Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 3. marca 1935. Štev. 9 Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. i oglasna taksa Popüst po dogovori. Čarič Jožef plebanoš i dühovni svetovalec pri Sv. Jürji so v svojoj lepoj dobi v 69. leti za večno zatisnoli svoje oči i od nas odselili k Večnomi, ki je dobrota i pravica na toj zemli. Vgasnolo je živlenje človeki-dü-hovniki, ki je iskao pri svojem narodi, pri svojem človeki, pri svojih farnikaj lübezen i očinsko podporo. Zgübili smo celo mi farniki v pokojnom plebanoši dosta, ki so iskali vsikdar za nas dobroto i lehkoto, naj je bio to siromak ali pa brez dela, so ga vsikdar obdarili, s kem so ga. samo mogli. Kak včela so nam bili jürjančanom. Prosili i nosili so vküper dinar za dinarom i postavili so z nami farniki lepo cerkev, štera nam je v lepoto i Bogi v diko. Vse farnike so batrili k postavitvi nove cerkve, štero jih je bogalo itak dosegnoli svoj cio. Velko delo je bilo to, a nej so se zosagali. Ešče vnogo dobroga so napravili našemi lüdstvi, štero nemremo popisati. Za dobroto naj njim bo Bog plačnik i smileni. Rojeni so bili v Veščici pri Štrigovi od siromaških starišov. V ranoj dobi so zgübili svojega očo. Ostali so njim samo mati, kak verna vzgojitelca svojega sina. Tüdi mati so jih ostavili i so ostali s svojimi farniki, kak dober pastir i dober vodnik med svojimi ovcami štirideset let. Bili so duga leta kaplan v Soboti i od tistec so prišli k nam za plebanoša. Kak dober včelar i Sadjar so nas zapüstili v najvekšoj žalosti i bridkosti, gda bi šče lehko dosta napravili za nas farnike. Naj njim bo lehka naša zemla, v šteroj počivajo svoji lepi sen. Jürjanski farniki. Naše dekle t tüjini. Pred dobrimi štiridesetimi leti so se začnoli seliti naši lüdje v tüjino. Dela so si iskali v rudnikaj v sosednoj Avstriji. Vnogi so šli v Ameriko. Dolari so je vabili i agenti nagučavali. Naš človek je obrno oči od svojega domačega grünta i se je zagledno v tüjino, v mesta, rudnike i fabrike. Tam išče svojo srečo. A če se zglednemo v zgodovino našega naroda, vidimo, da je naš kmet iskao i tüdi najšeo srečo vsigdar doma, v grünti, v svojoj kmetiji. A zdaj? Po svetovnoj bojni so se začnole jako močno seliti v tüjino naše dekle. Posebno v zadnjih letaj. V začetki toga velkoga dekliškoga gibanja so se večinoma selile dekle v tüje države. Tak se je pred šestimi, sedmimi leti samo v mesto Montevideo v Jüžno Ameriko naednok izselilo nad tristo dekeo iz naše Slovenske krajine. Vnogo jih je bilo pred leti v Nemčiji, a zdaj se jih je že preci izselilo v Francijo. A ne selijo se naše dekle samo v tüje državo. Slüžbo si iščejo tüdi v našoj domačoj državi — Jugoslaviji. V Zagrebi, Osijeki, Beogradi i celo v Niši je najdemo — naše Prekmurke. Kelko jih je, naših dekeo, v tüjini ? Natančno nevemo. A kak se splošno misli, jih je preci. Večinoma se jako dobro držijo i delajo čast našemi domačemi kraji. Dobijo se pa tüdi takše, štere so si same sebi na nevoló, svojim starišom pa na žalost. Jako se selijo naše dekle v tüjino. Ali je to izseljevanje samo na sebi kaj slaboga? Ne! A slabo je to, da se nam jih preci zgübi, zaidejo na slaba pota. Odlična osebnost minis- trstva socijalne politike i narodnoga zdavja piše: „Statistika (pregled), ki jo ima v rokah (namreč glede življenja naših deklet) je za Slovenska dekleta strašnaˮ. To nam potrjüjejo razni zagrebški i beogradski listi. Pišejo, da so naše Slovenke preveč lehkomiselne. Od časa do časa prinašajo tej listi strašne stvari iz živlenja i trplenja slüžečkih dekeo, štere so prišle v roke brezsrčnih lüdi. Vnogokrat odkrijejo v kakših zakotnih oštarijaj nepopisna grozodejstva. Po pet i včasi do petnajst mladih dekeo ma takši nečloveki oštarjaš zaprete pod ostrim nadzorstvom. Nikam nesmijo. Z nečistim grehom morejo slüžiti lepe peneze svojemi zverinskomi gospodari. A same so velke sirote. Penez dobijo malo. Vujti pa tüdi nemrejo. I v takšem pekli ništerna pa ništerna bridko objoküje svojo lehkomiselnost. Kelkokrat idejo naše mlade dekle iskat slüžbo v jüžna mesta naše države i šče ne vejo kakšo slüžbo dobijo i h kakšim lüdem pridejo. Tak na priliko je šlo lansko leto na sprotoletje šest dekeo iz naše Slovenske krajine v Osijek si iskat slüžbo. Šle so. A znale so šče ne, v kakše mesto pridejo. Ali se bomo čüdili te, či takše dekle večkrat nesrečno obhodijo. Pridejo v mesto. Slüžbe nemajo. Pet, deset i šče več dni iščejo. Čakajo i spitavlejo tü i tam. Domo ne vüpajo iti. Sram bi je bilo. „Ja, ka bi pa lüdje praviliˮ. I zato razmimo, zakaj ma nepošteni človek s svojimi sladkimi rečmi takšo žetev pri tej deklaj. Vesele so, naj samo slüžbo dobijo. A takša slüžba njim je vnogokrat na düšni kvar i telovni beteg. Velke sirote postanejo večkrat i dostakrat sledkar pretakajo bridke skuze. Pa prekesno je. I ti stariš, šteri maš svoje dete v tüjini, ali ti more biti vseedno, v kakšem mesti ti slüži tvoja hči? Ali se ne bi razjokale tvoje srce, či bi mogoče zvedo, ka je tüdi tvojo hčer tüjina onesrečila? A če bi se mogoče to zgodilo, jo nikdar ne obsojaj, liki pomagaj njoj. Mogoče si tüdi ti, stariš, kriv hčerine nesreče, ar si se za njo premalo brigao. Poleg vere i molitve so najvekša opora izseljencom pisma od doma i dober domači tisk. Ja, pisma! A pisma morejo biti topla, sunčna, puna očinske i materinske lübezni. Zato je najbolše, či pišeta pismo stariša sama. Pišite tüdi od veselih dogodkov doma, v vesi, v fari. Tak postanejo naša pisma tisto močno vezalje i opora našim izseljencom. Starišje, dobro si zapomnite to: dokeč de vam vaša hči ali tüdi sin pogosto pisao iz tüjine, tak dugo je šče na dobroj poti. Kda pisma več ne pridejo, je to znamenje, ka je tvoje dete zajšlo na slaba pota. Toga pa nas Bog varüj! Preganjanje katoličanov v Meksiki. Vsem nam je šče v spomini preganjanje katoličanov v Meksiki pred nedavnim (v letaj od 1926 —1929). Od tistoga časa se je začnolo nekelko menje pisati od te nemirne zemle. Človek bi mogeo potom toga soditi, ka so se tam prilike pomirile in da je nastao verski mir. A zadnje mesece prihajajo k nam znova žalostni glasi. Boj proti sv. Cerkvi, šteri se je zadnja leta prikrito vodo, se je znova poostro. Kak vodja proticerkvenoga boja znova nastopa Calles. Vlada in voditelji nacionalne revolucijonarne stranke so se odločili, da znova nadalüjejo odkriti boj proti cerkvi in njoj onemogočijo vsakši vpliv v državi. Namen vlade je; vse dühovnike izgnali, vse cerkve zapreti, vničiti katoličanske šole in odpüstiti iz državne slüžbe vse one, šteri se šče držijo Cerkve. Preganjanje dühovnikov. Nieden dühovnik nesmi spunjavati svoje slüžbe brez posebnoga dovolenja vlade. A vlada to dovolenje malošterim da. V štiraj pokrajinaj je vsakomi dühovniki zabranjeno izvršavati svojo slüžbo Od 6. novembra 1934. leta je v državi Querétaro dovoljeni za 200.000 katoličanov samo eden dühovnik. V pokrajini Jucatan slobodno delüjejo samo trije dühovniki, o samo te slobodno ostanejo, či se oženijo in 9. oktobra preminočega leta so poslanci v