Glas zaveznikov
TRST, sreda, 25. julija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico & . Telefon it 93*54
Leto I - Št. 31
Informacijski <dn®onik P. W. R
Cena 2 liri
OGLASI: Cena za milimeter vrtine (Urina ena kolona): trgovski U 7, mrtvaški L. 18 {osmrtnice L. 36), objave L. 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. X vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Fubblicitš Itallana S. A., Trst, via Silvio Pellluo št. 4, tel. 94044- Cena posamezne številke I* 2 (zaostale I* 4). Rokopisov nft vračamo.
SESTANEK TREH V POTSDAMU
Churchill, Eden in Attlee na poti v Anglijo
Delo konference ne bo prekinjeno - Sestanki treh odloženi do Churchillove vrnitve
Berlin, 25. julija
V torek popoldne so se sestali Churchill, Stalin in Truman na sestanek, ki je bil osmi v osmih zaporednih dneh, kar se mudijo v Potsdamu. To bo zadnji sestanek pred odhodom britanskega ministrskega predsednika Churchilla, zunanjega ministra Edena in voditelja opozicije Attleeja v London, kjer hočejo prisostvovati razglasitvi izida zadnjih volitev. Churchill, Eden in Attlee bodo odpotovali v sredo popoldne z letalom v London. Odhod angleških državnikov ne bo povzročil nobene prekinitve dela ria konferenci, četudi bodo osebni razgovori treh državnikov odloženi do Churchillove vrnitve.
Pozornost svetovne javnosti je v zadnjih dneh obrnjena na izide volitev v Veliki Britaniji, ki bodo objavljeni v četrtek. Vrnitev Churchilla, Edena in Attleeja k razglasitvi izidov valitev ne sme biti povod za mnenje, da bi izid volitev mogel imeti kakšno posledico na zunanjo politiko Velike Britanije. Iz Volilnega boja je razvidno, da so vse stranke popolnoma tdine v zunanji politiki.
O razvoju dogodkov v Berlinu poročajo, da je Churchill sprejel v svojem stanovanju, katerega nazivajo po londonskem Vzgledu <l10, Dovming Street, Potsdam», generalisima Stalina, predsednika Trumana in državnike vseh treh velesil.
Ameriški senat
o listini Združenih narodov
Washjngton, 25. julija Skupina senatorjev je pri zasedanju senata povabila sodelavce a-tlantske listine iz San Frančiška, da točno pojasnijo, katera določila bodo urejevala ameriški delež pri vojaških sankcijah za vzdrževanje miru.
Kljub podrobnim razpravam predvidevajo, da bodo potrdili listino v teku tedna. Senator Camp-man Revercomb je izjavil, da bo med razpravo zahteval, da določijo primer«, v katerih bi predsednik, ki se bo poslužil svojega predstav nika pri predloženem svetu svetovne varnosti, lahko ukazal nastop ameriških čet proti napadalcu- Zaključil j« svojo izjavo z opazki, «da mora svet poznati naš položaj*.
Iz Slovenije
Na Krškem polju pomaga okoli 1.200 mladih Ljubljančanov in 60 Celjanov kmetom pri pospravljanju poljskih pridelkov.
Skupna nemških vojnih ujetnikov je zaposlena tudi na Jesenicah, kjer odstranjujejo ruševine, ki so jih sami naredili.
Vojaško sodišče v Novem mestu je obsodilo na smrt 3 obtožence, enega pa na 12 let prisilnega dela.
Sodišče narodne časti v Sevnici jo obsodilo 4 obtolence na daljšo dobo prisilnega dela, ostale pa na krajšo.
Vojaško sodišče v Mariboru je obsodilo tri obtožence na smrt, 10 pa na različne kazni.
Nemci so še vedno nesramni
Berlin, 25. julija
Dopisnik «Chicago Daily News» javlja, da se prebivalci Berlina, nesramni kot vedno, niti najmanj ne zavedajo, kako drago morajo plačevati, ker so izgubili vojno.
»Javno in mirno govorijo, da bodo tri velesile in eventuelno tudi Francija ostale v Berlinu samo nekaj mesecev, nato pa se bodo odstranile*.
«Pod njihovo zunanjo pohlevnostjo*, pravi dopisnik, »s katero si hočejo kupiti zavezniško naklonjenost, se skriva drznost in zadržano sovraštvo.
Grew o Poljski
Washington, 25. julija Državni podtajnik Grew je u odgovoru na pismo senatorja Van-derberga rešil nekatere dvome o poljski vladi. Zelo vzpodbudno je dejstvo, da je gospod Grew zagotovit, da nas sestava nove poljske vlade sama na sebi še ne oprošča odgovornosti, ki smo jo prevzeli v Jalti Prav tako vzpodbudno je dejstvo, da bodo Združene države vztrajale na pravici da prisostvujejo pod enakimi pogoji kot druge sile pri nadzorstvu poljokih volitev, če bi tri velesile to določile.
Upamo, da bodo zdaj v poljskem vprašanju dosegli popolen sporazum in bodo volitve pod sovjetskim, ameriškim in angleškim, nadzorstvom zagotovile demokratičen postopek. Kakršni koli drugi izid bi bil brez dvoma nasproten duhu jaltskega sporazuma List »Callfornija Tribune* iz Oklanda je pretekli teden komentiral omenjeno pismo
Pretekli teden je List »San Frančiško News» pisal: «Razvoj položaja navidezno preti, da bi se Združene države več ne ^nnimale za vprašanje, ki se nanaša na priznanje nove začasne poljske vlade*. List je dodal: »Dejstvo, da je predsednik Truman dovolil to jasno izjavo državnega ministrstva o Poljski v 'trenutku njegovega odhoda v Potsdam, je za nas povod za utemeljeno zaupanje*.
Odgovornost za francosko predajo
Drugi dan razprave prali maršala Petaina
Trdovraten molk obtoženca Razburljivi dogodki v dvorani
Pariz, 25. julija Prvi dan razprave proti maršalu Filipu Petainu, slavnemu vojskovodji iz prve svetovne vojne in državnemu poglavarju vichyjske Francije, je bil jako buren, tako da so morali razpravo prekiniti.
Ko je državni tožilec prečital prvi del obtožnice, je obtoženi maršal dal sledečo izjavo: «To sodišče ne predstavlja francoskega naroda. Ne bom odgovoril na nobeno vprašanje, ki mi bo postavljeno*.
Petain je bil oblečen v maršalsko .uniformo, na prsih je imel pripeto samo eno odlikovanje, katero je dobil za svojo obrambo pred Verdunom. ^ Ugovoru obrambe je državni tožilec Andre Morbet nasprotoval in trdil, da je nesramno, če se maršal Petain sklicuje na do- * I
NOVOZELANDSKI TANKI-DVOŽIVKE
■VOJTSTA ICA DALJNEM VZHODU
%
Naglo prekoračenje reke je pogostoma pogoj za uspeh važnih vojnih operacij. Zato so zavezniki izdelali veliko število tankov-dvoživk, ki lahko plavajo preko vode.
iz vsega sveta Ameriško - sovjetski
odnosa ji v bodočnosti
'Samomor je izvršil Ludvvig Kuehner, ki je bil vodja nemške zveze v Milwakeeju. Obesil se je, ko so ga ujeli vojaki 84. ameriške divizije. Kuehner je priznal, da je za časa bivanja v Združenih državah od 1927 do 1939 vršil nacistično propagando. Ko se je vrnil v Evropo, je stopil v nemško vojsko,
A
Višji častnik v vojaški upravi za Nemčijo je izjavil, da bo zavezniška komisija za nadzorovanje Nemčije v avgustu v stanju, da izdaja zakone v nemški prestolnici,
A
Angleška radijska oddaja iz Berlina javlja, da so se v Berlinu zdaj Prvič po letu 1939 začeli vršiti svobodno verski obredi. Poročilo pripominja, da se je majhno število zvonov, oglasilo, ker so večino nacisti premi v topove,
A
Britanska vojaška uprava je dovolila obnovo nemških delavskih strokovnih organizacij, ki ne smejo sluziti političnim ciljem. Nova organizacija je izvolila v svoj osrednji odbor izkušene strokovne voditelje in sklenila da bo po vseh tovarnah izbrala svoje zaupnike. Bivši nacisti me smejo biti člani organizacije. Pristop industrijskih in poljedelskih delavcev je obvezen. Francoska vojaška uprava je prav tako dovolila ustanovitev podobnih organizacij v južni Wuertemberški.
