KRANJ, torek, 8. 2. 1983
CENA 11 din
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
St. 10
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Uspešna preteklost in nejasna prihodnost kmečkega turizma
Izjalovljena upanja?
Kranj — Dolga leta je kazalo, da bo kmečki turizem postal rešilna bilka številnih hribovskih kmetij. Prevladovalo je mnenje, da bo turizem na kmetijah nadomestil dohodek, ki ga kmetje izgubijo zaradi tretjino višjih stroškov pridelovanja in prireje. Ustanavljale so se posebne pospeševalne ' službe (na Gorenjskem le pri Kmetijski zadrugi •Škofj a Loka), banke so dajale posojila pod ugodnimi pogoji in sprejeti so bili razni samoupravni sporazumi in družbeni dogovori o pospeševanju, razvoju in organiziranosti kmečkega 'turizma. Z vseh strani je bilo čutiti pomoč, češ, gre tudi za izvozno dejavnost in za naše obrambne namene pomembni hribovski svet.
Po tolikih letih uspešnega dela (samo v škofjeloški občini so v zadnjih šestih letih »usmerili« prek diajset kmetij) se zdi, da začetni zagon in družbena solidarnost do kmečkega turizma pojenj uje ta. Posledice tega najbolj občutijo kmetje, saj jim slabo zasedene prenočitvene zmogljivosti" ne prinašajo načrto-mnega dohodka. Ob tem pa kmetijstvo in turizem kljub nekaterim dogovorom še naprej vozita po ločenih tirnicah in se ne moreta sporazumeti, koliko bo kdo vložil v kmečki turizem in koliko iz njega tudi iztržil. Jih bo v skupni voz vpre-igel samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki naj bi ga £*rav kmalu podpisale organizacije kmetov, zadružna zveza, turistične agencije ter splošno združenje go-
stinstva in turizma? Za napredek kmečkega turizma bi bilo to nujno.
Problemi kmečkega turizma so postali še bolj žgoči v zadnjih dveh letih, ko so se naglo poslabševali kreditni pogoji, nekatere slovenske banke pa so v tem srednjeročnem obdobju to dejavnost izbrisale iz programa. To sicer ne velja za temeljno banko Gorenjske. Na podlagi družbenih načrtov gorenjskih občin in razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji je kmečki turizem uvrstila med prednostne dejavnosti, za katere predvideva ugodnejše kreditne možnosti — posojilo v višini polovice predračunske vrednosti, toda največ 800 tisoč dinarjev, dobo vračanja za nižinske kmete šest let in za hribovske deset, ter 14-odstotno obrestno mero. Za kmete in za nadaljnji razvoj kmečkega turizma bi bila spodbudna za polo-
Ljubljana — »Ko proslavljamo stoletnico zadružnega hranilništva, ne obujamo samo spomine na prehojeno pot, temveč je to tudi priložnost, da se zdaj, ko nas pestijo družbene in gospodarske težave, še
Letos v slovenski skupščini
Ljubljana — Slovenska skupka kot najvišji organ samoupravljanja v republiki je že sprejela program dejavnosti v letu 1983. Glavna pozornost bo veljala spremljanju in ocenjevanju uresničevanja politike go-gospodarske stabilizacije, uresničevanju družbenega plana Slovenije in Jugoslavije ter njunim sprotnim dopolnjevanjem, prav tako pa uresničevanju razvojnih resolucij Slovenije in Jugoslavije. Posebnega pomena bo tudi pravočasna in vsestranska priprava razvojnih dokumentov za leto 1984.
Zbori slovenske skupščine bodo razen tega letos obravnavali zakone in druge predpise s področja Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hadalje pet pomembnih zakonov s področja rabe in varstva prostora, zakone, ki zadevajo informiranje, gospodarjenje z gozdovi, prekrške, PTT promet in sistem zvez, samoprispevek, blagovne rezerve itd. Skupščina bo obravnavala razvoj turizma in preobrazbo bančništva, na predlog republiške mla-
dinske konference pa zaposlovanje mladih in socialno politiko. Delegati republiške skupščine bodo preverjali uresničevanje že sprejetih zakonov, na dnevnem redu pa bodo tudi vprašanja zunanje politike in mednarodnega sodelovanja tako Slovenije kot Jugoslavije.
Skupščina je že lani sprejela načrt dela v prvem trimesečju z natančno razporeditvijo sej. Prvič se bo letos sešla jutri, 9. februarja, med drugim pa bo obravnavala problematiko varstva družine, njeno načrtovanje, zakonsko zvezo in zdravstvene ukrepe pri uresničevanju pravic za svobodno odločanje o rojstvu otrok. Na dnevnem redu bo tudi problematika domače in umetne obrti, osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke. Do konca prvega trimesečja naj bi se zbori slovenske skupščine sešli še dvakrat: 16. marca in 30. marca.
-jk
trdneje postavimo na lastne noge in nadaljujemo z delom, ki so ga za boljši in hitrejši razvoj kmetijstva začeli že naši predniki,« je na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani poudaril Andrej Petelin, eden izmed soustanoviteljev Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije. Ta ima svojo najstarejšo predhodnico v Zvezi slovenskih posojilnic, ki so jo 21. januarja 1883 v Celju ustanovili slovenski rodoljubi. Danes so kmečke posojilnice s prek 4,1 miljarde hranilnih vlog materialna podlaga slovenskega zadružništva in močna opora kmetu pri opremljanju in obnavljanju kmečkih domačij.
Na proslavi so 32 kmetom in zadružnim delavcem ter 11 kmetijskim organizacijam in hranilno-kreditnim službam podelili priznanja za njihov prispevek k razvoju zadružnega hranilništva. Z Gorenjske so jih prejeli Marija Cerne, blagajni-čarka v hranilno-kreditni službi Srednja vas pri Bohinju, Jurij Kumer, vodja pospeševalne službe pri škofjeloški kmetijski zadrugi, Ančka Loštrk, zadružna delavka v KZ Sora Žiri, Franc Logonder, kmet iz Žabnice, Matija Smid, kmet iz Selc, ter Milan Lončar, kmet s področja tržiške zadružne organizacije. Od organizacij je prejela priznanje Kmetijska zadruga Skofja Loka za uspešno razvijanje hranilništva na svojem območju in za finančno sodelovanje z Zvezo hranilno-kreditnih služb Slovenije.
Ob jubileju s^ v Cankarjevem domu pripravili tudi razstavo literature in dokumentov o razvoju zadružnega hranilništva.
Sneg ni presenetil — V noči iz sobote na nedeljo je začelo snežiti povsod na Gorenjskem in nato čez dan zapadlo 15 do 40 centimetrov snega. V zimski službi Cestnega podjetja Kranj jih sneg ni presenetil. V nedeljo je bilo vključenih v to delo okrog 100 delavcev. Nekaj težav je bilo zaradi premajhnega prometa na cestah in sol ni dobro »prijemala«. Vendar pa so delavci Cestnega podjetja že v nedeljo uspeli očistiti vse ceste, včeraj pa so se lotili pluženja ceste na Pokljuko, v Bohinju proti Slapu Savica in ceste na Soriško planino. Predvidevajo, da je glavni snežni val tokrat ze mimo Sicer pa so z letošnjo zimo zadovoljni, saj so doslej porabili okrog četrtino predvidenega materiala za posipanje. Tako bo več denarja ostalo za redno vzdrževanje cest. — A. Z. — toto. F. Perdan	_
wmmm
vico ali za dve tretjini nižja obrestna mera. Razliko do bančnih obresti bi morala zbrati družbena skupnost in njeni intervencijski skladi. Sredstva za te namene ne bi pretirano bremenila skladov, saj je letno na Gorenjskem le nekaj deset zahtevkov za kreditiranje naložb v kmečki turizem. Na razpotju — vlagati v to dopolnilno dejavnost ali ne — so predvsem kmetje, ki so obstali na polovici naložbenega programa.
Vse nakopičene probleme bi laže reševali, če bi se podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v Sloveniji vsaj enkrat vsedli za skupno mizo (gorenjskim je to uspelo, republiškim ne) in obravnavali problematiko, ki zdaj ostaja zaprta v občinske in regionalne okvire.
C. Zaplotnik
Prešernovi nagrajenci — Minuli petek so v razstavišču Prešernove hiše v Kranju odprli tretjo razstavo iz niza predstavitve dobitnikov najvišjega slovenskega kulturnega priznanja — Prešernove nagrade. Tokrat so predstavljeni dobitniki Prešernovih nagrad v letih 1957 do 1961. Slovesne otvoritve razstave se je udeležil tudi tedanji Prešernov nagrajenec dr. Bratko Kreft. Foto: F. Perdan

Priznanja za razvoj hranilništva
Na osrednji proslavi ob stoletnici zadružnega hranilništva na Slovenskem so z Gorenjske prejeli priznanja Kmetijska zadruga Škofja Loka ter zadružni delavci in kmetje Marija Černe, Jurij Kumer, Ančka Loštrk, Franc Logonder, Matija Smid ter Milan Lončar.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Bodo rekli, da smo bili kulturni
Kultura cveti v slabih časih, pravijo. Umetniki ustvarijo najboljša dela, ko žive najtežje. Toda rečemo lahko tudi drugače. V slabih časih kulturo še bolj potrebujemo kot tedaj, ko nam gre dobro.
Prešeren nam je svojo poslanico v Zdravljici napisal za vse večne čase. Danes mineva 134 let od njegove smrti. Sveže zvenijo njegovi stihi: » ... žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...«
Da. Prepir. Svetovne, uničujoče razsežnosti ima danes. Pogubne za vse človeštvo. Več kulture, kličemo svetovnim možem, manj prepira v vašem navzven sicer tako kulturnem dvogovoru, ko se s televizijskim nasmehom na obrazu pogovarjate za okroglo mizo, pod njo pa rožljate z orožjem.
Več kulture, manj prepira kličemo našemu vsakdanjemu ži-,vljenju. Manj prepira pod strehami naših domov, saj je razdrtih družin že toliko, da je treba v Kranju šteti le do tri. Manj prepira na delu, saj samoupravljanje ni pravica, da nekoga žalite.
Na ovinku smo, ko potrebujemo več kulture. Pomanjkanje nekaterih dobrin je vendarle malce spodrezalo našo potrošniško miselnost, ki ugled meri le z novo hišo, hitrim avtomobilom in z delom v pisarni. Denarja imamo vse manj, potratnosti si ne moremo več privoščiti, vse bolj obračamo dinar, da prebijemo mesec. Smetnjaki niso več polni kruha, ne vihamo več nosov pred krožnikom z ocvrtim piščancem, češ, smrdi, ker je zrasel pod žarnico na farmi.
Spodrezana potrošniška miselnost išče nove vrednote. Vse bolj se obračamo tudi za izgubljenim, saj smo v vihravem hitenju za nenehno novim na marsikaj starega pozabili. Vse bolj spoznavamo, da v naše domove vsake štiri leta zamenjano pohištvo ne prinese sreče, da so dom ljudje, ki v njem žive.
Beseda varčevanje je v našem besednjaku vse pogostejša. Toda ne smemo je razumeti napak. Pomeniti mora predvsem razumno živeti. Spremeniti moramo naše navade, ne zgolj stisniti pas in čakati, da vihar mine.
Tudi rodovitna njiva je kulturna dediščina, ne le kovačija, v kateri kladivo ne poje več. Tudi čiste reke so naša kulturna dediščina, ne le mlin ob njej, ki se ne vrti več. Tudi zrak, ki ga dihamo v dolini, ne le vetrovi naših vršacev. Tudi pometeni pločnik, ne le pročelje hiše v starem mestu.
Kakšno dediščino smo dobili, kakšno smo zapustili — po tem nas bodo ocenjevali zanamci.
Bodo rekli, da smo bili kulturni?
M. Volčjak
Razvoj industrijske cone
Čeprav z upočasnjenimi koraki, gre razvoj tržiške industrijske cone, zlasti na Mlaki, naprej — Letos gradnja trafo postaje in ceste od obnovljenega mostu do tovarne Trio na Mlaki ter pridobitev projektne dokumentacije za primarno komunalno opremo na Loki — Peko načrtuje preselitev tozda Obutev
Tržič — Izgradnja industrijske cone v tržiški občini ne napreduje tako hitro, kot so načrtovali. Ta-koimenovana vlaganja v zidove so v obdobju gospodarske ustalitve skoraj povsem zastala, saj številne organizacije združenega dela nimajo dovolj denarja niti za najnujnejše posodobitve proizvodnih procesov.
Najdlje v izgradnji je cona na Mlaki, ob levem bregu Tržiške Bistrice, ki traja že tri leta in za katero zbirajo denar organizacije, ki imajo na tem območju svoje poslovne prostore oziroma jih še nameravajo post-viti. Letos nameravajo zbrati dodatnih pet milijonov dinarjev, s katerimi bodo zgradili trafo postajo in cesto od obnovljenega mostu do tovarne Trio. S tem bodo ustvarjeni tudi pogoji za usposobitev tovarne parkirne cone in za začetek gradnje Merkurjeve trgovine z gradbenim materialom.
Desni breg Tržiške Bistrice, industrijska cona na Loki, doslej še ni doživel pomembnejših posegov. »Porabniki« tega dela cone so se pred novim letom dogovorili za obseg financiranja projektne dokumentacije za primarno komunalno izgradnjo, za katero bodo združili približno j>et milijonov dinarjev.
Ena najresnejših organizacij, ki načrtuje gradnjo na Loki, je prav gotovo tovarna obutve Peko. Na
Loko namerava iz utesnjenih prostorov preseliti temeljno organizacijo Obutev. Čeprav- trenutno išče pot oziroma način za izpopolnitev proizvodne opreme, s čimer bi znova stopila v korak z razvojem tehnologije v svetu in postala hkrati bolj konkurenčna, tovarna s preselitvijo noče več dolgo zavlačevati. Tržiški čevljarji bodo letos pridobili vsa potrebna mnenja in soglasja ter se dogovorili za dinamiko gradnje, ki naj bi bila po prvotnih načrtih sklenjena že v tem srednjeročnem obdobju.
H. J.
DANES
V
GLASU
5. STRAN:
V	četrtek svečana otvoritev TSD '83
GLAS2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
TOREK, 8. FEBRUARJA
J!
PO JUGOSLAVIJI
r
SZDL POMEMBEN | DEJAVNIK RAZVOJA
SZDL se je v preteklem obdobju veliko ukvarjala z vsemi najpomembnejšimi družbenimi vprašanji, vendar pa je SZDL še vedno premalo povezujoča, frontna, zanimiva in odprta, je v uvodnem referatu na letni seji republiške konference SZDL poudaril sekretar RK SZDL Miloš Prosenc. Dejal je, da se SZDL ne more spreminjati v sestankarski prostor, ne da bi v številnih sekcijskih oblikah dela iskali tudi rešitev problemov, tehtali mnenja in usklajevali interese. Kako obsežna je problematika, s katero se ukvarja SZDL, je pokazala tudi razprava, saj so delegati razpravljali o številnih vprašanjih in težavah, ki se jim pojavljajo v vsakdanjem življenju: o gospodarstvu, preskrbi, depozitih za prehod meje, reformi šolstva, zaposlovanju, telesni kulturi, socialistični morali in vrednotah, izvozu, krepitvi države na nekaterih področjih družbenega življenja itd. O vseh teh žgočih vprašanjih so delegati govorili v prepričanju, da je prav SZDL tista organizacija, ki je zaradi svoje frontne sestave' dovolj široka, življenja in ljudska, da bi jih morali reševati z njeno pomočjo.
Na seji je spregovoril tudi predsednik republiške konference Franc Šetinc, Med najpomembnejše naloge SZDL je uvrstil temeljit preobrat, ki ga bo treba doseči v vsej Jugoslaviji pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ob tem se je zavzel za to, da morajo biti izvozniki na konvertibilni trg tudi i' resnici in ne samo dekla.-rativno v ugodnejšem položaju kot drugi, prav tako pa tudi za uveljavljanje položaja delavca kot subjekta gospodarjenja v praksi. Dejal je, da nikakor ne smemo več dopuščati administrativnega vmešavanja in stare logike prerazdeljevanja pri izvajanju dogovorjenih strateških nalog. Ob tem je rekel, da se mora povečati vloga zvezne konference SZDL Jugoslavije pri odpravljanju tabujev kot so raznrave o izvozu, cenah, preskrbi, delovnem času, posojilno denarni politiki in podobno. S široko javno razpravo o teh vprašanjih bi okrepili vlogo delegatske skupščine in zajezili pritiske na zvezni izvršni svet, ki pogosto vodijo ekonomsko politiko stran od temeljnih strateških usmeritev.
L
Slovenci na Koroškem
Siljenje v sosvete
Enaindvajsetega januarja so se na Dunaju predstavniki koroških Slovencev po skoraj triletnem premoru ponovno sešli z zveznim kanclerjem Kreiskym. Dolgo je bilo treba prositi za to srečanje in dunajski pogovori so povzročili med tremi koroškimi vodilnimi strankami kar precej negodovanja. Napovedi, da velikih preobratov ne gre pričakovati, so se uresničile. Edino trdno je bilo dogovorjeno, da se bo avstrijski zvezni kancler čez dva meseca ponovno sešel z zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem. Kreisky je po pogovorih dejal, da so bili zelo trezni in da je zvezna vlada pripravljena storiti to, kar je v njeni pristojnosti, prav tako pa se bo treba še pogovarjati z deželo Koroško. Ponovil je svoje znano mnenje, da bi se morale manjšine v Avstriji počutiti najmanj tako dobro kot ostali Avstrijci.
Zastopniki Slovencev so menili, da mora vlada končno le kaj storiti za zboljšanje položaja Slovencev. Pred tem so o vstopu v sosvete Slovenci ne nameravajo pogovarjati. Zastopniki koroških vladajočih strank z deželnim glavarjem Wagnerjem vred to stališče Slovencev tolmačijo po svoje. Strankarski voditelji so med drugim izjavljali, da o kakršnihkoli »vnaprejšnjih uslugah« Slovencem ni govora in da morajo Slovenci najprej v sosvete na osnovi manjšinske zakonodaje, potem pa bi se sploh lahko še pogovarjali. Sicer pa smo svoje obveznosti do manjšine že izpolnili, pravijo. Mogoče bi kazalo Slovencem še za tri minute podaljšali slovensko oddajo na radiju Celovec in zagotovili nekaj mest na trgovski akademiji, potem pa manjšina nima več kaj zahtevati ...
Takšna stališča so popolnoma nesmiselna. Slovenci v svojih zahtevah nikomur nočejo ničesar vzeti. Nikomur ne bi škodovala popolna dvojezičnost. Kvečjemu k večjemu sožitju bi prispevala. Zaustavljena bi bila asimilacija, za katero deželni glavar pravi, da je nekaj povsem naravnega. S potiskanjem Slovencev na stranski tir, trmastim zavračanjem njihovih zahtev in siljenjem v za manjšino nesprejemljive rešitve problem ne bo razrešen, prav tako pa bo nezaupanje Slovencev v vladajoče stranke še naraščalo. Zgoditi se zna, da Slovenci na bližnjih volitvah ne bodo glasovali za nobeno od vodilnih strank, ampak se bodo pridružili na novo ustanovljeni demokratični in napredni alternativni listi (ALČ), ki ima v svojih temeljnih izhodiščih tudi borbo za uresničitev pravic narodnostih skupnosti.
J. Košnjek
anm
m mm -

mmm.

■mmmz
mm
Po razgovorih na Dunaju. Od leve proti desni avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreiski/, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliks \Vieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc (fotografija je iz Slovenskega vestnika Celovec)
Odločili mimo delavcev
Pred kratkim sprejeti zakon je za nekaj odstotkov povečal prispevne stopnje samoupravnim interesnim skupnostim. Novo delitveno razmerje pa ni začelo veljati s l.januarjem tega leta, temveč je poseglo v lanska razmerja in s tem okrnilo delavcem že decembrsko izplačilo. Delovne organizacije, ki so lani ustvarile dovolj dohodka in se jim nove prispevne stopnje niso preveč poznale, so imele ob tej priložnosti več manevrskega prostora kot tiste, ki so se vse leto otepale s stiskami in vsakokrat do dinarja natančno razporedile dohodek. V slednjih so delavci močno negodovali in so nekaj vprašanj naslovili na sindikat.	^
Nič čudnega, da so delavci zahtevali natančno pojasnilo, kako in zakaj višje prispevne stopnje, ko so samoupravne interesne skupnosti Že lani razpolagale z viški, ki so jih nato vračale v združeno delo. Prav tako ni logično, da se je povečal prispevek družbenim dejavnostim, če naj po resolucijah in vseh gospodarskih planih velja, da mora skupna poraba rasti pol počasneje kot dohodek. V tem primeru raste namreč enako hitro kot dohodek. In najmanj je jasno, kdaj in kako so delegati sprejeli to odločitev, ne da bi delavci v združenem delu o tem količkaj vedeli ali mogli k temu kaj pripomniti. Tisti manj zagreti za samoupravna pravice so terjali, da bi mogli vsa/ razpravljati, medtem ko so drugi postopek ožigosali kot birokratski. Vloga delegatov, ki so, kot kaže. avtomatično sprejeli po-
višanje prispevnih stopenj interesnim skupnostim, namesto da bi oboroženi z argumenti delavcev (v delegatskem žargonu rečeno »delegatske baze«) odločili v skupen prid, je tu očitno odpovedala. Je potem kaj čudnega, če so delavci negodovali, ko je nekdo »zgoraj« odločil o njihovem dohodku, in če je v nekaterih dohodkovno šibkejših de-
Svečanost v Svečan
Sveče na Koroškem — Na vaškem pokopališču v Svečah na Koroškem je bila v nedeljo, 6. februarja, svečanost. Ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža so se zbrali nekdanji borci in aktivisti z obeh strani meje in počastili spomin na tega junaka revolucije, ki je v boju za svobodo pred 39 leti omahnil tu na bregu Drave v Rožu.
Matija Verdnik-Tomaž je že 16-leten postal skojevec, leta 1937 pa član komunistične partije. V začetku leta 1941 je bil interniran v Ivanjici. Po okupaciji se je zaposlil v železarni na Jesenicah. Decembra 1941 je odšel v partizane, v prvi polovici leta 1942 pa je odšel na Koroško, kjer je bil sekretar okrožnega komiteja KP za Rož. Januarja 1944, ko so Nemci napadli bunker oblastnega komiteja KP za Koroško, je bil hudo ranjen in kasneje ranam podlegel.	. .
Na slovesnosti v nedeljo je zapel Koroški partizanski pevski zbor, o delu in boju n«rodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža pa je sprego-
lovnih organizacijah prišlo celo do izsiljenih sestankov?
Sindikat bo ob prvi priložnosti opomnil na nesprejemljivost birokratskega sprejemanja zakonov. Delavci pa lahko le upajo, da ne bo šlo po znanem načelu »psi lajajo, karavana gre dalje«.
D. Z. Žlebir
voril predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Spregovoril pa je tudi o današnjih razmerah Slovencev na Koroškem, posebno borcev. V svojem govoru je javno opomnil deželnega glavarja Wagner-ja, ki še vedno govori, da na Koroškem ni bilo množične vstaje, da je šlo le za posamezne akcije, da je po vojni deželni glavar sam osebno podelil nekdanjim najzaslužnejšim borcem in aktivistom preko 500 odlikovanj ... Koliko pa je bilo še tistih preprostih ljudi, koroških Slovencev, ki so dali vse za osvoboditev Koroške, ker so upali, da bo tu spet Slovenija, da bodo spet lahko brez kazni govorili slovensko. Zdaj pa njihova borčevska organizacija še vedno deluje na pol v ilegali, še vedno je zatiran slovenski jezik.
Na koncu svojega govora je tovariš Luc zagotovil, da bodo vsem borcem, ki so padli za osvoboditev Koroške, postavili njih vredne spomenike, ki bodo najbolj zgovorno pričali o njihovi borbi.
D. Dolenc
... J4 rM««.. nh^inake konference SZDL Jesenice, Kran|, Radovljice, Škofje Loka in Tržit - izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj O LAS Gl^nlurednHUa^ Slev^ — CKJgovornl^adnik *>*• KoSnJek - Novinarji: Leopoidina Bofl.fi. Danica Dole nc. D«*an Hum.,, H..«,.
Jelovćan Led
-	^ZlsSdrtMSETvićE cveto Zaplotnik, Andrej žalar in Danic. Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan
___________ Mencinger, StojanSaj«.Dar.nka	a«ko HaJn in Igor KokalJ - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958
_ Tehnični urednik Mjrjan' A£o»ec -^Oblikovalca lo^^t,	• poHednlk ob sredah in sobotah, od julijs 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK
kot pottednik, od januarja 1960 trtkralttedensKO, oo|«n«w^	|n . Il8t. Kranj, Može Pljadeja 1 - Tekoči račun pri SOK v Kranju ttevil-
Gorenjski tisk Kra«), tisk ZP L|Udska prav^ca yuD»|amr HB»	^ ^ odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pro-
ka 51500-603 319*9 - Telefoni: dlrektw in glavw urwnm^	0prQičen0 ^„etnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina
pagar.ua, računovodstvo 28-463, ma« ogia« ,	,
350,- din
NAŠ SOGOVORNIK
Borut Tomažin
Pogovori z upokojen in mladino
Škofja Loka — V javni razpravi o akcijski in idejni enotnosti Zveze komunistov pri uresničevanju programa gospodarske štabilizaci-e. ki se je v teh dneh sklenila v večini osnovnih organizacij ZKS, so posebej poudarili potrebo po učinkovitejšem idejnopolitičnem usposabljanju komunistov, ki naj bi bilo hkrati tudi bolj množično. Le usposo bljen komunist lahko predvidi tudi posledice odločitev na področja kjer deluje, in razoroži tiste, ki zagovarjajo nasprotne težnje. Vsak k^ munist mora poskrbeti, da se bo izobraževal, osnovna organizacija pa je odgovorna za uresničevanje prejetih programov usposabljanja in 22 stalno načrtno kadrovanje v določene oblike idejnopolitičnega usposabljanja.