parlamenti sklenoli, da se morejo vsi katoličanski püšpeki in nadpüšpek pregnati iz države zavolo vdanosti sv. Oči v Rimi. Upravnik pokrajine Guerrero je odredo 23. oktobra, da morajo püšpek in vsi dühovniki v trej dnevaj zapüstiti svoja mesta in oditi. Iz pokrajine Zacateas je bilo 2. novembra pregnanij 20 dü-hovnikov zavolo toga, ka so ne meli od države dovolenja za izvrševanje verskih dužnosti. Cerkve zapirajo. Pri otvoritvi 37. meksikanske sküpščine je predsednik republike Abelard Rodriguez zbranim somišlekom pravo, da je zapretih več kak 40 cerkvi. V pokrajini Colina so 22. okt. 1934. leta zaprli vse cerkve. Cerkve spreminjajo v šole in drüge javne naprave. Zdaj so že štiri pokrajine, v šterij nega več cerkev in iz 11 zveznih držav so izgnali vse dühovnike. Med narodom ščejo odstraniti vsakše znamenje kakšešte vere. Upraviteo pokrajine Tabasco je zabrano postavlati na grobe križe in 17. oktobra preminočega leta je Calles v svojoj pokrajini Sonora odredo, da se na düšni den nesmijo vršiti nikša verska opravila na pokopališčaj. Odpüščanje katoličanov iz državnih slüžb. V pokrajini Queretaro se odpüščajo iz državne slüžbe vsi tisti, šteri izpunjavajo dužnosti katoličanske vere, šteri se dajo cerkveno zdavati in šteri dajo svojo deco krstiti ali firmati. Vsi, šteri so člani kakše verske, cerkvene drüžbe, so odpüščeni iz državne slüžbe. Vlada je poslala vsem uradnikom in uslüžbencom državnim liste, s sledečimi pitanji: 1. kakše vere si? — 2. ali po svojoj veri živeš? Hodiš k meši? Hodiš k spovedi? — 3. Ali si pri kakšem verskom drüštvi? — 4. Ali se razgovarjaš z voditelom takšega društva ali z njegovimi člani ? — 5. Kelko dece imaš za šolo doraslo? — 6. Napiši naslov šole ali šol, v štera hodijo tvoja deca. Kakši namen ima vlada s temi pitanji, je ne žmetno pogoditi. Vodstvo države je v rokaj framasonerije, prostozidarstva. Calles sam je bio sprejeti v najvišjo — to je 33 stopnjo framasonerije in je dobo najvekše odlikovanje te drüžbe. Velki vpliv imajo tüdi komunisti. Da njim slüži za vzgled ruski bolševizem, toga politični voditelji niti ne skrivajo. V Meksiki ščejo dosegnoti tiste cilje, kak so je dosegnoli v Rusiji. Zacelimo najhüjšo rano Stari düševno zdravi lüdje vmirajo. Za njimi Prihaja novo pokolenje, mogoče bole vučeno, ki svet. i njegove moderne pridobitve bole pozna pa je po svojih düševnih lastnostih gingav i omahljiv. Moderna kultura je vsadila v človeške glave dosta znanja, v düšaj lüdi pa je stvorila velko püščavo. Vsikdar menje je dobrih, trdili značajov. Kem več siromaštva je sledilo toj modernoj lažikulturi, tem bole so lüdje bili sprejemlivi za mamila toga sveta, tem menje so cenili i cenijo zdaj jakosti. Vüpanje, ka je kaj dobička i priložnosti za vživanje je postanole skoro edino merilo za njüva dejanja. Moderni človek je pripravleni odati za dobiček vse, ka ga kak človeka stvorjenoga po božoj podobi pozdigüje nad drügim stvarstvom, svoje prepričanje, svoj značaj, svojo vero, svojo düšo, vse jakosti, či jih ešče kaj ma. To so moderni sužnji, sužnji svojega nagona i parovnosti po dobički i vživanji. Kda pridejo takši lüdje na površje v javnom živlenji, v raznih ustanovah za lüdsko blaginjo te je prišeo kozlek za vrtnara. Bole kak se takši lüdje silijo v ospredje, bole so sumlivi, če njüvo živlenje i delüvanje pokazüvle, ka ji ne žene lübezen do lüdstva, ne lübezen do rodne grüde, ne skrb za obče blagostanje, liki samo skrb za lastni dobiček. To se pravi z drügimi rečmi: oni iščejo predvsem sebe ali cilo samo sebe, svoj lastni dobiček; njüva navidezna prizadevanja za obče blagostanje so njim samo izgovor za izkoriščanje javnih ustanov, so njim izvor lastnoga dobička. Ustanove, namenjene za splošno blagostanje so njim samo nikše vrste dojne krave, tak vse drügo prle, kak pa to, čemi so ove namenjene! Ve smo doživeli malo primerov, ka so posamezniki s takšimi „dobičkanosnimi mestiˮ naravnoč küpčevali. Kda nastopijo v velkom števili lüdje, šteri se ponüvlejo za javna mesta, kak čuvari lüdske blaginje, ka jih je kak listja i trave, te je to najbolši dokaz, ka so to po velkoj večini, lovci na dobiček. Što pa misli delati za obči hasek i javno blaginjo, te mora vnogo kaj žrtvüvati, trpeti i poleg toga meti od Boga poseben dar za to svoje delo; takši lüdi pa, šteri se ščejo žrtvüvati za drüge, je pa malo na sveti, vse premalo ! Rane trbe celiti, ka se ne ognojijo i ne zagiftajo krvi, ka pomeni smrt. Vzgojitelje i vsi, šteri majo z vzgojov opravka, bi mogli misliti na to, ka trbe mladino predvsem vzgajati v trdne značaje, ka se mladina obrani küge, štero predstavla parovnost po dobički. Ne s fašistovskimi sanjarijami njüvimi gesli (načeli) prepojena mladina, liki moralno zdrava v dühi krščanstva v trdne značaje vzgojena mladina je porok za srečno bodočnost naroda — države. Pa tüdi vsi drügi lüdje bi mogli pri tom pomagati, posebno s tem, ka zavüpajo mesta v vsej javnih ustanovaj samo značajnim kremenitim možom i da s tem pokažejo, ka cenijo značajnost v javnom živlenji, ki sta prvi pogoj za srečno bodočnost naroda — države. Lepi dar g. poslanca Benka našim dijakom v Ljubljani. G. poslanec Benko so darüvali lepi dar našim siromaškim dijakom na podporo Vincencijovoj konferenci v Ljubljani na dijaško kühnjo. Te lepi vzgled priporočamo tüdi drügim, ar naši dijacje so večkrat lačni, ar njim ne dopüšča njuvo siromaštvo, da bi si prevüpali malo tople hrane. G. poslanci smo mi — dijaki — jako zahvalni za to lepo podporo, štera nam bo v dobroto. Novi podnačelnik v lendavskom srezi. Kak čüjemo, so za lendavski okraj imenüvani za podnačelnika g, Dr. Bratina bivši sobočki podnačelnik. Jako se veselimo g. podnačelniki ki so jako prilübeznivi človek našemi lüdstvi. 2 NOVINE 3 marca 1935. NEDELA. Jezuš je henjao i velo, naj slepca pripelajo k njemi, i njemi je pravo: „Kaj ščeš, da ti včinim ?ˮ „Gospod, da spregledam.ˮ I Jezuš njemi je pravo: „Spregledne tvoja vera te je ozdravila ˮ. I v hipi je spregledne, šou za njim i slavio Boga. V. Naj se zdigavle, Gospod, moja molitev. O. Kak kadilo pred tvojim licom. Molimo. Naše molitve, prosimo, Gospod, milostivno poslühni; oslobodi nas vezi grehov i čuvaj nas vsakše nesreče. Po Gospodi našem . . . O. Amen. 3. predpostna nedela. Evangelium Sv, Lukača XVIII. Vu onom vremeni: Vzeo je sebom Jezuš dvanajset Vučenikov i pravi njim: Ovo gori idemo v Jeruzalem i spunijo se vsa, štera so pisana po Prorokaj od Sina Človečega. Ar se oda poganom, i bode ošpotan, i bičüvan, i poplüvan: i gda ga zbičüjejo, morijo ga; i na tretji den gori stáne. I oni so nikaj toga nej razmeli, i bila je eta reč skrita od njih; i nej so razmeli, štera so povedana. Včinjeno je pa, gda bi se približavao k Jerihi, niki slejpi je sedo kre poti koldüvajoči. I gda bi čüo vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? pravili so pa njemi: ka Jezuš Nazarenski mimo ide. I kričo je govoreči: Jezuš, Sin Davidov, smiluj se meni. I ki so naprej šli, karali so ga; ka bi mučo. On je pa tem bole kričo: Sin Davidov, smiluj se meni. Stanovši pa Jezuš, zapovedo ga je k sebi pripelati. 