Po besedah vodja VMRO PPMNE Ljupča Georgi-jevskega se je Makedoniji zgodilo tisto, Cesar ni doživela nobena država in noben narod na svetu -po mirni poti so spremenili ime države. Med grehe te vlade, za katero nedvomno s svojo avtoriteto stoji sam makedonski predsednik Gligorov, je Georgijevski uvrstil tudi obtožbo, da je s svojim vztrajanjem pri državi državljanov razvrednotila in uničila dostojanstvo in duha Makedoncev. Čeprav je bila zaupnica vladi izglasovana zelo prepričljivo, tik pred sejo, ni bilo jasno, ah se bo zasedanje, ki se je zavleklo globoko v noc, za Crven-kovskega sreCno izteklo. Prav tako ni bilo jasno, kako bodo glasovali albanski poslanci. Čeprav so ti eden od koalicijskih partnerjev v aktualni vladi, so mu izza govorniškega pulta prav tako namerili vrsto očitkov. Pri tem ne gre pozabiti, da vodje albanskih strank se zmeraj niso odstopili od zahteve, da tudi Albancem podelijo status državotvornega naroda v Makedoniji, s čimer makedonske stranke ne soglašajo. Kljub temu pa so Albanci izrekli svojo zaupnico Crvenkovskemu in njegovi vladi, s tem pa se je potrdilo tudi partnerstvo med socialdemokrati, liberalci (makedonskimi reformisti) in dvema albanskima strankama -partijo demokratične pro-speritete (PDP) in narodne demokratske partije (NDP). Kakorkoli, dosedanja politika predsednika Makedonije Gligorova je v parlamentu ocenjena kot prehodna. NEW YORK / BLOKADE JADRANA IN DONAVE (ŽE) NE BO Sankcije preložili VS ZN bo o poostritivi ukrepov glasoval čez 14 dni - Je usoda ruskega predsednika Jelcina res povezana z vojno v BiH? Zoran Kurtovič / New York NEW YORK - Skoraj dramatična naglica, s katero je ameriška delegacija v ZN veC kot deset dni pripravljala teren za nove sankcije protiZRJ, je nenadoma splahnela, kakor hitro je postalo jasno, da bi novi kazenski ukrepi prod Beogradu utegnili omajati tudi položaj ruskega predsednika Jelcina pred referendumom, napovedanim za 25. april. Pripravljenost, s katero so ZDA pričakale zahtevo Moskve, naj VS preloži glasovanje, kaže, da ni prav nobena skrivnost, kakšne so prioritete administracije Billa Clintona: podpora Jelcinu celo takrat, ko gre to na škodo odlašanju rešitve za krvavo bosansko vojno dramo, ob zavestnem tveganju, da lahko taksna poteza izzove tudi neugodne odmeve v ameriški javno- sti. Pri tem je ne moti pojasnilo državnega sekretarja Christopherja, da bodo v tem obdobju »Rusi poskušali izkoristiti svoj vpliv na bosanske Srbe, ki naj bi jih prepričali o nujnosti pogajanj in sporazuma z drugima dvema stranema v spopadu«. Ameriški državni sekretar je kot enega od razlogov za preložitev navedel tudi misijo posebnega odposlanca ameriškega predsednika Reginalda Bartholomevva, ki je že nekaj dni na obisku po nekdanjih jugoslovanskih republikah in si prizadeva, da bi nekoliko pogasil vojni požar. Včerajšnja preložitev glasovanja o novih sankcijah in zaostrovanju starih je po- leg splošnega soglasja ZDFA in Rusije ter tradicionalne vzdrZanosti Kitajske naletela na prav tako soglasno nasprotovanje preostalih Članic VS. Četudi bi bile sankcije izglasovane vCeraj/ bi stopile v veljavo Sele Gez 14 dni, skoraj na isti dan, ko naj bi prišlo do naslednjega glasovanja, katerega posledice bi nastopile po tem glasovanju avtomatično. Vendar pa ta odločitev ni dokončna, saj so pozno sinoči neuvrščene države clanice VS ob zatrdilu, da je »VS postal talec ruske notranje politike in težav, ki pestijo Jelcina« napovedal brezkompromisno dejavnost v VS, pri Čemer si prizadevajo, da bi do glasovanja o novih sankcijah prišlo že jutri. Vendar ni verjetno, da bi se tej akciji, ki jo vodijo Venezuela, Pakistan, Maroko in Džibuti, pridružilo še devet od 15 Članic VS, kar je potrebno število za uveljavitev zahteve, da pride glasovanje znova na dnevni red. V kuloarjih palače na Vzhodni reki menijo, da Velika Britanija, Francija in Španija, ki so sinoči sicer javno pokazale, da so nezadovoljne spričo preložitve glasovanja, ne bodo odstopale od stališč ZDA, prav tako pa niso pripravljene nase prevzeti tveganja po-slabševanja položaja Borisa Jelcina v usodnih trenutkih njegove politične kariere in razpleta ruske parlamentarne krize, ki grozi, da bo mednarodno skupnost zapeljala v labirint, ki nima skoraj nobenega izhoda. BOSNA IN HERCEGOVINA / MESTA V VOJNI V Bihaču si poskušajo nekako urediti življenje BIHAČ - Bihač se zaradi MeHMEDALIJ/ vojne iz mesta poCasi spre- -------------------------— minja v podeželje. Pred letom dni so njegovi prebivalci odprtih rok sprejeli begunce iz muslimanskih vasi iz jugovzhodnega dela občine. Čeprav je v okolici mesta dovolj praznih srbskih hiš (v vaseh Gata, Zlopo-ljac, Jankovac in Jasica), prebivajo begunci v stanovanjih najbolj urbanega dela Bihada. Zaradi te prenagljene odločitve občinskih oblasti so povzročili dvojno škodo. Verina mestnih naselij je z novimi prebivalci izgubila svoje značilnosti, kmetije v zapuščenih srbskih vaseh pa so na milost in nemilost prepuščene roparskim hordam. V konfliktu med mestnim in podeželskim v mestu so poraženci »staroselci«, ki jih moti pomanjkanje mestne kulture pri priseljencih. Begunsko življenje v mestu je precej olajšano, saj človekoljubna pomoč, Čeprav pida, s tihotapstvom in raznimi špekulacijami zadostuje za preživetje. Svetla točka v življenju Bihada pa je šolstvo, ki je popolnoma »zamrlo« po izbruhu vojne, zdaj pa znova deluje. Zaradi nevarnosti obstreljevanja ta hip Se ni bilo mogoče zajeti v učni proces vseh učenčev. Poleg tega je večina šolskih objektov precej poškodovanih Posebno tvegan je bil vsakdanji odhod ULIČ/Bihač učenčev k pouku, zlasti tistih, -------------------------- ta stanujejo zunaj mesta, ker mestni promet v vojnih okoliščinah ne deluje. Prav tako ni ustreznih učbenikov in Šolskih potrebščin. Namesto solskih dnevnikov udtelji in profesorji uporabljajo običajne zvezke, pouk posameznih predmetov pa poteka zunaj strogo določenih načrtov in programov, vsaj pri zgodovini, zemljepisu in verouku. Plače uCnega osebja so neredne in zamujajo tudi po nekaj mesecev. Pouk v teh Se zmeraj mrzlih dneb poteka v hladnih učilnicah. Predavatelji in tudi učenci si prizadevajo, da vse te težave ne bi vplivale na kvaliteto jjouka, ki je prilagojen danim okoliščinam, predvsem pa krajši. Tedensko jrouk traja 30 solskih ur. V BihaCu so rešili tudi problem okrog poimenovanja jezika. Prosvetno-pedagoški zavod in profesorji s področja biha-skega območja so se dogovorili, da bodo namesto srbsko-hrva-skega oz. hrvaško-srbskega jezika, poučevali bosanski jezik, pri Čemer gre za začasno odločitev, ki bo dokončno potrjena v skupSdni Republike Bosne in Hercegovine. In na koncu še najpomembneje: zanimanje uCencev za pouk je kar največje. Vsi, ki so ostali v Bihacu, so se odzvali pozivu za obiskovanje pouka, pridmzili pa so se jim tudi begunski ucend. ODNOSI BIH - HRVAŠKA Tudman spet predlaga konfederacijo z BiH Leto in pol stare zamisli niso mogli uresničiti zaradi vojne - Vance-Ovvnov načrt je najboljša rešitev za vse ZAGREB - Predsednik izvršnega odbora HDZ dr. Ivid Pašalid je objavil, da obstajajo načrti, po katerih naj bi Hrvaška ponudila sosednji Bosni in Hercegovini možnost konfederacije. Pred letom in pol sta vladajoča hrvaška stranka in SDA Alija Izetbegoviča v Splitu načeloma dosegli soglasje o tem, vendar je bila zaradi vojne v BiH in hrvasko-muslimanskih spopadov v tej državi ideja skoraj pozabljena. Zdaj pa dr. Pašalid, ki je po poreklu Hercegovec, omenja kot pogoj za povezavo dveh držav, da »Muslimani sprejmejo operacionalizacijo Vance-Ovvnovega načrta«. »Opredelili smo se za BiH kot samostojno in suvereno državo, ki lahko ohrani obstoj Hrvatov. To, da smo podprli Hrvaško skupnost Herceg-Bosno, ne pomeni, da smo zanemarili hrvaško ljudstvo, ki živi zunaj tega območja BiH,« je dejal dr. Pašalid na seji glavnega odbora HDZ v ponedeljek. Po njegovi trditvi si »nekdanji nosilci jugounitarističnih idej« prizadevajo razbiti enotnost Hrvatov, ki so glasovali za HDZ BiH, stranko, ki pod močnim vplivom Zagreba meni, da je Vance-Ovvnov načrt najboljša rešitev za vse tri bosansko- hercegovske narodnosti. Alija Izetbegovid bo sprejel Vance-Ovvnov načrt samo iz taktičnih razlogov, ker skuša tako izolirati Srbe kot napadalce. Vodja Muslimanov je pred kratkim v nemškem Časniku Der Spiegel dejal, da Vance-Ovvnov naCrt vendarle zagotavlja obstoj BiH kot suverene države, med- Goran Moravcek / Reka tem ko bosta »dve paradr-žavi, ki sta se kot rakasto tkivo oblikovali na našem ozemlju, odstranjeni - tako imenovana Republika srbska in hrvaška Herceg-Bosna«. Zaradi taksnega Izetbegovičevega stališča so se znova pokvarili hrva-ško-muslimanski odnosi, z bojnega polja pa poročajo o spopadih Vojske BiH in HVO. Interes Hrvaške, da kljub temu zbliža Hrvate in Muslimane, je razumljiv spriCo hrvaške manjšine. V tridesetih občinah, združenih v hrvaško skupnost Herceg-Bosno, je pred vojno živelo 860 tisoč prebivalcev, med njimi dobra polovica Hrvatov in blizu 30 odstotkov Muslimanov. Mate Boban, vodja Hrvatov v BiH, in drugi tamkajšnji politiki trdijo, da je Herceg-Bosna začasna tvorba in da bo po koncu vojne ob dogovoru treh narodov ukinjena. Zanika, da bi šlo za državo v državi, Čeprav ima Herceg-Bosna številne elemente države - lastno denarno politiko, carinsko službo, policijo, vojsko, Šolstvo... To pa opravičujejo s tem, da osrednja državna oblast v Sarajevu ne zmore držati vseh niti v svojih rokah. Zaradi geopolitičnih interesov - kajti Hrvaška in BiH bi bili lahko naravni zaveznici - pa tudi zaradi velikega števila Hercegovcev in Bosancev v vrhu hrvaške državne politike je Tudman prisiljen upoštevati njihove interese. Gojko Sušak, obrambni minister, Dalibor Brozovič, Ivid Pašalid, Vice Vukojevid in Se Številni drugi politiki v vrhu oblasti in v opoziciji zaradi svojega porekla menijo, da bi bila konfederacija obeh držav lahko najboljša rešitev, toda ko bo »Alija srečala pamet«. Nesreča je edinole v tem, da živi v BiH tudi veliko Število Srbov, ki pa jim - kot razvidno kažejo tudi v tej vojni - Se na misel ne pride, da bi živeli skupaj z Muslimani in Hrvati. DRŽAVNI ZBOR / PRVI DAN ZASEDANJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO / SPREMEMBE Poslanci za preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z Elanom, Hitom... Zagotoviti nadzor nad oškodovanjem družbene lastnine - O letošnjem proračunu danes Majda Vukelič LJUBLJANA - Po dobrih treh urah razprave, ki je bila večinoma namenjena usklajevanju dnevnega reda, se je včeraj končala predvidoma Štiridnevna izredna seja državnega zbora, ki je bila sklicana predvsem zaradi letošnjega proračunskega memoranduma in predloga zakona o izvrševanju proračuna. Konec tega meseca se namreč izteCe začasno financiranje proračunskih porabnikov. Teh dveh tem se poslanci Se niso lotili, saj sta po predvidenem parlamen- tarnem načrtu sej prihranjeni za danes in jutri. Zato pa so si poslanci vzeli veC Časa za to, da se odločijo, katere teme naj še uvrstijo na dnevni red. Brez večjih zapletov sta bili sprejeti dve razširitvi, in sicer predlog sprememb lastninskega zakona in problematika celulozne in papirne industrije. Predlog ljudske stranke o moratoriju na podeljevanje slovenskega drža- vljanstva ni bil sprejet. Poslanci so dolgo razglabljali o tem, kdo se gre demagogijo, ko so razmišljali o drugem predlogu ljudske stranke. Po tem naj bi državni zbor še pred proračunsko razpravo govoril o dolgovih podjetja Elan, ki jih mora poravnati država. Po mnenju Marjana Podobnika imajo poslanci in javnost pravico izvedeti, kako se porablja denar državljanov, posebno zato, ker vlada na to vprašanje Se ni odgovorila, Čeprav je državni zbor to že pred Časom zahteval od nje. Ko bi slo samo za Elan. Vsak dan izbruhe nova afera, kot je ta s Hitom. Zato naj bi po predlogu Marjana Podobnika parlament ustanovil preiskovalno komisijo za nadzor oškodovanja družbene lastnine. Nihče od poslancev pravzaprav ni ugovarjal temu predlogu. Opozorili so, da nimamo poslovnika (ali zakona), ki bi opredeljeval parlamentarno preiskavo, zato delo takšne komisije Se dolgo ne bo mogoCe. Tudi ko bo mogoCe, jo bo Čakalo izjemno zahtevno delo, saj je znano dejstvo, da so bile divje privatizacije res družbeno škodljive, vendar so bile izvedene skladno z zakonom. Revizija lastninjenja v Hitu pa, denimo, sploh ne bo možna, saj so igralnice izvzete iz tega postopka. Ob tem bi se lahko parlament znašel tudi v položaju, da je tožnik, sodnik in zakonodajalec, kar s stališča pravne države ni niti malo spodbudno. Kljub vsem pomislekom in začetnim proceduralnim zapletom je bil predlog SLS sprejet. Poslanci so se včeraj lotili še predloga za izdajo poslovnika državnega zbora z osnutkom. Razpravljali so le trije in očitno bo pred končnim odločanjem najbolj sporno, kako opredeliti odnos do državnega sveta. Kdo bo v skupščini Sveta Evrope? LJUBLJANA - Kdo bc vodja delegacije državnega zbora v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in kateri bodo njeni elani, po včerajšnji seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve še ni znano. Po prvotnem predlogu naj bi bil vodja delegacije Borut Pahor (ZL), elana pa Jaša L. Zlobec (LDS) in Ludvik Toplak (SLS), v njuni odsotnosti pa naj bi jih nadomeščali Miroslav Mozetič (SKD), Vitodrag Pukl (SDSS) in France Bučar (DS). Zapletlo se je ob predlogu Ivana Omana naj bo - tudi zaradi zaslug iz preteklosti in interesov slovenske države - vodja delegacije France Bučar, kar sta podprla tudi Jože Pučnik in Igor BavCar. Komisija za volitve bo o tem predlogu obvestila odbor za mednarodne odnose, do njega pa naj bi se opredelile tudi poslanske skupine. Te naj bi obravnavale tudi predlog Lea Šešerka (Zeleni - ESS), da bi bil namestnik elana tudi Janko Predan. Čeprav Romana Logar že nekaj Časa opravlja posle generalne direktorice SDK, jo je komisija Sele včeraj razrešila dolžnosti namestnice generalnega direktorja SDK (kar je bila prej), zato da bodo lahko za to mesto razpisali delovno mesto. Komisija bo državnemu zboru tudi predlagala, naj za elana sodnega sveta Slovenije imenuje dva profesorja ljubljanske pravne fakultete, in sicer dr. Antona Pereniča in dr. Dragico Wedam-Lu-kic. * Samostojna poslanska skupina (prejšnji Jelinčičevi privrženci), katere status je povsem nejasen, bo imela vsaj sekretarja, saj je komisija vCeraj na to mesto (začasno, do sprejema poslovnika) imenovala Ota Vilčnika. Kmalu pa naj bi komisija za volitve na predlog Brede PeCan (ZL) dobila sezname poslancev, ki se ne udeležujejo sej delovnih teles zbora. Zatrdila je, da obstaja komisija, katere sej se poslanci neke stranke niso se nikoli udeležili. (M.V.) Večino časa so usklajevali dnevni red (Foto: Aleš Pavletič/ TRIO) Ministru več pristojnosti Z novimi pravilniki skušajo formalizirati politiko izvršenega dejstva __ Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Kaže, da temeljitih vsebinskih sprememb na ministrstvu za obrambo, z njimi pa tudi kadrovskih zamenjav, še ni konec. Nihče uradno še ni zanikal našega pisanja, da bo državni sekretar Albin Gutman imenovan za novega načelnika republiškega štaba teritorialne vojske, vendar je iz nekaterih zaupnih dokumentov, ki so jih pripravili na obrambnem ministrstvu, mogoCe sklepati, da si v »Pentagonu« prizadevajo formalizirati že vzpostavljeno stanje oziroma razmerje moCi, ki je nastalo po »Čistkah«. Se posebej je zanimiva nova »koha-bitacija«, za katero so se dogovorili na skrivnostnem sestanku med Kučanom, Drnovškom in Janšo. Tam so »uredili vse sporne reci«, vendar bo priložnosti za pisanje o tem, kdo je komu pri Cern popustil in zakaj, še dovolj, vsaj pri oblikovanju novega zakona o obrambi, ki ga menda vladni svetovalec Miran Bogataj že pospešeno pripravlja. Med dokumente, s katerimi bodo na slovenskem obrambnem ministrstvu (MO) formalizirali politiko »izvršenega dejstva«, sodi tudi »pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in delu ter o sistematizaciji delovnih mest ministrstva za obrambo«. Gre za natančno pisan dokument, ki nepoučenemu ne pove dosti, strokovno branje pa pokaže, da z njim pridobiva minister še veC pristojnosti, hkrati pa je manj možnosti za nadzor nad njegovimi odločitvami. Tako sprememba 27. člena predvideva, da je med drugimi tudi vodja kadrovske službe na MO za svoje delo neposredno odgovoren ministru, prej pa je to sodilo v okvir uprave za splošne zadeve (7. uprave). Se veC sprememb je v republiškem štabu za teritorialno obrambo. Janez Švajncer, politični komisar RSTO, kot so ga nekateri poimenovali, je (o tem smo že pisali) prevzel vodenje 3. uprave, s seboj pa je »odnesel« tudi ves svoj delokrog. Gre predvsem za kadrovske zadeve (spet!) ter za informiranje in sodelovanje z novinarji. RSTO tako vse bolj postaja vojska brez vojakov, saj omenjeni pravilnik določa, da »zaledje« sodi v pristojnost 2. uprave. Praktično to pomeni, da RSTO ostane le Se vloga skladiščnika, saj n® bo veC odločal o nabavi in razdeljevanju sredstev- U dejanskem razmerju med civilno in vojaško komp°' nento na obrambnem ministrstvu pa bo mogoče veC pisati, ko bo prišlo do napovedane zamenjave Slaparja z Gutmanom. . ______________________________________AFERA HIT.................................. Direktor HIT Danilo Kovačič odgovarja ■ Casino zanika vpletenost VIS -Pet gorenjskih direktorjev na sodišču ■ SDK razkrila nove afere Tanja Starič LJUBLJANA - Govorice in Spekulacije o političnem ozadju afere Hit se nadaljujejo, Čeprav pisnih dokazov in gradiv skoraj ni. Edino podjetje, s katerim je Hit sklenil pogodbo in je pred volitvami skrbelo tudi za promocijo kandidatov, je Studio Marketing (organiziral je predvolilno kampanjo predsedniškega kandidata Milana Kučana in TV spot SDP). Pogodba Izoblikovanje poslovne strategije in identitete sistema podjetij je bila vredna 130.000 nemških mark v tolarski protivrednosti; 65.000 mark je Hit plačal Studiu Marketing 25. novembra 1992. Drugih uradnih podatkov, ki bi »povezovali« politiko z omenjenim podjetjem, ta hip (se?) ni - celo številke o dejanski vsoti utaje davkov naj bi bile znane šele v prihodnjih dneh. Ni Se znano, ali bo poročilo o odkritjih kriminalistične službe v Hitu, ki naj bi ga vladi predstavil minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, dostopno javnosti - po nekaterih informacijah naj bi »zaradi interesa preiskave« ostalo tajno. Minister za notranje zadeve je pred dnevi povedal le to, da so kriminalisti »opravili obsežno delo«, da pa v poročilu ne bo razkritij Var-nostno-informativne službe, saj ta ne deluje veC v okviru ministrstva. Tako bo verjetno treba počakati na poročilo tričlanske vladne komisije (Miha Kozinc, Ivo Bizjak, Rado Bohinc), ki naj bi pregledala dveletno delo službe. To je ob imenova- nju novega predstojnika VIS Janeza Siršeta sklenila vlada, ki je tudi določila šestdesetdnevni rok, v katerem naj bi komisija pripravila poročilo. Po naključju se ta rok izteka v prihodnjih dneh, ni pa Se znano, ali bodo v poročilu tudi odkritja delavcev VIS v Hitu. Čeprav naj bi osnutek že obstajal, je omenjena »revizija« dela VIS ta hip ena najbolj varovanih skrivnosti. Minister za notranje zadeve je samo namignil, da »gre za precej težaven posel«. Dokler ni uradnih podatkov oziroma dokazov, seveda krožijo predvsem namigi. Poslovanje Hita se omenja v sumljivih povezavah s podjetji v Italiji (Adria v Trstu, v kateri ima delež tudi slovenska Republiška uprava za ceste, Hit-tours International v Gorici, Celtic Court v Benetkah). V podobnih zvezah naj bi bila vpletena tudi italijanska mafija. Zanimivo je, da namigi prihajajo tudi iz enega od ministrstev, kar nekateri postavljajo v kontekst »obračuna« v vrhovih slovenske politike. To bi lahko pomenilo, da se bo kmalu razkrilo še nekaj podobnih afer. Ta hip Služba družbenega knjigovodstva (ki je dobesedno zasuta z zahtevami po reviziji divjih privatizacij) raziskuje še najmanj štiri primere, izsledki ene od preiskav (gre za podjetje Optimizem, kijev lasti nekdanjega poslanca Vladimirja Slejka) pa so že na mizi pristojnih v finančnem ministrstvu. Pet gorenjskih direktorjev, ki so poslovali s Hitom, že na zatožni klopi RADOVLJICA - Pet direktorjev gorenjskih hotelov oz. turističnih organizacij, ki so imeli v preteklih dveh letih stike s Hitom, se je skozi sodne spise že znašlo na kranjskem temeljnem sodišču, kjer je namestnik temeljnega javnega tožilca Tone Ribnikar vložil zahteve za preiskavo. Včeraj nam je pojasnil, s dm utemeljuje svoj sum o storjenih kaznivih dejanjih, in hkrati vsaj deloma razkril ozadje transakcij. Grad hotel Podvin, Kompas Bled, G&P Bled ter Gorenjka so prenesli del poslovnega sklada na Hit, ta pa jim je v enakih višinah odobril posojilo po dvoodstotni letni obrestni meri z rokom vračila deset let in začetkom odplačevanja leta 1997. Bistvo dotoka svežega kapitala je bila očitno želja po zmanjšanju vrednosti podjetij, kar bi prišlo prav pri privatizaciji. Hoteli G&P, Grad hotel Podvin in hotel Kompas so se s Hitom dogovorili, da bodo po sprejemu zakonodaje o lastninskem preoblikovanju podjetij lastninili z delavskim odkupom, Hit pa se je obvezal, da bo delavce teh hotelov kreditiral za nakup delnic. Ko bi delavci potem tako dobljeno posojilo vračali, bi 40 oziroma 50 odstotkov delnic prepustili Hitu. Drugače je pri bohinjskem Alpinumu. Turistično podjetje Al-pinum p. o. (TPA) je s 36 delavci ustanovilo podjetje IRP Alpi-num d. A (IRPA), v katerem je imel TPA 46-odstotni delež, ostalo pa zaposleni delavci. Direktor TPA je zaposlenim omogočil Se dodatni odkup, k Čemur se je javilo 14 novih delavcev. S tem je IRPA postalo podjetje v stoodstotni zasebni lastnini. TPA je 460 milijonov tolarjev svojega poslovnega sklada prenesel na Hit In-vest do. o. Taje potem istega dne 230 milijonov tolarjev posodil IRPA in z ravno takšno vsoto tudi Hit d o. o. Obe podjetji sta dan kasneje postali glavni (edini) delničarski TPA, kajti delavski svet TPA je sprejel sklep, da se organizirajo kot delniška družba v mešani lastnini. IRPA je kasneje s posebno pogodbo prevzel plačilo posojila Hita Invest, ki ga je ta dal Hitu d.o.o., in tako je vložek IRTA v TDA praktično znašal 460 milijonov tolarjev ali natanko toliko, kot je bila višina prenesenega poslovnega sklada na začetku transakcije. Pri tem velja tudi omeniti da je bil L N. nekaj Časa tako direktor TPA kot IRPA Vodenje slednjega je potem prevzela L S., ki je sicer hkrati računovodkinja v IRPA Z ozadjem afere se je kranjska UNZ ukvarjala že lani, njihovi izsledki o teh zadevah pa so prešli k radovljiškemu namestniku temeljnega javnega tožilca kmalu po novem letu 1993. Ta direktorje L. P. (Hotel grad Podvin), V. M. (hotel Kompas), M. K. (hoteli G&P) in L N. (Alpinum) sumi zlorabe pooblastil, B. R, direktorja HTC Gorenjka, pa zlorabe položaja Ta je kljub prepovedi delavskega sveta podjetja s Hitom podpisal pogodbo. Vine Bešter Hit pomemben za vso Goriško NOVA GORICA-Afera HIT ima na Primorskem zelo velik odmev. Novogoriški izvršni svet je imel že v petek zvečer nujno (za javnost zaprto) sejo, v ponedeljek pa se je kljub prazniku sešel z najbolj odgovornimi ljudmi iz MT-a. Kot sta povedala novinarjem vCeraj na tiskovni konferenci predsednik novogoriškega Izvršnega sveta Črtomir Špacapan in vodja izpostave Republike Slovenije za javne prihodke in podpredsednik IS Dragan Valencie, so na obeh sestankih bili mne- nja, da je z afero HIT prizadeto občinsko in regijsko gospodarstvo. > »Afera HIT je politično sproducirana,« je dejal novinarjem predsednik Špacapan, »v njej je veliko tistega, Čemur pravimo slovenska nevoščljivost, zato ker je HIT preveč štrlel iz slovenskega povprečja. Izvršni svet podpira Hit, ker ima dobre programe - eden med njimi je zabaviščni center Perla, ki nastaja v nekdanjih Argonavtih, v njem pa bodo zaposlili 150 ljudi.« Vojko Cuder Odgovor Casinoja PORTOROŽ - Na navedbe krupjeja Mirana Lipovca se je odzval direktor enote Igralnica v portoroškem Casinoju, ki je povedal, da bo zadevo obdelala njihova pravna služba, saj menijo, da je ravnanje Lipovca najmanj nekorektno. Glede njegovih navedb pa Dobravc zatrjuje, da se morebiti nanašajo na dogajanje v preteklosti, celo 15 let nazaj. »Nikakor ne pristajamo na to, da hočejo primer Hita obesiti še nam, izgleda, da iz novogoriške zgodbe nastaja modni trend,« pravi Dobravc. »V Portorožu je vse v redu,« je še zatrdil Boris Vuk Informacije so zlonamerne in tendenciozne LJUBLJANA - Danilo Kovačič, generalni direktor novogoriškega Hita, je na predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika naslovil pismo, v katerem obsoja dejanje Marjana Podobnika. To je po njegovem mnenju nedopustno za pravno državo, saj Podobnik krši veljavni pravni red in za svojo lastno promocijo uporablja zaupne materiale, ki so mu dostopni kot poslancu. Danilo Kovačič poudarja, da so prepričani, da so vsi postopki in ravnanja povsem zakoniti in legalni, in opozarja, da utegne v prihodnje še veC podjetij, ki so ali bodo predmet obravna- ve komisije za ,spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine pri državnem zboru, v primem, da bi tako ravnanje postalo pravilo delovanja omenjene komisije, utrpeti podobno ali še večjo škodo kot Hit. »Informacija, ki jo je SDK posredovala omenjeni komisiji pred zaključkom postopka SDK in na osnovi delnega zapisnika o pregledu, vsebuje veC •bistvenih napak.« Zato Danilo Kovačič zahteva določene popravke in navaja, da SDK ni ugotovila nezakonitosti v zvezi z delitvijo podjetja Hit, p.o., na dve podjetji. Prav tako naj ne bi bili ugotovili nezakonitosti v zvezi z delitvijo dobička, ki naj bi se izvajal z veljavnim statutom podjetja. Resnična naj ne bi bila niti informacija o zmanjševanju družbenega kapitala na račun zasebnega. Glede obračuna in plačila davkov in prispevkov od zneska razporejenega dobička za osebne dohodke, plačanega za pridobitev lastniških deležev, naj bi razlika nastala zaradi tedaj še veljavnega zveznega zakona, ki je urejal izplačevanje osebnih dohodkov. Nepravilne ugotovitve so nastale tudi zaradi vodilnih delavcev, ki so nameravali z nakupom trajnih vlog prek Hittursa utajiti davke. Slo naj bi izključno za spremembo imetnika vloge, kar nima nobenega vpliva na izkazovanje doseženega dobička v Hitu, niti na lastniško strukturo kapitala v podjetju. Po Kovačičevih bese- Danilo Kovačič dah to pomeni, da družbeni kapital s spremembo lastnikov ni mogel biti oškodovan. Ne drži tudi trditev o izjemnih pogojih, po katerih je Hit odobril kredit Hit-tursu. Podjetje Daimond naj bi imelo veC kot 400 družbenikov, in ne dvanajst, kot navaja informacija. Trditev, da je želel Hit prek Hitconsultinga z vložkom v podjetje Top-line nadzirati pomemben del turističnih zmogljivosti na Obali, po besedah Kovačiča ni resnična. Brez Hitovega vložka in nadaljnje likvidnostne pomoči bi moralo podjetje Top-line prenehati poslovati. Opredelitev glede pretvorbe kratkoročnih kreditov, ki so bili dam nekaterim podjetjem v vložek, je žaljiva, saj so navedeni krediti večini podjetij omogočili nadaljnje poslovanje. »Podjetja so nastajala zaradi specializacije oz. delitve dela, ne pa zaradi prenosa in delitve dobička. Od SDK zahtevamo, da svojo informacijo popravi v osmih dneh,« še piše Danilo Kovačič. KOROŠKA / Volitve še jeseni letos? CELOVEC / NOVI ZAKON Narodnostni sosvet o otroških vrtcih Danes seja v Celovcu _______DUNAJ / DUNAJSKI ZUPAN HELMUT Z1LK_ Vojno v BiH zaustaviti z vojaškim posegom! Konec zasramovanja Organizacije zdurženih narodov Ivan Lukan CELOVEC - Znaki, da bodo Korošice in Koroš-ci Se letos odločali o novi sestavi koroškega deželnega zbora, se množijo. V razpravo o terminu za prihodnje deželnozborske volitve se je sedaj vključil tudi predsednik avstrijskih svobodnjakov Jtirg Haider. Ta se očitno želi Cimprej vrniti na Koroško, saj je na Dunaju -od ustanovitve Liberalnega foruma dalje -porinjen v skrajnji desni kot avstrijskega strankarskega spektra. V pogovoru za APA Haider meni, da so volitve na Koroškem jeseni letos “zelo verjetne". Eden glavnih vzrokov za predčasne volitve - po zakonu bi morale biti Sele spomladi leta 1994 -Pa je gospodarski položaj na Koroškem, ki je, v primerjavi z drugimi zveznimi deželami, znatno slabši, meni Haider. Haider ne dopušča nikakršnega dvoma, da bo na Koroškem nastopil kot glavni kandidat FPO ter da je njegov cilj dobiti znantno več glasov kot leta 1989 ter se vrniti na Položaj koroškega deželnega glavarja, s katerega je bil strmoglavljen leta 1991, ko je v koroškem deželnem zboru pozitivno ocenil politiko za-Posljovanja v času Tretjega rajha. CELOVEC - Na zahtevo predsednika in podpredsednika narodnostnega soveta za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Matevža Grilca (NSKS) in Marjana Sturma (ZSO) se bo danes na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu sestal ta po-svetolvalni gremij, da bi zavzel stališče do napovedane noveli-zacije deželnega zakona o otroškem varstvu, ki ni upošteva bistvene zahteve koroških Slovencev. Sosvet je že leta 1990 sprejel sklep o taki ureditvi otroškega varstva, ki bi v polni meri upoštevala težnje slovenske narodnostne skupnosti, žal pa tudi v novem, že drugem zakonskem osnutku o otroških vrtcih, ni zaslediti nikakršnih pozitivnih premikov. To kljub dejstvu, da je aktualizacijo dvojezičnega otroškega varstva na Koroškem večkrat napovedal pristojni referent in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy. Narodnostim sosvet za slovensko narodnostno skupnost v vseh svojih sklepih predlaga, naj bi dežela uvedla dvojezične otroške vrtce na območju veljavnosti dvojezičnega šolstva, kjer pouk dejansko poteka dvojezično, in če se prijavi najmanj pet otrok. Na tem stališču se tudi danes ne bo kaj spremenilo, je poudaril predsednik sosveta Grilc v pogovoru za Republiko. Kot smo poročali, osnutek novele o otroških vrtcih predvideva dodelitev dodatne podpore le tistim otroškim vrtcem, ki ne prejmejo podpore Urada zveznega kanclerja. To pa bi v praksi pomenilo, da bi dvojezični otroški vrtci le še težko prišli do dodatnih podpor iz deželnega proračuna, Čeprav redna podpora deželne vlade s predvideno novelizacijo ni ogrožena, bi sprejemanje takega zakona klub temi bil korak nazaj, ne pa naprej. Druga točka seje narodnostnega sosveta je obravnava zaželjenih finančnih podpor slovenski narodnostni skupnosti za leto 1994. Pri tej točki gre v glavnem za postavljanje okvira za zvezni proračun. DUNAJ - Helmut Zilk, dolgoletni socialdemokratski župan avstrijske prestolnice, je znan za svoje neortodoksno in včasih kar popularno nastopanje. Pri tem čestokrat prekorači meje in okvire, ki si jih določa samo vodstvo Avstrijske socialdemokratske stranke (SPO) s kanclerjem Vra-nitzkim na čelu. Tako je bilo na primer že pred dvemi leti, ko se je dunajski župan Zilk kot eden najbolj vidnih socialdemokratskih politikov -proti deklariranim zadržanosti zveznega vodstva SPO - neortodoksno izpostavljal za takojšnjo priznanje Slovenije