»Od jeseni do sedaj smo izvedli seminar za člane aktiva komuna stov neposrednih proizvajalcev, seminar za kandidate in novosprejeoe člane ter občinsko politično šolo,« je na vprašanje o idejnopolitičneo usposabljanju v občinski organizaciji ZKS škofja Loka povedal iz>f šni sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Borut Tomažin To so stalne oblike usposabljanja, vendar pa so v občinski politični šc--uvedli še nekatere nove metode dela. Slušatelji niso več le poslušala temveč določene teme obdelajo v razpravah po skupinah. Ob koncu š^ le bodo napisali seminarsko nalogo, v kateri bodo obdelali povsem cfr ločena vprašanja organizacije združenega dela, v kateri delajo.«
Najpogostejša je pripomba, da je izobraževanje preveč suhoparno, da se začne z antiko, aktualni problemi pa se premalo obravnava-jo.
»V javni razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je potrebno skrajšati takoimenovano abecedo družbenopolitičnega izobraževanja. Seveda bodo zato krajši seminarji morali biti kvalitetnejši. Zato pa bo več časa za pogovore o najaktualnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v seda njem času bodisi doma ali v svetu. Moram povedati« da smo s takso: obliko dela pri nas že začeli. V Železnikih je Rado Jan vodil pogovor na temo Zveza komunistov kot zavest delovnih množic. Odziv je bil zelo dober in enak pogovor sedaj pripravljamo za komuniste iz Poljac-ske doline in Škofje Loke. Dogovorjeni smo tudi za pogovor Mednarodni odnosi in socializem v svetu, pa naj bi ga vodil eden od novina.-^ jev zunanjepolitične redakcije TV Ljubljana, tretji pogovor Stabilii* cijska prizadevanja naj bi vodil kakšen ugleden gospodarstvenik. Hkrati sledimo vprašanjem, ki jih postavljajo delegati ali so na dnev nih redih raznih delegatskih skupščin. Na pogovorih o teh vprašanjii bomo skušali odgovoriti prav na vse dileme. Skratka, idejnopolitičo: usposabljanje poskušamo aktualizirati. To pa je korak k večji privla čnosti in množičnosti.«
V vseh teh dogajanjih pogosto komunisti upokojenci ostajajo precej ob strani.
»Prav sedaj pripravljamo pogovore z upokojenci — člani 2.K. 0e 21. do 25. februarja bomo pripravili pogovore v vseh osnovnih organ: zacijah. Pogovorili se bomo o vseh aktualnih dogajanjih v občini, repu-bliki, Jugoslaviji in v svetu. Ker pa bi nekateri najbrž težko prišli, srne se povezali z mladinsko organizacijo, da jih bodo mladinci pripeli na posvet. Hkrati jim bomo na teh posvetih skušali odgovoriti na vpr^ šanja, ki jih težijo Pričakujemo tudi, da bomo na ta način pozivih dele osnovnih organizacij ZKS v krajevnih skupnostih, saj lahko stares komunisti s svojimi izkušnjami veliko prispevajo k reševanju skupil zadev, pa tudi povezovanje mladinske organizacije z organizacijo ZZ5 NOV in podobno. Pogovorili se bomo tudi o aktivnosti komunistov, k odhajajo v pokoj. Nekateri namreč želijo ob upokojitvi izstopiti iz ŽK češ da je članarina previsoka. Vendar je vzrok najbrž drugje, zlasti če vemo, da nobeden od teh ni v ZK več kot^deset let.«
Kaj pa sodelovanje z mladino?
»ZK mora pomagati mladini pri razreševanju vseh vprašanj. Potruditi se moramo, da mladina dobi odgovore na vsa vprašanja, k: v zanimajo. V ta namen bomo pripravili nekaj posvetov, katerih name: je, da se vsa nesoglasja, nerešeni problemi sproti rešujejo. V naši obč: ni je veliko študentov, ki jih je treba pritegniti k delu. Dodati pa meram, da je sodelovanje v forumih v redu, zbledi pa v krajevnih skupni stih in temeljnih organizacijah, zato bo ZK na tem pdoročju morali
več narediti.«	... j 1
Vse omenjene oblike izobraževanja potekajo izven dela. Kaj pa tiste oblike usposabljanja, ki trajajo nekaj mesecev ali vse leto m sJuša
telj tedaj ne hodi na delo?	, . ___
Takrat je teže kadrovati. Ker želimo poslati v razne višje oblike izobraževanja sposobne in dobre komuniste, naletimo na probleme v temeljnih organizacijah. Dobri komunisti so praviloma dobri dela^ in zato jih pri delu težko pogrešajo.«	L. Bogataj
Sprejem z« duhovnike - Prejšnji
skimi skupnostmi prt Občinski konferenci SZDL * ' £^ <
stavniki skupščine občine in ^^^^verskih la tradicionalni novoletni sprejem za preasiu predsednik skuSc-
Zbranim se je za dosedanje sodelovanje zahvalil p	^
ne občine Kranj Ivan Cvar. kije govoril tuato i ^ pQ ^ preteklem letu, v imenu predstavnikov ver*™ r Bahor hvalil za sprejem dekan kranjske dekanije sau F. Perdan
TOREK, 8. FEBRUARJA 1983
GOSPODARSTVO
3. STRAN
Preusmeritev h kvalitetnejši tkanini

Letošnje večje izvozne obveznosti bo mogoče izpolniti s posodabljanjem proizvodnje predvsem v tkalnici in oplemenitilnici — Nadaljnje priprave za prehod na novo energijo — plin
t i r c i t t-i■ -r» t-t .
h o t
Kranj — Kljub težavni oskrbi s surovinami bolj kot z bombažem je oskrba šepala s sintetično prejo domačih pridelovalcev, je kranjski Tekstilindus planirani fizični obseg proizvodnje v letu 1982 celo presegel za nekaj več kot 5 odstotkov pri gotovih tkaninah. Zaradi občasnih težav, ko so zaloge nekaterih surovin zdrknile za krajši čas tudi na ničlo, tako kot tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah v kranjski občini, pa ne zamanjšujejo planiranega obsega za to leto. Da bodo letos stkali za 2 do 3 odstotke manj, je sicer deloma vzrok v zastarelosti opreme, Še bolj pa pred leti sprejete in v srednjeročne plane zapisane odločitve o prestrukturiranju proizvodnje. Tekstilna industrija je namreč že pred leti spoznala, da m posebne prihodnosti v izdelovanju kilometrov in kilometrov tkanin, pač pa v delnem zmanjšanju obsega in ob sočasnem izboljševanju kvalitete. Iz okoli 3,2 milijona kilogramov preje in ob dodatni nakupih blaga, ki ga bodo obdelali na oplemenitenih strojih, bo letos Tekstilindus ponudil domačemu in še bolj zahtevnemu tujemu trgu okoli 600 izdelkov.
Ob usmeritvi v tržno proizvodnjo, ki ni mogoča brez sodobnih strojev, se je pokazalo, da zastarela tkal-niŠka oprema ne bo dohitevala hi-
trih sprememb, ki se kažejo pri povpraševanju po modnih tkaninah na svetovnem trgu. Tekstilindusovi tehnologi so ugotovili, da bi bilo treba v tkalnici zamenjati okoli 80 odstotkov statev, predvsem s spodob-nejšimi brezčolničnimi stroji. Prve modernejše statve bodo uvozili iz Sovjetske zveze in ČSSR že letos, ostale pa v naslednjih letih. Seveda pa za finajše strukture tkanin, za vse bolj iskana oblačila za prosti čas, niso dovolj le nove statve, pač pa tudi kvalitetnejše plemenitenje blaga, kar zahteva tako domača, v izvoz usmerjena konfekcija, in seveda sama prodaja metraže na domačem in tujem trgu. Razširjeni obrat oplemenitilnice bo imel dovolj prostora tudi za nove oplemenitilne stroje, razen tega pa bo mogoče s prizidkom v obratu I prenesti ves postopek plemenitenja tkanin tudi iz obrata II. Ob novem prizidku bo tudi prostor za bodočo čistilno napravo, ki bo prestrezala odpadne vode in jih deloma usmerjala po kanalizaciji do glavnega zbiralnika.
V tem, investicijam kaj malo naklonjenem obdobju, se Tekstilindus preusmerja tudi na druge vrste energijo in sicer na plin. Odločitev je stara že nekaj let, uresničitev pa so odlagali iz raznih vzrokov, med drugim tudi zato, ker ni bilo ustreznih soglasij na republiški ravni. Zdaj
je preusmeritev od premoga na plin vendarle blizu, čeprav dokumentaciji za gradnjo reducirne postaje manjkajo še nekatera soglasja. Vendar upajo, da bodo prve cevi za odcep od glavnega plinovoda v dolini Save lahko položili že aprila letos. Z novim kombiniranim kotlom iz Emo Celje na plin in mazut se bo Tekstilindus s 17 milijoni kubičnih metrov plina letno pridružil večjim porabnikom te »čiste« energije pri nas, obenem pa močno zmanjšal onesnaževanje zraka.
Kljub razmeroma skromnejšemu posodabljanju proizvodnje pa se Tekstilindusu ne obeta ravno slab start v leto 1983, saj so preteklo leto zaključili z drugim mestom po gospodarnosti v tekstilni branži v Sloveniji, ugodni so kazalci za vrednost proizvodnje, prav na repu so po obremenjenosti s krediti ipd. To sicer ne bo veliko omililo težav, ki jih imajo tekstilci zaradi zamrznjenih cen ter ob določanju izvoznih obveznosti. Medtem ko so lani v Tekstilindusu izvozili za 6,9 milijona dolarjev na konvertibilni trg, kar je doslej njihov največji izvoz, za letos načrtujejo še 15 do 17 odstotkov večjega in to v večini na zahodni trg. Će ne bo preveč zaprek tako glede zagotavljanja potrebnih deviz za nakup surovin in glede oskrbe v domači reproverigi, bo ob doslednem prizadevanju vseh 2260 zaposlenih možno uresničiti tudi te naloge v letu, za katerega napovedujemo, da bo še težje od preteklega.
L. M.
Zasnova sejma malega gospodarstva v Kranju
Kooperacija med industrijo in obrtjo
Kranj - Velika škoda bi bila, Če bi Mednarodni sejem malega gospodarstva črtali s seznama sejemskih
Popravek
Pogovor z Emilom Bombačem, direktorjem temeljne zadružne organizacije Sloga Kranj (Glas, 4-februar, osma stran) smo nalovili »Naročeno pridelovanje »divji trg« in ne, kot je pomotoma zapisal tiskarski škrat, »Naročeno pridelovanje oživi »divji trg«. Za neljubo napako, ki spremeni smiselnost naslova, se opravičujemo.	_j
prireditev v Kranju in zato tega ne smerno dopustiti. To je skupna ugotovitev z nedavnega sestanka predstavnikov medobčinske gospodarske zbornice, zveze obrtnih združenj Slovenije, predstavnikov gorenjskih obrtnih združenj in po-slovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Razpravljali so o pripravah na osmi mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranju, ki bo od 13. do 19. maja.
Sejem malega gospodarstva je po prvih obetajočih prireditvah nekako zašel na slepi tir. Raznovrstno gorenjsko malo gospodarstvo z bogato
S sporazumom do dvojnega plačila
Jeseniški družbeni pravobranilec med drugim ugotavlja, da po-J* ekod svobod no menjavo dela izkoriščajo za dvojno plačilo -Veliki Odškodninski zahtevki delavcev, k, so se pri delu ponesrečili
. Jesenice — Družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini za ginulo obdobje ugotavlja, da skoraj *zlovico pobud prispevajo delavci iz klovnih organizacij, medtem ko j *y>ani in organizacije skoraj nima-predlogov. Družbeni pravobraru-r^c zelo dobro sodeluje z drugimi ^ nizacijami in organi v občini, s t*užbo pravne pomoči in drugimi, ki „ ^maeaio razreševati posamezne
^ v»magajo ------------ ,
j^ore. Veliko delavcev in občanov l*ihaja zgolj zaradi preverjanja Ustnih stališč, pogledov in pozna-rtinja samoupravnih postopkov ter A^rmativne in zakonske urejenosti. J^teuilo pobudnikov je bilo Umi v ^merjavi z letom prej nekoliko ^crijše. Največ primerov je bilo s *r-*dročja delovnih razmerij, samo-pravne organiziranosti v delovnih Z^ganizacijah, dohodkovnih odno-F^v, delitev sredstev za osebne do-
S*dke, stanovanjskih in drugih
^tdev.	. ,
i Družbeni pravobranilec je sode-l^ml pit uvajanju družbenega var->/ta v Tehničnem biroju Jesenice, ^edlagal ukrepe v temeljni organizaciji Špik Gozd Matuljek ter K^repal pri spreminjanju in dopol-rvanju samoupravnih sporazumov C medsebojnih pravicah, obvezno-in odgovornosti med delavci v eljnih organizacijah in delovnih iostih skupnih služb. Ocm "" >i/o sprejetih sporazumov
^*neljnih orgamzacijanin
Zaupnostih skupnih služb. Ocena na C^vo sprejetih sporazumov ni po-Am zadovoljiva, saj še ni popol-V^/na ustreznih meril svobodne me-dela oziroma odvisnosti od Z^hodka temeljnih organizacij. Ta
t^nve dela oziroma odvisnosti	od
Kt*hodka temeljnih organizacij,	la
turila so še vedno ugodnejša	za klavce v skupnih službah.
\frimen neustreznih sporazumov ^ tudi v družbenih dejavnostih. Na
področju telesne kulture so prek sporazuma predlagali združevanje manjkajočih sredstev za kvalitetni razvoj vrhunskega športa, čeprav so bila sredstva že ustrezno ovrednotena. Dejansko so poskušali za enake naloge pridobiti dvojno plačilo. Slabo so ocenili sporazum tudi v vzgojnih organizacijah, kjer nekatere rešitve niso bile v skladu z zakoni o nagrajevanju po delu. Osnove za rešitve izhajajo iz panožnega sporazuma, zato je sodišče združenega dela podalo ustavnemu s(xii šču v presojo ustreznost panožnega sporazuma.
Vse pogostejše so tudi pritožbe zaradi internih aktov s področja delovnih razmerij zaradi starih aktov in neprilagojenosti razmeram in interesov delavcev. Najobčutljivejši področji v jeseniški občini sta kovinsko-predelovalna industrija ter gostinstvo in turizem in tenui področja bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti. Pravobranilec med drugim tudi ugotavlja, da je sodelovanje s samoupravnimi delavskimi kontrolami neustrezno ter da o sredstvih. ki jih delovne organizacije plačujejo kot odškodnine za nesreče pri delu, v samih delovnih organizacijah vse premalo razpravljajo. Lani so predložili 30 zahtevkov za izplačilo odškodnine nesreč pri delu. Skupni znesek, ki ga zahtevajo oškodovanci, znaša 9 milijonov 76H.(XX) dinarjev, kar je v povprečju okoli 320.000 dinarjev na oškodovanca. Sodišče združenega dela odškodninskim zahtevkom v glavnem ugodi le tako, da v večini primerov zniža zahtevke.
D. Sedej
tradicijo in lepimi razvojnimi dosežki kot da ni našlo prave spodbude in časa za prodorne j šo predstavitev in nastop na sejmu. Tako smo bili v v zadnjem času priča bolj seštevku sodelujočih na sejmu in dokaj kvalitetnim razstavam. To pa vsekakor ni dovolj in tudi za samo obrt premalo zanimivo, da bi spodbujalo kvaliteto in bi se lahko uveljavljale prednosti in posebnosti, ki jih sejemska prireditev vsekakor ima.
Seveda to ne pomeni, da ni bilo prizadevanj in naporov v tej smeri, tako v Poslovno-prireditvenem, centru Gorenjski sejem, v obrtnih združenjih na Gorenjskem, v medobčinski gospodarski zbornici. Vendar je sejem nekako ostajal v senci podobnega celjskega sejma.
Čeprav so na zadnjem sestanku v Kranju ocenili, da je časa premalo, da bi na letošnji sejemski prireditvi malega gospodarstva prišlo do korenitih sprememb in da bi začeli uresničevati povsem drugačne zasnove, vseeno pa lahko pričakujemo . vsaj prve korake na tem področju.
Gre za začetek razvijanja kooperantskih odnosov med industrijo in obrtjo. Že nekaj časa namreč trajajo razgovori in priprave, da bi na tej prireditvi nastopile večje organizacije združenega dela, ki imajo bogate izkušnje na področju kooperantskega sodelovanja. Ena takšnih je Iskra, ki ima okrog 1900 kooperantov. Iskra se na primer namerava vključiti v prireditev s tako imenovano borzo programov in koope-racijskimi ponudbami, z razpisom kooperacij za proizvode, ki nadomeščajo uvoz in podobno. Seveda pa ne bi bila edina. Takšen nastop bo nedvomno zanimiv tako za posameznike kot za njihova obrtna združenja. Obrtna združenja pričakujejo tudi večjo podporo zveze obrtnih združenj Slovenije. Njen, vsaj simboličen prispevek, bi bil ne le nujen, marveč bi tudi zanikal očitke, da zveza za sejem malega gospodarstva v Kranju ni zainteresirana in ni pripravljena podpirati razvoja takšne prireditve v Kranju. Njen predstavnik je z izjavo, da se bo zveza še enkrat vključila v svojo podporo v kranjsko prireditev, očitke zanikal. Vendar je hkrati dodal, da bi v prihodnje ta sejemska prireditev v Kranju resnično morala zaživeti z drugačnim programom.
Pričakujemo torej lahko, da bo letošnji mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranju krenil z do-dosedanjega, za prenekatere nezanimivega tira in tako postal privlačnejši tudi za obrt. Razen tega naj bi bil z nekaterimi sporfednimi prireditvami privlačnejši tudi za obiskovalce. Ena takšnih je tudi načrtovana predstavitev in prodaja opreme za počitnice v stari prireditveni hali Gorenjskega sejma.
A. Žalar
Podražitev ni rešila nizke produktivnosti
Podražitev mesa v poprečju za 27 odstotkov, višje odkupno-pro-dajne cene živine in drugih najpomembnejših kmetijskih pridelkov ter napovedana podražitev mleka in mlečnih ter mesnih izdelkov naj bi odpravila cenovna nesorazmerja v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji. S tem naj bi se izboljšal dohodkovni položaj živinorejcev, saj naj bi jim nove cene priznale proizvodne stroške, s tem pa bi se povečala tudi prireja in preskrba tržišča z mesom, mlekom, mesnimi in mlečnimi izdelki. Kmetje bodo sedaj dobili za kilogram žive teže namesto dosedanjih 91,5 dinarja 98 dinarjev, od novega leta dalje pa jim je tudi priznana premija 11 dinarjev za kilogram, k^r pomeni, da bodo živino prodajali po 1.10 dinarjev za kilogram žive teže.
Prve reakcije mesno predelovalne industrije, klavničarjev in tudi kmetov, niso posebno vesele. Kmete skrbi, da je omilitev nesorazmerja med krmili za živino, brez katerih si tržne proizvodnje najbrž ne moremo več predstavljati, in odkupnimi cenami živine le kratkotrajna. Cene teh krmil se na trgu v bistvu prosto oblikujejo in tudi stalno naraščajo. Klavničarji pa menijo, da sedanje odkupne cene živine, ki so osnova za izračun cene mesa, še vedno niso prave, saj dejansko živino, predvsem pa prašiče že sedaj plačujejo precej dražje, kot so sedanje uradne cene. Skratka, potrošniki bomo meso, mleko ter mlečne in mesne izdelke plačevali kar za tretjino draže, kar pri naših osebnih odhodkih, ko prehrana pomeni kar polovico življenjskih stroškov, pomeni veliko obremenitev, cenovna neskladja in tudi preskrba pa se ne bodo kaj prida izboljšale.
Problem je torej nekje drugje. Posebno, če vemo, da so bile sedanje cene živine in mesa ter cene drugih kmetijskih pridelkov že pred podražitvijo precej višje kot v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Rešitev je najbrž treba iskati v večji produktivnosti našega kmetijstva. To pogojuje na eni strani razdrobljenost in premajhna posest, po drugi pa visoki stroški proizvodnje zaradi slabe izkoriščenosti mehanizacije. Podatek, da je jugoslovanski kmet v poprečju zaposlen le 180 dni letno, medtem ko se cene oblikujejo tako, kot bi delal 260 dni, opozarja tudi na neenakomerno porazdelitev dohodka znotraj kmetijske panoge. Poljedlec, ki prideluje pšenico, ima na polju približno za mesec dni dela, pšenica pa ima ceno kot pridelek s polletnim proizvodnim ciklusom. Enako je s koruzo in zato tako visoke cene krmil in vseh drugih poljedelskih pridelkov. Živinorejca, ki mora opraviti dva proizvodna ciklusa, da zredi živino, pa zaradi dragih krmil bremenijo tudi visoki proizvodni stroški, ki so večji še zaradi premajhnih kmetij.
Skratka, če bomo želeli izvoziti za 1,5 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov, kolikor smo planirali za letos, se bo treba resno spoprijeti s problemom produktivnosti in razporejanja dohodka znotraj kmetijstva. Visokih proizvodnih stroškov tuji trg ne priznava, pa tudi z visokimi cenami hrane doma jih v nedogled ne bomo mogli kriti.
L. Bogataj
V.
Iz glasil združenega dela
TEDNIK - OlASKO OEIOVNEO« KOLEKTIV* »020 Si 2EIE2AIMC JESENICE
ŽELEZOR
Irivrnu r% • uro »
presegli prodajne nacrte
Decembra so v jeseniški Železarni prodali — tako piše Zelezar - 38.000 ton izdelkov, kar je za 5 odstotkov več kot je predvideval družbeni načrt. Vrednostni rezultati so ugodnejši od količinskih, saj so iztržili za 24 odstotkov več kot so načrtovali. Načrtovane količine prodaje pa niso dosegli v livarni, valjarni žice in profilov in valjarni debele pločevine.
vec disciplinskih
prekrškov
Največ zahtevkov za uvedbo disciplinskih prekrškov so lani prejeli iz jeklarne, med najbolj pogostimi kršitvami delovnih obveznosti pa so bili neopravičeni izostanki z dela, nevestno opravljanje delovnih obveznosti, zamujanje in predčasno odhajanje z dela, odklonitev dela in vinjenost. Skupna disciplinska komisija je obravnavala lani 811 zahtevov in zaradi hujše in lažje kršitve delovnih dolžnosti v 240 primerih izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ukrep prenehanja delovnega razmerja predstavlja kar 43 odstotkov vseh izrečenih ukrepov.
Alples v letu 1983
Za skoraj 5 milijonov dolarjev pohištva v izvoz
V Alplesu bodo letos povečali vrednost proizvodnje za 18 odstotkov, izvozili bodo za 4,8 milijona dolarjev pohištva in obnovili tovarno fonskega in garniturnega pohištva
Železniki — V Alplesu v Železnikih so za letos zastavili zahtevne cilje, ki jih bodo lahko uresničili z izboljšanjem organizacije dela, s povečanjem izkoriščanja delovnega časa, z več dela, z boljšo kvaliteto dela, pospeševanjem inovacijske dejavnosti, zmanjšanjem odsotnosti z dela, z izboljšanjem delovne discipline in večjo ekonomičnostjo poslovanja s tem, da bodo kar najbolj varčevali pri materialu in energiji ter poskrbeli, da bodo stroški čim manj naraščali. Menijo, da bodo tako lahko naredili letos za 18 odstotkov več kot lani oziroma za 1,7 milijarde dinarjev.
Druga najpomembnejša naloga bo letos povečanje izvoza na konvertibilno področje, kar je zaradi velikega upada industrijske aktivnosti v ZDA in deželah zahodne Evrope tudi najtežja naloga. Zato se bodo morali bolj usmeriti na arabsko področje in razvijati trgovinsko menjavo tudi S',' sosednjimi državami, zlasti z avstrijo in Italijo. Skupen izvoz naj bi znašal 4,8 milijona dolarjev.
Na domačem trgu je pričakovati še nadaljnje zaostrovanje kreditne politike, zato bo še naprej veljalo pravilo: proizvodnja za trg, kvaliteten servis in montaža pohištva. S temi in še nekaterimi drugimi storit-
vami, ki jih Opravijo, kot so razne manjše dodelave, spremembe, predlog celotne opreme stanovanja, naj bi poskušali zagotoviti kar najmanjši upad prodaje, ki jo povzročajo slabši kreditni pogoji.
Alples je znan po tem. da zelo malo uvaža. Vendar vseh surovin in materialov ne more kupiti na domačem trgu. Tako naj bi letos odšteli za uvoz repromateriala 78 milijonov dinarjev ali 1,1 milijona dolarjev. Problem je v tem, da so domače surovine pogosto enkrat ali celo večkrat dražje od uvoženih, v izvozu pa so seveda priznane svetovne cene.
Čeprav so planirali za 18 odstotkov večjo proizvodnjo, predvidevajo, da se število zaposlenih ne bo veliko povečalo. Zaposlili bodo učence v gospodarstvu in štipendiste, kar predstavlja približno 1-odstotno povečanje.
Investirali bodo predvsem v opremo in sicer bodo kupili najnujnejšo strojno opremo ter uredili skladišče vnetljivih surovin. Največja naložba, ki so jo začeli že lani in je prvi primer so vlaganja v okviru GLG, pa je rekonstrukcija tovarne fonskega in garniturnega pohištva, ki je v celoti namenjena izvozni proizvodnji. Iz domače bukve bodo izdelovali pohištvo za izvoz.
a LAS 4. STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 8. FEBRUARJA 191
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
Jože Meglič
razstavlja ob slovenskem kulturnem prazniku
r;
(80. zapis)
Od zagorskega Kisovca do Medije ni daleč, komaj 3 km dobre ceste. Vendar moram kar brž reči, da je Medija le majhen zaselek' (34 prebivalcev) večjih Izlak (606 prebivalcev).
Tu so tudi znane M edijsk^. toplice s termalno vodo, ki ima 24 — 26 stop. C. Toplice imajo odprt m pokrit bazen. Odprt bazen je v parku in ima predpisane olimpijske dimenzije. Leta 1788 so v parku postavili marmornat obelisk z besedilom iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.