A
Francoske čete zapuščajo vse vojašnice v Siriji. Na njihovo mesto prihajajo sirijske čete. Računajo, da bo premik končal koncem mese. ca. Med francoskimi četami, ki so zapustile Sirijo, so bili tudi oddelki Senegalcev.
A
Radijska postaja v Buenos Airesu poroča, da je policijski ravnatelj izdal obvestilo, da se vršijo obširne preiskave o tujih podmornicah, ki so se baje pojavile ob argentinski obali. Obenem zanikuje, da so nekatere že zajeli.
A
V Manilo je prispelo 5000 ameriških vojakov, ki so se vrnili iz bojev v Franciji in Nemčiji. Potovali so več kot mesec. To je prva skupina ameriških vojakov iz Francije, ki je prispela na področje v Paclfi..,,*
New York, 25. julija
V zadnji številki ameriške gospodarske revije ((American Mercury» Je znani pisatelj W. H. Chamberlin priobčil članek, v katerem pravi, da so s koncem vojne v Evropi poštah jasni mnogi vidiki ameriško sovjetskega sodelovanja in se Je pokazala potreba, da tl dve velesili pokažeta pot v dobo trajnega miru.
Chamberlin, ki je pisatelj mnogih važnih del o Sovjetski zvezi, pravi nadalje:	((Maloštevilni	so
činitelji mednarodne politike, ki bodo imeli takšen vpliv na razvoj mednarodnih dogodkov, kot so od-nošaji med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, ki sta dve največji velesili na svetu. Obstoje številni znaki o ugodnem razvoju teh odnošajev v bodočnosti, obe velesili nista bili nikdar v vojni druga z drugo. Drugi činitelj, ki bo mogel imeti velik vpliv na prijateljski razvoj med njima, je dejstvo, da med njima ne obstoja nobeno vprašanje življenjskega prostora.
Stojijo odprte velike možnosti, da bo prišlo do ugodnih gospodarski^ stikov taed obema državama. Do gotove mere morejo Združene države smatrati Sovjetsko zvezo kot odličen trg za izvoz svojega blaga in nabavni vir za izvestne vrste surovin. Sovjetska zveza lahko upa, da bo dobila iz Združenih držav kredit, ki je potreben za olajšanje del obnove, ki je zelo nujna v zvezi z uničenji, ki jih je utrpela v vojni.
«Jaz sem mnenja — nadaljuje Chamberlin — da bomo mogli doseči lepe uspehe, če bodo v dobri volji in s potrebno odločnostjo izpolnjeni štirje pogoji. Prva med njimi je, če bomo nadomestili eno-stranske postopke v mednarodnih odnošajih s stalnim posvetovanjem med zainteresiranimi činitelji. Drugi pogoj Je osebno poznanstvo med ameriškimi in sovjetskimi činitelji, ker je takšno osebno poznanstvo neobhodno potrebno prav tako za dobro sporazumevanje med narodi kot med posamezniki. Tretji pogoj Je, da se niti Združene države niti Sovjetska zveza ne dajo zapeljati svojim velikim možnostim, ampak postopajo vedno v skladu z duhom
pravičnosti in pomirljivoeti. Prav tako morajo izključiti vsak posreden ali neposreden napad na neodvisnost sosednih manjših in slabot. nejšib narodov in držav*.
Švedska
nevtralnost
Stockholm, 25. julija gvedski zunanji minister Gun-ther je v svojem najbrže zadnjem govoru branil politiko, ki jo je vodil med vojno kot zunanji minister nevtralne Švedske. Trdil je, da je bil edini cilj švedske nevtralnosti izogniti se grozni vojni, ohraniti svobodo in pomagati kolikor mogoče vsem sosednim narodom. Zanikoval je obstoj tajnih pogodb, čeprav ni bilo mogoče obvestiti naroda o načinu, kako je Švedska pomagala Danski in Norveški. Minister Je še dodal, da »vedska vlada ni mislila niti za trenotek, da bi mogla Nemčija v tej vojni zmagati. Minister je spomnil svoje poslu.
lee, da je Nemčija predstavljala dolgo časa resno, mogoče celo smrtno nevarnost za švedski narod. Minister je nato odbil vse obtožbe zaradi nevtralnosti, ki so za švedski narod in njegovo vlado prava žalitev. Švedski narod se je pripravljal za obrambo svoje dežele in žrtvoval za to milijarde ter imel pet dolgih let na mejah svojo najboljšo mladino.
i£.ial
Vlada kneževine z Llchtenstein Je odstopila .
Zurich, 25. julija Vlada kneževine Lichtenstelna je odstopila. Ministrski predsednik Joscf Hoop je izjavil v parlamentu, da zahteva rešitev težkih vprašanj povojne dobe pooblastila, ki jih ministri, ki so odstopili, niso imeli. NTa vsak način pa bo novi kabinet vladal deželi, ki je finančno in gospodarsko zdrava, v kateri notranja politika teme)ji na potrebi sodelovanja in ki se nahaja v naj-pnsrčnejših odnošajih z vsemi sosednimi deželami.
Japonski napad na Bougainvilleu - 3259 japonskih letal uničenih nad Okinavo
Guam, 25. julija
General Mac Arthur javlja, da je približno 700 letečih veletlrdnjav napadlo Industrijske cilje na področju mest Osaka ln Nagoja na južnem delu otoka Honšuja. Vrgle so 4000 ton bomb.
Po popolnem molku, ki je trajal več kot teden dni, javlja danes vojno poročilo admirala Nimitza, da je tisoč britanskih ln ameriških letal, ki so se dvignila z letalonosilk tretje tihomorske skupine, močno napadlo pomorsko opo. risče Kure v srednji Japonski. Močne jate letal so se spustile nad ostanek japonske vojne in trgovinske mornarice ter letališča. Najmanj dve ladji sta bili zadeti v polno s težkimi bombami. Večje število manjših ladij je ostalo v plamenih.
Podrobnosti o napadu
Napad, ki se je začel zgodaj zjutraj, še vedno traja. Napad na Kure, ki je eno izmed štirih večjih japonskih pomorskih oporišč, leži skoraj 600 km jugo-zahodno od Tokia na otoku Honšu. To je bil prvi napad letal z letalonosilk po napadu preteklega tedna, ko so potopila ali poškodovala 15 do 17 sovražnih vojnih ladij, med katerimi so bile tudi dve oklepni ladji In tri letalonosilke.
Druge lahke edinlce mornarice severnega Pacifika so v nedeljo obstreljevale s težkimi topovi jugo-vzhodno obalo otoka Para-mušire. Admiral Nlmitz javlja, da so zavezniške sile izvršile nekaj velikih napadov na sovražno bro. dovje. Izvidniška letala so v nedeljo uničila tovorno ladjo ln zažgala tri ladje blizu Fusuna na Koreji, medtem ko so naslednji dan potopila tovorno ladjo, ki je vršila obalno službo.
Japonski napad v Burmi
Pri napadih dne 10. julija je Halseyeva skupina uničila skoraj polovico japonskih mest Sakaj in Vakajama na otoku Honšu. Težko je poškodovala čistilnico petroleja Nippon in cisterne v Ma. gasaki, ki so bile ponovno napadene pred desetimi dnevi.
Avstralske patrulje so napredovale na vzhodnem Borneu za pet km ob cesti v notranjosti, ki vodi severno od Balikpapana do važne, ga petrolejskega sredisčai Satna-rlnda. Za temi patruljami so šle druge čete, ki so napadle japonske položaje okoli hriba Bata-sampa, 10 km severno od, Balikpapana.