in Hrvaške. Zdaj je Helmut Zilk (v pogovoru za dunajski ma-gacin NEWS) zahteval načelne premike pri uradni avstrijski politiki v zvezi z vojno v Bosni in Hercegovini. S svojim mnenjem gotovo ne ostaja sam, pri tem poudarja. Vendar je Helmut Zilk -poleg avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka in vodje Zelenih Petra Pilza - edini socialdemokratski politik, ki javno poziva k vojaškemu ukrepanju, zavedajoč se, da je to prav za Avstrijo in za SPO zelo kočljiva tema. Nemo in onemoglo opazovanje vojnih grozot v BiH Zilk zdaj primerja z neukrepanjem nekdanje teka vedno po istem vzorcu. Šibkejšo stran vklenejo v obroč z velikansko vojaško silo, o kateri vsi vedo, da jo oskrbuje preostala Jugoslavija. Nato bombardirajo, uničujejo domove. In potem z masko serioznosti rečejo: dobro, pristajamo na to, da OZN evakuira stare in bolne ljudi. S tem pa je zaključeno etnično čiščenje s pomočjo OZN. Muslimani so proč, tja pa prihajajo Srbi. “Nočem več biti koristni idiot pri tej zadevi. Zahtevam mednarodno izolacijo odgovornih srbskih politikov. Ce bomo molčali, bo gospod Ka-radžic postal na-uspešnejši politik desetletja, ker mu uspeva, da ves svet kot v komadu "Lutka na vrvici” pleše po njegovi piščali. Dejansko je to slaba šala zgodovine - in to zavestno povem kot socialdemokrat, da so Američani dali na watch-list gospoda VValdheim, ki res ni kaj napravil, razen da ni pravilno ravnal z resnico, gospod Ka-radžič, Cigar politika pa pomeni klanje stotisočih ljudi, lahko svobodno potuje in se lahko celo zanese na moralno podporo Američanov. Manjka le še, da ga bodo sprejeli z vsemi vojaškimi častmi...”, je zaključil dunajski župan Helmut Zilk. Igor Schellander Dunajski socialdemokratski župan Helmut Zilk Sovjetske zveze za časa vstaje v Varšavskem getu v 2.svetovni vojni. Zahodne države, tako Zilk danes ne delajo nič drugega: "Mirno gledajo in pretakajo mačje solze zaradi desettisočih posiljenih žena“. Dunajski Zupan tudi pravi, da bi morala naloga OZN biti vojaška zaščita od vojne prizadetega prebivalstva BiH. Zilk dobesedno: "Potreben je vojaški poseg, da ljudje v Bosni ne bodo masakrirani tako kot se je to že počeli nacisti za časa 2.svetovne vojne.” Neortodoksna in ofenzivna je zlasti Zilkova ocena nastale situacije: "Zdaj že eno leto streljajo in pol leta se marljivo pogajajo. Nekaj zbeselnih srbskih politikov in generalov tako dolgo odklanjajo vsako mirovno pogodbo, dokler nimajo osvojenih vseh področij, ki jih hočejo dobiti. To je dnevno zasramovanje OZN. (...) Ta nesramna igra po- KOROSKA / TV-SERIJA O MANJŠINI ”Vas ob meji": spel vznemirja KHD... ORF: Ponovitev kritične filmske serije Igor Schellander •M PRIREDITVE Sreda, 14.4.1993 TINJE Dom prosvete, 19.00 -"Jezikovni pogovori”, vodi dr. France Vrbinc. Petek, 16.4.1993 CELOVEC Mladinski dom SSD, Mikschallee 4 - 20.00 -'Tartif”, gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane, prireditelj: SPZ; SELE Farni dom, 19.30 -"Naravno vrtnarjenje”, referentka Tatjana Angerer, prireditelj: Kmečka skupnost (KIS) in KPD "Planina”, Sele; ŠMIHEL Farna dvorana, 20.00 -Kaj mi pomeni materinščina ”, predava Miha Vrbinc; Sobota, 17.4.1993 PLIBERK Pri Schvvarzlnu, 20.00 - Koncert ”New Times Big-Band” Ponedeljek, 19.4.1993 SPITTAL OB DRAVI Grad Porcia, 14.30 -Slavnostna otvoritev 1. Kulturnega tedna koroš kih Slovencev. CELOVEC - Nemško-nacionalni Koroški Hei-matdienst (KHD) je konec tedna spet protestiral proti televizijski nadaljevanki ”Vas ob meji”. V nujnem telefaksu generalnemu intendantu avstrijske televizije Gerdu Bacherju je KHD zahteval, naj se "škandalozni film” odstavi z velikonočnega programa... Filmska trilogija ”Vas ob meji” (lani poleti u-mrlega) avtorja Thomasa Plucha in režiserja Fritza Lehnerja je zaradi svoje kritične obravnave koroškega manjšinskega vprašanja že pred desetimi leti, ko jo je avstrijska televizija pr- vič oddajala, skrbela za proteste v koroškem deželnem zboru in za burno razpravo v koroški in avstrijski javnosti. Plucb in Lehner na osnovi življenske zgodbe dveh družin v fiktivni (slovenski) vasi Seliče zrcalita' potek koroške polpreteklosti, začenši pri plebiscitu leta 1920 preko 2.svetovne vojne vse do nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972. Njun objektivni pristop do vse doslej neprebavljenih zgodovinskih dejstev ter prikaz koroškega nemškega nacionalizma in diskriminacije pripadnikov slovenske narod- ne skupnosti je na eni strani v protimanjšins-kih krogih izzval žolčne napade, na drugi strani pa je film po ostali Avstriji in v mednarodnih forumih dobil izvrstne ocene in celo nagrade. ORF je ob Veliki noči spet pričel z oddajanjem filmske serije. Konkreten povod za to je novi četrti del, ki ga je Pluch lani še pripravljal in ki je pred nedavnim bil posnet. Četrti del ima delovni naslov "sedanjost” in se (iz koroškega zornega kota) ukvarja med drugim z vojno v bivši Jugoslaviji in novo slovensko samostojnostjo. ORF ga bo oddajal l.maja. AVSTRIJA / DELOVNI TRG AVSTRIJA / AZILANTI Kancler Vranitzky za višje socialne prispevke Prerekanje med oblastjo in predsednikom Karitas DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky se je navzlic napete gospodarske situacije izrekel za povišanje delojemalskih prispevkov pri zavarovanju proti brezposelnosti in pri skladu za izplačilo plač v primeru insolvence podjetja. Vranitzky je svoj predlog utemeljil z zaskrbljujočo gospodarsko situacijo, ki je spremenila dosedanja izhodišča. Do zdaj je kancler, ki je hkrati predsednik socialdemokratske stranke namreč - prav tako kot koalicijski partner ljudska stranka - izrecno nasprotoval vsakemu povišanju prispevkov na ražčun delojemalcev. Obe stranki sta se pre tem domenili, da povišanje socialnih prispevkov do konec leta 1994 ne pride v poštev. Avstrijski kancler je tudi napovedal, da bi zaradi nastale težke gospodarske situacije in socialnih problemov do gotove mere sprejel celo povečanje državnega proračunskega deficita. DUNAJ - Avstrijsko notranje ministrstvo je v tiskovni izjavi izpostavilo uspešnost svoje azilske politike. V izjavi je poudarjeno, da je 17 odstotkov prošenj za podelitev azila v Avstriji bilo rešenih pozitivno, s tem naj bi Avstrijci stali na prvem mestu v Evropi, je dal sporočiti notranji minister Franz Lo-schnak. Predsednik avstrijske Karitas Helmut Schuller je notranjemu ministru nato očital, da to ni razlog za samohvalo, saj novi restriktivni azilski zakon, ki je lani v juniju nadomestil stari in azilantom bolj naklonjen zakon, veliko večjemu številu beguncev onemogoča azilsko mesto v Avstriji. Konkretno naj bi bili prizadeti dve tretjini vseh beguncev. Schuller poudarja, da je avstrijska praksa v nasprotju s človeškimi pravicami in dostojanstvom. 2e nekaj dni poprej se je začelo prerekanje med Karitas in notranjim ministrstvom, ker je Franz Loschnak v nekem časopisnem prispevku kritiziral Karitas in humanitarno akcijo “Sosed v stiski". (I.S.) ■ SLOVENCI ■■■■■■■■■■■■ Pobuda za boljše sožitje CELOVEC - Dejstvo, da nemško govoreči Korošci, predvsem tisti, ki žive zunaj dvojezičnega ozemlja, skorajda ne poznajo slovensko govorečega sodeželana, svojo zgodovino, kulturo in aktualne težnje, je pospešilo razmišljanja o organizaciji “Tedna koroških Slovencev” v okviru katerega se bi Slovenci predstavili svojim sodeželanom. Gre torej za pobudo za novoi sožitje med večino in manjšino v deželi, v kateri še dolgo niso odpravljeni predsodki. Projekt je v zadnjih mesecih v sodelovanju z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev in s kulturnim referatom mesta Spit-tal ob Dravi izdelal biro za slovensko narodnostno skupnost pri uradu deželne koroške vlade, uresničen pa bo že prihodnji (od 19. do 23. aprila 1993) v gradu Porcia v okrajnem mestu Spittal ob Dravi na zgornjem Koroškem. Vodja biroja, koroški Slovenec Pavle Apovnik (slika), je včeraj predstavil spored prvega kulturnega tedna koroških Slovencev, ki bo že ob svoji otvoritvi deležen visoke časti, saj ga bo otvoril sam zvezni predsednik Thoma Klestil. Po besedah Apov-nika obsega koncept kulturnega tedna koroških Slovencev predvsem zboljšanje Ivan Lukan odnosov med obema narodoma na Koroškem na osnovi pospešenega pretoka informacij med manjšino in večino. Prvi korak naj bi bil storjen letos na kulturnem področju, v naslednjih letih pa naj bil v drugih okrajnih mestih sledili tudi druga težišča glede predstavitve slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Na sporedu prvega kulturnega tedna koroških Slovencev v Spittalu je obširen prikaz kulturne ustvarjalnosti in dosežkov slovenske narodnostne skupnosti. Poudarek je tokrat na prikazu tradicionalne kulture, kar je organizatorjem prineslo tudi očitek, da gre za “mu-zealen“ prikaz, torej predstavitev, ki v nezadostni meri upš-teva moderne tendence v koroški slovenski kulturi. Apovnikna na ta očitek: “O muzealnem prikazu ni mogoče govoriti, več modernih elementov, na primer na področju plesnega gledališča, pa ne bo vgrajenih zaradi tega, ker jih ne bi želeli, marveč ker se niso ujeniali z letošnjim konceptom. V prihodnjih letih bomo gotovo tudi te želje upoštevali". Na prvem kulturnem tednu koroških Slovencev v Spittalu ob Dravi bodo razstavljali likovni ume-niki Jože Boschitz, Gustav Januš, Karl Vouk in Zorka Weiss-Loi-skandl, prikazana bo razstava “Arhitektura in etnografija na Južnem Koroškem”, predstavili se bodo pesniki Fabjan Hafner, Gustav Januš, Andrej Kokot in Florjan Lipuš, na sporedu pa je tudi predstavitev knjig Pavleta Zablatnika (Šege in navade koroških Slovencev), Petra Fistra (Doživeta arhitektura na Južnen Koroškem), Mirka Bogataja (Die Karntner Slovvenen) ter prezentacija obeh orednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, SPZ in KKZ. Teden bodsta zaključila zbora “Valentin Polanšek" iz Obirskega in “Jakob Petelin Gallus" iz Celovca s koncertom. V okviru tedna bo nastopil tudi nemško-govo-reči znanstvenik Heinz-Dieter Pohl. »Predaval bo o temi “nemško-slovenskimi jezikovni kontakti". NOVICE Civilna služba: protest mladine DUNAJ - Avstrijske mladinske organizacije odločno odklanjajo vsakršno poslabšanje situacije za civilne uslužbence. Hkrati se zavzemajo za izboljšanje pogojev za vojaške obveznike. To so pretekli teden na tiskovni konferenci izpostavili predstavniki Avstrijske zveze mladinskih organizacij, ki združuje in predstavlja (domala) vse avstrijske (strankarske in nestrankarske) mladinske organizacije. Predstavniki mladine so se zlasti izrekli proti podaljšanju roka civilne službe, kot ga trenutno predlagajo nekateri politiki iz ljudske stranke. (I.S.) Gospodarska "Pravda” DUNAJ- Ta teden bo predstavljena "Gospodarska Pravda” - nov periodičen list, ki naj bi po selekcijskem zgledu readers digesta podajal najaktualnejša in važna poročila iz ruskega gospodarstva. Uredniki ruske Pravde v Moskvi naj bi v ruskem časopisju zbirali aktualne in reprezentativne gospodarske prispevke, nemški prevodi pa naj bili nato na Dunaju selektirani za novi list, ki hoče gospodarskim krogom v nemškogovorečem prostoru olajšati orientacijo na precej kaotičnem ruskem trgu. (I.S.) Radio "Kurier”? DUNAJ - Franz Ferdinand Wolf, dosedanji glavni urednik dunajskega dnevnika Kurier in pred kratkim zamenjan zaradi poslabšanja pozicije lista na avstrijskem medijskem trgu, bo zdaj vodil projekt za pripravo zasebnega radija, ki ga hoče ustanoviti založniška skupina Kurierja. Večinski lastnik medijskega koncema je avstrijski agrarni zadružnik Raiffeisen. VVolf je izjavil, da naj bi ra-dijo za področje Dunaja in Nižje Avstrije začel s svojim delovanjem začetek leta 1955. Zvezna vlada je v februarju preložila zakonski osnutek, ki bo v bodoče omogočal ustanavljanje zasebnih radijskih postaj. D.Z. o.j. - kmalu samo še z milijonom? DUNAJ - Zaostritev težav v avstrijskem gospodarstvu in rekordno število bankrotov sta izhodišči Avstrijske delavske zbornice (AK) pri zahtevi po podvojitvi osnovnega kapitala za ustanavljanje družb z omejenim jamstvom. Do zdaj je za ustanovitev bilo potrebnih 500.000 šilingov, AK predlaga povišanje na en milijon, ki naj bi bil v polnem obsegu vplačan. Predlog naj bi postal del že za letos napovedane novelizacije avstrijskega insolvenčnega prava (I.S.) Dobrodelna prireditev BELJAK - Pod pokroviteljstvom visokih osebnosti iz avstrijskega, slovenskega in hrvaškega političnega, kulturnega in ostalega družbenega življenja, bo v četrtek, 22. aprila 1993 ob 20. uri v kongresni hiši v Beljaku velika mednarodna gala pod geslom “Zato so prijatelji". V okviru te dobrodelne prireditve za begunce v Sloveniji in na Hrvaškem bodo nastopili znani umetniki, pevci zbori, orkestri itd. iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Napovedan je nastop Big band radia Slovenija, komorni orkester “Pro Arte", Dunajski Schubert Trio, dunajska sho-band “Hydra“, otroški balet avstrijskih zveznih gledališč, “Grenzlandchor" iz Podkloštra na Koroškem, itd. Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča CELOVEC/LJUBLJANA. - Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane se bo po izjemno uspešnem ogostovanju s predstavo “Tartif" Andreja Anabaptista Rozmana v režiji Vita Tauferja v zagrebške gledališču Gavella predstavilo še slovenski (in dobromisleči nemško govoreči) publiki v Celovcu.Predstavo, ki je na Dnevih komedije v Celju prejela nagrado za najboljšo komedijo na Slovenskem v zadnji sezoni, so odigrali pred nabito polno dvorano, doživeli burne ovacijo, kritika pa je o njej med drugim zapisala: “Vrhunskemu profesionalnemu igralskemu ansamblu SMG je uspelo uresničiti zahteven Tauferjev koncept in odlično koreografijo Matjaža Fraiča ter ustvariti predstavo skorzi persiflirano igro v veselje glede-lišča (Sanja Nikčevič, Vjesnik).V Celovcu bo Slovenko mladinsko gledališče s predstavo, ki povsod polni dvorane, nastopilo prihodnji petek, 16. aprila, ob 20. uri v Mladinskem domu, Mikschallee 4. Gostovanje je organizirala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije. Anketa trgovinske zbornice o 10. oktobru CELOVEC - Koroška trgovinska zbornica se noče sprijazniti z 10. oktobrom kot zakonsko določenemu prazniku, kot to predlagajo v koroškem deželnem zboru zastopane stranke in tudi delavska zbornica. Z oglasi v koroških dnevnikih interesno zastopstvo trgovcev poziva svoje člane, naj na demokratičen način v obliki ankete odločajo o tem, ali naj bi dan obletnice koroškega plebiscita leta 1920 postal deželni praznik ali ne. Predsedstvo trgovinske zbornice pri tem poudarja, da bo rezultat anekte spoštovalo “in z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagovarjalo". Trgovinska zbornica se je doslej izrekla proti 10. oktobru kot prazniku, saj bi tak dodaten praznik za trgovce pomenil dodatno dohodkovno obremenitev. Kot smo pred nekaj dnevi poročali, je trgovinska zbornica Koroške z nad 21.000 člani eno najmočnejših interesnih zastopstev na Koroškem. Najmočnejši je njen vpliv na ljudsko stranko, ki je bolj iz razloga, da ne bi izgubila preveč glasov na deželnozborskih volitvah, skočila na nacionalistični vlak. Mladinska konferenca DUNAJ. V avstrijski prestolnici se je večeraj začel 4. mednarodna mladinska konferenca Evropskega sveta. Pristojna ministrica Maria Rauch-Kallat je kot gostiteljca ob otvoritvi pozdravila skoraj 25 ministrskih kolegov in okoli 350 udeležencev. Osrednja tema je, kako ustvariti več solidarnostni in konkretne pomoči za mladino v kriznih časih. H IZŠLO JE... / REVIJE Sejalec, ZKO Gorenjska, 1993, broširana vezava, 210 tolarjev Na 48 straneh se v zadnji številki Sejalca predstavlja 26 avtorjev. Revija, ki je pred dvema letoma iz občinskega škofjeloškega glasnika po sklepu ZKO Gorenjske prerasla v osrednjo regionalno literarno glasilo, izhaja v nakladi 300 izvodov. Pod urejevanje projekta se podpisujejo trije predstavniki občin, iz katerih prihaja največ prispevkov - Neža Maurer (Škofja Loka), Miha Mohor (-Kranj) in Edo Torkar oziroma Marko Hudnik (Jesenice). Vsebinska zasnova revije je dokaj široko zastavljena: od povsem realistične do moderne, zahtevnejše in manj komunikativne proze ter vsebinske in oblikovno raznovrstne poezije. Izid prve Številke Sejalca sicer sega v leto 1980, zadnja leta pa končno redakcijo opravlja Marko Crta-lic, sicer strokovni sodelavec škofjeloške ZKO. V zadnji številki je osrednji prostor namenjen pesmim Neže Maurer (Litanije za mir, prevodi v angleščino Nejca Bernarda), Franciju Zagoričniku (Zima jeseni 91) in prozi Blaža Ogorevca (Koza in starka, O hudičevi stari mami). Vsaka nova številka Sejalca je za gorenjsko (slovensko) kulturo v teh norih Časih vsekakor dogodek, vreden omembe, ali kot pravi Neža Maurer: Umetnost ni »gotov dnar« ne najbolj »nu-cna arcnija« in vendar pogosto rešuje Človeka in ga celo osreči. (V.B.) Etnolog 2/1 in 2/2 (Lili), založil Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 1993, 3000 tolarjev (obe knjigi) Izšla je dvojna številka letnika SEM Etnolog, ki so jo zaradi vsebine poimenovali Briški letnik. Bogato vsebino te Številke začenja urednica I. Smerdelova z uvodnikom, nato sledi strokovni del, ki ga začenja K. Kogejeva z opisom pridelovanja prunel, I. Smerdelova piše o ptičjem lovu v Brdih, dr. Sedej pa obravnava vas Šmartno. O briških kolonih in njihovih gospodarjih govorita dva prispevka: I. Ker-siceve in S. Vilfana, o poganskih ostalinah v Brdih pa prispevek P. Medveščka. Prvo knjigo zaključuje besedilo P. Stresa o izseljevanju prebivalcev Brd v letih pred priključitvijo k FLRJ. V drugi knjigi je vsebina bolj slovensko sploSna: v Janusovem razdelku avtorji pišejo o strokovnih vprašanjih etnologije. Dr. Marušič je avtor zapisa o briškem narodopiscu Ludviku Zorzutu, B. Sosič pa se spominja dolgoletnega ravnatelja Slovenskega etografskega muzeja dr. Borisa Orla. V Brda se vračajo še prispevki I. M. Brezigarjeve, Z. Vogriča (o etnografski zbirki v Steverja-nu), K. Kogeja o preteklosti Brd itd. Omenimo naj še prispevek V. Novaka v Zapiskih o oživitvi Etnologa, poročila z razstav o vozovih in sledovih (A. B. Muršič) ter o projektu Muzeja Velenje ob 40-letni-ci ERE (A. Gacnih) in druge vesti, kar mora pac imeti vsaka podobna periodika. (V. C.) ____________ FOTOGRAFIJA / SLOVENEC, KI HKRATI RAZSTAVLJA NA DUNAJU IN V LJUBLJANI_________ Herman Pivk -videc enigmatičnega Nocoj bodo v Mali galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo fotografij iz predstave Kralj Lear - Fotograf Flerman Pivk je razstavo posvetil spominu na igralca Berta Sotlarja Pred tednom dni so v dunajski »Fotogalerie Wien« odprli razstavo fotografij Hermana Pivka in Pa-tricie Castellanos. Nocoj pa bo v Mali galeriji CD otvoritev razstave fotografij iz predstave Kralj Lear, ki jih je posnel Herman Pivk. Piv-kova fotografija je naravnana zoper princip, ki naj bi se nahajal v samem jedru fotografskega postopka, namreč beleženju trenutka, ki je izločen iz Časovnega kontinuuma. Njegovo ustvarjanje temelji predvsem na poudarjanju elementov Časovnosti in narativnosti - obe lastnosti nas vodita v zaključen imaginarni prostor, kjer se povezava Časa in zgodbe izteče v fantazma-gorieni prizor, v katerem se naturalistiCnost detajlov prekriva s sanjsko irealnostjo kompozicije. Čeprav se fotografije podrejajo dvema likovnima principoma - sestavljanje in »kolažiranje« fragmentov v enotno podobo, ki vizualne podatke razporedi po celotni površini, ter n^ drugi strani fotografije, v katerih je izolirana figura v close-upu naravnana predvsem na neposreden vtis in empatijo - je njihov osnovni postopek onkraj umetno postavljenega razlikovanja med dokumentom in t.i. umetniško fotografijo. Razstavo je s pomočjo Ministrstva za kulturo RS posredovala galerija SKUC, izdajo kataloga in promocijo razstave pa je omogočilo Herman Pivk: Mož z zahoda, 1990 ' podjetje Elex. (P.R.) PRVIH DESET FILMOV V PRETEKLEM TEDNU (Ljubljanski kinematografi -od 6.4. do 12.4.1993) Letošnji Oskarji so bili podeljeni že v torek, 30. marca, spored naših kinematografov pa je Se vedno v njihovem znamenju. Zaradi drugačnega načina uvoza pa je distributerjem sprva le redko uspevalo zmagovalce v tekmi za Oskarje spraviti v obtok brez zamude, ki je včasih trajala tudi leto dni in več (rekorder v tem smislu je BEN HUR, katerega integralno verzijo smo pri nas videli Sele leta 1980, celih dvajset let po tistem, ko je pobral svojih 11 Oskarjev, vendar pa te zamude seveda niso bili krivi distributerji). Časovni odmik od podelitve Oscarjev do predvajanja nagrajencev v naSih kinematografih se je postopoma zmanjševal. Vendar pa že v 70-ih letih ni bila vec nobena redkost (Ge se osredotočimo zgolj na dobitnike Oskarja za najboljši film), da so nagrajeni filmi prisili v Ljubljano že isto leto, ko so nagrade prejeli, kar se je seveda nadaljevalo tudi v 80-ih letih. Letošnji način plasiranja filmov pa se je že zelo približal optimalnemu načinu izrabe, ki je v navadi v Evropi in še posebej v ZDA; kandidati za Oskarje tam največ zaslužka prinesejo v času nominacij, ko je vse v pričakovanju velikega dogodka, namreč same podelitve nagrad, ko pa so nagrajenci že znani, se iztrži le še nekaj dodatnega izkupička, saj se vzhičenje po spektakularni razglasitvi zmagovalcev začne sorazmerno kmalu polegati. Ce današnjo lestvico primerjamo s tisto izpred tedna dni, vidimo, da prvi dve mesti še vedno zasedata ista filma, SMRT JI LEPO PRISTOJI in VONJ PO ZENSKI, PRVINSKI NAGON, doslej najuspešnejši letošnji film, pa je že krepko presegel številko 50.000 gledalcev. Novinca na lestvici, KRVAVA MARIE in KO ZAPREM OCI, sta zasedla 3. in 4. mesto. Igor Kemel Legenda: prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev v preteklem tednu, tretja pa skupno število gledalcev. 1. Smrt ji lepo pristoji/Camium (27) 6248 (13702) 2. Vonj po Zenski/Camium (20) 5022 (17235) 3. Krvava Marie/Ljubljanski kinematografi (29) 2197 (2197) 4. Igra solz/Mladina film (28) 1987 (2298) 5. NeoprošCeno/Lj. kinem. (12) 1504 (14349) 6. V postelji s sovražnikom/Mladina film (16) 1186 (9948) 7. Ko zaprem oči/Mladina film (13) 1023 (1023) 8. Telesni stražar/Lj. kinem. (19) 861 (31553) 9. Prvinski nagon/Mladina film (17) 753 (51450) 10. Lepotica in zver/Lj. kinem. (14) 704 (32960) Premiere Priveži me! (Atame!), 1989, scenarij in režija Pedro Almodavar, glasba Ennio Morricone, igrajo Victoria Abril, Antonio Bamderas, Loles Leon, produkcija El Deseo S. A., distribucija Mladina Film. UN FILM Dl m mii Od četrtka bo v Komuni na rednem sporedu še en oskarjevec: prihaja namreč Ivoryjev film Hovvardov Kot, ki je pobral nagrade za adaptacijo literarne predloge (E. Foster), žensko glavno vlogo (Emma Thompson) in scenografijo, v petek pa v kinu Union Starta Point Break režiserke Cathryne Bigelovv s Patrickom Swayzejem. Se zanimivejše bo v torek, 20. aprila na Vicu (odkoder gledalci nikakor ne pustijo Vonja po ženski), saj prihaja Od tod do raja (Stranger Among us), scenarij Robert J. Avrech, režija Sidney Lumet, igrata Melanie Griffith in Erič Thal. Distribucija Mladina Film. Mlada policistka, ki se ljubezensko zaplete v srhljivem in skrivnostnem okolju newyorških ha-sidov, ortodoksno židovsko skupnostjo, seveda takoj zbudi spomin na Harrisona Forda, ki je podobno romanco doživljal med amiši v filmu Priča P. VVeira. Ob filmu Od tod do raja je nujno omeniti vsaj dva zgovorna podatka : kar 27 od njegovih 38 filmov je bilo posnetih v Nevv Yorku, kar ga ob Johnu Cassavetesu, VVodieju Allenu in Jimu Jarmuschu postavlja v geografsko (in še kakšno) opozicijo Hollywoodu, obenem pa izhaja iz zidovske družine, kar pa mu pri prepoznavanju in obvladovanju okolja ni prida pomagalo. Težave priznava tudi sam: "Se nikoli se nisem tako dolgo pripravljal na Snemanje filma, " je izjavil Lumet. Tudi "thrilling" občutje je v Od tod do raja zagotovljeno, saj je scenarist R. J. Avrech napisal tudi predlogo za Body Double Briana De Palme. Kinoteka v tem tednu .Izgubljeni fantje (The Lest Boys), ZDA, 1997. Režija: Joel Schumacher. Glav. vi.: Kiefer Sut-herland, Dianne VViest, Jason Patric, Corey Ha-im, Bernard Hughes. Francis Ford Coppola je z Dracula sprožil nov vampirski »revival«, v okvire katerega lahko ume- stimo še Tale of a Vampire Shimako Sato, To Sle-ep With a Vampire (režija Adam Friedman, izvršni producent Roger Corman - film je »remake« Dance of the Damned, ki je bil leta 1989 prav tako posnet v Cormanovi proizvodnji, režiral pa ga je Kath Shea Ruben) in Landisovo Krvavo Marie (ravnokar na sporedu v naših kinodvoranah), če jih naštejemo le nekaj. Ob tej priložnosti sta na spored ljubljanske dvorane Kinoteke prišla tudi dva filma te zvrsti iz 80-ih let, Izgubljeni fantje - predvajali ga bodo 15. in 16. aprila - in Moj sosed je vampir (-Fright Night, 1985, režija Tom Holland) ki ga bomo videli sredi maja. Izgubljene fante je režiral Joel Schumacher, znan predvsem po filmu St. Elmo’s Fire (1985), ki nam je v spominu ostal predvsem zaradi dejstva, da v njem nastopa tako rekoč kompletna garnitura »-brat-pack« zvezdnikov. Lahko bi rekli, da so Izgubljeni fantje na nak način nadgradnja filma St. El-mo’s Fire, saj imamo opravka z vampirskim mitom navzanim na sindrom Petra Pana: Izgubljeni fanjte govorijo v prvi vrsti o najbolj zapeljivi značilnosti vampirizma, ki nadebudnemu vampirju omogoča večno mladost, če se seveda za teksen korak odloči pravočasno - tako v tem kot v filmu Near Dark Kathryn Bigelovv (posnet istega leta) je namreč v ospredju predvsem dilema najstnika, ki se mora zavestno odločiti, ah bo dokončno prestopil prag, ki ga loCi od navadnih smrtnikov ah ne. V St. Elmo’s Fire težnje lahkožive neodgovornosti, povezane s krčevitim zavračanjem vsega tistega, kar imenujemo »odraščanje«, zastopa Billy (igra ga Rob Lowe), gre pa za lik, ki mu je pisan na kožo, Ce se spomnimo zgolj na njegovo vpletenost v škandal »sex in video trakovi«). In nobenega dvoma ni, da Bihy - različno od Michaela (Jason Patric) - ne bi niti najmanj kolebal, ko bi se bilo treba odločati »za« ah »prod« temu, da postane vampir in s tem za večno zamrzne svoj »brat-pack« status. T. D. Vrhovnik in I. Kemel Nocoj bo v Cankarjevem domu premiera novega dela že kar kultnega režiserja Pedra Almodava-rja, filma, ki je manjkajoč vezni člen Almodava-rjevega ciklusa, saj je scenarij začel pisati kar med snemanjem Žensk na robu živčnega zloma, večina pripovedi pa se tudi dogaja na prizorišču Žensk - z novim filmom je paC hotel opravičiti ogromne stroške za scenografijo. Sele potem so nastale tudi Visoke pete. Zgodba je nadvse preprosta: 23 - letni Ricki, ki po odpustitvi iz norišnice skuša začeti resno in na svoje (žena, potem družina in služba) ugrabi kar na njenem domu prostitutko ter igralko v p orno filmih, Marino. Ugrabitev bo trajala do trenutka, ko (in Ce sploh) se bo Marina recipročno zaljubila vanj in sprejela Rickijev model družinske sreče. Film bo po nocojšnji premieri že v nedeljo na ogled v Kopru, nato pa v Kranju in Ljubljani. V torek, 20. aprila, pa bomo v Kinotekinem ciklusu "nagrada Metod Badjura" še enkrat presodili slovenski mladinski film Ko zorijo jagode (po romanu Branke Jurce, v adaptaciji Ivana PotrCa ter glasbi Jožeta Privška ga je leta 1987 posnel Rajko Ranfl), film, ki smo ga drli gledat predvsem zaradi razvpite sekvence naturalistično natančne kamere Tomislava Pinterja (morda je šlo celo za en sam kader?), v kateri se Irena Kranjc tušira in mili popolnoma gola. Da so bili Časi konec 70.ih zares prehodni in temu ustrezno zmešani (golota, in to v mladinskem filmu!), priča tudi takratna morilska kritika Zdenka Vrdlovca, ki jo je ponatisnil najnovejši Kinotečni list. (T. D. V.) Mitja Vrhovnik - Smrekar: Ko zaprem oči, glasba iz filma Francija Slaka, CD plošča Založila in distribuirala Mladina Film; 1993, cca 1.900 SiT, 54,5 min Le redkim izbrancem iz vrst filmskih skladateljev se uspe z ravni obrtnika dvigniti v zvezdne višave in postati Ime: Morricone, Barry, VVilliams, Tiom-kin, Nyman ... Mitja Vrhovnik - Smrekar verjetno nikoli ne bo postal filmsko Ime, pa ne zaradi kakšne svoje skladateljske pomanjkljivosti, ampak zaradi mizeme produkcije slovenskih filmov. Zato se moramo toliko bolj veselih izzi-da njegovega prvega soundtracka, »Ko zaprem oči«, na CD. Radost nas še posebej preveva zato, ker ne gre za nekakšen filmsko-izdajateljski larpurlatizem, torej za soundtrack zaradi soundtracka, ampak ker za izzidom stojijo trdni glasbeni argumenti. Soundtrack »Ko zaprem oči« je namreč dovolj močan in samostojen, da preživi tudi brez hitro menjajočih se sličic in podobic pred našimi oCmi. Razlog za nakup soundtracka bo seveda lahko tudi nostalgična navezanost na določen prizor in njemu ustrezno glasbeno spremljavo, toda recimo, da zdajle ocenjujemo samostojno vrednost same glasbe. Prva, za mnoge ključna informacija, je ta, da jo izvaja Simfonični orkester RTV Ljubljana. Klasika torej, bodo nekateri razočarano zavzdihnili. Res je, to ni plosca-hit s kopico sentišev a la »I Will Always Love You«, kar je sicer poglavitna (skoraj edina) kvaliteta nekaterih sedanjih filmov, ah pa jazzovsko -tangovski zapis »Babica gre na jug«. Pa vendar simfo-godba ne bi smela bih ovira na poti do glasbeno sicer nepoučenih človeških src, saj so srca najbolj dovzetna za čustvenost in dramatičnost, tega pa »Ko zaprem oCi« zares ne primanjkuje. 24 glasbenih tem sestavlja slabo uro trajajoč melanholičen mozaik brez prelomov in preobratov, s počasnim, a gladkim tokom gibanja. Celota je zato šarmantno nežna, baročno morriconejevska in gotsko temačna, celo nekoliko morbidna, v stilu Albinonijevega Adagia - taksni pa so tudi naslovi: »Duhovi«, »Strahovi«, »Sanatorij«. Dodatni techno komad »De Craash An De Ba-ang« na koncu plošCe pa je cukrcek, ki ob tej otožno umirjeni dimenziji nakaže še neko drugo, še neznano področje Vrhovnikovega -Smrekarjevega kreiranja not in ritmov. Vendar, ko zaprem oči in poslušam soundtrack, me »De Craash...« zmoti v meditiranju, saj je konec koncev le dodatek - tujec v tuji deželi. Marko Milosavljevič GLEDALIŠČE / SVETOVNA PREMIERA DANTEJEVE BOŽANSKE KOMEDIJE Celota v zdrobljenem zrcalu Dante je mrtev in nebesa so prazen, pust neprivlačen prostor, nam sporoča La Divina commedia po tretjem delu Matej Bogataj Drama SNG Maribor: Dante Alighieri (pesnik), Nenad Prokid (dramatik), Tomaž Pandur (režiser); LA DIVINA COMMEDIA. Prevod Andrej Capuder, (Livija Pandur in Stas Ravter), slednja tudi dramaturgija, scenografija Marko Japelj, kostumografija Svetlana Visin-tin in Leo Kulaš, koreografija Maja Srbljenovič-Turcu, skladatelj Ljupdo Konstantinov, izbor glasbe Tomaž Pandur, oblikovanje luči Franci Sa-fran, maska Halid Redze-basid in Mirjana Djordje-viti. Igrajo: Branko Šturbej, Matjaž Tribušon, Ksenija Mišic, Livio Ba-durina, Radko Polic, Peter Ternovšek, Milena Muhic, Sonja Blaž, Irena Mihelič, Aljoša Rebolj, Radoš Bolčina, Anica Kumer, Rado Pavalec etc., etc. »Čari amici: Dante e morto. Gli tempi della Commedia sono passati!