Na jugozahodni strani Izlak stoji medijska graščina Galleneg. Od 1652 je pripadala Valvasorjevi rodo-vini. Tu je preživljal mladost tudi zgodovinar Ivan Vajkart Valvasor. Med NOB so grad požgali partizani, da se v njem ne bi vgnezdili Nemci. Sicer pa je bila okolica Izlak v letih 1941-1942 zibelka revirskega partizanstva, kar priča tudi cela vrsta spominskih obeležij.
V Izlakah so leta 1950 odprli tovarno elektroporcelana, ki zaposluje kar 700 delavcev. V prostorih Medijskih toplic gostuje vsako leto tudi posebna slikarska kolonija, ki jo vzdržuje občina Zagorje. V devetih letih obstoja je kolonija gostila že 75 slikarjev.
Cerkev sv. Jurija je ohranila prvotne gotske prvine, tudi delno odkrite freske so že zelo stare, iz 16. stoletja. Sicer pa je bil kraj poseljen že v davnini, mnogo stoletij pred našim štetjem. To dokazujejo hal-štatski grobovi, ki so jih odkrili v bližini graščine.
VALVASOR O SVOJI MEDIJI
Kako domoljuben in rodoljuben človek je bil stari Ivan Vajkart Valvasor (1641 do 1693), ki ga tolikokrat v svojih delih omenjajo številni naši potopisci, zgodovinarji in etnografi, je prav očitno v Slavi vojvodine Kranjske, izšle v letu 1689. Da pa je bil tudi sicer čuteč in sinovsko ljubeč mož, najbolj spoznamo, če povzamem njegov opis Medije, zajete v okvir gorenjskih krajev.
... v dolini, vendar na vzpetini med visokimi hribi, stoji grad Medija. Manjka mu sicer širok razgled, ni pa brez prijetnega pogleda, ker so gore povsod pokrite z zelenim drevjem ter osvežujejo oči. Po dolini teče voda, ki se prav kakor grad imenuje Medija in nosi veliko postrvi. Ob vodi so lepa, ravna polja, pri gradu pa je Čeden vrt, ki rodi dosti sadja.
Precej pred gradom je lep, velik konjski hlev, nad njim pa kašča. Hlev je dal zgraditi moj v Bogu počivajoči gospod oče skupno s tistim delom gradu, ki je tik kapele, prav tako kapelo samo. Kapela je dokaj velika in stoji prav pred gradom. V njej so ohranjene kosti mojih ljubih staršev in nekaterih mojih bratov in sestra; v njej je tudi nekaj otrok našega rodu, med njimi pet mojih in moja prejšnja žena, ki so jo šele pred enim letom položili tja. Skupaj tu pričakujejo veselega vstajenja.
Pokojni moj gospod oče, gospod Jernej Valvasor, je dne 2. avgusta leta 1650 napravil večno ustanovo na ta način, da preidi ta ustanova po njegovi smrti na njegovo ženo, na mojo (sedaj tudi rajno} gospo mater in po njeni smrti na najstarejšega rodnega dediča, vendar pa da imej prednost pred starejšimi tisti, ki bi med moškimi rodnimi dediči stopil v duhovski stan. Če bi pa smrt družino ali rod Valvasorjev docela uničila, imej pravico do ustanove lastnik gradu in bodi njen naslednik in dedič ter se ravnaj po njej; po zahtevi omenjene ustanove imej duhovnika, ki je dolžan in zavezan v tej kapeli (sezidani na čast obiskovanje presvete Device Marije in zato imenovani kapela Obiskovanja Matere božje) vsak teden redno brati tri maše, in sicer v nedeljo na čast presveti Trojici, pri tem prebere evangelij v kranjskem jeziku (t. j. v slovenščini; op. Č. Z.); vsak ponedeljek mašo zadušnico za pokojno Valvasorjevo družino, vsako soboto na čast prehvaljene Matere božje in povrh vsak praznik Matere božje, pa naj bi ta praznik nastopil ali se slavil, ali pa se v prihodnje njej na čast določil pod kakršnim že koli naslovom ali imenom. Kdor ima to ustanovo v rokah, ta imej užitek štirih gruntov (t. j. posesti tlačanskih kmetov, pripadajočih graščini; op. Č. Z.) brez vsakršne naklade, in sicer enega, ležečega v Koprivnici poleg medijskega ornega polja, in treh, ki so v Podgorici v moravški fari; s tem mora vzdrževati duhovna. Teh določil se je treba držati vedno brez prestanka in brez sprememb.
Koje moj rajni gospod oče dosegel v tej kapeli počitek svojega krščanskega življenja, je ustanova prešla na mojo rajno gospo mater, gospo Ano Marijo, vdovo Valvasorjevo, rojeno baronico Ravbar, po njeni smrti pa na mojega najstarejšega brata, barona Karla Valvasorja. Ko pa je moj mlajši brat Volk Jernej Valvasor postal duhovnik (župnik in komisar v Žalcu na Štajerskem), se je omenjeni moj starejši brat tej ustanovi odpovedal ter mu jo je odstopil; zato upravlja sedaj ta beneficij mlajši brat po duhovniku.
(Spričo omenjanj tako številnih članov Valvasorjeve družine, velja pojasniti, da je imel Jernej, zgodovinarjev oče, iz prvega zakona sedmero, iz drugega z Ano Marijo Ravbarjevo pa kar sedemnajstero otrok!)
V tržiškem razstavišču paviljona NOB so 8. februarja, na slovenski kulturni praznik odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta^ Meg-liča, likovnega pedagoga v Smart-nem pri Litiji. Slikar izhaja iz Loma nad Tržičem, zato je razumljivo, da se s svojimi deli rad vrača v rojstni kraj. To je njegova četrta samostojna likovna razstava v Tržiču, njegova razstavna dejavnost pa sega še v čas, ko se je tovrstna kulturna oblika v tržiški občini šele porajala. Sicer pa avtorjeva osebna zabeležka hrani prek dvajset samostojnih in čez štirideset skupinskih predstavitev odkar je na ALU v Ljubljani pri profesorju Maksimu Sedeju diplomiral in dokončal tudi specialko.
Pričujoča razstava oljnih del je izbor iz dveh zaokroženih ciklov, ki jima ostaja Jože Meglič vseskozi zvest. Gre za razpon med dvema viđenjima narave, bodisi kot čiste krajina na ena, bodisi kot urbanizirane krajine na drugi strani. S takim razporedom svojih oljnih del nas je avtor seznanil tudi v prejšnjih predstavitvah s to razliko, da je bil tedaj pridružen tudi figuralni ciklus. Sedaj, je razmejitev še jasnejša, razpon med neskvarjeno krajino in industrijsko razčlovečeno naravo je postal še širši in še bolj opozarjajoč nase.
Tako se nadaljuje njegov cilj industrijskih pejsažev v modro in zeleno hladnih barvah. Razpoznavna kompozicija nekdanjih tovarniških poslopij se je umaknila nesmiselnemu kaosu strojev - robotov, kaosu zato, ker v avtorjevi zavesti grozljiva mreža detajlov, kovinsko modrih in hladnih preprega celotno polje opazovanega izseka. Na prejšnjih delih nakazana razčlovečena industrijska krajina je zdaj prerasla v grožnjo, v obsodbo postopnega izničenja nedotaknjene narave. Zaprtemu v ta izsek gledanja se avtorju pojavlja ta svet kot svet brez ljudi, kot svet robotov.
Takoimenovna čista krajina Jožeta Megliča razkriva deloma pejsa-že iz avtorjevega rojstnega okolja, večji del pa je posvečen hribovitim dolenjskim predelom krog Litije, kjer zdaj avtor živi. Krepak kolorit, jasno razmejena barvna polja in čista kompozicija se tu družijo z Megličevim preciznim zapažanjem vrednot, ki se mu ponujajo. Ze tu izloča v prvi vrsti vse, kar bi njegovo krajino utesnilo v etnografsko preslikavo motiva, posveča se tistim elementom videnja, ki krajini da nadih razpoloženja. Podal je plato razgledov s svojega ateljeja v bogenšperški graščini.
Razstava Megličevih del bo na ogled vse do konca fenbruarja v paviljonu NOB v Tržiču.	j §
S knjižne police
Iz pravljičnega sveta
Ni ga starejšega od šolarja, da ne bi že poznal vsaj najpopularnejših pripovedk in pravljic bratov Grimm, Jakoba in Wilhelma. Zato pravzaprav ni nič novega, če povemo, da smo nedavno doživeli že drugi ponatis šestih najlepših Grimmovin pravljic, ki so izšle pri Mladinski knjigi, v sodelovanju z Sveučilišno naklado iz Zagreba.
Toda kljub temu, da omenjene ravljice že poznamo, velja ob nji-ovem ponovnem izidu vseeno zapisati par besed, kajti čeprav kot ponatis, vsaka ponovna izdaja prinaša s seboj nekaj svežine. Le-to namreč hitro lahko opazimo. V prvi vrsti gre seveda za način izdaje, ki ga tokrat označuje takoimenovana izdaja v »šubru«, torej nekako v skupnem ovitku, po drugi strani pa nas lahko razveselijo prijetne ilustracije, ki so delo Kamile Volčan-škove. Težko si je pač zamisliti
K h

Sv. Jakob irfo
Pot ob Savi nad Ljubljano (ilustracija sodi k 72. zapisu).
pravljico drugače kot bogato ilustrirano knjižico, še posebej, če gre za vsebino, ki je najbliže tusti starostni stopnji mladega bralca, ko dobra ilustracija vsekakor veliko pripomore k poživitvi besedila in ne nazadnje tudi k njegovemu razumevanju.
Omenili smo šest naslovov: Sne-guljčica, Trnuljčica, Pepelka, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Kralj Drozgobrad so pač naslovi, preko katerih »pravljičarska« literatura ne more, ne da bi se ne zavedala, da gre pravzaprav za »kla-siko« te, posebej pri najmlajših bralcih kaj cenjene literarne zvrsti.
Knjižice so izšle v nakladi deset tisoč izvodov.
Tudi mladinska zbirka Cicibano-va knjižnica, ki jo prav tako izdaja Mladinska knjiga, prinaša (kot pove že njen naslov sam) branje za naj: mlajše. Med zadnjimi izdajami v tej zbirki je tudi pripovedka manj znanega češkega avtorja Rudija Morica z naslovom Konjiček mojstra Packe.
Zgodbica pripoveduje o slikarju, mojstru Packi, ki se odloči narisati konjička, ki bo kakor živ. Konjiček res oživi, ko ga slikar upodobi in v nadaljevanju pripovedke spremljamo njune dogodivščine.	.
Knjižico je prijetno ilustriral češki ilustrator in slikar Michal Studeny, kajti vedeti moramo, da jo je Mladinska knjiga izdala v sodelovanju z bratislavsko založbo Mlade Leta, prevod pa je delo Bilke Mate.
Boris Bogataj
Kulturni koledar
KRANJ - V galeriji P> šernove hiše je v času slov« skega kulturnega praznika cc-prta razstava Prešernovi n* grajenci 1957-1961. V gai-rij i Mestne hiše so na ogled de* ameriškega frafika Gaborja Pite rdij a, v Mali galeriji razstav lja osem Domurskih grafiko Ivo Bošnjakovič, Štefan G&b: Zoltan Gabor, Štefan Haui. Jože Horvat-Jaki, Lojze Logar Franc Mesarič, Borut Vild. t Stebriščni dvorani pa je s* ogled razstava Jugoslovanski gledališka fotografija & Razstave so tako kot stale: zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12 in 16. do 18. vire, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte.
V	Prešernovem gledališči bodo v četrtek, 10. februarja cr 19.30 slovesno odprli Tedes slovenske drame 83 s predstav J. Vošnjaka »Doktor Draga* v izvedbi Prešernovega gleda lišča. V petek, 1L februarja at 19.30 bo na sporedu uprizoriti* Forstneričevega dramskega t* sedila »Ljubstava, nekoč in1 blatu« v izvedbi SNG Dran* Maribor. V soboto, 12. februar* ob 19.30 bo SMG Ljubljai uprizorila »Ujetnike svobod* E. Filipčiča. V nedeljo, 13. februarja ob 19.30 bo KI-Titovo Velenje uprizorilo »Se kiro« J. Zmavca.
V	avli gimnazije v Hran* bodo drevi ob 19. uri odp:^ razstavo fotografij Marjii Kukca, člana Foto kino kius Janez Puhar iz Kranja.
NAKLO - Drevi ob IS u bo KUD Dobrava Naklo v domačem kulturnem domu pnpn
vilo Prešernovo proslavo.
STRAŽIŠČE — V sredo 9 k
bruarja ob 18.30 bo v domu £ Stražišče KUD Sava in jjpC Svoboda Stražišče pripravil srečanje s pesnikom Mihom Ki: narjem.
ADERGAS - v dvorani
Adergasu bo KUD Borec Vr lesovo pripravilo v sredo 9 t? bruarja ob 19. uri literarni ve? »Izpod peres naših literatovi četrtek, 10. februarja ob 19 u' bo pripravilo potopisno predi vanje Cirila Hubada »Dorr.ai zemlja je najlepša«.
DUPLJE - V petek, 11 februarja ob 19. uri bodo K -klub Duplje, OO ZSMS Dup in Osnovna šola Duplje pripr vili v gasilskem domu v Dupi* proslavo ob slovenskem kultu: nem prazniku.
LJUBLJANA - v galer
DSLU bodo danes ob 19, ur odprli razstavo del Vladimir6 Makuca iz Ljubljane. Odprt* bo do konca februarja, vsak cU; razen nedelje od 10. do 18. up
ŠKOFJA LOKA - y kr
niči Ivan Tavčar imajo dane> slovenskem kulturnem prazni dan odprtih vrat. Ob 17. ur N na sporedu ura pravljic sredo, 9. februarja ob 18. uri ^ Cene Avguštin vodil predava: -z diapozitivi »Kulturne znan^ nitosti Kranja«.
Edo Torkar #popotna povest
plovba
Nezanimive zame, ki sem bil preveč ošaben in samoljuben, da bi vzel, kar se mi je odkrito ponujalo. Nikoli mi ni bilo do češenj, ki so se mi ponujale s prvih vej; še kot otrok sem najraje plezal v vrhove in se stegoval za tistimi najbolj črnimi, najbolj sladkimi sadeži, ki so bili sicer le ptičem dosegljivi in jih je le veter lahko otresal.
Šel sem naprej, deset, dvajset, trideset korakov, napeto razmišljujoč, kako naj se ji približam. Potem sem se nenadoma odločil in se obrnil. Nisem je takoj zagledal, zakrivale so jo druge ženske, in ona, tako majhna in drobna in slabo oblečena, se je kar izgubila med njimi Stala je v senci ozke in nerazsvetljene stranske ulice, okoli nje so se kriče podili otroci, (kaj ni bila tudi ona sama se otrok/), podgana je smuknila čez cesto, star garjav pes se je s taco praskal za ušesi, ubožni starec ie bzikal rdečo betlovo slino na tla, ovijajoč se v preperelo ogrinjalo; zakaj bila je zima, topla subtropska zima, še zmeraj toplejša od evropskega poletja - a zdaj ponoči le ni bilo tako
zelo toplo in tega brezkrvnega starca je stresalo do kosti; mogoče niti ne od mraza, ampak od bolezni i:i bližajoče se smrti.
Ženske so se mi zapeljivo nasmihale, ko sem prišel mednje, zakaj prepričane so bile, da si bom izbral eno izmed njih. Prva me je prijela za roko; druga me je zaupljivo objela čez pas; »Bi me ljubil?« mi je tretja dahnila v uho.
Nič nisem rekel v odgovor, še pogledal sem jih komaj; prijazno, vendar odločno sem jih zavračal. In tedaj sem jo spet ugledal: stala je v senci, kakor da se skriva, neopazna za vse druge, razen zame. Bila je manjša od vseh, mlajša od vseh, vsa črna, skuštrana in nenaličena. Namesto v sari je bila oblečena v nekakšno žakljevino. A vendar — pod to umazano, ohlapno žakljevino sem zaslutil tisto, kar nisem pod svilenimi sariji odraslih žensk: zaslutil sem nagoto — tisto prvinsko, deviško nagoto, ki se ne naslaja razuzdano sama nad sabo, ki se ne razgalja obrabljeno in priučeno, ki ne ponavlja že zdavnaj privajenih paritve-nih gibov; nagoto, ki še drhti ob dotiku z drugo nagoto in se še ni do kraja izlevila iz otroškega spanja — a se vendar v sanjah že na skrivaj slači; ki še ne ve ali pa si ne upa priznati, da je pravzaprav lepota, in se tega še sramuje, namesto da bi se veselila; sramuje pred sabo, ljudmi in bogom, čeprav nekje globoko v sredici njenega mladega telesa že zori moč, ki bo nekoč, morda že jutri, morda že nocoj, surovo in zmagoslavno zagospodovala
nad dušo in telesom. Kri še ni dozorela v tem mesu, boj še ni končan. Vemo za zmagovalca, a ta trenutek sta si oba pola še enakovredna: poželenje in sram, pričakovanje in strah.
Vsa je otrpnila in se zmedla, ko sem obstal pred njo. Ko me je pogledala, je to naredila kot otrok, ki se je prvič zazrl čez plot svojih majhnih in nedolžnih otroških iger velikemu svetu v obraz, prvič z odraslimi očmi — dolg, z gostimi trepalnicami zastrt, začuden pogled. »Kaj pa hoče ta beli človek od mene?« je govoril ta pogled. »Zakaj me tako gleda?«
In že je vedela: tako so moški gledali ženske, ki so se jih poželeli in s katerimi so potem odhajali v tiste kletke zgoraj. Vedela je, ni bila stvar v tem, da ne bi vedela. Vedela je — zakaj v tej mestni četrti, kjer na stotine žensk in deklet prodaja svoja telesa, že otroci vse vejo — vejo, ker vidijo in slišijo.
In zdaj naj bi tudi njo to doletelo? Kaj ni samo za hip zapustila svojih vrstnic, ki se igrajo risentanc na uličnem tlaku? Povesila je oči, v zadregi sklonila glavo. Prijel sem jo za bradico in dvignil njen obraz navzgor k sebi. Zmedeno, malone prestrašeno je odkimala in pokazala na ženske okoli sebe, kot bi hotela reči: poglej jih, tam jih imaš, jaz nisem tukaj zaradi tistega, kar bi ti rad.
In ženske, ki so se mi bile prej odmaknile, so se zdaj spet zgrnile okoli mene: »Vzemi nas, vzemi nas, zakaj hočeš ravno njo, kaj ne vidiš, da je še otrok?«
Jaz pa sem vedel: četudi je bila pred nekaj trenutki res še otrok, zdaj to ni več. Pogledal sem jo kot žensko, zaželel sem si jo kot žensko, torej je ženska in ne otrok, .
»Tebe hočem, tebe hočem, tebe hoč4 sem trmasto ponavljal in ji še zmeraj rt«?-" mično gledal v oči, ne da bi se zmenil za ske ki so me hotele odtrgati od nje.
Zdaj mi deklica niti ni več skušala i niti pogleda. Bolesten, plah nasmešek se " zarisal na ustih, ko je rekla: »Zakaj ravne "
ne, sahib?«	.
»Zato, ker si mi vsec m ker si te žel:' sem ji povedal po angleško.
Vsa otrpla je stala pred menoj, v upar da se je bom usmilil in se premislil. poterr -je začela nekaj hlastno dopovedovati v * dujščini in se zraven z roko gladiti po češ moje prsi so majhne in moji boki so nič ne boš imel od mene, če me.dobiš.
Zmeraj več ljudi se je zbiralo okoli naju meni sta se borila dva človeka: moški, k:: Sdeček, ki bi rad zbežal. Mogoče bi ta d: človek v meni nazadnje še obvladal se ne bi tedaj >kozi gručo prerinila debela-ridesetletna ženska in me vprašala: »Katero hočeš?«	•
,N,o.« sem pokazal na dekletce »Prav« je rekla ženska, ne da bi tren: očesom! »Za eno uro ali za celo n<*?, »Za celo noč.« »Stodvajset rupij«
Dal sem ji denar in ženska me je p^ u * 1 Tukai«je pokazala na razmajan.: :>
trgano zaveso Zagrnjen pograd v kotu p^
Ali nimate posebne sobe?« sem vpraša w hTnamreč še štirje drugi pograc
ntnrkabterir0dnjih so spali in poležal
d je.	__
TOREK. 8. FEBRUARJA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
Franc Vozel razstavlja v Murski Soboti

Akademski slikar Franc Vozel je eden najmlajših likovnih ustvarjalcev na Gorenjskem, diplomant Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani in udeleženec številnih razstavnih prireditev doma in na tujem. Kot svobodni umetnik živi in dela v Kranju.
Nekatere zgodnejših figuralnih kompozicij Franca Vozla nosijo vidne znake realističnega izhodišča. Toda že pri ženski figuri ležeča I. se pokažejo nekatere oblikovne spremembe, ki opozarjajo na drugačen odnos slikarja do upodobljenega objekta. Sklenjen obris telesa zamenja zabrisana ali celo prekinjena kontura, umirjen portretni značaj figure dobi svoje nadomestilo v živem zanimanju za izraz telesa, ki ni več statično niti enotno osvetljeno, temveč polno notranje dinamike in razkrojeno v močnih slopih svetlobe
V tej »načrtovani« prostorski utesnjenosti se toliko bolj uveljavljajo napetosti, ki so prisotne v predstavljenem slikarskem objektu. Napetost odnosov med prostorom in figuro se v kompoziciji Ležeča II. še stopnjuje. Telo se počasi spreminja v sestav svetlih in temnih ploskev, izgublja moč razpoznavnosti, pridobiva pa na čistosti kompozicijske zasnove.
Janez II je primer preprosto zasnovanega in konstruktivistično jasno podanega človeškega telesa. Deli telesa so enakomerno osvetljeni, po pomembnosti so si med seboj enaki, saj sestavljajo celovit in enotno delujoč organizem. Lastnosti človeškega telesnega mehanizma opažamo v skeletnem prikazu človeške figure, ki je prostorsko in funkcionalno v mejah piramide. Po njej nosi slika tudi ime. To Vozlovo
Razstava
o Prešernovih nagrajencih
V Prešernovi hiši v Kranju je ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled tretja razstava iz cikla Prešernovih nagrajencev, tokrat v letih od 1957 do 1961
Kranj - V petek, 4. februarja je Gorenjski muzej v razstavišču Prešernove hiše odprl razstavo »Prešernovi nagrajenci 1957—1961«, ki je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, ogledali pa si jo boste lahko tja do 1. marca. Slovesne otvoritve razstave se je kot predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti udeležil tudi dr. Bratko Kreft, ki je leta 1957 prejel najvišje slovensko priznanje -Prešernovo nagrado.
Letos je tako Gorenjski muzej pripravil že tretjo razstavo iz cikla Prešernovih nagrajencev, s katerimi predstavljajo ustvarjalce s področja kulture in njihova dela, ki so bila nagrajena s Prešernovimi nagrada-mi- V Gorenjskem muzeju dokumentne razstave o Prešernovih nagrajencih pripravlja Beba Jenčič, ki opravlja dragoceno delo, saj na--tančnega pregleda doslej nismo imeli.
Tokrat je pripravila pregled Prešernovih nagrajencev v letih" od 195/ do 1961. Leta 1957 so najvišje slovensko priznanje za delo na področju kulture prejeli: Cene Vipot-nik, Gabrijel Stupica, dr. Bratko Kreft, Igor Ozim, Slovenski oktet in dr. France Bezlaj. Leta 195« dr. Lojze Kraigher, Beno Zupančič, Marij Pregelj, Lojze Potokar, Samo Hubad, Samo Smerkolj, Hinko Leskovšek, Edvard Kardelj in Boris Ziherl. Leta 1959 Miško Kranjec, dr. Danilo Logar, Slavko Pengov Zdenko Kalin, Karel Putrih, Ladko Korošec, Anton Hudarin, Mileva Zakrajšek, Stane Sever, mg. arh. Branko Simčič in sodelavci. Leta 1960 Fran Albreht, Riko Debeljak, Stojan Batič, Egon Kunej m dr. Srečko Brodar. Leta 1961 Mile Klopčič, Vladimir Skrbinšek, dr. Dragotin Cvetko, ing. arh. Edvard Ravnikar.
Zbrano in razstavljeno gradivo tako predstavlja dela 34 slovenskih kulturnih delavcev s področja besedne, glasbene, gledališke in likovne umetnosti. Po statutu so nagrade podelili ustvarjalcem za dela, ki so izšla, bila izvajanja, razstavljena slika narejena v preteklem letu. Vendar sta v tem obdobju dobila dr. lojz Kraigher in Fran Albreht nagrado za življenjsko delo na področju literature. Prav tako so v tem razdobju dobili Prešernove nagrade tudi dr. France Bezlaj, dr Srečko Brodar, dr. Dragotin Cvetko, hd-vard Kardelj in Boris Ziherl za znanstvena dela, ki pomenijo velik
Svetlana Makarovič v Kranju
Kranj - Ob -dovenskem kulturnem urazniku je tudi kranjsko društvo »Gle-SlJfe. lutke, glasba« pnjf»vilo nduu privlačnih kulturmh prireditev Otrokom £o v četrtek, 10. februarja ob 16. m ob 17. Uri namenjen nastop znane ^venske r*snice Svetlane Makarovič, ki jim bo
SSSrSrSn gobček ™*mi« ^ r
spremljala na klavirju V petek 11. februarja ob 19. uri bo Svetlana Maka-lovič nastopila za odrasle, pripravila bo avtorski recital »večer šansonov«.
doprinos k razvoju slovenske kulture. Leta 1949 je predsednik Prešernovega sklada Tone Fajfar prvič podelil nagrajencem tudi diplome, vendar pa so jih dobili tudi nagrajenci za leti 1957 in 1958.
Za popolno predstavitev Prešernovih nagrajencev je morala Beba Jenčič zbrati veliko gradiva, ki so ga posodili muzeji pa tudi nagrajenci sami. Ob otvoritvi razstave se je zato posebej zahvalila nagrajencem Batiču, Debeljaku, Kalinu in Simči-ču, Moderni galeriji, Slovenskemu oktetu. Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju,Arhitekturnemu muzeju iz Ljubljane in Osrednji knjižnici iz Kranja, ki so gradivo
P°SOdlh'	M. Volčiak
delo je logično nadaljevanje likovne zamisli, ki jo vsebuje prejšnja kompozicija. Isto velja za sliko Skupina, ki predstavlja vrvež kon-struktivističnih oblik, sestavljen iz človeških skeletov, ki jih slikar razvrsti v najrazličnejše položaje.