Na Bougalnvillu v salomonskih otokih so Japonci naredili napad in uspeli prodreti globoko v av-stralske postojanke, tako so se morale posamezne topniške ba. terije obrniti na svojih položajih, Če so hotele obstreljevati nove japonske položaje. Vendar so celotne japonske sile preslabe, da bi mogle ugrozlti v večji meri položaje avstralskih čet.
Japonski poskus odpreti sl pot ob cesti M!andalay-Rangun proti reki Sltang je propadel. Japonci so izgubili okoli 1.300 vojakov. Japonci so napade zdaj razširili na 100 km široko bojno: črto na
cesti med Tungo in Njaunglebi-nom. V boje posegajo v velikem obsegu letala in tanki.
Kitajske čete so spet zavzele Pejšov, ki leži približno 40 km zahodno od Kweilinga. Čete, ki napredujejo ob železnici v Kwel-ling, so prispele na 12 km od mesta. Japonski protinapadi severno od mesta so bili odbiti. Na vzhodni kitajski obali se japonske čete umikajo iz amoyske pokrajine proti Kantonu ter so prispele že na mejo med fukiensko ln kvantunsko pokrajino. Ameriška letala podpirajo kitajske čete pri njihovem napredovanju.
Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da so edinlce 58 pomorske skupine, ki so sodelovale od začetka v bojih za Okinavo, uničile ali poškodovale v času od 14. marca do 28 maja 3259 sovražnih letal.
Bajka o nemški oborožitvi
London. 25. julija Reuterjev vojaški dopisnik John Ki mehe prte, da je bila do leta 1942 velikanska prevara opevana moč Wehrmachta, ki je dala za časa monakovske krize toliko poguma
nacističnemu režimu in je odprla pot Hitlerjevim osvojitvam. To presenetljivo vest prinašajo zavezniški častniki, ki so pred kratkim odkrili in objavili tajne nemška dokumente.
Kakor je že zadnji Hitlerjev minister za proizvodnjo dr. Albert Speer na senzacionalni način povedal zaveznikom, tudi novi podatki pričajo po mišljenju dobro obveščenih krogov o tem, da je toliko hvaljena moč nemške oboroževalne proizvodnje bila večinoma na papirju in je šele leta 1942 začela obratovati v velikem obsegu. Med
I tajnimi listinami so našli tudi nemške odredbe za vojno v letu 1938. ko je Hitler grozil z vstopom v vojno, ako sudetske dežele ne pripadtSjo Nemčiji. Iz teh dokumentov se tudi zaključuje, da je Nemčija imela pripravljene samo tri divizije, in nepopolne otoramtoe-ne naprave na zahodni fronti.
Speer je omenil, da je v zimi 1941 Hitler bil tako prepričan v svojo zmago, da je bila kljub porazu, ki ga je ustavil pred Moskvo, vsa nemška vojna proizvodnja občutno zmanjšana razen za protiletalsko oborožitev in proizvodnjo lovskih letal. V februarju in marcu 1942 je nemška vojna proizvodnja ostala na nizki stopnji.
Zaključek gospodarskih razgovorov z Jugoslovani
Podkomisije za gorivo, električno energijo, industrijo, trgovino in promet, ki so se kot del »(Jugoslovanske združene gospodarske komisije* sestale pod pokroviteljstvom zavezniške vojaške vlade, so končale svoje sedanje razgovore. Jutri bodo podkomisije predložile svoje zaključke komisiji.
Razprave podkomisij so se vršile v jako prisrčnem ozračju. Danes sta šef jugoslovanske delegacije dr. Božidar Kobe in ing. Perovič obedovala na njegovem domu s polkovnikom A. C. Bovvmanom, častniškim starešino za civilne zadeve zavezniške vojaške vlade v Julijski Benečiji.
Plodonosno povojno delo

Zavezniški častniki pomagajo kmetom Julijske pokrajine pri zbiranju sviloprejk
ločbe ustave, katero je sam skušal «postopoma ukiniti*.
Ko so maršala Petaina vodili iz dvorane, je pristopil k njemu mlad stotnik, ki je izgubil roko v vojni proti Nemčiji, se sklonil in poljubil maršalu roko.
Na današnji razpravi je bilo zaključeno zasliševanje bivšeka ministrskega predsednika Paul Reynauda, ki je bil na vladi v usodnih dneh meseca junija 1940. Branilec maršala Petaina je stavljal priči številna in podrobna vprašanja. Prišlo je do ostre izmenjave misli med Petainovim zagovornikom in predsednikom sodišča. Razpravo so prekinili ob 17.15 za kratek čas, ker se je obtoženi Petain slabo počutil zaradi velike poletne vročine.
Bivši ministrski predsednik Paul Reynaud je začel svoje pričevanje z opisom zgodovinske seje ministrskega sveta, ki je bila 15. junija 1940 v Bor-deauxu. V ministrskem svetu ni bilo soglasja o umestnosti premirja. Kljub temu, da se je ministrski podpredsednik Camille Chautemps temu ostro protivil, je Reynaud vztrajal na svojem stališču, da se ne sme zahtevati premirja ampak navadno ustavitev sovražnosti. Toda to ni bilo mogoče, nakar je ministrski predsednik predlagal, naj vlada zapusti francosko celinsko o-zemlje in nadaljuje z vojno v severni Afriki. Se enkrat je podpredsednik Chautemps nasprotoval tudi temu predlogu in zagovarjal svoje stališče, naj vlada zaprosi za premirje. Večina ministrov v vladi je odobrila predlog ministrskega podpredsednika Chautempsa.
Paul Reynaud je nato razpravljal o dogodkih, ki so sledili neposredno njegovemu odstopu. Novi ministrski predsednik maršal Petain mu je ponudil mesto veleposlanika v Washing-tonu, toda Reynaud je odbil predlog. Reynaud je 23. junija izvedel, da pogoji premirja zahtevajo, da se francoska vojna mornarica' zbere v prista-niščik, katere nadzorujejo Nemci. Reynaud je pripravil maršala Petaina k temu, da je obvestil admirala Darlanda. Pogovoru med maršalom Petainom in admiralom Darlanom ni prisostvoval nihče drugi kot samo Reynauld. Ko je izvedel za ta pogoj premirja, je admiral Darland prebledel in rekel:
«Izdal bom ukaze, ki bodo pre prečili, da ne bo francoska mornarica padla v roke sovražniku*. Kmalu po tem razgovoru je bil Reynaud aretiran obenem z ministrom za notranje zadeve Georgeom Mandelom, ker je bil tudi slednji nasproten Petainovi politiki.
Bivši ministrski predsednik Reynaud je potem govoril o delovanju maršala Petaina po prvi svetovni vojni. Visoki položaj, na katerem se je nahajal, je povzročil, da je bil odgovoren za državno obrambo. Po besedah Paul Reynauda je bil maršal Petain nasproten stališču maršala Focha in generala Wey-ganda o zgraditvi utrjevalnih obrambnih del vzdolž meje y severni Franciji.
Paul Reynaud je nato govoril o Petainovem delu za časa vojne in po predaji. Po njegovih besedah je maršal Petain leta 1939 odklonil povabilo za vstop v vlado s sledečimi besedami: «V manj kot petih mesecih bo Francija imela mir ih diktaturo*. Ko je postal član vlade, je Petainu uspelo, da je pridobil za svojo politiko Chautempsa, Weyganda in Darlanda.
Po zopetni otvoritvi razprave je sodišče začelo zasliševati bivšega ministrskega predsednika Edvarda Daladiera. Bivši ministrski predsednik je izjavil, da ni vlada po letu 1918 izvršila nobenega imenovanja v najvišjem vojaškem svetu, ne da bi se predhodno posvetovala in zahtevala odobritev od maršala Petaina, ki je užival v vsej državi velik ugled.
Daladier je potem govoril o velikem vplivu, katerega je imel na maršala Petaina bivši ministrski predsednik Laval. Daladier je izjavil, da je imel Petain namen zahtevati premirje pri sovražniku že 27. maja, to je ob času, ko se je belgijska vojska še držala in preden je padel Dunke.rque. Razprava se nadaljuje.