« Prepričan sem, da bodo celoto La divine com-medie veliko lažje refle-ktirali tisti, ki jo bodo gledali v kosu, Cez vikend. Prepričan sem tudi, da bi bilo bolj zanimivo Pandurjev projekt obdelati z ezoteričnega ali s socio-politiCnega stališča, zaenkrat pa se omejimo na estetsko razsežnost projekta. Dantejeva Božanska komedija je eden tistih tekstov, ki kažejo celoto predrenesancnega sveta: posodobiti Božansko komedijo pomeni torej ponovno spregovoriti o tota-liteti - ali o njeni odsotnosti. Prokid je vzel Danteja kot citat in skelet dramatizacije; obdržal je delitev na Pekel, Vice in Nebesa -ki nosijo, ne vem zakaj, tako kot cel projekt, originalne, neprevedene naslove - obdržal je posamezne epizode potovanj ter opustil striktno delitev na sfere, predvsem pa položil akterjem v usta citate iz literature, filmov in esejistične, samonanašal-ne izreke, do skrajnosti sofisticirane, polne aluzij, partadoksalne, vrtoglave metaforike. Prokidevo besedilo tako ob Danteja zelo »flegma« položi Octa-via Paza ali Umberta Eca, pisca Apokalipse ali Ridleya Scotta, Handkeja ali Kennedyjev vzklik »-Ich bin ein Berliner«. Gre torej za radikalni eklekticizem; tu je dekonstrukci-ja in retorične strategije, ki dosledno zavirajo akcijo, omogočajo dolge refleksivne, statične pasaže; hkrati ob pesniških imamo predvsem pripovedne vložke, ostanke epske strukture proitoteksta. Hkrati besedil uničuje hierarhijo in vnaša izrazito, moteče posodabljanje, na primer vdor turistov, Luciferjeva pripoved, ki »sfiži« učinek spektakla, in podobno. Najbolj učinkovit in radikalno reinte-pretiran v smislu pritrjevanju tostranstva je tretji, nebeški del besedila, v katerem Scipion mlajši -nosilec Čutnega, hedonističnega - razodene Dan-' teju, da ni nebes, da so le smrti in bitke in goreče ladje. S temi replikantski-mi citati iz Iztrebljevalca se drama učinkovito konca, še prej pa nam razbije iluzijo ljubezni, ki se zdi vsem, predvsem pa Bea-trice, ki jo ima sicer polna nsta, zvrten, prazen šla-ger. Očitno je statičen, refleksiven ProkiCev tekst Pandurju ustrezal, saj mu 1® omogočal (še eno) operno” uprizoritev, torej statičnost ob ekstenzi- vnih monologih na eni, potem pa nenaden vdor akcije in masovk tam. kjer ni teksta, na drugi strani. Pandur se je besedila lotil suvereno, avtorsko, podredil si ga je, predvsem pa komentiral s podobami iz Božanske komedije, ki jih v novem besedilu ni. Razkošne podobe iz "Danteja” je uporabil pri režiji besedila, v katerem je Dante razredčen. Hkrati se je režija sledila citatološkost teksta in v obliki pastiša popasla cel kup že videnih podob. Pandurjevo glavno sredstvo je fascinacija, ki mu uspeva predvsem s predimenzioniranostjo, pa tudi z izredno Čistostjo in hiperestetiziranostjo. Hkrati pa spektakel v ritmu pada, hote ga zavira- jo patetični recitativi s premolkom in izrazito racionalni vložki, ki zahtevajo distanco in ne omogočajo vživetja. Pandurjevim podobam ne moremo očitati, da niso ”lepe”, a vendar so nekako brezkrvne in prazne. Scenografija Marka Japlja je gotovo eno najmočnejših orožij La divine commedie; dvorana, spremenjena v notranjost ladje, z dvema odroma in izrabo stranskih sten v Peklu, s tribunami obkrožene katakombe z jezerom kot točko prehoda v Vicah, in Cist, mrežast oder z belo obloženimi ložami v zadnjem delu so ob razkošnih, premišljenih, izrazitih, pa vendar hladnih kostumih prispevali k osupljivi Čutni podobi uprizoritve. V režijski koncept se je primerno vključevala statična koreografija, predvsem množični prizori, estetizirani, statični, sterilni, ekstenzivni. Ob tem je bila predstava "podložena” s preverjenim, nevsiljivim, konvencionalnim izborom glasbe. Zelo efektna je bila luč, ki je učinkovito usmerjala in manipulirala gledalcev pogled.Projekt La divina commedia je zbral izredno močno spremljevalno, tehnično ekipo, ki ni naredila napake in se je v celoti uspešno podredila režiserju kot dominantnemu kreatorju predstave. To pa lahko rečemo tudi za igralce, ki so disciplinirano in precizno izpolnili svoj del naloge. VeCji problem je seveda ta, ali je lahko igra nedra-matiCnega besedila, odigranega z veličastno, patetično gesto in dodatno blokirano dikcijo, sploh uclinkovita, ali omogoča polno, nepotujeno igro. Ob mladi zvezdniški zasedbi mariborskega gledališča - Branku Šturbeju, Matjažu Tribušonu, Kseniji Mišic in Liviu Badu-rini - je bil nedvomno najbolj učinkovit in karizmatičen Radko PolioC, posebno kot Stacij. Nasploh lahko za vse vloge rečemo, da so se z občudovanja vredno disciplino in izrednim teamskim delom prilagodile režijski zamisli - in zato izpadle nekako brezstrastno. La divina commedia je doživela buren in dolgotrajen, spontan aplavz -kar dokazuje, da je sedla v srca publike. To pa je tudi eden od kriterijev za uspešnost predstave. Prizor iz Pekla: Ladja, ki pelje čez Limb - v notranjost ladje je bila spremenjena tudi vsa dvorana... Prizor iz Vic: Dante in Vergil srečata rimskega pesnika Stacija - eden najmočnejših prizorov v predstavi... Prizor iz Nebes: Ksenija Mišič kot Beatrice nam je v tretjem delu razbila iluzije o ljubezni (Vse foto: Andelo Božac) ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (8) MMMTfiim mmrrrnimm Pomlad se je zgrnila nad deželo Bratko Bibič Pomlad je prišla nad deželo in nad mesto. Iz zimske otrplosti osvobajajo telesa kakor jesensko listje odpadajoči kosi garderobe. Z ovinkarjenjem med aprilskimi deževji se postopoma razpirajo območja gibanja na prostem. Že nekaj let ne preveč mrzle zime brez snega so otopile ostrino nasprotja med (tudi prisilno) potrebo po zaprtih, suhih, toplih (javnih) prostorih, ter spomladansko sprostitvijo prostora na prostem, na ulici, na cesti, v parku, na dvoriščih, na stopniščih... Kaj vse se z manjšo stopnjo možnosti »notranjih« in »zunanjih« nadzornih mehanik lahko zgodi na teh krajih?! V temelju pa mile zime, napetosti nasprotja odprti/zaprti prostori niso zares odpravile. Sprememba se zgodi v naravi, v zraku, v libidu. Od tega živijo spomladanski pikniki na mestnih obrobjih (za Savo, v Sračji dolini, Zajčji dobravi...) in po vrtovih zasebnih hiš, Ce ne kar na terasah in balkonih stanovanjskih blokov. Ne potrebujejo aformalnih« okvirov praznovanj (obletnic) rojstev, porok, (ne) uspehov v šoli, v službi - dasiravno se z njimi nemalokrat koristno povezujejo. Tudi ritem mestnega življenja, ki v primerjavi s podeželskim skandira svoj potek na videz neodvisno od klimatskih in kozmičnih sprememb, dobi drugačne poudarke s cikličnim vračanjem pomladi in - z višjo letno frekvenco - polnih lun. Okrepljeno pulziranje libidinalnih energij si utira prehode na krajih in v Časih, ki so ali se zdijo v »običajnih« pogojih praktično, simbolno ali moralno nepreko-racljivi, nedostopni, neprimerni. Z nastopom pomladi se v primerjavi z zimskim obdobjem povečajo (sedežne, servisne) kapacitete javnih gostinskih lokalov v mestnem območju za vec kot enkrat, medtem ko obratovalni Časi ostajajo v večini primerov pri svojem običajnem, tj. zimskem ritmu. Vsak(o) dež(evje) v spomladan-sko-poletno-jesenki sezoni zoži te kapacitete na njihovo zimsko mero in slab občutek. Takrat prireditelji običajno odpovedujejo tudi prireditve na prostem. Po najnovejšem načrtu ljubljanskih (turističnih) prireditev bi se morala (po smernicah odbora za prireditve pri Mestnem sekretariatu za turizem in gostinstvo) Ljubljana odpovedati prireditvam, katere ne sodijo med tiste navade in šege, ki so Ljubljano kot mesto zaznamovale v preteklosti. Naj sije sonce, pada (kisli) dež - odpasti morajo vse prireditve za promocijo kmečkih navad v mestnem okolju. Vsak urbanofil bi zavriskal ob novici, da v meščansko okolje končno ne sodi veC Kmečka ohcet, Ce ... ne bi bilo, ko gre za ure- sničevanje predstav o tem, kaj pomenita mesto in aktualna urbanost, vedno kakšnega »Ce« in Ce bi urbanofili ne prav redko vriskali. Nasprotje med mestom in vasjo je v di-skurzivnem kontekstu citiranega načrta ljubljanskih turističnih prireditev zavezano preteklosti, je preteklo nasprotje. Substitucija promocije kmečkih navad z mestnimi lahko pomeni obnavljajoče uveljavljanje navad in šeg malega mesta, mesta, ki se ni postalo v pravem pomenu besede urbanizirano okolje. Kot takšno bi namreč lahko preneslo tudi kakšno kmečko ohcet: mesto, ki to ime zasluži, je po definiciji mesto različnega, heterogenega in tudi nespravljivega. Podobe in realnosti mesta Ljubljana kljub dobrim namenom ne bo pridobila zgolj z enostavnimi zamenjavami mesta in vasi v okviru pretekle paradigme. V trenutku, ko je s prepovedjo gostinske dejavnosti v KUD F. Prešeren hkrati ukinjena tudi pomembna socialna in kulturna dimenzija te urbane lokacije, pomeni izmetavanje kmecko-sti/podeželskosti alibi za nedozorelo mestnost. Je negativen naCin priznanja dejanske zavezanosti kmeckosti v imaginarnih scenarijih tega, kaj je mestno. Izgon kmečkega paradoksno sovpada z izgonom urbanega, kakršno obstoji onkraj cehovskih malomestnih predstav o mestu kot fevdu. Ali se bo z nastopajočo pomladjo, s prihajajočim poletjem ponovil tudi »Trnfest«, v zaprtem in na prostem KUD F. Prešeren lani vzpostavljeno (in padlo?) središče urbanih prireditev v spomladan-sko-poletnem središču mesta Ljubljane? Pustovanje, ta prastara šega in običaj, povzema nastop pomladi v metamorfozah vlog, ki jih tistega dne v nasprotujočem in/ali zatrjujočem pretiravanju vsakdanjih in globalnih ravnanj prevzemajo običajni smrtniki in erotiki. Izgon kurentov iz meta, njihovega divjega, ekstatičnega plesa in poganskega zvonjenja, ima protipodobo v omenjenem naCrtu, da bi, Ce v Ljubljani že moramo imeti pustni karneval, moral biti to sprevod pustnih mask na določeno temo. Masko, katere najboljšost bi ugotovila posebna komisija, bi nagradili s 5.000 do 8.000 nemškimi markami. Lahko si mislimo, da bi maske, ki se teme ne bi držale, že na začetku izpadle iz konkurence. Zato ostaja vprašanje, ali bi, preden bi se razpršile po karnevalskih plesiščih, sploh krožile po mestnih ulicah, kakor predvideva načrt, in Ce bi se že razpršile, kakšna glasba bi na teh plesiščih zamenjala hrup karnevalskega zvonjenja kurentov? (Nadaljevanje prihodnjo sredo) Repertoar slovenskih gledališč 1987/88- 1991/92 V knjigarnah bo kmalu naprodaj publikacija Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja Repertoar slovenskih gledališč za obdobje 1987 - 1992, že peto nadaljevanje Repertoarja slovenskih gledališč - prvi je izšel leta 1967 in ga je ob stoletnici Dramatičnega društva izdal takratni Slovenski gledališki muzej. Pričujoča publikacija je vsebinsko razširjena, tako da prinaša poleg doslej temeljnih podatkov o uprizoritvah tudi podatke o zasedbah, zaradi težnje po Cim večji informiranosti pa je avtor Stefan Ve-var vanjo zajel tudi podatke o nekaterih polprofesionalnih ali neprofesionalnih, zato pa odmevnih gledaliških skupinah in dogodkih. Poleg do sedaj navajenih podatkov o slovenskih institucionalnih gledališčih v Repertoarju zasledimo tudi podatke o Umetniškem gledališču, Gledališču Živadinova, gledališču Ane Monro, Lutkovnem gledališču v Mariboru, Koreodrami, Gledališču Grapefruit in gledališki produkciji Cankarjevega doma. Razlog za razširitev Repertoarja je na eni strani potreba po celovitejšem dokumentiranju gledališkega dogajanja v Sloveniji, po drugi strani pa je s koncem skupne jugoslovanske države prenehala izhajati publikacija Sterijje-vega pozorja “Godišnjak jugoslovenskih pozori-šta“, ki je to dogajanje doslej detajlirano dokumentirala. Najnovejši Repertoar, po besedah njegovega sestavljalca Stefana Vevarja, predstavlja prehodno fazo med nekdanjimi repertoarnimi pre- gledi, ki so izhajali vsako peto leto in bodočim gledališkim Letopisom, ki naj bi poleg dosedanjih podatkov prinašal tudi podatke o gostovanjih naših gledališč doma in na tujem, gostovanjih tujih gledališč pri nas, podatke o festivalih in nagradah, hkrati pa bi obsegal bibliografski pregled gledaliških člankov in kritik za obravnavano gledališko sezono. Prvi tovrstni Letopis naj bi izšel že konec letošnjega leta, razmišljajo pa tudi o prodaji Letopisa na računalniških disketah. Najnovejši Repertoar slovenskih gledališč je izšel v nakladi 600 izvodov. “Pohujšanje” v Freyer teatru Konec prejšnjega tedna je začel z študijem nove predstave lani ustanovljeni Freyer teater, ki se je slovenski publiki prvič predstavil septembra lansko leto z lutkovno uspešnico Trnuljčica, za letošnjo jesen pa pripravljajo Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Predstavo naj bi premierno uprizorili v Mali dvorani Cankarjevega doma, pripravlja jo režiser Edi Majaron z oblikovalcem likovne podobe predstave, zagrebškim scenografom, kostumografom in ilustratorjem Zlatkom Bourekom. Predstava, zasnovana na principu šahovske igre, kjer Zlodej in Peter šahirata z rodoljubi šentflorjanske doline bo namenjena predvsem odrasli publiki, v njej pa bodo nastopile lutke (siciljanke) in igralci: SreCo Špik iz Mestnega gledališča ljubljanskega (Zlodej), Robert Waltl iz Lutkovnega gledališča (Peter) in Alenka Pirjevec kot Jacinta. Naj povemo še to, da se Freyer teatru, ki sicer deluje kot samostojna enota v okviru gledališča Rimska cesta, po uspešni predstavitvi na festivalu Glasba v gibu v Charleville-Mezieresu z Trnjulcico obetajo gostovanja na festivalih v Španiji, Nizozemski, Japonski, ZDA, Italiji in Pakistanu, vendar pa vseh gostovanj zaradi prezasedenosti posameznih igralcev ne bo mogoče realizirati. Sklep Asociacije Predstavniki Asociacije so se včeraj, 13. aprila sestali z najvisjimi predstavniki Ministrstva za kulturo in dosegli sporazum o tem, da bo skupno delovno telo že v ponedeljek, 19. aprila določilo nove finančne pogoje za delovanje neodvisne ustvarjalnosti in produkcije. Dosegli so tudi, da bo podobna komisija do letošnjega poletja pripravila nove temelje za delovanje neodvisne ustvarjalnosti in za produkcijo za obdobje od 1994 naprej. Ker je prišlo do dogovora, se Asociacija zaenkrat vzdržuje radikalnejših manifestacij pritiska. “Antigona” na Dunajskih slavnostnih tednih Antični mit o Antigoni, o reakciji Zenske sredi vojnih grozot, naj bi 9. junija v Theater an der Wien doživel še eno izmed svojih predelav, tokrat v predelavi Dušana Jovanoviča in pod režijskim vodstvom scenografke, režiserke in kostumografke Mete Hočevar. Režiserko je k sodelovanju povabila Elisabeth VVager, dramaturginja Dunajskih slavnostnih tednov, ki si je v Ljubljani ogledala njeno Medejo in Peer Gynta, predstavo pri kateri je Hočevarjeva sodelovala kot scenografka, ter jo na podlagi vtisov povabila k sodelovanju. Izbiro dram- skega besedila, ki bi na željo organizatorjev moral obravnavati temo eksila, so prepustili režiserki sami. Hočevarjeva, ki je na samem začetku nihala med Smoletovo, Sofokle-jevo in Evripidovo Antigono, je k sodelovanju povabila Dušana Jovanoviča, sprva, da bi napisal na novo samo nekatere dialoge, vendar pa je njuno sodelovanje preraslo v povsem nov, avtonomen Jovanovičev tekst. Dramatik je v svojo dramo vpletel tudi nekatere nove dramske osebe, med njimi tudi take, ki jih poznamo iz drugih antičnih dram, poudarek pa je z Antigone prenesel na Jo-kasto. Predstavo, ki nastaja v koprodukciji SNG Drama in Dunajskih slavnostnih tednov bodo štirikrat uprizorili v Theatru an der Wien, ponovitve v naslednji sezoni pa bodo v ljubljanski Drami v okviru abonmajskih predstav. Za zdaj lahko povemo samo to, da bo v vlogi Jokaste nastopila Milena Zupančič, v vlogi Antigone Saša Pavček in v vlogi Ismene Silva Čušin. Evropski gledališčniki v Stockholmu Med 1. in 4. aprilom je v Stockhplmu potekalo 43. srečanje evropskih gledališčnikov IETM ( Infor-mal European Theatre Meeting), ki so se ga udeležili tudi predstavniki iz Slovenije: Boris Pintar, vodja gledaliških projektov Cankarjevega doma, Uršula Cetinski, direktorica Koreodrame in Polona Mertelj, direktorica gledališke revije Maska. Tema štiridnevnega stockholmskega srečanja je imela naslov Gledališče in ekologija, vendar pa je srečanje predvsem priložnost za promocijo oz. trženje gledališč. Prihodnji IETM bo oktobra v Manchestru v Veliki Britaniji. (M. T.) Sreda, 14. aprila 1993 ZNANJE NOVICE AERONAVTIKA / B-2 NI V CELOTI NEVIDEN ZA RADAR Superračunalniki za Evropo ŽENEVA - Evropski proizvajalci in uporabniki superračunalnikov so ustanovili združenje, ki se bo ukvarjalo z razvojem zmogljivih superračunalnikov, zasnovanih na vzporednih procesorjih. Idejni oče organizacije je Carlo Rubia, direktor Evropskega centra za jedrske raziskave (-Cern) v Ženevi. Rubia je lani pozval Evropsko komisijo, da podpre razvoj superračunalnikov in s tem prepreči zaostajanje Evrope za Združenimi državami in Japonsko na tem področju. Združenje namerava do 1. 1996 izdelati računalnika, ki bosta uporabljala mrežo »od 32 do vec kot 1000« vzporednih procesorjev. Napravi naj bi delovali v Cernu in v Evropskem centru za raziskave in usposabljanje v znanstvenem računstvu (Cer-facs) v Franciji. V projekt bo predvidoma sprva vključenih 50 znanstvenikov, ki jih bo delno financirala Evropska komisija prek programa za razvoj informacijskih tehnologij Esprit. Združenju so se priključili trije proizvajalci superračunalnikov -Meiko, Parsys in Telmat - ter britanski, framski in nemški meteorološki inštituti. Eden od ciljev projekta je načrtovanje računalnikov, ki bodo omogočali obsežne izračune, recimo v zvezi z napovedovanjem vremena. Brezžična računalniška mreža BERKELEY - V ameriški elektronski družbi Motorola so mnenja, da bi bilo mogoče prihraniti precej denarja, ki ga namenimo za povezovanje računalnikov s kabli. Namesto klasične mreže predlagajo prenašanje podatkov prek mikrovalovne radijske zveze. Vsak računalnik naj bi bil povezan z oddajnikom, ki pretvori izhodne podatke v mikrovalove s frekvenco 18 gigahertzov in jih pošlje proti osrednjemu sprejemniku v uradu. Ta obenem posreduje signale mikrovalovnim sprejemnikom ob vseh računalnikih. Težave nastopijo, ker je na voljo premalo frekvenc, da bi lahko vsakemu računalniku dodelili svojo, tako da uporablja isto frekvenco več oddajnikov hkrati. Ti morajo delovati z zelo majhno močjo, recimo 50 milivvatti, kar je manj od moči oddajnikov v brezžičnih telefonih. Mikrovalovni sistem temelji na antenah, ki oddajajo in sprejemajo signale v oziroma iz natančno določene smeri. Zato bo treba v uradih, kjer naj bi taka zveza delovala, postaviti posebne zaslone, ki bodisi odbijajo bodisi absorbirajo mikrovalove. Energija uhaja skozi okna. Ko vzpostavimo mrežo neposrednih in odbitih žarkov, lahko oddajniki vseh računalnikov uporabljajo isto frekvenco, če seveda zaposleni ne premikajo pohištva. (A. M.) SMi nevidni bombnik ima tehnične težave... Ponovno tehtanje politične podpore razvoju tega letala Miloš Krmelj Najnovejša preizkušanja in preverjanja znanega nevidnega bombnika B-2 so pokazala, da je po vsej verjetnosti znatno manj sposoben pri elektronskem izogibanju radarjem, kot so sprva menih in načrtovali. Tako mnenje so vsaj podali za to pooblaščeni izvedenci v ameriški vladi. Člani kongresa in obrambnega ministrstva pa zatrjujejo, da je takšne informacije začel širiti Pentagon: tako naj bi namreč zavaroval oslabljeno politično podporo za izjemno drag in zahteven program pri razvoju tega novega strateškega letala. Več informacij se je pojavilo šele pred kratkim, ko je vojno letalstvo ZDA potrdilo, da ima težave z izogibanjem radarju, za katerega naj bi bil strateški bombnik B-2 pravzaprav neviden. To se je pokazalo pri prvih testiranjih enega od treh zgrajenih B-2, ki zdaj poskusno letijo z znanega letalskega oporišča Edvvards v Kaliforniji. Trdijo, da je bilo mogoče letalo na radarju zaznati preprosteje in hitreje, kot sta načrtovala vojno letalstvo in letalska tovarna Northop, ki je konstruktor in graditelj tega verjetno najzahtevnejšega letala na svetu. Za zdaj še ni jasno, ali sta tudi drugi dve letali imeli enake ali podo- Northrop B-2 (Foto: Jane' s VVorld Aircraft Recognition Handbook) bne težave. V izjavi, ki jo je pred kratkim podal sekretar vojnega letalstva Do-nald B. Rice, je navedeno, da so nekatere meritve pokazale, da letala za radarje niso tako nevidna, kot so načrtovali. Potrdil pa je, da je celoten program sicer »ustrezen in temeljit«. Te informacije brez dvoma kažejo na pritisk za zmanjšan obseg dela pri tem programu ali celo za zaustavitev programa v celoti. Vojno letalstvo želi kupiti in naročiti 75 teh netopirjem podobnih letal, štiri že v proračunskem letu, ki se je začelo s 1. oktobrom 1992. Cena letala znaša več kot 60 milijard dolarjev. Rice je s tem seznanil ključne senatorje: Sama Nunna, demokrata iz Georgije, ki je predsednik odbora senata za oborožitev, hkrati pa tudi Lesa Aspina iz VVisconsina, glavnega kritika programa strateškega bombnika B-2. Ravno Aspin si je že večkrat neuspešno prizadeval izdatno znižati finančna sredstva za B-2, vendar je administracija predsednika Busha program odločno podpirala in ga postavila na vrh prioritet financiranja in nakupov novih orožij. Tudi senator Nunn se je zavzemal za stalno financiranje tega izredno dragega programa. Politične podpore temu letalu pa še niso pretehtali glede na padec komunizma v Sovjetski zvezi. Ob tem izvedenci poudarjajo, da boljša radarska vidljivost enega letala še ne pomeni, da bi bilo letalo zato bolj ranljivo in prej Žrtev sovražnikove obrambe. Letalo B-2 ne nosi nikakršnega lastnega obrambnega orožja, s čimer je v celoti odvisno od lastne sposobnosti izogibanja ob bombardiranju na sovražnem ozemlju. Čeprav B-2 sicer res ni v celoti neviden za radar, pa bi mu bilo po mnenju ameriških vojaških strokovnjakov enako težko slediti kot »majhnemu kolibriju«, to pa zaradi nenavadne zasnove »letečega krila« in sestavljivih materialov, iz katerih je letalo izdelano. James lonson (Foto: Dep. of Def.) Pred kakim desetletjem je James lonson poosebljal program Vojne zvezd (Strategic Defense Initiati-ve, Sdi). Sdi, Pentagonovo dete s kupi denarja, je obljubljala korenito preobrazbo ustaljene vojaške strategije; lonson je bil uspešen astrofizik, konservativec, ki se še danes rad pohvali, da je nadut in zelo samozavesten. lonson je prepričal vodstvo Sdi, da je 1.1985 ustanovilo organizacijo, ki se je ukvarjala z razvojem inovativnih tehnologij (-Ist). Ni treba ugibati, kdo je načeloval novemu programu, ki je postal osnovna raziskovalna enota Sdi. Tedaj so letno vlagali po skoraj 100 milijonov dolarjev v razne - pogosto precej dvomljive - raziskave. Poleg tega so pri Ist skrbeli tudi za predstavljanje tehnologij Vojne zvezd v civilni javnosti. V tedanjih poročilih Ionsonove-ga urada je polno trdnejših in lažjih snovi, ki naj bi jih uporabljali gradbeniki, laserjev za medicinsko diagnostiko, najzmogljivejših računalnikov in karseda učinkovitih hladilnikov. Vse to seveda iz zakladnice Sdi. Za tiste, ki so verjeli v vojno zvezd, so bili ti bilteni dokaz, da je program koristen celo v primeru, da pravega varstva pred raketami sploh ne bi omogočil. L. 1986 je tedanji presednik ZDA Ronald Reagan zagotavljal navdušeni množici v Koloradu, da utegne Sdi spočeti nove industrijske in tehnološke veje in s tem nova delovna mesta. Strokovnjaki iz neke svetovalne družbe so izračunali, da bi se dalo z novimi tehnologijami vojne zvezd zaslužiti celo 20 milijard dolarjev. Se celo uglednemu časniku The New York Times se je zapisalo, da »nastajajo v okviru spornega obrambnega sistema tehnologije, ki bodo skoraj gotovo spremenile svet«. Tudi lonson sam je hotel zaslužiti v tem navideznem brezvetrju, zato je 1.1988 zapustil Ist in ustanovil lastno podjetje, ki je D. Charles in J. Hecht kupovalo inovacije in tehnologije od izumiteljev in raziskovalcev ter jih nato prodajalo velikim podjetjem. Obetal si je lahko delo in dosti denarja, a mu ni šlo. Ionsonova družba JDC Enterprises je 1. 1991 zaprla vrata, ustanovitelj pa si je poiskal službo pri Polaroidu. Zdaj priznava, da je z obljubami tržne uspešnosti teh tehnologij precej pretiraval. lonson še danes misli, da je bil Ist dobra zamisel, saj je tehnološka infrastruktura ZDA prek tega programa dobila vsaj milijardo dolarjev. O poročilih svojega nekdanjega urada pa govori s prezirom in zaničevanjem: trditve o dobičku, ki naj bi ga ustvarile tehnologije Sdi na civilnem trgu, ima za navadne puhlice. Večina od dvaintridesetih milijard dolarjev, namenjenih Sdi, je bila porabljena za vojaške naprave, ki imajo le malo skupnega s civilnimi potrebami. Zopet so najvecje kose pogače dobile tiste družbe, ki tudi sicer zalagajo Pentagon z vojaško opremo. V začetku so največ sredstev vlagali v razvoj laserjev in pospeševalni-kov delcev. Tovrstna orožja so dala Sdi poseben sijaj, saj se je zdelo, da postaja znanstvena fantastika vsakdanja stvarnost. Eno od svetlejših poglavij v zgodbi o Vojni zvezd je gotovo laser na proste elektrone, ki so ga iznašli v sedemdesetih letih. To napravo odlikuje možnost nastavljanja valovne dolžine svetlobe. Ameriško ministrstvo za obrambo je razvoj takega laserja podpiralo že pred Sdi: do danes so za to zapravili že več kot milijardo dolarjev. Vojaška različica Američanov zaradi tehničnih ovir ne zanima vec, tako da je od vsega ostal le program uporabe v medicini. lonson pravi, da je za razvoj laserja na proste elektrone zagotovo zaslužna Vojna zvezd, da pa je podobnih primerov le malo. Rakete in razni senzorji bi se v vsakem primeru razvijali s približno enakim tempom. Tudi pri pospe-ševalnikih delcev so si v glavnem izmišljali možnosti uporabe obstoječega znanja na vojaškem področju. Zadeva se je končala podobno kdt z laserjem na proste elektrone: pospeševalnike skušajo izkoriščati za predelavo jedrskih odpadkov. Danes temelji Sdi na tradicionalnih vojaških tehnologijah, kot so radarji, rakete in računalniški sistemi vodenja in nadzora. Sedanji direktor Ist Dvvight Duston meni, da lonson podcenjuje uspešnost tehnologij Sdi na civilnem trgu. Po njegovem se rezultati šele zdaj kažejo v pravem obsegu. Kot dokaz navaja družbo Sat-con iz Massachusettsa, ki je z denarjem Vojne zvezd razvila magnetne ležaje. Ti ne potrebujejo običajnega mazanja, ker ni klasičnega trenja: vrteti se kovinski deli lebdijo v magnetnem polju. Zaradi velike natančnosti in dolge življenjske dobe jih uporabljajo v satelitih, morda pa se bodo uveljavili tudi v hladilni tehniki. - V isti sapi našteva še senzorje gibanja, ki temeljijo na sklopitvi med tekočino in magnetnim poljem, pa novo vrsto svetlečih diod in elektronske pospeševalnike, s katerimi naj bi sterilizirali medicinsko opremo. Duston priznava, da predstavljajo tržno uspešni projekti le kakih deset odstotkov vseh programov Sdi. Poleg tega pa se morajo tudi omenjene zgodbe o uspehu na tržišču pravzaprav šele potrditi. Večino denarja Satcon še vedno dobi od vlade, in ne od prodaje magnetnih ležajev. Pravi kupci le niso izdelovalci hladilnikov, ampak vojaške tovarne ali Nasa. Podobno se godi drugim podjetjem, na ka- tera je Duston tako ponosen. S takimi težavami se ne otepa le Sdi, ampak skoraj vsi vladni poskusi uveljavitve naprednih tehnologij. Po mnenju nekaterih izvedencev se je tu Ist izkazala še celo precej bolje od preostalih uradov, ki ponujajo izume. Eden od dokazov za to naj bi bil tudi visok delež projektov v zvezi z Vojno zvezd med tistimi, ki jih podpira Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo. Proračun SDI za prihodnje leto je še v delu. Pričakovati je, da bodo novi voditelji v Pentagonu kmalu napovedali drastično zmanjšanje sredstev. Program sicer še ni popolnoma zamrl, vendar pa bodo nekoč širokopotezni razvojni naCrti prej ali slej izgubili vladno podporo. Mineva deset let, odkar je Ronald Reagan predstavil svojo zamisel o orožjih, ob katerih bodo atomske bombe »nemočne in zastarele«. Zdaj je jasno, da iz teh sanj ne bo nič. Vojni zvezd se ni posrečilo zagotoviti vrste novih tehnologij, ki so jih obljubljali Američanom. Z gospodarskega stališča se 32 milijard dolarjev težka investicija ni splačala. James Ion-son, nekdaj občudovalec Sdi, dodaja, da smisel Vojne zvezd gotovo ni bil dobiček: »Glavni namen je bil zapravljanje, in ne služenje denarja.