Razreševanje odnosov med posameznimi figurami v sliki se nadaljuje v delu Krč. Slikar se od konstruktivistične skeletne forme zopet vrača v plastični obliki človeškega telesa. Plastično poudarjena forma pa že v naslednji obliki Objem, zaide v svojo stilno nasprotje—v slikovitost. Figuri moškega in ženske nista več izolirani, temveč se kot eno telo povezujeta v barvitem sožitju. Logična posledica tega razvoja je razpad figure v razgibano barvno in svetlobno igro barv, ki je značilna za sliko Brez izhoda.
Povezovanje figur v kompozicijsko strnjeno skupnost, ki smo mu bili priče v nekaterih prejšnjih Vozlovih delih, se nadaljuje v sliki Dimenzije IV.
Medtem, ko smo se v dosedanjih slikarskih predstavitvah srečevali s problematiko oblikovanja človeške figure v njenih najrazličnejših likovnih pojavnostih, se v zadnjih dveh Vozlovih slikah vedno bolj vidno uveljavlja vsebinski moment. V plastično in slikovito pojmovano oblikovalno področje posega nov »grafično« občuten element kot povezovalec kompozicije in katalizator vsebinskih dogajanj v sliki. Antropomorfna prevlada v sliki polagoma bledi, posamezni plastični elementi v njej še nakazujejo zvezo s prehojeno razvojno potjo, vedno bolj pa se vanjo zažirajo v samostojne like spremenjene ploskve, ki razkrajajo nekdanjo polnost teles. Olje Odločitev je rezultat in sinteza Vozlovih dosedanjih slikarskih prizadevanj. Človeško telo razpada v vrsto bolj ali manj samostojnih in svobodno oblikovanih delov, ki so razpršeni po slikarski ploskvi in jih posamezni barvni poudarki povezujejo v kompozicijsko celoto. Slika ne deluje statično, njen premik v prostor nakazuje grafično občutena vez —
V okviru tradicionalne likovne izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto so ob slovenskem kulturnem prazniku v kranjski Mestni hiši odprli razstavo del osmih pomurskih grafikov, v Murski Soboti pa samostojno razstavo del mladega kranjskega slikarja Franca Vozla, ki se v prelepi pomurski galeriji predstavlja s 70 slikami, predvsem olji in risbami. Razstava bo v Murski Soboti odprta do konca februarja.
morda ostanek nekdanjega konstrukti vističnega skeletnega ogrodja, ki ni samo pomembna nosilka oblikovnega, temveč tudi vsebinskega dogajanja v sliki.
V najnovejšem obdobju slikar-jevih prizadevanj začenja skeletne konstrukcije t. j. okostja vsaj na posameznih mestih preraščati meso, kar povečuje slikarjeve perspektive vnašanja novih variant v oblikovanje telesnosti. Ko se bodo tudi te inačice izčrpale, ostaja avtorju še vedno le malo raziskano področje umetnikovega dela.
Razvoj slikarstva Franca Vozla je logičen, dosleden in zraven dinamičen in poteka v neprestanem boju med plastično in slikovito likovno izraznostjo, med konstruktivnimi in zopet destruktivno usmerjenimi likovnimi tokovi, med »realistično« in abstraktno oblikovanostjo, med čisto likovnostjo in vsebinsko poglobljenostjo. V tem dinamičnem spletu ostaja umetnik do kraja odprt sočloveku, čigar fizična in psihična pojavnost je osnovna tema njegovega upodabljanja.
Cene Avguštin

Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj
V četrtek svečana otvoritev TSD '83
Od 10. do vključno 19. februarja slovenski gledališki festival
—	Krstna uprizoritev drame Josipa Vošnjaka: DOKTOR DRAGAN — Odprta razstava fotografije na temo gledališča
—	Vstopnice praktično razprodane — Pokrovitelj letošnjega TSD je delovni kolektiv Tekstilindusa Kranj
Kranj — Še dva dni nas ločita od svečane otvoritve letošnjega Tedna slovenske drame, ki ga organizira Prešernovo gledališče iz Kranja. V zadnjem mesecu smo na straneh Glasa »pregledali« vse sodelujoče predstave ter njihove ustvarjalce. Preostane nam še predstavitev otvoritvenega dne, ki si ga navadno »rezervira« domači gledališki ansambel.
Prešernovo gledališče že vrsto let posebno pozornost namenja krstnim uprizoritvam in še posebej tisti slovenski neigrani dramatiki, ki je bila iz takih ali drugačnih razlogov v preteklosti spregledana. Spomnimo se le Govekarjeve »Grče« in Zupanove drame »Stvar Jurija Trajbasa«. Ta del svojega programa Prešernovo gledališče nadaljuje s krstno uprizoritvijo drame Josipa Vošnjaka: DOKTOR DRAGAN. S premiersko uprizoritvijo na dan otvoritev TSD bo Prešernovo gledališče kot organizator na ta način še bolj poudarilo TSD. Drama, ki jo je Josip Vošnjak napisal pred skoraj 100 leti, zarisuje še danes aktualen problem zastopanja ljudstev in narodov v raznoraznih parlamentih. Dramatik Vošnjak si je za prototip svoje dramske fabule izbral dr . Lo-vra Tomana ki je bil znan slovenski pesnik (danes seveda pozabljen) ter slovenski poslanec na Dunaju. Kljub vsej svoji predanosti se je Lo-vro Toman dal podkupiti ob glasovanju za dualizem, vendar je sto svojo »politično gesto« pridobil Slovencem nov kos prepotrebne zelezni-ce . Josip Vošnjak je ustvarjalno zgodbo preoblikoval v zanimivo dramo. Z uprizoritvijo Prešernovo gledališče seveda ne bo »rehabilitiralo« avtorja (tega tudi ni potreben, prav v teh dneh so v novi izdaji izšli njegovi »Spomini«), želi le opozoriti, da v hlastanju po vedno novem lahko najdemo novo in zanimivo tudi v slovenski dramski zapuščini, ki je nemalokrat boljša in celo sodobnejša od marsikatere igre, spočete v današnjih časih in za današnje dni.	, ra7
Prejšnji petek je bila v Stebriščni dvorani Mestne hise odprta razstava fotografije na temo gledališča. Ta razstava, ki jo skupaj pripravijo Gorenjski muzej, Foto kino klub »Janez Puhar« in Prešernovo gledaoče je bienalna spremljevalna prireditev Tedna slovenske drame. Organizatorji razstave ugotavljajo da so na natečaj fa^ ob. komaj zadostno število fotografij, ki so se omogočale stave Očitno ob množici razstav in nagrad kranjska za večino gledali šIdh iotogrufov ni doVolj zanimiva ir» vzpodbudnau sicer ne bi ugo a-vljali, da prav iz Slovenije skoraj ni bilo odziva, vecu odziv je zabele
žen iz drugih jugoslovanskih republik. Treba bo premisliti, ali ima sploh smisel ta bienalna razstava v bodoče, verjetno bo potrebno poiskati boljšo rešitev, da fotografska razstava ostane, obenem pa že v naprej (natečaj sam po sebi še ne zagotavlja niti kvantitete, še manj kvaliteto) zagotavlja tisto kvaliteto, ki bo vredna slovenskega gledališkega in kulturnega praznika.
Po svečani otvoritvi TSD, letošnji pokrovitelj kranjskega gledališkega praznika je delovni kolektiv »Tekstilindus« iz Kranja, bo podelitev »Nagrade Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo preteklega leta. Letos bo nagrada podeljena že petič. Žiriji za nagrado je bilo predloženih skoraj trideset različnih novih slovenskih dramskih besedil. Dosedanje nagrade so s kasnejšimi uprizoritvami nagrajenih tekstov izpričale umestnost same nagrade, ki je v zadnjih letih brez dvoma tudi vzpodbudila (ob samem gledališkem uprizarjanju slovenske dramatike) nova imena dramskega pisanja. Žirija v sestavi Mile Ko-run, Andrej Inkret in Bojan Štih (v žiriji je vsakokrat tudi umetniški delavec kranjskega gledališča) po petletnem obdobju zaključuje svoje delo. Organiaztor bo v prihodnjih mesecih moral imenovati novo živijo za »Nagrado Slavka Gruma«.
Organizator Tedna slovenske drame je, tako kot tudi pretekla leta, pred začetkom festivala prodal praktično vse razpoložljive vstopnice'za predstave, ki so »uvrščene« v program Tedna. Nekatere predstave bodo ansambli ponovili že-v popoldanskih terminih, saj se je nekaj šolskih kolektivov že po tradiciji odločilo, da si ogledajo del gledališkega programa. Vsekakor je gledališka ponudba v glavnem preskromna glede na povpraševanje po festivalskih predstavah. Očitno si dobršen del stalnih gledalcev Prešernovega gledališča zaveda, da enkratne gledališke priložnosti ne gre zamuditi. Prav predstave Tedna slovenske drame omogočajo kranjskemu gledalcu celovito informiranost o gledališki podobi Slovenije in to kljub izjemno šibkim tehničnim pogojem kranjskega odra. Za to gre vsekakor zahvala izvajalcem ter številčno skromnemu delovnemu kolektivu Prešernovega gledališča, ki že trinajst let s skrajnimi organizacijskimi napori pripravlja odmeven gledališki praznik. Kljub vsemu trudu v gledališču ne upajo, da bi se v naslednjih letih odnos do gledališkega dela kaj bistveno popravil. Ne gre seveda za pesimizem, prej za optimizem, sicer ne bi tako ustvarjalci predstav kot organizatorji kljubovali toliko let. Vsem je namreč pred očmi gledalec, odmevnost gledališke predstave, prodornost in provoka-tivnost umetniškega dela ... žive in družbeno odzivne ustvarjalnosti ne morejo onemogočiti nikakršni še tako slabi pogoji. Tega se zavedajo vsi soudeleženi v posameznem procesu umetniškega doživljanja. Teden slovenske drame je praznik izvirne slovenske gledališke misli, prazniki, vsaj resnični in delovni pa budijo optimizem in odpirajo prihodnje ustvarjalne poti.
Kot rečeno so otvoritveno predstvo pripravili kranjski gledališčni-ki. Vošnjakovega DOKTOR DRAGANA je za uprizoritev priredil France Vurnik,dramaturg uprizoritve je Taras Kermauner, scenograf Niko Matul, kostumografka Alenka Bartl, glasbo je izbral Ilija Šurev, lektor je Ludvik Kaluža, režiser Matija Logar. V naslovni vlogi se bo predstavil Jože Vunšek, ob njem pa se bo zvrstil praktično ves ansambel PG: Dare Ulaga, Barbara Lapajne, Biba Uršič, Janez Dolinar, Edka Oman, Jože Sodnik, Tine Oman, RastO Tepina, Miha Krišelj, Jože Mo-horič, Tine Miklavčič in starosta kranjskih igralcev Jože Kovačič.
Naj tokrat opozorimo na »izdatna« gledališka lista Tedna slovenske drame ter uprizoritve »Doktor Dragan«, ki jih je izdalo Prešernovo gledališče.
M. L.
J
OLA8 6. STRAN.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 8. FEBRUARJA 18*
V osje gnezdo po racmana
Šebatovo mamo dobro poznajo, saj je bila Bohinčeva hiša med vojno vedno odprta partizanom — Zbirala hrano in material
Smokuč — V osemdeseto leto že vstopa Šebatova mama iz Smokuča, ki jo vaščani sosednje vasi prav dobro poznajo. Čeprav jo je le stežka pripraviti do tega, da bi povedala kaj iz vojnih let, ko je zelo veliko pomagala partizanom in sosedom, se iz dogodkov vendarle kaj kmalu da sklepati, da je bila resnično prava partizanska mama. In ker iz anonimnosti nikakor noče, je prav zato še toliko bolj zanimiva, še posebej, ker dogodke, ki so se ji posebej vtisnili v spomin, zna po več kot štiridesetih letih obuditi z neverjetno živahnostjo, iskrivostjo in celo humorjem.
Pa ji nikoli ni bilo lahko. V Smokuč se je iz Zasipa preselila leta 1933 in v zakonu so se rodili trije otroci. Tedaj so bili v Smokuču vsi kmetje, a se je večina preživljala tudi s kruhom, ki sta ga dajali jeseniška železarna ali leška Veriga. Kmetje so delali na polju, garali in si medsebojno veliko pomagali. Ženske so delale po poljih od iutra do večera sklonjenin glav in nrbtov, da se je družina preživela.
Pri Bohinčevih, kjer je doma Šebatova Frančiška, so že takoj v začetku vojne imeli vrata in srce vedno odprta za partizane in aktiviste, ki so lahko potrkali ob sleherni uri noči ali dneva. Nemalokrat se je zgodilo, da so partizani odšli pri zadnjih vratih, ko so na sprednja trkali Nemci. Šebatova mama se še danes sprašuje, kako se je dalo prestati toliko strahu, kot so ga doživeli v štirih letih okupacije.
Pri Bohinčevih se je zbiral živež, obutev in obleka * za partizane. Ljudje so napekli hlebce kruha, ga prinesli k mami, zložili v skrinjo v veži in odtod so hrano nesli v partizane. Spominja se, kako jo je streslo, ko je bila nekoč navsezgodaj nemška »vizita«. Potrkali so na vrata in prišli v »hišo« in neznansko jo je zaskr-
belo predvsem zato, ker je bila skrinja v veži spet polna — tokrat sanitetnega materiala.
Z dokaj za lase privlečenim izgovorom se je Nemcev le otresla. In tudi tedaj, ko je bila kot iz uma od skrbi, kaj bi bilo, če bi odkrili različne hlebce kruha, ki so jih napekli po hišah.
V Bohinčevi hiši so imeli partizani in aktivisti vedno sestanke, skrivali so se na hlevu, kjer so večkrat prespali. Šebatova mama se še zdaj sprašuje, kje je zmogla toliko poguma in moči, da je Nemcem vedno kljubovala. Kot v tistem primeru z racmanom ...
Pri Bohinčevih so imeli racmana in prav čudno je bilo, da daleč naokoli niso imeli nobenega. Najbrž so si ga zato želeli tudi v nemški postojanki v Poljčah, saj so imeli race, racmana pa ne. In so Šebatovo mamo prosili, naj jim ga za tri tedne posodi. Bohinčeva mama se je strinjala, pod kavcijo desetih mark, in racman je romal v Polj če. A kaj, ko ga po treh tednih ni in ni bilo nazaj. Mama se je razhudila in namerila korak naravnost v Poljče, kjer je ob stražarnici vehementno zahtevala, naj ji racmana vrnejo. Prav nič
POTREBUJETE RAČUN?
Častna ježevska, da se je tole, kar vam bom, dragi bralci, zdajle povedal, resnično zgodilo. In povem vam zato, da vam bo moja šola v poduk, ko boste v enakih škripcih, kot sem bil pred kratkim jaz.
Takale je ta reč. Imam avto, katrco, ki pa je bil že precej potreben popravila. Morala sta ga vzeti v roke klepar in seveda avtoličar, da bo spet kolikor toliko spodoben. Vsaj na zunaj. Zaupal sem ga kleparju, ta pa svojemu avtoličarju. Pripravno je da se klepar in avtoličar kar sama zmenita za delo, da človek nima preveč potov. In res je klepar avto pošteno obdelal in ga potem poslal naprej svojemu avtoličarju. Pošten račun sem dobil od avtoličarja, pošteno tudi plačal. In ko je bil avto tudi pri avtoličarju gotov, vmes je bil mesec čakanja, sem mojstra po telefonu povprašal, koliko tisočakov naj prinesem s seboj. Saj veste, nerodno je, da ti zmanjka, pa je potrebna še ena pot.
Po telefonu sem zaslišal najprej: »Ali potrebujete račun?«
Zajel sem sapo. Kaj naj rečem? Računa res ne potrebujem, ker nimam pri olepšanju moje kobilice nič opraviti z zavarovalnico. Če pa rečem, da ga ne potrebujem, ne bo obračunal davka. Torej bo stvar cenejša. Slišal sem že za tako podjetnost, ko mojster kar predlaga, da si tisti davek, če gre delo skozi brez računa, s stranko porazdelita. Fifti : fifti. Pa imata oba profit. Za davkarijo bodo pa tisti primeri, kjer ne gre brez računa.
Ne lakomnost ali želja, da bi prikrajšal davkarijo, le upanje, da se bom malo ceneje prerinil skozi več milijonske stroške, me je prevevalo tiste trenutke.
In izdavil sem:
»Nne, ne potrebujem računa...«	.	,
Koliko bo neki zdaj usekal,« nu je šlo po glavi. Oni na drugi strani pa se je začel zvijati. »Ja, veste, grda je bila, grda... Takole, milijon pa sedemsto ...«
Vzelo mi je sapo. Da bi kdo toliko plačal avtoličarju, še nisem slišal. Za navadno barvo, za avto, ki ga je za barvanje pripravil že klepar. Le podrgniti ga je bilo treba, obrizgati z barvo in speči... Res se prej nisem zanimal, koliko plačujejo. Kljub temu, da je bila cena visoka, sem naslednji dan poravnal dolg. No, računa res nisem dobil, le prečrtali so me na tistem listku.
Šele potem sem se med prijatelji ježi začel zanimati, koliko je kdo plačal za takšnole delo. O, česa vsega nisem izvedel! Vsak, ki je imel večji avto, nič manj rjavega, kot je bil moj, pa še kovinsko barvo povrhu, je plačal po štiristo, petsto jurjev manj kot jaz za svojo kobilico. Zakaj pa kar plačaš? Kaj si pa tako neumen, da k temu voziš, ko že vsi vedo, da je najdražji! Jaz sem sosed, pa mu ne peljem! Pa še brez računa! Saj si nor! Povem vam po pravici, da so mi šle bodice pokonci kot še nikoli.
Odločil sem se, da stopim še enkrat do mojstra in zahtevam, da mi nekaj denarja vrne. Se dva gobčna sem vzel s seboj, kajti, saj veste, sam zase se težko potegneš.
Ampak je oni vodeno gledal in se vlekel nazaj: tako je bila grda, rjava, pa smo dali originalno barvo, pa dobro smo naredili...
Ze, že, ampak milijon sedemsto je pa tudi denar in jaz ga ne pobiram kot listje na bodice. Dokazujem jaz, dokazujeta še onadva. In ko Še nič noče slišati, da bi kaj vrnil, se največji jež, ki je bil z menoj, napne: »Kaj prosiš?! Zahtevaj račun, potem pa toži!«
To je pomagalo. Ze je imel v rokah blok. Toda koliko zdaj napisati, da bo prišlo ven milijon in sedemsto. Spet se je zvijal, v mislih hitel računati. Material je zaračunal drago, kot se je le dalo, in 45 ur dela. Tudi ure je računal najdražje, kolikor mu dovoljuje sporazum. Same mojstrske ure. Pa dobro vem, da so ga le drgnili pomočniki. Toda če bi ga res drgnili, recimo 40 ur, bi moral biti avto ves v luknjah ...
Na koncu, ko je priračunal tudi davek, je račun znesel nekaj čez milijon in petsto.
Vem, da mije še vedno zaračunal preveč. Na zavarovalnici so mi povedali, da bi za tak avto, pa če je bil še bolj rjav, smel zaračunati ncijnajnajveč milijon in štiristo. Z davkom vred. Pa naj bo! Nekaj sem le dobil nazaj in svoje bo dobila tudi davkarija. Največ pa je vredna izkušnja: nikoli ničesar več brez računa. Z računom je ceneje!
prijazno je niso gledali, nahrulili so jo, a ni odnehala. Nazadnje so ji ga le prinesli, kavcijo je pošteno vrnila in porinila neverjetno bolj rejenega racmana v cekar.
Ni minilo nekaj dni, ko je okoli hiše zaslišala čudne, prav nič razveseljive korake. Stisnilo jo je pri srcu, saj je vedela, čigavi so, na skednju pa so bili spet partizani. A začuda se ni nič zgodilo, le v ranem jutru so bili sledovi racmanovega perja vse tja do Poljč ...
Šebatova mama je prestala zares veliko strahu, a je bila vedno zravnana in neupogljiva, trdno odločena, da pomaga vsem tistim, ki so bili pomoči potrebni. Če se ji je zdelo in se ji še danes zdi to povsem samoumevno, in nobene publikacije vredno, to kaže, da je njena moralna in materialna podpora v najtežjih dneh še toliko pomembnejša ... D. Sedej
VAŠA PISMA
Oglašajte se, sporočajte!
Mogoče ste že opazili, da v Glasu vedno pogosteje najdete pisma, ki nam jih pišejo naročniki in bralci. Teh prispevkov smo veseli, saj je to znak, da je Glas bran. Prav tako pa bi radi še več vaših sporočil, pismenih ali telefonskih, o dogodkih, zanimivostih in problemih, s katerimi se srečujete v okolju, kjer živite in delate.
Vse, ki nam pišete, bi radi spomnili, da napišete na prispevek tudi ime in priimek ter polni naslov. Nepodpisanih pisem ne bomo objavljali, kar pa ne pomeni, da se mora v časopisu obvezno pod sestavkom pojaviti vaše ime. Napišite, ali vas podpišemo z začetnicami imena in priimka ali drugače kot na primer bralka iz..., naročnik itd. Vaše ime in naslov je za našo interno uporabo, kar nas obvezuje zakonodaja s tega področja, saj je v določenih primerih na primer treba preveriti, ali pisanje ustreza resnici in moramo mi ali prizadeti iskati pri piscu dodatne informacije za odgovor oziroma pojasnilo. Razmišljamo tudi, da bi vse prispevke, objavljene v rubriki »vaša pisma«, nagradili!
J. Košnjek
MLEKO POD PULTOM ALI REZERVACIJA PO TELEFONU
Zgodilo se je 17. januarja ob 18. uri v živilski trgovini v središču Kranja, nam piše bralka. S prijateljico sva iskali alpsko mleko, ker sem šla naslednji dan na potovanje skupaj z otroki in je za takšno priložnost alpsko mleko najprimernejše. Razveselili sva se zavitka tega mleka na pultu in prosili starejšo prodajalko za dva litrska zavitka, pa je slednja odvrnila, da je mleko rezervirano za žensko, kije pravkar telefonirala, ter zato dala ves paket pod pult. Protestirali sva, pa nama je bilo rečeno, naj iščeva mleko zjutraj, ko ga pripeljejo, tega pa nama ne da! Posredovala je druga prodajalka in dobili sva vsaka po liter mleka. Zaradi razburjenja nisva terjali knjige pritožb. Takšne primere bi moral obravnavati tržni inšpektor, saj imamo vsi enake pravice do preskrbe, tudi tisti, ki pridemo nakupovat v večernih urah.
Soglašamo z ugotovitvami pisma. To, ki smo ga objavili, ni edino te vrste. Ljudje nam večkrat pismeno ali ustmeno sporočajo o takšnih in drugačnih primerih, ki se dogajajo po trgovinah. Objava takšnih pisem, resničnih in objektivnih, brez dvoma prispeva k odstranjevanju nepravilnosti in pomaga pri prizadevanjih, da bi bili vsi v sedanjih razmerah čim bolj enakomerno preskrbljeni. Tega se brez dvoma zavedajo tudi trgovci in prav bi bilo, če bi nam razen negativnih pisali tudi o pozitivnih primerih.
Prva biserna poroka v Domu upokojencev na Planini — Iz
Cirč sta doma oba, mama Marija in oče Anton Peternel. Od malih nog sta se poznala. Ko sta zrasla v mlada človeka in je oče v Mariji videl ne le izredno pridno, temveč tudi prijetno dekle, se je vnela ljubezen. 23.januarja 1923 sta se poročila v Ljubljani. Ni jima bilo lahko v življenju. Oče Anion je moral že z desetimi leti od doma služit na kmete. Za pet kron je delal vse leto. S petnajstimi leti se je zaposlil pri Majdiču, 1921. leta pa je bil zaradi štrajka odpuščen. Novo delo je dobil pri Polaku, kjer so strojili kože. Leta 1932 pa je prišel v Intex, kjer je postal pomočnik mojstra, končal tekstilno šolo in delal kot visoko kvalificiran mojster vse do upokojitve leta 1956. Mama Marija pa je bila najstarejši otrok z majhne kmetije v Cirčah. Da so se laže preživljali,
je Marija prijela za vsako delo. V Kranju in po Gorenjskem je bik poznana kot »furmanka«, ki je i konjem prevažala kramarje m sejme v Mengeš, Kamnik, Tržit, L Poljane in drugam. Rada je imela to delo, kajti bila je med ljudmi zanimivimi in podjetnimi, druščini so bile navadno vesele. Te čase ima v najlepšem spominu, čeprai je bilo treba vstajati tudi ob dvci* ponoči. Po poroki se je zaposlila i tovarni Intex, kjer je bila invalidsko upokojena. Zadnja leti ^ svojega življenja sta si z očete-
zaželela preživeti v domu ostare lih. Skupaj sta in lepo skrbe zanju sta svoj počitek. Tid.

dolgčas jima ni, kajti pogosto n obiskujejo otroci, pogosto se j* spomnijo tudi vnuki in pravnuk Deset vnukov in 10 praunuka imata. Ob njih nikoli ni dolgčas. Da bi bili le srečni v življenju* -
Foto: D. Dolenc
MS
1111!
Bahav kaktus -
j _ Več kot sto	pa lastnikom lepša zimske dni tmff rožnatih cvetov je v tej zimi razprl brez kakšnega posebnega
božični kaktus, ki so ga vzgojili pri	vanja, le skromno merico z>osin*
„	i	_____ T/____
Bajželjnovih v Struževem. V pravega orjaka se je rastlina razrasla nekako v petih letih, s cvetenjem
vanja, ie snromno merico p0«/an vode potrebuje vsakih nekaj dx-— Foto: Perdan
Umrl najstarejši krajan Podbrezij
Kranj - V začetku januarja je v bolnišnici umrl Anton Rajgelj v starosti 88 let. Rodil se je v Kropi v delavski družini, v kateri je bilo še osem otrok. Že kot otrok si je moral poiskati delo in sicer v kovačnici. Zato je tudi kmalu spoznal izkoriščanje delavcev in se postavil za delavske pravice. Zaradi tega je bil kasneje tudi odpuščen, delo si je moral poiskati drugje in sicer kot rudar v Zagorju. Delo v rudniku pa je bilo zanj pretežko, pa tudi domotožje po Gorenjski je bilo tolikšno da je kasneje spet prišel nazaj. V jeseniški železarni je delal vse do upokojitve.