1 gda bi se približavo, pito ga je govoreči: ka ščeš, naj ti včinim ? on je pa pravo: Gospodne, naj vidim. I Jezuš je velo njemi: Pregledni, vera tvoja je tebe zdravoga včinila, i preci je vido, i nasledüvao je njega zvišavajoči Boga. I vse lüstvo, gda je vidilo, dalo je hvalo ;Bogi. * Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Korinčanom (I. Kor. 13.). Bratje ! Če bi človeče i angelske jezike govorio, lübezni pa ne bi meo, sem brneč bron ali zveneče cimbale. I če bi meo preroštvo i bi znao vse skrivnosti i bi meo vso vednost, i če bi meo vso vero, tak da bi gore predevao, lübezni pa ne bi meo, sem nikaj nej. I če bi razdavao v Strošek vse svoje imanje i če bi dao svoje telo, da bi zgoro, lübezni pa ne bi meo, mi nikaj ne hasni. Lübezen je potrplivo, je dobrotliva; lübezen ne nevoščena, se ne hvali, se ne nadüvle; ne gizdava, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli slaboga, se ne veseli krivice, veseli se pa istine, vse opraviči, vse verje, vse vüpa, vse prenaša. Lübezen nikdar ne mine: če so preroküvanja, preminejo; če jeziki, bodo zamuknili; če vednost, bo prejšla. Zakaj nepopolno spoznavamo i nepopolne proroküjemo. Kda pa pride, ka je popolno, bo minilo, ka je nepopolnoga. Kda sem bio dete, sem govorio kak dete, mislo kak dete, sodo kak dete, gda sem pa postao mož, sem nehao, ka je bilo dečinskoga. Zdaj najmre gledamo v glendali nejasno, te pa iz lica v lice. Zdaj spoznavam deloma, te pa spoznam kak sem bio spoznani. Zdaj pa ostane vera, vüpanje i lübezen, to troje; najvekša med temi pa je lübezen. Kaj lepšega šče od lübezni človeči jezik nej govorio i niedna človeča roka nej napisala, kak je to zapisao sv. apoštol Pavel. Sam sv. Düh je govorio z njega. To je prava krsčanska lübezen, štera naj bi plamenela v srci vsakšega kristjana. Po njoj bi se kristjani mogli ločiti od vsakšega drügoga človeka — nekristjana. Sv. apoštol nam najprle prelepo predoči velko vrednost lübezni. Mi lüdje se zna dostakrat lübezni nikaj ne cenimo. Ali Bog inači sodi. I to je pravo, kak on sodi, ar on de po svojij zakonaj sodo, ne po našij. I kak Bog sodi od lübezni, kak visiko jo štima, poglej: „če bi angelske jezike govorio, lübezni pa ne bi meo, sem nikaj ne“; „če bi meo živo vero tak da bi gore predevao, lübezni pa ne bi meo, sem nikaj ne.“ Če bi vse svoje imanje siromakom dao i „če bi dao svoje telo da bi zgoro, lübezni pa nebi meo, mi nikaj ne hasni.ˮ Bole nazorno nam ne more nihče razložiti kelko je lübezen vredna. To so misli, to so reči, ki človeče srce strsnejo, da se moraš staviti, se zamisliti i premisliti, da li v tvojem srci gori ta lübezen i s kakšim plamenom gori i za koga gori. V vsakšem človečem srci gori i mora goreti plamén lübezni. Lübezen najmre človeka nagiba z nevtešlivov silov k tistomi, šteroga lübi. Naša natura i vse naše živlenje je od Boga i je tak stvorjeno, da šče nazaj k Bogi priti. Bog je cio našega živlenja. Da se z njim Zdrüžimo za večno. I ravno lübezen je tista sila, štera nas vleče k Bogi ali bar morala bi nas k njemi vleči. Če kamen vržeš vkraj od zemle, nazaj na zemlo spadne; roža, ki je zrasla iz zemle, se posüši i nazaj zemla postane, človeče telo je iz zemle i v zemlo se povrne, düša pa je dih boži — zato pa düša z nezdržnov silov sili nazaj k Bogi — ki je Lübezen po rečaj sv. Janoša apoštola. Toda pot nazaj k Bogi nas vodi skoz to zemelsko živlenje. Na toj poti pa človek naleti na različne stvari, štere lehko zgrabijo njegovo lübezen i ga tak stavijo, da nejde naprej i ne išče več Boga nego se s stvarmi zadovoli. Mesto Boga so te stvari. Kda se to zgodi, se začne greh. Štere so takše reči, ki človeka lehko stavijo pri iskanji pravoga Boga? Nešterni se stavijo pri zemelskom bogastvi; penezi so njim bog. V njij najdejo vso srečo. Drügomi je vino bog. Na vino misli, za vino dela, za vino živi. Drügo njemi nej trbej. Drügomi je bog nečistost. Vso svojo lübezen posveti nečistosti i prek nje ne vidi nikam dale. Vsi takši, šteri se stavijo že pri tej zemelskij stvarej, so nesrečni, nezadovolni. Srce najmre želi naprej. Ono šče najti pravoga Boga. 1 ne mirüje prle, dokeč ga ne najde. Če pa takšega človeka smrt prle pokosi, kak najde Boga, je njegova večnost zgüblena. Dajmo teda lübezni svojega srca pravo smer, pravo pot. Njeni cio mora biti Bog, i niedna reč na zemli nas naj ne Stavi, da nebi prišli do Cila. To de pa samo te, če de v našem srci goro žarek bože, krščanske lübezni, štero nam razloži apoštol Pavel, kda pravi naprej: „lübezen je potrpliva itd. ˮ Nedopüstna agitacija. Slovenska krajina ma to „srečoˮ, da jo pri vsaki novi volitvaj osrečijo z novov agrarnov reformov. Vsi politični štreberje, ki nemajo nikaj svojega dela za narod pokazati, pred volitvami na velko talajo zemlo. Pa ne svojo, nego lücko, največkrat tisto, štera je že podeljena zemlepotrebnim siromakom, ali pa tisto, štero so obdržali. za splošno dobre cile i že v njo vložili velike izdatke, kak na priliko kmetijska šola v Rakičani i semenogojna postaja na veleposestvi Zichy v Beltincih. Mi smo svoj čas bili za to, da se te naprave naj ne postavlajo pri nas, kde je lüdstvo jako gosto naseljeno i siromaško, nego tam, kde je zemla nej tak vželi. Naš glas je te ne bio poslühnjeni. Zdaj pa, kda že te naprave stojijo i se je država i banovina že telko strošila na nje, naj stojijo. Pokazalo se je, da bodo Splošno hasnovite, poleg toga pa okoliški siromacje na tej zavodaj tüdi nekaj zaslüžijo. Namestaj so že priganjačje bivše JNS stranke, štera je srečno končala svoje živlenje po nesrečnom svojem bivanji, pozavali vküper lüdi i zapisali vsakoga, šteri ščejo ešče več zemle. Takša kortešija je za tiste, šteri obečejo zemlo, grda špekulacija s siromaštvom našega naroda, za tiste pa, šteri njim verjejo, velka nespamet. Zemla je za polodelavca nej to, ka je za trgovca blago. Trgovec svojega blaga ne lübi, nego samo špekulira, kelko dobička njemi prinese, zato se šče blaga kemprle rešiti, dokeč polodelavec žive s svojov zemlov, jo lübi, skrbi za njo, jo obdelava i joče, če se mora od nje ločiti. Poštenomi polodelavci je zemla za Bogom i drüžinov najdragša reč na zemli. Žena njemi rodi potomstvo, zemla de je pa hranila. Grda brezvestnost bi bila, če bi tistim, ki so podeljeno njim zemlo že več let obdelavali, jo zabili, pognojili i jo napravili rodovitno, če bi njim jo zdaj vzeli i dali mogoče menje potrebnomi samo zato, ar je glasao za gvüšne lüdi ali nekšo stranko. Nikaj menje pa se ne čüdivamo nespameti tistim, šteri takšim kortešom verjejo. Mi smo si dobro zapomlili imena tistih, šteri so pri zadnji volitvaj v uradnom svojstvi hodili okoli i lüdem pretili, da zgübijo zemlo, či nedo glasali za bivšo JNS stranko. Te je bilo obečano, da bo ta stranka, štera je vzela vso oblast v državi v svoje roke, hitro Izvršila prepis zemle na interesente i koloniste. Cela štiri leta je mela mogočnost i čas za to. Zakaj je nej toga dovršila? Zakaj je nej pripomogla siromaškomi lüstvi, da postane