DEMOKRATSKE
BESEDE
Britanski imperij
V včerajšnji številki našega lista smo Vam na kratko opisali sestavo britanskega imperija kot zveze neodvisnih narodov, ki po svobodni volji tmrijo to, kar mnogi smatrajo za največje nasilje na svetu — Britanski imperij. Vsi ti narodi so dosegli neodvisnost brez prelivanja krvi vn brez vojn. Tvorijo prepričljiv vzgled vsem drugim državam, v katerih žive različni narodi, kako sa lahko z organskim razvojem rešujejo zapletena vprašanja raznorodnih držav.
Velika Britanija ima približno 60 posesti, ki so raztresene po vsem svetu. Vsaka od njih ima drugačno obliko vladanja. Nekatere, ki so najvažnejše, so neodvisne; druge — kot n. pr. Zahodna Indija — imajo zakonodajne svete in so prišle že zelo daleč na svoji poti do dejanske samovlade. Od nobene ne zahteva Velika Britanija davkov, mnogim pa prispeva iz lastnih sredstev.
Kaj pa Je z Indijo, boste vprašali? Koliko ljudi ve, da ima Indija možnost določati celo lastne carine, katero pravico Je v polni meri vedno izkoriščala tudi za britansko blago. Kdo od dvomljivcev ve, da je celo v časih, ko je imela še Velika Britanija oblast pri določevanju carinskih tarif, bilo in. dijsko tržišče odprto vsemu svetu pod istimi pogoji kot sami Veliki Britaniji. Velika Britanija ni za sebe ustvarila nobenih prednostnih pravic pri trgovanju z Indijo.
Ne bo težko razložiti, da Je morala biti pot Indije proti položaju, v katerem se nahajajo dominijoni kot so Kanada, Avstralija itd., da. ljša. V Indiji ni enega naroda, ampak vrsta narodov in plemen, ločenih med seboj po kulturi, jeziku, veri, socialnih navadah in še mnogih drugih stvareh. Stopnje družabnega razvoja, ki jih zasledimo v In. dijl, segajo tako rekoč od kamene dobe do najvišje civilizacije. Preden so prišli tja Britanci, ni bilo tam prav Za prav nobene »Indije* Celo sami Indijci niso poznali tega izraza.
Vsakdo ve, da je Velika Britanija ponudila, da bo takoj po končani vojni sklicala indijsko ustavodajno skupščino, ki bo zastopala vse sloje indijskega prebivalstva. Tako bo moglo indijsko prebivalstvo izoblikovati za sebe primemo o-bliko vlade, ki bo lahko v sklopu ah pa tudi izven sklopa Britanskega imperija.
Za prehodno dobo pa je ponudila najširše aodelovanje vsem in. dijskim političnim strujam pri izvršni oblasti v Indiji. Zal tega pre. dloga nekatere stranke niso sprejele, vendar pa znaten del indijskega prebivalstva, predvsem najnaprednejši in naj podjetnejši — sodeluje z britansko vlado ne samo v notranjih vprašanjih, ampak tudi v vojnih vprašanjih, tako je Indija postavila na noge tudi znatno armado, ki se bori ramo ob rami z drugimi narodi britanskega imperija za zmago istih načel po vsem svetu.
Medtem pa Britanija vzgaja ln pripravlja indijske narode za samovlado. Kako daleč so v tem oziru napredovali, lahko sodimo po dejstvu, da je pri upravi dežele, ki šteje 400 milijonov prebivalcev, zaposlenih komaj 3000 britanskih uradnikov. Britanski uradnik ne pride niti eden na tisoč domačih uradnikov v službah, kjer se delajo zakoni, kjer jih izvršujejo, kjer vodijo javne ustanove, bolnišnice, šole in podobno. Vsi so domačini, si. novi Indija
Pod britansko oblastjo Je Indija dobila 61.701 km železnic, ki so zelo olajšale gospodarski položaj v prostrani deželi, kjer so zaradi slabih letin, suše ali poplav vsako leto izbruhnile bolezni in glad. Ce bi graditev teh železnic morala čakati na indijsko pobudo, bi večina njih ne bila nikdar zgrajena. Indijski namakalni sistem je naj večji na svetu.
Ali bi se sredstva za vse to našla brez jamstva britanske vlade, ali bi se tl načrti mogli izvesti v kmetijski deželi brez angleške industrije? Britanija je zagrešila težke napake pri vladanju Indije, prav tako kot jih je storila v sami Angliji. Ali če hočemo, da Je naša zaključna sodba o končnih uspehih v Indiji kolikor toliko poštena, moramo postaviti in primerjati britanske za. sluge in britanske napake.
Nasprotje imperializma — izko-riščanje dežele po deželi, naroda po narodu — ni v vsakem primeru neodvisnost, ker ta pomeni lahko tudi zmeda Nasprotje imperializma je pogostoma sodelovanje na temelju enakosti Ta enakost med posameznimi člani zveze je temelj Britanskega imperija.
NORMAN ANGELO
Dobave živim; Jtigo s la vi j i
V tržaškem pristanišču so izkrcali v tem tednu okrog tisoč glav konj in govedi
Jugoslavija j« bila svojčas država, v kateri j« bila živinoreja na zelo lepi stopnji. Z uspešno živinorejsko politiko Je dosegla posebno v zadnjih letih pred sedanjo vojno lepe rezultate. Plemenska selekcija, živinorejska higiena, plemenske poskusne postaje, skratka vse pridobitve napredne Živinoreje so bile v aadnjem čaau ponekod naravnost vzorne. Na ta način je predvojna Jugoslavija popolnoma krila svoje lastne potrebe in precej tudi Izvažala, »talna odjemalca nje«e živine sta blh predvsem Italija in Avstrija.
Tekom vojne se je položaj precej spremenil. Okupacije, pomanjkanje hrane in razne druge nevšečnosti no močno posegle po živinskem obilju Jugoslavije. Število glav živine je padalo lz dneva v dan. Grabežljive poke so posegale oelo po plemenski živini. Ponekod je postal položaj naravnoet katastrofalen. Danes imamo okrožja, ki
so bila nekoč bogata na živini, popolnoma Izropana, takorekoč brez glave živine. To Ima seveda slabe posledice na vseh gospodarskih
vanju živine, je podal nekaj zanimivih podrobnosti o uspešnem pravo zu in načinu izkrcavanja, pri čemer se je dogodila tudi manjša
področjih. Prizadeta Je živinoreja
kot taka, prizadet je trg mleka in mlečnih proizvodov, prizadeto je kmetljetvo, ker primanjkuje vprežne živine, prizadeto je vprašanje mesne prehrane, usnjarstvo itd. Nekoč na živini bogata Jugoslavija je morala zaprositi za zavezniško pomoč.
Zavezniki so se klicu odzvali. Te dni sta prispeli v tržaško pristanišče dve l ameriški ladji, ki sta iz Združenih držav pripeljali okrog 1.000 glav konj ln goveda. S to pošiljko živine Izvršuje družba UNRRA del svojega programa za obnovo praznin, ki Jih je vojna povzročila v poljedelskih krajih jugovzhodne Evrope.
Kot emo omenili, ata živino pripeljali dve ladji. Prva je prispela v tržaško pristanišče že v četrtek. Na krovu Je Imela 34A telic, poleg tega pa še 8.981 ton rib, 708 sodov mleka v prahu In 88,296 vreč rži. Med ostalimi predmeti Je bilo tudi 1.000 zavojev toaletnega mila ln 126 sodov pralnega mila.
Naslednji dan, v petek, Je dospela v pristanišče tudi druga ladja družbe UNRRA. Ta je pripeljala 380 konj, 247 telic in 8 bikov. Plemenska živina bo odpeljana v Jugoslavijo.
Zavezniški novinar, ki je obiskal drugo ladjo ln prisostvoval lzkrca-
nesreča.
Živina je prispela v tržaško pristanišče v najboljšem stanju. Med potjo, ki Je trajala tri tedne, je poginilo od 618 glav živine manj kot 30 glav, kar je zelo nizek od-stotek. Zasluga za tako uspešen prevoz gre predvsem skrbni posadki ln sposobnim žlvlnozdraVnl-kom, ki so živino skrbno negovali. V netnall meri pa je prevoz srečno potekel tudi zaradi skrbne izbire primernih ladij. Precej krav je med prevozom povrglo.