« (lWedila A. M.) ZGODBA 19 Odsotnost in avtoterapijo Bojan Rauter Kosič Filozof je - vsaj teoretično - zelo dobro obvladal metodične principe reševanja problemov, zato se mu naloga odprave vzrokov notranjega nemira, ki mu je preprečeval nadaljevanje umskega razvoja in mu nasploh grenil Življenje, ni zdela težka. Najprej je moral dobiti čim jasnejšo in čim celovitejšo sliko problema, zato se je poglobil vase in naredil popis dejstev, ki jih je označil kot odgovorna za problem. Pri tem si je pomagal s psihološko in nevrofiziolosko literaturo, vendar ne zato, da bi si prisvojil razlage, s katerimi skuSa znanost pojasniti probleme človeške duševnosti, ampak zaradi lažjega evidentiranja dejstev. Ko jih je imel večino na dlani, je obelodanil univerzalno paradigmo, svoj miselni model o najsplošnejših zakonitostih stvarnosti, ki ga je bil dogradil s pomočjo svetleče vizije iz sanj. Vstavil jo je med dejstva ter z njenimi elementi dopolnil njihove »praznine«. Tedaj je lahko povsem razumel, kdaj in kako je notranji generator nemira nastal, v kakšni obliki obstaja, zakaj je tako trdovraten in kakšni so principi njegovega delovanja. V drugi fazi je moral dognati uresničljiv način za rešitev problematičnega stanja. Najprej je preučil procese, kakršni se v tej smeri dogajajo spontano, po naravi, nakar je pričel razmišljati o načinu njegove zavestne pospešitve. Zavedal se je namreč, da pozitivnih bivanjskih sprememb ni mogoče nekako zaigrati ali forsirati, kajti s tem bi si nakopal Se več škode, čeprav bi se mu na trenutke zdelo, da napreduje. Ce je želel doseči resnične pozitivne spremembe, je moral biti karseda realen; moral je upoštevati vsa tovrstna dejstva, četudi so bila neprijetna in si jih je bilo težko priznati ter jih sprejeti kot svoja, moral pa je seveda tudi brezpogojno upoštevati realne možnosti ter se jim čimbolj prilagoditi. Sledil je načrt konkretnega dela; narekovale so mu ga razpoznane možnosti, videti pa je bolj kot nekakšno službovanje naravnim urejevalnim principom, kot pripravljanje zunanjih pogojev za njihovo delovanje. Poslednja faza je bila praktični poskus, ki naj bi dokazal ali ovrgel njegov »izum«. Filozof je bil tolikanj prepričan o pravilnosti svojega znanja, da ni niti malo dvomil o uspehu. In res, ni se zmotil; metoda mu je prinašala občutne pozitivne spremembe, za katere je bil prepričan tudi o tem, da so trajne. Ampak Filozof je bil dolga leta vajen zgolj umovanja, metoda odpravljanja notranjega nemira pa je zahtevala nekaj povsem drugega: telesni napor, čim intenzivnejše naprezanje mišic ob hkratnem obujanju neprijetnih emocij. To pa mu nikakor ni dišalo. Zato je pričel pretresati možnosti za neko novo, manj naporno prakso, vendar se mu je ni posrečilo izumiti - vsaj ne nenaporne, kajti medtem ko je zahtevo po obujanju neprijetnih emocij resda skoraj povsem odpravil, je napor še naprej ostajal najpomembnejši faktor hitrosti njegovega napredovanja - več napora in časa bo vlagal v prakso, prej bo prispel na cilj. In kot že tolikokrat, mu je tudi tokrat priskočila na pomoč modrost ukročenih sanj. Neko noč je sanjal, kako ga preganja skupina moških, oboroženih z meči. Silno se jih je bal in njegova edina skrb je bila, kako bi jim ubežal ali se jim kam skril - za kar pa ni bilo veliko možnosti, kajti preganjali so ga po položni, skalnati goličavi. V obupu se je ozrl, da bi preveril njihovo oddaljenost, in tedaj se je zavedel, da vendar samo sanja. V trenutku je postal lahkoten in brezskrben, kajti vedel je, da mu pravzaprav ne preži nobena nevarnost. Ze se je nameraval - kot že tolikokrat v podobnih primerih - dvigniti v zrak ter se poigrati s svojimi sanjskimi utvarami, a se mu je porodila drugačna, koristnejša ideja. Zavedel se je, da njegov strah ni nikakršen »objektivni« strah, ampak bojazen, povzročena s silnicami njegove podzavesti; preganjalci pa so pravzaprav ustrezne vizualne podobe, ki jih ta strah na neki način »riše«. Pomislil je, da je njegova sanjska mora zgolj svojevrstna reprodukcija neke njegove minule travme, ki se je zarisala globoko v njegovo duševnost in ki se zdaj ponavlja v vizualno sicer izkrivljeni, a emocionalno zelo pristni obliki. Obujanje avtentičnih občutij in travm pa je bila ena od bistvenih sestavin njegove terapevtske prakse, zato je Filozof brž dojel, da bi bilo nesmiselno bežati pred svojimi lastnimi utvarami, ampak bi jih bilo bolje vzeti kot terapevtski izziv ter se znebiti nerealnega strahu. Znova se je vživel v situacijo preganjanja ter dopustil, da se pojavi strah, vsaj toliko, da znova okrepi podobo preganjalcev. Obrnil se je proti njim in se, medtem ko je opazoval njihovo grozeče prodiranje, intenzivno naprezal. V mišicah je čutil silovito napetost, pomislil je, da mu jih bo razneslo - pri čemer pa ni čutil nobenega običajnega telesnega napora. Ze po kratkem času naprezanja je pričel njegov strah popuščati, čeprav so se mu preganjalci že povsem približali in pričeli švigati z meči okrog njegove glave. Ko je strah dokončno popustil, so jih povesili in se na lepem prelevili v nenevarne, nadvse prijazne fante. Od tistikrat se je Filozof le redkokdaj ukvarjal z dnevno avtoterapijo, kajti prepričal se je, da so kontrolirane budne sanje za ta namen več kot idealne. V njih je zaradi odsotnosti odpora do mučnih problemov lahko prodiral v najgloblje plasti svoje duševnosti, prav tiste, v katerih so bile zakopane njegove temeljne travme; hkrati pa ob terapevtskem naprezanju ni zaznal nobenega napora. Cas budnosti je raje izkoristil za dejavnost, ki je je bil vajen: za umovanje, sistematiziranje svojega znanja. In tovrstno delo je bilo z vsako novo nočno terapevtsko uro lažje, kajti poleg splošnega umirje-nja se je pričenjala občutno umirjati tudi Filozofova pozornostna in miselna dinamika. Reševanje velike Uganke Kozmosa se je pričelo. TRIBUNA Pogovor z Darkom Bratino, senatorjem v rimskem ■ I ■ ■ I I I J Levica pomeni ■ delati za človeštvo Sašo Schrott ■ ■ Darko Bratina (Foto: Sašo Schrott) Današnja levica mora resno razmišljati predvsem o vprašanju identitet, o posledicah terciarne revolucije in o »well - fare State«, parlamentu ■■■ talija je očitno v ta-I ko globoki politični -E-krizi, da nekateri svarijo celo pred možnostjo popolnega razpada institucionalnega sistema... BRATINA: Kriza, ki jo doživljamo v Italiji, je brez dvoma najhujša povojna kriza. V bistvu gre res predvsem za institucionalno krizo. Pravzaprav je mogoče oziroma treba obravnavati krizo v Italiji v kontekstu s krizo, do katere je prišlo v nekdanji Jugoslaviji. V Času blokovske razdelitve sveta sta imeli v svetu namreč tako Jugoslavija kot Italija specifično in hkrati pomembno vlogo. Jugoslavija je bila sicer socrealistična dežela, toda s številnimi in naravnost neverjetnimi elementi drugačnosti, ki so se v mnogoCem ujemale s tistim, kar se je dogajalo na Zahodu. Hkrati pa je bila Italija kot dežela, ki je mejila na vzhodni blok, tista država, ki je imela najmočnejšo komunistično partijo na Zahodu in bila po načinu delovanja države najbolj socrealistična. V trenutku pa, ko je padel berlinski zid, so se odprli Številni dotlej le tleči problemi tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Močna italijanska komunistična partija je bila za tedanje vladne stranke zelo rentabilna (po znanem reku, da bi si bilo treba v Italiji ko-munistCno partijo izmisliti, Ce je ne bi bilo), saj je bil strah pred komunizmom eno glavnih gonil njenega ekonomskega razvoja. Pri tem ne gre pozabiti, da je bila italijanska gospodarska struktura močno podržavljena; to pa pomeni, da je slo za zelo moCno prepletenost politike in gospodarstva. Vse to je privedlo do današnjega stanja: do vrste korupcijskih afer, splošne moralne krize in popolnoma diskreditirane politične sfere. Katere politične sile so v današnji Italiji lahko nosilke izhoda iz krize oziroma zagotovilo očitno nujnih političnih sprememb? BRATINA: V Italiji obstajajo predvsem tri močne politične sile: Se vedno krščanska demokracija, stranka demokratične levice in nov italijanski politični fenomen - lige. Krščanska demokracija se obnaša seveda kot konservativna, toda demokratična sila, ki ni jasno razredno opredeljena. Demokratična stranka levice je postala sodobna socialdemokratska stranka, včlanjena v socialistično internacionalo, kar je bil predvsem rezultat dokaj uspešne konsolidacije italijanske levice. Hkrati deluje še Severna liga, ki je sestavljena zelo pisano, saj jo vodijo ljudje, ki so pred Časom pripadali najrazličnejšim strankam - od nekdanjih komunistov do krščanskih demokratov, zelenih, socialistov itd. Ce potegnem analogijo s Slovenijo, gre za veliko podobnost s tistim, kar je bil svojCas pri vas Demos. Ob nastanku so bili neverjetno izzivalni in provokativni. Tako so hoteli na primer Italijo razdeliti na tri dele: sever, center in jug. V zadnjem Času pa jih je njihov voditelj Bos-si kar precej umiril in liga si je pridobila status demokratične politične sile. Zdaj ne zagovarjajo ve C razbitja države, zavzemajo pa se za neke vrste federalno ureditev. Ko pa je pred kratkim neki njihov poslanec v parlamentu izzval precej neokusen incident, ga je Bossi preprosto izključil. Gre torej za povsem sprejemljivo in konstruktivno politično skupino. Kaj se torej lahko zgodi v Italiji? Po eni strani bi lahko začela prevladovati »ulica«, saj se je večina političnih elit do skrajnosti diskreditirala, na drugi strani pa obstajajo te tri politične sile, ki so dovolj moCne, da lahko zagotovijo izhod iz krize. Italija je namreč v fazi zelo težkega prehoda. Ko nekateri primerjajo sedanjo italijansko krizo s krizo, ki je pripeljala do razpada Jugoslavije, večina kot izvor jugoslovanske krize navaja mednacionalne in medetnicne spore. Sam pa nasprotno ves Cas trdim, da so bili vzroki za razpad Jugoslavije izrazito gospodarske narave. Navsezadnje je šlo tudi v Jugoslaviji pred razpadom za vrsto poskusov institucionalnih reform (npr. decentralizacije v konfederacijo, asimetrične federacije itd.). Vsekakor je možnih precej analogij. Razlika je mogoče predvsem v tem, da Italijo povezuje skupni jezik, ki je bil v Italiji zadnjih sto let dejansko najbolj državotvoren element. Razpisani referendum o spremembi volilnega zakona za senat naj bi bil eden prvih korakov pri reševanju krize... BRATINA: Leto dni bo, odkar deluje nov parlament, ki si je kot eno glavnih nalog zadal, da bi prišli do institucionalnih sprememb in do reforme volilnega sistema, kar pomeni prehod od proporcionalnega v večinski volilni sistem. Zmanjšala naj bi se predvsem moc strank, v ospredje pa naj bi se prebili posamezni kandidati. Ce bo referendum uspel, se pravi, Ce bo večina glasovala »za«, bo to pomenilo, da bo mogoče v Italiji vzpostaviti nov in drugačen naCin vladanja, kar je glede na sedanjo splošno gospodarsko, politično in moralno krizo skorajda edini možni izhod. V italijanskem tisku je bilo Čutiti precej vznemirjenja v zvezi z blokado vstopa v rimski parlament, ki jo je uprizorila skupina demonstrtantov 1. aprila. Ali bi lahko to šteli kot opozorilo na možnost nekega tretjega scenarija? BRATINA: Prepričan sem, da ni razlogov za večjo zaskrbljenost, saj ima država Se vedno dovolj moči in trdnosti, da se drži ustavnih pravil. Vrsta najpomembnejših državnih institucij, vključno z oboroženimi silami, je še vedno lojalnih do ustave, ki je v Italiji vendarle svetinja. Zato je strah pred kakšnim pučem odveč, še posebej, ker na italijanskem političnem prizorišču vsaj trenutno ni videti igralca, ki bi pri takšni akciji lahko odigral glavno vlogo. Lahko pa se zgodi nekaj drugega. Ce bi Italija zašla v res hudo gospodarsko krizo, Ce bi se moCno povečala brezposelnost, bi seveda hudo naraslo splošno nezadovoljstvo in bi dejansko lahko zaCela po svoje igrati »ulica«. Potem bi lahko prišli na dan »misovci« in morda tudi klasični komunisti s svojimi parolami, oboji pa bi seveda igrali na karto splošnega ljudskega nezadovoljstva. Tako lahko pride do Čudnega položaja, ko bi bilo treba v državi uporabiti tudi posebne ukrepe. To pa lahko pripelje do neke vrste neoavtoritarizma. Gre seveda za paradoks, da moraš, Ce hočeš obvarovati ustavo, uvesti posebne ukrepe, toda verjetno bi bila v takem primeru to edina možnost. To, kar se je zgodilo v Rimu, ko je skupina demonstrantov zasedla glavni vhod v poslansko zbornico, je v novejši italijanski zgodovini brez primere in res lahko pomeni tudi določeno opozorilo. Taksna akcija ni nikoli spontana, bila pa je seveda v povezavi z napovedanim referendumom. Kajti, Ce bo prišlo na podlagi referendumske odločitve do spremembe volilnega sistema, nekaterim strankam, tudi MSI, grozi, da bodo preprosto zginile s političnega prizorišča, in odtod tudi nekaj panike. Kako si je potem glede na politični položaj, v katerem se je znašla Italija, mogoče razlagati njeno politiko do Slovenije, ki po mnogih ocenah ni niti prijazna niti posebej dobronamerna? BRATINA: Osebno sem, v nasprotju z ocenami, ki ste jih omenili, prepričan, da Italija do Slovenije nima zlih na- menov. Upoštevati je namreč treba, da sta tako vlada kot italijansko zunanje ministrstvo v sedanjem političnem položaju pod velikanskim pritiskom desničarskih sil, še zlasti iz tržaških krogov in krogov istrskih beguncev, ki niso vplivni le na Tržaškem, temveč tudi po vsej državi. Ne gre namreč pozabiti, da je Italija pred Časom zelo naklonjeno spejela slovensko odločitev, da prevzame obveznosti nekdanje Jugoslavije (vključno z osimskimi sporazumi), se s tem strinjala, to uradno sprejela, sklep pa je bil objavljen v italijanskem uradnem listu. S tem je stvar za vselej opravljena! Tudi v Sloveniji pa bilo potrebno nekoliko previdneje uporabljati nekatere termine. Predvsem tistega o »reviziji Osima«, ki sem ga večkrat zasledil zlasti v nekaterih slovenskih sredstvih obveščanja. To, da se v Sloveniji sploh uporablja ta termin, je popolnoma zgrešeno. Osimski sporazumi obstajajo, in to je zaključena zadeva. To, kar je zdaj v teku, pa ne bi smelo imeti nobene zveze z Osimom, ampak gre za nove dogovore o novih rečeh, skratka, za nove sporazume. Seveda novi sporazumi lahko tudi spremenijo stare, toda to nikakor ni in ne sme biti revizija. Navsezadnje je tudi zunanji minister Colombo jasno povedal, da gre za nove sporazume. Seveda pa ni nic novega, da ob pogajanju dveh držav, pa naj gre za karkoli že, vsaka stran s svojimi zahte- vami pac nekoliko pretirava, da bi si pridobila Cim boljše pogajalske pozicije. Bi pa pripomnil, da se bo Slovenija morala slej ko prej, Ce res hoče v Evropsko skupnost, sprijazniti z nekaterimi normami in pravili, ki v njej veljajo, oziroma se jim prilagoditi. Pri prodaji nepremičnin tujcem itd. namreč res obstajajo varovalni mehanizmi, zato liberalnejša zakonodaja na tašnem, seveda občutljivem področju, še ne pomeni nujno razprodaje suverenosti. In še nekaj. Dejstvo je, da se obe državi med seboj premalo poznata. Tako Italija ve zelo malo o sodobni Sloveniji in nasprotno. Evropska levica na volitvah praktično povsod doživlja poraz za porazom. Kje so vzroki? BRATINA: Mislim, da se mora evropski levi blok Se bolj kot nekaterih polpreteklih shem, ki so izhajale iz sovjetskega socializma ali drugih starih obrazcev, kot je bil recimo maksimalizem socialističnih strank in podobno, rešiti predvsem svojega iluministicnega jakobinskega izvora. Allain Tourre je lepo rekel, da je puC, ki se je zgodil v Sovjetski zvezi, dokončno pokopal jakobinizem. Kaj pomeni jakobinizem v vulgarnem pomenu? Da si prepričan, da imaš v rokah, in to seveda z najboljšimi nameni, rešitve za vse probleme. To pa je nekako tako, kot Ce bi kdo rekel »Ubil te bom, toda v tvoje dobro«. In Česa dejansko ne razume današnja levica? Ne razume predvsem novih etničnih pojavov, ne razume vprašanj v zvezi z identiteto, ne razume plemen, skratka, ne razume problemov, ki so se pojavili tako v nekdanji Jugo-sloviji kot v nekdanji SZ oz. tako rekoč v vsem nekdanjem vzhodem bloku. Z razpadom vzhodnega bloka, oz. t. i. komunizma je prišla na dan vrsta povsem novih vprašanj, kot so vprašanje lastne identitete, vprašanje suverenosti jezika itd. Drugi problem je, da sta rasli moC in vpliv levice vse dotlej, dokler se je Siril delavski razred, torej v Času, ko se je še širil t. i. sekundami sektor. V sedemdesetih letih pa je prišlo do zgodovinskega preobrata, ko se je zaCela ekspanzija t. i. terciarnega sektorja. To je pomenilo, da prihaja Cas podjetništva, informatike, medijske revolucije, indivi-dualzacije itd. To pa je levico sploh presenetilo. Tako tudi današnji, recimo reformistični, levici manjka teoretična podlaga za razumevanje teh procesov, zato se seveda še vedno ne znajde najbolje. Potem je tu še vprašanje identitete, kar je povzročilo nastanek vrste novih držav. Obdobje velikih enot je namreč očitno minilo, in to je predvsem posledica prevlade terciarnega sektorja. Ko prihaja do nastajanja novih, nekateri pravijo »nacionalnih držav«, osebno raje uporabljam pojem »etnične« države. Tako lahko na primer Slovenijo razlagamo kot prvi primer »etnične regije«, in ne toliko kot države, seveda ne v podcenjevalnem smislu. Razlikovati je treba namreč strast do ozemlja (to je še vedno poglavitni cilj »nacionalnih držav«), zato se tudi še vedno nenehno pogrevajo vprašanja meja, od skrbi za ljudi, ki imajo isti izvor in ki reproducirajo svojo identiteto. Jezika, kulture in identitete sploh pa seveda ni mogoCe reproducirati na neformalen naCin. To omogoča le institucionalna struktura, pa naj se ji reče država, regija ali karkoli. Današnja levica mora resno razmišljati torej predvsem o vprašanju identitet, o posledicah terciarne revolucije in o »well-fare state«. Pri tem nimam v mislih »well-fare state« eksluzivnega, klasičnega državnega izvora, temveč mislim na razmere, ki ljudem zagotavljajo preživetje. Ce namreč to ni zagotovljeno, mora v družbi nujno priti do deviacij, kot so organiziran kriminal in podobno. Ali pa tudi do nekakšnih psevdodesni-Carskih ekstremizmov tipa skinheadi in podobnega, Nekateri pa omenjajo celo možnost obnovitve političnega terorizma iz sedemdesetih let (RAF, Rdeče brigade)... BRATINA: Pojav skinheadov in akcije različnih drugih ekstremističnih organizacij in skupin v Evropi jemljem kot zgodovinsko farso (v Marxovem smislu) in kot vendarle dokaj obrobno zadevo. Tako kot velja tudi za t. i. levi terorizem iz sedemdesetih let (Čeprav je šlo za neprimerno resnejše reci), da je bil to v bistvu zadnji poskus klasične revolucije in hkrati njen labodji spev. To je bil dejansko zadnji obupni sunek sekundarnega sektorja pred dokončno prevlado »terciara«. Kako bi osebno opredelili današnjo levico? BRATINA: MogoCe se spomnite, da je italijanski režiser Roberto Rosselini posnel za televizijo vrsto serij o za zgodovino človeštva pomembnih ljudeh, kot so bili sv. Avguštin, Pascal, Descartes, Kristus itd. Njegov zadnji projekt pred smrtjo pa naj bi bil posvečen Karlu Marxu. Naslov je bil Delati za človeštvo. Tudi zame pomeni biti danes levica, še vedno delati za človeštvo. Levica mora torej zagotoviti ljudem osnovno platformo »well-fare statea«, kolikor mogoče zorganizirati marginalizirane družbene skupine, zagotoviti ljudem delo, danes bi lahko bolj natančno rekli dejavnost, da se človek osmisli s svojim delom. Za to pa je treba seveda zgraditi predvsem ustrezne ekonomske instrumente. Ena najpomembnejših dilem pa je, kako uskladiti klasično pojmovanje demokracije in sodobnega »etničnega«. MogoCe se sliši paradoksalno, toda zdi se, da so ta vprašanja precej jasnješa Billu Clintonu (sodobna socialna politika, izobraževanje, vsesplošna strpnost itd.) kot pa marsikomu, ki se ima danes v Evropi za takšno ali drugačno - levico. Stane Jagodič: Art paradoks Albrecht Diirer: štirje apokaliptični jezdeci, okrog 1497 - 1498. V Bosni leta 1993: »Nad oblaki nam sledi nek sumljiv krilatec. Če se bo preveč vmešaval v našo dirko, ga ti na levi sklati z neba!« Sreda, 14. aprila 1993 Hit meseca ali šlager sezone? Vlado Miheljak Afera Hit dobiva v teh dneh razsežnosti, o kakršnih si Se nekaj tednov nazaj niti sanjati nismo upali. Ne zato, ker ne bi nic vedeli o tem, da si strankarski funkcionarji med drugim kot krupjeji prislužijo kakšen tolar za potrebe svojih strank. O tem vsaj pol leta nazaj Čivkajo že vrabci na strehah. Vsaka stranka ima pac svoja podjetja, ki jih bolj ali manj legalno in bolj ali manj obilno zalagajo z denarjem. Ker je kljub popolni anarhiji na področju zakonskih določil funkcioniranja strank vseeno težko denar strankam preprosto dati, stranke iščejo načine financiranja. Starim finačnim mačkom kajpak ni težko najti ovinka, da denar najde svojega pravega naslovnika. Ce ne gre drugače, vzpostavijo podvojeno obligacijo (stranka potrebuje določene usluge, obenem jih »njena firma« naroči zase in preplača, tako da poravna Se dolg strank). Stvar je tako pogosta in preprosta, da je pravzaprav dolgčas naštevati vse možne finte. Pravzaprav je v sedanjem položaju pravne anarhije edini resni problem, kako vodilni ali vplivni ljudje znotraj podjetij homogenizirajo ali vsaj disciplinirajo celotno ekipo ljudi, ki imajo v dogajanje vpogled, da ne pride do rušenja ali celo javnega razgrinjanja projekta. Afera Hit je opozorila, ne glede na to, kakšen bo epilog, na dimenzijo, ki je navadni smrtniki nismo mogli v celoti slutiti ali celo v detajle poznati. Pokazalo se je namreč, da financiranje velike politike, političnih projektov ali celo neformalno financiranje državnih služb (državne varnosti?) ni nic sporadičnega, naključnega. Pridobivanje denarja torej ni prepuščeno naključnim poznanstvom, vplivom, strankarskim preferencem, ampak je izdelan sistem neformalnih davkov, ki se neposredno ali posredno stekajo v blagajne strankarskih in celo državnih centrov moči. No, to pa ni več nedolžna zadeva. Ta »zadeva« ima v svetu ime, ki je doma na jugu nase zahodne sosede in se mu reče mafija. Ce je resnična večina tega, kar je bilo v teh dneh povedanega in ne demantiranega, in če vso zgodbo povežemo Se s pripovedmi o ponujani ali celo vsiljevani zaščitniški vlogi strank pred napovedovano veliko kadrovsko čistko (tudi to ni bilo zanikano oziroma je bilo celo posredno priznano), potem je ocena o t. i. »italianizaciji Slovenije« celo preblaga. Pri naših sosedih gre zgolj za hudo nezakonito delovanje strank, v katero je vmešano zelo veliko najvisjih državnih in strankarskih funkcionarjev. Pri nas sicer Število (nekdanjih ali aktualnih) državnih in Se pogosteje strankarskih funkcionarjev, ki bi naj bili vpleteni v nečedene posle, raste, a to Se zdaleč nima značaja epidemije kot v Italiji. Tisto, kar dela naSo situacijo po svoje Se bolj zapleteno in predvsem nerešljivo, je odsotnost zakonodaje, ki bi decidirano uravnavala finaciranje volilne kampanje, strank itd. Drugače povedano, v Italiji je težišče afer na kršitvi zakonodaje, pri nas pa na izkoriščanju lukenj v zakonodaji. Ce bi imeli tako strogo finačno regulativo kot Italijani, bi se najbrž tudi pri nas težko našel za avtobus nekompromitiranih politikov oziroma političnih (strankarskih ali državnih) funkcionarjev. No, kakorkoli že. Vsem Sokom, ki jih doživlja povprečen in nepoučen državljan ob detajlih »varščin« in »članarin«, ki jih je zaCela neformalno pobirati politika, vseeno Se ni razlogov za obup. Treba bo zgolj izbojevati cim hitrejše uvajanje rigirozne organizacijske in finačne regulacije ter kontrole. Cim hitrejše zato, ker Cas ni zaveznik' pravne države v boju zoper utrjevanje neformalnih metod obvladovanja družbene strukture. Drugače rečeno: vsak izgubljen dan pri vzpostavljanju pravnega reda je kot Se en strel v prazno pri ruski ruleti. In ruska ruleta lahko iz hita meseca preraste v šlager sezone. \ \ TEČAJI Sreda, 14. aprila 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 13. aprila 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni orodajni nakupni prodajni A Banka 66,80 67,70 9,40 9,57 6,65 6,88 AMTK Plus 66,95 67,80 9,40 9,50 6,40 6,80 Avtohlša Ljubljana* 67,00 67,30 9,30 9,50 6,20 6,75 Atelje 92 Idrija 67,00 67,75 9,35 9,55 6,68 6,84 Ažur Grosuplje 66,80 67,40 9,43 9,59 6,70 6,90 Banka Vipa, Nova Gorica 66,82 67,43 9,41 9,50 6,74 6,81 Bobr Fužine 67,30 67,60 9,50 9,60 6,80 6,95 Bobr Trzin 67,30 67,60 9,50 9,60 6,80 6,95 BTC Terminal Sežana 66,90 67,70 9,35 9,55 6,65 6,80 BTC d.d. Ljubljana* 66,50 67,60 9,30 9,60 6,30 6,80 Come 2 Us* 67,00 67,60 9,40 9,60 6,50 6,80 Dom na trgu 67,25 67,69 9,50 9,57 6,70 6,85 Emona Globtour* 66,65 67,55 9,39 9,63 6,66 6,89 Eros Ljubljana* 67,15 67,50 9,50 9,60 6,70 6,85 Eros Kranj* 67,10 67,50 9,50 9,60 6,70 6,90 Eurotours international* 67,10 67,95 9,40 9,60 6,70 6,90 Feniks Koper* 66,40 67,60 9,20 9,50 6,45 6,85 Feniks Markovec Koper* 66,00 67,40 9,18 9,45 6,45 6,85 Feniks Portorož* 66,10 67,50 9,22 9,50 6,50 6,80 Fiba Koper 66,60 67,48 9,20 9,48 6,65 6,85 Firadas 67,00 67,80 9,35 9,50 6,45 6,80 Galileo Kozina 66,90 67,45 9,20 9,40 6,75 6,85 Golfturist Ljubljana 66,60 67,40 9,35 9,52 6,50 6,83 Hida* 67,25 67,35 9,52 9,57 6,75 6,80 Hipotekarna banka Koper 66,65 67,85 9,20 9,55 6,55 6,85 Hram Rožice Mengeš 67,25 67,45 9,40 9,55 6,65 6,75 Hranilno kreditna služba 66,70 67,60 9,35 9,54 6,50 6,82 Idila Sečovlje 66,90 67,50 9,35 9,60 6,60 6,80 Ulrika Ilirska Bistrica 67,75 67,87 9,18 9,50 6,45 6,80 Ulrika Slovenj Gradec 67,15 67,65 9,31 9,50 6,55 6,80 Ulrika Postojna 66,90 67,75 9,31 9,50 6,65 6,80 llirika Sežana 67,15 67,54 9,40 9,57 6,69 6,80 Invest Škofja Loka 67,00 67,60 9,45 9,59 6,/U 6,95 Italdesign Nova Gorica* 66,85 67,60 9,36 9,55 6,74 6,84 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d 67,15 66,50 67,50 67,65 9,40 9,35 9,60 9,55 6,70 6,45 6,90 6,81 Kompas Hertz Celje* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Velenje* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Idrija* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 67,00 67,50 9,40 9,60 6,50 6,80 Kompas Holidays 67,15 67,50 9,50 9,60 6,70 6,90 Libertas Koper* 66,65 67,40 9,32 9,52 6,66 6,86 Ljubljanska banka d.d. 66,20 67,95 9,34 9,64 6,66 6,94 LB Banka Zasavje Trbovlje 65,90 66,50 9,36 9,59 6,45 6,93 LB Dolenjska banka NM 66,70 67,80 9,35 9,60 6,60 6,95 LB Komercialna banka NG* 65,30 67,80 9,13 9,54 6,45 6,85 LB Kreditna banka MB d.d.* 66,10 67,70 9,36 9,62 6,45 6,86 LB Splošna banka Celje 66,40 67,70 9,30 9,62 6,64 6,90 LB Splošna banka Koper* 65,99 67,97 9,08 9,53 6,40 6,85 MA - Vir 67,10 67,40 9,30 9,58 6,60 6,90 MAPO Portorož 66,30 67,50 9,30 9,50 6,42 6,70 Madai Nova Gorica* 66,80 67,30 9,37 9,50 6,74 6,83 Madai Šempeter pri NG* 66,80 67,30 9,37 9,50 6,74 6,83 Media* 67,10 67,70 9,45 9,60 6,55 6,75 Niprom 1* 67,00 67,40 9,50 9,55 6,80 6,90 Niprom II* 67,00 67,40 9,50 9,55 6,80 6,90 Otok Bled 66,50 67,15 9,40 9,51 6,55 6,80 Optimizem Lož* 66,40 67,60 9,35 9,55 6,70 6,90 Panna 67,00 67,50 9,25 9,60 6,50 6,90 Petrol* 67,20 67,50 9,45 9,60 6,75 6,95 Pigal Solkan* 66,90 67,60 9,40 9,55 6,75 6,90 Pigal Kobarid* 66,90 6/.6U 9,40 9,55 6,75 6,90 Pigal Obutek* 66,90 67,60 9,40 9,55 6,75 6,90 Pigal Diskont* 66,90 67,60 9,40 9,55 6,75 6,90 Poštna banka Slovenije 66,51 67,69 9,20 9,52 6,00 6,69 Probanka Maribor 66,50 67,70 9,38 9,60 6,50 6,85 Publikum Ljubljana 67,21 67,38 9,50 9,59 6,75 6,89 Publikum Celje 67,00 67,35 9,44 9,54 6,60 6,79 Publikum Dobova 66,70 67,40 9,34 9,56 6,40 6,70 Publikum Kostanjevica 66,70 67,40 9,34 9,56 6,40 6,70 Publikum Krško 66,70 67,40 9,34 9,56 6,40 6,70 Publikum Maribor 66,80 67,49 9,40 9,55 6,30 6,79 Publikum Metlika 66,70 67,40 9,35 9,55 6,55 6,80 Publikum Mozirje 66,90 67,69 9,45 9,64 6,50 6,95 Publikum Novo Mesto 66,70 67,40 9,35 9,55 6,55 6,80 Publikum Piran 66,30 67,40 9,36 9,45 6,55 6,75 Publikum Trebnje 66,70 67,40 9,35 9,48 6,45 6,79 Publikum Sevnica 66,85 67,25 9,40 9,55 6,45 6,79 Publikum Šentilj 66,80 67,55 9,40 9,56 6,30 6,79 Publikum Šentjur pri Celju Publikum Tolmin 67,02 67,10 67,35 67,39 9,43 9,42 9,52 9,52 6,61 6,70 6,82 6,80 Publikum Zagorje 66,80 67,38 9,40 9,55 6,50 6,84 Publikum Žalec 67,10 67,29 9,40 9,51 6,60 6,82 Roja 67,10 67,50 9,45 9,55 6,60 6,78 Shalaby Koper 66,60 67,40 9,22 9,50 6,66 6,84 Sit-on 67,00 67,50 9,40 9,60 6,40 6,90 SKB d.d. Ljubljana* ** 66,80 66,95 9,49 9,51 6,75 6,95 Slovenijaturist Ljubljana 67,20 67,45 9,48 9,55 6,72 6,85 Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* Slovenijaturist žel. p. Maribor* Slovenska investicijska banka* 66,70 67,35 66,80 67,00 67,50 67,60 67,70 67,50 9,40 9,55 9,40 9,40 9,52 9,65 9,55 9,55 6,60 6,70 6,20 6,40 6,80 6,80 6,80 6,75 Sonce 67,20 67,60 9,50 9,60 6,70 6,94 SZKB d.d. Ljubljana 66,70 67,60 9,35 9,54 6,50 6,82 Tartarus Postojna 66,48 67,57 9,26 9,52 6,58 6,81 Tentours Domžale 67,20 67,50 9,20 9,50 6,50 6,80 Tori* 67,10 67,40 9,35 9,60 6,60 6,80 Trias 67,00 67,40 9,40 9,50 6,55 6,80 Upimo Tečaj velja danes: * Zaračunava 67,25 o provizijo 67,40 9,45 9,57 6,80 6,90 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/1.26-1X1, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 71 z dne 13. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 14.4.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,9300 74,1525 74,3750 Avstrija 040 šiling 100 921,6282 924,4014 927,1746 Belgija 056 frank 100 315,1659 316,1142 317,0625 Kanada 124 dolar 1 81,8562 82,1025 82,3488 Danska 208 krona 100 1689,0139 1694,0962 1699,1785 Finska 246 marka 100 1810,9550 1816,4042 1821,8534 Francija 250 frank 100 1917,9778 1923,7490 1929,5202 Nemčija 280 marka 100 6486,2284 6505,7456 6525,2628 Grčija 300 drahma 100 — 47,7522 47,8955 Irska 372 funt 1 — 159,0655 159,5427 Italija 380 lira 100 6,6873 6,7074 6,7275 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 6,5000 — Japonska 392 jen 100 91,0342 91,3081 91.5820 Nizozemska 528 gulden 100 5771,4460 5788,8124 5806,1788 Norveška 578 krona 100 1525,5609 1530,1514 1534,7419 Portugalska 620 escudo 100 69,7270 69,9368 70,1466 švedska 752 krona 100 1376,3776 1380,5192 1384,6608 Švica 756 frank 100 7055,0706 7076,2995 7097,5284 Velika Britanija 826 funt šterling 1 160,0801 160,5618 161,0435 ZDA 840 dolar 1 103,1894 103,4999 103,8104 Evropska Skupnost 955 ECU 1 126,3387 126,7189 127,0991 Španija 995 peseta 100 89,8343 90,1046 90,3749 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14. APRILA 1993 _____________ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti ■ (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 630,322 642,802 1,273,124 57 126,0644% 128,5605% 127,3124% 100,000 63,032 64,280 127,312 13. APRIL 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1000 11,5000 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 17,0000 17,8000 švicarski frank 749,0000 779,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 204,5000 212,5000 holandski gulden nemška marka 613,0000 689,8000 637,0000 715,8000 italijanska lira 0,7040 0,7440 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 144,5000 151,5000 finska marka 190,0000 200,0000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,5500 10,8500 japonski jen 9,6500 10,0500 slovenski tolar 10,1000 11,1000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 13. APRIL 1993 vSLTza 100 H RD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 6,00 6,90 Hida* 6,00 7,00 Idila Sečovlje* 5,50 7,00 Italdesign 5,00 7,00 Kreditna banka Maribor 6,00 8,00 LB Banka Zasavje 6,00 9,00 Libertas Koper* 5,80 7,80 MA Vir 6,00 8,00 Otok Bled 3,96 8,48 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tori Tečaj velja danes: 5,00 8,00 13. APRIL 1993 v LIRAH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1532,00 1578,00 nemška marka 968,00 988,00 francoski frank 284,00 293,50 holandski gulden 851,50 882,50 belgijski frank 46,70 48,20 funt šterling 2375,00 2445,00 irski šterling 2350,00 2430,00 danska krona 250,00 258,00 grška drahma 6,75 7,50 kanadski dolar 1215,00 1255,00 japonski jen 13,40 14,25 švicarski frank 1052,00 1074,00 avstrijski šiling 136,60 140,50 norveška krona 226,00 233,00 švedska krona 203,00 209,50 portugalski escudo 10,00 11,00 španska pezeta 13,20 14,20 avstralski dolar 1092,00 1126,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,70 1,00 13. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1525,00 1570,00 nemška marka 962,00 982,00 francoski frank 283,00 295,00 holandski gulden 855,00 880,00 belgijski frank 46,70 48,70 funt šterling 2375,00 2430,00 irski šterling 2350,00 2405,00 danska krona 249,00 259,00 grška drahma 7,00 8,00 kanadski dolar 1210,00 1250,00 švicarski frank 1050,00 1072,00 avstrijski šiling 136,50 141,50 slovenski tolar 14,30 14,80 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. aprila 1993 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 959,5338, 962,3756 Francija frank 100 1996,8621 2002,7761 Nemčija marka 100 6753,0000 6773,0000 Italija lira 100 6,9623 6,9830 V.Britanija funt 1 166,6640 167,1576 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 107,4335 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 107,7517 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni orodajni Probanka Maribor DEM 67,50 SKB Banka d.d. DEM 67,35 67,70 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 14. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 67,75 68,05 Bank Austria DEM 67,50 67,85 UBK banka DEM 67,30 67,65 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 67,35 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati raCun carii 1 i in staregc 1635,0461 i deviznega varče 1639,9660 ivanja. 