na svojoj zemli svoj gospod ? Da bi jo v osvedočenja da njemi jo nišče nede vkrajjemao, ešče bole zlübo i skrbnejše obdelavao ? Ali so pa mogoče nazlük tak nihali, da zdaj majo s kem kortešerati ? ! Je pa za tiste, ki verjejo tem političnim mašetarom, tüdi velka nespamet nasesti takšim oblübam. Brezprimerna parovnost bi bila, či bi siromakom, ki so bili nadeljeni z zemlov, vzeli grižiaj krüha iz vüst, zato da naj nekak i, ki se za vsakšo ceno dajo küpiti, dobijo vekši falat krüha Koristi države, posebno tü na severnoj meji zahtevajo, da čuvamo pravice tisti lüdi, ki so meli svoje Osvedočenje. Na te smo se tüdi naslanjali te, kda nam je ešče tühinec rezao krüj i ravno tej značaji, ki neso skakali iz stranke v stranko, so bili najmočnejša opora vsakoga poštenoga narodnoga gibanja. Zato pa v interesi našega gospodarskoga, narodnoga i socijalnoga živlenja zahtevamo, da se s siromaštvom naroda ne kortešera, da se agrarna zemla kemprle tüdi pri zemljiškoj knigi prepiše na interesente i koloniste, da se napravi konec petnajstletnim komisijam. Veleposestniki so zarazmili, da obče dobro zahteva, da dajo siromaškomi lüstvi svojo zemlo i dobijo za njo bar nekaj odškodnine, boli je pa, da je njihova zemla postanola predmet političnih špekulacij, predmet zaslüžka raznih komisij. Agrarna reforma naj bi zaistino slüžila tistim namenom, za štere jo je odredo naš veliki vladar, kral Aleksander, najmre, da omogoči tistim, ki se ščejo s svojim delom preživlati pa nemajo svoje zemlje, človeka vredno delo i preživlanje i njim omogoči, da da si postavijo s svojimi trüdi svojo domačijo. Politični pregled. Po dozdajšnji podatkaj, kak poročajo dnevni časopisi se je prijavilo do 5000 kandidatov za prihodnje volitve. Tej kandidatje so že večinoma v Beogradi i se hodijo ponüvat nosilci liste g. min. predsedniki Jevtiči, da bi je sprijao na svojo listo. Poročajo tüdi, ka je po vsoj državi nastopilo živahno volilno gibanje. Dosta jih je pozvanih, pa malo odebranih. Na otvoritev tarifskoga odbora v Beogradi je prišeo tüdi prometni minister Vujič, šteri je oblübo, ka po vsoj državi uvede posebne lüdske vlake po znižanih cenaj i to za nedele i svetke, po zgledi drügih držav. Zagrebški nadpüšpek i dja-kovski püšpek sta prepovedala vsem dühovnikom, šteri ne so ešče vpokojeni, ka ne smejo kandidirati pri bodočih volitvaj pri niednoj stranki. Sküpina „Zborˮ postavi svojo listo pri volitvaj. Nosilec liste bo g. Dimitrije Ljotič, bivši pravosodni minister. Beograjske novine „Vremeˮ pišejo, ka dr. Albert Kramer i njegovi prijatelje ne bodo kandidirali. Bodoči parlament bo meo 368 poslancov od teh odpadne na našo banovino 29 poslancov. Uradno glasilo Jugoslovanske nacionalne stranke „Glasnik JNS“ ne bo več izhajao. Kak poročajo časopisi se več ne bodo vmešavali v politiko dozdajšnji srbski politiki kak Nikola Uzunovič Božo Maksimovič i Voja Marinkovič. Italijansko—abesinska Svaja. Zadnje dni celi svet z zanimanjom zasledüje politične dogodke v Italiji i Abesiniji. Svaja je vsakši den bole ostra i vsi vekši politiki so te misli, ka je težko, ka bi se ta svaja mirno rešila, ltalija računa na svoje vojake. V Somaliji (italijanska kolonija v Afriki) ma pripravijenih okoli 100.000 vojakov. Pa tüdi doma je že mobilizirala letnike 1909, 1910 i 1911. Poleg teh zbira po vsoj Italiji dobrovolce med fašističnimi čarnimi srakicami. Teh se je nabralo že več bataljonov. Ves italijanski narod je v bojnom razpoloženji i zahtevle, ka se naj obračuna z Abesinijov. Italiji najmre diši Abesinija s svojimi rüdniki zlata, platine, bakra, z nasadi tobaka, kave i bombaža. Zatoga volo pa ne bo šlo tak lehko, kak si Italijani mislijo, ar je Abesinija edino ozemlje v ogromnoj Afriki, ki je prosto i svobodno nadvlade zemlelačnih evropskih velesil i tembole so Abesinci pripravleni braniti svojo zemlo i svobodo. Eden milijon vojakov lehko oborožijo v najkračišem časi i to z najmodernejšim orožjom. Da se znajo bojüvati, so dokazali leta 1896., kda so Italijani bili popunoma poraženi i da dozdaj zavolo poraza neso se njim sline cedile po Abesinskoj zemli. Kak dozdaj izgleda bo v slüčaji vojne Abesincom pomagala Japonska i amerikanski črnci, šteri se smatrajo, ka so afriškoga pokolenja. V zadnjih dnevaj Posredüje za mir med Abesinijov i Italijov Anglija i Francija pa zdaj se šče ne ve kak se vse dokonča. Nemčija. V Saarskom področji so rüdarje vpelali te dni stari nemški običaj i to tiho molitev prvle kak idejo v rove. Ob priliki papove proslave v Berlini so prisostvüvali toj svečanosti kancelar Hitler i ministri Göring, Neurath i Meisner, püšpek Bares i člani inozemskih diplomaških zastopstev. Angleška vlada je včinola vse potrebno, da se v slüčaji italijanskoabesinske vojne zavarüjejo angleški interesi v Afriki. Poveljništvo angleške mornarice na otoki Malta je dobilo zapoved, naj bo vsakši čas pripravleno. Čehoslovaška. Predsednik Čehoslovaške republike Masaryk je bio betežen že dugo časa. Pred nikelko dnevi je na telko ozdravo, ka je sprijao v avdijenco min. predsednika Malipetra i zvünešnjega ministra dr. Beneša, šteriva sta ga obvestila od političnoga stanja v državi i inozemstvi. Predsednik Masaryk je star 85 let. Vogrska. Po vogrskih novinaj so vesti, po šterih dobi regent Horthy vse pravice kak i krao. Edino ne more dodeliti plemstva, niti nemre vršiti vrhovni patronat v verskih stvarej. Ubogi Človik! Velika žalost in sramota me obide, gda kaj takšega začnem pisati, štero bi skoron nebi vörvao ti ino jaz, či je to sploj mogoče. Pa je mogoče! Vse napravijo lüdje, šteri ščejo zaslüžiti na tvojem hrbti in s künštami svojih pomočnikov, šteri mešajo po sebičnom kopiti za tvoje daleč trplenje i pogüblenje se glasi sledeče: Zdaj, da je tü čas i vreme tisto, štero ti da mogočnost, da si lehko pomagaš se rešiš raznih nevol i pogüblenja. Že hodijo okoli tébe tej pomočniki naj bi te mogli dobiti i iz stároga greha nej pistiti. Pravijo: Ka si to ti kriv, či ti slabo ide. Zakaj se brigaš i več stvari krmiš, samo bi naj edno krmo i bi ti te bogše prišlo, kak dozdaj, da si krmo več. Mi ga pa pitamo, Če bi te on dragše plačao in če bi te kama v drügo mesto šlo, kak do zdaj? Mi smo do zdaj več krmili, kak edno, ali dvej pa denok smo nej mogoči se preživeti. Zato pa zdaj tak slabo ide, ali komi, lehko tistomi, šteri nikakše, konkurence pred sebov nemajo, ar tak küpijo, kak oni ščejo ? ! Tisti siromacke so prej do guta v dugi i bi je trbelo za poslanca djati, ka bi se te malo odpomogli a tebi bi pa te bogše šlo! — Grdo delo I — Rávnoč zdaj je najvekša žétva ribičov nad siromaškim lüstvom, šteri ribičje v zmočenoj vodi ščista odzgoraj lovijo ribice, ar vse glavé gori držijo i plavajo se pa tá, dokeč nepride čista voda, ka bi je rešila, či prle ne poginejo. Ravno tak je tüdi z nami, ino gotovi lüdje se izda čisti 3. marca 1935. NOVINE 3 delajo pred nami v našoj Krajini, da j je to prej nikaj nej istina i nam tak kefo pa biks polagajo. Ino pravijo. Zdaj de takša agencija med prostim lüstvom, da vsákši glas more