Rajgelj je ob zaključku prve svetovne vojne sodeloval v borbi za
severno mejo kot Maistrov borte Prav tako ni ostal ob strani ko f je začela druga svetovna vojni Vključil se je v narodnoosvobodilni odpor, ko pa so mu tla j stala prevroča, je odšel v partizan j kot borec Prešernove brigaj AV so ga ujeli, je bil nekaj meseca j zaprt v zloglasnih begunjski zaporih, nato pa so ga poslal: r ' taborišče pri Salzburgu. Posred se mu je pobegniti in vrniti t domovino.
V Podbrezjah je preživel 26 i in bil najstarejši krajan. TU je tiri; pokopan.
Saša Pretnar
Podbrezje
KAMEN SPOTIKE
§
vi §
s
s
.„ ie na Brniku prepovedano odU-Nesnngu nu Brniku - Kljub temu da Je ™ • fcfl komunala, zato je sh-
ganje smeti, dovaia sem ^J^'f^an
ka kar dovolj zgovorna. — toto. r. 11	____
PETEK, 4. FEBRUARJA 1983
KRONIKA
11. STRAN GLAS
S SODIŠČA
Zaigrali prometno nesrečo
Ker so jih srbele pesti, so sredi noči uprizorili nesrečo, in se spravili nad ljudi, ki so hoteli pomagati — Bežali tudi pred miličniki
r h
:
tt *
t it-tc m t-k i
P £
9f li
Višje sodišče v Ljubljani je za tri Hiesece povišalo kazen Bojanu Špen-ku, ki ga je lani senat temeljnega sodišča v Kranju obsodil na 5 mesecev zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Sicer pa je Višje sodišče potrdilo sodbo, s katero je bil njegov tnlajši brat obsojen na pogojno kasen štirih mesecev.
Dogodek, zaradi" katerega sta orata stopila pred sodišče, se je Pripetil 16. novembra 1980. Okoli ene zjutraj je Bojan Špenko, s katerim sta bila še brat in njun znanec Matevž H., ustavil avtomobil na Regionalni cesti Hotemaže —Visoko v bližini prometnega znaka »konec Naselja«. Zamislili so si namreč kaj »levarno zabavo — igranje prometne Nesreče. Bojanov brat je zaigral Ponesrečenca, tako da je, ko se je bližal neki avtomobil, krilil z ro-
Ostalo pri poskusu
kami, nato pa je padel po tleh, kot da bi bil povožen. Ko se je ležečemu približal in na srečo izognil avtomobil znamke dacia 1300, je voznik ustavil in izstopil skupaj s sopotnikom, saj sta mislila, da je treba kaj pomagati, še posebej, ker sta pred tem videla, da je s kraja »nezgode« odpeljal neki avtomobil. Vendar se je avtomobil vrnil, iz njega je izstopil Bojan Špenko in se spravil nad voznika, češ da mu je povozil brata ter mu zlomil nogo. Bojanov sopotnik Matevž H. pa se je celo z udarci spravil nad drugega. Nato sta ju spehala nazaj v avtomobil.
Vendar nočnih iger še ni bilo konec, počakali so še na drug avtomobil, ki je na tleh ležečega prav tako obvozil in nato ustavil. Ležeči je sicer rekel, da mu ni nič in naj ga puste pri miru, tedaj pa sta spet
fjaskus pridobitve odškodnine za že karamboliran avtomobil s opravljenim datumom na zavarovalni polici se ni obnesel
Bojan Spenk in Matevž H. lotila obeh fantov iz avtomobila sprva z rokami, kasneje s koli, da sta morala pobegniti čez polje na Visoko, kjer sta se spet srečala z razborito trojico in so se stepli s koli.
Ko so na kranjski postaji milice zvedeli, kaj se dogaja, je proti Visokemu odpeljal avto s tremi miličniki. Fante so našli na Olševku, kjer so se ustavili in pritajili. Medtem ko sta bila druga dva v avtu, je bil mlajši Bojanov brat zunaj, ko pa je opazil, da jih je milica odkrila, je stekel v avto in zaklical bratu, naj požene. Miličnik ga je zagrabil, ko se je fant vrgel v avto, vendar ga ni mogel zadržati. Avtomobil je sunkovito speljal, tako da je povlekel za seboj tudi miličnika. Ta je po nekaj metrih odskočil in se mu> na srečo ni nič pripetilo, Bojan Špenk pa je s sopotnikoma in odprtimi vrati odpeljal. Kljub temu da je miličniški avtomobil vozil za njimi in jih opozarjal s svetlobnimi zvočnimi znaki, je voznik ustavil šele na kraju prvega pretepa.
Sodišče ni sprejelo zagovora Bojana Spenka, češ da ni vedel, da je nekaj metrov za njegovim ustavil miličniški avtomobil s prižganimi lučmi in ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, to je v tem primeru miličnikom. Brata pa je obsodilo na pogojno kazen, ker ga je k temu dejanju napeljal.
JI		
	SPV II	v
Za večjo prometno varnost
Promet v naselju
Na slovenskih cestah je bilo lani spet skoraj 560 smrtnih žrtev v prometu. Četudi botrujejo nesrečam številni objektivni vzroki, pa ostaja še naprej najpogostejši vzročnik za nesreče prav človek. Prometne nezgode in njihove posledice nas vedno znova opozarjajo, da bi lahko z večjim redom in disciplino v prometu pripomogli k večji varnosti.
Občinske skupščine so po zakonu odgovorne za varen potek prometa v mestih in naseljih: to navadno urejajo z odloki in posebnimi sklepi. Kot posvetovalni organ pri občinskih skupščinah delujejo sveti za preventivo in vzgojo v cestne.m prometu, pri svetih krajevnih skupnostih pa komisije za varnost prometa, ki so dolžne opozarjati na vse, kar ogroža varnost in kar bi lahko izboljšalo varnost prometa na nji hovem področju. Poglejmo, kako lahko komisije v krajevnih skupnostih koristno sodelujejo z drugimi organi zadolženimi za prometno varnost v občini:
•	organizirajo predavanja za voznike motornih vozil, v nemest-nih krajevnih skupnostih tudi za traktoriste,
•	nadzirajo ustreznost prometnega reda na njihovem področju in predlagajo spremembe in dopolnitve,
•	skrbijo za varnost prometa na krajevnih poteh, za pravočasno odstranjevanje snega in drugih ovir ter posipanje pločnikov cest pozimi,
•	opozarjajo na okvare na cestiščih in prometne signalizacije.
Občinski odloki govorijo tudi o ograjah in živih mejah, ki ne smejo biti ovira za varen promet. Nekateri lastniki vrtov namreč še sedaj ob cestah postavljajo ograje z dolgimi ostmi na stebrih in bodečo žico na vrhu kot v turških časih, namesto, da bi gradili sodobne in lične ograje, ki ne ovirajo preglednosti na cesti niti niso dodatna nevarnost za morebitne udeležence v nesreči. Tem nevarnostim pa so najbolj izpostavljeni pešci. Komisije v krajevnih skupnostih pa imajo največ možnosti takšne nevarnosti preprečevati.	Mrak
Na šest mesecev zapora je senat ^raeljnega sodišča v Kranju obsodil Milana Orliča iz Kranja zaradi poskusa goljufije, Staneta Stariča pa 3 mesece zapora zaradi poskusa ^osebnega primera goljufije.
Milan Orlič je namreč predlagal hkratnemu zavarovalnemu zastopniku pri Zavarovalnici Triglav ^tanetu Stariču, naj napiše zavarovalno polico za njegov avtomobil panike Lada. To samo po sebi ne bi ^ilo nič neobičajnega, če ne bi Orlič
Plin uhajal iz jeklenke
Jesenice — V stanovanjski hiši na Ukovi je v četrtek, 3. februarja, dopoldne prišlo do eksplozije. E. H. je odstranil jeklenko, ki je bila priključena na Plinski kuhalnik, pri tem pa ni bil dovolj previden. Ventila ni pov-ssem zaprl, tako da je plin iz jeklenke še nekaj časa uhajal. •Jeklenko je nato postavil v shrambo. V kuhinji, ker so ogrevali z oljno pečjo, je čez kake pol Ufe prišlo do izbruha ognja in do "^njfc eksplozije, zaradi katere Popokala stekla na oknih, v shrambi in veži pa je zagorelo. Močneje je bil poškodovan tudi strop. Ogenj sta stanovalca pogasila z ročnim gasilnim aparatom. Škode je za okoli 500.000
hotel skleniti zavarovanja za avtomobil ki ga je nekaj dni poprej v prometni nesreči razbil. Nezgoda se mu je pripetila 28. novembra 1979 na cesti med Đakovim in Osijekom, avtomobil pa ni bil kasko zavarovan. Skoda je bila velika, skoraj 90.000 din. 2. decembra se je Orlič oglasil pri zavarovalnem zastopniku, da je ta napisal zavarovalno polico, s katero je potem Orlič uveljavljal pri zavarovalnici odškodnino v višini 85.654,05 din, pri čemer je bila že upoštevana odbitna franšiza v višini 4000 din. Orlič je sicer Stariču potem, ko je bila polica že napisana, povedal, da je avto že razhil, in mu predlagal, naj popravi datum na 28. november. Kasneje je ta napisal tudi novo polico s tem datumom, vendar brez ure sklenitve pogodbe. Vendar bi zavarovalnino kljub temu lahko dobil izplačano brez te pomanjkljivosti, ki je sicer ob takih pogodbah v navadi. Zavarovalnine pa pri zavarovalnici niso izplačali, ker so ugotovili, da je bil Orličev avtomobil že pred tem karamboliran Tako je dejanje ostalo le pri poskusu.
Sodišče je v tem primeru uporabilo omilitvena določila, ker je dejanje goljufije ostalo le pri poskusu, upoštevalo pa je tudi olajšilne okoliščine, pri Stariču še posebej odkrito priznanje in obžalovanje. Med ob-težilnimi pa je upoštevalo prav višino odškodnine, ki sta jo hotela na ta način protipravno pridobiti. Sodba je pravnomočna
r
Gorenjska nočna kronika
NEUČAKAN SMUČAR
Mlademu Kranjčanu D. K. ni bilo všeč, da mora stati v vrsti pred žičnico Kekec v Kranjski gori, zato si je skušal pridobiti prednost s prerivanjem. Drugim, potrpežljivim smučarjem to seveda ni bilo všeč, toda neučakani fant ni odnehal, tako da je tudi najbolj v usodo vdanim smučarjem prekipelo in so poklicali miličnika. Da je čakanje pred žičnico obvezno za vse, bo mladega Kranjčana še enkrat podučil tudi sodnik za prekrške.
ZA SPANJE JE NAMENJENA POSTELJA, NE SLAŠČIČARNA
Franjo iz Kranja je po zvra-čanju kozarčkov omagal že zgodaj popoldne v Radovljici. Ker pa je imel do svoje postelje daleč, je legel kar na klop v slaščičarni Vrba in se hotel tam naspati. Nobeno prepričevanje, da to ni hotel in ne oddajajo sob, ni pomagalo. Zaspani gost je trmo-glavil naprej in hotel ujeti nekaj spanca. Ostali gostje so imeli mir šele, ko so miličniki preselili zaspanca v prostore za iztrez-nitev.
PIJAN ZAHTEVAL PIJAČO
Ze krepko natreskani L. Č. je hotel na vsak način zvečer v bifeju tržiškega kina, da mu postrežejo s pijačo. Bil je tako siten, da so morali poklicati miličnike, ki so ga pospremili v znane prostore. Tam so se mu čez dobri dve uri vinski hlapi že razkadili, da je lahko odšel domov, gostilne so bile tako že zaprte.
NOGE NE NESEJO VEDNO DO DOMA
Petek preteklega tedna je bil čuden: še pred 14. uro je pred Prešernovim gledališčem zmanjkalo ravnotežja Janezu M., legel je in kar tam hotel počakati, da se mu spet vrne moč v kolena mehka zaradi alkohola. Dobro uro kasneje je enaka usoda, doletela Ivana P. na Smledniški cesti, prav nič bolje se petek ni končal za Jakoba K., ki je na poti proti domu omagal na Ljubljanski cesti. Odveč je govoriti, da so z vsemi tremi imeli dosti dela, kranjski miličniki. Vse čaka tudi sodnik za prekrške.
TELEFON MU NI VŠEČ
Kdo ve, ali je bil Srečo S. jezen na ves svet ali samo nase, pa si ni
znal pomagati drugače, kot da se je spravil nad nič krive javne telefonske govorilnice v Kranju. Očitno pa s tem, ko je dvema potrgal slušalke, ni prekinil vseh telefonskih zvez. Zaradi njegovega početja zelo razkurjen občan je namreč telefoniral kranjskim miličnikom o čudnem telefoniranju; tako bodo Sreču takšni nočni obiski v javnih govorilnicah ostali za dlje časa v spominu.
OMAGALA NA CESTI
V bližini Vina-piva je hudo okajena obležala pozno ponoči Darinka L. Miličnikom ni mogla povedati niti kako se piše niti kje stanuje, tako da ni kazalo dru gega, kot da prespi v prostorčku, ki ga imajo na postaji milice v take namene. Po uri ali dveh je bila bolj zdrava in sposobna za pot do doma.
»STOPAL« S KOLOM
Kar grozljivo je bilo videti, ko je D. R. v Gozd Martuljku pijan ponoči tolkel s kolom po oknih in vratih tuje hiše; seveda takšnemu »gostu« ne bo nihče odprl vrat. Miličniki so ga našli kasneje ob cesti, ko je s kolom v roki »Stopal«, a očitno brez uspeha, če izvzamemo miličnike, ki so ga z avtom odštopali v prostore za iz-treznitev in to brez kola.
komandir postaje milice Radovljica Alojz Mihelčič
Alanj nezgod, Večja varnost
Prometno varnost na naših cestah oce-^r^jemo predvsem s številom prometmn Ptl^god s poškodbami in škodo, ki jo povzro-ter tako, da pregledujemo, kdo in zakaj je udeležen v prometnih nesrečah. V uči podatkov lahko rečemno, da so bile S^te v radovljiški občini lani varnejše kot ^K^ poprej, posebej, če jih primerjamo z ^k^gimi na Gorenjskem, saj je le v radovljiški K^ini število prometnih nezgod upadlo. Ker k ni pripomogla boljša urejenost cestišč, fc^Iio rečemo, da je k večji prometni varnosti *Všpevalo delo miličnikov, ki so lani večjo fu Zornost posvetili prometni varnosti v čestoj:**! prometu. O tem ne nazadnje govori tudi ^pak porast števila prometnih prekrškov.
Do takšnega zaključka smo prišli po po-*Vvor z Alojzom Mihelčičem, komandirjem H^ttaje milice v Radovljici. Novo delovno ♦Važnost je prevzel z letošnjim letom, zato J^Nsbnosti problematike prometne varnosti v sitnem prometu radovljiške občine v lans-
v	letu težko osvetli v vseh podrobnostih. jV**darje kljub temu pogovor z njim dodobra
vi	i Jgrnil prometno varnost na cestah radov-
občine v lanskem letu, saj je Alojz ^Aelčič poprej delal pri postaji prometne ^V*ice v Kranju, zato prometne razmere na ^njskih cestah dobro pozna, ^čnimo torej s podatki o prometnih nezgo-Lani se je na cestah radovljiške občine ■ v ^tilo 82 prometnih nezgod, znatno manj & leto poprej. Leto 1981 so namreč zabeležili
. _____ , M _____„J	nnmuni Ha 1P litlll
V^v prometnih nezgod, kar pomeni, da je lani ^KViJo upadlo za 28,6 odstotka. Tudi če V^C*ierjalno pogledamo posledice prometnih K^K^od, podatki govore o večji prometni jJC^osti. Leta 1981 je za posledicami pro-V ^ih nezgod umrlo 13 ljudi, lani 8. Vse leto bila tovrstna »črna statistika« dokaj
na, saj so zabeležili le tri hude prometne %ode na Lešnici, torej na magistralni cesti.
V	dveh izmed treh hudih nezgod na Lešnici so umrli trije ljudje. Kar pet človeških življenje pa je terjala huda prometna nesreča, ki se je pripetila na koncu lanskega leta, 28. decembra, na cesti Radovljica—Bled. Botrovala ji je prevelika hitrost. Sicer pa so bile regionalne in lokalne ceste v radovljiški občini lani dokaj varne. Tudi hudo telesno poškodovanih je bilo lani v prometnih nezgodah manj kot leto poprej. Lani so zabeležili 39 hudih telesnih poškodb kot posledice prometnih nesreč, leta 1981 pa 46. Znatno manjše je bilo tudi število lahkih telesnih poškodb, saj so jih lani zabeležili 55, leta 1981 pa kar 96.
V	prometnih nezgodah je bilo udeleženih enako število otrok, leta 1981 osem in lani prav toliko. Lani so bili trije otroci hudo telesno poškodovani, pet jih je bilo laže telesno poškodovanih.
Ker pri nas nasploh vse bolj narašča število nesreč s trakotrji in drugimi delovnimi stroji, posebej pregledujemo tudi te nesreče. Tudi število tovrstnih nesreč je lani v radovljiški občini krepko upadlo. Le ena se je pripetila, še ta zaradi padca, izven cestišča. Leta 1981 pa so imeli 5 nezgod s traktorji, od tega tri delovne, ostali dve na cesti.
Vzroki prometnih nezgod se takorekoč ne spreminjajo, spreminja se le delež posameznih. Se vedno povzročijo velik odstotek prometnih nezgod vinjeni vozniki, saj je vožnjo pod vplivom alkohola treba gledati bolj kot sekundarni vzrok prometne nesreče. Pod vplivom alkohola mnogi vozniki krepkeje pritisnejo na plin in vzrok prometne nesreče je neprimerna hitrost, ali pa izgubljajo presojo in izsilijo prednost. Najpogostejši vzrok prometnih nezgod je bila lani v radovljiški občini neprilagojena hitrost, glede na stanje cestišč in prometne razmere v cestnem prometu. Mnogi torej še vedno ne upoštevajo hitrosti, ki jo dovoljuje cesta. Preveč, se jim mudi, dostikrat res prispejo na cilj nekaj minut prej, toda vsakodnevno ne gre po sreči. Posledica izzivanja hitrosti so telesne poškodbe, lahko celo smrt. Kar pet življenj je lani zahtevalo izzivanje hitrosti na cesti med Bledom in Radovljico.
K večji prometni varnosti na cestah v radovljiški občini je lani, posebej v zadnjih
mesecih lanskega leta,, brez dvoma prispevalo tudi lepo vreme, saj snega in poledice skorajda ni bilo. Cestišča sama pa na večjo prometno varnost lani niso vplivala, saj večjih popravil niso bila deležna. Prav tako tudi na cestnoprometna signalizacija, saj v radovljiški občini še vedno nimajo prav nobenega satno-foriziranega cestišča, za vzorec« imajo le rumeni semafor v Radovljici. Brez zadrege torej lahko trdimo, da urejenost lani ni vplivala na večjo prometno varnost. Poglavitni vzrok za to je na cestah radovljiške občine delo miličnikov. Svoje delo so lani okrepili, delali so veliko bolj načrtno, kakor nam je povedal Alojz Mihelčič, ter ob tem poudaril tesno sodelovanje s postajo prometne milice v Kranju. Miličniki radovljiške in kranjske postaje so skupaj delali na terenu in nadzorovati promet. Pomembno je tudi mentorstvo, saj so kranjski miličniki lahko posredovali radovljiškim svoje praktične izkušnje.
Posebno pozornost so posvečali tako-imenovanim črnim točkam, ki pa se v
radovljiški občini spreminjajo. Nekdaj sta bila »črna« podvinski klanec, pa odcep na magistralno cesto pri letališču v Lescah. Zdaj tam prometnih nesreč skoraj ni več, kar dokazuje, da je črne točke moč odpraviti že s postavitvijo novega prometnega znaka, z vri-sanjem polne črte na cestišču namesto prekinjene.
Da so miličniki lani bolj skrbeli za varnost na cestah radovljiške občine, ne nazadnje govori tudi število prometnih prekrškov, ki je lani v primerjavi z letom poprej naraslo za 46 odstotkov. Tako so lani zabeležili 1.564 kršitev cestnoprometnih predpisov, leta 1981 pa 1.070. Dodati moramo seveda še število predlogov, ki jih je sodniku za prekrške poslala Postaja prometne milice iz Kranja in teh je bilo lani nekaj manj kot 400.
V radovljiški občini imajo nekaj prometnih »vozlov«, ki jih, kot kaže, ne bodo kmalu razpletli, problemov, ki se vlečejo iz leta v leto. Eden največjih so parkirišča na Bledu, posebej v času turistične sozone, ko je ob sobotah in nedeljah Bled natrpan z jeklenimi konjički. Miličniki vozil nimajo kam usmerjati, saj parkirnih prostorov ni. Probleme bodo odpravili šele z novo blejsko obvozno cesto. Podobno je natrpano z avtomobili tudi na središče starega radovljiškega mesta, kjer bi kazalo promet odpraviti. Velika ovira cestnega prometa je še vedno železniški prehod v Lescah, kjer so zapornice pogosto spuščene. »Zamašek« na cesto skozi Bohinjske Belo tudi še ne bo kmalu odpravljen. V času smučarske sezone je parkirni prostor težko najti tudi na Zatrniku in ljudje puščajo avtomobile ob cesti. Parkirnih prostorov je pozimi tudi premalo v Bohinju, vendar je tam malce laže, saj se avtomobili porazgube od postaje gondolske žičnice tja do Zlatoroga.
Registracije vozil kažejo, da je na naših cestah vse več vozil, pravi Alojz Mihelčič, zato bi morali za prometno varnost na naših cestah veliko več narediti prav vsi, ne le miličniki. Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avto-moto društva, osnovne šole. Seveda pa bodo k večji prometni varnosti na cestah največ pripomogle bolje urejene ceste, saj so v radovljiški občini v zadnjem času izboljšali le cesto od Radovljice do Lesc.
M. Volčjak
12. STRAN
ŠPORT REKREACIJA
TOREK, 8. FEBRUARJA 19
Naši športniki
France Pohleven: rezultati bodo odločali
Selca— Prvo tekmovanje na prtov-ški cesti, izvedeno v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«,
Emeni zadetek organiziranega san-
nja v Selški dolini. Po hribovskih cestah z Rudnega, s Prtovča, iz Lajš ali Topol — kjerkoli je že bila tekma — so se sprva spuščali v dolino z navadnimi in samotežnimi sanmi; pred dvema desetletjema so se tem pridružile še tekmovalne.
Danes je v Selški dolini prek 40 sankačev, ki so organizirani v sankaški sekciji pri športnem društvu Iskra Železniki. Dva izmed njih, France Pohleven iz Selc in Tinka Tolar z Martinj vrha, sta si z uspehi v minulih letih priborila mesto v ekipi olimpijskih kandidatov. V njej je še pet Gorenjcev — Rozman, Pikon in Cesar iz bohinjske doline, Klinar z Jesenic ter Kališnik iz Tržiča. Vsi so v prvih januarskih dneh preskusili olimpijsko progo na Trebeviču.
»To je umetna proga, po kateri vozijo tudi tekmovalci v bobu. Je varna, a tudi izjemno hitra, saj sankači na njej dosegamo povprečno hitrost 95 kilometrov na uro. Na treningu smo se postopoma pomikali navzgor po progi in se privajali na hitrosti. Od tridesetih voženj smo se le osemkrat spustili z vrha. Z nami so preskušali progo tudi sarajevski kandidati za olimpijsko ekipo, ki pa so dosegali slabše čase. Nasprotno pa so nas sankači Zvezne republike Nemčije na 1300 metrov dolgi progi prehitevali tudi za tri sekunde,« pravi 23-letni France Pohleven, delavec Alplesa, ki se ie krmarjenja sani naučil na makadamskih cestah iz Lajš in Topol. Tekmovalnemu sankanju se je zapisal pred sedmimi leti, ko je tudi okrepil sankaško sekcijo pri športnem društvu Iskra Železniki.1- Naglo je nap.e-doval. Že na tretjem tekmovanju v svoji športni karieri, na republiškem prvenstvu za starejše mladince, je
osovjil tretje mesto. Lani je na podobnem tekmovanju v Rudnem zmagal. Vmes so ga pestile tudi poškodbe. Predlani je zletel s proge in si zvil
»Veliko mladih se je že odločilo za sankanje. Toda kakor hitro so spoznali, da to ni enostaven in nenevaren šport, so sani postavili v kot. Velike hitrosti, zleti in prevrnitve z naravnih prog ter padci na umetnih so del tekmovalnega sankanja,« pravi France, ker noče naravnost reči, da je to šport pogumnih, neustrašnih fantov in deklet.
Od 8. do 14. februarja bodo slovenski in sarajevski olimpijski kandidati zopet trenirali na umetni sankaški
Erogi na Trebeviču. Časi bodo odločili, do bo v reprezentanci, ki nas bo čez leto zastopala v tej športni panogi na največjem shodu športnikov sveta.
»Potrudil se bom in upam, da bom dovolj hiter za mesto v olimpijski ekipi. Predolimpijsko tekmovanje, ki bo 18. in 19. februarja, bo že pokazalo, kaj si lahko obetamo od prihodnje, za nas najpomembnejše tekmovalne sezone. V letu dni lahko še veliko nadoknadimo, če bomo do potankosti izpolnili dobro zamišljeni načrt skupnih priprav,« razmišlja France in dodaja: »Olimpijsko tekmovanje moramo izkoristiti tudi za širjenje san-kaškega športa v Sloveniji in Jugoslaviji.«
C. Zaplotnik
Savčani
ogrodje državne ekipe
Kranj — Osnovno vodilo članov kolesarskega kluba Sava iz Kranja je bilo tudi lani kvalitetna rast tega športa in prodor jugoslovanskega kolesarstva v svetovni vrh. Kot je na petkovi letni skupščini povedal podpredsednik kluba Janez Bohorič, do naslednje volilne skupščine predsednik, je strokovna ekipa skupaj s tekmovalci nalogo dobro opravila.