Zanimiv prizor je nudilo izkrcavanje kobil s pomočjo dvigal. Na ladji so bile mirne, čim pa so se dotaknile tal, so hotele pobegniti v svobodo,
Dogodila se jo tudi manjša nezgoda. Dve kobili, ki ata se bodisi spopadli, bodisi le poigravali, sta padli v basen. Nek britanski vojak je skočil v vodo in s vrvjo, ki jo je privezal okrog vratu najprej eni kobili, potem pa drugi, potegnil obe živali do nasipa, od koder sta lahko nato sami splesall na kopno. Pri reševanju so z motornim čolnom pomagali tudi mornarji.
Z ladjo je prispela v Trst tudi skupina ameriških akademikov, ki je svoj dopust uporabila za nadziranje živine. To je njihov prvi obisk Evrope.
ZDRAVSTVO
Mesečniki
Mesečnost, lz katere se ljudje včasi tudi radi ponorčujejo, ni smašna zadeva. Cesto je znak resne živčne bolezni. V nasprotju z ljudsko vero, da mesečniki niso nevarni, so opeao-valoi te čudne bolezni ugotovili nešteto primerov, da eo bili bolniki nevarni bodisi sami sebi, bodisi evoji okolici:
Neki mesečnik je v Angliji v spanju umoril m razrezal svojo ženo.
Osemletnega dečka 1* * V Texaea so našli s kadečo se puško spečega ob vznožju postelje, na kateri je ležala mrtva njegova mati, ki jo Je v spanju ustrelil.
Neki Matthew Dukaazsvskl je v spanju skočil z drugega nadstropja, padel na platneno varovalno streho, proti soncu, sl zlomil gleženj ln v spanju prehodil že lep kos poti, preden so ga Zbudili sorodniki, ki so tskll za njim.
Med odraslimi js 3% mesečnikov (ta nesrečna bolezen Je bolj običajna v otroških letih ki pri mladostnikih, ki pa Jo preboljo). Ker mesečnost ni razlog za vojaško oprostitev, so se že v mairsl-ksterl baraki smrčeči vojaki prebudili- ko se Je njih mesečni tovariš spotaknil ob svojem kov-čegu pred posteljo- V Oamp Leeju v državi Virginiji Je polkovnik Ramue-l Sandlsr odkril ln se nazgov&rjal z 22 mesečniki. Njegovo poročilo, ki ga je nedavno objavil v zdravniškem vestniku za duševno higieno, kaže tesno zvezo med meaečnoetjo in živčno obolelostjo.
Skoraj vsi mesečniki eo polkovniku Sandlerju pripovedovali enako zgodbo. Njegovi zaključki so sledeči: 1. z razliko od običajnih mesečnikov, ki zaradi nervoznosti vedno beša pred nečem, njegovi preiskovanci niso izhajali iz uničenih družin; 2. večina očetov njegovih pacientov je bila bolnih, toda «vsl so se Jih bali, jih spoštovali ln obolevali*; I. materam niso bili zelo naklonjeni; 4. prt polovici mesečnikov je ugotovil, da ao bili nejmlajll otroci selo številnih družin (povprečno so imeli mesečniki po pet bratov In sester)! 6. v mnogih družinah Je bila doma duševna bolezen, neredko so za dogajali samomori; 6. devst mesečnikov Je bilo samskih, od trinajst poročenih pa as Jih Je pet ločilo ln kmalu epet poročilo; 7, oelo tisti, ki so ostali poročeni, se niso mnogo brigali za ženske; nekateri eo bili do njih celo sovražno razpoloženi.
Vse mesečnika la Oamp Leeja so poslali na psihiatrično edravljen-Je. Ne dom lisi jamo sl, poroča polkovnik Sindler, da emo te ljudi ozdravili, toda uspeli emo, da emo jih privadi« na vojaško službo, kar je smisel vojaike psihiatrije.
Višinski poleti
dosegli 13.500 melrov
Ljudi je vedno gnalo v vižave. Nihče ne ve, ali Jih Je gnala želja umakniti se la te črne zemlje, ali •e dvigniti v zončne višave, kjer eo iskali raj in domovanja bogov. Vendar eo bili njihovi uspehi v tem pogledu zelo majhni. Nekaj tteoč metrov nad nami že prenehajo možnosti za življenje zaradi pomanjkanja zraka ln velikega mraza.
V grški mitologiji imamo prvi primer poekuea približati se sončnim vlžavam. Končal je nesrečno z »mrtjo znanega Ikarusa, kateremu j« sončna toplota stopila z vozkom pritrjena krila, tako da je padel z višav na zemljo ln se ubil, Poznejša zgodovina nam poroča o različnih poskusih. Ze Leonardo da Vinci je delal poskuse, da bi se ■ pomočjo kril, ki jih je' Izdelal v obliki ptičjih perotnlc, dvignil v srak. Četudi ohranjeni načrti dokazujejo, da je precej razumel, vendar so njegovi poskusi ostali brez uspeha, 9ele najnovejša doba je tudi v tem vprašanju našla rešitev. Breimotorno letalstvo, t. zv. jadi al-no letalstvo je rešilo vprašanje letanja z Izkoriščanjem zračnih •truj.
»Preobrat js nastal, ko je tehnika Isdelala močne ln relativno lahke •troje, ki ženejo letalo v zraku s pomočjo vijaka. Piva sta bila brata Whrljht, ki sta uspela dvigniti se v zrak z letalom.
Potem eo poskušali doseči vedno večje višave. V začetku je bilo glav. no vprašanje letalo, toda kmalu so letala tako Izpopolnili, da so se mogla dvigniti v višave, kjer j« odpovedalo človeško telo. Ne samo pomanjkanje sraka, katero je bilo še precej enostavno rešiti z dovajanjem stisnjenega zraka iz zalog, ampak nizka toplota ln predvsem nizek zračni pritisk je povzročal največje preglavice podjet. ntm letalcem. Toda vztrajno (n smotrno delo je rešilo že mnoge izmed teh vprašanj.
Tako prihaja zdaj poročilo iz Amerike, da je družba »Lockheed Alroraft Corporation* izdelala lovsko letalo «Llghtnlng 38», ki uporablja zaloge stisnjenega zraka in do. seže višino 13,600 metrov, kar j« zaenkrat rekordna višina za takšna letala. Pri uradnem preizkušanju letala, eo merilci zabeležili 13,138 metrov višine.
le Slo na morsko dno tudi mnogo sovražnega vojnega materiala, tankov avtomobilov, topov ln druge opreme. Tudi izgube na življenjih častnikov in vojakov eo bile pri so vražnlku velika.
Podmornice imajo zelo težko oelo v severnih morjih, kjer jih ovirajo pri delu dolge polarne noči ln številni fjordi In zalivi, kjer sovražne ladje najdejo varno zavetje. Vendar so sovjetske podmornice že v prvem letu po napadu Nemčije po-topile 36 sovražnih prevoznih ladij in tri vojne ladje,
Najboljše loto Je bilo 1943. Sovražnik Je Izgubil 60 prevoznih in 18 vojnih ladij. Po nepotrjenih podatkih so sovjetske podmornice potopile v Severnem morju 180 sovražnih ladij s skupno tonaio 900.000 ton.
Nemško vojno vodstvo je prvotno mislilo, da se sovjetske podmornice nahajajo v Leningradu in Kron-stadtu. Bili so zelo presenečeni ko so se sovjetske podmornice pojavilo v bližini nemških oporišč ob baltskem morju.
V Črnem morju so morale sovjetske podmornice delovati v plitvih vodah ln proti ladjam majhne to-naže. Nemci so se posluževali samo majhnih ladij za obalno plovbo. Toda sovjetske podmornice so vendar tudi v Črnem morju potopile okoli 100 nemških ladij.