biti naš, ár razkeramo nekaj gjürgjov med lüdstvo i de tak vse nás volilo, mo mi zmagali i ostane vse nadale tak, kak je bilo. Jeli de to tak, kak _ gotovi lüdje mislijo?! Ubogi človik! Nede to tak! Premisli, da tebé za vlačügo májo, tvojo pamet vö ščejo plačati z pár dinarah naprej, kak vlačügi i ti te povržejo razlugano v tvojoj usodi. To je sramota i bo tvoja krivda ! Malo odpri oči, da te nezgrabijo zadremanoga na sneh. Sledi še nikaj ne toži ár si vöplačani te! Srce me bo bolelo za tebe ubogi človik naše krajine, či pri sveklom dnévi zablodiš! Nemeš Vince, kmet Tešanovci; . Ka pravite! V ednoj: vesi se je prepovedalo g. upravitel! šole, da bi v šoli včio cerkveni pevski zbor. Šola je prej Samo za včenjé dece; Dobro, če bi biIo to za vse šole vednako. Pred; kratkim je pa v ednoj drügoj vesi našéga sreza bila v šoli igra, ka nazadnje ne obsojamo, páč pá ne vemo, po šterom zakoni majo vučiteli dovolenje, da po igri z našimi deklami - igralkami v šoli napravijo „veselico s plesomˮ i čisti dobiček od igre tam zapijejo? V toj sükéšini naj nam „vzgojiteliˮ naroda takši vzgled dávlejo ? Jako bi želeli v dobro našega lüstva, da se takše reči že v naprej onemögöčijo. Što je za to pozvani, náj nastopi. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. G. Klekl Jožef, urednik Novin ešče izda betežni ležijo v ljubljanskoj bolnici-. Molimo za njih, da nam jih Bog prlé zdravih povrne. Lendava. Premeščen je sreski podnačelnik, g. Prah v Krško. Nesreča. V; pondelek se je v Dolgi vasi zgodila smrtna nesreča. V Švarcovih ciglenicaj so kopali delavci zemlo. Med njimi jé bio Gázdag Vendel iz Dolge vasi. Kakših 6 metrov visiko podkopana stena se je zrüšila i Vendela do prsi pokopala. Taki so ga odkopali i njemi nüdili zdravniško pomoč. Ali ne bilo pomoči, ar je bio v ledevjaj ves spotreti i je zaspao v nezávesti taki po podelitvi poslednjega olja. N. p. v ,m. Obisk bistričkih igralcov. Zadnjo nedelo so Dolnje. Bistričanci nastopiti v Lendavi Z igrov „Dve nevestiˮ. Občinstva je preci bilo i tüdi zadovolni so bili z igralci. Dve najmlajšivi snehi. Knam v Lendavo jih dosta pride k zdavanji iz sosednoga Medjimurja. Tomi se ne čüdimo, ar tam je predpisano tüdi civilno zdavanje, štero pa košta do 400 Din, tak da celo zdavanje pride na 600 Dinar. Te pa raj se pridejo z veseljom. Čüdimo se pa slaboj navadi, v Medjimurji.. Tam najmre tüdi deco starišje vpregajo v zakonski jarem. Tak sta prišle letos dve deklički 14 let starivi i oblübilo svojemi moži vernost do groba. Edna prej zato tak mlada, ka inači ne morejo razdeliti, drüga pa, ka jo je dečko jako proso. — Što pozna zakonski jarem, se njemi takša deca zasmilijo. Nevarnost. Okoli lendavske cerkve se dosta ne giblite v tom vetri. S törma i stene leti črep i zmas i nišče ne more garantirati za varnost živlenja mimoidočih. Zadnji čas je, da se oblast pobriga za varnost Lèndavčanov i drügih. Strehovci Tüdi v tom leti se vršijo pri nas pevske vaje. Kak so se začele novembra 1934. leta. Petje vodi g. Casar Vinko vučiteo v Dobrovniki. Pevske vaje so vsakši teden dvakrat v poslopji g. Casar J. mizara. Včijo se cerkvene i narodne pesmi. Naši pevci sküpno popevlejo z dobrovniškimi pri slovenskih božih slüžbaj. — Pred kratkim je v Maribori obsojenih par naših pogumnih dečkov na več mesecov ječe. Obsó jem so zavolo toga, ar so brez klüčov prišli v nekšo gospodarsko poslopje že v jeseni. Zahvala. Zahvalüjemo se iz srca mil. g. Časi Franci, stolnomi kanoniki v Maribori i vlč, g. Dr. Meško Jožefi, kaplani istotam na bogatoj naročnini, ki sta nam jo poslala za naše liste. Bog naj njim bo plačnik! Črensovci. Ka pá že pa bo novoga v Črensovcaj, ka Novine telko pišejo.?*, so se spitavali lüdje v nedelo, gda so šli od sv. meše. „Eh, ka bo! Ka ste pa te ne šteli na tistom papiri, šteri visi pri cerkvi, ka de v nedelo 3. marca v Našem Domi igra?ˮ so se med njimi oglasili Rengarov oča, „A, igra bo, igra, tak praviš? Hm, ka pa za igre?ˮ' so pitali sosid Matjaš, v „Mlinarjev Janezˮ Seršeni'z na-' šov :»Marjeticovˮ so Se oglasili stari Pengar. „Ja, ve pa Mlinarovi nemajo Janežaˮ so djati Horvat. | „To tak ka ga nemajo. Pridite v nedelo na igro, pa te vidli, ka je to za Janeža!“ je pravo Joško, ki je šo 'poleg, pa je čüo te razgovor. . „Pridite, pridite!ˮ so se oglasiti oča Pengar „gostüvanje bom slüžo, znate, ka se brez gostüvanja nikaj ne opravi. Pozvao sam same dobre dečke, ka do spevali, kak slavčeki. Pridite, Pridite! Ve pa te že. nekák boˮ so djati ovi i se razišli. Istina je, v nedelo. bomo viditi na odri palik nekaj lepoga. Zato si pa morejo poglednoti to igro ne samo čerensovski farniki, liki ..tüdi drügi farniki. Ka je igra resan lepa, svedoči to, ka kda šo jo v Lotmerki špilali je bila dvorana v Katoliškom domi vsikdar puna. Ne zamüdite; zato te. lepe prilike, štera se vam zdaj nüdi. Prosvetno drüštvo je vzelo.' na svoje raihe velko delo. Igro s petjem, s sprevajanjom klavira, igralci z narodnimi nogami,'to sebe vidi vsaki den. Tüdi za smeh je preskrbleno. .Zato v nedelo vsi' v. Črensövce Tak na vüha' vam povemo, ka oča Pengar pripravlajo gostüvanje, na štero se vsi vabité.pö končanoj. igrií-Pa' na svidenje v kém vekšem ,števili. Vstopnina je jako znižana. Beltinci. Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beltincih r. z. z n, z. še'bo_Vršö dne 10, marca. 1935, ob 3, uri popoldné vv uradnih j prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnom zbori. 2. Poročilo načelstva in nadzorsta. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1934, 4.. Slučajnosti. — Če te občni zbor ne bi bio ob določenoj vöri sklepčen, se bo vršo pol vöre kasneje v istih prostorih in z istim programom drügi občni zbor, ki bo sklepao polnomočno ob vsakšem števili udeležencov, Prostovoljna gas. četa v Beltinci, priredi v soboto 2. marca ob 19 vöri in v nedeljo 3. marca ob 15 vöri v dvorani gostilne ,,Kronaˮ igro „Lumpacivagabund“. Vstopnina 10, 8, 5 in 2 D. Vsi prijatelji gasilstva vljudno vableni --Odbor . Škropljenje sadnoga drevja. Srbski kmetijski odbor v D. Lendavi bo nabavo potrebno količino neodendrine za škroplenje sadnoga drevja i ga razdeli po polovičnoj ceni. Priglasiti se trbe na sreskom načelstvi. Sadjarom, ki bodö izvajali te. škropilne poskuse, se bo kesneje dodelilo brezplačno urania-zelenilo za škroplenje na zeleno. — Živinorejsko selekcijsko drüštvo prirédi v četrtek dne 7. marca t. 1, ob 2 vöri popoldne tečaj za škroplenje sadnoga drevja. Vableni so tudi nečlani. Lüpina za zeleno gnojenje se bo letos pali razdelilo po ceni ½ Din za kg. Prijave sprejemajo občine, šole i kmetijska drüštva. Dobrovnik. Občina Dobrovnik, srez Dol. Lendava, odda svoje lovišče na javnoj dražbi v zakup za dobo 3 let, dne 14. aprila 1935 ob 13 vüri v občinskoj pisarni. Lovišče še odda ločeno za kraj Dobrovnik in Kobilje. Izklicna cena je 500, in 300 Din. Lendavski športniki priredijo v soboto 2, marca v hoteli „Kronaˮ Maškarado, na štero vabijo vse prijatele športa! K r a t k e novosti. Tri dni gorela mrtva v posteli. V vesi Žerjave pri Črni (Slovenija) je najšla strašno smrt delavka ženavskoga rudnika Amalija Brezovnik. V nedelo 10. februara je prišla domo i šla poglat gvant. Kda je speglala je djala peglo pod posteo, sama pa je šla spat. Mogoče, ka se je zadüšüa od plinov, šteri so prihajali iz pegle, i je tak zaspala za večno. Od žareče pegle se je vüžgala štampet, štera pa ne mogla goreti, ar je hiša bila puna plina, zrak pa ne mogeo priti notri, ka je bila hiša zaprta. Tak se je vse vküp žarilo. Tretji den so sosidje, vdrli v hišo i najšli samo küp vogelja i pepela. Vse je zgorelo. Ohranjena je bila samo glava i del prsi, pa šče to je bilo obežgano. Ženske kda peglate pazite na pline šteri idejo iz pegle, ka se ne zagiftate. V Maribori sta bila te dni obešeniva Lakner i Paučur, prvi star 23 let, drügi 24 let. V mariborskoj vozi sta bujla ednoga paznika, šteri jiva je opazo, kda sta štela pobegnoti. Zato sta bila obsojeniva na smrt. Vešala so postavili na dvorišči jetnišnice. jugoslovanski parnik „Vilaˮ se je vtopo. 