1644,8859 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 • 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 JAPONSKA / BANČNIŠTVO EBRD / PREVELIKA PORABA Ugoden čas za posojila Japonske banke so tri leta obremenjevali slabi krediti Hisanobu Ohse Banka, ki ljubi sebe Dvakrat več za opremo kot za pomoč nerazvitim OSAKA - Po dveh letih so se japonske banke začele počasi reševati izpod kopice slabih dolgov, tako da so zdaj že pripravljene na nova posojila. Tri leta jih je omejevalo breme slabih posojil, padajočih cen in delnic, ki so bile pogosto vzporedno plačilno sredstvo v želji, da bi vzpostavili ustrezno sorazmerje do kapitala. Najpomembnejša sprememba v letošnjem letu je sprostitev dohodkovne marže. Bančniki zagotavljajo, da imajo zdaj Širše okvirje za svoje dobičke pri posojilih, kot so jih imeli pred petimi leti ter da so se banke prilagodile slabim posojilom in so zdaj usposobljene za dajanja posojil pravim partnerjem. Veljavnost nove povprečne posojilne obrestne mere je zdaj podaljšana na eno leto in ne velja več samo za tri mesece za potrdila o depozitih. Zdaj znaša približno 1, 57 odstotka, omogočilo pa jo je znižanje splošnih obrestnih mer na denarnem tržišču, kot zagotavljajo bančni viri. Ta kazalnik je znašal v februarju 1, 863 odstotka, poročajo zadnji podatki o posojilih Japonske banke. Se v januarju 1992 je znašal 1, 346 odstotka; pred tem je bil negativen približno dve leti, približno do sredine leta 1991, ko je centralna banka začela zniževati obrestno mero. Negativna rast na denarnem tržišču se je začela, ko so dve leti, približno do sredine leta 1991, dvigovali stroške za sklade. Prišlo je do prekomernega posojanja denarja v času lažne gospodarske ekspanzije, ki se je povzpela do vsote 133 milijard ameriških dolarjev; ta je odtekla v slaba posojila, kar je prisililo številne banke, da so pogojno povsem ustavile nove kredite. Tako je v 11 največjih komercialnih bankah, tako imenovanih mestnih bankah, izposoja denarja vpadla za 2, 2 odstotka letno, kar je najpočasnejša letna rast od leta 1954, kot so razkrili predhodni podatki Zveze bančnikov Japonske v minulem tednu. Predstavniki omenjene zveze zdaj menijo, da izposoja denarja počasi okreva. »Ob primerjavi posojil v letih 1992/93 in v letih 1991/92 lahko zatrdimo, da izposoja denarja počasi napreduje«. Eden od predstavnikov banke v Tokiu je izjavil, da se je zmeda, ki so jo povzročila velika slaba posojila, počasi začela urejati. »Prah se je polegel in zdaj lahko jasno vidimo, komu smo posojali,« je dodal. LONDON - Kot poroča Financial Times, je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR) od svoje ustanovitve leta 1991 porabila dvakrat več denarja za opremo, za svoje delovanje in za plače kot pa za projekte v tistih deželah, ki bi jim morala pomagati. V članku z naslovom Banka, ki ljubi samo sebe je omenjeni britanski dnevnik v torek zapisal, da je EBOR porabila 86 milijonov dolarjev pri gradnji svojega novega sedeža, od tega kar 1, 16 milijona dolarjev za zamenjavo »neprimernega marmorja«, ki so ga zdaj zamenjali z velikimi ploščami katarskega marmorja. Banka je v letu 1992 porabila tudi 600.000 britanskih funtov za svojega predsednika Jacquesa Attalija in kar 52.000 britanskih funtov za praznovanje božiča v nekem hotelu v Londonu, ki se ga je udeležilo osebje banke. Kot poroča Financial Times, je EBOR v celoti porabila 308 milijonov dolarjev za svoje lastne potrebe, medtem ko je nekdanjim komunističnim državam v Evropi namenila 155 milijonov dolarjev. Jacques Attali je v letu 1992 prejel tudi neobdavčljivo plačo v višini 150.000 britanskih funtov. Na vprašanje omenjenega dnevnika Jacques Attali sicer »dopušča, da so stroški (za posojila in investicije) osupljivo počasni glede na naša predvidevanja«. Vendar v tem vidi tudi »dobro plat, saj to kaže, da je banka zelo previdna«. EBOR tudi priznava, da so stroški za začetek nove ustanove mnogo višji v primerjavi z načrti, pri čemer je stroške za njeno delovanje potrdil Administrativni svet, v katerem so predstavniki vseh držav in ustanov, ki so ustanoviteljice banke. EBOR ni hotela podrobno komentirati navedbe Financial Timesa. Laburistična stranka je v torek napovedala, da bo zahtevala podrobnejša pojasnila o uporabi 40 milijonov funtov, ki jih je za EBOR namenila britanska vlada, da bi tako odgovorne prepričala, naj imajo svoj sedež v Londonu. EBOR, ki bo imela svojo drugo generalno skupščino 23. in 24. aprila v Londonu, je v letu 1992 odobrila projekte v višini 1, 2 milijarde ecujev (1, 46 milijarde dolarjev) in za leto 1993 predvideva 2, 6 milijarde ecujev. »Odobrene« vsote seveda presegajo omenjene stroške, saj se projekti raztezajo na več let. (AFP) Bruselj - stičišče evropskih držav (Foto: S. 2ivulovič/TRIO) ES / DENARNI KOMITE Medvalutna razmerja Poročilo o evropskem menjalnem sistemu BRUSELJ - Včeraj so je sestal monetarni komite ES, da bo dodal Se zadnje popravke svojemu poročilu evropskega sistema medvalutnih razmerij, ki so ga začeli pripravljati ob valutni krizi septembra lani. Henk Brauer, predstavnik danskega finančnega ministrstva o vsebini poročila ni hotel dati nobene izjave. Izročili ga bodo finančnim ministrom ES na njihovem neformalnem sestanku na Danskem 22. maja. Hans Tietmeyer, namestnik predsednika nemške Bundesbanke, je potrdil, da je komite razpravljal o poročilu. Preučil je tudi podrobnosti ukrepov finančnih ministrov ES. Ti so namenjeni gospodarski spodbudi, objavili pa jih bodo na sestanku v Luksemburgu naslednji ponedeljek. Po približno sedmih mesecih dela in usklajevanj v monetarnem komiteju ES, ki ga zastopajo guvernerji centralnih bank držav članic oziroma njihovi namestniki, pričakujejo, da bo skrbno varovano poročilo o evropskem sistemu medvalutnih razmerij v svoji analizi zelo dolgo, v zaključkih pa kratko. Člani monetarnega komiteja in centralnih bank menijo, da bi se morale države članice bolj disciplinirano ravnati po pravilih 14-le-tne mreže medvalutnih razmerij. Poudarili so tudi nujnost sprememb med valutami, preden bo tržišče prevzelo vodstvo v svoje roke in samo določalo, kdaj bo kakšna valuta devalvirala. Politiki iz Številnih držav so zahtevali večje spremembe v mreži, odkar so britanski funt in italijansko liro septembra lani postavili zunaj sistema, španska pezeta, portugalski eskudo in irski funt pa so devalvirali zaradi špekulativnega pritiska. Prostor za spremembe pa je zelo omejen. Ponovna uvedba menjalniškega nadzora, kot so predlagali v nedavnem poročilu MDS, bi pomenila politično anatemo in bi bila praktično neizvedljiva, saj bi tržiščem v New Yorku in Tokiu omogočila še več moči, zagotavljajo finančni viri. Hkrati se centralne banke in politiki dobro zavedajo, da je ob dnevnem pretoku na valutnem tržišču, ki dosega po ocenah 880 milijard ameriških dolarjev, mogoče dobiti bitko proti špekulantom, nikakor pa ne vojne. (Reuter) DANSKA / MD FOODS JE EDEN NAJVECJIH IZVOZNIKOV MLEČNIH IZDELKOV V EVROPI »Največjo nevarnost za sirarje pomeni kmetijski sporazum med Skupnostjo in ZDA« Če Danska ne bo podpisala maastrichtskega sporazuma; bo izgubila evropski trg AARHUS - Danska zadruga MD Foods je prerasla v enega največjih evropskih izvoznikov mlečnih proizvodov tako, da je vedno bolj izpopolnjevala umetnost posnemanja slavnih sirov iz drugih držav in jih prodajala po vsem svetu. »Pri sirih smo dosegli to, kar so Japonci dosegli v elektroniki,« je izjavil direktor zadruge Finn Christiansen. Z znamko MD Foods je v Veliki Britaniji znano surovo maslo »Lurpak«, »blue cheese« in ementa-lec sta poznana v ZDA, različni »Buko« kremni sirni namazi v Nemčiji, »Hoegov camembert« po vsej Evropi, feta sir v Iranu in dansko mleko v Savdski Arabiji. Lahko se tudi pohvalijo, da prodajo v ZDA več ementalca kot celotna Švica. Po številnih letih rasti in ugodnih rezultatov (njihov neto dobiček je leta 1991 znašal 107 milijonov dolarjev, letni promet preseže 2, 1 milijarde dolarjev) pa so se nad dansko proizvodnjo mlečnih izdelkov zdaj začeli zbirati temni oblaki. MD Foods utegne postati eden največjih izgubarjev na Danskem, če se bo lanskoletni junijski »ne« za Maastrichtski sporazum Evropske skupnosti znova potrdil na ponovljenem referendumu 18. maja. »Danska se bo morala po vsej verjetnosti posloviti od svojega članstva v ES, to pa tudi pomeni, da utegne izgubiti tržišče za svoje mlečne proizvode. Tretjina naših uslužbencev bo v nevarnosti, da izgubi svoje delo,« je izjavil Christian- sen. MD Foods ima 6 tisoč delavcev doma, 4 tisoč po svetu in 12 tisoč dobaviteljev mleka, ki so povsem odvisni od svojega poslovnega partnerja. Poseben problem so tudi devalvacije valute na nekaterih evropskih tržiščih, kamor izvažajo, zlasti pa spremembe v kmetijski politiki znotraj ES, ki znižuje količine mleka za en odstotek vsako leto. Največjo nevarnost pa predstavlja kmetijski sporazum med ES in ZDA, ki utegne zmanjšati subvencije za izvoz sira izven ES kar za 30 odstotkov. MD Foods je ogrožena tudi v svojem položaju največjega svetovnega izvoznika feta sirov. Čeprav je ta sir neobičajen za severnoevropsko mlekarstvo, je odigral glavno vlogo v zgodbi o uspehu ter postal eden najbolj prodajanih namiznih sirov v zahodnih sredozemskih deželah in na Bližnjem vzhodu, kjer sir pridelujejo običajno iz kozjega mleka. MD Foods je počasi zavzel kar polovico svetovnega izvoza kravjega mleka z uporabo ultrafil-trirnih tehnik. »Bili smo navajeni prodajati tisto, kar smo znali tudi pridelati. Zdaj pa pridelujemo tisto, kar lahko prodamo,« je povedal Christi-ansen v intervjuju, ki ga je dal v svoji skromni pisarni uprave zadruge v Aar-husu na Jutlandskem polotoku. V njihovih laboratorijih skrbno preskušajo okus sirov, da bi zadovoljili številne Zelje kupcev in posebnosti tržišč. »Odkrili smo, da imajo na primer Egipčani raje nekoli- Lars Foyen ko drugačen okus feta sira. Zdaj proizvajamo zanje posebno vrsto, a nikar me ne sprašujte, v čem je razlika,« je dodal. MD Foods je nastala v zadnjih letih z združevanjem, ki je zajelo kar dve tretjini danskih proizvajalcev mleka. Svojo proizvodnjo je osredotočila v maloštevilnih, vendar zelo velikih obratih in postala eden najučinkovitejših proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov. Ker Danska proizvaja naj dražje mleko v Evropi, so se pri svoji izvozni strategiji osredotočili na posebne izdelke z veliko količino dodane vrednosti, večinoma na polnomastne kremne sirove namaze. Zdaj so prepričani, da lahko preživijo udarec z omejitvenimi kvotami znotraj kmetijske politike ES: povečali bodo zunanjo proizvodnjo, pri čemer naj bi se hkrati izognili učinkom svetovnega sporazuma prav z osredotočenjem na še več proizvodov, katerih bistvo je dodana vrednost na evropskem tržišču. Reakcija MD Foods na padec vrednosti funta šterlinga, zaradi katerega je postalo surovo maslo Lurpak dražje na tržišču številka 1, je bila prav značilna. »Zavrnili smo nižjo ceno, saj vendar Rolls Roycea ne morete spraviti v promet tako, da ga ponujate s popustom,« je povedal Peter Kjelstrup, vodja informativnega oddelka pri MD Foods. Lurpak stane vsaj 20 odstotkov več kot vodilne britanske znamke surovega masla, a znaša njegov delež na britanskem trži- šču vseeno kar 16 do 17 odstotkov. MD Foods ima svoje lastne mlekarne po Britaniji, kjer obvladuje deset odstotkov celotnega tržišča mleka, ter v Brazi- liji, Južni Koreji, Savdski Arabiji, Jordanu in Bahrei-nu, kjer dansko mleko v prahu utekočinijo. Kar 18-odstotni delež pri svetovnem izvozu sira se utegne zdeti kar neverjeten za zadrugo. »Ljudje me velikokrat sprašujejo, ali imajo kmetje dovolj znanja (know-how), za upravljanje korporacije. Lahko vam povem, da bi bila zdrava pamet, ki jo imajo kmetje kar precej, dobrodošla marsikateremu upravnemu odboru,« je izjavil Christiansen. OPEČ / SESTANEK CLANIC 0 davku na derivate Dominic Evans MUSCAT - Članice združenja Opeč in druge države, ki pridobivajo nafto, so se v torek sestale, da bi oblikovale skupno mnenje glede načrtov Zahoda, ki naj bi uvedel ogljikov davek na naftne derivate, in da bi skupaj odločile, kako reagirati. Kakršenkoli odgovor v smeri višjih cen bi se zapletel v njihove lastne težave z obvladovanjem prekomerne proizvodnje, pravijo analitiki. Preden se je sestalo 25 držav proizvajalk, so te težave že dosegle dramatično stopnjo, saj so se članice združenja Opeč razšle po medsebojnih očitkih, da nekatere od dvanajstih članic kršijo dogovor o proizvodnih kvotah. »Ni jasnega znanstvenega dokaza, ki bi podprl trditev, da izgorevanje naftnih derivatov povzroča globalno segrevanje,« je dejal omanski minister za nafto Shanfari v svojem otvoritvenem nagovoru na konferenci. »-Skrb vzbuja dejstvo, da je nafta vedno na dnevnem redu, kadarkoli se načne tema o varstvu okolja.« Shanfari je tudi dejal, da cene nafte na opredeljujejo samo tržni zakoni. Pripomnil je, da so se prodajalci, ki niso člani organizacije držav izvoznic, kot na primer Oman, držali svojih obljub, da bodo dosegli ciljno ceno 21 dolarjev za sodček. Opeč pa ne more doseči niti tega cilja, ki si ga je bil postavil leta 1990 in je od njega oddaljen še za 2 dolarja, hkrati pa tudi ni sposoben držati se dogovorjenih proizvodnih kvot. Pred tem so v torek ministri Opeca opravili ločene pogovore, na katerih so skušali doseči dogovor, da bi se bolj držali kvot. Ministri držav Opeca so se v Omanu ob Arabskem morju formalno sešli s skupino, znano pod imenom Ipec (Neodvisne izvoznice nafte). Medtem, ko se je pritoževal zaradi davkov, ki jih predlagajo ZDA in ES, pa se je Shanfari v svojem nagovoru skrbno izogibal temu, da bi izzval kakršnokoli konfrontacijo z zahodnimi državami porabnicami. Po njegovih besedah je treba dialog z njimi nadaljevati, čeprav »utegne dati le omejene rezultate«. Toda proizvajalci, katerih delež v svetovni produkciji je 80-odsto-ten, imajo pravico do varstva svojih interesov, je dejal. V nekaterih državah porabnicah se davki na naftne derivate že presegli 80 odstotkov. Po drugi strani pa so cene proizvajalcev, gledano realno, ostale nespremenjene od leta 1986. Shanfari je tudi dejal, da je poglavitni cilj predlaganih davkov povečati prihodke, ne pa sodelovati pri varstvu okolja. V Združenih državah bi po predlogih dodali 3, 5 USD na ceno sodčka nafte do leta 1997. V ES bi dodali 10 USD do konca stoletja. pAVST RIJ aT—| Prihodki od izvoza in turizma upadajo DUNAJ - Kot je včeraj napovedala banka GiroCredit, bo avstrijsko gospodarstvo v tem letu nazadovalo zaradi upočasnitve nemškega gospodarstva in zaradi manjših prihodkov od izvoza in turizma. Ti bodo posledica stroge politike šilinga. »Avstrija se ne more izogniti svojemu (evropskemu) gospodarskemu okolju, ki je v recesiji,« so zapisali v svoji zadnji mesečni fi-nančno-tržni napovedi. Banka pričakuje, da bo letos avstrijski bruto domači proizvod padel za 0, 2 odstotka, kar je pod uradnimi napovedmi o ničelni rasti, medtem ko naj bi v prihodnjem letu narastel na 1, 4 odstotka. Leta 1992 se je BDP povečal za 1, 5 odstotne, točke. Pričakujejo tudi, da se bo inflacija še nadaljevala. Od precej visokega, 3, 5-odsto-tnega standarda naj bi v naslednjem letu padla na 3-odstotno letno inflacijo. Lani je inflacija znašala 4, 1 odstotka. Investicijska rast naj bi v letošnjem letu še naprej stagnirala, v naslednjem pa naj bi se povečala na 1, 5 odstotka. Zasebna poraba naj bi se letos povečala samo za odstotek, v prihodnjem letu pa naj bi dosegla 2 odstotka. (Reuter) GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA OPERA IN BALET (061/331-950) ČUDEŽNI MANDARIN IN CARMEN (plešejo: NeSkovid, Vidmar, Grabnar, Ljubadenko, Kalan, Stevens, Ramadani/HriberSek, Seme-njuk, Lasan, Konstantin, Vidmar), Četrtek, 15.4. ob 19. uri - za red Četrtek I in izven, konto DRAMA SNG (061/221-511) G. Strniša: SAMOROG (četrtek, 15. 4. ob 19.30. uri),abonma Študentski drugi in izven, konto. Zadnjikrat v tej sezoni! MALA DRAMA: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, danes ob 21. uri - gostovanje v Mariboru KARAMAZOVI (Kako je Aljoša postal angel, Četrtek, 15.4. ob 20. uri). Produkcija Akademijskega studia in MG Ru-sli po motivih F.M. Dostojevskega. Dramaturg in režiser: Sebastijan Horvat, igrajo: Ludvik Bagari, Branko Miklavc, Sebastijan Cavazza, Primož Ekart, Gašper Tic, Uroš Potočnik, Petra Govc, luna Ornik in Alenka Tetičkovič. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) E. Kishon: BIL JE ŠKRJANEC, danes ob 19.30. uri. Za izven in konto. Predvidoma zadnjic! Ob 22. uri: L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. Za izven in konto. Klinika Tivoli d.o.o. : J. Žnidaršič, B. Durič, G. Logar: Tuddohtarjisosamldje... KLINIKA TIVOLI d.o.o. (Četrtek, 15.4. ob 22. uri). Za izven in konto. RAZPRODANO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860) F. Levstik, D. Jovanovič, T. Partljič: MARTIN KRPAN (Četrtek, 15. 4. ob 17. uri). Izven. J. Anouilh: LJUBI TIČKI (vse podrekajo) (petek, 16.4. ob. 19.30. uri). V glavni vlogi igra Jurij Souček kot gost. Izven. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-920) Pavle Lužan: ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKE DE v izvedbi Poldeta Bibiča (petek, 16.4. ob 20. uri). Prodaja vstopnic uro pred predstavo. CANKARJEV DOM ŠTIHOVA DVORANA Woody Allen: BOG (danes, 14.4. ob 19.uri), dramski krožek Dijaškega doma Tabor. W. Allen: BOG (četrtek, 15.4. ob 19. uri), Gimnazija Vic, gledališča skupina: ViceSampi-oni v orientacijskem teku - V igri brez konca, v kateri ni nikakršne realnosti, se sprašujemo o Bogu, smislu in nesmislu, o izmisljenosti in o tem, ali Hana lahko doživi orgazem... MARIBOR SNG DRAMA (062/221-206) OPERA: G. Verdi: RIGOLETTO (danes, 14.4. ob 19.30. uri), dirigent: Boris Švara, režiser: Wazlaw Orlikowsky. Za red Opera. G. Puccini: LA BOHEME (četrtek, 15.4. ob 19.30. uri), dirigent: Simon Robinson, režiser: Franjo Potočnik. Za red Oranžni. KAZINSKA DVORANA: Koncert glasbenikov II. gimnazije (danes, 14.4. ob 19.30. uri). Za izven. MALI ODER: MED DVEMA OGNJEMA - literarni večer mladih avtorjev Tomaža Brenka, Sabine Hvastja in Justina Jauka (Četrtek, 15. 4. ob 20. uri). Za izven. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM AJDOVŠČINA H. Ibsen: NORA (Četrtek, 15. 4. ob 20. uri), režija: DuSan Mlakar, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Predstava kranjskega gledališča je po mnenju kritike in obiskovalcev na številnih gostovanjih po Sloveniji eden najbolj prepričljivih gledaliških dogodkov v letošnji sezoni na slovenskih odrih. Med igralci posebej izstopata Judita Zidar v naslovni vlogi in Bine Matoh, ki je sicer elan PDG iz Nove Gorice. CELJE SLG CELJE (063/25-332) Evald Fliser: KAJ PA LEONARDO? (danes, 14.4., četrtek, 15.4. in petek, 16.4.), uspešnica sezone Mestnega gledališča ljubljanskega na gostovanju v SLG Celje, režija: DuSan Mlakar. Danes za abonma sobota popoldan in izven, v Četrtek za abonma Četrtek in izven ter v petek za abonma premiera. KRANJ PREŠERNOVA GLEDALIŠČE KRANJ H. Ibsen: NORA (danes, 14.4. ob 11. uri), zaključena predstava za SGES Ljubljana. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR (064/81-260) Raymond Queneau: VAJE V SLOGU, premiera (petek, 16. 4. ob 19.30. uri; prva repriza v soboto, 17. 4. ob 19.30. uri, abonmajske predstave pa 19., 20. in 21. aprila ob 19.30. uri), režija: Alenka Bole Vrabec, igrajo: Alenka Bole Vrabec, Metka Dulmin, Bernarda Gašperšič, Petra Kokalj, Tatjana Košir, UroS Smolej, Igor Skrij, Borut VerovSek, Alenka Vidic. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. t. m., ob 20.30 premierska predstava - red A - Milan KleC: Vsega je kriva Marjana Deržaj v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Krstna uprizoritev. Režija D. Mlakar. Igrajo A. Svete, L. Počkaj, V. Jurc, M. BlagoviC, G. Lešnjak. DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 V PRIHODNJIH DNEH: od 17. t. m. do 4. maja - A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija Franco Giraldi. Predprodajavstopnic za vseh deset predstav je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine iz Genove in Stalnega gledališča iz Ca- tanie z delom G.E. Lessinga »Nathan il sag-gio«. Režija G De Monticelli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 10. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Ros-setti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V PRIHODNJIH DNEH: od 17. do 25. aprila gostovanje gled. skupine Produzioni Mario Chiocchio iz Rima z delom Noela Covvarda »Spirito allegro«. Režija F. Pero. Nastopajo U. Pagliai, P. Gassman in B. Boccoli. VIDEM AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 17. t. m., ob 21. uri - niz Contatto comico: »Arringa e ver-durini« - The Beatles Songbook Concerto. Gospodična Julija Avgusta Strindberga je navdihnila veliko postavitev: po gledališki, ki sta jo oblikovala Monica Guerritore in Gabriele Lavia (na sliki), se sedaj v Trstu obeta operna. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 - Drama F. Schillerja »Kabale und Liebe». Ponovitev v petek, 16. t.m., ob 19.30. MLADINSKI DOM - Mikschalle 4 V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. t.m., ob 20.00 - »Tartif» - gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Prireditelj SPZ. ZA NAJ MLAJŠE SLOVENIJA UUBUANA NOVA GORICA LUTKOVNO GLEDALIŠČE PRIMORSKO DRAMSKO (061/314-962) GLEDALIŠČE (065/25-326, 25-328) Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA (veliki H. Ch. Andersen: SLAVČEK (danes, 14.4. ob oder, sobota, 17.4. ob 11. in 17. uri). Za izven. 9.30. uri na Osnovni soli M. Štrukelj) Gianrmrco Roccagli v tržaški TKG V okviru redne razstavne dejavnosti so tokrat na ogled dela gosta iz Ancone Razstava del Gianmarca Roccaglija, ki se je rodil leta ’51 blizu Ancone, bo odprta prta do 21. aprila po običajnem urniku galerije v Ul. Sv. Frančiška 20. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA RDEČI SALON MAGISTRATA Slovenski solisti: CVETO KOBAL-flavta, HINKO HAAS-klavir (danes, 14.4. ob 19.30. uri), koncert iz cikla Ljubljanski umetniki v Ljubljani. Flavtist Cveto Kobal bo ob spremljavi pianista Hinka Haasa izvajal dela V. Lovca, I. Krivokapiča, J. Alaina, F. Martina in C. Francka. Cveto Kobal, rojen 1960 v Ljubljani je s 23. leti z odličnim uspehom diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. B. Čampi. Že med študijem je bil elan orkestra Slovenske filharmonije. Dobil je vrsto priznanj in nagrad, med drugimi leta 1983 prvo mesto na tekmovanju glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Kanadi, Franciji in v Švici. Bil je slušatelj postdi- plomske specializacije s štipendijo francoske vlade v Parizu in leta 1988 je diplomiral na Ecole Normale de Musique de Pariš. CANKARJEV DOM (061/222-815) MLADI MLADIM (danes, 14.4. ob 19.30. uri, Kosovelova dvorana), program: Bach, Mozart, Nataša Majer-klavir, v sodelovanju z GML. Klavirski večer DUBRAVKA TOMŠIČ (četrtek, 15.4. ob 19.39. uri, Gallusova dvorana). Iz sporeda: W. A. Mozart: Fantazija v c-molu, KV 475; F. Chopin: Scherzo v h-molu, op. 20; Scherzo v b-molu, op. 31; Scherzo v cis-molu, op. 39; Scherzo v E-duru, op. 54 Slovenska prva dama klavirja ponovno v Cankarjevem domu! NOVA GORICA KULTURNI DOM TATARSKI KOMORNI ORKESTER (danes, 14.4. ob 20.15. uri), dirigent: Vladimir Vasi-ljev, solista: 12-letna pianistka Olga Vasilje-va in Aleksander Riazana - oboa JAZZ KONCERT KENNVJA WHEELERJA (nedelja, 18.4. ob 20.30. uri), svetovno znani trobentač s kvartetom, ki ga sestavljajo. Bruno Cesselli - klavir, Mauro Negri - sax, Zlato KauCiC - bobni in Ares Tavolazzi - akustični bas. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST CERKEV MADONNA DEL MARE V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 22. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. aprila, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deri-va«. Nastopila bosta Trio Lingua Franca & Val Resia Ensemble. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Andrew Lloyd Webber -Jesus Christ Superstar. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA GORNJA RADGONA KUD FRANCE PREŠEREN KINODVORANA GORNJA RADGONA (061/332-288) KO ZAPREM OCI, slavnostna premiera naj- VESELA ZNANOST O PUOLOGIJI (danes, novejšega slovenskega filma (Četrtek, 15. 4. 14.4. ob 20. uri ), predava: Božidar Slapsakj ob 19.39. uri), scenarist in režiser: Franci naslov: Struktura otroške krajine. Slak, glavna vloga: Petra Govc. Po filmu bo z ustvarjalci filma krajši razgovor. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIE LA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. V PRIHODNJIH DNEH: 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann», i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ash-tori. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Do 25. aprila (Sprejemna dvorana) je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROSPKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim indr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Na ogled je 81 slik evropskih mojstrov od 14. do 20. stoletja (najstarejsa iz druge polovice 14. stoletja, najmlajsa iz leta 1931). Izbrane umetnine so iz slovenskih muzejev, glaerij, cerkva (Ptuj, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Kostanjevica, Koper, Ljubljana, Hrusevo) in deset slik iz zasebnih zbirk. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE (061/323-968) Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova. , Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ (061/213-024) Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. GALERIJA KAPELICA K4 Do 22. aprila razstavlja slikar Simon Soklič Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 17. ure. GALERIJA GRAD TIVOLI (061/225-632) Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Gobja, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. GALERIJA COMMERCE (061/122-241) Do 30. aprila je na ogled razstava slikark Beatriz Tomšič iz Argentine in Karoline Ko-glot iz Venezuele, štipendistk Slovenske izseljenske matice. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Na ogled je slikarska razstava Toiva Rjanne-la. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. ATELIER ZOIS (061/153-244) Do 15. aprila na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. GALERIJA KRKA Do 28. aprila bo na ogled razstava slik Maje Berden. GALERIJA STOPNIŠČE (061/313-926) JAJCA, otvoritev razstave fotografij, danes, 14. 4. ob 21. turi. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 27. aprila bo odprta razstava akademskega slikarja Janeza Šibile. Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. ure. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke M lite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE , Na ogled je razstava slik akademske slikar Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 (066/73-753) Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA - Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava olj G. Roccaglija. GALERIJA CARTESIUS - Ul. Marconi 16 Do 22. t.m. je na ogled razstava Livia Rosi-gnana. Urnik: ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. ART LIGHT HALL - Trg S. Giovanni 3 (Do 23. t. m. bo na ogled razstava skulptur Piera Marcuccija. Urnik: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA BASSANESE - Trg Giotti 8 Do 22. t. m. je na ogled razstava slikarja Ser-gia Scabarja. Urnik: vsak delovnik od 17.00 do 20.00. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. St. 040/224147. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oliviera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ART GALLERV - Ul. S.Servolo 6 Danes ob 18.30 bodo odprli razstavo Giulia-na Pecellija. RICMANJE Baragov dom Na ogled je razstava »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patro-na, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noCi ob'delavnikih: 9-12, 15-17. TRŽIČ GALERIJA »ANTICHE MURA» Do 16. t.m. je na ogled razstava slik in skulptur umetnika Valdina Tomasina. Urnik: o delavnikih od 18.00 do 19.30 in ob praznikih od 10.30 do 13.00. RONKE ART GALLERV - (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenwalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD V soboto, 17. t. m., ob 18. uri bodo odpr i razstavo »Beneški odtenki« goriskega slikarja Giovannija Franka. Razstava bo na ogled do 16. maja. VIDEM GALERIJA ARTESEGNO Ul. D’Aronco 12 Do 25. t. m. je na ogled razstava slikarjev Barbaro, Dinetto in Zotti. Urnik: ob petki , sobotah in ponedeljkih od 17. do 20. ure m ob nedeljah od 10. do 12. ure. KOROŠKA CELOVEC KOROŠKA DEŽ.GALERIJA Burgg. 8 Do 25. t.m. je na ogled razstava »Vor der Wand» - Bemsteiner, Fian, Gyrko, Heinrich, Hollauf, Leutner, Molacek, Reichmann, Schellander, Trattner. EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Do 23. t.m., je na ogled razstava »50 let Stalingrad« - slike in dokumenti. MESTNA HIŠA KI. Gal. - Theaterpl. 3 Do 21. t.m. razstavlja slikarka Daniela Strutz. HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1) Do 30. t.m. je na ogled razstava Giinterja Brusa. KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1 Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen». GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ARS TEMPORIS Herreng 14 Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass» - Pala, Opršal, Balgary, Palova in Cn-melova. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 5. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. BELJAK GALERIJA HOLZER Widmanng. 7 Do 30. t.m. je na ogled razstava Johanna Ju liana Taupeja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanng. 30 Do 24. t. m. razstavlja VVillibald Lassenber-ger. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Staneta Jarema. SLOVENSKI PROGRAMI RAI 1 §3 RETE 4 US Koper SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Najlepse pravljice sveta, 4/9 del otroške nanizanke Z.Mahler: Mozart, 2/3 del koprodukcijske nadaljevanke, VPS 1120 Osmi dan, VPS 1210 Poročila Poslovna borza, ponovitev Galahad z Everesta, ponovitev 3., zadnjega dela angleške dokumentarne serije Filmsko popoldne V avtobusu, ponovitev 11. dela angleške humoristične nanizanke, VPS 1525 Maigret, ponovitev 4/6 dela angl. nanizanke, VPS 1555 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Štiri v vrsto, tv-igrica TV Dnevnik 2, vreme Šport Danes v parlamentu Film tedna Evropska kinematografija Pod ledenikom, islandski film, VPS 2035 TV Dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Oci kritike Video strani SLOVENIJA 2 Video strani Tedenski izbor Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini A.Vivaldi: Štirje letni Časi Kronika, 1/12 del kanadske dokumentarne serije Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 10. oddaja Poročila Omizje: Šolski šport, ponovitev Beverly Mills, 90210, ponovitev 15/22 dela ameriške nanizanke Sanjska potovanja: Kenijska obala in ljudje, 6/12 del nemške dokumentarne serije TV Dnevnik 2, vreme Šport Športna sreda: Ljubljana: 1. tekma konCnice DP v košarki (M): Smelt Olimpija - Slovenica Koper, prenos Pogovor s Pelejem, pripravil Janez Bernik 24. kolo I. slovenske nogometne lige Sova V športnem duhu, 2/15 del ameriške nanizanke Maigret, 5/6 del angleške nanizanke (do 23.40) A KANALA MCM RIS, risanke in spoti Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 137. dela Male živali Srečni Luka, 13. del Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 138. del ameriške nadaljevanke Kult-ura Smithsonian, 12. del dokumentarne serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani Sl KOPER Otroški program: Studio 2 mladi Aktualno: Unomatti- Nanizanke Mannix, ameriška tv na, vmes dnevnik in Nad.: General Hospi- nanizanka gospodarstvo tal, 8.40 Marilena, Pepcino bogastvo, Film: Angeli senza pa- 9.55 Ines, 10.50 francoska komedija radiso (dram., It. ’70), Amanda, (9.30) vesti Accordi, ponovitev 1. vmes (11.00) dnevnik 11 pranzo e servito oddaje Variete: Buona fortuna Nad.: Celeste Novice Dnevnik 1 TG 4 vesti Čarobna svetilka ■HEpj Nan.: La signora in Nad.: Sentieri, 15.05 Heidi, av/nemška nan. giallo Greda, 16.00 Anche i Pustite jih živeti, dok. Dnevnik in Tri minute ricchi piangono serije Fatti, misfatti e... Aktualno: Lu lei l’al- Severovzhod, tv maga- Italijanske kronike tro, nato (17.30) vesti zin DSE: 11 far da se Aktualno: C’ eravamo Otroški program, stu- Otroški variete tanto amati dio 2 mladi Mladinski variete: Big! Kviz: 11 nuovo gioco Primorska kronika V Parlamentu in vesti delle coppie TV dnevnik Aktualno: Italija, na- TG4 vesti, nato nad. Mannix, am. nanizan- vodila za uporabo La signora in rosa, ka Dok.: Kvarkov svet 20.30 Renzo in Lucia Nočni sodnik, ameri- Vreme in dnevnik Film: Blade Runner ška nanizanka Nogomet: Italija-Esto- (fant., ZDA '82), vmes Bersaglio nija (kvalif. za SP) (23.30) vesti Sprehod po moderni Tribuna za referendum, nato dnevnik 1 umetnosti TV dnevnik Aktualno: A carte sco- Arhitektovi nasveti perte TiS CANALE 5 Nevihte pod morjem, Dnevnik in vreme am. pustolovski film Danes v Parlamentu (Robert VVagner, Terry Moore in drugi) Na prvi strani ^ RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: L’impiegato (kom., It. ’59) Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti p er voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, nato Tribuna Motorji in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Codice Sa- mantha (dram., ZDA '89, i. R. Urich) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti 'amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Sapore di mare (kom., It. ’82) Oddaja o referendumu Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik (HMP Avstrija 1 ITAL1A 1 RAI 3 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Oddaja o referendumu Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Cas v sliki Gentehnika: Človek iz človeške roke Na pomoč, ljubim dvojčici, pon. filma Sinha Moča, 133. del Družina Meier Otroški program H[ Superbabica | Otroci se pogovarjajo z I znanimi ljudmi Mini Cas v sliki Cas v sliki Huda kri: Goli obup, 1/4 del nemške serije Na ostrini noža, 2/6 del italijanske nadaljevanke Aljaska: Laž ima kratke noge, zadnji del Izdelovalka lutk, ameriški tv film (Jane Fonda in drugi) Poročila Nan.: 21 Jumpstreet Jutranja oddaja: L’al- Varieteja: Twin Clips, trarete, vmes vesti 17.30 Mitico Dnevnik ob 12-ih Nan.: Tarzan Pogled na kino Variete: Ma mi faccia Znanstveni dnevnik il piacere Deželne vesti UnoMeteo in šport Popoldanski dnevnik Varieteja: Rock & Roli, Dok.: Sicilija 20.00 Karaoke Samo za šport H Film: Non per soldi, Derby in pregled tiska M ma per amore (kom.) Dok.: Geo, nato nan. vrnil L’ istruttoria: o refe- Šport, vreme, dnevnik m rendumu Deželne vesti Variete: Playboy Show Blob in Una Cartolina Aktualno: Milano, Ita- lija (vodi A. Lubrano)^ Dnevnik ob 22.30 S TELE 4 Film: Un amore, forse due (kom., VB ’91, i. Beverly D’Angelo) Lastne oddaje: Dnevnik in vreme Dogodki in odmevi Variete: Fuori orario Dogodki in odmevi mMF Avstrija 2 y Tisoč mojstrovin Ivi Poklicne slike: Voznik tovornjaka Zemlja in ljudje Harry in Hender-senovi: Novo življenje Gaudimax, igra Regionalna poročila Šport Talkshovv z Oliverjem Baierjem Spomini, pogovor s prof. Fritzem Klen-nerjem Round Midnight: Harr Stojka Express,'iz dunajskega Metropola Poročila Tisoč mojstrovin TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.35 Skrivnostno dogajanje pod ledenikom Islandski barvni film Pod ledenikom režiserja Gudnyja Halldorsdoffira H V vasici pod ledenikom j Snaefells se dogajajo ne-navande reci. Zato se zberejo cerkveni poglavarji različnih veroizpovedi in se posvetujejo, kaj storiti. Zaradi nasprotujočih si govoric posije škof svojega emi-sarja in preiskovalca Embi-ja, da razišče, kaj se dogaja v vasici. Oceniti mora zlasti obnašanje pastorja Jona Pri-musa, ki baje ne spoštuje verskih predpisov. Embi se oborožen z magnetofonom odpravi na pot. Ze na začetku se sreča z ne-navadmimi dogodki in čudnimi ljudmi. V pastorjevi nisi ga dočaka kup slašCic, krajevna cerkev pa je zabita z deskami. Pastor je mož, ki se ukvarja z vsakdanjimi opravili, medtem ko mu za duše krajanov ni kaj prida mar. Mladi študent teologije se zaradi tega, ker še ni zaobljubljen, srečuje s skušnjavami, drugačnimi resnicami in neulovljivostjo človekove misli in domišljije. Razlika med akademskostjo in življenjem je vec kot očitna in tako kot običajno je življenje tisto, ki tudi s svojimi morebitnimi zmotami zmaguje. In kot da bi Embijev prihod sprožil val novih nenavadnih dogodkov, se revež vanje vedno bolj zapleta in vedno manj razume, kaj se dogaja z njim in okoli njega. Njegove ugotovitve so vse bolj zmedene, dokler ga življenje pod ledenikom popolnoma ne prevzame. Škof si z njim ne more kaj dosti pomagati, zato sklene, da naj bo, kot je, in ne raziskuje vec nenavadnega primera. To je zgodba o duhovni odiseji, nenavadni, pa tudi komični, kjer se srečujeta mitologija srednjeveške tradicije in religiozna mistika, povezana z dogmatičnostjo svojih norm. Na eni strani torej nekaj, kar še dopušča svobodo interpretacij in domišljijo, in na drugi strani nespremenljiva domišlje-nost in dokončnost. Scenarij je napisal Gerald VVilson, režiral je Gudny Halldorsdottir, igrali pa so: Sigordur Sigurjonsson, Margret Helga Johannsdot-tir, Baldvin Halldorsson, Helhi Skulason, avtor glasbe je Gunnar Reynir Sveins-son, direktor fotografije pa W. P. Hassenstein. TV SLOVENIJA 2 22.45 MAIGRET, angleška nanizanka Po Montmartru straši množični morilec. Pod njegovo roko je padlo že pet mladih deklet. Maigret se odloči za nenavaden korak, da bi izsledil morilca. V časopisih objavi, da so morilca prijeli. Nekdo napade policistko in ko zbeži, ji ostane v roki gumb in kos obleke. Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 105. del Poročila TV sola Ameriška angleščina, 12. lekcija Tom in Jerry kot otroka, 3. del risane nanizanke Poročila Ko se svet vrti, 105. del ameriške nad. Monofon Poročila Slika na sliko, pon. Kennedyjevi iz Massachusettsa, zadnji del The Big Blue, spored za Unprofor Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Vsi za enega, 2/8 del mladinske nanizanke Hrvaška država in ljudje Poročila Moja knjiga o džungli, 14/27 del dok. serije Santa Barbara,377. del Dnevnik 1 Razsipna Rosalie, nemški film(do 0.00) DjD Hrvaška 2 Dnevnik 1 Pravi igralci, 14., zadnji del ameriške humoristične nanizanke Življenjske preizkušnje, 13., zadnji del dokumentarne serije Načrti in zelje, 1/6 del angleške nadaljevanke (Roy Marsden, Susan-nah York in drugi; po uspešnici P. D. Jamesa, v kateri nastopa slavni inšpektor Sco-tland 'Varda Adam Dalgliesh). Glasbeni večer Horoskop @ Madžarska Čez dan, informativni spored W. Disney predstavlja Igra Poročila Popoldanski saldo Svet je čudovit: Reka življenja, 2. del Northvvood, kanadska serija, 6. del Za mladino Svet denarja Večerna pravljica Miami Vice, ameriška kriminalka Dnevnik Janos Deri, v spomin Jazz Dnevnik Dnevnik BBC 8 RETE 4 IZTREBLJEVALEC ameriški film 22.30 V Los Angelesu so štirje roboti zbežali iz vesoljske kolonije. Nekdanji policijski inšpektor Harrison Ford jih mora poiskati, in pripeljati nazaj. Pri reševanju svoje naloge tvega življenje, vendar uspešno reši primer. Pri tem pa se zaljubi v lepo Sean Young, ki igra nenavadnega robota. Režiser Ridley Scott je film iztrebljevalec režiral takoj po svojem prvem filmu Osmi potnik. V njem je uspešno spojil znanstveno fantastiko in kriminalko. Gledalca privlači odlična scenografija, melanholična pripoved in izvrstna igra. RA SLOVENIJA 3 EURORADIO, posnetki 17.00 Prvi posnetek, ki ga boste slišali v oddaji, prihaja iz italijanskega dela Švice, točneje iz Luga-na. Poslal ga je švicarski radio iz Berna. Drugi posnetek pa je s Koroške in je delo avstrijskega radia. Švicarski radio je posnel nastop romunskega organista Michaela Hadulesca in avstrijske sopranistke Marie Holler v cerkvi svetega Simplici-ja v Milanu v Italiji. Nato pa bo na vrsti še posnetek nastopa pihalnega tria Mozart, ki je nastopil v baročni dvorani samostana v Osojah. Oddaja Evroradio bo na sporedu na tretjem programu ob 17.00. PREMIERE 21.45 CISTO VSAKDANJA OBLETNICA POROKE Nick in Deborah sta na videz srečna zakonca. On je odvetnik, ona psihologinja. Za šestnajsto obletnico poroke se odločita, da jo bosta preživela v nakupovalnem centru in nakupovala darila. Vendar jima dober namen spodleti in se njuno nakupovanje sprevrže v srdit dvoboj. Igrata: WoodyAllen in Bette Midler. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 16.15 Pogovor s poslušalci; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Operne arije; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas Čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški teCaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.30 Italian style 19.30 Melodije po pošti 21.30 Metalna glasba 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100.3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Evro-radio; 19.35 Intermez-zo; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7,00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; WA5 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert, vmes nogomet; 16.30 Minute za avto; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič); 11.45 New Age; 12.00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Pot-puri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistka neva Merlak v studiu; 18.00 Tihotapstvo, ropi, krivolovi in druga hudodelstva ob meji; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo (Igor Dekleva). IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Awake on the VVild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Re-port; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 20.00 Dial MTV; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report, pon.; 0.00 Post Modern, vodi Pip Dann; 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 20.30 Družinske vezi; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.30 Zvezdne steze MOVIE CHANNEL 6.15 Peter Pompey; 9.00 Re-turn to Treasure Island; 15.00 Da, zadnjič; 19.00 Pogumen kot Lassie; 23.00 Field of Fire, premiera, 3.45 Beautiful Drea-mers PRO 7 4.55 Serije; 6.04 Risanke; 9.25 Mešanka iz Santa Feeja, pon. filma; 12.10 Show Billa Cosbyja; 12,40 Kolt za vse primere; 13.30 Nobody je največji, pon. ameriškega vesterna; 16.19 Risanke - Garfield in prijatelji, Kremenčkovi; 18.35 Show Billy Cosbyja, 131. del; 20.15 Matlock: Umor, ki se ni nikoli zgodil; 22.00 Jake in McCabe, 30. del; 23.00 Plačanci, am. pust. film; 1.55 Ironmaster, ponovitev italijanskega filma PREMIERE 8.00 The Prize II; 10.15 Prerokovanje, kitajski film; 15.05 čar Venere, brit. film; 17.20 Poljub pred smrtjo, am. psihološka kriminalka; 20.15 Otrok redko pride sam, am. film; 21.45 Cisto vsakdanja obletnica poroke, am. film; 23.25 Trije moški in gospodična, am. film; 2.00 Nameless - Total Termina-tor, am. film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Košarka, evropsko prvenstvo, M; 10.30 Košarka; 13.00 Evrotenis; 15.00 Kolesarstvo, prenos; 19.30 Športne novice; 22.00 Formula 1; 23.00 Nogomet: kvalifikacije za svetovni pokal 1994 3SAT 21.30 Luis Bunuel, retrospektiva in film Ženska brez ljubezni SATI 8.30 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncem; Sence strasti; 10.05 Lemkejeva vdova, nem. film; 20.15 Počitnice na Immenhofu, nemški film RTL 9.00 Serije; 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1685. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1008. del; 15.00 Umor je napisala; 20.15 Moj partner s hladnim smrčkom, ameriški film; 0.00 Aljaska: Brez strehe nad glavo, 13. del; 1.00 Nočni spored SUPER CHANNEL 23.00 Phantom from Space, ameriški znanstvenofantastični film ŠPORT 20 Sreda, 14. aprila 1993 Fabio Ruzzier v Zurichu spet izreden Nas hitrohodec Fabio Ruzzier je spet presenetil, saj je na 35. izvedbi mednarodnega tekmovanja v hoji na 20 km v Zurichu, imenovanem ”Das Blau-Weisse band” Se izboljšal svojo znamko v Času 1.28’26” in s tem zasedel končno 2. mesto za Cehom Jirijem Malyso (1.28’19”j, premagal pa je domala vse švicarske državne reprezentante, ki bodo konec meseca nastopili na svetovnem pokalu v hoji v Monterreyu (Mehika), z olimpijcema Bertoldijem in Charrierom na čelu (zasedla sta 3. in 4. mesto z vec kot 3’ zaostanka). S tem rezultatom je tudi dokazal, da je ta Cas med najbolj zanesljivimi italijanskimi hitrohodci. Skoda le, da državni selektorji gledajo tudi rojstni list, ker bi drugače (kot je pred kratkim izjavil tudi sam Sandro Damilano) bil prostorček v državni reprezentanci (predvsem na daljših progah) tudi za našega, kljub 40 letom, Se zelo uspešnega Ruzzierja. INTERVJU - SILVAN BEVCAR ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Za muharje velja pravilo da gre riba bolj pogosto nazaj v vodo kot pa v lonec Si- •: ■ ■ .. •• 'v: v;sSiES§ ■ . Pogovor z goriskim učiteljem Silvanom BevCarjem, ki poučuje mladež na Soli »Oton Zupančič«, je bil pravi užitek. To pa ne le zaradi zanimivosti teme, ampak tudi zaradi izredno lepe slovenščine, ki jo govori in mnogih slovenskih strokovnih izrazov, Cesar marsikje drugje niso vajeni. No, pa povejmo, da je gospod Bevcar ne le Solnik, ampak predseduje skupini slovenskih zamejskih ribičev, ki bodo ustanovili novo ribiško dmžino. Predstavil nam jo je tako: »Trenutno smo Se odsek društva “Nas prapor" v Pevmi, kjer imamo svoj sedež, kot ribici pa se bomo ukvarjali predvsem z muharjerjem. To je ribolov, pri katerem uporabljamo posebno tehniko. Ta je zelo obzirna do ribe in teži za tem, da živali ne poškoduje. Muharji namreč uporabljajo zelo mahjen trnek, ki ga riba ne požre in ji zato ne raztrga drobovja, ampak se zatakne za hrustanec ustnice, kar ni boleče. Trnek se z lahkoto izvleče in je mogoče ribo vrniti v vodo skoraj nepoškodovano. Muharji lovijo z umetno muho in morajo zelo dobro poznati okolje, saj morajo uporabljati tako umetno muho, ki je najbolj podobna onim v bližini ribolovnega mesta, sicer riba za vabo ne prime. Ker mečejo trnek na dokaj ozko določeno mesto, vrvica pa nima obtezilnika je tako metanje zelo zahtevno.« Kakšno ime boste dali svoji skupini? »Ze decembra, ko smo se sestali s predsednikom ribiške zveze Slovenije, prof. Tomom Korošcem, smo se pogovarjali o tem. Na njegov nasvet smo se odločili za poimenovanje društva po muhi Carnik, ki je zelo značilna za ta Šport. Imenovali se bomo verjetno Carnik -ribiško društvo slovenskih muharjev v Italiji.« Kdaj boste imeli ustanovni občni zbor? »Vsekakor v teku leta. Trenutno pripravljamo statut za overovitev pri notarju, iščemo pa tudi sponsorja, saj stroški ne bodo majhni, Čeprav bodo elani dobršen del sredstev prispevali v društveno blagajno tudi s Članarino.« Na koliko elanov računate? »Trenutno nas je 17, mislim pa, da nas bo Bojan Pavletič že letos kakih dvajset ali vec.« Boste sprejemali tudi mladince? »Vsekakor, vendar bo moral imeti vsak mladinec ob sebi Se svojega starejšega mentorja, kajti ta spori je lahko na določen način tudi nevaren.« Zakaj? »Poglejte, muharimo lahko na dva načina: ali tako, da brodimo po dnu rečne struge (če ni pregloboka) ali pa z brega. Pri obeh se lahko zgodi, da zaideš ali padeš v tolmun, da te voda odnese, če nisi vese Športa. To pa je lahko tudi nevarno:« Kje boste imeli svoj sedež? »Trenutno domujemo v Pevmi in ce nam bo društvo pripravljeno nuditi gostoljublje tudi v bodoče bi ostli kar tu.« Kje pa nameravate pretežno loviti? »To bo predvsem zgornji del Soče, kjer teče po italijanskem ozemlju, tja do državne meje. Seveda, lovili bomo tudi v Sloveniji, v načrtu pa imamo tudi kak ribiški izlet v Avstrijo ali celo na Irsko. No, vsaj želje so take. Pac povsod, kjer so dobre salmonidne reke. Je to le sladkovodni šport? »Ne, goje ga tudi ob morju, toda mi se s tem ne ukvarjamo.« Je to šport stoječih ali tekočih vod? »Oboje pridejo v poštev, vendar hodijo muharji pretežno k tekočim vodam.« Prej ste omenili Slovenijo. Kako bo tam z ribiškimi dovoljenji? »Mi imamo že zdaj izredno dobre odnose z ribici v Sloveniji. Nasi elani so v matični domovini že opravili tudi ribiški izpit in so dobili izkaznice Ribiške zveze Slovenije. S tem pa so povsem izenačeni s tamkajšnjimi domačimi ribici.« To je dobro, saj je ta šport v Sloveniji, kot nam je znano precej drag. »To gotovo ni Spori za vsakega. Enodnevna turistična lovilnica stane 80.000 lir, medtem ko stane v Italiji enoletna za prvo leto 90.000, za naslednja leta pa le po 50.000 lir.« Je to tudi sicer drag šport? »Kar prcej. Nabava opreme je sicer odvisna od njene kakovosti. Srednja cena pa se suCe nekako od 800.000 do milijona lir.« Kaj sodi k tej operni? »Poleg muharske palice, kolesca, vrvice, predvrvice in vabe še klasični škornji, ribiški telovnik, škatle, podmetna mreža in se kaj.« Kje je vzrok, da se kot odsek niste vključili v zamejsko ribiško družino Vipava? »Predvsem zaradi specifike muharjenja in zaradi različnih interesov. Vipavci so namreč belicarji. Vsekakor pa z njimi že zdaj zelo dobro sodelujemo.« Je uspešnejši lov z brega ali iz vode? »Vsekakor z brega, kjer je to mogoče, saj ribic, ki stoji v vodi, ribo pogosto s hoho preplaši.« Kam gre riba, ko jo ujamete: nazaj v reko ali v lonec? »Zelo pogosto nazaj v reko. Vsaj pri muharjih.« To je vsekakor prvenstveno rekreativen šport. Morda kje v njem tudi tekmujejo? »Trenutno o tem nimam podrobnejših podatkov, vem pa, da po svetu prirejajo tudi tekmovanja v muharjenju. Baje so celo predlagali, da bi to zvrst uvrstili med olimpijske športe.« Ponekod v Furlaniji je mogoče že z avtoceste opaziti tudi umetne ribogojnice, kjer ribici namakajo svoje trnke. Je to možno tudi pri muharjenju? »Menim, da ne. To ne bi bilo ne zanimivo, ne Spolno. Pravo muharjenje da ribiču zadoščenje ob živih vodah, na naravnih vodnih gladinah. Ne, umetna ribja lovišča vsekakor odklanjam.« Se kot ribic uvrščate tudi med ekologe ali ne? »Da.« Drobno osebno vprašanje: kako sprejemajo ta šport žene ribičev? »Ni hujše opozicije. Za ribarjenje je na razpolago premalo Časa, da bi se žene lahko pritoževale, da jih zapostavljamo.« Kakšna merila uporabljate, ko merite dolžino svojega plena? »No, seveda, imamo za to predpisane uradne mere. Kajpak, kot vsi ribici uporabljamo tudi svoja lastna merila. Toda ta za isto ribo niso vedno enaka onim uradnim.« ODBOJKA / PRED IZTEKOM ZENSKE D LIGE Koimpez: ena ali dve zmagi? Borovke »lovijo« kvečjemu 10. mesto Od naših Zenskih predstavnikov v deželnih odbojkarskih ligah imata v teh zadnjih štirih kolih pravo motivacijo edino četrtoligaša Koim-pex in Bor Friulexport, ki imata pred seboj kot cilj eni napredovanje, drugi pa obstanek v ligi. Slogašice imajo že vec kol precejšnjo prednost pred CetrtouvrSCeno, trenutno pa znaša ta prednost šest toCk pred Asfjr in Albatrosom. Slogin trener De VValderstein pa nas takoj na začetku posvari: »Zmaga v prihodnjem kolu proti Villacherju ni Se zagotovilo za napredovanje, kot pravijo nekateri. Da bomo matematično v višji ligi mora zgubiti Asfjr.« Ekipa iz Čedada ima namreč do konca prvenstva precej ugoden razpored tekem, zato lahko pričakujemo, da bo osvojila vseh osem razpoložljivih toCk. Tak izkupiček pa bi društvu zagotovil teoretično možnost, da dohiti na lestvici Koimpex (ce je le ta v štirih tekmah trikrat poražen). Ob enakem številu točk pa bi napredovala Cedajska ekipa zaradi boljšega količnika v setih. Slogašicam zato v teoriji lahko tudi ne zadostuje ena sama zmaga. »Seveda je jasno, da smo v popolni postavi gotovo boljši od ekip, s katerimi se bomo 'Srečali v teh zadnjih kolih. Toda skrbi me, ker so tri naše standardne igralke (Miličeva, Fondova in Brišnikova) poškodovane in bodo težko okrevale do naslednjih nastopov.« Po tekmi s Villacherjem, proti katreremu slogašice ne bi smele imeti večjih težav, čakata igralke dve tekmi na domačem igrišču: proti Boru in Ri-vignanu. Derbi z Borom bo vsekakor težka tekma, saj tudi borovke resnično potrebujejo točki in že na prvi tekmi smo videli, da so z zagrizeno igro lahko enakovredne slogašicam. Rivignano sicer nima veC prave motivacije, je pa precej nevarna ekipa, predvsem Ce bo Koim-pex nastopil v nepopolni postavi. V eni od dveh domačih tekmah pa bo nujna zmaga, da ne bo postala odločilna zadnja tekma s Sagradom, ki je v odlični formi in bo verjetno tudi dosegel napredovanje v C- 2 ligo. Bor Friulexport še ni izpadel matematično iz D lige, toda Šanson iz LoCnika ima že Sest točk prednosti pred Borom. »Mislim, da je nerealno in utopično govoriti o obstanku v ligi, saj je praktično nemogoče nadoknaditi šest točk v štirih tekmah. Naš cilj je zato dohiteti Celinio in se uvrstiti kot najboljši med izpadlimi, tako da lahko še upamo, da bo- mo v naslednji sezoni nadomestili društvo, ki bi se evantualno odpovedalo igranju v D ligi,« je dejal trener Gombač. Tudi ta naloga pa ne bo lahka. Celinia namreč nima zelo težkega razporeda tekem. Zelo verjetno bo premagala zadnjeu-vršCeni San Leonardo. Možnosti pa ima tudi na tekmah proti Natisoniji in Locniku, tako da ima Celinia še možnost, da dohiti Locnik in si izbori obstanek v ligi. V najboljšem primeru morajo torej borovke, da dosežejo svoj cilj, zmagati vsaj dvakrat. To ni nemogoče. »Proti Rivigna-nu smo nerodno izgubili v prvem delu in na vsak način se jim hočemo oddolžiti za poraz. Proti Virtusu tudi moramo zmagati, najtežje pa bo proti Asfjr. Tekma s Slogo pa jjo poglavje zase,« napoveduje Gombač. Borovke pa imajo vsaj to prednost, da imajo boljši količnik v setih od Celi-nije. Na žalost pa imajo nekaj težav tudi z zdrvst-venim stanjem igralk, saj bo kapetanka Vidalijeva odsotna vsaj še r*a' slednjo tekmo, tudi Fo-rausova pa ima težave z ramo. Večjo odgovornost bodo tako dobile mlajše igralke, ki morajo dokazati, da si resnično zaslužijo igrati v tej ligi. (Andrej Maver) NOVICE Uspeh Daše Grgič ni zadostoval Minuli teden so se v teniškem prvenstvu C lige odigrala samo srečanja ženskega dela. Gajevke so gostovale v kraju Pasian di Prato pri Vidmu, kjer so se pomerile z drugo ekipo tamkajšnjega kluba Garden, žal brez Cirile Devetti, ki je ostala doma zaradi gripe. Gajevke so srečanje predale komaj v igri dvojic, saj je po porazu MomiCeve proti Paoli Volli dosegla Daša Grgič lep osebni rezultat z zmago nad igrako C-4 Maro Toso. TC Garden - Gaja 2:1 (Volli-Momic 6:0, 6:2, Gr-giC-Toso 7:6, 0:6, 6:3, Bolzon/Volli-Momic/Gr-gic 6:1, 6:2). (M.P.) Krašovci drugi v Latisani V Petegardi (Latisana), kjer je bil finalni del za ekipne kvalifikacije na državno prvenstvo, se je Krasovim fantom zmaga izmuznila iz rok. Postava, ki jo sestavljajo mlajši in starejši pionirji Peter Santini, Gorazd Milic in Bojan Simoneta, je zasedla drugo mesto. V kvalifikacijski tekmi je premagala videmski Seleno s 3:0 in izgubila z ekipo Fincantierija z istim rezultatom. Na ekipnem mladinskem DP bo našo deželo zastopal Fincantieri (Sossi, Radini). Po besedah trenerja Matjaža Šercerja, ki gleda zmeraj v prihodnost, bodo krasovi naraščajniki zreli za nastop na DP v prihodnji sezoni. (J. J.) Obvestila SK DEVIN priredi v nedeljo, 18. t. m. 7. pohod »Memorial Mirko Škabar« od Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8. do 10. ure. SZ SLOGA - planinski odsek vabi elane, prijatelje in planice v nedeljo, 18. t. m. na pohod Memorial Mirko Škabar. Zbirališče v Praprotu od 8. do 10. ure. SPDT Alpinistični odsek SPDT prireja alpinistično šolo razdeljeno na teCaj plezanja in tečaj vzpenjanja po zavarovanih poteh. Prvo predavanje bo v petek, 16 t. m., v prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini z začetkom ob 20.30. Prvi izlet je predviden za nedeljo, 18. aprila v dolino Glinščice. Tečajnike vpisujeta Davor ZupanCiC v športni trgovini Papi šport (tel. 327277) in Angel Krmec v večernih urah (tel. 44016) do vključno petka, 16. t. m. Vpis mladoletnikov je možen s pismenim dovoljenjem staršev. TPK SIRENA nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barko vi j ah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih). KOŠARKA / DRŽAVNI MLADINCI ODBOJKA / PRED KONČNICO SEZONE Drvarič: »Na splošno sem s prvenstvom zadovoljen« Jadran Farco je v tolažilni skupini osvojil prvo mesto »Verjetno zastavljenega cilja, da bi se uvrstili v finalni del prvenstva, nismo dosegli, glede na razplete med ligo pa smo lahko s tem prvenstvom zadovoljni. V teku prvenstva smo namreč imeli precej težav glede poškodb in bolezni, konkurenca pa je bila zelo ostra, tako da objektivno več nismo mogli doseči. Nastopili smo nato v tolažilni skupini, kjer so bile nam ekipe enakovredne in naše zadoščenje je, da smo v tej skupini tudi dobili vse tekme in nepremagani končali skupino. Torej nastop v mladinskem državnem prvenstvu lahko ocenimo kot zadovoljiv,« tako je na kratko ocenil pred kratkim končano prvenstvo državnih mladincev trener Jadrana Farco Janez Drvarič. Jadranovi mladinci v tej sezoni objektivno več niso zmogli, saj so v regularnem delu imeli dokajšnjo mero smole s poškodbami in boleznijo igralcev. Zadnje tri tekme so nastopili brez svojega najboljšega strelca Kristjana Rebule, ki je na prvih sedmih srečanjih dal skupno 186 točk (28 točk poprečno na tekmo). V prvem delu so naši košarkarji osvojili le eno zmago, doma proti San Donaju s 105:102. Bila je to tudi edina zmaga v vsem regularnem delu tega prvenstva. Jadranovci so najhujši poraz utrpeli v Trevisu proti Benettonu (138:89, -49), pri katerem igra tudi »bodoči up »italijanske košarke, Argentinec italijanskega porekla German Scarone. Glede posameznikov naj omenimo, da je bil najboljši strelec Kristjan Rebula, ki je skupno dosegel 303 točke (27, 5 poprečno na tekmo), ki je imel tudi odličen odstotek pri prostih metih, in sicer 76, 7 (99:129). Sicer najboljši odstotek je ime Aleš Kapun, ki pa je imel znatno manjše število metov na razpolago (7:§, to je 87, 5 od sto). Največ metov za tri točke je izvedel Jan Gregori (29) pred Viktorjem Tomšičem (22). Vseh 14 tekem so igrali Pavlica, Pettirosso in Starec, (bi) Prvi del Jadran Farco - Scaini 71:92 (38:42); Stefanel -Jadran Farco 101:77 (58:41); Benetton - Jadran Farco 138:89 (67:48); Jadran Farco - San Dona 105:102 (55:39); Menta Piu - Jadran Farco 86:71 (53:38).. Povratni del Scaini - Jadran Farco 107:79 (48:44); Jadran Farco - Stefanel 78:106 (39:55); Jadran Farco - Benetton Treviso 93:118 (42:65); San Dona - Jadran Farco 103:89 (42:40); Jadran Farco - Menta Piu Gorica 79:93 (42:53). Tolažilna skupina Montibasket - Jadran Farco 93:100 (54:47); Juvi Cremona - Jadran Farco 81:89 (35:51); Jadran Farco -Juvi Cremona 90:85 (41:49); Jadran Farco - Montibasket 103:98 (53:53). JADRAN FARCO DRŽAVNI MLADINCI 92/93 IGRALEC Odigr. 1 tekme Točke Povpr. Prosti meti . Odstot. 3 točke A. Pavlica 14 75 5,4 20:48 41,7 6 K. Briščlk 14 12 0,8 0:2 - - A. Kapun 12 17 1,4 . 7:8 87,5 - M. Starec 14 99 7,1 19:42 45,2 4 1. Milič 12 148 12,3 77:108 71,3 - M. Pettirosso 13 115 8,8 29:56 51,8 - K. Rebula 11 303 27,5 99:129 76,7 10 J. Godnič • 7 16 2,3 2:2 100,0 - V, Tomšič 14 158 11.2 21:33 60,0 19 M. Bordon 14 30 2,1 10:25 40,0 - J. Gregori 14 210 15,0 19:31 60,6 29 Skupno 14 1213 86,6 309:489 63,2 70 Statistični pregled ob koncu sezone Fantje Soče Sobema še v igri za napredovanje V preostalih kolih težko le proti Rojaleseju - Slogaši v boju za obstanek potrebujejo vsaj še štiri točke Sočani v soboto po točki v Čedad (foto Križmančič) Boj za obstanek v moški odbojkarski C-2 ligi je še vedno zelo odprt. Dve ekipi sta izpadli že pred časom (Bor in Tol-mec), ostaja pa še eno mesto, za katerega so zdaj kandidati San Vito, Ipem Buia, Rozzol in Sloga. »Verjetno bo odločilna tekma prav v zadnjem kolu, ko se bomo na Opčinah srečali s San Vitom. Seveda računam tudi na zanesljivo zmago z Borom. Dve zmagi pa bi morali zadostovati za obstanek, ce nam bo uspelo na ostalih dveh tekmah osvojiti kakšen set,« nam je razložil Slogin trener Franko DrasiC. Realno torej lahko računamo na dve zmagi. Tekma s San Vitom pa lahko postane zelo zanimiva in celo dramatična, Ce bo odločala o zadnji ekipi, ki bo izpadla. Na gostovanju proti Cremcaffeju imajo slogaši malo možnosti, v derbiju z 01ympijo pa lahko pride do presenečenja. »Ce zmagamo proti 01ympiji, smo praktično rešeni,« je priznal DrasiC. Seveda to ne bo lahka naloga, posebno po poškodbi Božica, ki je še skrčila že prej skromen izbor igralcev. Niti ostale ekipe ne bi smele prekoračiti število dvajsetih točk. V najslabšem položaju sta gotovo San Vito in Buia, slednja pa lahko računa vsaj na skoraj zanesljivo zmago proti TolmeCu. Povsem na varnem pa ni niti Prata, ki mora v prihodnjem kolu premagati Mosso, saj ima v nadaljevanju precej težke tekme (eno kolo pa je prosta). Zelo možno pa je tudi, da bo na koncu prvenstva odločal prav količnik v setih. Trenutno pa ima vsaj tu Sloga nekaj prednosti pred nasprotniki. V moški D ligi se v zadnjih kolih tri ekipe potegujejo za tretje mesto, ki vodi v C-2 ligo. To so SoCa Sobema, Itely iz Fojde in Rojalese. Najslabše izhodišče ima prav gotovo Rojalese, ki ima od treh ekip najslabši količnik v setih in tudi najtežji razpored tekem. Tudi v zadnjih nastopih pa je ekipa dokazala, da ni v formi, saj je na primer izgubila na domačem igrišču proti skromni Torriani. Itely ima sedaj dve točki prednosti pred ostalimi, vendar ga Čakata dve težki srečanji s Fa-gagno in Rojalesejem. Najlažji razpored pa ima prav SoCa, ki igra proti dvem ekipam, ki sta že izpadli. V teh tekmah bi morala zmagati z gladkim izidom, da bi Čimbolj izboljšala koliclnik v setih. Razlika med količniki Soče in Itely je minimalna, v rahli prednosti pa je prav Soča. Zelo previden je v svojih izjavah trener Soče Stefan Cotič: »Naše napredovanje je pod velikim vprašajem, saj smo si v povratnem delu prvenstva zapravili vso prednost iz prvega dela. Tudi sedaj pa nismo še v najboljši formi. Upati moramo tudi v spodrsljaje drugih ekip, naša najtežja tekma pa je proti Rojaleseju. V ostalih tekmah pa pričakujem zmago brez večjih težav.