DROBTINE
Churchill ul volil
Ministrski predsednik Ohur-chill pri zadnjih volitvah, ki so se vršile dne 6, t. m., ni volil. Odkrili so, da v vvestmlnster-skem okrožju, kamor spada Dovvning Street št. 10, sedež nje. govega urada, nima glasu. Tako ni mogel napraviti križca čez Ime svojega, konservativnega kandidata sira Harolda Web-beja.
Voliti tudi ni mogel niti na svojem podeželskem posestvu v Westerhamu niti v svojem uradnem podeželskem bivališču Cheouers v Buckinghamshlru,
Razlog za to je v okoliščini, da je bil poleti 1943, ko so stare osebno legitimacije, na podlagi katerih sestavljajo volilne Imenike, zamenjavali za nove, na konferenci v tujini. Ministrskemu predsedniku *o izdali novo legitimacijo, toda stare ni oddal.
Ime Churchill je sicer v volilnem seznamu, toda to je ime njegovega brata Johna.
Mussolinijev oklepni
pullman
Oklepni Pullman Benlta Mus. sollnlja, v katerem se js peljal na Brenner na obisk k Hitlerju, je sedaj v zavezniških rokah. Voz ima lastni protiletalski top, strojnične reže na oknih, salon, jedilnico ln posebno telefonsko centralo. Poročila ne omenjajo, če ima voz tudi vsrando,
Flflh o konferenci v San Frencteku
Fran-
Na konferenci v San olaku so posneli v celoti več kot 100.000 m filma. Snlmali eo vsakega udeleženca, skupne del«, gadje ln vsako fazo konference. Udeležencem so že v San Frančišku pokazali več kot sto prl-sorov. Filmi, katerih zvočne trakove bodo izdelali tudi v domačem Jeziku vseh udeleženih delegacij, bodo poslali vsaki državi, ki se je udeležila te pomembne konference. Trenutno predvajajo celotni film v Holly-woodu.
Nemikn podmornlika
zakionliča bodo ra*ntreHll
V« ogromne pred bombami varne zaklonlične prostor« za. nemške podmornice bodo zavezniki razstrelili. Ista usoda bo doletela tudi utrjena zaklonišča, katera so uporabljale visok« osebnosti in operacijski glav«! stani. Uničenje teh naprav spa*
de. v načrt popolne razorožitve Nemčije.
Daši so ta zaklonišča varna pred zunanjimi napadi, jih bodo lahko uničili z notranjimi eka plozljami. Potrebne pa bodo zelo velike količine razstreliva
Nekatere manjše bunkerje in hldroplanska zatočišča v Klelu so i« pognali v zrak. Ugotovili pa so, da je potrebno za. razstrelitev srednje velikega bunkerja okoli 100 ton nemških bomb.
Količino razstreliva za uničenje večjih naprav bodo poskušali zmanjšati na ta način, da bodo v naprave zvrtali luknje, ki jih bodo napolnili z razstrelivom.
Po lastnih vzorih
Irtve iz taborišča Dachau svarijo
^Odporniško gibanje se je izkrivilo*
Člani bivšega francoskega podtalnega gibanja, ki so se vrnili iz Buchenvalda, Dachaua in drugih taboriič v domovino, so zelo razočarani nad tem, kar se dogaja pod plaSoem takozvanega odporniškega gibanja.
Ti ljudje, ki so zaradi bivanja v koncentracijskih taboriščih iznad vsake sumnje, podčrtavajo, da je bilo odporništvo domoljubno gibanje, ki je bilo naperjeno proti nemSki okupaciji. Zato se protivijo vsaki skupini, ki zahteva prvenstvo v gibanju in obsojajo vse one, ki ga skuSajo izrabiti »a politične namene.
Daši so soglasni v zahtevah
po kaznovanju kolaboracionistov, so istočasno vznemirjeni zaradi dejstva, da so pri zašle-dovanju izdajalcev najbolj brezobzirni tisti, ki niso nikoli ničesar storili za podtalno gibanje.
Zaradi tega zahtevajo, da se vse pripadnike odporniškega gibanja ponovno pregleda, in se odstrani nezaleljene in nepooblaščene elemente. Mnenja so, da bi bil trajni uspeh odporniškega gibanja, preporod meščanskega duha, ki ga često v predvojnih dneh ni bilo, kompromitiran, če bi najvrednejši člani odporniškega gibanja izgubili vpliv nad njim.
Mnenje znane osebnosti
o predsedniku Trumanu
George Muff, znana osebnost an-gle&kega javnega, življenja, se je avgusta 1939 mudil v Washlngtonu. V- senatu se ja srečal s sedanjim predsednikom Trumanom, ki je bil takrat še senator In se kratek čas z njim razgovarjal. Kratki razgovor mu j« aadoatova.1. da je spoznal razne vrline sedanjega predsednika. V pismu, ki ga je poslal uredniku londonskega lista «Tlmes» ln ki je bilo nato v časopisu objavljeno, pravi George Muff o tem sestanku In vtisih, ki jih je dobil, med drugim, sledeče:
«Uglajena enostavnost tega državnika je napravila name zelo globok vtla. Zares, to je državnik! Miren, odkrit ln jasen.
Občutil sem, da ima njegovo življenje versko ozadje in da Je vse čfsar so loti, prežeto z neko duhovno dinamiko. Z njegovo pomočjo
Bliža se razprava
priti Bernskim vojnim zločincem
Kdor je doživel zli slišal o postopanju nacističnih divjakov pri sasedbl tujih dežela se je gotovo spomnil izreka »Danes meni » jutri tebi!*, ko je bral vest o neprijetnem presenečenju, ki ga je doživelo 28 nemških nacistov v Frankfurtu ob Meni, ko so prišli nekega dne v službo. Čakal jih je ukaz, da morajo pustiti svoj« prijetno delo in takoj oditi čistit kakšnih 40 km mastnih gresnič. Zavezniška za-sedbena uprava jih je uporabila za takšna dela, da bi jih spomnila na njihovo lastno postopanje v zasedenih deželah, kjer so s takšnimi ali še bolj neprijetnimi 'deli hoteli smešiti domače Izobražence, posebno duhovnike, učitelje in državne uradnike v očeh preprostega ljudstva ter tako vnesti razdor med ..podjarmljene narode. Zdaj jih j* doletela zaslužena kazen.
Berlin, 36. Julija
Mnogi z veliko nestrpnostjo, ki pogostoma prehaja *e v ogorčenje, pričakujejo v vseh delih »veta razprave proti glavnim nemškim vojnim zločincem. Mnogi bi želeli, da bi ves postopek proti tem izrodkom človeškega rodu šel bolj hitro, da bi Jih «likvidirall» po «kratkem postopku«. Pozabljajo pri tern, da so bili prav takšni «hltri postopki« in »likvidacije« v obliki oznanil «u»tre-ljen na begu« značilnost totalitarističnih režimov, proti katerim so se Združeni narodi borili. Ne sme. mo biti zaradi tega nestrpni, če zahodni zavezniki v svojih zasedbenih področjih želijo Izvesti vse razprave v skladu s svojimi pravnimi načeli, katerih temelj Je zakonitost, ki omogoča ločitev krivih od nedolžnih katere se v takšnih ne-mirnih dobah marsikje hote in nehote mete v skupen koš.
Pravkar so prispela poročila o pripravah, katere vršijo zasedbene oblasti v Nemčiji za velike razprave proti glavnim namškim vojnim zločincem. Videti je. da varnostni ukrepi, katere pripravljajo, ne bodo nič manjši kot so varnostni ukrepi pri sedanji konferenci treh velesil v Potsdamu. Takšne varnostne mere bodo nodvzell v vseh nemških mestih, Kjer bodo sodili nemškim, Italijanskim ln vojnim krivcem drugih narodnosti. Zsstop. ulici Združenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije ln Franclje, Ki določajo postopek pri teh procesih, so trdno odločeni, da se morajo procesi vršiti v sami Nemčiji ter so že za sedež procesa izbrali znamenito nemško mesto Nuernberg.