20. februara sta vküp vdarila naš parnik „Vilaˮ i Italijanski „Rodiˮ. Slednji se je s takšov močjov zaleto v našega, ka se je te v 10 minotaj vtopo. Na parniki je bilo 32 mornarov. Štirje so se lekaj vtopili. Parnik je meo na seli 3600 ton fos, fata i 300 ton žita, ka se je vse vtopilo. Vladna stranka na Madžarskom je sklenola, ka de tožila Tiborja Eckhardta, ar je v zadnjem svojem govori jako žalivo gučao proti predsedniki stranke grofi Bethleni, Na Kitajskom blüzi Šanghaja se je vtopo velki parnik; Na njem je bilo, 250 lüdi. Vsi so se vtopiti. Odzdaj naprej de se varaš Veliki Bečkerek v Vojvodini imenüvao Petrov grad. Pol milijarde dinarov je herbáo Ljubljančan ing. Emil Franz po svojoj tetici, štera je mrla v Jüžnoj Ameriki. Srečni dedič se je včási z zrakoplovom odpelao v Ameriko. V varaši Niš (Srbija) je bila odstavila cela občinska uprava z predsednikom vred i imenüvana nova z Dragišo Cvetkovičom ministrom v pokoji na čelu. Ameriški predsednik Roosvelt je odredo, ka dobijo uradniki od 1. aprila naprej pa stare višiše plače. V Jugoslaviji je bilo 1932. leta 5321 slučajov razporoke. Od teh spadne na pravoslavne 2.199, na muslimane 2.164, na katoličane 402, a na grkokatoličatte 224. Ovo odpadne na drüge veroizpovedi. „Meksiški Neronˮ Calles je žmetno zbetežao. Leže v bolnici v Lös Angelesi, gde de operirani. Ka de osveta za vsa njegova zverinska dejanja krvoprelitja nad katoličani v Meksiki popuna — je bio prisiljeni oditi v bolnico, štera je last čč. sester, i štere ga noč no den čuvajo. V hiši visi tüdi križ, šteroga je on tak sovražo i preganjao. Rože na oknaj v Slovenskoj krajini Z gomolji (lükom) razmnožüjemo: Gladijale begonije, lilije, porcenike, potonkö, dalije i ešče ništerne drüge. To so tak lepe rožice, ka ne bi smelo biti nanč ednoga ogračeka brezi njij. Polek toga nanč edni rož ne tak lejko vzgojiti kak gomoljaste. Do gomoljev ali lükov pridemo tak, ka si v Beltincaj pri (kertesi) vrtnari, küpimo vsako telo eden gomol i ga doma posodimo. Tak mamo, s toga mamo slučaji dva. Zdaj küpimo edno drügo vrsto i tak mamo v 6 letaj šest vrst najlepši rož na našem ogračeki. Da pa v jesen odcvetejo i se stebla posüši, skopamo gomole, denemo v pesek i spravimo v pivnico ali klet, kde mamo krumple. Sadimo je po na sprotlike, da se več ne zmrzne. Klinci. Te delimo v tri vrste. Klinci za ogračeke, za tegline na okna i visečè klince. Poleg toga v navadne i nagrbane velko-cvetne. Ednoletne, te cvetejo v tistom, kak je seme posejano i dvoletne, šteri cvetejo drügo leto po sejanji. Tej dvoletni se do jeseni jako lepo razrastejo i prenesejo dobro vsako zimo. Začnejo cvesti proti konci maja i cvetejo celo dva meseca. Če njim pa po prvom cvetji odrežemo steblo, začnejo v jesen drügič cvesti. So na močni i dugi peclaj i majó do 5 em velke cvete v premeri. Takše klinčke za ogračeke sejamo proti konci maja na gredice, štera zemla je dobro pripravlena i to na redko. Na posejano seme potrošimo malo drobne zemle, nekelko zemlo stlačimo, da se prime semena. Dokeč ne skali, zásenčimo i večkrat primerno zalijemo. Te klince je bolše posejati eden ali dva tjedna prle, ka se do jeseni dobro razrástejo. Da pa dobijo dva do štiri liste, je pikiramo. Konci augusta ali začetkom septembra je posadimo na stalno mesto, po razdalji 30 cm. Klince za tegline sejamo meseca, marca v posebne kište i ravno tak postopajo z njimi kak z onimi za ogračeke. Samo ka te moremo meti notri na toplom, a ne v prevročem prostori. Kak friško se pa po pikiranji pomorejo, posadimo posamezne rasti linice v posebne tegline, šteri dobro prepüščajo vodo. S tem, či teglini ne püstijo vode, nam začnejo koreninice gniliti i rožice umirajo. Jako hvaležno nam plačajo trüd velki podeželske s srednje velkimi cveti. Če pa ščemo meti najvekše cvete klinčov v (lončkaj) alí teglmaj, pa si moremo preskrbeti seme od kaband klincov. Te si lejko gojimo za letno cvetenje i do kesne jeseni. Sejamo je meseca januara i je mamo notri na primernoj toploti. Za zimo pa je sejamo meseca maja. Z obojim ravnamo, kak je prle popisano. Te vrste klincov se dobi v vsej farbaj. Posebno lepo je prilega vijolični, škrlatnordeči, beli kak sneg, beli z rdečo srdino, rožnati lila i zlato rumeni. Vsi tej majo lepše cvete kak amerikánski. Tretja vrsta viseči klinci so pa jako poplačljivi s cvetjom i poleg so ešče večletni i vsako leto močnejši, z večimi i lepimi cveti v vsej mogoči farbaj. Sejamo je rano na sprotoletje i je držimo na primernoj toploti zato, ka mladim klinčkom škodüjé mraz. Lübijo srednje žmetno zemlo, šteroj pridenemo polovico morskoga pesika. Za kakše 4 tedne po setvi so že rastlinice tak godne; ka je pikiramo i to samo narazen, ravno v takšo zemlo kak so jo prle meli. Kak so se pa po pikiranji dobro prijali, je v toplejšem vremeni pripravlamo na zvünešnji zrak s tem, ka malo odpremo okno ka se vtrdijo. Pri tej moremo jako paziti, ka pri zelenjavi višešnja voda odteče, ka ovači zemla skisne i klinčki nemajo pravoga odraska i tüdi ne obilnoga cvetja. Za stalno presajüvanjè pa nesmemo z gnojom gnojiti, liki s kompostom ali pa umetnim gnojom „nitrofoskalomi to v rastoplenoj obliki. Na en liter vodé denemo i žlico toga gnoja i zalijemo po potrebi. Razdalja moré biti, če je kišta, do 30 cm. Bolše pa je, če je vsaki klinček v svojoj posodi, zato, ka se močno razrastejo. Zemlo večkrat zrahlamo i vedno skrbimo za primerno močo. Pri takšem oskrbü-vanji rastlina dosegne tüdi eden meter navzdol i to nabito puno cvetja. (Dale.) SVINJE. K odaji so lepi jesenski prasci ino vekše pri Nemeš Vince, Tešanovci 15. Banka Baruch 15, Rue Lafavette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po nájboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne, posle-najkolantneje.Poštni. uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:Belgija:št.3064-64, Bruxelles,- Francija: št 1117- 94, Paris Holandija.:_št.1458-66, Ned.Dienst; Luxembourg: št 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo brezplačno pošljemo naše čekovne nakaznico. 