« Tekma z Rojalesejem bi lahko postala nekoliko lažja, Ce bi bil Rojalese tedaj že izločen iz boja za napredovanje in ne bi igral na nož tekme s soca-ni. Med tremi ekipami, ki se potegujejo za vrh, je Itely v povratnem delu prvenstva v najboljši formi, saj je do sedaj utrpel le dva poraza (Prevenire in Vbu). Soča pa lahko resnično v teh zadnjih tekmah doseže popoln izkupiček (osem točk). Ze lani se je Soči za las izmuznilo napredovanje, upamo, da bodo imeli letos malo vec sreče. (A. Maver) ŠPORT Sreda, 14. aprila 1993 KOŠARKA / FINALFOUR V ATENAH NOGOMET / DREVI OB 20.30 V TRSTU KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SP V finalu Zdovc proti Kukoču Benetton - Paok 79:71 ATENE - Limoges - Benetton: to je letošnji finale evropskega klubskega košarkarskega prvenstva. Ce je bila zmaga košarkarjev iz Trevisa pričakovana, pa je za veliko presenečenje posrkbel Limoges, pri katerem igra tudi slovenski reprezentant Jure Zdovc, ki je zasluženo in zanesljivo odpravil glavnega kandidata za evropski naslov, ekipo madrdiskega Reala. Oba finala, mali in veliki, bosta na sporedu jutri. Limoges - Real Madrid 62:52 (36:26) LIMOGES: Forte 9, Ve-rove, Dacoury 14 (7:7), Young 20, Zdovc 5, M’Bahia, Butter 4, Bilba 4 (2:2), Redden 6 (2:2), trener Maljkovič. REAL MADRID: Lasa 2 (2:2), Santos, Romay, Birjukov 10 (6:6), Antu-nez 2 (2:2), Brovrn 6 (2:4), Sabonis 19 (6:12), Cargol 8, Martin 5, trener Luyk. SODNIKA: Zych (Poljska) in Grigorjev (Rusija). TRI TOČKE: Young 4, Forte 3, Dacoury 1, Zdovc 1; Cargol 2, martin 1, Sabonis 1. GLEDALCEV: 12.00 Na tem polfinalu je Prišlo do prave senzacije: Maljkovidev in Zdovcev Limoges je premagal nespornega favorita za zmago, madridsko moštvo Reala. In to povsem zasluženo! Limogesova obramba je bila tudi za kfadridcane nepremo- stljiva ovira. Ze podatek, da je Real skozi vse srečanje izvedel le 35 metov, pri tem pa je dosegel le 15 košev (8 v prvem in 7 v drugem polčasu) zgovorno kaže o uspešnosti Limogesove obrambe. Pri tem naj navedemo še podatek, da je madridsko moštvo izgubilo kar 27 žog in da so zunanji igralci le z veliko težavo podajali Sabonisu, ki je bil povsem odrezan od igre, saj je dal v prvem polčasu le bornih 6 točk. Nekoliko bolje je igral v drugem delu tekme, saj je bil z 19 točkami najboljši strelec svojega moštva, to pa gotovo ni bilo dovolj, da bi lahko španska ekipa ogrozila zmago Francozov. Le-ti so bili stalno v vodstvu (tudi za 12 točk). Minuto in 17 sekund pred koncem tekme so sicer Spanci zmanjšali zaostanek na 4 točke (52:56), veC pa niso zmogli. Limogesova obramba je bila zares »neizprosna«. Eden od junakov Li-mogesovega podviga je bil gotovo tudi Jure Zdovc, ki je sicer dosegel le 5 točk, kaj kmalu si je nabral tri, nato štiri osebne napake, bil pa je odločilen za zmago Markovičevega moštva. Young je odlično igral v prvem polčasu (dal je 15 točk), Dacoury pa v drugem (dosegel je vseh svojih 14 točk). (45:51) BENETTON TREVISO: Mian 3, Piccoli, Iacopini 17 (2:2), Kukoč 15, Espo-sito, Ragazzi 5, Pellacani, Teagle 9 (1:1), Vianini 7 (1:2), Scarone, Rusconi 23 (5:8), trener Skansi. PAOK SOLUN: Kouk-lakis, Boudoris 3, Preleviti 21 (5:6), Valavanidis, Barlow 14 (4:5), Korfas 12, Levingston 18 (3:4), Fassoulas 9 (3:7), Filip-pou, trener Ivkovič. SODNIKA: Virovnik (Izrael) in Rems (Slove- nija). TRI TOČKE: Iacopini 5, Mian 1, Kukoč 1; Korfas 4, Boudoris 1, Li-vengston 1.GLEDALCEV: 17.000. Po dokaj živčni in občasno razrtgani igri je Benetton vendarle imel veC moCi predvsem v končnih potezah in osvojil tesno zmago. Odločilni za uspeh Skansije-ve ekipe so bili Kukoc, ki je imel številne asistence, Iacopini (kar 5 trojk) in Rusconi (23 točk). Na sliki posnetek s prvega polfinala Italijani so drevi na tekmi z Estonci nesporni favoriti Tržaški stadion »N. Rocco« pretesen ? - Azzurri brez P. Maldinija Azzurri so se na drevišnji nastop v Trstu včeraj pripravljali na novem stadionu Rocco, premore 33.000 gledalcev, ki ga bodo danes tudi uradno otvorili (telefoto AR) TRST - Po visoki zmagi v Palermu proti Malti (6:1) bo Italija drevi v Trstu na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v ZDA 94 spet pred lahko nalogo. Verjetno še lažjo, saj bodo azzurri igrali proti Estoniji, ki je menda dopotovala v Italijo predvsem na izlet. Na dosedanjih šestih tekmah, kolikor so jih igrali, odkar so se osamosvojili, so utrpeli same poraze, izenačili so le z 0:0 proti Maltežanom. Prvič je tudi, da Italija igra z Estonijo, Trst pa je 29. mesto, ki bo gostilo azzurre, ki so doslej odigrali kar 240 tekem na domačem igrišču. Da so italijanski nogometaši drevi v Trstu nesporni favoriti, je seveda na dlani. Vprašanje je le, kako dovolj motivirani bodo stopili na igrišče. Veliko pa bo odvisno tudi od publike, če bo azzurre spodbudila, da bi igrali Cimbolje in da bi ji postregli z obilico golov. Da je zanimanje za drevišnje srečanje izjemno, smo se prepričali že v ponedeljek na prvem treningu azzurrov v Bazovici, ko se je zbralo okoli igrišča Zarje skoraj 6.000 ljubiteljev nogometa. Drevi pa bo tržaški stadion »Nereo Rocco« gotovo pretesen. V vrstah Italije tokrat ne bo Paola Maldinija, ki je zadnje Čase v izredni formi in velja za enega najboljših branilcev na svetu. Milanov nogometaš se je poškodoval na nedeljski prvenstveni tekmi in še ni povsem nared. Zamenjal ga bo branilec Parme Di Chiara. Azzurri so včeraj opravili lažji trening na stadionu »Rocco«, kjer je bil tudi predsednik italijanske nogometne zveze Ma-tarrese, ki je med drugim dejal, da bo italijanska reprezentanca z dobro igro skušala poplačati tržaške navijače, ki so priredili reprezentanci zares izjemen sprejem. Včeraj je, toda na sta- rem stadionu »Grezar«, trenirala tudi estonska reprezentanca. Zvezni trener Uto Piir ima s postavo dokajšnje težave, saj bo šele zadnji hip izvedel, ali bo standardni vratar in kapetan selekcije Poom lahko stopil na igrišče. Poom se je namreč na ponedeljkovem treningu poškodoval gleženj. Naj omenimo še, da bodo azzurri opravili še zadnji lažji trening danes ob 10. uri na igrišču Zarje v Bazovici. POSTAVI ITALIJA: Pagliuca, Porrini, Di Chiara, Dino Baggio, Vierchovvod, Ba-resi, Fuser, Albertini, Melli, Roberto Baggio, Si-gnori. ESTONIJA: Tohver, Ri-sto Kallaste, Toomas Kal-laste, Prins, Klajend, Veensalu, Olumets, Kristal, Reim, Ratnikov, Lemsalu. SODNIK: Sandor (Madžarska). Srečanje se bo pričelo ob 20.30 in ga bo neposredno prenašala italijanska TV po prvem sporedu. VRSTNI RED 1. SKUPINE Švica in Italija 8, Škotska in Portugalska 4, Estonija in Malta 1. Na Dunaju Avstrija Bolgarija DUNAJ - Poleg srečanja v Trstu med Italijo in Estonijo bo danes, v okviru evropske cone, še pet drugih kvalifikacijskih tekem za SP v ZDA 1994. Najzanimivejše srečanje bo v skupini 6 na Dunaju med Avstrijo in Bolgarijo. V primeru zmage Bolgarov, bi le-ti dohiteli Francoze na vrhu lestvice te skupine. V skupini 3 je Danska na srečanju z Litvo nesporen favorit, medtem ko bo tekma med Latvijo in Albanijo bolj izenačena. Samo z zmago bi lahko Latvija še ohranila možnsto, da bi se uvrstila na finalni del. V skupini 4 Romunija ne bi smela imeti nobenih težav s Ciprom. Enako velja tudi za Ruse v skupini 5, ki bodo doma igrali proti Luksemburgu, in so seveda nesporni favoriti za zmago in da v tej skupini ohranijo vodstvo na lestvici. Poleg kvalifikacijskih srečanj za SP bo danes tudi zanimiva prijateljska tekma med Nemčijo in Gano. NOGOMET / V BELGIJI ANGLIJA / REZULTATI NEVREDNI »UČITELJEV« ODBOJKA / KONČNICA V ITALIJI NOVICE Anderlecht je že prvak Spet preobrat v Angliji So Angleži še vedno nogometna velesila? Sedanji selektor Tay\or uživa vso podporo Pet kol pred koncem so si nogometaši Anderlechta zagotovili naslov belgijskega prvaka. Proti moštvu Lierse so dosegli tri gole, Standard iz Liegea pa je igral le neodločeno 1:1 proti VVaregamu, na vrstnem redu pa zaostaja zdaj za 11 točk. Za Anderlrecht je letošnji Ze dvaindvajseti naslov prvaka. Vrstni red: Anderlecht 49, Standar 38, VVaregam in Bruges 35, Malines, Charleroi in Severen 32. V Angliji so nogometaši stopili na igrišča tako v soboto, kot v ponedeljek. Na vrhu lestvice pa je spet prišlo do preobrata. Manchester United je dvakrat zmagal in tako izkoristil delni spodrsljaj Aston Ville, kr je proti Arsenalu sicer zmagal, a je v derbiju s Co-ventryjem le izenačil. Za Nonvich pa je bila pred dvema tednoma zmaga prav proti Aston Villi labodji spev, saj so rumeni odtlej doživeli tri poraze. Proti Tottenha-mu so iz svoje mreže žogo pobrali kar petkrat. Se enkrat so bili razpoloženi strelci Kupiar je v dveh tekmah dal kar 9 golov, pri tem pa se je zlasti odlikoval mladi napadalec Ferdinand. Razigrala sta se tudi Leeds in Wednesday, ki sta s 5:2 slavila proti Blackburnu, oziroma Southamptonu. Vrstni red: Manchester United 72, Aston Villa 71, Nonvich 65. Po pričakovanju razburljivo je bilo tudi v Bundesli-gr Na sporedu je bil dvojni dvoboj med prvimi štirimi moštvi. Preprecljivo uspešnejši pa sta bili domači. Bayern je zdesetkano Borussio Dortmund premagal s masicnim 2:0. Presenetljivo lažje je šlo Eintrachtu, ki je VVerder nadigral s 3:0. Se naprej izredno igra Borus-sia Monchengladbach, Crno-zeleni so vknjižili že šesto zmago v povratnem delu, ob tem pa so v osmih srečanjih vedno zatresli nasprotnikovo mrežo. V derbiju razočaranih sta Kaiserslautem in Stuttgart postregla z antinogometom. Med folkloro pa bi lahko uvrstili Peg Peruanca Olivaresa (igral je pri Niimbergu), ki ga je mučilo domotožje. Vrstni red: Bayem 36, VVerder 34, Eintracht 33. Nic novega pod soncem v Franciji. 01impique melje nasprotnike in ima kar lepo prednost pred Monacom ordeauxom in PSG-jem. Vsi trije zasledovalci so sicer zmagali, vendar manjka do konca prvenstva le 6 kol. Vrstni red: OM 45, Monaco 42, PSG in Bordeaux VSpmuji je vodeča Barcelona doživela pekoC poraz v mlbau. Edini gol tekme je za Atletich dal Mendigu-ren. Zelo dobro pa je zaigral Valverde, ki se je proti ivšim soigralcem očitno hotel izkazati. Real Madrid je slavil v gosteh pri Espanolu. La Gorana pa je doma e s težavo strla odpor Albaceteja. Novica tedna je nenazadnje tudi uspeh Burgosa. Pepelka lige je po 21 ko-i remijev in porazov tretjič letos okusila slast zmage, 1P sevpda ne pomaga na poti k obstanku. 1 rstni red: Barcellona in Real Madrid 44, Deportivo a Gorana 43, Tenerife Atleticho Madrid in Valencia 34. Dimitrij Križman LONDON - Angleška nogometna reprezentanca je v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 1994 gostovala v Turčiji in zmagala z rezultatom 2:0. Bolj kot rezultat in sama igra pa je bilo zanimivo medijsko dogajanje okrog moštva, na kar so zagotovo vplivala nekatera zgodovinska dejstva, s katerimi je povezano moštvo »ponosnega albio-na«. V dosedanjih srečanjih s tursko reprezentanco so, z izjemo enega neodločenega izida, Angleži vselej zmagali. Ob tem niso prejeli niti enega zadetka, dosegli pa so jih kar enaindvajset, kar je tudi vzrok, da so jih morali po končanem srečanju pri prevozu na letališče pred množico domačih privržencev varovati varnostniki. Na svetu verjetno ni moštva, ki si ne bi bolj od vsega želelo premagati prav angleško reprezentanco ali vsaj igrati v slovitem »hramu« nogometa, Wembleyu. Anglija je, kot vemo, zibelka te igre. Najstarejši klub Sheffield so ustanovili že leta 1857, mlajša ni tudi angleška nogometna zveza (popularno F. A. ali Foot-ball Association), ligaška tekmovanja pa potekajo od leta 1888 dalje. Vsekakor veličastna dejstva, ki jih nadgrajujejo neverjetni uspehi otoških moštev in način igre, ki ga ni težko prepoznati. Anglija je imela v nogometni zgodovini zagotovo največ možnosti, da bi postala najvecja nogometna sila. V kakovostni ligi so vedno sodelovala odlična moštva z igralci, strokovnjaki in različnimi vplivi, ki so ustvarjali tudi učinkovit in dinamičen nogomet kot tudi mit o moCi otoškega nogometa. Pred drugo svetovno vojno so Angleži - kljub temu, da se niso udeleževali največ j ih tekmovanj, veljali za edino pravo nogometno su-persilo. Večkrat so gostovali na stari celini in med drugim premagovali tudi dvakratne predvojne prvake Italijane. Zal pa je najboljšo enajsterico vedno spremljala arogantnost, napuh in na-zadnjaštvo vodilnih mož v angleški nogometni zvezi, ki - zaverovni v tradicijo -niso bili dovzetni za nova gibanja. Povojni tehnološki razvoj je namreč na področju medcelinskih povezav med dvema najbolj razvitima nogometnima celinama, Južno Ameriko in Evropo, omogočil učinkovite interakcije. Predvsem južnoameriška šola je prek Španskih klubov, na primer Reala iz Madrida, ne samo Sirila okvire igri, ampak vpeljala tudi nove odnose do reprezentančne enajsterice, ki so se pokazali kot zelo pomembni. Anglija je leta 1966 sicer osvojila naslov svetovnega prvaka in si v povojnih letih tudi priborila sloves in ugled, da ima z izjemo Brazilije z vsemi drugimi reprezentancami pozitivni seštevek medsebojnih srečanj, vseeno pa je to za deželo, ki ima najdaljšo nogometno zgodovino, vsekakor premalo. Na velikih tekmovanjih je moštvo razočaralo, saj je bilo po tradiciji neuigrano, ker pac vodilni možje za reprezentančne priprave niso imeli posluha. Do sprememb je prišlo šele ob koncu 70. let. Izostanek z dveh svetovnih prvenstev je bil glede na moc angleških klubov in kakovost igralcev velika senzacija. Vprašljiva je bila tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo v Španiji leta 1982, vendar so spremembe le pripeljale do prvih učinkovitejših priprav po letu 1966, tako da so si Angleži zagotovili nastop. Mariner, Francis, Robson, Shilton in Keegan so v Španiji ob Brazilcih prikazali najboljše igro, vendar so zaradi zgrešenega sistema tekmovanja, tako kot Južnoa-mericani, izpadli ze v Četrtfinalni skupini. Največ novosti je v igro angleške reprezentance vnesel selektor Robson, ki je moštvo vodil po letu 1982. V strukturo je uvedel tako imenovanega prostega branilca (libera), ki je precej izboljšal igro v obrambi. Igralcem je vrnil samozavest, kar je bilo odločilno za uspeh Angležev na svetovnem prvenstvu v Italiji. Po njegovem odhodu je Graham Taylor povsem pomladil moštvo. Odrekel se je nekaterim starejšim, izkušenejšim igralcem, kar lahko seveda negativno vpliva na igro moštva. Čeprav velja v svetu angleška reprezentanca za eno najmočnejših, pa se svoje ponovne stagnacije najbolj zavedajo prav Angleži sami, ki od svojih varovancev ne zahtevajo veC nemogočega, ampak so spoznali, da je vsaka tekma bitka, ki jo morajo izbojevati skupaj z igralci. Kako se zavest povprečnega angleškega privrženca spreminja, kaže tudi velika podpora medijev sedanjemu selektorju Grahamu Taylorju, ki mu kljub nekaterim napakam omogočajo popoln mir na »pohodu« v ZDA leta 1994. Kakšne so možnosti njegove reprezentance, bo bržkone pokazalo že srečanje proti Nizozemski, ki bo konec meseca gostovala na Wem-bleyu. Iztok Golob Odslej se obeta res hud boj za naslov prvaka V polfinale končnice 48. italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva so se po pričakovanju uvrstili štirje "veliki” Maxicono Parma, Sisley Treviso, Misura Milano in Messaggero Ravenna. Povsem na dlani je bilo, da ostale šesterice, ki so se uvrstile v končnico prvenstva, ne morejo mešati štren Četverici, ker za njimi zaostajajo tako glede organizacije, igralnega kadra in ne nazadnje finančnih možnosti. Nekaj težav je imel le Sisley iz Trevisa z Alpitourom Diesel iz Cunea, s katerim se je moral pomeriti trikrat, preden so se Bolgar Ljubo Ganev in tovariši predali, izgubil pa je na prvem srečanju v Trevisu. Zadnjo tekmo v Vil-lorbi med Sisleyem in Alpitourom si je ogledalo razmeroma malo gledalcev, a precej poznavalcev, med temi tudi tehnična direktorja Mes-saggera Giuseppe Brusi in milanske Misure Stefane Recine, s katerima smo pokramljali: Giuseppe Brusi: »Dosedanji razplet konCnice je bil povsem pričakovan, Ce seveda izvzamemo spodrsljaj Sisleya. Odslej imajo vsi štirje pretendenti za naslov veC ali manj enake možnosti. Ne smemo pa spregledati prednosti domačega igrišča, ki je na strani Maxicona in Si-sleya. Bržkone pa bodo odločale nianse. Pri vseh štirih "velikih” je opazno pomanjkanje kontinuitete v igri. Tudi srečanje med Sisleyem in Alpitourom je to slabost razkrilo. Potem, ko so domačini v prvem nizu povsem nadigrali nasprotnike, so drugega izgubili in šele potem spet nadaljevali v zanje značilnem slogu. Mi bomo prvo tekmo igrali v gosteh s prvakom Maxi-conom, ki je letos najmanj spremenil ekipo. Za šesterko iz Parme ne igra veC le Brazilec, sedaj naturalizirani Italijan Re-nan Dal Zotto, ki je okrepil naše vrste. Obenem pa bo Maxicono letos sedmič zapored igral v končnici prvenstva, kar pomeni, da so njegovi igralci psihološko najbolj trdni.« Do lanske sezone še aktivni igralec Misure iz Milana, Stefano Recine pa nam je povedal naslednje: »Res je, vsaka ekipa ima 25 odstotkov možnosti. Resnično smo si želeli, da bi bil naš tekmec v polfinalu Alpi-tour, a ta želja ni bila realna. Za uvrstitev v finale so potrebne tri zmage, tekme se vrstijo kot na tekočem traku, zato bosta odločilni telesna in še toliko bolj psihična priprava, saj se glede ostalega ekipe med sabo predobro poznajo, da bi lahko kdo postregel s kakim presenečenjem.« Spored današnjih prvih polfinalnih tekem (20.00): Sisley Treviso - Misura Milano, Maxicono Parma - Messaggero Ravenna. V soboto bo povratna tekma v Ravenni, v nedeljo pa v Milanu. Tretji tekmi bosta 21., morebitni četrti in peti pa 24. in 28. aprila. Finale pa bo na sporedu od 1. do 15. maja. G. FurianiC Rouseov svetovni rekord SHEFFIELD - American Jeff Rouse je s Časom 51, 43 sekunde postavil nov svetovni rekord za 25-metrske bazene v plavanju na 100 m - hrbtno. Stari rekord Kanadčana Tewkesbury je bil 52, 50 sek. Asprilla out 40 dni PARMA - Kolumbijski nogometaš Faustino Asprilla ima največ zaslug za sedem zaporednih zmag Parme v italijanski nogometni A ligi in za skorajšnjo uvrstitev moštva v finale pokala pokalnih zmagovalcev, zato je vest, da si je med domačimi opravili s steklom globoko zaresal mišico na desni nogi, zaradi Cesar je bil Ze operiran in bo moral počivati 40 dni, spravila v obup navijače moštva in trenerja Scalo. Na vrhu brez sprememb MIAMI - Na najnovejsi ženski svetovni lestvici WTA na vrhu ni večjih sprememb: 1. Monika Seleš 321, 11 točke, 2. Steffi Graf 299, 98, 3. Arantxa Sanchez - Vica-rio 217, 44, 4. Martina Navratilova 195, 23, 5. Gabriela Sabatini 163, 68, 6. Mary Joe Femandez 118, 69, 7. Jen-nifer Capriati 117, 28, 8. Conchita Martinez 105, 82, 9. Jana Novotna 94,47,10. Manuela Maleeva 75, 70. Tarango izpadel v prvem kolu CHARLOTTE - Rezultati moškega teniškega turnirja IBM/ATP Tour: Martin (ZDA) - Dosedel (Ces) 6:3, 6:2, Arias (ZDA) - Perez (Ura) 6:2, 6:2, Pereira (Ven) - Gor-riz (Spa) 6:3, 6:4, Saceanu (Nem) - Agenor (Hai) 6:3, 6:4, Pemfors (Sve) - Strelba (Ceš) 7:5, 6:0, Yzaga (Peru) - Cortez (Čile) 6:2, 6:2, De la Pena (Arg) - Tarango (ZDA) 7:6(5), 6:1. Znani finalisti ženskih rokometnih pokalov LJUBLJANA - V finalu pokala prvakinj bosta igrala madžarski Vasas Budimpešta in Hypo Sudstat z Dunaja, v pokalu evrospke rokometne zveze (IHF) pa nemški TV Lutzellinden in romunski Rapid Bukarešta. Polfinalni rezultati, pokal prvakinj: Valencia - Hypo Sudstat Dunaj 17:23 (1. tekma 14:26), VValle Bremen -Vasas Budimpešta 18:22 (1. tekma 13.14); pokal IHF: Lutzellinden - Rimnicu Vilcea 23:17 (1. tekma 27:32), Rapid Bukarešta - SC Leipzig 31:25 (1. tekma 21:26). Slovenci predzadnji SOFIJA - Na mladinskem EP v badmintonu jeSlovenija zasedla predzadnje, 26. mesto. V zadnjem dvoboju proti Romuniji zaradi hudega zvina gležnja ni nastopila Poharjeva, ki se je poškodovala na tekmi proti Estoniji in bo brez boja predala tudi današnji dvoboj posamičnega dela MEP za vstop v osmino finala. Rezultati: skupina G -1. kolo: Slovenija - Bolgarija 2:3, Estonija - Ciper 4:1; 2. kolo: Slovenija - Estonija 1:4, Bolgarija - Ciper 5:0; 3. kolo: Slovenija - Ciper 4:1, Bolgarija - Estonija 4:1. Vrstni red: Bolgarija 6, Estonija 4, Slovenija 2, Ciper 0. Dvoboj za 25. mesto: Slovenija - Romunija 1:4. (Z. Z.) Totip V včerajšnji številki smo pomotoma objavili zgrešen stolpec italijanskih konjskih stav totip. Pravilni rezultati so: X2 X2 21 X2 12 X2. Je šlo za ljubezenski obračun? VRHNIKA - Bilo je v petek okoli 14. ure, ko je v samopostrežnico Vesna na vrhniški Prečni ulici vstopil možakar in pristopil k eni izmed prodajalk ter se z njo zapletel v pogovor. Kot je policistom kasneje povedala njena kolegica, so takoj zatem odjeknili streli, možakar pa je odšel iz trgovine in se odpeljal z avtomobilom. Za prodajnim pultom je obležala 29-letna Sabila L., prodajalka in zaročenka lastnika trgovine. Policija umor še raziskuje, vse pa kaže, da je Sabilo ubil njen oboževalec, na katerega dvorjenje pa ona ni odgovarjala. Ko je ta zvedel, da se Sabila namerava poročiti z lastnikom trgovinice, v kateri je delala, naj bi nesojeni ljubimec v petek prišel tja in jo ubil. Možakar naj bi po uboju pobegnil v Švico, kjer je na začasnem delu, slovenska policija pa naj bi že zahtevala njegovo izročitev. Preiskava še poteka, tako da uradnega poročila, kaj je pravzaprav ozadje petkovega umora v samopostrežni trgovini Vesna, še ni. Popoldanski eksekutor LJUBLJANA - Pisali smo že o nenavadnem hobiju nekdanjega učenca Osnovne šole Vič, 16-letnega Zorana, zdaj pa so na dan prišle tudi podrobnosti njegovih »obiskov« na tej šoli, k sodniku pa je šla tudi kazenska ovadba. Fant je namreč marca pretepel najmanj štiri učence te šole, enega je tudi laže poškodoval. V ovadbi piše, da je Zoran 9. marca popoldne prišel v šolo, poiskal dve leti mlajšega učenca Uroša, ga zvabil v garderobo ter ga pošteno nabunkal. Od bolečin zvijajočega se fantiča pa je na tleh še obrcal. 22. marca popoldan je Zoran s še neznanim »sodelavcem« pred vrati šolskega dvorišča pričakal 13-letnega Jožeta - zbila sta ga po tleh in brcala v glavo in trebuh. Ko je mimo prišel še sošolec pretepenega in »protestiral« nad početjem nasilnežev, jo je skupil še on. Dobil je dobro odmerjen udarec z glavo v glavo. V ambulanti so mu morali odstraniti poškodovan zobni živec. Dva dni kasneje, tokrat dopoldan, je Zoran udaril še enkrat. V avli šole je poiskal 13-letnega fanta in mu odmeril podobne »porcije« kot prejšnjim žrtvam. S čim so se mu fantje zamerili, še ni znano. Kakšne »težave« po ovadbi čakajo 16-letne-ga pretepača Zorana, vemo - razgovor s socialnim delavcem, morda popravni dom -, kakšna srečanja širše družbe z njim v kasnejših letih pa lahko le predvidevamo. In kdo je kriv za tak podmladek... Nezanesljiv korak LJUBLJANA -Bifejsko naslanjanje ob šanku včasih povzroči, da se človek potem brez njega počuti nekoliko negotovega. * Tudi 57-Jetni možakar, ki se je v petek sredi dneva »odslonil« od sanka v bifeju Mercator nasproti stavbe TV Ljubljana, se je na nezanesljivih nogah odpravil na svež zrak. Zanj pa je bil usoden sestop čez stopnico pred lokalom; padel je tako nesrečno, da se je udaril ob rob stopnice in obležal. V Kliničnem centru so ugotovili, da ima poleg pretresa možganov tudi zlom lobanjskega dna. Kasiranje s pištolo v roki LJUBLJANA - Na velikonočno soboto sta v lokalu Martini na Litijski cesti že navsezgodaj »praznovala« tudi lastnik lokala in njegov gost 24-letni Robert Z. Okoli 8. ure (zjutraj!) sta se sporekla okoli računa zapitka in užaljeni gost je 35-letnega Ljubivoja L. hotel namesto plačila kar udariti - zamahnil je čez točilno mizo in zgrešil. Na druge udarce pa lastnik Martinija ni čakal, »skočil« je v skladišče in se za Sank vrnil z naperjeno pištolo. Robertu je bilo to preveč, zato se je počasi umaknil proti vratom; a žilica mu ni dala miru, da ne bi pri tem proti revolverasu vrgel kozarec, kar pa je njega tako raztogotilo, da je ustrelil. Krogla kalibra 6, 35 milimetrov je zadela Roberta v glavo, odpeljali so ga na urgenco Kliničnega centra, kjer se za njegovo življenje še borijo. Ljubivoja so čez nekaj minut policisti prijeli v njegovem stanovanju nad lokalom. Šilce žganja? PTUJ - Kratkega ob-vestilca ptujske policije ni potrebno posebej komentirati: prejšnji petek so v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom pripeljali 13-letno Romano, ki se je v mestnem parku s prijateljicama napila žganih pijač. Kje nabaviti bakreno žico? ČRNOMELJ - Tukajšnji uslužbenci PTT podjetja, pa tudi policisti, so v začetku meseca opazili, da na relaciji Gradac - Črnomelj s telefonskih drogov zmanjkuje bakrena telefonska žica. Raziskali so nenavadno »izginjanje« žice in ugotovili, da jo je v tem času štirikrat porezal 21-letni Stefan G., ki jo je potem prodal podjetju Dinos v Črnomlju. Podjetju PTT je Stefan povzročil za pol milijona tolarjev škode. Kako varni so naši otroci v šoli? (Foto: Aleksander Stražar / TRIO) Nevaren poklic ZAGORJE - V ponedeljek ponoči sta policista na cesti Kisovec-Zagorje opazila sumljivo »opletajoč se« avtomobil.' Ustavila sta ga in voznik je izstopil, vendar na zahtevo dokumentov ni hotel pokazati. Sredi razprave s policistom pa se je nenadoma podal v beg. Policist pa za njim. Ko ga je ujel prvič, se mu je bežeči iztrgal, drugič pa se je »branil« - policista je udaril v glavo tako močno, da je ta padel v obcestni jarek. Fant, kasneje se je izkazalo, da gre 32-letnega Mirsada V., je na ležečega policista še skočil in ga nekajkrat pošteno udaril, povrh pa še nadrl z nekaterimi izrazi, ki ne sodijo v časopis. Vse se je odvilo tako hitro, da je drugi policist šele tedaj lahko skočil kolegu na pomoč in upornika uklenil. Na policijski postaji so ugotovili, da je Mirsad pošteno pijan. Le nekaj dni prej so zagorski policisti skušali na avtobusni postaji umiriti skupino razgrajačev; pri tem so najglasnejšega, 16-letnega Sebastjana, povabili, da sede v policijsko vozilo in se legitimira. Fant pa se je uprl in se s policistom spoprijel. Ta ga je skušal umiriti s »strokovnim« prijemom«, tedaj pa ga je od zadaj zagrabil 20-letni Robert H. in ga začel daviti. V akcijo je tedaj stopil drugi policist in davitelja umiril s plinskim razpršilcem. Sebastjan je »dogovorjen« s sodnikom za prekrške, Robertu pa so na pleča naložili kazensko ovadbo zaradi napada na policista. Pištolarji LJUBLJANA - Kaj in kdo je imel nekaj proti stanovanjskemu bloku na Trgu Prekomorskih brigad bo (morda) pokazala preiskava ljubljanskih kriminalistov, policijsko poročilo pa zaenkrat pravi le, da je v nedeljo nekdo iz Derčeve ulice v blok ustrelil več nabojev. Kriminalisti so v višini metra in pol našli na fasadi sledove izstrelkov, izsledili so tudi dve sploščeni krogli in tulce nabojev, ko pa bodo identificirali še strelca, bomo sporočili, kaj ga je navedlo k tovrstni »zabavi«. Dan prej so domžalski policisti vzeli samokres kalibra 7, 62 38-le-tnemu Martinu K. Nanj so opozorili gostje vinotoča Smrke na Studi jenski, kjer je Martin pred zbranim občinstvom ustrelil v tla in odšel. Zagovarjal se bo zaradi kršitve zakona o orožju - zanj ni imel potrebnega dovoljenja -in zaradi ogrožanja življenj svojih »bližnjih« v vinotoču JUTRI 15. aprila 15. aprila 1452 se je v kraju Vinci blizu Firenc rodil najznamenitejši polihistor vseh časov, Leonardo da Vinci, človek neverjetno širokega obzorja, ki je najrazličnejša področja kulture, znanosti in umetnosti obvladoval do popolnosti. Leonardo se je rodil kot nezakonski otrok očetu Pieru in materi Katarini. Oče, uradnik firenške signorije, ga je priznal, vzel za svojega in skrbel za njegovo šolanje. Dvajsetleten je postal član slikarske gilde v Firencah. Vseskozi je bil v službi dvora in se poleg slikanja ukvarjal z inženirskimi posli. Sodeloval je pri načrtovanju katedral v Milanu in Pavii, izdeloval projekte za potrebe vojske, obenem pa se je izpopolnjeval v latinščini in se poglabljal v anatomijo. Ce skušamo razvrstiti Leonardove dejavnosti po stopnji perfekcije, ki jo je dosegel, lahko na prvo mesto postavimo slikarstvo, potem kiparstvo, nato sledijo raziskovanje narave in teoretične študije. Znan je njegov taktat o slikarstvu, čeprav ga najbolj poznamo po načrtih raznih naprav, ki so se uresničile šele v modernem času. Proučeval je osnove mehanike in letenja. V slikarstvu je izpopolnil klasični stil renesanse. Njegov0 Mono Liso pozna in občuduje ves svet. Slavko Adamlje milijonska juha visoška pečenka krompirjev pire pečeno kislo zelje hruškov kompot Milijonska juha SESTAVINE: 30 g maščobe, 60 g jušne zelenjave, korenček, 11 kostne juhe, 40 g pšeničnega zdroba, jajce, peteršilj CAS PRIPRAVE: 20 do 30 minut Na maSCobi prepražimo narezano jušno ze-. lenjavo, jo zalijemo s kostno juho ali juho iz koncentrata. Kuha naj se približno 15 minut. Juho nato precedimo in zavremo. Vanjo naribamo svež korenček in zakuhamo zdrob. Na koncu zamešamo v juho Se stepeno jajce, po potrebi Se zacinimo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan paella sadna solata Paella SESTAVINE: 2 artičoki, 3 žlice jabolčnega kisa ali limoninega soka, 2 žlici olivnega olja, malo vode, 150 g mladega graha ali mešane zelenjave (cvetača, paprika ipd.), 3 paradižniki, pimet, sol, 2 žlici olivnega olja, žafran ali žafranika, beli poper, 1,5 skodelice riža, 3 skodelice vode, sol, limonine rezine, peteršilj Z artičok odstranimo vse trde lističe in odrežemo stebla. Narežemo jih in namočimo v mešanici kisa in vode, da izgubijo grenCino in ne potemnijo. Namakamo jih 20 minut, nato jih odcedimo in speremo kis. Na olivnem olju jih dušimo z malo vode, dodamo oluščen grah ali na kockice narezano zelenjavo in prilijemo še malo vode. Cvetačo razlomimo na manjše cvetove, paradižnike olupimo in narežemo. Začinimo jih s pimentom in posolimo. Na ogreto olivno olje stresemo žafran, minuto mešamo in počasi segrevamo, dokler žafran ne spusti barve. Primešamo riž, ga zalijemo z vročo vodo in skuhamo. Ko je kuhan, ga pretresemo v ogreto skledo in prav narahlo zmešamo s pripravljeno zelenjavo. Okrasimo za z limoninimi rezinami in peteršiljevimi lističi. Paella je španska jed z rižem, zacinjena z žafranom, v kombinacijah s piščancem, školjkami in zelenjavo. MOJ VRT April je najprimernejši mesec za sajenje vrtnic. Najbolje je, če smo tla za sajenje pripravili že marca, seveda pa lahko to storimo tudi pred sajenjem. Vrtnice ostanejo na istem mestu dolga leta, zato jim moramo tla pognojiti s humoznimi snovmi. Najboljši je preperel hlevski gnoj in šota, lahko pa uporabimo tudi kompost ter za dodatek kostno in krvno moko. Vse te snovi damo v zgornjo plast zemlje, ne pa v globino, ker ob pomanjkanju kisika nastaja slab humus. Pred saditvijo vrtnicam nekoliko skrajšamo korenine in močno obrežemo nadzemne dele. Na vsakem lanskoletnem poganjku naj ostane le do pet očes, poganjke vzpenjalk pa porežemo na deset očes. Rastline sadimo v razdalji 50 centimetrov, pri sajenju na grede naj bo medvrstna razdalja 60 centimetrov. Stebelnim vrtnicam damo približno meter visok kol za oporo, vzpe-njalkam pa tudi dva metra visokega. Grmaste vrtnice so posajene prav, če je mesto cepljenja tik pod površino tal. Stebelne vrtnice sadimo tako, da deblo s tlemi dela kot 60 stopinj, ob kol pa jih privežemo v navpični legi. Starim vzpenjalkam bomo konec meseca lahko porezali in razredčili poganjke. Poleg slabotnejših porežemo tudi nekatere najstarejše poganjke, medtem ko enoletne privežemo kolikor mogoče vodoravno na oporo, da lahko popki poženejo