Ce bo temu tako, tedaj se bodo razprave vršile na ozemlju, ki je pod nadzorstvom tretje ameriške armade. Poveljnik ameriških sli na tem področju je obvestil ameriškega člana komisije za pripravo raz. prav proti nemškim vojnim zločincem, na] pripravi sodni postopek tako, da bodo mogle biti podvzete ostre varnostne mere, da ae prepreči na eni strani zagrizenim an-tmacistom, na drugi strani pa »a. krknjenlm nacistom, da bi povzročili pri razpravah Incidente In motili miren ln dostojanstven potek razprav.
Vojaške oblasti se namreč bojijo, da bi antifašistični elementi, odi katerih nekateri * smatrajo spoštovanje zakonitosti ln rednega sodnega postopanja za neumestno slabost, sami pa go dejansko za navadno posnemanje fašističnih me-tod, se ne hoteli maščevati nad najvišjimi poglavarji «TretJega Reicha« ter uporabiti vsa sredstva, da umorijo obtožence pred ali pa na sami razpravi Prav tako pa morajo oblasti preprečiti zakrknjenim ln fanatičnim pristašem nacističnega gibanja, da bi osvobodili obtožence ali Izvršili atentat na člane sodišča.
Ze pri izberi poslopja, kjer naj bi se vezprave vršile, so nastale
težave. Vojaška oblast je morala predvsem pregledati poslopje, da bi ugotovila, če Je poslopje mogoče dobro zaetražltl in nadzorovati. Predlagali so, naj se vrši razprava v nuerenberskem gleiallšču, v Javnem muzeju v Mor.akovem v ra*, nlh poslopjih v Bftd Klasi <gmu, 8chwelnfurti ali Frankfurtu to Meni. toda vae te predli,ge Je vija*ka oblast odklonila, ker bi bilo ta poslopja le/ko nadzorovati,
Vojaška oblast predlaga, naj se določi za mesto sodne razprave eod-na palača v Nuernbergu, ki ima zvezo z močno grajeno Jetnišnico, ki bi lahko služila za zapor obto-ženoem za dobo procesa. V sodni dvorani Je po malenkostni prettre. dltvi prostora za 6000 oseb, kolikor Jih bo verjetno postavljenih predi sodišče. Dvorana Ima posebne vhode za obtožence, za sodnike ln za poslušalce. Samo za velike procese proti posameznim glavnim voditeljem bi lahko zluille dvorane ma-loltevllnlh gledališč ln oper ki ao v nemških mestih.
sem »poznal Sz druge senatorje obeh strank in ugotovil pametno zmernost njih miljenja.
Truman m* je vprašal, če sem bil v »Beli hlil»; z obžalovanjem sem moral odgovoriti «ne». »Prav. danes' tega ne morete storiti, ker odide predsednik v eni url v Hydu Park ln ml je poslal sporočilo, «la želi z menoj Kratko govoriti. Prosil som senatorja Trumana, naj sporoči predsedniku Rooesvoltu moje pozdrave in Izraze spoštovanja ter nadaljeval, da ee nekateri člani v zbornični kadilnici ukvarjajo s sestavo seznama ljudi, ki *o največ prispevali k sreči ln zadovoljstvu vseh ljudi. Prvi Je pred* rednik Roosevelt, drugi Wnlt Dls-ney*. Truman »e je veselo posmejal ln rekel: »To je ravno dober uvod, kakršnega sem potreboval za razgovor s predsednikom Rooseveltom.*
«Da», nadaljuje George Muff v svojem pismu uredniku »Timesa*. «naš» ministrski predsednik ln maršal Stalin bosta »rečala novega človeka, različnega od predsednika Roosevelta, toda velikega ln modrega, ki je porok za trajni mir v Evropi ln svetovni mirovni sporazum...*
* Znani ameriški risar, avto? neštetih risani h filmov (Sneguljčica) In oče Mlcky miške,
Am-friški ur- d za poljedelske stike s tujino meni, da bo proizvodnja tobaka sa 2% manjša od običajne letne proizvodnje.
Skladišče dragocenih preprog
TRST
Vo|ni ujetnik!
na pori skozi Trsi
Ne mine skoraj dan, da ne bi potovala skozi Trst večja ali manjša skupina vojnih ujetnikov, ki se vračajo na svoj s domove. Begunski oddelek zavezniške vojaške uprave, Italijanski ln Jugoslovanski Rdeči križ skrbijo za prevoz ln preskrbo teh vojnih ujetnikov. Pretekli teden je prispela iz Albanije, Grčije m Jugoslavije skupina vračajočih se vojnih ujetnikov, ki je štela 2337 mož.
Prepeljali so Jih v Videm, kjer Je veliko taborišče za vojne ujetnike. Tam dobijo zdravstveno pomoč, kdor jo potrebuje. Drugi pa čakajo, da bodo spet nadaljevali pot proti domu. Pretekli teden je prispela v Trst še druga skupina beguncev, ki Je štela 1566 beguncev in evakuirancev. Od teh je šlo 1390 v Videm, 160 v Pulj m 10 v Jugoslavijo. Poslednje je evakuiral 1* Trsta jugoslovanski Rdeči križ. Sest beguncev Je jugoslovanski Rdeči križ evakuiral na Madžarsko.
Radijsk« narotnln«
Finančna lntendancs javlja, ds. z 31. julijem zapade rok za plačilo drugega polletnega obroka radijske naročnin*. Naročniki lahko poravnajo radijsko naročnino pri kateremkoli poštnem uradu ali pa pri poštnem odpravnlštvu urada za naročnino v ulici Torreblaoca 19/L V primerih posebnih dovoljenj Je treba naročnino plačati pri zgoraj omenjenem poštnem odpravnlštvu. Tisti, ki nimajo osebnega izkasa o radijskem na-roftnlštvu, naj se Javijo pristojnemu prijavnemu uradu, da bodo zadevo uredili; v Trstu dohodnin, skemu davčnemu uradu v ulici Udlne 1.
Pri plačilih radijske naročnine po 1. avgustu bo zaračunana posebna zamudna takaa.
Vsi novinarji, ki so bili vpisani v novinarski seznam v času prejšnjega režima In ki opravljajo elui-bo pri mestnih časopisih, ali eo se kdaj prej novinarsko udejstvovali, se pozivajo, da pridejo 28. Julija ob 18., v ulico Imbrianl 6, kjer st bodo izvolili novo komisijo, ki bo skrbela sa redno vzdrževanje seznama. 1 Komisija bo voljena že glede na to, koliko novinarjev bo prisotnih, i
GledaUgfie Verdi. Prihodnji koncert se bo vršil v soboto, 38. Julija ob 19.80. Igral bo planlet Aleksandro Costantlnldee al bo izvajal ftcarlattljeva, Beethovnova Men-delssohnova, Chopinova ln Llszto-va dela.
Gorica

Iz Beograda poročajo, da J* jugoslovansko sodišče Izpustilo osebe, ki so bil« aretirane dne 2. junija v jezuitskem samostanu zaradi posesti orožja, ker se je izkazalo, da orožje ni Imelo služiti »reakcionarnim namenom*. Aretirane osebe tudi niso gojile sovražnosti proti narodno osvobodilnemu gibanju, kot je ugotovila preiskava v jugoslovanski prestolnici.
Zavezniška vojaška uprava preučuje vprašanje zaključka šolskega leta v naši pokrajini. Mislijo, da se bodo izpiti vršili v prvih dneh meseca avgusta. Učenol bodo mogli dobiti potrebna navodila pri svojih soleh.
Prva skupina za policijsko
službo, ki seetojl lz 70 oseb, Je bila pozvana, naj se javi Zavezniški vojaški upravi dne 25. t. m. ob 14.80, ko Jih bo pregledala naborna komisija. To je prva skupina številnih oseb, ki so se prijavile. Ostali bodo poklicani postopoma kot so vložili prijave. Prva skupina bo odpotovala v Trst, kjer bo stopila v šolo, katero Je Zavezniška vojaška uprava ustanovila za vožbanje policijskega zbora.