24—15 4 NOVINE 3. marca 1935. NAŠ JEZIKOVNI NAPREDEK. Stara prekmurščina. Ednouk je živejla edna deklica, dobra ino mila, pa jako sirmaška. Ži davno sta njuj mrla oča pa mati ino tak je zdaj nej mejla na svejti čluveka, šteri bi jo lübo. Samo edna drogna ftica, šteru je nigda najšla v snejgi ino njuj rišijla živlenje, jo je mejla rada. Vsakši den je odletejla pred okence njene ižice pa njuj spejvala najslatkejše pesmi, ka jij je znala. Deklica je sigdar pribejžala k okni, se veselo nasmijala ino vrgla drubtinice. Nego ednouk je ftičica zaman spejvala pred dekličinin oknon. Nej se je oudprlo, nej je pribejžala deklica, nej njuj je vrgla drubtinic. Ležala je v beloj ižici na jako beloj posteli vsa blejda ino mrzla — mrtva. Prišli su štirje čémerni pukou-pičje pa su njeno bejlo tejlo zabili notri vu drvou. Pri njenon sprevodi su zvonovje nej spejvali pa níšče je nej joukao za njouv. Samo drogna ftičica jo je sprevajala i njena tužna pesem je bijla lepša pa slatkejša kak mugoučno brnenje zvunouv. Na cinturi su pukoupičje njeno drvou püstili notri vu zemlou pa jo zakupali. Gori na grob su njuj pustavili mali liseni krijž pa odišli. Niti iména deklice su nej zarezali vu krijž, niti edne rouže su nindri nej vtrgnuli, ka bi jo djali na njeni grob. Zakaj bi? Vej je deklica bijla sirmaška pa je nej mejla na svejti človeka, šteri bi jo lübo ino joukao za njouv... Okolik njenoga groba pa je bilou puno grobouv z visikimi spomenijkami pa z bleščečimi zlatimi slovami ino vsi su bilij pijsani od najlepšij, od najbole živij rouž. Grob te deklice pa nigdar nede meu takšega spomenijka, namesto rouž de ves obraščeni, Iiseni krijž sprnej pa tak náskori nišče več nede znau, ge pučivle dobra, vrla deklica, štera je nevolnoj ftički v mrzloj zimi rišijla živlenje. Ftička je sidejla na lisenon krijži pa spejvala. Njena pesen pa, kak tüdi ona sama, je postajala zmeron bole tužna. Da je s popevanjon gori henjala, te njuj je iz svetloga oceka spadnula britka skuza pa se scidijla vu čarno zemlou. Potom pa je rasprstrla svoje perouti ino odletejla deleč, deleč prek devet visikij snežnatij planin, v delešnje, nepoznane kraje. Za tri j dnij je prišla nezaj pa prinesla v drougnon klüni ednu zrnu, šteru je posadila v dekličin grob. Potom je včasik odletejla. Tak je drougna ftičica letejia dvajstikrat prejk devetij visikij, snežnatij planin, dvajstikrat su njene male perouti prerezale neskončno pout v delešnje krajino dvajstikrat je prišla nezaj vsa trüdna i zmantrana z zrnon vu drougnon klüni. Da je posadijla dvajsetu zrnu v čarnu zemlou dekličinoga groba, je gori zdignula drougnu glavicu pa zaspejvala najjakšu pesen, ka jij je znala. Ta pesen je bijla tak sladkomila, ka su cilou kameni spomenicje na cinturi zatrepetali, kak da bi bilij žijvi. Da je pa pesen do kraja spopejvala, te je nagnula glavicu, drougne perouti su njuj strepetale pa je obležala mrtva na čarnon groubi. Minouli su dnevi, tjedni i mejseci. Zrnje, šteru je ftičica posadijla, je začnulo kaliti. Vjesén pa, da su vse rouže na grobej ovejnole ino se po süšile, su na groubi sirmaške deklice razcvele strašno lejpe, nepoznane rou že. Rdeče, moudre, bejle i roužnate. Da su lüdje na Sesvéce prihajali na cintur, su se začüdjeni stavlali pri dekličinon groubi pa spitavali pokoupiče. „Što je zakopani v ton groubi, ka ma rouže, štele vjesén cvetejo?ˮ Pokoupičje su jin pripovidavali od sirote deklice, štere je níšče na svejti nej lübo, zvün edne ftičice, štera je z delešnjega svejta prinesla seme ino posadijla na njenon groubi lejpe jesenske rouže — krizanteme (katarinščice). Od onoga vremena mao su se pri nas vdomačile krizanteme. Na Sesvéce je splejtamo vu vence i püšle pa nosimo na grobe našij dragij. Nova prekmurščina. Živela je deklica, dobra i mila, pa jako siromaška. Že davno sta njoj Vmrla oča i mati pa je tak zdaj ne mela na sveti človeka, ki bi jo lübo. Samo drobna ftica, štero je negda najšla v snegi i njoj rešila živlenje, jo je mela rada. Vsaki den je poletela pred okence njene kamrice i njoj žvrgolela najslajše pesmi, ka jih je znala. Deklica je vsikdar pribežala k okni, se veselo nasmejala i njoj sipala drobtinic. Nego ednok je ftičica zaman žvrgolela pred dekličinim oknom. Ne se odprlo, ne je pribežala deklica, ne njoj sipala drobtinic. Ležala je v beloj kamrici na jako beloj posteli vsa bleda i mrzla — mrtva. Prišli so štirje čemerni grobarji i njeno belo telo zabili v trügo. Pri njenom sprevodi so ne spevali zvonovi i nihče je ne jokao za njov. Samo drobna ftičica jo je sprevajala i njena tužnomila pesem je bila lepša i sladkejša od močnoga brnenja zvonov. Na cintori so grobarji spüstili njeno trügo v čarno zemlo i jo zakopali. Na grob so njoj postavili mali, leseni križ i odišli. Niti imena deklice so ne zarezali v križ, niti edne rože so ne vtrgnoli i joj vrgli na njeni grob. Čemi? Vej je bila deklica siromaška i je ne mela na sveti človeka, ki bi jo lübo i jokao za njov . . . Okoli njene gomile pa so se razprostirali grobovje z visikimi spomeniki i blestečimi zlatimi napisi pa vsi pisani od najlepših, najčvrstejših rož. Gomila te deklice pa ne bo nikdar mela takšega spomenika, namesto rož bo obraščena s travov, leseni križ sprhne pa naskori ne bo nihče znao, gde počiva dobra, plemenita deklica, ki je nevolnoj ftičici v mrzloj zimi rešila živlenje. Ftičica je sedelá na lesenom križi i žvrgolela. Njena pesem je kak ona sama postajala zmerom bole tužna. Gda je nazadnje vtihnola, njoj je iz svetloga okeca spadnola bridka skuza pa stekla v čarno zemlo. Potom pa je razprestrla svoje peroti i odletela daleč, daleč prek devetih visikih, sneženo planin, v dalešnjo, neznano deželo. Za tri dni je prišla nazaj i prinesla v drobnom klüni zrno, štero je posadila v dekličin grob. Nato je včasi odletela. Tak je drobna ftičica letela dvajstikrat prek devetih visikih, sneženih planin, dvajstikrat so njene male peroti preveslale brezkončno pot v dalešnjo deželo i dvajstikrat je prišla nazaj vsa trüdna i zmantrana z zrnom v drobnom klüni. Gda je posadila dvajseto zrno v čarno zemlo dekličine gomile, je zdignola drobno glavico i zaspevala najlepšo pesem, ka jih je znala. Ta pesem je bila tak sladkomila, tak neskončno žalostna, da so cilo kameniti spomeniki na cintori zatrepetali, kak da bi oživeli. Gda pa je pesem izpopevala, je nagnola glavico, drobne peroti so njoj vztrepetale i je obležala mrtva na čarnoj gomili. Minoli so dnevi, tjedni i meseci. Zrna, štera je posadila ftičica, so začnola gnati. V jesen pa, gda so na grobaj spovejnole i se posüšile vse rože, so na grobi siromaške deklice zacvele prelepe, neznane cvetke. Rdeče, modre, bele i rožnate. Gda so lüdje na Vsesvece prihajali na cintor, so začüdeni obstali pred dekličinim grobom i spitavali grobare: „Što je zakopani v tom grobi, ka ma rože, ki v jesen’ cvetejo ?