Kolesarji Save so lani sestavljali ogrodje državne reprezentance, ki je bila odlična osma na svetovnem prvenstvu. Pobrali so vrsto državnih in republiških naslovov, bili med najboljšimi na zahtevnih tujih in domačih mednarodnih etapnih dirkah. Najuspešnejši član je bil, čeprav do nastopa na svetovnem prvenstvu še v vojaški uniformi, spet Bojan Ropret, trikratni državni prvak in prvi Po Vojvodini. Tudi Janez Lampič in Vlado Mara, novinca v članski vrsti, sta se nadpovprečno izkazala. Mam je med drugim dobil dirko Alpe-Adria, Lampič je bil tretji na dirki Po Jugoslaviji.
To je le nekaj podatkov, ki govorijo v prid dobremu strokovnemu delu v klubu. Ce dodamo še uspešne nastope mladincev, med katerimi je kar šest perspektivnih športnikov, in vse boljše rezultate pionirjev, je kolesarski klub Sava lani na tekmovalnem področju izpolnil vse načrte oziroma jih celo presegel.
Razen tega je klub napredoval tudi v tehničnem pogledu. Dobil je novo delavnico za popravilo koles, dve garaži, nov kombi in nekaj koles, kar je seveda osnovni pogoj za nemoteno delo. Člani kluba so se izkazali tudi kot izvrstni organizatorji tradicionalnih dirk v Kranju, ki prispevajo k priljubljenosti kolesarstva in s tem k množični in kvalitetni rasti.
Osnovna izhodišča za delo v tem letu je podal trener Franc Hvasti, ki je povedal, da ima klub v članski ekipi kar dvanajst vrhunskih kolesarjev in da veliko obeta tudi kvalitetno zaledje mladincev ter pionirjev. Člani se bodo trudili za osvojitev olimpijskih norm in za uvrstitve v
Šah
Šestnajst ekip za pokal maršala Tita
Kranj — Šahovska sekcija tovarne Sava je organizator letošnjega občinskega spominskega tekmovanja za pokal maršala Tita. V prvem delu, ki je bil v četrtek v delavski restavraciji Iskre na Laborah, ie sodelovalo 16 članskih, mladinskih in pionirskih ekip. Po prvem izločilnem krogu sta se med osmerico nepričakovano uvrstili tudi pionirski ekipi osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča ter Bratstva enotnosti s Planine, ki pa sta v nadaljevanju izpadli- V polfinale, med štiri najboljše ekipe v občim, so se uvrstil, igralci Iskre Telematike, druga ekipa Šahovskega društva Kranj ter dmga m rJva ekipa šahovske sekcije Tomo Zupan, Iti tudi brani naslov lansko skega prvaka. Razočarali sta vrsta lsKre Srnetike ter ekipa P^editelja^ Po -finale borbe bodo jutn, y sredospr.čet kon. ob 16. uri v prostorih kranjskega šahovskega društva, (cz)
Pokal Loka '83
ŠKOFJA LOKA - Organizacijski komite mednarodnega FIS tekmovanja pionirjev v alpskem smučanju »Pokal Loka '83« se skrbno pripravlja na to tekmovanje, ki bo 19. in 20. februarja na Starem vrhu. To že tradicionalno mednarodno FIS tekmovanje vsako leto v Škof j i Loki in Starem vrhu zbere res skoraj vse najboljše pionirje Evrope. To bo hkrati že osmo mednarodno smučarsko srečanje pionirjev.
Letošnje tekmovanje vodi organizacijski komite pod vodstvom predsednika Janeza Štera, organizacija pa je v rokah skrbnih loških smučarjev Alpetourja. Predsednik častnega odbora je predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Pokrovitelj tega osmega tekmovanja najboljših alpskih smučarjev pionirjev je kot vsako leto Emona iz Ljubljane. Za letošnje tekmovanje so se že prijavile reprezentance Avstrije, Švice, ZRN, CSSR, Madžarske, Romunije, pričakujejo pa še prijave Francije in Velike Britanije ter še nekaterih evropskih držav.
Na dosedanjih sedmih tekmovanjih za »Pokal Loka« se je na starovrških smučiščih zvrstila že vrsta zmagovalcev, ki še sedaj krojijo ženski in moški svetovni pokal, osvajajo pa tudi olimpijska odličja in svetovna prvenstva. Med zmagovalci najdemo Ffaffenbichlerja (1973), Wild-gruber (1973), Simano De Agostiifi (1975), Margarit Steiner (1975), Erwina Rescha (1975), Marka Tonazzija (1975), Jureta Franka (1975), Andrejo Leskovšek (1978) in še mnogi drugi.
Spored tekmovanja: 18. 2. ob 18. uri v Škofji Loki slovesno otvoritev, 19. 2. veleslalom za mlajše in starejše pionirke in mlajše in starejše pionirje, 20. 2. slalom za mlajše in starejše pionirke in mlajše in starejše pionirje.	-dh
Letna skupščina VZ Slovenije V zvezi že enajst
vaterpolskih klubov	||
KRANJ — Pred dnevi so se na redni skupščini VZ Slovenije zbrali oe-legati enajstih vaterpolskih klubov, ki so pregledali delo in si zadali smer niče za nadaljnje delo. V slovenski vaterpolski zvezi je bilo doslej deset s-c venskih vaterpolskih klubov, na tej skupščini pa so v svoje vrste spreje: tudi vaterpoliste celjskega Neptuna. V to zvezo, na čelu izvršnega odbc-rt je Janez Kovačič, je vključen tudi enainsedemdeseti slovenski vaterpolsk sodniški zbor in zbor trenerjev. Žal na to redno drugo skupščino ni bilooe-legatov Kamnika in kranjskega Vodovodnega stolpa.
Že predlani je začel v zvezi pihati nov veter, saj se je začelo delati take kot je treba. Delegati na tej skupščini so se zavzeli, da novi statut, ki ga pripravlja VZ Jugoslavija, ne bo dosti vplival na razvoj vaterpola. Treba hc začeti z novim delom, če se hočemo spet priključiti svetovnemu vaterper skemu vrhu.
Za delo so si slovenski vaterpolski delavci zadali nalogo, da se mora?: še bolj organizirati in v svoje vrste pridobiti nove klube. Vemo, da je v Si-veniji še precej možnosti za vaterpolsko igro. Žalostno pri tem je, da vpr sameznih občinah, ki imajo vse pogoje za vaterpolsko igro, željni igralo vaterpola ne dobijo prave podpore, premalo pa je tudi posameznikov, ki K bili pripravljeni prevzeti odgovorno delo. V takih razmerah tudi zveza« more odigrati tiste vloge, ki bi jo lahko. Tekmovalni sistemi se bistveno ■! bodo spremenili od lanskih. Že ustaljeni turnirski sistemi tekmoval* vseh kategorijah se bodo dopolnjevali, v kolikor bodo to dopuščali sprejel normativi RZTKOS. Le-ti morajo biti izvedeni tako, da bodo v celoti zacfr volili svojemu namenu in da bodo čim cenejši. Ne smejo preobremenjevac klubov, ki nastopajo v višjem rangu. Delegati so bili tudi mnenja, da bo tuba čimprej ojačati trenersko organizacijo, ki še ni prav zaživela.
Na tej skupščini so podelili tudi priznanja za večletno delo v za napredek vaterpola v Sloveniji. Priznanja, grafike akademskega _ ja Zmaga Puharja, so dobili Peter Didič (Kranj), Borut Alujevič (Celje) man Jazbec (Koper), Dragutin Arčon (Renče), Stane Schnabl (K— posebno priznanje pa je dobil tudi Kranjčan Zdravko Marzič.
državno ekipo, ki bo sodelovala na balka-niadi, mediteranskih igrah, svetovnem prvenstvu, na dirki Po Jugoslaviji, Po Avstriji in številnih drugih, zlasti v Zahodni Nemčiji, Češkoslovadki, AvBtriji, Italiji in Madžarski, kjer ima kranjski klub že tradicionalne izmenjave. Tudi mladinci se bodo potegovali za jugoslovanske drese in s tem najzahtevnejše nastope na tujih in domačih mednarodnih tekmah. Delo s pionirji bo slonelo predvsem na vzgojnih strokovnih osnovah.
Tudi v obdobju zimskih športov savski kolesarji ne počivajo. Tekmovanj res nimajo, zato pa za nabiranje telesnih moči dobro izkoriščajo smučišča in telovadnice. Člani bodo imeli do začetka nove tekmovalne sezone 89 dni skupnih priprav, mladinci 31.
Savčani bodo letos organizatorji štirih kolesarskih prireditev; 18. junija bo pokal Stražišča, 28. in 29. julija državno prvenstvo na dirkališču, 30. julija tretji mednarodni nočni kriterij in naslednji dan mednarodna dirka Po ulicah Kranja. Razen tega bodo od konca maja do konca oktobra vsak torek na dirkališču med-klubske preizkušnje.
Na petkovi skupščini so se člani kluba tudi uradno poslovili od Draga Freliha, desetletje enega vodilnih, jugoslovanskega kolesarja, ki je veliko pomagal tudi h kvalitetnemu dvigu Save. Savi in kolesarstvu ostaja zvest še naprej kot mehanik v delavnici, kar je nova potrditev, da kolesarstvo človeka, ki se mu je resno predal, ne izpusti. H. JelovČan

Alpsko smučanje
Rok Petrovič svetovni prvak v slalomu
tovne prvakinje v slalomu osvojila Andreja Leskovšek v Auronu.
Slalomski uspeh Roka Petroviča, ki je bil prvi, so dopolnili še Matej Oblak, ki se je z izredno vožnjo v drugem nastopu zagotovil odlično sedmo mesto in Luka Knific, ki je bil deveti. Škoda, da je tretji po prvi vožnji Tomaž Čižman, v drugi napravil napako in se je moral zadovoljiti s štirinajstim mestom. Dekleta se v veleslaomu niso izkazala, saj je bila Alenka Mavec na trinajstem mestu.
Tudi v veleslalomu so se naši mladinci izkazali. Svetovnemu prvaku v slalomu je uspelo, da si je z borbeno vožnjo prismučal še drugo medaljo na tem prvenstvu, saj je bil tretji, Čižman je bil peti in Knific šesti, medtem ko je Jakopih zasedel deseto mesto in mladi Jeseničan Robič dvanajsto. Naši mladi alpski smučarji so ponovno dokazali, da bodo dobri nasledniki že naših prekaljenih alpskih asov.
Tokrat so se naša dekleta bolje odrezala v slalomu kot v veleslalomu. Alenki Mavec je le za las ušlo tretje mesto, bila je četrta. Še en uspeh so Jugoslovani dosegli na tem svetovnem prvenstvu. Tomaž Čižman je osvojil bronasto odličje v kombinaciji in s tem zaokrožil res lep uspeh naših mladincev.
-tih
SESTRIERA - Lepo darilo za rojstni dan. Dan pred svojim sedemnajstim rojstnim dnem je na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Sestrierih (Italija) Jugoslovan Rok Petrovič postal svetovni mladinski prvak v slalomu. Tako je ta mladi Ljubljančan, ki je obenem član naše prve moške alpske selekcije, dopolnil uspehe naših smučarjev na mladinskih evropskih svetovnih prvenstvih. Bojan Križaj je bil leta 1975 evropski mladinski slalomski prvak v Maeyrhornu (Avstrija), leta 1977 je Boris Strel v Kranjski gori osvojil evropski mladinski naslov v veleslalomu, lani . pa je naslov mladinske sve-
Smučarski skoki
Rajko Lotrič prvak SFRJ
SARAJEVO - Član SK Jesenice Rajko Lotrič bo še dolgo pomnil novo srednjo olimpijsko skakalnico na Velem polju na Igmanu. Po dolgih letih smučarskih skokov mu je uspelo, da je na tej olimpijski skakalnici, kjer se bodo prihodnje leto za olimpijske medalje borili najboljši skakalci sveta, da je postal članski državni prvak v smučarskih skokih. To je hkrati lep uspeh tega skromnega državnega reprezentanta, ki je obenem dosegel že , vrsto lepih mednarodnih uspehov.
Novi državni prvak Rajko Lotrič si je že v prvi seriji priskočil lepo prednost, saj je za seboj pustil Ilirjana Ulago in Triglavana Benedika. V tej prvi seriji Goriškove skakalnice je presenetljivo slabo skočil favorit za prvo mesto Tepeš iz Ilirije. Vendar je nato v drugi Tepeš pokazal vse svoje znanje in si s skokom 90 metrov priskočil tudi prvi rekord skakalne lepotice. Lotrič se tudi v drugi seriji ni zmedel, doskočil pri isti dolžini kot v prvi in naslov je bil njegov.
Skakali so tudi kombinatorci in v vodstvu pri skokih je Kaštrun (Tržič), pred lanskoletnem državnem prvaku Vidicu iz Bleda in Joštom (Tržič). Vendar si je nato vodilni pri skokih državni naslov zapravil s tekom na deset kilometrov. Tu je bil najhitrejši Vidic in državni naslov je bil njegov. Na naslednjih mestih pa sta člana SK Triglav Kaštrun in Jošt.
Rezultati - 1. Lotrič (Jesenice) 248,2 (87,5, 87), 2. Ulaga 243,1 (87,5, 86), 3. Tepeš (oba Ilirija) 236,4 (81,5, 90). Benedik 230,3 (84,5, 83,5), 5. Globočnik (oba Triglav) 218,1 (76,5, 84), 8. Kaštrun (Tržič) 214,3 ( 79,5 , 83,5) 9. Bizjak 6tri-glav) 218,1 (76,5, 84), 8. Kaštrun (Tržič) 214,3 (79,5, 83,5), 9. Bizjak (Triglav! 213,5 (76, 84), 10. Dolar (74,5, 83,5) in Kavčič (Žiri) oba 207,3 (78, 82,5).
Zaradi močnega vetra, ki je v nedeljo pihal na Velem polju, so morali prestaviti državno prvenstvo na 90 metrski skakalnici. Prvenstvo bo to nedeljo v okviru mednarodne tekme, ki šteje tudi za evropski pokal.	-dh
f-- ~ ">
Jamarske novice
•	V Marijino brezno z vhodom za škofjeloškim gradom so se ob koncu decembra spustili Igor Potočnik, Jordan Glavina in eden izmed jamarskih pripravnikov. Potoček na dnu jame je skoraj popolnoma usahnil. To jamarje ni presenetilo, saj je znano, da voda v Marijinem breznu tudi ob velikih deževjih le malo naraste. Opazili so, da je v jami vedno manj netopirjev. Pred leti so v njej bivale cele kolonije malih letečih sesalcev, tokrat so v štirih urah naleteli le na dva.
•	Matjaž Drašak, Igor Potočnik in pripravnika Marjan Jančar in Jože Dragsler so se 26. decembra spustili v Simnovo brezno pri Gorjah. Dosegli so dno v glavnem rovu v globini 150 metrov, zanimivega stranskega rova pa kljub opisu jame (verjetno je pomunjkljiv) niso našli. Pred leti so v 40 metrov globoko vhodno brezno namestili lesene lestve. Zob časa jih je do dunes 1 močno načel. Trhle in napol podrte so nevarne tudi za izkušenega jamarja, pa četudi se spušča v brezno po vrvi. Prav po zaslugi lestev so ljudje v prejšnjih desetletjih iz brezna znosili veliko kapnikov, ki zdaj krasijo vrtove v okolici Bleda. Pri tako vundulskem početju in uničevanju naravnih lepot so prednjačili odrasli.
M. C.
r
Naši športni deli
Janez Meglič
Lom — Športna sekcija krajevni skupnosti Lom" f Storžičem je sprva delovala ?'
okriljem kulturnoumetni&
društva. V tistem Času so krajani ukvarjali 2 ziniss športi, uredili so tudi nek^t športna igrišča. Ze takrat Lomljani želeli, da bi imeli športno društvo. Med glav:-zagovorniki organizirane špo-in rekreativne dejavnosti v tf jevni skupnosti je bil Ja? Meglič, ki je postal p^j p? sednik športnega društva in ' nalogo zavzeto opravlja tudi nes. V šestih letih obstoji društvo doseglo največji us?* lani, ko je v akciji »Iščemo j boljše športno društvo v krav-" skupnosti« osvojilo prvo občini in štirinajsto v Slo ven ij: tem Času so domaČi športi sodelovali na številnih prir^' vah v krajevni skupnosti in občini. Udeleževali so se movanj v sankanju, smučar' atletki in krosu. Smučarji -navezali stike s športniki zerskega in Dobrle vasi na -atrijskem Koroškem ter skup* ostalimi krajani uredili sniu^" in zgradili kočo na Javonu* V vse te uspehe na podrvv telesnokulturne dejavnosti v ir* jevni skupnosti je vgrajeno cif Janeza Megliča, športnika > mladih nog, smučarskega socfr
ka, organizatorja ter dobita občinskega priznanja - bron*^ Bloudkove značke.
J. Kikei
Nov uspeh bratov Petrič
OFFENBACH - Kranjska p**
Borut in Darjan Petnč nadafe^ mednarodnimi uspehi. Tokrat močnem mednarodnem mitingu nas**
v Offenbachu in se v 25-metrskem b*
enakovredno borila z več kot ^
plavalci. Čeprav sta v polnem trf* sta dosegla več tot »v«jPnčaW. Lep spopad je bil na 400 m kravi. £
/magal reprezentant S/ Salnikev. t\
Petnč pa bil 3:51,76 takoj tretje mesto se je v tej discipl™ u<** Američan 0'Brein, za AmenčanoE * bimarjan Petrič četrt.. Na 100 m fcr Hnrut Petrič deveti, na 200 m fc*' B^ Petrič zasedel tretje	^
n^sto si je Borut pnplaval tud, nt * dTlfm. Lep mednarodni uspeh je nJ " litinKu dosegla tudi Kranj čanka M J^a.ki je lagala n. 200 n. M, 200 m delfin.
Torek, b. .februarja i 983
ŠPORT IN REKREACIJA —ZANIMIVOSTI
13. STRAN O
Pozabljena odlična smučina Španovega vrha
Krajevna skupnost Planina pod Golico ima odlične možnosti za Razvoj letnega in zimskega turizma — Dobro delo krajevne skupnosti, organizacij in društev — Telefonsko omrežje so grabili tudi s prostovoljnim delom
rujemo skupnost Planina pod Golico so nam predstavili:
^ tanko Klinar, predsednik sveta Ivan Razinger, poveljnik štaba
rajevne skupnosti
narodne zaščite
^ofe Stare, predsednik skupščine *~ajevne skupnosti
Hermina Razinger, tajnica krajevne skupnosti
Planina pod Golico — Krajevna skupnost Planina pod Golico skupaj z zaselkom Prihodi in Plavškim rov-tom šteje okoli 400 prebivalcev, ki so zaposleni v jeseniških delovnih organizacijah. Krajevna skupnost je v minulem obdobju posvetila precej pozornosti vsem tistim problemom, na katere so opozarjali krajani na dobro obiskanih zborih občanov.
V Planini pod Golico se pritožujejo predvsem nad nekvalitetnimi še vedno neurejenimi vaškimi potmi, mostovi, makadamom od Prihodov ter nad še nedograjeno cesto v Plav-ški rovt. Želijo razširiti pokopališče in zgraditi mrliške vežice. Telefonsko omrežje so večinoma že dobili, ob pomoči vojakov so ga zgradili deloma tudi sami. Neurejeno imajo
Lojzka Ravnik, predsednica kra-^vne konference SZDL
Gorski reševalci pregledali delo
Kranj - V sredo, 2. februarja, so ^ zbrali na redni letni skupščini ciani postaje Gorske reševalne služ-^ v Kranju. Na zboru, ki je potekal večinski udeležbi reševalcev, so r*-egledali svoje delo v preteklosti m ^Črtali naloge za naprej, j. Kot je v svojem poročilu o opravičenem delu naglasil načelnik po-Jt-aje Emil Herlec, so glavno pozornost posvečali izpolnjevanju preventivnih nalog in reševalnih akcij. Za ^ševanje v gorah so porabili največ ^sa in moči; to pa bo glede na razmah planinstva neizogibno tudi v ^doče. Ob skrbi za preprečevanje ^^sreč in ukrepanje ob njih je bila
njihovih najpomembnejših na-
vzgoja inštruktorjev GRS ter ^posabl janje celotnega članstva. kH tem so zelo dobro sodelovali s K^ipadniki armade in milice, izreden \ ^predek - vsi piloti in mehaniki ^talske enote milice so v sestavi ^anjske postaje GRS - pa so do-^gli v alpskem letenju. ^ Postaja, ki se med drugim vklju-v delovanje civilne zaščite, je ^ležna široke družbene pomoči pri
^>semnajstič na Stol
. Jesenice - Letos bo od 18. do	širše domovine Pohod na vrh Stoja
Vf?bruaHa že 18 zimski spominski	bo seveda mogoč le v primeru dobrih
na Stol ki «a pripravlja po-	vremenskih razmer, sicer pa bodo
ronoa na btol, ki ga.pnp •	prireditelji udeležence usmerili po
začrtani poti prek planin pod Stolom.
Podrobnejša obvestila organizatorjev o pohodu bomo pravočasno objavili, že sedaj pa naj opozorimo, da sleherna zimska tura zahteva dobro telesno pripravljenost in primerno opremljenost pohodnika. Zato ne bo odveč, če vsakdo pred odločitvijo za udeležbo na zimskem pohodu v gore najprej pretehta svoje sposobnosti; povsem nujno pa je, da se na sleherni vzpon, zlasti zimski, potlej temeljito pripravi. Le s takim osebnim odnosom do hoje v gore in ustreznim ravnanjem na pohodu je namreč moč pričakovati kar največjo skupno varnost za udeležence množične prireditve.
S. Saje
zagotavljanju sredstev za njeno opremljanje. Ker pa večino tehnične opreme ni moč kupiti na domačem trgu, vseeno vlaga velike napore v kompletiranje opreme, brez katere ne bi mogla opravljati zahtevnih reševalnih akcij.
Gorski reševalci veliko pripomorejo tudi k uresničevanju programa planinskih akcij, za kar se jim je v pozdravnem nagovoru med zborom zahvalil predsednik kranjskega planinskega društva Franc Ekar. Prav tako je zbrane seznanil, da bodo sedmim reševalcem podelili na bližnjem zboru društva visoka planinska odlikovanja za njihovo delo.
Med razpravo so namenili pozornost aktivnostim za pripravo skupščine slovenskih reševalcev. V njih naj bi predvsem skrbno izbrali novo vodstvo iz vrst operativnih delavcev, ki poznajo problematiko postaj GRS. Srečanje so sklenili z imenovanjem vodstva postaje, katero bo še naprej vodil Emil Herlec, za tehnično vodstvo pa bosta skrbela Tone Langerholz in Franc Zupane.
S. Saje
r-<3iioa na t>toi, ki ga	f"
K^ben odbor pri koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške Jbčine in občinskem odboru Zveze Jtfruženj borcev NOV na Jesenicah. 5 njim se bodo mladinci, borci, planinci in drugi ljubitelji gora tudi iSkrat množično spomnili junaštev frtircev jeseniške čete v boju 20. fe-af^uarja 1942. leta s premočnim nem-Jkim okupatorjem prav pod najvišji vrhom Karavank.
Kv Pohod, ki vsako leto privabi več udeležencev, bo po predvidevanjih organizatorjev potekal letos £tez večjih sprememb. Prvi dan bo s JVoroške Bele in iz Žirovnice krenila fS Pohod Po poteh Cankarjevega K^taljona do Valvasorjevega doma §txl Stolom šolska mladma. Draga
kanalizacijo v Prihodih in zato je tudi ta vključena v program srednjeročnih del krajevne skupnosti.
V	vaških krajevnih skupnostih imajo drugačne probleme kot v mestnih n aseljih in večinoma so povezani tudi s prevozi. V Planino pod Golico redno vozi avtobus, tudi šoloobvezne otroke, vendar si starši želijo, da bi jih pripeljal do šole na Jesenicah.
Planina pod Golico je bila nekdaj priljubljena izletniška in turistična točka in po nekajletnem mrtvilu si v krajevni skupnosti žele, da bi dobil turizem večjo veljavo. Gradijo kočo na Golici. Vaščani bi oddajali več zasebnih sob, ko bi ustrezno uredili prehrano. Dom pod Golico so obnovili in je dobro obiskan, vendar ostaja še vedno nadvse pereče vprašanje žičnice in nasploh razvoja Planine kot zim-skošportnega središča. Dostopi do žičnice niso primerni, parkirnih prostorov je premalo, smučanja pa bi bila lahko kljub pičli snežni odeji kar dobra, ko bi postavili vlečnico, ki jo načrtujejo. Že nekaj let se tudi načrtuje povezava z Javorniškim rovtom, kamor vodi zdaj gozdna cesta.
Z vlečnico bi radi jeseniškega smučarja pripeljali do Španovega vrha, kjer so izjemno lepi in zahtevni tereni, s katerimi se Črni in ŠpanoV vrh upravičeno ponašata. Zimski šport bi bil lahko v polnem razmahu, če ne bi tega centra tako zelo zanemarili. Ne le alpsko smučarijo, temveč tudi sankanja, čeprav je v Planini edina sankaška proga, ki ima vedno dovolj snega.
Razumljivo je, da veliko skrbi posvečajo cestam in tako so tudi za Plavški rovt prispevali vsi, razen enega, po 2.000 dinarjev. Pravih kmetov je razmeroma malo, vendar se število govedi povečuje. Stalno skrbijo za čiščenje pašnikov. Krajani so bolj zadovoljni, ker se število vikendov ne povečuje več; počitniških hiš je že več kot sto in le redki so tisti lastniki, ki so se pripravljeni vključiti v delo krajevne skupnosti. Skupščina občine zdaj veliko bolj upošteva mnenje krajevne skupnosti in zato se ne ogreva več za gradnjo vikendov, saj nekateri neodgovorni lastniki povzročajo raznovrstne komunalne težave.