po vsej dolžini. Takoj ko pričnejo vrtnice brsteti, pazimo, da jih ne napadejo listne uši. Iz jajčec, ki so prezimila, se namreč prve uši v toplih dneh lahko razvijejo že aprila. Te se potem razmnožujejo naprej, zato je še posebej važno, da uničimo že prve. Najbolje je, da naprašimo že mlade poganjke in ko zrastejo, postopek ponovimo. Vsi tisti, ki tudi na okrasnem vrtu odklanjajo uporabo kemičnih zaščitnih sredstev, naj poskusijo s koprivovo vodo, nekateri pa prisegajo na tobakovo. Konec aprila lahko sadimo tudi okrasne iglavce. Boljše je seveda jesensko sajenje, vendar je tudi poznoaprilsko prav tako uspešno. Vendar moramo biti pri kupovanju sadik v drevesnicah zdaj bolj previdni, kajti najbolj pomembno za spomladansko sajenje je, da ima rastlina trdno koreninsko grudo. Ce je ta sestavljena iz zemlje, ki se ne drži korenin, kot je to pogosto v mnogih naših drevesnicah, bomo sadili zaman. Ob sajenju gru-dnega ovoja seveda ne odstranimo. Jama naj bo primerno globoka in ustrezno široka grudi. Izkopano zemljo pomešamo s šoto. Zemljo, ki pride pod rastlino, moramo tako stlačiti oziroma pohoditi, da se pozneje več ne seseda. Potem okrog grude namečemo prst, jo pohodimo in šele zatem odvežemo grudni ovoj, ki ga razprostremo na vse strani. Jamo nazadnje zasujemo do vrha in rastlino izdatno zalijemo. Tla okrog posajenih rastlin pokrijemo z vlažno šoto. Na ta način posajeni iglavci se bodo zagotovo prijeli. Aprila najuspešneje zasajamo tudi nove žive meje. Od iglavcev so za to najbolj primerni brini in tisa, vedno lepo zelene žive meje pa so tudi iz češminov, ligu-stra ali lovorikovcev. Podobno kot iglavci morajo imeti pri sajenju tudi brin, tisa in lovorikovci trdno koreninsko grudo, medtem ko je za druge naštete dovolj, če imajo dobro razvite korenine. Pri sajenju velja upoštevati enaka pravila kot pri iglavcih, le da posajene rastline na tleh pokrijemo s šoto pet centimetrov na debelo. Hlevski gnoj ponavadi ni potreben, le za liguster je bolje, če ga dodamo. Preden začnemo saditi živo mejo, temeljito razmislimo, kako široka naj bi bila, da ne bomo zasadili premalo sadik. ZDRAVA HRANA Praznovanje velike noči je povezano z različnimi prehranskimi običaji. V sosednji Italiji na ta dan obvezno jedo pečeno jagnje, na naši praznično obloženi mizi pa so najpogosteje kuhana šunka, potica, pirhi, hren z jabolki ter mnoge druge dobrote, pač različno v vsakem kraju. Za vse pa je značilno prekomerno uživanje hrane. Zato se ne gre preveč čuditi, če smo v teh po-prazničnih dneh, namesto da bi bili vedri in spočiti, utrujeni in nerazpoloženi. Naše telo je namreč prezasiče-no z beljakovinami živalskega izvora, maščobami in ogljikovimi hidrati. Sploh veste, koliko jajc ste pojedli; ne samo pirhov, ampak tudi tistih, ki so v poticah, piškotih in drugih dobrotah? Po navodilih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, naj bi odrasel človek pojedel največ dva jajca na teden. Tudi meso bi morali uživati bolj zmerno, kot je navada pri nas. Tako bi se lahko izognili marsikateri bolezni, na primer obolenjem ledvic, ki težko presnavljajo beljakovine živalskega porekla, in posredno obole- njem srca in ožilja. Ste že kdaj razmišljali o tem, koliko maščob je v orehovih jedrcih in koliko sladkorja in ogljikovih hidratov je nasploh v poticah? Zagotovo preveč! Zdravilo za takšne preobjedene dni je post. Zanj potrebujemo le dobro voljo in vztrajnost. Skoraj vsakdo med nami lahko zdrži dan ali dva brez hrane. Izkušeni vedo povedati, da se človek potem počuti povsem prerojenega, predvsem pa bolj zdravega. Občutek lakote si potešimo s pitjem zeliščnih ali sa- dnih čajev, seveda brez sladkorja. Pijemo jih lahko po volji. Seveda pa stradanje vsem ljudem vendarle ne gre lahko od rok. Nekateri imajo težave z želodcem, drugi pravijo, da preprosto ne zdržijo, tretji pa, da povsem usahne volja do dela in tako naprej. Ti naj te dni hrano omejijo; uživajo naj le svežo in takšno, ki ima malo kalorij. Najbolj primerne so solate, ker dajejo občutek sitosti, telo pa dobi veliko hranilnih snovi, kot so vitamini in minerali. Marija Omahen priporoča solate iz regrata in motovilca. Oboje dobro operemo, regratove liste zrežemo, motovilec pa pustimo v šopih. Zabelimo s sončničnim oljem, dodamo strok česna in ščepec soli. Solati zložimo v veliko stekleno skledo, v sredo pa damo olupljeno in drobno zribano go-moljno zeleno, ki jo pokapamo z limoninim sokom, da ne postane rjava. Posolimo in zabelimo z oljem. Podobno solato lahko pripravimo tudi iz kislega zelja, motovilca in jabolk. Za žejo pijemo sadne ali zeliščne čaje, lahko pa tudi navadno vodo, v katero smo nakapali limonin sok. Pa dober tek! (M.P.) Spomladanski solati lahko dodamo sveže kalčke. (Foto: iz knjige Poganjki in kalčki - vse leto sveža zelenjava.) ZDA / STRAH PRED NOVO OPROSTILNO RAZSODBO V pričakovanju razsodbe Los Angeles tlači mora Tega so v glavnem krivi mediji, ki v iskanju »senzacij« širijo celo lažne vesti kljub pozivom na »odgovorno novinarstvo« LOS ANGELES - Med govoricami in lažnimi ugibanji, ki pretresajo mesto, je v Los Angelesu minil četrti dan morečega čakanja na razsodbo o primeru Rodney King. Metropola, ki jo nadzirajo okrepljene policijske in vojaške izvidnice, 2e živi »v pricakovalni-tesnobi«, kot so ta patološki pojav ocenili ameriški psihologi. Kljub pozivom na »odgovorno novinarstvo«, se lažne vesti vseh vrst širijo kot oljni madeži. Tokrat ni ulica tista, ki napihuje vesti, to vlogo so prevzeli mediji, tako da ljudi tlači prava mora. Dolgo Čakanje na razsodbo potrjuje prepričanje, da so porotniki različnih mnenj, ki jih morajo sedaj uskladiti, da bi dosegli soglasnost. Po dosedanjih izkušnjah je v takih primerih skoraj vedno razsodba ugodna za obtožence. Tudi zaradi tega se mešCani Los Angelesa pripravljajo na najhujše. Korejska skupnost, ki je v lanskem uporu utrpela najhujšo škodo' in imela največ žrtev, se je oborožila do zob, ustanovila je tudi »samoobrambne« oborožene skupine, ki naj bi tokrat z orožjem v roki preprečile plenjenja. Oblasti pa si ne delajo prevelikih skrbi, saj so prepričane, da ne bo prišlo do izgredov tudi, Ce bi Cetvorico, ki je surovo pretepla Rod-neyja Kinga, ponovno oprostili. Lanskega oktobra je oprostilna razsodba povzročila tridnevni losangeleški pekel, v katerem je življenje izgubilo 53 ljudi, plenjenja in požigi pa so povzročili veC kot milijardo dolarjev škode. V mestu povzročajo napetost predvsem »mediji v lovu na senzacije«. Krajevne televizijske postaje, ki so jih lani obtožili, da so s svojimi neposrednimi prenosi v bistvu dajale netiva rasnim izgredom in nasilju, letos vsako uro prekinjajo svoje programe in posredujejo »sveže vesti« z mesta. »Televizijske reporterje so poslali na ulice z jasnim ukazom, naj odkrijejo cimvec požarov, plenjen in zoglenelih trupel«, razlaga neki profesor novinarstva z univerze Berkeley in dodaja, da je konkurenca med televizijskimi mrežami strahotna, ker je reklama odvisna od indeksa gledanja. O te »norosti medijev« bodo dobiček iztržili štirje obtoženci: Stacey Koon, Laurence Powell, Ti-mothy Wind in Theodo-re Briseno, ki bodo proti plačilu dajali intervjuje po razsodbi. »Potrebujemo denar«, je razložil Povvel, ki so ga skupaj z ostalimi izključili iz policije, tako da je brez plaCe. Vsi pa niso obsedeni od te norosti. Voditelji korejske, Črnske in latinskoameriške skupnosti se trudijo, da ne bi prišlo do novih kratkih stikov. Na mestnih zidovih se pojavljajo grafiti, ki pozivajo k miru in spravi, te poziva najdemo tudi na majcah, ki jih prodajajo na stojnicah. Voditelji korejske, črnske in latinskoameriške skupnosti skušajo preprečiti nasilje (AP) Vojaki v bojni opremi nadzorujejo losangeleške ulice, da bi vlivali zaupanje ljudem (AP) NOVICE 45 let je šofiral brez vozniškega PARIZ - Neki gospod iz francoskega Clermont-Fer-randa je nedvomno potolkel rekord »vožnje brez vozniškega dovoljenja«, saj je bil kar 45 let pravi »cestni gusar«. Včeraj je vsa zadeva prišla na dan, ko so prometniki od 65-letnega Jeana Esquirola po manjši prometni nesreči zahtevah vozniško . Globa za tak podvig navsezadnje ni bila niti tako huda, saj je plačal 3.500 frankov (približno en milijon lir). Nedvomno pa bo za Esquirola kljub 45-letni praksi najtežje polagati vozniški izpit. V Mehiki zaplenili skoraj 5 ton heroina CIUDAD DE MENICO - Mehiška policija je v neki hali pri sevemomehiškem mestu La Paz zaplenila skoraj 5 ton heroina. Mamilo je bilo že pakirano v 2.000 zavojih, priupravljenih za izvoz. Med akcijo so aretirali tudi trgovca z mamili Ramona Alberta Parado. Satelit Spartan spet v Discoveryju HUSTON (TEKSAS) - Posadki vesoljskega trajekta Discovery je uspelo »ujeti« satelit Spartan, ki so ga spustili v orbito pred 40 urami, da bi zbral podatke o sončni aktivnosti. Satelit se bo skupaj s posadko vrnil na Zemljo v petek. Raiso Gorbačova sprejeli v bolnišnico NEW YORK - Predsinočnjim so Raiso Gorbačove sprejeli v neko bolnišnico v Virginii. Zdravniki so navedb, da se je Raisa počutila zelo utrujeno in da jo bodo v bolnišnici skrbno pregledali. Zena nekdanjega sovjetskega voditelja boleha vse od avgustovskega puCa leta 1991. Po vsemu sodec ima precejšnje težave z ožiljem, ker še ni povsem prebolela posledice tromboze. Gorbačov je zaradi sprejema v bolnišnico preklical nekaj obveznosti med svojo sedanjo turnejo po Ameriki.(Telefoto AP) Papež je včeraj smučal na Gran Sassu ASSERGI (L’AQUILA) - Papež Janez Pavel II. je včeraj nenajavljeno odpotoval v masiv Gran Sassa, kjer se je zadržal dobrih deset ur. Kljub slabemu vremenu z nizko oblačnostjo, vetrom in občasnemu sneženju, se je papež nekajkrat spustil po pustih zasneženih pobočjih, saj vlečnice niso obratovale zaradi slabega vremena. Papež in njegovo spremstvo so seveda imeli na razpolago teptalec, ki je nadomestil vlečnice. Med papeževim smučanjem so zaprli državno cesto, ki pelje na smuCišCe. ŠPANIJA / BRODOLOM INDIJSKE LADJE BRAZILIJA / NE GRE ZA POLITIČNO REPRESIJO, TEMVEČ ZA NAVADEN KRIMINAL Pred Asturijo je morje terjalo 30 življenj GIJON (ŠPANIJA) -Španska vlačilca sta do sedaj iz razburkanih voda Biskajskega zaliva potegnila 11 trupel elanov posadke indijske trgovske ladje VVishva Mohini, ki je doživela predsinočnjim brodolom kakih 60 milj severno od španske asturske obale. Reševalci so že predsinočnjim iz morja potegnili tudi 17 brodolomcev, od katerih je eden umrl, deset pa jih je v kritičnem stanju. Po podatkih španske obalne straže je bilo na krovu indijske ladje 48 oseb, 46 elanov posadke in dva potnika, tako da pogrešajo še 18 mornarjev. Vsi so prepričani, da ni dobenega upanja, da bi kdo od pogrešanih ostal pri življenju v hladnih biskajskih vodah. Eskadre smrti brazilske vojaške policije sejo strah in trepet po dfiavi Tarča »Rote« so premožni državljani, ki jih vojaki ubijajo in ropajo SAO PAULO - Posebne skupine vojaške policije iz Sao Paola naj bi v zadnjih mesecih zaplenile, oropale in hla-dokrvno ubile vsaj osem oseb, med katerimi naj bi bili tudi premožni industrijci, zlatarji in trgovci. Usmrtile so jih potem, ko so jih “ustavile" v okviru domnevnih preiskav in ker so se vozili z dragimi luksuznimi (uvoženimi) avtomobili. Prijavo je vložilo kar 30 prič, ki so opazile vozila policijskih izvidnic “Rota", kako so odpeljali nekatere osebe in jih nato v neznanih okoliščinah usmrtili. Sest agentov “Rote" je že neposredno priznalo, da v okviru policijskih organov obstaja tudi “skupi- na smrti." Vsa zadeva je ponovni udarec za ugled organizacije “Rondas osten-sivas Tobias De Aguiar" po pokolu v kaznilnici v Carandiru, v katerem je bilo lanskega oktobra pobitih 111 kaznjencev. Skvadre “Rote“so sodelovale s policijskimi organi v oddelku kaznilnice, kjer je bilo priprtih okrog tisoč kaznjencev. Nekateri Častniki “Rote", ki so jih suspendirali sprišo splošne mednarodne reakcije, so se nato vrnili na svoja mesta. Pet agentov “Rote" sedaj obtožuje podporočnika Marcosa Linhaersa Costo, da je bil glavni krivec, ker naj bi naročil celo vrsto umorov. V “Roti" je tako -naj bi izjavili- ker morajo lopovi umreti, policaji pa morajo biti tihi. S svoje strani pa Linhares Costa poudarja, da so pobudo za vse to, kar se je zgodilo, dali njegovi agenti: “Nic nisem mogel storiti, da bi jih lahko ustavil, ker sem se jih bal“. 20. julija lanskega leta so predstvaniki “Rote" v rezidenCnem centru ustavili trgovca. Po obtožnici naj bi ga Linhares Costa s svojo skva-dro odpeljal in takoj za tem usmrtil s tremi streli v glavo. Naslednja žrtev naj bi bil zlatar; ugrabili so ga v središču Sao Paola: odpeljali so ga na dom, mu odvzeli precejšnjo količino denarja in ga nato ubili. Policaji naj bi nato pro- dali avtomobile obeh oseb in si seveda razdelili izkupiček. Državni vojaški pravdnik Marco Antonio Derreira Lima, ki vodi preiskave, ugotavlja, da je bilo na podoben naCin usmrčenih drugih šest oseb. Vojaški pravdnik j er tudi izjavil, da je že prejel več anonimnih groženj. Pred kakim mesecem je podobne grožnje prejel tudi eden najbolj poznanih brazilskih novinarjev Gačo Barcellos in sicer potem ko je objavil raziskavo o “zločinih" Rote. Na osnovi uradnih podatkov naj bi vojaška policija iz Sao Paola v lanskem letu umorila preko 1.100 oseb. Barcellos je moral zapustiti Brazilijo pod pritiskom smrtnih groženj in je v zadnjih letih delal kot dopisnik v New Yorku. Sedež “Rote" je v manjšem gradu v neposredni bližini Sao Paola. Sedanji guverner mesta, Luiz Antonio Fleury (sicer bivši funkcionar policijskih organov), je moCno okrepil svoje vrste. K vsemu temu je še treba dodati, da so trgovci neke osrednje ulice v Sao Paolu prijavili agente “Rote", ker naj bi izsiljevali mesečne podkupnine. V Riu pa se dogajajo še hujše stvari: šest policijskih avtomobilov naj bi zasledovali in zaustavili blindirani avtomobil in iz njega nato pokradli vse dragocenosti. (ANSA) _ ■: SSKIK Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. drobec žareče snovi, 6. ime nizozemskega filmskega režiserja de la Parre, 9. podolgovat rastlinski plod, 10. komedija grškega komediografa Aristofana, 11. ime armenskega skladatelja Hacaturjana, 12. vojaški pratež, 13. za polton znižana nota d, 14. tropska papiga, 15. pijača starih Slovanov, 16. filozofski nauk 18. stoletja, ki odklanja osebnega boga in priznava le nek brezosebni pravzrok, ki je ustvaril svet, 17. vrhunski dosežek v športu, 19. latinski naziv za javor, 20. polet, zanos, 24. stara asirska prestolnica ob zgornjem toku reke Tigris, nasproti Mosula v današnjem Iraku, 26. sla, poželenje, 29. avtomobilska oznaka Tuzle v BiH, 30. zelo razširjena rastlina, 31. osebno nadnaravno bitje, 32. reka v Franciji, Rhone, 33. jezero in istoimensko mesto v severni Italiji, 34. ostrina, 35. merska enota za električno kapacitivnost, imenovana po angleškem fiziku Faradayu, 36. egipčanski bog, zaščitnik rokodelcev in umetni- kov, 37. ljubljanski hokejski vratar (Zvone). Navpično: 1. ime nekdanje ameriške plesalke Dun-can, 2. navaden vojak v pehoti, oborožen s puško, 3. pokrajina na zahodu Slovenije, 4. Cigan, 5. kratica za atletski klub, 6. neuspeh na tekmovanju, 7. reka v Franciji, ki teče skozi Grenoble, 8. veletok v Indokini, 12. mesto ob Adiži v severni Italiji, po katerem se imenuje tudi cerkveni zbor za prenovo katoliške cerkve proti protestantizmu v 16. stoletju (ena od pisav), 14. latinski naziv za zrak, 16.grad pri Ptuju, 18. začetnici češkega književnika Erbena, 21. kemijski znak za litij, 22. samodejni stroj, 23. nesreča, 25. ime italijanske filmske igralke Mirande, 26. zgornji del prostora, 27. slovenski pianist in glasbeni pedagog (Anton), 28. drog v kozolcu, 31. grad ob reki Savi med Ptujem in Ormožem, 33. eden prvih raziskovalcev Afrike (Diego), 35. začetnici slovenskega pisatelja Bevka. eqog ‘bij ‘peiej ‘}so ‘ouioj ‘euoy ‘8oq ‘babji ‘21 ‘isbjis ‘aArai[q ‘uBja ‘J9DB ‘prodaj ‘rnaziap ‘jo ‘bjbjb 'sap ‘uarj ‘me j v ‘asQ ‘ijojis ‘uiij ‘bjjjsi :ouABJopoy\ A31IS3R Šahovska naloga St. 101. Kožulj - Žarko / Bled 1993 Središčna polja in d linijo so v nastali poziciji zavzele bele figure, ki nevarno ogrožajo tudi rokado Črnega. V nadaljevanju je beli, ki je na potezi, še stopnjeval pritisk na Črno pozicijo in zmagal. Kako je potekalo zmagovito nadaljevanje belega, je naloga reševalcev. | Naloga 101 Naloga 102| Šahovska naloga St. 102 Rotlevvi - Rubinstein / Lodž 1907 8 7 ti ti 4 3 2 1 Napad Črnega na belega kralja je dosegel vrhunec. Vse Črne figure so aktivno posegle v akcijo in beli se brani z zadnjimi močmi. Toda Črni, ki je na potezi, se je odločil za izredno kombinacijo, ki je imela vrsto odličnih potez in prisilil belega k predaji. Večno »zelena« kombinacija bo poplačala vloženi trud reševalcev! Rešitev naloge St. 97 Bela dama pričenja ples s črnim kraljem najprej s Šahom na polju d5. l.Dd5+! Slabše je l.Da8+ Df8 2.Dd5+ Kh8 in črni zmaga. l...Kf8 2.Dc5+! Kg8. Ne 2...De7? 3.Dc8+ z zmago belega. 3.Dc8+ Df8 4.Lf7+! Poanta kombinacije belega! 4...Kf7: 5.De6 mat! Rešitev naloge St. 98 Napadena bela dama se brani s potezo l.Tf5!, da bi na l...Tf5: beli odigral 2.ef5 z napadom. Vendar črni zaupa v prostega kmeta in odigra l...a2, nakar sledi 2.e5! Na 2.. .elD beli zmaga po 3.Dh6!, zato črni odigra 2...Tce5: 3.Dh6 gh5 4.Tg5+! in črni se vda! V finale borbe poseže Se belopoljni lovec. 4.. .Tg5: 5.Dh7:+ Kf8 6.Df7: mat! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Sreda, 14. aprila 1993 EVROPA /APRILSKO VREME ALPE JADRAN / SPREMENLJIVO OBLAČNO DANES 1020 1020 \X Nad zahodnim delom Evrope in Sredozemlja je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Ob jugovzhodnih višinskih vetrovih bo k nam spet začel dotekati vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklon okluzija OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 5/10 TRST........... 10/13 CELOVEC...... 5/11 BRNIK........... 4/10 MARIBOR...... 5/14 CELJE........... 4/12 NOVO MESTO... 6/13 NOVA GORICA.. 8/12 MUR. SOBOTA.. 5/13 PORTOROŽ..... 9/13 POSTOJNA..... 4/9 ILIRSKA BISTRICA. 4/9 KOČEVJE...... 3/10 CRNOMEU.....- 4/12 SLOV. GRADEC.. 4/11 BOVEC............ 3/5 RATEČE....... 1/6 VOGEL.......- -1/- KREDARICA.... -7/-5 VIDEM........... 7/12 GRADEC....... 4/11 MONOŠTER..... 2/11 ZAGREB....:.. 6/16 REKA........... 10/11 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... -4/6 STOCKHOLM..... 6/7 K0BENHAVN..... -1/7 MOSKVA........ -2/2 BERLIN............ 1/11 VARŠAVA....... 0/9 LONDON........ 6/15 AMSTERDAM..... 1/12 BRUSELJ........... 5/15 PARIZ............. 8/15 DUNAJ.............. 4/8 MUNCHEN....... 4/10 ZURICH............ 1/12 ŽENEVA............ 6/15 RIM.............. 12/16 MILAN............. 8/16 BEOGRAD....... 3/17 BARCELONA..... 8/17 BUKAREŠTA..... 5/10 ISTAMBUL...... 12/17 MADRID............ 4/14 LIZBONA........... 9/16 ATENE............ 12/19 TUNIS............ 10/22 MALTA............ 14/22 KAIRO............ 17/28 SLOVENIJA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla............ -/30 Kanin.......... -/60 Cerkno......-/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/- Kohla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... -/- Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog-Črmošnjice -/- Prvine............. -/- Jezersko........ -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Cimolais....... -/- Claut.......... -/- Piancavallo.... -/- Žabnice/Ovčja v. -/- Raibl.......... -/- Farni Avoltri.. -/- FomidiSopra.... -/- Paluzza-Timau.... -/- Paularo........ -/- Pontebba....... -/- Pradibosco..... 20/40 Pralo Camico.,., -/- Zoncolan....... -/- Sauris......... -/- Sla Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 0/100 Višarje........ 35/60 VENETO Sappada........ 0/40 KOROŠKA Podklošter..... -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca... -/30 Sloveniji Plajberk -/50 Dobrač......... -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut... 20/140 Katschberg..... 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz....... 10/150 AVSTRIJA Arlberg........ 35/330 Seefeld........ 20/70 Kitzbuhel...... 10/75 Obertauem...... 120/220 ZellamSee...... 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI Zaradi dežja so mokre in spolzke. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je redek in brez zastojev. Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno s spremen- Prevladovalo bo sončno ljivo oblačnostjo. Popol- in toplo vreme, popoldne posamezne plohe, dne bodo posamezne Najvišje dnevne tempe- plohe, rature od 11 do 16° C. V Sloveniji: Obeti: V četrtek bo oblačno s V petek bo nestalno vre-padavinami, deloma plo- me z občasnimi padavi-hami in nevihtami. Na nami, veter bo oslabel. Primorskem bo začela pihati burja, v notranjosti severovzhodnik. PRETOK REK Pretok rek v m3 na sek. ob 7.uri Mura, G.Radgona: 107; Drava HE Dravograd: 120, Sava Radovljica: 11, Sava Radeče: 192, Sava HE Mavčiče: 15; Sora Škofja Loka: 24; Ljubljanica Moste: 90, Savinja Laško: 31; Krka Podbočje: 142, Kolpa Radenci: 223. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 112, Drava HE Dravograd: 120,Sava Radovljica: 43, Sava Radeče: 163, Sava HE Mavčiče: —Sora Suha: —, Ljubljanica Moste: 132, Savinja Laško: 124; Krka Podbočje: 189, Kolpa Radenci: 221; Soča Solkan: —. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.18 in zašlo ob 19.48. Dan bo dolg 13 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 02.41 in zašla 12.32. PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 11.04 najnižje -24 cm, ob 19.19 najvišje 23 cm. Jutri: ob 2.01 najnižje -3 cm, ob 6.03 najvišje 3 cm, ob 12.31 najnižje -25 cm, ob 19.46 najvišje 29 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju vodnarja, element zrak. Dan je primeren za presajanje notranjih okrasnih rastlin, balkonskega cvetja, za setev ali presajanje vrtnih rož. V VEDNOST Hidrogeologija Zlatko Mikulic Hidrogeologija je znanost o podzemnih vodah. Termin je v znanstveni literaturi prvič uporabil francoski naravoslovec La-marck leta 1802, vendar je ime kmalu utonilo v pozabo za več kot osemdeset let. Sele proti koncu 19. stoletja se je v geologiji termin dokončno uveljavil in je tedaj označeval geološko preučevanje podzemnih voda. Danes je pretežno uveljavljen v celinski Evropi, medtem ko.se na anglosaksonskem področju pogosto uporabljajo tudi izrazi hidrologija podzemnih voda, geohi-drologija ali celo podzemna hidrologija. Hidrogeologija se je od prvotno pretežno geološke, postopoma razvila v interdisciplinarno znanost, ki s pridom uporablja dognanja geologje, fizike, kemije in hidrologije. Proučuje geološke danosti, ki pogojujejo pojave in gibanje podzemne vode, fizikalne zakonitosti podzemnega toka, kemične spremembe vode v podzemlju ter rešuje praktične probleme vodoo-skrbe, pri gradnjah, v rudarstvu in varovanju okolja. Tako kot črpa dognanja iz drugih znanosti, jih tudi bogati, včasih na nepričakovan način. Precejšnje presenečenje je sprva v seizmotektoniki povzročilo spoznanje, da so potresi povezani tudi s spremembami režima podzemnih voda, kar je pozneje pripeljalo do danes uveljavljene teorije o umetnem povzročanju potresov. Razvoj hidrogeologi-je je sledil splošnim civilizacijskim spremembam in trendom. V zgodnjem obdobju je bil glavni predmet opisovanje pojavov podzemne vode in fenomenov, povezanih z njo. V času nagle industrijske rasti se je podzemno vodo obravnavalo z vidika zagotavljanja naravnih virov. Hidrogeologija se je predvsem ukvarjala s problemi ugotavljanja vodnih zalog in črpanja vode na površje. Sele pred kratkim, z ekološkim osveščanjem, je prišlo do spoznanja, da podzemna voda ni samo pomemben naravni vir, temveč tudi element naravnega ekosistema. Sedaj je ena najpomembnejših nalog razvijati znanja in metode za okolju prijazno ravnanje z vodnimi vidi. Za kakovostno življenje ne potrebujem0 le čistega zraka, rek, je-zer in morij, temveč tudi tisto, kar je skrito očem - čista tla in podzemne vode. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Tudi zvezde so naklonjene vašemu finančnemu talentu, vendar se boste tokrat ob zaslužku zavarovali in dobro premislili, kako bi ga zapravili ati ponovno investirali. BIK 214/20-5 : Občasni stresi in napetosti so rezultat vašega uspešnega obdobja, zato menite, da je cena primerna. Hrana, pijača, delo, zabava - privoščite si vse, vendar zmerno! DVOJČKA 21-5/21-6 : Spor s partnerjem glede zadeve, ki je za oba enako pomembna, vaju bo prisilil, da bosta precej časa posvetila ponovnemu razmisleku o zadevi. HK M <&L M RAK 22-6/22-7: Morda čakate na rezultate nekega pregleda ali pa se morate posvetovati glede zdravljenja. Prav je, da ste se zadevi posvetili in kmalu boste razčistili vse nejasnosti. LEV 23-7/23-8: Ne bi mogli najti boljšega časa za vsa vaša romantična čustva, ki vam jih tudi partner sedaj vneto vrača. Ne ponovite napake in ne kažite se boljšega kot ste. DEVICA 24-8/22-9 : Ne bodite presenečeni, če bo razvoj dogodkov vodil k napredovanju. To ste si želeli in na tem ste trdo delaB, zato zasluga ne bo padla z neba. TEHTNICA 23-9/22-10 : Čeprav ste polni eneigije, si vseeno vzemite nekaj časa samo zase in se morda posvetite priljubljenemu športu, sicer boste v kratkem izčrpani. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce obžalujete, da ste se spustili v novo razmerje ali zaključih staro, vedite, da ste naredili prav. Izogibajte pa se vsakršnim konfrontacijam. STRELEC 23-11/21-12 : Finančna slika je obetavna, vendar zelo odvisna od časa, energije in koncentracije, ki jih morate posvetiti praktičnim zadevam. KOZOROG 22-12/20-1: Čeprav želite proslaviti svoje zadnje uspehe, bodite zmerni, kajti kljub živahnosti in prekipevanju z energijo, so lahko tudi te situacije sila utrudljive. VODNAR 21-1/19-2 : Ne čudite se, če bo partner nezaupljiv in ne bo mogel povsem verjeti vašim besedam. Po svoji krivdi ste se zapletli v nehvaležen ljubezenski trikotnik RIBI 20-2/20-3; Čeprav boste glede finančne zadeve precej negotovi, vam bo kmalu jasno, da ste potegnili pravo potezo, kar vam bodo potrdili tudi vasi nadrejeni. NORVEŠKA / ZAČENJA SE »ZNANSTVENI KITOLOV« ZDA / PROCES GAMBINO Z Lofotov bodo odplule kitolovke ob protestih naravovarstvenih skupin V Borentsovem morju naj bi do jeseni pobili 136 brazdastih kitov OSLO - Ta teden bodo norveške kitolovke izplule z Lofotov proti Barent-sovemu morju, kjer bodo začeli z lovom na brazdaste kite, kar v Oslu skušajo opravičiti kot norveški »znanstveno-ra-ziskovalni program«. Koliko je znanstvenega v tem programu, lahko vsakdo presodi, ker kitov ne bodo markirali, jim pritrjevali posebne radijske oddajnike, da bi satelitsko sledili njihovim selitvam, temveč jih bodo kratkomalo ubili, jih razkosali, da se bo z njimi okoristila farmacevtska in prehrambena industrija. Lofotski kitolov-ci naj bi tam do jeseni ubili kakih 136 kitov, kar je nedvomno preveč za »znanstveno raziskovanje«. Naravovarstvene organizacije so besne zaradi tega »znanstvenega« sklepa Norveške in že napovedujejo, da se bodo vsestransko potrudile, da bi Norvežanom zagrenile življenje. To jim bo nedvomno lažje uspelo kot z Japonci, Rusi imajo trenutno druge skrbi. Greenpeace je že napovedala Širokopotezno akcijo, s katero bodo skušali Norveški preprečiti vstop v Evropsko skupnost, dokler se ne bo odpovedala, temu »znanstvenemu kitolovu«. Naravovarstveniki ne izključujejo, da bi lahko začeli tudi z bojkotom norveškega blaga, vsekakor pa bodo z vsemi sredstvi poskušali ovirati norveški kitolov. Med drugim je treba omeniti, da so norveške kitolovke manjše od japonskih in zato težje hranljive pred naravovarstveniki. Nov spor okrog lova na Idte Norveška bo maja zabela spet loviti kite kljub prepovedi Mednarodne komisije za lov na kite In ogorčenju naravovarstvenikov. Lov na kite so zakonsko uredili leta 1986, potem ko so kltolovcl z množičnimi ulovi te sesalci skoraj Iztrebili. Danes se kltolovcl z norveških Lofotov poslužujejo manjših ladij, menijo, da gre za časten posel In zahtevajo, naj jim lov dovolijo. število brazdastih kitov v svetu Brazdasti kiti se poleti selijo iz mrzlih voda v vode ekvatorja Natančno proučevanje kitov traja več let zaradi velikih stroškov in težav pri raziskavah Vsako štetje odraža EKVAT0R enoletni'študij: Število kitov je morda med tem narastlo Čuden splet interesov ameriške in sicilske mafijske Cosa nostra Skesanec Gravano spregovoril o umoru Nino Inzerillo, žeto Johna Gombino NEW YORK - Čuden splet interesov in boja za oblast med sicilsko in ameriško mafijsko Cosa nostra je prišel na dan med prvim pričevanjem skesanca Sama. Gravana na newyorškem procesu proti bratoma Gambino, John in Joe. »Sam the Buli« (Sam Bik) kot mu pravijo prijatelji in sovražniki je povedal, da je John Gambino zvabil v neko brooklynsko kavarno svojega zeta Nina In-zerilla, da bi ga likvidirali. Nalogo so poverili Franku De Ciccu, vidnemu predstavniku »Gam-binove družine«. Nino Inzerillo je skupaj z drugimi člani svoje družine zapustil Sicilijo, da bi se izognil mafijski vojni, ki je izbruhnila v Palermu v začetku osemdesetih let. Corleončani so pred tem umorili Stefana Bontadeja in Salvatoreja (Totuccia) Inzerilla, vidne predstavnike do tedaj vladajočega klana. Tisti, ki so preživeli pokole, so zbežali v Ameriko in prepustili »posle« Cor-leončanom. Nino Inzerillo je bil kot rečeno zet Johna Gambina, a tudi nečak Totuccia Inzerilla, tako da niso povsem jasni vzroki njegove likvidacije. Frank De Cicco ne more pričevati, ker je nekaj dni po tem umoru zletel v zrak s svojim cadilla-com. Trenutno ni še jasno, ali je John Gambino dal likvidirati svojega zeta, da bi se priljubil Cor-leončanom, ali je slo za »družinski spor«, ali celo za samoiniciativo Franca De Cie ca, kar pa je Se najmanj verjetno. Pred tem je Sam Gra- vano podrobno opisal, kako je postal član mafijske organizacije Cosa nostra in kako je »presedlal« iz Colombove v Gambinovo »družino«, kar je v mafijskih poslih prava redkost. Najprej je postal »svetovalec« in nato celo »podšef«, ko je skupaj z Johnom Gottijem leta 1985 likvidiral tedanjega bossa Paula Castellana. Sam Gravano je do sedaj priznal kar 19 umorov. Skesanec je na newyorški razpravi spregovoril tudi o klubih, kjer so se sestajali predstavniki mafijske Cosa nostra: »Veteran and Friends Club« v manhat-tanski Little Italy in »Bergen Hunt and Fish Club« iz Ozone Parka v Queensu. Govoril je tudi o odnosih med ameriškimi »družinami« in »komisijo bossov 9 najpomembnejših ameriških družin«. Nesporno je dokazal, da je poznal hišo Paula Castellana in sodnikom dal precej jasno sliko svoje vloge v. mafijski organizaciji. Za »družino« je vodil neko gradbeno podjetje. Njegovih je bilo 20% dobička, ostalo pa je dajal svojemu bossu Johnu Gottiju, v bistvu kakih 100 tisoč dolarjev na mesec. Gravana zaslišuje namestnik državnega pravdnika James Comey, medtem ko bo moral odvetnik Gambinovih Bruce Cutler počakati še kak dan, da bo se bo lahko znesel nad skesancem. Bržkone lahko pričakujemo izreden besedni spopad, ki lahko ima nepredvidljive posledice.