Nekaj kilometrov vzhodno od Kanala eo našli trupla šestih orožnikov ln enega častnika. Zelo razpadla trupla pričajo, da Je morala smrt nastopiti še pred časom; strokovnjaki cenijo, da Je od smrti preteklo okoli pet mesecev. Preiskava j« v teku.
Policijski narednik Kovač pregleduje dragocene, orientalske preproge,
r.	katere so Nemci nakradli po vseh zasedenih
deielah, ■jih v redu zvili in označili z napisnimi lističi ter shranili v starodavnem gradu Darendsbergu.
direktor
poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
CHARLES MORROW WILSON
PRIDELKI
POTUJEJO
n.
Sovjetske podmornice
Važnost ln obseg podmorniške bitke na Atlantiku in drugih morjih Je zasenčil uspešno delovanje majhne, toda zelo podjetne sovjetske podmorniške flote. Sovjetske podmornic« so potonile 400 sovražnih prevoznih ladij in poškodovale še nekaj sto drugih. Ob tej priliki
Dobra perutnina je pravi blago, slov za prehrano vsake dežele. Toda šs mnogo drugih vrst živali Je že potovalo z letali. V severnih predelih Južne Amerike Je uredila letalska družba «Pan Amerlcan-Giace Alrways» med raznimi oddaljenimi posestvi precej obsežno prevozno službo za žive, predvsem plemenske živeli. Družba «Taca Airlines« Je oskrbovala podoben promet v mnogih oddaljenih krajih Srednje Amerike1, kanadsko trgovinsko letalstvo Je prepeljalo pre. cejšnje število živali v zahodno Kanado. Ako je na razpolago zadosti letal za prevoz plemenske živine, tedaj lahko prispeva letalska prevozna služba mnogo k zboljšanju živinoreje ln poljedelstva,
V zadnjem desetletju Je dala
Sovjetska Rusija najlepii primer, kaj vse Je mogoče doseči na tem polju. Njena letala eo prepeljala v oddaljene kraje Sovjeteke zveze tisoče ton — samo v letih 1937, 1938 ln 1939 okoli 25.000 ton — plemen, ske živine, predvsem ovac in govedi.
Do nadaljnega koraka v letalskem prevozu plemenske živine Je prišlo, ko so uvedli umetno oplojevanje živine. Tudi tu Je Igrala glavno vlogo Rusija. Umetno oplojevanje so preizkuiall pri žrebcih In kobilah »e 1913 v vzornih carskih hlevih, ki so dobavljali konje za vojsko. Poizkusi ao obetali zadovoljive uapehe, tako da so nadaljevali sovjetski veterinarji 1933 tam, kjer je prva svetovna vojna prekinila poizkUae. V zadnjem desatletju ao uvedli umetno oplojevanje v mnogih živinorejskih predelih
Sovjetske zveze. Na ta način se Je zelo zvečala vrednost, korist ln »območje dela« za plemenske žrebce, bike in ovne. seme plemenskih samcev so mogli hraniti ln pošiljati z letali na tisoče kilometrov daleč in oplajati z njim samice v drugih deželah alt celo na drugih celinah.
Danes ne more nihče več zanikovati, da Je mogoče prevažati e letali semenje živali in rastlin v vse naseljene kraje sveta.
Drug važen namen selitve živali je uničevanje mrčesa ali plesni, ki ugonabljajo važne prehrambene vire. To prevažanje se Je začelo pred skoraj petdesetimi leti. Tedaj so pripeljali iz Avstralije v Združene države hrošča, ki uničuje škodljivca, kateri je uničeval pridelek krompirja v Kaliforniji. Poizkus Je uapel. Do danes so v Združenih državah na ta način uničili «11 znatno omejili delovanje okoli 26 vrst škodljivega mrčesa. Videli ao, da Je to najcenejši ln najuspešnejši način boja vsaj proti nekaterim vrstam škodljivcev, ki drugače v vedno večjih množinah uničujejo pridelke, ki so potrebni za prehrano človeštva.
Skoraj vsi škodljivci ln vse rastlinske bolezni so prišle v Združen* države obenem z dobavami blaga
ln rastlin. Ko so tako dali tem škodljivcem možnost, da se vtihotapijo v deželo, so se pogostoma zelo razmnožili in pojavili mahoma v velikem obsegu. Poljedelsko ministrstvo Je začelo po 1921 izvažati različne žuželke, ki uničujejo škod. ljlvce ln rastlinske bolezni, v Srednjo Ameriko, da bi uničevali v ta-mošnjih obmejnih krajih najbolj razširjene rastlinske bolezni ter tako preprečili, da bi se te bolezni razširjale preko meje v Združene države. Dokler niso vzpostaviti med celinami letalskih zvezi, je bil prevoz žuželk za uničevanje škodljivega mrčesa ln rastlinskih bolezni težaven, ker prenese le malo teh žuželk več kat teden dni potovanja. Toda letalo Jih more prenesti na kateri koli kraj na svetu v mnogo krajšem času. To dokazuje, da bo mogoče te v bližnji bodočnosti z novim načinom biološkega boja proti škod. ljivcem zavarovati ln prihraniti znaten del pridelkov, ki gre danes še v izgubo. Obenem pa Je to vsaj delna zaščita pred navalom različnih rastlinskih bolezni, ki bodo gotovo sledile današnjim velikim prevozom ljudi, hrane, živine ln drugega blaga.
Med novimi rastlinami, Ui sme tiv, najaAiui v t<M Volni na ameriški
celini, Je mndgo takih, ki so is imele svoječasno domovinsko pravico na zahodni polobli. Primer za to Je navadna mirta, ki nam daje danes začimbo, katero imenujemo »allsplce«, kar pomeni «začlmba za vse«, ker Ima okus po vseh treh glavnih začimbah — po muškatu, cim tu m klinčkih; te začimbe so začele primanjkovati, ker so zasedli Japonci glavne proizvajalne prede, le. Tako So nekateri naši Južni sosedje — posebno na Jamajki ~ lzkorietili to priliko ln začeli Krčiti grmovje ter tako omogočili mirto-vlm grmom, da ee hitro razvijejo v drevesa, ki dajo do 30 kg stihe začimbe ha leto.
To smo navedli, ker bi se zelo lahko zgodilo, da bi prevzele začimbe — zaradi pomanjkanja plo. čevlne za Izdelavo konzervnih posod — zopet svojo nekdanjo nalogo, konzerviranje mesa. Pretežni del začimb raste v troplčnth krajih. Ker pa so večino dežel Daljnega vzhoda zasedli Japonci, so se začeli dobavni viri za začimbe zopet seliti na zahodno poloblo. Tako so n. pr. Mehika, Guatomala, Costa Rice, Haiti in Dominikanska republika zopet začele izkoriščati popvo-vo drevo, ki zelo dobro urpevft na
armpnčevih tleh. KOhcbO
so prinesli znamenito mehlkansko vanilijo nazaj v Mehiko. Bell ln črni poper, katerega nam daje po dve do tri tone na hektar Ista starodavna plezalka, smo tudi prenisll nazaj v vroče predele Srednje ln Južne Amerike. Prav tako tudi cimet, katerega pridelujemo lz notranjega dela skorja velikega ln močnega cimetovca. Drevo, ki nam daje znane klinčke ln ki J* lasti o dosedaj izključno v deželah na vzhodni obali Afrike, odlično uspava v deželah ob Karalbskem morju; muškabovee, katerega domovina so otoki Moluki, poganja danes v svoji novi domovini v Brazllu in Zahodni Indiji.
Letalo, ki leta danes preko dežel, morij, Jezer in veže celine med seboj, Je glavni pospeševalec selitve raznih pridelkov iz dežel* v deželo.
V nekaterih primerih, kadar gr* »a prevažanje zelo občutljivih semen, Je letalo za polete na dolge razdalj* edino prevozno sredstvo, ki orno-goča selitev take rastline v oddaljenejše kraje. Pri prevoznih možnostih, katere bo odpri razvoj letalstva v tej vojni, ne bo več mogoče govoriti o ljudeh, rastlinah ali živalih, katerih prevoz bi bil po vepri h!‘mogoč n . katero koli mesto na zemlli. (kod«c prihodnjič)