Krajevna skupnost dobiva malo denarja za svojo redno dejavnost in zato delno lahko prispeva le za ureditev drobnih komunalnih problemov. Hudo jih je prizadel zemeljski plaz, ki se je sprožil pod žičnico. Z neumornim delom štaba narodne zaščite so ga v kar najhitrejšem času zadovoljivo sanirali, temeljita dela pa čakajo na pomlad. Prav tako bo čimprej treba urediti kolovozno pot v Plavški rovt, ne nazadnje tudi zato, da bi omogočili pot gasilskemu vozilu ob nujnih intervencijah. V Plavškem rovtu se ustanavlja gasilska desetina, zato v krajevni skupnosti začenjajo z akcijo za nabavo ustrezne gasilske opreme.
V	Planini pod Golico pa niso aktivni le gasilci, člani narodne zaščite, temveč tudi športno in kul-
turno-umetniško društvo, ki »e pripravilo že več prireditev. Zal pa nimajo primernih prostorov, saj krajevna skupnost nima ustrezne dvorane. Vsi krajani so se aktivno vključili v akcije Nič nas ne sme presenetiti, saj se zavedajo, da so oddaljeni od mesta in zato morajo biti zadovoljivo usposobljeni za primer naravnih in drugih nesreč. Ne smemo pozabiti tudi dejavnosti Zveze borcev, ki si zdaj prizadeva, da bi uredila nekaj spominskih obeležij, predvsem spomenik petim padlim
partizanom; radi bi postavili tudi obeležje za prvo kurirsko ambulanto.
Če bodo imeli denar in vsaj toliko volje kot dozdaj, bodo lahko v krajevni skupnosti Planina pod Golico v okviru krajevne konference Socialistične zveze in v okviru krajevne skupnosti razrešili še vse tiste probleme, ki so zdaj kamen spotike. Veliko delovnih ljudi je že vključenih v delegatski sistem, ki je učinkovit in prek katerega krajani uveljavljajo svoje interese.	.
D. Sedej
Bodoči starešine na smučeh
Smučanje je del usposabljanja gojencev vojaške akademije kopenske vojske — Utrjevanje njihovih psihofizičnih sposobnosti med zimskim urjenjem — Bivanje na Pokljuki so izkoristili za izpolnitev več nalog
Smučanje je med gojenci vojaške akademije zelo priljubljen šport
Pokljuka — Kolona mladih, postavnih fantov, športno oblečenih in s smučmi na ramah, je ondan krenila od vojaške stavbe na Rudnem polju v zasneženo pobočje. Ob njegovem vznožju se je ustavila in hip zatem so mladeniči, postavljeni v krog, začeli z ogrevalnimi vajami. Potlej jih je njihov vaditelj povedel na vzpetino, s katere so se po njegovem zgledu na razne načine spuščali na smučeh.
»Telesna vzgoja,« je pojasnil zanjo odgovoren starešina iz vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu, »je sestavni del prizadevanj za utrjevanje borbene pripravljenosti. Zato se morajo naši gojenci uriti v raznih športnih panogah in se naučiti tudi smučanja. Pomembno je namreč, da športe obvladajo; le tako lahko pozneje kot starešine v enotah uspešno vodijo telesno urjenje vojakov.«
Z" uresničevanje programa telesne vzgoje imajo na akademiji dobre razmere. To med drugim potrjuje podatek, da se vseh 35 rodov, ki so doslej tamkaj končali študij, ponaša z vrhunskimi rezultati v raznih športnih panogah. Smučanja se seveda ne uče v Beogradu, ampak sredi drugega letnika odidejo na dvotedensko zimovanje v enega od smučarskih krajev po Jugoslaviji.
Aktivni alpinisti iz Gorij
^rano*Vzpenjale skupine pohodni-^ov iz raznih krajev naše ožje in
Va dneva se bodo na Stol organi
Gorje — Člani alpinističnega odseka v Gorjah so sestavili poročilo o delu lansko leto, ki kaže na njihovo dokaj uspešno plezalno aktivnost. Šest stalnih članov odseka je opravilo 219 plezalnih vzponov skupno s turnimi smuki pa so imeli kar 317 tur.
Delo odseka vodi načelnik Franci Ferjan; uspešen plezalec je tudi mladi Slavko Klinar. Sicer pa jedro aktivne plezalske druščine najbolje predstavijo vzponi po zahtevnih smereh! Franci Ferjan in Miha Zumer sta preplezala Tržaško smer v severni triglavski steni in smer Krušic-Ferjan v Luknja peči, Miha Zumer in Slavko Klinar Čopov steber v Steni, Franci Ferjan in Slavko Klinar pa Centralno smer v Velikem Draškern vrhu in Aschenbrennerje-vo smer v Travniku; navezi Ferjan-Klinar in Zurner-Zupan sta bili uspešni tudi v Sfingi.
Razen z dobro opravljeno alpinistično šolo in plezalnimi vajami se odsek lahko pohvali z raziskovanjem južnega ostenja Rjavine od Pršivca do Macesnovca in starih lovskih poti ter zbiranjem fotografskih posnetkov Pomaga tudi domačemu planinskemu društvu pri oskrbi koč in poti ter vzgoji mladih planincev. Odsek je — ne nazadnje - uspel z akcijo za ponovno odprtje Pokljuške soteske, kjer so njegovi člani očistili in prepleskali nosilno konstrukcijo galerij.
Ze letošnjo zimo so alpinisti nadaljevali svojo plezalno aktivnost. Opravili so več zimskih pristopov na vrhove in turnih spustov z njih, Ferjan in Zumer pa sta preplezala
Nemško smer v Steni in Zimsko v Krmi. Za naprej načrtujejo stalno izobraževalno dejavnost, sklic občnega zbora in pripravo skupne odprave z radovljiškimi alpinisti v južnoameriške Ande. Uresničevanje načrtov jim bosta ob njihovi prizadevnosti omogočila, kot naglašajo člani odseka, tudi pomoč in razumevanje domačega planinskega društva in gorjanske osnovne šole.
Janez Kunšič
Čeprav tod večina gojencev prvič stopi na smuči, je med njimi smučanje zelo priljubljeno. V desetih dneh vsi obvladajo osnovne- smučarske veščine, ob koncu pa svoje sposobnosti preizkusijo v teku patrulj na 10 kilometrov in bojnem streljanju.
Med letošnjim zimovanjem na Pokljuki je gojence poučevalo v smučarskih spretnostih 22 vaditeljev smučanja. Na pomoč so priskočili tudi tisti gojenci, ki smučanje dobro obvladajo že od prej. Dobro organizirano delo je bilo pomembno tako za uspeh kot varnost gojencev. Kakor je poleg ostalega naglasil njihov zdravnik športne medicine, med učenjem smučanja tudi letos niso imeli resnejše poškodbe, s povečanimi telesnimi napori v planinskem okolju pa so dosegli načrtovano večanje psihofizičnih sposobnosti gojencev.
»Učenje smučanja in telesno utrjevanje,« je povedal pomočnik načelnika vojaške akademije kopenske vojske Jevrem Cokič, »nista edina cilja zimovanja. Gojence namreč popeljemo vsako leto v drug kraj, da bi spoznali našo domovino. Med bivanjem na Pokljuki so se seznanili z junaštvi tukajšnjih partizanov in današnjim življenjem v okoliških krajih, obiskali pa so tovarno športne opreme Elan in republiški center za obrambno usposabljanje v Poljčah.«
Zimovanje seveda izkoristijo tudi za urjenje v drugih nalogah. Spoznati morajo posebnosti gorskega sveta in možnosti za varno gibanje v njem. Prav tako se morajo naučiti izkoriščanja vseh prednosti zasnežene narave za preživetje in uspešno vodenje borbe v njej. Najbolj pomembno pa je, da planine sprejmejo kot del bogastva naše lepe dežele, katere varnost je odvisna tudi od njihove obrambne pripravljenosti.
Stojan Saje
Občinska zimska atletska liga
KRANJ — Za učenci kranjskih osemletk je prvo kolo letošnje zimske atletske
Eionirske lige. Ze v prvem kolu se je po-azalo, da je za atletiko na kranjskih osnovnih šolah dovolj zanimanja, saj je že v tem uvodnem kolu nastopilo šeststo-petdeset tekmovalk in tekmovalcev. To je številka, ki je bila prvič dosežena v kranjskem atletskem športu.
V skupnem moštvenem vrstnem redu je povedla OŠ Franceta Prešerna, ki je bila najboljša tudi med učenci, medtem ko so prvo mesto med moštvi učenk dosegle tekmovalke OŠ Simona Jenka.
Skupni vrstni moštveni red — 1. OŠ F. Prešeren, 2. OŠ S. Jenko, 3. OŠ M. Va-Ijavec, 4. OŠ L. Seljak, 5. OŠ Bratstvo-Enotnost, 6. OŠ S. Žagar, 7. OŠ J. B. Tito, 8. OŠ St.-J. Mlakar učenci - 1. OŠ F. Prešeren, učenke — OŠ S. Jenko.
Zmagovalci — pionirji 5. razred 60 m — 1. Cigler (Bratstvo-Enotnost) 9,0, 300 m - 1. Pajk (F. Prešeren) 51,9, met medicinke — 1. Mutvar (M. Valjavec) 9,76, višina — 1. Janškovec (F. Prešeren) 125, troskok — 1. Cuderman (M. Valjavec) 6,10, 6. razred — 60 m — 1. Brezni-čar (L. Seljak) 8,6, 300 m - 1. Ožegovič (F. Prešeren) in (Grilc) (S. Mlakar) oba 49,8, medicinka - 1. Okoren (S. Mlakar) 11,44, višina - 1. Posedi (F. Prešeren) 140, troskok — 1. Kastiger (Bratstvo-
enotnost) 6,66, 7. razred — 60 m — 1. Crvenkovič (F. Prešern) 7,7, 300 m — Sušnik (M. Valjavec) 49,7, medicinka
-	1. Tumič (S. Jenko) 11,65, višina - 1. Bohinc, Čurčič (oba F. Prešeren), Pelko (S. Jenko) vsi 150, troskok - 1. Kranjc (Bratstvo-Enotnost) 7,42, 8. razred — 60 m - 1. Oijetičanin (S. Jenko) 8,0, 300 m - 1. Rakovec 47,5, medicinka -1. Kalan (L. Seljak) 13,82, višina - 1. Hribernik (Bratstvo-Enotnost) 170, troskok - 1. Krč (F. Prešeren) 8,03;
pionirke — 7. razred — 60 m — 1. Strupi (St. Žagar) 8,9, 300 m - 1. Bradač (S. Jenko) 55,8, medicinka — 1. Ferjan (M. Valjavec) 10,22, višina - 1. Polak (F. Prešeren) 140, troskok - 1. Pogačnik (S.Žagar) 6,60, 5. razred - 60 m - 1. Krančar (S. Jenko) 9,3, 300 m - Potočnik (S. Jenko) 54,1, medicinka — 1. Še-ljanin (F. Prešeren) 8,83, višina - 1. Milenkovič (F. Prešeren) 115, troskok -1. Tratnik (L. Seljak) 5,82, 6. razred -60 m - 1. Jeme (F. Prešeren) 8,9, 300 m
-	1. Vitas (F. Prešeren) 55,8, medicinka
-	1. Bregar (S. Jenko) 8,85, višina - 1. Bukovec (L. Seljak) 125, troskok - 1. Hafner (L. Seljak) 6,60, 8. razred -60 m - Okršlar (S. Jenko) 8,5, 300 m -1. Hafner (L. Seljak) 53,5, medicinka -1. Zumer (F. Prešeren) 140, troskok -Brešar (Bratstvo-Enotnost) 6,48. -dh
GLAS 14. STRAN.
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE KRONIKA
TOREK, 8. FEBRUARJA 1*
PUSTNI PLES V RESTAVRACIJI HOTELA CREINA
v torek, 15. 2. 1983 od 20. do 01. ure VSTOPNINA: 150 din
Rezervacije sprejemamo na recepciji hotela in po telefonu 23-650.
VABI KOLEKTIV HOTELA CREINA
Hudo ranjen v pretepu
Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
VZGOJITELJICE
v vrtcu »Janček« na Visokem
za določen čas s polnim delovnim časom
za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Nastop dela 7. 3. 1983. Pogoj: — vzgojiteljska šola
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor.
ALPINA tovarna obutve Žiri, Strojarska ul. 2, Žiri, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb TOZD Prodaja
razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije za Delovno skupnost skupnih služb, TOZD Prodaja prosta dela in naloge:
Delovna skupnost skupnih služb
1.	VODENJE SLUŽBE NAČRTOVANJA IN ANALIZ za dobo 4 let
TOZD Prodaja
2.	VODENJE PRODAJALNE ALPINA ŠKOFJA LOKA I za dobo 4 let
3.	VODENJE PRODAJALNE ALPINA AJDOVŠČINA za dobo 4 let
Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
—	2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
Pod 2. in pod 3.
—	VKV prodajalec,
—	5 let delovnih izkušenj v prodaji na drobno z obutvijo.
Za vse delovne naloge in opravila velja ugotovljeno in priznano z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje določenih del in nalog. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Razpisna komisijaza DSSS, TOZD Prodaja, Strojarska ul. 2, 64226 Žiri"
Cv
ABC POMURKA »LOKA« n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN, Gostinstvo Kranj
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. POSLOVODJE RESTAVRACIJE PRAJERCA v Škofji Loki
Pogoj: — VKV ali KV gostinski delavec z dvema oziroma tremi leti prakse na enakih ali podobnih delih
2 VEČ NATAKARJEV
za delo v gostilni Stari Mayr v Kranju Pogoj: — KV natakar
3. DVEH KUHARJEV
za delo v gostilni Stari Mayr Pogoj: — KV kuhar
4	SKLADIŠČNIKA
za gostilno Stari Mayr
Pogoj: — KV gostinski ali trgovski delavec
5	SNAŽILKE
za delo v gostilni Gorenja sava in Gaštej
Delo se opravlja z deljenim delovnim časom
1 6. SNAŽILKE
za delo v gostilni Prešernov hram
7 DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI
restavracije Frankovo naselje v Škofji Loki
Poskusno delo za dela pod točko 1. traja 60 koledarskih dni. za dela pod točkami 2., 3., 4. traja 45 koledarskih dni, za dela pod točkam! 5., 6. in 7 pa traja 30 koledarskih dni.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v IS dneh po objav. oglasa na kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka.
Ljubno — Minuli ponedeljek, 31. januarja, sta se v Ljubnem stepla 27-letni Janko Markovec in 19-letni Bojan Perko. Pri ostrem obračunu je Markovec padel in z glavo udaril na asfalt. Po nekaj dneh je začel tožiti o bolečinah v glavi, zato so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili, da gre za prelom lobanje. Ko bi možaka predvidevala tako hude posledice, bi bila verjetno zrelejša in razsodnejša. -
Ogromna škoda v požaru
Trata — V obratu škofjeloške delovne organizacije Termika na Trati je v soboto, 5. februarja, kako uro po polnoči nenadoma prišlo do požara v izhodnem dimniku ventilacijske postaje.
Domnevajo, da je požar nastal v filtru, ki ga sestavlja 150 kvadratnih metrov tervolnih plošč. Slednje so se vnele, od tod pa se je požar razširil skozi dovodne cevovode do ventilacija in v izhodni dimnik. Zaradi visokih temperatur so nastale tudi poškodbe na ventilatorjih in odvodnih napravah. Ogenj so zadušili delavci sami.
Nastalo škodo cenijo na približno 1.880.000 dinarjev, nadaljnjih nekaj milijonov pa je nastalo zaradi izpada proizvodnje od 5. do 9. februarja.
D. Ž.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE
Bled
Komisija za delovna razmerja
TOZD GH Toplice Bled
objavlja prosta dela in naloge
ClSTILKA SREBRNINE
Pogoji:
—	nedokončana osnovna šola,
—	poznavanje čistilnih sredstev in njihovo uporabo s posebnim poudarkom na čiščenje srebrnine,
—	poskusno delo traja 1 mesec
Rok za zasedbo: v zakonitem roku.
Delo se združuje za nedoločen
čas.
Vloge s pripisom »Komisiji za delovna razmerja« pošljite v 8 dneh od dneva objave, na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Grand hotel Toplice Bled, C. svobode 12.
Komisija za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI DAVORIN JENKO CERKLJE
razpisuje naslednja prosta dela in naloge
1.UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
od 1.3. do 27. 6.
Pogoji:
—	diploma iz slovenskega jezika na pedagoški akademiji oz. na drugi ustrezni višji ali visoki šoli
2.	POMOČNICA
V RAČUNOVODSTVU s polovičnim delovnim časom za nedoločen Čas. Nastop dela 1. 3. 1983.
Pogoji:
—	srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj počljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi komisiji za delovna razmerja dole.
NESREČE
POVOZILA OTROKA NA PREHODU
Kranj - Na prehodu za pešce pred osnovno šolo Staneta Žagarja na Cesti 1. maja je v petek, 4. februarja, voznica osebnega avtomobila Ivanka Pogačnik, stara 38 let, doma iz Kranja, povozila šolarko. Zaradi hitre vožnje na poti iz Čirč proti središču mesta Pogač-nikova pri prehodu ni uspela ustaviti. Trčila je v otroka, 8-letno Majo Atanasovo iz Kranja. Hudo ranjenega so otroka odpeljali v Klinični center v Ljubljano.
SMRT PRI NEPREVIDNEM PREČKANJU
Kranj - V križišču Ručigajeve ceste z regionalno cesto Kranj—Brnik se je v petek, 4. februarja, zgodila prometna nsreča, v kateri je pešakinja, 74-letna Cecilija Egart iz Kranja, izgubila življenje. Voznik osebnega avtomobila, 20-letni Pavle Vidmar iz Žej pri Kamniku, je peljal iz mesta v smeri Brnika. Zaradi neprilagojene hitrosti je v križišču z Ručigajevo cesto trčil v peŠakinjo, ki je prečkala cesto zunaj prehoda za pešce. Egartova je v nesreči utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju umrla.
D. Ž.
MALI
OGLASI
tel: 27-960
PRODAM
Ugodno prodam globok OTROŠKI' ZIČEK tribuna in dolgo PORCČ OBLEKO 40-42. Jenko, Sp. BeU 15 »
fon 45-301 Prodam original CIRKULAR za S
in 4 kW električni CIRKULAR
61-032
Prodam nekaj dni stare PIŠCAS Telefon 40-146
Poceni prodam raztegljiv KAVČ P» zanska 19, Kranj, tel. 2*3-749
Črnobel TELEVIZOR, francoske? STEIJO in manjšo MIZO s stoli upe prodam. Telefon 74-881 popoldan
Ugodno prodam 7 novih VRaT. jc hrast. Bo zovi čar, Zanova 4 telefon 23-763 vsak dan po 16. ur«
Prodam POMIVALNO MIZO »E» z dvema koritoma. Telefon 27-452 3 Prodam 23 kv. m NAPUŠČA, m*c# širina 7 cm, debelina 1,4 cm in'11 fcu macesnove OBLOGE 5 cm/l 4 an. fon 064-61-691
Nujno in ugodno prodam nov iX maestral 9 in nerabljen MOTOR v* 4 KM. Zupan, Zupančičeva 18, K* tel. 26-522
Prodam 120-litrski vinski SOD ? stov) in 140-litrski BOJLER Brit*
Prodam PEC kiippersbusch. Ink*
cije po tel. 24-571
Cfcf
cilmira
Al mira
Alpska modna industrija Radovljica
Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovi«
objavlja prosta dela
POSLOVODJE PRODAJALNE v Kranjski gori
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednji
dokončana poslovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj pri i2Vaja. i nju poslovodskih del	.	■ j
ali	• i j
- dokončana trgovska šola tekstilne usmeritve in 5 let delovnih iziu- i šenj pri izvajanju razpisanih del	_	t
Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela po dogovoru.	^
Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijave z dokaiii * o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira, alpska modni industrija Radovljica, Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. Razpis velja 8 dni od dneva objave oglasa.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po sprejemi: sklepa samoupravnega organa.

reševalne službe K ran trt Vaja gorskih reševalcev - Postaja UorsKt pnpravlU na KalilH
Uprava za notranje zadeve sta prea neu ^ reševaice miličnik redno preverjanje znanja za gorske res (;n,nc tehnike tn prve p,-Šestdeset tečajnikov je obnovilo poznai unj re.gvanja poškodovanca moči. Preverjanje so sklenili z vajo	euim sedežem. —
s Kališča v Mače. — Na sliki: spust z Urammy to: F. Ekar
TOREK, 8. FEBRUARJA 1983
OBVESTiLA, OGLASI, OBJAVE
.15. STRAN GLAS
Prodam barvni televizor »BLAU-^UNKT«, ekran 68 cm. Bogataj Bene-ctikova 24, Stražišče
Prodam malo rabljen črnobel TELEVIZOR iskra panorama. C. JLA 44, telefon 24-910	1103 MIZARSKO TRAČNO ŽAGO sipa 600. *>ovo, nujno prodam za 15% ceneje, r elefon 064-57-095 1080
Prodam novo diatonično HARMONIKO. Forme 18, Žabnica	975 Prodam novo KOSILNICO tip agroal še v garanciji, in KOMAT Marija **erišič, Dovje 111, Mojstrana 1100 Prodam PRAŠIČE, težke po 70 kg. 0ičur, Mlakarjeva 58 1081 Prodam stereo ZVOČNIKA. Telefon Sl-325 1159 w Prodam LADIJSKI POD. Bašelj 17, t^reddvor 1190 Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE, pomivalno mizo, omaro za ^inevno ali otroško sobo. Boro Mikič, stari <iijaški dom, Kidričeva 2, Kranj 1191 Prodam razen hrastov LES, 50 in ^Ocm, in bukova DRVA. Telefon 70-206
1192
„ Prodam ŠIVALNI STROJ bagat, Tilka Vovk, Suha 1, Kranj	1193
^ Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 77, Šenčur	1194
. Prodam KAMERO super 8 SANKYO. <aplotnik, Lojzeta Hrovata 9, Kranj, Stanovanje št. 11	U95
Ugodno prodam cvetoče KAKTUSE, f*Q8teljna pregrinjala, kovtr, zavese, 'kuhinjsko tehtnico, električno ključavnico, vodovodni lijak, štedilnik kilppers-**Usch in športni voziček. Marija Dolinar, talcev 18, Kranj	1196
Prodam ZENIT foto sneiper. Zalog 48, ^«rklje	1197
- Prodam komplet rjavo KMEČKO rEČ, nerjaveča VRATCA in VEZI, KjRAVO za zakol in 6 mesecev starega f*IKCA ter KUPIM strešno OPEKO ^OBROVEC, ročne izdelave. Fujan, Hiaše 5, Smlednik	1198
Ugodno prodam dobro ohranjeno PEC olje. Stojčič, Pipanova 41, Šenčur 1199 K Poceni prodam dobro ohranjena ŠTEDILNIKA gorenje (prvi: 4 elektrika £ plin; drugi: 4 elektrika) in JEDILNI KOT. Telefon 25-615	1200
Prodam 5 dni starega BIKCA. Struženo 12, Kranj	-	1201 v Prodam dobro ohranjeno PONY Kolo. Lojz Pirih, Podbrezje 63, Duplje * 1202 Prodam 4 železobetonake MREŽE, **ofil 8/6. Telefon 25-074 1203 ^ Prodam rabljeno SPALNICO. Rup, rničeva 7, Kranj, Čir če 1204 w ZVOČNIKE ITT, 180-120 W, 4 ohm, **edam. Telefon 061-573-968 ,1205 t Dve jahalni KOBILI, 3 in 7-letm, prodno prodam. Martin Kocjan. Mihovv ^ 16,68310 Šentjernej 1206 jv Prodam KRAVO po prvem teletu, rt ^ćnik, Bodovi je 1, Škofja Loka, dopol-
120'
* Prodam nekaj KORUZE. Sr. Dobrava * - 9, tel. 79-792 - Kropa	. 120S
. "Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-Sc*mtalko. Telefon 061-611-004, Sora 9, V.edvode	1209
Prodam trodelno GARDEROBNO 'OMARO (globina 45 cm). Tel. 064-21-197
JiVPlM
> Kupim polavtomatski SADILEC za ^•otnpir. an Osterman; Luže 34, Šenčur
l0<Jt>
^ Kudnj dobro ohranjen glbbok OTROBI VOZIČEK. Telefon 064-60405 1118 v Kupim otroško POSTELJICO. Naslov oglasnem oddelku	. j211
^ Kupim mlado KRAVO s prvim ah dru-teletom. Naslov v oglasnem oddelku
i«« lfc
Vozila
^ Prodam RENAULT 4. Tomšičeva 19, ~*anj	1010
^ Prodam OPEL KADETT, zadaj ka-v^wboliran. Franc Uršič, Bistrica 171 pri 4 HiČu	1015
LProdam FIAT 124, letnik 1970. Šenčur, Mlakarjeva 58	H29
^s.Kupim JUGO 45. Plačam v gotovini. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka
1137
V	Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. *t»VMk, Sv. Duh 86, Šklofja Loka 1213
V	Prodam BMW 2002 ali menjam za to-
avto ali osebni karamboliran. Mo-^riB, Zabrekve 9, Selca	1214
*W*>T0dam ZASTAVO 750, letnik 1973. Štem, Šmidova 13, Čirče, Kranj
1215
V	\Jgodno prodam WARTBURG karajo, letnik 1974. Ogled v soboto in netijo, ob delavnikih pa po 16. uri Telefon t^H-80-122. int. 66 ali naslov v oglasnem ^delku	1216
^*rodam NSU 1200 C. Milan Klemene, . Nska 20, Tržič	1217
Prodam FIAT 126-P. Zabfeznica 61, Žirovnica	1218
Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000. Jože Mencin, Cankarjeva 17, Radovljica, tel. 77-515 do 15. ure, potem 75-668 1040
STANOVANJA
Dvosobno STANOVANJE, novejše, s telefonom, v Škotji Loki, prodam. Informacije po tel. 064-62-016	1043
Žensko sprejmem v ogrevano STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku
1219
V Kranju ali Skofji Loki kupim dvo-inpol ali trosobno STANOVANJE. Ponudbe pod: Navedite ceno	1220
Mlada družina iz Škofje Loke nujno potrebuje SOBO za 6 mesecev, na območju Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku	1221
OBVESTILA
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC tel < 061 > 7«1 -333. letei 31656
POSESTI
Prodam PARCELO na sončnem kraju, primerno za hišo ali vikend v bližini Golnika najboljšemu ponudniku. Šifra: Vikend	1222 V najem oddam APARTMA za 4 osebe v Baški na otoku Krku, v letu 1983, štiri metre od plaže. V poštev pride tudi zamenjava v okolici Pokljuke. Zdenko Palčič, 51000 Rijeka, Sanjskih Uskoka l/V
1223
ZAPOSLITVE_
Mati z otrokoma nujno vzame kakršnokoli DELO na dom. Vlasta Jenštrle, Gorenjesavska 10, Kranj, od 14. ure dalje
1226
Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič bo priredilo teoretični tečai iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za pridobitev C, CE in D — kategorije voznikov motornih vozil in tečaj za pridobitev podaljšanja inštruktorskega dovoljenja vseh kategorij za naslednja leta. Predavanja bodo v ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure. Tečaj se bo pričel v drugi polovici februarja. Vse informacije daje in prijave sprejema vodja tečaja Jože Goričan, RoČevnica 35. Tržič, tel.50-715	1173
PRIREDITVE
Nogometni klub Šenčur, vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v soboto, 12. februarja 1983 ob 20. uri v domu Kokrške Čete v Šenčurju. Za ples bo skrbel ansambel GONG iz Škofje Loke. Predprodaja kart bo od 10. - 12. februarja 1983 v domu Kokrške Čete od 16. - 18. ure.