“ Pa so jim grobarji pripovedavali od siromaške deklice, štere je ne nihče lübo na sveti zvün edne ftičice, ki je iz delešnje dežele prinesla seme i posadila na njenom grobi prelepe jesenske rože — krizanteme. Od tistoga časa so se pri nas vdomačile krizanteme. Na Vsesvece jih spletemo v vence i šopke pa nosimo na grobove naših dragih. Kniževna slovenščina.j Živela je deklica, dobra in mila, pa zelo siromašna. Že davno sta ji umrla oče in mati in sedaj ni imela na svetu človeka, ki bi jo ljubil. Samo drobna ptica, katero je nekoč našla v snegu in ji rešila življenje, jo je imela rada. Vsak dan je poletela pred okence njene kamrice in ji žvrgolela najslajše pesmi, ki jih je znala. In deklica je vselej pritekla k oknu, se veselo nasmejala in ji nasula drobtinic. Toda nekoč je ptička zaman žvrgolela pred dekličinim oknom. Ni se odprlo, ni pritekla deklica in ji nasula drobtinic. Kajti ležala je v beli kamrici na prebeli postelji vsa bleda in mrzla — mrtva. Prišli so štirje mrki grobarji in njeno belo telo zabili v krsto. Pri njenem pogrebu niso peli zvonovi in nihče ni jokal za njo. Samo drobna ptička jo je spremljala in njena tožnomila pesem je bila lepša in slajša od mogočnega donenja zvonov. Na pokopališču so grobarji spüstili njeno krsto v črno zemljo in jo zagrebli. Na grob so ji postavili majhen, lesen križ in odili. Niti imena deklice niso zarezali v križ, niti ene rože niso utrgali in jo vrgli na njen grob. Čemu? Saj je bila deklica siromašna in ni imela na svetu človeka, ki bi jo ljubil in jokal za njo... Okoli njene gomile pa so se razprostirali grobovi z visokimi spomeniki in blestečim! zlatimi napisi ter vsi pisani od najlepših, najbujnejših rož. Gomila te deklice pa ne bo nikoli imela takega spomenika, namesto rož jo bo prera-sel pleve!, leseni križ bo strohnel in kmalu ne bo nihče več vedel, kje počiva dobra, Plemenita deklica, ki je ubogi ptički v mrzli zimi otela življenje. Ptička je sedela na lesenem križu in žvrgolela. Njena pesem je kot ona sama postajala vedno otož-nejša. In ko je slednjič utihnila, ji je grenka solza kamla iz svetlega oče-sca in se vpila v črno zemljo. Potem pa je razprostrla krila ter odletela daleč, daleč preko devet visokih, snežnih planin, v dalnjo, neznano deželo. Čez tri dni se je vrnila in prinesla v drobnem kljunu zrno, ki ga je vsadila v dekličin grob. In takoj je zopet odletela. Tako je drobna Ptička letela dvajsetkrat preko devetih visokih, snežnih planin, dvajsetkrat so njene male peruti preveslale brezkončno pot v dalnjo deželo .in dvajsetkrat se je vračala vsa trudna in izmučena z zrnom v drobnem kljunu. Ko je vsadila dvajseto zrno v črno zemljo dekličine gomile, je dvi-gnila drobno glavico in zapela najlepšo pesem, kar jih je znala. In ta pesem je bila tako sladkomi^, tako neskončno žalostna, da so celo kameniti spomeniki na pokopališču Vzdrhtela ko da so oživeli. Ko pa je pesem izpela, je nagnil glavico, drobne peruti so ji vztrepetale in obležala je mrtva na črni gomili. Pretekli so dnevi, tedni in meseci. Zrna, ki jih je vsadila Ptička, so pričela kliti. In jeseni ko so na grobove zvenele in se posüšile vse rože, so na grobu uboge deklice vzcvetele prelepe, neznane cvetke. Rdeče, modre, bele in rožnate. In ko so ljudje ob Vseh svetih j prihajali na pokopališče, so strmeč obstali pred dekličnim grobom in iz-praševali grobarje: „Kdo je pokopan v tem grobu, ki ima rože, ki v jeseni cveto?ˮ In grobarji so jim pripovedovali o ubogi deklici, katero ni nihče ljubil na svetu razen drobne ptičke, ki je iz dalnje dežele prinesla seme in vsadila na njenem grobu prelepe jesenske cvetke — krizanteme. Od takrat so se pri nas udomačo krizanteme. Ob Vseh svetih jih spletamo v vence in šopke ter nosimo na grobove naših dragih. * Toj pripovesti je naslov „Križanteme“ (Oroslava). To je edna sama pripovest, oblečena v tri različne obleke. Te obleke so vse iz ednoga istoga blaga, samo farba, podmet, gombe i grbe so različne. Štera se vam najbole dopadne? Prvi nam odgovarjajo starejši, ki so nikdar ne hodili v slovensko šolo. Oni pravijo: „Tou ka je na prvon mesti, tou je naša prava domáča rejč. Tak su gučali naši očevje, tak gučimo mi. Ka je na srejdi, tou tüdi záto razmimo, liki ka je na tretjen mesti, tou je preveč „kranjskoˮ. Zato je prvo H najlepše. Pri tom ostanemo do smrti." Drügi, ki so hodili v slovensko šolo, znajo pa se doma čisto lepo pogučavati v pravoj prekmurščini, odgovarjajo : „Vse dobro razmimo, prvo, drügo i tretje. Zato radi čtemo vse. Da pa Povemo pravo istino, se nam sredina najbole dopadne. Pri prvom i tretjem moramo tü pa tam malo bole misliti, nego srednje nam ide kak bi puter mazao na lepi rženi krüh.ˮ Pitajmo ešče naše šolare, štero od teh treh se jim najbole dopadne. Oni pravijo: „Prvo je tak čüdno, skoro smelno. Drügo je že preci lepo, nego tretje, to je krasno. Ni para čistemu slovenskemu jeziku.ˮ S temi tremi odgovori je podano pravo istinsko razpoloženje našega modroga naroda. Te narod ne pretirava, se ne dela inačišega kak je, se ne prilizavle. To ka čüti i misli v svojoj priprostosti, to tüdi pove, brezi ozira za nazaj ali za naprej. Vidimo tri sküpine, trojno mišlenje, Vidimo pa tüdi, kak vse tri idejo zmerom bole vküp, edna drügoj bliže. To zbližavanje se je začnolo z našimi katoliškimi domačimi spisi od pivoga dneva, kak so nastali. Do konca svetovne vojne je to zbliževanje melo jako velike zapreke, zato je šlo počasi. Gda nam je dobra mati Jugoslavija odprla pot, ka smo se varno vrgli v naročje, potem je to zbližavanje dobilo popolno prostost. Pri tom jezikovnom zbližavanji pa majo največ zaslug „Novineˮ. One so tista zlata srednja pot, ki je vsikdar najsigurnejša. One so most med starim i novim. One bodo počasi, brezi nasilja staro prekmurščino oblekle v najfinejšo književno slovenščino. To je veliko prosvetno i narodno delo Novin. — R. PREKOSNICE. Upraviteo pita Khona: „Či gosko bujete, ka dobite žnje ?“ Khon: „Meso pa mást.ˮ „Na, ešče več“. — „Prosim nevemˮ. — Ka mate v posteli? No, premišlavli malo! — „Steniceˮ — odgovori mali Kohn. Betežnik pita zdravnika: „Izda ne smem kanto pive spiti na den?ˮ — Pivo vam je izda na škodo, samo ne bi rad jako oster bio z vami, zato vam dovolim, ka s pivinske kante od segamao lejko vodo spijete.ˮ Kohn domo pride in pita svojo ženo: „Salika draga! so tü bili tvoja lüblena mati ?“ „Odked si pa to zvedoˮ. — Zato te pitam, ka v spalnici je moj kejp dolplünjeni. Z čela na kejpi tvoje drage mame sline tečejo. Švarcova žena v oči meče svojemi moževi: „Na dveraj tisto podobico trikrat na den polübiš, mené pa nanč ednok nej!“ — „Obesi se ti na dveri, tebe te tüdi na den desetkrat küšnemˮ odgovori Švarc. Mož: Draga žena! Ponücala sí že skoro so najno vrednost za mazanje tvojega lica; pa ti to se nikaj ne pomaga. Žena: Oho ! Ti bi me mogeo viditi brez mazanja. Što duže živi? Žena : Dragi možiček! Novine pišejo, ka prej oženjeni lüdje duže živijo. Mož: Püsti ti to vse vküper. Bouše je krajše živlenje, pa tisto ledično. izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányé Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj i urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.