NOGOMETNI KLUB KOKRICA prireja VESELO PUSTOVANJE 12. 2. 1983 od 19. do 0.2 ure v KULTURNEM DOMU na Kokrici. Igra ansambel PRA-PROTNIK. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Maske nagrajene! VABLJENI! 1178
PLESNI TEČAJI v Kranju (DELAVSKI DOM, vhod VI.)
PRIČETKI: ZAČETNI - v torek ob 19. uri; NA DALJ E V ALNI v sredo ob 19. uri
Organizira PLESNI KLUB Kranj. Informacije po tel. 21-130	1224
Športno društvo KRVAVEC Cerklje na Gorenjskem prireja v soboto, 12. 2. 1983 s pričetkom ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah VESELO PUSTO VAN JE. Najboljše maske bodo nagrajene. Za jedačo in dobro kapljico bo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel TREND	1225
PLESNI TEČAJ v Skofji Loki vsak petek v športni dvorani PODEN. PriČetki: začetni v petek, 11. 2. ob 19. uri, nadaljevalni ob 20.30 uri	1229
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 72. letu zapustil
JOŽE MLINAR
upokojenec iz Orehka
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 8. februarja 1983, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: sin Jože in hči Milena z družinama, brat, sestre in drugo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da je v 87. letu starosti dotr-peJa naša draga mama
FRANČIŠKA KRIŽNAR
Markušova mama iz Okroglega pri Naklem
Do pogreba, ki bo v sredo, 9. februarja 1983, ob 15,30, leži v mrliški vežici v Naklem.
ŽALUJOČI: hčerka Vera, sinova Jože in Francelj z družinami
Okroglo, Naklo, Besnica, 7. februarja 1983
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 6' 370 LOGATEC I« ( C51 > 74 - 333 tetei 31656
na našem domu. Naslov v oglasnem oddelku	U87 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega otroka v okolici Nakla. Naslov v oglasnem oddelku 1227 VARSTVO za enoletnega otroka v Šenčurju, iščemo. Zaželjene izkušnje. Ponudbe pod: Primož ' 1228
OSTALO
Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in kemijo za . letnik usmerjenega izobraževanja. Teleion 28-069 ' 1185
Iščem VARSTVO za dveletno PUNČKO na območju Čirč ali Hrastja. Lahko
KOMBINAT LgSNE IN0USTRUE LOGATEC 61 370 LOGATEC Id < 06U 741 333.1ele< 31656
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, brata, starega očeta, prade-
da in strica
JANEZA KALANA
Brnkovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in za številno spremstvo k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za tola-žilne besede in pogrebni obred. Lepa hvala pevcem iz Sv. Duha in zdravniškemu osebju iz Škofje Loke
ŽALUJOČI: hči Francka z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka
Ker bila si ljubljena, nikoli ne boš pozabljena.
Minilo je trpljenje, konec je bolečin moje ljubljene žene, naše mame, stare mame, babice, prababice
STANISLAVE KEJ ZAR
Begunje št. 5
Od nje se bomo poslovili v torek, 8. februarja 1983, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Begunjah.
Z ljubeznijo se je bomo spominjali vsi žalujoči: mož Jože, sin Slavko, Jožica, Tonček, Marjan z družinami in drugo sorodstvo
Begunje, 7. februarja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JAKOBA KOSELJA
z Brezovice 3 pri Kropi
se najlepše zahvaljujem^ vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti na dobravsko pokopališče. Posebna zahvala velja g. Žabkarju in Boštjanovemu atu za poslovilne besede, ZB NOV Srednja Dobrava in Kropa za spremstvo s praporom, župnikoma za obred ter Anici in Stanetu Causovima za vso skrb in pozornost v času bolezni.
OHRANITE GA V LEPEM SPOMINU!
ŽALUJOČI: žena Katarina, sin Miha in hčerke Ivanka, Kristina, Stana in Ida z družinami
		V SPOMIN
	im Jm* *** IT'^/'',	Včeiuj, 7. februarja je minilo
		leto dni odkar je
		nehalo biti srce mojega
		predragega moža
JAKOBA ŠTIBUA		
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga radi spo-		
		minjate.
ŽALUJOČA ŽENA IVI INKA		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in zeta
FRANCA PINTARJA
Šutna št. 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala Kliničnemu centru Nefrološkega oddelka v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje. Nadalje se zahvaljujemo TOZD Vzdrževanje — Kibernetika in Telematika Iskra ter obratu II. tkalnica — Tekstilindus za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Iskrena hvala pevcem in g. župniku ter vsem drugim, ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: ŽENA IN SIN Z DRUŽINO, BRATJE IN SESTRI Šutna, 3. februarja 1983


Krajevna skupnost Kovor
Julija zazvonijo telefoni
V krajevni skupnosti Kovor najbolj pogrešajo kanalizacijo, sodobnejšo šolo in gasilski dom, kulturni dom in samopostrežni trgovini v Kovorju in Zvirčah
Kovor — Krajevna skupnost Kovor, ki se z istoimensko vasjo, z Zvirčami, delom Loke in z zaselkoma Hudo ter Brezovo razpoteguje vzdolž stare magistralne ceste, sodi kljub svoji velikosti in novim stanovanjskim pozidavam med komunalno najskromneje opremljene v tržiški občini.
Najbolj pereča je vsekakor kanalizacija, ki je speljana v nekdaj čisto potoško vodo, v kateri so ženske prale in jo uporabljale celo za kuho. Zdaj je potok kalen, zasmrajen. Načrt za gradnjo kanalizacije, ki bi krajane rešila nadlog, že nekaj let obstaja, zaradi pomanjkanja denarja pa se uresničitev prelaga iz leta v leto.
Druga težava v dokaj gosto poseljeni krajevni skupnosti je telefonsko omrežje. Aparata sta samo dva. Prvega ima krajevna skupnost, drugi pa je, prav tako v Kovorju, v javni telefonski govorilnici, ki so jo dobili pred poldrugim letom. Torej je docela napokrit večji del območja krajevne skupnosti, od Tržiča oddaljene okrog pet kilometrov.
Nič bolj bogati niso krajani z družbenimi objekti. Šola je stara, verjetno najslabša v občini, pred-
vsem pa pogrešajo kulturni dom, v kateig-m oi se lahko sestajali in razvijali številne dejavnosti. V Zvirčah, kjer imajo zelo delavno športno društvo, brez razumevanja gostilničarja, ki jim odstopi sobo, ne bi imeli niti enega prostora za shode.
Tudi dejavnost gasilskega društva je že zdavnaj prerasla zmogljivosti starega doma. Gasilci bi že dolgo radi novega, večjega, in prav pred-kratkim so spet ustanovili gradbeni odbor, ki bo skušal zbrati dovolj denarja za zidavo.
Klasična trgovina je samo v Kovorju. Krajani čakajo na njeno posodobitev, na samopostrežnico, novo pa bi potrebovali tudi v Zvirčah.
Kot kaže, je torej težav veliko. Ob pomanjkanju denarja in varčevanju na vseh koncih so obeti, da bi z njimi kaj hitro opravili, slabi. Kljub temu pa se bo letos vendarle uresničila vsaj ena od dolgoletnih želja krajanov. Dobili bodo telefonsko omrežje.
»S podjetjem za PTT promet v Kranju Sino se začeli resneje dogovarjati nekako pred štirimi, petimi leti,« je povedal Janko Jančič, predsednik gradbenega odbora za telefonsko omrežje. »Lani smo končno uspeli. V krajevni

Pred 39. leti je umrl dr. Julius Kugy
Sredi vojne vihre, 4. februarja 1944. leta, je v Trstu preminil nekronani kralj Julijskih Alp, veliki ljubitelj našega planinskega sveta in ljudi ter pisatelj dr. Julius Kugy. Ta veliki mož, pravnik po poklicu, se ni nikoli posvetil sodnim vprašanjem," temveč je vse svoje življenje daroval mogočnim goram, planinskemu cvetju in bivanju preprostih ljudi.
Kugy ni nikoli tajil, da je po rodu Korošec iz Ziljske doline. Celo ponosen je bil, da izhaja iz kmečke družine. Rodil se je 1858. leta najstarejši hčeri našega pesnika Ivana Vesela Koseskega. Komaj trinajstleten je ušel iz očetove trgovine v Trstu v svet planinskega cvetja, za katerega sta ga navdušila botanika Tom-mašini in Marchetti. Po očetovi smrti 1883. leta in na Dunaju opravljeni maturi je sicer prevzel direktorsko mesto v trgovini in iz prava usmeril svoje življenje v trgovstvo, vendar mu je bilo le-to samo osnova za brezskrbno pohajanje po tako ljubljenih gorah.
Prek štirideset let je neumorno iskal bogastva, skrivnosti in lepoto planinskega sveta. Svoje
gorniško . življenje je posvetil Trenti, Triglavu, Jalovcu in Škr-latici, rad pa je obiskoval tudi Zahodne Julijce in gorske vršace vse do Monte Rose pa Mont Blanca. Na planinskih poteh je med drugimi našel prijatelja Baumbacha, ki je spisal znano epsko pesnitev o Zlatorogu. Navezal je tesne stike s Švicarskim državljanom trentarskega porekla Bois de Chesnom. Prav tako velik tovariš je bil slavnim trentarskim vodnikom Pavrir, Moti in Špiku, s katerimi je zmogel številne težke in nevarne plezalne smeri.
Svojo izredno obsežno gorniško dejavnost in edinstvena doživetja z našimi ljudmi je Kugy opisal v sedmih knjigah. V zahvalo za njegovo veliko delo smo mu skupaj z Italijani in Avstrijci postavili 1953. leta spomenik v Trenti. Letos, ko mineva 125 let od rojstva in 39 let od smrti dr. Juliusa Kugyja, pa smo pionirju planinstva v Julijcih in piscu, ki je ponesel imena naših gora in ljudi v svet, dolžni vsaj bežen spomin in skromno hvaležnost.
Uroš
Ajda se umika krmnim rastlinam
Spomin na preteklost
»Če vleče veter s Koroškega, je dovolj strdi in ajde, če piha z ljubljanske strani, ni ne prve ne druge,« pravi 78-letni Franc Bizjak z Jezerske ceste v Kranju, ki seje ajde, odkar pomni.
Kranj — Nekdaj so belorožnati cvetovi krasili številna gorenjska polja, zlasti v hribovitih oredelih, danes je gojitev ajde postala na kmetij povsem ljubiteljska dejavnost. Spominja na tiste dni našega kmetijstva, ko smo pridelovali vsakega po malo za preživetje mnogoštevilnega kmečkega gospodinjstva. Danes so gorenjske kmetije usmerjene v živinorejo in na njivah je za ajdo enostavno zmanjkalo prostora. Izpodrinili so jo ohrovt, repa in druge krmne rastline. V kranjski občini sejejo ajdo le še na nekaterih manjših kmetijah v okolici Cerkelj, Preddvora, Bitenj in Besnice. V zadrugah niti nimajo natančnih podatkov, saj ne gre za tržno pridelovanje. Tisti redki kmetje, ki Še kljubujejo tradiciji, je ne sejejo zaradi gospodarske računice. Ajdova moka, iz katere gospodinja zmeša v loncu okusne žgance, so glavni razlog. Vse bolj je if kana v zadnjem času, tudi veliko bolj cenjena kot nekdaj. Za kilogram je treba odšteti v trgovini domala 96 dinarjev. Na kmete, ki so ajdo opustili, pa se jezijo čebelarji, saj so zdaj njihove marljive delavke prikrajšane za ajdovo bero.
78-letni Franc Bizjak z Jezerske ceste v Kranju ni prelomil s tradicijo. Odkar pomni, imajo pri hiši ajdo in ajdovo moko. Samo štirje so ostali na Primskovem, vsi ostali so ajdo drug za drugim opustili.
»Enako se je dogajalo tudi drugje na Gorenjskem in v Sloveniji. Pred dvema desetletjema pa je bilo ajde še povsod dovolj. Ljudje so tudi po dvakrat na dan jedli ajdove žgance, nekateri so se jih takrat prenajedli in jim danes ne teknejo. Toaa veliko več je takih, predvsem med mladinu, ki imajo ajdove žgance za pravo poslastico,« pravi Frane.
»Letos sem jo posejal na pol hektarja in računam, da jo bomo namlatili okoli 300 kilogramov. Slab je letošnji pridelek. Pozno smo poželi pšenico, zato je bila tudi ajda kasno sejana. Donos je močno odvisen od vremena; če je v času oploditve deževno vreme, ni pričakovati bogate letine. Nekaj so jo uničile tudi srne in fazani, medtem ko se ptice zdaj raje držijo v silažni koruzi. Prej, ko te kmetje niso sejali, so se jeseni spravile nad ajdo. Kam bom z letošnjim pridelkom? Del ga bom prodal za seme, ostalo bom dal mlet v brdski mlin v Predoslje. Da bodo zopet žganci na mizi!«
Ajdovi cvetovi so odlična čebelja paša, ker vsebujejo veliko nektarja. Franc Bizjak zato že po čebelah ve, kdaj bo dobra letina.
»Ce se čebelarji pohvalijo, da so jim živalce sredi avgusta (takrat ajda cveti) nanosile veliko medu, potem se za ajdo ni treba bati. Letos niso bili posebno zadovoljni, zato je tudi pridelek skromnejši. Kadar čebel sploh ni blizu, takrat je ajda zanič. Na Primskovem se to ne dogaja, saj je v bližini naših njiv več čebelnjakov. Oče je že po vetru vedel, kako bo s čebelami in ajdo. Ce v avgustu piha veter s Koroškega, je dovolj medu in ajde; če vleče z ljubljanske strani, ni ne prvega ne drugega,« se spominja očetovih besed gospodar Franc, ki kjub letom še trdo služi zemlji in dvaitajstim repom v hlevu. Navezan je na zemljo in težko razume, da bodo kmalu pozidali vso njegovo obdelovalno zemljo. Zmaje z glavo in razmišlja:
»Nekdaj sem ajdo posojal na dveh hektarih, zdaj kmalu n<? bo vsega skupaj toliko zemlje.«
C. Z.
skupnosti smo zbrali 4,76 milijona dinarjev, z milijonom nam je pomagala občinska skupščina, tako da* nam manjka samo še okrog 400.000 dinarjev, za katere pa tudi, upam, ne bo težav. Pridobili smo okrog 110 bodočih telefonskih naročnikov, ki so že poravnali vsak po 22.000 dinarjev za gradnjo omrežja, približno po 12.000 dinarjev pa bodo še nakazali za priključke, ko jih bodo dobili. Za zamudnike je še nekaj časa, da se prijavijo.«
Telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Kovor naj bi začeli graditi oktobra lani. Čeprav so vsi kabli že plačani, je z njimi precej težav. Izvajalec del, ljubljansko podjetje PAP, je uspel dobiti vse razvodne, medtem ko primarnega proizvajalec obljublja šele maja.
»Gradnje ne bi radi zavlačevali,« je nadaljeval Janko Jančič. »Če bo vreme ugodno, bomo že marca začeli napeljavati po vaseh razvodne kable. Upam, da bo šlo vse po načrtih in bodo telefoni zazvonili v začetku julija. Žal ne pri vseh naročnikih. Vezani smo namreč na telefonsko centralo v Križah, ki ima le petindvajset prostih priključkov. Torej jih bo julija dobilo samo petindvajset naročnikov, eden pa bo za javno govorilnico v Zvirčah. Drugi naročniki bodo priključke sicer dobili v svoje niše, številke pa šele takrat, ko bo v Križah zgrajena nova centrala z večjo zmogljivostjo. Računamo, da leta 1985 ali 1986.
Težka odločitev, kdo od naročnikov naj številke dobi letos in kdo kasneje, je padla na naš gradbeni odbor. Sami jih nismo upali deliti, zato smo povabili k sodelovanju vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti,« je dejal Janko Jančič. »Mislim, da smo našli najbolj sprejemljivo rešitev. Prednost smo dali večjim kmetom in obrtnikom, družbenopolitičnim delavcem, ki opravljajo posebne funkcije, in težkemu invalidu. Pri tem smo uspeli, da smo prostorsko pokrili prav vsa naselja. Razen tega so naročniki, ki bodo dobili telefone julija, obljubili, da bodo, če bo treba, omogočili dostop do svojih aparatov vsem tistim, ki bodo morali nanje čakati še nekaj let.«
H. Jelovčan
Kje je človečnost?
Stanovalci domov za ostarele so danes praviloma od sveta pozabljeni in prepuščeni samim sebi. Zlasti betežni, ki jih noge več ne nesejo in bolniki ter invalidi, priklenjeni na posteljo ali invalidski voziček, so prisiljeni ždeti med štirimi stenami in prepuščeni nenehnim črnim mislim. Pozornosti zunanjega sveta jim zato veliko pomenijo. Za nami so prazniki, ko smo tudi te ljudi razveselili z voščilnicami, darili, stiski rok. Drobne pozornosti od ljudi, s katerimi so nekdaj skupaj delali, od društev upokojencev, invalidov, so kanile nekaj veselja v njihov zapuščeni vsakdan.
Toda vse leto ne morejo živeti od teh spominov na prijaznost »privilegiranih«, tistih, ki še uživamo radosti samostojnega življenja. V domu ostarelih na Planini so ob prazničnih obiskih znova opomnili, da smo jih nekoliko pozabili, da bi radi več kot le enkratnih stikov z »zunanjim svetom«. Čeprav jim je najljubša družba sovrstnikov in sotrpinov, s katerimi delijo tegobe, bi jim od časa do časa veliko pomenilo tudi srečanje z drugimi ljudmi. Ko bo pomlad vabila med zelenje, bi se tudi invalid na vozičku rad popeljal v mesto, v naravo. Ker sam komajda zmore dvorišče in najbližjo ulico, bi rad spremljevalca. Sostanovalci doma niso več toliko pri močeh, da bi lahko rinili voziček skozi pomladni vrvež, uslužbenci so zaposleni z drugimi opravili... Toda, saj so še drugi ljudje, ki kdaj pa kdaj brezdelno postopajo naokoli. Koliko je v tem najbolj obljudenem delu Kranja mladih ljudi, ki nimajo kaj početi s preobilico prostega časa! Pa vendar invalid ne najde v tej množici nekoga, ki bi ga bil voljan kdaj pa kdaj pospremiti v mesto. Nam res manjka človečnosti ali pa mislimo, da smo ji zadostili ob letu, ko smo ostarelemu. invalidu, na po,stelio priklenjenemu bolniku voščili prijetne praznike.
D. Z.
GLASOVA ANKETA
Priznanja v pravih ro
Januarja je hkrati z občino Škofja Loka praznovala tudi krajevna skupnost Železniki. Ob tej priložnosti so podelili priznanja posameznikom, delovnim organizacijam in društvom, ki so se posebej izkazali s prizadevnim delom ali pa dosegli pomembne uspehe pri izboljšanju družbenoekonomskega napredka kraja oziroma občine.
solidarnostna stanovanja kojencev. Vsako leto oi^^ ramo nekaj izletov, vsaki dve * pa imamo občni zbor.«
Dragiša Miškovič, vodja pihalnega orkestra Alples, je dobil priznanje za delo na glasbenem področju: »Že vse
življenje se ukvarjam z glasbo, z učenjem godbenikov, vendar do sedaj še nisem dobil nobenega priznanja, zato sem še bolj vesel. V našem pihalnem orkestru vedno želim ustvariti tekmovalnega duha in poskrbeti, da glasbena dejavnost ne bo usahnila. Ansambel mora postati trden, tako da bodo igrali, če bom še dirigent ali ne. Železniki godbo potrebujejo. Hkrati pa si vsi skupaj želimo Čimbolj izboljšati kvaliteto igranja in se vključiti v gorenjsko in tudi širše slovensko glasbeno dejavnost.«
Julka Kemperle je dobila priznanje za vodenje tajniških poslov v društvu upokojencev za Selško dolino: »Pri Društvu upokojencev delam že dobrih 12 let. V začetku sem bila tajnica in blagajničarka hkrati, kar je bilo celo lažje, saj sem imela nad vsem boljši pregled. Sedaj opravljam tajniška dela za društvo, ki ima že 610 članov. Naše delo zajema vključevanje upokojencev v društvo, včasih tudi z osebnimi vabili na domu. Ob smrti upokojencev poskrbimo za pogrebne stroške in družinske pokojnine. Za člane, ki imajo prenizke pokojnine, prosimo za varstveni dodatek in za
Lojze Jelene je prejel nanje za aktivnost v dinski organizaciji:
dinski organizaciji aktivno dobrih deset let. V tem datnem obdobju sem pre mladih iz krajevnih sjcu sem član predsedstva OK Škofja Loka, mentor OO Sorica, Dolenja vas, v varstveni zavod Škofja Mehaničnih delavnic v Ali in Niku. Pri tem delu je j membnejše, da se ustvari zava med osnovnimi Qrg cijami mladine in občinsko ferenco Zveze socialističn-dine. V razpravah se naj^ govarjamo o problemih vanja, pridobivanju S1 interesnin dejavnostih odnosih med mladinsko in gimi družbenopolitičnimi
zaijami.«
Glasilo
»Alples«
Kaj draži gradnjo stanovanj?
Razdrobljena komunalna dejavnost
V Sloveniji smo danes kljub prizadevanjem po združevanju in povezovanju še vedno priča precejšnji razdrobljenosti na področju gradbene operative. Težava pa je toliko večja, ker marsikje na področju povezovanja ni prišlo dlje od deklarativnih povezav, dejanskih v delovnem procesu pa pravzaprav ni.
Tako smo priča zanimivi ugotovitvi. Gradbene zmogljivosti so glede na sredstva veliko večje, kar narekuje odpiranje na druga področja v državi in v tujini; ponekod razmišljajo celo o zmanjšanem zaposlovanju v gradbeništvu. Po drugi strani pa p<xlatki kažejo, da na stanovanjskem področju ostaja milijarda novih dinarjev neporabljenih. Seveda vzrok za to ni le premajhno povezovanje v gradbeništvu. Zatika se tudi na področju urbanizacije. Vendar bi povezana gradbena operativa lahko marsikaj pospešila tudi na slednjem področju. S tem bi olajšali prizadevanja za čim cenejša stanovanja.
Na tem področju bi napredovah veliko hitreje, če bi se takoj lotili izdelave akcijskih programov. Treba bi jih bilo časovno opredeliti za razreševanje posameznih odprtih vprašanj. Pri tem bi se bilo treba najprej lotiti izdelave dogovora ocenah. Le-ta naj bi prispeval tudi k določenemu redu pri tako imenovanih zaključnih delih oziroma izvajalcih pri gradnji stanovanj. Njihov delež v celotni gradnji predstavlja'okrog 30 odstotkov. In prav tu se nedvomno skrivajo precejšnje rezerve.
Kaj sodi v zaključna dela pri gradnji stanovanj, je več ali manj znano. Gre za inštalacijska oziroma obrtniška dela, ki jih lahko uvrstimo pod tako imenovano komunalo. Pog-
lejmo, kak&io je stanje na pod*' tovrstne komunale. Spričo ječih cen, ki pa odstopajo «* govorjenih normativov, "bi rekli da vsaka takšna organi-* kljub veliki razdrobljenosti iu ' področju in neredu kar dobre -tari«. Drugače povedano: raf-l 1 jen ost je tolikšna, da on:-1
podražitve in podaljševanj r> Vsi skupaj dajejo vtis, da sc zaposleni in težko dosegljivi U bi bili povezani, bi bili z druf' organizacijo veliko učinkoviti predvsem cenejši v ceni kvadri metra stanovanja. Takšna k ugotovitev na posvetu v Krarv pa ne velja zgolj za Kranj. ms" za celotno Gorenjsko in tudi področje. In nenazadnje j«? v najbrž tudi končni cilj ' un?> vanja dolgoročnega program.' ? bilizacije stanovanjskega in Kanalnega gospodarstva. Pokret tovrstne akcije je bila pred sprejeta tudi na Medobčm* svetu zveze komunistov ^ i-renjsko.
A. 2afsi
Predavanje o neuvrščenih
Kranj - Komisija za stično izobraževanje pri w konferenci zveze mladine v K, bo v četrtek, 10. februarja, ob 1 v prostorih skupščine občine
pravila predavanje »Aktualna mitki gibanja neuvrščenih p*^ ferenco v New Delhiju« Mla družbeno in zgodovinsko vi pomenom neuvrščenih seznanu Sani slovenski novinar Jane! Ček.
I
*
I l b t
Ž \